text,label
"Seul - Južnokorejski proizvajalec elektronike Samsung Electronics v letošnjem drugem četrtletju pričakuje preračunano 6,44 milijarde evrov dobička iz poslovanja. Gre za rekorden znesek, ki pa je vlagatelje razočaral, saj so pričakovali vsaj 400 milijonov evrov evrov več. Južnokorejski velikan je s četrtletno napovedjo okrepil zaskrbljenost vlagateljev glede upadajočega povpraševanja po pametnih telefonih visokega razreda, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Rezultati so slabši od pričakovanj. Slaba prodaja mobilnih telefonov in visoki stroški trženja paradnega pametnega telefona Galaxy S4 so spodkopali poslovne rezultate,« je napoved dobička pospremil analitik pri družbi Hyundai Securities Jeff Kim. Dobiček naj bi se sicer izboljšal v prihodnjem četrtletju, ko se bodo znižali stroški trženja in proizvodnje polprevodnikov ter zaslonov, meni Kim. Za tretje četrtletje napoveduje dobiček v višini 10.500 milijard vonov (7,14 milijarde evrov). Vlagatelje skrbi, da je južnokorejski proizvajalec pametnih telefonov, spominskih čipov in televizij preveč odvisen od informacijske tehnologije in mobilnih tehnologij, ki skupaj predstavljajo kar 70 odstotkov celotnega dobička iz poslovanja. Samsungova tržna vrednost se je od sredine marca znižala za skoraj 23 milijard evrov, sredi aprila pa je podjetje na trg poslalo novi Galaxy S4. Današnja četrtletna napoved, kateri bodo konec meseca sledili tudi uradni podatki, sicer predstavlja kar 47-odsotno povečanje dobička na letni ravni. V drugem četrtletju lani je Samsung zabeležil dobiček iz poslovanja v višini 4,35 milijarde evrov.",0
"Zeleni vikend. Po akciji Očistimo Slovenijo je bil v Bohinju tudi minuli konec tedna obarvan ekološko. Obiskovalci Bohinja, ki so v soboto sodelovali v čistilni akciji ter so se tja pripeljali z vlakom, so lahko namreč v vseh bohinjskih hotelih ter v nekaterih apartmajih in zasebnih sobah brezplačno prenočili in zajtrkovali. Odločili smo se, da skrb za naravo združimo s spodbujanjem ljudi k uporabi javnega prevoza. Anže Čokl, pobudnik akcije in direktor Park hotela Bohinj Kot je vidno na fotografiji, je tudi tokratna prostovoljna akcija pritegnila precej veliko število ljudi. Koliko je bilo vseh udeležencev, nam v času praznika ni uspelo izvedeti. To je bila prva tovrstna ekološko-turistična akcija pri nas, v katero so se vključile tudi Slovenske železnice s polovičnimi cenami vozovnic.",1
"Tujci v Slovenijo nočejo več vlagati denarja. Če je k nam še predlani prišlo za 750 milijonov tujih investicij, jih je bilo lani le še za slabih 110 milijonov, sedemkrat manj torej. Za tuji kapital so privlačnejše celo države, kot sta Kosovo in Albanija.",0
"Največjo nemško banko je iz izgub potegnil večji obseg trgovanja in vračilo davka v ZDA Največja nemška banka Deutsche Bank je lani ustvarila pet milijard evrov čistega dobička, potem ko je leto 2008 končala s 3,9 milijarde evrov izgube. Prihodek se je na letni ravni povzpel s 13,6 milijarde na 27,9 milijarde evrov. Banka je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila 1,3 milijarde evrov čistega dobička, medtem ko je imela v enakem obdobju predlani 4,8 milijarde evrov izgube. K izboljšanju rezultatov je po navedbah banke prispeval večji obseg trgovanja ter vračilo davka v ZDA. Prihodki iz trgovanja so v trimesečju znašali 1,3 milijarde evrov, v celotnem letu pa 9,8 milijarde evrov, potem ko so bili predlani pri 116 milijonih evrov. Vračilo davka je v četrtletju k dobičku prispevalo 790 milijonov evrov. Bodo sledili novi prevzemi? Glavni izvršni direktor Josef Ackermann je ocenil, da je banka v lanskem letu dosegla veliko - dosegla znatno dobičkonosnost, hkrati pa zmanjšala tveganje in uravnotežila bilanco. Dobri rezultati so banki omogočili, da se je kapitalsko okrepila, je dodal Ackermann. Del bankine strategije je bilo tudi prevzemanje drugih bank. Tako je lani napovedala prevzem luksemburške bančne skupine Sal . Oppenheim , od (ABN Amro) Holdinga je prevzela komercialno bančništvo na Nizozemskem, pridobila pa je tudi delež v nemški Deutsche Postbank .",1
"Sobotna akcija Dan brez nakupa opozarja na nakupovalno mrzlico, ki decembra zagrabi sodobno potrošniško družbo. Današnja akcija Dan brez nakupa opozarja na nakupovalno mrzlico, ki decembra zagrabi sodobno potrošniško družbo.",1
"24. oktobra se bosta v pokalu Hervis po dolgem času pomerila prvoligaš Maribor in tretjeligaš Bežigrad Olimpija Žreb četrtfinala pokala Hervis je izpolnil želje marsikaterega nogometnega navdušenca v dveh največjih slovenskih mestih. Po dolgem času bo namreč na sporedu največji slovenski derbi, v katerem se bosta pomerila prvoligaš Maribor in tretjeligaš Bežigrad Olimpija . V četrtfinalnih obračunih, 24. oktobra, bodo igrali le eno tekmo, domačin derbija pa bo Maribor . Hervis še naprej pokrovitelj slovenskega pokala Žreb v prostorih Hervisa v Ljubljani, - Hervis je podaljšal pogodbo z Nogometno zvezo Slovenije in ostaja pokrovitelj pokala vse do leta 2010 -, so pozdravili tudi najbolj zvesti ljubitelji ljubljanskega kluba (navijaška skupina Green Dragons), ki so se udeležili žreba, v katerem so bili poleg Maribora nosilci še MIK CM Celje , Koper in Nafta (glede na dosežke v pokalu v zadnjih treh letih). Maribor in Olimpijo Bežigrad so izžrebali prav v zadnji par. Zadnji derbi je bil odigran novembra 2004 Olimpija in Maribor sta se zadnjič pomerila v sezoni 2004/2005. V zadnjem derbiju je bila z 1:0 boljša ljubljanska Olimpija. V medsebojnih dvobojih vodi Maribor, ki ima 25 zmag, Olimpija je zabeležila 20 zmag, šestnajstkrat pa sta se ekipi razšli z neodločenim izidom. Prvi derbi med ekipama je bil odigran leta 1962 v drugi jugoslovanski ligi.",1
"Nova Gorica - Stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič in predstavnik skupine Panvita Peter Polanič sta po večmesečnih pogajanjih danes v Kromberku podpisala pogodbo o polletnem najemu dela kromberških obratov Mipa. Proizvodnjo Mipovih poltrajnih izdelkov, v kateri bo delo dobilo okoli 50 delavcev, bodo predvidoma pognali 5. oktobra, je napovedal Polanič. Dogovor glede pogodbe je bil zahteven, saj je Panvita želela proizvajati Mipove izdelke, kakršni so bili pred stečajem, torej po Mipovih recepturah, te pa se ne dajejo v najem, je glavno težavo v dogovorih izpostavil Benedejčič. ""Našli smo rešitev, da bo moj pooblaščenec, strokovnjak, zaposlen pri Mipu v stečaju dajal navodila, kako mešati surovine, da bodo proizvodi takšni, kot so bili,"" je pojasnil. Tako sta Panvita in Benedejčič uresničila skupno željo, da bi na Tržišču ohranili Mipovo blagovno znamko ter s tem njeno vrednost. ""V začetku želimo zagnati proizvodnjo poltrajnih izdelkov. Govorimo o mortadeli ter pečenih in kuhanih pršutih. Sprva bo zaposlenih okoli 50 delavcev,"" je povedal predsednik uprave Panvitine družbe Mesna industrija Radgona Polanič. Po njegovih besedah so z nekaterimi delavci pogodbe že podpisali, intenzivno pa se dogovarjajo tudi z novogoriškim zavodom za zaposlovanje. Država bo namreč preko ukrepov aktivne politike zaposlovanja prve štiri mesece zagotovila denar za plače delavcev, za preostala dva meseca pa jih bodo prejeli iz Panvitine družbe Mesna industrija Radgona. Skupaj z družbo Mig, v kateri se je združilo 20 nekdanjih zaposlenih v Mipu, Panvita pa je z njo podpisala dogovor o sodelovanju pri zagonu proizvodnje, nameravajo stroje znova pognati 5. oktobra. Vnovičen zagon proizvodnje jih bo skupaj z nakupom pršutov stal med 500.000 in 700.000 evrov, je napovedal Polanič. Po Benedejčičevih besedah se bodo namreč v prihodnjih dneh pogovorili, da bi pršute ""v celoti prevzela Panvita in jih pod Mipovo blagovno znamko začela prodajati"". ""Nekateri so že žigosani, za druge pa jaz vztrajam in bom zelo vztrajen, da bodo vsi pršuti žigosani kot kraški pršut,"" je poudaril stečajni upravitelj Mipa. Panvita bi tako v Kromberku mesečno proizvedla med 50 in 60 ton mesnih izdelkov. ""V načrtu imamo tudi širitev proizvodnje, odvisno od tega, kako se bo odvijala prodaja. Odzivi trgovskih sistemov so sorazmerno dobri. Izdelke nam bo spet uspelo spraviti na police trgovskih verig,"" je pojasnil Polanič. Po danes sklenjeni pogodbi ima Panvita tudi predkupno pravico za nakup na 30 milijonov evrov ocenjenega kromberškega obrata Mipa v okviru stečajnega postopka. Celotno Mipov premoženje, brez receptur in blagovne znamke, katerih vrednost še ni znana, je sicer ocenjeno na 49 milijonov evrov. Kot je pojasnil Benedejčič, se za nakup že zanimajo tuje družbe, kot je npr. madžarski Pick Szeged, oglasili pa so se še predstavniki nemškega in italijanskega podjetja. Benedejčič se tudi ne strinja z zahtevo bank, da bi Mipovo premoženje prodali kot poslovno celoto. ""Glede na zanimanje potencialnih kupcev vidim, da bomo morali posamezne obrate prodati ločeno,"" je dejal. Po besedah stečajnega upravitelja kriminalisti še vedno preiskujejo preteklo dogajanje v Mipu. Potrdil je, da je terjatve v stečajnem postopku prijavila tudi družina Volk z njihovimi podjetji, a bo Benedejčič večino terjatev prerekal.",1
"Enake možnosti. ""Plače bi morale biti javne,"" za odpravo nižjih plačil za ženske predlaga Sonja Lokar. Zadnje številke kažejo, da je brez služb v krizi ostalo več moških kot žensk. So jo ženske bolje odnesle? Po ženskah bo kriza udarila, ko se bo začelo resno varčevanje v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu ali dolgotrajni socialni oskrbi. Takrat bodo na udaru ženska delovna mesta ali plače v teh sektorjih. Poleg tega bo, ko bo zmanjkalo denarja, marsikaj padlo na neplačano delo. Ko se dom za ostarele podraži in postane predrag, skrb za ostarele starše pade na ženske. Socialna država krizo le zamakne. So torej na Zahodu trendi drugačni kot pri nas? Razvite kapitalistične evropske države imajo visok odstotek žensk, ki niso zaposlene za polni delovni čas. Ob krizi izgubijo službo in poniknejo nazaj v zasebno sfero, kapital se znebi stroškov njihovega dela, one pa opravljajo neplačana dela. Možje stopijo nazaj v vlogo edinega hranilca družine. Slovenija še ni čisto tam, vedno smo imeli visok odstotek polno zaposlenih žensk. Se pa to počasi spreminja. Imamo torej naprednejši model, kot ga imajo na Zahodu? Celotno evropsko okolje na nas pritiska, da se selimo h konzervativnejšemu modelu, Evropa pa se hkrati seli na naš model, saj je zaradi demografske krize v to prisiljena: ali bo svoje izobražene ženske bolj polno zaposlila ali pa bo prisiljena uvažati tvegano tujo delovno silo. Vse več je idej o ureditvi otroškega varstva in dela žensk za polni delovni čas. To pa ne prihaja iz dobrega srca, kot se predstavlja, ampak iz ekonomskih potreb. Torej gremo na zahodni sistem samo zato, da se bomo lahko spet bojevali za svojega. Spontani procesi gredo v to smer, političnozavestni procesi pa bi morali to preprečevati. Evropi bi morali sporočiti, da bomo vztrajali na svojem položaju, ne pa da z glavo naprej skočimo na beton, potem pa rečemo “Saj nam tega ni bilo treba”. Kako pa se pri nas pozna največja težava enakopravnosti med spoloma, razlika v plačah? Slovenija velja za državo, kjer so razlike v plačah med spoloma relativno majhne. V te številke ni všteta siva ekonomija, poleg tega pa so v povprečju skriti poklici, kjer so plače različne tudi do 50 odstotkov. Kaj bi bil prvi korak k izenačitvi? Plače bi morale biti javne. Kaj pričakujete od nove komisarke za pravosodje in temeljne pravice Viviane Reding? Komisarsko delo je do zdaj menda opravljala dobro, povsem neobčutljiva pa naj tudi ne bi bila. Se pa na področje ne spozna najbolje. Odločilno bo, kaj se bodo odločile velike države. Žal se izboljšanje položaja žensk obeta predvsem zaradi ksenofobije. Namesto priseljevanja bodo konzervativne vlade raje izbrale zaposlenost žensk in enake možnosti. Ženske v politiki. Kakšno sporočilo pošilja najvidnejša slovenska političarka Katarina Kresal, proti kateri je bila vložena druga interpelacija? Katarino Kresal bi skupaj z Ljubico Jelušič uvrstila v prvo generacijo političark, ki se postavljata za pravice žensk in se ne sramujeta reči “Ženske imamo težave z diskriminacijo”. Druge so se bolj bale, da bodo izpadle feministično. Pokazali sta tudi večjo stopnjo načelnosti kot večina njunih moških kolegov.",0
"Ljubljana - Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je včeraj opozoril, da so neugodne gospodarske razmere dosegle kritično točko. Čeprav so ukrepi vlad in centralni bank bolj ali manj preprečili možnost propada globalnega finančnega sistema, so finančni trgi še vedno krhki. »Glavni izziv pred nami je zdaj preprečiti, da bi vse slabše gospodarske razmere skupaj s težavami na finančnih trgih sprožile spiralo kreditnih izgub in odpisov ter povečevanje brezposelnosti,« je dejal Almunia.Še posebno skrb zbujajoča pa so po njegovih besedah poročila, da banke podjetjem ne odobravajo posojil. »Dostopnost posojil se je od oktobra lani jasno zmanjšala. Dejstvo je, da trgi ne delujejo, kot bi morali, ali pa so tveganja ocenjena nenormalno visoko,« je dejal Almunia in opozoril: »Če se posojilni tokovi ne bodo normalizirali, bo to imelo resne posledice za realno gospodarstvo.« Kljub težavam pa je, tako Almunia, zamisel o »slabi banki«, na katero bi banke prenesle svoje slabe naložbe, še prezgodnja. Preden bi se posamezne članice odločile za tovrstni nakup slabih naložb, bi bilo po njegovem mnenju potrebno na ravni celotne EU določiti, katere naložbe bi sploh prišle v poštev in kako bi jih vrednotili.",0
"šoštanj - Stavkovni odbor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je sejo, ki se je pričela ob 10. uri, prekinil, ker nima relevantnih informacij, na podlagi katerih bi odločal o stavki v podjetju. Predsednik podjetniškega sindikata Branko Sevčnikar je za STA povedal, da bodo popoldne iskali nove informacije, sejo pa bodo nadaljevali ob 20. uri. Na vprašanje, kje bodo iskali nove informacije, je Sevčnikar pojasnil, da pri pravnih strokovnjakih, sestali se bodo tudi s Pahorjevim svetovalcem za socialni dialog Milošem Pavlico. Stavkovni odbor Teša je stavko zamrznil v torek na podlagi dokumenta, prejetega od agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami, o nelegalnosti postopkov razrešitve Uroša Rotnika s položaja direktorja Teša. V okviru prve stavkovne zahteve je sindikat zahteval, da pristojne institucije preverijo, ali je bila razrešitev Rotnika s položaja direktorja družbe zakonita. Podjetniški sindikat je namreč prepričan, da je bila razrešitev Rotnika, ki ga je na čelu Teša nasledil Simon Tot, nelegitimna in v nasprotju s slovenskim pravnim redom. Omenjeni dokument agencije tako Holdingu Slovenske elektrarne kot tudi nadzornemu svetu Teša nalaga, da povrne stanje v prvotno oz. sproži postopke, da se razrešeni direktor elektrarne vrne na svoj položaj. Nadzorniki mnenju omenjene agencije niso sledili. Prva stavkovna zahteva je bila, kot že omenjeno, da pristojne institucije preverijo, ali je bila Rotnikova razrešitev skladna s slovenskim pravnim redom. Ker Rotnikova razrešitev do torkovega zbora delavcev ni bila odpravljena in pojasnjena, so nameravali uresničiti svojo napoved, ki se nanaša na omejevanje dobave električne energije iz Teša.",0
"Najbolje prodajani 95-oktanski bencin bo cenejši za 3,9 centa, dizel pa za štiri cente. Štiri tisoč litrska cisterna kurilnega olja bo cenejša za 148 evrov Od polnoči se bodo pocenili vsi naftni derivati. Za poln 50-litrski rezervoar boste odšteli 1,95 evra manj, za enako količino dizla pa točno dva evra manj. Štiri tisoč litrska cisterna kurilnega olja bo od jutri cenejša 148 evrov. Nove cene goriv: • cena 95-oktanskega bencina se bo znižala za 3,9 centa na liter in bo znašala 1,448 evra na liter. • cena 98- in 100- oktanskega bencina se bo znižala za 3,9 centa na liter in bo znašala 1,476 evra • cena dizelskega goriva se bo znižala za štiri cente na liter in bo znašala 1,378 evra. • cena kurilnega olja se bo znižala za 3,7 centa na liter in bo znašala 1,001 evra",1
"V koncernu Hidria vre. Naročil je dovolj, dela prav tako, a delavci za svoje delo niso plačani. Denar dobijo za 36-urni delavnik, pa čeprav delajo tudi po 48 ur.",0
"Posnetki lahko pridejo do medijev od koderkoli na svetu, izjema je le Darfur, pravi Tomo Križnar. ""Vse ni šlo povsem po načrtih, ker nimamo dovolj podpore pri mobilnih operaterjih. Ti bi nas lahko podprli, pa nas iz neznanih razlogov ne,"" nam je danes iz Čada po telefonu povedal Tomo Križnar. Pred kratkim je Križnar v Darfurju končal projekt Antena Janeza Drnovška. V pokrajino je odnesel telefone, prenosne računalnike in videokamere, ""da bi uporniki lažje komunicirali s preostalim svetom in da bi resnice iz Darfurja prišle na dan,"" kot nam je razložil njegov sin Jan. Vsakodnevno bombardiranje ""Dejstvo je, da obstaja tehnologija, s katero se da posredovati posnetke s kraja dogajanja neposredno vsem svetovnim medijem. To se dela v Libanonu, to se dela v Iraku in tudi na planinskih območjih severnega Pakistana. V Darfurju pa kot da to ne sme uspeti,"" je kritičen Križnar. ""Ljudi tukaj vsak dan bombardirajo,"" opozarja Križnar in dodaja, da so edini stik s svetom kartice predplačilnih satelitskih telefonov, polnilne kartice pa jim pošiljajo sorodniki iz tujine. ""To ni dovolj. Treba je pridobiti tiste, ki imajo v rokah satelitsko telefonijo. Zato se tudi vračam domov,"" nam je še povedal Križnar. Večina iz filma že mrtvih ""Nič si niso zapisovali, spočiti, skoraj deviški možgani so skenirali, dokler si po treh dneh eden ni montiral za pol dlani velike Canonove digitalne FS100 v turban na glavi, drugi pa si je enako kamero z izolirnim trakom zalepil na svoj kalašnik,"" je v pismu medijem po prihodu v Čad zapisal Križnar. ""Večina mladih inteligentnih fantov in deklet, ki jih lahko vidite pričati v celovečernem dokumentarnem filmu, ki smo ga naredili z Majo Weiss in Petrom Bratzom, je v teh treh letih padla v bojih tu in tam po Darfurju,"" je še zapisal Križnar. Bašir se svobodno giblje Sudanski predsednik Omar Al Bašir se je danes udeležil srečanja v Katarju, kjer so razpravljali o obtožnici, ki jo je proti njemu zaradi zločinov v Darfurju vložilo mednarodno kazensko sodišče. Vseh 22 članic Arabske lige naj bi se sicer že dogovorilo, da zapornega naloga proti Al Baširju ne bodo upoštevale.",0
"Rimske Toplice - Težave, s katerimi se srečuje konzorcij slovenskih družb pri revitalizaciji zdravilišča Rimske terme, negativno vplivajo tudi na odnose med družbeniki. Za dokončanje projekta jim je zmanjkalo 22 milijonov evrov, bančnih posojil pa ne dobijo. Od države, ki ima v lasti skoraj četrtino naložbe, zato pričakujejo posojilna jamstva, vendar se tu zapleta. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je namreč prepričan, da jim je država dovolj pomagala že v začetni fazi projekta, ko jim je prek javnih razpisov zagotovila kar 7,2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Zato je zdaj upravljanje projekta stvar uprave in nadzornega sveta podjetja Rimske terme. V družbi imajo poleg države lastniške deleže še Zavarovalnica Triglav, NLB, NKBM, Unior Zreče, Telekom in SCT, ki je del terjatev iz naslova gradnje konvertiral v lastniške deleže. Na trenja znotraj nadzornega sveta nakazujejo nedavne zahteve Zavarovalnice Triglav, ki nenadoma od celotnega projekta pričakuje 16,4-odstotno donosnost, čeprav je ta v vseh finančnih načrtih predvidena v višini 6,1 odstotka. Direktor družbe Maks Brečko pravi, da so takšne zahteve pretirane, zavarovalnice so očitno navajene, da si z dvigovanjem premij zagotovijo donosnost po svojih željah, v primeru zdraviliškega posla pa stvari niso tako preproste. Na trenja med družbeniki kažejo tudi spori pri izbiri izvajalca za gradnjo manjkajočega centralnega zdraviliškega objekta. Že januarja lani sta se do zaključka razpisa prijavila SCT in Vegrad. Posel je dobil cenejši SCT, vendar ga nadzorni svet ni dokončno potrdil, ker se je sestal šele po izteku garancij izvajalca za resnost ponudbe. Vmes se je zgodila še afera ""čista lopata"" in SCT je odstopil od svoje ponudbe, da del svojih terjatev znova pretvori v lastniški delež. Niti v Vegradu očitno zaradi krize medtem nimajo več pretiranega interesa sodelovati pri projektu. Še posebno dokler se ne zagotovijo posojila za nadaljevanje revitalizacije, brez državnih poroštev pa bo to zelo težko. jure.nagode@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Cilji slovenske gospodarske diplomacije so ohraniti stare in hkrati okrepiti nove trge, spremeniti mentaliteto zaposlenih na ministrstvu za zunanje zadeve, da bodo razmišljali bolj poslovno, in okrepiti blagovno znamko Slovenije, je na današnjem delovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Ljubljani povedal zunanji minister Samuel Žbogar. Žbogar je uvodoma predstavil pet ciljev, ki jih želi uresničiti v letošnjem letu. Slovenija mora po njegovih besedah letos ratificirati arbitražni sporazum o reševanju meje s Hrvaško in z njo še naprej razvijati partnerske odnose. Hrvaška je namreč ""naravni partner (Slovenije), ki bo še močnejši, ko se bo pridružila EU"", je dejal Žbogar. Drugi cilj je poglobiti odnose z ostalimi sosednjimi državami - Italijo, Madžarsko in Avstrijo -, s katerimi ima Slovenija nekaj odprtih vprašanj, predvsem je to vprašanje manjšin, sicer pa so odnosi med državami po oceni Žbogarja dobri. Tretji cilj, ki ga je izpostavil Žbogar, je okrepiti vlogo Slovenije v Jugovzhodni Evropi. Slovenija je letos sprejela nekaj posebnih iniciativ, med drugim je minuli mesec skupaj s Hrvaško sprožila t. i. proces Brdo, v okviru katerega želijo države iz regije okrepiti sodelovanje. Slovenija mora ugotoviti, kje je njena dodana vrednost v regiji oziroma kje lahko igra koristno vlogo, je dejal minister. Slovenija se mora po besedah vodje slovenske diplomacije spoprijeti tudi s številnimi globalnimi izzivi - med drugim s podnebnimi spremembami, okoljskimi problemi, migracijami in jedrskim razoroževanjem. Svet se spreminja, temu pa mora slediti tudi diplomacija, je dodal Žbogar. Kot zadnji cilj pa je Žbogar izpostavil gospodarsko diplomacijo - glavno prioriteto ministrstva za zunanje zadeve. Slovenska diplomatska mreža morata promovirati Slovenijo, pomagati podjetništvu in zagotoviti več investicij v Slovenijo, je dejal. Slovenija lahko gospodarski diplomaciji in podjetništvu pomaga v okviru gospodarskih delegacij, ki Slovenijo skupaj z najvišjimi državnimi predstavniki predstavljajo v tujini. Slovenija se tega v zadnjih letih poslužuje vse pogosteje, pri tem pa je tudi bolje organizirana in pripravljena, je dejal zunanji minister. Država mora vzpostaviti tudi potrebno pravno podlago za gospodarsko sodelovanje, med drugim s posebnimi sporazumi in vzpostavljanjem poslovnih klubov v prestolnicah držav, s katerimi sodeluje. Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi veleposlaništva, ki jih Slovenija odpira v državah, na katere po besedah Žbogarja pred leti nismo niti pomislili. Posebno področje, na katerem lahko država pomaga promovirati svoja podjetja, pa je tudi razvojna pomoč, je še dodal minister.",1
"Za pol kilograma kavnih zrn morajo lastniki ameriških kavarn odšteti okoli tri dolarje, kar seveda vpliva tudi na končno ceno kave, ki jo prodajajo. Tako visoke cene kave v ZDA niso imeli že tri desetletja. Leta 1977 je slabo vreme v Braziliji uničilo več kot polovico pridelka, cena kave pa je v tistem letu posledično narasla. Američani podoben scenarij doživljajo tudi v tem letu, saj cena kave raste, giba pa se okoli treh dolarjev za pol kilograma. Tudi tokrat je krivo slabo vreme v regijah, kjer pridelujejo kavo. Svoje pa prispeva tudi šibka vrednost dolarja, medtem ko brazilska valuta postaja vse bolj močna. Ceno obstoječih zalog kavnih zrn pa dviguje tudi povečano povpraševanje po kavi na Kitajskem, v Braziliji in Indiji. Cena kavnih zrn predstavlja 15 odstotkov dejanske cene ene kave v večini manjših kavarn. Ta delež je po navedbah CNN dovolj velik, da so lastniki manjših kavarn v zadnjem letu morali dvakrat oziroma trikrat povišati ceno kave. Lastnik ene izmed kavarn v Južni Karolini Martin Diedrich je za CNN dejal, da se že dve leti borijo s ceno kave. Pravi, da je zelo težko dvigovati ceno kave, ki jo streže svojim gostom, saj se ti začnejo pritoževati, da je kava preprosto predraga. Imuna pa niso niti večja podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo kave, kot je Starbucks, saj so prav tako morala ceno svoje kave prilagoditi naraščajoči ceni kavnih zrn.",0
"Washington - Več evropskih letalskih prevoznikov bo ameriškim oblastem moralo plačati skupno 504 milijone dolarjev za poravnavo v primeru obtožb, da so se dogovarjali o cenah za tovorne lete. Največ, 350 milijonov dolarjev, bo plačal Air France-KLM. Ameriško pravosodno ministrstvo je danes sporočilo, da so letalske družbe, med katerimi sta poleg Air France-KLM še SAS Cargo Group in Cathay Pacific, priznale krivdo v zvezi z obtožbami, da so več let umetno zviševale cene za prevoz vseh vrst blaga v in iz ZDA. Air France-KLM bo plačal 350 milijonov dolarjev, Cathay Pacific 60 milijonov dolarjev, SAS 52 milijonov dolarjev, Martinair pa 42 milijonov dolarjev kazni. V okviru preiskave je pravosodno ministrstvo obtožilo tudi nekatere druge letalske družbe.",0
"Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) ocenjuje, da se bo dobiček letalskih prevoznikov v letu 2008 znižal za desetino Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) je izdalo novo finančno napoved, ki ocenjuje, da se bo dobiček letalskih prevoznikov, ki naj bi letos znašal 5,6 milijarde ameriških dolarjev, v letu 2008 znižal na pet milijard dolarjev. Višje cene nafte je letos kompenzirala 5,9-odstotna rast števila prepeljanih potnikov, rast prihodka letalskih prevoznikov pa je letos višja za 8,4 odstotka. Dobiček prvič po letu 2000 ""Prvič po letu 2000 beležimo dobiček. Po letu 2001 so se stroški enote, ki ne vključuje goriva, zmanjšali za 16 odstotkov, produktivnost delovne sile se je povečala za 64 odstotkov, prav tako pa so se za 25 odstotkov zmanjšali stroški prodaje in marketinga,"" je povedal izvršni direktor IATA Giovanni Bisignani. Največji padec dobička bodo zabeležili severnoameriški letalski prevozniki Severnoameriški letalski prevozniki bodo po letošnjem dobičku zabeležili največji padec dobička v letu 2008, saj naj bi se ta znižal z 2,7 milijarde dolarjev na 2,2 milijona dolarjev. Evropski in azijski letalski prevozniki bodo v letu 2008 beležili manjši padec dobičkonosnosti. Evropski letalski prevozniki bodo zabeležili dobiček, ki bo manjši za od 100 milijonov dolarjev do dveh milijard dolarjev, dobiček azijskih prevoznikov pa bo manjši za 600 milijonov dolarjev.",0
"Približuje se praznični čas, ki ga bodo zaznamovala različna slavja in prireditve Kot vsako leto ob preskoku v novo leto v nobenem večjem mestu ne sme manjkati barvit in veličasten ognjemet. Prehod v novo leto bo tudi letos zaznamovalo veliko število ognjemetov. Ponudnikov izvedbe ognjemeta na prireditvi je zelo veliko, vendar pa moramo že sami vedeti, kaj sploh želimo. Za malo vaško veselico bo zadostovalo že nekaj raket, ki jih pod strokovnim nadzorom spustimo v zrak. Velikih prireditev, kjer je scenarij natančno določen in je tudi varnost zelo pomembna (ognjemet se denimo dogaja neposredno v zraku nad gledalci), pa se lotevajo le najboljši pirotehniki z večletnimi izkušnjami, ki poznajo zakonske podlage glede izvedbe ognjemetov, predvsem pa imajo na voljo najbolj kakovostne pirotehnične izdelke, pri katerih je tveganje nesreče kar najmanjše. Vrste ognjemetov Ognjemetov poznamo več vrst. Za novoletna praznovanja so najbolj primerni klasični ognjemeti z ročnim oziroma analognim prižiganjem, mnogo ponudnikov vžig ognjenega spektakla nadzoruje tudi s pomočjo računalniške tehnologije. Vrhunec pa je ognjemet, ki je zasnovan in izveden tako natančno, da lahko sprožanje in svetenje raket uskladimo z glasbenimi takti, takšno obliko imenujemo piromusicale. Klasične ognjemete strokovnjaki izstreljujejo z manjšega točkovnega izstrelišča, računalniško oziroma digitalno sproženi ognjemeti in pirotehnični muzikali pa se izstreljujejo z dolgih izstrelišč, kot so stadioni, dolge ravne strehe, dolgi splavi, dolgi travniki, ceste, tako da lahko strokovni izvajalec uprizori pravo igro ali gibanje ognja in tudi v zraku je ognjemet mnogo širši kot klasični točkovni ognjemet. Kaj najbolj pritegne gledalce? Če smo pred leti gledali bolj monotone ognjemete, ki so temeljili na prižiganju tako imenovanih kitajskih bomb, je danes ognjemet dobil velik pospešek v kakovosti. Ker se za sprožanje različnih elementov ognjemeta danes pišejo že pravi scenariji, morajo biti tudi pirotehnični proizvodi kakovostni in predvidljivi. Danes je v vsakem kakovostnem ognjemetu večina izdelkov evropskega izvora, ki se od cenene azijske ponudbe ločijo že po obliki učinkov v zraku (polipi, metulji, krone, krone s pestiči, večstopenjske bombe) in čistejših barvah, manj je tudi dima. Vse to pritegne gledalce precej bolj kot monotoni ognjemeti, kjer lahko pirotehnični izdelki zaradi preslabe izdelave tudi odpovejo. ""Piromusical"" vsekakor sodi med tiste vrste ognjemeta, ki zahtevajo najboljše izdelke, pri katerih bomo natančno vedeli, kdaj se bo sprožil svetlobni efekt, ker pa takšno ognjeno dogajanje v zraku spremlja glasba, tudi gledalec po občutku ve, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku, ter se tako vživi v ritem in scenarij ognjemeta.",1
"Natovo posredovanje v Libiji bi lahko bilo izredno kontraproduktivno v očeh arabske javnosti, so povedali nekateri nasprotniki vojaškega posredovanja v Libiji ""Nesprejemljivo je, da Gadafi lastne ljudi ubija z uporabo letal in helikopterjev,"" pravi britanski premier David Cameron Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je danes posvaril ZDA pred vojaškim posredovanjem v Libiji in dodal, da bi tovrstna akcija za ameriške vojake pomenila smrt. Poudaril je še, da je trenutna situacija povsem drugačna od tiste v času nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha.""Bush je pripravo invazije na Irak in Afganistan upravičil s prevaro, imenovano 11. september,"" je Ahmadinedžad povedal v govoru, ki ga je prenašala državna televizija. Poudaril je še, da je Washington v preteklosti podpiral vse ""diktatorje"" v regiji. Članice Nata neenotne glede uporabe sile v Libiji Ameriški obrambni minister Robert Gates je v torek zvečer dejal, da na Zahodu ni soglasja glede morebitnega posredovanja Nata v Libiji, in da bi bila razglasitev prepovedi preletov nad Libijo ""izjemno zapletena"". Eden od zagovornikov prepovedi preletov je britanski premier David Cameron, ki meni, da je ""nesprejemljivo"", da Gadafi lastne ljudi ubija z uporabo letal in helikopterjev. Po oceni Londona za prepoved preletov ni potreben mandat Združenih narodov, a je novi francoski zunanji minister Alain Juppe zavrnil kakršnokoli vojaško posredovanje brez mandata ZN. Skeptična ostaja tudi Rusija. Gadafijeve sile naj bi bombardirale Ajdabijo na vzhodu Libije Po navedbah očividcev naj bi sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija danes z letali napadle mesto Ajdabija na vzhodu države. Prav tako naj bi Gadafijevim privržencem uspelo ponovno zavzeti bližnjo naftno rafinerijo v mestu Brega, kjer potekajo srditi spopadi. Mesto Ajdabija ob 10. uri po lokalnem času sta bombardirali najmanj dve letali. Gadafijeve sile naj bi že vkorakale v mesto Brega, kjer naj bi se že razvneli spopadi. Prebivalci Brege so dejali, da so Gadafijeve sile s tanki in težkim topništvom napadle mesto. ""Natovo posredovanje v Libiji bi lahko bilo izredno kontraproduktivno"" v očeh arabske javnosti, je dejal Juppe. Al Senusi: Libija si ne želi kopenskega posredovanja Prepoved preletov pa je podprl libijski prestolonaslednik v izgnanstvu, Mohamed al Senusi, ki je dejal, da bi moralo biti morebitno vojaško posredovanje omejeno zgolj na prepoved preletov. ""Naj bom jasen. So razlike med prepovedjo preletov ter vojaškim posredovanjem in libijski narod si ne želi kopenskega vojaškega posredovanja,"" je v Londonu dejal Senusi.",0
"V šempetrski družbi Iskra Avtoelektrika se zaradi recesije soočajo s precejšnjim upadom prodaje, zaradi česar bo do konca leta brez dela ostalo 200 začasno zaposlenih V Iskri Avtoelektriki so posledice recesije precej opazne, priznava član uprave družbe Tadej Vidic. Kratkoročno je prodaja upadla za med 20 in 30 odstotkov, podobno pa naj bi bilo tudi v prvem četrtletju prihodnjega leta. S proizvodnjo bodo letos zaključili že 16. decembra, do konca leta pa bo brez dela ostalo 200 pogodbenih delavcev, je pojasnil. Že novembra stotim delavcem niso podaljšali pogodbe Število zaposlenih v šempetrski družbi zmanjšujejo tako, da delavcem s pogodbo za določen čas teh ne podaljšujejo. V novembru tako pogodb niso podaljšali okoli 100 zaposlenim, še enkrat toliko pa jih bo brez dela ostalo v decembru, je dejal Vidic. ""O zmanjšanju števila zaposlenih za nedoločen čas ne razmišljamo, saj imamo še okoli 150 zaposlenih za določen čas. Zaenkrat o dodatnem nižanju števila zaposlenih nismo razmišljali, vse pa je odvisno od poslovanja v prvem četrtletju leta 2009,"" je pojasnil. V družbi je trenutno 1850 zaposlenih, na ravni skupine pa nekaj manj kot 3000. Do 30 odstotkov nižja prodaja Posledice recesije so v Iskri Avtoelektriki najbolj vidne na področju prodaje, ki je kratkoročna padla, kot omenjeno, za med 20 in 30 odstotkov. ""Naši kupci so zmanjšali naročila, kar pomeni, da moramo zniževati stroške, pri čemer so najbolj na udaru stroški dela,"" je povedal Vidic. Razmere zaenkrat zahtevajo tudi natančno načrtovanje likvidnost, kar pa zaenkrat še obvladujejo, je dodal. Uprava predlaga zmanjšanje stimulacije delavcev Po besedah predsednika Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije v Iskri Avtoelektriki Valterja Bense uprava šempetrske družbe za prvo četrtletje predlaga zmanjšanje stimulacije delavcev za pet odstotkov, kar se bo poznalo tudi pri plačah, a ne v enako visokem odstotku. Prav poslovanje v prvem četrtletju prihodnjega leta naj bi bilo ob recesiji najslabše, pričakuje Vidic. Zato bodo z delom v proizvodnji letos zaključili že 16. decembra in spet začeli v ponedeljek po novem letu, na nekaterih področjih pa tudi kak teden kasneje, je dodal.",0
"Naša televizijska programa Pop TV in Kanal A sta znova dobila naziv superbrands , kar pomeni, da sodita med 40 najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji. Pop TV je ena od najmočnejših znamk v Sloveniji. Isto velja za Kanal A. Izbrane znamke dobijo poseben nagradni znak, njihov profil pa objavijo tudi v knjigi, ki jo nekateri imenujejo branding biblija . Mednarodna organizacija Superbrands bo na Ljubljanskem gradu predstavila izbor najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji. Naziv Superbrands Slovenija 2008 bodo podelili 40 najmočnejšim znamkam, med katerimi sta tudi programa Pop TV in Kanal A. Izbor je opravil strokovni svet, ki je ocenili preko 800 blagovnih znamk finalistov ter podelil naziv Superbrands Slovenija 2008 tistim znamkam, ki porabnikom ponujajo funkcionalne in/ali emocionalne koristi učinkoviteje, kot to počnejo konkurenčne znamke, so razložili v organizaciji Superbrands Adriatic. Superbrands Pop TV in Kanal A sta naziv Superbrands prejela tudi za leto 2007. Foto Damjan Žibert Mednarodna organizacija Superbrands je edina globalna in neodvisna avtoriteta na področju brandinga označevanja. Prisotna je v več kot 73 državah po vsem svetu, od leta 2006 pa tudi v Sloveniji. Kot organizacija, ki temelji na identifikaciji in imenovanju izjemnih blagovnih znamk, analizira uspehe posameznih blagovnih znamk na vseh pomembnih svetovnih trgih ter tako prepoznava tiste, ki so uspešnejše od konkurence. Nagrajuje jih z neodvisnim in visoko cenjenim Superbrands statusom. V desetletnem obdobju je postal Superbrands priznano merilo uspeha posamezne blagovne znamke.",1
"Učiteljica je z delovnim zvezkom romsko učenko udarila po glavi. To se nikakor ne bi smelo zgoditi. Irena Hlača, ravnateljica OŠ Šmihel ""Učiteljica je pri pouku hčer s knjigami udarila po glavi. Udarec je bil močan, zato ji je glavica omahnila naprej. Še dobro, je rekel zdravnik, da ni bilo pretresa možganov,"" je dogodek, ki se je konec prejšnjega tedna zgodil na podružnični osnovni šoli v Birčni vasi, povzel oče tretješolke. Zdaj jo je strah Učenka je iz romske družine iz naselja v Stranski vasi. Ko smo družino obiskali, je bila zaradi dogodka pretresena, deklica pa je nosila opornico za vratno hrbtenico. ""Dve noči že nismo spali, otroka boli, še huje pa je to, da jo je strah. Pravi, da ne gre več v šolo, da je ne bi spet tepli,"" je izpostavil oče. Z ženo sta hčer opisala kot učenko z velikim veseljem za šolo in lepimi ocenami. ""Pri romskih otrocih je takšno zanimanje za šolo, kot ga ima ona, redko,"" je dejala mama. Opomin učiteljici Irena Hlača, ravnateljica Osnovne šole (OŠ) Šmihel, pod katero spada podružnica v Birčni vasi, nam je povedala, da so se s starši po dogodku sestali že dvakrat, nameravajo pa se dobiti tudi danes. ""Z učiteljico sva se jim opravičili, učiteljica je povedala, da tega ni storila ne zlonamerno ne hote. Udarila pa je ni s knjigami, temveč z mehkejšim delovnim zvezkom,"" je pojasnila Hlačeva. Učiteljici je takoj izrekla opomin, o nadaljnjih ukrepih pa se bodo odločali po tem, ko se bodo vnovič sestali z učenkinimi starši. ""To se nikakor ne bi smelo zgoditi in ni razloga, ki bi smel biti povod za tako dejanje,"" je prepričana Hlačeva. Deklico bodo, kot je dodala, poskušali prepričati, naj se čim prej vrne v šolo, s starši pa se bodo dogovorili v korist njihove hčere.",0
"Ljubljana - Kapitalska družba (Kad) je v prvem letošnjem polletju ustvarila 7,7 milijona evrov dobička iz poslovanja in 23,3 milijona evrov dobička iz rednega delovanja. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so se povečali tako prihodki iz poslovanja kot finančni prihodki, prvi za 13 in drugi za sedem odstotkov. Celotna sredstva Kada so konec junija znašala 1,284 milijarde evrov, finančna sredstva pa 1,17 milijarde evrov. Lastniške naložbe predstavljajo 72,14-odstotni delež, dolžniške pa 27,85-odstotnega, so sporočili iz družbe. S polletnim poročilom o poslovanju Kada in njegovih skladov v upravljanju se je danes seznanil nadzorni svet družbe, ki ugotavlja, da se pozitiven trend poslovanja, ki se kaže z dobičkom iz poslovanja in rednega delovanja, nadaljuje tudi v prvi polovici leta 2010. Pokojninski skladi v upravljanju Kada, z izjemo Prvega pokojninskega sklada (PPS), so v prvem polletju poslovali pozitivno. Sklad KVPS je v polletju dosegel 2,10-odstotno donosnost, SODPZ 1,77-odstotno in ZVPSJU 1,75-odstotno donosnost. PPS je v tem obdobju zabeležil negativno donosnost na ravni, in sicer je bila 7,24-odstotna. Čista vrednost sredstev pokojninskih skladov v upravljanju je konec junija znašala 1,065 milijarde evrov, kar je 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Število članov/zavarovancev, ki varčujejo pri Kadu, se je v primerjavi s primerljivim lanskim obdobjem povečalo za dva odstotka na 304.923. V prvem polletju pa je 7403 zavarovancev prejemalo pokojninsko rento PPS. Kad je v letošnjem letu zavezan na račun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) konec novembra vplačati 100 milijonov evrov oziroma 51 milijonov evrov več kot v preteklem letu.",1
"Banka Slovenije je predlagala nadzorovano prekinitev delovanja Factor banke in Probanke. Lansko leto sta zaključili z 20 oziroma skoraj 50 milijoni evrov izgube. Vsi varčevalci bodo poplačani, zagotavlja guverner Jazbec. Banka Slovenije je predlagala nadzorovano prenehanje delovanje dveh slovenskih bank Factor banke in Probanke. Minister za finance Uroš Čufer je pojasnil, da so danes na seji vlade, na kateri je bil prisoten tudi guverner Banke Slovenija BS Boštjan Jazbec začeli obravnavati ukrepe za krepitev stabilnosti bank. Tako je vlada na predlog medresorske komisije obravnavala pobudo Banke Slovenija za uporabo dveh ukrepov. S prvim ukrepom je država izdala poroštvo za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti omenjenima bankama. Za Probanko je vlada izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov in 540 milijonov evrov za Factor banko. Guverner Banke Slovenija Boštjan Jazbec je pojasnil, da bi banki lahko zelo slabo vplivali na poslovanje v bančnem sistemu. Drugi ukrep pa je pojasnil Jazbec, ki je povedal, da so na vlado dali predlog za uvedbo postopka nadzorovanega prenehanja delovanja obeh bank. Med razlogi za takšen ukrep je izpostavil neizpolnjevanje pričakovanj po zahtevani kapitalski ustreznosti v obeh bankah, dolgotrajne in negotove postopke dokapitalizacije in pa predvsem izredno šibko likvidnost, ki se je v teh dveh bankah poslabševala. Zaradi tega banki nista sposobni preživeti na trgu, so prepričani v BS. Vsi varčevalci, tako fizične kot tudi pravne osebe, bodo poplačani, zagotavlja Jazbec, banki pa bosta do zaključka vseh poslov delovali povsem normalno, le novih poslov praviloma ne bosta sklepali. Stranke bodo tudi še naprej lahko nemoteno poslovale z bančnimi karticami, opravljale plačilni promet in druge bančne storitve. Postopek lahko traja tudi dve do tri leta, je dejal Čufer. Če bodo ugotovljene nepravilnosti, bodo sledile ovadbe Banka Slovenije si želi predvsem krepiti preostali del bančnega sektorja v državi, hkrati pa zaščititi vse varčevalce v bančnem sistemu, pojasnjuje Jazbec. V BS so izredni upravi naložili, da vsak sum storitve kaznivega dejanja nekdanjih članov uprave in nadzornega sveta banke oziroma drugih zaposlenih prijavi ustreznim organom. Nadzorovano prenehanje pomeni, da bosta obe banki dobili izredni upravi, ki ju je že določila BS. V Probanki bo izredni predsednik uprave Imre Balogh, člana uprave pa bosta še Igo Gruden in Marko Novak. V Factor banki pa bo predsednik izredne uprave Klaus Schuster, Matevž Slapničar in Vitomir Kraševec pa bosta člana izredne uprave. Z imenovanjem izredne uprave so dosedanjima upravama prenehale pristojnosti, naloge nadzornega sveta in skupščine pa bo opravljala Banka Slovenije. Posojilojemalci bodo morali dolgoročna posojila normalno odplačevati. V tem trenutku ne bo nobenih predčasnih odpoklicev posojil, potem pa bo izredna uprava v skladu s svojo politiko in otvoritveno bilanco poskušala ta posojila ali prenesti kamorkoli drugam ali izterjati svoj dolg, je dejal Jazbec. Visoke obrestne mere, ki sta jih jih za depozite ponujali obe banki, so bile po besedah Jazbeca znak, da imata obe banki težave z likvidnostjo. Upamo, da bodo pritiski na pasivne obrestne mere zaradi tega nižji in da bodo nižji tudi pritiski na aktivne obrestne mere, je dejal Jazbec. Jazbec je tudi zatrdil, da si vlada in BS trudita preprečiti scenarij, ki se je zgodil na Cipru. BS sicer zagotavlja, da je likvidnostni položaj drugih bank in hranilnic stabilen, zato likvidacije za še kakšno slovensko banko za zdaj ne gre pričakovati. Vse druge banke imajo tudi zadostne rezerve. Evropska komisija potrdila državno poroštvo in pozdravlja likvidacijo Načrte Slovenije, da zagotovi državno poroštvo za obveznosti Factor banke in Probanke je že odobrila Evropska komisija, ki ocenjuje, da so ukrepi nujni za zagotovitev finančne stabilnosti v Sloveniji in da ne bodo nepravilno izkrivili konkurence. Komisija ugotavlja, da je državno poroštvo nujno za ohranitev stabilnosti finančnega sistema v Sloveniji in je v skladu s spremenjenimi pravili o državnih pomočeh za banke. Ukrep je bil oblikovan tako, da bo stabiliziral pasivno stran bilanc obeh bank in dal zagotovilo trgom, piše komisija in dodaja, da je ukrep odobrila kot začasno pomoč za obdobje dveh mesecev oz. dokler ne bo sprejela končne odločitve o načrtu prestrukturiranja ali postopnem prenehanju obeh bank. Ta načrt naj bi Slovenija v Bruselj poslala v roku dveh mesecev. Viri pri Evropski komisiji so zatrdili, da odločitev o nadzorovani likvidaciji ni razlog za preplah. Zatrdili so, da v Bruslju odločitev slovenskih oblasti popolnoma podpirajo in da nikakor ne gre za dogodek, ki bi Slovenijo približal programu pomoči. Poudarili so, da so slovenske oblasti naredile pravo stvar. Spomnili so, da sta imeli obe banki težave že dolgo časa. Te so bile dobro znane, banki pa se nista bili spodobni normalno prestrukturirati. Kot poudarjajo viri, gre za nujen korak v procesu čiščenja bančnega sistema, kar je nekaj, kar Slovenija mora storiti in na kar jo v Bruslju vseskozi opozarjajo. So banki odnesli tajkuni? Factor banka in Probanka sta praktično enako veliki, saj vsaka upravlja z okoli milijardo evrov, kar je le dobra dva odstotka slovenskega bančnega trga. Foto Rok Plevnik Factor Banka je imela lani 21 milijonov evrov izgube. V oddaji 24UR so poročali, da je glede na različne vire denar posojala Tomažu Lovšetu, ki naj bi dobil 1,5 milijona evrov posojila. Banka je sodelovala tudi, ko so Grepu za projekt Stožice odobrili dodatnih 115 milijonov posojila. Zdaj ima iz tega naslova v prisilni poravnavi odprto več kot 7-milijonsko terjatev. Odkupovali so terjatve v nasedlem projektu Bužekijan, propadlo Primorje jim še vedno dolguje 1,4 milijona evrov. Pet milijonov so posodili podjetju FB investicije, preko katerega je Igor Bavčar obvladoval in na koncu na kolena spravil Istrabenz. Od njih je dobil denar tudi Zoran Janković, ko je preko KLM naložb kupoval Mercator posojilo v višini 11 milijonov evrov. Še dva milijona pa so posodili tudi zdaj zaprtemu Binetu Kordežu. Podobna zgodba pa je tudi v Probanki. Banka je lani pridelala več kot 50 milijonov izgube, njihov lastnik pa je v stečaju. Ker so na veliko posojali Trimu, so morali terjatve spremeniti v lastniški delež podjetja, ki je zdaj v resnih težavah. Kar 30,2 milijona evrov, ki jim jih dolguje Viator&Vektor je najbrž izgubljenih za vedno, prav tako deset milijonov terjatev do Mariborske livarne Maribor. Banka je posojala tudi propadlima podjetjema Medaljon in Zlata moneta 2, ki so ju ustanovili prav za menedžerski prevzem Probanke, ki pa ni uspel. S kar 90 milijoni evrov so sodelovali tudi pri neuspelem menedžerskem odkupu Avtotehne, posojali pa so tudi Stavbarju več kot dva milijona evrov. Jože P. Damijan Ukrep je nujen, po konsolidaciji le tri ali štiri banke Ekonomist Jože P. Damijan pravi, da je ukrep Banke Slovenija logičen in nujen. To je začetek resne konsolidacije slovenskega bančnega sistema, kjer bodo od domačih bank najverjetneje ostale le tri ali štiri, pravi. Ukrep je za sanacijo in konsolidacijo slovenskega bančnega sistema nujen. Škoda, da se Banka Slovenije tega ni lotila že pred štirimi leti, saj bi bil v tem primeru strošek za davkoplačevalce bistveno manjši, je prepričan. V luči garancije države za obveznosti obeh bank in bančne vloge po njegovem mnenju ne bi smelo priti do navala na banke, kar je Banka Slovenije tudi hotela preprečiti. Seveda pa tega nikoli ni mogoče izključiti, pojasnjuje. Ocenjuje, da lukenj Factor banke in Probanke nihče ne bi hotel kupiti. Potencialne investitorje iz eksotičnih držav je do sedaj zanimala le njuna bančna licenca za poslovanje v območju evra, vendar pa nikakor ne bi hoteli prevzeti njunih bremen oziroma lukenj, je dejal. Po končani konsolidaciji slovenskega bančnega sistema bodo od domačih bank najverjetneje ostale le tri ali štiri, meni Damijan. Pričakovati je, da bodo Banka Celje, Abanka in Gorenjska banka pripojene oz. prodane eni od obstoječih domačih bank, izjemoma je možno tudi h kakšni tuji. Če bo seveda pri tujih bankah sploh interes za kaj takega, je sklenil. Soglasje spodbujanju razvoja malih in srednje velikih podjetij Vlada pa je danes dala soglasje tudi h ključnim elementom ukrepa finančnega inženiringa za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij pri Slovenski izvozni in razvojni banki SID. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo s SID podpisalo pogodbo o zagotovitvi sredstev za izvajanje ukrepa finančnega inženiringa v višini 120 milijonov evrov iz državnega proračuna. S tem bo podprtih najmanj sto razvojnih projektov podjetij, do konca leta 2016 pa naj bi bilo zagotovljeno financiranje najmanj tisočih mikro, malih in srednje velikih podjetij, hkrati pa naj bi ohranili okoli 30.000 delovnih mest.",0
"Razpis je odprt do 9. decembra Zavod za zaposlovanje je objavil povabilo za usposabljanje na delovnem mestu, v katerega se lahko vključijo nekdanji zaposleni v Muri. V usposabljanje se lahko vključijo brezposelni, katerih delo je postalo trajno nepotrebno zaradi stečaja podjetja Mura - European Fashion Design in njenih podrejenih družb Mura - moška oblačila, Mura - ženska oblačila in Muralist. Na javno povabilo se lahko prijavijo tudi delodajalci, ki imajo sedež ali registrirano poslovno enoto s samostojno matično številko v občinah na območju Murske Sobote, Maribora ali Ptuja in izpolnjujejo druge zastavljene pogoje, so zapisali na spletni strani zavoda. Na voljo je 2,26 milijona evrov. Sredstva so pretežno zagotovljena iz evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, 300.000 evrov pa bo prišlo iz državnega proračuna. Povabilo ostaja odprto do porabe razpoložljivih sredstev, oz. do 9. decembra do 12. ure. V usposabljanje se lahko vključijo brezposelni S tem želimo brezposelnim, ki so ostali brez zaposlitve zaradi stečaja omenjenih podjetij, omogočiti praktično usposabljanje pri delodajalcih za pridobitev dodatnih znanj in izkušenj, z namenom povečanja njihovih zaposlitvenih možnosti, namen povabila pojasnjujejo na zavodu. Usposabljanje na delovnem mestu poteka brez delovnega razmerja pod strokovnim vodstvom mentorja, ki ga zagotovi delodajalec. Slednji tako lahko spozna nove sodelavce in jih usposobi za delo na konkretnem delovnem mestu še pred sklenitvijo delovnega razmerja. Bonitete za delodajalce Delodajalcem, ki se bodo vključili v program, bodo povrnili upravičene stroške za izvedeno usposabljanje brezposelnih na delovnem mestu, in sicer stroške mentorja do 150 evrov na mesec, dejanske stroške predhodnega zdravniškega pregleda udeležencev usposabljanja in dejanske stroške njihovega zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Udeležencem usposabljanja pa bo zavod izplačal dodatek za prevoz ter dodatek za aktivnost, ki znaša tri evre za vsako uro dejanske navzočnosti na usposabljanju.",1
"Nadzorni svet Vegrada dvomi v resničnost trditev uprave podjetja, da družba ni insolventna. Poleg tega ji očita preseganje pooblastil in netransparentno delovanje. Po pridobitvi vseh podatkov bo NS nemudoma ukrepal, pravijo. Na današnji seji nadzornega sveta Vegrada so člani ponovno pozvali upravo, da najpozneje do petka pripravi celovito poročilo o izpolnjevanju pogojev solventnosti družbe. Kljub nenehnemu zagotavljanju uprave, da družba ni insolventna, pa številne informacije, ki se pojavljajo v javnosti, zbujajo dvom v resničnost njenih trditev. Po pridobitvi vseh potrebnih podatkov, se bo nadzorni svet nemudoma odločil o nadaljnjih ukrepih, ki jih je skupaj z upravo dolžan izvesti, je po današnji seji nadzornega sveta Vegrada sporočil predsednik NS Klemen Boštjančič. NS je upravo tudi pozval, da nemudoma objavi popravek sklica skupščine družbe. Uprava je po navedbah nadzornikov brez sodelovanja NS sklicala skupščino ter oblikovala predloge sklepov brez sodelovanja nadzornega sveta, pri čemer je kršila zakonodajo in presegla svoja pooblastila pri oblikovanju predlogov sklepov za odločanje na skupščini. Nadzorni svet upravi Vegrada očita netransparentnost. Uprava družbe NS ni predložila revidiranega letnega poročila niti družbe Vegrad d. d. niti konsolidiranega letnega poročila Skupine za poslovno leto 2009. NS tudi še ni odločal o predlogu revizorja, kot to zahteva zakon o gospodarskih družbah. Zato predlagani sklepi za odločanje na skupščini ne odražajo dejanskega stanja, temveč so enostransko dejanje uprave, je zapisal Boštjančič. Nadzorni svet je neposredno od revizorja zahteval mnenje in ugotovil, da je izdano mnenje s pridržkom, ki razkriva bistveno kršitev in neupoštevanje pravil računovodenja ter priprave letnega poročila. Ker se z revidiranim letnim poročilom ni seznanil in ga obravnaval, se bo o letnem poročilu morala odločati skupščina, je pojasnil Boštjančič. Netransparentno delovanje uprave NS tudi pravi, da je uprava pri oblikovanju predlogov sklepov za odločanje na skupščini presegla svoja pooblastila. Foto POP TV Za nemoteno spremljanje poslovanja je NS v začetku poslovnega leta upravi predložil podrobno pripravljeno podlago za mesečna in kvartalna poročila o poslovanju družbe ter upravi jasno oblikoval okvir informacij, ki vključujejo vse bistvene elemente, ki jih potrebuje za svoje kakovostno delo in pravočasno sprejemanje odločitev. Poročila in podatki, ki jih je uprava posredovala nadzornemu svetu, niso zadovoljila pričakovanj, saj poročila pogosto niso dostavljena pravočasno in niso vsebovala vseh zahtevanih podatkov in informacij. Tovrstno netransparentno delovanje uprave, ki ne sledi namenom zakonskih določb glede poročanja ter obveščanja nadzornega sveta in pristojnosti nadzornega sveta, nadzornemu svetu ne omogoča pogojev za njegovo delovanje. Nadaljevanje obstoječe prakse od nadzornega sveta zahteva sprejem drugih izrednih ukrepov, katerih cilj je preprečitev oškodovanja družbe, pravi predsednik NS. Nadzorni svet bo po Boštjančičevih navedbah tudi v prihodnje vztrajal na zahtevah po doslednem spoštovanju in upoštevanju njegovih zahtev po transparentnem delovanju uprave ter poslovanju družbe.",0
"Blagovna znamka ameriškega proizvajalca računalnikov Apple je po izračunih lestvice Best Global Brands 2012 vredna 76,57 milijarde dolarjev, Coca-Cole pa še dodatne 1,27 milijarde dolarjev. Apple se je tesno približal Coca-Coli na lestvici najbolj vrednih blagovnih znamk na svetu. Proizvajalec iphonov in ipadov se je na najnovejši lestvici ameriškega svetovalnega podjetja Interbrand zavihtel na drugo mesto ter le še malenkost zaostaja za proizvajalcem kultne brezalkoholne pijače z okusom kole. Blagovna znamka ameriškega proizvajalca računalnikov Apple je po izračunih lestvice Best Global Brands 2012 vredna 76,57 milijarde dolarjev. Kot so danes hkrati v New Yorku in Kölnu povedali predstavniki podjetja Interbrand, se je vrednost Applove blagovne znamke v primerjavi z lanskim letom več kot podvojila. Na lanski lestvici je Apple zasedel osmo mesto, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Vrednost Coca-Cole 77,84 milijarde dolarjev Vrednost večnega prvouvrščenega na lestvici - ameriškega proizvajalca pijač Coca-Cola - letos znaša 77,84 milijarde dolarjev, kar je osem odstotkov več kot lani. Pri izračunu vrednosti blagovnih znamk so v svetovalnem podjetju upoštevali finančne rezultate podjetja, pomen blagovne znamke pri odločitvi potrošnikov za nakup ter njeno sposobnost zagotavljanja prihodnjih dobičkov podjetja. Med desetimi največ vrednimi blagovnimi znamkami so še IBM, Google, Microsoft, General Electric, McDonald's, Intel, Samsung in Toyota. Spletni brskalnik Google je tokrat prvič prehitel konkurenčno podjetje Microsoft. S Facebookom na 69. mestu pa je leta 2001 ustanovljena Interbrandova lestvica prvič dobila tudi družabno omrežje. Obstaja sicer več različnih letvic največ vrednih blagovnih znamk. Na lestvici BrandZ, ki jo sestavlja podjetje za tržne raziskave Millward Brown, je lani in letos prvo mesto zasedel Apple.",1
"Ljubljana - Za ljubljanskim ponudnikom rešitev za elektronsko poslovanje je novo rekordno leto. Podjetje Halcom, ki je v večinski lasti družine Čadež, je namreč svoje čiste prihodke od prodaje povečalo še za milijon evrov, čisti dobiček pa se je povzpel na visokih 1,4 milijona evrov. ""Halcomova rast poslovanja v lanskem letu je v skladu s preteklimi dosežki, saj je Halcom v zadnjih sedmih letih v povprečju rasel s 15-odstotno letno stopnjo povečanja prihodkov iz poslovanja,"" so pojasnili v Dnevnikovi gazeli iz leta 2003. ""Seveda smo krizo občutili in se prej na njo tudi ustrezno pripravili. Vse sile smo usmerili v trženje svojih produktov in storitev na za nas novih trgih, predvsem v regiji Srednjega vzhoda. Na novih trgih smo nato s pridobljenimi projekti več kot kompenzirali izpad prihodka na domačem trgu,"" so povedali v podjetju, ki ga vodi Matjaž Čadež. ""Halcom že tradicionalno več prometa ustvari v drugi polovici leta, in ker smo še vedno v precej negotovem obdobju, o konkretnih rezultatih ne bi govorili. Lahko pa povemo to, da je po številu zaposlenih Skupina Halcom od konca lanskega leta do danes zrasla za štiri nove sodelavce, kar pomeni, da nas je trenutno 130,"" so zatrdili podjetju, ki je lani prejelo Zlato nit za najboljšega zaposlovalca. V svoje vrste pa jim je pred dnevi uspelo privabiti tudi dr. Ichaka Adizesa, svetovno uveljavljenega svetovalca na področju menedžmenta sprememb. S 24. majem je namreč postal direktor v upravnem odboru podjetja. ""Ta ga je nato imenoval za neizvršnega direktorja. V družbah z enotirnim sistemom upravljanja v tujini je običajno, da je število izvršnih direktorjev uravnoteženo s številom neizvršnih, ki v družbi niso zaposleni in skrbijo za nevtralen in zunanji pogled na poslovanje družbe,"" so pojasnili. tomaz.modic@dnevnik.si",1
"Ljubljana - HSE, Gen Energija in Savske elektrarne Ljubljana so podpisali dogovor o sodelovanju pri projektu izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Po mnenju podpisnikov dogovora je vlaganje v vodni potencial na reki Savi bistvenega pomena za slovensko energetiko in državo kot celoto, so sporočili iz HSE in Gen Energije. Kot so dodali, je slovenska energetska politika vse bolj usmerjena v pridobivanje električne energije iz vode kot strateško pomembnega obnovljivega vira. ""Z vidika neizkoriščenega vodnega potenciala Save je odločitev o izgradnji verige hidroelektrarn na tej reki gotovo smiselna,"" so poudarili. Po mnenju podpisnikov dogovora bodo hidroelektrarne na srednji Savi v veliki meri prispevale tudi k izpolnitvi zahtev evropske direktive o obnovljivih virih energije, hkrati pa omogočile tudi večjo fleksibilnost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. ""In končno, z začetkom izgradnje hidroelektrarne na srednji Savi se bo pospešila tudi gospodarska aktivnost v Sloveniji, saj bodo imela pri njem možnost sodelovati številna domača podjetja,"" so izpostavili. Delež Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v projektu je 60-odstoten, Gen Energije 10-odstoten in Savskih elektrarn Ljubljana 30-odstoten. Cilji projekta so čim prejšnji začetek, izgradnja in upravljanje hidroelektrarn na srednji Savi. ""Verjamem, da bomo s skupnimi močmi projekt izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi ne le pospešili, temveč učinkovito pripeljali do konca. Slovenija ga namreč potrebuje in skrajni čas je, da se začno stvari premikati tudi na tem delu reke Save, ki je bil doslej neizkoriščen,"" je poudaril generalni direktor HSE Matjaž Janežič. Po mnenju direktorja Gen Energije Martina Novšaka, ki se zaveda naraščajočega pomena obnovljivih virov energije za Slovenijo, pa bo ""sklenjeno partnerstvo pospešilo izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi in tako tudi zastavljene cilje na tem področju"". Osnove prihodnjega sodelovanja so partnerji pri tem projektu danes na delovnem sestanku predstavili ministru za okolje in prostor Roku Žarniću. ""Načrtovana gradnja hidroelektrarn na srednji Savi ima v treh energetskih podjetjih, ki so k njej pristopila, trdne temelje in potencial za čim hitrejšo in zanesljivo izvedbo,"" pa je ocenil minister.",1
"Slovenski turistični delavci si lahko prihodnje leto obetajo prihod tujih gostov tudi iz krajev, ki z letalsko povezavo niso povezani z ljubljanskim letališčem. Iz katerih krajev bodo v Slovenijo leteli nizkocenovni letalski prevozniki, še ni znano. V. d. direktorja direktorata za turizem in internacionalizacijo na gospodarskem ministrstvu Marjan Hribar je za zurnal24.si dejal, da bo Slovenska turistična organizacija v skladu s strateškimi usmeritvami spodbujanja razvoja letalskih linij izvedla vse potrebne korake za promocijo Slovenije skupaj z letalskimi prevozniki. ""Razvoj bo usmerjen na tiste destinacije, s katerimi Slovenija še nima letalske povezave in ki pomenijo pomembno emitivno tržišče za slovenski turizem,"" je dejal Hribar. Na vprašanje, za katere destinacije gre, nam na gospodarskem ministrstvu še niso znali povedati. Na odgovore s strani Slovenske turistične organizacije pa še čakamo. Za spodbujanje letalskih povezav Slovenije z najpomembnejšimi turističnimi trgi bo tako Slovenska turistična organizacija po priporočilu vlade izvedla javni razpis. Na podlagi razpisa bo sofinancirala marketinške aktivnosti v podporo vsaj petim novim letalskim linijam po izboru ustreznega izvajalca. Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007–2011 (RNUTS), na katerem temelji tudi vsakoletna turistična politika, postavlja dva temeljna strateška cilja – povečati globalno konkurenčnost turističnega gospodarstva in obseg turistične dejavnosti. Med ključnimi prebojnimi točkami slovenskega turizma je bila na prvo mesto umeščena dostopnost Slovenije prek letalskih linij.",1
"Ljubljana - Podjetje Monting SK iz Laškega, ki izdeluje stroje za proizvodnjo kamene in steklene volne, je letošnja savinjsko-zasavska gazela in tako tudi tretji finalist za zlato gazelo 2008. Podjetje, ki ga vodi Silvester Knez, si je naslov najhitreje rastočega podjetja v regiji zaslužilo z lanskoletno 150-odstotno rastjo čistih prihodkov od prodaje. Čisti dobiček pa se je lani zvišal s 423.825 evrov na 1,02 milijona evrov. Monting SK, ki ga je Knez ustanovil leta 2002 in zaposluje 40 delavcev kovinske stroke različnih profilov, na domačem trgu ustvari le 15 odstotkov svojih prihodkov od prodaje, med tujimi trgi pa sta najpomembnejša Rusija in Kazahstan. Med nominirance za savinjsko-zasavsko gazelo sta se uvrstili tudi podjetji Uniforest in Viba. Razglasitev letošnje zlate gazele, ki jo podeljuje časopisna hiša Dnevnik, bo 22. oktobra v Cankarjevem domu. Dosedanja finalista za omenjeno nagrado pa sta poleg podjetja Monting SK še podjetje Rem (dolenjsko-posavska gazela) in podjetje Blažič, robni trakovi (gazela osrednje Slovenije).",1
"Ruske in gruzijske sile se po navedbah generalštaba ruske vojske umikajo iz konfliktnih območij v Gruziji Kot je dejal ruski general Anatolij Nogovicin, tako obe strani izpolnjujeta pogoje iz dogovora o prekinitvi ognja. Gruzijska stran je v nasprotju s tem ruske sile obtožila, da so danes znova izvajale napade z raketami kratkega dosega. Nogovicin, ki je namestnik načelnika generalštaba ruske vojske, je danes po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax še povedal, da so gruzijske sile med vračanjem v vojašnice minirale številne civilne objekte. Gruzijci zapustili strateško pomembno sotesko Kodori Dejal je tudi, da so gruzijske sile popolnoma zapustile strateško pomembno sotesko Kodori. Soteska Kodori je bila do izbruha sovražnosti, ki je sledil gruzijski ofenzivi na separatistično pokrajino Južno Osetijo pred tednom dni, edino območje v drugi gruzijski separatistični pokrajini, Abhaziji, pod nadzorom gruzijskih sil. Nogovicin je sicer danes tudi zavrnil očitke Tbilisija, da so ruske sile v veliki meri uničile strateško pomembno mesto Gori, ki leži na edini cesti med vzhodom in zahodom države. ""V Goriju je bilo v četrtek 120 novinarjev, tujih diplomatov in pravoslavnih duhovnikov. Nihče med njimi ni videl domnevnega uničenja,"" je odločen Nogovicin. »Novega nasilja ni in prekinitev ognja se načeloma spoštuje« Po mnenju Nogovicina sta sicer strani tudi že izpolnili druge pogoje iz mirovnega načrta v šestih točkah, ki ga je Moskvi in Tbilisiju ta teden predložil francoski predsednik in predsedujoči EU Nicolas Sarkozy. ""Novega nasilja ni in prekinitev ognja se načeloma spoštuje. Poleg tega obstaja prost dostop za humanitarno pomoč,"" je še poudaril Nogovicin. Te izjave so v nasprotju z navedbami gruzijske strani. Tiskovni predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili je namreč izjavil, da so ruske sile z raketami kratkega dosega danes znova obstreljevale gruzijsko ozemlje. Tako naj bi dve raketi tipa iskander padli na Gori oz. pristanišče Poti, tretja raketa pa naj bi pristala blizu plinovoda proti Supsi. Obenem naj bi po gruzijskih navedbah ruske sile z dvema oklepnikoma, dvema helikopterjema in 20 tovornimi vozili vdrle v vojaške oporišče v Potiju.",0
"Dublin - Sodišče v irskem Mahonu je razsodilo, da je nekdanji irski premier in finančni minister Bertie Ahern prejel 209.779 evrov tajnih izplačil, poleg tega pa je o tem večkrat lagal pod prisego. Za zdaj pa niso našli dokazov za obtožbe o korupciji, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Današnja odločitev sodišče je zaokrožila 15-letno preiskavo politične korupcije na Irskem. Ahern, ki je pred sodiščem pričal leta 2007, je takrat zanikal vse obtožbe, a je leta 2008 vseeno odstopil s položaja. Trije sodniki, ki so vodili preiskavo, so sporočili, da Aherna niso mogli obsoditi korupcije, saj niso našli nobenih dokazov, da bi v zameno za prejeti denar nudil kakršne koli usluge, medtem ko je bil v 90. letih minulega stoletja irski finančni minister. Sporočili so še, da Ahern ni podal nobenega ""verodostojnega poročila"", kako je v 90. letih prejemal denar od svojih poslovnih partnerjev. Priznal je le, da je denar hranil v zasebnih sefih in da zanj ni plačal davkov. Zanimanje javnosti za končno sodniško odločitev, ki je rezultat 15-letnih preiskav, je bilo tako veliko, da se je spletna stran preiskovalcev danes večkrat sesula, še navaja AP.Irska lani z gospodarsko rastjo, trenutno v recesiji Irsko gospodarstvo se je lani po treh letih krčenja ponovno vrnilo h gospodarski rasti. Po prvih ocenah se je irski bruto domači proizvod (BDP) v letu 2011 okrepil za 0,7 odstotka. Ob tem pa je statistični urad danes objavil tudi slabšo novico, da je država tehnično gledano v novi recesiji. Irski BDP se je potem, ko so državo pred zlomom rešili mednarodni posojilodajalci, med letoma 2008 in 2010 krčil. Lani je bila rast zabeležena predvsem na račun rasti izvoza, medtem ko je bila domača potrošnja šibkejša, v sporočilu za javnost pojasnjujejo statistiki. Ob tem pa so razkrili še, da se je v zadnjem lanskem četrtletju irski BDP skrčil za 0,2 odstotka. Po 1,1-odstotnem zdrsu v tretjem lanskem četrtletju je država tako znova v recesiji, ki tehnično gledano nastopi po dveh zaporednih četrtletjih krčenja BDP. Močno zadolžena Irska, ki je bila novembra 2010 prisiljena zaprositi za 85 milijard evrov vredno posojilo držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), počasi okreva. Domača centralna banka državi za letos napoveduje 0,5-odstotno gospodarsko rast.",0
"V prostorih direktorja železnic Gorana Brankoviča so našli skrite kamere, povezane s snemalno napravo Foto: Irena Herak Slovenske železnice so danes obiskali kriminalisti. V prostorih direktorja Gorana Brankoviča so delavci namreč našli prisluškovalne naprave in kamere. Med današnjimi vzdrževalnimi deli v prostorih poslovodstva družbe so našli skrite kamere, ki so bile priklopljene na snemalno napravo. Razlog za namestitev kamer in kdo jih je namestil, še ni znan. Več bo pokazala nadaljnja preiskava, so sporočili iz Slovenskih železnic. Policijo je na vprašanje o preiskavi odgovorila: ""Operativno komunikacijski center PU Ljubljana, je bil danes okoli 14. ure obveščen o sumu kaznivega dejanja v enem izmed prostorov stavbe državnega podjetja v Kolodvorski ulici v Ljubljani. Kriminalisti še vedno opravljajo ukrepe v skladu s 148. členom Zakona o kazenskem postopku (zbirajo obvestila, opravljajo ogled....) in preverjajo okoliščine primera."" Z besedo železnice sicer niso omenjene, vendar pa imajo sedež na Kolodvorski 11. Po poročanju Sveta na Kanalu A naj bi sporno kamero nad vrati Brankovičeve pisarne, dal namestiti nekdanji direktor železnic Blaž Miklavčič.",0
"Radičeva pohvalila vlado Vesela sem, da nisem podlegla pritiskom. Najprej so mi prijazno svetovali, naj se s projektom Teš 6 neham ukvarjati. Ker to ni zaleglo, so prišle grožnje z interpelacijo in ovadbe, trdi Radičeva. Nekdanja ministrica za gospodarstvo Darja Radić in predsednik Zaresa Pavel Gantar sta na novinarski konferenci spregovorila o dogajanju glede gradnje Teša 6. Gantar Ceno nasprotovanja smo plačali na volitvah Gantar je uvodoma pojasnil, da gre pri omenjenem projektu zanesljivo za največji politično-gospodarski korupcijski škandal po letu 1990. Na njegovo spornost in na možno koruptivno ozadje so po njegovih besedah v Zaresu opozarjali že vse od sredine leta 2009, pri čemer so tvegali tudi spore v stranki, ceno nasprotovanja projektu pa naj bi plačali tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah. Kot je znano, sta namreč s svojih položajev odstopila minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in vodja Zaresova poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem, ki sta oba podpirala projekt. Gantar Meh in Vizjak glavna protagonista lobijev Nekdanji predsednik DZ-ja je pri tem opozoril še na besede Uroša Rotnika, nekdanjega direktorja Teša in kandidata SLS-a na volitvah, ki naj bi med volilno kampanjo dejal, da sta prednosti projekta v tem, da je, prvič, dober sam po sebi in drugič, da bo iz političnega življenja zbrisal eno stranko. To je stranka Zares . Glavna skrb vlade v tem trenutku je, kot pravi Gantar, kako nadaljevati projekt, ne da bi si umazali prste. Gradnjo Teša 6 je sicer po njegovem ves čas podpirala neformalna politična koalicija šaleškega in posavskega energetskega lobija, pri čemer je bil prvi pod nadzorom SD-ja, natančneje Srečka Meha, drugi pa SDS-a oz. Andreja Vizjaka, ki naj bi se zaradi projekta srečeval tudi z nekdanjem finančnim ministrom Francem Križaničem. Gantar Koalicija SD-SDS se krha Gantar meni, da se je z nastopom nove vlade ta koalicija med SD-jem in SDS-om začela krhati, saj SDS SD-ja naj ne bi več potreboval. Prepričan je, da je največja vladna stranka začela prevzemati politični nadzor nad projektom. Sedanjim prevzemnikom projekta, ki pa so bili ves čas zraven, tudi Vizjak in Zagožen, je treba gledati pod prste, je zatrdil. Še vedno je prepričan, da bi bilo projekt bolje ustaviti, saj se lahko po njegovem zgodi, da bodo izgube zaradi projekta, ki jih bodo plačala naslednje generacije, večje, kot bi bile v primeru ustavitve projekta. Prav tako naj bi obstajalo tveganje, da bo 6. blok zaradi prevelikih izpustov ogljikovega dioksida zelo malo obratoval . Radičeva Pogodba podpisana v korist Alstoma Radičeva je pojasnila, da se je izkazalo, da so imeli prav, ko so se odločili, da je treba zamenjati nadzornike HSE-ja in posledično Rotnika na čelu Teša, saj naj bi šele takrat začele na dan prihajati prave informacije o dogajanju v zvezi s projektom. Pri tem je izpostavila, da je bila pogodba z Alstomom sklenjena popolnoma v korist francoskega giganta, saj naj bi bila vrednost projekta v pogodba praktično nedoločena. Poudarila je, da vlada Tešu danes postavlja praktično iste pogoje za poroštvo, kot jih je postavila že sama, zato je pohvalila vlado, da ni nekritično pristopila k poroštvu za gradnjo šestega bloka. Dejala je, da so do nje prihajali ljudje, ki naj bi ji prijazno svetovali, naj se neha ukvarjati s projektom, ko pa to ni zaleglo, naj bi se začeli groziti z interpelacijo ovadb.",0
"beograd - Slovenska podjetja so v Srbijo v obdobju med letoma 2000 in 2007 vložila 439,66 milijona dolarjev oz. pet odstotkov vseh tujih neposrednih investicij, ki so pritekle v to državo. S tem so slovenska podjetja šesti največji tuji vlagatelj v Srbiji. Kot je po poročanju srbskih medijev povedal srbski gospodarski minister Mlađan Dinkić, je v Srbijo v omenjenem obdobju priteklo 17 milijard dolarjev, od česar največ v bančni sistem, pet milijard dolarjev. V proizvodnjo so tujci vložili 2,6 milijarde dolarjev, v telekomunikacije 2,4 milijarde dolarjev, trgovino 1,7 milijarde dolarjev in nepremičnine 1,6 milijarde dolarjev. Največji naložbenik v Srbiji so podjetja iz Avstrije, ki so v sedmih letih vložila 2,5 milijarde dolarjev, sledijo podjetja iz Grčije (dve milijardi dolarjev), Nemčije (1,6 milijarde dolarjev), Norveške (1,5 milijarde dolarjev), Nizozemske (476,78 milijona dolarjev), Slovenije, Francije (413,65 milijona dolarjev), Luksemburga (374,43 milijona dolarjev), Madžarske (311,87 milijona dolarjev) in Velike Britanije (273,40 milijona dolarjev). Dinkić je dejal, da trenutno tujce najbolj zanima investiranje v tekstilno in avtomobilsko industrijo, predvsem zaradi kvalificirane in poceni delovne sile, pa tudi zaradi davkov in državnih subvencij.",1
"Sod Stečaj ni nujno najslabša rešitev Odločitev Soda, da v Muro ne vloži pet milijonov evrov, je ob zdajšnjem stanju podjetja pričakovana in smiselna, je dejal minister Lahovnik. Stečaj le vprašanje časa? Po mnenju gospodarskega ministra Mateja Lahovnika namreč Sod s finančnim vložkom v zdajšnji obliki Muri ne bi mogel zagotoviti dolgoročnega obstoja. Kot je še dejal, pa v družbi že dalj časa ni kakršnega koli resnega poslovnega modela in nadzora nad stroški poslovanja, posebej družb v tujini. Samo družba Trendline je lani namreč ustvarila 3,5 milijona evrov izgube. Pregled poslovanja podjetja, ki ga je naročil Sod, pa je pokazal, da je Mura imela lani 5,8 milijona evrov izgube iz poslovanja, v prvem letošnjem četrtletju pa ta po Lahovnikovih besedah znaša že štiri milijone evrov. Minister je opozoril še na nezainteresiranost drugih lastnikov družbe. Omenil je največjega, družbo NFD, ki je imela odločilen vpliv na imenovanje uprave, a niso bili pripravljeni zagotoviti sorazmernega vložka v podjetje. Na odločitev države se je že odzval predsednik Murinega sindikata Drago Forjan in za četrtek napovedal protest sindikalistov pri premierju Borutu Pahorju ter k protestu že pozval zaposlene in vse, ki so vezani na proizvodnjo Mure, ter študente in upokojence. Prav tako v četrtek se bo na odločitev države odzval tudi Murin prokurist Zdenko Podlesnik. Župan Murske Sobote nezaželen na tiskovni konferenci Župan Murske Sobote Anton Štihec je bil presenečen, ko so mu preprečili vstop na novinarsko konferenco gospodarskega ministra Lahovnika, češ da je namenjena le za povabljene. Štihec je dejanje označil za višek nedemokracije in dodal, da se bodo v primeru stečaja družbe zavzemali za najvišje mogoče odpravnine 3.300 zaposlenih, v nasprotnem pa zahtevali odstop gospodarskega ministra. Sod in PDP nista podprla Podlesnikovega načrta Kot je znano, državni Sod izmed 210 milijonov evrov, ki jih bo letos namenil za naložbe Muri, ne namerava zagotoviti petih milijonov evrov, kolikor jih potrebujejo za ohranitev proizvodnje. V Slovenski odškodninski družbi in Posebni družbi za podjetniško svetovanje pa se bodo še naprej zavzemali za dolgoročno rešitev Mure z ohranitvijo perspektivnih programov. Tomaž Kuntarič Sod je povedal, da za Muro obstajata dve možnosti, in sicer, da se ustvari novo, od Mure neodvisno podjetje, ali da v družbo vstopijo tudi vlagatelji, ki so v zadnjem času že pokazali zanimanje. Sod in PDP tako nista podprla programa prestrukturiranja, ki ga je v ponedeljek predstavil prokurist družbe Zdenko Podlesnik. Število brezposelnih pa naj bi po nekaterih navedbah doseglo najmanj 2.000. Kuntarič je še dejal, da se o mora o nadaljnjih korakih odločiti vodstvo družbe, in dodal, da stečaj ni nujno najslabša rešitev. Tudi v stečaju je mogoče ohraniti proizvodnjo, je dejal, kar pa je po njegovih besedah povezano s sposobnostjo stečajnega upravitelja in njegovih ambicij za ohranitev proizvodnje v čim večjem obsegu ter na drugi strani od pripravljenosti partnerjev za nadaljevanje poslovanja s podjetjem v stečaju. Na drugi strani Kuntarič vidi kot najslabšo rešitev postopek prisilne poravnave. Delavci po njegovem mnenju v tem primeru postanejo ujetniki. Družba ima namreč do zaposlenih obveznosti in tako lahko mesece ostanejo brez dohodkov, pri čemer je spomnil na agonijo delavcev IUV-ja in LTH-ja. Za nadaljevanje proizvodnje bi potrebovali pet milijonov Kot je znano, bi morala Mura prejeti pet milijonov evrov, potrebnih za zagotavljanje proizvodnje v juliju in avgustu. Denar naj bi namenili nadaljevanju proizvodnega procesa, reševanju preteklih obveznosti in izplačilu plač 3.300 zaposlenim. Po Podlesnikovem mnenju stečaj ni najprimernejša rešitev. Tako bi lastniki namreč izgubili vse, sam pa meni, da je največje slovensko oblačilno podjetje mogoče rešiti z reorganizacijo. Podlesnik je sicer svoj srednje- in dolgoročni program označil kot perspektiven. Stranke kritične do odločitve države Odločitev države, da ne bo sodelovala pri reševanju Mure, je po mnenju NSi-ja absurdno, arogantno in neodgovorno dejanje. V NSi-ju zato od ministra za gospodarstvo zahtevajo takojšen odstop. Nad odločitivijo so zgroženi tudi v SLS-u. Zame osebno je odločitev Soda in ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika, da se delo na reševanju Mure zaključi s programiranim ali kontroliranim stečajem, katastrofa, je dejal predsednik Radovan Žerjav in pozval premierja Pahorja, da, kot je obljubil, čim prej obišče Muro in osebno predstavi delavcem namere vlade v zvezi s podjetjem v prihodnosti. Poslanec SDS-a Andrej Vizjak je spomnil na državno pomoč Muri leta 2004 v višini 10 milijonov evrov in dodal, da lastnikom in dozdajšnjim upravm očitno ni uspelo prestrukturirati podjetja do te mere, da bi lahko poslovalo učinkovito med krizo. Po mnenju SDS-a bi se ključni lastniki tudi država in največji upniki morali dogovoriti predvsem glede ključnih prihodnjih poslovnih načrtov, ki bi bili učinkoviti tudi dolgoročno. Potreben bi bil načrt poslovnega, finančnega in kadrovskega prestrukturiranja. Tudi v tem primeru je država pokazala mačehovski odnos, je v imenu SNS-a dejal Srečko Prijatelj. Država bi morala po njihovem prepričanju v tem primeru določiti strokovnjake, prevzeti vodstvo, ker ima delež v podjetju, in odkupiti terjatve in dolgove. Ker gre za pomembno blagovno znamko za Slovenijo, bi morala vlada poskrbeti za to, da bi jo s slovenskim znanjem obdržali in rešili propada, je še dejal Prijatelj.",0
"Hrvaška javnost je na nogah. Država bo morala plačati okoli 80 milijonov evrov odškodnin in obresti, ki že tečejo. Na pleča hrvaških davkoplačevalcev je padlo za več kot 80 milijonov evrov novih obveznosti, potem ko je država izgubila dva spora eden je še v presojanju. Londonsko arbitražno sodišče je presodilo o sporu s Hypo banko, o sporu s Atsaldijem pa je presojalo arbitražno sodišče na Dunaju. Italijansko cestno podjetje Atsaldi je leta 1997 dobilo posel za izgradnjo ceste od Zagreba do Madžarske. Dve leti kasneje je vlada Italijanom posel odvzela, v pogodbi pa je bilo zapisano, da mora država v primeru odstopa od pogodbe izplačati odškodnino v višini desetih odstotkov celotnega posla. To pa znese 37 milijonov evrov in pripradajoče obresti. Premier Sanader je prepričan, da bodo zadevi prišli do dna in da bodo odkrili odgovorne za sporne pogodbe. V zadevi Hypo, je avstrijska banka Hrvaško tožila zaradi manjkajočih in zavajajočih podatkov o stanju Slavonske banke, ki so jo Avstrijci kupili leta 1998. Ker so naši severni sosedje odkrili zavajajoče dokumente, v pogodbi pa je bilo zapisano, da za vse nepravilnosti odgovarja prodajalec, so se odpravili na londonsko sodišče. Rezultat dobili so spor v vrednosti 40 milijonov evrov. Hrvaški tisk se je razpisal, da se vlada s tožnikom že pogaja o obliki plačila odškodnine, zamudne obresti pa znašajo 5.000 evrov na dan. Sindikati so na nogah Sindikati so razjarjeni. Pravijo, da mora za to nekdo odgovarjati. Hrvaški delavci morajo za okoli 1.600 kun že plačevati davke, tokrat pa bo več kot pol milijarde kun brez obresti odpihnilo v zrak. V sindikatih so izračunali, da bi za omenjeni znesek, država za eno leto lahko zaposlila več kot 10.000 učiteljev. Prav tako bi za ta denar skoraj 5000 brezdomcev kar dvanajst let lahko jedlo v Zagrebških javnih kuhinjah. Odziv vlade Na razsodbe se je odzval hrvaški premier Ivo Sanader. Izpostavil je, da bo vlada vsem primerom prišla do dna in jih tudi podrobno raziskala. Potrebno je raziskati, kdo je za kaj odgovoren in kako je prišlo do sklepanja spornih pogodb, je dejal Sanader. Premier je še dodal, da na pravosodnem ministrstvu že preučujejo možnosti, ali je poleg mednarodnih arbitraž še kakšna možnost, da bi se lahko zaščitili .",0
"Dow Jones po dveh letih končal pod mejo 11 tisoč Upanje, da je Ljubljanska borza sredi aprila dosegla dno, je danes umrlo. Indeks SBI20 se je znižal za 1,4 odstotka in je najnižje po lanskem marcu. Samo Lukine delnice so se podražile, s simboličnim minusom pa so jo dobro odnesle še delnice Petrola in Pozavarovalnice Sava. Najbolj, za šest odstotkov, je padel Aerodrom dno pri 75,20 evra, ki mu sledi Mercator s 4,7-odstotno izgubo. Krkine delnice so ob 0,64 milijona evrov prometa zdrsnile za 1,6 odstotka in dan končale še nižje, pri 85,75 evra. Vrednost Telekoma, Nove KBM in Gorenja se je znižala za okrog odstotek. Slovenski borzni indeks 7.358 točk je po četrtem zaporednem padcu še deset točk nižje kot po turbolentnih dogodkih sredi aprila. Dow po dveh letih končal pod mejo 11 tisoč Torek je bil na globalnih delniških trgih pester, nervozen in spet negativen. Potem ko so japonske delnice dosegle dvoletno, evropske pa triletno dno, so bile oči uprte v ZDA. Dan se je začel z dveodstotnim padcem indeksa Dow Jones, ki pa je nato zaradi dramatičnega padca nafte na še vedno astronomskih 136 dolarjev okreval in bil za nekaj minut tudi nad gladino. Na koncu je bila njegova vrednost 10.962 točk. To je skoraj odstotek nižje od izhodišča, hkrati pa se je prvič po dveh letih zgodilo, da je elitni indeks dan končal pod 11 tisoč točkami. Na Nasdaqu vsaj nekaj dobre volje Vlagatelji dvomijo, da bo Fedov načrt za rešitev največjih ameriških hipotekarnih posojilnic Freddie Mac in Fannie Mae delnice so v torek padle za več kot 25 odstotkov obrodil sadove. Bančni sektor je bil spet na udaru, tako da so ameriške bančne delnice zdaj najnižje po letu 1996. Nekaj več veselja je bilo na tehnološki borzi Nasdaq. Tamkajšnji osrednji indeks se je v pričakovanju objave dobrih poslovnih rezultatov Microsofta rahlo zvišal 2.215 točk. Po koncu trgovanja je s spodbudnimi poslovnimi rezultati razveselil še Intel.",0
"Francoski Renault je lansko leto sicer končal z dobičkom, a se je ta v primerjavi z letom 2007, ko je znašal 1,42 milijarde, zmanjšal na 599 milijonov evrov. Finančni direktor drugega največjega francoskega proizvajalca avtomobilov Thierry Moulonguet je ob objavi poslovnih rezultatov poudaril, da je skupino močno prizadela finančna in gospodarske kriza ter posledično padec prodaje v drugi polovici leta. Prihodki od prodaje so se zmanjšali za sedem odstotkov, na 37,79 milijarde evrov. Medtem ko so se prihodki še v prvem četrtletju lani povečali za 2,3 odstotka, so se v tretjem četrtletju zmanjšali za 2,2 odstotka, v zadnjem lanskem četrtletju, ko se je kriza poglobila, pa kar za 28,7 odstotka. Vodstvo družbe bo na skupščini Renaulta, ki bo 6. maja, lastnikom predlagalo, da se zaradi zaostrenih razmer na trgu in posledično slabšega poslovanja dividende letos ne izplačajo. Dolgovi Renaulta so se lani povečali s 5,86 milijarde na 7,94 milijarde evrov. Renault ne bo spreminjal septembra lani sprejetega načrta, po katerem naj bi se s šest tisoč zaposlenimi dogovorili za prostovoljno prekinitev delovnega razmerja. Približno 1700 zaposlenih je že ostalo brez dela. Koncern bo sicer v prihodnje zmanjšal zaloge, zniževal stroške in poskušal okrepiti sinergije z japonskim Nissanom. Hkrati pa bo Renault še naprej sodeloval z oblikovalci politik z vsega sveta, s katerimi bo skupaj poskušal najti dovolj virov za preživetje. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v ponedeljek predstavil načrt pomoči avtomobilskemu sektorju. Država bo avtomobilskim proizvajalcem Peugeot Citroen, Renault in Renault Trucks zagotovila 6,5 milijarde evrov pomoči. Omenjena podjetja v zameno za posojilo ne bodo smela zapreti tovarn v Franciji. Peugeot Citroen, ki je v sredo poročal o 350 milijonov evrih izgube v letu 2008, in Renault bosta prejela po tri milijarde evrov, medtem ko bo Renault Trucks, ki je v lasti švedskega Volva, prejel 500 milijonov evrov.",0
"London/New York - Svetovne borze je danes zajel pesimizem. Po nazadovanju delniških tečajev v Aziji se je negativno razpoloženje preselilo v Evropo, kjer so delnice na vodilnih borzah v povprečju izgubile skoraj tri odstotke. Na Wall Streetu se krepi zaskrbljenost vlagateljev, da vladni ukrepi ne bodo zadostovali za umiritev gospodarskih razmer. Približno tri ure in pol pred zaprtjem borznih trgov v New Yorku je vrednost industrijskega indeksa Dow Jones nižja za 3,43 odstotka (7580,96 točke), tehnološki indeks Nasdaq pa se je oblikoval pri 1476,10 točke, kar je 3,74 odstotka manj od vrednosti minulega petka (v ponedeljek so bile borze zaradi državnega praznika zaprte). Vse večja zaskrbljenost v ZDA, da tudi najnovejši sveženj 787 milijard dolarjev vrednih spodbud gospodarstvu ne bo dovolj za očiščenje finančnega sistem. Indeksi so se približali ravnem z lanskega novembra, saj analitiki ocenjujejo, da davčne olajšave in ukrepi za krepitev potrošnje ne bodo zadostovali. Evropske borze so se danes z izrazitim padcem odzvale na bojazni in slabe novice, ki prihajajo predvsem iz bančnega sektorja in avtomobilske industrije. Tečaji delnic so tonili tudi zaradi neobetavnega trgovanja na Wall Streetu in svarila bonitetnih agencij pred občutnimi izgubami nekaterih vodilnih bank, ki so močno navzoče na gospodarsko negotovih trgih vzhodne Evrope. Na frankfurtski borzi se je vrednost indeksa DAX znižala za 3,44 odstotka na 4216,60 točke, pariški CAC 40 je izgubil 2,94 odstotka in pristal pri 2875,73 točke, londonski FTSE 100 pa je ni odnesel nič bolje - v primerjavi s ponedeljkom je dan sklenil za 2,43 odstotka nižje pri 4043,13 točke. Drsenje na evropskih borzah je zlasti prizadelo bančne delnice - tako je Societe Generale na pariški borzi izgubila več kot osem odstotkov vrednosti, nemška Deutsche Bank pa v Frankfurtu nekaj več kot štiri odstotke. V Veliki Britaniji se je tečaj delnic Lloyds Banking Group znižal za skoraj šest odstotkov. Agencija za ocenjevanje kreditnega tveganja Moody's je danes opozorila, da negotove gospodarske razmere v državah vzhodne Evrope lahko močno prizadenejo lokalne banke, učinek pa se bo prelil tudi v njihove matične družbe na zahodu, predvsem v banke v Avstriji, Italiji, Franciji, Belgiji, Nemčiji in na Švedskem. Na Dunaju je indeks ATX strmoglavil za 8,62 odstotka na 1480,05 točke, v Budimpešti je BUX oslabel za 2,36 odstotka in pristal pri 11.167,91 točke. Na beograjski borzi se je delniški indeks Belex ob koncu dne oblikoval pri 502,89 točke, kar je 2,04 odstotka nižje kot v ponedeljek. Na negativna gibanja na kapitalskih trgih so se odzvale tudi cene nafte. 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z marčnim rokom dobave se je na newyorški blagovni borzi pocenil za 2,9 dolarja oz. skoraj osem odstotkov na 34,64 dolarja. Za 2,3 dolarja so se pocenile tudi marčne terminske pogodbe za nafto brent v Londonu. Na trgu tujih valut se je tečaj evra znižal za 1,6 odstotka na 1,2577 ameriškega dolarja, kar je najnižja raven v zadnjih treh mesecih. Na londonski borzi se je podražilo tudi zlato, in sicer 942,50 dolarja na 968 dolarjev za unčo.",0
"Ljubljana - V Sloveniji je bilo avgusta registriranih 106.996 brezposelnih oseb, kar je 0,5 odstotka manj kot julija in osem odstotkov več kot avgusta lani. Več je bilo zaposlitev brezposelnih oseb, narašča tudi povpraševanje delodajalcev, je danes objavil Zavod RS za zaposlovanje. Avgusta se je na zavod na novo prijavilo 6500 brezposelnih, kar je 11,8 odstotka manj kot julija in 10,4 odstotka manj kot avgusta lani. Med novoprijavljenimi je bilo 696 iskalcev prve zaposlitve, 1896 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 2769 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Od 7066 brezposelnih oseb, ki jih je zavod avgusta odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 4051, kar je 1,7 odstotka več kot julija in 2,2 odstotka več kot avgusta lani. Povpraševanje delodajalcev po delavcih se je avgusta po julijskem zmanjšanju ponovno povečalo. Delodajalci so prijavili 17.237 prostih delovnih mest, kar je 10,9 odstotka več kot julija in 15,5 odstotka več kot avgusta lani. Brezposelnost se je avgusta v primerjavi z julijem povišala v treh območnih službah zavoda, in sicer v Trbovljah (za 2,7 odstotka), Kopru (1,8 odstotka) in Novem mestu (0,5 odstotka), v ostalih devetih pa se je znižala, najbolj v Mariboru (-1,9 odstotka).Brezposelnost še naprej ostaja višja kot pred letom Brezposelnost še naprej ostaja višja kot pred letom v vseh območnih službah zavoda, razen v Murski Soboti, kjer je bila za 4,9 odstotka nižja kot avgusta lani. V zadnjem letu se je brezposelnost bolj kot na ravni celotne države (omenjenih osem odstotkov) povečala v Novem mestu (+24,6 odstotka), Kopru (+21 odstotkov), Novi Gorici (+15,1 odstotka), Ljubljani (+13,3 odstotka) in Trbovljah (12,3 odstotka). V prvih osmih mesecih letos je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 110.815 brezposelnih, 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V osmih mesecih se je na zavodu prijavilo 61.244 brezposelnih, med njimi največ oseb, ki so izgubile zaposlitev za določen čas (28.498) ter trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov (16.367). Prijavilo se je še 6561 iskalcev prve zaposlitve. Iz evidence se je v tem obdobju odjavilo skupaj 64.269 oseb, od teh 42.732 zaradi zaposlitve, kar je 19,6 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2010. Delodajalci so v osmih mesecih prijavili 131.170 prostih delovnih mest, s čimer je bilo povpraševanje po delavcih glede na enako obdobje lani večje za 16,8 odstotka. Največ prostih delovnih mest je bilo na področju predelovalnih dejavnostih, njihov porast pa je bil največji v gradbeništvu (45,2 odstotka) in v predelovalnih dejavnostih (25,1 odstotka).",1
"Ljubljana - Govorice, da je Dars z SCT in Cestnim podjetjem Ljubljana pogodbo za rekonstrukcijo vzhodne ljubljanske obvoznice podpisal šele dan po tragični nesreči pri predoru Golovec, ne ponehajo. Tako smo dobili interni dokument Darsa, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da je bila pogodba z izvajalcema res podpisana šele 27. avgusta. Številka pogodbe, ki so nam jo potrdili tudi v Darsu, je namreč podobna številkam pogodb, ki so jih podpisovali 27. avgusta, medtem ko se številke pogodb, ki so bile podpisane 7. avgusta, močno razlikujejo od številke pogodbe za rekonstrukcijo vzhodne ljubljanske obvoznice. Toda na Darsu kljub temu vztrajajo, da je bila pogodba s SCT in Cestnim podjetjem Ljubljana podpisana že 7. avgusta, neskladje v številkah pogodb pojasnjujejo z zagotovilom, da ""oštevilčenje pogodb ni odvisno od datuma podpisa pogodbe, ampak od tega, kdaj je bila pogodba vnesena v evidenco v glavni pisarni"". Zakaj je bila pogodba za rekonstrukcijo ljubljanske vzhodne obvoznice v evidenco vnesena sočasno kot pogodbe, ki so se sklepale konec avgusta, niso pojasnili. Da naj bi Dars pogodbo podpisal šele dan po omenjeni nesreči, kar pomeni šele 20 dni po začetku del in tri tedne po postavitvi cestne zapore, je v začetku septembra razkril tednik Mladina. V Darsu očitke, da so pogodbo antidatirali, torej da so ob podpisu nanjo namerno zapisali napačen datum, s katerim bi zakrili, da je bila pogodba podpisana šele po nesreči, odločno zanikajo. Prav tako zanikajo, da bi ponaredili datum na dopisu ajdovskega Primorja, da se odpoveduje pritožbi na sklep o izbiri SCT in Cestnega podjetja Ljubljana. Ta dopis ima namreč datum 6. avgust 2007, po nekaterih namigih iz Darsa, naj bi bil poslan precej kasneje. V Darsu so na vprašanje, ali bodo preverili sume ponareditve listin, odgovorili, da so bili na sum nepravilnosti opozorjeni z vprašanji nekaterih medijev, zato ""smo takrat takoj preverili, ali je prišlo do kakšne nepravilnosti, vendar te niso bile ugotovljene"".",0
"Za podražitve krivi proizvajalci Trgovinska zbornica je spet ugotovila, da je za vse podražitve hrane krivo povišanje cen pri proizvajalcih. S tem zavračajo namigovanja o kartelnih dogovarjanjih oziroma o akcijah, s katerimi naj bi trgovci zavajali kupce. Nasprotno naj bi posamezni trgovci z različnimi akcijami ter pogajanji s proizvajalci in distributerji vplivali na to, da so posledice podražitev za porabnike čim manjše. Upravni odbor ostro zavrača vsa namigovanja zveze potrošnikov, urada za varstvo konkurence, tržnega inšpektorata in izjave nekaterih politikov o kartelnih dogovarjanjih, ki naj bi vplivala na podražitve. Trgovci se bodo še naprej zavzemali za nizke cene Trgovci zagotavljajo, si bodo tudi v prihodnje prizadevali za blaženje posledic podražitev in prilagajanje ponudbe različnim segmentom kupcev tudi s kakovostnimi in cenovno različnimi izdelki. Ne morejo pa prevzemati odgovornosti in krivde za razloge, ki so posledica velike razdrobljenosti in manjše produktivnosti pri proizvodnji hrane.",0
Vladi kljub naglici pri spreminjanju zakonodaje ni uspelo preprečiti menedžerskega odkupa Merkurja.,0
"New York/Tokio - Borza v Tokiu se je na novice iz ZDA o reševalni akciji države za dve hipotekarni banki odzvala z močnim zvišanjem tečajev delnic. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je poskočil za krepkih 412,23 točke oz. 3,38 odstotka in današnje trgovanje končal pri vrednosti 12.624,46 točke. Ameriška vlada je v nedeljo sporočila, da prevzema nadzor nad hipotekarnima bankama Fannie Mae in Freddie Mac, ki ju je kriza na nepremičninskem trgu pahnila na rob propada. S tem naj bi se izognili krizi ameriškega finančnega trga, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Japonski finančni minister Bunmei Ibuki je načrt ameriške vlade pozdravil. To utegne pripomoči k umiritvi ameriškega finančnega trga in s tem pozitivno vplivati na svetovno gospodarstvo, je dejal Ibuki. Na borzi v Tokiu so se danes podražili predvsem vrednostni papirji bank in sektorja vrednostnih papirjev. Pocenile so se le delnice elektro in plinskih podjetij, proizvajalcev papirja in kartona ter letalskih prevoznikov. Vlagatelji na borzi v Tokiu so po besedah borznih posrednikov pozorno spremljali usodo ameriških hipotekarnih bank Fannie Mae in Freddie Mac, saj imajo japonske banke visoke zaloge vrednostnih papirjev, ki sta jih izdali obe finančni ustanovi. Na borzi na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones prejšnji teden znižal za 2,80 odstotka na 11.220,96 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 4,70 odstotka na 2255,88 točke.",1
"Presenetijo, navdušijo in prevzamejo s svojo neverjetno velikostjo, osupnili boste, ko boste ugotovili, česa vse so zmožni in kako drobni smo v primerjavi s temi orjaki. Šokira tudi njihova cena. Rezervirani so za največje! Največje tovorno letalo je ukrajinski Antonov An-225! Antonov An-225 Mriya kar pomeni sanje je največje transportno letalo na svetu. V osnovi so ga naredili kot transporterja za sovjetsko-ruski raketoplan Buran, ki pa nikoli ni dočakal redne uporabe. Trenutno na svetu v operativni uporabi leti le eden An-225, in sicer v floti ukrajinske letalske družbe Antonov Airlines. Prazen tehta 285 ton, ima 1300 m&sup3, uporabnega tovornega prostora, maksimalna skupna teža, s katero še lahko poleti, pa je neverjetnih 640 ton! Dolg je 84 metrov, razpon čez krila znaša dobrih 88 metrov, s polnimi rezervoarji lahko leti 15.400 km, polno naložen pa dobrih 4000 kilometrov. V Guinnessovi knjigi si lasti prek 200 rekordov. Še cena? Novega bi vam naredili za od okoli 250 milijonov evrov dalje , če bi jih seveda pregovorili, da ponovno obudijo proizvodno linijo. Oglejte si še nekatere presežke med gromozanskimi vozili, tukaj so največja ladja, motor, tovornjak, podmornica, helikopter, rolka, kolo in tudi nemški tank iz druge svetovne vojne, ki mu je manjkalo le nekaj tednov, pa bi lahko zasukal tok zgodovine čisto drugače ...",1
"Do včeraj je veljalo, da gre predvidena hitra cesta do Velenja čez posestvo Janeza Janše, od včeraj te trase ni več Ministrstvo za infrastrukturo je brez pojasnil preklicalo javno obravnavo druge trase hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem, ki prečka Janševo posestvo 50 metrov od hiše. Namesto tega naj bi obudili prvo, dražjo različico. Dražjo za davkoplačevalce, ne za Janšo. 13 kilometrov je bila dolžina razgrnjene trase hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem. V kabinetu velenjskega župana Bojana Kontiča nam niso znali pojasniti, zakaj je ministrstvo za infrastrukturo in prostor čez noč odpovedalo javno obravnavo ter umaknilo drugo varianto trase državne hitre ceste (tako imenovane F3b) na tretji razvojni osi, ki poteka prek občin Velenje, Žalec in Polzela. S tem niso seznanjeni, so nam pojasnili. Brez pojasnil tudi na ministrstvu 200 milijonov evrov je okvirna cena druge variante trase hitre ceste F3b čez Janševo posestvo do Velenja. Zakaj je bila javna obravnava preklicana, nam ni pojasnil niti Boštjan Rigler, generalni direktor direktorata za infrastrukturo, ki je podpisan pod odpoved obravnave. »Obrnite se na direktorat za prostor, ki vodi postopek,« nam je odvrnil. Z direktorata za prostor oziroma ministrstva pa so pozneje sporočili: »Trase, ki je že v fazi razgrnitve sprožila tako buren odziv lokalnih skupnosti in ki je bila že v fazi razgrnitve deležna tolikšnega nasprotovanja javnosti, ni mogoče umestiti v prostor.« Ali je posredoval premier Janša? 300 milijonov evrov je okvirna cena prve variante trase hitre ceste, ki bi potekala čez Braslovče do Velenja. Na kabinet predsednika vlade smo naslovili vprašanje, ali je sam posredoval, da je bila obravnava odpovedana, in kakšno je njegovo mnenje o trasi, ki je umaknjena oziroma zamrznjena. Odgovora nismo dobili. Zdaj že nekdanja trasa je potekala le lučaj od Janševe hiše in prečkala sadovnjak ob hiši, je pred nedavnim razkril Dnevnik. Predsednik vlade pa je tisti, ki na koncu podpiše državni prostorski načrt, s katerim se določi trasa. Za zdaj ni znano, kdaj bo trasa vnovič razgrnjena in kdaj bodo javne obravnave trase. Po neuradnih informacijah pa naj bi spet obudili prvo varianto ceste čez Braslovče, ki naj bi bila sto milijonov evrov ali polovico dražja.",0
"Zagreb - Predstavniki hrvaškega državnega tožilstva so se danes v Celovcu sestali na delovnem srečanju z avstrijskimi kolegi, ki delajo na primeru banke Hypo Alpe Adria, so sporočili na spletni strani hrvaškega državnega tožilstva. Kot so dodali, so dosedanje sodelovanje in medsebojno pravno pomoč v postopkih, ki potekajo glede ugotovljenih nezakonitosti v poslovanju bivših odgovornih oseb v Hypo banki, ocenili kot dobro. Dogovorili so se tudi o smernicah nadaljnjega sodelovanja glede izmenjave dokumentacije in medsebojne pravne pomoči. Afera Hypo je dodobra pretresla Hrvaško, kjer naj bi bila vanjo med drugimi vpletena bivši premier Ivo Sanader in upokojeni hrvaški general Vladimir Zagorec, ki je v torek zavrnil obtožbe, da je sprejel posojila brez ustreznih jamstev. Sanaderja je z aferami v Hypo banki prejšnji teden povezala ena izmed ključnih prič avstrijskih preiskovalcev Christian Rauscher, ki je bil vodja oddelka banke za finance in je v koroški banki delal med letoma 1999 in 2005. Sicer pa tudi slovenska policija od julija vodi predkazenski postopek v povezavi z delovanjem banke Hypo Alpe Adria, zaenkrat zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti ter zlorabe osebnih podatkov. Kot so poročali mediji v regiji, je pod drobnogledom preiskovalcev tudi poslovanje Hypo banke v Srbiji in Črni gore. Srbski notranji minister Ivica Dačić naj bi se danes ob robu srečanja notranjih ministrov Salzburškega foruma pogovarjal z vodjo avstrijske kriminalistične policije o preiskavi o morebitnih nepravilnostih v Srbiji.",0
"Šoštanj - Novi direktor Termoelektrarne Šoštanj Peter Dermol se je danes odzval na poročanje Dnevnika. Pojasnil je, da informacije o domnevno spornem priznanju petih let delovnih izkušenj širijo tisti, ki projektu Teš 6, Sloveniji in njenemu gospodarstvu ne želijo dobro. ""S tem se ne bom obremenjeval, meni je dovolj, da vidim, da mi zaposleni stojijo ob strani in mi zaupajo. V preteklosti sem že bil dežurni v elektrarni, kar pomeni, da sem jo praktično sam vodil. Ti očitki so brezpredmetni in se z njimi ne bom ukvarjal,"" je še pojasnil Dermol. Iz Dnevnikove tiskane izdaje: Nadzorniki pri imenovanju Dermola zamižali na obe očesi Za projekt bloka šest doslej porabili skoraj milijardo evrov V današnji izjavi za javnost je Dermol v Šoštanju še povedal, da je bila za projekt bloka šest doslej porabljena skoraj milijarda evrov in da po noveliranem investicijskemu načrtu pridobitev uporabnega dovoljenja pričakujejo februarja leta 2016. Dermol je povedal, da je večina odprtih finančnih vprašanj do glavnega izvajalca del Alstoma in podizvajalcev že zaprta, glede nadaljnjega financiranja projekta Teš 6 pa je pojasnil, da se je treba prilagajati dejanskem stanju, projekt optimalizirati, tudi časovno. Ob primopredaji poslov, ki je z vršilcem dolžnosti direktorja Teša Francem Roscem potekala prejšnji teden, Dermol ni opazil nobenih ""okostnjakov"". ""Res je, da poročil s primopredaje še nimam, ko jih dobim, se bo več vedelo. Če so bile kakršne koli nepravilnosti, bodo to raziskali pristojni organi,"" pravi Dermol. Dermol: Vsi pripetljaji so stvar preteklosti Priznal je, da so zapleti pri pridobitvi posojila s strani Evropske investicijske banke in Alstomov suspenz del pri gradnji Teša 6 vplivali vsaj v psihološkem smislu. Po Dermolovi oceni so vsi pripetljaji stvar preteklosti. Njegova vizija je pogled v prihodnost. ""S temi zadevami iz preteklosti se ne mislim obremenjevati, moramo oceniti trenutno stanje na projektu Teš 6 in sprejeti strategijo za naprej,"" je dejal Dermol. Na vprašanje, ali so ogroženi terminski načrti izvedbe Teša 6, je Dermol odgovoril, da tega ne more ne potrditi ne zavreči. Po njegovi oceni je skladno s terminskim načrtom v Teš prispel več kot 400-tonski blok transformator, ki ga bodo danes pripeljali neposredno na gradbišče Teš 6, po terminskem načrtu prihaja tudi ostala tehnološka oprema. Po navedbah direktorja bo ocena stanja, ki je v izdelavi, razkrila več podrobnosti. Dejal je tudi, da vsa fizična dela na gradbišču potekajo skladno s pričakovanji in ni nobenih težav.",0
"Cenovni pritiski v branži naraščajo Hčerinska družba Gorenja, švedski Aska, se je odločil preseliti celotno proizvodnjo v Velenje. Po selitvi prihodnje leto bodo na Švedskem sicer ostali oddelki za razvoj in upravljanje znamke Asko. V mestu Vara na Švedskem, kjer je postavljeno podjetje Asko, bo tako ostalo 50 od približno 500 zaposlenih. Proizvodnja v Vari je približno sedem odstotkov strukture proizvodnje skupine Gorenje, je družba sporočila prek spletnih straneh Ljubljanske borze. Upravni odbor Aska je odločitev sprejel na podlagi podrobnih analiz o različnih možnostih za prestrukturiranje družbe in po koncu pogajanj z reprezentativnimi sindikati glede teh možnosti. Preselitev celotne proizvodnje, vendar ohranitev razvojnega oddelka kot tudi oddelka za upravljanje blagovne znamke in marketing, se je izkazala kot najbolj optimalna z ekonomskega vidika. V Velenje pralni, sušilni in pomivalni stroji Selitev proizvodnje iz Vare v Velenje bo potekala v dveh korakih. Proizvodnja pralnih in sušilnih strojev se bo na Švedskem končala 31. januarja 2013 in nato aprila začela v Velenju, proizvodnja pomivalnih strojev se bo na Švedskem končala 30. junija 2013 in septembra začela v Velenju. Cenovni pritiski v panogi naraščajo Skupina Gorenje je švedsko družbo Asko prevzela leta 2010. Kljub številnim projektom za izboljšanje poslovanja posluje Asko negativno in slabše od načrtovanega. Poleg tega se konkurenca proizvajalcev iz držav z nizkimi stroški kot tudi največjih igralcev, ki v zadnjih nekaj letih povečujejo delež proizvodnje v državah z nizkimi stroški, povečuje, pritiski na prodajne cene pa zaradi presežnih kapacitet in gospodarskih razmer naraščajo. Del proizvodnje iz Velenja v Srbijo Odločitev o preselitvi proizvodnje iz Švedske je del dejavnosti za optimizacijo proizvodnih lokacij, ki jih skupina Gorenje izvaja v skladu s strateškim načrtom za obdobje 2012-2015. V okviru programa je tudi selitev dela proizvodnje iz Velenja v Srbijo. Predsednik uprave Franjo Bobinac je sicer zagotovil, da Gorenje ostaja v Velenju.",1
"Jadralni navdušenci se bodo pomerili na relaciji Izola Portorož. Ljubitelje morja, navtike in vetra, ki ne bodo stopili na jadrnice, pa čakajo spremljevalne ladje, s katerih si bodo lahko regato ogledali prav od blizu. Na Obali bo prihodnjo soboto že šestič potekal navtični dogodek leta Marinada 2009. Prireditev je namenjena vsem ljubiteljem morja, navtike, jadranja, članom številnih slovenskih navtičnih in jadralnih klubov. Marinada se bo začela točno opoldne s štartom v Izoli in ciljem v Portorožu. Regata je namenjena vsem jadrnicam po razvrstitvi Open in J-24, za tehnično izvedbo pa bo kot vsako leto poskrbel Burin Yachting Club v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije. Vsi drugi, ki se regate ne bi udeležili kot tekmovalci, pa bodo regato lahko spremljali s spremljevalne ladje in uživali na ribjem pikniku. Za večje skupine ali podjetja je organizator predvidel tudi možnost najema drugih motornih plovil in jadrnic. Športnemu delu prireditve bo sledilo druženje skoraj 400 članov Burin Yachting Cluba in več kot 600 tekmovalcev z regate, pokroviteljev in partnerjev ter navtičnih profesionalcev, ki več let uspešno sodelujejo z Burin Yachting Clubom ter vseh na prireditev povabljenih novinarjev. Priložnostna pogostitev bo potekala v kongresnem delu Avditorija Portorož, kjer bo tudi svečana podelitev pokalov najboljšim na regati Marinada. Med udeležence regate bo organizator tudi v letošnjem letu z naključnim žrebom podelil bogate nagrade. Večerni del bo v Amfiteatru portoroškega Avditorija sklenil priznani hrvaški pevec Tony Cetinski. Komur po koncertu še ne bo dovolj druženja s starimi in novimi prijatelji, bo na voljo vse do jutranjih ur ob turbolentni glasbi didžejev tudi Marinada After Party.",1
"Na shodu ob 16. obletnici delovanja Socialnih demokratov so se predstavili kandidatki stranke za evropske volitve. Socialni demokrati so 16. obletnico delovanja stranke obeležili s shodom v ljubljanski Hali Tivoli,ki je bil namenjen tudi predstavitvi kandidatov SD za evropske volitve. Predsednik stranke Borut Pahor je izpostavil pomen evropskih volitev. Poudaril je, da je za njihov izid izjemnega pomena volilna udeležba. Močnejši bomo vsi Po Pahorjevih besedah Socialni demokrati spremembe, za katere so dobili odgovornost na lanskih parlamentarnih volitvah, uveljavljajo v izjemno zahtevnih časih. Pomembno pa se mu zdi, da državo skozi krizo vodi ravno Socialna demokracija s svojimi vrednotami in moralnimi usmeritvami. ''Tisto, kar vodi SD pri njenem ravnanju, je, da gremo skozi to krizo tako, da bomo iz nje izstopili močnejši vsi, ne samo nekateri,'' pravi Pahor. Suverene osebnosti Kandidate SD na evropskih volitvah, ki so se danes tudi predstavili na shodu, je Pahor opisal kot suverene osebnosti, ki se bodo odločale tako, ''kot jim veleva njihovo moralno in politično prepričanje'', skupaj z drugimi socialisti in socialnimi demokrati v Evropskem parlamentu. Če pa bo prišlo do križanja interesov politične skupine z interesi naše države, pa so po Pahorjevem mnenju ''to tiste sorte ljudje, ki bodo znali oceniti, da je interes naše države prvi''. Zbrane je nagovoril tudi nosilec liste SD na volitvah, Zoran Thaler.",1
"Novi direktor Vegrada delavcem, ki niso dobili obljubljenih plač, zagotavlja, da bo od banke dobil denar še ta teden, in to s pomočjo sodišča. Zakaj banka noče izplačati denarja, sicer ni jasno. Novi direktor Medved obljublja plače še ta teden. Sprva je kazalo, da je problem, zaradi katerega več kot 1000 delavcev Vegrada ni prejelo plač, v verifikaciji podpisa prisilne upraviteljice na banki, vendar zdaj kaže, da so težave drugje. NLB očitno noče izplačati 200 tisoč evrov zaradi drugih ovir. Zakaj, nočejo povedati ne sindikalisti ne novi direktor Boris Medved. Medved sicer obljublja, da bodo plače še ta teden, saj se bodo, kot pravi, že jutri obrnili na sodišče in prek tega zahtevali denar. Predsednik svobodnega sindikata v podjetju Samo Mastnak, ki je tudi član tričlanskega nadzornega sveta družbe, je današnje pogovore z novim vodstvom ocenil kot dobre in konstruktivne. Dogovorili smo se za stvari, ki so nujno potrebne, da se izpeljejo v tem trenutku, je dodal. Stavke torej ne bo. V. d. sekretarja velenjskega območnega svobodnega sindikata Srečko Čater pa je dodatno pojasnil razloge, zakaj delavci še niso prejeli dogovorjenega izplačila. Po njegovih besedah si je banka vzela pravico in zadržala 217.000 evrov sredstev, ki so bila namenjena izplačilu dogovorjenih plač. Podjetje po Mastnakovih besedah tudi že zbira sredstva za izplačilo plač za avgust, ki bi morale biti poravnane do 18. septembra. O izplačilu preostanka junijskih in celotnih julijskih plač pa se bo sindikat z vodstvom podjetja po Čatrovih besedah pogovarjal po 20. septembru. Do 1. oktobra čas za prijavo terjatev Vegrad je od 1. septembra v postopku prisilne poravnave. Po podatkih Vegrada je bila družba konec junija letos upnikom dolžna 240,7 milijona evrov, prisilna poravnava, ki jo mora potrditi 60 odstotkov upnikov, pa bo v primeru potrditve najbolj učinkovala na navadne terjatve. Teh je bilo konec junija za skoraj 186 milijonov evrov, velenjski gradbinec pa tem upnikom v načrtu finančne reorganizacije predlaga, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, ostalo petino pa bi dobili povrnjeno v štirih letih. Upniki imajo do 1. oktobra čas, da prijavijo svoje terjatve.",0
"Domače napovedi bolj optimistične Slovenski BDP se bo letos znižal za dva odstotka, prihodnje leto pa za 0,4 odstotka, je napovedal OECD, ki kot razlog navaja ukrepe za javnofinančno konsolidacijo in proces razdolževanja bank in podjetij. Krčenje slovenskega gospodarstva se bo nadaljevalo tudi letos in prihodnje letos, ugotavlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Tri institucije, trije nabori številk Dveodstotni padec BDP-ja je Sloveniji že napovedala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD, ki za prihodnje leto napoveduje še dodatno 1,1-odstotno krčenje gospodarstva, po napovedih Mednarodnega denarnega sklada pa naj bi slovenski BDP letos padel za en odstotek, prihodnje leto pa napoveduje 1,4-odstotno rast. Številke Evropske komisije po drugi strani kažejo 1,4-odstotni upad gospodarske dejavnosti v letu 2012 in 0,7-odstotno rast v letu 2013. Brezposelnost bo še naraščala Brezposelnost se najverjetneje ne bo stabilizirala pred letom 2013, medtem ko bo inflacija pod nadzorom, še ugotavlja OECD. Letošnja stopnja brezposelnosti bo 8,8-odstotna, prihodnje leto pa bo zrasla na 9,2 odstotka. Letos naj bi se povišala tudi inflacija, ki bo po napovedih OECD-ja višja, saj naj bi cene življenjskih potrebščin narasle za 2,4 odstotka. Leta 2013 naj bi inflacija padla na 1,4 odstotka. Varčevanje bo prizadelo gospodarsko dejavnost OECD sicer priznava, da je vlada sprejela ambiciozen sveženj varčevalnih ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja, vendar dodaja, da bo varčevanje prizadelo gospodarsko dejavnost. Domače napovedi prizanesljivejše V OECD-ju so tako precej bolj črnogledi, kot kažejo domače napovedi, saj Urad za makroekonomsko analizo in razvoj napoveduje le 0,9-odstotni padec BDP-ja za letos in 1,1-odstotno rast prihodnje leto. Banka Slovenije je krčenje gospodarstva ocenila na 1,2 odstotka in napovedala 0,6-odstotno okrevanje prihodnje leto. V Umarju so pojasnili, da je bila njihova napoved pripravljena kasneje in je zato lahko v večji meri upoštevala učinke sprejetih ukrepov fiskalne konsolidacije in njihov vpliv na domače povpraševanje. Razlika v napovedi padca BDP-ja je zlasti posledica različnih pričakovanj glede gibanja uvoza in izvoza, saj je napoved uvoza OECD-ja precej višja, posledično pa je manjši prispevek mednarodne menjave k BDP-ju, so pojasnili v uradu.",0
"Ameriški BDP v zadnjem četrtletju padel za 3,8 odstotka Težko je verjeti kar eno leto je bilo treba čakati, da je indeks SBI20 mesec končal višje, kot ga je začel. Januarski pribitek znaša dobre štiri odstotke. Končno so bile torej delnice donosnejše kot bančne vloge, toda bili bi skrajno cinični, če bi trdili, da se je na Ljubljansko borzo vrnil optimizem, saj so bili lanski padci tako hudi, da pozitiven januar še ne pomeni nič, zlasti, ker ga je spremljal zelo klavrn promet, ki je tudi do 10-krat nižji kot v zlatih borznih časih. Vlagatelji so lahko zgolj veseli, da po lanski katastrofi trg ne drsi več. Slovenski borzni indeks se je v petek zvišal za 0,17 odstotka, na 3.836 točk. Sodišče prikimalo Mercku S Krkinimi delnicami je bilo tokrat za 0,34 milijona evrov prometa. Njihov enotni tečaj se je znižal za 0,2 odstotka, na 54,3 evra. Podjetje je sporočilo, da njena hčerinska družba Krka-Polska zaradi domnevne kršitve patenta ne sme proizvajati in prodajati zdravilo monkasta. Varšavsko sodišče je namreč ugodilo zahtevi ameriškega velikana Mercka. Telekom se je četrtič zapored podražil in dnevni vrh dosegel pri 127,20 evra. Največja rast je uspela Savi in Gorenju, medtem ko so dober odstotek izgubile delnice Pozavarovalnice Save, Petrola in Aerodroma. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,22 % 54,32 EUR TELEKOM 0,33 % 126,67 SAVA 3,68 % 245,98 NOVA KBM -0,43 % 9,35 MERCATOR -0,69 % 160,33 PIV. LAŠKO 0,50 % 45,83 SAVA RE -1,12 % 12,36 INTEREUROPA 0,00 % 9,30 AERODROM -1,37 % 27,45 ZAV. TRIGLAV -0,06 % 16,30 Dow Jones po treh dneh rasti izgubil 2,7 odstotka Po odlični prvi polovici tedna so se vlagatelji na mednarodnih trgih v četrtek spet streznili, ko so ugotovili, da se težave na trgu dela v ZDA še naprej poglabljajo, nepremičninske krize pa še zdaleč ni konec. Objavljena sta bila namreč podatka, da je v zadnjem tednu število prosilcev za denarno pomoč v času brezposelnosti poraslo na rekordnih 588.000, prodaja hiš pa je decembra padla najbolj od začetka merjenja leta 1963 in je bila 45 odstotkov nižja kot leto prej v istem mesecu. Delniški indeks Dow Jones 8.147 točk se je po treh dneh lepe rasti znižal za 2,7 odstotka, Nasdaq 1.507 za 3,2 odstotka. Banke gor, dol, spet gor ... Taka je žal trenutna realnost. Recesija je namreč tako huda, da je utopično upati na daljše obdobje rasti. V takih razmerah blesti zlato, ki je poraslo nad 920 dolarjev, medtem ko je cena ameriške lahke nafte padla na 41 dolarjev. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 796 točk se je znižal za 1,8 odstotka, potem ko so banke izgubile kar precej tistega, kar so pridobile v odlični sredi. Na negativni strani so bili tudi farmacevti. AstraZeneca je po objavi nižjega dobička v četrtem četrtletju izgubila šest odstotkov. Prav nasprotno se je bankam in farmaciji godilo danes dopoldne. Delnice so namreč precej porasle. V ZDA je recesija zelo huda Na najpomembnejši borzi na svetu v New Yorku je Dow Jones po dobri polovici petkovega trgovanja zdrsnil za 0,7 odstotka in pogledal pod 8.100 točk. Prvi podatek o gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju pravi, da je v ZDA bruto domači proizvod padel za 3,8 odstotka. To je največje nazadovanje BDP-ja v zadnjih 26 letih, vseeno pa je podatek boljši od pričakovanj. Analitiki so namreč napovedovali kar 5,6-odstotni padec gospodarske rasti.",0
"Ljubljana - Skupina NKBM je imela konec marca že več kot 710 milijonov evrov slabih posojil, samo od začetka leta pa so se slaba posojila druge največje slovenske bančne skupine povzpela še za dodatnih 40 milijonov evrov. Iz včeraj objavljenega poročila o poslovanju je razvidno, da so se tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta v Skupini NKBM soočali zlasti s težavami pri njihovih komitentih iz gradbene, predelovalne in trgovske dejavnosti, na katere odpade tudi večji del slabih posojil in kjer se rast deleža slabih posojil še vedno ni ustavila. V prvem četrtletju je morala Skupina NKBM oblikovati za skoraj 19 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, do konca leta pa naj bi jih oblikovali še za dodatnih 70 milijonov evrov. Zaradi visokih oslabitev, ki so bile sicer nekoliko nižje kot v prvem lanskem četrtletju, padca čistih obresti in rasti administrativnih stroškov je Skupina NKBM v prvem četrtletju ustvarila vsega 1,4 milijona evrov čistega dobička oziroma trikrat manj kot v enakem obdobju lani. Znova je na poslovanje negativno vplivala njihova leasinška dejavnost, saj je Gorica Leasing prvo četrtletje sklenila z 1,8 milijona evrov čiste izgube, KBM Leasing Hrvaška pa z 0,4 milijona evrov čiste izgube. Na drugi strani so na poslovanje letos pozitivno vplivale manjše izgube iz tečajnih razlik, saj so iz tega naslova ustvarili le 0,3 milijona evrov izgube, v enakem obdobju lani pa skoraj štiri milijone evrov. Uprava banke, ki jo po novem vodi Aleš Hauc, za letos napoveduje 7,8 milijona evrov konsolidiranega čistega dobička, medtem ko naj bi matična banka poslovala s čistim dobičkom v višini devet milijonov evrov. Hauc namerava očitno tudi v prihodnjih mesecih nadaljevati zniževanje kreditnega portfelja, že v prvem letošnjem četrtletju pa so se posojila nebančnim strankam znižala za 40 milijonov evrov, na 3,8 milijarde evrov. Konec marca je imela Skupina NKBM 453 milijonov evrov kapitala, od česar je kapital večinskih lastnikov kljub lanskoletni 100-milijonski dokapitalizaciji znašal le 410 milijonov evrov. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Notranji ministri EU so odločili, da bodo Hrvati lahko v Slovenijo, Italijo in na Madžarsko tudi po širitvi schengenskega prostora vstopali z osebno izkaznico. Notranji ministri Evropske unije so danes v Bruslju sprejeli odločitev, da bodo lahko hrvaški državljani v Slovenijo, Italijo in na Madžarsko tudi po širitvi schengenskega prostora, predvideni za konec leta, vstopali z osebnimi izkaznicami, poleg katerih pa bodo morali imeti s seboj tudi posebne kartone z osebnimi podatki, ki jih bo treba žigosati ob vstopu v državo in izstopu iz nje,je ob robu zasedanja ministrov povedal slovenski pristojni minister Dragutin Mate. Ministri so namreč ""po dolgotrajnih pogajanjih našli kompromis"" in tako potrdili rešitev s kartoni, ki jo je predlagala Slovenija, je pojasnil Mate. ""Rešitev je bila na koncu sprejemljiva za vse,"" je dejal. Pravna služba sveta EU je ocenila, da je takšna rešitev v skladu s schengenskim pravnim redom. Kartone, na katerih bodo ime in priimek, številka osebne izkaznice ter prostor za vstopne in izstopne žige, bo izdajala Hrvaška, je še povedal Mate. Ministri so se dogovorili tudi, da bo čez dve leti opravljena ocena te prakse, s katero bo preverjeno, ali se pojavljajo zlorabe, je razložil minister. Hrvati zadovoljni Dejstvo, da bodo lahko hrvaški državljani v sosednje države vstopali z osebnimi izkaznicami, je edinstven primer v praksi EU, kakršnega doslej ni bilo in ga tudi ne bo, je danes izjavil pomočnik hrvaške zunanje ministrice za odnose z EU Neven Pelicarić. Dodal je, da današnja odločitev EU kaže na poseben status Hrvaške v odnosu z unijo. Povedal je še, da je Hrvaška že več let na ""belem seznamu"" EU, kar pomeni, da hrvaški državljani ne potrebujejo vizuma za vstop v EU, Hrvaška pa ni nevarna niti kot izhodišče za nezaželene migracije ali terorizem.",1
"Slovenija in Kosovo sta vzpostavila diplomatske odnose. Kosovski parlament bo v sredo sprejel predlog ustave. Slovenija je s Kosovom vzpostavila diplomatske odnose, so povedali na zunanjem ministrstvu. Do vzpostavitve diplomatskih odnosov je prišlo s podpisom skupne izjave slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in kosovskega premierja Hashima Thacija. Slovenija je Kosovo priznala 4. marca, dobra dva tedna po razglasitvi neodvisnosti Kosova. Parlament v Prištini je sicer neodvisnost Kosova razglasil 17. februarja. V izjavi o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, ki sta si jo Ljubljana in Priština izmenjali po pošti, je zapisano, da je cilj vzpostavitve diplomatskih odnosov ""krepitev prijateljstva in sodelovanja med državama na enakopravnih osnovah, ob medsebojnem spoštovanju neodvisnosti, ozemeljske celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve"", so še sporočili z MZZ. Slovensko veleposlaništvo v Prištini za zdaj še ni predvideno. Prav tako še ni znano, kdo naj bi bil veleposlanik na Kosovu, so še pojasnili na MZZ. Kosovski parlament bo v sredo potrdil ustavo Kakšna bo ustava? Ustava Kosova je delno oblikovana po ameriški ustavi, med drugim pa zagotavlja enake pravice srbski manjšini. Kosovo je država svobodnih državljanov, ki bo zagotovila pravice vsem državljanom, državljanske pravice in enakost vseh državljanov pred zakonom, piše v preambuli ustave. Kosovski parlament bo v sredo na posebnem zasedanju brez razprave sprejel predlog ustave, ki so ga v ponedeljek podpisali visoki kosovski predstavniki, je sklenilo predsedstvo parlamenta. Odločitev je sprejelo na podlagi zahteve predsednika in premierja Kosova Fatmirja Sejdiuja in Thacija. Sejdiu je tako danes poudaril, da je hitri sprejem ustave v interesu Kosova, tako da bi čim prej minilo prehodno obdobje. Kosovo je ob podpori Zahoda razglasilo neodvisnost 17. februarja. Doslej ga je kljub nasprotovanju Srbije in Rusije priznalo 38 držav. Predlog ustave je minuli teden odobril odposlanec EU na Kosovu Peter Feith. Njegova privolitev je bila potrebna, saj pomeni zagotovilo, da je ustava v skladu z načrtom posebnega odposlanca ZN o nadzorovani neodvisnosti Kosova. V Prištini že ameriško veleposlaništvo ZDA so medtem danes v Prištini odprle svoje veleposlaništvo. Tako so nadgradile svoj urad za zveze, ki v Prištini deluje že več let. Vodja tega urada Tina Kaidanow je izjavila, da odprtje veleposlaništva ZDA na Kosovu ""priča o novem obdobju razvoja naših odnosov in kaže na našo zavezo, da si bomo prizadevali za napredek Kosova in vseh njegovih državljanov"". Slovesnega odprtja so se udeležili najvišji predstavniki Kosova in osebje dosedanjega ameriškega urada za zveze. ZDA so sicer med prvimi priznale neodvisnost Kosova. Doslej so veleposlaništva na Kosovu že odprle Albanija, Velika Britanija, Nemčija in Švica.",1
"V Portorožu se je začel 18. slovenski oglaševalski festival. Da so oglaševalske akcije še kako IN, pove podatek, da se za nagrade poteguje več kot 600 del. Od tega 82 v skupini televizijskih oglasov.",1
"Ljubljana - Večmesečnih ugibanj o tem, ali bo moral Marjan Vengust zapustiti prvi stolček CM Celja, je dokončno konec. Eden redkih za zdaj še preživelih večjih domačih gradbincev je namreč v petkovem uradnem listu objavil sklic skupščine, na kateri bodo delničarji odločali o predčasnem odpoklicu vseh članov upravnega odbora družbe (poleg Vengusta še Vide Oberžan in Lene Korber). Sklic je zahteval eden od dveh največjih delničarjev CM Celja, podjetje Cegrad, ki skupaj s povezanim podjetjem Derma obvladuje okrog 58 odstotkov delnic, še dodatnih šest odstotkov delnic pa ima v lasti Etol, ki ima s Cegradom in Dermo od julija 2008 sklenjen sporazum o skupnem upravljanju CM Celja. Cegrad za nove člane upravnega odbora CM Celje predlaga zastopnika Derme in izvršnega direktorja v CM Celje Petra Šepetavca, direktorja Cegrada in prokurista CM Celje Zdravka Zvera in Vojka Stermeckega, drugega od skupno štirih izvršnih direktorjev celjskega gradbinca. Skupščina bo 18. oktobra. Po naših informacijah so v ozadju menjav nesoglasja pri pogledih na nadaljnji razvoj in poslovanje družbe med nekaterimi vodilnimi menedžerji v CM Celje. Da bo moral Vengust zapustiti položaj, je bilo iz virov blizu družbe mogoče slišati že pred meseci, a naj bi se zapletlo pri načinu in datumu njegovega odhoda. Skupina CM Celje je sicer lani ustvarila dobrih 91 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj 10 milijonov evrov manj kot leta 2009 in le slaba dva milijona evrov več od vsote njenih kratkoročnih finančnih in poslovnih obveznosti. Obenem ima družba, ki je imela zadnji dan lanskega leta dobrih 19 milijonov evrov kapitala, v bilancah za več kot 44 milijonov evrov zalog in za skoraj 33 milijonov evrov poslovnih terjatev do kupcev. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Sekte priljubljene spletne socialne mreže pogosto izkoriščajo za ustvarjanje novih kultov in spodbujajo individualizem, so opozorili na italijanski škofovski konferenci Italijanska škofovska konferenca je na dvodnevnem simpoziju o spletu, ki je potekal zadnja dva dni v Rimu, opozorila na nevarnosti socialnih mrež, kot je denimo Facebook, ki so po njenem leglo ustvarjanja novih kultov in spodbujajo individualizem. Hkrati je poudarila, da je splet tudi evangelizacijsko orodje. ""Tudi ekshibicionizem je nevarnost interneta"" Kot je dejal italijanski teolog Adriano Fabris, sekte priljubljene socialne mreže na spletu pogosto izkoriščajo ""za ustvarjanje novih kultov"", podobnih velikim verstvom sveta, pri tem pa ""sejejo zmedenost med številnimi osebami, ki so nagnjene k tišini in samoti ter ki zaradi teh svojih lastnosti stike z ljudmi iščejo s pomočjo interneta"". Nevarnost interneta je po mnenju Italijanske škofovske konference tudi ekshibicionizem, predvsem pa promocija individualizma. ""Obstaja nevarnost vzporejanja virtualnosti in realnosti"" Direktor urada za medije pri Italijanski škofovski konferenci Domenico Pompili je pojasnil, da so se udeleženci simpozija z naslovom Omrežje 2 v pogovorih osredotočili na ustrezne uporabe novih tehnologij. ""Internet nedvomno predstavlja vedno nove izzive. Naša dolžnost pa je ljudi vzgajati"" tako, da bodo nove tehnologije znali ustrezno uporabljati. Pompili je opozoril na nevarnosti vzporejanja virtualnosti in realnosti ter na dvoumnosti, ki se lahko pojavijo pri komunikaciji na socialnih mrežah. Kljub temu katoliška cerkev vse bolj prisotna na spletu Katoliška cerkev se po Pompilijevih besedah zaveda tudi prednosti spleta in možnosti, ki jih ta daje za evangelizacijo, kar kaže tudi povečanje njene prisotnosti na internetu. V Italiji obstaja 12 tisoč katoliških spletnih strani.",0
"Avstralci so se na SP uvrstili kot ena prvih reprezentanc, kot zmagovalci svoje kvalifikacijske skupine v azijskih kvalifikacijah Slovenska nogometna reprezentanca bo na odprtju stadiona v Stožicah 11. avgusta letos igrala proti Avstraliji, so sporočili z Nogometne zveze Slovenije (NZS). Tako Slovenija kot Avstralija bosta igrali na letošnjem svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Avstralci so se na SP uvrstili kot ena prvih reprezentanc, in sicer kot zmagovalci svoje kvalifikacijske skupine v azijskih kvalifikacijah. ""Ekipa je nevarna predvsem preko obeh krilnih igralcev"" Avstralci so se v dobri luči predstavili že na prejšnjem SP v Nemčiji, ko so v skupini izločili Hrvate in Japonce, v osmini finala pa po enajstmetrovki v sodniškem podaljšku izgubili s poznejšimi svetovnimi prvaki Italijani. Avstralijo vodi učenec slovitega nizozemskega stratega Guusa Hiddinka, Pim Verbeek, ki je pred tem vodil reprezentanco Južne Koreje. ""V avstralsko reprezentanco je po prihodu leta 2007 vnesel predvsem pragmatičen pristop, postavil dobre obrambne temelje, medtem ko je ekipa nevarna predvsem preko obeh krilnih igralcev. Podobno kot selektor slovenske reprezentance, Matjaž Kek, tudi Verbeek daje poseben pomen moštvu in moštvenemu duhu,"" so zapisali na spletni strani NZS. Avstralci se bodo na SP pomerili z Nemci in Srbi Prvi mož avstralske reprezentance je napadalec Evertona Tim Cahill, bogati karieri pa imata za seboj tudi Brett Emerton (Blackburn) in Harry Kewell (Galatasaray). Avstralija bo na SP 2010 nastopila v skupini D skupaj z Nemci, Ganci in s Srbi, Slovenija pa v skupini C skupaj z ZDA, Anglijo in Alžirijo. Gradnja stadiona v Stožicah je že v sklepni fazi, v teh dneh polagajo travnato površino. Največji slovenski stadion bo sprejel 16.800 gledalcev, NZS pa pričakuje nov rekordni obisk na nogometnih tekmah v Sloveniji že na tej otvoritveni tekmi.",1
"Cvetana Rijavec si je letos oddahnila od skrbi in naporov pri vodenju Ljubljanskih mlekarn pod vodo Vas zanima, kje si bo Cvetana Rijavec letos oddahnila od skrbi in naporov pri vodenju Ljubljanskih mlekarn? Pod vodo! Seveda ne ves čas, a med dopustom nekje na južnem Jadranu si bo tudi tokrat privoščila uživanje miru in lepote podvodnega sveta. Zgodba o njeni potapljaški ""karieri"" je posebna in nekaj pove tudi o njenem značaju. Cvetana Rijavec se je namreč zelo bala vode, ker ima za seboj travmatično izkušnjo iz otroštva - kot triletna deklica je skoraj utonila v morju. Posledice so ostale. ""Moja najhujša fobija v življenju je, da bi umrla od zadušitve,"" pravi. Še pri plavanju si ni nikoli upala dati glave pod vodo, obhajala jo je tudi tesnoba v predorih in zaprtih prostorih. Potem je pred sedmimi leti, bilo je tistega leta, ko je odšla iz Fructala , dopustovala na barki s prijatelji, ki so se potapljali. Zamikalo jo je, da bi svojim strahovom navkljub poskusila tudi sama. Na tečaju, pravi, ji je moral inštruktor na začetku nameniti malo več potrpljenja kot običajnim tečajnikom. A je zmagala in ji je postalo všeč. ""Malo me je še vedno strah, to je namreč razmeroma nevaren šport in moraš biti zanj dobro pripravljen. V trenutku, preden dam glavo pod vodo, mi je še vedno tesno. Potem pa je samo še lepo. Najlepše je, da se počutiš svobodnega in brez teže,"" opisuje svoje občutke. Cvetana Rijavec se sicer nima za človeka, ki bi iskal izzive v nevarnih športih. No ja, kot ljubiteljica hribov si je sicer želela preizkusiti tudi v plezanju in izpolnila se ji je celo želja, da je nekoč preplezala severno triglavsko steno po Slovenski smeri ... Članek je objavljen v reviji Manager, julij 2008",1
"Gašpar Gašpar Mišič tudi po včerajšnji dopisni seji nadzornikov luke ni podpisal pogodbe o poslovodenju. Ti se namreč še vedno niso odločili, kdo je za to pristojen. Če bo Luko Koper v začetku prihodnjega tedna obiskal inšpektorat za delo, bi lahko družbi naložil plačilo globe. To bi se zgodilo v primeru, če nadzorni svet Luke tudi v prihodnjih dneh z Gašparjem Gašparjem Mišičem, ki je od odhajajočega predsednika uprave Bojana Branka včeraj uradno prevzel posle v družbi, ne bi podpisal pogodbe o zaposlitvi. »Če nekdo – pa naj gre za navadnega delavca ali predsednika uprave – v družbi opravlja delo brez pogodbe, je delodajalec po zakonu o delovnih razmerjih avtomatično v prekršku. Obenem se šteje tudi, da je ta oseba zaposlena za nedoločen čas,« je včeraj pojasnil pravni svetovalec Miha Dolenc. »Res je, da bi lahko predsednik uprave v posameznih primerih funkcijo nastopil tudi brez pogodbe, a bi mu to moral dovoliti statut,« je še dodal Dolenc. Toda statut luke te možnosti eksplicitno ne dopušča. Omenja le, da družba in posamezni član uprave medsebojne pravice in obveznosti določita s posebno pogodbo o poslovodenju družbe. A tudi te Mišič nima. »Ni nujno, da poslovodne osebe sklenejo pogodbo o zaposlitvi. Lahko podpišejo tudi pogodbo o poslovodenju, ki je pogodba civilnega prava. Če tudi te ni, potem predsednik uprave nima podlage za izplačila dohodkov. Te zadeve pa ureja zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno,« je včeraj dejal dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. Omenjeni zakon kot zaposlovanje na črno šteje, če pravna oseba z delavcem ni sklenila ne pogodbe o zaposlitvi ne pogodbe civilnega prava. Pravne zagate bi v Luki Koper najhitreje rešili tako, da bi nadzorni svet z Mišičem podpisal pogodbo. A nadzorniki tudi na včerajšnji dopisni seji še vedno niso razčistili, kdo jo lahko v njihovem imenu sploh podpiše. Po statutu gre za pristojnost predsednika nadzornega sveta. To nalogo je do zdaj opravljal Dino Klobas, ki pa je slaba dva tedna po tem, ko je prispeval odločilni glas za Mišiča, »pod pritiskom medijev in politike« v četrtek zvečer odstopil. Nadzornike tako zdaj vodi podpredsednik Nikolaj Abrahamsberg, pri čemer ni jasno, ali lahko to stori, še preden ga nadzorni svet uradno izbere za predsednika. Po Klobasovem odstopu sta sicer bloka Mišičevih podpornikov in nasprotnikov v nadzornem svetu izenačena. V prvem je poleg treh predstavnikov zaposlenih še vedno tudi Sabina Mozetič z Mestne občine Koper, v drugem pa poleg Abrahamsberga še Vinko Može, Andrej Godec in Jordan Kocjančič. Po naših informacijah je sicer nadzorni svet Luke tako rekoč blokiran. Na dopisni seji naj bi se tako zapletlo že pri potrditvi zapisnika seje, na kateri je bil imenovan Mišič. Kljub temu naj bi se nadzorniki načelno dogovorili o osnutku Mišičeve pogodbe. Ta naj bi med drugim vsebovala določilo, da je Mišič v primeru, če ne bo dosegal načrtovanih rezultatov, upravičen do odpravnine. V vsakem primeru Mišič nobene odločitve v družbi ne bo mogel sprejeti samostojno. Po statutu luke morata biti namreč na vseh pogodbah podpisana predsednik in en član uprave (v četrtek je sicer odstopil njen član Marko Rems). Po statutu Luke Koper mora uprava pri odločanju o poslih, ki presegajo vrednost petih odstotkov osnovnega kapitala, pridobiti soglasje nadzornega sveta, soglasje nadzornikov pa potrebuje za nabavo ali prodajo, ki presega vrednost 400.000 evrov, če ti posli niso bili zajeti v programu razvoja pristanišča ali poslovnem načrtu družbe.",0
"Za razvoj afriškega kmetijstva nujno potrebna obsežna vlaganja Afriško kmetijstvo ima možnost, da ne prehrani samo prebivalstva na celini, ampak bi lahko s hrano oskrbovalo ves svet. Tako je prepričana direktorica afriškega prehrambno-kmetijskega združenja FANRPAN Lindiwe Sibanda, ki pojasnjuje, da ima Afrika 60 odstotkov neobdelane, a rodovitne zemlje na svetu, kar bi ji omogočilo, da do leta 2030 za trikrat poveča svoj pridelek in njegovo vrednost z današnjih 280 milijard dolarjev na 880 milijard. Ko se je v namibijski prestolnici Windhoek končal en kmetijski forum, se je v ganski prestolnici Akra že začel drugi, in sicer Afriški forum za zeleno revolucijo AGRA, na katerem skušajo voditelji držav, zasebni poslovneži in kmetijski strokovnjaki privabiti vlagatelje in pridobiti politično podporo za povečanje kmetijske proizvodnje, poroča afriški spletni portal Allafrica. Da bi dosegli zastavljene cilje, bi morala Afrika po ocenah Mednarodnega inštituta za raziskovanje prehrambnih politik IFPRI vsako leto zagotoviti od 32 do 39 milijard ameriških dolarjev za vlaganja, s katerimi bi lahko izkoristili poln potencial kmetijskega sektorja. Predsedujoči AGRI-ja in nekdanji generalni sekretar ZN-a Kofi Annan meni, da Afrika potrebuje tako velikanska vlaganja v kmetijstvo zaradi nižje gostote kritične infrastrukture v primerjavi z Azijo, ko je ta v 60. letih sprožila zeleno revolucijo. Afriško kmetijstvo mora narediti kvantni korak naprej, je prepričan Annan, ki je vse gospodarske sektorje na celini pozval k sodelovanju. Nekaj se le premika Največje težave afriškega kmetijstva so slaba kakovost zemlje in semen, pomanjkanje finančnih sredstev in trgov, ter pomanjkljiva politična podpora. Vse skupaj so še poslabšale podnebne razmere in grožnje ekološki raznolikosti ter naravnim virom. Vseeno je mogoče že opaziti nekaj pozitivnih premikov, da se nekatere afriške države približujejo prehrambni varnosti. Eden od takih primerov je Malavi, ki je bil še leta 2005 prejemnik pomoči v hrani, v zadnjih štirih letih pa se je spremenil v izvoznika koruze. Ena od svetlih izjem je tudi gostiteljica kmetijskega foruma Gana, ki je na poti, da kot edina od afriških držav doseže milenijske razvojne cilje za prepolovitev revščine in lakote. Zahodnoafriški državi je uspelo med letoma 1990 in 2004 za 75 odstotkov zmanjšati stopnjo lakote, njeno kmetijstvo pa se v zadnjem desetletju vsako leto povečuje za pet odstotkov.",1
"Testiranja oborožitve za Patrio niso dosegla standardov. Obrambno ministrstvo se strinja s spremembo podizvajalca. Obrambno ministrstvo je v okviru posla oklepnikov Patria 8x8, vrednega 278 milijonov evrov, kupilo tudi oborožitvene postaje za oklepnike, ki jih proizvaja izraelsko podjetje Elbit. V sredo je v Izraelu potekalo testiranje njihovih postaj, ki bodo nameščene na oklepnike Cobra 4x4. Orožje pa ne deluje brezhibno. ""Testov niso položili, zato bomo dali neke druge oborožitvene postaje, ki pa so višjega cenovnega razreda, kar pa gre na škodo druge pogodbene stranke,"" je povedal obrambni minister Karl Erjavec. Med verifikacijskimi testi, ki jih je opravljalo finsko podjetje Patria skupaj z izvajalcem iz pogodbe o nakupu s podjetjem Rotis, so se pojavila odstopanja med pogodbenimi zahtevami in rezultati testov. Pomanjkljivosti so se ugotovile predvsem pri določenih testih oborožitvene postaje na ekstremno nizkih temperaturah (manj kot 30 stopinj Celzija) in pri določenih tehničnih rešitvah oborožitvene postaje 12,7 mm, verifikacijski testi za vozila pa so bili uspešni oziroma so se manjše pomanjkljivosti takoj odpravljale, je sporočilo obrambno ministrstvo. Erjavec je glede Elbitovih oborožitvenih sistemov povedal, da če se bo izkazalo, da Elbit ne bo položil testov, ne izključuje možnosti, da se pogodba zaradi neizpolnjenih obveznosti prekine. Včeraj se je zaradi tega sestala preiskovalna komisija, ki je preučevala razmere. S podpisom dodatka k pogodbi se ministrstvo strinja s spremembo podizvajalca oborožitvenih postaj z mitraljezom 12,7 mm in bombometom 40 mm ter sprejema predlog izvajalca, da bo oborožitveno postajo M 151 Protector dobavilo norveško podjetje Kongsberg. Takoj ko bodo končani in izvedeni vsi formalni postopki, bo ministrstvo o zadevi izdalo ustrezna obvestila.",0
"Kupec Peka, ki čaka le še na soglasje vlade, se je na Hrvaškem znašel v kriminalistični preiskavi, v kateri ga sumijo dajanja oziroma prejemanja podkupnin. Gre za Željka Biloša, lastnika družbe Osimpex, ki ga v sosednji državi pogosto imenujejo kralj železa. Kupec Peka na Hrvaškem osumljen korupcije Unior globoko v rdečih številkah Zreški Unior je leto 2012 končal s skoraj 15 milijonov evrov izgube. Ta je v veliki meri povezana s slabitvami premoženja, ki jih je bilo za blizu 11 milijonov evrov, in izpadom finančnih prihodkov. Čisti prihodki od prodaje so se povečali za 0,8 odstotka na 155,9 milijona evrov. V Savi bodo zmanjšali kapital Delničarji Save bodo 30. aprila na skupščini, ki bo potekala na Bledu, odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala in ga tako prilagodili zmanjšanemu obsegu poslovanja. Po predlogu se bo zmanjšal za 58,3 na 25,4 milijona evrov. Umik ugovora proti prisilni poravnavi Košakov Le dan po tem, ko je mariborsko okrožno sodišče razpisalo narok za obravnavo ugovora zoper prisilno poravnavo podjetja Košaki TMI, ga je že preklicalo. Kmetijska zadruga Ormož, ki je odkupila terjatev družbe Ljutomerčan (ta je ugovarjala prisilni poravnavi), je namreč zahtevala umik ugovora. Dars zadržal dobiček Družba za avtoceste v RS (Dars) je v letu 2012 ustvarila nekoliko manj čistega dobička, 23,3 milijona evrov. Prihodki od prodaje so znašali 305,8 milijona evrov, kar je dva odstotka manj glede na leto 2011. Velana zmanjšala izgubo za polovico... Velana je lani ustvarila 2,1 milijona evrov prihodkov oziroma 43 odstotkov manj kot leta 2011, medtem ko je čisto izgubo zmanjšala z dveh na milijon evrov. ... zmanjšala jo je tudi Tekstina Tudi Tekstina iz Ajdovščine je oklestila izgubo. Z dobrega milijona evrov jo je zmanjšala na 373.789 evrov. Prihodki od prodaje so se glede na leto prej znižali za deset odstotkov, na 4,2 milijona evrov. Terme Dobrna z nižjim dobičkom Terme Dobrna so lani ustvarile 56.600 evrov čistega dobička, okrog tretjino tistega iz leta 2011. Prihodki od prodaje so padli za 6,8 odstotka na 7,62 milijona evrov. Slabše posloval tudi Inles Inles je lani ustvaril 23,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot leta 2011. Čisti dobiček se je znižal z 225.000 na nekaj več kot 51.000 evrov. Skok dobička v Alpetourju Potovalna agencija Alpetour je lani zvišala čisti dobiček za 39 odstotkov na 1,1 milijona evrov. Brez dividend v Lami Na skupščini delničarjev dekanske Lame so ti odločili, da dividend letos ne bi izplačali. Lanski bilančni dobiček v višini 546.000 evrov se bo razporedil v zakonske rezerve (27.000 evrov) in preneseni poslovni izid (519.000 evrov). Pripravila Tomaž Modic in sta",0
"Nadzorni svet Save je za novega predsednika uprave družbe imenoval nekdanjega člana uprave NLB Mateja Narata. Z marcem bo nasledil dolgoletnega prvega moža Janeza Bohoriča, ki ne bo dobil odpravnine. Matej Narat Nadzorni svet Save se je sporazumel z Janezom Bohoričem za predčasno prekinitev opravljanja funkcije predsednika uprave. Funkcijo bo prenehal opravljati z dnem sprejetja letnega poročila Save na nadzornem svetu v marcu 2011. Takrat bo funkcijo predsednika uprave začel opravljati 43-letni Matej Narat. Narat, ki je magister ekonomije, je poklicno pot začel leta 1991 na ljubljanski ekonomski fakulteti, po treh letih pa se je kot vodja zakladništva pridružil Factor banki. V letu 1998 je prevzel vodenje marketinške agencije Studio Marketing J.W.T., med letoma 1999 in 2002 pa je bil izvršni direktor za komercialo v banki SKB. Julija 2002 je prevzel mesto člana uprave v NLB, kjer je v letu 2007 začel drugi mandat. Maja letos je bil z odložnim pogojem pridobitve licence Banke Slovenije imenovan za predsednika uprave Abanke Vipa. Toda Banka Slovenije mu po več mesecih čakanja licence ni podelila, pri čemer razlogov za to odločitev ni navedla. Bohorič brez odpravnine Janez Bohorič Zaradi predčasnega sporazumnega zaključka mandata se je Janez Bohorič odrekel pravici do odpravnine. Nekaj časa pa bo ostal svetovalec novemu predsedniku uprave. Kadrovski postopki glede sestave nove uprave se nadaljujejo. Bohorič je sicer prepričan, da bo Narat dobro nadaljeval vodenje Save in uspešno izvedel finančno prestrukturiranje, saj ima primerno izobrazbo in izkušnje na področju bančništva. Bohorič je ob tem pojasnil, da odločitve o predčasni razrešitvi sicer ni pričakoval, vendar je v kontekstu vsega, kar je do nje pripeljalo, ne obžaluje. Drugače ne bi vanjo sporazumno privolil in se odpovedal odpravnini. Dejstvo, da se je pojavil res primeren kandidat, ki mu bom z veseljem predal svojo funkcijo, je gotovo eden od razlogov za sporazumno prekinitev, je pojasnil Bohorič, ki je predsednik nadzornega sveta Abanke Narata imel priložnost spoznati, ko je ta kandidiral za predsednika uprave Abanke. Mislim, da bo dobro nadaljeval vodenje Save in da je v tem trenutku, ko je Sava pred finančnim in poslovnim prestrukturiranjem, pravzaprav po svoje sreča, da smo dobili takšnega kandidata, ki bo skupaj s tistimi, ki smo jih predlagali in za katere upam, da jih bo vklopil v svoj tim, res uspešno lahko vodil Savo, je dejal Bohorič, ki je sicer sprva za naslednika predlagal svoja sodelavca Antonijo Pirc in Igorja Hafnerja. Narat je človek, ki bo svojo vizijo finančne sanacije in nadaljnjega razvoja skupaj s sodelavci, ki mu jih bom zapustil v Savi, znal uspešno razvijati in uresničiti, meni Bohorič, ki bo vodenje Save svojemu nasledniku prepustil po sprejetju letnega poročila predvidoma marca. Sam pa bo za toliko časa, kot ga bo Narat potreboval in ne za dlje kot do sredine julija, ko bi se mu tudi sicer iztekel mandat predsednika uprave, postal njegov svetovalec. Bohorič je prepričan, da Naratu zapušča Savo v kar dobri kondiciji, ki bi bila lahko še višja, če se ne bi zgodila nesreča z Merkurjem . Kljub temu je Bohorič ponosen na pot, ki jo je v 14 letih njegovega predsedovanja upravi prehodila Sava. V tem času smo podvojili kapital, kar pomeni, da smo sprejeli mnogo več pozitivnih kot pa slabih odločitev, je ocenil in dodal, da se jim ni niti sanjalo, da se lahko zgodba z Merkurjem konča z razvrednotenjem njihovega premoženja. Zlasti zaradi slabe naložbe v Merkur ima Sava letos slabe poslovne rezultate in visoko zadolženost. Imamo rezerve, iz katerih bomo ta negativni rezultat konec leta pokrili in tudi zagotovili sredstva za izplačilo dividend našim delničarjem v naslednjem letu, je zagotovil Bohorič, a dodal, da bo potrebno dezinvestirati, če se želi Sava vrniti v čase izjemno dobre finančne kondicije in nadaljevati investicijske cikluse. Sava je bila že v težjih razmerah, pa smo jih preveslali, je povedal že upokojeni predsednik uprave Save, ki je na čelu Kranjske družbe od leta 1995, Savo pa je vodil tudi od leta 1978 do leta 1984. Spomnil je na pomanjkanje deviz za nakup surovin v času Jugoslavije in na prehod Save iz gumarstva v druge dejavnosti. Bohorič upa, da bo Sava, katere večinski delež je naprodaj, tudi v prihodnje imela strateške lastnike, ki bodo podpirali strategijo razvoja in na ta način omogočali, da se bodo zlasti dejavnosti gumarstva in turizma ter tudi druge dejavnosti še naprej uspešno razvijale, zagotavljale delovna mesta in nadaljnjo rast. Je vzrok za menjave Merkur? Razlogov za predčasno zamenjavo uprave v Savi niso navedli, neuradno pa naj bi bil povod zanjo slabo poslovanje podjetja, ki izhaja zlasti iz slabe naložbe v Merkur. Posledično je letos Sava v prvih devetih mesecih zabeležila kar 80 milijonov evrov izgube. Nadzorniki so v zvezi z Merkurjem v četrtek podali soglasje k predlogu uprave za uresničitev prodajne opcije na osnovi kupoprodajne pogodbe za delnice Merkurja med Savo in Merfinom. Upravo so pooblastili, da opcijo za prodajo preostalega 10-odstotnega deleža v Merkurju do Merfina uveljavi še letos pred iztekom pogodbenega roka in da stori vse potrebno za uspešno izterjavo te terjatve. Uprava Save je nadzorni svet tudi obvestila, da je prejela obvestilo delničarjev družbe v zvezi z začetkom prodaje več kot 50 odstotkov delnic družbe. Delničarji NFD Holding, PSL Storitve, Oddus, Finetol in Gorenjska banka so namreč skupaj z drugimi delničarji oblikovali paket za prodajo delnic, ki znaša več kot 50 odstotkov vseh delnic. Delničarji pričakujejo, da bo prodaja zaključena v šestih do sedmih mesecih. Kot navajajo v Savi, bo uprava Kranjske družbe delničarjem pri postopku prodaje Save zagotavljala maksimalno podporo. Hkrati si uprava želi, da bi Sava tudi v prihodnje imela dolgoročno stabilne delničarje, ki bodo podpirali zastavljeno strategijo družb Poslovne skupine Sava.",1
"V prvih petih mesecih letošnjega leta so Španci z domačih bank skupaj dvignili 163 milijard evrov. Dvigovanje denarja kaže na dvome španskega prebivalstva v sposobnost oblasti, da bodo rešile težave finančnega sistema. Glede na podatke centralne banke, ki jih povzema ameriška tiskovna agencija AP, so Španci iz domačih bank samo maja skupaj odnesli 41,3 milijarde evrov. Maja lani so medtem dvignili 9,5 milijarde evrov. Maja je sicer četrta največja španska banka Bankia napovedala, da potrebuje pomoč v višini 19 milijard evrov. Prav ta napoved banke je vodila v odločitev Madrida, da evrske države zaprosi za do 100 milijard evrov posojila za sanacijo finančnega sistema. Zaradi španske krize so tujci začeli množično prodajati delnice, vezane na četrto največje gospodarstvo, ter prenehati vlagati v španske državne in zasebne obveznice. Španske banke in državljani pa so se začeli množično odločati za depozite v tujini. Španske banke padec dobička beležijo zlasti na račun rezervacij, ki so jih morale ustvariti na račun slabih posojil, povezanih s pokom nepremičninskega balona. Banka zabeležila 35-odstotni padec čistega dobička Španska banka Banco Bilbao Vizcaya Argentaria (BBVA) je denimo danes objavila, da je v prvi polovici leta v letni primerjavi zabeležila 35-odstoten padec čistega dobička, tako da je ta dosegel 1,5 milijarde evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Največja španska banka Santander pa je prejšnji teden sporočila, da je v polletju vknjižila 1,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je 51 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.",0
"V šentjurski furnirnici Acer bodo nadaljevali s proizvodnjo. Vodstvo se po opozorilni stavki spet pogaja z zaposlenimi, očitke o šikaniranju pa zavračajo. Uprava in lastniki šentjurske furnirnice Acer so sprejeli sklep o nadaljevanju proizvodnje in pogajanj z zaposlenimi, ki so v četrtek pripravili opozorilno stavko zaradi neizplačila drugega dela lanskega regresa za letni dopust in aprilske plače. Direktor furnirnice Franc Jagodič vse navedbe podjetniškega sindikata o mobingu in šikaniranju delavcev odločno zavrača, kot tudi navedbe, da se pred četrtkovo stavko niso bili pripravljeni pogajati. V četrtek je v furnirnici Acer potekala opozorilna stavka. Kot zatrjuje, so se dan pred stavko sestali s predstavniki podjetniškega sindikata, ker pa niso hoteli popustiti pri stavkovnih zahtevah, je bil sklican zbor delavcev, na katerem je uprava družbe še enkrat predstavila svojo ponudbo. Uprava podjetja je bila namreč pripravljena delavcem del aprilske plače izplačati do torka, preostanek do konca meseca, drugi del regresa za lanski letni dopust bi izplačali v dveh delih, in sicer 120 evrov junija, enak znesek julija, kar pa so delavci zavrnili. Po njegovih besedah je bilo vsem tistim, ki predloga poplačila obveznosti niso želeli sprejeti, ponujena možnost odpovedi pogodbe, pri čemer bi delavcem pripadle tako odpravnine kot tudi vse pravice z naslova brezposelnosti. Možnost je na stavkovnih pogajanjih izpostavila tudi delovna inšpektorica, saj je po njeni oceni to najboljša rešitev za tiste, ki želijo podjetje zapustiti. Direktor meni, da stavkovne zahteve resno ogrožajo izvedbo programa prestrukturiranja podjetja, ki zagotavlja ohranitev delovnih mest, finančno, tehnološko in kadrovsko prestrukturiranje. Novembra lani je bil predlog posredovan ministrstvu za gospodarstvo skupaj z vlogo za dodelitev pomoči podjetjem v težavah. Program je aprila letos medresorska komisija potrdila oziroma podala pozitivno mnenje o izpolnjevanju pogojev za dodelitev državne pomoči na podlagi zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranju gospodarskih družb v težavah. Pri izvedbi omenjenega programa ima pomembno vlogo tudi lastnik podjetja, ki bo vse svoje terjatve do družbe konvertiral v kapital.",0
"Anton in Verica Šenk vodita podjetje Inotherm, ki proizvaja aluminijasta vrata. Sta na 34. mestu med najbogatejšimi Slovenci, premoženje je vredno 20,1 milijona evrov20,1 mio EUR V reviji Manager - Najbogatejši Slovenci 2010, ki je izšla v začetku meseca, smo med drugim predstavili tudi največje vzpone in največje padce vrednosti premoženja najpremožnejših Slovencev. Revijo Manager - Najbogatejši Slovenci 2010 sicer lahko kupite v prosti prodaji, če želite pa vam jo lahko pošljemo tudi na dom. Družina Šenk vodi podjetje Inotherm, njihovo premoženje je vredno 20,1 milijona evrov in so med najbogatejšimi Slovenci na 34. mestu. Družina Šenk vodi podjetje Inotherm , ki se je iz proizvajalca termoizolacijskega funkcijskega in dekorativnega stekla razvilo v proizvajalca aluminijastih vrat. Prodajni program vhodnih vrat iz aluminija je bil na začetku izrazito usmerjen na trge zahodne Evrope, predvsem Nemčije, Avstrije in Švice. Danes podjetje sodi med največje ponudnike vhodnih vrat iz aluminija višjega cenovnega razreda v Evropi. IZVEDITE VEČ O NAJBOGATEJŠIH SLOVENCIH IN NAJBOGATEJŠIH ZEMLJANIH Kljub krizi je družba lani povečala prihodke od prodaje za 18 odstotkov, na več kot 22 milijonov evrov, čisti dobiček družbe pa je poskočil za 74 odstotkov, na 3,8 milijona evrov. Letos načrtujejo rast prodaje kar za petino. Kaj menita Šenkova o naši oceni, s katero so se letos prvič uvrstili na lestvico sto najbogatejših Slovencev, ostaja skrivnost. Izšla je revija Manager - Najbogatejši Slovenci 2010- Kaj nosi in s čim se vozi- Kje dopustuje in koga zaposluje - Kam hodi, koga ljubi, s kom se druži- Kaj prezira in kaj ga navdušuje - Kje zapravlja, s kom obeduje- Je pošten, ali kaj skriva NAROČITE SVOJ IZVOD Že veste, kdo so letos najpremožnejši med najbogatejšimi Slovenci? Koliko je vredno njihovo premoženje? Več o njih si preberite v članku Novi obrazi med najbogatejšo deseterico Slovencev.",1
"V pogodbi o ESM je bilo sprva predvideno, da začetni obseg posojil ESM znaša 500 milijard evrov, vključno z obstoječo pomočjo za stabilnost iz EFSF Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je pozval h krepitvi posojilne zmožnosti stalnega sklada za zaščito evra na 750 milijard evrov. Po njegovem bi bilo treba združiti preostalo posojilno zmožnost začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), ki znaša okoli 250 milijard evrov, s posojilno zmožnostjo stalnega sklada (ESM), ki naj bi znašala 500 milijard evrov. V pogodbi o ESM, podpisani v začetku februarja, piše: ""Začetni največji obseg posojil ESM znaša 500 milijard evrov, vključno z obstoječo pomočjo za stabilnost iz EFSF."" Vendar pa je dogovorjeno, da se ustreznost posojilne zmožnosti preuči marca. Sedaj predvidena posojilna zmožnost stalnega sklada za zaščito evra po ocenah finančnih analitikov ni dovolj, da bi prepričala finančne trge, da ima območje evra dovolj močno orožje za preprečitev širjenja dolžniške krize na Italijo ali Španijo. Nemci so se omehčali Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker pa je izrazil upanje, da se bodo voditelji članic EU na vrhu 1. in 2. marca odločili za ""občutno"" povečanje posojilne zmožnosti stalnega mehanizma za stabilnost evra. Krepitvi stalnega sklada za zaščito evra je doslej ostro nasprotovala Nemčija, vendar se je v času pogajanj o fiskalnem paktu, ki naj bi okrepil proračunsko disciplino v območju evra, napovedovalo, da bo Berlin pristal na krepitev sklada za zaščito evra, ko bo pakt sprejet. Slovenski petletni delež za zdaj 342 milijonov evrov ESM bo sicer imel 700 milijard evrov odobrenega delniškega kapitala, ki je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov. Vplačila bo treba izvesti v petih enakovrednih letnih obrokih. Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je 0,4276 odstotka, tako bo morala v mehanizem vplačati po 68,4 milijona evrov na leto, kar v petih letih znese 342 milijonov evrov.",1
"Uprava Sindikati zavračajo predloge Žerjavisti pomorskih dejavnosti v Luki Koper nadaljujejo stavko. Uprava družbe medtem predlaga nadaljevanje pogovorov, a to pogojuje z imenovanjem nove pogajalske skupine. Žerjavisti stavkajo tretji dan. Pri tem v skladu s kolektivno pogodbo pet ur dnevno zagotavljajo pretovor, pri čemer po besedah Mladena Jovičiča sprejemajo vse vrste tovorov. Medtem je uprava Luke predlagala nadaljevanje pogovorov, a to veže na imenovanje nove pogajalske skupine. Vodstvo družbe sicer poudarja, da je v pogajanjih pred stavko pogajalski skupini stavkovnega odbora ponudilo rešitve za prav vse stavkovne zahteve ne glede na njihovo nezakonitost. Pogajalska skupina sindikata je ponujene rešitve v celoti zavrnila, ne da bi ponudila svoje kompromisne rešitve ter s tem onemogočila nadaljevanje pogajanj, so v pisnem sporočilu navedli v Luki. Kot dodajajo, uprava do današnjega dne ni prejela nikakršnega predloga, da bi se pogajanja za zaključek stavke nadaljevala, niti ni bilo kako drugače izkazano, da je sindikat pripravljen iskati sporazumno rešitev nastale situacije Nasprotno, izjave sindikata so, da bo stavkal, dokler ne bodo vse stavkovne zahteve izpolnjene. Takšna stališča jasno izkazujejo nepripravljenost stavkajočih in stavkovnega odbora na iskanje sporazumne rešitve. Kljub temu uprava predlaga nadaljevanje pogovorov, vendar pod pogojem, da stavkajoči oziroma stavkovni odbor imenuje drugo pogajalsko skupino . Zavračajo pogojevanje Sindikalist Mladen Jovičič je povedal, da zavračajo pogojevanja od uprave. Ta po njegovih besedah ni pristojna, da bi odrejala sestavo pogajalske skupine, ki ima mandat članstva sindikata. Kot je prepričan, ima stavkovni odbor pri tem polno podporo članstva . Ob tem je Jovičič pojasnil, da so praktično sočasno tudi sami pripravili predlog vodstvu Luke, da bi spet sedli za pogajalsko mizo in s tem preprečili nastanek nadaljnje škode pristanišču. Kot je še poudaril, so delavci tisti, ki so bili vsa leta najbolj pripadni tej firmi , medtem ko so se vodilni v Luki v teh letih neprestano menjavali. Sicer pa je Jovičič predtem povedal, da je stavka še vedno v polnem zamahu , ter znova opozoril na po njegovem mnenju več let trajajoče kršitve pravic delavcev v Luki Koper. V zadnjem letu je tako uprava po njegovih besedah operativnim delavcem poskušala zmanjšati pravice, poslabšati pogoje dela in jih na splošno degradirati. Jovičič je za zdaj tudi zavrnil možnost, da bi stopnjevali stavkovne ukrepe, in opozoril, da v zakonsko predpisanem peturnem obdobju vsak dan kljub stavki pretovorijo vse blago in ne le hitro pokvarljivega blaga in nevarnih snovi. V primeru pokvarljivega blaga celo izvajajo pretovor zunaj določenih petih ur. Sicer pa žerjavistom še naprej delajo družbo tudi delavci, zaposleni pri pogodbenikih Luke, je potrdil Jovičič. Ti so se v soboto s spontanim protestom pridružili žerjavistom pred vhodom v Luko, da bi opozorili na pomanjkljivo varnost in delovne razmere v pristanišču. Pogodbeniki Luke naj bi sicer na svoje delavce izvajali močan pritisk in jim grozili, da morajo pristopiti k delu, je še povedal Jovičič.",0
"Goljufija. Prijeli 50-letnega Italijana, ki je z ukradenimi karticami v igralnem salonu dvignil 14.500 evrov. Nova Gorica. Policisti so bili v petek obveščeni, da je 50-letni Italijan s ponarejeno osebno izkaznico vstopil v novogoriško igralnico, kjer je nato z različnimi bančnimi karticami dvignil 14.500 evrov gotovine. Novogoriški policisti so s sodelovanjem italijanskih kolegov ugotovili, da je osumljenec uporabil osebni dokument in bančni kartici, ki sta bili ukradeni istega dne v Italiji. Goljuf je na ukradeno izkaznico namestil svojo fotografijo. Prek videonadzornega centra je bilo ugotovljeno, da je na enak način dvigoval gotovino v še dveh novogoriških igralnicah novembra lani. Policisti so osumljenega v petek prijeli, novogoriški sodnik pa je zanj odredil pripor. Seznam nezaželenih Kot je sicer povedal Bojan Umer iz igralnice Karnevale na Škofijah, imajo igralnice po Sloveniji seznam okoli 300 ljudi, ki jim je vstop v igralne salone iz različnih razlogov prepovedan (zadolženost, nenadzirana poraba denarja, neprimerno obnašanje). Seznam nastane na podlagi podatkov, ki jih igralnice pošljejo uradu za nadzor nad prirejanjem iger na srečo.",0
"Na 22. slovenskem oglaševalskem festivalu bo predaval eden najvidnejših poslovnih mislecev Alf Rehn, ki je prepričan, da lahko v današnjem svetu brez omejitev resnično močna ideja, ki pride iz Slovenije, zlahka postane tudi najboljša stvar na svetu. Profesor menedžmenta, govorec, pisec in geek popularne kulture sam o sebi na Twitterju zapiše Alf Rehn. Britanski The Times ga je med poslovnimi guruji opisal kot zvezdo prihodnosti in ga uvrstil na seznam 50 najvidnejših poslovnih mislecev Thinkers 50, četrto leto zapored pa ga uvršča tudi v rubriko Guru Radar , namenjeno mladim avtoritetam. Alf Rehn, vodja katedre za management in organizacijo na finski Ă…bo Akademi ter profesor inovacij in podjetništva na švedskem Kraljevem inštitutu za tehnologijo V današnjem svetu brez omejitev lahko resnično močna ideja, ki pride iz Slovenije, zlahka postane tudi najboljša stvar na svetu. Zato se ne omejujte. Ves svet imate na voljo, da ga navdušite, in vse, da zmagate! poudarja Rehn, ki bo kot gost nastopil na Slovenskem oglaševalskem festivalu, ki bo med 20. in 22. marcem potekal v Portorožu. Kakšen nasvet bi dali ljudem in svojim študentom na njihovi poti, da postanejo uspešni poslovneži? Poslovnež, ki meni, da ve vse, ne bo uspešen. Alf Rehn Najboljši poslovneži, ki jih poznam, so vsi izjemno radovedni ljudje. Zanima jih veliko različnih stvari, saj tudi izzivi prihajajo z različnih področij. Poslovnež, ki meni, da ve vse, ne bo uspešen. Zato rad delam z ljudmi, ki jih zanima vse od kulture in športa do televizije in filozofije. To jim daje perspektivo in ideje, le takšni ljudje lahko v poslu ustvarjajo odlične rezultate. Kako gledate na vodenje v teh turbulentnih, nenehno spreminjajočih se časih? Kakšno vlogo imajo vodje danes v primerjavi s preteklostjo? Med 20. in 22. marcem bo v Portorožu potekal že 22. SOF. Voditelji so bili pomembni v preteklosti in bodo pomembni tudi v prihodnosti. Vendar to ne pomeni, da bo način vodenja, ki se nam zdi pomemben danes, tudi vplival na našo prihodnost. Ravno nasprotno, voditelji prihodnosti bodo ljudje, ki so zmožni na trenutne načine vodenja ljudi, procesov in projektov gledati racionalno ter jih nadgraditi. Voditelj ne posnema, temveč išče nove poti in nove načine, s katerimi ustvarja gibanje. Ste v zadnjem času opazili kakšno oglaševalsko kampanjo, ki vam je bila še posebej všeč? Ne maram reči, da je ena določena kampanja tista prava , saj s tem, ko nekaj postavimo kot primer, sami sebe omejimo. Če bi rekel, da je kampanja x ali y resnično huda , bi tvegal, da jo bo kdo želel posnemati, to je pa zadnje, kar želim. Resnično kreativne kampanje so tiste, ki težijo k temu, da so ne hude ali pa zmedene ali pa sploh ne delujejo kot oglaševanje. Če mi je kampanja všeč, začnem o njej takoj dvomiti. Celoten pogovor s poslovnim gurujem Alfom Rehnom lahko preberete na spletni strani Sofa.",1
"Podržavljanja bank, ki smo jim priča v zadnjih tednih, so še nekaj mesecev nazaj veljala za simbol ideologije Karla Marxa, ki je bila poražena leta 1989 Zadnji meseci, še posebej pa tedni, minevajo v znamenju finančne krize. O njej govorijo skoraj vsi in nemalo se jih ob tem spomni na mračne napovedi Karla Marxa o neizbežnem propadu kapitalizma, piše Večernji list. Še več, Marx je pravzaprav govoril, da bo kapitalizem počil v svojem najmočnejšem členu. Podržavljanja bank, ki smo jim v ZDA in nekaterih evropskih državah priča zadnje tedne, so še ne tako dolgo nazaj veljala za simbol ideologije in politične prakse, ki je bila poražena daljnega leta 1989. Prihodnje leto bosta tako minili dve desetletji od konca hlade vojne. Vladajo nam pravzaprav bankirji Kot piše večernji, je zahodnoevropski sistem po letu 1989 postal »bankokracija«. Medtem ko so politiki podvrženi vsaj minimalnemu nadzoru (prek volitev), bank ni nadzoroval nihče. Od države so se na nek način osamosvojile. Islandija je postala celo šibkejša od svojega bančnega sektorja. Iz krize v krizo in nazaj A kapitalizem se bo najverjetneje pobral. Država, ki ji marksisti pravijo izvršni odbor vladajočega razreda, bo kapitalizmu pomagal in ko si bo opomogel, mu bo ponovno dovolila da skrene na stara pota. In tako dalje. Iz ene krize v drugo.",0
"New York - Millward Brown Optimor je družba, ki se posveča samo blagovnim znamkam. Svetujejo in velike poslovne družbe učijo, kako s posamezno blagovno znamko čim več zaslužiti. Sestavili so lestvico 100 najmočnejših svetovnih znamk in jih razvrstili glede na njihovo vrednost. ""Celotno naše delo temelji na povezovanju blagovnih znamk in marketinga z denarjem. Cilj je prepoznati priložnosti, ki omogočijo posamezni znamki, da s pomočjo marketinga ustvari dobiček. Merimo strateški uspeh in investicije ter na ta način pomagamo družbam, da modro investirajo denar,“ so v družbi pojasnili glede načina svojega poslovanja. Lestvica 100 najmočnejših znamk je v tem pogledu pomemben pokazatelj uspešnosti poslovanja posameznih družb in njihovih sposobnosti, da ustvarjajo dobiček. Potemtakem ni nenavadno, da se je na prvo mesto prepričljivo uvrstil prav Google, internetni gigant, ki vse, česar se dotakne, spremeni v zlato. Vrednost Googlove blagovne znamke je ocenjena na vrtoglavih 120 milijard evrov, drugouvrščeni IBM pa je bil ocenjen na 90 milijard evrov. Googlova vrednost se je letos v primerjavi s prejšnjim letom zvišala za 14 odstotkov, medtem ko je IBM zabeležil kar 30 odstotno rast dobička, kljub temu pa se Googlu še vedno ni povsem približal. Celotno lestvico si oglejte s klikom na sliko!",1
"Želijo omejitev tranzitnega prometa čez državo Avtoprevozniki se že pripravljajo na opozorilni protest v Ljubljani, s katerim želijo opozoriti na neizpolnjene obljube, kot so višje cestnine in nižje subvencije. V sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije OZS sicer še ne želijo napovedati, kdaj bo protest - bil naj bi v kratkem -, upajo pa, da bodo predtem z vlado dosegli dogovor. K organiziranju protesta so povabili tudi druga združenja avtoprevoznikov, je povedal sekretar sekcije za promet pri OZS-ju Bojan Pečnik. Med nerešenimi zadevami z ministrstvom za promet je Pečnik izpostavil predvsem povišanje cestnin in višino sredstev, namenjenih za subvencije za ekološka vozila. Cestnine so se enormno povečale, je dejal. Predsednik sekcije za promet pri OZS-ju Andrej Klobasa pa je dodal, da zvišanje cestnin kljub zagotovilom Omerzela z njimi ni bilo dogovorjeno. Premalo namenskih subvencij Klobasa in Pečnik sta izpostavila tudi problematiko takse za izpuste ogljikovega dioksida. Po ocenah OZS-ja prevozniki letno za takso namenijo približno 60 milijonov evrov, vendar pa se le majhen del tega denarja vrne v obliki spodbud za nakup ekološko najprimernejših vozil, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost. Z državo, ki se mačehovsko obnaša do denarja, ki je zbran namensko in je nato uporabljen za druge namene, je po mnenju Klobase nekaj hudo narobe. Novembra je bilo sicer razpisanih za štiri milijone evrov subvencij za ekološko ustreznejša vozila, vendar pa so ta sredstva zelo hitro pošla in jih ni bilo dovolj za vse, ki so se na razpis prijavili. Minister Omerzel je za Televizijo Slovenija izrazil presenečenje nad očitki in napovedal, da izsiljevanju ne bo podlegel. Pojasnil je, da je bilo zelo težko zagotoviti že štiri milijone evrov za nakup ekoloških vozil. Zahteve po dodatnem denarju pa se mi zdijo kaplja čez rob, je dejal. Klobasa je spomnil tudi, da bo predvidoma do konca januarja na 15 odsekih cest zaradi dotrajanosti infrastrukture država omejila tovorni projekt glede na dovoljeno težo. Zaradi tega bodo imeli avtoprevozniki po njegovem mnenju velike težave in stroške, saj bodo morali tovor prepeljati z več vozili. Avtoprevozniki bi privilegiran položaj Težave imajo tudi z zaposlovanjem voznikov, saj je zaradi zapletenih administrativnih postopkov to dolgotrajen proces. Tudi na tem področju so obljube podane, narejenega pa ni bilo veliko, je dodal Pečnik. Avtoprevozniki želijo, da bi vlada namesto tega omejila tranzitni promet čez državo, domačim avtoprevoznikom pa dovolila, da gospodarstvo in prebivalstvo oskrbujejo po najhitrejši in najcenejši poti. Klobasa sicer pričakuje, da bo premierka Alenka Bratušek storila vse, da dosežejo dogovor in preprečijo morebitne zaplete, ki bi nastali ob protestu v prestolnici.",0
"V petkovi izdaji primorskega Žurnala pišemo: Voda. Poslanec Križman opozoril na zastoj pri vodooskrbi Obale in Krasa. Pogodba o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa je tik pred podpisom. Marjan Križman Koper. “Hrvaški za dobavo vode iz Gradol plačujemo dober milijon evrov na leto, istočasno pa ne razmišljamo o lastnem vodnem viru,” je dejal Marjan Križman, koprski poslanec iz vrst SD, ki je okoljskemu ministru Roku Žarniću dal poslansko vprašanje, kdaj se bo z mrtve točke premaknilo vprašanje glede vodooskrbe Obale in Krasa. Časa še malo Voda. Investicija izgradnje vodnega vira bi stala 50 milijonov evrov, od tega je iz kohezijskih skladov Evropske unije predvidenih 85 odstotkov sredstev, 15 odstotkov pa od države. Do leta 2015 je treba doseči dogovor, pridobiti gradbena dovoljenja in opraviti odkup zemljišč. Nov veter po volitvah Ideja obalnih občin je bila vodni vir v Kubedu, vendar so se na ministrstvu za okolje (MOP) nato odločili, da ta ne pride v poštev. Določili so skupno lokacijo Ilirska Bistrica - Rodik, ki bi napajala deset obalno-kraških občin, vendar se vodstvom občin ni uspelo dogovoriti. “Nov veter so prinesle volitve, saj se je pri županih glede tega vprašanja sprostila napetost. Zato upam, da se dogovorimo čim prej in ne bomo izgubili 50 milijonov evrov, ki nas čakajo na računu,” je dodal Križman. Na Rižanskem vodovodu Koper se prav tako sprašujejo, katera rešitev bo končno izbrana, koliko časa bomo še morali čakati na ta prepotrebni vodni vir in po kakšni ceni bodo vodo dobili. MOP odgovora na vprašanje ni uspelo pripraviti.",0
"Sodišče je ugotovilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila 6. člen Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki govori o pravici do poštenega sojenja v razumnem roku. Slovenija je kršila tudi 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega varstva pred domačimi sodišči. Denarno odškodnino mora Slovenija plačati v treh mesecih po pravnomočnosti razsodbe. Odprava zaostankov do 2010? Evropsko sodišče za človekove pravice je zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič razsodilo oktobra 2005. V primeru Lukenda je državi naložilo plačilo odškodnine tožniku v višini 3200 evrov zaradi sodnih zaostankov in 965 evrov za sodne stroške. Takrat je tudi zapisalo, da zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da so predolgi sodni postopki v Sloveniji velika težava. Ljubljana je zatem oblikovala tako imenovani projekt Lukenda, katerega cilj je odprava sodnih zaostankov do konca leta 2010. Sodišče v Strasbourgu je sicer maja letos v primeru Grzinčič proti Sloveniji razsodilo, da ima Slovenija od 1. januarja letos učinkovito pravno sredstvo za varstvo pravice do sojenja v razumnem roku oziroma pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Evropsko sodišče za človekove pravice je tako zdaj pristojno le za primere, ki so bili pred slovenskimi sodišči končani pred 1. januarjem in so stranke nato vložile pritožbo na sodišče v Strasbourgu.",0
"Ukrep bi lahko prizadel več kot 10.000 zaposlenih Večina podjetij iz dejavnosti, ki naj bi po novem plačevala višji DDV, ne dosega niti 25.000-evrskega praga za plačilo DDV-ja. Obisk pri frizerjih naj bi bil manjši že za 40 odstotkov. Po besedah namestnika generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS Pavla Sedovnika je večina zaposlenih v frizerskih storitvah, storitvah čiščenja oken in zasebnih gospodinjstev ter dobavi lončnic, sadik in rezanega cvetja samozaposlenih 62 odstotkov v frizerski dejavnosti, 64 odstotkov čistilcev objektov in 58 odstotkov cvetličarjev in vrtnarjev. Dvig DDV-ja je zato vprašanje preživetja približno 3.000 teh malih podjetij, saj ta dvig pomeni tudi dvig cen, poudarja Sedovnik. Dvig cen pa pomeni tudi upad prometa, ki je že zdaj, kakor OZS-ju sporočajo nekateri člani, skoraj 40-odstoten, dodaja. Opozarja, da se velikokrat gleda le nekaj frizerjev v večjih mestih, a frizerji obstajajo tudi v manjši krajih, kjer je število njihovih strank močno omejeno. Dvigu DDV nasprotujejo sindikati in delodajalci. Višji DDV, manj delovnih mest? Sedovnik meni, da bi dvig DDV-ja lahko potisnil še več ljudi v sivo ekonomijo, s čimer bi prišlo tudi do nelojalne konkurence. Opozarja tudi, da imata npr. Avstrija in Italija na cvetličarstvo v veljavi nižje davčne stopnje. To pomeni, da bi bili slovenski obrtniki v obmejnih krajih manj konkurenčni, pravi. To pa na koncu vodi v odpuščanje, poudarja. Po podatkih zbornice je bilo konec leta 2011 v frizerski dejavnosti zaposlenih 2.626, v dejavnosti čiščenja objektov 4.920 in v cvetličarski dejavnosti 2.675, skupaj torej prek 10.000 zaposlenih. Izkupiček bo pičel Drugo vprašanje pa se po mnenju zbornice poraja, kakšen izkupiček bo država sploh imela. Po njihovih podatkih s 3. oktobra letos je bilo v frizerski dejavnosti 2.667, v dejavnosti čiščenja objektov 1.204 in v cvetličarski dejavnosti 1.000 podjetij. Po oceni zbornice v frizerski dejavnosti 25.000-evrskega praga za obračun DDV-ja ne dosega 72 odstotkov, v dejavnosti čiščenja objektov okoli 56 in v cvetličarski dejavnosti 38 odstotkov vseh podjetij letno ne zasluži 25.000 evrov. Dejanske podatke o prometu podjetij ima le Durs, opozarja Sedovnik. Z višjim pragom pa bo izkupiček še manjši, zato je davek povsem brez vsebine, še pojasnjuje. V zvezi s smiselnostjo in načrtovanim izkupičkov davka smo naslovili vprašanja na ministrstvo za finance, odgovore pa še čakamo.",0
"Spletni klepet s Sonjo Poljanšek Škrabec Podjetnica Sonja Poljanšek Škrabec pravi, da razlik med moškimi in ženskami v poslovnem svetu ne čuti, saj se vsi trudijo po svojih najboljših močeh. Nikomur uspeh ni zagotovljen dolgoročno, poudarja direktorica in lastnica največjega centra za zdravje v Sloveniji. Z moškimi dobro sodeluje, pravi. Poljanšek Škrabčeva priznava, da ji je pri ustanovitvi podjetja kapitalsko pomagal mož, znan poslovnež Janez Škrabec, a poudarja Odnos med mano in možem je bil ves čas poslovne narave in namesto njegovega bi lahko objekt gradilo drugo podjetje. Celoten klepet si lahko preberete tukaj. Kljub recesiji dobro poslujejo Gostja MMC-jeve klepetalnice je pojasnila, da ji kljub slabšim gospodarskim razmeram posel dobro gre, v primerjavi z lanskim letom ugotavljajo celo dvoodstotno rast. V pojasnilo je zapisala Trend po zdravem načinu življenja, gibanju in razvajanju v wellness centrih, lepoti, negi telesa in duha je znak, da se zavedamo, kako je zdravje pomembno za sodobnega človeka. Sodelavce si vedno izbira sama, pravi, da jo ženska intuicija redko pusti na cedilu. Poleg tega se ji pomembno zdi tudi pojavljanje v javnosti, predvsem zaradi sklepanja znanstev, ki lahko privedejo tudi do kakšnega poslovnega dogovora. Za konec pa je enemu izmed naših uporabnikov odgovorila na vprašanje, kaj svetuje mladim Najprej pridno študiraj in malo žuriraj, nabiraj izkušnje na različnih področjih, bogati si znanja, potuj po svetu z odprtimi očmi in ušesi. Nikoli ne reči nikoli in ne, tega pa ne morem. Pripravljen bodi sprejeti vsako delo in iz njega poskušaj pobrati najboljše za popotnico k uspehu.",1
"Ljubljana - Zaupanje potrošnikov v Nemčiji se je znova izboljšalo, kaže raziskava nürnberškega inštituta GfK. Kazalec zaupanja potrošnikov za avgust je pri 3,5 točke, medtem ko je julija po revidiranih podatkih znašal tri točke. Tokratni dvig je višji kot predhodni mesec, v dolgoročni primerjavi pa je razpoloženje potrošnikov še vedno zelo zadušeno. V Gfk sicer poudarjajo, da bo nadaljnja stabilizacija potrošniškega razpoloženja odvisna od prihodnjega razvoja razmer na trgu dela, še posebej, če bo jeseni prišlo do poglabljanja socialne krize. Eden od razlogov za krepitev zaupanja potrošnikov je namreč tudi ta, da se nemški trg dela za razliko od nekaterih drugih članic EU še vedno relativno dobro drži. Tudi pri pogledu v prihodnost so po navedbah GfK potrošniki precej bolj optimistični, kot so bili na najnižji točki krize na začetku leta. Pričakovanja potrošnikov glede gospodarskih gibanj so se že četrti mesec zapored izboljšala, in sicer se je indeks gospodarskih pričakovanj okrepil za 8,6 točke na -14 točk. Ob začetku leta je bil pri -33 točkah. Potrošniki so kot kaže precenili, da krize sicer še ni konec, se je pa zaključilo obdobje najbolj izrazitega krčenja gospodarske dejavnosti, obenem pa vsaj zaenkrat v največjem evropskem gospodarstvu še ni prišlo do izrazitih socialnih pretresov. Potrošniki so tudi vse bolj optimistični glede stanja v lastnih denarnicah. Potem ko so se njihova pričakovanja glede lastnega dohodka minuli mesec izboljšala za šest točk, so se julija zvišala še za pet točk in tako prvič po aprilu lani pristala v pozitivnem območju pri 1,8 točke. Pri tem gre po trditvah GfK za nasprotno delovanje dveh dejavnikov. Po eni strani je inflacija nizka, po drugi pa je 2,4-odstotno zvišanje pokojnin v začetku julija pozitivno vplivalo na kupno moč. Obenem je začelo delovati tudi več ukrepov iz stimulacijskih paketov za nemško gospodarstvo, med drugim gre za nekatere davčne razbremenitve in nižje prispevke za zdravstveno varstvo. Indeks pripravljenosti za nakupe, ki je bil že tako visoko, se je julija povišal še za 10,6 točke na 25,1 točke, kar je za 51 točk več kot v istem obdobju lani. Na to pozitivno vplivajo predvsem nizke cene zaradi številnih akcij ter nizka inflacija. Obenem je to tudi posledica dohodkovnega optimizma in pa dejstva, da se zaradi nizkih obrestnih mer varčevanje trenutno ne izplača. Istočasno je raziskava, ki jo je izvedla svetovalno-analitska družba Ernst and Young in je bila danes objavljena v časniku Die Welt, pokazala, da kar dve tretjini anketiranih nemških podjetij pričakuje izboljšanje razmer v letu 2010, 80 odstotkov pa jih pričakuje svetlejše čase v letu 2011. Poleg tega pa 54 odstotkov anketiranih podjetij ocenjuje, da bo nemško gospodarstvo iz krize izstopilo močnejše in še bolj konkurenčno kot prej.",1
"V večjem delu Evrope se srečujejo z arktično nizkimi temperaturami. A vendar se določene branže tega še kako veselijo, saj jih kljub pasjemu mrazu greje veselje ob povišanem dobičku! Največ čaja se spije pozimi. Veliko denarja se skriva tam, kjer niti ne pomislimo, na primer pri čisto osnovnih človekovih potrebah in drobnih razvajanjih. Po raziskavah Eurostata spijemo državljani Evropske unije več kave kot čaja, in sicer podatki za leto 2008 kažejo, da smo spili po osebi 162 litrov kave in 126 litrov čaja, pri čemer se kar dve tretjini čaja popijeta v treh zimskih mesecih, torej decembra, januarja in februarja. Veselijo se lahko nabiralci zelišč, proizvajalci čajnih mešanic in filter vrečic, kot tudi gostinci in prodajalci dišečih, toplih napitkov na smučiščih, v mestih ter povsod, kjer je potrebno ogreti telo od znotraj. Tudi bolnišnice in reševalne službe si manejo roke. Samo v alpskih državah je v letu 2008 zaradi poškodb na smučiščih kar 51.600 ljudi poiskalo ter potrebovalo strokovno pomoč zaradi zvinov, zlomov in vseh drugih neprijetnosti, ki nas lahko doletijo. Zima ne prinaša dobre zasedenosti samo hotelirjem in ne polni samo hotelske sobe, ampak tudi bolniške postelje. Preberite, kje vse lahko do sebe in drugih odgovoren smučar pusti krepek zalogaj denarja in kdo vse služi zaradi opojne beline. Smejijo se tudi lastniki elektrarn in trgovci z energenti, veselica je tudi v cestnih podjetjih. Pa tudi o tem, kako si lahko na poceni in plemenit način ogrejete srce in dušo ...",1
"Na ljubljanski pediatrični kliniki bo voda oporečna še vsaj dva tedna. Nekatere kopalnice so zaprli, dializne bolnike so preselili k odraslim bolnikom. V vodi je že nekaj časa prisotna legionela in psevdomonasa, in to kljub nekaterim ukrepom. Strokovni direktor pediatrične klinike Rajko Kenda pravi, da je zadeva ""nenevarna, vendar neprijetna"" in da utegne trajati še največ tri tedne. Uporaba vode je možna le iz pip, na katere so namestili posebne filtre, preostale kopalnice so zaklenjene. Otroci si zobe umivajo z ustekleničeno vodo, dializne male bolnike so preselili na oddelek za odrasle. V kuhinji vse pripravljajo s prekuhano vodo, ki jo vozijo od drugod. Vodovodni sistem bodo v naslednjih treh tednih dezinficirali. Po koncu vseh postopkov bodo lahko tudi povedali, kaj je vzrok za oporečno vodo. Trenutno ugibajo, da je to najverjetneje preslaba pretočnost vodovodnega sistema.",0
"MMC se je pogovarjal s predstavnikom sindikata v Preventu Prevent gre v stečaj, na cesto pa okoli 1.300 ljudi. Sindikat se je že povezal z Rdečim križem in Karitas, da bi ljudem omogočili vsaj osnovno - hrano, pravi predstavnik sindikata. Odločitev za stečaj bo na cesto pahnila 172 zaposlenih v Preventu Globalu in 1.098 ljudi, ki delajo v družbi Prevent avtomobilski deli. O tem, kaj bo stečaj največjega podjetja na Koroškem pomenil za regijo in za njene prebivalce, kako jim bo pomagal sindikat in od koga še pričakujejo pomoč, smo se pogovarjali s predstavnikom sindikata v Preventu, Vladom Zormanom. - Prevent Global gre v stečaj, na cesti 1.260 ljudi - Parlamentarne stranke obžalujejo stečaj Preventa Za začetek Sindikat zagotovo ni zadovoljen z odločitvijo lastnika za stečaj ... Ja, zagotovo. Vsi smo ogorčeni oz. žalostni, ker se je to zgodilo. Čeprav smo to odločitev nekako pričakovali, smo vsi še imeli neko upanje za rešitev Preventa. Glede na to, da gre za precej veliko število delavcev, je to kar velik udarec za zaposlene in obenem za celotno koroško regijo. Kakšne bodo zdaj prve poteze sindikata? Kako boste pomagali delavcem? Že danes smo vse delavce, kolikor jih je pač bilo v službi, seznanili z zadevami, ki so se danes odvile. Dogovorili smo se že tudi z župnijsko Karitas Maribor in z Rdečim križem, ki bosta prispevala vsak po 400 paketov prve pomoči, torej skupno 800. Te pakete bo mogoče razdeliti že v ponedeljek. To je seveda prvi ukrep - da ljudje ne ostanejo brez hrane. Ker še vedno niso dobili junijskih plač ... Ja, glede na to, da še vedno niso dobili plač, smo se tudi povezali s centrom za socialno delo. Vsem, od katerih imamo elektronske naslove, smo že poslali vloge za dodelitev enkratne socialne pomoči. Vsem samohranilcem in tistim, pri katerih sta oba zaposlena v Preventu, smo tudi svetovali, naj dajo vlogo na center za socialno delo za socialno pomoč ... O vsem tem smo delavce ustno in tudi pisno obvestili. Kaj naprej? Kaj pa hčerinske družbe? Kakšni bodo vaši ukrepi v zvezi s tem? Začeli smo že pogovore o tem, da bi se čim prej organizirala kakršna koli proizvodna dejavnost v podjetju. Vse je sicer odvisno od stečajnega upravitelja in od upnikov. Če bo kakršna koli možnost, se bomo pogovarjali, dogovarjali. Smo za marsikatero opcijo. A v tem trenutku ne morem še ničesar reči. Kot sem rekel vse je odvisno od stečajnega upravitelja in morda od pripravljenosti kakršnih koli kupcev ali partnerjev na vložek. Pričakujete tudi pomoč države? Ste se morda že obrnili na premierja Boruta Pahorja, ki je že dejal, da je treba najprej poskrbeti za ljudi? Počakali bomo na današnji sestanek med Pahorjem, ministrico in predsednikom uprave podjetja. Tudi uprava je rekla, da bo v tem trenutku poskusila storiti vse, kar je v njeni maksimalni moči, da pomaga delavcem. Kajti delavci so zdaj potegnili najkrajšo. Uprava je zagotovila, da bo storila vse, da se z državo in s Pahorjem nekako dogovorijo za razne oblike pomoči. Mi imamo pa z g. Semoličem še danes sestanek, na katerem se bomo dogovorili za aktivnosti, ki bodo sledile. Stavka, ki je bila v Preventu napovedana za ponedeljek, bo izvršena, kajti delavci še vedno niso dobili plač. Prav tako bo predvidoma v ponedeljek vložena zahteva za stečaj, kar pomeni, da se bomo v ponedeljek poskusili z upravo dogovoriti, kako naprej. Z delavci smo se nekako že dogovarjali, da bi bilo morda najbolje, če bi delavce poslali na letne dopuste. Ampak to so nadaljnji koraki, o katerih se moramo še dogovoriti, kot sem rekel, s stečajnim upraviteljem in upravo. Kdo je po vašem mnenju kriv za stečaj Preventa? Tega sicer ne bi rad komentiral, ker nisem za to pristojen. Mislim pa, da so vsi na neki način krivi. Vemo, da sta oba lastnika poskušala vleči vsak na svojo stran, bile so dobre odločitve, kot je na primer ta, da se proizvodnjo usmeri še v kaj drugega, ampak na koncu tudi te niso bile uspešne. Teh zadev sicer v podrobnosti ne poznam, zato ne morem ničesar reči. To je vse stvar lastnikov.",0
"Predsednik uprave Hitove hčere Casino Kristal naj bi odstopil iz osebnih razlogov, čeprav se govori, da naj bi bežal pred hrvaškimi organi pregona, ki preiskujejo več sumov kaznivih dejanj Nekdanji predsednik uprave Hita Niko Trošt je pred dnevi odstopil kot predsednik uprave Hitovega hčerinskega podjetja na Hrvaškem Casino Kristal Umag , poroča današnji Dnevnik. V njem ima Hit 51-odstotni lastniški delež, preostali delež pa preko svojega podjetja Punta International obvladuje umaški poslovnež Žarko Ratković. Ratković: Trošt beži pred organi pregona Trošt naj bi odstopno izjavo podal v začetku novembra, odstopil pa naj bi zaradi osebnih razlogov. Zato je nadzorni svet na njegovo mesto imenoval Žarka Dragoljevića. Toda po prepričanju Ratkovića je Trošt odstopil in zapustil Hrvaško, da bi se na takšen način izognil zaslišanju hrvaških organov pregona, ki v Hitu preiskujejo več sumov kaznivih dejanj. ""Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja sem proti Troštu na Hrvaškem vložil kazensko ovadbo,"" razlaga Ratković in dodaja, da je kazenske ovadbe vložil tudi proti nekaterim drugim članom uprave in nadzornega sveta podjetja Casino Kristal Umag. V Hitu so za Dnevnik povedali, da o kazenskih ovadbah proti Troštu in članom uprave ter nadzornega sveta podjetja Casino Kristal Umag niso seznanjeni in jih zato ne komentirajo.",0
"Janša EU zrasel na gospodarskem čudežu Zasedanja predsedstva BussinesEurope se je udeležil tudi Janez Janša, ki je dejal, da je združenje zaslužno za uspehe evropskega gospodarstva. Predsedujoči EU-ju Janez Janša je dejal, da je Evropska unija zrasla na t. i. evropskem čudežu, in vse politične odločitve, ki so nadgrajevale EU, so pravzaprav rezultat gospodarskih uspehov. Dodal je, da bo tako v veliki meri tudi v prihodnje. Prav prihodnost je bila ena izmed tem pogovora Janeza Janše s svetom predsednikov konfederacije evropskega gospodarstva BusinessEurope. Janša meni, da je Evropska unija prva gospodarska sila v globalnem svetu in je zelo odvisna od globalnih trendov, hkrati pa jih po drugi strani zelo močno tudi sooblikuje. Znotraj teh izzivov, ki so pred nami, je ključen prehod na nizkoogljično ali brezogljično proizvodnjo in transport, ki si zasluži ime nova industrijska revolucija. Šlo bo za spremembe, ki ne bodo vplivale samo na industrijo in gospodarstvo, ampak tudi na naš način življenja in navade , je dejal Janša in dodal, da je ta proces nepovraten, saj svet nima drugega izhoda. Slovenski premier meni, da bo od tega, kako bo gospodarstvo odgovorilo na te izzive, odvisno, ali bo to za EU breme in strošek, ki bo vplival na standard njenih državljanov, ali pa bo to nova priložnost, s katero bi z izvozom omenjenih novih vrst tehnologije naredili Evropo še uspešnejšo in ji pomagali poiskati odgovor na ključen izziv ali nevarnost današnjega časa - podnebne spremembe.",1
"Dogovora o Grčiji še vedno ni, kar krepi dvome v obstojnost območja evra. Pozitivna posledica negotovosti je ta, da se je znižala cena nafte. Cena nafte brent je danes ob 9:30 uri znašala 108,5 dolarja za 159-litrski sod. To je bilo 0,46 odstotka manj kot včeraj ob istem času in kar 2,55 odstotka manj kot včeraj, ko je bila cena malo po četrti uri popoldne najvišja. Rast cene nafte ni vzdržala Trg z nafto se je včeraj sicer odločil, da bo trgoval na podlagi tega, da Izrael že dva dni obstreljuje Sirijo, da se je Kitajski izvoz povečal malo bolj od napovedi in, da je odstopil šef ameriške obveščevalne agencije CIA. Niso se ozirali na kar 0,9-odstotno sesedanje japonskega BDP, ki se je zgodilo kljub masovnemu tiskanju jenov. V stave na upad cen je vlagatelje prepričal šele propad pogajanj, da bi Grčiji za pomoč domačim in evropskim bankam še pred 16. novembrom nakazali svež denar. V ZDA se zaostruje retorika v zvezi z iztekom davčnih olajšav, ki naj bi državo pahnil v krizo. Od politikov se pričakuje, da bodo začetek prilagajanja življenju v okviru zmožnosti znova preložili v prihodnost. Cena zlata nazadovala Unča (31,1 grama) zlata je bila ob pol desetih zjutraj vredna 1.723,6 dolarja oziroma 0,7 odstotka manj kot včeraj zjutraj. Cena zlata je pričela drseti že včeraj opoldne in je dno dosegla danes ob dveh zjutraj, ko je bila unča vredna 1.721,4 dolarja. Sledil je rahel odboj, ki pa je v minuli uri izgubil zagon. Evro na novem dvomesečnem dnu Del razloga za pocenitev zlata je bil v novem upadu vrednosti evra. Finančni ministri območja evra so se namreč odločili, da se bodo o izplačilu nove tranše denarja Grčiji odločili šele 20. novembra - štiri dni prepozno. Iz Grčije so namreč nedavno sporočili, da jim bo 16. novembra znova povsem zmanjkalo denarja. Vrednost evra se je do 9:30 ure danes zjutraj znižala na vsega 1,267 dolarja. Glede na včeraj ob istem času je evro danes vreden 0,38 odstotka manj. Španija se pomika nazaj v krizo prezadolženosti Španiji se že vse od sredine oktobra vse bolj draži zadolževanje. Zahtevana donosnost na španske dvoletne oziroma desetletne obveznice je bila na vrhuncu evforije na 2,75 oziroma 5,37 odstotka letno. Danes sta zahtevani donosnosti že 3,22 oziroma 5,89 odstotka letno Pocenitev zadolževanja Španije je bila le prehodna zadeva, saj so vlagatelji stavili na to, da bo država zaprosila za pomoč in bodo obveznice, ki jih je izdala, po visokih cenah lahko prodali Evropski centralni banki.",0
"Domovi. Za nego manj kot v bolnišnicah. “Enkrat jim (domovom za starejše) mora nekdo povedati, naj ne primerjajo jabolk in hrušk,” je o trditvah Borisa Koprivnikarja iz skupnosti socialnih zavodov, da domovom za starejše zdravstvena zavarovalnica za enake storitve neupravičeno namenja precej manj denarja kot bolnišnicam, dejala direktorica sežanske bolnišnice Silvana Šonc. Pri njih nega na oddelku za podaljšano bolnišnično zdravljenje res stane 108 evrov na dan, vendar cen z domovi ne gre primerjati, je poudarila Šončeva. V bolnišnici je zdravnik bolniku na voljo 24 ur na dan, imajo šest fizioterapevtov, logopeda, nevrologe, njihov kader je visoko izobražen, v ceno pa so zajeta tudi vsa zdravila. Trikrat je nega, enkrat ni Da ZZZS za oskrbovanca doma za starejše prizna zdravstveno nego, mora biti storitev pri zavarovancu opravljena najmanj trikrat na dan, izrecno pa jo mora odobriti zdravnik v domski ambulanti. Kršitelji skoraj vsi Nadzornika ZZZS, ki sta le dva za vso Slovenijo, sta letos pregledala 30 domov, od tega so bili brez napak le trije. Najpogostejše kršitve so bile, da so domovi socialne storitve prikazovali kot zdravstvene ali pa so jih izvajali brez potrditve zdravnika. “Hranjenje in oblačenje ne spadata med zdravstvene storitve. Vse storitve, ki so opravljene le enkrat na dan, tudi niso zdravstvena nega,” je pred časom za Žurnal24 pojasnila nadzorna zdravnica ZZZS Alenka Posega. Kršitve se domovom kljub nadzorom očitno izplačajo. Na vrsto za nadzor pridejo približno enkrat na tri leta, nadzorniki pa jim takrat pregledajo le obračunavanje storitev za tri mesece nazaj. Storitve za vse druge mesece jim ZZZS plača ne glede na to, ali so upravičene ali ne.",0
"Posamezniki v stranki imajo neverjeten občutek prepoznavanja ključnih vprašanj, meni šolski minister in član SD Igor Lukšič ""Čeprav deluje kot razrahljana, v trenutkih, ko je situacija mirna, stranka stopi skupaj,"" pravi šolski minister Igor Lukšič Stranka SD je neverjetna in je v resnici bolj enotna, kot se zdi, je šolski minister in član SD Igor Lukšič povedal ob robu odprtja razstave Od odpora do osamosvojitve - boj za slovensko šolstvo v Slovenskem šolskem muzeju. Po njegovih besedah v SD vprašanje o možnem Pahorjevem namestniku trenutno ni na dnevnem redu stranke. ""Kakorkoli deluje kot razrahljana v trenutkih, ko je situacija mirna, zelo stopi skupaj, ko gre za obstoj stranke, vlade ali republike Slovenije,"" je enotnost stranke SD ocenil njen vidni član in minister Pahorjeve vlade Igor Lukšič. Posamezniki z neverjetnim občutkom Po njegovem mnenju imajo posamezniki v stranki neverjeten občutek, da znajo prepoznati ključna vprašanja. Pokojninska reforma in nadaljevanje mandata te vlade je eno od takih vprašanj, je poudaril Lukšič. V resnici je stranka po njegovih besedah bolj enotna, kot se zdi. Na vprašanje, ali je močna podpora Pahorju morda posledica dejstva, da v SD ni velikega nabora ljudi, ki bi lahko postali mandatarji ali novi vodje stranke, Lukšič odgovarja, da si stranka tega vprašanja ne zastavlja, ker ni na dnevnem redu. Na dnevni red ga po mnenju Lukšiča postavljajo tisti, ki ne znajo prav ceniti tega trenutka. ""Ta trenutek je ključen za razvoj Slovenije in ni nobenega razloga, da krizo, ki je ekonomska, vodimo še na raven politike,"" je prepričan. Vlada se bo glede referendumov bolj potrudila Prepričan je tudi, da se bo vlada v času pred tremi referendumi, ki se obetajo (o pokojninski reformi, delu na črno in arhivskem gradivu) potrudila, da bo ljudi prepričala s svojimi argumenti. Vlada bo, kot pravi, ""storila vse, kar je v njeni moči in bistveno več, kot je naredila na prejšnjem referendumu oziroma vsaj toliko, kot je naredila za referendum o arbitražnem sporazumu, ki ga je dobila"". Glede možnosti, da bi Roko Žarnić ostal okoljski minister tudi, če DeSUS izstopi iz vladne koalicije, pa je Lukšič dejal le, da se bo o tem odločal mandatar. ""To je njegova pristojnost, prepričan sem, da bo tako kot zmeraj delal v korist republike Slovenije,"" je dodal Lukšič.",1
"Uradnega odziva Evropske komisije na napoved uvedbe tedenske vinjete še ni, a naj bi jih motila cena. Tako kot avstrijski klub voznikov, kjer so prepričani, da gre za izzivanje voznikov. Ogorčeni Avstrijci Avstrijski klub voznikov (ÖAMTC) je napoved o spremembi slovenskega vinjetnega sistema označil za izzivanje voznikov. Avstrijski turisti na Hrvaškem namreč povprečno letujejo okoli osem dni, kar pomeni, da bi morali za vožnjo prek Slovenije kupiti dve tedenski vinjeti po 15 evrov. Slovenija Evropske komisije uradno še ni obvestila o predlogu za spremembo vinjetnega sistema, ki predvideva uvedbo tedenske vinjete za 15 evrov, ukinitev polletne vinjete in podražitev letne vinjete s 55 na 95 evrov, in bo to storila zelo kmalu, predvidoma v prihodnjih dneh. Tako tudi še ni uradnega odziva Evropske komisije na odločitev. Toda prometni minister Patrick Vlačič je danes po neformalnih pogovorih z evropskim komisarjem za promet Antonijem Tajanijem nakazal, da v Bruslju še niso povsem zadovoljni s slovensko rešitvijo. ""Nismo še čisto uglašeni,"" je dejal Vlačič, ki sicer meni, da je Slovenija z uvedbo kratkotrajne vinjete in ustreznim sorazmerjem med tedensko in letno vinjeto izpolnila zahteve EU. Neuradno naj bi bila težava cena. ""Nekatere države v EU imajo to razmerje manj ugodno od tega, kar predlaga Slovenija,"" je poudaril minister in med njimi izpostavil Češko. Poleg tega je minister danes večkrat izrecno poudaril, da je cena vinjete v pristojnosti države članice, saj je v skladu z načelom subsidiarnosti to tisto področje, ki ga pravno gledano ureja država članica sama.",0
"Pavček še v torek zagotavljal vestnost pri izplačilih Vodstvo je delavcem Viatorja & Vektorja Logistike pri izplačilih plač vestno odtegovalo obroke za odplačila posojil zaposlenih, denar pa namesto nakazil bankam porabilo drugače. Z inšpektorata za delo, ki ga vodi Boris Ružić, so sporočili, da so v Logistiki opravili tri inšpekcijske nadzore in ugotovili kršitve v povezavi z izplačili plač in letnim dopustom, je za TV Dnevnik poročal Erik Blatnik. TV Slovenija je pridobila tudi dokumentacijo, ki jasno kaže, da so bili obroki namenjeni posojilom zavedeni in trgani od plač delavcev. V primeru enega delavca je šlo za odtegljaj 370 evrov, ki jih je nato kljub temu od delavca terjala banka hkrati s štirimi evri za stroške opomina, ki ga je delavcu poslala, v drugem primeru pa 285 evrov odtegljaja, ki do banke nikoli ni prišel. Ta zdaj od delavca terja 333 evrov plačila. Oba delavca, zaposlena kot voznika tovornjaka, sta dolg raje poravnala iz svojega žepa, čeprav jima je družba dolžna še del majske in junijsko plačo. V Viatorju & Vektorju sicer vre, vodstvo pa ne želi pred kamere. Zdenko Pavček, največji lastnik družbe, je za časopis Finance v torek dejal, da navedbe delavcev ne držijo, in zagotovil, da podjetje redno plačuje vse prispevke. Delavci so ogorčeni in vodstvu ne verjamejo več. V torek se tako pričakuje nov protestni shod.",0
"Washington - Podjetje Royal Dutch Shell bo zaradi strahu pred vedno večjim dolgom v območju evra iz več evropskih bank umaknilo 15 milijard dolarjev, kar je nekaj več kot 12 milijard evrov, je danes poročal The Times. Denar naj bi premaknili v ZDA. Finančni direktor naftne multinacionalke Simon Henry je za časnik povedal, da skušajo v Shellu zmanjšati izpostavljenost kreditnemu tveganju v Evropi. ""Kriza je vplivala na našo pripravljenost, da bi si lahko v Evropi privoščili kredit,“ so ga citirali v Timesu. Na vprašanje, ali v podjetju drugače gledajo na kreditno tveganje v Nemčiji in na primer v kateri drugi, južnejši in bolj zadolženi državi, je Henry odvrnil, da ""razlikujejo med različnimi kreditnimi tveganji“. Shell bi tako 15 milijard dolarjev raje vložil v ne-evropska sredstva kot na primer v Ameriško zakladnico ali pa ameriške banke. Podjetje je sicer prisiljeno nekaj denarja pustiti v Evropi, saj z njim financira tukajšnje operacije, vendarle pa bodo večino likvidnostnih sredstev umaknili izven evro območja, s čimer se bodo izognili naraščajočemu makroekonomskem tveganju. Analitiki se strinjajo, da bi, če bi Shellu sledila še druga podjetja in bi iz evropskih bank umikala denar, bili prisiljeni dvigniti stroške kredita. ""Banke bi se lahko znašle v težkem položaju. Večje bi morda lahko poiskale druge vire za ohranjanje likvidnosti, medtem ko bi majhne morda morale zapreti svoja vrata. A vendarle umik enega podjetja še ne pomeni, da bodo njihovi potezi sledili vsi ostali,“ je za portal Russia Today pojasnila analitičarka Jekaterina Kondrašova.",0
"Državni zbor je že dal zeleno luč za 440 milijonov državnega poroštva za gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne, a se zdaj, kot kaže, spet zapleta na vladi. Investitor kredita ne more koristiti. Alstom pa spet grozi, da bo ustavil dela.",0
"Zveza potrošnikov ugotavlja, da je v žitih za zajtrk prevelika vsebnost sladkorja, V zadnjem, avgusta in septembra so se podražili riž, testenine, oljčno olje in kava Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v testu žit za zajtrk, ki ga je izvedla v okviru mednarodnega testa, ugotavlja, da so vsi izdelki, tudi slovenski, presladki in niso za vsakodnevno uporabo. Kot je ob tem opozorila strokovnjakinja za prehrano Marjana Peterman, naj bi bil tak izdelek za otroke na jedilniku enkrat na 14 dni. Test v okviru boja proti prekomerni telesni teži V Sloveniji so testirali sedem izdelkov svetovnih proizvajalcev Nestle in Kellogg's ter šest izdelkov drugih tujih in štirih slovenskih proizvajalcev, skupaj 17 izdelkov. ""Testa smo se lotili kot globalne akcije potrošniških organizacij v boju proti prekomerni teži otrok,"" je dejala predsednica ZPS Breda Kutin in dodala, da je tovrstni obrok postal normalna sestavina zajtrkov povsod po svetu, zato je šlo za tako velik test. Sladkorja je preveč V analiziranih izdelkih je sladkorja preveč, vsi so vsebovali več kot 12,5 grama sladkorja na 100 gramov. Od 17 izdelkov je mejo za veliko vsebnost sladkorja za več kot dvakrat preseglo 12 izdelkov, dva med njimi (Honey wheat in Smacks) pa celo za trikrat. V paketu slovenskih proizvajalcev - blagovne znamke Lumpi, Sparky, ChocoPops in Hrustek - je manj sladkorja, so prirejeni okusu slovenskega potrošnika, je pojasnila. V primerjavi z drugimi izdelki so vsebovali okoli 30 odstotkov manj sladkorja. Dražji riž, testenine, kava in oljčno olje Na novinarski konferenci so predstavili tudi rezultate zadnjega popisa cen v okviru projekta Precenimo cene. Med zadnjima dvema popisoma se je pocenilo 6,7 odstotka izdelkov, 84,2 odstotka izdelkov je ostalo na isti ravni, 9,1 odstotka izdelkov pa se je v opazovanem 14-dnevnem obdobju avgusta in septembra podražilo, med njimi mleta kava, oljčno olje, piščančja posebna klobasa, riž in testenine. Kot je dejala Kutinova, se je stanje na področju podražitev v zadnjih šestih mesecih umirilo.",0
"Mariborsko letališče. Nova čarterska linija v Turčijo bi lahko zaživela maja. “Dokler ne bomo imeli letal v Mariboru in vseh papirjev, ne želimo napovedati, kdaj bomo začeli polete iz Maribora,” pravi Tom Mastnak iz Express Airways, ki ima sedež v Nemčiji. Leteli bi v Irak in Rusijo Omenjena letalska družba se je namreč odločila, da Maribor izbere za svojo destinacijo, od koder naj bi že od konca maja s čarterskimi leti letela v Turčijo. V načrtu imajo še polete na sever Iraka, v Nemčijo in morda tudi Rusijo. Tom Mastnak, ki je poznan kot direktor družbe Golden Air, pravi, da si ne želi ponoviti zgodbe z omenjenim prevoznikom, ko je ta iz Maribora opravil le en sam polet. “Iz Golden Aira sem se veliko naučil. Dolžni so mi še štiri plače, dolgovi pa so ostali tudi do drugih upnikov. Bili smo izigrani,” pravi Mastnak in dodaja, da je za že kupljene karte potnikom tudi sam iz svojega žepa vračal denar. Po neuradnih podatkih naj bi bilo deset potnikov, ki niso dobili vrnjenega denarja. “Vem, da bomo težko dobili denar, saj je takratni lastnik Golden Air v Avstriji razglasil osebni stečaj,” dodaja Mastnak. Iščejo 20 stevardes Express Airways, ki je v lasti Sefe Tuncerja, ima v lasti airbus A320, floto pa še dopolnjuje. Po besedah Mastnaka se Tuncer v prvi vrsti ukvarja s prodajo airbusov in boeingov 737. “Pilote smo že zaposlili, zdaj pa smo objavili še razpis za 20 stevardes,” pravi Mastnak. Štirje interesenti Omenjena družba je tudi močno zainteresirana za nakup družbe Aerodrom Maribor, ki je v stečajni masi Prevent Globala. Boris Kastivnik, stečajni upravitelj Prevent Globala, je do 22. januarja prejel štiri nezavezujoče ponudbe za nakup Aerodroma, vendar še ni znano, kdo bi lahko bil nov lastnik. Kastivnik se na naše klice v petek ni odzval. Med interesenti naj bi bili Diga Ing iz Ivančne Gorice, Aviofun iz Libelič v solastništvu družbe Fraktal Consulting in Damjana Cehnerja, Express Airways ter nemška družba Burglade UG iz Frankfurta. Sicer pa Marko Gros, prvi mož Aerodroma Maribor, pravi, da se poleg Express Airwaysa pogovarjajo še z več potencialnimi prevozniki. Potrjen imajo čarter do grškega otoka Kos, ki bo potekal prek turistične agencije Intelekta. Dogovarjajo se tudi s Kompasom in Adrio Airways.",1
"Proizvajalec je zaradi suma na prisotnost nevarnega patogenega organizma listerija iz prodaje umaknil kozji sir Banon Chevre Fermier Cavet, ki je bil na prodaj v Maximarketu. Gre za kozji sir proizvajalca Sirarna SARL Cavet Picodons iz Francije. Izdelek je zavit v sušen kostanjev list in prevezan z vrvico iz naravne rafije, težak 80 gramov in s premerom 60 milimetrov. Rok uporabe je 2. oktober, na prodaj pa je bil med 11. in 20. septembrom v Maximarketu. Nevarnost listerioze Izdelek je bil odpoklican zaradi možnega suma na listerijo. Listeria Monocytogenes je nevaren patogeni organizem, ki lahko povzroči listeriozo. Okužba se manifestira z znaki, kot so vročina, mrzlica, bruhanje, oteženo dihanje, pljučnica, endocarditis, glavobol, bolečine v trebuhu, driska, izpuščaj, prizadetost jeter, meningitis, encefalitis, vnetje oči. Okužba je posebej nevarna za starejše in nosečnice, saj se lahko prenese na plod oz. novorojenčka. Uvoznik potrošnike opozarja, naj živila ne uživajo. Če pa so živilo že zaužili in imajo enega od naštetih simptomov, naj se nemudoma obrnejo na svojega zdravnika ali na epidemiologa regionalnega zavoda za zdravstveno varstvo. Potrošniki naj živilo vrnejo v prodajalno, ne smejo pa ga odvreči med odpadke, saj ga lahko uniči le pooblaščeno podjetje. Uvoznik še opozarja, da je treba zavreči tudi vsa živila, ki so bila v neposrednem stiku s sirom in se jedo brez predhodnega kuhanja ali pečenja",0
"Udarec za banke na Wall Streetu Slovenski borzni indeks je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih treh tednih, potem ko je Krka nadaljevala rast in dosegla 120 evrov. S Krkinimi delnicami je bilo za 3,35 milijona evrov prometa oziroma več kot z vsemi preostalimi blue-čipi skupaj. Enotni tečaj povprečje vseh 369 sklenjenih poslov se je zvišal za 1,6 odstotka, na rekordnih 119,3 evra. Do zdaj najvišji posli s temi delnicami so se sicer sklepali pred tremi meseci, in sicer pri 121,9 evra. Kar živahno so posredniki trgovali še s Telekomovimi delnicami, ki so se pocenile za 0,6 odstotka, vendar pod 400 evrov niso pogledale. Merkur izpadel iz elite Nekoliko cenejše so tudi Mercatorjeve in Lukine delnice, medtem ko sta Petrol in Aerodrom pridobila odstotek. Indeks SBI20 11.253 točk se je povzpel tretjič zapored, tokrat za pol odstotka. V izračun tega delniškega indeksa niso več vključene Merkurjeve delnice. Na prostem trgu izstopa desetodstotni porast Maksime holdinga. Vsi posli so bili sklenjeni pri osmih evrih. Indeks PIX je po dveh mesecih spet nad 7.000 točkami. Dobra dva odstotka dražja sta KD ID in sklad NFD. Udarec za banke na Wall Streetu Strah, da bo kreditna kriza še dodatno načela dobičke bank in vplivala na celotno gospodarstvo, je ohromil torkovo trgovanje v ZDA. JPMorgan Chase je za štiri največje banke na Wall Streetu znižal oceno prihodka in sprožil razprodajo finančnih delnic. Podjetja, ki gradijo hiše, so prav tako utrpela velike izgube. Indeks Dow Jones 13.248 točk se je znižal za pol odstotka. Številni vlagatelji so z mislimi že pri zasedanju Feda, ki bo 11. decembra. Vsi pričakujejo, da bodo obresti nižje vsaj za četrt odstotne točke. Se Novartis zanima za Bayer? V Evropi so v torek največ izgubile delnice transportnih in turističnih podjetij. Letalski prevoznik British Airways je izgubil šest odstotkov. Spet so se cenile tudi banke, zaradi slabše bonitetne ocene zlasti Royal Bank of Scotland. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.500 točk se je znižal za 1,3 odstotka. Tudi proizvajalci telefonov so bili na udaru. Nokiine in Ericssonove delnice so padle za več kot štiri odstotke. Med redkimi zmagovalci dneva je bil Bayer, saj so se spet pojavile govorice, da se za prevzem zanima farmacevtski velikan Novartis.",0
"Odbor za zunanjo politiko je je podprl vladno pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma o načinu rešitve vprašanja meje s Hrvaško. Radovan Žerjav bi interpeliral ministra Žbogarja. Kot je po seji povedal zunanji minister Samuel Žbogar, ima vlada sedaj vsa pooblastila, da sporazum podpiše, če bo seveda na pogajanjih s Hrvaško ostal nespremenjen. Žbogar sicer ne verjame, da bi do podpisa lahko prišlo že v petek v Bruslju na pogajanjih o meji, ki bodo potekala vzporedno z medvladno konferenco. Na tej naj bi Hrvaška v pogajanjih z EU odprla oziroma zaprla nova pogajalska poglavja. Žbogar je izrazil upanje, da bo do podpisa prišlo čim prej, hkrati pa tudi prepričanje, da veliko pogajanj s hrvaško stranjo ne bo več. Žerjav odvihral iz DZ in napovedal interpelacijo Kot je za Kanal A povedal prvak SLS Radovan Žerjav je protestno zapustil obravnavo predloga, saj se ne strinja s tem, da arbitražni sporazum Sloveniji nikjer ne zagotavlja stika z odprtim morjem. Za protestni odhod se je odločil, ker ne podpira tajnosti, v katero so zaviti pogovori o arbitražnem sporazumu ter hkratnega hvalisanja vlade o velikih dosežkih. Namerava začeti zbirati tudi podpise za interpelacijo proti ministru Žbogarju, pri čemer računa na podporo opozicije.",0
"Veliki štajerski gradbinec CPM je na rob propada spravil tiste, ki bi radi delali in tudi delajo, a ne dobijo plačila. Samo Leopoldu Škrinjarju, ki je na robu finančnega zloma, dolguje najmanj 13.000 evrov.",0
"Na začetku je pijačo na Šmarno goro znosil konj Cvetko Miha Ledinek je že skoraj 40 let oskrbnik gostilne na Šmarni gori, kamor, kot pravi, prihajajo obiskovalci, ki imajo nekaj več v srcu in duši, tako da v gostilni ni bilo še nobenega incidenta. Ko se je leta 1973 z ženo Joži odločil, da se bo vsa družina preselila na Šmarno goro, je bila njegova mati, doma iz Trbovelj, precej obupana in ga je svarila, naj nikar ne hodi na konec sveta. Toda pri 23 letih je pridno poprijel za delo, prenovil gostilno, pri tem ohranil pristnost domače kuhinje in pripomogel, da je Šmarna gora postala najbolj obiskana slovenska gora in trimkabinet Ljubljančanov v naravi, kot pravi sam. Pred dnevi je dobil nagrado za življenjsko delo na področju gostinstva pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, postal je tudi ime tedna na Valu 202. Z njim smo se pogovarjali na praznični četrtek, ko je bilo zaradi slabega vremena zelo malo obiskovalcev. Vreme danes ni kaj prida. Kaj na Šmarni gori počnete ob takšnih dnevih? Res je, vreme je pusto, kot da bi bil konec sveta. Nikjer ni nobenega človeka. A dela je vseeno dovolj. Nasekati je treba drva, 50 m3 jih porabimo vsako zimo. Danes dopoldne sem pripravil tudi verige za avtomobile. Kdaj je bilo največ snega, odkar ste oskrbnik? Leta 1986, meter in 10 centimetrov, pa je vseeno prišlo nekaj obiskovalcev. Je pozimi urejeno kakšno sankališče v dolino? Ne gre ravno za urejeno sankališče, ampak domačini dobro vedo, da se na severno stran - tam, kjer je vozna pot - da prisankati v dolino. Kako je bilo, ko ste pred 39 leti prišli na goro in verjetno niti telefona ni bilo? Telefon je na Šmarni gori že od leta 1951. Pripeljali so ga zaradi meteorološke postaje, ki je bila gor. Tudi elektrika je bila, preostale infrastrukture pa ne. Zdaj je Šmarna gora urejena, razen ceste. Ampak tudi takšna, kot je, nam je všeč, saj smo proti motorizirani Šmarni gori. Zaradi ljudi, ki pridejo, je lepo biti tu gostinec, saj gre za obiskovalce, ki imajo nekaj več v srcu in duši. Je bilo pred 40 leti na Šmarni gori precej manj obiskovalcev? Ja, takrat sva bila z ženo sama gor z dveletno hčerjo, leta 1977 pa se je rodila še druga, ki je zdaj že šefinja na Šmarni gori. Takrat je bilo mnogo manj ljudi in sva lahko s pomočjo sorodnikov vse postregla, potem pa se je razmahnilo in hči ima danes sedem zaposlenih. V 70. letih so ljudje hodili na celodneven izlet na Šmarno goro, danes pa je zaradi prevoznih sredstev bližje mestu in je postala trimkabinet v naravi za Ljubljano. V službi delaš do petih, hitro si s kolesom, avtom ali avtobusom pod vznožjem, skočiš pol ure gor, pol ure dol.",1
"Rast cen, ki jih morajo britanski proizvajalci plačevati za vhodne surovine in cen, ki jih zaračunavajo za svoje izdelke, je bila marca skoraj trikrat oziroma dvakrat večja kot februarja Cene, ki jih za surovine plačujejo britanski proizvajalci, so samo v marcu poletele za 3,7 odstotka. Tempo rasti cen je bil 2,5-krat hitrejši od februarskega, ko je bil 1,4-odstoten. Analitiki, ki so pričakovali 2,1-odstotno rast cen, so udarili povsem mimo. Na letni ravni so se surovine za britanske proizvajalce podražile za 14,6 odstotka. Letna podražitev v marcu je bila za 0,3 odstotne točke manj silovita kot v februarju. Proizvajalci višjih cen niso v celoti prenesli naprej Cene, ki jih proizvajalci zaračunavajo za svoje izdelke, so marca narasle za 0,9 odstotka. Rast je bila domala dvakrat hitrejša od februarskih pol odstotka. Na letni ravni so cene, ki jih zaračunavajo proizvajalci, poskočile za 5,4 odstotka. Februarja je indeks potrošniških cen - tistih, ki jih plačujejo potrošniki, v Veliki Britaniji kazal 4,4-odstotno rast na letnem nivoju.",0
"Majhno povpraševanje, velike zaloge nafte Članice Organizacije držav izvoznic nafte Opec so se na srečanju v Kairu dogovorile, da ne bodo spremenile količine dnevno načrpane nafte. Srečali so se zaradi nezadovoljstva nekaterih članic, predvsem Savdske Arabije in njenih zalivskih sosed, z nedoslednim spoštovanjem omejitev dobave nafte, sprejetimi v zadnjih dveh mesecih, zaradi zmanjšanega povpraševanja po črnem zlatu. Opec se bo znova sešel 17. decembra v Alžiriji, ko bo spet odločal o ukrepih za zajezitev padanja cene nafte. Zmanjšanje količine dnevno načrpane nafte za dva milijona sodčkov na dan oziroma za sedem odstotkov, o čemer so se dogovorili septembra, ni ustavilo padanja cene, ki je posledica svetovne gospodarske in finančne krize. Poleg tega se trg sooča s presežkom zalog nafte. Po besedah katarskega naftnega ministra Abdulaha al Atijaha, so zaloge v zadnjih petih letih najvišje.",0
"Žalska policista Matej Kralj in Tomi Puckmeister sta občana s pomočjo vrvi izvlekla iz vodnjaka in mu rešila življenje. Matej Kralj in Tomi Puckmeister, policista žalske policijske postaje, sta bila v petek na sprejemu pri direktorju Policijske uprave Celje Janku Goršku pohvaljena za hrabro dejanje. Oba sta pred dnevi rešila pred smrtjo 67-letnega varovanca doma starejših občanov iz Polzele. Ta se minulo nedeljo ni vrnil s sprehoda v okolici graščine Založe, kjer je živel do prihoda v dom. Podobno lani Rešili utapljajočega. Julija lani sta prav tako žalska policista Damjan Herodež in Igor Orešnik iz reke Savinje v Grižah rešila utapljajočega se 26-letnega Gotoveljčana. Pri tem jima je pomagal občan, ki je poklical na pomoč. Brez oklevanja Zaposlene je skrbelo, zato so o tem obvestili policiste. Ti so ga tam tudi našli in ugotovili, da je padel v vodnjak, saj je izgubil ravnotežje, medtem ko je želel z vedrom iz njega zajeti vodo. ""Takoj ko sem ga zagledal, sem vedel, kaj se dogaja in da časa ni veliko, saj mu je glava že omahovala v vodo. Brez oklevanja in pomišljanja sva se lotila reševanja,"" dogodek opisuje Tomi Puckmeister, ki ima v policiji devet let delovnih izkušenj. ""Položaj je bil težak. Takoj sem poklical gasilce, reševalce, a bi bilo čakanje lahko usodno, zato sva odšla k sosedu po vrv, ki sem jo spustil v vodnjak in jo držal, medtem ko je Tomi splezal v vodnjak. S pomočjo soseda sem nato oba počasi vlekel ven,"" pravi Matej Kralj, ki se je v 13 letih dela na policiji v takšnem položaju znašel prvič.",1
"Tudi na tujem v nemilosti zlasti bančne delnice Krkine delnice so padle najnižje v skoraj dveh mesecih, pri 92,05 evra pa le dočakale preobrat. Nova KBM se je pocenila že petič zapored. Teden se je na Ljubljanski borzi začel zelo negotovo, kar je tudi posledica napetih razmer na razvitih delniških trgih. S Krko so na začetku trgovali že za 2,6 odstotka pod gladino, konec trgovanja pa je bil boljši, saj so se posli sklepali pri 93,95 evra oziroma 0,6 odstotka pod petkovim tečajem. Prometa je bilo za 0,85 milijona evrov. Z 0,3 milijona evri sledi Telekom, ki se je ustavil pri 250 evrih. SBI20 četrtič zapored navzdol Precej cenejše so še delnice Nove KBM in Save. NKBM je zdaj le še dober evro nad vrednostjo, po katerih so jo številni vlagatelji kupovali v javni prodaji. Nov negativen rekord znaša 28,28 evra. S Savo so najnižje trgovali pri 405,1 evra. Podražile so se le delnice Petrola +0,14 odstotka, Luke +0,65 in Mercatorja, ki so bile vredne tudi 258 evrov, kar je 1,8 odstotka nad gladino. Slovenski borzni indeks 8.302 točki je izgubil 0,4 odstotka. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -1,40 % 93,22 EUR TELEKOM -1,64 % 250,72 EUR MERCATOR +1,79 % 257,12 EUR PETROL +0,14 % 639,04 EUR GORENJE -0,45 % 35,57 EUR LUKA +0,65 % 61,53 EUR INTEREUROPA -0,37 % 29,72 EUR Tokijske delnice izgubile več kot dva odstotka Potem ko je Dow Jones v petek zaradi največjega skoka brezposelnosti v zadnjih 22 letih in neverjetne rasti cen nafte danes ob 14. uri je bilo treba za sod ameriške surove nafte plačati okrog 137 dolarjev izgubil dobre tri odstotke, se je nov teden na tujem po pričakovanju začel negativno. Tokijski Nikkei je sestopil s petmesečnega vrha in izgubil 2,1 odstotka. Evropske borze, ki so že v petkovem popoldnevu lahko reagirale na slabe novice iz ZDA, so dan začele z okrog polodstotnim minusom. Lehmanova izguba večja od pričakovanj Nekatere banke so spet izgubile tla pod nogami. Še naprej je v nemilosti vlagateljev predvsem švicarska UBS. Po časopisni novici, da naj bi njena izguba v drugem četrtletju dosegla kar štiri milijarde frankov, so delnice padle za več kot šest odstotkov. Kot da slabih novic ne bi bilo dovolj, je ameriška investicijska banka Lehman Brothers danes sporočila zelo zaskrbljujoče rezultate. Tudi delnice letalskih prevoznikov so padle za več odstotkov.",0
"V ZDA je leta 2009 finančno podporo za brezposelne prejemalo skoraj 2400 ljudi, ki so živeli v gospodinjstvih z letnim prihodkom več kot milijon dolarjev, in 954 tisoč takih, ki so zaslužili nad 100 tisoč dolarjev. 2362 prebivalcev ZDA, ki so leta 2009 dobivali podporo za brezposelne, živi v gospodinjstvu, katerega letni prihodek je milijon dolarjev ali celo več, razkriva analiza ameriške Kongresne raziskovalne službe CRS. Združene države se soočajo z izjemno visokim primanjkljajem ta naj bi po ocenah v pravkar končanem fiskalnem letu znašal kar 1,1 bilijona dolarjev zato iščejo načine za zajezitev porabe. Ukinitev pomoči ljudem, ki je ne potrebujejo, je eden od njih. Poročilo je prišlo v javnost, potem ko je 1,1 milijona prebivalcev že v drugi četrtini leta 2012 dokončno izčrpalo sredstva denarne podpore za brezposelne. Da milijonarjem dajemo sredstva, namenjena nezaposlenim, je tipičen primer nespametnega zapravljanja, je povedal senator Tom Coburn, republikanec iz Oklahome. Zagotavljanje podpore tistim, ki je ne potrebujejo, izpodbija program za tiste, ki jo resnično potrebujejo, za naše naslednje generacije pa pomeni nesmiseln dolg, je dodal. 2362 ljudi z milijonskim letnim prihodkom predstavlja 0,02 odstotka od 11,3 milijona vseh davčnih zavezancev, ki so, sodeč po avgustovskem poročilu, prijavili prejemanje pomoči za brezposelne. Enako je med najhujšo gospodarsko krizo po tisti leta 1929 prijavilo še dodatnih 954.000 gospodinjstev z letnimi prihodki nad 100.000 dolarjev. Ti podatki sicer vključujejo tudi denarno pomoč zakoncem ljudi z visokimi prihodki ali prejemke v času, preden je nekdo v gospodinjstvu dobil dobro plačano službo. Z odpravo pomoči ljudem, ki je niso potrebni, bi v naslednjem desetletju lahko privarčevali 20 milijonov dolarjev, še ugotavlja poročilo.",0
"Banke in borzne hiše so se očitno odločile, da bodo svoje izgube prenesle na pleča svojih strank. Zaradi nenormalno visokih tarif jih je pod drobnogled vzel Urad za varstvo konkurence. Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP je ugotovila, da so cene borznih hiš in bank za nadomestila za vodenje trgovalnih računov in minimalnih ležarin večinoma poenotene in precej višje, kot jih zaračunava Klirinško-depotna družba. To je naznanila Uradu za varstvo konkurence, ki naj presodi, ali gre za usklajeno delovanje. Agencija je te ugotovitve uradu posredovala včeraj. Urad naj presodi, ali bi navedeno določanje nadomestil za vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev in minimalne ležarine lahko pomenilo usklajeno ravnanje borznoposredniških družb in bank, ki bi pri opravljanju investicijskih storitev in poslov lahko imelo učinek omejevanja konkurence oz. bi lahko predstavljalo drugo nepravilnost, so povedali na ATVP. Vas zanima, katere banke in borzne hiše vam računajo največ, koga visoki zneski najbolj bremenijo in kakšno kazen lahko izreče Urad za varstvo konkurence? Medtem ko vaše premoženje leži , služijo borzniki in banke.",0
"Prebivalci skorajda vseh držav, ki so sodelovale v GfK raziskavi, najbolj zaupajo gasilcem, učiteljem in zdravnikom. Na repu lestvice so politiki, odvetniki in bančniki Gasilska služba uživa največ zaupanja med ljudmi po celem svetu, je pokazala raziskava skupine GfK. Nasprotno pa je se je zmanjšalo zaupanje v bančne uslužbence. Edina skupina, ki ji ljudje še manj zaupajo od bančnikov so direktorji velikih podjetij, oglaševalski strokovnjaki in politiki. Foto: Shutterstock V raziskavi, ki so jo danes objavili na spletnih straneh, so državljani 17 držav po celem svetu morali opredeliti stopnjo zaupanja v različne skupine in organizacije. Med februarjem in marcem je sodelovalo 17.295 prebivalcev. Najbolj zaupamo javnim uslužbencem Prebivalci skorajda vseh držav so na prvo mesto postavili gasilce (92 odstotkov vprašanih). Na drugo mesto po zaupanju so sodelujoči v raziskavi razvrstili učitelje (85 odstotkov), ki so si v primerjavi z lanskim letom pridobili nekaj zaupanja. Tretje mesto pa si delijo poštarji, zdravniki in vojaki z vsak po 81 odstotkov. V državah zahodne Evrope prebivalci bolj kot učiteljem (83 odstotkov) zaupajo zdravnikom (85 odstotkov), poštarji (82 odstotkov) pa so se na seznamu uvrstili na četrto mesto, vojaki (77 odstotkov) na peto, policisti (76 odstotkov) pa na šesto mesto. Cerkvi najbolj zaupajo Romuni, najmanj pa Grki Več kot polovica vseh vprašanih je odgovorila, da zaupajo tudi duhovščini, okoljsko ozaveščenim organizacijam, policiji, dobrodelnim organizacijam, sodnikom, javnim uslužbencem in raziskovalcem trga. Cerkev ima po anketi še posebej dober ugled v Romuniji, na Poljskem in v Nemčiji, saj je kar tri četrtine vprašanih iz teh držav odgovorilo, da je zaupanja vredna ustanova. Najmanj pa Cerkvi zaupajo Grki (26 odstotkov) in Francozi (36 odstotkov). Policistom najmanj zaupajo Rusi Zaupanje pa niha pri policiji, saj približno tri četrtine vprašanih iz zahodne Evrope zaupajo policistom, medtem, ko jim v vzhodni Evropi zaupa le polovica, v Rusiji pa samo tretjina. Zaupanje pa je podobno pri sodnikih, saj ima pozitivno mnenje o sodnikih 57 odstotkov, največ (86 odstotkov) na Poljskem, medtem ko sodnikom najmanj zaupajo Bolgari (31 odstotkov). Poljaki prav tako med vsemi najbolj zaupajo dobrodelnim organizacijam. Tem pa najmanj zaupajo v Italiji. Najmanj zaupamo politikom Več kot polovica vseh vprašanih pa je še izkazala nezaupanje do odvetnikov, sindikalistov, novinarjev, oglaševalcev, bančnih uslužbencev, direktorjev velikih podjetij in politikov. Kot v preteklih letih, so tudi letos politiki prejeli najmanjše zaupanje (18 odstotkov vprašanih), še posebej v državah zahodne Evrope. Še posebej malo v politike zaupajo Grki (šest odstotkov), Madžari (osem odstotkov), Francozi in Italijani (vsak po 10 odstotkov). V ZDA je sicer odstotek tistih, ki zaupajo politikom nekoliko višji kot v Evropi - 21 odstotkov.",1
"Ljubljana - Slovenske banke so še zelo zadržane glede učinkov predloga dopolnitve zakona o bančništvu, ki so ga v sredo predstavili na finančnem ministrstvu. Če bo predlog sprejet, bo otežil oziroma preprečil pridobitev posojil v primerih, ko se posojilo najame za financiranje nakupa deležev ali delnic gospodarskih družb in se obenem za zavarovanje posojila zastavijo delnice, ki so predmet prevzema. ""Prezgodaj je, da bi lahko natančno ocenili, kakšne bodo posledice dopolnitev,"" je povedala Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke. V vseh bankah kot glavni razlog, zakaj ne bodo komentirali zakona, navajajo, da gre trenutno šele za predlog, zato ne bodo ocenjevali učinkov sprememb, dokler ne bo dopolnitev zakona potrjena v parlamentu. V bankah nam niso izdali, kolikšen delež so sestavljala takšna posojila v celotnem obsegu izdanih posojil v zadnjih letih. ""Ta posojila pomenijo zanemarljivo majhen delež v skupnem obsegu rasti posojil pravnim osebam,"" so sporočili iz Abanke. Podobne odgovore smo dobili skoraj iz vseh večjih slovenskih bank, čeprav je Banka Slovenije včeraj objavila poročilo o poslovanju bank in gibanju na kapitalskem trgu, iz katerega je razvidno, da je odstotek posojil, zavarovanih z vrednostnimi papirji, v Sloveniji 14-odstoten. Tudi glede učinkov dopolnitve zakona na poslovanje banke so slovenske banke večinoma enotne v tem, da ne bo imel večjih posledic na njihovo poslovanje in donosnost. ""Predlagane spremembe ne bodo imele praktično nobenega vpliva na bilanco Unicredit Bank. Prav tako ne bo nobenega pomembnejšega vpliva na poslovanje banke,"" menijo v Unicreditu. Neuradno pa po kuloarjih že krožijo govorice o različnih možnostih, kako zakon izigrati, zato se postavlja vprašanje, ali bo dosegel namen in ali ne bo omogočal le še manj preglednih prevzemov. Večina strokovnjakov se strinja, da bi za omejitev takšnih poslov moral poskrbeti nadzorni organ, ki je v Sloveniji Banka Slovenije, saj ima tudi najprimernejše instrumente za to. srecko.zimic@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Delničarji Abanke Vipa bodo na današnji skupščini odločali o 50-milijonski dokapitalizaciji, na dnevnem redu pa je tudi imenovanje treh nadzornikov in seznanitev s poslovanjem banke, ki je lansko leto zaključila z izgubo v višini 119 milijonov evrov. Uprava banke predlaga, da se dokapitalizacija izvede z izdajo največ 7.142.858 delnic po prodajni ceni sedem evrov. Celoten emisijski znesek delnic bo znašal največ 50 milijonov evrov, osnovni kapital Abanke Vipe, ki na dan sprejema sklepa znaša 30,05 milijona evrov, pa se lahko po predlogu poveča za največ 29,81 milijona evrov. Po povečanju bo znašal največ 59,85 milijona evrov. Delničarji Abanke Vipa - društvo MDS, Miroslav Kert in Boris Šešek - so vodstvo banke sicer pozvali, naj z dnevnega reda skupščine umakne točko, ki govori o povečanju osnovnega kapitala. Menijo, da bi v primeru uresničitve predloga prišlo do velikega razvrednotenja premoženja dosedanjih delničarjev kljub odprti prednostni pravici vplačila delnic obstoječim delničarjem. Uprava tretje največje banke v Sloveniji skupščini predlaga še, da za člane nadzornega sveta za štiriletno mandatno obdobje z začetkom mandata 30. maja imenuje Andreja Andoljška, Andreja Slaparja ter Kristino Ano Dolenc. Delničarji se bodo seznanili tudi s poslovanjem banke, ki je lansko leto zaključila z izgubo v višini 119 milijonov evrov. Delničarji bodo odločali tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu za preteklo poslovno leto, na dnevnem redu pa imajo tudi določitev sejnin in povračila stroškov članom stalnih komisij nadzornega sveta. Za revizorja za leto 2012 uprava predlaga revizorsko hišo KPMG Slovenija. V povezavi z Abanko Vipa se sicer omenja možnost, da bi to banko združili z Gorenjsko banko, kar podpira tudi Kranjska Sava, ki ima lastniški delež tako v Abanki Vipa kot tudi v Gorenjski banki, a zaenkrat o tem ni znanega še nič. Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo državnih lastnikov Abanke Vrhovno sodišče je zavrnilo tožbo državnih lastnikov Abanke Vipa na odločbo ATVP, s katero jim je ta odvzela glasovalne pravice v banki. Štirje lastniki z nekaj več kot tretjinskim deležem tako danes ne bodo mogli sodelovati na skupščini Abanke, na kateri med drugim odločajo o dokapitalizaciji. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je odločbo o odvzemu glasovalnih pravic državnim lastnikom Abanke - Mobitelu, Hitu, Slovenski odškodninski družbi (Sod) in Zavarovalnici Triglav - izdala sredi lanskega januarja. S tem jim je onemogočila razpolaganje z delnicami v banki, dokler skupaj z Luko Koper ne objavijo prevzemne ponudbe oz. ne odtujijo delnic Abanke. Zoper navedeno odločbo ATVP so omenjene družbe vložile tožbo, Zavarovalnica Triglav pa tudi zahtevo za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe oz. na izdajo začasne odredbe. Vrhovno sodišče je tožbo omenjenih družb zavrnilo, zahtevo Zavarovalnice Triglav pa zavrglo, je Zavarovalnica Triglav, s 25,61 odstotka največja lastnica Abanke, danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Delničarji Abanke Vipa bodo na današnji skupščini odločali o 50-milijonski dokapitalizaciji, na dnevnem redu pa je tudi imenovanje treh nadzornikov in seznanitev s poslovanjem banke, ki je lansko leto zaključila z izgubo v višini 119 milijonov evrov. Delničarji se bodo seznanili tudi s poslovanjem banke, ki je lansko leto zaključila z izgubo v višini 119 milijonov evrov, ter odločali o razrešnici upravi in nadzornemu svetu za preteklo poslovno leto. Pred skupščino so se sicer pojavile govorice, da naj bi celotna uprava z Jožetom Leničem na čelu odstopila, a jih v banki ne komentirajo.",0
"Vlagatelji se kljub pozivom politike niso mogli izviti iz spirale pesimizma Stanje ob zaključku Vlagatelji so pesi8mistični zaradi razmer v Grčiji. Evropski indeksi so ob koncu dneva pristali najnižje v zadnjih treh mesecih. FTSE - 0,76% CAC - 0,38% DAX - 0,07% Stanje ob 15:00 Medtem ko se politični vrh evro območja z evropskim komisarjem Ollijem Rehnom na čelu trudi rešiti grški dolžniški problem, pa kapitalski trgi padajo vse nižje. Vlagatelji očitno ne verjamejo,da bo reševanje Grčije uspešno, posledično so še vedno najbolj na udaru banke, ki so v Grčiji tudi najbolj izpostavljene izmed vseh gospodarskih sektorjev. Vendar se danes veselijo res le redki vlagatelji, večina podjetij je namreč v rdečih številkah. V Londonu so med 'srečneže' uvrščajo vlagatelji v Capita Group in WWP, pa še zadnji beležita minimalno rast. Podobna slika je še vedno tudi v Frankfurtu, kjer sedaj le še MAN beleži, zelo skromno, 0,1-odstotno rast. Parižane razveseljujeta le Vivendi in GDF Suez, medtem ko lastniki francoskih trgovcev in bank čakajo na boljše dni. FTSE 100 - 1,50 odstotka DAX - 0,97 odstotka CAC - 1,18 odstotka FTSE MIB - 0,92 odstotka RTS - 2,07 odstotka Stanje ob 12:00 Nadaljnja ura trgovanja, nadaljnji zdrs vseh evropskih borz, ki sedaj beležijo že vsaj enoodstotni zdrs. Pozitivnih novic iz trgov kapitala je le malo, redkokatero podjetje je danes uspelo prepričati vlagatelje, da so njihove delnice podcenjene. V londonskem indeksu FTSE le tri podjetja od 102 beležijo rast tečajev, podobna slika je tudi v Frankfurtu, kjer se med »zelene« uvrščajo le Deutsche Telekom, Lufthansa in BMW. V Parizu je iskanje rasti podobno iskanju igle v konici sena, izgubarje v rdečo prihodnost še vedno vodijo banke, ki so se jim pridružili tudi trgovci. Italijanski bančni velikani blodijo okoli triodstotnega zdrsa, rekorder je Ubi Banca, ki je izgubila 7,5 odstotka.",0
"Madrid - Španska banka Catalunya Caixa, ki ji je območje evra lani dodelilo 10 milijard evrov finančne pomoči, namerava odpustiti med 2400 in 4800 zaposlenih. Ukrep je del zahtev glede prestrukturiranja poslovanja, ki ga je banka sprejela z EU v zameno za finančno pomoč. Dogovor določa tudi znižanje plač preostalim zaposlenim. Catalunya Caixa je prejela okoli 10 milijard evrov od skupaj 41 milijard evrov finančne pomoči, ki jih je območje evra lani dodelilo za dokapitalizacijo najšibkejših španskih bank, poročajo tuje tiskovne agencije. Finančnemu kolapsu druge največje španske banke je leta 2011 sledila nacionalizacija. Catalunya Caixa je zdaj pod nadzorom t.i. slabe banke, ki namerava banko prodati do konca letošnjega leta, če bo to mogoče. Kot pravijo pri Catalunya Caixa, bo banka z nižjim številom zaposlenih ""bolj atraktivna"" za potencialne kupce. Med zainteresiranimi kupci naj bi bili španski bančni giganti Santander, BBVA in Caixa Bank.",0
"Ljubljana - Stopnja anketne brezposelnosti v območju evra se je julija povzpela na najvišjo raven v zadnjih 10 letih. Znašala je 9,5 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke več kot junija in dve odstotni točki več kot julija lani. V celotni Evropski uniji se je medtem povzpela na devet odstotkov, kar je največ od maja 2005. V EU je bilo tako po ocenah evropskega statističnega urada Eurostat julija več kot 21 milijonov brezposelnih, od tega samo v državah območja evra nekaj več kot 15 milijonov. Od lanskega julija se je število brezposelnih oseb v celotni EU povečalo za dobrih pet milijonov, v območju evra pa za več kot tri milijone. ""Kljub relativno dobrim makroekonomskim kazalnikom v zadnjem tednu nam naraščajoča brezposelnost kaže, da krize še zdaleč ni konec,"" je omenjene podatke komentiral profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti Rasto Ovin. Po njegovih ocenah se bo takšno gibanje nadaljevalo še nekaj časa, prav verjetna se mu zdi tudi napoved, da bo brezposelnost v območju evra presegla 11,5-odstotno stopnjo. Pregled po državah članicah nam kaže, da imajo najvišjo brezposelnost še vedno v Španiji, in sicer kar 18,5 odstotka, sledijo vse tri baltske države. Po drugi strani imajo najnižjo brezposelnost na Nizozemskem (3,4 odstotka), v Avstriji (4,4 odstotka) in na Cipru (5,5 odstotka). Medtem se je po podatkih Eutostata stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji od junija do julija znižala, in sicer za 0,1 odstotne točke na šest odstotkov. S tem se ne strinjajo v našem državnem statističnem uradu (SURS). Svetovalka na oddelku za statistiko dela Irena Svetlin nam je pojasnila, da se po njihovih podatkih povečujeta tako registrirana kot anketna brezposelnost. Povedala nam je, da Eurostat podatke za posamezne države izračunava na podlagi modelov, ki vključujejo rezultate ankete o delovni sili in podatke o registrirani brezposelnosti. ""Treba je upoštevati, da so bili ti modeli narejeni v obdobju rasti, v obdobju recesije se podrejo,"" je dodala. Podatke za julij SURS za zdaj nima, so pa v ponedeljek objavili, da se je stopnja anketne brezposelnosti v drugem četrtletju zvišala za 0,2 odstotne točke in je znašala 5,6 odstotka. ""V primerjavi s preostalimi državami so podatki pri nas veliko boljši kot drugod. To kaže na to, da podjetja kljub pritiskom krize niso množično odpuščala,"" pojasnjuje Ovin. Omenimo tudi, da se je stopnja brezposelnih v ZDA, kjer so imeli v preteklosti precej nižjo brezposelnost kot v Evropi, julija povzpela na 9,4 odstotka. ""Pri njih je trg dela veliko bolj fleksibilen kot v Evropi, zaradi česar so lahko podjetja veliko hitreje in bolj množično odpuščala,"" dodaja Ovin. luki.nuredini@dnevnik.si",0
"Atene - Več tisoč grških voznikov cistern, ki nasprotujejo vladnim načrtom za liberalizacijo prevozniškega sektorja, je danes znova začelo stavkati. Na bencinskih postajah v Atenah so oblikovali dolge vrste in tako obudili spomin na teden dni trajajoči protest, ki je julija sredi turistične sezone močno prizadel državo. Vozniki cistern nasprotujejo načrtom vlade, ki želi v obdobju treh let liberalizirati prevozniški sektor. S tem naj bi zmanjšali prevozniške stroške, ki po besedah trgovcev zvišujejo cene številnih proizvodov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grški prevozniški sektor je eden najbolj zaprtih v Grčiji, saj že več let niso izdali novih licenc. Vozniki svoje licence zato pogosto prodajajo zasebno, zanje pa včasih zahtevajo tudi več kot 300.000 evrov. Grška vlada naj bi prevozniški sektor liberalizirala v okviru reform, ki jih mora sprejeti v zameno za posojilo držav v območju evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Grčija se je zaradi hude dolžniške in javnofinančne krize v minulih mesecih namreč znašla pred bankrotom, zato se je morala po pomoč obrniti na EU in IMF. Grška javnost varčevalnim ukrepom močno nasprotuje, zato so to južnoevropsko državo letos že večkrat ohromile stavke in protesti. Grčija sicer ravno danes pričakuje delegacijo Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF, ki bo preučila napredek vlade pri izvajanju reform. Grčija naj bi namreč v torek prejela drugi del posojila v višini devetih milijard evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP.",0
"Delavke in delavci Elana bodo jutri s strahom čakali prihod poštarja. Iz družbe so namreč na 67 naslovov že poslali priporočeno pošto s sporočilom, da nimajo več dela. Delavke in delavci Elana bodo jutri s strahom čakali prihod poštarja. Iz družbe so namreč na 67 naslovov že poslali priporočeno pošto s sporočilom, da nimajo več dela.",0
"Vlada je za projekt proizvodnje novega twinga in štirisedežnega smarta Revozu na današnji dopisni seji odobrila 22,5 milijona evrov državne pomoči. Sprva je bilo govora o 45 milijonih, a se je znesek po preiskavi Evropske komisije zmanjšal. Vlada je za projekt proizvodnje novega twinga in štirisedežnega smarta Revozu na današnji dopisni seji odobrila 22,5 milijona evrov državne pomoči. Vlada je novembra 2011 sprejela sklep o dodelitvi pomoči za omenjeni projekt Edison, in sicer v višini 45,5 milijona evrov, zdaj pa je v luči preiskave s strani Evropske komisije pomoč zmanjšala. Višina investicije v projekt znaša 450 milijonov evrov, od tega naj bi šlo omenjenih 22,5 milijona evrov iz proračunskih sredstev, drugo pa iz lastniškega kapitala projektnega podjetja. Za leto 2013 je predvidena finančna spodbuda v višini treh milijonov evrov, 4,9 milijona evrov v letu 2014, 7,7 milijona evrov v letu 2015, v letu 2016 pa še preostanek v višini 6,9 milijona evrov, so pojasnili na vladnem uradu za komuniciranje. Julija je Evropska komisija sprejela odločitev o odprtju preiskave predvidene finančne spodbude projektu Edison. Ker bi postopek formalne preiskave lahko trajal še nadaljnjih 18 mesecev in ker je Revoz v omenjeni projekt že doslej investiral več kot 150 milijonov evrov, sta Renault in Revoz konec julija sprejeta odločitev o umiku priglasitve pomoči pri Evropski komisiji. Novomeško podjetje pa lahko kljub umiku priglasitve izkoristi možnost dodelitve državne pomoči do stopnje, ki ustreza najvišjemu dovoljenemu znesku v skladu z uredbo o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije, to je 22,5 milijona evrov Toliko lahko v skladu z veljavnimi pravili na podlagi pri Evropski komisiji priglašene sheme prejme naložba z upravičenimi stroški v višini 100 milijonov evrov. Revoz je tako 20. avgusta in 25. septembra gospodarskemu ministrstvu predložil spremembo vloge za pomoč. Vrednost projekta ostaja 450 milijonov evrov, upravičeni stroški pa so se znižali s 326 milijonov evrov na 99,9 milijona. Zaradi nižjih upravičenih stroškov je predvidena intenzivnost državnega sofinanciranja 22,51 odstotka vrednosti upravičenih stroškov. Nova višina spodbude Revozu bo tako znašala omenjenih 22,5 milijona evrov. Glede na trenutne gospodarske in finančne razmere na trgu ter glede na več kot polovično zmanjšanje finančne spodbude podjetju od prvotno predvidene je spremenjeno tudi število novih delovnih mest, za katero se bo podjetje v pogodbi o sofinanciranju zavezalo, da jih bo ustvarilo v dveletnem obdobju od datuma zaključka projekta, to je do 30. septembra 2016. Namesto prvotno predvidenih 162 novih delovnih mest naj bi tako v Revozu odprli 51 novih delovnih mest. To pomeni najmanj 51 novih zaposlenih, če bo tovarna obratovala v eni izmeni oziroma 102 nova zaposlena v primeru obratovanja v dveh izmenah. Zaključek investicijskega projekta je predviden septembra 2014, serijska proizvodnja pa v drugem polletju 2014. Spodbuda Revozu se bo po navedbah vladnega urada za komuniciranje z vidika države večkratno povrnila, saj bo v naslednjih petih letih podjetje z naslova prispevkov in dohodnine zaposlenih prispevalo več kot 80,6 milijona evrov.",1
"Ljubljanska borza že peti dan zaporedoma v rdečih številkah Telekomove delnice so se po objavi poslovnih rezultatov pocenile za 1,34 odstotka, njihov enotni tečaj pa je prvič po osmih mesecih padel pod 140 evrov. Najnižji posli so se sklepali pri 137,7 evra, prometa pa je bilo le za 22 tisoč evrov. Telekom je imel v prvih devetih letošnjih mesecih 55 odstotkov nižji dobiček kot v istem lanskem obdobju. Tudi preostale delnice so ob zelo nizkem prometu v petek izgubljale, v prvi kotaciji je bilo izjema le Gorenje, ki je dražje za pol odstotka. Tečaj Krkinih delnic je ob 370 tisoč evrih prometa zdrsnil na 70,10 evra. Pri meji 70 je bila stran povpraševanja tokrat še dovolj močna. Slovenski borzni indeks 4.255 točk je ves teden drsel in skupno izgubil 2,6 odstotka, od tega 0,7 odstotka danes. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,57 % 70,10 EUR GORENJE 0,52 % 13,49 PETROL -0,29 % 326,57 TELEKOM -1,34 % 138,69 INTEREUROPA -2,18 % 6,29 MERCATOR -0,32 % 170,74 NOVA KBM -0,61 % 12,93 LUKA KOPER -0,08 % 26,49 Slabe napovedi za industrijo polprevodnikov Na Wall Streetu se je razpoloženje v zadnjih dneh ohladilo, vlagatelje pa je zaskrbelo kar nekaj slabih makroekonomskih novic. Nepremičninski trg je še naprej v težavah, število tistih, ki ne morejo odplačevati hipotekarnih kreditov, narašča. Tehnološki sektor je prizadelo mnenje analitikov pri Merrill Lynch in Bank of America, ki so za leto 2010 sektorju polprevodnikov znižali oceno rasti, lastniki finančnih delnic pa niso prav nič veseli črnogledih napovedi agencije Moodys. Ob tem so začeli nekateri hedge skladi že zapirati svoje pozicije in se pred novim letom pripravljati na zahtevke po izplačilih. Popravek na Wall Streetu Kakorkoli, Dow Jones 10.332 točk je padel za 1,90 odstotka, Nasdaq 2.156 za 1,66 odstotka. Tudi evropski indeksi so bili obrnjeni navzdol, že tretji dan zaporedoma. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.011 točk se je znižal za 1,6 odstotka, v rdečih številkah pa je bil zlasti zaradi padca bančnih delnic tudi sredi petkovega trgovanja. V ZDA pričakujejo še en negativen dan, potem ko je proizvajalec osebnih računalnikov Dell sporočil slabe poslovne rezultate 3. četrtletja. Številni analitiki sicer že vse od poletja pričakujejo večji popravek navzdol, vendar so to zaradi dobrih poslovnih rezultatov največjih družb in rekordno nizkih obrestnih mer še ni zgodilo. Se rast zlata šele začenja? Vrednost evra se je znižala na 1,48 dolarja. Posledično je lahka nafta padla na dobrih 76 dolarjev, zlato pa ne more več dosegati svežih rekordov. Njegova cena se je znižala pod 1.140 dolarjev. Največji optimisti, ki verjamejo v nadaljnjo strmo rast zlata, ponujajo za primer konec 70. let, ko se je v samo letu in pol cena zlata od julija 1978 povzpela s 185 na 850 dolarjev, kar upoštevajoč inflacijo danes ustreza 2.400 dolarjem, pri čemer so bile obrestne mere takrat mnogo višje kot danes. Če bi zlatu tudi tokrat uspela podobna odstotkovna rast, bi to pomenilo ceno nad 5.000 dolarji, kar pa je malo verjeten scenarij.",0
"V Evropi se je januarja število novoregistriranih avtomobilov v primerjavi z lanskim januarjem znižalo za 27 odstotkov. ACEA v poročilu še ugotavlja, da se je število novih registracij zniževalo devet mesecev zapored. Kot je v Bruslju sporočila Zveza evropskih avtomobilskih proizvajalcev ACEA, je bilo na novo registriranih v tem obdobju 958.517 avtomobilov, kar je najmanj v zadnjih dveh desetletjih. K znižanju pa so prispevali kar vsi trgi. Najhujši padec so zabeležili na Islandiji 88,1 odstotka in Irskem 66,5 odstotka. Z izjemo Francije 7,9 odstotka so januarja dvoštevilčna znižanja zabeležili vsi trgi. Pregled najpomembnejših avtomobilskih trgov, ki ga je pripravila ACEA, kaže, da sta se Francija in Nemčija 14,2 odstotka odrezali bistveno bolje kot Velika Britanija 30,9 odstotka, Italija 32,6 odstotka in Španija 41,6 odstotka. V novih članicah EU se je povpraševanje po novih avtomobilih zmanjšalo za 34 odstotkov. Poljski trg se je obnesel najbolje 5,3 odstotka. Prodaja na ostalih trgih se je zmanjšala bistveno bolj v Romuniji za 53,2 odstotka, na Madžarskem za 52,3 odstotka, na Češkem za 12,3 odstotka. V Sloveniji se je januarsko število novih registracij po podatkih ACEA v medletni primerjavi znižalo za 25,4 odstotka.",0
"Predsednik uprave General Motors Rick Wagoner je moral zaradi slabega programa reorganizacije zapustiti direktorski stolček. Rick Wagoner je odstopil s položaja predsednika uprave največjega ameriškega proizvajalca avtomobilov General Motors. Wagoner je v odhod privolil potem, ko ga je v to prisilila delovna skupina določena od ameriškega predsednika Baracka Obame, poroča Bloomberg. Wagoner namreč ni predstavil kakovostnega programa reorganizacije podjetja in povrnitve le tega na pot dobičkonosnosti. Po osmih letih za krmilom GM tako Wagoner odhaja. Dosedanji glavni izvršni direktor Fritz Henderson bo postal novi direktor GM, Kent Kresa pa bo postal predsednik uprave. Wagoner odhaja po petih mesecih agonije Wagonerjev odhod je konec njegovih petmesečnih prizadevanj za pridobitev dodatnih pomoči za GM in ob tem obdržanje svoje službe. Wagoner je bil prisiljen delati za en dolar letno in se odpovedati mnogim privilegijem. Izjavil je tudi, da odstopil ne bo, razen če bo v to prisiljen. Simbol propada ameriške avtomobilske industrije Rick Wagoner je v preteklih nekaj mesecih postal simbol propada ameriškega nacionalnega ponosa - avtomobilske industrije. Leta je 2000 zasedel mesto predsednika uprave in v zadnjih štirih letih njegovega predsedovanja je GM pridelal 82 milijard dolarjev (1,5 slovenskega BDP) izgube. Kar je še huje, lansko leto mu je Toyota prevzela titulo največjega proizvajalca avtomobilov na svetu. Vlada bo po Wagonerju od ostalih lažje zahtevala žrtvovanje v korist GM »Wagonerjev odhod bo dal vladi moralno avtoriteto, da pritisne na ostale deležnike v General Motorsu, da žrtvujejo nekaj in podjetju pomagajo na noge,« je dejal John Casesa, direktor svetovalne firme iz New Yorka.",0
"Finančni minister Čufer je 27. maja iz Teša prejel pismo, da je ta nezmožen izpolnjevati zaveze, dane v zameno za državno poroštvo. Končna vrednost investicije bo višja od 1,3 milijarde evrov, to dejstvo naj bi bilo znano že na dan podpisa pogodbe. Prvi mož HSE Blaž Košorok je v pismu ministru sporočil, da je bilo to, da bo projekt dražji od 1,3 milijarde evrov, znano že ob podpisu poroštvene pogodbe. Poslanci, ki so danes o zadevi govorili na seji odborov za finance in za infrastrukturo, so zgroženi. Nekdo bo odgovarjal, pravijo. Potem ko je državni zbor decembra lani potrdil zakon o poroštvu za projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, v skladu s katerim država jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki pod pogojem, da je 1,3 milijarde evrov končna številka investicije v Teš 6, je prvi mož HSE Blaž Košorok ministru sporočil, da zavez ne bo mogoče izpolniti. Projekt bo dražji, kar naj bi bilo po njegovih besedah znano že ob podpisu poroštvene pogodbe. Košorok je danes na seji odborov za finance in za infrastrukturo spomnil, da so bile v poroštveni pogodbi podane štiri zahteve, med drugim se nanašajo na vrednost da se investicija ne sme dražiti in časovnico projekta. Danes lahko ugotovimo, da sta časovnica in vrednost projekta kršeni, je poudaril in dodal, da sta ti dve komponenti neločljivo povezani. Dejstva, ki so na mizi, so skrb vzbujajoča, je poudaril. Ob tem je pojasnil, da če govorimo o podražitvi Teša 6 za 140 milijonov evrov, je treba vedeti, da je bila večina, dve tretjini, te vsote že znane pred podpisom pogodbe z ministrstvoma za finance in infrastrukturo ter preden je DZ sprejel poroštveni zakon. Obseg same naložbe po Košorokovih besedah ne narašča, dejstvo pa je, da je bilo od leta 2008 podpisanih osem aneksov in na podlagi teh aneksov vrsta variacij. Finančni minister Uroš Čufer Foto Damjan Žibert Minister Čufer Projekt ne bo končan pravočasno, potrebni pa bodo še dodatni viri Kot je pojasnil finančni minister Uroš Čufer, je 27. maja iz Teša prejel pismo, v katerem ta med drugim opozarja, da je nezmožen izpolnjevati zaveze, dane v zameno za državno poroštvo, in da bo končna vrednost investicije višja od 1,3 milijarde evrov. Hkrati Teš v tem pismu navaja, da je bilo to dejstvo znano na dan podpisa pogodbe Teš z ministrstvoma za finance in za infrastrukturo, je navedel. To po ministrovih pojasnilih pomeni, da projekt ne bo končan niti v skladu s terminskim načrtom niti v skladu s finančnim načrtom, pa tudi to, da so potrebni še dodatni viri za končanje projekta. Minister vidi tri mogoče rešitve Minister vidi tri stvari, o katerih bi bilo treba razmisliti o tem, ali je to pismo dejstvo ali najava in ali prinaša pravne posledice, o odgovornosti in o vprašanju, kako ravnati naprej. Zame je najpomembnejše vprašanje kako naprej, je poudaril. Čufer tu vidi tri možnosti ali stisnemo zobe in nadaljujemo projekt ali ustavimo projekt in imamo napol ruševino ali pa poiščemo nekoga, ki bo dokončal projekt, če ga sami nismo sposobni. Omerzel meni, da bi morali podražitev raziskati Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je spomnil, da je bilo ob podpisu poroštvene pogodbe jasno in glasno povedano, da je investicija ocenjena na 1,3 milijarde evrov in da se obseg ne sme povečati. Zanj je nedopustno, da se je projekt podražil, to pa da je treba raziskati. Za Omerzela je pomembno tudi, da dobi jasne podatke od HSE in Teša, v katerem obdobju je prihajalo do dogodkov za povečanje investicije, ter da se sprejmejo primerni ukrepi. Podobnega mnenja so tudi poslanci v obeh odborih, ki so v razpravi terjali odgovore, kdaj in zakaj je do podražitve prišlo, pa tudi to, kdo je odgovoren za to. Zvonko Černač iz vrst SDS je opozoril, da gre pri podražitvi projekta za kršitev zakona in verjetno tudi za ničnost pogodbe. Izrazil je upanje, da so bili podatki, ki so bili takrat na mizi, predvsem glede cene, verodostojni. Če bo prišlo do ugotovitve, ki bodo potrjevale Košorokove besede, da se je ta cena vedela že ob podpisu pogodbe z ministrstvoma, potem je tu po Černačevi oceni zelo velik problem in zelo velika odgovornost na tistih, ki so to naložbo vodili, predvsem na vodstvih HSE in Teša ter nadzornikih. Če se je vlado zavajalo z neresničnimi podatki, je to kriminalno dejanje! Če se je vlado zavajalo z neresničnimi podatki, je to kriminalno dejanje, je poudaril Franc Bogovič, poslanec SLS. Po njegovem mnenju je treba določiti pogoje za dokončanje projekta, ker druge možnosti očitno ni, da bo škoda čim manjša. Srečko Meh iz vrst SD je poudaril, da je treba narediti pošteno in dobro analizo, zakaj je do tega prišlo, poiskati pa da je treba tudi krivce. In na teh osnovah sprejeti odločitve za nadaljevanje projekta. Foto J.B. Velik nasprotnik projekta, poslanec SD Matevž Frangež, je predlagal, da se umirijo strasti in izberejo racionalne poti. Nujno je, da DZ terja od vlade in vseh odgovornih, da izvršijo popoln nadzor nad tem projektom, je poudaril. Nujno se mu zdi, da do unovčitve državnega poroštva ne pride, preprečiti pa je treba tudi insolventonost investitorja. Ta projekt je simbol korupcije, je dejal njegov strankarski kolega Matjaž Han, ki mu je žal in nerodno , da je rekel kakršno koli dobro besedo za ta projekt. Han upa, da bodo pristojne institucije tu naredile red in da bodo ljudi, ki so projekt zapeljali v takšno fazo, malo povprašali po zdravju . Poslanec PS Jože Velikonja je opozoril, da je treba danes upoštevati realnost in izbrati najboljšo rešitev med najslabšimi. Na vrsti so odgovorni pri projektu, je dodal. Andrej Vizjak iz SDS je Teš 6 označil kot tipičen projekt, kjer se je nenehno in agresivno vpletala politika, še najbolj lokalna SD iz Šaleške doline . Ta projekt pa da je potekal po načelu, ki je znan za Šaleško dolino, torej po načelu izvršenih dejstev. Meh je te očitke zavrnil in dejal, da lokalna politika ne vodi investicije. Manevrskega prostora za znižanje cene naložbe je izredno malo Po pojasnilih direktorja Teša Petra Dermola je večina pogodb že podpisanih, manevrskega prostora za znižanje cene naložbe pa je tu izredno malo. Ostajajo jim pogajanja za skrajšanje časovnice projekta, ki se bodo v kratkem času začela. Dermol težko predvidi, koliko časa bodo trajala, obeta pa si, da bodo z Alstomom v enem mesecu našli skupno točko. Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je pozdravil ponovna pogajanja z Alstomom. Kot je poudaril, se mora tudi Alstom zavedati, da je 1,3 milijarde evrov, kot je dana zaveza za višino naložbe, resna številka in da ne sme biti presežena. Minister Omerzel je poslancem zagotovil, da bodo na osnovnih uradnih poročil, če bodo pokazala nepravilnosti, odgovornost tudi terjali.",0
"Tuji skladi, ki jim je država zaupala deleže v Novi kreditni banki Maribor, so prodali že tretjino svojih delnic.",0
"Britansko svetovalno podjetje za vizualne komunikacijske rešitve, integrirane tridimenzionalne vsebine ter programsko in strojno o... Britansko svetovalno podjetje za vizualne komunikacijske rešitve, integrirane tridimenzionalne vsebine ter programsko in strojno opremo Stereografix je razvilo domnevno prvo 3D-spletno stran na svetu. Za ogled strani ( www.stereoscopic-3d.co.uk/ ) so potrebna aktivna 3D-očala, 3D-ready televizor in spletni brskalnik. Na voljo sta dve različici, optimizirani za aktivne (LCD Shuttering) in pasivne (Polarised) zaslone. Ustanovitelj podjetja Saif Chaudhry je povedal, da imajo prototip že pripravljen, vendar pričakuje, da se bo morala 3D-tehnologija najprej bolj razširiti med ljudmi, preden bodo stran lahko predstavili širši javnosti. ""S stališča oglaševanja ni boljše poti za prenos sporočila morebitnim uporabnikom,"" je povedal Chaudhry.",1
"Negotova gospodarska situacija postavlja poslovneže pred marsikatero težko odločitev, porajajo se mnogi izzivi, ki se jih je treba lotiti pogumno in jih reševati vztrajno. Bolj kot kdajkoli prej, je pomembno, da se poslovneži zares osredotočijo na svoj posel ter se mu predajo z vso vnemo in strastjo. Zato je Si.mobil zanje oblikoval celovito poslovno ponudbo, imenovano Popolna pisarna, ki ponuja vse, kar poslovneži potrebujejo za nemoteno komuniciranje in poslovanje, možno pa jo je tudi prilagoditi potrebam posameznega podjetja. Si.mobil razume poslovni svet, zato je razširil svoje poslovanje in oblikoval celovito poslovno ponudbo, ki vključuje telefonijo, internet, poslovne rešitve, ki temeljijo na računalništvu v oblaku, in naprave, kot so mobilni telefoni, računalniška oprema, tablični računalniki idr. Ponudba poslovne mobilne telefonije zajema pakete PODJETNI s širokim spektrom opcij, ki omogočajo nabor storitev po meri. Podjetniki se lahko odločijo tudi za katerega izmed paketov mobilni internet, s katerim bodo lahko opravljali svoj posel nemoteno kjerkoli in kadarkoli. Poslovne aplikacije lahko uporabljajo na katerikoli pametni mobilni napravi in uživajo v visokih hitrostih prenosa podatkov v največjem 3G omrežju v Sloveniji. K uspešnemu poslovanju vsekakor pripomore tudi ustrezna naprava, ki pa jih v Si.mobilovi ponudbi ne manjka - na voljo so atraktivni in najsodobnejši mobilni telefoni ter ostale naprave (tablični, prenosni, namizni računalniki). S poslovnimi rešitvami pa lahko podjetja zaženejo svojo posel takoj in s tem poskrbijo za najsodobnejšo informacijsko tehnologijo brez visokih začetnih stroškov - preprosto najamejo programsko opremo, ter s tem prihranijo čas in denar, Si.mobil pa bo kasneje poskrbel tudi za vzdrževanje, licenciranje in nadgrajevanje. Na ta način imajo tudi manjša in srednje velika podjetja dostop do naprednih informacijskih storitev, ki so bile doslej dostopne samo velikim podjetjem. V prihajajočih mesecih bodo ponudbo še izpopolnili in ji dodali storitve fiksne telefonije in fiksnega dostopa do interneta. Popolne pisarne pa ne odlikuje le široka ponudba, ampak tudi prilagodljivost posameznemu podjetju. Sama ali s pomočjo svojega osebnega Si.mobilovega svetovalca lahko namreč podjetja kreirajo poslovno rešitev po meri. Za poslovne uporabnike je bistveno, da dobijo vse, kar potrebujejo na enem mestu pri enem ponudniku in Si.mobil s ponudbo Popolne pisarne vsekakor presega področje mobilnih storitev in postaja celosten ponudnik informacijskih, komunikacijskih in poslovnih rešitev. Z njimi poslovni uporabniki poslujejo enostavneje, učinkoviteje in ceneje.",1
"Je bil predsednik sindikata SIPS Predrag Topić odpuščen iz krivdnih razlogov ali sindikalnega delovanja? Predsedniku SIPS Predragu Topiću so danes vročili izredno odpoved delovnega razmerja s strani družbe Nedjo, je potrdil odvetnik družbe Igor Cek. Pri tem delodajalec ni upošteval zahteve po zadržanju izvršitve, tako da bo Topić od četrtka na cesti. Glede morebitne tožbe zaradi odpovedi je Cek dejal, da bodo zadevo pač razčistili na sodišču. Cek, ki tožbo sicer ocenjuje kot legitimno, je med drugim potrdil, da Topiću delodajalec očita kršitve, ki so jih navedli že mediji. Je bila odpoved krivdna ali za njo stoji član uprave Luke? Kot je predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev (SIPS) Topić pred dnevi sam navedel, mu delodajalec očita, da je koristil dopust, ki ni bil odobren, poleg tega pa naj ne bi pravočasno opravil zdravniškega izpita ter naj bi predčasno zapustil izmeno v službi. Topić, ki so ga v ponedeljek pred zagovorom pri delodajalcu prišli podpreti tako člani SIPS kot člani sindikata žerjavistov, je očitke zavrnil in kot pravi razlog navedel umazano igro podjetja Nedjo in uprave Luke Koper. Predsednik Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Mladen Jovičič pa je za to potezo konkretno posumil namestnika predsednika uprave Tomaža Martina Jamnika. Bodo žerjavisti stavkali Pravi razlog za sprožitev postopka proti Topiću naj bi bil namreč v njegovih prizadevanjih za sklenitev tristranskega sporazuma med Luko, podjetji IPS in njihovimi delavci. Topić je bil avgusta lani namreč na čelu protesta podpogodbenih delavcev v Luki Koper, ki so takrat podprli stavko žerjavistov in hkrati opozorili na lasten nevzdržen položaj. Topićev odvetnik Aleksander Lisjak, ki danes za izjavo še ni bil dosegljiv, je sicer že v ponedeljek pojasnil, da se bodo v primeru, da se delodajalec kljub predlogu za zadržanje izvršitve odloči Topiću prekiniti delovno razmerje, obrnili na sodišče. V primeru odpovedi delovnega razmerja Topiću so žerjavisti že v ponedeljek napovedali uporabo vseh legalnih sredstev, pri tem pa niso izključili niti možnosti stavke.",0
"Združenje Manager je naziv Manager leta letos podelilo direktorju Savatecha Upravni odbor Združenja Manager je za Managerja leta 2013 imenoval Igorja Hafnarja, direktorja Savatecha. Priznanje bo podeljeno na Managerskem kongresu danes, v Portorožu. Na kongresu bo objavljeno tudi podjetje, ki je letošnji prejemnik priznanja Managerkam prijazno podjetje. ""Družba Savatech dosega odlične poslovne rezultate, gradi dobre medsebojne odnose z zaposlenimi, hitro izboljšuje dodano vrednost in se na svetovnem trgu umešča med najboljše v izbranih tržnih nišah,"" so v obrazložitvi sporočili iz ZM. Kdo je Igor Hafnar Igor Hafnar, univ. dipl. inženir strojništva, je gumarstvu že od začetka svoje kariere. V Kranjski Savi je leta 1992 začel kot konstruktor projektant in kmalu postal vodja razvoja. Prva zahtevna managerska preizkušnja je prišla leta 2002, ko je bil imenovan za direktorja programa Velo, ki je bil v rdečih številkah. Rezultat njegovega dela je bilo uspešno saniranje in prestrukturiranje Vela. Na čelo Savatecha, ki je takrat štel 846 zaposlenih, je Hafnar stopil leta 2008. Kljub izbruhu finančne krize je prodaja Savatecha v tem letu zaostala za predhodnim zgolj za odstotek, so pa udarec občutili v krepkem padcu dobička. Ta se je že naslednje leto početveril, lani pa je čisti poslovni izid znašal 7,07 milijonov evrov, kar je 23-krat več kot leta 2008. Čisti prihodki od prodaje so z dobrih 73 milijonov evrov v letu 2009 zrasli na 111 milijonov evrov v letu 2012. Skokovita rast dodane vrednosti na zaposlenega Tudi zaradi teh rezultatov je bil Savatech izjemno zaželena naložba, ko je Sava začela iskati tujega partnerja za svoj gumarski del. Od začetka letošnjega leta je Savatech del češke gumarske poslovne skupine - ČGS - Česka gumarenska společnost. V zadnjih petih letih je pod vodstvom Igorja Hafnarja, ki podjetje vodi skupaj z direktorico Vesno Čadež, opazna tudi skokovita rast dodane vrednosti na zaposlenega, so zapisali v ZM. Ta se je od leta 2008, ko je bila z 28.000 evri na zaposlenega, pod slovenskim povprečjem, do danes skoraj podvojila in znaša skoraj 50 tisoč evrov, kar je Savatech močno približalo najuspešnejšim gumarskim družbam na svetu. Dosežke Hafnar v veliki meri povezuje s pripadnostjo zaposlenih, ki so aktivno sodelovali z vodstvom pri iskanju prihrankov v proizvodnji, povečevanju produktivnosti in dvigu kakovosti, sporočajo iz ZM. Kdo je izbiral Komisijo za izbor Managerja leta sestavljajo Tomaž Berločnik (predsednik), Franjo Bobinac, Jože Colarič, Sonja Gole, Sebastijan Piskar, Sonja Šmuc in Dejan Turk. Priznanje Manager leta 2013 bo tradicionalno podeljeno na Managerskem kongresu, 26. septembra v GH Bernardin v Portorožu. Lani je priznanje prejel mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, člana skupine Sandoz.",1
"V ZDA novo upanje, v Frankfurtu to dopoldne krepki dobički Spodbudne novice z razvitih borz so pomagale tudi slovenskim blue-chipom, tako da je indeks SBI20 pridobil 2,5 odstotka in je spet nad 10.000 točkami. Naš trg je tako v dveh dneh pridobil že tri četrtine tistega, kar je v veliki razprodaji izgubil na začetku tedna. Tudi danes je bil promet s Krko zelo visok pet milijonov evrov, pri čemer je enotni tečaj porasel za 3,3 odstotka. Od 728 poslov so najvišji dosegli 117,5 evra. Petrol je dražji za 3,8 odstotka, Sava in Aerodrom pa za okrog pet odstotkov, če omenimo papirje, ki so zrasli bolj kot SBI20. Na koncu dneva je Pivovarna Laško poletela do 87 evrov. Lesnina za 17 odstotkov navzgor Med deseterico najprometnejših delnic so se pocenile le Gorenjeve, vendar ne bistveno. Nova KBM se je ob slabem milijonu prometa podražila za 0,7 odstotka. Več kot odstotek so dražje delnice Luke, Mercatorja in Intereurope, več kot dva pa delnice Telekoma. Seveda je bilo tudi na prostem trgu dobro razpoloženje. Lesninine delnice so poskočile kar za 17 odstotkov, na 1.979 evrov. Indeks PIX 6.548 točk se je zvišal za dobra dva odstotka. Še boljši dosežek je preprečil rahlo cenejši Infond id. Vrnilo se je upanje V ZDA so se delniški indeksi v sredo le obrnili navzgor, čeprav je ob odprtju trga kazalo zelo slabo. Na koncu je indeks Dow Jones 12.270 točk pridobil skoraj 300 točk, saj so vlagatelji pozitivno ocenili zadnje poteze Bele hiše in ameriške centralne banke za rešitev kreditne krize. Vlada namerava pomagati finančnim podjetjem, ki so v hudih težavah, zato so delnice v tem sektorju poletele tudi za 60 odstotkov navzgor. Evforija v Frankfurtu Tehnološki Nasdaq 2.316 se je povzpel le za odstotek, potem ko je Apple razočaral z napovedjo rezultatov za zadnje četrtletje. Delnice so strmoglavile za skoraj 11 odstotkov. Okrevanje na Wall Streetu je navdušilo tudi azijske trge, ki so danes pridobili več odstotkov. Tokijski delniški indeks Nikkei se je spet povzpel prek 13.000 točk. Tudi Evropa, ki je v sredo izgubila več kot tri odstotke, se je pobrala. Evforični Frankfurt je do 14. ure pridobil šest odstotkov.",1
"Za vas ne bo milosti, pravi hrvaški minister Slavko Linić, ki napoveduje boj proti menedžerjem, ki so izčrpali svoja podjetja in zraven obogateli Hrvaški minister za finance Slavko Linić je v pogovoru za Jutarnji list napovedal boj proti vsem, ki so v državi nelegalno obogateli. Kot pravi, je davčna uprava že dobila jasno sliko, kateri lastniki in menedžerji so uničili svoja podjetja, medtem pa znatno povečali svoje premoženje. ""Imate podjetnike, ki so proračunski denar dobili skozi različne sklade, denimo sklad za razvoj in zaposlovanje. Mnogi so dobili stotine milijonov kun, uničili podjetja, ostale pa so jim vile in stanovanja. Za te ne bo milosti. Moje sporočilo je: ne boste mirno spali!,"" pravi Linić in dodaja, da je njegova naloga, da denar, ki je bil nezakonito dodeljen vrne državljanom.",1
"Za 10 milijonov evrov vredno ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Idrijce bo sredstva primaknila tudi EU. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo odločbo o dodelitvi evropskih sredstev za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Idrijce. Dobrih 10 milijonov evrov vreden projekt, ki je del operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, bo tako iz kohezijskega sklada dobil 5,89 milijona evrov. S temi sredstvi bodo prenovili in nadgradili obstoječo čistilno napravo Idrija. Da bi bilo odvajanje odplak v čistilno napravo še bolj kakovostno, pa bodo rekonstruirali kanalizacijski sistem in v Idriji dogradili še manjkajočih 8,5 kilometrov. Projekt se bo predvidoma končal decembra 2015. Dokumentacija je že pripravljena Večino potrebne dokumentacije za projekt so že izdelali, prav tako so pridobili služnostne pravice od zasebnih lastnikov zemljišč. Predvidoma do konca julija letos pa naj bi se zaključili tudi postopki javnega naročanja. Kanalizacijo in čistilno napravo naj bi zgradili v prihodnjih dveh letih, od zadnje tretjine leta 2014 do septembra 2015 pa naj bi čistilna naprava poskusno obratovala, pravijo na ministrstvu. Vode bodo kakovostne Z nadgradnjo kanalizacijskega sistema se bo povečalo število prebivalcev, ki so priključeni na javni kanalizacijski sistem. Zato se bo, pravijo na ministrstvu, trajnostno izboljšala kakovost podzemnih in površinskih voda (Idrijca in Nikova), saj se bo zmanjšala količina škodljivih snovi v vodi. To pa bo izboljšalo življenjske in zdravstvene pogoje Idrijčanov.",1
"Indeks japonskih delnic je danes padel za skoraj dva odstotka na najnižjo vrednost v zadnjih treh mesecih Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 12.754,56 točke. To je 255,60 točke oz. 1,96 odstotka manj kot v ponedeljek. Najnižja vrednost v zadnjih treh mesecih Indeks Nikkei je med današnjim trgovanjem dosegel najnižjo vrednost v zadnjih treh mesecih, razlog pa so skrbi, da se bo v težavah znašlo še več ameriških bank in da bi lahko posledice občutili tudi japonski posojilodajalci z ameriškimi hipotekarnimi dolgovi. Do padca tečajev delnic je prišlo dva dni pred zasedanjem japonske centralne banke, ki naj bi po pričakovanjih ohranila temeljne obrestne mere na sedanji ravni.",0
"Povečuje se število zlorab predvsem malčkov in dojenčkov. Prijavite sporne posnetke. Lani obsojenih 12 Zapor. Med letoma 2006 in 2012 je bilo v Sloveniji zaradi spolnega napada na otroka skupno 308 obsojenih, obtoženih je bilo 443. Zaporu se je izognilo sedem obsojencev, najvišjo kazen, nad 15 let zapora, pa je dobil le eden. Število obtoženih in obsojenih se je sicer zmanjšalo, Interpol pa opozarja, da je na spletu vse več nasilnih fotografij, a te storilce zelo težko ujamejo. Slovenska policija je v zadnjih šestih letih obravnavala 1.726 spolnih zlorab mladoletnih, samo letos pa je bilo takih primerov že 122, so na razsežnost tega problema opozorili na včerajšnjem posvetu o zlorabi otrok na spletu. ""Z razvojem spleta je postala otroška pornografija veliko dostopnejša. Prej so bile stvari za storilce veliko bolj zapletene, morali so iti na ulico, se s kom srečati, pri čemer so tvegali, da bi jih dobili. Z razvojem digitalne fotografije pa se je vse to olajšalo, zato je splet zlata jama za pedofile,"" je poudarila Adele Désirs z Interpola, ki je bila gostja posveta. 100 tisoč obiskov na dan je imela ena od spletnih strani z otroško pornografijo, v zadnjih dveh mesecih pa si jo je ogledalo milijon uporabnikov, tudi nemalo Slovencev. Kot je pojasnila, obstaja več vrst pedofilov – od takih, ki le gledajo fotografije in masturbirajo, do takih, ki tudi privabljajo otroke in jih zlorabijo. Opozorila je, da najbolj narašča število zlorab malčkov in dojenčkov, ki še ne govorijo. Nad posnetke Spletno oko Za boj proti nezakonitim posnetkom spolnih zlorab otrok na spletu skrbi Spletno oko, ki sprejema anonimne prijave spornih posnetkov in jih posreduje policiji. Od leta 2007, ko so začeli delovati, so prejeli 3.700 prijav, samo lani pa kar 1.127.",0
"Protesti zaradi prestrukturiranja družbe Italijanski letalski prevoznik Alitalia je v torek prvič poletel pod zasebnim lastništvom, a ga je turbulenca tokrat pričakala na tleh - uslužbenci in letališki delavci so organizirali proteste. Protesti na milanskem letališču Linate so povzročili približno deset odpovedi letov, na prav tako milanski Malpensi pa so uslužbenci protestirali na območjih check-ina , medtem ko je sindikat stevardes skupaj z ostalimi delavci, ki jih je prizadelo restrukturiranje, protestiral na rimskem letališču Fiumicino.Demonstracije so bile sicer manjše, kot so se bali, zahvaljujoč dogovoru o delovnih pogojih, ki so ga v ponedeljek pozno zvečer sklenili uprava in sindikati. Air France premagal Lufthanso V ponedeljek je letalska družba, ki jo je prevzela Italijanska zračna družba CAI uglednih italijanskih poslovnežev, oznanila, da je zapečatila posel z Air France-KLM-jem, s čimer je evropski velikan za 323 milijonov evrov pridobil 25-odstotni delež. CAI-ovi vlagatelji so v skoraj bankrotirano Alitalio vložili dobro milijardo evrov. Air France je pri tem dobičkonosnem poslu premagala rivalsko Lufthanso, ki se prav tako širi na številnih drugih frontah. Za tretjino manj destinacij Prenovljena Alitalia je danes pod enakimi barvami kot doslej prvič vzletela iz Palerma proti Rimu in iz Milana proti brazilskemu Sao Paulu. Družba ima okoli 12.000 uslužbencev potem, ko je morala oklestiti več kot 3.000 delovnih mest. Njena flota 148 letal bo letela na 670 poteh dnevno, kar je za več kot tretjino manj kot pred letom dni. Vodilni delničarji v novi Alitalii so med drugimi skupina Benetton, predsednik skupine Pirelli in bančni gigant Intesa Sanpaolo.",0
"Minula dva tedna sta na evropske borze prinesla veliko mero negotovosti, ki je posledica burnih politično-ekonomskih dogajanj. Na političnem področju je bilo v ospredju vprašanje neodvisnosti Kosova, ki je povečalo napetosti med državami, ki so Kosovo že priznale, in med tistimi, ki neodvisnosti nasprotujejo. Med nasprotniki ima najpomembnejšo besedo Rusija, ki meni, da je enostranska razglasitev samostojnosti Kosova spodkopala evropsko varnost in ustanovno listino Združenih narodov. Na drugi strani pa so s priznanjem samostojnosti pohitele Francija, Nemčija in Turčija. Takšna politična trenja vsekakor slabo vplivajo na odnose med omenjenimi državami. Poleg političnega dogajanja je finančne trge prevetrila novica o znižanju napovedi gospodarske rasti in povečanju inflacije v letošnjem letu, ki jo je v četrtek objavila evropska komisija. Države članice EU naj bi v prihodnje v povprečju dosegle 1,8-odstotno gospodarsko rast, medtem ko naj bi se inflacija v povprečju povišala na 2,6 odstotka. Novico so vlagatelji sprejeli dokaj optimistično, saj so evropski borzni indeksi na dan objave v povprečju zrasli za 0,5 odstotka. Vzrok za optimizem je iskati v izboljšanju napovedi Mednarodnega denarnega sklada, ki je za države članice EU konec januarja napovedoval le 1,6-odstotno gospodarsko rast. V razmerah visoke inflacije se je odlično odrezalo podjetje Nestle, ki je dobiček v drugi polovici minulega leta povečalo za 14 odstotkov, prihodke od prodaje pa za 10 odstotkov, kar je analitike pozitivno presenetilo. Dobre poslovne rezultate je Nestle dosegel z zvišanjem cen sladoledov dryer in kave nescafe. Slabe novice o novih odpisih sredstev so spodbudile vlagatelje k prodaji delnic podjetij v finančnem sektorju. Najslabše so jo v tem obdobju odnesle delnice Societe Generale (-13,64 odstotka), UBS AG (-11,92 odstotka) in Credit Suisse Group (-6,80 odstotka).",0
"Kljub 6,5 milijona novih delovnih mest so mladi v EU še vedno brezposelni. Evropska komisija spodbuja popolno odprtje trga dela. Sloveniji je Bruselj svetoval, naj spodbudi dejavno staranje s poudarkom na zaposlenosti starejših delavcev. Za bolj prožen trg dela pa bi bilo dobro zaposlovanje mladih. Evropska komisija za sektor zaposlovanja je sporočila, da je kar 17,4 odstotka mladih brez službe in to kljub odprtju številnih novih delovnih mest. Kje naj bi vsa ta delovna mesta bila, komisija ni znala povedati, poudarila je le, da so nove možnosti v storitvenem sektorju, manj pa jih je v proizvodnji. Dodatnega zaposlovanja v javnem sektorju verjetno ne bo. Na splošno se je brezposelnost v EU sicer zmanjšala pod sedem odstotkov, vendar je, kot pravijo na komisiji, do uresničitve cilja 70-odstotne stopnje zaposlenosti še dolga pot. Sloveniji je Bruselj svetoval, naj spodbudi dejavno staranje s poudarkom na zaposlenosti starejših delavcev. Za bolj prožen trg dela pa bi bilo dobro zaposlovanje mladih. Sicer bi ugodno na zaposlovanje vplivalo tudi popolno odprtje trga, kar pomeni, da bi stare članice morale umakniti ovire za dostop delavcev iz novih članic na svoje trge.",0
"Revija izhaja v digitalni izvedbi, njena ciljna publika pa so ljudje, ki jim ni vseeno za okolje in za svoje zdravje Ustvarjalci eko portala bodieko.si so začeli izdajati prvo slovensko eko revijo Bodi eko, ki bo pokrivala najrazličnejše teme s področja zdravega in okolju prijaznega načina življenja, zdrave prehrane, ekološkega vrtnarjenja, zdravilnih rastlin ter zanimivosti iz živalskega sveta. Revija je v digitalni izvedbi. Natančneje revijo izdaja podjetje Argos Media , katerega lastnika sta Andraž Dermota in Luka Žargi. Kot pojasnjuje slednji, so v celoten projekt zaenkrat vložili okoli osem tisoč evrov. Za pripravo, organizacijo in izdajanje revije skrbita ustanovitelja podjetja sama, za zanimive vsebine pa skrbijo honorarni novinarji in strokovnjaki s svojih področij. Ciljajo na ljudi, stare od 25 do 35 let Ciljna publika revije so ljudje, ki jim ni vseeno za okolje in za svoje zdravje in ki so pripravljeni za to tudi narediti določene majhne ali velike spremembe v svojem življenju, pravi Žargi in dodaja, da gre največ za ljudi v starosti od 25 do 35 let. Na vprašanje, koliko prihodkov načrtujejo v naslednjih petih letih, Žargi odgovarja, da je trenutno še prekmalu, da bi lahko podali neko oceno. To bo bolj jasno po nekaj izdanih številkah revije, pravi.",1
"Britanci so na nogah. Vodja banke RBS bo kljub zgodovinskim izgubam banke prejemal zgodovinsko pokojnino. Prejemal naj bi kar 770.000 evrov na leto za nič dela pri svojih 50 letih. Javnost v Veliki Britaniji je zgrožena. Banka Royal Bank of Scotland RBS je v letu 2008 pridelala največjo izgubo v zgodovini britanskega bančništva, kar 26,8 milijard evrov. Zato je življenjsko odvisna od pomoči države. Banka UBS je zabeležila rekordno izgubo. Njen nekdanji direktor Fred Goodwin pa kljub temu prejema neverjetno visoko pokojnino, skoraj 770.000 evrov na leto, in to kljub temu, da ima le 50 let. Novi direktor banke Stephen Hester se pred kritikami brani s pogodbo o pokojnini za Goodwina, pri kateri naj bi sodelovala tudi britanska vlada. Britanski finančni minister Alistair Darling sedaj pravi, da vladni odvetniki delajo vse, da bi ugotovili, kako bi lahko pokojnino znižali. Opozicija pa vlado poziva, naj pove, koliko je o tem vedela in naj se sedaj ne spreneveda. Vlada sicer vztraja, da je bila z višino sporne pokojnine seznanjena šele minulo leto. Bogati upokojenec Fred Goodwin Britanska vlada, na čelu s premierjem Gordonom Brownom, je Goodwina tudi že pozvala, naj se odpove delu izjemno visoke pokojnine, saj naj bi bil pravno to najlažji način za razrešitev zagate. A Goodwin tega ne želi storiti. Brown ga je še enkrat pozval in njegovo pokojnino označil za neupravičeno in nesprejemljivo , a kot kaže ga tudi tokrat nekdanji direktor ne bo uslišal, poročajo britanski mediji. Goodwina, ki uživa v predčasni prostovoljni upokojitvi, sicer javnost vidi kot arhitekta katastrofalne strategije banke RBS, ki je vodila v njen propad.",0
"V hrupnem Dubaju vlada tišina. Velikanska gradbišča so prazna. Bleščeča metropola v Perzijskem zalivu ima prazno blagajno. Nova slaba novica umetni arhipelagi se dobesedno potapljajo. Temni oblaki nad Dubajem dolgovi z devetimi ničlami. Novi svet in Palma pa se potapljata. Plakati gospodarja Mohammeda bin Raschida Al Maktuma sicer še vedno krasijo vsako ulico, a so se mu na plakatih pridružili šejki iz sosednjega emirata Abu Dhabija. Prav ti bi naj zdaj razvezali mošnjičke in pomagali obubožanemu mestu, ki ga turisti, delavci in investitorji množično zapuščajo, nazaj na noge. Optimizem je pretiran. Sosedje bodo pomagali izpeljati projekte, ki bodo koristili njim. Predvsem infrastrukturo, da bodo gradili hotele in zabaviščne parke, pa ni pričakovati, meni Peter Göpfrich iz gospodarske zbornice Združenih arabskih emiratov. Dubaj, ki je sicer znan predvsem po neverjetnih gradbenih podvigih, pa se medtem spreminja v Mallorco bližnjega vzhoda, menijo poznavalci. Luksuzni hoteli celo takšni s sedmimi zvezdicami so želeli bogate in slavne goste, zdaj pa s ponudbami za 10 € boste lahko spili in pojedli, vse kar lahko vabijo Evropejce srednjega razreda. Se pa utegne gospodarska kriza za Dubaj že kmalu spremeniti v le drugi največji problem. Poglejte posnetke, ki so nastali na mednarodni vesoljski postaji in dokazujejo, da se sredi morja umetno zgrajeni otočki dobesedno potapljajo.",0
"Zanima me, kje je opredeljeno projektiranje in tudi projektna dokumentacija. Projektiranje določa Zakon o graditvi objektov, in... Zanima me, kje je opredeljeno projektiranje in tudi projektna dokumentacija. Projektiranje določa Zakon o graditvi objektov, in to v drugem členu. Tako je po zakonski dikciji projektiranje izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje. To se glede na vrsto načrtov, ki sestavljajo takšno dokumentacijo, deli na arhitekturno in krajinsko arhitekturno projektiranje, gradbeno projektiranje in drugo projektiranje. Projektna naloga je sistematično urejen zbir tekstualnega in slikovnega gradiva in drugih potrebnih besedil, ki dajejo usmeritve, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo. Projektna dokumentacija pa je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog. Z njimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje. Projektna dokumentacija zajema idejno zasnovo, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za razpis in projekt za izvedbo. Drugi člen tega zakona opredeljuje tudi tehnično dokumentacijo. To so sistematično urejene listine, slikovna gradiva, načrti in besedila oziroma druge sestavine, kot so jamstva, spričevala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobno.",1
"Ultramaratonski tekač in kolesar Radovan Skubic - Hilarij te dni kolesari po Sloveniji, ustavil se bo v vsaki slovenski občini. Pot bo dolga ""le"" 2.885 kilometrov, kar je štirikrat manj kot njegov najdaljši podvig do Pekinga. Devetinpetdesetletni Zagorjan želi s projektom 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo širiti okoljsko zavest. Projekta se je lotil že lani, a sta ga ustavila padec in poškodba, nadaljeval pa ga je včeraj, ko je startal v Cerknem, danes se je med drugim ustavil v Ljubljani. Skupaj bo prekolesaril 2.885 kilometrov, najdaljša pot v enem dnevu – 249 kilometrov – ga čaka jutri. Na cilj, v Zagorje, bo prispel 3. avgusta. ""Kilometrov ni veliko, več energije vzame to, da se ustavim v vsaki občini. Sicer pa se poti ne bojim, ker sem pripravljen in ker rad delam za okolje,"" pravi Radovan Skubic. Na poti do Pekinga so ga oropali Od lani si je tudi premislil, da bo to njegov zadnji podvig. Kot napoveduje, ima v mislih že novega za naslednje leto, ki ga še ne sme razkriti. Med svojimi tekaškimi projekti najbolj ceni tistega, ko je pretekel slovensko planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana: ""Med kolesarskimi pa je bil najzahtevnejši projekt, ko sem nesel slovensko zastavo na olimpijske igre v Peking. Najtežje je bilo kolesariti po Rusiji, kjer je bila katastrofa, že četrti dan so nas oropali ..."" Takrat je v 46 dneh prekolesaril 10.800 kilometrov, pot pa ga je vodila po Madžarski, Ukrajini, Rusiji, Kazahstanu, Mongoliji in Kitajski, na dan je prevozil okoli 270 kilometrov. Tudi finančno je bil Peking največji zalogaj. ""Takrat sem naredil največji minus, res velik. Na srečo imam dobrega prijatelja, ki me podpira vsa ta leta, me živi in pravi, da se izplača to delati,"" pojasnjuje Skubic. Pravi, da bo še vztrajal: ""Do takrat, ko bo žena rekla, da nisem več pri močeh."" Tekel od Zagorja do Bruslja Sicer pa je ultramaratonec s tekom osvojil tudi Mont Blanc, leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, pa je v 16 dneh pretekel 1.400 kilometrov od Zagorja do Bruslja.",1
"Ameriški indeksi so po treh dneh rasti trgovanje danes zaključili s skromnimi izgubami Stanje ob koncu trgovanja Za tri odstotke so se pocenile delnice Alcoe, za 2,3 odstotka pa delnice American Expressa, Na drugi strani je dva odstotka pridobila Bank of America. Dow Jones - 0,08 % NASDAQ - 0,3 % S&P 500 - 0,3 % Stanje ob 21:15 Dow Jones +0,05 odstotka Nasdaq -0,17 odstotka S&P 500 -0,15 odstotka Stanje ob 18:35 Dow Jones -0,06 odstotka V kotaciji osrednjega ameriškega indeksa se dražijo banke - Bank of America (+1,28 odstotka), JPMorgan Chase (+0,2 odstotka). Medtem pa se je najbolj, za 2,29 odstotka, pocenil General Electric. Nasdaq -0,29 odstotka S&P 500 -0,26 odstotka Stanje ob 15:45 Dow Jones + 0,04 % NASDAQ - 0,2 % S&P 500 - 0,06 % Manj Američanov na novo brez dela, manj tudi novih delovnih mest Število svežih brezposelnih v tednu do 12. septembra je bilo v ZDA 545 tisoč, kar je 16 tisoč manj od napovedi analitikov. Na drugi strani se je precej bolj zmanjšalo število delovnih mest, ki jih lahko zasedajo brezposelni. Število tekočih prejemnikov pomoči za primer brezposelnosti se je povišalo na 6,23 milijona. Analitiki so pričakovali stagnacijo na 6,1 milijona.",0
"Gradbeno podjetje Gramiz iz Kočevja, ki je pri NLB zadolženo za 17 milijonov evrov, se je znašlo v finančnih težavah. Če mu omenjena banka ne bo dala novih posojil, bo moralo podjetje s približno 50 zaposlenimi v stečaj. Gradbeno podjetje potrebuje novo posojilo. Gradbeno podjetje Gramiz iz Kočevja, ki v Dolu pri Ljubljani gradi stanovanjsko sosesko 13 dvonadstropnih blokov s 138 stanovanji, ima zaradi neplačil kupcev pri 30 milijonov evrov vredni naložbi za 2,5 milijona evrov izgube. Kot je pojasnil direktor Gramiza Branko Oberč, so na NLB, ki je njihov največji financer in hkrati največji financer omenjenega projekta stanovanjske soseske, naslovili predlog za rešitev nastalega stanja, v primeru negativnega odgovora pa bo moralo podjetje s približno 50 zaposlenimi v stečaj. S tem je odgovoril na anonimne obtožbe, da Gramiz podizvajalcem dolguje 30 milijonov evrov in da mu NLB noče pomagati, ker naj bi bila družba pri omenjeni banki že zadolžena za 40 milijonov evrov. Vse je posledica znanega stanja v slovenskem gradbeništvu, v podjetju, ki je vezano predvsem na lastne projekte, so zaradi tega letos odpustili približno 15 delavcev, je nadaljeval Oberč in hkrati zavrnil obtožbe, v katerih mu očitajo, da bo zaradi njegovega izčrpavanja podjetja brez dela ostalo 100 Gramizovih delavcev. Dodal je, da ne držijo niti obtožbe, da naj bi zaradi grozečega stečaja tako imenovane zdrave posle Gramiza prenesel na idrijski Kolektor. To je le eno od podjetij, s katerim kot poslovni partner sodelujejo, je dejal. Razplet omenjenega stanja je odvisen predvsem od NLB, ki bi z Gramizovim stečajem tudi sama povečala lastno izgubo, je še povedal Oberč. Podjetje je sicer pri NLB zadolženo za 17 milijonov evrov.",0
"Kanclerka spreminja prioritete? Kako oster boj za glasove volivcev se bije v Nemčiji, dokazujejo izjave kanclerke Angele Merkl. Ob morebitni zmagi je obljubila znižanje davka na dohodek za vse davkoplačevalce. Občutno zmanjšanje davkov je po njenih besedah tisto, kar bo zagotovilo hitro rast in omogočilo ponoven nadzor nad rekordnim proračunskim primanjkljajem. Ob tem je izključila možnost fiskalnega zloma. Izjava Merklove prihaja v času, ko v njeni Krščansko-demokratski uniji CDU narašča nemir, potem ko so javnomnenjske ankete pred volitvami prihodnji teden pokazale, da je podpora njeni zaželeni koaliciji s svobodnimi demokrati FDP padla pod 50 odstotkov. Konservativni krščanski demokrati so poraz doživeli tudi na nedavnih deželnih volitvah. Po pisanju FT-ja se v CDU-ju bojijo dogodkov iz leta 2005, ko jim kljub zmagi ni uspelo oblikovati koalicije s FDP-jem, zato so morali podati roko nemškim socialdemokratom SPD. Prepričana sem, da moramo storiti vse, kar lahko, da pridemo ven iz tega, preden se lahko vrnemo k bolj uravnoteženi fiskalni politiki, je povedala novinarjem v Berlinu. Hitro se moramo vrniti na raven gospodarske rasti, ki bi omogočila ponovno rast davčnih prihodkov. Čeprav je Merklova že pozivala k znižanju davkov, je ob tem opozarjala, da je treba upoštevati nujno potrebo po fiskalni konsolidaciji. S predstavitvijo znižanja davkov kot načina za spodbujanje davčnih prihodkov v prihodnosti pa kanclerka daje vtis, da spreminja prioritete, piše FT. A. Merkl Nemčija si ne sme privoščiti zaostanka V svetu poteka tekmovanje, katera država se bo prva izvila iz te krize, je dejala in dodala, da v tej tekmi sodelujejo tako Kitajska kot ZDA ter da si Nemčija ne sme privoščiti zaostanka. Pri tem je dodala, da se lahko načrtovano znižanje davkov razume tudi kot nadgradnja dozdajšnjih ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Vsekakor, piše FT. Merklova je dejala, da je bil sveženj 80 milijard evrov pomoči, namenjen okrepitvi gospodarstva, - polovica zneska naj bi bila porabljena šele prihodnje leto - porabljen na neustrezen način. Na znižanje davka na dohodek lahko gledate tudi kot na podaljšani del naših fiskalnih ukrepov, kot na dodatno spodbudo.",1
"Da je reforma pokojninskega sistema nujna, priča dejstvo, da danes za enega upokojenca delajo štirje delovno sposobni, čez 50 let pa bosta le še dva, opozarja Evropska komisija in dodaja, da v Sloveniji za izboljšanje razmer storimo premalo. Prebivalstvo se stara, zato so potrebne reforme obstoječega pokojninskega sistema. Leta 2008 so na vsakega državljana EU, starega 65 let ali več, prišle štiri osebe, sposobne za delo v starosti od 15 do 64 let, do leta 2060 pa se bo to razmerje zmanjšalo na ena proti dva. Gospodarska kriza je učinke staranja prebivalstva še zaostrila. Pokojnine že danes predstavljajo zelo velik delež javnih odhodkov v povprečju znašajo 10 odstotkov BDP, do leta 2060 pa lahko ta delež naraste na 12,5 odstotka. V evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je Evropska komisija objavila belo knjigo za ustreznejši, varnejši in trdnejši pokojninski sistem v Evropski uniji. Komisija v beli knjigi izpostavlja pomen spremljanja ustreznosti, vzdržnosti in varnosti pokojnin ter podpira pokojninske reforme v državah članicah. Prav tako poziva k prilagoditvi delovnega okolja in trga dela, tako da se zagotovijo ustrezni pogoji za starejše delavce in se ljudem omogoči, da ostanejo dlje delovno aktivni. Delali bomo dlje, manj bo predčasnega upokojevanja Države članice spodbuja k daljšanju delovne dobe s prilagajanjem upokojitvene starosti pričakovani življenjski dobi, omejevanjem predčasnega upokojevanja ter zmanjševanjem vrzeli med upokojevanjem moških in žensk. Za varnejšo starost bomo morali iz lastnega žepa v bodoče odšteti tudi sami. Ker v blagajni primanjkuje sredstev za izplačila pokojnin, bi morale članice Evropske unije spodbujati vplačila v dopolnilne sisteme zasebnega pokojninskega zavarovanja, bela knjiga pa se zavzema tudi za večjo zaščito pokojninskih pravic mobilnih delavcev. Prav slednji so bili pogosto žrtve kršitev s strani delodajalcev, zato bi bilo po besedah komisije treba vzpostaviti ustrezen nadzor, pristojne službe pa bi zagotovile združljivost pokojnin z mobilnostjo. Vsaka članica EU ureja pokojnine po svoje Bela knjiga temelji na rezultatih obširnega javnega posvetovanja in je v celoti usklajena z letnim pregledom rasti za leto 2012, dodajajo v Evropski komisiji. Ukrepi na evropski ravni bodo podprli in dopolnili nacionalne pokojninske reforme. Pokojninski sistemi so pretežno v pristojnosti držav članic, vendar jih Evropska unija lahko podpira z zakonodajo na področjih, ki vplivajo na delovanje notranjega trga, finančno podporo, ki bo starejšim delavcem omogočila, da dlje ostanejo na trgu dela, usklajevanjem politik in izmenjavo izkušenj. Bruselj je kritičen do slovenskega nasprotovanja pokojninski reformi. Foto Blaž Garbajs V Bruslju kritični do Slovenije Evropski komisar za zaposlovanje in socialne zadeve Laszlo Andor je medtem ocenil, da Slovenija ni ravno zgledna pri reformiranju pokojninskega sistema in da ni tako ambiciozna kot druge države v Srednji Evropi. Poudaril je tudi, da so v veliki meri nacionalni politiki odgovorni za to, da pojasnijo, zakaj je pokojninska reforma potrebna. Poleg tega je poudaril, da so resnično v veliki meri nacionalni politiki odgovorni za to, da pojasnijo, zakaj je kot rezultat demografskih sprememb in drugih dejavnikov pokojninska reforma potrebna. V večini primerov to pomeni tudi višjo upokojitveno starost in razne druge spremembe, je dodal. Prav tako mora Slovenija po komisarjevih besedah storiti več za dejavno staranje, na primer pri vlaganju v boljše priložnosti za zaposlovanje starejših delavcev, čeprav po stopnji brezposelnosti ne sodi med najšibkejše članice EU. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!",0
"Na Dursu so v okviru inšpekcijskega nadzora nad družbo Electa Naložbe ugotovili, da naj bi se ta neupravičeno izognila plačilu skoraj pet milijonov evrov DDV. Davčni inšpektorji povzročajo družini Janković vedno več preglavic. V inšpekcijskem nadzoru nad družbo Electa Naložbe, lastnico zazidljivega zemljišča na Barju, so še pred koncem postopka ugotovili davčne nepravilnosti. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, izhaja, da bo morala družba v lasti Damijana in Jureta Jankovića plačati dodatni davek v višini 4,89 milijona evrov. Gre za znesek, po višini enak odbitku davka na dodano vrednost (DDV), ki naj bi ga po ugotovitvah davčne uprave (Durs) leta 2007 neupravičeno uveljavljala Electa Naložbe. Spomnimo, da je pri pregledu poslovanja krovne družbe Electa in povezanih oseb, katerega izsledki so že januarja 2012 prišli v javnost, ena od glavnih ugotovitev ravno neupravičen odbitek oziroma vračilo DDV. V osrčju preiskave je bil posel s 5,4 hektarja velikim zemljiščem, ki ga je Electa Naložbe prodala Hypo Leasingu in ga nato vzela nazaj v najem. Pridobljena denarna sredstva v višini 17,6 milijona evrov so bila nato nakazana na krovno Electo. Čeprav gre za povsem normalen in uveljavljen način pridobivanja likvidnih sredstev, so na Dursu prepričani, da je bil cilj pogodb s Hypo Leasingom zgolj pridobivanje sredstev za financiranje drugih, močno zadolženih podjetij iz omrežja družine Janković. Ta naj bi s tem denarjem v obdobju od leta 2007 do 2011 financirala Zorana Jankovića in mu nakazala skupno tri milijone evrov. Na Dursu menijo, da je izpolnitev pogodb s Hypo Leasingom zaradi slabega finančnega stanja Electa Naložb vprašljiva, z njihovo prekinitvijo pa bodo nastale velike proračunske izgube iz naslova DDV. Četudi bi Durs po končanem postopku nadzora izdal odločbo in odmeril plačilo dodatnega davka, je zelo malo verjetno, da bi sredstva tudi končala v proračunu. Medtem ko je zemljišče na Barju že od samega začetka v lasti Hypo Leasinga, sta edino vrednejše premoženje Electa Naložb manjšinska deleža v podjetjih Medilab in BTC Kratochwill. Na prvem so že vpisane izvršbe treh upnikov, na drugem pa je vendarle uspelo vpisati plombo Dursu, o čemer smo v Dnevniku poročali že pred časom. Medtem ko na Dursu na podlagi podatkov, zbranih v postopku, ugotavljajo, da je davčna obveznost Electa Naložb »podana ali vsaj verjetno izkazana v višini 4,89 milijona evrov«, je njen direktor Damijan Janković prepričan o nasprotnem. »Postopek je v teku, sem pa prepričan, da ne bo prišlo do dodatne obdavčitve. Več bom lahko povedal po zaključku postopka nadzora,« je bil kratek.",0
"Slovenija ima težave v bančnem sistemu Premier Janša je zaradi suma oškodovanj poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu odstopil tudi generalnemu državnemu tožilcu in notranjemu ministru. Ta ga je predal policiji. O poročilu so se sicer že na ponedeljkovem sestanku pogovarjali minister Vinko Gorenak, prvi tožilec Zvonko Fišer in državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Barbara Brezigar. Zaradi oznake zaupnosti vsebine poročila na ministrstvu ne razkrivajo, je pa Gorenak o tem že opravil razgovor z vodstvom policije. Minister bo policiji podal tudi posebne usmeritve, kako naj se organizira, da bo v kar največji meri sledila usmeritvam tožilstva. Pred roko pravice smo enaki vsi, zato moramo storiti vse, da se raziščejo sumi oškodovanj v slovenskem bančnem sistemu in da krivce za enega največjih problemov te države pripeljemo pred sodišče, je ob tem dejal Gorenak. Poročilo je predsednik vlade Janez Janša prejel od Banke Slovenije. V njegovem kabinetu pravijo, da se ob navedbah in podatkih v poročilu porajajo sumi oškodovanj. Zato je Janša generalnega državnega tožilca in notranjega ministra pozval, da naj v okviru svojih zakonskih pooblastil in odgovornosti storita vse, da se čim prej raziščejo ti sumi. Kje najti rešitev za banke? Država se sicer že nekaj časa ukvarja z zagotavljanjem stabilnosti bančnega sistema in Banka Slovenije je to poročilo pripravila v okviru priprave rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev. Guverner Marko Kranjec je z informacijo o razmerah v slovenskih bankah že julija seznanil poslance. Vlada išče načine, kako stanje izboljšati. Koalicija se je uskladila o prenosu slabih terjatev na posebno agencijo oziroma sklad. Zdaj je na potezi ministrstvo za finance, saj bo v prvi fazi reševanje najverjetneje padlo na pleča davkoplačevalcev. Iskanje odgovornih Medtem potekajo tudi skrbni pregledi v posameznih bankah. Zaradi nakopičenih slabih terjatev in sumov nepravilnosti v bankah je bila predmet kritike tudi Banka Slovenije, češ da ni ustrezno opravila naloge bančnega nadzornika. Politiki pa že nekaj časa poudarjajo, da je nujno ugotoviti, kdo je odgovoren za takšno stanje v bančnem sistemu. Ob nedavnih kriminalističnih preiskavah v NKBM-ju je to izpostavil tudi finančni minister Janez Šušteršič, ki je prepričan, da je odkrivanje nepravilnosti v bankah ključnega pomena pri vzpostavitvi ponovnega zaupanja javnosti v bančni sistem.",0
"Portorož - Skupina Splošna plovba je v poslovnem lete 2009 ustvarila 142,7 milijonov evrov prihodkov in 23,7 milijonov evrov čistega dobička, kažejo nerevidirani rezultati poslovanja za leto 2009. Predsednik uprave Splošne Plovbe Egon Bandelj je rezultate poslovanja skupine v lanskem letu ocenil kot zelo dobre. Prihodki so v primerjavi z letom 2008 upadli za slabo tretjino, dobiček skupine pa skoraj za dve tretjini. V sicer rekordnem letu 2008 je portoroški ladjar namreč ustvaril 215,2 milijona evrov prihodkov in 61,3 milijona evrov dobička. Predvidoma 15. marca bo Splošna plovba v Nantongu na Kitajskem prevzela Trento, prvo od obeh ladij, ki bosta v letošnjem letu pomladili floto našega edinega ladjarja. Ladjo, ki je v sredo odplula na poskusno vožnjo, bo krstila dolgoletna direktorica Morske Biološke postaje Piran Alenka Malej, so sporočili iz Splošne plovbe.",1
"Pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o poslancih, ki sta jo vložila Franci Kek in Franco Juri, po mnenju ustavnega sodišča ne izkazuje pravnega interesa, saj še niso prejeli odločbe Ustavno sodišče je zavrglo pobudo dveh nekdanjih poslancev stranke Zares Franca Jurija in Francija Keka , ki trdita, da je novela zakona o poslancih protiustavna. ""Pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo,"" piše v sklepu ustavnega sodišča. Bivši poslanci, ki še vedno prejemajo nadomestilo, morajo tako o tem prejeti odločbe, ki jim zakon o uravnoteženju javnih financ niža pokojnine. Foto: Aleš Beno ""Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo,"" pravijo na ustavnem sodišču, kjer še dodajajo, da iz listin in priloženih pobud, ""pa tudi iz veljavnih zakonskih določb izhaja, da je za izvršitev izpodbijane določbe zakona treba izdati odločbe."" Novela niža poslanska nadomestila za 20 odstotkov Državni zbor je novelo, ki poslancem višino nadomestila niža za 20 odstotkov, sprejel 15. junija, po objavi v uradnem listu pa bo začela veljati 1. avgusta. Juri je pred časom dejal, da gre pri retroaktivnem posegu v pravice za protiustaven člen, proti znižanju nadomestil pa je bila tudi Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića . Poslanci s polletnim mandatom do nadomestila ne bodo upravičeni Zakon sicer med drugim tudi skrajšuje dolžino prejemanja nadomestila z enega leta na šest mesecev. Izjema bodo tisti poslanci, ki so bili v DZ-ju več zaporednih mandatov. Poslanec z dvema mandatoma bi tako nadomestilo lahko prejemal devet mesecev, poslanec s tremi ali več zaporednimi mandati pa eno leto. Vsem pa se višina nadomestila zniža za 20 odstotkov. Poslanci, ki so funkcijo opravljali manj kot šest mesecev, do nadomestila ne bodo upravičeni, enako bo veljalo za poslance, ki jim pogodba o zaposlitvi miruje in imajo možnost, da se vrnejo na staro delovno mesto.",0
"Ljubljana - Zaradi prevelike zadolženosti skupine Viator & Vektor (V&V) naj bi banke že zahtevale njeno dezinvestiranje oziroma prodajo nekaterih podjetij, smo izvedeli iz neuradnih virov. Konec lanskega leta so celotne obveznosti V&V znašale 270 milijonov evrov. V V&V, v kateri je predsednik upravnega odbora in največji lastnik Zdenko Pavček, zatrjujejo, da zahteve po dezinvestiranju niso prejeli od nobene banke. ""Tako kot večina slovenskih podjetij se spopadamo z likvidnostnimi težavami, vendar kljub temu tekoče servisiramo obveznosti do bank,"" pojasnjujejo. Toda, po drugi strani priznavajo, da pri premagovanju posledic gospodarske krize iščejo notranje vire, med katere ""uvrščamo tudi dezinvestiranje premoženja oziroma prodajo določenih naložb"". Katera podjetja oziroma naložbe nameravajo prodati, še ne želijo razkriti. Pri tem se postavlja vprašanje, ali V&V ne načrtuje prodaje transportne dejavnosti. Letošnjo pomlad so namreč razbremenili 120 tovornjakov (v vrednosti 4,6 milijona evrov) od skupno 390 tovornih vozil, ki jih imajo v lasti, tako da so postala vsa vozila prosta bremen. Poleg krize, ki je močno prizadela transport in logistiko, torej osnovno dejavnost družbe, se je po ocenah poznavalcev razmer V&V znašel v težavah zaradi prevelike širitve poslovanja s prevzemi. Medtem ko V&V, razen prevzema tretjega največjega makedonskega podjetja Tranšped, lani ni prevzel drugih podjetij, je bil bistveno bolj prevzemno aktiven v letu 2007. Potem ko je prodal TIB Transport in Integral, ki sta se ukvarjala s prevozom goriva, je namreč v istem letu kupil številna podjetja, ki se ukvarjajo z avtobusnimi prevozi. Pod njegovo okrilje so tako prišli Izletnik Celje, Integral Stojna Kočevje, Integral Zagorje in Koratur. Poleg omenjenih je v letu 2007 prevzel še nekaj manjših podjetij, medtem ko je prodal družbo Avtoprevoz Tolmin. V letih 2006 in 2005 je V&V prevzel nekaj manjših podjetij ter začel odpirati podjetja in predstavništva v tujini. Večji prevzem predstavljata nakup večinskega deleža Tovarne vozil Maribor (TVM) v letu 2004 in nakup večinskega deleža Sistemske tehnike v letu 2003. V skupino V&V je vključenih 25 podjetij doma in v tujini. Po pojasnilih V&V so bile konec junija njihove celotne obveznosti na enaki ravni kot konec leta 2008. Toda v lanskem letu so se v primerjavi z letom prej dolgoročne finančne obveznosti povečale za več kot 20 odstotkov, na 90,7 milijona evrov, kratkoročne finančne obveznosti pa kar za 45 odstotkov na več kot 100 milijonov evrov. Poleg tega je imel V&V 31. decembra lani še za 80 milijonov evrov kratkoročnih in dolgoročnih poslovnih obveznosti. Takrat je imel V&V 81,16 odstotka dolžniškega kapitala, kar je bilo za 6,2 odsotne točke več kot konec leta 2007. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Podizvajalci v gradbeništvu so bili na Darsu, kjer so se želeli sestati z upravo, a jim to ni uspelo. V upravi so jim dejali, da imajo pomembnejše delo . Uprava pojasnjuje, da se s Požarjem ne bo več pogovarjala. Po besedah vodje Društva podizvajalcev v gradbeništvu Mirka Požarja so danes podizvajalci na Družbo za avtoceste RS Dars prišli z vso potrebno dokumentacijo. Teh dokumentov pa ne morejo pregledovati s komisijo, ki nima nobenih pooblastil in je brez kompetenc, temveč z upravo, je prepričan vodja društva. Skladno s tem svojim prepričanjem so podizvajalci ob prihodu poklicali upravo in jo prosili za sestanek. V upravi so jim odgovorili, da nimajo časa, ker imajo pomembnejše posle . Kasneje je predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik to dejanje podizvajalcev označila za nedopustno in nekulturno in napovedala, da se s Požarjem ne nameravajo več pogovarjati. Današnje dejanje Mirka Požarja presega vse meje kulturnega in dopustnega obnašanja in ga v družbi ostro obsojamo. Kljub temu, da smo še vedno mnenja, da so pogovori edina prava rešitev problemov podizvajalcev, sporočamo, da se z Mirkom Požarjem družba Dars ne bo več pogovarjala, je povedala v izjavi za javnost. Pri tem je dodala, da so se s posameznimi podizvajalci še vedno pripravljeni pogovarjati. Za podizvajalce v gradbeništvu na Darsu nimajo časa. Med drugimi je Požar nato govoril s poslovno sekretarko uprave Darsa. Vprašal jo je, ali so pripravljeni dati vsaj pooblastilo komisiji, ki je v kleti stavbe čakala na podizvajalce, a je znova ostal brez odgovora. Ker niso dobili zagotovila, da je komisija kompetentna in ker jim je uprava dala vedeti, da nima časa zanje, so se podizvajalci po Požarjevih besedah sami odpravili v četrto nadstropje stavbe, kjer so prostori vodstva, a so tam naleteli na zaprta vrata. Kaže, da je ta uprava popolnoma nezainteresirana za rešitev problema podizvajalcev. Komisiji ne želi dati pooblastila, kar pomeni, da je vse to skupaj ena farsa in popolno nasprotje julijskega dogovora, je poudaril Požar in dodal, da je uprava tedaj priznala določene napake in da so se nato dogovorili, da vendarle poskušajo zbližati stališča. Na vprašanje, kakšni bodo njihovi koraki po današnjih dogodkih, je odgovoril, da ne ve. Že v četrtek se je srečanje predstavnikov podizvajalcev in komisije Darsa, na katerem bi morali pregledati posamezne zahtevke podizvajalcev, končalo neuspešno. Podizvajalci so sestanek prekinili prav zato, ker komisija ni imela pooblastil in ni želela pisati uradnega zapisnika sestanka. Dars je nato podizvajalce, ki so odpovedali tudi sestanka, sklicana za danes in ponedeljek, znova pozval k pogovorom, v sporočilu pa med drugim zapisal tudi, da Požar krši dogovore v zvezi z reševanjem problematike podizvajalcev, da manipulira s podizvajalci in da mu ni v interesu, da se njihove težave čim prej rešijo. Podizvajalci od Darsa za nekatera dela na pomurski, dolenjski in primorski avtocesti zahtevajo za skupno okoli devet milijonov evrov plačil. Uprava imela vnaprej dogovorjene obveznosti Dars je sicer odziv na dogodek že objavil tudi na svojih spletnih straneh, pri čemer je zapisal, da je Požar danes tako kot že večkrat samovoljno določil uro sestanka ter pričakoval takojšen sprejem. Sporočeno mu je bilo, da ga danes uprava ne more sprejeti, saj ima vnaprej dogovorjene delovne obveznosti. Kljub temu je Mirko Požar samovoljno vstopil v prostore družbe ter na ta način želel izsiliti srečanje z upravo, so opozorili. Navedli so še, da bodo njihove strokovne službe tudi v ponedeljek pripravljene sprejeti podizvajalce, ki bi se sestankov želeli udeležiti. Nekateri med njimi namreč po njihovih besedah niso upoštevali četrtkovega Požarjevega bojkota. Tako je bil v četrtek opravljen en sestanek, nekaj pa jih pričakujemo v začetku prihodnjega tedna, so sklenili.",0
"600 delavcev begunjskega Skimarja napoveduje stavko, če jim ne bodo izplačali regresa. Sindikat podjetja jih je s sporočilom na oglasni deski obvestil, da bodo regres prejeli šele novembra.",0
"Gorivo je zopet dražje in zaradi vse dražjih naftnih derivatov, so se nekateri domislili druge rešitve. Namesto dizla v svoj avtomobil točijo olje. Na bencinskih črpalkah je od polnoči zopet potrebno globlje poseči v žep. 95-oktanski bencin bo dražji za 3 cente in bo po novem stal 1,187 evra za liter. Dražji bo tudi 98-oktanski bencin, za katerega bo potrebno odšteti 1,198 evra za liter. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 3,9 centa na 1,298 evra na liter, kurilno olje pa za 3,3 centa. Liter bo veljal 0,957 evra. Po dveh zaporednih podražitvah pa se mnogi sprašujejo, kaj storiti, da ne bi zaradi goriva obubožali. Iz Zaboka na Hrvaškem prihaja odlična rešitev. Namesto, da bi se odpravil na črpalko, Zoran Gajdarov v svoj avtomobil toči olje iz cvrtnika. Prihranek je, pravi, ogromen. Cene naftnih derivatov se dvigajo v nebo. Zoran Gajdarov že od leta 2001 svoj 28 let star mercedes polni z oljem iz cvrtnika, vendar ne gre za navadno olje. Gajdarov je povedal, da je gorivo drago, zato se je, iz ekonomskih razlogov, odločil za drugo rešitev. Ena plastenka olja iz cvrtnika in avtomobil je pripravljen za vožnjo, pravi. Zelo je pomembno tudi to, kaj se je v olju cvrlo. Najboljše je olje, v katerem so se cvrli lignji, pravi. Olje, v katerem se je peklo meso, ni dobro, še doda. Gajdarov je olje testiral tudi na drugih avtomobilih in vožnja je bila vsakokrat brezhibna. Zaradi vedno dražjega goriva pa lahko prav olje iz cvrtnika postane novi hit. Bomo tudi mi kmalu točili olje v svoje avtomobile? Foto dnevnik.hr Dražji naftni derivati Slovencem, kot kaže, še ne povzročajo velikih skrbi. Po besedah tiskovnega predstavnika Petrola Aleksandra Salkiča večjih gneč pred bencinskimi črpalkami pred zadnjimi podražitvami ni bilo. Prav tako na Petrolu niso zaznali večjega povpraševanja po avtoplinu. Ker pa se naftni derivati še kar dražijo, nas je zanimalo, ali se bo podražila tudi vožnja s taksi službami. Predsednik Taxi društva Ljubljana Tomo Žmavc je za 24ur.com povedal, da o spremembah cen, ne glede na to, da se naftni derivati še kar naprej dražijo, ne razmišljajo. Kot je povedal, je konkurenca na trgu precej močna, zato sprememba cen ne bi bila prava rešitev. Se bo torej kmalu bolj izplačala vožnja s taksijem kot lastnim osebnim avtomobilom?",0
"Predsednik uprave Mure Franc Huber je nadzornemu svetu družbe podal odstopno izjavo, saj odhaja v pokoj. Družbo bo vodil do imenovanja novega predsednika uprave. Franc Huber Zdaj že odstopljeni predsednik uprave Mure Franc Hubert je bil na tem položaju od 1. julija lani. Kljub odstopni izjavi bo družbo vodil do imenovanja novega predsednika uprave, so še sporočili iz družbe, katere lastniki bodo na skupščini 12. maja odločali o dokapitalizaciji. Nadzorni svet Mure, ki je imela po nerevidiranih podatkih v letu 2008 ob enakem obsegu proizvodnje in prodaje kot leta 2007 tri milijone evrov izgube, je namreč z namenom dokapitalizacije sprejel sklep o sklicu skupščine, hkrati pa je sprejel tudi rebalans načrta za letos, ki upošteva zadnje razmere na trgu. Rezultat poslovanja družbe bo konec leta v veliki meri odvisen tudi od načina razrešitve presežka delavcev. Mura se spopada z upadanjem naročil. Mura je sicer s 1. aprilom uvedla 32-urni delovni teden, saj so naročila upadla za dodatnih 10 odstotkov. Plače zaposlenih so ostale enake, kot da bi delali 36 ur tedensko. 36-urni delovni teden so namreč v družbi zaradi upada naročil uvedli že s 1. februarjem.",0
"Ljubljana - Čeprav se je gradnja optičnega omrežja v zadnjih dveh letih močno pospešila - število priključkov se vsako četrtletje poveča za več kot petino (v drugem četrtletju letos za dobrih 12 odstotkov) - se Slovenija po hitrosti širokopasovnega dostopa uvršča v samo dno držav Evropske Unije. Še vedno namreč priključke s hitrostjo do dveh Mbit/s uporablja skorajda 60 odstotkov slovenskih uporabnikov, medtem ko ima hitrejšo povezavo na voljo skoraj tri četrtine evropskih kolegov, je razvidno iz marčevskega implementacijskega poročila evropske komisije. Alternativni operaterji krivdo valijo na Telekom Slovenije. ""Vodilni ponudnik namreč trži internetno povezavo 1 Mbit/s kot osnovno, samostojno storitev. Za višje internetne hitrosti pa mora posamezni naročnik sam sprožiti naročilo,"" pojasnjujejo v Amisu in dodajajo, da mora Telekomov uporabnik za nadgradnjo hitrosti z 1 Mbit/s na 2 Mbit/s plačevati tudi do šest evrov več mesečne naročnine. Pri Amisu se za hitrejšo povezavo sicer odloča več kot 70 odstotkov uporabnikov. Podobno menijo v T-2, kjer imajo na optičnem omrežju že več kot 40.000 naročnikov: ""Seveda so za omenjeno stanje krivi operaterji, ki ne vlagajo dovolj v nova in zmogljivejša omrežja. V naši ponudbi so paketi, ki tudi na tehnologiji VDSL, ne le na FTTH (optični), vključujejo minimalno hitrost 10 Mbit/s, in to simetrično,"" so poudarili. Čeprav v Telekomu Slovenije priznavajo, da se velika večina njihovih uporabnikov, kar 85 odstotkov, še vedno odloča za hitrosti, nižje od 2 Mbit/s, pa poudarjajo, da se v Sloveniji pri zbiranju podatkov ne upošteva IP-televizije oziroma vezanih storitev, kar bi povsem spremenilo statistiko hitrosti dostopa do širokopasovnih storitev. ""Zaradi tega so naši priključki 'trojčka ali dvojčka', kjer se je uporabnik odločil le za 1 Mbit/s hitrosti za dostop do interneta, primerljivi z nekaterimi evropskimi priključki s hitrostmi do 10 MBit/s ali celo višjimi hitrostmi,"" je podatke evropske komisije prav tako zavrnil Matjaž Janša, nekdanji vodja direktorat za pošto in elektronske komunikacije. Kljub temu, da se Slovenija po hitrosti, nižji od 2 Mbit/s, uvršča takoj za Ciper, Poljsko in Estonijo, pa so v Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) optimistični, saj se naša država glede hitrosti, ki presegajo 10 Mbit/s, uvršča v sam vrh. ""Prepričani smo, da se bo vedno več uporabnikov odločilo za dostop prek optike do doma, saj se povečujeta tako pestrost ponudbe oziroma dostopa kot tudi primerljivost s cenami dostopa prek bakrene parice ali koaksialnega kabla."" ""Če bi operaterji optično infrastrukturo širili enakomerneje po vseh območjih države in ne zgolj v urbanih središčih, bi to zagotovo prispevalo k povečanju deleža uporabnikov (z višjo hitrostjo),"" pojasnjujejo. tomaz.modic@dnevnik.si",0
"Na vprašanje, ali se strinja, da bi Slovenija utegnila biti že oktobra nelikvidna, je minister Šušteršič odgovoril, da so časi za državo težki, vlada pa mora še jeseni sprejeti pomembne reforme. Bolj kot bomo pri tem uspešni, večja je verjetnost, da ne bomo potrebovali pomoči, je dejal za avstrijski Die Presse. Slovenski minister za finance Janez Šušteršič je v pogovoru za današnjo izdajo avstrijskega časnika Die Presse dejal, da Slovenija do konca leta potrebuje okoli pol milijarde evrov, pri čemer ima več možnosti od najema kreditov do izdaje obveznic. Na vprašanje, ali se strinja z oceno premiera Janeza Janše, da bi utegnila biti Slovenija že oktobra nelikvidna, je odgovoril, da so časi za državo res težki, vlada pa mora še jeseni sprejeti pomembne reforme. Bolj kot bomo pri tem uspešni, večja je verjetnost, da ne bomo potrebovali pomoči in se bomo lahko sami refinancirali, je pojasnil. Po njegovih besedah sicer ni mogoče izključiti, da bo Slovenija morala zaprositi za pomoč, vendar bo storila vse, da bi se temu scenariju izognila. Do jeseni potrebujemo morda pol milijarde evrov, Slovenija pa ima pri tem več alternativ lahko najamemo domače kredite ali izdamo zakladne obveznice. Res pa je, da bi bila uspešna izdaja državnih obveznic do konca leta zelo dobrodošla, je povedal. Na vprašanje, katera podjetja bi vlada privatizirala, je Šušteršič odgovoril, da bo potrebno restrukturiranje Adrie Airways, zagotovo pa tudi NLB, pa tudi pri podjetjih, ki so v boljšem položaju, kot so npr. Telekom, Triglav in Petrol, po njegovem mnenju ni podlage, da bi še bila v lasti države.",0
"Direktor Iniziative Generali 96 Pierpaolo Cerani je povedal, da želi z nakupom Kolonela in s tem podjetij, ki jih ta obvladuje, prodreti na tuje trge, med drugim bi tudi z Radensko preplavil ZDA. Pierpaolo Cerani Direktor Iniziative Generali 96 Pierpaolo Cerani je za Delo povedal, da je njegovo podjetje kupilo 30-odstotni delež Kolonela. V Kolonel in verigo precej zadolženih podjetij pa naj bi vstopil zaradi poslovne priložnosti. Kljub velikim dolgovom ima narejen sanacijski načrt, ki ga, kot pravi, lahko uresniči, če bo dobil nazaj glasovalne pravice za Infond Holding, ki jih je zaradi suma koncentracije lastništva zamrznil Urad za varstvo konkurence. Kot je Cerani povedal za Delo, je za pridobitev teh pravic pripravljen iti tudi na Evropsko sodišče. O tem pa se namerava najprej pogovoriti z ministrom za finance Francem Križaničem. Napadli so me, da sem italijanski mafijec, ampak v resnici sem 75-odstotni Slovenec, torej sem slovenski mafijec, je povedal Cerani, ki napoveduje bitko z Uradom za varstvo konkurence. Križaniču namerava Cerani predstaviti celotni sanacijski načrt. Meni, da ima skupina velik potencial, ki pa ga uničujejo razne igrice političnih skupin in medijev. Napadli so me, da sem italijanski mafijec, ampak v resnici sem 75-odstotni Slovenec. Torej sem slovenski mafijec, pravi Cerani. Za nakup ni bilo treba veliko denarja Za italijanski dnevnik Il Picolo pa je Cerani pojasnil, da za nakup omenjenega deleža Kolonela ni bilo treba veliko denarja, saj je podjetje zadolženo za kar 800 milijionov evrov, ki jih je z nakupom tudi prevzel. Zavrnil je namigovanja, da bi za nakupom stala kaka ameriška družba in zagotovil, da posel sklepa le njegov holding Iniziative Generali 96. Pogajanja o poslih so po njegovih besedah trajala tri mesece. Za tržaški dnevnik je tudi dejal, da je do Radenske vedno gojil posebno ljubezen. Ko sem se informiral o možnostih za njen nakup, sem izvedel za težaven položaj Kolonela. Iz tega so se stvari razvile naprej, je pojasnil Cerani, ki je še dodal, da je kupil tolikšen delež, da z njim lahko nadzoruje, čeprav si je pridržal možnost preveriti nakup stoodstotnega deleža. Želi prodreti na tuje trge Sam s poslom vidi priložnost operacije z velikimi možnostmi za uspeh, ki je ne gre zapraviti, saj gre za prestižne znamke in za visoko kakovostne proizvode, ki glede mineralne vode, piva in sadnih sokov pokrivajo 90 odstotkov slovenskega trga. Povedal je, da želi delati konkurenco italijanskemu San Pellegrinu in ZDA preplaviti z Radensko . Gre za to, da se pomnoži izvoz in da se te proizvode prodaja po vsem svetu. Radensko, ki jo danes poznajo samo v Furlaniji-Julijski krajini in Venetu, predvsem v ZDA, sadne sokove Fructala pa po vsej Evropi. Seveda pa gre tudi za to, da se okrepi uvoz vseh teh proizvodov v Italijo, pravi Cerani in navaja možnost selitve sedeža Kolonela iz Maribora v Ljubljano. V slovensko prestolnico naj bi se preselili tudi nekateri sodelavci tržaškega podjetnika. Delo in Večer bosta samostojna Zatrdil je, da bo v roku enega meseca pripravljen celoten industrijski načrt, katerega glavni smernici bosta vsekakor širjenje slovenskih znamk in proizvodov po vsem svetu ter ohranitev vseh delovnih mest. Glede dnevnikov Delo in Večer, tržaški podjetnik pravi, da ima prvi 499 zaposlenih, od katerih je 400 novinarjev, in ustvarja pet milijonov evrov dobička, drugi pa ima 280 zaposlenih. Tudi ta delovna mesta bo ohranil, pri čemer dodaja, da bo novinarjem in urednikom pustil čim večjo avtonomijo. Dolgovi niso glavna skrb, glasovalne pravice so večji problem Kolonel ima v lasti 78 odstotkov Centra naložb, omenjena družba pa je 71-odstotna lastnica Infond Holdinga. Ta je s 55-odstotnim deležem večinski lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,9 odstotka Mercatorja. Kot pravi Cerani, dolgovi niso glavna težava skupine, čeprav so veliki. Huje se mu zdi, da z družbo ni mogoče upravljati, ker Infond Holding v pivovarni nima glasovalnih pravic. Naši italijanski odvetniki, med katerimi je tudi najboljši strokovnjak za konkurenčno pravo Luciano Vasques, bodo skupaj s slovensko odvetniško družbo Čeferin proučili možnosti, kako bi sprostili uveljavljanje naših glasovalnih pravic v Laškem. Če v zelo kratkem času ne bomo rešili teh vprašanj s tukajšnjim Uradom za varstvo konkurence, bomo šli na Evropsko sodišče, je napovedal Cerani. Manjšinski delež smo kupili, ker želimo najprej analizirati stanje v podjetju Težko je govoriti o tem, kaj je v ozadju. Dejstvo pa je, da resni investitorji v podjetje vstopajo tako, da se pogovorijo tudi z bankami, kar pa se v tem primeru ni zgodilo. Gospodarski minister Matej Lahovnik Direktor Iniziative Generali 96 pravi, da ima Boško Šrot še vedno v lasti svoj delež, torej večinski, vendar ni več dejaven v skupini. Kot pravi, večine v Kolonelu niso kupili, ker morajo najprej pogledati in analizirati skupino od znotraj. Predvsem zato, ker ne moremo izvrševati upravljavskih pravic v Pivovarni Laško. Ob tem je napovedal, da po pregledu obstaja tudi možnost, da bi pozneje dokupili preostali delež. Skupina Iniziative Generali 96 se primarno ukvarja z zdravili. So največji proizvajalec infuzij v Italiji izdelajo okoli 80 milijonov kosov letno. Od tega imajo 70 milijonov evrov prometa.",1
"Kar 26 italijanskih bank je od agencije Moodys dobilo nižje bonitetne ocene. To je napad na Italijo, njena podjetja, njene družine in njene državljane nasploh, pa pravijo v združenju italijanskih bank, ker so prepričani, da so bonitetne hiše element destabilizacije trgov. Bonitetna agencija Moodys je 26 italijanskim bankam znižala ocene, vključno z največjima bankama v državi Unicredit in Intesa Sanpaolo. Znižane so bile ocene na dolgoročna posojila in na depozite. Kot razlog za tako odločitev agencija navaja recesijo, s katero se spopada italijansko gospodarstvo, in povečanje deleža slabih dolgov. Moodys dodaja, da prav za vse banke, ki so jim znižali oceno, napovedi ne kažejo nič dobrega. Znižanje ocen med bankami je različno od ene stopnje, nekaterim bankam pa celo za štiri stopnje. Ocene za italijanske banke so zdaj med najnižjimi znotraj naprednejših evropskih držav, kar odraža njihovo občutljivost na neugodna okolja v Italiji in Evropi, so sporočili v bonitetni hiši. Kot razlog za tako odločitev so navedli tudi varčevalne ukrepe, ki jih sprejema vlada, saj se zaradi njih zmanjšuje povpraševanje. Vse več je tudi problematičnih posojil. Finančna moč bank Unicredit in Saopaolo je ocenjena z oceno C , njuni depoziti pa so ocenjeni z A3. Peta največja italijanska banka Unione di Banche Italiane je za svoje depozite dobila oceno Baa2, finančna moč pa je ocenjena z D+. Banco Popolare, ki je četrta največja banka v Italiji, pa je za svoje depozite dobila oceno Baa3, njena finančna moč je ocenjena z D . Banka ima težave zaradi nizke ravni kapitala, so zapisali v agenciji Moodys. Finančno moč tretje največje banke v Italiji, Banca Monte Dei Paschi, so ocenili z D, njene depozite pa so ocenili z Baa3. Italijanske banke To je napad na Italijo! Italijanske banke so se na odločitev bonitetne hiše ostro odzvale in jo označile za neodgovorno, nerazumljivo in neupravičeno . Odločitev je napad na Italijo, njena podjetja, njene družine in nasploh njene državljane, so bili jasni v združenju italijanskih bank. Ob tem so poudarili, da je Moodys s tem dejanjem potrdil oceno, da so bonitetne hiše s svojimi nepopolnimi in nasprotujočimi si ocenami element destabilizacije trgov . V združenju italijanskih bank so regulatorje finančnega trga v EU pozvali, naj še zaostrijo regulacijo delovanja bonitetnih agencij, sami pa nameravajo sprejeti potrebne ukrepe za zaščito legitimnih interesov italijanskega gospodarstva, ki zaradi bonitetnih ocen trpi veliko škodo . Že aprila je ameriška bonitetna hiša napovedala, da bo v sredini maja začela objavljati ocene za 114 evropskih finančnih institucij, vključno z italijanskimi. Proces objavljanja ocen pa naj bi končala do konca junija. Italijanske banke so sicer decembra lani od Evropske centralne banke ECB dobile 116 milijard evrov posojil, februarja pa še 139 milijard.",0
"Težave z izplačili se niso zgodile prvič letos Ker vodstvo TVM-ja spet zamuja z izplačilom plače in dela regresa, so delavci za 3. januar napovedali stavko. Predsednik uprave jim je zagotovil, da bodo denar prejeli najpozneje do petka. Delavci in delavke so razočarani, ker se niso uresničila večkratna zagotovila vodstva družbe in predstavnika lastnika podjetja, da bosta novembrska plača in preostali del regresa za letni dopust za leto 2010 izplačana najpozneje do 29. decembra. Novim obljubam predsednika uprave Janez Lipuša, da bodo zamujena izplačila nakazana najpozneje do 31. decembra, delavci ne verjamejo več. Sekretar sindikata SKEI Podravje Branko Medik je dejal, da so delavci siti nenehnih zapletov pri izplačilu osebnih dohodkov, ob tem pa bi radi, da se končno razjasni položaj, v katerem je tovarna. Proizvodnja stoji že skoraj eno leto Čeprav so proizvodne hale polne napol izdelanih avtobusov, proizvodnja že skoraj eno leto miruje, ljudje pa bi radi delali. Vsi samo čakajo, nihče pa ne ve, kakšna usoda jih bo doletela. Nekateri bi si v tem času že lahko poiskali službo, a si tega za zdaj ne upajo, saj ne vedo, kako bo s TVM-jem, je pojasnil Medik. Člani sindikalne podružnice SKEI-ja v TVM-ju so se že 10. novembra dogovorili, da bodo za 3. januar napovedali stavko, če delodajalec do konca leta ne bo poravnal vseh obveznosti do delavcev. Delavci so se namreč morali vsak mesec sproti pogovarjati z vodstvom o izplačilu plač. TVM zaposluje okoli 145 ljudi, zaposleni pa so si konec marca šele z grožnjami zagotovili januarske plače, težave pa so nastale tudi pri izplačilu majskih plač. Delavci so stavkali en dan, nato pa dosegli dogovor z lastnikom.",0
"Konec septembra je oceno znižala najprej agencija Moodys, nato še Fitch Agencija Standard & Poor s je v sredo znižala oceno kratko- in dolgoročnega kreditnega tveganja Sloveniji za eno stopnjo, z AA/A-1+ na AA-/A-1+. Razlog za znižanje kreditne ocene je proračunska podoba Slovenije, ki se je od krize leta 2008 poslabšala, politiki pa še niso predstavili konsolidirane strategije, ki bi bila po mnenju S & P-ja verodostojna. Breme slovenskega dolga, ki se je v letih 2002 do 2008 zmanjševalo, se je hitro povečalo zaradi vladnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in bančnemu sistemu po krizi. S & P pričakuje, da bo splošni vladni dolg letos porasel na 43 odstotkov BDP-ja, kar je dvakrat več kot v letu 2008. Cvetoče gospodarstvo je vlado uspavalo S & P meni, da je razmeroma cvetoče in gospodarsko stabilno obdobje po osamosvojitvi vlado uspavalo in ni prejela potrebnih strukturnih reform, kar je dodatno pritisnilo na državne finance. S & P je zato prepričan, da volitve v decembru pomenijo priložnost za novo vlado, da prepreči nadaljnje nazadovanje in da izvede strukturne reforme. Ocena agencije za naprej ostaja stabilna, ker se pričakuje konsolidacija državnih financ in izvedba programa proračunske konsolidacije. Čeprav se zaradi dogovorne narave slovenske politike pričakuje zamuda pri strukturnih reformah, pa S & P obenem pričakuje, da jih bo nova vlada izvajala. Gre že za tretje znižanje bonitetne ocene Sloveniji - konec septembra sta za eno stopnjo oceni znižali najprej Moodys s tretje najvišje Aa2 na Aa3 in Fitch z AA na AA-.",0
"Pooblaščenec družbe Ibiko in Nogometnega kluba Drava Ptuj Bilić je na mariborsko okrožno sodišče vložil ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave nad Cestnim podjetjem Maribor. Vladimir Bilić od sodišča zahteva ustavitev postopka prisilne poravnave in začetek stečaja, podrobnosti pa bo pojasnil na torkovi novinarski konferenci. Omenjena upnika mariborske družbe sta zahtevo za stečaj CPM sicer vložila aprila lani, zaradi mnenja, da je CPM insolventen, saj jim ne more izplačati okoli 150.000 evrov pogodbeno dogovorjenih pokroviteljskih sredstev. Mariborsko sodišče je zahtevo za stečaj novembra lani že zavrnilo. Razlogov za zavrnitev stečajnega predloga na sodišču takrat niso pojasnjevali, zagotovo pa je bilo med njimi predvsem izvedensko mnenje Irene Lesjak, ki predlagateljem ni bilo naklonjeno. Po mnenju izvedenke na dan vložitve zahteve za stečaj CPM ni izpolnjeval pogojev iz zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Zaradi izvedenkinega mnenja sta ptujski nogometni klub in Ibiko, družba v lasti podjetnika Franca Gajška, nedavno na mariborsko državno tožilstvo vložila tudi kazensko ovadbo zoper Lesjakovo. V njej ji očitajo krivo izpoved pred sodiščem in nevestno delo v službi, saj naj bi v postopku predloga za stečaj CPM podala neresnične informacije, ki so prikrivale insolventnost podjetja. Mariborsko okrožno sodišče je sicer v zadnjih dveh letih že dvakrat zavrnilo zahtevo upnikov za stečaj CPM, ki se trenutno nahaja v prisilni poravnavi, prav danes pa se je iztekel rok, do katerega so morali upniki prijaviti svoje terjatve. Že jeseni 2009 je bila namreč zavrnjena podobna zahteva družbe Avtoprevoz Gramet Trade.",0
"Ljubljana - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) letos osmo leto podeljuje priznanja za najboljše inovacije, s podeljevanji pa je pred 14 leti začela območna zbornica Zasavje. Na GZS ocenjujejo, da se je v 14 letih nabralo najmanj 1500 inovacij, med letošnjimi novostmi pa je načrtovano sistemsko spremljanje uspešnosti nagrajenih inovacij. Na GZS trenutno pripravljajo kriterije spremljanja uspešnosti nagrajenih inovacij, saj načrtujejo, da bodo letos začeli to sistemsko spremljati, je STA pojasnila vodja projekta Inovativnost na GZS Simona Rataj. Doslej so sicer na GZS že dobivali nekaj povratnih informacij, ko so podjetja s pomočjo priznanj in promocije posameznih inovacij v medijih pridobila nove posle. GZS priznanja podeljuje dvostopenjsko, in sicer najprej na regionalni ravni v okviru 13 območnih gospodarskih zbornic in nato izmed najboljših med njimi nagradi še najboljše na nacionalni ravni. Priznanja za najboljše inovacije na ravni države so praviloma tri, in sicer zlato, srebrno in bronasto, podeljene pa so v skladu s posebnim pravilnikom. Število prijavljenih in nagrajenih inovacij se v zadnjih letih povečuje. Za leto 2006 je bilo denimo prijavljenih 148 regijskih inovacij, 36 izmed teh se je potegovalo za priznanja na nacionalni ravni. Za leto 2008 je bilo na regijski ravni prijavljenih 184 inovacij, na nacionalni ravni pa 42. Za lansko leto - torej inovacije, ki jih nagrajujejo letos - je bilo na regijskih ravneh prijavljenih že 270 inovacij, predvideno število prijavljenih na nacionalni ravni pa bo okoli 45. Večina regijskih podelitev priznanj se bo zaključila prihodnji teden, le ena regionalna zbornica bo imela podelitev nagrad v jeseni. Podelitev nagrad najboljšim v Sloveniji pa bo potekala na prireditvi, ki jo GZS načrtuje za 15. september. Največ inovacij slovenska podjetja prijavljajo s področja strojništva, optimizacije poslovnih procesov in elektronike. Poleg načrtovanega sistematičnega spremljanja uspešnosti nagrajenih inovacij pa so na GZS letos že nekoliko posodobili in malenkost spremenili kriterije za izbor. S tem so razširili področja inovativnosti s predvsem tehnoloških inovacij tudi na netehnološke. Prijave, ki so jih prejeli, sedaj pokrivajo tudi storitve, izobraževanja, inovacije s področja IKT ter tudi varovanja okolja. GZS daje inovativnosti v podjetjih izjemen pomen, poudarja Ratajeva, ki projekt Inovativnost na GZS vodi zadnja štiri leta. ""Inovativnost je gibalo konkurenčnosti, brez inovativnosti/inovatorjev slovenska podjetja ne bodo preživela,"" trdi Ratajeva in dodaja, da zato na GZS inovativnost spodbujajo na različne načine. Inovativnost spodbujajo tako s promocijskimi dogodki, kot so podeljevanja priznanj za najbolje inovacije, kot tudi s seminarji, izobraževanji in z dogodki, kjer podjetja povezujejo z raziskovalci iz javnih raziskovalnih institutov in fakultet. Prav tako na GZS organizirajo tehnološke delegacije, kjer spodbujajo predvsem bilateralno razvojno sodelovanje. Na GZS menijo, da podeljena priznanja dajejo tako podjetjem kot tudi inovatorjem zadoščenje, saj zbornica s tem prepozna njihov trud in drugačno razmišljanje. ""Lahko bi rekli, da priznanja inovatorjem dajejo zagon za nadaljnjo inovativnost. Predvsem pa inovatorje s pomočjo priznanj učimo tudi uspešnega predstavljanja inovacij in inovativnih poslovnih idej,"" pravi Ratajeva. Ob tem posebej izpostavlja ekipo, ki sodeluje pri spodbujanju inovacij in ki je razširjena po vsej Sloveniji. To so predvsem regionalne gospodarske zbornice ter tudi ocenjevalne komisije, ki delujejo v njihovem okviru.",1
"Tržič - Nadzorni svet tržiškega Peka je na današnji seji obravnaval izsledke posebne revizije poslovodenja Marte Gorjup Brejc. Pokazala je na več nepravilnosti, ki so podjetju povzročile vsaj za nekaj 100.000 evrov škode. Nadzorniki so zato upravi naložili, naj sproži vse pravne postopke za ugotovitev kazenske in odškodninske odgovornosti. Kot je po seji za STA pojasnil predsednik nadzornega sveta Peka Robert Ličen, se proti Gorjup Brejčevi, zoper katero je zaradi prodaje nepremičnin DSU že podal kazensko ovadbo, verjetno obeta še več ovadb in tožb. Revizija je namreč pokazala na utemeljen sum zlorabe položaja in na opustitev načela dobrega gospodarjenja, na več nepravilnosti pa je opozorila tudi v srbskem hčerinskem podjetju Peka. Uprava pod vodstvom Janeza Sajovica, ki je Gorjup Brejčevo na tem mestu nasledil letošnjega februarja, se bo odločila, ali bo proti bivši prvi dami Peka postopala prek civilne tožbe ali prek kazenske ovadbe. Nekatera dejstva so namreč po Ličnovih zagotovilih zelo neovrgljiva in dokazljiva. Tako naj bi bilo nesporno dokazljivo vsaj nekaj 100.000 evrov povzročene škode. Z izsledki revizije bo vodstvo Peka na prihajajoči skupščini, ki bo 31. avgusta, seznanilo tudi lastnike. Poleg tega na dnevnem redu skupščine, kateri so nadzorniki danes namenili dobršen del svojega časa, ostajajo že objavljeni predlogi sklepov, ki so usklajeni tudi z večinskim lastnikom, to je državo. Nadzorniki so danes precej pozornosti namenili tudi potrebni dokapitalizaciji Peka. Zaenkrat je predlog, da bi DSU, ki je zaradi sporne odprodaje nepremičnin v času Gorjup Brejčeve zoper Peko podal odškodninski zahtevek, v skladu z izvensodno poravnavo ta odškodninski zahtevek namenil za dokapitalizacijo. Poleg tega naj bi na Peko prenesel še nekaj nepremičnin, ki so v njegovi lasti, a jih Peko že uporablja. Tako bi tržiško obutveno podjetje dokapitalizirali s stvarnim vložkom. Še vedno pa bi podjetje potrebovalo tudi kapital v obliki finančnih sredstev. Podan je bil predlog, da bi v Peku potrebovali najmanj šest milijonov evrov, s čimer bi lahko proizvodnjo hitro tehnološko posodobili, da izdelava enega čevlja v Peku ne bi bila več dražja od povprečja izdelave čevlja drugod v Evropi. O dokapitalizaciji mora najprej odločiti vlada, v Peku pa medtem nadaljujejo po zastavljeni poti, da bi v Tržiču ohranili proizvodnjo obutve. V pripravi je tudi nova strategija, ki bo predstavljena naslednji mesec in je po Ličnovih besedah zelo ambiciozna in na glavo postavlja sedanjo filozofijo podjetja. Trenutno veliko delajo tudi na kadrovski okrepitvi družbe, ki je bila zadnjih pet do deset let na tem področju zelo podhranjena. Tako so se poslovne funkcije izvajale na svetovalne pogodbe izven podjetja. Veliko časa, energije in finančnih sredstev pa terja tudi sanacija Pekovih podjetij v tujini. Sedaj se stanje izboljšuje in prodaja Pekove obutve je iz meseca v mesec večja, zagotavlja Ličen. Naslednji teden bodo v Tržiču odprli tudi novo industrijsko prodajalno ter s tem popestrili prihajajočo Šuštarsko nedeljo.",0
"Kdor se v teh dneh odloča za nakupe na ljubljanski borzi, se zaveda, da se mu ne mudi. Nekaj mesecev zatišja je delnice na ljubljanski borzi potisnilo povsem v ozadje zanimanja vlagateljev. Dovolj skrbi je že na svetovnih trgih, kjer znova prevladuje strah pred slabšo gospodarsko aktivnostjo. Poleg kapitalskih trgov se je pocenila večina surovin, dražijo pa se obveznice. Zahtevani donos petletnih nemških državnih obveznic je od konca junija zdrsnil za več kot četrt odstotne točke. Podobno velja tudi za petletne slovenske državne obveznice, ki zaradi podražitve prinašajo okoli 0,4 odstotne točke manjši donos kot pred dvema mesecema. Evropskim vlagateljem gre na roko le upadanje vrednosti evra, ki po eni strani veča morebitne zaslužke na drugi strani velike luže, poleg tega pa bi lahko to še utrdilo evropsko gospodarsko rast, ki je že v drugem četrtletju zaživela zaradi rasti izvoza. V drugem četrtletju se je gospodarsko prebudila tudi sončna stran Alp, a naj takoj opozorimo, da je velik del prikazane gospodarske rasti končal v zalogah. Lepo se nam je popravil tudi izvoz, a izvozniki opozarjajo, da je položaj na trgih zelo nepredvidljiv. Naša gospodarska barka je v prejšnjem četrtletju zajahala val, a to še zdaleč ni plima, s katero bi odpluli stran od čeri. Prej bi rekel, da nas je val potisnil še bolj na plitvino in med čeri recesije. Kdor se v teh dneh odloča za nakupe na ljubljanski borzi, se zaveda, da se mu ne mudi. Povsem realno lahko pričakujemo, da bodo v drugi polovici leta ključni izvozni trgi Slovenije znova bolj pazili na stroške, to pa seveda pomeni manj naročil in tudi nov pritisk na cene izdelkov. Za borzne družbe to pomeni manjše zaslužke ali krvavo prigarane načrte poslovanja. Nepredvidljivost pa odganja vlagatelje. Delnice na ljubljanski borzi so, kot kaže, že nekoliko cenejše od primerljivih tujih družb in število nakupnih priporočil naših borznih strokovnjakov se povečuje. Toda vse oči tujih vlagateljev so usmerjene v dogajanje na velikih svetovnih trgih, kjer tudi iščejo priložnosti. Če je na tujih trgih tako tvegano trgovati, povprečni tuji vlagatelj sploh ne bo pogledal na borzo, ki ima v celem tednu manj sklenjenih poslov, kot znaša dnevno trgovanje z delnicami srednje velike družbe v Frankfurtu. Slovenija bo, kot kaže, še lep čas životarila od domačih vlagateljev. Težava pa je v tem, da je investicijska moč Slovenije ta hip izjemno slaba. Sveže pritoke denarja imajo zavarovalnice in pokojninske družbe, ki pa so zelo selektivne pri naložbeni politiki. V takem okolju je seveda tudi povprečni slovenski vlagatelj povsem razumljivo in pravilno zelo previden. Če bo scenarij podoben kot v prejšnjih obdobjih borzne rasti, bo minilo še kar nekaj časa do slovenske borzne rasti. Najprej se bodo namreč morali z zaslužki zapolniti tuji borzni trgi, šele potem se bo začel denar seliti na bolj tvegane borze, kot je slovenska. In kot po navadi bo tudi povprečni slovenski vlagatelj z nakupi sledil velikim investitorjem. Kdorkoli se zato v teh dneh odloča za nakupe ali prodaje delnic na ljubljanski borzi, se mora zavedati, da velikih zaslužkov verjetno ne bo hitro videl in se mu zato tudi skoraj zagotovo nikamor ne mudi. Presenečenja so seveda vedno možna - ne nazadnje se zaslužki kujejo prav s presenečenji, in ne s pričakovanimi dogodki.",0
"Steklarna Hrastnik je lani ustvarila dobrih 51 milijonov evrov prihodkov in 1,35 milijona evrov dobička. Letos načrtujejo 9-odstotno rast prodaje, a se zavedajo, da bo ta cilj težko doseči. Skupina Steklarna Hrastnik je lani kljub zahtevnim pogojem ustvarila 51,36 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot predlani in kar 30 odstotkov več kot leta 2009, ko je imela še pet milijonov evrov izgube. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 1,74 milijona evrov, čisti dobiček pa dobrih 1,35 milijona evrov, je povedal Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, ki proizvaja specialno stekleno embalažo, namizno in razsvetljevalno steklo. V letošnjem prvem četrtletju so poslovali nekoliko slabše, za kar krivi tako razmere v domačem gospodarstvu in politiki kot v tujini, kjer je zadnji večji preplah med kupci povzročila kriza na Cipru. »Letošnje leto bo krvavo. Čim bolj se bo treba usmeriti na trge zunaj Evropske unije in to z drugačnimi izdelki, novimi programi in znanjem, ki ga lahko zaračunamo,« ugotavlja Božič, ki za letos načrtuje 9-odstotno rast prodaje in tri milijone evrov dobička, a se že zdaj zaveda, da bodo cilj težko dosegli. Božič je opozoril, da se zaradi slabega ugleda Slovenije v tujini soočajo s težavami pri poslovanju s tujimi partnerji. Izvozne zavarovalnice namreč kupcev ne zavarujejo več, pa čeprav ti steklarni zaupajo. Steklarna Hrastnik izvozi kar 96 odstotkov vseh izdelkov, največ v zahodno Evropo pa tudi na Japonsko, v ZDA in Rusijo. Obetavni so tudi trgi v Moldaviji, Gruziji in Azerbajdžanu ter na Češkem in Slovaškem. V Rusiji denimo že imajo nekaj stalnih kupcev, imajo pa še dosti rezerv na sicer zelo nelojalnem trgu, je dejal Božič, ki si ob nadaljevanju zdajšnjega trenda prodaje na ruskem trgu čez nekaj let obeta tri milijone evrov prihodkov samo od prodaje steklenic. Poleg novih izdelkov, ki so jih začeli tržiti pod lastno blagovno znamko, si steklarna konkurenčnost na dolgi rok zagotavlja tudi z vlaganji. Marca so tako končali gradnjo 7,5 milijona evrov vredne G peči v poslovni enoti Vitrum. Gre za eno najpomembnejših naložb v steklarni, saj bo peč omogočila obstoj in nadaljnji razvoj Vitruma, s tem pa tudi dvignila njegovo dobičkonosnost. Tudi prihodnja vlaganja bodo usmerjena v izboljšanje energetske učinkovitosti, v roku dveh let pa načrtujejo še eno veliko investicijo, in sicer remont 120-tonske peči v poslovni enoti Special.",1
"Evropska naftna družba BP v zadnjem četrtletju z dobičkom ni dosegla pričakovanj analitikov, v družbi pa so že napovedali novi val odpuščanj. Delnice so zaradi višjih dividend vseeno povečale vrednost Druga največja evropska naftna družba BP je v zadnjem četrtletju zabeležila 4,4 milijarde dolarjev dobička, kar je 53 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani, hkrati pa tudi manj od pričakovanj analitikov, poroča Reuters. Rast dobička je bila namreč posledica skokovite rasti cen, ki so 3. januarja presegle magično mejo sto dolarjev za sod. Izvršni direktor Tony Hayward, ki je na položaj prišel maja lani, namerava za izboljšanje poslovnih rezultatov do poletja naslednjega leta odpustiti pet tisoč zaposlenih. Med 97.000 zaposlenimi to predstavlja približno pet odstotkov delovne sile. Dividenda družbe za zadnje četrtletje bo znašala 13,525 evra, kar v primerjavi s tretjim četrtletjem pomeni zvišanje za 25 odstotkov, v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2006 pa za 31 odstotkov. Vlagatelji so ob pričetku današnjega trgovanja novico pozdravili s skokom tečaja za tri odstotke.",0
"V Elektro Primorska sta se na sestanku spet dobili pogajalski skupini uprave in sindikata. Po besedah vodje stavkovnega odbora Valterja Vodopivca zastopnik družbe Darjo Vrabec ni ponudil nič novega, zato niso zbližali stališč. Stavka v Elektro Primorska se nadaljuje. Sestal se je tudi razširjeni izvršilni odbor sindikata Elektro Primorska, ki je obravnaval oceno splošne stavke. Glede na neuspešna pogajanja z upravo so podprli nadaljevanje stavke. Za torek tako stavkovni odbor napoveduje stavko v poslovnih enotah Sežana in Tolmin, delavci pa bodo stavkali med 9. in 10., 11. in 12. ter 13. in 14. uro. Tak način stavke napovedujejo v sredo tudi v poslovnih enotah Nova Gorica in Koper. Medtem pa so v družbi potrdili, da so po sklepu nadzornega sveta že pripravili tožbo za ugotovitev nezakonitosti stavke. Z njeno vložitvijo na pristojno sodišče želi uprava zaščititi poslovni interes. V torek se bo v Ljubljani sestalo tudi predsedstvo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ki podpira prizadevanja stavkovnega odbora Elektro Primorske. Spregovorili bodo o zaostrovanju razmer v novogoriški družbi.",0
"UKC Maribor. Posel gradnje in upravljanja garaž v rokah preiskovalnega sodnika. Mariborski okrožni preiskovalni sodnik je včeraj zaslišal Gregorja Pivca, direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, a še ni odločil, ali bo sodišče zoper njega uvedlo kazensko preiskavo, ki jo zahteva Nigrad, javno komunalno podjetje. ˝Brez realne osnove˝ Obtožba. Andrej Kac, odvetnik Gregorja Pivca, je dejal, da so očitki njegovi stranki zelo nejasni: “Vse je zakonito. Sicer pa sklenitev te pogodbe nima podlage v revizijski komisiji in ni stvar, ki bi jo urejeval zakon o javnih naročilih.” Upravljanje brez koncesije Pivcu očitajo, da naj bi leta 2005 za gradnjo parkirne ploščadi in parkirne hiše pri mariborski bolnišnici sklenil pogodbo z nezakonito izbranim ponudnikom, ki mu je za to podelil stavbno pravico ter pravico upravljanja novih in obstoječih parkirnih prostorov za 33 let. Pri Nigradu so prepričani, da bi UKC Maribor (takrat SB Maribor) moral objaviti javni razpis, saj ni šlo le za oddajo stavbne pravice, pač pa tudi za izgradnjo garažne hiše in parkirne ploščadi v zameno za upravljanje parkirnih površin. Tako je s sklepom ugotovila tudi Državna revizijska komisija (DRK), zato je razpis podelitve stavbne pravice v celoti razveljavila. Pivec je kljub temu, še pred izdanim sklepom DRK, z izbranim investitorjem sklenil pogodbo, zaradi česar si je nakopal kazensko ovadbo DRK, ki jo je okrožna državna tožilka zavrnila. Zapletal: Nezakonito V zahtevi za preiskavo Pivcu očitajo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic. “Postopek naročnika je bil nezakonit in tudi gradilo se je nezakonito. Naročnik bi moral s podpisom pogodbe počakati do izdaje sklepa DRK,” je zahtevo za preiskavo kratko povzel Otmar Zapletal, Nigradov odvetnik.",0
"Garancije slovenskih bank niso dovolj dobre za Libijce S predsednikom vlade Al Mahmudijem sva segla v roke za posel, ki je večji od pol milijarde evrov, je Pahor napovedal pridobitev posla za SCT. Od napovedi pa je za zdaj ostalo le veliko negotovosti. Že junija lani je SCT sporočil, da so v Libiji pridobili za prek milijarde evrov poslov. Šlo je za gradnjo dveh cest v skupni dolžini 270 kilometrov in za projekt vrata Bengazija, vrednega 330 milijonov evrov. Obetali so si tudi posle pri nadgradnji tega projekta v vrednosti 680 milijonov evrov ter gradnjo ceste Tobruk-Umsad 203 milijone evrov. Vendar SCT ni bil edini, ki si je želel kos 200 milijard evrov velike pogače, ki jo reže z nafto bogata Libija. Novembra leta 2009 je bilo v gospodarski delegaciji, ki je obiskala omenjeno državo, napovedanih prek 30 podjetij, med njimi tudi Hidria, Pipistrel, Poteza Skupina, Riko, TVM, Vegrad, Primorje ... Celo odvetniška pisarna Mira Senice je takrat v Libiji videla priložnost. Vabljeni k branju Libija Na letalske napade uporniki odgovorili z napredovanjem A poleg SCT-ja je konkretne pogodbe za projekte večje vrednosti uspelo pridobiti le Primorju in družbi Neimar Invest. In nato so se začeli v arabskem svetu kot gozdni požar širiti nemiri, ki so zajeli tudi Gadafijevo džamahirijo. Za SCT se je sicer zapletlo že prej, in sicer z bančnimi garancijami, saj nobena komercialna banka za posel, ki ga ni želela zavarovati banka SID, ni bila pripravljena dati jamstva, hkrati pa Libijci niso bili zadovoljni z možnostjo garancije slovenskih bank - za pokritje posla so želeli ozadje močnejših, evropskih bank. Vmes je štrene zmešala tudi prisilna poravnava SCT-ja. In kaj zdaj? To vprašanje smo na MMC-ju zastavili glavnim akterjem v tej zgodbi. Iz SCT-ja so sporočili, da so trenutno še vedno v fazi pridobivanja bančnih garancij, kjer se je vse skupaj tudi ustavilo. Kot so zapisali v rednem poročilu upnikom, jim vzdrževanje instaliranih kapacitet za namene poslov v Libiji povzroča dodatne stroške. Vendar poudarjajo, da so posli, za katere so podpisali pogodbe, zanje še vedno veljavni, saj jih še niso razdrli. Je pa Libijce seveda zanimalo, kaj se dogaja s podjetjem, pravijo v največjem slovenskem gradbenem podjetju. Tudi v Primorju ne vedo, kako naprej Do večjih del, kot smo že omenili, je prišlo tudi Primorje. V primorskem gradbenem podjetju so pojasnili, da v Libiji izvajajo projekt za potrebe libijskih železnic . Projekt zajema prestavitev električnih vodov na bodoči trasi železnice. Pogodba je bila podpisana v lanskem letu, in sicer avgusta. Pridobljene so bile vse ustrezne garancije. Zaradi trenutne situacije v Libiji nadaljnjih informacij glede samega posla nimamo, so še sporočili. Na naša vprašanja, kolikšna je vrednost sklenjenih pogodb, ali je s predstavnikom Primorja v Libijo odšel tudi predstavnik SCT-ja, ali bi pridobljeni posli lahko vključevali tudi slovensko gradbeno operativo in ali si v primeru silovitejših vojaških spopadov obetajo tudi obnovitvene posle, v Primorju niso odgovorili. Odvrnili so zgolj, da nikjer ni bilo rečeno, da je predstavnik podjetja pred dnevi odšel v Libijo, a tega tudi niso izrecno zanikali. Stožice zavite v molk Vprašljiv ostaja tudi interes Libijcev za naložbo v Stožice. Novembra lani sta ljubljanski župan Zoran Janković in premier Borut Pahor napovedala, da bo državni sklad Libyan Investment Authority, ki usmerja naftni denar v naložbe, v športni center Stožice vložil 30 milijonov evrov. Denarja do zdaj še ni na spregled. Na vprašanja MMC-ja, na kateri stopnji so pogovori z Libijci, ali se pogajajo tudi o vsoti in ali so res cokla pogajanj zahteve Libijcev po upravljanju, nam v Grepu niso odgovorili. Je pa eden izmed direktorjev Grepa Uroš Ogrin za Žurnal24 povedal, da se z Libijci dogovarjajo o dokapitalizaciji, ti pa še preverjajo vrednost Grepa. V podjetju, tako kot v drugih slovenskih družbah, ki poslujejo ali nameravajo poslovati v Libiji, v tem trenutku vlada negotovost. Denar je namreč potreben za dograditev trgovskega dela centra v Stožicah. Z 11.000 evri kapitala po 150 milijonov evrov vredne posle Aprila lani je v javnost prišla tudi vest, da je družba Neimar Invest njen osnovni kapital znaša 11.250 evrov v Libiji že podpisala pogodbo za gradnjo stanovanjskega naselja v mestu Sirt v znesku 110 milijonov evrov in pogodbo za gradnjo otroške bolnišnice v Tripolisu, vredno 40 milijonov evrov. Družbo sta le dva meseca pred podpisom pogodbe ustanovila Mato Uljarević in Sara Brčvak, med njenimi lastniki pa je navedeno tudi grosupeljsko gradbeno podjetje GPG, ki naj bi ga po neuradnih informacijah direktor Boris Dolamič nameraval poslati v stečaj. Formalno je njen direktor Safet Brčvak, ki je poleg tega še direktor hotela Medno. Brčvak je za MMC povedal, da naj bi bil GPG glavni izvajalec del pri otroški bolnišnici, a dela za zdaj zaradi notranjepolitičnih razmer stojijo. Težav z bančnimi garancijami za izvedbo del po Brčvakovih besedah niso imeli, saj so uporabljali standardne FIDIC-pogodbe, ker gre za posle manjših vrednosti. Zaradi okoliščin načrtujejo, da bodo posle naredili v več fazah, prav tako pa bodo tudi zmanjšali vrednost pogodb na okoli od 10 do 20 milijonov evrov za posamezen projekt. Zdaj je vse odprto. In doli in tukaj, je na vprašanje, kako informacije o morebitnem stečaju GPG-ja vplivajo na načrtovane projekte, odgovoril Brčvak. Ob tem je še pojasnil, da je Neimar Invest projektno podjetje, ustanovljeno zato, da izvede zgoraj navedene posle, GPG pa se je v to podjetje priključil pozneje. Načrti MZZ-ja na hladnem Vlada premierja Boruta Pahorja je Libijo postavila visoko na lestvico prioritet, zato je zunanji minister Samuel Žbogar med prednostnimi ukrepi za pomoč podjetjem pred dobrim mesecem dni navedel tudi odprtje veleposlaništva v tej severnoafriški državi. Razmere so trenutno takšne, da smo širitev za zdaj dali na hladno in bomo počakali na umiritev dogajanja. Vendar imamo interes sodelovati z Libijo, vendar z režimom, ki ima legitimiteto. Sama širitev konzularne mreže je tako šele na začetku, saj je MZZ zgolj pripravil pogoje za ustanovitev veleposlaništva, načrtujemo pa, da bo to veleposlaništvo delovalo s čim nižjimi stroški. To pomeni samo enega veleposlanika, razmišljamo pa tudi o delitvi veleposlaništva s kakšno drugo državo iz EU-ja, je povedal uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve MZZ Milan Balažic. Sline so se cedile tudi Zahodu Slovenija pa ni edina, ki, tudi s poslovnega vidika, zaskrbljeno pogleduje proti južni obali Sredozemskega morja. Libija se je v zadnjih letih, po daljšem obdobju mednarodne izolacije, znova odprla svetu, kar je po podatkih Svetovne banke sprožilo plaz mednarodnih naložb. Ne le tujih naložb, usmerjenih predvsem v naftno industrijo, tudi Libija sama je začela obsežen program vlaganja v državno infrastrukturo, ki ga je financirala z naftnimi prihodki, obrnila pa se je tudi navzven. Med odmevnejše poteze sodi nakup deleža ene največjih evropskih bank, Unicredit. Pri gospodarskem sodelovanju od evropskih držav prednjačijo Italija, Francija in Nemčija. 500 milijard v desetih letih Džamal Al Lamuči, libijski generalni sekretar za naložbe, je v prihodnjih letih napovedal 200 milijard dolarjev za vlaganja, od tega kar 100 milijard do leta 2013. Po nekaterih podatkih pa naj bi v prihodnjem desetletju Libija za to namenila še veliko več, kar 500 milijard dolarjev. Dolgotrajna izolacija je namreč državo pustila infrastrukturno podhranjeno, prodaja nafte pa je po drugi strani ustvarjala precejšnje kapitalske rezerve, s katerimi se je država želela modernizirati. Vse to je vzbudilo pozornost evropske gospodarske srenje, vključno z našo državo. Ne le slovenski premier, velik del evropskih voditeljev je ob državnih obiskih sklepalo ali pripomoglo k sklepanju poslov. Med njimi britanski, ruski, francoski in drugi. Obdobje gospodarske krize in pomanjkanja kapitala je Libijo kot vir bogatih poslov še toliko bolj izpostavilo. Vsa ta zahodna srenja pa je zdaj zaradi represije v nerodnem položaju, tako zaradi stabilnosti poslovanja kot z moralnega vidika. Posli so v veliki večini sklenjeni z Gadafijevo državno strukturo. Se bodo ti posli, tudi če Gadafi odide, obdržali? V najbolj nesrečnem scenariju, državljanski vojni, pa bodo posli in naložbe postranska stvar.",0
"Ljubljana - Francoska banka BNP Paribas bo umaknila svoje delnice s tokijske borze. Kot so danes sporočili iz banke, bodo delnice s te vodilne azijske borze umaknili predvidoma v mesecu dni, za to potezo pa so se odločili zaradi močnega padca prometa z njihovimi delnicami v zadnjih letih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Umik delnic BNP Paribas je še en udarec za tokijsko borzo, ki si prizadeva ohraniti vodilni položaj med borzami v Aziji, kjer so vedno hujše konkurentke borze v Hongkongu, Šanghaju in Singapurju, poroča AFP. V lanskem letu je z borze v Tokiu delnice umaknilo devet tujih družb, med njimi francoska banka Societe Generale, ameriški letalski proizvajalec Boeing, nemški farmacevt Bayer in britanska naftna družba BP. Z umikom BNP Paribas bo na tokijski borzi ostalo še 15 tujih podjetij. Na vrhuncu, leta 1991, jih je tam kotiralo 127. Borza v Tokiu, katere ugled je v prejšnjih letih prizadelo več tehničnih težav, je v boju s konkurenco sklenila strateška partnerstva, med njimi z borzama v New Yorku in Londonu, še poroča AFP.",0
"Večina še vedno verjame, da se bodo reforme zgodile Komisija za preprečevanje korupcije ni povzročila le viharja na političnem prizorišču, ampak tudi občuten padec slovenskega kapitalskega trga. Delnice, ki so letos poznale le pot navzgor, so strmo padle. V torek je bil tečaj Telekoma še nad sto evri in s tem najvišje po maju 2010, zdaj pa je cena ob več kot 600 tisoč evrih prometa strmoglavila na 90 evrov. V zadnji uri trgovanja je sledilo okrevanje in rast nad 94 evrov. S Krko je bilo za več kot milijon evrov prometa, najnižji posli so se sklepali pri 53,20 evra, kar pomeni petodstotni minus. Petrol je zdrsnil do 238 evrov, Luka Koper do 8,33 evra. Tečaji delnic na Lj. borzi 9. januar MERCATOR-1,76 %122,70 EUR GORENJE-3,05 %4,198 KRKA-4,46 %53,50 NOVA KBM-6,46 %1,216 PETROL -6,27 %239,00 TELEKOM -6,92 %94,40 ZAV. TRIGLAV-7,10 %17,00 LUKA KOPER -8,51 %8,60 Promet ni visok Donosnost slovenske 10-letne obveznice se je povzpela za 15 bazičnih točk, na 4,84 odstotka. Popravek je odraz tako včerajšnjih ugotovitev kot tudi delnega unovčevanja dobičkov. Predvsem gre izpostaviti, da pri padcu nismo opazili izstopajočega prometa, kar pomeni, da ima večina vlagateljev še vedno veliko upanja, da se bodo v Sloveniji napovedane reforme zgodile. Padec je v tem pogledu sicer izstopajoč, toda dinamika razkriva, da se bo stanje relativno hitro umirilo, je za MMC povedal Matej Tomažin, predsednik uprave KD Skladi. Minus je bil že več kot šestodstoten Indeks SBI TOP 659 točk, -5,18 odstotka je bil okrog 12. ure že za šest odstotkov in pol v minusu največji padec po 20. novembru 2008, ko so bili, mimogrede, tečaji vseh delnic z izjemo Krke precej višji kot danes, na koncu pa je izguba znašala pet odstotkov. Vlagatelji so bili v zadnjem mesecu zaradi napovedane privatizacije slovenskih blue-čipov optimistični, tako da je SBI TOP od začetka decembra porasel za 17 odstotkov. Krivulja se je hitro obrnila v drugo smer, saj ni dobro imeti opravka s trgom, kjer je ogrožena politična stabilnost oz. kjer sta korupcije obtožena predsednik vlade in največje opozicijske stranke. Finančne krivulje na Valu 202 V Evropi ta teden izstopajo delnice bančnega sektorja, saj so vrednotenja ugodna, regulatorji pa so odložili uveljavitev standarda Basla III. Veliki načrti evropskih telekomov V Evropi je bilo sredino dopoldne rahlo pozitivno. Največ so pridobile delnice telekomunikacijskih podjetij. Financial Times je poročal, da so se s komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio srečali vodilni možje Deutsche Telekoma, France Telecoma, Telefonice in Telecoma Italie in razpravljali o gradnji vseevropskega omrežja. Delnice Deutsche Telekoma so po dveh mesecih spet presegle devet evrov. Vrednost evra je 1,306 dolarja, cena zlata pa tik nad 1.660 dolarjev. Alcoa ima spet dobiček V New Yorku je bil torek negativen. Indeks Dow Jones 13.328 točk se je znižal za 0,41 odstotka. V ospredje že prihajajo dobički zadnjega lanskega četrtletja. Alcoa se je znebila rdečih številk - proizvajalec aluminija je imel od 1. oktobra do 31. decembra za 242 milijonov dolarjev čistega dobička, v celotnem lanskem letu pa je bilo dobička 191 milijonov. Analitiki sicer napovedujejo, da bodo dobički ameriških korporacij v primerjavi s tretjim četrtletjem višji za 2,7 odstotka.",0
"Cene nafte zaradi iranskih groženj močno porasle Delniški trgi so po odličnem začetku leta stopili korak nazaj, evro pa je spet pod mejo 1,30 dolarja. Tudi nafta se je umirila. Ni se treba prav potruditi, da bi izbrskali kakšno negativno novico, povezano z dolžniško krizo. Španija je priznala, da je bil njen lanski proračunski primanjkljaj osemodstoten upala je, da bo šestodstoten. Uspešna dražba španskih obveznic po precej ugodni obrestni meri je bila prejšnji teden očitno bolj povezana s tradicionalnim optimizmom ob koncu leta kot pa z dejanskim popuščanjem dolžniške krize. DAX se je prvič letos obrnil navzdol Pozornost se počasi spet vrača tudi h Grčiji, ki se morda ne bo mogla izogniti zlomu niti ob obljubljenem 50-odstotnem odpisu dolgov. V Nemčiji se že pojavljajo ideje, da bo moral biti odpis 75-odstoten. Sicer pa se bo največje evropsko gospodarstvo danes zadolžilo za pet milijard evrov in vsi upajo, da bo zanimanje za obveznice dovolj veliko. Frankfurtski delniški indeks DAX30 6.120 točk, ki je v prvih dveh dneh leta 2012 pridobil 300 točk, je bil na polovici sredinega trgovanja za 0,7 odstotka v minusu, pocenile so se zlasti finančne delnice. Igor Erker Pozabljamo na tveganje višjih cen nafte! Wall Street leto začel z lepo rastjo Newyorški Dow Jones 12.397 točk je v torek pridobil poldrugi odstotek, kar je tudi posledica svežih podatkov o rasti proizvodnje dejavnosti v ZDA, Indiji in na Kitajskem. Svetovno gospodarstvo po teh podatkih očitno še vedno raste, zato bi lahko imeli delniški trgi povsem solidno leto 2012. Širši indeks S & P 500 naj bi po Reutersovi anketi med borznimi poznavalci letos pridobil 6,6 odstotka, potem ko je lani izgubil 0,003 odstotka. Surovine in plemenite kovine včeraj močno navzgor Cene nafte so se v torek povzpele za več kot štiri odstotke, saj Iran še naprej grozi, da bo zaprl Hormuško ožino. Lahka nafta je dosegla 103,37 dolarja, kar je največ po novembru. Nafta vrste brent, ki se je v letu 2011 podražila za 13 odstotkov, je porasla za pet dolarjev in presegla mejo 112 dolarjev. Danes ob 14. uri je cena znašala 111,60 dolarja. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi ZAV. TRIGLAV +3,10 % 10,155 EUR TELEKOM +3,02 % 64,90 MERCATOR +2,03 % 151,00 NOVA KBM +0,00 % 3,20 PETROL -0,69 % 159,00 KRKA -1,33 % 52,00 GORENJE -2,02 % 4,703 INTEREUROPA -30,00 % 0,35 Zlato niha okoli meje 1.600 dolarjev Zlato se je vrnilo v območje nad 1.600 dolarjev, toda danes je bila cena sredi dneva spet pod to mejo. Prejšnji teden je bilo zlato že za več kot 20 odstotkov pod septembra doseženim rekordom. Naslednja pomembna meja je 200-dnevno drseče povprečje pri okoli 1.630 dolarjih. Po skoraj treh letih je sredi decembra zlato prvič padlo pod 200-dnevno drseče povprečje. Vrednost evropske valute se je znižala pod 1,30 dolarja. Intereuropa ne najde dna Ljubljanska borza letos še ne pozna poraza , saj se je indeks SBI TOP 594 točk v sredo zvišal za četrtino odstotka, čeprav je bil večji del dneva pod gladino . S Krkinimi in Mercatorjevimi delnicami je bilo za 330 tisoč evrov prometa. Krka je padla na 51,31 evra, Mercator pa se je podražil in splezal nad 150 evrov. Največja rast triodstotna je uspela Telekomu. Zgodba zase je spet Intereuropa. Ob 27 sklenjenih poslih je njen tečaj strmoglavil za 30 odstotkov in znaša vsega 35 centov.",0
"Škofja Loka. Komunalna infrastruktura bo temeljito obnovljena. V Škofji Loki že snujejo razpise za obnovo kanalizacijskega omrežja in čakajo odobritev sredstev za vodooskrbo. Na Loškem bodo najkasneje v enem letu zaorali stroji in do leta 2015 temeljito obnovili komunalno infrastrukturo. Evropska sredstva za kanalizacijo so že odobrena, čakajo jih še za urejanje sistema vodooskrbe. Gradbena dela bodo namreč marsikje potekala hkrati. Naporna leta ˝Pred nami so naporni meseci in leta,˝ je ob včerajšnji predstavitvi na obseg projekta opozoril škofjeloški župan Igor Draksler. Ob njegovi občini, kjer bodo dela najobsežnejša, v projektu sodelujejo še Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane. Obsežen projekt V okviru skoraj 60 milijonov evrov vrednega projekta bo urejenih pet čistilnih naprav, več kot 20 kilometrov kanalizacije in skoraj 60 kilometrov vodovodnega sistema.",1
"Evropsko sodišče je v lanski sodbi ugotovilo, da sta Slovenija in Srbija v primeru poplačila deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH kršili človekove pravice Slovenija je na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu vložila pritožbo zoper sodbo v zadevi ""Ališić in ostali"" s 6. novembra 2012, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Sodišče je razsodilo, da mora Slovenija sprejeti ukrepe za poplačilo deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke v BiH. Pritožniki - trije devizni varčevalci iz BiH, ki so vložili tožbo proti vsem državam naslednicam nekdanje Jugoslavije - so v postopku zatrjevali kršenje človekovih pravic in varstva premoženja, češ da zaradi nerešenega vprašanja nasledstva glede jamstva nekdanje SFRJ za devizne vloge varčevalcev ne morejo razpolagati s ""starimi"" deviznimi vlogami. To je bil prvi primer pred Evropskih sodiščem za človekove pravice, kjer so bile kot solidarno odgovorne tožene vse države naslednice SFRJ. Slovenija in Srbija sta kršili človekove pravice Sodišče je v sodbi ugotovilo, da sta Slovenija in Srbija kršili človekove pravice, medtem ko kršitev drugih toženih držav (Hrvaške, BiH in Makedonije) dejansko sploh ni ugotavljalo. Sodišče je Sloveniji naložilo, da mora dvema od treh tožnikov, Emini Ališić in Azizu Sadžaku, v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe plačati po 4000 evrov za nepremoženjsko škodo, poleg tega pa še morebitne davke. Enako odškodnino je sodišče določilo tudi Srbiji v primeru tretjega tožnika Sakiba Šahdanovića.",0
"Ljubljana - Ljubljanska borza je teden pričela le nekoliko nad petkovim izhodiščem. Osrednji indeks SBI20 je pridobil 0,34 odstotka in se oblikoval pri 4159,91 indeksne točke. Najbolj se je danes podražila delnica Pozavarovalnice Save, in sicer za 1,8 odstotka. Njen enotni tečaj se je oblikoval pri 14,6 evra. Z 1,13-odstotnim porastom tečaja ji je sledila delnica Pivovarne Laško, enotni tečaj Luke Koper pa se je povzpel za nekaj manj kot odstotek. Delnica Zavarovalnice Triglav se je podražila za 0,7 odstotka, njen enotni tečaj pa se je oblikoval pri 22,48 evra. Delnica Petrola se je podražila za 0,7 odstotka na 303,73 evra, Intereuropina pa za 0,64 odstotka. Po drugi strani se je v prve pol ure trgovanja najbolj pocenila delnica Krone Senior, ki je izgubila 2,4 odstotka. Delnica KD Group se je znižala za 0,33 odstotka, medtem ko se je delnica Nove KBM pocenila za nekaj manj kot desetinko odstotka. Borzniki so v prve pol ure trgovanja sklenili za le okoli 164.000 evrov poslov, pri čemer je bila najprometnejša delnica Krke. Z delnico novomeškega farmacevta je bilo v jutranjem trgovanju sklenjenih za tretjino vseh poslov, pri čemer je njen enotni tečaj ostal na skoraj nespremenjeni ravni.",1
"Dunaj - Slovenija je skupaj s še desetimi povabljenimi državami včeraj na Dunaju podpisala izjavo o pristopu h globalnemu partnerstvu za jedrsko energijo, katerega namen je širitev dostopa do jedrske energije v civilne namene. V imenu Slovenije je izjavo na ministrskem sestanku podpisal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. V globalnem partnerstvu za jedrsko energijo (GNEP), ki so ga leta 2006 sprožile ZDA, maja letos pa so se mu pridružile še Rusija, Francija, Japonska in Kitajska, so Slovenijo skupaj s še 35 drugimi državami ter dvema organizacijama povabili k podpisu izjave o pristopu k partnerstvu, ki ni pravno obvezujoče narave. Poleg Slovenije so danes izjavo podpisale še Avstralija, Bolgarija, Gana, Madžarska, Jordanija, Kazahstan, Litva, Poljska, Romunija in Ukrajina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V okviru prihodnjega sodelovanja v pobudi naj bi se razvijal mednarodni konsenz glede širitve uporabe čiste, varne in konkurenčne jedrske energije, s katero bi oskrbovali naraščajoče potrebe po električni energiji. Slovenija je, kot so pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo, zagovornica jedrske opcije. Jedrska energija je realnost in trendi kažejo, da bo tako tudi v prihodnosti. V letu 2006 je v globalnem merilu delovalo več kot 400 jedrskih reaktorjev, ki so zagotovili 16 odstotkov svetovnih energetskih potreb. Jedrska energija je razmeroma čista, hkrati pa tudi varna. Brez nje bi se količina emisij toplogrednih plinov povišala za 60 odstotkov.",1
"Nešteto pokrajin, a le eno morje. 46 tisoč kilometrov obale, ki povezuje tri celine. Križišče narodov, civilizacij in zibelka najstarejših kultur. Ob stoletnici italijanske Banca Nazionale del Lavoro BNL, članice ene večjih svetovnih bančnih skupin BNP Paribas, so v duhu povezovanja kulturnih in umetniških dialogov zasnovali večmedijsko razstavo ""The sea is my land"", ki presega fizične družbene meje, verski pluralizem in etnične okvirje. K sodelovanju so povabili po enega avtorja iz vsake države, ki meji na sredozemsko morje, in nastalo je 22 vizij Sredozemlja, ki povezujejo Španijo, Francijo, Monako, Italijo, Malto, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Albanijo, Grčijo, Ciper, Turčijo, Sirijo, Libanon, Izrael, Palestino, Egipt, Libijo, Tunizijo, Alžirijo, Marko in - Slovenijo. Kot predstavnika naše države sta kuratorja Francesco Bonami in Emanuela Mazzonis izbrala fotografa Aleša Bravničarja, ki bo v Narodnem muzeju umetnosti XXI stoletja MAXXI v Rimu 4. julija razstavil sredozemske podobe iz njegove serije miniaturnih svetov Miniverse I in II. Razstava bo na ogled do 29. septembra. Aleša Bravničarja v Sloveniji zastopa Galerija Fotografija.",1
"London - Potem ko je minuli mesec Velika Britanija izgubila najvišjo bonitetno oceno pri bonitetni hiši Moody's, bi jo lahko kmalu še pri bonitetni agenciji Fitch. Ta je namreč danes sicer ohranila najvišjo oceno za dolgoročni dolg države AAA, a je njene obete spremenila v negativne. Za to se je odločila zaradi slabih napovedi Otoka glede državnega dolga. ""Zadnje gospodarske in javnofinančne napovedi, ki jih je objavil britanski urad za proračun, kažejo, da bo britanski dolg vrh dosegel pozneje, državni dolg pa bo višji, kot smo pričakovali v Fitchu,"" so pojasnili v bonitetni hiši. Velika Britanija namreč po novem napoveduje, da bo državni dolg naraščal vse do leta 2016 ali 2017, ko bo dosegel 100,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Šele nato se bo začel znova zniževati, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V Fitchu so London pred znižanjem bonitetne ocene države opozorili že pred časom. Kot so napovedali, se bodo za ta korak odločili, če državi ne bo uspelo znižati javnega dolga pod 100 odstotkov BDP in zagotoviti, da začne v srednjeročnem obdobju upadati proti meji 90 odstotkov BDP. Novo oceno Velike Britanije bodo sicer izdelali do konca aprila. Moody's je medtem že minuli mesec znižal bonitetno oceno Velike Britanije z najvišje Aaa za eno stopnjo na Aa1. Kot so tedaj pojasnili v tej agenciji, se britanski državni dolg kopiči, gospodarstvo pa je tako šibko, da o pravi rasti ne bo mogoče govoriti pred letom 2016.",0
"Maratonska pogajanja predstavnikov 159 držav Svetovna trgovinska organizacija WTO je dosegla prvi dogovor, ki zajema celotno svetovno trgovino in bi lahko svetovnemu gospodarstvu prinesel tisoč milijard dolarjev. Na ministrski konferenci WTO-ja na indonezijskem otoku Bali so po napornih večdnevnih pogajanjih pogajalci dosegli zgodovinski preboj , ki bo olajšal trgovino na svetovni ravni, s tem ko bo omogočil enostavnejši čezmejni pretok blaga in revnejšim državam olajšal izvoz izdelkov na svetovne trge. Na maratonskih pogajanjih, ki so se končala v soboto v jutranjih urah, so sodelovali predstavniki iz 159 držav. Po ocenah analitikov bi lahko dogovor svetovnemu gospodarstvu prinesel tisoč milijard dolarjev. Skladno z novim sporazumom bodo poenostavili trenutne postopke, ki bodo olajšali in pospešili trgovanje v prihodnosti. Gre za prvi dogovor o liberalizaciji svetovnega trgovanja v zadnjih skoraj 20 letih. Generalni direktor WTO-ja Roberto Azavedo je pojasnil, da bo sporazum koristil milijonom zaposlenim po vsem svetu in prinesel nova delovna mesta. Evropska komisija sporazum pozdravlja Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht je prepričan, da je težko dosežen sporazum WTO rešil pred temo nepomembnosti . Odleglo mi je, saj sporazum vrača WTO iz teme večstranske nepomembnosti v luč večstranske aktivnosti in uspeha, je poudaril v izjavi za javnost ter dodal, da je s sporazumom rešen WTO in Balijski paket. De Gucht meni, da bo sporazum pomagal državam v razvoju prihraniti letno okoli 325 milijard evrov. Britanski premier David Cameron je prepričan, da bo sporazum s podiranjem trgovinskih meja zagotovil rešilno vrv najrevnejšim državam. Poenostavljeni carinski postopki Dogovor z Balija naj bi tudi pripomogel k jasni zavezi za uresničitev zadnjega kroga pogajanj o liberalizaciji svetovne trgovine, t. i. kroga iz Dohe, ki je bil nekaj časa v slepi ulici, velika gospodarstva pa so medsebojno trgovino sproščala pretežno s prostotrgovinskimi sporazumi. Sveženj ima skupno deset posameznih dogovorov in med drugim predvideva poenostavitev carinskih postopkov. S tem bodo najrevnejše države dobile boljši dostop do trgov razvitih držav in držav z rastočim gospodarstvom. Razvijajoče se države so dobile tudi več manevrskega prostora pri uporabi subvencij za zaščito svojih zalog hrane. Dogovor sicer predvideva tudi omejitev subvencij.",1
"Pred rebalansom proračuna Prihraniti bomo morali pol milijarde Vlada naj bi primanjkljaj v višini okoli 5 % BDP-ja obdržala s polmilijardnim rebalansom. Odrekanja bodo velika, Slovenija pa bo za stabilizacijo evroobmočja vseeno prispevala 2,851 mrd. evrov.Vlada v gradivu, ki nosi oznako zaupno, z rebalansom načrtuje za 500 milijonov evrov prihrankov, poroča Dnevnik. V stroške za javno upravo naj ne bi zarezala. Namesto tega naj bi se lotila investicij. Za 70 milijonov evrov pa je znižala še sredstva za socialno varnost in zdravstveno varstvo, še piše ljubljanski časnik. Glavni razlogi za predlagani rebalans državnega proračuna za leto 2010 so - nove, slabše napovedi makroekonomskih agregatov od tistih, na katerih temelji sprejeti proračun, - drugačna gibanja predvsem nekaterih ključnih kategorij davčnih prihodkov, - vključitev pomoči Grčiji 145 milijonov evrov bo vodeno v bilanci B s finančnimi terjatvami in naložbami in ne bo nujno povzročilo dodatnega zadolževanja ali višanja primanjkljaja. Povod za rebalans so prihodki državnega proračuna, ki bodo letos za 409 milijonov evrov nižji, kot so sprva predvidevali, razkrivajo izhodišča za pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto. V mesecu aprilu so bila na vladi, na predlog UMAR-ja, sprejeta nova makroekonomska izhodišča, ki bodo podlaga tako za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2010 kot tudi za spremembe državnega proračuna za leto 2011 in za pripravo državnega proračuna za leto 2012. Že ob seznanitvi s temi noveliranimi makroekonomskimi izhodišči smo opozorili, da poslabšujejo makroekonomsko sliko in s tem seveda tudi javnofinančno situacijo za letošnje leto in tudi za prihodnja leta, piše v Navodilu za pripravo Predloga rebalansa proračuna RS za leto 2010. Skupaj s pomočjo Grčiji bo delež Slovenije za stabilizacijo znašal 3,138 mrd. evrov Finančni ministri EU-ja so v Bruslju potrdili oblikovanje posebnega instrumenta za finančno stabilizacijo, ki predvideva do 440 milijard evrov morebitnih medvladnih posojil državam v težavah, je povedal slovenski minister Franc Križanič. Delež Slovenije naj bi bil do 2,851 milijarde evrov, skupaj s pomočjo Grčiji do 3,138 milijarde evrov. Minister Križanič je poudaril, da je s tem danes storjen naslednji korak k stabilizaciji evropskega finančnega sistema, ki bo omogočil jasen, odločen in hiter odziv evropskih držav, zlasti članic območja evra, na morebitno novo finančno krizo. Vir STA Najbolj radikalen rez naj bi doživele predvsem načrtovane investicije, ki se bodo s predvidenih 611 milijonov evrov, to je brez namenskih in evropskih sredstev, znižale za 273 milijonov evrov. Levji delež varčevanja pri investicijah bo nosilo ministrstvo za promet, kjer se bo moral prometni minister Patrick Vlačič odpovedati skoraj 120 milijonom evrov naložb v prometno infrastrukturo, pri čemer bodo železnice dobile za 65,7 milijona evrov manj sredstev, cestna infrastruktura pa bo revnejša za 50,4 milijona evrov, piše Dnevnik. Za 140 milijonov evrov naj bi vlada znižala izdatke za blago in storitve. Največjemu kosu pogače naj bi se morali odpovedati obrambna in notranja ministrica Ljubica Jelušič in Katarina Kresal. Odhodki za obrambo in zaščito se bodo znižali za 47 milijonov evrov, odhodki za notranje zadeve in nacionalno varnost pa za 32,2 milijona evrov. Znatno bo vlada očitno varčevala tudi pri odhodkih za socialno varnost in zdravstveno varstvo. Zaradi nižje rasti plač od predvidene vlada pričakuje 20 milijonov evrov manj sredstev za pokojnine oziroma za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poleg tega pa bo 40 milijonov evrov manj namenila še zdravstvenemu varstvu in varstvu obolelih. Sredstva za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti se bodo znižala za več kot 27 milijonov evrov, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo na razpolago 21 milijonov evrov manj sredstev, za izobraževanje, kulturo in šport pa bodo namenili 28,5 milijona evrov manj. Višje trošarine, višje cene? Inflacija? In dohodki? 30 milijonov evrov več naj bi vlada dobila od trošarin na pogonsko gorivo, kar bo vplivalo na cene goriva, 4 milijone evrov več od trošarin na alkohol, 3,8 milijona evrov več od trošarin na tobak, 2 milijona evrov več pa od trošarin na plinsko olje za ogrevanje. V absolutnih zneskih naj bi se največjemu znesku odrekel prometni minister Vlačič, čigar denarnica naj bi bila tanjša za 119 milijonov evrov. Največji sorazmerni delež sredstev pa naj bi izgubilo ministrstvo za zdravje. Z rebalansom naj bi izgubilo 31 odstotkov sredstev. Finance pišejo, da naj bi jo najbolje odneslo Svetlikovo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Oba časnika, Dnevnik in Finance, pa ugotavljata, da bodo, namensko gledano, najbolj na udaru investicije.",0
"Prostore hčerinskega podjetja Intereurope so obiskali preiskovalci ruskega oddelka za boj proti gospodarskemu kriminalu. Prostore moskovskega podjetja Intereuropa East, hčerinskega podjetja koprske Intereurope, so obiskali preiskovalci ruskega oddelka za boj proti gospodarskemu kriminalu. Ruski preiskovalci so obiskali hčerinsko podjetje Intereurope. V večurni preiskavi so zaplenili nekaj opreme, tudi računalnike, žige in nekaj gotovine, a kot pravijo v podjetju, so kriminialisti iskali le dokumentacijo v zvezi s poslovanjem ruskega podjetja Evroklimat Moskva. Vodilni tudi zatrjujejo, da preiskava ni povezana z dejavnostmi Intereurope, pa tudi moskovskega hčerinskega podjetja ne. Slovenski kriminalisti so prejšnji mesec v koprski Intereuropi že preverjali domnevno sporen nakup turških tovornjakov ter gradnjo terminala v Moskvi, a včerajšnja preiskava s tem ni povezana, pravijo vodilni. Kot je povedal predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin, sprva niso vedeli za kaj gre, a se je pozneje izkazalo, da so kriminalisti iz zahodnega dela Moskve iskali dokumentacijo, ki bremeni rusko podjetje Euroklimat. V začetku tedna naj bi vodstvo od kriminalstov dobilo dodatna pojasnila, saj so med preiskavo, ki je po besedah direktorja Intereurope East trajala kar štiri ure in pol, zaplenili tudi veliko opreme. Kriminalsti so vzeli računalnike, nekaj dokumentov in naše žige. To je vse potekalo ob navzočnosti naših odvetnikov, tako da je, bi lahko rekel, bila zadeva pod kontrolo, je povedal direktor Esad Ajeti. Rusko podjetje Euroklimat, ki naj bi torej sprožil včerajšnjo preiskavo, se je zaradi utaje davkov pred dvema letoma že znašlo pod drobnogledom ruskih oblasti. Preiskava naj bi bila del velike akcije, ki v Rusiji poteka že nekaj mesecev, je prepričan Ajeti. Tamkajšnji oddelek za boj proti gospodarskemu kriminalu, ki ima, kot pravi, veliko podporo države, že nekaj mesecev išče utajevalce davkov, ki jih je v Rusiji menda ogromno.",0
"Okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) je evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika postavila na črno listo. Tja ga je uvrstila zaradi njegove vloge pri upravljanju okoljskega konflikta v zvezi s projekti plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Janez Potočnik je za pozareport.si potrdil, da se je danes ločeno srečal z Gregorjem Virantom in Zoranom Jankovićem. Pogovarjali naj bi se zgolj o evropskih zadevah in zanikal, da bi mu Virant ponujal vodenje tehnične vlade. Janeza Potočnika AAG obenem predlaga v izbor za najmanj ekološko ozaveščeno osebnost leta 2011. ""Potočnik je predlagan za najbolj črno osebo v zvezi z varovanjem okolja pri nas, ker je lagal v zvezi s pomembnim okoljskim problemom, to je umeščanjem plinskih terminalov v Tržaški zaliv,"" pravi član AAG Franc Malečkar. V AAG so pojasnili, da je glavni direktorat Evropske komisije za okolje štiri dni pred obravnavo peticije AAG v Evropskem parlamentu peticijo zavrnil. ""Evropski komisar za okolje Potočnik pa o tem evropskih parlamentarcev ni obvestil. Isti dan, ko je bila obravnavana omenjena peticija, je sklical novinarsko konferenco,"" je pojasnil Malečkar in dodal, da Potočnik na tej konferenci ni omenil, da je peticija blokirana. Nič več prek medijev Potočnik je poudaril, da je vprašanje terminalov v Tržaškem zalivu resno in ga v Evropski komisiji na tak način tudi obravnavajo. ""Trditve AAG so žaljive in nesmiselne. Nanje se prek medijev ne mislim več odzivati. Kar pa se tiče sodbe o mojem delu nasploh, pa priporočam, da za mnenje povprašate tiste, ki ga spremljajo celovito in podrobneje poznajo,"" je še poudaril Potočnik. Evropska komisija je kljub številnim dokazom, ki jih je predložil AAG, zamrznila preiskavo o nepravilnosti postopka pri presoji vplivov na okolje projekta plinskega terminala, opozarjajo. Ko se je postopek preiskave začel, pa je komisija zahtevala blokado preiskave, po njihovem na podlagi neresničnih izjav italijanskih organov. Prek svojega predstavništva v Italiji so vložili ugovor na zahtevo za blokado postopka za kršitev direktive Seveso in vložilo novo peticijo na Evropsko komisijo za peticije zaradi pomanjkanja enotne študije učinka domin v Tržaški pokrajini.",0
"Nevladne organizacije in podjetja skupaj za večjo varnost na delovnem mestu Partnerji mreže nevladnih organizacij so na današnji novinarski konferenci predstavili povezovanje gospodarstva z nevladnimi organizacijami za promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsi imamo samo eno zdravje, ki se ne deli na tisto na delovnem mestu in zunaj njega, je povedal Milan Dobovišek, predsednik Zbornice varnosti in zdravja pri delu. Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja so predstavniki mreže nevladnih organizacij (NVO) za zdravje predstavili aktivnosti v okviru projekta NVO varujejo naše zdravje. S projektom, v katerem sodeluje 66 nevladnih organizacij, poudarjajo, da vlaganje v promocijo zdravja dolgoročno znižuje stroške države in delodajalcev. Stroški, povezani s slabo varnostjo in boleznimi delavcev namreč na območju Evropske unije znašajo na leto 490 milijard evrov. To je tudi eden izmed razlogov, da je država z lanskoletnim zakonom o varnosti in zdravju pri delu delodajalce zavezala k izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu. Zdrav delavec je investicija ""Vpliv krize se na varnost pri delu za enkrat še ne pozna,"" stanje v Sloveniji ocenjuje Milan Dobovišek. Dodaja, da kljub pomanjkanju celostne raziskave o omenjeni temi lahko postreže s podatki, da Inšpektorat RS za delo pri rednih pregledih ugotavlja, da je v večini primerov izjava o varnosti že izvedena. To pa so kar dobri podatki, pravi Dobovišek, ki Slovenijo glede na stopnjo varnosti pri delu uvršča v sredino lestvice evropskih držav. Na novinarski konferenci so predstavili tudi knjigo z zbranimi ponudbami storitev nevladnih organizacij s področja zdravja za podjetja, pri čemer je bil napovedan tudi začetek regijskih srečanj med nevladnimi organizacijami in podjetji. Eno od podjetij, ki daje velik poudarek na zdravje pri delu, je tudi Trimo. ""Zdrav delavec je investicija,"" meni namestnik glavne direktorice za tehnično področje v Trimu Daniel Zupančič. Pravi tudi, da je skrb delodajalca za zdravje delavca tudi motivacija njega samega, interes vsakega podjetja pa je, da ima motivirane delavce, saj tako dosega boljše rezultate.",1
"Po poročanju HAK je na koncu istrskega ipsilona daljša kolona vozil v smeri Slovenije. Gneča tudi na slovenskih cestah. Pri Grosuplju nesreča v smeri Novega mesta. Na dolenjski avtocesti v smeri Novega mesta je prišlo do prometne nesreče, ki močno ovira promet. Posledice nesreče, do katere je prišlo med priključkoma Šmarje Sap in Cikava v smeri Dolenjske, so že odstranili, zastoj pa je nekaj čez četro uro segal že od ljubljanske vzhodne obvoznice od predora Golovec in na ljubljanska južno obvoznico. Gost promet z zastoji je: - na primorski avtocesti pred delovno zaporo med Vrhniko in Logatcem(1,5km) v smeri Kopra, - na gorenjski avtocesti med Podtaborom in predorom Ljubno v smeri Jesenic, - na ljubljanski zahodni obvoznici na razcepu Kozarje iz smeri Brda proti Viču, - na cestah Šmarje - Koper, Ljubljana - Vrhnika, Ljubljana - Škofljica, Brnik - Kranj in Lesce - Bled, zgoščen promet je na cesti Ljubljana - Medvode. Na mejnem prehodu Obrežje je čakalna doba tovornih vozil pri izstopu iz države 1 uro. Hrvaška: petkilometrski zastoj proti Sloveniji Po podatkih hrvaškega avtokluba (HAK) pa je na koncu hitre ceste (istrski ipsilon) daljša kolona vozil v smeri Slovenije. Zastoji proti mejnima prehodoma Dragonja in Sečovlje so dolgi pet kilometrov. Promet je sicer zgoščen na vseh pomembnejših cestah proti notranjosti Hrvaške, zlasti na avtocestah proti Gruškovju in Obrežju. Danes zastoje pričakujejo tudi na jadranski magistrali v bližini večjih turističnih središč.",0
"Meso, mleko in testenine naj bi se z januarjem podražili. Slovenskega mesa pa naj bi celo zmanjkalo.",0
"Cene surove nafte še vedno vztrajajo tik pod psihološko mejo 100 dolarjev za sod. Umiritev ne pričakuje nihče. Cene surove nafte še vedno vztrajajo tik pod psihološko mejo 100 dolarjev za sod, analitiki pa napovedujejo rast cen.",0
"Stanje grškega dolga naj bi bilo nevzdržno, zato naj bi Grčija že načrtovala prestrukturiranje svojega ogromnega dolga, kar pa je finančni minister Papakonstantinu že zanikal. ''Tega ni med možnostmi,'' je dejal. Grški finančni minister George Papakonstantinu je včeraj zanikal govorice, češ da naj bi Grčija načrtovala prestrukturiranje svojega ogromnega dolga. Tega enostavno ni med možnostmi, je dejal ob robu zasedanja IMF in Svetovne banke v Washingtonu. Kljub temu govorice o načrtih v tej smeri ne pojenjajo. Wall Street Journal tako v današnji izdaji navaja tri neimenovane visoke uradnike, ki so dejali, da je po mnenju IMF stanje grškega dolga nevzdržno. Tiskovni predstavnik IMF je to sicer zanikal. Tudi izvršni direktor IMF Dominique Strauss Kahn je v soboto na novinarsko vprašanje o tem dejal, da je bil program za Grčijo narejen na predpostavki grške vlade, da si resnično ne želijo prestrukturiranja dolga. In glede tega se ni nič spremenilo. Pika, je pribil. Atene naj bi bile pod vse večjim pritiskom, ker kljub obsežni tuji pomoči v obliki posojil grški dolg še naprej ostaja izjemo visok in krepijo se bojazni, da ga država ne bo sposobna odplačati. Konservativni atenski časnik Katimerini je, sklicujoč se na vire v Evropski komisiji, poročal, da je Grčija že izdelala načrt o podaljšanju časa za odplačilo 350 milijard evrov dolga, vendar naj bi Evropska komisija načrt zavrnila. Finančni minister Papakonstantinu je medtem v Washingtonu zatrdil, da začenjajo čutiti preobrat ter da se bodo razmere do konca leta izboljšale kljub trenutnim turbulencam . Bivši grški premier Kostas Simitis pa se je v današnjem televizijskem pogovoru zavzel za prestrukturiranje dolga. Dlje kot z njim odlašamo, večji bo dolg, ki se ga ne bo dalo prestrukturirati, je med drugim opozoril.",0
"Dopusti so končno tu. Študentje in sezonski delavci se selijo domov, njihov pobeg pa je lahko odlična priložnost za tiste, ki bodo iskali stanovanje. Ponujamo vam kar nekaj priročnih namigov, kako si lahko izborite nižjo najemnino. S pogajanjem si lahko izborite tudi do 20 odstotkov nižjo najemnino. Želje, kakšno naj bo stanovanje, se od posameznika do posameznika zelo razlikujejo. V Ljubljani je veliko študentov, ki jim je najbolj pomembno, da si najdejo sobo, ki ne bo predaleč od fakultete in bo cenovno najbolj ugodna, ugodje in ostale stvari, ki so s tem povezane, se jim ne zdijo tako pomembne. Na drugi strani so mladi pari, ki imajo poleg študija reden prihodek oziroma so študij že zaključili, in jim je ugodje veliko bolj pomembno od cene. Glede na to, da je na trgu vse več ponudb stanovanj, ki se oddajajo, ima najemojemalec vse večjo pogajalsko moč. Zato je pomembno, da najemnik to izkoristi pri bistvenih stvareh. Pred najemom stanovanja se je priporočljivo z lastnikom dogovoriti o vseh pogojih najema in to zapisati v najemno pogodbo. Temeljito je treba pregledati stanovanje in narediti zapisnik stanja, v katerem opredelite vse poškodbe in pomanjkljivosti. Na Cekinu smo vam postregli s kopico namigov, ki jih lahko uporabite pri pogajanju z najemodajalcem. Zakaj pri pogajanju ne smete biti ozkogledni in se osredotočiti le na ceno? Zakaj se v najemnih pogodbah vse bolj pogosto navaja nižja cena, kakor pa jo najemnik dejansko plačuje? Odgovori in nasveti so le klik stran!",1
"Približno 80 tisoč slovenskih turistov bo prvomajske praznike preživelo na hrvaški obali, so ocenili v ljubljanskem predstavništvu Hrvaške turistične skupnosti (HTZ). Približno polovica slovenskih turistov bo počitnikovala v hrvaški Istri, na Kvarner pa naj bi odšlo med 20 tisoč in 30 tisoč Slovencev. Dolga mrzla zima, ki je v Sloveniji trajala od novembra do aprila, je očitno pri slovenskih turistih spodbudila željo po odhodu na morje, danes ocenjuje Novi list in navaja izjavo direktorja ljubljanskega predstavništva HTZ Gorana Blažića, da le slaba petina slovenskih gostov potuje na Hrvaško prek turističnih agencij. ""Ocenjujemo, da bo na počitnice prispelo med 70 tisoč in 80 tisoč Slovencev, največ v Istro in na Kvarner,"" je Blažićevo izjavo povzel reški časnik. Blažić je spomnil, da je k odličnim napovedim za obisk slovenskih turistov prispevala bogata promocija v Sloveniji, zlasti turističnih krajev na Kvarnerju. Dodal je, da bo v Baški na otoku Krku v času prvomajskih počitnic tudi slovenski teden. Lani 1,1 milijona obiskov Na Hrvaškem sicer pričakujejo, da bodo slovenski turisti vsaj ponovili lanske rezultate, ko so na Hrvaškem zabeležili 1,1 milijona obiskov in 7,4 milijona nočitev, Slovenci pa so bili na drugem mestu med obiskovalci iz tujine. Med prvomajskimi prazniki na Hrvaškem pričakujejo tudi bolj množičen obisk turistov iz Italije, medtem ko z ostalih trgov nimajo potrditev, da bi turisti v predsezoni prišli v večjem številu. Članstvo Hrvaške v EU po 1. juliju naj bi sicer prineslo nekaj ugodnosti za tuje turiste na Hrvaškem, predvsem pri telefonskih pogovorih zaradi pocenitve gostovanja in nižje provizije v menjalnicah, je še dejal Blažić.",1
"Poročilo o stresnih testih ugotavlja, da bodo irske banke v prihodnjih mesecih potrebovale dodatnih 24 milijard evrov, da bi zagotovile stabilno poslovanje. Guverner irske centralne banke Patrick Honohan je pojasnil, da pomoč potrebujejo štiri finančne ustanove. S tem bi se celotni stroški, ki jih je od leta 2009 imela Irska z reševanjem bank, povzpeli na 70 milijard evrov oziroma 15.500 evrov na vsakega prebivalca Irske. Stresne teste so izvedli v bankah Bank of Ireland, Allied Irish Banks, EBS in Irish Life and Permanent. Allied Irish naj bi potrebovala dodatnih 13,3 milijarde evrov, Bank of Ireland 5,2 milijarde evrov, Irish Life & Permanent štiri milijarde evrov in EBS 1,5 milijarde evrov. Irski finančni sistem je zašel v težave potem, ko se je leta 2008 razpočil nepremičninski balon. Največja irska banka, Anglo Irish Bank, je trenutno v postopku likvidacije. Samo lani je ustvarila 17,7 milijarde evrov izgube. Testi štirih irskih bank ki so bili pogoj, da je Irska pridobila pomoč iz tujine , ugotavljajo, da se bo irski nepremičninski trg še krčil. Honohan je dejal, da bodo vse štiri banke potrebovale zadostno količino denarja, da bi pokrile ogromne odpise zaradi slabih posojil in za povečanje rezerv. Irska vlada namerava še nocoj predstaviti načrt prestrukturiranja bančnega sistema. Obseg bančništva, ki se je v letih največje rasti močno razbohotil, naj bi občutno zmanjšali.",0
"Ljubljana - Indeks vodilnih gospodarskih kazalcev za članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki predstavlja zgodnji signal morebitnih obratov v gospodarskih ciklih, se je februarja zvišal peti mesec zapored. Rast gospodarstva se krepi, še posebej v ZDA in na Japonskem, medtem ko se je v Indiji gospodarska aktivnost nekoliko upočasnila. Indeks predstavlja signal morebitnih obratov v gospodarskih ciklih oz. prikazuje nihanja gospodarske dejavnosti okrog njene dolgoročne potencialne ravni. Naraščajoči indeks z vrednostmi nad 100 govori o konjunkturi, padajoči z vrednostmi nad 100 pa na obrat navzdol, medtem ko padajoče vrednosti indeksa pod 100 govorijo o upočasnjevanju gospodarske aktivnosti, naraščajoče vrednosti pod 100 pa o okrevanju. Indeks za vse članice OECD se je februarja v primerjavi z januarjem povzpel za 0,1 na 100,5 točke, na letni ravni pa se je zvišal za 0,36 točke. Najbolj optimistična gospodarska znamenja po podatkih OECD prihajajo iz ZDA in z Japonske, kjer vrednost indeksa kaže na krepitev gospodarske rasti. V ZDA se je vrednost indeksa februarja na mesečni ravni zvišala za 0,2 na 101,2 točke, na letni ravni pa je pridobila 0,78 točke. V deželi vzhajajočega sonca se je indeks v drugem letošnjem mesecu v primerjavi z januarjem zvišal za 0,3 na 100,9 točke, od februarja lani pa je pridobil 0,44 točke. V začetku letošnjega leta se kažejo tudi znamenja izboljšanja gospodarske dejavnosti v območju evra, še posebej v Nemčiji. Vrednost indeksa v območju skupne evropske valute se je februarja na mesečni ravni zvišala za 0,2 na 99,9 točke, na letni ravni pa je upadla za 0,01 točke. In kaj podatki OECD kažejo za hitro rastoče države skupine BRIC? Najslabše gre Indiji, kjer se je vrednost kazalca februarja na mesečni ravni znižala za 0,3 na 96,8 točke. V Braziliji se je povečala za 0,1 na 99,5 točke, na Kitajskem za 0,2 na 100,3 točke, v Rusiji pa za 0,1 na 99,7 točke.",1
"Vse kaže, da se posledic gospodarske krize zavedajo nemški gospodarstveniki, katerih zaupanje v gospodarstvo je padlo najnižje v zadnjih 16-ih letih Indeks je še marca letos dosegel 104,6 točke, do novembra je indeks tako padel za 18 odstotkov. V novembru je zaupanje poslovno zaupanje v Nemčiji po zmanjšanju povpraševanja po izvozu padlo na najnižjo vrednost v zadnjih 16 letih, poroča Bloomberg. Indeks se je znižal iz 90,2 na 85,8 točke, medtem ko so analitiki pričakovali znižanje na 88,2 točke. Družbe že zmanjšujejo proizvodnjo Nemške družbe, kot so kemični koncern BASF in avtomobilska giganta BMW in Daimler , so zaradi znižanja povpraševanja že znižali proizvodnjo. Nemško gospodarstvo je padlo v najhujšo krizo v zadnjih 12-ih letih, DAX, osrednji indeks nemške borze, pa je izgubil letos tudi že več kot 50 odstotkov vrednosti. ""Kriza bo še trajala"" ""Recesija je že prizadela nemške družbe in dobički se bodo občutno zmanjšali,"" je izjavil Dominic Bryant, ekonomist pri francoski BNP Paribas v Londonu. ""Obeti za naslednjih nekaj četrtletij niso dobri, kajti nemško gospodarstvo je povsem odvisno od globalnega gospodarstva,"" še dodaja. Mednarodni denarni sklad pričakuje, da se bo v 15-ih državah evro območja in v ZDA gospodarska rast v prihodnjem letu znižala, kar se bo zgodilo prvič po drugi svetovni vojni. Nemčija ogroža celotno Evropo ""Evropa je največji nemški izvozni trg, kar v primeru, da bodo ta gospodarstva oslabela, pomeni veliko težavo,"" meni Andreas Scheuerle, ekonomist pri Dekabank v Frankfurtu. ""Verjamem, da je redko kdo prej kdaj videl tak padec povpraševanja,"" je prepričan izvršni direktor družbe BASF Juergen Hambrecht. BASF je že drugič znižal napovedi glede letošnjega dobička, hkrati pa bo zaustavil ali omejil proizvodnjo v 80 tovarnah po celem svetu in s tem prisilil 20 tisoč delavcev oziroma petino vseh, da bodo delal manj ali bodo morali vzeti neplačan dopust.",0
"Zaradi prekoračitve bo treba vrniti 23 tisoč evrov Čeprav so od države prejemali subvencijo zaradi subvencioniranega delovnega časa, so v Slovenskih železnicah presegli obveznost ur. Del subvencije so že vrnili. Slovenske železnice so bile v vladni protikrizni ukrep subvencioniranja polnega delovnega časa vključene lani od začetka julija do konca decembra. Za nekatere delavce so ugotovili, da je njihova delovna obveznost presegla okvire sofinanciranja. Po podatkih Slovenskih železnic so v času državnega sofinanciranja opravili več kot 7,2 milijona delovnih ur, z 9.267 urami 0,13 odstotka pa so presegli delovno obveznost. O tem so tudi že obvestili Zavod za zaposlovanje. Nadurnega dela niso plačevali Hkrati so s Slovenskih železnic sporočili, da so zaradi presežne delovne obveznosti nekaterih delavcev del subvencije že vrnili. Dodali so še, da v pogodbenem obdobju v skladu z zakonom o delnem subvencioniranju delavcem nadurnega dela niso odrejali in izplačevali. Kot je znano, se v skladu s tem zakonom nadurnega dela niti ni smelo odrejati. Medtem pa na Zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da pri odrejanju nadur nepravilnosti niso bile ugotovljene. So pa ugotovili, da so Slovenske železnice neenakomerno razporejale delovni čas. Po zakonu lahko delodajalec v obdobju trajanja ukrepa razporeja delovni čas glede na delovne potrebe, vendar tako, da na koncu obdobja povprečna delovna obveznost vključenih delavcev ne presega delovnih obveznosti, ki je predmet sofinanciranja po pogodbi. Zaradi razvidne presežne delovne obveznosti je zavod v začetku tega meseca vzpostavil nekaj več kot 23 tisoč evrov visoko terjatev.",0
"Odpovedi vročene predvidoma marca Merkur je v okviru sanacijskega programa predvidel obsežna odpuščanja, ki pa so se precej skrčila zaradi prostovoljnih odhodov zaposlenih. Presežnih delavcev je tako trenutno še 141, od tega okoli 40 iz Naklega, večina pa iz Merkurjevih celjskih pisarn, ki jih bo podjetje zaprlo. Sindikalistka Jasna Erman je v zvezi s tem povedala, da je vodstvo sindikatu in delavcem že posredovalo program presežnih delavcev, v petek pa so ga predložili tudi zavodu za zaposlovanje. Zdaj čakajo, da zavod določi datum za začetek vročanja odpovedi. A na seznamu presežnih delavcev je tudi nekaj takih, ki spadajo v zaščitene kategorije, zato naj bi bil končni seznam odpuščenih še krajši, kot je predvideno. Z vsemi, ki so uvrščeni na seznam, bodo potekali tudi individualni pogovori. Tako se bo vsak lahko pozanimal glede svojega položaja, odpravnine in odškodnine, če bi se odločili za odhod iz podjetja brez odpovednega roka. Vsem, ki bi sklenili dogovor o odškodnini namesto odpovednega roka, bi marca tudi že prenehalo delovno razmerje. Odpovedi bodo zaposlenim sicer predvidoma vročene marca. Mersteelovci spet po pomoč v DZ Zaplet z odškodninami za delavce Mersteela pa medtem še zmeraj ni rešen. Predstavnik nekdanjih zaposlenih Maksimilijan Kalan je povedal, da so v državni zbor že posredovali dokumentacijo in obrazložitev zahteve po novi avtentični razlagi insolvenčnega zakona. Prvi mogoči termin za obravnavo naj bi bila že izredna seja DZ-ja v petek.",0
"Pogajanja o plačah v javnem sektorju se lahko zavlečejo za eno leto, kar je nedopustno, se jezi vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Doro Hvalica. Hvalica je zaskrbljen zaradi poteka pogajanj o aneksih h kolektivnim pogodbam, ki naj bi odpravili krivično nesorazmerje med plačami v javnem sektorju. Zaradi zastojev v pogajanjih prehoda v nov plačni sistem ne bo možno izpeljati do 1. januarja 2008, kot si je v svojem načrtu zadala vlada, je dejal Hvalica. ""Po zagotovilih vlade bi se lahko pogajanja zavlekla za kakšen mesec. To lahko pomeni tudi eno leto, kar pa je nedopustno,"" je dodal Hvalica. Hvalica je zavrnil očitke, da so za zastoje krivi sindikati sami. Do zastojev je po trditvah sindikatov prišlo, ker vlada zamuja z imenovanjem pogajalskih skupin. O naboru delovnih mest, ki so izhodišče za pogajanja, pa se sindikati še vedno pogajajo, je poudaril Hvalica.",0
"Ljubljana - Mariborska nadškofija je iz rokava potegnila novega aduta, s katerim bo poskušala znova preložiti vse bolj neizogiben stečaj Gospodarstva Rast, večinskega lastnika insolventnega Zvona Ena Holdinga. Ker naj bi ""obstajala resna možnost vstopa tujega vlagatelja"", so namreč v Gospodarstvu Rast še za mesec dni podaljšali rok za konverzijo terjatev v kapital. Kdo naj bi bil skrivnostni tuji investitor in ali je ta sploh sposoben družbi zagotoviti 80 milijonov evrov svežega kapitala, s čimer bi jo rešil pred stečajem, ni znano. So pa banke upnice že podale soglasje s podaljšanjem roka za vplačilo delnic. Kot je znano, so v Gospodarstvu Rast tik pred odločanjem o začetku stečaja spremenili načrt finančnega prestrukturiranja in upnikom ponudili možnost konverzije najmanj 79,5 milijona evrov terjatev, hkrati pa so poplačilo navadnih upnikov zvišali na 55 odstotkov. Po pričakovanjih se za konverzijo terjatev ni odločila niti ena od bank upnic, so si pa s tem manevrom v družbi, ki jo je do novembra lani vodil dolgoletni glavni ekonom Nadškofije Maribor Mirko Kraševec, za njim pa Dušan Zazijal, kupili še nekaj dodatnih mesecev časa. Spomnimo namreč, da je prisilna upraviteljica Gospodarstva Rast Alenka Gril že pred časom zahtevala stečaj družbe, saj je uspeh prisilne poravnave na vse bolj trhlih temeljih.",0
"Maribor - Mariborska pokojninska družba Moja naložba je v prvih petih mesecih letos pridobila več kot 1000 novih zavarovancev in jih ima skupaj že skoraj 34.000. V tem času se jim je pridružilo 25 novih podjetij, s tem pa je njihov pokojninski sklad presegel 104 milijone evrov, kar je skoraj osem odstotkov več kot v začetku leta. ""Letošnje poslovanje je v skladu z načrti, v petih mesecih pa je neto donosnost znašala 1,31 odstotka in jo bomo do konca leta z lahkoto še precej presegli. Pozitivno nas je presenetil letošnji poslovni izid, saj že po petih mesecih dosegamo 57 odstotkov letnega načrta, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa smo boljši za 37 odstotkov. V tem obdobju smo tako zabeležili 357.000 evrov dobička, kar pomeni, da bomo ob koncu leta z veliko verjetnostjo presegli načrtovani izid v višini 626.000 evrov,"" je na novinarski konferenci pojasnil član uprave Igor Pšunder. Sicer pa so se v Moji naložbi, v kateri so delničarji na sredini skupščini med drugim upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za preteklo leto, danes odzvali tudi na načrtovano preoblikovanje Kapitalske družbe (Kad), za katerega je bila v državnem zboru že opravljena prva obravnava. Ta namreč med drugim predvideva tudi ustanovitev nove državne zavarovalnice za upravljanje sedanjih Kadovih pokojninskih skladov, v zvezi s čimer imajo v Moji naložbi vrsto pomislekov. Kot je pojasnil predsednik uprave Lojze Grobelnik, ustanavljanje nove državne zavarovalnice ni potrebno, saj za to ni nobenih argumentov. ""Iz zakona, ki ga je vlada poslala v parlament, je razvidno, da se zavarovalnica ustanavlja primarno zaradi upravljanja pokojninskih skladov. Če je že potreba za kaj takšnega, potem menimo, da je v Sloveniji že 11 tovrstnih upravljavcev, zato bi se to zagotovo dalo urediti z javnim razpisom,"" je dejal Grobelnik. Po njegovih besedah v zvezi z namero vlade obstaja cela vrsta neznank, zlasti o tem, zakaj sploh nova zavarovalnica, s katerimi dejavnostmi se bo ukvarjala, kakšni so predvideni poslovni rezultati v naslednjih letih in kdo bo dolgoročno njen lastnik. V Moji naložbi so prepričani, da bi bilo najprej potrebno predstaviti študije, ki bi odgovorile na ta in številna druga vprašanja, šele nato pa se odločati o tem, ali zavarovalnico potrebujemo ali ne.",1
"Pocenile so se prav vse pomembnejše delnice, indeks SBI pa je dosegel najnižjo vrednost v zadnjem letu. Na Ljubljanski borzi tečaji tonejo vse nižje. Danes so se pocenile prav vse pomembnejše delnice na ljubljanskem borznem parketu, delniški indeks SBI 20 pa je znova zabeležil najnižjo vrednost v zadnjem letu. Najbolj so se tokrat pocenile delnice Term Čatež, Petrola, Mercatorja in Istrabenza. Največ se je danes trgovalo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 7,7 milijona evrov poslov. Indeks SBI 20 je današnje trgovanje končal pri vrednosti 7368,49 točke, kar je 343,86 točke oz. 4,46 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 77,03 točke oz. 4,56 odstotka na 1613,99 točke. Borzni posredniki so sklenili za 15,8 milijona evrov poslov. Kot omenjeno, so danes največji padec zabeležile delnice Term Čatež. Ob sicer skromnem prometu se je enotni tečaj delnice znižal kar za 8,93 odstotka na 255 evrov. Ob upoštevanju vidnejšega prometa pa so se najbolj pocenile delnice Petrola, in sicer za 8,40 odstotka na 459,06 evra. Z delnicami Petrola so borzni posredniki sklenili za 973.664 evrov poslov. Med delnicami podjetij s prostega trga so se precej pocenile delnice Inlesa, in sicer za 10,60 odstotka na 3,12 evra, pa tudi delnice Infond Holdinga -7,68 odstotka na 6,01 evra, Juteksa -2,59 odstotka na 94 evrov in Tosame -2,82 odstotka na 69 evrov. Precejšen padec so zabeležile tudi delnice Mercatorja 607.817 evrov, -7,91 odstotka na 235,59 evra, Istrabenza 104.566 evrov, -7,23 odstotka na 76,61 evra, Save 316.856 evrov, -6,12 odstotka na 379,92 evra in Aerodorma Ljubljana 210.240 evrov, -5,50 odstotka na 87,05 evra. Največ se je sicer trgovalo z delnicami Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 7,7 milijona evrov poslov. Tako kot ostale pomembnejše so se pocenile tudi Krkine delnice, in sicer za 4,23 odstotka na 82,47 evra. Druge najprometnejše delnice, delnice Telekoma Slovenije 1,1 milijona evrov so se pocenile za 1,07 odstotka na 225,61 evra. Delnice Pivovarne Laško 118.460 evrov so se pocenile za 4,29 odstotka na 77,17 evra, delnice Luke Koper 438.560 evrov za 3,82 odstotka na 54,33 evra, delnice Intereurope 86.670 evrov pa za 3,35 odstotka na 28,53 evra. Enotni tečaj delnic Gorenja 575.360 evrov se je znižal za 1,40 odstotka na 29,60 evra, delnic NKBM 682.520 evrov pa za 1,89 odstotka na 29,55 evra.",0
"Ljubljana - Prvi mož Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) Raphael Alomar in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan sta danes v Ljubljani podpisala pogodbo o posojilu v višini 40 milijonov evrov. Sredstva, ki jih bodo v SID banki dopolnili tudi z lastnimi sredstvi, bodo namenjena razvoju občin in varovanju okolja. Sredstva bo SID banka tako po Svilanovih besedah namenila za dolgoročno financiranje projektov na področju izboljšanja življenjskih pogojev na mestnih in podeželskih območjih ter projektov s področja varovanja okolja, večinoma pa bo šlo za financiranje občinskih projektov. Svilan je ob tem izrazil prepričanje, da bodo pogoji posojil, ki jih bodo v SID banki izvajali neposredno, za slovenske občine zelo ugodni. Ročnost naj bi bila največ 20 let, glede natančnih pogojev, obrestnih mer in morebitnih moratorijev na odplačilo pa se bodo odločali od primera do primera. Prvi mož SID banke v vsakem primeru verjame, da bodo obrestne mere nižje od tistih, ki so lokalnim skupnostim na voljo sedaj, pribitek na medbančno obrestno mero v območju evra pa naj bi bil minimalen. Tudi Alomar je zatrdil, da so pogoji posojil na podlagi sredstev CEB zelo ugodni. Je pa Svilan opozoril, da je ob teh ugodnih pogojih bistveno, da občine pripravijo dobre in kakovostne projekte, ki bodo vsebinskim pogojem ustrezali, saj bosta monitoring in nadzor stroga. Prve projekte bi SID banka po Svilanovih ocenah lahko začela financirati že letošnjo jesen. SID banka bo sredstva CEB dopolnila tudi z lastnimi sredstvi in morda še s sredstvi Evropske investicijske banke. Svilan je izrazil prepričanje, da bodo posojila pomembno prispevala k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji, SID banki pa bo sodelovanje s CEB omogočilo, da svojo dosedanjo dejavnost razširi še na področje socialnega razvoja. CEB ima namreč po Alomarjevih besedah pri svojem delovanju širok socialni mandat. Financira projekte s področij, kot so stanovanjska politika, zdravstvo, izobraževanje, mala in srednja podjetja, odpravljanje posledic naravnih nesreč, priseljenska politika, razvoj podeželja, občinski projekti in financiranje javnih ustanov. Kot je dejal Alomar, se je med banko in Slovenijo, odkar je ta leta 1994 postala prva članica CEB z območja srednje in vzhodne Evrope, razvil tesen in konstruktiven dialog, ta pa je omogočil oblikovanje uravnoteženega posojilnega portfelja. CEB je tako Sloveniji doslej po njegovih besedah odobrila 284 milijonov evrov sredstev. Partnerji so bili ministrstva, banke in specializirane ustanove, tokratna pogodba s SID banko pa je prva. V prihodnje CEB poleg danes podpisane posojilne pogodbe načrtuje še odobritev dodatnih sredstev, tako da bi obseg posojil lahko dosegel okoli 350 milijonov evrov. Minister za finance Franc Križanič je CEB označil za posebno banko s posebnim poslanstvom financiranja kakovostnega življenjskega okolja in socialnih ter okoljskih projektov. Zagotovil je, da so bila vsa dosedanja sredstva CEB v Sloveniji učinkovito porabljena, omenil pa je financiranje projektov na področju šolstva.",1
"V času krize vsi zmanjšujejo porabo, zato analitska hiša Gartner napoveduje 3,8-odstotni upad porabe sredstev za informacijske tehnologije Poraba sredstev za informacijske tehnologije (IT) naj bi se v letošnjem letu na svetovni ravni v primerjavi z lanskim letom znižala za 3,8 odstotka na 3200 milijard dolarjev, v svoji raziskavi ugotavlja mednarodna analitska hiša Gartner. Foto: Dreamstime Če se bo ta napoved uresničila, bo panoga IT na svetovni ravni zabeležila še večjo upočasnitev kot po poku internetnega balona leta 2001, ko je prišlo do 2,1-odstotnega padca. Podjetja zmanjšujejo porabo Do padca bo po pojasnilih Gartnerjevih analitikov prišlo zaradi svetovne gospodarske krize, ki botruje temu, da tako podjetja in organizacije kot potrošniki zmanjšujejo svojo porabo. Med štirimi ključnimi trgi naj bi se največ, za 14,9 odstotka na 324,3 milijarde dolarjev letos znižala poraba za računalniško strojno opremo. Poraba za programsko opremo naj bi se zvišala za 0,3 odstotka na 222,6 milijarde dolarjev, za IT-storitve znižala za 1,7 odstotka na 796,1 milijarde dolarjev, za telekomunikacije pa za 2,9 odstotka na 1890 milijard dolarjev. Okrevanje prihodnje leto Analitiki poudarjajo, da se bo poraba za IT popravila šele po umiritvi svetovnih finančnih trgov. Prodajalci IT bi zato morali načrtovati, da se bo poraba podjetij in potrošnikov letos zmanjšala in nato v letu 2010 postopno okrevala.",0
"Osrednji govornik ob 140. obletnici 1. slovenskega tabora v Ljutomeru je premier Janša je opozoril, da proslave obletnic ne smejo biti usmerjene proti nikomur. Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru pred zbrano množico udeležencev dejal, da tabori, ki so potekali v Sloveniji v 60. letih 19. stoletja, govorijo o takratni državljanski kulturi, ko so presegli kulturni boj in prepričanje v ekskluzivnost določene politične mentalitete. Glede tabora v Ljutomeru je opozoril, da je bil s 7.000 udeleženci impozanten tudi za današnje čase, uspelo pa mu je tudi povezati narodne in lokalne probleme. Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet, ter če gradi vrednote na resničnih in trajnih spoznanjih. premier Janša Letošnje leto je nabito z obletnicami, je povedel Janša. Pri tem smo po njegovem največji pomen upravičeno namenili 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, ki je postavil temelje, na katerih so gradili narodno zavest številni ugledni Slovenci. Izpostavil je tudi mednarodni znanstveni simpozij v Lenartu, ki je oživil leto 1848, ko so Slovenci prvič javno doma in v mednarodnem prostoru predstavili svoj narodni program, katerega osrednja točka je bila združena Slovenija. Premier je opozoril, da morajo biti obletnice izraz hvaležnosti našim velikim prednikom, obenem pa nam ""osmišljajo sedanjost in nam kažejo pot v prihodnost ... Zato ne smejo biti usmerjene proti nikomur, ne proti sosedom, in še najmanj proti rojakom“, je še dejal. Slovesnosti so se udeležili tudi številni drugi visoki predstavniki države. Zbrane je nagovoril tudi župan občine Ljutomer Franc Jurša, v kulturnem programu pa so nastopili prleški umetniki. Zedinjena Slovenija Na prvem slovenskem taboru so jasno in glasno postavili zahtevo po Zedinjeni Sloveniji. V političnem programu so bile postavljene zahteve po skupni kraljevini Sloveniji, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnosti slovenskega jezika v javnem življenju, izraženo pa je bilo tudi nasprotovanje vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo. Program Zedinjene Slovenije se je še okrepil v taborskem gibanju v letih 1868-1871. Slovesnosti ob okrogli obletnici v Ljutomeru potekajo že od začetka leta, ko so predstavili monografijo Ljutomer – osrčje Prlekije. V petek se je končal znanstveni simpozij, odkrili so spominsko ploščo ob 50. obletnici prve samopostrežne trgovine v Sloveniji in doprsni kip Radoslava Razlaga.",1
"Boris Dolamič človek, ki naj bi NLB dolgoval več kot 81 milijonov evrov, upnikom še več. Z njegovimi preteklimi posli se ukvarja celo policija. Zdaj Dolamič rešuje Rimske Terme, v katerih je prisilni upravitelj.",0
"Tečaji delnic so se obrnili krepko navzgor. Najbolj so se podražile delnice Istrabenza in Mercatorja. Tečaji so šli krepko navzgor. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 trgovanje končal pri vrednosti 7947,67 točke, kar je 496,19 točke oz. 6,66 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 114,03 točke oz. sedem odstotkov na 1743,71 točke. Danes so na ljubljanskem borznem parketu blestele predvsem delnice Istrabenza, ki so se podražile za 9,59 odstotka, in delnice Mercatorja, katerih tečaj se je okrepil za 9,20 odstotka. Delnice Aerodroma Ljubljana so se podražile za 8,70 odstotka, prav toliko se je zvišal tečaj delnic Petrola, Savine delnice so poskočile za 8,24 odstotka, Krkine pa za 7,76 odstotka.",1
"Irska je danes svoje finančne izkaze odprla preiskovalcem Mednarodnega denarnega sklada. Da je kriza res huda, je opaziti po tem, da so zaskrbljeni celo v Grčiji Grški finančni minister je izrazil zaskrbljenost nad stanjem Irske. Dejal je, da je Irski problem drugačen od drugih, saj so tam težava banke. Dodal je, da je glede Irske potrebno sprejeti odločitve in, da je čas pomemben faktor ter, da je na Ircih, da se odločijo kaj bi. Koliko bodo morali zategniti pas bodo Irci izvedeli naslednji teden Da je načrt 15 milijard evrov zmanjšanja javne porabe do leta 2014 skoraj že pripravljen in, da bo objavljen v začetku prihodnjega tedna je dejal irski minister za socialo Pat Carey. Dodal je, da je še vedno nemogoče reči koliko pomoči bo Irska potrebovala. Včeraj popoldne je britanski finančni minister Brian Lenihan priznal, da ima irski bančni sektor zelo velike težave. Višanje davkov Nemčija in Francija opozarjata, da ima Irska le 12,5-odstotno stopnjo davka na podjetja. Nek francoski uradnik je dejal, da je nizka davčna stopnja ponekod po Evropi dojeta kot plenilska. »Potrebujejo veliko denarja, mi pa dodajamo, da imajo zalo nizko obdavčitev podjetij,« je dejal uradnik in dodal da mora ponudba slediti povpraševanju. Nemški uradnik je dodal, da brez povišanja davčnih prihodkov Irska ne bo mogla ukrotiti primanjkljaja v javnih financah, poroča Guardian. Korupcija v bankah»Irska ni kot ZDA, kjer je sistem močno zakompliciran. Tu je tri do pet bank. Dogaja se to, kar je tipično za male države, kjer vsakdo pozna vsakogar in dokler gre vse dobro, nihče ne opazi ničesar,« piše Irish Examiner. Dodaja mnenje ekonomista Daniela Grosa, ki pravi, da, ko se bo v poslovne knjige potopil Mednarodni Denarni Sklad, bodo iz omar prileteli okostnjaki.",0
"Ljubljana - Zavarovalnica Triglav je uspešno zaključila prvo prodajo podrejenih obveznic z oznako ZT02. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 30 milijonov evrov po nespremenljivi obrestni meri 5,95 odstotka letno, so danes sporočili iz te največje slovenske zavarovalnice. Obrestna mera je oblikovana v višini 250 bazičnih točk nad srednjim tečajem desetletne referenčne obrestne mere za zamenjavo (mid swap rate), ki je bil odčitan 15. decembra 2009 ob 11. uri na strani Bloomberg EIISDA10, v višini 3,448 odstotka. Izkazan interes za nakup obveznic je dosegel ponujeno vrednost izdaje, pojasnjujejo v zavarovalnici in dodajajo, da so bile sprejete vse ponudbe investitorjev, povprečna ponderirana cena ponudb pa je znašala 100 odstotkov od nominalne vrednosti obveznic. Obenem je Zavarovalnica Triglav od obstoječih imetnikov podrejene obveznice z oznako ZT01 odkupila za 16,692 milijona evrov nominalne vrednosti obveznic ZT01.",1
"Ljubljana - Napovedi Banke Slovenije o letošnji inflaciji in gospodarski rasti so slabše od pričakovanj Urada za makroekonomske analize in razvoj, medtem ko vladni urad napoveduje 5,2-odstotno inflacijo in 4,4-odstotno gospodarsko rast, v centralni banki napovedujejo, da bo povprečna medletna inflacija znašala 5,6 odstotka, gospodarska rast pa 4,2 odstotka. Guverner Marko Kranjec je včeraj vlado pozval k premišljeni ekonomski politiki. Po njegovi oceni bi bilo smotrno s proticikličnimi ukrepi kljub morebitni manjši gospodarski rasti slovensko gospodarstvo spet pripeljati v makroekonomsko ravnotežje. Največje tveganje, da bi rast inflacije presegla napoved in postala dolgoročnejši problem, po mnenju Kranjca predstavlja uresničitev »nebrzdanih« zahtev po višjih plačah. ""Na Banki Slovenije smo zaskrbljeni glede zahtev po povišanju plač v zadnjem času, čeprav ne zanikamo visoke inflacije, ki se ne smatra kot vzdržna,"" je na včerajšnji predstavitvi poročila o cenovni stabilnosti povedal guverner Marko Kranjec in ob tem posebno izpostavil javni sektor, kjer se pojavljajo zahteve tudi po tridesetodstotnem dvigu plač. ""V primeru povišanja produktivnosti ni težav z zvišanjem plače, čeprav nekateri menijo, da se produktivnosti v javnem sektorju ne da meriti, kar pa ni res,"" meni Kranjec. V tem smislu razume predlog ministra Gregorja Viranta, ki plače sodnikom pogojuje z večjo učinkovitostjo. ""Težko se je strinjati z zahtevo po 30-odstotnem dvigu plač v bloku, s čimer bi se preseglo produktivnost. V tem primeru bi prišlo do dviga stroškov na enoto produkta, kar nas lahko v končni fazi izloči iz mednarodnih trgov,"" opozarja. ""Potem pa bomo vsi skupaj prisiljeni zategovati pas."" Kranjec je tako poslal apel sindikatom in pogajalcem: ""Čeprav se strinjam, da bi lahko bila delitev dobička bolj enakomerna, je treba gledati bolj naprej v prihodnost kot le eno leto."" Banka Slovenije je sicer včeraj znižala pričakovanja za gospodarsko rast navzdol (na 4,2 odstotka), za inflacijo pa pričakuje, da bo znašala 5,6 odstotka. Glede vzrokov, zakaj je prišlo do visoke inflacije v Sloveniji, v Banki Slovenije še vedno vztrajajo, da ni zgolj posledica dvigov cen nafte in hrane, temveč tudi pregretosti gospodarstva. Visok primanjkljaj na tekočem delu plačilne bilance, visoka inflacija in napet trg dela so po Kranjčevem mnenju več kot očitna znamenja pregretosti. ""Banka Slovenije nima potrebnih inštrumentov za vplivanje na položaj v ciklu, zato bodo nosilci ekonomske politike - proračun, politika plač in strukturna politika - morali odigrati svojo vlogo,"" opozarja Kranjec, ""saj so zato tukaj, da poskušajo nevtralizirati ciklična nihanja, kar svet Banke Slovenije pričakuje, da bodo tudi storili."" Kot je poudaril, je prepričan, da bi lahko s takšnimi ukrepi, čeprav bi se gospodarska rast nekoliko umirila, gospodarstvo zopet pripeljali v makroekonomsko ravnotežje. ""Sam osebno bi bil najbolj zadovoljen s strukturnim in dejanskim presežkom, za kar mislim, da obstajajo možnosti,"" eno od možnosti, kako bi z rebalansom proračuna lahko dosegli protiinflacijski učinek, opisuje Kranjec. Čeprav ugotavlja, da bo letos prišlo do manjšega priliva prihodkov države zaradi nižje gospodarske rasti, po njegovem mnenju ""rezerve obstajajo"". ""Rezerve je treba iskati tudi na domači strani. Mislim, da je treba upočasniti nekatere aktivnosti oziroma investicije, saj je podobno kot pri plačnih zahtevah treba gledati na dolgoročno vzdržnost, čeprav nekateri zahtevajo takojšen razvoj, bodisi regionalni, bodisi občinski, bodisi državni.""",0
"Kdaj bo mogoča vselitev? Kot kaže, ne tako kmalu. Težave v Vegradu se stopnjujejo. Je družba stanovanja v Celovških dvorih prodala dvakrat? In kaj bo prinesel petkov protest tujih delavcev pred slovenskim veleposlaništvom v Sarajevu? Sreda bi bila lahko za podjetje in z njim povezane akterje zelo vroča, saj bodo sledila nova pogajanja med vodstvom in podizvajalci. Ti, kot je znano, še vedno niso bili dokončno poplačani za vsa svoja dela. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali so del plačila res dobili s stanovanji Vegrad jim je namreč že ob začetku gradnje kot del plačila ponudil stanovanja, je za TV Slovenija poročala Duška Lah. Čigava so stanovanja? Od podizvajalcev ali banke? Težava je v tem, da so ta ista stanovanja, ki so jih podizvajalci kupili s pomočjo podizvajalskih pogodb z družbo, pod hipoteko NLB-ja. PRED KRATKIM PROTEST TUJIH DELAVCEV Pred dnevi je šest delavcev Vegradovega hčerinskega podjetja Gradve zasedlo prostore podjetja v Velenju. Policisti so štiri od njih pospremili iz države, ker nimajo urejenih dokumentov. Vsi so se vrnili v Bosno in Hercegovino. Delavci so se za protest v prostorih Vegrada odločili, ker Vegrad še ni poravnal obveznosti oziroma jim ni izplačal zaostalih plač. Kot omenjeno, bo v petek zaradi istega razloga protest pred slovenskim veleposlaništvom v Sarajevu. Zadevo naj bi razčistili na sredinem sestanku, ki ga je predlagal Vegrad, uprava družbe pa še vedno ni dosegljiva za pojasnila, tako da tega, ali je Vegrad stanovanja prodal kar dvakrat - torej najprej podizvajalcem, nato pa z zastavitvijo banki - za zdaj ni bilo mogoče preveriti. Kdaj bo mogoča vselitev? Kot kaže, ne tako kmalu. Zdi se, da bodo oškodovani prihodnji stanovalci, saj Vegrad za dokončanje Celovških dvorov potrebuje še pet milijonov evrov. Ko bo podjetje pridobilo denar, bodo namreč potrebni še štirje tedni za dokončanje del. Šele nato bodo sledili postopki ponovnega tehničnega pregleda. Seveda tu denarnih težav Vegrada še zdaleč ne bo konec. Znano je namreč, da sta Mestna občina Ljubljana in stanovanjski sklad od Vegrada odkupila 419 stanovanj, Vegrad pa si je zaradi zamude pri predaji nepremičnin prislužil že 1,5 milijona evrov zamudnine.",0
"Prevent Morebitnega vstopa Boxmarka smo veseli Najboljši ponudnik za rešitev Preventa Globala je podjetje Boxmark Leather, je po sestanku s premierjem Borutom Pahorjem dejala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Po njenih besedah je podjetje iz Kidričevega, ki izdeluje usnjene prevleke za avtomobilske sedeže, ponudilo od 500 do 700 novih zaposlitev v šestih mesecih, kar pomeni, da bi brez dela ostala le polovica zdajšnjih delavcev. V primeru pridobitve enega izmed želenih poslov bi v enem mesecu takoj lahko zaposlili 250 ljudi. Radićeva se je danes s Pahorjem pogovarjala o možnostih pomoči države interesentom za vstop v družbi Prevent Global in Prevent avtomobilski deli. Boxmark že sam nastopa v vlogi strateškega partnerja in je sposoben zelo hitro, v kratkem času, zagnati proizvodnjo naprej, je poudarila ministrica. Podjetje bodo zdaj povezali s stečajnim upraviteljem Preventa, ki naj bi bil znan v torek. Premier Pahor pa je po poročanju TV Slovenija poudaril, da sicer nasprotuje državnim intervencijam v gospodarstvo, razen v izrednih razmerah, kamor po njegovih besedah sodi tudi trenutna gospodarska kriza. Sem za kratkotrajne intervencije države, da se težave premostijo, je dodal. Plače zagotovo ne bodo nižje Da so eden izmed interesentov za slovenjgraški Prevent, so potrdili tudi v sami družbi Boxmark. Vrednost projekta po besedah direktorja družbe Marjana Trobiša ocenjujejo na od 12 do 15 milijonov evrov, za oceno višine morebitne državne pomoči pa je za zdaj še prezgodaj. Kako hitro bi Boxmark lahko začel zaposlovati nekdanje Preventove šivilje, bo v veliki meri odvisno od prožnosti stečajnega upravitelja, je povedal Trobiš. Dodal je, da plače delavk nižje, kot so zdaj, skoraj zagotovo ne bodo, lahko so samo višje. V Boxmarku sicer povprečna plača znaša okoli 1000 evrov, v proizvodnji pa delavci dobijo okoli 600 evrov mesečno, odvisno tudi od tega, v kakšnih fazah operacije delajo, je še pojasnil Trobiš. Delavk prav tako ne nameravajo voziti na delo kam daleč, na primer s Koroške v Kidričevo. Razmišljamo o tem, da bomo delavkam nudili delovno mesto tam, kjer so delale do zdaj, je dejal direktor. Na pogorišču starega Preventa pa želijo ustvariti novo strukturo, v kateri ne bo udeležen nobeden od dosedanjih lastnikov. S Preventom so po Trobiševih besedah v preteklosti že sodelovali, a je je eden od lastnikov, Nijaz Hastor, dogovore porušil s pretiranimi zahtevami . Boxmark posluje pozitivno in ima naročila Boxmark sicer trenutno šiva za številne proizvajalce avtomobilov. Med njimi so Audi, Mercedes, Volkswagen, Porsche, Ford, GM oz. Opel, Ferarri, Lamborghini ter Bugatti. Čeprav je podjetje v letih 2007 in 2008 zaradi upadov naročil ustvarilo izgubo, se je lani se družba izkopala iz rdečih številk in ustvarila okoli 500.000 evrov dobička. Pozitivno poslovanje beležijo tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Trenutno imajo, kot pravi direktor, več naročil, kot jih z zdajšnjimi proizvodnimi zmogljivostmi lahko izpolnijo. Prav zato se ozirajo tudi po Preventu. Glede Preventovih programov, ki jih ima ta družba dogovorjene z Mercedesom in Volkswagnom, pa je Trobiš dejal, da bodo te poskušali voditi naprej. Krajnc Boxmark uveljavljen dobavitelj Na novico o morebitnem ponudniku se je odzval tudi predsednik uprave Preventa Globala Renato Krajnc, ki je dejal, da so veseli, da se je Boxmark izkazal za najboljšega ponudnika. Sicer pa bodo po njegovih besedah v Preventu še naprej po najboljših močeh pomagali pri zagotovitvi čim večjega števila delovnih mest. Kot je Krajnc še zapisal v izjavi za javnost, je Boxmark zelo uveljavljen dobavitelj v avtomobilski industriji, ki lahko v vseh pogledih nadaljuje tradicijo in prenaša znanje iz Slovenj Gradca. Popolna le ena vloga Kot je znano, so v javnosti sicer krožila imena treh interesentov za vstop v slovenjgraški družbi Prevent Global in Prevent avtomobilski deli. Poleg Boxmarka naj bi bila to še hrvaški Prevent Creation Project in kanadski dobavitelj avtomobilske industrije Magna skupaj s francoskim podjetjem Michel Thierry. Radićeva je že pred današnjim sestankom s premierjem povedala, da je bila popolna le ena izmed vlog. Preostala dva ponudnika sta bila po besedah Radićeve bolj v vlogi organizatorja poslov za multinacionalne družbe. S tega vidika noben od ponudnikov ni prinesel trdnih zagotovil, da so ti strateški partnerji pripravljeni dejansko vlagati v Prevent, je dejala. Pahor in Radićeva sta sicer predstavila tudi nov model pomoči državam, v katerih država nima deleža. Sodišče bo odločalo med 17 stečajnimi upravitelji Na stečaj Preventa Globala se medtem pripravljajo tudi sodni organi, dopodne pa so se na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu mudili državni sekretar ministrstva za pravosodje Boštjan Škrlec in predstavniki vrhovnega sodišča. Sodišče bo sicer sklep o stečaju obeh Preventovih družb izdelo do torka, odločiti pa bo moralo med 17 stečajnimi upravitelji. Sam postopek po mnenju državnega sekretarja Škerleca ne bo mogel biti zelo hiter, saj so stečajni postopki vedno povezani s kopico zelo zapletenih pravnih, gospodarskih in ekonomskih smeri med raznovrstnimi subjekti. Ti subjekti so pogosto med seboj lastniško prepleteni, eni odvisni od drugih in seveda je naloga stečajnega upravitelja, ki mora opredeliti, kaj vse sodi v stečajno maso, vse prej kot enostavna, je dejal Škrlec.",1
"Družba naj svoje primarne dejavnosti ne bi več opravljala v zadostnem obsegu Delničar Peter Šifrer je zahteval razširitev dnevnega reda skupščine, ki bo 26. julija, in sicer z odločanjem o prenehanju delovanja družbe Javor Pivka in začetku postopka likvidacije. Šifrer, ki je imetnik 128.168 delnic družbe, ugotavlja, da družba primarne dejavnosti, to je proizvodnje furnirja in plošč na podlagi lesa, ne opravlja več v zadostnem obsegu. Šifrer Z nadaljnjim poslovanjem se povzročajo le dodatni stroški Pretežni del prihodkov družbe izhaja iz dejavnosti upravljanja s premoženjem družbe. S samim nadaljnjim poslovanjem družbe se po Šifrerjevem mnenju povzročajo le dodatni stroški poslovanja, ki zmanjšujejo vrednost premoženja lastnikom oziroma delničarjem, je še zapisano v zahtevi za razširitev skupščine, ki jo je družba objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Za Javor Pivka so sicer načrtovali prisilno poravnavo, a so jo umaknili.",0
"Veljati je začela novela insolventnega zakona, ki naj bi pripomogla k rešitvi težave prezadolženosti podjetij. Med drugim bo srednjim in velikim družbam omogočila, da se z bankami dogovorijo o prestrukturiranju dolga. Novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju uvaja postopek preventivnega prestrukturiranja, ki ga bodo lahko predlagale srednje velike in velike družbe, za katere je verjetno, da bodo v roku leta dni postale insolventne. V okviru tega postopka se bodo lahko s finančnimi upniki dogovorili o finančnem prestrukturiranju. Postopek se bo lahko začel ob soglasju imetnikov 30 odstotkov finančnih terjatev, sporazum o finančnem prestrukturiranju pa bodo morali potrditi imetniki 75 odstotkov vseh finančnih terjatev. Po uvedbi postopka se ne bo smelo predlagati prisilne poravnave, sodišča ne bodo odločala o morebitnih predlogih za stečaj, poleg tega ne bo možna izvršba terjatev. Postopek bo mogoče prekiniti, med drugim če družba zamujala s plačilom plač delavcem več kot 15 dni. Podjetja se bodo lahko s finančnimi upniki dogovorila o finančnem prestrukturiranju. Novela poleg tega uvaja posebna pravila za prisilno poravnavo velike ali srednje velike družbe. Tako bodo med drugim lahko uvedbo postopka predlagali finančni upniki z vsaj 20 odstotki vseh finančnih terjatev, ki bodo lahko pripravili tudi načrt finančnega prestrukturiranja in v določenih primerih prevzeli vodenje. Mogoča bo izčlenitev zdravega jedra v novo družbo. Poenostavljeno prisilno poravnavo bo poleg za samostojne podjetnike in mikro podjetja mogoče voditi tudi za majhne družbe. Spremembe so tudi pri pogojih za insolventnost, in sicer bodo lahko delavci predlagali stečaj, če bo družba s plačilom pač zamujala dva meseca. Sedaj je ta rok tri mesece.",1
"Indeks Dow Jones zadnji teden izgubil odstotek Prvi mož Appla Steve Jobs se ni posul s pepelom in prevzel odgovornosti za težave novega iPhona, ampak raje povedal, da nihče ni popoln in da ima tudi konkurenca podobne težave. Šele ko je bil na petkovi novinarski konferenci Jobs izzvan, se je opravičil kupcem iPhona, ki imajo težave, če telefon primejo na spodnji levi strani, saj izgubi signal. Kupci bodo zdaj dobili še posebne zaščitne tokove, s katerimi naj bi odpravili težave z motenjem signalov. Karizmatični Jobs je napadel medije, češ da so preveč napihnili vse skupaj. Applove delnice, v zadnjem letu sinonim za nenehno rast, so v petek izgubile 1,4 odstotka, podjetje pa je od 28. junija izgubilo že 16 milijard dolarjev tržne kapitalizacije. Ameriški kupci vedno bolj črnogledi Negativno so se v petek gibale tudi vrednosti preostalih delnic na borzah v New Yorku. Indeks Dow Jones 10.097 točk je izgubil zajetna dva odstotka in pol, Nasdaq 2.179 točk pa celo 3,1 odstotka. Vlagatelji so se prestrašili julijskega padca potrošniškega zaupanja indeks univerze v Michiganu je s 76,0 padel na 66,5, kar je najmanj v zadnjih 11 mesecih in neprepričljivih četrtletnih prihodkov nekaterih ključnih podjetij. Potem ko se je sezona objav poslovnih rezultatov začela obetavno, so namreč v petek rezultate objavili General Electric, Bank of America in Citigroup. Padec dobička investicijskega bančništva Vsa tri podjetja so z dobički pozitivno presenetila, vendar so imela nižje četrtletne prihodke. Finančnima korporacijama je dobiček investicijskega bančništva upadel od 20 do 40 odstotkov v primerjavi s prvim četrtletjem, kar je posledica konca bikovskega trenda na razvitih borzah. Delnice Bank of Americe so padle za skoraj deset odstotkov. Google, ki je v četrtek sporočil sveže poslovne rezultate, prav tako ni zadostil visokim apetitom, zato so se delnice pocenile za sedem odstotkov. Recesija z dvojnim dnom? Po dvotedenski rasti, med katero je Dow Jones pridobil osem odstotkov, se je tako razpoloženje občutno ohladilo, za slab konec tedna pa nosi krivdo tudi domača centralna banka Fed, ki je nekoliko manj optimistična glede gospodarskega okrevanja. S tem so znova oživeli strahovi, da bo imela najhujša recesija po 2. svetovni vojni dvojno dno. V prihodnjem tednu bo 12 podjetij, katerih delnice sestavljajo indeks Dow Jones, sporočilo poslovne rezultate, med njimi finančna velikana Goldman Sachs in Morgan Stanley ter tehnološki velikan Apple. Dow Jones 10.097 Nasdaq2.179 DAX306.040 FTSE1005.158 FTSEurofirst 3001.012 Nikkei9.408 EUR/USD1,293 USD/JPY86,59 EUR/CHF1,3581 Lahka nafta75,85 USD Zlato1.192 USD Euribor, 6-mesečni1,114 % V petek objava stresnih testov Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 se je pričakovano odzval na petkov pesimizem Wall Streeta in zadnji dan tedna izgubil dva odstotka. Na tedenski ravni kljub dobremu začetku tedna evropska izguba znaša 0,6 odstotka. Bančne delnice so bile v petek med največjimi poraženci, saj so izgubile tudi več kot pet odstotkov. 23. julija bo Evropska unija objavila rezultate stresnih testov. Jean-Claude Juncker pravi, da večjih pretresov ne gre pričakovati. Nova KBM najnižje v 14 mesecih Elitni indeks Ljubljanske borze SBI TOP 837 točk je zadnji teden izgubil 1,23 odstotka. Še največ prometa, dva milijona evrov, je bilo z delnicami Krke, pri čemer je bilo poslov s svežnji za 390 tisoč evrov. Tečaj Krkinih delnic se je v petih dneh zvišal za 0,17 odstotka, na 65,31 evra. Z delnicami Nove KBM je bilo za 614 tisoč evrov prometa, cena je padla za 2,4 odstotka, na 10,25 evra. To je najmanj v zadnjih 14 mesecih. Med delnicami prve kotacije so se v tem tednu največ, za 4-5 odstotkov, pocenile Lukine in Mercatorjeve delnice. Kupci Mercatorja niso več upravičeni do 7,2 evra dividende.",0
"Trdijo, da je potvarjal informacije Sindikati in sveti delavcev v skupini HSE-ja zahtevajo odstop generalnega direktorja HSE-ja Boruta Meha, češ da ta ne izpolnjuje svoje vloge in dela škodo državi. Sindikat delavcev dejavnosti energetike Termoelektrarne Šoštanj, svet delavcev TEŠ-a, sindikat premogovnika Velenje, svet delavcev Premogovnika Velenje in sindikat delavcev dejavnosti energetike Dravskih elektrarn Maribor pravijo, da je Meh s svojim ravnanjem povzročal nepopravljivo škodo posameznim družbam, holdingu in državi. Trdijo, da to lahko podkrepijo s številnimi dokazi, ki jih bodo, če bo treba, predali tudi pristojnim organom. Stavkovni odbor se bo sestal v petek Morebitne nepravilnosti pri projektu gradnje TEŠ-a 6 je treba sankcionirati, a mora vlada za to imeti prave informacije, je dejal predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike TEŠ-a Branko Sevčnikar in dodal, da je nekatere informacije Meh potvarjal. Z Mehom, čeprav so pripravljeni na dialog, težav do zdaj niso mogli rešiti, zato bodo počakali na ukrepe vlade in se temu primerno odzvali, je še dejal. Gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj sindikati podpirajo in menijo, da je bil projekt voden korektno. Za morebitne nepravilnosti morajo imeti dokaze, poročila, ki ga je HSE pretekli četrtek poslal vladi, niso dobili, z njim se je na kratko seznanil le nadzorni svet TEŠ-a. Sevčnikar je dodal, da ni nobene garancije, da je tisto, s čemer je bil seznanjen nadzorni svet, gradivo, ki je bilo poslano vladi. Se bo pa v petek zjutraj sestal še stavkovni odbor TEŠ-a in odločil, kako naprej. Meh Očitki neosnovani in neargumentirani Borut Meh se je na očitke že odzval in dejal, da so izjave, da je družbam in državi povzročil nepopravljivo škodo, le eden od vrste neosnovanih in neargumentiranih ter nesmiselnih očitkov. Med njimi se znajdejo celo hude obtožbe o ponarejanju listin in potvarjanju informacij, za katere pričakujem, da jih bodo avtorji dokazali, saj z njimi povzročajo škodo meni osebno, meni kot generalnemu direktorju HSE-ja in skupini HSE kot celoti. Predsedniki nadzornih svetov Meh nam ni naročal, s kom naj sklepamo posle Na izjavo sindikatov, da so od svojih predstavnikov v nadzornih svetih prejeli podatke, da Meh diktira, da hčerinske službe oddajo posle in sklepajo pogodbe z dobavitelji, ki so mu po volji, tudi če so dobavitelji dražji od tistih, ki bi jih lahko izbrali kot najcenejše ponudnike, so se z povsem enakimi izjavami že odzvali predsedniki nadzornih svetov. Simon Tot, predsednik nadzornega sveta Premogovnika Velenje in član nadzornega sveta Dravskih elektrarn, Djordje Žebeljan, predsednik nadzornega sveta TEŠ-a, Stanislava Boban in predsednica nadzornega sveta Dravskih elektrarn so vsak v svoji izjavi zapisali, da je trditev sindikatov neresnična in da od Meha niso nikoli dobili navodil, ki jih navajajo sindikati.",0
"Bi bilo financ sploh dovolj? Nekdanji delavci treh Murinih hčerinskih družb, ki so končale v stečaju, so zoper matično družbo Mura v stečaju vložili tožbe za uveljavljanje prerekanih terjatev. Ker stečajna masa hčerinskih družb Mura - Ženska oblačila, Mura - Moška oblačila in Muralist ne zadošča za poplačilo delavcev, so terjatve namreč prijavili v stečaju matične družbe, a jih je stečajni upravitelj prerekal. Primarni zahtevek 50 milijonov evrov Tožbo za 1.620 delavcev je že v petek vložil za to pooblaščeni odvetnik Borut Soklič, stečajni upravitelj družbe Mura - Ženska oblačila, v pisarni omenjenega odvetnika pa so pojasnili, da primarni zahtevek za nekdanje zaposlene znaša skupaj 50 milijonov evrov, podredni pa je postavljen na 12 milijonov evrov. To pa še ni vse, saj je vložitev tožbe v prihodnjih dneh v imenu delavcev hčerinskih družb, ki jih je bilo skupaj 1.900, napovedal tudi odvetnik Franci Matoz. Do zdaj je zbral okoli 150 pooblastil. Đorđević Ravnal sem strokovno, a po srcu bi želel, da delavci nekaj dobijo Oba omenjena odvetnika sta prepričana, da je stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević neupravičeno prerekal terjatve delavcev hčerinskih družb. Prav je, da je tožba vložena, da bomo dobili sodno prakso in vedeli, kako ravnati v prihodnje, je dogajanje komentiral Đorđević. Ob tej priložnosti je ponovil, da je terjatve prerekal zato, ker je po preučitvi zakonodaje ugotovil, da jih ne more priznati, da pa lahko delavci svoje pravice dokažejo na sodišču. Ravnal sem strokovno, a po srcu bi želel, da delavci nekaj dobijo. Vendar je to stvar zakona, ne osebnega mnenja, je dodal. Bi bilo financ sploh dovolj? Ali bo v stečajni masi družbe dovolj financ za poplačilo terjatev delavcev, bo po besedah stečajnega upravitelja odvisno od prodaje premoženja Kot zdaj vidimo, se premoženje po tržni vrednosti ne more prodati. Vrednost industrijskih nepremičnin je padla za 30 odstotkov. Murino premoženje se na dražbah prodaja od 17. junija.",0
"Naslednji teden bodo banke končale skrbni pregled družbe Diners Club Slovenija in se odločile, kako naprej. Najverjetnejša je prodaja Dinersa avstrijski Erste bank, vendar za zdaj še ni jasno, ali bodo zapadle obveznosti do trgovcev v celoti poplačane. Veliki domači trgovci in več tisoč prodajnih mest po vsej Sloveniji, do katerih je imela družba Diners Club Slovenija Tomaža F. Lovšeta marca letos za skoraj osem milijonov evrov neporavnanih obveznosti, bodo že v naslednjih dneh izvedeli, ali bodo videli ves svoj denar. Medtem ko se tekoči prilivi od obročnih odplačil stekajo na poseben račun banke Unicredit, ki si je v nepojasnjenih okoliščinah priborila ekskluzivno pravico do poplačila svojih terjatev, v Dinersu poteka skrbni pregled. »Končan bo v naslednjem tednu. Na podlagi ugotovitev bodo sprejete nadaljnje odločitve,« nam je včeraj zaupal novi prokurist Dinersa Jože Kaligaro. Potrdil je, da je ta položaj zasedel na pobudo »v prvi vrsti bank in tudi trgovcev«. Ali je ena od možnosti tudi stečaj Dinersa in nato prenos poslovanja na drugo podjetje? »Vse možnosti so trenutno še odprte.« Ker naj bi bila »luknja« v Dinersu kljub dobljenim sredstvom od nedavne prodaje italijanskega Dinersa previsoka, bi lahko bila tudi za slovenski Diners rešitev prodaja novemu lastniku. Interes zanj naj bi obstajal, saj je za neporavnane obveznosti do trgovcev in odvzem licence po ugotovitvah Banke Slovenije krivo Lovšetovo izčrpavanje družbe. Glavna kartična dejavnost je medtem menda povsem zdrava. Kot najverjetnejša nova lastnica Dinersa se omenja avstrijska Erste Bank, ki ji je Lovše pred leti prodal hrvaški Diners Club Adriatic. Za zdaj je ključno vprašanje, kako bodo banke upnice in novi lastniki ponovno zagnali Diners, saj bo to neposredno vplivalo na trgovce in njihove 25-milijonske terjatve. Ali bo novi lastnik saniral celotni Diners z Lovšetovimi nasedlimi naložbami vred, ali bo prevzel zgolj zdravo jedro in ostalo prepustil propadu ali pa bodo licenco enostavno prenesli na drugo družbo in začeli na novo? V zadnjem primeru bi zagotovo močno trpel utrpel ugled Lovšeta, ki je bil v zadnjih letih celo predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS) in ameriške gospodarske zbornice, prejšnjemu finančnemu ministru Janezu Šušteršiču pa je svetoval pri sanaciji bank. »Posel se bo nadaljeval, saj je to v interesu vseh deležnikov,« je bil nedvoumen Kaligaro in je povedal, da je Diners v postopku poplačila upnikov. Vendar je razkril, da so prvi na vrsti ločitveni upniki, torej banka Unicredit, šele nato bodo sledili trgovci. Ker ti zdaj že dvakrat zapored niso dobili sredstev iz naslova obročnih plačil, je nekaterim med njimi prekipelo. »Od odvzema dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev od Diners Cluba Slovenija oziroma podjetja DC Finance nismo prejeli nobenih izplačil, čeprav so bila predvidena, in tudi odločba Banke Slovenije Diners Cluba ne omejuje pri izvrševanju že zatečenih pogodbenih obveznosti,« so bili ostri v Merkurju. Ker niso prejeli predvidenih izplačil, so že vložili izvršbo na zapadle terjatve. Drugi veliki trgovci, na katere smo se obrnili, so zadržani pri razkrivanju podatkov o tem, kako so pri poslovanju z Dinersom zavarovali svoje interese. Čeprav so priznali, da imajo neporavnane terjatve, so dejali le, da so z vodstvom družbe v stalnih stikih in pričakujejo poplačilo. »Stečaj v tem trenutku ni alternativa. Trdno verjamemo, da ta ni v nikogaršnjem interesu, niti imetnikov, kartic niti prodajnih mest, niti bank, pa tudi, da to ni bil namen Banke Slovenije,« so neomajni v Dinersu. Prizadevajo si, da bi čim prej dobili vsaj začasno licenco. »S pridobitvijo licence in dodatnega kapitala, s katerim bi poplačali prodajna mesta, bi lahko vzpostavili normalno poslovanje, kar bi omogočilo ponovno uporabo kartic Diners Cluba,« so dodali.",0
"Ženske so idealne potrošnice, saj letno obrnejo 14 bilijonov evrov. Imajo pa tudi vse več denarja. Strokovnjaki ugotavljajo, da so najhitreje rastoča ekonomija na svetu. Ženske bodo leta 2014 predvidoma s svojimi prihodki dvakrat presegle seštevek bruto domačih proizvodov najhitreje rastočih ekonomij Kitajske in Indije. Njihova skupna kupna moč bo namreč po predvidevanjih Svetovne banke dosegla 12 bilijonov evrov. Kljub temu pa podjetja niso še dojela, da so ženske ne samo enakovredne moškim, ampak jih v nakupovanju celo prekašajo. Namesto da bi tako izkoristili ta velik trg, moške produkte prebarvajo v rožnato in jih ponudijo ženskam, kot pravi avtor knjige Ženske hočejo več Michael Silverstein. To pa jih žali. Skrajni čas je za spremembo tovrstne politike, saj so ženske začele služiti vsaj toliko ali pa še več kot moški. Več si preberite na spletni strani cekin.si.",1
"V Malem Mlačevu bodo kmalu končali gradnjo mini naselja z osmimi stanovanjskimi enotami V Malem Mlačevu v bližini Grosuplja podjetje Stoja Nepremičnine prodaja štiri stanovanjske dvojčke. Stanovanja, ki so idealna za štiričlansko družino, bo mogoče prevzeti že konec prihodnjega meseca. Lokacijo posebej odlikuje stik z naravo. Osem stanovanjskih enot, zgrajenih do tretje podaljšane gradbene faze, ima tri etaže: klet, pritličje in mansardo. Vsako stanovanje meri 160 kvadratnih metrov, vsakemu pa pripada tudi parcela, ki lahko meri od 185 do 290 kvadratnih metrov. V Malem Mlačevu pri Grosuplju bo mogoče stanovanja v štirih dvojčkih prevzeti že konec prihodnjega meseca. Natančna in kakovostna gradnja Hiše odlikuje dovršena izvedba, saj so zgrajene natančno in kakovostno. Ograja z vrati daje vtis varovanega naselja. Skrbno so izdelani vsi komunalni vodi, tako da stanovalci ne bodo nikoli imeli težav z odvodnjavanjem (sodobne ponikovalnice), oskrbo s plinom (skupni rezervoar za plin) in odpadno vodo (čistilna naprava). Vsaki stanovanjski enoti pripadata dve parkirni mesti, skupnih parkirnih mest pa je še deset, od tega šest pri vhodu in štirje ob dovozu k objektom. Urejena okolica Piko na i pa temu mini naselju daje zunanja ureditev. Lokacija je dobro osvetljena in tudi nekoliko dvignjena. V neposredni bližini je Grosuplje, ki velja za dokaj elitno lokacijo, kjer živi veliko vplivnih ljudi. V Grosuplju so seveda tudi ustanove, ki jih mlade družine še kako potrebujejo - trgovine, vrtci, šole, banka in podobno. Po drugi strani je naselje z avtocesto odlično povezano z Ljubljano. Stanovanja namenjena predvsem družinam Posamezna enota je idealna za bivanje štiričlanske družine. Stanovanja so zaradi velikega števila oken dobro osvetljena. V mansardi so še frčade, kar zmanjšuje prostorske izgube. Zelo iznajdljivi pa si bodo lahko tudi uredili prostor na podstrešju. Stanovanja bo mogoče prevzeti konec prihodnjega meseca. Stanovanjska enota z najmanjšim pripadajočim zemljiščem (185 kvadratnih metrov) stane 195 tisoč evrov oziroma 1.200,74 evra na kvadratni meter. Vsak kvadratni meter zemljišča nad 185 kvadratnih metrov pa je dodatno vrednoten po 100 evrov.",1
"Priročnik. Zdravstveni dom Ljubljana edini, ki ga je naročil za vse zdravnike. “Znano je, da bolniki, ki prihajajo v ambulante, prisluhnejo našim nasvetom, a si zapomnejo le desetino,” pravi Ksenija Tušek Bunc, sourednica novega priročnika za zdravnike Navodila za bolnike. “Zdaj bodo lahko bolniki po obisku zdravnika v roke dobili tudi pisna navodila, ki jih bodo v miru prebrali doma,” dodaja. Trije sklopi navodil Vsebina. V priročniku je predstavljenih 62 najpogostejših simptomov, 110 bolezni in poškodb ter 35 posebnih stanj. To so stanja po operacijah, določenih boleznih, stanja odvisnosti, nosečnosti in podobno. Priročnik z informacijami o najpogostejših simptomih, boleznih, poškodbah in posebnih stanjih zajema namreč tudi zgoščenko z navodili za bolnike. Navodila lahko zdravniki natisnejo in jih ponudijo bolnikom. Po besedah recenzenta priročnika Janka Kersnika imajo bolniki celo pravico, da od svojih zdravnikov takšna navodila zahtevajo. Bolnik naj se drži navodil “Ta navodila so pokrila večino problematike, s katero se srečujemo v osnovnem zdravstvu,” meni Kersnik. Nekaj naročil je po njegovih navedbah že bilo, posebej je izpostavil Zdravstveni dom Ljubljana, ki je nabavil priročnik vsem zdravnikom v ambulantah. “S tem prispevkom smo želeli spodbuditi tudi sodelovanje bolnika,” pojasnjuje Tušek Buncova. Pri pisanju so se zato osredotočili predvsem na to, kaj lahko bolnik sam naredi za izboljšanje svojega zdravstvenega stanja. “Pri zdravljenju krvnega pritiska ni dovolj, da mu naredimo potrebne preiskave, mu predpišemo zdravila in damo navodila, ampak da se bolnik teh navodil v svojih zmožnostih tudi drži,” zaključuje.",1
"Varuh konkurence naj bi ugotovil nespoštovanje konkurenčne zakonodaje, saj naj bi gradbinci usklajeno delovali. Preiskava se je nanašala na avtocestne gradnje, dela na drugih cestah ter visoke gradnje. Kakšne kazni jim grozijo? Urad RS za varstvo konkurence je konec minulega tedna po dveh letih končal preiskavo proti gradbenim podjetjem zaradi suma usklajenega delovanja. Medtem ko urad do vročitve upravnega akta strankam v postopku zadeve ne komentira, pa Delo in Dnevnik pišeta, da je ugotovil nespoštovanje konkurenčne zakonodaje. Na uradu za varstvo konkurence so danes povedali le, da so sprejeli odločitev v zvezi s postopkom, ki je bil uveden zoper gradbena podjetja zaradi kršitve določbe zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbe o delovanju EU. Urad do vročitve upravnega akta strankam v postopku predmetne zadeve ne komentira, so dodali. Danes redkobesedni direktor urada za varstvo konkurence Damjan Matičič je pred dnevi sicer povedal, da postopek, ki je izredno zahteven, vodijo prednostno. Matičič takrat ni mogel napovedati, kdaj bo urad sprejel odločitev. Urad za varstvo konkurence, takrat še pod vodstvom Janija Sorška, je preiskavo, po kateri je zaradi suma kartelnega dogovarjanja med drugim pri gradnji avtocest v Sloveniji postopek uvedel zoper skupno 20 gradbenih podjetij, začel marca 2010. Postopek, ki ga vodi zaradi verjetnosti kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbe o delovanju EU, je 9. marca 2010 uvedel zoper gradbena podjetja SCT, Primorje, Vegrad, Cestno podjetje Maribor, Cestno podjetje Ljubljana in Gradbeno podjetje Grosuplje, 2. aprila 2010 zoper Kraški zidar, 14. junija 2010 zoper Cestno gradbeno podjetje Novo mesto, Gradis Skupina G, GIZ Gradbeno industrijskih podjetjih Gradis v likvidaciji in SGP Pomgrad, 4. oktobra 2010 zoper ljubljansko podružnico avstrijske družbe Strabag in družbo Strabag gradbene storitve ter celjsko podružnico avstrijske družbe Alpine Bau, Cestno podjetje Koper, Cestno podjetje Ptuj in Cestno podjetje Kranj, 28. oktobra 2010 pa še zoper SCT Holding, Primorje Holding in Cestno podjetje Kranj, družbo za vzdrževanje in gradnjo cest. Foto Reuters Kaj so zagrešili? Podjetja naj bi se sporazumevala o višini ponudb, oddaji ponudb, in sicer tako pri javnih naročilih kot pri preostalih projektih, delila naj bi si podatke o cenah in drugih poslovnih pogojih na trgu gradbenih storitev, s tem pa določala prodajne cene in si razdelila trg. Preiskava varuha konkurence se je nanašala na avtocestne gradnje, dela na ostalih cestah ter visoke gradnje. Kakšne globe jim grozijo? Gradbena podjetja lahko v 30 dneh po prejemu odločbe vložijo tožbo na vrhovno sodišče. Ko odločba postane pravnomočna, urad izda globo. Ta za podjetja znaša največ deset odstotkov prometa v predhodnem letu. Urad lahko izreče globo tako odgovorni osebi pravne osebe kot tudi pravni osebi, pojasnjujejo na uradu za varstvo konkurence. Višina globe, ki jo bodo morali ob pravnomočnosti plačati gradbinci, tako ni znana. Podatki o poslovanju omenjenih podjetij za lani še niso znani, je pa že zdaj mogoče trditi, da so občutno nižji kot v letu 2010. Gradbeni sektor je namreč kriza močno prizadela, marsikatero podjetje, ki je bilo predmet preiskave varuha konkurence, pa je v tem času že propadlo. Tako so se v zadnjih dveh letih v stečaju znašli tako SCT kot Vegrad, Cestno podjetje Maribor in Gradbeno podjetje Grosuplje, ajdovsko Primorje je na robu preživetja, medtem ko je Gradis že od leta 2008 v likvidaciji.",0
"Začel se bo 14. oglaševalski festival Zlati boben, na katerem se bodo za nagrade potegovala 3104 dela iz 39 držav. Sam festival pa bo tudi v znamenju Avstrije. Festival bo potekal vse do 19. oktobra, ko se bo za nagrade Zlatega bobna in uvrstitev za tekmovanje The Cup potegovalo 2628 del, 230 del za nagrade Piran Portorož Advertising Award in 246 del za nagrado za najboljšo fotografijo. Največ del iz Romunije Tokratni festival bo predvsem v znamenju Avstrije in tam dobro poznane stojnice za prodajo klobasic. Največ del so tako kot lani prijavile oglaševalske agencije iz Romunije. Ti so letos prijavili 343 del, kar je za 23 odstotkov več kot lani. Sledijo Avstrijci (229 del), Poljaki (207 del), Čehi (206 del) in Rusi (200 del). Sledijo jim slovenske agencije, ki so prijavile 180 del. Med prijavitelji iz Slovenije je največ del prijavila Futura DDB (32 del), sledijo Mayer McCann (23), Original ter Publics/Pubilcs Groupe s po 20 deli, Luna TBWA (16 del) in Pristop s 14 prijavljenimi deli. Precejšnje rasti prijavljenih del organizatorji ugotavljajo tudi iz Izraela, od koder so letos prijavili 134 in lani 41 del, s Finskega (77 del, 54 del), iz Turčije (112, 61 del), Švice (71 del, dve deli) in z Nizozemskega (18 del, dve deli). Predovičeva je omenila tudi visoko rast števila prijavljenih del iz Srbije, Litve, Ukrajine in Bolgarije. Festival v znamenju Avstrije Festival bo potekal pod geslom Onkraj obzorij, tako z idejo kot tudi z oglaševalskimi sredstvi pa bo kreativno najbolj v ospredju nacionalna zabava Avstrije, ki jo bo v sredo pripravila avstrijsko-slovenska agencija Strobl+Strobl Advertising. Linški oglaševalci so v ta namen 70 let stari bivalni prikolici nadeli nov kreativni videz. ""Kot glavno vizualno podobo pri vseh oglaševalskih sredstvih – posterjih, letakih in karticah – bomo uporabili v Avstriji dobro poznano stojnico za prodajo klobasic, tako imenovano Würstelstand, ki smo jo uredili v lastnem dizajnu. Stojnico bomo uporabili tudi na zabavi,"" pravi direktor omenjene oglaševalske agencije.",1
"Record avtomatska vrata, d. o. o., ki proizvaja avtomatska vrata vrhunske kakovosti, na slovenskem trgu deluje kot hčerinsko p... Avtomatska steklena vrata Record - estetika in kakovost z roko v roki Record avtomatska vrata, d. o. o., ki proizvaja avtomatska vrata vrhunske kakovosti, na slovenskem trgu deluje kot hčerinsko podjetje hitro rastoče matične družbe Agta record iz Švice, ki jo zastopa tudi v vseh državah nekdanje Jugoslavije. Njihova blagovna znamka je vodilna v Evropi in drugod po svetu. Vsi njihovi izdelki ustrezajo najvišjim standardom kakovosti in imajo opravljene najstrožje preizkuse. Filozofija Recorda temelji na uvajanju najnovejših tehnologij z najvišjo kakovostjo. Pri tem upoštevajo estetske in praktične zahteve arhitektov, gradbenikov in končnih uporabnikov. Record je na trg uvedel številne inovacije v tehnologiji avtomatskih vrat, zato v svetu že dolgo velja za vodilnega v panogi avtomatskih vrat. Tehnološke inovacije Recorda še naprej postavljajo mejnike v industriji. Hiter prodor na slovenskem trgu Slovensko podjetje upravičuje ugled, ki ga uživa ta vrhunska znamka, čeprav so na tem trgu šele dve rosni leti. V tem kratkem času so uspešno postavili precej special nih vrat, na katere so zelo ponosni. Med njimi so tudi zrakotesna avtomatska vrata za operacijske dvorane, požarna vrata, za katera imajo certifikat STS, v kratkem pa bo postavljen prvi sistem ADM, ki omogoča nadzor in povezavo vseh vrat v stavbi, in vrata FlipFlow, ki so specializirana za nadzor prometa in potnikov na letališčih. Dobro se uveljavljajo tudi ""redundant"" vrata, ki v evropskem prostoru nadomeščajo ""panik"" vrata. Zadovoljstvo strank je veliko, saj Record vedno izpolni pogodbene obveznosti ažurno in kakovostno. Tudi pri servisih ostaja odzivni čas minimalen, ob ustrezni kakovosti seveda. Nenehna širitev poslovanja v svetu Kakovost avtomatskih vrat zagotavlja podjetje Record z razvojnim oddelkom v Švici. V kratkem bodo predstavili kar nekaj novosti, ki temeljijo na najnovejšem napredku v tehnologiji avtomatskih vrat. Agta record je k svoji visokokakovostni znamki Record priključil še vrhunsko znamko avtomatskih vrat Blasi, ki je v svetu znana kot ""draguljarna"" med avtomatskimi vrati in proizvaja unikatna vrata. Družba pa nenehno širi obseg svoje dejavnosti z odpiranjem novih podjetij po vsem svetu, kar dokazujejo tudi stalna rast prihodkov in drugi poslovni kazalci (informacije na www.agta-record.com). Izbor avtomatskih vrat Record V svojem prodajnem asortimanu Record poleg že omenjenih specialnih vrat ponuja trenutno najbolj priljubljen model 16 STA, ki ga vgrajujejo v drsna enokrilna in dvokrilna vrata, teleskopska dvo-, tri- in štirikrilna, kotna, polkrožna, zgibna, protivlomna, ""panik"" in druga vrata. V njihovi ponudbi sta tudi modela 17 STA in 19 STA, ki sta po kakovosti zelo podobna 16 STA, od njega pa se razlikujeta denimo po višini maske za pogon, zmogljivosti motorjev, velikosti kotalnikov in podobno. Vsem, ki bi želeli svoja navadna vrata nadgraditi z avtomatskim pogonom, pa priporočajo novejši model 127 DFA. Kam naprej? V prihodnosti bo podjetje Record avtomatska vrata, d. o. o., zagotovo še naprej širilo svojo dejavnost tako v Sloveniji kot v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Kot pravijo, dober glas seže v deveto vas, in o njih je res slišati zelo daleč. p",1
"Vlada namerava pripadnikom Slovenske vojske plače na misijah v tujini znižati za 20 odstotkov, je povedal predsednik Sindikata vojakov Slovenije (SVS) Gvido Novak. Na ministrstvu za obrambo takšne informacije zanikajo. Predsednik Sindikata vojakov Slovenije (SVS) Gvido Novak je dejal, da so na današnjem sestanku na ministrstvu napovedali uredbo, s katero naj bi pripadnikom Slovenske vojske plače na misijah v tujini znižali za 20 odstotkov. S tem naj bi plače teh pripadnikov Slovenske vojske (SV) poenotili z zakonom za uravnoteženje javnih financ. Novak pričakuje, da bo vlada takšno uredbo sprejela brez soglasja sindikatov. Plače pa bodo nižje tudi za delavce na Slovenskih železnicah. Vodstvo in sindikati so se namreč dogovorili, da bodo zaposleni v skladu z dogovorom po kolektivni pogodbi prejeli od tri do pet odstotkov nižje plačilo, tisti z individualnimi pogodbami in tudi vodstvo pa 16 odstotkov manj. Na ministrstvu so potrdili, da je danes potekal delovni sestanek s sindikati. Seznanili so jih, da vlada oziroma ministrstvo za zunanje zadeve pripravlja ukrep, s katerim naj bi se plače znižale vsem predstavnikom države za delo v tujini. Tiskovni predstavnik ministrstva Aleš Sila ne ve natančno, za koliko naj bi se po tem predlogu plače znižale, a poudarja, da nikakor ne za 20 odstotkov. Še vedno pričakujejo regres V SVS sicer še vedno pričakujejo izplačilo regresa v višini 692 evrov bruto, in sicer z majsko plačo. Če se bo to zgodilo, bodo umaknili kolektivno tožbo, ki so jo vložili, ker pripadnikom SV regres ni bil izplačan z aprilsko plačo. Če pa regresa junija ne bodo dobili ali pa bo nižji od pričakovanega, bodo s tožbo vztrajali, je še napovedal Novak. Prav tako nameravajo v SVS sodelovati pri zbiranju podpisov za referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ, če se policijska sindikata ne bosta dogovorila z vlado in umaknila pobude. Novak sicer upa, da se policisti z vlado ne bodo uspeli dogovoriti, saj se sicer boji, da bi sredstva, ki bi si jih izpogajali policisti, vzeli vojakom. Poleg tega pa vojaški sindikati zaradi prepovedi stavke poleg referenduma nimajo nobene druge možnosti, da bi zahtevali ureditev položaja. Na ureditev plač na obrambnem področju opozarjajo tudi v Sindikatu vojske, obrambe in zaščite (SVOZ), kjer nasprotujejo dosedanjemu in nadaljnjemu varčevanju na obrambnem področju. Opozarjajo, da vlada očitno spoštuje le določene privilegirane poklicne skupine, ki imajo možnost stavkati, do česar pa vojaki nimajo nobene pravice.",0
"Nova Gorica - Preko 700 zaposlenih v skupini Mip naj bi danes dobilo februarsko plačo, a je to, kot je v ponedeljek priznal koordinator skupine Mip Vojteh Volk, malo verjetno. Če plače ne bo, bodo zaposleni lahko odpovedali delovno razmerje po krivdi delodajalca, je povedal predsednik Sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije Srečko Čater. Zaposleni v skupini Mip še vedno čakajo na januarsko plačo in če ne bo bistvenih sprememb, tudi februarske ne bo, je v ponedeljek novinarjem priznal Volk. Ker so v Mipu osebni dohodki že prej zamujali en mesec, so zaposleni že tri mesece brez plače, je pojasnil Čater. Po zakonu lahko v tem primeru delavec iz krivdnih razlogov delodajalca odpove delovno razmerje in se odloči za tožbo, tako pa je tudi upravičen do nadomestila na zavodu za zaposlovanje, je poudaril. Enaka pojasnila bo na popoldanskem zboru delavcev predstavil tudi zaposlenim v družbi Mip, saj želijo v sindikatu, če plače ne bo, zaščititi delavce. Če plač ne bo, bo sindikat v imenu tistih, ki bodo podpisali pooblastilo, vložil tožbe zoper Mip. Če bo število tožb veliko, bi to lahko pomenilo tudi stečaj Mipa, je poudaril Čater. Od skupno prek 700 zaposlenih v skupini Mip jih je po njegovih besedah okoli 80 odstotkov članov sindikata. O težki situaciji v podjetju naj bi danes razpravljal tudi nadzorni svet Mipa, katerega član je Čater. Kot je dejal, je o celotni zadevi, zlasti težkem položaju zaposlenih, saj sta v nekaterih družinah v Mipu zaposlena oba starša, obvestil vlado ter kmetijsko in gospodarsko ministrstvo. Družba Mip lahko zaprosi za državno pomoč v obliki poroštva države za najete kredite, a ker gre po določilih zakonodaje za veliko gospodarsko družbo, mora Slovenija pred dodelitvijo pomoči za mnenje zaprositi tudi Evropsko komisijo, so povedali na ministrstvu za gospodarstvo. Pri tem mora med drugim biti Mipov program donosen, proizvodi imeti tržišče, pomoč mora Mipu zagotoviti dolgoročno preživetje, hkrati pa ne sme rušiti enotnega trga, so še pojasnili na ministrstvu. Država je pripravljena bankam upnicam Mipa podeliti poroštvo za sredstva, ki jih Mip potrebuje za zagon proizvodnje, pod pogojem, da banke spremenijo svoje terjatve v lastniške deleže in pridobijo ustrezno večino ter da se zamenja uprava, ki je podjetje pripeljala v nastali položaj s slabim vodenjem in izčrpavanjem podjetja z menedžerskim odkupom. Kot je znano, ima po besedah Volka skupina Mip - neupoštevajoč obresti - 71 milijonov evrov dolgov. Bankam upnicam, ki so združene v konzorciju pod vodstvom Abanke Vipa, zato vodstvo Mipa predlaga konverzijo dolga v več kot 75-odstotni lastniški delež, pripravljeno pa je tudi odstopiti. Uradne odločitve bank še ni, po poročanju medijev pa naj bi bile lastniškemu vstopu v Mip naklonjene. Mip se že dalj časa srečuje z likvidnostnimi težavami, zato so mu v zadnjem obdobju družbi za krajši čas odklopili vodo in dvakrat elektriko, grozil pa je tudi odklop plina. Ker v skupini proizvodnja stoji, imajo po Volkovih besedah milijon evrov stroškov mesečno. Za nadaljevanje proizvodnje bi v skupini potrebovali 12 milijonov evrov v naslednjih treh mesecih, samo v družbi Mip pa do pet milijonov evrov.",0
"Protestnikom so se pridružili aktivisti društva Dovolj! in nevladne organizacije Nevidni delavci sveta Delavci iz BiH-a, ki so bili na začasnem delu v Sloveniji, so na protestih zahtevali, da se jim omogoči vrnitev v Slovenijo, kjer bi lahko izterjali dolg od svojih nekdanjih delodajalcev. Aktivisti društva Dovolj! in nevladne organizacije Nevidni delavci sveta, ki so se pridružili protestom v Sarajevu, trdijo, da Slovenija ni edini primer slabega ravnanja s tujimi delavci v EU-ju. Dolg delodajalcev do 9.000 evrov za delavca Delavci, ki so na svoje težave opozarjali s transparenti Hočemo naše plače in Dovolj je poniževanja delavcev iz držav tretjega sveta , med drugim zahtevajo, da se jim omogoči odhod v Slovenijo, kjer bi lahko izterjali dolgove, ki znašajo do 6.000 do 9.000 evrov za delavca. Potem ko jim je preteklo delovno dovoljenje, namreč ne dobijo več vizuma za Slovenijo, poroča spletni portal Sarajevo-x. Protestniki so opozarjali tudi na nemogoče razmere za delo, neplačevanje prispevkov, socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter neplačevanje nadurnega dela. Če se je kdo pri delodajalcu pritožil, je bil, po njihovih besedah, nemudoma odpuščen. Prihajalo je bilo tudi do šovinističnega odnosa do delavcev iz Bosne in Hercegovine na etični osnovi. Delavci obtožujejo tudi svojo vlado Delavci, ki so se zbrali v središču Sarajeva, so večinoma delali za gradbeno podjetje Prenova, katerega lastnik je Zoran Perković. Ogorčeni so tudi nad oblastmi svoje države, saj po njihovem mnenju ni naredila nič za izboljšanje njihovega stanja in je sokriva za slabo stanje delavcev iz BiH-a v Sloveniji, kjer so jih obravnavali kot živali . Svoje nezadovoljstvo so izrazili tudi pred ministrstvom za zunanje zadeve BiH-a, od koder so se odpravili proti sedežu slovenskega veleposlaništva, kjer naj bi jih sprejeli slovenski predstavniki. Protesti so potekali mirno.",0
"Ljubljana - Upravni odbor Združenja nadzornikov Slovenije je danes javno opozoril, da je nadzorni svet Soda z razrešitvijo nekdanje uprave deloval v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah. Uprava Soda je namreč ravnala v skladu z veljavno zakonodajo, ko ni poslala zahteve za preklic skupščine Telekoma Slovenije brez soglasja DZ. Takratna uprava Soda bi s tem kršila določbo zakona o Slovenskem državnem holdingu, po kateri do uveljavitve klasifikacije za upravljanje z naložbami države s knjigovodsko vrednostjo nad 20 milijonov evrov oz. z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem potrebuje soglasje DZ na predlog vlade, so sporočili iz združenja nadzornikov. Nadzorni svet od uprave v nobenem primeru ne more zahtevati delovanja v nasprotju z zakonom, ravno nasprotno, njegova pristojnost je, da nadzoruje upravo in zakonitost njenih ravnanj. Člani nadzornega sveta morajo tako kot uprava skladno z zakonom o gospodarskih družbah delovati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. ""Ta standard pa vključuje ravnanja v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti,"" nadaljujejo v združenju nadzornikov. Takratna uprava Soda, ki je branila zakonitost svojih ravnanj, je po navedbah združenja delovala v skladu s standardom vestnega in poštenega gospodarstvenika in omenjeno določbo zakona o Slovenskem državnem holdingu, zato takšno ravnanje ne more biti razlog za krivdno razrešitev. Nadzorni svet Soda je na izredni seji 6. februarja odpoklical predsednika uprave Tomaža Kuntariča in oba člana uprave Matjaža Jauka in Kreša Pavriča. Za začasnega predsednika uprave je imenoval Petra Ješovnika, za člana pa Iga Grudna in Nado Drobne Popovič. Hujša kršitev dolžnosti Delovanje novoimenovane uprave Soda, ki je zavestno kršila zakon o Slovenskem državnem holdingu, pa medtem predstavlja hujšo kršitev dolžnosti. To ima za posledico razrešitev članov uprave skladno z zakonom o gospodarskih družbah, kar pa je v pristojnosti nadzornega sveta, še pravijo v združenju nadzornikov. Združenje nadzornikov Slovenije ob tem od vlade kot izvrševalke pristojnosti skupščine Slovenske odškodninske družbe (Sod) pričakuje odgovorno ravnanje v skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu. Da je bil odpoklic uprave Soda primer slabe prakse državnega korporativnega upravljanja, je že v ponedeljek opozorilo tudi Združenje Manager. Glede odstopa dveh novoizvoljenih članov Telekomovega nadzornega sveta le nekaj ur po skupščini družbe, ki je bila 6. februarja, pa v združenju nadzornikov danes pravijo, da njuno javno pojasnilo razlogov za odstop kaže na nerazumevanje opravljanja funkcije člana nadzornega sveta. Odstopljena člana nadzornega sveta sta izjavila, da ne moreta delovati v sestavi novoizvoljenega nadzornega sveta, ker ni v skladu s predlogom zdaj že ukinjene Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN), saj takšna sestava ""ne odraža lastniške strukture družbe"". Kot glede tega pojasnjujejo v združenju, kandidati s soglasjem h kandidaturi posledično sprejemajo tudi delovanje v sestavi nadzornega sveta, kot bo o njej odločila skupščina. V skladu s kodeksom upravljanja javnih delniških družb posamezen član nadzornega sveta pri svojem delu ni vezan na mnenja ali navodila tistih, ki so ga izvolili, predlagali oz. imenovali, temveč za opravljanje svoje funkcije prevzema polno osebno odgovornost. Član nadzornega sveta ni delegat posameznega delničarja in posamičnih interesov.",0
"London/Frankfurt/New York - Borze po Evropi so današnje trgovanje končale s padcem. Osrednja indeksa v Parizu in Frankfurtu sta izgubila 0,29 in 0,14 odstotka, v Budimpešti je potonil 4,41 odstotka. Ameriška nafta se je nekoliko podražila in tako ostaja nad 68 dolarji, severnomorska nafta pa se je pocenila še nižje pod mejo 68 dolarjev. Tečaj evra je padel. Indeks CAC na borzi v Parizu je trgovanje končal pri 3573,12, kar je 0,29 odstotka manj kot v torek. Indeks DAX na frankfurtski borzi se je znižal za 0,14 odstotka na 5319,84 točke, indeks FTSE 100 na borzi v Londonu pa za 0,04 odstotka na 4817,55 točke. Milanski indeks FTSE Italia All-Share je izgubil 0,83 odstotka in končal pri 22.219,66 točke. Precej so izgubili tečaji na Dunaju in v Budimpešti. Dunajski indeks ATX se je znižal za 2,73 odstotka na 2396,59 točke, indeks BUX na borzi v Budimpešti pa za 4,41 odstotka na 8349,39 točke. Zagrebški indeks Crobex je izgubil 0,96 odstotka in sklenil pri 1996,03 točke, beograjski Belex 15 pa se je znižal za 2,48 odstotka na 695,47 točke. Na borzi v New Yorku so tečaji trenutno nekoliko pod torkovimi zaključnimi vrednostmi. Indeks Dow Jones je zaenkrat izgubil 0,13 odstotka, indeks Nasdaq pa 0,03 odstotka. Ameriška nafta se je danes nekoliko podražila, medtem ko se je severnomorska vrste brent pocenila. Cena zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v oktobru se je na newyorški blagovni borzi zvišala za 31 centov na 68,36 dolarja, cena severnomorske nafte brent pa se je na borzi v Londonu znižala za 29 centov na 67,44 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Tečaj evra glede na dolar se je danes znižal. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,4220 dolarja, medtem ko je bil v torek 1,4314 dolarja.",0
"Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v danes objavljenem poročilu o gibanju svetovnega gospodarstva (WEO) znižal svoje napovedi. IMF tako za leto 2008 napoveduje 4,1-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,3 odstotne točke manj od prvotnih napovedi. IMF poročilo WEO (World Economic Outlook) objavlja dvakrat na leto, spomladi in jeseni, vmes pa ju dopolnjuje glede na spremenjene okoliščine. Svetovna gospodarska rast je v letu 2007 znašala 4,9 odstotka, WEO pa je oktobra lani za leto 2008 napovedoval 4,4-odstotno gospodarsko rast. Dopolnilo bi morali biti objavljeno že v petek preteklega tedna, vendar je IMF njegovo objavo preložil zaradi ""hitro se spreminjajočih okoliščin"". IMF sporoča, da so ZDA ""epicenter"" trenutnega upočasnjevanja svetovne gospodarske rasti. Težave finančnih trgov po svetu, ki izvirajo iz ameriškega trga drugorazrednih hipotekarnih posojil in s tem povezane velike izgube bank, se povečujejo in zadnje težave na svetovnih borzah kažejo, da negotovost narašča. IMF sicer za ZDA še vedno ne napoveduje recesije, ampak je znižal pričakovano gospodarsko rast z 1,9 na 1,5 odstotka, potem ko je ta lani znašala 2,2 odstotka. IMF prav tako sporoča, da ameriška finančna kriza, ki se je prelila v druge razvite države, počasi ogroža tudi države v razvoju. Glavno tveganje je v tem, da bo nadaljevanje težav finančnih trgov dodatno zmanjšalo povpraševanje v bogatih državah in s tem vplivalo na revnejše. IMF za države iz območja evra po novem napoveduje upočasnitev gospodarske rasti z 2,6 odstotka v letu 2007 na 1,6 odstotka v letu 2008. Na Japonskem se bo letos v primerjavi z letom 2007 rast upočasnila za 0,4 odstotne točke na 1,5 odstotka, Kitajska lokomotiva bo namesto z 11,4 odstotka sopihala naprej z 10 odstotno rastjo, za Afriko pa IMF napoveduje pospešitev rasti z lanskih šest na letošnjih sedem odstotkov.",0
"Odločitev o tem mora sprejeti vlada S prvim marcem bo najverjetneje začela veljati nova uredba, ki zvišuje cene notranjega prevoza v železniškem prometu za šest odstotkov. Vlada bo na četrtkovi seji obravnavala predlog ministrstva za gospodarstvo o povišanju cen prevoza potnikov po železnici v notranjem prometu. Če bo predlog sprejet, se bodo cene zvišale za šest odstotkov, poroča Žurnal24. Povišanje cen je bilo sicer načrtovano že v osnutku poslovnega načrta Slovenskih železnic SŽ, na podlagi česar so v SŽ-ju naredili tudi oceno letošnjih transportnih prihodkov. V predlogu gospodarskega ministrstva navajajo tudi, da cene javnega cestnega prevoza potnikov presegajo cene notranjega železniškega potniškega prometa v povprečju za 45 odstotkov. Zato se jim zdi smiselno, da se cene železniškega prevoza približajo tistim v cestnem prevozu. Po novem bi bile cene višje za od 40 do 50 centov, na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj pa računajo, da bo inflacija zaradi tega višja za 0,012 odstotne točke.",0
"Državljana Kosova naj bi z izdajo ponarejenih delovnih dovoljenj 400 tujcem protipravno zaslužila okoli 0,8 milijona evrov Gorenjski kriminalisti so pridržali 40-letnega državljana Kosova s stalnim prebivališčem ter njegovega 29-letnega brata z začasnim prebivališčem v Sloveniji. Osumljena sta, da sta v letu 2010 prek štirih gradbenih podjetij v Kranju 161 državljanom Kosova omogočila nezakonito bivanje v Sloveniji. Nezakonito bivanje sta tujcem omogočila s ponarejanjem pogodb o zaposlitvi, s katerimi sta zanje pridobila delovno dovoljenje, na Kranjski upravni enoti pa dovoljenje za začasno prebivanje, čeprav se je po besedah vodje Kranjskih kriminalistov Boštjana Lindava v preiskavi pokazalo, da 161 tujcev uradno nikoli ni opravljalo dela v Sloveniji. So delali na črno ali le vstopili v Schengen? Čeprav na Kranjski policijski upravi dopuščajo možnost, da so tujci delali na črno, sumijo, da je šlo za pretvezo za prihod na Schengensko območje, nakar so se tujci neznano kam razšli. Preiskovalna sodnica je zoper oba osumljenca odredila pripor ter sodno pridržanje, policisti pa so proti njima vložili kazensko ovadbo zaradi petih kaznivih dejanj prepovedanega prehoda meje ali ozemlja države, 161 kaznivih dejanj ponarejanja listin ter 310 kaznivih dejanj overitve lažne vsebine. O pridobljeni protipravni koristi policisti po besedah Lindava še nimajo dokazov, iz podobnih primerov v preteklosti pa jim je znano, da je za tovrstno uslugo potrebno odšteti približno 2000 evrov na osebo. S preiskavo bodo policisti nadaljevali, pričakujejo pa, da bodo dokazali še več kaznivih dejanj, saj naj bi po njihovih podatkih po tej poti v Slovenijo prišlo približno 400 tujcev.",0
"Trditev o dveh pravnih državah je konstrukt politične opozicije, meni pravosodni minister Aleš Zalar. Pravico do sodnega varstva ima vsak, poudarja, priznava pa, da so še rezerve v sistemu. Ni več nedotakljivih Odkrivanje, pregon in sojenje v zadevah gospodarskega kriminala so temeljne politične prednostne naloge te vlade, meni Zalar. ""Uspehi novoustanovljenega nacionalnega preiskovalnega urada, ki je posledica odločnih prizadevanj ministrice Katarine Kresal, so iz dneva v dan bolj vidni. Ni več nedotakljivih ne v politiki ne v gospodarstvu in ne nazadnje niti v pravosodju,"" je poudaril. Trditev o dveh pravnih državah je po mnenju ministra za pravosodje Aleša Zalarja v pogovoru za Delo konstrukt politične opozicije, ki ga uporablja zlasti takrat, ko kritizira konkretne odločitve policije, tožilstva ali sodišča, če ji politično ne ustrezajo. Dodal je, da ima prizadeti vselej pravico do sodnega varstva vse do ustavnega sodišča, če bi v posameznem primeru res nastala pravna neenakost. Rezerve v sistemu so Zalar je še dejal, da rezerve v sistemu vsekakor še so. Tožilci bi lahko pogosteje oblikovali specializirane preiskovalne skupine s policijo, davčnimi, carinskimi in drugimi nadzornimi institucijami oziroma strokovnjaki, sodniki pa bolj strnjeno razpisovali obravnave. Ob tem je napovedal, da bo kmalu spremenil sodni red, tako da bodo razpravne dvorane v dveh izmenah lahko izkoriščene vse do večera. Če pokojninski zakon pade, sledijo odpuščanja ""LDS je v koaliciji zaradi odločenosti, da odgovorno rešimo težke probleme sedanjosti in izzive prihodnosti naše družbe, ne pa, da bežimo od njih ali da njihovo reševanje prenesemo na prihodnje generacije,"" je dejal Zalar, sicer član LDS, in dodal, da bo treba po referendumu o pokojninskem zakonu odpraviti negotovost glede vprašanja, ali vlada še ima ustrezno podporo parlamenta. Poplava referendumov, ki jih zahtevajo poslanci opozicije, je anomalija v našem političnem sistemu. Aleš Zalar DeSUS ima po njegovem mnenju svoj politični izračun, ki je povezan z nasprotovanjem nujno potrebni pokojninski reformi. Če bi ljudje na referendumu zavrnili pokojninski zakon, bi Slovenija za ohranitev sedanje višine pokojnin morala sprejeti drastične javnofinančne ukrepe vključno s posegi v plačni sistem in socialne pomoči, odpuščati bi morala zaposlene v javnem sektorju in krčiti proračunske investicije, kar bi zelo prizadelo naše gospodarstvo. Na DeSUS bi se lahko zgrnile upravičene kritike, da je pomembno prispeval k splošnemu nazadovanju v državi. Temu tveganju zmanjšanja podpore volivcev se Karl Erjavec želi izogniti, zato mu predčasne volitve veliko bolj ustrezajo kot redne, je dejal Zalar in dodal, da Zares za zdaj očitno ostaja koalicijski partner. Na vprašanje, ali je izhod iz krize druga republika, je Zalar odgovoril, da če vprašanje meri na spremembe ustave, za katere se zavzema Janševa SDS, potem se nesporno strinja s Francetom Bučarjem, da bi bilo to samomorilno. Ustava povsem ustrezno jamči in varuje vse univerzalno priznane vrednote, človekove pravice in svoboščine, zagotavlja tudi stabilnost političnega sistema, kar je nujno zlasti zato, ker imamo proporcionalni volilni sistem in zaradi tega koalicijske vlade, je še opozoril Zalar.",0
"Situacija se mora čimprej razrešiti. Našemu izstopu bodo sledili tudi drugi in v takem stanju vlada ne more normalno delati, je pred sejo vlade povedal minister Senko Pličanič Minister za pravosodje in javno upravo iz vrst DL Senko Pličanič je predsedniku vlade Janezu Janši že podal odstopno izjavo, je pojasnil pred sejo vlade. Na vprašanje, ali bi moral Janša razmisliti o predlogu glasovanja o zaupnici, je odgovoril, da se bo premier o tem, kaj bo naredil, odločil sam. Pličanič se po sredini odločitvi, da DL izstopi iz koalicije in da s funkcij odstopita oba ministra iz vrst DL ter tudi predsednik DZ Gregor Virant, na ministrstvu še ni poslovil. Kot pravi, bo to storil v prihodnjem tednu, kdo ga bo pri ministrovanju nadomeščal pa je v rokah predsednika vlade. ""Situacija naj se čimprej razreši"" Na vprašanje, kakšen se mu zdi razumen čas, v katerem bi lahko še opravljal tekoče posle ministra, Pličanič odgovarja, da se mora ta situacija čim prej razrešiti. ""Našemu izstopu iz koalicije bodo najbrž sledili tudi drugi in v takem stanju vlada ne more normalno delati,"" je dejal. V strank DL sicer za izhod iz nastalega položaja zagovarjajo predčasne volitve. Da pa bi se o morebitnem novem mandatarju ali novi koaliciji tudi s stranko PS pogovarjali v sedanji sestavi, bi se moral po Pličaničevem mnenju predsednik PS Zoran Janković umakniti tudi kot ljubljanski župan. Poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju namreč kršitve protikorupcijske zakonodaje ugotavlja tako pri Janši kot pri Jankoviću.",0
"Spiegel opozarja na finančne težave Slovenije Znižanje bonitetne ocene Slovenije ni nikakršno presenečenje, ključna naloga zdaj pa je reševanje bančnega sektorja. Brez večanja javnega dolga ne bo šlo. Znižanje bonitetne ocene ni nikakršno presenečenje, saj je prejšnji teden Moodys že znižal bonitetno oceno trem največjim slovenskim bankam, je za MMC povedal profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mojmir Mrak. Hkrati pa se že nekaj časa ve, da ključni razlogi slovenskih težav tičijo prav v bančnem sektorju. Preberite tudi Moodys še naprej klesti bonitete Slovenije Pomembno pa je po njegovem mnenju sporočilo, ki ga prinaša veliko, tristopenjsko znižanje ocene posojilnega tveganja naši državi. To znižanje je najbolj drastično do zdaj, kar je očitno zelo močen signal, je poudaril Mrak. Spiegel Reševalci evra se morajo bati Slovenije Nemški Spiegel na svoji spletni strani obsežno poroča o gospodarskih težavah Slovenije, pri čemer izpostavlja zlasti opotekajoče se banke, porazno gospodarsko rast in znižanje bonitetne ocene. Ob tem Spiegel ne pozabi spomniti, da so se že prejšnji mesec pojavile špekulacije, da naj bi bila Slovenija šesta država evroobmočja, ki bo zaprosila za denarno pomoč, kar je Janševa vlada sicer zanikala. Spiegel opozarja, da se mora država vse bolj zadolževati, da je dostop do mednarodnih finančnih trgov vse bolj omejen in da je država na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma WEF letos nazadovala s 45. na 57. mesto, za kar se ima za zahvaliti predvsem okornemu trgu dela, pomanjkanju posojil in neučinkoviti birokraciji. V članku navajajo tudi izjavo ekonomista Jožeta P. Damjana, da ima Slovenija le še izbiro ali bo zaprosila za pomoč za celoten proračun ali le za dokapitalizacijo bank. Sloveniji sta nekaj vsebine namenila tudi Die Zeit in Frankfurter Allgemeine Zeitung. Znižanje ocene na dogajanje na trgu po njegovem mnenju ne bo imelo večjega učinka, saj gre zgolj za prilagoditev temu, kar vlagatelji že upoštevajo. Slovenija ima praktično že zaprt dostop do mednarodnih finančnih trgov, vsaj kar se tiče dolgoročnih virov, in tudi pribitki so bili višji kot pri državah z do včeraj isto bonitetno oceno, je dejal. Padanja še ni konec Zelo pomembno je po njegovih besedah tudi to, da je agencija pustila odprto možnost nadaljnjemu znižanju bonitetne ocene. Preprosto gre za to, da ne vidi resnih kazalnikov, da bi se ta prosti pad slovenske bonitete prekinil. In čeprav je bančni sistem ključna stvar, prepočasi reagiramo na to, je prepričan. Ključna prioriteta ta trenutek zato ni Slovenski državni holding, ampak odločitev, kaj storiti s slabimi naložbami bank. Zelo jasno plačujemo neverodostojnost slovenske politike, ki se je začela že v prejšnjem mandatu, za katero se je pričakovalo, da se bo končala s to vlado. A trendi kažejo, da ni tako, je pojasnil. Hitro sprejetje fiskalnega pravila bi sicer bilo zaželeno, a kaj bistvenega ne bi spremenilo, saj nismo še prišli do dogovora, da želimo to državo resno začeti reševati, je dejal. Zato začenja prevladovati mišljenje, je dodal Mrak, da bomo potrebovali zunanjo pomoč, kar pa s seboj prinaša tudi nadaljnje omejitve izbire ekonomske politike. Za banke še tri milijarde evrov? Ali bomo za sanacijo bank res potrebovali do osem odstotkov bruto domačega proizvoda - še skoraj tri milijarde evrov - ni želel ocenjevati, saj položaja v bančnem sektorju ne pozna v celoti. Dejstvo je, da bomo morali za banke, vsaj v kratkem obdobju, povečati javni dolg, saj osebno ne vidim druge rešitve. Namreč, da bomo v zelo kratkem času dobili tuje vlagatelje, ki bodo drli v Slovenijo, je malce nerealno pričakovati, je sklenil.",0
"Kljub nasprotovanju predstavnika zaposlenih v LTH je nadzorni svet na mesto predsednika uprave znova imenoval Miloša Kodreta. Delavci LTH plač niso prejeli že od marca, medtem ko pa bi jim moralo podjetje v ponedeljek izplačati že plače za april. Miloš Kodre, donedavni predsednik uprave Loških tovarn hladilnikov LTH, je bil s preklicem odstopne izjave, ki jo je podal v nedeljo, na današnji izredni seji nadzornega sveta LTH ponovno imenovan na to funkcijo, je pojasnil predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Ladislav Rožič. Kodre danes dogodkov ni želel komentirati. Rožič je še dejal, da je sam nasprotoval takšnemu predlogu, da se Kodre znova imenuje na mesto predsednika uprave, a so ga ostali člani nadzornega sveta s tremi glasovi za preglasovali. V nadzornem svetu so poleg Rožiča še predsednik Iztok Hohnjec, Robert Oblak in Gorazd Rakovec, katere je v nadzorni svet na zahtevo uprave imenovalo Kranjsko okrožno sodišče. Spomnimo, škofjeloška občina je v sredo na predlog sindikata na Okrožno sodišče v Kranju vložila predlog za stečaj, do česar je bila upravičena kot upnica podjetja. Za začetek stečajnega postopka je občina plačala 3620 evrov. Sicer pa delavci LTH plač niso prejeli že od marca, medtem ko pa bi jim moralo podjetje v ponedeljek izplačati že plače za april.",0
"Za 30 let so ga predali v upravljanje Francozom Na Zagrebškem letališču bo v treh letih zgrajen nov potniški terminal, ki bo lahko sprejel pet milijonov potnikov. Denar je zagotovila Evropska investicijska banka EIB. Banka s sedežem v Luksemburgu je odobrila 120 milijonov evrov posojila za razširitev Zagrebškega letališča, po bližnji soseski imenovanega tudi letališče Pleso, ki bodo porabljeni za pripravo načrtov in poznejšo postavitev nove zgradbe potniškega terminala. Kot je zapisal EIB, je letališče Pleso najpomembnejše hrvaško letališče in ključna prometna povezava tako znotraj Hrvaške kot tudi balkanskega območja in širše v Evropi. Na križišču pomembnih koridorjev Ko bo terminal dokončan, se bo zmanjšala verjetnost za prometne zamaške, hkrati pa bo omogočena rast letalskega prometa v prihodnosti, poročilo EIB-ja povzema Jutarnji. Banka tudi predvideva, da bo projekt pripomogel k povečanju konkurenčnosti Hrvaške, prihodnje članice Evropske unije, saj Zagreb leži na križišču pomembnih vseevropskih prometnih koridorjev V in X. Dodajajo, da gre za prvi projekt koncesijskega tipa, za katerega EIB pričakuje, da se bo financiral s pomočjo inovativne sheme javno-zasebnega partnerstva, s tem pa bi lahko postal tudi katalizator za prihodnje podobne projekte. Vse je v rokah Francozov Hrvaška vlada je lani aprila s francoskim konzorcijem Zagreb Airport International Company ZAIC podpisala dogovor o koncesiji za gradnjo in upravljanje letališča Zagreb, s katerim so Francozi dobili 30-letno koncesijo za postavitev novega potniškega terminala in upravljanje z že obstoječim ter vso pripadajočo infrastrukturo. Dogovor o koncesiji pomeni skupno naložbo 324 milijonov evrov, od tega bo 236 milijonov porabljenih za projektiranje in gradnjo novega terminala, 88 milijonov pa za vzdrževanje infrastrukture. Dela bo opravilo francosko podjetje Bouygues Batiment International v partnerstvu s hrvaškim podjetjem Viadukt in še nekaterimi drugimi domačimi podjetji. Ko bo novi terminal zgrajen, bo letališče lahko namesto zdajšnjih dveh milijonov sprejelo pet milijonov potnikov.",1
"Mirno plovbo nekdanje najemnice hotela Pacifika so razburkali krški kriminalisti. Kriminalisti Policijske uprave (PU) Krško so zaradi suma več kaznivih dejanj goljufije in poslovne goljufije h preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Krškem privedli 34-letno osumljenko iz okolice Brežic. 200 tisoč evrov naj bi si “izposodila” obdolžena podjetnica. “Osumljenka in podjetje, v katerem je bila direktorica, naj bi si v zadnjem letu pridobila več kot dvesto tisoč evrov protipravne premoženjske koristi. Zoper osumljenko je bil v petek odrejen pripor,” je v sporočilu za javnost zapisal tiskovni predstavnik PU Krško Robert Perc. Po naših neuradnih podatkih gre za Gordano Šporar z Zgornjega Obreža, ki ima v najemu lokal Sita klapa v Novem mestu. Izposojala si je denar Po podatkih policije naj bi osumljena oškodovala več fizičnih oseb in dve podjetji. Z zbiranjem obvestil in dokumentacije so kriminalisti in policisti ugotovili, da si je od lanskega junija pa do letošnjega januarja od prijateljev in znancev izposodila za več kot 157 tisoč evrov, ki pa jih ni vrnila. “O sami posoji denarja oškodovanci v pretežnem delu nimajo potrdil, saj so zaupali prijateljstvu in se zanašali na dobre poslovne običaje,” so sporočili s policije. Da je bil denar dejansko prejet, so kriminalisti potrdili z zbiranjem obvestil in dokumentacije. Poslovne goljufije Tudi že v preteklosti. V predkazenskem postopku je bilo ugotovljeno, da so policisti za osumljenko v preteklosti že napisali več kazenskih ovadb zaradi sumov poslovnih goljufij. Predlani in lani so brežiški policisti napisali štiri kazenske ovadbe, krški dve in sevniški eno. Pri teh primerih je bilo oškodovanih šest pravnih in ena fizična oseba v skupni višini več kot 160 tisoč evrov. Oškodovala dve podjetji Obdolžena naj bi za več kot 50 tisoč evrov oškodovala tudi dve podjetji, s katerima je poslovala kot direktorica podjetja s sedežem v okolici Brežic. Podjetje je namreč pri oškodovanih pravnih osebah kupovalo njihove izdelke. Sprva je obveznosti plačevala redno, od julija lani pa obljubljala, da jih bo poravnala, pa jih ni. Po naših podatkih je bila direktorica podjetja Begonaro, ki se je ukvarjalo s posredništvom, svetovanjem in storitvami. Z brskanjem po medmrežju smo kaj kmalu naleteli na podatek, da je podjetje Begonaro v stečaju, priprta pa naj bi imela trenutno v najemu lokal Sita klapa na Prešernovem trgu v Novem mestu. Pacifik zaprt Hotel Pacifik, katerega lastnica je Magda Senica, je zaradi obnove trenutno zaprt. Lastnica je potrdila, da gre za njeno bivšo najemnico, o tem, za koliko je sama oškodovana, pa ni želela govoriti. “Zadeve ne želim komentirati, saj sploh nisem vedela, kaj se dogaja,” nam je dejala, ne želi pa, da se Pacifik vpleta v to zgodbo, saj se mu s tem dela poslovna škoda.",0
"Cena črnega zlata je danes popoldne dosegla novo na rekordno vrednost pri 107,85 dolarja Cena nafte je danes popoldne dosegla novo rekordno raven, saj se je cena soda (159 litrov) ""črnega zlata"" z aprilskim dobavnim rokom na newyorški borzi dvignila na 107,85 dolarja. Po mnenju analitikov se je cena nafte danes znova zvišala zaradi nizke vrednosti dolarja. Zaradi visoke cene nafte se bo ameriški podpredsednik Dick Cheney prihodnji teden odpravil v Savdsko Arabijo, največjo proizvajalko nafte na svetu, kjer naj bi poskušal savdske oblasti prepričati, da še zvišajo proizvodnjo nafte. Po relativno mirnem dnevu na naftnem trgu, dopoldne so cene nafte po svetu padale, so se popoldne cene znova začele zviševati tudi na drugih borzah. Cena soda severnomorske nafte vrste brent z aprilskim dobavnim rokom je v popoldanskem trgovanju tudi dosegla rekordno raven, in sicer 104,35 dolarja za sod.",1
"Prodor švedskega pohištva Švedski pohištveni velikan Ikea je napovedal, da načrtuje več milijard evrov vredne naložbe v nove trgovske centre v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem. Per Kaufmann, direktor Ikee za območje Rusije in Vzhodne Evrope, je dejal, da si želi vodilno podjetje za pohištvo in pohištvene potrebščine na svetu v prihodnjih letih vstopiti na Balkan. Načrtujejo odprtje treh ali štirih trgovin v Srbiji, dveh na Hrvaškem in ene v Sloveniji. Pozneje bi Ikea lahko prišla še v Albanijo, je dejal. Kako hitro bodo želje po širitvi na območje nekdanje Jugoslavije lahko uresničili, je odvisno tudi od gospodarskega okrevanja območja. Kljub vplivom gospodarske krize smo pripravljeni na naložbo. Ko govorimo o novi trgovini, imamo v mislih običajno vsoto okoli 250 do 300 milijonov evrov. Če seštejemo, bi torej v Srbiji lahko prišli do milijarde, je dejal Kaufmann v pogovoru za agencijo Reuters. Prva v Zagrebu? To je območje, na katerem zaradi vojne in drugih stvari Ikea še ni prisotna, a prepričani smo, da se bo to v kratkem zgodilo. Za trgovino v Zagrebu so pogovori že daleč, zato upamo, da se bodo kmalu končali, tako da bi Ikea v hrvaški prestolnici odprla vrata leta 2011 ali 2012. V Srbiji pa se je s postavitvijo centra v Beogradu pred nekaj tedni zapletlo, zato bodo morali še enkrat preveriti vse pogoje, je dejal predstavnik Ikee, ki sicer tudi sama ni odporna proti gospodarski krizi. Njen ustanovitelj Ingvar Kamprad je namreč pred kratkim dejal, da bodo zaradi zmanjšanja povpraševanja verjetno morali odpustiti še več ljudi, največ v logistiki in proizvodnji. Kdaj v resnici tudi v Sloveniji? Da bi Ikea lahko prišla tudi v Slovenijo, se sicer govori od leta 2007, ko so Švedi napovedali, da načrtujejo preboj v Slovenijo v dveh do štirih letih. Kot so v Ikei dejali lani, naj bi se gradnja njihovega trgovskega središča v Sloveniji začela po končni potrditvi oz. nakupu zemljišča leta 2010.",1
"Vinag v prisilki je letos dosegel le 39 odstotkov prihodkov, ki so jih načrtovali v poslovnem načrtu Trženjski načrti Vinaga v prisilni poravnavi po mnenju upraviteljice Brigite Kraljič niso ustrezni ali se ne izvajajo ustrezno. Prihodki od prodaje so med januarjem in novembrom dosegli 511.089 evrov oziroma le 39 odstotkov tistih, ki jih projekcije iz načrta finančnega prestrukturiranja predvidevajo za letos, je ugotovila. Ni dokaza, da lahko poslujejo z dobičkom Upraviteljica je v mnenju, objavljenem na spletni strani Ajpesa, med drugim ocenila, da Vinag v dobrih štirih mesecih od začetka prisilne poravnave ni uspel dokazati, da je sposoben zagotoviti dobičkonosnost rednega poslovanja, saj se izguba iz rednega poslovanja iz meseca v mesec povečuje. Avgusta je dosegla 32.460 evrov, septembra 21.348 evrov, oktobra 64.489 evrov in novembra 98.405 evrov, je nanizala. Po njenem je zaskrbljujoče, da rezultati močno zaostajajo tudi za sredi oktobra pripravljenim načrtom zagotovljene realizacije za obdobje od oktobra do decembra. Vinag je namreč kot zagotovljeno realizacijo v tem obdobju prikazal vrednost 324.560 evrov, pri čemer dejanski podatki kažejo, da je oktobra in novembra ustvaril skupaj 110.019 evrov. To pomeni, da bi moral decembra ustvariti 214.540 evrov prihodkov iz prodaje. ""Glede na videno tega realno ni mogoče pričakovati,"" je zapisala. Obveznosti do zaposlenih poravnane Upraviteljica je ugotovila še, da je dolžnik ustrezno poravnal vse obveznosti do zaposlenih, vključno z davki in prispevki, ki so zapadli v novembru. Ima pa še vedno več odprtih zapadlih obveznosti do dobaviteljev, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave in ki jih dolžnik zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev poravnava z zamikom. Nekoč pomembno mariborsko vinarsko podjetje z vinsko kletjo pod mestnim središčem je v prisilni poravnavi od junija. 82 upnikov je prijavilo za skupno 10,2 milijona evrov terjatev, pri čemer jih je upraviteljica priznala za 8,9 milijona evrov. Med večjimi upniki so KBM Leasing, zavarovalnica Grawe in Raiffeisen banka, država in Factor banka pa zahtevata ločitveno pravico na vrsti nepremičnin, strojev in druge opreme.",0
"Koper - Koprsko okrožno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek Luke Koper, ki je od nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Bruna Koreliča zaradi domnevnega oškodovanja pri prodaji delnic Autocommercea zahtevala 722.791 evrov odškodnine. Luka Koper bo morala poravnati sodne stroške procesa, ali se namerava zoper razsodbo pritožiti, pa še ni znano. Koreličev odvetnik Miha Kozinc je o razsodbi koprskega sodišča dejal, da so od vsega začetka zastopali stališče, da ni bilo pri poslu v zvezi s prodajo delnic Autocommercea nič narobe. ""Šlo je za nagajanje in politično obračunavanje z mano, ker sem si kot občinski svetnik upal opozarjati na nečedne posle župana Borisa Popoviča,"" pa je za STA o tožbi dejal Korelič. Koliko bodo znašali sodni stroški, ki jih bo morala Luka Koper plačati zaradi izgubljene tožbe, v Luki Koper danes niso mogli odgovoriti, ker sodba še ni pravnomočna. Uprava družbe tudi še ni sprejela odločitve o vložitvi pritožbe. ""Verjamem, da jih bo srečala pamet in ne bodo zapravljali dodatnega denarja za odvetnike,"" je v zvezi z morebitno pritožbo dejal Korelič. Podobnega mnenja je tudi Kozinc. ""Glede na potek postopka mislim, da ni nikakršne osnove za to,"" je pojasnil. Luka Koper je v tožbi od Koreliča zahtevala 722.791 evrov odškodnine, za kolikor naj bi Korelič oškodoval družbo s prodajo 9,9-odstotnega deleža družbe Autocommerce leta 2005. Luka Koper je delnice Autocommercea kupila leta 2003 od Slovenske odškodninske družbe, in sicer po ceni 4788 nekdanjih tolarjev na delnico, februarja 2005 pa je delnice prodala družbi Fins po ceni 5500 tolarjev za delnico. Po mnenju uprave in nadzornega sveta je bila prodajna cena v letu 2005 nižja od dejanske vrednosti posamezne delnice. Družba Protej, v kateri so združeni vodilni delavci ACH, je junija istega leta v prevzemni ponudbi namreč ponujala 6100 tolarjev za delnico. Upravo Luke Koper je leta 2008, ko je bila na sodišče vložena tožba, vodil Robert Časar, nadzorni svet pa koprski župan Boris Popovič. Tako Časarja kot Popoviča je nadzorni svet Luke Koper z njunih funkcij odstavil junija letos. Odvetnik Franci Matoz, ki je Luko Koper zastopal v omenjeni tožbi, je po navedbah predsednika uprave Luke Koper Gregorja Veselka sodelovanje z Luko Koper kmalu menjavi v vrhu Luke Koper prekinil.",0
"Amsterdam - Nizozemski pivovar Heineken je v prvem letošnjem polletju ustvaril 489 milijonov evrov čistega dobička, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se povečali za 11 odstotkov na 7,15 milijarde evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Izvršni direktor Heinekena Jean-Francois van Boxmeer je polletno poslovanje označil kot močno. ""Investicij se lotevamo prioritetno, kjer vidimo priložnost za rast vrednosti naših operacij,"" je poudaril ob objavi rezultatov. Heineken je zaključil tudi integracijo britanske družbe Scottish&Newcastle, ki jo je lani maja kupil za 14,3 milijarde evrov. Z nakupom omenjene druge je Heineken postal največji pivovar v Veliki Britaniji, družba Scottish&Newcastle pa je precej pripomogla tudi k rasti prodaje.",1
"Potem ko je prodaja Agrokorju propadla, lastniki Mercatorja znova iščejo kupca za najboljšega soseda . Tudi tokrat bodo poskusili skupaj, zeleno luč za skupinsko prodajo pa je dal tudi nadzorni svet Pivovarne Laško. Nadzorni svet Pivovarne Laško se strinja s skupinsko prodajo Mercatorja. Nadzorni svet Pivovarne Laško je soglašal, da se delnice Mercatorja začnejo prodajati skupaj z ostalimi zainteresiranimi lastniki te trgovske družbe, ki so znova združeni v konzorcij prodajalcev, je povedal predsednik nadzornega sveta pivovarne Vladimir Malenković. Uprava Pivovarne Laško, ki je skupaj z Unionom in Radensko 23,34-odstotna lastnica Mercatorja, je nadzornikom predstavila vsebino sporazuma o skupni prodaji delnic Mercatorja. Malenković je dejal, da si je uprava pivovarne pri pogajanjih o sklenitvi sporazuma glede prodaje Mercatorja v največji možni meri prizadevala zaščititi interese pivovarne in drugih družb iz skupine Laško. K skupni prodaji 55,92 odstotka Mercatorja so tokrat pristopili Pivovarna Union, ki je največja, 12,3-odstotna lastnica Mercatorja, Nova Ljubljanska banka, ki ima v lasti 10,75 odstotka delnic, Pivovarna Laško, ki je 8,43-odstotna lastnica, Nova Kreditna banka Maribor, Gorenjska banka, Prvi faktor-Faktoring Beograd, Abanka, Radenska, Banka Koper, Hypo banka, NFD 1 delniški investicijski sklad, Banka Celje in NFD Holding. Kot je razvidno iz osnutka prodajne pogodbe, pogodbene stranke ocenjujejo, da bo prav s skupno prodajo mogoče doseči najvišjo prodajno ceno. Pogodbene stranke so tudi soglasne, da se prodajni postopek Mercatorja izvede ob sodelovanju finančnega svetovalca ING bank iz Londona. Foto Reuters Pogodbene stranke so se tudi dogovorile, da v času veljavnosti sporazuma o prodaji Mercatorja ne bodo samostojno prodajale ali menjavale delnice Mercatorja. Če londonski ING, ki je vodil tudi zadnjo prodajo Mercatorja, v treh mesecih od dneva sklenitve mandatne pogodbe ne prejme nezavezujoče ponudbe potencialnega kupca, ki jo kot primerno potrdijo pogodbene stranke, pa sporazum o prodaji Mercatorja preneha veljati. Omenjene pogodbene stranke razen beograjskega Prvega faktorja so večinski delež v Mercatorju prodajale že lani in v začetku letošnjega leta, vendar je bila prodaja hrvaškemu Agrokorju, ki je za delnico Mercatorja ponujal 221 evrov, neuspešna.",1
"Zavod 25. junij opozarja, da se dogovor med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom o neomejenem gibanju slovenskih prebivalcev na spornem ozemlju ne uresničuje. Zavod 25. junij je sporočil, da kljub dogovoru slovenskega in hrvaškega notranjega ministra, ki naj bi omogočil neomejeno gibanje slovenskih državljanov na levem bregu Dragonje, situacija za večino Slovencev še vedno ostaja nespremenjena. Med drugim naj bi upravičenci še vedno ne dobili obljubljenih kod za odpiranje zapornic. So politiki držali figo v žepu? Dogovori slovenskega in hrvaškega notranjega ministra Dragutina Mateta in Berislava Rončevića s konca maja, ki naj bi med drugim omogočili neomejeno gibanje slovenskih prebivalcev in lastnikov nepremičnin na slovenskem ozemlju na levem bregu Dragonje, se izvajajo, saj stanje za večino upravičencev ostaja nespremenjeno, še piše Zavod 25. junij. Kode za zapornice so prejeli le Hrvati Zavod ob tem zavrača navedbe slovenske policije, da naj bi upravičenci po pošti že prejeli kode za odpiranje spornih zapornic. Kode so namreč, tako pravi zavod, prejeli le nekateri hrvaški državljani, in sicer s strani hrvaških organov, medtem ko slovenski državljani, ki so kot prebivalci ali lastniki nepremičnin upravičenci do neomejenega gibanja in delovanja na slovenskem ozemlju na levem bregu Dragonje, pa z izjemo Joška Jorasa od slovenskih organov te kode niso prejeli. Gasilcem niso pustili na slovensko ozemlje Kot primer očitnega hrvaškega prejudiciranja mejnih rešitev zavod navaja tudi nedavni zaplet, ko je Hrvaška onemogočila posredovanje slovenskim gasilcem v krajinskem parku Sečoveljske soline zaradi posledic neurja in jim celo za dva dni prepovedala vstop na Hrvaško.",0
"Kje si, slovenski reagan?! Še enkrat objavljamo najbolj bran komentar tega tedna na Finance.si. Napisala ga je novinarka Financ Petra Sovdat. Zanimivo je bilo konec minulega tedna opazovati vladni spin, kako je pa zdaj, kar naenkrat, zelo fajn, kul in edino normalno, da Slovenija Evropo zaprosi za pomoč pri reševanju bank. Da je to ""fajn"", na Financah trdimo že leta. Ampak, bojim se, da si s kolegi iz drugih večjih medijskih hiš drugače predstavljamo, zakaj. Iz sklada ESM, ki še nima povsem opredeljenih mehanizmov delovanja, so pomoč že dobili Španci. In njihove banke se zdaj čistijo. A hkrati to ne pomeni, da je Španija kak novi ""Wirtschaftswunder"", gospodarski čudež. Okrevanje bo dolgotrajno. Tako bo tudi v Sloveniji - če bo Alenka Bratušek sploh zmogla dovolj politične modrosti za klic: ""Na pomoč!"" Če ne bo, se ji obeta fotka na zidu sramote, kjer z največje, v velikosti vsaj jumbo plakata, gleda Franci Križanič. Tisti financminister, ki bi lahko ukrepal na začetku krize, pa je v imenu ""nacionalnega interesa"" raje ""futral rajo"" s puhlicami, da se svetovna gospodarska kriza neke male (izvozne!) države pod Alpami sploh ne tiče. Na zidu so, treba pa bi jih bilo napopati še ob vsako vaško cesto, tudi Štrukelj, Semolič in kompanija, ki odpovedujejo pogovore o proračunu iz užaljenosti - čeprav ta z niti enim ukrepom ne ogroža javnih uslužbencev. Kje si, slovenski reagan? Tudi če ne bi izvedela, da je državna sekretarka Vraničarjeva, ki skrbi za proračun, predlagala zapis nove možnosti dviga stopenj DDV v zakon, dvomim o vzdržnosti proračunov za prihodnji dve leti. Ker ne predvidevata posledic uveljavitve novih davkov. Pa jih ima vlada na dlani. Višje trošarine pomenijo manj prodanega goriva (res je tovornjakarjem težko prevoziti Slovenijo in tankati v Avstriji ali na Hrvaškem). Višje stopnje DDV manj pobranega. Novi nepremičninski davek njegovo prelitje v končne cene - s tem pa nov odlog normalizacije nepremičninskega trga. Morebitna (vse bolj realna) prošnja za pomoč ESM je unovčenje vzajemne zavarovalne police, ki jo plačuje tudi Slovenija. A, saj je vsem voznikom jasno, da pri unovčenju kupona ne gre računati na bonuse? Tako ne moremo pričakovati, da bo ESM za nas bankomat, iz katerega bomo vlekli denar - in ga zapravljali kot doslej. Četudi dobimo denar za sanacijo bank, ta ne bo frlel naokoli kot pred krizo. Poglejte Španijo. Prav tako pa ne smemo šteti ukrepov, ki bi jih dobili v zameno za sanacijo bank, za maluse. Ko sta v državi, kjer dnevno na cesti ostane več sto ljudi, glavni temi vrstni red pridobivanja proračunskih dokumentov in knjiga sodobne pop kulture, je jasno, da sami ne zmoremo. Pa če premierka to ponovi še milijonkrat. Porabimo več, kot ustvarimo. In to za blesarije, bolje je le peščici, ki na trgu ne bi (z)mogla uspeti. Zaradi teh pa trpimo vsi. To ni fer, Lukšič! Birokracija gospodarstvo, ki jo plačuje, duši, ni njegov servis. Dejstvo je, da moraš k zasebnikom, če nimaš ves dan časa čakati v sprejemnici zdravstvenega doma. Država je pri učinkovitosti ostala nekje sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja. Malus za nas ne bi bila racionalizacija. Malus smo si sami. Da se niti takrat, ko orkester igra zadnje skladbe, ne spomnimo napihniti rešilnih čolnov. Da čakamo, ker potrebujemo čas. Da se pogovarjamo o povsem brezzveznih temah. Da mislimo, da je državni proračun bankomat - in to projiciramo še na mednarodno raven. In vseprisotna miselnost, da nam nekaj ""pripada"".",0
"Letos dvakrat več osebnih stečajev kot lani V prvem polletju letos je bilo predlaganih skoraj dvakrat toliko osebnih stečajev kot v istem obdobju lani, podobno pa velja za število začetih postopkov osebnih stečajev. Po podatkih vrhovnega sodišča je bilo od 1. oktobra 2008 do konca junija letos predlaganih kar 1.416 osebnih stečajev, uvedenih 812 in končanih 494, piše časnik Delo. Začetih osebnih stečajev v letošnjem polletju 347 V prvih šestih mesecih letošnjega leta so posamezniki vložili 540 predlogov za začetek osebnega stečaja, v enakem obdobju lani pa 286. Začetih osebnih stečajev v letošnjem polletju je bilo 347, v primerljivem lanskem obdobju pa 126. Ker ta institut velja šele od oktobra leta 2008, ni mogoče ugotoviti, ali je povečanje števila teh stečajev povezano izključno z gospodarsko krizo, še poroča Delo. Največ osebnih stečajev je uvedenih nad potrošniki oziroma fizičnimi osebami. Podatki vrhovnega sodišča kažejo, da je bilo od oktobra 2008 do konca julija letos uvedenih kar 720 tovrstnih stečajev, medtem ko je bilo osebnih stečajev samostojnih podjetnikov 92. Najpogostejši vzrok za osebni stečaj prezadolženost dožnika Gregor Strojin, vodja službe za odnose z javnostmi pri vrhovnem sodišču, je za Delo pojasnil, da so predlagatelji uvedbe osebnih stečajev najpogosteje dolžniki sami. Pri fizičnih osebah so imeli na ljubljanskem okrajnem sodišču le en primer, ko je bil predlagatelj upnik. Strojin je dodal, da je najpogostejši vzrok za osebni stečaj prezadolženost dožnika. Stečajna upravitelja Andrej Marinc in Bojan Klenovšek opažata, da se za osebni stečaj pogosto odločajo ljudje, ki nimajo premoženja, tako da postopek poteka le formalno prijava in preizkušanje terjatev. Klenovšek dodaja, da nekateri v osebnem stečaju vidijo možnost, da bi se izognili plačilu obveznosti, vendar zakon tako izigravanje onemogoča.",0
"New York - Vrednosti delnic so se v današnjem trgovanju na največji ameriški borzi v povprečju zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8730,04 točke, kar je za 229,71 točke oz. 2,70 odstotka več kot konec preteklega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 54,35 točke oz. 3,06 odstotka in se ustavil pri 1828,68 točke. Vlagatelje so razveselili podatki, da se je proizvodni sektor v ZDA v maju skrčil za manj od pričakovanj analitikov. To je pri vlagateljih okrepilo upe, da se ZDA izvijajo iz recesije, ki se je v ZDA začela decembra 2007. Pozitivni znaki so prihajali tudi iz Kitajske. Zvišanje potrebe obstoječih trgov po blagu iz Kitajske so vlagatelji zaznali kot stabilizacijo proizvodnje na Kitajskem ter pot k oživitvi globalne rasti gospodarstva. Indeks Standard&Poor 500 je bil ob koncu trgovalnega dne vreden največ v preteklih sedmih mesecih. V današnjem trgovanju je namreč pridobil 24,63 točke oz. 2,68 odstotka ter končal pri ravni 943,77 točke.",1
"Seattle - Trgovanje z delnicami na največji ameriški borzi Wall Street se je v četrtek končalo v zelenih številkah. K temu je pripomoglo tudi spodbudno poročilo o četrtletnem dobičku Microsofta, ki si je profit ustvaril predvsem s prodajo operacijskih sistemov Windows Vista in Office ter z igralno konzolo Xbox. Največji proizvajalec programske opreme je v četrtek predstavil rezultate poslovanja, ki se je zaključilo 31. decembra 2007. Prodaja se je od leta 2006, ko je podjetje zaslužilo 2,63 milijarde dolarjev, zvišala za 79 odstotkov in znaša 4,71 milijarde dolarjev. S tem je Microsoft presegel pričakovanja, ki so mu napovedala „le“ 46 odstotno rast. Uspešno poslovanje računalniškega giganta gre na račun večjega povpraševanja po osebnih računalnik in z njimi povezanimi programi, kot sta Windows Vista in Office. K profitu je velik delež med božičnimi prazniki dodala tudi igralna konzola Xbox 360, predvsem zaradi računalniške igrice Halo 3, ki ne deluje na konkurenčni konzuli Nintendo Wii. Halo 3 je bila lani najbolje prodajana računalniška igrica v ZDA. Ko je 25. septembra izšla, je Microsoft prepričal deset tisoč trgovin, da so ostale odprte do polnoči. V prvih 24 urah prodaje so zato zabeležili večjo prodajo, kot jo je „začaral“ zadnji roman o Harryju Potterju.",1
"Lavrač Veliko delovnih mest je lahko ogroženih Kot je znano, sta Pivovarna Laško in Infond Holding napovedala prodajo skoraj 50-odstotnega deleža Mercatorja tujcem. MMC je zbral nekaj odzivov. Ekonomist Jože Mencinger s pravne fakultete v Ljubljani opozarja, da napoved še ne pomeni resne namere prodaje. Kot je pojasnil za MMC, gre morda le za taktiko v boju med Laščani in Uradom za varstvo konkurence ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Seveda pa gre lahko le, nasprotnemu zagotavljanju navkljub, za zmanjševanje usodne prezadolženosti Laškega, ki jo je povzročila oziroma povečala finančna kriza, je dodal. Pri Istrabenzu, o katerem se govori, da bo morda prav tako prodal svoj 10-odstotni delež v najboljšem sosedu, je po Mencingerjevih besedah to še očitneje. V krizi lastniki za reševanje svojega premoženja postanejo uničevalci podjetij, komentira dogajanje oz. napovedi prodaje. Šušteršič Tarnanje nad odnosom države iskanje praznih izgovorov Na drugi strani je ekonomist Janez Šušteršič s Fakultete za manegement Koper za MMC poudaril, da ne ve, zakaj so se lastniki največjega slovenskega trgovca odločili za prodajo Gre za poslovne odločitve lastnikov, če so presodili, da je tako za njih najbolje, nimam kaj komentirati. Na vprašanje, ali meni, da lahko vzroke iščemo v finančni krizi ali pritisku varuha konkurence Janija Sorška prav slednjega je kot glavni vzrok za prodajo navedel direktor PL-ja Boško Šrot, je odgovoril, da je tarnanje nad odnosom države gotovo samo iskanje praznih izgovorov in kalimerovstvo, ki si ga resni poslovneži ne bi smeli privoščiti . Mencinger UVK in ATVP vodita preveč zagrizena birokrata Mencinger pa je do dela UVK-ja in ATVP-ja kritičen Obe instituciji vodita preveč zagreta in ozkosrčna birokrata, spomnite se kaznovanja elektrodistribucijskih podjetij zaradi istočasne podražitve elektrike. Vsakomur je jasno, da smo problem naredili z neumnim »ustvarjanjem trga« na področju, kjer gre za naravni monopol, konkurenca zato elektriko nujno draži in ne ceni, dolgoročno pa lahko pripelje do razpada elektroenergetskega sistema. Nekaj podobnega je pri presoji lastništva Mercatorja s strani Laškega. Pivo, ki naj bi načenjalo konkurenco, najbrž v Mercatorju ustvarja precej manj kot odstotek njegove prodaje. Kot je znano, naj bi bil Mercator prodan tujcem - govori se predvsem o enem kupcu, in sicer francoskem trgovcu Carrefour. Mencinger je prepričan, da ima taka prodaja lahko dolgoročne negativne posledice za slovensko živilsko industrijo in kmetijstvo. Čeprav se je Mercator do dobaviteljev obnašal kot vsak monopolist, tuj ali domač, pa bi se delež proizvodov domačih dobaviteljev v prodaji dolgoročno gotovo zmanjšal. Morda bi bili potrošniki kratkoročno na boljšem, lahko bi ceneje kupovali, a popoldanski potrošniki so dopoldanski proizvajalci, ki bi izgubljali delo in dohodke. Preberite tudi Mercator se lahko razvija samostojno Lavrač Veliko delovnih mest je lahko ogroženih Da prodaja tujcem ni dobra, pravijo tudi v Sindikatu delavcev trgovine. Ker Mercator okoli 70 odstotkov proizvodnje kupi od njih, se postavlja vprašanje, kako bo tujec skrbel za slovensko proizvodnjo. Veliko delovnih mest je lahko ogroženih. Bojim se, da se ponavlja avstrijska zgodba o trgovini. Država bi morala ta del odkupiti, drugače bodo v nevarnosti določena delovna mesta, kar bo pomenilo za proračun večje breme, je za MMC povedal predsednik sindikata Franci Lavrač. S tem je potrdil Mencingerjevo misel, da naj Mercator odkupita Kad in Sod. Za zaposlene v Mercatorju se Lavrač kljub temu ne boji, saj imajo po njegovem mnenju dobro podjetniško kolektivno pogodbo, njihov sindikat je tudi dokaj močno zastopan, socialni dialog pa na dovolj visoki ravni. Če bi prišlo do poslabšanja, sem prepričan, da bi zaposleni znali dvigniti svoj glas v bran priborjenih pravic. Povsem nasprotnega mnenja je Šušteršič, ki sicer ne razmišlja o delavcih, zatrjuje pa, da je, če lastnik ne želi več imeti podjetja, edino prav, da ga proda. In to je dobro tako za državo kot za potrošnike, ne glede na nacionalnost kupca, dodaja. Lah Prodaja ne bi bila nevarna za slovenske trgovce, ampak za proizvajalce Kaj o vsem skupaj menijo v Trgovinski zbornici Slovenije? Obstaja verjetnost, da tuji lastnik zaradi uspešnega razvoja Mercatorja v strategijo nadaljnjega razvoja in v izvajanje posameznih politik ne bi pomembneje posegel, prav tako pa obstaja bojazen, da bo bodoči lastnik, kar je njegova pravica, pomembno posegel tako v razvojno strategijo kot tudi v izvajanje posameznih poslovnih politik, je v odzivu za MMC dejala Marica Lah. Lahova meni, da se z lastniškim premikom razmere za druge trgovce ne bi spremenile, izjemnega pomena pa je vprašanje, kako bi se spremenjena poslovna strategija odrazila na slovenskih proizvajalcih oz. slovenski živilskopredelovalni industriji. Sedanja poslovna politika družbe Mercator je namreč načrtno usmerjena v prodajo proizvodov lokalne živilskopredelovalne industrije, saj na policah najdemo do 70 odstotkov domačih proizvodov, opozarja. Gre torej za strah, da bi tuji trgovec na slovenski trg pripeljal svoje dobavitelje. Lomljenje kopij okoli nacionalnega interesa MMC-jevi sogovorniki imajo do nacionalnega interesa različen odnos. Sam menim, da je napovedana prodaja v nasprotju z nacionalnim interesom, ki je najbrž za vse ekonomiste enak višja življenjska raven. Sam trdim, da jo je dolgoročno lahko zagotoviti le, če si lastnik podjetij, ne pa le delavec v njih. Oziroma enostavneje, verjamem, da prodaja zemlje kmeta spremeni v brezpravnega dninarja. Pa nisem povsem proti prodajam, vendar ne vem, zakaj prodajati, česar ni treba prodati. Najbrž trgovanje ni nekaj, česar bi sami ne znali, zato ni nobenega razloga, da bi dobički odtekali v tujino, nam je dejal Mencinger. Tudi to mnenje z njim deli Lavrač, ki se mu ne zdi dobro, da bi tujec dobiček, skovan v Sloveniji, odpeljal ven iz države, ne pa tudi Šušteršič. Zadnji se sicer strinja, da je prodaja tujcem v nasprotju z nacionalnim interesom, a pravi, da je to edino prav Nacionalni interes je namreč ekonomsko škodljiv za ljudi in za državo. Lahova pri vsem skupaj opozarja, da lahko vsak delničar samostojno odloča o svoji naložbi oz. nakupih in prodajah delnic v družbi. Marjetka Nared marjetka.nared@rtvslo.si",0
"Evropska komisija (EK) je včeraj začela postopek za izbor evropskih ponudnikov satelitskih komunikacijskih storitev. Te vključujejo hitri prenos podatkov, mobilno televizijo, pomoč ob katastrofah in zdravstvene storitve na daljavo. Zainteresirana podjetja morajo svoje prošnje EK poslati do 7. oktobra, postopek izbire pa bo dvofazen. V prvi fazi bo EK ocenjeval tehnično in komercialno sposobnost kandidatov, da pravočasno uvedejo svoje sisteme. V drugi pa bodo pomembni hitrost pokrivanja članic, obseg storitev, tudi na podeželskih območjih, število končnih oskrbljenih uporabnikov, zmogljivost sistema, da izpolni cilje javne politike, in učinkovita raba spektra. Evropska komisarka za telekomunikacije Viviane Reding pričakuje hudo konkurenco »med ponudniki satelitskih komunikacijskih storitev za porabnike od severne Švedske do južne Španije«.",1
"Za Dars bi to pomenilo dodatno breme Vlada je Darsu naložila, da takoj ustavi uvajanje elektronskega cestninskega sistema. Na Darsu ob tem pojasnjujejo, da so do zdaj za projekt že izplačali 500.000 evrov. Družba za avtoceste je avgusta lani objavila mednarodno javno naročilo za vzpostavitev in delovanje novega sistema cestninjenja. Zaradi vrste revizijskih zahtevkov in kompleksnosti javnega naročila je bil razpis šestkrat podaljšan. Glede na vsa ta dejstva in to, da na ravni EU-ja za zdaj še nismo priča poenotenju standardizacije spremljanja prometa na avtocestnih omrežjih, je vlada sprejela sklep o takojšnji ustavitvi aktivnosti elektronskega sistema cestninjenja, je po seji vlade pojasnil vodja urada vlade za komuniciranje Anže Logar. Za Dars bi to pomenilo dodatno breme Resorno ministrstvo za infrastrukturo in prostor namreč ugotavlja, da bi bilo v trenutnih gospodarskih in finančnih razmerah neracionalno investirati v ta sistem. Dars bo namreč v prihodnjih letih iz pobranih cestnin težko odplačeval že do zdaj prevzete obveznosti. Prevzemanje obveznosti iz vzpostavljanja novega cestninskega sistema pa bi za Dars pomenilo dodatno finančno breme. Vinjetni sistem cestninjenja bo tako do nadaljnjega ostal v veljavi, saj za osebna vozila na evropski ravni še niso definirane ustrezne tehnične, pravne in komercialne rešitve, ki bi omogočale izvajanje enotne storitve cestninjenja na v celotni Evropski uniji. Elektronsko cestninjenje osebnih vozil je namreč veliko bolj zahtevno kot cestninjenje tovornih vozil. Znesek bi lahko dosegel 700.000 evrov So pa na Darsu povedali, da so do zdaj po pogodbi v skladu z opravljenimi deli že izplačali približno 550.000 evrov. Nekatera sredstva so sicer še v potrjevanju, tako da bi se lahko ta znesek povzpel na nekaj več kot 700.000 evrov. Je pa Dars leto 2011 po predhodnih podatkih sklenil s čistim dobičkom, ki je presegel načrtovanega, in s štiriodstotno rastjo prihodkov. Na rast prodaje so vplivali predvsem prihodki od cestnin, ki so predstavljali 90 odstotkov vseh prihodkov družbe. Prihodki od cestnin so se sicer v primerjavi z letom 2010 zvišali za tri odstotke. 46 odstotkov predstavljajo prihodki od vinjet, 54 odstotkov pa prihodki od cestninjenja tovornih vozil. Veber To je slaba odločitev Vodja poslanske skupine SD-ja Janko Veber, ki je bil predsednik odbora za promet v prejšnjem sklicu DZ-ja, je odločitev vlade označil za zelo slabo. Mislim, da je bil projekt zastavljen korektno, predvsem pa je bil potreben za to, da se vzpostavi cestninjenje v prostem prometnem toku tudi za tovorna vozila. Nenazadnje bi uvedba tega cestninjenja omogočila tudi porušitev cestninskih postaj, ki danes ovirajo promet na avtocestah, je dejal.",0
"Ljubljana - Hram Holding je tik pred koncem minulega leta iz lastniške strukture družb Napredek Bistrica, Unit-AS Nepremičnine, Unitex in Žima Nepremičnine iztisnil vse male delničarje ter tako dokončno prevzel nadzor nad omenjenimi družbami. ""Že pred iztisnitvijo malih delničarjev je Hram Holding obvladoval več kot 90-odstotni delež, za vse izključitve pa smo odšteli okoli 300.000 evrov,"" pojasnjuje direktor Hram Holdinga Sašo Tanko. Kot pravi, imajo omenjene družbe v lasti še nekatere nepremičnine in finančne naložbe, medtem ko osnovne dejavnosti nimajo več. Hram Holding je marca lani prevzela družba Fokuss, ki jo vodi Stanislava Bolha, uradni lastnik pa je Scotsdale Holdings iz Singapurja. Fokuss ima v lasti 50,85-odstotni delež Hram Holdinga, še nadaljnjih 13,6 odstotka pa je v lasti družbe Svema Co. Tudi sicer je bil Hram Holding zadnje mesece dejaven, saj je kupil 30-odstotni delež družbe En Plus in povečal svoje lastništvo na 60 odstotkov. En Plus je tudi največja naložba Hram Holdinga, ukvarja pa se s samopostrežnimi bencinskimi servisi, na katerih ni zaposlenih.",0
"NKBM se intenzivno pripravlja na dokapitalizacijo NKBM je lani ustvaril 203,3 milijona evrov izgube, medtem ko je imel pred slabitvami in rezervacijami 90,6 milijona evrov dobička. Nova Kreditna banka Maribor NKBM je po za zdaj še nerevidiranem poročilu o lanskem poslovanju banke in bančne skupine na ravni skupine imela dobrih 91,2 milijona evrov dobička, po opravljenih slabitvah pa je izkazala izgubo 205,5 milijona evrov. V zadnjem trimesečju lanskega leta je oblikovala dodatne rezervacije v rekordni vrednosti 309,2 milijona evrov, kar je za 76 odstotkov več kot v letu 2011 in bistveno več od načrtov za leto 2012, so pojasnili v NKBM-ju. Razlogi za višje oblikovanje rezervacij in slabitev so bile tudi v intenzivnih pripravah na dokapitalizacijo, ki jo namerava banka izvesti v prvi polovici leta. Pospešeno čiščenje kreditnega portfelja ter s tem objektiven in realen prikaz finančnega stanja skupine omogočajo objektivne pogovore z vsemi deležniki NKBM-ja, so še pojasnili v banki. Forenzična revizija ugotovila nepravilnosti Glede forenzične revizije poslovanja v NKBM-ju in nekaterih hčerinskih družbah v času uprave Matjaža Kovačiča so v NKBM-ju potrdili, da je ta ugotovila določene nepravilnosti. Uprava banke je z rezultati seznanila nadzorni svet, v prihodnjih dneh pa bo banka poročilo predala pristojnim organom, obenem pa preučila vložitev vseh pravnih sredstev zoper odgovorne osebe za zaščito interesov banke, je po seji razložil prvi mož NKBM-ja Aleš Hauc, ki podrobnosti domnevno spornih poslov zaradi zaupnosti ni želel razkriti.",0
"Poslanec Gorenak odvetnika Mira Senico poziva, naj da v analizo vzorec krvi in s tem dokaže, da ni bil v hiši Baričevičevih na dan tragedije. Senica: ""Ne bom dal svoje krvi SDS."" Vinko Gorenak iz vrst SDS je danes v povezavi z zadnjimi namigovanji v aferi bulmastifi Mira Senico, odvetnika in partnerja notranje ministrice Katarine Kresal, pozval, naj na sodnomedicinskem inštitutu v analizo da vzorec krvi. S tem bi po Gorenakovih besedah ovrgel govorice oziroma namige, po katerih naj bi bila neidentificirana kri v hiši pokojnega zdravnika Saše Baričeviča prav njegova. Zakonski rok, ko bodo vsi operaterji uničili podatke o prometu klicev, poteče v soboto, 2. aprila. Operaterji jih namreč hranijo 14 mesecev. Gorenak naj bi predsednika vrhovnega sodišča pozval, naj sodišče o razkritju podatkov odloči takoj, še preden se ti uničijo. Senica: Ne bom dal svoje krvi SDS Miro Senica je vedno pripravljen darovati kri v humanitarne namene, ne bo pa dal svoje krvi SDS, so sporočili iz odvetniške pisarne Mira Senice. ""Prav gotovo ne bom dovolil, da bi me stranka SDS poniževala na tak način, da bi kadarkoli in kakorkoli izpolnjeval njihove sprijene zahteve in podlegel njihovi umazani politični igri. Očitno si želi SDS podrediti vse ljudi v tej državi, saj si samovoljno jemlje pravico posegati v človekove pravice in človekovo dostojanstvo. Zmeraj pa sem pripravljen svojo kri darovati v humanitarne namene,"" je dejal Senica. DNK ni v bazi Spomnimo – na začetku tega tedna je prišlo na plan, da so v prvem nadstropju hiše na Oražnovi 11, kjer je februarja lani umrl zdravnik Baričevič, našli madeže krvi, ki pripadajo tretji osebi. Po poročanju Požareporta kri ne pripada ne Baričeviču in ne policistu Juretu Šušteršiču, ki je bil ranjen v obračunu z bulmastifi. Portal je tudi navajal pričanje dveh oseb, ki naj bi 2. februarja lani z Oražnove ulice videli bežati odvetnika Senico. Uporabil bo vsa sredstva Senica se je na te trditve odzval. ""Stvari so presegle vsakršno mero dobrega okusa. Nikoli v življenju nisem bil ne v stanovanju ne v garaži pokojnega dr. Saše Baričeviča. Tokrat ne bom izbiral sredstev za zaščito svoje osebne integritete in dobrega imena, zato bom proti vsakomur, ki bo tovrstni lažnivi, podli, nizkotni in škodoželjni konstrukt širil, takoj sprožil civilnopravne in kazenske postopke ne glede na to, ali so to uradne osebe na tožilstvu, 'tako imenovane priče' ali kdorkoli tretji,"" je zanikal navedbe portala. Odzvala se je tudi Kresalova, ki je zapisala, da ima dovolj ""te perverzne inkvizicije. Že več kot leto dni se spušča megla v zvezi z mojo vlogo okoli zadeve Baričevič. V tej zadevi nimam kaj skrivati, ker imam popolnoma čisto vest. Zato pozivam vse – policijo, tožilstvo in sodišče –, naj javnosti predstavijo vse podatke o zadevi.""",0
"Evropska banka za obnovo in razvoj je članice pozvala naj povečajo njen kapital za 10 milijard evrov. Sredstva bi banka namenila blaženju učinkov finančne krize v srednji in vzhodni Evropi. Evropska banka za obnovo in razvoj Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD s sedežem v Londonu želi povečati obseg posojilne dejavnosti in tako prispevati k večjemu obsegu investicij predvsem v državah nekdanjega sovjetskega bloka, poročanje Financial Timesa povzema APF. Prav zato je pozvala k povečanju kapitala za 50 odstotkov oziroma za 10 milijard evrov. Predsednik EBRD Thomas Mirow je v pismu delničarjem opozoril, da se gospodarstva v regiji sicer počasi stabilizirajo, a je za zdaj še prezgodaj posplošeno govoriti o krepitvi gospodarstev. Mirow je izpostavil dolgoročne posledice, ki jih bo imela kriza. Do poziva EBRD po dodatnem kapitalu prihaja, potem ko je banka v začetku meseca napovedala, da bo zaradi krize za osem milijard evrov povečala obseg svojih letošnjih investicij v državah, v katerih deluje. Mirow je pomoč regiji utemeljil z besedami, da ta potrebuje široko podporo, da se bo lahko uspešno vključila v pomoč evropskim integracijam in celotnemu svetovnemu gospodarstvu. EBRD je bila ustanovljena leta 1991 z namenom, da po razpadu Sovjetske zveze pomaga nekdanjim komunističnim državam preiti v tržna gospodarstva. V lastništvu banke je 61 vlad, pa tudi Evropska komisija in Evropska investicijska banka. EBRD je zaradi krize v letu 2008 ustvarila rekordno letno izgubo v višini 602 milijona evrov, še poroča APF.",1
"Varno zatočišče zlato in obveznice Newyorška borza je doživela dramatičen padec, ki je povsem spominjal na dogodke ob zlomu banke Lehman Brothers. Pozneje se je izkazalo, da je šlo za napako pri trgovanju. Uro in pol pred zaprtjem je bil Dow Jones za okrog devet odstotkov oziroma skoraj 1.000 točk pod gladino , njegova vrednost pa je padla pod 10 tisoč točk. Toda sledil je silovit odboj in Dow je spet splezal prek 10.500 točk ter končal pri 10.520 točkah, s čimer je bila izguba le 3,2-odstotna. Po zaprtju newyorške borze ob 22. uri po našem času pa se je izvedelo, da je bilo za skorajšnje sesutje kriva napaka pri trgovanju, ki jo je zagrešilo eno večjih podjetij, poroča tiskovna agencija Reuters. Za zdaj uradnih potrdil še ni, Nasdaq je le sporočil, da preiskujejo potencialno napačno transakcijo. Kot zloglasnega septembra 2008 ... Tako volatilnega dneva že zlepa ni bilo in pojavlja se bojazen, da gledamo reprizo dogodkov jeseni 2008, ko je bankrot investicijske banke Lehman Brother povzročil panične razprodaje na delniških trgih in najhujšo recesijo po veliki depresiji. Največji enodnevni točkovni padec je Dow Jones doživel 29. septembra leta 2008, ko je izgubil 777 točk. Komentar četrtkovega trgovanja na Ljubljanski borzi Biku dokončno odklenkalo Aprila so najpomembnejši svetovni delniški indeksi zaradi spodbudnih četrtletnih poslovnih rezultatov največjih korporacij dosegli najvišje vrednosti v zadnjem letu in pol, nato pa zaradi grške dolžniške krize začeli izgubljati, vendar take panike, kot je na newyorškem borznem parketu opazna danes, niti najmanj ni bilo. Varno zatočišče zlato in obveznice Tektonski premiki so tudi na valutnih in surovinskih trgih. Cena evra je le še 1,26 dolarja, lahka nafta, ki je bila še na začetku tedna nad 86 dolarji, pa je zdrsnila pod 75 dolarjev. Zlato se je znova izkazalo kot varno zatočišče rast nad 1.200 dolarjev, kar je v evrih nov zgodovinski vrh, prav tako ameriške državne obveznice.",0
"Evro se tudi po odločitvi ameriške centralne banke, da zniža temeljno obrestno mero, še vedno krepi. Analitiki napovedujejo, da bi evro lahko kmalu presegel mejo 1,40 dolarja. Evro se tudi po odločitvi ameriške centralne banke, da zniža temeljno obrestno mero za 0,5 odstotne točke na 4,75 odstotka, krepi. V današnjem trgovanju je evro v primerjavi z ameriško valuto dosegel rekordno vrednost 1,3987 dolarja, nakar se je ustalil pri 1,3981 dolarja. Torkovo trgovanje je skupna evropska valuta zaključila pri 1,3971 dolarja. Prvo znižanje ključne obrestne mere, po kateri si ameriške banke med seboj čez noč posojajo denar, od junija leta 2003, ko je znašala le odstotek, je bilo pričakovano, napovedovano in potrebno kot odgovor na finančno krizo, zaradi ohlajanja stanovanjskega trga in krize hipotekarnih posojil. Analitiki so sicer pričakovali 0,25-odstotno znižanje, še znatnejše znižanje pa naj bi, tako trgovci, na deviznih trgih povzročilo pravo evforijo .",1
"Uspešni podjetniki, uporabniki Poslovnega kompleta Telekoma Slovenije, so spregovorili o svoji poslovni poti in pomenu tehnologije ter informacij. Uspešni podjetniki, uporabniki Poslovnega kompleta Telekoma Slovenije, so spregovorili o svoji poslovni poti in pomenu tehnologije ter informacij. Foto arhiv naročnika Jernej Martinčič, Vinarstvo Martinčič, d.o.o., o manjših začetniških napakah Spomnim se, da sem nekoč zaradi preobilice dela zaostajal z odgovori na elektronska sporočila. Ponudbe nisem poslal pravočasno in mi je stranko speljal nekdo drug. Takrat sem se odločil, da si je za stranke kljub prezasedenosti s trgatvijo treba vzeti čas. Kristijan Petek, Frizerstvo KSFH, d.o.o., o prednostih Poslovnega kompleta Gre za optimizacijo in racionalizacijo stroškov. Če imaš razdeljene enote, tako kot jih imamo mi, ti medsebojno komuniciranje prinaša kar nekaj stroškov. Za nas je to, da imamo vse storitve na enem mestu in pri enem ponudniku, ključnega pomena. Maja Rudolf, Tipski projekti Nardin, d.o.o., o zaupanju v tehnologijo Glede na naravo našega dela je treba biti ves čas na tekočem na številnih področjih, v stalnem stiku z investitorji, projektanti, kar pa je mogoče le z dobro komunikacijsko opremo. Za nas je najbolj pomembno, da je pretok informacij hiter in brez zapletov z raznimi kabli, vtičnicami. Zaupamo v novejšo tehnologijo, telekomunikacijske rešitve in v podporo, ki jo uporabnikom nudi Telekom Slovenije. Foto arhiv naročnika Foto arhiv naročnika Simon in Rafko Ficko, Avtoservis Ficko, s.p., o konkurenčnosti Moderna tehnologija ti omogoča, da si hitrejši, natančnejši, kakovostnejši s svojimi proizvodi in storitvami, s tem pa tudi konkurenčen. To je za razvoj podjetja ob današnji ponudbi na trgu bistvenega pomena. Iztok Raišp, Tiskarna Grafis, d.o.o., o svetu na spletu Rekel bi, da je danes svet zaradi telekomunikacij ena velika vas. Preko spleta lahko v trenutku dosežeš drugi konec sveta, prenos informacij se zgodi v sekundi, kar naš posel brez dvoma pospeši. Sodelujte v nagradni igri! Še sami spoznajte prednosti Poslovnega kompleta telefonija in internet, odgovorite na vprašanja in z nekaj sreče osvojite Samsung Galaxy TAB 10.1 ali enega od 4 paketov spletnega oglaševanja ADPartner.",1
"Ljubljana - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) je pripravila javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2010 in 2011, s katerim želi v Slovenijo pripeljati investicijske projekte z dodano vrednostjo in na letni ravni najkasneje v treh letih po zaključku investicij ustvariti 500 novih delovnih mest. Razpis je namenjen spodbujanju začetnih investicij, ki jih bodo tuji investitorji uresničili v Sloveniji, in sicer v predelovalnih, storitvenih ali razvojno-raziskovalnih dejavnostih. Pri tem je pomembno, da upravičeni stroški projektov ne presežejo 50 milijonov evrov, je danes v Ljubljani povedala vodja razpisa Simona Novak. Do finančnih sredstev je upravičeno slovensko podjetje, vpisano v sodnem registru, v katerem pa mora imeti tuji investitor najmanj desetodstotni delež. Pri tem je pomembno, da podjetje investicijo zaključi najkasneje v treh letih od podpisa pogodbe, nove zaposlitve pa mora ustvariti najkasneje v treh letih od zaključka investicije. Podjetje mora v okviru začetne investicije vzpostaviti novo podjetje, razširiti že obstoječe podjetje, diverzificirati proizvode z novimi dodatnimi proizvodi ali uvesti bistvene spremembe v proizvodnem procesu. Japti želi, da investicijski projekti v Slovenijo pripeljejo nekaj novega, projekti pa se morajo izvajati in ostati v Sloveniji, je pojasnila Novakova. V okviru predelovalne dejavnosti lahko na razpisu kandidirajo podjetja, ki bodo v projekt investirala najmanj milijon evrov, ustvariti pa morajo najmanj 25 novih delovnih mest. V okviru storitvene dejavnosti ter raziskav in razvoja mora investicija podjetja znašati najmanj 500.000 evrov, število novih delovnih mest pa mora biti deset oz. pet. Kot je še poudarila Novakova, morajo velika podjetja delovna mesta v regiji ohraniti najmanj pet let, srednja in mala podjetja pa najmanj tri leta. V proračunu je za razpis predvidenih 14,5 milijona evrov finančnih sredstev, od tega v letošnjem letu nekaj več kot šest milijonov evrov. Najvišja dovoljena spodbuda, ki jo lahko podjetje prejme iz naslova državne pomoči, znaša 600.000 evrov, pri čemer lahko podjetje z istim projektom kandidira na različnih razpisih, vendar skupna vrednost prejete pomoči ne sme preseči 600.000 evrov, je pojasnila Novakova. Prvo odpiranje na razpis prispetih vlog je potekalo 14. aprila, letos pa bodo odpiranja vlog potekala še 9. junija, 10. septembra in 17. novembra. Prihodnje leto lahko podjetja vloge oddajo do 9. februarja, 12. aprila, 7. junija in 9. septembra (vedno do 12. ure).",1
"Ker za insolventno nemško podjetje, ki se ukvarja s kataloško prodajo, po besedah stečajnega upravitelja ni več druge rešitve, gre ta v likvidacijo. Brez službe bo v kratkem ostalo več tisoč ljudi. Quelle bodo razbili na več delov, od katerih bodo nekatere izločili, druge pa likvidirali. Stečajni upravitelj Klaus Hubert Görg bo zaposlene o nadaljnjih postopkih obvestil danes dopoldne, poročajo nemški mediji. Družba, ki je od junija skupaj s lastnikom Arcandorjem ter dvema sestrskima družbama v stečajnem postopku, je nazadnje zaposlovala 10.500 ljudi. Gre za veliko katastrofo na območju Nürnberga Stečajni upravitelj je še prejšnji teden zagotavljal, da bodo do konca oktobra našli investitorja za Quelle. Predsednik upravnega odbora Ernst Sindel se je na novico o likvidaciji odzval z besedami, da gre za veliko katastrofo tako za zaposlene in njihove družine kot tudi za celotno območje Nürnberga. Po poročanju nemških medijev naj bi delo izgubilo približno 7000 zaposlenih v Nemčiji. Zdrave dele družbe bodo prodali Zdaj bodo Quelle razbili na več delov, od katerih bodo nekatere izločili, druge pa likvidirali. Tako naj bi denimo v okviru ločenega postopka nemudoma prodali zdrave družbe v tujini , je napovedal Görg. Spregledali pomen interneta za kataloško prodajo Družbo je leta 1927 ustanovil trgovec Gustav Schickedanz. Podjetje je hitro rastlo ter se leta 1999 združilo z družbo Karstadt v drugi največji koncern za kataloško prodajo v Evropi KarstadtQuelle, ki se je pozneje preimenovala v Arcandor. Ta je 9. junija letos razglasil insolventnost zase ter za svoje hčerinske družbe Karstadt, Primondo in Quelle. Ukrep je Quelle presenetil sredi temeljite reorganizacije, v okviru katere so v preteklih letih sprejemali boleče ukrepe. Po poročanju tujh medijev je do strateškega preoblikovanja prišlo v naglici, ker se je družba pozno zavedla pomena interneta za kataloško prodajo.",0
"Ljubljana - Elektro Slovenija (Eles) je zoper predsednika uprave Taluma Danila Topleka vložil kazensko ovadbo na ptujsko okrožno državno tožilstvo. Za kazensko ovadbo so se v družbi, ki jo vodi Vitoslav Türk, odločili zaradi domnevne zlorabe položaja na skupščini Taluma, ki je potekala 25. avgusta. Kazensko pa je Eles ovadil tudi predsedujočega na skupščini, odvetnika Miho Kozinca, in notarja Andreja Šoemena. Takrat je Toplek, kot smo že poročali, Elesu, ki je 80-odstotni lastnik družbe iz Kidričevega, odvzel glasovalne pravice z argumentom, da jih Eles v skladu z zakonom o gospodarskih družbah še ni obvestil o lastništvu kvalificiranega deleža. Zaradi tega Eles ni mogel zamenjati dveh svojih nadzornikov v Talumu, Stanka Simoniča in Darinke Fakin, z Robertom Rožičem in Stankom Erštetom. Cilj menjave nadzornikov naj bi bila zamenjava Talumove uprave. Toplek ovadbe ni želel komentirati, ker njene vsebine še ne pozna. Na vprašanji, ali so morebiti že prejeli obvestilo o kvalificiranem deležu iz Elesa in ali je Eles mogoče že napovedal sklic nove skupščine, je Toplek odvrnil, da Eles za zdaj ni storil ne enega ne drugega. Spomnimo, da je Eles po tem, ko je uprava Taluma preklicala skupščino, na kateri bi na predlog Elesa odločali zgolj o nadzornikih, in točko uvrstila na dnevni red kasnejše skupščine 25. avgusta, na mariborsko okrožno sodišče vložil zahtevek za izdajo pooblastila za sklic skupščine. Sodišče je, kot so sporočili iz Elesa, odločilo v njihov prid in jim izdalo pooblastilo za sklic nove skupščine. Talum se je na odločitev sodišča že pritožil. V Elesu pojasnjujejo: ""Sodišče je v razlogih za odločitev navedlo, da zasedanje skupščine 25. avgusta družbe Talum ni bilo pravilno izvedeno, ker Elesu ni bilo dovoljeno glasovati. Zaradi tega se izvedba skupščine z napakami ne more upoštevati kot izpolnitev delničarjeve zahteve po sklicu skupščine."" Zoper sklepe te skupščine bo Eles zato vložil izpodbojno tožbo in odškodninske tožbene zahtevke zoper nekatere posameznike. Zoper koga jih bodo vložili, v Elesu včeraj niso pojasnili.",0
"Odlična priporočila, primerna izobrazba, zanesljiva, marljiva, skratka tajnica, ki bi si jo lahko le želeli. A je bila pri 49 letih prestara, listek s to nesramno opombo pa so po nesreči pozabili umakniti ... So dolge noge res odločilne pri iskanju nove službe? Nejeverno je Martina W. zrla v svojo prijavnico na prosto delovno mesto. Sredi dokumentov, ki ji jih je nesojeni delodajalec vrnil po tem, ko so jo zavrnili, je namreč tičal majhen, samolepilni rumen listič. Prestara, rojena leta 61 , je pisalo na njem. Interna opomba zaposlovalca univerzitetne klinike v nemškem Heidelbergu, kamor se je prijavila, ko je zasledila oglas, da iščejo tajnico. Več kot jasno je, da opazka ni bila namenjena javnosti, le nekdo je listič pozabil odstraniti, preden so materi treh otrok vrnili prijavnico, priporočila in dokazila o izobrazbi. A škandal ni zato nič manjši. Jasni primer diskriminacije, ki ga prepoveduje ustava, zato je Martina tožila, za zdaj je osramočena klinika izkašljala okoli 5.000 evrov, če pa jih bo za krive diskriminacije spoznalo sodišče, pa bo odškodnina skoraj 15-krat večja! Preberite, kaj se je zgodilo nato in kje je Martina našla službo, pa tudi, kako pristopiti pri iskanju nove službe, kaj v prošnjo sploh napisati, kaj pošteno navesti ter priznati in ali lahko kaj zamolčimo, omilimo ali celo skrijemo? Je za starejše kaj drugače?",0
"Ljubljana - Tudi ustavno sodišče je mnenja, da koprsko okrožno sodišče državnim lastnikom Casinoja Portorož ne bi smelo odvzeti glasovalnih pravic oziroma jih z začasno odredbo ""zamrzniti"". Odločilo je namreč, da bi smela to storiti le Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), saj je zakonodajalec v prevzemnem zakonu ""strogo ločil pristojnost sodišč in pristojnost agencije"". Čeprav so tudi na okrožnem sodišču v Kopru že razveljavili lastno začasno odredbo, pa Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) še ne smeta glasovati na morebitnih skupščinah portoroškega casinoja. Casino Riviera, manjšinski lastnik, ki je izkoristil spremembo razmerij sil med delničarji in zamenjal nadzorni svet in tudi upravo Casinoja Portorož, se je namreč na odločitev okrožnega pritožil na višje sodišče. V naslednjih dneh se sicer pričakuje, da bo Casino Bled, za katerim stoji Gold Club Lorisa Požarja, objavil prevzemno ponudbo za delnice Casinoja Portorož. Ta bo višja od tiste, ki jo je oddala konkurenca s Casinojem Riviero na čelu. Kot je znano, paradržavnima skladoma za okoli 52 odstotkov vseh delnic ponujajo četrt milijona evrov. tm",0
"Trgovino Lidl na ljubljanskem Rudniku bodo glede na oceno stroškov zaradi ugrezanja morda tudi preselil, so nam povedali v družbi. ""Trenutno so v teku različne analize o možnih posledicah ugrezanja tal na Rudniku,"" so nam na naše poizvedovanje, ali so že dobili ocene ugrezanja tal za trgovino, povedali pri trgovski verigi Lidl. Bo trgovina vnovič odprta na isti lokaciji? ""Na podlagi poročil in ocene stroškov potrebnih sanacijskih del bomo sprejeli odločitev o ponovnem odprtju trgovine,"" so še povedali. Dodajajo, da se vzporedno že dogovarjajo tudi o morebitni začasni preselitvi trgovine na novo lokacijo. Rutar in Lesnina brez težav Danes smo poklicali še Lesnino, ki ima na Rudniku trgovino v neposredni bližini Lidla. Povedali so nam, da je lastnik stavbe sicer Mercator in da so v njej le najemniki, da pa niso bili obveščeni o nikakršnih težavah. Da niso obveščeni o težavah z ugrezanjem, so nam v petek povedali tudi v sosednjem Rutarju.",1
"Finančna kriza kaže, kje so pomanjkljivosti Slovenija se je letos pravilno odzvala s fiskalno politiko, a je imela relativno malo manevrskega prostora, ki bi preprečeval oz. blažil posledice krize, pravijo na Umarju. Urad za makroekonomske analize in razvoj je predstavil letošnjo publikacijo Ekonomski izzivi, v kateri ugotavljajo, da zdajšnja finančna kriza še stopnjuje potrebe po strukturnih spremembah na področju javnih financ. Čeprav se je država na krizo pravilno odzvala, smo bili precej ujeti v odločitve iz preteklih let . K naglemu poslabšanju stanja v javnih financah so prispevali pešanje gospodarske aktivnosti in s tem povezanega delovanja avtomatskih stabilizatorjev, ukrepi za blažitev posledic krize, pa tudi povečanje obsega sredstev za socialne transferje in naraščanje plač z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju ob hkratnem povečanju števila zaposlenih. Razmisliti bi bilo treba o novih dajatvah Usklajenost virov prihodkov in odhodkov je po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta na splošno eden večjih izzivov ekonomskih politik v zadnjem času. Na eni strani bi bilo treba prestrukturirati izdatke tako, da bi laže dosegali razvojne cilje, po drugi strani pa se lotiti težav pri virih. Poudarja, da je Slovenija glede na projekcije med bolj ogroženimi, kar zadeva delež starajočega prebivalstva, kar pomeni povečanje pritiskov na izdatke za socialno zaščito. Modernizacija teh sistemov je zato ključna, a ne v celoti na strani odhodkov, temveč tudi pri proračunskih virih. Umar izpostavlja, da bi bilo treba razmisliti o razširitvi davčne osnove in o uvedbi nekaterih novih dajatev, saj po Vasletovih besedah Slovenija glede na mednarodne analize zaostaja predvsem pri davkih na premoženje, ter o razbremenitvi gospodarstva s socialnimi prispevki. Če bomo to naredili, bo fiskalna politika lahko bolj prilagodljiva kot letos, je dejal. Poroštva države so lahko dodaten pritisk Če strukturnih reform ne bo, bo prihodnje generacije vse bolj bremenil javni dolg. Letošnje napovedi kažejo, da se bo povečal za osem odstotnih točk, na 30,5 odstotka BDP-ja, razmere pa se lahko še spremenijo. Dodaten pritisk na javne finance bi namreč lahko povzročilo morebitno unovčevanje državnih poroštev. V Sloveniji posojilni krč po Vasletovih besedah še ni popustil. Tokovi so še vedno zelo skromni, je dejal. Kljub ukrepom na ravni evrskega območja in vlade še ni oprijemljivih rezultatov .",0
"Z avgustom naj bi razvpiti lokal Lipa ponovno odprl vrata, vendar se je zataknilo pri določitvi obratovalnega časa Foto: Irena Herak Tržni inšpektorat je 31. julija opravil nadzor v lokalu Lipa v Spodnjih Pirničah in ugotovil, da gostinski obrat (še) ne posluje. Konec minulega tedna je nadzor ponovil in ugotovil, da je Občina Medvode izdala za okrepčevalnico Lipa odločbo, v kateri je dovolila obratovanje gostinskega lokala do polnoči, čeprav je vlagatelj zaprosil za obratovanje do šeste ure zjutraj. Na omenjeno odločbo se je odvetnik Lipe pritožil, zaradi česar redni obratovalni čas s strani lokalne skupnosti ni potrjen. Medvode zavrnile obratovanje Lipe do šeste zjutraj Tako okrepčevalnica Lipa trenutno ne obratuje. Na medvoški občini so nam pojasnili, da je podjetnica Milena Zavašnik zaprosila za obratovalni čas okrepčevalnice brez kuhinje ob četrtkih, petkih in sobotah od 18. do 6. ure zjutraj, vendar so zavrnili podaljšano obratovalno dovoljenje do šeste ure. Ministrstvo za okolje in prostor oziroma agencija za okolje je že namreč januarja izdala okoljevarstveno dovoljenje glede emisije hrupa zaradi obratovanja gostinskega objekta, s katero je bilo stranki dovoljeno uporabljati zvočne naprave vsak četrtek, petek, soboto in dneve pred prazniki do 6. ure skozi vse leto. Kot dodaja občina Medvode, so se na omenjeno dovoljenje pritožili, ker je lokal v nočnih urah v preteklosti kalil mir v okolici, postopek pa še ni zaključen. V Lipi največ 132 obiskovalcev Župan Medvod Stanislav Žagar je ob tem nanizal še nekaj omejitev, ki jih bo morala spoštovati okrepčevalnica Lipa, če bo želela obratovati. Okna in vrata lokala bodo morala biti zaprta. Na vrtu se ne bo smelo predvajati glasbe oziroma izvajati glasbe v živo. In nenazadnje: lokal lahko sprejme največ 132 obiskovalcev.",0
"Prvih deset dni po uvedbi novega zakona o motornih vozilih so policisti zasegli 146 vozil. Ob takem tempu bo zasegov pet tisoč na leto. Zaseg vozil. V prvih desetih dneh, odkar velja nov zakon o motornih vozilih, je policija zasegla že 146 vozil. ""Najpogostejši vzrok zasega so bile različne oblike neveljavnosti vozniškega dovoljenja,"" pojasnijo na policiji. Za primerjavo: lani je bilo v vsem letu zaseženih 1.874 vozil, glede na statistiko prvih dni po zakonu pa bi lahko število v enem letu preseglo pet tisoč. V dveh tednih tri sodbe Novi zakon zaostruje pogoje za zaseg motornega vozila, sodišče pa mora te zadeve obravnavati prednostno. Od 1. do 13. julija so na Okrajnem sodišču v Ljubljani prejeli 38 obdolžilnih predlogov, v katerih je bilo zaseženo motorno vozilo. ""Od tega je v 19 zadevah postopek začet, v 16 zadevah se postopek še ni začel, tri zadeve pa so končane,"" pojasnjujejo. ""Sprememba ureditve zasega motornega vozila pomeni dodatno obremenitev za sodišča,"" ocenjuje predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk. Kot dodaja, si bodo prizadevali, da sprememba ne bo povečala zaostankov na drugih področjih. Od zasega do sodbe po navadi mine največ 30 dni.",0
"Tuji finančni trgi v pričakovanju Fedove odločitve Borza še vedno ni sprostila trgovanja z bančnimi papirji, čeprav so bili že objavljeni izidi obremenitvenih testov. Verjetno bodo nesrečni delničarji doživeli celo izbris delnic oz. obveznic, s katerimi je zaustavljeno trgovanje. Mogoče je, da se bo ta scenarij po odobritvi Bruslja, ki je sprejel odločitve o odobritvi pomoči in poroštvih petih slovenskih bank, zgodil še danes. V praksi to pomeni, da bodo lastniki teh papirjev ob ves vložek. Takšnega primera v Sloveniji še ni bilo, ustavno sodišče pa bo imelo zahtevno nalogo o odločanju, ali so ti posegi skladni z ustavo ali ne. Prizadetih je veliko Slovencev - spomnite se samo javne prodaje delnic Nove KBM. Veliko delničarjev ni izkoristilo priložnosti, ko je cena s 27 porasla nad 40 evrov, zdaj pa so ostali brez vsega. Za Krko največ po marcu 2011 Na Ljubljanski borzi sicer zadnje dni ni opaziti posebne dinamike. Omeniti velja le Krko, ki je v ponedeljek dosegla 61 evrov, kar je največ po marcu 2011, danes pa so se posli sklepali še višje. Krka je vsekakor perspektivna delnica in še ima prostor za rast. Edino večje tveganje so velike valutne izgube, največ pri poslovanju z Rusijo, je za MMC povedal Marko Pavlovič iz GBD-ja. Na negativni strani spet izstopa Mercator. V sredo dopoldne je delnica pristala pri 64 evrih, tako da se je tečaj ta teden znižal že za več kot deset odstotkov. Kako se bo odločil Fed? Tuji finančni trgi so povsem v znamenju dvodnevnega zasedanja ameriške centralne banke, ki se je začelo v torek. Glavno vprašanje je, ali se bo Fed zaradi spodbudnejše makroekonomske slike že odločil za tapering , torej za postopno zmanjševanje spodbud, ki jih v obliki odkupovanja obveznic namenja gospodarstvu. Trenutno za te operacije mesečno namenja 85 milijard dolarjev. Utegne se zgoditi, da bo Fed danes vsoto znižal za pet ali deset milijard, seveda pa je tudi mogoče, da denarne politike še ne bo spreminjal, ampak bo vlagatelje le pripravil na spomladansko zategovanje pasu. Bitcoin pod 500 dolarji Kakor koli, na borzah nervoze ni opaziti. Še več, frankfurtski delniški indeks DAX30 9.170 točk je danes dopoldne pridobil približno odstotek. Razpoloženje nemških podjetnikov je vedno boljše. Najpomembnejši nemški konjunkturni indeks Ifo izračunajo ga na podlagi raziskave med 7000 podjetji je decembra s 109,3 porasel na 109,5 točke. To je najvišja vrednost po aprilu 2012 in novo znamenje, da je pred največjim evropskim gospodarstvom še eno uspešno leto. Evro se je posledično okrepil in dosegel 1,3779 dolarja. Spletna valuta bitcoin je zaradi nasprotovanj nekaterih centralnih bank tudi Kitajci so opozorili, za kako tvegano valuto gre zadnje dni na udaru. Cena je danes padla precej pod 500 dolarjev, potem ko je bila prejšnji mesec nad 1.200 dolarji.",0
"Osmica se vrača v vrh prestižnih limuzin Kateri je najboljši poslovni avto leta? Tudi letos izbiramo poslovni avto leta, zato vas vabimo, da v nagradni igri oddate svoj glas. Po pet finalistov se poteguje za laskave naslove Managerski avto 2010, Poslovni avto 2010, Službeni avto 2010 in Mali službeni avto 2010. Danes predstavljamo Audi A8, enega izmed finalistov v kategoriji Managerski avto 2010. GLASUJTE ZA SVOJEGA FAVORITA Audi je po sedmih letih prenovil največji in najprestižnejši model A8. Ta je na začetku zbujal povprečne občutke, saj oblikovno ne pritegne, ne preseneti, ampak ponuja klasične oblike, večinoma povzete iz manjšega A4. Ob prvem stiku nas je bolj navdušil, ob drugem pa nam zlezel pod kožo z izjemnimi lastnostmi. 94.891 evrov je redna cena audija A8 4,2 TDI. Bencinski 4,2 FSI stane 99.883 evrov. Predvsem tehnično je audi A8 znova merilo na več področjih, denimo z aluminijasto karoserijo, ki je za 231 kilogramov lažja od kovinske, pa kljub temu dovolj čvrsta, s štirikolesnim pogonom quattro, ki skrbi za odličen prenos moči na cesto, z nastavljivim podvozjem, ki ponuja od zmernega udobja do čvrstosti in športnosti, ter s kopico elektronskih pomagal, ki lajšajo življenje vozniku in potnikom ali pa jih le zabavajo. Eden takih sistemov je že touchpad oziroma plošča na dotik (podobna je miški pri prenosnem računalniku), ki prepoznava pisavo in ukazuje radiu ali navigacijskemu sistemu (ta je povezan z brskalnikom Google). Ima tudi informacijski vmesnik MMI, prek katerega se sprehajamo z vrtenjem gumba in ukazujemo klimatski napravi, navigaciji, radiu, nastavitvam avtomobila in še čemu. Ob tem je navigacijo mogoče spremljati še na širokem delu med merilnikoma, kjer je tudi potovalni računalnik. 2.787 evrov znaša mesečni najem za tri leta in 90 tisoč kilometrov, najem bencinarja stane 2.993 evrov. Vir: ALD Automotive. Zaslon, ki prikazuje zemljevid navigacije, nastavitve sedežev, podvozja in druge informacije, se pogrezne v vrhnji del armaturne plošče, v tem razredu pa smo pričakovali, da bo večji, morda tudi deljiv kot v BMW. Česa drugega pa audiju A8 v prednjem delu kabine ni mogoče očitati. Ta je sicer zelo podobna tisti iz predhodnika, a s tem ni nič narobe. Zaznamujejo jo širok sredinski del, polkrožen nadstrešek nad merilniki in povsem raven del nad sredinsko konzolo. Uporabljeni materiali so naravnost vrhunski. Zgornji del je oblečen v usnje, srednji ima ročno vstavljene obloge lesa imenitnega videza, les dopolnjuje še plast aluminija ali plastike, prevlečene z visokosijajnim klavirskim lakom, plastika na spodnjem delu armaturne plošče in sredinski konzoli pa je ena najkakovostnejših na videz in otip doslej. 219 gramov ogljikovega dioksida na kilometer je izpust audija A8 4,2 TDI, A6 3.0 TDI bo imel izpust 159 gramov. Nekaj slabše je na zadnji klopi, ta ima preveč položen sedalni del, tudi prostorskega luksuza ni. Navdušenje pa izvabi 4,2-litrski osemvaljnik, še zlasti v dizelski izvedbi, ki ponuja goro navora (800 newtonmetrov) in veliko moč 257 kilovatov (350 konjskih moči), povprečno porabo le 7,6 litra in izjemne lastnosti. Dizel je tudi boljša izbira od bencinarja, zaradi nižje cene in najema ter boljših zmogljivosti. avtorja članka: Anže Jamnik in Miloš Milač",1
"Odvetniki bankrotirane banke Lehman Brothers menijo, da je Barclays ostanke kupila s petimi milijardami dolarjev skritega popusta Včeraj so odvetniki bankrotirane investicijske banke Lehman Brothers na sodišče vložili zahtevek v katerem navajajo, da je banka Barclays za ostanke Lehmana plačala pet milijard dolarjev premalo. &",0
"Stroški pokojnin in zdravstva grozeče pretijo Newyorški župan Michael Bloomberg opozarja, da bi New York lahko čakala podobna črna usoda kot Detroit, če se župan, ki ga bo nasledil, ne bo resno lotil javnih pokojnin, stroškov zdravstva in sindikatov. Izogibanje težkim odločitvam je točno to, kar je pognalo Detroit v bankrot, je dejal Bloomberg v svojem govoru po poročanju New York Posta. 71-letni župan, ki je svoj tretji zaporedni mandat na čelu velikega jabolka nastopil leta 2009, izteče pa se mu konec leta, je pozdravil raznoliko dohodkovno bazo mesta, hkrati pa opozoril, da bi pogodbe, ki jih bo njegov naslednik podpisal z občinskimi sindikati, lahko odločile usodo mesta. Ob tem je spomnil, da je Chicago prejšnji mesec odpustil 2.100 učiteljev in drugih zaposlenih v šolstvu, v veliki meri prav zaradi vrtoglavih stroškov pokojnin. Chicago še zdaleč ni osamljen primer. Mestom po vsej državi preti, da bodo stroški pokojnin požrli čedalje večji del njihovega proračuna, New York ni nobena izjema, je dejal. Kdor koli, ki misli, da se tu to ne more zgoditi, naj samo pogleda konec 70. let, ko je mesto odpustilo več kot 10.000 učiteljev ter na tisoče policistov, gasilcev, smetarjev, bolnišničnega osebja in drugih mestnih uslužbencev. Sindikati se na opazke ne ozirajo Bloomberg se je nato ostro lotil še zdravstvenih bonitet, ki jih uživajo mestni uslužbenci in celo pohvalil svojega političnega rivala, newyorškega guvernerja Andrewa Cuoma, ker je zahteval - in tudi dobil - koncesije od mestnih delavcev. Okoli 95 odstotkov naših uslužbencev in upokojencev ne prispeva niti dolarja svojim osnovnim zdravstvenim premijam. Primerjajte to z državno vlado, v kateri več kot 90 odstotkov zaposlenih prispeva. Predsednik sindikata učiteljev Michael Mulgrew je Bloombergove opazke na hitro odpravil, češ da bo čez nekaj mesecev tako ali tako spokal Vedno rad poslušam župana, kako se hvali, kaj vse je storil. Se že veselim prihodnjih petih mesecev samopromocije in hvale. Med tremi Bloombergovimi mandati so stroški pokojnin vrtoglavo narasli z 1,4 milijarde dolarjev na 8,3 milijarde. Župan še pravi, da bo imel njegov naslednik edinstveno priložnost izsiliti koncesije, ker vsi mestni sindikati delujejo z že poteklimi pogodbami. Ne bodo hoteli čakati še štiri leta na nove pogodbe. Verjetno ne bo nikdar več take priložnosti, meni župan. Problematična specializacija Kot piše časnik Bloomberg, po newyorškem zakonu zaposleni v javnem sektorju ne smejo stavkati, lahko pa delajo s potečenimi pogodbami kolikor dolgo želijo. V nekaterih mestih na severu zvezne države New York tako uslužbenci že leta niso obnovili pogodb in prav radi delajo po starih plačnih tarifah, medtem ko naraščajoči stroški njihovih pokojnin in zdravstvenega zavarovanja uničujejo proračune mest, ki jih zaposluje. A Bloomberg ob tem še piše, da so strahovi, da bi šel New York po poti Detroita, odveč, saj mesto dejansko precej solidno upravljajo. Težava pa je, da se je mesto v zadnjih desetletjih, podobno kot Detroit, specializiralo samo za eno industrijo - finančno - in je od nje popolnoma odvisno. Če bi ta propadla, bi propadlo mesto.",0
"Ljubljana - Nekdanjemu predsedniku uprave Elana Urošu Koržetu je sodišče tudi v drugi tožbi proti Elanu prisodilo nagrado, ki skupaj z obrestmi znaša 2,77 milijona evrov. Znesek, ki ga je Korže s tožbo zahteval za delo od začetka leta 2001 do konca aprila 2004, je znašal 8,3 milijona evrov. To pomeni, da je sodišče Koržetu tudi v drugi tožbi prisodilo bistveno nižjo nagrado od zahtevane. V prvi tožbi za devetmesečno delo v letu 2000 pa je tožbeni zahtevek vključno z obrestmi znašal okoli 2,1 milijona evrov, medtem ko mu je sodišče odmerilo nagrado v višini 403.000 evrov. Skupaj z obrestmi in stroški postopka je ta znesek približno dvakrat višji. Po pojasnilih Koržetove odvetnice Irene Polak Remškar je sodnica v drugi tožbi odločila, da Koržetu ne pripada nagrada od leta 2001 do aprila 2004, ampak le za leto 2001 in prve štiri mesece leta 2002. ""Pogodba je bila sklenjena za dve leti z možnostjo podaljšanja za dve leti. Ker nobena od pogodbenih strank pogodbe ni podaljšala, je bila podaljšana avtomatično. Toda sodnica je odločila, da je bila sanacija Elana končana že v dveh letih,"" razlaga Polak-Remškova. V obeh tožbah je Elan dokazoval, da v času Koržetovega vodenja podjetje ni doseglo poslovnega preobrata. Medtem ko sta se na prvo tožbo pritožila tako Elan kot Korže, so glede odločitve v drugi tožbi pritožbo za zdaj napovedali le v Elanu. Kot pravi Polak-Remškarjeva, razsodbo še preučujejo. Sicer pa lahko v kratkem pričakujemo še odločitev o odškodninski tožbi zaradi zgrešenih naložb za 7,7 milijona evrov, ki jo je proti Koržetu in njegovi ekipi vložil Elan.",0
"Od letos velja prepoved prodaje, posesti in uporabe pirotehničnih izdelkov, zaradi katerih vsako leto pride do različnih poškodb. Kazni za kršitelje so zelo visoke. Največja novost zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki je stopil v veljavo aprila letos, je prepoved prodaje, posesti in uporabe pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. To so predvsem petarde, je na današnji novinarski konferenci poudaril Janez Vidovič iz uprave uniformirane policije. Kot je povedal Vidovič, vsako leto pride do praktično vseh poškodb ob uporabi pirotehničnih izdelkov prav zaradi petard. Poleg tega so po njegovih besedah tudi moteče za okolico. Viktor Strauch z inšpektorata za notranje zadeve je pojasnil, da kazni zaradi morebitnih kršitev novega zakona lahko izrekajo vsi organi nadzora, tako inšpektorat za notranje zadeve kot tudi policisti, carina in tržni inšpektorat. Za pravno osebo je globa za kršitev predpisov od tri tisoč do 50 tisoč evrov, za podjetnika, samostojnega podjetnika ali osebo, ki samostojno opravlja dejavnost, od tisoč do 20 tisoč evrov, za posameznika, ki stori prekršek, pa od 400 do 1200 evrov. Med pirotehničnimi izdelki so dovoljeni le še tisti, ki spadajo v 1. kategorijo - tako imenovane pasje bombice oziroma izdelki, ki imajo največ 0,8 grama eksplozivne mase. V pirotehničnih izdelkih 2. in 3. kategorije pa je eksplozivne snovi največ šest oziroma 10 gramov. Spremenjene so tudi starostne meje za prodajo in uporabo teh izdelkov. ""Na novi zakon nimamo pripomb. Posebej 4. odstavek 35. člena zakona o eksplozivih se nam zdi super, saj pravi, da sme prodajalec od fizične osebe, za katero domneva, da nima pogojev za nakup, zahtevati, da predhodno dokaže svojo starost z osebnim dokumentom. Te pravice prej nismo imeli, zato smo lahko le presojali o starosti s prošnjo 'Ali lahko, prosim, dokažete, koliko ste stari'. Verjamemo, da bo novi zakon pripomogel k manjšemu številu poškodb pri mlajših uporabnikih, pri katerih občutek za nevarnost še ni dovolj razvit,“ je za zurnal24.si povedal Marko Žibert, vodja prodaje-pirotehnik iz podjetja Signal pirotehnika.",1
"17. Ljubljanski maraton. Prijavilo se je 25.686 udeležencev iz 41 držav. Letos je prijavljenih 7.173 več tekačev kot lani, ko se je v dveh dneh ljubljanskega maratona udeležilo 18.513 tekačev. Tokrat je med njimi 1.535 moških in 274 žensk, ki so se prijavili na nedeljskih 42 kilometrov (km). Program se bo sicer začel v soboto s teki otrok, osnovnošolcev in dijakov. Cilj tekov ne bo več na Trgu republike, ampak na prenovljenem Kongresnem trgu. Tako je želel župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković, ker gre za novo ljubljansko glavno prizorišče velikih dogodkov, pravi direktor maratona Gojko Zalokar: “Ambient je lepši kot na Trgu republike, je pa Kongresni trg majhen za tako množico ljudi in neugoden za postavitev. Vendar bomo vse to rešili.” Start bo tako kot lani na Slovenski cesti. Spremenjena je tudi lokacija prevzema startnih številk, ki bo na Gospodarskem razstavišču. Vreme ga ne skrbi Zalokarja slaba vremenska napoved za konec tedna ne skrbi, vendar pa zaradi nje ne pričakuje rekordov. Moški rekord na maratonu je 2:08:25. Če ga bo kdo izboljšal in zmagal, bo prejel do 20 tisoč evrov. Nagrada je namreč odvisna od časa, saj si organizatorji prizadevajo, da bi tekači tekli hitro, ne le prišli po nagrade. Nedeljski program: 8.30: start teka na 10 km, 10.20: start paraplegikov na 42 km, 10.30: start maratona in polmaratona (udeleženci bodo razvrščeni v šest startnih con). Parkiranje. V soboto in nedeljo lahko parkirate na parkiriščih P + R na Dolgem mostu in v Stožicah, saj bo prevoz z avtobusom do središča mesta brezplačen, če boste imeli startno številko maratona. Parkirati pa ne boste mogli v garažni hiši Kongresni trg in na Trgu republike. Prva bo popolnoma zaprta (tudi za najemnik17. Ljubljanski maraton. Prijavilo se je 25.686 udeležencev iz 41 držav. Letos je prijavljenih 7.173 več tekačev kot lani, ko se je v dveh dneh ljubljanskega maratona udeležilo 18.513 tekačev. Tokrat je med njimi 1.535 moških in 274 žensk, ki so se prijavili na nedeljskih 42 kilometrov (km). Program se bo sicer začel v soboto s teki otrok, osnovnošolcev in dijakov. Cilj tekov ne bo več na Trgu republike, ampak na prenovljenem Kongresnem trgu. Tako je želel župan Mestne občine Ljubljana (MOL) Zoran Janković, ker gre za novo ljubljansko glavno prizorišče velikih dogodkov, pravi direktor maratona Gojko Zalokar: “Ambient je lepši kot na Trgu republike, je pa Kongresni trg majhen za tako množico ljudi in neugoden za postavitev. Vendar bomo vse to rešili.” Start bo tako kot lani na Slovenski cesti. Spremenjena je tudi lokacija prevzema startnih številk, ki bo na Gospodarskem razstavišču. Vreme ga ne skrbi Zalokarja slaba vremenska napoved za konec tedna ne skrbi, vendar pa zaradi nje ne pričakuje rekordov. Moški rekord na maratonu je 2:08:25. Če ga bo kdo izboljšal in zmagal, bo prejel do 20 tisoč evrov. Nagrada je namreč odvisna od časa, saj si organizatorji prizadevajo, da bi tekači tekli hitro, ne le prišli po nagrade. Nedeljski program: 8.30: start teka na 10 km, 10.20: start paraplegikov na 42 km, 10.30: start maratona in polmaratona (udeleženci bodo razvrščeni v šest startnih con). Parkiranje. V soboto in nedeljo lahko parkirate na parkiriščih P + R na Dolgem mostu in v Stožicah, saj bo prevoz z avtobusom do središča mesta brezplačen, če boste imeli startno številko maratona. Parkirati pa ne boste mogli v garažni hiši Kongresni trg in na Trgu republike. Prva bo popolnoma zaprta (tudi za najemnike) v soboto od 11.30 do 18. ure in nedeljo od 8. do 16. ure, drugi pa vso soboto in nedeljo. Zapore cest. Med nedeljskim maratonom bo začasno zaprtih 26 ulic in cest. Seznam vseh zapor je objavljen na spletnih straneh maratona in MOL. Več dni bodo zaprti Kongresni trg, Šubičeva ulica (od Prešernove do Slovenske ceste) in Slovenska cesta (od Aškerčeve do Gosposvetske in od Gosposvetske do Tivolske ceste). Obvozi avtobusov. Večina linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bo imela obvoze, prav tako tudi dodatna postajališča. Celoten seznam je objavljen na spletnih straneh maratona in MOL. Varstvo otrok. Letos ga zaradi premajhnega zanimanja ne bo. Na trasah maratona in polmaratona bo na vsakih pet kilometrov okrepčevalnica, kjer bodo na voljo voda za osvežitev, pitna voda v plastenkah in kozarcih, energijska pijača, sladkor v kockah, čokolada in sadje (mandarine in banane). e) v soboto od 11.30 do 18. ure in nedeljo od 8. do 16. ure, drugi pa vso soboto in nedeljo. Zapore cest. Med nedeljskim maratonom bo začasno zaprtih 26 ulic in cest. Seznam vseh zapor je objavljen na spletnih straneh maratona in MOL. Več dni bodo zaprti Kongresni trg, Šubičeva ulica (od Prešenove do Slovenske ceste) in Slovenska cesta (od Aškerčeve do Gosposvetske in od Gosposvetske do Tivolske ceste). Obvozi avtobusov. Večina linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bo imela obvoze, prav tako tudi dodatna postajališča. Celoten seznam je objavljen na spletnih straneh maratona in MOL. Varstvo otrok. Letos ga zaradi premajhnega zanimanja ne bo. Na trasah maratona in polmaratona bo na vsakih pet kilometrov okrepčevalnica, kjer bodo na voljo voda za osvežitev, pitna voda v plastenkah in kozarcih, energijska pijača, sladkor v kockah, čokolada in sadje (mandarine in banane).",1
"Nadzorni svet zavarovalnice se je danes seznanil z revidiranimi rezultati zavarovalnice in Skupine Triglav Po revidiranih rezultatih je Zavarovalnica Triglav , ki jo vodi Matjaž Rakovec (na sliki), lani dosegla čisti dobiček v vrednosti 32,1 milijona evrov, Skupina Triglav pa 26,6 milijonov evrov čistega dobička, so sporočili iz zavarovalnice. Zavarovalnica Triglav je ohranila bonitetno oceno A, ki ji jo je podelila bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P). Skupina Triglav je leta 2010 dosegla 5,5-odstotno dobičkonosnost kapitala, do leta 2013 pa želi doseči 10-odstotno dobičkonosnost kapitala. Iz osnovne dejavnosti premoženjskih zavarovanj je skupina lani postala dobičkonosna. Skupina zasleduje strategijo dobičkonosnosti in ne pa strategijo ohranjanja tržnega deleža za vsako ceno. Dodajmo, da jim je tržni delež že nekoliko upadel. Nova strategija do leta 2015 Uprava zavarovalnice bo pripravila tudi novo strategijo do leta 2015, ki bo nadomestila sedanjo, ki velja do leta 2013. Ta naj bi bila bolj ambiciozna, tudi glede doseganja ciljev dobičkonosnosti iz osnovne dejavnosti. Novo strategijo bi rabili tudi za predstavitev potencialnim vlagateljem ob načrtovani dokapitalizaciji Triglava, ki jo bodo verjetno izvedli prek Varšavske borze.",1
"Na Ljubljanski borzi se je trgovanje zaključilo z minusom. Največ so izgubile delnice Zavarovalnice Triglav, Gorenja in Luke Koper. Na Ljubljanski borzi so se tudi danes tečaji delnic občutno znižali. Delniški indeks SBI 20 se je spustil pod 5000 točk in trgovanje končal pri vrednosti 4829,01 točke, kar je 6,21 odstotka manj kot v petek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 74,37 točke, oziroma 6,39 odstotka. Največji padec so zabeležile delnice Luke Koper, katerih enotni tečaj se je znižal za 10,55 odstotka. Krepko so se pocenile tudi delnice Save 9,32 odstotka, Gorenja 9,12 odstotka, NKBM 8,36 odstotka, Zavarovalnice Triglav 8,62 odstotka in Aerodroma Ljubljana 8,24 odstotka. Danes so na Ljubljanski borzi začele kotirati delnice Abanke. Njihov enotni tečaj se je oblikoval pri 44,50 evra, promet s temi delnicami pa je dosegel 75.340 evrov. Delnice Intereurope 25.980 evrov so se pocenile pa za 6,16 odstotka na 14,01 evra. Petrolove delnice, s katerimi je bilo sklenjenih za 278.130 evrov poslov, so zabeležile 5,03-odstotni padec, enotni tečaj pa se je oblikoval pri vrednosti 347,23 evra. Enotni tečaj delnice Istrabenza 91.980 evrov se je znižal za 3,57 odstotka na 43,18 evra, tečaj Mercatorja 212.150 evrov pa za 3,76 odstotka na 169,31 evra. Delnice Pivovarne Laško so bile ene izmed redkih, ki so danes trgovanje začele v pozitivnem območju. A je negativni trend proti koncu trgovanja zajel tudi Laško, saj se je enotni tečaj ob 278.130 evrov prometa znižal za 2,59 odstotka na 51,95 evra. Krepak padec so danes zabeležile tudi delnice domžalskega Heliosa. Ob 75.220 evrov prometa se je njihov enotni tečaj znižal za 10,46 odstotka na 716,36 evra. Omejitve tečaja Uprava Ljubljanske borze je danes zaradi tržnega neravnovesja pri delnicah Gorenja začasno spremenila omejitev tečaja z 10 na 20 odstotkov od zadnjega uradnega enotnega tečaja. Tako so se lahko posli z delnicami Gorenja sklepali po tečajih med 14,56 in 21,84 evra. Omejitev tečaja je veljala tudi za delnice Luke Koper in Save, tečaji so se lahko sklepali med 29,28 in 43,92 evra, z delnicami Save pa med 219,58 in 329,37 evra.",0
"Singapur - Nafta se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju podražila in se znova dvignila nad 70 dolarjev za 159-litrski sod, potem ko je trgovanje v torek zaključila pod to mejo. Ceno nafte so znova spodbudili podatki o padcu zalog črnega zlata v ZDA, največji porabnici nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v avgustu se je podražila za 0,34 dolarja na 70,33 dolarja. S tem se je cena znova dvignila nad 70 dolarjev, potem ko se je ob koncu torkovega trgovanja oblikovala pri 69,89 dolarja (-1,60 dolarja). V Londonu se je severnomorska nafta brent, prav tako z dobavo v avgustu, podražila za 0,60 dolarja na 69,90 dolarja. Cena nafte je v torek padla predvsem zaradi podatkov o padcu zaupanja potrošnikov v ZDA. Indeks zaupanja ameriških potrošnikov, ki so doslej veljali za največje zapravljivce na svetu, je junija z majskih 54,8 točke padel na 49,3 točke. Na današnjo rast pa so vplivali podatki Ameriškega inštituta za nafto, da so se ameriške zaloge črnega zlata minuli teden zmanjšale za 6,8 milijona sodov. Danes bo ministrstvo za energetiko objavilo svoje podatke o zalogah, analitiki pa pričakujejo padec zalog za 2,2 milijona sodov. Bolj verodostojni so drugi podatki, saj rafinerije Ameriškemu inštitutu za nafto podatke javljajo prostovoljno, medtem ko ga morajo ministrstvu javiti obvezno. Analitiki opozarjajo, da je trenutni naftni trg zelo občutljiv na novice o kratkoročnih gibanjih, zaradi česar se ob tako nasprotujočih si signalih tudi ustrezno odzove. Cena nafte se je sicer od marca več kot podvojila, poleg pričakovanj, da se svetovna gospodarska kriza umirja, pa so jo spodbujali tudi strahovi pred padcem vrednosti dolarja in visoko inflacijo zaradi obsežnih javnofinančnih spodbud gospodarstvu v ZDA in visokega javnofinančnega primanjkljaja. Nekateri analitiki po pisanju ameriške tiskovne agencije AP pričakujejo v tretjem četrtletju rahel premor pri gibanju cen nafte navzgor, saj naj bi te celo padle za med deset in 15 odstotkov. Znova pa naj bi se pobrale v zadnjem trimesečju, še posebej če bo postalo jasno, da je svetovno gospodarstvo resnično začelo okrevati. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) pa se je v torek medtem prav tako podražila. Za 159-litrski sod je bilo treba odšteti 69,83 dolarja, kar je 0,40 dolarja več kot v ponedeljek, je zapisano na spletni strani kartela s sedežem na Dunaju.",0
"Štorklje. Par v Tenetišah ima mladičke. Štorklje gnezdijo tudi na drevesu ob cesti v bližnji Mlaki. Iz štorkljinega gnezda v Tenetišah blizu Kranja v teh dneh že pogumno kukajo mladički. Vsaj dve glavici, morda celo tri, po opažanjih Kavčičevih, s hiše katerih so pozimi gnezdo preselili na bližnji, posebej za to pripravljen steber. Bolje pozno kot nikoli O februarski operaciji smo pisali tudi v Žurnalu24 in omenili negotovost Kavčičevih, da štorkelj ne bo več nazaj. Par, ki je pri njih domoval osem let, je namreč lani jeseni na bližnjem električnem vodu nesrečno poginil. Negotovost je poglabljala še zamuda, saj so vrnitev štorkelj pričakovali konec marca. “Prileteli sta 4. aprila, enkrat zaokrožili in se usedli brez težav,” pripoveduje Marija Kavčič. Kot kaže, ju selitev gnezda z dimnika hiše na lučaj oddaljen steber ni prav nič motila. Pri Kavčičevih so prepričani, da so se v gnezdo vrnili potomci starega para. Tudi te so vzeli za svoje, navezanost pa poglablja nov naraščaj. “Imamo mladiče,” rada reče Marija in razkriva, kako so paru pomagali ubraniti gnezdo pred šestimi štorkljami, ki so ga nekaj časa vztrajno poskušale prevzeti.",1
"Ljubljana - Poslanec Zares Matej Lahovnik finančnemu ministru Andreju Bajuku očita prepoceni prodajo NKBM, skrivanje podatkov o tujih vlagateljih in celo korupcijo, saj naj bi bili med petkom in torkom člani vlade deležni pritiskov in ponudb. Minister očitke pričakovano zavrača. Bajuk je dejal, da je bil razpon cen, z zgornjo mejo 27 evrov, določen na podlagi analiz in zavrnil namigovanja, da so nekatere institucije v lasti Republike Slovenije prišle do ugotovitev, da bi bila zgornja meja lahko tudi 37 evrov. Se vladi obeta drugi ""Mercator""? Poslanska skupina Zares je predlagala sklic izredne seje Komisije DZ za nadzor javnih financ, na kateri bi vzeli pod drobnogled prodajo banke, ki, kot vse kaže, počasi prerašča v drugo afero ""Mercator"". Minister je celo priznal, da so iz skupine upravičenih vlagateljev pomotoma izločili družbo NFD 1, ki naj bi se ji oddolžili v skladu z zakonodajo v najkrajšem možnem roku. Krivdo za nastalo situacijo je prevzel sam. V videoposnetku si lahko ogledate očitke poslanske skupine Zares in pojasnila ministra Bajuka glede cene, skrivanja podatkov, podkupovanja in honorarja Citigroupa. Glede domnevnega skrivanja tujih institucionalnih vlagateljev je pojasnil, da je šlo za dogovor med vlado in družbo Citigroup, saj so nekatera podjetja poslovni partnerji slednje, zato le-ta ni želela, da podatki pridejo v javnost. Kljub temu je ministrstvo, ko je ob pomoči pravnikov še enkrat podrobno prebralo pogodbo, ugotovilo, da ni utemeljenih razlogov za skrivanje informacij. Podatki so že dostopni na spletni strani ministrstva za finance. Bajuk vajen pisemc in klicev Kar se tiče lobiranja, pritiskov in podkupovanja je Bajuk dejal, da se s tovrstnimi dejanji njegovo ministrstvo relativno pogosto sreča. ""Na to smo navajeni, predvsem ministrstvo za finance. Večkrat se zgodi, da pride pisemce ali klic, kako bi bilo to lahko lepo ali drugače, vendar to znamo preslišati,"" je dejal Bajuk. O honorarju, ki ga je prejel Citigroup - govori se o petih milijonih evrov - ministrstvo in direktorat za javno premoženje skrivnostno molčita. ""To je stvar med obema pogodbenima partnerjema in v kolikor ni ovir, je lahko podatek tudi javen,"" je pojasnil Žiga Andoljšek, direktor direktorata. Ob upoštevanju dejstva, da gre za denar davkoplačevalcev, je skrivanje takšnih podatkov nerazumljivo in nedopustno.",0
"Nemška kanclerka Angela Merkel je zadovoljna, da bo Hrvaška nadaljevala pogajanja z EU. Nemški časnik FAZ pa ocenjuje, da je z včerajšnjim dogovorom slovenska vlada prišla hrvaški zelo daleč naproti Foto: Bloomberg Nemška kanclerka Angela Merkel je v pogovoru s hrvaško premierko Jadranko Kosor v Stuttgartu včeraj zvečer izrazila zadovoljstvo z dogovorom Hrvaške in Slovenije. Zadovoljna je, da bo Hrvaška nadaljevala pogajanja z EU in da se rešujejo odprta vprašanja med državama. Kosorjeva: S tem dogovorom ni nihče na izgubi Kosorjeva je nemško kanclerko seznanila z dogovorom, ki ga je pred tem na pogovorih v Ljubljani dosegla s slovenskim premierom Borutom Pahorjem, o nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU in o rešitvi spora o meji s posredovanjem Evropske unije. Merklova je ob tem podprla nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj. ""S tem dogovorom nihče ni na izgubi, želeli smo ustvariti situacijo, v kateri vsi dobijo,"" je po pogovoru z Merklovo povedala Kosorjeva. ""Počasi, a sigurno iščemo model za rešitev spora o meji,"" je dodala. Kosorjevo je v Stuttgartu sicer spremljal tudi zunanji minister Gordan Jandroković. FAZ: Slovenska vlada hrvaški prišla nasproti Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je v današnji izdaji ocenil, da včerajšnji dogovor Pahorja in Kosorjeve nakazuje na to, da je slovenska vlada prišla hrvaški ""zelo daleč naproti"". Kljub temu, da so bila doslej pogajanja tajna, je bilo po pisanju časnika očitno, da je Ljubljana v Evropski uniji pod vse večjim pritiskom. Po drugi strani pa je bila pripravljenost hrvaške vlade, da dokumentov, ki jih je predložila v pristopnem procesu z EU, ne vpleta v spor o meji in da spoštuje stanje na dan 25. junija 1991, že dolgo znana, piše FAZ. Časnik tudi ocenjuje, da lahko Kosorjeva najverjetneje računa na veliko manj notranjepolitičnega odpora kot Pahor do dogovora, s katerim sta se premiera na pogovorih v Ljubljani dogovorila za nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj in rešitev spora o meji s posredovanjem EU.",1
"Zaradi visoke zadolženosti Grčije ter obetov, da bodo obrestne mere še nekaj časa ostale na izredno nizkih ravneh, se je vrednost zlata na borzi v Londonu danes zvišala na novo rekordno vrednost, izraženo v evrih. Za unčo zlata (31,1 grama) je treba odšteti že skoraj 863 evrov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Toliko za to kovino ni bilo treba odšteti še nikoli doslej. Izraženo v ameriški valuti, ki prevladuje na borznih trgih surovin, se je cena zlata zvišala na 1156,85 dolarja, kar je le malo manj od najvišje letošnje vrednosti 1161,50 dolarja, dosežene sredi januarja. ""Ceno zlata zvišujeta pohlep in strah,"" so analitiki pri Commerzbank opisali položaj na trgih surovin. Analitiki tudi za prihodnje trgovalne dni ne napovedujejo umiritve rasti cen zlata. Zaskrbljenost glede finančnega položaja v Grčiji utegne skupaj z maloštevilnimi privlačnimi alternativnimi naložbenimi možnostmi zaradi nizkih obrestnih mer ohranjati veliko zanimanje za zlato, s tem pa spodbudno vplivati na ceno, ocenjujejo pri Commerzbank.",0
"Stavka grških delavcev v javnem prometu je ohromila prestolnico, kmalu kaos pričakujejo tudi v letalskem prometu Grki nasprotujejo varčevalnim ukrepom vlade, čeprav so ti pogoj za finančno pomoč EU, ECB in MDS Potem ko je grška vlada v sredo napovedala nove varčevalne ukrepe, je Grčijo zajel val stavk. Stavkajo delavci v javnem prometu in učitelji, študentje pa napovedujejo demonstracije. Grška vlada vztraja pri ukrepih, ki jo bodo rešili pred bankrotom. Blokirano tudi letališče Na Atenskih cestah in ulicah se kljub dnevu brez avtomobilov teh kar tare. Medtem je na tisoče turistov ostalo ujetih na atenskem mednarodnem letališču, saj stavkajo tudi taksisti. Tisti, ki so nameravali danes leteti iz Grške prestolnice, bodo tam najverjetneje morali ostati. Ob 11.30 uri bodo namreč štiriurno stavko začeli kontrolorji zračnega prometa. V nedeljo pa kontrolorji napovedujejo 24-urno stavko. Stavkali bodo tudi uslužbenci finančnega ministrstva Uslužbenci grškega finančnega ministrstva bodo stavkali 27. in 28. septembra, pridružili pa se jim bodo še uslužbenci davčne uprave in cariniki. Za štiri ure bodo danes delo prekinili tudi občinski delavci. Dva največja sindikata - sindikat javnih uslužbencev Adedy ter generalno združenje grških delavcev - sta za 5. oktober sklicala stavko javnega sektorja, za 19. oktober pa splošno stavko. Stavke posledica napovedanih varčevalnih ukrepov Val stavk je v Atenah izbruhnil po tem, ko je grška vlada včeraj odločila, da bodo za 20 odstotkov znižali pokojnine, ki znašajo več kot 1200 evrov mesečno, upokojenci, mlajši od 55 let, pa bodo izgubili 40 odstotkov pokojnine nad vsoto 1000 evrov. 30.000 javnih uslužbencev bodo razporedili na delovna mesta s plačo v višini 60 odstotkov njihove osnovne, po enem letu pa jih bodo bodisi premestili, bodisi odpustili. Davčne olajšave na letni ravni bodo z 8000 evrov znižali na 5000 evrov, poročajo tuje tiskovne agencije.",0
"Družba ni mogla prodati Mercatorjevih delnic Urad za varstvo konkurence je razširil postopek zoper lastnike Mercatorja, saj se je pod drobnogledom znašel tudi Istrabenz. Istrabenz je namreč poskušal skleniti posle z večino Mercatorjevih delnic na osnovi že sklenjenih pogodb, a jih je Klirinško depotna družba obvestila, da imajo prepoved razpolaganja s temi delnicami. Komu so delnice hoteli prodati, na Istrabenzu niso povedali, sporočili pa so, da z ukrepom, ki je očitno posledica postopka varuha konkurence, niso bili seznanjeni. Je Soršak pridobil sporno pogodbo? Kot poroča TV Slovenija, je Urad ukrepal zato, ker naj bi dobil pogodbo iz avgusta 2005, v kateri naj bi bil razviden dogovor med Istrabenzom in Pivovarno Laško, še preden sta podjetji deleže Mercatorja od države dejansko kupili. To bi varuhu lahko služilo kot dokaz, da sta podjetji imeli odločilen vpliv in delovali usklajeno. Istrabenz je sicer lastnik le še okoli 10 odstotkov Mercatorja. Kot je znano, je urad varuha konkurence prepoved razpolaganja z delnicami decembra že izdal tudi zoper druge lastnike Mercatorja.",0
"Trg je očitno ocenil, da je to blago poceni. Prepoceni, kot kaže kapitalski dobiček posameznikov. Nekdanjemu generalnemu sekretarju vlade Milanu M. Cviklu se je zdela javna prodaja delnic NKBM leta 2007 po 27 evrov prepoceni. Ta hip je delnica na borzi vredna 4,5 evra. Medtem ko so lastniki doživljali izgube, je Cvikl kapitaliziral populistične izjave in se preselil v Luksemburg. Vir: Odmevi, 12. decembra 2007",0
"Slovenska veleposlanica v BiH Nataša Vodušek je bila v Sarajevu udeležena v prometno nesrečo, v kateri je ena oseba utrpela hude poškodbe. Veleposlanica v nesreči ni bila huje ranjena. Nesreča se je zgodila v ponedeljek ob 1.40, le nekaj ur pred prihodom slovenskega predsednika Danila Türka na uradni obisk države. Mercedesa sta trčila na križišču potem, ko je po neuradnih podatkih voznik drugega vozila prevozil rdečo luč. Pri tem je voznik drugega osebnega vozila skorajda poletel skozi vetrobransko steklo. Utrpel je hude poškodbe glave, ima počena rebra in poškodbe jeter. Veleposlanica ni utrpela hujših poškodb, saj se je sprožila varnostna blazina. Voduškova naj bi se po pisanju bosanskih medijev vozila v službenem vozilu, vendar pa smo neuradno izvedeli, da je vozila zasebni avtomobil. Veleposlanica je povedala, da je vozila po ""zelenem valu"", ko je prišlo do trčenja, da pa se zaradi hitrosti dogodka vseh podrobnosti ne spominja. Tožilec je za oba voznika odredil odvzem krvi, vendar pa pri veleposlanici po neuradnih informacijah niso zasledili sledi alkohola v krvi, čeprav Dnevni avaz piše drugače. Kljub lažjim poškodbam je v ponedeljek in danes spremljala predsednika Türka na uradnem obisku.",0
"Družbeni angažma Svetlane Makarovič se napaja iz sovraštva in zlobe, ker to v Sloveniji pač uspeva. Slovenska družba je dokaz, da je potovanje skozi čas možno: svet se je razvijal, Slovenija pa je obstala na začetku tisočletja. Dva dokaza za to trditev: 1. Nekaj naslovov deset let starih člankov v Financah, ki bi jih lahko napisali tudi v letu 2012, saj dileme ostajajo že desetletje nespremenjene: Ali Banka Slovenije preveč molči? (28.6. 2002), EBRD ni strateški vlagatelj v NLB (2.1.2002), NLB ne bodo prodajali pod ceno (17.9.2001), Triler v NKBM (5.8.2001), Privatizacija NLB trčila ob nacionalni interes (21.5.2001), Poligon za desni vdor v gospodarstvo? (5.5.2000) 2. Slovenski BDP na prebivalca je po zadnjih podatkih glede na povprečje EU 27, merjeno po kupni moči, znašal toliko kot leta 2003. Slovaki, v slovenski mentaliteti stereotip zaostalosti, nas dohitevajo - medtem ko se mi oddaljujemo od povprečja EU 27, se oni evropskemu povprečju še vedno približujejo. In medtem ko je kupna moč Slovencev leta 2008 dosegla 91 odstotkov povprečja EU 27, dosega letos le še 82 odstotkov. A kljub dramatičnemu padcu blaginje še vedno ne razumem, zakaj vlada ne zna (ne zmore? noče?) vzpostaviti zahodnih kriterijev upravljanja družb v svoji lasti. Zakaj od menedžerjev ne zahteva dividend, kot jih lastnikom izplačujejo primerljive družbe v regiji? Zakaj državna podjetja ne polnijo proračuna in manjšajo proračunski primanjkljaj? Kje je smisel domačega lastništva, od katerega državljani nimamo nobene koristi? Da je strah pred tujim kapitalom globoko zakoreninjen v Slovencih, se je videlo ob prodaji četrtinskega deleža Splošne plovbe in možnosti za prodajo četrtine Sija. Kje tiči izvor tega strahu? Slovenski menedžment in domača stroka, ki je nekoč predavala temelje marksizma, se bojita tujih lastnikov, ker bi jim nastavili ogledalo o lastni 'veličini', bojijo se tujega kapitala, ker bi v Slovenijo pripeljal zahodne norme pojma normalnosti, s tem pa bi jim pokazali razliko med slovenskimi in evropskimi standardi. Prav ta zaprtost Slovenije pred tujim vplivom omogoča razcvet lokalnih uglednežev, ki bi v globalnem merilu bili povsem nepomembni (pod)povprečneži. Ta sprevrženost se je razlezla na vse družbene podsisteme: Samo v Sloveniji so ekonomske misli Jožefa Mencingerja poveličevane kot izviren pogled na svet. Svetlana Makarovič, na primer, je nedvomno vrhunska pesnica in vrhunska pisateljica pravljic za otroke. Toda Svetlana Makarovič ni in nikoli ne bo Elfride Jelinek, kontroverzna avstrijska pisateljica in Nobelova nagrajenka, katere tarča je avstrijsko malomeščanstvo. Družbeni angažma Svetlane Makarovič se napaja iz sovraštva in zlobe, ker to v Sloveniji pač uspeva. Samo v majhni in pred tujimi vplivi zaprti Sloveniji ima lahko Svetlana Makarovič status ugledne družbene kritičarke in politične zvezde, ki finančno spornim ravnanjem navkljub na magistratu poziva rešitelja k vodenju države. Samo v Sloveniji poveličujemo dvoličnost, ko Sapramama zavrne Prešernovo nagrado (15 tisoč evrov), ker je ne bo prejela skupaj z jezuitom, ne zavrne pa izjemne pokojnine, katere diskontirana vrednost, če bo doživela pričakovano življenjsko starost, znaša skorajda pol milijona evrov. Upam, da se zavedate, da se privilegirane elite, četudi hudo ranjene zaradi krize, ne bodo predale, do zadnjega diha bodo branile svojo resnico o lastni večini. Toda razkorak med tem, da se tega zavedate in da nekaj naredite zoper to, je zelo velik.",0
"Poljska nogometna zveza, ki naj bi skupaj z ukrajinsko gostili Euro 2012, je tik pred bankrotom Poljski nogometni zvezi (PZPN), ki jo pretresa korupcijska afera s prirejanjem rezultatov prvenstvenih nogometnih tekem, grozi bankrot. Poljska davčna uprava je namreč blokirala račun zveze, ker ni plačala davkov v višini nekaj več kot 2,5 milijona evrov (10 milijonov zlotov). Minister za šport odvzel pooblastila vodstvu zveze Poljska nogometna zveza je bila nekaj časa obglavljena, saj je poljski minister za šport Miroslaw Drzewiecki zaradi korupcijskih obtožb presenetljivo odvzel pooblastila vodstvu PZPN, po protestu Evropske (UEFA) in Mednarodne nogometne zveze (FIFA) zaradi političnega vpletanja v šport in grožnji s sankcijami pa je vodenje znova prevzelo staro vodstvo. Volilna skupščina zveze, na kateri naj bi izvolili novo vodstvo, je načrtovana 30. oktobra. Zveza ni plačala davka od prodaje televizijskih pravic Ob davčnem inšpekcijskem nadzoru so namreč odkrili, da zveza ni plačala davka od prodaje pravic za televizijske prenose nogometnih tekem v obdobju od 2006 do aprila 2008. Pod plazom obtožb o nepravilnostih sta se znašla generalni sekretar zveze Zdzislaw Krecina in nekdanji selektor poljske nogometne reprezentance Janusz Wojcik, ki sta si prislužila tudi kazenski ovadbi s sumom storitve 11 kaznivih dejanj, poleg še 160 neimenovanih posameznikov (funkcionarjev zveze, nogometnih sodnikov in funkcionarjev različnih nogometnih klubov). Krecini, ki se poteguje za vnovičen mandat, očitajo, da naj bi",0
"Ekipa slovenskega podjetja Xlab je na Nasinem tekmovanju v Firencah dosegla prvo mesto. S svojimi orodji so močno izboljšali Nasino orodje World Wind, ki omogoča vizualizacijo in obdelavo geografskih podatkov. Ekipa slovenskega podjetja Xlab sicer za prvo mesto ni prejela denarne nagrade, so se jim pa zato na široko odprla vrata na svetovni trg. V torek je v italijanskih Firencah potekalo novo Nasino tekmovanje Nasa World Wind Europa Challenge, na katerem je s svojimi računalniškimi rešitvami žirijo med osmimi prijavljenimi ekipami najbolj navdušila ekipa slovenskega podjetja Xlab. Začetki razvoja Xlabove rešitve sicer segajo v leto 2008, ko so v Xlabu začeli uporabljati odprtokodno Nasino programsko ogrodje World Wind, ki omogoča vizualizacijo in obdelavo geografskih podatkov. Lani so se nato prijavili na omenjeno tekmovanje in dotlej razvite rešitve prilagodili za potrebe tekmovanja. Nasa je s tekmovanjem želela priti do informacij, kdo vse in na kakšen način uporablja njihove rešitve, ter hkrati priti do izboljšav, ki povečajo uporabnost Nasinega orodja World Wind. Xlab je na istem programskem jedru v zadnjih letih vzporedno razvil več orodij za različne ciljne uporabnike, ki jih trži pod blagovno znamko Gaea+. Gre za orodje za tridimenzionalno 3D vizualizacijo z možnostjo prilagoditev in predelav glede na potrebe in želje posameznih skupin uporabnikov. Nadgrajuje osnovno vizualizacijo površja Zemlje z zbirko vsebinsko sorodnih podatkov. Orodje prinaša veliko izboljšav Nasinemu World Windu Orodje za občine tako omogoča uporabnikom 3D-prikaz načrtovanih novih objektov ali infrastrukture v obstoječem okolju, kot so nakupovalni centri, stanovanjska naselja, ceste, ter njihov vpliv na obstoječe objekte. Med drugim lahko na primer v primeru nakupovalnega centra prikaz poda podatek o osenčenosti sosednjih objektov. Med uporabniki njihovih orodij so denimo tudi slovenska uprava za zaščito in reševanje, Planinska zveza Slovenije, Skupnost občin Slovenije in tudi nekatere gasilske brigade. Reševalci lahko na primer s pomočjo teh orodij hitro pridejo do vizualizacije in informacije o težavnosti terena, strmine. V primeru požara operater hitro vidi tudi število morebitno ogroženih stanovanjskih in poslovnih objektov in lahko tako najhitreje oceni, kolikšno število reševalnih ekip je treba poslati na teren. Kot so pojasnili, takšna orodja precej olajšajo iskanje pogrešanih oseb, saj bi lahko to spremljali v živo v 3D-prikazu. Kot pravijo, je bila prvotna ideja ta, da bi to uporabljala slovenska policija, zdaj pa že navezujejo stik z ameriškimi organi. Nasa naj bi svoje rešitve z Xlabovimi izboljšavami, kot sta tudi bolj realističen prikaz in pohitritev izrisa vektorskih podatkov, nadgradila v kratkem. Velika referenca za podjetje Xlab na čelu z glavnimi razvijalci zmagovalne rešitve Vitom Čučkom, Marjanom Šterkom, Markom Praprotnikom in Gregorjem Bergincem je za zmago prejel priznanje, poleg tega pa predvsem veliko referenco. Nasino orodje namreč uporabljajo številne ameriške nevladne in vladne organizacije. Kot so še dejali, so njihova nagrada predvsem stiki z različnimi možnimi strankami oziroma partnerji. Na podlagi prvih pogovorov se že kaže možnost skupnega nastopa s kakšnim ameriškim partnerjem tako na trgu ZDA kot nato tudi v Evropi.",1
"Ljubljana - Ljubljanski veletrgovec z zdravili in medicinskimi pripomočki Salus je v prvem četrtletju letos po nerevidiranih podatkih ustvaril 54,87 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 7,55 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček pa je znašal 2,35 milijona evrov, kar je za 248.702 evrov več kot v prvem četrtletju 2008. Trend zniževanja cen zdravil, ki se je pričel že v letu 2003 z uvedbo sistema najvišje priznane vrednosti zdravil skupaj z uvedbo ""generične substitucije"", se je nadaljeval tudi v letu 2009 in vplival na prodajo neposredno z nižanjem ravni cen v distribuciji zdravil, je družba sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Na poslovanje družbe je v prvem četrtletju ponovno negativno vplivala neposredna dobava določenih zdravil bolnišnicam, ki so jo že v lanskem letu pričeli izvajati nekateri proizvajalci. Tudi letos se v sistem javnih naročil zdravil poleg bolnišnic vključujejo tudi nekateri lekarniški zavodi, kar še dodatno prispeva k zaostrovanju pogojev poslovanja ter povečanju konkurence med dobavitelji na področju distribucije zdravil, še navajajo v Salusu.",1
"V številnih državah plačujejo lastnikom, da se odpovejo staremu avtomobilu in kupijo novega. S tem iz krize rešujejo industrijo, ki samo v EU zaposluje 12 milijonov ljudi. Slovenija takega ukrepa ne namerava uvesti. V tem trenutku še nihče ne vidi luči na koncu tunela. Vsi se zavedamo, da smo še v globoki temi. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Slovenija pripravlja sveženj spodbud za avtomobilski sektor, ki bodo vezane na sredstva Evropske investicijske banke EIB, je napovedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Odločili smo se za horizontalne spodbude, torej spodbude, namenjene celotni verigi avtomobilske industrije, ne samo končnim proizvajalcem, kar je dejansko v Sloveniji samo Revoz, ampak tudi dobaviteljem, ki pa jih je v Sloveniji zelo veliko, je pojasnil minister. Ukrepi naj bi pospešili razvoj, pa tudi uporabo varnejših in okolju prijaznejših tehnologij. Slaba novica pa je subvencioniranja nakupa novih avtomobilov še ne bo. Za odvoz starega avtomobila na odpad, vam država še ne bo plačala. Minister Lahovnik sicer priznava, da podobni ukrepi nekaterih držav EU koristijo tudi slovenskemu Revozu. Država ne bo plačevala za nakup avtomobila Protekcionizem ne bi ogrozil samo malih držav in v tem kontekstu tudi Slovenije, ampak na sploh celotno idejo, na kateri počiva EU, zato je usklajeno delovanje tako pomembno. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Nekatere države lastnikom, ki se želijo znebiti starega avtomobila in kupiti novega, plačajo določen znesek. Slovenije med njimi ni in takšnih spodbud niti ne načrtuje, je dejal minister. Za subvencioniranje nakupa novih avtomobilov se nismo odločili, saj smo Slovenci še vedno med vodilnimi po nakupu avtomobilov, je to odločitev pojasnil minister. A če bi se za to odločile vse države članice EU, bi bil to signal tudi za nas, je še dodal minister. To shemo je doslej sprejelo devet od sedemindvajsetih držav Evropske unije, devet pa jih še razmišlja o tem. Sicer pa je minister poudaril, da mora biti pri reševanju avtomobilske industrije v ospredju vloga zasebnega sektorja, ne države. Če si kdo predstavlja, da se bo razbremenil odgovornosti in velike izgube dal v breme davkoplačevalcem, je to račun brez krčmarja. Če to dovolimo, potem dovolimo velik moralni hazard, je posvaril. General Motors se je znašel v težavah, z njim pa tudi številne evropske tovarne. Posebej je opozoril na primer ameriškega General Motorsa. Nekoč eno vodilnih podjetij, ki ima tovarne tudi po Evropi, se je znašlo v velikih težavah in zaradi tega pritiska na države članice za različne podpore tudi iz sredstev davkoplačevalcev. General Motors ne ravna ravno v duhu družbene odgovornosti in k sreči v Sloveniji nima obrata, je dejal Lahovnik. Zato pa so v hudih skrbeh evropske države, katerih avtomobilska industrija je vezana na ranjenega ameriškega velikana. Plat zvona bijejo predvsem Nemci, saj je njihov Opel v lasti General Motorsa, pa tudi Švedi, kjer se je v podobnih težavah zaradi ameriških lastnikov znašel Volvo. V tem trenutku še nihče ne vidi luči na koncu tunela. Vsi se zavedamo, da smo še v globoki temi, je opozoril minister. A v Sloveniji je po njegovih besedah stanje še vedno boljše kot v večini drugih drž, ker je finančni sektor v boljši kondiciji in nima toliko toksičnega premoženja.",0
"Posel mojega življenje je bil, ko sem kot kratkohlačnik pet frnikol zamenjal za lok. Od takrat bolj ali manj streljam samo še kozle. Tone Fornezzi Tof, novinar in humorist",1
"Letošnji proračunski primanjkljaj ZDA bo znašal 1.200 milijard dolarjev, kar je posledica reševanja finančne krize Kongresni urad za proračun (CBO) je v sredo sporočil, da bo primanjkljaj v tekočem proračunskem letu 2009, ki se je začelo 1. oktobra lani, znašal rekordnih 1200 milijard dolarjev, kar pomeni osem odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda. V proračunskem letu 2008 je primanjkljaj znašal 455 milijard dolarjev. Stopnja brezposelnosti devet odstotkov CBO poroča tudi, da bo ameriška gospodarska rast letos nazadovala za 2,2 odstotka, v letu 2010 pa naj bi rast znašala šibkih 1,5 odstotka. Stopnja brezposelnosti se bo do leta 2010 povišala na devet odstotkov, vendar le, če ne bo vladnih ukrepov za stimulacijo. Vendar pa načrtovane spodbude, ki naj bi stale 800 milijard dolarjev, niso vštete v ocene CBO glede letošnjega primanjkljaja. Primanjkljaj večji zaradi reševanja krize CBO sporoča, da je primanjkljaj porasel zaradi porabe 400 milijard dolarjev za reševanje finančne krize. Samo reševanje dveh hipotekarnih podjetij, Freddie Mac in Fannie Mae , je primanjkljaj povečalo za 240 milijard dolarjev. Nadaljevanje hipotekarne in finančne krize naj bi pomenilo največji davek za proračun. Letos naj bi bilo sicer za 166 milijard dolarjev manj proračunskih prilivov kot lani. Obama: Primanjkljaji bodo višji od 1.000 milijard dolarjev Primanjkljaj naj bi se unesel šele leta 2012, ko bo predvidoma padel na 250 milijard. Vendar pa morajo zato poteči davčne olajšave, ki jih je sprejela administracija predsednika Georgea Busha . Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama jih bo večino ohranil, razen za tiste, ki zaslužijo na leto več kot 250.000 dolarjev. Obama je že v torek opozarjal, da se je potrebno pripraviti na primanjkljaje, ki bodo višji od 1000 milijard dolarjev.",0
"33 tisoč evrov znašajo stroški za rože, ki jih na ministrstvih priznavajo. Najbrž jih je še več. V prvih mesecih po prihodu nove vlade so na ministrstvih kupili 362 stolov. Na 15 ministrstvih so v prvega pol leta vladanja za nakup novih računalnikov, kavnih avtomatov, stolov, avtomobilov ter za nakup in vzdrževanje cvetja porabili več kot 2,6 milijona evrov. Številko smo dobili s seštevanjem podatkov o nakupu, ki jih je za nas zbral vladni urad za komuniciranje. Drage in poceni kavice Medtem ko si predsednik vlade kavo že nekaj časa plačuje sam, so na ministrstvu za šolstvo in šport kupili kavni avtomat v vrednosti 2.088,96 evra. Pojasnjujejo, da ga na ministrstvu prej sploh niso imeli. V sosednji hiši, na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, pa so kupili štiri kavne avtomate. Za vsakega so odšteli 756 evrov (skupaj 3.024 evrov). Precej manj so v kavni avtomat investirali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer so se odločili za takega, ki stane 83,90 evrov. Z ministrstva za zunanje zadeve so nam sporočili, da kavnih avtomatov niso kupovali, jih pa imajo šest v brezplačnem najemu. Cvetličarji za uradnike Na večini ministrstev imajo kljub krizi in varčevanju še vedno zunanje izvajalce, ki skrbijo za cvetje in urejajo cvetlična korita. Z njimi imajo večinoma sklenjene kar letne pogodbe. Na ministrstvu za kulturo denimo ne povedo, kolikšna je letna višina pogodbe, največ pa so za cvetje zapravili na zunanjem ministrstvu, kjer so samo letos zanj odšteli že 6.424 evrov.",0
"Ljubljana - Uvrstitev SCT na ""črno listo"" je iluzija, razglašanje gradbinca za dežurnega krivca za zaplete v predoru Šentvid šikaniranje, odvzemanje referenc za gradnjo predora Markovec za nazaj pa nemogoče, saj so že bile potrjene, je včeraj javnosti tudi osebno pojasnil predsednik upravnega odbora SCT Ivan Zidar, potem ko so se v družbi že takoj po sprejetju vladnih ukrepov zoper SCT zaradi predora Šentvid pisno odzvali v četrtek. Za zaplete v predoru Šentvid se Zidar kot izvajalec ne čuti niti odgovornega niti krivega. ""Zakaj bi se čutil odgovornega? Krivdo je v pravni državi treba dokazati. Ni mogoče kar tako obsojati,"" je poudaril Zidar in dejal, da bi krivdo morala dokazati mednarodna komisija. Sam krivdo pripisuje projektantu (Elea IC), s tehničnim prevzemom pa je odgovornost nase prevzel tudi investitor (Dars). ""Uporabnega dovoljenja ne dajem jaz,"" je dejal Zidar. Poleg tega, tako Zidar, v šentviškem predoru obstaja utemeljeni sum, da protipožarnega projekta še danes ni in da se z odprtjem namerno zavlačuje. In če se bo izkazalo, da je SCT za kar koli odgovoren? SCT bo stroške poravnal za svoj delež krivde, je napovedal Zidar. A, kot je poudaril, v predoru Šentvid ni težav, za staro galerijo pa je bila podpisana posebna pogodba. Napovedal pa je tudi tožbe zaradi poslovne škode, ki jim je nastala ob zadnjih dogodkih. Zakaj se je porabljal davkoplačevalski denar za nadstandard v galeriji Šentvid, pa naj razišče računsko sodišče, je še dodal.",0
"Slovenija bi zaslužila boljšo opozicijo, oblast pa boljši nadzor nad seboj. Foto: Barbara Reya Čez sedem let se vse povrne, tudi občutek o pravilnosti presoje Milana Kučana, ta je bil na včerajšnji dan pred 20 leti prvič izvoljen za predsednika predsedstva RS. Vir: Dnevnik, 24. november 2003",1
Zaradi svetovne finančne krize je marsikatera nekoč zelo draga turistična destinacija veliko cenejša. Ena od takšnih dežel je tudi vulkanski otok Islandija.,1
"Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes sklenilo s padcem. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je trgovanje zaključil pri 514,22 točke, kar je 4,47 točke oz. 0,86 odstotka manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Pocenile so se skoraj vse delnice v indeksu, največ pa so izgubile delnice Mercatorja in Gorenja. Povpraševanje na Ljubljanski borzi je bilo danes majhno, borzni posredniki pa so sklenili le za 383.880 evrov prometa. Med delnicami indeksa so bile z 59.680 evri sklenjenih poslov najprometnejše delnice Krke, ki so se pocenile za 0,48 odstotka na 41,90 evra. Nekoliko manj, za 58.490 evrov, je bilo prometa z delnicami Petrola, ki so izgubile 0,57 odstotka in se oblikovale pri 173 evrih. Promet s preostalimi delnicami indeksa je bil zelo majhen. Delnice Gorenja so se pocenile za 2,42 odstotka na 4,39 evra, delnice Mercatorja pa za 2,28 odstotka na 122,10 evra. Pocenile so se tudi delnice Telekoma Slovenije (-0,66 odstotka na 60 evrov). Tečaj delnic Zavarovalnice Triglav je ostal nespremenjen pri 12 evrih. Zelena izjema med blue chipi so bile delnice NKBM, ki so se podražile za 1,48 odstotka na 1,37 evra. Med preostalimi delnicami prve kotacije so se delnice Intereurope pocenile za 31,59 odstotka na 0,30 evra, delnice Luke Koper pa za 4,71 odstotka na 6,67 evra. Z delnicami Pozavarovalnice Sava se danes ni trgovalo. Skromno je bilo tudi povpraševanje po delnicah standardne kotacije. Delnice Istrabenza so ob zgolj enem sklenjenem poslu pridobile 85,19 odstotka in se oblikovale pri 0,65 evra. Podražile so se tudi delnice Salusa (+3,72 odstotka na 195 evrov), Žita (+0,99 odstotka na 51 evrov) in Aerodroma Ljubljana (+0,95 odstotka na 9,60 evra). Pocenile pa so se delnice Pivovarne Laško (-6,10 odstotka na štiri evre). Največ prometa je bilo sicer opravljenega z drugo izdajo obveznic Slovenske odškodninske družbe, s katerimi je bilo ustvarjenih za 139.900 evrov poslov. Objave nekaterih borznih družb Družba AG je sporočila, da je upravni odbor družbe na seji obravnaval predlog za povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, ki je bil podan kot nasprotni predlog k šesti točki dnevnega reda skupščine družbe, sklicane za 31. avgust. Upravni odbor je sprejel sklep, da predlogu za povečanje osnovnega kapitala ne nasprotuje.",0
"Ljubljana - Zaradi prodaje Droge Kolinske, Turizma Kras, Instalacije in družbe Istrabenz Gorenje energetski sistemi je Skupina Istrabenz v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila le še 104 milijone evrov prihodkov oziroma skoraj petkrat manj kot v enakem obdobju lani. Prodaja oziroma izključitev omenjenih podjetij iz Skupine Istrabenz se je odrazila tudi na dobičku iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), ki je v prvih treh četrtletjih letošnjega leta dosegel dobrih 12 milijonov evrov, medtem ko je čista izguba skupine znašala 3,4 milijona evrov. Do konca septembra se je neto finančni dolg Skupine Istrabenz znižal na 332 milijonov evrov, finančne obveznosti matične družbe pa so znašale 234 milijonov evrov. Trenutni finančni dolg matične družbe je sicer nekoliko nižji, saj so bili konec oktobra izpolnjeni vsi pogoji za prodajo Istrabenza Gorenja Petrolu. Še vedno pa v Istrabenzu in Petrolu čakajo na soglasje urada za varstvo konkurence za prodajo Instalacije. Po prejeti kupnini za Istrabenz Gorenje in Instalacijo se bodo finančne obveznosti Istrabenza znižale na nekje med 160 in 170 milijoni evrov, je razvidno iz včeraj objavljenega poročila o poslovanju.",0
"Stopnja brezposelnosti je v Španiji v prvem četrtletju dosegla 20,05 odstotka, kar je največ po zadnjem četrtletju leta 1997 20,11. Gospodarska ministrica zagotavlja, da ne potrebujejo pomoči. Elena Salgado, španska gospodarska ministrica, trdi, da se Španiji ne bo zgodilo to, kar se je Grčiji. Kot je sporočil španski nacionalni statistični urad, je število brezposelnih poskočilo za 280.200, na 4,61 milijona oseb, kar je več kot v Nemčiji, ki ima dvakrat toliko prebivalcev kot Španija. Stopnja brezposelnosti se je tako zvišala na 20,05 odstotka, medtem ko je bila v zadnjem lanskem četrtletju 18,83-odstotna, brezposelnih pa je bilo 4,3 milijona prebivalcev. Španija se sicer od konca leta 2008 spopoda s propadanjem svoje gradbene industrije. Ima najvišjo stopnjo brezposelnosti v območju evra in po podatkih evropskega statističnega urada prispeva polovico izgubljenih delovnih mest v regiji v zadnjih dveh letih. Stopnja brezposelnosti v območju evra je marca znašala 10 odstotkov. To je enako kot februarja, medtem ko je bila marca lani 9,1 odstotka. Vodilna svetovna bonitetna agencija Standard&Poor s S&P je sicer v sredo znižala oceno za dolgoročni državni dolg Španije z AA+ na AA, oceno za kratkoročni dolg pa je ohranila pri A-1. Obeti za državni dolg četrtega največjega gospodarstva v območju evra so negativni, kar pomeni, da je možnost nadaljnjega znižanja ocene večja kot prej. S&P je ob odločitvi zapisal, da Španijo najverjetneje čaka podaljšano obdobje šibke gospodarske rasti, kar bo imelo negativne posledice za javne finance. Vrsta pred uradom za brezposelne. Da je njihov dolg pod nadzorom in jim ne bo treba prositi za pomoč, kot je to storila Grčija, pa je za časopis Cinco Dias povedala španska ministrica za gospodarstvo Elena Salgado. Naš dolg je čist, ne bo nam treba prositi za pomoč. Držimo se cilja, da do leta 2013 zmanjšamo primanjkljaj za tri odstotke, je povedala.",0
"Ljubljana - Uvedba vinjet bi bila korak nazaj, prevladali pa bi negativni učinki. To so skoraj v en glas ugotovili v analizi nevladnega društva Cipra in na včerajšnji tiskovni konferenci SD. ""Sedanji sistem cestnin je res neustrezen, saj je razlika v cestnini med osebnimi vozili in tovornjaki premajhna, ne prispeva k zmanjšanju gneče v mestih in spodbuja uporabo vzporednih cest namesto avtocest. Vendar menimo, da bi bila uvedba vinjet s fiksno ceno velik korak nazaj,"" so prepričani v Cipri, društvu za varstvo Alp, ki že več let spremlja razvoj politike cestninjenja v Sloveniji in EU. Skrbi jih predvsem okoljska in socialna vsebina uvedbe vinjete. ""Cestninjenje z vinjeto gre na roko predvsem tistim, ki se veliko vozijo po avtocestah. Kdor večkrat uporablja avtocestno infrastrukturo, jo bolj izrablja, prav tako pa bolj onesnažuje ozračje, zato je nesprejemljivo, da se mu z vinjeto omogoči subvencionirano vožnjo. Subvencije bi šle na račun tistih, ki avtoceste uporabljajo le občasno,"" so zatrdili v Cipri. To bi imelo po njihovem mnenju slabe posledice za okolje, saj bi uvedba pavšalne vinjete še spodbudila prevoznike k vožnjam. Namesto tega predlagajo ločitev sistema cestninjenja za osebna in tovorna vozila. Za slednja priporočajo bodisi švicarski ali nemški vzor, za osebni promet pa vključitev cestnine v ceno goriva z višjimi trošarinami. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v SD. ""Najboljša rešitev za cestninjenje je v nadgraditvi obstoječega sistema s posebno rešitvijo za tovorna vozila in nadaljevanje priprav na satelitsko cestninjenje,"" je ocenil svetovalec predsednika SD za promet in pomorstvo Patrick Vlačič, ki meni, da bi z vinjetami sicer zagotovili večjo pretočnost, a bi se odrekli plačilu po dejanski rabi. ""Z uvedbo vinjet bi ogrozili javnofinančno stabilnost, ker bi se del bremen zaradi omejitev evropske zakonodaje prenesel na proračun. Tak sistem bi bil zato darilo tujim cestnim tovornim prevoznikom, medtem ko bi bili v slabšem položaju tisti, ki avtoceste uporabljajo redkeje,"" je ugotavljal Vlačič. Utemeljil je še, da izdelava vinjete stane od štiri do osem evrov, dnevna vinjeta v EU pa v povprečju 11 evrov. Tako bi od vinjet pobrali premalo denarja, poleg tega pa bi morali rešiti vprašanje 400 zaposlenih v sedanjem sistemu cestninjenja, ki je tudi vir za gradnjo avtocest in njihovo vzdrževanje. bojan.glavic@dnevnik.si",0
"Uprava in stavkovni odbor napovedujeta medsebojne tožbe V upravi Hita škodo, ki je nastala zaradi stavke pretekli konec tedna, ocenjujejo na 416.600 evrov, če se bo stavkovni val nadaljeval, pa bo zagotovo presegla milijon evrov, še pravijo. Vodja pogajalske skupine uprave Uroš Kravos meni, da bi nadaljevanje stavke uničilo vsa letošnja enajstmesečna prizadevanja uprave, ki je prepričana, da bi v primeru rednega poslovanja lahko pričakovali dobiček že prihodnje leto. Uprava zdaj zbira dokazno gradivo, saj nameravajo proti organizatorjem stavke vložiti posamične odškodninske tožbe. Tudi v sindikatu igralniških delavcev so že napovedali tožbe zoper upravo, ki naj bi članom stavkovnega odbora preprečevala dostop do stavkajočih delavcev in s tem kršila zakon o stavki. Uprava je na sodišče že vložila predlog za začasno odredbo o prepovedi stavke. Menijo namreč, da za to obstajajo razlogi, saj je po njihovem mnenju sindikat igralniških delavcev kršil zakon o stavki glede postopka, poleg tega pa bi moralo sodišče po njihovem mnenju oceniti tudi nepopravljivo škodo, ki se zaradi stavke povzroča družbi in je v nasprotju z razlogi oziroma utemeljenostjo stavkovnih zahtev. Dva sindikata proti stavki Uprava bo sicer ta teden sklicala tri zbore delavcev, na katerih bo zaposlenim predstavila potek sanacije in trenutno poslovanje družbe. Stavkovnemu odboru povabila ne namerava poslati, ampak bo tokrat počakala na njihovo pobudo. Kravos trdi, da so stavkovne zahteve popolnoma nesprejemljive, saj predstavljajo tri stebre sanacije družbe, ki je deloma že izvedena in brez katerih družba ne bi preživela. Iz uprave so še sporočili, da sta sindikata gostinstva in turizma in Vrba sporočila, da stavke ne podpirata, zapisala pa naj bi tudi, da velika večina zaposlenih v Hitu stavke ne podpira in da gre za stavko, ki je nepotrebna in v zaostrenih razmerah poslovanja Hita za zaposlene škodljiva.",0
"BSH Hišni aparati so tudi med krizo ena najuspešnejših hčerinskih družb nemškega velikana. Letos načrtujejo rast prihodkov in naložb, ki so bile že lani za kar 30 odstotkov višje od povprečja zadnjih treh let. Čeprav se je evropsko gospodarstvo šele dobro začelo pobirati, slovensko gospodarstvo pa je še naprej v negativni spirali in z njim tudi potrošnja gospodinjstev, pričakujejo v družbi BSH Hišni aparati uspešno leto. »Poslovanje v prvem polletju je boljše kot v enakem lanskem obdobju, a izključno zaradi višjih naročil iz tujine,« so dejali v nazarski družbi in pojasnili, da se v celotni prodaji povečuje predvsem delež prodaje na svetovnem trgu, medtem ko ostaja prodaja na lokalnem trgu in v regiji na ravni preteklega leta. A tudi to ni zanemarljiv dosežek, saj kupna moč tako večine Evropejcev kot tudi Slovencev že nekaj časa ni več to, kar je bila nekoč. To so na lastni koži izkusili v BSH že lani, ko so se celotni prihodki znižali za dobrih 21 milijonov evrov na 317 milijonov evrov. Pri tem je pomembno poudariti, da je lani upadla prodaja tudi na mednarodnih trgih, saj ustvari BSH v Sloveniji in v jugovzhodni Evropi skupno le okoli 16 odstotkov vseh prihodkov, medtem ko proda na nemški trg denimo kar 78 odstotkov vseh svojih izdelkov. A kljub lanskemu upadu prihodkov, ki so bili še vedno en odstotek nad načrti, je ostal čisti dobiček na podobni ravni kot v letu 2011, saj je znašal dobrih 30 milijonov evrov, kar je petkrat več kot leta 2010. Rast nazarske družbe, ki je lani proizvedla 6,8 milijona malih aparatov za dom, letos pa želi prebiti mejo sedmih milijonov aparatov, je tako ena največjih v nemški skupini BSH Bosch und Siemens Hausgeräte, ki zaposluje okoli 47.000 ljudi in je lani ustvarila kar 9,8 milijarde evrov prihodkov. Takšnih prepričljivih rezultatov nemška skupina ne bi mogla doseči brez nenehnega vlaganja v razvoj in inovacije, česar se drži tudi slovenski BSH. »V letu 2012 smo v nove in obstoječe razvojne projekte investirali 15,5 milijona evrov, kar je 30 odstotkov nad povprečjem zadnjih treh let in največ doslej,« so dejali v BSH. Glavnina vlaganj v letu 2012 (okoli 9 milijonov evrov) je bila namenjena novim razvojnim projektom, predvsem na področju proizvodnje kavnih avtomatov visokega cenovnega razreda, ki so od leta 2011 glavna strateška usmeritev podjetja. Vlaganja v inovacije pa so prinesla spodbudne rezultate tudi na drugih proizvodnih področjih. BSH Hišni aparati so za sekljalnik kockaste oblike MCM6 namreč letos prejeli zlato priznanje za inovativne dosežke, ki ga podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije. Vendar pa ne nameravajo počivati na lovorikah in bodo v letošnjem letu še povečali vlaganja v razvojne projekte, tako nove kot tudi obstoječe. O natančnih številkah sicer niso želeli govoriti. Enako velja tudi za nove zaposlitve, na katere lahko računajo predvsem strojni in elektroinženirji ter tudi izkušeni vodje projektov.",1
"New York - Mednarodna organizacija za delo (ILO) pri ZN je napovedala, da bo globalna finančna kriza povzročila izgubo 20 milijonov delovnih mest, v članku na svojih straneh danes pišejo tuje agencije. Po oceni mednarodne agencije za delo se bo število brezposelnih v tem desetletju dvignilo na 210 milijonov. Juan Somavia, direktor ILO, je izjavil, da bi se svetovni voditelji morali osredotočiti na vpliv krize na posameznike in se ne ukvarjati samo s problemi finančnih institucij. „Če imamo dovolj sredstev za „polnjenje“ finančnih institucij, bi jih morali imeti tudi dovolj za pomoč ljudem,“ je izjavil. Rekel je tudi, da upa, da bodo finančne injekcije in ukrepi vlad pomagali, da bi gospodarstvo še bolj padlo v recesijo. Prvi naslednji ukrep pa bi moral biti namenjen tistim, ki ustvarujo največ novih delovnih mest: malim podjetnikom. Izpostavil je tudi pomen državnega jamstva za pokojninske sklade in zavarovanja, kar bi pri ljudeh zmanjšalo strah, da bodo ostali brez pokojnin.",0
"Delavci Kranjske Zvezde so na tožilstvo vložili kazensko ovadbo zoper večinskega lastnika Dušana Dolamiča Kot so sporočili iz Sveta gorenjskih sindikatov delavci Zvezde menijo, da je Dolamič zlorabil svoj položaj oziroma je z družbo nevestno gospodaril, zato so danes na Okrožno državno tožilstvo Kranju poslali kazensko ovadbo zoper večinskega lastnika podjetja, Dušana Dolamiča. Družbo naj bi v času krize obremenil s prevelikimi poroštvi V sporočilu za javnost je med drugim zapisano, da so zaposleni na nepravilnosti v zvezi s poslovanjem opozarjali že vse od spremembe lastniške strukture v družbi, ko je večinski lastnik na podlagi nakupa od družbe Veritas postala fizična oseba Dušan Dolamič. ""V družbi ni bilo vzpostavljenega aktivnega poslovodstva, ki bi si na strani delodajalca prizadevalo za nemoteno poslovanje družbe in bi preprečilo sumljive denarne transakcije lastnika in direktorja ter obremenjevanje družbe s kratkoročnimi in dolgoročnimi poroštvi v času, ko glede na finančno stanje to sploh ni bilo smotrno."" ""Denar je odtekal v napačno smer"" Družba je naročila prejemala, prav tako so obstajale možnosti za sklenitev poslov, vendar pa podjetje ni moglo realizirati niti že potrjenih naročil, ker ni imelo razpoložljivih finančnih sredstev. ""Denarna sredstva, ki so prihajala na račun, so odtekala za posojila in poroštva fizičnim in pravnim osebam, ki niso imela nikakršne povezave s poslovanjem Zvezde,"" dodajajo. Stavkali bodo v začetku novembra Za 2. november je v Zvezdi napovedana stavka, saj delavci še vedno niso prejeli plače za september, v družbi pa jim prav tako še vedno niso izplačali prispevkov za socialno varnost za julij in avgust ter letošnjega regresa. ""Obstaja velika verjetnost, da terjatve delavcev ne bodo plačane, saj je družba močno prezadolžena in ni nikakršnih realnih možnosti za njihovo poplačilo,"" je še navedeno v sporočilu za javnost.",0
"Septembra se v univerzitetna središča in mesta, kjer so fakultete, množično selijo študenti - tako tisti, ki študirajo prvič, kot stari mački . Prav vsak od njih potrebuje streho nad glavo. Premišljeno obrnite vsak svoj evro! Pri ogledu stanovanja pri zasebnikih je treba biti pozoren predvsem na oddaljenost od fakultete, postaje javnega prevoza, živilske trgovine, restavracije na študentske bone in druge pomembne objekte. Dobro pa je tudi podrobno pregledati starost in vzdrževanost stanovanja, velikost in razporejenost prostorov, možnost lastnega vhoda, morebitne poškodbe, svetlost, opremljenost, možnost priklopa interneta in druge pomembne lastnosti, ki olajšajo študentsko bivanje. Da bo vaše bivanje potekalo brez zapletov tudi v prihodnje, od vašega bodočega najemodajalca preverite, ali odgovarja na vprašanja neposredno in ali je pri vseh morebitnih dodatnih prošnjah za olajšanje študentskega bivanja ustrežljiv. Poizkusite se dogovoriti tudi za skrajšanje odpovednega roka, ki v povprečju znaša dva oziroma tri mesece. Denarnega prihranka sicer ne bo, a takšna poteza se lahko izkaže za dobro izhodišče, če bi se morali nepredvideno odseliti kam drugam. Nikoli namreč ne veste, kdaj boste spoznali osebo svojih sanj, pa se bosta skupaj odselila na svoje. Oglase najdete tu in tam, tiskano, pri posrednikih ali prek spleta. Ponujamo vam nekaj izhodišč, kje iskati, na kaj biti pozoren in kje previden.",1
"Rešitev: dolgoročna posojila zadolženim turističnim podjetjem v visokih izgubah. Dražba za del stanovanjsko-poslovnega kompleksa Zeleni park 2 za slabih 13 milijonov evrov včeraj ni bila uspešna, zato bodo na naslednjem naroku objekt prodajali po polovični ceni. Če tudi ta dražba ne bo uspešna, jo bodo izvedli še tretjič, nato pa je ena izmed možnosti, da upniki predlagajo stečaj investitorja – podjetja Prefabdva. ""Nismo pričakovali kupca, želeli smo le zavarovati našo terjatev pred zastaranjem,"" je povedala Mojca Kačinari iz Gea Managementa, enega izmed upnikov z 280 tisoč evri terjatev. Največji upnik, ki pa se je dražbe udeležil le kot opazovalec, je Hypo Alpe-Adria-Bank. Ta naj bi od podjetja Prefabdva terjala dobrih 36 milijonov evrov. Uroš Brataševec iz Prefabdva krivdo za nasedlo investicijo pripisuje neodgovornemu postopanju celovške centralne banke, ki naj ne bi bila zainteresirana za rešitev projekta. Za objekt, sestavljen iz dveh sklopov in podzemne garaže, pričakuje, da bo namesto avstrijske banke dobil novega partnerja.",0
"Kriza je Mercator pahnila v rdeče številke, iz njih pa se bo reševal tudi z odpuščanjem. Na ravni skupine nameravajo do jeseni število zaposlenih zmanjšati za od 800 do 1000, od tega jih bo že do poletja 200 brez dela ostalo v Sloveniji, je napovedal Balažič. Mercator, ki je na ravni skupine v prvem četrtletju ustvaril 8,6 milijona evrov izgube, bo moral za dosego zastavljenih ciljev do konca leta izplavati iz rdečih številk sprejeti dodatne ukrepe. To je upravi naložil tudi nadzorni svet in ji dal 30 dni časa. Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič danes o ukrepih še ni mogel govoriti podrobneje, zagotovil pa je, da jih bodo izvedli ter ob koncu leta obrnili trend in izplavali iz rdečih številk. Med ukrepi naj bi bilo tudi odpuščanje. Do jeseni je v načrtu zmanjšanje števila zaposlenih na ravni skupine med 800 in 1000, od tega v Sloveniji okoli 200 v administraciji. Zmanjšanje števila ljudi v Sloveniji za 200, kot je predvideno, se bo zgodilo do poletja, je napovedal Balažič. Med razlogi, iz katerih se je Mercator znašel v težavah, je izpostavil zaostrovanje makroekonomskih razmer in posledično padec zasebne potrošnje, kar vpliva na poslovanje. Potrošnik se obnaša vse bolj racionalno 60 odstotkov ljudi kupuje cenejše izdelke, več je manjših nakupov, potrošnik ni več lojalen enemu trgovcu, je pojasnil. Poleg tega na poslovanje po njegovih besedah dodatno negativno vpliva slabšanje bonitetne ocene države, pa tudi slabe gospodarske razmere v regiji, v kateri Mercator deluje. Želijo si hitre, dokončne in zavezujoče odločitve o prodaji Prihodki od prodaje skupine Mercator so se od januarja do marca znižali za 2,6 odstotka, na 658,4 milijona evrov, čista izguba pa je znašala 8,6 milijona evrov. Balažič se ni mogel izogniti vprašanjem v zvezi s prodajo večinskega deleža Mercatorja. Kot je dejal, si v družbi želijo, da bi čim prej dosegli odločitev glede prodaje, ki bo hitra, dokončna in zavezujoča, saj se bo le tako Mercator znova lahko začel ukvarjati s svojo osnovno dejavnostjo. Po njegovih besedah se je treba zavedati, da potekata dva vzporedna procesa, ki sta izključujoča prodajni proces in proces reprogramiranja dolgov , ki čakata na odločitve drug drugega. Pri prodaji je refinanciranje eden od pogojev, banke pa čakajo na dokončno odločitev lastnikov, je dejal. Prodajalci 53-odstotnega deleža v družbi bodo po objavi četrtletnih poslovnih rezultatov Mercatorja začeli nadaljnje pogovore s ponudniki za nakup največjega slovenskega trgovca. Zavezujoči ponudbi sta oddala le hrvaški Agrokor in sklad Mid Europa Partners. Neuradno Agrokor za delnico ponuja 110 evrov in prevzem milijardnega Mercatorjevega dolga, Mid Europa Partners pa zgolj dokapitalizacijo Mercatorja v višini 250 milijonov evrov. Pred prodajalci Mercatorja je verjetno najtežji preizkus doslej. Imajo le dve možnosti ustaviti prodajni postopek ali pa ponudnika pozvati k zvišanju svojih ponudb.",0
"Restavracije s hitro prehrano spadajo med redke zmagovalce gospodarske krize. Prehranjevanje v njih je zaradi rasti cen hrane celo bolj ugodno kot kuhanje doma. McDonald's bo zato odprl nove lokale in zaposlil 12.000 ljudi. McDonald s je med redkimi podjetji, ki imajo v času krize celo večje dobičke kot pred njo. Leta 2008 je McDonald s ustvaril 4,3 milijarde dolarjev dobička, kar je 80 odstotkov več kot leto prej, prihodki pa so se povečali za tri odstotke, na 23,5 milijarde dolarjev. Največja veriga restavracij s hitro prehrano na svetu McDonald s namerava kljub svetovni finančni krizi v Evropi odpreti 240 novih poslovalnic, v katerih bo našlo zaposlitev 12.000 delavcev. Upočasnitve pri nas ni čutiti, je za nemški finančni časnik povedal vodja McDonaldsa za Evropo Denis Hennequin. Nove restavracije bodo odprli po vsej Evropi, predvsem pa v Španiji, Franciji, Italiji, Rusiji in na Poljskem. Medtem ko druge panoge trpijo zaradi šibke konjunkture, pa sodi ameriška veriga restavracij s hitro prehrano med maloštevilne zmagovalce krize. Zaradi rasti cen hrane je postala ponudba hitre hrane cenovno bolj ugodna kot pa doma skuhani obroki, navajajo v McDonald su.",1
Predsednik uprave Mipa Marko Volk je v stisko spravil dobrih 13.000 prebivalcev Nove Gorice. Župan Brulc mu je namreč v imenu občine posodil 400.000 evrov za posodobitev proizvodnje.,0
"Za poslanca SNS Srečka Prijatelja je izbira Matica Tasiča za vodenje Slovenskih železnic mimo Kasa ""svinjarija"", o kateri morata razpravljati pristojni odbor in državni zbor Poslanec SNS in podpredsednik parlamentarnega odbora za promet Srečko Prijatelj, sicer nekdanji železničar, je nad izbiro Matica Tasiča za prvega železničarja kratko malo razočaran in ogorčen. Prometnemu ministru Patricku Vlačiču ne oporeka stališča, da Tomaž Schara ne uživa njegovega zaupanja in ga zamenja, a je po tihem pričakoval, da bo za vodenje Slovenskih železnic (SŽ) izbran kakšen maček, denimo nekdanji prvi mož Marjan Rekar . ""Za Tasićem stojita lobija"" ""Prijatelj klati neumnosti"" ""Poslanec Srečko Prijatelj klati neumnosti,"" je strnil komentar na Prijteljevo izjavo, da stoji za postavitvijo prvega železničarja Blaž Miklavčič. Kot je pojasnil, je povezava med njim in gradbenim in mariborskim lobijem znanstvena fantastika. Imenovanje Tasiča pa je svinjarija. Tasič je dvakrat pravnomočno obsojen kriminalec, za katerim stojita mariborski in gradbeni lobi ter nekdanji direktor SŽ Blaž Miklavčič. Ponovila se je zgodba z imenovanjem prvega nadzornika Andrej Godec, ki je poslovno povezan s SŽ. Vse mimo vladnega kadrovsko-akreditacijskega sveta« je izjavil Prijatelj in dodal, da bo terjal izredno sejo prometnega odbora in parlamenta, na kateri bodo razpravljali o problemih na železnicah. Nenazadnje se bodo velike investicije iz avtocest zdaj preselile na SŽ in Prijatelj se boji, da bo prišlo do razprodaje SŽ. Prijatelj pričakuje težave Tasič po Prijateljevi oceni nima potrebnih izkušenj za vodenje SŽ in kaj lahko se zgodi, kot pravi, da bodo delavci dva ali tri mesece brez plač, da bo prišlo so socialnih nemirov in nadaljnje zamrznitve nujnega tekočega vzdrževanja infrastrukture. »To pa niso vse težave, ki se kažejo na SŽ. Ves dobičkonosni del železnic imajo v rokah Avstrijci, predsednik vlade Borut Pahor pa se brez sramu pogovarja z nemško kolegico o vstopu Deutsche Bahna .«",0
"Proizvodnja v Steklarski novi je po več kot 60 letih dokončno ugasnila. Geoplin in Elektro Celje sta odrekla pomoč, Kad pa bi dal četrtino potrebnih sredstev, če bi mu sledili drugi . Družbenik Steklarske, proizvodnja stekla je kritičen To je mazanje oči. Geoplin je danes vodstvu novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla sporočil, da ne želi vstopiti v lastniško strukturo omenjene družbe, kar pomeni, da se proizvodnja v Steklarski novi po več kot 60 letih dokončno ugaša, je povedal eden izmed družbenikov novega podjetja Stjepan Miklaužić. V lastniško strukturo ne želi vstopiti niti Elektro Celje, ki se uvršča med večje upnike Steklarske nove. Na vprašanje, kako komentira izjavo Kapitalske družbe Kad, ki je danes kot največja lastnica Steklarske nove obnašanje Elektro Celja in Geoplina kot ključnih dobaviteljev označila kot nerazumno, je Miklaužić odgovoril, da je to mazanje oči, saj ima Kad lastniške deleže v obeh družbah . Po njegovem mnenju se Kad gre otroške igrice, napovedal pa je, da se bodo v ponedeljek v Ljubljani sešli z njihovimi predstavniki. Radi bi delali, a ne bodo. Po besedah direktorja družbe Steklarska, proizvodnja stekla Andreja Zupana je osrednja steklarska peč, ki je že izpraznjena, danes ob 14. uri dosegla kritično temperaturo oziroma je bila ohlajena. Kljub temu bo peč možno še danes vnovič zagnati, v ponedeljek to več ne bo mogoče. Družba Steklarska, proizvodnja stekla je imela namen najeti opremo in proizvodnjo Steklarske nove, ki je od maja letos v stečaju. Za zagon proizvodnje bi potrebovali okrog 350.000 evrov, Kad je bil pripravljen prispevati četrtino sredstev. Podjetje je imelo v načrtu v prvi fazi zaposliti 70 delavcev, njegovi predstavniki pa so ocenili, da imajo za vnovični zagon proizvodnje dovolj naročil. Iz Kada, ki je večinska lastnica Steklarske nove, so danes spet sporočili, da so preko svoje družbe PDP pripravljeni zagotoviti do četrtino potrebnih virov za financiranje obratnih sredstev in ne več kot 100.000 evrov v obdobju šestih mesecev pod pogojem, da se ji pri financiranju pridružijo tudi ključni dobavitelji. Dosedanji odzivi strateških dobaviteljev Elektro Celje in Geoplin, op. p. na podan predlog so v danih okoliščinah nerazumni in ne odražajo zadostne pripravljenosti za sodelovanje. V Kapitalski družbi smo nad tovrstnim ravnanjem zaskrbljeni, saj ključni dobavitelji onemogočajo sklenitev najemne pogodbe. S tem pa je onemogočen celoten projekt ohranjanja proizvodnje stekla in zagotavljanja delovnih mest.",0
"Pivovarna Union pod Zorkom leta 2008 rekordno zadolžena Potem ko je Boško Šrot v četrtek sestopil z mesta prvega moža Pivovarne Laško, je krmilo družbe že prevzel Dušan Zorko, do zdaj direktor Pivovarne Union. Zorko napoveduje, da bo njegova prva naloga umiritev razmer in prodaja določenega premoženja. Kot je poročala TV Slovenija, naj bi prodali del Mercatorja, pa tudi delež Laščanov v časnikih Delo in Večer. Glavni cilj je najti pravo razvojno pot, je za časnik Finance zatrdil novi predsednik uprave laške pivovarne. Glede na to, da je bil, kot pravi, imenovan s podporo bank upnic in Kada, ni presenetljivo, da namerava vzpostaviti takojšnji stik z bankami Z njimi bomo opravili razgovore, da bi banke lahko normalno spremljale osnovno dejavnost proizvodnja pijač, za katero ocenjujem, da je stabilna. Kadrovskih sprememb v odvisnih družbah ne načrtuje, je zatrdil. Preberite še - Šrotov odstop le simbolno dejanje Kdo je Dušan Zorko? In kdo sploh je Dušan Zorko? Gre za Celjana in magistra ekonomije, ki si je poslovno ime ustvaril v celjskem Kovintradu, nasledniku nekdanje Kovinotehne, kjer se je zaposlil leta 1981. Devet let pozneje je postal komercialni direktor v tozdu zunanja trgovina, leta 1992 pa je prevzel položaj direktorja. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil imenovan za predsednika uprave družbe, ki ima danes okoli 180 zaposlenih. Pivovarna Union pod Zorkom leta 2008 rekordno zadolžena Vodenje Pivovarne Union je prevzel marca 2004, ko je bila ta še v 48-odstotni lasti Pivovarne Laško, medtem ko je 41 odstotkov delnic obvladoval belgijski Interbrew. Na čelu Uniona je sicer nasledil Marijana V. Mira. Pivovarna Union je pod Zorkovim vodstvom lani ob višjih prihodkih 108 milijona evrov naredila za 3,8 milijona evrov dobička, kar je več kot štirikrat manj kot leta 2007. Poslovno leto 2008 je končala z rekodno, 57-odstotno zadolženostjo, navaja časnik Dnevnik.",0
"Agencijski delavci. Prepričani, da je nižja božičnica zanje diskriminatorna. Redno zaposleni v podjetju Hella Saturnus Slovenija bodo dobili 770 evrov, agencijski delavci pa le 300 evrov božičnice. Agencijski delavci so zato prepričani, da je to nepravično in da gre za diskriminacijo. ""V tovarni sta zavladala žalost in občutek manjvrednosti, čeprav se na pogled agencijski in Hellin delavec ne razlikujeta,"" so zapisali v pismu, ki so ga naslovili na naše uredništvo. Dodali so, da od direktorja podjetja Christofa Drosteja, ki je bil letos razglašen za menedžerja leta, pričakujejo občutek pravičnosti in solidarnosti. Droste je za Žurnal24 pojasnil, da se trudijo obravnavati vse delavce enako, vendar je božičnica pri njih strošek agencije in ne Helle, saj imajo agencijski delavci pogodbo z agencijo in ne s tovarno. Ob tem je opozoril, da božičnica ni obvezna in da je večina podjetij – v nasprotju z njimi in agencijami – letos sploh ne bo mogla izplačati. ""Ne krademo"" Ali bo božičnica strošek podjetja ali pa jo bo na svoja pleča prevzela agencija, je po besedah Romane Šercelj iz agencije Manpower odvisno od poslovnega dogovora s podjetjem. Kot je dejala, njihova agencija božičnico izplača vsem delavcem v podjetjih, kjer jo dobijo tudi redno zaposleni, vendar včasih enakega zneska pač ne zmorejo. ""Tisočodstotno lahko zagotovim, da agencija denarja ni odtrgala zase. Lahko pa nastane razlika, če agencije prevzamemo strošek nase,"" je poudarila Šercljeva.",0
"Vrednost delnic na azijskih borzah se je danes v povprečju zvišala. Analitiki pričakujejo objavo dobičkov družb in konec odpisov bank Na azijskih borzah so danes prevladovali kupci, ki pričakujejo vse manj nadaljnjih odpisov drugorazrednih posojil bank in poročila o četrtletnih dobičkih v podjetjih. Tokijski indeks Nikkei je pridobil 1,5 odstotka, Hang-Seng pa 2,5 odstotka. Kupci se ozirajo za bankami Po petkovi objavi rezultatov največje ameriške finančne skupine Citigroup , ki so bili boljši, kot so bile najbolj pesimistične napovedi analitikov, so se dvignili tečaji finančnih institucij v Aziji. Delnica National Australia Bank , največje avstralske banke, je danes dražja za 6,1 odstotek, delnica Sumitomo Mitsui Financial Group , druge največje japonske banke, pa se je podražila za 3,5 odstotka. Jen slabi, izvozniki rastejo Najnižja vrednost japonskega jena glede na dolar od 28. februarja je dobra novica za velike japonske izvoznike v ZDA. Proizvajalec vozil Honda , ki več kot pol dobička ustvari v ZDA, je danes pridobil 8,8 odstotka. Toyota v ZDA ustvari tretjino prodaje, njegova delnica pa je danes zrasla za pet odstotkov. V pričakovanju dobička proizvajalcev gradbene mehanizacije Petkova objava četrtletnih poslovnih rezultatov ameriške družbe za gradbeno mehanizacijo Caterpillar je danes dvignila tečaje velikih azijskih proizvajalcev gradbene mehanizacije. Delnica Hitachi Construction Machinery , največjega svetovnega proizvajalca velikih kopalnih strojev, je danes dražja za 5,5 odstotka. Izdelovalec mini kopalnih strojev in traktorjev Kubota pa je pridobil 7,1 odstotek vrednosti. Rekordna cena nafte draži naftne družbe Cena nafte na trgu se je v petek popoldne na borzi v New Yorku dvignila na več kot 117 dolarjev za sod. To je danes dvignilo vrednost velikih azijskih naftnih družb. Japonski Cnooc je danes pridobil 3,2 odstotka, avstralski Santos pa 7,1 odstotka. Danes je za sodček surove nafte potrebno odšteti 116,7 dolarja.",1
"Nocoj so v središču prestolnice v nekdanji stavbi Centromerkurja, zdaj Galeriji Emporium, predstavili prvo modno revijo prestižnih blagovnih znamk. Na prireditvi so se predstavile tudi finalistke modnega resničnostnega šova Supermodel Slovenije, ki poteka na komercialni televiziji Pop tv. Galerija Emporium bo sicer uradno odprta predvidoma prihodnji teden. Kakšne so modne smernice, si lahko ogledate v galeriji.",1
"S 1. julijem je odstopilo celotno vodstvo oddelka za revmatologijo na ljubljanskem kliničnem centru. Predstojnik oddelka Matija Tomšič je sporočil, da so jih do tega pripeljale razmere na oddelku. ""Klinični oddelek za revmatologijo si prizadeva vzpostaviti samostojne organizacijske oblike, ker v zdajšnji obliki organiziranosti UKC Ljubljana ne vidimo več možnosti za izvajanje vrhunskih storitev na področju revmatologije,"" je zapisal Tomšič. Več o vzrokih odhoda bodo pojasnili jutri. Vodstvo UKC presenečeno Vodstvo UKC trdi, da z odstopom uradno ni seznanjeno in je informacijo o odstopu izvedelo od novinarjev. Nad odločitvijo predstojnika pa je vodstvo presenečeno. Dogovor je namreč bil, da bo Tomšič na tem mestu ostal do konca septembra. V tem času bi pristopili k reševanju problematike, za kar pa so potrebne spremembe statuta, je pojasnila tiskovna predstavnice Biserka Marolt Meden in dodala, da se zdaj oblikuje komisija za pripravo sprememb. Za sredo je bil po njenih besedah napovedan tudi sestanek vodstva UKC z vodstvom interne klinike, v okviru katere deluje tudi klinični oddelek za revmatologijo.",0
"Razmere zaposlene še zmeraj potiskajo ob socialno dno Zaradi zaposlitvenih obetov se je strah pred socialno bombo v koroških občinah skoraj že polegel in zahteve po interventnem zakonu so potihnile. A položaj delavk kaže popolnoma drugačno sliko. Dva meseca po stečaju slovenjgraškega Preventa novi najemnik Boxmark nadaljuje postavitev proizvodnje v Slovenj Gradcu, do srede oktobra pa jo bo postavil tudi v Radljah ob Dravi, kjer naj bi skupaj delalo okoli 300 šivilj. Skoraj sto proizvodnih in strokovnih delavcev pa so zaposlila tudi podjetja v lasti Nijaza Hastorja, je za Radio Slovenija poročala Petra Kos. Za ocene posledic Preventovega zloma še prehitro Res, da je s prihodom Boxmarka v Slovenj Gradec zavel bolj optimističen veter, a poznavalci razmer opozarjajo, da je za ocene posledic Preventovega zloma še prehitro. Razmere namreč zaposlene še zmeraj potiskajo ob socialno dno. Za zdaj šestmesečni najemnik Boxmark enomesečne pogodbe o zaposlitvi znova podaljšuje zgolj za mesec dni, kar med šiviljami vzbuja nezaupanje in skrb za prihodnost. Mesečne pogodbe nam potečejo 6. oktobra. Kaj bo naprej, ne vem. Obljubljalo se je pogodbe do šest mesecev, ne vemo pa, če bodo ali ne, je za oddajo Dogodki in odmevi povedala sogovornica in dodala, da zdajšnji pogoji šiviljam zadostujejo le za osnovno preživetje. Mlade družine si ne morejo nič ustvariti. Ni nobene garancije, ni zanesljivosti, je še zatrdila. Za zdaj delo dobilo okoli 200 Preventovih delavcev Od 1.260 nekoč Preventovih delavcev jih je za zdaj delo dobilo okoli 200. Lokalne skupnosti bi morale razmišljati o iskanju novih zaposlitvenih perspektiv, saj zgodba s stečajem še zdaleč ni končana, pravi direktor velenjske enote zavoda za zaposlovanje Robert Rajšter Ti postopki se morajo pripeljati do zaključka in takrat bo pravzaprav tudi bolj znano, kaj se bo od tega, kar se je doslej počelo na teh lokacijah, še počelo in takrat bo pravzaprav ta slika postala popolna. Socialno stisko brezposelnih pa bodo nekoliko le ublažila prva celotna nadomestil 7. oktobra in poplačilo dolgov iz jamstvenega sklada sredi tega meseca.",0
"Velenje - Srbski minister za gospodarstvo Nebojša Ćirić in direktor Gorenjevega podjetja v Valjevu Mirko Meža sta v petek podpisala aneks k pogodbi o delitvi sredstev za neposredne investicije. Gorenje je tako prejelo finančno spodbudo v višini 400.000 evrov, ki je namenjena zaposlitvi 200 oseb za nedoločen čas, so sporočili iz velenjske družbe. Srbska vlada je doslej s 340.000 evri že podprla 170 zaposlitev za nedoločen čas v valjevski tovarni. Gorenje v valjevskem obratu proizvaja modele hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki dopolnjujejo produktno paleto velenjske tovarne, in s tem na trgu EU in zunaj nje izboljšuje svojo konkurenčnost tudi v nižjih cenovnih razredih. Gorenje je tovarno v Valjevu odprlo oktobra leta 2006, celotna naložba je bila vredna 20 milijonov evrov. V njej dnevno izdelajo več kot 800 hladilno-zamrzovalnih aparatov, ciljna zmogljivost pa je okoli milijon aparatov letno. Poleg proizvodne hale in skladišča je v valjevskem industrijskem kompleksu s površino 27.500 kvadratnih metrov še 850 kvadratnih metrov velik sodoben razstavno-prodajni Studio Gorenje, kjer je na voljo celotna Gorenjeva ponudba opreme za dom. Velenjčani so valjevski kompleks od tamkajšnje občine dobili v 99-letni najem za okoli 700.000 evrov.",1
"Umetnost. Od petka bo v Dolenjskem muzeju na ogled razstava Krajina iz muzejskih depojev. “Desetletno sodelovanje različnih muzejskih inštitucij na strokovnem in poslovnem področju je edino tovrstno sodelovanje v Sloveniji. Samo želimo si lahko, da bi v prihodnjih desetih letih dobili posnemovalce, čeprav bo to težko,” pravi Zdenko Picelj, direktor Dolenjskega muzeja. Skupaj z BeloKranjskim muzejem Metlika, Pokrajinskim muzejem Kočevje, Posavskim muzejem Brežice in Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki so pripravili še tretji skupni projekt – razstavo z naslovom Krajina iz muzejskih depojev. “Želim si, da bi ta skupni projekt spodbudil razmišljanja o preživetju našega planeta,” je izpostavil Bojan Božič iz Galerije Božidar Jakac, ki je bila nosilec projekta, vodil pa ga je kustos Goran Milovanovič. “Na ogled smo postavili 55 likovnih del, s katerimi vam predstavljamo celotno območje, za katerega so pristojne naše ustanove.” Izdali so tudi katalog in pripravili koledar ter serijo voščilnic. “Razstavo v petek premierno odpiramo v Dolenjskem muzeju, v prihodnjem letu pa bo postavljena še v preostalih sodelujočih ustanovah,” je dodal Picelj.",1
"Washington - Zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA se je septembra zvišal nekoliko več od pričakovanj, in sicer na 36,5 milijarde dolarjev, je sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino. To je najvišji primanjkljaj od januarja letos in v primerjavi z avgustom pomeni 18,2-odstotno povečanje. Višji primanjkljaj naj bi bil predvsem posledica višjih cen nafte, ki so izničile že peto mesečno rast izvoza po vrsti. Analitiki sicer pričakujejo, da bo rast povpraševanja v tujini še naprej povečevala ameriški izvoz, ki mu trenutno zelo prija tudi padanje vrednosti dolarja. Po drugi strani pa naj bi se povečevala tudi cena uvoza, saj so cene nafte v petek dosegle že 77 dolarjev za 159-litrski sod. Povprečna cena nafte je oktobra znašala 68,17 dolarja, potem ko je avgusta znašala 64,75 dolarja. Vrednost ameriškega izvoza blaga in storitev je septembra v primerjavi z avgustom porasla za 2,9 odstotka na 132 milijard dolarjev, pri čemer so se dobro prodajali avtomobili, letala in industrijski stroji. Uvoz se je povečal za 5,8 odstotka na 168,4 milijarde, pri čemer so ZDA za uvoženo nafto odštele za 20,1 odstotka več, kot avgusta. Vrednost ameriškega izvoza je bila septembra najvišja od decembra lani, vendar pa še vedno za 19,7 odstotka nižja od rekordnih 164,4 milijarde dolarjev, kolikor je znašala julija 2008. Septembrski uvoz pa je bil za 26,6 odstotka nižji od rekordnih 229,3 milijarde dolarjev, prav tako julija 2008. Ameriški primanjkljaj, preračunan na letno raven, trenutno znaša 366 milijard dolarjev, kar je za skoraj polovico lanskega, ko je znašal 695,9 milijarde dolarjev. Zaradi gospodarske in finančne krize so ameriški potrošniki zaprli svoje denarnice in povečali varčevanje, kar pa se bo z gospodarskim okrevanjem spremenilo. Ameriški predsednik Barack Obama je na turneji po Aziji, kjer namerava kolegom iz teh držav razložiti, da je potreben nov model razvoja, ki ne pomeni le to, da v Aziji proizvajajo in prodajajo Američanom, ki se ob tem krepko zadolžujejo. To je le recept za novo krizo v prihodnosti. Američani največ kupujejo iz Kitajske in primanjkljaj iz te države se je septembra ustrezno povečal. Porasel je za kar 9,2 odstotka na 22,1 milijarde, kar je največ v zadnjih 10 mesecih. Na letni ravni je sicer nazadoval za 15,9 odstotka. ZDA si želijo, da kitajska vlada prepusti svojo valuto trgu, kar naj bi pomenilo do 40-odstotno podražitev juana v primerjavi z dolarjem. To bi pomagalo povečati ameriški izvoz in zmanjšati neravnovesje. Primanjkljaj z Japonsko se je septembra znižal za 4,8 odstotka na 4,8 milijarde dolarjev. Primanjkljaj z EU se je povišal za 1,9 odstotka na 5,5 milijarde dolarjev, primanjkljaj z največjo trgovinsko partnerico, Kanado, je ostal nespremenjen pri 1,5 milijarde dolarjev, primanjkljaj z Mehiko pa je poskočil za 15,4 odstotka na 4,6 milijarde dolarjev, kar je največ od oktobra 2008.",0
"Ljubljana - ""Slovenija uvedbo evropskega davka na finančne transakcije načelno podpira, četudi ga ne bo mogoče uvesti v celotni EU,"" je včeraj pred srečanjem finančnih ministrov v Luksemburgu dejal slovenski minister za finance Janez Šušteršič. In očitno ga na ravni EU tudi ne bo mogoče uvesti, saj se ob nasprotovanju večine z njim spogleduje le devet članic EU. Še pred nekaj tedni glavni nasprotnici Nemčija in Francija sta včeraj s skupnimi močmi želeli prepričati finančne ministre EU o uvedbi davka na finančne transakcije, a brez uspeha. ""Menimo, da bi bila uvedba davka na finančne transakcije za nas zelo škodljiva,"" je dejal nizozemski finančni minister Jan Kees De Jager, njegov švedski kolega Andres Borg pa je menil, da bi se lahko za kompromis vsi bolj potrudili, a je trenutni predlog po njegovi oceni za Švedsko nesprejemljiv. Devet držav, med katerimi so Nemčija, Francija, Avstrija in verjetno tudi Slovenija, bo tako na lastno pest poskušalo uvesti davek. Vendar bodo morale prej prepričati vse ostale, da njegova uvedba ne bo škodovala njihovim finančnim sistemom. Ob večini držav EU morebitni uvedbi davka na finančne transakcije nasprotujejo tudi v Združenju bank Slovenije (ZBS). Odhodki bank bi namreč v primerjavi z lani uvedenim davkom na bilančno vsoto, prek katerega so banke v proračun vrnile okoli sedem milijonov evrov, močno narasli. Po oceni Abanke Vipe bi davek na finančne transakcije samo v letu 2010 predstavljal okoli 2,7 milijona evrov višje odhodke, medtem ko je morala banka lani plačati ""le"" 37.000 evrov davka na bilančno vsoto. To je vsota, ki poslovanja bank ne otežuje, medtem ko ""prve ocene in preračuni davka na finančne transakcije kažejo, da bodo zneski po bankah in po obdobjih precej različni in za poslovanje bank ne bodo nepomembni"", poudarjajo v Gorenjski banki. Na ministrstvu za finance medtem molčijo. Sicer priznavajo, da je osnutek zakona o finančnih transakcijah pripravljen, vendar ga bodo javnosti predstavili šele, ko bo zrel za to. Nekaj podrobnosti, ki jih je Šušteršič predstavil na Bančni konferenci v Portorožu, pa je vendarle znanih. Davek predvideva zelo široko davčno osnovo ter relativno nizko davčno stopnjo v višini 0,01 odstotka posamezne transakcije. Predmet obdavčitve pri tem ne bodo vse transakcije. Izvzete naj bi bile transakcije primarnega trga in z valutami, krediti gospodinjstvom, zavarovalne pogodbe ter transakcije z Evropsko centralno banko (ECB). Minister je ob tem dejal, da bi uvedba davka na finančne transakcije verjetno pomenila ukinitev davka na bilančno vsoto. ""Uvedba davka na finančne transakcije bi brez dvoma negativno vplivala na celoten finančni sektor,"" ocenjujejo v ZBS, kjer opozarjajo, da bi se konkurenčni položaj bank, ki se spopadajo s povečanimi kapitalskimi zahtevami, s tem občutno poslabšal. Če bi se Slovenija odločila za uvedbo tega davka brez poprejšnje časovne uskladitve s preostalimi državami članicami evrskega območja, pa bi lahko prišlo še do dodatnih škodljivih učinkov, opozarjajo v ZBS.",0
"Novo mesto - Približno 190 Labodovih delavcev je v četrtek na svoje račune dobilo nakazano plačo za januar. Franc Gajšek, ki prek svojih podjetij obvladuje večino Laboda, je tako izpolnil obljubo, ki jo je dal po torkovem sestanku s predstavniki sindikata. ""Kako bo s februarskimi plačami, pa vam bom povedal prihodnji petek,"" je dejal Gajšek. Kot je napovedal že v torek, je okoli 200.000 evrov za januarske plače delavcev zagotovil iz kakšnega drugega svojega podjetja, za naprej pa računa na pomoč bank in drugih finančnih institucij. ""Računovodstvu v Labodu sem naročil, da mi pripravijo vso potrebno dokumentacijo o poslovanju. Brez papirjev se ne morem pojaviti na bankah,"" dodaja Gajšek, ki verjame v prihodnost Laboda, vendar bo po njegovih besedah potrebno finančno in kadrovsko prestrukturiranje družbe. Predimenzionirane naj bi bile predvsem režijske službe, kjer naj bi odpustili dvajset ljudi, v proizvodnji pa bodo število zaposlenih zmanjševali z upokojitvami in drugimi ""mehkimi"" načini.",1
"Dva tedna po tem, ko je cena bencina poskočila na rekordno vrednost, se bodo namreč prav vsi naftni derivati nekoliko pocenili. Najbolj se bo pocenil 98-oktanski bencin, ki bo po novem za 1,6 centa na liter cenejši. Bencin bi lahko bil smešno poceni, če ne bi bilo toliko trošarin, davkov in prispevkov. Preverite, kdo je kriv za tako drago gorivo? Opolnoči se bodo znižale cene naftnih derivatov. Najbolj se bo pocenil 98-oktanski bencin, in sicer za 1,6 centa na liter. Po novem bo liter stal 1,24 evra. Za liter 95-oktanskega bo treba odšteti 1,214 evra ali za 1,4 centa manj kot do zdaj. Ceno dizelskega goriva so le za malenkost popravili navzdol, na 1,172 evra na liter, medtem ko je za liter avtoplina tako kot do zdaj treba odšteti 0,699 evra. Pocenilo se bo tudi kurilno olje, po novem bo liter stal 0,742 evra, so sporočili s Petrola. Spomnimo, da je bil zadnja dva tedna bencin rekordno drag, in to kljub temu, da je vlada znižala trošarine. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja.",1
"Rusija napoveduje uporabo sile, če bo Gruzija nadaljevala s ""provokacijami"" na Kavkazu Rusija si pridržuje pravico do uporabe sile, če bo Gruzija nadaljevala ""provokacije"" na Kavkazu, je danes, teden dni pred obletnico rusko-gruzijske vojne, sporočilo rusko ministrstvo za obrambo in obtožilo Gruzijo, da je v zadnjih štirih dneh nekajkrat s topništvom in granatami obstreljevalo prestolnico Južne Osetije, Chinvali. ""Takšne akcije resno skrbijo rusko obrambno ministrstvo. Če se bodo takšne provokacije nadaljevale, si obrambno ministrstvo pridružuje pravico do uporabe sile,"" je v sporočilu za javnost zapisalo rusko ministrstvo. Gruzija: Rusko sporočilo zaskrbljujoče Tiskovni predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili je zanikal, da bi prišlo v zadnjih dneh do kakršnega koli obstreljevanja. Hkrati je Utiašvili rusko sporočilo za javnost označil za ""zelo zaskrbljujoče"". Dodal je, da Rusija morda ""išče pretvezo"" za vojaško akcijo proti Gruziji. ""Upamo, da bo mednarodna skupnost obsodila tovrstna ruska očitna agresivna dejanja,"" je še dejal. Tiskovni predstavnik opazovalne misije EU (EUMM) v Gruziji Steve Bird je sporočil, da so opazovalci v soboto zjutraj preverili tovrstna poročila, a niso našli nobenih dokazov o streljanju.",0
"Prihodki skupine so se povečali za 16,5 odstotka Skupina Gorenje , ki jo vodi Franjo Bobinac (na sliki), je lani ustvarila 1,38 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 16,5 odstotka več kot leta 2009, so sporočili iz družbe. Brez upoštevanja učinka skandinavskega proizvajalca vrhunskih gospodinjskih aparatov Asko , ki ga je Gorenje prevzelo julija, so prihodki od prodaje zrasli za 11 odstotkov. Čisti dobiček skupine je znašal 20 milijonov evrov, kar pomeni, da je Gorenje čisto dobičkonosnost izboljšalo za 32,3 milijona evrov. Skupina je dosegla dobiček iz poslovanja (EBIT) v višini 56,44 milijona evrov in s tem za dobrih 364 odstotkov presegla EBIT, ustvarjen v letu 2009. Gorenje je raslo hitreje od trga aparatov za dom za 2,8 odstotne točke in pod lastnimi blagovnimi znamkami prodalo skoraj 90 odstotkov izdelkov, kar je največ doslej.",1
"Če imate 50-litrski rezervoar in točite najcenejši bencin, boste po novem zanj odšteli 2,5 evra manj. Cenejša bosta tudi dizel in kurilno olje. 50-litrski rezervoar 95-oktanskega bencina danes stane 43,85, po polnoči pa boste zanj odšteli 41,35 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči spremenile skladno z vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina bo cenejši za 0,05 evra in bo po novem stal 0,827 evra na liter. 0,049 evra manj na liter bo treba odšteti tudi za 98-oktanski bencin, ki bo stal 0,85 evra. Cenejša bosta tudi dizel in kurilno olje. Cena dizelskega goriva se bo znižala za 0,062 evra, na 0,914 evra na liter, cena kurilnega pa za 0,06 evra, na 0,583 evra na liter. Manj nafte? Organizacija držav izvoznic nafte Opec medtem razmišlja o morebitnem znižanju proizvodnje nafte. Odločitev bo sprejeta prihodnji mesec, do občutnega znižanja proizvodnje pa bo prišlo, če bodo cene na naftnem trgu še naprej padale, je izjavil generalni sekretar naftnega kartela Abdulah Salem al Badri. Če je v Opecovi moči, ne bo okleval pri umiritvi razmer na naftnem trgu, je dejal. Države Opeca sicer v svetovnem merilu načrpajo približno 40 odstotkov nafte. Letos so že dvakrat znižali obseg načrpane nafte, skupno za dva milijona 159-litrskih sodov dnevno.",1
"Pocenitev telekomunikacij V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 2,3 odstotka, na mesečni ravni so se cene znižale za 0,1 odstotka, je sporočil državni Statistični urad RS. Oktobra je bila inflacija na letni ravni v Sloveniji 2,7-odstotna, prav tolikšna je bila novembra lani. Povprečna 12-mesečna rast je bila novembra letos 2,5-odstotna, v istem obdobju lani pa 1,8-odstotna. Skupna rast cen v letošnjem letu ostaja na ravni preteklega meseca, to je pri treh odstotkih. Najizrazitejši dvig cen na letni ravni je država novembra zaznala v skupinah gostinske in nastanitvene storitve za 9,7 odstotka ter alkoholne pijače in tobak za 9,5 odstotka. Sledile so skupine izobraževanje, hrana in brezalkoholne pijače, prevoz, raznovrstno blago in storitve, stanovanje, rekreacija in kultura ter zdravje. Obleka in obutev, gostinstvo in nastanitve V povprečju nižje cene pa so statistiki zaznali v skupinah komunikacije za 3,3 odstotka, obleka in obutev za 1,7 odstotka ter stanovanjska oprema za 1,2 odstotka. V skupini gostinske in nastanitvene storitve so se cene gostinskih storitev v povprečju zvišale za 12,2 odstotka, cene nastanitvenih storitev pa za 2,7 odstotka. V skupini alkoholne pijače in tobak je bil tobak v povprečju dražji za 12,3 odstotka, alkoholne pijače pa za 5,1 odstotka. Hrana in brezalkoholne pijače V enem letu so se v skupini hrana in brezalkoholne pijače v povprečju najbolj podražili sadje za 11,8 odstotka in zelenjava za 9,8 odstotka, med brezalkoholnimi pijačami pa kava, čaj in kakav za 6,4 odstotka. V povprečju cenejši so bili samo izdelki iz podskupine olje in maščobe. Precej dražji letalski prevozi Na dvig cen v skupini prevoz so najbolj vplivale višje cene letalskega potniškega prevoza za 19,6 odstotka ter goriv in maziv za 11,6 odstotka, med pocenitvami pa velja omeniti nižje cene cestnega potniškega prevoza za 9,1 odstotka in osebnih avtomobilov za 4,6 odstotka. Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 2,4 odstotka, cene storitev pa za 2,3 odstotka. 0,1-odstotna deflacija Novembra so se cene življenjskih potrebščin četrtič letos v povprečju znižale, tokrat, kot omenjeno, za 0,1 odstotka. Skupno rast cen so znižale predvsem nižje cene pogonskih goriv za 0,2 odstotne točke, saj so bile cene goriv in maziv v skupini prevoz nižje za 3,7 odstotka. V tej skupini so se pocenili tudi osebni avtomobili za 0,5 odstotka. Na znižanje skupne rasti cen so vplivale tudi nižje cene izdelkov in storitev iz skupine stanovanje, predvsem plina. Plin je bil tako cenejši za 6,7 odstotka, daljinska energija za 3,5 odstotka in tekoča goriva za 1,6 odstotka. Na drugi strani pa so se podražili trda goriva ter storitve za vzdrževanje in popravilo stanovanja. Skupno rast cen so za 0,1 odstotne točke znižale še 1,7 odstotka nižje cene pohištva in opreme iz skupine stanovanjska oprema. Nižje so bile tudi cene gospodinjskih naprav, izmed podražitev pa so najbolj izstopale višje cene steklenine, posode in pribora. Novembra so bile cene oblačil višje za 3,4 odstotka, kar je k mesečni inflaciji prispevalo 0,2 odstotne točke. 0,1 odstotne točke so k skupni mesečni rasti prispevale še podražitve drugih storitev, povezanih z delovanjem prometnih sredstev za 5,4 odstotka, najbolj višje cene letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Blago se je na mesečni ravni pocenilo za 0,3 odstotka, storitve pa so se za prav toliko podražile. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra 2,8-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,7-odstotna. Mesečna rast cen je bila negativna, in sicer minus 0,2-odstotna, navajajo statistiki.",0
"Ljubljana - ""Nihče ne more natančno napovedati gibanja cene nafte v prihodnosti, lahko pa ugotovimo, da bo srednjeročno ostala na visokih nivojih,"" je včeraj na predstavitvi poročila o razmerah na energetskih trgih povedal Tit Erker, ekonomist pri družbi British Petrol (BP). Za razumevanje, zakaj cena nafte prihaja v ospredje ekonomskih vprašanj, je treba poznati zgolj nekaj številk, realna cena nafte je na rekordni ravni, višji tudi od konca sedemdesetih let, v zadnjih desetih letih je cena nafte narasla za več kot desetkrat, odkar BP pripravlja tovrstno poročilo se je prvič zgodilo, da je cena nafte rasla šest let zapored& Po mnenju Erkerja je glavno vprašanje, ali gre pri rekordnih cenah nafte zgolj za ciklično komponento ali pa prihaja do strukturnih sprememb v svetovnem gospodarstvu. ""Situacija je na prvi pogled zelo podobna tisti iz sedemdesetih let, vendar lahko opazimo pomembne razlike,"" pravi Erker. Tu gre predvsem za dejstvo, da povpraševanje v tolikšni meri ne sledi rasti bruto domačega proizvoda, kot se je to dogajalo v tistem času. Kot drugo pa je opazen velik premik, kar zadeva deleže držav v svetovni gospodarski rasti. ""Če smo še pred letom 2000 lahko govorili, da gospodarsko rast poganjajo predvsem države OECD, se je to v tem tisočletju močno spremenilo,"" razlaga Erker in dodaja, da je delež razvijajočih se držav v gospodarski rasti več kot polovičen, pri rasti potrošnje primarnih goriv pa blizu 90 odstotkov. V teh državah se pojavlja posebnost, da države subvencionirajo potrošnjo goriv, kar izkrivlja zaznave potrošnikov in posledično pripelje do višje potrošnje. Potrošnja goriv se je tako povečala zgolj v državah nečlanicah OECD in v državah izvoznicah nafte. Na strani ponudbe pa je po Erkerjevem mnenju največji vpliv imelo zmanjšanje količine načrpane nafte v lanskem februarju. Kot pravi Erker, je OPEC v zadnjem času izjemno uspešen pri krojenju cen, saj imajo Savdijci na račun več kot polovice prostih kapacitet izjemno velik manevrski prostor. To tudi omogoča stabilnost kartela, ki tako lahko maksimizira ceno. Glede ugibanj, ali imajo špekulanti vpliv na cene nafte, je Erker zelo skeptičen, ravno tako pa meni, da imajo rafinerije celo presežne zmogljivosti. Za konec je Erker ugotovil, da se v sedanjem času srečujemo s strukturnim premikom ter da zato še nekaj časa ne gre pričakovati padca cen. ""Imamo milijardo ljudi, ki jim je treba priskrbeti energijo,"" zaključuje Erker.",0
"Potovanja na priljubljene destinacije so aktualna vedno in ves čas, a če se želite izogniti gneči, visokim cenam in s tem privarčevati nekaj denarja, preberite, kdaj je najprimernejši in najugodnejši čas za oddih. Big Ben, londonska ikona Kdaj je pravzaprav idealen čas za potovanje in ogled priljubljenih destinacij po svetu? Vse je odvisno od kraja, kamor se odpravljamo. Pri potovanju lahko privarčujemo tudi do 50 odstotkov redne cene. To sicer ne pomeni, da je potovanje poceni, a vendar lahko postane dostopnejše in primernejše za naš proračun. Oglejte si nekaj destinacij po svetu, privarčujte nekaj denarja in se odpravite na oddih v času, ko so cene najnižje! London Funt je v zadnjem času postal cenejši kot kadar koli prej, kljub vsemu je London znan kot zelo drago mesto, kjer vam bodo hoteli izpuliti zadnji cekin. Privarčujete lahko med obiskom zunaj glavne sezone, to je od začetka novembra pa vse tja do konca marca. V tem času je možno dobiti prenočišča po najnižji ceni. Havaji To otočje spada med dražje počitniške destinacije, a je recesija zahtevala svoj davek tudi pri njih, saj je cena prenočišč sunkovito padla. Tako vas bo let do želene destinacije stal tretjino manj kakor prejšnje leto. Nizka sezona traja od septembra do zgodnjega decembra in če vas ne moti nekaj morebitnih kapljic dežja, je to zagotovo prava odločitev za vas. Preberite še, kdaj potovati v Rim, kamor vodijo vse ceste, kdaj je najbolje iti na Bahame, zakaj se zdaj splača na Florido v Disney World, kako močno popuščajo hotelirji v New York Cityju in kako si lahko privoščite več Pariza, mesta luči. Plaža Haena, Kauai, Havaji",1
"Predsednik vlade Janez Janša se je v sklopu zasedanja Generalne skupščine ZN srečal z Banom Ki Munom in obiskal ""točko nič"". Predsednik vlade Janez Janša se je v sklopu obiska v New Yorku, kjer se udeležuje zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, srečal z generalnim sekretarjem Organizacije združenih narodov Banom Ki Munom, s katerim sta govorila o prednostnih nalogah ZN in Evropske unije v času predsedovanja povezavi. O Kosovu in podnebnih spremembah Na srečanju z Banom Ki Munom je Janša govoril predvsem o prioritetah slovenskega predsedovanja EU prihodnje leto. © BOBO Kot je dejal Janša sta v pogovoru z Ban Ki Munom pregledala prioritete slovenskega predsedovanja EU. ˝V zvezi s tem smo govorili o pripravah na konferenco ZN o podnebnih spremembah decembra na Baliju,˝ je dejal Janša. Dodal je še, da je ˝prihodnje leto tudi leto medkulturnega dialoga, kar je ena od prioritet slovenskega predsedovanja˝. Poleg tega pa sta se dotaknila tudi vprašanju prihodnjega statusa Kosova. Kot je povedal Janša, sta z Banom ugotovila, da so bila uvodna pričakovanja bolj optimistična - v smislu, da se bo vprašanje statusa Kosova lahko rešilo že letos. ""Tako, kot se je sedaj obrnilo, pa bo to eno težjih vprašanj, s katerimi se bomo ubadali v prvi polovici prihodnjega leta,"" je poudaril. Srečanje s Solano Janša se je sestal tudi z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierjem Solano. Seznanil ga je s pismom, ki ga je poslal evropskim kolegom v zvezi z vprašanjem Kosova in vprašanji, ki bi jih morali na Zahodnem Balkanu reševati prioritetno. Janša obiskal tudi ˝točko nič˝ Predsednik vlade Janez Janša, ki bo obisk v New Yorku zvečer po našem času zaključil z nastopom na splošni razpravi tokratnega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, je sicer že obiskal prizorišče terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001 na jugu Manhattna oziroma t.i. točko nič. Janša si je ogledal gradbišče, kjer sta nekoč stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra (WTC), zvečer pa se je srečal s predstavniki slovenske skupnosti v New Yorku. Vpisal pa se je tudi v spominsko knjigo in, kot so sporočili iz slovenske delegacije, zapisal: ˝ Iskren prikaz bolečine in tragike z vidika teh, ki so postali udeleženci 9/11, dnevu, ki je spremenil pogled sveta na vprašanje vojne in miru. Čutimo z bolečino vseh, ki so tu izgubili najdražje, in delamo vse, kar je v naši moči, da se nikjer nikoli kaj takega ne bi več povrnilo˝. Na številnih srečanjih tudi Rupel Janša je obisk v New Yorku izkoristil tudi za obisk muzej na mestu, kjer sta se 11. septembra 2001 zrušila ˝dvojčka˝. © BOBO",1
"Simbol demokracije in vodja opozicije v Mjanmaru Aung San Suu Kyi je v prvem političnem govoru po sedmih letih, ki jih je preživela v hišnem priporu, danes pred več tisoč privrženci zagotovila, da se bo še naprej borila za človekove pravice in vladavino prava Simbol demokracije in vodja opozicije v Mjanmaru Aung San Suu Kyi je v prvem političnem govoru po sedmih letih, ki jih je preživela v hišnem priporu, danes pred več tisoč privrženci zagotovila, da se bo še naprej borila za človekove pravice in vladavino prava. Dan po tem, ko jo je vojaška hunta po sedmih letih izpustila iz hišnega pripora, je Nobelova nagrajenka za mir danes govorila kakim 5000 privržencem pred sedežem svoje, letos razpuščene stranke Narodna liga za demokracijo (NLD) v prestolnici Yangon. Verjamem v človekove pravice ""Verjamem v človekove pravice in verjamem v vladavino prava. Vedno se bom borila zanju,"" je dejala navdušeni množici, ki ji je ob silovitem ploskanju klicala: ""Radi imamo Suu"". Poudarila je, da želi delati z vsemi demokratičnimi silami in da potrebuje podporo ljudi. Suu Kyi se je pred tem na sedežu stranke sestala s tujimi diplomati, ki imajo sedež v Yangonu. Danes naj bi se sestala tudi z novinarji, se udeležila pogreba bližnjega prijatelja ter obiskala pagodo Shwedagon.",1
"Ljubljana - Več državnih institucij je v postopkih neodplačnega prenosa in prodaje deležev Splošne plovbe ugotovilo evidentne kršitve zakonodaje in sume storitev kaznivih dejanj, zaradi česar je nerazumljivo, da državni organi v tem primeru ne ukrepajo, navajajo v družbi Mercata. ""Namesto, da bi se postopki izpeljali transparentno, se državno pravobranilstvo trudi, da do vsebinske razprave očitanih nezakonitosti ne bi prišlo,"" je v izjavi za javnost zapisal predsednik uprave Mercate Marko Mencin in dodal, da Republiko Slovenijo v odprtih pravnih postopkih zastopa nekdanji sekretar na pravosodnem ministrstvu in sedaj državni pravobranilec Robert Marolt, ki je bil na ta položaj imenovan le tri dni pred iztekom mandata prejšnje vlade. Pri tem Mercata od državnega pravobranilstva, ki razpolaga z vsemi potrebnimi dokazi, pričakuje in zahteva, da bo takoj sprožilo vse potrebne postopke za razveljavitev pogodb v postopku prodaje Splošne plovbe in ugotavljanje kazenske odgovornosti vseh vpletenih. ""V nasprotnem primeru pa naj javnosti sporoči, kateri minister iz vlade mu je dal navodilo, da naj v primeru z vsemi potrebnimi dokazi podprtega uradno pregonljivega kaznivega dejanja ne ukrepa,"" pravijo. Dodajajo še, da niti okrožno niti višje sodišče v Ljubljani nista zavrnili njihove zahteve glede ničnosti neodplačnega prenosa 43,20-odstotnega deleža Splošne plovbe iz Republike Slovenije na Slovensko odškodninsko družbo (Sod), in o tem sploh nista odločali, saj Mercati nista priznali pravnega interesa in sta tožbo zavrgli brez vsebinske obravnave. ""Pri tem je potrebno pojasniti, da je tudi višje sodišče prikrivalo okoliščine prenosa s sklicevanjem na navidezno dražbo, ki je potekala več kot leto dni po nezakonitem prenosu in nima s tožbenim zahtevkom prav nobene povezave,"" je še zapisal Mencin. S tem so se odzvali na pisanje časnika Delo, ki ga je povzela tudi STA, češ da je višje sodišče v Ljubljani zavrnilo tožbo Mercate, ki je zahtevala razveljavitev pogodbe z 8. junija 2006, s katero je država 43,2-odstotni delež v portoroški Splošni plovbi neodplačno prenesla na Sod. Sodišče je tožbo Mercate, ki je 24,25-odstotna lastnica Splošne plovbe, zavrnilo pravnomočno, je pisalo Delo. Država je 43,2-odstotni delež v Splošni plovbi leta 2006 neodplačno prenesla na Sod, Kapitalska družba (Kad) in Sod pa sta nato v Splošni plovbi od Banke Koper pridobila vsak še 5,25-odstotni delež. Brez deleža Banke Koper v Splošni plovbi namreč ne bi imela večinskega deleža. V začetku leta 2007 sta se Sod in Kad odločila, da prodata 29,6-odstotni delež v Splošni plovbi, v družbi pa obdržita 25 odstotkov plus eno delnico. Delež sta prodala nemškemu ladjarju Döhleju, na javni dražbi pa je sodelovala tudi Mercata. Sodišče je ugotovilo, da Mercata pri prodaji deleža nemškemu ladjarju ni bila v neenakopravnem položaju. ""V postopku dražbe je imela vse možnosti enakopravnega konkuriranja. Omenjeni delež bi na dražbi lahko odkupila, če bi podala najvišjo ponudbo,"" je ocenilo sodišče.",0
"Po znižanju bonitetne ocene Španije je bonitetna hiša Fitch znižala še dolgoročne ocene kreditnega tveganja 18 španskih bank, 15 bankam pa je znižala tudi ocene vitalnosti. Donos do dospelosti 10-letne španske obveznice je dosegel najvišjo raven od uvedbe evra. V Fitchu so svojo odločitev o bonitetnih ocenah bank utemeljili z znižanjem bonitetne ocene države z A na BBB, za katerega so se odločili 7. junija. Prav tako so pri izračunu novih bonitetnih ocenah upoštevali tveganje, da bi se lahko obseg slabih posojil v določenih bankah še povečeval. V bonitetni hiši so sicer opravili stresne teste španskega bančnega sistema kot celote in posameznih bank. Na podlagi ugotovitev ocenjujejo, da bi španske banke potrebovale med 50 in 60 milijardami evrov svežega kapitala. Fitch je nekaterim bankam bonitetne ocene znižal za dve stopnji, pri še nekaterih pa je obete iz stabilnih spremenil v negativne. Največjima bankama, Banco Santander in Banco Bilbao Vizcaya Argentaria BBVA, je ocene znižal že v ponedeljek. Znižanja dolgoročnih ocen kreditnega tveganja odražajo podobne pomisleke, kot smo jih izrazili pri znižanju bonitetne ocene države Španije, ob tem pojasnjujejo v Fitchu. Izpostavljajo predvsem napoved, da bo Španija letos in prihodnje leto tičala v recesiji. Današnja poteza je prizadela izključno domače bančne institucije. Njihova sposobnost ustvarjanja dobička, tveganje, dostop do financiranja in stroški le-tega so močno odvisni od španskega gospodarstva in nepremičninskega trga, pravijo analitiki bonitetne hiše. V Fitchu so danes poudarili tudi, da dogovor Španije z evroskupino, v skladu s katerim so Španiji zagotovljena evropska sredstva za dokapitalizacijo bančnega sektorja, ne bo pozitivno vplival na bonitetno oceno države. Pravijo namreč, da so možnost pomoči že upoštevali pri svoji prejšnji oceni. Španija je vse bolj pod pritiskom vlagateljev, ki za njene dolžniške papirje zahtevajo vse večje donose. Zahtevana donosnost se je po podatkih sistema Factsheet danes povzpela vse do 6,81 odstotka. Močni so tudi pritiski na Italijo, saj se je donos do dospelosti njene 10-letne obveznice zvišal na 6,156 odstotka. Po mnenju vlagateljev gre za čisto paniko na finančnih trgih. Ti pred grškimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo potekali ta konec tedna, pospešeno vlagajo v dolarje in v denar ter se izogibajo vsakršnemu tveganju. Dolžniške težave držav z evrom znižujejo tudi vrednost skupne evropske valute. Ta je trenutno vredna okoli 1,2443 dolarja, potem ko je bila še opoldne nad vrednostjo 1,25 dolarja. Španija je v soboto potrdila, da bo zaprosila za sredstva evropskega začasnega sklada za zaščito evra EFSF, s katerimi bo dokapitalizirala bančni sektor. Evroskupina je sporočila, da državi ponujajo do 100 milijard evrov. V zameno za ta denar bo morala Španija izvesti reformo bančnega sektorja.",0
"Ljubljana - Leopold Poljanšek, predsednik uprave ljubljanske tovarne zaves Velana in večinski lastnik Marlesa, se je odločil poslati Gostinstvo Žalec v likvidacijo. Slednjo so minuli teden že potrdili lastniki Gostinstva Žalec, med katerimi so največje prav družbe, prek katerih Poljanšek obvladuje svoje poslovno omrežje. Lastniki Gostinstva Žalec od likvidacije sicer ne bodo imeli nobenih koristi, saj je bila likvidacijska masa ocenjena na nič oziroma komaj zadošča za pokritje vseh obveznosti. Od družbe, ki je imela še leta 2007 več kot 50 zaposlenih, je ostala le še ""lupina"". Po dostopnih podatkih ima Gostinstvo Žalec trenutno v lasti le še del večstanovanjske stavbe v Žalcu ter deleže v družbah K-Fin, IMP Tehnomont in Niton. Vse omenjene družbe prek verige podjetij obvladuje prav Poljanšek. Zaradi tega je pričakovati, da bo Gostinstvo Žalec izplačala prav katera od njegovih družb, saj so te družbe za zunanje investitorje nezanimive. Čeprav po likvidaciji ne bo ostalo nič premoženja za lastnike, jo je podprla tudi stečajna upraviteljica D Naložb (40-odstotna lastnica Gostinstva Žalec) Branka Remškar. ""Predlog za likvidacijo sem podprla, saj to v ničemer ne spremeni vrednosti naložbe (D Naložbe so celotno naložbo že odpisale, op. p.). Vodstvo Gostinstva Žalec mi je pojasnilo, da družba ne opravlja več nobene dejavnosti in ima le še tri naložbe,"" nam je pojasnila Remškarjeva. Tik pred iztekom minulega leta je sicer Gostinstvo Žalec prodalo tudi nekatere manjše naložbe in slabe štiri odstotke prednostnih delnic KD Group. Vrednost posla ni znana, po podatkih Centralne klirinško depotne družbe KDD pa je omenjeni paket delnic kupila družba Katena, ki jo prek verige podjetij obvladuje prav Poljanšek. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Zaradi sodnih zaostankov mora Slovenija znova plačati odškodnino. Tožbo je tožnica vložila, ker slovenska sodišča desetletja niso odločila o višini odškodnine za leta 1970 nacionalizirano hišo. Sodišče je razsodilo, da je Slovenija kršila 6. in 13. člen evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šesti člen določa pravico do poštenega sojenja v razumnem roku, 13. člen pa pravico do učinkovitega pravnega varstva na domačih sodiščih. Zato mora tožnici izplačati 12 tisoč evrov odškodnine. Sodišče je zavrnilo argument Slovenije, da tožnica v Sloveniji ni izkoristila vseh pravnih sredstev. Tožnica je primer prevzela, potem ko je prvotni tožnik, njen oče, leta 2008 umrl, ne da bi po 37 letih doživel, da bi slovenska sodišča odločila o odškodnini. Sodišče v Strasbourgu je ob tem izrazilo presenečenje nad dejstvom, da čeprav je leta 2007 v Sloveniji začel veljati zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, v postopku ni prišlo do bistvenega napredka in je še vedno na prvi stopnji. Zaradi določila v zakonu, da je zahtevo za odškodnino zaradi sodnih zaostankov mogoče zahtevati šele po koncu sodnih postopkov, pa tožnik in njegova naslednica nista mogla vložiti niti zahteve za pravično zadoščenje, sodišče med drugim navaja v razsodbi.",0
"V zadnjem času slovenske zavarovalnice beležijo številne poskuse uveljavljanja škode na podlagi lažnih zahtevkov. To sicer ni nič nenvadnega, saj v teh časih mnogo ljudi išče načine, kako na hiter način priti do večje vsote denarja ... Finančna stiska jih pripelje tako daleč, da storijo kar kaznivo dejanje. Zavarovalniške goljufije svetovne zavarovalnice vsak dan stanejo na milijarde dolarjev. Nič čudnega, da v teh težkih finančnih časih, ko gre pogosto za dejanja iz obupa, zavarovalnice opažajo več poskusov goljufij kot sicer. Pri tem pa niso nobena izjema tudi slovenski goljufi, ki vneto iščejo pretkane načine, s katerimi bi se finančno okoristili. Zanimiv je na primer nedaven primer, ko je lastnik neke nepremičnine želel izkoristiti naravno nesrečo v svoj prid. Po toči, ki je lomastila sorazmerno blizu njegove hiše, je hitro odšel razbiti okna in delno tudi vrata, češ da naj bi jih razbila toča. Ker naj bi okna in vrata nameraval menjati v kratkem, je seveda poskusil do denarja priti kar prek zavarovalnine. In kako so ugotovili prevaro? Zavarovalniški agent je hitro ugotovil, da v neposredni okolici hiše ni poškodovanih objektov zaradi toče, sum poskusa zlorabe pa so pozneje potrdili tudi z natančnim radarskim prikazom padavin. Poleg številnih navideznih kraj delov ali celo celih avtomobilov pa se v zadnjem času občutno povečuje število dogovorjenih prometnih nesreč, ki se zgodijo po precej podobnem scenariju. Preverite, kaj vse se dogaja!",0
"V evroobmočju so od junija lani pa do junija letos cene upadle za 0,1 odstotka. Imeli smo torej deflacijo V evroobmočju smo imeli od junija lani pa do junija letos 0,1-odstotno deflacijo, poroča Eurostat. Analitiki so napovedovali 0,2-odstotni upad cen. Inflacija je na letni ravni tako krepko pod dvema odstotkoma, kolikor je največ, kolikor bi brez vmešavanja še dopustila Evropska centralna banka. Obeta se nam nadaljnji upad cen V prihodnost obrnjena indeksa cen na tovarniškem dvorišču tako v Franciji kot tudi Italiji napovedujeta nadaljevanje upada cen za potrošnike. Od maja lani pa do maja letos so se cene na tovarniškem dvorišču v obeh državah namreč precej znižale. V Franciji so bile maja letos cene na tovarniškem dvorišču za 6,7 odstotka, v Italiji pa za 6,1 odstotka nižje kot leto poprej.",1
"Na zavodu za zaposlovanje se bodo potrudili, da bodo delavci dobili nadomestilo Najprimernejša rešitev bi bila, da se terjatve banke konvertirajo v lastniške deleže in se tako iztisnejo obstoječi lastniki, je vložitev zahteve za stečaj ajdovskega gradbenega podjetja komentiral Virant. Na ta način bi po Virantovem mnenju podjetje ohranili pri življenju. Lahko bi ga sanirali, pozneje pa bi ga banka lahko pod ugodnimi pogoji prodala. Tako bi obdržali podjetje, delovna mesta in s tem močnega gradbinca v Sloveniji, je še ocenil predsednik Državljanske liste. V primeru Primorja je po mnenju predsednika DL-ja Gregorja Viranta namreč spet zatajila Nova Ljubljanska banka. Rubežniki so že na delu S tovarniškega dvorišča Primorja Mehanizacije so rubežniki odpeljali številne stroje, čemur so se zaposleni uprli in do prihoda sodnega izvršitelja preprečili odvoz. Stroje in vozila so želeli odpeljati nekateri upniki in lizinške hiše. Vendar so jim to z zaporo preprečili delavci, ki so se že zjutraj zbrali pred stavbami Primorja. Razmere so nato pomirili predstavniki koordinacije sindikatov v Primorju, ki so od rubežnikov zahtevali dokumente. O propadu slovenskega gradbeništva bodo govorili tudi v današnji oddaji Studio ob sedemnajstih na prvem programu Radia Slovenija. Preberite si tudi Gradbeništvo se sesuva vase, a priložnosti je precej Pozneje je v Primorje Mehanizacijo prišel tudi sodni izvršitelj, da so razjasnili zaplet. Tisti rubežniki, ki so imeli s seboj vso potrebno dokumentacijo, so zarubljene stroje lahko odpeljali. Med njimi je bilo veliko skoraj novih delovnih strojev in tovornjakov, pa tudi zadnji osebni avtomobil, ki ga je v zadnjih mesecih uporabljala uprava Primorja. Volf Če sodišča ne bodo pohitela, ne bo nič ostalo Vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf je dejal, da od sodišča pričakuje hitro odločanje o stečaju, saj v nasprotnem primeru stečajnemu upravitelju ne bo ostalo kaj dosti lastnine, ki bi jo lahko prodal za poplačilo upnikov. Le stečajni upravitelj lahko ustavi ta rubež, ki smo mu priča v zadnjih tednih, je dejal Volf. Kljub vloženemu predlogu za stečaj se stavka zaposlenih nadaljuje. Tudi delavci, ki niso dobili aprilske plače, pričakujejo hitro odločanje sodišča o predlogu stečaja, saj bodo šele po prehodu v brezposelnost lahko dobili nekaj sredstev za preživetje. Ob stečaju Primorja, Primorja Avtoservisa in Primorja Instalacij bo brez dela ostalo okrog 750 delavcev. Primorje, vzorčna zgodba slovenske tranzicije Z včerajšnjo vložitvijo predloga za stečaj je pod bremenom prevelikih lastninskih apetitov in finančnega izčrpavanja klonilo še zadnje veliko gradbeno podjetje v državi, je za Radio Slovenija poročal Valter Pregelj. Delavci Primorja, ki zaradi težav z izplačilom plač in drugih prejemkov stavkajo že četrti teden, želijo namreč končati večmesečno poslovno in človeško agonijo, sprenevedanje uprave in lastnikov ter manipulacije z morebitnimi vlagatelji. Zgodba Primorja je v marsičem podobna propadu drugih velikih gradbenih družb pri nas vzpon z avtocestnimi in drugimi državnimi deli, lastniško obvladovanje prek holdinga in tajkunski odkup s posojili, za katere menedžerji zastavijo skoraj vse delnice matične družbe, afere zaradi zemonskega sporazuma in Čiste lopate , kriminalistične preiskave in sodni pregoni, upad poslov in nezmožnost vračanja posojil. Črnigoj ni nič vedel, ostalo je za 300 milijonov evrov dolgov Nekdanji ajdovski gradbeni baron Dušan Črnigoj je na vse to pred dvema letoma odgovarjal zviška Nič ne vem o tem. Nič nisem videl. Vegrad se v Primorju ne more ponoviti. Delavci mu danes izrekajo sodbo 58 let v Primorju ste nam ukradli. Na zahtevo bank upnic se je Črnigoj oktobra lani po 27 letih vodenja umaknil in ajdovsko gradbeno družbo je prevzela Marjana Novak, toda zdržala je samo pol leta, nato so vajeti v svoje roke vnovič vzeli lastniki, Črnigoj pa je iz ozadja vodil in zavlačeval igro s fantomskim vlagateljem. Rezultat sto- in večmilijonski dolgovi do bank, dobaviteljev in drugih upnikov, rubeži, izvršbe in odtujevanje Primorjevega premoženja. Bodo delavci dobili vsaj nadomestilo? Vodja stavkovnega odbora Damjan Volf ter delavci in lokalna skupnost upajo na čim prejšnji začetek stečajnega postopka. Z novogoriškega zavoda za zaposlovanje direktorica Lučila Hvala sporoča Mi bomo dali vse od sebe, da bodo lahko presežni delavci dobili pravico do denarnega nadomestila. Propad Primorja ni samo udarec slovenskemu gradbeništvu, še enkrat razkriva podjetniško moralo tranzicije čim dlje polni svoje in žepe svojih prijateljev - na tuj račun.",0
"Ajdovščina - Koordinacija sindikatov v Primorju kljub napovedim od uprave še ni dobila potrdila, da je bil nakazan denar za zaostale plače, kar v koordinaciji razumejo, kot da denarja ni, je povedal sindikalist Bojan Kramar. Tako so sindikati potrdili sklep, da v ponedeljek ob 7. uri začnejo stavkati. V upravi zadeve zaenkrat ne komentirajo. Med sestankom koordinacije sindikatov, ki se je začel ob 14. uri, jim je tiskovna predstavnica družbe sicer prišla sporočit, da bo uprava sindikatom najkasneje do 15.30 dala pisno potrdilo, da je denar prišel in da je na računu Cestnega podjetja Nova Gorica, kar naj bi predstavljalo zagotovilo, da bodo sredstva nato prenakazana delavcem, je pojasnil sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko Kramar. Bodo zaposlenim danes nakazali denar? ""Potrdila nismo prejeli, kar v stavkovnem odboru razumemo, kot da denarja ni,"" je nadaljeval Kramar. Posledično bodo v skladu z že sprejetimi sklepi v ponedeljek ob 7. uri začeli stavko. Glede na poslovni čas bank se do ponedeljka namreč očitno ne more zgoditi nič novega, je še navedel Kramar, ki pa je dopustil možnost, da se morebiti kaj spremeni v ponedeljek v času izvajanja stavke. Vodja odnosov z javnostmi v Primorju Ivana Bratož je povedala, da zadeve zaenkrat še ne more komentirati, prav tako pa ni odgovorila na vprašanje, ali bodo danes zaposlenim nakazali denar. Sindikati terjajo izplačilo razlike marčevskih plač in poravnavo prispevkov za socialno varnost zaposlenih za zadnje tri mesece. Uprava Primorja je sicer v sredo sindikalistom predstavila načrt za poplačilo obveznosti z naslova plač in prispevkov ter s tem delno izpolnitev stavkovnih zahtev. Še zadnje veliko gradbeno podjetje pri nas Nova uprava Primorja je napovedala, da naj bi denar za plače prispeval strateški partner, s katerim se dogovarjajo za 30-milijonsko dokapitalizacijo. Med prednostnimi nalogami nove uprave, ki jo vodi Darko Valenčič, v njej pa sta tudi Štefan Činč in Sebastijan Trajkovski, je sicer predvsem zagotovitev nemotenega dela na vseh gradbiščih doma in v tujini ter pridobitev novih naročil, predvsem v tujini. Primorje je še zadnje veliko gradbeno podjetje v Sloveniji. Zaradi velike krize v gradbeništvu je tudi ajdovska družba zašla v težave. Agonijo so poskušali že lani preprečiti z zamenjavo upravnega odbora, vodenje pa je po odstopu Dušana Črnigoja prevzela Marjana Novak, po njenem odstopu pa še Darko Valenčič. Ta naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group iz Atlante vložil 30 milijonov evrov. Stavka zaposlenih bi zato lahko pomenila zadnji kamenček v mozaiku pred stečajem Primorja.",0
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 851,96 točke, kar je 2,92 točke oz. 0,34 odstotka manj kot v torek. Najbolj so se pocenile delnice Petrola in Krke, najbolj podražile pa delnice Telekoma Slovenije. Borzni posredniki so opravili za 1,706 milijona evrov prometa. Najbolj prometne so bile znova delnice Krke, s katerimi so vlagatelji sklenili za 840.710 evrov poslov. Njihov enotni tečaj je zdrsnil za 0,67 odstotka na 61,81 evra. Po prometu so jim sledile delnice Gorenja, s katerimi je bil opravljen en posel s svežnjem. Tudi te delnice so danes v primerjavi s torkom izgubile, tokrat 0,15 odstotka vrednosti. Med delnicami v prvi kotaciji so največji padec ob skromnejšem prometu zabeležile delnice Petrola (-1,18 odstotka na 269,43 evra), pocenile pa so se še delnice NKBM (-0,10 odstotka na 10,18 evra) in Luke Koper (-0,05 odstotka na 18,30 evra). Pridobile so delnice Intereurope (+0,77 odstotka na 3,95 evra), Telekoma Slovenije (+0,75 odstotka na 98,34 evra) in Mercatorja (+0,26 odstotka na 155,40 evra). V standardni kotaciji so po prometu izstopale delnice Save, Zavarovalnice Triglav in Salusa. Prve so se pocenile za 0,85 odstotka, druge za 1,33 odstotka, tretje pa za 0,72 odstotka. Ob zelo skromnem prometu so v tej kotaciji opazneje pridobile delnice Pivovarne Laško in Etola.",0
"Po mnenju češkega premierja bo morala Evropa ostati enotni trg, da bo premagala krizo Mirek Topolanek je premier Češke, ki predseduje EU. Ne želimo novih razdelitev Evrope po osi jug-sever ali vzhod-zahod, okoriščanje ene države na račun druge je nesprejemljivo, je danes v izjavi pred izrednim neformalnim vrhom EU v Bruslju poudaril predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek. 'Prizadevanja in ukrepi morajo spoštovati načelo solidarnosti' ""Evropa bo krizo premagala le, če bomo delovali skupaj, usklajeno in v skladu s pravili EU,"" je zapisal Topolanek v izjavi za javnost. ""Ključno je, da notranji trg ostane enoten,"" je poudaril. ""Vsa prizadevanja in ukrepi v boju proti gospodarski krizi v EU morajo spoštovati načelo solidarnosti. Hkrati pa zahtevajo, da vsi igralci ravnajo odgovorno,"" je menil Topolanek. Odziv na ukrepe Francije Topolanek je izjavo za javnost poslal po tem, ko je Evropska komisija danes sporočila, da ji je francoska vlada zagotovila, da njeni ukrepi v pomoč avtomobilskemu sektorju ne bodo protekcionistični. Kot take jih je sicer označilo češko predsedstvo EU, češ da pogojevanje pomoči z ohranjanjem delovnih mest v Franciji škodi drugim gospodarstvom in vodi v odpuščanje delavcev v drugih državah. Sarkozy želi domači denar porabiti za domača delovna mesta Poljska je pred nedeljskim neformalnim zasedanjem celotne EU celo sklicala mini vrh devetih držav Vzhodne in Srednje Evrope - brez Slovenije, s katerim želijo te države posredovati močno sporočilo proti protekcionizmu. Nicolas Sarkozy je doslej na te kritike odgovarjal, da namerava denar francoskih davkoplačevalcev pač porabiti za zaščito delovnih mest v Franciji. S tem je sprožil očitke, da to ne pomaga k ustvarjanju enotnosti EU v času vse hujše krize.",0
"Kljub zaostrenim razmeram podjetja v Sloveniji odpirajo nove obrate oziroma povečujejo zmogljivosti. Izbor največjih naložb pokaže, da so večinoma vlagala podjetja v tuji lasti. Na seznamu so podjetja, ki nove tovarne šele začenjajo graditi, manjkajo pa podjetja, kot je Lek , ki je del skupine Sandoz, ker nam niso posredovala podatkov.",1
"Nerezidenti so na ljubljanski borzi januarja ustvarili 16,6 milijona od skupaj 33,8 milijona evrov prometa Januarja je delež nerezidentov v tržni kapitalizaciji delnic ljubljanske borze (LJSE) znašal 10,6 odstotka. Promet nerezidentov je bil v primerjavi s povprečjem leta 2010 močno nadpovprečen, predvsem zaradi nakupov novih državnih obveznic RS69, navaja zadnji Bilten Banke Slovenije. Tujci ustvarijo polovico prometa Nerezidenti so januarja neto kupili za 1,3 milijarde evrov obveznic in za 16,6 milijona evrov delnic slovenskih izdajateljev (celoten promet z delnicami je bil 33,8 milijona). Največji neto kupci obveznic so bili iz Luksemburga (za 660 milijonov evrov), na trgu delnic pa so največ neto kupovali rezidenti Hrvaške (za 6,3 milijona evrov). Ni jasno, ali je v ta znesek že zajeta ena večjih transakcij, to je prodaja 1,26 odstotka Mercatorja, ki je bila v delniški knjigi »zabeležena« prve dni februarja. Sklad NFD 1 je namreč 1,26-odstotni delež Mercatorja s tržno vrednostjo 7,6 milijona evrov prodal stranki Splitske banke (fiduciarni račun). Na isti račun je verjetno šla tudi večina enakega, 1,26-odstotnega deleža Mercatorja, ki ga je prodal Rodić M & B trgovine.",1
"Fakulteta za državne in evropske študije je zasebna šola z javno koncesijo, ki izvaja kakovostno izobraževanje na različnih strokovnih smereh. Pester izbor študijskih programov in različnih stopenj le-teh nudi priložnost mnogim znanja željnim ambicioznim posameznikom. Redno se lahko vpišejo tudi zaposleni kandidati. Redni vpis je koncesioniran, zato ŠOLNINE NI število mest pa je omejeno. Za vas FDŠ organizira informativne dneve v Kranju in v Mariboru, vi pa izberite tisto, ki vam je najbližje. Programi, ki jih je na FDŠ mogoče vpisati v študijskem letu 2009/2010 so naslednji - Dodiplomski študij Javna uprava I. stopnja je program FDŠ, ki nudi veliko priložnost za vse mlade, ki jih zanima delo v javni upravi. Z pridobljeno izobrazbo se lahko potegujete za poklice, ki so tipični za uradniška delovna mesta v organih državne uprave, v občinski upravi in pri nosilcih javnih pooblastil, prav tako pa tudi pri izvajalcih javnih služb. Ne pozabite, da se v časih velikih ekonomskih preobratov država najzanesljivejši delodajalec. Cilj študija v okviru programa Javna uprava je izobraziti študentke in študente za opravljanje normativne funkcije, kot ene od najpomembnejših funkcij državne uprave in uprave v lokalnih skupnostih tako, da se bo ta opravljala v skladu z evropskimi standardi, njeni izvajalci pa bodo sposobni komunicirati tudi z mednarodnim okoljem. - Strokovni magisterij Javna uprava II. stopnja Upravno-organizacijska smer Program zagotavlja kompetence vsem, ki se ukvarjajo z organizacijo in vodenjem upravnih organov. Upravno-procesna smer Program zagotavlja kompetence vsem, ki izvajajo splošne upravne postopke in posebne upravne postopke. Upravno-evropska smer Program zagotavlja kompetence vsem, ki poleg upravnih, izvajajo tudi predpise EU in jih uporabljajo pri svojem delu v Sloveniji ali pa se usposabljajo za službe v EU. - Strokovni magisterij Mednarodne in diplomatske študije II. stopnja Program je zasnovan za izobraževanje strokovnjakov na področju diplomacije in mednarodnih odnosov. Mednarodna smer Program zagotavlja kompetence vsem, ki poklicno delujejo na področju mednarodnih odnosov in primerjalnega prava. Diplomacija Program zagotavlja kompetence vsem, ki poklicno delujejo v diplomaciji. - Doktorski študij Javna uprava III. stopnja v postopku akreditacije Program traja tri leta in je razdeljen v šest semestrov. Prvi semester je namenjen teoretski in metodološki poglobitvi predhodnih znanj, ki omogočajo uvod v doktorski študij. Drugi semester je namenjen oblikovanju dispozicije za doktorsko disertacijo. Tretji in četrti semester sta namenjena individualnemu delu pri doktorski disertaciji ob pomoči mentorja in morebitnega somentorja. To se v petem semestru poveže s seminarjem za pripravo disertacije, v kateri kandidati predstavijo pripravljeni osnutek disertacije in prejmejo napotke za nadaljnje dopolnitve, tako da lahko delo zaključijo do konca šestega semestra.",1
"Ljubljana - Kot pišejo Finance, so pred kratkim tri ljubljanska podjetja prejela sodni sklep o izvršbi za po 80 tisoč evrov od podjetja, s katerim nikoli niso poslovala. Vse skupaj pa se je dobro razpletlo, saj so k sreči dvignili sodno pošto in so lahko pravočasno ugovarjali zoper neutemeljeno izvršbo. Tako se lahko zgodi, da vam utegnejo fantomski upniki pred prazniki, ko vodilnih ni več v službi, z elektronsko izvršbo in malo iznajdljivosti pobrati denar z računa podjetja. Direktor ljubljanskega podjetja, čigar identitete Finance niso razkrile, je povedal, da je od sodišča prejel sklep o izvršbi za slabih 80 tisoč evrov, ki naj bi jih dolgoval nekemu podjetju. Po njegovem mnenju gre za podjetje nabiralnik iz tujine, s katerim niso nikoli imeli opravka. Če ne bi ukrepali takoj, bi to podjetje avtomatično dobilo njihov denar, sami pa bi bili brez možnosti pritožbe. Na policiji so za Finance potrdili, da ljubljanski kriminalisti preiskujejo prijavo odvetnika iz Kranja, ki ga je lažni upnik v svojem predlogu za izvršbo brez njegove vednosti navedel kot svojega zastopnika. Na policiji trdijo, da iz primera izhajajo razlogi za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj goljufije in ponarejanja poslovnih listin, zato prizadetim podjetjem svetujejo, da take primere prijavijo policiji. Na policiji pa tudi svetujejo pozornost pri pregledovanju prejete pošte ter izkoriščanje vseh razpoložljivih pravnih sredstev v izvršilnih postopkih. Kot pišejo Finance, v predprazničnih dneh, ko so podjetja zasuta s pošto in je veliko odgovornih odsotnih iz podjetij, toliko večja možnost, da bi lahko tovrstni poskusi elektronskih sodnih izvršb uspeli. Podjetja se morda niti ne zavedajo, da je sodelavec, ki sprejema in odpira pošto, pomembnejši, kot si lahko mislite. Če spregleda ali založi obvestilo o prejeti sodni pošti, vas to lahko stane precej denarja, ki vam ga lahko z računa podjetja z elektronsko izvršbo spelje kakšen lažni prebrisani upnik. Odvetnik Andrej Simonič je za Finance povedal, da mora podjetje skrbeti, da se mu pošta ne izmuzne in da jo dvigne najpozneje v 15 dneh. V primeru, da je bila pošto dvignjena prepozno in so vam sredstva neupravičeno odtujili, lahko predlagate vrnitev v prejšnje stanje. Če gre za sum kaznivega dejanja, tako Simonič, vložite ovadbo tožilstvu ali policiji, v okviru tega postopka pa zahtevajte vrnitev sredstev.",0
"Število delovno aktivnih ljudi se vztrajno zmanjšuje Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je januarja znašala 13,6 odstotka oziroma 0,6 odstotne točke več kot decembra. Gre za že drugi zaporedni mesec z občutnejšo rastjo stopnje brezposelnosti. Decembra se je brezposelnost namreč okrepila za 0,8 odstotne točke, so sporočili iz državnega urada za statistiko. Število prijavljenih brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje je januarja doseglo najvišjo vrednost od začetka krize. Bilo jih je 124.258, kar je skoraj 6.200 oziroma 5,2 odstotka več kot mesec pred tem. Toliko brezposelnih je bilo na zavodu nazadnje prijavljenih v začetku leta 1999. Od lanskega septembra se je sicer stopnja brezposelnosti zvišala za 2,1 odstotne točke. Stopnja brezposelnosti se je januarja znova dvignila prav v vseh statističnih regijah, najbolj pa na Koroškem, in sicer s 13,3 na 14,7 odstotka. Število delovno aktivnih ljudi se vztrajno zmanjšuje. V januarju se je znižalo že osmi mesec zapored, tokrat za približno 4.200. Konec januarja je bilo v Sloveniji nekaj manj kot 789.000 delovno aktivnih. To je približno 22.900 manj kot pred letom dni. Tokrat se je znižalo predvsem število delovno aktivnih moških, in sicer za 3.400, število delovno aktivnih žensk pa se je znižalo za 830. Število delovno aktivnih ljudi je januarja glede na dejavnost spet najbolj upadlo v gradbeništvu, za 1.500. V zadnjem letu se je število delovno aktivnih v tej dejavnosti zmanjšalo za več kot 14 odstotkov. Na statističnem uradu sicer opažajo, da stopnja brezposelnosti v zadnjih letih narašča predvsem v jesenskem in zimskem obdobju, medtem ko v pomladnih in poletnih mesecih upada ali se ne spreminja.",0
"Veseli me, da se je novi predsednik države zavzel za spravo in da ceni patriotizem, je dejal predsednik vlade Janez Janša Predsednik vlade Janez Janša je v izjavi za javnost po prisegi novega predsednika države Danila Türka dejal, da pričakuje korektno sodelovanje z novim predsednikom. Obenem je premier omenil, da sta s Türkom že takoj po volitvah imela pogovor, kjer sta se oba zavzela za takšno sodelovanje. Janšo veseli, da se je novi predsednik države zavzel za spravo in da ceni patriotizem. ""Mislim, da je prvi predsednik države, ki je to omenil v svojem govoru,"" je poudaril in dodal, da ga to navdaja z optimizmom. ""Pričakujem, da bo veliko prispeval k aktivnostim, ki jih mora Slovenija izpeljati v prvi polovici leta 2008"" Janša je pojasnil, da pričakuje Türkovo aktivno vlogo še zlasti v prvi polovici naslednjega leta. ""Dogovorila sva se za redne sestanke, kjer bomo te poteze koordinirali,"" je pojasnil in dodal, da misli, ""da bodo stvari povsem normalno tekle"". Glede na Türkove izkušnje pričakuje, da bo veliko prispeval k aktivnostim, ki jih mora Slovenija izpeljati v prvi polovici leta 2008. Glede dosedanjega predsednika države Janeza Drnovška pa je premier dejal, ""da je imel različna obdobja, v nekaterih je veliko prispeval k temu, da je Slovenija uspešna država"".",1
"Keratokonus je degenerativno nevnetno obolenje, ki se najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom starosti. Vzrok zanj še ni povsem znan, domneva pa se, da gre za genetsko pogojeno obolenje. Stroka opaža, da se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki so imeli alergije ali pa so si pogosto meli oči Pri bolezni keratokunus očesna roženica zaradi spremenjene strukture tkiva postaja vedno tanjša in se zaradi tega nepravilno izboči, kar pripelje do slabšega vida, včasih se pojavi dvojni vid pri gledanju z enim očesom, nekateri opisujejo bleščanje in občutljivost za svetlobo. Več stopenj napredovanja bolezni »Začetna oblika je pogostejša in praviloma ne napreduje. To obliko keratokonusa največkrat odkrijemo naključno in pacientom ne povzroča težav. Pacientom predpišemo očala ali kontaktne leče,« pravi dr. Kristina Mikek iz ambulante Morela okulisti. Dodaja, da pri napredovali obliki bolezni pacientom z očali težko izboljšajo vid, v poštev pridejo v glavnem poltrde ali trde kontaktne leče. Pri tej obliki pride do takšnih sprememb v roženici (stanjšanje, brazgotine), da se zaradi njih vid lahko izrazito poslabša. V končnih fazah je pri napredovali obliki obolenja, ko se pojavi izrazito poslabšanje vida, potrebna transplantacija roženice. Če pacienti dobro prenašajo kontaktne leče in z njimi dobro vidijo, ni težav, problem se pojavi, če pacient slabo prenaša dolgotrajno nošenje leč. Obstaja zdravljenje, ki lahko ustavi bolezen Za tiste, pri katerih bolezen napreduje, je na voljo metoda »UV cross-linking«, s katero lahko upočasnijo napredovanje bolezni, pravi sogovornica. Z ultravijolično svetlobo (žarki A) in riboflavinom (vitamin B2) se doseže povečana togost roženice, s čimer se upočasni napredovanje bolezni. Operacija poteka ambulantno, v lokalni anesteziji. Tekočina, ki vsebuje riboflavin, pol ure kaplja na roženico. Kapljice skupaj z ultravijoličnimi žarki učinkujejo tako, da se ustvarjajo nove prečne vezi med kolagenskimi vlakni, kar poveča trdnost roženice. Cilj zdravljenja pri zgodnjih oblikah bolezni je, da poskušajo ohraniti vidno ostrino, s katero je pacient s keratokonusom še zadovoljen. Pri nekaterih pacientih z zgodnjo obliko bolezni lahko po zdravljenju pride tudi do izboljšanja vida, včasih pa se lahko vid tudi poslabša. »Na splošno lahko rečemo, da želimo s tem zdravljenjem čim bolj ohraniti vidno ostrino, ki jo pacient še ima, in odložiti operacijo presaditve roženice,« razlaga dr. Kristina Mikek. Učinek zdravljenja viden po letu dni Metoda se v medicini uporablja že dlje časa, za zdravljenje omenjene bolezni pa od leta 2003, ko je bila objavljena prva klinična raziskava, ki je potrdila njeno uspešnost. Dosedanje raziskave potrjujejo, da je ob pravilnih indikacijah metoda varna in lahko ustavi ali pomembno upočasni napredovanje keratokonusa. »Kakšen bo vid po operaciji, je odvisno predvsem od stopnje prizadetosti roženice,« pojasnjuje sogovornica. Ostane lahko nespremenjen, lahko se nekoliko izboljša, pri napredovalem keratokonusu se lahko tudi poslabša. Pomembno je vedeti, da se prvi rezultati zdravljenja pokažejo šele po osmih tednih, dokončna ocena uspešnosti zdravljenja pa je možna šele po letu dni.",0
"Sindikati in delodajalci so neki skupni jezik le našli Ekonomsko-socialni svet se je seznanil s potekom pogajanj o reformi trga dela in njihovimi rezultati. Število brezposelnih hitro narašča. Minister za delo Andrej Vizjak je po seji Ekonomsko-socialnega sveta ESS v Ljubljani uvodoma opozoril na visok delež začasnih zaposlitev, z večinskim deležem mladih, in na nizko stopnjo zaposlenosti starejših. Sklepanje pogodb za določen čas je po Vizjakovih besedah v Sloveniji pravilo že nekaj let in ni povezano s krizo. Minister je med razlogi za tako stanje izpostavil veliko razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za določen in nedoločen čas, kar povzroča dvojnost trga dela. Vlada si je zato za bistvena cilja reforme zastavila zmanjšati segmentacijo in povečati prožnost trga dela oz. konkurenčnost gospodarstva. Po Vizjakovih besedah pogajanja kažejo, da so na pravi poti do zbližanja stališč, da pa še niso na cilju. Velja se potruditi, da ta cilj dosežemo, je dejal. Dodal je še, da so na pogajanjih izoblikovali več novih pobud, in sicer da v letu dni uredijo tudi študentsko delo, vprašanje ekonomsko odvisnih delavcev ter dodatne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, zlasti za zaposlovanje starejših. Slika gospodarstva je slaba, reforma nujna Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je spomnil, da je v Sloveniji že več kot 120.000 brezposelnih, število delovnih mest je glede na predkrizni čas upadlo za skoraj 100.000, ugasnilo je že več kot 1.700 podjetij, skrb vzbujajoči pa so tudi trendi za naprej, je povedal. Zato je večja prožnost trga dela izjemno pomembna, je dejal. Smole je dejal, da so delodajalci od začetka pogajanj dosegli določen uspeh, denimo umik enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in kvot za zaposlovanje za določen čas, a še vedno ostaja nekaj zelo perečih vprašanj. Med njimi je izpostavil odpravnine za zaposlene za določen čas in 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. Prožnost ni manjša pravna varnost Izvršni sekretar za področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je na drugi strani opozoril, da se večja prožnost nanaša na postopke zaposlovanja in odpuščanja in ne sme iti na račun pravne varnosti delavcev. Prav tako večja prožnost ne pomeni zniževanja stroškov dela, je povedal, pri tem pa izpostavil predlog za umik plačanega odmora za malico. A obenem se je zavzel za predlagane ukrepe za zmanjšanje segmentacije, saj je prepričan, da bi lahko imeli učinek. Dodal je še, da se konkurenčnost gospodarstva in število delovnih mest ne bosta povečala le prek reforme trga dela, temveč da to lahko prvenstveno dosežejo pravi ukrepi ministrstev, pristojnih za gospodarstvo in finance.",0
"Ali bo šlo na čakanje okoli 400 delavcev jeseniškega Acronija, ki se spopada z upadom naročil in je trenutno v remontu? V jeseniškem Acroniju naj bi šlo po neuradnih podatkih prek sklada dela na čakanje 460 delavcev. O tem, koliko delavcev nameravajo prek sklada dela, ko bo ta potrjen, poslati na čakanje, smo v četrtek vprašali Slavka Kanalca, glavnega direktorja Acronija, vendar na naša vprašanja ni želel odgovoriti, dejal je le, da izjav o tem ne daje. Nam je pa Klemen Drobič, predsednik sindikata Neodvisnost, potrdil, da se govori o presežnih delavcih, vendar še čakajo, da bo državni sklad dela sprejet. Izjav o tem ne dajem. Slavko Kanalc, glavni direktor Acronija Delavci, ki bodo na čakanju, naj bi prejemali 85-odstotne plače, za tiste, ki bodo delali,pa naj bi veljal 40-urni delovnik namesto zdajšnjega 32-urnega. Delavci naj bi bili razdeljeni v skupine in se menjali na tri mesece. ""Taki intervali se mi zdijo predolgi, menim, da bi čas treh mesecev moral biti krajši, res pa je, da gre šele za prve pogovore in predloge. Danes (četrtek, op. a.) smo se predstavniki sindikatov o tem pogovarjali z direktorjem Kanalcem,"" je povedal Drobič. Remont kmalu končan Na čakanje naj bi neuradno šlo trideset odstotkov od 1.570 zaposlenih. Delavci so zaradi pomanjkanja informacij negotovi, kritični pa so tudi do vodstva Slovenske industrije jekla,ki jim ne pojasni, kako bo s podjetjem v prihodnje. In izvedeli smo, da naj bi jim v četrtek ukinili tako imenovano rekreacijo – podjetje Acroni jim je do zdaj financiralo vstopnino za nekatere športne dejavnosti. Gospodarska kriza se pozna tudi pri naročilih, ki naj bi jih bilo trenutno v primerjavi z istim obdobjem lani za polovico manj. Na mesec bi morali imeti za 27 tisoč ton naročil, zdaj pa jih imajo za okoli 17 tisoč ton. V jeklarni trenutno poteka remont, ki se je začel sredi aprila, končan pa naj bi bil predvidoma 25. maja, ko naj bi poskusno zagnali proizvodnjo.",0
"Minister za delo Andrej Vizjak je predstavil smernice reforme trga dela, s katero želi vlada znižati prepad med različnimi pogodbami o zaposlitvi, hkrati pa omogočiti lažji vstop na trg dela, pa tudi olajšati odpuščanje. Med drugim bi bili delodajalci olajšani stroškov odmora za malico. Kot je dejal Vizjak, želijo prepad med ""divjo fleksibilnostjo"" oziroma zaposlovanjem mladih v negotovih oblikah dela ter veliko varnostjo zaposlenih za nedoločen čas rešiti z vpeljavo enotne pogodbe za nedoločen čas. Minister je poudaril, da je delež začasnih zaposlitev v skupnih zaposlitvah v starostni skupini med 15 in 64 let v Sloveniji nad povprečjem EU že od leta 2002 in da posebej izstopa najvišji delež začasnih zaposlitev med mladimi. Vzroki za takšno segmentacijo po njegovih besedah ležijo v širokem razponu možnih razlogov za sklenitev pogodbe za določen čas in visokem indeksu varovanja zaposlitve za nedoločen čas. Reforma naj bi zato vpeljala koncept enotne pogodbe za nedoločen čas. Vlada želi z reformo zagotoviti tudi večjo prožnost trga dela: omogočiti lažji vstop na trg dela in lažje ostajanje v zaposlitvi, znižati administrativne in časovne obremenitve podjetij s poenostavitvijo postopkov, vključevati delavce v ustrezne ukrepe na trgu dela že v času odpovednega roka, zmanjšati oziroma porazdeliti breme, ki ga delodajalcem predstavljajo stroški ob odpuščanju, povečati fleksibilnost pri delodajalcu in določiti sorazmernost pravic iz dela z delovnimi obveznostmi pri delodajalcu. Cilj reforme je tudi povečati učinkovitost delovnopravnega varstva, in sicer tako, da se zagotovi učinkovitejše uveljavljanje odškodninske odgovornosti ter odgovornosti za terjatve delavcev v primerih zlorab prenosa podjetja, učinkovitejše izvajanje inšpekcijskega nadzora, sodnega varstva in sankcioniranja kršitev, izboljšanje pogojev dela pri delodajalcu ter uveljavi ustrezno varnost za posameznike, ki so izgubili zaposlitev in iščejo novo. Tako naj bi zmanjšali tudi delo na črno.",1
"Cena avtoplina na Petrolu ostaja nespremenjena Opolnoči se bodo cene naftnih derivatov skladno s 14-dnevno vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov spremenile. Neosvinčen 95-oktanski bencin se bo podražil za 2,3 centa, na 1,287 evra, 100-oktanski pa prav tako za 2,3 centa, na 1,3 evra za liter. Cena dizelskega goriva se bo zvišala za 2,5 centa, na 1,238 evra za liter. Kurilno olje se bo podražilo za 2,8 centa, na 0,932 evra za liter. Cena avtoplina na Petrolu ostaja nespremenjena, in sicer 0,717 evra na liter. Na črpalki Butan plina v Ljubljani je treba za liter avtoplina odšteti 0,689 evra, na črpalki Butan plina v Izoli pa 0,680 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.",0
"Špela Lilija v oddaji Prava ideja! Hudi krizi v usnjarski industriji se je družinsko podjetje Hiša usnja Herman izognilo s široko paleto izdelkov in prav nove ideje so po mnenju oblikovalke Špele ključ do uspešnega poslovanja. Oblikovalka Špela Lilija je najmlajša predstavnica družinskega podjetja, ki v haloških Dolanah že štiri desetletja ustvarja usnjene izdelke. Špelin ded je z mojstrskim izpitom za izdelavo oblačil v sedemdesetih letih v domači garaži začel graditi uspešno zgodbo, danes pa so v podjetju zaposlene tri generacije družine. Špela Lilija bo gostja oddaje Prava ideja. Poročali bodo tudi o tem, kako nam bo uspelo počrpati evropski denar in o novih pristopih v marketingu. Prava ideja je na sporedu vsak četrtek ob 21.30 na 1. programu TV Slovenija, ponovitev pa v ponedeljek ob 18. uri na 2. programu. Vabljeni k ogledu! Najbolj me je pritegnilo oblikovanje nečesa novega. Iskanje novih idej in kreacij. Seveda pa je k temu pripomoglo tudi domače podjetje in možnosti, ki sem jih imela oziroma jih imam za ustvarjanje, o svoji odločitvi, da se usmeri v oblikovanje usnjenih izdelkov, pove Špela. Izdelava v enem dnevu, tapeciranje sedežev Današnji časi za usnjarstvo in prodajo usnjenih izdelkov niso rožnati. Stanje pri nas je zelo slabo. Če pogledamo trg, vidimo, da skoraj ni več podjetja v Sloveniji, ki bi se ukvarjalo z izdelavo samega usnja, kaj šele usnjenih oblačil, poudarja Špela. Ostali so tako le še nekateri podjetniki in manjša podjetja, ki delajo za svoje preživetje. Prav zato tudi v njihovem podjetju ves čas iščejo nove poti in nove izdelke. Tako so se lotili tudi individualnega vezenja na oblačila, tapeciranja letalskih sedežev, avtomobilskih delov, pohištva, izdelave usnjenih motorističnih kombinezonov. Trudijo se upoštevati vse želje strank ter izdelek ustvariti v čim krajšem času, tudi enem dnevu, izpostavlja naša sogovornica. Navdušenje Avstrijcev Spoznali so jih na avstrijskem tržišču, kar je prineslo porast naročil za irhaste hlače iz jelenove kože in njihove značilne noše. Razen obiska raznih sejmov v Avstriji za ta uspeh nismo uporabili kakšne posebne promocije. Kupci so nas sami reklamirali dalje. Po njenem mnenju zanimanje kupcev za usnjene izdelke ne upada, vendar si s svojo plačo ne morejo privoščiti kvalitetnega usnjenega izdelka, ki bi jim zdržal 10 do 15 let, in so primorani kupiti poceni kitajski izdelek, slabše kvalitete in izdelave .",1
"Sposobnost Branka Mačka, povzročitelja nesreče na avtocesti pri Arji vasi, v kateri so umrle tri mlade osebe, je bila takrat bistveno zmanjšana izključno zaradi velike količine alkohola in ne duševnih motenj, je ugotovil psihiatrični izvedenec Gorazd Mravlje. V mnenju, ki ga je na današnji obravnavi prebrala predsednica sodnega senata Marjana Topolovec Dolinšek, Mravlje prav tako ugotavlja, da ima Maček osebnostne motnje, je anksiozen in depresiven, vendar nima takšne bolezni, da se ne bi mogel zavedati svojega ravnanja. ""Izvedenec Ciglarič je pristranski"" Sodni senat bo 31. maja izvedenca Iztoka Ciglariča povabil na obravnavo, kjer bo odgovarjal na morebitna vprašanja tožilca in obrambe. Sodišče je prejelo tudi dopolnjeno izvedensko mnenje izvedenca cestno-prometne stroke Iztoka Ciglariča, vendar tega mnenja sodnica ni prebrala, saj se Mačkov zagovornik Damir Ivančič s tem ni strinjal. Ivančič je namreč podvomil v nepristranskost Ciglariča, ker poslovno večkrat sodeluje z Družbo za avtoceste RS. Poleg tega Ivančič Ciglariču očita, da se v ničemer ni opredelil do idejne ureditve križišča v Arji vasi in ostalih križišč po državi. Prav tako Ciglarič po mnenju Ivančiča ni odgovoril na vprašanje, ali je križišče v Arji vasi skladno z zahtevami prometne varnosti. V svojem poročilu je Ciglarič sicer priznal, da en prometni znak v križišču v Arji vasi ni postavljen v skladu s prometno zakonodajo. Zato je Ivančič predlagal postavitev drugega izvedenca cestno-prometne stroke iz tujine, vendar je senat njegov predlog zavrnil kot neutemeljen. Po oceni senata je namreč mnenje Ciglariča jasno in popolno, s tem pa se strinja tudi tožilec Ivan Žaberl.",0
"Zidar namerno izčrpava SCT, 1.000 delavcev na cesto? SCT-jeva hčerinska družba SCT Obrati iz Črnuč je na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za stečajni postopek. Predlog za stečaj pa naj bi v torek podala tudi družba SCT Gem. V SCT Obratih je zaposlenih 245 delavcev, ki so od petka do imenovanja stečajnega upravitelja na kolektivnem dopustu. Družba je zadolžena za 13 milijonov evrov, od tega je skoraj polovica neporavnanih terjatev, dolg matične družbe SCT pa je višji od 200 milijonov evrov, je za TV Dnevnik poročala Alenka Pogačnik. Znašli smo se v kapitalski neustreznosti Zaradi težav, v katerih se je znašla matična družba, in glede na položaj gradbeništva v Sloveniji smo se znašli v kapitalski neustreznosti, je razloge za stečaj pojasnil direktor družbe Milan Tomič, ki upa, da bo nekaj zaposlenih vseeno našlo delo pri projektih matične družbe SCT, kot sta, denimo, tunel Ljubno in Sarajevska obvoznica. V torek naj bi predlog za stečaj podala še hčerinska družba SCT-ja, SCT Gem iz Mengša, kar pomeni, da naj bi se na cesti znašlo še 400 delavcev. Koliko delavcev bo ostalo po prestrukturiranju? Končna usoda SCT-ja še ni znana, jasno pa je, da bo del od 2.000 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v skupini, delo izgubil. Koliko delavcev bo imel SCT po finančnem prestrukturiranju, je odvisno predvsem od načina sanacije, a še pred morebitno prisilno poravnavo ali stečajem bo na cesti najverjetneje ostalo okoli 1.000 delavcev, ki imajo zaposlitve za določen čas. Do denarja s previsokimi računi? Kljub slabemu položaju SCT-ja pa naj bi nekatere njegove hčerinske družbe poslovale zelo dobro, kar naj bi bila, posledica načrtnega izčrpavanja krovnega podjetja SCT-ja, d. d., in sicer tako, da naj bi matičnemu podjetju za opravljene storitve izstavljala previsoke račune, je za Radio Slovenija poročal Uroš Kokošar, ki se sklicuje na neuradne vire blizu Ivana Zidarja. Kot je znano, SCT zaradi suma, da naj bi se kapital iz krovne družbe pretakal v hčerinsko družbo SCT Investicije, družbo preiskuje tudi državno tožilstvo, hkrati pa naj bi to dajalo slutiti, da namerava Ivan Zidar do konca izčrpati SCT, d. d., in nadaljevati s hčerinskimi družbami, je še poročal Radio Slovenija. Na ta scenarij naj bi napeljevala tudi postopek, ki so ga zaradi po njihovem mnenju prenizkih odpravnin pri iztisnitvi malih delničarjev sprožili v združenju. Menijo namreč, da so prejeli le tretjino zneska, ki bi jim moral pripasti. Več kot prepolovljen prihodek SCT-ja SCT je v velikih težavah, saj mu pri pridobivanju novih poslov, ki bi jih nujno potreboval, ne kaže dobro, hkrati pa ima za 170 milijonov evrov kratkoročnih terjatev. Poleg tega naj bi letos ustvaril za le 150 milijonov evrov prihodka, medtem ko je ta še pred dvema letoma znašal 500 milijonov evrov.",0
"Vseslovenskega protestnega shoda Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki bo v soboto v Ljubljani, se bo udeležilo tudi okrog 2000 delavcev z območja, ki ga pokriva celjska območna organizacija sindikatov. Rezerviranih je 28 avtobusov, prijave za udeležbo na shodu pa še prihajajo, je povedal sekretar celjske območne organizacije ZSSS Srečko Čater. Prijave za udeležbo na shodu še prihajajo. © BOBO Kot je pojasnil Čater, so sindikati organizirali vseslovenski shod zato, ker z delodajalci ne morejo vzpostaviti socialnega dialoga, kakršnega so si želeli. ""Ko se obravnavajo rezervacije poslovanja, se vedno prikazujejo številke, ki nas uvrščajo v sam vrh EU, ko pa želimo na podlagi teh podatkov doseči rast plač, naletimo na gluha ušesa,"" je dejal. Čater meni tudi, da so plače delavcev odraz dogajanja v državi in prikazujejo povprečno neto in bruto plačo v vseh dejavnostih. Opozoril je, da so tudi pokojnine posledica nizkih plač in da upokojenci intenzivno delijo usodo delavcev, katerih povprečna plača je nizka. Čater problem vidi tudi v tem, da v Sloveniji ni brezplačnih zdravstvenih storitev, pri nekaterih storitvah je treba v celoti plačati participacijo, čeprav ima večina ljudi sklenjeno tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. ""Sodu je izbila dno rast cen živilskih izdelkov, ki so porasle za od tri do 20 odstotkov, to pa je prizadelo zlasti delavce, ki na mesec prejmejo od 450 do 500 evrov plače. Država je do teh delavcev mačehovska,"" je povedal Čater. Dodal je, da delavci vse bolj postajajo zgolj sredstvo za izjemno hitro bogatenje dobro organiziranih skupin, medtem ko kar 242.000 Slovencev oziroma dobrih 12 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije živi pod pragom revščine. Postregel je tudi s podatki, da se je dobičkonosnost gospodarskih družb v minulih letih povečala z 9,5 odstotka na 12,4 odstotka, medtem ko se je delež za plače v bruto domačem proizvodu znižal z 52,7 odstotka na 51,4 odstotka. Ker so stroški hrane previsoki, 120.000 Slovencev ne more jesti mesa v vsakodnevnem obroku, je dejal.",0
"Lahovnikov zakon omejil plače vodilnih Vodilni na Pošti Slovenije naj bi si izplačevali občutno previsoke plače. Neskladja so opazili tudi na ministrstvu za gospodarstvo, ki od Pošte zahtevajo natančne izračune. Pošta Slovenije je v 100-odstotni državni lasti, zato je izplačevanje previsokih plač tudi v nasprotju z zakonom. Generalni direktor Pošte Aleš Hauc naj bi si namreč po poročanju POP TV-ja vsak mesec izplačeval 2.300 evrov bruto preveč. Ker so na njegovo plačo vezane tudi plače drugih članov uprave, svetovalcev in področnih direktorjev, so torej previsoke tudi njihove plače. Po zakonu, ki ga je predlagal prejšnji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, si direktorji državnih podjetij lahko izplačujejo plačo, ki je petkratnik povprečne plače v družbi. Tak izračun bi višino Haučeve plače postavil na 7.100 evrov bruto, zdaj pa naj bi prejemal 9.400 evrov bruto, je poročal POP TV. Neskladje, ki ga ne znajo pojasniti, so po besedah ministrice za gospodarstvo Darje Radić ugotovili tudi njeni sodelavci, zato so od družbe zahtevali natančen izračun osnovne plače direktorja. Če bodo ugotovili nezakonitosti, bodo kot lastniki najprej ukrepali proti nadzornemu svetu, ki je pogodbo s Haucem tudi podpisal.",0
"Pričakujejo pojasnila o nadaljnji usodi podjetja Skoraj 150 zaposlenih v TVM-ju nadaljuje stavko, s katero med drugim zahteva izplačilo zaostalih plač, preostanka regresa ter poplačilo zaostalih pokojninskih obveznosti in kreditov. Obljuba, da bodo danes poplačani zapadli obroki kreditov in dodatno pokojninsko zavarovanje, ni bila izpolnjena, zato delavci Tovarne vozil Maribor TVM nadaljujejo v ponedeljek začeto stavko. Ne glede na to, ali bi se to zgodilo, pa bi delavci TVM-ja stavko vsaj še teden dni nadaljevali, saj so sklenili stavkati do izpolnitve vseh njihovih zahtev. Vodstvo družbe, ki je v večinski lasti Viatorja & Vektorja, jim je namreč v ponedeljek obljubilo, da bo preostanek novembrske plače - konec prejšnjega meseca so delavci prejeli le akontacijo te plače - in preostanek regresa za letni dopust za leto 2010 izplačalo do 11. januarja. Šele takrat bo sindikat znova pripravil zbor delavcev in se odločil, kako naprej. Delavci obenem želijo, da se razjasni nadaljnja usoda podjetja, kjer proizvodnja v zadnjem letu dni bolj ali manj stoji. TVM, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov, je v krizi že dobro leto in pol. Delavci so svoje plače in del regresa lani že nekajkrat morali izsiliti po grožnjah s stavko.",0
"Uspešno družinsko podjetje Oblak commerce www.oblak.si Podjetje Oblak commerce je eno največjih podjetij v logaški občini, eden vodilnih proizvajalcev betonskih izdelkov v Sloveniji, z zadnjo posodobitvijo uvedbo nove moderne proizvodne linije, pa so proizvodni proces dvignili na nivo, ki mu v Evropi ni para. Kljub uspešnosti pa direktor Bogdan Oblak ostaja trdno na tleh. V pogovoru o podjetju ne pozabi omeniti prednikov, ki so postavili temelje podjetju, podpore in sodelovanja družine in zaposlenih, ki s pripadnostjo in pridnostjo veliko pripomorejo k uspešnosti podjetja. Zadovoljstvo zaposlenih se izraža v tem, da je fluktuacija izredno majhna in da je veliko posameznikov, ki bi si želeli delati pri njih. Ob tem pa ne gre prezreti njihovih humanitarnih gest ob otvoritvi nove proizvodne linije so logaški občini podarili defibrilator, ki je vsekakor dragoceno darilo, ob morebitni rešitvi življenj pa bo njegova vrednost neprecenljiva. Tradicija, beton, kozmetika, naprednost, urejenost, kakovost, družinska povezanost je le nekaj asociacij, ki jih dobim ob omembi podjetja Oblak commerce. Oznaka družinsko podjetje lepo zazveni, vendar pa številni primeri kažejo, da je po svoji strukturi in medsebojnih odnosih to zapletena organizacija, saj se prepletata družinski sistem, ki temelji na čustvih in družinskih vrednotah, na drugi strani pa racionalen poslovni sistem. Le pretehtana kombinacija lahko vodi k uspehu. Očitno je, da so Oblakovi našli učinkovito kombinacijo in da v družinskem podjetju vidijo številne prednosti. Temu pritrjuje dejstvo, da podjetje uspešno prehaja že na peti rod prenašajo se znanje, izkušnje, pripadnost podjetju, prav vsak rod pa doda podjetju svoj doprinos, razširi asortima izdelkov, poveča kakovost in podjetje še utrdi na slovenskem podjetniškem nebu. Pri njih človek dobi občutek, da vsak družinski član suvereno pokriva svoje področje dela, skupaj z zaposlenimi pa jim uspeva, da podjetje uživa med kupci, dobavitelji in poslovnimi partnerji velik ugled. O podjetju nekoč in danes ter o njegovi viziji smo se pogovarjali z direktorjem Bogdanom Oblakom, ki bo pred svoje ime, poleg nazivov predsednik odbora cementninarjev Slovenije, podpredsednik skupščine območne obrtne zbornice, član upravnega odbora združenja za beton, podpredsednik sekcije cementninarjev, kamnosekov in teraserjev Slovenije, član upravnega odbora zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov pri Gospodarski zbornici Slovenije, podpredsednik logaške obrtne zbornice ... nekaj mesecev po srečanju z Abrahamom, dopisal magister. Stoletna tradicija Bogdan Oblak ob predstavitvi podjetja velik pomen pripisuje tradiciji oz. postavitvi temeljev podjetja. Pripoveduje, da se je dejavnost začela leta 1901 prvi izdelki so bili strešniki, betonske cevi, teraso plošče, ograjni elementi, betonski okvirji za spomenike. Iz tega se je razvila poddejavnost izdelava betonskih nagrobnih spomenikov, ker so bili v tistem času praviloma narejeni iz betona razvilo se je kamnoseštvo, ki ga je prevzel brat Peter. Proizvodnja betonskih izdelkov pa se je razvijala naprej za pradedom, dedom, njegovim očetom, je nato podjetje prevzel sam, v zadnjem času pa ima pomembno vlogo in del podjetja že vodi njegov sin Blaž. Leta 1989 so ustanovili podjetje Oblak commerce d.o.o. , ki je svoje poslovanje razširilo še na uvoz in distribucijo kozmetičnih izdelkov. Za ta del skrbita žena in hči Teja, najmlajša Ajda pa tudi že vidi svojo vlogo v podjetju. Leta 1996 so naredili velik korak naprej , saj so se preselili na sedanjo lokacijo. Oblak pravi , da je bil to velik izziv, saj so lahko začeli izdelovati nove izdelke, ki jih do tedaj niso mogli. Začeli so se ukvarjati s proizvodnjo betona in betonskih zidakov. Kmalu so betonarno posodobili, tako da so bili sposobni pripravljati tudi najzahtevnejše betonske mešanice. Betonarna je tako v celoti avtomatizirana in računalniško vodena. Menili so, da bo posodobitev zadostovala za deset let. Vendar pa jim kupci, ki so zahtevali vedno več, in pritisk proizvajalcev iz tujine, ki jim je Slovenija postala zanimiva tržna niša, niso dopustili, da bi obstali na mestu. Leta 2002 so spravili v pogon novo proizvodno linijo, s katero so bili prvič sposobni narediti dva tisoč m2 tlakovcev na dan. Odločili so se za strateško partnerstvo z močnimi veletrgovci, ki imajo razvejano maloprodajno mrežo, preko njih so pospeševali svojo blagovno znamko. To pa je pomenilo, da so morali zagotavljati kakovost, izpolnjevati vse standarde, ki so jih zagotovili z lastnim laboratorijem in lastno kontrolo kakovosti, kontrolirano s strani neodvisne institucije, in tako dosegajo najstrožji nivo kakovosti dva plus. S tem so si zagotovili konkurenčno prednost visoka kakovost in sistem enotnih cen po celi Sloveniji, ne glede na lokacijo dostave. Vrhunska proizvodnja Oblakovi so se v želji, da bi kupcem res zagotovili odlično kajovost, hkrati pa povečali proizvodnjo do te mere, da bi delavci lahko delali enoizmensko, odločili za uvedbo najbolj moderne proizvodne linije, ki so jo slovesno otvorili konec septembra. Bogdan Oblak je pojasnil, da sta s sinom Blažem prepotovala Evropo in si ogledala približno petdeset tovarn, si zapomnila najboljše komponente, ki bi bile primerne za njihovo proizvodnjo in združili so jih v lastno proizvodno linijo. Z njo dosegajo bistveno bolj kakovostne izdelke v smislu trdnosti, točnosti, sušenje izdelkov je računalniško nadzorovano, rezultat je enakomerno sušenje vseh produktov v sušilni komori in posledično zmanjšanje razlik v barvnih odtenkih, bistveno je zmanjšanje eflorescence pojav belih lis. Tehnologija v sami proizvodnji omogoča globinsko impregniranje, edini v Sloveniji uporabljajo čisti kremen, kar jih bistveno loči od domače in tuje konkurence, sposobni so izdelati šest tisoč m2 tlakovcev na dan in lahko bi našteli še številne prednosti. Reklamacija je biser Na vprašanje, ali bodo s takim dvigom kakovosti popolnoma izničili reklamacije, Oblak zanimivo odgovori, da &raquo,se je nesmiselno sprenevedati, da reklamacij ni, saj se lahko pojavi določena napaka kljub stalni kontroli kakovosti. Je pa dejstvo, da jih bo z novo proizvodno linijo vedno manj. Vedno pa trdim, da reklamacije same po sebi niso slabe, saj nam omogočijo, da se &raquo,streznimo, da vemo, da nismo vsemogočni in reklamacijo moramo vzeti kot biser. Imaš namreč dve možnosti lahko jo rešiš ugodno za kupca ali pa zase. Sam zagovarjam tretjo možnost zadovoljna morata biti oba. Najlažje je ob reklamaciji kupcu ponuditi popust, vendar pa mi zagovarjamo filozofijo, da morajo biti vgrajeni izdelki 100-odstotno kvalitetni, zato, če pride do reklamacij, izdelke zamenjamo, saj mora biti stranka vsak dan ob pogledu na izdelek zadovoljna. Stranke cenijo, da se reklamacije lotiš resno in v obojestransko zadovoljstvo in ko vidiš, da te stranka priporoči še ostalim, veš, da si biser našel. Zagovornik kakovosti in standardov Oblak je tudi pobudnik kodeksa dobre prakse za ocenjevanje kakovosti betonskih izdelkov. Meni, da samo standard, ki je skladen z evropskimi standardi, ni dovolj. Dal je iniciativo za dodatek k standardom, ki bi natančno opredeljeval, kakšen naj bo izdelek, da je kakovostno ustrezen. Na ta način, kot pravi Oblak, bodo izobrazili kupce, da bodo vedeli, kaj ob nakupu betonskih izdelkov lahko pričakujejo oz. zahtevajo, po drugi strani bodo izdelki, ki bodo dosegali te standarde, visoko kotirali v očeh prodajalcev, ki si želijo prodajati kakovostne izdelke. Dobri odnosi Eno glavnih vodil podjetja Oblak commerce so tudi dobri odnosi tako znotraj podjetja, kot do kupcev, dobaviteljev, trgovcev in nenazadnje konkurence. Tudi s konkurenco imajo namreč dobre odnose, četudi kdaj vidijo, da so določene izdelke prekopirali, jim je to le v spodbudo in dokaz, da so določeno stvar dobro naredili. Na trg ne vstopajo agresivno, svojo prednost dokazujejo na objektiven način z argumenti, kupcem pa dajo možnost, da se sami odločijo. Oblakovi so do sebe zahtevni stremijo h kakovosti, pred očmi imajo uporabnike, za katere želijo, da so z njihovimi izdelki maksimalno zadovoljni. Ozirajo se po tujih trgih in po darwinovsko se zavedajo, da ne preživijo najmočnejši, temveč najbolj prilagodljivi. Kakovost, ki jo pri njih vidiš in začutiš, je zagotovilo, da se za uspešno nadaljnjo pot ni bati.",1
"V hramu slovenske demokracije so se odločili, da bodo sprejeli celo vrsto ukrepov, ki naj bi pripomogli k varovanju našega planeta. V dokumentu, ki so ga naslovili ""Akcijski načrt za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje v državnem zboru“, začenjajo z ugotovitvijo, da zahodni način življenja ogroža človeško civilizacijo. Številne naravne katastrofe ter opozorila znanstvenikov so zato k bolj aktivnemu reševanju okoljske problematike prisilila tudi številne politike. Ta opozorila so očitno resno vzeli tudi v državnem zboru, kjer so naredili širok nabor ukrepov, ki bodo pripomogli k bolj čistemu okolju. Do sedaj so na primer že prenehali izdajati Poročevalca v tiskani obliki, odstranili so velik del avtomatov z vodo, zamenjali 540-litrsko posodo za smeti s 120-litrsko in začeli z ločevanjem odpadkov. Kupujejo tudi nekaj koles za kurirje, vozni park pa so zmanjšali za dve vozili. Ekološka zavest In kaj imajo še v načrtu. Seznam ukrepov je res dolg, tako da smo izbrali nekaj zanimivejših. Velik poudarek bo na ozaveščenosti, ki jo bodo na svoja pleča vzeli vodje sektorjev in oddelkov, enkrat do dvakrat letno pa bodo imeli tudi interna izobraževanja na to temo. Temu se ne bo moglo izogniti tudi podporno osebje, saj bodo bolj eko-izobrazili tudi čistilke, ki bodo pri svojem delu uporabljale bolj zelena čistila. Da bi privarčevali z energijo in vodo, bodo zaposleni ob odhodu domov morali ugašati luči, klimatske naprave, zaslone, televizorje ..., na kar jih bodo opozarjali tudi kartončki. Nižje bodo tudi temperature prostorov ter ravni vode v kotličkih na stranišču. Več bo tudi ponovne uporabe pisarniškega materiala, elektronizacije dokumentov, ki jih bodo morali v čim večji meri tiskati dvostransko. Obenem bodo poskušali zmanjšati količino PVC s steklenimi kozarci za vodo. Ker pa najboljše pobude na tem področju zmeraj prihajajo od spodaj navzgor, bodo s svojimi predlogi za izboljšanje stanja lahko sodelovali vsi zaposleni v državnem zboru.",1
"Cena nafte se divje, a neuspešno, upira prevladujočemu trendu, ki jo potiska navzdol, zlato se draži, ameriški dolar pa še kar izgublja Cena nafte brent se je včeraj volatilno cenila. Čez dan je štirikrat poskočila za skoraj en dolar, vendar je bil vsak naslednji vrh nižji od predhodnega. Začelo se je s poskokom s 43,07 dolarja za 159-litrski sodček na 43,9 dolarja. Zadnji poskok pa se je začel pri ceni 42,14 dolarja in dosegel vrh pri 42,97 dolarja. Zatem je cena nafte brent strmoglavila na 41,5 dolarjev za 159-litrski sodček. Ob prelomu dneva se je nafta spet pričela dražiti ter se ob 4h zjutraj umirila in je trenutno na poti proti novi psihološki meji - 40 ameriških dolarjev za 159-litrski sodček. Ob 9:30 moramo tako za 159-litrski sodček nafte brent odšteti 42,12 ameriškega dolarja, oziroma 32,45 evra. Zlato je na poti navzgor Včeraj čez dan je bil graf cene zlata dokaj volatilen. Na koncu so prevladali kupci, ki so med 15. in 19, uro ceno zlata dvignili za 14 ameriških dolarjev, oziroma slaba dva odstotka. Sledil je kratek predah, ki se je prelevil v nenehno rast. Med 7:30 in 8:20 danes se je cena zlata še hitreje povzpela. Trenutno jutranjemu vzponu sledi umiritev. Ob 9:30 lahko unčo (31,1 grama) zlata kupimo za 780 ameriških dolarjev. Ameriški dolar je včeraj v štirih urah izgubil dva centa svoje vrednosti Tik pred odprtjem ameriških borz je ameriški dolar včeraj pričel strmo izgubljati vrednost v primerjavi z evrom. Do 18:30 je dosegel dno pri razmerju 1,299 dolarja za en evro, katerega se je dotaknil tudi danes zjutraj. Včeraj je v štirih urah potonil za dva ameriška centa. Popoldanskemu potopu je sledil preobrat, ki pa se je odbil od razmerja 1,29 dolarja za en evro. Danes ob 9:30 lahko torej kupimo ameriške dolarje pomembno ceneje kot včeraj. Za en evro lahko namreč dobimo 1,2977 ameriškega dolarja, kar je 1,3 centa več kot včeraj. Mogoče se to na prvi pogled ne zdi veliko, vendar je ob količini denarja na svetu, to precejšnji premik, ki ni brez posledic.",0
"Maribor - Športni center Pohorje je od danes bogatejši za dve novi hotelski pridobitvi, in sicer novi del hotela Arena, na vrhu Pohorja pa hotel Videc. Kot je dejal direktor ŠC Pohorje Drago Rataj, investiciji za njihovo podjetje pomenita novih 30.000 nočitev, še zlasti pa je v tem obdobju gospodarske krize zanj pomembnih 16 novih delovnih mest. ""Za nas sta to ob novi šestsedežnici Pisker, ki je prav tako že v poskusnem obratovanju, dve ključni investiciji za naslednje obdobje,"" je med drugim ob današnjem odprtju dejal Rataj in spomnil tudi na pomembnost novih objektov ob zimski univerzijadi, ki jo bo Maribor gostil leta 2013. Prvi mož ŠC Pohorje je ob tem razložil, da so v novi Areni pridobili dodatnih 33 sob s 75 visokokakovostnimi ležišči, tako da ima ta hotel skupaj s prenovljenim starim delom zdaj 118 ležišč. Investicija je bila vredna 4,5 milijona evrov, a je brez sofinanciranja s strani ministrstva za gospodarstvo in evropskega sklad za regionalni razvoj v višini skoraj dveh milijonov evrov po Ratajevih besedah ne bi uspeli uresničiti. Hotel Videc na Bolfenku ima 28 sob, 56 starim ležiščem pa so jih ob prenovi dodali še enkrat toliko, tako da so tudi na vrhu Pohorja pridobili skupaj 112 novih ležišč. Investicija je znašala 2,7 milijona evrov, tudi tukaj pa je država preko Podjetniškega sklada podprla projekt v vrednosti 750.000 evrov. Današnjega slovesnega odprtja sta se ob županu Francu Kanglerju, ki je tudi ob tej priložnosti opozoril na največja projekta, ki mesto čakata v naslednjih letih, univerzijado ter Evropsko prestolnico kulture 2012, udeležila tudi gospodarski minister Matej Lahovnik in direktor direktorata za turizem Marjan Hribar. Prvi je med drugim povedal, da je tokratna investicija še en dokaz več, da Slovenija zna črpati sredstva iz evropskih strukturnih skladov ter da zna s temi sredstvi uresničevati strategijo postavljanja države na turistični zemljevid Evrope. Po besedah Hribarja pa je tokratno odprtje še eden v nizu okoli 100 tovrstnih projektov, s katerim zaključujejo nekakšen investicijski ciklus, in ki so bili pomembni tako za lokalna okolja kot državo v celoti. Sicer pa je prvi mož direktorata obenem turistične delavce pozval k še večji inovativnosti v svoji ponudbi, predvsem v luči zaostrenih gospodarskih razmer, zato ga je še posebej razveselil podatek, da imajo v ŠC Pohorje svoje zmogljivosti že zdaj praktično popolnoma zasedene vse do marca prihodnje leto.",1
"Ljubljana - Celjski kriminalisti so proti nekdanji glavni direktorici Vegrada Hildi Tovšak na tožilstvo pred dnevi vložili še štiri kazenske ovadbe. Kot so ugotovili, naj bi pri več poslih, v katere je bil vključen Vegrad, nastala nekajmilijonska škoda. Med drugim so kazenske ovadbe proti Tovšakovi povezane z obnovo dvorca Betnava in odobritvijo posojila družbi pooblaščenki Vegrad Naložba. Po ugotovitvah kriminalistov naj bi Vegrad pod vodstvom Tovšakove Vegrad Naložbi (57-odstotni lastnici Vegrada) konec leta 2007 odobril kratkoročno posojilo v višini 1,6 milijona evrov. Zato policija Tovšakovo sumi, da je storila kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic. Posojilo je bilo namreč odobreno kljub temu, da je Tovšakova vedela, da Vegrad Naložba posojila ne bo mogla vrniti, saj ni ustvarjala prihodkov iz poslovanja. Preden je Vegrad avgusta 2010 na celjsko okrožno sodišče vložil predlog za prisilno poravnavo, pa je zapadlo posojilo spremenil v dolgoročno posojilo. S tem je bila Vegradu povzročena škoda v višini okoli 1,6 milijona evrov. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije in ponareditve ali uničenja poslovnih listin pri obnovi dvorca Betnava pa so kriminalisti poleg Tovšakove ovadili še štiri osebe. Po neuradnih informacijah naj bi med njimi nekdanja direktorica podjetja Betnava Dragica Marinič (ovadbe ni želela komentirati), dve osebi iz enega od mariborskih podjetij, ki je na projektu izvajalo gradbeni nadzor, in še ena oseba, ki je bila zaposlena v Vegradu. Kriminalisti sumijo, da naj bi Mariničeva s pomočjo Vegrada in oseb iz podjetja za gradbeni nadzor oktobra 2009 lažno prikazovala izvedbo in plačilo gradbenih del, ki niso bila izvedena v višini šestih milijonov evrov. V ta namen so osumljeni izdali in priznali lažne gradbene situacije o izvedbi gradbenih del, hkrati pa tudi simulirali plačilo teh storitev Betnave Vegradu. Na podlagi takšnega ravnanja je Betnava od ministrstva za gospodarstvo neupravičeno prejela nepovratna evropska sredstva v višini 1,8 milijona evrov. V tretji kazenski ovadbi kriminalisti Tovšakovo sumijo storitve kaznivega dejanja poskusa goljufije. Ko septembra 2010 ni bila več direktorica Vegrada, naj bi odredila unovčitev bančne garancije pogodbenemu partnerju, pa čeprav je vedela, da za kaj takšnega niso bili podani ustrezni pogoji. S tem je poskušala podjetju pridobiti veliko premoženjsko korist v višini 90.000 evrov. Tudi četrta kazenska ovadba celjskih kriminalistov se nanaša na sum storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije. V letu 2009 je Tovšakova s podizvajalcem sklenila pogodbo za izvedbo gradbenih del, pri čemer naj bi mu prikrivala vrsto okoliščin glede izpolnitve obveznosti in ga spravila v zmoto. Zaradi neizpolnitve obveznosti je Vegradovemu podizvajalcu nastala škoda v višini 200.000 evrov. Primerov, ko so bili zavedeni podizvajalci Vegrada, je sicer še precej. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Hokejsko moštvo LA Kings je v tretji finalni tekmi proti NJ Devils zmagalo s 4:0. Do osvojitve Stanleyjevega pokala jim manjka le še ena zmaga Hokejisti Los Angeles Kings potrebujejo le še eno zmago za naslov prvaka lige NHL. V tretji tekmi finala za Stanleyjev pokal so v domači dvorani premagali New Jersey Devils s 4:0 in v seriji na štiri zmage povedli s 3:0. Slovenski zvezdnik Anže Kopitar je bil strelec drugega zadetka v drugi tretjini ter podajalec pri zadnjem zadetku. Kopitar je v končnici lige NHL prevzel vodstvo na lestvici najboljših strelcev v končnici, zdaj ima že 18 točk. V končnici dosegli 15 zmag in le dva poraza V zgodovini lige NHL je doslej le ena ekipe naredile preobrat in slavile po zaostanku 0:3 - davnega leta 1942 Toronto Maple Leafs, hkrati pa lahko Los Angeles postane šele prva ekipa v ligi, ki bi naslov osvojila kot osmo moštvo rednega dela. Kings so v končnici zabeležili 15 zmag in doživeli le dva poraza, na poti do finala pa so izločili tudi Vancouver in St. Louis, najuspešnejši ekipi rednega dela. Četrta tekma bo v noči iz srede na četrtek znova v Staples Centru v Los Angelesu. Vrhunce tretje tekme si lahko ogledate v spodnjem videu.",1
"Slovenija se je po sprejetju proračuna in zaupnici vladi zadolžila za 1,5 milijarde evrov po skoraj petodstotni obrestni meri. To bodo plačevale še naslednje generacije, nekdo pa bo z našimi obveznicami v treh letih zaslužil skoraj 220 milijonov evrov. Kdo, ni znano. Finančno ministrstvo molči.",0
"Do vračila upravičenih 469.148 ljudi NLB bo nadomestila za dvige gotovine na bankomatih drugih bank vrnil 15. novembra. Skupaj z obrestmi bo morala banka odšteti okoli 2,6 milijona evrov. Nadomestila bodo prejeli vsi komitenti banke, ki so v obdobju od 20. februarja 2006 do vključno 1. aprila 2007 dvignili gotovino na bančnih avtomatih drugih bank v Sloveniji. Izplačilo se bo izvedlo tudi za takrat samostojne NLB Banko Domžale, NLB Banko Zasavje in NLB Koroško banko, so sporočili iz NLB-ja. Skupni znesek vračil nadomestil znaša 1,78 milijona evrov, znesek obresti pa 0,81 milijona evrov. Do vračila je upravičenih 469.148 ljudi, ki so v tem obdobju izvedli 5,5 milijona transakcij. Povprečni znesek vračila nadomestila skupaj s pripadajočimi obrestmi znaša 5,52 evrov. Niste več komitent NLB-ja? V banko morate osebno Vračila bodo nakazana na osebne račune. Stranke, ki ne poslujejo več z istim računom kot v obdobju, za katerega izvajajo vračila, bodo denar prejele na drug aktiven račun v NLB-ju. Vsi, ki v NLB-ju nimajo več odprtega računa, pa se morajo v banki oglasiti osebno. Vračilo nadomestil in plačilo zamudnih obresti bo razvidno na izpisku za mesec november, ki ga bodo stranke prejele v začetku decembra 2010. Uporabniki NLB Klika bodo vračilo videli v spletni banki.",1
"Laško - V Pivovarni Laško kot utemeljeno ocenjujejo zahtevo več malih delničarjev in največjega delničarja Infond Holdinga za ugotovitev ničnosti sklepov majske skupščine. T.i. stopniščna skupščina, ki so jo kljub preklicu skupščine s strani uprave izvedli mali delničarji, se v pravni teoriji imenuje ""spontana skupščina"", njeni sklepi pa so nični. Kot so danes sporočili iz Laškega, so v sredo prejeli tožbo več malih delničarjev in Infond Holdinga zaradi ničnosti sklepov majske skupščine. Tožniki so skupščino, ki bi morala biti 29. maja ob 13. uri šteli za preklicano, z obvestilom na vratih Kulturnega centra, ki je bil zaklenjen, jo je preklicala tudi uprava družbe. Delničarji Pivovarne Laško, ki so bili prijavljeni na skupščino, so zaradi obvestila o preklicu skupščine odšli, 14 oseb, od katerih jih po navedbah Laščanov pet sploh ni bilo prijavljenih na preklicano skupščino - skladno statutom Pivovarne Laško pa lahko na skupščini glasujejo le predhodno prijavljeni delničarji -, pa je izvedlo t.i. spontano skupščino na stopnišču Kulturnega centra. Po mnenju delničarjev stopniščna skupščina ni bila sklicana v skladu s statutom družbe, zato so njeni sklepi nični. Kot navajajo tožniki, iz vsebine notarskega zapisnika, ki ga je sestavil notar Miro Bregar iz Litije, izhaja, da je skupina oseb izvedla skupščino, čeprav je bila seznanjena, da je uprava skupščino preklicala. ""Te 'skupščine' ni otvorila uprava, ki na 'skupščini' tudi ni bila prisotna. To 'skupščino' je otvoril Kristjan Verbič, čeprav za to ni imel pooblastila uprave, kar določa poslovnik o delu skupščine,"" poudarjajo v Laškem. ""Vse to so razlogi, da skupščina, začeta ob 13.40 ni mogla biti skupščina, ki jo je sklicala uprava dne 28. aprila 2009,"" v sporočilu še navajajo v Laškem, kjer pojasnjujejo, da se takšna skupščina v pravni teoriji imenuje ""spontana skupščina"", njeni sklepi pa so nični. Spomnimo, da so na majski stopniščni skupščini, ki jo je podprla tudi Kapitalska družba s 7,2 odstotka glasov, prisotni delničarji zavrnili vse predloge, ki jih je za skupščino pripravila uprava Pivovarne Laško. Tako med drugim upravi in nadzornemu svetu družbe niso podelili razrešnice za delo v letu 2008, nasprotovali pa so tudi spremembam statuta družbe, ki bi Laščanom omogočile, da v obdobju petih let povečajo osnovni kapital družbe z izdajo novih delnic za največ polovico osnovnega kapitala podjetja, ki obstaja v času sprejema sprememb statuta. Mali delničarji niso podprli niti sklepa o pooblastilu upravi družbe za nakup lastnih delnic po ceni, ki ne bi smela biti višja od cene delnic na borzi. Medtem ko navzoči delničarji o pokritju lanske 4,4 milijona evrov čiste izgube zaradi odsotnosti uprave družbe niso odločali, pa so se strinjali s predlogom Kapitalske družbe o določitvi bruto višine sejnin članom nadzornega sveta. Podprli pa so tudi predlog o imenovanju posebnega revizorja KPMG iz Slovenije z namenom preverjanja vodenja posameznih poslov skupine Pivovarna Laško.",0
"Nagrada za ekonomijo ni bila v prvotnem kompletu nagrad Nobelovo nagrado za ekonomijo prejmeta Američana Thomas J. Sargent in Christopher A. Sims za empirične raziskave na področju vzročno-posledičnih zvez v makroekonomiji. Švedska akademija znanosti je sporočila, da sta si nagrajenca ugledno nagrado prislužila, ker sta razvila empirične metode za iskanje odgovorov glede povezav med ukrepi ekonomske politike in gibanjem makroekonomskih kazalcev, kot so rast bruto domačega proizvoda, inflacija, brezposelnost itd. Gre za dvosmeren odnos. Na ukrepe ekonomske politike tako vplivajo pričakovanja glede razvoja dogodkov v zasebnem sektorju, po drugi strani pa na odločitve gospodarskih subjektov glede zaposlovanja in investiranja. Metode, ki sta jih razvila 68-letna nagrajenca, pomagajo pri prepoznavanju teh vzročno-posledičnih odnosov in pojasnjevanju vloge gospodarskih pričakovanj ter ukrepov ekonomske politike, so še zapisali pri akademiji. Znanstvenika si bosta razdelila 10 milijonov švedskih kron Sargent je profesor ekonomije in poslovnih ved na Univerzi New York, Sims pa je profesor ekonomije in bančništva na univerzi Princeton. Sargentovo delo je razkrilo, kako je mogoče metode strukturne makroekonometrike uporabiti pri analizi prelomnih in trajnih sprememb v ekonomski politiki ter njihovega vpliva na vedenje gospodarskih subjektov, medtem ko je Sims razvil metodo za analizo tega, kako na gospodarsko dejavnost vplivajo začasne spremembe ekonomske politike - npr. spremembe denarne politike. Čeprav sta ekonomista svoje raziskave opravljala ločeno in neodvisno v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, je njun prispevek k ekonomiji po mnenju švedske akademije znanosti komplementaren. Sargent in Sims si bosta tako razdelila nagrado v vrednosti 10 milijonov švedskih kron, kar je približno 1,1 milijona evrov. Nagrada za ekonomijo šele od leta 1968 Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nobelovo nagrado za ekonomijo podeljujejo šele od leta 1968 in ne spada v prvoten krog nagrad, ki jih je v svoji oporoki leta 1895 navedel Alfred Nobel, podeljevati so jo začeli šele na pobudo švedske centralne banke. Nagrade bodo podelili 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Švedska kraljeva akademija znanosti imena nominirancev sicer skrbno varuje, tajni pa ostanejo še 50 let po razglasitvi dobitnika. Z nagrado za ekonomijo končan krog letošnjih nagrajencev Nobelovo nagrado za medicino so za svoje dosežke na področju imunologije letos prejeli imunologi Bruce Beutler, Jules Hoffmann in Ralph Steinman, nagrado za fiziko so si za odkritje pospešenega širjenja vesolja skozi opazovanje eksplozij zvezd prislužili trije znanstveniki, Saul Perlmutter, Brian Schmidt in Adam Riess, Nobelovo nagrado za kemijo pa je za odkritje strukture kvazikristalov prejel izraelski znanstvenik Daniel Šehtman. Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za književnost je švedski pesnik Tomas Tranströmer, Nobelovo nagrado za mir pa so za svoj boj za pravice žensk prejele liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf, njena rojakinja Leymah Gbowee in jemenska aktivistka za pravice žensk in demokracijo Tavakul Karman.",1
"Ljubljana - Zdaj že nekdanji generalni sekretar Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Dušan Krajnik naj bi ob odhodu z zbornice prejel odpravnino v višini osmih plač. Ta naj bi znašala 7400 evrov bruto na mesec, kar pomeni, da bi obrtnike Krajnikova odpravnina stala okoli 60.000 evrov. Navedeno verjetno ne bilo tako presenetljivo, če ne bi v zbornici zatrjevali, da so pogodbo s Krajnikom prekinili na njegovo željo oziroma celo zahtevo. Da se je moral Krajnik dejansko posloviti na zahtevo posameznih vodilnih članov zbornice, smo poročali že včeraj. Navedeno še dodatno potrjujejo navedbe naših virov, ki pravijo, da je Krajnik v zameno za sporazumno prekinitev pogodbe zahteval štirimesečni odpovedni rok. Vprašanja o višini odpravnine zdaj že nekdanjemu generalnemu sekretarju in trajanju odpovednega roka smo naslovili tudi na zbornico, v katero je v skladu z obrtnim zakonom še vedno vključenih več kot 50.000 obrtnikov in ki se pretežno financira iz članarin, ki so jih obrtniki zakonsko zavezani plačevati. Predvsem nas je zanimalo, ali Krajniku pogodba, ki jo je z zbornico podpisal leta 2010, dejansko zagotavlja odpravnino tudi v primeru, da se za odhod z mesta generalnega sekretarja pred potekom mandata odloči sam. V zbornici, ki je do ukinitve obveznega članstva še vedno oseba javnega prava, na naša vprašanja niso želeli odgovoriti, ker da se te ""nanašajo na vsebino sporazuma o prenehanju funkcije generalnega sekretarja OZS, ki pa je zaupne narave"". Da razlog za odhod Krajnika ni zgolj propad nedavnega referenduma, na katerem so se obrtniki odločili za ukinitev obveznega članstva, ampak tudi domnevno močno oteženo sodelovanje preostalih zaposlenih v zbornici s Krajnikom, smo poročali že včeraj. Predsednik upravnega odbora OZS Štefan Grosar je naše navedbe sicer že zanikal in zatrdil, da ostaja zbornica s Krajnikom še naprej v dobrih odnosih, a naši viri zatrjujejo drugače. Tako naj bi od Krajnika zahtevali, da čim prej opravi primopredajo poslov s svojim naslednikom, sedanjim namestnikom generalnega sekretarja Pavletom Sedovnikom, tudi v času štirimesečnega odpovednega roka pa Krajnik po trditvah naših virov ne bo delal v prostorih OZS. Tudi navedenega nam v zbornici niso želeli potrditi, ker da gre za vsebino sporazuma o prenehanju funkcije, ki je zaupne narave.",0
Uprava Palome se je zaradi domnevnih nepravilnosti znašla v predkazenskem postopku. Policija preverja vložene ovadbe.,0
"Na pobudo poslanskih skupin SD, LDS, Zares, Lipa in DeSUS za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi protikorupcijske komisije so se že ostro odzvali v SDS in NSi. Od predloga do referenduma O predlogu o razpisu referenduma se najprej izreče matično delovno telo DZ in zakonodajno-pravna služba. Predlog se nato obravnava na prvi naslednji seji državnega zbora, če je vložen največ 30 dni pred to sejo. Predlog o razpisu posvetovalnega referenduma je sprejet, če ga podpre večina na glasovanju navzočih poslancev. Jože Tanko iz SDS se je ostro odzval na pobudo opozicije za posvetovalni referendum v zvezi z obstojem Kosove komisije. Tako je dejal, da želi opozicija s tem dejanjem preusmeriti pozornost s projekta pokrajinske zakonodaje, ki ga ni podprla, na neko drugo področje. Poleg tega pa po njegovem Kosova komisija ni učinkovita in služi politični diskreditaciji vladajoče garniture. Poslanec poslanske skupine NSi Drago Koren je prav tako kot njegov koalicijski kolega Tanko označil pobudo za referendum za nepotrebno in zavajajočo. Pri tem je še poudaril, da je korupcijo treba zatreti že v kali, za kar pa je treba okrepiti pristojne institucije, kot sta računsko sodišče in policija. O ukinitvi komisije naj presodijo državljani Omenjene poslanske skupine so prepričane, da morajo svoje mnenje o vprašanju protikorupcijske komisije izraziti tudi državljani. Predlagali bodo sklic izredne seje, na kateri bo državni zbor glasoval o njihovi pobudi, saj po besedah Mirana Potrča ""lovijo roke"", da bo referendum lahko 22. junija, na isti dan kot posvetovalni referendum o pokrajinah. Predlagani datum se jim zdi najbolj smiseln, saj bi tako ""za ceno enega referenduma dobili odgovore na več vprašanj"", meni vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik. Lahovnik je prepričan, da bi bila ukinitev komisije za preprečevanje korupcije slaba za Slovenijo, z njim pa se strinjata tako Barbara Žgajner Tavš (Lipa) kot Ivan Jelen (DeSUS).",0
"V Carigradu je policija s solzivcem in gumijastimi naboji ukrepala proti okoli tisoč protestnikom V več turških mestih so v soboto znova potekali protivladni protesti, policija pa je proti udeležencem ukrepala s solzivcem in vodnimi topovi. O spopadih s policijo so poročali iz Carigrada, Ankare in Hataya. Protestniki so prek družabnih spletnih omrežij poročali o številnih ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V Carigradu je policija s solzivcem in gumijastimi naboji ukrepala proti okoli tisoč protestnikom, ki so skušali vstopiti na osrednji trg Taksim in v park Gezi. Slednja sta bila junija prizorišči protivladnih protestov zaradi spornih načrtov o novi ureditvi prostora, kjer se nahaja park Gezi. Protesti so nato zajeli vso državo, v njih pa je umrlo pet ljudi. Bulvar Istiklal zavit v oblak solzivca Še zlasti bulvar Istiklal, ki vodi do Taksima, naj bi bil zavit v oblak solzivca. Poleg protestnikov so se pred posredovanjem policije prestrašeni razbežali tudi številni turisti. Na fotografijah, ki jih je turška televizija Ulus TV objavila na svoji Facebook strani, je moč videti moške, oborožene z lesenimi palicami, ki so v bližini Taksima napadli novinarje in protestnike. Šlo naj bi za domnevne privržence konservativnega premiera Recepa Tayyipa Erdogana, ki si je v minulih tednih prislužil kritike na račun nasilnega obračunavanja s protestniki. Med posredovanjem policije ranjenih sto ljudi V Ankari naj bi bilo v posredovanju policije ranjenih sto ljudi. Blogerji so na internetu objavili pozive, da je treba poslati zdravnike v tamkajšnji park Kugulu. Do sobotnih protestov je prišlo zaradi aretacije več protivladnih aktivistov, ki so jih oblasti medtem znova izpustile, sedaj pa jim grozi sojenje zaradi domnevne ustanovitve teroristične združbe, še poroča dpa.",0
"Ljubljana - Direkcija Republike Slovenije za vodenje naložb v javno železniško infrastrukturo, ki deluje v okviru ministrstva za promet, je konec februarja objavila javni razpis za izdelavo idejnega projekta za novo dvotirno progo Divača-Koper. To napoveduje začetek uresničevanja dolgoletnih načrtov, ki predvidevajo zgraditev drugega tira na omenjeni trasi. Po besedah Lidie Jurše iz direkcije se skrajni rok za oddajo ponudbe izteče 5. maja. ""Ocenjena vrednost projekta znaša od 870.000 do 1,15 milijona evrov, pogodba z izvajalcem pa bo sklenjena predvidoma julija,"" razlaga Juršetova. Sredi marca se je sicer iztekel rok za oddajo ponudb za izvedbo geološko-geomehanskih raziskav in raziskav krasa za potrebe izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za novo dvotirno progo Divača-Koper. Juršetova pravi, da sta ponudbo oddala dva ponudnika: joint venture ZT GmbH (iz Avstrije), Elea iC in Imprefond (iz Italije) ter joint venture Zavod za gradbeništvo Slovenije, GoZS - Geološki zavod Slovenije, Irgo Consulting, Geoinženiring, Gradbeni inštitut ZRMK in Inštitut za raziskovanje krasa SAZU. ""Pogodba z izvajalcem del, ki so ocenjena na šest milijonov evrov, bo sklenjena predvidoma junija,"" je dodala. ""Pripravljalna dela za gradnjo proge se lahko začnejo konec leta 2010 ali 2011. Ocenjena vrednost vseh del na drugem tiru je okoli 700 milijonov evrov, polovico zneska pa naj bi financirali iz proračuna (polovico bi predvidoma financirali iz evropskih sredstev, op. p.),"" razlaga Juršetova. Na vprašanje, ali bi se lahko vrednost naložbe podražila, podobno kot se je v preteklosti dražila gradnja avtocest, pa Juršetova odgovarja, da je to možno, saj približno 75 odstotkov trase predstavljajo predori. Po načrtih bo direkcija prihodnji mesec objavila javni razpis za modernizacijo obstoječe proge Divača-Koper, o čemer smo že poročali. ""Po predvidenem terminskem načrtu bi bila lahko vsa dela zaključena do novembra leta 2011,"" pravi Juršetova. Dodaja, da z modernizacijo želijo povečati prepustno moč proge s 53 vlakov na dan na 81 vlakov. Prevozna moč proge naj bi se z osem milijonov ton povečala na 14 milijonov ton na leto. sebastjan.morozov@dnevnik.si",1
"Toyota bo odpoklicala 1,5 milijona avtomobilov, tudi v Evropi. Informacije o tem, če bo odpoklican tudi kakšen avtomobil iz Slovenije, še čakamo Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je v sredo napovedal odpoklic 1,5 milijona avtomobilov, pri katerih se pojavljajo težave z zadnjim vzmetenjem. Odpoklic se nanaša tudi na 600 tisoč vozil v Evropi. V ZDA bo odpoklicanih 760 tisoč avtomobilov rav4, ki so bili proizvedeni med letoma 2006 in 2011. V mehanične delavnice bodo vpoklicali tudi 18 tisoč lexusov HS 250h. Nemška tiskovna agencija poroča, da bo Toyota voznike prizadetih avtomobilov pisno obvestila. V Evropi naj bi odpoklicali avtomobile rav4, toyote avensis in auris V Evropi naj bi prav tako odpoklicali avtomobile rav4, pa toyote avensis in auris. V japonskem podjetju sicer zagotavljajo, da ne gre za napako v sami obliki avtomobila, pač pa se težave lahko pojavijo po popravilu. Pravijo še, da je odpoklic povsem prostovoljen. Odgovor na vprašanje, ali bo v odpoklic vključen tudi kakšen avtomobil iz Slovenije, še čakamo. Sicer je Toyota leta 2009 prestala obsežen škandal, saj se je v nekaterih njenih avtomobilih dogajalo, da se je stopalka za plin ujela v predpražnik, kar naj bi vodilo tudi do več nesreč s smrtnim izidom. Podjetje je od samega začetka problem podcenjevalo, zaradi česar je tudi moralo plačati več kot 40 milijonov evrov kazni in se javno opravičiti. Od takrat japonski avtomobilski proizvajalec veliko bolj skrbi za svoj ugled in se tudi veliko hitreje odloča za odpoklice.",0
"Nafta presegla 120 dolarjev Vlagatelji na Ljubljanski borzi že dva tedna zaman čakajo na pozitiven dan. Tudi tokrat so skoraj vse delnice padle, Krka pod 90, Gorenje pod 30 evrov. Če smo lani poleti, ko je slovenski borzni indeks celo presegel 12 tisoč točk zdaj je od rekorda oddaljen že 40 odstotkov, ugibali, kdaj bo borzni balon počil, je te dni prav nasprotno. Ozračje je mučno, dobrih novic ni, kupci čakajo na še nižje tečaje. V četrtek se je po prometu 1,2 milijona evrov zaradi dveh obsežnih poslov na vrh prebila Luka, ki je zdrsnila do 55,75 evra. Krka 0,44 milijona evrov prometa je po enem mesecu spet pod 90 evri. Telekom najnižje do zdaj Še slabše se godi Telekomu, saj je njegov enotni tečaj prvič v skoraj dveletni zgodovini kotacije na borzi padel pod 230 evrov. Žito in Aerodrom sta v ozadju izgubila tri odstotke. Pivovarna Laško je bila s triodstotnim plusom skoraj edina svetla izjema, kar pa po sredinem krepkem padcu kaj dosti ne razveseljuje lastnikov teh delnic. Slovenski borzni indeks je padel za 0,6 odstotka, na 7.428 točk. V petek bo zadnji dan kotacije delnic ACH-ja, kar se že pozna na povečanem prometu. Tečaji najprometnejših delnic KOPER -1,72 % 56,41 EUR KRKA -1,23 % 89,23 ACH - 63,00 TELEKOM -0,64 % 229,78 MERCATOR -1,31 % 219,51 PETROL -0,48 % 516,92 GORENJE -0,27 % 30,00 SAVA -1,08 % 390,89 PIVOVARNA LAŠKO 3,10 % 76,08 NOVA KBM -1,30 % 25,88 Največji hipotekarni banki povsem na dnu Dogajanje, povezano z največjima ameriškima hipotekarnima banka Fannie Mae in Freddie Mac, je vedno bolj dramatično. Ker bo očitno morala v reševanje obubožanih bank povsem poseči država, so delnice v sredo spet padle za več kot 20 odstotkov in pristale najniže v skoraj 20 letih. Kar je slabo za Fannie in Freddieja , je očitno dobro za preostale banke. V upanju, da bo omenjena državna intervencija rešila mnoge težave na trgu nepremičnin in hipotekarnih posojil, so preostale finančne delnice porasle. Dobri poslovni rezultati HP-ja Indeks Dow Jones 11.417 točk se je povzpel za 0,6 odstotka. Tehnološki sektor je razveselila novica, da je Hewlett-Packard v tretjem četrtletju ustvaril 2,03 milijarde dolarjev čistega dobička, kar pomeni 14-odstotni porast. Pridobivale so tudi energetske delnice, potem ko je cena ameriške lahke nafte drugič zapored porasla in dan končala tik pod 115 dolarji, danes pa pred 17. uro poskočila že nad 120 dolarjev. Analitiki pri Goldman Sachs menijo, da bo konec leta cena nafte 149 dolarjev.",0
"Dow Jones zadnji teden izgubil odstotek Delniški trgi se niso dolgo vznemirjali zaradi potresa na Japonskem. Zakaj le - velika naravna katastrofa utegne prinesti celo višjo svetovno gospodarsko rast. Obnova prizadetih delov Japonske bo koristila številnim sektorjem. Ni čudno, da so delnice proizvajalca težke mehanizacije Caterpillarja in sorodnih podjetij na Wall Streetu v petek pridobivale, indeks Dow Jones pa se je zvišal za pol odstotka, s čimer se po hudih četrtkovih izgubah izgubil je 1,87 odstotka, kar je največ v zadnjih sedmih mesecih vrnil nad 12 tisoč točk. Tedenska izguba je tako le enoodstotna. V Savdski Arabiji ni bilo večjih nemirov Vlagatelji so bili ob koncu petkovega trgovanja že precej pogumni, potem ko se dan jeze v Savdski Arabiji ni sprevrgel v resnejše nemire, ampak je na ulice prišlo le nekaj sto ljudi. Makroekonomski podatki so bili mešani. Ameriška prodaja na drobno je februarja zaznala največjo rast v zadnjih štirih mesecih +1 %, vendar je zaupanje potrošnikov zaradi visokih cen goriva zdrsnilo na petmesečno dno. Dow Jones 12.044 Nasdaq2.715 DAX307.178 FTSE1005.828 FTSEurofirst 3001.122 Nikkei10.254 EUR/USD1,3902 USD/JPY81,86 EUR/CHF1,2925 Lahka nafta100,47 USD Zlato1.417 USD Euribor, 6-mesečni1,489 % Bo potres škodoval obveznicam? Obveznice so v petek dopoldne strmo porasle, vendar nato izgubile pridobljeno. Potres na Japonskem utegne zavarovalnice prisiliti, da bodo prodajale obveznice in s tem pokrile škodne primere. Podobno je bilo leta 1995 po potresu v Kobeju, ko je donos desetletnih obveznic porasel za okrog 20 bazičnih točk. V petek se je donos ameriške 10-letne obveznice na koncu zvišal na 3,40 odstotka. Lahka nafta zdrsnila pod 100 dolarjev Japonski jen je po potresu silovito porasel, v primerjavi z dolarjem se je okrepil tudi evro, kar je bila posledica bruseljskega maratonskega vrha območja evra in zaveze vseh sodelujočih o zvišanju upokojitvene starosti, fleksibilnejšem trgu dela in o manjši zadolženosti oziroma proračunskem primanjkljaju. Cena lahke nafte je v petek zdrsnila pod 100 dolarjev, zlato pa se je podražilo do skoraj 1.420 dolarjev. Na eni strani zlato ohranja status varnega pribežališča, toda nižja cena nafte zmanjšuje njegovo privlačnost, saj je s tem možnost inflacije manjša. Krka še odkupuje lastne delnice Indeks SBI TOP je zadnji teden pridobil 1,27 odstotka, kar je zasluga delnic Mercatorja, ki so se zaradi novice, da Agrokor ponuja 195 evrov za delnico Mercatorja, podražile za sedem odstotkov. Tečaj najprometnejše Krke je zdrsnil za 0,41 odstotka, vendar se obdržal nad 60 evri. Novomeška farmacevtska družba je ta teden pridobila skoraj za milijon evrov lastnih delnic, tako da je s slabimi petimi odstotki že tretja največja lastnica. Gorenje z 20 milijoni dobička Od ponedeljka do petka so se najbolj, za dobra dva odstotka, pocenile delnice Nove KBM in Gorenja. Velenjski proizvajalec bele tehnike je objavil poslovne rezultate za leto 2010, v katerem se je skupina izkopala iz izgube in imela 20 milijonov evrov čistega dobička. Ob nizki likvidnosti in splošnem pesimizmu, ki že dolgo vlada na Ljubljanski borzi, je težko pričakovati, da bo to bistveno pomagalo tečaju Gorenjevih delnic v prihodnjih dneh.",0
"Alternativa je lahko le večja razpršenost dobavnih virov Plinska kriza naj bi se kmalu razpletla, da bi se v prihodnosti izognili težavam z oskrbo plina, pa velja razmisliti tudi o možnih načinih njegovega skladiščenja. MMC se je o tem pogovarjal z direktorjem Geoplina plinovodi Marjanom Eberlincem, ki je pojasnil, da obstaja več preizkušenih in uveljavljenih načinov skladiščenja zemeljskega plina, a je njihova uporaba odvisna od naravnih in drugih danosti posameznega geografskega območja. Zatrdil je, da mora biti skladišče čim bližje preskrbovalnemu območju, saj je treba v nasprotnem primeru zagotoviti ustrezne prenosne plinovodne zmogljivosti. Vabljeni k branju Oskrba s plinom še vedno stabilna Možno tudi skladiščenje v kavernah V tehnologiji skladiščenja poznamo podzemno skladiščenje v geoloških strukturah in nadzemno skladiščenje v grajenih rezervoarjih, pravi Eberlinc. Podzemno skladiščenje poznamo v izčrpanih plinskih, naftnih ali plinsko/naftnih poljih in v t. i. akviferjih, to je v geoloških strukturah z ustrezno geometrijo. V tem podzemnem okviru so tako mogoča tudi skladiščenja v podzemnih kavernah. Te se najpogosteje nahajajo v solnih plasteh - v opuščenih solnih rudnikih, lahko pa so tudi namensko ustvarjene. Na vprašanje, kako je z možnostjo skladiščenja plina v rudnikih, ki se omenja tudi za Slovenijo razmišlja se o skladiščenju v rudniku premoga v zapiranju na Senovem, je Eberlinc odgovoril, da je tako skladiščenje redkost, ker je v takih primerih zelo težko zagotoviti potrebno tesnost. V rudnikih premoga se tako lahko, denimo, plin skladišči le, če je geološka struktura kamenine ustrezna, saj mora zagotavljati nepropustnost ali izjemno trdnost, da se jekleni plašč skladišča, ki služi kot zaščitna membrana, lahko nasloni nanjo . Poleg tega je kapaciteta tovrstnih skladišč praviloma manjša od klasičnih skladišč in skladišča v rudnikih služijo predvsem za pokrivanje vršnega odjema . V Rudniku Senovo razmere za skladiščenje niso najboljše Predvideno skladišče zemeljskega plina na lokaciji rudnika Senovo sodi v skupino kavern, narejenih prav za namen skladiščenja. Prostor v obliki sfere globoko pod zemljo tesni jeklena pločevina, ki je preko betonske obloge naslonjena na osnovno kamenino. Velikih pritiskov v sferi /.../ ne nosi jeklena obloga, temveč kamenina, zato je pomembno, da je le-ta čim bolj trdna in kompaktna. Taka kaverna, izkopana v granitu, obratuje na Švedskem. Na področju Rudnika Senovo je kamenina heterogena in bistveno manj ugodne sestave. Posledično v teku obratovanja to lahko povzroča velike lokalne deformacije jeklenega plašča, ki niso dopustne. Potrebno bi bilo najti ustrezno dodatno tehnično rešitev, ki pa bo bistveno poslabšala ekonomiko investicije, je Eberlinc predstavil možnost skladiščenja v rudniku Senovo. Utekočinjeni plin se lahko skladišči nad zemljo Podzemna skladišča sicer po njegovih besedah ne predstavljajo posebne nevarnosti za okolje, saj so varnostni kriteriji visoki. Med prednosti takšnih skladišč spada razpoložljivost z velikim številom polnjenj in praznjenj, med slabosti pa manjša zmogljivost, manjša primernost za dolgotrajnejše pokrivanje sezonskih odstopanj v odjemu in manjša dolgoročnost rezerv. Na drugi strani se utekočinjeni plin lahko skladišči v grajenih objektih nad zemljo. To je uveljavljeno povsod tam, kjer geološke danosti onemogočajo skladiščenje pod zemljo. Gre za isto tehnologijo, kot v primeru transporta prek LNG terminalov in ladijskega prevoza, razlaga MMC-jev sogovornik. Če bi Slovenija skladiščila doma, bi plačevala več In kako je po besedah Eberlinca s stroški skladiščenja? Stroški skladiščenja zemeljskega plina so odvisni od tipa skladišča in razmerja med volumnom in razpoložljivimi pretoki. Zelo groba ocena v analizah izpred nekaj let je pokazala, da bi bili stroški skladiščenja v Sloveniji precej višji od tistih v primerljivih skladiščih v sosednjih državah. To je tudi povzročilo, da so se nadaljnje geološke raziskave v severovzhodni Sloveniji v letu 1999 ustavile. Aktivnosti so se nadaljevale v letu 2008 in so trenutno v fazi preverjanja stanja in oceni upravičenosti nadaljevanja predhodnih del. O izgradnji plinskega terminala v Žavljah je Eberlinc dejal, da bi bil terminal v Jadranskem morju s stališča oskrbe dobra alternativa za Slovenijo in širšo okolico. Alternativa je lahko le večja razpršenost dobavnih virov Beseda pa je v pogovoru z direktorjem Geoplina plinovodi tekla še o alternativah ruskemu zemeljskemu plinu. Eberlinc nam je v tem kontekstu povedal, da se Evropa že vrsto let neuspešno ukvarja s tem vprašanjem. Njegovo mnenje je, da je alternativa lahko izključno čim večja razpršenost dobavnih virov zemeljskega plina. V tem trenutku je še kako pomembno, da imamo v Sloveniji družba Geoplin poleg prekinjenega vira iz Rusije še vire iz Alžirije in Avstrije. Tudi LNG terminal v severnem delu jadranskega morja bi izjemno pripomogel k večji razpršenosti virov, o tem sem zelo prepričan, je sklenil. Blaž Kosovel/Marjetka Nared",1
"Po besedah zunanjega ministra Samuela Žbogarja se Dimitrij Rupel vrača na zunanje ministrstvo v rangu veleposlanika. Ruplov odvetnik trdi, da so informacije o Ruplovem odstopu neresnične. V tem rangu bo zdaj že nekdanji premierjev posebni odposlanec za zunanje zadeve prevzel nekatere odgovornosti in naloge, je še dejal Žbogar. Kaj natančno bo počel, še ni jasno. ""Glede tega, kaj bo na ministrstvu počel, bi jaz še počakal, da pride na ministrstvo in takrat se bomo skupaj pogovorili, kaj bi lahko koristnega počel,"" je še dejal Žbogar in dodal, da bi vsekakor lahko koristno uporabili izkušnje, ki jih ima. Odvetnik: Informacije o odstopu niso resnične Iz Ruplove pooblaščene odvetniške družbe Grobelnik in partnerji pa so sporočili, da so informacije o Ruplovem odstopu s položaja neresnične in netočne. Že popoldne je v Ruplovem imenu odstop zanikal Bojan Brezigar, nekdanji vodja službe za odnose z javnostmi na MZZ. Rupel pričakuje, da se bosta s Pahorjem v prihodnjih dneh sporazumela o njunem nadaljnjem sodelovanju. Temelj nestrinjanj je mentaliteta prejšnje vlade Ruplov odhod s položaja posebnega premierjevega odposlanca so dopoldne sicer že potrdili. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je dejala, da jo je Pahor o odhodu Rupla že obvestil. Dejala je, da je s tako odločitvijo zadovoljna. Sama je že velikokrat opozorila, da Rupel ni bil prava izbira za posebnega odposlanca. Predsednik stranke Zares Gregor Golobič meni, da je razlog nestrinjanja med Ruplom in premierjem Borutom Pahorjem mentaliteta prejšnje vlade oziroma njeno ""razumevanje politike, ki je nad vsem in se lahko vmešava v vse mogoče reči"". Kot je še dejal, si ta kadrovska menjava sama po sebi ne zasluži posebnega komentarja, pomembnejši je razlog za njo. Po besedah predsednika DeSUS-a Karla Erjavca v njihovi stranki podpirajo Ruplov odhod, saj so bili do njega ves čas zelo kritični. Čas za konec farse Po mnenju prvaka SNS Zmaga Jelinčiča je bil za Ruplov odstop skrajni čas in čas, da se s tem ''preneha ta farsa z Ruplom v vseh oblikah, v vseh vladah in v vseh konzervah"". Jelinčič upa, da se bo Rupel upokojil. Predsednik SLS Bojan Šrot je bil nad novico presenečen. Še posebno zato, ker so imeli zunaj koalicije občutek, da so se koalicijska trenja zaradi imenovanja Rupla že polegla. V SDS domnevnega odstopa sicer še niso uradno komentirali, je pa podpredsednik stranke Milan Zver dejal, da ''Ruplova metla in služba'' ne smeta postati glavni točki politike v prihodnjih dneh. Usodno pismo Kresalovi Premier Borut Pahor je Rupla za svojega posebnega odposlanca za zunanje zadeve imenoval konec lanskega novembra in med političnimi zavezniki sprožil val čudenja in ogorčenja. To svojo potezo je na začetku decembra celo zagovarjal pred poslanci in takrat poudaril, da je Rupel sicer ""kontroverzna osebnost slovenske politike, vendar pa hkrati veliko zna in veliko ve o zunanji politiki"". Tokrat je počilo zaradi pisma, ki ga je Rupel v petek poslal Kresalovi glede nadaljevanja primera ""metla"".",0
"Vpleteni lahko zahtevajo revizijo postopka Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo petih elektrodistribucijskih podjetij zoper urad za varstvo konkurence, ki jim je očital usklajeno delovanje. UVK je elektrodistributerjem očital usklajeno delovanje pri zvišanju cen električne energije konec leta 2007 in jim naložil plačilo globe. Elektrodistributerji so se na odločbo urada pritožili, vrhovno sodišče pa je pritožbo zavrnilo. Sodba je pravnomočna in pritožba zoper njo ni dovoljena. Kot je znano, so Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska skoraj sočasno napovedali skoraj šestodstotno zvišanje cen električne energije, ki so začele veljati 1. januarja 2008. Vpleteni lahko zahtevajo revizijo postopka Lahko pa vpleteni zahtevajo revizijo postopka, a ni gotovo, da jo bodo odgovorni dovolili. Direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak je dejal, da je primer tudi na prekrškovnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, zato bodo dokumentacijo posredovali tudi njim. Vrhovno sodišče je elektrodistributerjem le delno ugodilo v manjšem delu tožbe, tako da je odpravilo izreke izpodbijanih odločb urada za varstvo konkurence v delih, kjer so ugotavljale kršitve evropske zakonodaje.",0
"Ekologi brez meja so letos zbrali 15 ton odpadnega tekstila. “Ljudje naj prinesejo vse, kar imajo, a ne uporabljajo več, ne sme pa biti pokvarjeno ali poškodovano, torej od pohištva, opreme za dom, kuhinjskih pripomočkov, posode, malih gospodinjskih aparatov, bele tehnike in elektronike do oblačil, športne in otroške opreme ter knjig,” je ob odprtju centra ponovne uporabe (CPU) v Ljubljani pozvala Marinka Vovk, nosilka ideje takih centrov, kjer odpadke pregledajo, očistijo, obnovijo in dajo po simbolični ceni v vnovično uporabo. Tako lahko na primer kavč kupite tudi za deset evrov. Po Sloveniji je zdaj osem takih centrov s 17 zaposlenimi, v Ljubljani so jih na primer zaposlili pet. Bombaž predelajo v krpe Tudi pri projektu Tekstilnica, ki ga vodita zadruga Dobrote in Ekologi brez meja, odvečen tekstil omogoča zaposlitev težje zaposljivih ljudi – zdaj jih je zaposlenih osem, pet v socialnem podjetju. Letos so v sklopu tega projekta, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, samo ekologi zbrali 15 ton odpadnega tekstila, zadruga še več, a točne številke še nimajo, prek mesečnih izmenjav pa je lastnika zamenjalo še nekaj dodatnih ton oblek in igrač. Tekstil, tudi umazan in strgan, zbirajo v zabojnikih (največ jih je na Koroškem, v Ljubljani je na Litijski cesti 132, tekstil pa je mogoče oddati tudi na Grablovičevi ulici 52), na zbirnih akcijah po okolici Ljubljane, organizirajo pa tudi izmenjavo oblačil, kamor je mogoče prinesti le ohranjena oblačila. Zbran tekstil nato predajo ogroženim družinam, Kraljem ulice in drugim, bombažne stvari pa recimo predelajo v krpe za avtomehanike ali v copate, blazine, predpasnike, ki jih nato prodajo, je povedala Urša Dolinšek in dodala, da razmišljajo tudi o tem, da bi odpadni tekstil uporabili kot izolacijo v hišah.",1
"V Evropi kmalu višje obresti, tudi v ZDA razmišljajo o tem Wall Street je zadnji teden prezrl japonske in libijske grožnje ter si privoščil najboljši teden po juliju. Celo rast nafte vrste brent nad 116 dolarjev ni zmotila dobrega razpoloženja. Indeks Dow Jones je v petek pridobil 0,41 odstotka, v vsem tednu pa 3,1 odstotka. Vlagatelji so delnice kupovali v pričakovanju objav lepih dobičkov prvega letošnjega četrtletja. Dobički korporacij, ki so vključene v indeks S&P 500, naj bi porasli za 14 odstotkov v primerjavi z istim lanskim obdobjem. V petek je bil objavljen končni podatek o rasti ameriškega gospodarstva v zadnjem lanskem četrtletju. Bruto domači proizvod je napredoval za 3,1 odstotka, kar je bolje od februarske ocene 2,8 %. Lani je tako rast znašala 2,9 odstotka, potem ko je leto prej BDP upadel za 2,6 odstotka. RIM pesimističen, delnice strmo navzdol Ob ugodnem makroekonomskem okolju inflacija za zdaj še ne predstavlja prevelike grožnje so številni analitiki bikovsko nastrojeni in napovedujejo, da bodo newyorški indeksi letos pridobili več kot 10 odstotkov. Za pozitivno petkovo trgovanje imajo precej zaslug delnice tehnoloških podjetij. Prodajalci so bili resda neusmiljeni do proizvajalca telefonov BlackBerry, podjetja Research In Motion, ki je precej pesimistično pri napovedovanju prihodnjega dobička delnice so padle za 11 odstotkov, toliko bolj pa je z rezultati poslovanja in zlasti z napovedmi navdušil Oracle. Analitiki so hiteli zviševati ciljno ceno Oraclovih delnic, ki je na borzi porasla za 1,6 odstotka. Izteka se prvo četrtletje V naslednjem tednu je pričakovati večjo dejavnost investicijskih skladov, ki bodo ob koncu prvega četrtletja frizirali bilance , kupovali delnice, ki so letos pridobivale in prodajali tiste z izgubo. To bi lahko bila priložnost za nakup papirjev, ki so neupravičeno v nemilosti vlagateljev. Nervoze je sicer na trgu opazno manj - indeks volatilnosti Vix je namreč zadnji teden padel za 27 odstotkov. Pričakovati je, da bodo vlagatelji še vedno pozorni zaradi jedrske krize na Japonskem in nemirov v arabskem svetu. V petek bo objavljen podatek o marčevski ameriški brezposelnosti. Največje gospodarstvo sveta naj bi ustvarilo 187 tisoč neto delovnih mest. Dow Jones 12.220 Nasdaq2.743 DAX306.946 FTSE1005.900 FTSEurofirst 3001.124 Nikkei9.536 EUR/USD1,4085 USD/JPY81,32 EUR/CHF1,2957 Lahka nafta105,52 USD Zlato1.429 USD Euribor, 6-mesečni1,513 % Fedovo slovo od politike ničelnih obresti? Dolar je v petek pridobival, saj utegne Fed prej od napovedi zaostrovati denarno politiko. Predsednik zvezne banke v Philadelphii Charles Plosser je posvaril, da se potrošnja povečuje s kar previsokim ritmom, popravlja pa se tudi trg dela, zato bi se morala ameriška centralna banka kmalu odzvati z višjimi obrestmi. Seveda še vedno ne tako kmalu kot Evropska centralna banka, ki bo verjetno že aprila zategnila pas. To bo še poslabšalo položaj zadolženih perifernih evropskih držav. Portugalske obveznice so zadnje dni padle na rekordno nizko raven, pri bonitetni hiši S&P pa so Portugalski spet znižali kreditno oceno. LJSE V znamenju rasti Petrola Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP na začetku tedna pogledal pod 800 točk, nato pa se obrnil strmo navzgor. Zlasti v petek - zvišal se je za 3,79 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh letih. Njegova vrednost je prvič letos nad 850 točkami. Ob koncu trgovanja si je kupec zaželel večje količine Petrolovih delnic, ki so poskočile za 11 odstotkov, na tedenski ravni pa za skoraj 15 odstotkov. Petrol je imel lani na ravni skupine za 2,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 20 odstotkov več kot predlani, čisti dobiček pa je dosegel 35,5 milijona evrov. Minuli teden je bilo spet največ prometa s Krkinimi delnicami za 7,6 milijona evrov. Njihov tečaj se zvišal za 0,49 odstotka na 61,30 evra. Novomeški farmacevt je sklad lastnih delnic povečal na 4,945 odstotka vseh izdanih delnic.",1
"Maribor - Mateja Perger, bivša predsednica in članica uprave Palome, nadaljuje sodno obračunavanje s svojo zdaj že nekdanjo sladkogorsko delodajalko. Pri mariborski okrožni sodnici Nevenki Đebi sta bili včeraj kar dve glavni obravnavi zaradi tožb Pergerjeve, v katerih od Palome terja izplačilo več kot 133.000 evrov. Najprej je bila na vrsti tožba, s katero Braslovčanka zahteva razveljavitev sklepa nadzornega sveta z dne 11. junija 2008, na podlagi katerega so ji bruto plačo 10.500 evrov zmanjšali za 2000 evrov. Paloma v tem postopku vztraja pri zatrjevanju, da so Pergerjevi znižali prejemke zaradi slabega poslovanja družbe, čemur pa tožnica oporeka. Njen pooblaščenec Aleksander Cmok je s tem v zvezi opozarjal na okoliščino, da nadzorniki niso sočasno znižali plače tudi tedanjemu predsedniku Palomine uprave Danilu Marinu, ki je imel večji vpliv na poslovanje družbe. Ker so Pergerjevo čez dober mesec predčasno odpoklicali s položaja članice uprave, jo je to zanjo sporno znižanje prizadelo samo pri izplačilu ene plače. Stroški iskanja sodne pravice so zato že do sedaj bistveno presegli domnevno nastalo škodo. Sodišče je namreč najelo sodno izvedenko, ki je morala oceniti finančno stanje Palome v času nižanja plače Pergerjevi. Ker izvedenka Irena Lesjak ni zmogla odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, je Palomin pooblaščenec Franci Košar včeraj predlagal novega izvedenca. Đebijeva mu je presenetljivo ugodila in je nadaljevanje sojenja prestavila za nedoločen čas. Na glavni obravnavi, ki je sledila takoj zatem, pa so obravnavali spor zaradi individualne pogodbe, ki jo je Pergerjeva podpisala 19. septembra 2007, ko se je vrnila v Palomino upravo kot članica. Po tej pogodbi naj bi ji v primeru predčasnega odpoklica pripadalo 130.947 evrov odpravnine. Že 22. julija 2008 jo je nadzorni svet odpoklical zaradi krivdnih razlogov. Med drugim so ji očitali, da je oddala nekonsistentni poslovni načrt. Odpravnine ji niso izplačali, Pergerjeva pa vztraja pri prepričanju, da je odlično vodila firmo in da mora zato odpravnino dobiti, zato jo zdaj poskuša iztožiti na sodišču. Tudi v tem postopku je sodišče naročilo izdelavo izvedenskega mnenja, ki pa je očitno bolj naklonjeno toženi stranki. Finančni izvedenec Branko Mayer, ki je moral pregledati sporni poslovni načrt Pergerjeve, je namreč ocenil, da je načrt vsebinsko pomanjkljiv in strokovno nepopoln. Odvetnik Cmok je zato predlagal, da naj izvedenec mnenje dopolni, sodni postopek pa se bo nadaljeval maja. Pergerjeva že nekaj časa ne hodi več v službo v Sladkem Vrhu. Na lanski predbožični dan je namreč prejela sklep o ukinitvi njenega delovnega mesta vodje blagovne znamke, na katero so jo premestili leta 2008, in so jo zavoljo tega odpustili iz poslovnih razlogov. Tudi zaradi tega ukrepa je sprožila pravdni postopek zoper Palomo. ""Ne želim se vrniti v Sladki Vrh, v Palomi sem vztrajala tako dolgo samo zato, da vidim, kako globoko se bodo spustili pri doseganju svojih ciljev,"" razlaga Pergerjeva, ki je doslej uspela iztržiti eno sodno prvostopenjsko zmago zoper Palomo. Sodnica Nevenka Đebi je lani pritrdila njenemu tožbenemu zahtevku in presodila, da mora tovarna papirja in celuloze izplačati Pergerjevi 60.538 evrov odpravnine, ker so jo julija 2007 razrešili s položaja predsednice uprave. Pergerjeva pa še ni prejela tega denarja, ker se je Paloma pritožila na višje mariborsko sodišče. tomaz.klipsteter@dnevnik.si",0
"Luka Koper. Najprej je družbo oškodoval, zdaj hoče odškodnino. Toži tudi Luka Koper Škoda. Luka Koper je vložila odškodninske tožbe proti nekdanji upravi Roberta Časarja in nekdanjim nadzornikom. Izredna revizija je namreč ugotovila, da je bilo podjetje zaradi spornega poslovanja oškodovano za 39 milijonov evrov. Robert Časar in Aldo Babič, nekdanji predsednik in član uprave Luke Koper, sta vložila tožbo, v kateri zahtevata izplačilo odpravnine. Po naših informacijah zahtevata znesek v višini 12 plač, kar naj bi v primeru Časarja po naših izračunih znašalo 288 tisoč evrov bruto oziroma šest tisoč evrov manj za Babiča. Neuradno je slišati oceno, da bo Luka znesek Babiču (zaradi pravno slabo napisanega sklepa o razrešitvi, op. p.) najverjetneje morala izplačati, glede Časarja pa izid tožbe menda še ni povsem jasen. Franca: Neverjetno Na sodišču bo proti Časarju pričala Olga Franca, nekdanja nadzornica in kratek čas tudi predsednica nadzornega sveta Luke. Prav pod njenim vodenjem nadzornikov se je tedanji upravi družbe vodstveni fotelj tudi izmaknil. Olga Franca poudarja, da bo sklepe nadzornega sveta zagovarjala suvereno in s podprtimi dokazi: “Moj komentar glede tožbe je, da se mi zdi neverjetno, da je bila tožba za plačilo odpravnine sploh vložena.” Babič je sicer vložil tudi tožbo zaradi odpovedi delovnega razmerja, a jo je na delovnem sodišču izgubil.",0
"Vilo Prešeren je na dražbi ministrstva za obrambo kupilo nepremičninsko podjetje Condor Real s sedežem v Lescah. Nepremičninsko podjetje Condor Real s sedežem v Lescah je za vilo ponudilo največ izmed štirih ponudnikov, in sicer 1,95 milijona evrov, kar je za 50.000 evrov več od izklicne cene. Zastopnica podjetja, ki je povezano z lastnikom Sportine Bahtiarom Bajrovičem, Janja Jenšterle je po dražbi povedala, da vilo kupujejo zase, da jo bodo obnovili ter da bodo v njej s skladu z zahtevami izvajali gostinsko dejavnost. Po sklenitvi pogodbe bo novi lastnik Vile Prešeren posredno postal Bajrovič, ki je tudi že lastnik hotela Ribno. Jenšterletova je poudarila, da Vile Prešeren ne bodo prodali naprej, temveč so jo kupili v lastne namene. Glede na namembnost, ki je za vilo določena z občinskimi akti in glede na omejitve, ki jih objekt ob Blejskem jezeru ima, jo bodo uredili za gostinsko dejavnost. Ta je bila v vili vse do lanskega novembra, ko je ministrstvo za obrambo razdrlo pogodbo z dotedanjim najemnikom, pod katerim je bila Vila Prešeren uveljavljen gostinski objekt na izredni lokaciji z dobro hrano in postrežbo. Boljši časi za vilo Kaže, da se blejskim vilam vendarle obeta lepša prihodnost. Poleg Vile Prešern naj bi bila v kratkem prenovljena tudi Riklijeva vila, saj je projekt prenove njenega lastnika Marka Omana blejska občina nedavno podprla. Okoljevarstveniki pa so s pritožbami dosegli, da se bo ograja, ki obdaja vilo Rog, znižala in bo omogočala dostop do jezera ter pogled nanj. Zadnjega pol leta je vila, ki je potrebna celovite prenove, samevala in še naprej propadala. Na ministrstvu za obrambo so, še preden so se odločili za prodajo vile, razmišljali tudi o možnosti, da bi bila vila objekt zaprtega tipa. Nato je ministrstvo predvidelo, da bo vilo obnovilo in jo prodalo, vendar je kasneje ugotovilo, da bi bila obnova predraga in neizvedljiva do začetka prihodnjega leta, ko bi vilo uporabljali za namene predsedovanja EU. Zato se je odločilo vilo prej prodati. Prodaja vile Prešeren je med Blejci zbudila strah, da se bo ponovila zgodba z Vilo Rog, okrog katere je novi lastnik Igor Lah postavil ograjo in tako domačinom ter obiskovalcem preprečil dostop do Blejskega jezera. Dodatno bojazen je zbujalo dejstvo, da se za Vilo Prešeren zanima tudi Lah. Občina zadovoljna s prodajo Vendar je največji interes za vilo na današnji dražbi izkazalo podjetje Condor Real, ki je bil zanjo pripravljen odšteti največ. Po sklenitvi pogodbe v prihodnjem mesecu dni bo novi lastnik Vile Prešeren posredno postal Bajrovič, ki je tudi že lastnik hotela Ribno, in Vile Viktorije ter 40 odstotni lastnik hotela Krim. Čeprav je blejska občina imela predkupno pravico, se zaradi pomanjkanja sredstev za nakup Vile Prešeren ni mogla potegovati. Je pa blejski župan Janez Fajfar vesel, da je vila vendarle dobila novega lastnika, ki obljublja čimprejšnjo celovito prenovo in uporabo objekta v turistične namene.",1
"Bagdad - Ruski Lukoil in norveški Statoil sta zmagala na razpisu za razvoj polovice ""super velikega"" naftnega polja West Qurna. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, sta omenjeni družbi na razpisu premagali konzorcij, v katerem so britanski BP, francoski Total in malezijski Petronas. Rusi in Norvežani so se v pogodbi zavezali, da bo proizvodnja na tem polju, ki ima okrog 12,9 milijarde 159-litrskih sodov rezerv, znašala 1,8 milijona 159-litrskih sodov nafte na dan, v državno blagajno pa bosta partnerja od proizvedenega soda nafte prispevala 1,15 dolarja. Naftno polje West Qurna v bližini Basre na jugu Iraka velja za eno največjih nahajališč nafte v Iraku, s skupaj več kot 20 milijardami sodov rezerv. Zaradi velikosti so ga iraške oblasti razdelile na dva dela. Pravice za izkoriščanje prvega dela polja, z rezervami v višini 8,7 milijarde 159-litrskih sodov, je junija dobila ameriška družba Exxon Mobil, za pridobitev posla pa sta se v konzorciju potegovala tudi Lukoil in njegov petinski lastnik ameriški ConocoPhilips. Irak, ki naj bi imel tretje največje rezerve nafte na svetu, takoj za Savdsko Arabijo in Iranom, je v zadnjih dnevih podelil več licenc za izkoriščanje naftnih rezerv. Tako sta v petek družbi Royal Dutch Shell in China National Petroleum dobili pravico izkoriščanja skoraj 15 odstotkov naftnih rezerv Iraka.",1
"Selektivno. Türkovih čestitk niso prejeli vsi uspešni Slovenci. Ob uspehih naših športnikov so obvestila o čestitkah predsednika Türka iz njegovega urada kar deževala. In kaže, da se tako kot pripravljenost naših športnikov s treningom izboljšuje tudi odzivni čas predsednika. Začelo se je prejšnjo sredo s tretjim mestom Petre Majdič. Tekme je bilo konec nekaj pred 23. uro, iz urada predsednika pa so sporočilo o čestitkah Majdičevi poslali ob 10.01 naslednjega dne. Rekord pa so postavili ob naslednji medalji prejšnjo soboto. O čestitki Tini Maze za drugo mesto v superveleslalomu so namreč javnost obvestili ob 20.43, manj kot uro po tem, ko se je tekma končala. Sledilo je obvestilo o čestitki Mazejevi za drugo medaljo, ki so ga iz urada poslali ob 0.35 v noči na četrtek. Tekma se je v sredo končala okoli 19.30. Predsednik pa je včeraj ob 1.46 poslal tudi obvestilo o čestitki Mitji Valenčiču za šesto mesto v slalomu, ki se je končal v soboto nekaj pred 23. uro. “Šesto mesto na olimpijskih igrah je izvrsten dosežek,” je zapisal Türk. Pohval niso bili deležni vsi Iz predsednikovega kabineta pa nismo prejeli denimo sporočila o čestitki deskarju Žanu Koširju, ki se je tako kot Valenčič v soboto uvrstil na šesto mesto.",1
"Sprememba zakonodaje ali odstop ne bi rešil ničesar. Omrzel ni vedel Odgovornost. Zdajšnji šef združenja Martin Miklavc je dejal, da težko govori o osebni odgovornosti ministra Sama Omerzela: ""Verjamem, da uradno s sumi o nepravilnostih ni bil seznanjen."" ""Nima smisla spreminjati zakonodajo, če se trenutna, ki ni tako slaba, ne izvaja,"" je o problematiki izvajanja izobraževanja za pridobitev vozniških izpitov dejal Brane Lotrič, nekdanji dolgoletni vodja združenja šol vožnje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Obljube: nateg ""Sam sem potreboval deset let, da sem ugotovil, da so obljube ministrstva glede upoštevanja naših pripomb za kakovostnejše delovanje in več nadzora v prihodnji spremembi zakonodaje preprosto nateg. Težava ni toliko v vrhu pristojnih ustanov, temveč nekje v sredini,"" je dodal. Po njegovem mnenju namreč za politiko varnosti v prometu že leta skrbi skorajda nespremenjena ekipa uradnikov, ki so se (tako kot pristojnosti glede nadzora nad šolami vožnje) selili z ministrstva za šport na notranje ministrstvo in od tam na agencijo za varnost prometa. Veliko posredovanih rešitev s področja šol voženj ni nikoli prišlo v zakonodajo, ta pa je bila pripravljena le znotraj ozkega kroga uradnikov, je prepričan Lotrič. Ob tem je dejal, da je prišel čas, ko bi morali biti ti uradniki izpostavljeni in bi morali odgovarjati za svoja (ne)dejanja. O dosedanjih ministrih meni, da z razsežnostjo težave nikoli niso imeli pravega stika, izjema naj bi bil le minister Dragutin Mate. Slabo podkovana stroka V združenju so skozi leta opažali številne nepravilnosti in kršitve, glavno težavo vidijo že pri usposobljenosti učiteljev vožnje, inštruktorjev varne vožnje in članov izpitnih komisij. ""Če je stroka tako slabo podkovana, kakšni naj bodo bodoči vozniki?"" se je vprašal Lotrič. Povedanemu se je pridružil inštruktor varne vožnje Brane Küzmič, ki je pojasnil, da velika večina inštruktorjev nima ustreznega znanja, problematičen pa se mu zdi tudi odnos do voznikov začetnikov, ki naj bi bil premalo kritičen. Taki vozniki nato dobijo samozavest in vozijo hitreje, a kot je dodal, 70 odstotkov mladih voznikov niti volana ne drži pravilno.",0
"Ljubljana - Največji trije slovenski mednarodni koncerni so tako kot lani tudi letos Mercator, Gorenje in Krka. Najbolj internacionalizirana slovenska podjetja pa so po novem Splošna plovba, Intereuropa in Alpos, ki so z vrha lestvice TOP 20 najbolj internacionaliziranih slovenskih multinacionalk izrinila Drogo Kolinsko, Elan in Gorenje. Obe lestvici so sestavili novinarji časnika Finance, ki so slovenske multinacionalke razvrščali po velikosti glede na sredstva, ki jih imajo v lasti v tujini, glede na število zaposlenih v tujini in glede na delež ustvarjenih prihodkov v tujini. Med najbolj internacionaliziranimi podjetji letos ni največjih slovenskih skupin, saj prva mesta zasedajo manjše družbe, kar je po pisanju časnika pričakovano. Strokovnjaki namreč opažajo, da se gibanja obračajo v prid manjših in prožnejših, tako imenovanih mini multinacionalk. Svetli izjemi sta Gorenje in Krka, druga in tretja največja slovenska multinacionalka, ki sta hkrati na šestem oz. četrtem mestu na lestvici najbolj internacionaliziranih. Mercator, Merkur in Petrol so na dnu lestvice najbolj internacionaliziranih družb. Zanje je slovenski trg kljub hvaljenju o navzočnosti na tujih trgih še vedno odločilnega pomena. Splošna plovba je prvo mesto med najbolj internacionaliziranimi slovenskimi multinacionalkami zasedla s kar 93,2 odstotka vseh sredstev v tujini, slabimi 90 odstotki vseh zaposlenih v tujini in 85,4 odstotka vseh prihodkov, ustvarjenih v tujini. Vseh 20 multinacionalk na lestvici je imelo lani v upravljanju 3,52 milijarde evrov, v 259 podjetjih pa so zaposlovale kar 25.566 ljudi. Na tujih trgih so ustvarile 5,54 milijarde evrov prihodkov, kar je 51 odstotkov celotnih prodajnih prihodkov v letu 2007.",1
"Janez Fajfar ne dvomi, da južna in severna blejska obvoznica ne bi bili zgrajeni do leta 2013, saj morajo projekta izpeljati tudi zaradi evropskih sredstev, ki so namenjena gradnji obvoznic. Po desetletjih čakanja bodo jeseni na Betinu zabrneli gradbeni stroji in začeli graditi krožišče Po desetletjih čakanja bodo jeseni na Betinu zabrneli gradbeni stroji in začeli graditi krožišče za blejsko južno obvoznico. Blejski župan Janez Fajfar pravi, da tokrat ne vidi nobenih preprek, da se to ne bi zgodilo, in ne dvomi, da južna in severna blejska obvoznica ne bi bili zgrajeni do leta 2013, kajti, kot je pojasnil Boris Malej, direktor občinske uprave, morajo projekta izpeljati tudi zaradi evropskih sredstev, ki so namenjena gradnji obvoznic. ""Ne gre le za blejski cesti, ampak za cesti državnega pomena. Poleg tega obvoznici ne bosta rešili prometa samo na Bledu, ampak tudi v Bohinju in na Pokljuki,"" je pojasnil župan in dodal: ""Žal mi je za tiste, ki bodo zaradi zemljišč prizadeti, vendar drugače ne gre. Država ima za obvoznici denar, in če je Bled biser Slovenije, si obe tudi zasluži, kajti ob jezeru ne morejo voziti vlačilci."" Turbokrožišče Ker na Betinu ni dovolj prostora za običajno krožišče, bodo morali zgraditi tako imenovano turbokrožišče, taki krožišči sta že v Kopru in Mariboru, kar bo po Malejevih besedah podražilo gradnjo južne obvoznice. Južna obvoznica bo stala slabih 29 milijonov evrov, severna pa 5,4 milijona evrov. Od tega bo Občina Bled za južno morala zagotoviti 4,7 milijona evrov, za severno pa 834 tisoč evrov. ""Del investicije bomo pokrili z zamenjavo zemljišč, če pa bo treba, se bo občina tudi zadolžila oziroma najela premostitveno posojilo,"" je dejal Malej. Prihodnje leto naj bi na trasi južne obvoznice zgradili predor in končali podzemni del do Ribenske ceste, odprto pa ostaja vprašanje kolesarske steze med Lescami in Bledom. Malej je pojasnil, da morajo izdelati še načrt, od katerega je odvisno, ali bodo jeseni začeli graditi še krožišče na Ljubljanski cesti za severno obvoznico. ""Želimo si, da bi prihodnje leto začeli graditi tudi severno obvoznico, vsaj prvi del do Rečice,"" pa je poudaril Fajfar.",1
"(Ne)plačevanje prispevkov. V izjemnih primerih težave pri upokojevanju. Delodajalci so proti koncu lanskega leta davčni upravi za prispevke za socialno varnost zaposlenih dolgovali že 314 milijonov evrov. Ta dolg pa se iz leta v leto povečuje – lani se je glede na predhodno za 33 milijonov evrov, in to čeprav je Durs pri izterjavi vse uspešnejši – tako vsaj kaže statistika (glej graf). Ugotovite, ali jih delodajalec plačuje Vloga. Prek spletnega sistema eDavki lahko davčni zavezanec preveri, ali delodajalec zanj plačuje prispevke. Potrebuje računalnik, dostop do spleta in digitalno potrdilo za vpis v sistem. Sistem omogoča vpogled v podatke od 1. januarja 2009 – druge dobite na Zpizu. Vsako leto pa je tudi več dolga iz prispevkov, za katerega na Dursu priznavajo, da jim ga najverjetneje ne bo uspelo izterjati. Imenuje se izvenbilančni dolg in se je konec lanskega leta povzpel že na dobrih 110 milijonov evrov. Na davčni upravi poudarjajo, da so za veliko večino delavcev – kar 97,4 odstotka – prispevki poravnani. Samo lani so (podatki še niso dokončni) pobrali okoli 5,23 milijarde evrov prispevkov. Neplačila in pokojnina Ali se lahko delavec, za katerega prispevki niso plačani, upokoji? Odgovor je praviloma da, pravijo na ministrstvu za delo in socialne zadeve. A le če je delodajalec prispevke obračunal. Ali neplačani prispevki lahko znižajo pokojnino? Na ministrstvu odgovarjajo: “Praviloma ne. Lahko pa bi se to zgodilo pri posamezniku, ki ima razmeroma visoke dohodke in so mu ti skozi celotno kariero močno naraščali.” Dodajajo, da novi pokojninski zakon odlog, obročno odplačevanje ali odpis prispevkov prepoveduje.",0
"V prihodnjih letih bo še povečal negativni denarni tok Ob objavi namere, da naj bi hrvaški Agrokor prevzel slovenski Mercator, se postavlja vprašanje, ali je hrvaški koncern tega sploh sposoben. Premoženje Agrokorja je ocenjeno na slabih 3,5 milijarde evrov, dolgovi in finančni najem pa znašajo nekaj več kot milijardo in pol. Skupina ustvarja med 50 in 100 milijoni evrov negativnega denarnega toka, v prihodnjih treh letih pa naj bi se negativni denarni rok še povečal, predvsem zaradi odplačevanja dolgoročnih finančnih obveznosti in zapadanja obveznic. V obdobju med letoma 2012 in 2014 bo moral Agrokor vsako leto odplačati ali reprogramirati okoli 100 milijonov evrov dolgoročnih posojil, leta 2015 bo moral vrniti 252 milijonov evrov posojil, leto pozneje pa bodo pa že pol milijarde, poroča časopis Finance. mio. EURAgrokorMercator Premoženje3.426 2.554 Lasten kapital793 782 Dolgovi in finančni najem1.513 1.096 Obveznosti do dobaviteljev1.094 535 Zaloge in terjatve do kupcev983 492 Letni prihodki od prodaje 3.572 2.715 Letni dobiček od poslovanja 20791 vir Finance Agrokor izdajal obveznice z visokimi donosi Že prihodnje leto bodo začele zapadati obveznice, ki jih je Agrokor ponujal po precej visokih donosih. 150 milijonov evrov omenjenih obveznic iz leta 2006 so ponujali s sedemodstotno obljubljeno donosnostjo, leta 2009 so izdali 400 milijonov evrov obveznic z desetodstotno obrestno mero, pred kratkim pa za 150 milijonov evrov obveznic po osemodstotni obrestni meri. Agrokor naj bi se skušal financirati tudi s slabšim plačevanjem dobaviteljev, do katerih je imel konec septembra 1,1 milijarde evrov obveznosti, kar pomeni, da dobavitelje plačuje s skoraj štirimesečnim zamikom. Čeprav v skupini to zanikajo, pa je eden izmed večjih hrvaških dobavitelje v Agrokorjeve trgovine Konzum povedal, da so njihove trditve pravljica za majhne otroke. Ko so gradili, jim je Agrokor obveznosti poravnaval s cementom, keramičnimi ploščicami in drugim gradbenim materialom. Priznava, da se je letos rok plačila nekoliko popravil, a še vedno zamujajo od 60 do 90 dni po valuti. Izkušnje s poplačevanjem obveznosti z blagom ima tudi Žito, ki mu je Agrokor pred leti plačeval tudi z vrečami umetnega gnojila, Žito pa z Agrokorjem zdaj ne sodeluje več. Mercator bi lahko rešili z reprogramom posojil Pivovarne Laško Sicer pa se postavlja vprašanje, ali je Mercator mogoče rešiti pred sovražnim prevzemom. Možnosti so razdrtje ali sprememba pravil prodajnega postopka, pa tudi začasni reprogram posojil Pivovarne Laško, s katerim bi odložili nujnost prodaje deleža Mercatorja. Reprogram posojil je sicer mogoč, a bodo banke od Pivovarne Laško vseeno vztrajale, da se dezinvestira, saj jih servisiranje posojil preveč izčrpava. Ivan Crnjac, član uprave Agrokorja za strategijo sicer zatrjuje, da jih ne zanima več kot polovica Mercatorja. Pričakujejo, da bodo nekateri delničarji obdržali svoje deleže. A bi z nakupom več kot 50-odstotnega deleža Agrokor lahko konsolidiral svoje lastništvo v Mercatorju v svojo bilanco, kar bi ob ugodni ceni za delnico lahko imelo neposreden pozitiven učinek na premoženje Agrokorja, je še poročal časopis.",0
"Maribor - Upniki propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena so v postopku stečaja skupaj prijavili za 1,002 milijarde evrov terjatev. Stečajna upraviteljica Mojca Breznik jih je priznala za 876,3 milijona evrov, prereka pa jih za 22,7 milijona evrov, je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki je danes objavljen na Ajpesu. Terjatve do Zvona Ena Holdinga je prijavilo več kot 100 upnikov. Prijavljena glavnica znaša 911,3 milijona evrov, kapitalizirane obresti in pravdni stroški pa znašajo 90,7 milijona evrov. Veliko terjatev so prijavile banke, največ Nova Ljubljanska banka (NLB). Prijavila jih je za približno 270 milijonov evrov, stečajna upraviteljica pa jih je priznala za okoli 220 milijonov evrov. Za terjatve v višini približno 50 milijonov evrov velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice. Druga največja slovenska banka, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), je prijavila za približno 56 milijonov evrov terjatev. Upraviteljica jih je priznala za okoli 43 milijonov evrov, za terjatve v višini 13 milijonov evrov pa velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice. V Zvonu Ena je precej izpostavljena tudi tretja največja slovenska banka, Abanka Vipa, ki tako kot NKBM potrebuje dokapitalizacijo. Drugi cerkveni holding, Zvon Dva Holding, ki je prav tako v stečaju, je prijavil za okoli 250 milijonov evrov terjatev, od tega je Breznikova priznala skoraj vse. Telekomunikacijska družba T-2 je prijavila za dobrih 40 milijonov evrov terjatev, Breznikova pa je priznala vse. Okrožno sodišče v Mariboru je stečaj v Zvon Ena Holdingu, še zadnji finančni družbi, preko katere je svoje gospodarske posle obvladovala Nadškofija Maribor, razglasilo 27. februarja in tako ugodilo zahtevi NLB, ki je kot največja upnica podala ugovor proti vodenju prisilne poravnave. V največji državni banki so ves čas postopka na sodišču vztrajali, da ne verjamejo v uspešnost prisilne poravnave ter zatrjevali, da Zvonu Ena ne nameravajo reprogramirati dolgov.",0
"Prihodnji teden bo na srečanju med ameriškim in ruskim predsednikom Georgom Bushem in Vladimirjem Putinom tema pogovorov tudi postavitev protiraketnega ščita v Evropi Foto: Bloomberg Ameriški predsednik George Bush namerava aprila obiskati ruskega predsednika Vladimirja Putina v ruskem mestu Sochi, poroča CNN. Po besedah svetovalca za nacionalno varnost Stephena Hadleyja, bo Bush odpotoval v Rusijo predvidoma 6. aprila, po postanku na Hrvaškem. To bo priložnost za srečanje vodij dveh največjih držav, kjer bosta ocenila napredek in poskusila rešiti nekatera odprta vprašanja, med drugim tudi o postavitvi protiraketnega ščita v Evropi ter postavila temelje za dober odnos tudi v prihodnje, je povedal Hadley. Rusi bi protiraketni ščit postavili v Azerbajdžanu ali Iraku Putin, ki bo spomladi postal predsednik vlade, meni, da je protiraketni ščit naperjen proti Rusiji, zato je že lanskega julija predlagal, da bi ga postavili v Rusiji bolj prijaznim državam, kot so Azerbajdžan ali celo Irak. Hadley je včeraj ponovno poudaril, da bo protiraketni ščit usmerjen proti Bližnjem vzhodu in ne proti Rusiji. Dodal je še, da administracija želi, da bi ZDA, Rusija in Evropa delovali skupaj pri ustvarjanju takšnega sistema, ki bi varoval pred grožnjami z Bližnjega vzhoda. Sicer pa se bo Bush prihodnji teden mudil v vzhodni Evropi. V ponedeljek bo obiskal Ukrajino, v sredo vrh zveze Nato v Romuniji in nato v soboto še Hrvaško.",1
"Ljudje, ki avtomobile vzamejo na lizing, vse pogosteje ostanejo brez njih, saj zanje niso sposobni več plačevati. Na dan tako posebne družbe zasežejo tudi po deset vozil.",0
"Bakterija lahko povzroči okužbo, ki je lahko še posebno nevarna za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom. Nemško podjetje Cosnova je slovenski zdravstveni inšpektorat obvestilo, da na podlagi rezultatov kontrole kakovosti izvaja odpoklic kozmetičnega izdelka essence, odstranjevalec ličil brez olja. Iz podjetja Dominur so nas opozorili, da ni odpoklican izdelek v celoti ampak samo serijska številka DE.AB 17. ""Vsa prodajna mesta in inšpektorat so bili o odpoklicu obveščeni v mesecu juliju, ko smo od proizvajalca prejeli informacijo o možni težavi v tej seriji,"" so razložili. Bakterija lahko povzroči okužbo Pri mikrobiološki analizi izdelka so namreč ugotovili, da so v izdelku mikrobiološke nečistoče. Izdelek vsebuje bakterijo Burkholderia cepacia, ki se pojavlja v podtalnici, zemlji in na rastlinah. Bakterija lahko pri ljudeh z zelo oslabljenim imunskim sistemom, praviloma s pitjem onesnažene vode, povzroči okužbo, opozarja inšpektorat. Viden znak, da je v izdelku bakterija, je, da je sicer prozorna tekočina motna in vsebuje viskozne strukture. Izdelek je bil v trgovinah v prodaji od decembra lani. Vrnite ga prodajalcu Zdravstveni inšpektorat in Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) svetujeta, da izdelka, če ga imate doma, ne uporabljate. Lahko ga vrnete prodajalcu, saj ste upravičeni do povrnitve kupnine.",0
"Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je decembra znašala 13 odstotkov, kar je 0,8 odstotne točke več kot novembra. Število delovno aktivnih oseb se je decembra lani prvič po marcu 2003 spustilo pod 800.000. Stopnja registrirane brezposelnosti se je v zadnjem obdobju leta 2012, kot je bilo glede na trend v zadnjih letih pričakovati, spet zvišala, je danes objavil državni statistični urad. Prvi občutnejši dvig je bil oktobra, ko se je v primerjavi s septembrom zvišala z 11,5 odstotka na 12,1 odstotka, drugi dvig pa decembra, ko se je v primerjavi z novembrom zvišala z 12,2 odstotka na 13 odstotkov. V obdobju od septembra do decembra se je stopnja izraziteje zvišala med moškimi, in sicer z 10,9 odstotka na 12,7 odstotka. Med ženskami se je povečala z 12,3 odstotka na 13,3 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je decembra znašala 13 odstotkov, kar je 0,8 odstotne točke več kot novembra. Število delovno aktivnih oseb se je decembra lani prvič po marcu 2003 spustilo pod 800.000. Število prijavljenih oseb na Zavodu za zaposlovanje RS je decembra 2012 doseglo najvišjo vrednost od začetka krize, 118.061, to je 6500 oseb več kot novembra in 5300 več kot v enakem obdobju leta 2011, so zapisali na zavodu. Najbolj se je povečalo število brezposelnih v starostni skupini 55-59 let, in sicer za več kot 2000. Hkrati pa se je nekoliko znižalo število mladih v starostni skupini 1524 let, za okoli 100. Stopnja brezposelnosti se je decembra dvignila prav v vseh statističnih regijah, najizraziteje v spodnjeposavski s 14,1 na 15,4 odstotka, najmanj pa v goriški statistični regiji z 11 na 11,5 odstotka. Pomurska je ostala regija z najvišjo 18,1 odstotka, gorenjska pa regija z najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti 9,9 odstotka. Na italijanski strani trenutno ni povpraševanja Konec januarja je stopnja brezposelnosti v severnoprimorski regiji znašala 11 odstotkov, brez dela je bilo 5994 ljudi. Zaradi stečajev in izteka javnih del ter zaposlenosti za določen čas se je na zavodu za zaposlovanje samo januarja prijavilo 600 iskalcev zaposlitve, je pojasnila Lučila Hvala iz novogoriške območne enote zavoda za zaposlovanje. Kljub temu se je v tem mesecu zaposlilo 300 oseb, kar je precej več kot v preteklih mesecih. Nekaj med njimi je tudi javnih del, ki so jih pomagale zagotoviti posamezne občine, kot tudi na račun nekaterih ukrepov za večje zaposlovanje predvsem mladih. Doslej so uspeli najti delo tudi za okrog 35 odstotkov vseh nekdanjih delavcev Primorja, je povedala Lučila Hvala in dodala To je sicer težko, saj je večina nekdanjih delavcev Primorja starejših, veliko je tudi invalidnih oseb. Po besedah Lučile Hvala z italijanske strani meje trenutno ni povpraševanja po slovenskih delavcih, saj imajo sami veliko stopnjo brezposelnosti. Decembra je bila stopnja registrirane brezposelnosti 13 odstotkov. Število delovno aktivnih pod 800.000 Število delovno aktivnih oseb se je decembra 2012 prvič po marcu 2003 spustilo pod 800.000. Decembra se je število delovno aktivnih znižalo že sedmi mesec zapored od maja 2012 se je znižalo za 24.000 oseb, samo decembra pa za več kot 12.000 oseb. Konec decembra 2012 je bilo v Sloveniji 792.948 delovno aktivnih oseb, kar je 1,5 odstotka manj kot novembra in tri odstotke manj kot decembra predlani. Glede na dejavnost je število delovno aktivnih oseb spet močno upadlo v gradbeništvu za okoli 4600, precej, vendar nekoliko manj izrazito, pa tudi v predelovalnih dejavnostih za skoraj 2800. Decembra je bilo zaposlenih 699.898 oseb, 1,6 odstotka manj kot novembra in 3,2 odstotka manj kot decembra predlani. Število zaposlenih pri pravnih osebah je na letni ravni upadlo za 2,9 odstotka na 648.263 oseb, število zaposlenih pri fizičnih osebah pa za 6,9 odstotka na 51.635. Število samozaposlenih se je na mesečni ravni znižalo za 0,4 odstotka na 93.050 oseb, kar je 1,3 odstotka manj kot decembra predlani. Samostojnih podjetnikov posameznikov je bilo 53.919, oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, 6353, kmetov pa 32.778.",0
"Pridružitev klubu razvitih držav poteka postopno Slovenija začenja tehnični del pogajanj za vstop v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD. V Ljubljano prihaja delegacija te 30-članske organizacije pod vodstvom namestnice generalnega sekretarja Thelme Askey. Njen gostitelj bo minister za razvoj Žiga Turk, ki je tudi glavni pogajalec za pridružitev. Govora bo o pristopnem programu in vsebinskih prednostih, stekli pa bodo tudi prvi pogovori na temo okolja, financ, davkov, konkurence in investicij. Askeyeva se bo med svojim obiskom srečala tudi s predstavniki delovne skupine za OECD v Sloveniji, pa tudi s socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami ter ministri za finance, gospodarstvo in okolje. Obiskala bo tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Pozor pri investicijah, okolju in fiskalni politiki Pregled usklajenosti s pravili in načeli OECD-ja morajo sicer pripraviti kandidatke same. Kot je povedal minister Turk, je Slovenija prvi pregled že opravila in pri tem ni ugotovila nobenih večjih razhajanj. Zlasti pozorni pa moramo biti na področjih investicij, fiskalne politike in okolja. Letna članarina 2,5 mio. evrov Vključevanje države v OECD sicer poteka postopno, saj je Slovenija že članica približno četrtine od skupno dvesto delovnih skupin in odborov te organizacije, med drugim za jeklo in za korupcijo. Stroške pristopnih pogajanj mora kriti država kandidatka, članarina, ki bo delno tudi predmet pogajanj, pa je odvisna tudi od razvitosti oziroma BDP-ja. Predvidoma bo znašala okoli 2,5 milijona evrov letno. Pogajanja se pričenjajo tudi s Čilom, Estonijo, Izraelom in Rusijo. Slovenija je za članstvo zaprosila leta 1996, lani pa je dobila povabilo. Če ne bo zapletov, članstvo v organizaciji lahko pričakujemo leta 2009. Gospodarska rast, a tudi višji standard Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je bila ustanovljena leta 1961, sedež pa ima v Parizu. Svoje glavno poslanstvo vidi v sodelovanju demokratičnih, tržno usmerjenih držav. Članstvo naj bi pripomoglo k njihovi gospodarski rasti, višji stopnji zaposlenosti, boljšemu življenjskemu standardu prebivalstva in finančni stabilnosti. OECD spodbuja tudi ekonomski razvoj ostalih držav in rast svetovne trgovine. OECD oblikuje globalne standarde in načela na področju gospodarskih in socialnih politik ter zbira primerjalne statistične, ekonomske in socialne podatke.",1
"Raziskava je pokazala, da sta slovenski gradbišči pri Vrhniki in Senožečah med najslabše zavarovanimi v Evropi Več o raziskavi 50 gradbišč v 11 evropskih državah, po katerih je Slovenija na zadnjem mestu, si lahko preberete v članku raziskovalca (v angleščini)Vir: EuroTest Mobility Slovenski gradbišči na avtocesti Ljubljana-Koper pri Vrhniki in pri Senožečah sta drugo oziroma tretje najslabše zavarovano gradbišče v Evropi, je pokazala raziskava 50 gradbišč v 11 evropskih državah. Raziskavo je julija opravilo 16 avtomobilskih klubov v Evropi, sodelovala je tudi Avto moto zveza Slovenije (AMZS). Slovenija se je odrezala najslabše, Anglija najboljše Raziskava je zajemala gradbišča v Avstriji, Švici, Nemčiji, na Danskem, Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, na Hrvaškem, Italiji, Sloveniji in na Nizozemskem. Slovenija se je z dvema gradbiščema na začetku lestvice med državami odrezala najslabše. Najboljša so bila po raziskavi gradbišča v Angliji. Največje pomanjkljivosti so pri varnostni opremi in napravah V Sloveniji so največje pomanjkljivosti pri varnostni opremi in napravah, je danes ob predstavitvi raziskave povedal odgovorni urednik Motorevije France Kmetič. Marsikje ni odstavnih niš ali vsaj zasilnih prostorov, kjer se lahko vozniki ustavijo ob okvarah vozil, voznikom tudi ni na voljo telefonov za klic v sili, je nadaljeval Kmetič. Poleg tega so opozorila o meritvah hitrosti postavljena zelo na redko ali pa sploh ne, še dodaja.",0
"Stečaj Vegrada Vemonta, ki se je začel meseca maja, se zapleta. Računovodske zadeve je namreč prevzela čistilka v podjetju, ki ni pravilno knjižila stroškov za nazaj. V. d. sekretarja velenjske območne organizacije svobodnega sindikata Srečko Čater je povedal, da je računovodske zadeve prevzela čistilka v podjetju, ki ni pravilno knjižila stroškov za nazaj. Zaradi teh nepravilnosti stečajni upravitelj družbe Tomaž Kos ne more pridobiti kakovostnih podatkov, na podlagi katerih bi delavci uveljavljali svoje pravice iz jamstvenega sklada, je dejal Čater. Poudaril je, da so delavci Vegrad Vemonta zadnjo normalno plačo prejeli januarja 2010. Vemontovi delavci na dan, ko so dobili odpovedi. Nekdanji delavci družbe so medtem prejeli potrebne dokumente in se že prijavili na zavod za zaposlovanje. Po zdajšnjih najbolj optimističnih predvidevanjih bodo delavci prva nadomestila za brezposelnost od zavoda dobili 15. julija, izplačila iz jamstvenega sklada pa zaradi napačnega knjiženja še pozneje. Za čimprejšnji začetek stečaja se je zavzemalo 128 delavcev Vemonta, ki so s stavko začeli 28. aprila. Letos so delavci prejeli le 450 evrov akontacije plače za januar, podjetje pa jim dolguje tudi del predlanskega in ves lanski regres, materialne stroške, povezane z delom, prav tako naj ne bi bili poravnani vsi prispevki in davki. Upniki Vemonta pa imajo do vključno 11. avgusta čas, da prijavijo svoje terjatve do podjetja ter ločitvene in izločitvene pravice.",0
"Ljubljana - ""Skupina Pivovarna Laško bo morala prodati vse premoženje, ki ni povezano z osnovno dejavnostjo, saj je to eden od pogojev bank za reprogram posojil,"" je včeraj povedal predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki se z bankami že več mesecev dogovarja za reprogram posojil in moratorij za odplačilo glavnice. Kot dodaja Zorko, Skupina Pivovarna Laško brez prodaje najmanj 200 milijonov evrov naložb in premoženja ne bo mogla več zagotavljati razvoja ali obnoviti proizvodnih linij. ""Trenutno so naše najmlajše proizvodne linije stare okoli deset let, več pa smo jih že v celoti amortizirali,"" še pojasnjuje Zorko, ki si neuspešno prizadeva tudi za oblikovanje pogodbenega koncerna, ki bi omogočil združitev proizvodenj vseh družb iz Skupine Pivovarna Laško. Banke trenutno družbam iz Skupine Pivovarna Laško posojila podaljšujejo za le nekaj mesecev, vsak reprogram pa Laščanom še dodatno poveča stroške financiranja. Banke so sicer Laščanom začasno že odložile plačevanje obrokov na njihova dolgoročna posojila, banka Hypo pa jim je do konca septembra podaljšala posojilo, za katero so Laščani zastavili Delo. Po besedah Zorka sta Pivovarni Union in Laško lani odplačali okoli 20 milijonov evrov glavnice in plačali prav toliko obresti na njihova posojila. Trenutno ima Skupina Pivovarna Laško okoli 400 milijonov evrov posojil, za normalno poslovanje pa bi morali po ocenah Zorka finančni dolg znižati na od 120 do 180 milijonov evrov. Finančne težave Skupine Pivovarna Laško občutijo tudi njeni dobavitelji, saj jim račune trenutno plačujejo z okoli 20 do 60 dni zamude.",0
"Če se plače ne znižajo, bo treba zmanjšati število zaposlenih. Preprosto. Bo imela naša vlada moč zarezati v javni sektor? Malo verjetno. Za to nimajo prav nobenega interesa. Vsak tak poseg bi namreč zmanjšal njihovo volilno bazo - več kot 156 tisoč volilnih glasov pač ne gre podcenjevati. Tega si letos, ko so občinske volitve, ne morejo privoščiti, prihodnje leto pa se bodo že začele priprave na nove parlamentarne volitve. Poleg tega pa bi bil to tudi poseg v njihove osebne pravice, ki so v naši neosocialistični državi najvišja vrednota. Vlada je zato raje ubrala drugo strategijo in je krivdo za krizo naprtila gospodarstvu ter mu z nabijanjem trošarin in dvigom minimalne plače naložila sanacijo posledic. Tako je dve leti po začetku krize še vedno povsem v ozadju, da Sloveniji upada zunanja konkurenčnost skoraj na vseh mednarodnih lestvicah, ki to merijo. Denimo pri trgu dela smo zadnji že desetletje. Kriza je kronično nekonkurenčnost slovenskih izvoznikov samo še poudarila. Na gospodarskem področju skoraj ni zaslediti nobenih ukrepov, ki bi pripeljali v Slovenijo nove naložbe in olajšali iskanje zaposlitve približno sto tisoč nezaposlenim. To število se bo na žalost v prihodnjih mesecih skoraj gotovo še precej povečalo, saj nas - kot smo napovedali večkrat - čaka krvava jesen. Vladni varčevalni ukrepi so bili do zdaj v celoti usmerjeni v zmanjšanje socialnih pravic, toda to v Sloveniji ni bilo tako izrazito kot recimo v Veliki Britaniji. Tam so znižanje nadomestil za brezposelne utemeljili, da ""so ljudje brez nadomestil bolj motivirani za iskanje in sprejetje ponujenega dela"". Nekaj je bilo tudi zmanjšanja investicij, a je tu treba opozoriti, da bodo občinski proračuni letos močno poglobili proračunski primanjkljaj, saj je treba volitve dobiti pred mešalcem, kot se je slovito izrazil župan ene od mestnih občin v vzhodnem delu Slovenije. Vlada, če bi resnično hotela varčevati, bi morala zaposlene v javnem sektorju ""prestrašiti"" enako, kot so to naredili direktorji v večini podjetji. Stopiti bi morala pred zaposlene, najprej sebi znižati plače za 20 odstotkov in jasno povedati, da si država zaradi potratnosti javnega sektorja ne sme privoščiti primanjkljaja. Dogovori iz preteklosti, iz nekih drugih časov, so brezpredmetni, ker denarja pač ni. Če se plače ne znižajo, bo treba zmanjšati število zaposlenih. Preprosto. Masa je, kakršna pač je, sindikalisti pa se morajo odločiti, ali bodo vsi dobili veliko manj ali pa bo v službi manj ljudi, ki bodo vseeno dobili manj kot zdaj. Osnovna težava je seveda v tem, da večina zaposlenih v javnem sektorju ni plačana po učinku, ampak po funkciji in izobrazbi. Tako imamo vse več raznih pomočnikov, vsi se trudijo pridobiti čim višjo izobrazbo samo zato, da bi lahko napredovali. Potem imamo sistem javnih plač, ki ne nagrajuje učinkovitih ali pa takih s prodornimi idejami. Plačni sistem nagrajuje posameznike, ki se pogosto tudi prek političnih vez (levih in desnih, pač glede na trenutno vlado) uvrstijo v neki plačni razred, na neko ministrstvo. Da dobri vseeno ne bi množično bežali, se nagradijo z nadurami ali dežurstvi ali pa se spodbuja napredovanje. Kako rešiti zaplet? Najbolj preprosto bi bilo, da podjetja spet začnejo ustvarjati dobičke, da se povečajo prilivi, pa bi bili v dobrih starih časih. Toda zato je treba podjetja razbremeniti, tega pa ne moremo, ker se nam bodo v prvi fazi prilivi zmanjšali. Začarani krog, ki ga bo težko presekati.",0
"New York - Newyorški Konferenčni odbor je danes sporočil, da se je vrednost njegovega indeksa gospodarskih kazalcev septembra povišala za odstotek, kar je že šesta mesečna zaporedna rast in po mnenju analitikov obeta nadaljevanje gospodarske rasti tudi v prihodnjem letu. Večina ameriških gospodarskih analitikov se strinja, da je gospodarska rast v tretjem četrtletju rasla s triodstotno stopnjo, uvodni uradni izračuni vlade pa bodo objavljeni prihodnji teden. Konferenčni odbor je sporočil, da je 5,7-odstotna rast indeksa v šestih mesecih do septembra najmočnejša od leta 1983. Analitik Ken Goldstein pa je menil, da bo hitrost in moč okrevanja odvisna predvsem od rasti povpraševanja, to pa bo odvisno od razmer na trgu delovne sile. Od 10 kazalcev Konferenčnega odbora sta bila septembra negativna le kazalca glede povprečnih ur dela na teden v proizvodnji in izdajanje gradbenih dovoljenj.",1
"Banka ohranila 70-odstotni delež kreditov nebančnemu sektorju Banke Celje je v prvem polletju ustvarila 5,4 milijona evrov čiste izgube. Tekoči dobiček je bil sicer višji kot lani, a je banka oblikovala oslabitve in rezervacije. Tekoči dobiček je znašal 12,7 milijona evrov, kar je dva milijona več kot v primerljivem obdobju lani. Banka pa je oblikovala oslabitve in rezervacije za 19,1 milijona evrov. Delež depozitov nebančnega sektorja v vseh obveznostih banke se je zvišal z 62 na 63 odstotkov, delež obveznosti do bank pa znižal z 12 na deset odstotkov. Razmerje med neto posojili in depoziti nebančnega sektorja je znašalo 1,08, pri naložbenem poslovanju pa je banka ohranila 70-odstotni delež posojil nebančnemu sektorju. Količnik kapitalske ustreznosti banke je konec junija znašal 12,73 odstotka, količnik temeljnega kapitala pa 9,46 odstotka.",0
"CPL je zavrnil predlog lastniškega vstopa v SCT. V teh kriznih časih bi lahko z vstopom v tega velikana ogrozili lastno varnost, je dejal predsednik upravnega odbora CPL Stanko Petrič. SCT bo šel tako zelo verjetno v stečaj. CPL ne bo vstopil v SCT. Upravni odbor Cestnega podjetja Ljubljana CPL je zavrnil predlog lastniškega vstopa v SCT, je po seji povedal predsednik upravnega odbora CPL Stanko Petrič. S tem je zgodba za nas zaključena in ne vstopamo v lastniško strukturo, je dejal. V teh kriznih časih bi lahko z vstopom v tega velikana ogrozili lastno varnost, je dodal. Smo srednje veliko podjetje, ki v teh kriznih časih še uspešno krmari. Na vidiku velikih poslov ni, država je investicije popolnoma zamrznila, skratka, v gospodarstvu zaenkrat niso neki svetli časi, je še povedal. CPL bo skušal s sedanjimi zmogljivostmi in kadrom ter tržnim deležem, ki ga imajo, držati kontinuiteto. CPL bi lahko zagotovil potrebnih 10 milijonov evrov za dokapitalizacijo in še predvidoma 20 milijonov evrov obratnih sredstev, odvrnila pa ga je zahteva bank po prevzemu dodatnih garancij. Če 14. junija ne bo plače, bo zelo verjetno stečaj Ocenili so, da so tveganja prevelika, je povedal Jure Krajnc iz CPL, ki je vodil pogovore s SCT. Kot je povedal prokurist SCT Dušan Mes, je banka zahtevala, da bi CPL nase prevzel 110 milijonov evrov garancij 50 milijonov evrov za dobro izvedbo in 60 milijonov evrov za odpravo napak. Tega si CPL ne more privoščiti. Tudi sam sem mnenja, da se CPL ne sme zaradi SCT tako ogroziti, da bi v dveh ali treh mesecih sam zašel v takšne težave, je dejal Mes. Stečaj SCT pomeni, da v Sloveniji ne bomo več imeli gradbinca, ki bi lahko gradil na tujem, je dejala prisilna upraviteljica Marija Magdalena Šantl. Ocenjujem, da če bo šlo podjetje v stečaj, bo to potegnilo za seboj v stečaj marsikaterega podizvajalca, je povedala. Naredili smo vse, kar smo mogli. Če ni bilo tako, kot smo sprva načrtovali, bo pač stečaj, je še dodala. Prijavljene terjatve upnikov se bodo v stečajnem postopku upoštevale, če je nastala kakšna nova terjatev, jo je pa treba prijaviti, je pojasnila Šantlova. Po njegovih napovedih se bo v sredo sestal upravni odbor SCT in znane bodo odločitve za naprej. Zavlačevanja ne podpira. Kar smo tukaj mesec dni, smo poskušali to izpeljati. Če imajo drugi namen s SCT še kaj narediti, bodo pa povedali, je dejal. Za druge rešitve je po njegovem mnenju prepozno. SCT bi moral do 14. junija zagotoviti denar za plače zaposlenih. Časa je premalo. V teh petih dneh ne vidim rešitve, je dejal Mes in dodal, da SCT sicer ne bo umaknil predloga za začetek prisilne poravnave, kar bi sicer pomenilo stečaj. Upravni odbor je predlog zavrnil z dvema glasovoma proti in enim vzdržanim. Proti sta glasovala Petrič in Alojzij Kramljak, tretji član upravnega odbora Dušan Mlinar se je vzdržal, saj da nima dovolj časa za proučitev vseh dokumentov. Povezovanju s SCT je bil še pred dvema tednoma naklonjen prav Kramljak, ki naj bi se pred kratkim z za zdaj neznanim ponudnikom dogovarjal o prodaji svojega 36,6-odstotnega deleža v CPL Naložbe, ki lastniško obvladuje CPL, vendar naj bi posel padel v vodo.",0
"Ruše - Poplačilo prednostnih upnikov, v prvi vrsti bivših 152 zaposlenih TDR Metalurgije v stečaju, je vse bolj ogroženo. Župan Ruš Vili Rezman namreč vztraja pri zahtevku za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki je kar trikrat višji od zaračunanega nadomestila v letih 2008 in 2007. Še več, od propadlega podjetja bi rad izterjal še dodatni milijon evrov. Dobro uro so predstavniki upniškega odbora in predstavniki podjetij, ki delujejo na območju bivše tovarne dušika, čakali, ali se bo včeraj sklicanega sestanka udeležil tudi povabljeni predstavnik ministrstva za gospodarstvo. Toda njihova potrpežljivost je bila brez haska, saj iz Ljubljane ni prišel nihče, da bi jim razložil, kako bi država pomagala razrešiti absurdni položaj na območju pokojne tovarne. Takšen položaj je nastal zato, ker vso industrijsko infrastrukturo še zmeraj upravlja propadla firma in so zato na tovarniškem območju delujoča podjetja popolnoma odvisna od družbe v stečaju. Na neformalnem sestanku upnikov in podjetnikov je potem osrednjo vlogo prevzel župan Rezman. Vztrajno je zagovarjal občutno podražitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki je po mnenju stečajnega upravitelja Dušana Marina krivična in nepoštena. Kot smo v Dnevniku že poročali, bo TDR Metalurgija morala iz naslova NUSZ letos občini plačati kar 327.517 evrov. Marinu se je takšna podražitev zdela nesmiselna, saj je leta 2007 delujoča TDR Metalurgija plačala občini 109.043 evrov, lani pa 99.620 evrov. Zato je občino prosil, naj se tej podražitvi odpove. ""Sestanek mi pride prav, da širim resnico,"" je rekel Rezman. ""Nimam namena izčrpavati TDR Metalurgije, zanjo sem se zmeraj boril in ji največ pomagal."" Znova je poudaril, da je podražitev posledica tega, da so bivše uprave nekdanjega državnega podjetja dajale občini neresnične podatke o velikosti stavbnih zemljišč. Nobenemu zavezancu ne more oprostiti plačila davkov, je opozoril in dodal, da ne bo naredil ničesar, kar bi obremenjevalo občinski proračun. Ker mora ravnati zakonito, bo davčni upravi prijavil davčno utajo in tako bo občina od TDR Metalurgije terjala plačilo neplačanega nadomestila za minulih pet let. ""Zato bo ta znesek dramatično večji, vendar to moram narediti,"" je povedal župan in velikodušno ponudil možnost, da bi občina zamaknila izplačilo NUSZ, dokler ne bi v stečajnem postopku poplačali bivših delavcev. ""Po zakonu moramo najprej plačati nadomestilo,"" je župana poučil Marin. ""Če bi se plačilo zamaknilo, bi morali plačati zakonite zamudne obresti. Za občino bi bila to najboljša naložba, ki bi dodatno zmanjšala stečajno maso."" Stečajni upravitelj je še razložil, da likvidacijska vrednost premoženja TDR Metalurgije v stečaju ne zagotavlja nikakršnega poplačila navadnih upnikov. Zaradi zahtevanega zneska NUSZ, po katerem bodo morali občini v prihodnje plačevati okoli 25.000 evrov na mesec, ne bo izvedljivo niti poplačilo prednostnih upnikov. Edino upanje za boljši razplet stečajnega postopka daje Marinu odškodninska tožba zoper Holding slovenskih elektrarn, s katero skuša TDR Metalurgija iztožiti 6,1 milijona evrov, ki jih je propadla ruška tovarna plačala HSE za nakup električne energije. Vendar so možnosti za takšno povečanje stečajne mase majhne, saj je TDR Metalurgija pravdo na prvi stopnji izgubila. tomaz.klipsteter@dnevnik.si",0
"Fant si je petardo izdelal sam, eksplodirala mu je v roki. Včeraj okrog 19.30 so policiste obvestili, da je na Jesenicah mladostniku v roki eksplodirala petarda. Ugotovili so, da si jo je 16-letnik izdelal sam. ""Po ugotovitvah policistov je mladostnik tulec napolnil s smodnikom, ga začepil s čepki in prek vžigalne vrvice prižgal,"" pojasni Leon Keder s Kranjske policije. Naprava mu je eksplodirala v roki in ga huje poškodovala. Gre za poškodbe rok, predvsem dlani, mladenič je utrpel raztrganine in ureznine, prstov pa mu eksplozija na srečo ni odtrgala. Na Kranjski policiji pri tem ugotavljajo, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa oziroma so jih ljudje kupili na črnem trgu. Na območju Kranjske uprave so sicer lani ugotovili 11, leta 2008 pa 13 kršitev zaradi neprimerne uporabe pirotehničnih izdelkov. V letu 2008 sta se poškodovala dva človeka, od tega en otrok, lani je bil poškodovan en otrok. Prav tako so ugotovili nastanek premoženjske škode, lani sta bila dva, predlani pa so jih zabeležili sedem.",0
"Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding mora na podlagi odredbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) s 7. februarja v roku treh mesecev od dokončnosti odredbe odsvojiti del svojega deleža v Krekovi družbi za upravljanje investicijskih skladov. ATVP ji je namreč decembra odvzela dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v navedeni družbi. Kot je danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočil Zvon Ena Holding, ATVP v odločbi odreja, da mora prodati del svojega poslovnega deleža v Krekovi družbi za upravljanje investicijskih skladov, ker ji je ATVP odvzela dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v tej družbi. Zvon Ena ob tem sporoča, da odločba na poslovanje Krekove družbe za upravljanje investicijskih skladov in investicijskih skladov, ki jih ta upravlja, ne vpliva. Zvon Ena Holding je po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) edini družbenik Krekove družbe. Holding je tako kot njegov večinski lastnik, finančna družba mariborske nadškofije Gospodarstvo Rast, od 13. januarja insolventen. Njegovo najpomembnejše premoženje je telekomunikacijska družba T-2, ki se je tik pred novim letom znašla v prisilni poravnavi, svoje deleže pa ima še v Abanki, Heliosu, Cinkarni Celje, Petrolu in še nekaterih družbah.",0
"Vrtički v Ljubljani bodo imeli enotno podobo in bodo komunalno opremljeni. Imeli bodo enotne lope in kompostnike ter skupne sanitarije. Odlok, ki ga je danes podprl mestni svet, predvideva oddajanje mestnih zemljišč za vrtičke na trajnih in začasnih lokacijah. Posamezno območje vrtičkov bo moralo imeti enotno funkcionalno in oblikovno zasnovo, enotno ograjo, urejena parkiranje in način ravnanja z odpadki, oskrbo z vodo, odvoz smeti in urejene sanitarije. Opremljeno bo lahko z lesenimi lopami ali zaboji za shranjevanje orodja in otroškim igriščem za potrebe območja. 240 stanovanj v Stari Šiški Svetniki so sicer prižgali zeleno luč tudi za gradnjo 240 stanovanj na območju nekdanjega Slovenijavina v Stari Šiški. Načrtovan je stanovanjsko-poslovni objekt z 240 stanovanji in javnim programom v pritličju. V atriju objekta bodo urejene zelene površine in otroško igrišče. Objekt bo visok do 19,4 metra in bo poleg treh kletnih etaž in pritličja obsegal še tri nadstropja in dve terasi. V kletnih etažah so predvidena parkirna mesta, po dve na vsako stanovanje oziroma eno na vsakih 30 kvadratnih metrov poslovnih prostorov. Za obstoječe prebivalce je predvidenih 75 dodatnih parkirnih mest.",1
"Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen je v drugem četrtletju ustvaril kar 83 odstotkov manj čistega dobička kot lani. Renault pa se koplje v milijardni izgubi. Volkswagen je letos povečal svoj tržni delež na svetovnem trgu. Volkswagen VW je med aprilom in junijem ustvaril 283 milijonov evrov čistega dobička. Prodal je za 27,2 milijarde evrov avtomobilov, kar je 7,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prodaja se je znižala predvsem v Evropi in ZDA, na Kitajskem in v Braziliji pa je narasla. Analitiki kljub nižji prodaji ocenjujejo, da se VW dobro spopada s krizo, saj je zvišal svoj tržni delež na svetovnem trgu, kar je posledica še bolj občutnega padca prodaje drugih avtomobilskih proizvajalcev. Ta je zdaj približno 12-odstoten, medtem ko je bil v enakem obdobju lani 9,9-odstoten. Renault kljub izgubi optimističen Francoski avtomobilski koncern Renault je v letošnjem prvem polletju ustvaril za 2,71 milijarde evrov čiste izgube, enako obdobje lani pa je sklenil s čistim dobičkom v višini 1,58 milijarde evrov. Prodaja je upadla za 23,7 odstotka, na 15,99 milijarde evrov. V družbi, ki obvladuje japonskega proizvajalca avtomobilov Nissan Motor, kljub temu ostajajo optimistični. Pričakujejo namreč, da bodo nekateri trgi, na katerih so prisotni, okrevali od svetovne gospodarske krize, ki je pretresla celotno industrijo. V skladu s tem so že dvignili pričakovanja o prodaji vozil v letošnjem letu. Prodali naj bi okoli 57 milijonov vozil, kar je 12 odstotkov manj kot leta 2008, sprva pa so napovedovali 15-odstotni padec. Po pričakovanjih naj bi evropski trg začel okrevati v drugi polovici letošnjega leta. Tako naj bi bil padec prodaje ob koncu leta v Evropi 8-odstotni, potem ko je bil v prvem polletju 13,7-odstotni. V veliki meri je izguba povezana s poslovanjem partnerskih družb, Nissan je v prvem polletju ustvaril 1,22 milijarde evrov izgube, AB Volvo 196 milijonov evrov in ruski Avtovaz 182 milijonov evrov.",0
"Niti eno podjetje, ki jim sledi indeks Dow Jones, ne beleži rasti Stanje ob 16:10 Vsi pomembnejši ameriški borzni indeksi so takoj po odprtju strmoglavili, kar so analitiki zaradi dogajanja na evropskih in azijskih trgih kapitala tudi pričakovali, poroča Marketwatch. Razlogi so trije: španska dolžniška kriza, ohlajanje kitajskega gospodarstva in nezaupanje vlagateljev v zmožnost Grčije, da bo jutri prepričala trojko, da ji odobri novo tranšo posojil. Med podjetji, ki jim sledi indeks Dow, niti eno ne beleži rasti. Na dnu lestvice se nahajajo tehnološka podjetja, največ sta izgubila Microsoft in HP -oba dobre tri odstotke. Sledi jima veriga restavracij s hitro prehrano McDonald's, ki je danes objavil četrtletne poslovne rezultate. Podjetje je sicer povečalo prihodke, vendar za manj kot odstotek, kar je razočaralo analitike. Na udaru so tudi ameriške banke, Bank of America je odpihnilo dva odstotka, JPMorgan je zdrsnila za slab odstotek. Dow Jones - 1,74 odstotka Nasdaq - 2,27 odstotka S&P 500 - 1,73 odstotka",0
"Černač zahteva 100-milijonsko pocenitev Za montažo so v Tešu predvideli 100 milijonov evrov, prejeli pa 200-milijonski račun. Zdajšnji direktor odgovornost zvrača na prejšnjega Zakaj so marže v pogodbi sploh omogočene? Po pisanju Dnevnika je zaplet nastal zaradi pogodbe iz junija 2008, ki jo je podpisal takratni direktor Uroš Rotnik. Z njo je sicer omejil ceno opreme na 792 milijonov evrov, ni pa omejil cene montaže. Konec leta 2009 so v Tešu prvič razkrili, da naj bi jih montaža opreme stala 89 milijonov evrov. Letos pa se je izkazalo, da Alstom zanjo zahteva kar 200 milijonov evrov. Kot je časnik neuradno izvedel, je Alstom za dela izbral podizvajalce, k njihovim cenam pribil še maržo za tveganje in lastno maržo v višini najmanj četrtine cene. Za samo opremo je Alstom zaračunal 400 milijonov evrov. O ceni del se še pogajajo O končnem izplačilu zdajšnji direktor Teša Simon Tot ne želi špekulirati, saj se o končnih zneskih še pogajajo. Pojasnil pa je, da so v investicijskem načrtu vrednost montaže objavili pri 100 milijonih evrov, znesek pa preverili pri dveh svetovalnih družbah, med drugim pri finskem Pöyryju, ki je leta 2010 za Evropsko banko za obnovo in razvoj opravil revizijo projekta Teš 6. Na to bi moral odgovoriti Rotnik Na vprašanje, zakaj je Alstom tudi pri montaži, ki jo bo oddal zunanjim podjetjem, sploh upravičen do marže, pa je Tot odvrnil, da mora na to odgovoriti Rotnik. Če bo Teš nov Alstomov račun poravnal, se bo cena investicije v novi blok še povišala - prek magične meje 1,4 milijarde evrov, poroča Dnevnik. Medtem minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač zahteva, da se projekt poceni za 100 milijonov evrov.",0
"Bled. Prenovili staro jedro Grad. Prizorišče kulturnih in turističnih prireditev. Turizem. “Za občino je ta projekt zelo pomemben, saj smo uredili del središča Bleda. Jedru Grad smo vrnili veljavo,” je ob koncu projekta dejal Janez Fajfar, blejski župan. 682 tisoč evrov je stala prenova. Dobrih 565 tisoč je evropskih sredstev, Občina Bled pa je zagotovila okoli 116 tisoč evrov. Pri prenovi starega jedra Grad so se lotili Grajske in Riklijeve ceste ter trgov pri lipi in pri Šmonu, novi pa so tudi vodovod, kanalizacija in javna razsvetljava z novimi svetilkami, ki so jih izdelali v podjetju Uko Kropa. Prenova je stala 682 tisoč evrov, od tega je dobrih 565 tisoč evrov evropskih sredstev, Občina Bled je zagotovila okoli 116 tisoč evrov. Omenjeno leta 1235Požar. Staro jedro Grad na Bledu je v pisnih virih omenjeno že v 13. stoletju – obstajalo naj bi od leta 1235. Pred 103 leti ga je zajel velik požar, v katerem je bilo uničenih veliko dragocenih dokumentov. Gre za projekt, ki ga z nepovratnimi sredstvi financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, dela pa so končali tri mesece pred predvidenim rokom. “Pridobiti smo morali zelo obsežno dokumentacijo, vendar smo obnovo zelo hitro končali,” je povedal Fajfar. Povezava s promenado Župan je izrazil upanje, da bo staro jedro Grad znova postalo središče Bleda, privlačno za turiste. Prenova omogoča povezavo jezerske sklede s športnim parkom in blejskim gradom ter starega jedra Grad z blejsko promenado. Kot so poudarili ob odprtju, bo pomemben del ponudbe kulturne dediščine, domačini, turistično gospodarstvo in obrtniki pa imajo možnosti za razvoj turistične ponudbe.",1
"Čater Sredstva zadržuje NLB Zaposleni v Vegradu kljub dogovoru vodstva s sindikatom še vedno niso prejeli izplačil neporavnanih preteklih plač, saj banka kljub odločitvi sodišča ne sprosti sredstev. Sindikalist v velenjskem gradbenem podjetju Srečko Čater je pojasnil, da se je sindikat z novim vodstvom podjetja na čelu z Borisom Medvedom prejšnji teden dogovoril za izplačilo še neporavnanih, a zapadlih plačil. Zato sindikalist krivdo za neizplačilo pripisuje Novi Ljubljanski banki NLB, ki, kot trdi, zadržuje izplačila in noče sprostiti sredstev z računa Vegrada. V NLB-ju so to prejšnji teden zanikali. Čater je še pojasnil, da se bo zato v sredo zjutraj znova sešel izvršilni odbor sindikata in se lotil preučevanja razmer. Takrat se bo sindikat odločil tudi, kaj storiti, če do petka, 17. septembra, vsi zaposleni v Vegradu ne bodo dobili plač za avgust. Mogoča je tudi stavka, je dejal. Medtem delavci v okviru postopka prisilne poravnave, ki ga je celjsko sodišče za Vegrad uvedlo 1. septembra, prijavljajo svoje terjatve. Čater je izpostavil, da imajo pri tem kar nekaj težav, saj je težko zbrati točne podatke, potem ko so delavci delali za različna Vegradova podjetja. Upniki imajo v okviru postopka čas za prijavo terjatev do 1. oktobra.",0
"Nemško gospodarstvo se je skrčilo dve obdobji zapored, kar pomeni, da je naša največja zunanjetrgovinska partnerica v recesiji Nemčija je zašla v recesijo, največje evropsko gospodarstvo je namreč v tretjem letošnjem četrtletju že drugo četrtletje zapored beležilo negativno gospodarsko rast. Kot je sporočil nemški zvezni statistični urad, se je bruto domači proizvod (BDP) v obdobju od julija do septembra na četrtletni ravni skrčil za 0,5 odstotka. V prvem četrtletju letos je bila gospodarska rast še 1,4-odstotna, nato pa se je v drugem četrtletju obseg BDP skrčil za 0,4 odstotka, to je bil prvi padec po letu 2004 in največji po letu 1996. Gospodarstvo tehnično zapade v recesijo po dveh zaporednih četrtletnih padcih rasti. Situacija v Nemčiji je zelo resna, je za Bloomberg povedal Holger Schmieding, iz evropskega oddelka Bank of America in dejal, da bodo morali znižati napovedi za celotno območje evra. Po objavi o recesiji je evro v primerjavi z dolarjem zdrsnil na 1,2388 dolarja. V naslednjem letu vseeno napovedana rast Napovedi nemške vlade glede gospodarske rasti v letošnjem letu ostajajo pri 1,8 odstotka, medtem ko Berlin za prihodnje leto pričakuje 0,2-odstotno rast BDP. V sredo je več vodilnih nemških ekonomistov posvarilo, da bi se gospodarska rast prihodnje leto lahko celo ustavila, kar bi po njihovem mnenju ogrozilo vladne načrte o spodbudah domačemu gospodarstvu. Te so sicer označili za nezadostne, da bi imeli dejanski učinek v realnem gospodarstvu.",0
"New York - Družabno omrežje Facebook je s tem, ko sta ruski in ameriški investitor vplačala 500 milijonov dolarjev, povečalo svoj kapital na 50 milijard dolarjev. S tem se je ocenjena vrednost Facebooka povzpela nad vrednost internetnih družb Ebay in Yahoo, prav tako pa tudi medijske družbe Time Warner, navaja včerajšnji New York Times, ki se sklicuje na zanesljive vire. Spletni brskalnik Google je bil denimo ob uvrstitvi na borzo leta 2004 ocenjen na približno 27 milijard dolarjev. V okviru omenjene investicije je ameriška investicijska banka Goldman Sachs prispevala 450 milijonov dolarjev, ruska investicijska družba Mail.ru (prej Digital Sky Technologies) pa poleg že prej vloženih 500 milijonov dolarjev še dodatnih 50 milijonov dolarjev. Vlagatelja bosta s tem Facebooku zagotovila dodatne vire za razvoj novih storitev ter prevzeme. Nihče od omenjenih ni želel komentirati poročanja časnika. Po navedbah ameriškega časnika Goldman načrtuje ustanovitev investicijskega sklada, prek katerega bo mogoče neposredno vlagati v Facebook. Poleg tega ima Goldman pravico, da del svojega deleža, do 75 milijonov dolarjev, proda ruski družbi. Facebookov ustanovitelj Mark Zuckerberg, ki mu je revija Time podelila naziv osebnost leta, ima v lasti približno četrtino družbe. Facebook je v letu 2010 izrinil Google z vrha lestvice najbolj obiskanih ameriških spletnih strani, je v raziskavi za prvih enajst mesecev lani izmerilo raziskovalno podjetje Experian Hitwise. Družabno omrežje si je priborilo 8,9 odstotka vseh obiskov v ZDA, spletni brskalnik pa 7,2 odstotka.",1
"Wall Street se je v nov dan pocenitev pognal tako zaradi domačih težav kot tudi poglabljajoče se krize v Evropi. Dow Jones v celoti obarvan rdeče Zaključek trgovanja Dow Jones - 2,05 % Nasdaq - 2,43 % S&P 500 - 2,21 % Wall Street je doživel pravo razprodajo, saj so praktično vse kotacije Dow Jones zaključile v rdečem. Tonile so vse banke, tehnološka podjetja (med njimi tudi Intel Corporation - 2,32 odstotka in Apple - 2,53 odstotka). Borza prav tako ni prizanesla McDonald'su in Coca-Coli. Prvi je izgubil 0,84 odstotka, drugi pa 1,67 odstotka. Zlato se je ustavilo pri negativnih 0,36 odstotka, nafta pa 1,92 odstotka. Stanje ob 20:10 Vsi največji ameriški indeksi še vedno tonejo. Dow Jones - 1,85 % Dow je v celoti v rdečem. Najbolj tone Bank of America (3,28 odstotka,), ki ji sledi JP Morgan (2,76 odstotka). Med večjimi korporacijami najbolj nazaduje Hewlett Packard, in sicer za 3,40 odstotka. Nasdaq - 2,20 % S&P 500 - 2,03 % Zlato v primerjavi z včerajšnjim izkupičkom izgublja 0,33 odstotka. Enako velja tudi za nafto, ki pada z 1,66 odstotka. Stanje ob 16:00 Dow Jones - 1,25 % V Dowu spet ni niti ene podražitve. Najbolj za 2,7 in 2,07 odstotka toneta banki Bank of America in JPMorgan Chase, najmanj pa za 0,26 odstotka Wal-Mart, katerega delnice se na slabe dneve za borzo ponavadi podražijo. Nasdaq - 1,44 % S & P 500 - 1,47 % Stanje ob 15:00 Ameriške borze naj bi danes znova nazadovale, kar bi bil že šesti padec v sedmih trgovalnih dneh. Dow Jones naj bi za začetek izgubil 0,8 odstotka. Naročila trajnih dobrin so v ZDA oktobra upadla za 0,7 odstotka. Manj od napovedi analitikov, ki so pričakovali 1,2-odstoten padec in pol manj od 1,5-odstotnega nazadovanja v septembru. Američani višjih zaslužkov oktobra niso zapravili Dohodki Američanov so se oktobra povišali za 0,4 odstotka, zasebna poraba pa le za 0,1 odstotka, kar kaže, da so se Američani obrnili v varčevanje in je slaba novica za rast BDP. Sedem desetin tega predstavlja zasebna potrošnja. Omenjen obrat je dodaten razlog za tretji krog tiskanja dolarjev, s katerim bi Federal Reserve napihovala tečaje delnic in s tem krepila občutek bogastva Američanov, ki bi zato več trošili. Trg dela slabše V tednu do 18. novembra je za nadomestilo za čas brezposelnosti zaprosilo 393 tisoč Američanov, kar je bilo dva tisoč manj kot teden prej. Število tekočih zahtevkov je s 3,623 milijona poskočilo za 88 tisoč, na 3,691 milijona.",0
"V ZDA se je število žensk, ki zaradi nasilja v družini iščejo pomoč, od septembra lani povečalo za 75 odstotkov Zaradi globalne finančne in gospodarske krize v svetu se je v zadnjem letu povečalo nasilje nad ženskami, je danes v Rimu opozorila namestnica generalnega sekretarja ZN Asha-Rose Migiro. Asha-Rose Migiro je izpostavila, da obstajajo dokazi, da so v času gospodarske krize ženske in dekleta izpostavljena večji grožnji nasilja, saj je z izgubo dela v svetu opaziti ""povečanje ravni obupa in frustracij v družinah, ki poslabšujejo nasilje nad ženskami"". Število žensk, žrtev nasilja, povečalo za 75 odstotkov Izpostavila je nedavno raziskavo, ki so jo izvedli v več kot 630 varnih hišah oziroma zatočiščih za žrtve nasilja v družini v ZDA, ki kaže, da se je število žensk, ki zaradi nasilja v družini iščejo pomoč, od septembra lani povečalo za 75 odstotkov. Gre za obdobje, ki sovpada z obdobjem največjega padca ameriškega gospodarstva, je še poudarila namestnica generalnega sekretarja ZN.",0
"Kanadski proizvajalec telekomunikacijske opreme je zaprosil za stečajno zaščito, da se bo lažje spopadel s stroški in dolgovi Foto: © Bloomberg businessweek Kanadski proizvajalec telekomunikacijske opreme Nortel Networks je danes zaprosil za stečajno zaščito v ZDA, Kanadi in Evropi, piše Financial Times. Čeprav ima še 2,4 milijarde dolarjev denarnih rezerv, se je Nortel za takšen korak odločil, »da ohrani svojo likvidnost in financiranje dejavnosti med procesom prestrukturiranja«. Podjetje s sedežem v Torontu je sporočilo, da jim bo stečajni proces omogočil »da se bodo odločno spopadli z bremenom stroškov in dolgov, da bodo učinkovito prestrukturirali svoje dejavnosti in da omejili svojo strateško usmeritev pravočasno in učinkovito«. Dodali so, da bodo svoje dejavnosti še naprej opravljali brez prekinitve.",1
"Raziskava je pokazala, da zgolj šest odstotkov Slovencev meni, da je gospodarski položaj v Sloveniji dober. Še bolj so pesimistična pričakovanja za prihodnost, kar nas uvršča med najbolj pesimistične narode na svetu. Vsak tretji Slovenec ocenjuje, da bo lokalno gospodarstvo v naslednjih šestih mesecih še šibkejše. Optimističnih je manj kot desetina. Raziskava je bila izvedena v 29 državah sveta, v vsaki med najmanj 450 anketiranimi. Slovenci gospodarski položaj v državi ocenjujemo kot porazen. Še bolj so pesimistična pričakovanja za prihodnost, kar nas uvršča med najbolj pesimistične narode na svetu, kaže povzetek raziskave, s katero je podjetje Ipsos ocenjevalo, kako ljudje ocenjujejo gospodarski položaj v svoji državi in kakšna so pričakovanja. Raziskava, ki jo je tržnoraziskovalno podjetje Ipsos v 29 državah sveta izvedlo avgusta in septembra, je pokazala, da zgolj šest odstotkov Slovencev meni, da je gospodarski položaj v Sloveniji dober. Večina stanje ocenjuje kot slabo, od teh več kot polovica kot zelo slabo. Najbolj kritične do gospodarskega položaja so ženske, po starosti tisti od 30. do 49. leta, lokalno iz severovzhodne Slovenije, Gorenjske in Primorske, po dohodkih pa tisti, ki imajo nižje. Gospodarskega okrevanja Slovenci ne pričakujejo niti v prvi polovici prihodnjega leta. Vsak tretji Slovenec namreč ocenjuje, da bo lokalno gospodarstvo v naslednjih šestih mesecih še šibkejše. Optimističnih je manj kot desetina. Kakšno je razpoloženje v Evropi? Daleč najvišja pričakovanja ohranjajo Brazilci, med katerimi jih kar 71 odstotkov meni, da bo njihovo gospodarstvo čez pol leta močnejše, kot je bilo. Sledijo Savdska Arabija s 64 odstotki ter Argentina in Indija, obe s po 52 odstotki. Med Evropejci so najbolj pozitivni Nemci, pri čemer je 18 odstotkov takih, ki v naslednjega pol leta pričakujejo izboljšanje gospodarskega položaja. Negativna gospodarska klima je prisotna tudi pri večini preostalih Evropejcev. Rep lestvice, ki meri stopnjo zaupanja v gospodarski položaj v državi, namreč skoraj v celoti pripada evropskim državam poleg Slovenije še Hrvaški, Grčiji, Madžarski, Španiji, Irski, Srbiji in Italiji. Toda v večini omenjenih držav, z izjemo Grčije in Madžarske, je čutiti večji optimizem glede prihodnosti kot pri nas, tudi pri naših južnih sosedih, na Hrvaškem in v Srbiji. Toda kljub na splošno nizkemu zaupanju v gospodarstvo med državljani stare celine je položaj v Evropi vse prej kot enoznačen. Optimizem je opaziti na Švedskem ter v Nemčiji, kjer pozitivna ocena trenutnega gospodarskega položaja narašča vse od sredine leta 2010 in je konec letošnjega poletja znašala 70 oz. 66 odstotkov. S tem se državi uvrščata na sam vrh omenjene lestvice. V Belgiji je pozitiven trend opaziti od konca leta 2010. V zadnjih treh mesecih so bolj optimistični tudi Poljaki. Gospodarska klima je sicer najboljša v Savdski Arabiji, kjer 88 odstotkov prebivalcev meni, da je stanje dobro. Tam je pozitiven trend opaziti od sredine leta 2010. Sledijo Kanada, Švedska, Indija in Nemčija. Da svet ostaja v krču pesimizma glede prihodnosti, kažejo tudi rezultati ocene moči gospodarstva čez pol leta, ki se vztrajno nižajo. V začetku leta 2010 je v večjo moč gospodarstva v prihodnosti verjelo 31 odstotkov ljudi, sedaj ta delež znaša le še slabo četrtino svetovnega prebivalstva. Vendar so tudi glede pričakovanj razlike med državami velike. Preberite tudi Vsak deseti prebivalec Srbije živi z manj kot 84 evri na mesec.",0
"RTV Slovenija - vaša najboljša prijateljica? Blagovna znamka ne nastane čez noč, na njej moraš nekaj časa delati, moraš pokazati ljudem, da si zaupanja vreden, da se lahko nate zanesejo, pravi radijski voditelj Andrej Karoli. Javni zavod ima številne znamke, programske in osebne, je dejal generalni direktor RTV SLO Marko Filli. Morda pa talentov ne znamo dovolj izkoristiti, je dejal in dodal, da bi se morda morali učiti od Big Banda RTV SLO in Simfoničnega orkestra, saj so v nasprotju s celotnim RTV-jem, kjer programi delujejo vsak po svoje, popolnoma usklajeni. Navzven bi morali po Fillijevem mnenju kazati enotno podobo, vsak pa bi tako bil nekoliko drugačen od drugega. Svojevrstna blagovna znamka je tudi RTV center Koper/Capodistria. Vodja RC-ja Koper/Capodistria Dragomir Mikelič je povedal zgodbo o sodelovanju s podjetjem Silvia Berlusconija in takrat, pred več kot dvema desetletjema, je bil RTV center Koper/Capodistria nekaj časa viden tudi v severni Afriki. Filli je sklenil, da lahko blagovne znamke ustvarijo samo ljudje, če dobro ustvarjajo, se dobro počutijo, imajo radi svoje delo. Blagovne znamke ne more ustvariti organizacija, je še dejal. RTV Slovenija je namreč na duhovit način z živahnimi arhivskimi televizijskimi in radijskimi posnetki na 20. Slovenskem oglaševalskem festivalu predstavljala svoje pomembne znamke. Na predstavitvi, ki sta jo vodila radijec Matej Praprotnik in televizijka Jasmina Jamnik, so se v živo in prek posnetkov predstavili tisti, ki so sodelovali in še sodelujejo pri nastajanju znamk RTV SLO, pa tudi tisti, ki so s svojim prepoznavnim delom sami postali znamke. Z oceno čustvenih izlivov moških voditeljev in komentatorjev pa so postregle RTV-jeve predstavnice nežnejšega spola, Alenka Trlep, Petra Kos, Živa Rogelj in Marjana Grčman. Gledali oziroma poslušali smo posnetke športnih prenosov, nato pa so RTV-jeve novinarke ocenile njihove čustvene nastope in tako blagovne znamke RTV-ja predstavile na nekoliko drugačen način. Bitka med radijskimi in televizijskimi športnimi komentatorji je bila na koncu izenačena, ugotovile pa so, da so čustveni izpadi le v športu dovoljeni le za moške. Predstavitev so popestrili glasbeni vložki ritem sekcije Big Banda, spremljala pa jih Maja Keuc.",1
"Nikkei pridobil skoraj 10 odstotkov Tečaji vodilnih evropskih borz so sledili japonskemu indeksu Nikkei, ki se je dvignil za skoraj deset odstotkov. Glavni razlog je odločitev ameriške centralne banke Fed o znižanju obrestne mere, svoje pa sta dodala še šibkejši jen in odločitev japonske vlade, da odobri nov sveženj reševalnih ukrepov. Nikkei je prebil 9.000 točk, na 9.029,76 točke, kar je 9,96 odstotka več kot v sredo. Obrestno mero so znižale tudi centralne banke Kitajske, Hongkonga in Tajvana. Na londonski borzi je indeks FTSE 100 v prve pol ure trgovanja pridobil 0,73 odstotka, indeks DAX na frankfurtski borzi 2,22 odstotka, indeks CAC 40 v Parizu 0,90 odstotka, indeks Mibtel na milanski borzi 1,09 odstotka, indeks ATS na Dunaju za 5,01 odstotka, pozitivno pa se gibljejo tudi tečaji na ruskih borzah. Pozitivnim trendom svetovnih borz sledi tudi Ljubljanska borza. Indeks SBI 20 je kmalu po začetku trgovanja prebil mejo 5.000 točk. Več v borznem komentarju ob 14. uri.",1
Nogometni navdušenci so za potovanje v Južno Afriko na svetovno prvenstvo že najeli posojila. Turistične agencije pa drage aranžmaje dobro prodajajo.,0
"Avstrijska bančna skupina Raiffeisen Bank International ugotavlja, da bodo delniški trgi srednje in vzhodne Evrope letos končali pozitivno. Kot dobro izbiro v tej regiji vidijo delnice poljske družbe KGHM, slovenske Krke in ruskega PhosAgro. Delniški trgi srednje in vzhodne Evrope bodo letos končali pozitivno, zaradi izredno privlačnih vrednotenj in dejstva, da so cene teh sredstev doslej zaostajale, ugotavlja avstrijska bančna skupina Raiffeisen Bank International RBI. Kot dobro izbiro v tej regiji vidijo delnice poljske družbe za proizvodnjo bakra in srebra KGHM, slovenskega farmacevta Krke in ruskega proizvajalca fosfatnih gnojil PhosAgro. Izboljšanje gospodarske aktivnosti bi moralo biti po njihovi oceni jasno vidno v prvi polovici leta 2014, kar se bo odražalo v nadaljnjem dvigu delniških indeksov, so sporočili iz RBI. Prihodnje leto se bodo zmanjšale razlike v rasti med različnimi regijami v srednji in vzhodni Evropi, takšen trend rasti naj bi se nadaljeval tudi v letu 2015. Vzrok za zmanjševanje razlik v rasti po ocenah RBI leži v optimistični napovedi za Nemčijo, ki naj bi tlakovala pot večjemu neto izvozu v več državah te regije z odprtim gospodarstvom. Povpraševanje si bo najverjetneje opomoglo šele z nekolikšno zamudo, vendar pa zato ne bo pomembne spremembe salda tekočih računov. Potencialna cena do sredine leta za indekse srednje in vzhodne Evrope je po oceni analitikov RBI med 10 in 19 odstotkov.",1
"Novo mesto - Krka bo z novim obratom za proizvodnjo injekcij, vrednim 15,5 milijona evrov, ki ga je uradno odprla včeraj, povečala zmogljivosti v tem segmentu za približno 30 odstotkov. Ves obrat v treh nadstropjih obsega skupno 4400 kvadratnih metrov, od tega je 40 odstotkov proizvodnih površin. Gradnjo obrata so začeli maja lani, poskusna proizvodnja pa naj bi stekla januarja prihodnje leto. Predsednik uprave Krke Jože Colarič je ob odprtju ponovno poudaril cilje družbe v letu 2008, med drugim prodajo v višini 950 milijonov evrov (letos predvidevajo 770 milijonov evrov) in 160 milijonov evrov dobička (za letos napoveduje 135 milijonov evrov), ki ga bodo v celoti vložili v nove objekte, opremo in razvoj. Krka danes zaposluje 6500 ljudi, čez leto dni naj bi jih bilo po Colaričevih napovedih še tisoč več. Najbolj bučen aplavz pa so mu navzoči delavci Krke včeraj namenili ob napovedi povišanja plač za deset odstotkov.",1
"Sodnica tožbeni zahtevek zavrnila v celoti Kranjsko sodišče je v celoti zavrnilo 7,7 milijona evrov vreden tožbeni zahtevek Elana proti nekdanjemu prvemu možu krovne družbe Urošu Koržetu in direktorju hčerinske družbe Atac Janušu Šefmanu. Stranke v postopku so sodbo prejele danes, iz Elana pa so sporočili, da se bodo na odločitev sodišča pritožili, kot so se že na nedavno odločitev sodišča glede nagrade Koržetu. S sodbo smo zadovoljni, a pričakujemo pritožbo Elana Koržetova odvetnica Irena Polak Remškar je pojasnila, da so s sodbo zadovoljni, a tudi v tem primeru podobno kot v sporu za izplačilo menedžerske nagrade pričakuje pritožbo Elana. Korže pa je pojasnil, da je takšno razsodbo tudi pričakoval, saj je bil zahtevek Elana od vsega začetka v celoti neutemeljen. Ker naj bi v času vodenja oškodovala podjetje zaradi domnevno neupravičene in slabe naložbe zunaj osnovnih dejavnosti družbe, to je izdelave plovil in smuči, je želel Elan z odškodninsko tožbo od Koržeta in Šefmana dobiti 7,7 milijona evrov. Dokazni postopek je bil končan že sredi julija, a je sodnica Gordana Indihar Veličković zaradi obsežnosti in zahtevnosti primera razsodbo izdala šele po štirih mesecih. Tožbeni zahtevek se je odločila v celoti zavrniti. Zmagovalec spora med Elanom in nekdanjim poslovodstvom pa je na podlagi obstoječih, še ne pravnomočnih sodb, Korže, ki od podjetja že sedem let terja izplačilo nagrade zaradi poslovnega preobrata in doseženih poslovnih rezultatov. Spor med Koržetom in Elanom traja že sedem let Ljubljansko okrožno sodišče je Koržetu in njegovi poslovodni ekipi, ki so združeni v podjetje Korže, d. o. o., za vodenje Elana v letu 2000 prisodilo 400.000 evrov, za vodenje podjetja v obdobju od 2001 do 2004 pa 2,77 milijona evrov. Na razsodbo v prvem tožbenem zahtevku, ki je znašal 2,1 milijona evrov, sodišče pa je Elanu prisodilo le plačilo 400.000 evrov, sta se maja pritožila Korže in Elan. V drugi razsodbi, ko je sodišče Koržetu od zahtevanih 8,4 milijona evrov prisodilo 2,77 milijona evrov, pa je pritožbo podal le Elan. V podjetju so namreč prepričani, da nekdanje poslovodstvo ni upravičeno do nikakršne nagrade, saj naj ne bi uspešno izpeljalo sanacije podjetja. Spor med Elanom in Koržetom traja že sedem let in se bo najverjetneje še nadaljeval, čeprav so obe strani tako na Kranjskem kot na ljubljanskem okrožnem sodišču pozvali k poravnavi. Kot je povedala Polak Remškarjeva, težko govori o morebitni poravnavi, saj tudi od Elana niso prejeli nobene ponudbe. Korže pa je zatrdil, da je vedno pripravljen na poravnavo.",0
"Zaposleni letos z 4,5 do 12 odstotkov višjimi plačami Družba Eti Izlake je lansko leto sklenila s tremi milijoni evrov dobička, kar je eden najboljših rezultatov skupine Eti sploh. Prihodki od prodaje so znašali okoli 88 milijonov evrov. Prihodki od prodaje so se tako glede na leto 2009 povečali kar za četrtino, so še sporočili iz Etija. Kot menijo, je za dobre prodajne rezultate kriva predvsem nadpovprečna prodaja novih izdelkov, ki so predstavljali desetino skupne prodaje, ter za Eti ugodne razmere na trgih zahodne Evrope. Izrazito izboljšanje prodajnih rezultatov so zaznali predvsem v matični družbi. Zadovoljni so tudi z donosnostjo kapitala, ki je ocenjena na 8,6-odstotno. Ob tem je Eti lani dodatno zaposloval prek 150 ljudi, z začetkom letošnjega leta pa so vsem zaposlenim dvignili plačo za od 4,5 do 12 odstotkov. Letos uspešni že na dveh razpisih za evropska sredstva Po ugotovitvah uprave, ki jo vodi Tomaž Berginc, tudi letošnje leto kaže dobro. Eti je bil namreč skupaj s partnerskimi podjetji uspešen na dveh javnih razpisih za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Eti bo tako sodeloval pri razvoju na področju elektroindustrije in elektronike v Razvojnem centru NELA - Napredna elektroindustrija ter na pdoročju razvijanja naprednih materialov kot vodilni partner v razvojnem centru Novi materiali v Zasavju. Najpomembnejši strateški cilji družbe v naslednjih štirih letih bodo prestrukturiranje produktnega portfelja v smeri tehnološko zahtevnejših izdelkov, osredotočanje na rast na preostalih trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope s poudarkom na ponujanju celovitih rešitev, prehod iz produktnega v storitveno naravnan poslovni model in krepitev navzočnosti v neposrednih prodajnih kanalih.",1
"Ljubljana naj bi v letu 2010 na območju železniške in avtobusne postaje dobila nov potniški center Emonika. Center naj bi bil končan v letu 2010. Slovenske železnice SŽ in madžarsko-kanadsko podjetje Trigranit sta danes v Ljubljani predstavila projekt gradnje novega potniškega centra Emonika, ki bo zrasel na območju glavne ljubljanske železniške in avtobusne postaje. Vrednost projekta, ki ga bo izpeljalo skupno podjetje SŽ in Trigranita Emonika, je okoli 222 milijonov evrov. Z gradnjo objektov naj bi začeli junija prihodnje leto, center pa naj bi bil v celoti končan v letu 2010. V sklopu centra bosta novi avtobusna in železniška postaja, zabaviščno-nakupovalno središče, hotel ter stanovanjske in poslovne stavbe. V 100 metrov visoki stopnici bodo na skupno 21.000 kvadratnih metrih poslovni prostori, sedemnadstropni hotel s štiri zvezdicami bo imel 150 sob, v 60-metrski stolpnici pa bo 130 luksuznih stanovanj različnih velikosti. Iz nove železniške in avtobusne postaje, pod katerima bo 2500 parkirnih mest, bo dostop v nakupovalno-zabaviščno središče, v katerem bo na 55.000 kvadratnih metrih 250 lokalov, med drugim multikino, rekreacijske površine, restavracije. Na strehi centra, ki ga je zasnovala arhitekturna pisarna HOK International, nameravajo narediti tudi park. Direktor skupnega podjetja Emonika Csaba Toth je izpostavil dobro partnerstvo z državo, ljubljansko občino in SŽ. Po njegovem bo to eden najbolj uspešnih in privlačnih tovrstnih centrov v Evropi, ki bo tudi oživil mestno središče, zgradil infrastrukturo in privabil posredne investicije. Sodelovanje s SŽ Družbi sta pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja, v kateri ima madžarski partner 79,6-odstotni delež, ostalo pa SŽ, podpisali 17. oktobra. V tem javno-zasebnem partnerstvu SŽ sodelujejo pri vseh odločitvah in zagotavljajo tudi strokovno podporo, kar se tiče železnice, Trigranit pa zagotavlja financiranje in krovno upravlja s projektom. Investitorji ocenjujejo, da bi se jim 250 milijonov evrov moralo povrniti v desetih letih. Še prej pa morajo dobiti gradbeno dovoljenje. Z Mestno občino Ljubljana je Trigranit sklenil dve pogodbi, in sicer o sodelovanju in o opremljanju pri projektu. Gre za sodelovanje pri razvoju javne infrastrukture, pri čemer bo mesto zagotovilo zemljišča za infrastrukturo, Trigranit pa bo poskrbel za oblikovanje, financiranje in izgradnjo, je povedal Toth in dodal, da računajo tudi na sodelovanje občinskih urbanistov. Trigranit bo tudi mestu doniral dva milijona evrov za športne, kulturne in humanitarne namene. Ljubljanski potniški center Emonika. Generalni direktor SŽ Tomaž Schara je dejal, da bo nova potniška dvorana, novi dostopi do peronov, parkirišča ter povezava severa in juga uporabnikom storitev v tovornem, zlasti pa v potniškem prometu, prinesli celovito ponudbo, kakršno lahko pričakujejo od sodobnega železniškega prevoznika v 21. stoletju . Poleg tega bodo, pravi, s približanjem avtobusne postaje tirom še lažje uresničevali vlogo integratorja v železniškem prometu . Generalna direktorica direktorata za železnice na ministrstvu za promet Jelka Šinkovec Funduk je omenila dolgotrajne poskuse za ureditev območja železniške in avtobusne postaje. Po njenih besedah gre za največji tovrstni projekt, za katerega je bil razpisan javni mednarodni natečaj, in prvi projekt javno-zasebnega partnerstva, ki se izvaja po lani sprejetem zakonu. Podžupan Mestne občine Ljubljana Janez Koželj, ki je tudi profesor arhitekture, je dejal, da je mesto pomemben logistični partner, ki pomaga rešiti težave zaradi načrtovanja, projektiranja, pridobivanja zemljišč, načrtovanja infrastrukture. dejal je, da je stroka v javnih razpravah podprla gradnjo, nato pri izvedb pa se ponovno razdelila. Meni, da gre za pomemben projekt, ki je poleg prispevka k ureditvi infrastrukture za javni promet pomemben za oživitev mestnega središča. Nekateri arhitekti pa imajo pomisleke. Ta projekt osvobaja samo 70 tisoč kvadratnih metrov, medtem ko bi poglobitev železnice osvobodila 470 tisoč kvadratnih metrov, s tem bi se Ljubljana lahko razvijala navznoter, pravi arhitekt in urbanist Janko Rožič.",1
"Med prebivalci Slovenije, ki nimajo slovenskega državljanstva, je bila lani v drugem četrtletju brezposelnost 9,7-odstotna, medtem ko je bila med osebami z državljanstvom 4,1-odstotna Stopnja brezposelnosti med prebivalci Slovenije, ki nimajo slovenskega državljanstva, je bila v lanskem drugem četrtletju višja kot med slovenskimi državljani, so v danes objavljenem poročilu o položaju migrantov v Sloveniji zapisali v državnem statističnem uradu (Surs). Med osebami, ki nimajo slovenskega državljanstva in so stare med 15 in 74 let, je bila stopnja brezposelnosti v drugem lanskem četrtletju 9,7-odstotna (predvsem na račun žensk), medtem ko je bila stopnja brezposelnosti med imetniki slovenskega državljanstva v isti starostni skupini v tem obdobju 4,1-odstotna.",0
"Tako ugotavlja sindikat SKEI, ki dodaja, da v slovenski kovinski in elektroindustriji zaznavajo tudi trend novih delavcev. A vseeno so razmere še vedno negotove. Stanje v slovenski kovinski in elektroindustriji, ki je bila med prvimi na udaru krize, se izboljšuje. Trend zapiranja podjetij in odpuščanj se je ustavil, plače redno izplačujejo, pojavljajo se potrebe po novih delavcih, obseg naročil se povečuje, ocenjujejo v panožnem sindikatu SKEI, a opozarjajo, da so razmere še vedno negotove. Če je bila naša panoga prva na udaru finančne in gospodarske krize, lahko sedaj ugotavljamo, da je ena prvih, ki iz te krize izhaja, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejala predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije SKEI Lidija Jerkič. Lidija Jerkič Stanje v kovinski industriji, elektroindustriji ter industriji kovinskih materialov in livarn se je stabiliziralo. Podjetja ne odpuščajo, zaznavajo celo trend novih delavcev, vsa podjetja so ponovno na 40-urnem delovnem tednu in polnih plačah. Z izjemo družbe Gorenje Tiki tudi ni več trenda zapiranja podjetij. Zaposleni prejemajo plače redno in v skladu s kolektivno pogodbo, v družbah se pohvalijo tudi z rastjo naročil, je dodala Jerkičeva. Seveda je stanje še vedno negotovo. Težko je trditi, da smo v naših panogah izšli iz recesije, je opozorila. Učinki stavke 13. novembra lani so znatni, ugotavlja. Plače so višje tudi za do 10 ali 15 odstotkov. Predsednica sindikata del dviga pripisuje ponovnemu podaljšanju delovnega časa in zmanjšanju števila manj kvalificiranih delovnih mest, večji del pa izpogajanim višjim osnovnim plačam v kolektivnih pogodbah in dvigu minimalne plače. Dvig minimalne plače ni povzročil večjih odpuščanj, je pa v precej podjetjih prišlo do uravnilovke pri plačah, dodaja. Po podatkih sindikata se povprečne neto plače po panožnih kolektivnih pogodbah gibljejo med okoli 650 in 1440 evri. Trenutno imajo odprta pogajanja za vse tri kolektivne pogodbe dejavnosti. Usklajujejo se predvsem glede pravice zaposlenih do izobraževanja, najemanja agencijskih delavcev, lažjega usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter nočnega dela. Ob potrebah po novih delavcev podjetja najemajo predvsem agencijske delavce, še opozarjajo v SKEI in dodajajo, da v nekaterih podjetjih agencijski delavci predstavljajo tudi več kot 30 ali 40 odstotkov vseh delavcev. Sekretar ljubljanske regijske organizacije SKEI Zlatko Hernčič je glede okrevanja gospodarstva, kot pravi, nekoliko manj optimističen kot predsednik vlade. Opozoril je na zapiranje nekaterih podjetij v regiji, med njimi družb Strenia, nekoč znane kot SCT Strojegradnja, Gorenje Tiki, Tosin in Kovinarska. Med pozitivnimi primeri je omenil družbi v tuji lasti, Saturnus Hella in Danfoss Trata, kjer po njegovih besedah napovedujejo nekaj novih delovnih mest.",1
"Za vsako potovanje v tujino z motornim vozilom se je treba skrbno pripraviti. Preglejte veljavnost osebnih dokumentov in dokumentov za vozilo, ki jih potrebujete za posamezno državo. Trenutki površnosti doma vas lahko zdoma drago stanejo! Srečno pot, babi! Preverite, ali za izbrano državo zadostuje nacionalno vozniško dovoljenje ali pa bodo, zlasti pri najemu vozila, zahtevali od vas prevod oziroma mednarodno vozniško dovoljenje. Če se na pot odpravljate z vozilom, ki ni vaša last, je priporočljivo, da si kupite dovoljenje za vožnjo vozila v tujini. Mednarodno vozniško dovoljenje MVD je dokument, ki je uradno priznan s strani organizacije Združenih narodov. Sprejemajo ga v skoraj 120 državah sveta, v nekaterih državah se zahteva, v nekaterih sploh ni potrebno, za mnoge države se priporoča, spet drugje se zahteva le za določene narodnosti. Pripravili smo obširna navodila, kaj vse je treba narediti, preden se odpravite na pot v tujino, kako pridobiti MVD, koliko to stane in kakšne so posebnosti v posameznih državah. Splača se izvedeti nekaj novega, da bo vaša pot varnejša in prijetnejša!",1
"Anketa Banke Slovenije med bankami Podjetja od bank želijo manj posojil, ker se sama razdolžujejo in ker se gospodarstvo krči, ugotavlja Banka Slovenije. Obenem se selijo k tujim bankam, saj imajo tam konkurenčnejše obrestne mere. Banka Slovenije, osrednji bančni regulator, enkrat letno razpošlje ankete vsem pri nas delujočim bankam. Na podlagi odgovorov ugotavlja, kako na posojilno dejavnost bank vpliva povpraševanje podjetij po posojilih. Išče tudi vzroke, zakaj banke posojilno povpraševanje delno zavračajo. Razmeroma močno krčenje povpraševanja Banka Slovenije je ugotovila, da se je povpraševanje po posojilih razmeroma močno skrčilo. Celoten obseg povpraševanja po posojilih se je lani - kljub manjšemu izboljšanju razmer na začetku leta - zmanjšal za celih 27 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa za blizu 15 odstotkov. Rezultati ankete BS v celoti. Kot ugotavlja BS, je krčenje odraz upada gospodarske rasti in procesa zniževanja zadolženosti podjetij. Podjetja se pogosteje obrnejo na tuje banke Banka Slovenije v analizi ukrepov izpostavlja dva procesa. V sklopu prvega podjetja vse pogosteje odhajajo iz bank v domači lasti in po posojilih povprašujejo pri bankah v večinski tuji lasti. Obenem ta skupina največ prosilcev zavrne zaradi slabe bonitete. Manj konkurenčne obrestne mere V drugem procesu podjetja vse bolj zavračajo pogoje posojil, kot jih postavljajo slovenske banke. Ta v povprečju presegajo obrestne mere bank v območju evra. Za skoraj 5 milijard manj - trdi podatki Celoten obseg povpraševanja po posojilih se je lani kljub manjšemu izboljšanju razmer v začetku leta zmanjšal za skoraj pet milijard evrov na 13,3 milijarde evrov, kar predstavlja 27,2-odstotno zmanjšanje. To je sledilo 11,3-odstotnemu upadu povpraševanja v letu 2010. Povpraševanje se lani ni znižalo le pri treh bankah in dveh hranilnicah. Banke so lani odobrile za 9,5 milijarde evrov novih posojil, v prvih šestih mesecih letos pa 4,4 milijarde evrov. Negativno gibanje pri posojilnem povpraševanju se nadaljuje tudi v prvi polovici letošnjega leta, ko je obseg povpraševanja dosegel 6,3 milijarde evrov oziroma 14,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Izjemen upad posojil za investicije Po navedbah Banke Slovenije je še posebej neugodno gibanje povpraševanje po posojilih za investicije, ki dosega največje medletno krčenje. Lani je tako padec povpraševanja po posojilih za investicije znašal 28 odstotkov. Vse bolj bi podaljševali roke odplačevanja Na drugi strani pa narašča povpraševanje po prestrukturiranju posojil in podaljševanju rokov odplačila. Obseg posojil za ta namen se je lani tako povečal za 14,6 odstotka. Vse več neodobrenih posojil Stopnja presežnega povpraševanja po posojilih oziroma delež neodobrenih posojil je v prvi polovici letošnjega leta nekoliko narasla in znaša 30,6 odstotka, vendar pa se okoli 30 odstotkov giblje že od leta 2010. Lani je obseg presežnega povpraševanja znašal 3,7 milijarde evrov, v prvem letošnjem polletju pa 1,9 milijarde evrov. Bolje so se odzvale tuje banke Na spremenjeno povpraševanje po posojilih so se sodeč po rezultatih ankete sorazmerno bolje prilagodile banke v večinski tuji lasti, ki so tudi po zaslugi boljšega poslovanja znižale stopnjo presežnega povpraševanja, pa čeprav ta ostaja bistveno višja od bank v večinski domači lasti. Kakšen vpliv bi imela t. i. slaba banka? Banka Slovenije ob teh podatkih ugotavlja, da ostaja financiranje podjetij z dolžniškimi in lastniškimi viri še naprej neuravnoteženo v škodo lastniškega financiranja. Tega problema pa po prepričanju bančnega nadzornika ni mogoče rešiti samo z reševanjem in čiščenjem slabih terjatev bank in zato ni mogoče pričakovati, da bo to avtomatično okrepilo posojilno rast. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da se banke z ugotovljenimi razlogi zavračanja posojil odzivajo na zaostrovanje razmer v gospodarstvu. Agonijo podjetij brez perspektive in možnosti uspešnega poslovnega prestrukturiranja je treba v dobro vseh končati čim prej z učinkovitimi pravnimi postopki, pravijo. Banke morajo po njihovem mnenju pozornost usmeriti na drugi dve skupini. V prvi so podjetja, ki imajo v obdobju upadanja gospodarske dejavnosti finančne težave in nižjo boniteto. Med njimi bi morale banke v sodelovanju z drugimi deležniki in med seboj intenzivno ugotavljati, katera so tržno perspektivna, in zanje pravočasno oblikovati reprogram posojil. Učinkovita zakonodaja pa mora ob tem omogočiti prenos lastninskih pravic na nove lastnike. V drugi skupini pa so podjetja, ki ponujena posojila bank v Sloveniji zavračajo. Pri teh morajo banke po presoji Banke Slovenije bolj prilagajati posojilne pogoje vsakemu posameznemu komitentu ter hkrati v svojih poslovnih strategijah razširiti razpone posojilnih pogojev glede na ocene njihove tveganosti.",0
"Kosova protikorupcijska komisija bo poslance seznanila s sumom fiktivnega premeščanja na policiji. Komisija za preprečevanje korupcije bo o problematiki, povezani s sumom fiktivnega ali sicer nepravilnega napredovanja in premeščanja delavcev policije, obvestila odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Po besedah predsednika Draga Kosa je prijav o tovrstnih ravnanjih vse več. Komisija je državnemu tožilstvu 8. aprila odstopila obvestilo o obstoju razlogov za sum 30 kaznivih dejanj zlorabe položaja in ponarejanja uradnih listin. Kot je tedaj pojasnil Kos, gre za sum navideznih napredovanj, ko naj bi uslužbenci napredovali na delovna mesta, na katerih pa pozneje niso nikoli delali. Navidezna napredovanja zaradi okoriščanja Fiktivno premeščanje na policiji naj bi po Kosovih besedah potekalo tako, da so uslužbenci prejeli odločbe za delo na višjem delovnem mestu, vendar pozneje na njem niso nikoli delali. Takšna navidezna napredovanja naj bi po njegovih besedah potekala bodisi zato, da je nekdo prejemal višjo plačo in se pri tem okoristil, bodisi zato, da je policija z njimi reševala kadrovske težave. ""Ugotovili smo, da trditve in mnenja komisije temeljijo na neustreznem razlaganju zakonskih določil, ki urejajo to področje,"" so nekaj dni pozneje pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. Kot so še povedali, je inšpekcijski nadzor s tega področja zajel celovito področje domnevno spornih premestitev in napredovanj in nepravilnosti niso bile ugotovljene.",0
"Juhart dvomi o uspehu holdinga na sodišču Infond Holding se sooča z novimi zasegi delnic, pa tudi s tožbo Pivovarne Laško, ker ji ni vrnil 110 mio. evrov, ki naj bi si jih sposodil za lastniško konsolidacijo. Vendar se sodne zdrahe ne bodo končale na tej točki, saj je iskanje pravice na sodišču pred dnevi napovedal tudi Infond Holding, ki namerava tožiti banke, ker so mu, potem ko ni poravnal zapadlih obveznosti, zasegle delnice Mercatorja in pivovarne. V Infondu trdijo, da so jih upnice z zasegom in prodajo oškodovale za velike vsote in jih porinile na rob stečaja, zato njihovi odvetniki podjetja od sodišča pričakujejo, da bo še pred koncem meseca bankam odvzelo glasovalne pravice, ki so jih pridobile z zaseženimi delnicami. Juhart dvomi o uspehu holdinga na sodišču Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete je za Radio Slovenija dejal, da zaradi nepoznavanja sklenjenih pogodb sicer ne more komentirati, kljub temu pa je izrazil dvom, da bi Infondu lahko uspelo prek sodišča blokirati glasovalne pravice upnic v Mercatorju in pivovarni. Pojasnil je tudi, da bi sodišče glasovalne pravice bankam odvzelo le, če bi ugotovilo, da je to nujno za zavarovanje nekih interesov in za preprečitev nastanka škode. Na Ljubljanski borzi so zabeležili novo večjo prodajo delnic Pivovarne Laško. Prodanih je bilo 238.602 delnic v skupni vrednosti 8,05 milijona evrov, od tega je bilo 283.582 delnic prodanih v enem svežnju. Lastnica delnic Laškega naj bi tokrat postala Probanka, čeprav predsednica uprave Romana Pajenk tega ni želela potrditi. Zatem je sledila še druga prodaja, 159.917 delnic, v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov.Mariborski holding ima zdaj v lasti le še dobrih deset odstotkov pivovarne in slabe tri odstotke Mercatorja. Odločitev okrožnega sodišča bi bila lahko znana že zelo kmalu, saj lahko sodišča v primerih začasnih odredb odločijo v nekaj dneh ali pa celo isti dan, je spomnil. Na zaseg se pripravlja NKBM Postopki Infonda pa, kot kaže, bank kljub vsemu ne bodo ustavili pri nadaljnjih zasegih. NKBM, ki mu holding dolguje okoli 16 milijonov evrov, naj bi se, denimo, poplačal do ponedeljka. Türk Zadeva bo na sodiščih razjasnjena Eno najbolj odmevnih dogajanj v slovenskem gospodarstvu v tem času je komentiral tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je dejal, da gre pri razlaščanju Infonda za legitimno zaščito tako nacionalnih interesov kot interesov lastnikov. Dodal je, da bo stvar, kot kaže, predmet obravnave na sodiščih, s čimer pa bo tudi pravno utemeljena in popolnoma razjasnjena. Janković Istrabenz po isti poti Župan Ljubljane Zoran Janković pa je glede tožb, ki jih je zoper banke vložil Šrot, ocenil, da je njegovo početje tragikomično . Tisti, ki je kršil vsa prava načela te države, da ne govorim o morali, se zdaj sklicuje na neko pravo, je bil njegov komentar. Janković meni še, da je zadeva preprosta, saj je kredit treba zavarovati, banke pa so sedaj pač zaščitile svoje interese. Napovedal je tudi, da se bo enako zgodilo v primeru Istrabenza. Mislim, da bodo imela sodišča še veliko dela, je dejal in napovedal, da bosta tako Šrot kot Bavčar, ki ju je kazensko ovadil zaradi poslovne goljufije, pristala na sodišču.",0
"Večina delavcev CPM je še vedno na dopustu. Prisilna poravnava je vprašljiva, če ne bo denarja za plače. Sindikalistka ne izključuje možnosti, da bi še delali na predoru Markovec. Delavci Cestnega podjetja Maribor CPM, ki je tik pred novim letom dalo predlog za prisilno poravnavo, bi se morali danes vrniti na delo, potem ko so bili do petka na kolektivnem dopustu. Kot pa je povedala prva sindikalistka v podjetju Barbara Matul, so večinoma še vedno na dopustu, z delom so začeli delati le na dveh manjših gradbiščih. Po njeni oceni je bilo danes v službi vsega okoli 50 ljudi, od skupaj trenutno okoli 730 zaposlenih. Kot je še dejala, pa z vodstvom družbe še vedno niso uspeli govoriti o nadaljnji usodi podjetja, saj, kot kaže, čakajo na 14. februar, ko se izteče rok za prijavo terjatev in bo tudi bolj jasno, kako bo s prisilno poravnavo. Sicer je v torek tudi plačilni dan, zato naj bi v podjetju zavzeto zbirali denar, saj v primeru, da ne bo plač, tudi prisilne poravnave ne bo, je povedala. Optimistično meni, da je kljub zadnjim izgubljenim poslom v Bosni in Hercegovini ter na Markovcu še vedno upanje za uspešno izvedbo prisilne poravnave. V sindikatu celo menijo, da se prav lahko zgodi, da bi delavci CPM še naprej delali na gradbišču Markovec, in sicer za Alpine Bau, saj je tam še vedno njihova mehanizacija. Dokler teče prisilna poravnava, težko kar koli naredimo. Ljudem lahko pomagamo zagotavljati, da dobijo plačo, je dejala Matulova, ki sicer še vedno meni, da podjetje lahko obstane, čeprav verjetno v manjšem obsegu kot doslej. Mariborsko okrožno sodišče je pretekli teden začelo postopek prisilne poravnave v CPM, za prisilnega upravitelja pa je bil imenovan Silvo Zorec. Sodišče je upnike pozvalo, da najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve. Navadnim upnikom je mariborsko gradbeno podjetje, ki jim dolguje 68 milijonov evrov, predlagalo, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol.",0
"Murska Sobota - Delavci murskosoboške Mure danes, ko je v podjetju plačilni dan, niso prejeli aprilske plače. Predsednik podjetniškega sindikata v Muri Drago Forjan je povedal, da jih je finančna direktorica družbe Marinka Glavač obvestila, da niso uspeli zagotoviti dovolj denarja za izplačilo plač. Forjan je pojasnil, da bodo na izplačilo plač počakali do 29. maja letos, saj razumejo likvidnostne težave podjetja, če pa do takrat aprilska plača ne bo izplačana, se bodo zaposleni v Muri prvi teden junija zbrali pred vladnim in parlamentarnim poslopjem v Ljubljani, kot tudi pred poslopjem največjega lastnika Mure Nacionalne finančne družbe. Po mnenju Forjana je tragika Mure ravno v razpršeni lastniški strukturi, v kateri so tudi zaposleni, nekdanji delavci, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Murin prokurist Zdenko Podlesnik pa je pojasnil, da podjetje za zdaj nima dovolj denarja za izplačilo plač 3300 zaposlenimi, saj pogovori s predstavniki bank niso bili uspešni. Podlesnik je poudaril, da se bodo prizadevali za čim hitrejše izplačilo aprilske plače, zanjo pa morajo zbrati dobrih dva milijona evrov.",0
"Del Dolenjske in Posavja je popoldne zajelo neurje z vetrom in ponekod tudi točo. Razkritih je tudi nekaj streh. Žurnalova NAVEZA Če imate posnetke neurja, pošljite fotografije na mobilno številko ali elektronski naslov naveza@zurnal24.si. Mobilna številka za pošiljanje SMS-ov ali MMS-ov s slikami: 4224. Pred besedilo oz. v polje Zadeva vpišite ključno besedo NAVEZA. Za fotografijo vam bomo plačali 20 evrov, če jo bomo objavili v časniku Žurnal24 ali tedniku Žurnal. Fotografije, objavljene na spletnem portalu, se ne honorirajo. Predvsem gre za vikende, kjer je bila kritina slabša, podrtih pa je tudi nekaj dreves, so pojasnili na Centru za obveščanje RS pri Upravi za zaščito in reševanje. Na območju Žužemberka, Straže pri Novem mestu in Novega mesta je padala tudi toča. Veter je podrl nekaj dreves, ki so prekinila električne vode. Zaradi tega so bili ponekod brez elektrike. Najhuje v Suhi krajini »Prizadeta je skoraj vsa občina. V nekaterih predelih zaradi vetra, ki je odkrival strehe na objektih, drugje zaradi toče,"" je za Žurnal24 povedal župan občine Žužemberk Franc Škufca: "" Ta je bila debela 30 mm, sicer redka in v kratkem času, toda poškodovala je vse, kar je zadela. Ponekod je bila tudi drobnejša in med dežjem."" Na spletni strani uprave za zaščito in reševanje so zapisali, da je toča, debeline oreha, padala 25 minut. Smreka poškodovala štiri avtomobile ""Veliko škode je naredil veter, ki je odkril tudi celo streho mrliške vežice na Dvoru in v Žužemberku podrl smreko, ki je poškodovala štiri avtomobile. Uničil je občinsko ograjo ob žužemberškem gradu, ki smo jo postavili pred mesecem dni. Po zadnjih podatkih je bilo poškodovanih preko štirideset objektov,« je dejal Škufca. Ko smo se pogovarjali, je bil na terenu, med ljudmi, ki so popravljali hiše in gospodarske objekte. »Aktivirali smo civilno zaščito in gasilska društva. Vežico na Dvoru so za silo že pokrili,« je še povedal Škufca in dodal, da bodo vse posledice neurja vidne šele jutri in v naslednjih dneh. Neurje je največ škode povzročilo v naseljih Lašče, Veliko Lipje, Malo Lipje, Dvor in Žužemberk. Razkrilo šolo Na osnovni šoli v Vavti vasi v občini Straža je veter razkril dele strehe na osnovni šoli, v Jurki vasi je razkril streho na stanovanjskem, v Rumanji vasi pa na gospodarskem objektu. V Jurki vasi je s strehe padel njen lastnik in se pri tem telesno poškodoval, tako da so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. Na cesti od Straže proti Zalogu je promet oviralo porušeno drevje.",0
"Včeraj so v javnost prišle podrobnosti obsodbe britanskega odvetnika Davida Millsa, obsojenega, ker je od italijanskega premiera Berlusconija prejel podkupnino. Iz njih pa izhaja, da je Mills lagal, da bi zaščitil premiera Italijanski premier Silvio Berlusconi se je dva tedna pred evropskimi volitvami znova znašel v ospredju političnega škandala. Milansko sodišče je namreč v torek objavilo podrobnosti obsodbe britanskega odvetnika Davida Millsa, obsojenega, ker je od Berlusconija prejel podkupnino. Iz njih pa izhaja, da je Mills lagal, da bi zaščitil premiera. Milansko sodišče je v torek objavilo 400 strani dolg dokument, v katerem razkriva podrobnosti februarske obsodbe britanskega odvetnika. Kot izhaja iz razkritega dokumenta, je Mills kot priča lagal, da bi zaščitil Berlusconija in njegovo podjetje Fininvest . Mills dobil zapor in denarno kazen Sodišče je 17. februarja letos Millsa obsodilo na štiri leta in šest mesecev zapora, ker je od italijanskega premiera leta 1997 prejel podkupnino v višini 440 tisoč evrov. Millsu je naložilo tudi plačilo 250 tisoč evrov kazni. Mills, ki je že napovedal pritožbo, je sprva priznal, da je od Berlusconija prejel denar ""v znak priznanja"" za njegovo delo. Kasneje je to zanikal, rekoč, da mu je denar izplačal italijanski ladjedelec Diego Attanasio. Kot so ugotovili sodniki, so se te navedbe izkazale za povsem brez osnove, smisla in dokazov. Celoten primer je sicer pritegnil veliko pozornosti tudi v Veliki Britaniji, saj je bil Mills poročen s Tesso Jowell, nekdanjo ministrico v vladi Tonyja Blaira, s katero pa sta se medtem razšla. Berlusconi bo ukrepal v parlamentu Berlusconi, ki za svoje težave s tožilci in sodišči krivi levico, je že napovedal ukrepanje v parlamentu. ""Končno bom povedal, kaj si že nekaj časa mislim o nekaterih sodnikih,"" je povedal. Millsov odvetnik Federico Cecconi pa je izpostavil, da sodišče ni predložilo nobenih dokazov, da naj bi Mills prejel podkupnino ne od Berlusconija ne od Fininvesta.",0
"Sloveniji iz Kohezijskega sklada 117,2 milijona evrov Sloveniji je bilo iz proračuna EU-ja nakazanih več sredstev, kot jih je vanj vplačala, je računsko sodišče ugotovilo v reviziji uspešnosti črpanja sredstev EU-ja v času od leta 2004 do 2009. Kot je razvidno iz revizijskega poročila računskega sodišča, je bil torej neto položaj Slovenije kot celote, ki vključuje državni proračun in prilive na namenske podračune ter prejemnike zunaj državnega proračuna, v revidiranem obdobju pozitiven. Po posameznih letih pa za državni proračun to ne velja.Državni proračun v letih 2007 in 2008 prejel manj sredstev Državni proračun je v letih 2007 in 2008 iz evropske blagajne prejel manj sredstev, kot jih je vanj vplačal v letu 2007 za 8,6 milijona evrov in v letu 2008 za 64,7 milijona evrov, ter tako izkazoval negativen neto položaj do proračuna EU. V letih 2004, 2005, 2006 in prvi polovici leta 2009 pa je državni proračun do evropskega proračuna izkazoval pozitiven neto položaj. Pri preverjanju načrtovanja prihodkov iz proračuna Evropske unije v državnem proračunu pa je računsko sodišče ugotovilo, da je bil v obdobju med letoma 2004 in 2008 najmanjši razkorak med načrtovanimi in realiziranimi prihodki na področju skupne kmetijske politike, največji pa na področju kohezijske politike, kjer se načrtovanje v tem obdobju ni načrtovalo. Slovenija z dvema programoma do 519,1 milijona evrov Zato je sodišče ministrstvu za finance ter službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko podalo priporočila za učinkovitejše načrtovanje prihodkov iz evropskega proračuna v državnem proračunu. Do konca junija 2009 je Slovenija največ sredstev pridobila na podlagi enotnega programskega dokumenta 2004-2006 in programa razvoja podeželja 2004-2006, ki sta po znesku odobrenih pravic tudi največja. S tema dvema programoma lahko Slovenija pridobi 519,1 milijona evrov oz. 72,45 odstotka vseh odobrenih pravic iz obravnavanih programov. Slovenija najpočasneje črpala sredstva iz programa Equal Pri obeh programih je Evropska komisija Sloveniji na namenske podračune nakazala skupno 493,1 milijona evrov oz. 95 odstotkov odobrenih pravic iz posameznega programa, kar je največ, kar lahko država pridobi pred zaključkom programov. Prav tako je bilo v okviru omenjenih programov komisiji poslano največ zahtevkov za plačilo in evidentirano največ prihodkov v državnem proračunu. V revidiranem obdobju je Slovenija najpočasneje črpala sredstva iz programa Equal s področja zaposlovanja in socialnega vključevanja, ki je po vrednosti najmanjši in predstavlja 0,86 odstotka vseh odobrenih pravic na podlagi obravnavanih programov pomoči. Programi Kohezijskega sklada morajo biti končani letos Na namenski podračun tega programa je Slovenija do konca junija lani prejela za 4,2 milijona evrov evropskih sredstev oz. dve tretjini začetnih odobrenih pravic. Prihodke v državnem proračunu je realizirala v višini polovice začetnih odobrenih pravic, v enakem odstotku je Evropski komisiji posredovala zahteve za plačilo. Evropska komisija je zaradi prepočasnega izvajanja zmanjšala odobrene pravice tega programa. Iz Kohezijskega sklada pa je Slovenija do konca lanskega junija pridobila na namenski podračun za 117,2 milijona evrov prilivov oz. dve tretjini odobrenih pravic po odločbah Evropske komisije o potrditvi projektov. Komisiji je poslala zahtevke za plačilo za približno dve tretjini odobrenih pravic po odločbah Evropske komisije o potrditvi projektov in za približno toliko je evidentirala prihodke v državnem proračunu. Projekti Kohezijskega sklada se še izvajajo in se morajo končati do 31. decembra letos, še dodaja računsko sodišče.",1
"Razlika med obrestnima merama na nemške in francoske obveznice je dosegla rekordne vrednosti, medtem ko je Italija zelo blizu meje, ki ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Razlika med obrestnima merama na nemške in francoske desetletne državne dolžniške vrednostne papirje je na trgu obveznic dosegla rekordnih 1,358 odstotne točke. Vse večja razlika med obrestnima merama na obveznice Nemčije in Francije, ki sta vodilni evropski gospodarstvi, kaže na stopnjevanje dolžniške krize območja evra. Do vse večje razlike prihaja, ker so vlagatelji na kapitalskih trgih zaradi vse večje negotovosti glede stanja v državah z evrom oz. grške napovedi referenduma o celoviti rešitvi skupne evropske valute, ki so jo evropski voditelji sprejeli na vrhovih EU in območja evra 27. oktobra, začeli pospešeno kupovati nemške državne dolžniške vrednostne papirje. Nemške obveznice namreč veljajo za najvarnejše v Evropi. Povpraševanje po francoskih obveznicah se je medtem ohladilo, kar je znižalo njihovo ceno. Posledica je bila zvišanje zahtevane donosnosti. Bodo svetovni voditelji našli rešitve za finančne probleme? Kaj pa Italija? Obrestna mera na italijanske obveznice, ki potečejo čez deset let, se je medtem danes dvignila že na rekordnih 6,402 odstotka, nato pa se je spustila na 6,319 odstotka, kar je še vedno blizu meje, ki ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Vlagatelji se namreč bojijo, da bi lahko šel Rim po poti Aten, Dublina in Lizbone, ki so morali zaradi dolžniških težav zaprositi za posojilo držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada. Preberite še Italijanska vlada je skušala sprejeti nujne ukrepe, ki bi državi pomagali iz finančnih zagat, a so se pri tem udeleženci sestanka več prerekali kot pa dogovarjali.",0
"Prvi mož SCT Ivan Zidar od srede ne more več prosto razpolagati s svojimi nepremičninami in 76-odstotnim lastniškim deležem v družbi SCT Holding, ki je večinska lastnica SCT. Okrajno sodišče v Cerknici je, po pisanju današnjega Dnevnika, ugodilo predlogu upnika SCT, družbi Liko Liboje, in izdalo začasno odredbo, s katero je zamrznilo Zidarjevo premoženje. To je sodišče storilo, ker nameravajo v Liku Liboje zoper Zidarja in preostala dva člana upravnega odbora SCT, Aleksandra Mezeta in Janeza Jamnika, sprožiti pravdni postopek zaradi prenosa dela premoženja v lasti SCT na SCT Holding, torej v zasebno last treh vodilnih menedžerjev SCT. Sodišče je zamrznilo Zidarjevo premoženje. Natančneje, gre za podjetje SCT Tovarna kovinske opreme TKO, za katero so menedžerji SCT uradno odšteli 2,45 milijona evrov, pri čemer so v Dnevniku razkrili, da so za lastniški delež ene od finančno bolj zdravih hčera SCT dejansko plačali le 1,44 milijona evrov. Za plačilo preostalega dela kupnine so namreč najeli posojilo kar pri samem prodajalcu, podjetju SCT Naložbe, ki je v lasti SCT. Le dober mesec dni po prenosu SCT TKO na SCT Holding je sicer SCT na sodišče vložil predlog za prisilno poravnavo. Zaradi skorajšnjega pravdnega postopka, povezanega z omenjenim poslom, je okrajno sodišče v Grosupljem že pred tremi tedni razpolaganje z nepremičninami in lastniškim deležem v SCT Holdingu prepovedalo Janezu Jamniku, v kratkem pa naj bi to ljubljansko sodišče zamrznilo tudi Mezetu. Čeprav se lahko Zidar do začetka naslednjega tedna zoper sklep o prepovedi razpolaganja s premoženjem še pritoži, to izvajanja začasne odredbe ne bo zadržalo. SCT Liku Liboje po zadnjih podatkih dolguje že skoraj 1,8 milijona evrov, še piše Dnevnik. Sistem lovi le male ribe Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je za oddajo 24UR OB ENIH povedal, da sistem lovi žal le male ribe. Če bi šlo za kakšnega malega podjetnika, ki bi to počel, bi banka NLB in ostali upniki, tudi država, veliko hitreje odreagirala. Treba se je vprašati, zakaj se to ne zgodi, ko gre za velike ribe. Kaj je tisti razlog, da se v Sloveniji v teh primerih to ne zgodi in da pravna država vsaj v teh primerih ne deluje. Treba je pogledati, kdo so odvetniki teh gospodov, kdo so politični botri teh gospodov, in treba je reči bobu bob, je povedal.",0
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi se je danes trgovalo pozitivno. Vodilni indeks SBI TOP je pridobil 0,84 odstotka, indeks celotnega trga delnic na Ljubljanski borzi LJSE Composite pa 0,71 odstotka. Borzni posredniki so skupaj sklenili za 2,6 milijona evrov poslov, več kot polovica prometa je odpadla na posle z delnicami Krke. Indeks SBI TOP je v primerjavi s ponedeljkom pridobil 7,97 točke oziroma 0,84 odstotka in se oblikoval pri vrednosti 960,50 točke, vrednost indeksa LJSE Composite pa se je zvišala za 27,54 točke oziroma 0,71 odstotka na 3911,34 točke. Po rasti tečaja so bile danes v ospredju delnice Telekoma Slovenije, ki so se ob 49.090 evrov prometa podražile za 2,31 odstotka na 123,65 evra. Precej so se podražile tudi delnice Zavarovalnice Triglav, in sicer za 1,97 odstotka na 24,90 evra, z njimi pa je bilo sklenjenih za 33.640 evrov poslov. Največ se je trgovalo z delnicami Krke, saj je promet z delnicami novomeške družbe znašal slabih 1,4 milijona evrov. Enotni tečaj delnice se je okrepil za 1,25 odstotka na 68,75 evra. Višje so končale tudi delnice Gorenja (122.180 evrov, +0,72 odstotka na 14,06 evra), Petrola (53.280 evrov, +0,44 odstotka na 299,31 evra) in Luke Koper (8310 evrov, +0,09 odstotka na 22,52 evra). Podražile so se tudi delnice Save (26.360 evrov, +1,17 odstotka na 189,67 evra) in ob skromnem prometu tudi delnice Pivovarne Laško (+0,64 odstotka na 22,15 evra). Nižje kot v ponedeljek so končale delnice Intereurope (24.320 evrov, -1,78 odstotka na 4,42 evra) in Mercatorja (584.370 evrov, -0,17 odstotka na 160,10 evra). Uprava Ljubljanske borze je za zagotovitev razpona za ustrezno trgovanje in oblikovanje tržnega tečaja odločila, da se pri trgovanju z delnicami družbe Maksima Holding začasno vzpostavijo 100-odstotne omejitve gibanja tečajev poslov od zadnjega uradnega enotnega tečaja. Začasna omejitev gibanja tečajev bo veljala do naslednje redne revizije kriterijev likvidnosti, ki stopi v veljavo s 1. oktobrom letos.",1
"Mariborska finančna družba Center Naložbe je pridobila skoraj osem odstotkov delnic Infond Holdinga. Mariborska finančna družba Center Naložbe je s prevzemno ponudbo, ki jo je objavila decembra lani in se je iztekla v ponedeljek, prišla še do 7,77 odstotka delnic Infond Holdinga, tako da zdaj obvladuje že več kot 61 odstotkov kapitala omenjene družbe, ki je sicer največji lastnik Pivovarne Laško. Center Naložbe je že pred objavo prevzemne namere v Infond Holdingu imel v lasti 22,37-odstotni delež. Družba Center Naložbe je za delnico Infond Holdinga v prevzemni ponudbi ponujala 8,70 evra, kot je Probanka v imenu prevzemnika zapisala v današnji objavi v časniku Večer, pa se je za prodajo odločilo 1053 imetnikov delnic, ki so prodali 1.307.879 delnic. Uprava Centra naložbe, ki v ponudbi ni določila praga uspešnosti, je prevzemno ponudbo označila kot uspešno, o tem pa mora zdaj svoje povedati še Agencija za trg vrednostnih papirjev. Center Naložbe je že pred objavo prevzemne namere v Infond Holdingu obvladoval 22,37-odstotni delež, nato pa isti dan pridobil še 30,98-odstotni delež te družbe. Infond Holding je sicer največji, 24,91-odstotni lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,99 odstotka Mercatorja in 60 odstotkov časopisne družbe Večer. Mariborska družba, ki je v 77-odstotni lasti neznanega podjetja Kolonel, je pred objavo prevzemne ponudbe zelo aktivno prodajala svoje naložbe, najverjetneje prav zaradi načrtovanega prevzema Infond Holdinga. Tako se je družba umaknila iz lastništva Pivovarne Laško, Term Čatež ter prodala deleže v Merkurju, Mercatorju, Iskri Avtoelektriki, Elektru Ljubljana in Elektru Maribor. Po pisanju medijev naj bi zadnji lastniški premiki pomenili začetek dokončne lastniške konsolidacije Pivovarne Laško. Kot ugibajo poznavalci, naj bi Center Naložbe v prvi fazi prevzele Infond Holding, nato pa same ali z drugimi lastniki še Pivovarno Laško.",1
"Obrtni delavci sodijo med pokojninsko najbolj ogrožene. To dokazuje tudi primer Miša Jurkoviča, ki ima po štiridesetih letih dela le 400 evrov pokojnine. Mišo Jurkovič je dobrih štirideset let delal kot frizer. Po treh desetletjih je umrl njegov šef in posle je prevzela šefova hči. Pri njej je dočakal tudi upokojitev. ˝Potem ko sem odšel v pokoj, pa od te ženske nisem dobil odpravnine,˝ pove Jurkovič. ˝Tako sem šel na sindikat, kjer je tamkajšnji pravnik vložil pritožbo. In v zadnjih treh mesecih mi je res na račun začel prihajati nek denar, a nisem vedel od kod. Dvorezni meč V obrti delodajalci pogosto izplačujejo minimalno plačo, ostanek pa dajo delavcu ˝na roko˝. To pa je dvorezni meč, kajti čeprav lahko delavec tako uveljavlja socialne pravice, je na dolgi rok prikrajšan. Pokojnina se mu namreč obračunava glede na minimalno plačo in je posledično – minimalna. Poleg tega veliko obrtnikov povzroča težave z dopusti, pogodbami, nadurami in nagradami, predvsem jubilejnimi. Pozneje sem izvedel, da mi je ta denar dejansko nakazala bivša delodajalka. Nihče pa mi ne zagotavlja, da bo to trajalo.˝ Njegova zgodba je le ena od mnogih. Delavci, zaposleni pri obrtnikih, namreč spadajo med bolj deprivilegirane v državi. Kršenja in izkoriščanja Forto Turk, sekretar sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, pove, da imamo dandanes tri vrste delodajalcev. ˝Najprej so tu tisti, ki so dolgo delali in praviloma spoštujejo delavce. Drugi se držijo minimalnih zahtev. Najtežavnejši pa so mladi obrtniki, ki hočejo hitro priti do denarja. Ti pogosto kršijo pogodbe in izkoriščajo svoje zaposlene,˝ pojasni Turk. Jurkovič je tako padel v zadnjo kategorijo. Delodajalka mu je izplačevala minimalno plačo, ko bi mu morala zadnji dan izplačati odpravnino, pa ni imela dovolj denarja. ˝V tožbo se sicer nismo želeli spustiti, ker je to zadnja instanca, in smo tako sprejeli, da izplačuje mesečno, po obrokih,˝ pojasni Turk. A tudi minimalna plau010Da je prinesla Jurkovič ˝sanjsko˝ pokojnino – 400 evrov.",0
"IMF Kriza se bo letos še nadaljevala Finančna kriza v ZDA je povzročila krizo po vsem svetu, Mednarodni denarni sklad IMF pa ugotavlja, da ameriško gospodarstvo pada v recesijo. Banke so lani in v letošnjem prvem četrtletju odpisale 225 milijard dolarjev terjatev, po nekaterih napovedih pa se bo odpisovanje dolgov še nadaljevalo, ustavilo naj bi se šele pri bilijonu dolarjev. IMF ugotavlja, da se ZDA kljub vsem ustreznim ukrepom letos še ne bodo izkopale iz težav. IMF ameriškemu gospodarstvu za letos napoveduje le 0,5-odstotno rast, v prihodnjem pa 0,6-odstotno, kar je najslabše v zadnjih 17 letih. Svetovni finančniki o finančni krizi Uradno recesija šele konec junija Recesija uradno nastopi, potem ko gospodarstvo dve zaporeni četrtletji ugotovi negativno gospodarsko rast, zato se bo lahko uradno recesija v ZDA začela šele konec junija. Uradnih podatkov o rasti v prvih treh mesecih letos za gospodarstvo še ni, mnogi pa menijo, da je negativna. So napovedi pretirane ali realne? Predstavnik ameriškega finančnega ministrstva David McCormick je poročilo IMF-ja označil kot po nepotrebnem pesimistično, vendar pa je tudi on priznal, da trenutno res gre za bistveno nazadovanje gospodarske rasti. Že pred tem je možnost recesije v ZDA napovedal predsednik Ameriške centralne banke Ben Bernanke. Proti recesiji se Ameriška centralna banka že od septembra lani odziva z nižanjem obrestnih mer. Pomagala je tudi zvezna vlada, ki je oblikovala 168 milijard vreden stimulacijski sveženj, kljub temu pa IMF napoveduje, da se bo kriza, ki je izbruhnila avgusta lani, še nadaljevala. Vir težav nepremičninski trgi Težave so nastopile zaradi zastoja na nepremičninskem trgu, ki je povzročil posojilno stisko s propadanjem številnih drugorazrednih hipotekarnih posojil. Ljudje so najemali posojila z nizkimi, vendar spremenljivimi obrestmi in ko so se zvišale, so zašli v težave, saj so začele cene nepremičnin medtem padati. V težave so zašla finančna podjetja, ki so trgovala s temi drugorazrednimi, naenkrat ničvrednimi posojili, obenem so se zaostrili tudi kreditni pogoji, kar je pomenilo dodatno zavoro na nepremičninskem trgu.",0
"Nekoč so imele vlogo gospodinj, ki so pomagale svojim partnerjem pri preprodaji droge, zdaj pa po neapeljskih ulicah tudi izsiljujejo in ubijajo tekmece Strokovnjaki, ki preučujejo italijansko mafijo so ugotovili, da v tej kriminalni organizaciji postajajo ženske vse bolj pomembne, še posebej v zadnjem času, ko je zaprtih vse več mafijskih botrov, piše britanski Telegraph. Ženske botre niso prav nič bolj prijazne od svojih moških predhodnikov, saj so jih označili kot tako odločne in neusmiljene kot njihove moške sodelavce. Od pakiranja drog do preprodaje in izsiljevanja Samo v Neaplju so v zadnjih protimafijskih akcijah zaprli kar nekaj mafijskih šefov, med vodilnimi pa je bilo presenetljivo tudi 11 žensk, večinoma žena in deklet glavnih vodij. Julija so karabinjerji zaprli tudi mater z dvema hčerama in jih obtožili organiziranega kriminala in izsiljevanja. Kot je dejal vodja karabinjerjev v Neaplju Gen Gaetano Maruccia, se število žensk, ki igrajo pomembno vlogo v mafiji čedalje bolj veča. To so večinoma vdove ali žene mož, ki smo jih zaprli in so zdaj one nasledile njihovo zapuščino, je pojasnil. Ženske so zelo dobre - celo boljše kot moški včasih, je še dodal. Botre tudi hladnokrvne ubijalke Nekatere ženske, članice Camorre, še vedno opravljajo bolj tradicionalno vlogo, pakiranje kokaina in heroina v kuhinjah in podobno. Vse bolj so vpletene tudi v izsiljevanje lastnikov trgovin in lokalov. Ženske pa so sposobne tudi hladnokrvno ubijati, ugotavlja neapeljska tožilka Stefania Castaldi. Ena takih je Maria Licciardi, ki je v zadnjih nekaj letih v Neaplju pobila kar nekaj ljudi in jo nekateri obravnavajo kot pravo botro, ki je nasledila svojega brata. Po nekaterih podatkih naj bi ubila več kot 30 ljudi.",0
"Indeks Dow Jones industrial je sklenil z najvišjo tedensko rastjo po lanskem juliju Stanje ob koncu trgovanja Tretji dan zapored in zadnji dan v tem tednu so ameriški indeksi končali z rastjo. Indeks Dow Jones industrial je dosegel najvišjo tedensko rast po lanskem juliju. Poganjali so jo predvsem dobiček Oracla in popravek podatkov o rasti gospodarstva. Dow + 0,41 % Največjo podražitev so doživele delnice tehnološkega velikana IBM (1,3 odstotka), energetske družbe Chevron (1,3 odstotka) in telekomunikacijskega giganta AT&T (1,09 odstotka). Nasdaq + 0,24 % S & P + 0,32 % Stanje ob 14:45 - po 15 minutah trgovanja Dow Jones + 0,2 % Pocenitev je le pet. Še največ je 0,43 odstotka spodrsnilo Intelu. Za 0,95 odstotka je na drugi strani poskočil IBM, podražitev nad en odstotek ni. Bank of America, Cisco, Chevron, Procter & Gamble in Exxon Mobil so pridobili po približno 0,15 odstotka. Nasdaq + 0,2 % S & P 500 + 0,1 % Oracle je v zadnjem lanskem četrtletju ustvaril 2,1 milijarde dolarjev dobička, kar je bilo za 75 odstotkov več od 1,2 milijarde v istem obdobju leta 2009.",1
"rogaška slatina - Podjetje GSA, ki je v lasti Joca Pečečnika, je sporočilo, da se ni odločilo za najem proizvodnih zmogljivosti družbe Steklarska nova v stečaju iz Rogaške Slatine. Kot so v GSA, ki je edini oddal popolno vlogo za najem, zapisali v sporočilu za javnost, se za najem niso odločili zaradi razhajanja z zaposlenimi v konceptu glede poslovnega modela. Kot poudarjajo v GSA, je bilo tako z njihove strani kot s strani stečajnega upravitelja in zaposlenih vloženih veliko naporov, da se pripravi poslovni model, ki bi Steklarski novi zagotovil prihodnost, zaposlenim pa varna delovna mesta na daljši rok. Kljub temu je prišlo do razhajanja med konceptom GSA in konceptom zaposlenih glede poslovnega modela. V Pečečnikovem podjetju namreč menijo, da mora proizvodnja startati v tolikšnem obsegu, kolikor ima trga oz. naročil, v poznejših fazah pa lahko z rastjo naročil raste tudi število zaposlenih, zato so za začetni zagon sami predvidevali največ 60 delavcev in skrajno racionalen nadzor nad vsemi stroški. Delavci, ki so tudi potencialni najemnik, na drugi strani zagovarjajo koncept, da se proizvodnja zažene s 110 zaposlenimi, kar pa bi po mnenju GSA že na začetku prineslo izgubo. Ob tem kot razlog za svojo odločitev navajajo tudi dejstvo, da kljub večkratnim pozivom v preteklih tednih cenitev realne tržne vrednosti zalog še ni bila izvedena, pri čemer naj bi stečajnega upravitelja Štefana Rolo ves čas opozarjali, da bi morebitna prodaja zalog po nizkih cenah uničevala tržišče. Posledično bi to vplivalo tudi na dotok novih naročil v proizvodnjo za slovenske kupce, kjer je Steklarska nova doslej v praksi realizirala nekoliko višje cene, s katerimi je vsaj deloma nevtralizirala nizke cene, po katerih steklovino izdeluje za tuje kupce in s katerimi v veliko primerih ustvarja izgubo, so še zapisali v družbi GSA. Stečajni upravitelj je za STA povedal, da odločitve Pečečnika niti ne more komentirati, saj zadeve v zvezi z zalogami sploh niso bile predmet razpisa oz. medsebojnih razmerij. Ponudnik je namreč po njegovih besedah dal zgolj ponudbo za najem prostorov in opreme, medtem ko so zaloge last upnikov in z njimi ne more nihče prosto razpolagati, pač pa je za njih potrebno iztržiti čim višjo ceno. Razlogov o razhajanju s konceptom zaposlenih pa Rola sploh ni želel komentirati, saj to po njegovem ni stvar stečajnega upravitelja. Sicer pa Rola za zdaj ni mogel veliko povedati niti o razvoju dogodkov za Steklarsko novo v prihodnjih dneh. Kot je dejal, imajo po sklepu sodišča mesec dni časa za dokončanje nujnih poslov, omenjeni rok pa se izteče 4. avgusta. Do takrat imajo za delavce, ki so še v podjetju, dovolj dela, v kolikor pa v teh dneh ne bodo našli novega najemnika, bodo začeli z ugašanjem peči, kar traja tri do štiri dni, to pa pomeni, da je časa le še do konca tega tedna. Kot je še dejal Rola, zanimanje sicer obstaja, a trenutno nima nobene pisne ponudbe, niti o njej sam nikoli ni govoril.",0
"Na domači borzi smo trenutno priča vidni rasti indeksa, okrepil se je za skoraj dva odstotka. K temu sta veliko pomagala Petrol in Krka - slednja je dosegla 44 evrov, kjer ni bila od konca maja. Stanje ob 11:00 Indeks SBI TOP je po uri in pol poletel za 1,92 odstotka na 515,44 točke, dnevni promet znaša 616 tisoč evrov. Na vrhu je s 432 tisočaki Krka, 75 tisoč je dodal Telekom, štiri tisoč pa Petrol. Slednji se je okrepil za več kot pet odstotkov na 179 evrov. Delnica Petrola raste na krilih špekulacij, da bi ga lahko prevzel Gazprom. Za skoraj tri odstotke na 44 evrov je poletela Krka, farmacevt je bil toliko nazadnje vreden konec maja. Telekom je pridobil 0,81 odstotka., s skokom za 5,6 odstotka pa je na vrhu borze Helios. Kar sedem odstotkov je izgubila NKBM, ob 0,7 odstotka sta Gorenje in Luka Koper, Mercator pa se je pocenil za 0,4 odstotka. Stanje ob 10:00 Na domači borzi smo za zdaj priča rahli rasti, indeks SBI TOP je namreč 0,18 odstotka nad gladino pri 506,63 točke. Posredniki so sklenili za 114 tisoč evrov prometa, z 32 tisočaki je vodilni Telekom, Krka je prispevala 16 tisočakov. Po rasti je na vrhu Laško, pridobilo je 1,1 odstotka, za 0,62 odstotka se je okrepil Petrol. Krka je skočila za dobrega pol odstotka na 43 evrov, kjer ni bila od 22. junija. Za približno pol odstotka se je okrepil Telekom, 0,2 odstotka v plusu je Luka Koper.Za 4,2 odstotka je padla NKBM, ob nekaj več kot odstotek vrednosti je Gorenje. Pod gladino je še Mercator, skrčil se je za 0,44 odstotka.",1
"Google si je zadal cilj pridobiti obnovljivo energijo cenejšo od premoga Spletni gigant Google je odprl oddelek za raziskave in razvoj, ki se bo ukvarjal z razvojem in rabo obnovljivih virov energije. Za cilj so si zadali razviti način za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov energije, ki bi bila cenejša od okolju škodljivega premoga. Oddelek Renewable Energy Cheaper Than Coal na veliko zaposluje nove inženirje, ki se bodo osredotočili na razvoj solarnih celic. Google pričakuje v prihodnjem letu nameniti za ta razvoj desetine milijonov dolarjev. Ob iznajdbi dobičkonosne rešitve pa so pripravljeni nameniti tudi preko sto milijonov dolarjev za realizacijo njihove rešitve. Google je pred dobrim letom, celotno površino svojega kompleksa v San Franciscu prekril s solarnimi celicami, ki oskrbujejo njihove prostore z elektriko. Preko solarnih celic pridobijo najmanj 30 odstotkov celotne porabe elektrike. Njihove solarne celice lahko proizvedejo do 1600 kilowatnih ur. Ta elektrika pa bi lahko napajala tisoč okoliških domov. Uporabo Googlove solarne energije si lahko ogledate na naslovu www.google.com/corporate/solarpanels",1
"V Hitu mineva že drugi konec tedna, ko stavkajo delavci na igralnih mizah. Tako je bistveno okrnjena Hitova igralniška ponudba, zaradi zmanjšanega števila obiska in nezadovoljstva gostov pa nastaja neposredna in posredna škoda. Ob 16. uri so igralniški delavci v novogoriških igralnicah Park in Perla ter v Koroni v Kranjski Gori ponovno začeli stavkati. Kot je potrdil predsednik novogoriške enote Sindikata igralniških delavcev SIDS v Hitu Iztok Černigoj, bo stavka trajala do 24. ure. V sobotni stavki je sodelovalo 218 zaposlenih v igralnicah v Parku, Perli v Novi Gorici ter v Koroni v Kranjski Gori. Kot so sporočili iz uprave Hita, gre skoraj izključno za oddelke igralnih miz, le nekaj je bilo blagajnikov in drugih delavcev. Ponekod pa se je zgodilo, da so se na delo vrnili nekateri zaposleni, ki so stavkali konec prejšnjega tedna. Obisk slabši, gosti nezadovoljni O škodi je po besedah Katje Kogej iz kabineta predsednika uprave Hita še prezgodaj govoriti, saj bo ocenjena jutri. Velika je predvsem zamera pri gostih, ki so prišli iz oddaljenih krajev Italije in so pot in bivanje plačali sami. Nekatere skupine gostov žal odhajajo iz Parka že danes namesto jutri, je še povedala Kogejeva. Kot je še povedala Kogejeva, je bilo nocoj v igralnici novogoriškega hotela Park okrog 900 gostov, pretežno Italijanov, kar je približno 200 manj, kot je to običajno. Vendar je med tistimi gosti, ki za stavko niso vedeli in so obiskali danes eno od Hitovih igralnic v Novi Gorici, bilo kar 70 ali več odstotkov takih, ki so bili razočarani nad ponudbo. V igralnici Perla je bilo tudi nekaj zmagovalcev na zadnjem poker turnirju, ki je potekal v tamkajšnji dvorani za poker, ki so razočarani igralnico zapustili in odšli igrat drugam. Medtem je bilo po besedah direktorja Perle Vasje Mihlja v Perli okrog 1400 gostov, kar je od 400 do 500 manj kot ponavadi ob nedeljskih večerih. Tudi ostali gostje so bili vidno razočarani, kar je zagotovo slaba reklama za nadaljnje poslovanje. Uprava Hita napovedala odškodninske tožbe Konec prejšnjega tedna, ko so igralniški delavci ravno tako stavkali osem ur v soboto in prav toliko v nedeljo, je sicer ocenjena na 416.000 evrov. Uprava Hita pa je proti organizatorjem stavke že napovedala odškodninske tožbe, prav tako stavkajoči ne bodo dobili plačanih delovnih ur za čas stavke. Uprava je medtem zaposlenim tudi sporočila, da stavka v prostorih ni mogoča. To je bila namreč ena izmed dopolnitev stavkovne napovedi SIDS z dne 6. decembra. Stavkovnemu odboru zato ne bo dovolila vstopa v prostore za počitek, saj se je doslej dogajalo, da so organizatorji stavke izvajali velike pritiske na zaposlene in jih tudi tam zavajali s svojimi informacijami, je še dodala Katja Kogej. Iztok Černigoj je sicer zaradi te prepovedi že napovedal kazensko ovadbo proti upravi, saj naj bi s prepovedjo vstopa stavkovnemu odboru v igralnice kršili zakon o stavki. Pred začetkom današnje stavke ni prišlo do novega srečanja med pogajalskima skupinama uprave in sindikatov. Včerajšnja ponudba uprave je bila, da bi zamrznili stavko do 15. decembra, ko bi se sešli na ponovnih pogajanjih. V SIDS pa še vedno vztrajajo pri tem, da bi se jim na pogajanjih pridružil predsednik uprave Drago Podobnik, kar se do zdaj še ni zgodilo.",0
"Začenja teči 30-dnevni rok za sprožitev ustavnega spora Ministrstvo za kulturo je ustavilo prodajo časnika Večer družbi 3Lan in kot razloge navedlo pomanjkanje znanja in specifičnih izkušenj kupca. Odločba je dokončna. Odločitev bo pravnomočna postala po preteku 30-dnevnega roka, ko lahko kupec vloži predlog za upravni spor. Ali bo lastnik družbe 3Lan Denis Čeh sprožil upravni spor, ni znano, je pa Čeh potrdil informacijo, da so zaradi negativne odločbe uradno odstopili od nakupa časopisa. Razlog tudi propad Dela Revij Ministrstvo za kulturo se je za ustavitev nakupa odločilo, ker meni, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna, kot dodatni razlog pa so navedli stečaj družbe Delo Revije. Čeh se je za prodajo Večera z Delom dogovoril junija lani, nato pa sklenil pogodbo o soupravljanju z Matejem Raščanom, lastnikom in direktorjem družbe Delo Revije, ki je v stečaju. Že maja sta Raščan in Čeh ministrstvu za kulturo grozila s tožbo in kazenskimi ovadbami, če ne bo v sedmih dneh izdalo odločbe. Za tožbo se nato nista odločila, ker, tako je pojasnil Čeh, sta presodila, da bi bila ta časovno in stroškovno potratna. Giacomelli presenečen Jurij Giacomelli, predsednik uprave Dela, odločbe ni želel komentirati, je pa dejal, da je negativna odločba presenečenje. Od ministrstva so že zahtevali, da jim odločbo posreduje, ko jo bodo prejeli, pa bodo s posledicami seznanili varuha konkurence. Delo bo še naprej skušalo prodati Večer. Novinarji 3Lan je slamnati kupec Kot je znano, je urad za varstvo konkurence konec februarja izdal soglasje za prodajo 75 odstotkov delnic Večera murskosoboškemu 3Lanu. Družbi sta pogodbo sklenili junija lani, prodaji pa so ves čas nasprotovali novinarji Večera, ki so prepričani, da gre za sporen nakup. 3Lan naj bi bil slamnati kupec brez premoženja in izbran zato, da se obide določilo zakona o preprečevanju in omejevanju konkurence .",0
"Dobiček v prvih devetih mesecih znaša dobrih 17 milijonov evrov. Del lanskega dobička gre v roke zaposlenim, prav tako bodo dobili božičnico, pravijo na Pošti Slovenije Gospodarska kriza je Pošto Slovenije prizadela manj, kot je bilo pričakovati. Kljub temu je moč zaznati upad gospodarske aktivnosti poslovnih partnerjev, kar je posledično vplivalo tudi na družbo, so sporočili s Pošte. Ustvarili dobrih 17 milijonov evrov dobička V obdobju januar - oktober 2009 je bilo opravljenih več kot 930 milijonov storitev, obseg storitev je v primerjavi z letom poprej nižji za sedem odstotkov. Ob tem Pošta za obdobje januar - september izkazuje pozitiven poslovni izid v višini dobrih 17 milijonov, kar je nad poslovnim načrtom, navaja generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc. Na predlog poslovodstva in nadzornega sveta je vlada zaposlenim v družbi namenila del bilančnega dobička za leto 2008 v višini tri milijone evrov bruto. Prav tako bodo zaposleni prejeli del izplačila iz naslova poslovne uspešnosti oziroma tako imenovano božičnico, še pravijo na Pošti. Zaključen prvi del posodobitve informacijskega sistema V letošnjem letu je Pošta največ naporov namenila razvoju in nadgradnji tradicionalnih poštnih storitev ter uvajanju novih, hkrati pa so potekala tudi intenzivna pogajanja o tesnejšem sodelovanju z enim največjih svetovnih logistov, ki so tik pred zaključkom, so sporočili s pošte. V letošnjem letu je bila zaključena prva faza prenove informacijskega sistema, odprta je bila prva paketna pretovorna pošta v Šenčurju in iz stacionarnih v premične uspešno preoblikovanih 13 manjših pošt. Sočasno se nadaljuje optimizacija dostave ter reorganizacija paketne logistike, še zlasti pa optimiziranje poštnega omrežja in razvoj celovitih logističnih rešitev z, tudi zaradi krize, nujnim intenziviranjem trženja in optimizacijo stroškov, pravijo. Prav tako še poteka prenova plačnega modela in kolektivne pogodbe Pošte Slovenije. Za investicije prihodnje leto 18 milijonov V letu 2010 bo družba nadaljevala z načrtovanimi investicijami in z uvajanjem novih storitev, posebno pozornost pa bo tako kot letos namenjala odzivanju na zaostrene gospodarske razmere, napovedujejo na Pošti. Za investicije bo v letu 2010 namenjenih približno 18 milijonov evrov, od tega bo največ sredstev namenjenih za transportna sredstva in informatiko, še pravijo.",1
"V odgovorih na poslanska vprašanja je premier Janez Janša zatrdil, da so razlog za nadpovprečno visoko inflacijo ""delni monopoli"" in do nedavnega slabo delo urada za varstvo konkurenčnosti in ATVP Foto: Irena Herak ""Vlada nima v rokah vseh inštrumentov, da vpliva na rast inflaciji. Ima le nekatere,"" je poudaril predsednik vlade Janez Janša in priznal, da ima Slovenija najvišjo inflacijo v evroobmočju. Vendar jo je imela tudi ob prevzemu evra, je dodal. Sicer pa za Janšo ni nič novega niti, da ljudje v javnomnenjskih raziskavah odgovarjajo, da živijo slabše kot so. ""To ni nič novega,"" je še pridal. Da so nove članice EU v tržnem smislu manj prilagojene na učinkovit spopad z inflacijo, je še menil Janša in kritiziral delo urada za varstvo konkurenčnosti in agencije za trg vrednostnih papirjev, ki sta bila do lanskega leta bolj kot ne neučinkovita. Vlada si po Janševih besedah močno prizadeva za boljši nadzor in reguliranje tržnih struktur in praks in stavi na boljše delo omenjenih institucij. ""Razlog za inflacijo in proračunski primanjkljaj"" Proračunski primanjkljaj je bil dolga leta v očeh opozicije ključni razlog za inflacijo, je nadaljeval Janša in omenil, da je od lani proračunski primanjkljaj izkoreninjen. ""Tako da fiskalna politika ni kriva za inflacijo,"" je sklenil. Vodja poslanec Zares Matej Lahovnik se je namreč obrnil na premierja z vprašanjem, kako bo vlada ukrepala v boju z inflacijo, ki je v Sloveniji dvakrat višja kot v evroobmočju. Na koncu pa se čudil, da Janša Slovenijo primerja z Latvijo, saj se mu zdi, da bi se morali s kakšno razvitejšo državo. Slovenija ima manjšo razslojenost kot Luksemburg Poslanec LDS Jožef Školč se je navezal na Lahovnikovo vprašanje in presodil, da inflacija povzroča pospešeno razslojevanje družbe. Glede razslojenosti je Janša dejal, da je Luksemburg mnogo bolj razslojen kot Slovenija. Na očitek, da je nerazumno znižana obdavčitev dobičkov, pa je Janša odvrnil, da proračun pobere bistveno več davka na dobiček kot v mandatu prejšnjih vlad.",0
"Ženeva - Švicarsko bančno industrijo je pretresel škandal spornega trgovanja z valutami, v katerega naj bi bil vpleten guverner švicarske centralne banke Philipp Hildebrand. Z valutami naj bi trgoval dlje časa, samo marca lani pa naj bi kupil dolarje v protivrednosti 1,1 milijona švicarskih frankov, je poročal švicarski tednik Weltwoche. Tednik Weltwoche, ki ga je povzela francoska tiskovna agencija AFP, je v izjavi pred četrtkovo izdajo sporočil, da je bil v nakup in prodajo valut, ki je sprožila preiskavo švicarske centralne banke, vpleten Hildebrand in ne njegova žena. Časnik se pri tem sklicuje na izvlečke Hildebrandovih bančnih dokumentov. Hildebrand je na valutnem trgu med marcem in oktobrom lani opravil tudi več drugih transakcij z evri in dolarji, je poročal Weltwoche, ki je sicer blizu skrajno desni Švicarski ljudski stranki (SVP). Švicarska centralna banka, ki najnovejših odkritij za AFP ni komentirala, je decembra sporočila, da neodvisna preiskava poslovanja Hildebranda in njegove žene ni ugotovila nepravilnosti. Švicarska centralna banka je 6. septembra postavila minimalni menjalni tečaj za švicarski frank pri 1,20 franka za en evro. To je storila zaradi velike precenjenosti švicarske valute, ki da predstavlja akutno grožnjo švicarskemu gospodarstvu in nosi tveganje deflacijskega razvoja. Hildebrandova žena Kashya, ki vodi umetnostno galerijo v Zürichu, je tri tedne pred tem kupila dolarje. To je, kot je pojasnila, storila zato, ker so ""dosegli zelo nizko raven in postali smešno poceni"". V pisni izjavi za švicarsko televizijo je povedala še, da je vedno sledila razmeram na valutnem trgu, poleg tega je 15 let delala v bančništvu.",0
"Beograd - Srbsko podjetje Delta Holding, ki se je potegovalo za gradnjo trgovskega centra v ljubljanskih Stožicah, je po obsegu ustvarjenih poslovnih prihodkov v lanskem letu zavzelo prvo mesto na seznamu 300 največjih srbskih podjetij. Osmo mesto na lestvici je zasedla Mercatorjeva hčerinska družba v Srbiji Mercator S, piše srbski časnik Blic. Delta Holding, ki je v lasti najbogatejšega srbskega podjetnika Miroslava Miškovića, je lani ustvarila 160,7 milijarde dinarjev prihodkov (približno 1,53 milijarde evrov). Podjetje je prihodke v primerjavi z letom 2008 tako povečalo za 8,2 odstotka, čisti dobiček pa se je povečal za 7,2 odstotka na 4,3 milijarde dinarjev. Blic je julija sicer poročal, da namerava Mišković poleg trgovske družbe Delta Maksi prodati tudi večinski delež v Delta Holdingu, in sicer belgijskemu trgovcu Delhaize Group. Svoje poslovanje naj bi tako umaknil iz Srbije. Drugo mesto na lestvici 300 največjih srbskih podjetij je zasedlo Elektrodistribucijsko podjetje Srbije, ki je lani ustvarilo 154,2 milijarde dinarjev prihodkov (1,45 milijarde evrov). Med deseterico najuspešnejših pa so se med drugim uvrstili še Naftna industrija Srbije, Telekom Srbije, Srbijagas, US Steel Srbija, Victoria Group, Mercator S, East Point Holdings i Yugorosgas. Po ustvarjenem čistem dobičku je bilo najuspešnejše podjetje lani sicer Telekom Srbije, je še poročal Blic.",1
"Smrtna nesreča pri delu. Odgovoren delovodja gradbišča, soodgovornega še iščejo. Branko Beribak, delovodja v družbi CGP Novo mesto, je kriv, ker na gradbišču v Bočki pri Metliki ni poskrbel za varnost delavcev, in je obsojen na 16-mesečno zaporno kazen, ki mu je ne bo treba prestati, če v dveh letih ne zagreši novega kaznivega dejanja. Pred petimi leti je v hudi delovni nesreči na gradbišču umrl 24-letni Senad Hadžić. Podizvajalec Zoran Perković, čigar delavci so v času nesreče na gradbišču odstranjevali opaž, je obtožb ogrožanja varnosti oproščen, saj ga v času nesreče ni bilo na gradbišču. Bagerist izginil v Bosno Tretji vpleteni, bagerist Milan Bilbija, ki je obtožen povzročitve smrti iz malomarnosti, saj je z bagersko žlico pritisnil Hadžića, da je padel z zidu, je po nesreči izginil v Bosno in ni dosegljiv. Sodišče ga je zato izločilo iz tega postopka in mu bo sodilo posebej. Glavni izvajalec del je s podizvajalci, med katerimi sta bila Bilbija in Perković, opaž na 12 metrov dolgem in štiri metre visokem zidu odstranjeval z bagrom, Hadžić, ki naj bi pripel odstranjeno opažno ploščo na bager, pa je stal na vrhu opaža brez čelade in varnostnega pasu. Zaradi nepazljivosti ga je bagerist sunil z žlico, da je padel v globino in zaradi hudih poškodb možganov umrl.",0
"Pred parlamentom se je zaradi protesta Marije Cener, ki je v ponedeljek zagrozila, da se bo zažgala, zbralo večje število policistov. Za Zurnal24 je dejala, da bo protestirala vsak dan do tretje ure. ""Tukaj bom stala vsak dan do tretje ure. Mogoče me bo nekega dne uslišal sam Bog,"" je dejala Marija Cener, ki je v ponedeljek s somišljeniki opozorila na domnevno krivico, ki se ji godi. ""To je čista laž, da nisem plačala davkov. Sodišče je celih osem let zavračalo moje pritožbe,"" še dodaja. O domnevni kanti za bencin, ki naj bi jo prinesla s seboj pred parlament, je Brestaničanka molčala. Finančni bankrot V sobotnem Žurnalu smo poročali, da so jim zaradi finančnega bankrota novo hišo na Velikem Trnu že prodali za 25 tisoč evrov, zdaj pa jih je sodni izvršitelj opozoril, naj do 18. novembra izpraznijo še hišo v Dolenjem Leskovcu. ""Jaz ne grem ven, živ ne,"" pravi Ignac Cener. ""Vse življenje sem garal, zdaj sem bolan in ne grem nikamor!"" ""Utegnila bi se celo zažgati"" ""Po nekaterih informacijah naj bi se oškodovanka pred državnim zborom utegnila celo zažgati."" Tako je v svojem sporočilu navedlo Civilno združenje za pravičnost, napredek in nadzor iz Lesc, ki je pozivalo k ponedeljkovemu shodu pred parlamentom. Združenje obtožuje ministrstvo za finance, brežiški davčni urad, krško okrajno sodišče in Novo Ljubljansko banko, da niso storili ničesar, razen da so Cenerjeve vrgli na cesto.",0
"Izguba manjša od načrtovane Namesto pričakovanih 5,1 milijona evrov izgube je Hit v prvem polletju pridelal le 2,7 milijona evrov izgube. Ob slabšem obisku v poletnih mesecih, ko so imeli na račun svetovnega prvenstva v nogometu obisk manjši za 20 odstotkov, se je skupno število gostov v prvi polovici leta povzpelo na 655 tisoč, kar je šest odstotkov manj od pričakovanj. So pa ti gostje v primerjavi z lanskim letom porabili več denarja. Povprečna poraba posameznika je tako znašala skoraj 110 evrov. Vodstvo družbe je posebno pozornost namenilo ukrepom za povečanje obiskovalcev v vseh igralnicah, najboljše rezultate pa daje novi program lojalnosti. Po besedah direktorja trženja v Hitu Mitje Constantinija se trudijo predvsem za pridobitev nekdanjih rednih gostov. Znižanje stroškov dela z odpuščanjem Predsednik uprave Hita Drago Podobnik pravi, da jim je tudi na odhodkovni strani uspelo obvladati stroške na vseh področjih razen dveh. Ni jim pa uspelo znižati stroškov dela in sredstev, ki jih namenjajo sponzorstvom in donacijam. Stroške dela nameravajo znižati tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih. Doslej je družbo sporazumno zapustilo že 140 zaposlenih, ki so jim izplačali 1,5 milijona evrov odpravnin. Rezerviranima dvema milijonoma in pol so po rebalansu dodali še dva milijona, da bi tako do konca leta število zaposlenih s 1.664 zaposlenih 15. avgusta lahko znižali na 1.350. V upravi pravijo, da je natančno število presežnih delavcev težko napovedati. Kdo bo ob službo? Uprava se je s predstavniki sindikatov dogovorila za kriterije, po katerih se bodo odločali, kdo bo izgubil službo. Za kriterije so se dogovorili in to tudi podpisali, je za Radio Slovenija zatrdil Podobnik. Predsednik sindikata igralničarjev Iztok Černigoj pa je opozoril, da so se z merili strinjali predstavniki drugih dveh sindikatov, sami pa so si za odgovor vzeli še 5 dni. Mi smo upravi povedali, da se z odpuščanjem ne strinjamo, je še povedal. Igralničarjev namreč razlogi uprave za odpuščanje niso prepričali. Po teh kriterijih, ki so trenutno na mizi, bodo prvi službo izgubili zagotovo tisti, ki so v Hitu zaposleni prek študentskih servisov, njihova delovna mesta pa bodo ponudili redno zaposlenim, ki bi prav tako izgubili službo.",0
"Pot k bančni uniji se počasi tlakuje, enotni bančni nadzor naj bi dejstvo postal že kmalu. Vprašanje pa je, zakaj se, če jim bančna unija končno stopa na prste, ko gre za poslovanje malo po domače , bankirji sploh ne razburjajo. Ko so klecnile ciprske banke in so mednarodni posojilodajalci v zameno za milijardno pomoč zahtevali vrsto ukrepov, je bilo za varčevalce veliko presenečenje, ko so ugotovili, da naj bi bili z delom depozitov tudi oni del rešitve. Takšna presenečenja se v prihodnosti očitno ne bodo več dogajala, saj bo nekoliko popravljen ciprski model reševanja bank postal dejstvo. Odbor Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve je potrdil pogajalsko izhodišče parlamenta za pogajanja o novih pravilih za reševanje bank v EU. V njem je zapisano, da bodo po letu 2016, če banka zapade v hude težave, pri njenem reševanju sodelovali tudi njeni komitenti z denarnimi vlogami, višjimi od 100.000 evrov, zaščitene vloge do tega zneska pa naj bi še naprej ostale zaščitene, je povedal tiskovni predstavnik odbora Philippe Lamberts. Odločitev odbora tako predvideva, da glavni plačniki reševanja finančnih institucij, ki so prevelike, da bi propadle , ne bodo nosili izključno davkoplačevalci. Ko za svoje početje plačajo tudi banke ... Izvirni predlog Evropske komisije je predvideval štiri glavne načine reševanja bank, od ustanovitve premostitvene banke do prodaje dela ali cele propadajoče banke, ustanovitev slabe banke in mehanizem bail in , s katerim bi delničarje in upnike prisilili, da sprejmejo del izgub in prispevajo k reševanju bank. Parlamentarni odbor je zdaj kot svoje stališče postavil jasno zahtevo po nedotakljivosti zavarovanih vlog do 100 tisočakov, tudi nezavarovane vloge pa naj bi bile le izhod v zadnji sili. Banke bi morale vplačevati v državne sklade, ki naj bi v desetih letih razpolagali s sredstvi v višini 1,5 odstotka vrednosti denarnih vlog sodelujočih bank. Člani odbora so nasprotovali predlogu, da bi se za reševanje bank lahko uporabil tudi del sredstev iz nacionalnih jamstvenih shem za denarne vloge. Predlagajo pa, da bi mehanizem bail-in uveljavili že leta 2016. Če bodo predlogi prestali še vsa glasovanja, ki jih čakajo, bi v skladu z novimi pravili davkoplačevalci končno nehali nositi vse posledice neodgovornega ravnanja bankirjev. Banke bi morale prevzeti svoj del odgovornosti. Država bi pri tem pomagala z jamstvi, začasno nacionalizacijo ali lastniškim vstopom v banko, davkoplačevalci pa bi se vključili le, če bi šlo za zaščito finančne stabilnosti države. Po odboru so na potezi države članice EU. Ko bodo sprejele stališča, se bodo začela pogajanja o novih evropskih pravilih. Druga faza vzpostavljanja bančne unije pa naj bi postregla tudi s predlogom komisije za skupni evropski sklad za reševanje bank. Skupni bančni nadzor bo doletel tudi slovenske banke, v katerih se je dolga leta poslovalo po precej prirejenih pravilih. Evropski poslanci skeptično do ECB kot glavnega nadzornika Pok k ustanovitvi bančne unije se medtem počasi tlakuje. Evropski poslanci so tako potrdili osnutek pravnega okvira za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora. Končno glasovanje bodo opravili šele po pogovorih z ECB glede demokratične odgovornosti novega nadzornika. Evropski poslanci menijo, da ECB ni znan kot rojstno mesto demokracije, mora pa se navaditi demokratične odgovornosti . Parlament zato poziva k večji odgovornosti novega nadzornika tudi s tem, da bi evropski poslanci imenovali imenovanega predsednika in podpredsednika nadzornega sveta in imeli možnost razrešitve predsednika. ECB bo v evroobmočju neposredno nadziral od 150 do 200 bank z več kot 30 milijardami evrov bilančne vsote ali banke, ki predstavljajo 20 odstotkov bruto domačega proizvoda države oziroma vsaj po tri največje banke v vsaki članici. Če bo zaznal težave, pa bo lahko posredoval v kateri koli od 6000 bank v območju evra. Enotni bančni nadzor naj bi zaživel prihodnje leto in predstavlja prvo fazo vzpostavljanja bančne unije. Kako pomaga suverenost za slabe odločitve? V razpravi o enotnem bančnem nadzoru so sodelovali tudi slovenski evropski poslanci. Mojca Kleva Kekuš je prepričana, da bo bančna unija prekinila začaran krog, ki nastaja, ko težave bank ogrožajo samostojnost in suverenost držav članic. Lojze Peterle pa zavrača kritike, da se s tem posega v suverenost držav. S tem vzpostavljamo možnost sistemskega preprečevanja vprašljivega bančništva v območju iste valute, ki je praviloma rezultat vprašljive politike. Kaj nam pomaga suverenost, če suverene bančne odločitve ene države zamajejo ves sistem oziroma oslabijo suverenost celote? se sprašuje. Opozarja pa tudi, da bi bilo treba natančno določiti, katere vrste bančnega poslovanja so lahko predmet pomoči oziroma solidarnosti in katere ne. Drugače povedano za katere zadeve se račun lahko pošlje v Bruselj oziroma Frankfurt. Za stroške sistemske korupcije upam, da ne, pravi. Zakaj se banke ne tresejo od strahu? Ima pa načrt bančne unije tudi svoje pomanjkljivosti, ugotavljajo njegovi kritiki. Če je namreč bančna unija popolna, zakaj se potem tisti, ki naj bi jih najbolj stisnila v kot bankirji ne tresejo od strahu in ne zganjajo glasnega protesta? Namesto tega banke, ki leta kričijo proti kakršnemu koli nadzoru, načrt podpirajo. Edini odgovor je lahko ker jim takšna rešitev ustreza. Predvsem naj bi jim bil po mnenju kritikov po volji nadzorni organ v podobi ECB, ustanove, ki ima sama precejšnje težave z natančnim delom. Še slabše pa je, da bo moral ECB nad osnovnimi pravili nadzora upoštevati pravila, ki jih postavljata evropski svet in Evropski parlament. Ko bo ta hierarhična lestvica končana, naj bi nadzorna pravila banke v državah članicah komajda še oplazila, zaradi oddaljenega nadzornega organa pa naj bi si banke privoščile še večja tveganja, kot si jih v državah, v katerih nacionalni nadzorni organi vsaj približno delujejo, privoščijo zdaj. Potem pa kritiki še dodajajo, da so številne zahteve Evropske unije le nekoliko modificirana oblika baselskih pravil, med njimi na primer zahteva o tem, koliko kapitala morajo imeti banke, da preživijo v primeru recesije. Ta baselska pravila so bila dokončana že sredi leta 2010, EU pa je potrebovala skoraj tri leta, da jih prevzame. Poleg tega je meja kapitalske ustreznosti predvsem po zaslugi uspešnih bančnih lobijev postavljena precej nizko, pri osmih odstotkih premoženja, čeprav institucije, kot sta Mednarodni denarni sklad ali Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, govorita o številkah med 15 in 25 odstotki. Bančnemu lobiju pa je uspelo še nekaj v baselskih pravilih je kapitalska ustreznost postavljena kot minimalna vrednost, v verziji EU pa države članice nimajo možnosti postaviti višje meje. Poleg tega je po novih pravilih kapitalsko ustreznost še težje meriti. Od leta 2004 velike finančne institucije možnost, da same ocenijo svoje premoženje, na podlagi te ocene pa se nato določi znesek rezervnega kapitala. Samoocena je torej ključnega pomena. A ko je izbruhnila finančna kriza, je postalo jasno, da je ta samoocena ponavadi napačna. Kljub številnim opozorilo, da je takšen sistem samoocenjevanja poln lukenj, pa je v nova pravila prešel skoraj nepredelan. Na veliko zadovoljstvo bankirjev lahko torej banke tudi v prihodnje računajo na precej velik manevrski prostor. Skrb vzbujajoče pa bi bilo, če bi se izkazalo, da so resnični zmagovalci postavitve bančne unije pravzaprav kar bankirji.",0
"Naložba je bila tržno naravnana V Sportini, ki je v preiskavi zoper Igorja Bavčarja in Boška Šrota omenjena kot vmesni kupec za Istrabenzove delnice, zanikajo, da so vpleteni v privatizacijo državnega premoženja. Od celotne zgodbe lastninjenja Istrabenza in Pivovarne Laško so se povsem distancirali. Pojasnili so, da so jih prejšnjo sredo obiskali kriminalisti, opravili pogovore z vodilnimi v podjetju in pregledali celotno dokumentacijo v zvezi z nakupom delnic Istrabenza, ki jih je družba Plinfin, katere lastnica je bila Sportina, leta 2007 prodala družbi Microtrust. Nismo vedeli, da gre za lastninjenje Istrabenza Kot je znano, je prodaja 7,3 odstotnega deleža Istrabenza potekala takole Pivovarna Laško je delnice za 23 milijonov evrov prodala svoji hčerinski družbi Plinfin. Plinfin je nato za 7.500 evrov kupila Sportina, ki je potem delnice Istrabenza za 24,9 milijona evrov prodala podetju Microtrust, to pa jih je prodalo naprej podjetju Pom-Invest za 49,2 milijona evrov. Delnice so nato prešle v Potezo Naložbe, ki je skupaj z NFD Holdingom sestavila paket delnic, prav NFD Holding pa je z Maksimo Holdingom Igorja Bavčarja sklenil sporazum za prodajo oziroma nakup delnic Istrabenza. V Sportini pojasnjujejo, da je temeljna dejavnost Sportine trgovina z oblačili, odločitev za zgoraj omenjeni posel pa je bila tržno naravnana in ni imela portfeljske narave. Trditve o večmilijonskih zaslužkih in vpletenosti Sportine v privatizacijo katere koli izmed družb, pa so po njihovem mnenju napačne. V času tranzicije nismo vedeli, da gre za lastninjenje Istrabenza, in v poznejših transakcijah s paketom istih delnic nismo sodelovali. Plinfin je po navedbah Sportine z nakupom in prodajo delnic Istrabenza ustvaril 754.654 evrov razlike, po plačilu stroškov in davka na dobiček pa 581.943 evrov čistega dobička, ki ga je Sportina v celoti investirala v nadaljnje poslovanje, trdijo.",0
"Premier Janez Janša se je ob izteku predsedovanja Evropskemu svetu zahvalil predsednikoma Evropskega parlamenta in Evropske komisije. S sinergijo z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom smo v zadnjih šestih mesecih dosegli premike, ki so Evropo naredili boljšo, je ob predstavitvi sklepov junijskega vrha in dosežkov prvega predsedovanja Slovenije na izrednem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju poudaril predsednik Evropskega sveta, slovenski premier Janez Janša. ""Ti premiki, ki smo jih dosegli, dokazujejo, da je Evropa dinamična, da deluje in da se je sposobna spopasti s težavami,"" je poudaril Janša. Te korake naprej pa je bilo mogoče doseči zaradi dobrega sodelovanja in sinergije med institucijami, je ocenil premier. ""Si.nergija za Evropo"" je geslo, ki ga je Slovenija izbrala za vodilo prvega predsedovanja EU. Zahvala Premier Janša se je predsednikoma Evropskega parlamenta in Evropske komisije ob tem zahvalil za ""izdaten osebni angažma"". ""Brez tega bi bilo predsedovanje oteženo, šlo je za strateško pomoč, hvala zanjo, za dobro komunikacijo in sodelovanje, še zlasti po irskem referendumu, ko so bili časi še posebej politično zahtevni,"" je poudaril.",1
"Spremljanje nogometnega prvenstva je pri nas del vsakdana, v revnih državah gre za privilegij, v Severni Koreji je bilo do nedavnega prepovedano, v Somaliji pa so dva moška preprosto usmrtili. Somalija že tretje leto zapored vodi na seznamu najbolj ranljivih držav na svetu. Nadzor mednarodno priznane vlade v Mogadišu se ne razteza bistveno dlje od praga glavnega mesta. V večini države vladajo radikalne islamske milice, kot sta Al-Shahab in Hizbul Islam. Pripadniki slednje so pred dobrima dvema tednoma ubili dva nogometna navijača, ki sta po televiziji na skrivaj spremljala nogometno prvenstvo v Južni Afriki. Oboroženi pripadniki skupine so v neki vasi vdrli v hišo, kjer so spremljali nogometno tekmo med Nigerijo in Argentino in ob begu ""zasačenih"" ustrelili dva moška. Prepovedali nogometno prvenstvo ""Gledalci nogometnega prvenstva so kršili islamsko pravo,"" je zatrdil eden izmed pripadnikov militantne skupine. Islamska organizacija Islamic Courts Union (zveza islamskih sodišč) je že leta 2006 prepovedala spremljanje nogometnega prvenstva. Navedeni islamski milici, ki izhajata iz te organizacije, sta le sledili tedaj izrečeni prepovedi. ""Živim v Sloveniji in ne poznam nobenega, ki bi bil proti gledanju nogometa. Navedeni primer je izredno težko komentirati, saj vera kot sama ne prepoveduje gledanja nogometa,"" zatrdi Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji. Severnokorejska reprezentanca je bila tudi sicer na prvenstvu močno zastražena. Pred pobegom jih poleg osebnih stražarjev odvrača tudi kazen, ki bi sledila. Poskus pobega bi se končal z likvidacijo, če pa bi nogometaš ali član strokovnega vodstva uspel, bi sledilo maščevanje nad njegovimi domačimi in prijatelji doma. Severna Koreja dobila hladen tuš Nogomet je bil dolgo časa prepovedan tudi v Severni Koreji, zadnje čase pa so z večurnim zamikom prikazovali le nogometne tekme, na katerih je severnokorejska reprezentanca zmagala. Po junaški borbi Severnih Korejcev proti favorizirani Braziliji v prvem krogu, ki so jo izgubili z le 1:2, pa si je režim Kima Il Džonga premislil. Drugo tekmo domače reprezentance so prvič v zgodovini prenašali v živo. Sledil je precej hladen tuš, saj so Portugalci Severnokorejcem nasuli kar sedem golov. Komentator je po četrtem zadetku preprosto utihnil.",0
"Družba G7 Posavje delavcem za deset odstotkov znižala plače. Dežurstva niso plačana v celoti. “Družba za varovanje G7 Posavje samo v enem mesecu delavcem v intervenciji v Krškem in Sevnici ukrade 372 ur,” nam je potožil bralec. V pojasnilo je dodal, da se varnostniku interventu, ki opravlja delo 12 ur skupaj, ponoči prizna deset ur dela, podnevi pa osem. “Na dan nam tako ukradejo šest ur,” se na direktorja družbe Jožeta Mihelina jezi naš vir. Dodaja, da je družba začela zaposlenim izplačevati 90-odstotne plače. “Če se kdo pritoži, mu direktor pove, da lahko kar gre,” še navaja. Družba odgovarja “Vodstvo podjetja do zdaj ni prejelo nobenih pripomb od zaposlenih,” odgovarjajo z družbe za varovanje, kjer so z vsakim posameznikom, preden je bil sprejet na delo, opravili razgovor in vsak se je prostovoljno odločil za tak način dela. “Interventi v 24 urah opravijo le deset ur učinkovitega dela, od preostalih 14 ur pripravljenosti pa jim priznamo še osem dodatnih plačanih ur,” so nam pojasnili, potem ko so po našem poizvedovanju temeljito preverili zadeve. “Zaradi položaja na trgu pa so v celotni skupini G7 uvedli začasen ukrep zmanjšanja plač za deset odstotkov,” so potrdili na sedežu posavske družbe v Krškem.",0
"Premije ob hkratnem nakupu novega avtomobila in oddaji starega v razrez, ki jih je uvedla Nemčija, so sprožile pravi bum v prodaji. Samo Opel je v tem času prodajo povečal za 57 odstotkov. Ukrep nemške vlade je pomagal. Potem ko je nemška vlada pozimi uvedla premije za razrez starega avtomobila ob nakupu novega v višini 2.500 evrov, je prodaja avtomobilov v Nemčiji kar poskočila. Maja so v državi prvič registrirali 384.600 vozil, kar je 39,7 odstotka več kot pred letom dni. V prvih petih mesecih so v Nemčiji registrirali 1,63 milijona novih avtomobilov. To je 23 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V nasprotju z osebnimi avtomobili pa se je maja zmanjšalo število registracij motornih koles in gospodarskih vozil, prvih za 19,3 odstotka, drugih pa za 28,1 odstotka. Opel je prodajo povečal celo za 57 odstotkov in osvojil 10,2-odstotni tržni delež. Večjega ima z 21,4 odstotka le še Volkswagen. Med velikimi avtomobilskimi proizvajalci je Volkswagen maja povečal prodajo za 60 odstotkov, Opel za 57 odstotkov, Ford za 48 odstotkov ter Renault in Dacia za 117 odstotkov. Nekoliko pa se je zmanjšala prodaja avtomobilov najvišjega cenovnega razreda, ki jih izdelujejo Mercedes, BMW in Audi. Največji tržni delež v Nemčiji ima Volkswagen. Lepši časi tudi za ameriška podjetja? O prvih znakih stabilizacije pa poročajo iz ZDA. V maju je bilo v ZDA prodanih 925.824 vozil, kar je sicer 33,7 odstotka manj kot maja lani, a 13 odstotkov več kot aprila, so sporočili iz agencije za tržne raziskave Autodata. Po ocenah analitikov se je zaupanje potrošnikov v ZDA maja zvišalo najbolj v zadnjih šestih mesecih in se giblje na najvišjih ravneh po septembru lani. Trije največji avtomobilski proizvajalci s sedežem v Detroitu so maja beležili večjo prodajo od pričakovane. Največji ameriški proizvajalec avtomobilov po tržnem deležu General Motors GM je maja na letni ravni prodajo zmanjšal za 30 odstotkov, v primerjavi z aprilom pa se je ta povečala za 11 odstotkov. Maja je prodal 191.875 vozil. Chrysler je v primerjavi z lanskim majem prodal za 47 odstotkov manj 79.010 avtomobilov in lahkih tovornih vozil, prodaja treh vodilnih blagovnih znamk - Chrysler, Dodge in Jeep - pa se je v primerjavi z aprilom povečala med 21 in 32 odstotki. Trije največji ameriški avtomobilski proizvajalci - GM, Chrysler in Ford - so imeli maja večjo prodajo od pričakovane. Ford, ki je sicer edini od treh detroitskih velikanov zavrnil pomoč države, ki jo je ta ponudila avtomobilskim proizvajalcem, ki so zaradi svetovne gospodarske krize zašli v težave, je prodajo maja v medletni primerjavi zmanjšal za 24 odstotkov, v mesečni primerjavi pa povečal za 20 odstotkov. GM ima v ZDA 20,5-odstotni tržni delež, sledijo Ford s 16,8-odstotnim, Toyota s 16,5-odstotnim, Honda z 10,6-odstotnim, Chrysler z 8,5-odstotnim in Nissan s 7,3-odstotnim tržnim deležem.",1
"Letna stopnja inflacije v območju evra, katerega članica je od 1. januarja tudi Slovenija, se je avgusta v primerjavi z julijem zmanjšala za 0,1 odstotka in je znašala 1,7 odstotka. Slovenija pa je zabeležila 3,4-odstotno stopnjo inflacije na letni ravni, kar je največ med članicami območja skupne evropske valute, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V celotni EU je bila avgusta inflacija na letni ravni v primerjavi s prejšnjim mesecem prav tako nižja za 0,1 odstotka in je znašala 1,9 odstotka. Avgusta so najnižje stopnje inflacije na letni ravni v EU beležile Malta (0,6 odstotka) ter Danska (0,9 odstotka) in Nizozemska (1,1 odstotka). Najvišje so bile letne inflacijske stopnje v Latviji (10,2 odstotka), Bolgariji (9,3 odstotka) in na Madžarskem (7,1 odstotka). V primerjavi z julijem se je letna stopnja inflacije junija v sedmih članicah EU zvišala, v 15 se je znižala, v štirih pa je ostala na enaki ravni. Slovenija je avgusta s 3,4 odstotka na letni ravni zabeležila najvišjo stopnjo inflacije med članicami območja z evrom. Sledijo ji Grčija z 2,7 odstotka, Irska z 2,3 odstotka in Španija z 2,2 odstotka. Najnižje letno povprečje inflacije do avgusta so v celotni EU zabeležile Malta (0,5 odstotka), Francija in Finska (obe 1,3 odstotka), najvišje pa Latvija in Madžarska (7,7 odstotka). Za Slovenijo je letno povprečje avgusta znašalo 2,9 odstotka in je bila tako skupaj z Grčijo na prvem mestu med članicami območja skupne evropske valute.",0
"V prihodnjih dneh si v središču Citypark lahko ogledate razstavo eksotičnih kač, pajkov in škorpijonov. Med njimi sta tudi strupeni gabonski gad in klopotača. Živali so last gojitelja in strokovnjaka za plazilce Jürgna Hergerta. V varovanih terarijih je na ogled postavil 24 strupenih in nestrupenih kač, 52 pajkov in štiri škorpijone. Živali v naravnem okolju lahko srečate v Afriki, Aziji, Severni in Južni Ameriki. Z razstavo želi Hergert obiskovalcem približati te živali, jih poučiti o njihovem naravnem okolju in življenjskih navadah ter jim pomagati znebiti se morebitnega strahu pred omenjenimi plazilci. Živali so nameščene v tako imenovanih afriških hišah z dobro varovanimi terariji. Od 25. marca do 4. aprila si bodo obiskovalci lahko med drugim ogledali tudi strupenega gabonskega gada, modrasa in klopotačo. V tem času bodo organizirana strokovna predavanja Jürgna Hergerta, ki se je med drugim vpisal tudi v Guinnessovo knjigo rekordov, saj je sto dni preživel v kletki skupaj s 24 strupenimi kačami.",1
"Ljubljana - Med slovenskimi podjetij se je letos na lestvico največjih družb v 16 državah srednje Evrope najviše, na 41. mesto, uvrstila skupina Petrol, ki je bil lani na 57. mestu. Skupina Mercator je po razvrstitvi, ki jo je tretje leto zapored pripravila mednarodna svetovalno-revizorska hiša Deloitte na 46. mestu, medtem ko je bila lani na 40. mestu. Družba Petrol se v preteklih dveh letih ni uvrstila na seznam 500 največjih, medtem ko je letos tretje najvišje uvrščeno slovensko podjetje, in sicer na 54. mestu. Na 91. sledi Poslovni sistem Mercator, skupina Gorenje je na 134. mestu, skupina Merkur na 143. mestu, Revoz pa se je uvrstil na 151. mesto. V Holdingu Slovenske elektrarne so lani zasedli 183. mesto, letos pa so zdrsnili na 199. Lek se je z lanskega 242. mesta povzpel na 204., skupina Krka je lani zasedla 215. mesto, letos pa je napredovala na 208. mesto. Štirim podjetjem, ki so bile lani na repu seznama, se letos ni uspelo uvrstiti med 500 najboljših v srednji Evropi, in sicer družbi Acroni, Tehnika Obnova, Mobitel in Slovenske železnice.",1
"Odziv KPK. ""To je zlonamerno rušenje ugleda komisije. Usmerjeno je proti vodstvu."" ""Zavračamo navedbe, da fingiramo javne razpise, da smo komu na komisiji urejali službe za nedoločen čas in da so javni razpisi pesek v oči,"" se je odzval podpredsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Rok Praprotnik. Da so bili vsi razpisi za delovna mesta transparentni in da so bili izbrani najboljši kadri, je zatrdila tudi druga podpredsednica Liljana Selinšek. So pa medtem že ugotovili, da je bil anonimni vir, ki nam je poslal imena oseb, ki bodo izbrana na štirih javnih razpisih, ""iz notranjih vrst"" KPK. Za koga gre, molčijo, o ukrepih pa se bodo odločali, ko se vrne predsednik Goran Klemenčič. ""Ne pričakujte pa, da bomo izvajali kakšne maščevalne ukrepe,"" je zagotovila Selinškova. ""Klepet ob kavi"" Na naše vprašanje, kako si razlagajo, da so anonimneži že vnaprej stoodstotno natančno napovedali, kdo bo na štirih javnih razpisih dobil službo, je Praprotnik odgovoril, da je bilo na kolegijih večkrat povedano, da se pripravljajo javni razpisi. Zaposleni pa naj bi se nato ob kavi pogovarjali, kdo se bo kam prijavil in kdo bi se lahko prijavil. ""Kaj pa tvegaš, če potem napišeš anonimko. In če uganeš, si genij,"" je dodal. Da so dve osebi najprej zaposlili v kabinetu, pa se je zgodilo, ker ob njunem prihodu na KPK ta še ni imela nove sistemizacije. Zlonamerno rušenje KPK Na KPK menijo, da bi oseba, če bi že imela kakršnekoli dvome o razpisih in bi bila dobronamerna, na to opozorila vodstvo, ker pa je šla v medije, ""to razumemo kot zlonamerno rušenje ugleda komisije, ki je bistven, da nam prijavitelji sploh zaupajo"", je prepričan Praprotnik. Selinškova pa meni, da je vse to uperjeno proti vodstvu, saj se v službo ""ni mogoče več hoditi le štempljat"".",0
"Zavod za zaposlovanje vsako leto iz evidence brezposelnih črta veliko brezposelnih. Že obisk tečaja ali usposabljanja pomeni premik brezposelne osebe v drugo evidenco. Gre za olepševanje porazne statistike brezposelnih? Wolfgang Tagel je desetletja delal pri vodilnih bankah in podjetjih kot direktor kadrovske službe, pri šestdesetih se je kot višek znašel na Zavodu za zaposlovanje! Konec leta 2009 je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih malo manj kot 100 tisoč brezposelnih. Po drugi strani pa je bilo ob koncu preteklega leta glede na podatke zavoda iz evidence brezposelnih odjavljenih skoraj 80 tisoč oseb. Čeprav se večina teh odjavljenih oseb dejansko zaposli, pa naj bi bilo vseeno malo manj kot 10 odstotkov takšnih, ki jih zavod prestavi v druge evidence, ker se udeležijo programov aktivne politike zaposlovanja ali pa obiskujejo razna usposabljanja in tečaje. Avstrijec, ki je desetletja delal pri vodilnih bankah in podjetjih kot direktor kadrovske službe, se je pri šestdesetih znašel kot tehnološki višek na zavodu za zaposlovanje. Kot brezposelni se je udeležil vseh izobraževanj, svetovalci pa so ga v treh letih poslali na vse mogoče tečaje, pa čeprav so bili ti namenjeni pol mlajšim, pol manj izobraženim ali pol težje zaposljivim. Ko obiskuješ razna usposabljanja in tečaje, statistično ne spadaš več med brezposelne, pogosta neprimerna in nepotrebna izobraževanja pa so le pesek v oči, saj so namenjena olepševanju statističnih številk, se je bridkih izkušenj spominjal nekdanji avstrijski direktor. Podoben sistem vodenja evidenc brezposelnih poznamo tudi v Sloveniji ali se tudi pri nas na podoben način norčuje iz brezposelnih?",0
"Ljubljana - Zaradi višjih trošarin se bodo v Sloveniji s prvim aprilom zvišale cene tobačnih izdelkov, najverjetneje pa tudi alkoholnih pijač. Čeprav je ministrstvo za finance predlog dviga trošarin za alkoholne pijače v javno obravnavo poslalo v ponedeljek, se rok za morebitne pripombe namreč izteče že čez deset dni. Medtem ko si vlada od dviga trošarin na tobačne izdelke na letni ravni obeta 13,6 milijona evrov več proračunskih prihodkov, si od višjih trošarin za alkoholne pijače obeta 9,3 milijona evrov višje proračunske prihodke. Po predlogu ministrstva za finance se bodo trošarine na alkoholne pijače zvišale za 10 odstotkov, na 1100 evrov (za sto odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola). Za deset odstotkov, na 110 evrov, se bodo zvišale tudi trošarine za vmesne pijače (pijače z vsebnostjo alkohola, ki presegajo 1,2 in ne presegajo 22 odstotkov alkohola). Ko je bivša vlada lansko jesen načrtovala dvig trošarin za alkoholne pijače za 20 odstotkov, kar se ni uresničilo, ni predvidevala dviga trošarin za pivo. Toda po najnovejšem predlogu vlade se bodo za deset odstotkov zvišale tudi trošarine za pivo, in sicer na 11 evrov za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola za en hektoliter piva. V Skupini Pivovarna Laško se zavedajo pomena stabilnih financ in nujnega zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja. Kljub temu pa bi Laščani pričakovali, da se bodo posegi, kot so dvigi trošarin za določeno skupino izdelkov, opravili po temeljitih analizah. ""Načrtovani desetodstotni dvig trošarin ne bo imel zgolj pozitivnih posledic za proračun, ampak bo na račun zmanjšanja potrošnje ter posledično zaposlenosti prinesel tudi negativne učinke,"" so opozorili v Pivovarni Laško. Po njihovih pojasnilih je Slovenija po višini trošarine na pivo med članicami EU že zdaj na petem mestu (pred njo so uvrščene Finska, Švedska, Velika Britanija in Irska). Ker pa so vse te države po kupni moči na prebivalca daleč pred Slovenijo, to pomeni, da trošarina končnega kupca ne obremenijo v tolikšni meri. Trenutno znaša trošarina na pivo s 4,9-odstotno alkoholno stopnjo 49 evrov na hektoliter, po novem pa se bo zvišala na 53,9 evra na hektoliter. Po pojasnilih Laščanov pa povprečje v EU znaša manj kot 30 evrov na hektoliter. Toda pri tem je treba upoštevati, da povprečje zvišujejo omenjene štiri države, kjer znaša povprečna trošarina za enako pivo skoraj 99 evrov na hektoliter. Povprečna trošarina v državah, ki imajo nižjo trošarino od Slovenije, pa znaša 16,64 evra na hektoliter. Medtem ko je Skupina Pivovarna Laško lani iz naslova trošarin v proračun plačala 62,86 milijona evrov, naj bi v letošnjem letu plačala 69 milijonov evrov. Vse štiri države, ki imajo višje trošarine od Slovenije, pa obdavčujejo tudi vino. In zakaj vlada po zgledu nekaterih držav EU ne uvede trošarin za vino? Na ministrstvu za finance so odgovorili, da bi bila uvedba trošarine na vino mogoča le s spremembo zakona. Pri tem bi bilo poleg fiskalnega vidika treba upoštevati tudi vrsto drugih ciljev, ki jih zasleduje država (kmetijskega, zdravstvenega). Dosedanje razprave niso pokazale, da bi bilo treba dosedanjo politiko na področju obdavčitve vina s trošarino spremeniti, so dodali na ministrstvu. Sicer pa je tudi podpredsednik sekcije za turizem in gostinstvo pri Obrtni zbornici Slovenije in eden večjih koroških gostincev Drago Delalut ocenil, da bo zaradi višjih trošarin promet v gostinskih lokalih upadel, država pa bo posledično pobrala manj davkov. ""Z višjimi trošarinami se potrošnja alkohola ne bo zmanjšala, temveč se bo preselila iz gostiln na domove,"" je dodal Delalut. V Mercatorju in Tušu še nimajo izračunov, za koliko se bodo zaradi višjih trošarin povišale maloprodajne cene alkoholnih pijač. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Nekateri trgovci so potrdilili, da bodo v ponedeljek dvignili cene. Mlečni izdelki bodo dražji tudi do 20 odstotkov.",0
"Maribor - Zavod za zastopanje malih delničarjev, ki je v postopku ustanavljanja in bo imel sedež v Mariboru, ob aktualnih finančnih ""aferah"" napoveduje odškodninske tožbe proti vodilnim v podjetjih z namenom zaščititi male delničarje. Predsednik zavoda Stanislav Zajšek je danes napovedal tožbo proti vodilnim v Istrabenzu, če bo zanj uveden stečaj. Kot je na današnji predstavitveni novinarski konferenci v Mariboru ocenil Zajšek, interesi malih delničarjev v Sloveniji niso primerno zastopani, malih delničarjev pa po njegovih besedah nihče ne ščiti, niti država. Zato si bo zavod poleg sodelovanja na skupščinah prizadeval tudi za spremembo zakonodaje, ki bi malim delničarjem omogočala zastopanje tudi v nadzornih svetih družb, kjer bi lahko opozarjali na nepravilnosti. Informacije, ki zadevajo dogajanje v Istrabenzu, je označil kot ""zastrašujoče"" in navedel, da se mali delničarji množično obračajo nanj in sprašujejo, kaj lahko storijo. Po njegovem mnenju se v takšnih primerih ne da izgovarjati na recesijo, temveč so vodilni v podjetju moralno in odškodninsko odgovorni za nastali položaj, zato zavod v takšnih primerih napoveduje odškodninske tožbe proti ""nesposobnim managerjem"". Podobno meni za dogajanje v NKBM. Zajšek, tudi sam mali delničar, je zaradi nezadovoljstva z delom vodstva izstopil iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev, pobuda za ustanovitev zavoda pa je bila po njegovih besedah podpora malih delničarjev za zastopanje na skupščinah. Zavod trenutno združuje okoli 300 malih delničarjev, Zajšek pa napoveduje, da naj bi se njihovo število v prihodnjih mesecih bistveno povečalo. Zavod bo, ko bo po vpisu v sodni register, kamor so že oddali vlogo, formalno ustanovljen, deloval kot neprofitna organizacija, ki se bo financirala s sredstvi donatorjev in sponzorjev ter članarinami. Zavod, kot je poudaril Zajšek, deluje nestrankarsko in nepolitično.",0
"Osumljen zlorabe položaja pri prevzemu Merkurja Kranjsko sodišče je nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu na zahtevo tožilstva začasno prepovedalo razpolaganje s premoženjem. Plombo na Kordeževo premoženje naj bi zahteval tudi Merkur. Kordež se je že pritožil. Kordeža so na Kranjskem sodišču zaslišali v petek, mesec in pol po hišni preiskavi. Na sodišču so za TV Slovenija pojasnili, da je preiskovalna sodnica opravila prvi narok v postopku za odreditev začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi Binetu Kordežu in nekaterim drugim ljudem. Zavarovanje Kordeževega premoženja je zahtevalo tožilstvo, sodnica pa dokončne odločitve še ni sprejela, zato se pričakuje še preverjanje podatkov v zemljiški knjigi, v kateri je premoženje vpisano. Kordež naj bi na odločitev sodišča že podal ugovor. Izrečeni ukrep lahko v predkazenskem postopku traja tri mesece, v primeru vložitve obtožnice pa največ pol leta. Kaj vse ima Kordež? Po pisanju spletnega portala Žurnal24 naj bi Kordež hišo, v kateri ima prijavljeno stalno bivališče, že lani podaril svoji hčeri. Hiša, ki jo gradi v Lescah na Gorenjskem, naj bi bila obremenjena z 250 tisoč evrov vredno hipoteko Gorenjske banke, v lasti pa naj bi imel še dobro četrtino družbe Merfin prek družbe BK Kapital, ki je lastnica slabih devetih odstotkov Merkurja. Začelo se je s pridržanjem in preiskavo Kriminalisti so akcijo uradne preiskave dogajanja v Merkurju začeli v začetku decembra in Bineta Kordeža za 48-ur zadržali v policijskem pridržanju. Osumili so ga zlorabe položaja pri prevzemanju Merkurja, saj naj bi Kordež in njegovi sodelavci v upravi Merkurja družbo oškodovali za več deset milijonov evrov po nekateri podatkih celo za okoli 130 milijonov evrov. Kriminalisti so pridržali več ljudi, preiskave pa opravili na 28 krajih po Sloveniji, med njimi v poslovnih stavbah Merkurja v Naklem in Celju ter na domovih osumljencev. Če Kordeža obtožijo in mu očitano zlorabo dokažejo, ga čaka do osemletna zaporna kazen.",0
"Primopredaja. Kmetijsko ministrstvo začasno prevzema Henrik Gjerkeš. Pahor se je pogovarjal z nezadovoljnim predsednikom Sindikata kmetov Slovenije. Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrik Gjerkeš z današnjim dnem prevzema vodenje kmetijskega ministrstva. Vodil ga bo začasno, predvidoma 14 dni. V tem času naj bi premier Borut Pahor dobil novega kandidata, kot je znano, naj bi se odločal med dvema možnima kandidatoma, prodekanom ljubljanske biotehniške fakultete Janezom Hribarjem in direktorjem mariborskega območnega veterinarskega urada Igorjem Vojticem. Nezadovoljni sindikat kmetov Že včeraj, po Pahorjevi odločitvi o začasnem Gjerkeševem prevzemu ministrstva, se je oglasil nezadovoljni Sindikat kmetov Slovenije. Predsednika sindikata Romana Žvegliča je popoldne poklical premier sam. ""Pozval sem ga k večji resnosti. Že od začetka februarja ne moremo imeti nobene vsebinske razprave na ministrstvu. Tam so bili na dnevnem redu samo bulmastifi na eni strani in obramba položaja na drugi. Kmetijstvo pa stoji,“ je za Žurnal24 povedal Žveglič. Žveglič pri tem izpostavlja, da ravno v teh dneh poteka svet kmetijskih ministrov Unije, na katerem zastavljajo zametek reforme skupne kmetijske politike od leta 2013 naprej. ""Imamo Slovenci sploh predstavnika tam?“ se pri tem sprašuje in izpostavlja, da se ukvarjamo zgolj z zamenjavami in iskanji kandidatov, medtem ko resor stoji. Vprašanje, kdo zastopa Slovenijo na tem pomembnem srečanju kmetijskih ministrov, smo naslovili na ministrstvo. Točnega odgovora nam niso dali takoj, nanj še čakamo.",0
"Največja spletna lekarna Lekarnar.com je uvedla mobilno različico svoje spletne strani, s katero želi razširiti dostopnost spletne... Največja spletna lekarna Lekarnar.com je uvedla mobilno različico svoje spletne strani, s katero želi razširiti dostopnost spletne lekarne, predvsem pa slediti sodobnim trendom uporabe informacijske tehnologije. Mobilna lekarna je namenjena boljši dostopnosti zdravil in drugih izdelkov, ki so na voljo v spletni lekarni kadarkoli in kjerkoli. Primerna je za posameznike, ki tehnologijo uporabljajo zato, da jim ta olajša življenje. Prilagojena je manjšim zaslonom mobilnih naprav in nudi dobro odzivnost, kar pa bodo lahko izkoristili tudi starejši uporabniki, ki sicer niso pogosto v stiku z računalniki ali pametni mobilnimi telefoni, menijo pri Lekarnar.com. Mobilna spletna lekarna je dostopna na naslovu m.lekarnar.com.",1
"Če bo vlada posegla v minimalno plačo, se bodo šolniki pridružili novembrskim demonstracijam. ""Vlada naj opusti razmišljanja o znižanju minimalne plače in zagotovi, da v njeno višino in splošno veljavnost ne bo posegala,"" je v imenu Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS) pozval njen predsednik Branimir Štrukelj. Od ravnanja vlade bo odvisno, ali se bo KSJS pridružila demonstracijam Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kot je pojasnil, je za njihovo sindikalno centralo, ki ima več tisoč članov z minimalno plačo, zniževanje te plače nesprejemljivo, saj je njen veljavni znesek že zdaj pod pragom tveganja revščine. Zavračajo tudi vsa razmišljanja o ""relativizaciji minimalne plače"". ""Bistvo minimalne plače je, da velja zmeraj in povsod, ker lahko le na tak način preprečuje ekstremno izkoriščanje delavk in delavcev v zasebnem in javnem sektorju,"" je poudaril. Odločitev o izvedbi delavskih demonstracij je predsedstvo ZSSS sprejelo na petkovi seji, natančen datum pa bo določen v dogovoru z ostalimi sindikalnimi centralami, ki se bodo pridružile demonstracijam. Vlada o ""posegih"" v minimalno plačo razmišlja, ni pa v zvezi s tem sprejela še nobene odločitve.",0
"New York - Bonitetna hiša Moody's je v sredo znižala kreditno oceno Grčije za tri dodatne stopnje oziroma z ocene B1 na Caa1 in obenem napovedala, da bo ocena v prihodnje še bolj padla. Moody's je tudi izrazil mnenje, da obstaja 50 odstotkov možnosti, da Grčija ne bo sposobna odplačati svojih dolgov. Analitiki Moody's so sporočili, da nižja ocena odraža povečano tveganje, da Grčija ne bo uspela stabilizirati svojega dolga brez novega prestrukturiranja, pri čemer bodo morali trpeti tudi zasebni upniki. Moody's prav tako meni, da Grčija ne bo uresničila proračunskih ciljev za leto 2011. Grčija je sedaj glede na oceno kreditne sposobnosti na nižji ravni, kot Črna Gora. Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropska centralna banka in Evropska komisija so Grčiji lani zagotovili 110 milijard evrov, kar pa ni uspelo preprečiti pobega vlagateljev. Evropske države sedaj pripravljajo drugi paket reševanja Grčije, da preprečijo prvi bankrot države v območju evra.",0
Katastrofa v Mjanmaru je vplivala tudi na skokovito rast cen riža po svetu. Nasploh so cene hrane letos zaradi številnih naravnih nesreč skočile v nebo.,0
"Svetovna finančna kriza po ocenah nekaterih strokovnjakov že vpliva na slovenski nepremičninski trg. Cene stanovanj, ki so še pred letom rasle v nebo, se počasi umirjajo.",1
"Ameriški nobelovec, ekonomist Paul Krugman, južnim sosedom svetuje, da se rešijo po njegovih besedah intuitivne, a ovržene dogme, da je v krizi potrebno zategovati pasove ""Če varčuješ in ne kupuješ mojih proizvodov, znižuješ moje prihodke, skupaj pa toneva in le še poglabljava krizo,"" je ameriški nobelovec Paul Krugman v intervjuju za hrvaški Jutarnji List opisal, kako varčevanje vpliva na gospodarsko stanje v državi. Profesor ekonomije na Princetonu in kolumnist New York Timesa velja za pristaša teorije očeta makroekonomske vede Johna Maynarda Keynesa, s katerim deli simpatijo do vpletanja države v gospodarstvo. Na vprašanje, zakaj večina politikov v varčevanju vidi rešitev in izhod iz krize, Krugman odgovarja, da je tovrstno sklepanje verjetno posledica instinkta, ki ljudem govori, da je potrebno v kriznih časih zategniti pas. Potrebno pa bi bilo, tako Krugman, ravno obratno. ""Ne smemo pozabiti, da gre tu pogosto za sistemske ukrepe, kjer se pod krinko varčevanja poskuša zagristi v institut države blaginje in ga prikazati kot neprimernega,"" pravi. 'Zadolževanje držav ni privedlo do krize, temveč obratno' Dobitnik Nobelove nagrade za ekonomijo leta 2008 še pravi, da so zgodbe o gromozanski zadolženosti držav posledica napačnih sklepanj. ""Za primer, Španija in Irska sta imeli pred krizo velik plus v državni blagajni in nizek javni dolg. Zdaj pa sta v težavah, iz katerih bosta težko izšli,"" je dejal. ZDA in Evropska unija (EU) po njegovih besedah pred krizo nista imeli visokih primanjkljajev, a je kriza vse te države močno udarila. Američan se zato ne strinja z ekonomisti in politiki, ki pravijo, da je krizo povzročilo nezadržno zadolževanje držav.""Krizni udarec nikakor ni nastal zaradi javnega dolga, temveč obratno,"" pravi. Paul Krugman čez mesec dni prihaja na Hrvaško. V Rovinju se bo 5. oktobra udeležil mednarodne konference z nazivom 'Pet let kasneje - Evropski upi v luči krizne realnosti'.",0
"Laura Novak. Za inovacijski projekt podaljšanega bivanja priznanje GZS. “Učiteljem, ki so utrujeni od svojega dela, svetujem, naj inovirajo, pa jim bo lepše in lažje,” pravi Laura Novak, vzgojiteljica v prvem razredu podaljšanega bivanja na Osnovni šoli Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica. Za svoj inovacijski projekt S Piko Nogavičko skozi šolsko leto je skupaj z najboljšimi inovatorji iz gospodarstva prejela priznanje postojnske območne zbornice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).Strokovno potrjeno. Zavod RS za šolstvo. Po njegovi strokovni oceni projekt Laure Novak dosega visoko četrto raven (od petih) razvoja novosti, saj je avtorica iz že znanih didaktičnih elementov oblikovala novo celoto. Pritegne tudi razgrajače Novakova je program dela v podaljšanem bivanju oblikovala s pomočjo knjižne junakinje. Pikina zgodba je vsakič iztočnica za pogovor, ustvarjanje, ples, petje, športne dejavnosti, kuhanje in druge igre istovetenja, ki jih soustvarjajo otroci. Pri tem pridobivajo številna znanja, spretnosti, razvijajo dobre odnose ... Njen priročnik za učitelje, kakršnega v Sloveniji še nimamo, bo predvidoma prihodnje leto izšel tudi v knjižni obliki. Inovacije niso samo stvar tehnike “Pri spodbujanju inovativnosti je treba preseči meje, znotraj katerih po navadi delujemo. V primeru inovacije iz šolstva gre za nujen prenos dobre prakse med različnimi področji družbenega življenja,” na prvi pogled neobičajno izbiro GZS komentira njen predstavnik Vladimir Vinšek. Kot ugotavlja, bo potrebnih še precej naporov, da bodo tudi v javnem sektorju sprejeli dejstvo, da niso inovacije samo stvar tehnike, ampak tudi drugih oblik in vrst dela. “Osnovna šola ima pri spodbujanju inovativnosti temeljno vlogo. Otroci inovativnost prinesejo s seboj, bistveno je, da je šola ne zavira, pač pa ji na široko odpira vrata,” pa je prepričana Ester Juriševič, ravnateljica OŠ Dragotina Ketteja.",1
"Okoljevarstvenik David Stepan je po šestnajstih dneh prekinil gladovno stavko zaradi problematike urejanja območja Luke Koper. Glavne stavkovne zahteve niso bile uresničene. Kot je dejal David Stepan za zurnal24.si, se je za prekinitev stavke odločil zato, ker ni bilo nobenega velikega odziva pristojnih, ter zaradi družine in zdravja. Tako niso bile uresničene njegove glavne zahteve, da bi pristojne službe odstranile črne gradnje nasipa ob školjčni sipini v Ankaranu in da bi prišlo do sestanka s premierjem Janezom Janšo. Čeprav se je že večkrat sestal z okoljskim ministrom Janezom Podobnikom, večjega napredka niso dosegli. "" Čakali smo , da bi se sestali s predsednikom vlade. Glede na to, da se ni odzval, kaže na ta način zelo slabo skrb do Slovenije,"" je dejal Stepan. Prvi pomol bodo podaljšali Kljub prekinitvi gladovne stavke Stepan še ne namerava vreči puške v koruzo. Tako že razmišlja o morebitnih tožbah in nekaterih drugih nadaljnjih korakih. ""Planirali smo , da bomo imeli avgusta v Ankaranu zbor krajanov in da bi se mogoče pripravljala bolj masovna gladovna stavka, in pričakujemo odziv predsednika vlade. Ker predsednik vlade tako hvali Triglav, v našem grbu pa je znotraj tudi morje. Medtem ko so Triglav lepo zavarovali, morje spreminjajo v skladišče za premog in parkirišča za avtomobile. To ne gre skupaj,"" še pravi Stepan. Spomnimo, da je minister za okolje in prostor Janez Podobnik ob zadnjem srečanju z Davidom Stepanom glede odstranitve črne gradnje Luke Koper dejal, da je gradbeni inšpektor nelegalno postavljen most prisilno odstranil. Investitor je kasneje postavil nov montažni most, za katerega je bil izrečen nov inšpekcijski ukrep, zoper katerega je investitor vložil pritožbo, o kateri pa še ni odločeno. Po odločitvi naj bi inšpektor izvedel izvršilni postopek prisilne odstranitve mostu. V zvezi z nelegalno izdelanim parkiriščem gradbeni inšpektor v postopku upravne izvršbe inšpekcijske odločbe zavezanca prisiljuje z denarnim kaznovanjem k izvršitvi inšpekcijskega ukrepa. Če zavezanec tudi po denarnem prisiljevanju ne bo izvršil odrejenih dejanj, bo gradbeni inšpektor nadaljeval izvršilni postopek s prisilnim odstranjevanjem parkirišča.",0
"Slovenija je v prvem letošnjem četrtletju imela 6,2-odstotno brezposelnost, kažejo podatki Eurostata V prvem četrtletju letošnjega leta je sezonsko prilagojena stopnja brezposelnosti v EU znašala 9,6 odstotka, kar je odstotno točko manj kot v ZDA ( 9,7 odstotka), kažejo podatki, ki jih je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji je stopnja brezposelnosti v prvem četrtletju znašala 6,2 odstotka. Najvišja brezposelnost v Latviji, najnižja na Nizozemskem Najvišje stopnje brezposelnosti v državah EU so zabeležili v Latviji (21,6-odstotna), Španiji (19-odstotna) in Slovaški (14,1-odstotna). Na drugi strani so najnižje stopnje brezposelnosti v prvem četrtletju zabeležili na Nizozemskem (4-odstotna), Avstriji (4,9-odstotna) in Luksemburgu (5,5-odstotna). Brezposelnost bolj prizadela moške Pred gospodarsko krizo je bila brezposelnost v ZDA najnižja v drugem četrtletju leta 2007, ko je bila 4,5-odstotna, najvišja pa v zadnjem četrtletju preteklega leta, ko je dosegla 10 odstotkov, ugotavlja Eurostat. V Evropski uniji je brezposelnost začela rasti v prvem četrtletju leta 2008, ko je bila 6,7-odstotna, nato pa je stalno naraščala. Medtem ko se je v prvem četrtletju tega leta brezposelnost v EU še povečevala, se je v ZDA zmanjšala. Tako v EU kot v ZDA je brezposelnost bolj prizadela moške. V EU je bilo v prvem četrtletju 2010 brezposelnih 9,8 odstotka moških in 9,3 odstotka žensk, v ZDA pa 10,7 odstotka moških in 8,5 odstotka žensk.",0
"Ljubljana - Skupina Bosch Slovenija je v lanskem letu ustvarila 157,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Številka sicer pomeni 15-odstotno rast na letni ravni, a temelji predvsem na izvoznem povpraševanju, saj je rezultat na domačem trgu ne podpira, prodaja v Sloveniji se je namreč skrčila za osem odstotkov, na 48 milijonov evrov. Kljub temu se je število zaposlenih lani povečalo za dobrih sto, na 850, kar ob povečani prodaji na področju tehnologije in storitev kaže, da ""se skupina Bosch v Sloveniji izvija iz krize,"" je dejal generalni direktor družbe Bosch za Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško Thomas E. Beyer. Rast prodaje vse Skupine Bosch je bila po Beyerjevih besedah še višja od slovenske podružnice, a hkrati presenetljivo visoka. Prihodki od prodaje so se namreč v preteklem letu zvišali za 23,8 odstotka, na 47,3 milijarde evrov. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je prodaja na krilih sektorja industrijske tehnologije povečala 15-odstotno, v načrtih do konca leta pa cilja Skupina Bosch prvič v zgodovini preseči znamko 50 milijard evrov prodaje. Če se za trenutek vrnemo še v lansko leto, lahko opazimo, da so k dobrim prodajnim rezultatom najbolj odločno prispevali prihodki iz avtomobilske industrije, ki so se povečali za 29 odstotkov, na 28,1 milijarde evrov. V geografskem smislu pa ostaja največji trg Evropa, kjer je bilo realiziranih 27,7 milijarde evrov prodaje, medtem ko kaže močno 43-odstotno povečanje prodaje v Aziji na velik potencial tega trga, ki naj bi do leta 2020 osvojil 40-odstotni delež v svetovni ekonomiji. Za Skupino Bosch je po besedah Beyerja kriza zagotovo preteklost, temu v prid govorita tako močna rast povpraševanja v drugi polovici leta 2010 in prav tako napovedana štiriodstotna rast svetovnega gospodarstva letos. jan.bratanic@dnevnik.si",1
"Ljubljana - Ekvilib inštitut, nosilec certifikata Družini prijazno podjetje, je danes podelil certifikate 14 podjetjem. Od tega je 11 podjetij prejelo osnovni, 3 pa polni certifikat. Do danes se je v projekt certificiranja priključilo že prek 160 slovenskih podjetij in organizacij, ki skupaj zaposlujejo več kot 50.000 zaposlenih. Prejemniki certifikatov so Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, ELRAD INTERNATIONAL d.o.o., HIT d.d. Nova Gorica, Javni holding Ljubljana d.o.o., Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o., MAKOM TRGOVINA, d.o.o., Spekter d.o.o., Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Novo mesto, Stelkom d.o.o. in Združenje delodajalcev Slovenije. Polne certifikate so prejeli ABANKA VIPA d.d., IOLAR informatika v besedi, d.o.o. in CIMOS TAM Ai, d.o.o.. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je ob dogodku poudarila, da »lahko neravnovesje med lastnimi cilji in zahtevami okolja močno vpliva na zdravje in učinkovitost posameznika  in v času, ko se zdi, da sta vrednoti medsebojne solidarnosti in občutka za skupnost vse redkejši, je vrednost podjetij, ki si prizadevajo za zadovoljstvo svojih zaposlenih, toliko večja.« Ministrica je ob tej priložnosti tudi dodala, da zaključujejo s pripravo sprememb Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in da pri spremembah izhajajo iz sedanjega položaja žensk in moških na trgu dela ter dajejo velik poudarek usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Petra Hartman, strokovna sodelavka na projektu certifikata Družini prijazno podjetje, je ob slavnostni podelitvi pojasnila: »Kljub trenutnim gospodarskim razmeram se v postopek pridobivanja certifikata vsako leto vključujejo vedno nova podjetja in organizacije, ki dokazujejo, da poslovanje načrtujejo dolgoročno in strateško, pri čemer je načrtno vlaganje v zaposlene ključnega pomena. Vlaganje v zaposlene se jim namreč povrne v obliki zadovoljnih, zanesljivih zaposlenih, ki radi opravljajo svoje delo in so ponosni na podjetje, v katerem delajo. Ta podjetja so svetli zgledi, kakršne slovensko gospodarstvo potrebuje, če želi krizo premagati.«",1
"Pogodbo sta podpisala Šušteršič in Rop Ministrstvo za finance je z Evropsko investicijsko banko EIB podpisalo 500 milijonov evrov vredno pogodbo, s katero bo EIB Sloveniji zagotovil posojilo za sofinanciranje nekaterih projektov. Evropska investicijska banka se je s tem odzvala na prošnjo ministrstva za finance za okvirno posojilo za sofinanciranje nacionalne udeležbe pri projektih, ki se sicer financirajo iz proračuna EU-ja. Slovenija je sicer v tekoči finančni perspektivi upravičena do skupno 4,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev. S podpisom pogodbe bo EIB zagotovil 500 milijonov evrov sredstev, kar je skladno s pravilom, po katerem skupno financiranje in proračuna EU-ja in EIB-ja ne sme preseči 90 odstotkov skupnih stroškov. Posojilo EIB-ja ima ročnost 25 let, pri čemer se 30 odstotkov sredstev lahko črpa takoj ob odobritvi, preostale deleže pa, ko je že alociranih 80 odstotkov sredstev iz predhodnih deležev. Po mnenju finančnega ministra Janeza Šušteršiča je Slovenija s podpisom te pogodbe prekinila dozdajšnjo relativno enoznačno strategijo financiranja proračuna, ki je temeljila na izdaji ene ali dveh referenčnih obveznic. Po navedbah Šušteršiča bo Slovenija sredstva namenila za financiranje nujno potrebnih investicij, glede na zavezo o konsolidaciji javnih financ. Podpredsednik EIB-ja Anton Rop pa je ob največjem posojilu EIB-ja Sloveniji doslej dejal, da bo to pomagalo okrepiti konkurenčnost Slovenije in povečalo sposobnost Slovenije za črpanje evropskih sredstev. Slovenija bo s sredstvi, odobrenimi pod ugodnimi pogoji, lažje financirala prioritetne projekte v vrednosti okoli treh milijard evrov, ki dobivajo pomoč tudi iz evropskih skladov, je dejal Rop.",1
"Predsednik vlade pač nima časa klicariti nekdanjih bankirjev ali se sestajati z nekimi obskurnimi politiki, ki mu jih na sestanek pripeljejo izza rešetk. Naš predsednik ima čas za vse to, kar prikliče vprašanje, ali mu nemara ne manjka drugega pomembnega dela. Foto: Irena Herak Urednik centralne redakcije Dnevnika Antiša Korljan svari, da umazano delo ni za čiste roke predsednika vlade Boruta Pahorja in da naj si končno najde zaupanja vredne sle. Vir: Dnevnik, 11. aprila 2009",0
"Tuji delavci delajo in živijo v nemogočih razmerah, poleg tega ne dobijo plačila za opravljeno delo. Eden izmed delavcev je dejal, da so delali 220 ur na mesec, v sobi pa so živeli kar štirje. Eden izmed delavcev podjetja B.Hodzic d.o.o Gradbeništvo in storitve je opisal razmere v podjetju. To podjetja naj bi bilo podizvajalec za Vegrad, Konstruktor, Panles, Gorenje, Gradis in druga slovenska podjetja. Dejal je, da sicer ne ve, kaj je to podjetje delalo za Vegradovo bosansko hčerinsko podjetje Gradve. Leta 2007 so po njegovem mnenju v Slovenijo iz Bosne in Hercegovine prišle tri skupine delavcev, kar pomeni od 500 do 600 ljudi. Podjetje B.Hodzic d.o.o Gradbeništvo in storitve naj bi počasi propadalo, po mnenju anonimnega delavca, pa mu dulguje dve zadnji mesečni plači in regres. Poudaril je še, da je na plačilo nadur in malico že pozabil. Želi si, da bi se nehalo izkoriščanje tujih in domačih delavcev. Dejal je, da je direktor podjetja Gradve Admir Hodžić 80-odstotno odgovoren, da ubogi delavci niso dobili plač. Anonimni delavec naj bi bil pri njem zaposlen dve leti. Ko je dobil dovoljenje za delo, pa je odšel v drugo podjetje. Jezi me, da vali krivdo na druge, lahko vam povem, da laže. Dal vam bom samo nekaj primerov, ker bi drugače moral napisati roman o podjetju. V letu 2007/2008, ko je bilo za delavce tudi največ dela v Sloveniji, so v sobi, ki je merila 12 kvadratnih metrov, bivale štiri osebe, še trdi. Delali naj bi tudi po 220 ur na mesec, delali so vse sobote, nedelje in praznike. Direktor naj ne bi upošteval narejenih nadur, grozil pa naj bi tudi z odpuščanjem. Podjetje naj bi nastopalo kot podizvajalec za druga gradbena podjetja v Sloveniji. Ne razumem, da ena pravna država, kot je Slovenija, dovoli to. Njega bi morali izgnati in zaposliti poštene ljudi, ki itak živijo na minimalni plači, je zapisal v e-mail sporočilu. Za komentar očitkov direktor Hodžić danes ni bil dosegljiv na mobilni telefon. Zjutraj pa je dejal, da ima sestanke z delavci podjetja. Delavci brez plače Delavci Vegradovega bosanskega hčerinskega podjetja Gradve so še vedno brez lanskih in letošnjih plač v skupni višini 110 tisoč evrov. Obupana bosanska delavca, edina, ki sta po sredinem izgonu štirih njunih kolegov iz države kar 5 dni vztrajala v Vegradovi upravni stavbi, sta se v ponedeljek vrnila v domovino. Pred tem je direktor Vegradovega hčerinskega podjetja Gradve Admir Hodžić v ponedeljek za 24ur.com sicer potrdil, da bosta dva delavca, ki od družbe terjata zaostale plače, najverjetneje dobila nakazan del sredstev. A očitno iz tega ni bilo nič. Ker niso dobili denarja, niso izplačali plač delavcem. Kot je znano, je v ponedeljek šest delavcev, zaposlenih v podjetju Gradve, zasedlo prostore Vegrada v Velenju. Zahtevali so poplačilo zasluženega denarja. Ker štirje niso imeli ustreznih dokumentov za bivanje v Sloveniji, so jih policisti odpeljali iz države. Hodžić je na sestanku z vodstvom Vegrada že dosegel dogovor za vsaj delno poplačilo obveznosti do zaposlenih v podjetju in dogovor glede obročnega odplačila še preostalih obveznosti.",0
"Vrednost gradbenih del v Sloveniji je bila po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije januarja za 3,9 odstotka višja kot decembra lani, na letni ravni pa je bil padec 17,1-odstoten. V primerjavi s povprečjem za leto 2005 pa je bila vrednost gradbenih del nižja za 5,5 odstotka. Vrednost gradbenih del je bila januarja v mesečni primerjavi za 0,1 odstotka nižja na stavbah, medtem ko se je na gradbenih inženirskih objektih zvišala za 3,1 odstotka. Glede na januar 2010 pa je bila vrednost del na stavbah nižja za 17,3 odstotka in na gradbenih inženirskih objektih za 13,1 odstotka. Se je pa obseg gradbenih del v območju evra januarja na mesečni ravni povečal za 1,8 odstotka, v EU pa za odstotek, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Kot kaže prva ocena Eurostata, se je na letni ravni obseg gradbenih del januarja tako kot tudi že v predhodnih mesecih zmanjšal: v območju evra za 4,5 odstotka, v celotni Uniji za 1,2 odstotka. Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, se je v letošnjem prvem mesecu obseg gradbenih del v primerjavi z decembrom lani povečal v petih, zmanjšal pa v sedmih državah. Največjo rast so imele Nemčija (+36,3 odstotka), Francija (+7,9 odstotka) in Slovenija, najbolj pa se je obseg gradbenih del zmanjšal v Veliki Britaniji (-9,4 odstotka), Romuniji (-6,4 odstotka) in na Poljskem (-3,1 odstotka). Tudi na letni ravni je Nemčija dosegla največjo rast obsega gradbenih del v EU, znašala je 55,4 odstotka. Sledita Poljska (+11,1 odstotka) in Švedska (+10 odstotkov), medtem ko je Slovenija z omenjenimi 17,1 odstotka takoj za Španijo (-43,2 odstotka) z največjim zmanjšanjem obsega gradbenih del v EU.",0
"V Singapurju je prvič pristalo največje potniško letalo na svetu A380, ki ga je naročil Singapore Airlines. Pristanek Airbusovega letala tipa A380 v Singapurju Singapurski letalski prevoznik Singapore Airlines je danes kot prvi naročnik tudi dejansko dobil prvo Airbusovo letalo tipa A380, ki velja za največje potniško letalo na svetu. Uradno je Airbus prvo letalo družbi predal že pred dnevi v francoskem Toulouseu, kjer je bilo letalo sestavljeno. Prvi komercialni polet z letalom airbus A380 bo Singapore Airlines opravil 25. oktobra. Odvil se bo na liniji med Singapurjem in Sydneyjem, letalske karte zanj pa so prodali na dobrodelni spletni dražbi. Razvoj tega najnovejšega Airbusovega letala je trajal sedem let, vanj pa je bilo vloženih 13 milijard dolarjev. V komercialno uporabo bo sicer prišel z okrog dveletno zamudo.",1
"Z vidika delavcev je stečaj Vegrada najboljša rešitev. Tako je prepričana gospodarska ministrica Darja Radić in tako pravita tudi ekonomista Rado Pezdir in Jože Damijan. Prisilna poravnava naj bi bila manj ugodna. Darja Radić Zgodba o Vegradu se žalostno končuje, saj je to podjetje sporočilo, da je plačilno nesposobno. Glede nadaljnje usode podjetja sta možna dva scenarija. Prisilna poravnava ali stečaj. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić meni, da bo Vegrad težko zmogel izkoristiti prisilno poravnavo. Stečaj družbe je tako po njenih besedah najbolj realna možnost in najbolj optimalna rešitev za delavce. Zagotovila je, da bo država, ki ima prek Posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP v Vegradu 29-odstotni lastniški delež, poskrbela za brezposelne. Družba PDP je, kot pravi njen izvršni direktor Matej Golob Matzele, od pridobitve lastniškega deleža v Vegradu decembra lani skupaj z bankami in največjimi lastniki vodila aktivnosti za rešitev velenjske družbe in svojega deleža. Kot poudarja, pa nastale situacije niso mogli preprečiti. Nastala situacija je po besedah Radićeve in Goloba Matzeleja tudi posledica neodgovornega ravnanja uprave Vegrada, ki jo vodi Hilda Tovšak. Ta je namreč prikrivala podatke o poslovanju družbe. Radićeva za zdaj ne želi napovedovati morebitnih odškodninskih tožb. Nekaj kazenskih ovadb v zvezi z Vegradom je bilo po njenih besedah sicer že vloženih, če bodo potrebne še kakšne, bodo to tudi storili, je zatrdila. Pezdir Le stečaj Rado Pezdir Foto POP TV Tudi komentarji ekonomistov so podobni razmišljanju Radičeve. Tudi Rado Pezdir namreč meni, da je realna možnost le stečaj. Pravi namreč, da ga v vsej zgodbi preseneča le dejstvo, da do njega ni prišlo že prej. Da je Vegrad gnila družba, pa res ni nikakršna novica, tudi za insolventnost se je vedelo že dolgo. Vegrad v takšni obliki pač nima prihodnosti. Začete projekte bo pač dokončal kdo drug. Poglejte članek o tem, kdo bo plačal za grehe direktorice Vegrada Hilde Tovšak. Vprašanje, ali bodo dobili plače Ekonomist Jože Damijan sicer kot možen scenarij za Vegrad omenja poskus prisilne poravnave med družbo in upniki. A bo morebitna prisilna poravnava po njegovih besedah izjemno težavna, saj družba nima veliko sklenjenih pogodb za nove gradbene projekte. Bolj verjeten je zato stečaj. Pravi, da bo na pogorišču Vegrada verjetno nastalo nekaj manjših gradbenih podjetij. Najslabše jo bodo odnesli zaposleni v Vegradu, navaja Damijan. Vprašanje je, če bodo dobili plačane zaostale plače. Da ne govorimo o neplačanih socialnih prispevkih, že odtegnjenih kreditnih obrokih zaposlenih, vendar ne nakazanih bankam ... dodaja. V primeru stečaja se bodo po Damijanovih besedah upniki poplačali v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti ter v odvisnosti od prednostne vrste terjatev. Najprej se bodo reševale banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele, potem ko bodo banke poplačane. V primeru stečaja je po Damijanovih besedah položaj za zaposlene hud, se pa zanje vsaj končuje sedanja agonija ter bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva s strani države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. Za mnoge izmed njih se bo finančni položaj tako vsaj kratkoročno izboljšal, meni. Podobnih stečajev gradbenih podjetij je bilo že nekaj in še nekaj jih bo. Bolj pomembno je, kako bo stečaj Vegrada vplival na vrednost nepremičnin, saj bodo banke morale začeti odprodajati novozgrajena Vegradova stanovanja. Podobno tudi drugi upniki podizvajalci, ki so ta stanovanja dobili kot kompenzacije za neplačana dela s strani Vegrada. Mogoče je pričakovati pomemben vpliv na znižanje cen novih stanovanj v Ljubljani, predvsem tistih v cenovnem razredu od 2000 do 3000 evrov na kvadratni meter, je še pojasnil. Foto POP TV Razočaranje delavcev Žalost, razočaranje in obup so besede, ki najbolje opišejo občutke Vegradovih delavcev. Nekaj jih je že pripravilo potovalke in krenilo nazaj v domovino s sporočilom, da se v to deželo ne vrnejo nikoli. Češ da na denar nekateri čakajo že od marca, drugi od maja in da nimajo več od česa živeti, je poročal 24UR OB ENIH. Delavci si želijo, da bi jim Vegrad denar, ki jim ga dolguje, vendarle izplačal. Vsi še vedno verjamejo v pravno državo, ni pa jim jasno, zakaj nihče z državnega vrha ne ukrepa. Stečaj Brez dela ostane 1700 delavcev Kar zadeva pretekle zlorabe, pa poudarjam, da je bilo ravnanje vodstva Vegrada cinično in vredno vsega obsojanja, poudarja slovenski predsednik Türk. Stečaj za delavce pomeni, da bo brez dela ostalo 1700 slovenskih in 400 bosanskih delavcev. Če bi se odločili za prisilno poravnavo, pa bi delo zagotovo obdržalo vsaj nekaj ljudi. A so tudi delavci za stečaj. Prisilna poravnava jim bo samo dala čas, da po svoje pospravijo še nekaj denarja in poplačajo upnike, ki so bili že doslej vedno v prednosti, pravi sindikalist Srečko Čater. Odgovornost za precej verjeten propad podjetja delavci sicer pripisujejo izključno načinu dela Hilde Tovšak. Na trgu moraš biti prilagodljiv, ne moreš se ujeti le v eno zgodbo. Podobno kot je Gradis gradil samo trgovine, je zdaj Vegrad gradil le stanovanja. Oboje se je slabo končalo. Žal pa Tovšakova ni želela poslušati ekonomistov, ko so govorili o padanju kupne moči, in drugih raziskav tržišča. Znala je graditi, ne pa tudi prodati ... še pravi Čater. Po njegovem mnenju pomeni prisilna poravnava zavlačevanje, razen če direktorici Vegrada Hildi Tovšak bog v kufru ne prinese denarja . Treba je uvesti stečaj in poiskati osebo z drugo vizijo, ki bi nadaljevala posle Vegrada in zaposlila delavce, je prepričan. Nihče ni nor, da bi vso gradbeno mehanizacijo Vegrada pokopal pod zemljo, še meni Čater. Država ima pomembno odgovornost Slovenski predsednik Danilo Türk je prav tako komentiral dogajanje v podjetju Vegrad. Poudarja, da ima država pri reševanju problema Vegrada pomembno odgovornost. Po njegovem mnenju bi bilo treba socialno stisko delavcev najresneje in prioritetno upoštevati v vsem prihodnjem odločanju o usodi podjetja. Celovški dvori pa naj bi že v nekaj dneh dobili uporabno dovoljenje. Kar zadeva pretekle zlorabe, pa poudarjam, da je bilo ravnanje vodstva Vegrada cinično in vredno vsega obsojanja. Pričakujem, da bodo nezakonitosti, ki bi bile ugotovljene, tudi sankcionirane, še dodaja predsednik. Pomoč ogroženim delavcem Velenjski Rdeči križ delavcem družbe Vegrad, ki je insolventna, deli pakete hrane in pralnega praška, delavci pa lahko vsak dan med 15. in 18. uro v velenjski javni kuhinji dobijo topel obrok. Foto POP TV V javni kuhinji dnevno razdelijo obroke okoli 180 delavcem, so povedali na občini, kjer bodo imeli v sredo na temo Vegrada tudi novinarsko konferenco. Delavci lahko na občino podajo tudi vlogo za enkratno izredno denarno pomoč. Posameznik lahko dobi 115 evrov, za dve odrasli osebi je pomoč 195 evrov, tričlanska družina lahko prejme 229 evrov, štiričlanska 264 evrov, petčlanska pa 298 evrov. Enostarševska družina z enim otrokom je upravičena do 184 evrov, enostarševska družina z dvema otrokoma do 218 evrov, enostarševska družina s tremi otroci pa do 252 evrov. Občina tudi še vedno zbira podatke o šoloobveznih otrocih iz družin Vegradovih delavcev, da jim bo s potrebščinami pomagala ob začetku šolskega leta. Z Mladinsko knjigo Velenje so se dogovorili, da bodo upravičenci lahko prevzeli šolske potrebščine v vrednosti 50 evrov na otroka. Pakete s šolskimi potrebščinami, prilagojene stopnji šolanja, upravičencem deli tudi Karitas. Preberite, kaj se bo v procesu prisilne poravnave ali stečaja zgodilo s podizvajalci in drugimi upniki ter po kakšnem scenariju bi družba vendarle lahko preživela.",0
"Kriminalisti so zaključili hišne preiskave v zvezi s posli koprskega Cimosa. Ena oseba je danes še vedno v pridržanju. S Policijske uprave Koper so sporočili, da pridržano osebo kriminalisti še vedno zaslišujejo, po zaslišanju pa naj bi bila izpuščena. Kriminalisti preiskujejo več kaznivih dejanj goljufij na škodo EU in kaznivo dejanje pranja denarja. Hišne preiskave so po neuradnih informacijah potekale tudi pri nekdanjem prvem možu Cimosa Francu Krašovcu, kar smo pisali že včeraj, in po poročanju STA pri nekdanjem izvršnem direktorju Cimosa Zorku Kendi. Kriminalisti pa so se med drugim oglasili tako v prostorih Cimosa v Kopru kot tudi v Senožečah. V hišnih preiskavah so iskali dokaze glede sumov goljufije na škodo EU ter pranja denarja. Preiskava je povezana z razvojnima centroma Sieva in Simit, v katerih ima Cimos 20-odstotni delež. Razvojna centra bosta morala zaradi nepravilnosti pri nabavi opreme, na račun katere so jim odobrili 36 milijonov evropskih sredstev, vrniti del denarja. Kupili stare, denar za nove pa pospravili v žep Nadzor je pokazal, da so del denarja namesto za nakup nove, porabili za nakup stare opreme. Skupno naj bi družbi zdaj vrnili 3,5 milijona evrov. Do zlorabe evropskih sredstev je prišlo v času, ko je Cimos vodil Krašovec. Nova uprava, ki jo od spomladi vodi Jerko Bartolić, je aprila sama obvestila ustrezne organe in vse družbenike obeh razvojnih centrov o nepravilnostih, ki jih je po nastopu mandata ugotovila v povezavi z dodelitvijo sredstev za del opreme, ki ni bila skladna z razpisnimi pogoji. Dosegli dogovor o rešitvi V tem času se je Cimos s Sievo in Simitom ter vsemi njihovimi družbeniki že dogovoril o rešitvi in z njimi podpisal pogodbi o načinu vračila neopravičeno dodeljenih sredstev. Razvojni center Sieva je v lasti osmih družbenikov, ustanovljen pa je bil v okviru projekta razvojnih centrov slovenskega gospodarstva. V triletnem obdobju od ustanovitve 2011 do konca prihodnjega leta bo v Sievo skupno vloženih skoraj 45 milijonov evrov, od tega bo gospodarsko ministrstvo sofinanciralo 20 milijonov evrov aktivnosti, preostanek pa so oz. še bodo vložili družbeniki Sieve. Kot so danes sporočili iz razvojnega centra, so vodstvo kot tudi njeni družbeniki izredno razočarani zaradi prevare s strani stare uprave Cimosa, hkrati pa spoštujejo prizadevanja nove uprave, da sanira nastalo situacijo, kar bo omogočilo tudi realizacijo zastavljenega poslovnega načrta razvojnega centra.",0
"Na skupščini 82,15 odstotka predstavnikov kapitala Lastniki Pivovarne Laško upravi in nadzornikom družbe za lansko leto niso podelili razrešnice, so pa imenovali nove nadzornike. Na skupščini je bilo navzočih 82,15 odstotka predstavnikov kapitala, med glasovanjem o nepodelitvi razrešnice upravi, ki jo je lani še vodil Boško Šrot, pa so nepodelitev razrešnice izglasovali z 82,25 odstotka glasov. Razrešnice ni dobil niti nadzorni svet. Odločitev je bila podprta z 68,7 odstotka glasov. Naj tu dodamo, da je Šrot lani z vodnjem Laškega zaslužil 230.000 evrov, kot nadzornik v odvisnih družbah pa še dodatnih 18 tisočakov. Nadzornikom nižja sejnina Predstavniki kapitala so na skupščini imenovali nove nadzornike. Ponovno bo v nadzornem svetu sedel Tone Turnšek, poleg njega pa še Aleksander Svetelšek, Marjan Mačkošek in Vladimir Malinkovič. Direktor Electe Damjan Janković je sicer zahteval, da Turnšek sam poda odstopno izjavo in da prihodnji novi lastnik družbe sam predlaga četrtega člana, a njegov predlog ni padel na plodna tla. Novi nadzroniki bodo imeli nižje sejnine od sedanjih, saj so lastniki potrdili predlog Kapitalske družbe. Lastniki so Kadu pritrdili tudi pri zahtevi po posebni reviziji, ki jo bo opravilo podjetje BDO EOS Revizija. Revidiralo se bo vodenje posameznih poslov v zadnjih petih letih, saj Kad sumi, da se je pri nekaterih poslih ravnalo negospodarsko in škodljivo. Lanska čista izguba šest milijonov Delničarji so podprli tudi sklep, da se lanska čista izguba podjetja, ki je znašala dobrih šest milijonov evrov, pokrije v višini 4,4 milijona evrov iz nerazporejenega dobička iz preteklih let, v višini 1,6 milijona evrov pa iz drugih rezerv iz dobička. Turnšek je sicer finančni položaj podjetja označil za resen, ampak tudi rešljiv. Prav tako so delničarji za 36 mesecev pooblastili upravo Pivovarne Laško za nakup lastnih delnic za odkupno ceno, ki ne sme biti višja od cene delnic, ki velja na organiziranem trgu, z namenom maksimiranja notranje vrednosti delnic družbe. Skupni delež teh delnic ne sme preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Na vse sprejete sklepe je predstavnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič napovedal izpodbojne tožbe. Zanj je skupščina nelegalna kar dokazujejo skozi sodne postopke, saj je majska skupščina, sklicana ravno na pobudo malih delničarjev, že vpisana v sodni register. Novi prvi mož pivovarne Dušan Zorko se je malim delničarjem za preklic majske skupščine opravičil. Rok Čeferin kot pravni zastopnik Centra naložbe, Infond Holdinga, Kolonela, Atke prima, Boška in Anice Šrot ter Andrijane Starina Kosem pa je napovedal izpodbojni tožbi na izvolitev članov nadzornega sveta in imenovanje posebnega revizorja. Infond Holding s 17,2 milijona izgube Tudi družba Infond Holding, ena od lastnic laške pivovarne, ima izgubo. Če je družba v lanskih prvih šestih mesecih še imela 3,75 milijona dobička, je čista izguba v prvem letošnjem polletju znašala že 17,2 milijona. Po besedah Matjaža Rutarja, ki je Infond vodil do nedavnega, družba letos ni imela prihodkov iz pordaje vrednostnih papirjev.",0
"Le še 30 občin je nezadolženih Prvič doslej so se prihodki občin zmanjšali, njihova zadolženost pa se je lani, v primerjavi z letom 2010, povečala za 68 milijonov evrov. Ob koncu leta 2010 je celotna zadolženost občin, brez njihovih gospodarskih družb, znašala 556, ob koncu lanskega leta pa 624 milijonov evrov, ugotavljajo na finančnem ministrstvu. Zadolženost občin se je lani na medletni ravni povečala za 12 odstotkov, a je za skoraj polovico manjša od povečanja v predhodnem letu. Večina, 94 odstotkov, dolga občin je dolgoročnega. Leta 2010 se je namreč zadolženost občin, v primerjavi z letom 2009, povečala za 21,9 odstotkov. Kljub temu se trend zadolževanja, tako kot doslej, nadaljuje. Na finančnem ministrstvu sicer ugotavljajo, da zadolženost še ni kritična, v povprečju pa so bile občine leta 2010 zadolžene za 25,4 in leto pozneje za 30,3 odstotka njihovih prihodkov. Dolgovi še naprej rastejo Prvič doslej so se zmanjšali prihodki občin, ki so v 2010 znašali 2,18 milijarde evrov in so se lani zmanjšali za 5,7 odstotka na 2,06 milijarde evrov. Zadolženost občin je leta 2010 predstavljala 1,57 odstotka bruto domačega proizvoda, leta 2011 pa 1,75 odstotka. Upoštevajoč še dolgove občinskih pravnih oseb, za katere jamčijo prav občine, je ta delež znašal 2,07 oz. 2,26 odstotka. Delež zadolženosti občin znotraj bruto domačega proizvoda se je s tem povečal kar za 11,4 odstotka, kajti zadolženost občin se je povečala za 12 odstotkov, bruto domači proizvod pa samo za 0,6 odstotka. Upadlo je tudi število povsem nezadolženih občin, in sicer za eno, tako da je bilo lani takih občin le še 30. V zadnjem letu povečal tudi obseg dolga pravnih oseb javnega sektorja občin. Ob koncu leta 2010 je dolg občinskih podjetij znašal 178, leto pozneje skoraj 181 milijonov evrov, kar predstavlja 1,7-odstotni porast. Tri regije, polovica dolga Gledano regionalno, so najbolj zadolžene Osrednjeslovenska, Podravska in Savinjska regija, ki imajo skupaj kar 58 odstotkov vsega občinskega dolga. Drugačna pa je slika pri pravnih osebah občin, kjer so podjetja iz Osrednjeslovenske regije leta 2010 pridelala kar 49 odstotkov dolga v tej kategoriji, lani pa je ta delež znašal 50,96 odstotka. Sledita Obalno-Kraška in Podravska regija, druge regije pa so zadolženost občinskih podjetij zmanjšale. Najmanj pa so zadolžena občinska podjetja iz Zasavske in Goriške regije.",0
"Od 200 delavcev, ki jih bodo v Revozu odpustili, jih je 80 odstotkov tuja delovna sila, so pojasnili v Revozu. V Revozu izdelujejo Twinga in Clio Storia. Velika večina delavcev, ki jih bodo v Revozu odpustili, je del tuje delovne sile, je pojasnila tiskovna predstavnica novomeškega Revoza Nevenka Bašek Zildžovič. Od 200 delavcev, ki jih bodo zaradi zmanjšane proizvodnje morali odpustiti, jih je 20 odstotkov zaposlenih za določen čas, preostalih 80 odstotkov pa je delavcev iz Bosne in Hercegovine, ki so jih zaposlili preko posredniških agencij. Kot je še povedala Bašek Zildžovičeva, je v zadnjem času manj povpraševanja po Renaultovih modelih, ki jih izdelujejo v Revozu Twingo in Clio Storia, zato so morali proizvodnjo zmanjšati z 900 na 750 avtomobilov na dan. Foto Dare Čekeliš Zmanjšanje proizvodnje so v Revozu po besedah Bašek Zildžovičeve pričakovali, saj se povpraševanje v avtomobilski industriji giblje ciklično. Da je povpraševanje ciklično in zato ni razloga za skrb, je povedal tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Poleg tega je povpraševanje po modelih, ki ju izdelujejo v Revozu, upadlo manj kot pa drugih modelov, tako da jo je Revoz odnesel veliko boljše kot pa nekatere druge tovarne . Pojasnila je tudi, da ta dva modela izdelujejo le v Revozu, tako da ni možno, da bi zmanjšali proizvodnjo v Revozu na račun drugih podjetij. Bašek Zildžovičeva tudi pravi, da odpuščanje v Revozu ne sodi v plan odpuščanja 6000 delavcev, ki so ga na Renaultu napovedali že pred časom. V Renaultu v sredo napovedali odpuščanje Že v sredo so v Revozu napovedali, da bodo zaradi poslabšanih razmer na vzhodnoevropskem avtomobilskem trgu, do katerega je prišlo v zadnjem obdobju, morali prilagoditi obseg proizvodnje. Dnevno proizvodnjo bodo tako s trenutnih 900 vozil zmanjšali na 750 vozil na dan. To bodo, kot so sporočili, dosegli s prehodom s sedanjih treh polnih izmen na dve izmeni in pol, zaradi česar bodo morali zmanjšati število zaposlenih v nočni izmeni za okoli 200 oseb. Prehod na polovično nočno izmeno bodo v Revozu izvedli dva meseca prej, kot je bilo načrtovano, saj je bil prvotno predviden 1. januarja 2009. Kot so še poudarili v Revozu, prilagajanje proizvodnih količin ne sodi v okvir Renaultovega plana prostovoljnih odhodov, ki ga je Renault objavil konec julija, in se ne bo nanašalo na sodelavce s pogodbo za nedoločen čas. V Franciji je Renault napovedal, da bodo odpustili 6000 oseb V Revozu bodo proizvodnjo zmanjšali zaradi manjšega povpraševanja na trgu. Renault je v Franciji in drugod po Evropi že pred časom napovedal, da bodo odpustili 6000 ljudi, od tega 4000 v Franciji. S tem ukrepom želi francoski proizvajalec avtomobilov postati bolj konkurenčen. Zmanjšanje delovnih mest naj bi dosegli predvsem s prostovoljnimi odhodi delavcev. Renault, ki v Franciji trenutno zaposluje 41.000 ljudi, se spopada s posledicami medlega povpraševanja na domačem in evropskem trgu. Zato nameravajo v letu 2009 prihraniti 350 milijonov evrov in 500 milijonov evrov v letu 2010. V Renaultu so pojasnili, da je evropski avtomobilski trg zasičen, rastoči trgi so drugje. V Franciji Renault proizvede več kot milijon vozil letno, proda pa le 650.000.",0
"Ljubljana - Dobrih petsto bivših delavcev podjetja Mura - Moška oblačila lahko v stečajnem postopku pričakuje zelo nizko poplačilo prijavljenih terjatev, navadni upniki pa nikakršnega. Mura - Moška oblačila je tako kot njeno krovno podjetje Mura na začetku lanskega oktobra končalo v stečajnem postopku. V stečajnem postopku Mure - Moških oblačil so upniki prijavili za 4,95 milijona evrov terjatev, od katerih jih je stečajni upravitelj Drago Dubrovski priznal za 4,38 milijona evrov. Velika večina teh terjatev je prednostnih. Ker podjetje ni imelo nobenih nepremičnin, ločitvene terjatve ne obstajajo. Po drugi strani znaša ocenjena vrednost stečajne mase 450 tisoč evrov, pri čemer na razne terjatve odpade 430 tisoč evrov. Ob uvedbi stečajnega postopka je Mura - Moška oblačila zaposlovala 522 delavcev, ki so prejeli premostitvena sredstva iz jamstvenega in preživninskega sklada. Ta je delavcem Mure izplačal en milijon evrov, zdaj pa je izplačani znesek prijavil v stečajno maso. Ker se med prednostne terjatve poleg neplačanih davkov in prispevkov uvrščajo tudi terjatve jamstvenega in preživninskega sklada, delavci ne morejo računati na večje poplačilo prijavljenih terjatev iz stečajne mase. V okviru reorganizacije Mure, d. d., je bila Mura - Moška oblačila ustanovljena konec leta 2008, poslovati pa je začela aprila lani. Že ob ustanovitvi je bila podkapitalizirana in kapitalsko neustrezna, njeno poslovanje pa je financirala Mura, d. d.",0
"V času, ko pretresi na finančnih trgih majajo že tako tresoča tla bančnega stebra, mnoge od nas zanima, kako varni so naši prihranki v banki. Če se sprašujete, kje je denar najbolj na varnem, si oglejte lestvico najvarnejših bank na svetu! Menite, da so vaši prihranki res na varnem? Finančna revija Global Finance, ki običajno objavlja lestvico najvarnejših bank enkrat letno, se je tokrat zaradi vseh dramatičnih razpletov in številnih odpisov v zadnjem času odločila lestvico ažurirati že pol leta po zadnji objavi. Glavni faktor primerjave in izbire je bilančna vsota posameznih bank. Kljub sumljivi preteklosti bonitetnih ocen pa se pri oceni upošteva tudi dolgoročni kreditni rating, ki je izražen preko bonitetnih ocen agencij Moodys, Standard & Poor s in Fitch. Te bonitetne ocene poenostavljeno povedo, katere banke z lestvice najbolj previdne in najbolje obvladujejo tveganja glede na svoje konkurente. Med 10 najvarnejšimi bankami jih največ prihaja iz Nemčije, Francije in Nizozemske. Zanimivo je dejstvo, da na lestvici še vedno pogrešamo imena ameriških bank, ki se očitno še niso očistile toksičnih sredstev v svojih bilancah. Mislite, da boste na seznamu top 10 varnih bank našli tudi kakšno izmed slovenskih bank?",1
"Na največjem svetovnem tekmovanju blagovnih znamk v kategoriji tehnoloških inovacij ter izdelkov za šport in življenjski slog so zmagale Elanove smuči. Begunjski Elan je v Kölnu na največjem svetovnem tekmovanju blagovnih znamk v kategoriji tehnoloških inovacij ter izdelkov za šport in življenjski slog Plus X Award za svojo serijo smuči speedwave prejel nagrado za inovativnost v kategoriji športne opreme. Kot so sporočili iz Elana, se je letos za nagrade v 11 kategorijah potegovalo več kot tisoč izdelkov z vsega sveta, nagrajence pa je izbrala 144-članska strokovna žirija iz 32 držav. Smuči že prejele druge nagrade Serija smuči speedwave, ki jo je oblikoval studio Gigodesign in je napovedala prihod inovativne tehnologije waveFlex, je sicer že prejela nagrade za inovativnost european ski award, za oblikovanje red dot design award in designpreis ter za vozne lastnosti medal of excellence. Samo najboljšim izdelkom Nagrade v okviru tekmovanja Plus X Award podeljujejo najboljšim izdelkom s področja športne opreme, športnih oblačil, telovadnih orodij in pripomočkov v kategorijah inovativnosti, oblikovanja, funkcionalnosti, ergonomije, prijaznosti upravljanja in prijaznosti do okolja.",1
"Cene nafte prvič prek 112 dolarjev Pesimizem na Ljubljanski borzi se le še stopnjuje, dna pa kar ni videti. V četrtek je največ, 4,6 odstotka, izgubil Mercator in padel do 264 evrov. Le malo bolje so jo odnesli lastniki Nove KBM enotni tečaj je utrpel 3,5-odstotno izgubo, kjer je očitno ogrožena meja 30 evrov. Kdor je v javni prodaji novembra vplačal za tisoč evrov delnic, se najbrž sprašuje o smiselnosti nakupa, saj pri prodaji ob upoštevanju stroškov odpiranja računa in provizije ne ostane prav veliko. Najnižji posli z delnicami NKBM-ja so dosegli 30,17 evra. Tudi pri Gorenju je ogrožena meja 30 evrov. Tokrat je bila najnižja cena le cent višja. Krka se še drži nad 90 evri Novo letošnje bolje rečeno, enoletno dno so dosegle tudi delnice Petrola 545, Telekoma 237, Luke 58,6, Save 444, Aerodroma 99 in Intereurope 31,18. Najprometnejša Krka prometa za 1,5 milijona evrov je izgubila 2,9 odstotka. Enotni tečaj je 91,15 evra. Najnižji posli so se sklepali pri 90,5 evra. Slovenski borzni indeks 8.197 točk je padel za 2,4 odstotka in je že tretjino oddaljen od rekorda z lanskega avgusta. S tem deli usodo vseh balkanskih, pa tudi razvitih borz. Dow Jones ta teden drsi navzdol Ameriška nepremičninska in posojilna kriza vedno bolj vplivata na realni sektor. Najbolj očitno so na Wall Streetu padle vrednosti gradbenih in inženirskih podjetij. Newyorški Dow Jones 12.527 točk se je znižal za 0,4 odstotka. Dobički ameriških korporacij v prvem četrtletju za zdaj ne dosegajo pričakovanj in bodo tudi v prihodnje ogroženi, če bo nafta še naprej postavljala nove rekorde. Nafta prek 112 dolarjev V sredo je bilo treba za sod ameriške lahke nafte prvič plačati več kot 112 dolarjev, potem ko so se ameriške naftne zaloge znižale. Na evropskih borzah so jo včeraj najslabše odnesle bančne delnice, saj vlagatelji pričakujejo, da bo posojilna kriza zelo vplivala na rezultate prvega četrtletja. Slabo je šlo zaradi podobnega razloga tudi farmacevtom, sicer pa so bili borzniki že v pričakovanju današnjega zasedanja Evropske centralne banke, na katerem so obresti ostale pri štirih odstotkih.",0
"Ljubljana - Cinkarna Celje je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarila 26,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in 26 odstotkov manj, kot so načrtovali. V obravnavanem obdobju je Cinkarna Celje ustvarila 261.000 evrov izgube, medtem ko je v prvem četrtletju lanskega leta ustvarila 280.897 evrov dobička. Po besedah predsednika uprave Cinkarne Celje Tomaža Benčine so bili poslovni rezultati Cinkarne Celje v prvih treh mesecih letošnjega leta med slabšimi v zadnjih treh letih. Najhujše posledice padca BDP v tujini in Sloveniji predstavljajo velik padec potrošnje trajnih dobrin in posledično izjemni pritiski na prodajne cene industrijskih proizvodov ter zaostreni pogoji financiranja. Zaradi težkih razmer na trgu je uprava med drugimi vsem zaposlenim znižala variabilni del plač za 10 odstotnih točk. Poleg tega je ukinila vse investicije, ki niso nujne za obratovalno varnost, varovanje okolja in zdravje zaposlenih.",0
"V Španiji, drugi najbolj priljubljeni turistični destinaciji na svetu, imajo podobne težave kot na Hrvaškem. To poletje naj bi zaradi krize državo obiskalo za desetino manj turistov kot lani. Španija naj bi letos privabila za desetino manj turistov kot jih je lani. Španska vlada za letošnjo poletno sezono napoveduje za deset odstotkov manj turistov kot lani, kot vzrok za slabši obisk pa navaja gospodarske in socialne težave na ključnih turističnih trgih. V prvih štirih mesecih se je turistični obisk Španije že zmanjšal za 12 odstotkov. Španija je druga najbolj priljubljena svetovna turistična destinacija, takoj za Francijo. Lani jo je obiskalo 57,4 milijona turistov, kar je bilo 1,8 milijona manj kot leta 2007. Turizem predstavlja kar 11 odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda države. Turistični sektor ni imun na svetovno gospodarsko krizo. Države, iz katerih prihaja največ naših turistov, prav tako trpijo. Negativnemu učinku na turizem se zato ni moč izogniti, je minuli teden povedala podpredsednica španske vlade Maria Teresa Fernandez de la Vega. Pri tem je izpostavila predvsem naraščajočo brezposelnost v državah članicah EU. V prvih štirih mesecih je Španijo obiskalo 13,4 milijona tujih obiskovalcev, kar je 12 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Za letošnjo glavno poletno sezono španska vlada napoveduje prihod 23,3 milijona tujih turistov, kar je deset odstotkov manj kot lani. Je pa de la Vegova zatrdila, da so kljub 12-odstotnemu zmanjšanju turističnega obiska v prvih štirih mesecih turistični prihodki upadli le za 7,3 odstotka, kar po njenih besedah pomeni, da imajo tisti, ki se odločijo za obisk Španije, večjo kupno moč. Obenem so po besedah namestnice španskega premierja trendi pozitivni, ko gre za število domačih gostov, to pa blaži posledice manjšega tujega obiska.",0
"Slovenija je lahko s sodelovanjem z Izraelom zadovoljna Napad na Gazo je sprožil mnoge odzive, tudi zahteve po prekinitvi poslovanja z Izraelom. Hipotetično - kaj bi to pomenilo za Slovenijo? MMC je odgovore na vprašanja, kako intenzivno je slovensko gospodarsko sodelovanje z Izraelom in kaj je zanj značilno, poiskal na Gospodarski zbornici Slovenije in na ministrstvu za gospodarstvo. Prav tako smo se pozanimali, kakšen je izraelski poslovni svet oziroma kakšni so izraelski poslovni običaji. GZS Slovenija je lahko s sodelovanjem z Izraelom zadovoljna Poslovno sodelovanje med državama sicer ni najbolj obsežno, Slovenija pa je glede na to, da slovenski izvoz v Izrael vztrajno narašča, lahko zadovoljna, je za MMC pojasnil Ante Milevoj iz GZS-ja. Kaj izvažamo v Izrael, si lahko preberete v spodnjem okvirčku. SLOVENSKI IZVOZ V IZRAEL prvo polletje 2008 - papir in karton 11,7 odstotka, - merilniki porabe ali proizvodnje plinov, tekočin, električne energije 9,1 odstotka, - elektrotermični aparati in naprave za gospodinjstvo 8,2 odstotka, - orožje 6,3 odstotka, - vlaknene plošče iz lesa 4,3 odstotka, - električni akumulatorji 4,2 odstotka. Vir Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Glede na podatke Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, ki nam jih je posredovalo ministrstvo za gospodarstvo, je slovenski izvoz v Izrael leta 2007 znašal 22,495 milijona evrov. Na drugi strani je uvoz iz Izraela, iz katerega v Slovenijo prihajajo predvsem kemijske snovi in agrumi, istega leta dosegel 39,547 milijona evrov. Pojasniti velja še, da je največja izvozna partnerica Izraela Evropska unija. Hkrati je njegova druga največja uvozna partnerica. Izvoz blaga iz Unije v Izrael je v letu 2007 znašal 14 milijard evrov, uvoz izraelskega blaga v EU pa 11,3 milijarde evrov. Slovenska podjetja ne razmišljajo o bojkotu sodelovanja z Izraelom O tem, da bi evropska ali slovenska podjetja morda razmišljala o bojkotu gospodarskih stikov z Izraelom, ni sledu. Po poročanju Mladine v Krki, Mercatorju in Gorenju pravijo, da jih zanimajo kupci in da se s politiko ne ukvarjajo. V tem smislu upajo na izboljšanje razmer na Bližnjem vzhodu. Kot nam je povedal Milevoj, Slovenija v gospodarskem smislu sicer ne čuti vpliva zadnjega dogajanja v Gazi. Naročila za prihodnje mesece so ostala. Njihovi poslovni partnerji so predvsem podjetja iz Tel Aviva oziroma okolice - največja koncentracija prebivalstva in maloprodajnih mest, kjer prodajajo njihove izdelke - ki te vojne ne čuti, je pojasnil. Večjih odstopanj po njegovih besedah v poslovanju ni zaznala niti Luka Koper, v katero prihajajo ladje iz Izraela. V prihodnosti mogoče tudi sodelovanje v turizmu Slovenska podjetja pa ne le, da si ne želijo prekinitve poslovnega sodelovanja z Izraelom, temveč se zavzemajo za izpopolnitev, dopolnitev mreže svojih partnerjev v tej državi. In kakšna je njihova vizija v tem prihodnjem razvoju sodelovanja? Na GZS-ju vidimo možnost nadaljnjega razvoja sodelovanja predvsem v dejavnostih turizma, projektov s področja informacijske tehnologije in telekomunikacij ter transportnih storitev in pri navezavi stikov s podjetji iz Balkana oziroma sodelovanje pri skupnih projektih, pravi Milevoj. Kot je razvidno iz navedenih podatkov, Slovenija precej zasluži tudi z izvozom orožja. Na tem mestu Mladina izpostavlja, da so po podatkih ministrstva za obrambo slovenska podjetja lani v Izrael izvozila sestavne dela za orožje in opremo v vrednosti 1,08 milijona evrov. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da EU države članice zavezuje k preprečitvi izvoza vojaške tehnologije in opreme, ki bi bila lahko uporabljena v represivne namene. Mors je ob tem poudaril, da je v času izraelske ofenzive na Gazo to zavezo Uniji upošteval. V nadaljevanju v okvirčku predstavljamo nekaj splošnih podatkov o izraelskem gospodarstvu ZNAČILNOSTI IZRAELSKEGA GOSPODARSTVA - Gospodarska rast v letu 2007 glede na BDP 5,3 odstotka, - Gospodarska politika usmerjena v liberalizacijo, - Proračunski primanjkljaj 2008 le okoli 1 odstotek BDP-ja, - Inflacija na letni ravni junij 2008 4,8-odstotna Vir Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Za Izraelce tudi v poslu pomembni odnosi, čustva V tem kontekstu pa velja povedati še nekaj zanimivosti o izraelskih poslovnih običajih, ki so v mnogočem izjemno daleč od slovenskih. Glede na informacije Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, na katere nas je usmerilo ministrstvo za gospodarstvo, izraelska družba temelji na vzpostavitvi dobrih odnosov, medtem ko Zahod stremi k vzpostavitvi pravil in reda. Pri vzpostavitvi odnosov v Izraelu so tako najbolj pomembna čustva in občutki, medtem ko so objektivna dejstva sekundarnega pomena. Izraelci so navajeni, da so poslovneži, ki prihajajo iz Evrope in ZDA, oblečeni formalno, sami pa pomena obleke, ko gre za posel, ne jemljejo tako resno. Svoje poslovne partnerje pogosto povabijo na večerjo - tudi domov, pri čemer pričakujejo darilo. Izrael Sestanki nenačrtovani, točnost ni vrlina Kultura sklepanja poslov v Izraelu velja za hitro, saj imajo radi stvari narejene takoj in zavlačevanja ter dolgotrajnosti ne sprejemajo dobro. Sestanki so po navadi spontani, torej nenačrtovani, na točnost pa se v tej državi ne da veliko. Očitno pa razlike med Izraelom in Slovenijo le niso nepremostljive. To dokazuje tudi dejstvo, da slovenskih podjetij dogajanje na Bližnjem vzhodu ne vznemirja preveč in da je v ospredju še vedno eden in edini - dobiček. Marjetka Nared marjetka.nared@rtvslo.si",1
"Za starejše je v Ljubljani dobro poskrbljeno pravi Bojan Urek. Povečati želijo le aktivnosti ob večernih urah. Inštitut se ukvarja s povezovanjem prostovoljcev s starejšimi v sklopu projekta Poveži generacije. Ugotovili smo namreč, da vse aktivnosti za starejše potekajo predvsem do 18. ure, pozneje pa je dejavnost odvisna od posameznika. Skratka, po tej uri ni organizirane trajne ponudbe za starejše. Kako se prostovoljci povežejo s starejšimi? Prostovoljec in starejši se dobita eno uro pred dogodkom, na primer kulturnim, športnim ali kakšnim drugim, ki ga uvrstimo na seznam. Oba izpolnita vprašalnik, tako da gresta skupaj na dogodek, ki sta ga izbrala. Je prostovoljcev dovolj? Prostovoljcev je dovolj in poleg tega jih je z vsakim dnem več. So vseh starosti, spolov, poklicev, pred začetkom pa si želim, da gre vsak na usposabljanje prek Slovenske filantropije. S prostovoljci nato podpišemo dogovor, dobijo kodeks prostovoljstva, nato pa se druženja lahko začnejo. Dogodke financirajo pokrovitelji, zato imajo prostovoljci brezplačne vstopnice, kar je nekakšna nagrada za njihovo delo. Katere so najpogostejše napačne predstave o starejših? To so že ustaljeni stereotipi, na primer, da niso mobilni, samostojni, da v starejših letih začnejo postajati sitni, da se počutijo izključeni iz dogajanja in podobno. V zadnjem času ti stereotipi niso na mestu, ker so starejši vedno mlajši ter vedno bolj mobilni in dejavni. Kakšen pa je odnos ljudi, denimo mladih, do starejših? Mislim, da mlajši vse bolj spoštujejo starejše ter da se tudi starejši zavedajo svojih znanj, izkušenj in kompetenc. Na silo ne gre, mladi imajo svoje življenje, starejši pa svoje. Vsi smo bili enkrat mladi in vsi bomo enkrat starejši. Vmesno sodelovanje obeh skupin je dobrodošlo in izvedljivo tudi prek različnih projektov, seveda pa obstajajo različni stereotipi na obeh straneh. Temu se ni mogoče izogniti. Je v Ljubljani za starejše dovolj dobro poskrbljeno? Zanje je nasploh v redu poskrbljeno, naša želja pa je, da se jih aktivira tudi v večernih urah in med konci tedna. Kar se tiče dnevne ponudbe, pa je dobro poskrbljeno za tiste, ki bi bili radi dejavni.",1
"47 delavcev družbe Emo ETT je dobila odpovedi, vodstvo pa zdaj vse moči usmerja v reševanje podjetja. Če mu ne bo uspelo, bo brez dela ostalo tudi drugih 51 zaposlenih, podjetje s 119-letno tradicijo pa bo postalo zgodovina. Vodstvo družbe Emo ETT, ki proizvaja emajlirano posodo, je 47 preseženim delavcem od skupno 98 zaposlenih odpovedalo delovno razmerje, je povedal direktor Janko Gorenšek. Povprečne odpravnine bodo znašale med 2500 in 2600 evrov. Usoda podjetja, ki 70 odstotkov proizvodnje izvozi, lani pa je ustvarilo 553.000 evrov izgube, naj bi bila znana do konca maja. Po Gorenškovih besedah imajo težave zlasti z zagotavljanjem tekoče likvidnosti. Družba je bila v prvih mesecih letos blokirana. Zamuja s plačili dobaviteljem in s plačili obveznosti do delavcev, pravi Gorenšek. Meni tudi, da obstaja realna skrb, da družba ne bo uspela več redno plačevati obveznosti do posojilodajalcev, zlati Slovenskega podjetniškega sklada in Eko sklada. Prav tako Emo ETT, ki ima 119-letno tradicijo v proizvodnji posode, ni sposoben kriti vseh obveznosti do dobaviteljev, bank in zaposlenih. Konec proizvajanja emajlirane posode? Vodstvo družbe je zato že marca opozorilo lastnika Emo ETT Janka Turnška, da je treba nemudoma sprejeti ukrepe, s katerimi bi v prvi fazi znižali število delavcev za približno polovico in skušali doseči pozitivno poslovanje. Izpad prihodkov pa bodo skušali preprečiti z dokončanjem že pridobljenih poslov ter porabo zalog materiala in polizdelkov. Po izteku te faze, če ne bodo izpolnjeni še dodatni pogoji, bi sledila druga faza z odpustitvijo še ostalih zaposlenih, je pojasnil Gorenšek. Turnšek je podrl predlagane ukrepe, saj je ugotovil, da je treba glede na razmere na trgu in nedobičkonosnost opustiti proizvodnjo emajlirane posode, če v času izvajanja programa preseženih delavcev ne bo prišlo do izpolnitve potrebnih pogojev za nadaljevanje proizvodnje. Uprava Emo ETT bo skušala od podpori lastnika doseči reprogram obveznosti do posojilodajalcev, podaljšanje obveznosti do dobaviteljev, ekološko sanacijo in tehnološko reorganizacijo ter pridobiti dobičkonosna naročila obstoječih in novih kupcev.",0
"Ali tudi vam nakupovanje daril povzroča preglavice? Še niste našli pravega? Predstavljamo vam nekaj idej za darila, ki bodo vsekakor razveselila tiste, ki jim jih boste podarili, saj jim bodo prihranila denar! Darilni boni ali kartice Če ne želite izgubljati živcev in časa z iskanjem darila ali se pretirano ubadati s tem, ali bo darilo res primerno ali z njegovo morebitno menjavo, so darilni boni oziroma kartice vsekakor priporočljivo darilo. Kupite jih sicer lahko že skoraj v vsaki trgovini in še kje drugje, vendar to kljub temu storite premišljeno. Če ne veste, kaj obdarovanec potrebuje ali si želi, je najbolje, če jih kupite tam, kjer ima največjo izbiro nakupa različnih izdelkov oziroma storitev. Letna vstopnica Skoraj vsak gre rad včasih v kino. Če boste za darilo izbrali letno vstopnico, si bo lahko njen prejemnik kadar koli sam izbral ogled filma po želji. V nekaterih naših kinematografih lahko poleg tega, da sami izberete znesek polnjenja, glede na njegovo višino pa prejmete še dodatne bonus vstopnice. Če pa veste, da je nekdo še posebej navdušen nad gledališčem, opero ali baletom, lahko podarite tovrstno letno vstopnico oziroma abonma. Enako velja za ogled tekem za športne navdušence. Vinjeta Praktično darilo, ki ga potrebuje skoraj vsak lastnik jeklenega konjička. Stare so veljavne še do 31. januarja, nove za leto 2010 pa so v prodaji že od 1. decembra. Letna vinjeta za tekoče leto velja od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja prihodnjega leta, to je skupaj 14 mesecev. Za motorna vozila do največje dovoljene mase 3500 kg stane 95,00 evrov. Univerzalni polnilec za baterije Praktično darilo manjšega zneska, še posebej primerno za tiste, ki imajo veliko aparatov na baterije npr. družine z majhnimi otroki in veliko igračami. Še več praktičnih idej, ki prihranijo denar na našem spletnem portalu www.cekin.si",1
"Fasada in okolica hiše sta nekaj, kar najprej pogledamo, ko pridemo na obisk. Tako kot je pomembno notranje oblikovanje za osebno počutje v ambientu in videz le-tega, sta pomembni tudi zunanjost in okolica vašega doma ali poslovnega prostora. Kamen na kamen palača Večino hiš še vedno krasijo fasade klasičnih barv in materialov, čeprav se čedalje pogosteje pojavljajo tudi fasade, obložene z dekorativnim kamnom. Slednje se uporablja predvsem kot fasada poslovnih zgradb, vedno bolj priljubljeni pa postajajo tudi pri gradnji klasičnih stanovanjskih hiš, saj ljudje menijo, da fasada poslovne zgradbe ali stanovanjske hiše kaže karakter in energijo ljudi, ki v zgradbi ali hiši preživijo večji del dneva. Od fasadnih oblog do kamnitih teras in dvorišč Kot popestritev ali zaščita fasade se lahko iz kamna pojavijo različne fasadne obloge. Fasadna obloga nima le zaščitne funkcije, ampak deluje tudi dekorativno. Fasade lahko obložimo v celoti ali le delno in s kamnitimi vzorci po meri izpopolnimo preostalo fasado. Dekorativni kamen je namenjen tudi kot okrasni kamen za zunanje terase in kamnita dvorišča, ustvarimo pa lahko cele kamnite mozaike, tudi v predelih, ki so stalno v stiku z vodo. Artesia narekuje svetovne trende dekorativnega kamna Odličen material za fasadne obloge, zunanje terase in dvorišča lahko pri nas dobimo v podjetju Interlux. Podjetje je namreč ekskluzivni zastopnik visokokakovostnega dekorativnega kamna italijanskega proizvajalca Artesia. Artesia kot eno izmed vodilnih podjetij narekuje svetovne trende tem na področju. V Interluxu vam ponujajo široko paleto oblik in barv Artesia dekorativnega kamna. K vrhunskemu izdelku spada tudi vrhunsko svetovanje Vsem, ki ne morete obiskati razstavnega salona podjetja Interlux, cenite pa osebno svetovanje, vam podjetje ponuja osebno svetovanje na domu. Predstavili vam bodo svojo ponudbo in vam svetovali glede možnosti tehničnih rešitev, ki bi bile za vas optimalne. Dogovorite se za termin osebnega svetovanja na telefonsko številko 031/319 007 ali jim preprosto preko spletnega obrazca pošljite zanimanje za osebni obisk in vas bodo za določitev termina poklicali sami.",1
"MTG Za zaposlene bo poskrbljeno Televizija TV3 se zaradi razmer na slovenskem medijskem trgu s slovenskih malih zaslonov v kratkem poslavlja. To je po mnenju Marka Milosavljeviča negativno sporočilo drugim tujim medijskim hišam. Švedska medijska družba Modern Times Group MTG je po besedah njenega predsednika Hansa-Holgerja Albrechta sprejela težko odločitev in se odločila ukiniti televizijo TV3 v Sloveniji. Tako bo televizija oddajala le še nekaj mesecev in končala vse pogodbene obveznosti. Družba MTG je na slovenski televizijski trg vstopila sredi leta 2006, v tem času pa se je po navedbah družbe tržni delež gledalcev v povzpel z enega na današnjih 11 odstotkov. Kljub temu pa razmere na slovenskem medijskem trgu niso dopustile, da bi si TV3 odrezala delež oglaševalskega kolača, ki ji je pripadal glede na gledanost. Zaradi nekonkurenčnega okolja in neodzivnosti državnih organov se je tako vodstvo družbe MTG odločilo, da televizijo zapre, saj ne vidi možnosti, da bi se razmere v prihodnjih letih lahko bistveno spremenile, so sporočili iz družbe. MTG Za zaposlene bo poskrbljeno Odpovedi delovnih razmerij bodo potekale v skladu s slovensko zakonodajo, zaposleni pa bodo prejeli tudi vsa nadomestila, ki jim pripadajo. Prav tako bodo imeli možnost prijave na prosta delovna mesta v družbi MTG. Gregor Memedović, generalni direktor televizije TV3 je ob tem povedal Žal mi je, da smo morali sprejeti odločitev o ukinitvi televizije TV3, saj še vedno verjamem, da smo bili s sedanjo ekipo in predvidenimi načrti sposobni zgraditi veliko zgodbo. Toda razmere na slovenskem medijskem trgu, kjer trenutno vladata monopolizacija in nekonkurenčnost, so nas prisilile v te skrajne ukrepe. Milosavljevič Organi morajo biti bolj učinkoviti Informacija, da bo prenehala delovati televizija TV3, je zagotovo negativno sporočilo drugim tujim medijskim hišam, ki bi jih zanimal vstop na slovenski medijski trg, pravi profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede in strokovnjak za medijske študije Marko Milosavljevič. Nekatere, denimo luksemburška televizija RTL, ki ima postajo tudi na Hrvaškem, so se že prej pritoževale nad slovenskim medijskim okoljem. Znani smo postali kot okolje, kjer zna država postaviti vrsto ovir in je lahko tečno pedantna glede pravil in pogojev, hkrati pa na določenih sistemskih ravneh ne zna vzpostaviti temeljne mehanizme, recimo glede lastništva, koncentracije in transparentnosti, pojasnjuje Milosavjevič. Mnogi tujci se izogibajo Sloveniji, drugi, ki so že tukaj, pa obupujejo in ne vedo več, kaj naj naredijo. Če ne bodo državni organi, kot sta urad za varstvo konkurence in agencija za pošto in elektronske komunikacije, postali bolj učinkoviti in odločni, se bo to samo še nadaljevalo, pravi in dodaja, da potem tujih investicij ne bo več. Gre za netransparentnost okolja Del težav TV3 je sicer gotovo posledica preteklega delovanja, saj je televizija menjavala lastnine in se poskušala znebiti politične podobe, ki jo je zaznamovala na začetku,veliko pa je tudi sistemskih vzrokov za potop. Predvsem gre za netransparentnost okolja in sistemsko nefunkcioniranje državnih in drugih ustreznih organov, ki naj bi zagotavljali ustrezno sistemsko podporo in nadzor. Tudi drugi vlagatelji v slovenski medijski prostor se po njegovih besedah pritožujejo nad neodzivnostjo državnih organov. Gre pa za sistemsko značilnost, ki se na področju elektronskih medijev vleče že vseh 20 let. Nekateri tuji medijski vlagatelji tudi zaradi takšnega okolja sploh ne želijo vstopiti v slovenski prostor, je še dodal Milosavljevič.",0
"Če države ne bodo oblikovale politik, ki bodo šle v smer oblikovanja novih delovnih mest in povečanja možnosti za kreditiranje malega gospodarstva, bi brezposelnost v evroobmočju lahko v prihodnjih štirih letih doletela 22 milijonov ljudi. Brezposelnost v evroobmočju bi lahko v prihodnjih štirih letih doletela 22 milijonov ljudi. Če države ne bodo oblikovale politik, ki bodo šle v smer oblikovanja novih delovnih mest, se bo število brezposelnih s sedanjih 17,4 milijona povečalo za 4,5 milijona, svari Mednarodna organizacija dela ILO. Po mnenju analitikov organizacije bi moralo realno gospodarstvo povečati naložbe, saj se bo sicer gospodarska kriza le še poglabljala, z njo pa se bo poglabljala kriza zaposlovanja. Države morajo oblikovati skupni imenovalec za oblikovanje politik, ki bi vodile do večjega zaposlovanja in večje globalizacije. ILO svetuje, naj se z izboljšanjem stanja v finančnem sistemu poveča možnosti za kreditiranje malega gospodarstva. Več naporov je treba vložiti v promoviranje investicij in povečati podporo iskalcem zaposlitve, zlasti mladim. Pri tem ILO za zgled daje skandinavske države, ki imajo za to oblikovane posebne programe. Analitiki organizacije še ocenjujejo, da bi morala rast produktivnosti v močnejših gospodarstvih evroobmočja spremljati rast plač, saj bi se s tem lahko spodbudilo potrošnjo. ILO je posebna organizacija Združenih narodov s 183 državami članicami. Poročilo organizacije z naslovom Kriza zaposlovanja v evroobmočju trendi in odzivi opozarja, da bo v vseh državah evroobmočja brez sprememb sedanjih politik, ki oblikujejo trg dela, prišlo do še večjega zaostrovanja razmer. V težavah ni samo evroobmočje, temveč vse svetovno gospodarstvo, opozarjajo v ILO. Stopnja brezposelnosti se je v državah evroobmočja od leta 2010 povečala za več kot polovico, brezposelnih pa je več kot tri milijone mladih, starih med 15 in 24 let. Več kot tretjina delovno aktivnega prebivalstva je ali brez zaposlitve ali je izključena s trga dela, vse bolj pa se povečuje dolgotrajna brezposelnost. Medtem ko so se s to težavo doslej najbolj ukvarjale južnoevropske države, se z vse bolj zaostrenimi razmerami na trgu dela srečujejo tudi v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Luksemburgu in na Malti, še ugotavljajo analitiki.",0
"V & V Logistika v stečaju Družba Skupina Viator & Vektor je pretekli petek po več mesecih na ljubljansko okrožno sodišče vložila predlog za prisilno poravnavo. Vložitev predloga za prisilno poravnavo je predsednik uprave in največji lastnik Viator & Vektorja Zdenko Pavček potrdil, podrobnosti pa ni razkril. Uspeh prisilne poravnave Skupine Viator & Vektor bo sicer odvisen od dogovora o reprogramu posojil, čeprav banke kot ločitvene upnice o prisilni poravnavi ne bodo glasovale, o njej namreč odločajo le navadni upniki, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih. Po informacijah časnika Dnevnik se bo odločilni krog pogajanj z bankami začel v prihodnjih dneh. Banke lani poleti vsem družbam iz skupine Viator & Vektor niso želele reprogramirati obveznosti, ki naj bi po zadnjih javno dostopnih podatkih konec leta 2010 znašale več kot 200 milijonov evrov. Reprogram so banke pogojevale z dokapitalizacijo. V & V Logistika v stečaju Ena izmed družb v skupini, Viator & Vektor Logistika, je zaradi neuspeha reprograma posojil že poleti razglasila plačilno nesposobnost, stečajni postopek pa je stekel septembra. Skupina Viator & Vektor obsega družbo Skupina Viator & Vektor ter povezana podjetja. V Sloveniji so povezana podjetja Viator & Vektor Logistika, Viator & Vektor Storitve, Sistemska tehnika, Sistemska tehnika Armas, Tovarna vozil Maribor, TT - TrgoTehna, Izletnik Celje, Integral, Integral in Koratur, v tujini pa podjetja na Hrvaškem, v Srbiji, BiH-u, Makedoniji, Romuniji in na Češkem.",0
"Slabša dostopnost do posojil in ciprska kriza sta glavna razloga za to, da se je poslabšalo razpoloženje v podjetjih evrskega območja V Evropski komisiji pravijo, da so podjetjem precej upadla naročila. To nakazuje, da je povpraševanje po dobrinah šibko, kar je slab znak za gospodarstvo evrskega območja v prihodnjih mesecih Poslabšanje indeksa gospodarske klime v aprilu kaže, da se recesija v evrskem območju nadaljuje tudi v drugem letošnjem četrtletju. Ne le to. Celo poglablja se. Indeks je z minus 0,75 padel na minus 0,93 točke, ugotavlja Evropska komisija. Poslabšanje je dodaten pritisk na Evropsko centralno banko naj ta v četrtek zniža temeljno obrestno mero. Močno poslabšanje v storitvenem sektorju Indeks zaupanja v industriji se je aprila iz minus 12,3 poslabšal na minus 13,8 točke, v storitvenem sektorju pa z minus sedem na minus 11,1 točke. Poslabšanje v industriji je bilo pričakovano, v storitvenem sektorju pa ne. Omenjeno je slaba novica za evropski BDP, saj ga večino ustvarimo ravno s storitvami.",0
"Ljubljana - Guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je včeraj nakazal, da se banka v boju proti dolžniški krizi pripravlja na intenzivnejše posredovanje na trgih. Prvi pogoj pa je zaveza evropskih voditeljev k večjemu nadzoru nad državnimi proračuni in poglobljenemu finančnemu sodelovanju vseh držav območja evra. Strah, da bi dolžniška kriza prestopila svoj okvir in postala nova svetovna finančna kriza, je že pred tem spodbudil največje centralne banke k ukrepanju. Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed), ECB ter centralne banke Japonske, Velike Britanije, Švice in Kanade so namreč sklenile dogovor, ki bo zagotavljal likvidnost finančnih institucij v teh negotovih časih in služil kot zdravilo proti strahu finančnih trgov. Ukrep je na las podoben tistemu iz prejšnje svetovne krize leta 2008 - svetovnim centralnim bankam namreč omogoča cenejše in neomejeno sposojanje Fedovih dolarjev in je uperjen proti morebitnem kreditnem krču, ko si tudi banke ne bi več posojale med seboj. S svojo akcijo so centralne banke le dokazale, da se zavedajo potencialnih nevarnosti nove krize in so pripravljene zavihati rokave v boju proti njej. A Draghi se zaveda, da bodo za dolgotrajne rešitve potrebni dodatni ukrepi. ""Menim, da mora ekonomska in monetarna unija sprejeti nov 'fiskalni pakt', ki bi pomenil korenito spremembo sedanjih fiskalnih pravil vključno z zavezami, ki so jih vlade območja evra že podale,"" je dejal Draghi. Ali bi takšen pakt državam povrnila tako kratkoročno kot dolgoročno kredibilnost v očeh trgov je težko napovedati, a Draghi meni, da je treba ukrepati korak za korakom ""in fiskalni pakt je zagotovo najpomembnejši začetni element"". Po besedah Ollija Rehna, evropskega komisarja za denarne zadeve, se čas izteka, saj naj bi imela Evropa za rešitev evra le še dober teden časa. Naslednji petek bodo namreč evropski voditelji skušali najti konsenz pri ključnih ukrepih, ki bi pomenili dodatno finančno povezanost, ta pa bi omogočila izdatnejšo pomoč s strani ECB. Slednja naj bi dan pred tem, torej v četrtek, na zastoj gospodarske rasti odgovorila z nadaljnjim znižanjem ključne obrestne mere. Draghi je namreč dejal, da so tveganja za dodatni padec gospodarskih aktivnosti na območju evra spet močno povišana. jan.bratanic@dnevnik.si",1
"Koper - Skupina Istrabenz je po popravljenih revidiranih podatkih, ki jih je družba danes objavila na spletni strani Ljubljanske borze, lani ustvarila 221,1 milijona evrov čiste izgube (prej 220,8 milijona evrov), medtem ko so leta 2007 zabeležili 116,4 milijona evrov čistega dobička. Prihodki od prodaje so se zvišali za devet odstotkov na 661,7 milijona evrov. Izguba na ravni skupine je posledica izgube v holdinški družbi Istrabenz v višini 222,1 milijona evrov, ta pa je nastala zaradi slabitve finančnih naložb. Odhodki za slabitve finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo, znašajo skupaj 214,9 milijona evrov. Največji znesek slabitve je nastal s slabitvijo delnic družbe Petrol, in sicer v višini 196,7 milijona evrov. Višina ugotovljene izgube v holdinški družbi za leto 2008 je povzročila padec kapitala družbe na 8,2 milijona evrov, ki je konec leta 2007 znašal 346,5 milijona evrov. S tem je padel na raven, ko je družba Istrabenz dolžna začeti izvajati postopke skladno z določili zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Neto poslovna sredstva skupine Istrabenz so konec leta 2008 znašala 1,03 milijarde evrov, kar je 14 odstotkov manj kot konec leta 2007. Lastniški kapital skupine Istrabenz znaša 94,7 milijona evrov, finančni dolg pa 930,3 milijona evrov (po sprva objavljenih podatkih 929,3 milijona evrov). Neto dolg skupine je medtem znašal 679,6 milijona evrov. Poslovni prihodki skupine Istrabenz so sicer lani dosegli 677,6 milijona evrov, osem odstotkov več kot v letu 2007 ter 14 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Višji prihodki so po pojasnilih uprave predvsem rezultat rasti prodaje na področju prodaje elektrike, plinov ter prehrane. Ustvarjeni dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 42,4 milijona evrov. To predstavlja 23-odstotno rast glede na leto 2007 (po prvih podatkih je bila rast 27-odstotna) ter 14-odstotno preseganje poslovnega načrta (prej osemodstotno). Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa je lani znašal 85 milijonov evrov, kar je za 13 odstotkov več kot leto prej (prej dobrih deset) in dva odstotka nad načrti (po prvih podatkih je bilo skladno z načrti).",0
"Ljubljana - Slovenijo je lani obiskalo 2,7 milijona turistov ali osem odstotkov več kot leto prej, bilo pa je tudi 8,2 milijona prenočitev, kar je sedem odstotkov več kot leta 2006 in precej bolje od napovedi. Takšna je bila po včeraj objavljenih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije lanska turistična bera. Dimitrij Piciga, prvi mož Slovenske turistične organizacije, je z njo zadovoljen. ""Lepo je imeti pred seboj podatke o odlični turistični sezoni, za katero so zaslužni tako turistično gospodarstvo kot vsi delavci v turizmu in gostinstvu,"" je povedal ob odprtju turističnega sejma v Ljubljani. Med najbolj pozitivnimi premiki je Piciga poudaril preseženo magično mejo osmih milijonov ustvarjenih nočitev in dejstvo, da so statistični kazalniki za vse tri naše paradne turistične trge - Italijo, Avstrijo in Nemčijo - po več letih znova pozitivni. To pa ne velja za Veliko Britanijo, od koder je lani prišlo k nam pet odstotkov manj gostov kot leta 2006. Zakaj? ""Slovenijo so ob njenem vstopu v EU in prevzemanju evra zaznavali kot nekaj novega in svežega. Prvi val zanimanja je za nami, zdaj se sprašujejo, kaj lahko pri nas še počnejo poleg ogleda Bleda in dvodnevnega postanka v Ljubljani. Po drugi strani se držijo za glavo, da morajo dve uri potovati iz katerega od britanskih mest do letališča v Londonu, ki je edino povezano s Slovenijo,"" odgovarja Piciga. Hkrati prizna: ""Ne zatiskamo si oči pred tem, da je mogoče tudi promocijo bolje izpeljati."" Razvoj letalskega turizma je ena od prednostnih nalog Slovenije, vendar je Marjan Hribar, generalni direktor direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, kritičen do edinega domačega letalskega prevoznika Adrie Airways. ""Z njenimi razvojnimi projekti ne moremo biti zadovoljni, saj ni sledila trendom, ki smo jih dosegli v slovenskem turizmu. Zavedamo se, da ima Adria Airways več stebrov poslovanja in da je turizem le eden od njih, želimo pa si, da bi tudi tukaj naredila korak naprej,"" pravi Hribar.",1
"Poslovni objekt Imparo je moderna zgradba na izjemni lokaciji v poslovni coni Vič v Ljubljani. Leži blizu dveh avtocestnih izvozov in v neposredni bližini igrišča za golf. Investitor Imparo, d. o. o., kupcem ponuja šestodstotni popust, tako da je cena kvadratnega metra brez DDV od 1.799 evrov dalje. Poslovna stavba že ima kar nekaj lastnikov. Kakovost gradnje in privlačnost lokacijo sta prepoznali tudi dve ugledni podjetji. V objekt sta se namreč pred kratkim vselila slovenski proizvajalec izpušnih sistemov Akrapovič in mednarodna družba KSB . Podjetjem, ki iščejo poslovne prostore, so na voljo od 150 do 360 kvadratnih metrov velike enote, ki jih lahko kupijo ali najamejo. Podjetja lahko prilagajajo tlorise Poslovna stavba Imparo je zasnovana kot poslovni objekt višjega kakovostnega razreda. Sestavlja jo pet etaž: klet, pritličje, dve nadstropji in mansarda. Vsi prostori so naravno osvetljeni in zračeni. Nekatere poslovne enote imajo lastno ložo, ki se navezuje na čajno kuhinjo. V pritličju so skladiščno-prodajni prostori in en gostinski lokal. Klet je skoraj izključno namenjena parkiranju lastnikov poslovnih prostorov. Projektanti so zasnovali različne površine poslovnih prostorov. Podjetjem, ki iščejo poslovne prostore, so tako na voljo od 150 do 360 kvadratnih metrov velike enote, ki jih lahko kupijo ali najamejo. Prostori imajo dnevno osvetlitev, in sicer z dveh strani, obrnjeni pa so proti vzhodu ali zahodu. Tako je celoten objekt enakomerno osvetljen, naravna svetloba pa prodre globoko v prostor. Pomembno je tudi, da lahko kupci oziroma najemniki posamezne enote združijo ali jim spremenijo namembnost. Imparo, d. o. o., ki je na Viču zgradil moderno poslovno stavbo Imparo, je pred kratkim za šest odstotkov znižal cene. Energetsko učinkovita stavba V današnjem času je energetska učinkovitost eden najpomembnejših dejavnikov, na podlagi katerih se podjetja odločajo za nakup ali najem poslovnih prostorov. Zato naj poudarimo, da ima fasada poslovne stavbe Imparo 19-centimetrski sloj toplotne izolacije, s čimer toplotna izolativnost dvakrat presega predpisane vrednosti. To in drugi elementi stavbo uvrščajo med nizkoenergijske. Energetsko varčno sta izvedena tudi sistema ogrevanja in hlajenja, tako da je za ogrevanje na leto potrebnih 17 kilovatnih ur toplote na kvadratni meter uporabne površine, kar je zgolj tretjina predpisane vrednosti za poslovne stavbe. Fasada poslovne stavbe Imparo ima 19-centimetrski sloj toplotne izolacije, s čimer toplotna izolativnost za dvakrat presega predpisane vrednosti.",1
"Ljubljana - Potem ko je vstop v mobilno telefonijo napovedal Telemach, je tudi mariborski Amis včeraj uradno razkril, da se podaja na omenjeno področje. Novinarjem je namreč posredoval vabilo na predstavitev storitve AmisMobil v prihodnjem tednu. V svet mobilne telefonije se bo podal v sodelovanju s Simobilom. Amis bo tako s pomočjo drugega največjega mobilnega operaterja v Sloveniji svojo ponudbo telefonije, interneta in televizije okrepil še z mobilno telefonijo. To mu bo omogočilo, da po vzoru več drugih ponudnikov telekomunikacijskih storitev ponudi tako imenovani četverček storitev. Pri tem pojasnjujejo, da bodo paketom iz Simobilove ponudbe dodali dodatne ugodnosti za svoje naročnike, v kratkem pa naj bi ponujali tudi dostop do televizijskih vsebin prek mobilnih naprav. Kot je decembra v pogovoru za Dnevnik razkril direktor Telemacha Marko Šter, bo tudi omenjeni kabelski operater že v nekaj tednih vstopil v mobilno telefonijo. Neuradno bo uporabljal infrastrukturo Tušmobila.",1
"Šolski minister obžaluje, da ni ujel sestanka. Sindikalisti razočarani nad njegovim odnosom do socialnega dialoga. Predstavniki konfederacije sindikatov javnega sektorja, konfederacije Pergam in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije so ministra za izobraževanje Žigo Turka danes zaman čakali, da jim predstavi krizne koordinacije. Turk je nato v izjavi za medije dejal, da je diskusija v parlamentu trajala dlje, kot so predvidevali, zato sestanka žal ni ujel. Minister Turk je pojasnil, da je moral biti prisoten na seji DZ, na kateri so poslanci obravnavali novelo zakona o visokem šolstvu, saj je moral odgovarjati na vprašanja in se vključevati v diskusijo. ""Ta pa je trajala dlje, kot smo predvidevali, saj se je zavlekla na skoraj pet ur in pol, zato žal nisem ujel tega sestanka,"" je dejal Turk, ki upa, da se bodo s sindikati na sestanku krizne koordinacije dobili do konca tedna. Kot je še razložil, tehnično iščejo termin za srečanje, saj je prepričan, da je ""volja za srečanje na vseh straneh"". Danes mu je udeležbo na sestanku preprečila ""višja sila"", saj je parlament nadrejen ministru, je dejal. Vabilo za torek Turk je sindikate povabil na sestanek v torek oziroma dan zatem, ko so sindikalni predstavniki delovne skupine za pripravo socialnega sporazuma 2012-2016 na novinarski konferenci poudarili, da ne nameravajo pristati na zamenjavo socialnega dialoga s t. i. kriznimi koordinacijami, kot jih po novem predvideva ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, še manj pa da pristajajo na vlogo grešnega kozla za zastali socialni dialog v okviru socialnega sporazuma 2012-2016. A so bili na sindikalni strani ponovno razočarani nad odnosom ministrstva oziroma ministra Turka do pomembnosti socialnega dialoga, kajti minister se na sestanku ni pojavil, so še zapisali.",0
"Nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel naj bi prejel opomin pred odpovedjo delovnega razmerja. Razlog: Nastopanje v javnosti brez soglasja zunanjega ministrstva. Po pisanju časnik Dnevnik je Rupel prav zaradi tega doslej prejel že dva opomina. Na zunanjem ministrstvu zadeve niso želeli komentirati, saj je postopek v teku. Zadeve pa za zurnal24.si ni želel komentirati niti Rupel. ""Se opravičujem, sedaj ne morem govoriti,"" je dejal Rupel. Da razmišljajo o morebitnih nadaljnjih ukrepih proti Ruplu, je sicer zunanji minister Samuel Žbogar napovedal že marca, potem ko je Rupel v pismu tujim veleposlanikom v Sloveniji analiziral razmere v Sloveniji in pri tem med drugim ocenil, da je slovensko sonce zakrilo nekaj oblakov ter da Slovenija ni prekinila s svojo težavno preteklostjo. Dodatno naj bi Žbogarja razjezili tudi Ruplovi redni nastopi proti arbitražnemu sporazumu v času pred junijskim referendumom. Takrat je med drugim prišlo celo do soočenja, na katerem je Žbogar arbitražni sporazum zagovarjal, Rupel pa je ostro nastopil proti njemu, ob sklicevanju na zanesljive vire piše Dnevnik. Rupel je sicer kritike na račun reševanja vprašanja meje s Hrvaško in delovanja MZZ ter tudi na račun predsednika republike Danila Türka izrekel v več medijih in oddajah, še piše Dnevnik. Pri tem kot odmevnega izpostavi lanski Vroči stol, v katerem je Rupel dejstvo, da ga Türk ni imenoval za veleposlanika, označil kot ""zanikanje tega, kar se je v Sloveniji zgodilo v zadnjih 20 letih"".",0
"Šempeter pri Gorici - Šempetrska Iskra Avtoelektrika je z ameriško korporacijo Nexteer Automotive sklenila posel za dobavo elektromotorjev za servo volane v vrednosti 240 milijonov evrov. Redna proizvodnja se bo začela sredi leta 2013, pogodbo pa so sklenili za 14 let. Projekt predstavlja za Iskro Avtoelektriko velik uspeh na obetavnem tržnem segmentu avtomobilske industrije, ki se mu v prihodnje na globalni ravni obeta precejšnja rast, je družba objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Kot Nexteerjev razvojni dobavitelj postaja Iskra Avtoelektrika ena izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev motorjev za električne servo volanske sisteme. Projekt bo zahteval 30 novih zaposlitev. V Iskri Avtoelektriki v ta namen v prihodnjih letih uvajajo tudi nove naprednejše tehnologije izdelave motorjev. Skupina pa s tem uresničuje strategijo uvajanja projektov z višjo dodano vrednostjo s področja tako imenovanih zelenih tehnologij, pri katerih je cilj učinkovita raba energije in zmanjševanje škodljivih vplivov v okolje. Iskrin elektromotor v primerjavi s klasičnimi krtačnimi motorji vse bolj prodira na trg zaradi številnih prednosti. Te se kažejo predvsem v tišjem delovanju, daljši življenjski dobi ter večji moči in navoru. To pa se odraža v večji učinkovitosti in udobju, ki so ga deležni vozniki, ter prihranku pri porabi goriva, ki znaša tudi do pol litra na 100 kilometrov prevožene poti. O tem poslu so spregovorili na sredini seji nadzornega sveta Iskre Avtoelektrike, uprava pa je predstavila tudi poslovanje družbe v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Nadzorniki so podaljšali mandat Stanku Čokelcu v revizijski komisiji nadzornega sveta kot neodvisnemu zunanjemu strokovnjaku.",1
"Ljubljana - Slovensko elektroenergetsko omrežje se lahko že prihodnje leto znajde v obratovalnih težavah. Poleti 2009 bo namreč avstrijski Verbund APG končal gradnjo 95 kilometrov dolgega daljnovoda med Gradiščanskim in Kainachtalom na avstrijskem Štajerskem, s čimer bodo severni sosedi končali načrtovano 380-kilovoltno zanko. V Elesu tako že prihodnje leto pričakujejo povečan pritisk presežkov električne energije iz poljskih in čeških elektrarn ter nemških vetrnih polj, ki jih bo po njihovem mnenju ""zelo težko obvladovati"". ""Priključitev nove povezave s severa do Kainachtala v Avstriji, ki je s 400-kilovoltnim daljnovodom povezan z Mariborom, bo lahko preobremenila obstoječa daljnovoda Podlog-Beričevo in Beričevo-Divača, posledično pa tudi povezave z Italijo,"" opozarja prof. dr. Ferdinand Gubina z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. ""Tržne pogodbe so že privedle do velikih obremenitev naših 400-kilovoltnih daljnovodov. Pri preobremenitvi daljnovoda deluje njegova zaščita in ga izklopi. To pa lahko za elektroenergetski sistem predstavlja veliko motnjo, ker se preobremenitev v trenutku preseli na preostale daljnovode, kar lahko povzroči njihov izpad in posledično razpad sistema ter električni mrk,"" je pojasnil Gubina. V Elesu priznavajo, da so razlog za povečano nevarnost motenj v omrežju v prihodnjem letu kronične zamude pri postopkih za gradnjo daljnovodov. Že aprila je ministrstvo za okolje in prostor zavrglo vlogo Elesa za izdajo gradbenega dovoljenja za 400-kilovoltni daljnovod med Beričevim in Krškim, ki bi razbremenil za zdaj edino daljnovodno povezavo med zahodom in vzhodom Slovenije. V birokratskih mlinih sta za zdaj tudi preostala daljnovoda nacionalnega pomena. Medtem ko naj bi ministrstvo za okolje in Eles državni prostorski načrt za povezavo z Madžarsko (Cirkovce-Pince) javno razgrnila še letos, pa za daljnovod Okroglo-Videm (Italija) ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Andrej Vizjak, po dostopnih podatkih še ni izdalo energetskega dovoljenja. Kaj lahko torej stori Eles? ""Po vklopu novega avstrijskega daljnovoda bo imel zelo malo vzvodov za obvladovanje položaja, zato lahko pričakujemo občasne motnje v oskrbi. Preobremenitve bi lahko omilila le gradnja daljnovodov Krško-Beričevo in Okroglo-Videm, ki pa se nista še niti začela graditi. V pomoč bi lahko bil prečni transformator v Divači, s katerim se lahko do določene mere omejuje moč na vodu,"" odgovarja Gubina. Siemens bo sicer Elesu omenjeni transformator, za katerega je podjetje, ki ga vodi Vitoslav Türk, plačalo 44 milijonov evrov (od tega skoraj vse s predujmom), dobavil čez približno tri leta. Ob tem, ko se zatika pri zapletenih in dolgotrajnih upravnih postopkih, velja poudariti, da ima Eles na voljo več kot dovolj denarja za gradnjo. To javno podjetje je namreč v zadnjih dveh letih skupaj pridelalo več kot 50 milijonov čistega dobička, resolucija o nacionalnih razvojnih projektih pa stroške modernizacije slovenskega električnega omrežja do leta 2012 ocenjuje na 103 milijone evrov.",0
"Tekmovanje je ljubljanskemu podjetju prineslo stike z različnimi potencialnimi strankami oziroma partnerji. Na podlagi prvih pogovorov se že kaže možnost skupnega nastopa na trgu v ZDA in v Evropi Ljubljansko informacijsko tehnološko (IT) podjetje Xlab je pred kratkim s svojim sklopom rešitev zmagalo na tekmovanju Nasa World Wind Europa Challenge. Slednje je potekalo pod okriljem ameriške vesoljske agencije Nasa, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Luka Mulej, ki se v Xlabu ukvarja s poslovnim razvojem. Začetki razvoja Xlabove rešitve sicer segajo v leto 2008, ko so v Xlabu začeli uporabljati odprtokodno Nasino programsko ogrodje World Wind, ki omogoča vizualizacijo in obdelavo geografskih podatkov. Lani so se nato prijavili na omenjeno tekmovanje in dotlej razvite rešitve prilagodili za potrebe tekmovanja, na katerem se je v zaključnem delu pretekli teden v Firencah pomerilo osem ekip. Nasa je s tekmovanjem želela priti do informacij, kdo vse in na kakšen način uporablja njihove rešitve, ter hkrati priti do izboljšav, ki povečajo uporabnost Nasinega orodja World Wind. Za tekmovanje razvite rešitve so potem prav tako odprtokodne oziroma dostopne tudi drugim uporabnikom, Nasa naj bi tako v kratkem svoje rešitve nadgradila tudi z Xlabovimi izboljšavami, kot sta bolj realističen prikaz in pohitritev izrisa vektorskih podatkov. Kaže se možnost skupnega nastopa na trgu ZDA Xlab na čelu z glavnimi razvijalci zmagovalne rešitve Vitom Čučkom, Marjanom Šterkom, Markom Praprotnikom in Gregorjem Bergincem je za zmago prejel priznanje, poleg tega pa predvsem veliko referenco. Nasino orodje namreč uporabljajo številne ameriške nevladne in vladne organizacije. Tekmovanje je Xlabu prineslo tudi stike z različnimi potencialnimi strankami oziroma partnerji. Na podlagi prvih pogovorov se že kaže možnost skupnega nastopa s kakšnim ameriškim partnerjem tako na trgu ZDA kot nato tudi v Evropi. Xlab je sicer na istem programskem jedru v zadnjih letih vzporedno razvil več orodij za različne ciljne uporabnike, ki jih trži pod blagovno znamko Gaea+. Med uporabniki njihovih orodij so denimo slovenska uprava za zaščito in reševanje, Planinska zveza Slovenije, Skupnost občin Slovenije, nekatere gasilske brigade. Orodje za občine denimo omogoča uporabnikom 3D-prikaz načrtovanih novih objektov ali infrastrukture v obstoječem okolju, kot so nakupovalni centri, stanovanjska naselja, ceste, ter njihov vpliv na obstoječe objekte (v primeru nakupovalnega centra npr. podatek o osenčenosti sosednjih objektov). Nadgrajujejo osnovno vizualizacijo površja Zemlje Gaea+ je orodje za tridimenzionalno (3D) vizualizacijo z možnostjo prilagoditev in predelav glede na potrebe in želje posameznih skupin uporabnikov. Omogoča predstavitev neomejenih količin poljubnih geografsko označenih podatkov v obliki slojev, ki nadgrajujejo osnovno vizualizacijo površja Zemlje z zbirko vsebinsko sorodnih podatkov. Xlab je razvojno IT-podjetje z okrog 70 zaposlenimi in z močnim raziskovalnim zaledjem na področju t.i. porazdeljenih sistemov. Razvijajo napredno programsko opremo za komunikacijo in sodelovanje preko interneta in visokotehnološke rešitve za potrebe medicine. Xlab je tudi član Tehnološkega parka Ljubljana.",1
"Posledice. Tudi če je izvršba neupravičena, se lahko za bančne stroške praviloma obrišete pod nosom. Naša bralka je po prejemu opomina pred izvršbo plačala izvorno položnico za nepravilno parkiranje v Ljubljani. Kljub plačilu ji je banka pobrala denar z računa. Denar je sicer bralka dobila nazaj, ne pa tudi 33 evrov bančnih stroškov izvršbe. Banka pravi, da je storitev opravila, Davčna uprava RS (Durs), da Mestna občina Ljubljana (MOL) ni preklicala izvršbe, MOL pa, da bančnih stroškov ne vračajo, saj je bil plačilni nalog pravnomočen in zato upravičeno predan v izterjavo. “Če kršitelj poravna globo na naš račun, potem v najkrajšem možnem času opravimo preklic davčne izvršbe,” pravijo na MOL. Vsak mesec sicer dobijo okrog deset zahtevkov za vračilo denarja, ker kršitelji trdijo, da so globo plačali pred izvršbo, vendar nekateri nato podatkov za vračilo denarja ne sporočijo. Plačajte raje opomin Opominu, ki ga izda Durs, je priložena položnica. V opominu so navedeni podatki o računu in sklicu, kamor je treba nakazati dolg. Če pa je dolg poravnan po prvotni položnici za prekršek, ki jo je izdal drug organ, Durs o plačilu nima podatka, dokler ga predlagatelj zahtevka za izvršbo o tem ne obvesti. Zato kljub poravnanemu dolgu začnejo postopek davčne izvršbe. Durs zato svetuje, naj dolžnik ob prejemu opomina pri plačilu dolga uporabi podatke o računu in sklicu, ki so navedeni v opominu. Če je sklep o davčni izvršbi že izdan, pa mora dolžnik poravnati tudi stroške izvršbe in bančnih storitev. Če napako v postopku davčne izvršbe stori Durs, stroške povrne, če predlog za začetek izvršbe ne bi smel biti poslan v izterjavo (ob prejetem plačilu), pa je odgovoren predlagatelj izvršbe, pravijo na Dursu.",0
"Slovenijo bi utegnile doleteti nove podražitve hrane. Zaradi suše in požarov v Rusiji, ki so cene pšenice pognali v nebo, naj bi se podražil kruh. Dežujejo pa tudi napovedi o možnih podražitvah drugih prehrambenih izdelkov, predvsem mesa. Slovenijo bi utegnile doleteti nove podražitve hrane. Zaradi suše in požarov v Rusiji, ki so cene pšenice pognali v nebo, naj bi se podražil kruh. Dežujejo pa tudi napovedi o možnih podražitvah drugih prehrambenih izdelkov, predvsem mesa.",0
"Ocene vezane na položaj države Bonitetna agencija Standard & Poor s je dolgoročno bonitetno oceno Skupine Triglav znižala za eno stopnjo z A- na BBB+ . Razlog za znižanje ocene je padec bonitetne ocene Republike Slovenije za eno stopnjo z A na A- , ki jo je 12. februarja letos izdal S&P. Ta namreč skladno s svojo metodologijo ugotavlja zmanjšano zmožnost države, da zagotovi izredno pomoč Skupini Triglav kot družbi v njeni večinski lasti, če bi jo ta potrebovala, pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav. Hkrati S&P ocenjuje, da bo Skupina Triglav kljub poslabšanemu javnofinančnemu in gospodarskemu stanju v državi ostala stabilna in bo v letu 2013 okrepila svoj kapitalski položaj ter ohranila stabilne rezultate poslovanja. Pozitivna srednjeročna pa napoved pomeni, da bi S&P lahko zvišal bonitetno oceno Skupine Triglav, če bo ta še naprej poslovala s trdnim kapitalskim položajem in stabilnimi rezultati poslovanja.",0
"Poslovanje v prvih treh četrtletjih Skupina Mercator je v devetmesečju ustvarila dobri dve milijardi evrov čistih prihodkov iz prodaje ter ustvarila 17,6 milijona evrov izgube. Prihodki iz prodaje so bili pri dobrih dveh milijardah evrov za 3,6 odstotka manjši kot v istem obdobju lani, so sporočili iz podjetja. Manjši prihodki so predvsem posledica slabše prodaje tekstilnih in tehničnih izdelkov ter manjših prihodkov v Sloveniji in na Hrvaškem. Prihodki so se zmanjšali tudi zaradi prestrukturiranja podjetja izstop z albanskega in bolgarskega trga, zapiranje neučinkovitih prodajnih enot in zmanjševanje prodajnih površin. Po besedah podjetja uspešno poteka tudi proces zmanjševanja stroškov, saj so prihranki v vrednosti 27,4 milijona evrov v prvih devetih mesecih leta presegli celoletne prihranke, načrtovane za leto 2013. Največ so prihranili pri materialnih stroških in stroških storitev. Skupina je v tem času zmanjšala tudi svojo zadolženost za 29,7 milijona evrov, na 994,3 milijona evrov. V omenjenem obdobju je skupina poslovala s 17,6 milijona evrov izgube, ki je manjša od izgube, ustvarjene v primerljivem obdobju lani. Od tega so v tretjem četrtletju ustvarili 2,4 milijona evrov izgube.",0
"Znano je, da imajo živali izredno pozitiven vpliv na zdravje in počutje ljudi. Ameriški znanstveniki so z eno od svojih raziskav ugotovili, da so lastniki hišnih ljubljenčkov srečnejši in tudi njihovo psihofizično zdravje naj bi bilo boljše od ostalih. Z raziskavo so dokazali, da se pri lastnikih malih živali krepi občutek samospoštovanja, hkrati pa se izboljšuje tudi samo zdravstveno stanje. Študija je pokazala, da so ljudje, ki imajo doma hišnega ljubljenčka, veliko bolj fizično aktivni, kar pa je koristno tudi v boju z odvečnimi kilogrami. Druženje z živalmi je sodelujočim v raziskavi pomagalo v trenutkih, ko so se počutili osamljeni ali so bili nesrečni, nekateri od njih pa so ob tem prišli celo do spoznanja, kaj je smisel njihovega življenja. Za vas smo pripravili nekaj simpatičnih posnetkov živali, ki vas bodo pomirili in spravili v dobro voljo.",1
"Generalna direktorica Dursa Mojca Centa Šircelj je odstopila zaradi sodb sodišča Evropske unije, je prepričan pravnik Rok Snežič, s čimer pa se ne strinja njen predhodnik Ivan Simič. A bolj kot ugibanja o odstopu je pomembno, ali bo sodba spremenila dosedanjo prakso in kaj sploh prinaša. Generalna direktorica Dursa Mojca Centa Šircelj je odstopila zaradi sodb sodišča Evropske unije, ki je razsodilo, da pravica do odbitka DDV ostaja in da mora goljufije v primeru tako imenovanih missing traderjev ugotavljati Durs, je prepričan pravnik Rok Snežič. Drugačnega mnenja je nekdanji direktor Dursa Ivan Simič, ki odstopa ne povezuje s sodbami, temveč z množico drugih dogodkov. V vsej tej zgodbi pa je bolj kot odstop Šircljeve pomembna sama sodba, ki naj bi odpravila nepravilnosti na Dursu. Ta namreč zdaj od podjetij, ki jim ne uspe dokazati, da niso vedela, da poslujejo z missing traderji (podjetji, ki ne plačujejo DDV-ja), zahteva plačilo davka, čeprav so tega že plačali svojim poslovnim partnerjem. ""Durs mora dokazovati goljufije"" V skladu z zakonodajo bi praksa morala biti drugačna. Durs bi moral dokazovati, da so podjetja vedela, da poslujejo z missing traderji, in šele nato od njih terjati denar, čemur je pritrdilo tudi sodišče EU. ""Toda v Sloveniji so davčni zavezanci do zdaj bili v podrejenem položaju. Davčni inšpektor je sam odločal in še zmeraj sam odloča o vsem, čeprav bi v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZDavp-2 moral dokazati dejstva, na katerih temelji odločba. Ni kontradiktornosti. Dokazi davčnega zavezanca praviloma ne veljajo. Še dobro, da imamo evropsko sodišče. Vprašanje je le, ali bo Slovenija spoštovala to sodbo evropskega sodišča, saj davčni organ lahko tudi to sodbo tolmači drugače, kot je to že storil v primeru sodbe evropskega sodišča številka C-439/04 z dne 6. julija 2006, v zadevi Axel Kittel,"" sodbo komentira Simič. Ob tem dodaja, da odločbo Dursa ponavadi potrdita tudi drugostopenjski organ in upravno sodišče, podjetja pa ostanejo obsojena na propad. Bomo znova plačevali kazni? Sloveniji se zaradi te prakse obetajo tožbe in povračilo davka z zamudnimi obrestmi podjetjem, ki so davek že poravnala. ""Govorimo o več 10 milijonih zneskih, ki jih je davčna uprava na podlagi diskrecijske pravice obračunala zavezancem in s pomočjo določbe 'pritožba ne zadrži izvršbe' prisilno izterjala od zavezancev. S tem dejanjem je marsikdaj povzročila prepad oziroma stečaj podjetja,"" opozarja Snežič. Sodbe sodišča Evropske unije so namreč zavezujoče, če jih država ne bo upoštevala, pa jo lahko poleg odškodnin in tožb doletijo še kazni. Ker bo šel denar vnovič iz žepov davkoplačevalcev, Snežič opozarja, da bi morali uvesti odškodninsko odgovornost vodilnih na Dursu. Za pojasnila smo se obrnili tudi na Durs. Odgovore še čakamo.",0
"Bilančna vsota skupine ostaja nespremenjena Banka in celotna skupina sta imeli lani zaradi več oslabitev in rezervacij izgubo. Izguba matice je dosegla 83,9 milijona evrov, na ravni skupina pa je bila 81,1 milijona evrov. Lansko izgubo NKBM-ja za 83,9 milijona evrov so v primerjavi z letom 2010 povzročile za 90 milijonov evrov večje oslabitve in rezervacije. Čiste obresti so bile na medletni ravni nižje za 10,8 milijona evrov, čiste provizije za 6,4 milijona evrov, drugi čisti poslovni dobički oziroma izgube pa za 6,7 milijona evrov. Dobiček banke pred oslabitvami in rezervacijami je sicer znašal 54,2 milijona evrov. Bilančna vsota NKBM-a je konec lanskega leta znašala 4,8 milijarde evrov oz. za 4,6 milijona evrov več kot leto prej. Negativno je lani poslovala tudi skupina NKBM, ki je leto končala z 81,1 milijona evrov čiste izgube. Skupina je lani oblikovala oslabitve in rezervacije za 175,4 milijona evra. Bilančna vsota skupine je lani ostala na ravni iz leta 2010. Kapitalska ustreznost je konec leta 2011 znašala 11,47 odstotka, raven temeljnega kapitala za izračun kapitalske ustreznosti pa 421,6 milijona evrov oziroma 7,5 odstotka več kot ob koncu leta 2010.",0
"Ameriški trgi so ob odprtju stagnirali, zdaj pa delnice podjetij rastejo Zaključek trgovanja Dow Jones + 0,89 % Nasdaq + 2,35 % S & P 500 + 1,29 % Na ameriških borzah se je poznalo, da Evropska unija vse bolj stremi, k izboljšanim ukrepom, ki bi zaustavile naraščanje finančne krize. Vsi trije največji indeksi so trgovanje zaključili pozitivno. McDonald's je kljub dobremu začetku zaključil negativno. Njegova delnica se je ustavila pri vrednosti 92,01, kar je 0,34 odstotne točke manj. Napredovala so predvsem tehnološka podjetja. Microsoft (0,11 odstotka), Cisco Systems (0,92 odstotka), Hewlett-Packard Company Common (2,52 odstotka), Intel Corporation (2,33 odstotka) in Exxon Mobil Corporation Common (0,05 odstotka). Nekaj več kot štiri odstotke je pridobila tudi Bank of America. Stanje ob 20:30 Dow Jones + 1,03 % S & P 500 + 1,42 % Nasdaq + + 2,48 Vsi največji ameriški indeksi se nahajajo v zelenem, prav tako tudi rastejo cene zlata in nafte. Slednja pridobiva 4,89 odstotka, zlato pa 0,91 odstotka. Poskočila je tudi Bank of America, in sicer za 1,24 odstotka, tako kot tudi Lloyds z visokih 6,15 odstotka. Apple beleži pozitivnih 3,12 odstotka, General Motors 2,87 odstotka, McDonald's pa pada z 0,39 odstotka.",1
"Po anonimnem pismu, o katerem poročata Delo in Slovenske novice, naj bi bili organizatorji protestov v Mariboru Saša Pelko, Marko Pigac in Matej Špehar, začetni koordinator požigov radarjev v Mariboru pa Rok Peče, brat Saša Pečeta. Marko Pigac, Rok Peče in Matej Špehar vpletenost zanikajo. Objava anonimnega pisma, v katerem so navedeni domnevni organizatorji protestov, je sprožila val solidarnosti na omrežjih Facebook in Twitter. Vse več državljanov zdaj v statusu na svojem profilu sporoča: ""Jaz sem organizator protestov v Mariboru"". Drugi jim pritrjujejo in posameznikom s tem statusom denimo sporočajo: ""Podpiramo te pri organizaciji"" ali pa zatrjujejo: ""Ne, jaz sem!"". Glede Pelka anonimno pismo po navedbah obeh časopisov pravi, da je lastnik in direktor podjetja Mediasplet. Bil naj bi nekdanji član strank AS in pozneje Zares, na svetniških volitvah v Mariboru pa naj bi bil eden izmed elektorjev. ""Volitev se je udeležil z majico z napisom Gotof je! v času, ko še nihče ni imel teh majic, saj so jih kasneje natisnili. Vsaj desetletje je znan in aktiven na slovenski internetni sceni. Je dober prijatelj spletnih koordinatorjev Marka Pigaca in Mateja Špeharja,"" pravi anonimka. Pigac je po navedbah anonimnega pisma dolgoletni fotograf, ki deluje za različne medije. ""Je lastnik spletnega portala Pigac.si, ki zagotavlja fotografski material, pripravlja posnetke in skrbi za informiranje novinarjev. Sodi med tiste, ki so zavajali, češ da so policiste napadale Viole. Njegova vloga je, da pripravlja fotomontaže in jih distribuira."" Špehar strokovnjak za Facebook Za Špeharja pa pismo navaja, da je najbolj znan slovenski strokovnjak za Facebook. ""Je bivši novinar Radia Hit in prijatelj Saša Pelka. Na zadnjih mariborskih demonstracijah je na spletni strani Livestream organiziral prenos demonstracij z mariborskega trga v živo,"" je zapisano. Začetnik požigov naj bi bil Peče Pismo še navaja, da je bil začetni koordinator požigov radarjev Rok Peče, operativno pa so jih ""izvajali mariborski fantje, ki so nekoč posnemali ameriško različico oddaje JackAss"". Vsi zanikajo udeležbo Pigac je v izjavi za javnost zapisal, da ni nikjer nikogar hujskal ali kakorkoli podpihoval h kaznivim dejanjem in da ne vodi spletne strane ""Franc Kangler naj odstopi kot župan Maribora"". ""Sem le fotoreporter, najboljši v svoji branži - prav tako veljam za tistega, ki ima ekskluzivne zgodbe iz Maribora - ki na svojem osebnem Facebook profilu realno poroča in javnost obvešča o stanju v Mariboru,"" je zapisal. Dodal je še, da ne želi, da se ga povezuje z Violami, in navedel, da se Viole kot organizirana navijaška skupina tudi po njihovih lastnih navedbah niso udeležile nobenih dosedanjih protestov. Tudi mariborski mestni svetnik Rok Peče kategorično zanika, da bi imel karkoli s požigi radarjev. Kot pravi, ga žalosti, da sliši take stvari. ""Vem, da sem trn v peti nekomu, nisem si pa mislil, da sem tako velik,"" je dejal.",0
"Gradnja novih hiš in stanovanj v ZDA se je januarja v primerjavi z decembrom lani znižala za 16,8 odstotka, na 466.000 enot. Poročilo ameriškega ministrstva za trgovino ugotavlja, da je gradnja novih stanovanj in hiš januarja v primerjavi z mesecem poprej najbolj padla v severovzhodni regiji ZDA, in sicer za 42,9 odstotka. Na srednjem zahodu je padla za 29,3 odstotka, na jugu za 12,8 odstotka, na zahodu pa za 6,4 odstotka. Podatki kažejo na nadaljevanje stanovanjske krize. Ameriški gradbeniki so januarja lani začeli postavljati temelje za 906.200 hiš in stanovanj, kar je občutno manj kot leta 2007, ko so začeli delati na 1,36 milijona stanovanjskih objektih. Analitiki so pričakovali, da bo obseg gradenj nazadoval na približno 530.000 enot, ne pa na 466.000 enot. Kot ocenjujejo, podatki kažejo na nadaljevanje stanovanjske krize, ta je tudi glavni vir sedanje finančne in gospodarske krize, ki jo poskuša administracija predsednika Baracka Obame rešiti s stimulacijskim paketom in ukrepi za oživitev kreditnih trgov. Znižalo se je tudi število prošenj za izdajo gradbenih dovoljenj, in sicer za 4,8 odstotka, na letno prilagojeno raven 521.000 enot. Lani je bilo v postopku zaplembe stanovanjskih nepremičnin dva milijona Američanov, banka Credit Suisse pa napoveduje, da se številka lahko v naslednjih letih povzpne do 10 milijonov.",0
"Nesreči na tirih. V Mariboru kriv strojevodja, v Puconcih voznik. ""Bila je napaka strojevodje,"" Igor Hribar iz Slovenskih železnic (SŽ) pojasnjuje ugotovitve posebne komisije o vzroku januarske nesreče. Spomnimo, na železniškem prehodu ob mariborski bolnišnici je vlak trčil v voznico avtomobila, ki je zapeljala na železniški prehod ob odprtih zapornicah. Voznica je bila lažje poškodovana. ""To se je zgodilo zaradi napake pri zaviranju,"" je ugotovila komisija SŽ, ki ni ugotovila nobene napake na stroju ali signalni napravi. Kakšna napaka se je zgodila pri zaviranju, komisija ni ugotavljala. ""Možno je, da je premalo zavrl ali pa da je začel zavirati prepozno,"" pravi Hribar. Kakšne bodo za strojevodjo posledice napake, bo pokazal disciplinski postopek, ki je bil sprožen zoper njega. ""Do izteka disciplinskega postopka lahko svoje delo opravlja normalno. Dejstvo je, da ni bil pod vplivom alkohola in da zoper njega zaradi te nesreče ne teče kazenski postopek,"" dodaja Hribar. Po navadi se za takšne napake kršitelju izreče denarna kazen v višini od pet do deset odstotkov bruto plače za obdobje od enega meseca naprej. Umrl pred nesrečo ""Z obdukcijo je bilo ugotovljeno, da voznik avtomobila ni umrl zaradi posledic prometne nesreče, ampak naravne smrti,"" pravi Jožef Prša s Policijske uprave Murska Sobota o prometni nesreči konec februarja, ko je na železniškem prehodu v Puconcih tovorni vlak trčil v avtomobil. Na kraju nesreče sta umrla 68-letni voznik in njegova 66-letna sopotnica, komisija SŽ pa je ugotovila: ""Nesreča se je zgodila zaradi krivde voznika, ki ni upošteval cestnoprometnih predpisov in je pri prečkanju nivojskega prehoda zapeljal mimo spuščenih polzapornic.""",0
"Na današnji dan obeležujemo svetovni dan pravice vedeti. Pravica vedeti in z njo povezana pravica do informacij javnega značaja je ključno sredstvo za doseganje odprtega, preglednega in odgovornega delovanja javne uprave, ob svetovnem dnevu opozarjajo pri ministrstvu za notranje zadeve. Podlago za ponovno uporabo informacij in podatkov javnega sektorja je dala evropska direktiva, v zakon o dostopu do informacij javnega značaja pa so bile določbe omenjene direktive prenesene leta 2005, so spomnili pri ministrstvu. Ob tej priložnosti so pri ministrstvu poudarili, da je s pravico dostopa do informacij javnega značaja in s pojmom odprte uprave, tesno povezana pravica do ponovne uporabe informacij in podatkov javnega sektorja. ""Danes si težko predstavljamo življenje brez navigacijskih naprav, pametnih aplikacij, spletnih enciklopedij in podobnega. Mnoge digitalne storitve in produkti so nastali prav na osnovi podatkov javnega sektorja, pogosto so javne institucije te podatke dale na voljo zasebnemu sektorju za ponovno uporabo,"" so sporočili iz notranjega ministrstva. Ob svetovnem dnevu pravice vedeti želi ministrstvo opozoriti, da so javne institucije v skladu z namenom omenjenega zakona in evropsko direktivo dolžne aktivno spodbujati ponovno uporabo podatkov, s katerimi razpolagajo, kar pomeni, da čim več potencialno zanimivih splošno dostopnih informacij spletno objavijo, kolikor je mogoče v odprtih formatih, in ponudijo javnosti za ponovno uporabo. Ob tej priložnosti pa pri ministrstvu za 11. oktober v svojih prostorih pripravljajo posvet na temo odprtih podatkov z naslovom Digitalna Agenda in odpiranje podatkov javnega sektorja. Med govorci na posvetu bodo med drugim notranji minister Gregor Virant, namestnik generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in medije pri Evropski Komisiji Zoran Stančič in informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Slednja pa je ob današnjem svetovnem dnevu spomnila, da je letos minilo deset let od sprejetja zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki je po njenih besedah veliko prispeval pri zagotavljanju pravice vedeti.",1
"Obisk iz leta v leto pada Trgovci na prvi januarski ponedeljek novega leta začenjajo zimske razprodaje, ko znižajo cene tekstila, obutve in športne opreme. Mnoge trgovine svoja vrata prvi dan razprodaj odpirajo nekoliko prej kot sicer, trgovci pa bodo izdelke ponujali po do 50 odstotkov nižjih cenah. Obisk zimskih razprodaj zaradi decembrskih popustov sicer iz leta v leto upada. Nad spoštovanjem zakona bedi Tržni inšpektorat RS Objava o razprodaji mora vsebovati podatek o vrsti blaga, ki je znižano, odstotek znižanja in čas trajanja razprodaje, znižano blago pa mora biti označeno s ceno pred znižanjem in ceno po njem. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu npr. od 10 do 50 odstotkov, mora najvišji odstotek znižanja vsebovati najmanj četrtino vrednosti vsega blaga na razprodaji, so dejali na Tržnem inšpektoratu RS. V skladu z uredbo se lahko zimske razprodaje začnejo prvi ponedeljek v januarju in lahko trajajo največ 60 dni. Tudi letos bo za zaščito kupcev skrbela tržna inšpekcija, ki bo skrbela za spoštovanje zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zlasti praksami zavajajočega oglaševanja. Če vam nekaj ni všeč ... Tržni inšpektorat potrošnike tudi opozarja na razlikovanje med zahtevki zaradi napake na izdelku in zamenjavo izdelka, ker ta kupcu ni všeč. Izdelka brez napake namreč trgovec ni dolžan zamenjati oz. vrniti kupnine, razen če je to obljubil.",1
"Na Obali po nacionalnih podatkih 264 splavov na leto, na Goriškem 167. Pri nas čakalnih dob za splav ni, v Italiji so se ponekod že podvojile. Vzrok za to je predvsem kriza. “Za umetno prekinitev nosečnosti se najpogosteje odločajo ženske, ki že imajo dva otroka in tiste, ki nenačrtovano zanosijo kmalu po porodu. Za oceno vpliva krize na povečanje števila splavov pa bo treba še malo počakati. Zanjo je za zdaj malo prezgodaj,” pravi Tomislav Vitezica, ginekolog koprskega zdravstvenega doma (njegova ambulanta skrbi za šest tisoč žensk). Nacionalni podatki o tem, da je v Obalno-kraški regiji kar za 58 odstotkov več splavov kot na Goriškem, ga presenečajo in si jih ne zna prav dobro razložiti. “Fai-da-te” splavi Splavi v lastni režiji. Italijanski ginekologi opažajo povečanje števila splavov “fai-da-te” med imigrantskim delom populacije. Ženske jemljejo tablete, ki vsebujejo prostaglandine (tkivni hormon) – te sicer v zdravstvu uporabljajo za sprožanje umetnih popadkov – in se z njihovo pomočjo znebijo ploda. Ta praksa pa je povezana s strahom, da bi jih oblasti zaradi nelegalnega bivanja v državi prek posega v bolnišnici odkrile. Kontracepcija. Ena od najboljših kontracepcijskih sredstev za “zrele” ženske je mirena, Slovenija je ena od redkih držav, kjer je ta maternični vložek brezplačen, v Avstriji stane dobrih 500 evrov. Čakalna doba se je podvojila V Italiji pa zdravniki že ugotavljajo, da se število umetno prekinjenih nosečnosti, za katere se ženske odločajo zaradi finančnih težav, povečuje. Podatki iz nekaterih italijanskih bolnišnic so že skorajda alarmantni, v milanski kliniki Mangiagalli, v kateri opravijo 1.700 prekinitev nosečnosti na leto in je na tem področju prva v regiji, se je čakalna doba za splav podvojila – s šestih čakalnih dni na 12. Basilio Tiso, direktor omenjene bolnišnice, ugotavlja, da pomanjkanje denarja bistveno vpliva na odločitev, ali otroka obdržati ali ne. “Še leto in pol nazaj so bile razmere povsem drugačne, spopadali smo se s pravim baby boomom,” pravi Tiso za enega od italijanskih spletnih medijev. Število zahtev po splavu se je alarmantno povečalo in jih v kliniki, kjer običajno opravijo po 40 splavov na teden, že težko dohajajo. Glavni razlog je recesija. “To je žalostna resnica. Ena od treh žensk, ki prihajajo na splav, nam zatrjuje, da se za prekinitev nosečnosti odloča, ker nima stalne zaposlitve. Uradna statistika teh dejstev še ni zaznala, za splav se sicer odločajo tako pari kot samske ženske. Razlog pa so višji življenjski stroški in službe, ki so zaradi recesije ogrožene ali pa so ljudje zaposleni le za določen čas,” dodaja direktor. Statistika zamuja Ker zdravstvena statistika v Italiji podobno kot pri nas za aktualnimi razmerami caplja s precejšnjo zamudo, obstajajo uradni podatki le za leto 2007. Ti pa kažejo, da je 12 odstotkov žensk, ki splavijo, brezposelnih, tri odstotke predstavljajo iskalke zaposlitve, desetina je študentk in 12 odstotkov gospodinj.",0
"Odločitev. Upravljalci plaž na Obali so se pritožili zaradi prepovedi pobiranja vstopnin. Inšpektorat za okolje je avgusta lani prepovedal zaračunavanje vstopnine za kopanje v morju na naravnih kopališčih. Tako je odločil po pritožbah kopalcev, saj zakon o vodah določa, da mora biti dostop do morja prost. Upravljalci plaž so se pritožili in zdaj čakajo na odgovor. “Ljudje se ne zavedajo, da vsi stroški vzdrževanja in urejanja plaž padejo na upravljalca,” opozarja Miran Gaspari iz Krkinega Talasa v Strunjanu. Upravljalci oškodovani Razlaga. Če vstopnine ne zaračuna, je imetnik vodne pravice oškodovan na račun uporabnikov plažnih storitev, uporabniki storitev pa obogateni na njegov račun. Zato je zakon o vodah določil izjemo v tretjem odstavku 125. člena, ko je pobiranje vstopnine za kopanje dopustno in zakonito. Vstopnina pokrije stroške V družbi Hoteli Bernardin, ki upravlja plaže v Simonovem zalivu in dve na Bernardinu, pa opozarjajo, da jim zakon o vodah kot imetnikom vodne pravice dovoljuje zaračunavati in pobirati vstopnino za kopanje, če je za njeno izvajanje zgrajen objekt. “Če želi imetnik vodne pravice – to je pravice zavezanca, da lahko organizira kopališče – to izvajati skladno z vsemi predpisi, mora imeti zgrajene objekte, hkrati pa mora opravljati storitve, ki so povezane z velikimi mesečnimi stroški. Glede na to mora biti imetnik vodne pravice upravičen do povračila stroškov v zvezi z opravljenimi storitvami, hkrati pa so uporabniki te storitve dolžni plačati – kar se izrazi prek plačila vstopnine,” utemeljujejo pritožbo.",0
"Stroški so bili v tem mandatu nižji za 40 odstotkov, so se na očitke predsedniškega kandidata Milana Zvera odzvali v uradu predsednika republike. V uradu predsednika republike na navedbe predsedniškega kandidata Milana Zvera, da je bila najvišja poraba sredstev urada leta 2008, v času predsednika Danila Türka, odgovarjajo, da so se skupni stroški delovanja urada v tem mandatu znižali za okoli 40 odstotkov. Stroški leta 2008 pa so bili višji tudi na račun predsedovanja EU, poudarjajo v uradu. Skupni stroški delovanja urada so se v tem mandatu predsednika republike znižali za okoli 40 odstotkov, če primerjamo porabo v letu 2008 in porabo, ki je predvidena do konca letošnjega leta, navajajo v uradu predsednika republike. S tem je proračun po njihovih navedbah že zmanjšan na raven iz let 2002 in 2003. Glede na odobrena sredstva pa je urad v tem mandatu prihranil okrog dva milijona evrov, so zapisali v odzivu na današnje besede Zvera. Kandidat SDS in NSi na jesenskih predsedniških volitvah Milan Zver je namreč na današnji novinarski konferenci izrazil prepričanje, da bi se dalo pri stroških za delovanje urada predsednika republike prihraniti in da je urad to v času krize tudi dolžan storiti. Ob tem v uradu pojasnjujejo, da so bili stroški leta 2008 nekoliko višji tudi na račun predsedovanja EU, ko je imel predsednik republike določene obveznosti iz tega naslova. Poznejši stroški so se znižali tako pri materialnih stroških, kamor se štejejo tudi potni stroški, sredstva za reprezentanco, odlikovanja, sredstva za delovanje infrastrukture urada, kot tudi pri investicijah in investicijskem vzdrževanju, so zapisali. Bistvena racionalizacija naj ne bi bila mogoča Sicer pa je po njihovih navedbah proračun urada predsednika republike za letošnje leto za skoraj 19 odstotkov nižji od proračuna za leto 2011, tako da je bilo temu treba prilagoditi tudi delovanje predsednika republike in urada. Največja proračunska postavka so plače zaposlenih (65 odstotkov proračuna), sledijo fiksni materialni stroški (18 odstotkov), preostanek (okoli 15 odstotkov) pa je namenjen delovanju predsednika republike ter investicijam (dva odstotka). Hkrati napovedujejo, da bodo tudi v okviru odobrenih sredstev do konca leta skušali najti način, da bi privarčevali javna sredstva. Kljub temu pa brez znatnega posega v izvajanje funkcije predsednika ter brez večjega odpuščanja zaposlenih v uradu ni več mogoče bistveno bolj racionalizirati poslovanja urada, so še zapisali.",1
"Postopek za izvršbo tako umaknjen Zvon ena holding je v četrtek popoldne v celoti poplačal dolg Dravskim elektrarnam Maribor, ki je znašal devet milijonov evrov. Zvon ena je zraven poplačal še obresti. Direktor DEM-a Vilijem Pozeb je dejal, da so umaknili predlog za izvršbo, s katerim so želeli izterjati dolg, in zgodba je zanje končana. Kot je znano, je leta 2007 takratni direktor DEM-a Damijan Koletnik Zvonu ena odobril posojilo 21 milijonov evrov. 12 milijonov evrov je Zvon poplačal junija lani, drugi del pa bi moral v skladu z dogovorom plačati do konca leta. 4,5 milijona evrov do konca septembra, še 4,5 milijona evrov pa do konca decembra, a je Zvon ena DEM-u ostal dolžan devet milijonov evrov. Dravske elektrarne so zato na sodišču sprožile postopek za izvršbo, poleg tega pa so razpolagali tudi z nekaj več kot 26.000 delnicami NLB-ja in delnicami dveh skladov iz BiH-a, s katerimi je Zvon ena zavaroval svoje posojilo, a so bile garancije nižje od posojila. Z delnicami zdaj znova lahko razpolaga Zvon ena. Zvon ena holding bo položaj reševal s prodajami Od kod Zvonu ena denar za poplačilo dolga, pristojni ne želijo povedati. Predsednik uprave Simon Zdolšek je dejal, da jim je denar posodila finančna institucija, in ne banka. Posojilo so zavarovali z deleži, ki so vredni okoli 20 milijonov evrov, za povračilo dolga pa niso prodali nobene naložbe, je še dejal Zdolšek. Zvon ena holding, ki je v lasti Gospodarstva rast, to pa je v lasti Mariborske nadškofije, je lani nameril 56 milijonov evrov čiste izgube. Nadzorni svet, ki se je pretekli teden seznanil s težkim položajem družbe, je upravi naročil, naj sprejme vse potrebne ukrepe za normalno poslovanje v najkrajšem mogočem času. Stečaj se sicer upravi ne zdi realen, saj ocenjujejo, da je vrednost njihovega premoženja tolikšna, da zadostuje poplačilu vseh dolgov. K izboljšanju položaja pa naj bi pripomogle prodaje nekaterih deležev, predvsem v T-2, razmišljajo pa tudi o prodaji deležev v Heliosu, Petrolu, Abanki, Cinkarni Celje in drugih družbah.",1
"Ljubljana - Glavna težava pri vseh razpravah o tako imenovani tajkunizaciji slovenskega gospodarstva je po mnenju generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča v tem, da se skušajo zadeve urediti transparentno za nazaj. Meni, da večjega rezultata ne bodo prinesle. ""Vprašanje je, če bo poslovno okolje zaradi tega res kaj bolj transparentno,"" je ocenil na včerajšnji novinarski konferenci ob nedavni podelitvi reprezentativnosti zbornici. Po njegovem je prišlo do ""absurdne situacije"", ko tisti, ki bi morali urejati zakonodajo na tem področju, govorijo, kako zakonodaja ni urejena. ""Kolikor je meni znano, so vsi tisti, ki so zdaj na tapeti, upoštevali zakonodajo,"" je dejal in poudaril, da je ključni pogoj pregledno poslovno okolje.",0
"V soboto se je pet potapljačev s poškodbo hrbtenjače iz Slovenije in Hrvaške potopilo pod led Rudniškega jezera v Kočevju. Gre za prvo tovrstno dejanje na svetu. Doslej je bilo potapljanje za ljudi s poškodbo hrbtenjače omejeno le na toplejša okolja, je zapisal Branko Ravnak iz Mednarodne zveze IAHD Adriatic. Akcija pod okriljem te zveze je služila tudi zbiranju podatkov. Raziskovalno delo je ekipa pod vodstvom Žareta Finderla in zdravnice Urške Gajšek začela z meritvami temperature, pritiska, pulza ter saturacije oziroma nasičenosti s kisikom, in nadaljevala z meritvami srčne funkcije ob potopih ljudi s poškodbo hrbtenjače v vodo, ki je imela 4 stopinje Celzija, še sporoča Rabnak. Dodaja, da prvi neuradni rezultati kažejo, da ob dobri pripravi na potop potapljači s poškodbo hrbtenjače niso nič manj ogroženi kot vsi ostali rekreativni potapljači, vendar bo treba na podrobnejše rezultati počakati. Pod led so se potopili Damjan Peklar, Klaudija Poropat, Aleš Povše, Peter Majcen in Ivo Lovrenović. ""Prehiteli večje in bogatejše"" Prvi neuradni rezultati kažejo, da ob dobri pripravi na potop potapljači s poškodbo hrbtenjače niso nič manj ogroženi kot vsi ostali rekreativni potapljači, vendar bo treba na podrobnejše rezultati počakati. Celotna ekipa je štela skoraj trideset članov in je bila sestavljena iz predstavnikov Plavalnega kluba Slovenske Konjice, PK Ponirka iz Kočevja, pripadnikov Slovenske vojske, Civilne zaščite in članov PGD Šalka vas. ""V odličnih pogojih jim je uspelo na novo postaviti meje rekreativnega potapljanja za ljudi s poškodbo hrbtenjače, s čimer so Slovenci še bolj utrdili svetovni primat v potapljanju za ljudi s poškodbo hrbtenjače in prehiteli večje in bogatejše,"" so še zapisali v sporočilu za javnost.",1
"Vodja trženja pri družbi Transferwise Britanska prestolnica kot svetovna finančna, medijska ali umetniška metropola je vselej zelo izzivalna. In ker se bistri in podjetni Slovenci ne zmenijo za meje ali ovire, pač pa je njihova želja po uspehu in uveljavitvi močnejša kot kadar koli, je Londončan že dve leti tudi Ervin Strnišnik, podjetnik, soustanovitelj znanega spletnega radia RadioNula.com in strokovnjak za spletno trženje. _____________________________________________ Ervin, prihajate iz Ljubljane oziroma iz Domžal. Kako to, da ste se znašli v Londonu, in kaj je trenutno vaše delovno področje? V London sem se preselil zato, ker sem iskal nove izzive. Profesionalno pot sem začel v državni upravi, nadaljeval kot podjetnik in se nato leta 2010 odločil, da bom šel poiskat nekaj novega. Zaneslo me je v London, tu sem poznal nekaj ljudi. Ta znanstva so mi zelo pomagala pri aklimatizaciji. Začel sem delati za podjetje PeerIndex, to je start-up podjetje z zelo zanimivim produktom. PeerIndex meri vpliv ljudi na splet, predvsem na socialnih omrežjih, to je na Facebooku, Twitterju, na Linkedlnu in tudi na drugih. S PeerIndexom sem sodeloval leto dni, nato pa sem se odloči, da se bom pridružil drugi firmi, drugemu start-upu, kjer sem še zdaj. To podjetje se imenuje TransferWise, to je servis oziroma finančna ustanova za mednarodni prenos denarja. Banke pri prenosu denarja zaračunavajo velike provizije, TransferWise pa je s svojim inovativnim pristopom tem storitvam zelo znižal ceno. Banke za tovrstne transakcije v povprečju zaračunavajo 5-odstotno provizijo, TransferWise pa le 0,5-odstotno. Za zdaj uživam, dobro se počutim in upam, da bom tu v Londonu ostal tudi v prihodnje. Če se vrneva še malce k slovenskemu delu vaše poklicne poti. Delo v državni upravi in nato vstop med podjetnike - še zlasti ta podjetniška doba ima nadvse zanimivo postajo, ki je “prava postaja”, tj. radijska postaja, kajne? Res je. Kot sem že omenil, začel sem v državni upravi, na ministrstvu za javno upravo, na oddelku za informatiko. Zatem sem s še nekaj poslovnimi partnerji sodeloval pri ustanovitvi podjetja HotALot, ki se ga morda nekateri bralci spomnijo kot izdajatelja časopisa Blogorola. V tem glasilu smo objavljali le blogarske prispevke, v nasprotju z drugimi mediji, ki objavljajo novinarske. Ob koncu leta 2008 je prišla pod Alpe ta zloglasna recesija. Takrat smo bili primorani to podjetje zapreti. Nato sem se pridružil podjetju svojih znancev, to je Mimovrste. Mimovrste.com, kot vsi vemo, je največja spletna trgovina v Sloveniji. Tam sem delal v službi za trženje. Nato sem se odpravil v London. Omeniti bi želel še en projekt, na katerega sem zelo ponosen. S prijateljem Ozrenom, ki še vedno živi v Ljubljani, sva leta 2008 ustanovila spletni radio, to je RadioNula.com. Ta nekomercialni radio še vedno oddaja, brez oglasov, a s poslušalstvom z vsega sveta. Morda je zanimiv podatek, da ima RadioNula.com mesečno med 20.000 in 30.000 obiski, to pomeni prav toliko poslušalcev. RadioNula.com je bil kot poseben gost pred tedni povabljen tudi na Mednarodni radijski festival v Zürichu. In, če smem, še enkrat k tistim “novim izzivom”, ki so tako zelo udomačena fraza, ko je govor o ambicijah posameznika. Najbrž se oba strinjava, da ti novi izzivi ne pomenijo, da je v Sloveniji vse slabo in da je, nasprotno, v Londonu vse bleščeče?Nikakor. Mogoče še prej to preden sem se preselil v London, v tem mestu sploh še nisem bil. Res je, da sem prej dosti potoval in obiskal vse celine, razen Avstralije in Južne Amerike. Vselej sem imel željo po tem, da bi pa nekoč tudi živel v tujini, čeprav je res, da v preteklosti nisem imel nobene predstave o tem, kaj to dejansko pomeni. Idealiziral sem tujino, podobno, kot se v Sloveniji pogosto sliši “Veš, pa bi šel ven.” V resnici pa je ravno to, da ne veš, kaj selitev na tuje prinese - to je posrečeno, to je nekakšen poseben ideal. Ko se izseliš iz Slovenije, doma pustiš vse družino, prijatelje, ožje prijatelje, s katerimi imaš poseben odnos, okolje, v katerem se počutiš dobro, zapustiš ta comfort zone območje udobja, op.. In začeti moraš na novo. Ena izmed slovenskih značilnosti je tudi ta, da se tam vsi poznamo. V takem okolju si ni težko ustvariti širokega kroga poznanstev. Drugače je v metropoli, kakršna je London. Tu si ni enostavno ustvariti mreže poznanstev, stikov, in to z ničle. To odkrito povem vsakomur. Po tistih začetnih nekaj mesecih navdušenja in, pravzaprav, turizma, sledi realnost. Ko se zaveš, da si preseljen, v tujem okolju, in se soočiš s tem, da je treba od tu naprej. Pristala sva na točki, ki bi jo lahko označila kot naredi-ali-pusti. Nenazadnje skočiti na letalo in se vrniti, ni težavno. Kaj je torej tisto, kar vas je v prav tistem trenutku obdržalo tu? Vsekakor London. Uživam, na primer, v kulinarični raznolikosti, ki jo ponuja. Vsak dan imam za kosilo hrano z drugega konca sveta. Kulturni dogodki, glasbeni še posebej. Tu jih je nešteto. Kar bi bil v Ljubljani, na primer, koncert leta - je tu na sporedu dnevno. In multikulturnost Londona. Ta je res očarljiva. Grede poklicnega udejstvovanja pa takole. Delujem na področju “digitalnega marketinga”, in dejansko šele tu opaziš, da imaš svet na dlani. Kar naenkrat se dogovarjaš z največjimi, najvplivnejšimi svetovnimi mediji, nato največjimi spletnimi podjetji, kar jih je. Tu v Londonu se moj adresar, preprosto povedano, vsak dan polni s kontakti ljudi, ki so največji in najpomembnejši igralci na parketu, če smem uporabiti to prispodobo. In to je silovit magnet. Ta me drži tu in obenem obeta tudi za prihodnost. Kakšni pa so odnosi v podjetju, ki je že znano po svetu? Najverjetneje vas veseli tudi spremljanje njegovega razvoja, rast celotnega okolja start-upov in podobno? Vsekakor. Podjetje TransferWise sta ustanovila dva Estonca, živeča v Londonu. Zamisel za dejavnost podjetja je izšla iz osebnih potreb. Eden izmed ustanoviteljev je prejemal plačo v evrih, drugi v funtih. Oba sta imela stroške na obeh koncih Evrope. In če bi si valuti izmenjala med sabo, bi s tem porabila precej manj, kot pa sta ga, ko sta za to storitev naprošala banko. In premostitev teh težav ali peer-to-peer servis za prenos denarja je enako TransferWise. Drugače pa je bilo sprva še kar bridko spoznanje, da se tu v službah dela do 18. ure ali pa še dlje. Tu so zahteve delodajalca večje, rečem, kar občutno večje kot v Sloveniji. Praznikov ali prostih dni je bistveno manj. V službo se vozim z javnim prevozom, in ta pot v eno smer traja nič manj kot 45 minut. To so stvari, ki jih je treba vzeti v zakup. Po drugi strani pa je res, da je plačilo boljše kot v Sloveniji, obenem pa je standard tu višji, se pravi, stvari so tu dražje. Tu ste del mednarodnega tima. Ta nehomogenost izvora sodelavcev pa se mora izničiti. Kako se ustvarja primerno ali spodbudno delovno vzdušje? Gibljem se v start-up krogih. Moja zamisel je bila že prej, da bi želel delovati v takem okolju. Berlin, še zlasti pa London sta v tem pogledu najhitreje razvijajoča se. Ob tem bi dodal še, da start-up okolje tu podpirajo britanska vlada in lokalne, torej mestne oblasti. Ta se namensko razvija v vzhodnem delu Londona oziroma v predelu Shoreditch. Njegov simbol pa sta na neki način krožišče in postaja podzemne železnice, imenovana Old Street. Tu je stičišče te kulture, tega gibanja. In tu sem želel delovati, saj sem prej o tem veliko bral in podobno. Zdaj, ko sem tu, sem še bolj prepričan, da sem se odločil pravilno. Zdi se mi, da bi se morala taka okolja razvijati tudi v Sloveniji, in to veliko hitreje, kot se. Predvsem s pomočjo države. Saj ni več dvomov, podjetja tega tipa bodo v prihodnosti ustvarjala delovna mesta in z davki bogatila državne blagajne. Kar omenjate, so tako imenovana podjetja, ki proizvajajo produkte z visoko dodano vrednostjo. O teh tudi v Sloveniji slišimo veliko. Vsi politiki govorijo podobno, toda tu se zdi, da se njihove napovedi in obljube udejanjajo hitro, pri nas doma pa počasneje. Lahko še na malo preprostejši način razčlenite oziroma opišete njihove dejavnosti? To so visokotehnološka podjetja, bodisi internetne družbe bodisi novi mediji, ali pa neke nove disruptivne ideje, ki postanejo poslovna rešitev - taka je tudi dejavnost podjetja TransferWise. Gre za to, da se po stoletni prevladi bank zdaj pojavljajo nove možnosti, drugačne zamisli ali rešitve. Ne le v finančnem sektorju, ampak tudi v vseh drugih dejavnostih. Ob koncu nam, prosim, razkrijte še to klasično vprašanje, tj., kako v Londonu izrabite skop prosti čas, ki ga imate najbrž na voljo le ob koncih tedna? Ja. Ko ne delam, kdaj je že to? No, koncerte sem že omenil, z veseljem obiščem kako galerijo. Obiskal sem tudi že nekaj slavnih nogometnih stadionov in si ogledal nekaj tekem razvpite angleške Premier lige. Se pa najdem tudi s prijatelji, saj tu tudi Slovencev mojih let ne manjka. A, še to. Revijo, mesečnik z naslovom Monocle rad prebiram in ga priporočam v branje tudi drugim. Matjaž Ambrožič, London",1
"Klanu, ki velja za najvplivnejšega in najbolj okrutnega v okviru Camorre so zasegli več kot 60 nepremičnin, hiš, vilo in podjetja Italijanska protimafijska policija je v boju proti organiziranemu kriminalu zabeležila nov uspeh, saj naj bi šefu enega od mafijskih klanov neapeljske mafijske združbe Camorra zasegli premoženje v vrednosti 110 milijonov evrov. Policija je Salvatoreju Belforteju, ki je trenutno v zaporu, zasegla več kot 60 nepremičnin, med katerimi so hiše z več deset stanovanji, luksuzna vila z več kot 4 tisoč kvadratnimi metri površine, zemljišča in podjetja. Za vse te naložbe je svoje ime posodil nek italijanski podjetnik. Klan Belforte je del klana Casalesi, ki velja za najvplivnejšega in najbolj okrutnega v okviru Camorre. Po mnenju policije klan vodi kriminalno dejavnost v mestu Caserte v bližini Neaplja. Na širšem območju mesta naj bi nadzoroval predvsem trgovanje z drogami in orožjem, pa tudi prostitucijo.",0
"Frankfurt - Največji svetovni kemični koncern BASF je v zadnjem lanskem četrtletju ponovno posloval z dobičkom, čemur so botrovali obsežni varčevalni ukrepi ter okrevanje svetovnega gospodarstva. BASF je v trimesečju od oktobra do decembra lani ustvaril 455 milijonov evrov dobička ter s tem pozitivno presenetil analitike. Nemški kemični velikan je v zadnjem lanskem četrtletju vknjižil 13,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je osem odstotkov manj kot v enakem obdobju leto poprej. Kljub temu je ustvaril dobiček, medtem ko je v zadnjih treh mesecih leta 2008 zabeležil 313 milijonov evrov izgube. Po objavi poslovnih rezultatov so se delnice koncerna na frankfurtski borzi okrepile za štiri odstotke, poroča ameriška tiskovna agencija AP. BASF se je v letih 2008 in 2009 soočal s krepkim upadom povpraševanja po svojih proizvodih, v zadnjih mesecih pa v koncernu zaznavajo rahlo izboljšanje razmer, predvsem na azijskih trgih. V družbi so izpostavili tudi svoj hiter in odločen odziv na izbruh svetovne gospodarske krize ter za letošnje leto napovedali rast prihodkov od prodaje ter občutno povečanje dobička pred davki. Kljub izboljšanju razmer v BASF zagotavljajo, da bodo nadaljevali s programom prestrukturiranja. Odpuščanja sicer niso omenjali, so pa že v preteklosti napovedali, da bo delo v prihodnjih treh letih izgubilo več tisoč zaposlenih po vsem svetu, potem ko bo koncern dokončno prevzel švicarsko kemijsko družbo Ciba. BASF je 5,1 milijarde vreden nakup Cibe sklenil v letu 2008.",1
"V sklopu tako imenovanega rožnatega oktobra oziroma svetovnega meseca boja proti raku je predstavnike nevladnih organizacij sprejel predsednik državnega zbora France Cukjati. Ta jih je pozdravil v sklopu posebne slovesnosti, na kateri so bili poleg poslancev, članov vlade in diplomatskega zbora tudi predstavniki Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, Društva onkoloških bolnikov Slovenije in Zveze slovenskih društev za boj proti raku. Po Cukjatijevih besedah naj bi ""veselje do življenja"", o katerem se v zadnjem času v Sloveniji veliko govori, vključevalo tudi ""veselje do življenja sočloveka oziroma do tistega življenja, za katerega se sočlovek morda bori"". Poudaril je, da je prav, da je bolezen, kot je rak, ki spada med večje globalne težave, predstavljena tudi v državnem zboru, saj je ""državni zbor mesto, kjer se težave popularizirajo in pridejo na svetlo"", je še dodal predsednik državnega zbora. Prav takšno ozaveščanje je po Cukjatijevem mnenju naloga državnega zbora, ki želi, da se na tak način spregovori tudi o stiskah onkoloških bolnikov, in sicer z namenom osveščanja celotne družbe o problematiki. Proti raku se da uspešno boriti Rak dojk - roza pentlja obleka BOBO Na to, da se da proti raku uspešno boriti, je opozorila predsednica društva onkoloških bolnikov Marija Vegel-Pirc. © BOBO Navzoče je nagovorila tudi predsednica društva onkoloških bolnikov Marija Vegel-Pirc, ki je dejala, da želi društvo opozoriti na vrednoto življenja in pokazati, da se lahko tudi proti raku uspešno borimo in ga obvladamo, če ga dovolj zgodaj odkrijemo, zagotovimo optimalno zdravljenje in celostno rehabilitacijo. Dodala je še, da v društvu pričakujejo, da bo Slovenija kmalu sprejela nacionalni program nadzorovanja raka. Ob tej priložnosti je bil v državnem zboru dobrodelni koncert z naslovom Za novo upanje, ki ga je izvajal Parlament Dixie band.",1
"Največji spletni brskalnik opozarja, da je vse več vladnih pritiskov na politično vsebino na spletu V zadnjih šestih mesecih je število pritiskov za odstranitev politične vsebine s seznamov spletnih iskanj postalo alarmantno, Googlovo poročilo povzema britanski Guardian. Spletni velikan poudarja predvsem dejstvo, da gre povečini za pritiske iz zahodnih demokracij, ki nimajo tradicije spletne cenzure. Kanada: Oblasti so zahteve odstranitev videa s portala YouTube, ki prikazuje uriniranje po kanadskem potnem listu. Google je zahtevo zavrnil Španija: Oblasti so zahtevale odstranitev 270 povezav do blogov, ki kritizirajo vladajoče politike. Google je zahtevo zavrnil Velika Britanija: Oblasti so zahtevale odstranitev petih računov uporabnikov na portalu YouTube zaradi promocije terorizma. Google se je strinjal in zahtevo izpolnil. ZDA: Oblasti so zahtevale odstranitev 187 videov s portala YouTube, s katerimi naj bi uporabniki spletnega servisa nadlegovali ljudi. Google se je v 42 odstotkov primerov strinjal in odstranil vsebino.",0
"Ljubljana - Stroški oslabitev in rezervacij bank v Sloveniji so se avgusta nadpovprečno povečali, tako da je bančni sistem prvič od letošnjega februarja spet posloval z izgubo. Ta je pred obdavčitvijo znašala 11 milijonov evrov, piše v zadnji številki Biltena Banke Slovenije. Banke so avgusta povečale stroške oslabitev in rezervacij za razmeroma krepkih 102 milijona evrov. S tem so ti stroški v osmih mesecih skupaj znašali že 459 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Bilančna vsota bank v Sloveniji se je avgusta zmanjšala za 62 milijonov evrov, na kar je najbolj vplivalo zmanjšanje obveznosti do tujih bank in zmanjšanje vlog države. Na strani naložb se je avgusta nadaljevalo zmanjševanje obsega neto posojil nebančnemu sektorju. Zaradi razmeroma visokih stroškov oslabitev in rezervacij se je drugi mesec zapored nadpovprečno zmanjšalo stanje posojil podjetjem, na znižanje stanja posojil gospodinjstvom pa je vplival padec tečaja švicarskega franka. Obseg neto posojil podjetjem se je avgusta zmanjšal za 194 milijonov evrov. Pod vplivom precejšnjega negativnega neto prirasta posojil ostaja dinamika kreditiranja na najnižji letošnji ravni. Glede na ročnost so se bolj zmanjšala dolgoročna posojila.Obseg posojil gospodinjstvom se je avgusta zmanjšal Obseg posojil gospodinjstvom se je avgusta zmanjšal za 21 milijonov evrov, potem ko je julija nekoliko porasel. Pod vplivom spremembe tečaja švicarskega franka so k temu padcu najbolj prispevale banke v večinski tuji lasti, kljub temu pa gospodinjstva še vedno kreditirajo bolj kot pa domače banke. Proces zmanjševanja odvisnosti bank od tujih virov financiranja se je avgusta nadaljeval. Letos do konca avgusta so banke zmanjšale neto obveznosti do bank v tujini za skupaj dobro milijardo evrov, kar je nekaj več kot v enakem obdobju lani. Hkrati so banke avgusta nadpovprečno povečale finančne obveznosti do evrosistema, namreč za 88 milijonov evrov. Avgusta se je zmanjšala tudi vrednost vlog nebančnega sektorja pri bankah, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja vlog države. V manjši meri so se zmanjšale tudi vloge gospodinjstev, medtem ko so se vloge podjetij nekoliko povečale. V strukturi ročnosti so se avgusta povečale dolgoročne vloge, najbolj v segmentu ročnosti enega do dveh let.",0
"Zadružništvo. Kriza tudi v kmetijstvu. Najočitnejša na cenovnem področju. Prihodki kmetov so manjši, kot so bili v preteklosti. Janez Kužnik, direktor Kmetijske zadruge Krka Ker se gospodarska in finančna kriza v kmetijstvu odražata počasneje kot v drugih gospodarskih panogah, v Zadružni zvezi Slovenije ugotavljajo, da se bo letos stanje pri njih poslabšalo, je na včerajšnjem regijskem posvetu zadružnikov Dolenjske in Bele krajine poudaril Peter Vrisk, predsednik zveze. Glavne težave Interesno zastopanje Zadružna zveza Slovenije. Njena naloga je zastopanje svojih članic pred parlamentom in sodelovanje pri sprejemanju zakonodaje, je pojasnil Bogdan Štepec, direktor zveze. Letos je v obravnavi veliko zakonov, ki se tičejo tudi zadrug. Med njimi je prav tako zakon o promociji. Največ težav imajo s podaljšanimi roki plačevanja. “Ker imajo drugi težave, tudi nam pozneje plačajo,” je pojasnil Vrisk. Problematično je prav tako padanje cen, ki so ga lani zaznali predvsem pri cenah mleka, sadja in zelenjave. So pa zadovoljni, da jim je subvencije uspelo obdržati na dozdajšnji ravni. Odprte možnosti V regiji delujejo tri zadruge, ki se uvrščajo med najboljše v Sloveniji. Čeprav med seboj dobro sodelujejo, imajo na tem področju odprtih še veliko možnosti. “Bistveno bolje bi lahko sodelovali na komercialnem področju s skupnimi nabavami, morda celo skupnimi prodajami,” je med drugim izpostavil Marjan Jevnikar, regijski koordinator za Dolenjsko in Belo krajino.",0
"Zaradi zlorabe položaja pri odobravanju posojil so novomeški kriminalisti ovadili osem oseb, ki naj bi banko oškodovali za 4,5 milijona evrov Novomeški kriminalisti so po enoletni preiskavi na okrožno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v eni izmed bank zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Osem osumljencev naj bi večkrat zlorabilo svoj položaj pri pripravi in odobritvi lombardnih kreditov in terminskih poslov. Po naših neuradnih informacijah gre za banko Hypo, preiskava pa naj bi bila povezana tudi z odgovornimi osebami ljubljanskega Hypa. Osumljenci so po ocenah kriminalistov banko oškodovali za več kot 4,7 milijona evrov škode. Osem osumljencev, starih med 38 in 59 let, je večkrat zlorabilo svoj položaj ali zaupanje na način, da so pri pripravi in odobritvi lombardnih kreditov in terminskih poslov določeni osebi pridobili premoženjsko korist in banki povzročili veliko premoženjsko škodo, so zapisali na novomeški policijski upravi. Niso zahtevali vrnitve kredita in plačil obresti Osumljenci so omogočili, da ob zapadlosti kreditov in terminskih poslov oziroma v času, ko zavarovanje kreditov ni bilo več ustrezno in zadostno, banka od te osebe ni zahtevala vrnitve kredita in plačila obresti ali izvedla ostalih ukrepov. V imenu banke so s to osebo sklenili nove pogodbe in anekse brez ustreznega zavarovanja. Zaradi nepravilnosti pri pripravah kreditne dokumentacije so kriminalisti zaradi kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin ovadili še tri osebe, zaposlene v banki.",0
"Delo. Zaradi poklicnih bolezni v dveh mesecih le osem bolniških. Bolezni kože, alergije na dihalih pa tudi bolezni zaradi izpostavljenosti kemikalijam in vibracijam so po podatkih inštituta za varovanje zdravja (IVZ) najpogostejše poklicne bolezni v Sloveniji. Je pa zelo malo skeletno-mišičnih bolezni in okvar zaradi hrupa, čeprav so to sicer v Evropi najpogosteje prijavljene poklicne bolezni. Nižje bolniško nadomestilo “Daleč najpogosteje prijavljena poklicna bolezen v EU je sindrom zapestnega prehoda, ki v Sloveniji še ni uvrščena na seznam poklicnih bolezni. To v praksi pomeni, da nihče od 2.500 operiranih zaradi tega sindroma ne more dobiti stoodstotnega nadomestila za bolniško odsotnost, čeprav je velika verjetnost, da je bolezen nastala zaradi obremenitev pri delu,” je za Žurnal24 pojasnila Tatjana Kofol Bric z IVZ. Glede na podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo v prvih dveh mesecih letos zaradi poklicnih bolezni na bolniškem dopustu le osem ljudi, zaradi česar je bilo izgubljenih 141 delovnih dni. Da jih je tako malo, po mnenju Radomirja Vučkovića z ZZZS “najbrž ne pomeni, da teh bolezni v resnici ni, ampak da niso na ustrezen način obravnavane in registrirane”. Zaradi poškodb na delu je bilo januarja in februarja na bolniškem dopustu 4.829 delavcev. Sicer se po besedah Vučkovića stanje izboljšuje zaradi “bolj urejenega delovnega okolja, večje skrbi za varnost pri delu in večje ozaveščenosti zaposlenih”.",0
"Liter dizelskega goriva po novem stane 1,045 evra. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina pa 1,033 evra. Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se spremenile. Cena za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se je znižala za 0,015 evra na 1,033 evra. Liter 98-oktanskega bencina se je pocenil za 0,010 evra na 1,054 evra. Dizelsko gorivo je cenejše za 0,041 evra in je zanj tako po novem potrebno odšteti 1,045 evra na liter. Od torka je cenejše tudi kurilno olje, in sicer za 0,030evra, tako da je treba za liter odšteti 0,704 evra.",1
"Ptuj - Malim delničarjem iz društva MDS na današnji skupščini Perutnine Ptuj, na kateri je bilo prisotnega 93 odstotkov kapitala, ni uspelo s predlogom, naj ptujska družba del bilančnega dobička nameni za izplačilo dividend. Prav tako niso uspeli s predlogom, da lastniki ne bi podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Večina delničarjev je tako na današnji skupščini podprla predlog uprave pod vodstvom Romana Glaserja, da družba od 4,77 milijona evrov bilančnega dobička 2,39 milijona evrov razporedi med druge rezerve, preostanek pa ostane nerazporejen. Predlog malih delničarjev je sicer bil, da bi za dividende namenili 1,6 milijona evrov oziroma 28 centov bruto na delnico. Zavrnjen je bil tudi predlog Perutninske zadruge Ptuj, da bi delničarjem razdelili vsaj pol milijona evrov. Revizija nepravilnosti ni pokazala Skupščina se je najdlje zadržala pri poročilu o posebni reviziji, ki jo je pripravila revizijska družba BDO Revizija. V njej so preverjali vodenje poslov, ki so jih družbe v skupini Perutnine Ptuj sklepale med seboj in s tretjimi osebami v zadnjih petih letih. Iz družbe so sicer nedavno sporočili, da revizija nepravilnosti ni pokazala, kmalu zatem pa je Glaserjeva ekipa dobila nov petletni mandat. Kad in mali delničarji so želeli predvsem, da revizor preveri posel z nakupom delnic Merkurja, ki je bil opravljen brez soglasja skupščine, posle odprodaje hčerinskih družbe Perutnine Ptuj, posle, povezane s tremi dokapitalizacijami hčerinskih družb v Srbiji, ter posle, sklenjene z Infond Holdingom in Centrom Naložbe. Kot je po skupščini povedal prvi mož društva MDS Rajko Stanković, kljub neugotovljenim nepravilnostim revizije menijo, da je iz nje vendarle razvidno, da je uprava s sklepanjem nekaterih poslov opustila načelo dobrega gospodarja, ki ga je nadomestila ""z lastnim upravljavskim interesom"". Po njegovih trditvah je bila namreč družba zaradi tega med drugim ob 26 milijonov evrov zaradi nakupa deleža v Merkurju. Mali delničarji napovedali izpodbojno tožbo Mali delničarji so zato na skupščini zahtevali imenovanje pooblaščenca, ki bi proučil, ali obstaja pravni temelj za vložitev odškodninskih tožb zoper Glaserja in nekatere člane nadzornega sveta, na čelu katerega je Radovan Stonič. Ker je bil takšen predlog zavrnjen, so napovedali izpodbojno tožbo. Prvi mož Perutnine Ptuj je po skupščini dejal, da je ta potekala korektno ter da na njej ni ""frčalo perje"", kot se je napovedovalo v javnosti. Končno je izdal nekaj podatkov o lanskem poslovanju, ki kažejo, da je družba imela slabih 149 milijonov evrov prihodkov in dobrih 650.000 evrov čistega dobička, skupina pa je realizirala 257 milijonov evrov prihodkov in okoli 2,3 milijona evrov izgube, pretežno zaradi povezanih družb. Negativen poslovni izkupiček je po njegovem poleg splošnih gospodarskih razmer posledica dejstva, da se financirajo le še z lastnimi viri, medtem ko bančnih kreditov že dve leti ne prejemajo. Med razlogi pa so tudi velike tečajne razlike v preteklem letu v nekaterih svojih podjetjih v tujini, zlasti v Srbiji.",0
"Po včerajšnji stavki v Hitu, bo danes sledila nova, ki bo trajala od 16. ure do polnoči Predsednik uprave Hita Drago Podobnik Igralniški delavci v Hitu, ki so stavkali od 18. ure v soboto do 2. ure danes, so za popoldne napovedali novo stavko. V novogoriških igralnicah Perla in Park ter Kranjskogorski Koroni bodo stavkali od 16. ure do polnoči. Vodstvo družbe v soboto s Sindikatom igralniških delavcev (SIDS) ni uspelo doseči dogovora. Tako so zaposleni v novogoriških igralnicah Perla in Park ter Kranjskogorski Koroni stavkali od 18. ure v soboto do 2. ure danes. Uprava: Odgovarjali bodo tako organizatorji kot stavkajoči Uprava je sindikatu ponovno predstavila za sanacijo podjetja nujne spremembe, predvsem predlog novega razporejanja delovnega časa. Prepričana je, da je nezakonita in da bodo za škodo odgovarjali tako organizatorji kot stavkajoči. Pogajalci uprave so predstavnikom sindikata predlagali, naj prekličejo vse stavkovne napovedi in se srečajo ponovno v sredo. Vendar se člani stavkovnega odbora s predlogi niso strinjali in napovedali današnjo stavko Stavkali tudi včeraj Sindikat igralniških delavcev (SIDS) je v soboto skladno z napovedmi ob 18. uri začeli ponovno stavkati. Uro pred začetkom stavke sta se sicer dobili pogajalska skupina uprave in stavkovni odbor, vendar do dogovora ni prišlo. ""Uprava je neresna"" Kot je povedal vodja stavkovnega odbora Iztok Černigoj, uprava ne popusti v svojih zahtevah. ""Neresno je že to, da nas povabijo na pogajanja uro pred začetkom napovedane stavke. S tem dokazujejo, da si ne želijo preprečiti stavke,"" je dejal Černigoj. Povedal je še, da je predsednik uprave Drago Podobnik, ki ga tudi tokrat ni bilo na pogajanja, na zborih delavcev grozil z odškodninskimi tožbami in to ne le proti organizatorjem stavke.",0
"V Elektru Primorska nadaljujejo stavko Delavci Elektra Primorska so stavkali četrti dan, in sicer po dve uri v vsakem od štirih večjih centrov družbe. Ob 7. uri so začeli stavkati v Kopru, nadaljevali v Sežani in Novi Gorici, stavka pa se zaključuje v Tolminu. Sešli so se predstavniki uprave in sindikata, vendar v sindikatu ponudbe uprave niso sprejeli. Stavka je po oceni vodje stavkovnega odbora Valterja Vodopivca doslej potekala v skladu z zakonodajo in brez posebnih težav. Vodopivec je povedal še, da bodo ponovno stavkali v četrtek med 7.30 in 10.30, sreda pa je dan za pogajanja za upravo. Stavko je povzročila namera uprave, da zaradi slabšega poslovnega izida od pričakovanega zniža praznične nagrade zaposlenim z najmanj 1465 evrov bruto na zaposlenega na 354 evrov bruto na zaposlenega. V sindikatu vztrajajo, da mora uprava v skladu s kolektivno pogodbo izplačati celotno nagrado, pri čemer so se pripravljeni pogajati o dinamiki izplačila. Delavci so se kljub stavki obvezali, da bodo tudi v času stavke odpravljali morebitne okvare in tako zagotavljali nemoteno oskrbo odjemalcem električne energije. Uprava ubira sodno pot V upravi družbe menijo, da stavka ni potrebna. Kot je povedala tiskovna predstavnica Elektra Primorska Tjaša Frelih, so se danes sešli predstavniki stavkovnega odbora in uprave. Slednja je delavcem ponudila 500 evrov bruto nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih. Vendar so člani stavkovnega odbora ponudbo zavrnili. Glede na dogajanje bo tako uprava primorana poseči po vseh pravnih sredstvih, da bo zaščitila gospodarski interes družbe, je še povedala Frelihova. V Novi Gorici je potekala tudi izredna seja predsedstva sindikata delavcev energetike, na kateri so ocenili nastalo situacijo in sprejeli določene sklepe. Kot je povedal podpredsednik Sindikata delavcev dejavnosti v energetiki Branko Sevšnikar, so podprli aktivnosti sindikata v novogoriški družbi. Dogovorili so se, da bodo v prihodnje analizirali stanje na področju energetike ter zahtevali takojšen sklic ekonomsko-socialnega odbora za energetiko. Sevšnikar je še poudaril, da predstavniki lastnikov, predvsem Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN, prek raznih priporočil pozivajo direktorje, ki jim potem sledijo do kršitev kolektivnih pogodb v posameznih družbah oziroma dejavnostih. Mnenja smo, da je, dokler nimamo predlogov za spremembe, treba spoštovati sprejete kolektivne pogodbe, to pa je stvar socialnih partnerjev v družbi in na nivoju sistema, je dejal Sevšnikar. Mali delničarji bi lahko zahtevali odškodnino Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši MDS je že pretekli teden predlagalo, naj uprava zaposlenim izplača tretjino vrednosti nagrade, ki je opredeljena s kolektivno pogodbo. Nato pa naj komisija, arbitražni svet ali drugo telo, ki bo sestavljeno iz predstavnikov obeh strani, prouči vse vidike izplačila po kolektivni pogodbi in naj pri tem upošteva tudi dosežene poslovne rezultate. Ker do kompromisnega dogovora doslej ni prišlo in glede na izjave predsednika sindikata tudi ne bo, saj vztrajajo pri celotnem izplačilu , je društvo ocenilo, da je izhod iz tega gordijskega vozla le izredna odpoved prej omenjene pogodbe. Če se stavkajočim delavcem in upravi ne bo uspelo dogovoriti, bo MDS, kot so zapisali v sporočilu za javnost, verjetno skupaj z ostalimi malimi in manjšinskimi delničarji proučilo višino morebitne nastale poslovne škode ter skupaj z njimi celo vložilo odškodninske zahtevke za povrnitev škode zoper vse odgovorne za stavko.",0
"V incidentu z imigranti na grško-turški meji, v katerem so umrli trije ljudje, sta bila udeležena tudi slovenska policista. Slovenska policista, ki sodelujeta v operaciji evropske agencije za varnost zunanjih meja, sta bila v nedeljo okoli 3. ure zjutraj udeležena v incidentu ob grško-turški meji. Pri kontroli obmejnega območja je v njuno patruljno vozilo med zasledovanjem trčilo vozilo z ilegalnimi imigranti, v katerem so zaradi trka umrli trije potniki. Kot so sporočili iz Generalne policijske uprave, sta bila policista v dogodku nepoškodovana, naloge v skupni operaciji agencije Frontex - Poseidon 2012 Land pa sta opravljala od 25. aprila. Incident se je zgodil na območju Soufli ob grško-turški meji, ko je patrulja slovenskih in grškega policista pri kontroli obmejnega območja opazila sumljivo osebno vozilo znamke Hyundai coupe. Voznik avtomobila ni upošteval znakov policistov, naj ustavi vozilo in je odpeljal naprej proti Alexandroupolisu. Med zasledovanjem je voznik pobeglega vozila trčil v patruljno vozilo, zaradi česar je njegovo vozilo zaneslo s ceste, se prevrnilo in zagorelo. Po prvih podatkih je bilo v vozilu sedem oseb, identiteta vseh še ni potrjena, šlo pa naj bi za iranske in kitajske državljane. Voznik je na kraju nesreče umrl v avtomobilu, ostale osebe pa je vrglo iz vozila in so bile odpeljane v bolnišnico. Od teh sta dve osebi umrli med prevozom, štiri osebe pa so hudo poškodovane ostale na zdravljenju v bolnišnici. Grška policija je o dogodku že sprožila preiskavo, slovenska policija pa je v stalnem stiku z obema policistoma in jima nudi ustrezno pomoč, prav tako je v stiku z agencijo Frontex, so še sporočili iz Generalne policijske uprave.",0
"Po majskem odpuščanju bodo v novomeškem Revozu zaposlili 300 delavcev, ki bodo imeli delo vsaj do konca leta. Prednost bodo imeli delavci, ki so že delali pri njih. Delavci v Revozu Kot so v začetku maja sporočili iz Revoza, so zaradi težav z oskrbo morali prilagoditi obseg proizvodnje, zaradi česar so konec maja začasno prekinili proizvodnjo v nočni izmeni. Tudi ukrepi, ki jih je Skupina Renault sprejela za omilitev posledic motenj v oskrbi, so v novomeški tovarni vozil omogočali nemoteno obratovanje v dveh izmenah. Danes imajo zadosti informacij glede zanesljivosti oskrbe, da lahko potrdijo vnovičen dvig proizvodnih količin. Polovična nočna izmena bo začela obratovati predvidoma 29. avgusta, zato bodo spet zaposlili okoli 300 sodelavcev. Prednost bodo imeli zaposleni za določen čas, ki so jim konec maja prekinili pogodbo. Povečan obseg proizvodnje bodo lahko obdržali predvidoma do konca leta, ob ugodnem razvoju razmer na tržišču pa tudi kakšen mesec dlje.",1
"Pariz - Banka Societe Generale je v krizi, je danes povzela francoska ministrica gospodarstva Christine Lagarde, ko so jo mediji spraševali o aferi, izgubi, vprašanjih okoli vodstva banke in padca delnic. Sicer pa francoski predsednik Nicolas Sarkozy meni, da bi prvi mož francoske banke Societe Generale Daniel Bouton odstopiti zaradi nedavno odkrite prevare, v kateri je banka izgubila okrog 4,9 milijarde evrov. Za krivca je sicer osumljen 31-letni uslužbenec banke, trgovec z vrednostnimi papirji Jerome Kerviel, ki so ga pristojni organi v ponedeljek popoldne, po dvodnevnem zaslišanju, izpustili iz pripora proti varščini. Kervielu so ob tem odredili, da ne sme zapustiti države ali komunicirati z zaposlenimi v Societe Generale, dokler primer ne bo rešen. ""Smo v sistemu, v katerem, ko imaš veliko plačo, ki je brez dvoma legitimna, in pride do velikega problema, ne moreš ubežati pred svojo odgovornostjo,"" je v ponedeljek dejal Sarkozy. Bouton je sicer svoj odstop ponudil takoj po razkritju prevare, vendar ga vodstvo banke ni sprejelo. Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je dodala, da mora upravni odbor Societe Generale odločiti o Boutonovi usodi ""v luči dveh stvari: današnje situacije ter prihodnosti institucije, ki je danes pomembna francoska banka, ki zaposluje več kot 120.000 ljudi in ima več milijonov strank"". Oglasila se je tudi pravosodna ministrica Rachida Dati, ki meni, da bi Bouton moral prevzeti odgovornost za doslej največjo prevaro v investicijskem bančništvu. Razkritje omenjene prevare, do katerega je prišlo minuli teden, je med drugim sprožilo zaskrbljenost glede nadzora, ki ga ima Societe Generale nad svojimi uslužbenci oziroma investicijskimi bančniki, mediji pa obenem poročajo, da bo banka zdaj skoraj zagotovo postala prevzemna tarča. Pristojni organi so sicer proti Kervielu sprožili uradno preiskavo o morebitni zlorabi zaupanja, ponarejanja in uporabe lažnih dokumentov ter računalniškega vdora. To pomeni, da ga preiskovalni sodniki niso osumili prevare, ki je resnejša obtožba.",0
"Ameriški gigant želi v delovni proces hitreje vpeljati inovacije Glavni izvršni direktor Microsofta Steve Ballmer je zaposlenim sporočil, da se bo podjetje reorganiziralo, in sicer na način, da bodo v delovni proces hitreje vpeljevali inovacije. Poleg tega bo družba bolj tržno naravnana, kar pomeni večji fokus predvsem na tablične računalnike in pametne telefone, ki vse bolj nadomeščajo osebne računalnike. Ballmer je dejal, da bo podjetje strnilo vrste z enotno strategijo in se organiziralo po dejavnostih. To naj bi pomenilo, da bodo na izdelke gledali kot na celoto, ne pa kot na niz osamljenih otokov. Novi oddelki Microsofta bodo med drugim inženiring, marketing in poslovni razvoj. Apple in Google prisilila Microsoft v reorganizacijo Reorganizacija podjetja je posledica pritiskov konkurence, na čelu z Applom in Googlom. Microsoft namreč zaostaja za njima na področju tabličnih računalnikov in prenosnih telefonov. Odraz tega je tudi gibanje delnic. Vrednost Googlovih delnic se je v devetih letih zvišala za desetkrat, Applovih za 28-krat, Microsoftove delnice pa so v desetletju pridobile le 30 odstotkov. Slabi rezultati v primerjavi s konkurenco so sprožili ugibanja o zamenjavi glavnega izvršnega direktorja Ballmerja, ki je podjetje pred 13 leti prevzel iz rok ustanovitelja Billa Gatesa. Ta se sedaj ukvarja predvsem z dobrodelnimi dejavnostmi. Reorganizacijo analitiki razumejo kot Ballmerjev poskus, da ostane na čelu podjetja.",1
"Tudi na tujem negotovo, nafta danes prek 145 dolarjev Po treh zaporednih plusih je na Ljubljanski borzi spet vse po starem. Skoraj vse delnice so ob nizkem prometu padle, najbolj, za tri odstotke, Lukine. Vlagatelji so očitno kot slabo ocenili novico, da je vlada potrdila uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča in predlog koncesijske pogodbe z Luko. Delnice so dan končale le pri 53 evrih, kar je pet odstotkov pod gladino. Okrog dva odstotka cenejše so Telekomove, Gorenjeve in Mercatorjeve delnice, ki so bile po prometu takoj za Krkinimi. Enotni tečaj Krke se je ob le 0,44 milijona evrih prometa znižal za 0,8 odstotka. Na koncu je bila njihova cena še precej nižja - 88 evrov. SBI20 izgubil 1,3 odstotka Največ, štiri odstotke, so izgubile Savine delnice. Vrednost Nove KBM je padla za manj kot odstotek, na 27,64 evra. Slovenski borzni indeks 7.619 točk se je znižal za 1,3 odstotka. V prvi kotaciji so minusu ušle le Petrolove in Intereuropine delnice, vendar je bilo z obema izjemno malo prometa. Poletno mrtvilo se tako nadaljuje, vlagatelji pa raje razmišljajo o dopustu. Zakaj bi zdaj kupovali in na počitnicah obžalovali to odločitev, če o preobratu ni ne duha ne sluha. KRKA -0.80 % 89.41 EUR TELEKOM -1.74 % 235.37 GORENJE -2.56 % 31.99 MERCATOR -1.89 % 230.55 AERODROM -1.61 % 81.27 LUKA -3.11 % 54.12 SAVA -3.90 % 386.73 Bo vlada kupila Fredija in Fani ? Dow Jones 11.229 točk je v četrtek po še enem nervoznem trgovanju pridobil tričetrt odstotka, tehnološki nasdaq 2.257 pa več kot odstotek. S tem sta oba delniška indeksa nadoknadila skoraj polovico sredinih izgub. Za pozitiven dan ima zasluge kemično podjetje Dow Chemical, ki je najavilo prevzem podjetja Rohm and Haas, in zagotovilo predsednika Zveznih rezerv Bena Bernankeja, da se je centralna banka v navezi z vlado z vso vnemo lotila rešitve finančne krize. Po poročilu časnika New York Times bo vlada celo podržavila največji hipotekarni banki Freddie Mac in Fannie Mae, ki sta na robu preživetja. Nafta si je hitro opomogla Številne finančne delnice so včeraj sicer spet doživele polom. Investicijska banka Lehman Brothers se je pocenila za 12 odstotkov. Povsem drugo pot je ubral proizvajalec alumunija Alcoa. Potem ko so cene aluminija dosegle rekordno vrednost, so delnice Alcoe poletele za deset odstotkov. Cena ameriške lahke nafte je po dveh strmih padcih na 135 dolarjev spet krenila navzgor včeraj do 142, danes prek 145 dolarjev in očitno bikovskega trenda še ni konec. Za številne sektorje je to alarmantna novica. Delnice avtomobilskega velikana General Motorsa so padle za šest odstotkov.",0
"Domnevna osumljenca, ki so ju konec minulega tedna prijeli v avstrijskem Bad Kleinkirchheimu, naj bi bila Alenka in Mihael Karner. Objavljamo fotografije bralca Slovenska zakonca, ki so ju zaradi preprodaje prepovedanih steroidov konec minulega tedna prijele avstrijske specialne enote, naj bi bila po neuradnih informacijah Slovenskih novic Alenka in Mihael Karner. Predstavnik celovških pravosodnih organov Helmut Jamnig je za časopis povedal, da sta osumljenca v priporu. Domnevna osumljenca naj bi bila znana vplivneža v svetu fitnesa, ime Mihaela Karnerja pa se je v Financah pojavilo tudi v zvezi z nepremičninskimi posli v Ljubljani. Karner je namreč zastopnik podjetij Velinvestment in Nipl , ki sta v lasti liechtensteinskih družb Veloce Invest Anstalt in Panya AG , lastnikov večine zemljišč na območju nekdanje tovarne Tovil v Ljubljani. Več v članku Iz zelene Ljubljane v davčno oazo. Hiša osumljencev naj bi bila vredna pet milijonov evrov,Foto: bralec Večino premoženja kopičila v nepremičninah V zadnjih desetih letih naj bi se osumljenca dokopala do približno 40 milijonov evrov premoženja. Večina denarja je domnevno spravljena v različnih nepremičninah. Svoj nezakoniti imperij naj bi gradila z uporabo različnih spletnih strani, ki sta jih po določenem času zaprla in ustanovila nove, poročajo novice. Ena preiskava v preteklosti že zastarala Sledi svojega nezakonitega početja naj bi brisala z ustanavljanjem slamnatih podjetij. Župan priljubljenega zimskega letovišča Bad Kleinkirchheim Matthias Krenn je po poročanju Slovenskih novic dejal: ""S tem moškim sem govoril samo dvakrat ali trikrat."" Razkril je, da sta bila zakonca pred več kot desetimi leti že pod drobnogledom kriminalistov zaradi sumljivih bančnih računov, vendar je zadeva vodila v slepo ulico in zastarala.",0
"Trg miruje. Po statistiki cene rastejo, a ta naj bi bila nerealna. Ker je predrago, se nič ne proda. 70-odstotni padec je v primerjavi z letom 2007 dosegla prodaja družinskih hiš (po podatkih podjetja Nepremičnine in svetovanje Franci Juršič). V poročilu Geodetske uprave RS o povprečnih cenah nepremičnin je zaslediti, da cene nepremičnin v Novem mestu in na Dolenjskem nekoliko rastejo, a Franci Juršič, znani novomeški nepremičninski agent, pravi, da gre le za golo statistiko in ne pravi odsev razmer na trgu. “Na trgu se dogaja zelo malo, stanovanja se še nekoliko prodajajo, trg s hišami pa dobesedno miruje,” razlaga. Oglaševane cene znižati Napaka, ki jo delajo nepremičninske agencije, je po Juršičevih besedah ta, da oglašujejo enake cene, kot so jih imeli leta 2007, ko je trg cvetel. “Vsakemu ponudniku predlagam, naj ceno maksimalno zniža in jo kot tako objavi v ponudbi, da bi tako vsaj pritegnili zanimanje kupcev za ogled nepremičnine. A ponudniki za to niso zainteresirani,” pojasnjuje. Rešitev za oživitev trga vidi v skupnem dogovoru agencij, da bi cene, ki jih oglašujejo, spustile za od 30 do 40 odstotkov, saj napihnjene cene zbijejo zanimanje kupcev. Novih zemljišč še ni Povpraševanje po zazidljivih zemljiščih je, kot pove Juršič, veliko, a čeprav imajo občine Novo mesto, Šentjernej, Dolenjske Toplice in Mirna Peč sprejete nove prostorske načrte, se zidati ne da. “Treba je sprejeti občinske podrobne prostorske načrte (OPPN), ti pa veliko stanejo. Lastniki zemljišč za takšne naložbe niso pripravljeni, kupci pa zemljišč nočejo kupiti, če na njih ne morejo takoj začeti graditi,” dodaja Juršič. V OPPN je opredeljenih okoli 200 hektarjev površin, namenjenih stanovanjski gradnji, večina na območju mesta, pove Izidor Jerala z oddelka za prostor na Mestni občini Novo mesto. “Ker gre za nove stavbne površine, na katerih bomo načrtovali gradnje novih sosesk, bomo pripravili OPPN, pri katerih bo sodelovala tudi javnost,” pojasnjuje. Največ Regrča vas in Bučna vas Najpomembnejši lokaciji za stanovanjsko gradnjo sta, kot navaja Jerala, Regrča vas z okolico in Bučna vas – Kamence, a je tu gradnja novih stanovanj povezana tudi z javnimi naložbami v ureditev nove južne zbirne ceste in nove osnovne šole v severnem delu mesta. Trenutno se gradnja stanovanj, kot dodaja Jerala, nadaljuje v Podbrezniku in Šmihelu – Urbanje, pripravljajo načrte za gradnjo sosesk Brod – Drage, ob Ljubljanski cesti v Bršljinu, na Jakčevi in Pogancih ter načrte za zaključevanje soseske Mrzla dolina.",0
"Vodstvo in zaposleni v Siemens Transportation System (STS) so se v četrtek dogovorili o višji odpravnini ob morebitni likvidaciji podjetja. Dogovor določa, da bodo delavci dobili 1,60-kratnik zakonsko določenega zneska odpravnine, poleg tega pa še dodatnih 1180 evrov bruto za vsakega zaposlenega delavca, je pojasnil predsednik sindikata SKEI v podjetju Martin Dular. Z dogovorom so sindikalisti in zaposleni zadovoljni, saj bodo delavci dobili bistveno višje odpravnine, kot jih določa zakon, vseeno pa Dular poudarja, da si vsi še vedno želijo najti rešitev za podjetje. Propad STS bi otežil razvoj slovenskih železnic, meni predsednik sindikata SKEI v podjetju Martin Dular. © Barbara Bradač ""Podjetje je potrebno za razvoj slovenskih železnic, če propade, v slovenskem prostoru ni več možno izvajati novogradenj tovornih vagonov, kar pomeni, da jih bomo kupovali od tujcev,"" je opozoril Dular. Po četrtkovem dogovoru morajo zaposleni do 31. marca dokončati še izdelavo 19 vlakovnih garnitur. Sindikat in svet delavcev sta se zavezala, da bosta to delo po najboljših močeh opravila v mirnem ozračju, obenem pa je sindikat zagotovil, da v tem času ne bo prišlo do stavk. Zaposleni so v četrtek poslali tudi protestni telegram predsedniku vlade Borutu Pahorju, v katerem opozarjajo, da kljub vsem prizadevanjem za ohranitev podjetja in delovnih mest, tako s strani odgovornih ministrov kot predsednika vlade, v tem času ni bilo nobenega odziva.",1
"SŽ Za zamude kriva gradbena dela Varnost, točnost, prijaznost in udobnost na eni strani ter prenapolnjeni vagoni in zamude na drugi strani. Kako potapljanje Slovenskih železnic vpliva na potnike? Po izkušnjah uporabnikov slovenskega železniškega omrežja omenjene strateške usmeritve SŽ-ja ne držijo. Med pripombami največkrat navajajo gnečo na najbolj obiskanem vlaku na progi Ljubljana-Jesenice, na katerem mnogi potniki ves čas stojijo, zamujanje vlakov, delovnemu času neprilagojen vozni red in ukinjanje nekaterih, predvsem mednarodnih, prog. Pahor SŽ prioriteta v prihodnjih letih Stavka železniških delavcev je trenutno zamrznjena, premier Borut Pahor pa je obljubil, da bodo Slovenske železnice v prihodnjih letih strateška infrastrukturna prioriteta, sam pa jih bo obiskoval vsak prvi ponedeljek v mesecu. Po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača je treba železnice začeti reševati takoj, pri čemer je za MMC poudaril, da je ključno, da družba prekine tok izgubljanja poslov in stalno pridobiva nove. Kot je znano, je SŽ v samo prvih osmih mesecih tega leta pridelal 28,8 milijona evrov izgube, ki naj bi se do konca leta povzpela celo na 44 milijonov evrov. 7,1 milijona evrov dozdajšnje izgube odpade na potniški promet. MMC je Slovenske železnice seznanil z nekaterimi najpogostejšimi pripombami potnikov, ki vlak uporabljajo skoraj vsak dan. SŽ Investicijski načrt že tri leta na ministrstvih Glede na eno izmed strateških usmeritev, ki naj bi delovala v smeri prijaznosti in udobnosti potniškega prometa, nas je zanimalo, zakaj na zelo prometni železniški progi Gorenjska-Ljubljana in drugih bolj obremenjenih progah ne vozi več vlakov, saj morajo številni potniki ves čas vožnje stati. Na SŽ-ju zatrjujejo, da so v prometnih konicah uporabljena vsa razpoložljiva vozila in zaradi infrastrukturnih omejitev enotirna proga v celoti izkoriščene progovne kapacitete . Investicijski načrt za nakup novih vozil je bil po zatrjevanju SŽ-ja izdelan že pred tremi leti, a zaradi postopkov na pristojnih ministrstvih doživlja že drugo novelacijo. Tako za gnečo na jeseniški progi ni krivo le pomanjkanje vlakovnih kompoziciji, ampak predvsem zastarela infrastruktura, kar bo po besedah SŽ-ja treba rešiti z gradnjo drugega tira in z njo povezano rekonstrukcija postaj . Te bi bilo treba, če se na njih ustavljajo daljše kompozicije, ustrezno podaljšati, perone pa razširiti. Zamude Vlake se lahko prehiti le na postajah V zvezi z zamudami vlakov na SŽ-ju zatrjujejo, da so na mednarodnih progah za to kriva gradbena dela na tujih železnicah . Njihove zamude namreč vplivajo na druge vlake, saj se lahko vlaki, ki vozijo po enotirnih progah, prehitevajo in srečujejo le na železniških postajah. Gradbena dela, ki zaradi neurejenega financiranja niso usklajena z voznim redom, in izredni dogodki naleti na avtomobile, povoženja so med glavnimi vzroki za počasno vožnjo in zamude tudi v notranjem prometu, medtem ko okvare potniških vozil kot samostojni dejavnik po trditvah SŽ-ja niso med glavnimi vzroki za zamude. Med potniki je veliko negodovanja tudi zaradi nerazumnih voznih redov, saj vlaki na ciljne postaje prihajajo, na primer, ob 8.03, ko bi moral biti potnik, ki se vozi na delo, že na svojem delovnem mestu, odhajajo pa, na primer, ob 14.55, kar pomeni, da mora potnik za pot domov dalj časa čakati na drugi vlak.",0
"192 delavcev mariborskega podjetja je za stečaj izvedelo, ko so bili na kolektivnem dopustu. Razdelili naj bi jim le še odpovedi, a so ostali pred zaprtimi vrati. Posredni lastnik podjetja jih namreč ni spustil skozi vrata.",0
"Slovenija je končno na prvem mestu! A na žalost v negativnem smislu. Kar 54,9 odstotka našega dohodka gre v davčno in socialno blagajno. V zelo slabem položaju so tudi naši sosedje, Hrvati in Madžari. Revizijska hiša KPMG International je objavila lestvico držav, ki od svojih rezidentov pobirajo največ davkov. V raziskavo so vključili 86 držav, osredotočili pa so se na davek, ki ga rezidenti plačujejo od dohodka, in na plačila za socialno varstvo. V raziskavo ni vključen hrvaški krizni davek. Če bi bil, bi Hrvaška zasedla prvo mesto. In kako nam kaže? Če upoštevamo socialne dajatve in davek od dohodka skupaj, je Slovenija na prvem mestu. Tisti, ki zaslužijo letno 100.000 ameriških dolarjev približno 70.000 evrov, so obdavčeni s 54,9-odstotno davčno stopnjo, navaja raziskava. Na drugem in tretjem mestu sta naši sosedi Hrvaška s 53,5- in Madžarska s 48,1-odstotno davčno stopnjo. Tisti, ki zaslužijo 300.000 ameriških dolarjev letno približno 207.000 evrov, pa so obdavčeni s 60,4-odstotno davčno stopnjo, kar našo državo spet uvršča na prvo mesto. Na drugem mestu je Danska s 57,1-odstotno, sledi pa ji Hrvaška s 54,5-odstotno davčno stopnjo. Slovenski finančni minister Franc Križanič je včeraj sporočil, da bo vlada pripravila spremembo dohodninske zakonodaje. Uvedli bi dodatni dohodninski razred, pri čemer pa naj bi bil neto učinek zaradi olajšav za tiste z nižjimi prihodki nespremenjen. Obremenil pa bi tiste z najvišjimi dohodki. Raziskava je pokazala, da so se nekatere države v teh kriznih časih odločile, da bodo svoj proračun okrepile z višjimi davki na dohodek. Še posebej so se osredotočile na rezidente z višjimi dohodki, navaja predstavnica KPMG International Rosheen Garnon. Med zagovornicami omenjenega ukrepa vodita Velika Britanija in Irska, dodaja. Ugotovili so tudi, da na trenutno stanje v svetu v Evropski uniji plačujemo najvišje davke od dohodka. Danska ima najvišjo davčno stopnjo na dohodek, ki znaša kar 62,3 odstotka. Japonska ima 50, Čile pa 40 odstotkov, kar ju uvršča na prvo mesto v njihovem območju. Raziskavo in lestvice si lahko ogledate v spodaj pripetem dokumentu.",0
"Največji posamični upnici Lipa Radomlje sta Probanka nepremičnine z 1,26 milijona evrov terjatev in NLB z dobrim milijonom evrov terjatev. Upniki Lesno industrijskega podjetja (Lip) Radomlje v stečaju so prijavili za 5,35 milijona evrov terjatev, od tega je za 1,39 milijona evrov prednostnih terjatev 130 nekdanjih zaposlenih, ki jim podjetje v mesecih pred stečajem ni izplačalo celotnih plač. Stečajni upravitelj Lipa Radomlje Štefan Ščap od 5,35 milijona evrov terjatev, ki jih je prijavilo 208 upnikov, prereka za 115.000 evrov terjatev, kot pogojne pa je opredelil terjatve v višini 1,76 milijona evrov. Probanka in NLB največji posamični upnici Največji posamični upnici Lipa Radomlje sta sicer Probanka nepremičnine z 1,26 milijona evrov terjatev in NLB z dobrim milijonom evrov terjatev, je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki je bil danes objavljen na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Stečajni postopek zoper Lip Radomlje se je začel maja letos na predlog same družbe, ki se je že vse od gospodarske krize leta 2008 spopadala s padcem naročil. Julija 2009 je vodstvo podjetja predlagalo likvidacijo, ki pa je bila dobro leto pozneje ustavljena. Podjetje je namreč pridobilo nove posle in 135 od preko 200 zaposlenih je tako lahko ostalo v podjetju. Prihodki so se spet prepolovili Lani so se prihodki Lipa Radomlje znova prepolovili in so znašali le slabih pet milijonov evrov, izguba pa je znašala skoraj dva milijona evrov. Podjetje je neuspešno iskalo možnosti za preobrat negativnih poslovnih trendov in blažitev negativnih vplivov svetovne gospodarske krize, tako je bilo vodstvo podjetja spomladi letos primorano vložiti predlog za stečaj.",0
"Na primorski avtocesti pri Uncu je nastal devet kilometrov dolg zastoj v smeri Ljubljane. Priporoča se uporaba vzporedne regionalne ceste do Logatca. Na cestah bo več motoristov! Policija opozarja na previdnost zaradi povečanega števila motoristov na cestah. Ta konec tedna bo namreč na dirkališču Grobnik na Hrvaškem potekala tradicionalna motoristična dirka, ki se je bo udeležilo veliko slovenskih motoristov. Motoriste, kot tudi vse druge udeležence v cestnem prometu, policija zato opozarja, naj bodo pri vožnji še previdnejši. Daljši zastoj nastaja na štajerski avtocesti pred predorom Pletovarje v smeri Maribora, priporočamo uporabo vzporedne regionalne ceste do Slovenskih Konjic. Na primorski avtocesti pri Uncu je nastal devet kilometrov dolg zastoj v smeri Ljubljane, priporočamo uporabo vzporedne regionalne ceste do Logatca. Občasni zastoj je na primorski avtocesti na izvozu Šmarje iz smeri Ljubljane, zgoščen promet pa je na glavni cesti od Kopra proti Izoli. Na mejnem prehodu Gruškovje je čakalna doba za tovorna vozila pri izstopu iz države tri ure, na Dobovcu eno uro in 30 minut, na Obrežju uro in 30 minut ter v Petišovcih eno uro. Zastoji zaradi obnovitvenih del Pričakovati je zastoje na avtocestnih odsekih, kjer potekajo dela oziroma povsod tam, kjer se promet preusmeri z dveh voznih pasov v enega, torej na koncu dolenjske avtoceste pri Trebnjem in na zoženju gorenjske avtoceste pri Podtaboru oziroma Peračici. Novo zgostitev prometa na teh cestah pričakujejo pred prvomajskimi prazniki, in sicer v četrtek, 30. aprila. V ponedeljek, 27. aprila, in v nedeljo, 3. maja, bo promet predvidoma povečan v obratni smeri, torej predvsem s Primorske in Gorenjske proti Ljubljani. V teh dneh je pričakovati zastoje tudi na mejnih prehodih s Hrvaško pri vstopu v Slovenijo. Najbolj na mejnih prehodih Dragonja, Sečovlje in Gruškovje.",0
"Dobiček se je podjetju konec minulega leta zmanjšal prvič po dveh letih Tajvanski proizvajalec pametnih telefonov s Tajvana HTC je v zadnjem četrtletju lani zmanjšal dobiček in prihodke na letni in četrtletni ravni. Zaradi pomanjkanja novih modelov v tem času ni mogel slediti svojima konkurentoma Applu in Samsungu. Dobiček se je HTC v lanskem zadnjem trimesečju zmanjšal prvič po dveh letih. Za prvo četrtletje letos podjetje zaradi opuščanja starih modelov in predstavljanja novih pametnih telefonov napoveduje dodatni upad prihodkov. Zato načrtujejo prihodek med 1,7 in 1,8 milijarde evrov, kar je najmanj od drugega četrtletja 2010 in veliko manj, kot so napovedovali Bloombergovi analitiki, ki so za to obdobje predvidevali 2,18 milijarde evrov prihodkov. HTC napoveduje, da bo izgubo z novimi modeli nadomestil v prihajajočih četrtletjih, vendar je pritisk na podjetje zaradi zdajšnjih izgub velik. Prihodki so HTC upadli za 25 odstotkov HTC je v zadnjem četrtletju lani prihodke na letni ravni zmanjšal za 2,5 odstotka, na 2,6 milijarde evrov, dobiček pa je zmanjšal za 12 odstotkov, na 0,7 milijarde evrov. Prihodki so mu, kar za četrtino, upadli tudi na četrtletni ravni.",0
"Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) svari pred učinki svetovne finančne in gospodarske krize na revne države. Za razvitimi industrijskimi državami ter državami v razvoju bo zdaj kriza v tretjem valu močno prizadela tudi najrevnejše države, je v torek v Washingtonu napovedal predsednik IMF Dominique Strauss-Kahn. S tem bi bil v teh državah ogrožen že doseženi gospodarski napredek. Poleg tega jim grozi humanitarna katastrofa, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Strauss-Kahn. Predsednik IMF je mednarodno skupnost pozval k ""hitremu in velikopoteznemu ukrepanju, da bi preprečili potencialno usodne učinke krize na najbolj ranljive države"". Po njegovih besedah kriza v revnih državah ogroža glavne razvojne cilje, kot so gospodarska rast, zmanjševanje revščine ter večja politična stabilnost, ki so bili v preteklih desetih letih marsikje doseženi. Raziskava IMF je ugotovila, da je zaradi krize ogroženih več kot 20 držav. Letos bo potrebnih dodatnih najmanj 25 milijard dolarjev, da bi najhuje prizadetim državam pomagali s posojili.",0
"Ljubljana - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bo v organizaciji Založbe Kapital danes začel dvodnevni finančni sejem Kapital 2010, ki se ga bosta udeležila tudi ministra za gospodarstvo in finance, Matej Lahovnik in Franc Križanič, so sporočili iz Založbe Kapital. Lahovnik bo na že 16. sejmu odprl Dan odprtih vrat Slovenskega podjetniškega sklada, v okviru katerega bodo podjetniki in podjetniški svetovalci na različnih predavanjih in okroglih mizah pridobili informacije o finančnih spodbudah, ki jih letos nudi sklad. Križanič bo sodeloval na okrogli mizi o prihodnosti slovenskega finančnega trga, ki se je bodo med drugim udeležili tudi prvi mož Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec, predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič in predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija France Arhar. Obiskovalci sejma se bodo sicer lahko udeležili več kot 40 predavanj in okroglih miz, na katerih bodo finančni strokovnjaki predstavili naložbene priložnosti in novosti v finančni ponudbi, strokovnjaki pa bodo med drugim spregovorili o prihodnosti slovenskega nepremičninskega trga in možnostih za donosne naložbe v vzajemne sklade. Na otvoritvi sejma bodo razglasili tudi najboljšega finančnika, direktorja in podjetje po izboru novinarjev in urednikov poslovnih medijev. Na sejmu se bo sicer predstavilo 80 ponudnikov finančnih storitev, organizatorji pa pričakujejo več kot 5000 obiskovalcev.",1
"V Obrtno-podjetniški zbornici so ogorčeni nad stanjem v državi. Mnogo jih je propadlo,ker so poslovali s partnerji, ki jim niso poravnali dolgov, sami pa niso bili upravičeni do vračila DDV-ja. Država ne deluje v smeri spodbujanja podjetnikov in obrtnikov, so nad stanjem v državi ogorčeni v Obrtno-podjetniški zbornici OZS. V zadnjih nekaj letih jih je namreč kar nekaj propadlo, saj so poslovali s partnerji, ki jim niso poravnali dolgov, sami pa niso bili upravičeni do vračila davka na dodano vrednost, pravijo. Podjetniki in obrtniki lahko svojo obveznost z naslova DDV zmanjšajo šele po prisilni poravnavi ali stečaju njihovih dolžnikov, sami pa so zaradi likvidnostnih težav pogosto prisiljeni prenehati s poslovanjem že pred njihovimi dolžniki, pojasnjujejo na OZS. Davčni zavezanci sicer znesek obračunanega DDV lahko zmanjšajo, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave niso delno ali v celoti poplačani. V primeru, ko upnik kot poslovni subjekt propade pred svojim insolventnim dolžnikom, pa bi imel možnost zaprositi za vračilo DDV le kot fizična oseba, in sicer po prenehanju njegove identifikacije za DDV. Čeprav je na tem področju trenutno pravna praznina, to ne pomeni, da že sama uporaba osnovnih načel sistema DDV ne bi omogočala pristojnim organom, da bi ravnali v duhu davčne nevtralnosti tudi po prenehanju identifikacije za DDV in denar nekdanjim davčnim zavezancem enostavno vrnili, so poudarili na OZS. OZS Za odpravo težav dovolj že pravilno izvajanje zakonodaje Iztok Mohorič iz Svetovalnega centra OZS ob tem opozarja, da za odpravo teh težav ni nujna sprememba zakonodaje, temveč zgolj pravilno izvajanje že obstoječe zakonodaje. Ob tem pojasnjuje, da takšno izvajanje terja tudi sodna praksa Sodišča EU, ki pa je naše upravno sodišče ne spremlja. Sprememba zakonodaje pa je po mnenju OZS nujna pri odpisu neplačanih terjatev. Obstoječi zakon namreč omogoča oslabitev neplačanih terjatev, dokler nad dolžnikom ni zaključen insolventni postopek.",0
"New York - Cene nafte so se zvišale za skoraj tri dolarje, s čimer so izničile občuten četrtkov padec. Do skoka navzgor je prišlo po nepričakovanem zvišanju bencinskih terminskih pogodb in padcu tečajev na Wall Streetu, zaradi česar so vlagatelji ponovno planili na energetske trge. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo septembra se je med današnjim dopoldanskim trgovanjem na newyorški borzi podražila za 2,87 dolarja na 126,95 dolarja za 159-litrski sod, pri čemer je pred tem dosegla celo vrednost 128,60 dolarja. Cena te vrste nafte, ki se je v četrtek znižala za 2,69 dolarja, je sicer še vedno za 13 odstotkov pod julija doseženo rekordno vrednostjo 147 dolarjev. Do skoka navzgor je prišlo po nepričakovani triodstotni podražitvi septembrskih bencinskih terminskih pogodb. Slednje običajno nakazuje, da ima kakšna od rafinerij težave pri obratovanju, na primer zaradi slabo delujoče opreme, pojasnjujejo analitiki. Svoje je prispeval tudi padec tečajev na Wall Streetu, ki sta ga spodbudili informaciji, da je stopnja brezposelnosti v ZDA julija dosegla najvišjo raven v zadnjih štirih letih ter da je ameriški avtomobilski koncern General Motors v drugem četrtletju letos zabeležil tretjo najvišjo četrtletno izgubo v svoji zgodovini.",0
"Podjetje je v stečaju Na cesti se je znašlo 138 zaposlenih v družbi Splošno gradbeno podjetje Zasavje, ki je od 10. decembra v stečaju. Na pomoč jim je priskočil Rdeči križ. Podjetje se je v stečaju znašlo zaradi slabega poslovanja, minus v blagajni je namreč večmilijonski. Pred mediji se vodilni z nekdanjim direktorjem Marjanom Bohorčem na čelu skrivajo, je za TV Slovenija poročal Marko Planinc. Tudi predsednik sindikata Rudi Tomše noče pred kamero, ker sta se z Bohorčem dogovorila, da ne bodo dajali izjav. Sodišče je medtem določilo tudi stečajnega upravitelja Andreja Toša. Delavci tavajo v temi Delavci pa nimajo pravih odgovorov, kaj sledi. Zaenkrat še nič ne vemo in bomo videli, kaj bodo povedali. Nekateri govorijo, da bomo še delali, drugi, da ne bomo, je pojasnil eden izmed njih. Tisti s slovenskim državljanstvom se bodo prihodnji teden lahko prijavili na zavod za zaposlovanje. Na pomoč Rdeči križ Mnogo delavcev je v hudi stiski, saj imajo doma že brezposelne družinske člane. Še posebej težko je tujim delavcem, ki so brez državljanstva in so v zadnjem času občutili tudi lakoto. Zdaj je na pomoč priskočil Rdeči križ s hrano, paketi in malenkostmi za otroke.",0
"Vodstvo Slovenskih železnic se je sestalo s predstavniki primestnih občin, da bi skupaj rešili problem javnega potniškega prometa. V Ljubljano se dnevno pripelje 120 tisoč potnikov, približno polovica z osebnimi avtomobili. Več kot 20 tisoč potnikov vsak dan vstopi oziroma izstopi na železniški postaji v Ljubljani. Prevladujejo potniki iz Posavja, z Gorenjske in s Štajerske, za četrtino se je povečalo število potnikov z Gorenjske in za desetino proti Dolenjski. Kar 60 odstotkov potnikov se pripelje v Ljubljano med 6. in 9. uro, polovica potnikov se odpelje iz Ljubljane med 14. in 17. uro. V jutranjih in popoldanskih konicah Slovenske železnice prepeljejo za tretjino več potnikov kot pred petimi leti, v istem obdobju se je tudi povečal delež železnic v javnem potniškem prevozu iz 10 na 30 odstotkov. Vir Slovenske železnice Vodstvo Slovenskih železnic SŽ se je v tem tednu sestalo z župani in predstavniki primestnih občin z namenom, da bi skupaj rešili problem javnega potniškega prometa med Ljubljano in primestnimi kraji. Sestanek je bil sklican na pobudo SŽ, udeležili pa so se ga predstavniki občin Borovnica, Brezovica, Domžale, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kamnik, Kranj, Litija, Ljubljana, Logatec, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofja Loka, Škofljica, Šmartno pri Litiji in Trzin ter predstavnik Ministrstva za promet. SŽ bodo tako spremenile prometno organizacijo in nabavile nova prevozna sredstva. Do leta 2011 bodo nabavile 14 elektromotornih EMG in 6 dizelmotornih garnitur, do leta 2013 tudi 30 sodobnih potniških vagonov. Pripravile bodo nove ponudbe za starejše, pospeševale prodajo abonentskih vozovnic, predvsem polletnih in letnih, in uvedle mestno vozovnico, ki bo veljala en dan za neomejeno število voženj v posameznem regijskem prometnem vozlišču. Potniki iz primestja bodo lahko z vozovnico za npr. Ljubljano, brez doplačila potovali v vozlišču. SŽ z novimi pobudami Slovenske železnice so decembra ponovno postale upravljavec javne železniške infrastrukture z možnostjo dajanja pobud v zvezi z železniško infrastrukturo. SŽ so tako predlagale izgradnjo novih postajališč. Predlog predvideva tudi izgradnjo novih postajališč, treh na kamniški progi, dveh na progi Ljubljana-Logatec, treh na progi Ljubljana-Grosuplje, petih na progi Ljubljana-Litija in treh na progi Ljubljana-Kranj. Slovenske železnice pripravljajo tudi projekt revitalizacije postaj, ki predvideva prenovo postaj, izgradnjo novih objektov za potrebe potnikov, parkirne hiše ter objekte za druge namene. Zadovoljni predstavniki občin Župani in predstavniki občin so pozdravili pobudo SŽ za skupni sestanek in izgradnjo novih postajališč. Občine so opozorile na nevzdržno povečanje cestnega prometa in težave, ki iz tega izvirajo, zavzele so se za povečanje javnega potniškega prometa, posodobitev železniške infrastrukture in projekt enotne vozovnice. Občine so izrazile veliko pripravljenost za sodelovanje ter uskladitev prostorskih aktov, ureditev dostopa do postajališč in izvedbo ustrezne prometne ureditve. Občine, ki nimajo neposredne povezave z železniško progo so se za potrebe občanov, po vzoru občine Šmartno ob Litiji, zanimale za uvedbo avtobusnega prevoza do železniške postaje.",1
"V Sloveniji je spolno aktivnih 58 odstotkov najstnikov, 25 odstotkov mladih pa pri prvem spolnem odnosu ne uporabi nobene zaščite. Mednarodna raziskava je pokazala, da imajo mladi v Evropi prvi spolni odnos v povprečju ob starosti okoli 16 let. Kljub temu, da najstniki po svetu relativno dobro poznajo vrste kontracepcijskih metod, jih kar 45 odstotkov ob prvem spolnem odnosu z novim partnerjem ne uporabi nobene kontracepcijske metode. Skoraj polovica prvič brez zaščite Mladi dajejo pri pripravljanju na zmenek, ki bi lahko vodil k spolnim odnosom, več poudarka osebni higieni (prhanje, voskanje in odišavljanje) kot kontracepciji. 44 odstotkom mladih se zdi osebna higiena bolj pomembna kot kontracepcija, kadar se pripravljajo na zmenek, ki bi lahko vodil k spolnim odnosom. 45 odstotkov spolno aktivnih mladih ima kljub vsemu nezaščiten prvi spolni odnos z novim partnerjem - to je 25 odstotkov več kot predlani. V Evropi skoraj tretjina mladih (31 odstotkov moških in 25 odstotkov žensk) verjame, da je prekinjen spolni odnos učinkovita kontracepcijska metoda, kljub temu, da je dejansko zelo nezanesljiva. Kar 42 odstotkov mladih ima dobrega prijatelja ali svojca, ki ima izkušnjo z nenačrtovano zanositvijo, v Evropi je takih 21 odstotkov moških in 36 odstotkov žensk. Glede na raziskavo iz leta 2009 je število takih poraslo za tretjino.",0
"Na cestah po Sloveniji je sneg povzročil številne zastoje in prometne nesreče. Na pot nikar brez zimske opreme Na Celjskem je danes zjutraj močno snežilo, tako da je v nekaterih višje ležečih območjih zapadlo do 20 centimetrov snega, v dolinah pa manj ali nič. Trenutno sneženje pojenja, je pa novozapadli sneg povzročil polurni zastoj na cesti Velenje-Arja vas. Celjski policisti so v času jutranjih odhodov v službo obravnavali devet prometnih nesreč. Foto: Aleš Beno Vozniki na zimske razmere še niso pripravljeni Po podatkih celjske zimske službe je na Celjskem zapadlo od nič do 10 centimetrov snega v nižinah, na višje ležečih območjih, denimo na Rogli, v Vitanju in Mozirju, pa od 15 do 20 centimetrov. Na Celjski koči je 12 centimetrov snega, na višje ležečih območjih Kozjanskega pa je zapadlo do 15 centimetrov snega. Delavci celjske zimske službe so bili glede na napovedano sneženje v pripravljenosti že od ponedeljka popoldne z vso razpoložljivo opremo, je povedal vodja celjske zimske službe Matjaž Kapitler, ki ugotavlja, da vozniki na zimske razmere še niso pripravljeni. Trenutno sneži v zahodni Sloveniji ter na Štajerskem in Dolenjskem. Zastoji na štajerski in primorski avtocesti Kot poročajo v Prometno-informacijskem centru za državne ceste, zaradi povečanega prometa, snega in pluženja na primorski avtocesti med Vrhniko in Logatcem občasno nastajajo zastoji v obe smeri. Poleg tega zastoji nastajajo še na štajerski avtocesti med Žalcem in Šempetrom zastoji v obe smeri, pred avtocestnim izvozom Slovenska Bistrica jug proti Mariboru in na cesti Logatec-Vrhnika-Brezovica. Zimska oprema ponekod obvezna že danes Ob tem na Policijski upravi Celje opozarjajo voznike, naj se na pot odpravijo pravočasno ter naj vozijo skrajno strpno in previdno. Poskrbeti morajo tudi za ustrezno zimsko opremo. Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo biti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu v obdobju od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta opremljena s predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo vozniki imeti tudi v zimskih razmerah, ki so na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo ali poledenelo, so še sporočili.",0
"Družbi odblokirali račune Uprava Casinoja Portorož je zaposlenim nakazala zaostale plače, zato so reprezentativni sindikati sklenili, da stavko do nadaljnjega preložijo. Sindikalist Mirjan Ražman je pojasnil, da je bilo izplačilo preostanka avgustovskih plač glavna stavkovna zahteva, o preostalih zahtevah pa se bodo pogajali v prihodnjem tednu. Kot je še povedal Ražman, sicer predsednik lipiške enote sindikata igralniških delavcev, so bili sindikati na sestanku na sedežu Kapitalske družbe Kad, kjer so dobili občutek, da se nekaj premika. Iz Kada so sporočili, da so predstavniki največjih delničarjev opravili nadaljnja pogajanja glede dokapitalizacije družbe in jih bodo nadaljevali prihodnji teden, s potekom dogodkov pa so seznanili tudi sindikalne predstavnike družbe. Žurnal24 je sicer poročal, da so portoroški družbi odblokirali transakcijski račun pri Abanki. Odblokiranje tekočih računov družbe s strani posebnega davčnega urada je bila tudi glavna ovira Casinoja pri izplačilu plač kot pri tekočem poslovanju, pogovori med upravo Casinoja Portorož in davčnim uradom pa so potekali tudi danes.",1
"GZS opozarja, da bo upoštevanje minimalnih plač zmanjšalo konkurenčnost podjetij Novo leto je v Sloveniji prineslo nova pravila glede minimalne plače, ki ne sme znašati manj kot dobrih 748 evrov bruto oziroma 572 evrov neto. Poteklo je namreč dveletno prehodno obdobje, v katerem so lahko nekatera podjetja in samostojni podjetniki še izplačevali znižano minimalno plačo, kar je lani pomenilo okoli 50 evrov bruto na zaposlenega manj. Za izplačevanje nižje minimalne plače se je pred dvema letoma odločil zgolj dober odstotek oziroma 1.611 podjetij in samostojnih podjetnikov, večinoma iz tekstilnih, usnjarskih in lesnopredelovalnih panog, je za TV Dnevnik poročala Julija Kočar. Med večjimi podjetji na primer Alpina, Velana, Tosama, Iskra, Odeja, Lip Bled, Sintal in Beti. V zadnji pravijo, da so na polno minimalno plačo brez težav prešli že lani, tudi v Iskri s tem naj ne bi imeli težav, a gospodarska zbornica že opozarja. Slabša konkurenčnost podjetij Že danes imajo ta podjetja težave z likvidnostjo, s pridobivanje finančnih sredstev, naročili, s poplačilom terjatev in to bo samo poslabšalo njihovo konkurenčnost, pravi Samo Hribar Milič, predsednik GZS-ja. Graditi konkurenčnost samo na zniževanju plač ne vodi nikamor, ne v boljši razvoj ne v boljši jutri, odgovarja Andreja Poje z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in dodaja Glavni problem podjetij je zadolženost in njihove napačne politike, ki so jih sprejemali v preteklosti in veliko podjetij je na robu preživetja zaradi finančnih mahinacij in ni problem v proizvodnji ali proizvodnem delu izkaza poslovnega izida. Delavci niso krivi za nastali položaj Za tako stanje torej niso krivi zaposleni in plače so delodajalcem zgolj izgovor, pravijo svobodni sindikati ter opozarjajo, da minimalna plača že tako ne zadošča za dostojno življenje. Vsekakor delavci za to niso krivi, krivi so vedno lastniki in menedžment, vendar je to objektivno stanje, imamo ta podjetja, drugih v Sloveniji nimamo in je vprašanje, ali si lahko privoščimo, da bi ta podjetja potopili, meni Hribar Milič. Sindikati rešitev vidijo v prestrukturiranju takih podjetij in si prizadevajo, da različnih dodatkov - na primer na delovno dobo - po novem ne bi več vštevali v minimalno plačo, ampak jih k plači prišteli. A to bodo le težko dosegli, saj večina delodajalcev tega ne podpira, je še poročala Julija Kočar.",0
"Morda zaradi dinamične službe ne morete veliko vnaprej načrtovati oddiha? Odločitve lahko sprejmete le v zadnjem trenutku? Ste glede potovanja dovolj fleksibilni? Potem vam lahko prav pridejo last minute ponudbe Last minute ponudbe so med Slovenci po mnenju Andreja Pirca iz mariborskega podjetja Agencija Grad - Potovanja Pirc precej priljubljene. Toda hkrati opozarja, da zadnji trenutek ni nujno tudi najboljši trenutek za rezervacijo. Potniki so namreč ugotovili, da imajo tudi zgodnje rezervacije velik čar in tako vnovič postaja vedno pomembneje vnaprej načrtovati počitnice. Najcenejše so ponudbe tipa ruleta Last minute ponudbe so povezane z neprodanimi zmogljivostmi organizatorja potovanj ali hotelirja. Od običajnih so lahko cenejše tudi do 50 odstotkov. Najcenejše so ponudbe tipa fortuna oziroma ruleta, kjer potnik ne ve vnaprej, v kateri hotel bo nameščen, pozna samo kategorijo in včasih lokacijo. Pri takih ponudbah bi verjetno včasih naknadno, ko je imel potnik srečo in bil nameščen v kakovosten hotel, res lahko ugotovili približno takšen odstotek znižanja. Pomanjkanje informacij in tveganje, povezano z njim, torej nadomesti nižja cena, zato se mora vsak vprašati, ali je ta nižja cena vredna tveganja. Sicer pa so last minute ponudbe od siceršnjih v povprečju cenejše za 10 do 30 odstotkov. Mora pa tudi pri znižanih ponudbah veljati enaka zaščita potrošnika - potnik mora dobiti to, kar je navedeno v potovalni pogodbi, zaradi nižje cene nima manjših pravic. Kakovost storitev je primerljiva z rednimi ponudbami. Po Pirčevih besedah pa so hoteli v akcijah včasih lahko manj kakovostni, če jih primerjamo z drugimi iste kategorije, včasih pa gre tudi za manj kakovostne sobe. Last minute za fleksibilne turiste Last minute počitnice niso za vsakogar. Kdor razmišlja o njih, mora biti dovolj fleksibilen, saj lahko odleti iz različnih letališč, ne le sebi najbližjega. Pri izbiri destinacije ne smete biti izbirčni, pripravljeni morate biti na več možnosti. Za potovanje imejte na voljo daljši čas, denimo tri tedne ali še bolje mesec dni. Predvsem pa morate biti pripravljeni na hitro reakcijo, saj kot poudarja Pirc, so zares ugodne ponudbe včasih razprodane v nekaj minutah. Ne bo odveč tudi dobro poznati informacijsko tehnologijo. Kdaj ne iskati last minute ponudb Naš sogovornik tudi svetuje, da če le imamo to možnost, ne potujemo v glavni sezoni, denimo za novo leto, med 20. julijem in 20. avgustom, za veliko noč ter med zimskimi počitnicami. Takrat namreč zares ugodnih ponudb ni ali pa jih je malo. Prav tako ne morete pričakovati najvišje kakovosti namestitve, saj so odlični hoteli s petimi ali štirimi zvezdicami redko znižani, luksuzni hoteli resnično vrhunskega razreda pa skoraj nikoli. Za silvestrovo načrtovati že zdaj Pri izbiri bo vsakemu še najbolj v pomoč turistični agent. Ta vam bo znal tudi svetovati, ali je za želeno potovanje v želenem terminu sploh pričakovati znižanja. Pirc sicer pri potnikih opaža precej napačnih pristopov pri iskanju last minute ponudb. Kot pravi, ljudje poenostavljajo zadeve in mislijo, da bodo ugodne ponudbe vedno na voljo, vendar je povsem logično, da znižanj ni, če so zmogljivosti zasedene. Potniki, ki zahtevajo resnično odlično kakovost in vrhunske namestitve, ne smejo čakati na akcije.",1
"Japonski proizvajalec avtomobilov Toyota bo iz prodaje odpoklical 3,8 milijona vozil. Imela naj bi napako, zaradi katere naj bi se zgodilo že sto nesreč in umrlo pet ljudi. Avgusta so v nesreči, ki se je zgodila zaradi omenjenih težav, umrli štirje člani družine iz San Diega. Tik pred trčenjem je eden od potnikov paničen poklical številko reševalcev in dejal, da se je pedal za plin zataknil in da avto drvi s skoraj 200 kilometri na uro. Japonska Toyota, ki po svetu proda največ avtomobilov, bo v Združenih državah iz prometa odpoklicala 3,8 milijona vozil. Predpražniki pred voznikovim sedežem so namreč nameščeni preveč ohlapno, zato se je že večkrat zgodilo, da se je pedal za plin zataknil, kar je vodilo tudi do nesreč. Po podatkih ameriških oblasti se jih je zgodilo že več kot sto, v njih pa je umrlo pet ljudi. Toyote z napako gre za avtomobile, izdelane v zadnjih šestih letih so sicer prodajali zgolj v ZDA. Lastnike vozil tudi opozarjajo, naj za vsak slučaj sami odstranijo predpražnike. To je nujna zadeva, se je pozivom pridružil tudi ameriški minister za promet Ray LaHood. Za Toyoto, ki je med kupci znana po varnosti in kakovosti svojih izdelkov, je to največji odpoklic avtomobilov doslej. Ocenjujejo, da jih bo stal od pet do 10 milijard jenov ali od 38 do 76 milijonov evrov. 3,8 milijona vozil, kolikor jih bodo odpoklicali, na ameriškem trgu prodajo v dveh letih. Preiskava že poteka.",0
"Koroški župnik Anton Kmet bo moral zaradi spolnega zlorabljanja dveh deklic za deset mesecev v zapor. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil duhovnik. Kmet je tako po nekdanjem kašeljskem župniku Francu Frantarju in župniku iz Ormoža Albinu Žnidariču tretji duhovnik, ki bo zaradi spolne zlorabe otroka moral odslužiti zaporno kazen. Tožbe proti Cerkvi Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji se vse pogosteje sooča z odškodninskimi tožbami zaradi nesprejemljivega ravnanja svojih podanikov. Kmalu tako lahko pričakujemo odločitev mariborskega sodišča v prvi tovrstni tožbi pri nas, v kateri zahteva odškodnino ena od žrtev nekdanjega artiškega župnika Karla Jošta, poroča časnik. Osumljen je bil kar 16 spolnih zlorab otrok, a je še pred koncem sodnega postopka umrl. Za odškodninsko tožbo so se odločile tudi vse tri žrtve ormoškega župnika Albina Žnidariča. Med pripravami na birmo je namreč redno po prsih in zadnjici otipaval deklici, ki se zaradi njegovega položaja izprijenemu početju nista upali upreti, poroča Dnevnik. Duhovnika, ki je svoje poslanstvo opravljal v župnijah Brezno in Remšnik na Koroškem, so slovenjgraški policisti prijeli po večerni maši v zadnjih dneh maja 2007. Dva dni po prijetju spet vodil mašo Takrat so ga zaradi suma pedofilije tudi pridržali, a ga je nato preiskovalna sodnica že naslednji dan po zaslišanju izpustila na prostost. Izrekla pa mu je tudi prepoved približevanja domnevnima žrtvama, ki se jima Kmet ni smel približati na manj kot kilometer. Mariborska nadškofija pa proti duhovniku ni ukrepala, saj je lahko slednji še naprej opravljal svoje poslanstvo. Dva dni po prijetju je tako že vodil večerno mašo. Kljub temu pa je slovenjgraško tožilstvo s pomočjo policije proti njemu spisalo obtožnico, v kateri so mu očitali, da je zagrešil dve kaznivi dejanji spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Enotno deset mesecev dolgo zaporno kazen mu je slovenjgraško tožilstvo sicer prisodilo že pred dobrim letom, a so zaradi zahteve po varstvu zakonitosti odložili nastop prestajanja kazni.",0
"Ljubljana - Predčasni padec vlade Boruta Pahorja v nenavadno luč postavlja tudi nedavno dokapitalizacijo Slovenskih železnic (SŽ), ki je družbo v računovodskem smislu bržčas rešila pred insolventnostjo. Na ministrstvu za promet so nam namreč potrdili, da za prvi obrok vplačila dodatnega kapitala v višini 26,8 milijona v proračunu ni denarja. Razlog za to je, ker ministrstvo v zadnji veljavni različici proračuna za prihodnje leto ni rezerviralo sredstev za dokapitalizacijo SŽ, saj ""za to še ni bilo potrebe"". Ker se je država šele kasneje odločila železnicam pomagati z vračilom 134,3 milijona evrov obveznosti iz naslova ločitve infrastrukture izpred osemnajstih let, ki bi jih v kapital vplačala v petih letnih obrokih po 26,8 milijona evrov, so na ministrstvu Patricka Vlačiča načrtovali, da bodo denar za prvi obrok rezervirali v rebalansu proračuna za prihodnje leto. A slednjega je prehitela nezaupnica Pahorjevi vladi v državnem zboru. Ta bo tako o rebalansu odločal šele v novem sklicu, torej v prvih mesecih prihodnjega leta. Zapleti z domnevno rešilno dokapitalizacijo železnic, na kateri je temeljilo tudi njihovo preoblikovanje v holding treh samostojnih podjetij, pa se tu šele začnejo. Ker je minister Vlačič politično odgovornost za 134,3 milijona evrov vredno finančno operacijo prenesel na državni zbor, je ta povečanje kapitala potrdil s posebej za to pripravljenimi spremembami zakona o družbi SŽ. Da je to dvorezen meč, se je izkazalo že dva meseca kasneje. Po omenjenem zakonu bi namreč morala država in družba SŽ pogodbo o prenosu terjatve v kapital podpisati do 3. avgusta, a tega še vedno nista storili. Logično, saj denarja za plačilo prvega obroka ni. A čeprav na SŽ od države uradno v roke še vedno niso dobile niti evra svežega kapitala, so ga že vknjižile v svoje bilance, in to za lansko leto. To so storile še pred sprejemom zakona, natančneje aprila letos, ko so v družbi na mizo dobili poročilo revizijske hiše KPMG, ki ""nedvoumno ugotavlja"" obstoj terjatve. Čeprav se je torej kapital SŽ lani uradno povečal s 87,9 milijona evrov na 186,2 milijona evrov (dobrih 34 milijonov evrov je ""pojedla"" izguba iz preteklih let), bodo železnice na dejanski denarni tok očitno še čakale vsaj še nekaj mesecev, če ne celo dlje. V zadnjih dneh je namreč mogoče slišati informacije, da naj bi država prva vplačila kapitala zamaknila celo v leto 2014, zato so na SŽ že v ponedeljek opozorile, da bi morebiten izpad tega vira močno načel likvidnost družbe. SŽ so tako v tem trenutku kapitalsko okrepljene le po zaslugi knjiženja terjatve, ki bo enkrat v prihodnosti (morda) pokrita z denarnim tokom, pri njenem vračilu pa je država že zamudila zakonski rok. ""Takšno knjiženje je načeloma mogoče, pri čemer je ključno vprašanje, ali je terjatev unovčljiva. Ker je na drugi strani država, je veliko večja verjetnost, da je,"" nam je pojasnil revizor, ki želi ostati neimenovan. Opisano sicer najverjetneje pojasnjuje, zakaj je ministrstvo pri vložitvi sprememb zakona poslancem pripravilo le sedem strani gradiva, v katerem ni natančneje razkrilo finančnih virov za to operacijo. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Po vplutju vojaške ladje Triglav v naše morje se nadaljuje usposabljanje posadke. Ta bo povsem nared sredi leta 2012. ""Prva faza urjenja je bila opravljena že v Rusiji, posadka pa bo polno bojno usposobljenost po načrtih dosegla po udeležbi na mednarodni pomorski vaji v Sloveniji sredi leta 2012,"" sporočajo z ministrstva za obrambo. Posadka je usposabljanje začela že na začetku avgusta v ruski Anapi, kjer je teoretično spoznavala ladjo, znanje pa nadgrajevala na simulatorju, kjer je bil poudarek na vodenju, poveljevanju in upravljanju ladje v različnih vremenskih pogojih. Usposabljanje se je nadaljevalo na ladji Triglav v ladjedelnici v Sankt Peterburgu in med plovbo po Finskem zalivu. Druga faza usposabljanja se je začela s prevzemom ladje in plovbo v koprsko luko. Posadka bo urjenje nadaljevala tudi po novem letu. Med drugim bo sodelovala na vajah zaščite in reševanja, s Srednjo pomorsko šolo in Fakulteto za pomorstvo in promet ter na mednarodnih vojaških pomorskih vajah. ""Usposabljanje bo predvidoma končano na pomorski vaji v Sloveniji leta 2012,"" še dodajajo na ministrstvu.",1
"Funkcijo bo nastopil najpozneje v petih mesecih Nadzorniki Luke Koper so izbrali še člana uprave za področje ekonomike in financ. To je postal Marko Rems. Izbor Remsa je predsednik nadzornega sveta Janez Požar utemeljil s tem, da jih je prepričal s svojim nastopom, izkušnjami in celostnim videnjem sodelovanja v upravi. Izbira se zdi dobra tudi predsedniku uprave družbe, Gregorju Veselku. Veselko je poudaril, da so izbirali konsenzualno, saj sta z imenovanjem soglašala oba člana uprave. Veselko je zadovoljen tudi s tem, da so končno izbrali finančnika v Luki Koper. Rems na Luko Koper ne bo prišel takoj Rems bo funkcijo nastopil najpozneje čez pet mesecev, ko mu preteče odpovedni rok v družbi Adriatic Slovenica, kjer je prav tako član uprave za področje financ. Do takrat bo naloge opravljal prokurist Mirko Pavšič. Na dnevnem redu odnos z železnicami Nadzorni svet Luke Koper se bo v nadaljevanju seje še seznanil s poročilom uprave o obisku Malezije, obenem je na dnevnem redu tudi odnos s Slovenskimi železnicami. Kot je znano, se je Veselko v četrtek sestal z generalnim direktorjem Slovenskih železnic Goranom Brankovičem, govorila pa sta o komercialnih odnosih. S Slovenskimi železnicami je trenutno vse urejeno, je potrdil Veselko. Kot je dejal, so vsa pogodbena razmerja, ki so leto in pol visela v zraku , danes dopoldne uredili in končali v obojestransko korist. Podpisani sporazumi predstavljajo po njegovih besedah temelje za konkretno poslovno sodelovanje na različnih področjih .",1
"Svetovna banka poziva k takojšnjim ukrepom Oči si ne more zastiskati več nihče v zadnjih treh letih so se cene hrane kar podvojile, zato 100 milijonom ljudem grozi dramatičen padec še globlje v revščino. Predsednik Svetovne banke je pozval k takojšnji akciji glede vse hitreje rastočih cen hrane, ki povzročajo lakoto in smrtonosno nasilje v razvijajočih se državah. Robert Zoellick je dejal, da mora mednarodna skupnost dati denar, kjer so naša usta in takoj ukrepati, da pomaga lačnim. Tako skrajno je. Nato je pozval vlade, da čim hitreje izvršijo zaveze in oskrbijo ZN-ov svetovni program hrane s 500 milijoni dolarjev nujne pomoči do 1. maja. Kritično je, da vlade potrdijo svoje zaveze čim hitreje in da se začnejo zavezovati še preostale, je bil odločen Zoellick, ki je dodal, da se razna finančna srečanja pogosto vrtijo okoli pogovorov, a da morajo zdaj ministri svoje besede spremeniti v dejanja. Na podlagi grobih izračunov banka ocenjuje, da bi podvojitev cen hrane v zadnjih treh letih lahko ljudi v državah z nižjimi dohodki potisnila še globje v revščino. Cene hrane zlasti žitaric, riža in koruze so v zadnjih mesecih dramatično narasle, k temu pa so svoje prispevali povečano povpraševanje, slabo vreme, ki je v nekaterih državah uničilo pridelke, in povečanje uporabe poljedelskih površin za prevoz goriva. Globalna rast cen hrane v obdobju marec 2007-marec 2008 - Žito 130 % - Soja 87 % - Riž 74 % - Koruza 31 % Problem, ki zadeva vse Tu ne gre za vprašanje kratkoročnih potreb - kolikor pomembne te so -, gre za zagotavljanje, da cene ne plačujejo še prihodnje generacije, je opozoril Zoellick, ki je govoril na vrhu z mednarodnim monetarnim skladom IMF. Vodja IMF-ja Dominique Strauss-Kahn je ob tem posvarila, da bi bil ves napredek, ki je bil narejen v zadnjih letih na področju razvoja držav tretjega sveta, izničen z rastočimi cenami hrane, ki vodijo v stradanje, na milijone podhranjenih otrok, slabenje stabilnosti vlad in posledično tudi v vojne. A problem ima lahko posledice tudi za druge države, saj ustvarja neuravnovešenost na trgu, ki bi prav tako lahko prizadela tudi napredna gospodarstva. Ambiciozni načrt za rešitev Svetovna banka je za rešitev krize podprla Zoellickov predlog novega sporazuma za globalno politiko glede hrane , ki ima za cilj dvigniti agrikulturno produktivnost v revnih narodih, izboljšati dostop do hrane prek šol in delovnih prostorov ter pomagati manjšim kmetom. Banka bo v tej luči skoraj podvojila posojilo afriškemu kmetijstvu s 450 milijonov dolarjev na 800 milijonov.",0
"Maribor - Nadzorni svet Elektra Maribor je včeraj predčasno razrešil predsednika uprave Stanislava Vojska, za novega prvega moža podjetja pa so nadzorniki imenovali kar svojega predsednika Petra Grubelnika. Zamenjava v vrhu mariborskega elektrodistributerja ni presenetljiva, če upoštevamo, da Vojsk skupaj z nekdanjimi nadzorniki na skupščini konec avgusta po glasovanju države kot največje lastnice ni prejel razrešnice za minulo leto. Včerajšnja razrešitev Vojska je spodbudila le nova vprašanja, ali bodo kmalu sledili tudi predsedniki preostalih štirih distributerjev. Na isti dan kot Vojsk je brez razrešnice recimo ostal tudi predsednik uprave Elektra Celje Viktor Tajnšek. Slednjega naj bi pred časom že poskusili razrešiti. Elektro Maribor bo Grubelnik do nadaljnjega vodil kot zastopnik, Vojsk pa bo njegov svetovalec, pa čeprav so si nadzorniki sprva prizadevali izpeljati odpoklic iz krivdnih razlogov. ""Vojsk je v ponedeljek podal odstopno izjavo, nadzorni svet pa jo je sprejel,"" je bil včeraj redkobeseden Grubelnik. Na vprašanje Dnevnika, ali bi Vojska včeraj odpoklicali, če jih ne bi prehitel s prostovoljnim odstopom, Grubelnik ni želel odgovoriti. V upravi podjetja ne namerava ostati dolgoročno. ""Zastopnik podjetja bom do imenovanja novega predsednika uprave, razpis bomo objavili kmalu,"" je dejal. Vojsk, ki bi se mu mandat iztekel konec marca leta 2011, včeraj ni bil dosegljiv za komentar. Vojsk in Tajnšek avgusta letos razrešnic po pojasnilih predstavnikov države sicer nista dobila zato, ker je bila družbama zaradi usklajenega dviga cen za gospodinjske odjemalce po njihovem mnenju povzročena poslovna škoda, pa tudi lanski poslovni rezultati so preslabi. ""Glede na to, da je revizor podal mnenje brez pridržkov in da smo lani presegli načrtovani poslovni izid, ne vidim razloga za takšno odločitev,"" pa je takrat nepodelitev razrešnice komentiral Vojsk. tomaz.klipsteter@dnevnik.si",0
"V partnerskem podjetju so se odločili, da jih ne bodo več financirali Tudi nad modno industrijo se zgrinjajo temni oblaki - modna hiša Luella je prva med večjimi prenehala delovati. Potem ko se je iz Luelle umaknila partnerska modna znamka Club 21 odločitev so pred dnevi potrdili tudi v njihovi hčerinski družbi VSQ Limited, ki je neposredno sodelovala z Luello, so v podjetju morali sprejeti kruto realnost in ukiniti modno znamko. Prvič se je o propadu modne znamke začelo govoriti že, ko je najpomembnejša dobaviteljica Carla Carini pred slabim mesecem nenadoma objavila, da zapira svoja vrata in da naročil za kolekcijo pomlad/poletje 2010 ne bodo mogli izpolniti. Dopoldne se je v izjavi za javnost oglasila tudi ustanoviteljica podjetja Luella Bartley, ki je med drugim dejala Položaj, v katerem smo se znašli, nas je izredno razočaral. Cenim podporo, ki nam jo je nudila družba VSQ, a vseeno me vznemirja, da ne morem zaščititi svojih ljudi in njihovih služb v teh težkih časih. Za hišo in oblikovalko številne nagrade Modno znamko je Bartleyjeva, nekdanja modna urednica, ustanovila leta 1999, leta 2003 pa začela sodelovati z VSQ-jem in postala ena najbolj priljubljenih modnih znamk oblačil in nakita predvsem med mladimi v Veliki Britaniji. Tako modna oblikovalka kot istoimenska hiša sta v zadnjih letih pobirali modne nagrade za to in ono kot za stavo, zato je propad znamke še toliko večje presenečenje, poroča modni časopis WWD.",0
"IMF opozarja, da bi prenagljeni varčevalni ukrepi lahko škodili okrevanju gospodarstva. K varčevanju sta namreč znova pozvala Merklova in Sarkozy. Ker nista povedala nič novega, so se negativno odzvale tudi borze. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta na torkovem srečanju glede gospodarskih razmer v evroobmočju marsikoga razočarala. Pozvala sta k resničnemu skupnemu gospodarskemu vladanju v evroobmočju , s katerim bi se zoperstavili dolžniški krizi v območju evra. To pomeni tudi bolj usklajene gospodarske in fiskalne politike, nadaljnja integracija pa bi bila po besedah Merklove proces korak za korakom . Sarkozy in Merklova sta razočarala, znova nista ponudila nič konkretnega za rešitev krize. Že med njuno novinarsko konferenco so se na njune pogovore negativno odzvali finančni trgi. Tako je na borzi v New Yorku že med novinarsko konferenco indeks Dow Jones padel za 1,3 odstotka. Po poročanju Reutersa naj bi bili ob začetku današnjega trgovanja na evropskih borzah priče do 0,8-odstotnemu padcu vrednosti evra. Gre za to, da so investitorji od srečanja Merkel-Sarkozy pričakovali veliko več kot to, kar sta predstavila. Merklova znova ni pokazala nobenega navdušenja nad vpeljavo t. i. evroobveznic, torej skupnih garancij vseh 17 vlad v evroobmočju za dolgove kot rešitvijo za krizo. K tem se sicer najbolj nagibata italijanski finančni minister Giulio Tremonti in milijonar George Soros, ker naj bi s tem zagotovili poceni financiranje vlad v težavah in jih hkrati stimulirali, da spravijo svoje finance v red. Merklova pa takšno možnost vidi le kot sklepni del dolgotrajnega procesa vzpostavljanja fiskalne unije. Namesto tega je predlagala, da bi bile zahteve do članic evroobmočja, da morajo biti njihovi proračuni uravnoteženi, zapisane že v ustavah vseh držav članic. Spet bomo vzpostavili izgubljeno zaupanje, je dejala. Zato gremo v fazo nove kakovosti sodelovanja znotraj evroobmočja, je povedala. Voditelja Nemčije in Francije sta se zavzela tudi za uskladitev davčnih stopenj za korporacije znotraj evroobmočja, da bi tako povečali dobiček iz naslova davkov, čemur bi po poročanju BBC ostro nasprotovala najmanj Irska, kjer je ta davčna stopnja nizka. Mnogi ekonomisti tudi ostro kritizirajo nemško vztrajanje pri varčevalnih ukrepih v vseh državah evroobmočja, ker bi to po njihovem tudi precej spodkopalo gospodarsko okrevanje v teh državah. Nemčija in tudi Francija skupaj z Evropsko centralno banko močno pritiskata na tako imenovana obrobna gospodarstva , naj z varčevalnimi ukrepi uravnotežijo svoje proračune. Lagardova svari, da bi varčevalni ukrepi še dodatno škodovali gospodarstvu. Zategovanje pasov sicer ne uide tudi večjim gospodarstvom. Po varčevalnih ukrepih je že morala poseči Italija, pospešitev ukrepov pa je napovedala tudi Španija. Pred prenagljenim poseganjem po varčevalnih ukrepih pa je med drugimi posvarila tudi šefica Mednarodnega denarnega sklada IMF Christine Lagarde. Pravi, da lahko tako namreč države zapadejo še v globljo recesijo. Priznava, da je treba zniževati stopnje zadolženosti, vendar pa bi presunkovito zaviranje lahko škodilo okrevanju in poslabšalo možnosti za večanje stopnje zaposlovanja. Ob tem bi lahko tudi spodkopalo zaupanje mednarodnih vlagateljev.",0
"Po idealnem scenariju bi lahko bila Slovenija na članstvo v OECD pripravljena maja. Mislim, da smo v ciljni ravni, pravi minister Žbogar. Zadovoljen je tudi premier Borut Pahor. Generalni sekretar OECD Angel Gurria Slovenija bi lahko članica v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD postala maja, je povedal generalni sekretar OECD Angel Gurria. Pristopni proces po njegovih besedah poteka zelo gladko, vse formalnosti naj bi bile končane aprila. Mislim, da smo v ciljni ravnini, je dejal tudi zunanji minister Samuel Žbogar. Slovenija naj bi postala 33. članica OECD. Pred njo naj bi to uspelo Čilu in verjetno tudi Izraelu. Oba sta povabilo k pogajanjem dobila leta 2007, kot Slovenija, Estonija in Rusija. Po idealnem scenariju bi lahko bila Slovenija na članstvo v organizaciji pripravljena do naslednjega ministrskega zasedanja Sveta OECD, ki bo 27. maja, je povedal Gurria. Ob tem je opozoril, da za povabilo k članstvu ni potrebno zasedanje Sveta OECD, ter tudi tokrat poudaril, da so te stvari preveč pomembne, da bi hiteli . Minister Žbogar pričakuje, da bo 22. aprila srečanje zadnjega odbora OECD, ki bo obravnaval slovensko prošnjo, in da bo zatem OECD začel pripravljati sporazum s Slovenijo. Upamo, da ga bomo podpisali nekje v sredini maja, je dejal in dodal, da je cilj, da Slovenija 27. maja na ministrskem zasedanju sodeluje s podpisanim pristopnim članstvom, ki pa še ne bo ratificirano. Gurria je dejal, da je še nekaj odprtih vprašanj, za katera pa meni, da niso nepremostljiva. Pojasnil je, da morata le še dva odbora podati mnenje o pripravljenosti Slovenije, kar pričakuje v naslednjih nekaj tednih, pri čemer gre pri enem vprašanju za zakonodajo, drugo pa je formalno. Tudi Žbogar je poudaril, da v pristopnem procesu Slovenije ni težav. Državni zbor mora po njegovih besedah le še sprejeti zakona o upravljanju kapitalskih naložb ter preoblikovanju Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe. Nato je s slovenske strani vse nared, samo članice OECD morajo dati soglasje konec aprila, je dejal. Nič ni šlo narobe Slovenija naj bi po napovedih iz leta 2007, ko je začela pogajanja, ta končala v dveh letih. Na vprašanje, zakaj gre počasneje od napovedi, je Gurria odgovoril, da je veliko vprašanj, ki zahtevajo svoj čas, in ocenil, da je Slovenija skozi pristopni proces jadrala brez težav. Ne gre za vprašanje postavljanja rekordov. Nič ni šlo narobe, meni Gurria. Minister Žbogar pričakuje, da bo 22. aprila srečanje zadnjega odbora OECD, ki bo obravnaval slovensko prošnjo. Z vstopom v OECD bi Slovenija zaokrožila lok vključevanja v mednarodne institucije. To je tudi priznanje delu dosedanjih vlad, ki so izpolnjevale pogoje za to, da se Slovenija lahko še pred poletjem polnovredno vključi v krog teh prestižnih držav. Premier Borut Pahor Tudi minister Žbogar meni, da Slovenija ne zamuja. Na vprašanje, kako to, da Čile, ki je povabilo k pogajanjem dobil istočasno kot Slovenija, napreduje hitreje in je že de facto članica, je odgovoril, da je Čile pospešil, ker so imeli volitve in je hotela še prejšnja vlada vstopiti v OECD. Minister Žbogar se je danes na obisku na sedežu OECD najprej sestal z generalnim sekretarjem Gurrio, nato sta podpisala sporazum med Slovenijo in OECD o privilegijih, imunitetah in ugodnostih, ki se podeljujejo tej organizaciji. Po podpisu pa je Žbogar kot prvi slovenski minister nagovoril Svet OECD. Slovenija je bila tudi prvič prisotna na zasedanju. V nagovoru je Žbogar poudaril, da Slovenija razume OECD kot sredstvo, ne cilj, ter da sledi nasvetu Gurrie, da je kriza prevelika priložnost, da bi jo zapravili. Slovenija poskuša z reformami, predvsem pokojninsko in zdravstveno, to priložnost po ministrovih besedah kar najbolje izkoristiti. Tako OECD kot Slovenija bosta po njegovem mnenju veliko pridobili druga od druge. Slovenija bo namreč po ministrovih besedah dejavna članica z zelo specifičnim interesom, vplivom in znanjem o jugovzhodni Evropi ter je lahko tej regiji s članstvom v tako ugledni organizaciji zgled, kar je za OECD pomembno.",1
"Za informacije o telefonskih naročnikih bo treba s 1. julijem plačati veliko več kot doslej. Napovedano podražitev preverja tudi urad za varstvo konkurence. Telekom bo podražil klice na številki 1188 in 1180. Klic se zaračunava enkratno in ni vezan na tarifni interval. Pri enem klicu na 1188 lahko uporabnik zahteva in dobi dve informaciji o telefonskih naročnikih. Telekom Slovenije bo s 1. julijem podražil klice na informacije o številkah naročnikov v Sloveniji in tujini, torej na številki 1188 in 1180. Zaenkrat je treba za informacije odšteti 0,46 evrov brez DDV, cena z DDV pa je 0,55 evra. Nova cena bo kar 74 odstotkov višja 0,80 evra brez DDV. Cena je stroškovno naravnana in je utemeljena, z njo se približujemo drugim ponudnikom takih storitev v EU, je sporočil predstavnik Telekoma Boris Ziherl. Dodal je, da drugih podražitev ne načrtujejo. Glede na to, da ima Telekom koncesijo za omenjeno storitev opravlja jo njihova hčerinska družba Teledat pa se postavlja vprašanje, ali gre za izkoriščanje prevladujočega položaja na trgu. Urad za varstvo konkurence je zaradi tega že prejel prijavo ter jo posredoval tudi na agencijo za pošto in elektronske komunikacije. Prijava je v obravnavi in zadeve do nadaljnjega ne komentiramo, so pojasnili. Trenutne cene klicev na 1188 in 1180.",0
"Ljubljana - Nekdanji prokurist Skimarja Jože Kralj, ki so ga novi nadzorniki Skimarja razrešili iz krivdnih razlogov, je včeraj napovedal vložitev kazenske ovadbe proti njihovemu predsedniku Stojanu Nikoliću, sicer članu uprave Kada. »Nikolić je bil seznanjen z minulimi problemi in kršitvami sklepov uprave, ki jo kot vršilec dolžnosti vodi Ivan Štrlekar, domnevno spornimi svetovalnimi pogodbami in nepravilnostmi pri programu odpuščanja,« je načrtovano kazensko ovadbo utemeljil Kralj. Dodal je, da bo z njeno vsebino seznanil tudi skupščino Kada. Po Kraljevih besedah sanacije Skimarja ni mogoče uspešno izpeljati le z zamenjavo vodstva, revizijami in kazenskimi ovadbami, temveč tudi s konkretnejšimi ukrepi. »Glede sanacije si težko dovolim sprejemati očitke o pomanjkanju idej od nekoga, ki je do prihoda v Skimar opravljal samo politične funkcije. V času, ko je bilo treba predvsem reprogramirati dolgove in poskrbeti za sveži kapital, da se je podjetje lahko izognilo stečaju, pač nisem mogel dovoliti zapravljanja denarja za neke fantomske projekte,« se je včeraj na Kraljeve navedbe ostro odzval Štrlekar.",0
"Nove ceste bodo morale počakati Ministrstvo za promet bo po predvidenem rebalansu ob skoraj 130 milijonov evrov. Ceste ne bodo nevzdrževane, trdi Vlačič, gospodarstveniki napovedujejo še poglobitev težav gradbenikov. Vlada bo predvidoma jutri potrdila rebalans proračuna, po katerem bo največ denarja skoraj 130 milijonov evrov vzela ministrstvu za promet, je poročala RTV Slovenija. Tako oster rez pomeni, da bo denarja le še za nujne naložbe, pravi pristojni minister Patrick Vlačič in zatrjuje, da vzdrževanje cest pri tem ne bo ogroženo. Ministrstvo za promet bo krčilo tam, kjer je vlaganje najdražje. Največ okoli 70 milijonov evrov manj bo investicij v železniško infrastrukturo. Za obnovo ne prav zglednih državnih cest pa bomo namenili 40 milijonov evrov manj. Kolikor imamo, toliko lahko naredimo. Kolikor si družina lahko privošči, za stanovanje za avto, toliko si tudi naša država lahko privošči. Vemo, da je polovica državnih cest v slabšem stanju, dejstvo pa je, s toliko denarja, kolikor ga imamo, s toliko denarja bomo delali, je dejal prometni minister. Ob tem je zagotovil, da bodo projekti, ki so že sklenjeni, potekali nemoteno, novih investicij pa ne bo. Novi udarci po gradbeništvu Na drugi strani, v gospodarski zbornici, so nad proračunom ogorčeni. Prepričani so namreč, da bo krčenje naložb krizo v gradbeništvu še poglobilo. Panoga se je v dveh letih prepolovila in takšen udarec bo potopil še kakšno gradbeno podjetje, so prepričani na Gospodarski zbornici. Samo v prve pol leta je službo v gradbeništvu izgubilo 7.200 ljudi. To je velika katastrofa, zlasti za tista podjetja, ki so še ostala živa. Klestenje proračuna, pomeni žaganje veje, na kateri sedimo vsi, in manjšanje sredstev, na katerih gradimo socialno državo. Prav zaradi zmanjšanja investicij v gradbeništvu dvoodstotne gospodarske rasti, ki jo ob koncu leta napoveduje minister Križanič, ni pričakovati, pravi izvršna direktorica, Gospodarske zbornica Slovenije Alenka Avberšek. Državljani bodo morali stisniti zobe … ponovno Čeprav minister Vlačič zagotavlja, da vzdrževanje cest ne bo trpelo, pa se bodo zaradi zamaknjenih naložb morali domačini na nekaterih delih Slovenije še naprej voziti po razdrapanih lokalnih cestah in obupavati nad nedokončanimi projekti. Eden izmed njih je npr. nedokončano krožišče pri izvozu Tepanje na štajerski avtocesti . Zaradi rebalansa se bo njegovo dokončanje najverjetneje zavleklo v prihodnje leto, pravijo na direkciji za ceste. Izgradnja škofjeloške obvoznice in obvoznice mimo Radelj ob Dravi ter obnova ceste od Rogaške Slatine do Rogatca zaradi sofinanciranja EU-ja naj ne bi bila ogrožena, pravijo na direkciji. Drugače bo z nekaterimi drugimi projekti. Brez denarja zaprtje Že sedaj imamo 50 odstotkov državnih cest neustreznih oziroma ne ustrezajo standardom, ki so jih določili v Evropski uniji, in bojim se, da se bo to samo še nadaljevalo, pravi Gregor Ficko z direkcije. Ob tem na direkciji za ceste, kjer so z rebalansom lanskoletnega proračuna prejeli slabih 79 milijonov evrov, opozarjajo, da bo država morala najti rešitev za obnovo dotrajanega cestnega omrežja, drugače bo določene ceste preprosto treba zapreti.",0
"Slovenci bodo dojeli, da so zastoji na mejnem prehodu Obrežje bumerang njim samim, vsi potniki bodo Slovenijo ohranili v negativni podobi, opozarja Zagrebški Večernji list Nedeljski zastoji na mejnem prehodu Obrežje so resnično huda klofuta zdravemu razumu, človeškemu dostojanstvu, klofuta vsem nam, ki z delom plačujemo državne ustanove in uradnike, da opravljajo svoje delo za naše dobro, kjerkoli, na Hrvaškem, v Sloveniji ali Južni Afriki, piše današnji Zagrebški Večernji list. Zvračanje krivde na začetek uporabe schengenskega informacijskega sistema na slovenskih mejah je navadna nesramnost, še dodaja. Komentator je prepričan, da obstajajo načini, da se v skrajnih situacijah tudi skrajno ukrepa, vsi morajo biti bolj elastični. ""Saj gre za ljudi. Ali je človek res vse manj pomemben? Kje je meja človeškega dostojanstva, ki ga je treba ponižati na račun neke virtualne varnosti, zaradi neke morebitne ogroženosti, nekega terorizma? Vse to je podobno navadni policijski in (ali) državni represiji, v kateri človek ne more zahtevati svojih pravic. Žal bomo vse bolj soočeni s takšnim birokratizmom, kajti največja napaka Evropske unije je prav do skrajnosti pripeljan birokratski sistem, ki živi na številkah in pravilih,"" piše časnik. ""Resnično neverjetno"" pa se časniku zdi, kako ""kruto"" Slovenci uvajajo evropske norme. ""Kot da ne bi dojeli, da je to bumerang njim samim, saj bodo vsi potniki, ki nekaj takega doživijo, Slovenijo ohranili v negativni podobi,"" še piše Večernji list.",0
"Pogonska goriva prinašajo pomemben priliv v državno blagajno. Ta so se pri nas ta mesec že dvakrat podražila. Najprej 1. julija zaradi dviga DDV, nato pa se je ta teden pogonsko gorivo, zaradi razmer na naftnih trgih, podražilo še enkrat. Razen v Italiji imajo vse naše sosede cenejši bencin.",0
"Dobra tretjina (35 odstotkov) Avstrijcev v prihodnjem letu načrtuje večje nakupe kot so nakup lastnega stanovanja, novega avtomobila ali obnove Kar 60 odstotkov Avstrijcev pravi, da evrska dolžniška kriza ne vpliva na njihove osebne dohodke, kaže raziskava Erste bank . Vendar nameravajo Avstrijci manj prihraniti: za četrtino se je zmanjšala načrtovana količina varčevanja v prihodnjem letu: medtem ko je lani povprečen Avstrijec želel prihraniti ali investirati 5.720 evrov na leto, se je ta številka letos znižala na 4.250 evrov. Dobra tretjina (35 odstotkov) Avstrijcev načrtuje večje nakupe kot so nakup lastnega stanovanja, novega avtomobila ali obnove. Večina, 86 odstotkov, bo te večje nakupe financirala z lastnimi prihranki, 14 odstotkov pa namerava za nakupe najeti posojila.",1
"Ljubljana - Kongresni turizem je eden ključnih produktov slovenskega turizma. Je produkt z visoko dodano vrednostjo, potrošnja turistov v tem segmentu je najvišja in multiplikativni učinki so na tem področju največji, je ob začetku največje poslovne borze za kongresni turizem za področje jugovzhodne Evrope - Conventa izpostavila direktorica STO Maja Pak. Kot je prepričana direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), je kongresni turizem velikega pomena za desezonalizacijo in generira obiske novih ciljnih skupin. Konkurenčne prednosti Slovenije za izvedbo poslovnih dogodkov predstavljajo naša centralna lega v Evropi, dostopnost ključnih trgov in dobro razmerje med ceno in kakovostjo. ""Borza Conventa je velikega pomena za slovenski poslovni turizem. Je največji poslovni dogodek poslovnega turizma v Sloveniji in regiji,"" je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Pakova. Poudarila je, da Conventa pomeni tudi mednarodno promocijo Slovenije kot turistične in kongresne destinacije. Izpostavila je pet ključnih usmeritev programa dela STO. Med usmeritvami je koncentracija promocije na ključnih emitivnih trgih in razvoj novih trgov in segmentov. Želijo krepiti znamko I feel Slovenia, krepiti spletno trženje, spodbujanje razvoja in trženja zelenega oz. trajnostnega turizma ter krepitev in povečanje učinkovitosti partnerstva in co-brandinga.Turisti si želijo okolju prijaznega potovanja ""Turisti si želijo okolju prijaznega potovanja, zaradi česar je Svetovna turistična organizacija že napovedala, da lahko hotelski sektor do leta 2020 porabo energije zmanjša do 30 odstotkov,"" pravi Pakova. Slovenija pri skrbi za bolj trajnostno ponudbo želi zmanjšati ogljični odtis pri promociji zelenih produktov, spodbuja zelene destinacije, uvajanja trajnostnih procesnih modelov v hotelih. Direktor Zavoda-kongresnoturističnega urada Miha Kovačič je pojasnil, da se na letošnji Conventi predstavlja 140 ponudnikov in devet destinacij jugovzhodne Evrope, in sicer Hrvaška, Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Srbija, Albanija, Italija, Avstrija in Slovenija. Novost je tudi Eko dan Med novostmi letošnje Convente je Eko dan, pa možnost brezplačnega razstavnega prostora za ponudnike jugovzhodne Evrope z nižjim bruto domačim proizvodom. Med drugim bodo podelili tudi nagrado za posebne dosežke v kongresni industriji Niku Račiču, direktorju hrvaškega kongresnega urada. Barbara Vajda s Turizma Ljubljana je poudarila, da je prestolnica v veliki meri odvisna od prihodov tujih gostov, ki jih je ponavadi 95 odstotkov. V strukturi teh gostov jih je 60 odstotkov poslovnih turistov. ""Evropski mestni turizem si je od ekonomske krize kot kaže opomogel hitreje kot druge turistične zvrsti, podobno je tudi v Ljubljani. S kazalci za leto 2010 smo zadovoljni. Lani smo našteli 718.000 nočitev, kar je 5,2 odstotka več kot leto prej,"" je dodala Vajda.",1
"Najprej verjetno poskus prisilne poravnave Uprava velenjskega Vegrada je po večdnevnem izmikanju le priznala, da je družba insolventna. Jože P. Damijan za MMC S tem se končuje dobrega pol leta dolga agonija podjetja. Skladno z razglasitvijo insolventnosti bo uprava zagotovila, da bo poslovanje družbe potekalo v okvirih, ki jih za primer plačilne nesposobnosti določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in bo pri tem tudi enakopravno obravnavala vse upnike družbe, je v sporočilu za javnost zapisala direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju si lahko preberete tukaj. Čas za poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja Dodala je, da bo uprava za odpravo insolventnosti izvedla ustrezne ukrepe, ki so v njeni pristojnosti, in v skladu z že omenjenim zakonom pripravila poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Poročilo bo v zakonskem roku predložila v presojo nadzornemu svetu, je še mogoče brati v sporočilu za javnost. Po besedah Tovšakove je glavni vzrok insolventnosti družbe negativen kapital v bilanci stanja. Na novinarsko vprašanje po izjavi za medije, ali res razmišlja o odstopu, pa je odgovorila, da ko in če bo, bo to najprej sporočila tistim, ki ga morajo sprejeti. ZAKON POROČILO O UKREPIH FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA 35. člen 1 Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. 2 Poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja mora vsebovati 1. opis finančnega položaja družbe, 2. analizo vzrokov za insolventnost in 3. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. 5 Nadzorni svet mora dati mnenje o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja v petih delovnih dneh po prejemu tega poročila. Seja nadzornega sveta zaradi dveh dopustnikov odpadla Za dopoldne je bila napovedana tudi seja nadzornega sveta Vegrada, a je odpadla, ker sta dva nadzornika trenutno na dopustu, je v izjavi za medije pojasnil prvi nadzornik Klemen Boštjančič, ki je novo sejo sklical za ponedeljek. Na njej ne bodo obravnavali le težko pričakovanega poročila o poslovanju Vegrada v prvi polovici tekočega leta, iz katerega je razvidna plačilna nesposobnost, temveč tudi poročilo o finančnem prestrukturiranju podjetja, ki naj bi imelo za okoli pol milijarde evrov dolgov in številne nedokončane projekte. Tajnikar za MMC Stečaj bistveno verjetnejši od prisilne poravnave In kakšna usoda čaka podjetje? Osebno sem prepričan, da bodo pripravili program prisilne poravnave, a hkrati sem prepričan tudi, da bo to zelo tesen program, saj so razmere v Vegradu v teh letih in zlasti v zadnjih mesecih takšne, da bistveno bolj usmerjajo podjetje k stečaju. Zavedati se morate, da je Vegrad izredno zadolženo podjetje, da bodo upniki morali dati zelo velike odpustke, poleg tega pa je zelo težko predvidevati, da je v Vegradu sploh mogoče nadaljevati proizvodnjo. Ne predstavljam si dobro, kako bo Vegrad zagotovil dodatne, sveže finance, da bo lahko izpeljal nove projekte. Vegrad je več ali manj v razmerah, ko lahko zaključi sedanje projekte, zelo težko pa bo začel nove. Če pa ne more začeti novih, potem je jasno, da tudi prisilna poravnava ne more uspeti, je za MMC dejal ekonomist Maks Tajnikar. Damijan za MMC Najprej lahko pričakujemo prisilno poravnavo Podobnega mnenja je Tajnikarjev poklicni kolega. Najverjetnejši scenarij naslednjih dogodkov je poskus prisilne poravnave med podjetjem in upniki, ki pa bo izjemno težavna. Če v zakonskem roku poravnava ne bo uspela, pa seveda sledi stečaj podjetja. Pričakovati je mogoče, da se bo ohranil neki izločeni del podjetja, ki bi opravil že dogovorjene nove posle, če bodo naročniki seveda ohranili zaupanje, je namreč v pogovoru za MMC napovedal ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Jože P. Damijan. Na naše vprašanje, kaj to pomeni za upnike, je sogovornik odgovoril, da se bodo seveda poplačali, pač v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti . Po njegovih besedah se bodo najprej rešile banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele po tem, ko bodo banke poplačane. Delavci lahko pozabijo na neizplačane plače? MMC je seveda zanimalo tudi, kaj lahko zdaj pričakujejo Vegradovi delavci, ki že od aprila niso prejeli plač. Vprašanje je, če jih sploh bodo, meni Damijan. Da ne govorimo o neplačanih socialnih prispevkih, že odtegnjenih kreditnih obrokih zaposlenih, vendar ne nakazanih bankam itd., dodaja. Ekonomist pa zadnji dogodek vendarle vidi tudi optimistično Kakor koli je za zaposlene situacija v primeru stečaja Vegrada huda, se zanje vsaj končuje sedanja agonija in bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. Za mnoge izmed njih se bo finančna situacija tako vsaj kratkoročno izboljšala. Na poročilo o finančnem stanju čakali od prejšnjega petka Spomnimo še na pot, po kateri je prišlo današnje priznanje o insolventnosti. Nadzorni svet je od uprave že v torek, 3. avgusta, zahteval, da pripravi celovito poročilo o plačilni sposobnosti družbe. Prvi nadzornik Boštjančič je namreč očitno upravičeno dvomil o nenehnem zagotavljanju vodstva, da Vegrad ni plačilno sposoben. Prvi rok za oddajo poročila je bil petek, 6. avgusta, a ga nadzorni svet tedaj ni prejel. Prav tako je brez pojasnil ostal na drugi rok, ki ga je postavil upravi - to je bila sreda, 11. avgust. Če uprava poročila ne bi pripravila, bi nadzorniki na podlagi blokade računov, neizplačila plač in neizpolnitve obveznosti do dobaviteljev sami sklepali, da je Vegrad plačilno nesposoben, in bi od uprave zahtevali, da uvede postopke v skladu s stečajnim zakonom. Pet predlogov za stečaj, delničarji pa za dokapitalizacijo Stečaj Vegrada so sicer že julija predlagali predstavniki petih podjetij, delničarji družbe pa so v začetku prejšnjega meseca sprejeli sklep o dokapitalizaciji v skupni višini 15,5 milijona evrov. Rok za vplačilo svežega kapitala se bo iztekel 5. septembra.",0
"Podjetje Primorje bo tretjino zaposlenih delavcev poslalo na čakanje. V celotni skupini je 150 zaposlenih z minimalno plačo, ki jo bodo v času do enega leta uskladili z zakonodajo. V ajdovskem Primorju so se ob pomanjkanju dela odločili, da bodo zaprosili za državno pomoč čakanja na delo. Po besedah sekretarja sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskarja Komaca bodo ta ukrep uvedli za približno tretjino vseh delavcev v matični družbi in v skupini Primorje. Na ponedeljkovem sestanku med predstavniki uprave Primorja in predstavniki sindikata so govorili o tem, kako bi ob pomanjkanju dela v gradbeništvu ohranili družbo Primorje in sedanje število zaposlenih delavcev. Pri tem naj bi jim v prihodnjih mesecih pomagal predvsem državni ukrep podjetjem v krizi, s katerim bo slaba tretjina zaposlenih doma čakala na delo. Vendar se bodo morali v tem obdobju tudi izobraževati, Primorju pa naj bi pri tem pomagali zunanji izvajalci. Zvišanje minimalne plače Po besedah Komaca so se dogovorili tudi o povišanju minimalne plače zaposlenim. V celotni skupini je okrog 150 zaposlenih z minimalno plačo, ki jo bodo v šestih mesecih do enega leta uskladili z zakonodajo. Približno tretjina delavcev z minimalno plačo je zaposlenih v matični družbi v Ajdovščini, nekatere družbe iz skupine pa takih delavcev niti nimajo. Ob koncu sestanka so spregovorili tudi o nadurah. Po besedah vodstva Primorja nimajo velikega števila nadur, pač pa prerazporejen delovni čas. To pomeni, da v času, ko imajo delo, delajo lahko tudi več ur od osemurnega delavnika, večje število ur pa lahko koristijo v času, ko jim dela zmanjka. Seveda morajo delodajalci ob tem spoštovati delovnopravno zakonodajo, ki velja za tak način Primorje v postopku Urad za varstvo konkurence UVK, ki ga vodi Jani Soršak, je 11. marca uvedel preiskavo o sumu kartelnega dogovarjanja gradbenih podjetij. Podjetja naj bi se med sabo usklajevala pred oddajanjem ponudb v posameznih poslih, se dogovarjala o njihovi višini in razdeljevala posle, so zapisali nekateri slovenski časniki. Preiskovalci naj bi obiskali pet gradbenih podjetij in njihovih podružnic SCT, Vegrad, Gradbeno podjetje Grosuplje GPG, Cestno podjetje Maribor CPM in KPL, družbo za gradnjo in vzdrževanje cest. V postopku naj bi bilo tudi Primorje.",0
"Vse več Slovencev se odloča za nakup kuponov na spletu, ki prinašajo popust. Zveza potrošnikov Slovenije je zato preverila, kako so varni ti nakupi. Glede na zadnje podatke objavljene v Trženjskem monitorju, vsak četrti spletni nakupovalec v zadnjem letu kupil vsaj en kupon. To pa pomeni približno 100.000 potrošnikov v populaciji od 18 do 65 let, piše na spletni strani ZPS. Največ kuponov potrošniki kupijo za potovanja in počitnice, kar 42 odstotkov, sledijo razni izdelki 31 odstotkov, nato gostinske storitve s 27 odstotki, kar 25 odstotkov se jih določi za nakup drugih storitev ter za kozmetične storitve pa 21 odstotkov. Na ZPS so ugotovili, da so cene praviloma nižje kot pri klasičnih agencijah, res pa je tudi, da številne ponudbe vključujejo le namestitev, vse drugo pa je odvisno od potrošnikove izbire. Torej lahko potrošniki sami dokaj preprosto poiščejo prosto sobo ali apartma, ob tem pa ne bodo vezani na nakup kupona, časovne omejitve ipd. ""Verjetno bodo morali nekoliko več brskati po spletu in iskati primerne ponudbe, vendar se bo lahko vloženi čas na koncu obrestoval"", še poudarjajo na ZPS. V 14 dneh lahko odstopite od pogodbe Največ težav se pri nakupih kuponov za potovanja pojavlja v povezavi z rezervacijo prostega termina. Zato na ZPS opozarjajo, da če ugotovite, da kupona ne morete izkoristiti, lahko odstopite od pogodbe v 14 dneh po nakupu, ponudnik skupinskih spletnih nakupov pa vam mora vrniti denar za opravljeni nakup.",1
"Ljubljana - Uskladitev znotraj koalicije glede predloga zakona o državnem premoženjskem holdingu gre po mnenju ministra za finance Janeza Šušteršiča v to smer, da bo zakonski predlog vlada na četrtkovi seji lahko sprejela. Minister je glavne rešitve, ki jih prinaša zakon, predstavil tudi poslanski skupini SD. Preden predlog zakona dobi zeleno luč za obravnavo na seji vlade, naj bi ga koalicijske stranke po danes doseženem dogovoru še enkrat potrdile, neposredno pred sejo vlade pa naj bi se o tem pogovarjali tudi predsedniki koalicijskih strank. Šušteršič bo zagovarjal zakon, ki bo sprejet na vladi DeSUS je sicer v torek med drugim pojasnil, da ne pristaja na vključitev premoženja Kada v državni holding brez ustreznih zagotovil, da bo njegovo celotno premoženje namenjeno za potrebe pokojninske blagajne. Glede na današnji dogovor naj bi bil Kad izrecno ločen v tem holdingu po svoji bilančni vsoti, premoženje Kada pa še naprej namenjeno pokojninski blagajni. Deset odstotkov od prodaje državnega premoženja se bo stekalo v Kad, ki bo v sklopu holdinga posloval ločeno. Tako predvideva že tudi koalicijska pogodba. Šušteršič je po sestanku s poslansko skupino SD povedal, da se je DeSUS odločil, da bo o svojih pogajalskih stališčih javno govoril in mora sedaj tudi javno povedati, ali so bila upoštevana ali ne. Sam bo zagovarjal zakon, ki bo sprejet na vladi. O vsebinskih podrobnostih ni želel govoriti, saj jih bo predstavil po vladni seji. Ne gre za slabo banko, ampak za način reševanja slabih terjatev Glede prenosa slabih bančnih terjatev na holding oziroma neke vrste slabe banke je Šušteršič povedal, da ne gre za slabo banko, temveč za način reševanja slabih terjatev, zato da se z njimi ne bi več ukvarjale banke, temveč ""nekdo drug, ki ima v ozadju jamstvo države"". Po njegovem prepričanju se to da narediti tako, da se tveganja prenesejo iz bank, s tem pa dobijo davkoplačevalci takojšnjo korist, ker se banke lahko začnejo ukvarjati s svojo pravo dejavnostjo in niso več v krču. Ker se terjatve prenesejo po ekonomsko ocenjeni vrednosti in se z njimi prenašajo tudi zavarovanja, ki jih je moč unovčiti, pa je na malo daljši rok možno, da takšna operacija davkoplačevalcev ne stane veliko, ocenjuje minister. Ob tem pa priznava, da država v prvem koraku prevzame del teh bremen.",1
"Namesto da bi iskali dva manjkajoča nadzornika Darsa, je vlada dala soglasje za menjavo celotnega nadzornega sveta. Temu bo najverjetneje sledil tudi padec uprave z Matejo Duhovnik na čelu. Pričakovati je, da bo nov nadzorni svet zapečatil usodo uprave Darsa, ki ji predseduje Mateja Duhovnik, v njej pa sta še Gordana Bošković in delavski direktor Alojz Ratajc. Vlada je dala soglasje za imenovanje novega nadzornega sveta Družbe za avtoceste v RS Dars, je povedal minister za finance Janez Šušteršič. Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN smo dali soglasje za izvedbo skupščine Darsa in imenovanje novega nadzornega sveta družbe, je dejal Šušteršič. To pomeni, da je verjetno kmalu pričakovati tudi menjavo uprave z Matejo Duhovnik na čelu. Imena predlaganih nadzornikov sicer za zdaj niso znana. Namesto dveh manjkajočih nadzornikov bodo iskali kar vse Vlada bi zamenjala celoten nadzorni svet Darsa. To pa najverjetneje pomeni tudi slovo uprave na čelu z Matejo Duhovnik. Po predlogu uprave Darsa naj bi skupščina sicer odločala le o izpopolnitvi dveh mest v nadzornem svetu po odstopu Iztoka Klančnika avgusta lani in Milana Medveda januarja letos. AUKN je predlagala, da se v nadzorni svet imenujeta Samo Červek in Paveo Hajdinjak, ki bi se pridružila Tomažu Mencingerju in Dariju Barrili ter predstavnikoma zaposlenih Marjanu Sisingerju in Vitu Mešku. A se je vlada odločila zamenjati celoten nadzorni svet, država pa kot lastnica Darsa na petkovi skupščini najverjetneje tudi ne bo podelila razrešnice upravi in nadzornemu svetu za delo v letu 2011. Minister Černač nezadovoljen z delom uprave To je že v sredo nakazal minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, ko je ob robu vrha malega gospodarstva v Ljubljani novinarjem dejal Mislim, da niso izpolnjeni pogoji za podelitev razrešnice. Ministra je med drugim močno ujezilo dogajanje glede cestninskih postaj, zaradi česar je upravo Darsa poklical na odgovornost, pozneje pa še slabih 20.000 evrov vredna Darsova pogodba s podjetjem Triniti PR za komuniciranje v okviru projekta odstranitve cestninskih postaj, ki sicer še ni bila realizirana. Poleg tega je v javnost pricurljala novica, da je Dars samo lani sklenil za milijon evrov in pol svetovalnih pogodb.",0
"Komisija za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami predlaga, da se proti direktorjema Sove in Arhiva Slovenije vloži kazenska ovadba in se ju krivdno razreši Zvonko Černač Večina članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes sprejela sklep, da zoper direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjana Selana in zoper direktorja Arhiva RS Dragana Matića vloži kazensko ovadbo. Hkrati je komisija izglasovala sklep, da predlaga Selanovo krivdno razrešitev. Člani komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so danes obravnavali omejevanje dostopa do javno dostopnih gradiv Arhiva Republike Slovenije s strani direktorja Sove. Opozicijski poslanci so opozarjali na nezakonitost takšnega ravnanja. Po mnenju komisije naj bi Sova ovirala dostop do arhivskega gradiva in s tem kršila zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva. Do arhivov nekdanje Službe državne varnosti se je sicer želel dokopati publicist Igor Omerza, a mu ni bilo dovoljeno.",0
"Drugi blok jedrske elektrarne Krško bi Sloveniji prinesel stabilen, varen in zadosten vir električne energije brez negativnih vplivov na okolje, zatrjujejo v družbu GEN energija. Gradnja in obratovanje pa bi prineslo na tisoče novih delovnih mest. V Sloveniji naj bi se skupna raba energije v prihodnje zmanjševala, toda zaradi prehoda na čistejše vire in tehnologije bo raba naraščala. To potrjujejo številne študije in analize, pravi direktor družbe GEN energije Martin Novšak in dodaja, da so zato že pred tremi leti začeli proučevati upravičenost postavitve drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Drugi blok jedrske elektrarne bi lahko začel delovati leta 2020 in bi bil v obratovanju do leta 2080. Letošnja odločitev državnega zbora o nadaljevanju priprav bi po Novšakovem mnenju že lahko zadostovala za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne Krško NEK 2 in njeno komercialno obratovanje leta 2020. Družba GEN energija, ki povezuje 16 slovenskih elektroenergetskih podjetij in je največji trgovec z elektriko na Balkanu ter nosilec jedrske opcije v Sloveniji, je projekt NEK 2 namreč razdelila na več faz. Predpripravljalna je mimo, takoj po odločitvi v DZ pa bi se že lahko lotili umeščanja elektrarne v prostor, gor vodno ali dol vodno ob Savi pri sedanji NEK Krško. Sledile bi specifikacije za ponudbe in pogajanja ter podpis pogodbe za gradnjo, zatem pa izbor dobaviteljev opreme. Gradnja bi trajala štiri leta, NEK 2 pa bi lahko obratovala 60 let. Z NEK 2 slovensko gospodarstvo bolj konkurenčno? V enem letu, pravi vodja tehničnega sektorja in investicij v družbi GEN energija Jože Špiler, bi nova jedrska elektrarna moči 1600 MW proizvedla od 8 do 12 milijard kilovatnih ur električne energije. Z investicijo v višini treh do petih milijard evrov bi Slovenija dobila stabilen, varen in zadosten vir električne energije brez negativnih vplivov na okolje, dodaja Špiler. Vsi scenariji priprav na gradnjo NEK 2 upoštevajo tudi TEŠ 6 in podaljšanje obratovanja NEK Krško do leta 2043. Z novo nuklearko bi dobili lahkovodni tlačni reaktor tretje generacije z izboljšano tehnologijo, ki zagotavlja še večjo ekonomičnost. Omogoča celo koriščenje toplote za daljinsko ogrevanje bližnjih mest, kot so Krško, Brežice in Novo mesto, dolgoročno še Ljubljane. Projekt NEK 2 pa je tudi naložba, ki bo imela ugoden vpliv na naše celotno gospodarstvo. To bo, tako Martin Špiler, najcenejša alternativa za proizvodnjo pasovne energije, NEK 2 pa bo med gradnjo in obratovanjem zagotavljala tudi več tisoč delovnih mest. Ta čas se bodo lahko v projektiranje, gradnjo ter proizvodnjo in montažo opreme vključevala tudi naša podjetja. Vse to bo imelo pozitivne učinke na razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, še meni. Z izgradnjo NEK 2, je prepričan Martin Novšak, pa se zaradi sinergije povečujejo tudi pozitivni učinki obstoječe jedrske elektrarne. Ta na leto proizvede povprečno 5,6 milijarde kilovatnih ur in ima od leta 1983, ko je začela komercialno obratovati, vzpostavljene vse potrebne infrastrukturne organizacije in objekte, ki bodo z drugo elektrarno še bolj izrabljeni. Z novo enoto bodo izkoriščene izkušnje stroke in visoko usposobljenih kadrov. Zaradi možnosti izrabe iztrošenega jedrskega goriva bo bolj izkoriščeno tudi bodoče odlagališče nizko in srednje radioaktivnega materiala.",1
"Ljubljana - Cena za zavarovanje grškega dolga je včeraj porasla v nebo. Mednarodni finančni trg se je namreč odzval na izjavo nemškega finančnega ministra Wolfganga Scheubeleja, ki je v intervjuju za nemški časnik Die Welt namignil, da se Grčiji po vsej verjetnosti obeta prestrukturiranje dolga. Shaubele je v intervjuju ocenil, da bo morala Grčija narediti dodatne korake v spopadu z visokim javnim dolgom, zlasti če ga bosta Evropska centralna banka (ECB) in evropska komisija v junijskem poročilu označili kot nevzdržnega. Izjave so povzročile še večjo zmedo zaradi predhodnih izjav člana izvršnega sveta ECB Lorenza Binija Smaghija. Ta je namreč označil prestrukturiranje dolga za katastrofo, ki bi lahko ohromila tako grški bančni sistem kot gospodarstvo. Finančni minister George Papaconstantinou in preostali grški predstavniki zavzemajo podobno stališče in zanikajo možnost prestrukturiranja dolga. Pri tem zagotavljajo, da je grško gospodarstvo na pravi poti, a jim mednarodni finančni trgi očitno ne verjamejo najbolje. Obrestne mere grških dvoletnih obveznic so namreč včeraj porasle za približno 90 bazičnih točk, na 18,38 odstotka, medtem ko so zahtevani donosi petletnih državnih obveznic porasli na dosedanji rekord Evropske unije (EU) - več kot 18 odstotkov. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je bil porast obrestnih mer skoncentriran predvsem na dvo- in petletne dolžniške papirje, saj v primeru nadaljnjih težav Grčije predstavljajo največjo nevarnost za njihove lastnike. Dodatne skrbi predstavlja tudi šibka likvidnost države, zato ne preseneča, da so po rekordu posegle tudi obrestne mere desetletnih obveznic, ki so bile pri 13,41 odstotka še enkrat višje kot marca lani. Zahtevani pribitki (spread) do nemških obveznic pa so se prvič po lanskem maju zvišali na več kot tisoč bazičnih točk. Strah, da bo Grčija nezmožna odplačevati svoj dolg, se je odrazil tudi na tečaju evra, ki je po večdnevni rasti padel na 1,44 dolarja. jan.bratanic@dnevnik.si",0
"Spoštovani bralci, v reviji Manager, ki izide jutri, razkrivamo novo lestvico najbogatejših Slovencev. Po treh letih upadanja je skupno premoženje stoterice letos spet zraslo in znaša blizu tri milijarde evrov. Na vrhu še vedno ostaja Sandi Češko iz Studia Moderna, a ima novega zasledovalca - Joca Pečečnika, ki je svoje premoženje povečal najbolj, kar za štirikrat, na skoraj 184 milijonov evrov. Kdo so novinci na lestvici in kdo poraženci ter kako so se premešali najbogatejši Slovenci, si preberite v novem Managerju. V jutrišnjih Financah pišemo, ali bi prodaja Petrola in Telekoma prepričala analitike bonitetne agencije S & P, da zna država premoženje upravljati učinkovito in da privatizacijski procesi tečejo. Telekom in Petrol lahko država začne prodajati, če bo trdna politična volja, v nekaj dneh, pravijo ekonomisti in analitiki, prodaja pa ni povezana z ustanovitvijo slovenskega državnega holdinga. Primerjali smo ugodnosti in pasti ponudnikov zemeljskega plina ter svetujemo, kako ravnati, da se s plinom ne bi opekli. Žičničarji so v zvezi z zimsko sezono optimistični in ponekod napovedujejo, da bodo lahko sezono zaradi novega tehničnega zasneževanja začeli prej. Kje so pripravili nove proge in kdo je dražil smučarske vozovnice, si preberite v jutrišnjih Financah. Neuspeh ne pomeni konca podjetniške zgodbe, pravi direktor mariborskega visokotehnološkega podjetja ROBOTI c. s. Saša Jevtić, ki ga je ameriško veleposlaništvo izbralo za udeležbo v programu International Visitor Leadership, v katerem so bili podjetniki iz 30 držav. Poleg spoznavanja ameriškega poslovnega okolja in novih znanj je razširil svojo poslovno mrežo, zato meni, da bi podoben program morala organizirati tudi Slovenija. Prijetno branje! Ekipa Financ",1
"Študentsko delo. Zaradi slabih 500 evrov vredne napotnice obsojen na pogojno zaporno kazen. Zaradi zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin je včeraj mariborsko sodišče Borisu Kostanjevcu, docentu z mariborske pravne fakultete, dosodilo šest mesecev zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Prišla njegova sinova Odsoten. Radeta Šobota, ki je bil sicer navzoč na vseh obravnavah, na katerih se je v dokaznem postopku zvrstilo več kot 20 prič, včeraj ni bilo. Sta pa na klopeh sedela sinova Radiša in Danijel, ki sta si vse izrečene besede sproti beležila na papir. Leta 2002 je namreč kot vodja oddelka za gospodarske in finančne zadeve na Univerzi v Mariboru prek napotnice izplačal dobrih 460 evrov dijaku Radiši Šobotu za delo, ki ga ta ni nikoli opravljal. Štiri leta pozneje ga je ovadil oče dijaka Rade Šobot, ki je bil sicer do spora v ulici, kjer stanujejo, docentov prijatelj. ""Nimam besed, ne bi komentiral,"" je bil po sojenju kratek Kostanjevec, ki je v svojem zagovoru sicer poudaril, da ni kriv in da tudi univerza pri pregledu njegovega dela ni ugotovila nepravilnosti. Njegov zagovornik Daniel Planinšec pa je nemudoma napovedal pritožbo. ""Sodišče je takšno obtožnico izreklo, čeprav je sklenilo, da se Kostanjevec s tem denarjem ni sam okoristil,"" je bil jasen Planinšec. Okrožni državni tožilec Bojan Misja pa bo o morebitni pritožbi še razmislil, saj je poleg zaporne predlagal tudi denarno kazen v višini dva tisoč evrov, ki pa jo je sodnica Vanja Verdel Kokol zavrnila.",0
"Dati bodo morala tudi večja zavarovanja DZ je sprejel novelo zakona o poroštvih države za financiranje naložb gospodarskih družb. Vlada želi z njo prispevati h krepitvi državnih poroštev, ki bi jih uporabila podjetja. Pri poroštvih za posojila za naložbe se delež vrednosti posojila, ki je lahko zavarovan s poroštvom države prek SID banke, zvišuje s 75 odstotkov na 80 odstotkov. Hkrati pa bodo morali podjetniki povečati zavarovanje s 50 na 70 odstotkov vrednosti poroštva. Višja bodo tudi poroštva za posojila za obratna sredstva, in sicer največ do višine 20 odstotkov prihodkov podjetja iz preteklega leta, ročnost teh posojil pa se bo skrajšala s treh na eno leto. DZ je sprejel tudi novelo zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Glavni namen teh sprememb je prispevati k oživitvi slovenskega kapitalskega trga. Poslanci so potrdili tudi novelo zakona o trgu finančnih instrumentov. Ta novela v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o prospektu, objavljenem ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o uskladitvi zahtev v povezavi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na borzo.",1
"Dunaj - Subvencioniranje nakupa novega avtomobila ob oddaji starega v razrez je spodbudilo rast prodaje avtomobilov v Avstriji - v letu 2009 so prvič registrirali 319.403 novih avtomobilov, kar je 8,8 odstotka več kot leto prej in največ po letu 1992. Nasprotno se je prodaja tovornih vozil lani v Avstriji zmanjšala za 23,6 odstotka, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Avstrija je uničenje avtomobilov, ki so bili prvič registrirani pred letom 1996, spodbujala s subvencijami v višini 750 evrov. Izkoristilo jih je 30.000 lastnikov starih avtomobilov, pogojene pa so bile z nakupom novega avtomobila z nižjimi izpusti. Avstrija je subvencije uvedla aprila lani, potem ko se je prodaja avtomobilov v prvih treh mesecih zmanjševala po dvomestnih stopnjah rasti. Spodbudile so predvsem prodajo avtomobilov s prostornino motorja pod 1750 kubičnimi metri, medtem ko se je prodaja zmogljivejših občutno zmanjšala.",1
"V Invesu so ljudem za zaupan denar obljubljali 16.000 evrov zajamčenega donosa. Oglaša pa se vse več ljudi, ki so jim v Invesu lagali in jih zavajali. ATVP pa je potreboval kar leto in pol, da je poslovalnico zaprl.",0
"Ob močnem povečanju števila odkupnih mest zlata in srebra v Sloveniji v zadnjem obdobju v Uradu RS za meroslovje potrošnike opozarjajo, naj preverijo odkupno ceno za konkreten izdelek pri več različnih ponudnikih. Še posebej pa morajo biti kupci pozorni, ali so na tehtnici ustrezne in veljavne oznake skladnosti. Tehtanje izdelkov iz plemenitih kovin (zlata in srebra) se mora opraviti na tehtnici, ki izpolnjuje predpisane meroslovne zahteve, so sporočili iz urada, ki je po zakonu pristojna državna institucija za merilne instrumente in promet za izdelke iz plemenitih kovin. Cena Trenutno se cene za zlate izdelke čistine 585 tisočink (14 kt) in 750 tisočink (18 kt) gibljejo od 22 do 28 evrov na gram. Potrošniki naj preverijo, ali ima tehtnica predpisane oznake skladnosti, v nasprotnem primeru so lahko odstopanja pri tehtanju znatna. Glede na visoko odkupno ceno so lahko že majhna odstopanja pri merjenju mase v škodo potrošnika in se lahko odvisno od količine in vrste plemenitih kovin preračunano v evre gibljejo od nekaj 10 do nekaj 100 evrov. V Sloveniji se je število odkupnih mest zlata in srebra, kjer strankam ponujajo odkup izdelkov in lomljenega zlata po najugodnejših oz. najvišjih cenah, v zadnjem obdobju močno povečalo. Trenutno se cene za zlate izdelke čistine 585 tisočink (14 kt) in 750 tisočink (18 kt) gibljejo od 22 do 28 evrov na gram, še pravijo na uradu.",1
"V Fructalu bodo odpuščali, čeprav jim je Nektar ob prevzemu obljubljal, da se to ne bo zgodilo. Koliko zaposlenih bo ostalo brez službe, uradno ni znano, čeprav v javnosti kroži številka 35. Sindikat zahteva poimenski seznam odpuščenih. Od predsednika uprave Fructala je sindikat danes dobil potrditev, da bodo v podjetju odpuščali, za zdaj pa nimajo uradne informacije o številu ljudi, ki bodo ostali brez službe, je pojasnil predstavnik KS 90 Euro Brozič. Izvršni odbor sindikata je od uprave že zahteval, da jih seznani s točnim številom in poimenskim seznamom odpuščenih. Kot je po današnjem sestanku izvršnega odbora, ki mu je prisostvovala tudi uprava družbe, povedal izvršni sekretar Obalne konfederacije sindikata KS 90 Brozič, uradnega števila in seznama delavcev, ki bodo izgubili službo, nimajo, razen številk, ki so prejšnji teden zakrožile v javnosti. Mediji so takrat neuradno pisali o 35 delavcih, ki naj bi ostali brez službe. Od predsednika uprave Fructala Luke Jejčiča so na današnjem sestanku poleg seznama presežnih delavcev zahtevali tudi vse pripadajoče informacije, ki sodijo zraven . Način reorganizacije podjetja bo namreč zelo pomemben tudi za vse tiste, ki bodo ohranili delo v Fructalu, je pojasnil Brozič. Vse delavce, ki so že dobili kakršno koli obvestilo delodajalca, pa je hkrati pozval, naj se zglasijo pri sindikalnem pravniku. Neuradne informacije o odpuščanju zaposlenih v Fructalu so se pojavile že prejšnji teden. Zaradi sporazuma, ki ga je srbski Nectar podpisal z občino Ajdovščina ob prevzemu Fructala, je bila prejšnjo sredo pri ajdovskem županu Marjanu Poljšaku tudi delegacija sveta delavcev iz Fructala. Ob prevzemu Fructala se je Nectar namreč obvezal, da ne bo odpuščal delavcev, prav tako pa naj bi v Ajdovščini ostal tudi razvoj. Zgodovina podjetja sega v leto 1945 Fructal je z delom začel leta 1945. Število zaposlenih se je povečevalo do leta 1991, ko je zaradi spremenjenih političnih razmer ob razpadu Jugoslavije, zapiranja trgov in osamosvajanja podjetij v nekdanjih republikah Jugoslavije tudi v Fructalu prišlo do zmanjšanja obsega proizvodnje ter števila zaposlenih s 1500 na 780 zaposlenih. Odtlej se je število zaposlenih nenehno zmanjševalo in konec lanskega leta doseglo številko 364. Fructal je kot samostojno podjetje deloval vse do leta 2001, ko je skoraj 94-odstotna lastnica podjetja postala Pivovarna Union. Ta ga je bila primorana prodati zaradi zmanjševanja dolga do bank upnic. Med več interesenti za nakup je bil izbran Nectar, ki je za Fructal odštel 35,3 milijona evrov.",0
"Mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus je po ogledu oskrunjenega pokopališča v Logu pod Mangartom, kjer so med drugimi pokopani tudi bošnjaški vojaki, obsodil vandalizem. ""Obžalujem, da so bila v dneh, ko obeležujemo konec prve svetovne vojne, oskrunjena obeležja muslimanskih vojakov,"" je po ogledu vojaškega pokopališča iz obdobja prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom povedal mufti islamske skupnosti v Sloveniji Nedžad Grabus in dodal: ""V islamski skupnosti smo se zato odločili, da obiščemo pokopališče, obsodimo dejanje in opozorimo, da noben vandalizem v civilizirani družbi nikoli ni bil dobrodošel ter da je strpnost ena največjih vrednot."" Gre za dejanje vandalov, ki ne odraža vsakdanjega življenja in na podlagi katerega ne gre soditi o položaju islamske skupnosti nasploh, poudarja mufti, ki sicer ocenjuje, da je položaj islamske skupnosti v Sloveniji zadovoljiv, še odprta vprašanja pa rešujejo s pristojnimi organi. Ob tem se je zahvalil upravni enoti Tolmin, da so bili napisi hitro odstranjeni. Da je neznani storilec z barvo skrunil 74 grobov na vojaškem pokopališču avstro-ogrskih vojakov – Bošnjakov – iz prve svetovne vojne v Logu pod Mangartom, so bili bovški policisti obveščeni 7. novembra ob 15.36. Za zdaj še zbirajo obvestila o vseh okoliščinah takšne oblike vandalizma ter o svojih ugotovitvah sproti obveščajo novogoriško okrožno državno tožilstvo, so danes sporočili z novogoriške policijske uprave. Na udaru vandalizma tudi kapelica V sporočilu za javnost so še zapisali, da so bili o podobni obliki vandalizma istega dne ob 12. uri obveščeni tudi policisti v Tolminu, saj je neznani storilec s sprejem črne in bele barve oskrunil tudi kapelico iz 1. svetovne vojne v kraju Gabrje pri Tolminu.",0
"Predstavniki Družbe za razvoj infrastrukture, vodi jo Rajko Siročič, so bili na ""zagovoru"" pred Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb Foto: Aleš Beno Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je v okviru rednih četrtletnih sestankov opravila sestanek s predstavniki državne Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), ki upravlja z državnim denarjem za železniško infrastrukturo, Pričakovanja AUKN od vodstva DRI, vodi jo Rajko Siročič (na sliki), so naslednja: intenzivne marketinško-promocijske aktivnosti na celotnem področju javnega sektorja, družba naj prevzame vlogo glavnega inženirja pri vseh večjih investicijah javnega sektorja, družba naj se v najkrajšem času povsem reorganizira glede na njeno novo vlogo oziroma status, slediti je potrebno stalni optimizaciji poslovnih procesov in zniževanju posameznih stroškov poslovanja, zagotoviti bo potrebno neposredni nadzor nad poslovanjem in redno poročanje, realizirati bo potrebno postopno povečevanje prihodkov iz rednega poslovanja družbe iz naslova novih poslov, dolgoročno bo potrebno zastaviti nov razvojni cikel družbe, zagotoviti dolgoročno stabilnost družbe in postopno povečanje zaposlovanja visoko-strokovnega kadra. Predstavniki Družbe za razvoj infrastrukture, vodi jo Rajko Siročič, so bili na ""zagovoru"" pred Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb Foto: Aleš Beno Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je v okviru rednih četrtletnih sestankov opravila sestanek s predstavniki državne Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), ki upravlja z državnim denarjem za železniško infrastrukturo, Pričakovanja AUKN od vodstva DRI, vodi jo Rajko Siročič (na sliki), so naslednja: intenzivne marketinško-promocijske aktivnosti na celotnem področju javnega sektorja, družba naj prevzame vlogo glavnega inženirja pri vseh večjih investicijah javnega sektorja, družba naj se v najkrajšem času povsem reorganizira glede na njeno novo vlogo oziroma status, slediti je potrebno stalni optimizaciji poslovnih procesov in zniževanju posameznih stroškov poslovanja, zagotoviti bo potrebno neposredni nadzor nad poslovanjem in redno poročanje, realizirati bo potrebno postopno povečevanje prihodkov iz rednega poslovanja družbe iz naslova novih poslov, dolgoročno bo potrebno zastaviti nov razvojni cikel družbe, zagotoviti dolgoročno stabilnost družbe in postopno povečanje zaposlovanja visoko-strokovnega kadra.",1
"Ljubljana - Obstaja utemeljen sum, da je bivše vodstvo Gradisa Celje, ki je prejšnji mesec končal v stečajnem postopku, pri nakupu ogromnega zemljišča na Gorenjskem oškodovalo družbo za precejšen znesek. V kupčijo je predsednice uprave Gradisa Celje Lidija Žagar kot posrednika vključila tudi Christiana Kovača, posel pa je financiral KBM Leasing pod vodstvom Borisa Cekova. Žagarjeva naj bi pred časom izvedela, da je naprodaj okoli 30.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v katastrski občini Hraše na Gorenjskem. Po naročilu Žagarjeve, ki je pri KBM Leasingu konec leta 2007 tudi poskrbela za financiranje nakupa zemljišča, je Kovač od Franca Pelka z Bleda odkupil zemljišče za okoli štiri milijone evrov. To nam je potrdil njegov sin Miha Pelko, ki je še dejal: ""Na zemljišču je stalo tudi skladišče, pri čemer smo se s Kovačem dogovorili, da ga bomo izpraznili v letu dni. Še preden je preteklo enoletno obdobje, so nas poklicali iz Gradisa Celje in vprašali, kdaj nameravamo izprazniti skladišče."" V naslednji fazi je Kovač zemljišče prodal Gradisu Celje za dobrih šest milijonov evrov, s čimer je kot posrednik Žagarjeve zaslužil dva milijona evrov. Čeprav je zemljišče po pogodbi prešlo na Gradis Celje, je iz zemljiške knjige razvidno, da je Kovač še vedno zastavitelj nepremičnine pri KBM Leasingu. Stečajni upravitelj Gradisa Celje Janez Golob pravi, da je s kupčijo seznanjen, drugih komentarjev pa ni želel dajati, ker še ni raziskal vseh podrobnosti. Po zagotovilih Žagarjeve je Gradis Celje zemljišče v Hrašah kupil popolnoma transparentno. ""Zakaj bi bil Kovač slamnata oseba v poslu, ne vem. Verjetno se je s prodajo zemljišč ukvarjal še kje v Sloveniji. V času razcveta nepremičninskega trga je bilo podobnih priložnosti veliko,"" razlaga Žagarjeva. Toda pri tem ne gre spregledati pomembnega dejstva. Skupaj z Darjo Slimšek je Kovač lastnik podjetja Omega Kovach, hkrati pa je bil Kovač s Slimškovo tudi solastnik podjetja Delta Kovach, pri čemer je pred časom iz lastniške strukture tega podjetja izstopil. Slimškova pa je dobra znanka Žagarjeve, saj je konec leta 2008 sodelovala pri netransparentnem prevzemu Gradisa Celje. Preko svojega podjetja Blom je namreč Slimškova decembra 2008 (Blom je bil ustanovljen dva tedna pred nakupom delnic) kupila enajst odstotkov delnic Gradisa Celje. Dva tedna po ustanovitvi Bloma pa je bila med Slimškovo in Matejem Kramerjem, ki ima prav tako kot Žagarjeva stalno prebivališče v Mozirju, sklenjena posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo zastavne pravice na stoodstotnem deležu Bloma. To očitno pomeni, da Kovač ni oseba, ki se verjetno ukvarja s preprodajo zemljišč, kot razlaga Žagarjeva, ampak oseba, ki ga je Žagarjeva poznala že pred nakupom zemljišča in ga tudi vključila v sam nakup zemljišča. Na vprašanje, ali je v KBM Leasingu običajna praksa, da lahko posameznik brez večjih referenc in premoženja pridobi tolikšna sredstva, in ali lahko zanikajo, da so financirali nakup zemljišča, ker je v ozadju posla pravzaprav stal Gradis Celje, v KBM Leasingu niso odgovorili, češ da zakonodaja finančnim družbam prepoveduje razkrivanje kakršnihkoli podatkov o svojih komitentih. Zato KBM Leasing pogodbe, sklenjene s svojimi strankami, varuje kot poslovno skrivnost. Sicer pa to ni prvi nenavaden posel KBM Leasinga. Kot smo poročali pred nedavnim, je KBM Leasing podjetju BK Studio za gradnjo apartmajskega naselja v Moravskih toplicah po sistemu prodaje in vnovičnega najema (sell and lease back) za zemljišče plačal 1,49 milijona evrov, pa čeprav naj bi bili seznanjeni s pogodbo, iz katere je razvidno, da je BK Studio za zemljišče plačalo le 385.065 evrov. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"V javnem sektorju je treba opraviti temeljitejši rez od tistega, ki ga želi vlada. Če bi se javni uslužbenci uprli vnovičnemu zategovanju pasu, javno mnenje ne bi bilo na njihovi strani, pravi sindikalist Branimir Štrukelj. Dodajmo, da so si uradniki predvsem sami krivi, da Slovenci ne bi podprli njihovega morebitnega punta. V krizi so izgubili bistveno manj kot zaposleni v zasebnih družbah. Naštejmo nekaj primerov, med njimi tudi takšne, ki se na prvi pogled zdijo malenkostni. Uradniki niso dovolj prevetrili dodeljevanja bonitet, recimo pravice do uporabe službenega avta. Stimulacijsko nagrajevanje dobrih delavcev bi moralo bolj zaživeti in pospešiti rast storilnosti. Odpuščanje ostaja teorija. Nepotrebni potni stroški so v javnem sektorju manj moteči kot v zasebnem. Sklicevanje na mobing je menda vsakdanji pojav, kadar se zaposleni upirajo poskusu zmanjševanja njihovih ugodnosti. Skratka, odnos do dela je v javnem sektorju slabši kot drugod. Prekmurska delavka zato nima občutka, da ljubljanska uradnica deli njeno usodo. “V javnem sektorju živijo v iluzijah, prepričani so, da se recesija dogaja drugim in ne njim,” pravi znanka, ki se je pred kratkim zaposlila v vladni ustanovi. Globlje. V zdravstvu pogosto poslušajo očitke na račun visokih zaslužkov nekaterih zdravnikov. Očitki so neredko upravičeni, vendar jih je bistveno preveč, če jih primerjamo s količino očitkov uradnikom. Tudi zato je treba v javnem sektorju opraviti bistveno globlje reze, kot jih namerava vlada.",0
"Zaradi sprejetja 25 rupij ( približno 40 centov) podkupnine pred 24 leti, je bil indijski zdravnik v torek obsojen na zaporno kazen 75-letni zdravnik Balgovind Prasad, ki je davnega leta 1985 za izdajo lažnega zdravniškega potrdila prejel 25 rupij podkupnine, je bil v torek obsojen na trimesečno zaporno kazen, poroča Reuters. V Indiji sodišča delajo z ledeniško hitrostjo Sojenje se je vleklo vse od tedaj in zdravnik je bil že leta 1992 obsojen na eno leto zapora, a se je na obsodbo uspešno pritožil. Pritožba, ki se je vlekla zadnjih 17 let je bila deloma uspešna, saj so mu kazen, kot rečeno, znižali na tri mesece. »Sojenje se je tako dolgo vleklo ker je bila podkupnina skromna, zato je Prasad mislil, da se mu bo uspelo izogniti kazni,« je dejal tožilec, ki je še dodal, da so bile vse obtožbe uspešno dokazane. V indijskem pravosodnem sistemu se, zaradi neskončnih zaslišanj, sojenje zlahka vleče desetletja dolgo.",0
Več kot 100 tisoč delavcev v letalski industriji po vsem svetu bo do konca leta ostalo brez službe. Zaradi visokih cen nafte dobiček kopni.,0
"Rating Slovenije ostaja stabilen, kljub temu pa se bodo v nadaljevale razmeroma slabe gospodarske razmere Bonitetna hiša D&B Sloveniji za letošnje leto napovedujejo nadaljnjo rast nezaposlenosti in števila stečajev. Visok bo ostal tudi proračunski deficit, javni dolg pa bo rasel. Kljub temu D&B vidi znake postopnega okrevanja slovenske ekonomije, kar bo omogočilo predvideno povečanje domačega povpraševanja, zmanjšanje deficita tekočega dela plačilne bilance in nižja inflacija. Rating Slovenije tako ostaja pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje, rating pa je označen kot stabilen. Februarja sicer D&B ni znižal ratinga nobeni državi. Politično okolje je stabilno Analitiki prav tako ocenjujejo, da je politično okolje v Sloveniji stabilno in ne pričakujejo sprememb v letu 2010. Vseeno pa menijo, da vladanje do konca mandata koaliciji ni zagotovljeno, ker bodo napovedani, sicer nujni, a dokaj težki ukrepi lahko privedli tako do nestabilnosti v koaliciji kot do nezadovoljstva prebivalstva.",0
"Uporabniki Siolovih storitev na Štajerskem včeraj niso mogli dostopati do interneta ali uporabljati telefona in televizije. Na telekomu podobne težave do zdaj še niso zaznali. Sinoči je okrog 20.40 zaradi okvare prišlo do izpada Siolovih telekomunikacijskih storitev pri okoli 5000 uporabnikih na območju Celja in okolice. Na spletni strani Uprave za zaščito in reševanje so zapisali, da je bil onemogočen internetni dostop, digitalna televizija ter digitalna telefonija. Na Telekomu Slovenije so nam dejali, da so imeli ""tehnične težave, ki so povzročile odpoved ključnih modulov. Skupaj s proizvajalcem smo napako odpravili ter poskrbeli za dodatno zaščito, da v prihodnje minimaliziramo možnosti tovrstnih težav."" Do zdaj podobne težave še niso zaznali, napako pa so odpravili včeraj malo po 23. uri. Pravijo, da bi bili uporabniki njihovih storitev v primeru dlje časa trajajočih težav upravičeni do nižjega plačila storitev. Sicer pa se lahko uporabniki v primeru nevšečnosti obrnejo na brezplačni telefonski številki za prijavo tehničnih težav 080 1000 oziroma 041 700 700 za klic z mobilnika iz omrežja Mobitel.",0
"Ker zaposleni v Aha Muri znova niso dobili plač, je njihov sindikat za naslednji teden napovedal opozorilno stavko. Od vodstva pričakujejo, da bo dobilo ustrezna sredstva, ki bodo zagotovila plačilno sposobnost družbe. V družbi Aha Mura danes zaposleni podobno kot pred mesecem dni niso dobili plač. Takrat so dobili vsaj akontacijo plače v višini 300 evrov, preostanek pa so prejeli 27. marca. Izvršni odbor sindikata je zato imenoval stavkovni odbor in napovedal opozorilno stavko, ki se bo začela 25. aprila ob 10.30, trajala pa bo dve uri. Opredeljevanje članov o sodelovanju v stavki bo sindikat izvedel do torka, predlagajo pa tudi čimprejšnja pogajanja z vodstvom družbe o rešitvi nastalih težav. Kot je povedala predsednica Sindikata Aha Mure Jolanka Horvat, se v sindikatu zavedajo resnosti položaja in možnih posledic, saj je velika večina članov ekonomsko odvisna od plače, ki jo prejema za delo, saj drugih prihodkov nima, skoraj 80 odstotkov delavcev pa prejema minimalno plačo. Od vodstva pričakujejo, da bo dobilo ustrezna sredstva, ki bodo zagotovila plačilno sposobnost družbe, od odgovornih v državi pa pričakujejo takšno gospodarsko politiko, ki bo omogočala financiranje podjetij, ki imajo zagotovljen trg in tekoče stabilno poslovanje. Sekretar sindikata tekstilno-usnjarske predelovalne industrije Slovenije Anton Rozman pa opozarja, da je v predelovalnih dejavnostih veliko podjetij s podobnimi težavami, zato so potrebni ukrepi vlade. Skoraj nobena od bank namreč ni sposobna zagotavljati normalnega kreditiranja poslovanja, čeprav družbe imajo program in tekoče poslujejo. Dovolj je govorjenja, na vrsti so dejanja Sindikalisti še dodajajo, da imajo dovolj govorjenja, da bodo za to poskrbeli, in pričakujejo dejanja, pri čemer posebej opozarjajo na podjetja, katerih proizvodnja je sezonskega značaja in je treba poskrbeti za ustrezno likvidnost, saj lahko v nasprotnem prenehajo poslovati. Horvatova je omenila, da naj bi zaposleni pogajanja o izplačilu plač za marec z vodstvom začeli že v petek. Vodstvo podjetja tega ni ne potrdilo ne zanikalo, vse odgovore pa je obljubilo prihodnji teden na novinarski konferenci. Iskanje denarja Generalni direktor Aha Mure Matjaž Hudopisk je že po torkovem sestanku zaposlenim pisno sporočil, da se lastniki dogovarjajo s konzorcijem bank za pomoč pri financiranju rešitve likvidnostnih težav. Na tem sestanku, na katerem je bil poleg predstavnikov bank prisoten tudi predstavnik vlade, je bil sklenjen načelni dogovor o tem financiranju. Glede na to, da smo ves čas poudarjali, da potrebujemo dodatna sredstva tudi za izplačilo plač, to je do 18. aprila, smo bili prepričani, da bodo do tega dne ta sredstva zagotovljena, vendar je predstavljeno, da banke potrebujejo za sprostitev sredstev tudi formalne sklepe kreditnih odborov, ki bodo zasedali v tem tednu in v začetku naslednjega. Posledica tega je zamuda pri plačah, denar zanje naj bi bil zagotovljen prihodnji teden, medtem pa bi ga poskušali zagotoviti vsaj za delno plačilo plač, je v sporočilu zapisal Hudopisk.",0
"Družbi sta na streho Seawayevega plovila namestili Bisolove fotonapetostne module. Obljubljata plovbo brez onesnaževanja okolja Proizvajalec fotonapetostnih modulov Bisol in navtično podjetje Seaway , sta združila moči na področju okolju prijazne plovbe, so sporočili iz Bisola. Tako so na streho hibridnega plovila Greenline 33 integrirali Bisolove fotonapetostne module, tako da že več kot 80 lastnikov omenjenih plovil za delovanje svojih čolnov uporablja sončno električno energijo. Gre za odgovor na okoljevarstvene pozive k zmanjšanju onesnaževanja okolja, sporočajo iz Bisola. Kot pojasnjujejo, pri plovbi na energijo pridobljeno iz sonca plovilo ne ustvarja nikakršnih okolju škodljivih izpustov. V dizelskem načinu pogona Greenline 33 Hybrid porabi povprečno do štirikrat manj goriva letno kot primerljivo plovilo na dizelski pogon, obenem pa okolje obremenjuje neprimerno manj kot plovila primerljive velikosti.",1
"Tednik Mladina je zoper odhajajočega ministra za kulturo Vaska Simonitija vložil kazensko ovadbo. V njej mu očita, da je s podpisom dogovora, da država vrne blejski župniji oziroma Rimskokatoliški cerkvi tri nepremičnine na Blejskem otoku, zlorabil uradni položaj in drugemu, v tem primeru RKC, pridobil protipravno premoženjsko korist. Minister se je s sporazumom, ki ga je podpisal 14. oktobra letos, dogovoril, da Republika Slovenija neodplačno prenese na župnijo Bled oziroma Rimskokatoliško cerkev tri nepremičnine, in dal RKC v zakup nepremičnine, ki v naravi predstavljajo Blejski otok. Iz ovadbe, ki so jo posredovali iz Mladine, izhaja, da je s tem ravnanjem zlorabil svoj položaj in drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist in s tem storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja in pravic po 3. odstavku 261. člena kazenskega zakonika. Osumljeni je kot predstavnik lastnika nepremičnin te nepremičnine odtujil v nasprotju z določbami zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, trdi ovadba. V ovadbi, ki jo je v imenu Mladine pripravila odvetnica Nina Zidar Klemenčič, piše tudi, da je osumljeni minister pri tem sporazumu kot podlago navedel lažniva in zavajajoča dejstva in okoliščine. ""V sporazumu kot razlog za njegovo sklenitev, za prenos premoženja z države na RKC, predstavi, da je še odprto vprašanje denacionalizacije, kar pa ne drži. Denacionalizacija je bila pravnomočno zaključena in zahtevki RKC po vrnitvi predmetnega premoženja v naravi pravnomočno zavrnjeni."" Tednik še opozarja, da slovenska zakonodaja prepoveduje podaritev državnega premoženja brez privolitve parlamenta. Odhajajočemu ministru zaradi tega grozi zaporna kazen od treh mesecev do petih let. Primer bo moralo zdaj obravnavati državno tožilstvo.",0
"DZ je sprejel novelo zakona o trošarinah na tobak. Trošarine se bodo tako zvišale 1. maja, posledice pa bodo tudi zvišanje cen v maloprodaji, in sicer za dobrih sedem odstotkov. 1. maja se bodo tobačni izdelki podražili. Trošarine na tobačne izdelke so trenutno določene na najnižji ravni, ki jo še dopuščajo evropski predpisi, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar. Vlada se je za njihovo zvišanje odločila, da bi zagotovila dodatne proračunske vire približno 14 milijonov evrov, kolikor naj bi se iz tega naslova do konca leta steklo v državno blagajno, je že vključenih v rebalans letošnjega proračuna. Trošarina na cigarete se bo 1. maja tako zvišala s sedanjih 64 na 69 evrov za tisoč cigaret iz najbolje prodajanega cenovnega razreda. Sorazmerno temu se bodo zvišale tudi trošarine na druge tobačne izdelke. Trošarina na cigarete se bo zvišala iz sedanjih 64 na 69 evrov za tisoč cigaret, kar je okoli 7,8 odstotka. V poslanskih skupinah so zvišanje trošarin na tobačne izdelke sicer podprli, so pa številni izrazili bojazen, da bodo kadilci zaradi podražitve cigaret začeli posegati po izdelkih nižjega cenovnega razreda, s tem pa slabše kakovosti. Vlada bi s spremembo sistema obremenitve tobačnih izdelkov s trošarinami lahko poskušala vplivati na porabo, tako da bi se povečala prodaja bolj kakovostnih cigaret, s čimer bi se zmanjšali potencialno negativni vplivi na zdravje, je predlagal Vili Trofenik Zares. V poslanski skupini SNS so vladi očitali, da je ne zanima zdravje ljudi, temveč ji je pomemben le denar, ki bo polnil državno blagajno. Ni pošteno, da je denar več vreden kot zdravje ljudi, je dejal Bogdan Barovič SNS in napovedal, da sam predloga zakona ne bo podprl. Tudi Radovan Žerjav SLS je podvomil o cilju, ki ga zasleduje obravnavani zakon, namreč polnjenje državne blagajne. Je namen zvišanja trošarin omejevati porabo ali le polnjenje državnega proračuna, je vprašal in vladi predlagal, naj pripravi spremembe sistema trošarin na tobačne izdelke. Spremembe razmerja med specifično in proporcionalno trošarino na tobačne izdelke naj bodo takšne, da bo zdravstveni vidik bolj v ospredju, se je zavzel tudi Bogdan Sajovic LDS, ki sicer ne vidi nič spornega v tem, da želi vlada z višjimi trošarinami zagotoviti dodatne prilive v proračun.",0
"Ekonomisti škodo, ki jo je povzročila stavka, v kateri naj bi sodelovalo okoli 100.000 javnih uslužbencev, težko ocenjujejo. Ekonomist Maks Tajnikar je dejal, da škoda najverjetneje ne bo velika. Minister Vizjak pa je dejal, da bodo stroške verjetno nosili tudi zaposleni. Glavni sindikalni pogajalec Branimir Štrukelj Ekonomist Maks Tajnikar je dejal, da škoda najverjetneje ne bo prav velika. V principu ne v šolstvu ne v zdravstvu niso plačani po delu. Če neka medicinska sestra ni delala, škoda pravzaprav ni nastala, je povedal in dodal, da bo sestra svoje obveznosti, ki jih ima v pogodbi, prej ali slej opravila. Vlada naj umakne nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo, zmanjšujejo kakovost javnih storitev in znižujejo plače javnih uslužbencev. Za vse to se z današnjo stavko borijo sindikati javnega sektorja. Na drugi strani pa so tisti, ki se sprašujejo, ali bo stavka že tako obubožanemu državnemu proračunu res v pomoč. Stavkajoči namreč za čas stavke zahtevajo izplačilo nadomestila. Vlada s premierjem Janezom Janšo na čelu temu zaenkrat nasprotuje. Na koncu naj bi zato odločilo delovno sodišče. Minister za delo Andrej Vizjak je opozoril, da bodo zaradi splošne stavke javnega sektorja zagotovo nastali stroški, ki jih bodo verjetno nosili tudi zaposleni. Poudaril je, da pogajalci na sindikalni ravni niso enotni, saj se zavzemajo za različne stvari nekateri so za odpravo plačnih nesorazmerij, drugi niso, eni so za znižanje plač, drugi ne. Zakon o stavki sicer določa, da lahko delavci, ki sodelujejo v stavki, uveljavljajo temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do nadomestila plače, če ni drugače določeno v kolektivnih pogodbah ali splošnih aktih. Kolektivna pogodba za javni sektor pa pravi, da so delavci upravičeni do nadomestila za čas stavke le, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s strani pristojnih organov. Nadomestilo jim gre v višini plače, kot da bi delali in gre v breme delodajalca. In sindikati odločno pravijo, da to nikakor ni stavka za privilegije, ampak za zaščito temeljnih pravic. Kot pojasnjuje Branimir Štrukelj, delodajalec, torej država, v tem primeru krši več dogovorov. In če ne drugega, sta se ob zadnji stavki vladna in sindikalna stran sporazumeli, da bi bila vnovična stavka, ki bi bila posledica takrat sprejetega sporazuma, plačana. Za stavko leta 2010 je šlo 10 milijonov Foto Policijski sindikat Slovenije A stavke niso poceni. Ne za proračun ne za gospodarstvo. Ko je jeseni 2010 10 dni stavkalo 80.000 javnih uslužbencev, šolniki se stavki takrat niso pridružili, je bila škoda ocenjena na okoli 10 milijonov evrov. Tokrat naj bi za nadomestilo, če bodo izplačilo le tega dosegli, samo za 40.000 učiteljev šlo okoli 2 milijona evrov. Policisti, ki danes stavko šele začenjajo in napovedujejo njeno nadaljevanje vse do izpolnitve stavkovnih zahtev, ne bodo oglobili prekrškarjev, kar naj bi pomenilo okoli 130.000 evrov izgube za državni proračun na dan. Cariniki, ki bodo delo opravljali še bolj temeljito, pa naj bi na ta način na mejnih prehodih povzročili velike zastoje. Leta 2010 so avtoprevozniki trdili, da so zaradi tega izgubili okoli milijon evrov. Tudi tokrat carinikom sporočajo, da njihovi stavki sicer ne nasprotujejo, a jih prosijo, da jim ne otežujejo dela, saj bodo tako omogočili normalno nadaljevanje dejavnosti, ki prinaša denar v državni proračun, od koder pa tudi cariniki prejemajo plače. Stavkajo tudi veterinarji. Predsednik Sindikata veterinarjev Slovenije Milan Štimec je pojasnil, da na Veterinarski upravi RS in Nacionalnem veterinarskem inštitutu stavka 66 odstotkov oziroma 300 veterinarjev in drugih zaposlenih. Stavka veterinarjev se v državi najbolj pozna po zaprtju 38 od 41 klavnic za prašiče in govedo. Kot je povedal, pa kljub stavki izvajajo vse zakonsko določene naloge. Na glavnem uradu Vursa po besedah direktorice Vide Čadonič Špelič delo poteka normalno, saj ne stavkajo. Pričakuje pa tudi, da se en dan ustavitve dela v klavnicah gospodarstvu ne bo poznal veliko. Manj navdušeni so zagotovo lastniki klavnic, ki se še dobro spomnijo leta 2010. Če vlada njihove stavke takrat ne bi omejila, bi po nekaterih ocenah mesarji v tednu dni utrpeli za okoli 13 milijonov evrov škode.",0
"V SDS so med obiskom Pomurja ugotovili, da se razlike med pokrajinami ne zmanjšujejo, dobršen del krivde za to pa po njihovem prepričanju nosi vlada Poslanska skupina SDS je danes v petih skupinah obiskala Pomurje in s tem sklenila drugi krog obiskov po slovenskih pokrajinah. Med drugim je ugotovila, da se razlike med pokrajinami ne zmanjšujejo, dobršen del krivde za to pa po njihovem prepričanju nosi vlada. Opazno je, da razlike med Ljubljano in ostalimi predeli države samo še naraščajo, eden od problemov za to pa je nerealiziran projekt pokrajin. Vlada nima ne volje ne želje, da bi približno 1,3 milijarde evrov prenesla na novoustanovljene pokrajine, ki bi tako same pripravljale projekte in določale prioritete, je povedal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Privilegiranje Ljubljane Drugi problem, ki so ga opazili, so predvsem lobistični oziroma privilegirani pristopi do nekaterih območij, kjer predvsem izstopa mestna občina Ljubljana, ""in tudi zdaj se cela vladna garnitura ukvarja predvsem s tem, kako zagotoviti manjkajoča sredstva za pokritje recimo Stožic"", pri čemer se govori o nekaj deset milijonih evrov, je nadaljeval Tanko. Tretji problem je po mnenju SDS neizvajanje zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki sicer predvideva razdelitev denarja v višini 1,5 odstotka BDP, kar je približno 500 milijonov evrov, območjem z velikimi težavami. Težave s črpanjem evropskih sredstev Četrti problem je črpanje evropskih sredstev, pri čemer so birokrati vloge občin velikokrat zavrnili brez utemeljenih razlogov, ne izplačujejo pa se niti sredstva za projekte, izpeljane leta 2008. To kaže, da ""se ima s temi sredstvi poseben namen, da se bodo držala najbrž precej dolgo, najbrž do zaključka mandata, in se potem delila nekaterim področjem, dejavnostim"", je nadaljeval Tanko. Ključni problem so po njegovem mnenju gospodarske razmere. Vlada je neučinkovita, saj v glavnem črta investicijska sredstva, medtem ko so naložbe temeljni generator razvoja, rasti, učinkovitosti, dodane vrednosti in tehnološkega preboja, je prepričan. Kandidat za župana v Murski Soboti Robert Celec je komentiral zakon o Pomurju, v okviru katerega poteka drugi razpis. Zakon sicer prinaša pozitivne premike, a so tudi problemi. Tako na primer v pisarni, ki je bila ustanovljena v Murski Soboti, ni mogoče oddati vloge za razpis, pač pa jo je potrebno odnesti v Ljubljano. Razpisna dokumentacija pa je po njegovem pomanjkljiva, ker so mala podjetja v primerjavi s srednjimi in velikimi v veliko slabšem položaju. Malo sredstev za izvajanje pomurskega zakona Predsednik SDS Janez Janša meni, da je treba za oceno pomurskega zakona, ki ga je podprla tudi SDS, še počakati, problem pa vidi v relativno majhnih sredstvih, ki so na voljo. ""In je zelo zanimivo, kako se, ko gre recimo za neke športne objekte, ki niso ravno prioritetni, ko gre za iskanje izhoda iz krize v tem času, v Ljubljani omenjajo tudi desetkrat večje vsote in cela vlada pravzaprav išče možnosti za zaprtje teh finančnih konstrukcij. Tukaj pa se pri relativno majhnih sredstvih delajo dodatne birokratske ovire za njihovo uporabo."" Za izhod iz krize so potrebna nova delovna mesta, ovira za razvoj pa so po besedah obrtnikov plačilna nedisciplina, siva ekonomija in izobraževanje za poklice, kje ni dovolj stimulacije in posledično ne dovolj zanimanja, je povedal Janša. Dodal je, da zakon za Pomurje predvideva s 15 milijoni nekaj več kot 300 delovnih mest, z nekaterimi ukrepi prek davčne politike in odprave birokratskih ovir pa bi lahko do njih prišli bistveno hitreje in z manjšimi vložki. Janša je še povedal, da bodo del predlogov, ki so jih slišali danes, uporabili za razpravo o rebalansu proračuna v petek in pri pripravi novega sklopa predlogov za vlado, ki jih bo oblikoval strokovni svet SDS.",0
"Nov center bo od jutri namenjen družinam s predšolskimi otroki. Na Prečni ulici 7 bodo jutri odprli Družinski center Mala ulica. Javna dnevna soba bo namenjena družinam s predšolskimi otroki, v njej pa bodo na voljo igrače in igrala, labirint, mestni park in trg (namenjen bo delavnicam, predavanjem in rojstnodnevnim zabavam), knjižnica v stolpu, kotiček za dojenčke, kockarnica ter kavarna. Center bo ob delavnikih odprt od 9. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 18. ure. Vstopnina bo dva evra na otroka, do 10. februarja pa bodo ponujali popust na letne in družinske vstopnice. Rovi, luknje, tobogan Center je opremljen tako, da so obešalniki za obleke, stoli, mize, klopi, tabla in druga oprema oblikovani po meri otrok. Osrednji prostor je razdeljen na sklope, ki so namenjeni različnim starostim otrok in različnim vrstam igre, med seboj pa so povezani z luknjami, rovi, skrivnostnimi vhodi, prehodi in toboganom. Notranje pokrito igrišče je povezano z zunanjim, ki je urejeno v naravni senci dreves, tam pa so postavili klopi, umivalnik ter shrambo v obliki stolpiča za dodatna igrala in opremo. V centru bodo otroci spoznavali tudi mesto Ljubljana.",1
"Revizija pred vrati Centra naložb Društvo Mali delničarji bo na ponedeljkovi skupščini Centra naložb predlagalo, da imenujejo posebnega revizorja, ki bo pregledal posle med povezanimi osebami. Delničarji družbe Center naložb bodo v ponedeljek odločali o povečanju osnovnega kapitala za največ 74 milijonov evrov. A mali delničarji zahtevajo posebno revizijo, za kar imajo podlago v novem zakonu o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb. Po novem lahko namreč predlog za imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ali vodenja posameznih poslov, ki so bili izvršeni po uveljavitvi tega zakona, skupščini poda deset delničarjev. Sledijo lahko odškodninske tožbe Na osnovi ugotovitev posebnega revizorja bo društvo nato vložilo morebitne odškodninske tožbe proti vsem odgovornim za povrnitev dokazane nastale škode, pravijo mali delničarji. Da zahtevajo revizijo so se odločili med drugim zato, ker je vrednost delnice s 7,50 evra po prevzemni ponudba iz marca 2008 do 30. decembra 2009 padla na 0,10 evra. Podjetje je ob tem še insolventno in pred stečajem, utemeljeno pa sumijo tudi, da poslovanje družbe v času, ko smo bili zavestno zavedeni s strani slamnate lastnice Danijele Rakovič vse do danes, ni potekalo v skladu z načeli ekonomičnosti in gospodarnosti, ki veljajo v drugih delniških družbah . Poleg tega vodstvu očitajo, da je med 2. avgustom 2006 ko je Rakovičeva družbo prodala Anici Aužner Šrot, ženi Boška Šrota in 7. majem 2008, ko je bila pogodba vpisana v sodni register, Kolonel prevzel Infond Holding 1 ki se je pozneje preimenoval v Center naložb. Center naložb so prevzele Infond Holding, Kolonel pa je nato zaradi uveljavitve zakona o pravnih naslednicah pidov še enkrat prevzel Center naložb. Kot zadnji v verigi prevzemov se je zgodil prevzem s strani Infond Holding, ki je skupaj s Kotom, Fidino in CPM prevzel Pivovarno Laško. Največji krivec je Šrot V tem času se je družba tako pri povezanih osebah kot pri bankah čezmerno zadolževala in se s tem pripeljala na rob stečaja, ugotavljajo v društvu. Za slabo finančno stanje družbe dolžijo člane poslovodstev in nadzornih svetov v družbi. Po njihovem mnenju pa je Boško Šrot največji krivec za predlagani stečaj, ki je izključno posledica neracionalnega zadolževanja, ki ga je on sam kot večinski lastnik Kolonela na eni strani in kot direktor odvisne družbe Pivovarne Laško na drugi strani režiral in peljal .",0
"Nenujno. V nekaterih zdravstvenih domovih odstranitev klopa zaračunajo, drugje ne. “Zaradi odstranitve klopa so me napotili v samoplačniško ambulanto,” nas je opozorila bralka iz Laškega. Klopa si, ker je bil izjemno majhen, s pinceto ni mogla odstraniti sama. Za to storitev bi v laškem zdravstvenem domu (ZD) plačala 20, v Celju in Slovenskih Konjicah pa 24 evrov. “To zmore vsak sam” “Da bi te storitve zaračunavali, slišim prvič. Je pa res, da to ne spada v dežurno ambulanto. Klopa se da preprosto odstraniti s posebno pinceto,” pravi Alenka Trop Skaza z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Kot je dodala, zlasti Celjsko in Koroška v slovenskem merilu izstopata po okuženosti klopov. “Zdravstvena zavarovalnica nam tega ne povrne,” je povedala Jasna Satler, glavna sestra v ZD Slovenske Konjice, kjer to obravnavajo kot mali poseg. “Ljudi zato ne odganjamo, res pa je takih primerov zelo malo,” je dodala. “ZD cene oblikujejo sami, potrdijo jih sveti zavoda. Če je poseg potreben, strokovno presodi le zdravnik, in če je, to spada v sklop zdravljenja, sicer ne in se lahko zaračuna,” je pojasnil Franc Sintič iz celjske enote zavoda za zdravstveno zavarovanje. Vse več otrok “Pacienta s klopom obravnavamo kot vsakega drugega. Pregledamo ga in mu klopa odstranimo,” je dejala Jožica Eder, glavna medicinska sestra v mariborskem ZD dr. Adolfa Drolca, kjer odstranitve klopa ne zaračunavajo. Tak poseg je brezplačen tudi v ptujskem ZD. “V tem času pa opažamo povečanje števila otrok, ki jih starši zaradi klopov pripeljejo tudi v dežurne ambulante,” so povedali na Ptuju.",0
"Na rešetu tudi razrešitev Borisa Popoviča Okrožno tožilstvo v Kopru je pred dnevi od koprskih policistov prejelo ovadbo zoper štiri vodilne osebe v Luki Koper. Na sodišče je že prispela tudi zahteva za preiskavo. Ovadeni naj bi bili zdaj že krivdno razrešena predsednik uprave Luke Koper Robert Časar in član uprave Aldo Babič ter še aktualna člana uprave Marjan Babič in Boris Marzi, poroča časnik Dnevnik. Vsi štirje osumljeni zlorabe položaja Vsi štirje so osumljeni zlorabe položaja. Policisti so namreč ugotovili, da je uprava družbe brez soglasja nadzornega sveta nameravala za 1,3 milijona evrov dokapitalizirati družbo Trade Trans Terminal, ki ima sedež pri romusnki družbi Rail Port Arad. Preberite še - Popoviču štete ure? Članica nadzornega sveta Olga Franca je dejala, da je bila presenečena, ko je izvedla za dokapitalizacijo, saj ni bila v načrtu za letošnje leto. Dodala je tudi, da bi jo, če bi uprava ustrezno obvestila nadzorni svet, podprla. Ob tem je zanikala, da je bil to razlog, da so nadzorniki na seji, ki so jo sklicali mimo prvega nadzornika Borisa Popoviča, krivdno razrešili Časarja in Babiča in na mesto prvega moža uprave imenovali Gregorja Veselka.",0
"Morebiten izstop Grčije iz evroobmočja ne skrbi le držav, ki si z Grčijo delijo valuto, ampak tudi vse, katerih gospodarstvo je povezano z dogajanjem okoli evra. Medtem izračuni stroškov morebitnega grškega izstopa kažejo vrtoglave številke. Vse glasnejše so napovedi, da bo Grčija izstopila iz evroobmočja, kar bo negativno vplivalo tudi na druge države. Britanska vlada se mrzlično pripravlja na morebiten izstop Grčije iz evroobmočja in razmišlja, kako se najbolje zavarovati pred negativnimi posledicami okrnjenega evroobmočja. Doug McWilliams iz centra za gospodarske in poslovne raziskave je prepričan, da je konec evra v takšni obliki, kot ga poznamo danes, nekaj gotovega, vprašanje pa je, na kakšen način bo evroobmočje razpadalo. Če bi bil razpad evroobmočja načrtovan, bi po oceni omenjenega centra ta stal dva odstotka BDP evroobmočja, kar je približno 236 milijard evrov. A če bi bil razpad evroobmočja nenačrtovan, bi ta stal približno 786 milijard evrov. Voda na mlin pesimističnim napovedim glede evroobmočja je trenutno dogajanje v Grčiji. Bežanje denarja iz Grčije se je okrepilo, odkar je postalo jasno, da politični akterji ne morejo oblikovati koalicije. Grški predsednik Karolos Papoulias je dejal, da državljani dvigujejo denar z bančnih računov, obstaja pa velik strah, ki bi se lahko razvil v paniko. Bojijo se namreč, da bo Grčija res izstopila iz evroobmočja. Guverner Banke Anglije Mervyn King je opozoril, da bo Evropa samo sebe raztrgala, britanski premier David Cameron pa je dejal, da se države v evroobmočju morajo pobotati, če ne grozi razpad. In po Cameronovih besedah evropski voditelji ne morejo prav dolgo zavlačevati s svojo odločitvijo, kaj bodo naredili z Grčijo. Ne glede na to, katero pot bodo izbrali, sem sam pripravljen storiti vse, da bom zaščitil to državo ter naš gospodarski in finančni sistem, je še dodal Cameron. Zaskrbljene glede evroobmočja so tudi ZDA. Barack Obama je glede naraščajoče krize v Evropi dejal, da je to veter, ki bi lahko ogrozil šibko ameriško gospodarsko okrevanje.",0
"Želijo zgraditi zabavišče po italijanskem vzoru Terme Čatež želijo sedanje zmogljivosti do konca leta 2020 povečati za dvakrat, njihov končni cilj pa je milijon prenočitev letno in izgradnja zabavišča po vzoru italijanskega Gardalanda. Čateške terme naj bi z razširitvijo kompleksa, gradnjo novih vodnih in drugih zabavišč, hotelov in z novim cestnim pristopom v naslednjih letih dobile povsem drugačno podobo, je ob nedavnem odprtju tamkajšnjih novih pridobitev - vodne formule ena in 35-metrskega vrtiljaka Čateško oko, ki na panoramsko vožnjo v eni uri popelje do 900 gostov - povedal Bojan Petan, direktor Term Čatež, danes poroča STA. Sedanjim 65 hektarjem nameravajo v prihodnjih petih letih dodati še 30 hektarov različnih zabavnih vsebin, po podatkih Term Čatež bodo za letošnje naložbe namenili približno 3,5 milijona evrov, poleg omenjenih novosti pa bodo prenovili in razširili hotel Terme, izdelali projektno dokumentacijo za izgradnjo zabaviščnega centra in širitev kampa ter počitniškega naselja, z desetimi mobilnimi hiškami razširili kamp, izvedli energetsko optimizacijo ter prenovili igrišča za golf hotela na gradu Mokrice. Maja eden najboljših rezultatov v zgodovini V čateških termah so v letošnjem prvem trimesečju uresničili dobrih 110.000 prenočitev, gostili skoraj 160.000 kopalcev in ustvarili skoraj 6,8 milijona evrov prihodkov, dobiček iz poslovanja pa je znašal skoraj 600.000 evrov. Maja so dosegli enega najboljših rezultatov v zgodovini družbe, s čimer so presegli rezultate enakega lanskega obdobja kot tudi načrte. V maju so namreč uresničili več kot 50.000 prenočitev, kar je za dobrih 14 odstotkov več kot maja lani. V omenjenem obdobju letos je terme obiskalo tudi rekordno število kopalcev oz. dobrih 63.000, kar je skoraj sedem odstotkov več kot maja lani. Letos načrtujejo za dobrih 35 milijonov evrov prihodkov, dobiček iz poslovanja v vrednosti 5,6 milijona in 3,1 milijona evrov čistega dobička. Hkrati načrtujejo dobrih 720.000 prenočitev oz. skoraj pet odstotkov teh več kot lani in skoraj milijon kopaliških vstopov, so še sporočili iz Čateža.",1
"Prejemniki letošnjih nagrad naj kopališč so Simonov zaliv, Laguna - mestna plaža Ljubljana, Vodno mesto Atlantis, Terme Snovik, Termalni center wellness park Laško in Terme Čatež. Nagrade so danes podelili v Ljubljani. V šestih kategorijah akcije Naj kopališče, ki je letos potekala že 21. leto zapored, je bilo sicer nagrajenih 18 slovenskih kopališč. Poleg Simonovega zaliva je med nagrajenci še Grajsko kopališče Bled in Talaso Strunjan. Nagrajeni letni kopališči sta poleg ljubljanske Lagune še Letno kopališče Celje in Letno kopališče Kranj, v kategoriji pokritih kopališč pa sta se za Atlantisom uvrstila Vodni park Bohinj in Aquapark Žusterna. V kategoriji malih termalnih kopališč so Termam Snovik sledile Terme Radenci in Terme & Wellness lifeclass Portorož. Med srednje velikimi termalnimi kopališči so Laškemu sledile Terme Zreče in Terme Dolenjske toplice, v kategoriji velikih termalnih kopališč pa so zmagovalcu, Termam Čatež, sledile Terme Olimia z Aqualuno in Terme 3000 Moravske Toplice. V akciji Naj kamp priznanja prejelo 27 slovenskih in hrvaških kampov V Sloveniji so med manjšimi kampi največ glasov prejeli kamp Kolpa v Vinici, kamp Koren iz Kobarida in kamp Dolenjske Toplice. Najboljši slovenski večji kamp je postal kamp Terme Čatež, sledila sta mu kamp Šobec v Lescah na Gorenjskem in kamp Term 3000 v Moravskih Toplicah. Najboljši trije manjši kampi v Dalmaciji so kamp Biograd v Biogradu, kamp Filip v kraju Sveti Filip i Jakov in kamp Aloa na Braču, največ glasov med velikimi kampi v Dalmaciji pa so prejeli kamp Straško na Pagu, kamp Šimuni na Pagu in kamp Solaris v Šibeniku. Med manjšimi kampi Kvarnerja so najboljši trije kamp Lopari na Lošinju, kamp Bor na Krku in kamp Zidine na Rabu. Med velikimi kampi v Kvarnerju so priznanja prejeli kamp Čikat v Malem Lošinju, kamp Ježevac na Krku in kamp Njivice na Krku. V Istri so najboljši med manjšimi kamp Ulika Rovinj, Kranjski kamp Premantura in kamp Materada iz Poreča. Med večjimi kampi so priznanja prejeli kamp Zelena laguna v Poreču, kamp Stella Maris iz Umaga in kamp Lanterna v Taru. V kategoriji nudističnih in mešanih kampov sta kampu Straško na Pagu sledila kamp Kanegra v Umagu in kamp Koversada iz Vrsarja. Pod blagovno znamko Naj se bosta oktobra začeli akciji Naj wellness in Naj hotel, v prvi polovici decembra pa še Naj smučišče 2011/2012.",1
"Ljubljana - Vsi vemo, da svetovno prvenstvo v nogometu ni samo športni dogodek, saj se na obrobju venomer dogaja veliko spremljevalnih aktivnosti, nič drugače pa ne bo niti v Južni Afriki niti drugje po svetu. Nobeno presenečenje ni, ko največji športni dogodek na svetu vsakič znova podira rekorde v gledanosti na televiziji, tokrat pa naj bi se nekaj podobnega dogodilo tudi na športnih stavnicah. Stavne hiše si manejo roke, saj se bodo v času prvenstva obračale ogromne vsote denarja. Med svetovnim nogometnim prvenstvom v Nemčiji se je tako skupna vsota vplačanih stav gibala okoli dveh milijard evrov. Od takrat je bil svet športnih stav v vzponu, ki pa ga je svetovna gospodarska kriza nekoliko zaustavila. Kljub temu stavne hiše v Veliki Britaniji samo v času svetovnega prvenstva pričakujejo okrog 1,5 milijarde evrov vplačil. Ob liberalizaciji francoskega trga športnih stav in pregovorno k stavam nagnjenih Italijanih pa ne bi bilo nič čudnega, če bi se znesek skupnih vplačil na svetovnih stavnicah povzpel do štirih milijard evrov, kar je zelo blizu znesku, ki ga je Južna Afrika namenila za organizacijo svetovnega prvenstva (4,2 milijarde evrov). Kaj ti zneski pomenijo za dobiček stavnic? Po podatkih ene največjih britanskih stavnic William Hill se je letni dobiček iz poslovanja zaradi svetovnega prvenstva v Nemčiji povečal za okoli 18 milijonov funtov (21,5 milijona evrov). Zajetna vsota denarja je bila po raziskavah inštituta Pricewaterhouse and Coopers rezultat stav dvoodstotnega deleža prebivalstva, ki sicer ne stavi. Letos naj bi bilo to število precej večje, po najnovejši raziskavi že omenjenega inštituta naj bi kar sedem odstotkov Britancev, ki sicer nikdar ne stavi, prekršilo svoja načela med svetovnim prvenstvom. Številka se morda ne zdi tako impresivna, a je treba dodati, da na Otoku redno stavi približno osem odstotkov prebivalstva, kar pomeni, da se bo stavno telo skoraj za še enkrat povečalo. Kot zanimivost dodajmo, da bo med hazarderji kar tretjina žensk, medtem ko jih redno stavi približno deset odstotkov. Čeprav stavnice na dolgi rok praviloma kujejo dobiček, pa ta še zdaleč ni zagotovljen. Nekatere stavnice se zato pripravljajo tudi na črni scenarij, kjer bi lahko rezultati na zelenci pomenili večje izgube. Največ takih je v Veliki Britaniji, saj Britanci veljajo za narod, ki največ stavi. Primer takega scenarija bi bila zmaga Anglije proti Španiji v finalu. Anglija namreč na stavnicah stoji slabše kot Španija, Britanci pa v povprečju stavijo izjemno patriotsko. Zato v želji po maksimizaciji dobička stavnice na Otoku upajo, da Anglija čim dlje ostane v tekmovanju in ob tem napreduje z manj ""popularnimi"" rezultati, saj na neodločen izid stavi zelo malo ljudi. jan.bratanic@dnevnik.si",1
"Marko Perkovič je za italijansko obalno stražo pripravil računalniško analizo in animacijo zadnje poti Coste Concordie. Na podlagi izsledkov ne ve, zakaj je kapitan tako dolgo čakal z evakuacijo potnikov. Vodja simulacijskega centra za šolanje in posredovanje v izrednih okoliščinah na morju s fakultete za pomorstvo Marko Perkovič je za italijansko obalno stražo pripravil računalniško analizo in animacijo zadnje poti Coste Concordie. Video in izsledke, do katerih je prišel, je predstavil tudi nam. Celoten potek plovbe ladje si lahko ogledate v zgornjem posnetku. Prepozen manever ""Ladja je prepozno izvedla zadnji manever show offa, pozdrav otoka,"" nam je v pogovoru dejal Perkovič, ki se je v raziskavi ukvarjal predvsem z navigacijskimi sistemi. Po podatkih kapitana naj ne bi bilo čeri, na katere je nasedla ladja. ""Takoj sem testiral tri različne elektronske sisteme. Ugotovil sem, da vse tri karte kažejo čeri. Prav tako vsi trije elektronski sistemi, ki jih ladja mora imeti, oddajajo alarm, ko se približuješ čerem. O tem sem takoj obvestil italijansko obalno stražo, s katero sodelujem že nekaj let."" Najprej je zalilo strojnico Simulacija, ki jo je napravil Perkovič, kaže, kako je ladja kljub blagemu zavoju trčila v čeri. ""Trčenje je odprlo ladjo na področju strojnice in jo poplavilo. Ker so v strojnici tudi agregati, je na ladji zelo hitro prišlo do popolnega izpada električne energije. Čez nekaj sekund so se zagnali zasilni agregati. Ker je imel poveljnik podatke, da je strojnica poplavljena, je želel ostati čim bližje obali, da bi olajšal reševanje. Vrgel je sidro, a ga je v trenutku odtrgalo. Voda na tem delu je visoka, tudi teren je zelo slab,"" je povedal Perkovič in dodal, da je ladjo začelo znašati, nosil jo je veter, ker ni bilo energije. ""Domneval sem, da je ladjo poplavilo še kje drugje kot v strojnici. In to se je izkazalo za resnično. Potapljači so to potrdili, saj je ladja na številnih mestih predrta, če ne drugje, vsaj tam, kjer je bil stabilizator."" Potop ladje bi lahko pojasnila ali preprečila 25-letna Domnica Cemortan. ""Ne vem, kaj je delal uro in pol"" ""Napaka poveljnika je bila, da ni pravočasno pripravil manevra. Če bi imel plovno pot že vrisano, bi mu že uro prej javilo, da pot ni v skladu z varnostnimi kriteriji. V vsakem primeru je bilo dovolj časa (in rešilnih čolnov), da bi lahko v organizirani akciji rešili prav vse potnike. V uri in pol bi lahko prestavil celo ladjo. Ladja bi morala biti evakuirana v pol ure. On pa je imel uro in pol časa. Verjetno je čakal, da se približa obali, in se ni mogel več ustaviti,"" nam je še povedal Perkovič.",0
"V Iskri Kondenzatorji odpustili že desetino delavcev Novo leto je v podjetjih Iskra Kondenzatorji in Iskra Avtoletektrika prineslo tudi nov, krajši delovni teden. Ta bo zdaj namesto 40 trajal 36 ur. Za krajši delovni čas so se odločili zaradi upada naročil. Njihovi največji kupci so namreč v ZDA in na Daljnem vzhodu, gre torej za države, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Zato so morali začeti tudi odpuščati, od septembra so tako odpustili desetino delavcev, torej 80 od 800. Za prehod na krajši delovni čas so se s sindikati dogovorili decembra, krovna pogodba je že podpisana, anekse k pogodbam pa bodo zaposleni podpisali v prihodnjih dneh. Govora o krajšem, 32-urnem, delovnem času za zdaj še ni, zatrjuje izvršni direktor Franc Papež. Se pa lahko to zgodi, če bodo naročila še naprej upadala. Takrat bo verjetno treba razmišljati tudi o novih odpuščanjih. Čakanje na pomoč države Podjetje, ki se ukvarja predvsem z izvozom kondenzatorjev in filtrov, je do septembra odlično delalo, imeli so celo več naročil, kot bi jih lahko izpolnili, nato pa so začeli opažati padec, ta je zdaj 30-odstoten. Toda kot razlaga Papež, imajo podobne in še hujše težave tudi njihovi tekmeci, zato v Iskri Kondenzatorji računajo celo na nekatere posle propadlih podjetij. Glede tega so že vzpostavili stike. Podjetje kljub tem načrtom pričakuje pomoč vlade. Manj dela tudi v Iskri Avtoletektriki Zaradi 30-odstotnega padca naročil v prvem četrtletju pa načrtujejo skrajšanje delovnega tedna tudi v Iskri Avtoletektriki. Po posameznih delih proizvodnje naj bi s 1. februarjem prešli na 36-urni delovnik, medtem ko bodo na za razvoj ključnih področjih ohranili 40-urni delovnik. Delo v proizvodnji trenutno še poteka normalno, odločitev o krajšem delovnem času pa še ni dokončna, saj pogovori s sindikati še potekajo. Kot so še sporočili, bodo v podjetju verjetno izkoristili tudi možnost subvencije države v višini 60 evrov na delavca. V odgovor na gospodarsko krizo in manj naročil novembra in decembra v Iskri Avtoelektriki sicer niso podaljšali pogodb o zaposlitvi za določen čas okoli 250 delavcem.",0
"V Krškem je vozni pas glavne ceste 1. reda Drnovo–Krško, v smeri od Drnovega proti semaforiziranemu križišču, v dolžini štiri kilometre zaradi razlitja tekočine izredno splozek. ""V Krškem je vozni pas glavne ceste 1. reda Drnovo–Krško v smeri od Drnovega proti semaforiziranemu križišču pri mostu čez reko Savo v dolžini približno štiri kilometre, domnevno zaradi razlitja tekočine, izredno spolzek,"" so sporočili s PU Krško. Vzdrževalci ceste in gasilci cesto že čistijo, zato je postavljena dodatna prometna signalizacija. Policisti voznike in voznice, ki vozijo iz smeri Drnovega proti mostu čez reko Savo, opozarjajo na previdnost in ustrezno varnostno razdaljo. Zaradi razlitja bo verjetno promet na tem delu ceste občasno oviran.",0
"Referendum. Slovenska škofovska konferenca proti sporazumu. Poslanci vseh barv bodo danes skupno deset ur in 13 minut soočali argumente in mnenja o arbitražnem sporazumu. V opoziciji so zahtevali razjasnitev novih okoliščin, s katerimi je bila javnost seznanjena po razpisu zakonodajnega referenduma, koalicija pa je že včeraj na zasedanju odbora za zunanjo politiko ugotavljala, da novih okoliščin ni. Cerkev dvomi ... Včeraj je ozračje razburkala Slovenska škofovska konferenca (SŠK) s pismom nadškofa Antona Stresa in izjavo člana SŠK Ivana Kukarja, ki je izpostavil ""precejšnjo mero skepse"" komisije, da bo arbitražni sporazum privedel do takšne rešitve, ki jo bomo Slovenci razumeli kot pravično. Za Republiko Slovenijo je izhod na odprto morje vitalnega pomena in ga lahko izgubi, medtem ko za Republiko Hrvaško te nevarnosti ni. Anton Stres, predsednik Komisije Pravičnost in mir pri SŠK V tem primeru je opozoril na dolgoročno negativne posledice za odnose med državama, kot so denimo napetost, zamera in nemir. Dvom utemeljuje na neznanki, da nihče ne ve, kakšen bo izid sporazuma, vložek Slovenije pa je ""neprimerno večji"" od vložka Hrvaške. ... Pahor brani ""Verjemite, da za takim sporazumom jaz, vlada in večina v parlamentu ne bi tako trdno stali, če ne bi verjeli, da je edini, ki omogoča pravično mejo in sožitje dveh narodov,"" se je odzval premier Borut Pahor. Po njegovem je ""pravična meja pogoj za sožitje med narodoma"". V opoziciji so zahtevali razjasnitev novih okoliščin, s katerimi je bila javnost seznanjena po razpisu zakonodajnega referenduma, koalicija pa je že včeraj na zasedanju odbora za zunanjo politiko ugotavljala, da novih okoliščin ni.",0
"V medijih sta zakrožili anonimki, ki upravi novogoriškega Hita očitata nestrokovnost in domnevno sporne posle. Vodstvo Hita pa je prepričano, da se pred skupščino ustvarja vzdušje za zamenjavo vodstva. Med mediji sta zaokrožili anonimni pismi, katerih avtorji naj bi bili zaposleni v novogoriškem Hitu. Pogrešajo ukrepe za izboljšanje poslovanja družbe, ki se ne bi nanašali na zmanjševanje mase za plače. Opozarjajo na domnevni padec kakovosti storitev v Hitovih igralnih salonih, na zaposlovanje po prijateljskih in drugih vezeh, domnevno sporne posle iz preteklosti in ustvarjanje konfliktnega ozračja ter nezadovoljstva med zaposlenimi. V družbi Hit, ki jo vodi Drago Podobnik, so se z anonimnimi pismi seznanili danes. Kot so zapisali, si zlahka predstavljajo, kakšen je njihov namen Ustvarjati vzdušje pred avgustovsko sejo skupščine družbe Hit, prikazati vodstvo te družbe v najslabši luči in doseči zamenjavo vodstva. V družbi Hit smo nekako že navajeni, da se sprožajo razne anonimke prav v času pred sklicem skupščine družbe ali pred to ali ono sejo nadzornega sveta. Očitno nekaterim pri uveljavljanju lastnih interesov zmanjkuje argumentov in raje uporabijo to žal priljubljeno sredstvo za ustvarjanje vzdušja afer, so pojasnili. Drago Podobnik Foto Dare Čekeliš Na anonimke sicer ne odgovarjajo, ker imajo v družbi dobro utečen sistem stalnega medsebojnega obveščanja in dogovarjanja z zaposlenimi, ki so organizirani v treh sindikatih, zato se nikomur ni treba skrivati, če je nezadovoljen s svojim položajem ali splošnimi razmerami v podjetju . Glede na vsebino vprašanj gre za znanega avtorja, ki pa še zdaleč ne predstavlja večinskega zdravega jedra zaposlenih v tej družbi, so še zapisali. Z današnjim anonimnim pisanjem niso seznanjeni niti v novogoriški enoti Sindikata igralniških delavcev Slovenije SIDS. Kot je dejal predsednik izvršnega odbora te enote Iztok Černigoj, zadeve ne more komentirati, ker vsebine pisem ne pozna.",0
"V EU-ju brezposelnih 21 milijonov Brezposelnost na območju evra se je julija povzpela na najvišjo raven v zadnjem desetletju, in sicer na 9,5 odstotka. V vsem EU-ju je brezposelnost 9-odstotna. Gre za najvišjo stopnjo brezposelnosti na območju evra po maju 1999, v EU-ja pa za največjo po maju 2005. Evropski statistični urad Eurostat ocenjuje, da je bilo julija letos v EU-ju brezposelnih več kot 21 milijonov, od tega nekaj več kot 15 milijonov v državah evroobmočja. Od julija lani se je število brezposelnih v EU-ju povečalo za dobrih 5 milijonov, na območju evra pa za več kot 3 milijone. Število brezposelnih v državah, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, se je julija na mesečni ravni povečalo za 167.000, v EU-ju pa za 225.000. Najnižjo brezposelnost so julija letos ugotovili na Nizozemskem 3,4 %, v Avstriji 4,4 % in na Cipru 5,5 %, najvišjo pa v Španiji 18,5 %, Latviji 17,4 % in Litvi 16,7 %. V Sloveniji je bila julija 2009 brezposelnost 6-odstotna, kar je za 0,1-odstotno točko manj kot mesec prej, julija lani pa je bila 4,4-odstotna. Za primerjavo v ZDA je bila julija brezposelnost 9,4-odstotna, na Japonskem pa 5,7-odstotna.",0
"Evropska komisija je objavila rezultate raziskave o odnosu Evropejcev do varnosti preskrbe s hrano, kakovosti hrane in podeželja Pri nakupu živil sta Evropejcem odločilni kakovost in cena, ki sta pomembnejši od izvora živil. Rezultati javnomnenjske raziskave Eurobarometer o odnosu Evropejcev do varnosti preskrbe s hrano, kakovosti hrane in podeželja so pokazali, da sta za več kot 90 odstotkov vprašanih v EU pri nakupu živil odločilni kakovost in cena, ki sta pomembnejši od izvora živil (pomemben za 71 odstotkov vprašanih) in blagovne znamke (47 odstotkov vprašanih). Izboljšanje poznavanja znakov kakovosti EU V javnosti se je izboljšalo poznavanje znakov kakovosti EU, manj kot dve leti od uvedbe ekološkega logotipa EU ga na primer prepozna že 24 odstotkov vprašanih. Tri četrtine vprašanih državljanov EU je izrazilo zaskrbljenost zaradi globalnega izziva varne preskrbe s hrano, medtem ko sposobnost EU in držav članic, da zagotovijo hrano svojim prebivalcem, skrbi manj kot 60 odstotkov vprašanih. Slovenci med bolj zaskrbljenimi Vprašani v Sloveniji so bili glede te teme med najbolj zaskrbljenimi v EU: zaskrbljenost glede varne preskrbe s hrano v Sloveniji je izrazilo kar 74 odstotkov vprašanih. Državljani EU so se na splošno strinjali, da ima kmetijstvo koristno vlogo pri ohranjanju okolja in podeželja. V raziskavi javnega mnenja je sodelovalo 26.500 evropskih državljanov, starejših od 15 let, iz vseh 27 držav članic EU.",1
"Hrup. Zbiranje mladine v baraki na železniški postaji moti stanovalce. “Enostavno se ne da spati, pa niti nisem med tistimi, ki so najbližje,” se jezi stanovalka Kolodvorske ceste v bližini Kranjske železniške postaje. Stanovalci ulice se pritožujejo nad hrupom iz opuščenega objekta nekdanje Oljarice. Vanj se je naselila mladina, ki ob koncih tedna organizira glasbene prireditve ter izkorišča nedorečen status objekta in neodločnost odgovornih, meni bralka. Neučinkoviti ukrepi Zbiranje pri mimoidočih povzroča nelagodje, pravi bralka: “Baje je baraka predvidena za rušenje, ampak nihče nič ne ukrepa.” Policisti sicer posredujejo, po njihovem odhodu pa je takoj vse po starem, dodaja. “Organizatorji zaračunavajo vstopnino, prodajajo pijačo, je to sploh zakonito? Kje so inšpekcijske službe?” se sprašuje, prepričana, da je objekt zasedlo Alternativno kulturno društvo (AKD) Izbruh. Od julija do novembra smo policisti opravili 11 intervencij zaradi glasne glasbe oziroma hrupa, ki ga je povzročila mladina z zbiranjem v zapuščenem objektu na železniški postaji. Boštjan Glavič, višji policijski inšpektor Mestna uprava je z dogajanjem seznanjena. Poslabšale so se varnostne razmere, povečalo se je število kršitev javnega reda in miru ter kaznivih dejanj, piše in se sklicuje na Policijsko upravo Kranj. Tudi po njenem mnenju gre za člane ali simpatizerje AKD Izbruh, ki so izgubili bazen na Savskem otoku. Izbruh zanika “Izbruh s tem nima popolnoma nič,” zagotavlja dolgoletni vodja Andraž Šulc, ne izključuje pa možnosti, da se tam zadržujejo nekateri člani društva. “Mi svoje prostore še iščemo. Pogajamo se za novo lokacijo, ki ne bo moteča,” dodaja. Trenutno organizirajo prireditve v Železnikih, Ljubljani in Novem mestu, sicer pa Šulc pričakuje pomoč občine, in dokler bo ta kazala posluh, ne načrtuje enostranskih akcij. Baraka možna rešitev Po besedah občinske uprave bi bila lahko baraka za društvo ena od rešitev, vendar bi bilo treba najprej urediti status objekta v zemljiški knjigi in določiti lastnika. “Mestna občina Kranj vidi kot možno rešitev izvzem te nepremičnine iz javnega dobrega in izvedbo postopkov, da se vpiše kot lastnina občine, kar bi bila solidna osnova za urejanje razmerij do AKD Izbruh,” so zapisali.",0
"V stanovanjskem bloku v Ankaranu so se v začetku tedna štirje ljudje zastrupili z ogljikovim monoksidom. Zastrupitev je zakrivil 58-letnik, ki je med odkopavanjem poškodoval električni vod. Tri ljudi, ki so bili zaradi zastrupitve v resni nevarnosti, so odpeljali v ljubljanski klinični center, enega človeka pa na zdravljenje v Izolo. Ignoriral opozorilo Policisti so ugotovili, da je 58-letni samostojni podjetnik decembra ob stanovanjskem bloku odkopaval zemljo zaradi postavljanja drenažne cevi. Pri tem je poškodoval električni vod, na kar ga je eden od stanovalcev opozoril. Kljub temu je delo nadaljeval, izkop pa je prekril z zemljo, v kateri sta bila tudi stiropor in lepenka. Količina plina zaradi dežja večja Zaradi poškodbe se je električni vod začel močno segrevati, pri čemer je prišlo do tlenja stiropora in lepenke, ob tem pa se je sproščal ogljikov monoksid. Plin je zaradi bližine drenažne cevi začel uhajati vanjo in se tako širil po celi dolžini cevi ob stanovanjskem bloku in nato skozi dotrajano steno v stanovanji, ki mejita na steno ob drenažni cevi. Ob deževju se je količina plina v cevi povečala, saj se zaradi blata ni mogel sproščati skozi nasuto zemljo. Policisti so zoper 58-letnika podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve splošne nevarnosti.  ""Za tovrstno kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno iz malomarnosti, je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, če pa nastanejo hude telesne poškodbe, pa z zaporom do petih let,"" so še zapisali pri PU Koper.",0
"Državni proračun je junija zabeležil le 3,2 milijona evrov primanjkljaja. Praktično izravnani junijski saldo proračuna je predvsem posledica višjih prilivov od dohodnine in sredstev z naslova skupne kmetijske politike EU. Učinek varčevalnih ukrepov iz zakona o uravnoteženju javnih financ še ni bil viden, saj se je zakon začel uporabljati z julijem. Gre za najboljši mesečni saldo državnega proračuna od novembra 2010, ko je proračun zabeležil presežek v višini 49,6 milijona evrov, je razvidno iz podatkov ministrstva za finance. Skupni prihodki proračuna so junija znašali 671,8 milijona evrov in bili s tem za dobrih 132 milijonov evrov višji kot maja, a za 31 milijonov nižji kot aprila in po trenutnih podatkih za skoraj 67 milijonov evrov nižji kot marca. V primerjavi z junijem lani so bili nižji za dobrih 15 milijonov evrov. Nadpovprečno visoki so bili junija prilivi z naslova davkov na dohodek in dobiček, in sicer 188,5 milijona. To je dobre 103 milijone več kot maja in za skoraj 28 milijonov evrov več kot aprila. Je pa to tudi za dobrih pet milijonov evrov več kot junija lani. Junij je sicer običajno mesec višjih prilivov z naslova dohodnine. Ti so bili s 135,7 milijona evrov skoraj enkrat višji, kot je letošnje povprečje. Davkov na blago in storitve, pri čemer gre predvsem za DDV in trošarine, se je junija nateklo za 328,8 milijona evrov, kar je bistveno manj kot maja 366,3 milijona in aprila 456,6 milijona evrov. Po februarju malo manj kot 278 milijonov evrov je to po trenutnih podatkih najnižji letošnji priliv. Junija lani se je v proračun s tega naslova priteklo 406,3 milijona evrov. Iz proračuna EU je slovenski proračun junija prejel 109,8 milijona evrov, kar je daleč največ v zadnjih treh mesecih. Več se je letos s tega naslova v proračun nateklo le marca 134,9 milijona evrov. Razlog za višjo številko je predvsem v višjih prilivih z naslova izvajanja skupne kmetijske in ribiške politike EU. Odhodki proračuna so po drugi strani junija znašali 675 milijonov evrov in bili tako za 43,3 milijona evrov nižji kot junija lani, to pa predvsem zaradi nižjih tekočih transferjev in investicijskih odhodkov. Letos so bili po trenutnih podatkih nižji le maja 650,6 milijona evrov, najvišji pa so bili januarja 878,3 milijona evrov. Tekoči odhodki za delovanje države, med katere spadajo tudi plače, so znašali 173,6 milijona evrov. Nižji so bili po trenutnih podatkih letos le maja 157,2 milijona evrov, najvišji pa marca skoraj 320 milijonov evrov. Ob tem velja reči, da varčevalni ukrepi iz zakona za uravnoteženje javnih financ še niso začeli delovati, saj se zakon uporablja šele z julijem.",1
"Montaža tlačne posode prostornine 250 kubičnih metrov Montaža tlačne posode prostornine 250 kubičnih metrov Tlačna posoda je zaključen sestavni del tlačne opreme, načrtovane in zgrajene tako, da lahko shranjuje fluide pod tlakom, večjim od 0,5 bara nadtlaka. Zaradi velike akumulirane energije in s tem velike potencialne nevarnosti jih uvrščamo med zahtevne izdelke. To potrjujejo tudi številni zakoni, predpisi in standardi, ki urejajo njihovo nadzorovano snovanje, izdelavo in uporabo. Sandi Grm iz podjetja Kovit projekti je povedal, da tlačne posode izdelujejo v skladu z evropsko direktivo PED 97/23/EC, certificiranje in kontrolo pa izvaja neodvisni pooblaščeni kontrolni organ Bureau Veritas. Nad evropskimi standardi Grm je razložil, da se tlačne posode razlikujejo od drugih posod. Običajno so valjaste oblike in na konceh zaprte z izbočenim dnom. Pri postopku izdelave in tudi med kasnejšim obratovanjem je pri njih treba upoštevati stroge varnostne predpise. Zasnovane in grajene so po določilih direktive o tlačni opremi ter seznama harmoniziranih standardov, katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti proizvoda. Direktiva je obvezna za vse članice in je daleč nad evropskimi standardi. Za ustreznost skrbi proizvajalec, za vzdrževanje uporabnik Posodi, ki gre na trg, mora biti priložena proizvajalčeva deklaracija izjava o skladnosti in oznaka CE (Conformite Europeenne) z razpoznavno številko priglašenega organa, ki nadzira celoten postopek konstruiranja in izdelave tlačne posode. Kot je povedal Grm, imajo v družbi Kovit projekti s strani priglašenega organa Bureau Veritas odobren sistem kakovosti in pridobljen certifikat modul H1 za projektiranje, izdelavo in končno kontrolo tlačnih posod. Vsako tlačno posodo spremlja tudi ustrezna dokumentacija o vgrajenih materialih, izvedenih kontrolah in preskusih ter navodilih za montažo in vzdrževanje. Kot pomembno dejstvo pa je Grm navedel, da ima vsak uporabnik v skladu s pravilnikom o pregledovanju in preskušanju opreme pod tlakom obvezo, da zagotovi periodične preglede tlačne opreme, ki jo uporablja. Omenjene preglede skladno s standardom SIST EN ISO/IEC 17020 izvajajo akreditirani kontrolni organi. Tlačno posodo definira medij, ki ga vsebuje Tlačne posode so običajno varjene, pokončne ali ležeče valjaste oblike, služijo pa za shranjevanje različnih vrst medijev pod tlakom (plini, utekočinjeni plini, pare in podobno). Grm je razložil, da jih skladno z direktivo PED z modulnim pristopom razvrščamo v štiri kategorije glede na produkt tlaka in volumna ter stopnjo tveganja in tehničnih lastnosti. Vsebina in obseg modulov zajemata vse osnovne procese razvoja in gradnje tlačnih posod z namenom preverjanja in potrditve izpolnjevanja bistvenih varnostnih zahtev. Spodnja omejitev velikosti tlačne posode je odvisna od vrste medija (nevarni, nenevarni). Za nevarne medije je razmerje: volumen večji od enega litra, produkt tlaka in volumna pa je večji od 25 barov krat liter ali tlak večji od 200 barov. Za nenevarne medije pa je to razmerje: volumen večji od enega litra in produkt tlaka in volumna večji od 50 barov krat liter ali tlak večji od 1000 barov. Tako je velikost vsake posode po izpolnjenih zahtevah odvisna od želje oziroma zahtev naročnika, Grm pa je še dodal, da lahko volumni znašajo tudi prek 200 kubičnih metrov.",1
"Deemelj Poročilo vsebuje napačne trditve Revizija vodenja nekaterih poslov Telekoma v zadnjih letih je pokazala, da so pri njih nastale škode, katerih ocenjena vrednost gre v milijone evrov. Paradržavna sklada Kad in Sod, ki imata skupaj v lasti petino Telekoma Slovenije, sta zahtevala, da se raziščejo Telekomovi prevzemi v Sloveniji in tujini, nakupi in prodaje nepremičnin ter tudi večja vlaganja. Revizorska družba Deloitte revizija je v posebni reviziji ugotovila, da je pri nakupu 75-odstotnega deleža družbe Ipko na Kosovu nastala ocenjena minimalna škoda za 3,86 milijona evrov. Škodo, ki je nastala pri prodaji deleža družbe Ipko družbi Factor banka in izvršitvi dogovorjene opcije, pa ocenjujejo na 8,34 milijona evrov. Ocenjena minimalna škoda pri nakupu družbe AOL, znaša 1,65 milijona evrov, ocenjena minimalna škoda pri nakupu slovenske družbe Najdi.si pa 0,47 milijona evrov. Pri nakupu družbe On.net v Makedoniji so revizorji ugotovili, da ni bil voden dovolj transparentno, vendar pa škoda pri tem ni nastala. Pri investicijskih vlaganjih je 31. decembra 2011 znašala 7,08 milijona evrov, medtem ko naj bi pri dajanju posojil nastala škoda za okrog 40.000 evrov. Nadzorniki so poročilo revizije obravnavali v sredo in sporočili, da bo o njem razpravljala tudi skupščina, ki bo predvidoma 7. marca. Poročilo vsebuje napačne trditve Nad objavljenimi ugotovitvami nekdanji predsednik Telekomove uprave Bojan Dremelj ni presenečen. Kot pravi, je ta povzetek posebnega revizijskega poročila v popolnem nasprotju s tistim, ki ga je posebni revizor podpisal in oddal z datumom 7. decembra 2011. To po Dremljevih besedah potrjuje njegovo že pred tedni podano izjavo, da je nadzorni svet zahteval spremembe že podpisanega poročila. Dodaja, da že prvotno revizorjevo poročilo vsebuje množico napačnih trditev, ki jih bodo skupaj z dodatnimi navedbami v novi različici argumentirano zavrnili kot neutemeljene. Povzročitev kakršnekoli škode pa odločno zavračajo. Čudi nas, da je mednarodna revizijska hiša podlegla pritiskom enega izmed revidirancev, saj je bil tudi aktualni nadzorni svet Telekoma Slovenije predmet revizije za obdobje dveh od petih let, in na njihovo pritiske spremenila poročilo, je še dejal.",0
"V gradbenem velikanu navedb ne komentirajo Po neuradnih podatkih naj bi bil SCT Petrolu dolžan med 12 in 15 milijoni evrov za gorivo, gradbeni velikan pa ima težave tudi s podizvajalci, ki že mesece niso dobili plačanih del. Kot poroča časnik Finance, si je SCT večino dolga pridelal v zadnjih mesecih. Po ustaljenih Petrolovih praksah ima namreč vsak kupec določen znesek, do katerega ima lahko neporavnane račune in ki je večinoma vezan na pretekle nakupe. Po informacijah časopisa Finance ta znesek za SCT znaša približno sedem milijonov evrov, smo izvedeli. Ko kupec to mejo preseže, ne more več točiti goriva. Vozni park SCT-ja pa se kljub temu še vedno lahko oskrbuje na Petrolovih črpalkah. Po poročanju Financ je Petrol terjatev zavaroval z zemljiščem v Mengšu, kjer je SCT načrtoval gradnjo industrijske cone. Cenitev je bila menda opravljena letos poleti, zemljišče pa je ocenjeno na 12 milijonov evrov. Podoben manever izpeljala tudi Tovšakova Ne v Petrolu ne v SCT-ju informacij sicer nočejo komentirati, so pa pri Financah izbrskali še eno podobno zanimivost - nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak naj bi poleti, ko je Vegrad že presegel od tri do štiri milijone evrov limita na Petrolu, poklicala članico uprave Maričo Lah in jo prosila, da ji omogoči, da natoči gorivo v nekaj menda tri tovornih vozil. Petrol naj bi menda nato Vegradu oziroma njegovim hčerinskim družbam odprl limit za 24 ur, Vegrad pa je na črpalke potem poslal skoraj ves vozni park in tako v enem dnevu svoj dolg do naftnega trgovca povečal za okoli 100.000 evrov. Podizvajalci že več mesecev čakajo na denar Ob tem pa Delo poroča, da ima SCT resne težave tudi zaradi neplačevanja izvajanja del podizvajalcem, pri čemer navajajo podatke predsednika združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu pri Gospodarski zbornici Slovenije, Mira Požarja, da SCT že več mesecev ne plačuje podizvajalcem. Zadnja dva meseca ne potrjuje več situacij podizvajalcem, kar pomeni, da ne izkazuje obveznosti do njih, še piše Delo in navaja Požarjevo izjavo Dela, ki so jih ti opravili, fakturira naprej Darsu, ki v nekaj dneh z enoodstotnim diskontom podizvajalcem nakaže denar. Ko ti kontaktirajo Dars za neposredno plačilo, ta pravi, da SCT do podizvajalca nima nikakršnega dolga. Dela na štajerski avtocesti ustavljena Zadeva je prišla tako daleč, še piše Delo, da so dela ustavljena in podizvajalci ne bodo predali dokumentacije. Gre za podizvajalce za elektroinštalacijska dela na štajerski avtocesti od Maribora do Lendave. Upajmo, da ne bo nastal položaj kot pri Moderni galeriji, kjer so inšpektorji izdali uporabno dovoljenje brez ustrezne dokumentacije podizvajalcev, je Delu povedal Požar.",0
"Poleg tega, da je povprečna plača zaposlenih pri espejih občutno nižja od državnega povprečja, je letos realno še občutno upadla Končni podatki o povprečnih mesečnih plačah pri registriranih fizičnih osebah v Sloveniji za tretje četrtletje 2012 kažejo, da se je povprečna mesečna bruto plača osebe, zaposlene pri registrirani fizični osebi, v tem četrtletju glede na prejšnjega znižala za 0,3 odstotka in je znašala 895,25 evra. Glede na tretje četrtletje v letu 2011 to pomeni 0,7-odstotno zvišanje, so sporočili s Statističnega urada. Neto plača skoraj odstotek višja kot lani Povprečna mesečna neto plača osebe, zaposlene pri registrirani fizični osebi, je v tretjem četrtletju 2012 znašala 630,60 evra, kar pomeni, da je bila 0,8 odstotka višja od plače za tretje četrtletje 2011. Najvišje bruto plače v zdravstvu, najnižje v kulturi Najvišje povprečne mesečne bruto plače so bile deležne osebe, zaposlene pri registriranih fizičnih osebah, katerih dejavnost sta zdravstvo in socialno varstvo. Ta je v tretjem četrtletju 2012 znašala 1.247,31 evra. Sledili sta dejavnosti rudarstvo s povprečno bruto plačo 1.175,54 evra in strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti s povprečno bruto plačo 1.124,90 evra. Najnižjo povprečno mesečno bruto plačo so v tretjem četrtletju 2012 imeli v naslednjih področjih dejavnosti: kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti s povprečno bruto plačo 645,05 evra, druge raznovrstne poslovne dejavnosti s povprečno bruto plačo 700,08 evra in druge dejavnosti s povprečno bruto plačo 726,80 evra. Delamo manj kot zadnjih pet let Letošnje tretje četrtletje pa je bilo po obsegu opravljenih delovnih ur eno najskromnejših v zadnjih petih letih. V Sloveniji zaposlene osebe so v tretjem četrtletju letos opravile skoraj 249 milijonov delovnih ur ali za 3,8 odstotka manj kot v enakem obdobju 2011 in za 9,9 odstotka manj kot v drugem četrtletju 2012. Negativno gibanje se tako nadaljuje, saj je bilo od začetka leta do konca letošnjega septembra je bilo opravljenih za 3,3 odstotka manj delovnih ur kot v enakem lanskem obdobju. Število opravljenih delovnih ur v tretjem četrtletju 2012 je bilo celo eno najnižjih v zadnjih petih letih. Upad dela največji za gradbenike, najmanjši v komunali in zdravstvu V letošnjem tretjem četrtletju se je v najtežjem položaju znašla dejavnost gradbeništvo, v tej dejavnosti je bil namreč upad števila opravljenih delovnih ur glede na enako obdobje lani najizrazitejši, in sicer 10,7-odstoten. Najmanj se je obseg opravljenih delovnih ur v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem zmanjšal v dejavnostih oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja ter zdravstvo in socialno varstvo, in sicer za manj kot odstotek. Zaposlena oseba opravila od julija do septembra letos povprečno tri ure manj na mesec kot v enakem lanskem obdobju.",0
"Zaposleni opozarjajo na nepravilnosti v podjetju. Zaposleni v tovarni pohištva TOM vodstvo obtožujejo, da je podjetje zadolžilo do vratu, hkrati pa ustanavlja obvodno podjetje. Bruno Gričar očitke zavrača. Kriza je samo izgovor. Prelomni trenutek je bil, ko se je šlo prekomerno v naložbe, na kar smo opozarjali, vendar so nam odgovorili, da ne poznamo strategije ter da se nas, tudi če bo šlo kaj narobe, to ne bo dotikalo. Sedaj pa se je zgodilo to, da se je zadeva zlomila in sedaj mi plačujemo, je za MMC dejal eden izmed zaposlenih v TOM-u, ki ni želel biti imenovan. Po poročanju medijev je namreč podjetje TOM zaradi zmanjšanja prometa - upad naj bi bil posledica krize in plačilne nediscipline - zašlo v resne likvidnostne težave. Zaposleni so v septembru zaradi neizplačanih plač začeli stavko, ki pa so jo po zagotovilih vodstva, da bodo plače izplačali, prekinili, a so jo v torek znova začeli. Pred dnevi pa je slovenjgraško sodišče razglasilo začetek stečajnega postopka v invalidskem podjetju TOMIP. Slovenjgraški podjetnik Konrad Koren je končal gladovno stavko, ki jo je zaradi 15.000 evrov, ki mu jih je za opravljene prevoze dolgoval TOM, začel v torek. Kot mu je obljubila uprava TOM-a, so mu namreč izplačali večji del dolga. Uprava slika rožnato sliko Čeprav je šef podjetja Bruno Gričar še maja zatrjeval, da so se prihodki v prvem četrtletju povečali za šest odstotkov in da bodo tak tempo obdržali do konca leta, pa je stanje v podjetju očitno precej drugačno. Nova naročila v minulem tednu bi lahko našteli na prste ene roke, čeprav bi jih moralo biti vsaj 100 glede na sezono, trdi zaposleni. Tako naj bi večino naročil predstavljala že zapadla naročila, ki pa jih delavci ne želijo izpolniti, saj jim je dovolj zavajanja, ki ga izvaja vodstvo. Sodelovanje s TOM-om naj bi poleg Adrie Mobila prekinila tudi Lesnina. Tudi dolgovi do kupcev niso največji problem, kot želi prikazati uprava. Največja težava so dolgovi podjetij v skupini, katerim je matično podjetje v preteklosti posojalo, čeprav njihovo poslovanje ni omogočalo vračila tega denarja, zatrjuje in dodaja, da je TOM okoli pet milijonov evrov dolžan tudi dobaviteljem. Obenem pa se ustanavlja firma Avatom, v kateri bodo že neki novi izbranci in kamor se bodo prekanalizirali novi posli. To je svinjarija brez primere, je prepričan naš vir. Pri tem je pohvalil potezo Adrie Mobila, da ustanovi družbo Adria Oprema, kjer bi za mesec dni delali delavci TOM-a in se potem vrnili v matično podjetje, kar pa so tomovci zavrnili. Vprašanje pa je, kaj bi bilo z delavci, ko bi se jim pogodba iztekla in če bi prišlo do likvidacije podjetja, pravi zaposleni v podjetju. Čas je za nov začetek Po njegovem mnenju bi morala uprava razglasiti stečaj in razrešiti nastalo situacijo, namesto da z brezplodnimi ukrepi še naprej izčrpava podjetje Ves know-how je tukaj, zaposleni smo pripravljeni delati, razvojni oddelki so močni, samo s tem poslovodstvom ne gre več naprej. Zavrača tudi trditve uprave, da so krive banke, ki jim ne odblokirajo že več mesecev zamrznjenih računov, zaradi česar podjetje ne dobiva nakazil in ne more izplačevati plač. V ta namen naj bi bil ustanovljen tudi Avatom, da bi lahko podjetje nakazovalo plače, a naš vir temu ne verjame in meni, da se bo na ta način pobralo še, kar je ostalo v podjetju. Opozoril je še na prakso, ki se je v Sloveniji v zadnjem času precej uveljavila, in sicer, da jim je družba obračunala prispevke, ni pa jih izplačala. TOM sicer ima dovoljenje Dursa za odloženo plačilo prispevkov, ki pa so zavarovani s premoženjem, katerega vrednost ne zadošča za njihovo poplačilo. Kaj bo tukaj naredila država, ne vem, še pravi vir. Gričar Večinoma so neresnice Po besedah direktorja TOM-a so očitki le govorice. Prvič slišim za kakšna opozorila zaposlenih glede kreditiranja, pravi Gričar. Kot pravi, je TOM v privatni lasti izključno fizičnih oseb, ki so velika večina tudi vodilni delavci in direktorji odvisnih družb. Lastništvo smo si pridobili izključno z denarnimi vplačili, brez certifikatov in ostalih zgodb in brez obremenitev podjetja na ta račun. Meni, da 12,5 milijona evrov lizingov in posojil ob 25 milijonih evrov realizacije skupine v 2007 ni bila pretirana zadolženost . Ob tem dodaja, da so prihodki vseeno upadli na 12,5 milijona evrov v lanskem letu, zato je za ta obseg poslovanja zadolženost previsoka. Trenutno v družbi poteka program prestrukturiranja, v katerem so reorganizirali in racionalizirali poslovanje, pridobili novega vlagatelja in dosegli dogovore z večino dobaviteljev, trdi direktor TOM-a. Zataknilo pa se je pri reprogramu kreditov, s prstom pa je pokazal na Gorenjsko banko, zaradi katere naj že pet tednov ne bi dobili nobenega nakazila od kupcev. Priznava pa, da bodo kupce izgubili, če v tednu dni ne bodo rešili njihovih naročil. Kriva je Gorenjska banka Nepripravljenost Gorenjske banke pa ni kriva le za blokiranja računov, ampak, po Gričarjevih besedah, tudi za to, da je TOM pretekli teden postal praktično insolventen. Potekajo pogovori z bankami in po dogovoru z bankami se bomo odločili, kako naprej, ali stečaj ali sanacija, je Gričar pojasnil nastali položaj. Zavrača tudi očitke, da je matična družba posojala podjetjem v skupini. Imamo pa medsebojne obveznosti eni do drugih, ki so približno enake. Res pa je, da so nam nekatera podjetja dolžna, nekaterim pa je dolžan TOM, d. d. Glede Avatoma pa Gričar zatrjuje, da je bil zgolj podpisnik za družbo Presek, ki je eden izmed ustanoviteljev Avatoma in je povezana s TOM-om. Namen podjetja je predvsem koncentracija prometa, komercialnih aktivnosti in finančnih tokov v skupini, pojasnjuje ustanovitev Avatoma. Durs dovolil odložitev plačila prispevkov V zvezi z očitki, da so delavcem prispevke zgolj obračunali, ne pa tudi izplačali, Gričar odgovarja le, da jim je Durs dovolil odložitev. Kaj pa vrednost zastavljenega premoženja? Po popisu je dovolj, vprašanje pa je, kako bi se prodalo, je le lokacija v Mokronogu in Slovenj Gradcu, pravi Gričar. Ob tem je zatrdil, da bodo vse obveznosti do delavcev poplačane.",0
"Delavci še kar čakajo na plače Na novogoriškem zavodu za zaposlovanje so se z Marjanom Poljšakom in s sindikatom dogovorili o ukrepih ob morebitnem stečaju Primorja. Z županom smo si enotni, da je treba tudi v primeru stečaja izkoristiti reference in znanje zaposlenih. Te delovne sile ne smemo prepustiti tujim podjetjem, naj to znanje izkoristijo domačini, je po sestanku povedal vodja stavkovnega odbora Damjan Volf. Potrdil je tudi, da so se danes sešli z edinim preostalim članom upravnega odbora Primorja Štefanom Činčem. Obenem lastnike Primorja pozivamo, naj v najkrajšem možnem času imenujejo še dva člana uprave, saj sta prejšnja odstopila, je še dejal Volf. Zaposleni v Primorju tudi danes nadaljujejo stavko. Uprava jih je poslala domov na čakanje, kljub temu pa je v dogovoru s stavkovnim odborom zagotovila, da bodo dobili izplačano nadomestilo plače v celoti. Vendar doslej niso dobili še niti aprilske plače, zato bodo stavko po Volfovih zagotovilih nadaljevali.",0
"Ljubljana - Izvršni direktor American International Group (AIG) Edward Liddy namerava po kratkotrajnem in burnem obdobju, ki ga je preživel v zavarovanci, odstopiti. Liddy je bil na mesto izvršnega direktorja imenovan septembra lani, potem ko je ameriška vlada prvič rešila zavarovalnico pred propadom. Prvi mož AIG je sicer v izjavi za javnost obrazložil, da je njegov odstop povezan z njegovim načrtom, da bo v zavarovalnici izvršni direktor le začasno. Takrat se je tudi zavedal, da njegova naloga ne bo lahka, kar pa se je tudi potrdilo, ko je postal tarča jezne množice ljudi, ker je zavarovalnica izplačevala visoke denarne nagrade direktorjem ravno tistih enot, ki so bile najbolj „zaslužne“ za skorajšnji bankrot nekoč največje zavarovalnice. Sicer je želel javnost pomiriti s tem, da se je odpovedal svoji plači, drugače povedano, da je delal le za en dolar plače na letni ravni. Za to se je odločil, ker je bil na položaj imenovan le začasno. Kljub temu pa je treba omeniti, da je imela AIG, ki sedaj ameriškim davkoplačevalcem dolguje kar 85 milijard dolarjev, za kar 400.000 dolarjev stroškov povezanih z Liddyem. Toliko je namreč zavarovalnica od septembra lani porabila za njegova potovanja, davčne, pravne in ostale stroške. Sicer pa meni, da je svoje delo opravljal dobro, predlagal pa je da bi se v nadaljnje vloga predsednika uprave in izvršnega direktorja ločila. Njegov naslednik bi moral biti imenovan za obdobje treh do petih let, imenovali pa naj bi ga v naslednjih nekaj mesecih.",0
"New York - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 7557,65 točke, kar je 23,21 točke oz. 0,31 odstotka višje kot v sredo. Vlagatelji so na tokijski borzi povpraševali predvsem po delnicah izvoznih podjetij, saj se je tečaj dolarja v primerjavi z jenom okrepil, to pa pomeni večjo konkurenčnost japonskega izvoza. Nikkei, ki je v sredo zaradi bojazni pred vse globjo svetovno recesijo dosegel najnižjo raven v zadnjih štirih mesecih, se je na povečano povpraševanje odzval z rahlo rastjo. Delnice izvoznikov, kot sta Toyota in Sony, so se okrepile in dosegle najvišje ravni v zadnjih šestih tednih. Šibkejši jen ugodno vpliva na izvoz obeh družb. Trg se je pozitivno odzval tudi na današnjo odločitev japonske centralne banke o nakupu podjetniških obveznic v višini bilijona jenov (11 milijard dolarjev), medtem ko ključna obrestna mera ostaja nespremenjena pri 0,1 odstotka. V sredo se je vrednost delnic na največji ameriški borzi Wall Streetu le nekoliko spremenila. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 7555,63 točke, kar je za 3,03 točke oz. 0,04 odstotka več kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 2,69 točke oz. 0,18 odstotka in se ustavil pri 1467,97 točke.",1
"Koliko otrok imate, kakšno je vaše zdravstveno stanje, koliko imate premoženja? Na ta vprašanja morajo odgovarjati delavci novogoriškega Hita.",0
"Vrhovno državno tožilstvo je vložilo nov zahtevek za preiskavo zoper nekdanjega direktorja Sove, vsebina zahtevka pa ni znana. Vrhovno državno tožilstvo je v petek v zahtevanem roku treh dni vložilo nov zahtevek za preiskavo zoper nekdanjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja, vendar vsebine zahtevka ni razkrilo, navaja sobotni Dnevnik. Podbregarjev odvetnik Aleksander Čeferin je za časnik povedal, da zahtevka še ni prejel, je pa menil, daje tožilstvo verjetno spisalo enak zahtevek kot poleti. Takrat so preiskavo zahtevali na podlagi Sovinega nakupa ročne ure za upokojenega sodelavca in letalske vozovnice za zdravilca predsednika države Janeza Drnovška, ki sta bila opravljena v času Podbregarjevega vodenja Sove,vendar je senat ljubljanskega sodišča ugodil Podbregarjevemu ugovoru in zahtevek zavrnil, še piše Dnevnik.",0
"Franci Pliberšek je dodobra razburkal javnost, ko je s pismom nalil čistega vina sindikatom in politiki. Dejan Turk pa razmere pri nas primerja s Titanikom, ki je zadel ob ledeno goro, nekateri pa še vedno plešejo na palubi.",0
"Oblasti v BiH zaradi prisotnosti aflatoksinov zavrnile mleko iz Slovenije. Ljubljanske mlekarne: Naši vzorci kažejo drugače. Oporečno tudi Mercatorjevo mleko na Hrvaškem Z imenom aflatoksini poimenujemo skupino strupov (mikotoksinov), ki jih tvorijo različne vrste glivic, najpogosteje iz rodu Aspergillus (npr. Aspergillus flavus). Od tod izhaja tudi zloženka imena tega strupa: Aspergillus flavus toksin. Vsi sevi glivice Aspergillus flavus ne proizvajajo toksinov, zato pa ta proizvaja najmočnejši znani aflatoksin (AFB1). Aflatoksini niso samo direktno strupeni, temveč so ene izmed najbolj kancerogenih snovi (povzročajo torej raka), so pa tudi teratogeni (povzročajo razvojne napake zarodkov). Zato se jih še posebno prehrambena industrija otepa in izogiba. Vir: Ekomagazin Oblasti BiH so pri kontroli uvoza mleka dveh slovenskih proizvajalcev – Ljubljanskih mlekarn in Kranjske kmetijske zadruge Sloga – zaznale povišane vrednosti aflatoksina, zato so ti dve pošiljki zavrnile. ""Pri pošiljki iz Ljubljanskih mlekarn je šlo za en tip mleka, količina te pošiljke pa je bila relativno manjka,"" je za STA povedal vršilec dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Jernej Drofelnik. Kranjska zadruga Sloga v mlekarne v BiH izvaža surovo mleko. Analize pri nas kažejo drugače Na Ljubljanskih mlekarnah so pojasnili, da so na meji z BiH vzorčili Alpsko mleko Omega 3 z 1,6 odstotki mlečne maščobe in rokom uporabnosti 30. marec 2013. ""V Sloveniji je analiza istega mleka, ki jo je izvedel akreditiran laboratorij Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali pokazala, da je vzorec ustrezen in vrednost aflatoksinov ne presega zakonsko predpisanih vrednosti,"" so zapisali. Monitoring na prisotnost škodljivih snovi v surovem mleku izvajajo že več kot deset let. ""V vseh teh letih prisotnost aflatoksinov nikoli ni bila ugotovljena,"" pravi direktorica sektorja za kakovost in okolje Neva Makuc. Pošiljka navedenega mleka je v celoti skladiščena v hčerinski družbi Ljubljanskih mlekarn, PPM Tuzla. Oblasti BiH so poleg pošiljk slovenskega mleka ustavile uvoz pošiljk mleka iz Srbije, Madžarske in Nemčije. Oporečno tudi Mercatorjevo mleko Prekomerne vrednosti aflatoksinov M1 je hrvaška sanitarna inšpekcija našla tudi v trajnem mleku blagovne znamke Mercator, ki ga za slovensko trgovsko verigo proizvajajo v Tuzli v BiH. Izmed 12 vzorcev mleka iz hrvaških trgovin, so oporečnost ugotovili pri štirih. Največ aflatoksinov so našli v trajnem mleku znamke Meggle z 2,8 odstotka maščob, kjer je vrednost dovoljeno presegla kar za sedem krat. V Mercatorjevem mleku z 2,8 odstotka maščob in Dukatovem trajnem mleku s 3,8 odstotka maščob ter v Lidlovem trajnem mleku z 2,8 odstotka maščob, ki ga tudi proizvajajo v BiH, je najdena vrednost aflatoksinov le za malenkost presegla dovoljeno. Analizirali so štiri vrste mleka iz Hrvaške, pet iz BiH in tri iz EU.",0
"Slovenija lahko ostane podalpski raj,Slovenija lahko ostane podalpski raj, v katerem gospodarski in drugi zakoni ne držijo in se zgolj igramo v svojem peskovniku. Foto: Irena Herak Če je to raj, nas zelo skrbi, kakšen bo šele pekel. Vir: Egon Zakrajšek, Sobotna priloga, 10. september 2011 v katerem gospodarski in drugi zakoni ne držijo in se zgolj igramo v svojem peskovniku. Foto: Irena Herak Če je to raj, nas zelo skrbi, kakšen bo šele pekel. Vir: Egon Zakrajšek, Sobotna priloga, 10. september 2011 1 / 2522 / 2523 / 2524 / 2525 / 2526 / 2527 / 2528 / 2529 / 25210 / 25211 / 25212 / 25213 / 25214 / 25215 / 25216 / 25217 / 25218 / 25219 / 25220 / 25221 / 25222 / 25223 / 25224 / 25225 / 25226 / 25227 / 25228 / 25229 / 25230 / 25231 / 25232 / 25233 / 25234 / 25235 / 25236 / 25237 / 25238 / 25239 / 25240 / 25241 / 25242 / 25243 / 25244 / 25245 / 25246 / 25247 / 25248 / 25249 / 25250 / 25251 / 25252 / 25253 / 25254 / 25255 / 25256 / 25257 / 25258 / 25259 / 25260 / 25261 / 25262 / 25263 / 25264 / 25265 / 25266 / 25267 / 25268 / 25269 / 25270 / 25271 / 25272 / 25273 / 25274 / 25275 / 25276 / 25277 / 25278 / 25279 / 25280 / 25281 / 25282 / 25283 / 25284 / 25285 / 25286 / 25287 / 25288 / 25289 / 25290 / 25291 / 25292 / 25293 / 25294 / 25295 / 25296 / 25297 / 25298 / 25299 / 252100 / 252101 / 252102 / 252103 / 252104 / 252105 / 252106 / 252107 / 252108 / 252109 / 252110 / 252111 / 252112 / 252113 / 252114 / 252115 / 252116 / 252117 / 252118 / 252119 / 252120 / 252121 / 252122 / 252123 / 252124 / 252125 / 252126 / 252127 / 252128 / 252129 / 252130 / 252131 / 252132 / 252133 / 252134 / 252135 / 252136 / 252137 / 252138 / 252139 / 252140 / 252141 / 252142 / 252143 / 252144 / 252145 / 252146 / 252147 / 252148 / 252149 / 252150 / 252151 / 252152 / 252153 / 252154 / 252155 / 252156 / 252157 / 252158 / 252159 / 252160 / 252161 / 252162 / 252163 / 252164 / 252165 / 252166 / 252167 / 252168 / 252169 / 252170 / 252171 / 252172 / 252173 / 252174 / 252175 / 252176 / 252177 / 252178 / 252179 / 252180 / 252181 / 252182 / 252183 / 252184 / 252185 / 252186 / 252187 / 252188 / 252189 / 252190 / 252191 / 252192 / 252193 / 252194 / 252195 / 252196 / 252197 / 252198 / 252199 / 252200 / 252201 / 252202 / 252203 / 252204 / 252205 / 252206 / 252207 / 252208 / 252209 / 252210 / 252211 / 252212 / 252213 / 252214 / 252215 / 252216 / 252217 / 252218 / 252219 / 252220 / 252221 / 252222 / 252223 / 252224 / 252225 / 252226 / 252227 / 252228 / 252229 / 252230 / 252231 / 252232 / 252233 / 252234 / 252235 / 252236 / 252237 / 252238 / 252239 / 252240 / 252241 / 252242 / 252243 / 252244 / 252245 / 252246 / 252247 / 252248 / 252249 / 252250 / 252251 / 252252 / 252",0
"Naj kdo še tako dobro upravlja z NLB, morajo biti nagrade za njegove dosežke razumne. Milijon evrov je nerazumno visoka nagrada, je prepričan Pahor. Milijon evrov, kolikor naj bi z naslova nagrad prejel predsednik uprave NLB Marjan Kramar, je po mnenju predsednika vlade Boruta Pahorja nerazumna vsota. Kot je dejal po srečanju s predstavniki visokega šolstva in raziskovalne dejavnosti, bo od ministra za finance Franca Križaniča na četrtkovi seji vlade zahteval, da poda informacijo v zvezi s tem. Pahor tudi ne izključuje možnosti, da bo prišlo do revizije. Koliko nagrade si bo izplačal prvi mož NLB? Vlada bo po Pahorjevih napovedih tako zahtevala informacijo o tem, kako je nadzorni svet banke NLB določal nagrade in druge finančne instrumente za upravo v iztekajočem se mandatu. Pahor je še pojasnil, da je v ponedeljek govoril z nekdanjim nadzornikom NLB Antonom Žuničem ta, kot je poudaril premier, še ni član njegovega kabineta in ga prosil za temeljito informacijo, na osnovi katere se bo odločil o nadaljnjem sodelovanju z njim. Kramar, ki bo petletno vodenje največje slovenske banke NLB končal 31. januarja, naj bi si ob odhodu izplačal visoko nagrado, domnevno okrog milijon evrov. Žunič je eden od redkih, ki pozna Kramarjevo pogodbo z NLB, saj je bil v času prihoda Kramarja v NLB, kot že omenjeno, predsednik nadzornega sveta le-te. Žunič zanikal, kar je prej potrdil? Prvi mož NLB glede sporne pogodbe še vedno molči, je pa Žunič potrdil, da Kramarjeva nagrada v pogodbi ni omejena. Ko je priznal, da je prav on s Kramarjem pred štirimi leti podpisal pogodbo, je mimogrede tudi priznal, da so Kramarju s to pogodbo poleg mesečne plače - ta naj bi znašala 15.000 evrov bruto - pripadale še letne nagrade. Pa je bila višina teh nagrad omejena? Tega zdaj trenutno ne morem komentirati, ker ta limit ni bil posebej eksplicitno določen, odgovarja Žunič. Žunič, ki je torej Kramarju omogočil pregrešno visoke nagrade, ki si jih bo Kramar dokončno izplačal ob skorajšnjem slovesu 1. februarja, trdi, da s tem ni seznanjen.",0
"Za Savo v Črnučah so začeli rušiti vrtičke in počitniške hišice. Na prizorišču se je zbrala ogorčena množica kakih 200 vrtičkarjev, da bi preprečila rušenje. Okoli 200 vrtičkarjev se je po navedbah društva vrtičkarjev ob 6. uri zbralo na treh lokacijah ob Savi v Črnučah, da bi preprečili rušenje svojih objektov na vrtičkih. Okoli 7. ure je v spremstvu policije in delovnih strojev prišla republiška inšpekcija in po nekaj urah začela odstranjevati črne gradnje v skladu z inšpekcijsko odločbo. Delovnim strojem se je ob 11.30 ob pomoči policije po navedbah podpredsednice ljubljanskega društva vrtičkarjev Marine Dolinar uspelo prebiti skozi koridor vrtičkarjev. Po njenih besedah je policija protestnike nasilno odstranjevala s ceste, ki so jo zaprli, nekaj vrtičkarjev pa je bilo tudi poškodovanih. Do zdaj naj bi že porušili dve hiški, tri pa so inšpektorji označili za rušitev. Na policiji, ki je pomagala inšpektorjem, pravijo, da je bilo vrtičkarjev bistveno manj – govorijo o več deset ljudeh. ""Skupina približno 30 ljudi je poskušala preprečiti dostop delovnih strojev na kraj tako, da so se postavili na pot,"" so sporočili z ljubljanske policijske uprave. Policisti so skupino pozvali, naj se umakne, a ker ta ukaza ni spoštovala, so uporabili prisilna sredstva (pendreke) in skupino potisnili s poti. Zaradi kršenja predpisov bodo policisti kršiteljem napisali plačilne naloge. Spomnimo, da so vrtičkarji rušenje vrtičkov pričakovali že 18. septembra, vendar takrat izvršiteljev odločbe gradbene inšpekcije ni bilo. Kot je tedaj povedala Marina Dolinar, podpredsednica Društva vrtičkarjev Ljubljana (DVL), se je njihov pravni zastopnik že pritožil na postopek obveščanja vrtičkarjev o rušenju. V odločbi Inšpektorata RS za okolje in prostor (IRSOP) pa piše, da investitorstva niso mogli ugotoviti zaradi velikega števila objektov, ki so se preprodajali, dajali v najem, v zakup in podobno, lastniki pa se niso javili na poziv 31. maja lani. ""Ugotavljanje lastništva je nemogoče,"" je v odločbi še zapisala gradbena inšpektorica Tanja Varljen. Vrtičkarji so vrtičke namreč postavili na podlagi zakupnih pogodb, ki so jih od leta 1980 sklepali najprej s krajevno skupnostjo Rezke Dragar, nato pa z Občino Bežigrad. Stare pogodbe mnogi še imajo. V njih sicer piše, da so lahko na vrtičkih postavljene 2,5 krat 2,5 metra velike lesene pritlične lope, ograjeni pa so lahko samo z živo mejo in dostopni po pešpoti. V odločbi tudi piše, da taki objekti niso predmet izvršbe.",0
"Ljubljana - Prometno ministrstvo je od začetka maja 2004 do konca maja 2009, ko so se za njegovim krmilom zvrstili štirje ministri - Marko Pavliha, Janez Božič, Radovan Žerjav in Patrick Vlačič -, pri načrtovanju razvoja javne železniške infrastrukture vodilo aktivnosti, ki so le delno vodile k smotrni porabi javnega denarja, je ugotovilo računsko sodišče, ki mu predseduje Igor Šoltes. Ni namreč natančno določilo, kdo je pristojen za izvajanje nalog in aktivnosti pri načrtovanju razvoja, saj so bile naloge razpršene med več organi in niso bile sistematično usklajevane. Ministrstvo pri javni železniški infrastrukturi tudi ni v zadostni meri izvajalo nadzora nad pravno urejenostjo oziroma nadzora pri urejanju lastništva. Za nameček se osnovna sredstva javne železniške infrastrukture niso izkazovala v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Računsko sodišče ministrstvu tudi očita zamujanje s pripravo projektov, ki so sofinancirani s sredstvi kohezijske politike, in kot posledica tega tudi s črpanjem sredstev iz evropskega proračuna. Tako je ministrstvo zaradi časovnih zaostankov pri črpanju sredstev kohezijske politike sprejelo odločitve o načinu izvedbe nove proge Divača-Koper, ne da bi pred tem pridobilo celovite ocene izvedljivosti in smotrnosti takšne izvedbe. Med drugim je sodišče ugotovilo še, da ministrstvo ni pripravilo enovitega predloga dolgoročnega razvojnega programa javne železniške infrastrukture, v dokumentih dolgoročnega načrtovanja pa cilji niso bili merljivi. Prav tako ministrstvo kot tudi direkcija nista načrtovala na način, da bi na podlagi potrjenih izhodišč in jasnih kriterijev določila in potrdila nabor vseh potrebnih investicij za razvoj javne železniške infrastrukture, kar bi po ocenah sodišča lahko privedlo do nepotrebnih del.",0
"Družini iz Kamnika se je sprožil detektor in jo tako rešil pred zastrupitvijo. Problematični so stanovanjski bloki, v katerih je dejavnikov tveganja več, a ljudje tega ne vedo. “Ker sva se lani preselila v novo stanovanje, peč v njem pa je bila stara 12 let, sva pred začetkom ogrevalne sezone za vsak primer kupila detektor ogljikovega monoksida. Nikoli si ne bi mislila, da nas bo dvakrat rešil pred plinom,” nam je povedala Teja Kumelj, ki je pred dobrima dvema tednoma že drugič doživela alarm zaradi povečane koncentracije ogljikovega monoksida. Zamenjali so peč Dejavnike tveganja lahko bistveno zmanjšate z upoštevanjem preventivnih ukrepov, ob odpovedi teh pa z ustreznim detektorjem. Gašper Golob, Detektor sistemi “Ko smo dojeli, kaj se dogaja, smo takoj prezračili prostor. Bila je nedelja in serviser peči se je lahko oglasil šele v torek. Vzroka nastanka sicer ni bilo mogoče ugotoviti. Ker se je alarm znova sprožil čez nekaj dni, sva se odločila za menjavo plinske peči z novo, kondenzacijsko, takšno, ki zrak črpa od zunaj, ne iz prostora,” je pojasnila Kumeljeva. “Pri pregledu prostora sem ugotovil, da imajo plinsko peč na naravni vlek v prostoru, kjer je tudi ventilator. Takšnega tipa peči tam ne bi smelo biti, saj se lahko v prostoru ustvarja podtlak,” je povedal Gašper Golob iz podjetja Detektor sistemi. Še en primer iz Ljubljane Konec leta se je smrtonosni plin kopičil tudi v enem od stanovanj na Kamnogoriški cesti v Ljubljani. Ker je policija v sodelovanju z izvedenci, ki ugotavljajo vzrok uhajanja, opravila ogled, smo jih povprašali o morebitnih drugih podobnih primerih v ljubljanskih naseljih, a podatkov na tak način ne spremljajo. Smrti zadnja leta manj • Podatki. Po podatkih inštituta za varovanje zdravja je od leta 1997 do leta 2010 v Sloveniji zaradi ogljikovega monoksida umrlo 187 ljudi. Od leta 2007 je bilo smrtnih žrtev manj kot 10 na leto, pred tem pa tudi do 22 (leta 1998). • Bolnišnična oskrba. Zadnji podatek o številu bolnišničnih obravnav zaradi nenamerne zastrupitve z ogljikovim monoksidom je za leto 2009 – takrat je bilo hospitaliziranih 45 ljudi. Največ obravnav po letu 2000 je bilo leta 2003 (65 ljudi) in leta 2005 (53 ljudi). Golob je pri tem opozoril, da je bistveno več dejavnikov tveganja kot v hišah v stanovanjskih blokih, kjer so nameščene plinske peči na naravni vlek (s tako imenovanimi atmosferskimi gorilniki). Teh je v Ljubljani precej. “Že v osnovi je šlo za neustrezno namestitev, ki pa naj bi bila v času gradnje pred desetletji v skladu s takratno zakonodajo,” je pojasnil. Problematični so lahko zamašeni skupni prezračevalni sistemi, neizvajanje servisnih pregledov, moten dovod zraka v prostor, kjer je peč, pa tudi oddajanje stanovanj v najem, kjer najemniki niso seznanjeni z varno uporabo naprav. “V izolskem naselju Livade so tako denimo imeli nezaščitene prezračevalne sisteme, ki so bili zamašeni tudi s ptičjimi gnezdi,” je še povedal Golob. Zakaj ogroža zdravje?",0
"Raziskava odkrila negativne plati družabnega omrežja Raziskava, ki so jo opravili na Švedskem je razkrila, da se 70 odstotkov ljudi takoj ko vklopijo računalnik, prijavi v Facebook, poroča Daily Mail. Strokovnjaki na podlagi rezultatov sklepajo, da se pri njih lahko razvije odvisnost. Pri raziskavi je sodelovalo tisoč anketirancev, starih od 18 do 73 let. Nezadovoljni z življenjem Najbolj so na udaru manj izobraženi in tisti z nizkim dohodki in ravno v tej skupini so odgovori pokazali, da se ti počutijo manj srečne in so pogosto nezadovoljni z življenjem. Kar 85 odstotkov anketirancev je odgovorilo, da Facebook uporabljajo dnevno, polovica od teh ima, če se ne prijavijo, občutek, da nekaj zamujajo. 25 odstotkov pa jih meni, da se ne počutijo dobro, če se ne morejo prijaviti v družabno omrežje. Sicer pa profile pogosteje osvežujejo ženske kot moški. Povprečni uporabnik je na Facebooku 75 minut na dan. Na družabno omrežje se prijavi povprečno 6,1 krat na dan. Ženske na Facebooku prebijejo 81 minut na dan, moški pa 64 minut.",0
"Stritih pravi, da so višje cene goriv ključne za znižanje emisij toplogrednih plinov. Kajfež Bogatajeva pa opozarja, da zgolj višje cene goriv ob ostalem statusu quo povzročajo le še večje razslojevanje ljudi. Opolnoči smo v Sloveniji prešli na nove cene naftnih derivatov. Ker vlada ni posegla v trošarine, so cene višje. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za tri cente, na 1,493 evra, neosvinčeni 100-oktanski bencin za 3,1 centa, na 1,509 evra, dizelsko gorivo pa za 2,2 centa, na 1,365 evra za liter. Dražje je tudi kurilno olje, in sicer se je cena zvišala za 1,6 centa, na 1,042 evra za liter. Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je v oddaji 24UR OB ENIH ocenil, da podražitev 95-oktanskega bencina na dva evra ni realna in tudi nima realnih osnov. Če bodo cene surove nafte še naprej naraščale in posledično tudi cene pogonskih goriv na mediteranski borzi, bo država zagotovo posegla po znižanju trošarin in ne bomo dosegli tako visoke ekstremne vrednosti, je dejal. Z višjimi cenami do znižanja emisij toplogrednih plinov? Direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih je ob tem dejal, da so višje cene goriv ključne za znižanje emisij toplogrednih plinov in s tem tudi za spremembe navad ljudi. Zaradi višjih cen goriv posamezniki bolj učinkovito uporabljajo osebni prevoz, ker se jih več vozi z enim avtom, in uporabljajo javni prevoz. Ta proces bi lahko izkoristili tudi za izboljšanje ponudbe javnega prevoza, ki se bo zaradi večjega povpraševanja hitreje pokril. Prav tako prihaja do vse hitrejšega prehoda s kurilnega olja in plina na les in druge obnovljive vire energije za ogrevanje, je dodal. Za spodbujanje spreminjanja navad je po Stritihovem mnenju pomembna tudi trošarinska politika. Trenutno vlada iz fiskalnih razlogov trošarine ne znižuje, da bi s tem omilila učinek na inflacijo in gospodarstvo. To ima pozitiven vpliv na okolje. Da bi omejili rast emisij toplogrednih plinov iz prometa in pozneje zagotovili njihovo zmanjšanje, mora biti v prihodnosti trošarina na pogonska goriva taka, da bo cena goriva visoka oz. vsaj primerljiva s sosednjimi državami, meni. Kratkoročno bo to sicer imelo negativen vpliv na stroške gospodinjstev in gospodarstva, a v kombinaciji z vlaganji v javni prevoz bo dolgoročno zmanjšalo odvisnost Slovenije od cestnega prevoza, uvoza naftnih derivatov in s tem omogočilo znižanje emisij iz prometa, je še prepričan Stritih. Kajfež Bogatajeva Le še večje razslojevanje ljudi Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa je ob tem opozorila, da bodo višje cene goriv ob ostalem status quo, povzročile le še večje razslojevanje ljudi, bogati si bodo višje cene zlahka privoščili, večina pa bo živela v energijski revščini . Kajfež Bogatajeva meni, da zaenkrat zviševanje cene nafte ne bo imelo bistvenega vpliva na zmanjševanje rabe fosilnih goriv in da tudi ne bo zmanjšalo pritiskov na okolje. Zanesljivo bomo postopoma prehajali pri ogrevanju na plin ali biomaso, a bo povečano povpraševanje sčasoma dvignilo ceno tudi tem gorivom. Sploh pa samo cena brez drugih sistematičnih spodbud države ne naredi premika, je izpostavila. Prepričana je tudi, da je potniški promet pri nas v zadnjih 20 letih nazadoval do take mere, da bi ga težko postavili na noge čez noč. Ogromno ljudi se mora voziti na delo z avtom, ker druge izbire več nima. Pa ne samo v službo z ukinjanjem manjših trgovin se moramo peljati kilometre daleč praktično za vsak vijak ali žebelj, je še opozorila. Dvig cen fosilnih goriv je vplival na večjo rabo lesa. Foto Thinkstock Višja cena ima negativne in pozitivne učinke Vedno višja cena naftnih derivatov ima po mnenju ministrstva za kmetijstvo in okolje lahko tako pozitivne kot tudi negativne učinke na okolje. Posredno bi se lahko zaradi tega, ker je verjetno, da bodo vozniki zaradi višjih cen naftnih derivatov racionalizirali svoje vožnje, zmanjšali izpusti toplogrednih plinov in prašnih delcev PM10 ter manjših delcev. Za izboljšanje kakovosti zraka v mestih bi bilo vsekakor pozitivno, če bi pogosteje uporabljali javni potniški promet, vlak, kolesa in podobne alternativne načine potovanja. Dvig cen fosilnih goriv je po podatkih ministrstva vplival na večjo rabo lesa v Sloveniji ter tudi na povečanje investicij v opremo in mehanizacijo za pripravo lesa za ogrevanje. Glede na leto 2010 se je posek v slovenskih gozdovih v letu 2011 povečal za 15 odstotkov, t.j. iz 3,3 na 3,9 milijona kubičnih metrov. Takšno povečanje sečnje ima po mnenju ministrstva celo pozitivne učinke na gozd, saj se s sečnjo, še posebej v mlajših razvojnih fazah, oblikuje ustrezno sestavo drevesnih vrst in stabilnost gozda, ki lahko trajno opravlja vse ekološke, socialne in proizvodne funkcije. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!",0
"Vzrok za izgubo so bili visoki stroški kompenzacij z delnicami po vstopu na borzo. Brez enkratnih stroškov bi Facebook posloval z dobičkom Ameriška spletna družba Facebook , ki se je pred dvema mesecema klavrno podala v prvo javno prodajo delnic na borzi, je v četrtletju od aprila do junija pridelala 157 milijonov dolarjev (128 milijonov evrov)čiste izgube, kar znese osem centov izgube na delnico. Lani v drugem četrtletju z dobičkom Izguba je predvsem posledica stroškov kompenzacij z delnicami po vstopu na borzo, ki jih zahtevajo računovodska pravila. Brez teh enkratnih stroškov je Facebook posloval z 295 milijoni (240 milijonov evrov) oziroma 12 centi dobička na delnico. V drugem četrtletju lani je Facebook pridelal 240 milijonov dolarjev (195 milijonov evrov) čistega dobička oziroma 11 centov na delnico. V letošnjem drugem četrtletju so prihodki v primerjavi z lanskim narasli za 32 odstotkov na 1,18 milijarde dolarjev (962 milijonov evrov). Rezultati vlagateljev na borzi vseeno niso prepričali in delnice Facebooka so se po objavi rezultatov in zaprtju borz pocenile za 8,9 odstotka na 24,47 (19,96) dolarja. Izklicna cena za prvo javno prodajo delnic Facebooka je bila 38 dolarjev (31 dolarjev), kar je prvi dan prodaje uspela doseči in tudi preseči le za nekaj trenutkov, nakar je padla in si še ni opomogla. Morda bo bolje v prihodnje, saj število uporabnikov Facebooka na pametnih telefonih narašča, podjetje pa je z oglasi na teh napravah začelo šele spomladi. Kavarne Starbucks z višjim dobičkom V drugem četrtletju je tako v primerjavi z enakim četrtletjem lani čisti dobiček zvišal za 19 odstotkov na 333,1 milijona dolarjev (271,6 milijona evrov, vendar pa so analitiki pričakovali več in delnice Starbucksa so se po zaprtju borz pocenile za desetino na 47,40 dolarja (38,66 evra). Starbucks s sedežem v Seattlu je dobiček med drugim zvišal zaradi šestodstotne rasti prihodkov v najmanj leto dni odprtih kavarnah po vsem svetu.",0
"Z družbe Ryanair so sporočili, da nameravajo ukiniti vse prijavne pulte in prijavo na polet povsem prenesti na splet. To naj bi zmanjšalo stroške, posledično pa tudi letališke pristojbine. Ryanair bo prijavo na let popolnoma prenesel na splet. Pri Ryanair so se za to potezo odločili z namenom, da bi privarčevali. Izvršni direktor te irske letalske družbe Michael O Leary je ob tem dejal, da nameravajo do konca tega leta popolnoma ukiniti vse prijavne pulte check-in desk in zaposlene, ki sprejemajo potnike. Vse, kar bomo imeli, bo prostor za odlaganje prtljage, ostalo bodo potniki opravili preko spleta. Sredstva, ki jih bodo na ta način privačevali, naj bi se povrnila potnikom v obliki nižjih letaliških pristojbin, ko pa bo prtljago možno prijaviti preko spleta, naj bi se zmanjšala tudi cena pristojbine za to. Predstavnik družbe Stephen McNamara je povedal, da že zdaj okrog 97 odstotkov potnikov letalske karte rezervira s pomočjo spleta, okrog 75 odstotkov pa se jih na ta način tudi že prijavi na let. Zato bo to naslednji logičen korak, ki bo zmanjšal naše stroške, posledično pa se bo to preneslo tudi na potnike. Nad potezo, ki so jo uvedli potem, ko so na svojih poletih dovolili uporabo mobilnih telefonov, gotovo ne bodo navdušeni vsi, so prepričani angleški mediji, ki poročajo o tem. Predstavnik mednarodnega združenja letalskih potnikov International Airline Passengers Association Jonathan French je dejal, da je to žalostno, saj potovanje ne bo več tako prijetna izkušnja, a če ljudje hočejo poceni polete, bodo pač to tudi dobili. Vse postaja tako neosebno, kar je velika škoda. Vedno obstaja manjše število ljudi, ki potrebujejo pomoč ali spodbudo in ti se bodo po to obrnili na druge letalske družbe , je prepričan.",1
"Elektro Maribor je pričel z vračili preplačane električne energije. Do vračila pa bodo upravičeni vsi njihovi odjemalci. Z vračili bo v tem tednu začel tudi Elektro Gorenjska. V Elektru Maribor so začeli z vračili preplačane elektrike. Elektro Maribor, ki z električno energijo oskrbuje 189.000 odjemalcev, je danes začel z vračili preplačane elektrike. Povprečni znesek vračila s pripadajočim davkom na dodano vrednost in brez zamudnih obresti je 15 evrov, so sporočili iz podjetja. Kot so pojasnili v Elektru Maribor, bodo vsi odjemalci, ki so do vračila upravičeni, po pošti prejeli izračun preveč zaračunane električne energije s podrobno specifikacijo izračuna. Vračila bodo dobili vsi, ki so bili v obdobju od 1. januarja 2008 do 1. februarja 2009 odjemalci Elektra Maribor, ne glede na to, ali so podali zahtevek za vračilo. Vračila bodo zaradi velikega števila odjemalcev vršili v več delih, niso pa navedli, koliko je takšnih, ki bodo izplačilo prejeli prvi. Vsi naj bi bili poplačani v najkrajšem možnem času. Z vračanjem preplačane elektrike bo v tem tednu začel tudi Elektro Gorenjska. Kot so danes sporočili iz omenjenega podjetja, bodo prvi odjemalci v torek prejeli račun, na katerem bo poračunana razlika v ceni električne energije, skupaj z zamudnimi obrestmi, v prihodnjih dneh pa bodo prejeli tudi podrobno specifikacijo s predstavljeno metodologijo izračuna. Vsa vračila nameravajo v Elektru Gorenjska izvesti najkasneje do oktobra. UVK je ugotovil, da so elektrodistributerji cene dvignili usklajeno Kot je znano, so Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor, Elektro Celje in Elektro Primorska s 1. januarjem 2008 zvišali cene električne energije za šest odstotkov. Urad za varstvo konkurence je avgusta 2008 ugotovil, da so pri tem delovali usklajeno, njegove ugotovitve pa je junija lani potrdilo tudi vrhovno sodišče. Vsi distributerji so napovedali, da bodo vrnili preplačano električno energijo.",1
"Turisti na Kreti morali peš Grški taksisti so po dveh tednih stavke začeli stopnjevati proteste. Zaprli so avtoceste in pot do regionalnega letališča, na Kreti so izbruhnili tudi spopadi s policisti. Minister za javni red Christos Paputsis je mnenja, da so tokrat taksisti presegli svoje pravice. Taksisti so danes zaprli avtocesto na jugu Grčije in poti do mednarodnega letališča Iraklio na otoku Kreta. Turisti so tako morali do letališča peš. Ob tem so jezni taksisti zavzeli tudi most Rio-Antirrio, ki povezuje celino s Peloponezom, zaradi česar so vozniki morali uporabiti ladijski promet, in zaprli dostop do glavnega pristanišča na otoku Krf. Na vrhuncu turistične sezone je taksistom uspelo ustvariti veliko zmede in zastojev. Na Kreti so se taksisti tudi spopadli s policijo. Vrhovno sodišče je sicer odločilo, da bodo oblasti preklicale dovoljenje tistih taksistov, ki bodo ujeti pri zapiranju pristanišč ali letališč. Neplodno srečanje z ministrom Včerajšnje srečanje med prometnim ministrom Jiannisom Ragussisom in vodstvom sindikata ni prineslo napredka, taksisti pa so napovedali, da bodo za 48 ur obkrožili tudi stavbo prometnega ministrstva. Strogo se je na dejanja taksistov odzval Paputsis, ki je vodil krizni sestanek z vodstvom policije. Vsaka skupina ima pravico postavljati zahteve. A nihče nima pravice zapreti avtocest, pristanišč in letališč, je poudaril in dodal, da ta protest preprečuje normalno delovanje države in gospodarstva v tako težkem času . Ne morem nadzirati teh ljudi, je povedal vodja sindikata Thimios Liberopoulos in dodal, da dobiva kurjo polt , ko pomisli, kaj lahko besni lastniki taksijev še storijo, da bi se uprli reformi, za katero trdijo, da jih bo spravila ob posel. Zahteva po liberalizaciji sektorjev Taksiste so na ulice pognale vladne reforme. Med drugim mora Grčija skladno z zahtevami EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada IMF v zameno za denarno pomoč liberalizirati več do zdaj zelo zaprtih sektorjev, med katerimi so tudi prevozi s taksiji. Taksisti trdijo, da bo odprava omejitev za pridobitev dovoljenja privedla do prevelikega števila taksistov, zaradi česar se bodo njihovi prihodki, ki jih je že tako oklestila kriza, še zmanjšali. Poleg tega opozarjajo, da bodo draga dovoljenja za opravljanje storitev, ki so jih kupili in za katere so računali, da jih bodo lahko prenesli na naslednjo generacijo, poslej brez vrednosti. Grčija si je zadala ambiciozen program prilagajanja za spopadanje z globoko gospodarsko krizo. Program lahko uspe, v poročilu ugotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, a bo Grčija reforme morala izvajati brezhibno . Kot ocenjuje OECD, zastavljeni program odpravlja vzroke in ne simptome krize. Ocene, ki upoštevajo konservativne predpostavke o rasti in obrestnih merah, tako kažejo, da bi lahko javni dolg Grčije najvišjo raven dosegel leta 2013, potem pa v prihodnjih dveh desetletjih upadel pod 60 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP.",0
"Berlin - Nemške zvezne, deželne in lokalne oblasti bodo letos po zadnjih ocenah vlade v Berlinu zbrale 571,2 milijarde evrov davčnih prihodkov, kar je 40,6 milijarde oziroma 7,7 odstotka več kot lani in 16,2 milijarde več od zadnjih napovedi v maju. ""Letošnje leto bo posebno, izjemno,"" je dejal namestnik finančnega ministra Steffen Kampeter. ""Gre za rezultat zelo solidne gospodarske rasti v letošnjem letu,"" je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Kampeter. Pojasnil je, da bo vladi tako uspelo javnofinančni primanjkljaj zmanjšati na okoli odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej pod dovoljeno zgornjo mejo iz pakta o stabilnosti in rasti. Dolgoročni cilj Nemčije ostaja izravnani proračun do leta 2016. ""Nemčija zahteva disciplino od mnogih držav, zato moramo vedno biti vzor,"" je še dejal. Zaradi občutne upočasnitve rasti ob koncu leta in v letu 2012 - po letošnji 2,9-odstotni gospodarski rasti naj bi se BDP prihodnje leto zvišal le za okoli odstotka - bodo tudi davčni prihodki po najnovejših ocenah manjši kot bi bili ob nadaljevanju trendov iz prve polovice leta. Vseeno pa naj bi s 592 milijardami evrov za 7,4 milijarde presegli zadnje napovedi iz letošnjega maja. ""Nemčija ostaja sidro stabilnosti Evrope s solidnima fiskalno in gospodarsko politiko,"" je prepričan gospodarski minister Philipp Rösler. Finančni minister Wolfgang Schäuble je oktobra napovedal, da bo vlada od leta 2013 zniževala obdavčitev prihodkov. Letno naj bi se s tem vladni prihodki znižali za do sedem milijard evrov. O podrobnostih Schäuble sicer ni govoril, saj se vladajoča koalicija krščanskih demokratov in liberalcev še ni dogovorila o načinu tega znižanja. Schäublejeve zadnje besede ne govorijo v prid večjemu znižanju. ""Manevrski prostor je precej omejen,"" je dejal in dodal, da se ne sme pozabiti, da je raven javnega dolga v Nemčiji še vedno precej nad mejo 60 odstotkov BDP iz pakta o stabilnosti in rasti. Trenutno znaša nekaj nad 80 odstotki BDP. ""Zato je pomembno, da nadaljujemo začrtano javnofinančno politiko in ne odstopamo od cilja, ki je trajno in vzdržno zmanjšanje javnega dolga,"" je še povedal nemški finančni minister.",1
"Diplomacija ima kontakte, usmerjeni so v doseganje rezultatov. V kriznem času prihaja do dramatičnih sprememb v kulturnem ozadju diplomacije. Evropska diplomacija se preusmerja v skladu z omejenimi sredstvi, skušajo za manj denarja narediti več in svoje kontakte pretvoriti v konkretne pogodbe. O vlogi častnih konzulov v gospodarski diplomaciji je med drugim spregovoril Janez Pergar, častni konzul Južnoafriške republike v Sloveniji. ""Podobno kot moj kolega v Južni Afriki pogreša podporo Slovenije, tudi jaz pogrešam podporo svoje države,"" je dejal Pergar, ki zase pravi, da je bolj poslovnež kot diplomat. On in drugi častni konzuli svoje delo opravljajo brezplačno, imajo veliko stikov in so usmerjeni v doseganje rezultatov, torej sklepanje pogodb, ki prinašajo denar.",1
"Julija je bil slovenski izvoz za sedem odstotkov višji kot pa julija lani. Skoraj tri četrtine blaga je bilo izvoženega v članice Evropske unije. Uvoz pa je zrasel za 2,8 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 100,9-odstotna. Slovenija je v juliju izvozila za 1,902 milijarde evrov blaga, kar je sedem odstotkov več kot pred letom dni. Uvoz se je povečal za 2,8 odstotka na 1,884 milijarde evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila 100,9-odstotna, so sporočili iz državnega statističnega urada. V države članice EU je Slovenija julija izvozila za 1,422 milijarde evrov blaga, kar predstavlja slabih 75 odstotkov celotnega izvoza v tem mesecu. Izvoz v države, ki niso članice EU, pa je bil julija vreden 480 milijonov evrov. Štiri petine uvoženega blaga je julija prišlo iz držav članic EU, vredno je bilo 1,509 milijarde evrov. V prvih sedmih mesecih skupaj je Slovenija po začasnih podatkih statističnega urada izvozila za 12,698 milijarde evrov blaga, kar je 2,3 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2012. Sedemmesečni uvoz pa je bil vreden 13,011 milijarde evrov oz. 0,1 odstotka manj kot v enakem obdobju leto prej. Do konca julija je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 314 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 97,6-odstotna.",1
"UKCL. Sestre napovedujejo, da bo zaradi potez vodstva nega bolnikov slabša. “Z ukinjanjem nadur bo nega pacientov slabša. Polulani bodo, imeli bodo preležanine,” je po odločitvi sveta zavoda, da v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) do konca leta ne bo več nadurnega dela, dejala ena od zaposlenih sester. S prstom kaže na vodstvo, ki ima po njenih besedah dovolj denarja za plačilo sester, le razporediti ga ne zna. Odgovorov UKCL na te obtožbe včeraj nismo dobili. Poleg tega je izpostavila, da je načrt vodstva, da bodo sestre premeščali v različne oddelke po potrebi, nesmiseln. “Ne morejo premestiti sestre, ki dela na nevrološki kliniki, na kardiologijo, ko jih je tam premalo. Saj potrebujemo čas za uvajanje.” Kako so si to premeščanje zamislili, smo vprašali tudi vodstvo, a odgovorov nismo dobili. Lahko bi zamenjali direktorja Vodstvo največje slovenske bolnišnice je včeraj kritiziral tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, potem ko je generalni direktor Simon Vrhunec kot ključne vzroke za veliko izgubo v prvi polovici leta izpostavil preslabo financiranje glede na dejanske stroške, vse več bolnikov in vse več težjih, kroničnih bolnikov. Gantar je podfinanciranost UKCL označil za napačno prikazovanje podatkov in svetoval, naj prenehajo tarnati in zavajati, ampak naj se začnejo ukvarjati z obvladovanjem stroškov. Če svet zavoda in direktor tega ne bosta storila, nima nobenega zadržka niti za morebitno zamenjavo.",0
"Prodan že del voznega parka in apartmajev na Hrvaškem Potem ko so na dražbi že prodali del Murinega voznega parka in apartmajev na Hrvaškem, se bo začela še dražba deležev v treh Murinih hčerinskih družbah. Prodajajo se celotni deleži družb, skupna vrednost naj bi znašala okoli 460 tisoč evrov, prodaja pa naj bi potekala na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb. Stečajni upravitelj Mure Branko Djordjević pa je tudi podal že predlog za prodajo premoženja na sedežu družbe v Murski Soboti, je za TV Slovenija poročala novinarka Cirila Sever. Djordjević meni, da se bo to prodalo prek konzorcija, posel naj bi bil opravljen do konca leta, sicer pa naj bi bila izhodiščna cena z blagovnimi znamkami vred okoli 26 milijonov evrov. V začetku julija pa gredo na držabo še apartmaji na Pagu, prostori v svetovnem trgovskem središču v Ljubljani in v Ajdovščini ter nekaj stanovanj in drugih nepremičnin. Ob objavi terjatev vložene tožbe Celotno premoženje naj bi tako bilo prodano do maja prihodnje leto, zastopnik približno 1.600 delavcev Murinih hčerinskih podjetij pa je že sporočil, da bo ob objavi končnega seznama terjatev vložil tožbe za priznanje dobrih 12 milijonov terjatev do delavcev, ki so ostali brez odpravnin. Kot je dejal stečajni upravitelj Mure ženska oblačila Borut Soklič, bo morala Mura, če bo sodišče delavcem priznalo terjatve, poravnati tudi za okrog milijon evrov neplačanih prispevkov za socialno varnost.",0
"Nataša Vodušek, veleposlanica v Sarajevu, ki je bila pred približno mesecem dni vpletena v prometno nesrečo, namerava tožiti državo Slovenijo, če je ne pošljejo nazaj v Sarajevo. Nekdanja veleposlanica Nataša Vodušek naj bi v primeru, da je Ministrstvo za zunanje zadeve ne bo poslalo nazaj v Sarajevo, tožila državo. Voduškova je bila 13. oktobra v domnevno vinjenem stanju vpletena v prometno nesrečo. Zatem jo je MZZ iz Sarajeva poklicalo na posvetovanje in po trditvah njenega odvetnika Boštjana Penka ji v primeru, da je ne pošljejo nazaj, kršijo pravice. ""Ima šoloobvezne otroke in na ministrstvu so ji prepovedali, da se vrne nazaj v Sarajevo k njeni družini,"" je še povedal. Tožba Boruta Trekmana Tožil pa naj bi tudi zavrnjeni kandidat za mesto veleposlanika v Berlinu Borut Trekman, ki naj bi proti predsedniku sprožil ustavni spor in tako spodbijal njegovo odločitev. Predsednika ne more osebno tožiti, ker ga ščiti imuniteta. Trekman govoric ni želel komentirati. Konec prejšnjega tedna je Ministrstvo za pravosodje prejelo poročilo o njeni nesreči. V njem naj bi pisalo, da Voduškova rdeče luči ni prevozila, a da je bila v vinjenem stanju. To je že ves čas trdilo bosansko tožilstvo. A Voduškova svojo krivdo ves čas zavrača. Ker veleposlanica Voduškova uživa diplomatsko imuniteto, po besedah njenega odvetnika to pomeni, da preizkusa alkohola v krvi brez njenega privoljenja ne bi smeli opraviti. Odziv ministrstva Na govorice o morebitni tožbi so se že odzvali na MZZ. Tam so prepričani, da veleposlanica, ki je med Bošnjaki vedno bolj nepriljubljena, ne more več korektno opravljati svojega dela. Zato je v bližnji prihodnosti ne nameravajo poslati nazaj v Sarajevo. Tja naj bi poslali drugega diplomata, ki ni veleposlanik. Ta naj bi tam poskusil popraviti nastalo škodo. Voduškova pa je bila po neuradnih podatkih predmet pogovora tudi med Janšo in Pahorjem ter med Ruplom in Žbogarjem.",0
"ECB začasno ne bo sprejemal grških obveznic Po nekaj spodbudnih dneh je v petek finančne trge vznemirila rast donosnosti španske desetletne obveznice na rekordnih 7,32 odstotka. Sestanek finančnih ministrov držav evra, ki so se dogovorili o zadnjih podrobnostih prvega dela pomoči španskim bankam v vrednosti 30 milijard evrov, ni pomiril trgov. Na dan, ko so potekali protesti proti varčevalnim ukrepom vlade, Valencia pa je s celotno regijo zaprosila Madrid za pomoč, so delnice v Madridu padle, kot že dve leti ne. Indeks Ibex je izgubil 5,82 odstotka, največ po maju 2010. Močno so padle tudi španske obveznice, posledično pa se je njihov donos zvišal na zgodovinsko visoko raven. Evro je v primerjavi z avstralskim, kanadskim in novozelandskim dolarjem dosegel rekordno nizko vrednost. Nemčija zavrača idejo o skupnih obveznicah Za rešitev evropske valute bo očitno treba vložiti še precej več napora. Ena izmed rešitev bi lahko bila uvedba evrskih obveznic, čemur pa močno nasprotuje Nemčija. Finančni minister Wolfgang Schäuble je za revijo Der Spiegel povedal, da ideja ni uresničljiva, dokler ne bo fiskalne unije. Kdor ima priložnost, da denar zapravlja na račun drugega, bo to tudi počel, je povedal. Schäublu se zdi idealno, da bi imela Evropa finančnega ministra, ki bi imel številne pristojnosti in bi lahko tudi preprečil previsoko zadolževanje v posamezni državi. ECB začasno ne bo sprejemal grških obveznic Seveda v petek za izgube niso bila imuna niti preostala evropska finančna središča, za dodatno mero negotovosti pa je poskrbela Evropska centralna banka, ki začasno v operacijah refinanciranja bank za zavarovanje ne bo sprejemala grških državnih obveznic. V Milanu je osrednji delniški indeks izgubil več kot štiri odstotke, v Parizu in Frankfurtu okrog dva odstotka. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirtst 300 je na tedenski ravni vseeno sedmič zapored pridobival od ponedeljka do petka je pridobil 0,6 odstotka, kar se ni zgodilo že sedem let. Dow Jones12.822 točk Nasdaq2.925 DAX30 Frankfurt 6.630 FTSEurofirst 3001.048 Nikkei Tokio8.669 10-letne am. obvezn.donos 1,46 % EUR/USD1,2158 USD/JPY78,45 EUR/CHF1,2009 Nafta brent106,70 USD Zlato1.584 USD Euribor, 6-mesečni0,735 % Apple bo v torek objavil poslovne rezultate Na Wall Streetu je bilo pretekli teden zaradi spodbudnih objav četrtletnih poslovnih rezultatov opaziti dobro razpoloženje, ki pa so ga v petek skalile težave Španije. Dow Jones je na tedenski ravni kljub petkovemu enoodstotnemu padcu pridobil. Zlasti tehnološka podjetja so se izkazala s svežimi četrtletnimi bilancami, prihodnji teden pa bodo vlagatelji z zanimanjem čakali še na rezultate Appla in Facebooka. Applove delnice so letos pridobile 50 odstotkov, vendar so po aprilskem rekordu 644 dolarjev nekoliko nazadovale. Facebook je bil maja v javni prodaji vreden 38 dolarjev, zdaj je skoraj 10 dolarjev nižje. Nafta v petek končno navzdol Varno zatočišče so vlagatelji v petek spet iskali v obveznicah izbranih držav. Donos desetletne nemške obveznice je padel na 1,168 odstotka, ameriške pa na 1,458 odstotka. Evro je pri 1,2143 dosegel najnižjo raven po juniju 2010. Zlato je v preteklem tednu izgubilo 0,6 odstotka v petek se je nekoliko podražilo, saj je ruska centralna banka junija rezerve zlata povečala za 6,2 tone, na 836,3 tone, platina 1,4 odstotka. Nafta je do četrtka strmo naraščala, nato pa zdrsnila, tako da je bilo treba za 159-litrski sod brenta v petek plačati okrog 106 dolarjev. Na tedenski ravni je brent porasel za 4,33 odstotka, v zadnjem mesecu pa za več kot 16 odstotkov. Občuten tedenski padec Nove KBM in Gorenja Na Ljubljanski borzi je že tako skromen promet v poletnih mesecih pričakovano še nižji. Solidno likvidna je le Krka, s katero je bilo v petih dneh 1,9 milijona evrov prometa. Tečaj se je zvišal za 0,7 odstotka, na 41,69 evra. Na negativni strani tečajnice kljub petkovi petodstotni rasti spet izstopa Nova KBM, ki je v primerjavi s prejšnjim petkom cenejša za dobrih šest odstotkov. Tečaj Gorenjevih delnic je nazadoval za pet odstotkov. Indeks SBI TOP 516 točk je na tedenski ravni pridobil tretjino odstotka.",0
"Italija je zaradi dražje hrane in energije v oktobru zabeležila za 0,4 odstotne točke višjo inflacijo kot septembra Rast inflacije v Italiji s septembrske 1,7-odstotne na oktobrsko 2,1-odstotno gre pripisati predvsem zvišanju cen energentov in rasti cen hrane. Po podatkih italijanskega državnega statističnega urada so se med živili cene zvišale predvsem kruhu in testeninam. Cena kruha se je tako oktobra glede na lanski oktober zvišala za 10,3 odstotka. Takoj za kruhom so se najbolj podražile testenine Cene testenin so se oktobra v primerjavi z lanskim oktobrom zvišale za 6,4 odstotka, zvišujejo pa se tudi cene mleka in sadja. Te so se v povprečju zvišale za 5,3 odstotka. Na področju energetike se poleg bencina in kurilnega olja zvišuje tudi cena elektrike, na mesečni ravni za 2,1 odstotka, na letni pa za 1,6 odstotka.",0
"Plava laguna. Ne okoljski inšpektorat ne občina nista pristojna za opozorila, ki strašijo mimoidoče. Ljubljana. V stanovanjski soseski Plava laguna od maja stojijo table z opozorili Gibanje na lastno odgovornost, ki so jih etažni lastniki postavili, da bi se izognili odškodninskim zahtevkom zaradi poškodb na ploščadi. Kot smo pisali, se s tablami ne morejo izogniti odgovornosti, ker pa so za nekatere še vedno moteče, nas je med drugim zanimalo, ali zanje obstaja kakšna časovna omejitev. Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (Irsop) pravijo, da za to niso pristojni in da nadzor v zvezi z uporabo javnih površin opravlja lokalna skupnost. “Skladno z zakonom o javnih cestah na prometnih površinah, ki niso kategorizirane kot javne ceste, je promet dovoljen na način in pod pogoji, kot jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določijo lastniki ali pooblaščeni upravljalci teh prometnih površin,” pravijo na Mestni občini Ljubljana, kjer pritožb niso dobili, podobnih primerov pa niso imeli. V Upradomu, ki upravlja sosesko, pojasnjujejo, da lastniki nimajo sredstev za sanacijo ploščadi, zato izvajajo le nujna popravila.",0
"Ljubljana - Dan preden bi sodišče lahko odločalo o ugovorih proti vodenju prisilne poravnave Inkosa iz Krmelja, je lastnik podal izjavo, da je pri reševanju podjetja pripravljen sodelovati tudi z lastnimi finančnimi sredstvi. Šest upnikov, ki so Inkosu grozili s stečajem in zahtevali, da lastnik jamči za obljubljeno stoodstotno poplačilo terjatev, je tako sklenilo ugovore umakniti. Lastnica, to je družba Fibmarkt, ki jo obvladuje premožna mariborska družina Breznik, se je zavezala, da bo Inkosu najkasneje v sedmih dneh po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi nakazala 100.000 evrov. ""Na podlagi tega ugotavljam, da so vsi udeleženci, to je upniki, zaposleni, lastnik in tudi samo poslovodstvo, za izpeljavo prisilne poravnave, kar se bo sicer v celoti izkazalo s samim glasovanjem upnikov,"" je včeraj na sodišču dejal upravitelj Simon Prelogar. Vseeno je upnike opozoril, da je izpeljava načrta v takšni obliki zelo težka in bo po vsej verjetnosti potrebna še bistveno večja angažiranost lastnika in poslovodstva pri izpeljavi tega načrta.",1
"Slovenski gradbeni stroji bodo po libijski puščavi gradili za milijardo in 100 milijonov evrov. Gre za projekte, s katerimi diplomacija rešuje gradbeništvo. Odprto je še vprašanje bančnih garancij.",1
"Protikorupcijska komisija, ki jo vodi Drago Kos, bo skušala ugotoviti, zakaj je Dars Vidoniju poravnal zahtevke, ki jih je pred tem Darsov nadzorni inženir zavrnil Foto: Irena Herak Komisija za preprečevanje korupcije je pred tednom dni prejela anonimno prijavo suma korupcije pri Darsovemu poplačilu dodatnega Vidonijevega zahtevka pri gradnji hitre ceste čez Rebernice, je potrdil predsednik komisije Drago Kos. Kot je dodal, komisija v zadevi že zbira dokumentacijo, piše Dnevnik. Po pisanju Dnevnika prijava temelji na aneksu, s katerim je uprava Darsa italijanskemu gradbenemu podjetju v začetku meseca za dela v predorih Barnica in Tabor nakazala še skoraj šest milijonov evrov. Gre za zahtevek za plačilo dodatnih del, ki ga je - takrat še v višini 14 milijonov evrov - Vidoni na Dars poslal novembra lani, torej že tri mesece po zaključku del v predorih. Darsov nadzorni inženir je zahtevek še lani v celoti zavrnil, saj domnevno ni imel podlage v gradbenih knjigah. Kljub temu se je uprava Darsa, ki jo vodi Tomislav Nemec, zahtevku Vidonija odločila ugoditi, še piše Dnevnik.",0
"ZD Koper. Nova ambulanta, ki jo bo dobila zasebnica, nekatere razburja. Prednostna naloga. Novo vodstvo koprskega ZD mora seliti splošne ambulante na enoto Bonifika, s tem pa tudi urediti urgentne ambulante na enem mestu, saj ta zdaj deluje na dveh lokacijah. To povzroča organizacijske težave, zaradi dvojnih zalog pa tudi večje stroške in nevšečnosti pri pacientih. V sklopu selitve je zajeto tudi urejanje področja zobozdravnikov. Dodatna avtobusna postaja. Pomisleke, da bodo starejši in tisti, ki so gibalno ovirani, s selitvijo ambulant na Bonifiko do zdravnika prišli težje, Ravnikar zavrača z napovedjo dogovora s koprsko občino o novi, dodatni avtobusni postaji ob enoti zdravstvenega doma na Bonifiki. “V delu prostorov zdajšnje čakalnice zdravstvenega doma (ZD) bomo res uredili novo zobozdravstveno ambulanto. In res sem na sestanku s s sedmimi sodelavci dejal, da jo urejam za soprogo šefa mojega brata. A to je bila šala. Izrečena je bila v kontekstu opravljivcev, ki si bodo po svoje razlagali moja dejanja,” pravi vršilec dolžnosti direktorja koprskega ZD Matevž Ravnikar. Izjava, ki jo je naš vir, ki ne želi biti imenovan, označil kot dokaz koruptivnega dejanja, naj bi razburila del zaposlenih. Vir ob tem opozarja, da ima ZD premalo denarja za javni del dejavnosti in da se ga zdaj zapravlja za urejanje prostorov za zasebnika. Prostori čakalnice za več zobozdravnikov, v katerih bo nova zobozdravstvena ambulanta, pa naj bi se zmanjšali na borih 18 kvadratnih metrov, kar naj bi bilo po normativih premalo. Že zdaj naj bi ob sistematskih pregledih pacienti čakali oziroma posedali kar na stopnišču. Podajata si kljuko Nove prostore bo dobila zasebnica Zlata Gasparini, zobozdravnica koncesionarka, ki si ambulanto za zdaj še deli z v ZD zaposlenim zdravnikom. Njuno delo poteka dvoizmensko, a zaradi podajanja kljuke naj bi bila njuna realizacija pri vseh zahtevnejših normativih zdravstvene zavarovalnice otežena. Oba naj bi bila pri svojem delu omejena, poleg tega bi zasebnik rad investiral v nov, sodobnejši in drag inventar, ki si ga ZD ne more privoščiti. Smešiti zdravstveni zavod v javnosti prek medijev brez predhodnega internega reševanja težav je najslabše za vse. Matevž Ravnikar “Poleg tega so potrebe po novi ambulanti velike, argumenti zanjo so poslovno in strokovno zelo utemeljeni, uredili jo bomo z javnim denarjem, zasebnik pa bo prostore opremil na lastne stroške,” razlaga direktor. Glede očitkov na račun premajhne čakalnice pa poudarja, da bo z novo ureditvijo in novo čakalnico na Bonifiki tudi število čakajočih bolnikov manjše. “Delam v dobro vseh, imeli bomo več prihodkov od najemnin, več ambulant, ki bodo delale v eni izmeni, zasebniki si bodo prostore opremili sami ter nehali bremeniti skupne prostore, inventar in zdravstveno opremo,” napoveduje.",0
"Ljubljana - V Sloveniji je bilo septembra 6271 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, največ v gradbeništvu in trgovini, kažejo podatki Ajpesa. S tem se je število pravnih oseb, ki so imele račun blokiran vsaj pet dni, v primerjavi z avgustom zvišalo za 4,85 odstotka, na letni ravni pa je bila rast 16,6-odstotna. Glede na podatke Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je izmed vseh pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi septembra v dejavnosti gradbeništva delovalo 1351 teh oseb oz. 21,5 odstotka. V letu dni se je število gradbenih podjetij z dospelimi neporavnanimi obveznostmi povečalo za 14 odstotkov. V dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil je bilo septembra 1320 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi oz. 21 odstotkov vseh. Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi v tej dejavnosti se je glede na september lani povišalo za 13,9 odstotka. Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb se je septembra glede na predhodni mesec zvišal - znašal je 474,2 milijona evrov, kar je 2,2 odstotka več kot avgusta in 52 odstotkov več kot septembra lani. Najvišji znesek je bil v dejavnosti gradbeništva, kjer je znašal 145,3 milijona evrov (2,77 odstotka manj kot avgusta in 42,33 odstotka več kot septembra lani). Med panogami po višini dospelih neporavnanih obveznosti so gradbeništvu septembra sledile strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (72,35 milijona evrov), promet in skladiščenje (59,53 milijona evrov), trgovina (57,78 milijona evrov) in predelovalne dejavnosti (43,29 milijona evrov). Na podjetja iz teh petih panog je septembra odpadlo skupno 79,8 odstotka vseh neporavnanih računov. Podatki Ajpesa sicer zajemajo vse pravne osebe, razen samostojnih podjetnikov, ter se nanašajo samo na blokade bančnih računov, ki so neprekinjeno trajale pet dni ali več. Podatki prav tako zajemajo le tiste neporavnane obveznosti, za katere so že bili izdani izvršljivi sklepi o prisilni izterjavi, na primer s strani davčne uprave ali sodišč.",0
"Varšava - Po oceni generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominiqua Strauss-Kahna bo evropska gospodarska rast po krizi praviloma počasna, medtem ko bo gospodarstvo ZDA okrevalo relativno hitro. Razlika pa je v gospodarskem modelu, saj evropsko gospodarstvo ni tako prožno kot ameriško. EU se je krizi upirala precej dobro, razlog pa je v manj prožnih evropskih gospodarstvih, ki se niso hitro krčila, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob robu obiska na Poljskem pojasnil Strauss-Kahn. Iz istega razloga pa bo okrevanje v EU obenem trajalo precej časa. ""Zaradi počasnega okrevanja bo dejanska rast v Evropi okoli odstotka, 1,5 odstotka, mogoče nekaj več, ampak ne preveč,"" je ocenil in dodal, da to ni dovolj. Nizka rast v Evropi pomeni višjo brezposelnost. Navedel je, da od veliko ljudi sliši, da je kriza ""za nami"". ""Menim, da se motijo,"" je izpostavil in poudaril, da je finančna kriza verjetno minila. Vendar pa so tukaj socialne posledice krize in dokler bo brezposelnost naraščala, ne bo mogoče reči, da je kriza končana, je ocenil prvi mož IMF. Medtem ko bo evropsko gospodarstvo okrevalo počasi, pa nasprotno meni o gospodarstvu ZDA. To bo, potem ko je bilo v krizi močno prizadeto, verjetno okrevalo precej hitro. Po mnenju Strauss-Kahna je temu tako, ker je ameriško gospodarstvo zelo prožno.",0
"K tolikšni rasti dobička je pripomogla predvsem dobra prodaja v Aziji, ki je izničila negativne učinke rasti jena Japonski avtomobilski proizvajalec Suzuki Motor je v prvih devetih mesecih tekočega poslovnega leta, ki se bo končalo marca letos, skoraj potrojil čisti dobiček na 42,6 milijarde jenov (380 milijonov evrov). Prihodki od prodaje so se povečali za 8,4 odstotka na 1920 milijard jenov (17,1 milijarde evrov). Suzuki Motor je v obdobju od aprila do decembra lani na letni ravni skoraj potrojil čisti dobiček. Ta je v enakem obdobju leta 2009 znašal 15,49 milijarde jenov (138 milijonov evrov). K tolikšni rasti dobička je pripomogla predvsem dobra prodaja v Aziji, ki je izničila negativne učinke rasti jena, so danes sporočili iz družbe. Suzuki napovedi za celotno poslovno leto ni spreminjal Dobiček iz poslovanja se je na letni ravni skoraj podvojil, narasel je za 86 odstotkov na 92,46 milijarde jenov (825 milijonov evrov). Japonski proizvajalec je napoved za celotno poslovno leto kljub temu ohranil nespremenjeno, čisti dobiček naj bi dosegel 35 milijard jenov, prihodki od prodaje pa 2500 milijard jenov. V obdobju od oktobra do decembra je družba čisti dobiček na letni ravni skoraj početverila na 12,2 milijarde jenov (109 milijonov evrov), prihodki od prodaje so se povečali za dva odstotka na 609 milijard jenov (5,4 milijarde evrov), dobiček iz poslovanja pa za 31,4 odstotka na 23,6 milijarde jenov (211 milijonov evrov).",1
"Sloviti steklarji z otoka Murano v beneški laguni vse težje najdejo kupce za svoje umetnine. Ameriških turistov, ki so na veliko zapravljali, ni več, konkurenco pa jim delajo tudi ceneni izdelki iz Kitajske. Detajl muranskega stekla Župan mesta na vodi Massimo Caciarri je za rešitev muranskega steklarstva namenil 300.000 evrov. Murano je ena od naših težav. Ena od 10.000 težav Benetk, je povedal. Sloviti izdelovalci steklenih izdelkov z italijanskega otoka Murano priznavajo, da so v resni krizi. Pravijo, da je več kot 700-letna tradicija ogrožena in dodajajo, da so minili časi, ko je skoraj vsak turist, ki je obiskal Benetke, kupil spominek z Murana. Številne delavnice samevajo, delavce odpuščajo, naročil ni. V zadnjih petih letih se je nekaterim prodaja razpolovila, od nekoč pet tisoč zaposlenih jih je delo ohranilo le tisoč. Močan evro je že pred izbruhom finančne krize odgnal ameriške turiste, ki so še nedavno v dolgih vrtstah čakali na več tisoč evrov vredne izdelke. Poleg tega jim konkurenco delajo tudi ceneni ponaredki iz Kitajske. Steklarskih mojstrov je vse manj, saj poklic za mlade ni privlačen. Poleg tega se bo zaradi odpuščanj tudi manj ljudi izučilo zanj. To bi lahko bil smrtni udarec, je o krizi dejal predsednik beneškega sindikata steklarjev Davide Camuccio. Obstoj Murana je ogrožen, čeprav bi dve ali tri podjetja lahko obstala. Kriza se bo še poglabljala, napovedujejo, rešitev pa vidijo v iskanju novih trgov in oblikovanju unikatnih izdelkov. Obrtniki na Muranu živopisne steklene izdelke izdelujejo že od 13. stoletja. Ponujajo vse, od kozarcev in vaz, do svečnikov, nakita in okraskov. Otoček je dolgo veljal za središče evropske steklarske industrije. Prihodnost je v unikatnih izdelkih, menijo muranski steklarji.",0
"Upniki družbe Viator & Vektor Logistika so z družbinega parkirišča začeli odvažati tovornjake. Odpeljali naj bi okrog 40 vozil, po neuradnih informacijah pa naj bi podjetje rubili naftna družba Shell in nekaj bank upnic. Tovornjake so že začeli odvažati. Upniki družbe Viator & Vektor Logistika so z družbinega parkirišča na Rudniku začeli odvažati tovornjake, nekaj naj bi jih odpeljali že v četrtek. Odpeljali naj bi okrog 40 vozil, po neuradnih informacijah pa naj bi podjetje rubili naftna družba Shell in nekaj bank upnic, poroča spletni portal Finance.si. Uprava družbe Viator & Vektor Logistika je sicer v sredo na ljubljansko okrožno sodišče podala predlog za uvedbo stečajnega postopka družbe. Predlog so podali, potem ko ga je potrdil upravni odbor skupine Viator & Vektor. Mediji so že v začetku tedna pisali, da naj bi direktor družbe Viator & Vektor Logistika Bojan Novak upravnemu odboru skupine Viator & Vektor podal predlog za stečaj, medtem ko naj bi skupina poskušala s prisilno poravnavo.",0
"Udeleženca silvestrovanja v Bratislavi sta za nas časopis razkrila po njunem mnenju katastrofalno organizacijo turistične agencije Supra Travel. To je bilo najnevarnejše potovanje v življenju,” silvestrovanje v Bratislavi s turistično agencijo Supra Travel opisujeta Ljubica Arsova in Mile Zukić. “Ne gre nama za to, da bi dobila denar, želiva le povedati staršem, kam pošiljajo svoje otroke,” zatrjujeta in dodajata, daje bila večina potnikov v skupini mladoletnih. 175 evrov na osebo je stalo silvestrovanje v Bratislavi. Brez plačanega šampanjca Po besedah Zukića je vodnica na avtobusu kljub mladoletnim potnikom začela deliti alkoholne napitke. “Ko smo prispeli v Bratislavo, nas je brez predhodnega opozorila za tri ure pustila v središču mesta, kjer se nas je zaradi nizkih temperatur večina prehladila,” pojasnjuje Zukić. Prednovoletna zabava v diskoteki Dopler bi se po mnenju Zukića lahko sprevrgla v“katastrofo, saj se je okoli dvesto ljudi drenjalo na 25 kvadratnih metrih ob izhodu”. “Poleg tega so na isti prireditvi slovaški varnostniki odpeljali enega fanta v posebno sobo, kjer so ga pretepli in okradli,” je ogorčen Zukić. Za silvestrovo jim vodniki po njegovem pripovedovanju niso dali že plačanega šampanjca, nekateri potniki pa so ob dveh zjutraj zaman čakali na obljubljeni avtobus, ki bi jih moral odpeljati v hotel. “Ko smo se odpravili do diskoteke po informacije o avtobusu, tam ni bilo niti enega treznega vodnika, tako da so nam prevoz v hotel na koncu priskrbeli vodniki druge turistične agencije,” dodaja Zukić. Brez reklamacije V turistični agenciji Supra Travel niso dobili nobene pisne pritožbe, ki bi vsebovala omenjene nevšečnosti, trdi direktor Pavle Kostandinovič. “Če bi šlo za reševanje konkretne reklamacije, bi vam z veseljem odgovorili na vprašanja,” pravi. Tako nam “v skladu s poslovnimi običaji” ne more posredovati pavšalnih odgovorov. “Za destinacijo za Bratislavo smo do zdaj dobili dve pritožbi od skupno skoraj550 potnikov,” pravi Kostandinovič in pojasni, da ne omenjata nevšečnosti Zukića in Arsove. Pritožbo na agencijo Tea Žnidaršič, Zveza potrošnikov Slovenije: Potrošnik mora na napake opozoriti na kraju letovanja. Če agencija napak ne odpravi, ima potrošnik možnost, da po prihodu domov v dveh mesecih na agencijo naslovi pisno pritožbo. Če agencija zahtevek potrošnika zavrne ali nanj ne odgovori, se potrošnik lahko obrne na Tržni inšpektorat RS. Ta lahko agencijo kaznuje z globo.",0
"Zagreb - Bilančna vsota hrvaških bank je lani znašala 345 milijard kun (47,52 milijarde evrov), kar je za 13,3 odstotka več od leta 2006. Ob tem so banke na Hrvaškem skupaj ustvarile za 5,14 milijarde kun čistega dobička (708 milijonov evrov), 21 odstotkov več kot v letu poprej. Kot je objavila hrvaška centralna banka, je od 33 bank, ki delujejo na Hrvaškem, lani dobiček beležilo 30 bank, tri pa so beležile izgubo, in sicer Banka Kovanica, Veneto banka in Primorska banka. Največji dobiček je beležila Zagrebačka banka (1,39 milijarde kun, 191,4 milijona evrov), Privredna banka (1,15 milijarde kun, 158,4 milijona evrov), Erste bank (753,8 milijona kun, 104 milijone evrov), Raiffeisen banka (483,7 milijona kun, 66,6 milijona evrov) in SG Splitska banka (367,5 milijona kun, 50,6 milijona evrov). Bilančna vsota se je lani najbolj zvišala Zagrebački banki (za 14,2 odstotka na 80 milijard kun, 11,1 milijarde evrov), Privredni banki (za 10 odstotkov na 61,3 milijarde kun, 8,44 milijarde evrov) in Erste bank (za 13,7 odstotka na 40,6 milijarde kun, 5,6 milijarde evrov).",1
"V Aha Muri in Muri EHM bo do 4. julija dobilo odpovedi delovnega razmerja 297 zaposlenih. Solastnica družbe Mojca Lukančič pravi, da jih ne bodo dobili zato, ker bi bili slabi delavci, pač pa zato, ker zaradi krize druge rešitve ni, če želijo obdržati družbo. Verjame, da jih bodo čez čas znova zaposlili. Po 4. juliju bo v Aha Muri in Muri Evropska hiša mode EHM ostalo 1238 zaposlenih ali 297 manj, kot jih je v družbi danes. Odpuščali bodo po oddelkih, pri tem pa upoštevali delovno dobo, delovno sposobnost in socialne razmere, kar je zahteval sindikat. Presežni delavci, danes jih je dobilo odločbe 37, bodo dobili odpravnino, za kar bodo potrebovali okoli 200.000 evrov, vsem pa bodo plačali prispevke in tudi celoten letni dopust, čeprav jim po zakonu pripada le sorazmerni del. Solastnica družbe Mojca Lukančič pravi, da delavcev ne odpuščajo, ker bi bili slabi delavci, pač pa zato, ker zaradi krize druge rešitve ni, če želijo obdržati družbo. Verjame, da jih bodo čez čas znova zaposlili. Dejansko želimo, da bi bilo to nekakšno mirno, začasno razhajanje med delodajalcem in delavcem in da bodo ti delavci kmalu prišli delat spet v Muro, je poudarila Lukančičeva, ki je razočarana nad dogajanjem v državi, zlasti nad bankami. Prošnja za premostitveno posojilo za skupino Aha v višini sedem milijonov evrov je bila zavrnjena, čeprav so zanj jamčili s premoženjem skupine in tudi lastnim, ocenjenim na 19 milijonov evrov. Zdaj čakajo na odločitev bank o prošnji za odlog plačevanja posojil za skupino v višini 50 milijonov evrov. Ker Aha Mura z odpuščanjem ne bo izpolnjevala pogodbe z državo, po kateri mora zaradi subvencije v višini 5,8 milijona evrov 1530 delavcev zaposlovati pet let, predlagajo, naj jim odškodnino odpiše zaradi bistveno spremenjenih razmer na trgu in s tem poslovanja, če država tega ne sprejme, pa ponujajo sorazmerni delež odškodnine, to je 63,55 evra za odpuščenega zaposlenega mesečno. Lukančičeva ob tem poudarja, da do danes niso kršili te pogodbe, pač pa v povprečju zaposlovali 30 delavcev več, kot je bilo potrebno. A Aha Muri bodo po besedah Lukančičeve septembra poslovali pozitivno, naročil imajo dovolj vsaj za pol leta, v podjetju so izvedli uspešno prestrukturiranje, oglašajo se tudi novi kupci, ki naj bi bili z Murinimi izdelki zelo zadovoljni. Vendar pa je potreben čas, da posli stečejo, je med drugim povedala Lukančičeva, ki je prepričana, da ima podjetje dobro perspektivo.",0
"Ljubljana - Mednarodna finančna revija Global Finance je za najboljšo banko v Sloveniji v letu 2012 izbrala Novo Ljubljansko banko (NLB). S tem se je največja slovenska banka že petnajstič zapored uvrstila med najboljše banke na razvijajočih se trgih srednje in vzhodne Evrope, so sporočili iz NLB. Revija Global Finance vsako leto na podlagi analiz in ocen mednarodnih strokovnjakov s področja financ, vodilnih v podjetjih in bančnih svetovalcev prepozna najboljše banke v posameznih državah in regijah. Tokratno ocenjevanje so izvedli že 19. leto zapored. Revija je, kot je objavljeno na njeni spletni strani, v regiji srednja in vzhodna Evropa izbirala najboljše banke v 22 državah. Kot najboljša v regiji je priznanje prejela banka Raiffeisen International, katere podružnice so bile za najboljše banke izbrane v Albaniji, Romuniji in Srbiji. Med kriteriji so bili rast premoženja, dobičkonosnost, strateški odnosi, storitve za uporabnike, konkurenčnost cen in inovativnost produktov. Raziskava bank na razvijajočih se trgih je bila poleg regije srednja in vzhodna Evropa razdeljena še na regije razvita Evropa, Bližnji vzhod, Afrika, Azija, Severna Amerika in Latinska Amerika.",1
"V novomeškem Revozu bodo od leta 2013 nastajali tudi štirisedežni smarti. Gre za rezultat novega partnerstva Renaulta in nemškega proizvajalca Daimlerja. Dvosedežnemu smartu se bo pridružil novi model, štirisedežni smart. Francoski avtomobilski proizvajalec avtomobilov Renault je sprejel dokončno odločitev o partnerstvu z nemškim proizvajalcem Daimlerjem. Strateško sodelovanje bo obema skupinama v okviru posameznih konkretnih projektov zelo hitro omogočilo dobičkonosnost in uveljavitev najboljših praks, je sporočila družba Renault-Nissan. Skupini sta prav tako objavili izmenjavo delnic, ki bo zvezi Renault-Nissan omogočila 3,1-odstotni delež v Daimlerju ter Daimlerju 3,1-odstotni delež v Renaultu in 3,1-odstotni delež v Nissanu. V Revozu tudi štirisedežni smart Sodelovanje se nanaša na bodoče generacije modelov dvosedežnega smarta in renault twinga, vključno z električnimi različicami, ter razširitev družin modelov smart in twingo. Začetek proizvodnje novih modelov, to je štirisedežnega smarta in naslednika renalt twinga, je predviden od leta 2013. Vse nove modele bodo izdelali na skupni konstrukcijski osnovi, dizajn pa bo popolnoma različen. Dvosedežno različico bodo kot doslej proizvajali v francoskem Hambachu, medtem ko bo novomeški Revoz zagotavljal proizvodnjo različic s štirimi sedeži. Že od začetka prodaje bodo ti modeli na voljo tudi v električni različici. Skupini sta sklenili tudi sodelovanje na področju pogonskih sklopov, ki temelji na skupnem razvoju pri dizelskih in bencinskih motorjih z nizko porabo. Proizvajalci so se tudi dogovorili, da bodo tesno sodelovali na področju lahkih gospodarskih vozil.",1
"Trigranit napovedal umik iz projekta Družba Emonika je umaknila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za železniško in avtobusno postajo, kar naj bi bilo povezano s težavami pri pridobivanju zemljišč. A ljubljanski župan Zoran Janković je kljub temu prepričan, da bo projekt izpeljan do konca . Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je namreč družbi postavilo rok, do katerega mora zemljišča, na katerih bosta poleg obeh postaj stala še poslovna stolpnica in nakupovalno središče, pridobiti, a se je zapletlo zaradi spora med avtobusno postajo in Slovenskimi železnicami, ki si oboji lastijo eno izmed zemljišč. To sicer zdaj za milijon evrov prodaja SŽ, a se družba Emonika, piše Dnevnik, ni odločila za oddajo ponudbe. Še več - umaknili so vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, čeprav so jih na ministrstvu zgolj opozorili, da se rok za dopolnitev vloge izteka in da naj zaprosijo za podaljšanje, še piše časopis in dodaja, da gre za po neuradnih informacijah za prvi resnejši kazalnik, da se družba Trigranit, ki stoji za gradnjo, umika iz projekta. Direktor Emonike Csaba Toth tega ne komentira. Za projekt tudi evropska sredstva? Toda ljubljanski župan Zoran Janković trdi, da je družba v projekt že vložila toliko denarja, da se ne more več enostavno umakniti. Po podatkih, ki jih imamo, so do sedaj že vložili 30 milijonov evrov v skupno podjetje s Slovenskimi železnicami, je poudaril Janković. Ob tem je izpostavil, da v času krize morda ne bi bilo slabo, če bi se za projekt pridobila evropska sredstva, saj je del projekta tudi izgradnja infrastrukture. Izpostavil je tudi nujnost nadaljevanja projekta. Če ne bo novih projektov, kot je ta, tudi ne bo pomagala nobena varčevalna shema , je poudaril. Ljubljanski podžupan Janez Koželj je dodal, da je Mestna občina Ljubljana pomagala pri postavitvi projekta Emonika in kar dvakrat spremenila prostorske akte, da bi ugodila Trigranitu in olajšala pogoje za izvedo projekta. Občina stoji za tem projektom, je poudaril Koželj.",0
"Življenje je eno samo! Ste ga pripravljeni tvegati za nekaj dodatnega denarja? Je bolje tvegati zdravje, da se le znebite slabo plačane službe? Bi raje kot poskusni zajček testirali zdravila, kot pa vsak dan hodili v slabo plačano službo? Finančna kriza je marsikoga stisnila za vrat in človekovo domišljijo o tem, kako zlahka zaslužiti nekaj denarja, postavila onkraj vseh meja. Nekatera farmacevtska podjetja so zavohala priložnost in ponudila zaslužek, če jim boste posodili svoje telo v kliničnih raziskavah testiranja človeškega telesa po zaužitju zdravil. Kljub finančni krizi je farmacevtska dejavnost najmanj na udaru, zaradi česar trg zdravil hitro raste, nekateri celo menijo, da koncerni umetno spodbujajo potrošnjo zdravil, paranoja gre celo tako daleč, da so privrženci teorij zarote prepričani, da nekatere bolezni širijo celo namerno, samo zato, da bi prodali svoje produkte in oplemenitili svoje trezorje. Včasih se je na formalnih testiranjih pri marsikomu odkrila tudi kakšna hiba ali celo kronična bolezen. Razen težnje po zaslužku je kmalu postala zdravstvena ozaveščenost eden glavnih razlogov za udeležbo. Udeleženec testiranj v Sloveniji Na leto naj bi medicinski znanosti svoje telo posodilo več milijonov ljudi, saj dober zaslužek očitno pretehta nad intenzivnim sodelovanjem v raziskavi ter podreditvi zahtevanim pogojem testiranja, še več, povpraševanje po poklicu poskusnega zajčka v zadnjih letih kar cveti. V želji po čim večjem zaslužku večina raje sodeluje v dolgotrajnih in zahtevnih raziskavah, kjer je plačilo praviloma višje. Preberite še, kako se je nekoč dobro služilo s prodajanjem telesa tudi v Sloveniji, kje izvajajo teste zdaj, kako poteka testiranje, kaj se zgodi, če gre kaj narobe, ter koliko je zaslužil prostovoljec, ki ga je ameriška Nasa spravila za tri mesece v posteljo!",0
"Po prvih ocenah francoskega statističnega urada je Francija prvič po 15 letih padla v recesijo, saj se je bruto domači proizvod dve četrtletji zapored znižal. Potem ko je v drugem četrtletju upadel za 0,3 odstotka, se je v tretjem četrtletju skrčil za 0,1 odstotka, urad pa ocenjuje, da se bo za 0,1 odstotne točke zmanjšal tudi v zadnjem letošnjem četrtletju. Od vseh držav v območju evra je sicer Irska prva zašla v recesijo. Norilsku upadel dobiček za tretjino Največji proizvajalec kovin na svetu Norilsk Nickel je v prvi polovici letošnjega leta ustvaril 2,7 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 33 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Padec dobička je posledica nižjih cen niklja in višjih stroškov proizvodnje. Tržna vrednost ruske družbe pa se je letos znižala za 51 odstotkov, na 23 milijard dolarjev. Wells Fargo prevzel Wachovio Ameriška banka Wells Fargo bo za 15,1 milijarde dolarjev prevzela konkurentko Wachovia. Prevzem bo izvedla z menjavo delnic - delničarji Wachovie bodo za vsako svojo delnico prejeli 0,1991 delnice banke Wells Fargo. Novica o prevzemu je sicer pognala cene delnic Wachovie za 66 odstotkov gor, tržna vrednost Wells Farga pa je narasla za odstotek. Japonci prevzemajo banke Japonska borznoposredniška hiša Nomura Holdings, ki je že pred dnevi napovedala prevzem enot ameriške banke Lehman Brothers v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v azijsko-pacifiški regiji, bo prevzela tudi globalno enoto Lehmana za podporo poslovanju, s sedežem v Indiji. Japonski mediji tudi poročajo, da se je največja japonska banka Mitsubishi UFJ Financial Group z Morgan Stanleyjem dogovorila o združitvi svoje japonske enote za trgovanje z vrednostnimi papirji. UBS bo ukinil 2000 delovnih mest UBS, evropska banka, ki jo je finančna kriza najbolj prizadela, bo v oddelku za investicijsko bančništvo ukinila 2000 delovnih mest, kar predstavlja 10 odstotkov vseh zaposlenih v tem oddelku. Tako bo na koncu leta v investicijskem bančništvu UBS 17.000 zaposlenih, saj je banka zaradi finančne krize že odpustila 6000 zaposlenih. EU: Trgovina na drobno navzdol Obseg trgovine na drobno se je v območju evra avgusta na letni ravni zmanjšal za 1,8 odstotka, v celotni EU pa za 0,2 odstotka. V nasprotju z EU se je v Sloveniji obseg trgovine na drobno zvišal za 6,9 odstotka. Na mesečni ravni pa se kažejo bolj pozitivni trendi, saj se je v območju evra obseg trgovine zvišal za 0,3 odstotka, v celotni EU pa za 0,4 odstotka. Državna pomoč tudi Hypo Real Estatu Evropska komisija je odobrila pomoč nemških oblasti za rešitev nemškega koncerna Hypo Real Estate (HRE), saj naj bi bili predvideni ukrepi v skladu z evropsko zakonodajo. Nemška vlada naj bi tako HRE odobrila garancijo v višini 26,6 milijarde evrov, komercialne banke pa ji bodo zagotovile še 8,5 milijarde evrov. Medvedjev: Prevlade ene države je konec Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev meni, da trenutna finančna kriza nakazuje na to, da se čas prevlade ene države (in ene valute), ki odloča o vsem, končuje. Pri tem je mislil na prevlado ZDA, saj ta po njegovem mnenju ni več zmožna nadzorovati svetovne trge.",0
"Na Ljubljanski borzi so se marca prebudile Krkine delnice Na Wall Streetu se nadaljuje bikovsko gibanje delnic, čeprav je bilo v petek opaziti precej nervoze zaradi domnevnega zaostrovanja odnosov na relaciji Severna - Južna Koreja. Ob potopitvi južnokorejske vojaške ladje blizu sporne meje s Severno Korejo so se pojavile špekulacije, da je v incident vpletena Severna Koreja. Nekateri vlagatelji so dogodek izkoristili za prodajo delnic v slogu prodaj takoj in pozneje postavljaj vprašanja . Po visoki in več kot eno leto dolgi rasti je namreč trg precej pregret in zrel za večji popravek, ki pa ga zaradi vedno boljše slike ameriškega gospodarstva in velike verjetnosti, da bodo obrestne mere v ZDA vsaj do konca leta ostale na ničelni ravni, kar noče biti. Rast BDP-ja v ZDA v 4. četrtletju 2009 malce nižja V petek je newyorški indeks Dow Jones 10.850 točk drugi dan zapored simbolično porasel in tako ohranja pozitiven trenutek , saj je njegova vrednost porasla v 17 od zadnjih 21 trgovalnih dni. Pozitivno so odmevale novice iz Bruslja. Članice držav evroobmočja so se strinjale, da bodo pomagale Grčiji, če bo to nujno potrebno. Ministrstvo za trgovino je poročalo, da je bila gospodarska rast v ZDA v zadnjem četrtletju lanskega leta 5,6-odstotna, kar je manj od dveh uvodnih izračunov 5,9 %. BDP je lani padel za 2,4 odstotka, največ po letu 1938. Brezposelnost naj bi ostala 9,7-odstotna V zadnjem tednu je Dow Jones pridobil en odstotek, kar pomeni četrti zaporedni teden rasti. Če bo trg še naprej postavljal sveže enoinpolletne rekorde, bo precej odvisno od petkove objave podatkov o marčevskem trgu dela. V tem mesecu naj bi največje svetovno gospodarstvo ustvarilo 190 tisoč novih delovnih mest, brezposelnost pa naj bi ostala 9,7-odstotna. Za delniške trge predobri podatki ne bi bili preveč dobrodošli, saj bi bila s tem verjetnost, da bo Fed začel zaostrovati denarno politiko, precej višja. Dow Jones 10.850 Nasdaq2.395 DAX306.120 FTSE1005.703 FTSEurofirst 3001.065 Nikkei10.996 EUR/USD1,3408 USD/JPY92,47 EUR/CHF1,4281 Lahka nafta80,11 USD Zlato1.105 USD Euribor, 6-mesečni0,947 % Donos 10-letne obveznice skoraj štiriodstoten Donos najbolj opazovanega dolžniškega vrednostnega papirje, ameriške 10-letne obveznice, se medtem nevarno približuje štirim odstotkom. V četrtek je donos znašal 3,9282 odstotka, kar je največ po lanskem juniju. Višji donos varnih obveznic lahko postane mamljiv za vlagatelje, ki trenutno še zaupajo denar delniškim trgom. Usoda Wall Streeta v bližnji prihodnosti bo odvisna tudi od objav poslovnih rezultatov prvega letošnjega četrtletja. Napovedi pravijo, da naj bi bili dobički v primerjavi z istim lanskim obdobjem v povprečju porasli za 36,6 odstotka. Evro v petek le zadihal Tudi vodilne evropske borze so se veselile četrtega zaporednega tedna rasti. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 je pridobil 1,1 odstotka in je že 66 odstotkov nad vrednostjo z lanskega 9. marca, ko je bil na zgodovinskem dnu. V petek so pridobivale zlasti delnice grških bank in se podražile od 8 do 12 odstotkov. Evro, ki je v četrtek v primerjavi z dolarjem dosegel najnižjo vrednost v zadnjih desetih mesecih 1,327 dolarja za evro, se je v petek po vrhu v Bruslju okrepil. Krka blizu 70 evrom Za Slovenijo še naprej velja, da je več trgovanja s poslanskimi glasovi kot z delnicami. Izjema so Krkine delnice, ki so v zadnjem tednu uspevale dnevno prebiti mejo milijon evrov prometa. Na tedenski ravni se je Krka podražila za 3,43 odstotka in se povsem približala 70 evrov. Končno so se pobrale Savine delnice in v petih dneh poskočile za skoraj deset odstotkov, na 200 evrov. Delnice Nove KBM so med poraženkami tedna -3,47 odstotka, več kot tri odstotke pa je izgubil tudi Petrol. Skupina Petrol je lani ustvarila 2,3 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje oziroma 21 odstotkov manj kot leta 2008. Čisti dobiček je znašal 10,4 milijona evrov.",1
"Vpis delnic Nove Ljubljanske banke, ki se je začel zjutraj, je bil zaključen že v kratkem času po odprtju vpisnih mest. Vpis novih delnic je bil mogoč do 5. oktobra, a se je vpis končal že v dopoldanskih urah NLB je v odkup javnosti ponudila 2435 oz. 0,75 odstotka delnic, katerih obstoječi delničarji niso vpisali in vplačali v javni ponudbi, ki se je iztekla 17. septembra. V NLB zaenkrat uradnih informacij o izidu javnega poziva za vpis in vplačilo novih delnic ne dajejo. Dokler delnice, ki so bile vpisane, niso tudi plačane, ne morejo dajati izjav, so povedali v službi za odnose z javnostmi. Novoizdane delnice so ponudili v odkup tako pravnim kot fizičnim osebam, vpisovanje pa bi moralo po načrtih trajati do 5. oktobra, vendar so predvideli možnost predčasnega zaključka. NLB je novoizdane delnice naprej ponudila v odkup obstoječim delničarjem banke. V prvem krogu dokapitalizacije, ki je potekal od 4. do 17. septembra, so obstoječi delničarji v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu banke vpisali in vplačali 323.298 novih delnic, kar predstavlja 99,25 odstotka vseh novih delnic NLB.",1
"Šibek dolar v korist nafti in zlatu Dan po resnem popravku so delnice na Ljubljanski borzi večinoma spet pridobivale. Indeks SBI20 se je zvišal za pol odstotka, v vsem tednu pa za 3,4 odstotka. Promet s Krko sicer drugič zapored ni presegel milijona evrov, toda delnice so po jutranjem padcu na 65,15 evra našle podporo in dan končale pri 67,5 evra, kar pomeni 1,5-odstotni pribitek. Po prometu sledita Telekom 121 tisoč evrov in Petrol 104. Telekom je dražji za odstotek, medtem ko je Petrol edini pomembnejši papir z izrazitejšim minusom. Tečaj se je znižal za 1,67 odstotka, najnižji posli so se sklepali pri 264,50 evra. SBI20 letos za 11 odstotkov v plusu V standardni kotaciji je Nova KBM poskočila za 2,8 odstotka, na 10,70 evra. Pozavarovalnica Sava se je ves teden dražila in skupno pridobila 22 odstotkov. Svež enotni tečaj znaša 13,60 evra. Slovenski borzni indeks je teden končal pri 4.104 točkah. V letošnjem letu je njegova vrednost višja za 11 odstotkov, s čimer je v boljšem položaju kot razviti trgi. Nadaljnja usoda bo seveda odvisna od novic o okrevanju svetovnega gospodarstva. Nekaj svitanj je v zadnjem času bilo, vendar še ni nobenega zagotovila, da bo recesija vsaj v ZDA res končana konec leta, kot napovedujejo optimisti. Tečaji najprometnejših delnic KRKA +0,80 % 66,99 EUR TELEKOM +1,01 % 170,73 PETROL -1,67 % 265,40 INTEREUROPA +1,46 % 6,93 NOVA KBM +2,79 % 10,69 LUKA KOPER -0,21 % 24,01 ZAV. TRIGLAV +1,03 % 18,68 Veliki Britaniji znižali oceno Na razvitih borzah odmeva novica, da je britansko gospodarstvo izgubilo najboljšo kreditno oceno trojni A. Na Wall Streetu se bojijo, da utegne zaradi velikega proračunskega primanjkljaja in šibkega gospodarstva podobna usoda doleteti tudi ZDA, zato ni presenetljivo, da je bilo v četrtek gibanje delnic izrazito negativno. Morda je, vsaj na prvi pogled, presenetljivo le to, da je tudi trg dolžniških vrednostnih papirjev doživljal isto usodo, prav tako dolar. Padec delnic namreč po navadi denar preusmeri na te trge, kjer pa so vlagatelji zdaj prav tako zaskrbljeni zaradi špekulacij, da ameriški rating ne bo več AAA. Šibek dolar v prid nafti in zlatu Dodatno so trg obremenili sveži podatki o še naprej zelo slabem stanju na trgu dela. Indeks Dow Jones 8.292 točk se je znižal za poldrugi odstotek, Nasdaq 1.695 za skoraj dva, medtem ko dolar silovito izgublja, saj je treba za evro plačati že skoraj 1,40 dolarja. Posledično lahka nafta vztraja nad 60 dolarji, medtem ko je zlato, tudi na račun šibke ameriške valute, doseglo 950 dolarjev. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 857 točk je v četrtek prekinil petdnevni pozitivni niz in zlasti zaradi bančnih, energetskih in rudarskih delnic izgubil dobra dva odstotka, še vedno pa je 33 odstotkov nad zgodovinskim dnom z začetka marca. V petek se je puščica spet obrnila rahlo navzgor. V New Yorku se je zadnji dan tedna začel negotovo. Dow Jones po bil uvodnih 10 minutah trgovanja v rahlem plusu, Nasdaq v rahlem minusu.",1
"Opec napovedal zmanjšanja črpanja za 2,2 milijona skoraj 159-litrskih sodov Tudi napoved Opeca o zmanjšanju črpanja nafte ni ustavila padanja cen. Za skoraj 159-litrski sod je treba odšteti le še 34 dolarjev. Padec zahodnoteksaške lahke nafte pod 34 dolarjev je najnižja cena v zadnjih štirih letih in pol. Za zahodnoteksaško lahko nafto z dobavnim rokom v januarju je bilo treba med današnjim elektronskim trgovanjem odšteti 33,44 dolarja, kar je najnižje po 2. aprilu 2004. Pozneje se je cena dvignila na 34,18 dolarja, kar je 2,04 dolarja manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Od julija letos se je cena zahodnoteksaške lahke nafte z rekordnih 147 dolarjev znižala že za 77 odstotkov. Pocenitvi ameriške nafte pa ni sledila severnomorska nafta brent, ki se je s 43,03 dolarja zvišala na 43,47 dolarja. Zniževanja do umiritve cen Opec je na sredinem srečanju v Alžiriji odločil, da z novim letom črpanje nafte zmanjša za 2,2 milijona skoraj 159-litrskih sodov dnevno, kar pomeni, da so članice naftnega kartela od jeseni črpanje zmanjšale že za 4,2 milijona 159-litrskih sodov dnevno. Trenutno jih dnevno načrpajo 25 milijonov. Predsedujoči Opecu Chakib Khelil je napovedal dodatno zmanjševanje črpanja, dokler se cene ne bodo umirile.",1
"Ljubljana - Na Kitajskem so že tretji mesec zapored zabeležili deflacijo na letni ravni. Aprila so bile cene za 1,5 odstotka nižje kot pred letom dni, potem ko so februarja padle za 1,6, marca pa za 1,2 odstotka, so sporočili s kitajskega državnega statističnega urada. Na uradu kljub padanju cen ne pričakujejo uničujoče deflacijske spirale. V prvih treh mesecih letošnjega leta so se cene v primerjavi s prvim četrtletjem 2008 znižale za 0,8 odstotka, do konca leta pa naj bi se padanje cen nekoliko upočasnilo, tako da državni statistični urad za 2009 napoveduje 0,5-odstotno deflacijo. Na mesečni ravni se je indeks potrošniških cen aprila znižal za 0,2 odstotka, medtem ko se je marca za 0,3 odstotka, so še sporočili iz statističnega urada. Analitiki sicer poudarjajo, da bodo k nadaljevanju padanja cen prispevale predvsem presežne zmogljivosti v kitajskih tovarnah, ki so bile zaradi upada svetovne trgovine ter posledičnega zmanjšanja kitajskega izvoza prisiljene v krčenje proizvodnje. Spet drugi opozarjajo, da je padanje cen posledica zunanjih dejavnikov, med katerimi je še posebej pomembno zniževanje cen surovin, čeprav se kitajske oblasti proti tem učinkom borijo z zviševanjem administrativnih cen. V kitajskem indeksu potrošniških cen sicer po pisanju ameriške tiskovne agencije AP močno vlogo igrajo cene hrane, tako da je aprilski upad cen predvsem posledica močnega padca cen mesa (13,5 odstotka), še posebej svinjine (28,6 odstotka). Obenem so k deflaciji na letni ravni prispevale tudi nižje cene goriv in surovin (9,6 odstotka), medtem ko so cene pri industrijskih proizvajalcih padle za 6,6 odstotka. ""Čeprav bo indeks potrošniških cen v prihodnjih mesecih še naprej negativen in bo njegova povprečna vrednost v letu 2009 -0,5 odstotka, pa se zdi, da je najhujši deflacijski pritisk za nami,"" je za francosko tiskovno agencijo AFP poudaril ekonomist pri ameriški banki JP Morgan Qian Wang. Njegov kolega Jing Ulrich pa je za AP povedal, da nedavni znaki okrevanja kitajskega gospodarstva, ki so v veliki meri posledica skoraj 600 milijard dolarjev vrednega paketa fiskalnih spodbud kitajske vlade, govorijo v prid temu, da v tretjem največjem svetovnem gospodarstvu ne bo prišlo do uničujoče deflacijske spirale, ki bi oslabila gospodarsko dejavnost. Stimulacijski paket naj bi skozi investicijske projekte in povečanje javne porabe pripomogel k dvigu domače porabe in tako oživil gospodarstvo. Kot kažejo nekateri statistični podatki in ocene mednarodnih organizacij v zadnjih tednih, tak pristop Pekinga že daje rezultate.",0
"Odprtje. Obnovljena regionalna cesta skozi Gorje. Pločniki in kolesarske steze za večjo varnost. ˝Tako velikega projekta v zgodovini Gorij še ni bilo in ga bomo težko ponovili,˝ je ob sobotnem odprtju obnovljene ceste, novih pločnikov in kolesarskih stez dejal gorjanski župan Peter Torkar. Poudaril je, da so z njim dokazali tudi, da so se pred tremi leti, ko so ustanovili lastno občino, odločili pravilno, kajti če bi ostali v Občini Bled, po njegovem prepričanju ne bi imeli niti projektne dokumentacije niti projekta. ˝Primerjalna analiza vlaganj v javno infrastrukturo je pokazala, da smo v dveh letih obstoja gorjanske občine za infrastrukturo namenili več kot v nekdanji Občini Bled v 13 letih. Odpiramo obnovljeno državno cesto in varne poti na enem od najnevarnejših cestnih odsekov v naši občini,˝ je povedal Torkar. Občani Gorij, predvsem pa šolarji, bodo z novim pločnikom varnejši, do zdaj so namreč hodili kar po zelo prometni in nevarni regionalni cesti. © Renata Škrjanc Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) je poskrbela za temeljito obnovo 1,5-kilometrskega odseka regionalne ceste Gorje–Krnica, ki je stala 690 tisoč evrov, Občina Gorje pa za gradnjo 1,6 kilometra pločnikov in kolesarskih stez ter za obnovo vodovodne in kanalizacijske napeljave in javne razsvetljave. Pešci nič več po cesti Vrednost celotnega projekta je dobrega 1,7 milijona evrov, občini pa je uspelo pridobiti tudi 650 tisoč evrov evropskih sredstev. ˝Občanom bo s tem zagotovljena večja varnost, mi (DRSC, op. p.) pa se iz Gorij ne poslavljamo, kajti urejamo še cesto na Pokljuki in nekaj dela nas čaka tudi v Spodnjih Gorjah,˝ je pojasnil Jure Pejanovič z DRSC. S sodobnejšo cesto, pločniki in kolesarskimi stezami je za občane Gorij nevarne hoje po nekdanji dotrajani cesti brez pločnikov konec, občina pa je s tem poskrbela tudi za bistveno večjo varnost otrok na poti v šolo in vrtec.",1
"Ljubljana - Uprava Novolesa mora v 15 dneh novomeškemu okrožnemu sodišču dopolniti predlog za začetek prisilne poravnave in plačati predujem v višini okoli 1800 evrov. Dopolnjen predlog mora vključevati poročilo o finančnem položaju in poslovanju družbe, revizorjevo poročilo o revidiranju poročila, načrt finančnega prestrukturiranja in poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Konec lanskega leta je imel Novoles skupaj za dobrih 22 milijonov evrov obveznosti. Od tega zneska je Novoles konec decembra bankam dolgoval deset milijonov evrov, za 6,1 milijona evrov je imel obveznosti do države in zaposlenih, dobaviteljem je bil dolžan 3,9 milijona evrov, za 2,3 milijona evrov pa je bilo drugih obveznosti. Ob ustvarjenih prihodkih v višini okoli 20 milijonov evrov je Novoles lani pridelal 8,36 milijona evrov čiste izgube, kar je več kot polovica osnovnega kapitala. Ta je konec decembra 2010 znašal 5,5 milijona evrov. S tem pa je izpolnjen kriterij, da je Novoles dolgoročno plačilno nesposoben oziroma insolventen. V primeru, da bo predlog za prisilno poravnavo potrjen, naj bi navadni upniki, na katere prisilna poravnava učinkuje in ki svojih obveznosti nimajo zavarovanih, v petih letih prejeli poplačanih 50 odstotkov obveznosti. Po pojasnilih novega predsednika uprave Novolesa Sergeja Murglja je insolventnost Novolesa predvsem posledica nezmožnosti prilagoditve stroškov dela spremembam na ključnih pohištvenih trgih, padca produktivnosti zaradi slabše likvidnosti in posledično blokad dobaviteljev, prezadolženosti in podobno. K težavam Novolesa je vplivala tudi koncentracija veletrgovcev. Pri tem Murgelj izpostavlja prevzem Lesnine, ki je bila Novolesov največji kupec, s strani avstrijske pohištvene verige Lutz. Prevzem Lesnine je povzročil pritiske po večjih rabatih, ki jih je bil Novoles prisiljen odobriti. To pa ob nizkem povpraševanju postavlja pod vprašaj dobičkonosnost marsikaterega od pohištvenih programov Novolesa, dodaja Murgelj. Kot smo v Dnevniku razkrili pred kratkim, je ATVP v Novolesu zaznal sum o usklajenem delovanju podjetij Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Gozd Ljubljana, ki skupaj obvladujeta dobrih 36 odstotkov delnic Novolesa. Zato lahko v postopku pred ATVP obe podjetji v Novolesu ostaneta brez glasovalnih pravic, dokler ne objavita prevzemne ponudbe ali zmanjšata število delnic pod prevzemni prag, ki znaša 25 odstotkov. Tako v Gozdnem gospodarstvu Novo mesto kot v Gozdu Ljubljana so usklajeno delovanje nedavno zanikali. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Okoli 670 delavcev CPM bo danes in jutri prejelo odpoved o zaposlitvi. Na prijavo večje skupine delavcev iz CPM so že pripravljeni na mariborskem zavodu za zaposlovanje. Stečajni upravitelj Cestnega podjetja Maribor CPM Silvo Zorec je okoli 670 zaposlenim danes začel vročati odpovedi pogodb o zaposlitvi. Delavske knjižice, s katerimi se bodo lahko prijavili na zavod za zaposlovanje, bodo delavci prejeli po izteku 15-dnevnega odpovednega roka. Barbara Matul iz Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije je povedala, da bodo odpovedi zaposlenim vročili osebno na sedežu podjetja danes in v petek med 8. in 14. uro. Tistim, ki v naslednjih dveh dneh ne bo uspelo priti na sedež propadlega mariborskega gradbenega podjetja, pa bodo odpovedi izjemoma vročili tudi v ponedeljek. Delovno razmerje bo zaposlenim prenehalo po izteku 15-dnevnega odpovednega roka, takrat pa bodo delavci tudi prejeli delavske knjižice in ostalo dokumentacijo v zvezi z delovnim razmerjem v CPM. Takrat bo zavod za zaposlovanje tudi organiziral delavnice in prijave na zavod ter uveljavljanje pravic v primeru brezposelnosti, je še dodala Matulova. Cestno podjetje Maribor je od 23. februarja v stečaju. Na prijavo večje skupine delavcev iz CPM, ki so ostali brez dela, so že pripravljeni tudi na mariborskem zavodu za zaposlovanje. Po besedah direktorice Vlaste Stojak so se s stečajnim upraviteljem že srečali in dogovorili za izmenjavo dokumentacije, v času odpovednega roka pa se bodo na zavodu posebej organizirali, tako da jih bodo za prijavo na zavod sprejemali naročene, s čimer se bodo izognili tudi morebitni gneči. Po besedah Stojakove, naj bi stečajni upravitelj sam že ta teden uredil formalnosti z jamstvenim skladom, za okoli 130 tujih delavcev iz tretjih držav pa se tudi že dogovarjajo s centrom za socialno delo, da bodo lahko koristili izredno državno pomoč. Zdaj že nekdanji delavci CPM si od zavoda lahko prvi denar obetajo 15. aprila, a bo to nadomestilo le delno, samo za tisti del marca, ko so že bili dejansko brezposelni.",0
"V Sloveniji se mudi skupina premožnih investitorjev, ki so uradno na dobrodelnem obisku, neuradno pa naj bi iskali poslovne vezi. Na obisk jih je povabila organizacija Connected World, ki jo vodi Katarina Lovšin.",1
"Kot da zadnjih pet dni ni bilo, Apple je pridobil skoraj pet odstotkov Stanje ob zaključku Optimizem na ameriških trgih kapitala se je v zadnjih dveh urah trgovanja umiril, pomembnejši ameriški borzni indeksi so od zadnjega poročila končali kanček nižje. Indeks Dow je danes zabeležil največjo rast v mesecu dni, najbolj zaslužen je tehnološki sektor. Med podjetji, ki jim sledi, je največ pridobil Walt Disney in sicer 2,4 odstotka. Med podjetji, ki jim sledi, indeks Dow, ni nobeno trgovanja dočakalo v rdečih številkah. Dow Jones + 1,5 odstotka Nasdaq +1,82 odstotka S&P 500 +1,55 odstotka Stanje ob 19:55 Kljub začetnemu mlačnemu trgovanju so v zadnjih dveh urah ameriške borze eksplodirale, največjo rast beleži tehnološki sektor. Apple, ki je zadnjih pet trgovalnih dni le drsel, je danes pridobil že skoraj pet odstotkov. Rastejo tudi blue-chipi, med podjetji, ki jim sledi indeks Dow Jones, le Johnson& Johnson beleži zdrs. Dow Jones + 1,55 odstotka Nasdaq + 1,96 odstotka S&P 500 + 1,57 odstotka Stanje ob 15:45 - po 15 minutah trgovanja Dow Jones + 0,75 % Nasdaq + 0,85 % S & P 500 + 0,7 % Delnice Goldman Sachs so zdrsnile za pol odstotka. Investicijska banka je resda poslovala nad pričakovanji in povišala dividendo, a so bili njeni prihodki in dobiček bili manjši kot v prvem četrtletju lani. Tudi povprečna plača zaposlenih se je skrčila kljub temu, da so odpustili 900 zaposlenih in jih tam sedaj dela le še 32.400.",1
"Nekoliko je presenečen nad odločitvijo nadzornega sveta Nadzorni svet NLB-ja je sprejel odstop predsednika uprave Draška Veselinoviča, ki pa je nad tem presenečen. Veselinovič je svoj odstop ponudil, potem ko so iz vladne koalicije začele prihajati ostre kritike zaradi reprogramiranja skoraj 150 milijonov evrov posojil Infond Holdingu. O Veselinovičevi usodi bi morali nadzorniki odločati že na izredni seji konec aprila, a se je predsednik nadzornega sveta Igor Marinšek odločil in sejo preklical. O ponujenem odstopu so tako razpravljali danes, na zadnji redni seji nadzornega sveta v tej sestavi, čeprav obravnava odstopne izjave ni bila na dnevnem redu seje. Veselinovič nekoliko presenečen Vse svoje odločitve od prvega dne nastopa mandata dalje sem sprejemal kot strokovnjak, skladno z veljavnimi predpisi in v dobro banke, zato me odločitev nadzornega sveta banke po svoje preseneča, je v sporočilu za javnost zapisal Veselinovič. Dodal je še, da glede na to, da je odstop ponudil sam, ne bo upravičen do odpravnine. Veselinovič je takrat, ko je podal odstopno izjavo, dejal, da bo, če nadzorniki sprejmejo njegov odstop, iz banke odšel brez odpravnine. Dodal je, da je odstopno izjavo, ki sicer ni bila nepreklicna odločitev je bila v rokah nadzorniki, ponudil zato, da bi zaščitil inštitucijo ob vseh pritiskih in razpravah, ki potekajo o njeni poslovni politiki in predvsem o njenih posameznih posojilih, kar je po njegovem mnenju narobe. Odhaja po dobrih treh mesecih Veselinovič je vodenje NLB-ja prevzel 1. februarja, že sam postopek njegovega imenovanja na čelo NLB-ja brez javnega razpisa pa je v politiki sprožil številne polemike, pa tudi Banka Slovenije je tedaj menila, da je bil postopek izbire začet prepozno in izpeljan neustrezno. Mislim, da je odločitev ustrezna. Nadzorni svet ga je imenoval, prav je, da ga isti nadzorni svet tudi razreši, je za Pop TV dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik iz stranke Zares, ki je najglasneje protestirala proti Veselinovičevemu imenovanju. Kdo bodo novi nadzorniki? Nadzorniki so danes obravnavali še četrtletne rezultate banke, ne pa tudi Kramarjeve nagrade, kar bi morala biti tema že na izredni seji. Redna skupščina banke bo 30. junija, na njej pa bodo potrjeni novi nadzorniki, ki bodo imenovali novo upravo. Imena novih nadzornikov so sicer še skrivnost, ve se le, da med petimi predstavniki države ne bo Metke Tekavčič. Kad in Sod sta predlagala prvega moža Kolektorja Stojana Petriča in Aleksandra Svetelška iz Tuša. Med kandidati so še direktor Taluma Danilo Toplek, član uprave Telekoma Filip Ogris Martič, profesor z mariborske fakultete Rasto Ovin in bančnik Gregor Dolenc, poroča TV Slovenija.",0
"Ljubljana - Včeraj objavljeni letni izkazi podjetij družine Janković ne razkrivajo nič pretresljivega, saj niso prodala praktično nobene večje naložbe, temu primerno pa se je poslabšala tudi njihova finančna slika. Če odmislimo posojila, ki jih je več kot 50 milijonov evrov in bi jih morala večino odplačati letos, niso z ustvarjenimi prihodki uspela pokriti niti stroškov obresti nanje. Medtem je prag insolventnosti prestopilo tudi prvo od podjetij Damijana in Jureta Jankovića - Electa Inženiring. Podjetje, ki se uradno ukvarja z investicijskim inženiringom, dejansko pa služi kot osrednji finančni holding sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je namreč minulo leto ponovno končalo v rdečih številkah. Kot solastnik številnih podjetij, tudi ljubljanske pivnice in pivovarne Kratochwill, je namreč ustvarilo tričetrt milijona evrov čiste izgube, ki pa je ni več mogoče pokriti v breme preteklih dobičkov in rezerv. Ker obenem presega polovico osnovnega kapitala, je Electa Inženiring po insolvenčnem zakonu dolgoročno plačilno nesposobna in bi moral Damijan Janković kot direktor že sprejeti ustrezne ukrepe za njeno finančno prestrukturiranje. Omenimo, da bo podjetju letos ponovno zapadlo več kot deset milijonov evrov finančnih obveznosti. Precej manj, vendar še vedno več kot tri milijone evrov dolgov bi morala letos poplačati Electa Naložbe, na kateri imata brata Janković za več kot 24 milijonov evrov nepremičnin in zemljišč. Plemeniti predvsem dana posojila (komu, ni razkrito), ki jih je bilo decembra 2011 za kar šest milijonov evrov, svoje prihodke pa ustvarja tudi na račun naložb. Vseeno je lanskoletni izkupiček le 553.336 evrov, s katerim je pokrila le dobre tri četrtine obresti na posojila. Iz finančnih škripcev ni izplavala niti družba KLM Naložbe, ki jo sicer vodi Damijan Janković, vendar je njen dvotretjinski lastnik Zoran Janković. Z dividendami, ki jih vsako leto dobi na račun lastništva slabih dveh odstotkov Mercatorja, namreč lani ponovno niso zadoščale za poplačilo obresti na 11-milijonsko posojilo pri Factor Banki, tako da so KLM Naložbe beležile okoli 54 tisočakov čiste izgube. Kot je znano, se je Janković decembra lani vsaj javno opredelil proti prodaji Mercatorja Agrokorju, vendar pa to ne spremeni dejstva, da bi morala njegova družba za delnico ""najboljšega soseda"" iztržiti najmanj 180 evrov, saj v nasprotnem primeru ne bi mogla vrniti niti posojil. tomaz.modic@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Zaposleni v domžalskem Heliosu, ki ga vodi predsednik uprave Uroš Slavinec, bodo v prihodnje lahko prejeli del bilančnega dobička družbe. Takšen je namreč predlog uprave, o katerem bodo delničarji glasovali na skupščini 4. julija. Če ga bodo potrdili, bo Helios ena izmed prvih družb, ki bo uvedla sicer prostovoljno udeležbo zaposlenih pri dobičku. Udeležbo delavcev pri dobičku je prejšnji teden napovedala tudi uprava Iskre Avtoelektrike pod vodstvom Aleša Nemca. Heliosovi lastniki bodo na skupščini odločali o uporabi 14,74 milijona evrov bilančnega dobička. Za dividendo v višini kar 12,04 evra bruto na delnico bodo namenili 3,35 milijona evrov. Pet članov uprave bo skupaj prejelo dobrih 200.000 evrov nagrade, sedemčlanski nadzorni svet pa slabih 70.000 evrov. Preostalih 11,12 milijona evrov bodo prenesli. Delničarji naj bi upravo tudi pooblastili, da pridobiva lastne delnice, ki jih bo namenila izplačilu udeležbe pri dobičku in ohranjanju vrednosti delnice. Nadzornikom Antonu Jurgetzu, Aleksandru Kokotu in Heleni Bešter pa bi na predlog uprave mandat podaljšali za novo štiriletno obdobje.",1
"Ljubljana - Upravni odbor Adrie Airways se bo popoldne sestal na seji, po kateri ni izključena menjava obeh izvršnih direktorjev družbe. Kot je danes za STA pojasnil predsednik upravnega odbora Maks Tajnikar, banke upnice še vedno niso odobrile premostitvenega kredita, zatika pa se pri največji upnici NLB, kar se zdi Tajnikarju nenavadno. Banke upnice naj bi sicer za podporo sanacije zahtevale menjavo glavnega izvršnega direktorja Tadeja Tufka, mediji pa so v teh dneh poročali, da naj bi tako Tufek kot drugi izvršni direktor Marjan Ravnikar s položaja odstopila sama. Vsekakor oba ostajata v Adrii, saj je Maks Tajnikar pojasnil, da so se že pogovarjali, kakšne obveznosti bi v tem primeru prevzela. ""Gre za delo na hčerinskih družbah, in kar je zelo pomembno - obstaja visoka potreba po ustrezni primopredaji poslov. V Adrii to ni tako enostavno, zahtevamo od njiju, da sodelujeta pri tem,"" je poudaril. Tajnikar meni, da ni smiselno, da bi Tufek odstopil sam, glede na to, kakšne so pogodbene obveznosti. ""Kadrovske menjave v vrhu bodo pri obeh dveh izvršnih direktorjih. Kdaj bodo, pa je odvisno od tega, kako bodo tekli pogovori z bodočimi kandidati,"" je dodal Tajnikar. Slednji s strani bank nima nobene zahteve, da bi moral izpeljati kadrovske menjave, to je po njegovih besedah stvar notranje odločitve. Na današnji seji točke o kadrovskih menjavah po zagotovilih Tajnikarja ni. ""Lahko pa jo uvrstimo, če bodo nekatere stvari do takrat dorečene. Lahko pa se to zgodi tudi čez vikend ali v ponedeljek,"" je še poudaril. Mnenje ministrstva za promet, ki preverja finančno poročilo Adrie, naj bi bilo znano danes ali v ponedeljek. ""Če Adria ostane brez licence za letenje, potem je na zemlji, gre v stečaj,"" je pojasnil Tajnikar. Trenutno dnevno potekajo razgovori z bankami. Največjo oviro pri zagotovitvi kratkoročnega posojila je NLB, kar je po Zajnikarjevih besedah nenavadno, glede na to, da je najbolj izpostavljena s svojimi krediti v Adrii. Ostale banke so pripravljene sodelovati. Razlogov za ravnanje NLB Tajnikar ne pozna. ""Moram priznati, da jih ne razumem. Mislim, da NLB pri tem dela zelo veliko škodo sebi in Adrii,"" meni in dodaja, da je lahko vsak sestanek korak naprej. A obenem opozoril, da gre pri zagotavljanju premostitvenega posojila zelo na tesno s časom. ""Gre tako rekoč za ure in dneve.""",0
"Prolink zahteva odškodnino Protikorupcijska komisija sumi na dve vrsti kaznivih dejanj v Palomi, kjer naj bi nakazali previsok predujem izvajalcu gradnje čistilne naprave. Kosova komisija se je pred tem sešla z izvajalcem, podjetjem Prolink, in ugotovila, da njihove poslovne listine niso verodostojne. Obenem pa Prolink Palomo obtožuje, da je enostransko odstopila od gradnje čistilne naprave v Ceršaku, zaradi česar ta ni zgrajena. Pri tem naj bi bilo Prolinku skladno s pogodbo nakazanih 25 odstotkov predujma, 750.606 evrov. Skoraj 500.000 evrov je že bilo vrnjenih Palomi, preostalo pa je še predmet pogajanj. V Prolinku so se strinali s komisijo, da očitane nepravilnosti pregledajo pristojni organi. Direktor podjetja Oskar Kocjan je zatrdil, da bo, če bo sum potrjen, takoj odstopil kot član izvršilnega odbora NSi in tudi kot član nadzornega sveta Kapitalske družbe. Komisija bo o ugotovitvah obvestila policijo in davčno upravo.",0
"Steklarska nova ni edinstveni primer neplačevanja prispevkov iz naslova osebnih dohodkov zaposlenih. Tudi v Industriji usnja Vrhnika je neplačanih prispevkov za okoli 1,5 milijona evrov. Delavkam IUV podjetje od februarja lani ni plačevalo prispevkov. Stečajna upraviteljica Industrije usnja Vrhnika Nataša Gibičar Toš je za 24ur.com potrdila, da ZPIZ-u IUV dolguje 1.077.646,97 evra, ZZZS-u pa 419.209,37 evra. Prispevkov podjetje ni plačevalo od februarja lani pa do stečaja, razlog pa so bile velike likvidnostne težave, zato sama ocenjuje, da bi morali insolventni postopki steči že takrat. Glede dolžine stečajnega postopka pa je zatrdila, da bo ta odvisen od unovčevanja stečajne mase in trajanja sodnih postopkov. Kot je znano, se je na razpis za nakup IUV z zavezujočo ponudbo edini prijavil le lastnik podjetja Solidarnost Jernej Štuhec, a včeraj je že napovedal, da odstopa od namere o nakupu kompostarne, kar pomeni, da bo njegova 11-milijonska ponudba nekoliko nižja. Za nakup podjetja naj bi najel posojilo od Evropske investicijske banke EIB in Razvojne banke sveta Evrope CEB, pri čemer računa na 60-odstotno poroštvo države.",0
"Hit namerava do leta 2019 skupaj s partnerji zgraditi nov turistični kompleks. Vrednost projekta naj bi bila od 700 milijonov do milijarde evrov, igralniški del pa naj bi zajemal manj kot tri odstotke površin. Kazino Perla v Novi Gorici Predsednik uprave Hita Drago Podobnik je dejal, da namerava Hit s partnerji do leta 2019 zgraditi nov turistični kompleks v vrednosti od 700 milijonov do milijarde evrov. Kompleks naj bi zgradili nekje ob slovensko-italijanski državni meji, trenutno je še vedno šest možnih lokacij. Raztezal naj bi se na površini 120 hektarov, od katerih bi jih 70 porabili za golf igrišče in apartmajsko naselje. Turistični kompleks naj bi tako ponujal raznovrstno zabavo, saj naj bi vseboval hotel, wellness center, igralnico, restavracije, večnamensko prireditveno dvorano, kongresni center, diskoteko, galerijo, nakupovalni center, multipleks kinodvoran, igrišče za golf z apartmajskim naseljem, vodni park in zabaviščni park. To bo atraktiven presežek v primerjavi z vsem, kar je v Evropi nastalo doslej v smislu velikosti, pestrosti ponudbe in kakovosti storitev, je poudaril Podobnik, ki je prepričan, da je kompleks zasnovan kot trajnostno naravnano zaokroženo turistično območje, zeleno in energetsko premišljeno. Multiplikativni učinki tega turističnega kompleksa bodo pozitivno vplivali na celotno slovensko turistično gospodarstvo, je še dejal prvi mož Hitove uprave. Načrt za turistični kompleks Foto Hit Današnje predstavitve se je udeležil tudi načrtovalec kompleksa Paul Steelman, ki je prepričan, da bo ponudba pritegnila veliko obiskovalcev. Zabavni program in tematski park naj bi temeljila na slovenski zgodovini, zato bo turistični kompleks zanimiv za obiskovalce iz širšega okolja in ne le bližnjih krajev, je prepričan Steelman. V Hitu pričakujejo, da bodo imeli v novem turističnem kompleksu povprečno po 2600 obiskovalcev na dan, saj naj bi igralniški kompleks letno obiskalo okoli dva milijona obiskovalcev, vodni in zabaviščni park pa milijon obiskovalcev. V novem turističnem kompleksu naj bi zaposlili okoli 1500 ljudi, dodatnih 400 pa bo zaposlenih posredno v spremljevalnih dejavnostih.",1
"Upravna enota. Mobitelu gradbenega dovoljenja ni izdala. Inšpektor zavajal. Mobitelova bazna postaja s šestimi antenami na hotelu Kras ni le na črno vklopljena (to smo razkrili prejšnji teden, tudi na Mobitelu so omenjeno priznali, rekoč, da je tako le testno), pač pa tudi na črno postavljena. Na Upravni enoti (UE) Postojna so nam dejali, da gradbenega in uporabnega dovoljenja za postajo niso izdali – niti samostojno niti v sklopu gradnje hotela, kjer je sicer predviden prostor za bazno postajo. Mobitel se namreč sklicuje prav na gradbeno dovoljenje za postajo, ki da ga je pridobil investitor hotela v sklopu gradbenega dovoljenja za celoten objekt. Toda tudi Edo Progar, direktor družbe Epic, ki je bila investitor objekta, nam je potrdil, da si mora vsa dovoljenja za postajo priskrbeti Mobitel. Tehnični pregled Na UE so nam še pojasnili, da bazna postaja sploh ni bila predmet tehničnega pregleda. V uporabnem dovoljenju za hotel pa je obdelana kot prostor za naprave s priključki in konstrukcijo, antene in njihova moč pa niso predmet dovoljenja. Inšpektor v molk Z gradbene inšpekcije so nam pred kratkim sporočili, da ima objekt vključno z bazno postajo uporabno dovoljenje in da zato nimajo razlogov za ukrepanje. Opozorili smo jih, da podatki UE govorijo drugače, a na to še niso odgovorili. Občina za stanovalce? Da ima postaja gradbeno dovoljenje, je zatrjevala tudi predstavnica Občine Postojna, ki na pobudo Mobitela spreminja prostorski načrt centra, zato da bi bila omogočena vključitev bazne postaje. Oster ne proti spremembi so že izrazili stanovalci, ki živijo tik ob postaji. Poudarili so, da so bili sevanju postaje na starem hotelu izpostavljeni že deset let, kar je več kot dovolj. Več ljudi je namreč umrlo za rakom. Razočarani so tudi nad ravnanjem občine, ki bi po njihovih besedah morala predvsem varovati interes občanov, ne pa zasebnega kapitala.",0
"Po številnih gradbenih podjetjih je tudi vodstvo mariborskega MTB na sodišče vložilo predlog za stečaj. Kot vzrok za stečaj je direktor navedel upad naročil, kreditni krč in druge posledice finančno-gospodarske krize. Podjetje MTB je že aprila lani na sodišče vložilo predlog za prisilno poravnavo. Direktor mariborskega gradbenega podjetja MTB Viktor Lednik je na mariborsko sodišče vložil zahtevo za začetek stečajnega postopka. V MTB je zaposlenih okoli 120 delavcev. Lednik je v sporočilu za medije pojasnil, da podjetje MTB ni zmoglo nadaljevati začrtane poti poslovanja, predvsem zaradi upada investicij za znane naročnike, neaktivirane nadaljnje lastne gradnje zaradi bančnega krča in splošnih posledic finančno-gospodarske krize, ki so v zadnjih letih prizadele Slovenijo. Žal nam v letošnjem februarju ni uspelo zagotoviti plač za zaposlene, kar je pogoj za normalno delovanje podjetja, zato smo se odločili, da sodišču predlagamo stečaj, je še zapisal direktor gradbenega podjetja, ki je sicer v večinski lasti Blaža Mlinariča. Da bo zoper podjetje uveden stečaj, je bilo jasno že pretekli teden, ko je Lednik delavce obvestil, da pogovori z bankami niso bili uspešni. Kot je že takrat povedala sindikalna predstavnica Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, so delavci sicer razočarani, po drugi strani pa čutijo olajšanje, saj bodo tako čim prej prišli do denarja na zavodu za zaposlovanje in iz jamstvenega sklada. Ob tem je dodala, da bo sindikat poskušal vsaj minimalno pomagati, v kolikor bo lahko, saj se na sindikat gradbeništva po pomoč obračajo številni delavci, ki so ostali brez zaposlitve po vsej državi. Zlasti bodo delavcem v oporo pri izpolnjevanju obrazcev, napotili pa jih bodo tudi na humanitarne organizacije. Delavci MTB, podjetja, ki je bilo lani v prisilni poravnavi, tako niso dočakali januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo. Stavkajoči delavci so sicer že ob začetku stavke napovedali, da od vodstva pričakujejo, da bo predlagalo stečaj, če podjetje do ponedeljka ne bo nakazalo zahtevanih izplačil. S stečajem je dokončno propadel še eden od mariborskih gradbincev. Že konec januarja je bil stečaj uveden v družbi Stavbar Gradnje, kjer je delo izgubilo okoli 130 ljudi, konec februarja pa je enaka usoda doletela tudi CPM s 670 zaposlenimi. Da slika v mariborskem gospodarstvu ni rožnata niti v drugih panogah, pa je dokazal še začetek stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor, od koder se bo moralo na zavod za zaposlovanje prijaviti še okoli 140 ljudi.",0
"Ljubljana - Letos naj bi se prihodki od prodaje v farmacevtski industriji povečali med štirimi in petimi odstotki, na 840 milijard dolarjev (približno 605 milijard evrov). Raziskava družbe IMS Health napoveduje še večjo rast prihodnje leto, ko naj bi ta poskočila tudi do sedmih odstotkov, kar bi pomenilo skupne prihodke od prodaje pri 880 milijardah dolarjev. Glavni gonilni sili svetovnega povpraševanja po zdravilih sta tudi največji državi po številu prebivalstva na svetu. V Indiji in na Kitajskem naj bi se namreč povpraševanje po zdravilih letos povečalo za 17 odstotkov. Hitro rastoča gospodarstva pa bodo v prihodnjih letih pomenila kar 48 odstotkov rasti celotne industrije. Nekoliko manjša rast prodaje zdravil bo prisotna na največjih svetovnih trgih, torej v ZDA, na Japonskem in v Evropi. Rast prihodkov farmacevtskih družb v ZDA se namreč počasi umirja. Na ameriškem trgu, kjer farmacevti ustvarijo skoraj polovico vsega svetovnega zaslužka, naj bi se rast prihodkov industrije letos povečala rekordno počasi, za tri do štiri odstotke. Še slabše pa kaže največjim evropskim trgom, kot so Nemčija, Francija, Italija, Velika Britanija in Španija, kjer se bodo prihodki farmacevtskih družb povečali med enim in tremi odstotki. jan.bratanic@dnevnik.si",1
"To predstavlja večino Darsovih prihodkov Družba za avtoceste je v letu 2009 ustvarila 266,7 milijona evrov prihodkov, največ na račun cestnin - 235 milijonov evrov. Odhodki Darsa so lani znašali 254,8 milijona evrov, pri čemer je koncesijska dajatev ocenjena na 166,5 milijona evrov. Realiziran čisti poslovni izid obračunskega obdobja je ocenjen na 9,4 milijona evrov, je uprava v sredo pojasnila nadzornemu svetu. Letos načrtujejo 7,7 milijona evrov dobička Dars bo letos skladno z načrti ustvaril 7,7 milijona evrov dobička. Prihodki so načrtovani v višini 271,9 milijona evrov prihodkov, pri čemer bodo tudi letos večino, 243 milijonov evrov, predstavljali prihodki od cestnin. Dars za letos načrtuje za 262,2 milijona evrov odhodkov, pri čemer je koncesijska dajatev predvidena v višini 173,6 milijona evrov. Nadzorniki Darsa so se v sredo seznanili tudi s poročilom o realizaciji letnega načrta razvoja in obnavljanja avtocest za lani. Nadzorni svet Darsa se je med drugim seznanil še s poročilom o poteku aktivnosti vladnega akcijskega načrta za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku in z informacijo v zvezi s ponarejenimi vinjetami.",1
"Nova lokacija. Uporabniki ob glavni cesti čakajo na hrano pred zaklenjenimi vrati. Vhod, neprimeren za invalide, naj bi uredili. ""Uporabniki vsak dan od 10. ure na ulici na hrano čakamo pred zaprtimi vrati javne kuhinje. Jedilnice ne odprejo pred 10.50,"" se je na nas obrnila uporabnica mariborske javne kuhinje, ki jo upravlja podjetje Dom pod Gorco. Invalidu hrana na ulico Kot smo že poročali, se je pred nekaj dnevi javna kuhinja odprla na novi lokaciji, in sicer v prostorih bivše Pande na Dvořakovi ulici 14, ki so v lasti Mestne občine Maribor. Uporabnica, katere ime hranimo v uredništvu, je še povedala, da nimajo urejenega niti dostopa za invalide: ""Gospod, ki pride po hrano z invalidskim vozičkom, ne more v jedilnico, zato mu morajo hrano prinesti pred jedilnico na ulico."" ""Vsakega kaj zmoti"" Matjan Cojhter, direktor Doma pod Gorco, pa je zatrdil, da uporabniki nove prostore hvalijo, pravijo, da so boljši kot prejšnji ter da je jedilnica svetlejša in prijaznejša. ""Vsakega kaj zmoti. Nismo vedeli, da invalidi ne morejo v notranjost. Zadevo bomo pregledali in jo uredili,"" je dodal. Hrane za zdaj dovolj V omenjeni kuhinji na dan pripravijo obroke za okoli 600 ljudi. Za tiste, ki imajo od Centra za socialno delo Maribor odločbe za brezplačen obrok, hrane še ni zmanjkalo.",0
"Poslovni komplet telefonija in internet je odlična rešitev za mala podjetja vse storitve pri enem ponudniku, ki poskrbi tudi za vzdrževanje. Poznate in uporabljate Poslovni paket telefonija in internet Telekoma Slovenije, ki je oblikovan posebej za manjša pojdetja? Sedaj se lahko odločite za Poslovni komplet telefonija in internet, ki prvega nadgrajuje z mobilno telefonijo in brezplačnimi klici znotraj podjetja med mobilnimi in fiksnimi številkami ter cenejšimi klici v mobilno omrežje Mobitel. Poslovni komplet telefonija in internet združuje bogato komunikacijsko ponudbo na enem mestu. Združuje mobilno telefonijo, IP-telefonijo, internet in dodatne napredne komunikacijske storitve pri enem ponudniku Telekomu Slovenije. Prehod s paketa na komplet je zelo enostaven, s cenovnega in praktičnega vidika pa zelo priporočljiv. Komplet je namenjen zlasti manjšim podjetjem SoHo Small Office/Home Office z do 24 fiksnimi priključki in neomejenim številom mobilnih naročniških razmerij. Uporabniku zagotavlja hiter dostop do interneta, IT-podporo, napredne pisarniške storitve in druge osnovne funkcije, ki jih mala podjetja najpogosteje uporabljajo. V komplet je vključen tudi modem oziroma multifunkcijska naprava FritzBox, s katero uporabnik nima nobenih dodatnih stroškov, saj vzdrževanje in nadgradnje prevzame Telekom Slovenije. Naprava ponuja dodatne funkcionalnosti za brezžično povezovanje računalnikov WLAN in telefonov DECT, uporabo ali priklop obstoječih klasičnih telefonskih naprav, prejemanje in pošiljanje faks sporočil preko računalnikov, uporabo osrednjega tiskalnika, priklop zunanjih trdih diskov ter mnoge druge uporabne storitve. Zraven sodi še možnost ugodnega nakupa mobilnih in fiksnih telefonskih aparatov ter prenosnih in tabličnih računalnikov. Skratka, poslovni uporabniki se lahko odločite za vrhunsko storitev Telekoma Slovenije, ki vam bo prihranila čas in vas rešila vseh skrbi, kako vzpostaviti interno računalniško, informacijsko in telekomunikacijsko omrežje ter kako zagotoviti brezhibno delovanje. Vse na enem mestu in pri enem ponudniku za sprejemljivo ceno in z možnostjo prilagajanja.",1
"Če smo optimisti, lahko upamo, da bodo trendi letos dosegli dno, ocenjuje profesor in komentator Tadej Kotnik ""Kriza v območju evra se še zdaleč ni končala in jo bomo prebavljali še leta,"" je v pogovoru za Žurnal24 povedal Tadej Kotnik, univerzitetni profesor na fakulteti za elektrotehniko in komentator časnika Finance. Pričakuje, da bo skoraj zagotovo sledila vsaj še eno zategovanje pasu pri javnih uslužbencih. ""Da bi letošnje leto končali z boljšim povprečnim standardom kot lani, ni realno pričakovati,"" meni Kotnik. ""Če smo optimisti, lahko še vedno upamo, da bodo trendi dosegli dno, bo pa to v veliki meri odvisno od razmer v širšem okolju,"" dodaja. ""Sindikati vzbujajo vtis obstrukcije"" Meni, da gre marsikateri od ukrepov vlade v pravo smer, a je bil pogosto sprejeman na način, ki je ustvarjal nesoglasje. Zaveda se , da je zategovanje pasu nujno, vendar se ga je vlada ponekod lotila z ""demoniziranjem javnih uslužbencev."" Tudi sindikati so se izkazali za izjemno trmaste. ""Na nek način razumeš tudi njihove pomisleke, po drugi strani pa s tem, ko zahtevajo referendume za vse zakone po vrsti, ki jih skuša sprejeti vlada, vzbujajo vse močnejši vtis obstrukcije, se pravi, za vsako ceno motiti in ovirati."" ""Zahod nam ne verjame več"" Težave še vedno vidi pri odprodaji državnega premoženja, kjer dajemo signale, da bi kaj prodali, a si premislimo, ko nekdo pokaže interes za nakup. ""To smo ponovili že tolikokrat, da nam nihče na Zahodu ne verjame več,"" pravi. Populistično gledano sta največji pacientki med slovenskimi bankami NLB in NKBM, gledano po številkah pa sta v najslabšem stanju Abanka in Probanka, ocenjuje Kotnik. Zakaj? ""Splošno povedano zaradi višine popolnoma neracionalnih kreditov, ki sta jih podeljevali na vse konce ljudem, ki bi bili tako ali drugače 'prijateljski',"" dodaja. Pričakuje upad cen nepremičnin V krizah, v kakršni smo, povprečne cene nepremičnin praviloma upadejo bolj znatno, kot so doslej pri nas, pravi Kotnik, ki ocenjuje, da bo do upada cen še prišlo. ""Izkušnje kažejo, da je padanje cen nepremičnin kot snežna kepa na klancu - ko se enkrat začne valiti, se težko ustavi, dokler ne pride do dna,"" še dodaja.",0
"Lažni tvit po vdoru v račun ameriške tiskovne agencije AP je v ZDA sprožil pravo paniko. Na novico, da naj bi eksplozija poškodovala Baracka Obamo, so se najsiloviteje odzvali finančni trgi. Če ste se kdaj spraševali, kako odzivni so finančni trgi, je morda tole pravi odgovor. Le nekaj trenutkov po lažnem tvitu ameriške tiskovne agencije AP, da je v Beli hiši prišlo do eksplozije, v kateri je bil ranjen ameriški predsednik Barack Obama, so tečaji na Wall Streetu močno padli. Indeks Dow Jones je v trenutku izgubil kar 128 točk, na srečo si je po zanikanju novice spet hitro opomogel Saj ne da na Wall Streetu več čas visijo na Twitterju. Kot poroča Business Insider, je bila kriva elektronska pošta s kopijo sporočila, ki se je nato med borznimi posredniki razširila kot požar. Agencija AP se je medtem odzvala, povedali so, da so se njihovega računa lotili hekerji, ki naj bi neprestano prežali na gesla AP-jevih novinarjev in urednikov. Odziv na novico, ki je trajala pravzaprav le nekaj sekund, je še enkrat dokazal moč družbenih omrežij. Zaradi številnih odzivov se je odzvala celo Bela hiša. Tiskovni predstavnik Jay Carney je zapisal Hvala vsem za skrb, a predsednik je dobro. Pravkar sem govoril z njim. Hekerji si za sejanje strahu ne bi mogli izbrati boljšega časa, ZDA so po napadih v cilju bostonskega maratona še vedno na trnih, čeprav sta krivca znana, pa mnogo Američanov priznava, da pričakujejo, da se bo zgodilo še kaj groznega .",0
"Včasih kdo ostane, ker je sposoben. A to je ogrožena vrsta v zadnjih izdihljajih. Tjaša Pureber (Foto: Nik Rovan) Ob menjavah vlade se skrbno preštevajo glave, ki so se zakotalile pod mizo. Glave, ki so bile vdane prejšnji vladi, glave, za katere se to le domneva, glave, ki so bile preveč pokončne in se niso hotele skloniti (teh je bolj malo), ter glave, ki so se ob napačnem času preprosto znašle na napačni funkciji. Ki si jo je zaželel nekdo, ki bo bolj vdan vladi. Obstajajo tudi dvoživke posebne vrste, ki znajo plavati v kalni vodi vseh vlad. Nihče jim ne zaupa, a če se bolj kot svojemu delu posvečajo lobiranju, jim včasih uspe preživeti. Sem in tja kdo ostane na funkciji, ker je za svoje delovno mesto sposoben. A to je ogrožena vrsta v zadnjih izdihljajih. Giljotina. Števci menjav se ustavijo takoj, ko se prevzame oblast. Kadrovski cunami postane drugorazredna tema. Še posebno ker se začenja nov cikel. Skupaj z medsebojnim obtoževanjem, katera vlada je odsekala več glav. Ko se prešteva, kdo je bolj naš oziroma njihov, se sklicuje na to, da prejšnje glave niso delale dobro in da bodo naše bolje. Postavljajo se domnevno objektivna merila, ki se sproti kršijo. Seveda vsi razumemo, da nove vlade porežejo najvišje funkcionarje. Nerazumljivo pa je, da se po strankarski liniji odstavljajo in nastavljajo tudi uradniki in (domnevni) strokovnjaki. Dokler bo vladal lov na čarovnice, kjer je kontinuirano kakovostno delo uradnikov sprejemljiva postranska škoda političnega kupčkanja s funkcijami, bo vsako upanje na učinkovito in kakovostno javno upravo nesmiselno. V okolju, kjer se ljudje za svoje službe bojijo, nihče ne dela dobro. In to ne velja le za tiste glave, ki padajo pod giljotino te ali one vlade. Velja za vse. Komentar se navezuje na članek Zatišje pred novim cunamijem.",0
"Stroški dela v Sloveniji so bili v zadnjem četrtletju 2009 za 2,8 odstotka nižji kot v zadnjem četrtletju 2008. To je predvsem posledica več opravljenih ur na zaposlenega in ukinitev davka na izplačane plače. Najbolj so se znižali stroški dela v dejavnosti kmetijstvo inlov, gozdrastvo in ribištvo za 11,3 odstotka. Po začasnih podatkih Statističnega urada RS Surs so bili stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v Sloveniji v zadnjem četrtletju 2009 glede na enako obdobje v letu 2008 nižji za 2,8 odstotka. K temu sta prispevala predvsem ukinitev davka na izplačane plače 1. januarja 2009 in večje število opravljenih delovnih ur na zaposleno osebo v zadnjem četrtletju 2009 glede na primerljivo obdobje v letu 2008, so sporočili s Sursa. Stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro so bili v omenjenem obdobju skoraj v vseh dejavnostih nižji kot v istem obdobju leta 2008, zlasti v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo za 11,3 odstotka in v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za 10,9 odstotka, so še zapisali na Sursu.",1
"Skupščina Krke Krka bo letos izplačala dividende v znesku 1,61 evra bruto, za kar bo namenila 53,1 milijona evrov. Farmacevt je lansko leto končal s 178 milijoni evrov dobička. Bilančni dobiček novomeške farmacevtske družbe za leto 2012 je znašal 177,9 milijona evrov, po izplačilu dividend pa bo Krki ostalo 124,8 milijona evrov, ki jih bo prerazporedila v druge rezerve iz dobička in prenesla v naslednje leto. Hrvaškima bankama Splitska banka in Hypo-Alpe-Adria, ki imata skupaj v lasti 5,5 odstotka delnic Krke, tako na skupščini ni uspelo s predlogom, naj Krka delničarjem izplača dividende v znesku 2,50 evra bruto. To bi bilo okrogel evro več kot lani. Prav tako niso bili sprejeti predlogi preostalih sklepov obeh bank, so sporočili iz Krke. Colarič je na skupščini napovedal, da bo v novi strategiji družbe za obdobje 2014-2018 predviden višji delež izplačila dividend, znašal pa naj bi več kot eno tretjino dobička predhodnega obdobja. Večja bo tudi zadolženost. V Krki letos namreč načrtujejo vlaganja v vrednosti 182 milijonov evrov. Sicer pa skupina Krka zaposluje 9.839 ljudi, ki so v letošnjem prvem polletju prodali za 597,1 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je šest odstotkov več kot v istem obdobju lani. Od tega prodaja na trgih zunaj Slovenije predstavlja 93 odstotkov prihodkov, najpomembnejša regija pa je vzhodna Evropa.",1
"Kot da atentati, finančna kriza in eksplozivna dvigala v najvišji stavbi na svetu za Dubaj še niso dovolj, se je v četrtek pojavila nova kriza – dramatično puščanje vode iz ogromnega akvarija. Obiskovalci ogromnega nakupovalnega središča so se v trenutku, ko se je pojavila razpoka na enem izmed stekel akvarija, skozi katero je začela puščati voda, dobesedno razkadili. Akvarij, v katerem je kar 2,5 milijona ton vode in je domovanje več kot 33 tisoč rib, je ena izmed številnih atrakcij trgovskega središča Dubai Mall, ki velja za največjega na Bližnjem vzhodu. Predsednik Emaarja, idejni vodja trgovskega središča, je tudi po tem, ko je bil objekt že zalit z vodo in evakuiran, še vedno vztrajal, da ne gre za nikakršno puščanje, temveč naj bi prišlo do tehnične napake pri mehanizmu, ki je zaslužen za brezhibno delovanje akvarija. Njegove besede so zbledele takoj zatem, ko so tamkajšnji mediji objavili sliko, ki jo je posnel eden izmed obiskovalcev, prikazuje pa počeno steklo akvarija, skozi katerega dobesedno lije voda. Center odprt še isti dan Policija je dejala, da je šlo za majhno razpoko, skozi katero je pronicala voda. No, ta “majhna“ razpoka je bila kriva, da je voda ustvarila pravi mali tok po stavbi, ki se je končal v kleti stavbe, kjer je parkirišče. Kmalu po evakuaciji je trem delavcem in šestim potapljačem uspelo zajeziti puščanje. Množica rib, med katerimi je kar 400 morskih psov, zaradi pomanjkanja vode ni bila poškodovana. Nakupovalni center je bil očiščen in odprt za javnost še isti večer. Poceni ribji zrezki Velika tragedija je bila za nekatere tudi razlog za smeh, saj so se po medmrežju v trenutku razširile šale o poceni ribjih zrezkih, na voljo pa naj bi bili celo slastni morski psi.",0
"V dveh grobiščih pri Škofji Loki so arheologi odkrili posmrtne ostanke enajstih žrtev pobojev. Med žrtvami so bile najmanj tri ženske. Škofjeloška komisija za evidentiranje in urejanje prikritih grobišč povojnih pobojev je danes končala izkopavanja dveh grobišč v Žolščah v bližini Puštala pri Škofji Loki, kjer so arheologi odkrili posmrtne ostanke enajstih žrtev pobojev. Med najdenimi okostji naj bi jih šest pripadalo domačinom, medtem ko o preostalih petih žrtvah za zdaj še ni veliko znanega, je ob koncu izkopavanj pojasnil predsednik posebne komisije za evidentiranje in urejanje prikritih grobišč Jože Kranjc. Po ugotovitvah arheologov, ki jih je vodil Draško Josipovič, so bile med enajstimi najdenimi žrtvami najmanj tri ženske . Poleg posmrtnih ostankov, med katerimi so jih šest našli v eni grobni jami, pet pa v sosednji, so našli tudi različne predmete, od uhanov in glavničkov do praznih tulcev od nabojev. Ostanke žrtev povojnih pobojev bodo v torek odpeljali bodisi sorodnikom žrtev, ki jih bodo pokopali v družinskih grobovih bodisi na pokopališču v Lipici, kjer naj bi še do konca tega leta uredili skupinsko kostnico. V njej bodo mesto našli tudi neidentificirani ostanki žrtev pobojev, ki so jih arheologi odkrili v drugih grobiščih v Škofji Loki. V četrtek naj bi na Gorenjskem s sondiranjem povojnih grobišč začela tudi vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Kot je pojasnil predsednik komisije Jože Dežman, bodo preiskali domnevna grobišča na območju Lancovega in na območju Hrušice.",0
"Ljubljana - Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) je v četrtek obiskala gospodarska delegacija iz največjega mesta jugozahodne Kitajske Chongqinga. Delegacija predstavnikov China Development Bank in podjetja Chongqing Transportation Tourism Investment Group se je zanimala za možnosti investiranja v Sloveniji. Kot so danes sporočili iz Japtija, sta predstavnike delegacije sprejela direktor Japtija Igor Plestenjak in vodja oddelka za internacionalizacijo, tuje neposredne investicije in predstavništva slovenskega gospodarstva v tujini Zoran Stamatovski, srečanja pa se je udeležil tudi predstavnik kitajskega veleposlaništva v Ljubljani. Plestenjak in Stamatovski sta Kitajcem orisala slovensko poslovno okolje ter slovensko politiko spodbujanja investicij ter predstavila možnosti vlaganja v zanimive projekte na področju infrastrukture, turizma ter logistike. Predstavniki kitajske delegacije so tudi sami predstavili svoje želje in ambicije za sodelovanje. Član kitajske delegacije je bil tudi podpredsednik ene največjih kitajskih bank China Development Bank Hao Yao Hui, ki je poudaril velike možnosti sodelovanja. Banka ima tudi svojega predstavnika v Ljubljani, s katerim so se na Japtiju dogovorili za nove sestanke in konkretno predstavitev projektov za možnost investiranja. Interes za vlaganje so izrazili tudi predstavniki podjetja Chongqing Transportation Tourism Investment Group, ki se ukvarja z gradbeništvom, projektnimi investicijami, financiranjem in upravljanjem projektov, predvsem na področju transporta in turizma. Podjetje trenutno gradi 5000 kilometrov avtocest in izvaja enega največjih turističnih projektov nasploh v zgodovini Kitajske v okolici tega mesta, sicer pa je tudi lastnik desetih hotelov s petimi zvezdicami, opremlja luksuzne ladje itd. Kapital podjetja znaša štiri milijarde evrov.",1
"Na sestanku, ki so ga sklicali združeni podizvajalci pri projektu Celovški dvori, ni bilo ne predstavnikov NLB ne Vegrada. Po trditvah podizvajalcev imajo dokaze, da je NLB vedela, da je 30 odstotkov stanovanj namenjenih za kompenzacijo. Celovške dvore bi podizvajalci lahko zaključili v dveh mesecih, če bi se z NLB in Vegradom dogovorili za plačilo. Mirko Požar Sestanka v Ljubljani so se udeležili predstavniki Združenja podizvajalcev zaključnih del v gradbeništvu in predstavnik Mestne občine Ljubljana. V NLB se sestanka menda niso želeli udeležiti, ker vztrajajo, da je banka v projektu izgradnje stanovanjskega kompleksa Celovški dvori udeležena le kot sofinancer investitorja in je svoj del pogodbenih obveznosti že v celoti izvršila. Zaradi odsotnosti NLB se sestanka niso udeležili tudi predstavniki Vegrada. Sodelovanje z NLB je ključno Podizvajalci vztrajajo, da je sodelovanje NLB ključno za rešitev njihovih težav. Banka je vključena na temo izbrisnih pobotnic, kajti ta tema je znana od samega začetka poslovnega procesa na Celovških dvorih. Zdaj je potrebno, da banka le zavzame določeno stališče, je poudaril predsednik združenja podizvajalcev Mirko Požar. Če oni ne morejo priti sem, bomo predlagali, da gremo mi k njim. Upam, da nas bodo sprejeli. Medtem na banki pravijo, da so le soinvestitorji in da so svoje obveznosti glede projekta že v celoti izpolnili. V banki še pravijo, da je naloga Vegrada in podizvajalcev, da se dogovorijo glede plačila. Podizvajalci pa pravijo, da bi se banka morala vključiti v pogovore, ker ima na stanovanja zapisano hipoteko. Tako tudi na stanovanja, ki so jih podizvajalci že dobili za kompenzacijo takih naj bi bilo okoli deset. Na teh stanovanjih ima NLB še vedno hipoteko, ki je ne želi umakniti. Vegrad pa naj bi za kompenzacijo že v začetku projekta namenil okoli 30 odstotkov stanovanj. Podizvajalci Situacija je vsak dan težja Podizvajalci menijo, da je sodelovanje NLB ključno, medtem ko na banki pravijo, da so le soinvestitorji in da so svoje obveznosti glede projekta že v celoti izpolnili. V banki še pravijo, da je naloga Vegrada in podizvajalcev, da se dogovorijo glede plačila. Na fotografiji so Celovški dvori. Podizvajalci so del plačila pri projektu Celovški dvori prejeli v obliki stanovanj, za katere pa ima izbrisne pobotnice NLB. Podizvajalci so odločeni, da Vegradu, ki jim zaradi likvidnostnih težav še ni plačal opravljenega dela, ne predajo dokumentacije za uporabno dovoljenje, dokler se strani ne dogovorita za ustrezno plačilo. V dogovarjanje se je vključil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, saj je občina skupaj s svojim in republiškim stanovanjskim skladom kupila 419 od skupno 833 stanovanj v Celovških dvorih, Vegrad pa z zaključkom izgradnje zamuja. Po Požarjevih besedah podizvajalci delajo vse, kar je v njihovi moči. Če njihovo prizadevanje za sestanek ne bo uspešno, bodo obvestili lastnike, torej tudi vlado, ki ima v lasti NLB, in nadzorne svete vseh vpletenih, ki ne želijo sodelovati, so napovedali. Po Požarjevih besedah imajo dokaze, da je banka že v začetku gradnje Celovških dvorov vedela, da je 30 odstotkov stanovanj namenjenih za kompenzacijo, kar naj bi bilo zapisano tudi v pogodbi med NLB in Vegradom. Poleg tega bi se podizvajalci z Vegradom radi dogovorili za plačilo preostalih neplačanih obveznosti, ki jih je za okoli deset milijonov evrov. Ker Vegrad nima denarja, bi bili pripravljeni v zameno sprejeti tudi plačilo s stanovanji, kar pa Vegrad brez banke zopet ne more. Vegrad namreč nima niti denarja, da bi podizvajalcem v Celovških dvorih plačal za opravljeno delo. Nekateri zaradi neplačila ne morejo zaključiti del. Zato so se podizvajalci dogovorili, da Vegradu, dokler ne prejmejo plačila, ne bodo izročili gradbene dokumentacije, ki je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Dokumentacija pa je pogoj, da Vegrad lahko stanovanja preda kupcem in Stanovanjskemu skladu občine, ki je od Vegrada kupila 419 stanovanj, ki jih bo neprofitno oddajala in bi jih morala prejeti že konec preteklega leta. Predvsem pa javnost opozarjamo, da se projekt zapleta, ne razpleta. Situacija je vsak dan vse težja, je opozoril Požar. Rešitve na temo izbrisnih pobotnic brez banke ni, so danes vztrajali podizvajalci. Kajti izbrisne pobotnice ima banka in ne Vegrad, je dejal. Ostali, ki jih posedujejo, pa se strinjajo, da se deponirajo. Vabilo za pogovore bodo banki poslali še v tem tednu ali pa v ponedeljek vsekakor čim prej, napovedujejo. Ob tem priznavajo, da je Vegrad bolj pripravljen na sodelovanje, saj je pripravljen na pogovore in je pristal tudi na priznavanje terjatev. Po besedah predstavnika občine Aleša Tomažina iz občinskega javnega stanovanjskega sklada si vsi vpleteni želijo, da bi se projekt čim prej zaključil v dobro vseh, da bi vsi dobili lastninsko pravico na posameznih kupljenih delih. S tem namenom je občina tudi pripravljena deponirati izbrisna dovoljenja, je pojasnil. Podizvajalci so poudarili še, da so se sami zaradi težav pri projektu Celovških dvorov znašli v hudih težavah, saj je večini podizvajalcev projekt Celovških dvorov pomenil vsaj polletni promet, pri tem pa je bilo le v enem primeru plačano več kot 30 odstotkov izvedenih del. Gre za 30 odstotkov prodajne vrednosti z davkom na dodano vrednost, je opozoril Požar. Mi se prebijamo na robu insolventnosti iz meseca v mesec in živimo na račun malih kupcev in tujine oziroma kakor se kdo znajde. Projekt pod drobnogledom Evropske komisije Evropska komisija je od države zaradi nakupa teh 419 stanovanj tudi zahtevala določena pojasnila, da bi preverila sume, da je šlo pri tem nakupu za nedovoljeno državno pomoč podjetjem. Vegrad ima od začetka leta blokirano večino svojih transakcijskih računov, trenutno pa poteka program prestrukturiranja, ki so ga potrdili največji lastnici Vegrada PDP in Vegrad naložbe ter NLB in Hypo banka.",0
"Francosko prestolnico je s traktorji zavzelo okoli 10.000 jeznih kmetov, ki od vlade protestno zahtevajo, naj prepreči padec cen pšenice in posledično upadanje njihovega prihodka. V Pariz so se danes s kakimi 1000 traktorji pripeljali jezni francoski kmetje, ki protestirajo zaradi padanja cen žitaric in izražajo zaskrbljenost nad usodo panoge. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so predsednika države Nicolasa Sarkozyja pozvali, naj ne razproda francoskega kmetijstva. V Franciji, ki je glavna pridelovalka žitaric v Evropi, v kmetijskem sektorju dela več kot 1,1 milijona ljudi. Okoli 10.000 zbranih kmetov opozarja, da so se znašli v izredno težkih razmerah, saj so se jim prihodki od prodaje žitaric lani v povprečju znižali za 51 odstotkov. Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo podatek, da tona ječmena stane 90 evrov, kar je precej manj od stroškov pridelave. Kmetje zato zahtevajo izredne ukrepe pomoči in opozarjajo, da bo francosko kmetijstvo sicer zaostalo za nemškim in belgijskim, kjer so po njihovih trditvah sprejeli ustrezne ukrepe za povečanje konkurenčnosti. Francoski minister za kmetijstvo Bruno Le Maire se strinja, da so kmetje v izjemno težki situaciji in opozarja, da bi v primeru neukrepanja lahko propadlo več tisoč kmetij, zato je k ukrepanju pozval Evropsko komisijo.",0
"V primerjavi z enakim obdobjem lani je dobiček za 14 odstotkov večji Ameriški proizvajalec pijač in prigrizkov PepsiCo je v letošnjem drugem četrtletju ustvaril 1,9 milijarde dolarjev (1,3 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dober rezultat je zlasti posledica vse večjega povpraševanja na hitro rastočih trgih, pa tudi nekaterih davčnih olajšav. Dober dolar po delnici Dobiček na delnico podjetja je znašal 1,17 dolarja (v enakem obdobju lani 98 centov), kar se ujema z napovedmi analitikov. Ti so namreč ocenjevali, da bo dobiček na delnico v drugem trimesečju pri 1,21 dolarja. Prihodki družbe so se med aprilom in koncem junija v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 14 odstotkov in so znašali 16,8 milijarde dolarjev.",1
"Nemške oblasti so uvedle preiskavo proti Lidlu, ker naj bi med službenim časom zalezovali zaposlene. Inšpektorji v slovenskem Lidlu so ugotovili le manjše kršitve. Nemške oblasti so uvedle preiskavo proti trgovskemu podjetju Lidl, ker naj bi med službenim časom zalezovali zaposlene. Na inšpektoratu za delo so nam povedali, da so v letu 2007 in do februarja2008 opravili devet inšpekcijskih pregledov v slovenskem Lidlu in njegovih poslovalnicah. Leta 2007 je bilo v Lidlu v Sloveniji zaposlenih 750 delavcev. Zalezovanje, mobing, afere O domnevno spornem početju Lidla je prvi poročal nemški tednik Stern, ki je objavil poročilo,v katerem je zapisano, da nekateri zaposleni niso primerni za delo, ki ga opravljajo, so pretihi in ne navežejo stika s strankami. V poročilu pa so zapisane tudi ljubezenske aferice med zaposlenimi. S pomočjo varnostnih kamer pa naj bi nadzorovali tudi, kaj počnejo zaposleni med odmori, kaj se pogovarjajo in kdaj hodijo na stranišče. Slovenski delavci v Lidlu V Sloveniji je inšpekcija odkrila nekaj manjših kršitev, ki so se nanašale na zagotavljanje počitka med zaporednima dnevoma in razporeditvijo delovnega časa, letos pa kršitev v povezavi z izrabo letnega dopusta. Pri slovenskem Lidlu je direktor uprave Martin Kokol nad nemškimi obtožbami ogorčen. Obtožbe o zalezovanju ostro zavrača in trdi, da so takšna dejanja v strogem nasprotju z načeli podjetja. Na kršitve, ki jih je ugotovila delovna inšpekcija pri nas, pa odgovarja, da je do kršitve zaradi nezagotavljanja počitka med zaporednima dnevoma prišlo zaradi opustitve nadzora delodajalca nad počitkom poslovodje v času odprtja prvih trgovin marca 2007. Po mnenju Lidla je dokaz za njihovo upoštevanje delovnega prava nizek odliv delavcev iz njihovega kolektiva.",0
"Oba bencina, dizelsko gorivo in kurilno olje bodo od polnoči zopet dražji. Najbolj za 3,4 centa se bo podražil 95-oktanski bencin. Cene naftnih derivatov se bodo nekoliko povišale. Cena 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 3,4 centa in bo tako stal 1,081 evra na liter. 98-oktanski bencin se bo podražil za 3,2 centa in bo stal 1,110 evra na liter. Malo manj se bosta zvišali ceni dizelskega goriva in kurilnega olja. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 0,2 centa in bo stalo 1,014 evra na liter, kurilno olje pa se bo podražilo za 0,1 centa in bo stalo 0,545 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. V ceno lahko poseže tudi vlada s trošarinami.",0
"Do konca leta v Srbiji pričakujejo za 700 milijonov evrov neposrednih tujih investicij Srbija je letos po podatkih tamkajšnje centralne banke zabeležila okoli 400 milijonov evrov neto priliva tujih neposrednih investicij. Neto priliv iz tega naslova naj bi v celotnem letu dosegel 700 milijonov evrov, potem ko je lani znašal le 232 milijonov evrov. Kot je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta pred dnevi dejala predstavnica srbske centralne banke Snežana Vilaret, največ investicij pričakujejo v predelovalni industriji, trgovini in energetiki. Centralna banka tudi v prihodnjih letih pričakuje rast vlaganj, predvsem v luči ugodnih makroekonomskih kazalcev, pričakovanega okrevanja držav z evrom in večje gospodarske aktivnosti najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Srbije.",1
"Je med njimi tudi Boško Šrot? ATVP naj bi policiji predal naznanilo o sumu storitve kaznivih dejanj pri prevzemu Pivovarne Laško, v Pivovarni o tem ne vedno ničesar. Policija naj bi domnevne nezakonitosti, ki naj bi jih storile odgovorne osebe sedmih družb, že preverjala. Kot navaja časopis Dnevnik, gre za zlorabe položaja in pravic pri lastniški konsolidaciji pivovarne, natančneje pri njenem financiranju. Ali navedbe časopisa držijo in ali je med osumljenimi tudi predsednik uprave laške pivovarne Boško Šrot, smo preverili tudi pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev, vendar nam odgovora zaradi varovanja zaupnih podatkov niso mogli posredovati. Odzvali pa so se v Pivovarni Laško, kjer pravijo, da niso prejeli nobene kazenske ovadbe, ki bi obravnavala katero koli od odgovornih oseb. Prav tako ne vidijo možnosti, da bi ovadbe obstajale, saj so bile vse aktivnosti podjetja in posameznikov zakonite. Dve smeri financiranja Kot razlagajo pri časopisu, je torej sporno financiranje, to pa naj bi potekalo po dveh tokovih. Po enem naj bi sredstva za konsolidacijo zagotovili prek družbe Atka Prima, ki je lastnica Kolonela, nato pa prek Centra Naložb, katerega 78-odstotni lastnik je Kolonel. Prek tega podjetja naj bi se financiranje nadaljevalo prek Infond Holdinga, ta pa je v 70-odstotni lasti Centra Naložb. Tako naj bi po verigi prišli do Pivovarne Laško, ki je v 37-odstotni lasti prav Infond Holdinga. Ta podjetja naj bi verižila sredstva z najemanjem posojil. Drugi tok naj bi potekal prek Cestnega podjetja Maribor, ki je 12,9-odstotni lastnik pivovarne, podjetja Fidina, ta ima v lasti 5,8 odstotka Laškega, in podjetja Koto. Po konsolidiranju prve skupine naj bi se nato ta podjetja povezala z njimi in prevzela pivovarno. Skupaj naj bi šlo za prevzem 102 milijonov evrov. Dnevnik še navaja, da je Infond Holding z 20 milijoni evrov zavaroval posojila, ki naj bi mu jih zagotovila kar Pivovarna Uninon, kjer je Boško Šrot predsednik nadzornega sveta. V Pivovarni Laško pa na to pravijo, da jih čudijo medijske navedbe o nekih denarnih tokovih, ki bi naj potekali med različnimi podjetji , saj le-ti niso obstajali.",0
"Sindikati trdijo, da je v Sloveniji 150 tisoč delavcev, ki jim delodajalci ne plačujejo prispevkov. Davčna uprava pa ugotavlja delodajalci zaposlenim dolgujejo za več kot 160 milijonov evrov prispevkov.",0
"London - Britanski naftni velikan BP je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 4,9 milijarde dolarjev (3,52 milijarde evrov) čistega dobička, kar je za 172,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Koncern tako uspešno okreva po lanski katastrofi, povezani z izlitjem nafte v Mehiškem zalivu. Prihodki BP so med julijem in septembrom na letni ravni poskočili za 31 odstotkov na 97,6 milijarde dolarjev (70,04 milijarde evrov), je razvidno iz poslovnega poročila družbe. Dober trimesečni nastop so v britanskem koncernu pripisali uspešnemu raziskovanju potencialnih nahajališč nafte in krepki proizvodnji. Obseg proizvodnje naftnega velikana se je sicer v tretjem trimesečju v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 12 odstotkov na 3,319 milijona 159-litrskih sodov, do krčenja pa je prišlo zaradi prekinitve proizvodnje v Mehiškem zalivu. Ob tem BP pričakuje, da bo proizvodnjo v zadnjem četrtletju okrepil. BP tako uspešno okreva po lanski eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu, ki je povzročila najhujše izlitje nafte doslej in je močno prizadela ugled in finance družbe. Naftni velikan je sicer dvignil napoved prodaje premoženja, s čimer želi zbrati dovolj sredstev za poplačilo tedaj povzročene škode s 30 na 45 milijard dolarjev. Zoper BP je zaradi katastrofe trenutno vloženih 600 tožb, v koncernu pa pričakujejo, da se bo ta številka še povečala. ""Zdaj smo na točki preobrata,"" je četrtletni nastop komentiral izvršni direktor BP Bob Dudley. Dodal je, da se poslovanje družbe znova krepi in da gredo naprej zelo optimistično. Vlagatelji so nastop BP v minulem trimesečju že pozdravili. Delnice koncerna so tako na borzi v Londonu pridobile že več kot dva odstotka.",1
"Višjo podražitev smo doživeli le v enakem obdobju leta 2009 Zaradi višanja cen nafte na svetovnih trgih se bo očitno postavljanje rekordov cen goriv nadaljevalo tudi v Sloveniji. Vlada jih s trošarinami lahko le omili. Cena 95-oktanskega bencina se bo v torek, ko bo preteklo 14-dnevno obdobje novega obračunavanja, verjetno vnovič dvignila. V prvih dveh mesecih tega leta so se cene goriv dvignile za več kot pet odstotkov, višjo podražitev smo do zdaj doživeli le v enakem obdobju leta 2009, ko je naše gospodarstvo začelo drseti v recesijo. Od torka naj bi za liter odšteli že evro in 46 centov, 100-oktanski bencin naj bi stal še dva centa več. Podražili se bosta tudi dizelsko gorivo in kurilno olje, je za TV Slovenija poročal Vasja Čepič.95-oktanski bencin98-/ 100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 2010€€€€ 28.12.1,2631,2791,2330,808 2011 28.12.1,3421,3561,2770,945 2012 10. 1.1,3801,3961,3050,988 23. 1.1,4061,4231,3241,011 7. 2.1,4121,4281,3020,990 21. 2.1,4381,4541,3351,023 95-oktanski bencin se je v zadnjih petih letih podražil za pol evra, v zadnjih petnajstih pa za 333 odstotkov. Podobno so se gibale tudi cene dizelskega goriva, kar za 475 odstotkov pa se je v 15 letih podražilo kurilno olje. 199720072012 95-oktanski bencin0,327 €0,940 €1,46 € Dizelsko gorivo0,312 €0,898 €1,33 € Kurilno olje0,174 €0,537 €1,02 €",0
"V Poreču so morali s strehe restavracije rešiti 14-letnega Slovenca, ki se je povzpel na streho, ta pa je nato pod njim počila. 14-letnik je obvisel v zraku, pet metrov nad tlemi. Oče je 14-letnika, ki ima Downov sindrom, pustil spati v avtu pred recepcijo naselja Bellevue v Poreču, s 16-letno hčerko pa je odšel poizvedovat, ali imajo kakšen prost apartma. Fant se je prebudil, odklenil avtomobil in odšel na izlet, kot sam pravi. Povzpel se je na vrh hotela Rubin, kjer je na vrhu strehe restavracije zagledal luknjo. Gre v bistvu za prazen prostor med betonskim stropom in ploščami, ki so položene nekoliko nižje. ""Želel sem videti, kaj je v luknji. Splezal sem vanjo in se plazil. Bilo je zelo vroče in temno. Strah me je bilo, vendar nisem jokal. Naenkrat je nekaj počilo, noge so mi obvisele, z rokami pa sem se oprijemal strehe,"" za 24sata pripoveduje 14-letnik. Na srečo ga je le nekaj minut kasneje rešil zaposleni v hotelu Marko Licardo, ki pa mu je vodstvo hotela prepovedalo govoriti o dogodku. Fant je dobil le nekaj prask, dobra novica pa je, da se je oče naučil, da ga ne bo več puščal samega v avtu: ""Verjemite mi, da ga nikoli več ne bom pustil samega v avtu."" Ko je namreč prišel nazaj do avta in ugotovil, da sina ni, sta s hčerko sprožila iskalno akcijo in šele po slabi uri je izvedel, da je sin zdrav.",0
"Ljubljana - Adria Airways posluje v skladu s poslovnim načrtom, v nekaterih segmentih tudi bolje, kot je bilo to predvideno, čeprav na poslovanje negativno vplivajo višji stroški goriva ter neugodno razmerje tečaja med evrom in dolarjem. Likvidnost poslovanja družbe v zimski sezoni je bila zagotovljena z odobrenim črpanjem kredita s strani poslovnih bank. Kot so sporočili iz Adrie Airways, se je povečal predvsem prihodek na potnika, zasedenost potniške kabine se je povečala za pet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, čarter prihodki pa so višji od načrtovanih. Na letošnje poslovanje sicer najbolj negativno vplivajo višji stroški goriva ter neugodno razmerje tečaja med evrom in dolarjem. Likvidnost poslovanja družbe v zimski sezoni je bila zagotovljena s pravkar odobrenim črpanjem kredita s strani poslovnih bank. Odobren kredit bo družbi omogočal nemoteno izvajanje vseh operacij tudi v prihodkovno šibkejši zimski sezoni in pomeni osnovo za stabilen ter dolgotrajen razvoj družbe. Zdaj že nekdanji predsednik uprave Klemen Boštjančič je sicer oktobra poudaril, da bo Adria Airways pozimi opravila 169 rednih tedenskih letov na 15 destinacij iz Ljubljane in tri iz Prištine, vendar bi zimsko sezono težko preživela brez devetmilijonskega posojila NLB in Unicredit banke. Nadzorniki Adrie Airways so sicer decembra odpoklicali Boštjančiča, na njegovo mesto pa imenovali dosedanjega direktorja komercialnega sektorja Marka Anžurja. Ta bo opravljal naloge predsednika uprave do imenovanja novega predsednika uprave, vendar največ za obdobje šestih mesecev. Adria Airways sicer trud še naprej usmerja v izboljšanje kakovosti servisa in cenovno dostopnost vseh storitev, z različnimi prodajnimi akcijami in uvedbo novih produktov pa omogoča ugodne cene tudi najširši skupini potnikov. V skladu s tem Adria Airways tako uvaja princip ugodnejših cen letalskih vozovnic pod določenimi pogoji.",1
"Bruselj - Gospodarska dejavnost v območju evra se je septembra okrepila še nekoliko bolj od pričakovanj. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga izračunava analitska hiša Markit in velja za izjemno zanesljiv pokazatelj gospodarskih gibanj, se je z avgustovskih 50,4 točke septembra povzpel na 51,1 točke in ne na 50,8 točke, kot se je glasila prva ocena. Ločeni indeks za storitveni sektor pa se je povzpel z 49,9 točke na 50,9 točke, kar je za 0,3 odstotne točke več od prve ocene. To pomeni, da se je tudi storitveni sektor septembra povzpel čez mejo 50 točk, torej na raven, ki že pomeni povratek k rasti. Rezultati pod to mejo pomenijo krčenje in storitveni sektor se je pod mejo 50 točk gibal kar 16 mesecev, medtem ko se je celotni PMI v recesijskem območju gibal 14 mesecev. Po besedah glavnega ekonomista pri raziskovalni družbi Markit Chrisa Williamsona boljši septembrski rezultati kažejo na to, da se okrevanje nemškega in francoskega gospodarstva nadaljuje, poleg tega pa se recesija v Italiji in Španiji umirja. Vse skupaj krepi previdno upanje glede povratka k rasti v pravkar minulem tretjem četrtletju. Če je v začetku leta na mesec delo izgubilo 367.000 oseb, se je sedaj ta številka zmanjšala na 100.000, je še dejal Williamson. Glavni ekonomist pri raziskovalni družbi IHS Global Insight pa je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da povratek v območje rasti krepi pričakovanja, da se je gospodarstvo evrskega območja v tretjem četrtletju po petih trimesečjih krčenja resnično znova okrepilo. Tako storitveni kot proizvodni sektor pa še nista izven najbolj nevarnega območja, saj so v naslednjih mesecih nihanja navzdol povsem mogoča, je še dejal Archer.",1
"Japonci so izdelali 38 centimetrov velikega robota Emo, ki ga osamljeni moški lahko kupijo za 113 evrov Na japonskem tržišču se bo kmalu pojavila nova igračka, namenjena osamljenim moškim, poroča Blic. Japonsko podjetje Sega Toys je izdelalo robota, velikega 38 centimetrov, ki dela na baterije in ljubkuje na ukaz. Predvidena cena je 175 dolarjev (113 evrov). Z infrardečimi senzorji in elektronskim motorjem se mali robot, ki so ga poimenovali Ema približa ustnicam in zazna človeški obraz. Proizvajalci zatrjujejo, da takrat postane zelo ljubeč. V prvem letu načrtujejo prodajo 10 tisoč robotov ""Ljudje pogosto robote povezujejo z močjo, brutalnostjo in bojem. Mi smo želeli spremeniti to miselnost in oblikovati nežnega interaktivnega robota,"" je povedal predstavnik japonskega podjetja Sega Toys. Robot Ema je očarljiv in kljub temu, da ni človeško bitje, se lahko obnaša kot dekle, je povedal. Ema, ki po besedah proizvajalca predstavlja moderno različico večne mlade ženske, lahko tudi poje in pleše za svojega lastnika. Glede na veliko število osamljenih moških, Sega Toys pričakuje, da bodo že prvo leto prodali 10 tisoč tovrstnih robotov.",1
"Nova Ljubljanska banka (NLB) je lani obseg poslovanja povečala za 4,1 odstotka, bilančna vsota banke pa je konec leta 2008 dosegla 14,5 milijarde evrov (leto prej 13,1 milijarde evrov). Po prvih podatkih je banka ustvarila za 50,9 milijona evrov dobička pred davki, so danes po seji nadzornega sveta sporočili iz NLB. Čistega dobička še niso razkrili. NLB je lani obseg kreditov nebančnemu sektorju povečala za 9,1 odstotka, kreditov prebivalstvu pa za 12 odstotkov. Povečale so se tudi vloge gospodinjstev, in sicer za sedem odstotkov oziroma za 341 milijonov evrov. Banka je tako pri čistih obrestnih prihodkih presegla primerljivo osnovo iz leta 2007 za slabih sedem odstotkov, pri odpravninah pa za dva odstotka. Stroški so NLB lani nominalno porasli za dva odstotka, kapitalska ustreznost banke pa je konec leta 2008 znašala 11,7 odstotka.",1
"Ljubljana - Z današnjim dnem se z regijskimi izbori uradno začenja izbor letošnje Slovenske gazele. Kot prvo finalistko bodo izmed treh podjetij danes izbrali gazelo osrednjeslovenske regije, ta pa se bo na finalnem izboru, 22. oktobra v Ljubljani, poleg ostalih regijskih gazel potegovala za naziv Slovenske gazele 2009. Za letošnjo osrednjeslovensko gazelo so se v ožji izbor uvrstila podjetja Blažič - robni trakovi, Rematom, Salbatring international in samostojni podjetnik Jože Strnad. Čez teden dni, 17. septembra, bo sledil izbor primorsko-notranjske gazele, 24. septembra bodo izbrali dravsko-pomursko gazelo, 1. oktobra gorenjsko gazelo, teden dni za tem dolenjsko-posavsko gazelo, 15. oktobra pa še savinjsko-zasavsko gazelo. Finalni izbor Slovenske gazele 2009 bo 22. oktobra potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer se bodo med seboj pomerili regijski zmagovalci. Na prireditvi bodo, tako kot vsako leto, podelili zlato, srebrno in bronasto gazelo.",1
"Na okrožnem sodišču v Kopru se je začel postopek prisilne poravnave nad družbo Kraški zidar. Upniki imajo do 23. julija čas za prijavo terjatev, Kraški zidar pa jim predlaga, da pristanejo na zmanjšanje svojih terjatev za polovico. Okrožno sodišče v Kopru je danes začelo postopek prisilne poravnave nad družbo Kraški zidar. Predlog za prisilno poravnavo je sicer predlagala uprava družbe sama. Sodišče je za upraviteljico imenovalo Simono Goriup, upniki pa imajo do 23. julija čas za prijavo terjatev, je objavljeno na Ajpesu. Kot izhaja iz načrta finančnega prestrukturiranja, vse terjatve znašajo 117,23 milijona evrov, od tega je navadnih, na katere prisilna poravnava učinkuje, za 61,08 milijona evrov. Kraški zidar navadnim upnikom predlaga, da pristanejo na zmanjšanje svojih terjatev za polovico, za preostalo polovico pa predlaga odlog plačila za največ 48 mesecev od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave. Četrtino oz. 7,64 milijona namerava poplačati do 31. decembra 2013, drugo četrtino do 31. decembra 2014, tretjo do 31. decembra 2015 in preostalo četrtino do konca leta 2016. Vodstvo družbe v načrtu ocenjuje, da obstaja več kot 50-odstotna verjetnost za uspeh finančnega prestrukturiranja v primeru, da se z odpisom dela obveznosti na podlagi predlagane prisilne poravnave pokrije pretekle izgube in doseže kapitalsko ustreznost. Predstavnik obalne Konfederacije sindikatov 90 v podjetju Damjan Volf je ocenil, da gre Kraški zidar po poteh Vegrada, SCT in Primorja. Skeptičen sem, da bo uspelo Kraškemu zidarju prepričati upnike, da bodo pristali na tak pobot, je dejal in spomnil, da je Primorje ponujalo višji odstotek poplačila upnikov, pa je bilo pri tem neuspešno. Glavni razlogi za slabo finančno stanje družbe so med drugim nezmožnost prilagoditve stroškov na spremembe v slovenskem gradbeništvu, tako z vidika zmanjševanja obsega opravljenih del kot z vidika potencialne donosnosti novih poslov, in postopno zniževanje produktivnosti del, ki je sledilo slabšanju likvidnosti. Kraški zidar mora v 15 dneh po vročitvi sklepa za začetek postopka prisilne poravnave založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v višini 21.079,90 evrov. Če dolžnik v tem roku ne bo založil predujma za kritje stroškov postopka prisilne poravnave, bo sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka.",0
"Varnostnikova zgodba. Policisti so si pripisali zasluge, čeprav naj bi brezdomcu življenje rešil on. “To je velika laž. Zgodba sploh ni taka, kot so jo predstavili policisti,” se je na naše nedavno pisanje o dveh koroških policistih, ki naj bi preprečila samomor 39-letnega brezdomca, odzval Miha, varnostnik podjetja G7, ki je prisostvoval dogodku. Varnost varnostnikov Zasluge. Kot nam je še povedal varnostnik, v pogosti nevarnosti niso samo policisti. “Naša življenja so večkrat ogrožena. Brezdomec bi me lahko okužil s kakšno iglo ali me ogrozil kako drugače. Vendar tega nikoli nihče ne vidi, kaj šele, da bi nas pohvalili. S policisti sicer dobro sodelujemo, vendar naših zaslug si ne bodo lastili,” je dodal sogovornik iz G7. “Jaz sem ga rešil ... Pred mano si je začel rezati žile z odpadno polomljeno neonsko žarnico. Medtem je kolegica poklicala 113. Nesrečneža sem pospremil do bolnišnice, kjer so mu rano zašili, in šele ko je bilo vsega konec, so prišli policisti,” je opisal varnostnik. “Smo kot peto kolo” “Nismo lagali, interpretacija dogodka pa je lahko od osebe do osebe drugačna,” pa je varnostnikovo zgodbo komentiral Peter Pungartnik s Policijske uprave (PU) Slovenj Gradec in dodal, da varnostnika v zgodbi niso posebej izpostavili, ker ni zaposlen pri njih in zanj niso pristojni. “Varnostniki smo kot peto kolo. Ko je kaj slabega, vsi s prstom kažejo na nas, ko pa storimo kaj dobrega, se to takoj pozabi,” je pojasnil varnostnik, ki je svojo stran zgodbe predstavil tudi svojemu nadrejenemu, ta pa se je za pojasnilo obrnil na policijo. V policijskem poročilu varnostnik ni bil omenjen niti z besedo. Za povečavo klikni na fotografiji. (Foto: Žurnal24) Pristojni le zase Z zadevo je seznanjen tudi Jurij Ferme, direktor PU Slovenj Gradec. “Prepričan sem, da si policista, ki sem ju tudi ustno pohvalil, dogodka nista izmislila. Na pogovoru, ki sem ga z njima opravil, sta celo izpostavila varnostnika, da je pred njima pomagal brezdomcu. Vendar jaz sem pristojen le za svoje ljudi,” je povedal za Žurnal24 in dodal, da z varnostnimi službami na Koroškem dobro sodelujejo: “Smo pa njihovi nadzorniki, ko gre za nošnje orožja, in pri drugih dovoljenjih, zato včasih na njihovi strani prihaja do slabe volje.”",0
"Da podizvajalcev ne plačujejo tudi na gradbišču za stadion na Stožicah, sta potrdila direktorja podjetja Leka transport Anton Plut in Miran Srčnik. Sta pa le dva izmed tisočih podizvajalcev, ki terjajo milijone od gradbenih velikanov.",0
"Ameriški predstavniški dom je zavrnil načrt za rekordno pomoč bankam, ki so se znašle v krizi. Borzni ineksi na Wall Streetu so takoj padli.",0
"Zelena luč za nov sveženj finančne pomoči Grčija je v prvi polovici leta v primerjavi z lanskim letom za 39,7 odstotka znižala proračunski primanjkljaj. V pokojninski blagajni pa manjka 15 milijard evrov prispevkov. Znižanje primanjkljaja in javnega dolga, ki je Grčijo pripeljal na rob bankrota, sta v zameno za obsežen sveženj finančne pomoči zahtevala Mednarodni denarni sklad IMF in Evropska unija. IMF in Evropska centralna banka ECB sta za cilj postavili 39,5-odstotno znižanje proračunskega primanjkljaja, Grčiji pa je zastavljen cilj uspelo preseči za 0,2 odstotka, kar je dosegla predvsem z znižanjem plač javnim uslužbencem. Vendar pa Grčija ni dosegla vseh ciljev, saj za pričakovanji zaostaja prihodkovna plat proračuna. Z davki je namreč Grčija v polletju zbrala le 4,1 odstotka več denarja kot v enakem obdobju lani, cilj pa je bil 13,7-odstotno zvišanje. Nov sveženj na poti Najnovejše podatke je grško finančno ministrstvo 5. avgusta že predstavilo EVB-ju, EU-ju in IMF-u, ki so Grčiji prižgali zeleno luč za naslednji, devet milijard evrov vreden obrok posojila, kar je drugo izplačilo v okviru 110 milijard evrov vrednega reševalnega paketa. Kljub zadovoljstvu z varčevalnimi ukrepi grške vlade so strokovnjaki pozvali k nadaljevanju uvajanja reform, vključno z odpiranjem zaprtih dejavnosti in privatizacijo državnih podjetij. Velika luknja v pokojninski blagajni Grška vlada pa se je znašla pred novo težavo, saj v pokojninski blagajni manjka kar 15 milijard evrov, ki jih dolguje okoli 800.000 delodajalcev in samostojnih podjetnikov. Za izpolnitev obveznosti bo vlada dolžnikom dala čas še do konca oktobra, nato pa obljublja, da bo brezkompromisna. Grški minister za delo Andreas Loverdos je dolžnikom zagrozil z zaplembo premoženja in ob tem pojasnil, da največjo težavo za vzdržnost pokojninske blagajne predstavlja delo na črno, ki se je še posebej razpaslo v turističnem sektorju, predvsem na grških otokih. Tako kot v Sloveniji mora tudi v Grčiji ne samo zaradi demografskih sprememb, temveč tudi zaradi nediscipline pri plačevanju prispevkov, luknjo v pokojninski blagajni pogosto krpati državni proračun, ki ima tako kot grške javne finance velik primanjkljaj.",0
"Junija se je nemški izvoz povzpel na najvišjo raven po oktobru 2008 Nemška zunanjetrgovinska menjava še naprej skokovito raste. Junija je nemški izvoz tako dosegel 86,5 milijarde evrov, kar je največ po oktobru 2008 in skoraj na predkrizni ravni, uvoz pa je poskočil na 72,4 milijarde evrov, kar je sploh najvišja vrednost od začetka zbiranja podatkov v letu 1950. Nemški izvoz se je junija v medletni primerjavi povečal za 28,5 odstotka, uvoz pa za 31,7 odstotka. V prvih šestih mesecih tega leta je nemški izvoz dosegel 458,4 milijarde evrov, kar je bilo za 18,2 odstotka več kot v prvem polletju 2009, ko je bila svetovna gospodarska kriza na vrhuncu. Uvoz je bil medtem s 383,8 milijarde evrov večji za 16,8 odstotka. Trgovinski presežek za skoraj polovico višji V primerjavi z majem pa je bil izvoz junija po desezoniranih in na število delovnih dni prilagojenih podatkih višji za 3,8 odstotka, uvoz pa za 1,9 odstotka. Nemčija je v zunanji trgovini junija ustvarila presežek v višini 14,1 milijarde evrov, kar je 44 odstotkov več kot maja in 14,6 odstotka več kot junija lani. V prvih šestih mesecih 2010 je zunanjetrgovinski presežek dosegel že 74,6 milijarde evrov, kar je 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Najbolj raste izvoz na Kitajsko Nemčija največ blaga izvozi v države članice EU, kamor je šlo junija za 52,6 milijarde evrov nemškega izvoza (60 odstotkov), od tega v države območja evra 35,7 milijarde evrov (41,3 odstotka). To je bilo za 23,5 oz. 22 odstotkov več kot junija lani. Še bolj sicer raste izvoz v tretje države, kjer prednjačijo predvsem hitro rastoča gospodarstva, kot je Kitajska. Ta vse postaja glavni trg za nemško avtomobilsko in strojno industrijo. Izvoz v tretje države je bil junija s 33,8 milijarde za 37,2 odstotka večji kot junija lani. V prvih šestih mesecih 2010 pa je bil s 178,4 milijarde evrov za 26,2 odstotka večji kot v enakem obdobju lani.",1
"Posavska regionalna razvojna agencija bo v ponedeljek objavila poziv delodajalcem za vključitev v štipendijske sheme. Regionalna razvojna agencija (RRA) Posavje bo, kakor tudi vseh 11 drugih slovenskih regionalnih razvojnih agencij, ki izvajajo enotne štipendijske sheme, v ponedeljek objavila javni poziv za vključitev delodajalcev v štipendijske sheme. Razpis je odprt do 31. avgusta. Z gospodarske zbornice so nagovarjali delodajalce, naj se za štipendije prijavijo direktno k njim, kar nas zelo moti. Robert Ostrelič, direktor RRA Posavski pogoji Na poziv se lahko prijavijo podjetja s sedežem ali poslovno enoto na območju občin Brežice, Kostanjevica na Krki, Krško ali Sevnica, ki želijo štipendirati prihodnjega delavca. Pri tem se mora delodajalec zavezati, da bo štipendista zaposlil za najmanj enako obdobje, kot ga bodo štipendirali s pomočjo posavske štipendijske sheme. Delodajalci morajo do 31. avgusta prijaviti potrebe, na podlagi katerih bo objavljen razpis za štipendije. V posavsko štipendijsko shemo prispeva 30 odstotkov sredstev za štipendijo delodajalec, 20 odstotkov sredstev zagotovi občina, v kateri ima delodajalec sedež ali poslovno enoto, preostalo polovico pa zagotavlja RRA Posavje s prijavo na razpis iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Posavske štipendije V porastu. “Lani se je število štipendij povečalo za 50 odstotkov, saj smo podelili kar 125 štipendij,” pove Ostrelič in napoveduje, da se bo RRA potegovala za status agenta, tako da bodo te štipendije dobile status neposredne kadrovske štipendije. “Posavska najboljša” “Podobne štipendijske sheme izvajajo po modelu posavske štipendijske sheme po vseh slovenskih regijah, vendar je za delodajalce zaradi vključenosti občin posavska štipendijska shema najugodnejša,” pove direktor RRA Posavje Robert Ostrelič. Nataša Šterban Bezjak, zadolžena za to področje, dodaja, da morajo po drugih slovenskih regijah delodajalci prispevati 50 odstotkov sredstev, v Posavju pa le 30, ker 20 odstotkov prispevajo občine.",1
"Na tožilstvu so potrdili, da so 31. marca prejeli dve kazenski ovadbi. Šlo naj bi za zaključek dela preiskave, v kateri tudi Šrota sumijo preslepitve pri pridobivanju posojila. Boško Šrot Sedaj že nekdanji predsednik nadzornega sveta in dolgoletni predsednik uprave Pivovarne Laško Tone Turnšek je včeraj odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta. Ob tem je dejal, da lahko sedaj, ko so bile kazenske ovadbe podane, mirno zapusti položaj. V Pivovarni Laško odstopa še niso komentirali, so pa dejali, da je nadzorni svet obravnaval kazenske ovadbe, ki so bile podane, in da sedanji predsednik uprave Dušan Zorko in Tone Turnšek nista med ovadenimi. Na tožilstvu so sicer pojasnili, da so v tej zadevi zadnje ovadbe prejeli 31. marca. Takrat so prejeli dve kazenski ovadbi, prvo zoper šest fizičnih oseb in eno pravno, drugo zoper štiri fizične in tri pravne osebe. Obe ovadbi sta v preučevanju pri pristojnem državnem tožilcu, še pravijo. Za katera kazniva dejanja gre in kdo so ovadeni, na tožilstvu niso želeli povedati, saj predkazensko postopek še ni zaključen. Neuradno pa naj bi šlo za preiskavo, v okviru katere so policisti 18. junija 2009 opravili številne hišne preiskave, med drugim tudi pri tedanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu. Kot smo že takrat pisali, naj bi Šrota in še nekaj drugih sumili preslepitve pri pridobitvi posojila in zlorabe položaja ali pravic. Poleg tega pa naj bi bilo osumljenih še vsaj 10 oseb. O tem smo pisali že v članku 12 osumljenih v preiskavi Šrotovega imperija in Začetek konca imperija Boška Šrota? Na policiji niso potrdili, da so v tej konkretni zadevi podali kazenske ovadbe. Zadnje ovadbe, ki so jih na policiji potrdili, so bile decembra 2009. Takrat je policija ovadila sedem fizičnih oseb in tri pravne osebe zaradi suma pranja denarja, zlorabe položaja ali pravic in ponareditve ali uničenja poslovnih listin, v okviru katerih je nastala več 10 milijonov evrov velika premoženjska škoda . Med ovadenimi naj bi bila takrat tudi Boško Šrot in Igor Bavčar. Preiskovali naj bi prodajo 7,3 odstotka Istrabenza, v katero naj bi bila vpletena Bavčar in Šrot. Bavčar naj bi osnovni kapital za prevzem Maksime Holding, prek katere naj bi poskušal menedžersko odkupiti Istrabenz, pridobil prek verige transakcij s sedemodstotnim deležem Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško v začetku septembra 2007 prodala svoji hčerinski družbi Plinfin. Hišne preiskave v tej zadevi so bile opravljene septembra 2009. O tej preiskavi smo pisali v članku Šrot in Bavčar ovadena in Kako so odpeljali Boška Šrota?",0
"Negativna britanska gospodarska rast v zadnjem četrtletju kaže na to, da Velika Britanija drsi v obdobje recesije Britansko gospodarstvo se je zadnjem četrtletju zmanjšalo za 0,5 odstotka. To je prvič po šestnajstih letih, poroča BBC. Če se bo gospodarstvo Velike Britanije skrčilo tudi v naslednjem četrtletju, bo to po definiciji pomenilo recesijo. Padec je najhujši po koncu leta 1990 in je večji tudi od napovedi analitikov - ti so pričakovali 0,2-odstotni padec. Guverner Bank of England Mervyn King je že v začetku tedna napovedal, da gospodarstvo vstopa v recesijo. Da gospodarstvo drsi v recesijo sicer ni nič novega, vendar pa so se na uradne številke odzvali tudi vlagatelji na londonski borzi - tam je indeks FTSE 100 do pol dvanajste ure (po našem času) izgubil 6,3 odstotka.",0
"Mercatorjeve delnice zadnji teden poskočile za 10 odstotkov Nekajdnevna nervoza se je na Wall Streetu v hipu razblinila, ko so bili objavljeni podatki o avgustovski rasti naročil trajnih dobrin. Vlagatelji ne verjamejo v možnost nove recesije. Dow Jones se je v petek povzpel za 200 točk in teden končal 2,4 odstotka višje, kot ga je začel. Podjetja so prejšnji mesec resda naročila za 1,3 odstotka manj trajnih dobrin kot mesec prej, vendar pa je bila brez upoštevanja transportnega sektorja rast dvoodstotna, kar je navdušilo trg in podžgalo delnice industrijskih podjetij, kot sta General Electric in Boeing. Veseli tudi rast prodaje novih stanovanj in hiš v avgustu, potem ko je bilo julija doseženo zgodovinsko dno. S & P 500 ta mesec za 9,5 odstotka v plusu Newyorški delniški indeksi so tako na tedenski ravni že četrtič zapored pridobivali, kar se ni zgodilo od aprila. Po turobnem avgustu, ko so vsi omenjali precejšnjo verjetnost nove recesije, je september prinesel pravi preporod in trg dvignil na najvišjo raven po maju. September sicer tradicionalno velja za najslabši borzni mesec, vse pa kaže, da bo letos povsem drugače. Do zdaj je širši indeks S & P 500 pridobil že 9,5 odstotka in s tem prebil poletno trgovalno območje, kar nakazuje nadaljnjo rast. Tako pozitivnega septembra ni bilo že od leta 1939. Ifo-indeks presenetljivo porasel Evropske borze so se v petek dopoldne že četrti dan zapored utapljale v rdečih številkah, razpoloženja pa ni mogla bistveno popraviti niti objava nemškega indeksa poslovnih pričakovanj Ifo, ki je zadnji mesec presenetljivo porasel. Šele ko je iz ZDA prišla novica o rasti naročil trajnih dobrin, so šli indeksi strmo navzgor. Med tednom je bilo sicer objavljenih kar nekaj skrb vzbujajočih novic, ki nakazujejo, da evropska dolžniška kriza še zdaleč ni končana. V središču zanimanja je zdaj Irska, ki je spet zdrsnila v recesijo, veseli pa, da je bilo na dražbi njenih državnih obveznic dovolj kupcev. Evro tik pod 1,35 dolarja Španija je medtem oklestila proračun za naslednje leto, kar je znak, da se je resno lotila svojih težav. Gospodarski položaj v Evropi kaže, da je najhuje mimo, še zdaleč pa ne gre pričakovati resnega okrevanja. Vseeno evro zadnje čase kaže svojo moč, potem ko je junija v primerjavi z dolarjem padel na štiriletno dno 1,1875 dolarja za evro. Zdaj se z njim trguje že tik pod 1,35 dolarja, s čimer je v zadnjem tednu porasel za več kot tri odstotke. Analitiki svarijo, da je v naslednjih dneh pričakovati popravek navzdol, zaradi evropskih fiskalnih težav pa naj bi evro naslednje leto spet krepko oslabel. Euribor, 6-mesečni 1,137 % Zlata mrzlica ne pojenja Cene lahke nafte so se zadnji teden povzpele za 3,84 odstotka, kar je največja tedenska rast v zadnjih dveh mesecih. Še naprej traja zlata mrzlica, saj so cene zlata prvič presegle 1.300 dolarjev. Na torkovem sestanku so Zvezne rezerve napovedale, da bodo še naprej kupovale državne obveznice, kar utegne v prihodnosti prinesti visoko inflacijo. Zlato je vedno veljalo kot varna naložba v času inflacije, vendar zadnje čase kaže še drugo kakovost tudi ob sedanji nizki inflaciji se njegova cena zvišuje. Zlato je očitno prava alternativna naložba za zaščito pred kakršnim koli sistemskim tveganjem! Cena celo do 2.000 dolarjev? Ob vsak dan novih rekordih seveda v nominalnem znesku se krepijo mnenja, da gre za mehurček, ki se bo slej ko prej razpočil, še vedno pa je veliko vernikov , ki so prepričani, da ob sedanjem gospodarskem stanju v ZDA velikopotezno tiskajo nov denar, Evropa ima dolžniške težave pravih možnosti za večji popravek navzdol ni. Bikovsko naravnani vlagatelji tudi poudarjajo, da je zlato še daleč od tiste cene z začetka 80. letih, če seveda upoštevamo inflacijo. Njegova rast do 2.000 dolarjev zato ni nemogoča. Visoka rast Mercatorja in Luke Ljubljanska borza je končno dočakala izrazito pozitiven teden, vendar ob še naprej izjemno skromnem prometu. Indeks SBI TOP 842 točk se je povzpel za 3,2 odstotka, največja rast tečaja pa je uspela Mercatorju. Delnice so se podražile za devet odstotkov na 153,65 evra, potem ko je NLB s skladom Mid Europa Partners podpisala pogodbo o začetku ekskluzivnih pogajanj za prodajo 10,75-odstotnega deleža v Mercatorju. Lukine delnice so se v zadnjih petih dneh podražile za skoraj osem odstotkov.",1
"Šef parlamentarne antikorupcijske komisije Branko Marinič vztraja pri posredovanju vseh prijav korupcije Kosovi komisiji. Danes je dobil mandat komisije, da uporabi vsa pravna sredstva Komisija DZ po zakonu o preprečevanju korupcije je ob obstrukciji koalicije danes predsednika Branka Mariniča pooblastila, da izrabi vsa pravna sredstva, da jim Kosova Komisija za preprečevanje korupcije posreduje seznam vseh prijav korupcije, ki jih je prejela. Marinič razmišlja o kazenski ovadbi. Po pred časom sprejetih spremembah bi morala namreč Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Drago Kos, komisiji DZ posredovati podatke o vseh prijavah sumov kaznivih dejanj, ki jih je prejela, vendar tega po Mariničevih besedah do zdaj, kljub štirim pozivom, ni storila. Pooblastilo za uporabo vseh pravnih sredstev Člani komisije so zato Mariniča danes pooblastili, da uporabi vsa pravna sredstva za to, da bo Kosova komisija spoštovala poslovnik komisije DZ in omenjene obveznosti izpolnila. O tem, kakšni bodo njegovi ukrepi, Marinič danes še ni vedel povedati, razmišlja pa, je dejal, v smeri vložitve kazenske ovadbe zaradi nespoštovanja in zanemarjanja delovnih dolžnosti Člani komisije so tudi sklenili, da bodo na naslednjo sejo komisije povabili vse člane Kosove komisije, da bi se skupaj dogovorili, kje so temeljni razlogi za oviranje nadzora s strani komisije DZ. Komisija je opravila tudi vpogled v premoženje funkcionarjev Kosove komisije, pri čemer je ugotovila, da podatki za enega funkcionarja manjkajo, zato je komisijo zaprosila za dodatna pojasnila. Koalicija obstruirala Sejo so sicer še pred sprejemom dnevnega reda zapustili trije poslanci iz vrst koalicije. Kot je v ločeni izjavi za medije povedal Alojz Posedel (Zares) so se za obstrukcijo odločili zato, ker menijo, da so spremembe poslovnika, po katerih mora Kosova komisija mesečno podrobno poročati o vseh prijavah, ki jih je prejela, v nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije. Po njihovem takšna določba posega v operativno delo Kosove komisije, zato ne želijo ""sodelovati na sejah komisije, dokler se sporni poslovnik ne spremeni"". Da bo prišlo do sprememb poslovnika pričakujeta tudi člana komisije Anton Kampuš (SD) in Franc Jurša (DeSUS). Po mnenju slednjega namreč ni smiselno, da se komisija ukvarja z vsakim primerom posebej. Marinič je sicer danes tudi prvič javno povedal, da je za spremembe poslovnika komisije DZ glasovala tudi koalicija ""iz vrst SD"". Komentiral je tudi predlog za njegovo razrešitev, ki ga je na kolegij podala koalicija. Kot je povedal, je njegova razrešitev predvsem stvar poslanske skupine SDS, ki ji pripada. Sam sicer, kot je dejal, nikoli ni želel prevzeti vodenje omenjene komisije, pač pa jo je sprejel na željo poslanske skupine.",0
"Denar je delno romal v roke podjetnikov Mira in Andreja Oblaka Vegrad je za delež v močno zadolženi Rezidenciji Skiper plačal 11,4 milijona evrov, ki so končali na računu podjetij v Avstriji in Liechtensteinu. Uradno je šlo za kupnino 75-odstotnega deleža v Rezidenciji Skiper, ki ga je Vegrad kupil med januarjem in avgustom 2008, piše Dnevnik. Pri tem obstaja sum, da je pri poslu vsaj delno šlo za črpanje denarja iz podjetja, saj je banka Hypo Alpe-Adria ta delež že po letu dni zasegla. Ko je Vegrad kupoval omenjeno naložbo, je bila Rezidencija Skiper že obremenjena s 35 milijoni evrov vredno hipoteko Hypa in je ob 20.000 kunah kapitala imela najetih za 145 milijonov evrov posojil. Ob vsem tem pa je Vegradu poleti 2008 za gradnjo hotelskega kompleksa dolgovala 10 milijonov evrov. Košič Nakup je zahteval Hypo Po besedah nekdanjega Vegradovega izvršnega direktorja gradenj za trg Mateja Košiča je to od Vegrada zahteval celovški Hypo, ki je v nasedli projekt vložil 250 milijonov evrov, saj bi v nasprotnem primeru v Hypu zaustavili financiranje projekta. Ni šlo za izsiljevanje, ampak za logičen pogoj. Hypo je bil pripravljen v projekt vložiti dodaten denar, vendar ne prejšnjim lastnikom. Mi smo računali, da bomo poleg plačila že izvedenih del po prodaji nepremičnin v objektu Skiper zaslužili okoli 40 milijonov evrov, je pojasnil Košič. Za 75 odstotkov 11 milijonov, za četrtino en evro Ob tem je pomembna informacija, da je v času Vegradovega odkupovanja Rezidencije Skiper družba Hypo Alpe Adria Beteiligungs od liechtensteinskega Hypo Alpe Adria Consultantsa odkupila 25 odstotkov Skiperja in za to plačal en evro. Pomemben je tudi podatek, da Vegrad pri tem poslu ni uveljavljal predkupne pravice, s čimer bi dobil pomemben delež tako rekoč zastonj. Vegrad je omenjeno vsoto 11,4 milijona evrov nakazal v treh obrokih. Prvih 20 odstotkov od načrtovanih 75 je Vegradova krovna družba za 2,6 milijona evrov kupila januarja 2008, večino denarja pa sta si razdelili dve avstrijski podjetji Wolkensberg in Jan Privatstiftung. Obe sta izmenoma zastopala Miro in Andrej Oblak. 500.000 evrov je prejela nekdanja direktorica Rezidencije Skiper Ljubica Marfan. Zadnjih 30 odstotkov v Liechtenstein Dodatnih 25 odstotkov Skiperja je Vegrad prek hrvaške podružnice prav tako kupil od Oblakovega Wolkensberga. Za zadnjih 30 odstotkov je Vegradovo podjetje Grbina avgusta 2008 plačalo kar 6,3 milijona evrov, in to liechtensteinskemu podjetju Navone AG. Njegov uradni skrbnik je tamkajšnji odvetnik Gerold Hoop, ki v tej vlogi nastopa tudi pri vseh drugih nepremičninskih in provizijskih poslih, pri katerih je Vegrad denar nakazoval v Liechtenstein. Košič je ob tem pojasnil, da so Vegradu nakup Skiperja predlagali Josef Kircher, nekdanji prvi mož lizinškega stebra Hypa, in člana izvršilnega odbora za podjetja in lizing v Hypo Alpe-Adria Bank International v času, ko jo je vodil Wolfgang Kulterer, prvoosumljeni v preiskavi avstrijskih oblasti. Neuradno osumljen tudi Špan Kljub temu je iz zaporedja dogodkov razvidno, da vseh niti v zgodbi ni vlekel le Kircher. Ta je maja 2008 položaj prepustil Božu Španu, dotedanjemu direktorju slovenske podružnice banke Hypo Alpe-Adria in neuradno osumljencu v avstrijski preiskavi. Špan zatrjuje, da pri pogovorih o nakupu ni sodeloval, temveč je zgolj izvrševal predhodno podpisane pogodbe, čeprav je Vegradovo podjetje Grbina plačalo zadnjih 30 odstotkov Skiperja skoraj tri mesece po Španovem imenovanju. Ob tem zatrjuje, da bi vedel, da je osumljenec, in ostro zanika, da je solastnik katerega koli liechtensteinskega podjetja, s katerimi je prek Slovenije posloval Hypo, še končuje Dnevnik.",0
"Leto 2010 je zelo pičlo odmerjalo dela proste dni, zato je bilo potrebno biti z dopustom zelo pazljiv. Leto 2011 bo že malce radodarnejše. 1. in 2. januar bosta sicer padla na vikend, delovni teden pa si bomo lahko razbili že na kulturni dan 8. februarja, ki bo padel na torek. Z dodatnim dnevom dopusta dobimo torej štiri dni za uživanje. Osem dela prostih dni bo v koledarskem letu 2011. Letos jih je bilo šest. Na naslednji dneva prost dan bo potrebno čakati vse do 25. aprila, ko je na koledarju velikonočni ponedeljek. Naslednje leto bo namreč največji krščanski praznik, velika noč, zelo pozno. Mimogrede, pust bo tokrat sovpadal z dnevom žena. Že dva dni za velikonočnim ponedeljkom bo sledil dan upora proti okupatorju, praznik dela pa bo leta 2011 padel na nedeljo. Dodatni dan pa si bomo ""priborili"" v ponedeljek, 2. maja. 20. obletnico slovenske države bomo 25. junija žal praznovali na soboto, nam pa bo praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta podaljšal vikend na ponedeljek. Stanje proti koncu leta bo še bolj ugodno. 31. oktober in 1. november bosta na ponedeljek in torek, božič pa bo leta 2011 na nedeljo. Dan kasneje bomo ostali doma in slavili dan samostojnosti in enotnosti, za leto 2012 pa bosta za novoletno praznovanje rezervirana nedelja in ponedeljek.",1
"V današnjem radijskem prispevku, ki ga pripravljamo novinarji Financ v sodelovanju z Radiom 1, razkrivamo kako obrambni minister povečuje zanimanje za poklicno vojaško službo",1
"Čistka. Ali je med ovadenimi, ki so goljufali pri izobrazbi, tudi Simič, Mors ne sme izdati. Ministrstvo za obrambo (Mors) je v zadnjih šestih letih na pristojna državna tožilstva podalo 58 kazenskih ovadb zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. Ovadili so svoje nekdanje zaposlene, ki so uporabili ponarejene ali spremenjene listine o izobrazbi. “Največ kazenskih ovadb, in sicer 46, je bilo podanih leta 2006,” so povedali na Morsu. Dela plače, ki so ga kot zaposleni neupravičeno prejemali na podlagi take izobrazbe, pa odpuščeni niso vračali. Čistka pod Virantom Med letoma 2005 in 2007 so namreč v celovitem pregledu izobrazbe vseh javnih uslužbencev ugotovili, da je 85 zaposlenih na Morsu predložilo ponarejene listine o izobrazbi. Pregled je takrat naročilo ministrstvo za javno upravo pod vodstvom zdajšnjega predsednika državnega zbora Gregorja Viranta. Sporna srednješolska izobrazba Poslanec. Predsednik Desusa Karl Erjavec, ki je bil v času odkritja ponarejanja listin o izobrazbi minister za obrambo, za komentar ni bil dosegljiv. Sporno naj bi bilo Simčičevo spričevalo, na podlagi katerega se je vpisal na filozofsko fakulteto in tam študij tudi uspešno končal. Mors potrdil goljufijo Med odpuščenimi je bil tudi sedanji poslanec stranke Desus Ivan Simčič. “Imenovani je bil pripadnik stalne sestave Slovenske vojske do junija 2007 in je bil v skupini zaposlenih na Morsu, pri katerih se je ob ugotavljanju verodostojnosti dokazil o doseženi izobrazbi, predpisani za določeno delovno mesto, ugotovilo, da ta niso verodostojna,” so potrdili na Morsu. Ali je med ovadenimi tudi on, na Morsu zaradi varstva osebnih podatkov ne smejo povedati.",0
"Podjetje Gradbene dejavnosti iz Hrastnika še vedno ni poravnalo 750 evrov globe zaradi neizplačil plač Delavci hrastniške Gradbene dejavnosti (GD), ki jim je podjetje še v ponedeljek poleg lanskega regresa dolgovalo plače za tri mesece, kar skupaj nanese 200 tisoč evrov, so po poročanju Dela prejeli oktobrsko izplačilo. Direktor in tretjinski lastnik GD Iztok Slanšek je ob tem dejal, da jih je pridobljeni denar za delavce drago stal. ""Privolili smo v sodno poravnavo v tožbi, ki se vleče že nekaj let. Zelo smo morali popustiti...,"" je na vprašanje Dela, kako je GD prišel do denarja, pojasnil Slanšek, ki sicer še ne ve, od kod bodo tridesetim zaposlenim poravnali preostali dolg, upa pa, da ji bom del premoženja uspelo dezinvestirati. Kazen delovne inšpektorice še neporavnana Kot še poroča Delo, Slanšek napoveduje, da bo morala zaradi likvidnostnih težav podjetja večina zaposlenih zimske mesece preživeti na čakanju doma, delavci pa stavke ne napovedujejo, saj namesto tega v velikem številu zapuščajo podjetje. GD sicer še vedno ni plačal globe, ki jim jo je zaradi neizplačila plač naložila delovna inšpektorica. Za 750 evrov visoko globo so predlagali poplačilo na dvanajst obrokov, Slanšek pa je svoj del globe kot odgovorna fizična oseba (200 evrov) že poravnal, še piše Delo.",0
"Sod bo Muri zagotovil milijon evrov za julijske in avgustovske plače. Upravni odbor Soda sicer ni sprejel nobenega od predlaganih predlogov za rešitev podjetja. Direktor Slovenske odškodninske družbe Tomaž Kuntarič Vesel sem, kako so pristopili k stvari. Tudi to, da so izrazili pripravljenost, da pomagajo, je dobro. Prokurist Mure ZdenkoPodlesnik Upravni odbor Slovenske odškodninske družbe Sod je ugotovil, da doslej podani predlogi, tudi predlog družbe GSA Joca Pečečnika, ne zagotavljajo celovite rešitve za Muro. Zainteresirano, strokovno in investicijsko javnost zdaj Sod poziva, naj morebitne nove predloge pošlje do 17. avgusta. Sod bo sicer zagotovil manjkajoči del plač za julij in avgust. Na seji so ugotovili tudi, da Sod kljub samo 12,23-odstotnem kapitalskem deležu v družbi Mura edini izmed delničarjev aktivno sodeluje pri reševanju problematike Mure . Obstoječa lastniška struktura v Muri ne omogoča Sodu zagotovitve zadovoljivega nadzora nad poslovanjem Mure, zato upravni odbor podpira aktivnosti vodstva Soda, usmerjene v reševanje problematike po principu nova Mura preko ene ali več hčerinskih družb ali povsem nove družbe, so zapisali v Sodu. Upravni odbor je vodstvu Soda naložil, naj nadaljuje aktivno iskanje rešitve, ki bo zagotovila ohranitev največjega možnega števila produktivnih delovnih mest, pri tem pa mora biti pri projektu nova Mura zagotovljen maksimalen nadzor Soda nad sredstvi, ki jih bo vložil v projekt. S petih na deset milijonov Potem ko Mura pri Sodu in Kadovi družbi PDP v začetku julija ni dobila pet milijonov evrov, kolikor jih je nujno potrebovala za ohranitev proizvodnje, naj bi se znesek sredstev, ki jih zdaj potrebuje družba, povzpel na približno deset milijonov evrov. Vlada je sicer v četrtek službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko že naložila, da v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi čim prej pripravi pregled ukrepov države v primeru stečaja Mure. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Foto Dare Čekeliš Lahovnik Možnosti za dogovor z investitorji je vse manj Lastniki, nadzorni svet in uprava Mure morajo odgovorno sprejeti izvedljive odločitve, je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik glede Mure povedal v petek. Kot je pojasnil, bo Sod v naslednjih dneh kot 12,2-odstotni lastnik opravil še nekaj pogovorov s potencialnimi investitorji, ki bi bili morebiti pripravljeni vlagati v novo Muro. Treba pa se je zavedati, da je iz dneva v dan vse manj možnosti, da bi do takega dogovora prišlo. Pri tem je treba poudariti, da konkretnejših ponudb razen Pečečnikove Sod ni prejel .",0
"Nadzorni svet NLB se je strinjal s predlogom uprave, da se banka dokapitalizira s 400 milijoni evrov. Nadzorniki so ugotovili tudi, da se prodaja Banke Celje ne odvija, kot so pričakovali, podaljšujejo pa se tudi postopki prodaje zaseženih vrednostnih papirjev. Uprava NLB Nadzorni svet NLB je razpravljal o oceni poslovanja do konca leta in projekciji kapitalske ustreznosti do leta 2013. Nadzorniki so se na seji strinjali s predlogom uprave za dokapitalizacijo banke v višini 400 milijonov evrov. Kot so sporočili iz NLB, se prodaja Banke Celje, ki je ena od ključnih postavk dezinvestiranja, ne odvija skladno s pričakovanji. Poleg tega se tudi postopki prodaje zaseženih vrednostnih papirjev podaljšujejo zaradi potrebnih soglasij regulatorjev. Tudi likvidacije nestrateških dejavnosti ne pokažejo takoj pozitivnih učinkov. Sicer pa je banka visoko likvidna, saj njene likvidnostne rezerve presegajo tri milijarde evrov, so še sporočili iz NLB. Po poročanju časnika Finance naj bi imela Skupina NLB konec leta okoli 70 milijonov evrov izgube, NLB pa okoli 65 milijonov evrov. Glavni razlog za izgubo naj bi bile nove rezervacije, ki jih je banka morala oblikovati zaradi slabih posojil. Stroški rezervacij naj bi tako v letošnjih letih dosegli okoli 300 milijonov evrov, še piše časnik. NLB je skupno izdala za okoli 11,7 milijarde evrov posojil, od tega jih je okoli 15 odstotkov slabih. Po poročanju časnika tudi še ni znano, kdo bo banko dokapitaliziral. Država se še vedno pogovarja s KBC, pogovarjali pa naj bi se tudi z Evropsko banko za obnovo in razvoj EBRD. Kot je že nekaj časa znano, bi bila EBRD zainteresirana za vstop v NLB, vendar so njeni pogoji, da država zagotovi, da se bo postopno umaknila iz lastništva v banki. Možnost, da bi banka javno prodajala svoje delnice, pa naj bi v banki že odstranili s seznama, saj naj bi se bali neuspešnosti prodaje.",0
"Ljubljana - Na čelu Hotelov Otočec, poslovne enote Krkinega hčerinskega podjetja Terme Krka, je v zadnjega pol leta prišlo že do druge spremembe. Dosedanjega direktorja Tadeja Kapšo je namreč zamenjal Gorazd Šoster, ki sicer vodi poslovne enoto Terme Šmarješke toplice. Pred Kapšo je Hotele Otočec vodila Sintija Vrstovšek, ki je bila po neuradnih podatkih zaradi slabih rezultatov prisiljena zapustiti direktorsko mesto. Šoster naj bi se omenjal tudi kot novi direktor Term Krka, ki že tri leta zapored poslujejo z izgubo. Po neuradnih podatkih namreč predsednik uprave Krke Jože Colarič ni zadovoljen z generalnim direktorjem Term Krka Jožetom Berusom, zato naj bi mu že odvzel določena pooblastila. V Krki pravijo, da, tako kot na ostalih področjih v okviru skupine Krka, prihaja tudi v Termah Krka do kadrovskih zamenjav (tudi zaradi odhoda posameznikov), ""s katerimi želimo v čim večji meri izkoristiti strokovne in vodstvene potenciale posameznikov in na ključna mesta kadrovati motivirane in usposobljene posameznike."" Na vprašanje, ali bo Šoster zamenjal Berusa, v Krki niso odgovorili. Pojasnili pa so, da bodo poslovno enoto na Otočcu tako zaradi širitve njihove obstoječe ponudbe kot tudi zaradi stroškovne racionalizacije v prihodnje organizacijsko in kadrovsko v večji meri povezovali z enoto Šmarješke Toplice. Pred leti so Terme Krka že prejele evropska sredstva za gradnjo projekta Terme Otočec 2000. Čeprav so nastali precejšnji stroški, da bi termalno vodo po cevovodu prepeljali do Otočca iz Šmarjeških Toplic, projekt ni bil izveden do konca, prejeta evropska sredstva pa je Krka vrnila. Na vprašanje, zakaj projekt Terme Otočec 2000 ni bil zaključen, v Krki niso odgovorili. Poleg Hotelov Otočec in Term Šmarješke toplice Terme Krka združujejo še poslovne enote Terme Dolenjske toplice, Talaso Strunjan in Hotel Krka. V lanskem letu so Terme Krka ustvarile 31,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo sedem odstotkov manj kot leta 2009 in 11 odstotkov manj od načrtov. Podjetje je lani pridelalo 2,86 milijona evrov izgube iz poslovanja, medtem ko je bil v letu 2009 ustvarjen dobiček iz poslovanja v višini 982.000 evrov (po načrtu bi moralo podjetje lani doseči 269.000 evrov dobička iz poslovanja). Čeprav so načrtovali, da bodo pridelali dobra dva milijona evrov izgube, je ta lani znašala 4,6 milijona evrov. To je bilo za 248 odstotkov oziroma za 3,3 milijona evrov več od načrtov. V Krki razlagajo, da je na lansko poslovanje hčerinskega podjetja Terme Krka v precejšnji meri vplival nekajmesečni izpad poslovanja hotela v Strunjanu, ki je bil zaprt zaradi obsežnih obnovitvenih del. Po drugi strani pa so v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležili ugodne prodajne trende. Tako so prodali za približno 17 milijonov evrov storitev. To je bilo za več kot 21 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Microtrust, ki naj bi večino od 25 milijonov evrov, ki jih je dobil s preprodajo delnic Istrabenza, nakazal Igorju Bavčarju, naj bi Nastja Sušinski leta 2008 prodal takrat 25 let staremu Hrvatu. Tako naj bi želel prikriti sledi, ki jih je puščal za seboj. Kot poroča Dnevnik, se je Nastja Sušinski, nekdanji lastnik podjetja Microtrust, močno trudil, da bi zabrisal sledi, ki jih je podjetje pri domnevno spornih poslih puščalo za seboj. Microtrust je namreč v poslih s preprodajo 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza ustvarilo dobrih 25 milijonov evrov dobička, večino tega pa nato nakazalo na tekoči račun Igorja Bavčarja. Vsaj tako ugotavljajo kriminalisti in tožilci. Dnevnik dokaz za prekrivanje sledi vidi v odsvojitvi poslovnega deleža v Microtruistu, s katero je Sušinski podjetje decembra 2008 prodal hrvaškemu državljanu Emirju Čašiću. Podjetje je Sušinski prodal deset mesecev po tem, ko je to Bavčarju po ugotovitvah kriminalistov nakazalo zadnji obrok denarja iz posla z Istrabenzovimi delnicami. Še pred tem, v začetku avgusta 2008, je Sušinski s Čašićem podpisal pismo o nameri za sklenitev pogodbe o prodaji Microtrusta. Kot poudarjajo pri Dnevniku, je bila prodaja izpeljana tik pred zaključkom poslovnega leta 2008, kar pomeni, da novi kupec ni imel vpliva na pripravo bilanc podjetja, je bil pa za njih odgovoren. Sama pogodba po poročanju Dnevnika vsebuje veliko členov o varovanju podatkov, z morebitnimi kršitvami pa so povezane relativno visoke pogodbene kazni. Časić je za Microtrust odštel 25 tisoč evrov, s pogodbo pa se je zavezal, da bo podatke družbe v zvezi z njenim poslovanjem pred dnem sklenitve pogodbe varoval kot poslovno skrivnost. Časić je po pogodbi moral tudi takoj spremeniti ime družbe in tako se Microtrust danes imenuje Emirade. Dnevnik navaja, da ni naključje, da se je po zamenjavi lastnika za podjetjem izgubila vsaka sled. Na uradnem naslovu v Ljubljani ga ni mogoče najti in po podatkih Dnevnika ga tako tudi Dursovi inšpektorji konec novembra 2009 nisoV kriznem času se vedno rodijo najbolj bizarne in nenavadne ideje. Latvijski bankir pri poroštvu posojil sprejme najbolj bizarne garante, celo posojilojemalčevo nesmrtno dušo. Morate svojo dušo izliti na papir? Se še spomnite, kako so v pretekli poslovni praksi razni menedžerji zastavljali svoje dobro ime, da so prejeli vrtoglava posojila za svoje menedžerske odkupe? Veliko teh posojil se je izkazalo za breme davkoplačevalcev, saj so bile slovenske banke v državni lasti največji upniki tovrstnih prevzemov, zaradi katerih je prišlo do množičnih odpisov in posledično izgub. A očitno se meja za domiselno ponujanje posojil ni končala tukaj. Včasih so nas babice svarile, naj nas hudič ne zapelje v takšno skušnjavo, da bi mu podarili svojo dušo. A danes, vsaj v Latviji, ki jo je svetovna gospodarska kriza od vseh držav Evropske unije prizadela najmočneje, latvijski bankirji kot poroka za bančno posojilo sprejmejo najbolj bizarne garante, celo nesmrtno dušo. Koliko se jih je že odločilo za tovrstni kredit? So res bolj ugodni kakor pri klasični zastavi posojila? Na Cekinu vam razkrivamo več o tem bizarnem načinu zavarovanju kredita. mogli obiskati, saj podjetja tam preprosto ni. Pri vsem tem pa Dnevnik še poroča, da je vse več indicev, da je Sušinski Microtrust dejansko prodal slamnatemu lastniku. To naj bi hrvaškim varnostnim organom potrdil sam Časić, ki je bil v času nakupa Microtrusta star 25 let. V Slovenijo naj Časić prišel zgolj na podpis listin o prodaji in to na povabilo neidentificirane osebe z imenom Željko. Za nakup naj bi Časić prejel tudi plačilo. S samo družbo ni nameraval početi ničesar, kar potrjuje tudi podatek, da podjetje ne vodi več poslovnih knjig, da je banka že maja 2009 začela postopek zapiranja njegovega računa in da mu je Durs v tem času že odvzel identifikacijsko številko za DDV, kar je eden glavnih ukrepov v boju proti tako imenovanim davčnim vrtiljakom.",0
"Štirje oblikovalci, ki bodo izumili najvarnejše mobilne telefone, bodo prejeli vsak 111 tisoč evrov nagrade Mobilni telefoni so danes vse manjši, tanjši in neopazni. Britansko podjetje Design Council pa je razpisalo nagrado 100 tisoč funtov (111.500 evrov) za oblikovalca, ki bo ustvaril mobilni telefon, ki bo čim bolj varen, pišejo britanski mediji. Sklad znaša sicer 400 tisoč funtov, ki ga bodo podelili med štiri inovatorje. Iščejo namreč mobilnik, ki bo varen pred tatovi, saj kot je znano, veliko ljudi v mobilni telefon shrani različne informacije - od PIN številke plačilne kartice do ostalih zasebnih podatkov. Prav zato so še toliko bolj tarča tatov, saj ti z mobilnim telefonom pridobijo različne koristne informacije o lastniku, v najslabših primerih lahko tudi ukradejo identiteto. Foto: Shutterstock Pri Design Councilu namreč verjamejo, da je eden od razlogov vse pogostejših kraj mobilnih telefonov tudi dejstvo, da so ti vse bolj privlačni tako za kupce, kot tudi kasneje za tatove. Glede na to, da imajo mobilni telefoni vse več različnih funkcij, pa so zato še toliko bolj zanimivi za nepridiprave. K iskanju za najvarnejši mobilni telefon se je pridružil tudi britanski urad za varnost. Če menite, da imate znanja in sposobnosti, da ustvarite takšen telefon, se lahko na natečaj prijavite na spletni strani Design Council.",1
"Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je dejal, da mu je žal, ker na zadnjih pogovorih Žbogar-Rehn-Jandroković ni prišlo do rešitve mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. '' Mi smo sprejeli predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna in smo računali na realne zahteve s strani sosednje in prijateljske Slovenije,'' je dejal hrvaški predsednik Stjepan Mesić. Hrvaška ni ranljiva Mesić še dodaja, da je ""nekdo očitno mislil, da je Hrvaška ranljiva, ker se pogaja"". Poudarja, da Hrvaška ni ranljiva, pričakuje nadaljevanje pogajanj in ob morebitnem zastoju lahko počaka. En sestanek, različne ocene Zadnji pogovor med evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom, slovenskim zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in njegovim hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem o rešitvi slovensko-hrvaškega mejnega spora in deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU je bil včeraj v Luksemburgu. Jandroković je po sestanku dejal, da je rezultat pogovorov ''nič:nič'' in da niso prišli do nobene rešitve. Žbogar pa je dejal, da so novi Rehnovi predlogi ""korak naprej in v pravo smer"". Načelo pravičnosti, pri katerem vztraja Slovenija, pa da je vsebinsko zaobjeto v novem predlogu.",0
"V marcu je bila brezposelnost nekoliko nižja kot februarja, kljub temu pa je za 1,4 odstotne točke višja, kot je bila marca lani. Predvsem se je v marcu znižala brezposelnost med moškimi, med ženskami pa je ostala nespremenjena. V Sloveniji se je stopnja registrirane brezposelnosti marca v primerjavi s februarjem znižala za 0,2 odstotne točke, na 13,4 odstotka. Znižala se je prvič po petih mesecih. Število delovno aktivnih oseb se je povečalo za približno 1200, je objavil statistični urad. Stopnja brezposelnosti se je v Sloveniji zviševala vse od oktobra 2012, le februarja letos se glede na prejšnji mesec ni spremenila. Tudi lani in predlani se je stopnja brezposelnosti marca znižala in se je nato v pomladanskih in poletnih mesecih predvsem zaradi vpliva sezone še naprej zniževala. Marca lani je bila 12-odstotna, torej za 1,4 odstotne točke nižja kot v letošnjem marcu. Podrobnejši pregled po spolu kaže, da se je stopnja brezposelnosti marca v primerjavi s februarjem znižala samo med moškimi, in sicer s 13,5 odstotka na 13,2 odstotka, medtem ko je med ženskami ostala nespremenjena pri 13,7 odstotka. Brezposelnost najbolj padla med starejšimi Pregled po starostnih skupinah kaže, da se je stopnja brezposelnosti znižala v vseh starostnih skupinah, le v starostni skupini od 35 do 39 let je ostala nespremenjena. Najbolj, za 0,5 odstotne točke, se je znižala v starostni skupini, v katero spadajo osebe, stare nad 60 let. Med statističnimi regijami se je stopnja registrirane brezposelnosti zvišala le v notranjsko-kraški regiji z 12,4 odstotka na 12,6 odstotka, v drugih regijah se ni spremenila ali se je znižala. Najbolj se je znižala v pomurski statistični regiji, in sicer za 0,7 odstotne točke, kljub temu pa tam ostaja najvišja v Sloveniji. Marca je bila tam 18,6-odstotna. Več zaposlitev v gradbeništvu Število delovno aktivnih se je marca povečalo za približno 1200 oseb in je tako nekoliko preseglo številko 790.000. To povečanje je po osmih mesecih upadanja že drugo zapored in prvo občutnejše, saj je bilo povečanje februarja le neznatno. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število znižalo za malo manj kot 25.000. Tokrat se je število delovno aktivnih povečalo predvsem zaradi rasti števila delovno aktivnih v gradbeništvu v tej dejavnosti je bilo okoli 600 delovno aktivnih več kot predhodni mesec, je izpostavil statistični urad.",1
"Premier podprl gradnjo tretjega pomola Premier Borut Pahor je na obisku v Luki Koper obljubil, da bo vlada storila vse za lažji razvoj, in poudaril, da je za obdržanje konkurenčnosti treba nekatere odločitve pospešiti. Luka je izjemno pomembna. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da vse poslovne, družbene, politične in gospodarske okoliščine prilagodimo možnosti, da se Luka Koper razvija, je poudaril Pahor, ki se je na obisku v Luki Koper mudil z ministrom za promet Patrickom Vlačičem in državnim sekretarjem na ministrstvu za okolje Zoranom Kusom. Odločitev Italije, da se vključi v postopek presoje čezmejnih vplivov na okolje, kot kaže, ne bo bistveno otežila postopkov sprejemanja državnega prostorskega načrta. Ob tem je Pahor še dejal, da se 45-dnevni rok, ki ga ima Italija v postopku, izteka, Slovenija pa bo svoje dejavnosti nadaljevala. Podprl gradnjo tretjega pomola Pahor je podprl gradnjo tretjega pomola, predvidenega v državnem prostorskem načrtu. Obenem mora biti po njegovem mnenju pristanišče sprejemljivo za okolje, kajti le tako bo njegova širitev naletela na razumevanje ljudi, ki z njim živijo. Po njegovih besedah bo treba z občino Koper ali pa tudi z drugimi občinami doseči smiseln kompromis o ureditvi vseh nerešenih vprašanj, in sicer tako v zadovoljstvo ljudi, ki jih predstavljajo lokalne oblasti, kot v zadovoljstvo pristanišča. Glede navedb, da bi ustanovitev ankaranske občine otežila širitev pristanišča, je Pahor dejal, da je treba referendumsko izraženo voljo prebivalcev spoštovati. Bilo bi skoraj škandalozno, če bi občinske meje predstavljale tudi meje poslovnih ambicij tako pomembnega operaterja, kot je Luka Koper, je poudaril. Kot je dejal, se je pripravljen pogovarjati tudi s predstavniki ankaranske občine, če bo ustanovljena. Uprava naj se ukvarja z poslovnimi ambicijami Luke Koper. Vlada pa želi prevzeti nase probleme, tudi tega glede dialoga z občinskimi oblastmi, je dejal. Luka bo izvzeta s seznama pravnih oseb, zavezanih poročanju Pahor se je obenem zavzel, da bi ministrstvo za finance Luko Koper do 22. aprila izvzelo s seznama pravnih oseb, po zakonu o javnih financah zavezanih k poročanju, saj jo to ovira pri vsakodnevnem poslovanju. Do takrat naj bi stopilo v veljavo tudi novo tolmačenje koncesijske pogodbe, ki bo Luki Koper omogočila črpanje sredstev iz skladov EU. O posebni reviziji na današnjem obisku niso govorili, odprta ostaja tudi odločitev glede vstopa morebitnega strateškega partnerja. Kot je poudaril Pahor, je treba stvari v Luki Koper prej urediti tako, da bo za strateškega partnerja vstop v družbo pomenil vstop v zdravo naložbo. Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko je izrazil zadovoljstvo nad obiskom predsednika vlade. Kot je dejal, so mu pokazali, kje so v Luki Koper največji problemi in kaj potrebujejo za njihovo rešitev.",1
"Končan šestdnevni pozitivni niz indeksa S & P Prodaja avtomobilov v Evropi še naprej upada. Novembra je bilo v Evropski uniji registriranih 10,3 odstotka manj novih avtomobilov kot v novembru lani. V prvih 11 mesecih je padec v primerjavi z istim lanskim obdobjem 7,6-odstoten. Še večji upad prodaje avtomobilov je opaziti v Sloveniji. Novembra je bilo registriranih 3.714 avtomobilov, kar je 11,8 odstotka manj kot v istem mesecu lani. V Grčiji se je prodaja avtomobilov prejšnji mesec skoraj prepolovila. V prvih enajstih mesecih letošnjega leta je bil v Sloveniji padec prodaje 16,3-odstoten. Finančne krivulje na Valu 202 Finančni ministri EU-ja so dosegli dogovor glede enotnega bančnega nadzora v območju evra. Kaj to pomeni? Prodaja po svetu bo letos večja za 5,2 odstotka Proizvajalci avtomobilov poskušajo težave evropskega trga reševati s pospeševanjem prodaje v ZDA in v Aziji. Medtem ko bo na zahodu Evrope letos prodaja upadla za več kot pet odstotkov, bo svetovni trg porasel za 5,2 odstotka. BMW je eno redkih podjetij, ki novembra ni imelo padca prodaje, kar nagrajuje tudi borza v Frankfurtu. Njegova tržna kapitalizacija se je povzpela na 45 milijard evrov. Trg ima vedno prav Za primerjavo Daimlerjeva tržna vrednost je dobrih 42 milijard. Če od tega odštejemo njegovo enoto za proizvodnjo tovornjakov, bi bila vrednost Mercedesa le še okrog 25 milijard. Trg ima vedno prav in tokrat meni, da so Mercedesovi poslovni obeti slabši kot BMW-jevi. Pri inovativnosti je BMW lider na trgu prestižnih avtomobilov, je komentiral eden izmed nemških analitikov. Nemčija spet svetla izjema Število novoregistriranih vozil je v Evropi novembra nazadovalo že 14. mesec zapored, izgledi pa niso dobri. V tem četrtletju naj bi se recesija še poglobila, BDP utegne pasti za pol odstotka. Sveži podatki kažejo, da se je zasebni sektor v evrskem območju decembra enajsti mesec zapored skrčil, saj je bila vrednost indeksa PMI izračunan je na podlagi ankete med 5.000 podjetji spet pod 50, kar je meja med krčenjem in rastjo. Na srečo je bil ta indeks v Nemčiji prvič po aprilu nad mejo 50. Končan šestdnevni pozitivni niz indeksa S & P Vodilni delniški trgi so v četrtek naredili manjši korak nazaj. Newyorški indeks S & P 500 1.419 točk se je po šestih dneh rasti zaradi bojazni, da pogajanja o izognitvi davčnemu prepadu v ZDA ne bodo uspešna, znižal za 0,63 odstotka. Applove delnice so pocenile za 1,7 odstotka, potem ko je ameriško sodišče ugotovilo, da je podjetje pri iPhonu kršilo tri patente podjetja MobileMedia Ideas. Po koncu trgovanja je spodbudne poslovne rezultate objavilo podjetje Adobe Systems. Evro tik pod 1,31 dolarja Borzni posredniki menijo, da do konca leta ni pričakovati večjega padca indeksov, ne nazadnje so vlagatelji pripravljeni več tvegati, saj so donosi varnih obveznic zelo nizki. Vrednost evra je bila ob 14. uri tik pod 1,31 dolarja, zlato pa, čeprav je Fed v sredo napovedal nove spodbujevalne ukrepe, vztraja pod 1.700 dolarji. Cena nafte vrste brent, ki je v četrtek zdrsnila za 1,3 odstotka, se je zaradi novic iz Kitajske o rasti tamkajšnje proizvodnje zvišala nad 108,50 dolarja, toda ob 14. uri padla na 107,25 dolarja. Tečaji delnic na Lj. borzi 14. December NOVA KBM +3,60 % 1,15 EUR TELEKOM +1,71 % 89,00 MERCATOR +1,69 % 117,00 PETROL +0,45 % 221,00 KRKA +0,23 % 47,21 ZAV. TRIGLAV +0,00 % 16,00 LUKA KOPER -0,56 % 7,16 GORENJE -2,50 % 3,90",0
"Ljubljana - Investitorji, ki so vlagali v proizvodnjo etanola iz koruze in med katerimi je tudi ustanovitelj Microsofta Bill Gates, izgubljajo milijarde dolarjev, poroča The Financial Times. Šest največjih proizvajalcev etanola je od sredine leta 2006 izgubilo več kot 8,7 milijarde dolarjev tržne vrednosti. Svoj vrhunec je industrija, ki jo je še pred kratkim promoviral ameriški predsednik George W. Bush, doživela v letu 2006, k njenemu razcvetu pa je pripomogel zakon iz leta 2005, ki je od rafinerijskih proizvajalcev zahteval, da mešajo biogoriva z bencinom. Podpora ameriške vlade se je pokazala tudi pri davčnih olajšavah, saj so te v zadnjih treh letih znašale 11,2 milijarde dolarjev, hkrati pa so proizvajalci etanola dobivali milijarde dolarjev vredne subvencije. V zadnjem času pa je po ZDA vse več demonstracij, na katerih udeleženci zahtevajo, da naj vlada z davkoplačevalskim denarjem neha podpirati proizvajalce etanola.",0
"Rast bruto domačega proizvoda (BDP) je tako v območju evra kot v celotni EU v tretjem četrtletju lani v primerjavi z drugim četrtletjem, znašala 0,8 odstotka, v primerjavi z letom poprej pa tri odstotke Foto: Urban Štebljaj Gospodarska rast je v območju evra kot tudi v celotni EU v tretjem četrtletju lani v primerjavi z drugim četrtletjem znašala 0,8 odstotka, je danes v drugi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat . V Sloveniji se je bruto domači proizvod (BDP) v tem primerjalnem obdobju zvišal za 1,6 odstotka. V prvi oceni, objavljeni novembra lani, je Eurostat ugotovil 0,7-odstotno rast za države v območju evra in 0,8-odstotno rast za celotno EU. V drugem četrtletju leta 2007 je BDP v območju evra sicer narasel za 0,3 odstotka, v celotni EU pa za 0,5 odstotka. V primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2006 pa je rast v državah z evrom znašala 2,7 odstotka, v celotni uniji pa tri odstotke. Najvišjo gospodarsko rast je imela Litva Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, so najvišjo rast v tretjem četrtletju beležile Litva (5,2 odstotka), Latvija (2,8 odstotka) in Slovaška (2,5 odstotka). Gospodarsko rast so zabeležile tudi nekatere glavne evropske trgovinske partnerice. V lanskem tretjem četrtletju je BDP v ZDA tako zrasel za 1,2 odstotka, na Japonskem pa za 0,4 odstotka, je še sporočil Eurostat. Povečala se je končna potrošnja, investicije v osnovna sredstva in izvoz ter uvoz Končna potrošnja gospodinjstev se je sicer v tretjem četrtletju v območju z evrom povečala za 0,5 odstotka, v celotni EU pa za 0,7 odstotka. Investicije v osnovna sredstva so se v tretjem četrtletju lani v območju evra zvišala za 1,2 odstotka, v celotni EU pa za 1,5 odstotka. Izvoz je bil tako v območju evra kot celotni EU višji za 2,2 odstotka, medtem ko se je uvoz v lanskem tretjem trimesečju v območju evra zvišal za 2,6 odstotka, v celotni EU pa za tri odstotke.",1
"Otrok in 24-letnica še vedno na intenzivni negi. V tragični nesreči, ki se je v soboto zgodila na avtocesti med priključkom Šentilj in cestninsko postajo Pesnica, so umrli enoletnik, petletnik in voznik. ""Otrok je na otroški intenzivni terapiji, gospa pa je tudi na intenzivni. Njuno stanje je za zdaj stabilno,"" so nam povedali na kirurškem oddelku mariborskega UKC. Nove fotografije hude prometne nesreče si lahko ogledate TUKAJ. Spomnimo, da so za posledicami včerajšnje hude prometne nesreče, ki se je zgodila na avtocesti med priključkom Šentilj in cestninsko postajo Pesnica v smeri Maribora, umrli enoletnik, petletnik in voznik. Otroci niso sedeli v homologiranih sedežih V soboto zjutraj ob 6.45 je 70-letni moški vozil osebni avtomobil Mercedes ML 270 po levem prometnem pasu avtoceste A1, iz smeri Šentilja proti Dobrenju. Izven naselja Zgornje Dobrenje je zaradi čezmerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar je začelo drseti bočno v desno in po slabih 60 metrih s prednjim delom trčilo v odbojno ograjo. Vozilo je nato dvignilo v zrak preko brežine ob avtocesti in po več kot 35 metrih je trčilo v drevo in ga celega odlomilo. Vozilo se je na razdalji več kot 25 metrov večkrat prevrnilo in nato obstalo v regulacijskem potoku. Zatem je zagorelo, so sporočili iz PU Maribor. Med prevračanjem je tri potnike, otroke, ki niso sedeli v homologiranih otroških sedežih, pometalo iz vozila, voznik in potnica spredaj desno pa sta ostala ukleščena v vozilu. Pri reševanju so sodelovali mariborski in šentiljski gasilci. Zgodba gasilcev ... ""Nekaj minut pred sedmo uro zjutraj smo dobili obvestilo, da je na AC Šentilj Maribor prišlo do prometne nesreče in da vozilo gori. Izvozili smo s tremi vozili in desetimi gasilci. Aktivirano je bilo tudi domače društvo PGD Šentilj,"" pripoveduje Sebastijan Visočnik iz Poklicne gasilske enote Maribor (JZZPR). Visočnik nadaljuje, da so nekaj minut pred njimi na kraj dogodka prispeli gasilci domačega društva PGD Šentilj, ki so kraj zavarovali in izvajali požarno stražo. ""Ob prihodu smo ugotovili, da je osebno vozilo tipa Mercedes pristalo v jarku. V vozilu sta bila voznik in sovoznica, otroci pa so bili izven vozila, saj jih je med nesrečo pometalo z zadnjih sedežev. S tehničnim posegom smo odprli vrata na voznikovi in sovoznikovi strani ter odstranili del strehe in tako omogočili reševalcem, da so lahko nudili prvo pomoč. S pomočjo gasilcev PGD Šentilj smo nato iznesli poškodovane. Na koncu smo posuli še iztekle tekočine,"" konča Visočnik.",0
"Danes so se začele uradne pogrebne slovesnosti za ruskim patriarhom Aleksejem II. V katedrali Kristusa Odrešenika v Moskvi so se danes začele uradne pogrebne slovesnosti za ruskim patriarhom Aleksejem II., ki je pri 79 letih umrl v petek. Patriarha bodo pokopali okoli 11. ure po srednjeevropskem času v manjši katedrali Gospodovega razglašenja, tako kot je želel sam. Maše za umrlim so se udeležili številni verski voditelji, predstavniki javnega življenja ter visoki gostje iz tujine, ki so se ob tem ob krsti poslovili od patriarha. Mašo je vodil v soboto izbrani namestnik umrlega, pa tudi njegov najverjetnejši naslednik, metropolit Smolenska in Kaliningrada, Kiril. Med udeleženci Medvedjev in Putin Med udeleženci so bili ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in premier Vladimir Putin, voditelji drugih pravoslavnih cerkva, med njimi carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. in vodja gruzijske pravoslavne cerkve Ilija II., visoka delegacija iz Vatikana ter tuji državniki, med drugim srbski predsednik Boris Tadić in beloruski predsednik Aleksander Lukašenko.",1
"Natanko pred letom dni je italijanski časnik L'Espresso razgalil propadle finančne posle mariborske nadškofije. Vendar pa to ni prineslo sprememb na bolje. Slovenski javnosti so bile cerkvene težave z nasedlimi naložbami sicer znane, objava v L'Espressu pa je dokončno razkrila stomilijonske dolgove, v katerih so po radodarnem kreditiranju veliko izgubile tudi banke. Težave odnesle nadškofa Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, je razkril L' Espresso. Finančne težave, verjetno tudi omenjena objava, je le nekaj dni pozneje odnesla takratnega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, ki se je uradno upokojil. Namesto njega je papež Benedikt XVI. imenoval dotedanjega mariborskega nadškofa pomočnika Marjana Turnška. Kesanje ja, kaj pa sankcije? Novi nadškof Turnšek je obžaloval dogodke in priznal, da poslovanje med mariborsko nadškofijo in Vatikanom v preteklosti ni bilo vselej najbolj v skladu s pravili. Vendar pa sankcioniranje odgovornih, recimo nekdanjega prvega finančnika nadškofije Mirka Krašovca, za takšno ravnanje ni predvideno, saj to lahko stori le Vatikan. Blokirani računi Pred dnevi se je izkazalo tudi, da ima že več dni blokirana računa pri NKBM in Abanki Vipa, zaradi neporavnanih obveznosti pa sta banki BKS in Sparkasse s pomočjo sodišča že začeli z rubežem njenih številnih nepremičnin. Grozi jim izguba dvorca Betnava in še nekaterih nepremičnin. Dejstvo pa je, da je mariborska cerkvena ustanova preko Gospodarstva Rast obvladovala oba finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, preko njih pa je bila solastnica številnih slovenskih podjetij. Njihov adut pri morebitni sanaciji dolgov je bil prodaja telekomunikacijskega podjetja T-2, ki je bil v večinski lasti Zvona Ena, a so ga upniki s konverzijo terjatev v lastniške deleže, za zdaj sicer še vedno nepravnomočno, razlastili. Za male delničarje stečaj Zvonov pomeni izguba prav vsega kar imajo, saj so delničarji kot lastniki zadnji v vrsti za izplačilo v primerih stečajev. Če plastično ponazorimo, banke bodo zasegle in pobrale kar je vrednega, nekaj malega bo morda ostalo še za ostale upnike ki jih Zvonovi imajo, delničarjem pa verjetno ne bo ostal niti cent. Predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković Medtem je mariborsko sodišče že razglasilo stečaja v Gospodarstvu Rast in Zvonu Dva, podobna usoda pa v kratkem verjetno čaka tudi Zvon Ena. Za oba Zvonova je stečaj terjala NLB kot največji upnik, naslednji narok za Zvon Ena pa je razpisan za 30. januar. Poleg vseh ostalih so najbolj nedolžne žrtve propada cerkvenega finančnega imperija mali delničarji, ki bodo tako ostali brez svojih naložb. Danes so mali delničarji prepričani, da se posamezni akterji niso želeli pogajati temveč zgolj vzeti tisto, kar se jim je zdelo, da jim pripada. Društvo MDS je večkrat izrazilo kritiko zoper banke upnice, posebej največje NLB, del krivde pa gre po njihovem mnenju pripisati tudi predstavnikom Zvonov in cerkve. Trenutno razmišljajo o vložitvi odškodninskih tožb zoper vodstvo in nadzornike obeh Zvonov.",0
"Družbe ugašajo ena za drugo Od nekdanje mogočne tekstilne tovarne Beti, v kateri je bila še pred desetletjem zaposlena večina Metličanov, ostajajo le drobtinice. V zadnjih treh letih namreč Betijine družbe ugašajo ena za drugo. Pred časom se je lastnik odločil še za likvidacijo družbe Trend, ki je imela pod okriljem vse Betijine trgovine. Večino manjših so že zaprli, v večjih pa se skušajo znebiti zalog z razprodajo. Izdelki blagovne znamke Beti, kopalke, denimo, zdaj ponujajo s 60-odstotnim popustom. Družba je sicer skrbela predvsem za prodajo brez posrednikov, tako naj bi prihranili za marže, a se je končalo z izgubo. Lanska je tako znašala 1,3 milijone evrov, je za TV Dnevnik poročala Petra Držaj. Zaradi krize se je zmanjšala prodaja V Beti izjav ne dajejo, zapisali so, da se je zaradi krize občutno zmanjšala prodaja na vseh trgih, likvidacijski upravitelj pa je potrdil, da gre postopek po načrtu. Do sredine meseca bodo zaprli dve tretjini trgovin, zato Betijino perilo, spalni program in kopalke ponujajo s 60-odstotnim popustom. Likvidacija bo končana v polovici prihodnjega leta, ob zaposlitev bo 70 trgovk in režijskih delavcev. Na tem koncu Bele krajine ostaja le upanje ... Od Beti ni ostalo veliko In kaj je ostalo od nekdaj mogočne Beti, ki je zaposlovala prek tisoč ljudi in podpirala kulturo in šport? Poleg družbe Trend so v likvidaciji tudi Pletiva, ostajajo še Preja in servisne službe.",0
"Promet. Zaradi daril nakupi poskočijo. Po oktobrskih podatkih Mossa na mesec prek spleta nakupuje več kot 200 tisoč spletnih uporabnikov, takšnih, ki spletni nakup opravijo nekajkrat na leto, pa je 320 tisoč. Igrače na vrhu lestvice ""V predprazničnem obdobju na Mimovrste.com ugotavljamo največjo rast prodaje v oddelkih Igrače in otroška oprema (igrače), Računalništvo (prenosniki, tablični računalniki, prenosni diski), Avdio-video (televizije), Foto (fotoaparati), Gospodinjski aparati (mali gospodinjski aparati), Zdravje in osebna nega (parfumi) ter Knjige,"" pravijo pri Mimomvrste.com, kjer imajo v ponudbi okoli sto tisoč izdelkov. Pri EnaA.com decembra ugotavljajo povečanje prometa za kar okrog 40 odstotkov. ""Vsak december je tako, kot da nekdo nekje pritisne na čaroben gumb in ljudje začnemo kupovati več. Na EnaA.com smo se letos pripravili z zelo ugodnimi cenami, pestro ponudbo in zanimivo možnostjo 'online' pogajanj za ceno,"" pravi Aljoša Domijan. Na EnaA.com kupci najraje kupujejo tehnične izdelke, čeprav se odlično prodajajo tudi parfumi, nadaljuje. Njihov letošnji prodajni hit so televizorji, zunanji diski, tablični računalniki in fotoaparati. Čeprav je M-tehnika Spletna trgovina še mlada, hitro pridobiva svoje kupce. ""Povprečna vrednost nakupa v M-tehnika Spletni trgovini znaša več kot 200 evrov, saj je naša najmočnejša kategorija bela tehnika,"" pojasnjujejo pri omenjeni trgovini.",1
"Revidirana ocena finančnega stanja Probanke, ki je od začetka septembra v postopku nadzorovane likvidacije, izkazuje primanjkljaj premoženja v višini 176 milijonov evrov. Enaka ocena za Factor banko pa izkazuje primanjkljaj premoženja v višini 258 milijonov evrov. Probanka in Factor banka sta od začetka septembra v postopku nadzorovane likvidacije. V obeh bankah so zato pripravili revidirano oceno finančnega stanja, ki seveda ne more biti ugodna. Od začetka septembra tako Probanka izkazuje primanjkljaj premoženja v višini 176 milijonov evrov ob predpostavki pokrivanja izgube s strani lastnikov banke in imetnikov podrejenih kapitalskih instrumentov, so danes sporočili iz Probanke. Iz Factor banke so sporočili, da revidirana ocena izkazuje primanjkljaj premoženja v višini 258 milijonov evrov. Kot so povzeli, je svet Banke Slovenije njihovo revidirano poročilo o finančnem stanju banke na 6. september, ko je stekel proces nadzorovane likvidacije, in predlog ukrepov za njeno prestrukturiranje sprejel v torek. Centralna banka bo načrt posredovala ministrstvu za finance, ki ga bo predložilo Evropski komisiji zaradi pridobitve dokončnega mnenja k ukrepom Slovenije za krepitev stabilnosti finančnega sistema. Revidirana ocena finančnega stanja Probanke in Factor banke potrjuje prvotno oceno Banke Slovenije glede primanjkljaja premoženja obeh bank. Banki ob predpostavki pokrivanja izgube s strani lastnikov bank in imetnikov podrejenih kapitalskih instrumentov ocenjujeta primanjkljaj v višini 434 milijonov evrov, so po torkovi seji sporočili iz Banke Slovenije. Iz načrtov prestrukturiranja izhaja tudi, da bo v vmesnem obdobju Factor banka za poravnavo dospelih obveznosti črpala posojilo v skrajni sili največ v višini 347 milijonov evrov poroštvo države znaša 540 milijonov evrov, Probanka pa največ 294 milijonov evrov poroštvo države znaša 490 milijonov evrov.",0
"V učilnicah stoji voda, plesen, hodnike so zalile fekalije, kletne prostore so zato ""evakuirali"" – predstavnik ministrstva za šolstvo je lahko videl in zavohal, v kakšnih razmerah delajo na Osnovni šoli Litija. Šola, o kateri vsi govorijo v presežnikih – po številu odličnjakov spada v vrh, prav tako po številu priznanj, celo iz Evrope so se prišli na lastne oči prepričat, kako lahko v šoli, v kateri poteka redni in prilagojeni program, sobivajo otroci obeh programov. A fizična podoba šole je vse prej kot bleščeča, in ker je občina gluha, so predstavniki šole in staršev, kot pravijo, na obisk poklicali ministrstvo za šolstvo. Močvirje Direktor direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Vinko Logaj si je lahko ogledal klet, kjer je v nekaterih učilnicah še septembra potekal pouk. Tudi sam je nekoč učil na tej šoli. ""Pred 20 leti sem v tej učilnici učil tehniko,"" se je spominjal Logaj. Po tleh stoji voda, parket gnije, ponekod ga sploh ni več, povsod poganja zelena plesen. Na električno napeljavo je kapljala voda, kar je pripeljalo tudi do manjše nesreče, hodnike je zalila fekalna voda, v zraku je neprijeten vonj po puščobi in gnilobi. Ključi za eno izmed omar, ki je še v kleti, so zarjaveli. Zaradi tega je razumljivo, da so se na šoli raje odpovedali kletnim učilnicam in otroke stisnili v višja nadstropja stare stavbe. ""Poskrbeti smo morali za zdravje otrok,"" pravi ravnateljica Gabrijela Hauptman. Tukaj res ni gnilobe in fekalij, a je Zavod za zdravstveno varstvo ugotovil, da je v zraku količina spor in plesni krepko presežena. ""Onesnažen zrak prodira iz kletnih prostorov navzgor,"" pojasnjuje predstavnica staršev Jelka Jantol. Tudi njena hčerka ima hude zdravstvene težave. Okolje je vse prej kot prijazno za pljuča. Še najbolje bi bilo, če bi otroci nosili zaščitne maske. Sanacija ali rušenje? Klavrna podoba in finančni izračuni kažejo, da bo prej kot sanacija v poštev prišlo rušenje in postavitev nove šole. Ministrstvo za šolstvo je pripravljeno priskočiti na pomoč, a se bodo morali najprej pomeniti z vodstvom občine, ki je razočaralo starše in šolo. Vsa njihova opozorila niso zalegla, čeprav na občini trdijo, da so bili šele zdaj obveščeni o težavah v šoli. Ko smo jih v ponedeljek poklicali, nam je direktorica občinske uprave Tatjana Kržišnik povedala, da že imajo rešitev za gnilobo, plesen, fekalije in zamakanje – šolo bodo čez počitnice temeljito prezračili in prebelili nekatere prostore.",0
"Aleksej Kudrin meni, da so razlike v pogledih na vodenje gospodarstva med njim in najverjetnejšim prihodnjim premierom, prevelike. V Moskvi protesti proti prihodu Putina Ruski finančni minister Aleksej Kudrin (na sliki) je odklonil sodelovanje v prihodnji ruski vladi, ki jo bo najverjetneje vodil sedanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev. Glavni razlog za to so različni pogledi na vodenje gospodarstva, predvsem na trošenje države v obrambne namene. ""Ne vidim se v novi vladi. Ne samo, da mi nihče ni ponudil službe, mislim tudi, da so nesoglasja prevelika, da bi se lahko pridružil vladi,"" je dejal po poročanju ruskih Ria Novosti. Kudrin rusko finančno ministrstvo vodi že od leta 2000, mnogi pa mu pripisujejo glavne zasluge, da se je država dokaj uspešno izognila gospodarski krizi. V Moskvi danes protesti Zaradi vse verjetnejše vrnitve Putina na položaj predsednika države, je danes v središču Moskve protestiralo okoli 300 ljudi iz opozicijskih vrst. ""Putin mora iti!"" ter ""Vaše volitve so farsa!"", je pisalo na plakatih, ki so jih nosili protestniki. Nekdanji podpredsednik vlade in eden najbolj izpostavljenih ruskih opozicijskih politikov Boris Nemcov meni, da bi Putinova vrnitev sprožila beg kapitala in imigracijo, hkrati pa bi rusko gospodarstvo še bolj vezala na izvoz nafte. ""To je katastrofalen scenarij za Rusijo,"" je dejal za radio Odmev Moskve.",0
"Škofja Loka - Zaposleni v škofjeloškem LTH so v torek in danes prejeli del januarske plače v višini 600 evrov. Vendar pa vodstvo podjetja ni izpolnilo nobenih drugih stavkovnih zahtev delavcev, ki bodo zato v četrtek od 10. do 14. ure izpeljali napovedano stavko, je za STA povedal predsednik stavkovnega odbora David Švarc. Vodstvo Loških tovarn hladilnikov (LTH) kljub večkratnim pozivom tudi danes do 14. ure ni bilo pripravljeno na pogajanja za sporazumno rešitev nastalega spora, opozarja sekretarka gorenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Romana Oman. Delavci bodo zato v četrtek izpeljali napovedano stavko. Doseči želijo celotno izplačilo januarske in februarske plače ter izplačilo povračil stroškov v zvezi z delom. Prav tako zahtevajo takojšen zagon proizvodnje in prezaposlitev zaposlenih v LTH inženiring v matično podjetje. Če te zahteve ne bodo izpolnjene, bodo delavci zahtevali, da uprava v treh dneh LTH vloži predlog za stečajni postopek. 300 zaposlenih je namreč zaradi likvidnostnih težav podjetja in zastoja v proizvodnji že več tednov doma, kjer čakajo delo in plače.",0
"Nova različica Google Eartha vključuje tudi pogled na podvodni svet, virtualno potovanje skozi čas in posodobljeno različico Marsa Google je predstavil prvo večjo posodobitev programa Google Earth, poroča BBC. Google Ocean je razširil svoje zemljevide in vključil velike predele globin in dna oceanov. Uporabniki se lahko zdaj potopijo pod gladino in v 3D različici raziskujejo morsko dno. Zemljevid vsebuje 20 vsebinskih poglavij, ki vsebujejo informacije svetovno znanih znanstvenikov, raziskovalcev in oceanografov. Gore: Google Earth je postal magično doživetje Pri predstavitvi Google Eartha je bil tudi okoljevarstvenik Al Gore, ki je izrazil upanje, da bo ta program pripomogel k boljši prepoznavi celotnega planeta. ""S posodobitvijo programa je Google Earth postal magično doživetje, s katero ne le približate kateri koli del sveta, temveč se tudi potopite v globine oceanov, ki obsegajo tri četrtine našega planeta in raziščete nove čudeže, ki jih prej niste mogli videti,"" je dodal. Na ogled podvodni vulkani in ladijske razbitine Voda prekriva približno 70 odstotkov našega planeta, v njej pa je približno 80 odstotkov živih bitij, pa vendar je dejansko raziskanega le pet odstotkov. Z Google Oceanom bodo uporabniki lahko obiskali nekatere zanimive lokacije, kot so podvodni vulkani, morski svet, ladijske razbitine in priljubljene lokacije za deskanje na vodi in potapljanje. Nekatere organizacije so izrazile upanje, da bo orodje izboljšalo zavedanje o težavah, ki pestijo podvodni svet. Novi dodatki so razviti tudi v tesnem sodelovanju z oceanografi in več kot 25 strokovnjaki s področja oceanov in znanstveniki. Virtualno potovanje skozi čas in posodobljeni Mars V novi različici pa so tudi posodobitve na trdnih tleh, vključno z GPS sledenjem, virtualnim potovanjem skozi čas, ko lahko uporabniki opazujejo spremembe v satelitskih slikah skozi čas in pa vodeni ogled galerije in drugih vsebin Google Eartha. Prav tako pa boste lahko našli tudi posodobitve 3D različice Marsa, tako da ko boste imeli zadosti modrega planeta, lahko še vedno gledate zelenega. Predstavitev si lahko ogledate tudi v videu.",1
"Nismo država možnosti, ampak država obveznosti. Glavna težava Slovenije je, da nas državni aparat še vedno tlači v totalitarizem. Vsi v državnem aparatu bi radi zlasti ukazovali, nas spravljali v kalup vzornega, poslušnega in revnega državljana. Nismo država možnosti, ampak država obveznosti. Vsi vladajoči možje od predsednika republike do zadnjega uradnika bi nas radi stisnili v klavrno povprečje. Ne pustijo nas razmišljati s svojo glavo. Z vsakim ukrepom, ki ga predstavijo, nas poskušajo potisniti v sivo povprečje, prikrajšati za užitek uspeha in zatreti naše ideje. Slovenija zaradi tega vsak dan bolj tone, gospodarsko in socialno. Vse v Sloveniji je postavljeno tako, kot da je glavna naloga podjetij in zaposlenih v njih služenje državi. Podjetja morajo izpolnjevati kup obrazcev in plačevati serijo davkov, skoraj nič ni prepuščeno njihovi pobudi. In vedno manjkrat se zgodi, da država kaj stori za nas. Zakaj nam država ne omogoči, da bi podjetje, ki želi zgraditi halo v enem dnevu in na enem mestu, dobilo vsa dovoljenja za gradnjo? Zakaj ne poenostavi sistema, tako da bi podjetje svojo administracijo z državo urejalo na enem mestu? Zakaj ni enotnega pregleda, koliko davkov in kako moramo plačati? Zakaj so zakoni tako zapleteni, da jih ne razumejo niti odvetniki, kaj šele tisti, ki so jim namenjeni? Slovenija podjetjem in prebivalcem preprosto ne da priložnosti. Primer: podjetjem nalaga izplačilo vsaj minimalne plače delavcem, kaznuje pa nagrajevanje za dobro delo. Da ne bo pomote, nič nimam proti minimalni plači, moti me le, da je tudi najnižje plačilo tako močno obremenjeno s prispevki in davki. A če bi podjetje delavcem hotelo izplačati nagrado za njihov trud, iznajdljivost ali uspešnost, mora najprej državi plačati več kot polovico nagrade v obliki prispevkov in davkov. Seveda je treba opozoriti na nepotrebno administracijo in kvazinadzor. Podjetja morajo kar trem različnim javnim ustanovam, Dursu , AJPES in Zpizu , poročati kdaj, kako in koliko so izplačala zaposlenim. Kljub temu poznamo primere, denimo Steklarska Nova , Vegrad in še nekaj drugih, ko družbe svojim delavcem več let niso plačevale socialnih prispevkov. Inšpektorji se raje spravljajo na male obrtnike in podjetnike, ki s trganjem od lastnih ust poskušajo čim več denarja obdržati v podjetju. Spravljajo se nad tiste, ki razmišljajo o prihodnosti. Tem hoče država vzeti vse: preteklost in prihodnost. Vsako leto več denarja porabimo za zdravstvo, čeprav bolnišnice zmanjšujejo obseg dela in imamo vsako leto manj pravic. Če zbolimo in hočemo zgledno oskrbo, moramo plačati iz svojega žepa. Obvezni pobot je v tem pogledu še ena administrativna ovira in zgrešen poskus izboljšanja slabe plačilne discipline. A tipičen primer razmišljanja socialistične države, ne pa pravne in socialne države, kar je Slovenija po ustavi. Prav zaradi prisilne narave ukrepa se je plačilna disciplina še poslabšala, plačilni roki pa podaljšali. In da je mera polna, se najslabši plačniki požvižgajo na obvezni pobot. Pravega nadzora namreč ni. S tem in podobnimi ukrepi država vedno več denarja porabi za naš nadzor, vedno manj pa za našo varnost in boljše življenje.",0
"Imamo dobre sledi, kdo so napadalci, je glede sinočnjega napada v lokalu Open povedal direktor Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar. Glede na zbrane informacije in sledi, ki so ostale za desetimi zamaskiranimi moškimi, ki so sinoči vdrli na večer lezbične in gejevske literature, je policija optimistična. Prvi mož Policijske uprave Ljubljana Stanislav Vrečar zato že opozarja, da nasilnežem grozi visoka kazen, in sicer za kaznivi dejanji kršitev enakopravnosti in povzročitve lahke telesne poškodbe je predvidena kazen z zaporom do enega leta, za nasilništvo, če je storjeno v skupini, zapor do treh let, za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari pa kazen z zaporom do dveh let. Vrečar je napovedal tudi strog nadzor na jutrišnji Paradi ponosa. ""Policija obsoja vsakršno obliko tovrstnega nasilja in bo naredila vse, da preprečijo tovrstna dejanja oziroma odkrijejo storilce tovrstnih dejanj, da ti zanje odgovarjajo,"" pravi Vrečar.",1
"Koper - SKB banka, ki je ena od 19 upnic Istrabenza, je v predhodnem postopku zaradi insolventnosti podala izjavo o vstopu v postopek v zvezi s predlogom za začetek stečajnega postopka koprske holdinške družbe in predlagala, da Okrožno sodišče v Kopru izda sklep o začetku stečajnega postopka. O predlogu SKB banke je Okrožno sodišče v Kopru Istrabenz obvestilo v sredo, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Istrabenza. Da se je SKB banka pridružila avstrijskemu Bawagu pri zahtevi za uvedbo stečajnega postopka proti Istrabenzu, so sicer prejšnji teden že poročali nekateri mediji. Ker se je SKB le pridružila zahtevi Avstrijcev, to pomeni, da ne bodo začeli teči novi roki za morebitno uvedbo stečajnega postopka. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi o stečaju razmišljalo vse več upnic. Istrabenz jim skupaj dolguje približno 900 milijonov evrov. Spomnimo, da je Bawag predlog za uvedbo stečaja vložil aprila, po dostopnih podatkih zato, ker banke upnice niso uspele doseči dogovora glede uvrstitve reodkupnih pogodb, ki so jih banke že aktivirale, v skupno maso premoženja koprskega holdinga. Terjatve Bawaga do Istrabenza naj bi znašale približno 80 milijonov evrov. Istrabenz je že ob vložitvi predloga za stečaj napovedal vložitev zahteve za odložitev odločanja o predlogu banke Bawag. Okrožno sodišče v Kopru je nato v začetku maja do 30. junija odložilo odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka holdinške družbe Istrabenz.",0
"Tovarna Radeče papir je zašla v hude likvidnostne težave. Gre za tovarno, kjer izdelujejo tudi papir za bankovce in potne liste. Če bodo težave vodile v izgubo služb, bo to socialna bomba za Radeče . V našem uredništvu smo dobili sporočilo, v katerem je bilo zapisano, da delavci Radeče papirja niso dobili plač. Vodstvo zaposlenim zatrjuje, da se bodo stvari rešile, mi pa smo čisto obupani, je zapisal anonimni pošiljatelj. Dodal je, da zaposleni menijo, da je poslovni sistem Radeče papirja tik pred stečajem, izguba služb pa bi bila velik udarec. To bo socialna bomba za Radeče, je opozoril. Delavci niso bili v zmoti Vodstvo tovarne pa je v popoldanskih urah sporočilo, da je tovarna zašla v hude likvidnostne težave in ji grozi stečaj. Papirni stroj pet, ki so ga zagnali lani, zaradi začetnih tehnično-tehnoloških težav ni dal pričakovanih rezultatov. Na višino devetmesečne izgube je vplivalo tudi izredno povišanje cen bombažnega izčeska, so sporočili iz družbe. Uprava tovarne navaja, da so zaradi likvidnostnih težav morali zaustaviti papirni stroj štiri, na katerem izdelujejo beli papir, vse z namenom, da bi zagotovili sredstva za delovanje papirnega stroja pet, v katerega so vložili 20 milijonov evrov. Vsaka nenačrtovana zaustavitev tega stroja bi zaradi zamude v dobavah pomenila izjemno visoke penale, unovčitev garancij ter uvrstitev na črno listo za nekaj let. Zaradi izpada prodaje papirjev s papirnega stroja štiri pa je tovarna do 10. novembra utrpela 3,6 milijona evrov izpada prihodkov, pravijo v vodstvu družbe. Banke opozorili že marca Vodstvo podjetja je skupaj z lastniki marca letos banke obvestilo, da potrebujejo nujno povečanje posojila oz. trajnih virov za obratna sredstva. V dogovoru z bankami so julija vložili ustrezne zahtevke, vendar jim banke do danes niso odobrile potrebnega trajnega vira obratnih sredstev. Vodstvo tovarne se vsakodnevno pogaja z bankami, vendar ključnega dogovora, kdaj bo tovarna dobila posojilo, ni. Zato so se obveznosti do dobavitelje izredno povečale, in prvič od leta 1999 plače niso bile pravočasno izplačane. Uprava podjetja napoveduje zaustavitev papirnega stroja pet z vsemi negativnimi posledicami, če do torka ne dobi likvidnostnih sredstev. V podjetju zatrjujejo, da so o težkem položaju tovarne obveščali izvršni odbor podjetniškega sindikata, svet delavcev in vse inštitucije, za katere menijo, da morajo vedeti, kaj pomeni za lokalno okolje in širše območje Posavja izguba 375 delovnih mest. Dodali so še, da ima tovarna trenutno dovolj dela, kakovostna naročila in zagotovljeno proizvodnjo do konca februarja 2012.",0
"Zeleni val dvignil Dow Jones nad 10 tisoč točk Newyorški Dow Jones, ki meri vrednost 30 elitnih ameriških korporacij, je v torek porasel za 1,47 odstotka in se vrnil nad 10 tisoč točk. Pod to mejo je padel lani oktobra, ko je bila panika zaradi finančne krize na vrhuncu, prvič pa je magično mejo prestopil že marca 1999 ob vrhuncu navdušenja nad spletnimi podjetji. Za nov val navdušenja sta poskrbela zlasti nepričakovano visok četrtletni dobiček banke JP Morgan delnice so porasle za 3,3 odstotka in optimistična pričakovanja Intela. Preberite še Dow Jones prebil mejo 10.000 točk Zlato pod 1.050 dolarjev Vlagatelji so se razveselili tudi rasti ameriške maloprodaje. Ta je septembra, brez upoštevanja avtomobilske prodaje, porasla drugi mesec zapored. Dejavnik, ki vpliva na rast delnic, je tudi padanje dolarja, saj so vrednotenja ameriških korporacij postala ugodnejša. Za evro je bilo treba danes plačati že skoraj 1,50 dolarja, nato pa je dolar le začel pridobivati, kar se je odrazilo tudi na naftnem trgu in na cenah zlata. Za unčo zlata je bilo treba sredi dneva plačati manj kot 1.050 dolarjev. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA 1,29 % 75,50 EUR TELEKOM 0,15 % 156,17 NOVA KBM 7,02 % 15,25 LUKA 1,22 % 28,28 GORENJE 1,01 % 14,07 PETROL 2,68 % 351,85 INTEREUROPA 1,29 % 6,29 MERCATOR 1,73 % 183,11 Nova KBM v sedmih mesecih +100 odstotkov Slovenski borzni indeks 4.608 točk se je v četrtek že osmič zapored zvišal, tokrat za 1,9 odstotka, spet pa je bila po rasti v ospredju Nova KBM, ki je ob skoraj pol milijona evrov dosegla 15,57 evra. Njen enotni tečaj se je že v sredo občutno okrepil, potem ko je banka Citigroup priporočila nakup NKBM-jevih delnic. Kdor je delnice mariborske banke ujel na marčevskem dnu, ima v dobre pol leta že 100-odstotni donos! Visoka rast ob visokem prometu Trgovanje na Ljubljanski borzi je zaživelo - s Krko, ki je dražja za 1,3 odstotka, je bilo za 2,6 milijona evrov prometa največ po začetku junija, s Telekomom tečaj se je zvišal le za 0,15 odstotka, medtem ko so vse preostale delnice v prvi kotaciji dražje vsaj za odstotek pa skoraj za milijon. V standardni kotaciji je s 5,34-odstotno rastjo blestela Pozavarovalnica Sava, ki je dosegla 16,6 evra. Naš trg bo tudi v prihodnje pod vplivom dogajanje na tujem, kjer so sredi dneva sprejeli slabo novico Nokia je imela četrtletno izgubo, kar je vodilne evropske trge obarvalo rdeče.",1
"Po delni analizi osmega stebra krožno kabinske žičnice na Pohorju, ki se je porušil v nedeljo, je bila glavni vzrok za porušitev utrujenostna razpoka ukrivljenih pločevin in ne rja. ""Na podlagi pregleda prelomne plošče in pregleda ostalih delov konstrukcije, kakor tudi sosednjega stebra, ki je sicer v vizualno dobrem stanju, je analiza pokazala veliko verjetnost, daje do porušenja prišlo zaradi utrujenostnega pokanja pločevin stebra,"" je za Zurnal24 potrdil Bojan Rajec, vodja odseka za transportne naprave in kovinske konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo. Zaenkrat smo opravili delno analizo, dokončno analizo bomo opravili, ko bomo odvzeli vzorec materiala, kar zaenkrat še ni bilo možno. Zaradi nastalega loma so bile preostale pločevine na nogah stebra preobremenjene, kar je povzročilo porušitev. Analiza je pokazala, da je bil omenjeni steber na krožni kabinski žičnici najnižji in najbolj tog, zato se je večina prečnih obremenitev prenesla na stik s temeljem. ""Na podlagi pregleda prelomne plošče in pregleda ostalih delov konstrukcije, kakor tudi sosednjega stebra, ki je sicer v vizualno dobrem stanju, je analiza pokazala veliko verjetnost, da je do porušenja prišlo zaradi utrujenostnega pokanja pločevin stebra,"" je za Zurnal24 potrdil Bojan Rajec, vodja odseka za transportne naprave in kovinske konstrukcije na Zavodu za gradbeništvo. Zaenkrat smo opravili delno analizo, dokončno analizo bomo opravili, ko bomo odvzeli vzorec materiala, kar zaenkrat še ni bilo možno. Zaradi nastalega loma so bile preostale pločevine na nogah stebra preobremenjene, kar je povzročilo porušitev. Analiza je pokazala, da je bil omenjeni steber na krožni kabinski žičnici najnižji in najbolj tog, zato se je večina prečnih obremenitev prenesla na stik s temeljem. “Material pločevin stebra ni ustrezen, tako da korozija kot sama na nosilnost stebra ni vplivala,“ je dejal Rajec, ki dodaja, da se je nastanek teh utrujenostnih razpok pričel že kar nekaj časa nazaj. Zaznanje oz. detekcija razpoke v njeni začetni fazi bi zahtevala dvig celotnega stebra, vključno z vso spremljajočo tehnično pripravo, npr. odstranitev vrvi in spust gondol. Glavni krivec je starost ""Pred 52 leti, ko je bila naprava zgrajena, so veljali drugačni predpisi kot danes. Material kaže znake večplastnosti, kar pospešuje nastanek utrujenostnih razpok,"" dodaja in obenem poudarja, da je šlo za izrazito skrito poškodbo, ki jo je brez predhodnih delov v izgrajenem stanju nemogoče odkriti. Za to pa so trije vzroki: ► mesto porušitve je nepristopno in se ga ne da vizualno kontrolirat ► čez konstrukcijo je bil premazan precej debel sloj barve ► spodnji del konstrukcije je prekrit z zaščitnim betonskim estrihom Zaznanje oz. detekcija razpoke v njeni začetni fazi bi zahtevala dvig celotnega stebra. © ZAG Poglobljena preiskava poteka po posebnem naročilu inšpekcije ali upravljalca žičnice. Potrebna bo “globoka“ sanacija Rajec je dejal, da bo zaradi varnosti v primeru nadaljnjega obratovanja potrebno narediti natančen projekt sanacije. ""Ker pa metode za pregled teh delov ni, bo pri sanaciji potrebno predvideti zamenjavo teh spodnjih elementov."" Omenjeni incident bo obenem pomenil signal za podrobnejše preglede. Rajec še poudarja, da je pohorska vzpenjača najstarejša, ter da se konstrukcijska izvedba med vzpenjačami zelo razlikuje, tako da s preostalimi vzpenjačami ni neposredne povezave. Porušitev stebra kaže, da staranje žičniških naprav povečuje možnost skritih poškodb, ki jih brez podrobnih pregledov posameznih sistemov v izgrajenem stanju ni možno odkriti. Po mnenju strokovnjakov ZAG bi bilo smiselno pravilnik o žičnicah in vlečnicah dopolniti tako, da bi natančneje določil obseg, pogostost in postopke pregledov, vključno s strokovno-tehničnimi pregledi.",0
"Ljubljana - V Termah Čatež so lani ustvarili 7,8 odstotka vseh slovenskih prenočitev in 24,1 odstotka vseh prenočitev v slovenskih naravnih zdraviliščih. Število prenočitev v Termah Čatež se je lani povišalo za 3,3 odstotka, medtem ko je njihove bazene obiskalo za le 0,3 odstotka več kopalcev kot leto pred tem. Čisti prihodki Skupine Terme Čatež, ki poleg matične družba zajemajo še Marino Portorož, Turistično podjetje Portorož, Delikateso, Terme Ilidža in Termalno riviero, so se lani povišali za 13,3 odstotka na 41,6 milijona evrov. Čisti konsolidirani dobiček je bil pri 4,3 milijona evrov za slabih 13 odstotkov višji od tistega v letu 2006 in za 46 odstotkov nižji kot leta 2005. Na lansko rast dobička je imela negativen vpliv predvsem visoka rast stroškov materiala in storitev, ki je opazneje prehitevala rast prihodkov. Vendar v lanski čisti dobiček ni vključen kapitalski dobiček, ki ga je s prodajo delnic Term Čatež ustvarila Delikatesa. Ob upoštevanju tega dogodka bi čisti dobiček Skupine Terme Čatež znašal 5,2 milijona evrov in bi bil za 46 odstotkov višji kot leta 2006. Za letošnje leto v Skupini Terme Čatež načrtujejo 8-odstotno rast poslovnih prihodkov, medtem ko naj bi se čisti dobiček povečal za tretjino, dobiček iz poslovanja pa za dobro petino.",1
"Slovenski parlament z izjavo, da je Slovenija imela dostop do odprtega morja, zgolj priliva olje na ogenj, meni hrvaški premier Ivo Sanader Foto: Evropska komisija Predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader je danes v Parizu izrazil pričakovanje, da se bo hrvaški sabor odzval na sredin sklep slovenskega parlamenta o zaščiti slovenskih nacionalnih interesov. Ocenil je, da slovenski parlament zgolj priliva olje na ogenj z ""neresnično"" izjavo, da je Slovenija imela dostop do odprtega morja. Sanader, ki se mudi na uradnem obisku v Franciji, je po srečanju s svojim francoskim kolegom Francoisom Fillonom, spomnil, da se je na izjavo slovenskega parlamenta v sredo zvečer odzvalo hrvaško zunanje ministrstvo. Odzivi iz hrvaške Istre in Međimurja na sklep DZ Poslanec Istrskega demokratskega zbora (IDS) Damir Kajin in občina Svet Martin na Muri sta se danes odzvala na sredin sklep slovenskega državnega zbora o zaščiti slovenskih nacionalnih interesov. Kajin meni, da gre za ""slovensko verbalno agresijo"" glede zaselkov na levem bregu Dragonje, v Međimurju pa trdijo, da je levi breg Mure hrvaški. Ni dobro, da Slovenija dela dodatne težave ""Tisto, kar ni dobro, je, da Slovenija ne glede na dejstvo, da je parlament ratificiral protokol, dela dodatne težave glede članstva Hrvaške v Natu, v bistvu pa sama sebi ustvarja probleme. Ni dobro, da je Nato odvisen od nekakšnih politikantskih iger, ki so enostavno nesmiselne,"" je dejal Sanader. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo Hrvaška na vrhu Nata v Strasbourgu in Kehlu 3. in 4. aprila polnopravna članica. Prihodnji teden s Pahorjem Sanader je napovedal, da se bosta prihodnji teden srečala s slovenskim premierom Borutom Pahorjem, ""če se bosta točno zmenila o terminu, kraju in pogojih"". Dodal je, da se je Fillon zanimal za vse podrobnosti mejnega spora med Zagrebom in Ljubljano. ""Pričakujem, da se bodo pogajanja z EU kmalu nadaljevala, dvostranska vprašanja naj ne bi bila ovira kateri koli državi na njeni poti v unijo"", je ponovil Sanader.",0
"Sindikati v družbi Casino Portorož so predsednika države, predsednika vlade, opozicijske stranke in predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji pozvali, naj jim pomagajo v boju za ohranitev družbe in številnih delovnih mest. Sindikati v družbi Casino Portorož so Kapitalsko družbo Kad v dopisu pozvali, naj javno zagotovi, da bo vplačala dokapitalizacijska sredstva. Sicer bo Kad ogrozil obstoj družbe in 280 zaposlenih, ki prinašajo v javno blagajno letno najmanj 15 milijonov evrov v obliki davka in koncesijskih dajatev ter dohodnine, so opozorili. Izpostavili so tudi dejstvo, da zakon o igrah na srečo dovoljuje lastništvo občin in da v primeru stečaja ne bo dovolj stečajne mase za izplačilo odpravnin zaposlenim. Če dokapitalizacijskih sredstev ne nameravate vplačati sami, pa vas ponovno pozivamo, da dosežete dogovor z lokalno skupnostjo, ki je pisno izrazila namero, da bo družbo rešila, so navedli. V Kadu so popoldne potrdili, da so na bližnji skupščini pripravljeni podpreti predlog uprave o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala ter dokapitalizaciji z denarnimi vložki, pri kateri so pripravljeni sodelovati v sorazmernem obsegu glede na svoj lastniški delež ter ob pogoju, da pri vplačilu novih delnic sodelujejo tudi preostali delničarji. Za uspešno sanacijo je nujno sodelovanje vseh deležnikov družbe, so poudarili. Delavci kazinoja so o dogajanju v družbi obvestili tudi ministrstvo za finance in Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS ter vlado. Seznanili so jih tudi z dejstvom, da so v igralnici Casino Venezia v zadnjih petih letih pridelali 141 milijonov evrov izgube, pa družba še vedno ni končala v stečaju, saj je občina v tem času pobrala veliko več davkov . Casino Portorož je v tem času plačal 70 milijonov evrov davkov in koncesij, še navajajo. Casino Portorož je že dlje časa v finančnih težavah. Uprava družbe je konec julija nadzornemu svetu predstavila načrt finančnega prestrukturiranja družbe, ki med drugim predvideva odpuščanja okoli 50 zaposlenih, kot predpogoj za uspeh načrta pa vidi dokapitalizacijo v višini 10 milijonov evrov. Sindikati so se obrnili tudi na predsednika vlade Boruta Pahorja in predsednika države Danila Türka z dopisom, ki so ga naslovili s Klic na pomoč . Prosijo ju za kakršno koli pomoč, ki bi pomagala ohraniti številna delovna mesta . Kad je skupaj s Slovensko odškodninsko družbo Sod povabila primorske občine k sodelovanju pri dokapitalizaciji, a se je odzvala le občina Piran. Pa še ta je izrazila zgolj namero, konkretne ponudbe pa ni oddala, so sporočili iz Kada. Koprski župan Boris Popovič pa je dal vedeti, da bi bila koprska občina pripravljena lastniško vstopiti v kazino, vendar zgolj tako, da bi brezplačno prevzela delež državnih lastnikov. Tako Kad kot Sod sicer svojega lastniškega deleža v družbi ne bosta povečevali, sta pa zainteresirani za vstop investitorja, ki bi lahko prevzel tudi večinski delež v kapitalu družbe in bi si s tem lahko zagotovil kontrolo pri upravljanju. Brezplačen prenos lastništva na občine pa po njihovem mnenju družbi ne zagotavlja potrebnega dodatnega kapitala in zato stanja ne rešuje. Delničarji kazinoja bodo na skupščini 26. avgusta odločali o predlogu za zmanjšanje osnovnega kapitala družbe za 10,6 milijona evrov na dobre štiri milijone evrov ter o dokapitalizaciji v znesku do 10 milijonov evrov. Uprava kazinoja pa ocenjuje, da ima družba ob uspešni izvedbi ukrepov le polovične možnosti, da doseže plačilno sposobnost.",0
"Telekomunikacijski operater Tušmobil je vložil novo tožbo proti Telekomu Slovenije oziroma Mobitelu. Razlog so domnevne zlorabe s paketom Džabest. V tožbi Tuš zahteva 86 milijonov evrov odškodnine zaradi domnevne zlorabe z naročniškim paketom za mlade Itak Džabest, poroča Delo. V Tušmobilu so potrdili, da so tožbo vložili, na Telekomu pa so dejali, da tožbe (še) niso prejeli. Tožba naj bi se nanašala na Mobitelov naročniški paket Džabest, zaradi katerega naj bi Tuš utrpel za 86 milijonov evrov škode. Tretji največji operater se je pritožil že pred skoraj dvema letoma, in sicer na urad za varstvo konkurence, ki je tudi uvedel postopek. Urad je v lani objavljenem povzetku relevantnih dejstev ugotovil preveliko razliko med Mobitelovimi cenami v lastno in druga omrežja, vendar končne odločbe še ni izdal. Po besedah direktorja urada Damjana Matičiča se z zadevo ukvarjajo, vendar ni mogoče napovedati, kdaj bodo končali. Tušmobil Mobitelu očita, da je od uvedbe Džabesta novembra 2008 vodil cenovno politiko posrednega ali neposrednega določanja nepoštenih prodajnih cen. Končne cene naj bi bile prenizke glede na variabilne stroške, kar bi lahko pomenilo cenovno izrivanje konkurence. Poleg tega naj bi bilo zaradi neupravičenega razlikovanja med cenami klicev v lastno omrežje in klicev v druga omrežja onemogočeno prehajanje uporabnikov od Mobitela k drugim operaterjem.",0
"Kupcem stanovanj v Celovških dvorih grozi, da se ne bodo mogli vseliti v stanovanja, ki so jih kupili od Vegrada. Izvajalci namreč grozijo da ne bodo izročili dokumentacije, dokler ne bodo dobili plačila za svoje delo. Med tistimi, ki se v Celovške dvore zaradi vztrajanja izvajalcev, ki želijo plačilo za svoje delo, ne bodo mogli vseliti so tudi tisti, ki bi stanovanje dobili prek stanovanjskega sklada. Ljubljanski župan Zoran Janković je namreč za sklad kupil 419 stanovanj. In če izvajalci ne izročijo dokumentacije, Vegrad ne more dobiti uporabnega dovoljenja, kupci pa se v stanovanja ne bodo mogli vseliti. Eden izmed nezadovoljnih izvajalcev, ki še vedno čaka na denar, je Mirko Požar. Ta je v stanovanjih nameščal žaluzije. Požarju na Vegradu zatrjujejo, da ima denar za njegovo poplačilo Nova Ljubljanska banka. Ta pa pravi nasprotno. Tudi podjetnik Zekrija Habibovič ne more najti kompromisa z Vegradom, saj slednji vztraja, da podjetniku lahko povrne 30.000 evrov, medtem ko je Habibovič prepričan, da mu Vegrad dolguje 165.000 evrov. Prav od uspešnega poplačila oziroma dogovora o odpisu dela terjatev malih izvajalcev Vegradu pa je tudi odvisno, ali bo Vegrad preživel ali šel v stečaj. Celovški dvori V Vegradu dobili še del plač za marec Se pa imajo zaposleni v Vegradu vsaj nečesa veseliti. Konec prejšnjega tedna so namreč prejeli še del plač za marec. Proizvodni delavci, ki so pred tednom in pol prejeli 200 evrov, so konec prejšnjega tedna dobili še 300 evrov marčevske plače. Zaposleni v režiji pa so konec prejšnjega tedna dobili 700 evrov neto za marec Zaposleni v proizvodnji so tako skorajda poplačani, zaposleni v režiji pa še ne, je povedal sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac. Pristojni v Vegradu kot tudi predsednik sindikata v Vegradu Samo Mastnak za pojasnila v zvezi s plačami niso dosegljivi. Tako tudi ni znano, ali se je vodstvo družbe s sindikatom kaj dogovarjalo glede morebitnega zamika izplačila plač za april, saj je rok za to že čez dober teden dni. V soboto pa se izteče rok, ki je bil določen za izplačila še preostalih lanskih neizplačanih plač za zaposlene v Vegradovem hčerinskem podjetju Gradve. Del zaposlenih v podjetju Gradve je 15. aprila letos izplačila januarskih plač doseglo s štiridnevnim vztrajanjem v prostorih uprave Vegrada v Velenju. Kot je takrat povedal direktor družbe Gradve Admir Hodžić, so se z vodstvom Vegrada dogovorili, da bodo preostale tri lanske plače, ki jih delavcem še dolguje podjetje, izplačali do 15. maja. V nasprotnem primeru so napovedali, da se bodo vrnili v Velenje. Glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak Izplačila plač v Vegradu so motena zaradi likvidnostnih težav podjetja, ki naj bi jih družba dolgoročno rešila v okviru sporazuma o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe. Sporazum je že podpisan s strani družbe, ključnih lastnikov in bank. Junija bo predvidoma izpeljana skupščina družbe, ki bi odločala o povečanju kapitala družbe z denarnimi vložki in konverzijo terjatev, pri čemer pogovori z dobavitelji o tem še potekajo. Podjetje že izvaja kadrovsko prestrukturiranje, saj je v zadnjih mesecih z mehkimi ukrepi zmanjšalo število zaposlenih s 1700 na približno 1500. Gre za izteke delovnih dovoljenj, upokojitve, prav tako niso podaljševali pogodb za določen čas. Zmanjševanje števila zaposlenih je posledica načrtovane manjše realizacije v letošnjem letu. Lani je podjetje ustvarilo okoli 162 milijonov evrov čistega prihodka od prodaje, za letos pa načrtuje tretjino nižjo realizacijo.",0
"Indeks SBI 20 je trgovanje končal skoraj tri odstotke in pol nižje kot včeraj. SBI TOP pa je zdrsnil pod tisoč točk. Tudi na ameriškem Wall Streetu so poslovanje končali globoko v rdečih številkah. Index Dow Jones je najnižje v zadnjih petih letih in pol. Na Ljubljanski borzi je indeks SBI 20 dosegel najnižjo vrednost od septembra 2005. Trgovanje je končal pri vrednosti 4308,73 točke, kar je 3,45 odstotka manj kot v torek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je zdrsnil pod tisoč točk. Končal je pri vrednosti 983,49 točke. Največji padec so zabeležile delnice Abanke -9,07 odstotka, Zavarovalnice Triglav -8,07 odstotka, Aerodroma Ljubljana -7,65 odstotka in Luke Koper -6,98 odstotka. Največ se je trgovalo z delnicami Krke, enotni tečaj delnice novomeške farmacevtske družbe pa se je znižal za 4,55 odstotka, na 55,97 evra. Med redkimi delnicami, ki so se danes podražile, velja izpostaviti delnice NKBM. Tečaj se je okrepil za 0,93 odstotka, na 11,98 evra.",0
"Ljubljana - Na današnji seji nadzornega sveta Kapitalske družbe so se člani seznanili z nerevidiranim letnim poročilom Kapitalske družbe za leto 2009. Kapitalska družba je v letu 2009 z načrtovanim obvladovanjem in zniževanjem stroškov ter povečevanjem prihodkov od prodaje poslovno leto zaključila uspešneje kot predhodno leto. Dobiček iz rednega delovanja za leto 2009 znaša 34,6 milijonov evrov, za leto 2008 pa je bila izkazana izguba iz rednega delovanja v višini 87 milijonov evrov. Tudi pri upravljanju pokojninskih skladov je Kapitalska družba v letu 2009 dosegla dobre rezultate, ki so v primerjavi s konkurenco med najboljšimi. V letu 2009 so se prihodki iz poslovanja Kapitalske družbe v primerjavi z letom 2008 povečali za 16,8 %. Z načrtovanim obvladovanjem stroškov so se v letu 2009 znižali stroški materiala in storitev za 11,1 %. stroški dela pa za 4,5 %. Vrednost finančnih naložb Kapitalske družbe se je v primerjavi z letom 2008 povečala za 7,7 %. Delež lastniških naložb je znašal 73,3 %, delež dolžniških naložb 26,7 %. Sredstva Kapitalske družbe so konec leta 2009 znašala 1,2 milijarde evrov, sredstva pokojninskih skladov v upravljanju pa 996 milijonov evrov. Na boljši rezultat poslovanja Kapitalske družbe je vplivalo tudi izboljšano poslovanje pokojninskih skladov. Donosnost vseh pokojninskih skladov Kapitalske družbe je bila v letu 2009 v primerjavi z domačo konkurenco najvišja. Donosi vseh skladov presegajo zajamčene donose, zato je Kapitalska družba lahko pomembno zmanjšala obseg potrebnih rezervacij. Sklad javnih uslužbencev ZVPSJU je v letu 2009 zabeležil 17,94, KVPS 8,57 %, SODPZ 7,62 % donosnost in PPS 4,95 %. V pokojninskih skladih Kapitalske družbe je konec leta 2009 za dodatno pokojnino varčevalo 302.237 zavarovancev/članov, 7.167 zavarovancev Prvega pokojninskega sklada pa je Kapitalska družba že izplačevala mesečno ali letno dodatno pokojninsko rento. Z vplačilom dodatnih sredstev za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 49 milijonov evrov je Kapitalska družba leto 2009 zaključila z negativnim poslovnim izidom v višini 12,2 milijona evrov, kar je bistveno manj kot v preteklem letu, ko je negativni poslovni izid znašal 115,7 milijonov evrov.",1
"Ljubljana - Vlada se je po več propadlih manevrih na skupščinah družb v državni lasti, ki jih je v zadnjih nekaj tednih preprečila Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), očitno odločila obračunati z vodstvi družb. Prva sta na vrsto prišla uprava Aerodroma Ljubljana in njen nadzorni svet. Vlada namreč AUKN ni podelila soglasja, da predstavniki agencije soglašajo z razrešnico upravi pod vodstvom Zmaga Skobirja (na fotografiji) in nadzornemu svetu, ki ga vodi Anja Strojin Štampar. Predstavnik AUKN, ki se z odločitvijo vlade očitno ni strinjal, se je glasovanja vzdržal, 99 odstotkov vseh oddanih glasov na skupščini pa je razrešnico, s katero lastniki potrdijo in odobrijo delo organov vodenja družbe v minulem letu, potrdilo. Če kdo, je tako ""brez razrešnice"" ostala vlada, in sicer ne le od predstavnikov AUKN, ki so po zakonu še vedno pristojni za upravljanje kapitalskih naložb države, ampak tudi od velike večine malih delničarjev Aerodroma Ljubljana. Po naših informacijah je predstavnik AUKN na skupščini delničarjem pojasnil, da agencija po spremembi zakona o upravljanju kapitalskih naložb pripravi predlog za glasovanje na skupščini, ki pa ga mora po novem potrditi vlada. AUKN je predlagala razrešnico, a vlada tega sklepa ni potrdila, zato je predstavnik AUKN povedal, da se bo glasovanja vzdržal. AUKN je, spomnimo, vladi tokrat po skupščinah Elektra Celje, Zavarovalnice Triglav in Telekoma Slovenije že vsaj četrtič pripravila hladen tuš. Vlada je očitno spoznala, da na sodelovanje oziroma poslušnost AUKN pri načinu upravljanja kapitalskih naložb, kot so si ga očitno zamislili v kabinetu predsednika vlade, ne more računati. Že na skupščini Telekoma Slovenije, ko je nasprotni predlog, s katerim bi vodenje skupščine zaupali odvetniku premierja Janeza Janše Franciju Matozu, predlagal eden od malih delničarjev, Darij Južna, se je izkazalo, da bo poskušala vlada za uresničevanje svojih zamisli najti druge načine. Enak manever naj bi načrtovala tudi na skupščini Aerodroma Ljubljana. Zavrnitev razrešnice vodstvu in nadzornikom Aerodromu Ljubljana namreč po naših informacijah ni bil prvi načrtovan manever vlade, saj naj bi si ta že na včerajšnji skupščini želela zamenjave nadzornega sveta. Predlog za razširitev dnevnega reda skupščine naj bi pripravil eden od malih delničarjev, da stoji za manevrom vlada, pa naj bi se izkazalo s klicem Igorja Šalamuna, državnega sekretarja na ministrstvu pod vodstvom Zvonka Černača, v družbo, ki ga je zanimalo, zakaj ni objavljena razširitev dnevnega reda skupščine. Manever je padel v vodo, ker mali delničar ni imel petih odstotkov delnic, kar pa je minimalni prag za razširitev dnevnega reda skupščine. Aerodrom Ljubljana je lani kljub manjšemu številu potnikov, ki je upadlo za 1,4 odstotka, in kljub 7,8-odstotnemu upadu števila premikov letal povečal tako prihodke kot čisti dobiček. Slednji je znašal 5,25 milijona evrov, brez slabitve naložbe v Adrio Airways Tehniko pa bi bil še za 2,2 milijona evrov višji. Prihodki Aerodroma so lani ostali praktično nespremenjeni pri 34 milijonih evrov. V letošnjem letu bo morala družba delničarjem po včerajšnjem sklepu skupščine razdeliti 2,6 milijona evrov dividend ali 0,64 evra za delnico. Nasprotni predlog je podala AUKN, medtem ko je uprava družbe predlagala, da se za dividende nameni 0,43 evra po delnici.",0
"S februarjem bodo odjemalci električne energije pri Elektru Gorenjska prodaja in Elektru Maribor Energija Plus imeli višje račune. Pri ZPS menijo, da se bo v prihodnje takšnim podražitvam moč izogniti le z zamenjavo dobavitelja. 1. februarja dva od osmih dobaviteljev na našem trgu dražita električno energijo za gospodinjske odjemalce Elektro Gorenjska prodaja in Elektro Maribor Energija Plus. Po mnenju zveze potrošnikov Slovenije ZPS Elektro Maribor Energija plus uvaja tudi sporno novo postavko mesečnega manipulativnega stroška. Pri ZPS so prepričani, da se bo takšnim podražitvam v prihodnosti mogoče izogniti le, če se bodo potrošniki v velikem številu odločili za zamenjavo k ugodnejšemu dobavitelju. Pri Elektru Gorenjska prodaja, ki cen niso spreminjali od leta 2009, enotno tarifo v osnovnem paketu dražijo za skoraj 15 odstotkov, pri dvojni tarifi pa večjo tarifo za 12,4 odstotka, manjšo pa za 44,6 odstotka. Gospodinjstvo z osnovnim paketom in letno porabo električne energije 3.500 kWh polovico v času večje in polovico v času manjše tarife bo od februarja dalje letno plačalo 49,5 evra več, so preračunali na ZPS. Elektro Maribor Energija Plus bo ceno enotne tarife dvignil za skoraj 3,5 odstotka, pri dvojni tarifi pa večjo tarifo za 2,2 odstotka in manjše za 22,8 odstotka. Dodatno bodo svoje odjemalce obremenili še z manipulativnim stroškom , ki bo mesečno znašal 0,804 evra, torej skoraj 10 evrov letno, so sporočili z ZPS. Gospodinjstvo, ki letno v dvojni tarifi porabi 3.500 kWh, bo po novem ceniku za elektriko plačalo 30,5 evra več. Dva dobavitelja so prijavili tržnemu inšpektoratu Na končno višino računa za električno energijo vplivajo tudi dodatne postavke, ki jih uvajajo dobavitelji. Pri ZPS že ves čas opozarjajo, da ne gre za novo oziroma posebno storitev, ampak za del stroškov poslovanja, ki je bil v ceno zajet že prej, zdaj pa se ga posebej zaračuna. Takšna nadomestila bodo s februarjem uvedli tudi pri Elektru Maribor Energija Plus. Slednjega in E 3 d.o.o. prej Elektro Primorska je ZPS zaradi uvajanja nepoštenih pogodbenih pogojev in nepoštene poslovne prakse prijavila Tržnemu inšpektoratu. ZPS še opozarja, da Elektro Gorenjska prodaja sicer edini od dobaviteljev gospodinjstvom zaračunava še dodatek za večjo porabo v višini 0,012 €/kWh, če dnevna povprečna poraba preseže 10 kWh. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!",0
"Emil Tedeschi vodi podjetje, ki je sklenilo pogodbo o nakupu Droge Kolinske. Tedeschi meni, da je nakup te družbe veliko bolj smotrn kot pa nakup hrvaške Podravke. Zakaj? Tudi zato, ker je cockta boljša kot coca cola. Presrečen sem, ker na koncu nismo kupili Podravke. Kupili smo veliko boljše podjetje Drogo Kolinsko. Pred Podravko je težek proces prestrukturiranja, Droga Kolinska pa je bolj stabilna in tudi dobičkonosnejša družba, ki je prestrukturianje že končala, je povedal predsednik uprave Atlantic Grupe Emil Tedeschi. Na hrvaški državni televiziji je v oddaji Nedeljom u dva V nedeljo ob dveh komentiral pripombe članov Hrvaške kmečke stranke HSS na čelu z Josipom Friščićem, ki so mu dejali, da lahko kupuje delnice Podravke, da pa v Koprivnico ne bo nikoli prišel. Ob tem je poudaril, da je na Hrvaškem preveč slabo ozračje za investicije. Način, kot se v zadnjih dneh dela z državljani, je tak, da ga v svojem mestu ne želim, je še povedal Tedeschi, s čimer je bil kritičen do pogojev za investiranje na Hrvaškem. Dejal je, da je brezalkoholna pijača cockta boljša od coca cole, predvsem ker v njej ni ničesar škodljivega, saj je narejena na bazi šipka in še 12 trav in je zato popolnoma naraven napitek. Cockta naj bi s pomočjo skupine Atlantic osvojila večji del trga na Hrvaškem, je poudaril. Cockta je po njegovih besedah ena najpomembnejših blagovnih znamk Droge Kolinske. Cockta je v nekdanji Jugoslaviji nastala zaradi želje, da se naredi nekaj podobnega coca coli. Vendar je bil narejen boljši izdelek, saj v njem ni ničesar škodljivega, niti kofeina. Insinuacije, da naj bi Drogo Kolinsko kupil za lastnika družbe Agrokor Ivico Todorića, pa je zavrnil in ocenil kot žaljive. Skupina Atlantic in Agrokor sta dobra poslovna partnerja, saj je Atlantic največji dobavitelj Todorićevega koncerna. Posel vreden 382 milijonov evrov Uprava Istrabenza, večinskega lastnika Droge Kolinske, in Tedeschi sta se v začetku julija dogovorila o prodaji 95 odstotkov Droge Kolinske Atlanticu, 382 milijonov vreden posel pa mora na skupščini 24. avgusta potrditi še večina lastnikov Istrabenza. Ker gre za prodajo več kot četrtinskega deleža v družbi, jo mora namreč v skladu z zakonom o gospodarskih družbah potrditi skupščina. Foto 24ur.com S prejeto kupnino si bo Istrabenz, ki je še vedno zadolžen za več 100 milijonov evrov, zagotovil denarna sredstva za poplačilo terjatev upnikov iz prisilne poravnave. Prodaja kapitalskega deleža v Drogi Kolinski se je glede na stanje trga kapitalskih poslov in širšega makroekonomskega okolja izkazala kot najverjetnejša realna možnost zagotovitve potrebnih denarnih sredstev za izpolnitev obveznosti iz prisilne poravnave, sta v gradivu za sklic skupščine zapisala uprava in nadzorni svet Istrabenza. Kupnina bo izplačana v gotovini Istrabenz se je v prodajni pogodbi zavezal k prodaji vseh izdanih navadnih imenskih delnic Droge Kolinske, še piše v gradivu. Zato bo neposredno pred prodajo svojega 88,9-odstotnega deleža od ostalih treh lastnikov Droge Kolinske pridobil še preostale delnice. Tedeschi je na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe z Istrabenzom dejal, da je Droga Kolinska njihova strateška naložba, ohranila bo ime in proizvodnjo kave, vode in brezalkoholnih pijač, sladkih in slanih prigrizkov in otroške hrane. Ob tem je dejal, da bo prodaja predvidoma zaključena do konca leta, kupnina bo izplačana v gotovini. Kupec bo z nakupom Droge Kolinske postal ena največjih prehrambnih skupin v jugovzhodni Evropi s prihodki od prodaje v višini 650 milijonov evrov, 4300 zaposlenimi in enim izmed najmočnejših portfeljev izdelkov široke potrošnje v regiji, je še takrat dejal Tedeschi.",1
"Spletni klepet z Urošem Mercem, podjetnikom leta 2009 Podjetnik leta 2009 in direktor podjetja Bisol Uroš Merc pravi, da so sončne elektrarne danes verjetno ene najbolj donosnih in varnih naložb. Direktor podjeja Bisol, ki se ukvarja s proizvodnjo fotonapetostnih modulov, je v MMC-jevi spletni klepetalnici poleg donosnosti in varnosti investicije poudaril še primernost sončne elektrarne tako za najmanjše gospodinjske kot tiste največje industrijske uporabnike. Po njegovih besedah so sončnih elektrarn v Sloveniji postavili že veliko. Celoten klepet si lahko preberete tukaj. Obenem pa Merc poudarja, da začeti proizvodnjo na področju, s katerim se on ukvarja, danes ni enostavno. Dejstvo je namreč, da se panoga izjemno hitro razvija in da je izjemno investicijsko intenzivna. To pomeni, da bi morali investitorji nameniti ogromna začetna sredstva, da bi dosegli želeno prepoznavnost na trgu in ekonomijo obsega, ki bi jim zagotavljala konkurenčnost, je dejal med klepetom. Kot zapisano, je Merc prejel nagrado za podjetnika leta 2009. Razlago, zakaj je šla nagrada prav v njegove roke, napovedi načrtov njegovega podjetja in vzroke, zakaj je sončna energija dobra možnost, si lahko ogledate v priloženem videoposnetku. Vprašanje kakovosti izdelkov iz Kitajske Uporabnike je zanimala tudi konkurenca iz Kitajske, sploh zaradi cenejše delovne sile. Merc pravi, da ga to ne skrbi. Če bi se njihovi izdelki splačali, bi bil jaz verjetno prvi, ki bi jih pričel uvažati, ali pa širiti proizvodnjo na Kitajskem. Gre za povsem druge materiale, ki jih uporabljajo in njihova kakovost je res vprašljiva že po dveh ali treh letih obratovanja takšnih sončnih elektrarn, je pojasnil. Se pa podjetje, ki je lani zaposlovalo 50 ljudi, danes pa že 130, pojavlja na skoraj vseh evropskih trgih, razlaga Merc, ki upa, da se bodo fotovoltanične celice kmalu pojavile tudi na državnih inštitucijah. Naš gost je med klepetom izpostavil še države, ki so gonilne sile v fotovoltaiki. Izpostaviti velja Nemčijo, je povedal in nadaljeval Pred tem se je precej odvijalo na Japonskem. Sedaj pa jih je več in več. Francozi imajo velike načrte, Italijani tudi. Veliko se dogaja na Češkem, Belgiji in drugod po Evropi. Sedaj počasi sledijo tudi Južni Korejci in, ne boste verjeli, Kitajci. ZDA je zgodba zase. Na žalost se tam še pretežno samo govori, a verjamem, da bo kmalu drugače. Merc drevi v oddaji Prava ideja Uroš Merc je bil drevi ob 21.05 na drugem programu Televizije Slovenija tudi gost 50. oddaje Prava ideja, kjer je beseda tekla o uspešnosti podjetja kljub krizi in širitvi na tuje trge, obenem pa ste gledalci lahko izvedeli tudi, kateri so pravi prijemi za spopad s krizo in kako zanimive so davčne oaze.",1
"Delničarji Triglav konfekcije Kranj so na današnji skupščini izglasovali likvidacijo podjetja. V likvidacijskem postopku bodo skušali prodati prevelik proizvodni objekt in proizvodnjo v zmanjšanem obsegu nadaljevati v manjših najetih prostorih. Število zaposlenih, ki jih je trenutno 59, pa bodo prilagodili obsegu naročil. Še zadnje večje tekstilno podjetje v Kranju se je v težavah znašlo, ker se je prodaja tekstila zmanjšala. Tako so partnerji Triglav konfekcije, ki so večinoma nemška, v manjši meri pa tudi italijanska podjetja, zmanjšali svoja naročila. Prihodki tako ne bi več zadoščali za plače vseh 59 zaposlenih. Direktorica Slavka Jelnikar, ki bo postala tudi likvidacijska upraviteljica, je po današnji skupščini pojasnila, da druge možnosti od likvidacije ni. To so spoznali tudi bivši in sedanji zaposleni, ki so lastniki družbe. Tako bo danes izglasovani sklep o likvidaciji Triglav konfekcije objavljen v Uradnem listu, nato pa bo družba delavcem odpovedala delovna razmerja in jim izplačala odpravnine. Tedaj bo tudi že jasno, koliko od 59 zaposlenih bo šlo na zavod za zaposlovanje, koliko pa jih bo na podlagi pogodb za določen čas nadaljevalo z delom v podjetju. Glede na sedanja naročila ima družba za izdelavo kolekcije jesen-zima dela za med 40 in 50 ljudi. Tako bo najverjetneje brez dela ostalo okoli 15 zaposlenih. Podjetje, ki bi moralo letos praznovati 50 let delovanja, zaposluje priučene šivilje, ki so v povprečju stare od 42 do 45 let, v Triglav konfekciji pa so zaposlene med 25 in 30 let. Podjetje, ki je je bilo najprej obrat Tekstilindusa, je specializirano za izdelavo lahkih ženskih oblačil. Iskanje morebitnih novih partnerjev pa je po besedah direktorice izjemno težko. Dodaten problem ob zmanjšanju naročil je drago vzdrževanje prostorov v stavbi na Savski cesti, kjer je Triglav konfekcija lastnik dveh etaž s skupno površino okoli 3800 kvadratnih metrov in približno 2000 kvadratnih metrov parkirišč. Za delo pa podjetje, ki je v najboljših časih leta 1974 štelo 229 zaposlenih, zdaj uporablja le pol hale oziroma manj kot četrtino vseh površin. Stroški za vzdrževanje stavbe, zgrajene pred vojno, so ogromni, zlasti pozimi za ogrevanje in poleti za hlajenje. Ob minimalnih plačilih v tekstilni branži si podjetje takšnega vzdrževanja ne more več privoščiti, pojasnjuje direktorica. Zato prostore prodaja, medtem ko bo zmanjšano proizvodnjo selila v manjše najemniške prostore, prav tako v Kranju. ""Dali smo več ponudb za prodajo naših prostorov in sedaj čakamo, kako se bo odvilo,"" je pojasnila Jelnikarjeva, ki bo v postopku likvidacije morala vsem delavcem izplačati odpravnine, skupaj približno 300.000 evrov, za kar pa bo denar le ob uspešni odprodaji objekta. Triglav konfekcija sicer dolgov nima. Vse svoje obveznosti je uspela tkoče poravnati in pozitivno poslovati. Lansko leto je sicer družba zaradi poplačila nekaterih grehov iz preteklosti končala s 30.000 evrov izgube, medtem ko je bilo tekoče poslovanje pozitivno. ""Ob obstoječem številu zaposlenih pa zaradi zmanjšanja naročil to ne bo več mogoče,"" je odločitev za likvidacijo obrazložila direktorica. Triglav konfekcija je še zadnje večje tekstilno podjetje v gorenjski prestolnici, ki je bila nekdaj v tej panogi zelo močna. Že leta 1991 je kot prvi propadel Tekstilindus, v letu 2010 pa je v stečaj šla Zvezda. Medtem so v letih 2007 in 2008 lastniki prek likvidacije ukinili še Gorenjska oblačila, Ibi in Aquasavo.",0
"Novi predsednik uprave Palome Bojan Rajtmajer je dejal, da Paloma nima plodnega in za podjetje zdravega načrta, kako naj se sploh dokapitalizira.",0
"Leto 2008 najverjetneje končano z izgubo Skupščina Kada je potrdila rebalans proračuna za l. 2008, ki je potreben zaradi slabih razmer na finančnih trgih, in sprejela finančni načrt za l. 2009. Kot sporočajo iz Kapitalske družbe, so razmere resne in terjajo preudarne in premišljene odločitve tudi v letu 2009 . Prav zato Kad za leto 2009 načrtuje konservativno investicijsko politiko z nadaljevanjem zmanjšanja števila domačih lastniških naložb v upravljanju ter s ciljem skrbnega zasledovanja načel varnosti in likvidnosti svojih denarnih naložb. Leto 2008 najverjetneje končano z izgubo Kad bo vlagal skladno s tekočo tržno ponudbo v tiste naložbe, ki bodo ob ugodnih donosih zagotavljale tudi ustrezno diverzifikacijo naložb. Konec leta 2009 naj bi upravljal z 1,7 milijarde evrov osnovnega premoženja in v primerjavi z letom 2008, ki se bo predvidoma končalo z izgubo, ustvaril čisti dobiček v višini dobrih 40 milijonov evrov. Predvidena višina obveznosti zagotavljanja dodatnih sredstev Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pa za leto 2009 ostaja enaka kot v letu 2008 in znaša 49 milijonov evrov, navajajo v Kadu. Kad aktivnejši pri razvoju dodatnega pokojninskega zavarovanja Na področju upravljanja pokojninskih skladov za leto 2009 želi Kad ohraniti vodilni položaj na področju izvajanja, obenem pa kot specializirani izvajalec varčevanja za starost na podlagi dolgoletnih izkušenj prevzeti aktivno vlogo pri nadaljnjem razvoju dodatnega pokojninskega zavarovanja. Načrtovano število zavarovancev konec leta 2009 naj bi presegalo 300.000 zavarovancev in prejemnikov rent, načrtovana skupna vplačana premija v letu 2009 pa znaša 140 milijonov evrov. Konec prihodnjega leta naj bi Kad upravljal z dobro milijardo evrov vrednim premoženjem zavarovancev. Poslovni cilji upravljanja pokojninskih skladov bodo zaradi izjemno spremenljivih in težavnih razmer na finančnih trgih usmerjen v proces optimalnega upravljanja premoženja s ciljem stabilizacije položaja. Očitkov glede okoriščanja Kad ne komentira Očitkov glede okoriščanja zaposlenih Kad ne želi komentirati, vso zbrano dokumentacijo pa je 27. oktobra letos predal Agenciji za trg vrednostnih papirjev in istega dne pri državnem tožilstvu podal ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. ATVP je na podlagi pregleda dokumentacije in opravljenega nadzora v zvezi z upravljanjem vzajemnega pokojninskega sklada KVPS ugotovil kršitev internih pravil. Izdal je odredbo, s katero je Kadu naložil sprejem dodatnih oz. dopolnilnih ukrepov ter varovalk v sistemu notranjega nadzora, ki bi dodatno preprečevale kršitve pravil upravljanja s premoženjem pokojninskih skladov ter omogočale hitrejše ukrepanje, če nastanejo kršitve.",0
"Obžalujejo, da je dokument prišel v javnost V mariborski nadškofiji poudarjajo, da je bil predlog banke Rotschild zaupen in ni bil končni dokument. Iz Maribora tako sporočajo, da je bil predlog finančnega prestrukturiranja družb, povezanih z mariborsko nadškofijo, bankam upnicam zaupne narave. Žal se nekdo tega ni držal in je nekaj informacij prišlo v medije. Poudarjamo, da to gradivo ni dokončen dokument, temveč je delovne narave, so pojasnili. Končni dokument v nekaj dneh Ob tem so dodali, da bodo banke upnice v nekaj dneh prejele dokončno gradivo. V petek so bile namreč povabljene k nadaljnjemu aktivnemu sodelovanju, s tem da posredujejo svoje pripombe, pomisleke, predloge in izboljšave, da bi se tako našla najboljša rešitev v dani situaciji za vse v to zgodbo vplete strani . Iskanje rešitve bi bilo lažje z možnostjo dokapitalizacije, ki pa je zaradi vsesplošne ekonomske situacije otežena, vendar poskušamo vložiti vse napore za dosego tega cilja, končujejo v nadškofiji.",0
"Poletno. Koncerti, filmi, sejem vinilk ... Središče mesta bo za tri dni zaživelo – danes se začenja tridnevni poletni festival FestivalGo. Pred Splendid barom bo vsak dan že popoldne otroški program. Na Bevkovem trgu bo ob 20.30 oziroma 21. uri prvi večerni koncert, drugi pa bo sledil ob 23. uri na poletni sceni Kluba goriških študentov, kjer bodo vsak večer ob 20. uri vrteli glasbene filme. Pestro bo tudi na ploščadi med knjižnico in gledališčem, ki bo namenjena afterpartyjem z začetkom ob polnoči. DJ in afterparty Danes bodo na Bevkovem trgu nastopili Eva Hren in Sladcore ter zasedba Cana Flamenca, na poletni sceni skupina Strizzy, za afterparty pa bo poskrbel DJ Aleksij. V sklopu festivala bo na Bevkovem trgu tudi sejem vinilk. Organizatorji upajo, da se bo festival tokrat prijel, saj je bilo podobnih poskusov že kar nekaj, a so po prvi izvedbi ugasnili.",1
"Merkur ima novega predsednika uprave, Bineta Kordeža je nasledil Bojan Knuplež. Lastniki so se z bankami dogovorili tudi, da Merkur ohranijo celovit, zato so prekinili dogovore z Mercatorjem. Upravna stavba Merkurja v Kranju Nadzorni svet Merkurja je sprejel odstop predsednika uprave Bineta Kordeža in na njegovo mesto imenoval dosedanjega predsednika uprave Big Banga Bojana Knupleža. Nadzorni svet je sicer zasedal takoj po skupščini, ki je imenovala dva nova člana nadzornega sveta Antonijo Pirc iz Save in Matevža Slapničarja iz Gorenjske banke, so sporočili iz družbe. Kot so po skupščini sporočili iz Merkurja, so se lastniki in vodstvo Merkurja ob načelni podpori bank upnic odločili, da je najbolje, da Merkur Group ohrani svojo celovitost. Sedanje težave namreč izvirajo iz pomanjkanja likvidnih sredstev in posledično slabše oskrbe z blagom, prodaja Merkur Group je tako v primerjavi z najboljšimi leti za tretjino nižja, pravijo v Merkurju. Kot pravijo, divizija Big Bang tudi v teh razmerah posluje nemoteno, v divizijah Merkur in Mersteel pa bi, upoštevajoč pozitivne signale s trga, s pridobitvijo ustreznih finančnih virov takoj lahko zagotovili ponovno rast prodaje. Natančnejši program ukrepov bodo v družbi pripravili v prihodnjih tednih, cilj pa bo ponoven zagon poslovanja družbe. Takoj po skupščini se je prvič sestal novi nadzorni svet in ocenil, da bi k podpori projekta pripomogla tudi sprememba v vodstvu Merkurja. Zato so podprli zamenjavo vodstva in za predsednika uprave imenovali Bojana Knupleža, dosedanji predsednik uprave Bine Kordež pa bo v Merkurju prevzel druge zadolžitve. Zaradi teh odločitev družbe in ob načelni podpori bank, da podprejo ohranitev Merkurja kot celote, sta se družbi Merfin in Mercator dogovorili,da ustavita vse aktivnosti glede strateškega povezovanja. Kaj se bo zgodilo z lastniško strukturo Merkurja in ali bo Merfin ostal največji delničar, pa danes iz družbe niso sporočili. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Foto Dare Čekeliš Lahovnik Treba je čim prej najti rešitev za Merkur Razmere v Merkurju so po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika že dlje časa zaskrbljujoče. Kot poudarja minister, bi se morali v primeru Merkurja čim prej sestati vsi udeleženci in poiskati možno rešitev, s katero bi se ohranilo poslovanje družbe iz Naklega. Menedžerski model lastninjenja Merkurja je ocenil kot nevzdržen. Po njegovih ocenah bi družba tudi v normalnih gospodarskih razmerah imela težave, v zaostrenih pa so te še večje. Kordež Merkur smo prevzeli v skladu s takratno zakonodajo Kordež je sicer že v torek dejal, da se je pripravljen umakniti in da uprava kot pogoj za sprejem rešitve ni omenjala ohranitev vodstvene strukture Merkurja. Na vprašanje 24ur.com, ali ocenjuje, da se menedžerski prevzem Merkurja ni izšel, je v torek dejal, da je to odvisno od tega, kakšne rešitve bodo sprejeli skupaj z bankami. Gleda kazenskih ovadb pa je dejal, da je v Sloveniji podajanje teh zelo preprosto, vendar pa v našem primeru nepotrebno, saj je bil prevzem izveden popolnoma v skladu s takratno zakonodajo. Kordež je sicer še pojasnil, da so prevzem pretežno financirale tuje banke. Skupina Merkur je sestavljena iz divizije Merkur trgovin, Big Banga in divizije Mersteel, ki prodaja jeklo. Največji lastnik skupine je družba Merfin, preko katere so Bine Kordež in drugi menedžerji prevzeli Merkur. Biografija in menedžerski prevzem Bine Kordež, 54-letni univerzitetni diplomirani ekonomist, magister poslovne politike in organizacije, tako položaj prvega moža Merkurja zapušča po 12 letih. V Merkurju je zaposlen od leta 1988, ko je postal eden najmlajših vodilnih delavcev. Zaposlil se je kot finančni direktor ter direktor za ekonomiko in finance. Mesto predsednika uprave s petletnim mandatom je prevzel po upokojitvi takratnega predsednika uprave Jakoba Piskernika leta 1998. Kordež, ki je bil tudi član sveta Banke Slovenije, je skupaj z vodilnimi Merkurja novembra 2007 izvedel menedžerski prevzem Merkurja. Za namene prevzema je širši krog Merkurjevih vodstvenih delavcev, med njimi vsi člani uprave s Kordežem na čelu, ustanovil družbo Merfin. Ta je julija 2007 pridobila slabih 16 odstotkov družbe iz Naklega, nato pa svoj delež začela povečevati. Oktobra 2007 je Merfin v konzorciju z Banko Koper, Savo, Interfinom Naložbe ter Zagrebško Euro-Veneto objavil namero za prevzem Merkurja in mesec kasneje še ponudbo za prevzem. Prevzemniki so za delnico Merkurja ponudili 405 evrov in po izteku ponudbe svoje lastništvo povečali na 98,44 odstotka. Januarja 2008 so bili iz lastništva Merkurja iztisnjeni še mali delničarji, konzorcij pa je postal 100-odstotni lastnik nakelske družbe, Merfin pa je sredi leta 2009 postal večinski lastnik Merkurja. Prevzem Merkurja je bil največji uspeli menedžerski prevzem v Sloveniji, nekateri pa so ga označevali za najbolj transparenten menedžerski prevzem. Menedžerji Merkurja so namreč eni redkih dali javno prevzemno ponudbo za družbo in niso parkirali delnic pri prijateljskih podjetjih oz. na podjetjih poštnih nabiralnikih . Je pa senco na prevzem Merkurja nekoliko vrglo dejstvo, da je bila družba kupljena s sredstvi podjetja, saj je Merfin zastavil delnice podjetja, ki so ga kupovali, osebna zavarovanja deležnikov pa niso znana. Kordež je vseskozi ponavljal, da je bil Merkur kupljen v skladu z obstoječo zakonodajo. Merkur je v letošnjem letu zaradi slabega poslovanja in dolgov začel v hude težave. Zamude pri plačilih so pripeljale do nezaupanja njegovih dobaviteljev, s tem pa je podjetje postalo med drugim tudi cenovno nekonkurenčno na trgu.",0
"Očitno se ne počutijo lagodno na položajih Vodstvo NLB-ja o odločitvah in ukrepih, denimo o odpuščanjih, obvešča medije in s tem javnost vse pogosteje zvečer. Strokovnjak za odnose z javnostmi vidi v taki praksi skrivaštvo in za državno banko neprimeren način obveščanja. Nadzorniki Nove Ljubljanske banke so ta teden imeli sejo in na njej odločili, da razlogov za odpoklic predsednika uprave banke Janka Medje ali za menjavo predsednika nadzornega sveta Franceta Arharja v tem trenutku, glede na znana dejstva o nedavni kriminalistični preiskav, ni. To so iz banke sporočili pozno zvečer. Datuma sej ne bodo sporočali V banko je država samo z dokapitalizacijami nekaj letih vložila več kot 600 državnih, naših milijonov. Banka izstopa z visokimi stroški za kadrovsko agencijo. Nazadnje celo s kriminalistično preiskavo vodilnih. Interes javnosti je velik. France Arhar, predsednik njenega nadzornega sveta, ki je ta teden znova odločal o usodi vodilnega Janka Medje, nam je vprašanje, kdaj se sploh sestanejo, odgovoril, da datuma prihodnjih sej ne bodo sporočali javnosti. Da naj se obrnemo na banko, od koder odziva tudi ni bilo. Tak odgovor je najmanj nevljuden in neprimeren za javno delniško družbo in mimogrede bo spet sanirana za davkoplačevalskim denarjem in ima veliko komitentov v Sloveniji, pravi Dejan Verčič iz Fakultete za družbene vede v Ljubljani Očitno se ne počutijo lagodno na položajih Banka nikoli ni slovela po zgovornih vodstvenih kadrih, ki bi razumeli položaj, v katerem je banka, poslovne skrivnosti so bile ljub izgovor. Tačas pa njihova sporočila prihajajo vse pozneje, proti večeru, ko je rok za objavo v medijih že mnogokrat minil. Gre za skrivaštvo, očitno se sami ne počutijo lagodno na položajih, na katerih so. Nova Ljubljanska banka bi moral bistveno okrepiti službo za odnose z javnostmi, opozarja Verčič. V svetu v krizi še več obveščanja Eden od odgovorov na krizo v podjetjih po svetu je bil, pravi Verčič, tudi povečano obveščanje in pojasnjevanje odločitev. To manjka v državnih podjetjih pri nas nasploh Zdi se mi, da se večina podjetij v državi lasti predvsem boji politikov. Ti politiki imajo edini kanal, mi vsi drugi pa smo v vlogi denarnic, ki bodo lahko te zadeve odplačevale, in naj se nas niče ne tiče, kar počnejo. Za sanacijo banko so šle milijarde, ne milijoni. Država se je za to že zadolžila in se še bo. Lidija Pak, Prvi dnevnik",0
"Moskva - Predsednik ruske vlade Vladimir Putin je napovedal gradnjo 26 jedrskih reaktorjev do leta 2030. S tem naj bi delež jedrske energije v Rusiji povečali s sedanjih 16 odstotkov na približno eno tretjino, je Putin po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax danes dejal v mestu Udomlja pri Moskvi. Jedrska energija trenutno v vsej proizvedeni energiji v več evropskih državah zavzema nekaj več kot 25-odstotni delež, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Putin je poleg tega napovedal, da bo državni koncern Rosatom dobil finančno injekcijo v višini 50 milijard rubljev (1,13 milijarde evrov). Rosatom se je v začetku marca z nemškim Siemensom dogovoril o ustanovitvi podjetja v skupni lasti, ki bo izvajalo projekte na podlagi ruske visokotlačne tehnologije WWER. Podjetji nameravata zavzeti tretjino svetovnega trga nuklearnih elektrarn. Kot prvi skupni projekt se omenja gradnja nuklearne elektrarne v mestu Kaliningrad. Vlada bo po Putinovih besedah ""v naslednjih mesecih"" do podrobnosti preučila projekte za spodbujanje proizvodnje jedrske energije ter jedrskega oboroževanja. Vendar Rusija kljub finančni krizi ne bo opustila svojih dosedanjih načrtov, je poudaril.",1
"Direktorica Gradisa Celje je napovedala, da bo uprava sodišču predlagala stečaj. Delavci Gradis hiše in Gradis gradnje so dobili redne odpovedi. Delavcem Gradis Celje so izredne odpovedi preklicali. Direktorica Gradisa Celje Lidija Žagar je povedala, da je uprava sodišču predlagala stečaj družbe. Zaradi tega bo brez dela ostalo 146 delavcev. Razlog za uvedbo stečaja je neuspela prisilna poravnava, negativno pa je tudi tekoče poslovanje podjetja. Delavci se bodo lahko zdaj prijavili na zavodu za zaposlovanje, Žagarjeva pa je dodala, da so tudi 36 delavcem iz Bosne in Hercegovine, ki so v začetku meseca prejeli izredne odpovedi, te umaknili in jim podali redne odpovedi iz poslovnih razlogov. Podjetji Gradis hiše in Gradis gradnje pa ne bosta šli v stečaj. Zaposleni v Gradisu gradnje so danes prejeli februarske plače, Gradis hiše pa teh še ni izplačal. Kot je pojasnila Žagarjeva, je gospodarska kriza Gradis prizadela globlje kot je bilo predvideno ter pričakovano in z zdajšnjim obsegom poslovanja ni mogoče uspešno poslovati. Gradis je namreč v preteklosti posloval v letnem obsegu, ki se ni bistveno spreminjal, kar pomeni realizacijo med 20 in 25 milijoni evrov. Ta sredstva pa so zadoščala za normalno poslovanje podjetja. V prvih dveh mesecih po uvedbi prisilne poravnave smo naredili izgubo v višini 648.527 evrov, medtem ko je Abanka pričela z unovčevanjem vseh terjatev, ki jih je imel Gradis iz naslova pogodbenih obveznosti do naročnika. Za pridobitev novih poslov, ki bi nam omogočili tekoče poravnanje obveznosti, je hčerinska družba prek katere smo poslovali potrebovala bančne garancije za resnost ponudb in za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, a nobena banka jih ni želela izdati, je dejala Žagarjeva. Potrdila je, da je Gradis, ki ima 61 milijonov evrov dolga, v neposredni bližini Kranjskega Planeta Tuš kupil zemljišče, na katerem imajo hipoteko v višini 3,5 milijona evrov. To hipoteko pa niso hoteli unovčiti, saj bi banke takoj zasegle denar. Sicer je NLB leasing Maribor odkupil projekt v Kranju, denar nakazal Tibarju, ki pa od takrat Gradisa ne pozna več. Upniki projekta so potem Gradisu zablokirali tudi prodajo hiš v Komendi, ki je potekala prek hčerinske družbe Gradis gradnje. Potonili zaradi Planeta Tuš in projektov v Komendi S tem je po njenih besedah postalo jasno, da bo Gradis potonil , ko bodo zaključeni posli po podpisanih pogodbah. Vrednost preostalih del je ocenjena na štiri milijone evrov, 21 milijonov evrov obveznosti do navadnih upnikov pa bo najbrž ostalo v zraku. Gradis, ki ga Žagarjeva vodi že devet let, se je znašel v finančnih težavah predvsem zaradi projektov v Komendi in Planetu Tuš v Kranju. Še danes, ko se objekt Planeta Tuš v Kranju uporablja že eno leto, ni narejen končni obračun z investitorjem družbo Tibar iz Maribora. Razlog je izogibanje plačila, ki bo po končnem obračunu ostal evidenten. Po naših izračunih je bil projekt vreden med 20 in 25 milijoni evrov, Tibar pa nam je od tega še dolžan 5,5 milijona evrov, kar za Gradis ni malo, pravi Žagarjeva. Foto POP TV Redne odpovedi namesto izrednih Pred tem smo govorili z odvetnikom zaposlenih v Gradisu Celje, Gradisu hiše in Gradisu gradnje Aleksandrom Cmokom, ki je pri upravi podjetij dosegel dogovor o preklicu izrednih odpovedi delovnih razmerij delavcem iz Bosne in Hercegovine. Uprava je izredne odpovedi preklicala za zaposlene v Gradisu Celje in bodo ti delavci ostali v delovnem razmerju s podjetjem, s tem pa bodo imeli nekatere pravice, ki jih v primeru izredne odpovedi ne bi imeli. Svoje terjatve med drugim tudi iz naslova neizplačanih plač bodo lahko tako terjali iz jamstvenega sklada, je pojasnil Cmok. Delavci v Gradisu hiše in Gradisu gradnje, ki so pred tem dobili obvestilo o izredni odpovedi, pa so že dobili redne odpovedi. V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč ne bi imeli odpovednega roka, delavci ne bi bili upravičeni do odpravnine ter ne bi imeli pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Visoki dolgovi Gradisa Celje Družba Gradis Celje, v kateri zaradi suma kaznivih dejanj poslovne goljufije poteka kriminalistična preiskava, ima za kar 61,7 milijona evrov obveznosti. Od decembra lani je bilo podjetje v prisilni poravnavi, saj lastniki niso hoteli podpreti dokapitalizacije. Rok za glasovanje o prisilni poravnavi bi se iztekel konec aprila letos.",0
"Zveza potrošnikov o tožbi ne razmišlja Po ocenah Zveze potrošnikov Slovenije so elektrodistributerji z usklajenim dvigom cen gospodinjstva oškodovali za okoli 25 milijonov evrov. Ocena je sicer groba, izračunali pa so jo glede na povprečno letno porabo gospodinjstev. Od prvega januarja lani, ko so se cene dvignile, naj bi strošek posameznega potrošnika znašal od nekaj evrov do 50 evrov več. O tožbi na zvezi potrošnikov kljub temu ne razmišljajo, so pa nadzorne organe petih elektrodistributerjev pozvali, naj razmislijo, kako potrošnikom poravnati škodo. Po besedah predsednice zveze Brede Kutin so jih potrošniki sicer pozvali, naj sprožijo tožbo, a je to težko izvedljivo, saj Slovenija v pravnem sistemu nima kolektivne tožbe ali zunajsodnega mehanizma za reševanje sporov, obenem pa takse znašajo več, kot je znašalo oškodovanje posameznih potrošnikov zaradi dviga cen. ZPS elektropodjetja že spraševal o podražitvi Urad za varstvo konkurence je usklajeno delovanje pri zvišanju cen električne energije ugotovil avgusta lani. Pri zvezi potrošnikov so že takrat elektrodistributerje povprašali, kako nameravajo gospodinjskim odjemalcem zaračunati nastalo razliko, odgovor pa so dobili od treh družb, Elektra Ljubljana, Elektra Celja in Elektra Gorenjska. Po besedah Kutinove so vsi na tak ali drugačen način odgovarjali, da ni prišlo do oškodovanja potrošnikov, češ da že tako niso pokrivali cen .",0
"Obtožnice. Hozjan se je izognil seji senata, na kateri bi odločali, ali je oškodoval Šoul. 1480 evrov – za toliko je Hozjan oškodoval Šoul, je zapisano v treh obtožnicah. Ljubljana. Marko Hozjan, predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (Šoul), je včeraj poslal pisno opravičilo, da ga ne bo na sejo senata Šoula, kot razlog pa navedel osebne razloge. To pomeni, da bo senat o obtožnicah, ki ga bremenijo, da je organizacijo oškodoval za 1.480 evrov, odločal najpozneje v sedmih dneh. Poleg tega so na ljubljanski policijski upravi potrdili, da vodijo predkazenski postopek zaradi suma storitve pregonljivega kaznivega dejanja na škodo Šoula, več informacij pa za zdaj ne morejo posredovati. Fiktivne napotnice Tožilec Miha Gorjup je sicer zaradi “fiktivnih” študentskih napotnic sestavil tri obtožnice zoper Hozjana. V prvi mu očita, da je organizacijo oškodoval za 650 evrov, ker je izdal odredbi za plačilo honorarja Maši Hribar za pomoč pri zbiranju podpisov za referendum o malem delu, čeprav pri tem ni sodelovala. Poleg tega je Hozjan v elektronskem dopisovanju z vodjo informacijske pisarne Urošem Novakom zapisal, da je plačilo Hribarjeve v resnici namenjeno Boštjanu Pišlerju, kar po besedah pisca obtožnice “dokazuje pravi namen obdolženega, in da je bila kršitev naklepna”. Tudi v drugem primeru gre za podobno stvar, ker je bil honorar izplačan Moniki Bizjak, namenjen pa Žigi Vavpotiču, ki je bil svetovalec predsedstva, a ni imel veljavne napotnice, izplačilo za nazaj pa ni bilo mogoče. V tretji obtožnici je zapisano, da je Hozjan izdal odredbo za plačilo 180 evrov Mateju Prevcu, ker je ta sodeloval pri projektu Informativa, kar pa je vodja tega projekta zanikal. Če ga bo senat spoznal za krivega in se Hozjan ne bo pritožil na razsodišče, pa bo po predlogu tožilca Šoula Gorjupa (glede na pravilnik o senatu) moral plačati kazen v višini 672 evrov. Sicer pa smo neuradno izvedeli, da naj bi Hozjan odstopil z mesta predsednika Šoula, preden bi senat odločal o njegovi krivdi.",0
"Študentje lahko samo še danes vložijo vloge za Zoisove štipendije. Kandidati morajo izpolnjene vloge skupaj z dokazili poslati Javnemu skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. Vloge bodo točkovali, štipendijo pa bodo pridobili kandidati z največ doseženimi točkami. Sklad je javni poziv za Zoisove štipendije objavil 1. septembra. V njem so opozorili, da se je z novim zakonom o štipendiranju zamenjal izvajalec Zoisovih štipendij, ki je prav javni sklad in ne več Zavod RS za zaposlovanje. Poleg tega kandidatov za štipendije ne predlagajo več šole oziroma izobraževalni zavodi, ampak to storijo kandidati sami. V skladu opozarjajo, da so se spremenili tudi pogoji za pridobitev in ohranitev Zoisove štipendije. Po novem lahko Zoisovo štipendijo med drugimi pridobijo: dijak, ki ima v srednji šoli povprečno oceno najmanj 4,1 ali je tako imenovani zlati maturant, študent, ki ima povprečno oceno najmanj 8,5 ali je glede na povprečno oceno uvrščen med najboljših pet odstotkov študentov v svoji generaciji, kandidat, ki je dosegel izjemen dosežek na posameznem področju družbenega življenja.",1
"Potencialnim delodajalcem ne pošljite le suhoparne oblike življenjepisa, ki ste jo našli na zaposlitvenih spletnih portalih Na razpis za prosto delovno mesto se velikokrat prijavi kar nekaj kandidatov, vsak pa pošlje svoj življenjepis in spremno pismo. Velikokrat in še posebej pri mlajših iskalcih zaposlitve se lahko zgodi, da je oblika življenjepisov identična. Vzrok za to so zaposlitveni portali, ki ponujajo spletne življenjepise in so najlažja rešitev za pisanje življenjepisa. Foto: Shutterstock Uporabite svojo obliko Vendar pa, če želite imeti več možnosti med kandidati za prosto delovno mesto, potem si vzemite čas in ustvarite svojo obliko življenjepisa. Življenjepis naj bo pregleden in kratek, dolg največ dve strani. Na prvi strani pa izpostavite vaše ime. Ideje za obliko seveda lahko poiščete na zaposlitvenih portalih, vendar pazite, da ne bo prevladala njihova oblika. Tako bodite previdni pri izbiri pisave, razmikih, odstavkih in barvah ter se držite načela ""manj je več"". Življenjepis naj sicer čim bolj odraža vašo osebnost, vendar pa ne pretiravajte - kadrovniku verjetno ne bo najbolj všeč, če bo na papirju cela mavrica barv ali pa nenavadna, otroška pisava. Lahko pa je denimo list, na katerem je življenjepis, nekoliko obarvan, saj tako že takoj izstopa iz kupa življenjepisov. Če morate v prijavi priložiti tudi sliko, naj bo ta čim bolj uradna. Slike z družinskih zabav ali morja tukaj ne pridejo v poštev. Prilagodite življenjepis delovnemu mestu Prav tako si vzemite čas in napišite za vsako delovno mesto in podjetje prilagojeno prijavo in življenjepis, pri tem pa se osredotočite na to, zakaj ste prav vi primeren kandidat za določeno delovno mesto. Tako denimo izpostavite vaše izkušnje v trženju, če se prijavljate na delo v marketingu. Kaj vse mora vsebovati življenjepis: Ime, priimek, naslov in kontaktne podatke - napišite številko (mobilnega) telefona, na kateri ste vedno dosegljivi. Dosežena izobrazba - napišite naziv, izobraževalno ustanovo in leto končanja šolanja. Če ste tik pred zaključkom diplome ali magisterija, napišite še, kdaj je predviden rok dokončanja študija. Dosedanje izkušnje - napišite podjetje, vrsto dela, obdobje in opišite delovne naloge. Ostala znanja, izkušnje - ocenite znanje tujih jezikov, računalniška pismenost, ne pozabite tudi na neformalno izobrazbo, izkušnje z drugih področij. Reference - navedite le tiste osebe oziroma podjetja, v katerih ste pustili dober vtis in veste, da bodo govorili o vas pozitivne stvari.",1
"Predsednik Danilo Türk bi lahko na vse službene poti odhajal s hibridnim avtom. A ne. Predsednik republike želi z vožnjo s hibridnim avtomobilom biti Slovencem za zgled. A kaj ko Toyotinega hibrida uporablja predvsem za vožnjo po mestu, medtem ko smo ga v ponedeljek zjutraj zasačili, ko so ga v službo pripeljali s terenskim BMW-jem X5. Tisti popoldan je moral predsednik v Koper. Ob BMW-ju pogosto uporablja tudi posebej podaljšano različico audija A8, ki velja za vse prej kot ekološko vozilo. Medtem ko si Evropska komisija prizadeva za sprejetje zakonodaje, ki bi omejevala povprečni izpust škodljivih izpustov CO2 na 130 gramov na prevožen kilometer, predsednikov (ugibamo, da dizelski) A8 na enaki razdalji v zrak izpusti 227 gramov. Če gre za potratni bencin v nosu, pa je ta številka še občutno višja. 104 grame škodljivega CO2 na kilometer izpusti prius, A8 pa z 227 grami več kot dvakrat toliko. Hibrida za vse poti “ Glede na dejstvo, da pri A8 ne gre za blindirano vozilo, bi lahko predsednik za potovanja po Sloveniji uporabljal hibridno toyoto, kar bi bilo z vidika ekologije tudi sprejemljivejše,” razmišlja Miha Pečoler, Žurnalov novinar avtomobilizma, in dodaja, da hibridni prius na povratni poti med Ljubljano in Mariborom v zrak izpusti 27 kilogramov škodljivega ogljikovega dioksida, medtem ko izpusti BMW-jeva terenska petica (s trilitrskim dizelskim motorjem) dobrega 55,5 kilograma, audijeva osmica (z motorjem enake prostornine) pa kar 59 kilogramov.",0
"Zdravi del Primorja želi obuditi Gašpar Gašpar Mišič Medtem ko želi vlada obuditi ajdovsko Primorje - to je od junija lani v stečaju -, v Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS-ju poudarjajo, da to ni mogoče. V zbornici namreč menijo, da je treba nujno rešiti preostala gradbena podjetja, ki so sposobna rasti. Realna spoznanja V zbornici pravijo, da bi bilo pametno, pa čeprav iz črepinj, pobrati tisto, kar je ostalo, a ob pogoju, da je še uporabno. To bi bil odraz realnega spoznanja, da smo s pasivnim iskanjem rešitev za izhod iz krize naše potenciale omejili do skrajnosti in da velja zgrabiti vsako iz skromnega nabora še preostalih priložnosti, ki kaj štejejo, pravijo. Za razrešitev težav slovenskega gradbeništva bo ustanoviti podjetje tipa Primorje mnogo premalo, še manj oživiti to, kar že predolgo ne živi več, opozarjajo v zbornici in dodajajo, da novega Primorja ne potrebujemo, da bi ponovili zgodbo zloma slovenskega gradbeništva, z vsemi njenimi stranpotmi in negativnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami. Novo podjetje - nov kanal za preusmerjanje denarja? Če bi ustanovitev novega gradbenega podjetja pomenila le nov centraliziran kanal za usmerjanje javnih sredstev v okolja, za katerimi stojijo le interesi posameznih vplivnih političnih skupin, ki z gradbeništvom nimajo nič skupnega, potem ga ne potrebujemo, so odločni v zbornici. To bi po njihovem mnenju pomenilo le nedopustno ponavljanje znanih, tudi kriminalnih zgodb. Z novim Primorjem ne bo mogoče popraviti napak zgrešenega modela Z novim Primorjem ne bo mogoče popraviti napak zgrešenega slovenskega državnega modela, ki je z izrazito deregulacije panoge gradbeništva od osamosvojitve naprej ob izjemno nizki pravni varnosti poslovanja podjetij v njej dopustil njeno sesutje. Niti tega ne, da ga je kot nekompetenten in nesoliden naročnik država še dodatno pogubljala in da to še vedno počenja, pišejo v zbornici. Gradbeništvo padlo globoko Kot navajajo, je posledično slovensko gradbeništvo padlo tako globoko, da se na najbolj zahtevne domače gradbene projekte slovenska izvajalska gradbena podjetja samostojno ne morejo več prijavljati. Mnoga so prisiljena k sodelovanju vabiti tuja podjetji z referencami, kapitalom, bankami. Navsezadnje s tujimi podizvajalci in dobavitelji, ne v korist slovenskih delovnih mest. Trajnostno gradbeništvo Novo Primorje bi po prepričanju zbornice kazalo ustvariti v poslovnem okolju za trajnostno gradbeništvo, kot ga poznajo v urejenih državah - od regulacije, ki zagotavlja ustrezno kakovost v vseh fazah od priprave projektov, poštenih javnih razpisov, izbire izvajalcev, transparentne vsebine podpisanih gradbenih pogodb, do urejenega financiranja, izvedbe in sodelovanja podjetij v izvedbenih verigah. V zbornici še poudarjajo, da bo navsezadnje tudi zaposlenim v gradbeni panogi treba zagotoviti privlačnejša delovna mesta in večjo socialno varnost, da bodo v gradbene poklice vstopali tudi mladi. Kaj so spoznali Avstrijci? V Sloveniji se jim tudi v primerjavi z znatno bogatejšo Avstrijo izjemno izogibajo. Sosedje so že zdavnaj spoznali, da gradbena delovna mesta niso namenjena le neizobraženim delavcem iz revnih držav EU-ja, še navajajo v zbornici gradbeništva. Da si želi vlada obuditi vsaj del Primorja, je pred dnevi razkril državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič. O tem, kako čim bolj ohraniti znanje in izkušnje Primorja, so se po Mišičevih besedah že pogovarjali z ajdovskim županom Marjanom Poljšakom, bankami, stečajnim upraviteljem in s še nekaterimi drugimi na vladi ter se dogovorili, da bodo v prihodnjih dneh poskušali preiskati vse možnosti, kako to najbolj optimalno storiti.",0
"Evropska komisija je uvedla preiskavo Minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik in predsednik uprave Revoza Patrice Haettel bosta podpisala pogodbo o dodelitvi finančne spodbude novomeškemu podjetju. Poročali smo že, da je vlada zmanjšala znesek finančne spodbude na najvišjo dovoljeno vrednost 22,5 milijona evrov, saj je ob napovedi, da bo vlada Revozu pomagala s 45 milijoni in pol, Evropska komisija uvedla preiskavo. Vlada je novembra 2011 sprejela sklep o dodelitvi pomoči za projekt Edison - proizvodnjo novega twinga in štirisedežnega smarta v Revozu. Ko je julija Evropska komisija sprejela odločitev o odprtju preiskave te pomoči, sta Renault in Revoz sprejela odločitev o umiku priglasitve pomoči pri Evropski komisiji, saj bi preiskava lahko trajala še nadaljnjih 18 mesecev. Vrednost investicije je 450 milijonov evrov Novomeško podjetje pa lahko izkoristi možnost dodelitve državne pomoči do stopnje, ki ustreza najvišjemu dovoljenemu znesku, določenem skladno z uredbo o finančnih spodbudah za tuja neposredna vlaganja, to je 22,5 milijona evrov. Pomoč lahko prejme podjetje za naložbo z upravičenimi stroški v vrednosti 100 milijonov evrov. Vrednost naložbe v projektu Edison znaša 450 milijonov evrov, 150 milijonov je bilo že vloženih. Upravičeni stroški so se znižali s 326 milijonov evrov na 99,9 milijona. Manj zaposlenih od prvotnih načrtov Ker se je spodbuda podjetju torej zmanjšala, hkrati pa so se spremenile tudi trenutne gospodarske in finančne razmere na trgu, bo spremenjeno tudi število novih delovnih mest, za katere se bo podjetje v pogodbi o sofinanciranju zavezalo, da jih bo ustvarilo v dveletnem obdobju. Namesto prvotno predvidenih 162 novih delovnih mest naj bi tako v Revozu odprli 51 novih delovnih mest. To pomeni najmanj 51 novih zaposlenih, če bo tovarna obratovala v eni izmeni, oziroma 102 nova zaposlena, če bo obratovala v dveh izmenah. Sklepni del investicijskega projekta je predviden za september 2014, serijska proizvodnja pa v drugem polletju leta 2014.",1
"Ajdovščina - Občina Ajdovščina se je v torek le delno uspešno pogajala s srbskim podjetjem Nectar, s katerim je Pivovarna Union podpisala pogodbo o prodaji lastniškega deleža v ajdovskem Fructalu, je za STA povedal župan občine Marjan Poljšak. Kamen spotike so delovna mesta, medtem ko se je občina zahtevi po lastniškim deležu v Fructalu odpovedala. Prva zahteva občine, naj proizvodnja ostane v Ajdovščini, je že vsebovana v kupoprodajni pogodbi, ki jo je v ponedeljek podpisal Nectar. Ta zahteva je torej izpolnjena, a na občini bodo vseeno vztrajali, da se še z njimi podpiše pogodba ali vsaj izjava, je pojasnil Poljšak. Niso pa s predstavniki srbskega podjetja našli skupne besede o drugi zahtevi občine, in sicer o zahtevi, da naj Nectar v Fructalu ohrani najmanj sedanje število delovnih mest. ""Včeraj jih nismo mogli prepričati v to, se pa bomo še danes pogovarjali z njimi,"" je pojasnil ajdovski župan. Še v torek so na občini zahtevali tudi lastniški delež v Fructalu, in sicer 25 odstotkov plus eno delnico. Nectar na to ne pristane, zato se je občina tej zahtevi odpovedala. ""Če se ne strinjajo, se pač ne strinjajo, tega jim ne moremo vsiliti,"" pravi Poljšak. Danes se pogajanja z Nectarjem nadaljujejo, občina pa bo v četrtek podala svoje mnenje o tem, ali je Nectar primeren kupec ali ne. Če se o ohranitvi delovnih mest ne bodo mogli dogovoriti, bo občina poskusila prek države ustaviti prodajo. A Poljšak ocenjuje, da bo skupščina Pivovarne Laško prodajo v soboto verjetno potrdila, saj banke potrebujejo denar. Občina sicer pri ohranitvi delovnih mest vztraja zaradi naraščajoče brezposelnosti, je še pojasnil Poljšak. Medtem ko je leta 2000 brezposelnost v občini dosegala komaj pet odstotkov, se je do konca lanskega leta dvignila na 12 odstotkov, letos pa po ocenah župana lahko dosega že 15 odstotkov. Pivovarna Union in srbski Nectar sta v ponedeljek podpisala pogodbo o prodaji 93,73-odstotnega lastniškega deleža pivovarne v ajdovskem Fructalu. Nectar bo za omenjeni delež odštel 35,3 milijona evrov. S podpisom pogodbe je že soglašal nadzorni svet Pivovarne Union, v soboto bo posel obravnavala še skupščina Pivovarne Laško.",0
"Ura je že precej čez polnoč, ko se Ron Wayne odpravi v igralnico. Nekdanji izumitelj in poslovnež bo nocoj znova poskušal zadeti glavni dobitek na igralnem avtomatu. Žetone je kupil s socialno podporo. Ron Wayne Moje življenje je skupek napačnih odločitev in zamujenih priložnosti. Ron Wayne je danes star 76 let, strinja se s splošnim mnenjem in tudi sam sebe imenuje največji osmoljenec Silicijeve doline. Prvega aprila leta 1976 je bil prisoten pri rojstvu Appla, oblikoval je prvi logotip podjetja in napisal uporabniška navodila za računalnik Apple 1. Vse to mu je dalo 10-odstotni delež podjetja, kar bi danes v denarju pomenilo približno 22 milijard dolarjev. Če bi bil svoj delež seveda obdržal. A ga ni. Wayne je danes lastnik številnih patentov za elektronske naprave, a zaradi pomanjkanja denarja, jih nikoli ni spremenil v dejanske izdelke. Vsaj šestkrat sem mislil, da mi bo končno uspelo, pa ni šlo. Po odhodu iz Appla je imel več služb, najdlje, kar 16 let, pa je kot elektroinženir ostal pri Thor Electronics. Danes prodaja znamke, redke kovance in živi od socialne podpore. Preberite zgodbo človeka, ki je postavil temelje ene najuspešnejših družb današnjega časa, razloge, zakaj je družbo zapustil po nekaj dneh in kako danes gleda na uspeh Steva Jobsa, ki je bil takrat zaletav mladenič, ki ga je Wayne vpeljal v poslovni svet in svoj poslovni propad. Za razliko od Wayna je Steve Jobs danes milijarder. Tudi po zaslugi iPhona.",0
"Posameznih komitentov ne razkrivajo NLB zanika navedbe o višini slabih posojil, ki so jih mediji objavili na podlagi poročila Banke Slovenija. Velik del izpostavljenosti predstavljajo garancije, zavarovanja pa so dana le za kreditni del, so pojasnili. Po poročanju medijev naj bi imel NLB največ slabih posojil, povezanih z SCT-jem, Zvonom 1 Holdingom, Primorjem, T2 in Vegradom, znesek pa naj bi znašal 2,09 milijarde evrov. V NLB-ju pojasnjujejo, da ima mnogo, predvsem gradbenih podjetij tudi velik del še neizkoriščenih garancij za dobro izvedbo dela in odpravo napak. Izpostavljenost banke do posameznega podjetja/komitenta predstavlja tako ne le kreditni del, za katerega so praviloma dana zavarovanja, ampak tudi garancije. Poročali smo NLB z največ slabimi posojili - kar za dobri dve milijardi evrov NLB Ocene o izpostavljenosti so pogosto prehitre Primerjanje celotnega obsega izpostavljenosti z obsegom zavarovanj za dane kredite in sklepanje, da so krediti zelo slabo zavarovani, torej ne vzdrži, pojasnjujejo v banki. V banki je vrednost zavarovanj pri slabih kreditih praviloma ocenjena po likvidacijski vrednosti, za katere se pri nepremičninah uporabljajo diskonti do 70 odstotkov na ocenjeno tržno vrednost. Dodajajo, da zaradi takšnega konservativnega pristopa prihaja do prehitre ocene, da so krediti preslabo zavarovani. Spremembe zavarovanj se izvajajo redno tudi v času trajanja posojil, kar v zdajšnjih okoliščinah pogosto pomeni, da je bila vrednost zavarovanj v času odobritve kredita praviloma višja. Da v zvezi s slabimi terjatvami prihaja do napačnih interpretacij, so potrdili tudi v Banki Slovenije, kjer so zapisali, da mediji slabe terjatve napačno enalijo z dodatno izgubo banke in ustvarjajo napačen vtis o stanji v bančnem sistemu. Znova so poudarili, da je večina slabih terjatev pokrita z rezervacijami in zavarovanjem. Stopnja pokritja slabih terjatev z rezervacijami znaša 39 odstotkov, ob upoštevanju drugih rezervacij pa 57 odstotkov, so dodali. Dejanska končna izguba bank je tako odvisna od uspešnosti vnovčenja zavarovanj in nadaljnih vrednosti zavarovanj. Zagotavljajo tudi, da pred odobritvijo posojila preverjajo, ali je družba, ki za posojilo zaprosi, sposobna vračati sredstva s prihodki iz svoje osnovne dejavnosti, in da zavarovanje v takšnih primerih niti ni potrebno. V nekaterih primerih služi kot sekundarni vir poplačila v primeru težav pri poravnavanju obveznosti, so dejali. NLB zato trdi uporablja podatke iz letnega poročila za leto 2011, da ima za okoli 1,9 milijarde evrov slabih posojil, na kar je oblikoval okoli 1,2 milijardi rezervacij. Slabih posojil naj bi bilo tako 18 odstotkov. Katera posojila so slaba? Med slaba posojila spadajo tista posojila, pri katerih komitenti s plačilom obroka zamujajo več kot 90 dni in posojila, ki so klasificirana kot boniteta D in E. Nekatera od teh se kljub temu odplačujejo, koliko bo vrnjenih, pa bo odvisno od splošnih gospodarskih pogojev in postopkov prestrukturiranja podjetij in tudi izterjav. Kdo dolguje največ Po poročanju medijev naj bi NLB-ju največ dolgoval SCT 187 milijonov evrov ob zavarovanju 39 milijonov evrov, Zvon 1 Holding 115 milijonov evrov ob zavarovanju 35 milijonov evrov in Primorje 100 milijonov evrov ob zavarovanju 52 milijonov evrov. NLB podatkov o svojih strankah ne razkriva.",0
"Po prvih podatkih stresnih testov, s katerimi se ugotavlja, ali imajo evropske banke dovolj kapitala, da se soočijo z morebitnimi finančnimi šoki, je padlo 7 bank. NLB je test uspešno prestala, potreba po dokapitalizaciji še vedno ostaja. Evropske banke so dobile uradne rezultate ugotovitev evropskih stresnih testov 91 najpomembnejših bank v 21 državah članicah EU, med njimi tudi Nove Ljubljanske banke NLB, ki naj bi razkrili kapitalsko moč bančnih ustanov. Večina bank naj bi teste prestala, nekaj pa naj bi bilo nezadostnih ocen. NLB naj bi se znašla med bankami z ustreznostjo le malo nad najnižjim količnikom kapitalske ustreznosti. Po poročanju Reutersa testa ni opravilo kar 7 od 91 bank. Med sedmimi bankami, ki stresnih testov niso uspešno opravile, so nemška banka Hypo Real Estate, španske banke Diada, Unnim, Espiga, Banca civica in Cajasur ter grška kmetijska banka ATE. V stresnih testih je sicer sodelovalo šest grških bank - poleg omenjene še Nacionalna banka Grčije, EFG Eurobank, Alpha Bank, Piraeus Bank in Postbank. Te banke predstavljajo več kot 90 odstotkov deleža v grškem bančnem sektorju, neupoštevajoč tuje podružnice, čeprav je bil minimum, da banke, ki sodelujejo v vaji, predstavljajo 50 odstotkov nacionalnega deleža, so ob tem poudarili na grškem finančnem ministrstvu. V bančnih krogih velja, da imajo povprečne banke vsaj 8-odstotni Tier 1, dobre pa 10-odstotnega. Najnižji potreben količnik kapitalske ustreznosti, in sicer količnik temeljnega oziroma najbolj kakovostnega kapitala Tier 1 naj bi bil v testih postavljen pri šestih odstotkih. Zahtevanih šest odstotkov je NLB presegla le za 0,3 odstotne točke, saj je bila ocenjena s 6,3-odstotno ustreznostjo temeljnega kapitala. NLB prestala test Nova Ljubljanska banka NLB je prestala stresni test kapitalske moči. Po najslabšem scenariju naj bi se temeljni kapital banke Tier 1 s 7,5 odstotka s konca 2009 do konca 2011 zmanjšal na 6,3 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke nad količnikom, predpisanim za NLB. Kot so sporočili iz NLB, pa izidi vseeno kažejo na potrebo po dokapitalizaciji. Kot poudarjajo v NLB, so izidi skladni z razumevanjem profila tveganja in kapitalske pozicije s strani uprave in kažejo po eni strani na robustnost NLB na predpostavljene zunanje šoke, po drugi pa na že v izhodišču nizko kapitalsko ustreznost največje slovenske banke, merjeno s količnikom najbolj kakovostnega Tier 1 kapitala. Foto POP TV Četudi izidi testa niso pod mejno vrednostjo šestih odstotkov količnika Tier 1 kapitala, kažejo na potrebo po kapitalski okrepitvi NLB, poudarjajo v banki, kjer sta uprava in nadzorni svet ta teden sklenila, da bosta na prihajajoči skupščini lastnikom predlagala dokapitalizacijo v višini 400 milijonov evrov. Vlada pozdravila izid Vlada RS priznava in sprejema izid obremenitvenega testa celotne Evropske unije, so zapisali v sporočilu za javnost. Pri komentiranju izida testa je pomembno razlikovati med izidi, pridobljenimi na podlagi različnih scenarijev. Izida na podlagi scenarijev negativnih gospodarskih dogodkov ne gre razlagati kot trenutne situacije ali morebitnih trenutnih kapitalskih potreb. Obremenitveni test ni napoved gospodarskega dogajanja, saj so morebitni negativni gospodarski dogodki v obremenitvenem testu oblikovani kot hipotetični scenariji in vključujejo ekstremne predpostavke, za katere obstaja majhna možnost, da se uresničijo, še menijo v vladi. S tem je moč razumeti, da NLB ustrezno in v celoti izpolnjuje merila kapitalske ustreznosti, kot jih je za namene tega prvega vseevropskega testa postavil Odbor evropskih bančnih nadzornikov , so še zapisali v sporočilu na finančnem ministrstvu. Kljub navedenemu, se vlada zaradi zagotavljanja najvišje mere trdnosti in finančne stabilnosti, v skladu s pravili EU o državnih pomočeh, zavezuje zagotavljati kapitalsko ustreznost NLB, če zasebni kapital ne bi zadoščal, so še zapisali v vladnem dokumentu. Na ministrstvu za finance so zapisali, da so tak rezultat pričakovali in poudarili, da po dosedanjih zagotovilih centralne banke imamo v Sloveniji robusten bančni sistem, ki je odporen na posledice morebitnih neugodnih gibanj, poudarjajo na finančnem ministrstvu. Količnik temeljnega kapitala banke bi se po izidih testa ob uresničitvi simuliranih šokov do konca leta 2011 znižal za desetinko odstotne točke, torej s 7,5 odstotka v letu 2009 na 7,4 odstotka v letu 2011. Ob upoštevanju dodatnih neugodnih posledic deželnega tveganja pa bi se lahko do konca leta 2011 znižal za dodatne 1,1 odstotne točke torej s 7,4 odstotka na 6,3 odstotka, ugotovitve testa povzema finančni minister Franci Križanič. Tudi Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete je ocenil, da je bil rezultat stresnega testa za NLB zelo pričakovan . Dokapitalizacija NLB je po njegovih besedah nujna, vendar je močno proti temu, da bi jo izvedla država. Najboljšo rešitev za NLB v tem trenutku vidi v pogovorih z najpomembnejšim zasebnim investitorjem banke, belgijsko KBC. A če hočete dobiti zasebni kapital v NLB, se mora država umakniti, je ob tem poudaril. Nevarnosti v NLB Kot so zapisali v danešnjem časniku Finance, največja nevarnost največji slovenski bančni skupini niso več finančni holdingi, kot so bili še lani, temveč komitenti oziroma dolžniki iz realnega sektorja. Foto Reuters Po neuradnih podatkih predstavljajo tveganja predvsem gradbeniki, Pivovarna Laško, posli na Balkanu, frankfurtska LHB, slabo upravljanje tveganj v skupini in omejeni viri, saj depoziti banke ne zadoščajo za financiranje posojilne aktivnosti NLB, zato je banka odvisna od medbančnih virov. Ti pa so v času krize dragi, na njihovo ceno pa vplivata tudi slab ugled NLB in slaba lastniška sestava banke. NLB potrebuje več sto milijonov evrov Znani bodo tudi uradni podatki za banko SKB ki je del francoske skupine Societe Generale , slovenski Unicredit ki je del milanske banke, slovensko hčerko avstrijske Raiffeisen in Banko Koper ki je del italijanske skupine Intesa SanPaolo ter Sparkasse Erste Group . NLB je edina slovenska bančna skupina, ki je bila vključena v test stresa. Predsednik uprave Božo Jašovič je pred dvema tednoma v DZ povedal, da NLB potrebuje več sto milijonov evrov svežega kapitala, saj v naslednjih letih zapade do 700 milijonov evrov instrumentov hibridnega kapitala, ki se po novem ne bo več štel kot najbolj kakovosten kapital. NLB na potrebo po dokapitalizaciji lastnike največja sta država in belgijska skupina KBC opozarja že od konca minulega leta. Vodstvo NLB je v sredo končno napovedalo, da bo septembra sklicalo skupščino delničarjev in jim predlagalo dokapitalizacijo banke v višini 400 milijonov evrov. Kot je v četrtek po seji vlade povedal premier Borut Pahor, bo po objavi stresnih testov laže razumeti prizadevanje NLB za dokapitalizacijo. O načinu dokapitalizacije in usodi državnega lastništva v banki pa bo po njegovem prepričanju potreben natančen strokovni premislek. Današnje razkritje ugotovitev stresnih testov, ki naj bi pokazali, ali imajo banke dovolj kapitala, da se soočijo z morebitnimi novimi finančnimi šoki, naj bi omogočilo preglednost v finančnem sektorju ter s tem okrepilo zaupanje vanj. Odločitev za objavo izidov so sprejeli voditelji EU na junijskem zasedanju, analitiki pa opozarjajo, da bo vaja uspešna le, če bodo kriteriji jasni in strogi ter bo izvedba čim bolj verodostojna. Finančni ministri Unije so sicer nedavno obljubili, da bodo po objavi stresnih testov bank, ki predstavljajo 65 odstotkov bančnega trga EU, ranljivim bankam pomagali.",0
"Ob mednarodnem dnevu carine so na Carinski upravi Slovenije pripravili razstavo zavarovanih rastlin in živali, ki so jih cariniki zasegli v zadnjih letih. Med drugim so bili tako na ogled prepariran krokodil, kače v alkoholu, lupine morskih školjk in morskih polžev, kamene korale, izdelki iz kaktusov, koža volka, izdelki iz slonovine in fotografije zasegov uplenjenih zavarovanih ptic. Letošnja glavna tema je varovanje okolja in poteka pod geslom Carina v službi okolja: varujmo naravno dediščino. Carina je namreč služba, ki poleg tradicionalnih nalog, kot so pobiranje dajatev in trošarin, kontrola potnikov, blaga in storitev, preiskave in inšpekcije, skrbi tudi za varovanje okolja. Odkriva in preprečuje nedovoljeno trgovino z zavarovanimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ne glede na to, ali gre za žive osebke, njihove dele ali izdelke iz njih.",1
"Na lestvici ekonomske svobode je Slovenija v letu 2010 nazadovala za 29 mest Slovenija se je po raziskavi o ekonomski svobodi, ki jo opravlja kanadski inštitut Fraser, uvrstila na 92. mesto med 144 državami, kar je najnižje od vseh članic EU-ja. Raziskava za meritev ekonomske svobode upošteva 42 različnih kazalnikov, pri čemer podatke pridobiva iz državnih statistik. Ti v nekaterih državah prihajajo z večletno zamudo, zato so v letos objavljeni raziskavi zajeti podatki za leto 2010. V tem letu se je Slovenija med 144 državami po ekonomski svobodi uvrstila na 93. mesto in tako glede na leto 2009 nazadovala za 29 mest. Celotno poročilo raziskave si lahko preberete na tej povezavi Problematična togost trga dela Med posameznimi sklopi kazalnikov se je Slovenija najslabše odrezala pri kazalnikih, ki merijo vključenost države v delovanje trga. Po teh je Slovenija pristala na 134. mestu, tako da je za seboj pustila le deset držav. Ti kazalniki sicer merijo dejavnosti države, kot so, denimo, državno spodbujanje porabe in višina pragov pri obdavčitvah. S tem na inštitutu merijo, ali se država bolj zanaša na politične odločitve pri učinkih na prosti trg. Razmeroma nizko uvrstitev je Slovenija dosegala tudi pri kazalnikih, ki merijo vpliv predpisov na trg. Pri tem so na nizko uvrstitev Slovenije vplivali predvsem predpisi, ki urejajo trg dela. Na področju trga dela raziskava višjo oceno daje državam, ki plače in pogoje zaposlovanja prepuščajo trgu. Slabo oceno je Slovenija prejela tudi za predpise, ki urejajo trg posojil. Tu raziskava višje oceni države, ki imajo banke v zasebni lasti, in ne posegajo v obrestne mere. Najmanj zadržkov pri mednarodnem trgovanju Najvišjo uvrstitev med posameznimi kazalniki je Slovenija dosegla na področju svobode pri mednarodnem trgovanju, kjer raziskava Slovenijo uvršča na 44. mesto. Ti kazalniki vključujejo dejavnike, ki zavirajo mednarodno trgovanje, kot so carinske takse, administrativni postopki, državni nadzor nad menjalnimi tečaji in podobno. Največ ekonomske svobode v Hongkongu Slovenska ocena v raziskavi inštituta Fraser je prvič zadnjem desetletju padla in je dosegla podobno raven kot leta 2000. Prvo mesto na letošnji lestvici ekonomske svobode je pripadlo Hongkongu. Drugo mesto je zasedel Singapur, tretje pa Nova Zelandija. Prva med evropskimi državami po oceni ekonomske svobode je Švica, ki je na skupnem četrtem mestu, od držav EU-ja pa je najvišjo oceno ekonomske svobode prejela Finska, ki je bila deveta. Merjenje ekonomske svobode pri inštitutu Fraser opravljajo vsako leto že od leta 1996. V teh letih so, kot navajajo v poročilu, številne študije pokazale, da imajo države, ki v raziskavi dosegajo višje ocene na področju ekonomske svobode, posledično tudi višje deleže naložb, višjo gospodarsko rast in višji delež prihodkov. Inštitut financirala tudi naftna milijarderja Kljub temu pa je bil inštitut Fraser večkrat tudi tarča kritik, ki so mu očitali pristranskost v smeri libertarizma in naklonjenost konzervativnim političnim strankam. Letos aprila je tako časopis Vancouver Observer poročal, da sta inštitut, čeprav se oglašuje kot neodvisen, v zadnjih letih sofinancirala tudi brata Koch. Znana ameriška naftna milijarderja naj bi inštitutu tako v zadnjih letih namenila več kot pol milijona ameriških dolarjev, kar je pod vprašaj postavilo verodostojnost inštituta, saj sta brata Koch v preteklosti financirala tudi politične kampanje ameriških republikancev.",0
"V ovadbi ujet še bosanski minister za kmetijstvo, vode in gozdarstvo Jerko Ivanković Lijanović, njegov brat ter več zaposlenih v njunih družbah Avstrijska banka Hypo Alpe Adria je na tožilstvo Bosne in Hercegovine vložila ovadbo proti nekdanjim vodilnim v bosanski veji banke, poroča časnik Slobodna Bosna. Med njimi je tudi nekdanji član uprave mostarske podružnice Urban Golob (na sliki), ki so mu nepravilnosti očitane tudi pri vodenju banke v Sloveniji. Spomnimo, Golob naj bi z ostalimi nekdanjimi člani vodstva v Sloveniji povzročil škodo s spornimi zemljiškimi posli in z lombardnim posojilom Nevenki Vidmar, ki je bilo po mnenju zdajšnjega vodstva neustrezno zavarovano z delnicami Luke Koper. Banka s tožbami skupno terja več kot 38 milijonov evrov. Hypo je medtem v BiH poleg nekdanjega vodstva ovadil še bosanskega ministra za kmetijstvo, vode in gozdarstvo Jerka Ivankovića Lijanovića in njegovega brata Slava ter več zaposlenih v njunih družbah. Lijanovići se sicer ukvarjajo z mesno industrijo. Kot poroča časnik, naj bi brata skupaj s svojimi poslovnimi partnerji oškodovala banko za 63,5 milijona KM oziroma 32,4 milijona evrov. Prvi na seznamu osumljenih je nekdanji dolgoletni direktor Hypo Alpe Adria banke v Mostarju in predsednik nadzornega odbora Razvojne banke Federacije BiH Petar Jurčić. V času njegovega mandata naj bi brata Lijanović Ivanković pridobila milijonska posojila brez primernega kritja. Poleg Jurčića so med osumljenimi tudi izvršna direktorica banke Mirjana Prusina, avstrijski podjetniki Wolfang Kulterer, Josef Kircher in Günter Stiedinger in, že prej omenjeni, Urban Golob. Bosanski Hypo zdaj vodi Alexander Picker, ki je po zamenjavi slovenskega vodstva Hypa odkrival tudi nepravilnosti v slovenskem delu Hypo banke.",0
"Računsko sodišče je po reviziji učinkovitosti spodbujanja tujih neposrednih investicij (TNI) v obdobju od 2010 do 2012 izreklo mnenje, da pristojno ministrstvo večino obdobja ni spodbujalo TNI na učinkovit način in da bi javna agencija za podjetništvo lahko bolj učinkovito izvajala ukrepe spodbujanja TNI, ki jih določa zakon. Računsko sodišče je revidiralo gospodarsko ministrstvo in Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije ter preverilo ali ima država jasno določeno strategijo in cilje spodbujanja TNI, kako so razdeljene naloge in odgovornosti za spodbujanje tujih neposrednih investicij ter ali se ukrepi za spodbujanje izvajajo in ali so učinkoviti. Med drugim je računsko sodišče ocenilo, da cilji države na področju spodbujanja tujih neposrednih investicij niso dovolj jasno opredeljeni. Ukrepi so se od leta 2010 izvajali, ne da bi bil sprejet petletni program izvajanja ukrepov. Večino ukrepov je izvajala agencija, ministrstvo je dodeljevalo le neposredne finančne spodbude podjetjem za večje investicijske projekte. Prejemnikom sredstev ni bilo treba izkazati neposrednega priliva kapitala iz tujine Računsko sodišče je ugotovilo, da dodeljevanje finančnih spodbud za tuje neposredne investicije ni bilo pogojeno z izkazovanjem vsebin, ki bi te projekte pomembno razlikovale od projektov »slovenskih« podjetij, kar bi upravičilo dodelitev spodbud tujim investitorjem. Pri ocenjevanju vlog in spremljanju izvajanja projektov ministrstvo in agencija namreč nista dala poudarka zagotoviti prispevka tujega investitorja v obliki neposrednega pritoka kapitala, znanja in tehnologije. Eden od pogojev je bil, da je imel tuji investitor neposredno le 10-odstotni delež v gospodarski družbi, ki je prejemnik spodbude. Prejemnikom sredstev ni bilo treba izkazati neposrednega priliva kapitala iz tujine. Potrebna tudi ni bila prisotnost tujega investitorja pri projektu in zadostovale so splošne navedbe investitorja o načrtovanem prenosu znanja in tehnologij ter sinergijskih učinkih. Računsko sodišče je ministrstvu in javni agenciji Spirit podalo vrsto priporočil Tuj investitor je lahko hitro pridobil osnovne informacije, pri podrobnejših povpraševanjih pa je bila odzivnost agencije daljša. Na področju promocije je agencija s promocijskimi aktivnostmi posredovala predvsem informacije o podjetniškem okolju in o možnostih pridobitve finančnih spodbud, v manjšem obsegu pa informacije o konkretnih investicijskih priložnostih. Računsko sodišče je ministrstvu in javni agenciji Spirit, ki je naslednica Japtija, podalo vrsto priporočil, ki se nanašajo tako na pripravo usmeritev in oblikovanje ciljev države na področju spodbujanja tujih neposrednih investicij ter na pripravo dolgoročnega programa spodbujanja tujih neposrednih investicij, kot tudi na posamezne ukrepe spodbujanja tujih neposrednih investicij, ki jih določa zakon.",0
"Notranja ministrica Katarina Kresal se osebno pogovarja o možnosti, da bi sporno stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada že čez teden dni odkupil Raiffeisen Leasing in jo državi zaračunaval po višji ceni. Kot so danes potrdili na MNZ, so maja prejeli uradno ponudbo Raiffeisen Leasing z Dunaja, v kateri ponudnik predvideva, da bo odkupil stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na Dimičevi v Ljubljani in jo ponudil v povratni najem ministrstvu za notranje zadeve. Ponudbo strokovne službe ministrstva še proučujejo. Neuradno naj bi Reiffeisen v stik z ministrstvom stopil že februarja. Trenutno sicer stavbo za NPU, ki buri duhove že vse od sklenitve pogodbe in odprtja februarja lani, država najema od njenega ekonomskega lastnika, podjetja Ram Invest, katerega lastnik je Igor Jurij Pogačar. Gre za poslovneža, ki je predvsem po prepričanju opozicije do posla prišel s prijateljskimi povezavami do notranje ministrice Katarine Kresal. Ram invest pa za objekt plačuje obroke pri Hypo Leasingu, ki je trenutno pravni lastnik. Pogačarju naj bi bili pri Reiffeisnu pripravljeni za stavbo odšteti 21 milijonov evrov. Ponudba Reiffeisna precej ugodnejša Trenutno davkoplačevalce vsak mesec najema stane 136 tisoč evrov, v 24 letih to znese 39,9 milijona evrov, medtem ko je v stavbo vložil 15 milijonov. Pogačarjev obrok Hypo Leasingu je na mesec manjši za 11 tisoč evrov. Igor Jurij Pogačar je nad današnjimi vestmi presenečen. (Foto: Finance) Ponudba Reiffeisna naj bi za najem predvidevala 118 tisoč evrov na mesec, z DDV pa kar 142 tisoč evrov. Vseeno pa bi Reiffeisen s poslom zaslužil le milijon evrov, Pogačar pa bi v istem času zaslužil kar šest milijonov. Novi lastnik bi bil državi kljub višji ceni mesečnega najema po volji predvsem zaradi možnosti, da bi država po 24 letih postala lastnica objekta. Tega sedanji kritizirani dogovor s Pogačarjem ne predvideva, nasprotno, Pogačar bo po tej pogodbi po 10 letih postal njen polnopravni lastnik. Razlika med ponudbo Reiffeisna in trenutno je tudi v tem, da trenutno država ne plačuje stroškov vzdrževanja stavbe. Po poročanju STA naj bi tako Hypo Leasing kot Pogačar za dogovore med ministrstvom in Reiffeisnom izvedela iz medijev. Je pa za Kanal A odgovorni pogajalec Reiffeisna Johannes Frei po začetnem presenečenju, kako je zadeva prišla v javnost, potrdil, da je o poslu komuniciral neposredno z ministrico Katarino Kresal in ne z Ram investom, ki je lastnik stavbe. Dogovor naj bi začel veljati že 1. junija, čeprav Pogačar o tem na drugi strani uradno ne ve nič. Zanimivo je tudi dejstvo, da je Frei pred tem delal pri Hypo Leasingu, kjer naj bi imel partner Kresalove, odvetnik Miro Senica zelo dobre povezave, zato so se v javnosti pojavila nova namigovanja o vplivu poznanstev na poskus preobrata v zgodbi o NPU. Sodišče kritično do pogodbe Kot je znano, je Računsko sodišče pred dnevi na MNZ poslalo osnutek revizijskega poročila o najemu prostorov za NPU. Neuradno naj bi bilo poročilo precej kritično do ravnanja ministrice glede najema NPU, ki je botrovala tudi k interpelaciji Kresalove. Prav dejstvo, da sedanja pogodba ne omogoča prenosa lastništva na državo, naj bi bilo za računske sodnike najbolj sporno. Prav zato naj bi Kresalova zdaj skušala na vsak način oprati madež, ki ga ima trenutno stavba na Dimičevi za njeno kariero.",0
"31-letni Kerviel je krivdo že priznal Druga največja francoska banka, Societe Generale, ki je tudi lastnica SKB banke, je odkrila prevaro za 4,9 milijarde evrov. Banko je s terminskimi posli oškodoval borzni posrednik, ki je izkoristil poznavanje varnostnega sistema skupine. Skupaj z odpisi, povezanimi s krizo na ameriškem hipotekarnem trgu, bo banka potrebovala 5,5 milijarde evrov novega kapitala, ki ga bo pridobila s prodajo delnic. 31-letnik ni imel pomočnikov Banko je opetnajstil 31-letni Francoz Jerome Kerviel, prevaro pa naj bi po besedah prvega moža banke Jean-Pierra Mustiera izvedel sam. Banki se je prevarant pridružil leta 2000, na leto pa je zaslužil manj kot 100.000 evrov. Prevaro je Kerviel že priznal. Iz Societe Generala so sporočili, da so goljufije temeljile na povsem preprostih transakcijah, a so bile zakrite s prefinjenimi in raznolikimi tehnikami . Dobri rezultati poslovanja Trgovanje z delnicami banke so zjutraj najprej ustavili, ko pa so se vrnile na trg, so izgubile 3,6 odstotka vrednosti. Kljub temu napovedi pravijo, da bo imela banka za leto 2007 od 600 do 800 milijonov evrov dobička, natančno poročilo o svojem poslovanju pa bodo predstavili 21. februarja. Največja bančna prevara do zdaj Prevara spominja na prevaro Nicka Leesona iz leta 1995, ki je na kolena spravil Barings Bank, zaradi nje pa je moral za šest in pol let v zapor. A Leeson je banko oškodoval le za nekaj več kot milijardo evrov, kar je komaj slaba četrtina Kervielove goljufije. Druga največja prevara je tista iz korporacije Sumitomo, v višini 2,6 milijarde dolarjev.",0
"Ocene so obetavne Kitajsko gospodarstvo, ki je drugo največje na svetu, je v letu 2012 imelo 7,8-odstotno gospodarsko rast, kar je najnižja stopnja v zadnjih 13 letih, a kazalci se obračajo navzgor. Po razmeroma šibkem tretjem četrtletju je bila rast v obdobju med lanskim oktobrom in decembrom vnovič krepkejša in je znašala 7,9 odstotka na letni ravni. Temu se lahko zahvalijo zaradi povečanja industrijske proizvodnje in obsega trgovine na drobno. Obseg industrijske proizvodnje se je v celotnem letu 2012 povečal za 10 odstotkov, prodaja na drobno pa za 14,3 odstotka. Strokovnjaki so se podatkov iz Kitajske razveselili, saj so presegli njihova pričakovanja. Za celotno leto 2012 so namreč napovedovali 7,7-odstotno rast, za zadnje četrtletje lani pa 7,8-odstotno. Za letos so napovedali osemodstotno gospodarsko rast. Kitajska se je s pešanjem gospodarstva spopadala tako v letu 2011 kot lani, ko se je spustila na najnižjo raven po letu 1999, ko je znašala 7,6 odstotka. Gospodarstvo se je do lanskega septembra upočasnjevalo sedem četrtletij zapored. Gospodarska rast Kitajske je bila v letu 2011 9,3-odstotna, še leto prej pa 10,4-odstotna. Kriza na njihovih ključnih trgih Na kitajsko gospodarstvo močno vpliva šibka rast na ključnih izvoznih trgih, to so ZDA in Evropa. Toda gospodarska rast je kljub temu najvišja med vodilnimi svetovnimi gospodarstvi. Bruto domači proizvod je lani znašal 51.900 milijard juanov 8.280 milijard dolarjev. Kitajska je za ZDA druga svetovna gospodarska velesila. Poznavalci ocenjujejo, da bo gospodarstvo po dveh šibkejših letih letos znova začelo rasti, pri čemer pa tako oni kot tudi kitajska vlada opozarjajo, da rast ne bo dramatična. Mednarodno gospodarsko okolje namreč ostaja negotovo, poleg tega pa tudi Kitajska še ni povsem dorekla gospodarske strategije.",1
"Predelane in sodobnim časom prilagojene Špagarice Josh združujejo trende sedemdesetih in osemdesetih let. V osemdesetih smo noreli za obutvijo brez pete, katere zgornji del je bil iz platna v različnih barvah, podplat pa iz skupaj stisnjene vrvi. Rekli smo jim špagarice in jih iskali predvsem po sosednjem Trstu. Malokdo bi si danes spet nadel pravzaprav ne prav estetsko, a zelo udobno obutev, ki je status in kulskost nekoga pokazala prav po tem, koliko parov v različnih barvah je premogel. A moda se vrača - čeprav, k sreči, v predelani in sodobnim časom prilagojeni obliki. Tako je to sezono spet združila dve kultni zadevi: špagarice in sandale polnih, debelih podplatov, kakršne so bile modne v sedemdesetih letih. Torej vrvi za visok podplat (tudi v izvedbi plute, lesa, tekstila in usnja), usnje ali tekstil pa za zgornji del, ki ga lahko dodatno popestrijo vrvice, biseri, rožice in podobno. Obutev, ki je primerna za vesele priložnosti, kot so sobotni potep po tržnici, pohajkovanje po plaži ali zabava na prostem. Članek je bil objavljen v prilogi Finance Weekend, 25.5.2012.",1
"V novomeškem Revozu bodo konec aprila ukinili polovično nočno izmeno, odpustili nekaj manj kot 80 redno zaposlenih, nekaj čez 50 zaposlenih za določen čas in 200 agencijskih delavcev. Ukrep je posledica zmanjšanja naročil z evropskega trga. Skupaj bo brez dela predvidoma ostalo 330 ljudi. V novomeškem Revozu, kjer se v zadnjih mesecih srečujejo z zmanjšanjem naročil z evropskega trga, bodo predvidoma 26. aprila ukinili polovično nočno izmeno. Z omenjenim ukrepom bodo odpustili skoraj 80 redno zaposlenih in nekaj več kot 50 zaposlenih za nedoločen čas, hkrati pa bo ob delo 200 agencijskih delavcev, so danes sporočili iz Revoza. Prodaja avtomobilov se je v EU februarja v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 9,7 odstotka, na 888.878 milijona vozil, je sporočilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev. To je peti zaporedni padec prodaje na mesečni ravni. Prodaja na drugem največjem trgu, v Franciji, se je znižala za 20,2 odstotka, na 163.010 vozil, kažejo podatki ACEA. Kot je pojasnil Revozov sindikalist Slavko Pungeršič, to pomeni konec Revozove nočne izmene predvidoma vse do konca prihodnjega ali začetka leta 2014, ko bodo v novomeški tovarni začeli projekt Edison oziroma izdelavo naslednika twinga ter štirisedežnega smarta na novi skupni konstrukcijski osnovi. Po Pungeršičevih besedah bodo redno zaposleni Revozovi delavci dobili vse, kar jim zakonsko pripada, za nekatere pa bodo skušali najti prezaposlitve ali prekvalifikacije. Pri zaposlenih za določen čas in agencijskih delavcih pa naj bi po dogovoru z upravo, ki ga še niso potrdili, prvi odšli delavci, ki so v podjetje prišli med zadnjimi, je še povedal Pungeršič. Na glavnih trgih padla prodaja Kot je povedal predsednik uprave Revoza Aleš Bratož, je prodaja na evropskem tržišču v zadnjih dveh mesecih padla za devet odstotkov, v Franciji, ki je Revozovo glavno tržišče, pa je padec še večji oz. 18-odstoten. Dosedanji ukrepi niso zadostovali Naročil iz Evrope je manj, zato je tudi dela manj. Iz Revoza so še sporočili, da vsi dosedanji organizacijski ukrepi ustavitev proizvodnje konec leta in nato še februarja niso zadostovali za ublažitev posledic padca naročil. Ker razmere na trgu še vedno ne kažejo na izboljšanje, so, da bi zagotovili nemoten proizvodni proces, primorani sprejeti dodatne ukrepe prilagajanja obsega proizvodnje. V Revozu z nočno izmeno obratujejo od maja 2007, ko je stekla proizvodnja twinga. V tem obdobju so dosegali najvišjo raven obsega proizvodnje in v dveh letih presegli proizvodni rekord leta 2007 so izdelali 200.164 vozil in leta 2009 212.860 vozil. Krajša prekinitev nočne izmene je bila zaradi težav z oskrbo, ki so bile posledica potresa na Japonskem, le konec maja lani. Ob vnovični vzpostavitvi polovične nočne izmene septembra lani so pričakovali, da bodo to lahko obdržali le do konca leta, a jim je enak obseg proizvodnje uspelo nadaljevati še v začetku leta, so dodali. Ker je v kriznih razmerah še toliko bolj pomemben nadzor zalog izdelanih proizvodov, bomo konec marca proizvodnjo zaustavili za tri dni in si tudi s tem prizadevali zagotoviti nadaljevanje proizvodnje v dveh izmenah in pol še v aprilu. Nova zaposlovanja pa v Revozu pričakujejo čez približno poldrugo leto, ko bodo začeli z omenjenim partnerskim projektom zveze Renault-Nissan in nemškega Daimlerja, so še sporočili iz Novega mesta.",0
"Kljub napovedim vodstva naj zaposleni v velenjskem Vegradu ne bi dobili plač za mesec februar. Za pojasnila pristojni v družbi niso dosegljivi. Tovšakova je še v četrtek zagotavljala, da bodo zaposleni danes dobili plače. Glavna direktorica družbe Hilda Tovšak je še v četrtek na novinarski konferenci ob predstavitvi gradnje stanovanj v Celovških dvorih v Ljubljani zagotavljala, da bodo zaposleni, kot je bilo obljubljeno, danes dobili plače. To se po neuradnih informacijah ni zgodilo, uradne potrditve pa še nismo dobili, saj pristojni v družbi niso dosegljivi, prav tako se na klice ne odziva predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak, ki je sicer te dni na dopustu. Velike likvidnostne težave velenjskega gradbenega podjetja so se pokazale v začetku februarja, ko so bili blokirani poslovni računi podjetja. Zaradi tega so bila in so še ogrožena izplačila plač 1700 zaposlenim. Podjetje zaposlenim poleg februarskih plač dolguje tudi lanski regres, režijskim delavcem pa tudi del decembrskih plač. V podjetju ocenjujejo, da se bo likvidnostna situacija družbe izboljšala, ko bo podjetje končalo gradnjo stanovanj v ljubljanskih Celovških dvorih in jih prodalo. Kupcem je od 833 stanovanj na voljo še okoli 230 stanovanj. Podjetje letos načrtuje manjšo realizacijo kot lani, zaradi česar se bo na okoli tisoč zmanjšalo tudi število zaposlenih.",0
"Irska upa na enake ugodnosti Grčija bo za poplačilo terjatev in nižanje primanjkljaja očitno potrebovala dodatno pomoč, zato že potekajo razprave o prestrukturiranju njenega dolga. To pa je povzročilo znižanje bonitetne ocene. Še vedno odmeva skrivni sestanek finančnih ministrov nekaterih držav evroobmočja z vodilnimi finančniki Unije. Vse bolj se širijo namigi, da naj bi razpravljali tudi o možnosti izstopa Grčije iz evropskega monetarnega sistema, kar pa so sodelujoči na sestanku že zavrnili. Uradno prestrukturiranju dolga niso naklonjeni Tudi nemški borznik Oliver Roth pravi, da ni nobene koristi v morebitnem grškem izhodu iz območja evra, če ne bi obenem odpisali dele grškega dolga, prav prestrukturiranje dolga pa mora biti prvi korak v tej zgodbi, je za Radio Slovenija poročal dopisnik Matjaž Trošt. Dolg Grčije znaša kar 150 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda in za poplačilo teh terjatev bo država zagotovo potrebovala pomoč. Uradno odpis dela dolga sicer ni mogoč, pa tudi politiki, najbolj v Nemčiji, zavračajo možnost, da bi bistveno spremenili pogoje, po katerih Grčija odplačuje svoje dolgove. Preberite tudi Nov zaplet v grški drami vpliva na evropske borze Nižja bonitetna ocena, ki se lahko še niža A res je tudi, da je Grčija prestrukturiranje posojila marca že dosegla, zato so upravičena pričakovanja, da bo tudi tokrat tako. In prav temu so se uprli v eni vodilnih svetovnih bonitetnih agencij Standard & Poors ter znižali oceno na dolgoročni in kratkoročni dolg Grčije - za dolgoročni dolg z BB- na B, za kratkoročni pa z B na C. Tudi napovedi ostajajo negativne, kar pomeni, da bi lahko Standard & Poors oceno Grčiji kmalu znova znižal. V agenciji so tudi povedali, da so se za zdajšnje znižanje ocene odločili zaradi omenjene vse večje verjetnosti, da bo morala Grčija prestrukturirati dolg do držav v območju evra in tudi dolg do zasebnih vlagateljev. V Grčiji ogorčeni V Atenah so zaradi znižanja ocene že izrazili ogorčenje. Današnje znižanje bonitetne ocene Grčije agencije Standard & Poors prihaja v času, ko ni bilo nobenih novih negativnih okoliščin ali odločitev, odkar je agencija pred dobrim mesecem dni zadnjič spremenila oceno, zato odločitev ni upravičena, pravijo na grškem finančnem ministrstvu. Ob tem so dodali, da bi morale odločitve bonitetne hiše temeljiti na objektivnih podatkih in realističnih ocenah stanja, ne na govoricah, ki krožijo na trgih, in medijskih poročilih . Podobne težave še na Irskem Ob Grčiji je mednarodno finančno pomoč prejela tudi Irska, ki je zdaj v podobnem težavnem položaju. Njen dolg znaša približno 120 odstotkov BDP-ja, zato si tudi ona želi nižjih obrestnih mer, sploh ker so Grčiji evropski partnerji že popuščali. Evropska komisija je po poročanju dopisnika Trošta že dejala, da je temu naklonjena, a verjetno bodo to pogojevali z dvigom nizkih davkov za podjetja na Irskem.",0
"Prvih devet mesecev letošnjega leta je Skupini Petrol prineslo dobrih 35 milijonov evrov dobička, kar je nekoliko več kot lansko leto. Istočasno je skupina ustvarila 328 milijonov evrov prihodkov od prodaje trgovskega blaga, kar pomeni petodstotno rast na letni ravni. V istem obdobju je prodala 1,7 milijona ton proizvodov iz nafte, s čimer je za dva odstotka presegla načrte in lanski rezultat enakega obdobja. Skupina Petrol je hkrati prodala 72,7 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina (sedemodstotna rast), 40.000 ton utekočinjenega naftnega plina (17-odstotna rast) in 798.600 MWh električne energije, s čimer je prodajo enakega obdobja lanskega leta presegla za 227 odstotkov. Končan prvi del dokapitalizacije Mlinotesta V Mlinotestu so končali prvi del dokapitalizacije družbe, v kateri so zainteresiranim lastnikom ponudili v odkup 180.000 delnic po ceni 8,3 evra. Do konca leta naj bi vlagateljem ponudili nov sveženj delnic iz dokapitalizacije, ki so jo potrdili že na lanski skupščini delničarjev, denar pa bo namenjen za nove investicije. Mlinotest je sicer v minulih letih vložil več kot deset milijonov evrov, namenjenih razvoju in nadaljnji rasti. ""Brez denarja gredo Rimske terme v stečaj"" Poslanec SD Matjaž Han je pozval lastnike podjetja Rimske terme, pristojne institucije in vlado, naj naredijo vse, kar je potrebno, da se družba izogne stečaju. Zato je pozval k dokapitalizaciji Rimskih term v višini 2,5 milijona evrov in hkrati opozoril, da bi se brez nje lahko podjetje že v desetih dneh soočilo s stečajem .Zdravilišče Radenci do prestižne nagrade Zdravilišče Radenci in skupina Sava Hotels & Resorts sta s strani Svetovne organizacije zdravstvenih in termalnih ponudnikov (FEMTEC) prejela priznanje za najboljše zdravilišče in razvoj termalnega turizma v Sloveniji. Ob tej priložnosti so v sredo sklenili tudi sodelovanje z Mednarodno univerzo rehabilitacijske medicine. Revoz izdelal desettisoči športni twingo Dolenjski Revoz, eno izmed največjih slovenskih izvoznih podjetij, je skozi proizvodni proces pripeljal že 10.000 avtomobilov twingo RS (Renault Sport). Proizvodnja te športne različice priljubljenega modela twingo je stekla julija 2008, njegova ključna tržišča pa so v Evropi, Južnoafriški republiki in na Japonskem. Omenimo, da proizvodnja twinga RS od leta 2008 poteka izključno v Novem mestu. Čakanje na program prestrukturiranja Peka Ker program prestrukturiranja Peka še vedno ni v celoti pripravljen, tudi morebitni finančni vložek države v tržiško obutveno podjetje še ni znan. Program naj bi ugledal luč sveta v novembru, že v začetku meseca pa naj bi se sestal nadzorni svet družbe, ki spremlja tekoče poslovanje in likvidnostne težave podjetja. Pripravila Jan Bratanič in STA",1
"frankfurt - Največja nemška banka Deutsche Bank je v drugem letošnjem četrtletju zaradi dolžniške krize v Evropi ustvarila znatno manj dobička kot v enakem lanskem obdobju. Od aprila do junija je zabeležila 661 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ta dosegel 1,233 milijarde evrov. Prihodki banke so se znižali za šest odstotkov na osem milijard evrov. Na slabše poslovanje je vplivala dolžniška kriza, ki je okrnila poslovanje z vrednostnimi papirji ter zmanjšala obseg poslovanja banke s podjetji, poroča nemška tiskovna agencija dpa. To so prvi rezultati banke pod novim vodstvom. Konec maja sta namreč dotedanjega dolgoletnega prvega moža Josefa Ackermanna nadomestila Anshu Jain in Jürgen Fitschen. Kot sta ocenila, dolžniška kriza močno vpliva na njihovo poslovanje, saj je zaupanje vlagateljev močno padlo, njihove aktivnosti pa so se zelo zmanjšale. Na področju poslovanja z občani je dobiček pred davki v primerjalnem obdobju padel za 13 odstotkov, na področju investicijskega bančništva za 63 odstotkov. Deutsche Bank se omenja med globalnimi bankami, ki naj bi bile vpletene v škandal z manipulacijami medbančne obrestne mere libor. Po objavi 46-odstotnega padca dobička je banka sporočila še, da načrtuje ukinitev 1900 delovnih mest, pri čemer naj bi število zaposlenih zniževala zlasti zunaj Nemčije. Kot so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pojasnili v največji nemški banki, ki zaposluje 101.000 ljudi, bodo 1500 delovnih mest med drugim ukinili v divizijah za korporativno bančništvo in zavarovanja. Na račun znižanja števila zaposlenih bo Deutsche Bank privarčevala 350 milijonov evrov. Njen skupni cilj je privarčevati tri milijarde evrov. Tečaj delnic banke se je na borzi v Frankfurtu po objavi poslovnih rezultatov znižal, po sporočilu glede varčevanja pa okrepil za 3,2 odstotka na 25,58 evra.",0
"Po intervenciji Kuvajtske centralne banke je postalo jasno, da niti Zalivske države niso imune na globalno kreditno krizo Foto: © Bloomberg businessweek Globalna finančna kriza je včeraj zajela tudi Perzijski zaliv, po tem ko je Kuvajtska centralna banka ponudila pomoč eni največjih bank v državi, poroča Wall Street Journal. Omenjena intervencija je bila prva v Zalivskih državah bogatih z nafto, ki so se zdele imune na globalno finančno krizo. Na borzah po regiji so se začele postopne razprodaje in to v času, ko se je cena 159-litrskega soda nafte pocenila za več kot 50 odstotkov od rekorda v juliju. Zalivske države so tako nenadoma postale ranljive. Saudska Arabija je napovedala, da bo namenila 2,3 milijarde dolarjev sredstev za pomoč državljanom z manjšimi prihodki, ki imajo težave pri odplačevanju kreditov. Nepremičninske agencije medtem že opažajo prve znake slabenja cen nepremičnin v regiji. Lastniki nepremičnin naj bi s težavo našli kupce. Vseeno pa nepremičnine niso tiste, ki so zakrivile likvidnostne težave predvsem kuvajtskih bank. Likvidnostne težave bank Visoke cene nafte so v bližnji preteklosti podžigale investicije na nepremičninski trg. Številni domači in tuji vlagatelji so se ob tem podajali tudi na valutnih trgih. Kuvajtska valuta je vezana na gibanje dolarja, obrestna mera je bila visoka, vse to pa je bil magnet za sredstva iz tujine. V bankah so se tako kopičili depoziti tujih špekulantov. Ko je kreditna kriza postala vse resnejša so številni špekulanti iz previdnosti hoteli dvigniti sredstva. Banke so se tako znašle pred problemom, saj nimajo dovolj sredstev za poplačilo, posojila v tujini pa zaradi globalne finančne krize ne dobijo. Vlagatelji protestirajo in zahtevajo podražitev delnic Kuvajtski delniški indeks je ob tem tako danes izgubil poltretji odstotek vrednosti in povečal letošnjo izgubo na petino. Vlagatelji so vse bolj nervozni. Včeraj so protestirali pred vladno palačo in zahtevali državne intervencije na trgu. Od vlade pričakujejo, da bodo s svojimi ukrepi dvignile vrednosti delnic. Prvi mož največje banke v državi Ibrahim Dabdoub je v nedeljo, ko je indeks izgubil 3,5 odstotka vrednosti, oblast pozival k prekinitvi trgovanja.",0
"Zavarovalnica Adriatic Slovenica je v prvem polletju obračunala za 136,3 milijona evrov bruto zavarovalne premije, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju lani, in izplačala za 95,1 milijona evrov bruto škod. Čisti dobiček je znašal 17,6 milijona evrov.Rimske terme v dokapitalizacijo Delničarji Rimskih term so na skupščini, na kateri je bilo navzočega 95 odstotkov kapitala, sklenili, da družbo dokapitalizirajo v višini 2,5 milijona evrov. S tem denarjem so družbi Rimske terme, ki je prve goste sprejela v letošnjem marcu, zagotovili likvidnost v prvih letih poslovanja.Žito v izpodbojno tožbo proti Mlinotestu Skupščina Mlinotesta je pred slabimi tremi meseci odločila, da bilančni dobiček v višini 940.000 evrov ostane nerazporejen. Žito se z odločitvijo ne strinja, zato bo iskal pravico na sodišču.Gostilna Slovenija za dvig prepoznavnosti gostinstva Predstavniki sekcije gostincev pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavili delavnico o pridobitvi pravice do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija. Z blagovno znamko želijo dvigniti prepoznavnost slovenske kulinarike na višjo raven.Željan ostaja direktor Fužinarja Ajdovsko podjetje Fužinar ima še naprej istega direktorja. To je Jože Željan, ki je hkrati tudi lastnik podjetja.Slovenski Hofer z novim direktorjem Vodenje slovenskega podjetja Hofer trgovina s septembrom prevzema Michael Kronegger. Njegov predhodnik Helmut Schodl namreč odhaja v pokoj.Radeče Papir z novim direktorjem Janez Pelhan je v začetku meseca postal direktor podjetja Radeče Papir. Na tem mestu je zamenjal Andra Ocvirka.Podjetniški sklad podprl več kot 480 podjetij Slovenski podjetniški sklad je letos odobril 482 projektov, največ z garancijami za zavarovanje bančnih kreditov, katerim se s subvencijo zmanjšuje tudi obrestna mera. Sklad je tako do konca avgusta podprl 482 malih in srednje velikih podjetij s slabimi 70 milijoni evrov ugodnih finančnih sredstev.Aha v prvi polovici bolje kot lani Aha Skupina je lani ustvarila 64,95 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, leto prej pa 42,32 milijona evrov. Čisti dobiček je znižala z 2,44 milijona v letu 2009 na 543.360 evrov v letu 2010. V prvem polletju letos je skupina ustvarila 36 milijonov evrov prihodkov.Pripravila Jan Bratanič in STA",1
"Ljubljana - Združeni arabski emirati so ena najbogatejših in poslovno najrazvitejših držav v arabskem svetu, na njihov razvoj pa je pozorna tudi Slovenija. Z namenom pospeševanja sodelovanja med Združenimi arabskimi emirati in Slovenijo je bil zato ustanovljen Slovensko-emiratski poslovno prijateljski klub, so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenija. Razvoj Združenih arabskih emiratov se je zaradi svetovne finančne krize nekoliko zaustavil, vendar pa vse napovedi kažejo, da se bo kmalu znova okrepil. Poseben center razvoja in prepoznavnosti Združenih arabskih emiratov je Dubaj, kjer je konec februarja potekala tudi ustanovna skupščina Slovensko-emiratskega kluba. Za predsednika kluba je bil na ustanovni skupščini imenovan Ivan Fornazarič iz podjetja Gorica Industries LLC, za generalnega sekretarja pa pobudnik ustanovitve kluba Stojan Hribar. Na ustanovni skupščini so sodelovali gospodarstveniki, ki želijo pospešiti gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Združenimi arabskimi emirati. Slovensko-emiratski poslovno prijateljski klub bo predstavljal prvo stično točko za gospodarstvenike obeh državah, ki bodo iskali poslovne priložnosti za sodelovanje. Njegova ustanovitev je toliko bolj dobrodošla v času, ko se posledice svetovne krize odražajo v lanskem padcu vrednosti blagovne menjave med stranema. Ta je v obdobju od januarja do novembra lani znašala okoli 21 milijonov evrov, kar pa je skoraj v celoti predstavljal slovenski izvoz v Združene arabske emirate.",1
"MMC-jev intervju z zaposlenim v Vegradu Antom Gavričem Zadnjo plačo je dobil za junij. Preživi, ker mu pomagajo sorodniki. Stavka, ker verjame, da upravo Vegrada še lahko spravijo na kolena. MMC-jev sogovornik je zaposlen v Vegradu Inde. Anto Gavrič, ki je zaradi nenehnih pritiskov in povečanega obsega dela v zadnjem času zbolel za hudo slinavko, je v pogovoru za MMC spregovoril o svoji ubogi in neizplačani plači, o drugem dolgu, ki ga ima Vegrad do njega, ter o tem, kako preživi. Ob tem ni mogel mimo svojih kolegov, ki so dejansko lačni - dobesedno, dobesedno so lačni . Pojasnil je še, da stavkajoči s sindikatom v velenjskem gradbenem podjetju, ki ga vodi Samo Mastnak, niso zadovoljni, prav tako pa ne zaupajo novemu vodstvu podjetja z Borisom Medvedom na čelu. Ta naj bi jim lagal, medtem ko je njegova predhodnica Hilda Tovšak po besedah sogovornika Gavriča, ki se je anonimnosti v intervjuju odpovedal, prva in edina krivka za agonijo Vegrada. Mnogi delavci v Vegradu še vedno niso dobili obljubljenih plač. Ste med njimi? Tako je. Kdaj ste dobili zadnjo plačo? Nazadnje sem dobil junijsko plačo. Koliko znaša vaša mesečna plača? Zaposlen sem za štiri ure, tako da moja plača, če se meniva v bruto znesku, znaša 370 evrov, neto pa 213 evrov. Koliko denarja vam torej skupaj dolguje podjetje? Nisem dobil aprilske, julijske in avgustovske plače. Poleg tega nisem dobil pol regresa za lansko leto in celotnega regresa za letošnje leto. Potem je tu še nekaj raztrganih ur . Ne vem, koliko, ker ne vodijo več naših osebnih evidenc, vendar nam že dve leti mesečno trgajo po 16 ur, meni, ki sem zaposlen za štiri ure, pa osem. Vzeli so nam tudi nekaj dopusta. Seveda ne dobivamo niti nobene stimulacije. Nič. Zmanjšali so vam tudi obseg dopusta? Lani so vsakemu vzeli dva dni dopusta, češ da bi podjetje bolje napredovalo. Kako se preživljate v mesecih, odkar za svoje delo niste plačani? Hvala bogu, žena dela v Gorenju, tako da se preživljamo z gorenjsko plačo , pa otroci malo pomagajo – kolikor pač lahko. Imam namreč dva otroka, ki sta zaposlena. Poleg tega imam brate v tujini, ki mi priskočijo na pomoč, tako da lahko s tem plačam položnice in nekako preživimo iz meseca v mesec. Osnovne življenjske potrebščine torej nekako imam, vendar to ne bo šlo v nedogled. Bratje ne morejo večno pomagati, pa tudi otrok ne morem večno izčrpavati, saj imata svoje obveznosti, svoje stroške, svoji družini. Če bo to trajalo, pa je vprašanje, kako bo z nami.",0
"Dom starostnikov. Danes glasovanje o direktorju. Zadnjo besedo ima minister. “Tudi ob prižgani zeleni luči na prehodu za pešce nisi varen,” je ena od groženj v anonimnih pismih, ki so jih prejeli nekateri člani sveta Doma Danice Vogrinec Maribor. Nekaterim so grozili tudi ustno: “Razbili ti bomo glavo.” Grožnje se nanašajo na današnje glasovanje o direktorju največjega doma upokojencev v Sloveniji. Šest kandidatov Glasovanje. V domu upokojencev, ki ima 806 stanovalcev in približno 370 zaposlenih, bo danes 11 članov sveta izmed šestih kandidatov izbralo direktorja. Zapora avtoceste Sedanjemu direktorju Marku Slaviču decembra poteče drugi mandat. V domu je že ves mesec naelektreno, saj nekateri stanovalci in del zaposlenih od članov sveta zahtevajo, naj ta javni zavod Slavič vodi tudi naslednja štiri leta. Prepričani so, da je najboljši, ker “ima zanje vedno čas in jim v težavah pomaga”. Če ne bo izbran, za danes napovedujejo celo zaporo avtoceste v Brezju. Odstop člana Zadnjo besedo pri izboru ima minister za delo, družino in socialne zadeve, ki lahko za direktorja imenuje svojega kandidata. Uroš Prikl, član sveta doma, imenovan s strani države, je po glasovanju napovedal odstop iz osebnih razlogov: “Pri vsem mojem prizadevnem in korektnem delu so diskreditacije na moj račun zadnje čase absolutno neokusne.”",0
"Zagreb - Na Zagrebškem občinskem sodišču so danes znova preložili obravnavo v eni od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB. Odvetnik LB Matija Pečatnik je zahteval prekinitev postopka, odvetnica PBZ Maja Špoljarić pa je nato prosila za 30 dni časa, da bi pripravila odgovor na predlog obrambe. Pečatnik je pojasnil, da zahteva prekinitev postopka za nedoločen čas na vseh pravosodnih instancah, ker je potrebno rešiti neko drugo predhodno stanje, ki izvira iz memoranduma o reševanju vprašanj LB. Opozoril je, da gre za mednarodno pogodbo, ki sta jo vladi Hrvaške in Slovenije podpisali 11. marca v Mokricah. Sodnik Nikola Raguz je zahteval uradni prevod memoranduma v hrvaški jezik, čeprav mu je slovenska stran predložila hrvaški tekst dokumenta. V njem se je Hrvaška zavezala, da bo ustavila vse postopke proti slovenskim bankam, dokler ne bo dosežena celovita rešitev spora o LB, ki jo bosta državi iskali v okviru nasledstva. Kljub temu pa se obravnave nadaljujejo tudi po 11. marcu. Hrvaška vlada je pojasnila, da je opravila svoj del posla iz memoranduma, potem ko je dala navodila bankam, te pa naprej svojim odvetnikom, naj ustavijo postopke, povezane z LB. O vsem so obvestili tudi pristojno sodišče. Odvetnica PBZ je na obravnavi v drugem primeru PBZ proti slovenskim bankam v začetku aprila sicer zahtevala mirovanje postopka za leto dni zaradi poskusa mirne rešitve spora na podlagi hrvaškega zakona o pravdnem postopku. Sicer je bila današnja obravnava že večkrat preložena, nazadnje 11. februarja letos. Gre za eno od več kot 20 tožb PBZ in Zagrebške banke proti LB in NLB, ki potekajo na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministrstva. Hrvaška vlada na sodiščih od Slovenije terja vrnitev deviznih vlog varčevalcev nekdanje Zagrebške podružnice LB, ki jih je Hrvaška v začetku 90. let prenesla v javni dolg in nato izplačala delu varčevalcev. Današnja obravnava je potekala prav na dan, ko je na Hrvaško na dvodnevni uradni obisk prispel slovenski predsednik Borut Pahor. Pusićeva in njen slovenski kolega Karl Erjavec sta se sicer v Luksemburgu prejšnji mesec dogovorila, da bosta skupaj poslala pismo Banki za mednarodne poravnave v Baslu in ostalim državam naslednicam nekdanje SFRJ, da se začne postopek v okviru nasledstva. STA je na Zagrebškem sodišču neuradno izvedela, da bodo morali sodniki v vsakem primeru posebej odločati o ustavitvi postopka.",0
"Knjižnici v Metliki in Trebnjem skušata s pravljicami navaditi romske otroke na slovenski jezik. “Romske otroke želimo z branjem in pripovedovanjem pravljic naučiti ljubezni do knjige in jih s tem spraviti z roba družbe,” je izpostavila Milena Bon, direktorica Knjižnice Pavla Golie Trebnje. Tako so v sodelovanju z ljudsko knjižnico v Metliki, ki že okoli pet let skupaj s tamkajšnjim centrom za socialno delo vodi projekt Romi, povabljeni v knjižnico, pripravili delavnico v romskem naselju Hudeje. Šole se veselijo Priprave. Da bi bili romski otroci pripravljeni na začetek šole, jih Mikica Gligić, romska pomočnica v trebanjski osnovni šoli, vsak dan obiskuje v naselju. Pri tem se s starši pomeni tudi o potrebščinah. V novem šolskem letu bo okoli 50 šoloobveznih otrok, ki se 1. septembra že močno veselijo. Obiščejo jih v naselju Metličani so romske otroke sprva vabili v knjižnico, kjer so jim pripravljali ure pravljic in jih usposabljali za uporabnike knjižnice, je povedala Marta Strahinič, vodja projekta. “Ker pa vsi otroci niso mogli priti v knjižnico, smo se odločili, da gremo mi k njim v naselje in jim tam povemo pravljico,” je pojasnila. Do zdaj so obiskovali predvsem romska naselja v metliški občini, tokrat pa so se podali še v trebanjsko. Najraje za računalnik Po navedbah Bonove romski otroci radi obiskujejo knjižnico. “So izjemno dobri izposojevalci neknjižnega gradiva – videokaset in devedejev, malo manj knjig, predvsem pa so zelo vešči iskanja informacij na internetu,” je pojasnila. Podobne izkušnje imajo v Metliki, je dodala Strahiničeva.",1
"Vrnitev k stabilnim obetom je še mogoča Bonitetna hiša Standard & Poor s je ohranila bonitetno oceno za dolgoročni in kratkoročni dolg Slovenije pri AA in A-1+. Napovedi pa je znižala iz stabilnih v negativne. Negativne napovedi pa nakazujejo možnost znižanja ocene v prihodnjih dveh letih, če vladi ne bo uspelo stabilizirati dolga. S & P namreč ugotavlja, da je odločenost vlade za proračunsko konsolidacijo od začetka hitrega slabšanja položaja javnih financ v letu 2008 oslabela, saj konsolidacijo prelaga v poznejša leta srednjeročnega načrta. Pritisk na znižanje bonitetne ocene se bo še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami, še opozarja bonitetna hiša. Menijo, da je vrnitev k stabilnim obetom mogoča, če bo vlada z znižanjem dolga zagotovila konsolidacijo proračuna in izpeljala strukturne reforme, s čimer bi zagotovila izboljšanje konkurenčnosti. S & P sprejetje pokojninske reforme označuje za pozitivno, saj menijo, da bo, če bo uvedena, ob starajočem prebivalstvu pomembna za dolgoročno stabilnost javnih financ. Finančni minister Franc Križanič v zvezi s tem upa, da bodo socialni partnerji našli dovolj razumevanja, da bomo lahko družba, ki je sposobna varčevati v časih, ko je varčevanje potrebno, podobno kot smo bili družba, ki se je bila sposobna spopasti s to krizo. Gospodarstvo okreva, a počasi Po mnenju S & P-ja slovensko gospodarstvo okreva po globoki recesiji, a kumulativno povečevanje stroškov dela v letih pred krizo znižuje konkurenčnost in zavira okrevanje. S & P Sloveniji za letos napoveduje enoodstotno gospodarsko rast. Bolj negotova pričakovanja glede domačega povpraševanja, ki jih slabšata razdolževanje podjetij in ponovna krepitev bilanc v bančnem sistemu, bodo po mnenju S & P-ja še naprej zavirala rast kreditiranja in vodila k nižji rasti naložb kot pred krizo. S & P za leto 2011 napoveduje 5,2-odstotni proračunski primanjkljaj, medtem ko vlada pričakuje, da bo ta znašal 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda.",0
"Oživljanje zaledja. V Padno bo prihodnji konec tedna iz Pirana vozil tudi brezplačen avtobus. ""Piran in Portorož sta že dovolj znana, zato smo se odločili, da bomo nekaj dogodkov organizirali tudi v njunem zaledju. Prvi bo tridnevni praznik oljčnega olja in bledeža (blitve) v Padni, ki se bo začel prihodnji petek. V sklopu tega bo med drugim mogoče brezplačno pokusiti jedi iz bledeža od “an bot” (od nekdaj, op. p.) in kupiti pridelke domačinov, poleg tega pa bomo predstavili denimo idejo oljčne osmice in otroški ekstempore na temo oljk. Organizirane bodo še brezplačne dejavnosti, kot sta vodeni sprehod po Boškarinovi poti od Padne do Nove vasi in kolesarski izlet po Šavrinskem gričevju,"" napovedujejo v Turističnem združenju Portorož. Nebesa za Američane “Vas je spomeniško zaščitena, niti sončnih kolektorjev ne smemo postaviti na strehe. Denis Goja, predsednik KS Padna, o oteženem razvoju V Padno bi radi privabili tako domačine kot druge goste, ob prazniku pa bo v vas iz Pirana vsaki dve uri vozil brezplačen avtobus z lokalnimi postanki od Portoroža do Nove vasi in Padne. ""Lani nas je tudi na račun potniških ladij, ki so pristajale v Kopru, obiskalo več tisoč tujih turistov. Neka Američanka je vzkliknila: 'Pa saj živite v nebesih!' V kraju imamo sicer premalo turističnonastanitvenih zmogljivosti, razvoj pa v določeni meri omejuje tudi dejstvo, da smo spomeniško zaščiteni,"" poudarja Denis Goja, predsednik Krajevne skupnosti (KS) Padna. Padna je stara istrska vasica, obdana z oljčnimi nasadi, v katerih so nekatera drevesa stara tudi več kot 300 let. Iz bledeža, špinači podobne zelenjave, ki vsebuje veliko kalija, kalcija, magnezija, železa, folne kisline ter vitaminov B in C, znajo domačini pripraviti številne okusne jedi, od pite pa vse do klobas ali sipe z bledežem in polento.",1
"V težave zabredli zaradi zgrešenih naložb, slabe letine in manjše prodaje. ""Dolžnik bo moral v prihodnjih mesecih bistveno povečati prihodke iz poslovanja, da bo zagotovil načrtovano dobičkonosnost. Ta bo omogočala uresničitev načrta finančnega prestrukturiranja in s tem dolgoročno in kratkoročno plačilno sposobnost,"" poudarja prisilna upraviteljica Brigita Kraljič. Treba bo torej zavihati rokave, če se želi podjetje izogniti črnemu scenariju. Prisilka ne gre po načrtu Največji štajerski vinar je v prisilni poravnavi pristal poleti. Letošnji rezultati jih ne morejo navdajati z optimizmom. V prvih sedmih mesecih je namreč izguba podjetja znašala 762 tisoč evrov, medtem ko načrt finančnega prestrukturiranja za letos predvideva 340 tisoč evrov dobička. Vodstvo Vinaga izgubo pripisuje sezonski odvisnosti poslovanja in dodaja, da se pogaja s potencialnimi kupci iz Nemčije, Anglije in Hrvaške. Izguba zaradi grehov iz preteklosti Kriza. Vinag se že nekaj časa srečuje s hudimi likvidnostimi težavami: preambiciozno zastavljene naložbe, slabe letine in manjša prodaja so razlogi, h katerim je treba prišteti še vlogo pri poskusu nakupa časnika Večer, kjer naj bi Vinag izgubil okoli milijon evrov. Mariborsko sodišče je pred časom odločilo, da lahko podjetje proda dve nepremičnini, z njuno prodajo pa so dobili 50 tisoč evrov. Gre za prodajo nepotrebnega premoženja, s katero bo lahko Vinag delno poplačal upnike, ki so v prisilki prijavili za 10,5 milijona evrov terjatev. Morda se bo vinarju uspelo pobrati z novim vodstvom. Lastnik Vinaga Leo Ivanjko je sodišču predlagal zamenjavo vodstva, s čimer se strinja tudi prisilna upraviteljica. Družbo po novem vodi Marko Klemenčič, sicer direktor Pinusa iz Rač.",0
"Ameriška centralna banka je sporočila, da bo ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, ostala na izjemno nizki ravni od 0 do 0,25 odstotka še najmanj dve leti. Odbor je v izjavi po sestanku priznal, da je ameriško gospodarstvo šibkejše, kot je mislil po zadnjem sestanku junija. Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve danes v skladu s pričakovanji ni spreminjal ključne obrestne mere, ki je enaka vse od decembra 2008. Vendar pa je bila malce bolj natančna časovna opredelitev ohranitve obrestne mere na med 0 do 0,25 odstotka, namesto dosedanjih izjav za podaljšano obdobje , eden od ukrepov, ki so centralni banki še ostali na voljo za pomiritev finančnih trgov. Obrestna mera bo tako po napovedih FOMC ostala nizka najmanj do sredine leta 2013. FOMC je v izjavi po sestanku priznal, da je ameriško gospodarstvo šibkejše, kot je mislil po zadnjem sestanku junija. Gospodarski kazalci kažejo, da so se poslabšali pogoji na trgu delovne sile, poraba gospodinjstev ne narašča, vlaganja v nepremičnine pa so še naprej šibka. Po drugi strani pa se poslovna vlaganja še naprej širijo. Začasni dejavniki, kot so bile višje cene energije in hrane ter potres in cunami na Japonskem, so pomenili le del zadnje šibkosti v ekonomskih aktivnostih. Inflacija se je v začetku leta pospešila, sedaj pa se je umirila in dolgoročna inflacijska pričakovanja ostajajo stabilna. FOMC sedaj pričakuje počasnejše okrevanje, kot je pričakoval junija, ker so se povečala tveganja. Centralni bankirji so napovedali, da bodo redno pregledovali obseg in sestavo vrednostnih papirjev, ki jih imajo na bilanci in so pripravljeni na prilagajanje, če bo to treba. Govorili so tudi o ukrepih, ki so jim na voljo za promocijo trdnejšega gospodarskega okrevanja, in so pripravljeni sprejeti te ukrepe, ki jih izjava sicer posebej ne omenja. Po objavi sporočila ameriške centralne banke je na newyorški borzi nastala zmeda. Mnenja so se kresala okoli datuma Izjava sicer ni bila soglasna, vendar so se kopja lomila le okrog edine novosti, ki je prišla na dan. To je določitve sredine leta 2013 kot datuma, dokler bodo obresti izjemno nizke. S predsednikom Benom Bernankejem je glasovalo sedem članov odbora, proti večini pa trije, ki so želeli ohraniti besedilo za podaljšano obdobje , ker jih med drugim skrbi nevarnost inflacije. Newyorški borzni indeksi so pred odločitvijo FOMC rasli, po objavi izjave pa je nastala zmeda. Dow Jones je bil uro pred zaprtjem borze za 60 točk nižje kot ob začetku torkovega trgovanja, kmalu nato pa je začel rasti in bil nekaj minut pozneje nižje le še za 10 točk. Nasdaq je bil višje za 25 točk, Standard & Poor s 500 pa za 5 točk.",0
Adria Airways je leto končala z rekordno 13 in pol milijonsko izgubo. Škodo si je nabrala tudi zaradi vulkanskega prahu. Potnikom so do zdaj za neuporabljene letalske vozovnice vrnili že 900.000 evrov.,0
"Ruskega predsednika Vladimirja Putina je danes ameriška revija Time magazine imenovala za »Osebnost leta 2007«. Naziv so mu podelili, ker mu je s svojim vodenjem uspelo Rusijo vrniti med svetovne velesile. Po navedbah Time magazina naziv Osebnost leta ne pomeni priznanja ali časti, niti ni tekmovanje priljubljenosti. Gre za potrditev svetovnega voditelja, ki je v zadnjem letu najbolj vplival na potek svetovnih dogodkov, v pozitivnem ali negativnem smislu. ""Ruski car, ki predstavlja nevarnost"" Putin, bivši KGB agent, je po mnenju glavnega urednika revije Richarda Stengla v zadnjem letu naredil najbolj nenavadne in vplivne stvari. Po njegovih besedah je Putin ruski car, ki predstavlja nevarnost, ker se ne zmeni za civilno svobodo ali svobodo govora. V državo pa je vpeljal stabilnost, katero je Rusija potrebovala. Zato ga državljani tudi tako cenijo in obožujejo. Putin je pripravljen zasesti mesto predsednika vlade Putina so imenovali za osebnost leta le dva dni zatem, ko je sporočil, da je pripravljen ostati na oblasti, tudi ko mu mandat poteče. Če bo prihodnje leto na mesto predsednika Rusije izvoljen Dimitrij Medvedjev je Putin pripravljen prevzeti položaj predsednika vlade. Med kandidati tudi avtorica Harryja Potterja Kandidati za naziv Osebnost leta 2007 so bili poleg Vladimirja Putina še bivši ameriški podpredsednik Al Gore, britanska pisateljica J. K. Rowling, kitajski predsednik Hu Jintao in ameriški poveljnik v Iraku general David Petraeus.",1
"Upniki pa imajo čas za prijavo terjatev do 3. oktobra Sodišče je ustavilo postopek prisilne poravnave za Viator & Vektor. Družba gre v stečaj. Skupina Viator & Vektor je v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep določila tudi povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki za 30 milijonov evrov. Poslovodstvo ali upniški odbor družbe bi morala nato v štirih mesecih sprejeti sklep o povečanju osnovnega kapitala, toda sodišča niso obvestili, ali so to storili. Skupščina ni sledila zakonu Stečajni upravitelj je sodišče 28. junija na podlagi poziva sodišča obvestil, da je iz zapisnika poteka skupščine insolventnega dolžnika razvidno, da je skupščina 21. junija odločala o dokapitalizaciji družbe za 30 milijonov evrov. To po pojasnilih sodišča pomeni, da sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ni bil sprejet v štirih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave, kot to določa zakon. Zato je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in odločilo, da se za Skupino Viator & Vektor začne stečajni postopek.",0
"Premier Borut Pahor je napovedal, da bo vlada dokončno stališče glede ukrepov SDS, kako Slovenijo izpeljati iz krize, dala v torek »Najslabše od krize smo videli, a krize ni konec, treba jo je reševati s praktičnimi in strukturnimi ukrepi. Ta zalogaj sploh ni majhen, ampak izjemno politično in strukturno zahteven,« je po seji vlade dejal premier Borut Pahor. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je Janševa SDS sprožila to razpravo v parlamentu. »Ustvarjalen prepir o tem, kaj je prav in kaj ne glede izhodne strategije, je pomemben, zato da se neka zgostitev sprosti,« pravi Pahor. Napovedal je, da bodo na ravni resornih ministrov in vlade pregledali gradivo SDS, prav tako pa ga bodo upoštevali pri jutrišnji končni seji kriznih ministrov. »Ne rečemo, da je vse dobro in vse slabo. Želimo pogledati, kaj se dopolnjuje z našo strategijo,« je dejal in poudaril, da morajo biti predlogi javnofinančno vzdržni. Vlada bo sicer dokončno stališče glede predlogov SDS in glede izhodiščne strategije dala na seji, ki bo v torek ob 16. uri, je še dejal premier.",1
"Slovenija načrtuje sodelovanje v pomorski operaciji EU za boj proti piratom ob obali Somalije z do tremi pomorskimi častniki, je povedala obrambna ministrica Ljubica Jelušič. ""Začetek delovanja v operaciji Atalanta, kot se imenuje operacija EU proti piratom, naj bi bil vezan na julij letos, a je odvisen od postopkov doma,"" je pojasnila obrambna ministrica Ljubica Jelušič in dodala: ""Kot pomorska država smo izpostavili občutek odgovornosti za varnost na svetovnih morjih in v zvezi s tem napovedali resnejši razmislek, ki ga zdaj pripravljamo v Sloveniji o tem, da se tudi pripadniki Slovenske vojske, zlasti pomorske komponente, vključijo v operacijo Atalanta."" Oblika sodelovanja še nedoločena Načrti Slovenije gredo po njenih besedah v smeri vključitve pomorskih častnikov v poveljstvo v Džibutiju, pozneje pa bo Slovenija preučila, ali obstajajo še kakšne druge možnosti za sodelovanje v tej operaciji. Veliko nezasedenih mest je tudi v poveljstvu v angleškem Northwoodu. ""Odločitev, da gremo v Džibuti, je bila povezana s tem, da želimo imeti neposredne izkušnje, želimo videti, kako zadeva poteka od blizu, ne pa samo iz oddaljenega poveljniškega mesta v Northwoodu na angleških tleh,"" je dejala. Slovenija po ministričinih besedah razmišlja o možnosti, da bi imela v Atalanti do tri častnike.""Ali bodo le v poveljstvu v Džibutiju ali pomorski častniki na ladjah, pa težko rečemo v tem trenutku. Zagotovo bomo začeli s popolnjevanjem poveljstva v Džibutiju vsaj z enim častnikom."" Slovenija potrebuje pomorske izkušnje Ministrica upa, da bo ta namera dobila podporo doma. Za Slovenijo kot pomorsko državo je namreč po njenih besedah pomembno, da pridobi ustrezne izkušnje. ""Mi namreč doslej, razen na papirju, še nismo sodelovali v pomorski operaciji in te vrste izkušnje nujno potrebujemo, če hočemo vsaj sanjati o tem, da bi imeli kakšne obrise pomorskih sil, naj bodo sestavni del Slovenske vojske ali morebitne bodoče obalne straže, v vsakem primeru potrebujemo te izkušnje,"" je poudarila ministrica.",1
"Ljubljana - V Sloveniji je oktobra neto plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v povprečju znašala 935,11 evra, s čimer je bila za 0,6 odstotka višja kot septembra in 1,9 odstotka višja kot oktobra lani, so danes sporočili iz državnega statističnega urada. Povprečna mesečna plača se je oktobra glede na september zvišala tako v bruto kot neto znesku. Povprečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji je oktobra dosegla 1448,13 evra, kar je en odstotek več kot mesec prej in 1,7 odstotka več kot oktobra lani. Realno se je povprečna mesečna bruto plača oktobra letos glede na mesec prej zvišala za 0,9 odstotka, glede na enak lanski mesec pa za 1,7 odstotka. V oktobru je bilo plačanih povprečno 170 ur na zaposlenega, kar je 0,6 odstotka več kot v septembru. Povprečna mesečna bruto plača za plačano uro za oktober je bila glede na september višja za 0,9 odstotka in je znašala 8,54 evra. V primerjavi z mesecem prej se je povprečna mesečna bruto plača za oktober zvišala v večini dejavnosti, najopazneje na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti (za 6,5 odstotka), področju oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 5,7 odstotka) ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (za 3,9 odstotka). Znižala pa se je v dejavnostih promet in skladiščenje (za 4,4 odstotka), gradbeništvo (za 1,6 odstotka) ter dejavnostih javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (za 1,0 odstotek). Oktobra se je povprečna mesečna bruto plača glede na mesec prej zvišala v vseh slovenskih statističnih regijah, najopazneje v goriški (za 2,1 odstotka), gorenjski (za 1,5 odstotka) in zasavski statistični regiji (za 1,3 odstotka), navajajo na statističnem uradu.",1
"Policija pri Dragu Jagodniku ni odkrila suma neupravičene uporabe strelnega orožja kljub njegovemu priznanju, da je ustrelil dve mački. Jagodnikova plat Drago Jagodnik naj bi zaradi velikega števila mačk, ki se prosto sprehajajo po njegovi parceli, že lani obvestil pristojne službe, a se niso zganile. Mačke naj bi svoje potrebe opravljale kar v peskovniku pred njegovo hišo, zaradi česar se njegovi vnuki ne morejo igrati, saj se boji, da bi se okužili s kakšno boleznijo. Jagodnik se pri tem sprašuje, kako naj bi se jih drugače rešil, in dodaja, da mu je bilo žal za ustreljeni mački, ker konec koncev nista bili nič krivi, še pišejo Slovenske novice. S policijske uprave Postojna so nam sporočili, da pri preiskavi primera, ali je Jagodnik pri streljanju na mačke neupravičeno uporabil strelno orožje znotraj naselja, ni odkrila nobenega takšnega suma. A dodajajo, da so prejeli prijavo o streljanju, pri čemer so ugotovili, da je Jagodnik kršil zakon o zaščiti živali, zaradi česar ga čaka globa med 400 in 800 evrov. Jagodnik je sicer za naš portal dejal, da s pobojem mačk nima nič, a si je kasneje očitno premislil, saj je za Slovenske novice priznal, da je pred dnevi ustrelil sosedovi mački. ""V nedeljo sem prišel zvečer z lova in sem videl, da ponovno s... po parceli. Stekli sta čez dvorišče na nasprotno stran ulice. Me je zagrabila takšna jeza! V tistem trenutku sem ju počil! Tega ne zanikam,"" je dejal Jagodnik. Nikogar ni ogrožal Dodal je, da sta bili mački na robu gozda, ko je s svoje parcele streljal nanju, in zanikal obtožbe društva Mačkon, da je streljal v strnjenem naselju. Glede na to, da ga za to niso oglobili, se je s tem očitno strinjala tudi policija. Jagodnik je ob tem tudi zavrnil obtožbe, da je kriv za izginotje še 40 drugih mačk. Spomnimo, društvo Mačkon nas je obvestilo, da Jagodnik, lovec in predsednik krajevne skupnosti Podgrad, po svoje kroji zakon in se pri tem naslanja na podporo lokalnih oblasti. V zadnjih nekaj letih naj bi v Podgradu namreč izginilo več kot 30 mačk, pri čemer naj bi imel prste vmes prav Jagodnik. Zadnji incident se je zgodil med finalom SP v nogometu, ko je domnevno na dvorišču svoje sosede ustrelil njeni mački.",0
"Več kot polovico japonskega izvoza odpade na Azijo. Japonski izvoz spodbuja živahno povpraševanje po japonskih avtomobilih in visokotehnoloških izdelkih v tujini. Maja se je japonski izvoz na letni ravni povečal za 32,1 odstotka na 5324 milijard jenov (48,4 milijarde evrov). To je že šesti zaporedni mesec rasti na letni ravni, ki jo še naprej spodbuja živahno povpraševanje po japonskih avtomobilih in visokotehnoloških izdelkih v tujini. Kljub vnovični rasti izvoza pa so bili majski podatki po pisanju tujih tiskovnih agencij nekoliko pod pričakovanji analitikov, ki so napovedovali 37-odstotno rast. Obenem je bila stopnja rasti tudi precej nižja kot v štirih mesecih pred tem, ko je presegala 40 odstotkov. Uvoz se je okrepil za tretjino Izvoz v azijske države se je povečal za 34,4 odstotka (od tega na Kitajsko za 25,3 odstotka), kar je že sedmi zaporedni mesec rasti na letni ravni. Izvoz v Azijo je tako maja predstavljal kar 60 odstotkov vsega japonskega izvoza. Izvoz v ZDA je bil medtem predvsem zaradi povečanega izvoza avtomobilov in avtomobilskih delov maja na letni ravni večji za 17,7 odstotka. Izvoz v države EU pa se je v primerjavi z lanskim majem povečal za 17,4 odstotka. Uvoz se je medtem na letni ravni okrepil za 33,4 odstotka na pet tisoč milijard jenov (45,4 milijarde jenov), tako da je zunanjetrgovinski presežek dosegel dobrih 324 milijard jenov, kar je dvanajsti zaporedni mesec rasti izboljševanja trgovinske bilance, a vseeno manj od pričakovanj analitikov. Skrbijo jih razmere v državah po svetu Izvoz je ključnega pomena za gospodarsko dejavnost v deželi vzhajajočega sonca, saj predstavlja desetino bruto domačega proizvoda. Majski podatki pričajo o nadaljevanju spodbudnih trendov za japonsko zunanjo trgovino, nekoliko upočasnjena dinamika vseeno buri strahove pred negativnimi učinki umika protikriznih ukrepov v ključnih gospodarstvih in javnofinančnih težav v območju evra.",1
"Nakit raziskuje nove oblikovalske pristope z uporabo sodobnih tehnologij 3D tiska. Ta omogoča oblikovanje nekonvencionalnega, inovativnega nakita. Vodilo kolekcije sta posnetek in neposredna refleksija sodobne digitalne družbe in njene ujetosti v svet. Kolekcija je naprodaj v E2RD galeriji v Mariboru in v NAMI v Ljubljani. Pri nastajanju nakita so sodelovali avtorica Bojana Kovačič Zemljič, in oblikovalca Dušana Pogačarja iz podjetja Ortotip, ki je s svojo tehnologijo omogočilo tiskanje 3D nakita. V omenjenem podjetju so izdelali prvi 3D tiskalnik, ki ga tržijo pod imenom »SOUstvarjalec« – Sestavi, Oblikuj, Ustvarjaj. Tiskalnik je plod lastnega razvoja in je namenjen 'hobi uporabi' in spoznavanju novih tehnologij. Uporablja se ga lahko tako v izobraževalne namene, saj je idealen pripomoček za poživitev pedagoškega procesa in spodbuditev kreativnosti, prav tako pa domači uporabi tehničnim in tehnološkim navdušencem. Tiskalnik ponujajo posameznikom, šolam ali podjetjem v namen testiranja za pridobitev povratnih informacij.",1
"Davek na finančne storitve se počasi pozna pri cenah, ki jih banke zaračunavajo za svoje storitve. Na eni izmed bank, kjer so cene tudi dvignili, pravijo, da tega niso storili zaradi davka, ob tem pa so poudarili, da so za plačilo davka odgovorne banke, in ne njihovi komitenti. Decembra smo Slovenci dobili zakon, ki je uvedel obveznost plačevanja davka na finančne storitve. Po tem zakonu se bo s 6,5-odstotno stopnjo obdavčilo provizije, ki jih banke prejmejo kot plačilo za opravljeno finančno storitev. Čeprav so davčni zavezanci banke in druge ustanove, ki izvajajo finančne storitve, se je ob uvedbi davka pojavila bojazen, da bodo novi davek na koncu morali plačevati potrošniki. S pripravami bank na novo davčno obremenitev so zdaj res prišle tudi nove cene storitev. V NLB priznavajo, da je sprememba tarif posledica uvedbe davka na finančne storitve. Pravijo, da se bo 1. aprila povišala večina nadomestil za fizične osebe, ki so predmet obdavčitve. Tako bo vodenje klasičnega osebnega računa po novem stalo 2,17 evra na mesec po starem 2,02, za direktno bremenitev pa bo treba odšteti 0,22 evra na mesec po starem 0,20. V NLB pravijo, da so izhajali iz tega, da nadomestila povišajo le za toliko, kolikor na spremembo vpliva uvedba novega davka. Tam, kjer je bilo potrebno, so višino nadomestil ustrezno zaokrožili. Pri zaokroževanju nizkih višin nadomestil lahko zaradi zaokroževanja na dve decimalni mesti dejansko pride do povečanja za več, kot je vpliv davka, so navedli v banki. Celoten cenik novih cen je dostopen TUKAJ. V Novi KBM bodo cene spremenili 1. maja in tudi oni priznavajo, da bodo to storili predvsem zaradi upoštevanja novega davka na finančne storitve. Svoje komitente so o tem že začeli obveščati. Pri NKBM je vodenje klasičnega osebnega računa za fizične osebe stalo 1,90 evra, z novim cenikom pa bo ta tarifa 2,10 evra. Celoten cenik, ki bo začel veljati maja, je dostopen TUKAJ. V NKBM niso mogli razkriti ocenjene višine zneska davka, ki ga bo banka morala plačati državi, saj pravijo, da jim to preprečujejo spoštovanje načela enakomerne obveščenosti in pravila obveščanja, ki veljajo za javne delniške družbe. Pri Abanki bodo spremenjene cene za del tarif začele veljati 10. aprila, spremembe pa bodo veljale pri poslovanju z osebnimi računi, kartičnem poslovanju, uporabi spletne banke Abanet, uporabi mobilne storitve Abasms SMS-obveščanje, gotovinskem poslovanju in izvrševanju trajnih nalogov ter direktnih obremenitev. Spremenjene cene za fizične osebe si lahko ogledate TUKAJ. V Abanki ocenjujejo, da bodo mesečno sami morali plačevati 260.000 evrov davka na finančne storitve. Ponekod nove cene že veljajo V nekaterih bankah spremenjene cene že veljajo. Pri Hypo banki so nove cene začele veljati včeraj. Po novem vodenje osebnega tekočega računa, ki je do zdaj stalo 1,95 evra, stane 2,10 evra mesečno. Celoten seznam novih cen je dostopen TUKAJ. V Hypo banki so dodali, da uvedba davka pomeni dodatno obremenitev bančnih bilanc in posledično slabši rezultat poslovanja. V Gorenjski banki medtem pravijo, da so med tistimi, ki so svoje storitve podražili najmanj. Pojasnili so, da so od tistih storitev, ki jih njihovi komitenti najpogosteje uporabljajo, dražji stroški vodenja računa ter odobritev kreditov in limitov. Aktualni cenik je dostopen TUKAJ. V banki SKB so spremenjene cene začele veljati 1. marca. Pravijo, da je v zadnje podražitve bančnih storitev poleg preostalih dejavnikov vključen tudi vpliv davka na finančne storitve. Nov cenik si v celoti lahko ogledate TUKAJ. V SKB so do novega davka zelo kritični. Spomnili so, da je Združenje bank Slovenije ocenilo, da bo davek bančne bilance obremenil za dobrih 41 milijonov evrov, kar je več, kot je predlagatelj davka ocenil v svojih napovedih. Vlada je namreč ob sprejemanju davka napovedala, da si od njega obeta približno 30 milijonov evrov proračunskih prihodkov letno. V Raiffeisen Banki so prav tako povišali cene 1. marca, a pravijo, da tega niso storili zaradi davka na finančne storitve, ampak je bila ta odločitev del poslovne strategije. Na banki namreč pravijo, da si prizadevajo za večje uravnavanje prihodkov banke in stroškov procesiranja storitev za komitente. Za fizične osebe so tako podražili nekatere storitve pri kreditnih poslih. Vse spremembe so dostopne TUKAJ. So pa v Raiffeisen Banki zapisali, da so za plačilo davka na provizije na transakcije odgovorne banke, ne naši komitenti.",0
"Doha - Hitro rastoči katarski nacionalni letalski prevoznik Qatar Airways za začetek leta 2012 napoveduje prvo javno ponudbo delnic (IPO). Da bodo delnice ponudili v odkup javnosti, je vodstvo napovedalo že pred časom za takrat, ko bo družba tri zaporedna leta končala z dobičkom. Izvršni direktor družbe Qatar Airways Akbar al Baker je za današnji časnik Gulf Times daily povedal, da je ""precej prepričan"", da bodo IPO izvedli v začetku leta 2012. ""Vedno smo govorili, da bomo šli v IPO tedaj, ko bomo tri zaporedna leta končali z dobičkom,"" je dejal. ""V zadnjem poslovnem letu smo zabeležili čisti dobiček, na dobri poti k dobičku smo tudi letos. Upamo, da bomo z dobičkom sklenili tudi prihodnje poslovno leto,"" je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Baker. Kot je dodal, so lani zabeležili lep dobiček, ni pa izdal njegove višine. Qatar Airways ima trenutno v svoji floti 92 letal, naročenih pa 80 airbusov A350s, 60 boeingov 787 dreamliners, 29 boeingov 777s, osem airbusov A321s in pet airbus A380-800 superjumbo. Baker je še povedal, da bodo zmogljivosti novega mednarodnega letališča v Dohi, ki ga bodo odprli v začetku leta 2012, znašale 28 milijonov potnikov letno.",1
"Slovenska državljana sta v torek začela rušiti svoja nezakonito zgrajena objekta v naselju Peruški v občini Marčana v hrvaški Istri, so potrdili na pristojnem hrvaškem ministrstvu. Kot so dodali, morata črni gradnji odstraniti do konca tedna. Slovenska državljana sta gradbeni inšpekciji sporočila, da bosta sama odstranila nezakonito zgrajena objekta, kar jima je inšpekcija tudi dovolila. Inšpektorji so ugotovili, da sta v torek začela z demontažo sončnih kolektorjev, imata pa štiri dni časa, da sama porušita objekta, so danes še pojasnili na ministrstvu za gradnjo in prostorsko ureditev. Tudi večina drugih lastnikov črnih gradenj se je odločila, da bodo sami odstranili sporne objekte, saj so stroški v tem primeru za tri četrtine nižji kot v primerih, ko jih odstranijo stroji ministrstva. Tako so lastniki začeli v ponedeljek odstranjevati pet objektov v Istri in pet na otoku Braču. Na seznamu za prvo fazo rušenja je približno 30 objektov. Slovenca ogorčena, ker morata rušiti Slovenca sta sicer ogorčena zaradi potez hrvaških oblasti, ki so se odločile rušiti črne gradnje, zgrajene po 21. juniju lani zunaj zazidljivih območij. Takrat so namreč pripravili satelitske posnetke hrvaškega ozemlja, na podlagi katerih bodo lahko ugotovili, kateri objekti so bili zgrajeni pred in kateri po tem datumu. Eden od njiju je v pogovoru za današnji Večernji list dejal, da se zaveda svoje napake. Njegov brat, ki je iz Kranja, pa je bil bolj ogorčen, saj bo moral porušiti hišo, v katero je vložil 35.000 evrov, plačati pa je moral tudi 1.000 evrov kazni. ""Zemljišče sem kupil v začetku lanskega leta, hišo pa zgradil v pol leta. Tudi dopust sem že preživel tukaj,"" je dejal Kranjčan za Večernji list. Povedal je, da je vložil zahtevo za legalizacijo, ki pa je bila zavrnjena, saj objekt ni bil zabeležen na omenjenih satelitskih posnetkih – čeprav naj bi jim bilo obljubljeno, da bodo objekti legalizirani. Povedal je še, da se je pritožil na hrvaško ministrstvo za gradnje, a ni dobil odgovora. Na ministrstvu so danes povedali, da sta bili pritožbi slovenskih državljanov zavrnjeni. Kranjčan je poleg tega povedal, da je celotno dokumentacijo že poslal v Bruselj, ""kjer ima vplivnega prijatelja"". Kot je napovedal, bo zemljišče prodal in ne bo več prišel na Hrvaško, k temu pa bo pozval tudi druge ljudi. Zaradi ""specifičnega dela"" na ministrstvu niso želeli povedati, ali so na seznamu ilegalnih gradenj, ki so na vrsti za rušenje v prvi fazi, še kakšni objekti slovenskih lastnikov. Javnost namreč o rušenju posameznega nezakonito zgrajenega objekta obvestijo šele tisti dan, ko je že predvideno rušenje.",0
"Ljubljana - Cena zahodnoteksaške lahke nafte se je včeraj po rekordni petkovi podražitvi na 139 dolarjev za 159-litrski sod rahlo znižala. V dopoldanskem času je bilo treba za sod ameriške lahke nafte odšteti 137,12 dolarja, za sod severnomorske nafte brent pa 135,88 dolarja. K petkovi podražitvi nafte za slabih enajst dolarjev je nedvomno prispevala izjava izraelskega ministra za transport Shaula Mofaza o možnem napadu na Iran, ki je sicer četrti največji svetovni proizvajalec nafte. Na višjo ceno je verjetno vplival tudi nizek dolar, saj se je vrednost slednjega v petek po objavi podatkov, da so v ZDA beležili največji porast stopnje brezposelnosti v zadnjih 22 letih, v razmerju do evra znižala. Stopnja brezposelnosti je maja znašala 5,5 odstotka in je bila za 0,5 odstotka višja kot aprila. K rasti cene nafte so verjetno vplivale tudi izjave predsednika Evropske centralne banke (ECB) Jean-Clauda Tricheta, ki je nakazal možnost zvišanja ciljne obrestne mere ECB, kar je posledično povzročilo okrepitev evra v razmerju do dolarja in jena. Na cene nafte naj bi prispevale tudi špekulacije na finančnem trgu, nekateri analitiki pa menijo, da je glavni krivec za visoke cene nafte presežek povpraševanja nad ponudbo. Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) se s tem ne strinja, saj meni, da je ponudbe na trgu dovolj, in ne vidi razloga za povečanje proizvodnje. Nigerijski naftni minister Odein Ajumogobia je sicer prejšnji teden sklical izredno sejo Opeca, naslednja redna seja pa je napovedana za 9. september. Analitiki ameriške investicijske banke Goldman Sachs dopuščajo možnost, da bo cena nafte dosegla raven 150 dolarja za sod. luki.nuredini@dnevnik.si",0
"Čokolada dražja tudi zaradi slabe letine kakava Kupce bodo po podražitvah kruha in mleka doletele še podražitve čokolade in kakava. V trgovski družbi Mercator sicer pojasnjujejo, da je do zdaj podražitev čokolad napovedal le Kraft, ki med drugim proizvaja čokolade blagovnih znamk Milka in Toblerone. Ta je svoje izdelke že podražil čokolade za pet odstotkov, bonboniere za 12 odstotkov, prigrizke pa za 8 odstotkov. Drugi dobavitelji podražitev še niso napovedali. Višjim cenam čokolade naj bi botrovala slaba letina v največji proizvajalki kakava na svetu, Slonokoščeni obali. Proizvajalci kot razloge za podražitve navajajo še višje cene masla, mleka v prahu, žit in lešnikov. Kot pravijo v Mercatorju, naj bi se zaradi višjih cen moke na področju slaščičarskih izdelkov že podaržili tudi domači piškoti. Višje cene čokolade sicer niso napovedane le v Sloveniji, temveč tudi v nekaterih največjih mlečnopredelovalnih koncernih v Avstriji in Švici. Cene mlečnih izdelkov so se na primer v Avstriji od začetka leta zvišale že za 80 odstotkov. Čeprav slaba letina kakava za zdaj še ne vpliva na cene čokolade v trgovinah, se bo cena za začetek v Avstriji spet zvišala predvsem zaradi višjih cen mleka, poroča časopis Dnevnik.",0
"Povišanje najemnin. Dodatnih 30 odstotkov ne bi zmogli, pravijo najemniki. Najemniki javnih površin v občini, predvsem gostinci, so pred začetkom turistične sezone prejeli odločbe o kar 30-odstotnem povišanju najemnin za uporabo javnih površin. “Številni preprosto ne zmorejo poravnati te obveznosti. Na sestanku z vodstvom občine smo zato predlagali, naj razmisli o tem, da bi oblikovali nov sistem točkovanja, po katerem bi bile najemnine različne, na primer v treh razredih – za tiste, ki poslujejo v notranjosti mesta, za tiste, ki delajo na njegovem južnem delu, in tiste, ki imajo prostore ob obali,” razlaga Javorka Križman, ki ima v Piranu trgovino z oblačili. S predstavniki občine so se na pobudo območne obrtne zbornice sešli pred dnevi, skupno stališče pa je bilo, da je povišanje previsoko. Vse bolj sezonsko “Ker je kriza tudi v turizmu pokazala zobe in so hoteli zaprti od oktobra do aprila, tudi naše dejavnosti postajajo vse bolj sezonske. V mestu potekajo obnovitvena dela, ki prav tako vplivajo na manjši obisk kraja. Vse to se pozna na našem manjšem prometu. Upam, da nam bo občinska oblast prisluhnila in da vsaj letos najemnin ne bo povišala,” pričakuje Križmanova. Drugod dražje “Razlog za podražitev je ugotovitev, da so v primerljivih občinah, na primer v Kopru, Kranjski Gori in Ljubljani, te najemnine oziroma takse višje kot v Občini Piran,” pojasnjuje Slavica Tucakov, tiskovna predstavnica občine. Župan Peter Bossman bo skupaj s strokovnimi službami do petka podražitev znova proučil, odločitev pa bodo sporočili po praznikih.",0
"Tokio - Največji avtomobilski proizvajalec na svetu, japonska Toyota Motor, je v zadnjem četrtletju preteklega poslovnega leta ustvaril 25,4 milijarde jenov (219 milijonov evrov) čistega dobička, kar je 77 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Padcu dobička sta botrovala predvsem potres in cunami, ki sta marca prizadela Japonsko. Kljub temu je Toyota zvišala celoletni dobiček v poslovnem letu, ki se je izteklo marca. Čisti dobiček avtomobilskega velikana se je v primerjavi s predhodnim poslovnim letom skoraj podvojil na 408,1 milijarde jenov (3,51 milijarde evrov). Dobiček iz poslovanja se je v primerjalnem obdobju zvišal za več kot 40 odstotkov na 468,2 milijarde jenov (dobre štiri milijarde evrov). V Toyoti pa ocenjujejo, da sta potres in cunami na Japonskem ta dobiček znižala za 110 milijard jenov (skoraj milijardo evrov). Danes so v japonskem avtomobilskem velikanu sicer napovedali, da se bo obseg proizvodnje po potresu in cunamiju začel ""normalizirati"" od junija dalje, kar je pred prvimi napovedmi, poročajo tuje tiskovne agencije. ""Doma in na tujem naj bi dosegli 70 odstotkov običajnega obsega proizvodnje do junija,"" je novinarjem povedal predsednik Toyote Akio Toyoda. Polne proizvodnje pa ne pričakujejo pred koncem letošnjega leta. Kljub temu pa za letošnje poslovno leto v Toyoti niso želeli podati pričakovanj, saj je obseg proizvodnje zaradi težav z dobavo delov težko napovedovati. Analitiki pričakujejo, da bo Toyota letos ravno zaradi naravne katastrofe glede na število prodanih avtomobilov izgubila mesto največjega avtomobilskega proizvajalca proti ameriškemu velikanu General Motors. V preteklem poslovnem letu je Toyota prodala 7,31 milijona vozil, kar je 71.000 več kot v letu poprej. Samo med januarjem in marcem je bilo prodanih 1,79 milijona njenih avtomobilov, medtem ko je ameriški rival General Motors beležil 2,22 milijona prodanih avtomobilov. Toyoto je med januarjem in marcem prehitel celo tretji največji avtomobilski proizvajalec na svetu, nemški Volkswagen, ki je prodal 1,99 milijona avtomobilov. Medtem ko je Toyota v celotnem poslovnem letu uspela zvišati prihodke od prodaje za 0,2 odstotka na 18.999 milijarde jenov (164 milijard evrov), pa so se ti v prvem letošnjem četrtletju znižali za 12 odstotkov na 4600 milijard jenov (39,5 milijarde evrov).",0
"Cene vinjet so ostale nespremenjene. Posebna skupina, ki bo ustanovljena v kratkem, bo preučila druge možnosti. V sosednjih državah so razočarani. Besede ministra za promet Patricka Vlačiča, da Evropski uniji pošilja signal, za Evropsko komisijo niso dovolj. Bruselj čaka na formalno izjavo o spremembi vinjetnega sistema. Nezadovoljni z odločitvijo slovenske vlade so tudi v avstrijskem in hrvaškem avtomotoklubu. Hrvaški predsednik Stjepan Mesić pa je dejal, da bi se Slovenija pri takšnih odločitvah morala posvetovati s svojimi sosedami. Cene vinjet ne bomo spremenili ... Obstoječi sistem ruši sistem gradnje avtocest v Sloveniji. Patrick Vlačič, minister za promet, 26. 11. 2008 Izračun Družba za avtoceste republike Slovenije (Dars) je do 17. novembra prodala 2.270.000 šestmesčenih vinjet. Po oceni našega vira – ob upoštevanju cene letne vinjete 55, polletne 35 in morebitne kratkotrajne 15 evrov – bi morali za enak prihodek prodati 900 tisoč letnih, 300 tisoč polletnih in 1,8 milijona kratkoročnih vinjet. Naš vir sklepa, da se bo težko na pogajanjih dogovoriti za ceno 15 evrov za kratkoročne vinjete in bo lahko izpad dohodkov še večji. Glede na nizko predvolilno ceno vinjet je bilo enostavno treba denar nekje pobrati. Načrt je bil zelo transparenten - pobrati denar od tranzitnih potnikov oziroma od tujcev. Tisti, ki so mislili, da EU tega ne bo sankcionirala, so naivno ali namerno naivno izpeljali projekt tik pred volitvam. Patrick Vlačič, svetovalec SD za promet, 2. 10. 2008 Prihodnje leto se bo zato v sistem v sedanji obliki (brez podražitve tovornega prometa ali vinjet po 1. juliju 2009) nateklo le 105 milijonov evrov oziroma še okoli 20 odstotkov manj v primeru uvedbe kratkoročnih vinjet. Črne ocene Glede na obstoječi sistem in na projekcijo pobrane cestnine v letu 2009 bo za obstoječe obveznosti Darsa okoli 55 milijonov evrov primanjkljaja, je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil novi minister za promet Patrick Vlačič. Zaradi finančne nevzdržnosti cestninskega sistema so ogroženi vsi avtocestni projekti, dodatni avtocestni program (vreden 1,6 milijarde evrov) in razvojne osi (ocenjene na 2,6 milijarde evrov). Na Darsu menijo, da bodo leta 2009 ob nespremenjenem vinjetnem režimu in ob predvideni prodaji skupno 2,5 milijona vinjet ter klasičnem cestninjenju kamionskega prometa ustvarili približno 200 milijonov evrov prihodkov iz cestnin.",0
"V Sloveniji je bilo septembra prvič registriranih 5025 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 27 odstotkov manj kot v enakem mesecu lani. Očitno je med Slovenci še vedno najbolj priljubljen clio, ki mu sledita polo in megane. Število prvič registriranih osebnih vozil se je septembra na letni ravni znižalo za 29,18 odstotka, na 4523, število prvič registriranih lahkih gospodarskih vozil pa za 3,78 odstotka, na 502, kažejo danes objavljeni podatki sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. Pri osebnih vozilih je med blagovnimi znamkami prvo mesto zasedel Volkswagen, ki je s 643 prodanimi avtomobili zasedel 14,22-odstotni tržni delež. Sledili so Renault 631 vozil oz. 13,95-odstotni tržni delež, Opel 341 vozil oz. 7,54-odstotni tržni delež, Citroen 327 vozil oz. 7,23-odstotni tržni delež in Ford 306 vozil oz. 6,77-odstotni tržni delež. Število prvič registriranih osebnih vozil se je septembra na letni ravni znižalo za 29,18 odstotka. Septembra so prodali največ Renaultovih cliov 287 vozil, sledila sta Volkswagnov polo 180 vozil in Renaultov megane 140 vozil. Pri lahkih gospodarskih vozilih so bili septembra na vrhu lestvice proizvajalci Peugeot 138 prodanih vozil oz. 27,49-odstotni tržni delež, Renault 116 vozil oz. 23,11-odstotni tržni delež in Volkswagen 72 vozil oz. 14,34-odstotni tržni delež. V prvih devetih mesecih je bilo prvič registriranih skupno 43.443 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 15,18 odstotka manj kot v istem obdobju lani.",0
"Državne uslužbence bodo usposabljali, da bodo bolj ekološki. Slovenski državni uradniki morajo ugašati luči in računalnike, je danes sklenila vlada. Tudi z vodo bodo morali ravnati varčnejše in z manj emisijami potovati na službenih potovanjih. To je pojasnil Jernej Stritih, ki je predstavil danes sprejeto vladno strategijo za okoljsko učinkovito državno upravo. Strategija vključuje tudi priporočilo o klimatskih napravah. Ker kodeks oblačenja v državni upravi ni sprejet, verjetno birokrati poslej poleti ne bodo nosili oblek, ampak bolj sproščena oblačila, saj jim vlada priporoča, naj prostorov s klimatskimi napravami ne hladijo pod 24 stopinj. Pozimi pa naj jih ne grejejo na več kot 21 stopinj. Državni uslužbenci bodo deležni tudi usposabljanja, da bodo okoljsko prijaznejši.",1
"Ljubljana - Časopisna družba Dnevnik, d. d. je danes na Bledu razglasila gorenjsko gazelo 2008. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in šesti finalist izbora za naziv zlata gazela 2008 je podjetje Mimo vrste, d. o. o., ki razvija spletne rešitve in opravlja storitve e-trgovine. Letošnja generacija gorenjskih gazel je v letu 2007 ustvarila 487 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V petih letih, od 2002 do 2007, je sto najbolj dinamično rastočih gorenjskih podjetij ustvarilo 1619 delovnih mest, ob tem pa so gorenjske gazele za 3,8-krat povečale vrednost prodaje. Med nominirance za gorenjsko gazelo 2008 je uredniška komisija poleg podjetja Mimo vrste uvrstila še Gorenjsko borzno-posredniško družbo, v kateri trgujejo z vrednostnimi papirji, in podjetje Janus Trade, ki ima zastopstvo za mobilne telefone. Podrobnejše informacije o projektu Slovenska gazela 2008 so dostopne na spletnem naslovu www.gazela.com.",1
"Dobra novica za milijon potnikov po vsem svetu letalska družba British Airways je dosegla sodno prepoved 12-dnevne stavke, ki jo je napovedovalo osebje družbe za božične praznike. Višje sodišče je podprlo letalsko družbo British Airways, ki je vztrajala, da bi bila stavka okrog 13.000 zaposlenih nezakonita, saj bi se ji priključili tudi tisti, ki niso več zaposleni pri omenjenem prevozniku. Okrog 800 zaposlenih je namreč prostovoljno sprejelo odpravnino in prenehalo delati. Sindikat jo je zato moral preklicati. Medtem ko je uprava navdušena, pa je sindikat ogorčen. Odločitev sodišča so označili za sramoten dan za demokracijo, ob tem pa napovedali novo stavko, ki pa je ne smejo izvesti do konca božičnih praznikov. Poznavalci razmer pravijo, da se bo najverjetneje zgodila šele februarja. Mnogi so si ob tem oddahnili, saj bi stavka v tem času pomenila izredne razmere. Začasno bi namreč pristalo vseh 650 letal, ki v tem času navadno prevažajo okrog 90.000 potnikov dnevno. Razmere niso bleščeče British Airways je sicer prejšnji mesec napovedala, da bo število delovnih mest zmanjšala še za 1200, poleg tega pa hoče na dolgih letih zmanjšati posadko na letalih s 15 na 14. To pa pomeni, da se bodo spremenile delovne obveznosti zaposlenih, saj bodo ti morali delati dlje, plačila pa naj bi bila odložena. Letalska družba je imela v prvi polovici letošnjega leta izgubo v višini 292 milijonov funtov, kar je največja izguba v njeni zgodovini.",0
"Črnogorske oblasti so se odločile, da bodo poleg Sloveniji tudi Hrvaški in Srbiji podarile po eno podmornico. Načelnik glavnega štaba črnogorske vojske viceadmiral Dragan Samardžić je v odgovoru na novinarsko vprašanje, v kateri fazi je podarjanje male podmornice tipa ""una"" Sloveniji, povedal, da bosta tudi Hrvaška in Srbija dobili po eno podmornico te vrste. Slovenci bomo svojo podmornico postavili v Tehniški muzej. ""V svoji lasti imamo štiri podmornice vrste Una. Naša ideja, po mojem mnenju je več kot dobronamerna, je, da vse štiri podmornice postanejo muzejski primerki. S tem v zvezi smo se pogovarjali z združenjem podmorničarjev Slovenije in Srbije, nedavno pa smo se pogovarjali tudi s predstavniki generalštaba hrvaške vojske,"" je povedal Samardžić, poroča spletni portal index.hr. Podmornice za prevoz diverzantov Podmornice tipa ""una"" so bile narejene za jugoslovansko vojno mornarico v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja. Gre za majhne, diverzantske podmornice, ki so dolge 18,8 metrov, široke 2,7 metrov in visoke 3,4 metra. Te podmornice so imele nalogo, da v primeru vojne prepeljejo diverzante do italijanske obale, ti pa bi položili manjša minska polja. Čeprav Črnogorci podarjajo svoje podmornice, pa Samardžić ni omenil vrnitve hrvaške šolskega bojne ladje Jadran, ki so jo Črnogorci zasegli leta 1991.",1
"Ajdovščina - Ajdovsko gradbeno podjetje Primorje namerava v ukrep subvencioniranja čakanja na delo, ki ga lahko za posameznega delavca koristi največ šest mesecev, vključiti 421 zaposlenih. V tem času naj bi zaposlene na manj zahtevnih delovnih mestih usposobili za opravljanje zahtevnejših delovnih nalog. ""Želimo izkoristiti državno pomoč za prestrukturiranje delavcev. To pomeni, da bomo nekatere delavce izučili iz ene poklicne kvalifikacije v drugo ter tako ohranili delovna mesta,"" je povedal generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj. Kot je dodal, so se v skupini Primorje odločili za pristop k zakonu o delnem povračilu nadomestila plače, ker želijo v prihodnjih mesecih ohraniti vsa delovna mesta, pri tem pa z intenzivnim izobraževanjem zaposlenih poskrbeti za dvig znanja in usposobljenosti. ""V prvi vrsti želimo prekvalificirati zaposlene na manj zahtevnih delovnih mestih za opravljanje zahtevnejših delovnih nalog in jim s tem omogočiti dolgoročno varnejšo zaposlitev ter napredovanje,"" pa je vodstvo Primorja zapisalo v sporočilu po ponedeljkovem sestanku s sindikalisti. Na sestanku med predstavniki uprave Primorja in predstavniki sindikata so govorili o tem, kako bi ob pomanjkanju dela v gradbeništvu ohranili družbo Primorje in sedanje število zaposlenih delavcev. Pri tem naj bi jih v prihodnjih mesecih pomagal predvsem državni ukrep pomoči podjetjem v krizi, s katerim bo slaba tretjina zaposlenih, predvsem tisti z najnižjimi plačami, vključena v dodatno izobraževanje.",1
"Izboljšala se bo varnost in konkurenčnost SŽ-ja Evropska komisija je odobrila 166 milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev za projekt nadgradnje železnic v Sloveniji, tudi obnovo proge Pragersko-Hodoš. Projekt vključuje obnovo, elektrifikacijo in nadgradnjo odseka proge Pragersko-Hodoš za vožnjo s hitrostjo 160 km/h, posodobitev nivojskih prehodov ter gradnjo podhodov na železniških postajah, so sporočili iz Bruslja. Z naložbo se bosta po navedbah komisije izboljšali kakovost in konkurenčnost prevoza tovora, povečala se bo hitrost prometa in okrepila varnost na progi. Ta železniška proga je del vseevropskega prometnega omrežja TEN-T ter eden prednostnih železniških koridorjev med EU in drugimi evropskimi državami. To je dober primer tega, kako naše regionalne naložbe pomagajo državljanom, da potujejo lažje in varneje, je ob potrditvi projekta poudaril evropski komisar za regionalno politiko Johannes Hahn. Poleg tega bo danes odobrena naložba po komisarjevih besedah podprla premik Slovenije k vzdržnejšim oblikam prometa ter privabila več vlagateljev in posla ter s tem izboljšala konkurenčnost Slovenije. Sodobna infrastruktura bistvena ta razvoj SŽ-ja Pri Slovenskih železnicah so odločitev Evropske komisije pozdravili in poudarili, da je sodobna javna železniška infrastruktura, ki je sicer last države, bistvena za razvoj Slovenskih železnic kot prevoznika v potniškem in v tovornem prometu. Zastarela infrastruktura namreč omejuje hitrosti in težo ter dolžino vlakov in obenem za Slovenske železnice pomeni višje stroške, vse to pa omejuje konkurenčnost Slovenskih železnic tako v potniškem kot v tovornem prometu, so še dodali za STA. Odobrena naložba je povezana z izvedbo prve faze projekta in je del programa EU-ja za regionalno politiko na področju razvoja okoljske in prometne infrastrukture. EU bo prispeval 166 milijonov evrov, skupna vrednost projekta pa je 330 milijonov evrov. Ker gre za večji projekt, torej projekt, vreden več kot 50 milijonov evrov, je bila zanj potrebna posebna odobritev Evropske komisije. Manjši projekti se odobrijo na nacionalni ali regionalni ravni. Sloveniji so bile v okviru financiranja kohezijske politike v obdobju 2007-2013 skupno dodeljene približno štiri milijarde evrov.",1
"Anton Stres je na spravni maši za žrtve pobojev v Hudi jami dejal, da je bil grob žrtev povojnih pobojev tudi in predvsem grob molka. A odslej teh žrtev ne bo več mogoče ""prezreti in ne prezirati"". Za mariborskega nadškofa in apostolskega administratorja celjske škofije Antona Stresa grob, v katerega so bile žrtve povojnih pobojev zazidane, ni samo tisti, zaprt z več kot 100-metrskim zidom, ampak je to tudi in predvsem grob molka. ""100-metrska pregrada, ki je zapirala rov, naj bi zagotovila, da bi za vedno ostali zakopani v molk, da bi o njih nihče več ničesar ne izvedel, predvsem pa, da bi ta zločin nikoli ne prišel na dan. In vendar so tudi iz tega groba molka in strahu pred resnico o zločinu, ko se desetletja o tem ni smelo govoriti, pred tedni te žrtve prišle. Vstale so v našo zavest, umestile so se v naš zgodovinski spomin in odslej jih ne bo več mogoče prezreti in ne prezirati,"" opozarja Stres. Poudaril je, da je Slovenija zgrožena nad strahotnim trpljenjem, telesnim in duševnim, ki so ga morale te žrtve pretrpeti, preden se je ustavilo njihovo srce. Stres meni, da je naša domišljija na srečo preslabotna, da bi si lahko predstavljali, kaj vse se je dogajalo, koliko trpljenja, bolečin, žalosti in obupa so žrtve iz rova sv. Barbare morale preboleti in prestati, preden so doživele izpolnitev Jezusove obljube: ""Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre, in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl."" Spravne maše, pred katero je bil tudi križev pot, so se med drugim udeležili murskosoboški škof Marjan Turnšek, mariborski pomožni škof Jožef Smej in koprski škof Metod Pirih. Hrvaško škofovsko konferenco pa je zastopal varaždinski škof Josip Mrzljak v spremstvu tajnika Vjekoslava Huzjaka. Od slovenskih politikov so se spravne maše udeležili predsednik SDS Janez Janša, podpredsednik SDS Milan Zver ter predstavniki NSi na čelu s predsednico stranke Ljudmilo Novak.",0
"Ženskam sem vedno posvečal posebno pozornost in vedno sem cenil pametne in sposobne ženske, zato sem jim tudi v svojih podjetjih dajal prednost pred moškimi, ki so manj zanesljivi. Foto: Bloomberg Bodo italijanski volivci prisluhnili italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju in namesto njega izvolili kakšno žensko? Vir: Finance.si",1
"Igra Srečna linija oziroma Fantastični klic po mnenju Unpisa vsebuje vse elemente igre na srečo, zato se ne sme več predvajati na Kanalu A Urad za nadzor prirejanja iger na srečo (Unpis) je izdal tujemu prireditelju odločbo o prepovedi prirejanja igre na srečo Srečna linija oziroma Fantastični klic v Republiki Sloveniji, so danes sporočili s finančnega ministrstva. Prireditelj je igro na srečo že opustil in je ni več na televizijskem sporedu Kanala A. ""Oddaja poteka nepošteno"" V lanskem in letošnjem letu so na Unpisu prejeli več prijav občanov, da se na televizijskem programu Kanal A predvaja kontaktna oddaja Srečna linija oziroma Fantastični klic. Gledalci v oddaji sodelujejo tako, da pokličejo na premijsko telefonsko številko in odgovarjajo na zastavljeno vprašanje voditeljice oddaje, pri čemer imajo ob pravilnem odgovoru pravico do nagrade. Kot so zapisali na finančnem ministrstvu, so prijavitelji menili, da oddaja poteka nepošteno, saj v nekaterih primerih voditeljica ob koncu oddaje ni razkrila pravilnega odgovora ali pa je bil popolnoma nelogičen oziroma so velikokrat klicali na premijsko telefonsko številko, vendar niso dobili povezave s televizijskim studiem, klic pa jim je bil kljub temu zaračunan. Igre od 2. decembra ne predvajajo več Unpis je preučil splošne pogoje sodelovanja v igri in ugotovil, da vsebuje vse elemente igre na srečo. Zato je tujemu prireditelju izdal odločbo o prepovedi prirejanja igre na srečo Srečna linija oziroma Fantastični klic v Republiki Sloveniji. V začetku decembra je tuji prireditelj prenehal prirejati navedeno igro na srečo v Sloveniji, tako da se ne predvaja več na televizijskem programu Kanal A, so še sporočili. Postopke uvedli tudi proti telekomunikacijskim ponudnikom Ob tem so še dodali, da Unpis v zvezi z navedeno igro na srečo vodi tudi postopke zoper domače pravne osebe, ki so za tujega prireditelja navedene igre opravljale storitve in tako kršile 6. člen zakona o igrah na srečo. Dva ponudnika telekomunikacijskih storitev sta se na opozorilo Urada odzvala in s prirediteljem prekinila pogodbeno razmerje.",1
"To pomeni najmanj 700 milijonov evrov, kar je sto milijonov več kot lani Slovenija bo počrpala najmanj 70 odstotkov od za letos načrtovane milijarde evrov evropskih sredstev. To pomeni najmanj 700 milijonov evrov oziroma približno sto milijonov evrov več kot lani. »Izvajanje projektov poteka večinoma v skladu z načrti, črpanje evropskih sredstev ni ogroženo,« je v državnem zboru zagotovil premier Borut Pahor. Slovenija po uspešnosti črpanja evropskih sredstev med prvo tretjino držav »Slovenija po uspešnosti črpanja evropskih sredstev sodi med prvo tretjino držav,« je povedal Pahor. Sam bi si sicer želel, da bi bili po uspešnosti črpanja čisto na vrhu. Razkorak med prihodki in zahtevki za izplačilo 150 milijonov evrov Pahor je pojasnil, da vse projekte, ki so sicer financirani iz evropskih sredstev, vnaprej plačamo z domačim denarjem. Šele po opravljenih kontrolah - in te so zelo stroge -, dobimo denar nazaj v slovenski proračun. Tako imamo razkorak med prihodki in zahtevki za izplačilo, ki po njegovih besedah trenutno znaša približno 150 milijonov evrov.",1
"Šoštanj - Termoelektrarna Šoštanj je lani v omrežje oddala 3850 gigavatnih ur električne energije in tako dosegla drugo najvišjo proizvodnjo v svoji zgodovini. Višja proizvodnja je bila samo leta 1983, ko je termoelektrarna proizvedla 4077 gigavatnih ur električne energije, je zapisano na spletnih straneh termoelektrarne. Termoelektrarna Šoštanj je poslovni načrt za leto 2008 presegla za 1,53 odstotka oziroma za 58 gigavatnih ur električne energije. Po oceni uprave družbe jim je še višjo proizvodnjo preprečila dolgotrajna okvara bloka tri in obilne padavine v novembru in decembru, zaradi katerih so hidroelektrarne lahko proizvedle večje količine električne energije za potrebe skupine Holdinga Slovenske elektrarne. Šoštanjska termoelektrarna je lani za proizvodnjo električne energije porabila nekaj več kot štiri milijone ton premoga, 86.091 ton lesne biomase in 26,1 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina. Za potrebe daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini pa je Termoelektrarna Šoštanj proizvedla 408.798 megavatnih ur toplotne energije.",1
"Sodišče je za mesec dni podaljšalo rok za preizkus terjatev do Merkurja. Upravitelj jih je namreč prejel kar 3200, med njimi veliko število obsežnih in zahtevnih, ki jih mora potrditi ali zavrniti. Merkur Kranjsko okrožno sodišče je v postopku prisilne poravnave Merkurja za mesec dni podaljšalo rok za preizkus terjatev. Upravitelj je namreč prejel prek 3200 terjatev, ki jih mora preveriti in potrditi ali zavrniti. Upravitelj prisilne poravnave Merkurja Ladislav Hafner je sodišče zaprosil za podaljšanje roka, ker je prejel veliko število obsežnih in zahtevnih prijav terjatev, ki jih v enem mesecu od njihove prijave ne bo uspel preveriti. V vodstvu Merkurja, kjer si želijo čim prejšnje potrditve prisilne poravnave, se nadejajo, da bodo s sindikatom bank do četrtkove seje nadzornega sveta pripravili pogodbo za dolgoročni sindicirani kredit v vrednosti 35 milijonov evrov za napolnitev prodajnih polic in skladišč. Odločitev o kreditiranju je sicer sedaj na strani bank in če bo pogodba še danes pripravljena, bi jo lahko nadzorniki na četrtkovi seji potrdili. Če bo vse v skladu z željami uprave, bo nadzorni svet Merkurja na četrtkovi seji obravnaval tudi gradivo za dokapitalizacijsko skupščino, ki bo 10. januarja. Na skupščini bodo odločali o konverziji terjatev v skupni višini vsaj 85 milijonov evrov v lastniške deleže.",0
"NLB napoveduje odpoklic posojil Laškemu Delničarji Pivovarne Laško so zavrnili vse tri predloge dokapitalizacije družbe. Podprli so oblikovanje pogodbenega koncerna, čemur nasprotuje NLB, ki je napovedal odpoklic vseh posojil družbi. Svoj predlog dokapitalizacije so delničarjem prisotnega je bilo 78,29 t. i. kapitala ponudili uprava, Kad in družba KS Naložbe. Uprava Laškega je predlagala povečanje osnovnega kapitala z največ 36,5 milijona na največ 73 milijonov evrov. Po predlogu Kapitalske družbe Kad, ki je 7,06-odstotni lastnik Laškega, bi družbo dokapitalizirali v višini do 18,2 milijona evrov, predlog družbe KS Naložbe pa je bil, da se dokapitalizacijo izvede v treh in ne le v dveh krogih. Laško bi obvladovalo Union in Radensko Delničarji so vse tri predloge zavrnili, podali pa so soglasje k oblikovanju pogodbenega koncerna, ki predvideva, spremembo statusov Pivovarne Union in Radenske, ki bi postali odvisni družbi, ki bi ju obvladovala Pivovarna Laško. NLB grozi z odpoklicem posojil Največja upnica in največja lastnica Laškega Nova Ljubljanska banka temu predlogu nasprotuje. Njen zastopnik Stojan Zdolšek je v imenu banke povedal, da NLB predlogu ustanovitve koncerna nasprotuje in da bo, če se bo to zgodilo, odpoklical vsa posojila, ki jih je odobril Pivovarni Laško.",0
"Tudi danes bomo priča vrsti ekonomskih poročil, od katerih bo deloma odvisna smer gibanja tečajev. Trenutno delničarjem dobro kaže. Gospodarska poročila bodo tudi danes krojila dogajanje na svetovnih borzah. Znani bodo podatki o inflaciji v ZDA in EU, ameriški industrijski proizvodnji in tamkajšnjih zalogah nafte. Od številk v poročilih bo deloma odvisna smer, v katero se bodo gibali tečaji, trenutno prevladujejo optimisti. Skok v Aziji najvišji v zadnjih treh tednih V Aziji so namreč že dobro izkoristili današnje trgovanje, tečaji so dosegli najvišjo rast v zadnjih treh tednih. K temu je pripomogla rast maloprodaje v ZDA, izboljšanje gospodarske slike v zvezni državi New York ter podražitev surovin in potrebščin. Indeks MSCI Asia Pacific se je tako dvignil za 1,6 odstotka, malo več je pridobil hongkonški Hangseng, za 1,3 odstotka pa se je povzpel japonski indeks Nikkei. Tam je bil v ospredju Canon, saj so analitiki priporočili nakup njegovih delnic. Vlagatelje v ZDA je pomiril tudi Bernanke Tečaji na Wall Streetu so včeraj poskočili za dobrega pol odstotka, kar so poznavalci pripisali podatkom o rasti maloprodaje. Ta se je avgusta povišala za 2,7 odstotka, predvsem zaradi programa, ki je Američanom subvencioniral nakup novih avtomobilov v zamenjavo za uničenje starih. Brez tega je rast maloprodaje znašala 1,1 odstotka. Trg je pomiril tudi šef Zveznih rezerv Bernanke, ki meni, da je recesije na tej točki najverjetneje konec. Terminske pogodbe tudi za danes napovedujejo rast, uvodoma naj bi znašala desetinko odstotka. V Evropi nadaljevanje rasti Vlagatelji v Evropi bodo danes premlevali podatke o inflaciji v EU, pri svojih odločitvah pa se bodo opirali tudi na trgovanje v Aziji in ZDA. Glavnina jih tako pričakuje nadaljevanje rasti, včeraj so pomembnejši indeksi namreč pridobili med 0,15 (DAX) in 0,6 odstotka (CAC). Vodilni na poti navzgor bi lahko bil vnovič surovinski sektor, poleg njega so se sicer včeraj podražila telekomunikacijska in finančna podjetja. Tudi doma bi se delnice utegnile podražiti V Ljubljani smo po štirih sončnih dneh včeraj naleteli na nekaj padavin, vendar jih je trg pričakoval. Indeks SBI 20 je izgubil okoli pol odstotka, vendar bi že danes utegnil del izgubljenega pridobiti nazaj. V drugi polovici trgovanja so se namreč spet oglasili kupci in vrsta delnic je trgovanje zaključila nad enotnim tečajem. Koprsko sodišče je sicer včeraj objavilo seznam terjatev upnikov Istrabenza, ki znašajo 435 milijona evrov. Precejšnje zaloge nafte nižajo njeno ceno Zaloge nafte v ZDA še naprej ostajajo visoke, kar ne vpliva blagodejno na ceno črnega zlata. Slednja je tako zdrsnila za odstotek, vendar je za sod treba še naprej plačati malo več kot 70 dolarjev. Ker recesija počasi popušča, dolar izgublja na vrednosti, proti evru je tako padel na najnižjo raven po 18. decembru lani. Za evro je treba plačati 1,4682 dolarja, evro pa je pridobil tudi proti japonskemu jenu.",1
"178 zaposlenih v Primorju bo ostalo brez dela, odpovedi jim bodo vročili do konca novembra. Čeprav bodo upravičeni do odpravnine, ni znano, kje bodo dobili denar zanjo. Grožnja stavke pa še vedno ostaja. Primorje se je po izbruhu finančno-gospodarske krize tako kot ostali večji slovenski gradbinci znašlo v težavah. Pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov bo odpovedana 135 zaposlenim. Prav tako bo zaposlitev prenehala 35 delavcem, ki so zaposleni za določen delovni čas, ter osmim delavcem, ki odhajajo v pokoj, so po sestanku s sindikati sporočili iz Primorja. Predvidevamo, da bodo odpovedi vročene do konca novembra, po vročitvi pa bodo začeli teči odpovedni roki, je po sestanku sporočila predstavnica za stike z javnostjo v Primorju Ivana Bratož. Brez dela bo ostalo 178 delavcev Primorja. Med odpuščenimi naj bi bili delavci z vseh področij dela, je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov v Primorju Nikola Janev. Najpomembnejši kriterij pri sestavi spiska presežnih delavcev bo predvsem delovna doba, strokovna usposobljenost in osebna ocena. Presežni delavci bodo upravičeni tudi do odpravnine, kje bo družba dobila denar zanjo, pa še ni jasno. Veliko bo odvisno od pripravljenega sanacijskega programa družbe, na osnovi katerega naj bi se banke do 10. decembra odločile za podporo družbe v prihodnje. Sicer pa so se na sestanku z vodstvom družbe pogovarjali tudi o izplačilu zaostalih plač. Predsednica uprave Marjana Novak je obljubila izplačilo dela oktobrske plače ter šestino regresa. Del septembrske plače, razliko med minimalno in dejansko plačo naj bi izplačali v kratkem, sindikalistom so obljubili 14-dnevni rok. Sindikalisti so od vodstva družbe zahtevali pisno zagotovilo, da bo ta denar res nakazan delavcem, kar pa niso dobili. Predsednica uprave naj bi njihovo zahtevo podpisala jutri. V nasprotnem primeru bomo začeli stavkati. Glede na to, da je potrebno stavko napovedati pet dni pred začetkom, bomo že v petek začeli priprave nanjo, je po sestanku povedal predsednik Konfederacije 90 v Primorju Ilija Vukoje.",0
"Potem ko je Italija uvedla postopek za prepoved sejanja gensko spremenjene koruze ameriške korporacije Monsanto, se v Franciji odvija obraten proces. Sodišče je preglasovalo politiko, saj po njihovem mnenju ni hude nevarnosti . Medtem ko v Italiji gensko spremenjena semena ameriškega proizvajalca Monsanto najbrž ne bodo več posejana v zemljo, je korporacija v Franciji dosegla veliko zmago. Francosko višje sodišče je namreč odločilo, da za prepoved sejanja gensko spremenjene koruze MON810 ni pravne osnove, saj je mogoče takšno odločitev sprejeti le, če gre za nujno situacijo, ki predstavlja veliko tveganje . V Evropski uniji, ki ima najstrožjo politiko uporabe gensko spremenjenih semen in pridelkov na svetu, je sicer koruza MON810 ena od le dveh gensko spremenjenih poljščin, ki ju je dovoljeno sejati na območju EU. Sejanje koruze MON810 je bilo dovoljeno leta 1998 za 10 let, nato pa je gigant s področja biotehnologije zaprosil za podaljšanje dovoljenja, a končna odločitev še ni bila sprejeta. Medtem MON810 precej pogosto sejejo na Portugalskem in v Španiji, več drugih držav in regij pa se je v skladu z evropsko zakonodajo, ki jim to omogoča, samostojno odločilo za prepoved sejanja kontroverznega semena. Na Madžarskem so na primer ob sprejetju prepovedi uničili več sto hektarjev koruze MON810. Iz jeze zaradi počasne evropske birokracije je Monsanto sicer junija napovedal, da je nad Evropo obupal, tudi nemška družba za biotehnologijo BASF je napovedala, da na evropski trg ne bo poskušala uvajati svojih novih rastlin in je ves raziskovalni center preselila v ZDA. Gensko spremenjeni organizmi in njihov način pridelave so poleg slabega vpliva na biotsko raznovrstnost sicer sporni predvsem zaradi vprašljivih zdravstvenih učinkov, po nekaterih raziskavah naj bi povzročali raka, bolezni jeter in ledvic.",0
"Ko se bo vaš otrok naslednjič na glas zasmejal, ko bo pes spet šel mimo mizice in z nje z repom 'pometel' kavno skodelico ali ko si bo mačka zjutraj umivala obraz snemajte in objavite. Morda boste naslednji srečnež, ki bo obogatel s pomočjo YouTuba. Posnetki otrok so med najbolj priljubljenimi. Ste med tistimi, ki na portalu YouTube radi gledajo videoposnetke? No, obstajajo tudi takšni, ki z YouTubom mastno služijo, pravi vodja partnerskega programa Bing Chen. Med njimi naj bi bilo tudi več tisoč takšnih, ki po njegovem na leto zaslužijo tudi več kot milijon evrov. Načinov, kako služiti preko YouTuba, je več, pogoj pa je seveda, da posnetek privabi dovolj obiskovalcev. Ko je ta cilj dosežen, in ko uredniki portala posnetek odobrijo za oglaševanje, se ob posnetku začnejo vrteti oglasi. Del prihodkov pa gre preko Google AdSense tudi avtorju prispevka. Trenutno s svojimi posnetki dobro služijo inštruktorji vadbe, ličenja, trenerji živali in komiki. Med največjimi zaslužkarji je Cassey Ho, ki je po zaslugi priljubljenosti svojega kanala Blogilates na portalu na trg poslala celo lastno linijo izdelkov. Na portalu ima 137.646 sledilcev, ki so očitno pripravljeni kupiti tudi majice in športne hlače z njenim podpisom. Z zaslužkom je zadovoljna tudi 25-letna Michelle Phan, ki ženskam svetuje, kako kupiti kozmetiko. Njen kanal ima 2.119.040 naročnikov, njeni posnetki pa so skupaj zbrali že 624.610.034 ogledov. Phanova je po zaslugi svojih posnetkov podpisala tudi pogodbo s kozmetično hišo Lancome. Do 1000 evrov na mesec pa samo z oglasi služi tudi trener psov Eric Letendre. A z YouTubom se da služiti tudi z domačimi videoposnetki, ki niso ne svetovalni ne poučni. 58-sekundni posnetek majhnih bratov sredi spora, ki nastane, ko eden drugega ugrizne v prst, je družini po 386 milijonih ogledov po poročanju Guardiana prinesel 120.000 evrov. Cassey Ho je hobi spremenila v dobičkonosen posel. Ob takšnih podatkih se marsikdo seveda vpraša, kaj mora storiti, da kakšen evro pade še v njegov žep. Če je odgovor načeloma preprost ustvariti je treba video, ki se bo kot požar razširil po svetu in nabral na milijone ogledov, pa je nekoliko težje reči, kako to doseči. Pri YouTubu sicer pravijo, da imajo ekipo strokovnjakov, ki že na daleč opazijo video, ki bo postal uspešnica. A še najbolj verjetno je, da tega ne razberejo iz same vsebine, ampak iz številk torej iz števila ogledov v prvih šestih urah po objavi. Vseeno pa se da iz pregleda vsebine posnetkov zadnjega časa razbrati, kaj ljudje najraje opazujejo. 1. Otroke. Manjši in bolj zabavni, kot so, tem bolje. Poleg tega sploh ni treba, da počnejo kaj nenavadnega. Ljudi zabavajo že posnetki, na katerih se dojenčki smejejo, otroci sesajo prste ali plezajo na straniščno školjko. Avtorji vseh omenjenih vsebin so namreč doslej že pospravili zajeten kupček denarja. 2. Živali. Če nimate otrok, so lahko pot do zaslužka tudi živali. Pa naj bodo jezne, nagajive ali razposajene, kliki so skoraj zagotovljeni. 3. Kombinacija otrok in živali. Služijo tudi slabi pevci. Foto X17ONLINE.COM 4. Malo posluha, veliko denarja. Se še spomnite viralnega videa pevke, ki je uspešnico Mariah Carey, katere besedilo se v refrenu glasi Can t live, predelala v Ken Li? No, za njo se je pojavilo še več slabih pevcev, ki so prav tako objavili svoje posnetke, ki so postali viralni in nekaj zaslužili. A ta poslovni model je primeren samo, če vas ne moti, da se osmešite pred svetom. Seveda pa je lahko YouTube odskočna deska tudi za dobre pevce. Za te se ne zanimajo le oglaševalci, ampak tudi založbe, ki so marsikomu že ponudile pogodbo. 5. Nasmejte ljudi. Velika globalna vas ima eno skupno lastnost ljudje se radi smejemo. Če imate torej kaj talenta za komedijo ali ste posneli smešno situacijo, je to že lahko recept za uspeh.",1
"Novo mesto - V Revozovi tovarni v Novem mestu, ki je v lasti francoskega avtomobilskega proizvajalca Renault, bo 3. novembra t.i. nedelovni dan, in sicer zaradi prilagajanja proizvodnje povpraševanju, so potrdili v Revozu. ""Glede na to, da je prišlo do manjšega upada povpraševanja, smo se odločili zadeve prilagoditi na tak način,"" je povedala tiskovna predstavnica Revoza Nevenka Bašek. Prodajo vozil sicer ocenjujejo na mesečni ravni. ""Gre za nedelovne dni, ki jih poznamo tudi od prej, vsako leto smo imeli kakšnega,"" je dejala Baškova in dodala, da letos tovrstnih dni še ni bilo, ponavadi pa jih zaradi stroškov vežejo na praznike. Renault bo sicer ukrepe izvedel tudi v drugih tovarnah. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, bo za do dva tedna zaprl skoraj vse tovarne v Franciji, za do štiri dni pa bo proizvodnja ustavljena tudi v tovarnah v Turčiji in Rusiji. Renault je že pred tem napovedal ukinitev 4900 delovnih mest in zaradi nižje prodaje zmanjšanje proizvodnje za 20 odstotkov v zadnjem četrtletju.",0
"Medtem ko je še decembra območje evra zabeležilo presežek na tekočem računu plačilne bilanc, pa se je januarja znova vrnilo k primanjkljaju. In to v višini 8,1 milijarde evrov. Iz Evropske centralne banke so sporočili, da je decembra lani imelo območje skupne evropske valute na tekočem računu plačilne bilance po popravljenih podatkih ECB za 2,3 milijarde evrov presežka oz. 400 milijonov več kot v prvi oceni. Takrat je tudi prvič po petih mesecih zabeležilo presežek na tekočem računu plačilne bilance. Januarja pa se je vrnilo k primanjkljaju v tekoči bilanci. Pri 8,1-milijardnem primanjkljaju gre za desezonirane in na delovne dni prilagojene podatke, medtem ko je po neprilagojenih podatkih šestnajsterica držav s skupno evropsko valuto zabeležila primanjkljaj v višini 16,7 milijarde evrov. Po posameznih postavkah tekočega računa plačilne bilance je območje z evrom primanjkljaj zabeležilo pri tekočih transferih 6,5 milijarde evrov, v blagovni menjavi 2,3 milijarde evrov in na postavki dohodkov 1,4 milijarde evrov, medtem ko je presežek beležila le v menjavi storitev dve milijardi evrov. V 12 mesecih do januarja je območje evra po prilagojenih podatkih kumulirano zabeležilo za 50,7 milijarde evrov primanjkljaja, kar znaša okoli 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda. V enakem obdobju pred letom dni je primanjkljaj znašal 144,4 milijarde evrov. Zmanjšanje primanjkljaja gre predvsem na račun dejstva, da je po 13,9-milijardnem primanjkljaju v blagovni menjavi v enakem obdobju pred letom dni območje evra na tej postavki med januarjem 2009 in 2010 zabeležilo 38,1 milijarde evrov presežka, obenem pa se je zmanjšal tudi primanjkljaj na postavki dohodkov z 71,9 na 30,2 milijarde evrov in pri tekočih transferih s 97,1 na 89,2 milijarde evrov. Presežek v storitveni menjavi se je medtem zmanjšal z 38,5 na 30,6 milijarde evrov. Sicer pa je v 12-mesečnem obdobju do januarja v evrsko območje skupaj neto priteklo za 275 milijard evrov neposrednih in portfeljskih naložb, medtem ko je v enakem obdobju leto pred tem v območje priteklo 115 milijard evrov. To je predvsem posledica manjšega neto odliva neposrednih naložb s 188 na 71 milijard evrov, medtem ko se je neto priliv portfeljskih naložb povečal s 303 na 346 milijard evrov.",0
"Svet Evropske centralne banke je v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za evroobmočje za 0,25 odstotne točke na 0,5 odstotka. Gre za novo rekordno nizko vrednost. Na potezo sta najverjetneje vplivali predvsem slaba slika evrskega gospodarstva in padajoča inflacija. Svet Evropske centralne banke ECB je na današnjem zasedanju v Bratislavi v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za evroobmočje za 0,25 odstotne točke na 0,5 odstotka. Gre za novo rekordno nizko vrednost. ECB je znižal tudi obrestno mero za mejno posojanje, in sicer za 0,5 odstotne točke na en odstotek, medtem ko je obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti ostala nespremenjena pri nič odstotkih. Današnje znižanje ključne obrestne mere je že četrto, odkar je vodenje ECB novembra 2011 prevzel Italijan Draghi. Na potezo sta najverjetneje vplivali predvsem slaba slika evrskega gospodarstva in padajoča inflacija. Strokovnjaki menijo, da se z novim znižanjem odpira novo poglavje boja proti krizi. Do zdaj rekordno nizka obrestna mera je bila postavljena pri 0,75 odstotka, veljala pa je od lanskega poletja. Strokovnjaki opozarjajo, da s tem ECB ostaja precej malo manevrskega prostora, do ničelnih obresti je le še kakšen korak. Tudi hranilnice opozarjajo, da bi bilo še kakšno znižanje zelo slab znak tistim, ki varčujejo za starost, saj se z vsakim znižanjem prihranki malo stopijo, kar pomeni slabo vzpodbudo za varčevanje in načrtovanje upokojitve, kar je v času, ko je skrb posameznika za starost še posebej pomembna, slaba ideja, svarijo. Markus Demary z Gospodarskega inštituta v Kölnu se sprašuje, ali bodo nižje obresti res pomagale državam, kot so Grčija, Irska in Portugalska, ki se spopadajo z veliki težavami bank, gospodarstvo teh držav pa nato od nizkih obresti ECB nima nič. Tako nizka obrestna mera ne bo pognala gospodarstva, bi pa lahko povzročila nova tveganja za nestabilnost, je prepričan Demary. Po njegovem mnenju obstaja bojazen, da bi slabe banke ECB-jeve poceni kredite držale kot rezerve ali jih celo zapravljale za kupovanje dragih državnih obveznic namesto za kreditiranje gospodarstva. So pa nizke obresti dobre za zadolžene državne proračune, saj pomenijo manj pritiska. A tudi to ni čarobna paličica, priznava Jorg Asmussen. Monetarna politika ni orožje, ki bi koristilo v boju proti vsem oblikam gospodarskih bolezni. Obstaja tveganje, da bo poceni denar zaviral pripravljenost vlad na reforme, pravi. Analitiki za zdaj ne pričakujejo, da bi nizke obresti zvišale inflacijo, ta je bila aprila v evroobmočju 1,2-odstotna, kar je pod pričakovanima dvema odstotkoma, ki ju je napovedoval ECB. Tukaj torej ECB ostaja nekaj manevrskega prostora. V primeru visoke inflacije in nizkih obresti bi bili na udaru varčevalci, saj bi se njihovi prihranki zmanjšali. Nizke obresti pa so lahko varljive tudi za tiste, ki najemajo posojila. V tem trenutku so nizke obresti seveda privlačne tudi zanje, a strokovnjaki svarijo, da bi lahko v nekaj letih, ko se bodo ECB-jeve obresti spet dvignile, to povzročalo velike težave kreditojemalcem, predvsem tistim, ki si bodo posojilo lahko privoščili po zaslugi nizkih obresti.",0
"Evropska komisija je v javno razpravo poslala predlog o podeljevanju državnih pomoči v letalskem sektorju. Na mariborskem letališču menijo, da bi bil vpliv ukrepov pri njih pozitiven. Evropska komisija je ta teden začela javno posvetovanje o pravilih podeljevanja državnih pomoči v letalskem sektorju. Komisija je v svojem predlogu upoštevala spremenjeno poslovno okolje, hkrati pa želi oblikovati smernice, na kakšen način lahko države članice podpirajo letališča in letalske družbe, ne da bi s tem kršile pravila o podeljevanju državnih pomoči. Predlog predvideva, da bo državna pomoč za investicije v letališko infrastrukturo dovoljena, če bo za to obstajala resnična potreba v luči prometne povezanosti in dostopnosti neke regije. Glede pomoči za operativno delovanje letališč, ki v skladu z zdaj veljavnimi pravili ni dovoljena, komisija v osnutku novih smernic predlaga, da bi bila takšna pomoč dovoljena za prehodno obdobje desetih let in pod določenimi pogoji. Pri letalskih družbah pa je predvidena začetna pomoč pri zagonu novih linij, ki bi jih želele uvesti letalske družbe. Borba za državne subvencije je med evropskimi letališči že zdaj velika, največjo korist od tega pa imajo predvsem nizkocenovni prevozniki, kot je irski Ryanair. Komisija želi s prenovljenimi pravili urediti to področje in poskrbeti, da bo v prihodnje v ta namen odtekalo manj davkoplačevalskega denarja. Trenutno sicer preiskujejo okoli 60 primerov domnevno nedovoljene državne pomoči evropskim letališčem. Sprejetje novih smernic bi sicer vplivalo tudi na slovenska letališča. Na mariborskem Letališču Edvarda Rusjana so prepričani, da bi potem lažje izpeljali nekatere projekte, ki so že v fazi dogovarjanj, saj bi se tudi letalske družbe lažje odločile za sodelovanje z letališčem. V Aerodromu Ljubljana pa prednosti in slabosti še preučujejo. Financiranje izgradnje novega terminala v letih 2013 2015 pa bo realizirano po obstoječih smernicah za dodeljevanje državne pomoči, so zapisali v pojasnilu.",1
"Dnevnik vse slabše posluje, zaostreni so tudi razmere in odnosi znotraj kolektiva V časopisni hiši Dnevnik se razmere in odnosi vse bolj zaostrujejo. Uprava Dnevnika, ki je v lasti DZS-ja, ki ima vse večje finančne težave, je odpovedala kolektivno pogodbo, zaradi slabih poslovnih rezultatov pa so se začela tudi odpuščanja redno zaposlenih novinarjev. Dnevnikovi zaposleni se bodo čez nekaj minut zbrali na skupščini obeh sindikatov, kjer bodo odločali o nadaljnjih korakih, kako najbolje zaščititi svoje pravice. V Sindikatu novinarjev Dnevnika ne vemo, kaj pomeni odločitev uprave o odpovedi kolektivne pogodbe oziroma to, da se ne pogaja o novi. Kmalu naj bi začela veljati KP dejavnosti , katera pogodba konkretno to sploh je, pa nam niso sporočili. Morebitna uveljavitev t. i. Pergamove pogodbe bi prinesla slabše pogoje za novinarje, pojasnjuje predsednik izvršilnega odbora Sindikata novinarjev Dnevnika Zoran Senković. Na vprašanje, ali morda razmišljajo o kakšni ostrejši obliki sindikalnega boja, odgovarja, da za zdaj o tem še ne razmišljajo. Upravi bomo predlagali, da rešitev najdemo za pogajalsko mizo, pravi Senković. Zaostrujejo pa se tudi odnosi v novinarskem kolektivu Dnevnika, kjer so se že začela odpuščanja. Ta bodo ob odpovedi kolektivne pogodbe še lažje izvedljiva, saj druge pogodbe za novinarje predvidevajo slabšo zaščito zaposlenih in nižje odpravnine. Koprska dopisnica prva žrtev Prva, ki je prejela odpoved, je koprska dopisnica Tatjana Tanackovič, ki je razkrivala tudi vseslovenske teme, kot je recimo prekoračena naložba Andreja Lovšina v Rusiji, Janševa odpoved pooblastila odvetnici Nini Zidar Klemenčič, razkrivala pa je tudi nepravilnosti v Luki Koper, v mestni občini Koper in opozarjala na sporna ravnanja koprskega župana Borisa Popoviča in drugih lokalnih veljakov. Tanackovičeva je povedala, da je prejela odpoved iz poslovnih razlogov, odpovedni rok ji še teče. Vendar dvomi, da je to resničen razlog. Odpoved sem dobila, ker sem večkrat opozorila na slabo uredniško politiko, ki zastopa le ozke interese določene skupine ljudi in sprejema slabe poslovne odločitve, kot je recimo prekinitev sodelovanja s kolumnistom Vladom Miheljakom, kar nam je odneslo več sto naročnikov in še bistveno več bralcev. Še veliko je drugih težav in zgrešenih odločitev, razmere in odnosi na Dnevniku so slabi, ljudje so prestrašeni in ustrahovani, zapirajo se v pisarne. Če se ne bo v kratkem kaj spremenilo, bo taka uredniška politika Dnevnik pokopala, pravi Tanackovičeva. Na Dnevniku vse več mobinga Dejstvo, da so razmere in odnosi na Dnevniku res napeti, posredno potrjujejo tudi v svetu delavcev Dnevnika. Predsednica sveta delavcev Vesna Vaupotič je pojasnila, da so delodajalca v zadnjem času večkrat opozorili na zaostritev razmer v podjetju, na poslabšanje odnosov in na pritiske na zaposlene in nato le dosegli, da so v družbi imenovali pooblaščenko za preprečevanje mobinga in sprejeli pravilnik o preprečevanju, odpravljanju in obvladovanju primerov nasilja na delovnem mestu. Trenutno je v uradnem postopku več primerov, ki še niso zaključeni. Sta pa dve osebi, ki sta prijavili mobing, dobili odpoved delovnega razmerja, je še pojasnila Vaupotičeva. Odpoved po pošti med bolniškim dopustom, svet delavcev ne more nad odločitev uprave Ena izmed njih je prav Tanackovičeva. Kot pravi, so nadrejeni v zadnjem letu nanjo hudo pritiskali, ker je opozorila na nekatere nesmisle, se uprla pisanju po nareku in je pri svojem delu spoštovala novinarski kodeks in standarde. Odgovorna urednica Suzana Rankov se z mano ni želela sestati, da bi razčistili in uredili stvari. Raje je poskrbela, da so ukinili koprsko dopisništvo, ki je eno pomembnejših v Dnevnikovi dopisniški mreži, in se me tako znebila. Do danes mi namreč še nihče od odgovornih ni pojasnil, zakaj so se odločili ukiniti prav in le koprsko dopisništvo. Odpoved so mi vročili po pošti med bolniško, pred tem pa mi nihče od nadrejenih ni niti omenil ali namignil, da razmišljajo o čem takem, pojasnjuje Tanackovičeva, ki je že najela odvetnika in bo svoje pravice zaščitila po pravni poti. Odgovora na vprašanje, zakaj ukinjajo prav in samo koprsko dopisništvo, ni dobil niti svet delavcev, ki je ukinitvi koprskega dopisništva ostro nasprotoval. V odgovoru nam je uprava le odrekla pristojnost, da bi podali t. i negativno mnenje na odločitev uprave, in zagotovila, da bodo prijavo mobinga obravnavali v skladu z zakonom ter da prijava ni vplivala na ukinitev koprskega dopisništva. Uprava je zatem dopisnici Tatjani Tanackovič odpovedala delovno razmerje, pravi Vaupotičeva. Za pojasnila aktualnih razmer na Dnevniku smo zaprosili tudi odgovorno urednico Dnevnika, Suzano Rankov, ki je pozno popoldne ocenila, da so naša vprašanja, kot so denimo kaj za uredništvo pomeni odpoved kolektivne pogodbe, čemu pripisuje upad branosti, kako komentira očitke o mobingu in zakaj so se odločili za ukinitev koprskega dopisništva tako neprofesionalna, da si ne zaslužijo komentarja. Petanov imperij mučijo finančne težave Poslovni rezultati Dnevnika so slabi, saj imajo upad prihodkov tako na področju trženja kot na področju trženja oglaševalskega prostora. Že leta 2012 so prihodki upadli za 10 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa je prihodek iz poslovanja nižji še za 14 odstotkov glede na enako obdobje lani. V velikih finančnih težavah je tudi lastnik Dnevnika, podjetje DZS, ki banke bolj ali manj neuspešno prosi za reprogramiranje kreditov. Eugenija Carl, TV Slovenija",0
"Milan Kučan o svoji podpori Zoranu Jankoviću in Pozitivni Sloveniji Foto: Barbara Reya Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je v Odmevih TV Slovenija izrecno zanikal, da bi bil snovalec Jankovićeve stranke. Priznate očetovstvo te stranke, ga je vprašal voditelj. ""Ne, tudi kuršno očetovstvo ne,"" je odvrnil Kučan. ""On (Janković, op. a.) je svoje rezultate dosegel in pri tem pokazal veliko mero socialne občutljivosti, občutljivost za dostojanstvo človeka. Poglejte socialna stanovanja, pogledate vrtce, naprej do Strojanovih. Skratka, njemu ni mogoče očitati socialne neobčutljivosti in brezdušnega kapitalizma."" Kaj ostaja Ljubljančanom? ""Ta argument, da je Ljubljana zadolžena, stoji, je pa zadolžena manj, kot bi to zakon dovoljeval. Ne vem, zakaj bi bilo problematično, da je Ljubljana zadolžena, saj to, za kar se je zadolžila, ostane Ljubljančanom,"" je poudaril Kučan, ki pa o Stožicah ni rekel nobene, češ da ni Jankovićev advokat. Socialdemokratska prizma Voditelj je Kučana spomnil, da je na zadnjih volitvah podprl Boruta Pahorja (SD), ki pa ga je, po Pahorjevih navedbah, razočaral,zaradi premalo socialdemokracije. Lahko zdaj Janković zapolni to vrzel, je vprašal novinar. ""V tem trenutku je treba pogledati, v kakšnem stanju je država. Država je v krizi,"" je dejal Kučan. Po njegovem je ključni problem, da so politiki izgubili zaupanje ljudi, Slovenija pa potrebuje politika, ki jih bo prepričal, ""da so lahko uspešni - oni, mi, državljani -, če bomo v te reforme šli."" Globalno gledano Kučan obsoja politike, da so v krizi najprej žrtvovali socialno državo. ""Ko je bil prvi val mimo, so na dan prišli isti ukrepi, ki so svet in Slovenijo pripeljali v krizo. S temi ukrepi iz krize, seveda, ni mogoče iziti. O etiki skoraj nihče ne govori. O okoljski in socialni ceni nihče govori,"" je še dejal Kučan.",0
"Agencije so dober partner, saj znajo izpeljati transakcije skladno z zakonodajo in poslovno etiko Dejstvo je, da je prodaja stanovanj v obdobju ohlajanja nepremičninskega trga precej bolj težavna kot v času rastočih gibanj. Zato so vse bolj iskane storitve nepremičninskih agencij. In kje jih najdete? Na spletnem iskalniku nepremičnin www.gohome.si so zbrane vse resne agencije, ki poslujejo v Sloveniji. ""Prek našega spletnega iskalnika boste zagotovo našli pravega partnerja za enostavno in varno poslovanje z nepremičninami, ki bo hkrati prinesel tudi želeni finančni učinek,"" pravi Marko Lavrenčič, področni vodja spletnega iskalnika www.gohome za Slovenijo. Kot pravi Marko Lavrenčič, področni vodja portala za Slovenijo, je danes nepremičnine zelo težko prodati. ""Če lahko s prodajo počakamo, ni problema. Kaj pa, če moramo prodati takoj? Izkušnje nepremičninskih agencij nam pri tem lahko izjemno pomagajo,"" zatrjuje Lavrenčič. Dodaja, da lahko na njihovem spletnem iskalniku uporabniki najdejo ponudbo in podatke 175 nepremičninskih agencij. Širok spekter storitev Agencije ponujajo širok spekter storitev, še pomembneje pa je, da poznajo veliko strategij prodaje nepremičnin, in sicer tako stanovanjskih kot poslovnih. Omenimo jih le nekaj: prodaj takoj, obročna prodaja in tako imenovana prodaja rent-to-own. Agencije so dober partner ""Agencije so pri teh poslih dober partner, saj znajo izpeljati vse transakcije skladno z zakonodajo in poslovno etiko,"" pravi Marko Lavrenčič, ki poudarja, da lahko laiku prodaja vzame veliko časa in truda, z nestrokovnostjo pa si lahko nakopljemo tudi precej povsem nepotrebnih stroškov. Takojšnja prodaja je najbolj preprosta rešitev, vendar je uspeh odvisen od trenutnih razmer na trgu. Če je trg zasičen, bo cena nižja. Najvišjo končno ceno za prodajalca prinese prodaja ""rent-to-own"", pravzaprav lizing nepremičnine. Brez nasedanja na čeri Na www.gohome.si ni objavljena le ponudba nepremičnin. ""Uporabniki lahko na našem iskalniku poiščejo pravega partnerja za prodajo svoje nepremičnine. Nepremičninske agencije, ki jih najdete pri nas, prodajalce pripeljejo do želenega uspeha, ne da bi nasedli na čeri zakonskih določil, davčnih predpisov in morebitnih goljufij,"" pravi Lavrenčič.",1
"Prodaja avtomobilov v Evropi marca nazadovala 18. mesec zapored Po ponedeljkovem sesutju na trgu plemenitih kovin so se strasti pri kovinah malce pomirile, je pa zato na delniških trgih čutiti precej negotovosti. Nov udarec je doživel Apple. Frankfurtski DAX30 je zdrsnil še za skoraj 200 točk oziroma za dobra dva odstotka, pri čemer je pogledal pod 7.500 točk. Newyorški Dow Jones 14.622 točk je bil popoldne za skoraj odstotek, tehnološki Nasdaq pa za skoraj dva odstotka v minusu. Marca v Evropi desetodstotni padec prodaje avtomobilov V Frankfurtu se še naprej se cenijo vrednosti delnic avtomobilskih podjetij. Prodaja avtomobilov je v Evropi tudi marca občutno nazadovala, kar je že 18. zaporedni negativni mesec. Na novo je bilo registriranih 1,307.107 vozil, kar je 10,2 odstotka manj kot v istem obdobju lani. V Nemčiji je bil minus celo 17-odstoten, kar je največ med vodilnimi trgi. Delnice Daimlerja, BMW-ja in Volkswagna so posledično v zadnjem času na udaru prodajalcev. Intel s precej nižjim dobičkom Daimlerjeve delnice so zdaj od letošnjega vrha z začetka marca oddaljene 18 odstotkov, Volkswagnove celo 24 odstotkov. Medtem vlagatelji še naprej budno analizirajo prve objave največjih ameriških podjetij o poslovanju prvega četrtletja. Proizvajalec polprevodnikov Intel je imel zaradi vedno manjšega povpraševanja po osebnih računalnikih za četrtino manj dobička pod črto sta ostali dobri dve milijardi dolarjev, promet pa je upadel za 2,5 odstotka, na 12,58 milijarde dolarjev. Tečaji delnic na Lj. borzi 17. April NOVA KBM +2,50 % 0,82 EUR LUKA KOPER +0,56 % 7,95 GORENJE -0,45 % 4,207 KRKA -1,44 % 47,80 MERCATOR -2,16 % 108,50 ZAV. TRIGLAV -1,89 % 18,15 TELEKOM -2,33 % 84,00 PETROL -2,78 % 210,00 Coca-Cola pozitivno presenetila Pionir interneta, podjetje Yahoo, v prvih treh mesecih letos ni poslovalo bleščeče. Dobiček se je sicer povišal za 36 odstotkov, na 390 milijonov dolarjev, toda prihodki so stagnirali. Veliko bolj so lahko zadovoljni lastniki Coca-Cole. Dobiček je presegel pričakovanja analitikov, delnice pa so v torek poskočile za skoraj šest odstotkov in dosegle najvišjo raven po letu 1998. Bolje od pričakovanj se je v prvem četrtletju odrezal tudi Johnson & Johnson. Strokovnjaki sicer napovedujejo, da se bodo dobički podjetij, vključenih v indeks S & P 500, v prvem četrtletju povečali le za 1,8 odstotka. Applove delnice pod 400 dolarji Danes so novo hladno prho doživeli lastniki Applovih delnic. Njihova naložba se je stanjšala še za šest odstotkov, delnice pa so pogledale celo pod 400 dolarjev, tako da so že več kot 40 odstotkov oddaljene od rekordne vrednosti z lanskega septembra. Vzrok za na trenutke že panično prodajo Applovih delnic so najverjetneje včerajšnje precej črnoglede napovedi proizvajalca polprevodnikov Cirrus Logic, ki je ključni Applov dobavitelj. Mimogrede, Apple bo svoje četrtletne poslovne rezultate objavil 23. aprila. Rahlo okrevanje zlata Zlato je v ponedeljek padlo za več kot osem odstotkov, kar je največ v zadnjih 30 letih. V torek je bila cena za hip le še 1.321 dolarjev, nato pa so se le našli pogumni kupci, ki so ocenili, da je po izjemnih padcih od rekorda se je zlato oddaljilo že za skoraj 30 odstotkov čas za nakupe. Danes sredi dneva je bila tako cena zlate unče okrog 1.380 dolarjev. Nafta si ni opomogla in, cena brenta se je pocenila na 98 dolarjev. Evro je po jutranjih 1,32 dolarja zdrsnil na 1,3036 dolarja.",0
"Vrednost delnice NKBM je drugi dan trgovanja še poskočila, in sicer za slabe tri odstotke na končnih 37,66 evrov. Za delnice NKBM je bilo tudi drugi borzni dan veliko povpraševanje. Borzniki neuradno zatrjujejo, da je ceno nekdo agresivno branil s povečano ponudbo. Tako kot denimo v ponedeljek, ko je vladni svetovalec Citigroup prodal več kot četrt milijona delnic NKBM in tečaj obdržal pod 37 evri za delnico. V ospredju današnjega zanimanja na Ljubljanski borzi so bile ob 19,7 milijona evrov skupnega prometa tudi danes delnice NKBM, s katerimi so vlagatelji sklenili za 8,62 milijona evrov poslov. Enotni tečaj delnice NKBM je dosegel 37,66 evra. Za trgovanje z delnicami so v ponedeljek in danes podaljšali trgovanje za dve uri, medtem ko se bo od srede naprej z njimi trgovalo po običajnem urniku. Prvi trgovalni dan je bilo z njimi sklenjenega za 33,5 milijona evrov prometa, danes pa za 8,62 milijona evrov. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri 11.338,66 točke, kar je 136,50 točke oz. 1,19 odstotka manj kot v ponedeljek. Indeks SBI TOP se je znižal za 37,32 točke oz. 1,47 odstotka na 2505,46 točke. Enotni tečaj delnice NKBM se je v ponedeljek v primerjavi s tistim v javni prodaji pri 27 evrih povzpel za 35,59 odstotka na 36,61 evra. Danes pa se je zvišal še za 2,87 odstotka in trgovanje zaključil pri 37,66 evra. Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Simoneti je v ponedeljek izrazil pričakovanje, da bo NKBM kmalu zaprosila za vstop v prvo kotacijo in to, da bo na borzi kmalu začele kotirati delnice Zavarovalnice Triglav. Ta je prav danes vložila zahtevo za sprejem njenih delnic v kotacijo. Zahteva se nanaša na 5.683.787 navadnih imenskih kosovnih delnic z oznako ZVTG, so prek spletne strani borze sporočili iz Triglava. Kateri so največji posamezni lastniki? Rekorder Bogdan Pušnik, lastnik borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, je svojih preko devet tisoč nabranih delnic že prodal. V današnjem trgovanju so bile med prometnejšimi delnice Krke. Z njimi so vlagatelji sklenili za 2,32 milijona evrov poslov, enotni tečaj se je znižal za 2,15 odstotka na 122,31 evra. Najbolj se se danes pocenile delnice Pivovarne Laško, in sicer za 5,20 odstotka na 91,61 evra. Za približno 2,80 odstotka so bile cenejše delnice Istrabenza in Gorenja. Za slabe pol odstotka pa so se danes podražile delnice Save. Časnik Finance je objavil seznam znanih politikov in gospodarstvenikov, ki so vplačali 50.000 evrov za delnice NKBM in zato dobili 258 delnic. Na tem seznamu tako najdemo prvega kritika prodaje NKBM, poslanca Zares Mateja Lahovnika. Ta je trdil, da je NKBM prodana pod ceno. 50.000 evrov sta vplačala tudi direktor Pivovarne Laško Boško Šrot in predsednik SLS ter celjski župan Bojan Šrot. Na seznamu je tudi predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, Jankovićev sin Damjan Janković, najbogatejši Slovenec Mirko Tuš in član privatizacijske skupine NKBM Luka Vesnaver.",1
"Kljub velikemu upadu cen nepremičnin se število kupcev zmanjšuje. V Beogradu je treba za kvadratni meter odšteti med 800 in 2.500 evrov Foto: Barbara Reya Cene stanovanjskih in poslovnih prostorov v Srbiji so se od leta 2009 znižale že za okoli 40 odstotkov, število kupcev pa se kljub temu še znižuje, so ta teden povedali srbski predstavniki srbskih nepremičninskih agencij in strokovnjaki. V Beogradu je treba za kvadratni meter odšteti od 800 do 2.500 evrov. V Nišu so v upadu tako cene poslovnih in stanovanjskih prostorov kot promet z nepremičninami. Kot zanimiv paradoks v tamkajšnjih nepremičninskih agencijah po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug navajajo, da je promet s poslovnimi prostori še slabši kot s stanovanjskimi, kar se v preteklosti ni dogajalo. Cene stanovanj so sicer v tem srbskem mestu odvisne od lokacije, starosti in kvadrature, gibljejo pa se med 600 in 1000 evri za kvadratni meter. V Kragujevcu do 20 odstotkov nižje cene V Kragujevcu so se medtem cene nepremičnin, tako staro- kot novogradnje, glede na leto 2008 znižale za 10 do 20 odstotkov, v središču mesta se gibljejo med 700 in 1000 evrov za kvadratni meter. Na trgu nepremičnin v Novem Sadu se je ponudba stanovanj v zadnjih treh letih prepolovila, povpraševanje pa se je zmanjšalo za dve tretjini, so za Tanjug povedali v eni od tamkajšnjih nepremičninskih agencij. Cene stanovanj se tam gibljejo med 700 in 1250 evrov za kvadratni meter.",0
"Maribor - Mariborsko sodišče bo najpozneje v osmih dneh razglasilo stečaj v pretežno cerkvenem finančnem holdingu Zvon Dva, je na današnjem naroku, s katerim je največji upnik NLB ugovarjal postopku prisilne poravnave, odločila sodnica Jasna Murgel. Po neuspešni konverziji terjatev je bilo za omenjeno družbo usodno tudi mnenje finančne izvedenke. Foto servis Odvetnik Bojan Pečenko in predsednik uprave Zvon Dva Holdinga Ljubo Peče. Arhiv STA Maribor, 6. januarja (STA) - Murglova je ob današnji napovedi začetka stečajnega postopka svojo odločitev pojasnila predvsem z dejstvoma, da Nova Ljubljanska banka (NLB) vztraja pri zahtevi za stečaj in trditvi, da ne namerava reprogramirati dolgov Zvonu Dva, kot največji upnik pa bi bistveno vplival na potek in uspešnost izvedbe predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja, ter da je finančna izvedenka Ana Luin v svojem mnenju zapisala, da je verjetnost uspešnega prestrukturiranja družbe manj kot 50-odstotna. Na njeno odločitev je vplivalo tudi mnenje prisilne upraviteljice, ki je v svojem mnenju ob objavi rednega poročila za preteklo leto prav tako podvomila v uspešnost prisilne poravnave brez sodelovanja NLB. Ob tem je tudi iz zapisnika zadnje seje upniškega odbora razvidno, da je predsednik uprave Zvona Dva Ljubo Peče priznal, da z ločitvenimi upniki niso uspeli skleniti dogovora o reprogramu dolgov. Piko na i je prispevala še Abanka, ki je prav tako poslala dopis, da družbi njenih dolgov ne namerava reprogramirati. Čeprav je pravni zastopnik Zvona Dva Bojan Pečenko na današnjem naroku skušal postopek še nekoliko zavleči z dodatnimi vprašanji Luinovi in NLB celo očital, da za svoje zahteve za stečaj nima polnomočnega soglasja vseh članov uprave in nadzornega sveta, pa je sodnica njegove zahteve zavrgla in se odločila ""končati zgodbo"". Razglasitev stečaja v Zvonu Dva je bilo pričakovati že pred novim letom, potem ko mariborsko sodišče ni dalo soglasja družbi Gospodarstvo Rast za konverzijo terjatev do Zvon Dva Holdinga v lastniški delež. Že takrat je bilo namreč jasno, da konverzija ni uspela, s tem pa tudi ni pogojev za finančno sanacijo Zvon Dva Holdinga. Po zakonu mora sodišče v treh dneh začeti stečajni postopek, a odločitev zaradi pritožbe še ni bila pravnomočna. Zvon Dva bo tako po Gospodarstvu Rast, ki je v stečaju od 24. novembra lani, druga povezana družba v lasti mariborske nadškofije, ki bo končala v stečaju. Pri tretji, Zvon Ena Holdingu, je konverzija terjatev po sklepu sodišča sicer uspela, na sodišču pa poteka postopek v zvezi z ugovorom NLB zoper vodenje postopka prisilne poravnave te družbe. Naslednji narok za obravnavo ugovora bo 30. januarja.",0
"Ameriški indeksi so ob spodbudnih novicah s trga dela trgovanje zaključili okoli dva odstotka nad gladino Zaključek Wall Street je december začel s skokom. Osrednji indeks Dow Jones je zrasel za 249 točk, kar je največja rast od 1. septembra letos. K rasti so pripomogle dobre novice z ameriškega trga. Za vsako delnico, ki se je pocenila, so se štiri podražile. Dow Jones +2,27 odstotka Nasdaq +2,05 odstotka S&P 500 +1,64 odstotka Stanje ob 20:01 Ameriške borze je prevzel optimizem. Vlagatelji verjamejo, da bo evropski trajnostni mehanizem za pomoč državam s finančnimi težavami stabiliziral evropske finance. Dow Jones + 2,28 % Nasdaq + 2,17 % S&P 500 + 1,60 % Stanje ob 16:00 - po pol ure trgovanja Dow Jones + 1,82 % Nasdaq + 2 % S&P 500 + 1,31 % Nepremičninski trg tone, trg dela se pobira Število prošenj za odobritev hipotekarnega posojila je v tednu do 26. novembra strmoglavilo za 16,5 odstotka,. Upad kaže na to, da nepremičninski trg ne okreva in si Američani vse težje privoščijo vse cenejše nepremičnine. Pozitivno na trg vpliva sprememba števila zaposlenih v ZDA, ki se je novembra povečalo za 93 tisoč in za 23 tisoč preseglo napovedi analitikov. Rast števila delovnih mest še vedno zaostaja za rastjo števila prebivalcev. Cena delovne sile je v tretjem četrtletju v ZDA upadla za 0,1 odstotka. Produktivnost v dejavnostih, ki niso kmetijstvo, je v istem časovnem obdobju narasla za 2,3 odstotka.",1
"Že dve noči zapored naokrog tekajo podgane, pravi občan. Mestni inšpektorat pristojnosti za ukrepanje nima, odgovore zdravstvenega še pričakujemo. ""Že dve noči zapored naokrog tekajo podgane. Včeraj mi je prekipelo, ko sem vrgel papirček v koš in je ven skočila podgana ter me prestrašila. Mislim, da prihajajo z zagrajenega območja, kjer bi se morala graditi Emonika, in se potikajo po grmičevju ob košu. Predlagam ukrepe, preden se organizirajo in koga ugriznejo,"" je med pobudami meščanov na spletni strani Mestne občine Ljubljana (MOL) zapisal občan. O sumu bodo obvestili Z mestnega inšpektorata MOL so mu odgovorili, da bodo njegovo prijavo posredovali na republiški zdravstveni inšpektorat, ker mestni v tej zadevi nima pristojnosti, da bi ukrepal. Ker naj bi se podgane nahajale tudi v koših in na bližnji javni površini, ki je v lasti in upravljanju MOL, bodo o tem obvestili še oddelek, ki je pristojen za vzdrževanje javnih površin. Odgovore zdravstvenega inšpektorata in MOL, ali so že ukrepali in kaj so ugotovili, še čakamo. Cilj: število obdržati na tolerantni ravni Koliko podgan je v Ljubljani, je težko oceniti, pravi Igor Horvat z ljubljanskega zavoda za zdravstveno varstvo, po grobih ocenah izpred dveh let pa naj bi bili dve podgani na vsakega prebivalca. ""Mi skrbimo za preventivno deratizacijo kanalizacijskega omrežja po vsej Ljubljani. Kanalizacija je za podgane to, kar so za nas ceste, tam so njihove poti in tam se zadržujejo. Preventivo izvajamo z namenom, da se njihovo število obdrži na tolerantni ravni, da jih ljudje ne srečujejo kar na cestah: iztrebiti jih namreč ne moremo,"" pojasnjuje Horvat. Glede primera, ko je občan opazil podgane ob gradbišču Emonike, pa Horvat pravi, da ljudje tam, kjer se gradi, vidijo več podgan: ""Ker je nekdo posegel v njihovo bivališče, se razbežijo. Se pa tudi one selijo tja, kjer je več hrane."" To poletje jih ni več Ali je podgan več ali manj, lahko ocenijo le po tem, koliko klicev oziroma prijav dobijo. To poletje jih ni več, huje je bilo lani, pa ne toliko zaradi podgan, ampak miši, predvsem v okolici Ljubljane. Horvat prav tako ne more oceniti, ali bi bilo podgan manj, če bi v Ljubljani veljala obvezna deratizacija, kot je bilo pred leti. ""Težko rečem, kako bi to vplivalo, ker je deratizacija kanalizacijskega omrežja, kjer je največji vir podgan, urejena. Poleg tega mi pri veliko večstanovanjskih objektih oziroma v njihovih kleteh opravljamo preventivno deratizacijo. Ta se izvaja dvakrat letno, spomladi in jeseni, zaradi razvojnega kroga godalcev.""",0
"Goriško podjetje Intra lighting, ki se ukvarja z oblikovanjem in prodajo inovativnih in uporabnih svetil, kljub gospodarski krizi niza uspeh za uspehom. Njihova lučka je dobila prestižno nagrado za odlično oblikovanje in izvedbo.",1
"V načrtu tudi nakupi v drugih državah balkanske regije Telekom uresničuje napovedi in svojo lastniško mrežo širi na balkanska tržišča. Skupini se je tako pridružila druga največja makedonska telekomunikacijska družba. Telekom Slovenije je z družbama Cosmotel in Germanos podpisal pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža makedonske družbe Cosmofon Mobile Telecommunications in 100-odstotnega deleža v družbi Germanos Telecom. Skupna vrednost transakcije znaša 190 milijonov evrov, so sporočili iz Telekoma. Pogodbo o nakupu, ki jo mora potrditi še makedonska regulatorna agencija, sta podpisala predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj in namestnik glavnega izvršnega direktorja Cosmote Group Michael Tsamaz. Že novembra smo poročali, da naj bi se poleg Cosmofona Telekom zanimal tudi za hrvaškega ponudnika širokopasovnih storitev Metronet, zanimiv pa se jim zdi tudi bosansko-hercegovski BH Telecom, ki naj bi bil privatiziran pozneje v letu.",1
"Največ k podražitvam prispevali naftni derivati Junijska inflacija na mesečni ravni znaša 0,9 odstotka, letna stopnja inflacije pa 7,0 odstotka. Na statističnem uradu opozarjajo, da junija že vrsto let ni bila tako visoka inflacija kot letos. K 0,9-odstotni inflaciji so kar 0,7 odstotne točke prispevali naftni derivati. Stopnje inflacije od leta 1991 si lahko ogledate tukaj. Junija so se cene najbolj zvišale počitniškim paketom 9,2 odstotka, tekoča goriva so se podražila za 10,9 odstotka, pogonska goriva pa za 7,1 odstotka. Najbolj so se pocenili zelenjava 5,3 odstotka, mleko, mlečni izdelki in jajca 1,1 odstotka, povišale pa so se cene kave, kakava in čaja 3,6 odstotka. Najvišji skok cen naftnih derivatov V prvi polovici leta so se letos najbolj povišale cene v skupinah stanovanje za 8,5 %, prevoz ter rekreacija in kultura za 5,1 %. V skupini stanovanje so se letos bolj kot pretekla leta v tem obdobju podražila goriva in energija za 12,9 %, pri tem najbolj izstopa podražitev tekočih goriv za 31,6 %, plin je bil dražji za 12,8 % in daljinska energija za 7,7 %. Letna stopnja inflacije se je tako dvignila na 7 odstotkov junija lani 3,6 odstotka, povprečna 12-mesečna rast pa na 5,6 odstotka lani 2,5 odstotka. Letna stopnja inflacije je bila nazadnje višja od tokratne decembra 2002, ko je znašala 7,2 odstotka. Rekordna inflacija tudi v evroobmočju Po prvih podatkih Evropske centralne banke je inflacija v evrskem območju junija na letni ravni dosegla nov rekord, saj je znašala kar 4 odstotke. Še maja je bila inflacija v 15 državah z evrom na letni ravni 3,7-odstotna. Poglavitni razlog za visoko inflacijo v evrskem območju so visoke cene energije in hrane. Umar Tempo zniževanja inflacije v drugi polovici leta vprašljiv V Uradu za markoekonomske analize in razvoj so dejali, da je visoko povišanje cen v juniju v pretežni meri posledica višjih cen nafte, ki so se povišale na 140 dolarjev za sodček in v prvem polletju povzročile polovico skupnega povišanja cen, pri čemer je samo junija njihov prispevek k inflaciji znašal 0,7 odstotne točke. Poleg tega so se junija povišale cene, ki so močno podvržene sezonskim dejavnikom, predvsem cene počitniških paketov, ki so k inflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. Druge spremembe cen so bile zmerne, zaradi nekaterih znižanj hrana, obleka in obutev pa je bil njihov prispevek k inflaciji 0,1 odstotne točke. Na Umarju še ugotavljajo, da so odstopanja med trenutnim gibanjem inflacije in pričakovanim ob pripravi pomladanske napovedi nastala predvsem zaradi nadaljevanja visoke rasti cen surovin na svetovnih trgih, česar napovedi drugih ustanov ob pripravi pomladanske napovedi niso nakazovale. Takšna gibanja so tako zavrla umirjanje inflacije v zadnjih mesecih, ob njihovem nadaljevanju v prihodnjih mesecih pa postaja vprašljiv tudi tempo znižanja inflacije v drugi polovici leta. Ministra Vlada stori, kar more Minister za finance Andrej Bajuk je glede podatkov o inflaciji ocenil, da gre za posledico zunanjih šokov, s katerimi se soočajo vse države Evropske unije. 80 odstotkov inflacije gre po njegovih besedah pripisati izključno dvigu cen nafte in naftnih derivatov, medtem ko so se cene hrane nekoliko umirile. Obenem je še dejal, da je naloga vlade, da prepreči spiralo inflacijskih pričakovanj, omenil pa je tudi pomanjkanje konkurence v sektorju trgovine na drobno. Tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je poudaril, da je inflacija povezana z globalnimi trendi in dodal, da vlada na področjih, kjer ima vpliv, vodi restriktivno politiko. Seveda pa nima vpliva na že omenjene cene nafte.",0
"Uporaba logotipa bo od 1. julija obvezna za ekološke proizvode, izdelane v članicah EU Evropska komisija je danes v Bruslju razglasila zmagovalca natečaja za ekološki logotip EU. To bo Evrolist, ki prikazuje 12 belih zvezd, razporejenih v obliki lista na zeleni podlagi, po analogiji kroga 12 zlatih zvezd, ki je simbol solidarnosti in harmonije med evropskimi narodi. Nov logotip jasno sporoča dve osrednji ideji: narava in Evropa. Julija obvezna uporaba Nov logotip Evrolist bo od 1. julija obvezen z vse predpakirane ekološke proizvode, ki so bili proizvedeni v kateri koli državi članici EU in ustrezajo zahtevanim standardom. Za uvožene proizvode bo uporaba logotipa prostovoljna. Poleg oznake EU bo dovoljena uporaba drugih zasebnih, regionalnih ali nacionalnih logotipov. V prihodnjih tednih bo prenovljena uredba o ekološkem kmetovanju, tako da se bo novi logotip vključil v eno izmed prilog. Logotip so izglasovali uporabniki spleta Za predloge za nov simbol ekoloških proizvodov je v zadnjih mesecih na spletu glasovalo približno 130.000 ljudi. Zmagovalec Evrolist je dobil več kot 63 odstotkov glasov. Avtor zmagovalnega predloga je Dušan Milenkovič, študent iz Nemčije. Nov logotip je danes v Bruslju predstavila evropska komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel, pobudnica za natečaj za izbiro logotipa. Z",1
"Opolnoči so začele veljati nove, nižje cene bencina. 95-oktanski se je pocenil za 5,3, 100-oktanski pa za 4,4 centa. To pomeni, da lahko 50-litrski rezervoar napolnimo za pet evrov manj kot sredi aprila, ko so bile cene najvišje. Po dolgem času smo dočakali že drugo pocenitev naftnih derivatov po vrsti, in to kar občutno. Liter 95-oktanskega bencina se je opolnoči pocenil za 5,3 centa in po novem stane 1,435 evra. Liter 100-oktanskega je cenejši za 4,4 centa, nova cena je 1,462 evra. Cenejša sta tudi dizel in kurilno olje. Za liter prvega je po novem treba odšteti 1,32 evra, za liter drugega pa 1,003 evra. Vozniki, ki bodo želeli 50-litrski rezervoar napolniti s 95-oktanskim bencinom, bodo morali odslej za to odšteti 71,75 evra oziroma pet evrov manj kot so sredi aprila, ko je bila cena najvišja. Če bi točili 100-oktanski bencin, pa bi 50-litrski rezervoar napolnili za 73,1 evra. Tudi tu se pozna razlika, še prejšnji mesec je bilo za to potrebnih štiri evre in pol več. Takšne cene smo nazadnje imeli februarja, podražitve tistega meseca pa so jih nato dvignile nad trenutno mejo. Bencin se je že drugič zaporedoma pocenil. Kakšne so cene pri naših sosedih? Tudi pri sosedih so začele veljati nove, po večini nižje cene kot v preteklih dneh. Po podatkih AMZS je za 95-oktanski bencin v Avstriji treba odšteti 1,464 evra za liter, za 100-oktanskega 1,539, za liter dizelskega goriva pa je pri severnih sosedih treba odšteti 1,409 evra. Še dražje se vozijo v Italiji, kjer so cene že blizu dveh evrov za liter. Za liter 95-oktanskega bencina je treba plačati 1,849 evra, za 100-oktanskega 1,924, za liter dizla pa 1,745 evra. Na Madžarskem liter 95-oktanskega bencina stane 1,493 evra, navajajo pri AMZS, liter dizla pa 1,498. Liter 95-oktanskega bencina na Hrvaškem pa stane 1,465 evra, liter 100-oktanskega 1,561, liter dizla pa 1,340 evra.",1
"Čeprav je potnikov zaradi krize manj, se je turški letalski prevoznik odločil okrepiti povezavo med Ljubljano in Istanbulom. Tja bodo leteli vsak dan, obetajo pa si 65.000 potnikov.",1
"Finančna kriza že kaže negativne posledice na poslovanje večine podjetij v slovenskem gospodarskem prostoru. Pri poslovanju Pivovarne Laško posledice še niso vidne, vendar je strah prisoten. Svetovna finančna kriza se na poslovanju skupine Pivovarna Laško trenutno še ne pozna, vendar v primeru nadaljnjega zaostrovanja pogojev poslovanja težave pri financiranju niso izključene. Skupina predvidoma ne bo dosegla letošnjega plana prodaje, je Pivovarna Laško danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Ljudje bodo manj kupovali, so prepričani v Pivovarni Laško. Kot so sporočili iz Pivovarne Laško, negativna gibanja na kapitalskih in denarnih trgih nimajo velikega neposrednega vpliva na same rezultate poslovanja, vendar pa posredno doprinašajo k temu, da poslovni rezultati ne bodo takšni, kot bi bili ob normalnih pogojih poslovanja. V Pivovarni Laško pričakujejo, da bo predvsem padec življenjske ravni prebivalstva imel vpliv na manjše povpraševanje in s tem na porabo njihovih proizvodov. Skupina Pivovarna Laško je v letošnjih prvih devetih mesecih prodala 3,97 milijona hektolitrov pijač, kar je v primerjavi s prejšnjim letom 1,6 odstotka manj. Na podlagi teh rezultatov je malo verjetno, da bo letni načrt prodaje, precej optimistično postavljen pri 5,3 milijona hektolitrov pijač, dosežen. Medtem ko skupina Pivovarna Laško pri prodaji piva še presega lanskoletno prodajo, pa pri prodaji vod in drugih brezalkoholnih pijač ne dosega lanskoletnih prodanih količin. Slabša prodaja je po njihovi oceni delno posledica poslabšanja življenjske ravni potrošnikov. V Pivovarni Laško upajo, da se bo takšno stanje do konca leta umirilo in ne bo imelo večjih vplivov na rezultate poslovanja v letu 2009. Vsesplošna svetovna finančna kriza, ki je na slovenskem in evropskem finančnem trgu prisotna že nekaj časa, že kaže negativne posledice na poslovanje večine podjetij v slovenskem gospodarskem prostoru. Na poslovanje skupine Pivovarna Laško se trenutno še ne odraža, vendar v primeru nadaljnjega zaostrovanja pogojev poslovanja težave pri financiranju niso izključene. Na prihajajoče probleme kažejo predvsem zaostreni pogoji zadolževanja, dvig obrestnih mer in vse večja plačilna nedisciplina poslovnih partnerjev. Zaradi negotovega bodočega položaja tako na finančnem kot tudi na splošnem gospodarskem področju pa v Pivovarni Laško natančne ocene vpliva bodočih dogajanj na poslovanje skupine ne morejo dati.",0
"Jen se je v primerjavi z evrom znašel na 10-mesečnem dnu Azijske delnice so danes sledile včerajšnjemu dogajanju na ameriških borzah in so večinoma zrasle. Japonski Nikkei je pridobil 2,6 odstotka, hongkonški Hang Seng 1,6 odstotka, singapurski Strait Times pa 1,5 odstotka. Jen je ponovno izgubil in se v primerjavi z evrom znašel na 10-mesečnem dnu. Japonsko gospodarsko ministrstvo je objavilo podatke, da se je industrijska proizvodnja februarja glede na januar povečala za 0,4 odstotka, kar kaže, da je gospodarstvo pred potresom in cunamijem okrevalo. Rast so po azijskih borzah narekovale delnice družb Hitachi, ki je napovedal, da bo po hudem potresu proizvodnjo v celoti zagnal že aprila. Delnici Agricultural Bank of China in Cheung Kong Holdings sta se podražili, ko sta družbi objavili podatke o boljšem poslovanju od pričakovanj.",1
"V prostorih zavoda Hekovnik je včeraj potekalo prvo srečanje Cloud:Thursdays. Srečanja so namenjena vsem, ki jih zanimajo trendi in orodja pri razvijanju poslovnih aplikacij v oblaku, pridobivanje tveganega kapitala, podjetništvo, uresničevanje idej ali grajenje socialne mreže. Srečanja bo Hekovnik organiziral v svojih prostorih vsak zadnji četrtek v mesecu do konca decembra. Mesečna srečanja Cloud:Thursdays omogoča podjetje Si.mobil. Na včerajšnjem srečanju je Andraž Vrhovec iz podjetja Xlab udeležencem predstavil storitev Koofr. Gre za storitev, ki združuje različne shrambe podatkov v enoten vmesnik in omogoča postavitev t. i. hibridnega oblaka, ki ga lahko sočasno uporabljajo osebe prek spletnih in mobilnih vmesnikov in stroji prek API. Poleg tega je bilo udeležencem v polni predavalnici Hekovnika med drugim tudi predstavljeno, kako delujejo skladi tveganega kapitala, ki so specializirani za vlaganja v poslovne aplikacije v oblaku, in kakšne so trenutne zahteve trga aplikacij v oblaku. Konkretni sklad, ki je bil izpostavljen na predavanju, je sklad Illuminate Ventures iz San Francisca. Tudi letos se bo izvajal pospeševalniški program Start:Cloud 2013 Hekovnik bo ob podpori Si.mobila kot glavnega partnerja ter preostalih dveh partnerjev – Združenja za informatiko in telekomunikacije ZITex pri GZS in Združenja EuroCloud Slovenija – tudi letos izpeljal program Start:Cloud 2013. Pospeševalniški program za skupnost razvijalcev poslovnih aplikacij je lani dosegel zelo dober odziv. 23 ekip je vstopilo v program in v treh mesecih so izdelali 13 aplikacij v oblaku. Ena od sodelujočih ekip se je po končanem programu po investicijo odpravila v Silicijevo dolino. Glavno nagrado programa v višini 10.000 EUR, ki jo podelil Si.mobil, je prejela aplikacija Shopamine. Nagrajene pa so bile še aplikacije NeedleFound, MART Housekeeping in MetaKocka. Več informacij o letošnjem programu Start:Cloud 2013 bo znanih na naslednjem četrtkovem srečanju Cloud:Thursdays, ki bo 24. aprila v prostorih Hekovnika na Teslovi ulici v Ljubljani.",1
"Banka Koper bo 13,8 milijona evrov namenila za statutarne rezerve oziroma za zagotavljanje kapitalske ustreznosti Delničarji Banka Koper so na včerajšnji skupščini potrdili predlog, da se bilančni dobiček za leto 2007 v višini 13,8 milijona evrov v celoti nameni za oblikovanje statutarnih rezerv, so sporočili iz Banke Koper. Celoten lanski bilančni dobiček se bo za oblikovanje statutarnih rezerv namenil s ciljem zagotavljanja ustrezne kapitalske ustreznosti ter ustreznega notranjega kapitala, so sporočili iz banke. Upravi in nadzornemu svetu pa so namenili 359 tisoč evrov udeležbe pri dobičku. Poslovanje banke v letu 2008 spremljajo aktivnosti širitve poslovne mreže, razvoja novih produktov in izkoriščanja sinergij s finančno skupino Intesa Sanpaolo, je na skupščini povedal predsednik uprave koprske banke Vojko Čok.",1
"Kupci zavarovani, saj morajo kmetovalci v primeru zlorabe vrniti pridobljeno subvencijo. Kupci bio kmetijskih izdelkov lahko zaupajo v kakovost teh izdelkov, meni predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije Boris Fras. Po njegovih izkušnjah tiste kmete, ki goljufajo, prej ali slej dobijo. “Ekološki kmet dobi subvencijo in če ga dobijo, jo mora vrniti. Kmet bo dvakrat premislil, preden bo uporabil kakšne nedovoljene kemikalije, kupci ste tudi iz tega naslova zavarovani,” pojasnjuje. Fras je hkrati razočaran, ker kupce ponavadi ne zanima certifikat, ki jamči, da je kupljena hrana res bio. “Tudi če kupite bio hrano pri enem od trgovcem, vam morajo tam na vašo zahtevo pokazati certidikat,” pravi. Včeraj je predstavil program akcij informiranja in promocije eko hrane BIO užitek. Več na biouzitek.si.",1
"Ljubljana - Pri lovljenju zadnjih rokov za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) je država prekršila celo skupščinski sklep, saj dokapitalizacije banke ni izpeljala v zahtevanem dvodnevnem roku. 61 milijonov evrov za nakup dokapitalizacijskih delnic in 320 milijonov evrov za nakup hibridnih oziroma tako imenovanih Co Co obveznic bi morala država NLB nakazati že dva dni po junijski skupščini, vendar je NLB državnih 381 milijonov evrov na svoj račun dobila šele s tridnevno zamudo. Zaradi zapoznelega vplačila se odpira vprašanje, ali je bila dokapitalizacija naše največje banke sploh zakonita oziroma uspešna. Država je namreč z zapoznelim vplačilom delnic prekršila pogoje za uspešnost dokapitalizacije, ki si jih je sicer postavila kar sama. Po skupščinskem sklepu bi morale biti namreč vse dokapitalizacijske delnice vpisane in vplačane v roku dveh dni od sprejema sklepa o dokapitalizaciji na skupščini, kar pa se ni zgodilo. Zaradi kršitve skupščinskega sklepa bi lahko sedaj kateri koli od nedržavnih lastnikov (proti dokapitalizaciji so glasovali delničarji z nekaj več kot 30.000 delnicami) zahteval neveljavnost sklepa o dokapitalizaciji, NLB pa bi morala po ocenah pravnih strokovnjakov državi zaradi prepoznega vplačila delnic zaračunati tudi kazenske zamudne obresti. Očitkov, da je bila dokapitalizacija izvedena v nasprotju s skupščinskimi sklepi in bi bila lahko kot taka izpodbojna, na NLB niso komentirali. ""Banka je vplačila novih delnic prejela še pravočasno, da je zadostila zahtevam Banke Slovenije in evropskega bančnega regulatorja EBA, kar je bil tudi končni cilj sklepa skupščine banke o povečanju osnovnega kapitala,"" so bili kratki v banki. Registrsko sodišče je dokapitalizacijo NLB v četrtek že vpisalo v sodni register, pravniki pa pojasnjujejo, da pri tem dejansko ni imelo izbire. Čeprav je država pri dokapitalizaciji kršila skupščinski sklep, registrsko sodišče ni imelo pravne podlage za zavrnitev vpisa dokapitalizacije, saj zakon o gospodarskih družbah takih primerov sploh ne predvideva, prav tako pa na tem področju v Sloveniji še nimamo sodne prakse.",0
"Uskladi naj zakone in ustavo Odpuščeni delavci Merkurja in Mersteela, ki niso upravičeni do odpravnin, so premierja in ministra za delo pozvali, naj čim prej poskrbita za usklajenost zakonov z ustavo. Zapisali so, da razžaljeni in obupani čakajo na prihajajočo negotovo prihodnost. Odpravnine in odškodnine, ki bi jih morali delavci dobiti zaradi skrajšanega odpovednega roka, namreč po uvedbi prisilne poravnave ne spadajo več med prednostne terjatve. Delavci so zapisali, da jim je v oporo stališče pravne službe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki utemeljuje, da so njihove odpravnine prednostne in da nanje postopek prisilne poravnave nima učinka. Če bi se ravnalo drugače, bi to pomenilo kršitev ustavne pravice do enakega pravnega varstva oziroma enakosti pred zakonom. Če bi se Merkur in Mersteel držala rokov, zapleta ne bi bilo Opozorili so še, da zapleta ne bi bilo, če bi se Merkur in Mersteel držala kolektivne pogodbe, ki kot rok za izplačilo odpravnin določa zadnji dan odpovednega roka. Ker je bilo izplačilo premaknjeno v prihodnost, so se vmes začeli postopki prisilne poravnave. Naslednji problem, ki se bo pojavil po 1. januarju 2011, bo za številne izmed nas in seveda tudi za tisoče drugih po Sloveniji, ki mehko prehajajo v brezposelnost s poznejšo upokojitvijo, naravnost katastrofalen. Odgovorne v vladi tako pozivajo, naj razumno in s polno socialno odgovornostjo razmislijo o tej problematiki in v okviru svoje pristojnosti ukrenejo vse potrebno za dosledno spoštovanje ustave in zagotovitvijo čimprejšnjo usklajenost zakonov z ustavo.",0
"Slovensko gospodarstvo se še krči Slovenski bruto domači proizvod se je v prvi polovici letošnjega leta zmanjšal za 3,2 odstotka. To je eden največjih padcev BDP-ja v Evropski uniji. V drugem četrtletju je bil BDP v primerjavi z istim obdobjem lani manjši za 1,7 odstotka. Glede na prve štiri mesece tega leta je padel še za 0,3 odstotka, v primerjavi s primerljivim lanskim obdobjem pa za 2,2 odstotka. Skupaj se je BDP v prvi polovici leta 2013 zmanjšal za 3,2 odstotka. Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj opozarjajo, da je bil padec BDP-ja v Sloveniji spet med največjimi v EU-ju. Večji padec je izmeril le Ciper, v večini drugih članic EU-ja pa so na četrtletni ravni zaznali rast. Nekdo se dela norca iz te države Žal so se v tem obdobju skupaj zgrnile vse napake 20 let. Najbolj pa me ne skrbi padanje BDP-ja, temveč da bomo na evropskem dnu še dolgo časa. Še vedno se nismo sposobni soočiti s krizo. Občutek imam, kot da se nekdo iz te države dela norca, je bil jasen ekonomist Marko Jaklič, ki ga podatek o krčenju BDP-ja ni presenetil. Kar je pretresljivo, je, da še nič kaj resnega ne delamo, da bi bilo v prihodnje bolje. To padanje je posledica naše organizacijske ali upravljavske nesposobnosti, da bi se soočili s krizo. Že od leta 2008 naprej je bila večina ukrepov napačnih. In zdaj smo, kjer smo, je opozoril Jaklič. Slovenija se je po njegovem mnenju znašla v začaranem krogu. Posojilodajalci državo silijo k varčevanju, kar zmanjšuje domače povpraševanje in BDP, posledično pa zvišuje proračunski primanjkljaj. Pri tem upa, da gre pri rezih v javno porabo za kratkoročno prilagajanje. Izziv pa bi moral biti, kako okrepiti proračunske prihodke. Vendar meni, da država v tem smislu močno zaostaja, saj še vedno ni na zdrav način zagnala investicij. Ne nazadnje že vsi vrabci na strehi na čivkajo , kako smo neprijazni do zasebnih domačih in tujih vlagateljev. Naredimo vse, da jih ni, je poudaril in dodal, da so negativne tudi zgodbe okoli kadrovanj v državnih podjetjih. Slovenija zamuja na vseh področjih Slovenija po Jakličevem mnenju močno zamuja pri črpanju evropskih sredstev kot tudi pri strukturnih reformah, kjer zamuja 15, 20 let. Velika težava ostaja tudi domače povpraševanje, saj je 65 odstotkov vse realizacije slovenskih podjetij še vedno na domačem trgu. Dokler se te stvari ne bodo pravilno povezale, dokler ne bo optimizma na realnih osnovah, bo zelo težko. Ljudje poslušajo samo o odpuščanjih, o zniževanju plač in podobno, ter seveda tudi ne trošijo. Domača potrošnja, četudi smo majhna država, pa je zelo pomembna, je povedal Jaklič. Gospodinjstva in država trošijo manj Na gospodarsko dejavnost še vedno negativno vpliva manjše domače povpraševanje, vendar je bil ta vpliv bistveno manjši kot v preteklih četrtletjih. Med drugim se je poraba gospodinjstev zmanjšala za dva odstotka, poraba države za 3,1 odstotka, bruto naložbe v osnovna sredstva so bile nižje za tri odstotke. Povečal se je izvoz Pozitivno pa je, podobno kot v preteklih četrtletjih, na gospodarsko dejavnost vplivalo zunanje povpraševanje. Izvoz se je povečal za dva odstotka, uvoz pa je ostal na približno enaki ravni kot leto prej. Statistični urad pri tem poudarja, da so bili pogoji menjave prvič po letu 2009 ugodni. To je pozitivno vplivalo na gospodarstvo, tako da se je dodana vrednost zvišala. Dodana vrednost se je sicer ponovno najbolj zmanjšala v gradbeništvu, za 11,1 odstotka. V finančnih in zavarovalniških dejavnostih se je zmanjšala za 7,1 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa za 2,1 odstotka. Neto davki na proizvode so se zmanjšali za 1,6 odstotka, medtem ko so se v prvem četrtletju za 12,4 odstotka, še kažejo podatki statističnega urada. Sindikati Kriva je politika varčevanja Krčenje bruto domačega proizvoda je posledica vladnega varčevanja in žuganja z njim, podatke komentirajo sindikati. Sekanje, posegi ter ekstremno varčevanje pri plačah in socialnih transferjih po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča vplivajo na padec povpraševanja, to pa duši industrijo in storitveni sektor. Poudarja, da je to močno sporočilo slovenskim politikom in politikom zunaj naše države, da pot ekstremnega varčevanja ni prava in da bomo zašli še globlje v negativno spiralo. Že nekaj časa opozarjam na to, da je treba temeljito premisliti, kakšne učinke proizvaja to varčevanje. Kajti, kot kaže, se vsakič, ko začne vlada žugati z nadaljnjimi rezi, potrošnja še dodatno zniža in se prebivalstvo prime za žepe še bolj, kot je to realno potrebno, se je strinjal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah je kontraproduktivno tudi zniževanje števila zaposlenih v javnem sektorju, saj se potem zniža tudi število zaposlenih v gospodarstvu. Slabe napovedi Po zadnjih napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,4 odstotka, za nadaljnjih 0,2 odstotka pa naj bi BDP upadel tudi prihodnje leto. Še nekoliko slabše so za letos napovedi Gospodarske zbornice Slovenije. Mednarodne ustanove Sloveniji za letos napovedujejo, da bo BDP padel za 2-2,5 odstotka, za prihodnje leto pa se njihova pričakovanja precej razlikujejo. Segajo od skoraj enoodstotnega upada do 1,5-odstotne rasti. Za GZS podatki pričakovani Na objavljene podatke so se odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije GZS rekoč, da so bili rezultati pričakovani. To po besedah GZS-ja potrjujejo njihove ocene, da se bo BDP letos skrčil za najmanj 2,6 odstotka. Da bi do konca leta lahko računali na hitrejše oživljanje izvoza na naše tradicionalne trge, ni realno, računamo pa vseeno na to, da se izvoz ne bo obrnil v negativno smer, so zapisali. Domače povpraševanje, investicije in trg gradbeništva k rasti v splošni negativni klimi in pomanjkanju financ po njihovem mnenju namreč ne morejo prispevati. Neodločno ukrepanje v smeri ključnih reform, vsak dan nova bremena, rastoče nezaupanje v državo, ki tudi izvoznikom draži finančne vire doma in v tujini in znižuje njihovo konkurenčnost, znižuje poslovni optimizem, so zapisali. Zato tudi ne vidijo osnove za to, da bi jih ugodnejša gospodarska gibanja od pričakovanih lahko pozitivno presenetila.",0
"Prvi tuji posredniki na Ljubljanski borzi Newyorški delniški indeks S & P 500 je v sredo pridobil še 0,6 odstotka in je zdaj že dvakrat višje kot pred slabima dvema letoma, ko je bila kriza na vrhuncu. Tako eksplozivne rasti na Wall Streetu ni bilo že od velike depresije oziroma od leta 1936, zasluge pa gredo uspešnemu okrevanju ameriškega gospodarstva, vedno boljšim dobičkom podjetij in ekspanzivni denarni politiki Zveznih rezerv. Za sredino rast sta zaslužna proizvajalec računalnikov Dell, ki je imel v zadnjem četrtletju bleščeč dobiček, in francoski farmacevt Sanofi-aventis, ki za dobrih 20 milijard dolarjev v denarju prevzema ameriško podjetje Genzyme. Januarska rast indeksa cen proizvajalcev na 0,8 odstotka, kar je nad pričakovanji, ni resneje ohladila optimizma. Daimlerjevim delnicam zmanjkalo goriva Toda nizek promet opozarja, da se utegne rast kmalu izpeti, tako da je na trgu že kar nekaj skeptikov. Indeks S&P 500 je zdaj pri vrednosti 1.333 točk, kar je dvakratnik njegove najnižje vrednosti iz marca 2009. Tudi evropskim borzam je v tem obdobju uspela skoraj tako visoka rast, indeks FTSEurofirst 300 1.186 točk pa je v sredo tretji dan zapored končal najvišje v zadnjih dveh letih in pol. Vlagatelji so se razveselili zlasti dobrih poslovnih rezultatov banke Societe Generale in pivovarja Heinekena, medtem ko je Daimler razočaral z rezultati. Delnice so padle za 4,4 odstotka, pomagala ni niti novica, da bo ta proizvajalec avtomobilov zvišal dividendo in da je za leto 2011 bolj optimističen, kot je bil. Finančne krivulje Združevanja v farmacevtski industriji Frankfurtski DAX30 se je v četrtek obrnil za pol odstotka navzdol in zdrsnil pod 7.400 točk. Spet so bile na negativni strani v ospredju avtomobilske delnice. Vrednost evra je 1,355 dolarja. Tečaji delnic v prvi kotaciji LUKA KOPER +2,33 % 15,35 EUR MERCATOR +1,27 % 160,00 PETROL +0,79 % 254,00 TELEKOM -0,22% 89,00 KRKA +0,31 % 63,30 INTEREUROPA -0,29 % 3,41 NOVA KBM -1,19 % 10,365 GORENJE -1,19 % 12,50 Novi član borze Erste Group Na Ljubljanski borzi se je po 0,9-odstotni rasti tudi četrtkovo trgovanje končalo s pozitivnim predznakom, ki pa je bil minimalen, saj je indeks SBI TOP 840 točk pridobil le 0,13 odstotka. Zasluge za rast imajo zlasti Mercatorjeve delnice, ki so se ob 82 tisoč evrih prometa podražile na 160 evrov. Z današnjim dnem je borza v trgovanje vključila novega člana, avstrijsko banko Erste Group Bank. Prihod tujih finančnih institucij je ena izmed prvih pozitivnih posledic večje integracije slovenskega kapitalskega trga v razvite finančne tokove, ki se je resneje začel z uvedbo trgovalnega sistema Xetra na Ljubljanski borzi proti koncu lanskega leta, je dogodek za MMC komentiral Uroš Ožbolt Alta skladi Med nekaterimi finančnimi ponudniki je morda slutiti nekaj strahu pred tujo konkurenco, a vodilne domače posredniške hiše, z jasno zastavljeno strategijo razvoja storitev in finančnega trga, izdajatelji na Ljubljanski borzi in predvsem mali delničarji si dolgoročno na ta način lahko obetajo več pozitivnih učinkov, ki jih bo prinesel prihod tujcev, saj to pomeni večje povpraševanje po domačih delnicah zaradi lažje dostopnosti slovenskega trga, posledično povečano likvidnost in bolj transparentne cene delnic. Hkrati se nadejamo, da se tudi domači trg navzame pozitivnih poslovnih praks, ki so v tujini.",1
"Vlada je sklenila, da bo na pomoč slovenskim podjetjem v krizi priskočila tako, da bo subvencionirala plače za skrajšan polni delovni čas. O sklepu bo odločal še parlament. Zaradi vedno slabšega položaja mednarodnega gospodarstva in financ, kar vpliva tudi na poslovanje podjetij v Sloveniji, se je vlada odločila za pomoč podjetjem v krizi. Tako je vlada sklenila, da bo subvencionirala krajši polni delovni čas v podjetjih, kjer se je zaradi gospodarske krize zmanjšalo število naročil in zaradi tega skrajšal delovni čas. Država bo pomagala podjetjem v težavah. Kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik, bodo plače subvencionirali za šest mesecev z možnostjo podaljšanja do enega leta. Tu gre predvsem za realni sektor, torej industrijska podjetja in sekcija storitev. Tako želi vlada pomagati podjetjem v najtežji ekonomski situaciji, tako da zaposleni ne bi postali brezposelni. Prav tako nameravajo pripraviti programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. Vlada je sicer na današnji seji sprejela paket ukrepov za blažitev posledic finančne krize, skupaj z že doslej sprejetimi ukrepi vrednih približno 800 milijonov evrov. O paketu ukrepov pa bo na izredni seji v ponedeljek razpravljal državni zbor. Za izvedbo ukrepov ima vlada približno dober odstotek bruto domačega proizvoda prostora. Žal več prostora ni, je dejal minister Mitja Gaspari. Zato je pozval k izraziti previdnosti in skromnosti pri izražanju želja in predlogov, kaj bi morala država storiti. Prihodnja gospodarska aktivnost in drugi kazalci narekujejo izredno previdno politiko plač, ne le v realnem, ampak predvsem javnem sektorju. Mitja Gaspari Zaradi nasprotovanja socialnih partnerjev vlada v paket ukrepov ni vključila znižanja prispevne stopnje za delodajalce pri prispevkih za socialno varnost, čeprav se ji zdi ukrep kratkoročno učinkovit. Gaspari je napovedal tudi veliko poenostavitev davčnega postopka. Predlogov prejšnje vlade glede znižanja davčne stopnje pri davku od dohodkov pravnih oseb vlada Boruta Pahorja ne sprejema, strinja pa se glede investicijskih olajšav za male podjetnike, ki jih predvideva predlog novele zakona o dohodnini. Gaspari je napovedal še ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva ter spodbujanje izvozne aktivnosti podjetij. Vlada bo vztrajala, da bo zviševanje trošarin glavni vir financiranja državnega proračuna, je še povedal Gaspari. Po besedah gospodarskega ministra Mateja Lahovnika bo ministrstvo leta 2009 iz sredstev kohezijske politike namenilo 216 milijonov evrov, pri tem pa še dodatna sredstva v višini 70 milijonov evrov s prenosom pravice porabe iz leta 2014 v leto 2009. Poskušamo pospešiti dinamiko črpanja sredstev evropskih skladov in na ta način ugodneje vplivati na likvidnost podjetij ter poenostaviti postopke za prijavo na razpise in črpanja sredstev za povečanje likvidnosti, je dejal Lahovnik.",1
"Znanje preselili iz predavalnic. Ministrstvo trdi, da vse skupaj sloni na lažni trditvi. Študentje štirih fakultet v Ljubljani in njihov profesorji so danes predavanja preselili na ulice, trge, gostinske lokale, muzeje, knjižnice …  v središču Ljubljane. Z akcijo Pozor, znanje na cesti! opozarjajo na uničujočo visokošolsko politiko vlade. Iz organizacijskega odbora so sporočili, da so zelo zadovoljni z odzivi: ""Obisk predavanj je bilo presenetljivo dober. Srečali smo številne posameznike in posameznice, ki so si danes posebej vzeli čas za obisk naših predavanj"". Neresnične trditve ""Nesmiselna in neutemeljena pobuda, oprta na neresnične trditve,"" pa so današnjo akcijo študentov komentirali na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. ""Ta manifestacija se ponovno opira na lažni trditvi, da se vlada zavzema za privatizacijo visokega šolstva in da javno šolstvo meče na cesto. To enostavno ni res: odkar ta vlada obstaja ni bil odprt niti en sam zasebni visokošolski program. Financiranje zasebnih visokih šol je na natanko isti ravni, kot v času prejšnje vlade. Profesorji torej z izmišljenimi trditvami motivirajo študente za protest, za katerega ni nobenega razlog,"" so prepričani na ministrstvu.",0
"Ljubljana - Družba Alpina je oddelila nepremičnine na hčerinsko podjetje A-nepremičnine. ""Za takšen korak smo se odločili, ker zaradi kreditnega krča pri bankah ne moremo najeti svežega posojila, ki ga nujno potrebujemo za financiranje proizvodnje. Nepremičnine, ki smo jih oddelili, nameravamo prodati in jih ponovno najeti (sale and lease back),"" pojasnjuje predsednik Alpinine uprave Matjaž Lenassi. Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu, je razvidno, da je Alpina na A-nepremičnine prenesla prodajalne obutve v Slovenj Gradcu, Velenju in Novem mestu v skupni vrednosti 655.000 evrov. Po pojasnilih Lenassija jim je v zadnjem letu zadolženost do bank uspelo zmanjšati za okoli tri milijone evrov, na 27 milijonov evrov. To je razvidno tudi iz otvoritvene bilance Alpine na dan 11. novembra letos, ki je bila izdelana za potrebe oddelitve nepremičnin iz družbe. Če so dolgoročne obveznosti do bank lani novembra znašale 21,2 milijona evrov, tako zdaj znašajo 16,8 milijona evrov. Po drugi strani so se kratkoročne obveznosti do bank od lanskega novembra, ko so znašale 11,7 milijona evrov, do letošnjega novembra povečale na 13,5 milijona evrov. Kot smo že poročali, je Alpina na pobudo Peka izrazila namero za povezovanje s tržiškim proizvajalcem obutve, pri čemer bi od športne in modne obutve v mešano podjetje prenesla slednjo. Čeprav naši viri ocenjujejo, da je bilo povabilo Peka več kot dobrodošlo za Alpino, saj njena modna obutev ni ravno donosna, je Lenassi pojasnil, da v letošnjem letu tudi modna obutev posluje z dobičkom in da se jim s povezovanjem nikamor ne mudi. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Drugi Kolosejev center v tujini prihodnje leto Družba Kolosej je v četrtek v Beogradu odprla prvi zabaviščni center v tujini, Kolosej Lounge & Play. Center, ki so ga odprli v okviru največjega nakupovalnega središča na Balkanu, Delta City 67, ima 2.500 kvadratnih metrov, v njem pa so bowling in biljard center ter center za laserske in arkadne igre. Poleg tega je v zabavišču še trgovina z bowling in biljard opremo, spletna kavarna, klub s plesiščem in prostorom za zaključene družbe ter z zunanjo teraso. Nakupovalno središče Delta City 67 je v Beogradu odprla družba Delta Holding, v treh nadstropjih pa ima 85.000 kvadratnih metrov, v njem pa je več kot 130 lokalov in trgovin priznanih blagovnih znamk.",1
"Optično omrežje. Prebivalci na Gradu Prestranek ostali odrezani. Občina Postojna naj bi optično omrežje pripeljala v vse vasi občine oziroma do vseh stanovalcev, ki so to želeli. Ti se bodo lahko kmalu priključili. Toda optika vendarle ni prišla do vseh: prebivalci na Gradu Prestranek so ostali brez povezave. Dokapitalizacija Skupščina. V družbi Grad Prestranek je bila konec lanskega leta bilančna izguba 1,5 milijona evrov. Delničarji so na skupščini prejšnji teden soglašali z izvedbo dokapitalizacije v višini milijona evrov, od katere sta odvisna nadaljnje poslovanje in izpeljava projektov obnove. So drugorazredni? “Očitno smo spet pozabljeni. Počutimo se kot drugorazredni občani. Ne le da smo ostali brez optike, urejene nimamo niti osnovne cestne infrastrukture,” so nam dejali razočarani domačini z območja Na Gradu v Prestranku. Na Gradu stanuje okrog 12 družin, tudi vse več mladih. Ko so se obrnili na občino, so, kot so nam povedali, dobili odgovor, da Grad Prestranek ni bil vključen v projekt. Dogovor le na pol “Optično omrežje je bilo napeljano do roba posestva, na posestvu pa gradnja ni bila mogoča, saj podjetje Grad Prestranek, ki je lastnik vseh cestišč, ni soglašalo z izvedbo del. Pojasnili so, da se zaradi načrtovane obnove ne bodo odločili za optični kabel, saj bi ga bilo treba v prihodnosti prestavljati,” so nam odgovorili z občine, ali je v igri kakšna alternativa, pa niso povedali. Za pojasnilo smo zaprosili tudi družbo Grad Prestranek, ki se ukvarja s turizmom in oskrbo konj. “Z občino smo se pogovarjali le glede naše stavbe. Žal nam je, če so drugi izviseli. Vsekakor smo se pripravljeni dogovoriti za rešitev, toda do zdaj s tem sploh nismo bili seznanjeni,” so nam povedali.",0
"New York - Nekoč legendarni predsednik ameriške centralne banke Zveznih rezerv Alan Greenspan je v prispevku za časopis Wall Street Journal (WSJ) ponovno vzel v bran svojo dediščino in zatrdil, da Zvezne rezerve pod njegovim vodstvom niso povzročile sedanje krize. Greenspan se je v zadnjih letih, še posebej pa od časa poglobitve finančne krize v ZDA lansko jesen, v javnosti prelevil od vsemogočnega strokovnjaka v enega od glavnih krivcev, ki ga obtožujejo, da je z ohranjanjem obrestnih mer na nizki ravni sredi prve polovice 21. stoletja postavil temelje za propad hipotekarnega trga, ki je povzročil sedanjo krizo. Zaradi nizkih obresti so se posojila delila na vse strani, tudi tistim, ki bi morali vedeti, da jih ne bodo mogli odplačati, vendar so upali, da bodo nepremičnino zaradi pričakovane rasti cen uspešno prodali. Balon je počil, cene so nehale naraščati, hipoteke, še posebej drugorazredne, so začele propadati, z njimi pa tudi vrednostni papirji na osnovi teh hipotek, ki so jih ustvarili čarovniki finančnih podjetij v ZDA in jih prodajali po svetu. Greenspan sedaj v prispevku za WSJ razlaga, da nizke ključne obrestne mere, ki jih uravnavajo Zvezne rezerve, niso bile krive za krizo in kot zapriseženi vernik v vsemogočnost prostega trga svari pred pretiranimi novimi regulacijami, v prid katerim se je dan prej zavzel sedanji predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke. Kriza bo sčasoma utonila v pozabo Greenspan priznava, da je kriza huda, vendar dodaja, da bo sčasoma tonila v pozabo. Zanj je večji problem, kako se bodo interpretirali vzroki in posledice krize, ker bo to vplivalo na preoblikovanje sedanjega globalnega finančnega sistema. Greenspan piše, da je veliko bolj kredibilna razlaga krize, ki pravi, da so nizke obresti resnično povzročile špekulativno evforijo, vendar pa so to bile dolgoročne fiksne obrestne mere hipotekarnih posojil. Greenspan naj bi že leta 2004 opazil, da se te obresti ne odzivajo na monetarno politiko Zveznih rezerv in ostajajo nizke. Nizke so ostale po vsem svetu menda zato, ker je prišlo v 90. letih do tektonskega premika iz centralnih gospodarstev v dinamična izvozno usmerjena tržna gospodarstva. To je privedlo do presežka varčevanja glede na investicije, kar je nižalo obresti in povzročilo ""balon"". Če bi bila kriva monetarna politika, bi se to dalo, po Greenspanovem prepričanju, popraviti z isto politiko. Vendar pa naj bi bile v ozadju globalne sile brez nadzora državnih monetarnih regulatorjev. Na višku evforije so tehnike upravljanja s tveganjem prezapletene Greenspan meni, da je rast v tekmovalnih tržnih ekonomijah pač ciklična in se včasih polomi. Jasno naj bi bilo tudi, da so bile stopnje zapletenosti tehnik upravljanja s tveganjem na višku evforije preveč tudi za najbolj izobražene udeležence trga. Vendar pa odgovor na to naj ne bi bile povečane regulacije s strani države, ki bi zatrle napredek, ki omogoča rast življenjskega standarda. ""Vsake nove regulacije morajo izboljšati sposobnost finančnih ustanov, da učinkovito usmerijo nacionalno varčevanje v najbolj produktivne kapitalske investicije. Veliko regulacij na tem testu pade in so drage in kontraproduktivne. Ustrezen kapital in jamstva lahko odgovorijo na šibkosti, ki jih je razkrila kriza."" ""Če želimo ohraniti dinamično svetovno ekonomijo, ki bo sposobna proizvajati blaginjo in bodočo trajno rast, se ne moremo zanašati na vlado, da posreduje pri toku varčevanj in investicij. V prihodnjih mesecih bo izziv vzpostaviti regulativni režim, ki bo zagotavljal odgovorno upravljanje tveganj finančnih ustanov in jih obenem vzpodbujal, da tvegajo, ker je to del vsakega uspešnega tržnega gospodarstva,"" med drugim piše Greenspan.",0
"Ne razumem dobro izraza tajkun, saj gre za tujko, ki so jo veliko uporabljali na Hrvaškem za vojne dobičkarje, je v intervjuju povedal predsednik SLS Bojan Šrot Foto: Irena Herak ""Ne razumem dobro tega izraza, saj gre za tujko, ki so jo veliko uporabljali na Hrvaškem za vojne dobičkarje,"" je na vprašanje kdo je zanj tajkun, odgovoril predsednik SLS in celjski župan Bojan Šrot. V današnjem intervjuju na Radiu Slovenija je povedal, bi bilo ""dobro izvedeti definicijo, kdo so tajkuni v Sloveniji, proti komu se bodo borili in ali gre zgolj za fantomskega sovražnika in poskus sedanje vlade odvračanja pozornosti od dejanskih problemov"". ""Če ne bomo izvoljeni v parlament, bom kot predsednik SLS zagotovo podal odstopno izjavo"" Šrot je tudi zatrdil, da bo v primeru neizvolitve v parlament prihodnje leto, kot predsednik SLS zagotovo podal odstopno izjavo. V intervjuju je govoril predvsem o svojem življenju in uspehih, kjer je ocenil, da že skoraj deset let živi življenje javne osebe. Z bratoma Šrot so v dobrih odnosih, vendar se o poslovnih stvareh relativno malo pogovarjajo, je še povedal celjski župan in predsednik SLS. Kaj je tajkun Izraz tajkun se uporablja za gospodarske mogotce, ki so si v času političnih in družbenih sprememb pridobili bogastvo in pomemben politični vpliv. Do svojega bogastva so tajkuni prišli na račun manj privilegiranih ljudi s podkupovanjem politikov, kar jim je poleg bogastva prineslo velik vpliv na nacionalno politiko. Taki gospodarstveniki se povezujejo s spornimi posli, ki so nepregledni. Tudi v Sloveniji se srečamo z izrazom tajkun. Najpogosteje se povezuje s procesom privatizacije, kjer prihaja do velikih oškodovanj družbenega premoženja in pogostega neupravičenega bogatenja posameznikov. V preteklosti je bil tajkun pojem, ki so ga Japonci uporabljali v odnosih s tujci za naslov nekdanjih japonskih šogunov.",0
"Delavci Vegrada stavkajo že deseti dan, še vedno pa niso dobili niti denarja niti konkretnih obljub. Delavci imajo dovolj direktorjevega sprenevedanja, pravi prvi sindikalist. Zgroženi so tudi nad odnosom države. Delavci Vegrada stavkajo že deseti dan, še vedno pa niso dobili niti zahtevanih izplačil niti konkretnih obljub. Napetost med stavkajočimi se zato povečuje. Direktor podjetja Boris Medved je povedal, da še išče možnosti izplačil do četrtka, kako bo ukrepal, če mu to ne uspe, pa ni želel napovedovati. Boris Medved Delavci stavkajo na delovnih mestih in pred stavbo uprave Vegrada v Velenju, kjer se jim bo v četrtek po navedbah sindikata pridružilo še sto delavcev iz Ljubljane. Trdno so odločeni, da ne bodo popustili. Nekoliko drugačno je pojasnilo predstavnika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečka Čatra. Direktor je znova snedel besedo, je dejal. Nadaljeval je, da je Medved še v ponedeljek zagotavljal, da bo sam preklical postopek prisilne poravnave, če do četrtka ne bo uspel zagotoviti sredstev za tekoče poslovanje, danes pa je znova stopil pred delavce in jim povedal, da teh sredstev ne more zagotoviti in da naj še potrpijo. Tokrat jim je po Čatrovih besedah obljubil, da bi nakazila lahko dobili med 5. in 8. oktobrom, če bo, seveda, zagotovil finančne vire. Ljudje ne razumejo več tega sprenevedanja in dajanja lažnih obljub, je komentiral Čater, ki je zgrožen tudi nad odnosom države. Stavkajočih namreč doslej ni nagovoril noben njen predstavnik. Delavci vztrajajo že deseti dan. Najbolj bodo prizadeti navadni upniki Vegrad, ki je od 1. septembra v prisilni poravnavi, je bil konec junija upnikom dolžan 240,7 milijona evrov, vendar se vse terjatve ne prijavljajo v postopku prisilne poravnave, saj ta ne učinkuje na vse. Najbolj bo prisilna poravnava, če jo bodo upniki potrdili, prizadela navadne upnike, ki so imeli konec junija do Vegrada skoraj 186 milijonov evrov terjatev. Velenjski gradbinec jim v načrtu finančne reorganizacije predlaga, da se odpovejo skoraj 80 odstotkom terjatev, ostalo petino pa bi dobili povrnjeno v štirih letih.",0
"Vsi v Mercatorju se zavedamo pomena zdajšnjega trenutka, je ob podpisu pogodbe s hrvaškim Agrokorjem dejal prvi mož Mercatorja Toni Balažič. Partnerstvo z Agrokorjem naj bi imelo tudi pozitivne učinke na prestrukturiranje Mercatorjevih dolgov. Petkov podpis pogodbe med konzorcijem prodajalcev delnic Mercatorja in hrvaškim Agrokorjem je po navedbah največjega slovenskega trgovca pomemben korak k stabilnejši lastniški strukturi podjetja. Prvi mož Mercatorja Toni Balažič je zagotovil, da si bo uprava pri nadaljevanju posla še naprej prizadevala za izpolnitev ključnih pogojev v dobro družbe. Mercatorjeva uprava si bo tako prizadevala, da bo skozi prodajni proces zadoščeno trem ključnim pogojem. Prvi je, da bo nakup res izpeljan z mednarodnim finančnim kapitalom, ne s posojili. Drugi je, da bodo proces prodaje podpirale banke upnice, tretji pa, da kupec podpira nadaljnji razvoj Mercatorja. Vsi v Mercatorju se zavedamo pomena zdajšnjega trenutka tako za Mercator kot za vse deležnike, zato bomo še bolj osredotočeni na naše poslovanje in na naše potrošnike, katerim ostajamo najboljši sosed, je ob petkovem podpisu prodajnega sporazuma povedal Balažič. Podpis pogodbe med konzorcijem prodajalcev in Agrokorjem je po navedbah Mercatorja nadaljevanje kompleksnega procesa za doseganje stabilnejše lastniške strukture podjetja ter korak v procesu konsolidacije trgovine v regiji in vzpostavitvi vodilnega regijskega trgovca. V skladu s pogodbo bo Agrokor za 53-odstotni delež Mercatorja odštel 240 milijonov evrov oziroma 120 evrov za delnico. To vrednotenje po pojasnilih prodajalcev ustreza zgodovinsko primerljivim predhodnim transakcijam v panogi in regiji ter odraža Mercatorjevo finančno in poslovno uspešnost. Ob tem v največjem slovenskem trgovcu povzemajo navedbe iz petkovega sporočila konzorcija delničarjev, da se tako konzorcij prodajalcev kot tudi Agrokor zavedata pomena transakcije za Mercatorjeve deležnike, med katerimi so dobavitelji, zaposleni, upniki in potrošniki. Agrokor je tako po navedbah prodajalcev v okviru transakcije sprejel določila, ki potrjujejo njegovo zavezanost glede prihodnjega uspeha in nadaljnje podpore zaposlenim ter dobaviteljem družbe Mercator. Mercatorjeve dobavitelje naj bi tako podpiral s številnimi zavezami, ki med drugim vključujejo ohranjanje obstoječega prostora na policah, upoštevaje pri tem vso zavezujočo zakonodajo, vključno s pravili konkurence. Mercatorjeva izboljšana finančna stabilnost, ki naj bi bila rezultat transakcije, pa naj bi družbi omogočila razreševanje obstoječega dolga do dobaviteljev in ponujanje boljših plačilnih pogojev. Ob tem naj predvidene sinergije združene skupine ne bi temeljile na odpuščanju Mercatorjevih zaposlenih, ki bi presegalo že napovedane ukrepe uprave družbe. Z združitvijo bo nastala vodilna trgovska skupina Konzorcij prodajalcev v svojem sporočilu za javnost še navaja, da bo s partnerstvom med Agrokorjem in Mercatorjem nastala vodilna trgovska skupina z močno tržno pozicijo v jugovzhodni Evropi. Z združitvijo poslovanja naj bi imeli obe podjetji koristi, ki jih prinaša večji obseg prodaje in sinergije na trgih, na katerih poslujeta podjetji. Konzorcij napoveduje, da se bo to odražalo tudi v višji dobičkonosnosti in ustvarjenem denarnem toku. To pa naj bi ustvarilo večjo finančno stabilnost za podjetje in njegove deležnike. Prodajalci poudarjajo, da bo Mercator tako stabiliziral lastniško strukturo in kot večinskega delničarja pridobil investitorja z izkušnjami v trgovski panogi v regiji. Poleg omenjenih sinergij naj bi imelo partnerstvo z Agrokorjem pozitivne učinke tudi na prestrukturiranje Mercatorjevih dolgov, o čemer morajo vpleteni še doseči dogovor. Konzorcij prodajalcev v sporočilu za javnost poudarja, da je seznanjen, da Mercatorjevi upniki ne nasprotujejo transakciji in jemljejo Agrokorjevo sodelovanje kot pozitivno. Po najboljšem vedenju prodajalcev vsi sodelujoči aktivno sodelujejo v potekajočih pogovorih in si prizadevajo doseči dogovor glede prestrukturiranja dolgov še pred zaključkom transakcije, pravijo v konzorciju. Postopek končan do konca leta Do samega zaključka posla je še kar nekaj korakov. Poleg že omenjenega dogovora glede prestrukturiranja dolga mu morajo zeleno luč prižgati še pristojni regulatorji v vseh državah, v katerih bo skupna družba delovala. Transakcija naj bi bila po napovedih prodajalcev končana predvidoma do konca letošnjega leta.",1
"Sindikati Najslabše bi jo odnesli krupjeji Zaposleni v družbi Casino Portorož, ki ima pod svojim okriljem portoroško in lipiško igralnico, so začeli opozorilno stavko, ki bo trajala od petka od 22. ure do sobote do tretje ure zjutraj. Predstavnik sindikata Mirjan Ražman je dejal, da so se za stavko odločili, ker tudi na zadnjih pogajanjih z upravo niso dosegli dogovora. Stavke se bo po njegovih napovedih udeležilo več kot 90 odstotkov vseh zaposlenih, ki bodo takrat na delovnem mestu. Aleš Kocjančič, predstavnik sindikata, je dejal, da je uprava sindikatom predlagala, da bi se poskusili pogoditi le z delom zaposlenih oziroma da bi vsaka skupina zaposlenih reševala svoje težave ločeno. Sindikati so predlog razumeli kot razbijanje enotnosti sindikatov , zato vanj niso privolili. Po Režmanovih besedah bi jo v skladu s predlogom najslabše odnesli krupjeji, drugim bi plače znižali manj, hkrati pa jih skušali prepričati, da se umaknejo. Za krupjeje je bilo predlagano od 30- do 40-odstotno znižanje plač, za druge zaposlene pa okoli 20-odstotno znižanje. Ražman je še dodal, da bodo vsi štirje sindikati še naprej zastopali iste cilje. Sindikati so v stavkovnih zahtevah izpostavili poplačilo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, sklenitev normativnega dela podjetniške kolektivne pogodbe in uskladitev začasnega dogovora o plačah z novo sistematizacijo. Uprava je pred dnevi sporočila, da je stavka neutemeljena, in zapisala, da je dogovor glede plač spoštovala in v preteklem mesecu tretjini zaposlenih zvišala osnovne bruto plače za 20 odstotkov. Zato menijo, da je zahteva po zvišanju plač, za nekatera delovna mesta celo do 200 odstotkov, nerazumljiva.",0
"Nadzor. Na pokopališču Žale so dopolnili sistem videonadzora s kamerami nad Tomačevsko cesto. Nad prehodoma za pešce, ki stari del pokopališča Žale povezujeta z novim, so februarja namestili nove nadzorne kamere. Stale so okoli štiri tisoč evrov, je povedala Mojca Kuk iz Javnega podjetja Žale. Nove kamere so sicer del celotnega sistema za nadzor pokopališča, parkirišč ob njem ter objektov in oprem, je pojasnila Kukova. ""S postavitvijo kamer se je zmanjšalo število vlomov v vozila in kraj na pokopališčih, policija pa je na podlagi posnetkov prijela kar nekaj vlomilcev v osebna vozila na parkiriščih,"" je dejala Kukova. Na območju Žal je sicer nameščenih 34 kamer na 12 vidnih mestih. Tudi na vhodih na pokopališče je označeno, da je celotno območje pod videonadzorom, dodaja Kukova. Kamere namreč nadzorujejo vhode na Žale ter nekatere glavne poti. Neposredni vpogled v posnetke ima receptor, po 72 urah pa se samodejno izbrišejo. Ob videonadzoru pa pokopališče ves dan pregledujejo tudi varnostniki. Na Žalah so povedali, da imajo podobne sisteme tudi druga pomembna pokopališča po Evropi.",1
"Washington - Ameriški urad za nadzor nad valutami in urad za nadzor nad hranilnicami sta v sredo poročala, da je število novih postopkov zaplemb stanovanj in hiš zaradi neplačevanja hipotekarnih posojil v ZDA v tretjem četrtletju poraslo na skupaj 382.000, kar je za 31,2 odstotka več kot v drugem četrtletju. Število začetih novih postopkov zaplemb je v primerjavi s tretjim četrtletjem lani višje za 3,7 odstotka. Sicer pa je bilo v tretjem četrtletju letos v teku skupaj 1,2 milijona postopkov zaplemb, kar je za 4,5 odstotka več, kot v drugem četrtletju letos oziroma za 10,1 odstotka več kot v tretjem četrtletju lani. Podatki kažejo, da se kriza nepremičninskega oziroma hipotekarnega trga, ki je bila glavni krivec za zadnjo finančno krizo in recesijo, še ni končala.",0
"Izumitelj viagre naredil še sprej proti prezgodnjemu izlivu in daljšo 'čvrstost' Prezgodnji izliv? Ne bi vnašali kemije v telo? Mogoče pa je prava rešitev sprej za erekcijo. Britanec Mike Wyllie, znanstvenik, ki je pred 20 leti razvil viagro, je naredil novo potencialno uspešnico: sprej, imenovan Tempe, ki zaustavi prezgodnji izliv, piše Jutarnji list. To čudo naj bi bilo na trgu že jeseni 2013. Rešitev Kar v žep z njim Sprej v steklenički je tako majhen, da ga lahko moški diskretno pospravi v žep. Testi kažejo, da sprej, ki ga mora moški napršiti na svoj ud vsaj dve uri pred spolnim odnosom, podaljša čas trdote penisa za približno osemkrat. Statistika pravi, da ima že kar vsak četrti moški težave s prezgodnjo ejakulacijo. Dr. John Dean, ki vodi testiranja, pravi, da povprečni Evropejec od trenutka, ko očvrsti, zdrži le kakih šest minut do izliva. Vprašanje, ali je to dovolj, da bi uspešno zadovoljili partnerko ali partnerja. Novi sprej je namenjen tistim, ki so rekordno hitri v ejakulaciji. Pomagal bo 'sprintašem', medtem ko moškim, ki zdržijo do izliva vsaj šest minut, ne bo bistveno pomagal, pravi Dean. Dobra novica za tiste, ki so do zdaj to 'delo' opravili v nekaj minutah, za druge pa ne. Dve vrsti anestetika Tempe vsebuje dve vrsti anestetika v majhnem odmerku. Ta snov pomaga, da moški obdrži nadzor, obenem pa mu ne daje neprijetnega občutka omrtvičenosti. Z eno stekleničko si bo moški, ki ima spolni odnos od pet- do šestkrat na mesec, lahko pomagal eno leto.",1
"Po številnih zgodbah iz tovarn družbe Foxconn, znane predvsem po delu za Apple, o slabih delovnih pogojih in izkoriščanju delavcev so tam zdaj očitno ugotovili, kako se bodo takšnim zgodbam izognili. Ne z izboljšanjem razmer, ampak z roboti. Terry Gou bo delavce zamenjal z roboti. Foxconnove azijske tovarne, kjer izdelujejo tudi komponente za Applove izdelke ali le te sestavljajo, so že dolgo tarča kritik, ker naj bi delavce silili, da delajo v nečloveških razmerah, izkoriščali naj bi tudi otroke. Upori izčrpanih delavcev tako niso nič posebnega. Pri Applu s tem niso zadovoljni, ker menijo, da ne koristi njihovemu ugledu. A Foxconn v ospredje še vedno postavlja dobiček, zdaj pa so očitno našli tudi način, kako se rešiti delavcev, ki se po njihovem veliko preveč pritožujejo. Predsednik uprave družbe, ki zaposluje milijon ljudi, Terry Gou je namreč napovedal, da bodo do konca leta število robotov s približno 10 tisoč povečali na 30 tisoč, v nekaj letih pa na milijon. Delavce bi tako nadomeščali kar z roboti FoxBot, ki jih izdelujejo kar sami, zato o njih ni znanega veliko, nekatere govorice pa trdijo, da proizvodnja enega takega robota stane približno 25.000 dolarjev. FoxBoti pa naj ne bi le pomagali delavcem, ampak naj bi jih kar zamenjali. Foxconn sicer ni edini, ki stavi na robote. Analitsko podjetje Ernst & Young ocenjuje, da se je število robotov v kitajskih podjetjih lani povečalo za 42 odstotkov, trend pa ohranja rast. Kitajska podjetja se namreč pritožujejo, da se je cena dela v zadnjih petih letih podvojila, čeprav je milo rečeno, mizerna. Zato bi radi drage delavce nadomestili z roboti.",0
"Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je predstavil dokumentacijo, za katero je prepričan, da dokazuje krivo pričanje predsednika uprave Skupine Viator & Vektor Zdenka Pavčka. Seja prestavljena! Seja komisije, ki je bila napovedana za danes, je zaradi odsotnosti določenih članov prestavljena na 1. julij 2008. Kot je povedal Zmago Jelinčič, to dokazujejo trije dokumenti, ki jih je napisal nekdanji vodja oddelka temeljnih razvojnih programov za nakup vojaške opreme in oborožitve Peter Zupan. To so po Jelinčičevih besedah dokumenti z naslovi Projekt Sistemska tehnika Ravne, Podatki in ocene možnosti in Programi in projekti: možnosti poslov z ministrstvom za obrambo. Izvirni dokaz Poslanec je navzočim novinarjem na novinarski konferenci razdelil tudi dokumentacijo, po njegovih besedah izvirni dopis, ki ga je Viator & Vektor poslal ministrstvu. V njem v enem delu piše: ""Menimo, da lahko s svojimi poslovnimi povezavami v Jugovzhodni Evropi pridobimo konkurenčne ponudbe proizvajalcev namenskih proizvodov za razgradnjo izločenih sredstev (oprema, orožje, minskoeksplozivna sredstva) ter prevzamemo organizacijo in realizacijo gradnje v skladu z zahtevami Morsa,"" je povedal Jelinčič. Po njegovih besedah to dokazuje, da je Pavček lagal, ko je na petkovem zaslišanju pred preiskovalno komisijo dejal, da se nikoli ni dogovarjal o kakršnemkoli delovanju, povezanem z orožjem. Da Pavček ni govoril resnice, po poslančevih besedah dokazuje tudi drugi dokument, ki ga je podjetje General Dinamics poslalo Pavčku. Kot je pojasnil, je tudi iz tega dokumenta razvidno, da se je Viator & Vektor dogovarjal o proizvodnji tega orožja celo za druge dele Evrope. Pavčka bo osebno tožil! Poslanec je ob tem poudaril, da je dokumentacijo z dopisom že poslal na Policijsko upravo Ljubljana, na vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani in obema parlamentarnima komisijama. Jelinčič je ob tem poudaril, da gre pri krivem pričanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo za kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen zapora do dveh let. Vodja poslanske skupine SNS je tudi dejal, da bo Zdenka Pavčka osebno tožil. Načrtna manipulacija V Skupini Viator & Vektor so v odzivu na besede Zmaga Jelinčiča zapisali, da gre za načrtno manipulacijo z javnostjo in preusmerjanje pozornosti javnosti od utemeljenega suma korupcije, povezanega z izborom dobavitelja kolesnih oklepnih vozil 8x8. Poleg tega poudarjajo, da skupina ni v nobenem smislu povezana bodisi s postopki izbora bodisi s preiskavo suma korupcije, ki jo v Sloveniji izvajajo neodvisni finski in slovenski preiskovalni organi.",0
"Konec trgovanja na Balkanu so vlagatelji borzo zapuščali z občutnimi izgubami na računih Stanje ob 14:40 Osrednji beograjski indeks Belex je zaključil trgovanje 0,76 odstotka nižje kot včeraj. Srbske banke so tudi zaključek trgovanja pričakale v rdečem. Za 3,09 odstotka se je pocenila Univerzal banka in je trgovanje zaključila pri 22.302 srbskih dinarjih. Komercijalna banka Beograd je izgubila 2,67 odstotka, enotni tečaj delnice pa se je ustalil pri 73 tisoč srbskih dinarjih. Po začetni rasti je bilo za delnico Sojeprotein potrebno odšteti 2905 dinarjev, kar je 1,06 odstotka manj kot včeraj. Bosanski indeksi so bili danes zapisani izgubi. Indeks SASX-10 se je stanjšal za 1,86 odstotka. Delnica Bosnalijeka se je pocenila za 0,56 odstotka na 25,67 konvertibilnih mark. Delnica bosanskega Telekoma se je pocenila za pol odstotka, zanjo pa je bilo potrebno odšteti 36,3 marke. Indeks BIRS je danes izgubil 1,62 odstotka vrednosti. Z 13-odstotnim padcem je bila ena izmed najmanj zaželenih delnica Hidroelektrarn na Drini , padanje delnice pa se je ustavilo pri 0,61 markah. Telekom Srpske je porasel za 1,75 odstotka, delnica pa je vredna 1,74 marke. V Zagrebu Crobex še naprej izgublja in se nahaja 1,68 odstotka nižje kot včeraj. Izmed prometnejših delnic najbolje kaže Ini , ki je izgubila le 0,03 odstotka, delnica pa je vredna 2.605 kune. Hrvatske telekomunikacije so cenejše za skoraj odstotek, za posamezno delnico pa je potrebno odšteti 268,71. Občutno se je pocenila Atlantska plovidba , izgubila je 3,23 odstotka, delnica pa je pristala pri 2.286 kunah. Makedonski MBI-10 se je kot edini na Balkanu okrepil za 0,6 odstotka. Stanje 0b 12:15 Osrednji indeks Belex še naprej izgublja. Današnji padec je že dosegel 1,18 odstotka. Še naprej se ceni Aik banka , z delnico katere je potrebno odšteti 7.800 srbskih dinarjev. Delnica holdinga Energoprojekt se je pocenila za 2,22 odstotka. Indeks Crobex v Zagrebu je izgubil že 1,4 odstotka, pocenitev pa beležijo tudi vse prometnejše delnice. Hrvaški Telekom se je pocenil za 0,94 odstotka, zadnji posel z delnico pa je bil sklenjen pri 268 kun. Uljanik je izgubil 1,32 odstotka, za delnico Dalekovoda pa je potrebno odšteti 803 kune, kar je dobre tri odstotke manj kot včeraj. Makedonski indeks MBI-10 je edini na Balkanu, ki beleži rast, pridobil je 0,57 odstotka. Delnica Alkaloida je izgubila 0,13 odstotka, Komercijalna banka Skopje pa je porasla za 1,64 odstotka. V Bosni se je SASX-10 znižal za 0,81 odstotka, Birs se nahaja pol odstotka nižje kot včeraj. Stanje ob 10:50 Beograjski Belex že osmi dan zapored izgublja, danes se je stanjšal že za 0,72 odstotka. Občutno so se pocenile srbske banke. Agrobanka je padla za 2,7 odstotka, delnica Komercijalne banke se je pocenila za 1,33 odstotka, 0,83 odstotka pa je izgubila Jubmes banka. Svetla izjema na tečajnici sta delnici Sojeprotein in Metalaca , ki sta porasle za pol in 7,8 odstotka. V Zagrebu danes vlagatelji preštevajo izgube. Crobex je izgubil 1,25 odstotka in se spustil pod magično mejo 3.500 indeksnih točk. Najprometnejša Ina se je pocenila za pol odstotka, za delnico pa je potrebno odšteti 2.594 kun. Atlantska plovidba se je pocenila za 2,72 odstotka, zadnji posel z delnico pa je bil sklenjen pri 2.297 kunah. Občutno se je pocenila tudi delnica Ingre , ki se nahaja 5,83 odstotka nižje kot včeraj. V Bosni Indeksi ne kažejo nič drugačne slike. SASX-10 je izgubil 0,02 odstotka. Delnica Bosnalijeka je pridobila 3,76 odstotka, na borzi pa je zanjo potrebno odšteti 25,94 konvertibilnih mark. 2,5 odstotka je izgubila delnica Fabrike duhana . Indeks Birs je izgubil 0,56 odstotka, najprometnejši Telekom Srpske pa je sicer porasel za 1,75 odstotka, za delnico pa je potrebno odšteti 1,74 konvertibilnih mark. Makedonski indeks MBI-10 tudi danes raste, po odprtju je pridobil 0,17 odstotka.",0
"Po finančni prevari je odstopil prvi mož največje francoske banke. Ne bo prejel astronomske odpravnine , bo pa dobival mesečno pokojnino v višini 61.000 evrov. Prvi mož tretje največje francoske banke Societe Generale Daniel Bouton je napovedal odstop. Zanj se je odločil zaradi nenehnih težav, s katerimi se je srečeval po odkritju finančne prevare v banki. Borzni posrednik Jerome Kerviel je lani namreč izkoristil poznavanje varnostnega sistema banke in jo oškodoval za 4,9 milijarde evrov. Daniel Bouton Bouton bo s položaja odstopil predvsem z namenom, da prepreči nadaljnjo škodo, ki bi jo banki in tamkajšnjim zaposlenim lahko povzročili napadi in podtikanja, s katerimi se srečuje v zadnjih 15 mesecih. Napadi, ki jih doživljam v zadnjih 15 mesecih, prizadenejo mene, poleg tega pa bi lahko ogrozili tudi delovanje banke in 163.000 zaposlenih v banki. Bankir, ki je za mnoge v Franciji postal simbol pohlepa in arogance, je ob napovedi svojega odstopa poudaril, da ob odhodu z vodilnega položaja v banki zagotovo ne bo prejel astronomske odpravnine. Ob tem ni zanemarljivo niti dejstvo, da Bouton odhaja v pokoj in bo od prihodnjega leta, ko bo dopolnil 60 let, prejemal 730.000 evrov letne pokojnine oziroma slabih 61.000 evrov mesečno. Bouton se je s težavami začel srečevati, potem ko je Societe Generale januarja lani odkrila bančno prevaro. 31-letni Kerviel, ki je izkoristil poznavanje varnostnega sistema skupine, je s terminskimi posli banko oškodoval za 4,9 milijarde evrov. Kerviela so zaradi prevare priprli in ga sredi marca lani izpustili na prostost. Brani se s prostosti.",0
"Foto: Urban Štebljaj Več velikih poslov sem imel, dva pa mi pomenita vrhunec in prelomnico. Postati oče, to je vsekakor eden, katerega sadove bom pobiral celo življenje. Postati vodja skoraj 500 ljudem z neusahljivo energijo, ki jo moraš usmerjati v pravo smer, ta je drugi. In tako prvi kot drugi ostajata izziv tudi v prihodnje. Posel ni posel, če je enkratno dejanje. Skrbeti moraš za kontinuiteto in razcvet. Dejan Turk, predsednik uprave Simobila.",1
"Ljubljana - Svet delavcev Slovenskih železnic (SŽ) je skupaj z železniškimi sindikati danes na ljubljansko policijsko upravo posredoval kazensko ovadbo zoper predsednika nadzornega sveta SŽ Andreja Godca, in sicer zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja goljufije in kaznivega dejanja ponarejanja listin. Ovadbo so skupaj s Svetom delavcev SŽ, katerega predsednik je Silvo Berdajs, vložili še Sindikat strojevodij Slovenije, Sindikat železničarjev Slovenije, Sindikat železniškega transporta Slovenije, Sindikat železniškega prometa Slovenije, Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije in Sindikat vozovnih preglednikov Slovenije. Ovaditelji so se za to potezo odločili zaradi domnevnih nepravilnosti, ki naj bi zgodile pri februarskem imenovanju Godca za predsednika nadzornega sveta SŽ. Omenjeni naj bi namreč Kadrovsko-akreditacijskemu svetu (Kas) ""posredoval lažne izjave glede svoje (ne)povezanosti z družbami, ki so bodisi v konkurenčnem razmerju z družbo Slovenske železnice bodisi so z omenjeno družbo v poslovnih odnosih"". Kot je razvidno iz kazenske ovadbe, naj bi Godec Kasu zamolčal dejstvo, da je njegova zunajzakonska partnerka Nada Kohek večinska družbenica v družbah Gradivo in Kohek, ki sta obe v poslovnih odnosih s SŽ. Omenjeni družbi namreč za SŽ, ki je v večinski lasti države, opravljata različna gradbena dela oziroma ji oddajata avtomobile, kot je to priznal Godec sam, pravijo ovaditelji. Obenem dodajajo, da je bil Godec v času kandidature tudi prokurist družbe Tehnoing Inženiring, ki opravlja konkurenčno dejavnost hčerinski družbi SŽ ŽGP. Godec je sicer trdil, da je 1. januarja 2009 prokuro v omenjeni družbi vrnil, čeprav je iz dokumentacije, ki je priložena kazenski ovadbi, razvidno, da je to storil šele v začetku februarja 2009 in je bil ob imenovanju na mesto predsednika nadzornega sveta SŽ še vedno prokurist družbe Tehnoing Inženiring, še 20. februarja 2009 pa je celo podpisoval ponudbe za omenjeno družbo, in sicer v imenu direktorja te družbe, pojasnjujejo ovaditelji.Godcu očitani dejanji goljufije in ponarejanja listin Godec je po navedbah ovaditeljev s svojimi ravnanji storil kaznivi dejanji goljufije in ponarejanja listin, zaradi česar je Berdajs tudi podal ovadbo na Policijsko upravo Ljubljana. Kršil pa naj bi tudi pogoje za akreditacijo kandidatov za člane nadzornega sveta, saj je iz navedenega razvidno tudi, da Godec ne poseduje potrebnega poslovnega ugleda in moralne integritete, saj s svojimi ponarejenimi izjavami zavaja Kas in vlado. Berdajs je tako danes z dopisom o teh zadevi seznanil tudi Kas, pri čemer mu predlaga, da vladi nemudoma predlaga odpoklic Godca z mesta predsednika nadzornega sveta SŽ, ""saj je očitno, da omenjeni ne izpolnjuje vseh pogojev in meril, ki jih je v svojem sklepu postavila vlada dne 24. decembra 2008"". Ovaditelji so na podlagi navedenih okoliščin tudi mnenja, da je ravnanje Godca v neposrednem nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije. Zato so ravnanje Godca danes prijavili tudi komisiji za preprečevanje korupcije. Pri tem predlagajo, da komisija za preprečevanje korupcije ukrepa s svojimi zakonskimi pooblastili in v zvezi s tem sprejme načelno mnenje ter o navedenih kršitvah obvesti pristojne državne organe.",0
"Finančni trgi so na poti k novemu zlomu, ocenjuje švicarski finančni guru Marc Faber, ki trditve utemeljuje na zadnjih slabih poslovnih rezultatih največjih svetovnih gigantov. Za padec ne krivi Evrope, pač pa ves zahodni svet, ki je živel na preveliki nogi. Marc Faber meni, da plačujemo ceno za preveč razkošno življenje, pristanek na realnih tleh pa bo trd. Če gre verjeti finančnemu guruju Marcu Faberju, ki je do zdaj pravilno napovedal že dva borzna zloma in zadnjo finančno krizo, bo se bo na finančnih trgih že v kratkem zgodil nov zlom. Trgi se ne potapljajo zaradi Grčije ali ameriškega davčnega prepada. Trgi padajo, ker vse nižji dobički povzročajo razočaranje. Svetovna ekonomija bo prihodnje leto rasla le malenkostno, morda se bo celo skrčila. To pa je glavni razlog, da se bodo vrednosti delnic znižale vsaj za 20 odstotkov, je povedal za CNBC. Faber, ki je znan po apokaliptičnih napovedih, ki pa se pogosto žal uresničijo, kot tipičen primer dogajanja navaja družbo Apple, v kateri je dobiček, nižji od pričakovanj, povzročil, da je vrednost delnice od septembra, ko je ta dosegla absolutni višek, padla za kar 20 odstotkov, 14 odstotkov samo v zadnjem mesecu. Niz slabih četrtletnih poročil, v katerem najdemo še družbe, kot so Amazon, McDonald s ali Google, je tako precej ohladil navdušenje vlagateljev. Faber tudi ocenjuje, da bo davčni prepad, torej dvig davkov in zajezitev državnega zapravljanja, v praksi pomenil manjša davčna zvišanja v petletnih intervalih in varčevanje za naslednjih 100 let. Faber meni, da so ZDA le še korak oddaljene od evropskih problemov, kar pomeni, da bi se morali lotiti varčevanja, kar pa bo težko. Težki časi so. Vprašanje pa je, ali smo sposobni ubrati blažjo pot varčevanja ali pa bomo tvegali, da se naša družba v prihodnjem desetletju popolnoma razkroji, pravi Faber in dodaja V demokraciji je tako, da se ljudje do zadnjega izogibajo udarcem, težave pa medtem samo rastejo. Celoten finančni sistem bi se moral resetirati Faber navaja več krivcev za počasno okrevanje trga, med drugim nepremičninski trg, ki je po njegovem dobesedno preveč pozidan. Potem pa so tukaj še dolgovi držav. Zahodni svet, vključno z Japonsko, je preveč zadolžen. Ti dolgovi ne bodo izginili, treba jih je plačati, ali pa bodo ustavili gospodarsko rast. Prišel je čas plačila za obdobje med letoma 1980 in 2007, ko je zahodni svet živel daleč nad svojimi zmožnostmi. Faber je še povedal, da so se vsi dosedanji posegi centralnih bank izkazali za neuporabne. Prepričan je, da je rešitev v preoblikovanju finančnega sistema, ki pa se lahko zgodi le s propadom trgov. Mislim, da bi bilo treba resetirati globalni finančni sistem, a tega ne bodo storile centralne banke, pač pa bo do tega pripeljal propad trgov pa naj gre za trg valut, delnic ali obveznic. To se bo zgodilo prej ali slej. In potem bomo srečni, če bomo imeli še polovico premoženja, ki ga imamo danes, je prepričan.",0
"Minister za javno upravo Gregor Virant se strinja s poslancema Markom Pavliho in Slavkom Gabrom o uvedbi e-volitev Osnutka novele zakona o volitvah v državni zbor, ki sta ga danes predstavila opozicijska poslanca Slavko Gaber in Marko Pavliha in ki bi omogočil izvedbo elektronskih volitev, minister za javno upravo Gregor Virant natančno še ni pogledal, je pa vesel podpore e-volitvam. Tudi Virant je pripravil svoj osnutek Kot je pojasnil, so tudi sami v precej široki delovni skupini že izdelali zakonski osnutek, ki je sedaj v ""fazi koalicijskega usklajevanja"". V četrtek se bo Virant na to temo sestal s koalicijskimi poslanskimi skupinami, če bo dobil njihovo podporo, se bo nato sestal še z opozicijskimi poslanskimi skupinami. Za spremembe, je dodal minister, bo v državnem zboru potrebno zagotoviti dvotretjinsko večino. Virant: Pavlih in Gaber sta vabljena na krov barke Po Virantovih besedah je najboljše, da združijo sile, najmanj bistveno pa, kdo je nosilec predloga. Zato sta oba poslanca, Gaber in Pavliha, vabljena ""na krov te barke, ki pluje proti elektronskim volitvam"". Minister predlaga, da bi elektronske volitve prvič izvedli za državnozborske volitve prihodnje leto. Rešitev, ki so jo zasnovali, predvideva, da bi e-volitve potekale kot predčasno glasovanje - od torka do četrtka v tednu pred volilno nedeljo. Edini pogoj, da bi volivec lahko oddal glas prek interneta, pa je ob dostopu do interneta veljavno digitalno potrdilo oziroma elektronski podpis, overjen s kvalificiranim digitalnim potrdilom.",1
"V višjih predelih Primorske je bila presežena opozorilna vrednost koncentracije ozona, ki draži sluznico in dihala. Na merilnem mestu Otlica v Trnovskem gozdu (nadmorska višina 950 metrov) je koncentracija ozona ob17. uri presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter, so sporočili z Agencije RS za okolje (Arso). Podatek velja za širšo okolico, kar pomeni, da so koncentracije ozona previsoke v višjih predelih Primorske. Glede na vremensko napoved na Arsu pričakujejo preseženo opozorilno vrednost koncentracije ozona še vse popoldne, v poznih večernih urah pa naj bi koncentracija padla. Visoke koncentracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala. Na Arsu zato priporočajo, da ljudje s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka v tem času ostanejo v zaprtih prostorih, kjer je koncentracija ozona nižja. Tudi zdravim ljudem priporočajo, da se v času trajanja previsoke koncentracije izogibajo naporom.",0
"Nova gorica - Novogoriška finančna družba Vipa je umaknila predlog o pripojitvi družbe Vipa Holding, zato je okrožno sodišče v Novi Gorici v ponedeljek izdalo sklep o ustavitvi postopka, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz družbe Vipa Holding. Soglasje k pripojitvi k družbi Vipa so sicer delničarji Vipe Holding dali na avgustovski skupščini, potem ko je uprava družbe sklep sprejela junija. Konec avgusta sta družbi sklenili že tudi pogodbo o pripojitvi. Vipa Holding je letošnjih devet mesecev sicer sklenila s skoraj 1,7 milijona evrov izgube, kar je bistveno slabši poslovni izid od tistega v enakem obdobju lani. Takrat je izguba dosegla zgolj nekaj več kot 68.000 evrov. Izguba je predvsem posledica oslabitev in odpisov finančnih naložb, ki so se povzpeli na skoraj 1,5 milijona evrov. Prihodki družbe so sicer v devetmesečju dosegli skoraj 732.000 evrov, kar je za dobre štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. Odhodki so medtem dosegli 2,4 milijona evrov, kar je 188 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Oslabitev in odpisov takrat sploh ni bilo.",0
"Industrijske rastline skoraj 100-odstotno dražje Kmetijski izdelki so bili v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi s preteklim za 7,7 odstotka dražji, ugotavlja Surs. Višje so tudi cene inputov v kmetijstvu. Med rastlinskimi pridelki so se glede na predhodno četrtletje najbolj podražile industrijske rastline, in sicer za okoli 97,1 odstotka. Cene žit so narasle za 24,3 odstotka, zelenjadnice, cvetje in okrasne rastline pa za 15,8 odstotka. Podražile so se tudi živali in živalski izdelki. Ti so dražji za štiri odstotke. Dražja so tudi semena in sadike, gnojila in sredstva za izboljšavo tal, krmila in veterinarske storitve.",0
"Sklad, ki ga vodi Maja Tomanič Vidovič, je za zagon novih inovativnih podjetij namenil 800 tisoč evrov, prejšnja leta je šlo v te namene po 4,1 milijona evrov. Še lani decembra so napovedovali, da bo toliko tudi letos Slovenski podjetniški sklad , ki g vodi Maja Tomanič Vidovič (na sliki), je v uradnem listu objavil razpis za subvencije za zagon novih inovativnih podjetij. Sredstva zagotavlja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, na razpis pa se lahko prijavijo podjetja, ki so člani tehnoloških parkov in inkubatorjev in so bila ustanovljena lani. Za razpis bo namenjenih največ 800 tisoč evrov. Višina subvencije za posamezno podjetje v njegovem prvem razvojnem obdobju pa znaša 20 tisoč evrov. Dodajmo, da so na skladu še lani decembra napovedovali, da bo za subvencije na tem programu letos na voljo 4,1 milijona evrov, kolikor je bilo tudi v prejšnjih letih. Več v članku Kam po sredstva za uresničitev inovativne ideje. Za razloge smo povprašali direktorico sklada, odgovore še čakamo. Nabiranje točk na tekmovanju Na SOS so s ciljem povezovanja in doseganja sinergij med ključnimi programi za spodbujanje podjetništva razpis letos povezali s tekmovanjem Start-up Slovenija. Sodelujoča start-up podjetja si bodo lahko z dobro uvrstitvijo na tekmovanju priborila do 25 od skupno 100 možnih točk v okviru razpisa. S tem bodo laže dosegla potrebnih 25 točk za uvrstitev v drugi krog ocenjevanja. Za sodelujoča podjetja bo obvezna tudi vključitev v program mreženja in mentorstva. Kot pravijo na skladu, je praksa zadnjih let pokazala, da podjetja v svoji zagonski fazi potrebujejo predvsem pomoč in podporo pri začetnem delovanju, zato se bodo morala vključiti v omenjene programe ali si pridobiti mentorja. Izbor rešitve je v pristojnosti podjetij. V zadnji petletki subvencije za 316 podjetij Skupno je bilo sicer v obdobju od 2006 do 2011 s subvencijo za zagon podjetij podprtih že 316 podjetij, mlajših od 18 mesecev. Samo lani je bilo izbranih 66 podjetij. Do danes so podprta podjetja ustvarila 360 novih delovnih mest, dvigajo pa tudi dodano vrednost na zaposlenega, še poudarjajo v skladu.",1
"V proizvodnem procesu črnomaljskega Livarja mesečno nastaja od 300 do 400 ton odpadka V črnomaljskem Livarju , proizvodni enoti livarne v Ivančni Gorici, te dni zaradi neizdanega okoljskega dovoljenja za črnomaljsko deponijo Vranoviči iščejo rešitev za odlaganje proizvodnih inertnih odpadkov. Odlaganje na drugih mestih bi zmanjšalo konkurenčnost podjetja in vodilo do odpuščanja vseh 260 Livarjevih črnomaljskih delavcev. Kot je predsednik uprave Livarja Damjan Debeljak danes povedal, v proizvodnem procesu črnomaljskega Livarja mesečno nastaja od 300 do 400 ton odpadka, pretežno sestavljenega iz kremenovega peska, ki so ga doslej odlagali na črnomaljsko deponijo Vranoviči, v katero je Livar doslej vložil približno četrt milijona evrov. Livar sicer posluje pozitivno... Deponija je v lasti črnomaljske Komunale, ki zanjo ni dobila okoljskega dovoljenja, kar pomeni, da bo moral Livar za njegove inertne odpadke iskati druga in zaradi stroškov prevoza precej dražja odlagališča, je pojasnil Debeljak. Odlaganje na območju Črnomlja je povezano s konkurenčnostjo podjetja, ki ga je letos prizadelo tudi zmanjšanje naročil sosednjega Secopa, ki proizvodnjo seli na Slovaško. Kljub temu Livar tekoče posluje pozitivno, v primeru, da bo morala črnomaljska Komunala deponijo v Vranovičih zapreti, pa se Debeljak boji, da bodo morali v najbolj črnem primeru odpustiti vseh 260 zaposlenih. Izdaja dovoljenja se že dve leti zapleta S črnomaljsko občino in tamkajšnjo Komunalo sicer iščejo rešitve, ki pa terjajo določen čas. Tega pa v Livarju nimajo, je še povedal Debeljak. Po besedah črnomaljske županje Mojce Čemas Stjepanovič postopek za izdajo okoljskega dovoljenja za vranoviško deponijo za inertne odpadke še teče, kljub temu da je črnomaljska Komunala na Agencijo RS za okolje doslej poslala vrsto dopolnitev, pa se z njegovo izdajo že dve leti zapleta. Glede pogojev za izdajo okoljskega dovoljenja se bodo s predstavniki agencije za okolje pogovarjali 6. oktobra, Čemas Stjepanovičeva pa upa, da se bodo na omenjenem sestanku uspeli dogovoriti, kaj je treba storiti, da bo postopek speljan do konca in da bo deponija v Vranovičih lahko delovala naprej, je še povedala.",0
"Bodo Slovenske železnice morale začeti odpuščati? Slovenskim železnicam gre vse slabše. Lani so v prvih 11 mesecih pridelali osem milijonov evrov izgube v potniškem prometu, v tovornem pa skoraj 11 milijonov. Da pa bi bilo še slabše, se že kažejo prvi znaki gospodarske krize, zato se že zastavljajo vprašanja, kaj se bo v prihodnosti dogajalo z več kot 10 tisoč članskim kolektivom. Generalni direktor Tomaž Schara je po pesimističnem scenariju napovedal mogoče zmanjševanje plač in skrajševanje delovnega časa, če se stvari ne bodo izboljšale pa lahko celo odpuščajo. Predsednica nadzornega sveta železnic Jelka Šinkovec Funduk je temu dodala, da izgub v potniškem prometu verjetno ne bi bilo, če bi bila zanj v celoti zagotovljena sredstva iz državnega proračuna. Schara pričakuje, da se bodo izgube zmanjšale, ko bo sklenjen aneks za proračunska sredstva. Večjo težavo očitno predstavlja tovorni promet. Bi spremembe s proračunom pomagale? Sicer pa naj bi bile izgube ob koncu leta še višje, poleg tega pa imajo železnice še 250 milijonov starih dolgov, prav zato pa je nadzorni svet na današnjem srečanju največ časa namenil reševanju prihodnjega finančnega položaja, sploh na področju javnih služb. V pripravi je že poprava letnega načrta, ki naj bi ga nadzorniki dobili že v petek. Kakšni bodo ukrepi, bo znano po objavi načrta. Schara je sicer še dodal, da je železnicam kapital uspelo povečati za 30 milijonov, konec leta pa so dočakali s 76 milijoni evrov na poslovnih računih.",0
"Nadzorni svet Dravskih elektrarn Maribor ni zadovoljen s ponudbo dodatnih zavarovanj s strani finančne družbe Zvon Ena Holding za 21 milijonov evrov posojila. Nadzorni svet Dravskih elektrarn Maribor (DEM) je razpravljal o ponujenih dodatnih zavarovanjih s strani finančne družbe Zvon Ena Holding za 21 milijonov evrov posojila, ki jim ga je odobrila prejšnja uprava DEM. Kot je povedal prvi nadzornik Viljem Pozeb, s ponujenim niso bili zadovoljni, zato bodo upravi DEM predlagali takojšnjo izvršbo. ""Kot dodatno zavarovanje za podaljšanje vračila posojila so nam ponudili delež v dveh investicijskih družbah z območja Bosne in Hercegovine, kar naj bi bilo skupaj vredno približno dva milijona evrov. Ob tem smo opravili tudi cenitev okoli 32 hektarjev zemljišča na Braču, ki je bilo kot dodatno zavarovanje dano že ob prvem podaljšanju, neodvisni cenilec pa je vse skupaj ocenil na okoli 3,2 milijona evrov. Na podlagi ponujenega smo zato sklenili, da je to za podaljšanje posojilne pogodbe prenizka vrednost, upravi DEM pa naložili, naj začne izvajati vse pravne postopke za izvršbo in vračilo denarja,"" je današnji sklep povzel Pozeb. Prvi nadzornik DEM, sicer tudi eden od dveh direktorjev Holdinga Slovenske elektrarne, je ob tem dodal, da njihovi zahtevi po zastavi deležev v slovenskih podjetjih, ki so v lasti Zvona, niti zahtevi po tem, da bi zastavili delež v družbi T-2, niso ugodili. Današnji sklep po njegovih besedah pomeni, da mora Zvon nemudoma povrniti dolg, v nasprotnem primeru pa bodo začeli postopke unovčitve menic, izvršbo in prodajo zemljišča na Braču. To pa bo po njegovem mnenju najverjetneje premalo za popolno poplačilo posojila, še posebej, ker jim ni v celoti jasna finančna kondicija Zvona. V tem primeru jim ostane le še tožba in poseg po premoženju omenjene mariborske finančne družbe, za odobreno posojilo pa bo morala odškodninsko odgovarjati prejšnja uprava in nadzorni svet, ki je takšno posojilo tudi odobril, je še dodal Pozeb. Kot je znano, je omenjeno posojilo Zvonu odobril zdaj že nekdanji direktor DEM Damijan Koletnik, to pa je bil tudi eden od razlogov, zaradi katerih je nadzorni svet januarja zahteval izredno revizijo poslovanja družbe. V njej naj bi bila zabeležena vrsta nepravilnosti, Koletnik pa je konec marca odstopil s svojega položaja, prepričan, da je šlo predvsem za politično gonjo proti njemu. Kot je pojasnil, se je za odstop odločil, ker je v takšnih razmerah nemogoče delati, saj po njegovem mnenju ni več nikakršne podpore za razvojne projekte družbe, za katere se je zavzel ob nastopu svojega mandata. V Zvonu današnje odločitve nadzornega sveta DEM niso želeli komentirati, saj z njo niso bili podrobno seznanjeni, prav tako pa ne morejo komentirati, kakšna zavarovanja so bila v procesu pogovorov ponujena Dravskim elektrarnam, saj te informacije po njihovem predstavljajo poslovno skrivnost. So pa znova zatrdili, da si njihova družba intenzivno prizadeva najti način, da bi obveznosti, ki jih imajo do DEM, v čim krajšem času poravnali.",0
"Jabolko spora tudi napitnine Uprava Hita ostaja optimistična in upa na sporazum z igralniškimi delavci. Pogajanja s Sindikatom igralniških delavcev SIDS bodo nadaljevali v četrtek. V Hitu pravijo, da so še vedno pripravljeni na dialog. Od prejema zadnjih zahtev sindikalistov pa Hitove strokovne službe pospešeno pripravljajo različne analize, projekcije in simulacije, ki bodo pokazale, kaj zahteve SIDS-a za družbo in zaposlene pomenijo v finančnem smislu. Po njihovih besedah gre končni dogovor in podpis sporazuma pričakovati v nedeljo. Predstavniki SIDS-ja očitno niso imeli namena dogovoriti se z upravo in se ne zavedajo odgovornosti, ki jo prevzemajo z izvedbo stavke. Izgovori vodstva SIDS-ja, da so za premislek imeli premalo časa, preprosto ne držijo, saj bi sicer stavke ne zamrzovali samo za eno uro, poudarjajo v Hitu. Jabolko spora napitnine Uprava se zaveda nujnosti konsenza s sindikati, a se ne more sprijazniti z enostranskimi zahtevami peščice zaposlenih ob igralnih mizah in bo naredila vse, da bi napitnino, ki je v tem trenutku osrednji predmet pogajanja, razdelila čim bolj pravično in v okvirih zakona . Zahteve SIDS-ja v zvezi z delitvijo napitnine po oddelkih namreč nimajo pravne podlage, saj zakon o igrah na srečo narekuje, da se način delitve napitnine podrobneje opredeli v panožni kolektivni pogodbi, poudarjajo v družbi. Zahteve SIDS-ja kažejo na egoizem in pohlep Vodstvo Hita zdaj skrbi, da predstavniki novogoriške enote sindikata nimajo pravega namena podpisati sporazum z upravo, temveč le iztržiti čim več zase. Njihove zahteve jasno kažejo na egoizem in pohlep, ki ga uprava ne more tolerirati, saj bi s tem diskriminirala in prizadela veliko večino ostalih zaposlenih, navajajo v družbi. Po njihovoh besedah pa predstavniki vodstva sindikata želijo tudi destabilizirati prizadevanja uprave, ki že štiri mesece izvaja sanacijske ukrepe in rešuje družbo, ki je zašla v težave, izzvati izredne razmere in zrušiti upravo.",0
"Zagreb - Hrvaško gospodarstvo, ki ga je močno načela kriza, se je v drugem letošnjem četrtletju skrčilo za 6,3 odstotka. Razmere so sicer nekoliko boljše kot v prvem četrtletju, ko se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) zmanjšal za 6,7 odstotka, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil hrvaški statistični urad. Analitiki so sicer za drugo četrtletje pričakovali boljše rezultate, saj so napovedovali krčenje BDP med 5,5 in šestimi odstotki. K slabšemu rezultatu sta prispevala predvsem šibka domača potrošnja in manjši obseg investicij. Svetovna finančna in gospodarska kriza je Hrvaško močno načela. Država je pred razmahom krize kar nekaj let beležila gospodarsko rast med 4,3 in 5,6 odstotka. Po napovedih hrvaške centralne banke naj bi se gospodarstvo v celotnem letošnjem letu skrčilo za pet odstotkov.",0
"Peking - Kitajska centralna banka je omilila zahteve po kapitalskih rezervah za več kot 20 manjših kitajskih bank. S tem želi spodbuditi kreditiranje gospodarstva in prebivalstva v času, ko se Kitajska sooča z grožnjo ohlajanja domačega gospodarstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kitajska centralna banka je zahtevo po kapitalskih rezervah znižala za pol odstotne točke na 16 odstotkov, nova pravila pa bodo v veljavo stopila v petek. Veljala bodo za več kot 20 podeželskih bank, navaja centralna banka. Za večje banke bi lahko zahteve glede kapitalskih rezerv znižali v začetku prihodnjega leta. Gre za prvi znak, da je kitajska vlada pripravljena selektivno omiliti stroge pogoje za kreditiranje, ki jih je uvedla z namenom umiriti inflacijo in rast cen nepremičnin. Centralna banka je ob tem poudarila, da bo ohranila ""previdno monetarno politiko"", medtem ko bo spodbudila dajanje posojil z namenom podpore šibkejših delov gospodarstva, kot sta kmetijski sektor in majhna podjetja. Odločitev so kitajske oblasti sprejele v času, ko se krepijo znaki ohlajanja kitajskega gospodarstva. Aktivnost predelovalnega sektorja na Kitajskem je novembra upadla na najnižjo raven v zadnjih 32 mesecih, so v sredo pokazali prvi podatki britanske banke HSBC. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je po podatkih HSBC novembra dosegel 48 točk, kar pomeni krčenje predelovalnega sektorja. Šibki podatki so okrepili skrbi, da bi se lahko kitajska gospodarska rast precej zaustavila in v prvem četrtletju prihodnjega leta zdrsnila pod osem odstotkov. V tretjem letošnjem četrtletju je bila 9,1-odstotna, potem ko je bila v drugem trimesečju 9,5-odstotna.",0
"Nadzorni svet SŽ je na maratonski seji razpravljal o skrb zbujajoči izgubi družbe. V prvih desetih mesecih so imele SŽ izgubo 31 milijonov evrov, do konca leta pa naj bi ta narasla na 41 milijonov. Predsednik nadzornega sveta Slovenskih železnic Andrej Godec Nadzorni svet Slovenskih železnic je v torek pozno zvečer po osmih urah sklenil sejo, na kateri je med drugim razpravljal o poslovanju družbe. Kot je pojasnil predsednik nadzornega sveta Andrej Godec, so bile v ospredju težave v tovornem prometu, kjer železnice vsak mesec ustvarijo približno tri milijone evrov izgube. Glavna tema, ki nam je vzela precej časa, so bile težave v tovornem prometu ter iskanje poti in usmeritev za rešitev tega najbolj perečega problema na Slovenskih železnicah, je dejal Godec. Nadzorni svet je obravnaval tudi rebalans poslovnega načrta za letos, pred tem pa so nadzorniki razpravljali o poslovanju v devetih mesecih letos. Železnice so globoko v rdečih številkah, saj se je izguba, kot je znano, v prvih desetih mesecih povzpela na 31 milijonov evrov, do konca leta pa naj bi po ocenah narasla na 44 milijonov evrov. Zadeve so resne, je dejal Godec, ki je za dopoldne napovedal tudi pisno sporočilo po torkovi seji nadzornega sveta. Sprejeli smo tudi sklep o izredni reviziji poslovanja Slovenskih železnic za obdobje od 1. septembra 2003 do danes, je pojasnil prvi nadzornik družbe, ki je v državni lasti. Glede poročila komisije za gospodarjenje s sredstvi pa so po Godčevih pojasnilih ob dejstvu, da so se tik pred sejo pojavili še nekateri dokumenti in dodatne okoliščine, s katerimi niti komisija niti vodstvo Slovenskih železnic nista bila seznanjena, nadzorniki sprejeli sklep, da je te zadeve nujno še preučiti. Upravi smo naložili, naj nam v 15 dneh posreduje vse ugotovitve in ukrepe, je dodal.",0
"Predsednik vlade zaradi inflacije razmišlja o dodatnem znižanju RTV naročnine oziroma njeni odpravi za socialno šibkejše. Guzej nad Janševo izjavo šokiran. Že zdaj po zakonu o RTV socialno najšibkejši ne plačujejo naročnine. Po mojih podatkih je takih med 500 do 600. Branko Grims, SDS “Razmišljamo o dodatnih ukrepih, da bi razbremenili državljane,” je povedal premier Janez Janša . Pojasnil je, da bi lahko prišlo do dodatnega znižanja RTV naročnine. Možno pa je tudi, da bi bil določen del ljudi, ki imajo najnižje dohodke, sploh oproščen plačila RTV naročnine. Prvi mož televizije Anton Guzej, nam bo komentarje in številke, kaj bi tak ukrep pomenil za RTV, razložil jutri. Podpirate predlog za odpravo RTV-prispevka? Ukinitev prispevka RTV bi bila zelo vesela. Mnogo osebam bi to zelo koristilo. (Nurija Alagič, upokojenka) Ukinitev podpiram. Program ustanove je na tako nizkem nivoju, da si prispevka ne zasluži. (Ambrož Mokoter, grafični inženir) Ne, mislim, da je to vsekakor premalo. To bo po mojem mnenju le kapljica v morje. (Barbara Fajdiga, študentka) Brez vednosti Guzeja “Ga je pa, ko je bil o izjavi Janše obveščen, kar prilepilo na stol,” trdi naš vir. Guzej je namreč skupaj z nadzornim svetom usklajeval še zadnje korekcije poslovnega načrta zavoda za letos. NS pa je dokument na koncu tudi sprejel. Napovedanega ukrepa in predvsem tega, v katero smer je bolj verjetno da bo šel, ni bil pripravljen komentirati niti Branko Grims, poslanec in eden vodilnih v SDS. Je pa opozoril, da “že zdaj 500 do 600 socialno najšibkejši po zakonu o RTV ne plačuje prispevka”. Marko Milosavljevič, profesor na FDV in poznavalec javnih televizij, meni, da bi bila ukinitev naročnine za socialno najšibkejše lepa poteza, če pa bi se naročnina znižala za vse, pa bi bila to populistična poteza. To je čisto lepa poteza, če za tem ne stoji populizem. So pa v tujini take poteze sprejete po dolgi strokovni razpravi. Marko Milosavljevič, FDV Posledice katastrofalne Če bi se vlada odločila, poslanci pa sprejeli, da se naročnina ukine le 50 tisoč družinam, ki živijo najgloblje pod pragom revščine, bi se v blagajno RTV nateklo sedem milijonov evrov manj. “To pa je glede na pravkar sprejet proračun, ki bo imel 120 milijonov evrov prihodkov in prav toliko odhodkov, katastrofalno,” trdi vir. Pojasnjuje, da se bodo tudi prihodki iz oglaševanja od leta 2006 do 2008 znižali za skoraj šest milijonov evrov. Uskladitev plač za 3,5 odstotka, o kateri se sindikati javnih uslužbencev pogajajo z ministrom Virantom, pa bi za zavod pomenila še dodatnih 1,6 milijona evrov stroškov. “V dveh letih bo televizija tako v tako težkih finančnih razmerah, da bo potrebna resna sanacija. Tak zlom bi lahko preprečilo le to, da televizija, če pride do večjega znižanja naročnin, uskladitve plač in ob trendu padanja oglasnih prihodkov, ukine polovico programa, ali kar cel II. program ter odpusti 500 ljudi,” ocenjuje vir. Prav kadri so na TV Slo največji strošek. Po nekaterih podatkih predstavljajo kar 80 odstotkov vseh stroškov.",0
"Na Slovenskih železnicah bodo oblikovali dva dokumenta, eden bo namenjen dokapitalizaciji Premier Borut Pahor je ob rednem mesečnem obisku na Slovenskih železnicah povedal, da so danes dosegli dogovor o pripravi dveh dokumentov, potrebnih za zagotovitev dolgoročne finančne stabilnosti. Prvi bo pokazal potrebo po dokapitalizaciji, drugi pa bo vseboval podrobnosti o preteklem poslovanju in načrtih za naprej. Kot je v izjavi po obisku na Slovenskih železnicah zatrdil Pahor, gredo stvari pri železnicah zagotovo v pravo smer, čeprav morda počasneje, kot bi si večina želela. ""Počasi in zanesljivo se lotevamo programa sanacije, uspešen program sanacije pa je predpogoj za uspešen program modernizacije,"" je poudaril. «Nalijmo si čistega vina« Prvi dokument bo vseboval podatke o dolgovih železnic in bi pokazal na potrebo po dokapitalizaciji, s katero se bo dolgoročno ohranila kapitalska ustreznost družbe. Drugi dokument bo po premierovih besedah vseboval podatke o poslovanju Slovenskih železnic v preteklosti in načrtih za naprej. ""Na simpatije javnosti za uspešen konec sanacije in uspešen začetek modernizacije namreč lahko računamo samo, če si nalijemo čistega vina,"" je dejal. Mehdornu zaenkrat plačujemo le stroške Oblikovanja logističnega holdinga si želi tudi nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn. Mehdorn že zdaj neformalno sodeluje z vodstvom železnic, njegovi prihodnji obiski so že načrtovani, do začetka jeseni pa mu bo vlada kot lastnik železnic plačevala le stroške njegovih obiskov v Sloveniji. ""Do takrat bo Mehdorn s svojim znanjem, izkušnjami pokazal, ali je vreden pričakovanj, ki jih imamo. Takrat bo treba urediti tudi njegovo sodelovanje,"" je pojasnil Pahor.",1
"Pod pretvezo, da so člani društva gluhonemih, občane prosijo za denar. ""Naša društva prispevkov nikoli ne pobirajo na ulici ali od vrat do vrat,"" opozarjajo v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Konec tedna je namreč moški, star do 30 let, v Ljubljani pred eno od trgovin mimoidočim pred nos molil list z opisom, da zbira prostovoljne prispevke za društvo gluhonemih. ""Nenavadno se mi je zdelo, da so bili na seznamu 'zbrani' visoki zneski, okoli 20 evrov, ko sem mu dal pet evrov, pa se je le usedel v avto in odpeljal,"" je dejal bralec, ki je takoj po dogodku na to opozoril policijo, ki pa avta ni izsledila. Organizirani Romuni Za Slakov spomenik Lažno. Med ugotovljenimi lažnimi zbiranji prispevkov v zadnjem času so bile donacije za spominsko ploščo Lojzetu Slaku, julija je mladenič pod pretvezo, da je predstavnik zveze prijateljev mladine, zbiral denar za pomoč družinam in otrokom, pred leti pa so se goljufi, češ da delajo za Rdeči križ, želeli okoristiti na račun katastrofalnega potresa na Haitiju. Uspešnejši so bili ljutomerski policisti, ki so ta mesec na podlagi podobnih prijav ugotovili, da gre za organizirano združbo mlajših moških iz Romunije, ki pod pretvezo, da so gluhonemi, zbirajo denar za ""društvo"". Enemu od njih so tudi izrekli globo. Policija ob tem opozarja, naj bodo ljudje previdni, saj morajo imeti pobiralci za to dovoljenje upravnega organa. ""Če tega nimajo, naj ljudje zadevo preverijo pri organizaciji, za katero se izkazujejo, oziroma obvestijo policijo na 113. Pri tem naj bodo pozorni na osebni opis, opis vozila in podobno,"" svetujejo.",0
"Ermenegildo Zegna je v Rimu odprl novo veliko trgovino v štirih nadstropjih To je druga Zegnova trgovina v Rimu, prva so odprli leta 1997. Rim je za blagovno znamko Ermenegildo Zegna, ki stavi na luksuz in tradicijo zanimiv prav zato, ker je Rim eno najveličastnejših mest na svetu, italijanski politični in gospodarski center ter je privlačen za milijone turistov. Novo prestižno trgovino na Via dei Condotti 58 je oblikoval arhitekt Peter Marino. Velika je 300 kvadratnih metrov, v njej pa so naprodaj vse Zegnove kolekcije, modni dodatki, nove ure iz kolekcije Monterubello in parfumi. Skupina Ermenegildo Zegna je prestižna moška modna blagovna znamka od leta 1910. Nastala je v Triveru v Italiji. Ta hip je po vsem svetu več kot 560 trgovin Ermenegildo Zegna v 87 državah. Leta 2010 je imela skupina Ermenegildo Zegna 963 milijonov evrov prihodkov.",1
"Istrabenz je na sodišče vložil program prisilne poravnave. Po besedah predsednika uprave je možnost prostovoljne poravnave odvisna predvsem od bank. Istrabenz je danes do 18. ure na sodišče vložil program prisilne poravnave, sta po končani seji nadzornega sveta potrdila predsednik uprave Bogdan Topič in predsednik nadzornega sveta Zoran Bošković. Odločanje o začetku stečajnega postopka je s tem odloženo, sodišče pa naj bi o prisilni poravnavi odločilo v osmih dneh. Z oddajo programa prisilne poravnave del upanja na prostovoljno poravnavo po Topičevih besedah odhaja, a so po njegovem mnenju vrata še vedno odprta . Kanček optimizma je še vedno umesten, je povedal Topič in poudaril, da so se bili v koprskem holdingu z bankami pripravljeni pogajati, a te zaenkrat niso našle skupnega imenovalca. Žalostno je, da banke v tem času niso podpisale niti dokumenta o reprogramu kreditov, ki so ga sestavile same, je stanje med bankami upnicami, ki naj bi danes med seboj sicer intenzivno komunicirale po elektronski pošti, komentiral Bošković. Oddaja programa prisilne poravnave je po njegovih besedah zakonska obveza uprave in nadzornega sveta, za družbo pa naj bi bil program prisilne poravnave dokaj ugoden, omogočil naj bi vsaj njeno preživetje. Podobno meni Topič, ki poudarja, da prisilna poravnava za podjetje in lastnike ni najslabša rešitev . Za banke je gotovo slabša, a so si jo izbrale same, je še dejal Topič. Po njegovih besedah so se v Istrabenzu tudi še vedno pripravljeni pogajati o prostovoljni poravnavi, vendar pa bo ta sedaj potekala pod malo drugačnimi pogoji . Možnost prostovoljne poravnave je v tem trenutku odvisna predvsem od bank, je dejal Topič. Po njegovih besedah naj bi predlogu o prostovoljni poravnavi po najnovejših informacijah sicer nasprotovalo pet od 19 bank, večinoma ali v celoti naj bi bile v tuji lasti. Holding Istrabenz, ki je od 31. marca insolventen, bankam dolguje 350 milijonov evrov, zadolženost celotne skupine pa znaša 800 milijonov evrov. Topič O prisilni poravnavi šele septembra Koprsko okrožno sodišče bo v osmih dneh izdalo sklep o začetku postopka prisilne poravnave in imenovalo prisilnega upravitelja, v naslednjih 30 dneh se bodo zbirale terjatve, nato se bo sestal upniški odbor. O prisilni poravnavi naj bi se po Topičevih ocenah tako odločalo šele septembra ali oktobra, če v tem času ne bo prišlo do prostovoljne poravnave. Če bo s programom prisilne poravnave soglašalo manj kot 60 odstotkov bank upnic, bo Istrabenzu preostal le še stečaj. O Petrolovi ponudbi za odkup 51-odstotnega deleža Istrabenzovih Instalacij pa je Topič dejal, da prihaja ob nepravem času, saj v fazi insolventnosti uprava ne more ničesar prodajati. Bošković je Petrolovo ponudbo označil za neresen poskus nadomeščanja dokapitalizacije . Po Topičevih besedah je interesentov za nakup Instalacij veliko, Petrolovo ponudbo pa bodo, če bo prodaja Instalacij predvidena v načrtu finančnega prestrukturiranja, obravnavali kot prvo med enakimi .",0
"V igralniški oazi na Kitajskem Macau danes odpirajo nov, 1,25 milijard dolarjev vreden hotelski in igralniški kompleks MGM Grand Macau Drugi največji lasvegaški upravitelj hotelov in igralnic na svetu MGM Mirage danes odpira hotelski in igralniški kompleks s 600 sobami MGM Grand Macau v nekdanji portugalski koloniji Macau na Kitajskem, poroča Reuters. Investicija, ki je znašala 1,25 milijard dolarjev je skupen projekt družbe MGM Mirage in igralniške dedinje Pansy Ho, hčerke igralniškega kralja Stanleyja Hoja, ki je skoraj 40 let, do leta 2002, imel monopol nad vsemi igralnicami v tej državici. Investitorja želita s kompleksom pridobiti predvsem premožnejše (VIP) igralce, ki skrbijo za kar dve tretjini prihodka igralnic. Ameriški upravljavci igralnic napadajo Macau Največje igralniške družbe kot sta Las Vegas Sands ter Wynn Resorts sta v Macau že zgradili megakazinoje, podobno pa nameravajo storiti tudi ostale. Pred časom je tudi britanski poslovnež Richard Branson napovedal gradnjo tri milijarde dolarjev vrednega mega igralniškega centra. MGM Mirage upravlja približno 20 igralnic, razvija pa še številne druge, vključno z gigantskim projektom CityCenter v Las Vegasu in 5 milijard dolarjev vrednim casinojem v Atlantic Cityju. Macao - Igralniška oaza na Kitajskem Nekdanja portugalska kolonija na Kitajskem Macao je pred časom postala največji igralniški center na svetu. Kitajska je leta 1999 prevzela suverenost nad polotokom je uvedla posebno regijo, kjer so za razliko od ostale Kitajske legalizirali hazarderske igre. Macao je lani po prihodkih prehitel celo razvpiti Las Vegas, obiskalo pa ga je kar 22 milijonov ljudi. Po ocenah analitikov se bodo prihodki polotoka na račun igralništva do leta 2010 podvojili na 14 milijard dolarjev. Od leta 2003 se je število igralcev v igralnicah podvojilo, ko je kitajska vlada omilila stroge pogoje potovanja državljanov v Macao.",1
"Strinjali smo se, da je naša kratkoročna prioriteta spodbujanje delovnih mest in rasti, so zapisali v sklepni izjavi ob koncu srečanja finančnih ministrov skupine G20. Skupina je potrdila tudi akcijski načrt za učinkovitejši boj proti davčnim utajam. Skupinska fotografija na srečanju G20 v Moskvi Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G20 so danes v Moskvi potrdili, da sta spodbujanje rasti in novih delovnih mest ključna kratkoročna cilja globalnega gospodarstva. Prižgali so tudi zeleno luč za ostrejšo strategijo za boj proti davčnim utajam. Strinjali smo se, da je naša kratkoročna prioriteta spodbujanje delovnih mest in rasti, so zapisali v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega srečanja v Moskvi, ki je del priprav na septembrski vrh skupine G20. Ministri so se strinjali, da mora biti gospodarsko okrevanje držav močnejše in stabilnejše. Globalno gospodarstvo je še vedno prešibko, njegovo okrevanje pa je ranljivo in neenakomerno, so zapisali v izjavi. Eden od glavnih sklepov, ki so ga sprejeli, se nanaša na spremembe v monetarni politiki držav. Kot so poudarili ministri in guvernerji, morajo biti vsake nadaljnje spremembe monetarnih sistemov narejene zelo premišljeno. V izjavi so zapisali še, da lahko k ustvarjanju novih delovnih mest pripomore nadaljnje zmanjševanje razdrobljenosti finančnih trgov, hkrati pa je treba še naprej izvajati programe finančne pomoči. Ob tem so tudi opomnili, da lahko na ustvarjanje novih delovnih mest ugodno vplivajo tudi uravnoteženje globalnega povpraševanja in ukrepi za dvig rast. Skupina G20 je v zaključni izjavi tudi potrdila akcijski načrt za učinkovitejši boj proti davčnim utajam, ki ga je v petek predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD. Cilj ukrepov je uskladitev sistemov obdavčitve podjetij na mednarodni ravni. Načrt vsebuje 15 ukrepov, ki bodo privedli k največjim spremembam davčnih sistemov v zadnjih 90 letih, je dejal generalni sekretar OECD Angel Gurria. S spremembami želi OECD zapolniti praznine, ki multinacionalkam omogočajo, da izkoriščajo davčne dogovore med posameznimi državami in plačajo zelo malo ali nič davka. Med podjetji, na katere leti največ kritik glede sicer zakonitega, a kontroverznega načina poslovanja, ko podjetja prijavljajo visoke dobičke v državah z nizko obdavčitvijo, so tudi ameriški giganti Google, Amazon in Starbucks.",1
"Banka se še naprej utaplja v slabih posojilih Slabe naložbe, slabe razmere na kapitalskih trgih in slaba plačilna disciplina so NKBM spet pahnile v izgubo. Obrestni prihodki in obrestna marža pod načrti. Izguba NKBM-ja iz rednega poslovanja je od začetka januarja do konca junija znašala 39,9 milijona evrov, medtem ko je čista izguba prvega polletja znašala 38,6 milijona evrov, so sporočili prek Seoneta. Finančni in poslovni prihodki banke so bili v prvi polovici leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta nižji za 24,4 odstotka. Čisti obrestni prihodki so dosegli 41,2 milijona evrov oz. 45,7 odstotka, načrtovanih za leto 2012, obrestna marža, izračunana na povprečno aktivo, pa je znašala 1,75 odstotka, kar je za 0,15 odstotne točke pod načrtovano. Čiste provizije so znašale 21,1 milijona evrov, kar je 53 odstotkov načrtovanega zneska za leto 2012. Čiste oslabitve in rezervacije so dosegle 61,4 milijona evrov in predstavljajo 41,4 odstotka letošnjih načrtovanih. Za en odstotek se je zmanjšala tudi bilančna vsota, ki je znašala 4,7 milijarde evrov. Banki se je za 0,2 odstotne točke, na 12,3 odstotka, zmanjšal tudi tržni delež. Kapitalska ustreznost banke je konec junija 2012 znašala 10,10 odstotka.",0
"Večina tečajev na ljubljanski borzi je obarvana rdeče, trenutno najbolje kaže delnicam družbe Krka in Iskra Avtoelektrika Najbolj prometna je še vedno delnica Krke , do tega trenutka je bilo z omenjeno delnico že več kot dva milijona evrov prometa. Zadnji posli z novomeškim farmacevtom se sklepajo pri 116 evrih, oziroma tri desetinke odstotka višje. Dobro se godi tudi delnicam Iskre Avtoelektrike , z njimi se trguje okoli odstotek višje, oziroma pri 56 evrih. Še vedno sta v rdeče ovita tečaja delnic Istrabenza in Pivovarne Laško . Z delnicami koprskega holdinga se zadnji posli sklepajo pri 140,4 evrih, kar je slabe pol odstotka nižje kot v petek. Z delnicami Pivovarne Laško pa se posli sklepajo pri 96 evrih, kar je okoli odstotek nižje od petkovega enotnega tečaja. Vsi indeksi obarvani rdeče Indeksa SBI se trenutno nahaja slabe pol odstotka pod gladino. Tudi indeks SBI TOP je obarvan rdeče, ta trenutek je njegova vrednost četrtino odstotka manjša kot v petek. Indeks investicijskih skladov PIX pa je malo manj kot pol odstotka v rdečem. Opomba: Stanje na ljubljanski borzi ob 11:30",0
"Ljubljana - Poskus reševanja finančno izčrpanega Zvona Ena Holdinga utegne resno ogroziti tudi medvoško tovarno papirja Goričane. Le kratek čas pred finančnim zlomom je namreč Zvon Ena Holding svoje finančne težave poskusil reševati tudi z milijonskimi posojili družbe Goričane, ki jo je do nedavnega obvladoval prek holdinga Papigor. V prvi polovici minulega leta je namreč Skupina Papigor oziroma družba Goričane Zvonu Ena Holdingu odobrila posojilo v višini 11 milijonov evrov, konec lanskega junija pa je Zvon družbi dolgoval že več kot 15 milijonov evrov, razkriva letno poročilo holdinga Papigor. Goričane pa Zvonu niso posodile lastnih sredstev, temveč so morale pred tem pri bankah najeti posojilo. Da so se banke zavedale tveganj, med drugim priča tudi podatek, da so Goričanam posojilo odobrile po obrestni meri šestmesečni euribor plus 4,5 odstotne točke pribitka, bančna posojila pa je morala medvoška družba zavarovati s skoraj vsemi njenimi nepremičninami. Na drugi strani je Zvon posojilo zavaroval kar z delnicami Papigorja, po dosegljivih podatkih pa so Goričane vpisane šele kot drugi upnik. Julija lani si je nato Zvon iz Papigorja izplačal še za dodatnih 7,5 milijona evrov dividend, nato pa družbo po neznani ceni prodal direktorju papirnice Goričane Andražu Stegu oziroma njegovi družbi Papirus. Zaradi visokega izplačila dividend in milijonskih posojil ne preseneča, da so morali v Skupini Papirus lani prevrednotiti vse nepremičnine in so na ta način svoj kapital zvišali za skoraj deset milijonov evrov, na 24,4 milijona evrov. Ker bo morala papirnica Goričane zaradi začetka prisilne poravnave slabiti posojila Zvonu, bi namreč brez prevrednotenja nepremičnin slabitve izbrisale skoraj ves kapital družbe, Goričane pa bi se utegnile znajti celo v insolvenčnih postopkih, kažejo naše analize. Goričane pa ni bila edina družba, prek katere je Zvon poskušal reševati svoje finančne težave. Kot smo že poročali, je Zvon Dva Holding holdingu Zvon Ena posodil kar 164 milijonov evrov, Krekova družba za upravljanje 12,8 milijona evrov, Helios pa še dodatnih 5,2 milijona evrov. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Slovenske banke so v enajstih mesecih lani ustvarile 307,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi. To je občutno več kot v enakem obdobju predlani, ko je izguba znašala 101,1 milijona evrov. Poslovanje bank še naprej najbolj bremenijo naraščajoči stroški oslabitev in rezervacij. Lani so slovenske banke v 11 mesecih izgubile več kot v enakem obdobju predlani. Slovenske banke so v enajstih mesecih lani ustvarile 307,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi, kar je občutno več kot v enakem obdobju predlani, ko je izguba znašala 101,1 milijona evrov. Oslabitve in rezervacije so bile v enajstih mesecih z 1,01 milijarde evrov za dobrih 29 odstotkov višje kot v enakem obdobju 2011. Izguba pred obdavčitvijo je sicer v enajstih lanskih mesecih dosegla 273,6 milijona evrov, potem ko so banke v enakem obdobju predlani poročale o 121,5 milijona evrov izgube pred davki. Izguba pred obdavčitvijo se je tako v medletni primerjavi zvišala za 125,2 odstotka, je razvidno iz mesečnega poročila Banke Slovenije o poslovanju bank. V celotnem letu 2011 je izguba po davkih za primerjavo znašala 444,1 milijona evrov, izguba pred davki pa 539,1 milijona evrov. Poslovanje bank še naprej najbolj bremenijo naraščajoči stroški oslabitev in rezervacij. Problematika se je v primerjavi z lanskim enajstmesečjem še zaostrila, neto oslabitve in rezervacije pa so bile z 1,01 milijarde evrov za 29,4 odstotka višje kot v enajstih mesecih predlani. V celotnem letu 2011 so neto rezervacije in oslabitve dosegle 1,2 milijarde evrov. So pa banke v enajstmesečju poročale o višjih bruto dohodkih. Ti so znašali 1,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 odstotka več kot v enakem obdobju 2011. Čiste obresti so bile sicer z 824,7 milijona evrov za 11,3 odstotka nižje kot v enakem obdobju 2011, neobrestni prihodki pa so bili po drugi strani s 577,6 milijona evrov za 38,8 odstotka višji kot v enajstih mesecih predlani. Trend zmanjševanja kreditne dejavnosti bank se nadaljuje. Kumulativni obseg posojil nebančnemu sektorju je bil novembra medletno manjši za 6,7 odstotka, pri čemer se je obseg posojil gospodarstvu skrčil za 10,5 odstotka, obseg kreditov gospodinjstvom pa za 2,1 odstotka. Po drugi strani so banke za 48,5 odstotka povečale posojanje državi, kar je posledica nakupa državnih zakladnih menic lani. Novembra se je sicer malenkost obrnil trend zmanjševanja bilančne vsote bank, saj se je skupna bilančna vsota v primerjavi s prejšnjim mesecem zvišala za 26,7 milijona evrov oziroma skromnih 0,1 odstotka. V enajstih mesecih lani pa se je bilančna vsota bank kumulativno skrčila za 2,07 milijarde evrov oziroma 4,2 odstotka na malo manj kot 46,7 milijarde evrov. Posojilni portfelj bank se še naprej slabša. Foto Thinkstock Razvrščene terjatve v bonitetnih skupinah D in E, torej tistih, kjer delež oslabitev in rezervacij znaša od 40 do 100 odstotkov, so konec novembra predstavljale 8,38 odstotka vseh terjatev, kar je 2,18 odstotne točke več kot konec 2011. Terjatve z zamudami nad 90 dni so konec novembra predstavljale 14,4 odstotka vseh terjatev, kar je za 3,2 odstotne točke več kot decembra 2011. Samo pri podjetjih je ta delež znašal kar 24,1 odstotka, kar je 5,6 odstotne točke več kot decembra predlani. Povprečno število dni zamude pri zamudnikih med podjetji je bilo novembra pri 512,4 dneva, kar je skoraj 131 dni več kot decembra 2011.",0
"Na shodu kmetov na Ponikvi je minister Iztok Jarc dejal, da v Sloveniji ni enostavno kmetovati. V državi, v kateri sodi več kot tri četrtine njene površine v območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje, več kot pol pa jo pokriva gozd, ni enostavno kmetovati, je na vseslovenskem shodu kmetov na Ponikvi povedal minister za kmetijstvo Iztok Jarc. Po njegovem je Slovenija pred desetletjem izbrala pot postopnih, vendar konsistentnih sprememb kmetijske politike z jasnim ciljem, da ustvari ekonomsko okolje, ki bo omogočilo primerljiv standard tudi za državljane, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. V prihodnje se moramo osredotočiti na dvig konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja, je dejal Jarc. Jarc je na današnjem shodu pojasnil, da je Slovenija izbrala model večnamenskega kmetijstva, pri katerem kmetijstvo zagotavlja pozitivne učinke tudi za širšo javnost in potrošnike. Po njegovem mnenju se prihodnost slovenskega agroživilstva temelji na kakovosti, usmerjenosti k potrošniku in partnerstvu med kmetijskimi pridelovalci, živilskopredelovalno industrijo ter trgovino. V prihodnje se moramo predvsem osredotočiti na dvig konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja ter se pripraviti na izzive, ki nam jih postavljata mednarodno okolje in klimatske spremembe, je povedal minister. Novi razpisi za kmete Pred pričetkom shoda, ki se ga je udeležilo več kot 1000 kmetov iz vse Slovenije, je v pridigi na sveti maši celjski škof Anton Stres povedal, da temeljna misel letošnjega srečanja kmetov na Slomškovi Ponikvi povzema stavek samega blaženega škofa Slomška Delo nam polepša zemljo in nas oskrbi s kruhom. Dodal je tudi, da je vlada ta teden sprejela uredbo o ukrepih prve, tretje in četrte osi programa razvoja podeželja, ki za celotno prihodnje sedemletno obdobje predstavlja dobrih 524 milijonov evrov. Konec oktobra in v začetku novembra bo resorno ministrstvo objavilo prvih pet razpisov, ostali pa bodo sledili do konca leta. Jarc je še dejal, da so pri izvajanju proračunske politike na kmetijskem ministrstvu, ob razumevanju vlade, uspeli zagotoviti poplačilo vseh obveznosti iz naslova ukrepov za programsko obdobje 2004-2006 in tudi pomoči za odpravo posledic naravnih nesreč, ki bodo v celoti izplačane še letos. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk pa je izpostavil, da je kmetijska zbornica trenutno na udaru , Evropa pa jih hvali in vabi k sodelovanju v države, ki se pripravljajo na vstop v EU. Pri tem je Vrisk omenil Makedonijo in dejal, da ni vedno ekonomsko stanje tisto, ki mladega človeka obdrži na kmetiji. Kaj je lepšega kot to, da si sam gospodar na svoji zemlji. Zato jo moramo ohraniti za naslednje rodove, je dejal. Vrisk se je tudi zavzel za ohranitev kmetijskih zadrug, vendar se zaveda, da ohranitve ne bo brez velike enotnosti ljudi, ki so člani zadrug. Zaskrbljen pa je nad dejstvom, da je slovenska kmetija štirikrat manjša od evropske. Po njegovih besedah je slovenstvo vendarle zraslo na podeželju, zato je treba imeti veliko odgovornost do narave.",1
"Slovenske Konjice - Makedonski Makpetrol s slovenskim proizvajalcem LED-razsvetljave Grah Lighting iz Slovenskih Konjic nadaljuje lani začeti projekt. Prvi bencinski servis v kraju Gradsko ob avtocesti Skopje - Gevgelija je pomenil odskočno desko za nadaljnje sodelovanje. Z novo razsvetljavo so tako Konjičani opremili že 15 bencinskih črpalk v Makedoniji. Največja zasebna naftna družba Makpetrol s skoraj 2000 zaposlenimi in 122 bencinskimi servisi je že 65 let vodilni dobavitelj bencina, zemeljskega plina, biodizla in drugih naftnih proizvodov v Makedoniji. Za njihove sodobne bencinske črpalke je Grah Lighting dobavil industrijske LED-svetilke. Zunanjost 15 bencinskih servisov razsvetljujejo svetilke Terralite LCL90, ki so primerne za bencinske črpalke, skladišča, proizvodne površine, nakupovalne centre in športne objekte, so sporočili iz Grah Lighting. Trpežno ohišje iz vlečenega aluminija v kombinaciji z visoko trdim jeklom omogoča dolgo življenjsko dobo, enostavna in hitra montaža svetilk pa pomeni dodaten prihranek pri investiciji. Nove LED-svetilke na bencinskih servisih dajejo bistveno boljšo svetlobo ob znatno znižani porabi električne energije. Med Makpetrolom in Grah Lightingom je predvideno nadaljnje sodelovanje v obliki postopne zamenjave starih, neučinkovitih svetilk z novo LED-tehnologijo še na ostalih bencinskih črpalkah.",1
"split - Države nekdanje Jugoslavije tonejo v ""živo blato"" finančnega bankrota, je pred dnevi poročala spletna izdaja hrvaškega dnevnika Slobodna Dalmacija. Časnik je pri tem navedel, da je zunanji dolg Hrvaške, Slovenije, Srbije in BiH presegel 112 milijard evrov, medtem ko je Jugoslavija ob razpadu tujini dolgovala približno 16 milijard evrov. Zunanji dolg Jugoslavije in njenih naslednic se sicer pomembno razlikujeta - jugoslovanski dolg je bil v celoti državni, medtem ko so v zunanji dolg držav naslednic vključeni tudi vsi sektorji, je besede predstavnice Svetovne banke Sanje Madžarević-Šujster povzela Slobodna Dalmacija. ""Rekorderka"" v zunanjem dolgu je po poročanju Slobodne Dalmacije Hrvaška. Njen zunanji dolg znaša 44 milijard evrov, od česar na državo odpade okoli 12 odstotkov oz. 5,2 milijarde evrov. Polovico dolga so ustvarila podjetja, nebančne finančne institucije in obrtniki, približno 23 odstotkov pa banke, piše časnik. Slobodna Dalmacija se je podrobneje dotaknila tudi razmer v Sloveniji. Časnik je navedel, da je Slovenija konec leta 2009 ustvarila 39 milijard evrov zunanjega dolga, pri čemer naj bi na državo odpadlo 34 odstotkov oz. 13,3 milijarde evrov dolga. Časnik ob tem opozarja, da se je zunanji dolg lani podvojil in da bi se ob nadaljevanju takšne rasti v Sloveniji utegnil ponoviti grški sindrom.",0
"Novela bančnega zakona je danes dobila podporo poslancev državnega zbora Foto: Aleš Beno Poslanke in poslanci so novelo bančnega zakona, ki ga je v obravnavo vložila skupina 27 poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS), s 43 glasovi za in s 36 proti ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Z novelo zakona naj bi preprečili konflikt interesov članov organov upravljanja in nadzora poslovnih bank, predvsem v državni lasti. Poleg tega naj bi se zmanjšala tudi možnost konflikta interesov članov upravljanja in nadzora finančnih družb, ki delujejo v tujini in so v lasti bank v večinski državni lasti. «Potrebno je ločiti funkcijo lastništva in nadzora« Zaradi konflikta interesov mnogokrat prihaja do odločitev, ki so po oceni predlagateljev novele za poslovanje konkretnih bank škodljive. Glede nasprotja interesov, ko je banka v lasti države in jo ta nadzoruje, mora biti opravljena popolna administrativna ločitev funkcij lastništva in bančnega nadzora, da se zmanjša politično vmešavanje v nadzor banke. Po mnenju predlagateljev se kodeksi in načela, če zanje ni zakonske prisile ne upoštevajo, zato so predlagali da se ""pravila igre"" uzakonijo.",1
"Hibridno plovilo cenejše in udobnejše Svetovna finančna in gospodarska kriza sta prizadeli tudi navtično industrijo. Seaway se za kupce bojuje z razvojem manj luksuznih oz. dostopnejših plovil. Omenjeno slovensko podjetje je tako razvilo nov, cenejši, energetsko učinkovitejši in okolju prijazen motorni čoln, ki je med krizo še posebej zanimiv. Gre za hibridno plovilo Greenline, ki je nastalo v sodelovanju studia J&J Design in razvojnega oddelka Seaway z nemškim koncernom Volkswagen Marine. Na največjem evropskem navtičnem sejmu v Düsseldorfu je novost požela precej zanimanja - tudi zato, ker je izdelek cenovno privlačnejši. Hibridno plovilo cenejše in udobnejše V Seawayu so prepričani, da je plovilo na hibridni pogon velik korak v razvoju navtične industrije, saj z njim navtika postaja cenejša, plovba pa udobnejša in okolju prijaznejša. Plovilo Greenline 33, ki v dolžino meri 10 metrov, izmenično poganjata dizelski in električni motor, imenovan paraleli hibrid. Celotno površino strehe plovila prekrivajo sončne celice, ki dajejo električno energijo, visoko zmogljivi akumulatorji pa omogočajo plovbo tudi do 20 navtičnih milj daleč zgolj na električni pogon. Plovilo, ki ga bodo začeli izdelovati jeseni, bo stalo približno 100.000 evrov. Poslovanje Seawaya lani rekordno Kot je pojasnil Japec Jakopin, ki skupaj z bratom vodi podjetje, kriza na poslovanje Seawaya leta 2008 še ni vplivala, tako da je bil izkupiček proizvodnje zanje rekorden, napovedi za letošnje leto pa se je raje izognil, saj pesimizem po njegovem mnenju stvar le poslabšuje. Pojasniti velja še, da v Seawayu o povezovanju z Elanom Marine, ki je leta 2007 veljalo za zelo aktualno temo, ne razmišljajo več. Temu so poleg gospodarske krize vzrok tudi številne težave Skimarja.",1
"IVZ: pri treh Slovencih, ki so se vrnili iz ZDA oziroma Mehike, ni suma na virus prašičje gripe. Vlada bo ustanovila posebno koordinacijsko skupino, ki bo spremljala razvoj prašičje gripe. Pri dveh Slovencih, ki sta se vrnila s potovanja po ZDA, oziroma pri Slovencu, ki se je vrnil s potovanja po Mehiki, ni suma na okužbo z virusom prašičje gripe. Trojica je namreč imela simptome vročične bolezni, zato se je po povratku oglasila pri zdravniku, je dejala predstojnica centra za nalezljive bolezni na IVZ Alenka Kraigher. Po njenih besedah je analiza vzorcev dokončna in jih ne bodo posredovali v nadaljnje testiranje. To bi storili v primeru, če bi ugotovili sum na nov virus. Na IVZ-ju sta bila na nenapovedanem sestanku premier Borut Pahor in minister za zdravje Borut Miklavčič. Pahor je napovedal, da bo vlada jutri zaradi prašičje gripe ustanovila koordinacijsko skupino, ki bo spremljala razvoj bolezni. Tako namreč predvideva načrt priprave na morebitno pandemijo novega virusa gripe. Javnost bo dobro obveščena Skupino bo vodil minister za zdravje, v njej pa bodo sodelovali vsi državni sekretarji vlade. Skupina bo tako koordinirala vsa ministrstva, če nastopi pandemija prašičje gripe. ""Kot predsednik vlade nočem oklevati pri nobenem od ukrepov, ki jih lahko sprejme vlada. Poskušali bomo biti korak pred nevarnostjo,"" je dejal Pahor. Poudaril je, da je pomembno, da je javnost seznanjena z vsemi podatki. Zato bo tiskovna konferenca o prašičji gripi na IVZ le še jutri, nato pa vsak dan na ministrstvu za zdravje, vse dokler nevarnost pandemije prašičje gripe ne bo preklicana. Po sestanku so poudarili, da pri nas ni še nobenega primera suma prašičje gripe. MZZ: Ne potujte v Mehiko, če ni nujno Ministrstvo za zunanje zadeve pa na svojih spletnih straneh odsvetuje vsa potovanja v Mehiko, ki niso nujna. Slovenske državljane, ki so že v tej državi, pa opozarjajo na previdnost in redno spremljanje napotkov lokalnih oblasti. Svetujejo še spremljanje informacij iz vseh razpoložljivih virov. Državljani, ki so že v Mehiki, pa se za morebitno potrebno pomoč in dodatne informacije lahko obrnejo tudi na konzularni oddelek slovenskega veleposlaništva v Washingtonu.",1
"Turistična sezona na Gorenjskem Gorenjska turistična središča so na vrhuncu sezone polno zasedena. V Bohinju dosegajo podobno število prenočitev kot lani, na Bledu in v Kranjski Gori pa je obisk še boljši. Letošnja sezona je do zdaj dobra, je zadovoljna direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar. Že junij je bil boljši kot lanski, enako velja za julij, ko so se napolnili ne le hoteli, temveč tudi zasebne namestitve in kamp. Dobro so zasedeni tudi okoliški kraji od Radovljice in kampa Šobec do Bohinja, kar daje destinaciji pravi turistični utrip, je izpostavila in dodala, da bo do sredine avgusta Bled polno zaseden. Struktura gostov na Bledu je izjemno pestra, saj gostje prihajajo iz skoraj 80 držav. V prvih sedmih mesecih letos je bilo po daljšem obdobju znova največ angleških gostov. Sledijo jim gostje iz Nemčije in Nizozemske, v porastu je število gostov iz Rusije in Amerike, Italijanov pa je bistveno manj kot lani. Kranjska Gora dobro zasedena, a ne rekordno Nekoliko drugačno izkušnjo z italijanskimi gosti imajo letos v Kranjski Gori, kamor se italijanski meščani umaknejo pred vročino. Že od začetka poletne sezone so hoteli v Kranjski Gori dobro zasedeni, nekoliko slabše je bilo pri manjših ponudnikih namestitev. Trenutno pa so na vrhuncu sezone skoraj vse nočitvene zmogljivosti zasedene, a za zdaj kaže, da sezona ne bo dosegla rekordne iz leta 2010. Slovenskih gostov je v Kranjski Gori okrog 30 odstotkov, med tujimi pa poleg Italijanov prevladujejo Angleži, Belgijci, Nemci, Hrvati in Čehi, opažajo tudi povečanje števila gostov iz Madžarske, ogromno pa je dnevnih obiskovalcev, predvsem kolesarjev in planincev. Letos se je v vročini pokazalo, kako dobrodošle bi bile v Kranjski Gori urejene vodne površine, zato bodo turistični delavci skupaj z občino v prihodnje poskusili najti rešitev za ureditev kopališča v Jasni. Bohinjska kopalna kad V Bohinju se medtem še vedno spopadajo s težavami nekaterih hotelov, kaže da bo sezona podobna lanski. Z zasedenostjo nočitvenih kapacitet moramo biti zadovoljni. Večje vprašanje pa je, kakšen bo turistični izplen, opozarja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Zelo veliko je v Bohinju enodnevnih gostov. Žal je Bohinj v zavesti Slovencev predvsem poletna kopalna kad, meni Langus, ki je kljub navalu enodnevnih gostov ob koncih tedna prepričan, da jim je letos z nekaterimi mehkimi ukrepi, kot so dodatni avtobusi, uspelo omiliti prometni pritisk na območje Bohinjskega jezera.",1
"Konec prejšnjega tedna je na p(brniškem letališču Konec prejšnjega tedna je na brniškem letališču pristalo letalo canadair regional jet CRJ900, ki ima 86 sedežev in se je kot tretje te vrste pridružilo floti Adrie Airways . V Adrii pravijo, da CRJ900 velja za najbolj gospodarno letalo v regionalnem razredu, potnikom pa ponuja udobnejše sedeže, boljši pogled skozi okna in več prostora za prtljago. Hkrati pa so emisije in hrup, ki jih povzroča, precej pod dovoljenimi mednarodnimi omejitvami. Njegova največja hitrost je 882 kilometrov na uro. V Adrii si obetajo, da bodo z novim letalom precej izboljšali zasedenost kabine in znižali operativne stroške letenja ter s sodobno tehnologijo pomembno izboljšali svojo konkurenčnost. Letalo bodo vzdrževali v lastnem servisnem centru, še enega pa pričakujejo v začetku prihodnjega leta.",1
"V Kranjski Zvezdi še ne bo stavke. Medtem se razmere v podjetju poslabšujejo, danes naj bi jim odklopili plin. Prav tako naj bi narobe obračunali plače. V Kranjski tekstilni tovarni Zvezda kljub sprva za danes napovedani dokončni odločitvi o usodi podjetja, te za zdaj še ne bo. Vodstvo podjetja in delavci so se namreč dogovorili, da delavci zamrznitev stavke podaljšajo do srede, 25. novembra, ko se bo sestal upravni odbor. Medtem se razmere v podjetju poslabšujejo, danes naj bi jim odklopili plin. Kot je pojasnil predsednik sindikata v Zvezdi Janez Podgorelec, so delavci 17. novembra prejeli neto plače za oktober, pri čemer pa je bilo tistim na čakanju po njegovih besedah plačilo narobe obračunano. Prav tako jim še vedno niso bili izplačani prispevki za socialno varnost za september in oktober ter regres za letošnje leto. V družbi materiala nimajo, naročila pa po njegovih besedah vztrajno prihajajo, pri čemer se pojavljajo tudi novi kupci. Znova je poudaril, da bi glede na povpraševanje v tovarni lahko delali v treh izmenah. Zaposleni v Zvezdi so 9. novembra po pogovorih s predstavniki upravnega odbora podjetja zamrznili stavko do danes. Takrat je namreč predsednica upravnega odbora Tea Nevena Gorjup zatrdila, da naj bi bili danes znani rezultati pogovorov s strateškim partnerjem Tekstina iz Ajdovščine, ki je pripravljen vložiti sredstva v Zvezdo. Ta rok je, kot omenjeno, zdaj prestavljen na 25. november. Sicer pa je bilo podjetje po besedah Gorjupove 9. novembra začasno nelikvidno, ne pa tudi insolventno. Kakšne je trenutno stanje, ni znano. Medtem je Tekstina objavila poročilo o poslovanju za prvih devet mesecev, v tem obdobju je ustvarila 2,66 milijona evrov prihodkov iz prodaje in zabeležila 676.000 evrov izgube. Vzrok za izgubo pripisujejo padcu prodaje za 37 odstotkov glede na enako lansko obdobje, slabši likvidnosti in višjim cenam vhodnih materialov. V podjetju je sicer trenutno v veljavi 36-urni tedenski delavnik.",0
"Nemški avtomobilski velikan BMW je napovedal investicije v jugovzhodni Evropi, pri čemer pride v poštev tudi Slovenija. Čeprav v BMW-jih najdemo kar nekaj slovenskih delov, pa za zdaj nič ne kaže, da bi nam Bavarci zaupali njihovo sestavljanje.",0
"Varuh konkurence je sprožil postopek proti pekarnam, ki so istočasno napovedale dvig cen pekovskih izdelkov. Štirje proizvajalci pekovskih izdelkov naj bi istočasno napovedali dvig cen pekovskih izdelkov, je urad za varstvo kunkurence danes objavil v Uradnem listu. Urad je postopek ugotavljanja kršitve zakona uvedel proti družbam Žito, Mlinotest, Klasje ter Ptujske pekarne in slaščičarne. Postopke je urad proti pekarnam sprožil že 20. decembra lani, torej sočasno z uvedbo postopkov zoper trgovske družbe, mlekarne in predelovalce mesa. Urad je postopek proti pekarnam sprožil že 20. decembra lani. Navedene družbe naj bi po ugotovitvah urada istočasno napovedale dvig cen pekovskih izdelkov. Iz omenjenega ravnanja verjetno izhaja, da naj bi omenjene družbe usklajeno ravnale oz. se sporazumele glede določanja cen pekovskih izdelkov in drugih pogojev poslovanja na trgu, katerih cilj ali učinek je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco v Sloveniji in na skupnem trgu, piše v izvlečku odločbe o uvedbi postopka. Urad poziva fizične in pravne osebe, ki imajo pravni interes za udeležbo v postopku, da mu v 30 dneh prijavijo svojo udeležbo ter pošljejo pisna mnenja o postopku ter dokumente, ki bi bili lahko pomembni za odločitev. Kot je znano, je urad za varstvo konkurence prav tako decembra lani uvedel postopke zaradi domnevno usklajenega delovanja zoper trgovske družbe Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš, mlekarne Ljubljanske mlekarne, Pomurske mlekarne in Mlekarna Celeia ter mesnopredelovalno industrijo Mesnine dežele Kranjske, Kras, Mesna industrija Primorska in Košaki.",0
"Ljubljana - ""Glede na to, da gospodarska dejavnost v Sloveniji strmo pada, smo se odločili, da bomo znižali bonitetno oceno Slovenije z DB 2b na DB 2c,"" so v tedenskem poročilu napisali v največji bonitetni hiši na svetu, Dun & Bradstreet. Uvrstitev DB še vedno pomeni nizko tveganje oziroma nizko stopnjo negotovosti, povezano s pričakovanimi donosi, s popravkom pa se je Slovenija približala robu tega razreda. Po tistem, ko se je bruto domači proizvod (BDP) v zadnjem četrtletju lani prvič po petnajstih letih skrčil, so se temeljni makroekonomski kazalci v začetku tega leta dodatno poslabševali. V poročilu poudarjajo, da se je industrijska proizvodnja januarja znižala za 17,4 odstotka (po včeraj objavljenih podatkih statističnega urada je februarja sledilo 22,3-odstotno znižanje industrijske proizvodnje na letni ravni) ter da se je izvoz znižal za dobro četrtino. Temu so se prilagodila tudi podjetja, torej so zniževala obseg proizvodnje ter zapirala delovna mesta. Število brezposelnih je bilo tako marca za 23,9 odstotka višje kot marca lani. Zaradi vsega tega so tako mednarodne kot domače institucije močno zniževale napovedi za letošnjo gospodarsko rast. Tudi D & B je tako poslabšal svojo napoved za odstotno točko in po novem napoveduje 2,5-odstotno krčenje BDP. Za primerjavo, v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so bolj pesimistični pri svojih izračunih, saj za zdaj predvidevajo 4-odstotni padec BDP, medtem ko Banka Slovenije pričakuje 2-odstotno znižanje ekonomske aktivnosti. ""Za koliko se bo BDP skrčil, je sicer postalo drugotnega pomena, saj lahko z gotovostjo trdimo, da bo Slovenija prvič po letu 1992 beležila krčenje BDP,"" so zapisali v D & B. Po drugi strani D & B še vedno vztraja pri tem, da ima Slovenija zelo dobro izhodišče za okrevanje. V nasprotju z drugimi vzhodnoevropskimi državami v obdobju visoke gospodarske rasti namreč ni izvajala ekspanzivne fiskalne politike in obenem ni imela visoke rasti plač. Poleg tega zaradi evra ni izpostavljena valutnemu tveganju.",0
"Najbolj razširjeno je podkupovanje uradnikov v BiH, kjer se je z njim srečalo nekaj več kot 20 odstotkov prebivalstva, z 19,3 odstotka pa ji sledi Albanija Dobrih 12 odstotkov prebivalcev držav zahodnega Balkana je v preteklem letu vsaj enkrat dalo podkupnino državnim uradnikom, razkrivajo danes objavljeni rezultati raziskave Urada ZN za droge in kriminal (UNODC) in Evropske komisije. Znesek povprečne podkupnine pa je lani znašal 257 evrov. V raziskavi je sodelovalo 28 tisoč oseb iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije in Srbije. Eden od ključnih zaključkov, do katerega so prišli raziskovalci, pa je, da je korupcija poleg revščine in visoke ravni nezaposlenosti eden od najresnejših problemov, ki pestijo zahodni Balkan. Najbolj razširjeno je podkupovanje uradnikov v BiH, kjer se je z njim srečalo nekaj več kot 20 odstotkov prebivalstva, z 19,3 odstotka pa ji sledi Albanija. Povprečna podkupnina v Albaniji znaša 103 evre Najmanj so podkupnine priljubljene v Makedoniji, kjer se je k temu načinu sodelovanja z državnimi uradniki lani zateklo 6,2 odstotka prebivalstva. V Srbiji je lani podkupovalo 9,3, v Črni gori 9,7, na Kosovem in na Hrvaškem pa malo več kot 11 odstotkov prebivalcev. Drugačno sliko pa razkrivajo podatki o zneskih podkupnin. Ti so bili lani najvišji v Makedoniji, kjer so v povprečju znašali 1.212 evrov, najnižji pa v Albaniji, kjer so si uradniki na ta način v povprečju prislužili dodatnih 103 evra. Zanimiv je tudi podatek, da so povprečne podkupnine v Srbiji s 349 evri lani presegale znesek povprečne plače. Rezultati raziskave razkrivajo še, da so med najbolj podkupljivimi javnimi uslužbenci zdravniki, medicinske sestre in policisti.",0
"Ameriška zavarovalnica American International Group je več kot 90 milijard dolarjev prejete državne pomoči porabila za odplačilo dolgov bankam, ki so že prejele protikrizno pomoč ameriške vlade. Poslovna stavba zavarovalniškega koncerna American International Group, kateri je ameriška centralna banka Federal Reserve odobrila posojilo v višini 85 milijard dolarjev. Ameriška zavarovalnica American International Group AIG, kateri očitajo za 165 milijonov dolarjev bonitet, ki si jih nameravajo izplačati njeni managerji, je včeraj razkrila, da je več kot 90 milijard dolarjev prejete državne pomoči že porabila za odplačilo dolgov oziroma obveznosti tujim in domačim bankam, med katerimi so sicer nekatere prav tako prejele protikrizno pomoč ameriške vlade. Med največjimi prejemniki denarja AIG so bili ameriška Goldman Sachs, ki je prejela 12,9 milijarde dolarjev, francoska Societe Generale 11,9 milijarde dolarjev, nemška Deutsche Bank 11,8 milijarde dolarjev in britanska Barclays 8,5 milijarde dolarjev. Ameriška Merrill Lynch je od septembra lani do konca decembra prejela 6,8 milijarde dolarjev. Foto Reuters AIG prejela že 170 milijard državne pomoči Ameriška vlada je lani ob izbruhu finančne krize v strahu za stabilnost ameriškega finančnega sistema ter pretočnost posojil gospodinjstvom in podjetjem rešila AIG pred propadom s podržavljanjem, tako da je v okrog 80-odstotni državni lasti. AIG je tako doslej od države prejela skupno okrog 170 milijard dolarjev pomoči.",0
"Uprava in sindikati v Casinoju Portorož in Casinoju Hit so še vedno na različnih bregovih. V kolikor se ne bodo dogovorili, delavci napovedujejo bolj resno stavko. Casino Portorož V sindikatu Casinoja Portorož, kjer je pretekli vikend potekala opozorilna stavka, pričakujejo nadaljevanja pogajanj z upravo, sicer bodo čez 14 dni ponovno stavkali. Takrat naj bi poskusili na svojo stran pritegniti tudi študente, da bi imela stavka večji učinek. V sindikatu menijo, da situacija še ni tako huda, da bi se plače morale tako drastično znižati, kot predvideva sanacijski program, da pa se lahko dogovorijo o skrajšanju delovnega časa, kar bi lahko znižalo strošek dela. Kot je povedal predstavnik sindikata v Casinoju Portorož Mirjan Režman, pa poslovne škode za podjetje tokrat ni bilo, saj je podjetje za njihovo delo najelo študente. V Hitu bo stavka že prihodnji teden? V Casoniju Hit v Novi Gorici, kjer so delavci prav tako stavkali zaradi nezadovoljstva s sanacijskim načrtom uprave, pa nameravajo stavko, v kolikor ne bo novih pogajanj, nadaljevati že prihodnji vikend. Kot je povedal tiskovni predstavnik Hita Tilen Majnardi, je stavka v preteklem vikendu povzročila okoli 300.000 evrov škode, še prej pa je bilo za 100.000 evrov škode. Celotno škodo je težko oceniti, saj nekateri obiskovalci že samo zaradi napovedi stavke ne pridejo, je še povedal Majnardi. V celoti v podjetju ocenjujejo, da je bilo škode zaradi stavke že za milijon evrov. Študenti med vikendom, ko je obisk največji, namreč ne morejo popolnoma nadomestiti delavcev, je še pojasnil Majnardi. Casino Hit Stavka zaradi nezadovoljstva z napovedano sanacijo podjetij Ob napovedi sanacijskih programov uprave Casinoja Hit in Casinoja Portorož oba v večinski lasti države so sindikati začeli opozarjati na posledice teh programov, ki so za delavce nesprejemljive. V Hitu so delavci proti odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času. V Casinoju Portorož pa delavci opozarjajo, da bi se po sanaciji nekaterim skupinam, kot so krupjeji, plače preveč znižale po sedanjem predlogu od 20 do 40 odstotkov. Gre za približno 200 zaposlenih, je pojasnil sindikalni predstavnik Režman.",0
"Potem ko je vodstvo Hit spravilo v izgube, bo zdaj pod krinko finančne krize odpustilo najmanj dvesto delavcev. Delavci so prepričani, da jih predsednik uprave Niko Trošt vleče za nos. Potem ko so Hit spravili v izgube, bodo zdaj pod krinko finančne krize odpustili najmanj dvesto delavcev. Delavci so prepričani, da jih predsednik uprave Niko Trošt vleče za nos.",0
"Drugi največji slovenski mobilni operater Simobil je v zadnjem lanskem trimesečju ustvaril za 43,7 milijona evrov prihodkov, kar je za 9,9 odstotka manj kot v enakem obdobju predlani Dobiček iz poslovanja se je povečal za 22 odstotkov na 7,2 milijona evrov, je razvidno iz danes objavljenih poslovnih rezultatov skupine Telekom Austria . Število naročnikov povečali za 3,3 odstotka Kot so danes sporočili iz Telekoma Austrie, je Simobil število naročnikov ob koncu lanskega leta na letni ravni povečal za 3,3 odstotka na 589.400. Operaterjev tržni delež na slovenskem mobilnem trgu se je v zadnjem lanskem četrtletju okrepil s 27,9 na 28,2 odstotka. Foto: Urban Štebljaj Povprečni prihodki na uporabnika so se v četrtem trimesečju 2009 zmanjšali za 10,3 odstotka na 20,8 evra. Gre predvsem za posledico nižjih cen in nižjih prihodkov iz medomrežnega povezovanja, medtem ko sta pozitivno na prihodke vplivala večje število naročnikov in povečanje povprečnega števila zaračunanih minut pogovorov na naročnika. To se je povečalo za 12 odstotkov na 154,1 minute. Nižji prihodki od naročnin in zaračunanih pogovorov Nižje skupne prihodke Simobila v krovnem podjetju pripisujejo deloma nižjim prihodkom od naročnin in zaračunanih pogovorov deloma pa nižjim prihodkom od medomrežnega povezovanja. Višji dobiček iz poslovanja pa je predvsem posledica ukrepov za zmanjšanje operativnih stroškov. Ti so se v zadnjem trimesečju na letni ravni zmanjšali za 25,4 odstotka, so še sporočili iz Telekoma Austria.",1
"London - Na vodilnih evropskih borzah so se tečaji delnic v prvih urah trgovanja v povprečju pomaknili navzgor. Osrednji delniški indeksi v Londonu in Parizu se gibljejo za pol odstotka do odstotek višje kot v ponedeljek. Evropske borze tako ne sledijo azijskim, katerih tečaji so trgovali v rdečih številkah, v ponedeljek pa so se znižali tudi tečaji na ameriški borzi, poročajo tuje tiskovne agencije. Približno dve uri po začetku trgovanja je v Londonu indeks FTSE 100 pridobil 0,64 odstotka (na 4276,37 točke), v Parizu pa se je indeks CAC 40 zvišal za 0,68 odstotka (na 3172,67 točke). Podoben trend beležijo tudi ostale pomembnejše evropske borze. V Milanu je borzni trg v povprečju višje za 0,01 odstotka (na 14.951 točk), v Madridu pa za 0,64 odstotka (na 973,99 točke). Zvišal se je tudi dunajski delniški indeks ATX, in sicer za 0,41 odstotka na 1706,82 točke. Navzgor se je pomaknil tudi frankfurtski indeks DAX, ki je višje za 0,05 odstotka (na 4641,31 točke).",1
"Sindikati niso uspeli s pozivom državi, naj s finančno pomočjo reši Industrijo usnja Vrhnika. Družba gre v stečaj. Brez službe bo ostalo najmanj 320 delavcev, ki že tri mesece niso dobili plače. Nekdaj zelo uspešno podjetje gre v stečaj. Iz Industrije usnja Vrhnika IUV so sporočili, da je bila neuspešnost dokapitalizacije tudi uradno potrjena, kar pomeni, da niso prejeli nobenih finančnih sredstev, s katerimi bi rešili svoje likvidnostne težave. Upravi družbe tako ni uspelo drugega, kot objaviti stečaj. Iz družbe še sporočajo, da se vseeno nadaljuje izdelava in realizacija projekta ohranitve zdravih jeder, kar pomeni, da bodo ohranili do polovico zaposlenih. V družbi je skupno 640 zaposlenih, kar pomeni, da jih bo najmanj 320 ostalo na cesti. Več o tem programu naj bi bilo znanega januarja. Delavce, lastnike, ožjo lokalno skupnost in zavod za zaposlovanje, s katerimi bodo reševali nastali položaj, ki je po navedbah družbe za vse zaposlene zelo kritičen , so že obvestili. Sindikat v družbi upa, da bo vodstvo ohranilo čim več delovnih mest. Bojim se, da bo ta številka precej majhna, je povedal vodja sindikata v IUV Slavko Zalar, ki se bo danes popoldne sestal tudi s predsednikom uprave družbe Milanom Pajsarjem. Sindikat je v začetku meseca opozoril na stečaj, če dokapitalizacija ne bo uspešna. Državo, ki je prek Slovenske odškodninske družbe Sod večinski lastnik, so pozvali, naj ukrepa, sicer bodo pripravili protest pred vladno palačo. Protest se bo verjetno zgodil. Nezadovoljstvo je veliko. Dolžni so nam še tri plače, je dejal Zalar. Delavci IUV do 12. januarja so na dopustu, trenutno pa jih je po Zalarjevih besedah zaposlenih okoli 580 niso dobili plač za oktober, november in tudi december, ostale pa so dobili z zakasnitvami in po delih. Zelo je hudo, opozarja in dodaja, da najnujnejšo pomoč zagotavljajo Rdeči križ, Karitas in prostovoljci. O protestu bodo odločali po 12. januarju. Kako naprej, ne vem. Ljudje bodo verjetno zahtevali polno odgovornost lastnika, meni Zalar. Sindikat bo sicer zahteval, da odpuščeni delavci dobijo vse, kar jim pripada po zakonu. Spomnimo ... Dokapitalizacija je predstavljala del paketa, ki ga je IUV sprejel za sanacijo likvidnostnih težav, v katerih se je znašel letos. V težavah se je znašel predvsem zaradi velikega padca povpraševanja po starem programu usnja s kromom, ki ga usnjarna opušča, a še vedno v znatni meri proizvaja, zaradi padca tečaja dolarja in sicer uspešnega, a testnega obsega prodaje novih programov usnja brez težkih kovin in certificiranega organskega usnja. V dokapitalizaciji prvi krog, ki je trajal od 25. novembra do 5. decembra, je bil odprt za obstoječe delničarje, drugi od 6. do 12. decembra pa za vse zainteresirane osebe je bilo na voljo za nekaj več kot pet milijonov evrov novoizdanih delnic. Dokapitalizacija bi bila uspešna, če bi bilo vplačanih 50 odstotkov od vseh 1.198.200 novih delnic, ki so bile naprodaj. Največji lastnik IUV, Slovenska odškodninska družba Sod, ki ima v lasti 78,5-odstotni delež družbe, se za dokapitalizacijo ni odločil, ker da ta ni ekonomsko upravičena in ne bi pripomogla ne h kratkoročni ne dolgoročni rešitvi družbe IUV. Upravo IUV je zato Sod zadolžil, naj pripravi predloge za dolgoročno rešitev perspektivnih programov IUV. IUV je v polletju ustvaril 6,7 milijona evrov prihodkov, prvih šest mesecev pa zaključil z izgubo v višini 5,66 milijona evrov. Prenesena izguba iz preteklih let znaša okvirno osem milijonov evrov, višina obveznosti konec prvega polletja pa je znašala približno 16 milijonov evrov.",0
"Nemški bruto domači proizvod (BDP) je v zadnjem četrtletju 2011 beležil 0,2-odstotni padec, kar je bilo vseeno bolje od pričakovanj analitikov Nemčija bo po ocenah tamkajšnje centralne banke spomladi že okrevala od posledic dolžniške krize v območju evra. Nemško gospodarstvo, ki velja za najpomembnejše v Evropi, bo v prvem četrtletju morda še občutilo zaviralne dejavnike iz zunanjega okolja, spomladi pa se bodo razmere znova izboljšale, ocenjuje banka. V zadnjem lanskem četrtletju se je nemško gospodarstvo prvič po recesiji leta 2009 znova nekoliko skrčilo. Bruto domači proizvod (BDP) je beležil 0,2-odstotni padec, kar je bilo vseeno bolje od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali višji padec. Rast bo spodbudilo povpraševanje v gradbeništvu Nemška centralna banka ocenjuje, da so se obeti za nemško gospodarstvo znova občutno izboljšali. ""Živahno povpraševanje v gradbeništvu bo spodbudilo rast,"" je danes objavljeno redno mesečno poročilo centralne banke povzela nemška tiskovna agencija dpa. Rast bo ob tem - tako kot že prejšnje leto - spodbujala tudi zasebna potrošnja. Lani več nakupov nepremičnin Centralna banka ob tem ugotavlja, da je bilo lani več nakupov nepremičnin, večje povpraševanje pa je navzgor pognalo tudi cene. Stanovanjske nepremičnine so se v roku enega leta podražile za 5,5 odstotka.",1
"V Sloveniji trenutno ne vladajo le ugodne podnebne razmere, pač pa je pozitivno razpoložena tudi klima na področju gospodarstva. Zvišalo se je zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih ter gradbeništvu. Gospodarska klima v Sloveniji se je maja po ugotovitvah državnega statističnega urada izboljšala. Vrednost kazalca gospodarske klime je bila tri odstotne točke višja kot aprila in 17 odstotnih točk višja kot maja 2009. Maja so direktorji tendence v predelovalnih dejavnostih ocenili za odstotno točko višje kot aprila in 26 odstotnih točk bolje kot pred letom dni. Vrednosti kazalnikov stanj so se v primerjavi z aprilom večinoma znižale, pričakovanja za naslednje tri mesece pa so ugodna. Tendence v trgovini na drobno so bile maja enake kot aprila, v primerjavi z lanskim majem pa so se izboljšale za 25 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za prihodnje tri mesece so se večinoma znižale, razen vrednosti kazalnika pričakovana skupna nabava in pričakovani poslovni položaj. Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je bila maja za pet odstotnih točk višja kot aprila in za 11 odstotnih točk nižja kot maja lani. Vrednosti kazalnikov stanj so se glede na mesec prej zvišale, razen vrednosti kazalnika obseg gradbenih del. Pričakovanja za naslednje tri mesece so večinoma ugodna, izjema je pričakovano zaposlovanje. Zaupanje v storitvenih dejavnostih je bilo maja za tri odstotne točke višja kot aprila in za 18 odstotnih točk višje kot maja lani. Vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj so se v primerjavi z aprilom zvišale, razen vrednosti kazalnikov poslovni položaj in pričakovane prodajne cene. Med omejitvenimi kazalniki je kazalnik pomanjkanje delovne sile dosegel v tem mesecu najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju, medtem ko je vrednost kazalnika nezadostno povpraševanje dosegla novo najvišjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju, še navaja statistični urad.",1
"Zavarovanje. Boste za zlom treh reber na smučanju plačali 997 evrov? Ministri vlade so na razpravi zakona o zdravstveni dejavnosti zahtevali dopolnitev šestega poglavja, ki se nanaša na upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Minister Borut Miklavčič je kljub temu zadovoljen: ministri so podprli vse druge člene, vključno z načinom razmejitve med javnim in zasebnim ter nespremembo glede ohranitve strokovnega nadzora zdravniške zbornice. “Bil sem edini, ki sem branil zbornico do konca, pa me je vlada danes podprla,” je dejal. Cene so primeri in se od bolnika do bolnika zelo razlikujejo. Z dodatnimi analizami, rehabilitacijo in podobnim se lahko zelo povišajo. Za povečavo klikni na sliko. (Foto: grafikaŽurnala24) Vzajemna še brez rešitve Novi pomisleki glede strokovnega nadzora zdravnikov in neuspešno rešene razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom pa zakon čakajo v parlamentu, kamor naj bi zakon potoval konec naslednjega tedna. V javno razpravo naj bi takrat prišel zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Kot je znano, predlog zakona predvideva 60-odstotno doplačilo za zdravljenje poškodb pri športih, med katerimi so tudi planinarjenje, plezanje, rolkanje, kotalkanje in smučanje. Zato smo bolnišnice prosili za nekaj primerov cen zdravljenja poškodb. Cene so le primeri, v praksi se bodo med bolniki zelo razlikovale. “Vrednost hospitalizacije bolnika je odvisna od glavne diagnoze in spremljajočih diagnoz, kliničnih postopkov, izpeljane diagnostike, starosti pacienta ...” je pojasnila direktorica trboveljske bolnišnice Marina Barovič. “Dokler je zakonodaja s tega področja v pripravi, tudi Vzajemna ne more ponuditi rešitve v sklopu zavarovalnih produktov za omenjena tveganja,” so sporočili z Vzajemne, ko smo jih vprašali, ali bi razliko cene plačalo dopolnilno zavarovanje. “Lahko pa rečemo, da bomo vedno poskušali ponuditi zavarovalne produkte za pokrivanje tveganj, ki ne bi bila krita v sklopu obveznega in dopolnilnega zavarovanja,” so dodali.",0
"Maja se je stopnja brezposelnosti v ZDA povišala za 0,5 odstotne točke na 5,5 odstotka V ZDA je bila maja stopnja brezposelnosti 5,5-odstotna ali 0,5 odstotne točke višja kot aprila, je sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino. To je najvišja mesečna rast brezposelnosti od februarja od leta 1986. Ameriški delodajalci so maja ukinili 49 tisoč delovnih mest. Visoka rast brezposelnosti je malce presenetila analitike, ki so pričakovali rast do največ 0,1 odstotne točke, vendar pa je v skladu s splošno slabo gospodarsko sliko naraščanja cen energije, padanja vrednosti dolarja, propadanja hipotekarnih kreditov, kreditne stiske in nizke stopnje gospodarske rasti. Letos do zdaj ukinjenih 324 tisoč delovnih mest V ZDA je bilo maja skupaj 8,5 milijona brezposelnih, potem ko so se ukinjala delovna mesta v gradbeništvu, proizvodnji, trgovini in poslovnih storitvah. Letos je bilo doslej ukinjenih 324 tisoč delovnih mest. Na novo pa so zaposlovali v vladnih službah, izobraževanju, zdravstvu in turizmu, vendar premalo, da bi nadomestili izgube v prej omenjenih sektorjih. Plača je maja porasla Tisti, ki so obdržali službe, pa so maja dobili tudi povprečno za 0,3 odstotka višje zaslužke na uro, ki so znašali povprečno 17,94 dolarja. Plače na uro dela so v zadnjem letu dni porasle za 3,5 odstotka. Za del Američanov se je trenutni položaj malce popravil z vračilom davka v okvirju paketa gospodarskih stimulacij, vrednega skupaj 168 milijard dolarjev, vendar denarja še niso dobili vsi. V povprečju gre za 600 dolarjev na davkoplačevalca.",0
"Podjetja osnovnošolkam predstavijo tipično moške poklice Združenje delodajalcev ZDS je javnosti predstavilo svoj večletni projekt Dan za punce. To je dan, ko podjetja starejšim osnovnošolkam predstavijo naravoslovno-tehnične poklice in tipično moška delovna mesta. Ob dnevu za punce podjetja odprejo svoja vrata le dekletom v zadnji triadi osnovne šole in jim na privlačen in zanimiv način predstavijo posamezna delovna mesta, kjer bi se lahko zaposlila po uspešno končanem ustreznem izobraževanju. Gre za idejo, ki izvira iz ZDA, dan za punce pa dandanes prirejajo že v 12 evropskih državah. V vseh državah, kjer poteka tovrstni projekt, poročajo o pozitivnih rezultatih in navdušenju deklet in delodajalcev. Podjetja, ki sodelujejo pri dogodku, tudi zaposlijo več žensk na tipično moških delovnih mestih, je projekt predstavil generalni sekretar ZDS-ja Jože Smole. Delodajalci so namreč mnenja, da se dekletom priložnosti ponujajo v elektrotehniki, energetiki in elektroniki. Za poklice v teh panogah pa jih je treba spodbuditi, saj se osnovnošolke o izobraževanju odločajo prav v času najstništva, ko jih veliko bolj pritegnejo poklici, kot so kozmetičarka, frizerka ali vizažistka, pa tudi umetnost ali ekonomija. V naravoslovju je največ deklet v medicini in kemiji, s projektom Dan za punce pa jih skušajo navdušiti tudi za poklice, ki se stereotipno povezujejo z moškimi, kot so denimo varilka, operaterka CNC-stroja, orodjarka, programerka in inženirka fizike, elektrotehnike ali multimedije. Razmere na slovenskem trgu dela kažejo veliko ponudbo kadrov družboslovnih usmeritev, medtem ko je največji primanjkljaj ravno v naravoslovno-tehniških usmeritvah. Tako obstaja paradoks visoke brezposelnosti na eni in pomanjkanje ustreznih kadrov na drugi strani, opozarjajo v ZDS-ju. ZDS je projekt začel januarja 2011, trajal pa bo do junija 2014. V letu 2014 bodo dogodek predvidoma organizirali že 24. januarja, v primerjavi s preteklimi leti, ko so bile v projekt vključene le osnovne šole, pa bodo naslednje leto v projekt vključili še srednje šole, za katere bodo pripravili tudi poseben vsebinski paket.",1
"Indkes Nikkei je izgubil slaba dva odstotka in se znašel na najnižji ravni v zadnjih treh letih Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei je trgovanje končal pri vrednosti 10.938,14 točke. To je 216,62 točke oz. 1,94 odstotka nižje kot v četrtek. Tudi druge azijske borze so v pričakovanju odločitve predstavniškega doma ameriškega kongresa o načrtu za reševanje finančne krize beležile padce. V pričakovanju ponovnega glasovanja v kongresu Nikkei je tako padel na najnižjo raven po maju 2005. Vlagatelji na tokijski borzi nestrpno pričakujejo odločitev predstavniškega doma ameriškega kongresa o zakonu o reševanju finančne krize, ki je vreden 700 milijard dolarjev. Navzdol tudi na Wall Streetu Na borzi v New Yorku so se tečaji delnic v četrtek v povprečju krepko znižali. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.482,45 točke, kar je za 348,62 točke oz. 3,22 odstotka manj kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 92,68 točke oz. 4,48 odstotka in se ustavil pri 1976,72 točke.",0
"Sindikat Vegrada se zavzema za stečaj. Le tako bodo delavci lahko uveljavljali svoje pravice, prisilna poravnava pomeni le zavlačevanje, pravijo. Nadzorniki Vegrada se bodo v ponedeljek seznanili s tem, da je družba insolventna. Uprava družbe je insolventnost razglasila v četrtek na podlagi polletnega poročila o poslovanju, ki izkazuje negativni kapital. Nadzorniki naj bi po zagotovilih prve dame Vegrada Hilde Tovšak na mizo dobili tudi finančni načrt prestrukturiranja družbe. Ob hudih finančnih težavah, s katerimi se sooča Vegrad, pa je v prihodnjih dneh pričakovati vsaj eno dobro novico. Predvidoma do ponedeljka naj bi bile namreč odpravljene nepravilnosti, ki so jih ugotovili med tehničnim pregledom ljubljanske stanovanjske soseske Celovški dvori, ki so eden največjih investicijskih projektov Vegrada. Po odpravi nepravilnosti bi lahko upravna enota uporabno dovoljenje izdala v nekaj dneh. Nadzorniki Vegrada bodo odločali o nadaljnjih korakih v Vegradu, ki naj bi imel po neuradnih podatkih približno pol milijarde evrov dolgov in številne nedokončane projekte. Tri možnosti za družbo Predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič omenja tri možnosti za družbo stečaj, prisilno poravnavo, teoretično pa tudi dokapitalizacijo. Ker pa naj interesa za dokapitalizacijo ne bi bilo, sta tako realnejši prisilna poravnava ali stečaj. Tovšakova naj bi se nagibala k uvedbi prisilne poravnave in ne stečaja. Kot napoveduje, pa bo uprava v postopku insolventnosti vse upnike družbe obravnavala enakopravno, prav tako bo za odpravo insolventnosti zagotovila izvedbo ustreznih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. Hilda Tovšak Foto Aljoša Kravanja Bolj verjeten je stečaj podjetja Poskus prisilne poravnave med družbo in upniki je po ocenah ekonomista Jožeta P. Damijana tudi najverjetnejši scenarij za Vegrad, a prisilno poravnavo ocenjuje kot izjemno težavno. Kot je pojasnil, je prisilna poravnava načeloma boljša možnost, saj omogoča preživetje podjetja, a bi bila smiselna, če bi imel Vegrad sklenjene pogodbe za nove gradbene projekte. Ker pa teh nima veliko, je tudi prisilna poravnava praktično brezpredmetna. Bolj verjeten je zato stečaj podjetja, ocenjuje Damijan in dodaja, da bo na pogorišču Vegrada verjetno nastalo nekaj manjših gradbenih podjetij. Za stečaj velenjske gradbene družbe se zavzema sindikat v Vegradu. Predstavnik celjske območne Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater meni, da lahko delavci zgolj prek stečaja uveljavijo svoje pravice, medtem ko prisilna poravnava pomeni zavlačevanje. V primeru stečaja se bodo po Damijanovih besedah upniki poplačali v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti ter v odvisnosti od prednostne vrste terjatev. Najprej se bodo reševale banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele po tem, ko bodo banke poplačane. Najslabše jo bodo odnesli zaposleni v Vegradu, ocenjuje Damijan. Vprašanje je, če bodo dobili plačane zaostale plače. Da ne govorimo o neplačanih socialnih prispevkih, že odtegnjenih kreditnih obrokih zaposlenih, vendar ne nakazanih bankam ... dodaja. V primeru stečaja je po njegovih besedah situacija za zaposlene huda, se pa zanje vsaj končuje sedanja agonija in bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva s strani države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. Za mnoge izmed njih se bo finančna situacija tako vsaj kratkoročno izboljšala, meni Damijan.",0
"Prisegel je novi rektor Univerze v Ljubljani. Novi rektor Univerze v Ljubljani Ivan Svetik je na slovesni inavguraciji prisegel, da bo rektorsko verigo, ki jo je danes prejel od svojega predhodnika Radovana Stanislava Pejovnika, nosil kot znamenje prizadevanj za ugled in avtonomijo univerze. V nagovoru pa je izpostavil, da je čas, da slovenska družba okrepi zaupanje v idejo univerze. Delal bo v dobro vseh Svetlik je ob prevzemu rektorske verige prisegel, da bo deloval za napredek znanosti, umetnosti in samobitnosti slovenskega naroda ter v dobro vseh državljanov Slovenije. Da bodo prispevali k ugledu in avtonomiji ljubljanske univerze, pa so slovesno obljubili tudi dekani fakultet. Odhajajoči rektor je v svojem nagovoru opozoril zlasti na drobljenje, samozadostnost in slabo sodelovanje v slovenskem visokem šolstvu ter v raziskovalnem in razvojnem sistemu. Kot je poudaril, bi moral javni visokošolski sistem bolj povezan. Med drugim se je Pejovnik vprašal, ali ne bi bilo mogoče ustanoviti mreže univerz ali kar enotne slovenske univerze. V nagovoru akademskemu zboru pa je Svetlik med drugim izpostavil, da univerza skozi svojo zgodovino, v kateri so se menjale tako države kot družbeni sistemi, ostaja pri svojem temeljnem poslanstvu - kot ena najtrdnejših povezovalnih in razvojnih družbenih ustanov. Svetlik pohvalil predhodnika V zadnjih štirih letih je v času številnih zunanjih pritiskov in zmanjševanja sredstev univerzo vodil Pejovnik. Prav njegovim prizadevanjem pa gre po Svetlikovih besedah zahvala, da je univerza to obdobje prebrodila ""razmeroma neprizadeta"" in da je našla moč tudi za nove razvojne korake. Kot je poudaril Svetlik, lahko univerza svoje dolžnosti izpolnjuje, le če ohranja svojo raziskovalno in izobraževalno vlogo ter izboljšuje njuno kakovost. Brez temeljnega znanja, ki se prenaša na študente, se tudi zaloga uporabnega znanja hitro izčrpa. In danes je po besedah novega rektorja čas, da slovenska družba okrepi zaupanje v idejo univerze in ji podeli svež mandat za kulturni in gospodarski razvoj v državi. Za krepitev ponudbe programov Prihodnost ljubljanske univerze je sicer zasnovana v lani sprejeti strategiji, ki po oceni novega rektorja odpira prostor za nove programe razvoj najbolj nadarjenih študentov, za krepitev raziskovanja, za ustanavljanje novih podjetij. ""S tem ne le ustvarjamo priložnost za prenos novih tehnologij, ampak tudi za zaposlitev diplomantov,"" je pojasnil. Krepiti je treba ponudbo programov usposabljanja za diplomante, z najnovejšo informacijsko tehnologijo in pospeševalci pretoka znanja pa želi novi rektor povezati razvojne potrebe gospodarstva z znanjem, ki ga goji univerza. ""Univerza ponuja roko gospodarstvu in državi, da z razmeroma majhnimi vložki okrepimo obstoječe in oblikujemo nove mehanizme za prenos znanja,"" je med drugim dejal Svetlik.",1
"V teh časih lahko z gotovostjo trdimo le to, da veliko bank ne bo preživelo naslednjega leta, meni analitik Jaret Seiberg pri Stanford Financial, ki je napovedal propad stotih bank Kljub temu, da je ameriška administracija za rešitev finančnih institucij iz trenutne krize namenila 700 milijard dolarjev gre vseeno z gotovostjo pričakovati, da veliko bank ne bo preživelo naslednjega leta, piše CNN. Vprašanje je le, koliko in kako bodo hirajoče banke propadle. Ameriški paket bo pomagal, a ne vsem Po mnenju analitika Jareta Seiberga pri Stanford Financial bo omenjeni ameriški finančni paket sicer pomagal, ampak ne bo prinesel milosti za vse finančne institucije. Veliko bank namreč v svojih bilancah drži konstrukcijske dolgove in ostale tipe minljivega premoženja, ki ga država ne bo vzela iz njihovih knjig, je še dodal. Seiberg tudi pričakuje, da naslednjega leta ne bo preživelo več kot 100 ameriških bank. Evropske države vsaka po svoje Voditelji štirih največjih evropskih gospodarstev se v soboto niso uspeli dogovoriti o skupnem odzivu na trenutne razmere na finančnih trgih. Kot je po zasedanju dejal francoski predsednik in predsedujoči EU Nicolas Sarkozy bodo države vsaka na svoj način, s svojimi ukrepi podprle bančni sistem, vendar se bodo med seboj usklajevale. To je brca v temo, menijo nekateri analitiki Po mnenju analitika Pia De Gregoria iz Centobanca v Milanu je taka odločitev napaka, piše agencija Bloomberg. Po njegovem mnenju bi morale evropske države ustanoviti skupni evropski sklad, ki bi dokapitaliziral banke v težavah. ""To je sistemska kriza in potrebuje sistemsko rešitev,"" je še podprl svojo idejo.",0
"Stranka SD ne bo podprla zahteve za oceno ustavnosti novele zakona o vladi, ki jo predlaga Pozitivna Slovenija, kar pomeni, da Jankovićeva stranka nima dovolj podpisov za vložitev ustavne presoje. Pozitivni Sloveniji Zorana Jankovića sta zmanjkala dva glasova za vložitev ocene ustavnosti novele zakona o vladi. Stranko motijo spremembe glede treh ministrstev, umestitev tožilstva pod notranje ministrstvo, priključitev kulturnega ministrstva šolskemu in kmetijskega okoljskemu ministrstvu. Vodja poslanske skupine SD Janko Veber pravi, da se tudi oni sicer z ukinitvijo samostojnega kulturnega ministrstva in prenosom tožilstva ne strinjajo, a da bi bila ""škoda za Slovenijo z ustavno presojo bistveno večja, kot če bi pozneje naredili trezen premislek o tem, ali sta takšna organizacija in nadzor nad tožilstvom v Sloveniji res smiselna"". Veber računa, da bo koalicija sama znova premislila, ali ni bolje, da se politika posveča gospodarstvu kot pa prerekanju o tem, kakšna naj bodo ministrstva.",0
"Program financiranja upošteva krizne razmere Skladno s pred kratkim sprejetim programom financiranja proračuna se bo država v letu 2009 lahko zadolžila za 2,8 milijarde evrov. Dolg za financiranje državnega proračuna bi se tako povečal na 9,3 milijarde evrov. Po izračunih ministrstva za finance bo dolg državnega proračuna konec leta 2009 namreč za 2,2 milijarde evrov oziroma 30,3 odstotka višji od 7,1 milijarde evrov, kolikor kažejo ocene za leto 2008. S tem se bo delež dolga v bruto domačem proizvodu letos povečal za 4,8 odstotne točke, na 23,9 odstotka. Predvideni dve novi izdaji državnih obveznic V letu 2009 sta predvideni tudi dve novi izdaji državnih obveznic, vsaka v predvideni nominalni vrednosti ene milijarde evrov. Veljali bosta za referenčni obveznici na evropskem trgu, kakšna bo njuna ročnost, pa se bo država še odločila. Datum izdaje posamezne obveznice bo določen glede na tržne razmere in pričakovane ekonomske učinke zadolžitve. Zaradi razmer, ki zaradi svetovne finančne krize vladajo na finančnih trgih, se bo v letu 2009 povečal delež zadolževanja s kratkoročnimi vrednostnimi papirji z ročnostjo do vključno 12 mesecev. Avkcij, ki bodo potekale do začetka septembra, bo predvidoma deset, vsaka v okvirni višini 50 milijonov evrov oziroma pri dvanajstmesečnih menicah 250 milijonov evrov.",0
"»Če bo Jelinčič iskal povezave - njegova soproga je moja sodelavka,« vrača župan Zoran Janković Jelinčiču milo za drago. Za Janšo pa pravi, da nima pojma o gospodarstvu »Če bo Jelinčič iskal povezave - ne samo, da živi v Ljubljani, ima še več povezav. Njegova soproga je moja sodelavka. Tako, da ta njegov kompot, ta njegova mreža, se lahko s tem zaključi,« župan Ljubljane Zoran Janković odgovarja na očitke prvaka SNS Zmaga Jelinčič. Ta ga namreč obtožuje korupcije oziroma političnega trgovanja za soglasje kmetijskega ministrstva za za prostorskih aktov Ljubljane, ki bodo spremenili tudi zazidljivost 5,5 hektara velikega zemljišča v lasti oziroma zakupu Electe. ""Problem je v moralnih načelih"" »Ta Jelinčičeva izjava. Ali vam je zdaj bolj jasno, zakaj ne grem v nobeno stranko? Ko sem šel na volitve, sem se odločil, da se ne bom šel tega politikantskega načina. Pred sejo mestnega sveta se menijo: ti boš meni podprl tega za direktorja, jaz bom pa tebi tega. To zame ni politika. Jaz nimam nič proti, da se zmenijo. Nimam celo nič proti muzeju v Murski Soboti.« Tako je še nadaljeval župan in poudaril: »Problem je v moralnih načelih, če je on proti.« »Žalostno je, da nekdo ne zna opravičiti svojih napak in kaže, češ vsi smo takšni. Jaz povem, jaz nisem tak. In ne bom tak. In z njim ne bom sklenil nobenega 'deala',« je še pridal Janković. Še poduk Janezu Janši Janković se je ustavil še izjavi prvaka SDS Janeza Janše, ki je dejal, da naj banke namesto stadiona raje kreditirajo gospodarstvo. »To kaže, da Janez Janša o gospodarstvu ve zelo malo ali pa nič. On se je v enem intervjuju pohvalil, da je v svojih mladih letih ustanovil šest podjetij v tistih časih, ko je bilo to zelo težko. To je njegova izkušnja v gospodarstvu, s katero se želi primerjati z mano konkretno,« je omenil župan in se spotaknil, kaj je Janša naredil s cvetom primorskih podjetji.",0
"Polovici nadzornikom se lahko dokaže politična pripadnost Milijarda in pol evrov izgube se je zaradi političnega kadrovanja nadzornih članov nabralo od leta 2000 do 2010, je ugotovila raziskava ljubljanske Ekonomske fakultete, v kateri so analizirali 384 velikih in srednjih podjetij. Največ nadzornikov, ki so bili tako ali drugače povezani z državno politiko, je bilo v energetskih družbah in prometu. Izstopajo tudi panoge, kjer so v lastništvu udeležene še lokalne skupnosti - torej pri oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki. Prav tako je bilo prek nadzornikov veliko vmešavanja politike v trgovini in predelovalni dejavnosti. Četrtina od 3.368 nadzornikov jih je bilo vsaj dvakrat imenovanih v nadzorne svete podjetij. Skoraj 50 odstotkom od teh nadzornikov se da dokazati politično pripadnost, in to na podlagi javnih evidenc, ki so dostopne, pojasnjuje profesorica Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Nižja produktivnost, kjer se vmešava politika Letna produktivnost je bila v podjetjih, kjer so bili politično nastavljeni nadzorniki, za 2,5 odstotka nižja kot v tistih družbah, kjer takšnega kadrovanja ni bilo. Zato se je v desetih letih nabralo kar za 1,5 milijarde evrov izgube, ugotavlja raziskava. To je seveda samo neposredni učinek, koliko je tistega posrednega učinka, je pa seveda šele drugo vprašanje, ki se bo pokazalo bolj dolgoročno, dodaja Domadenikova. Velik vpliv v našem gospodarstvu imajo ljudje, ki so povezani s paradržavnimi skladi - Slovensko odškodninsko družbo in Kapitalsko družbo. V menjalnem sektorju, to je tisti sektor, ki deluje na svetovnih trgih, torej izvozniki, je bilo teh političnih kadrovanj očitno manj kot v nemenjalnem sektorju, torej sektorju, ki delujejo samo na trgu Slovenije, pojasnjuje. Cena, ki jo plačujemo davkoplačevalci zaradi tako imenovanih politično okuženih nadzornikov, je velika manjša rast gospodarstva od potencialne in slabše storitve. Vlasta Tifengraber, TV Slovenija",0
"Vladna komisija naj bi ugotovila, da so SŽ dobile državno pomoč, ki pa je niso porabile za prestrukturiranje. Če bi to pomoč morale vrniti, se najverjetneje ne bi izognili stečaju družbe. Interni dokumenti vlade, ki so jih pridobili na časniku Finance, naj bi dokazovali, da se ministrstvo za promet spreneveda z zavračanjem zahtevka SŽ za vračilo 134 milijonov evrov. Poleg tega pa naj bi bil v dokumentih zapisan tudi dvom o upravičenosti državne pomoči SŽ v letih 20032005. V teh letih so SŽ dobilo okoli 136 milijonov evrov pomoči za prestrukturiranje, ki pa ga niso izvedle. Kot poroča časnik, je vladna komisija za nadzor državnih pomoči ugotovila, da državne pomoči, ki so jih Slovenske železnice prejele v letih 2003, 2004 in 2005 za prestrukturiranje družbe, niso bile porabljene v namen, za katerega so železnice državni denar dobile. Prestrukturiranje ni bilo končano, saj so železnice s spremembo zakonodaje postale zopet enovito podjetje. Komisija je v poročilo še zapisala Ugotavljati, da prestrukturiranje ni bilo v celoti izvedeno ali celo, da je bilo napačno, pomeni, da je bila dodeljena državna pomoč, ki ni bila skladna s pravili skupnega trga in bi jo bilo treba vrniti z obrestmi. Na ministrstvu za finance pa naj bi še lani v začetku junija v predstavitvi projekta dokapitalizacije SŽ zapisali tudi Predlagam, da se o tem ne razpravlja javno, ker bi se lahko iz tega sprožil preiskovalni postopek. Generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič Foto Slovenske železnice Če bi železnice res morale vrniti prejeti denar, bi to pomenilo takojšnjo insolventnost družbe z vsemi posledicami, ki jih takšno stanje prinaša. Železnice se preprosto ne bodo mogle več izogniti postopkom, ki jih predvidevajo zakonska določila o insolventnosti, pa je za časnik morebitno vračanje denarja komentiral generalni direktor SŽ Goran Brankovič. Po poročanju časnika bi se SŽ tako lahko izognile stečaju le, če bi ministrstvo za promet odobrilo zahtevek SŽ za izplačilo 134 milijonov evrov. Revizijska hiša KPMG je namreč v poročilu zapisala, da naj bi ministrstvo železnicam dolgovalo tak znesek zaradi izpadlega kapitala.",0
"Naftni derivati že dražji Povišal se je davek na dodano vrednost. Nova splošna stopnja DDV-ja je 22 odstotkov, znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa 9,5 odstotka. To je že podražilo naftne derivate. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,4 centa na 1,495 evra, 100-oktanski bencin za 2,5 centa na 1,519 evra, dizelsko gorivo pa za 2,3 centa na 1,366 evra za liter. Zvišala se je tudi cena kurilnega olja - za liter je treba tako po novem odšteti 0,986 evra oz. 1,6 centa več kot doslej. Ali oziroma kako hitro bodo višjemu DDV-ju sledile še druge podražitve, za zdaj ni znano. Vlada se je za dvig DDV-ja odločila, potem ko je predlog o uvedbi kriznega davka, s katerim bi bili obdavčeni vsi prihodki, naletel na ostro nasprotovanje. A ideje o kriznem davku ni opustila, pustila si ga je za rezervo, če drugi ukrepi konsolidacije javnih financ ne bodo uspešni. Zmanjšalo se bo povpraševanje V Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da se bo zaradi zviševanja davka zmanjšalo povpraševanje. Pogrešamo aktivnosti za dvig povpraševanja, saj oživitve gospodarstva ni brez potrošnikov. Upamo, da trgovina in živilska industrija vsaj pri osnovnih življenjskih artiklih razlike v davku ne bosta prenašali na potrošnika in da si bosta to breme poskušali razdeliti, so zapisali. Tudi v Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da zvišanje DDV-ja ni primeren ukrep. Sprašujejo, ali ne bo škoda, ki jo bosta utrpela trgovina in tudi celotno slovensko gospodarstvo zaradi pričakovane manjše potrošnje, veliko večja, kot pa bodo učinki, ki si jih vlada obeta od zvišanja DDV-ja za državni proračun. Za 250 milijonov več prilivov Da utegne ta ukrep negativno vplivati na potrošnjo, priznava tudi vlada, ki si od višjega DDV-ja letno obeta okoli 250 milijonov evrov več proračunskih prihodkov. Če se bodo višje davčne stopnje v celoti prelile v drobnoprodajne cene, se bo končna potrošnja znižala za 1,5 odstotka, je izračunala.",0
"650 evrov za 260 ur na mesec Če vodstvo Veolie Transport Štajerska in stavkovni odbor na jutrišnjih pogajanjih ne bosta dosegla dogovora, bodo zaposleni 18. maja stavkali. Odločitev je v Kidričevem sprejel stavkovni odbor, ki opozarja, da vozniki za 650 do 700 evrov neto plače delajo tudi po 260 ur na mesec. Kot poroča novinarka Radia Slovenija Nevenka Dobljekar, zahtevajo spoštovanje zakonodaje in izenačitev položaja z družbami Veolie v drugih evropskih državah. Predsednik uprave Veolie Bo Karlsson je sicer na pogajanjih pred tednom dni ponudil podpis kolektivne pogodbe s tarifnim in normativnim delom, ki med drugim vključuje urno postavko 4,46 evra na uro za voznike, izplačilo regresa v višini 830 evrov bruto v enkratnem znesku, dodatek za delo v soboto v višini 30 odstotkov, izboljšave glede obravnavanja delovnega časa in dnevnic na občasnih prevozih v Sloveniji in tujini ter vključitev osemurne garancije pod pogoji, ki bodo dogovorjeni. Stavkali novembra 2007, od takrat nič novega Med 410 zaposlenimi je v Veolii Transport Štajerska 350 voznikov, ki so svoje nezadovoljstvo zaradi nizkih plač in slabo vzdrževanih avtobusov izrazili z opozorilno stavko že novembra 2007. Zahtevam so se pridružili tudi zaposleni v Veolii v Novem mestu.",0
"Državni zbor je odločil, da poslancu SLS Radovanu Žerjavu ne podeli poslanske imunitete. Državni zbor je s 55 glasovi za in petimi proti sklenil, da poslancu SLS Radovanu Žerjavu ne podeli poslanske imunitete. S tem so poslanci dovolili vodenje kazenskega postopka zoper Žerjava zaradi šestih kaznivih dejanj obrekovanja. Sklep, da državni zbor Žerjavu ne podeli imunitete, je DZ predlagala mandatno-volilna komisija,ki je obravnavala zahtevo kazenskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča. Zaradi ''šlamparije'' toži SCT Žerjav, ki se na imuniteto ni skliceval, je v zvezi s kazenskim postopkom zoper sebe že pojasnil, da gre za tožbo zasebnega podjetja SCT, ker naj bi po njihovem mnenju kot minister za promet ''v medijih z neresničnimi izjavami blatil SCT''. Pri tem kot primer navaja besede ''šlamparija'' SCT pri izvedbi del v šentviškem predoru.",0
"Obstajala naj bi tudi možnost likvidacije Istrabenza Prevzema Istrabenza še ne bo, saj je vseh šest družb, ki so nameravale izpeljati prevzem, podpisalo pogodbo o delni razveljavitvi sporazuma. Maksima Holding bi sicer morala, zaradi odstopa od prevzema Istrabenza, družbam NFD Holding, Maksima Invest, Finetol, Daimond in Fidina plačati 20 milijonov evrov kazni, je poročal časnik Finance, a kaže, da se to ne bo zgodilo. Podpisnice sporazum prekinile Maksima Holding je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila, da so podpisniki sporazuma 31. decembra podpisali pogodbo o delni razveljavitvi sporazuma, s katero so razveljavili določbe sporazuma glede obveznosti skupnega nastopa pri objavi prevzemne ponudbe za delnice Istrabenza. Tako so formalno prekinili določila sporazuma, ki naj bi zaradi zunanjih okoliščin že pred tem postala nezavezujoča oziroma neizvršljiva. Plačila kazni ne bo? Poleg tega nobena podpisnica v roku, kot ga določa obligacijski zakonik za sklenitev glavne pogodbe šest mesecev od roka, določenega za njeno sklenitev, oz., če rok ni določen, od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena, ni zahtevala sklenitve tega sporazuma. S tem naj bi določila, po katerih bi morali skleniti sporazum o skupnem nastopu, postala brezpredmetna oz. neizvršljiva, so zapisali v Maksimi Holding. Sporazum so družbe podpisale marca lani Maksima Holding, katere večinski lastnik je predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, je marca podpisala prevzemni sporazum, po katerem naj bi do 31. decembra odkupila delnice družb Staneta Valanta. Tega pa zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ni storila, saj ni dobila zadostnih finančnih sredstev, poročajo Finance. Po pogodbi bi morala Maksima Holding plačati 15 odstotkov odkupnega zneska za 25-odstotni delež Istrabenza, ki je bil v lasti preostalih petih omenjenih družb. Omenjeni delež je bil ob podpisu pogodbe vreden 129,9 milijona evrov, zdaj pa je le še 29 milijonov evrov. Kazen zaradi odstopa od pogodbe je 19,5 milijona evrov, čemur pa je treba prišteti še stroške, ki so jih družbe imele s posojili, z obrestmi in drugimi nadomestili iz posla. Četrtina Istrabenza tako ostaja v lasti petih Valantovih družb. Na sestanku upnikov o prihodnosti Istrabenza Kmalu pa bo tudi znano, kdaj bo na pobudo Petrola, tretjinskega lastnika koprske družbe, sestanek upnikov in večjih delničarjev koprske družbe, na katerem naj bi se dogovorili, kaj storiti z dolgovi Istrabenza. V kratkem naj bi sklicali tudi skupščino družbe, na kateri bodo skušali predčasno zamenjati nadzorni svet, ki se mu bo mandat iztekel 29. maja. Po virih časnika Finance so se pred novim letom sestale tudi banke, pri katerih ima Istrabenz posojila, rešitve pa naj ne bi dosegli zaradi različnih zavarovanj posojil. Če se na sestanku upnikov ne bodo zmenili za zamenjavo dolgov v lastniške deleže, pa naj bi obstajala tudi možnost likvidacije Istrabenza.",0
"Danes v Posavju vlada obsedeno stanje. V višjih predelih je napadlo 15 in več centimetrov snega in še naprej sneži. Zaradi mokrega snega prihaja do snegoloma. „Mislili smo, da na strelišču na Radni poteka strelsko tekmovanje,“ je povedala poslušalka, ko je poslušala nenehno rafalno streljanje. Izkazalo se je, da gre za snegolom, saj podrta drevesa sprožajo verižne reakcije in se podira gozd. Po prvih ocenah je škoda velika, kakšna je v resnici, bo znano po tem, ko bo s cest odstranjeno drevje. Zaradi vode so zaustavili tudi NEK. Zaradi obilice podrtih dreves so pretrgane električne žice in nekaj tisoč gospodinjstev je še zdaj brez toka. Na delu so cestne službe, električarji, gasilci in civilna zaščita, a tudi občani so se samoorganizirali, vzeli v roke motorke in sekire in skušajo očistiti ceste, da bi po njih stekel promet. Življenje v nekaterih predelih Posavja je danes dobesedno obstalo, saj zaradi razdejanja enostavno ni moč nikamor priti. Po podatkih regijskega centra za obveščanje je bilo v krški občini brez elektrike tisoč gospodinjstev, v brežiški občini nekaj več, v Kostanjevici dobrih dvesto , v sevniški občini pa kar 3200 gospodinjstev. Večina cest je bila danes zaprta, pojavljali so se plazovi, ponekod poplave, precej dela pa je bilo tudi s prečrpavanjem meteorne vode. V Posavju, kjer je veliko gospodinjstev še kar v temi, s strahom pričakujejo noč, še zlasti zato, ker je spet začelo obilno snežiti. Vreme je v celotni državi povzročilo veliko težav.",0
"Čez pet let bo Merkur uspešno trgovsko podjetje s tehničnim blagom, prilagojeno razmeram na trgu, modernim smernicam, preveval pa ga bo duh optimističnih ljudi, meni predsednik uprave Knuplež. Bojan Knuplež Merkur še ni insolventen, nujna pa je hitra sanacija, po kateri bo od družbe ostala le maloprodaja, je v pogovoru za današnje Finance povedal predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež. O sanaciji mora še vedno odločati upniški odbor, s katerim ima vodstvo v ponedeljek sestanek, medtem ko je današnja seja nadzornega sveta odpovedana. Knuplež je pojasnil, da Merkur vsak mesec posluje z izgubo in če podjetje ne bo hitro sanirano, bo izgube po nepotrebnem še veliko več. Motena je tudi oskrbna veriga, saj vsi čakajo na končno stališče do sanacije Merkuja. Knuplež ima pripravljenih več scenarijev reševanja, ki pa so odvisni od pogovorov z bankami in od razpleta razmer v podjetju. Dokapitalizacija bo še ta mesec Na ponedeljkovem sestanku dokapitalizacija še ne bo zagotovljena, bo pa storjen korak naprej, meni Knuplež in pričakuje, da bodo sredstva zagotovljena še ta mesec. O višini dokapitalizacije, ki je vsekakor nujna, ni govoril, je pa dejal, da več kot bo začetnih sredstev, hitreje bo sanacija izvedena. Knuplež meni, da je eden od razlogov za Merkurjeve težave, ker se ni dovolj hitro odzival na spremembe in izzive trga. Tako je Merkur treba reorganizirati, spremeniti model poslovanja in narediti organizacijski model, primerljiv s podjetji na zahodu. Potem šele lahko začne po določenem obdobju poslovati z dobičkom. To velja za vsa podjetja v skupini, razen za Big Bang, ki že posluje z dobičkom, je poudaril. Glavna sanacija bo po Knupleževih besedah pri maloprodaji, pri čemer prodaja posameznih trgovskih centrov ni več v igri. Mersteel bo šel svojo pot, ni pa še znano, ali s prodajo nemškemu jeklarskemu velikanu ThysenKrupp, saj pogovori še potekajo. Čez pet let bo Merkur uspešen in prilagojen Meni, da bo Merkur čez pet let uspešno trgovsko podjetje s tehničnim blagom, prilagojeno tržnim razmeram, modernim smernicam in preveval ga bo optimistični duh ljudi, ki bodo delali v njem. Stečaj bi bil na drugi strani najslabša možnost za vse in slovensko gospodarstvo bi v hipu ostalo brez nekaj sto milijonov evrov, meni prvi mož Merkurja. Pojasnil je, da je njegov edini motiv za prevzem vodenja podjetja rešitev Merkurja. In če so mi upniki to zaupali, jim bom zaupanje povrnil. Pri tem moje solastništvo v Merfinu ne igra nobene vloge in do Merfina se bom vedel kot do vsakega drugega podjetja. Če sem bil pa pri Merfinu šlampast in neodgovoren do svojega denarja, je pa to moja težava, ki sem jo v svoji glavi že rešil, je dejal in dodal, da obveznosti zaradi deleža v Merfinu še ni v celoti odplačal.",0
"Raško Položaj v podjetjih odvisen od vodenja V podjetjih na Koroškem je zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize v naslednjih mesecih ogroženih okoli 300 zaposlenih, kažejo podatki ZSSS-ja. Sekretar koroške območne enote ZSSS-ja Lojze Raško je pri tem izpostavil predvsem težave delavcev, ki jih podjetja najamejo pri zaposlitvenih agencijah. Ti delavci niso člani sindikata, imajo enake pravice kot ostali delavci, delodajalci pa jih po njegovih besedah najlažje odpustijo . Johnson Controls NTU Ogroženih 100 delovnih mest Po podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v podjetju Johnson Controls NTU, ki je tretji največji regijski zaposlovalec, prek agencij zaposlenih okoli 100 delavcev. Ogrožena so vsa njihova delovna mesta. Poleg tega so v tem slovenjgraškem podjetju kot ukrep ob zmanjšanju naročil uvedli 36-urni delovni teden, tako da v podjetju ob nujnem koriščenju nadur in dopustov do konca januarja 2009 ob petkih ne delajo. V podjetju je 750 zaposlenih, dela pa naj po zagotovilih uprave ne bi izgubil nihče od zaposlenih za nedoločen čas. Livarna Vuzenica Ogroženih 30 delovnih mest Raško je izpostavil tudi stanje v podjetju Livarna Vuzenica, ki ima 405 zaposlenih in spada pod okrilje Sindikata kovinske in elektro industrije. V vuzeniškem podjetju je po njegovih podatkih ogroženih 30 agencijskih delavcev, sicer pa so vsi zaposleni zaradi pomanjkanja dela prisiljeni koristiti nadure in dopuste. Okoli 30 zaposlenih agencijskih delavcev imajo tudi v podjetju SGP Kograd Igem. Marles Podvelka Vprašljivih 20 delovnih mest Medtem na Koroškem močno prisotna lesna panoga za zdaj ne poroča o zmanjševanju števila zaposlenih, le v podjetju Marles Podvelka je vprašljivih 20 delovnih mest z zaposlenimi za določen čas. Raško je izpostavil tudi že znan podatek, da slovenjgraško podjetje Prevent do sredine prihodnjega leta 80 zaposlenim za določen čas ne bo podaljšalo pogodbe. Trenutno dobro kaže ostalim panogam v regiji, kjer je delovno aktivnih okoli 27.000 ljudi, med drugim dodatno zaposlujejo v podjetjih Nova oprema in Koratur. Sicer pa je po Raškovih besedah položaj v posameznih podjetjih precej odvisen od dobrega načrtovanja vodstva podjetij.",0
"Zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Tokiu Javni dolg v razvitih državah v povprečju znaša 110 odstotkov bruto domačega proizvoda in je tako bolj ali manj na vojnih ravneh, je opozorila Christine Lagarde. Brez rasti je prihodnost svetovnega gospodarstva ogrožena, največja ovira za rast bo v prihodnje nedvomno breme dediščine javnega dolga, je dejala generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada IMF v Tokiu, kjer poteka letno zasedanje IMF-a in Svetovne banke. Javni dolg v razvitih državah naj bi po predvidevanjih IMF-a prihodnje leto narasel na 113 odstotkov BDP-ja, rekorderka med razvitimi državami pa je Japonska, kjer dolg dosega 237 odstotkov BDP-ja. Javni dolg je 100 odstotkov BDP-ja presegel že tudi v ZDA, v evrskem območju pa je bil medtem v prvem letošnjem četrtletju pri 88,2 odstotka BDP-ja. Nujna je gospodarska rast Lagardova je zatrdila, da je zniževanje javnega dolga ključna naloga, ki pa bo brez gospodarske rasti izjemno težka in bo terjala pravilno dinamiko zniževanja primanjkljaja, zato da ne bodo človeški stroški tega procesa previsoki. Visoka zadolženost zelo otežuje zagon rasti, tako da morajo države hoditi po zelo ozki poti. Verjetno gre za dolgo pot, za katero ne obstajajo nobene bližnjice. A po tej poti morajo iti, je dejala Francozinja. Pojasnila je še, da so oblasti v razvitih državah zaradi visokega dolga zelo izpostavljene izbruhom nezaupanja. Zadolženost jim namreč otežuje prepotrebne naložbe v infrastrukturo 21. stoletja ob sočasnem ohranjanju socialnih modelov. Schäuble se strinja Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je v japonski prestolnici presodil, da prezadolžene članice območje evra nimajo druge alternative, kot da na srednji rok znižajo javni dolg. Prepričan je, da odpoved temu cilju ne bi vzbudil zaupanja, temveč prej zmedo. Trenutna povišana brezposelnost in gospodarske težave so namreč po njegovem mnenju prav posledica javnofinančne šibkosti.",0
"A za zdaj so se za sodelovanje dogovorili le v štirih evropskih državah Nissanov najnovejši električni lepotec leaf ne bo samo ekološki, ampak tudi prijazen denarnici - po napovedih bo zanj namreč treba odšteti manj kot 30.000 evrov. Tretji največji japonski izdelovalec avtomobilov je v ponedeljek sporočil, da bo leaf izraz je angleški in v prevodu pomeni list v Evropi, tudi po zaslugi številnih državnih pomoči in spodbud, stal okoli 30.000 evrov. V želji, da bi električne avtomobile čim bolj približali evropskemu kupcu, sta Nissan in njegov evropski partner Renault namreč pripravljena investirati štiri milijarde evrov v množično proizvodnjo leafa ob tem si seveda obetata, da bo prodaja tovrstnih avtomobilov do leta 2020 zrasla na 10 odstotkov celotne prodaje tovrstnih vozil, a le, če jim pri tem pomagajo tudi države. Največ olajšav ponuja Nizozemska Za začetek so dogovor dosegli s Portugalsko tam bo cena za avtomobil, vključno z baterijo, fiksna, 29.955 evrov, z Irsko tam bo stal 40 evrov več, Nizozemsko tam bodo kupci sicer morali za avtomobil plačati 32.839 evrov, a jim bo država ponudila olajšave pri davkih, s čimer bodo lahko v petih letih prihranili med šest in 19.000 evri in Veliko Britanijo, kjer bodo leafa ponujali za 23.350 funtov 27.163 evrov, poleg tega pa bodo od leta 2013 v tej državi omenjene avtomobile tudi izdelovali. Nissan priznava, da se je za omenjene štiri države odločil predvsem zaradi številnih državnih spodbud, ki jih bodo deležni kupci avtomobilov. A to ne pomeni, da se bo japonsko podjetje tudi ustavilo pri teh državah - Japonci namreč napovedujejo, da bo leaf do konca prihodnjega leta torej 2011 na voljo v vseh večjih zahodnoevropskih državah. Prvi avtomobili v Evropi konec leta Vsi, ki nameravajo električnega lepotca, ki lahko z enim polnjenjem prevozi 160 kilometrov, kupiti, lahko svoje ponudbe začnejo oddajati že julija, prvi avtomobili pa bodo v Evropo prispeli že julija.",1
"Namestnik kitajskega ministra za trgovino Wei Jianguojem je na srečanju z gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom izrazil pripravljenost kitajske strani na poglobljeno vlaganje v Sloveniji, pri čemer se je posebej zanimal za logistiko. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki spremlja predsednika vlade Janeza Janšo na uradnem obisku na Kitajskem, se je danes v Pekingu sestal z namestnikom kitajskega ministra za trgovino Wei Jianguojem. Vizjak je po srečanju v izjavi za slovenske medije povedal, da je Wei izrazil pripravljenost kitajske strani na poglobljeno vlaganje v Sloveniji, pri čemer se je posebej zanimal za logistiko. Slovenske investicije na Kitajskem se bodo še krepile Tokratni obisk je bil po Vizjakovih besedah tudi priložnost za analizo težav, ki jih imajo slovenska podjetja na Kitajskem. Slovenske investicije v državi z največ prebivalci na svetu se sicer krepijo, Vizjak pa je po pogovoru s slovenskimi gospodarstveniki in poslovneži, ki so se danes v Pekingu udeležili slovensko-kitajske poslovne konference, zaključil, da se bodo krepile še naprej.",1
"Indijske oblasti ukazale dobavo goriva letalskemu prevozniku Air India naj bi bil rešitelj za Adrio Airways, toda indijski nacionalni prevoznik ima tudi sam negotovo usodo. Mučijo ga obsežni dolgovi, težave pri oskrbi z gorivom in nezadovoljni delavci. Ob obisku slovenskega premierja Boruta Pahorja v Indiji so podpisali memorandum o sodelovanju med Adrio Airways, Aerodromom Ljubljana in Air India, ki naj bi na poletih v Severno Ameriko opravila postanke na ljubljanskem letališču. S tem bi bil Adrii Airways omogočen neposreden dostop do ameriškega in indijskega trga, zagotovljeno bi bilo tudi dodatno število potnikov na obstoječih linijah. Air India naj bi v Ljubljano začel leteti v začetku poletne sezone, s koncem marca, ali v začetku zimske sezone, s koncem oktobra. Začetek poletov naj bi bil odvisen tudi od tega, kdaj bo indijski nacionalni prevoznik dobil letala boeing 737, katerih dobava zamuja. Toda težav pri dobavi omenjenega letala ni samo pri ameriškem proizvajalci, govori se namreč, da naj bi Air India kar sam odložil naročilo. Glavni razlog za to so finančne težave, v katere je močno zabredla indijska letalska družba. Velika izguba Air India je v lasti vlade in je največji letalski prevoznik v Indiji, a so mu primat na trgu že davno prevzele druge indijske letalske družbe, potem ko je pred 20 leti prišlo do deregulacije indijske letalske industrije. Letošnjega marca je imela družba rekordno izgubo, za več kot milijarde evrov, in oblasti že resno razmišljajo o umiku iz lastništva. S tem so ogrožene nadaljnje finančne injekcije in tudi sama usoda družbe. V družbi in v vladi sicer zanikajo, da bi se vlada umaknila, a priznavajo, da je bilo preteklosti podjetje priča slabemu vodenju. Toda težave se kopičijo. Ta teden so zaposleni zagrozili s stavko, če podjetje ne bo redno izplačevalo plač in prišlo na dan z načrtom za izhod iz krize. Vladni ukaz za dobavo goriva Si je pa podjetje ta teden vsaj zagotovilo nadaljnje polete za svoja letala, potem ko je vlada ukazala dobavo goriva za naslednje tri mesece. Konec maja in v začetku so morali namreč odpovedati nekaj deset poletov, saj naftna podjetja zaradi neplačanih računov niso hotela napolniti rezervoarje letal. Da se težave pri Air India pojavljajo na vseh ravneh, dokazuje tudi pripoved novinarke pri New York Times, ki je delila zgodbo novega pilota pri indijskemu prevozniku. Ta je med enim od poletov prišel do grozljivega odkritja, ko je vstopil v pilotsko kabino in videl, da sta oba pilota kar časopisom prekrila okna, da jima ne bi svetilo sonce v oči, kar je huda kršitev pravil. Indijski minister za civilno letalstvo Vadžalr Ravi je napovedal, da bo vlada v prihodnjih tednih potrdila načrt prestrukturiranja dolgov, takrat pa bo znana usode družbe in verjetno tudi usoda slovenskega sodelovanja, ki naj bi bilo odrešilno za našega letalskega prevoznika.",0
"Maribor - Družba Geoplin bo na podlagi začasne sodne odredbe odklopila plin mariborskemu podjetju Montavar, ki Geoplinu za dobavljeni zemeljski plin dolguje že več kot 203.000 evrov. Po pisanju današnje izdaje časnika Dnevnik kljub velikemu dolgu Geoplin doslej ni mogel prekiniti dobave plina, ker sta ventila v poslovnih prostorih Montavarja. V Montavarju doslej niso bili pripravljeni prostovoljno zapreti plinovoda. Geoplin je po navedbah časnika zato pooblastil odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji, ki je na mariborskem okrožnem sodišču vložila tožbo in podala predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je v ponedeljek izdalo sklep, po katerem lahko Geoplin zapre ventile v spremstvu policije in sodnega izvršitelja. Če bi v Montavarju to onemogočili, jim grozi kazen 100.000 evrov. Če tudi sodna pot ne bo zalegla, so v Geoplinu že zagrozili, da bodo posegli po še skrajnejši možnosti - danes bodo zaprli ventil na svoji merilno-regulacijski postaji. V tem primeru ne bodo dobivala zemeljskega plina tudi vsa druga podjetja, ki delujejo na območju nekdanje Metalne in ki zaposlujejo več kot 1500 ljudi. Če bi se to zgodilo, bodo omenjeni odvetniki vložili kazensko ovadbo zoper Tomaža Rojsa, likvidacijskega upravitelja Montavarja, še piše Dnevnik. Lastnik mariborskega Montavarja Goran Mladenović je v začetku junija sprožil postopek likvidacije podjetja, ki je nazadnje zaposlovalo 630 ljudi. Kot je Mladenović pred časom povedal za časnik Večer, je za to kriva predvsem spodletela naložba v sarajevsko družbo Bosnaputevi oziroma vodstvo NLB, ki naj bi ga napeljalo k temu poslu.",0
"Da bodo preživela, se morajo slovenska podjetja podati na nove trge, v Azijo, arabski svet in Latinsko Ameriko. To je zaključek posveta o gospodarski diplomaciji. Vloga države je pri tem ključna.",1
"Ljubljana - Za nastanek odličnih projektov in izdelkov je poleg tehnološkega razvoja pomemben tudi proces oblikovanja, ki lahko pripomore k večji privlačnosti izdelkov, doseganju višjih cen in vzdrževanju konkurenčnosti podjetij, so na sredinem srečanju v Ljubljani menili predstavniki slovenskih podjetij, nagrajenih s prestižno nagrado red dot. Kot je dejal Leon Korošec iz Elana, ki je nagrado red dot letos prejel za smuči iz serije SLX WaveFlex, pri kupcih novih smuči pogosto ne gre za racionalno odločitev, temveč emocionalno, zato se zavedajo, da jih morajo prepričati tudi z dovršeno obliko smuči. Poleg potrebne funkcionalnosti izdelka in inovacij zato veliko pozornosti namenijo oblikovanju, ki lahko pripomore k večji atraktivnosti izdelkov, je dodal produktni vodja Elana Luka Grilc. Da mora proces oblikovanja podpreti tudi vodstvo v podjetju, je menil Igor Zupan iz Alpine, ki je to prestižno nagrado letos dobila za čevelj za smučarski tek promise, ki je po uporabi skoraj popolnoma razgradljiv. Proces oblikovanja morajo zaposleni in vodstvo razumeti kot dodano vrednost in ne kot breme, je menil Zupan. Oblikovalec Jure Miklavc, ki sodeluje z Alpino, je ob tem dodal, da ""oblikovanje ni strošek, oblikovanje je investicija,"" ki zaradi večje privlačnosti izdelkov dejansko vodi do zmanjšanja stroškov podjetij. Oblikovalci imajo pri tem tudi veliko odgovornost, saj podjetja pričakujejo, da bodo skozi prodajo povrnila stroške, ki so jih namenila za oblikovanje. Nagrado red dot je letos dobilo tudi podjetje Kolpa, in sicer za kopalniško pohištvo Cher. Kot je dejal direktor prodaje za Jugovzhodno Evropo pri Kolpi Tomaž Drenik, kupce v zadnjem času nagovarjajo tudi z dizajnom. Poleg standardnega so zato oblikovali tudi dodatni program, s katerim želijo dvigniti prepoznavnost in dodano vrednost blagovne znamke Kolpa san. Nagrado red dot - slednjo podeljujejo od leta 1955 in velja za eno izmed najbolj prestižnih priznanj v dizajnu - sta letos dobili tudi Kovinoplastika Lož za univerzalno okensko krilo Unisash Arx View in podjetje Gigodesign za izdelek urbanega pohištva Sitty.",1
"Danes je premiera Janeza Janšo, na prvi dan obiska na Japonskem, v cesarski palači v Tokiu sprejel japonski cesar Akihito Janša je cesarju izročil tudi priložnostni darili, herbarij Froelichovega svišča, cvetlice, ki je endemična v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah, ter človeško ribico v bronu. Na prvi dan obiska na Japonskem je premiera Janeza Janšo danes v cesarski palači v Tokiu sprejel japonski cesar Akihito. Janšev obisk na Japonskem je prvi obisk kakšnega slovenskega premiera v deželi vzhajajočega sonca. Japonski cesar Akihito pa je že leta 1976, tedaj še kot prestolonaslednik, obiskal Slovenijo. Obojestransko zanimanje za podnebne spremembe Premier Janša in cesar Akihito sta precej pozornosti namenila podnebnim spremembam, saj je cesar, kot je dejal premier, velik ljubitelj narave in ga zanimajo vsi napori za to, da se negativni učinki podnebnih sprememb ne bi odrazili na poslabšanju pogojev za življenje prihodnjih generacij. V sredo bo tudi vrhunsko srečanje EU in Japonske, v ospredju pozornosti pa naj bi bili ukrepi za boj proti podnebnim spremembam. Z Janšo tudi skupina poslovnežev Janšo na obisku spremlja minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ter skupina 27 slovenskih poslovnežev. Ti bodo v torek sodelovali na slovensko-japonski poslovni konferenci oziroma predstavitvi slovenske avtomobilske industrije, s katero želijo spodbuditi sodelovanje med slovenskimi proizvajalci avtomobilskih delov in japonsko avtomobilsko industrijo.",1
"Križanič Slovenija uživa velik ugled Minister za finance France Križanič je napovedal, da bo Slovenija za povečanje sredstev IMF-ja iz deviznih rezerv najverjetneje namenila do 500 milijonov dolarjev. Za ta namen bo morala Banka Slovenije najverjetneje vzeti posojilo pri Evropski centralni banki. Pomoč bo šla tudi pomembnim trgovinskim partnericam Spomnimo, da so se voditelji skupine G20 dogovorili, da bodo Mednarodnemu denarnemu skladu in drugim mednarodnim finančnim ustanovam namenili dodatnih 1.100 milijard ameriških dolarjev za boj proti krizi. Sredstva IMF-ja naj bi povečali za 500 milijard dolarjev, podprli pa so tudi povečanje obsega posojil v višini vsaj 100 milijard dolarjev s strani mednarodnih razvojnih bank, med njimi Svetovne banke. Minister Križanič je prepričan, da bo povečanje sredstev IMF-ju za pomoč državam, ki so se zaradi krize znašle v težavah, koristno, saj bo pomoč namenjena tudi pomembnim zunanjetrgovinskim partnericam, obenem pa bo to koristno tudi za splošno izboljšanje gospodarskega razpoloženja v svetu. Slovenija uživa velik ugled Pojasnil je tudi, da se je spomladanskega srečanja IMF-ja in Svetovne banke udeležila tradicionalno močna delegacija in da je imel v okviru srečanja številne sestanke s strokovnjaki obeh ustanov, ki so zadolženi za območje jugovzhodne Evrope in tudi Slovenijo. Minister zagotavlja, da je ugled države v obeh ustanovah velik, saj Slovenija od leta 2004 v obeh nastopa kot razvita država in država donatorka, ki mora ostalim pomagati pri zmanjševanju razvojnega zaostanka. S svojimi izkušnjami naj bi pomagala tudi državam Zahodnega Balkana.",1
"Premier in predsednik države sestankujeta, spopadi med protestniki in policijo v Atenah pa se nadaljujejo Vodja glavne grške opozicijske stranke George Papandreu je danes vlado pozval, naj odstopi in razpiše predčasne volitve zaradi nemirov, ki so državo zajeli, potem ko je policija v soboto ubila 15-letnega fanta. ""Vse, kar lahko ta vlada naredi v tem trenutku, je, da odstopi in ljudem možnost, da povejo svoje mnenje,"" je dejal Papandreu. Premier in predsednik države na sestanku Premier Kostas Karamanlis se je sicer danes na nujnem sestanku sešel s predsednikom države Karolosom Papuliasom in voditelji političnih strank. Karamanlis je po srečanju povedal, da ne bo popustil izgrednikom. ""Nihče nima pravice izrabiti tega tragičnega incidenta kot izgovor za surovo nasilje, za dejanja proti nedolžnim ljudem, njihovemu imetju in družbi kot celoti ter proti demokraciji,"" je poudaril. Predsednik je pozval državljane, naj spomin na pokojnega fanta počastijo mirno. ""To je dan žalovanja za vse nas ... vendar je treba spoštovati institucije in zakone,"" je poudaril v sporočilu za javnost. Novi spopadi med policijo in protestniki Policija se je medtem znova spopadla s protestniki pred grškim parlamentom. Protestniki so v policiste metali molotovke in druge predmete. Oblasti so danes zaprle ulice v Atenah, da bi preprečile novo plenjenje in uničevanje trgovin in bank. Policija je v ponedeljek aretirala 87 ljudi, 12 policistov je bilo ranjenih, najmanj deset ljudi je poiskalo zdravniško pomoč zaradi težav z dihanjem, ki jih je povzročil oblak solzivca v središču grške prestolnice. Oblasti danes pričakujejo nove proteste, saj bo popoldne v južnem predmestju Aten Palio Faliro pogreb 15-letnega Aleksisa Grigoropulosa, ki sta ga v soboto ustrelila policista. Povod za proteste uboj 15-letnika Najhujši nemiri v Grčiji v zadnjih desetletjih so izbruhnili v soboto zvečer, ko se je razširila novica o uboju fanta v bohemski atenski četrti Eksarhija. Čeprav vse okoliščine streljanja še niso znane, sta bila oba policista priprta in osumljena uboja. Proteste so začeli anarhisti, v znak solidarnosti pa so se jim pridružili še dijaki in študenti. Študenti, oboroženi z molotovkami in kamenjem, so se s policijo spopadli tudi v Solunu, o nemirih pa so poročali še iz najmanj osmih mest po državi. Nastalo škodo ocenjujejo na več milijonov evrov.",0
"Pred sedežem Gradbenega podjetja Grosuplje so se zbrali delavci, ki so od lastnika Borisa Dolamiča želeli pojasnila, zakaj še vedno ni plač, ki jim jih dolguje, in pa tudi, zakaj ni vplačal stečaja, ki ga je uprava podjetja vložila že pretekli teden. Pred sedežem Gradbenega podjetja Grosuplje so se zbrali delavci, ki so od lastnika Borisa Dolamiča želeli pojasnila, zakaj še vedno ni plač, ki jim jih dolguje, in pa tudi, zakaj ni vplačal stečaja, ki ga je uprava podjetja vložila že pretekli teden.",0
"Občutno znižanje cen stanovanj lahko tistim s hipotekarnimi krediti povzroči obilico težav. Kaj če bo vaše stanovanje vredno manj, kot ste dolžni banki? Banke ob tem, ko vam odobrijo kredit poskrbijo tudi za to, da bodo svoj denar zagotovo dobile nazaj. V primeru stanovansjkih kreditov je tako zavarovanje največkrat hipoteka ali zastavna pravica na nepremičnini. To pomeni, da v primeru, da svojih obveznosti do banke ne izpolnjujete, banka vaše stanovanje zaseže, ga da na dražbo, proda in z izkupičkom poravna vaš dolg. Kar nekaj ljudi pa bi se ob napovedanem znižanju vrednosti nepremičnin lahko znašlo v težavah, saj bodo njihove nepremičnine vredne manj, kot pa so dolžni banki. Najbolj na udaru bodo tisti, ki so s kreditom poplačali celo ali pa večino vrednosti nepremičnine, med njimi še posebej kreditojemalci, ki so se za nakup odločili v letih 2007 in 2008, ko so bile cene na vrhuncu. Vas zanima, kaj čaka kreditojemalce, kako banke ocenjujejo prihajajočo situacijo in na kakšen način ocenjujejo vrednost nepremičnin? Je vaše stanovanje vredno dovolj?",0
"V zadnjem četrtletju 2009 je bilo v povprečju 3900 prostih delovnih mest oziroma 1500 manj kot v prejšnjem četrtletju, število zasedenih delovnih mest pa se je zmanjšalo za 6000. Delo krepi človeka. V zadnjem četrtletju lanskega leta je bila stopnja prostih delovnih mest za 0,1 odstotne točke manjša kot v predhodnem četrtletju, znašala je 0,5 odstotka. Glede na enako četrtletje 2008 je bila stopnja prostih delovnih mest za 0,1 odstotne točke nižja. Tokrat se je stopnja prostih delovnih mest spustila pod en odstotek na vseh področjih dejavnosti, z izjemo drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer je znašala 1,5 odstotka. V to področje dejavnosti so med drugim vključene tudi zaposlovalne dejavnosti oziroma agencije za posredovanje delovne sile, kjer je gibanje delavcev nekoliko nad slovenskim povprečjem, zato je povpraševanje po delovni sili v tej dejavnosti nekoliko večje kot v drugih dejavnostih. Ponudba prostih delovnih mest še skromnejša Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je Slovenija tudi uradno zašla v recesijo. Na področju prostih delovnih mest je bil že v zadnjem četrtletju leta 2008 zabeležen občuten padec v povpraševanju po delovni sili, in sicer za kar 60 odstotkov manj kot v tretjem četrtletju 2008. Od takrat dalje se je število prostih delovnih mest gibalo okoli 5000 povprečno v posameznem četrtletju. V četrtem četrtletju 2009 je bilo to število še nekoliko manjše, v povprečju je bilo le slabih 3900 prostih delovnih mest. Delodajalci z 10 ali več zaposlenimi osebami so v tem četrtletju razpisali nekaj več kot 2400 ali 63 odstotkov vseh prostih delovnih mest. Iz četrtletja v četrtletje manj zasedenih delovnih mest Število zasedenih delovnih mest se je skozi leto 2009 zmanjševalo. V zadnjem četrtletju 2009 je bilo tako zasedenih povprečno 809.000 delovnih mest ali za približno 6000 manj kot v tretjem četrtletju 2009. Največji upad števila zasedenih delovnih mest je bil v primerjavi s predhodnim četrtletjem zabeležen v predelovalnih dejavnostih, in sicer za okoli 5000 in v gradbeništvu za okoli 2100. Poklici prihodnosti bodo temeljili na kombiniranju različnih znanj, vseživljenjskega učenja in prilagajanja. Preverite, kateri poklici bodo dominirali v prihajajočem desetletju?",0
"Koprska gradbena družba p(Stavbenik), ki od decembra 2010 obnavlja piranski mandrač, napoveduje, da bodo dela končana do julija le... Koprska gradbena družba Stavbenik , ki od decembra 2010 obnavlja piranski mandrač, napoveduje, da bodo dela končana do julija letos, če pod vodo ne bodo odkrili še kakšnega presenečenja. Direktor Stavbenika Mitja Petrič se je tako odzval na pomisleke piranskega gostinca Bojana Salomona, ki je v včerajšnjih Financah obupaval zaradi prometne zapore in dejal, da moli, »da Stavbenik preživi to krizo in da v kratkem času konča ta projekt«. Podjetje, ki zaposluje 112 ljudi, kljub krizi v gradbeništvu redno izplačuje plače in redno plačuje vse obveznosti. Letos načrtujejo prihodke na lanski ravni, to je okoli 25 milijonov evrov, dobiček pa se bo predvidoma povzpel na 100 tisoč z lanskih 60 tisoč evrov. »Ob stečaju nekaterih večjih tekmecev smo vsi računali, da bo laže priti do poslov na javnih razpisih, pa smo se zmotili. Iz velikih podjetij je nastal kup malih, ki se združujejo v konzorcije, tako pridobijo reference in se potegujejo za posle s ponudbami, ki so povsem pod ceno,« je dodal Petrič.",1
"Vlada je trošarine znižala Prihodnja dva tedna bo obisk bencinske črpalke znova bolj udaril po žepu - dražji bodo tako bencin za okoli dva centa in pol kot tudi dizelsko gorivo in kurilno olje. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo dražji za 2,7 centa in bo stal 1,523 evra, 100-oktanski bencin pa bo dražji za 2,4 centa - nova cena za liter bo tako 1,540 evra. Cena litra dizelskega goriva se bo opolnoči zvišala za 1,7 centa, na 1,406 evra. Podražilo se bo tudi kurilno olje, in sicer za 1,6 centa, na 1,025 evra za liter. Vlada je sicer na dopisni seji s spremembo področne uredbe znižala trošarine za energente. Trošarina za neosvinčeni bencin se tako znižuje s 521,33 evra na 514,16 evra na 1.000 litrov, za plinsko olje za pogon s 404,09 evra na 399,30 evra na 1.000 litrov in za plinsko olje za ogrevanje s 86,16 evra na 81,60 evra na 1.000 litrov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo na vsakih 14 dni skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro.",0
"Kdor bi danes na poti z ljubljanske borze ustavil katerega izmed vlagateljev, bi slišal tri dobre novice: soliden promet, preboj Krke prek 70 evrov in skok indeksa na najvišjo točko letos Vlagatelji so danes komaj čakali na začetek trgovanja, med drugim je bilo najbolj vroče vprašanje: ali bo Krka že v drugem poskusu prebila odpor pri ceni 70 evrov ali ne. Pozitiven odgovor je prišel še pred iztekom prve ure trgovanja, ko so kupci po uvodnem tipanju po 69,85 evra le naskočili ne tako majhen zalogaj delnic med 69,8 in 70 evri. Bilo jih je okoli pet tisoč, vendar je cena prej kot v desetih minutah presegla 70 evrov. Sledil je hiter vzpon vse do 71,4 evra, nato je sledila dinamična ustavitev trgovanja, v dražbi je cena dosegla 71,25 evra. Minute za odmor so Krko spustile spet na 70,3 evra, zaključni posel pa je bil sklenjen po 71 evrov. Enotni tečaj farmacevta je sicer zrasel za odstotek in pol, na 70,4 evra, kjer ni bil že vse od 21. oktobra lani. Posredniki so s Krko sklenili za 1,6 milijona evrov poslov, skupni je znašal 2,8 milijona, kar je najvišja številka zadnjih tednov. Navdušenje nad Krkinimi delnicami je za sabo potegnilo vso borzo, kar je prineslo splošno rast tečajev. Indeks na najvišji točki letos Indeks SBI 20 je trgovanje končal 1,8 odstotka višje, pri 4.188 točkah, kar je hkrati tudi najvišja točka letos. Med prometnejšimi so bili tokrat Telekom , Mercator in Sava Re , kjer se je obrnilo med 235 in 117 tisoč evri. Povečan promet je najbolj dvignil delnice Mercatorja, saj so se okrepile za pet odstotkov. Po rasti jim je sledila Abanka Vipa , ki je poskočila za štiri odstotke in pol, približno tri odstotke nad izhodiščem pa sta pristala Telekom ter Gorenje . Skoka v višini okoli dveh odstotkov so se razveselili imetniki Petrola in Aerodroma , rahle podražitve pa so oplazile še NKBM , Luko Koper , Triglav in Savo . Pri idih vidnejša NFD in KD Za malo manj kot odstotek je počepnilo Laško , ob odstotek in pol vrednosti je bila Intereuropa , skoraj dvoodstotni popravek navzdol pa je utrpela Sava Re. Na repu je bil Istrabenz , izgubil je skoraj sedem odstotkov. Pri idih sta vidnejšo vlogo igrala NFD in KD , prvi je bil s 94 tisočaki najprometnejši in je zrasel za pol odstotka. Drugi je dosegel največjo rast, znašala je 3,3 odstotka, med njima sta se znašla Zvon Ena in Krona Senior . V vstopni kotaciji je za skoraj 18 odstotkov poletel holding Infond , za odstotek je zrasel NFD. Med manj prometnimi je za tri odstotke zrasel NFD, šest jih je pridobil Helios .",1
"NKBM je lani ustvarila za petino več čistega dobička kot leto prej, bilančna vsota banke pa se je povečala za 13 odstotkov, letos pričakujejo nižji dobiček Nerevidirani konsolidirani računovodski izkazi Nove kreditne banke Maribor (NKBM) kažejo, da je družba v minulem letu ustvarila 42,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 20,4 odstotka več kot v letu 2006. Banka je s tem tudi za 19,7 odstotka presegla načrtovani dobiček. Bilančna vsota banke je v letu 2007 znašala 4,2 milijarde evrov in se je tako v primerjavi z letom 2006 povečala za 549,6 milijona evrov oziroma 13 odstotkov. Med komitenti je banka beležila največje povečanje kreditov nefinančnim družbam in kreditov gospodinjstvom. Za letošnje leto v NKBM načrtujejo povečanje bilančne vsote za 15 odstotkov in porast operativnih stroškov za 8,3 odstotka. Banka za letos načrtuje 41,9 milijona evrov čistega dobička, kar je pol milijona evrov manj kot lani.",1
"Knavs ne bo prejel odpravnine Predsednik uprave Elektra Gorenjska Jože Knavs, ki so mu nadzorniki očitali netransparentno prelivanje denarja podjetja iz osnovnih sredstev v druge namene, je odstopil. Knavs, ki ostaja v podjetju, je vodil podjetje od leta 2003, z mesta pa odhaja brez odpravnine. Začasno vodenje elektrodistributerja bo s 1. avgustom prevzel Bojan Luskovec, dozdajšnji svetovalec uprave za tehnične zadeve in strategijo. Nadzorniki sprejeli njegov predlog o sporazumni razrešitvi Po besedah predsednika nadzornega sveta Elektra Gorenjska Ludviga Sotoška je Knavs poslal predlog o sporazumni razrešitvi s položaja, ki so ga nadzorniki na sredini dopisni seji tudi sprejeli. Nadzornike je sicer že dlje časa motilo netransparentno prelivanje denarja podjetja iz osnovnih sredstev v druge namene. Že konec preteklega tedna je bilo zato jasno, da so Knavsu na čelu Elektra Gorenjska šteti dnevi. Nadzorni svet je namreč tik pred sejo z dnevnega reda umaknil točko o Knavsovi razrešitvi, in sicer, kot je takrat zatrdil Sotošek, na pobudo nove ministrice za gospodarstvo Darje Radić. V mandatu Pahorjeve vlade odšli že štirje predsedniki uprav Knavs je sicer četrti od petih predsednikov uprav elektrodistribucijskih podjetij, ki je v času vlade Boruta Pahorja zapustil svoj položaj. Zamenjavo oblasti je tako za zdaj preživel le Julijan Fortunat pri Elektru Primorska, ki se mu mandat izteče konec junija prihodnje leto.",0
"Tudi SCT vse bližje padcu? SKB se je zaradi dolgov SCT-ja, za nekaj ur usedel na račun družbe. Prisilna poravnava le še vprašanje časa? Po javno dostopnih podatkih je SKB v petek nekaj ur oblikoval rezervacijo na računu SCT-ja, ki ga ima odprtega pri tej banki, piše Dnevnik. Rezervacijo se po navadi oblikuje za plačilo dolgov, ki jih ima komitent, oziroma na podlagi izvršbe. Na predlog katerega izmed upnikov se je oblikovala rezervacija, v banki niso razkrili. Čeprav uradno še ni bil podan noben predlog za prisilno poravnavo, se pojavlja vse več informacij, da je ta le še vprašanje časa. SCT naj bi letos namreč ustvaril le 125 milijonov evrov prihodkov, medtem ko je imela matična družba že konec leta 2009 za 175 milijonov evrov dolgov. Zidar ima dve možnosti Prvi mož SCT-ja Ivan Zidar naj bi imel zdaj na voljo dva scenarija. Prva možnost je, da prenese posle in premoženje z matične družbe na novoustanovljene in zdrave hčerinske družbe. Drugi scenarij je ravno obraten, in sicer da reši matično družbo s potopitvijo hčerinskih družb in tako zmanjša obseg skupine. Vendar so težava matičnega SCT-ja ravno visoki dolgovi. Pojavile so se tudi informacije, da so vodilnim konec prejšnjega meseca zaradi neplačanih računov za nekaj dni izklopili prenosne telefone, včeraj je postalo znano, da ima SCT blokirane kartice magna delavci ne morejo kupiti goriva, zdaj pa je na plan prišel tudi podatek, da je Elektro Ljubljana zaradi neplačanih računov družbi že dvakrat zagrozil s tožbo.",0
"Šestodstotni padec Nove KBM Potem ko je indeks SBI TOP prejšnji teden pridobil štiri odstotke, je ponedeljek spet postavil stvari na svoje mesto, saj je vodilni indeks Ljubljanske borze padel za poldrugi odstotek. V prvi kotaciji so se vse delnice pocenile. S Krko in Mercatorjem je bilo za dobrih 350 tisoč evrov prometa. Cena Krke je nihala med 50,1 in 51,15 evra, medtem ko je Mercator zdrsnil na 159 evrov, kar pomeni dvoodstotni minus. Spet je največje izgube šestodstotne utrpel tečaj Nove KBM. Najnižji posli so se sklepali pri 4,16 evra, kar je le 15 centov več od zgodovinskega minimuma. Tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze LUKA KOPER -0,00 % 9,39 EUR PETROL -0,03 % 156,60 KRKA -0,76 % 51,00 TELEKOM -0,81 % 61,00 MERCATOR -1,84 % 160,00 GORENJE -2,73 % 5,70 NOVA KBM -6,22 % 4,22 INTEREUROPA -8,18 % 1,01 Visoki padci zlasti v Aziji Po novici, da Grčija ne bo dosegla ciljev za zmanjšanje primanjkljaja, je največja finančna središča spet zajelo nekaj panike. V Hongkongu so tuji vlagatelji množično likvidirali svoje pozicije, osrednji indeks je padel za 4,4 odstotka. Frankfurtski DAX30 je bil že za več kot tri odstotke v minusu, toda zadnji del trgovanja je bil spodbudnejši in DAX 5.376 točk je izgubil le 2,27 odstotka. Cena delnic Commerzbanke je strmoglavila za 7,27 odstotka, BMW-jeve pa so se pocenile za dobrih pet odstotkov. Dow Jones spet izgublja Newyorški Dow Jones je po objavi septembrskega indeksa ISM porasel je s 50,6 na 51,6 točke, ki kaže proizvodnjo dejavnost v ZDA, v ponedeljek nekaj časa pridobival, pomagala pa je tudi novica, da je vrednost gradbenih poslov avgusta porasla za 1,4 odstotka. Toda kasneje se je Dow spet obrnil navzdol in do 19. ure izgubil več kot odstotek, tako da je zdrsnil pod 10.800 točk. Zlato okreva po septembrskih padcih Vrednost evra je zdrsnila pod 1,33 dolarja, zlato pa počasi spet pridobiva status varnega pribežališča. Cena je v ponedeljek porasla za dva odstotka in se zavihtela nad 1.650 dolarjev. Tudi srebro si je opomoglo in se učvrstilo nad 30 dolarji. Septembra je cena srebra padla za skoraj 28 odstotkov, kar je bil največji mesečni padec v 30 letih. ECB v minulem tednu ni preveč zapravljala Evropska centralna banka je minuli teden odkupila za 3,8 milijarde evrov državnih obveznic ranljivih članic območja evra. S tem ukrepom se sicer banka že od začetka avgusta trudi znižati obrestne mere in s tem omiliti dolžniško krizo v območju evra oziroma preprečiti, da bi se razširila tudi v Italijo in Španijo. Glede na poročila ECB-ja iz minulih tednov gre tokrat za najmanjši odkup v zadnjih nekaj tednih. V tednu v začetku avgusta je denimo banka za državne obveznice namenila kar 22 milijard evrov.",0
"V tujini je homeopatsko zdravljenje zaradi neinvazivnosti, učinkovitosti, dostopnosti in ugodne cene med skrbniki hišnih živali zelo cenjeno. Zanimanje za to metodo pa se hitro povečuje tudi pri nas Skrbniki hišnih živali lahko homeopatske pripravke za pomoč svojim ljubljencem uporabljajo kot preventivo in za lajšanje mnogih akutnih bolezenskih stanj. Področje uporabe je tako rekoč neskončno, če izvzamemo huda akutna stanja, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje veterinarja. Vendar lahko tudi v teh primerih s homeopatijo še pred obiskom veterinarske klinike učinkovito podpremo imunski sistem organizma, preprečimo šok, otekanje in krvavitve, včasih celo rešimo življenje. Odprava strahu, tesnobe in agresivnosti Pomembno je vedeti, da homeopatski pripravki delujejo nežno in na vseh ravneh: fizični in psihični. Torej ne gre le za zdravstvene težave, uspešno odpravljamo tudi čustvene težave oziroma zdravimo organizem celostno. Pri tem živali niso nikakršna izjema. Homeopatija namreč ne »zatira« simptomov bolezni, ampak jih odpravlja tako, da podpira samozdravljenje. Velikokrat s homeopatskimi pripravki pri psih uspešno odpravimo tudi strah, tesnobo, agresivnost, pomirimo »grizače«, olajšamo žalovanje ter pripravimo pse za tekmovanja in razstave. Vsak skrbnik psa bi moral vedno imeti s seboj nekaj homeopatskih pripravkov, vsaj arniko, ki jo uporabljamo pri poškodbah. Pri kroničnih boleznih k strokovnjaku Ko se ukvarjamo z akutnim stanjem, je dovolj, da upoštevamo trenutne težave. Pri kroničnih boleznih pa moramo poznati in upoštevati tudi simptome iz preteklosti. Takrat je obvezen posvet z izkušenim veterinarjem homeopatom, ki najprej opravi temeljit pogovor s skrbnikom živali. Posvet pri veterinarju homeopatu vključuje tudi vprašanja, ki jih lastniki v običajnih veterinarskih ambulantah morda niso vajeni. Za uspešno ozdravljenje je treba izbrati zdravilo, ki se čim bolj ujema s pacientovimi karakterističnimi bolezenskimi simptomi in znamenji. Za izbiro pravega zdravila je zato ključnega pomena ravno anamneza. Še posebno pomembno je, da posreduje skrbnik zadosti izčrpnih, natančnih, korektnih, popolnih in detajlnih informacij, saj je uspeh terapije velikokrat odvisen od teh podatkov. Prvi homeopatski posvet traja najmanj 50 minut, včasih pa tudi dve uri. Predpisovanje pripravkov je tako zelo individualno, za vsako žival drugačno, čeprav imata denimo dve enake simptome. Po zdravila v lekarno Po zakonu o zdravilstvu smo Slovenci dobili tudi področno zakonodajo za izdajo homeopatskih pripravkov, ki jih evropska in slovenska zakonodaja uvrščata med zdravila in se lahko izdajajo samo v lekarnah. Tako nam po tiste pripravke, ki so registrirani pri nas, ne bo več treba potovati čez mejo, dobimo jih namreč v nekaterih naših lekarnah. Od letošnjega aprila smo bogatejši tudi za zelo uporabno in pregledno knjigo »Naši psi - zdravi s pomočjo homeopatije«, ki ne bi smela manjkati v nobeni knjižnici pasjega skrbnika. V Evropi je ta oblika zdravljenja že zelo razvita Metode holistične, t. j. celostne medicine so uradno priznane in jih uporablja praktično vsa Evropa, na repu lestvice sta Albanija in do nedavnega Slovenija. Čeprav je zibelka homeopatije v Nemčiji, so največji proizvajalci homeopatskih pripravkov v Franciji, metoda pa je zelo razširjena v Veliki Britaniji in vseh nemško govorečih deželah. V slednjih skrbniki živali uporabljajo veliko pripravkov za samozdravljenje. Večina resnih vzrediteljev psov denimo uporablja homeopatske pripravke, s katerimi pomagajo tako psici materi kot mladičkom, in to brez neželenih stranskih učinkov. Mojca Sajovic, radiol. inž., homeopatinja, predsednica Slovenskega kluba za bernske planšarske pse Članek je bil objavljen v prilogi Club, 20.4.2012.",1
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi se danes padci tečajev nadaljujejo. Ob skromnem obsegu prometa je osrednji indeks SBI20 izgubil nekaj več kot pol odstotka, medtem ko se je indeks najlikvidnejših borznih družb SBITOP znižal za 0,7 odstotka na 1018,32 indeksne točke. Največ je izgubila delnica Krone Senior, ki se je pocenila za 2,7 odstotka. Z 2,25-odstotnim upadom tečaja ji je sledila delnica Mercatorja, enotni tečaj Pivovarne Laško pa se je znižal za 1,6 odstotka. Njen enotni tečaj se je oblikoval pri 30 evrih. Pocenila se je tudi delnica KD ID, in sicer za 1,3 odstotka. Delnica Krke se je pocenila za nekaj manj kot odstotek, pri čemer se je njen enotni tečaj oblikoval pri 71,18 evra. Enotni tečaj Telekoma Slovenije se je znižal za 0,8 odstotka, delnica Luke Koper pa za 0,7 odstotka. Po drugi strani se je delnica Intereurope podražila za 1,8 odstotka na 6,2 evra. Sledila ji je delnica KD Group z 1,7-odstotno rastjo tečaja, medtem ko se je delnica Aerodroma Ljubljane podražila za natanko odstotek na 31,16 evra. Malenkost se je podražila tudi delnica Zavarovalnice Triglav, in sicer za 0,23 odstotka na 22,83 evra.",0
"Ljubljana - Na vprašanje, ali je direktor Hranilno-kreditne službe Sicura (HKS Sicura) Andrej Sever zagrešil pet kaznivih dejanj, torej povzročitev dveh stečajev z nevestnim gospodarjenjem, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji, oškodovanje upnikov in zlorabo položaja, sodišče očitno nikoli ne bo dokončno odgovorilo. Primer, ki se nanaša na dogajanje v letih 2001 in 2002, bo namreč zastaral decembra prihodnje leto, do takrat pa sojenje proti Severju skoraj zagotovo ne more biti pravnomočno zaključeno. Torej bo še ena velika afera ostala brez sodnega epiloga. Sever naj bi kot direktor HKS Sicura leta 2001 prek povezane družbe Julijana trgovina odobril družbi Perne Julijana črpanje nenamenskega kredita v višini dveh milijard tolarjev oziroma 8,3 milijona evrov. Sicura je tudi že prej z denarjem njenih komitentov vlagala v prezadolženo Julijano, naložbe pa so bile tako zgrešene, da je to pripeljalo do njenega stečaja. 427 upnikov Sicure, predvsem deponentov depozitnih denarnih vlog, je bilo s tem oškodovanih za 4,2 milijona evrov, piše v obtožnici. Sever naj bi poleg tega 106 upnikov HKS Sicure, hčerinske družbe Zadruge S., zavedel, da so kupili obveznice Zadruge S. (ki jo je tudi vodil Sever) ali pa privolili v konverzijo depozitnih vlog v HKS Sicura v obveznice Zadruge S. Prepričeval jih je, da bo Zadruga S vloženi denar povrnila z obrestmi vred, čeprav je po mnenju tožilstva že vnaprej vedel, da se to ne bo zgodilo. Zadruga S namreč ni opravljala pridobitvene dejavnosti in zaradi zgrešenega posla z Julijano ni imela premoženja. S prevzemanjem nesorazmernih obveznosti, sklepanjem pogodb z osebami, za katere je vedel, da nimajo denarja, in z opuščanjem pravočasnih uveljavitev terjatev je na koncu Sever povzročil še stečaj Zadruge S. Upniki so bili oškodovani za nekaj manj kot 9,1 milijona evrov. Tožilstvo Severju tudi očita, da je nekatere upnike spravil v ugodnejši položaj kot druge. Prek družbe Finder jim je bojda izplačal 187.429 evrov, zaradi česar se je na škodo drugih upnikov zmanjšala stečajna masa. Zlorabil pa naj bi tudi svoj položaj, ko je leta 2002 svojim podrejenim odredil, naj vplačila občanov, šlo je za 10.200 evrov, zadržijo v Sicuri. Obtožnica, pod katero se je podpisal tožilec Jože Kozina, je bila vložena šele leta 2008, da je postala pravnomočna, pa so morali počakati še do konca lanskega leta. Predsednica senata, okrožna sodnica Andreja Sedej Grčar, je prvo glavno obravnavo sicer razpisala hitro, že marca letos, a se takrat ni zgodilo nič. Sever, ki je medtem razglasil osebni stečaj, je nekaj dni pred tem prek brezplačne pravne pomoči dobil novega odvetnika Matjaža Kušarja, in ker ta še ni imel časa za preučitev spisa, sojenje niso mogli začeti. Na drugi obravnavi je obtoženi povedal, da se bo glede stečajev (ki po vseh teh letih tudi še nista pravnomočno zaključena) zagovarjal šele, ko bo lahko pregledal vso dokumentacijo. S tem se je ukvarjal čez poletje, a je včeraj razložil, da mu niso bile dostopne vse listine. Zdaj so se dogovorili, da ga bodo vsi dokumenti, ki se nanašajo na stečaj Zadruge S, v kratkem čakali v kazenski pisarni sodišča, glede tistih, ki se nanašajo na stečaj Sicure, pa se bo moral odpraviti v Novo mesto. Ker jih je za cel tovornjak, prevažanje na sodišče ne bi bilo smiselno, saj zanje niti nimajo primernega prostora. Sodnica je sicer zdaj razpisala po dve glavni obravnavi na mesec, a sojenju ni videti konca, zlasti ob dejstvu, da je bilo že v obtožnici predlagano zaslišanje kar 106 prič. mojca.furlan@dnevnik.si",0
"Novogoriški igralniški velikan Hit bo zaradi poslabšanja rezultatov poslovanja, ki ne dosegajo načrtovanih, pa tudi zato, ker s sindikati niso dosegli dogovora, zmanjšal število zaposlenih. Družbo Hit je doslej zapustilo okoli 130 delavcev, do konca leta pa jo bo moralo zapustiti še okoli 270 ljudi, so sporočili iz podjetja. Omenjenih 130 delavcev je odšlo sporazumno, prejeli so tudi odpravnine, so pojasnili in dodali, da zaposlenim le še ta mesec ponujajo možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z odpravnino. Uprava družbe zaposlene vabi tudi k ponovnemu premisleku o sklepanju pogodb za polovični ali tričetrtinski delovni čas. S tem bi z večjo fleksibilnostjo pripomogli k reševanju trenutnih razmer, zmanjševanju števila najetih študentov in ohranjanju delovnih mest. Razlogov je več Za krčenje števila zaposlenih je po navedbah uprave krivo slabše poslovanje, neprilagodljivost sedanjega načina razporejanja delovnega časa in ker s sindikati niso dosegli dogovora. Zato v družbi znova ugotavljajo, da je treba nujno racionalizirati obratovalni čas, število igral in zmanjšanje števila zaposlenih. Kot so pojasnili, stroški dela zajemajo vedno večji delež v skupnih odhodkih, junija so predstavljali 45-odstotni delež v celotnem kolaču odhodkov. Po zelo slabem juniju poslovni izid tudi v juliju ne dosega načrtovanega. Vodstvo družbe si, kot so poudarili, intenzivno prizadeva za sanacijo Hitovega poslovanja z doslednim izvajanjem dejavnosti na področju interne reorganizacije, optimizacije stroškov in povečanja realizacije. Tako je v preteklih mesecih prodaja različnih turističnih paketov presegla načrtovano, nadaljujejo se pomembne naložbe v kakovostnejšo ponudbo, potekajo pa tudi pogovori o pridobivanju gostov z bolj oddaljenih trgov. Uprava Hita si še naprej prizadeva za dialog s sindikati, so izpostavili. Dodali so, da so predstavnike vseh treh sindikatov Sids, Git in Vrba zaradi predvidene odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu zaposlenih povabili na skupno posvetovanje. Na posvetu, ki bo prihodnji teden, bo beseda tekla o oblikovanju končnih kriterijev za izvajanje programa presežnih delavcev. Še teden pozneje pa je uprava na posvet o zmanjšanju obsega poslovanja in krčenju zaposlenih povabila tudi svet delavcev družbe. Hitova uprava sindikate še posebej vabi na sestanek, na katerem bi se dogovorili o delitvi napitnin. Z uskladitvijo bi namreč lahko začeli z izplačevanjem le-teh.",0
"Prispevki. Zaradi strahu pred goljufi zbiralci brez donacij. “Zaradi opozorila pred zbiranjem prispevkov brez dovoljenj naši sodelavki pri donatorjih skoraj ne naletita na normalen odziv. Imamo vse potrebne dokumente za delo in dovoljenje blejske policije,” je včeraj opozoril Aleksander Kamenik, predsednik varne hiše Nova. “Nesporazum je posledica številnih tovrstnih goljufij v zadnjem času,” je za Žurnal24 povedal Leon Keder s Kranjske policije. Ob prijavi zbiralk ju policisti niso uspeli izslediti, da bi preverili njuna dovoljenja, zato so preventivno izdali opozorilo. “Naslednji dan sta se zbiralki oglasili na blejski policiji in pokazali veljavno dovoljenje, ki ga je izdala upravna enota Maribor, kjer ima varna hiša Nova prijavljen sedež,” je dodal Keder.",0
"Dve milijardi pomoči za novo državo Sveže samostojna država Kosovo bo potrebovala približno dve milijardi dolarjev tuje pomoči, od tega naj bi polovico zagotovila Evropa. Takšne ocene prihajajo iz ust Dana Frieda, namestnika ameriške zunanje ministrice, ki ob tem poudarja, da sta dve milijardi le groba ocena . Druga polovica predvidene denarne pomoči naj bi prišla od ZDA in institucij, kot sta Svetovna banka ter Mednarodni monetarni sklad.Ameriški kongres je že odobril 350 milijonov pomoči novonastali državi, katere samostojnost so med prvimi priznale prav ZDA. Da bi pomagale kosovskemu gospodarstvu zaživeti, se bodo ZDA junija udeležile velike konference finančnih darovalcev na Kosovu. Ne moremo kar predvidevati, da je Kosovo na avtopilotu in odkorakati stran. Situacija bo zahtevala nenehno pozornost na najvišji ravni vse do konca te ameriške, op. a. administracije in v naslednjo, še meni Fried.",0
"NFD Holding je predstavnikom Murinega sindikata predstavil možne rešitve položaja v družbi. Valant o predlogu še ni želel javno govoriti, v sindikatu pa pravijo, da jim predlog vliva zaupanje. Lastnik NFD Holdinga Stane Valant Največji lastnik Mure, NFD Holding Staneta Valanta, je danes v Ljubljani predstavnikom Murinega sindikata predstavil možne rešitve položaja v družbi. Skupaj smo ugotovili, da določene možnosti obstajajo. Predstavili smo jim predlog, po katerem bi Muro rešili stečaja, treba pa ga je še dodelati, je po srečanju dejal Valant. O podrobnostih predloga Valant ni želel govoriti, saj mora pridobiti še soglasje vseh udeležencev v procesu. Ko bo predlog dodelan, ga bomo predstavili vsem, ki bi pri tem sodelovali, in tudi javnosti, je povedal Valant. Kdaj bo predlog pripravljen, prvi mož NFD Holdinga ni vedel. Dejal je, da mora biti pripravljen v najkrajšem možnem času , saj Mura nima več dosti časa, ker ne sme izgubiti poslovnih partnerjev. Predsednik sindikata v Muri Drago Forjan je povedal, da so prvič slišali predlog o možni rešitvi in da so zaenkrat zadovoljni, saj jim predlog, ki jim ga po njegovih besedah vsebinsko še niso predstavili, vzbuja nekaj upanja. Na novinarsko vprašanje, kako komentira očitke, da so za sedanje stanje v Muri krivi lastniki, je Valant dejal, da so se nekateri delničarji Mure vseskozi trudili, da je Mura ostajala delujoče podjetje in da je sedanja kriza povzročila marsikaj hudega, med drugim tudi v Muri .",1
"Prihodnje leto pričakujejo nadaljnji porast prodaje tablic, na račun katere se zmanjšuje prodaja osebnih računalnikov. Apple ni več najbolj priljubljen proizvajalec pri nas. Na slovenskem trgu bo v celotnem letu 2013 predvidoma prodanih 79.000 tablic, kar je sedem odstotkov več kot v letu 2012. Prihodnje leto pa naj bi se prodaja povzpela na predvidoma 105.000 tablic, ugotavljajo v mednarodni analitski hiši IDC. Podatki po proizvajalcih, pri čemer še ni upoštevano zadnje letošnje četrtletje, kažejo, da je letos prvo mesto zasedel južnokorejski Samsung, sledita mu Prestigio s sedežem na Cipru in ameriški Apple. Glede na leto 2012 je tako prišlo do večje spremembe. Lani je namreč vodilno mesto zasedal Apple s svojimi tablicami Ipad, za njim pa sta bila Samsung in Prestigio. Slabe novice za osebne računalnike Tablice v zadnjih letih beležijo skokovito rast, ker uporabniki vedno bolj cenijo mobilnost. Vendar pa to po drugi strani zmanjšuje prodajo osebnih računalnikov. V letu 2013 naj bi se tako prodaja v Sloveniji na letni ravni znižala za 14 odstotkov na 141.000 osebnih računalnikov.",0
"Banka Slovenije napoveduje, da bo povprečna inflacija letos znašala 5,6 odstotka, gospodarska rast pa 4,2 odstotka. Banka Slovenije za leto 2009 napoveduje 3,5-odstotno inflacijo, za leto 2010 pa 2,6-odstotno. Gospodarska rast naj bi prihodnje leto dosegla 3,9 odstotka, leta 2010 pa 4,1 odstotka. Centralna banka je napovedi inflacije v obdobju precejšnjih negotovosti popravila močno navzgor, je ob najnovejšem poročilu o cenovni stabilnosti povedal guverner centralne banke Marko Kranjec. Smo v obdobju precejšnjih negotovosti, ki izhajajo ne le iz tujega, temveč tudi domačega okolja. Indikacije kažejo, da lahko pričakujemo, da bo ocena inflacije za letos lahko presegla osnovni scenarij, za ocene gospodarske aktivnosti pa lahko pričakujemo poslabšanje. Marko Kranjec apelira na sindikate in pogajalske skupine, naj gledajo vnaprej. Tveganja pri inflaciji predstavljajo rast cen surovin, predvsem nafte, pa tudi upočasnitev gospodarske rasti v državah, ki so glavne trgovinske partnerice Slovenije. Največje tveganje pa predstavlja porast stroškov dela in indeksacija plač, je orisal direktor analitsko raziskovalnega centra Damjan Kozamernik. Banka Slovenije je zaskrbljena glede zahtev po povečanju plač, ki se pojavljajo v zadnjem času. Ne zanikamo, da je prišlo do višje inflacije od vzdržne, vendar se je treba zavedati, da plače ne smejo naraščati hitreje od produktivnosti, je izpostavil Kranjec in dodal Apeliram na sindikate in pogajalske skupine, da gledajo bolj vnaprej kot samo eno leto ali trenutno leto. Ker centralna banka v rokah nima instrumentov, s katerimi bi vplivala na položaj v ciklu, pričakuje, da bodo svojo vlogo odigrali nosilci ekonomske politike. Tako bi Kranjec v rebalansu letošnjega proračuna najraje videl strukturni presežek. Rezerve obstajajo, je ocenil in dejal, da bi bilo morda treba upočasniti nekatere investicije javnega sektorja . Namestnik guvernerja Andrej Rant pa je ocenil, da je bila pripravljenost Slovenije za prevzem evra zelo dobra. Veliko manjša pa je bila pripravljenost na razmere, ki so nas čakale po prevzemu evra.",0
"Na resnico o vlaganju v Lehman Brothers banko poslanci še čakajo Banka Slovenije je leto 2008 končala s primanjkljajem v višini 29,7 milijona evrov, je članom odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko povedal viceguverner BS-a Darko Bohnec. Leto 2008 je Banka Slovenije sklenila z 9,3 milijarde evrov bilančne vsote, po predlanskem primanjkljaju prihodkov nad odhodki v višini 29,7 milijona evrov pa je torej končni rezultat primanjkljaj v višini skoraj 30 milijonov evrov. Na primanjkljaj je vplivalo tudi zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnih sredstev in pozicij v višini 119 milijonov evrov, obseg lani oblikovanih rezervacij pa se je v medletni primerjavi povzpel za 32 milijonov na 62 milijonov evrov. Ob polletju so pozitivni učinki rezervacij že dosegli nekaj manj kot 100 milijonov evrov, je pojasnil Darko Bohnec. Padec BDP-ja zaustavljen V zvezi s svetovno gospodarsko in finančno krizo je viceguverner Banke Slovenija dejal, da kaže, da je nastopila zaustavitev padanja bruto domačega proizvoda BDP ne le v Sloveniji, ampak tudi v njenih najpomembnejših partnericah. BS skrbi rast plač v javnem sektorju Bohnec je kot skrb vzbujajoče dejstvo izpostavil desetodstotno rast plač v javnem sektorju, medtem ko je rast plač v gospodarstvu po zadnjih podatkih znašala 2,3 odstotka na letni ravni. Na tekočem računu plačilne bilance ima Slovenija ob polletju presežek v višini 56 milijonov evrov, medtem ko je bila lani še globoko v primanjkljaju. Prvi podatki za letošnji avgust kažejo na 150 milijonov evrov vredno povečanje kreditiranja gospodarstva. Umiritev posojilne rasti sicer ni povezana le z recesijo, ampak tudi z dogajanjem na mednarodnih finančnih trgih, na katerih so se pogoji zadolževanja zaostrili, je pojasnil Bohnec. Dobički bank so se znižali tudi zaradi številnih slabitev. Vlaganje v Lehman Brothers ostalo brez odgovora Bohnec je odgovarjal tudi na vprašanja članov odbora. Poslanca SDS-a Andreja Vizjaka je zanimala vloga BS-ja pri razbijanju posojilnega krča in višina oslabitev zaradi vlaganja v propadlo Lehman Brothers bank. Bohnec je pojasnil, da se banke v kriznih pogojih obnašajo drugače, iz virov pri ECB-ju pa trenutno črpajo za 1,7 milijarde evrov sredstev, s katerimi lahko refinancirajo posojila. Trofenik Pomanjkanje podatkov obremenjuje delo Na vprašanje o konkretni naložbi v propadlo Lehman Brothers banko Bohnec ni odgovoril, ker naj ne bi imel podatkov. To je sprožilo razpravo članov odbora, ki ugotavljajo, da imajo težave pri pridobivanju verodostojnih podatkov, kar, kot je dejal poslanec Vili Trofenik Zares, obremenjuje njihovo delo . Trofenik je sejo zapustil. Člani odbora so se seznanili tudi s poročilom o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov v letu 2008 in poročilom o delu Agencije za trg vrednostnih papirjev.",0
"Za slab odziv investitorjev naj bi bil kriva finančna kriza v Sloveniji Gorenje do srede ni uspelo napolniti knjige naročil za delnice v prvi javni prodaji (IPO), poroča agencija Reuters, razlog za slabši odziv od pričakovanega pa naj bi bila tudi finančna kriza in z njo povezana negotovost. Vpis delnic je vodila hiša BZ WBK. »Knjiga naročil ni zapolnjena, vprašanje je, ali bodo investitorji sploh želeli delnice vplačati. Vsekakor pa je vprašljiva kotacija Gorenja v Varšavi,« še poroča Reuters. Gorenje je v Varšavi iskalo lastnike za več kot deset milijonov novih delnic v vrednosti 45 milijonov evrov. Cena delnice je bila pri 4,31 evra in je enaka ceni, po kateri je v prvi dokapitalizaciji jeseni ekskluzivno sodelovala japonska korporacija Panasonic, ki je zanje vplačala 10 milijonov evrov. Gorenje za Reuters povedalo, da bo aktivnosti za kotacijo v Varšavi nadaljevalo do konca leta 2013. Iz Gorenja danes niso sporočili, koliko so uspeli zbrati v današnjem IPO v Varšavi. Zapisali so le, da je ""zaključen še en korak dokapitalizacije"", rezultati pa bodo znani 18. decembra, ko bodo vsi, ki so delnice vpisali, te tudi plačali. Postopke za dvojno kotacijo nadaljujejo.",0
"Proizvajalec programske opreme Microsoft in proizvajalec računalnikov Hewlett-Packard bosta na Tajvanu postavila tehnološki razvojni center Vodilni svetovni proizvajalec programske opreme Microsoft namerava skupaj z največjim proizvajalcem računalnikov na svetu, družbo Hewlett-Packard (HP), postaviti tehnološki razvojni center na Tajvanu. Družbi želita s tem izkoristiti tajvansko moč na področju informacijsko-tehnološke industrije. V petih letih si obetajo 81 milijonov dolarjev prihodkov Omenjena investicija, katere višino podjetji nista razkrili, naj bi v petih letih ustvarila okrog 81 milijonov dolarjev prihodkov. Tajvanska informacijsko-tehnološka industrija, ki je lani ustvarila okrog 100 milijard dolarjev prihodkov, med drugim vključuje družbi Acer , tretjega največjega proizvajalca osebnih računalnikov pod lastno blagovno znamko na svetu, in TSMC , največjega pogodbenega proizvajalca mikročipov na svetu.",1
"Išče vlada ruskega vlagatelja? Proti TEŠ-evemu sindikalistu Sevčnikarju je zdajšnji direktor Tot uvedel postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sevčnikar za MMC V ozadju je ponudba ruskih podjetij za večinski delež v TEŠ-u 6. Vabljen sem na razgovor pred izročitvijo izredne odpovedi iz krivdnih razlogov. To je korak, preden ti izročijo odpoved. Kot krivdne razloge so navedli stavkovne aktivnosti, ki smo jih izvajali, ko smo ugotovili, da postopki, ki jih peljejo predstavniki države, ogrožajo ekonomsko in socialno varnost zaposlenih v TEŠ-u, je Branko Sevčnikar povedal za MMC. Ob novembrski zamenjavi direktorjev je stavkovna straža TEŠ-a novoimenovanemu direktorju družbe Simonu Totu preprečila vstop v podjetje. Zdaj zapletov s Totom ni več, zato Sevčnikar pravi, da je bil prepričan, da se je žogica umirila . A očitno on oziroma tisti, ki so ga poslali, razmišljajo drugače, je dodal. O dogajanju v energetiki so govorili tudi pri premierju Borutu Pahorju, kjer so se sešli predstavniki Agencije za upravljanje kapitalskih naložb ter krizni ministri Komarjeva Ne držijo očitki Radićeve, da sem kršila zakon Imamo dokaze o ponudbi ruskih tajkunov Po njegovih besedah si njegovo odstranitev želijo nekateri veljaki , ki želijo z energetiko obogateti. V sindikatu so namreč ugotovili, pojasnjuje, da za kadrovskimi rošadami in očitki o poslovanju Termoelektrarne Šoštanj stojijo načrti, da se finančna konstrukcija projekta TEŠ 6, ki je zdaj zgrajena z evropskimi bankami, poruši. V ozadju so dogovori o vstopu ruskih tajkunskih partnerjev v projekt TEŠ 6, in sicer v višini 60 odstotkov vrednosti investicije. Za to imamo pisne dokaze o njihovi ponudbi, ki so jo dali na zadnjem obisku slovenskih predstavnikov vlad in gospodarstva v Moskvi. Uroša Rotnika so zato zamenjali, zdaj sem na vrsti jaz, saj smo v sindikatu proti, da bi kakršen koli tuj partner vstopal v elektrogospodarstvo, razlaga Sevčnikar. Direktor Simon Tot za MMC razlogov za postopek izredne odpovedi proti Sevčnikarju ni želel komentirati, saj je postopek še v teku . O morebitnem prihodu ruskih podjetij v TEŠ 6 nima informacij. Sam se tudi ni udeležil obiska gospodarstvenikov v Rusiji. HSE Ni dogovorov o partnerstvih pri TEŠ-u Medtem pa v Holdingu slovenskih elektrarn zatrjujejo, da ni bilo nikakršnih načrtov ali dogovorov glede vključevanja ruskega poslovnega partnerja v projekt TEŠ 6. Trenutno prav tako ni nobenih dogovorov v smeri strateških partnerstev pri tem projektu, dodajajo. Ali bo do tega prišlo, bo odvisno od prihodnjega poteka dogodkov na projektu, so še povedali. V ZSSS-ju so ogorčeni Na izredno odpoved zaposlitve, ki grozi Sevčnikarju, so se že odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Po besedah predsednika zveze Dušana Semoliča gre pri tem za poskus zastraševanja delavcev, napad na sindikalno gibanje in za dejanje, ki odraža kulturo novega vodstva TEŠ-a. Semolič meni, da je spoštovanje sindikata in priznanje njegovih pravic, vključno s pravico do stavke, novemu vodstvu TEŠ-a očitno nekaj povsem tujega in nesprejemljivega.",0
"New York - Na ameriškem Wall Streetu se je današnje trgovanje začelo pozitivno. Vlagatelji so se pozitivno odzvali na spodbudna poročila o poslovanju nekaterih podjetij, kot je Kraft Foods, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V ponedeljek se na borzi v New Yorku zaradi praznika ni trgovalo. Vrednost indeksa Dow Jones se je doslej zvišala za 0,54 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 0,28 odstotka. Podjetje Kraft Foods, ki kupuje britansko družbo Cadbury, je v zadnjem lanskem četrtletju zaradi več kot potrojil dobiček. Ta se je povzpel na 710 milijonov dolarjev, medtem ko je v enakem obdobju leto prej znašal 178 milijonov dolarjev. Pozitivno se trguje tudi na evropskih borzah, kjer trgovanje kroji dogajanje v Grčiji in napovedana pomoč Evropske unije tej močno zadolženi državi. Na borzi v Londonu je vodilni indeks FTSE doslej pridobil 0,85 odstotka, indeks DAX v Frankfurtu se je okrepil za 0,50 odstotka, indeks CAC na pariški borzi pa za 0,37 odstotka.",1
"Z izkupičkom med drugim do manjše zadolženosti Lastnica nekaterih programov Droge Kolinske, ki se prodajajo pod blagovnimi znamkami Droga, Tomatina in Arko, bo 1. januarja 2009 postalo podjetje Orka iz Ljubljane. Gre za program vložene zelenjave in omak, obenem pa za drugo prodajo v nizu prodaj malih programov, ki jih je Droga Kolinska napovedala aprila. Orka bo prevzela tako blagovne znamke kot poslovna sredstva, pa tudi vseh 29 zaposlenih v programu, so sporočili z Droge Kolinske. Kot pojasnjujejo, je odločitev o prodaji rezultat ugotovitve, da nimajo na voljo dovolj sredstev za zagotovitev dolgoročne prihodnosti vseh svojih proizvodnih programov in blagovnih znamk. Kot pričakujejo, bodo do konca leta preneseli na nove lastnike tudi ostale manjše programe, ki jih prodajajo. Prihodke bodo namenili za naložbe v osrednje proizvodne programe in za zmanjšanje zadolženosti. Orka znana po blagovni znamki Luna V Orki pa pravijo, da so z nakupom programa vložene zelenjave in omak naredili nov korak v realizaciji poslovne strategije. Na trgu je družba Orka znana po blagovni znamki Luna, sicer pa že od ustanovitve leta 1991 proizvajajo, prodajajo in posredujejo rešitve z različnih specializiranih področij kemijske industrije. Poleg družbe Orka v Sloveniji skupino Orka sestavlja še pet družb na trgih Slovenije, Hrvaške, Srbije, BiH-a in Kitajske. V letu 2007 je Orka Slovenija ustvarila 70 milijonov evrov prihodkov, skupina Orka pa 120 milijonov evrov.",1
"Prvi mož Svetovne banke, ki se od položaja poslavlja, se je kritično odzval na evropsko reševanje krize evroobmočja. Pravi, da Evropa z ukrepi zamuja, hkrati pa meni, da bi morala imeti vodilno vlogo pri reševanju krize Nemčija. Zoellick se 1. julija poslavlja od najvišjega položaja v Svetovni banki. Evropski voditelji, ki se ukvarjajo z dolžniško krizo, so naredili premalo in prepozno, je prepričan prvi mož Svetovne banke Robert Zoellick, ki se sicer od svojega položaja poslavlja. Ob tem je v intervjuju za nemški tednik Der Spiegel tudi posvaril, da Evropa tvega izgubo vpliva, države v razvoju pa se soočajo z negotovostjo na trgih. Evropski politiki se vedno odzovejo dan prepozno, hkrati pa vedno zagotovijo evro premalo. Potem ko se stvari zaostrijo, pa ponujajo nova likvidna sredstva, pravi in pojasnjuje, da s tem sicer voditelji dobijo več časa, vendar pa to ne rešuje strukturnih problemov evroobmočja. Niti ni več tako pomembno, za kateri model se bodo Evropejci odločili. Za enega bi se morali odločiti, in to storiti hitro, je nadaljeval. V Grčiji slavijo proevropske stranke. Zoellick tudi opozarja, da bo Evropa izgubila globalni vpliv, če se bo še naprej obotavljala in tega se morajo voditelji zavedati. Pri tem meni, da bi morala Nemčija prevzeti vodilno vlogo in zahtevati fiskalne ter strukturne reforme. Izstop Grčije iz evroobmočja bi imel po njegovih besedah enormne posledice, kljub temu pa si Evropa ne bi smela dovoliti, da jo imajo Atene za talca. Ta občutek negotovosti ne bi smel Evrope gnati, da Grčiji ponudi vse, kar si njena vlada zaželi. Če se grško vodstvo odloči za izstop iz evroobmočja, potem mora imeti Evropa pripravljen mehanizem, s katerim se bo na to odzvala, je dodal. V intervjuju za britanski Observer pa je posvaril pred Lehmanovim sindromom , če ne bo pravega odziva. S tem se je oprl na bankrot banke Lehman Brothers septembra 2008, ki je povzročil globalno krizo. Druge države v razvoju pa se morajo po besedah Zoellicka pripraviti na negotovost, ki jo s svojimi težavami prinašajo evroobmočje in drugi finančni trgi. Zaradi negotovost na trgih se začenjajo višati stroški za države v razvoju, pojasnjuje in dodaja, da bo zato življenje težje za vse. Zoellick bo 1. julija položaj prepustil v Južni Koreji rojenemu Američanu Jim Yong Kimu, ki ga je imenoval ameriški predsednik Barack Obama.",0
"Energijska učinkovitost stavb je postala najbolj pomemben dejavnik pri projektiranju. Ne glede na to, ali gre za stanovanjski obje... Energijska učinkovitost stavb je postala najbolj pomemben dejavnik pri projektiranju. Ne glede na to, ali gre za stanovanjski objekt, šolo, pisarno ali drug objekt, je potrebna uporaba gradbenih elementov, ki zagotavljajo energijsko učinkovitost stavbe v celotnem obdobju njenega delovanja. Do zdaj je bila na trgu na voljo kupola za ravne strehe, katere toplotne karakteristike niso ravno ustrezale zahtevam po energijski varčnosti. Zato je podjetje Velux razvilo okno s kupolo za ravne strehe. Odlikujejo ga odlična zvočna izolativnost, toplotna izolativnost U-okna je 1,4 vata na kvadratni meter kelvin, možnost elektrificiranega odpiranja za zračenje in možnost nadgradnje s senčilom. Skratka vse, kar je potrebno za funkcionalen energetsko učinkovit element v ravni strehi, ki dovaja naravno svetlobo v sredino prostora. Pomembno pri tem je, da je izdelek sestavljen iz okna, ki ga še dodatno zaščitimo s kupolo.",1
"Fed pušča odprta vrata za QE3 Pred podaljšanim koncem tedna so se delnice slovenskih podjetij pocenile, najbolj, za 3,5 odstotka, Mercatorjeve in Telekomove. Cena Telekoma je zdrsnila na 70 evrov, vseeno pa je to dva odstotka več kot prejšnji petek. Likvidnost je bila danes zelo nizka. Ni bilo pravega povpraševanja, nekateri posredniki so očitno že na dopustu. Manjše stranke unovčujejo dobičke pri papirjih, ki so letos precej zrasli, na primer pri Triglavu. Na prodajni strani še naprej opažamo prisilne prodaje za poravnavo zapadlih kreditov iz naslova odprodaj zastavljenih vrednostnih papirjev, je negativno četrtkovo trgovanje na Ljubljanski borzi opisal Tomislav Apollonio iz Abanke. Le s Krkinimi delnicami je bil promet 700 tisoč evrov spodoben. Tečaj se je znižal za več kot odstotek, posli pa so se sklepali med 47,70 in 48,03 evra. Indeks SBI TOP 597 točk je izgubil 12,89 točke oz. 2,11 odstotka, kar je največ letos. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi LUKA KOPER +0,00 % 10,30 EUR GORENJE -0,18 % 5,61 KRKA -1,24 % 47,90 PETROL -1,51 % 192,00 NOVA KBM -1,52 % 3,25 ZAVAROVALNICA TRIGLAV -1,96 % 14,00 TELEKOM -3,45 % 70,00 MERCATOR -3,61 % 132,05 Nizko podjetniško zaupanje v Evropi Največje evropske borze so po pozitivni sredi spet zdrsnile proti trimesečnemu dnu, kjer so bile v ponedeljek, medtem ko se evro drži nad mejo 1,32 dolarja. Podjetniško zaupanje je po zadnjih podatkih v evrskem območju zdrsnilo najnižje v zadnjih 14 mesecih. Zelo sem zadržan do evropskih delnic. Trgi bodo še nekaj časa na preizkušnji, predvsem pa bi se izogibal delnicam majhnih in srednjevelikih podjetij, ki so izpostavljena dogajanju v evropskem gospodarstvu. Pri podjetjih z veliko tržno kapitalizacijo bi dal prednost tistim, ki veliko prodajo na trgih v razvoju in v ZDA. je komentiral eden izmed strategov pri banki Saxo Bank. Skrbijo predvsem neprepričljivi rezultati finančnih podjetij. Španska banka Santander je imela v prvem četrtletju za 24 odstotkov nižji dobiček. Finančne krivulje na Valu 202 Banke čaka težko leto, nekatere slovenske družbe pa si že lahko obetajo višje dobičke. Tudi Gorenje je nakazalo, da je poslovanje nad ravnijo z lanskega leta. AstraZeneca razočarala z rezultati Dejstvo je, da evropska podjetja objavljajo slabše poslovne rezultate prvega četrtletja kot ameriška. Le polovica evropskih podjetij je do zdaj dosegla ali presegla pričakovanja analitikov, medtem ko je na drugi strani Atlantika takšnih podjetij več kot 80 odstotkov. Danes so se delnice farmacevtskega podjetja AstraZeneca pocenile za šest odstotkov, saj se je prodaja v prvem četrtletju znižala za 11 odstotkov. Prvi mož podjetja David Brennan bo 1. junija odstopil. Tudi Deutsche Bank je z le 1,4 milijarde evrov dobička razočarala. Delnice so se pocenile za skoraj štiri odstotke in poskrbele, da je frankfurtski delniški indeks DAX30 zdrsnil pod 6.700 točk. Večji zdrs je preprečil sedemodstotni skok delnic Volkswagna. Četrtletni dobiček je poskočil za deset odstotkov, na 3,2 milijarde evrov, prihodki pa za četrtino, na 47,3 milijarde. Cena brenta nad 119 dolarji Cena nafte vrste brent se je povzpela nad 119 dolarjev, kar je povezano z optimističnimi ocenami ameriške centralne banke oziroma z njeno napovedjo, da pušča odprta vrata za morebiten tretji krog kvantitativnega sproščanja QE 3. Ben Bernanke meni, da je trenutna monetarna politika ravno pravšnja. Brent je sicer včeraj za hip zanihal precej pod 118 dolarjev, potem ko so bili objavljeni podatki o visokih zalogah nafte v ZDA. V Reutersovi anketi so analitiki napovedali, da bo povprečna cena nafte vrste brent v letošnjem letu 117,30 marčevska napoved 114,70, povprečna cena lahke nafte pa 105,60 dolarja prej 104,60 dolarja. Dodajmo, da je imelo največje ameriško naftno podjetje Exxon Mobil v prvem četrtletju namesto lanskih 10,65 le 9,5 milijarde dolarjev dobička, kar je povzročilo petodstotni padec delnic. Skoraj desetodstotni skok Applovih delnic V New Yorku so borzni posredniki v sredo pozdravili navdušujočo rast Applovega četrtletnega dobička, saj je proizvajalec iPhonov skoraj podvojil dobiček. Delnice so poskočile za devet odstotkov, na 610 dolarjev. Indeks Nasdaq 3.029 točk pa za 2,30 odstotka, kar je rekordna letošnja rast. Na 0,69-odstotno zvišanje elitnega indeksa Dow Jones 13.090 točk je vplivala 5,3-odstotna rast Boeingovih delnic. Proizvajalec letal je posloval bolje od pričakovanj. Da vlagatelji od največjih ameriških korporacij zahtevajo le najboljše, dokazuje Caterpillar. Wall Streetu ni bilo dovolj, da je dobiček povišal za 29 odstotkov. Ker je bilo podjetje precej skeptično glede kitajske in brazilske rasti, so delnice padle za skoraj pet odstotkov.",0
"Nekdanja ukrajinska premierka je zavrnila zdravljenje v bolnišnici v Harkovu Vodjo ukrajinske opozicije Julijo Timošenko so danes prepeljali nazaj v zapor, potem ko je zavrnila zdravljenje v bolnišnici v Harkovu, kamor so jo pripeljali zaradi bolečin v hrbtu. Zaradi zdravstvenih težav se nekdanja ukrajinska premierka ni udeležila novega sodnega procesa, ki se je začel v četrtek. Nekdanja premierka, ki so jo iz zapora v petek nepričakovano pripeljali v bolnišnico v Harkovu, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ni dopustila, da bi se je dotikali ukrajinski zdravniki. ""Žal je Julija Timošenko kljub našim trdnim priporočilom odločno zavrnila zdravljenje,"" je dejala namestnica ministrice za zdravje Raisa Moisejenko. Dodala je, da ""bolnišnica ni hotel in da se morajo ljudje v njej podvreči zdravljenju"". Foto: BloombergTimošenkova bi se zdravila v Nemčiji, doma se boji zastrupitve Podporniki Timošenkove trdijo, da so nekdanjo premierko v bolnišnico prepeljali pod prisilo. Timošenkova je namreč zavračala zdravljenje v ukrajinskih bolnišnicah, dokler skupina nemških zdravnikov, ki so Timošenkovo letos pregledali, ni odobrila klinike v mestu Harkov. V tem mestu Timošenkova trenutno prestaja sedemletno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja. Njen glavni nemški zdravnik je dejal, da je globoko nezaupanje Timošenkove do ukrajinskih zdravnikov pomemben dejavnik, ki ovira zdravljenje. Člani nemške zdravniške skupine do dejali, da je Timošenkova izrazila strah, da jo bodo lokalni zdravniki zastrupili ali okužili z boleznijo, potem ko se je eden izmed njenih nekdanjih sodelavcev v zaporu okužil z hepatitisom. Čaka jo še sojenje zaradi domnevne utaje davkov V novem sodnem procesu Timošenkovo bremenijo utaje davkov in poneverb v času, ko je vodila državno elektrodistribucijsko podjetje v 90. letih minulega stoletja. Če jo bodo spoznali za krivo, ji grozi še dodatnih pet let zapora. 51-letnica je oblastem poslal uradno pismo, v katerem je zapisala, da trpi za prevelikimi bolečinami, da bi se sojenja lahko osebno udeležila.",0
"Odbor za strokovno-medicinska vprašanja zdravniške zbornice Slovenije je UKC Maribor po smrti 16-mesečne deklice na tamkajšnji pediatriji naložil takojšnjo uvedbo nujnih ukrepov. Tako morajo zagotoviti natančen protokol za oceno stopnje dehidracije in sheme rehidracije bolnikov, uvesti boljši nadzor huje bolnih otrok s pripomočki za oživljanje ob otrokovi postelji ter izvajati redne vaje zdravnikov in medicinskih sester iz oživljanja, skupaj s prepoznavanjem znakov za kritično bolezen otroka, so navedli na zbornici. Smrt 16-mesečne deklice 16-mesečno deklico so na kliniko za pediatrijo sprejeli z delovno diagnozo okužbe z rotavirusi. Hospitalizirana je bila skupaj z mamo, med diagnostičnim postopkom pa se je izkazalo, da gre še za dodatne zaplete, konkretno za pljučnico s sumom na sepso. Približno pet ur po sprejemu je prišlo do zastoja dihanja in srca, bolnica pa je tretji dan po hospitalizaciji umrla, so tedaj navedli v UKC Maribor. Strokovna komisija, ki je opravila izredni ekspertni strokovni nadzor z mnenjem v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, je pregledala celotno medicinsko dokumentacijo 16-mesečne deklice, ki je na mariborski pediatriji umrla aprila po okužbi z rotavirusi, ter opravila pogovore z dežurno zdravnico, zdravstvenim osebjem in starši deklice. Na tej podlagi je komisija v procesu zdravljenja deklice ugotovila več pomanjkljivosti, navajajo na zbornici. Med pomanjkljivostmi navajajo, da je bila pri obravnavi deklice pomanjkljivo zabeležena ocena kliničnega stanja ob sprejemu otroka, nadzor nad otrokom na oddelku je bil pomanjkljiv, oživljanje pa ni potekalo v skladu z veljavno doktrino, po kateri je potrebno začeti z oživljanjem otroka na mestu in po eni minuti oživljanja poklicati na pomoč. Odbor za strokovno-medicinska vprašanja pričakuje, da bo UKC Maribor z izvajanjem naloženih ukrepov pričel takoj, hkrati pa je predlagal tudi ponovni strokovni nadzor na Kliniki za pediatrijo UKC Maribor čez tri mesece. Strokovna komisija bo pri ponovnem nadzoru preverila, ali na mariborski Kliniki za pediatrijo ustrezno izvajajo vse predlagane ukrepe, da bi v prihodnje preprečili takšne in podobne primere, so še zapisali na zdravniški zbornici.",0
"Japonci so sporočili, da bodo v naslednjih treh letih lansirali kar pet novih modelov. Gre za največjo ""ofenzivo"" od začetka prejšnjega desetletja Pri Mazdi so pravkar predstavili novo trojko, zdaj pa sporočajo, da se ne bodo kar tako ustavili. V prihodnjih treh letih tako lahko pričakujemo pet novih modelov, čeprav podrobnosti še niso razkrili, gre za največji naval novih avtomobilov po predstavitvi Mazde3, Mazde6 in RX-8 od začetka prejšnjega desetletja. Jeremy Thompson, Mazdin izvršni direktor za Veliko Britanijo, je povedal, da bo družba v prihodnjem letu in pol do dveh nadaljevala s produktivno rastjo. Napovedal je svetlo prihodnost v časih, ko preostanek avtomobilske industrije stagnira. K temu naj bi pripomogli novi modeli, kot so nova Mazda2, manjši športni terenec CX-3, Mazda6 coupe ter enoprostorski različici Mazde3 in Mazde6.",1
"Predsednica LDS in notranja ministrica Katarina Kresal ocenjuje, da so obtožbe Kosove komisije o korupciji hude in da jih mora razčisti sodišče, ki ima zadnjo besedo, kaj je prav in kaj ne Foto: Urban Štebljaj »Mnenje je načelno. ... Odvetniki ne odgovarjajo svojih strank, ampak jih je le zastopajo. ... Zbornica izpodbija ugotovitve informacijske pooblaščenke v sodnem postopku kot nezakonite in nepravilne.« S temi trditvami se je notranja ministrica in predsednica LDS Katarina Kresal odzvala na načelno mnenje Kosove komisije za preprečevanje korupcije. Kosova komisija je danes sprejela načelno mnenje, v katerem ravnanje Zbornice fizioterapevtov Slovenije, ki jo je vodila mama Katarine Kresal Friderika Kresal označila za koruptivno. Omenjena zbornica je pridobila status reprezentativnosti tako, da je v zbornico včlanila nekaj desetin članov brez njihove vednosti ali privoljenja, vsaj na enem sestanku pa je sodelovala tudi Katarina Kresal. Več o tem si preberite v članku Kos: Kresalova sodelovala pri korupciji . ""Najslabše pa je, da kaj ostane v zraku"" Od protikorupcijske komisije ministrica pričakuje, da - če obstaja najmanjši sum korupcije - izpelje stvar do konca. »Najslabše pa je, da kaj ostane v zraku in neraziskano,« je dejala Kresalova, ki se čudi, da Kosova komisija ne bo podala ovadbe tožilstvu. »Obtožbe so hude.« Če Kosova komisija meni, da je nekaj koruptivno dejanje, naj to razišče do konca, pravi Kresalova. »Pooblaščenci zbornice ugotovitve informacijske pooblaščenke spodbijajo v sodnem postopku. Samo sodišča lahko dajo končno sodbo, kaj je prav in kaj ne,« je sklenila Kresalova. ""Znotraj koalicije ni bojev"" Kresalov je tudi zanikala, da bi bile med koalicijskimi partnerji LDS in Zares trenja. »Obstaja odprto konstruktivno vzdušje, v katerem si povemo, kar si mislimo,« je poudarila Kresalova in dodala: »S kolegom Golobičem se normalno pogovarjava in ne bijeva nobenih bojev.«",0
"Padavine zajele Slovenijo, ponekod so se pojavile nevihte. Veter je lomil drevesa in odkrival strehe, strele netile požare. Vse o trenutnih vremenskih razmerah na vreme.net. Vročinski val je ustavljen. Padavine so se pojavile popoldan, ponekod so se pojavljale krajevne plohe in nevihte, ki se bodo ponoči razširile še na sever države. Dež, ki ga spremljajo veter in strele, je že povzročil nekaj težav. Gasilci na Koroškem so imeli po 19. uri veliko dela. V občini Mežica je veter odlomil nekaj večjih vrhov dreves, gasilci so jih odstranili s pešpoti. Na območju Železarne Ravne je močan veter podrl nekaj dreves - tudi te so že razžagali in odstranili. V občini Prevalje pa je veter odkril del na novo pokritega ostrešja osnovne šole. Okoli 19.30 pa je v Murski Soboti ponovno odkrilo del strehe na trgovini Obi – enako se je zgodilo že ob zadnjem neurju. Gasilci so okoli 400 kvadratnih metrov strehe prekrili s PVC-folijo. V Cirkulanah pa se je drevo podrlo na cesto. Težave so se pojavljale tudi v osrednji Sloveniji. Nekaj po 19. uri je v naselju Smolnik v občini Dobrova v stanovanjski objekt udarila strela. Gasilci so ugotovili, da je šlo za vodno strelo, ki ni zanetila požara. Okoli pol osme je zaradi udara strele zagorela stanovanjska hiša v Ljubljani. Nekaj pred osmo uro pa se je zaradi udara strele podrlo drevo v naselju Ladja v občini Medvode. Gasilci so podrta drevesa odstranjevali na več mestih v Ljubljani (na Dunajski cesti je drevo podlo na osebni avtomobil) in Trati v Radomljah. Jutri bomo lažje dihali Jutri zjutraj bo še precej oblačno, čez dan pa pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature bodo med 21 in 25, na Primorskem pa okoli 29 stopinj Celzija. Če je vreme tudi pri vas povzročilo težave, nam preko spodnjega obrazca opišite dogajanje in pošljite fotografije.",0
"V Izoli se bodo usposabljali za boljše ukrepanje ob morebitnih nesrečah na morju. ""Dali smo pobudo za takšno usposabljanje, kajti ko se na morju kaj zgodi, je za nas zelo pomemben čas od obvestila do začetka reševanja. Tukaj je pomembna vsaka minuta, ob takih situacijah se ne sme mečkati in čakati,"" nam je povedal kapitan Davorin Fantulin pred jutrišnjim začetkom subregionalnega usposabljanja Odziv na večje nesreče na morju. Grozeči tankerji Na Jadranskem morju se je do zdaj zgodilo le nekaj manjših ladijskih nesreč. Po nekaterih podatkih pa na leto v Trst pluje okoli 400 tankerjev z nosilnostjo okrog sto tisoč ton, proti Benetkam 250 tankerjev, na Reko pa 70. Usposabljanje, ki pri nas poteka prvič, organizira Slovenija skupaj z Regionalnim centrom za ukrepanje v primeru onesnaženja Sredozemskega morja (REMPEC) in bo v Izoli trajalo vse do četrtka, udeležili pa se ga bodo predstavniki vseh jadranskih držav in Grčije. Jadran je zaprto morje ""Usposabljanje je pomembno za vse države ob Jadranu, da bomo znali hitreje in pravilno ukrepati ob morebitnih nesrečah. Jadran je namreč zaprto morje, in ker onesnaženje ne pozna meja, so posledice hujših nesreč lahko katastrofalne za vse države ob njem,"" dodaja Fantulin. Povod za usposabljanje je bila tudi nedavna nesreča turške tovorne ladje ob hrvaški obali blizu Rovinja ter dejstvo, da je severno Jadransko morje vse bolj obremenjeno s pomorskim prometom, kar povečuje možnosti za nesreče ladij in onesnaženja morja. ""V tržaško pristanišče prihaja s tankerji na leto okoli 37 milijonov surove nafte, in vsi držimo pesti, da se ne zgodi nobena nesreča,"" še dodaja Fantulin.",0
"Mlađan Dinkić, srbski minister za gospodarstvo je za prihodnje leto napovedal najmanj šest milijard dolarjev tujih neposrednih investicij Srbski minister za gospodarstvo Mlađan Dinkić je napovedal, da Srbija prihodnje leto pričakuje za najmanj šest milijard dolarjev tujih neposrednih investicij. Dinkić sicer ni podrobneje pojasnil, koliko od tega zneska naj bi odpadlo na ""green field"" naložbe in koliko na privatizacijo podjetij. Kot je dejal, je prioriteta gospodarske in razvojne politike srbske vlade privatizacija šestih velikih javnih podjetij, pri čemer ni navedel, katerih, in okrepitev hitro rastočih panog, prednostno podjetij s področja informatike in telekomunikacij, elektronike in avtomobilske industrije. Razvoj avtomobilske industrije Za ta namen je Srbija oblikovala posebno cono za informatiko in telekomunikacije v vojvodinski Inđiji in posebno cono za področje elektronike v Nišu. Razvoj avtomobilske industrije naj bi po Dinkićevih besedah spodbudilo zanimanje tujih vlagateljev za postavitev proizvodnje avtomobilskih delov v Srbiji, ki bi jih lahko nato izvažali v Rusijo, s katero ima Srbija sklenjen brezcarinski sporazum. Dinkić je tudi napovedal, da bodo investitorji v omenjenih conah imeli različne davčne ugodnosti, pa tudi brezplačna zemljišča za gradnjo. Ob tem je dejal, da v Srbiji ob koncu leta pričakujejo inflacijo med devet in 10 odstotki.",1
"Dokapitalizacija se je končala aprila Delnice Nove Kreditne banke Maribor, ki jih je banka izdala ob dokapitalizaciji aprila, so začele kotirati na Ljubljanski in Varšavski borzi. Na obeh borznih trgih bo po izhodiščni ceni osem evrov tako začelo kotirati 39.122.968 delnic. V NKBM-ju pojasnjujejo, da so se za uvrstitev delnic na Varšavsko borzo odločili, ker je ta po njihovi oceni ena izmed zanimivejših za vzporedno kotiranje delnic banke. Po tržni kapitalizaciji je namreč največja na območju Srednje in Vzhodne Evrope, posebej pa je zanimiva tudi zaradi poljskih institucionalnih vlagateljev, ki so z zakonodajo omejeni na Varšavsko borzo. Dokapitalizacija NKBM-ja je potekala aprila, banka pa je z izdajo novih delnic iztržila 104,3 milijona evrov. Sama dokapitalizacija je dvignila precej prahu, zlasti zaradi spora med Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN in gospodarsko ministrico Darjo Radić. Agencija je namreč prednostno pravico prenesla na tri družbe v večinski državni lasti - Gen Energijo, Elektro in Pošto Slovenije -, ki so kupile za 47,5 milijona evrov svežih delnic, čeprav so drugi vlagatelji pokazali interes za nakup vseh ponujenih delnic. Predsednik uprave banke Matjaž Kovačič je ob tem opozarjal, da so za banko najpomembnejši finančna kondicija, kapitalska ustreznost in mednarodni ugled. Glede na to, da bi lahko celotno ponujeno emisijo unovčili pri mednarodnih investitorjih, je to za banko, ki tako ne bi potrebovala državne pomoči, veliko priznanje, pravi Kovačič.",1
"Dunaj - Zaradi kompleksnosti in potrebnih naporov obstaja precejšnje tveganje neugodnega razpleta krize v območju evra, ocenjujejo v družbi za upravljanje Raiffeisen Capital Management. V družbi sicer pričakujejo, da bo reševanje krize na koncu pripeljala do vzpostavitve t.i. transferne unije, vendar pa je nevarnost razpada sistema na poti velika. Da bi se sprostil trenutni dolgoročno nevzdržni pritisk finančnih trgov, sta po mnenju Roberta Senza, glavnega naložbenika za področje globalnih obveznic pri Raiffeisen Capital Management, mogoča le dva scenarija. Bodisi se bodo zmanjšali napori za reševanje krize, kar bo posledično privedlo do tega, da se bo sistem, ki se je do zdaj ohranjal, sesedel vase, ali pa bo prišlo do mobilizacije dodatnih virov, s pomočjo katerih bo mogoče nalogo na koncu morda le zadovoljivo izpeljati do konca. ""Zaradi kompleksnosti in potrebnih naporov obstaja precejšnje tveganje neugodnega razpleta trenutnih razmer. Že najmanjša odstopanja od začrtanih določil utegnejo ogroziti ves sistem,"" meni Senz. Napori za ohranjanje statusa quo niso več dolgoročno vzdržni Ta sicer na koncu procesa, če bo ta uspešen, pričakuje oblikovanje transferne unije, ki bi omogočala medsebojna jamstva bogatejših in fiskalno stabilnejših članic za revnejše oziroma manj stabilne države območja skupne valute. Gre dejansko za napoved skupnih evrskih obveznic. ""Velik pritisk na kapitalskih trgih in strah pred dokončnim zlomom bosta slednjič privedla do transferne unije. Nenehni napori, ki so potrebni za stabiliziranje sistema in ohranjanje statusa quo, dolgoročno namreč preprosto niso več vzdržni,"" napoveduje Senz. Pri tem pa opozarja, da nobena sprememba ni mogoča brez temeljne reforme evrskega območja. Kapitalski trgi bodo tako po njegovih besedah izsilili fiskalno in bančno unijo, kar pa je le korak v smeri transferne unije. ""To bi bilo v prvi vrsti sicer v nasprotju z nemškimi interesi, toda za temeljito zajezitev problema se medsebojnemu jamstvu za javni dolg med članicami evrskega območja ne bo mogoče izogniti,"" pravi Senz. ECB bo prevzela vlogo ameriškega Feda Ta napoveduje še, da bo Evropska centralna banka (ECB) verjetno v tem scenariju podobno kot ameriška Federal Reserve prevzela vlogo ""banke vseh bank"". Pomen posameznih držav članic evrskega območja se bo nadalje zmanjšal, zamenjala pa naj bi jih suverena ""super država"". ""Seveda pa, in zaradi tega je tveganje neugodnega razpleta še toliko večje, mora biti tovrstna državna tvorba demokratično legitimna. Politični izziv bo torej zbrati volivce in jih prepričati o tem pomembnem koraku,"" pravi Senz. Ker pa to prepričevanje morda ne bo obrodilo sadov, ostajajo obeti za evrske državne obveznice zadržani, so sporočili iz Raiffeisen Capital Management.",0
"Ko pri prvi informativni tabli mislite, da ste že bliže Ljubljani, pred drugo tablo presenečeno ugotovite, da je Ljubljana v resnici bolj oddaljena kot prej. To lahko doživite na primorski avtocesti. Pozorna bralka nas je obvestila, da je na primorski avtocesti pri odcepu za Razdrto v smeri proti notranjosti države cestna tabla, na kateri piše, da je do Ljubljane 54 kilometrov. Dober kilometer naprej, na drugi tabli, pa je do Ljubljane 55 kilometrov. ˝Namesto da bi se približevali, se torej oddaljujemo. Da gre za napako, je razvidno že iz pravilno zmanjšane razdalje do Postojne na drugi tabli. Domnevam, da bi prenekaterega turista lahko ti dve tabli zmedli,˝ pravi naša bralka. ˝Če so že postavljeni, naj bodo napisi vsaj pravilni. Kakšen je sicer njihov smisel?˝ se še sprašuje. ... čez nekaj kilometrov pa presenečeno ugotovite, da je Ljubljana bolj oddaljena kot prej. © Petra Božič Napisa bodo popravili Na napako smo opozorili Družbo za avtoceste v RS (Dars), v kateri so nam zagotovili, da bodo napisa v kratkem ustrezno popravili, tako da se bosta tabli ujemali. ˝Tabla, na kateri je do Ljubljane 55 kilometrov, je bila postavljena leta 1974, druga pa po letu 1994. Nastal položaj je torej posledica faznosti gradnje avtocest in dejstva, da se na starejših, torej že zgrajenih odsekih avtocest prometna signalizacija ne zamenjuje vsako leto,˝ pojasnjujejo napako. ˝V vmesnem obdobju se je spremenilo tudi pojmovanje oddaljenosti od Ljubljane (center ali obvoznica), razdalje na starih tablah pa se vse naenkrat niso popravljale.˝ V tem primeru očitno že več kot 15 let ne.",0
"Pivovarna Laško je po nerevidiranih podatkih lani ustvarila 6,3 milijona evrov izgube. Celotna skupina ima sicer še 265,9 milijona evrov dolgov. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko Pivovarna Laško je lani ustvarila 11,2 milijona evrov dobička iz poslovanja EBIT ter 18,2 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja EBITDA, kar je za 23,5 odstotka manj kot leto prej. Negativen rezultat je posledica presežka finančnih odhodkov nad finančnimi prihodki iz naslova obresti v višini 8,7 milijona evrov ter iz naslova slabitev finančnih naložb v vrednosti 9,9 milijona evrov, je družba danes sporočila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Finančne obveznosti Pivovarne Laško, katere največji, 19,5-odstotni lastnik je Nova Ljubljanska banka, so konec decembra lani znašale 265,9 milijona evrov in so za 3,6 milijona evrov manjše glede na december leta 2009. Kapital družbe je lani upadel za dobrih pet milijonov evrov na 124,2 milijona evrov. Po oceni vodstva Pivovarne Laško je splošna in finančna kriza, ki se je lani še poglobila, zajela tudi dejavnost proizvodnje in prodaje pijač ter pomembno vplivala na poslovanja podjetja. Količinska prodaja se je tako lani glede na leto 2009 zmanjšala za 4,2 odstotka. Družba je namreč v letu 2010 prodala 9,6 milijona hektolitrov pijač, kar je za 428.000 hektolitrov manj kot leta 2009. Pivovarna Laško tako lani ni dosegla načrtovane količinske prodaje. Prodaja na domačem trgu, ki je znašala 718.325 hektolitrov, se je v letu 2010 glede na leto prej zmanjšala za desetino, medtem ko je prodaja na tujih trgih porasla za 17,4 odstotka. Predvsem se je povečala prodaja na trgih EU, medtem ko se je prodaja na tradicionalnih trgih nekdanje Jugoslavije zmanjšala. Z nerevidiranimi poslovnimi rezultati Pivovarne Laško in skupine Pivovarne Laško so se na ponedeljkovi seji seznanili tudi nadzorniki, ki so potrdili tudi finančni koledar objav Pivovarne Laško. Leta 2009 je izguba pivovarne znašala okoli 45 milijonov evrov.",0
"Velenje - Gorenje je prevzelo družbo Atag Europe, ki ima sedež v Duivenu in je največja družba na področju bele tehnike v Beneluksu. Kot pravi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, ki je v torek z direktorjem in lastnikom Philipom Aleksandrom Sluiterjem sklenil pogodbo o nakupu stoodstotnega lastniškega deleža družbe, gre za največji prevzem v zgodovini Gorenja, s katerim uresničujejo strategijo hitro rastočega vseevropskega povezovalca v panogi. Kupnina znaša 130 milijonov evrov in jo bo Gorenje poravnalo delno z dodatnim dolžniškim kapitalom, delno pa z odsvojitvijo lastnih delnic v korist družbe Home Products Europe, ki bo po pridobitvi teh delnic postala kvalificiran delničar Gorenja. Po pogodbi se približno milijon lastnih delnic odsvoji po ceni, ki predstavlja šestmesečno povprečje enotnega tečaja delnice Gorenja in naj bi znašala okoli 37 evrov. S tem je Gorenju uspel dober posel, saj so po naših izračunih taiste lastne delnice v preteklosti kupovali po povprečni ceni 23 evrov. Kot je pojasnil Franjo Bobinac, se je družba Home Products Europe zavezala, da z delnicami Gorenja ne bo razpolagala štiri leta. V tem obdobju bodo te delnice zastavljene v korist Gorenja za morebitna tveganja iz naslova poslovanja družbe Atag pred uveljavitvijo pogodbe. V torek podpisana pogodba bo stopila v veljavo po pridobitvi soglasja pristojnega organa za varstvo konkurence, to pa bo predvidoma do konca meseca junija. ""Nakup družbe Atag je zgodovinski mejnik v razvoju Gorenja, saj z njim pridobivamo pomemben tržni delež v Beneluksu, hkrati pa zaokrožamo nabor svojih blagovnih znamk z blagovno znamko najvišjega cenovnega razreda, kar nam bo omogočilo pomembno utrditev položaja skupine Gorenje v Evropi,"" pravi Bobinac in pričakuje številne sinergije na področju trženja, nabave, produktnega menedžmenta in proizvodnje. Nakup ne bo vplival na zaposlene v proizvodnji Gorenja, saj se Atag ukvarja le z razvojem, nabavo in prodajo lastnih izdelkov, proizvodnjo pa zagotavlja prek zunanjih partnerjev. Bobinac je prepričan tudi o tem, da bo imel prevzem velik vpliv na uspešnost skupine Gorenje. Že letos naj bi se marža EBITDA povečala za 7,89, donosnost prodaje za 2,18 in donosnost na kapital za 7,08 odstotka. mojca.grusovnik@dnevnik.si",1
"Turizem. Mariborski hoteli slabše obiskani kot v Celju. Kresovanja kljub dežju. “V primerjavi z lani smo kar 50-odstotno slabše zasedeni. To je veliko slabše od pričakovanj,” pravi Vasja Ilešič, vodja naselja Bolfenk. Mariborski hoteli so namreč v tem času zasedeni le polovično, namestitveni objekti na Pohorju pa bolj ali manj celo samevajo. Nekoliko bolj kot v naselju Bolfenk so zadovoljni v Termah Maribor, kjer imajo polovično zasedenost hotelov, gostje pa v povprečju ostajajo tri dni. Vse več obiskovalcev Veliko enodnevnih turistov. Kar stoodstotno povečanje števila obiskovalcev v primerjavi z letom prej imajo v Turističnoinformacijskem centru Maribor, v katerem se sicer še vedno oglasi največ Slovencev. Sledijo Avstrijci, Italijani in Nemci. Polni brez popustov Bolje zasedena so zdravilišča na Celjskem. Nad dobrim obiskom so presenečeni predvsem v nedavno odprtih Rimskih termah, kjer je kar 80 odstotkov gostov Slovencev. “V prvem delu praznikov smo bili skoraj stoodstotno zasedeni, čeprav smo aranžmaje prodajali brez popustov,” pa ugotavlja Vasja Čretnik iz Term Olimia v Podčetrtku. Največji kres bo v Rušah Ob nekdanji stavbi Tovarne dušika v Rušah pri Mariboru pa bo jutri zvečer zagorel največji kres v Sloveniji. “Visok je devet metrov in ga bomo prižgali tudi ob dežju,” napoveduje Boštjan Lesjak, vodja kresovanja, katerega strošek ocenjuje na sedem tisoč evrov. “Večino so pokrili sponzorji, 30 odstotkov pa bo prispevala občina,” pove. Tradicionalno kresovanje bo tudi v Koblarjevem zalivu in na nekdanjem strelišču v Radvanju. “Poskrbeli bomo tudi za najmlajše, pričakujemo pa okoli dva tisoč obiskovalcev,” pravi Samo Papež iz Turističnega društva Radvanje.",1
"V nekaterih krajih po državi se zaradi daljšega sušnega obdobja že srečujejo s pomanjkanjem vode. O težavah tako poročajo iz naselja Kandrše v občini Zagorje ob Savi. Tam so morali zaradi pomanjkanja vode pričeti s prečrpavanjem vode v lokalni rezervoar, ki je v celoti presahnil. ""Ostale so le še kapljice,"" so za zurnal24.si dejali v PDG Kandrše, ki so prebivalcem priskočili na pomoč. Brez vode je tako ostalo okoli dvajset hiš v naselju Kandrše in delu naselja Vidrga. Dežja bo le za vzorec Sušno obdobje se bo v Sloveniji očitno nadaljevalo tudi v prihodnjem tednu. Nekaj dežja lahko sicer pričakujemo danes zvečer in jutri. A količine ne bodo velike, saj bodo nastajale le posamezne kratkotrajne plohe. Jutri pa, kot so zapisali na spletni strani Agencije za okolje RS, lahko tu in tam pade kakšna kaplja dežja. Od ponedeljka naprej nas spet čaka sončno in toplo vreme. Več o vremenu na www.vreme.net. Podrobnejšo napoved vremena za prihodnje dni pa boste lahko jutri dopoldne prebrali na naši spletni strani. Pri tem gasilcem težave povzroča tudi strm teren, ki avtocisterni onemogoča dostopa. Gasilci so si tako morali pomagati s 350 metrov dolgo cevjo. V PGD Kandrše so ob tem še dejali, da s pomanjkanjem vode na omenjenem območju v preteklosti še nikoli niso imeli težav. ""Vedno je bilo še preveč vode,"" so še dodali. Težave tudi v Žirovnici in na Jesenicah Že vse od 17. februarja letos pa se s pomanjkanjem vode srečujejo tudi v občinah Jesenice in Žirovnica. Javno komunalno podjetje Jeko-in tako opozarja, da lahko v višje ležečih predelih v popoldanskih in večernih urah prihaja do motene oskrbe z vodo. ""Zato je izdan ukrep prepovedi pranja avtomobilov, prav tako je prepovedana kakršna koli raba pitne vode iz javnega omrežja, ki ni namenjena oskrbi s pitno vodo. Ukrep velja do preklica,"" piše na spletni strani Jeko-in.",0
"Ljubljana - Južna Koreja je napovedala finančno injekcijo v višini 20,9 milijarde dolarjev, s katero bo priskočila na pomoč domačemu gospodarstvu, ki je prvič po 11 letih zašlo v recesijo. Finančna pomoč je kar dvakrat večja od tiste iz časa azijske gospodarske krize v letu 1998, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Južnokorejska vlada bo z obsežno finančno injekcijo pripomogla k ohranjanju delovnih mest in odpiranju novih, povečala investicije ter pomagala revnim in brezposelnim. Po navedbah tamkajšnjega finančnega ministrstva bo finančno pomoč še v tem mesecu potrdil južnokorejski parlament. Izvozno naravnano južnokorejsko gospodarstvo je svetovna gospodarska kriza močno prizadela. Gospodarstvo se je tako v obdobju od oktobra do decembra lani na četrtletni ravni skrčilo za 5,6 odstotka. S pomočjo finančne pomoči naj bi se južnokorejsko gospodarstvo okrepilo za 1,5 odstotne točke. Državni paket pomoči naj bi pripomogel k odprtju 552.000 novih delovnih mest. Število zaposlenih se je februarja v Južni Koreji zmanjšalo za 142.000, kar je največji padec po septembru 2003. Kot poudarja južnokorejska vlada, je ustvarjanje novih delovnih mest najbolj osnovni ukrep v boju proti gospodarski krizi. Del državne pomoči bo namenjen pomoči srednjim in malih podjetjem, del oživitvi regionalnega gospodarstva, sredstva pa bodo namenjena tudi izobraževanju ter okoljsko prijaznim projektom. Določen del pomoči bo južnokorejska vlada namenila tudi ljudem z nizkimi osebnimi dohodki in brezposelnim. Preostanek sredstev, ki ga predvideva vlada, bo namenjen že potrjenim projektom, hkrati pa bo nadomestil sredstva iz naslova znižanja davkov. Ekonomisti odločitev vlade pozdravljajo. Kot poudarjajo, je to za trg močan signal, da vlada dela vse, kar je v njeni moči, da znova oživi gospodarstvo.",1
"Peking - Inflacija je januarja na Kitajskem dosegla 7,1 odstotkov, kar je najvišja inflacija od leta 1996, ko je ta znašala 7,4 odstotka. Predvsem so se zvišale cene hrane, kar je predvsem posledica hude zime, ki uničuje žito in pobija živino. Inflacija na Kitajskem se viša kljub poizkusom države, da jo omili. Najhujša zima zadnjih nekaj desetletij je v državi zvišala cene hrane za vrtoglavih 18 odstotkov. Visoke cene predstavljajo prebivalstvu veliko oviro, saj po ocenah Svetovne banke na Kitajskem živi preko 300 milijonov ljudi v revščini. Januarska inflacija je najvišja od leta 1996, ko se je ta povzpela na 7.4 odstotka. Analitiki opozarjajo, da vremenske razmere niso edini razlog za naraščajoče cene, in da se te lahko zvišujejo tudi, ko se bodo vremenske razmere umirile.",0
"Pomarančne olupke bi lahko izkoristili v trajnostne namene, menijo na univerzi York Na britanski univerzi York so prejšnji teden predstavili nov projekt, s katerim želijo izkoristiti odpadne pomarančne olupke za pridobivanje kemikalij, materialov in goriv, piše na spletni strani institucije. Projekt je plod sodelovanja znanstvenikov iz yorške univerze ter univerz iz brazilskega Sao Paula in španske Cordobe. Profesor James Clark iz centra odličnosti za zeleno kemijo na univerzitetnem oddelku za kemijo je povedal, da bodo iz pomarančnih odpadkov s projektom skušali varno in trajnostno ustvariti dragocene biomasne kemikalije. »V največji pridelovalki pomarančnega soka, Braziliji, po stiskanju pol pomaranče predstavlja odpadek. To nanese tri milijone ton pomarančnih olupkov letno, ki bi jih lahko uporabili drugače. Stranski produkti sokovne industrije tako predstavljajo potencial za številne zmesi, ki bodo bolj dobičkonosni in okolju prijazni kot trenutna praksa obravnave odpadkov. To želimo storiti z izkoriščanjem kemijskega potenciala odpadkov iz prehrambne dobavne verige, in sicer z uporabo tehnologij zelene kemije in naravnih lastnosti živil,« meni Clark.",1
"Nadzorniki Petrola so razpravljali o predlogu za reševanje Istrabenza, a končne odločitve še ni. Minister Lahovnik pa opozarja posle v zvezi s koprskim holdingom je treba skrbno premisliti. Petrol je slabo tretjino Istrabenza kupil jeseni 2007 in za delež v družbi odštel skoraj 200 milijonov evrov. Zaradi naložbe v Istrabenz je Petrol lani ustvaril 55 milijonov evrov izgube. Petrol, ki ima v lasti skoraj tretjino Istrabenza, naj bi bankam upnicam Istrabenza predlagal odkup vseh terjatev s 25-odstotnim diskontom, kar naj bi Petrol stalo okoli 330 milijonov evrov. Petrol naj bi bil terjatve 19 bank upnic pripravljen odkupiti le v celoti. Predlog je sicer pripravila uprava Petrola, ki jo vodi Aleksander Svetelšek. Nadzorniki po končani seji še niso sprejeli odločitve, saj so od Svetelška zahtevali še nekaj dodatnih pojasnil, kako bi odkup terjatev vplival na poslovanje Petrola. Sejo bodo nadzorniki zato nadaljevali v torek, kjer se bodo seznanili z dodatnimi informacijami. Predsednik nadzornega sveta Petrola je Tomaž Kuntarič, ki je tudi predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe. Po nekaterih informacijah, ki jih navaja časnik Finance, naj bi večina članov nadzornega sveta Petrola menila, da je načrt reševanja Istrabenza preveč tvegan. Petrol bi Istrabenz reševal tako, da bi po odkupu naložbe holdinga prodajal. A težava je, kot piše časnik, da se Petrol ne more več zadolževati, prav tako pa zaradi izdaje obveznic danes bodo začele kotirati na Ljubljanski borzi ne sme dodatno obremenjevati svojega premoženja. Lahovnik Petrol je eden ključnih slovenskih podjetij Vedeti je treba, da je Petrol že sedaj 49-odstotni lastnik, da ima predkupno pravico na ostali delež in da ima tudi ustrezno večdesetletno pogodbo, tako da je glede tega zelo dobro zavarovan. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Svetelšek je načrt reševanja Istrabenza v ponedeljek predstavil tudi ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku, vendar vsebina pogovorov ni znana. Sicer pa naj bi Lahovnik že od vsega začetka nasprotoval reševanju koprske družbe. Minister je danes poudaril, da je Petrol eno ključnih slovenskih podjetij in da pričakuje, da bo v prihodnje imel ključno vlogo na energetskem področju ne samo v Sloveniji, pač pa tudi na celotnem območju jugovzhodne Evrope. Mislim, da mora skrbno premisliti, v kakšne posle se spušča v zvezi z Istrabenzom, je poudaril. Po Lahovnikovih besedah se je treba zavedati, da je Petrol že zdaj precej zadolžen, izdal je tudi obveznice. Mislim, da bi bilo zelo nevarno, če bi se sam spustil v prevzem določenega finančnega holdinga, meni minister. Pričakujem, da bodo vse morebitne predloge v zvezi z reševanjem Istrabenza v Petrolu skrbno pretehtali ter da se bo poslovodstvo družbe ukvarjalo predvsem s svojo osnovno dejavnostjo, je dodal. Kakršno koli prevzemanje finančnih holdingov pa seveda ni osnovna dejavnost, je poudaril. Istrabenz je takšen, kakršen je, potopil ga je predvsem finančni holding, od energetike pa ni ostalo dosti, je dejal Lahovnik. Istrabenz ima za 436 milijonov evrov priznanih terjatev Prisilni upravitelj Istrabenza Boris Dolamič je v osnovnem seznamu terjatev priznal za 436 milijonov evrov terjatev. Rok, v katerem so Istrabenzovi upniki lahko podali ugovore na osnovni seznam, se je iztekel 30. septembra. Petrol je slabo tretjino Istrabenza kupil jeseni 2007 in za delež v družbi odštel skoraj 200 milijonov evrov. Zaradi naložbe v Istrabenz je Petrol lani ustvaril 55 milijonov evrov izgube.",0
"Washington - Ameriške pravosodne oblasti naj bi na zahtevo Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) sprožile kazensko preiskavo proti banki Goldman Sachs, ker naj bi ta v času pred krizo z goljufijo svojim strankam povzročila veliko škodo, sebi pa zagotovila lep zaslužek. SEC je pred dvema tednoma proti banki že vložila civilno tožbo. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, ki se sklicuje na neimenovan zanesljiv vir, naj bi kazensko preiskavo sprožilo državno tožilstvo v New Yorku. Ne v SEC ne v državnem tožilstvu informacije za AP niso želeli potrditi. Preiskava naj bi bila sicer v povsem začetni fazi. V banki so medtem povedali, da jih glede na vse, kar se v zadnjih tednih dogaja okrog Goldman Sachsa, informacija ne preseneča. Če gre za resničen podatek, so zagotovili sodelovanje v preiskavi. Kot je pred dvema tednoma v civilni tožbi zapisala SEC, Goldman Sachs ni razkril ključnih podatkov glede svojih finančnih produktov, povezanih s hipotekarnimi obveznicami, ki jih je prodajal v času, ko se je nepremičninski trg že začel rušiti. Agencija obtožuje banko in njenega podpredsednika Fabricea Tourreja, da ni razkrila, kakšno vlogo je imela ena njenih strank, gre za hedge sklad Paulson & Co., pri oblikovanju in trženju strukturiranih vrednostnih papirjev, ki so bili zavarovani z drugorazrednimi hipotekarnimi obveznicami. Omenjeni sklad naj bi banki plačal okoli 15 milijard dolarjev, da je oblikovala ta produkt, proti kateremu je nato sklad stavil s prodajo na kratko. Po oceni SEC so vlagatelji izgubili okoli milijardo dolarjev. S produktom se je trgovalo leta 2007, ko je v ZDA že prišlo do hipotekarne krize, ki je pomenila začetek poznejše svetovne finančne in gospodarske krize. Vodilni predstavniki Goldman Sachsa, med njimi Tourre in glavni izvršni direktor Lloyd Blankfein, so v torek kar 11 ur preživeli pred senatnim zasliševalnim odborom, kjer so jih tako republikanski kot demokratski senatorji na trenutke zelo burni seji izpraševali o njihovem ravnanju. Tako Blankfein kot Tourre sta se ves čas branila pred očitki in zatrjevala, da so njihove stranke pri teh poslih iskale tveganje ter ga tudi dobile. Kategorično so zanikali goljufijo in trditve, da so v medsebojnih pogovorih omenjene izvedene instrumente označili za ničvredne in oz. za ""sra...je"". Zatrjevali so, da so zaradi nepremičninske krize tudi sami izgubili 1,2 milijarde evrov in da niso stavili na pok nepremičninskega balona. SEC naj bi sicer poleg teh poslov proučevala še druge transakcije s tveganimi finančnimi orodji, ni pa še jasno, če se bo kazenska preiskava dotaknila tudi njih. V odzivu na novico o preiskavi, so delnice Goldman Sachsa v petek na Wall Streetu izgubile kar devet odstotkov vrednosti, za seboj pa potegnile tudi delnice drugih finančnih družb.",0
"Na Slovenskih železnicah, ki so si samo letos nakopale več kot 20 milijonov evrov izgube, so začeli varčevati. Večina zaposlenih dela le še 36 ur na teden, skoraj 400 delavcev je na čakanju.",0
"Na prvi konstitutivni seji novega upravnega odbora zbornice izvolili predsednico in podpredsednika ter potrdili dosedanjo direktorico Nova predsednica upravnega odbora Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) je Anka Miklavič Lipušček, ki uspešno vodi Mlekarno Planika iz Kobarida. Anka Miklavič Lipušček s tem prevzema tudi predsedovanje ZKŽP, ki v okviru Gospodarske zbornice Slovenije združuje 300 podjetij, in je na tem mestu zamenjala Alešo Kandus Benčina, sicer predsednico uprave podjetja Medex . Tako se je včeraj na svoji prvi konstitutivni seji odločil novi 25-članski upravni odbor (UO) ZKŽP. Podpredsednik UO in Zbornice je postal Boštjan Kozole, direktor kmetijskega podjetja Evrosad Krško , potrdili pa so tudi štiriletni mandat direktorici zbornice Tatjani Zagorc. Ureditev odnosov v prehrambni verigi Kmetijci in živilci so obravnavali tudi aktualne teme. Med drugim so še posebej poudarili pomen nastajajočega Kodeksa ravnanja udeležencev v verigi preskrbe s hrano. Še vedno menijo, da so šibkejši člen in si prizadevanja za ureditev odnosov v verigi. Sami se že trudijo urediti odnose do primarne proizvodnje, želijo pa si normalizacije odnosov s trgovino.",1
"V Adrii Mobil bodo novo leto začeli s 36-urnim delovnikom. Za prebroditev krize z odprtimi rokami pričakujejo tudi ukrepe vlade. Novomeška družba Adria Mobil bo z novim letom zaradi kriznih razmer na trgu in posledično zmanjšanja proizvodnje prešla na 36-urni delovnik. Hkrati bodo izvajali tudi druge ukrepe, kot so upokojitve in samozaposlovanje, vse z namenom, da se izognejo ugotavljanju velike večine presežnih delavcev, so sporočili iz družbe. Hkrati bodo v družbi v celoti upoštevali tudi ukrepe vlade o pomoči podjetjem za prebroditev krize in pričakujejo, da bodo ti sprejeti in veljavni čim prej. Evropski proizvajalci v panogi karavaninga se v pogojih gospodarske recesije soočajo z izredno zahtevnimi pogoji poslovanja. Čeprav podjetja danes aktivno prilagajamo in racionaliziramo svoje notranje procese ter obenem delujemo v smeri učinkovitejšega in konkurenčnejšega nastopa na naših trgih, pa bo v danih pogojih, brez odločnega in usklajenega ukrepanja ne le gospodarstva, ampak tudi vlade, bodoči gospodarski razvoj nepredvidljiv, so poudarili v družbi. Pričakujejo, da bo vlada z učinkovitimi ukrepi pristopila k finančni razbremenitvi gospodarskih subjektov, ohranjanju delovnih mest ter spodbudam nadaljnjega gospodarskega razvoja. Upadanju trga v panogi se sicer v Adrii Mobil prilagajajo na vseh področjih poslovanja, v proizvodnih zmogljivosti, racionalizaciji notranjih procesov in zaposlovanja, uvedbi krajšega delovnega časa ter dejavnostih pospeševanja prodaje in optimizacije produktov, so še navedli v Adrii Mobil.",0
"Ministrska ekipa predlaga začasno znižanje plač funkcionarjev za štiri odstotke. Znižanje naj bi veljalo eno leto, od 1. aprila letos. Prihranki v enem letu začasne veljave tega interventnega zakona bodo po besedah ministrice za javno upravo znašali 2,5 milijona evrov, in sicer brez upoštevanja nadomestil za bivše funkcionarje, ki bi jih ravno tako znižali za štiri odstotke. Predlagani zakon ne vključuje plač predsednika in podpredsednika DZ, generalnega sekretarja DZ ter poslancev, ker so ti že sami pripravili svoj predlog. Na vseh treh postavkah, torej pri plačah funkcionarjev izvršilne, sodne in zakonodajne veje oblasti ter pri nadomestilih bivših funkcionarjev naj bi v letu dni prihranek znašal od 2,8 do treh milijonov evrov, je še povedala ministrica.",0
"Splošna bolnišnica Brežice se je pridružil najbolj elitnim bolnišnicam po vsem svetu, ki so prejele nemški certifikat Temos. To pomeni, da jo svetujejo vsem popotnikom, ki bi v Sloveniji potrebovali zdravstveno pomoč. Inšpekcijo za podeljevanje certifikata Temos je prepričala dobra opremljenost bolnišnice, tako operacijskih dvoran, ambulant, kot sanitarnih prostorov in kuhinje, kot tudi visoka motiviranost zaposlenega osebja v bolnišnici Brežice. V Sloveniji sicer že imata certifikat Splošni bolnišnici Celje in Slovenj Gradec. Vsaka bolnišnica lahko zaprosi za certifikat, vendar mora prestati vrsto pregledov in postopkov, preden pade odločitev, ali si certifikat zasluži ali ne. Brežiška bolnišnica je tako postala del elitnih svetovnih bolnišnic, ki jih Nemci priporočajo popotnikom ali pa tujcem, ki živijo v Sloveniji, in potrebujejo zdravstveno pomoč.",1
"Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je Zavod 25. junij pozval k posvetu predstavnikov parlamentarnih strank, civilnodružbenih organizacij in strokovne javnosti glede arbitražnega sporazuma. Zavod 25. junij je ob dnevu samostojnosti in enotnosti predsednika države Danila Türka, vlade Boruta Pahorja in parlamenta Pavla Gantarja znova pozval, naj pred nadaljnji uveljavljanjem ""škodljivega arbitražnega sporazuma"" s Hrvaško organizirajo posvet predstavnikov parlamentarnih strank, civilnodružbenih organizacij in strokovne javnosti. Dan samostojnosti in enotnosti praznujemo ob premajhnem prizadevanju za enotnost ob najpomembnejših vprašanjih. Marjan Podobnik Cilj tovrstnega posveta bi bil po navedbah Zavoda 25. junij poenotenje slovenskih stališč. ""Izguba delov slovenskega ozemlja in teritorialnega stika z odprtim morjem, kar nam grozi ob uveljavitvi arbitražnega sporazuma, bi bila po našem prepričanju namreč le prvi korak k postopni izgubi slovenske samostojnosti in neodvisnosti, ki je ob takem odnosu verjetno tudi nismo vredni,"" je sporočil Marjan Podobnik, direktor Zavoda 25. junij. ""V Zavodu 25. junij bomo naredili vse, kar je v naši moči, da ohranimo slovensko ozemlje in morje, obenem pa se sprašujemo, kaj smo Slovenci sploh pripravljeni žrtvovati za ohranitev samostojnosti in ozemeljske celovitosti Slovenije,"" je še navedel Podobnik.",1
"V Muri po ugotovitvah oktobra ne bo več dovolj sredstev za izplačilo plač, zdravo jedro pa Sod vidi v družbi Mura in partnerji, ki tekoče deluje pozitivno. Na sestanku so se po navedbah ministrstva za gospodarstvo sogovorniki strinjali, da je treba storiti vse, da se glede na težko finančno situacijo ohrani čim večje število delovnih mest, seveda v realnem obsegu. Zato bo Slovenska odškodninska družba Sod kot eden od lastnikov družbe tudi izvedla ustrezne aktivnosti. Na četrtkovem sestanku o usodi Mure, ki so se ga udeležili predstavniki vlade ter lastnikov, vodstva in sindikatov Mure, so se strinjali, da se glede na stanje v Muri v večini družb, vključno s krovno družbo, stečaju ni mogoče izogniti. Uprava Mure bo zato pospešila postopke ugotavljanja insolventnosti, saj po ugotovitvah oktobra ne bo več dovolj sredstev za izplačilo plač. S pravočasno uvedbo vseh postopkov ugotavljanja insolventnosti bi tudi zagotovili, da bodo lahko zaposleni, ki bi ostali brez plač, uveljavljali pravico do socialnih transferjev, ki so na voljo v okviru politike ministrstva za delo, so razložili na gospodarskem ministrstvu. Načrt katerega cilj je zagotoviti socialno varnost za vse zaposlene v družbi oz. skupini Mura, upoštevati interese upnikov in ohraniti perspektivno proizvodnjo predvideva ohranitev proizvodnje v hčerinski družbi Mura in partnerji. Ta proizvodna družba tekoče posluje pozitivno. Je zdravo jedro, ki se ohranja, je povedal direktor Slovenske odškodninske družbe Sod Tomaž Kuntarič. Po načrtih vodstva Mure je v njej predvidenih od 1000 do 1100 delovnih mest. Sod je doslej Muri izdal za 2,25 milijona evrov poroštev, od tega ima vodstvo na voljo še 600.000 evrov prostega potenciala, da v tem prehodnem obdobju zagotavlja naročila, je povedal Kuntarič, ki ocenjuje, da bodo morali zagotoviti še dodatnih pet milijonov evrov poroštev za obratni kapital. S stečajem Mure bo upravljanje prevzel stečajni upravitelj. Mura bo ostala 100-odstotni lastnik družbe Mura in partnerji. Ta Murina naložba bo predmet stečajne mase in stečajni upravitelj jo bo v stečajnem postopku prodajal. Pomembno je, da se proizvodnja nadaljuje, še posebej sedaj v času menjave sezone, je poudaril Kuntarič. Zato bo Sod zagotovil dodatna poroštva za zagotavljanje obratnega kapitala in s tem omogočanje nadaljevanja proizvodnje. Kuntarič ocenjuje, da bodo morali zagotoviti še dodatnih pet milijonov evrov poroštev. Minister Matej Lahovnik Foto Dare Čekeliš Vodstvo Mure še vedno razmišlja o postopku prisilne poravnave, je povedal Kuntarič, a dodal, da je verjetnost za uspeh prisilne poravnave majhna. Na četrtkovem sestanku na vladi so se dogovorili, naj se ti postopki pospešijo. Gre za 14 dni do enega meseca, je povedal Kuntarič. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik bo vladi predlagal, naj sprejme ustrezen sklep, ki bo Sodu omogočil izvedbo ustreznih ukrepov. V skladu z dogovori četrtkovega srečanja naj bi se že v ponedeljek predstavniki ministrstva za delo skupaj z upravo Mure sestali s potencialnim investitorjem. Ugotovili naj bi, kako bi lahko izkoristili ukrepe aktivne politike zaposlovanja ob pripravljenosti investitorja, da bi v Ljutomeru prezaposlil okrog 150 zaposlenih. Sindikat Mure še verjame v prihodnost podjetja Prvi sindikalist Mure Drago Forjan meni, da je za sindikaliste bistveno, da bodo vsi postopki izvedeni čim hitreje, tako da bodo delavci, ki bodo pristali na zavodu za zaposlovanje, tam čim prej in od tam tudi prejemali nadomestila. Sindikat Mure na pogajanjih ni popuščal, pač pa smo dosegli, da stečaj, kot je bil zamišljen, to je popolni stečaj in pogorišče Mure, ni bil izpeljan, je dejal Forjan. Drago Forjan Foto Dare Čekeliš Danes so v Muri končali večino del, prihodnji teden bodo v obratu Mura in partnerji izdelali zadnje količine za Boss, potem pa bodo proizvodnjo za tega partnerja skoncentrirali v drugem obratu in nadaljevali delo, saj so pogodbe podpisane. S 1. oktobrom naj bi po našem vedenju nadaljevalo delo za Boss kompletno število, to je nekaj čez 500 delavcev, oktobra pa tudi od preostalih partnerjev pričakujemo, da bodo podpisali pogodbe, je dejal Forjan.",0
"Dublin - Finančni minister Uroš Čufer je imel v Dublinu vrsto neformalnih pogovorov s ključnimi igralci v območju evra, ki jim je pojasnjeval načrte vlade za rešitev problemov, s katerimi se sooča Slovenija. Minister odhaja iz Dublina ""z zelo pozitivnim vtisom"". Vlada ima sedaj še nekaj tednov časa, da predstavi podroben načrt za reševanje problemov. ""Vtis po današnjem in včerajšnjem srečanju tukaj je v bistvu zelo pozitiven. Slovenija ni bila na dnevnem redu, formalno se o tem nismo pogovarjali, je bilo pa veliko neformalnih srečanj. Mislim, da je bil dober vtis,"" je dejal minister po koncu dvodnevnih zasedanj finančnih ministrov unije v Dublinu. Ob tem je minister potrdil, kar je že v petek povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem - da je dogovorjeno, da kolegom v območju evra na naslednjem sestanku, ki bo 13. maja, predstavi osnovne prioritete vlade. ""To je običaj za vse države, ko se zamenja vlada in ko pride nov finančni minister,"" je pojasnil. Pred zasedanjem v Dublinu je več različnih virov pri EU napovedalo, da bo imel Čufer poseben sestanek z Dijsselbloemom, evropskim komisarjem Ollijem Rehnom, šefom evropskega mehanizma za stabilnost ESM Klausom Reglingom, članom izvršilnega odbora Evropske centralne banke Jörgom Asmussenom in predsednikom Ekonomskega in finančnega odbora Thomasom Wieserjem. Sestanka v takšni obliki po navedbah virov ni bilo, čeprav je bil načrtovan, je bilo pa ob robu zasedanja več neformalnih pogovorov s ključnimi igralci v območju evra, med drugim pogovor s šefom evroskupine Dijsselbloemom. Zanimalo jih je, kaj se dogaja v Sloveniji in kako bo ukrepala nova vlada za rešitev problemov. Slovenija je bila v zadnjih tednih v središču zanimanja mednarodne javnosti in medijev, ki so na veliko ugibali o njeni potrebi po mednarodni finančni pomoči. Obrestne mere na slovenske državne obveznice so visoke, v minulih dneh so se večkrat približale sedmim odstotkom, ki veljajo za mejo, ko izposojanje na finančnih trgih ni več vzdržno.",1
"Slovenija je padla na lestvici ekonomske svobode. Je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi. Slovenija je po raziskavi ameriške ustanove Heritage Foundation in časnika Wall Street Journal na lestvici ekonomskih svoboščin, ki je bila merjena v 157 državah, zasedla 75. mesto. Na lestvici je tako precej padla, saj je lani zasedala 58. mesto. Tudi letos sta na vrhu lestvice Hongkong in Singapur. Slovenija bistveno zaostaja na nekaterih najpomembnejših področjih ekonomske svobode. Še posebej problematičen je trg dela. Medtem pa je v zadnjem letu stopnja ekonomske svobode po vsem svetu ostala praktično nespremenjena, je razvidno iz danes objavljenega poročila o ekonomski svobodi. Indeks ekonomske svobode kaže na skupno izboljšanje svobode v samo dveh od skupno petih skupin opazovanih držav. Slovenija je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi državami. Kot omenjeno, zaseda 75. mesto, kar je glede na lansko leto znižanje za 17 mest. Med vsemi 41 evropskimi državami se uvršča na 33. mesto, kar je šest mest nižje kot lani. Slovenija po indeksu tudi ne dosega evropskega povprečja, so sporočili iz Društva za svobodno družbo. Kot meni Mitja Steinbacher iz društva, je stanje zaskrbljujoče, saj so dejavniki, ki definirajo ekonomsko svobodo, temeljni pogoj za uspešno ustvarjanje nove vrednosti, ki je potrebna za dvig standarda vseh. Hkrati pa bi se morali vsi spleteni resno zamisliti o svojem prispevku pri tem . Slovenija po Steinbacherjevih besedah bistveno zaostaja na nekaterih najpomembnejših področjih ekonomske svobode, kar je po njegovi oceni še posebej problematično. Pri tem posebej izstopajo obseg državne potrošnje, trg dela ter nespoštovanje lastninskih pravic. Slovenija je na meji med delno svobodnimi in pretežno nesvobodnimi državami. Foto Aleksa Čupić Steinbacher je spomnil na izvajanje gospodarskih in socialnih reform po svetu in opozoril, da je treba v Sloveniji takoj izpeljati reforme, ki bodo prispevale k zmanjšanju državne potrošnje ter s tem k znižanju davkov, k umiku države iz gospodarstva ter odpravi omejitev na trgu dela, ki ovirajo njegovo normalno delovanje. Neuspeh pri tem nam lahko ogrozi naš dolgoročni napredek, odrazil pa se bo na nadaljnjem padanju na lestvici indeksa ekonomske svobode, je dodal. Na vrhu Hongkong in Singapur Na vrh lestvice se sicer že štirinajstič zapored uvrščata Hongkong in Singapur. Azijsko-pacifiško regijo, ki ima kar štiri države med prvo deseterico, dopolnjujeta Avstralija na četrtem in in Nova Zelandija na šestem mestu. Deseterico najvišje uvrščenih držav zaokrožujejo Irska 3. mesto, Švica 9. mesto in Velika Britanija 10. mesto, ki so hkrati tudi najvišje uvrščene evropske države, ter ZDA 5. mesto, Kanada 7. mesto in Čile 8. mesto kot najvišje uvrščene na obeh ameriških celinah. Na letošnji lestvici je samo sedem izmed 157 državami uvrščenih med svobodne ekonomije, 23 jih je uvrščenih med pretežno svobodne ekonomije, 51 držav pa med delno svobodne. Med pretežno nesvobodne je uvrščenih 52 držav, medtem ko je preostalih 24 držav, kar je več kot lani, uvrščenih v skupino ekonomsko represivnih držav. Glede na lansko uvrstitev je največ pridobil Egipt, ki se je deloma zaradi izboljšanja poslovnega okolja in deloma zaradi davčnih reform povzpel s 106. na 85. mesto, medtem ko je na lestvici najbolj nazadovala Gvajana. Predvsem visoka državna potrošnja in razširjena korupcija sta njeno oceno znižali za pet točk, s čimer je nazadovala s 118. na 136. mesto. Rezultati za leto 2008 znova podcenjujejo sporočilnost preteklih izdaj, predvsem to, da je ekonomska svoboda močno povezana z dobrimi ekonomskimi rezultati. Kot navaja študija, imajo najbolj svobodna gospodarstva sveta dvakrat višji dohodek na prebivalca od povprečja v drugi petini najvišje uvrščenih držav in več kot petkrat višjega, kot je povprečje zadnje petine najnižje uvrščenih držav. Najvišje na lestvici med regijami ostaja Evropa, sledita ji obe Ameriki. Ostale regije so pod svetovnim povprečjem in si sledijo takole azijsko-pacifiška, Bližnji Vzhod/Severna Afrika in Podsaharska Afrika. Evropske države v povprečju izboljšujejo svoje ocene ekonomske svobode, predvsem zaradi zniževanja davkov in izboljšanja poslovnega okolja, s čimer želijo ustvariti ugodno klimo za tuje investitorje. Avtorji poročila opozarjajo, da največji problem Evrope, ki v povprečju sicer pridobiva na ekonomski svobodi, ostaja močno obremenjujoč trg dela, ki znižuje ustvarjanje novih delovnih mest.",0
"Tečaji delnic v Evropi sledijo vzponu, s katerim je v sredo zaključil ameriški Wall Street. Optimizem vlagateljev naj bi temeljil na pričakovanju nadaljnjih ukrepov ameriške centralne banke. Borza v Frankfurtu Borzniki so že ves teden v pričakovanju petkovega govora predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve Fed Bena Bernankeja na letni konferenci banke v turističnem središču Jackson Hole v ameriški zvezni državi Wyoming. Ameriška centralna banka se je ta mesec zavezala, da bo ohranila ključno obrestno mero na zgodovinsko nizki ravni tik nad ničlo do sredine leta 2013. Nekateri analitiki menijo, da bi utegnil Fed poseči še po novih ukrepih denarne politike za spodbujanje pešajočega ameriškega gospodarstva, med drugim po tretjem krogu odkupov obveznic. Razpoloženje na borznem parketu bi sicer lahko po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokvarila današnja novica, da je legendarni soustanovitelj ameriškega računalniškega proizvajalca Apple Steve Jobs v sredo odstopil s položaja glavnega izvršnega direktorja tega proizvajalca po vsem svetu priljubljenih pametnih mobilnih telefonov in računalnikov. Indeks najpomembnejših podjetij Eurostoxx 50 je trenutno pri okoli 2259 točkah, kar je za 0,94 odstotka več kot ob koncu trgovanja v sredo. Indeks DAX na borzi v Frankfurtu je na ravni 5724 točk oz. 0,77 odstotka nad sredino zaključno vrednostjo. Pariški CAC 40 se je zvišal za 1,41 odstotka na okoli 3183 točk, londonski FTSE 100 pa za 0,34 odstotka na okoli 5223 točk. Züriški SMI je do zdaj pridobil 1,11 odstotka, milanski FTSE Italia All-Share 1,24 odstotka, dunajski ATX pa 3,22 odstotka. Na azijskih borzah se novica o odhodu Jobsa že izraža. Delnice Applovega konkurenta Samsung so se namreč precej podražile, poskočili pa so tudi tečaji delnic drugih konkurentov ameriškega podjetja. Azijske borze so sicer današnje trgovanje sklenile z rastjo. Tokijski indeks Nikkei se je zvišal za 1,54 odstotka, seulski Kospi pa se je okrepil za 0,56 odstotka. Hongkonški indeks Hang Seng je pridobil 1,47 odstotka, navzgor pa je šel še šanghajski osrednji indeks, in sicer za 2,92 odstotka. Sydneyjski All Ordinaries je medtem dan sklenil z 1,23-odstotnim padcem.",1
"Proizvodnja v evroobmočju že 15 mesecev zapored pada. Zadnjih 15 mesecev je padala tudi v Franciji, v Nemčiji pa je padala zadnjih osem mesecev. Bo slabo stanje Evropsko centralno banko prisililo v rekordno znižanje obrestne mere? Zdravilo, ki je delovalo proti zadnji recesiji, v zdajšnji krizi evroobmočja očitno ne deluje. Proizvodnja v evroobmočju pada namreč že 15 mesecev zapored. Oktobra je bilo znova manj naročil, manjša pa je bila tudi proizvodnja v tovarnah. Tudi v Nemčiji, ki je največja gospodarska velesila v Evropi, že osem mesecev zapored pada proizvodni sektor. V Franciji je še huje. Proizvodnja je z izjemo enega meseca padala zadnjih 15 mesecev, v Španiji pa je bila brez izjeme vse mesece nižja. Menim, da je model v Španiji nevzdržen in da bo prej ali slej treba popustiti pritisku in sprejeti pomoč mednarodnih posojilodajalcev. Španija se zdaj pogaja, pod kakšnimi pogoji bi denar lahko dobila. Menim pa, da je finančni paket neizogiben, je dejal analitik Henk Potts. Za razliko od Grčije, ki je z odprtimi rokami sprejela pomoč, je Španija glede na njeno gospodarstvo sicer v precej boljšem položaju. Na koncu se bo rešila, pa ne samo zato, ker vlada opravlja svoje delo, ampak tudi zaradi funkcionalne in zanesljive administracije. Še več, špansko gospodarstvo je močno. Imajo dober izvoz. Banke so sicer res v manjših težavah, gospodarstvo pa je precej solidno. Številni ugibajo, ali Španija zares potrebuje finančno pomoč. Morda da, morda tudi ne ... Za zdaj lahko finančni trgi le čakajo, pa je dejal Daniel Gros iz centra za evropsko politiko. Visoka stopnja nezaposlenosti se je že izrazila na kupni moči Špancev, ki je dosegla minimum. Previdnost vlada tudi v ostalih evropskih gospodarstvih, zato bi lahko takšno stanje Evropsko centralno banko prisililo, da obrestno mero zniža na rekorden minimum.",0
"Pri DHL so v prvi polovici leta 2012 več kot 100 tisoč evrov namenili za varnost pošiljk Letos so pri DHL z naložbo preko 100 tisoč evrov nadgradili rentgen, opremili pa so se tudi z napravo za odkrivanje eksplozivov in sledi narkotikov. V osmih sekundah naprava zazna preko 40 substanc sledi narkotikov in eksploziva. Običajno takšne naprave uporabljajo v letalskih družbah in vojski. Vsebino pošiljk pri DHL namreč zaradi varnosti tako zaposlenih kot pošiljk redno preverjajo z različnimi napravami. Uporabnike lahko zato opozorijo pred vsebino, ki je prepovedana v določenih državah. V Savdsko Arabijo je denimo prepovedan prenos alkohola, na DHL pa pravijo, da skušajo občasno njihov servis izrabiti tudi za takšne prepovedane prenose.",1
"Slovenija je dobila tretjega predsednika. Njegova pot je bila zanimiva in prepredena z nenavadnimi poznanstvi. Pravi, da med zakoni in človekovo vestjo ne bi smelo biti razlik. Mladost je preživel v Mariboru kot prvorojenec učitelja Štefana in šivilje Marije. Kot sam pravi na svoji spletni strani, je bila ""polna radosti in potolčenih kolen''. Iz tistega obdobja so se mu v spomin najbolj vtisnile zadnje očetove besede, ''naj eden deli, drugi izbira'', ki so še danes eno izmed njegovih življenjskih vodil. Kar zadeva mojo generalno politično opredelitev, so moja edina ideologija človekove pravice. To je moja ideološka in politična platforma. Galantnosti so ga naučile knjige in zanimivo življenje, najbolj zaupa šestemu čutu, njegove brbončice pa se najbolj radostijo ob primorski joti. Včasih se zaloti pri sanjaštvu, v bran svobode pa bi ravnal predrzno. Če mu vzamejo vse, mu ostane poštenje, je razkril v svojem nenavadnem intervjuju za zurnal24.si. Zaradi želje po pravičnejšem svetu se je odločil za študij prava. Diplomiral je leta 1975, magistriral leta 1978 in še istega leta postal asistent na pravni fakulteti. Že doktor je leta 1983 postal predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose. V sodelovanju z Amnesty International je reševal kršitve človekovih pravic v tedanji Jugoslaviji in bil leta 1984 izvoljen v Podkomisijo OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin ter leta 1987 postal profesor na fakulteti. Superman z naslovnice Nasmeh bodočega zmagovalca © Boštjan Tacol Leta 1992 je odšel v New York in tedanjemu generalnemu sekretarju Združenih narodov Butrosu Galiju predal poverilno pismo predsednika Slovenije ter tako postal prvi slovenski veleposlanik pri tej svetovni organizaciji (1992–2000). Ob imenovanju ga je Mladina na naslovnici upodobila kot Supermana in jo še danes hrani v okvirju. Vodil je kampanjo za izvolitev Slovenije v Varnostni svet, ki mu je v letih 1998 in 1999 tudi predsedoval. Leta 2000 mu je generalni sekretar Kofi Anan ponudil službo pomočnika za politične zadeve, ki jo je sprejel in opravljal do leta 2005, ko je Združene narode zapustil. Trenutno deluje kot profesor mednarodnega prava in prodekan za študijske zadeve na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Veste, diplomacija so ljudski, človeški stiki. Diplomacija so ljudje in nauči vas, da morate z njimi sodelovati prijazno, izkazovati razumevanje in se prilagoditi tistemu, kar je zanje zanimivo. To niso stvari, ki bi mi bile tuje. Ženo je našel v knjižnici Ženo Barbaro, s katero sta si zvesta že 32 let, je spoznal v knjižnici med iskanjem gradiva o mednarodnih organizacijah. Očarala ga je z izkušnjami in milino, že naslednje leto pa sta se poročila. Imata 27-letno hčer Heleno, ki je bila tako prikupna, da je ""vstajal ob 4. uri zjutraj, najprej pisal doktorat, nato pa svojima princeskama pripravil zajtrk,'' je zapisal v svoji predstavitvi. Pametna ženska mu predstavlja izziv, med simpatično gospodinjo in sofisticirano svetovljanko pa bi raje izbral slednjo, je povedal v nekonvencionalnem intervjuju za zurnal24.si. Če ne bi bil poročen, pa bi moral razmisliti, katero bi peljal na večerjo, dodaja.",1
"Celjski sejem. Na strehi dvoran 2.394 solarnih modulov, elektrike za 150 gospodinjstev. “V Sloveniji želimo čim bolj spodbujati obnovljive vire energije, sploh pa smo veseli, ker gre v tem primeru za plod domačega znanja, saj je solarne celice proizvedlo slovensko podjetje Bisol,” je ob simboličnem prerezu traku v družbi Celjski sejem, kjer so namenu predali največjo sončno elektrarno na strehi pri nas, dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Ta je sicer za Celjski sejem že druga, prvo, z močjo 20 kilovatov (kW), so postavili lani. “In ker so bile izkušnje s prvo zelo dobre, smo z drugo pohiteli,” pravi direktor Celjskega sejma Franc Pangerl. Dve tretjini na trg Vrednost investicije znaša 2,1 milijona evrov, povrnila pa naj bi se v od šestih do sedmih letih. Zanjo so dobili poldrugi milijon posojila slovenskega Eko sklada, kjer so letos za gradnjo sončnih elektrarn po besedah direktorja Franca Beravsa odobrili kar polovico vseh kreditov. “Letna proizvodnja elektrike bo zadostovala za od 150 do 160 povprečnih slovenskih gospodinjstev,” poudarja Robert Otorepec, direktor podjetja Sol navitas, ki je zgradilo elektrarno, s katero bodo na leto proizvedli 630 tisoč kW ur električne energije. Štirideset odstotkov je bodo porabili sami, preostalo pa prodali. “Glede na to, da je država uvedla zelo stimulativne sheme, prihodnje leto pričakujem pravi bum novih sončnih elektrarn po Sloveniji,” je še dejal Lahovnik in dodal, da načrtujejo temeljito energetsko prenovo vseh slovenskih bolnišnic, pa tudi domov za varstvo starejših, s čimer bi lažje dosegali kjotske cilje.",1
"Gospodarsko sliko kvarijo Italija, Španija, Portugalska in Grčija Bruto domači proizvod se je skrčil na celotnem območju Evropske unije. Če se bo to nadaljevalo, bosta tako evrsko območje kot širša Unija znova pristala v recesiji. V drugem četrtletju se je v primerjavi s predhodnim trimesečjem BDP v državah evrskega območja in v celotnem EU-ju skrčil za 0,2 odstotka. V medletni primerjavi je gospodarska dejavnost v evrskem območju upadla za 0,4 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,2 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Če bo tudi naslednje tri mesece BDP upadal, bodo države znova v recesiji, čemur se je območju skupne valute v zadnjih mesecih kljub drugačnim napovedim uspelo izogniti. Gospodarsko sliko v območju skupne valute kvarijo predvsem t. i. ranljive članice, kot so Italija, Španija, Portugalska in Grčija. V Italiji je v zadnjih treh mesecih BDP upadel za 0,7 odstotka, na letni ravni pa se je gospodarstvo skrčilo za 2,5 odstotka. Država je vse globlje v recesiji. Dolgoletne strukturne težave italijanskega gospodarstva tako v teh težavnih časih prihajajo do polnega izraza, poleg tega pa na gospodarsko razpoloženje močno vplivajo tudi strogi varčevalni ukrepi. V Španiji je gospodarska dejavnost v primerjavi s prvim trimesečjem upadla za 0,4 odstotka. Špansko gospodarstvo se krči že tretje trimesečje zapored, a je kljub visoki brezposelnosti, velikim težavam precejšnjega dela bančnega sektorja in strogim varčevalnim ukrepom dinamika upadanja gospodarske dejavnosti manjša kot v finančno stabilnejši Italiji. V Grčiji se je BDP v drugem četrtletju skrčil za 6,2 odstotka, kar je sicer manj kot v predhodnih dveh trimesečjih, a vseeno kaže na nadaljevanje gospodarske depresije v tej prezadolženi članici evrskega območja. V podobno težkem gospodarskem položaju je še ena prejemnica pomoči evrskega območja in Mednarodnega denarnega sklada, Portugalska. V drugem četrtletju se je portugalsko gospodarstvo skrčilo za 1,2 odstotka, na letni ravni pa za 3,3 odstotka. Tudi Ciper kot naslednji prejemnik mednarodne pomoči je v velikih gospodarskih težavah, ki se vlečejo že več četrtletij. V drugem trimesečju se je ciprsko gospodarstvo na četrtletni ravni skrčilo za 0,8 odstotka, na letni ravni pa za 2,4 odstotka. Francija kot drugo največje gospodarstvo na stari celini že drugo trimesečje zapored stagnira, na letni ravni pa je bila rast v drugih treh mesecih le 0,3 odstotka. Podatki so vseeno boljši od pričakovanj analitikov. Nemčija pa se medtem še naprej uspešno upira težavnemu gospodarskemu položaju v evrskem območju. V drugem četrtletju je tako največje evropsko gospodarstvo na četrtletni ravni zraslo za 0,3 odstotka, na letni pa za odstotek. Preberite še Ničelna rast francoskega gospodarstva Podobno rast ima tudi Avstrija 0,2 odstotka na četrtletni ravni oziroma odstotek na letni, manj spodbudni pa so podatki iz Nizozemske in Belgije. Belgijsko gospodarstvo se je tako v drugem četrtletju skrčilo za 0,6 odstotka, na letni ravni pa za 0,4 odstotka, a še ni v recesiji. Nizozemsko gospodarstvo pa se je pobralo iz recesije, a ima še naprej šibko rast. Izmed članic EU-ja, ki nimajo evra, najbolje kaže Švedski, saj se je njen BDP v zadnjih mesecih okrepil za 1,4 odstotka. Še globlje v novi recesiji pa se je znašla Velika Britanija kot največje evropsko gospodarstvo zunaj območja evra. Britanski BDP se je na četrtletni ravni skrčil za 0,7 odstotka, na letni pa za 0,8 odstotka. ZDA in Japonski gre bolje V vsakem primeru so gospodarske razmere v Uniji slabše kot v drugih dveh najpomembnejših razvitih ekonomijah. ZDA so imele namreč po prvih ocenah v drugem trimesečju 0,4-odstotno rast, ameriški BDP pa se je okrepil za 0,5 odstotka. Na Japonskem je medtem gospodarska rast na četrtletni ravni znašala 0,3 odstotka, potem ko je v predhodnih treh mesecih dosegla 1,3 odstotka.",0
"Najboljši sosed bo po novem prodajal še naftne derivate Največji slovenski trgovec Mercator je od finančne družbe Hram Holding kupil 18 bencinskih servisov družbe En Plus pod blagovno znamko 24/7, je družba sporočila na spletnih straneh ljubljanske borze. Prevzem po mnenju Mercatorja pomeni dopolnilno dejavnost za stranke. Ponudbo servisov bo trgovsko podjetje širilo tudi na Hrvaško in Srbijo, postavljeni pa bodo na parkiriščih v sklopu trgovskih centrov. Pogovori o sodelovanju z Mercatorjem že pred leti V letu 2004, ko je bila lastnik bencinskih servisov še zagorska Ultra , so sicer že tekli pogovori o lociranju bencinskih servisov 24/7 pred Mercatorjeve trgovske centre, a je projekt padel v vodo. Ultra, ki je bencinske servise ustvarila z lastno tehnologijo, je kasneje svoj delež prodala. Bencinski servisi 24/7 omogočajo samopostrežno prodajo naftnih derivatov Bencinski servisi družbe En Plus so trenutno na voljo na 18 različnih lokacijah po Sloveniji in omogočajo prodajo naftnih derivatov omejenega asortimana brez prisotnosti zaposlenega osebja na lokaciji.",1
"Država bo z 49,5 milijona evrov sodelovala pri dokapitalizaciji Adrie Airways, banke upnice bodo skupaj namenile nekaj manj kot 20 milijonov. Gorenjska banka s svojo terjatvijo ne bo sodelovala pri dokapitalizaciji. Ministrstvo za promet bo v sodelovanju z ostalimi ministrstvi do 30. septembra vladi predložilo predlog znižanja odhodkov državnega proračuna v višini predvidene dokapitalizacije Adrie Airways. O sklepu vlade glede dokapitalizacije letalskega prevoznika bodo obveščeni tudi pristojni parlamentarni odbori. Delničarji Adrie Airways so na skupščini soglasno podprli dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki v višini 19,7 milijona evrov in denarnimi vložki v višini 50 milijonov evrov. Njihova odločitev je usklajena z današnjim sklepom vlade in dogovorom z bankami. Dokapitalizacija Adrie Airways je potrjena, nujen je še dogovor s sindikati. Banke upnice naj bi torej vplačale svoje terjatve, in sicer NLB v višini 13,8 milijona evrov oziroma 25 odstotkov terjatev, UniCredit Banka v višini 1,25 milijona evrov oziroma 25 odstotkov terjatev, Hypo Alpe-Adria-Bank v višini 1,28 milijona evrov oziroma 15,34 odstotka terjatev in Abanka Vipa 3,4 milijona evrov oziroma 50 odstotkov terjatev. Gorenjska banka s svojo terjatvijo ne bo sodelovala pri dokapitalizaciji. Slednjemu vpisu oziroma vplačilu novih delnic bo sledilo še 50-milijonsko nakazilo države, kar naj bi ob vpisu novih delnic bank upnic zadostovalo za nadaljnje delovanje edinega slovenskega letalskega prevoznika. Do konca septembra mora biti denar iz dokapitalizacije že na računu, sicer sledijo drugi postopki insolventnosti in morebiti tudi stečaj. Od 50 milijonov evrov državne dokapitalizacije bo 3,5 milijona evrov šlo za takojšnje poplačilo polovice dolga do Abanke Vipa, ki se je edina odločila za 50-odstotno konverzijo svojih terjatev. Prestale banke teh sredstev ne bodo prejele, saj je sklenjeni dogovor drugačen od prvotnega o 50-odstotni konverziji terjatev, takojšnjem poplačilu dela dolga in poplačilu preostalega v petih letih. Nov dogovor z manjšo konverzijo terjatev bank ne predvideva takojšnjih poplačil. Prav tako se krediti ne bodo vračali pet let, temveč bo na njih enoletni oziroma v primeru Gorenjske banke, ki se sploh ni odločila sodelovati v konverziji, dve leti. Vračanje dolgov pa je nato predvideno devet let do leta 2020. Od 50 milijonov evrov vredne denarne dokapitalizacije bo šla glavnina sredstev, to je 23 milijonov evrov, za poplačilo zapadlih terjatev ostalih upnikov. Druga sredstva pa bodo namenjena stroškom prestrukturiranja in pokrivanju planirane izgube v letu 2011 in 2012, medtem ko naj bi leta 2013 Adria poslovala s pozitivno ničlo. Izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič je prepričan, da je za podjetje dobro, da je 30. september zadnji rok za izvedbo načrta finančne sanacije, saj trenutna negotovost negativno vpliva na poslovanje podjetja. Zlasti od julija dalje čutimo izrazit upad potnikov in prodaje Adrijinih kuponov, je opozoril. Po zagotovitvi finančnega prestrukturiranja pa se pravo delo za Adrio šele začenja, saj bo za dolgoročno preživetje ključna poslovna sanacija. Predstavnik malih delničarjev Rajko Stanković je poudaril, da so lastniki vodstvo podjetja opozorili, da bo Adria naslednjih devet let, kolikor časa bo tekel program sanacije, prepuščena sama sebi in ne more pričakovati nove pomoči države ali bank. Novi vladni pogoji Vlada je pred današnjo skupščino potrdila sodelovanje pri dokapitalizaciji slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways v višini 49,5 milijona evrov ob pogojih, da banke upnice terjatve konvertirajo v kapital družbe skupno najmanj v višini 25 odstotkov vseh terjatev bank upnic do Adrie ter da današnja skupščina sprejme ustrezne sklepe o dokapitalizaciji z denarnimi in stvarnimi vložki. Vlada je poleg konverzije vsaj četrtine terjatev upnic v kapital družbe in skupščinskega sklepa za dokapitalizacijo Adrie Airways postavila dva dodatna pogoja, in sicer da družba in banke sklenejo dogovor o prestrukturiranju preostanka terjatev bank ter da družba in reprezentativni sindikati najpozneje v enem mesecu po skupščini sklenejo kolektivno pogodbo, ki bo znižala stroške poslovanja družbe ter zagotavljala finančno vzdržnost in transparenten nadzor nad stroški. Za sodelovanje države pri dokapitalizaciji je bil potreben tudi rebalans letošnjega državnega proračuna, ki ga je državni zbor potrdil pretekli petek. Skladno z omenjenim dogovorom se terjatve posamezne banke iz sredstev dokapitalizacije ne poplačujejo, razen v primeru, da banka v osnovni kapital družbe konvertira najmanj 50 odstotkov svojih terjatev. Terjatve bank iz sredstev dokapitalizacije se lahko dodatno poplačajo do višine prostih likvidnih sredstev družbe oziroma do največ 15 odstotkov celotnih terjatev bank pod pogojem, da banke družbi hkrati odobrijo revolving kredite vsaj v višini, ki ustreza prejetemu poplačilu in za obdobje, ki ustreza prestrukturiranju preostalih kreditov. Krediti družbe, odobreni po zakonu o jamstveni shemi, se skladno z dogovorom poplačujejo v skladu z obstoječimi pogodbenimi določili in pod pogoji, ki jih določa zakon. Kredit družbe, ki ga je iz sredstev SID banke odobrila Unicredit banka Slovenije, se poplačuje v skladu z obstoječimi pogodbenimi določili. Preostali krediti oziroma deli kreditov, ki niso delno ali v celoti konvertirani v kapital družbe ali poplačani, se prestrukturirajo na način, da se dogovori najmanj enoletni moratorij na odplačilo glavnice, njihova ročnost pa se podaljša na konec leta 2020. Pogoj vlade je tudi, da banke upnice soglašajo, da družba proda poslovno nepotrebno premoženje in da ima posamezna banka, ki ima poslovno nepotrebno premoženje zastavljeno za svoje terjatve, pravico do poplačila iz prodaje takega poslovno nepotrebnega premoženja, pri čemer morebitni presežek sredstev iz prodaje glede na obstoječe zavarovanje ostane družbi. Imenovali posebnega revizorja Adria Airways je lani zabeležila 63,07 milijona evrov čiste izgube, potem ko je predlani izguba znašala okoli 14 milijonov evrov. Ob neupoštevanju razvrednotenj letal bi čista izguba znašala 25 milijonov evrov. Dokapitalizacija je nujna za obstoj družbe. Lastniki Adrie so na današnji skupščini na predlog PDP imenovali tudi posebnega revizorja. Družba BDO Revizija bo preverila 17 vsebinskih poslov Adrie v zadnjih petih letih. Poseben poudarek bo na izgradnji poslovne stavbe in tretjega hangarja, nepremičninskih poslih, sklepanju pogodb s kupci ter dodeljevanju ugodnosti, politiki vodenja zalog, sklenitvi pogodb za svetovalne storitve, obračunavanju plač in ekonomski upravičenosti nakupa letal ter uvedbe ali ukinitve posameznih destinacij. Odpuščanja in več dela za isto plačo? Da bodo sklepi uresničeni, je do 30. septembra potreben še dogovor s sindikati. Pogajanja o novi kolektivni pogodbi z zaposlenimi intenzivno potekajo vsak dan. Kot je zagotovil izvršni direktor Adrie Robert Vuga, so konstruktivna in prepričan je, da bo dogovor dosežen. Bilo bi res nekaj nenavadnega, da bi sedaj na koncu, ko smo blizu dolgoročni rešitvi za Adrio, družbo pokopali zaposleni, je poudaril. Po njegovih besedah se pogajajo vsi štirje sindikati, med njimi tudi sindikat kabinskega osebja. Bistvena je uskladitev, kako maso plač, ki je določena v planu prestrukturiranja, razdeliti med zaposlene. Hkrati se pogajajo o pogojih dela in delovni obremenitvi. Dejstvo je, da bo za približno takšne plače, kot so danes, treba v Adrii delati bistveno več, je opozoril Vuga, ki o številkah ni želel špekulirati. Prav tako ni mogel povedati, koliko zaposlenih bo zaradi zmanjšanega obsega poslovanja, ki je načrtovan v poslovni sanaciji, izgubilo službo, saj program presežnih delavcev še ni pripravljen. V javnosti se sicer pojavlja številka o 22-odstotnem zmanjšanju števila zaposlenih, ki jih je sedaj v Adrii okrog 450, od tega 140 pilotov in 120 stevardes. 30. september je še vedno dan D za Adrio, saj mora biti do takrat do konca usklajen delničarski sporazum in tudi kolektivna pogodba, katere predlog bo glede na sedaj izraženo zahtevo sindikatov, da bi o njej glasovali zaposleni, moral biti pripravljen do ponedeljka. Nato bo tudi letalsko osebje imelo dovolj časa, da se opredeli do njega.",0
"Sindikati zadnje podražitve odločno obsojajo. Poudarjajo, da zanje ni tehtnega razloga. Z današnjim dnem so za 30 odstotkov dražji mleko in mlečni izdelki, olje, moka, meso in nekateri mesni izdelki. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS bo zaradi podražitev pripravila akcijo, v kateri bo spremljala cene prehranskih izdelkov pri trgovcih ter nato svojim članom in drugim svetovala, katera veriga ima izdelke enake kakovosti po nižjih cenah. ZSSS v luči podražitev še vedno opozarja na nujnost dviga plač. Za stavko odločilen sestanek z vodstvi delodajalskih organizacij bo v sredo. Kot je na novinarski konferenci dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič, želijo z akcijo, v kateri bodo spremljali okoli 20 življenjsko pomembnih artiklov, pritisniti na trgovce, da bi ti vendarle zaustavili svoje apetite po dobičkih , hkrati pa ljudi obveščati, katera trgovska veriga prodaja izdelke primerljive kakovosti po nižjih cenah. Rezultatov ne bodo objavljali le na spletni strani tako kot Zveza potrošnikov Slovenije, kar sicer počne dobro , saj je treba narediti korak naprej, priti mora v vse medije, ljudje morajo zaznati , je dejal Semolič in dodal, da ni realno pričakovati, da bi vsi ljudje hodili od trgovca do trgovca in primerjali cene. Semolič je povedal, da bodo izsledke objavljali v svojem časopisu in tudi v drugih medijih. Potrošniki v skrbeh Umiritve cen hrane, ki so poleg rasti cen nafte glavni vzrok za inflacijo, ni pričakovati. Foto POP TV S konkurenco na področju trgovine se ukvarja tudi varuh konkurence, ki je zaradi domnevno usklajenega delovanja na trgu uvedel postopek zoper družbe Mercator, Spar Slovenija in Engrotuš. Še pred tem je proti največji trgovski družbi Mercator sprožil postopek zaradi verjetnosti kršitve zlorabe prevladujočega položaja, v okviru katerega ugotavlja nabavno politiko trgovske družbe v odnosu do dobaviteljev. Če gre soditi po gnečah v trgovinah, se je Slovenija med vikendom mrzlično pripravljala na podražitve. V Ljubljanskih mlekarnah so v zadnjih dneh prodajo povečali kar za tri do štirikrat. Potrošniki so zaradi neustavljive rasti cen   zaskrbljeni. Olje, testenine, mlečni izdelki, moka, meso in mesni izdelki so namreč dražji. Potrošniki se s podražitvami srečujejo predvsem v trgovinah, a trgovci pojasnjujejo, da so za višje cene krivi dobavitelji, ti pa se izgovarjajo na višje cene surovin. V Mercatorju so se za 13 do 20 odstotkov podražili mleko in mlečni izdelki dobaviteljev Kaeserei Hoffmeister, Pomurskih mlekarn, Ljubljanskih mlekarn, Ceppare, Mlekarne Celeia, Agroinda Vipava, Benytrade, Mlekarne Planika in kmetijsko gozdarske zbornice Škofja Loka. Obljubljajo, da bodo podražitve blažili predvsem z nižjimi maržami in akcijami. Z januarjem so v nekateri slovenskih občinah napovedali tudi podražitve komunalnih storitev, kot so voda, elektrika, kanalščine in odvoz smeti, kjer je država do sedaj dokaj uspešno omejevala rast cen. Dražji bodo tudi vrtci in oskrba na domu. V Ljubljanskih mlekarnah, kjer so cene izdelkov že maja lani zaradi uvedbe evra zvišali za šest do sedem odstotkov, nato oktobra še za 11 odstotkov, bodo januarja letos cene zvišali za 12 do 16 odstotkov. Dražje cene utemeljujejo z višjimi cenami vhodnih surovin, kot so mleko, embalaža, energija. Če se bodo surovine še podražile, bodo Ljubljanske mlekarne cene izdelkov še zvišale. Cene hrane v Sloveniji rastejo več kot še enkrat hitreje kot v območju evra. Znatneje se je podražilo tudi olje. Olje Oljarne Fram se je po podatkih Mercatorja podražilo za 35 odstotkov, olje dobavitelja Vigros od 18 do 23 odstotkov, olje Zvijezda pa od 11 do 26 odstotkov. V Mercatorju pravijo, da so podražitve večine olj uspeli zadržati ves december. V Žitu so pojasnili, da bodo testenine dražje od 18 do 31 odstotkov, saj se je poleg več kot 70-odstotnega zvišanja odkupnih cen pšenice, močno podražila tudi elektrika, ki predstavlja v njihovi dejavnosti  velik del stroškov. Podražila se je tudi nafta, ki posledično vpliva na rast vseh transportnih stroškov. Za povprečno 10 odstotkov je dražja tudi čokolada, . Marca neupravičene podražitrve mesa in jajc V Celjskih mesninah pravijo, da se bo cena dvignila, ker je slovenskega mesa vse manj, kar drži, saj kmetje ob takšnih pogojih ne morejo preživeti, zato živino preprosto prodajajo tujcem. Medtem ko se zimski val podražitev živil še ni končal, pa se že obetajo novi, spomladanski dvigi cen. Že marca se bodo občutno podražila meso in  jajca. Mesnopredelovalna industrija, ki ima v primeru novih podražitev mesa v svojih rokah škarje in platno, izsiljuje slovenske kmete. Kmetje namreč prodajojo meso zadrugam, zadruge mesnopredelovalni industriji, ta pa trgovcem.  V tej verigi so najmočnejše mesnopredelovalna industrija oziroma klavnice. Namesto, da bi kupovale meso pri slovenskem kmetu, ga kupujejo v tujini, tudi slovenskega, čeprav po višji ceni. Z zadostno količino mesa potem navidezno zmanjšujejo ali odpovedujejo naročila pri slovenskih kmetih. Ti se v bitki za lasten obstoj ustrašijo odpovedi naročil in so pripravljeni prodajati za smešno nizko ceno, da bi se jim povrnil vsaj del vloženih stroškov. Mesnopredelovalna industrija tako na hitro pride do večje količine mesa po ugodnih cenah, ki pa ga trgovcem prodaja po neupravičenih cenah.",0
"Osrednji govornik na današnji spominski slovesnosti v Kočevskem rogu, Justin Stanovnik meni, da so poboji po koncu druge svetovne vojne zločin nad celotnim narodom Pri breznu pod Krenom v Kočevskem rogu bo danes obletna spominska slovesnost z mašo, ki jo bo ob somaševanju vodil novomeški škof Andrej Glavan. Sledil bo spominski spored v katerem bo osrednji govornik urednik revije Zaveza Justin Stanovnik. Ta poudarja, da so poboji ob koncu druge svetovne vojne zločin nad celotnim narodom. Kočevski rog v slovenski zavesti nima prave vloge Publicist in urednik glasila Zaveza Justin Stanovnik je dejal, da se v Kočevskem rogu s poboji pred 63 leti ni zgodil zločin nad nekaj posamezniki, temveč nad celotnim narodom. Prepričan je, da Kočevski rog v slovenski zavesti še nima prave vloge oz. jo sploh nima. ""Moral bi imeti vlogo, primerno zločinu nad narodom,"" je pojasnil in dodal, da bi morali ""uvideti moralne energije, ki izhajajo iz 14 tisoč ljudi, ki so bili tam pobiti"". Upor proti boljševizmu Urednik Zaveze je prepričan, da so se Slovenci, ki so bili pomorjeni v Kočevskem rogu, med drugo svetovno vojno (1941-1945) uprli boljševizmu. ""Slovenski boljševiki in njihovi zavezniki so pod jurisdikcijo treh osnovnih zločinov, ki jih je postavilo mednarodno sodstvo. To so zločini zoper mir, vojni zločini in zločini zoper človečnost,"" je zatrdil Justin Stanovnik. Revolucija izstop slovenskega naroda iz evropske civilizacije Meni, da so boljševiki naredili tri velika teroristična dejanja nad slovenskim narodom. ""Katoličane so zatrli s pobojem domobrancev ter zapiranjem uglednih posameznikov in duhovnikov, liberalce z Nagodetovim procesom, komuniste v svojih vrstah pa z Golim otokom,"" je poudaril. Dodal je še, da je revolucija pomenila izstop slovenskega naroda iz evropske civilizacije. Janez Stanovnik: To je bil dejanje državnega terorizma Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) Janez Stanovnik je dejal, da ""smo mi borci najodločneje obsodili povojna pobijanja, saj menimo, da je to nečloveško"". Prepričan je, da kot predsednik zveze borcev nima s Kočevskim rogom nič, saj ""to niso napravili partizani, ampak je bilo vse to narejeno v okviru takrat mednarodno priznane jugoslovanske vojske"". Dodal je še, da je bilo to dejanje državnega terorizma. Med sklepnimi boji ob koncu druge svetovne vojne leta 1945 so se pred partizani iz Slovenije na avstrijsko Koroško umaknile tudi enote slovenskih domobrancev in civilisti. Te so britanske zasedbene sile vrnile komunističnim oblastem v Slovenijo. Velika večina vrnjenih je bila pozneje pomorjenih, mnogi med njimi na območju Kočevskega roga. Ferenc: Ne smemo si zatiskati oči Kot je lansko poletje za mariborski časnik Večer dejal zgodovinar in vodja evidentiranja prikritih grobišč Mitja Ferenc, je med drugo svetovno vojno in zaradi nje do konca leta 1945 umrlo okrog 80 tisoč Slovencev, po končani vojni pa kar 14 tisoč. Ferenc je dodal, da se to ni moglo zgoditi brez vednosti takratnih najvišjih jugoslovanski političnih in vojaških voditeljev. ""Ne smemo si zatiskati oči. Bilo je sistematično odstranjevanje nasprotnikov,"" je opozoril.",0
"Okoli 405 zaposlenim v SCT Gem razdelili delovne knjižice, delavci pa še vedno niso dobili januarskih plač. Nekaj na zavod, drugi v matično podjetje SCT. Na sedežu podjetja SCT Gem v Topolah pri Mengšu danes delijo delovne knjižice, ki jih bo prejelo 405 oseb. Podjetje, v katerem so se ukvarjali s storitvami gradbene mehanizacije in prevozi, je še leta 2005 zaposlovalo 900 delavcev. 250 jih odhaja na zavod za zaposlovanje, 155 so jih razporedili v matično podjetje SCT, kjer so že delali, poroča spletno Delo. Delavci še vedno niso dobili januarskih plač, SCT Gem pa je od konca januarja v stečaju. Ostali brez plač, regresa in odpravnin Direktor Miha Zidar, ki je v podjetju prehodil pot od delavca do direktorja (in je nečak Ivana Zidarja, poudarijo delavci), je za Delo povedal, da je vzrok za klavrn konec upad naročil v Sloveniji. Delavci še vedno niso dobili plač za januar in polovice lanskega regresa, ostali bodo tudi brez odpravnin. Še več izgube Stečajni upravitelj Miroslav Jakša ocenjuje, da znaša izguba iz poslovanja 1,5 milijona evrov, vendar pričakuje na podlagi stečajnih postopkov v ostalih hčerinskih družbah še za 3,5 milijona evrov slabitev. Največji upnik SCT Gema je podjetje SCT Obrati.",0
"Primorje priznava Nekatere obveznosti poravnavamo z zamudo Vozniki tovornih vozil in strojniki, ki opravljajo dela za Primorje, že nekaj mesecev niso prejeli plač. Čeprav izpolnjujejo vse pogodbene obveznosti, stika s podjetjem ne morejo vzpostaviti in tako ostajajo brez informacij o svoji usodi, je dejal njihov pooblaščenec Karl Filipčič. Po njegovih besedah se Primorje, kot kaže, trudi za obstanek. Upravljavci s stroji in tovornimi vozilo to sicer razumejo in so podjetju naklonjeni, a so zaradi neplačil in s tem nastale slabe denarne situacije potisnjeni v položaj, da ne bodo mogli več opravljati dogovorjenega dela. Delavci bodo, če ne bo reševanja nastalih težav, prisiljeni ustaviti delo na več gradbiščih v Sloveniji, zato je Filipčič v imenu vseh prizadetih upravo Primorja pozval, naj nemudoma pristopi k izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. V Primorju so po objavljenem pozivu voznikov že priznali, da zaradi zaostrenih gospodarskih razmer nekatere obveznosti poravnavajo z zamudo. Primere obravnavajo individualno in jih rešujejo z dogovarjanjem, so še sporočili. Tudi z vozniki in strojniki zadeve že urejajo, so dodali.",0
"Nekdanji predsednik Janez Drnovšek je lani v javnosti neobjavljenem pismu pisal italijanskemu kolegu in ga opozoril na italijansko enostransko spreminjanje zgodovine. Pokojni predsednik Janez Drnovšek se je po pisanju Dnevnika odzval na besede italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki jih je ta izrekel ob dnevu spomina na začetku leta 2007. Napolitano je takrat krivdo za ""eksodus"" italijanskega prebivalstva iz tedanje Jugoslavije pripisal ""krvoželjnemu besu"" slovanskega prebivalstva in ""slovanskemu priključitvenemu načrtu, ki je prevladoval predvsem v mirovnem načrtu iz leta 1947"". Hrvaški predsednik Stjepan Mesić se je takrat javno odzval, kar je povzročilo burne polemike med hrvaško iz italijansko stranjo, medtem ko so bili slovenski odzivi precej bolj medli. Zdaj pa se je izkazalo, da je Drnovšek takrat na Napolitana naslovil dve strani dolgo pismo, o katerem pa ni obvestil javnosti in v katerem kolega opozarja na potvarjanje resnice ter nevarnost stalnega spodbujanja maščevalnosti in sovraštva. ""Oddaljili se bomo le od že leta pričakovane sprave. Oddaljili se bomo od Evrope, njenih vrednot, njene vizije."" ""Če je to resnica, ki naj bi se predstavljala skozi dan spomina, potem sem zaradi te resnice resnično zaskrbljen,"" je zapisal Drnovšek. ""Globoko sem prepričan, da spomina na žalostno preteklost na tak način res ne bomo pozabili. Bomo pa v naš vsakdan vrnili duha tistih tragičnih časov, ki so žalostno obeležili prvo polovico preteklega stoletja ter povzročili največjo morijo na evropski celini. Niso potrebne revizije, potrebna so dejstva, pa če so še tako boleča,"" je še poudaril pokojni slovenski predsednik. ""Niste me razumeli"" Napolitano mu je v šestindvajsetih vrsticah odgovoril, da ga Drnovšek ni pravilno razumel in da se je v govoru ""skliceval na vrednote, ki so skupno premoženje Evropske unije, v kateri je Italija od vsega začetka dejavnik političnega združevanja.""",0
"Sredstva namenjena tudi zamenjavi peči na kurilno olje Ogrevanje, elektrika in goriva bodo spet dražji. Ne zaradi podražitve, ampak zato, ker bodo dobavitelji odjemalcem od februarja zaračunavali tudi posebni dodatek. Prvega februarja bo začela veljati vladna uredba, ki bo po žepih udarila končne odjemalce električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv. Uredba namreč dobaviteljem nalaga obveznost doseganja prihrankov energije pri končnih odjemalcih v višini enega odstotka letno. Uvaja nov prispevek za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatke k ceni toplote in goriv. Najnižji je dodatek za dizelsko gorivo, najvišji pa za kurilno olje. Spodbujanje varčevanja z energijo Zaračunani dodatek - vlada namerava tako letos zbrati 25 milijonov evrov - naj bi se porabil za financiranje naložb za spodbujanje obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo. Po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika bo država zbrana sredstva namenila za financiranje zamenjave energetsko potratnih objektov z varčnejšimi. Prihodnje leto naj bi zbrali 31,9 milijona evrov, leta 2012 pa 41,7 milijona evrov. Najmanjši dodatek pri dizlu, največji pri kurilnem olju Končni odjemalci bodo pri nakupu kurilnega olja plačali dodatnega 1,1 centa za liter, prihodnje leto bo prispevek zvišan na dva centa, leto pozneje pa na tri cente in pol. Postopoma se bo zviševal tudi dodatek za ekstra lahko kurilno olje, in sicer z letošnjega enega centa na tri in pol v letu 2012. Dodatek pri prodanem litru dizelskega goriva znaša 0,2 centa za liter, pri neosvinčenem motornem bencinu pa 0,4 centa na liter. Prav toliko bodo plačevali tudi uporabniki utekočinjenega naftnega plina, kjer se bo dodatek do leta 2012 zvišal na tri cente in pol na liter. Dražja bo tudi porabljena kilovatna ura električne energije in daljinske toplote. Končni odjemalci bodo zanjo plačali 0,05 centa več, pol centa pa bo dražji kubični meter zemeljskega plina. Zamenjava peči na kurilno olje Denar se bo stekal v javni okolijski Eko sklad, ki je namenjen ukrepom povečevanja učinkovitosti na področju ogrevanja. Tako naj bi v stanovanjskih stavbah peči na kurilno olje in utekočinjeni naftni plin zamenjali z napravami, ki uporabljajo obnovljive vire energije.",0
"V današnjem radijskem prispevku, ki ga pripravljamo novinarji Financ v sodelovanju z Radiom 1 razkrivamo, da tudi v Sloveniji upada zanimanje za stanovanjska posojila",0
"Spletni velikan Google bo svojega odhajajočega direktorja Erica Schmidta nagradil z 100 milijoni dolarjev lastnih delnic Odhajajoči izvršni direktor velikana Google Eric Schmidt bo za svoje delo v zadnjem desetletju prejel 100 milijonov dolarjev nagrade, gre predvsem za delnice Googla in pa tudi opcije, poroča Bloomberg. Schmidt se je Googlu pridružil leta 2001 in slednji je pod njegovim vodstvom v desetih letih povečal prihodke iz 100 milijonov do letošnjih 30 milijard dolarjev. Google dobro plačuje najboljše ljudi Lansko leto je Google svojemu finančnemu direktorju Patricku Pichettu in direktorju prodaje Nikeshu Arori izplačal 20 milijonov dolarjev nagrade za uspešnost, medtem ko je podpredsednik oddelka za razvoj Alan Eustace je dobil 10 milijonov.",1
"Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij je pred časom pripravila poročilo o delu, v katerem je zaznati vse večjo prostorsko stisko v slovenskih zaporih. Do konca prejšnjega leta je bilo tako v slovenskih zaporih v povprečju priprtih 1339 ljudi, kar je 245 več, kolikor je glede na predpisane standarde prostorska zmogljivost slovenskih zaporov. Ti naj bi po predpisanih standardih lahko sprejeli največ 1094 zapornikov. Največ gneče v Ljubljani V primerjavi z letom 2006 se je število na novo sprejetih v zapore povečalo za 26 odstotkov. Najbolj prezasedeni so bili zapori v Ljubljani (200-odstotno), na Dobu (169-odstotno) ter v Mariboru (129-odstotno), koprski zapor pa je trenutno 118-odstotno zaseden. Notranje rezerve ""Tako kot drugi zavodi se tudi koprski zapor srečuje s prostorsko stisko. To pomeni, da se v enoposteljne in dvoposteljne sobe nameščajo dodatna ležišča, in sicer največkrat kar na tla. Take možnosti (pogojno imenovane notranje rezerve) torej še obstajajo, ni pa to rešitev. Poleg tega je v koprskem zaporu premalo zaposlenih. Število zaprtih se je v štirih letih po preselitvi v nov zavod praktično podvojilo, število zaposlenih pa se temu ustrezno ni povečalo oziroma se je povečalo minimalno,"" je sporočila Tanja Glogovčan, predstavnica za odnose z javnostmi uprave za izvrševanje kazenskih sankcij.",0
"Rezervni scenarij bo gradnjo podražil za okoli 400 milijonov evrov Alstom bo, dokler Slovenija ne sprejme končne odločitve o poroštvih, delal normalno in zadev ne bo zaostroval, je dejal direktor Teša Simon Tot. Po Totovih besedah je Alstom tako sklenil, ker postopki za odobritev državnega poroštva še potekajo. Hkrati je zavrnil navedbe vodje projekta Teša 6 Mirana Žgajnarja, ki je dejal, da se bo Alstom umaknil z gradbišča, če država do 5. oktobra ne bo odobrila poroštva. To ne pomeni, da bo mir do oktobra, je poudaril Tot in pojasnil, da se z Alstomom pogovarjajo na mesečni ravni, saj se sproti dogovarjajo o delih za prihodnji mesec. Dogovorjeno je, da na ta račun ne bodo delali stroškov in škode, je dejal Prepričan je, da bodo dela tudi v prihodnje potekala normalno, a če bi se kaj zalomilo pri državnih poroštvih, lahko delavci z gradbišča odidejo tudi 1. avgusta . Do zdaj je odšlo le nekaj podizvajalcev, ki pa so se že začeli vračati, je dejal. Tot kot težavo raje omenja banke, saj bodo konec meseca zapadle pogodbe o bančnih posojilih. Financiranje projekta je namreč krito tudi s posojili, zavarovanimi z bančno garancijo. Lahko se zgodi, da bi banke od projekta odstopile in zahtevale nova doplačila ali nove pogoje, kar po Totovih besedah pomeni nevarnost precejšnjega naraščanja stroškov. Alstom Ostajamo do konca septembra Tudi Alstom je potrdil, da ostaja na gradbišču do konca septembra in da bo do takrat čakal na nadaljnjo odločitev o poroštvu . Žgajnar Rezervni scenarij okoli 400 milijonov evrov dražji Vodja projekta Teša 6 Miran Žgajner je pogajanja z Alstomom ocenil kot težka, a dodal, da so vrnitev Alstoma na gradbišče dosegli še pred zadnjo sejo pristojnega odbora DZ-ja, saj da je Alstom spoznal, da so Teševa zagotovila glede plačila dovolj trdna. Dela pri projektu tako potekajo normalno, Alstomov suspenz pa je umaknjen. Dogovor je sklenjen za iskanje dodatnih sredstev, ki jih je zagotovil Holding Slovenske elektrarne HSE in delno Teš. Po Žgajnarjevih besedah je Alstom zagotovil, da ostaja do 5. oktobra, ko bo usoda poroštev znana. Če bodo poroštva dana, bo cena Teša 6 ostala pri 1,3 milijarde evrov, je ocenil Žgajner. Če poroštva ne bo, pa se bo Teš lotil rezervnega scenarija, ki bi, zaradi dodatnih potrebnih posojil, gradnjo podražil za okoli 400 milijonov evrov. Če poroštva do 5. oktobra ne bo, Žgajner napoveduje vnovični suspenz Alstoma in s tem zaustavitev del projekta Teš 6.",0
"Masten za MMC To je dodaten kanal ekonomskega sodelovanja Slovenija je dobila uradno vabilo v OECD. To nam bo dvignilo mednarodni ekonomski rating, ne bo pa zamenjalo čipsetov tistim, ki bi morali delati v prid davkoplačevalcev, pravi ekonomist Igor Masten. Slovenija je dobila uradno vabilo, da se pridruži Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, ki združuje gospodarsko najrazvitejše države na svetu. Poleg Slovenije sta v organizacijo povabljena še Estonija in Izrael. Vse tri države so izpolnile priporočila OECD-ja, pristopni pogovori pa so bili konstruktivni in odprti, je povedal generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria. Novinke bodo uradno v organizacijo vstopile 27. maja v Parizu. Že to, da smo bili kandidati za članstvo v OECD-ju, nam je v obdobju krize pomagalo k zadostnemu ugledu, da smo lahko razmeroma hitro stopili nazaj na kapitalski trg, je prepričan minister za finance Franc Križanič, ki meni, da je danes pomemben dan. Za Slovenijo je po njegovih besedah pomembno, da postane članica tega kluba, tako zaradi prilagajanja najvišjim mogočim standardom delovanja tržnih gospodarstev kot pridobivanja informacij in ugleda na kapitalskih trgih. Članarina 2,4 milijona evrov + 1-5 odstotkov OECD namreč združuje države, ki z manj kot petino svetovnega prebivalstva ustvarijo več kot štiri petine svetovne proizvodnje. Vsaka članica prispeva članarino, ki se določi med pogajanji po ključu velikosti in ekonomske moči države. Ali so že določili višino letnih sredstev, ki jih bo prispevala Slovenija, smo povprašali tudi službo vlade za razvoj in evropske zadeve, saj je pogajanja zadnja leta vodil minister za razvoj Mitja Gaspari. A kot so sami zatrdili, članarina ni predmet pogajanj. Način izračunavanja članarine so države članice OECD-ja sprejele leta 2008 v okviru finančne reforme OECD-ja in predstavlja del obveznih določil, h katerim RS mora pristopiti. Ta za nove države pristopnice določa letno članarino za obvezni del 2,4 milijona evrov, povečano pa za predviden količnik usklajevanja proračuna organizacije, ki pa je manj kot pet odstotkov. Ta se bo glede na dan formalnega vstopa poračunala z že plačanimi pristopnimi stroški, so še dodali. To je dodaten kanal ekonomskega sodelovanja Naša država je za članstvo zaprosila že leta 1996, a se organizacija od leta 2000 ni širila, zdaj pa so se odločili, da število članic povečajo. In kaj konkretno pomeni biti član tega elitnega kluba? Po besedah Igorja Mastena iz Ekonomske fakultete v Ljubljani to pomeni, da se nam bo dvignil mednarodni ekonomski rating. Organizacija ponuja tudi podporo pri vodenju ekonomskih politik, saj gre za prenos znanja, zbiranje resursov in dodaten kanal ekonomskega sodelovanja, ki lahko prinaša koristi. Nasveti OECD-ja sicer niso zavezujoči, pojasnjuje Masten. Tako primera Grčije in njeje finančne krize ne moremo razumeti kot težavo grškega članstva v OECD-ju, saj Grčija ni kršila pravil te organizacije, ampak pravila Evropske unije in evropske monetarne skupine, zato zdaj partnericam teh integracij povzroča težave. Državni svet zavrnil zahtevo o referendumu Sicer pa je znano, da je bil zadnji pogoj za vstop Slovenije v organizacijo implementacija zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki ga je državni zbor potrdil že dvakrat, ker so državni svetniki nanj vložili veto. Nato pa je državni svet zavrnil zahtevo skupine državnih svetnikov, da bi o uveljavitvi zakona o upravljanju kapitalskih naložb države odločili volivci na referendumu. Čeprav so soglašali, da je zakon slab, pa so menili, da gre za tehnični zakon, o katerem naj bi se ne odločalo na referendumu. OECD je namreč od naše države zahteval, da pred vstopom uredi upravljanje naložb, ki je zdaj težko pregledno razpršeno med ministrstvi in vladnimi služami. Vlada je zato pripravila zakon, ki uvaja novo agencijo, ta pa naj bi po novem imela pregled nad vsemi naložbami in jih v imenu države tudi upravljala. Masten Politika bo še imela možnost vpliva To je po mnenju Igorja Mastena tudi eden izmed pozitivnih vidikov pristopnih procesov v organizacijo. Od nas zahtevajo, da uredimo način delovanja države v gospodarstvu, je dejal za MMC. Vladni zakon bo namreč po njegovih besedah prispeval k transparentnosti, ker se je zdaj to dogajalo prek različnih in pogosto težko predstavljivih kanalih. A ob tem opozarja tudi, da ta zakon ne ukinja možnosti vmešavanja države v gospodarstvo, saj bo člane agencije imenovala vlada. Za to bi bil potreben premik v glavah javni funkcionarji in vlada bi se morali zavedati, da upravljajo državno premoženje v korist davkoplačevalcev, ne v svojo lastno korist. To pa se ne bo spreminilo, članstvo v OECD-ju ne bo zamenjalo čipsetov v glavah teh ljudi, ki so zlorabljali svoje pozicije v preteklosti in ki bodo to skušali delati tudi v prihodnje. Ker pač tako delujejo in mislijo, da je to prav, čeprav je narobe, je še prepričan Masten. OECD je danes bolj podoben kakšnemu golfklubu Ekonomist Jože Mencinger pa je vabilo označil predvsem kot čast za državo. Politiki bodo po njegovem mnenju s tem zagotovo zadovoljni, saj se je Slovenija s tem uvrstila med t. i. razvite države. Sam velike koristi ne vidi, treba bo plačati vnaprej določeno članarino, medtem ko naj bi bile morebitne koristi po njegovem zgolj potencialne. OECD je namreč izgubil pomen, potem ko je bila ustanovljena cela vrsta drugih organizacij, danes pa je bolj podoben kakšnemu golfklubu, je za STA sklenil Mencinger, a dodal, da se kljub temu spodobi, da je Slovenija zraven.",1
"Pri letošnjih božičnih nakupih bodo Čehi v povprečju porabili 300 evrov. Zaradi precenjene češke valute krone in rasti plač se Čehi vse pogosteje odpravljajo po cenejše nakupe v Nemčijo Čehi bodo letos za božična darila v povprečju porabili po 300 evrov, skupaj z denarjem za bogato obloženo božično mizo pa po 500 evrov. Zahvaljujoč rasti plač in precenjeni kroni je za večino Čehov ceneje kupovati v sosednji Nemčiji, tako da se bodo številni po nakupe odpravili čez mejo. Radi nakupujejo tudi v drugih državah Češke banke so sicer zabeležile, da se je že z začetkom predbožične potrošniške mrzlice v primerjavi z lanskim letom povečal promet z bančnimi karticami v tujini. Turistične agencije pa letošnjo jesen doživljajo pravi boom enodnevnih nakupovalnih izletov, in to ne samo v sosednje države, temveč tudi v London, Pariz ali Rim.",1
"Družba Mura in hčerinske družbe so glede na računovodske podatke iz 31. avgusta razglasile insolventnost in pristojnemu sodišču predlagale začetek stečajnih postopkov. Na ulici bo pristalo 2635 ljudi. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se zaveda stiske, v kateri so se ob napovedi stečajnega postopka znašle delavke in delavci v Muri. Na ministrstvu zagotavljajo, da bodo pristojne institucije kot so centri za socialno delo, zavod za zaposlovanje ter jamstveni in preživninski sklad v najkrajšem možnem času zagotovili pravice in njihova izplačila za vse, ki bodo do njih upravičeni. Več o konkretnih ukrepih si lahko preberete v spodaj pripetem dokumentu. Kot so sporočili z Mure, so družba Mura in hčerinske družbe Mura Moška oblačila, Mura, Ženska oblačila in Muralist glede na računovodske podatke iz 31. avgusta razglasile insolventnost in pristojnemu sodišču predlagale začetek stečajnih postopkov. Pri preostalih petih hčerinskih družbah, Mura EHM, M Energetika, Mura in partnerji, Mura Unikat in M-AIKS insolventnosti niso ugotovili, zato nadaljujejo redno poslovanje, so sporočili z Mure. Zaradi stečaja bo brez dela ostalo 2635 delavcev. Predsednik uprave Bojan Starman meni, da je to edina možna pot za postavitev Mure na zdrave temelje. Dodal je, da v petek pridejo na pogovore predstavniki družbe Hugo Boss. Razložil je, da bodo delo nadaljevali v štirih hčerinskih podjetjih, v katerih je ostalo 650 delavcev. Največje je Mura in partnerji, kjer bodo skoncentrirali vse delo in na katerem gradijo prihodnost Mure ter upajo na uspešno zgodbo nove Mure. Osrednjo pozornost v podjetju zdaj namenjajo nemški družbi Hugo Boss, saj je praktično edina, s katero še sodelujejo. Zato bodo jutri poskušali prepričati vodilne, da nadaljujejo sodelovanje. Po Starmanovih besedah je zelo pomembno obdržati nemškega partnerja, saj delajo zanj praktično v 90 odstotkih. V petek bodo poskušali dati ustrezne garancije za nadaljevanje proizvodnje z njim, nato pa še z drugimi partnerji. Pri pogovorih bo sodeloval tudi član poslovodstva družbe Mura in partnerji Milan Mörec, ki delo uradno začne v ponedeljek. Če to ne bo uspelo, je zgodbe lahko konec, poudarja Starman. Sicer pa po Starmanovih besedah ostaja prvi cilj poiskati delo za čim več ljudi. Če nisi v stanju ustvarjati nove vrednosti dnevno, to pomeni, da niti približno ne moreš pokrivati svojih stroškov, plač in tako naprej. Mislim, da je ta postopek edina pot, da se začne širiti proces v novi družbi, za vse, ki jih je doletel stečaj, je to neke vrste varstvo, ki mu ga lahko da država skozi možnosti, ki jih ima, meni Starman. Glede pripomb sindikalistov, da obljube delavcem, dogovorjene v delovni skupini na vladi, niso izpolnjene, je Starman dejal, da so bile neke obljube, ki pa niso stoodstotno take . Slišal je za težave pri iskanju obljubljenih enkratnih socialnih pomoči na centrih za socialno delo, kjer naj bi brezposelni dobili pomoč, a se je potem pokazalo, da zakon zahteva individualno obravnavo, vlaganje vlog, dokazila o premoženjskem stanju in da vsi potem ne pridejo na ta spisek in to nam je povzročilo nekaj težav . Za dogovor, da naj bi denar, ki bi se stekal v Muro do uvedbe stečaja, skupaj z državno pomočjo delavci dobili kot del regresa ali plače, Starman ne pozna in dodaja, da na vsak način tukaj ni nobenih možnosti za izplačilo teh plač in kdorkoli je obljubljal kaj takega, ni vedel, kakšno je stanje v podjetju. Predstavniki stavkajočih S stečajem smo nezadovoljni Družba NFD Holding, ki je z 18,57-odstotnim lastniškim deležem največja posamična lastnica Mure, o stečaju ni bila obveščena. Zato to odločitev vodstva družbe v NFD Holdingu ne morejo komentirati, so povedali v NFD Holdingu. Razglasitev stečaja v Muri je bila sicer pričakovana, vendar pa, kot kaže, ne bodo izpolnjeni dogovori z delovno skupino na vladi, so se odzvali v panožnem sindikatu in v sindikatu Mure. Nezadovoljni pa so tudi predstavniki stavkajočih delavcev. To je najslabša možnost in na to smo opozarjali, vendar je bila zadeva pričakovana in v tem trenutku človeka to toliko ne preseneča. Poudarjam pa, da je najslabša možnost za tiste, ki prejemajo najnižje plače, je dejal predstavnik sindikata v Muri Drago Forjan. Po puču prejšnji teden so se zadeve obrnile v negativno smer, kar Forjan povezuje z dogovorom delovne skupine na sedežu vlade, kjer so se dogovarjali o scenariju, po katerem delavci noben mesec ne bi ostali brez dohodka. Ali bo vlada to besedo držala ali snedla, tega pa ne vem, je dodal Forjan. Po dogovoru naj bi del sredstev, ki bi se v času od zadnje plače do uvedbe stečaja natekla v Muro, skupaj z deležem države prek centra za socialno delo delavcem izplačali v drugi polovici oktobra, ko bi morali prejeti plačo. Upoštevali naj bi se tudi vsi najkrajši roki, tako da bi delavci, ki bi se prijavili na zavod za zaposlovanje, že novembra ali decembra dobili nadomestilo. Zdaj pa slišimo, da bodo prva izplačila šele v prvi polovici novembra. Tudi od obljub, da bodo odpravnine imele prednost pred terjatvami bank, očitno ne bo nič, je še povedal Forjan. Predsednik Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije Jože Turkl pa je dejal, da so bili pripravljeni na uvedbo stečaja, kot je bilo tudi dogovorjeno v okviru sestanka z vlado in vsemi socialnimi partnerji. Muralist je invalidsko podjetje in vlada je obljubila, da bo, v kolikor bo stečaj uveden, dala soglasja za uvedbo stečaja zaradi posebnega statusa, ki ga ima invalidsko podjetje. Turkl je še dejal, da je bilo na delovnem pogovoru obljubljeno, da bi bil lahko, v kolikor bodo sredstva prispela na račune skupine Mura, izplačan tudi del regresa oziroma plače. Vendar žal v tem trenutku tega ne bo in obžalujem, da delavci tega ne bodo deležni, tako kot smo se dogovorili, pravi. Predstavnica stavkajočih delavcev Marija Kranjec je povedala, da so šele v sredo izvedeli za socialni scenarij, ki da ga je sindikat poznal že 10. septembra, a tega ni dal v javnost. Dokler ne dobimo vseh zagotovil za zahteve, ki smo jih postavili, ne moremo biti zadovoljni. Vidimo, da se je stečaj pripravil, ostala bo le družba Mura in partnerji, kakšen bo nadaljnji scenarij, ne vemo, je dejala. Prosili so nas, naj jim damo še teden dni časa, da bodo zadeve pregledali. Takšen je bil odgovor Starmana in nadzornikov, ki so tukaj, je pojasnila Kranjčeva in še dodala, da v bistvu ne vedo, kaj se dogaja. Žerjav Glede na neukrepanje Murinih lastnikov je bil stečaj žal le vprašanje časa Predsednik SLS Radovan Žerjav globoko obžaluje današnji predlog začetka stečajnih postopkov družbe Mura, o katerem so javnost obvestili iz tega podjetja. Obžalujem današnji predlog za stečaj Mure, čudi me pa ne, da je do tega prišlo, je poudaril Žerjav in dodal, da je to bilo žal za pričakovati, glede na dogodke zadnjih mesecev in neukrepanje odgovornih, torej vlade in lastnikov družbe . Žerjav je že januarja z javnim pismom in tudi s poslanskim vprašanjem predsedniku vlade opozoril na to perečo problematiko. Ne bom niti omenjal, da sem v tem pismu predlagal tudi konkretne rešitve za Muro ter da sem tudi kasneje s poslanskimi vprašanji in pozivi še opozarjal na to socialno časovno bombo, a očitno tu pač res ni bilo interesa za kako boljšo rešitev. Sprašujem se le, kaj namerava Vlada RS storiti sedaj, da bo omilila posledice socialne katastrofe v Pomurju, ki sedaj ni več le grožnja, pač pa realnost, je kritičen prvak SLS.",0
"V Vinu Brežice se stavka nadaljuje. Zaposleni se bodo v ponedeljek srečali z novim predsednikom uprave. V podjetju, ki je od 3. avgusta brez elektrike, polnilnice stojijo. Zaposleni v Vinu Brežice, kjer zaradi neizplačila junijskih in julijskih plač, regresa ter jubilejnih nagrad zaposleni od torka stavkajo, se bodo v ponedeljek po 9. uri v prostorih podjetja sešli z novo upravo. Medtem bodo s stavko v podjetju nadaljevali, je povedal sindikalist Vina Brežice Janko Kržan. Po njegovih besedah so se zastopniki delavk in delavcev Vina Brežice danes z novim predsednikom uprave Robertom Špilerjem iz podjetja S. M. A. iz okolice Celja dogovorili o sestanku in pogajanjih glede stavkovnih zahtev. Špiler naj bi se sestanka udeležil v spremljavi njegove ekipe, predstavnike zaposlenih, ki napovedujejo, da bodo za uresničitev njihovih zahtev uporabili vse razpoložljive pravne poti, pa bodo okrepili predstavniki slovenskega sindikata, je pojasnil Kržan. Zaposleni so danes tako kot minule dni stavkali od 6. do 14. ure, stavkovne straže, ki bodo danes v podjetju vztrajale do 22. ure, pa bo zamenjala policija, ki bo prostore podjetja varovala do ponedeljka, do 6. ure zjutraj, tako Kržan, ko se stavka v Vinu Brežice nadaljuje. V podjetju, ki je od 3. avgusta brez elektrike, polnilnice stojijo. Od torka, 11. avgusta, tam poteka vnaprej napovedana stavka, delavci pa so danes četrti dan čakali, da se v tovarni pojavijo lastniki ali predstavnik uprave družbe, je še povedal Kržan.",0
"Po nedavni etapi s pristankom na Antarktiki je pilot Matevž Lenarčič tokrat na poti čez Tihi ocean. Z Velikonočnega otoka se je napotil proti Francoski Polineziji. Projekt, imenovan GreenLight WorldFlight, s slovenskim geslom majhno, lahko, zeleno, se uspešno nadaljuje, saj je Matevž Lenarčič že na poti čez največji svetovni ocean. Po načrtih naj bi pot trajala 11 ur, vendar ekipa pričakuje, da se bo zaradi napovedanega severozahodnega vetra pot nekoliko podaljšala. Tudi etapa poleta čez Tihi ocean je izjemno zahtevna, ker na poti ni nobenega otoka z letališčem, kjer bi bil pristanek mogoč. Kot je ekipa zapisala v sporočilu za javnost, je pravilno načrtovanje poti izjemno pomembno in zaradi tega nekoliko bolj stresno. Neverjetno skromna poraba goriva Ko je Lenarčič pristal na Velikonočnem otoku in napolnil letalo z gorivom, je ugotovil, da je v letalu po preleteni izjemno dolgi poti ostalo relativno dovolj goriva. V praksi je tako dokazal, da je Pipistrelovo letalo virus SW 914 zelo varčno. Za tokratni let bo pilot potreboval 214 litrov goriva in glede na vremenske pogoje se je odločil, da bo s seboj vzel še 85 litrov rezervnega goriva, kar mu omogoča dodatne štiri ure in pol letenja, še pojasnjujejo v ekipi, ki spremlja Lenarčičev polet okoli sveta.",1
"Poslanci potrdili novelo zakona o Slovenskih železnicah Poslanci so potrdili novelo zakona o družbi Slovenske železnice, ki državi omogoča poplačilo obveznosti do železnic v višini 134,26 milijona evrov. Z veliko večino - z 61 glasovi za in šestimi proti - so poslanci potrdili novelo zakona, ki bo Slovenskim železnicam prinesla 134,26 milijona evrov. Sredstva bodo iz proračuna izplačana v prihodnjih petih letih. Vlačič Slovenija mora terjatev priznati in jo plačati Minister za promet Patrick Vlačič je poslancem pojasnil nastanek terjatve Slovenskih železnic. Pri poslovanju Slovenskih železnic so od leta 1993, ko je bila izvedena delitev premoženja takratne družbe predhodnice Slovenskih železnic na dejavnosti infrastrukture in prometa, do leta 1999 v odnosu dejavnosti infrastruktura in promet nastajale medsebojne terjatve oz. obveznosti. Na 1. januar 2010 je po ugotovitvah revizorske hiše terjatev znašala 134,26 milijona evrov, je pojasnil minister in dodal, da je bila omenjena terjatev ob izločitvi infrastrukture izbrisana. Poudaril je, da mora Slovenija kot lastnica infrastrukture to terjatev priznati in jo tudi plačati. Obveznost bo poravnana do leta 2016 Država bo obveznost do železnic poravnala v letih od 2012 do 2016, in sicer vsako leto po 26,8 milijona evrov. Za datume zapadlosti plačil v posameznih letih vlada predlaga, da se s Slovenskimi železnicami v 60 dneh po uveljavitvi novele zakona sklene pogodba. Poslovodstvo Slovenskih železnic se poslancem zahvaljuje za podporo zakonski noveli, s sprejetjem katere se bo lahko uspešno nadaljevala sanacija podjetja. Kot je novinarjem dejal generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič, je novela temelj za preoblikovanje železnic v holding, saj se z njo zagotavlja kapitalska ustreznost. Brankovič pričakuje, da bo zakon implementiran v zastavljenem roku, to je 11. septembra.",1
"Slovenija je v zadnjem četrtletju lani zabeležila na letni ravni 4,7-odstotno gospodarsko rast. S tem se je obdobje visoke gospodarske rasti verjetno končalo. Gibanje je zaskrbljujoče, saj kaže na precejšnje ohladitve, je poudarila Hrenova. Po njenih navedbah to potrjujejo podatki iz zunanjega okolja, zniževanje rasti pa kaže zniževanje pri vseh dejavnikih. Leto 2007 je bilo v gospodarskem smislu izjemno uspešno. Gospodarska rast je bila najvišja v samostojni Sloveniji, torej v obdobju po letu 1991, je povedala vodja sektorja za nacionalne račune v državnem statističnem uradu Karmen Hren. Bruto domači proizvod BDP je lani v tekočih cenah znašal 33.542 milijonov evrov 10,2 odstotka več kot v letu 2006 oz. 16.616 evrov na prebivalca 9,6 odstotka več kot v letu 2006. To je bilo leto izjemnih dosežkov in rekordnih rezultatov, je povzela Hrenova. Obdobje stabilne in razmeroma visoke rasti se je po njenih besedah začelo z vstopom Slovenije v EU. V prvem četrtletju 2007 se je gospodarska rast zavihtela na najvišjo raven 7,2 odstotka, nato pa se v zadnjem četrtletju 2007 občutno znižala 4,7 odstotka. Rast se je precej spustila in se vrnila na ravni pred letom 2006, je dejala. Slovenija še nikoli ni imela tako visoke gospodarske rasti kot preteklo leto, je poudaril strankin predsednik in finančni minister Andrej Bajuk. Ob tem je kljub znakom umiritve rasti dejal, da je gospodarska klima pozitivna in da ni razlogov za skrbi. Dejstvo je, da v zgodovini samostojne Slovenije takšne gospodarske rasti še nismo imeli, je Bajuk ocenil podatek o 6,1 odstotni gospodarski rasti v letu 2007. Čeprav prihodnost ne bo tako rožnata, kot je bilo leto 2007, je klima v gospodarstvu pozitivna, je razloge za optimizem še pojasnil Bajuk. Najpomembnejši dejavnik gospodarske rasti v letu 2007 je bil izvoz. Ta se je v primerjavi z letom 2006 realno povečal za 13 odstotkov. H gospodarski rasti je prispeval 8,8 odstotne točke. Za gibanje po četrtletjih velja enako kot za ostale kategorije v prvih treh četrtletjih je bila rast zelo visoka, v zadnjem pa se je precej umirila. Uvoz se je lani realno povečal nekoliko bolj kot izvoz 14,1 odstotka. Med izdatkovnimi kategorijami so se leta 2007 realno najbolj povečale investicije v osnovna sredstva, ki so bile 17,2 odstotka višje kot v letu 2006. Njihova rast se je ob koncu leta prepolovila. Močno so se povečale investicije v gradbene objekte 20,8 odstotka in v transportno opremo 24,7 odstotka. Investicije v stanovanjsko gradnjo so v vseh četrtletjih beležile zelo visoko, približno 20-odstotno rast. Izdatki za končno potrošnjo so se lani realno povečali za 2,7 odstotka, kar je manj od rasti v letu prej 4,1-odstotna rast. Opazno je bilo zmanjšanje rasti izdatkov države za končno potrošnjo, ki so se leta 2007 povečali za 1,4 odstotka, leta 2006 pa za 4,4 odstotka. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili za 3,1 odstotka višji kot leta 2006. Rast dodane vrednosti je bila lani najvišja v gradbeništvu. Ta je bila v primerjavi z letom poprej višja za 18,7 odstotka. Izjemna gradbena konjunktura se je začela v drugem četrtletju 2006 in je trajala pet četrtletij. V zadnjem lanskem četrtletju je bila rast dodane vrednosti v gradbeništvu le še osemodstotna, kar je za 8,6 odstotnih točk manj od rasti v tretjem četrtletju, je povedala Hrenova. Povečanje zaposlenosti Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih je bila v letu 2007 8,3-odstotna in podobna kot v letu 2006. Visoke stopnje rasti so v letu 2007 beležile še dejavnosti finančnega posredništva 12,1 odstotka, trgovine 7,6 odstotka in prometa 6,2 odstotka. Ugodne gospodarske razmere so se lani odražale tudi na povečevanju zaposlenosti. Lani je bilo zaposlenih največ oseb po letu 1991, najvišje pa je bilo tudi povečanje njihovega števila, je poudarila Hrenova. Skupna zaposlenost je lani znašala 959.600 oseb, kar je za 2,7 odstotka več kot leta 2006. Umiritev gospodarske rasti ob koncu leta se ni odrazila na manjši rasti zaposlenosti, saj je bila ta prav v zadnjem četrtletju najvišja triodstotna. Po dejavnostih je zaposlenost najbolj porasla v gradbeništvu 10,8 odstotka, prometu 6,4 odstotka in v poslovnih storitvah 6,3 odstotka. Prvič po letu 2001 se je zaposlenost povečala tudi v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 0,7 odstotka. Umar Umiritev rasti Ekonomisti visoko gospodarsko rast v Sloveniji v lanskem letu pripisujejo predvsem ugodni zunanji konjunkturi in močnemu investicijskemu ciklusu. Za tekoče leto napovedujejo gospodarsko rast v višini štiri do pet odstotkov, obenem pa pričakujejo umirjanje rasti inflacije. Gospodarska rast se je v lanskem zadnjem četrtletju pričakovano umirila, v celem letu 2007 pa se je ohranila na najvišji ravni doslej, je objavljene podatke o gospodarski rasti za lani komentiral direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Umar je za lani sicer napovedal 5,8-odstotno gospodarsko rast. Najvišja gospodarska rast po osamosvojitvi je bila rezultat visoke domače investicijske aktivnosti, spodbujala pa so jo tudi ugodna konjunkturna gibanja v svetu, saj je k njej največ prispeval prav visok izvoz. To potrjuje, da je bila rast ugodna tudi z razvojnega vidika, komentirajo na Umarju. Rast aktivnosti se je upočasnila predvsem na področjih, ki so v preteklih treh četrtletjih beležila najvišje stopnje rasti. Kljub upočasnitvi pa se stopnje rasti investicij in izvoza, prav tako tudi predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, prometa in trgovine ohranjajo na razmeroma visokih ravneh, ki še vedno presegajo dolgoletna povprečja, je pojasnila namestnica direktorja Maja Bednaš. Statistični podatki tudi kažejo, da je v drugi polovici leta, izraziteje v tretjem četrtletju, prišlo do okrepitve rasti zasebne potrošnje, višja je bila tudi rast državne potrošnje, pri čemer pa obe na letni ostajata zmerni in nižji kot v preteklih letih. Na trgu dela pa v zadnjem četrtletju še ni prišlo do umirjanja rasti zaposlenosti - ta je bila kar triodstotna - saj upočasnitev gospodarske aktivnosti navadno vpliva na tokove zaposlovanja z določenim časovnim zamikom.",1
"Die Welt in Spiegel omenjata povezavo politike in gospodarstva Nemški mediji se v ocenah slovenskega programa stabilnosti in reformnega programa sprašujejo, ali bodo ukrepi zadostovali za to, da se država izogne pomoči. Potem ko je slovenska vlada pod taktirko premierke Alenke Bratušek predstavila programa stabilnosti in reform, ki ju je danes poslala tudi v Bruselj, so se nemški mediji Die Welt in Spiegel razpisali o ukrepih. Die Welt spominja na besede premierke Bratuškove, da Slovenija potrebuje čas za rešitev svojih težav, in navaja, da se je ta čas zdaj iztekel. Pri Die Weltu so zapisali, da se želi država iz krize rešiti z varčevalnim in reformnim programom, ki bi ji prihranila evropsko finančno pomoč in omogočila stabilizacijo finančnega sektorja. Ob tem navajajo kritike sindikatov, trgovinske zbornice, združenj delodajalcev in ekonomistov, ker naj bi bili ukrepi preveč nekonkretni in polni čudovitih, a nerealističnih želja. Vlada očitno še vedno ne ve, kako bo reševala bančni sektor Ob tem kot največji problem slovenskega gospodarstva izpostavljajo bančni sektor in dodajajo, da vlada očitno še vedno ne ve, kako bo reševala banke. Tako še vedno ni jasno, ali bodo kapitalizacijo izvedli s prenosom slabih kreditov na slabo banko ali pa bodo banke same, pod nadzorom slabe banke, sanirale svoje bilance. Ob tem Die Welt navaja še, da je po mnenju opazovalcev vprašljivo, ali bo vlada lahko izpolnila obljubo in še to poletje začela sanacijo bančnega sektorja. Die Welt kot enega največjih težav Slovenije izpostavlja prepletenost gospodarstva in politike in ob tem navaja nedavno raziskavo podjetja Ernst & Young. Pri časopisu so se dotaknili tudi morebitnih posledic, če Evropska komisija z ukrepi vlade ne bo zadovoljna. Pišejo, da obstaja možnost postopka proti državi zaradi makroekonomskih neravnovesij, država pa bi lahko imela težave tudi na finančnih trgih, kar bi pomenilo, da bi ji na koncu ostala le še finančna pomoč Unije. Bo program prepričal Evropsko komisijo? Spiegel se v prispevku na svoji spletni strani sprašuje, ali bo program, ki so ga sami predstavili kot mešanico višanja davkov, nižanja odhodkov in prodajo državnih podjetij, lahko preprečil reševanje in zadovoljil Evropsko komisijo. Ob tem tudi pri Spieglu dodajajo, da bo Bruselj zagotovo pričakoval, da Slovenija končno prekine tesno povezanost politike in gospodarstva. Pri Spieglu dodajajo še, da bodo prihodnji meseci pokazali, kako resno je premierka Bratuškova mislila z reformami, ob tem pa dodajajo, da težavam vlade ni videti konca, saj so še posebej socialdemokrati proti privatizaciji državnih podjetij.",0
"Bulmastifi. Stane Meglič ni fotografiral psov, preden so ga napadli. Odziv. Meglič je za laži označil nekatere trditve Dee Baričevič iz zadnje Mladine o napadu bulmastifov pred štirimi leti. Baričevičeva: ""Meglič se je postavil za hrbet svakinji Zori Roter in fotografiral. To je razburilo pse in so napadli."" Meglič: ""Ni res, hodil sem po pločniku in nisem fotografiral. Trije psi so bili v avtu, prvi pa me je napadel četrti pes, ki ga je Roterjeva takrat pripeljala z dvorišča. Drugi psi so mu sledili. Z ničimer jih nisem izzval."" Baričevičeva: ""Meglič je zavrnil obisk Roterjeve in Baričeviča v bolnišnici."" Meglič: ""Ni res. Nikogar nisem zavrnil. Če je kdo prišel prve dni, so ga v bolnišnici zavrnili, ker sem imel deset dni prepoved obiskov. Niti starši niso smeli k meni."" Baričevičeva: ""Megliču je bila v sklopu sodnega procesa ponujena odškodnina, a jo je zavrnil, češ da je prenizka."" Meglič: ""Šele lani jeseni, po treh letih in pol pravdanja, je odvetnik ponudil nekaj malega.""",0
"Ajdovščina - Saša Fux in Mihael Kranjc, upnika v stečajnem postopku ajdovske Lipe Pohištva, menita, da je stečajna upraviteljica Andreja Terpotec stroške stečaja določila prek vseh meja. Poleg 15.000 evrov potnih stroškov in ravno toliko stroškov za arhiviranje dokumentov ju je najbolj zmotil na dobrih 50.000 evrov ocenjen znesek za računovodske, finančne in administrativne storitve. Pred dnevi jima je pritrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani, ki je pristojnemu sodišču v Novi Gorici naložilo, naj v nadaljnjem postopku od stečajne upraviteljice zahteva ustrezno pojasnilo o postavkah predvidenih stroškov stečajnega postopka ter nato o zadevi ponovno odloči. Stečajna upraviteljica očitkov upnikov in sklepa sodišča ni podrobneje komentirala, zagotovila pa je, da bo navodila višjega sodišča v celoti spoštovala. Saša Fux in Mihael Kranjc sta leta 2009 v Lipi Pohištvu naročila dve kuhinji v vrednosti 17.000 evrov, danes pa nimata ne kuhinje ne povrnjenih vplačil. Tolažita se lahko zgolj z dejstvom, da podjetju nista plačala celotnega zneska in da v Lipi Pohištvu njune kuhinje še niso izdelali. Zaradi tega sta upravičena do povračila kupnine iz stroškov stečajnega postopka. A kot pritrjuje tudi stečajna upraviteljica Terpotčeva, vse kaže, da stečajna masa ne bo zadostovala niti za poplačilo vseh stroškov stečajnega postopka, ki jih je upraviteljica ocenila na dobrih 247.000 evrov.Spornih za 86.000 evrov stroškov Prav višina slednjih je po mnenju Kranjca previsoka. ""Preveč se nama je zdelo 15.000 evrov za potne stroške in 15.000 evrov zgolj za stroške arhiviranja dokumentacije. Glede na to, da imava tudi sama računovodski servis, pa se še posebno ne moreva strinjati s stroški vseh računovodsko-finančnih in administrativnih opravil, ki z 51.950 evri presegajo vsako razumno mejo. Še zlasti pa je tak znesek previsok za nedelujočo družbo,"" je dejal Kranjc. Oporekala sta tudi stroškom za ocenitev vrednosti premoženja in drugim stroškom, višina vseh spornih stroškov pa znaša 86.275 evrov. Zmotilo ju je tudi, da je stečajna upraviteljica hkrati direktorica družbe Analit, ki je vsaj na začetku stečajnega postopka skrbela za računovodstvo Lipe Pohištva. Terpotčeva je včeraj zagotovila, da omenjena družba po sprejetju nove zakonodaje ne opravlja več knjigovodskih storitev za stečajnega dolžnika. Dodala je, da čeprav novost ne velja za že sklenjene pogodbe, se je odločila zaradi določenih pomislekov oziroma dvomov pogodbo prekiniti.Do Lipe Pohištva za 1,4 milijona evrov terjatev V stečajnem postopku Lipe Pohištva je bilo sicer prijavljenih za 1,4 milijona evrov terjatev, stečajna upraviteljica pa je priznala za 711.000 evrov navadnih in za 363.000 evrov prednostnih terjatev. A je stečajna masa tako majhna, da ne bo zadostovala niti za celotno poplačilo stroškov stečaja, po besedah stečajne upraviteljice pa poplačilo upnikov sploh ni predvideno. Koliko bo sploh ostalo za stroške stečaja in kdaj bodo kupci nikoli dostavljenih kuhinj dobili vrnjene kupnine, je odvisno tudi od rešitve spora glede izločitvene pravice z družbo Indel, ki trdi, da so bili vsi stroji v proizvodnji njena last. Slednji pa predstavljajo kar polovico vse stečajne mase. natasa.ozebek@dnevnik.si",0
"Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem poročilu, po vsakoletnih posvetovanjih s slovenskimi oblastmi navedel, da je svetovna gospodarska kriza Slovenijo, kot majhno in odprto gospodarstvo resno prizadela. IMF Sloveniji za letos napoveduje negativno gospodarsko rast za 2,9 odstotka, v letu 2010 pa pozitivno za 1,4 odstotka. Posvetovanja so se končala 13. maja, poročilo izvršnih direktorjev pa je bilo objavljeno v petek in v njem IMF Sloveniji za letos napoveduje negativno gospodarsko rast za 2,9 odstotka, v letu 2010 pa pozitivno za 1,4 odstotka. Inflacija naj bi bila letos 0,5-odstotna, prihodnje leto pa 1,5-odstotna, potem ko je bila v letu 2008 kar 5,7-odstotna. Stopnja brezposelnosti, ki je lani znašala 4,4 odstotka, naj bi se letos povečala na 6,2 odstotka, leta 2010 pa malce znižala na 6,1 odstotka. Negativna gospodarska rast je letos posledica padanja izvoza, ker je tudi območje evra v krizi in zaradi slabšanja kreditnih pogojev. IMF ocenjuje, da bi morala biti potrošniška poraba odpornejša tudi zaradi povišanja plač in trdnosti neto premoženja gospodinjstev. Inflacija in primanjkljaj v tekoči bilanci, ki je lani znašal 5,5 odstotka BDP, naj bi se umirila, največje tveganje pa ostaja nižja rast od napovedane v Evropi in kreditna stiska, če se tuje financiranje domačih bank posuši. Izvršni direktorji ocenjujejo, da je Slovenija, kot majhno odprto gospodarstvo, po letih dobre rasti sedaj resno prizadeta zaradi globalne ekonomske krize. Direktorji so pohvalili vlado za hitre in odločne odgovore na počasnejšo rast in napetosti v finančnem sektorju. Poudarjajo pa, da bo potrebno iti naprej s širokimi reformami za povečanje potenciala rasti ekonomije, povečanja konkurenčnosti in zagotavljanja fiskalne vzdržnosti, še posebej v luči izzivov, ki jih pomeni staranje prebivalstva. Poročilo pravi, da slovenske banke potrebujejo dokapitalizacijo, potrebno pa je izpeljati nove stresne teste za banke skupaj s tistimi, ki so usklajeni na ravni EU, pri čemer mora biti vlada pripravljena, da pomaga bankam, ki bodo potrebovale dodaten kapital v primeru poslabšanja kreditnih razmer na mednarodnem trgu. Banke naj bi sicer relativno dobro prestale prvi udarec krize zaradi omejene izpostavljenosti ameriškemu finančnemu sistemu, nizki zadolženosti gospodinjstev in ukrepov za finančno stabilnost vlade. Kljub temu pa svetovna kriza vse bolj vpliva na finančni sektor. Direktorji IMF tudi priporočajo naj bo alokacija državnih garancij za nova posojila ne-finančnim podjetjem transparentna, da se omeji moralno tveganje bank, poleg tega pa se je potrebno izogibati nepotrebnim ""merjenjem"" na določene sektorje. IMF ocenjuje, da je bil proračun lani večinoma uravnotežen, vlada pa je kot odgovor na krizo sprejela proračunski stimulacijski paket v višini 2,1 odstotka BDP. Primanjkljaj bo letos porasel na 4,2 odstotka BDP, vlada pa zagotavlja, da ga bo ohranjala pod pet odstotki in ga leta 2010 znižala pod štiri odstotke. Če pride do poslabšanja razmer, pa naj bi vlada zmanjšala nekatere javne investicije. IMF posebej poudarja problem staranja prebivalstva, ki predstavlja dolgoročni izziv za fiskalno vzdržnost. Vlada razmišlja o večjih vzpodbudah za daljšo delovno dobo in tudi o zasebnem pokojninskem varčevanju ter aktivnih politikah s ciljem daljše delovne udeležbe starejših. Srednjeročno pa je glavni izziv gospodarski rasti soočanje s slabšimi mednarodnimi kreditnimi pogoji, ko bo krize konec. IMF je tudi opazil, da nastaja konkurenčna luknja zaradi naraščanja stroškov dela in padanja vrednosti tečajev valut sosednjih držav. Zapiranje te luknje bo zahtevalo večjo prilagodljivost delavcev glede plač in druge reforme za povečanje produktivnosti.",0
"Dokapitalizacijska skupščina 12. maja Če se bodo razmere na trgu poslabšale, bi lahko v Muri kmalu odpustili 900 delavcev. Napoved za jesen in zimo je slaba. Če se bo recesija predvsem na nemškem trgu nadaljevala, se je bati, da bo brez dela ostalo 900 delavcev. Trenutno jih je mnogo na čakanju, 1.500 pa jih prejema minimalno plačo 589,19 evra bruto. Prvi mož Mure Franc Huber pa odhaja v pokoj, zato je nadzornikom na seji že podal odstopno izjavo. Družbo bo vodil do imenovanja novega predsednika uprave. Vodilni položaj v tekstilnem podjetju je zasedal 1. julija 2008. Nadzorni svet je na seji sprejel več sklepov. Prvič zaradi načrtovane dokapitalizacije podjetja je za 12. maj sklicana skupščina. Drugič sprejet je bil rebalans načrta poslovanja za letos, ki je prilagojen trenutnim razmeram na trgu. Rezultat poslovanja konec leta bo tako v veliki meri odvisen od načina razrešitve presežnih delavcev. Nadzorniki so se seznanili tudi z delom revizijske komisije. Lani je družba po nerevidiranih podatkih ob enakem obsegu proizvodnje in prodaje kot leta 2007 poslovala s tremi milijoni evrov izgube. Mura je 1. aprila zaradi 10-odstotnega upada naročil prešla na 32-urni delovnik, ki pa naj bi trajal največ mesec ali dva. Plače zaposlenih so ostale na ravni 36-urnega delovnega tedna ki je bil zaradi predhodnega 10-odstotnega upada naročil uveden že 1. februarja.",0
"»Mi nismo poraba, mi nismo nadležni zajedavci,« so v stališče zapisali v sindikatu Branimirja Štruklja. Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je popoldan soglasno sklenil, da se izvede glasovanje o splošni stavki v vzgoji, izobraževanju, znanosti in kulturi, ki se bo začela 18. 4. 2012 ob 7. uri zjutraj in se prekinila ob 19. uri istega dne, so sporočili iz sindikata, ki ga vodi Branimir Štrukelj . O stavki bodo člani glasovali od ponedeljka do 11. aprila, v sindikatu pravijo, da je to dolžnost članov, sindikat pa vabi tudi nečlane, da se do stavke opredelijo. Vlada naj umakne znižanje plač Stavkovne zahteve so strnili v tri točke. Od vlade zahtevajo, naj umakne »nepravične ukrepe, ki razgrajujejo socialno državo. ukrepe, ki zmanjšujejo kakovost javnega šolstva, kulture in znanosti. Ukrep, ki znižuje plače javnih uslužbencev.« Ženska prevzela vajeti Glavni odbor SVIZ se je z današnjim dnem preimenoval v Glavni stavkovni odbor SVIZ Slovenije. Vodja stavkovnega odbora je Jelka Velički. Stavka v posameznem zavodu bo izglasovana, če za stavko glasuje večina zaposlenih v zavodu. Stavka v izobraževanju bo izglasovana, če se zanjo od 753 zavodov vključenih v SVIZ, opredeli vsaj 377 zavodov. Stavka v znanosti bo izglasovana, če se bo zanjo od 22 zavodov, vključenih v SVIZ, opredelilo vsaj 12 zavodov. Stavka v kulturi bo izglasovana, če se bo od 37 zavodov, vključenih v SVIZ, za stavko opredelilo vsaj 19 zavodov. V primeru, da posamezna dejavnost ne doseže zahtevanega števila zavodov, v tej dejavnosti ne bo splošne stavke, zato stavkajo posamezni zavodi, ki so se za stavko odločili. V času stavke bodo morali stavkajoči upoštevati navodila vodij stavkovnih odborih v zavodih SVIZ, vodij stavkovnih odborov območnih odborov SVIZ in vodje Glavnega stavkovnega odbora SVIZ. Vodje stavkovnih odborov v zavodih bodo v času stavke odgovorni za premoženje in varnost ljudi na zavodu. Žaljiv odnos vlade Glavni odbor SVIZ je danes v celoti soglašal s stališči Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), da vladni ukrepi pomenijo začetek razgrajevanja socialne države. Zavračajo tudi »žaljiv odnos vlade do dela javnih uslužbencev in zahteva spoštljivejši odnos do našega dela, ki pomembno prispeva k naši skupni blaginji. Mi nismo poraba, mi nismo nadležni zajedavci, smo državljani in državljanke, ki izobražujemo, zagotavljamo kulturne dobrine, raziskujemo, zdravimo, negujemo, varujemo in omogočamo upravljanje države v naše skupno dobro.«Posebej zavračajo zviševanje normativov v vrtcih in šolah, ki bodo vplivali na zmanjševanje kakovosti javnega šolstva in odpuščanje učiteljev, svetovalnih delavcev, knjižničarjev, vzgojiteljev ter vseh drugih zaposlenih v izobraževanju. Nasprotujejo tudi racionalizaciji delovanja javnih zavodov na področju kulture, saj so po njihovem ti že zdaj na robu preživetja. Prav tako nasprotujejo prepovedi sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb, ker bo po mnenju SVIZ to onemogočilo optimalno delo v raziskovalnih zavodih. V zadnjo točko pa so zapisali, da nasprotujejo ukinitvi samostojnega Pedagoškega inštituta in njegovemu združevanju z nezdružljivimi zavodi.",0
"Interventni zakon je napad na tiste, ki krize niso zakrivili, opozarja izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko Foto: Irena Herak V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da bodo posledice zakona o interventnih ukrepih za leto 2012 občutili tisti, katerih socialni položaj je že sedaj težak. Zorko: Potrebni so ukrepi povečanja prihodkovne ravni v proračunu Po besedah izvršnega sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pravno področje in področje delovnih razmerij Andreja Zorka je predlagan interventni zakon pomeni nadaljevanje neuspešne politike varčevanja, ki še nobene države ni rešila iz krize. Vlada bi morala namesto tega predlagati ukrepe, ki bi povečevali prihodkovno raven v proračunu in s katerimi bi dokazala, da imamo v Sloveniji delujočo in učinkovito pravno državo. Brez sprememb pri nadomestilih poslancem in funkcionarjem Znižanje denarnih nadomestil za čas brezposelnosti za prve tri mesece se bodo znižali s sedanjih 80 na 70 odstotkov. Poleg tega vlada, ki opravlja še tekoče posle, predlaga zamrznitev minimalnega osebnega dohodka, kar bo vplivalo tudi na višino vseh socialnih transferjev. Zorko se sprašuje, zakaj ne znižajo nadomestil poslancem in funkcionarjem, ki jim po prenehanju funkcije nadomestilo pripada še 12 mesecev. O predlogu zakona v petek Ekonomsko socialni svet Gospodarske rasti ni mogoče dosegati z restrikcijami in zniževanjem pravic, je poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič. V Sindikatu upokojencev Slovenije nasprotujejo predlagani zamrznitvi pokojnin, je poudaril sekretar Miloš Mikolič, v ZSSS pa so predlagali tudi, da bi o predlogu zakona o interventnih ukrepih razpravljal Ekonomsko socialni svet , ki je že na dnevnem redu seje v petek.",0
"Slovenske ceste so tudi danes polne turistov. Zastoji nastajajo na gorenjski avtocesti ter na obalnih cestah. Po podatkih Prometno-informacijskega centra za državne ceste je gost promet z zastoji na cesti Portorož - Izola - Koper, zgoščen promet pa od Dragonje proti Kopru. Čakalne dobe na mejnih prehodih za osebna vozila: - Gruškovje pri vstopu 50 minut in - Dragonja pri vstopu 1 ura. Aktualne razmere na cestah si oglejte na tej strani. Mejni prehod Hotiza je zaradi poplavljanja reke Mure do nadaljnjega zaprt. Prav tako je zaradi poplavljenega cestišča za ves promet zaprta regionalna cesta Razkrižje-Bistrice-Črenšovci. Zaradi sproženja plazu v kamnolomu Sotina je za ves promet zaprta regionalna cesta skozi naselje Sotina, ki vodi mimo kamnoloma v Avstrijo.",0
"Ljubljana - Zaradi bolj pesimističnih napovedi potrošnikov glede brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih se je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov ponovno znižala. Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) se je tako decembrska vrednost tega kazalnika v primerjavi z novembrom znižala za dve odstotni točki. Zaupanje potrošnikov se je tako znašlo na oktobrski ravni, medtem ko se je vrednost kazalnika o številu brezposelnih v prihodnjem letu spustila na najnižjo raven po letošnjem maju in je trenutno za kar 31 odstotnih točk nižja od lanskega povprečja. Po drugi strani je kazalnik, ki meri pričakovanja potrošnikov o rasti cen v prihodnjih 12 mesecih, letos odseval optimizem. Avgusta letos je celo dosegel najvišjo vrednost od marca 1996, odkar Surs izvaja to anketo. ""Od septembra pa je vrednost tega kazalnika padala, kar pomeni, da potrošniki v naslednjih 12 mesecih pričakujejo višjo rast cen, kot so jo pričakovali do jeseni,"" pojasnjujejo v Sursu.",0
"Črnuška tovarna že tretja zdrava družba, ki ni več SCT-jeva Podjetje SCT Naložbe, hčerinska družba SCT-ja, ki je v prisilni poravnavi, je prodalo 51-odstotni delež Tovarne asfalta Črnuče. Ivan Zidar je tako iz morebitne stečajne mase izločil enega zadnjih še zdravih delov SCT-ja. Zidar je o prodaji obvestil prisilno upraviteljico SCT-ja Marijo Magdaleno Šantl, ki je dejala, da prodaje ne more izpodbijati, ker jo je opravilo hčerinsko podjetje. Prodajo bi lahko izpodbijal le stečajni upravitelj SCT Naložb, če bi seveda upniki predtem zahtevali njen stečaj. Zdravo podjetje ni več SCT-jevo ... SCT-jev delež Tovarne asfalta Črnuče je kupilo Cestno podjetje Ljubljana. Prodana družba v nasprotju s preostalimi SCT-jevimi družbami nima blokiranih računov, konec leta 2009 pa je imela skoraj 15 milijonov evrov kapitala in nizek delež dolgov. Leto 2009 je končala z 12 milijoni evrov prihodkov in 1,8 milijona evrov dobička. ... ostali le šibki deli družbe? Družba SCT Naložbe naj bi kupnino porabila za odplačilo lastnih obveznosti, kar pomeni, da krovni SCT s prodajo ne bo pridobil ničesar, piše Dnevnik. Družba je tudi lastnica podjetja SCT Stanovanjski inženiring, ki pa ima blokirane račune in naj bi kmalu razglasilo insolventnost. V primeru stečaja gradbenega velikana tako upniki ne bi dobili veliko, čeprav je v načrtu finančnega prestrukturiranja vrednost podjetja SCT Naložbe še ocenjena na 9,2 milijona evrov. Ivan Zidar je po pisanju Dnevnika iz SCT-ja pred upniki že umaknil tudi nemško hčerinsko podjetje SCT ISC München in Tovarno kovinske opreme iz Murske Sobote.",0
"Gorenje, ki bo proizvodnjo grelnikov vode večjih prostornin Gorenje Tiki iz Ljubljane preselilo v Staro Pazovo, bo do konca leta objekt v Srbiji razširilo in posodobilo, tehnološko opremo pa preneslo iz Ljubljane. Projekt s spodbudo za regionalni razvoj podpira tudi Srbija, ki zanj namenja milijon evrov nepovratnih sredstev. Pet ponudb za sedež agencije Acer Ministrstvo za gospodarstvo je na razpis za najem poslovnih prostorov za potrebe delovanja Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) v Sloveniji prejelo pet ponudb. Kot navajajo na ministrstvu, bodo po odpiranju ponudb izvedli pogajanja in do začetka prihodnjega leta zagotovili ustreznost prostorov za sedež agencije. Elektro Celje vrnil večino preplačila elektrike Elektro Celje je svojim odjemalcem že poračunal večino preplačane elektrike. Vračila so prejeli z avgustovskimi računi za električno energijo. Preostali odjemalci bodo vračila prejeli v naslednjih dneh. Zadnji bodo na vrsto prišli še odjemalci, ki tudi sicer račune prejemajo po prvem v mesecu, to so neakontacijski odjemalci, ki mesečno javljajo stanje svojih merilnih naprav, tisti, ki jim števce odčitavajo daljinsko, in odjemalci, ki so na mesečnem obračunu. Kad in Sod nad nagrade nadzornikov Salusa Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba sta vložili izpodbojno tožbo, s katero izpodbijata izplačilo 140.000 evrov nagrad članom nadzornega sveta družbe Salus. V Salusu so že napovedali, da se bodo na poziv okrožnega sodišča v Ljubljani pritožili. Pripravil Jan Bratanič in STA",1
"Močan veter v Litiji odkril streho, na Ravnah na Koroškem povzročil izpad električne energije, več podrtih dreves pa so pristojni že odstranili s cestišč. Ponekod po državi je zaradi močnih padavin promet oviran. Mreža evropskih meteoroloških služb Meteoalarm je za Slovenijo izdala oranžen alarm, višja stopnja nevarnosti je le še rdeči alarm. Na Agenciji RS za okolje že ves dan opozarjajo na močnejše nevihte z nalivi, sunki vetra in tudi točo. ""V Dobu pri Domžalah je okoli 16.40 močno neurje odkrivalo strehe, lomilo veje in drevja, premikalo smetnjake tudi 50 metrov od hiš,"" nam je sporočil bralec in dodal, lastniki strehe prekrivajo strehe sami. Močan veter je odkril streho tudi v Litiji in v Kisovcu v občini Zagorje ob Savi, kjer so nekaj poškodovanih strešnikov so zamenjali gasilci PGD Loke. V Mislinjski Dobravi v občini Slovenj Gradec in v kraju Sela pri Dobovi v občini Brežice je veter na lokalno cesto podrl drevesi, ki pa so ju že odstranili. Enako so za podrto drevo že poskrbeli v Lukovici, na regionalni cesti Bloška polica - Nova vas v Cerknici pa še ne. Prav tako je močan veter na Polzeli je podrl štiri električne drogove. Na širšem območju občine Ravne na Koroškem prišlo do izpada električne energije. Ponekod po državi je zaradi močnih padavin promet oviran, zato na Prometno-informativnem centru za državne ceste pozivajo k previdnosti. Ozračje se bo zvečer umirilo, napovedujejo. Nočna neurja: poškodovane hiše, podrto drevje V naselju Jelenska Reber v občini Litija je sinoči močan veter zrušil tri smreke, sporočajo iz uprave za zaščito in reševanje. Ena je padla na stanovanjsko hišo in poškodovala streho, ki so jo nato gasilci zaščitili s ponjavo. V Trebnjem so imeli domačini nekaj več sreče. V ulici Marof se je drevo nagnilo na telefonsko žico in ogrožalo streho stanovanjske hiše. Gasilci PGD Trebnje so drevo uspešno odstranili, preden je poškodovalo hišo. V občini Podvelka pa so morali črpati vodo iz hiše. Vreme v prihodnjih dneh Razvoj vremena v prihodnjih dneh spremljajte na našem vremenskem portalu vreme.net. Gasilci so sicer to noč predvsem žagali podrta drevesa, ki so zaprla številne, predvsem lokalne ceste po Sloveniji. Na regionalno cesto Vuzenica–Trebonje je padlo več dreves, zato je bila cesta kar nekaj časa neprevozna. Na Gorenjskem so odstranjevali drevesa s cest v Stražišču in cesti Kranj–Brnik. S podrtim drevjem so imeli opravka tudi v občinah Ljubljana, Litija in Črnomelj. Jo je tudi vam zagodlo vreme? Pošljite nam fotografije prek spodnjega obrazca ali prek MMS na številko 4224, lahko pa tudi prek elektronske pošte na naslov naveza@zurnal24.si.",0
"Bencin cenejši za tri cente Liter 95-oktanskega bencina bo cenejši za nekaj več kot tri cente, liter dizla in kurilnega olja pa za več kot štiri cente. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo pocenil za 3,1 centa na 1,461 evra za liter, 100-oktanski bencin prav tako za 3,1 centa na 1,476 evra za liter. Cena dizelskega goriva bo nižja za 4 cente in bo torej po novem znašala 1,332 evra za liter. Prav tako se bo pocenilo kurilno olje - za liter bo treba v prihodnjem 14-dnevnem obdobju odšteti 0,958 evra, kar je 4,5 centa manj kot do zdaj, so sporočili iz družbe OMV Slovenija. Nove cene začnejo veljati 30. aprila in bodo veljale 14 dni. Trošarine so nespremenjene. 95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 24. december 20121,4861,5031,3851,005 7. januar 20131,5011,5151,3951,033 21. januar 20131,5161,5301,4071,050 4. februar 20131,5491,5621,4111,052 18. februar 20131,5491,5621,4111,052 4. marec 20131,5471,5611,4021,032 18. marec 20131,5051,5191,3811,009 3. april 20131,5141,5301,3811,009 15. april 20131,4921,5071,3721,003 30. april 20131,4611,4761,3320,958",1
"Sodelovanje na ponedeljkovi dražbi je še pod vprašajem Skupini Aha ni bil omogočen skrbni pregled družbe Mura in partnerji, ki bo v ponedeljek na dražbi. Stečajni upravitelj se izgovarja na poslovno skrivnost. Solastnica Skupine Aha Mojca Lukančič je danes povedala, da dokončne odločitve o tem, ali bodo v ponedeljek sodelovali na dražbi, še niso sprejeli. Pravi pa, da ne ve, kdo bi katero koli družbo kupil brez skrbnega pregleda. Lukančičeva in solastnik skupine Aha Nigel Peter Buxton tudi na četrtkovem sestanku z vodstvom družbe Mura in partnerji želelnih podatkov nista dobila, saj da je odločitev v rokah stečajnega upravitelja Mure, ki je 100-odstotna lastnica družbe Mure in partnerji, Branka Đorđevića. Đorđević To je poslovna skrivnost Težko damo vse te stvari na vpogled, to je poslovna skrivnost, pa je dejal Đorđević. Zamislite si, da pride deset potencialnih vlagateljev pregledat dokumentacijo, nato pa nihče ne pride na dražbo. Vzamejo vam pomembne sestavine pogodbe, čez pol leta ali čez eno leto pa to uporabijo proti vam, je dodal. Zakon je nejasen Lukančičeva pravi, da je glede na razpis dražbe mogoč ogled predmeta prodaje. Đorđević pravi, da zakon glede skrbnih pregledov ni dorečen, saj da določa, da se kupuje po načelu videno-kupljeno in da prodajalec ne odgovarja za stvarne napake. Lukančičeva dodaja, da se po njenem vedenju nihče drug ni zanimal za pregled in tudi sama tovrstne proizvodnje ne bi organizirala v drugi družbi, s čimer bi lahko zlorabila pridobljene podatke. Dodaja, da projekta ne bodo začeli, če ne bodo imeli vseh podatkov. Želijo oživiti znamko Mura Lukančičeva in Buxton sta v sredo vodstvu sindikata družbe povedala, da želita po nakupu osvežiti blagovno znamko Mura, nekoliko povečati dodelavne posle, ki zdaj predstavljajo 80 odstotkov prodaje, in v petih letih prek Murine družbe EHM povečati prodajo pod lastno blagovno znamko s pet na 15 milijonov evrov. Vlada je podjetju Aha Moda iz skupine Aha pred kratkim že namenila 5,8 milijona evrov v dveh letih za vzpostavitev sodobnih poslovnih procesov in revitalizacije blagovne znamke Mura, če bo seveda Muro in partnerje kupila. V ponedeljek bosta za izklicno ceno 9,65 milijona evrov na dražbi 100-odstotni delež družbe Mura in partnerji ter blagovna znamka Mura skupaj z opremo in prostori, kjer zdaj dela okoli 1.400 zaposlenih. Ali in kdo je vplačal varščino na Đorđevićevo zahtevo, ne bo znano pred ponedeljkom.",0
"Laško - Iz Luke Koper je v teh dneh odplula prva pošiljka izdelkov Pivovarne Laško za kitajski trg. V njej je približno četrt milijona steklenic blagovnih znamk Laško Light, Laško Club, Laško Zlatorog in Laško Dark, ki so namenjene predvsem testiranju odziva kitajskega trga in potrošnikov, so danes sporočili iz Pivovarne Laško. Kitajska kot največja država na svetu po številu prebivalstva in država z eno najvišjih gospodarskih rasti je zelo zanimiva za številne svetovne korporacije, pa tudi za izvozno usmerjena slovenska podjetja. V pripravah za vstop Pivovarne Laško na kitajski trg so kitajski partnerji laškega pivovarja v provinci Zhejiang ustanovili tudi podjetje Lasko International Trade s sedežem v obmorskem mestu Wenzhou, tretjem največjem mestu in gospodarskem središču province. Že samo mesto s približno 7,6 milijona prebivalci ter pristaniščem, preko katerega tradicionalno že več kot 100 let poteka intenzivno trgovanje z Evropo, predstavlja zanimiv trg za izdelke Pivovarne Laško. Po besedah vodje prodaje na tujih trgih v Pivovarni Laško Mitje Velikonje so se po temeljitih pogovorih s kitajskimi partnerji odločili, da s prvo testno pošiljko izdelkov preverijo odziv kitajskih potrošnikov v mestu Wenzhou. V primeru dobrega odziva kitajskih potrošnikov pa lahko kitajski trg predstavlja velik izziv in hkrati perspektivo za Pivovarno Laško.",1
"Meritve hrupa se izvajajo z natančnimi instrumenti in po natančno določenem postopku Z meritvami hrupa v okolju se ugotavlja obremenjenost okolja s hrupom skladno s predpisom, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Glavni viri hrupa v okolju so ceste, železnice, industrijska postrojenja ali pa posamezne naprave, ki povzročajo stalen ali občasen hrup v okolju. Za vir hrupa v okolju šteje tudi gostinski ali zabaviščni lokal v nezagrajenem ali nepokritem prostoru, če uporablja zvočne naprave. Zoran Belić iz mariborskega podjetja IVD nam je povedal, da je zavezanec dolžan opraviti ocenjevanje hrupa v okolju po prvem zagonu novega vira hrupa, po znatni spremembi obratovanja ali rekonstrukciji že obratujočega vira hrupa ter po ukrepih zmanjšanja ali preprečevanja širjenja hrupa. Na podlagi prvega ocenjevanja se nato določi, ali je treba opravljati obratovalni monitoring hrupa in ali je treba za napravo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Meritve hrupa v naravnem okolju Belič nam je razložil tudi nekaj dejstev o meritvah hrupa v naravnem okolju, ki se izvajajo na posameznih merilnih mestih značilnih obremenitev okolja zaradi virov hrupa pred stavbami z varovanimi prostori ali na parcelnih mejah, ocenjevanje pa se opravi v dnevnem, večernem in nočnem času. V ta namen se uporabljajo sodobni merilniki hrupa, ki morajo izpolnjevati zahteve mednarodnih standardov, ki so določeni v zakonodaji. Merilna oprema mora biti redno kalibrirana in pregledovana. Ocenjevanje hrupa v okolju se lahko opravi tudi računsko z modelnim izračunom, pravi Belić in dodaja, da računske metode temeljijo na mednarodnih standardih. Za omenjene standardizirane metode se preračunavanje izvaja z ustreznimi računalniškimi programi, pri čemer je treba skrbno pridobiti vhodne podatke, kot so podatki o reliefu, stavbah, cestah, zvočne moči posameznih naprav ali obratov in podobno. Za ocenjevanje hrupa v okolju z meritvami ali na podlagi računskih metod je treba pridobiti pooblastilo ministrstva za okolje in prostor. Eden od pogojev za pridobitev pooblastila je tudi ta, da imajo izvajalci ustrezno akreditacijsko listino. Meritve hrupa v industriji Mag. Igor Rozman z Elektroinštituta Milana Vidmarja pravi, da so industrijski viri hrupa v večini izredno kompleksni, saj se znotraj takšnega kompleksa odvijajo najrazličnejši proizvodni procesi, ki ustvarjajo različne vrste hrupa. Ta hrup se lahko pojavlja periodično ali pa so hrupni dogodki naključni in časovno neodvisni. Pri izvajanju meritev v industriji moramo zato dobro poznati proizvodni proces, opozarja Rozman, poleg tega pa še obratovalno stanje vira hrupa v času meritev, saj moramo meritve hrupa opraviti v času, ko vir hrupa obratuje z maksimalno močjo oziroma ko se izvaja večina proizvodnih procesov hkrati. Če vir hrupa obratuje ves dan, je treba opraviti meritve hrupa na vsakem merilnem mestu v treh časovnih obdobjih. Merilna mesta izberemo na hrupu najbolj izpostavljenih stanovanjskih objektih oziroma na mestih, kjer je pričakovati najvišje vrednosti hrupa. Ker je celoten hrup industrijskega kompleksa sestavljen iz več hrupnih dogodkov, ki so med seboj neodvisni, je naloga izvajalca meritev, da v celotnem času meritev zajame vse hrupne dogodke, ki nastajajo pri izvajanju nekega proizvodnega procesa.",1
"Pariz - Francosko-nizozemski letalski prevoznik Air France-KLM je v celotnem lanskem letu najverjetneje zabeležil izgubo, čemur so botrovali zlasti visoki stroški goriva in upočasnjevanje rasti. Posledično so se v družbi odločili, da do nadaljnjega ustavijo zaposlovanje, že zaposleni pa se soočajo z zamrznitvijo plač. Air France-KLM bo do nadaljnjega ustavila rast plač zaposlenih tako pri svoji francoski kot tudi nizozemski enoti, medtem ko bo 50 najvišjim managerjem v upravi znižala bonuse. Načrtovani ukrepi so sicer še predmet pogajanj s sindikati, toda po besedah izvršnega direktorja Jean-Cyrila Spinette se okoli 100.000 zaposlenih pri prevozniku zaveda potreb po krčenju stroškov, ki bo zagotovilo dolgoročno preživetje družbe. Prevoznik namerava z omenjenimi ukrepi v letošnjem letu privarčevati do milijarde evrov, poleg tega pa s sindikati začenja tudi pogovore o nadaljnjem prestrukturiranju, ki naj bi pripomoglo k zvišanju produktivnosti in dodatnim prihrankom v višini milijarde evrov v obdobju naslednjih treh let. Poleg tega družba do leta 2014 načrtuje tudi zmanjšanje flote za osem letal na 579 in upočasnitev rasti kapacitet do leta 2014 na okoli pet odstotkov letno. Letalska družba, ki se ob nemški Lufthansi poteguje za naziv največjega evropskega prevoznika, je v lanskem tretjem četrtletju namreč utrpela kar 31-odstotni upad dobička iz poslovanja glede na leto pred tem, zaradi česar je predhodno napoved minimalnega dobička v celotnem letu spremenila v izgubo. K slabšemu poslovanju so prispevale predvsem visoke cene goriva na svetovnih trgih in padanje povpraševanja po letih, Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) pa celotni letalski industriji tudi za letos napoveduje kar 49-odstotni upad dobička na okoli 2,75 milijarde evrov.",0
"Nekoč je bil oktober za proizvajalce avtomobilov poseben mesec, saj so predstavljali modele za prihodnje leto, v razstavnih salonih pa se je trlo potencialnih kupcev, ki so preverjali, kaj so proizvajalci pripravili na področju tehnologije in dizajna. Kia Pop . Kasneje so proizvajalci ugotovili, da je ponudba na trgu enostavno prevelika, da bi predstavitve novih modelov pripravljali le enkrat na leto, zato ti v trgovine zdaj prihajajo skozi vse leto in neprestano mamijo kupce. Kljub temu je jesen ostala višek predstavljanja nove ponudbe. In sporočilo za leto 2011 je jasno majhni avtomobili z najnižjo mogočo porabo, kar je v skladu z naraščajočo ceno goriva in aktualnimi okoljskimi predpisi logična evolucija avtomobilske industrije. Še najbolj pa letos dvigajo prah nekateri modeli električnih avtomobilov. Ti na enega največjih avtomobilskih trgov, ZDA, letos prihajajo z velikimi koraki, od tam pa naj bi šli na pohod tudi po drugih delih sveta. Med zanimivejšimi kreacijami za tamkajšnji trg sta Chevrolet Volt in Nissan Leaf. Drugi deluje povsem na elektriko, prvi ima pomožni motor, ki na daljših potovanjih polni baterijo. Zanimanje za električne avtomobile onkraj luže je, saj so proizvajalci kmalu po objavi, da gredo v veliko serijsko proizvodnjo, zbrali več kot 30 tisoč naročil. Električni avtomobili pa jemljejo dih tudi na tokratnem pariškem Avtosalonu. Preverite, kaj električnega so na ogled postavili znani avtomobilski proizvajalci. Od kreacij, namenjenih pretežno za urbana središča, ki navdušujejo predvsem z nenavadnimi oblikami, do športnih izdaj, ki se lahko brez težav kosajo z bencinskimi različicami in dosežejo tudi več kot 400 km/h! BMW Vision Efficient Dynamics.",1
"Štefan Cör, ki je prevzel iniciativo za stavko v Muri, pravi, da so se s Kuntaričem dogovorili, da Mura ne bo šla v stečaj. »Vse se bo še rešilo, ampak ne v 15 minutah,« je dodal Foto: Urban Štebljaj Ravnokar je sestanek med delavci Mure , sindikalisti in Tomažem Kuntaričem iz Soda zapustil Štefan Cör, upokojeni delavec Mure. Prevzel je iniciativo za spontano stavko. »Sklep današnjega sestanka s Sodom je, da Mura ne bo šla v stečaj oziroma da ne sme iti v stečaj.« S temi besedami je Cör nagovoril zbrane delavce in presodil, da je krivda na nastali položaj podjetja na nadzornikih. »Vse se bo še rešilo, ampak ne v 15 minutah,« je sklenil Cör.",1
"Na Pop TV zadovoljni, da je stvari prevzel Apek, Zidar Klemenčičeva razočarana. ""Na Pop TV smo zadovoljni, da se je umetno ustvarjen problem zdaj z javnega zavoda in ulice končno preselil na strokovni organ. V postopku strokovnega nadzora pri Agenciji bomo z veseljem predstavili tudi naše argumente, da oddaja Kmetija slavnih ne vsebuje prizorov pornografije in pretiranega nasilja. Verjamemo tudi v strokovnost Agencije in smo prepričani, da populistični pozivi in aktivizem posameznikov ne bodo vplivali na strokovno presojo regulatorja."" Na televiziji prav tako ne pričakujejo, da bodo ugotovljeni kakšni škodljivi vplivi na otroke in mladostnike oziroma, da jim bo odvzeto dovoljenje za predvajanje oddaje. Predolgi roki V odvetniški pisarni Nine Zidar Klemenčič, ki zastopa društvo za pravice otrok, so zapisali, da glede na časovni okvir, ki ga je danes podal Apek (vsaj en mesec, da kršitelj odpravi napako), in glede na čas, ko bo agencija lahko izrekla ukrep, ki bi preprečil nadaljnje kršitve, to sploh ne bo več potrebno. Po njihovem mnenju pojasnilo agencije opozarja na pomanjkljivo urejene pravne mehanizme. V današnjem hitro odvijajočem medijskem svetu, zakon Apeku daje pravico, da odloča v nerazumno dolgih rokih, so zapisali v odvetniški pisarni. Apek je šel takoj v akcijo Kot so sporočili z Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek), so takoj po seznanitvi s prvo prijavo RTV Slovenija zoper programsko vsebino oddaje Kmetija slavnih uvedli strokovni nadzorstveni postopek. Predlog za to so prejeli z državnega medijskega inšpektorata. Agencija bo zdaj preverjala, ali je narava oddaje res takšna, da bi lahko škodovala otrokom in mladostnikom. Pred dokončno odločitvijo pa bodo pridobili tudi mnenje ""uveljavljenih strokovnjakov s področja razvojne psihologije, sociologije in medijskih študij"". Če bodo kršitve ugotovili, lahko Pop TV naložijo, da jih odpravi, če pa tega ne storijo, lahko izgubijo tudi dovoljenje za predvajanje oddaje. Neodvisno od Apeka pa jim lahko globo izda tudi inšpektorat.",0
"Clio II, ki ga izdelujejo v novomeškem Revozu, je star model, ki se je tako dolgo obdržal zgolj zaradi dobre prodaje. Sicer veliko večino proizvodnje predstavlja twingo, načrtujejo pa tudi nov model s kodno oznako X33. V Franciji so se pogovarjali o letu 2013. Clio II se je veliko bolje in dlje prodajal, kot je bilo prvotno predvideno. Clio II in twingo zaenkrat ostajata, v Novem mestu pa bodo proizvajali še nov model avtomobila. Skupno je v Revozu zaposlenih 3000 delavcev. Po novici o sestanku med visokimi predstavniki Renaulta in francoskim političnim vrhom, na katerem naj bi se dogovorili o ukinitvi proizvodnje clia v Sloveniji, je Nevenka Bašek iz novomeškega Revoza pojasnila, da za njih to ni bilo presenečenje. Po njenih besedah so se v Franciji pogovarjali o cliu IV. Clio III namreč trenutno delajo v Franciji in Španiji, v Sloveniji pa clio II, torej staro različico, ki prvotno ni bila predvidena tako dolgo. Zaradi dobre prodaje pa so njegovo proizvodnjo podaljšali. Zdaj pa se pojavljajo vprašanja, kje se bo izdeloval clio IV. V Renaultu so predlagali Turčijo, kar pa za francoske oblasti ni sprejemljivo. O Franciji pa so se po besedah Baškove pogovarjali o delovnih hipotezah za leto 2013. Generalni direktor Renaulta Patrick Pelata je izjavil, da je do takrat tako ali tako predvidena ustavitev proizvodnje clia v Sloveniji in Španiji. V slovenskih delovnih načrtih je bila ustavitev proizvodnje clia že začrtana, vendar so jo podaljšali zaradi dobre prodaje. Dejansko pa je clio že lani predstavljal zgolj 14 odstotkov proizvodnje v Novem mestu, preostalo je pobral twingo. Že v začetku letošnjega leta bodo v Revozu začeli proizvajati tudi nov model avtomobila, ki je zaenkrat še v fazi zaupnosti , javnosti pa znan pod kodno oznako X33. Letos načrtujejo manjšo proizvodnjo, za zdaj brez odpuščanj Twingo v Novem mestu proizvajajo že četrto leto. Foto Reuters Sicer so imeli lani v Revozu rekordno leto, predvsem zaradi subvencij za nakup novega avtomobila v evropskih državah. Za letošnje leto načrtujejo manjšo proizvodnjo, saj so večinoma spodbude letos ukinili. Lani so sicer izdelali 182.384 twingov in 30.296 cliov. Slovenska država je podprla proizvodnjo dveh modelov v Sloveniji, twinga in tudi najnovejšega modela X33. Po podatkih iz Revoza se bo proizvodnja nadaljevala v ustrezno velikem obsegu tudi v prihodnje vsaj z dvema modeloma, za katera so dobili ustrezno državno podporo. Stanka Ritonja, ministrstvo za gospodarstvo Trenutno od aprila lani delajo v treh izmenah, zaradi velikega povpraševanja pa so imeli tudi več delovnih sobot in nedelj. V Revozu je, skupaj z najemnimi delavci, zaposlenih skoraj 3000 ljudi. Zaenkrat odpuščanj ne predvidevajo, čeprav se zavedajo, da so gibanja v avtomobilskem trgu zelo nepredvidljiva. Ministrstvo Clio se umika drugima dvema modeloma Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da niso bili uradno seznanjeni z informacijo o ukinitvi proizvodnje clia v podjetju Revoz, dodali pa, da se proizvodnja clia v Revozu že nekaj časa zmanjšuje in znaša samo še 14 odstotkov. Po naših podatkih ga bodo proizvajali, dokler bo ustrezno povpraševanje po njem. Pri tem v Revozu iz dneva v dan bistveno večjo težo dobivata druga dva modela. Twingo se proizvaja izključno v Sloveniji in po naših podatkih v Revozu izdelajo že 760 vozil twingo dnevno. Za to proizvodnjo je Revoz tudi dobil ustrezno podporo države, še pojasnjujejo na ministrstvu.",1
"Jamstveni sklad je 514 delavcem Mure ženska oblačila v stečaju izplačal okoli milijon evrov iz naslova neizplačanih plač, odpravnin in nadomestil za neizrabljeni dopust. Nekateri delavci Mure so že dobili izplačana nadomestila iz stečajne mase podjetja. Danes je Javni jamstveni in preživninski sklad RS izplačal sredstva 514 delavcem iz podjetja Mura ženska oblačila v stečaju iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljeni dopust in odpravnin, so sporočili z omenjenega sklada. Delavci so skupaj prejeli 1.012.786,62 evra, povprečno neto izplačilo na delavca pa je znašalo 1.164,96 evra. Konec oktobra in v začetku novembra letos so delavci iz Murinih podjetij vlagali zahteve za izplačila iz naslova pravic, ki jim pripadajo zaradi insolventnosti delodajalca. Skupaj so na skladu prejeli 2608 zahtev iz podjetij Mura ženska oblačila 588 zahtev, Mura, European Fashion Design 911 zahtev, Mura moška oblačila 519 zahtev, Muralist 590 zahtev, so še pojasnili na skladu. Izdali tudi 911 odločb za delavce Mura, European Fashion Design Na skladu pa so izdali tudi že 911 odločb za delavce Mura, European Fashion Design. Odločbe bodo pravnomočne in izplačane v mesecu decembru. Za delavce Mura moška oblačila in za podjetje Muralist pa odločb še niso izdali, saj še čakajo podatke o prijavi terjatev v stečajni postopek. Kot pravijo, se na skladu trudijo, da bi o vseh zahtevkih odločili v najkrajšem možnem času, kljub nekaterim problemom s popolnostjo vlog pa računajo, da bi vse delavce lahko izplačali še letos. Ministrstvo za delo bo poskušalo pridobiti evropska sredstva za pomoč Muri Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je danes v Bruslju napovedal, da bodo v prihodnjih par mesecih pripravili prijavo za pridobitev evropskih sredstev iz globalizacijskega sklada za pomoč Muri. Minister računa, da bi lahko iz sklada dobili okvirno milijon do dva milijona evrov, 40 odstotkov pa bo morala prispevati Slovenija sama. Na vprašanje, kdaj bi lahko denar dejansko dobili, minister ni odgovoril, pojasnil pa je, da je treba po prijavi počakati, da se projekt odobri, nato ga izpeljati in šele potem se dodelijo sredstva. Slovenija se doslej za prijavo za sredstva iz globalizacijskega sklada ni odločila, saj v posamezni panogi ni bilo toliko presežnih delavcev, da bi bila zanje upravičena, je danes pojasnil minister. Prvi primer, ki nam omogoča, da se globalizacijski sklad začne koristiti, je primer Mure in odločili smo se, da bomo pripravili prijavo, je poudaril.",1
"Prvi val privatizacije Privatizacija podjetij prek pooblaščenih investicijskih družb, nepregledne pripojitve podjetij, sumljive poslovne odločitve, neodzivnost sodišč ... Vse to je nekaterim ljudem v Sloveniji omogočilo, da so obogateli. Darko Horvat in Igor Lah sta še vedno na seznamih najbogatejših Slovencev. Oba imata denar naložen v davčnih oazah, obsojen, a še to le pogojno na pol leta, je bil Igor Lah. Igor Lah, na lestvici najbogatejših Slovencev še vedno na šestem mestu, je do premoženja prišel v devetdesetih letih preteklega stoletja kot upravljavec skladov Kompas. Prek številnih nepreglednih pripojitev, združitev in izbrisov je nato denar prenašal na verigo prepletenih podjetij v davčne oaze. Kolega s časopisa Dnevnik je na Cipru iz poslovnega registra razkril, da je tja v zadnjih letih nakazal za 180 milijonov evrov kapitala. Prek podjetja Ceeref je lastnik številnih nepremičnin, tudi stolpnice TR3 v Ljubljani in hrastniške steklarne, ki jo prodaja. Durs sicer nadzoruje pretok denarja vendar konkretnih korakov ne razkriva. Specializirano državno tožilstvo preiskuje domnevne nepravilnosti v družbi Liko Vrhnika, ki je zdaj v prisilni poravnavi. Sicer pa je bil do zdaj pravnomočno obsojen le enkrat, in sicer pred dvema letoma. V postopku, ki se je vlekel 15 let, mu je sodišče izreklo pol leta pogojne zaporne kazni zaradi okoriščanja s pidovskim denarjem.",0
"Predstavniki MZZ so predstavili drugo generacijo biometričnih potnih listov, ki bodo za razliko od zdajšnjih potnih listov dodatno vsebovali dva biometrična prstna odtisa. Cena novega potnega lista ostaja enaka Nov potni list se na videz ne bo bistveno razlikoval od zdajšnjega, enaka pa ostaja tudi njegova cena – 37,49 evra za potni list z 32 stranmi, kar po besedah Colje pomeni, da so slovenski potni listi še vedno najcenejši potni listi v državah EU. Po besedah vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za upravne notranje zadeve Dušana Vučka je zamenjava potnih listov potrebna zaradi novele zakona o potnih listinah, ki je začela veljati danes. Novelo je državni zbor sprejel zaradi uredbe Sveta EU, po kateri so morale vse države članice EU do 28. avgusta 2006 začeti izdajati biometrične potne liste z dodano biometrijo obraza, z 28. junijem 2009 pa tudi potne listine z biometrijo dveh prstnih odtisov. Večjih težav ob zamenjavi potnih listov na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) ne pričakujejo,posebej ker vseh potnih listov ne bo treba menjati naenkrat. Zdajšnji potni listi namreč po Vučkovih besedah veljajo normalno vse do izteka. Letos bo sicer poteklo 7645 potnih listov, danes do 12. ure pa so po besedah Vučka prejeli 300vlog za izdajo novega potnega lista. Odtisi s kazalcev Prstne odtise vam bodo ob vložitvi vloge za izdajo potnega lista s posebno elektronsko napravo odvzeli na upravni enoti, in sicer z levega in desnega kazalca. V primeru trajne poškodbe prstov pa se lahko izda tudi potni list brez biometričnih prstnih odtisov.",1
"Skoraj 100 tisoč malih vlagateljev bo dobilo bonus delnice NKBM v vrednosti 22,43 evra. Na njihove račune jih bodo vpisali avtomatično. Za dokapitalizacijo 19,5 evra na delnico",1
"Porodnišnice. Za zagotavljanje kakovosti in varnosti potrebne organizacijske spremembe. Bolnišnica Jesenice je ministrstvu za zdravje včeraj posredovala prvo poročilo strokovne komisije, ki je analizirala dogodke, povezane s smrtjo štirih novorojenčkov na njihovem porodniškem oddelku. Na ministrstvu za zdravje poročila ne komentirajo, bo pa minister za zdravje Tomaž Gantar jutri obiskal jeseniško bolnišnico, kjer bo z njenim vodstvom spregovoril tudi na temo porodniškega oddelka, so sporočili z ministrstva. Jesenice in Kranj Gantar bo v kratkem obiskal tudi drugo gorenjsko porodnišnico, in sicer v Kranju. Porodniška stroka je pred dvema letoma predlagala združitev Kranjske in jeseniške porodnišnice. “Mnenje porodniške stroke o organizaciji porodništva v Sloveniji, ki je bilo podano pred časom, je še vedno aktualno. Določene organizacijske spremembe so potrebne, narekujeta pa jih tako zagotavljanje kakovosti in varnosti kot finančna situacija javnih zdravstvenih zavodov,” je dejal Gantar.",1
"Upokojenci, katerih pokojnina ne presega 622 evrov, bodo v sredo skupaj z rednimi julijskimi pokojninami prejeli tudi letni dodatek. Po podatkih Zpiza bo od skupno 647.017 nakazil v juliju dodatek prejelo dobrih 400.000 upravičencev. Za izplačilo dodatka za pokojnine in invalidska nadomestila bo zavod namenil približno 87,3 milijona evrov. Dodatki različnih višin Kot so pojasnili na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), bodo upokojenci, katerih pokojnine ne presegajo 414 evrov, prejeli dodatek v znesku 367,95 evra. Tistim s pokojnino od 414,01 do 518 evrov bodo izplačali dodatek v višini 223,56 evra, tistim s pokojnino od 518,01 do 622 evrov pa v znesku 166 evrov. Dodatek tudi invalidom Najnižji znesek letnega dodatka, torej v višini 166 evrov, bodo izplačali tudi upravičencem, ki prejemajo invalidsko nadomestilo v višini do 622 evrov. Višine dodatka so določene v šestem odstavku 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ (Zujf), ki je začel veljati 31. maja lani in je prinesel tudi omejitve pri izplačilu dodatka. Treba je varčevati Po veljavni zakonodaji bodo omejitve veljale do vključno leta, ki bo sledilo letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Primerjava pokaže, da je bil v letu 2011, ko še ni bilo omejitev, dodatek izplačan nekaj več kot 586.000 upravičencem v skupni višini dobrih 137 milijonov evrov. Dodatek=regres Dodatek, ki za upokojence pomeni podobno kot regres za delovno aktivno prebivalstvo, se po veljavni pokojninski zakonodaji izplača skupaj z rednimi pokojninami za mesec maj. Zavod pa ga lahko s soglasjem finančnega ministra v izjemnih primerih izplača tudi pozneje. Tudi lani je bil izplačan z rednimi julijskimi pokojninami.",1
"V zvezi sindikatov ostro nasprotujejo predlogu novega pokojninskega zakona in že napovedujejo zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum Zveza svobodnih sindikatov Slovenije tudi po prejetju predloga novega pokojninskega zakona, ki ga je včeraj zvečer socialnim partnerjem poslala vladna stran, napoveduje zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Besedilu, po katerem ""bodo morali starejši iztrošeni delavci delati dlje"", namreč ostro nasprotujejo. Foto: Bloomberg ""Ministrstvo za delo, ki je predlog pripravilo, ne priznava, da je določena kategorija delavcev iztrošena in njihovo zdravje načeto,"" je na današnji novinarski konferenci zveze dejal izvršni sekretar Andrej Zorko. Močno nižja osnova Po njegovem opozorilu se bo z zvišanjem starostne meje za starostno upokojitev na 65 let oziroma s podaljševanjem pokojninske dobe na 43 let za moške in 41 let za ženske povečalo število bolniških nadomestil. ""Težko si predstavljam gradbinca na visokem gradbenem odru pri 65 letih,"" je dejal. Prav tako so v zvezi proti predlaganemu obdobju za izračun pokojninske osnove, ki se z dosedanjih 18 let podaljšuje na 34 let. Takšno podaljšanje bo po Zorkovih besedah močno znižalo osnovo. Predlagana 80-odstotna odmerna stopnja pa bo pomenila ""precej manj, kot pa je to slišati"", je poudaril. «Besedilo bo le odložilo probleme pokojninskega sistema« V zvezi so prepričani, da bo predlagano besedilo le odložilo probleme pokojninskega sistema, ne bo pa jih rešilo. Prepričani so namreč, da bi morali za dolgoročnejšo vzdržnost pokojninske blagajne iskati druge vire, npr. z obdavčitvijo luksuza in finančnih transakcij. Sekretar zveze Milan Utroša je dejal, da so se na pristojnih organih zveze že odločili za naknadni zakonodajni referendum, referendumsko vprašanje pa se bo po njegovem pojasnilu glasilo: Ali podpirate zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je sprejel državni zbor?.",0
"Odprto vprašanje zaposlenih v maloprodaji 251 Mipovih zaposlenih je prejelo delovne knjižice, do 7. maja naj bi pripravili izračune za terjatve delavcem, še vedno pa ostaja vprašanje okoli 100 zaposlenih v maloprodaji. Stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič in predstavnici novogoriškega zavoda za zaposlovanje so delavce seznanili s pravicami. Ker želijo Mipovim delavcem olajšati prijavo na zavod, so jim razdelili tudi razporede, v evidenco brezposelnih pa jih bodo prijavljali tudi zunaj uradnih ur, pri čemer bodo pomagale tudi druge območne službe. Poleg 251 zaposlenih iz novogoriškega, ajdovskega, tolminskega in sežanskega območja pa ostaja odprto vprašanje okoli 100 zaposlenih v družbi Mip maloprodaja, ki je prav tako končala v stečaju. Sestanek na Mipu je spremljala tudi pravnica posoške območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Magda Leban Marcetič, ki je dejala, da bo pravna služba članom sindikata pripravila vse potrebno za prijavo terjatev v stečajnem postopku. Vprašanje, ali bo vse narejeno do 7. maja Po njenih besedah naj bi stečajna ekipa do 7. maja, ko bo jamstveni sklad delavcem predstavil pravice in čas, ko bodo dobili denar, a sama dvomi v ta rok, saj je dela precej. Ob tem je še poudarila, da so terjatve zaposlenih v stečajnem postopku prednostne.",0
"Medvedi na Dolenjskem živijo tudi na območjih, kjer jih do zdaj ni bilo. ""To, da se je medved sredi noči znašel na cesti skozi Otočec, ni nenavadno, saj je le zašel na poti iz enega v drugi gozd,"" pravi Marjan Kumer z novomeške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Mirna kri ""Srečanje z medvedom ni nevznemirljivo, a treba je ohraniti mirno kri, saj žival ne sme zaznati vaše agresivnosti,"" svetuje Alojzij Dragan iz Lovske družine Gorjanci. ""V gozdu se je najbolje pogovarjati in medved se bo gotovo umaknil, razen če gre za medvedko, ki čuti, da so mladiči ogroženi,"" dodaja. ""Če ga zagledate od 30 do 50 metrov pred sabo, je najbolje iti v nasprotno smer, če pa se srečata na deset metrov, je že kritično. Takrat se začnite mirno ritensko umikati,"" pravi Dragan, ki poudarja, da je najboljša preventiva, da ne hodite tiho in ne po goščavi. Andrej Eršte, starešina Lovske družine Otočec, pravi, da če je pes med sprehodom na povodcu in v bližini gospodarja, medveda ne bo posebno vznemiril in se bo ta prav tako umaknil. Po njegovih besedah se bo treba na medvede navaditi tudi v krajih, kjer jih v preteklosti ni bilo. Ljudje vznemirjeni ""Na območju Škocjana in Tržišča jih živi kakšnih pet, možno pa je, da njihove poti potekajo tudi od severa proti jugu, ne le obratno, kot smo bili vajeni do zdaj,"" pojasnjuje Kumer. ""V tej smeri je svet dokaj poseljen, in če medveda na njegovi naravni poti kaj zmoti, rine iz težave v težavo, tako kot je tekel po cesti."" Zaradi naštetega v prihodnje pričakujejo še več srečanj ljudi z medvedom. Treba se je zavedati, da je ves gozd potencialni medvedov prostor. Alojzij Dragan, Lovska družina Gorjanci ""V Suhi krajini na primer ljudje pričakujejo, da bodo lahko srečali medveda, in se znajo preventivno vesti, torej tako, da so slišni. Tu, kjer do zdaj medvedov ni bilo, pa sta vznemirjenje in strah večja,"" dodaja Kumer. Andrej Eršte, starešina Lovske družine Otočec, pravi, da se je omenjeni medved najverjetneje pomikal proti Gorjancem, saj je v plitvini Krke pod Otočcem naravni prehod divjadi. Alojzij Dragan iz Lovske družine Gorjanci pa pojasnjuje, da tu živita dva ali trije medvedi.",0
"Po smrti modnega oblikovalca Yvesa Saint Laurenta je na vidiku največja dražba zasebne zbirke umetnin v zgodovini Modni oblikovalec Yves Saint Laurent je po svoji smrti zapustil pestro kolekcijo raznih umetnin, ki po nekaterih ocenah znaša 300 milijonov funtov (376,17 milijona evrov), zdaj pa so se pojavile govorice, da je na vidiku dražba teh umetnin. Če se govorice uresničijo in jih bodo prodali na dražbi, bo ta največja dražba zasebne zbirke umetnin v zgodovini, poroča The Independent. Med umetninami so dela znanih umetnikov, med drugim tudi Picassa, Mondriana, Warhola, Matissea in Goye. Po smrti velikega kralja mode pretekli mesec, je umetnine nasledil njegov poslovni in življenjski partner Pierre Berge, s katerim sta skupaj kupovala umetnine. Umetnine ali izkupiček dražbe v fundacijo Bergea Yves Saint Laurent je v svoji oporoki izrazil željo, da bi se umetnine ali še naprej hranile v fundaciji, ki jo je ustanovil v Parizu skupaj z Bergeom ali pa bi prihodek od prodaje umetnin nakazali na račun iste fundacije. Pričele pa so se širiti govorice, da Berge razmišlja o prodaji zbirke, kar bi bila do zdaj največja prodaja zasebne zbirke umetniških del. Berge sicer vodi majhno dražbeno hišo v Parizu, vendar bo menda prodajo najverjetneje prepustil kakšni večji prestižni dražbeni hiši. Tako sta dražbeni hiši Sotheby's in Christie's menda že krenili v boj za vodenje tega velikega dogodka.",1
"Višje sodišče je ugodilo pritožbi upniškega odbora GPG zoper sklep okrožnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo za razrešitev stečajne upraviteljice Melite Butara. Zadevo je vrnilo sodišču prve stopnje, ki se bo moralo opredeliti tako, da bo razvidno, ali je upraviteljica kršila svoje obveznosti ali ne. Sodišče znova o razrešitvi Butare Agrokor bo priglasil koncentracijo Agrokor, ki je 14. junija s konzorcijem 12 delničarjev podpisal pogodbo za nakup 53-odstotnega deleža Mercatorja, bo po lastnih navedbah do konca prihodnjega tedna agenciji za varstvo konkurence priglasil koncentracijo. Trnovec nov direktor Microsofta Slovenija Microsoft je za novega generalnega direktorja slovenske podružnice imenoval Roberta Trnovca. Ta bo vodenje podjetja Microsoft Slovenija prevzel s 1. septembrom, prihaja pa iz podjetja S&T Slovenija, kjer je bil predsednik uprave. ŠGZ krepi vpliv v Vzajemni Včeraj so bile volitve 15 novih zastopnikov za skupščino Vzajemne. Po volitvah so iz MDS sporočili, da je nadzor nad skupščino Vzajemne po volitvah prevzela Štajerska gospodarska zbornica. Ta naj bi poleg 12 obstoječih dobila še najmanj 11 predstavnikov in ima tako absolutno večino najmanj 23 od 45 zastopnikov. Velana zmanjšala osnovni kapital Velana bo za pokrivanje izgube zmanjšala osnovni kapital družbe. Ta zdaj znaša slabih 5,9 milijona evrov, po zmanjšanju pa ga bo še za 1,4 milijona evrov. Delnice Alte Investa na drugo dražbo Stečajni upravitelj družbe Poteza Skupina Janko Maček je za 21. avgust razpisal drugo javno dražbo za prodajo okoli 55-odstotnega deleža družbe Alta Invest. Izklicna cena je postavljena pri okoli 2,26 milijona evrov. Varščina znaša pet odstotkov izklicne cene. Montavar po likvidaciji v stečaj Mariborsko sodišče je na zahtevo upnika ljubljanskega podjetja Exterfer, ki se ukvarja s trgovino s kovinami, razglasilo stečaj družbe Montavar Metalna Nova. Za stečajnega upravitelja družbe, ki je sicer že nekaj časa v postopku likvidacije, je sodišče imenovalo Tadeja Vodičarja. Darsu rdeča luč za cestninjenje Razpis za elektronsko cestninjenje, ki ga je Dars objavil fe bruarja, nanj pa se je prijavil le avstrijski Kapsch, je padel v vodo. Državna revizijska komisija ga je namreč na zahtevo Telekoma, Strabaga, Efkona in Skytolla razveljavila. To je med drugim utemeljila tudi z razlago, da Dars »ne more bre meniti ponudnikov, ki so, glede na trenutne razmere, verjet no tudi sami v položaju, ko si ne morejo privoščiti financira nja tako kompleksnega projekta in nato čakati na poplačilo deset let«. Pripravila Jan Bratanič in STA",0
"Umar napoveduje razmere na trgu dela se bodo letos še poslabšale, zasebna potrošnja se bo zmanjšala. Še več bo brezposelnih, vidnejše rasti plač ni pričakovati. Rast obsega bruto domačega proizvoda BDP v letu 2011 je znašala 0,5 odstotka, je Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar zapisal v zimski napovedi gospodarskih gibanj, s katero se je danes seznanila vlada. To je za celo odstotno točko nižja rast, kot jo je urad ocenil v septembra lani objavljeni jesenski napovedi. Zaradi močnega poslabšanja pričakovanj glede gibanj gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju je Umar občutno znižal napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Letos se v Sloveniji obeta rast v višini 0,2 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se povzpela do dveh odstotkov, napovedujejo v Umarju. V času od priprave jesenske napovedi so se pričakovanja glede gibanj gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju močno poslabšala, pojasnjujejo na Umarju. Zaostrile so se tudi razmere na mednarodnih finančnih trgih, ki se kažejo v rasti cene zadolževanja vse več držav evrskega območja in vse težji dostopnosti do virov financiranja držav in poslovnih subjektov. Hkrati zadnji razpoložljivi podatki za Slovenijo kažejo, da se je gospodarska aktivnost že v lanskem drugem polletju umirjala hitreje, kot so pričakovali. S tem se uresničujejo glavna tveganja jesenske napovedi, zato so na uradu na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov in spremenjenih predpostavk pripravili novo napoved gospodarskih gibanj za Slovenijo za obdobje 2011&minus,2013. Spremembe v mednarodnem okolju se bodo najbolj odrazile v počasnejši rasti slovenskega izvoza, kar bo poleg nadalje zaostrenih finančnih razmer vplivalo tudi na nižjo rast investicij od jeseni pričakovane. Vrednost izvoza naj bi se po lanski rasti za 7,3 odstotka letos okrepila le še za 2,9 odstotka, medtem ko bodo bruto investicije v osnovna sredstva realno ostale na lanski ravni, ko so se zmanjšale za dobro desetino. Še več bo brezposelnih Takšno gospodarsko okolje bo vplivalo tudi na razmere na trgu dela, ki se bodo še poslabšale. Stopnja registrirane brezposelnosti se bo z lanskih 11,8 odstotka v dveh letih zvišala na 12,8 odstotka, napoveduje Umar, ki v zasebnem sektorju pričakuje nadaljnja znižanja števila zaposlenih v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih, trgovini in transportnih dejavnostih, po drugi strani pa bo še naprej naraščala zaposlenost v nekaterih poslovnih storitvenih dejavnostih. Letos bo še več brezposelnih, napovedujejo v Umarju. Glede plač na uradu ocenjujejo, da zaradi gospodarskih razmer vidnejše rasti ni pričakovati. Pričakovana postopna krepitev gospodarske aktivnosti, težnje po ohranjanju konkurenčnega položaja podjetij na domačem in mednarodnih trgih, predvidena nadaljnja rast brezposelnosti ter razmeroma nizka inflacija v letih 2012 in 2013 vzpostavljajo okoliščine, ki ne bodo omogočale vidnejše rasti plač v zasebnem sektorju, so zapisali. Stopnja inflacije se bo tako letos kot prihodnje leto gibala pri 1,8 odstotka. Vseeno pa po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta obstaja tudi možnost, da bo rezultat ob koncu leta boljši. To je v največji meri odvisno od tega, kakšen bo rezultat prizadevanj članic evroobmočja za stabilizacijo razmer na finančnih trgih. Če bodo uspela, se bo izboljšala tudi dostopnost Slovenije do virov financiranja. Bo leta 2013 res bolje? Slovenija bi se tako po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta v primeru izdaje obveznic trenutno zadolžila po obrestni meri blizu sedmih odstotkov, kar pomeni, da je kanal financiranja precej priprt. Ker se bančni sistem v evroobmočju sooča z izjemno negotovostjo, to otežuje dostop slovenskih bank do novih finančnih virov v tujini. V letu 2013 lahko ob rahli krepitvi rasti domačega in izvoznega povpraševanja pričakujemo dvoodstotno gospodarsko rast. Domača potrošnja se bo po štirih letih nazadovanja spet okrepila, izhajala pa bo iz krepitve poslovnih investicij in realizacije gradbenih del, ki so bile v krizi prekinjene ali odložene. V prihodnjem letu se nekoliko višja gospodarska rast pričakuje tudi v mednarodnem okolju. Ob tem pa v Umarju opozarjajo, da tveganja za dodatno poslabšanje razmer ostajajo velika. Napovedi so neposredno odvisne od stabilizacije razmer v mednarodnem okolju in slovenskem bančnem sistemu ter od uspešnosti javnofinančne konsolidacije in reformnih naporov, kar bi povrnilo zaupanje mednarodnih finančnih trgov. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!",0
"Ljubljana - Deutsche Telekom je v prvem letošnjem četrtletju posloval z visoko izgubo, saj je moral v britanski enoti T-Mobile ob okrepljeni konkurenci, neugodnem razmerju menjalnih tečajev in bistvenem poslabšanju gospodarskih razmer odpisati kar 1,8 milijarde evrov sredstev. Izguba prvega trimesečja je tako znašala okoli 1,12 milijarde evrov. Omenjena oslabitev, ki so jo napovedali že aprila, naj sicer ne bi imela vpliva na denarni tok iz poslovanja, a je bil ta zaradi višjih kapitalskih stroškov in odhodkov zaradi odpuščanj vseeno na le 18,75-odstotni ravni tistega iz enakega obdobja lani in je znašal okoli 300 milijonov evrov. Čisti prihodki od prodaje so res porasli za 924 milijonov evrov oziroma za 6,2 odstotka, a je treba pri tem upoštevati, da so letos v konsolidirane rezultate vključili tudi grško skupino OTE. Tako so prihodki v tujini porasli za 16 odstotkov, tisti na domačem trgu pa so celo upadli za dobrih 300 milijonov evrov. Ob tem še omenimo, da je največji evropski telefonist na mobilnem področju beležil solidno devetodstotno rast, nekoliko nižjo pa na širokopasovnem oziroma fiksnem področju.",0
"Utekočinjen naftni plin se je lani močno podražil Naftni derivati v Sloveniji se bodo v torek podražili, 95- in 98-oktanski bencin pa bosta dosegla rekordno vrednost. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 1,6 centa, na 1,279 evra, neosvinčenega 98- in 100-oktanskega pa za 1,2 centa, na 1,291 evra za liter. Bencin bo tako dosegel novo rekordno vrednost in bo precej dražji kot v sosednji Avstriji. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 0,4 centa, na 1,237 evra za liter. Kot so sporočili iz Petrola in OMV-ja, bo treba po novem za liter kurilnega olja odšteti 0,821 evra, kar je 0,1 centa več kot do zdaj. Cena avtoplina bo ostala nespremenjena pri 0,814 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Gibanje cen naftnih derivatov od lanskega septembra naprej 95-oktanski bencin98-oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 7. september1,202 evra 1,228 evra1,166 0,740 21. september1,211 evra1,2441,175 0,749 5. oktober 1,2111,243 1,175 0,749 19. oktober 1,228 1,256 1,180 0,753 2. november 1,214 1,240 1,172 0,699 16. november 1,229 1,255 1,192 0,760 30. november 1,238 1,264 1,193 0,762 14. december 1,262 1,289 1,216 0,795 28. december 1,263 1,279 1,233 0,808 11. januar 1,2791,291 1,237 0,821 Cene pogonskih goriv v sosednjih državah 95-oktanski bencin98-oktanski bencindizelsko gorivo Avstrija1,24 evra 1,39 evra1,18 Hrvaška1,22 evra1,281,16 Italija 1,421,50 1,29 Madžarska 1,29ni podatka1,26 Vir AMZS",0
"Države evroobmočja so na letni ravni zabeležile 2,2-odstotno rast cen. S tem je inflacija prvič po letu 2008 presegla dva odstotka. V Sloveniji je bila letna inflacija sicer 1,9-odstotna. Za inflacijo so krive predvsem višje cene živil in energije. Države območja evra so decembra na letni ravni zabeležile 2,2-odstotno rast cen, je danes v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Novembra je letna stopnja inflacije v območju evra znašala 1,9 odstotka. Letna stopnja inflacije se je tako dvignila nad srednjeročni cilj Evropske centralne banke ECB, ki je blizu, vendar nekoliko pod dvema odstotkoma. Inflacija na letni ravni v območju evra je prvič po novembru 2008 presegla dva odstotka in je najvišja od oktobra 2008, ko je znašala 3,2 odstotka. V Sloveniji je, kot je 30. decembra objavil slovenski državni statistični urad, letna stopnja inflacije decembra znašala 1,9 odstotka. Po oceni ekonomistov so inflacijo zvišale predvsem cene energije in živil. Brez učinka dviga davkov v mnogih državah bi bila stopnja inflacije nekaj desetink odstotka nižja, so po poročanju dpa zapisali strokovnjaki v Commerzbank in dodali, da bi bila ob neupoštevanju nihajočih cen energije stopnja dviga cen še nižja. S tem naj ne bi bilo razlogov, da bi Evropska centralna banka ECB zvišala obrestne mere. Zvišanje temeljne obrestne mere, ki je od maja 2009 na zgodovinsko nizkem enem odstotku, je pričakovati najprej konec leta.",0
"Najpriljubljenejši spletni iskalnik je v zadnjem četrtletju dobiček povečal za 26 odstotkov in presenetil analitike Finančne krize spletno oglaševanje ne občuti, saj naj bi se v tem letu povečalo za 8,7 odstotka, kar je višji dvig kot lani. Ameriški internetni gigant Google je s poslovnimi rezultati v tretjem četrtletju letos presenetil analitike in povečal dobiček za 26 odstotkov, poroča Bloomberg. Zmanjšalo se je sicer število oglaševalcev kreditov, vendar pa so na drugi strani potrošnjo povečala podjetja, ki proizvajajo oblačila in različne naprave. Google je prihodke povečal za 31 odstotkov na 5,54 milijard dolarjev, prihodki iz prodaje pa so dosegli 4,04 milijarde dolarjev. Dobiček družbe se je dvignil na 1,35 milijarde dolarjev, kar je 4,24 dolarja na delnico, če pa izvzamemo stroške delniških kompenzacij, pa je dobiček znašal 4,92 dolarja na delnico, kar je 3,6 odstotka več od pričakovanj analitikov. Kriza povečala oglaševanje na internetu Oglaševalci v teh časih zmanjšujejo svoja sredstva za televizijske in časopisne oglase in denar raje porabijo za oglaševanje na iskalnikih. Oglaševanje na internetu naj bi se v tem letu povečalo za 8,7 odstotka na 284 milijard dolarjev, kar je 1,5 odstotne točke več, kot se je povečalo lani. Število klikov na oglasna sporočila se je v zadnjem četrtletju povečalo za 18 odstotkov, četrtletje prej pa za 19 odstotkov.",1
"Docent na ljubljanski ekonomski fakulteti zanika vsakršno sporno delovanje v zvezi z Vzajemno. Proti njemu poteka gonja, ki pri nekaterih že vzbuja dvome v njegovo strokovnost, opozarja Aleš Ahčan odločno zanika, da bi v primeru ponesrečenega sodelovanja z Vzajemno storil karkoli narobe. Mihael Perman ni bil četrti družbenik v družbi Kumulus , zagotavlja. ""Sodelujeva le na strokovni ravni, med drugim skupaj pripravljava novi magistrski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kakršnega koli drugega sodelovanja med nama ni,"" je v intervjuju za Dnevnik zatrdil Ahčan. ""Vztrajanje zgolj pri dopolnilnih zavarovanjih je nerazumljivo"" Glede prizadevanj upokojencev, ki vztrajajo pri tem, da premije Vzajemne ostanejo nizke, Ahčan ocenjuje, da gre za vztrajanje na zlomu sistema. ""Ujeti smo v zanko demografije,"" poudarja Ahčan. Tudi rešitev, ki Vzajemni dovoljuje le izvajanje dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj, ocenjuje kot ""dolgoročno nevzdržno in nerazumljivo"". Za poslovno sodelovanje izbral napačnega Glede svojega nekdanjega prijatelja in sopartnerja Tomaža Slivnika, ki Ahčanu očita sporno izjavo v zvezi s kompleksnostjo in softwersko podprtostjo nastajajočega obrestnega modela, slednji pravi, da je ""padel na zrelostnem izpitu"", ker je s človekom, ki ga je videl le od tri- ali štirikrat, ustanovil podjetje. Sporna in v medijih pogosto citirana izjava pa je prirejena in izvzeta iz konteksta, poudarja Ahčan. Z njo naj bi želel Slivniku le pojasniti, da bo s svojim predlogom obrestnega modela, ki ga je pripravljal za Vzajemno, težko upravičil previsoko ceno. Strokovnost je postavljena na kocko Sicer pa je Ahčan potožil tudi, da ima zaradi dogajanja v zvezi z Vzajemno tudi sicer precej težav. ""Ne vem, če sem še strokovnjak,"" pravi glede mnenja javnosti. Razkriva še, da so ga v neki zavarovalnici, za katero pripravlja nov produkt, prosili, naj se skorajšnje predstavitve tega produkta javnosti ne udeleži. ""Stvari niso več smešne,"" pravi. Na Ekonomski fakulteti pa naj bi zaradi dogodkov v javnosti bili prisiljeni sprožiti postopek proti njemu domnevno zato, ker projekt ni bil voden čez fakulteto. Sedaj naj bi fakulteta sistem izvajanja projektov za gospodarstvo sistemsko uredila. Strateški svet ni omogočal kvalitetnega dela Ahčan je za Dnevnik pojasnil še, zakaj je izstopil iz strateškega sveta predsednika vlade. ""Če se sestajate enkrat ali dvakrat na mesec, gradivo dobite dan prej ali celo z zamudo, hkrati ste udeleženi pri ukrepih vlade, s katerimi se ne strinjate, in ste še predmet diskreditacije, je najboljše, da odstopite,"" je pojasnil.",0
"Povezane so s sumi poneverb, poslovne goljufije, davčne zatajitve in ponarejanja listin Ali je med ovadenimi v Vegradu tudi nekdanja direktorica Hilda Tovšak, še ni znano Kriminalisti PU Celje so minuli teden podali tri kazenske ovadbe, ki se nanašajo na sume nepravilnosti v velenjski družbi Vegrad , ki je v stečaju od oktobra lani. Ovadbe so povezane s sumi poneverb, poslovne goljufije, davčne zatajitve in ponarejanja listin. Kriminalisti preiskavo v Vegradu še nadaljujejo. Kot so danes sporočili iz celjske policijske uprave, so kriminalisti v enem primeru zoper dve odgovorni osebi poslovnega sistema Vegrad podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Nezakonita poraba sredstev za vzajemno pomoč V zvezi s tem so celjski kriminalisti že konec lanskega leta podali kazensko ovadbo, ki se je nanašala na neupravičeno zadrževanje prostovoljnih prispevkov delavcev, zbranih za družini dveh preminulih delavcev. Dodatno so kriminalisti ugotovili še, da sta odgovorni osebi poslovnega sistema od začetka leta 2009 do sredine leta 2010 nezakonito in brez pravne podlage uporabljali še druga zbrana sredstva delavcev na posebnem računu t.i. blagajne za vzajemno pomoč. Sredstva so delavci zbirali za posebne namene pomoči, prav tako so se na računu zbirala tudi sredstva za delovanje sindikata, skupaj s članarino. Odgovorni osebi sta v omenjenem obdobju za poslovanje poslovnega sistema oziroma za gospodarsko dejavnost neupravičeno uporabljali sredstva v višini nekaj več kot 420.000 evrov. Del sredstev, ki sta jih neupravičeno uporabljali, sta na račun blagajne vzajemne pomoči sicer vrnili, delavce in sindikat pa sta dejansko oškodovali za nekaj več kot 220.000 evrov. Prikrivali naj bi okoliščine glede izpolnitve obveznosti Kriminalisti so zoper odgovorno osebo poslovnega sistema podali še kazensko ovadbo zaradi suma storitve treh kaznivih dejanj poslovne goljufije. Kot navajajo policisti, obstaja namreč sum, da je odgovorna oseba gospodarske družbe v času med letoma 2007 in 2009 z različnimi izvajalci sklenila različne pogodbe za izvedbo gradbenih del ter sopogodbenike spravljala v zmoto in jim prikrivala vrsto okoliščin glede izpolnitve svojih obveznosti. Odgovorna oseba je to največkrat naredila tako, da je sopogodbenikom večkrat pisno in ustno obljubljala različne oblike poplačil obveznosti, izdajala menice brez kritja ali jih drugače spravljala v zmoto. Zaradi neizpolnitve obveznosti jim je povzročila materialno škodo v skupni višini približno 530 tisoč evrov. Tajili naj bi davke in ponarejali listine Isto osebo so kriminalisti kazensko ovadili tudi zaradi suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve ter kaznivega dejanja ponarejanja listin. Kriminalisti sumijo, da je odgovorna oseba v začetku leta 2010 preslepila pristojen davčni organ, tako da je v imenu poslovno povezane gospodarske družbe z območja Maribora davčnemu organu posredovala ponarejeno izjavo. Z izjavo je osumljena odgovorna oseba lažno prikazala, da je družba iz Maribora dala soglasje za pobot terjatev presežka obračunanega DDV v korist gospodarske družbe iz poslovnega sistema Vegrad. S tem dejanjem je pristojen davčni organ oškodovala za nekaj manj kot 100 tisoč evrov. Kriminalistična preiskava v poslovnem sistemu Vegrad se še nadaljuje, še navajajo na celjski policiji.",0
"Tablico ukradli že leta 2009, letos v roku enega meseca dvakrat dobil kazen mestnega redarstva za napačno parkiranje. Ljubljančanu Domnu Saviču so z avtomobila leta 2009 nekje med Postojno in Ljubljano ukradli eno izmed tablic. Policija je naredila zapisnik, na avtomobil pa je namestil nove tablice. V začetku junija letos pa so mu z ljubljanskega mestnega redarstva poslali obvestilo o napačnem parkiranju. To, da je bila ukradena tablica nameščena na povsem drugem avtomobilu, so spregledali. Kljub temu da je redarstvo obvestil o napaki in so postopek ustavili, se je identična zgodba ponovila pred dobrim tednom dni – znova je dobil kazen za prekršek, ki ga je storil tat tablice. Lahko bo dobil še kakšno kazen Na mestnem redarstvu Mestne občine Ljubljana so nam odgovorili, da obstaja možnost, da bo  dobil še kakšen plačilni nalog. Goljufajo z zamenjavo tablic Na mestnem redarstvu v zadnjem času beležijo več primerov, ko lastniki sami odstranjujejo oziroma zamenjujejo registrske tablice in s tem dokazujejo, da ni bilo njihovo vozilo v prekršku. Evidenco o ukradenih tablicah vodijo na policiji, vendar pa mestni redarji nimajo dostopa do te evidence. Za posamezne primere, ko lastnik vloži pritožbo, pa preverijo, ali je lastnik uredil vse potrebno v povezavi s krajo tablic. Povezani sta evidenca policije in Matični register vozil, s katerim pa redarji na terenu niso povezani, zato podatkov ne morejo preverjati sproti. ""Pri obravnavi prekrška se za posamezno tablico opravi poizvedba in se podatki iz Matičnega registra vozil vsakič prenesejo ponovno v sistem, torej ni mogoče zagotoviti, da se napaka ne bi zgodila ponovno. Zadeva bi se lahko ustrezno rešila na ravni države, ki bi morala vsakodnevno ažurirati Matični register vozil,"" pa so na redarstvu odgovorili na vprašanje, kako je mogoče, da je Ljubljančan kljub opozorilu, da je bila tablica pred štirimi leti ukradena, dobil plačilni nalog dvakrat. Rešitev spletni servis dMRVL Na redarstvu poudarjajo, da do tovrstnih težav ne bo več prihajalo, ko bo zaživel nov spletni servis  dMRVL, ki bo mestnim redarstvom omogočal izmenjavo sporočil s sistemom za pridobivanje podatkov o vozilih. Policija evidence o tem, koliko prekrškov je izvedenih z vozili, na katerih so nameščene ukradene registrske tablice, ne vodi. Podatki zadnjih štirih let kažejo, da je letno ukradenih od 4.256 do 4.897 registrskih tablic. Letos pa so jih do konca junija ukradli že 3.027.",0
"Beograd - Potem ko se belgijski KBC, nemški Allianz in švicarski Baloise zaradi politične nestabilnosti niso odločili za nakup zavarovalniškega podjetja DDOR Novi Sad, so se cene delnic na Beograjski borzi znižale. Prvi politični dogodek, ki je vplival na dogajanje Beograjske borze je bila postavitev podpredsednika Srbske radikalne stranke Tomislava Nekolića na čelo Skupščine Srbije. Potem pa so tu še vprašanje Kosova, makroekonomije, tečajev in inflacije. Od sredine leta pa do danes so indeksi na omenjeni borzi venomer padali, najlikvidnejše delnice tako poročajo o povprečnem padcu štiridesetih odstotkov. Čeprav bi parafiranje Sporazuma o stabilizaciji in priključitvi Srbije Evropski Uniji lahko pozitivno vplivalo na cene, pa nihče točne ne ve, kdaj bo do tega dogodka prišlo. Strokovnjaki opozarjajo, da so politične odločitve pomembni ekonomski signali.",0
"Pravosodno ministrstvo New Yorka toži Bank of America in njenega direktorja, ker naj bi zavajali vlagatelje pri prevzemu Merrill Lynch. Direktor vztraja, da sam ni želel prevzeti propadajoče banke. Bank of America čaka sojenje. Urad pravosodnega ministrstva zvezne države New York Andrewa Cuoma je v četrtek vložil civilno tožbo proti Bank of America in njenemu nekdanjemu generalnemu direktorju Kenu Lewisu zaradi zavajanja vlagateljev pri prevzemu investicijske banke Merrill Lynch v začetku leta 2009. Cuomov urad je civilno tožbo vložil na dan, ko je Zvezna komisija za vrednostne papirje in borzo SEC z Bank of America dosegla novo poravnavo svoje civilne tožbe proti banki zaradi iste zadeve. SEC in Bank of America sta že septembra lani dosegli dogovor o plačilu 33 milijonov dolarjev odškodnine vlagateljem. Vendar pa je zvezni sodnik Jed Rakoff to jezno zavrnil in napovedal sojenje. Začetek procesa je razpisan za 1. marec. Tokratni dogovor predvideva, da bo Bank of America plačala 150 milijonov dolarjev odškodnine, vendar pa mora sodnik Rakoff ta dogovor sprejeti. Cuomov urad pa je sedaj zadevo zapletel tudi za zvezno vlado v Washingtonu. Lewis je pred kongresom že pričal, da sam ni želel izpeljati prevzema propadajoče Merrill Lynch, ampak so ga v to prisilili zvezni regulatorji. Bank of America je izrazila razočaranje nad neutemeljeno tožbo pravosodnega ministra New Yorka, čeprav pa nitiLewisu niti nekdanjemu glavnemu finančniku banke Joeju Priceu, ki je prav tako obtožen, ne grozi zaporna kazen, temveč zgolj denarna odškodnina, ker gre za civilno tožbo. V tožbi je zapisano, da sta Lewis in Price skupaj z banko namerno zavajala vlagatelje o resničnih izgubah pri Merrill Lynchu. Ta je v zadnjem četrtletju 2008 znašala 15 milijard dolarjev. Obtožnica prav tako govori o prikrivanju dejstva, da bo Bank of America prevzela tudi za 3,6 milijarde dolarjev obveznosti za nagrade ob koncu leta 2008 zaposlenim pri Merrill Lynchu. Prevzem je bil dokončan v začetku leta 2009. Bank of America naj bi potem s temi izgubami od zvezne vlade izsilila še 20 milijard dolarjev pomoči, potem ko je iz sklada za boj proti finančni krizi že dobila 25 milijard dolarjev. Banka je sicer decembra lani odplačala vseh 45 milijard dolarjev.",0
"Največ so po današnji eksploziji v japonski jedrski elektrarni izgubile delnice jedrske industrije Stanje ob koncu trgovanja Dow Jones - 0,43 % Nasdaq - 0,54 % S&P - 0,61 % Stanje ob 19:30 Ameriške delnice zaradi petkovega potresa na Japonskem padajo, poroča Reuters. Največ so izgubile delnice jedrske industrije po eksploziji reaktorja japonske jedrske elektrarne Fukušima. Dow Jones - 0,71 % Nasdaq - 0,69 % S&P - 0,86 % Stanje ob 15:00 V ZDA danes ni pomembnih gospodarskih objav, zato se bodo vlagatelji osredotočali predvsem na posledice potresa in cunamija na Japonskem in pocenitev nafte WTI, katere cena pa je popoldne znova skočila nad sto dolarjev za 159-litrski sod. Dow Jones - 0,37 % Za začetek je za 2,15 odstotka najbolj padel General Electric, ki je zasnoval 40 let star reaktor v Fukušimi, v katerem je prišlo do eksplozije in se domneva, da se je deloma stalila njegova sredica. Za 1,4 odstotka je spodrsnilo Boeingu, za en in 2,5 odstotka pa sta poskočila Caterpillar in Pfizer. Nasdaq - 0,08 % S & P 500 - 0,4 % Ta in prihodnji teden se bodo ameriške borze odpirale eno uro bolj zgodaj, kot sicer, ker so v ZDA ure že prestavili na poletni čas.",0
"V izvozu smo beležili nekoliko slabše rezultate kot v letu 2010, sporočajo iz tovarne olja Gea Tovarna olja Gea je po revidiranih podatkih lani ustvarila 982.314 evrov čistega dobička in tako več kot podvojila čisti dobiček iz leta 2010, ki je znašal 437.460 evrov. Čisti prihodki od prodaje bistriške tovarne olja so se povečali za 18 odstotkov na 32 milijonov evrov in s tem za 1,5 odstotka presegli pričakovanja uprave. V družbi v letnem poročilu, danes objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze, ocenjujejo, da so v lanskem letu, ki je bilo zaznamovano s prilagajanjem na spremembe makroekonomskih pogojev gospodarjenja in racionalizacijo poslovnih procesov, poslovali pozitivno. Prav tako so lani povečali dodano vrednost, sprejeli strateške usmeritve do leta 2014 ter na vseh ravneh optimizirali stroške. Zabeležili rast prodaje na domačem trgu Letos v Tovarni olja Gea želijo zadržati tržni delež in ohraniti vodilni položaj v Sloveniji, realizirati nameravajo tudi odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. Globalni trgi so v letu 2011 delovali ""dokaj umirjeno"", izjema je zadnje četrtletje, ko so se cene surovih olj začele zviševati, pravijo v družbi. V primerjavi z letom 2010 so zabeležili rast prodaje izdelkov na domačem trgu, vendar pa se je kakovost strukture prodaje poslabšala. ""V izvozu smo beležili nekoliko slabše rezultate kot v letu 2010,"" so pojasnili. S poslovanjem v letu 2011 se je v torek seznanil tudi nadzorni svet Tovarne olja Gea.",1
"Na največjih borzah po svetu smer le ena navzgor Navdušenje, ki je zajelo tuje borze, je navzgor potisnilo tudi tečaje v Ljubljani. Slovenski borzni indeks se je zvišal četrtič v zadnjih petih dneh. Vlagatelji so vedno bolj prepričani, da se bo recesija kmalu poslovila. Resda so makroekonomski podatki mnogo bolj ohrabrujoči, kot so bili pred pol leta, toda gospodarstva še dolgo ne bodo tako cvetela, kot so pred krizo. Nouriel Roubini, eden redkih ekonomistov, ki je napovedal lanske finančne zlome, je za Financial Times povedal, da je veliko možnosti, da bodo gospodarstva spet zašla v recesijo. Ponedeljkovo trgovanje na Ljubljanski borzi so spet zaznamovale Krkine delnice, s katerimi je bilo zaradi večjega svežnja za 1,67 milijona evrov prometa, kar je največ v zadnjih dveh mesecih. Posli so se sklepali do 73 evrov. Z izjemo Mercatorja so se dražile tudi preostale delnice prve kotacije. KRKA +0,69 % 72,54 EUR MERCATOR - 0,31 % 160,49 GORENJE +1,85 % 10,48 NOVA KBM +0,17 % 11,96 PETROL +0,61% 308,33 SAVA RE +0,40 % 15,04 TELEKOM +0,21 % 163,78 Bernanke podžgal Wall Street Za nov odmerek optimizma na svetovnih trgih je v petek poskrbel predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke, ki je napovedal skorajšnji konec ameriške in svetovne gospodarske krize. Vlagatelji so preslišali njegov dodatek, da bo pot do pravega gospodarskega razcveta še dolga in pohiteli z oddajanjem nakupnih naročil. Indeks Dow Jones je splezal do 9.321 točk in teden končal dva odstotka višje, kot ga je začel. Pomagal je tudi podatek, da je prodaja rabljenih stanovanj v ZDA julija narasla za 7,2 odstotka, kar je največje zvišanje v zadnjih skoraj dveh letih. Nafta je prejšnji teden pridobila skoraj 10 odstotkov in vztraja na letošnjem vrhu, pri okrog 74 dolarjih. Svež desetmesečni vrh v Evropi Val evforije se je z novim tednom preselil v Azijo. Tokijski delniški barometer Nikkei 10.581 točk je v hipu zbrisal izgube prejšnjega tedna in ob nizkem prometu pridobil 3,4 odstotka. Največ so pridobivale delnice izvoznih podjetij, kot je Canon. Tudi Kitajska, ki je bila sredi prejšnjega tedna že 20 odstotkov pod letošnjim vrhom, je nadaljevala pot navzgor. Azijska velikanka naj bi prihodnje leto k štiriodstotni svetovni rasti bruto domačega proizvoda prispevala skoraj polovičen delež. Evropa je danes dosegla svež desetmesečni vrh. V evroobmočju se je obseg novih naročil junija glede na mesec prej zvišal kar za 3,1 odstotka, toda v primerjavi z letom prej je padec 25,1-odstoten.",1
"Ljubljana - V uglednem hrvaškem časniku Večernji list, ki je v lasti avstrijske medijske hiše Styria, se obeta splošna stavka. V primeru, da se zadeve v družbi ne bodo v kratkem uredile, obstaja celo resna grožnja, da Večernji list konec oktobra in v začetku novembra nekaj dni ne bo izhajal. Predsednik sindikata Večernjega lista Anton Filić je za Dnevnik pojasnil, da so se razmere v družbi zaostrovale že dalj časa, sodu pa je izbilo dno, ko so bile napovedane odpovedi treh fotografov in dveh zaposlenih v marketingu. ""Ker je uprava te odpovedi utemeljila kot tehnološki višek, po drugi strani pa zaposluje honorarne sodelavce, deluje protizakonito,"" opozarja Filić. Po njegovih besedah je v Večernjem listu zaposlenih okoli sto honorarnih sodelavcev, ki že več let prejemajo mizerne plače, medtem ko je redno zaposlenih 176 ljudi. Kdaj natančno naj bi se odvila stavka, Filić še ne ve, saj so s potrebnimi aktivnostmi za organizacijo prijavo stavke in podobno šele začeli. ""Po ocenah se bo stavke udeležilo od 80 do 90 odstotkov redno zaposlenih novinarjev v Zagrebški redakciji in dopisništvih. Čeprav je uprava Večernjega lista napovedala, da bo časnik kljub stavki izhajal, je vprašanje, na kakšen način. Morda si bodo pri tem pomagali s honorarnimi sodelavci. Če se bo to pripetilo, bomo javnost obvestili, da to ni Večernji list, ki ga poznajo,"" napoveduje Filić. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Direktorju Urada RS za intelektualno lastnino ovaden zaradi neupravičene uporabe osebnih podatkov. Proti Juriju Žureju, direktorju Urada RS za intelektualno lastnino (UIL) in strokovnjaku s področja varstva osebnih podatkov, je bila podana ovadba zaradi neupravičene uporabe osebnih podatkov, kar je kaznivo dejanje, in prijava informacijski pooblaščenki, varuhinji človekovih pravic in nadrejenemu ministru. 2. februarja 2012 je namreč v City hotelu v Ljubljani na javnem predavanju – vabilo zanj je bilo objavljeno v javnih glasilih – predaval Društvu pravnikov in brez zakonite podlage razkril osebne podatke o zaposlenih na UIL. Gre za informacije o bruto in neto plačah, bolniških odsotnostih, dopustih, prevozih in ostalih stroških brez njihovega soglasja in zakonske podlage. Podatke je javno predstavil v tabeli na zaslonu, ob čemer je dejal: ""Sem hotel zakriti, da ne bi videli, ampak saj se načeloma ne vidi, no, da ne bo kaj ..."" Žureja nam še ni uspelo priklicati za komentar. Jurij Žurej dobil ""nemogoč"" rok za odgovor na obtožbe V četrtek popoldne je dobil pripombe na svoje delo, v petek obisk kriminalistov, jutri pa mora odgovoriti na četrtkove pripombe. ""Nekdo je zelo dobro premislil, kako onemogočiti pripravo odgovora in zagotoviti razrešitev iz krivdnih razlogov,"" pravi Žurej in dodaja: ""Klasično šikaniranje!"" Očitki podrejenih Komisija ministrstva za gospodarstvo Žureju med drugim očita dviganje glasu, žaljenje podrejenih, omejevanje socialnih stikov podrejenim in nekorektno nalaganje novih nalog. Žurej odgovarja: ""Iz prijav izhaja, da so jih dali tisti, ki so že bili v disciplinskem postopku, ali tisti, za katere sem zahteval pregled delovanja v preteklih letih in odgovornost."" Tožnik in sodnik hkrati Pripombe so nekateri zaposleni na UIL že pred časom poslali gospodarskemu ministrstvu, zbrala pa jih je posebna komisija, ki bo odločala o Žurejevi krivdi ali nedolžnosti. Med tremi člani komisije je tudi eden, ki je poslal prijavo na Žurejevo delo ministrstvu. ""Kadija tuži, kadija sudi,"" pravi Žurej, kar pomeni, da sta tožnik in sodnik ena in ista oseba.",0
"V današnjem radijskem prispevku, ki ga pripravljamo novinarji Financ v sodelovanju z Radiom 1, razkrivamo, kako se je število ruskih milijarderjev skoraj početverilo",1
"Grške oblasti so se za takšen ukrep odločile, ker so odkrile več paketov z eksplozivom, naslovljenih na voditelje Francije, Nemčije in Italije ter nekaj tujih veleposlaništev Grčija je danes za 48 ur ustavila dostavo poštnih pošiljk v tujino. Ukrep so grške oblasti sprejele, ko so odkrili več paketov z eksplozivom, naslovljenih na voditelje Francije, Nemčije in Italije ter na tuja veleposlaništva v Atenah. Paket z eksplozivom je včeraj prispel v urad nemške kanclerke Angele Merkel, kasneje pa so na letalu, ki je iz Aten letelo proti Parizu, odkrili še nevarno pošiljko, ki je bila naslovljena na italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Za več ur zaprli letališče v Bologni Paket z eksplozivom, naslovljen na Berlusconija, so odkrili na letalu poštne družbe TNT, zaradi česar so ga preusmerili v Bologno. Letalo so v Bologni parkirali stran od terminalov in ga povsem raztovorili. Ko so prišli do paketa za Berlusconija in ga začeli odpirati, je zagorel. Pri tem ni bil nihče poškodovan. Zaradi odkritja paketa, ki je tehtal le okoli dva kilograma, izgledal pa je, kot da so v njem knjige, so letališče v Bolgoni za več ur zaprli. Znova so ga odprli ob 2. uri zjutraj. Grške oblasti so zaradi paketov z eksplozivom za 48 ur ustavile dostavo poštnih pošiljk v tujino, da bi lahko opravile temeljit pregled. Paketi z eksplozivom pa v minulih dneh niso potovali le v tujino, temveč so bili naslovljeni tudi na več veleposlaništev v Atenah.",0
"Suše še nekaj časa ne bo konec Polovico pšenice uvozimo, pri sladkorju in soji smo v celoti odvisni od uvoza, suša pa je močno oklestila tudi letošnji pridelek, zato se višjim cenam ne bomo mogli izogniti. Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Tatjana Zagorc je poudarila, da zadnje dražitve kmetijskih surovin že dražijo prirejo živali in mleka ter predelavo živil. Preskrbljenost s sojo, koruzo in žiti pa bo bistvenega pomena za prirejo živali. Povpraševanje se veča, Slovenija pa je v celoti odvisna od uvoza soje in sladkorja. Polovico potrebne pšenice 157.522 ton uvozimo, koruze pa smo lani uvozili 175.122 ton, je še pojasnila. Skupina Žito je najbolj odvisna od cene pšenice, ki je osnovna surovina za njihov nosilni steber, sledijo cene sladkorja, moke durum, riža in kakava, ki so tudi Žitove najbolj strateške surovine. Posledično so zato izpostavljena prav živila iz teh surovin - najbolj kruh in pekovski izdelki ter izdelki iz stebra konditorstvo, so izpostavili v Žitu. Višjim cenam se bomo težko izognili Kje se bodo cene pšenice, ki se v zadnjih dneh tudi na svetovnem trgu precej višajo, ustavile, je težko napovedati, saj se žetev v Evropi še ni končala, pravijo v Žitu. Z notranjimi ukrepi še brzdajo rast cen, če se bo gibanje rasti cen surovin nadaljevalo, pa bodo prisiljeni razmisliti o dvigu prodajnih cen, vendar je v tem trenutku prezgodaj ugibati kdaj in za koliko, so dodali. V Mercatorju so napovedali, da se bodo, če bodo dobavitelji višali cene, o vsakem predlogu spremembe cen posebej pogajali v dobro kupcev. Za zdaj od dobaviteljev še nimajo napovedi sprememb nabavnih cen, je pa verjetno, da se bo pri nekaterih skupinah živil to zgodilo. Tudi do zdaj so se maloprodajne cene višale manj in pozneje, kot so nabavne cene višali dobavitelji, so še pojasnili v trgovcu.",0
"Washington - Ameriški zasebni delodajalci so avgusta ustvarili 201.000 delovnih mest več, kot so jih ukinili, kažejo danes objavljeni podatki družbe za upravljanje s kadri in plačnimi listami ADP. Število neto ustvarjenih delovnih mest je bilo avgusta v ZDA višje kot mesec pred tem in je preseglo napovedi analitikov. Ameriški zasebni delodajalci so julija ustvarili 173.000 več delovnih mest, kot so jih ukinili, analitiki pa so za avgust napovedovali 143.000 neto ustvarjenih delovnih mest, poročajo tuje tiskovne agencije. Število neto ustvarjenih delovnih mest je bilo avgusta najvišje po marcu. Poročilo izpostavlja, da se je ustvarjanje novih delovnih mest ustavilo predvsem v sektorju predelovalne industrije, ki je bil po recesiji v letih 2008 in 2009 ključna gonilna sila ameriškega gospodarstva. Danes pa so bili objavljeni tudi podatki o gibanju obsega ameriških storitvenih dejavnosti. Vrednost indeksa Instituta za upravljanje s ponudbo (ISM) se je avgusta zvišala z julijskih 52,6 točke na 53,7 točke. Ameriški storitveni sektor zaposluje kar 90 odstotkov vse delovne sile, indeks ISM pa zajema vse od trgovine na drobno in gradbeništva do finančnih storitev, zdravstva in turizma. ZDA se sicer soočajo z upočasnjeno gospodarsko rastjo, ki je bila v drugem četrtletju 1,7-odstotna, in naraščajočo brezposelnostjo. Podatki o stopnji brezposelnosti bodo objavljeni v petek, julija pa je stopnja brezposelnosti znašala 8,3 odstotka. Stopnja brezposelnosti v ZDA sicer že 42 zaporednih mesecev ostaja nad osmimi odstotki, analitiki pa za avgust ne pričakujejo povišanja.",1
"Država bo vstopila še v dve družbi tveganega kapitala. S 6,18 milijona evrov bo postala 49-odstotna lastnica SCS in STH Ventures. V okviru programa, ki ga izvaja podjetniški sklad, podjetja pa izbira na podlagi razpisa, je na voljo 35,05 milijona evrov, in sicer ga v 85 odstotkih financira evropski sklad za regionalni razvoj, v 15 odstotkih pa državni proračun. Vlada je odobrila vstop države v zasebni družbi tveganega kapitala SCS in STH Ventures. V prvo bo vložila okoli 2,5 milijona evrov, v drugo pa okoli 3,68 milijona evrov, s čimer bo v obeh družbah pridobila po 49-odstotni delež. S tem se bo skupni vložek v družbe tveganega kapitala doslej je podprla štiri povečal na 26,74 milijona evrov. Država je s procesom vzpostavljanja trga tveganega kapitala in nalaganjem javnih sredstev v družbe tveganega kapitala začela konec leta 2009, ko je vlada sprejela program finančnega inženiringa, s katerim želi spodbuditi razvoj trga tveganega kapitala, je spomnila ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Država je doslej prek Slovenskega podjetniškega sklada vstopila v štiri družbe tveganega kapitala, in sicer s skupnim vložkom 20,56 milijona evrov. V družbo Prvi sklad je vložila devet milijonov evrov, v družbo Meta Ingenium pet milijonov evrov, v družbo DTK Murka 3,92 milijona evrov, v Sklad poslovnih angelov pa okoli 2,64 milijona evrov. Vlaganje v zasebne družbe tveganega kapitala poteka po programu instrumentov finančnega inženiringa za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji za obdobje 2009 2013. Vlaganja države lahko predstavljajo največ 49 odstotkov sredstev dokapitalizacije, 51 odstotkov pa morajo zagotoviti zasebni vlagatelji.",1
"Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar in nekdanji direktor Pivovarne Laško Boško Šrot nista prišla na današnji predobravnavni narok na ljubljansko okrožno sodišče v zadevi, kjer jima sodijo zaradi trgovanja z delnicami Istrabenza. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je danes povedal, da se predobravnavnega naroka na ljubljanskem okrožnem sodišču ni udeležil, ker bi bila njegova navzočnost potrebna le, če bi na naroku nameraval priznati krivdo. Kot je dejal, krivde ne misli priznati, ker očitanega kaznivega dejanja ni storil. ""Zato bi bila moja navzočnost nepotrebna in nesmiselna,"" je še pojasnil. Predobravnavni narok ne poteka samo za Bavčarja, temveč tudi za nekdanjega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, ki se naroka prav tako ni udeležil. Kasneje je pojasnil, podobno kot Bavčar, da njegova navzočnost ni bila potrebna, saj da ni storil nobenega kaznivega dejanja. ""Nisem zlorabil položaja, da bi Bavčarju pridobil premoženjsko korist in s tem oškodoval firmo oziroma sebe,"" je dejal. Prav tako se naroka, kjer bi se izrekli o krivdi, ni udeležil nobeden od preostalih obtoženih. Nekdanjima šefoma Istrabenza in Pivovarne Laško bodo sicer začeli soditi 19. marca. Obtožnica zaradi domnevno spornega lastninjenja Pivovarne Laško, v katerem so bile pivovarna in njene hčerinske družbe domnevno oškodovane za 109 milijonov evrov, in trgovanja z delnicami Istrabenza je bila vložena avgusta lani. Na zatožno klop naj bi jih sedlo sedem Zaradi domnevno spornega trgovanja z delnicami Istrabenza bi morali danes na zatožno klop sesti še predsednik uprave Maksime holdinga Nastja Sušinski, nekdanji svetovalec za finance v Istrabenzu Kristjan Sušinski, lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, Kranjski odvetnik Branko Lipovec, nekdanja ""slamnata"" lastnica Šrotovega podjetja Kolonel Danijela Raković, Sportina Bled, Durox in Cogito. Vendar ni bilo nikogar. Obtožnico razdelili na dva dela Sodišče je nato na predlog tožilstva obstoječo obtožnico zoper sedmerico razdelilo na dva dela. Tako bodo obtoženim najprej sodili zaradi domnevno spornega trgovanja z delnicami, ki se nanaša na večkratno prodajo 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, pozneje pa še zaradi menedžerskega prevzema Pivovarne Laško. Razdelitev obtožnice je bila po mnenju tožilstva nujna zaradi skorajšnjega izteka dopustnega triletnega roka za zamrznitev premoženja. Naj vas spomnimo Kazniva dejanja naj bi se zgodila leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin (za 23 milijonov evrov), nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7.500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona evrov Microtrustu v lasti Nastje Sušinski. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.",0
"163 rednih tedenskih poletov Adria Airways bo povečala število poletov v Beograd, kamor bodo od 30. oktobra leteli osemkrat tedensko. Sicer pa Adria iz Ljubljane tedensko leti na 15 destinacij. Konec oktobra Adria prehaja na zimski čas letenja, ki bo veljal do 24. marca prihodnje leto. Slovenski letalski prevoznik bo iz Ljubljane v zimskem obdobju opravil 163 rednih tedenskih poletov na 15 destinacij - večinoma po Evropi. Večkrat dnevno v Frankfurt, München, Zürich Štirikrat dnevno bodo letala letela v Frankfurt, trikrat dnevno pa na Dunaj, v München in Zürich. Enajstkrat na teden bodo povezali Ljubljano in Skopje, osemkrat tedensko pa bo mogoče leteti v Beograd. Devetkrat tedensko bo polet v Moskvo, sedem poletov tedensko bodo opravili v Istanbul, Prištino in Tirano, šest v Sarajevo in pet v Amsterdam. Trikrat tedensko bo Adria letela v Podgorico, dvakrat na teden pa v Köbenhavn. Iz Prištine v Nemčijo Decembra lani je Adria Airways vzpostavila tudi redne povezave iz Prištine, od koder bo pozimi štirikrat tedensko letela v München, sedemkrat tedensko pa v Frankfurt.",1
"Kriminalistična preiskava v Istrabenzu ne bo vplivala na potek prisilne poravnave Istrabenza, meni predsednik uprave družbe Topič. Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič Policist pred vrati Istrabenza Kriminalistična preiskava v Istrabenzu po mnenju predsednika uprave družbe Bogdana Topiča ne bo vplivala na potek prisilne poravnave Istrabenza. S preiskavo je bil Topič seznanjen, kaj je predmet preiskave, pa ni vedel. Tudi če bi vedel, ne bi mogel komentirati, je Topič povedal, preden je za kratek čas obiskal sedež družbe v Kopru, kjer od 7. ure poteka kriminalistična preiskava. Kot je dejal, ne ve, ali policisti preiskujejo verižno prodajo 7,3 odstotka deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško pred dvema letoma prek verige družb prodala Maksimi Holding. Medtem pa je Bavčarjev odvetnik Aleksander Čeferin dejal, da gre prav za omenjeno prodajo. Dodal pa je, da preiskava nima osnove. Kot je znano, so kriminalisti danes zjutraj začeli z aktivnostmi v smeri utemeljevanja sumov kaznivih dejanj zlorabe položaja oz. pravic in pranja denarja. V okviru akcij so aretirali nekdanjega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, ki so ga nato že izpustili, in nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja, opravljali naj bi tudi več hišnih preiskav. Poleg Istrabenza preiskujejo tudi Pivovarno Laško.",0
"Predsednik uprave Gazproma se je z Janšo in predsednikom Türkom pogovarjal o poteku plinovoda Južni tok čez Slovenijo. Predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller Predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller se je v petek s slovenskim premierjem Janezom Janšo in predsednikom republike Danilom Türkom pogovarjal o poteku plinovoda South Stream Južni tok čez Slovenijo, pri čemer naj bi Miller od sogovornikov dobil slovensko podporo projektu. Ruski mediji poročajo, da naj bi Gazprom končni krak Južnega toka zaradi slabih odnosov z avstrijsko naftno družbo OMW namesto preko Avstrije preusmeril preko Slovenije do severne Italije, s čimer bi se ognil Avstriji. Slovenija, ki trenutno predseduje EU, je po pisanju ruskih medijev majhen trg za Gazprom, saj je ta plinski gigant lani v Slovenijo dobavil le 590 milijonov kubičnih metrov plina, morebiten vstop Slovenije v projekt pa je po ocenah poznavalcev razmer precejšnje presenečenje, saj naj bi bilo vse dogovorjeno, da bo severni krak Južnega toka tekel od Rusije do Bolgarije, in sicer pod Črnim morjem, do Srbije, Madžarske in Avstrije do severne Italije. Gazprom in OMW sta se namreč dogovorila, pogodba sicer ni bila podpisana, da bosta ustanovila mešano podjetje, v katerem bosta imela partnerja po 50-odstotni lastniški delež, ki bo plin iz Južnega toka skladiščilo in prodajalo sosednjim državam. Po mnenju nekaterih poznavalcev naj bi se zapletlo pri prodaji plina v Avstriji, saj si Gazprom in OMW nista uspela razdeliti trga. Plinovod Južni tok, preko katerega naj bi letno šlo 30 milijard kubičnih metrov plina, je skupen projekt Gazproma in italijanskega Enija, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg omenjenega iz Rusije, Bolgarije, Srbije, Madžarske, Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Postavitev plinovoda, ki naj bi začel delovati v letu 2013, naj bi bila vredna med sedem in 10 milijard evrov, po nekaterih ocenah pa tudi dvakrat toliko.",1
"Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja in Zavod 25. junij sta Jošku Jorasu za darilo izročila žrebico lipicanko z imenom Dana kot simbol slovenstva in plemenitosti. Žrebico, ki so jo poimenovali Dana (darovana), je mimo cvetličnih korit po evropski poti na domačijo Joška Jorasa odpeljala njegova hči Desire Joras. Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je ob tem dejal, da gre za simbolno darilo, saj je lipicanec eden od najlepših slovenskih simbolov, hkrati pa tudi simbol plemenitosti. Jorasa je Podobnik obenem pozval k prekinitvi gladovne stavke, ki danes poteka že 17. dan. ""K prekinitvi stavke ga pozivamo, ker ga potrebujemo zdravega in čilega, in verjamemo, da bo prepričal vse, ki imajo ušesa, da bi slišali, pa še ne slišijo, in verjamem, da bodo slišali,"" je dejal Podobnik. Podobnik si želi, da bi ta simbol povezal vse dobromisleče tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, in verjame, da je veliko takšnih, ki si želijo, da se težave rešijo po pravični poti. ""Joras tu brani svojo domačijo ter ščiti del slovenske zemlje in morja, kar je vredno spoštovanja in je plemenito dejanje,"" je dejal. Spomnil je, da bi pokojni predsednik države Janez Drnovšek danes praznoval rojstni dan. Čeprav je imel Drnovšek pri sporazumu z Račanom zelo nesrečno roko, je Podobnik prepričan, da bi se pokojni predsednik danes zavzel za razrešitev problema. Podobnik je še pojasnil, da so vlogo za shod, napovedan za prihodnjo soboto, že vložili – osem dni pred rokom – ter da verjamejo, da ne bo težav.",1
"Odkrijte in testirajte novi peugeot 508! Bodite med prvimi, ki bodo preizkusili novega peugeota 508. Kliknite tukaj in se prijavite na brezplačno testno vožnjo. Peugeot predstavlja novo usmeritev znamke pri vozilih srednjega višjega razreda - model 508. Tehnologija zadnje generacije, dinamična eleganca, kakovostna izdelava iz plemenitih materialov, udobje in odlične vozne lastnosti poosebljajo novi Peugeot 508. Tehnologija z občutkom! Izpopolnjena stilska zasnova armaturne plošče in dovršena končna obdelava materialov prispevajo k visokokakovostnem udobju v potniškem prostoru, v katerem je vsakemu potniku namenjen velikodušen in skrbno urejen prostor. Zaradi optimalne teže vozila, aerodinamične oblike in Peugeotovih tehnoloških inovacij se model 508 uvršča med vodilne avtomobile svojega razreda glede na zmogljivost motorjev in nizko porabo goriva. Na voljo so varčni dizelski in bencinski motorji z močjo od 112 do 204 KM z nizko stopnjo emisij CO2. Odlikuje jih Stop&Start sistem, s katerim prihranite do 15 odstotkov goriva v primerjavi s klasičnimi HDi motorji. Tehnologija je poglavitna, vendar na vsakem koraku sodeluje z estetiko.",1
"Bi imeli zemljišče nad Portorožem ali Ankaranom, apartmaje v Kranjski Gori, vilo na Bledu, delež v Aerodromu Portorož ali mogoče v Marini Koper? Istrabenz je iskal nove lastnike za vse to. Iztekel se javni poziv Istrabenza za zbiranje ponudb za nakup nepremičnin, poslovnih deležev in delnic, ki so v lasti družbe. Družba je med drugim prodajala zemljišča v Portorožu in nad Ankaranom, apartmaje v Kranjski Gori, vilo z zemljiščem na Bledu in deleže v drugih družbah, tudi v Aerodromu Portorož. Med drugim so naprodaj vila na Bledu ... V Aerodromu Portorož je Istrabenz prodajal 15,23-odstotni poslovni delež, v Marini Koper 6,04-odstotni delež in v družbi Fiba 0,36-odstotni delež. V družbi Golf Istra je prodajala 60-odstotni delež z možnostjo nakupa dodatnega 20-odstotnega deleža, medtem ko je v podjetju IP Obala prodajala 50-odstotni delež. Istrabenz je iskal kupca tudi za 4000 delnic oz. 10,67 odstotka delnic razreda A sklada Poteza Innovation and Growth, 2000 delnic oz. tri odstotke delnic razreda A sklada Poteza Adriatic Fund, 339 delnic oz. 0,010-odstotni delež Marlesa, 1620 delnic oz. 0,015-odstotni delež Nove Ljubljanske banke in 41.338 delnic družbe Novoles lesna industrija iz Straže, kar predstavlja 5,62-odstotni delež vseh izdanih navadnih delnic in 3,85-odstotni delež v osnovnem kapitalu. ... in zemljišča ob morju. V središču Portoroža naj bi nove lastnike dobile tri parcele, nad Ankaranom, s pogledom na morje, pa osem parcel. V Kranjski Gori so kupca iskali trije apartmaji in na Bledu vila z zemljiščem. Za vse nepremičnine, ki so predmet prodaje, je v zemljiški knjigi zaznamovana skupna hipoteka bank upnic ter isti vrstni red zaznamovanih skupnih hipotek. Prodajalec bo po sklenitvi pogodbe in pred plačilom kupnine poskrbel, da bodo banke izdale in deponirale pri notarju izbrisna dovoljenja.",1
"Frankfurt - Nemški avtomobilski koncern Daimler bo začasno skrajšal delovni čas za 18.000 delavcev v svojih nemških tovarnah za proizvodnjo tovornjakov. Kot so danes sporočili iz koncerna, gre za štiri Mercedes-Benzove tovarne, skrajšani delovni čas naj bi se začel sredi aprila ali najkasneje maja in trajal do konca poletnih počitnic, torej konca avgusta. Podjetje pri tem ni želelo razkriti podrobnosti, kakšni so cilji glede zmanjšanja proizvodnje. V Daimlerju pravijo le, da se bodo o tem odločali od tovarne do tovarne v dogovoru s predstavniki zaposlenih. Daimler, eden vodilnih proizvajalcev težkih tovornjakov na svetu, je prizadelo šibko povpraševanje, naročila pa se še vedno zmanjšujejo, je v sporočilu zapisalo vodstvo. Po zadnjih dostopnih podatkih je Daimler na področju težkih tovornjakov imel 30.000 zaposlenih.",0
"Maribor - Največje mariborsko nakupovalno središče Europark je s 1. februarjem dobilo novo vodstvo. Kot so sporočili iz Europarka, je njihovo lastniško podjetje, Spar European Shopping Centers (SES), na mesto direktorja, kjer bo nasledil Vlada Vedlina, postavilo Boštjana Brantušo, ki že od leta 2004 vodi tudi nakupovalno središče Citycenter v Celju. ""Veselim se novega izziva v Mariboru. V središču mojega dela bo predvsem nadaljnji razvoj že sedaj uspešnega nakupovalnega centra in razširitev ponudbe za naše obiskovalce,"" je ob imenovanju povedal Brantuša in dodal: ""Europark je upravičeno najbolj priljubljeno nakupovalno središče v regiji, zato bomo skupaj z obstoječo ekipo ta položaj le še nadgrajevali, in s tem gradili na že uspešnem delu mojega predhodnika."" Sicer pa se po besedah lastnikov menjava vodstva izvaja v skladu z ukrepi strateškega prestrukturiranja, ki so bili v dogovoru z dosedanjim direktorjem Vladom Vedlinom, ta sicer zapušča njihovo podjetje, izdelani že leta 2007.",1
"Osumljenci so povzročili za okoli 750.000 evrov škode, v preteklem letu pa naj bi podtaknili okoli 60 požarov. Mariborski kriminalisti in policisti so 11. septembra s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku eno polnoletno in dve mladoletni osebi iz Maribora. Sumijo jih naklepnega požiga tribune v izgradnji na stadionu v Ljudskem vrtu , trgovine Maxina na Šentiljski cesti, stavbe bivše psihiatrije v Pivoli, lesenih vrtnih hiš v skladišču trgovine Baumax na Tržaški cesti in zabojnika za smeti v podhodu večstanovanjske hiše na Ruški cesti. Osumljeni so člani prostovoljnega gasilskega društva. Kot je danes na novinarski konferenci povedal vodja urada kriminalistične policije mariborske policijske uprave Marjan Fank, je preiskovalni sodnik po zaslišanju zoper polnoletno osebo odredil pripor. Osumljeni so z omenjenimi dejanji po neuradni oceni povzročili škodo v višini okoli 750.000 evrov. Enega osumljenca so na podlagi obvestila občana prijeli 9. septembra, neposredno po podtaknjenem požaru na zabojniku za smeti, ostala dva pa v jutranjih urah naslednjega dne. So za povečano število požarov krivi požigalci? ""V obdobju od decembra 2006 do septembra letos smo na območju Policijske uprave Maribor zaznali bistveno povečanje požarov, za katere je bilo z ogledom ugotovljeno, da so podtaknjeni. Te zgostitve so bile večinoma na območju centra Maribora, levega in desnega brega reke Drave, kakor tudi Slivnice in Rač. Na teh območjih smo izvajali v nekajmesečnih aktivnostih tudi opravila, kot so zasede in pa blokade območij,"" je pojasnil Fank. Po njegovih besedah mariborski kriminalisti in policisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil, saj dosedanje ugotovitve kažejo, da naj bi osumljeni samo na območju policijske postaje Maribor II naklepno požgali okoli 60 različnih objektov in predmetov, s požiganjem pa naj bi začeli decembra 2006. V večini primerov je šlo za požige zabojnikov za smeti. ""Motiv za njihova dejanja je bil predvsem v dokazovanju in pa prisotnosti ob gašenju požarov,"" je dodal Fank. Obtoženim grozi zaporna kazen Policisti in kriminalisti so med preiskavo zasegli tudi nekaj računalnikov. Kot je dejal Fank, preiskava uporabe računalniške opreme še poteka, podatkov o tem, da bi osumljeni požare tudi snemali, pa zaenkrat ni. Za kaznivo dejanje požiga je zagrožena kazen od enega do osmih let zapora. Osumljenim pa očitajo tudi storitev kaznivih dejanj povzročitve splošne nevarnosti in poškodovanja tuje stvari. Osumljeni so sicer člani mariborskega prostovoljnega gasilskega društva. Kot je pred dnevi povedal predsednik društva Milan Eržen, nihče od kolegov ni nikoli posumil, da bi mladeniči lahko bili požigalci. Veljali so namreč za požrtvovalne gasilce, ki so vselej pripravljeni pomagati drugim.",0
"Ljubljana - Slovenski Siemens je v minulem poslovnem letu, ki se je končalo 31. septembra, ustvaril 57,9 milijona evrov prihodkov, medtem ko so leto prej ti znašali 73,9 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja se je skoraj prepolovil in znašal 2,7 milijona evrov. Siemens je krizo pričakal dobro pripravljen, učinke krize pa so blažila predvsem predhodna naročila. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica slovenskega Siemensa, ki je ena manjših regionalnih družb nemške korporacije, Medeja Lončar, je družba v minulem poslovnem letu pridobila za 58,2 milijona evrov novih naročil, a so bili kupci izredno previdni, še zlasti v prvi polovici leta. Podoben trend so zaznali tudi pri investicijah v javno infrastrukturo. Siemens je v Sloveniji prisoten od leta 1992, zaposluje pa 130 ljudi. Prihodki letno nihajo, lani pa so bili učinki krize najbolj prisotni v sektorju industrije, ki v normalnih razmerah predstavlja levji delež v strukturi prihodkov. Sledita energetika in medicina. Slednja v strukturi prihodkov predstavlja od 10- do 15-odstotni delež. Podobna struktura prihodkov sicer velja tudi za celotno korporacijo. V Siemensu za leto 2010 zaradi že pridobljenih naročil načrtujejo nekoliko boljšo prodajo, ki naj bi celo presegla tisto iz poslovnega leta 2008. Po besedah Lončarjeve stavijo predvsem na velika naročila s področja energetike, med katerimi so pomembnejša prevoz novega statorja za Nuklearno elektrarno Krško, dobava prečnega transformatorja za Eles ter prenova statorja in rotorja v Termoelektrarni Šoštanj. Med ključnimi projekti Siemensa v Sloveniji velja v sektorju industrije v minulem letu omeniti prenovo vlivne naprave v Acroniju. Prodaja produktov s področja avtomobilske avtomatizacije in pogonske tehnike se je v prvi polovici leta zaradi krize precej zmanjšala, proti koncu poslovnega leta pa spet začela naraščati. Za divizijo mobilnost je bil eden ključnih projektov vgradnja signalno-varnostnih naprav na železniškem odseku Pragersko - Ormož ter prenova osvetlitve vzletno-pristajalne steze na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani. Ta divizija je sodelovala tudi na dveh razpisih za sistem ETCS (implementacija v infrastrukturi ter na tirnih vozilih), ki pa še nista zaključena. Na področju tehnične opreme objektov je Siemens eden od dobaviteljev opreme za nadzorni center Darsa v Dragomelju, ki naj bi ga odprli v začetku leta 2010, med vidnejšimi projekti pa je bil zaključek tehnične opreme hotela Kempinski Palace v Portorožu. V sektorju energija so poslovno leto najbolj zaznamovali projekti s področja proizvodnje energije, na področju zdravstva pa je Siemens slovenskim bolnišnicam dobavil nekaj tehnološko najnaprednejših diagnostičnih naprav. Korporacija Siemens s sedežem v Berlinu je poslovne rezultate predstavila prejšnji teden. V minulem poslovnem letu je Siemens ustvaril 76,7 milijarde evrov prihodkov (leto prej 77,3 milijarde evrov), od tega kar 23 milijard evrov iz prodaje produktov okoljskega portfelja. Dobiček je znašal 2,5 milijarde evrov, kar je manj kot leto prej, ko je bila večina dobička posledica odprodaje družbe Siemens VDP Automotive v višini 5,5 milijarde evrov.",1
"Bruselj - Prodaja avtomobilov v Evropi se je povečala tudi februarja. V 28 evropskih državah (brez Cipra in Malte, a vključujoč Islandijo, Norveško in Švico) so drugi letošnji mesec prodali 1.000.754 osebnih avtomobilov, kar je 3,2 odstotka več kot februarja lani. V državah članicah EU, brez upoštevanja Cipra in Malte, je bilo februarja prodanih 974.346 novih avtomobilov, kar je tri odstotke več kot februarja lani, je danes objavilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Kot navaja ACEA, se podatki po posameznih državah zelo razlikujejo. Tako se je februarja močno zmanjšala prodaja avtomobilov v Nemčiji, in sicer za 29,8 odstotka na 194.846. Padec je pripisati koncu sheme subvencioniranja nakupa novih avtomobilov. V drugih evropskih državah se je prodaja avtomobilov povečala: v Španiji za 47 odstotkov na 91.281, v Veliki Britaniji za 26,4 odstotka na 68.686, v Italiji za 20,6 odstotka na 200.560 in v Franciji za 18,2 odstotka na 180,535 avtomobilov. V Sloveniji se je prodaja novih avtomobilov februarja na letni ravni povečala za 1,8 odstotka na 4803 avtomobilov, v prvih dveh mesecih letos pa za 6,1 odstotka na 9853 avtomobilov. S februarsko prodajo se lahko najbolj pohvalijo francoski avtomobilski proizvajalci. Skupina Renault (Renault in Dacia) je na letni ravni prodajo povečala za 30 odstotkov na 109.663 avtomobilov, skupina PSA (Peugeot in Citroen) pa za 18,4 odstotka na 149.128 avtomobilov. Evropski avtomobilski proizvajalec številka ena, nemški Volkswagen (Volkswagen, Audi, Seat in Škoda) je prodajo na letni ravni zmanjšal za 1,7 odstotka na 207.969 avtomobilov. V prvih dveh mesecih letos se je prodaja avtomobilov v Evropi povečala za 8,1 odstotka na približno 2,09 milijona. Skupina Volkswagen je v prvih dveh mesecih letos ohranila položaj največjega evropskega proizvajalca avtomobilov, tržni delež skupine znaša 20,1 odstotka, medtem ko je ta v enakem obdobju lani dosegal 21,3 odstotka. Sledijo PSA Peugeot Citroen s 14,4-odstotnim deležem, Renault z 10,8-odstotnim in Ford z 10,1-odstotnim deležem.",1
"Ljubljana - ""Ko je Merkur odobril posojilo Merfinu, se je sam znašel v težjem likvidnostnem položaju, in rezultati so danes tu. Če Merkur ne bi Merfinu (prek družbe HTC Dva, op. p.) odobril 180 milijonov evrov posojil, se to ne bi zgodilo,"" je v sredo v Odmevih priznal nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež. Čeprav je potrdil, da je poslovne odločitve, ki so ogrozile preživetje Merkurja, sprejemal sam, pa je krivdo zvrnil predvsem na banke, ki so zahtevale vračilo posojil. ""Banke so vedele, kaj se dogaja,"" je zatrdil Kordež in dodal, da jim je že maja lani predstavil razmere v Merkurju. Toda razmere, ki jih je Kordež predstavil bankam, so bile daleč od realnih. To je med drugim dokazalo tudi popravljeno letno poročilo, ki ga je pripravila nova uprava Merkurja. Sodeč po prvotnem letnem poročilu (revizor je kasneje umaknil svoje mnenje), ki ga je v začetku minulega leta pripravil Kordež, je imel Merkur na zadnji dan leta 2009 295 milijonov evrov kapitala in 13,6 milijona evrov dobička, medtem ko je novo letno poročilo razkrilo, da je izguba znašala 140 milijonov evrov, višina kapitala pa 123 milijonov evrov. Tudi Kordeževih pojasnil, da je Merkur junija, ko se je umaknil z mesta predsednika uprave, še vedno ""dokaj solidno posloval"", uradni podatki ne potrjujejo. Samo v prvi polovici minulega leta je namreč Merkur ustvaril še dodatnih 100 milijonov evrov izgube, prihodki so se znižali na 191 milijonov evrov, kapital je skopnel na borih nekaj milijonov evrov, skladišča pa so bila praktično prazna. Poslovanje Merkurja se je sicer začelo slabšati že leta 2008, ko so se jim prihodki znižali na 851 milijonov evrov, v letu 2009 pa še za dodatnih 40 odstotkov, le na dobre pol milijarde evrov. Sočasno je Kordež začel menedžerski prevzem reševati tudi na račun dobaviteljev, kar se je kazalo na rasti poslovnih obveznosti in z vse večjimi zamudami pri poravnavanju obveznosti. Da se je uprava Merkurja bolj kot s poslovanjem ukvarjala s samim menedžerskim prevzemom, kaže tudi podatek, da se niso pravočasno odzvali na padec poslovanja, da niso sprejeli nujnih ukrepov programa presežnih delavcev... ""Celo za običajne državne pomoči, kot je bila subvencija za skrajšani delovni čas, se ni prijavljalo, čeprav se je v posamičnih enotah in segmentih znotraj podjetja obseg dela zmanjšal tudi za dve tretjini,"" v načrtu finančnega prestrukturiranja še ugotavljajo v Taxgroup. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Nemški katoličani, ki ne želijo plačevati cerkvenega davka, od danes ne bodo več mogli prejemati zakramentov ali biti botri otrokom, je z dekretom odločila nemška škofovska konferenca. V Nemčiji je vse od 19. stoletja v veljavi praksa, po kateri se državljani izrekajo za neverujoče ali pripadnike neke veroizpovedi, pri čemer v drugem primeru plačujejo davek. Če si kasneje premislijo, morajo začeti postopek za izstop iz Cerkve. V zadnjih letih je število izstopov predvsem iz katoliške, pa tudi protestantskih Cerkva naraslo, predvsem po izbruhu pedofilskih škandalov leta 2010. V Nemčiji je približno tretjina prebivalcev katoličanov. Zaradi tega ""zaskrbljujočega"" razvoja dogodkov je nemška škofovska konferenca v četrtek objavila dekret, v skladu s katerim vsak katoličan, ki bo izstopil iz Cerkve, ne bo več mogel prejeti zakramentov, niti bolniškega maziljenja, razen v primeru življenjske ogroženosti. Prav tako ne bo več mogel biti boter otrokom. Dekret prav tako določa, da mora posameznik, ki je izstopil iz Cerkve, če se želi cerkveno poročiti, za to zaprositi cerkvene oblasti. ""Pod pogojem, da obljubi, da bo ohranil vero in da bo otroke vzgajal v katoliški veri,"" so škofi dodali v dekretu. Zapisali so tudi, da je mogoče odreči cerkveni pogreb posamezniku, ki pred smrtjo ni izkazal obžalovanja. Ta dekret je sprožil burne odzive v naprednem katoliškem gibanju ""Wir sind Kirche"" (Mi smo Cerkev). ""To je slab dekret, do katerega prihaja v slabem trenutku,"" so v gibanju zapisali v danes objavljenem sporočilu za javnost.",0
"Še zadnji potencialni vlagatelj je ocenil, da so finančna in pravna tveganja za vstop v Muro prevelika. Prokurist družbe Podlesnik kljub temu ostaja optimističen. Upanje za Muro ugaša? Ponudbo za reševanje Mure je umaknil tudi zadnji potencialni vlagatelj. Ocenil je, da so finančna in pravna tveganja za vstop v družbo prevelika, je v izjavi za javnost po večurni seji upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe Sod povedal predsednik upravnega odbora Soda Uroš Rotnik. Kot je še pojasnil Rotnik, je upravni odbor obravnaval in pregledal vse aktivnosti, ki sta jih v zadnjem času izvajali vodstvi Soda in Mure. Pri tem so ugotovili, da so vsi potencialni investitorji, ki so bili pripravljeni vlagati v Muro, odstopili. Po Rotnikovih besedah so bili vzrok za umik ponudb predvsem prevelika finančna in pravna tveganja. Poleg tega je upravni odbor Soda na današnji seji podrobno preučil tudi zadnji predlog za reševanje murskosoboškega tekstilnega velikana, ki ga je pripravil prokurist Mure Zdenko Podlesnik. Direktor Soda Tomaž Kuntarič je ob tem pojasnil, da zadnji Podlesnikov predlog predvideva ohranitev okoli 300 delovnih mest manj kot predhodni predlogi, poleg tega pa so nižja tudi ocenjena potrebna sredstva. Ta naj bi v prejšnjih predlogih znašala 11 milijonov evrov, po zadnjem predlogu pa naj bi bilo za rešitev Mure potrebnih 6,5 milijona evrov. Rotnik je v nadaljevanju poudaril, da Sod od uprave in nadzornega sveta Mure pričakuje nadaljnje aktivnosti s ciljem ohranitve čimvečjega števila delovnih mest v Muri. Trenutno morajo biti aktivnosti storjene s strani uprave Mure. Delno so jih danes predstavili, delno pa jih bodo verjetno še predstavili preko organov Mure, je še dejal Rotnik in dodal, da bo Sod Muri zagotovo tudi v prihodnje stal ob strani. Podlesnik ostaja optimističen Današnjo sejo, ki je trajala skoraj pet ur, je že predčasno zapustil Podlesnik. Ob odhodu je bil dokaj redkobeseden, novinarjem je zaupal le, da je sicer že utrujen, da pa glede reševanja Mure kljub vsemu ostaja optimističen . Podlesnik je že včeraj dejal, da če do dogovora ne pride, bo v Muri proizvodnja v polnem teku obratovala le še približno dva do tri tedne, potem pa bo za dve tretjini upadla. Program bomo oklestili na to, kar je glede na skromna sredstva, ki nam še ostajajo, mogoče, je dejal Podlesnik. V nekem trenutku se bo celo ustavila, ker bomo del proizvodnje preselili v tehnološko zaključene prostore, je pojasnil. Prostore, kjer s proizvodnjo ne bodo nadaljevali, bodo ponudili za dezinvestiranje lastnikom in bankam.",0
"V prvih devetih mesecih je družba NFD Holding ustvarila 8,2 milijona evrov skupnih prihodkov, čisti dobiček pa znaša 3,9 milijona evrov NFD Holding je v prvih devetih mesecih ustvaril 8,2 milijona evrov skupnih prihodkov, čisti dobiček pa znaša 3,9 milijona evrov. Z devetmesečnimi rezultati so se v torek seznanili nadzorniki družbe, katere je uprava seznanila tudi z možnimi dodatnimi ukrepi, ki ob zaostrenih pogojih na trgu zagotavljajo normalno poslovanje. Nadzorni svet družbe NFD Holding je na seji dal upravi soglasje za dodatno zastavo delnic za najeti kredit pri banki. Seznanil se je tudi s skupno vrednostjo zastavljenih tržnih vrednostnih papirjev za projekt Istrabenz po stanju na dan 30. september, je NFD Holding danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze.",1
"Agrokor naj bi se nakupa večinskega lastniškega deleža Mercatorja od konzorcija prodajalcev lotil brez enega samega evra kapitala in zaradi visoke zadolženosti tudi z zelo omejenimi možnostmi dodatnega zadolževanja. Dokumenti italijanske banke Unicredit, ki so jih pridobili na časniku Dnevnik, naj bi dokazovali, da maksimalni znesek, za katerega se lahko zadolži Agrokor, ne da bi pri tem kršil zaveze do kupcev svojih obveznic, znaša le 250 milijonov evrov, pri čemer je nakup večinskega deleža v Mercatorju glede na ponujeno ceno 221 evrov za delnico ocenjen na preko 800 milijonov evrov. Namesto lastnega kapitala naj bi hrvaški živilsko-trgovski velikan potencialnim finančnim partnerjem v poslu obljubljal, da bi prihodnje leto lahko prodal proizvajalca sladoledov Ledo. Dokument, ki sta ga Zagrebačka banka ter Unicredit Bank Austria, obe iz skupine Unicredit, 12. oktobra, torej tik pred oddajo nezavezujoče ponudbe Agrokorja za Mercator, poslali na matično banko v Milanu, tako po pisanju časnika dokazuje, da brez Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD in Mednarodne finančne korporacije IFC iz skupine Svetovne banke finančna konstrukcija posla ni mogoča. Agrokor naj bi tako pričakoval, da obe mednarodni finančni ustanovi v prevzem vložita po 170 milijonov evrov, pri čemer EBRD in IFC glede na dokumente, ki so jih razkrili v Mercatorjevi upravi, zaenkrat sploh še nista zagotovili, da bosta v financiranju sodelovali in se skupaj z Agrokorjem ne pogajata s konzorcijem prodajalcev. Možnost za sodelovanje v projektu naj bi proučili šele po opravljenem skrbnem pregledu poslovanja največjega slovenskega trgovca. Tudi če bi EBRD in IFC prispevali 340 milijonov evrov, Agrokor pa bi se zadolžil za omenjenih 250 milijonov evrov, bi še vedno ostalo prek 200 milijonov evrov dodatnih sredstev, ki bi jih moral najti hrvaški koncern. Glede na dokument v Zagrebu ocenjujejo, da bi s prodajo Leda iztržili 480 milijonov evrov, pri čemer bi jih 280 milijonov namenili za prevzem Mercatorja, preostalo pa za poplačilo obveznosti. V vmesnem obdobju do zaključka te transakcije bi Agrokor tako potreboval premostitveno posojilo. Ob tem v Agrokorju dovoljujejo tudi možnost, da prodaja Leda ne bi uspela, v tem primeru pa se zanašajo na to, da bodo našli nove partnerje, ki naj bi sodelovali pri nakupu Mercatorja. Računali naj bi zlasti na istrsko skupino Adris, ki je nastala na temeljih Tobačne tovarne Rovinj. Agrokor naj teh možnosti v nezavezujoči ponudbi za Mercator sploh ne bi omenjal, saj naj bi v njej zapisal, da namerava skupaj z EBRD, IFC in skladom One Equity Partners, ki deluje v okviru ameriške banke JP Morgan Chase, oblikovati poseben finančni holding, v katerega bi tuji partnerji vložili kapital, Agrokor pa trgovsko verigo Konzum. Poleg tega naj bi dokument razkrival še en ključen vidik finančne konstrukcije Agrokorjevega prevzema Mercatorja. Gre za dogovor z obstoječimi Mercatorjevimi posojilodajalci, da ti zaradi spremenjenega lastništva ne bodo ukinili za 950 milijonov evrov posojilnih linij. Glede na to, da so za večino teh posojilnih mehanizmov banke, ki Mercator prodajajo, v Zagrebu menijo, da bodo te zaveze ohranile. Foto Reuters Dokument naj bi po pisanju Dnevnika na laž postavljal tudi Agrokorjeve obljube, da ne bo finančno izčrpaval Mercatorja in da bo povečeval število zaposlenih ter celo izboljšal položaj slovenskih dobaviteljev. Iz dopisa naj bi bilo namreč razvidno, da Agrokor že v prvem letu napoveduje za okoli 170 milijonov evrov sinergij, kar v poslovnem žargonu pomeni prihranke ob združevanju aktivnosti dveh podjetij. Skupaj 52,10 odstotka Mercatorja prodajajo Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Omenjeni delničarji so junija letos podpisali sporazum o skupni prodaji trgovskega podjetja. V zadnjih dneh se je prodaja zapletla, saj je Mercatorjeva uprava razkrila, da se s prodajalci pogaja izključno Agrokor in ne napovedani konzorcij kupcev, to pa bi lahko po njenem mnenju škodilo interesom enega največjih slovenskih podjetij. Prodajalci medtem pravijo, da so mednarodni partnerji posel pripravljeni podpreti v poznejši fazi, zato pozivajo k vnovičnemu izrazu podpore prodaji. Mercatorjeva uprava je že pripravila predloge za rešitev zapleta.",0
"Odprte scene. Zasvojenci droge vse pogosteje uživajo na javnih mestih, kar je tvegano tako zanje kot za družbo. V zadnjih letih se je zaradi številčnejšega pojava brezdomstva med uporabniki prepovedanih drog povečala tudi problematika uživanja drog na javnih mestih, ki jim v slengu pravijo ""odprte scene"". To pa je povezano tudi z vse več odvrženega kužnega materiala. ""Učinkovit odziv na to je vzpostavitev programa varnih sob za uporabo drog,"" je prepričana Ines Kvaternik z Zavoda zdravstveno varstvo (ZZV) Koper. Prek varnih sob se po njenih besedah doseže preprečevanje okužb, zmanjšuje se tvegano vedenje odvisnikov in predoziranje ter omogoča vključitev v zdravljenje. V Sloveniji je, kot je navedla, približno šest tisoč sto problematičnih uporabnikov opiatov, od katerih jih 40 odstotkov ni vključenih v nobeno obliko zdravljenja.",0
"To, da bo ECB državne obveznice kupovala od bank, je tudi danes močno dvignilo tečaje delnic evropskih bank. Stanje ob 12:30 FTSE + 0,15 % Evraz + 11,8 % Xstrata + 6,75 % Barclays + 5,65 % Glencore + 5,05 % Preložitev Glencorovega prevzema Xstrate, je potopila tečaj delnic prvega in dvignila tečaj delnic druge. Vrh kotacije znova obvladuje rudarski sektor, od koder prihaja osem od desetih naj podražitev. Od 4,6 do 5,2 odstotka so zrasli Vedanta, Rio Tinto in Antofagasta. Drsi dobra tretjina delnic. Pod gladino sta naftni družbi BP in Royal Dutch Shell, katerima je spodrsnilo za 0,85 in 0,15 odstotka. Za 1,9 odstotka je padel farmacevt GlaxoSmithKline. DAX + 0,8 % Commerzbank + 6 % Infineon + 5,85 % Deutsche Bank + 5,75 % Deutsche Post - 3,35 % Vrh kotacije, tako kot tudi na ostalih borzah območja evra, obvladujejo delnice finančnih delnic. Tečaj delnic Deutsche Post je spodnesla odločitev nemške države, da proda petodstotni paket delnic. CAC + 1,15 % Credit Agricole + 8,1 % Societe Generale + 5,1 % Pernod Ricard - 1,7 % Delnice bank še naprej letijo v nebo in so samo na račun včerajšnje in današnje rasti na tedenski ravni zrasle od 12 do skoraj 17 odstotkov. Močno se draži tudi precej drugih delnic, saj jih je kar 17 do 40 pridobilo vsaj dva odstotka. Od 3,5 do štiri odstotke so zrasli hotelir Accor, komunalna družba Veolia, proizvajalec cevi za naftno industrijo Vallourec, proizvajalec gradbenih materialov Saint Gobain in ponudnik poslovnih storitev Cap Gemini. FTSE MIB + 2,25 % Banca MPS + 10,65 % Mediaset + 6,25 % Parmalat - 0,95 % Tudi v Italiji se bančne delnice krepijo in to le malo manj kot včeraj. Intesa Sanpaolo, Ubi Banca in Unicredit so se okrepili od 3,5 do 4,5 odstotka. RTS + 2,05 %",1
"Portorož - ""Zaradi desetletja dolge makroekonomske stabilnosti so ljudje začeli verjeti, da je tveganje redkost in da ga lahko nevtraliziramo. Zdaj nas čaka večletno obdobje revščine. Ocenjujem, da bo kriza trajala vsaj dve leti, eno leto bo trajalo okrevanje po njej, s posledicami krize pa se bodo ukvarjali še naši otroci,"" je povedal Willem Buiter, profesor evropske politične ekonomije na London School of Economics and Political Sciences na 10. Poslovni konferenci Portorož z naslovom Ali si globalna finančna kriza in ekostrategija podjetij nasprotujeta ali se dopolnjujeta. Po njegovem mnenju so se centralne banke po svetu na finančno krizo odzvale hitro. ""Narediti pa bodo morale še več, in sicer pri regulativah bank, vlogi bonitetnih agencij in podobnem. Ker Slovenija veliko blaga izvozi in ker je odvisna od zunanjih virov financiranja, je tudi izpostavljena recesiji,"" dodaja Buiter. Po besedah podpredsednika črnogorske vlade Vujice Lazovića mora teorija ostati v ozadju, pomembne pa morajo postati inovacije ""Medtem ko so se številne države odločile za protekcionistične ukrepe, da bi odpravile težave, v Črni gori verjamemo, da bomo krizo laže prebrodili z odprtim trgom,"" dodaja Lazović. ""Zaradi krize se bodo Mercatorjeve investicijske aktivnosti v drugi polovici letošnjega leta za polovico zmanjšale, vendar se bo razvoj družbe nadaljeval. V času krize postaja zelo pomembno obvladovanje tveganja (risk management),"" pojasnjuje predsednik Mercatorjeve uprave Žiga Debeljak. Dodaja, da je kriza lahko priložnost za podjetja, ki imajo veliko denarnega toka. ""V Mercatorju se oziramo za manjšimi in srednje velikimi podjetji, ki imajo težave."" Debeljak v Mercatorju zaradi krize ne načrtuje odpuščanja, prepričan pa je, da kriza številnim podjetjem v Sloveniji ne bo prizanesla. ""Zaradi krize v avtomobilski industriji bodo najbolj prizadeta tista slovenska podjetja, ki proizvajajo za avtomobilske multinacionalke in gradbena podjetja."" Na Poslovni konferenci Portorož se je zastavilo tudi vprašanje, ali naj država - in v kolikšni meri - pomaga podjetjem v težavah. ""Vlada bi podjetjem v težavah morala pomagati. Ob tem pa se seveda postavlja vprašanje, kakšen vpliv ima na težave podjetij kriza in kakšnega slab menedžment,"" pravi Lazović.",0
"Google je mesečno zabeležil v povprečju 153,4 milijona ameriških obiskovalcev z domačih in službenih računalnikov Prebivalci ZDA so v letu 2011 na spletu najbolj obiskovali spletno stran ameriškega spletnega iskalnika Google . Sledita strani ameriškega spletnega družabnega omrežja Facebook in prav tako ameriškega spletnega iskalnika Yahoo . Google je mesečno zabeležil v povprečju 153,4 milijona ameriških obiskovalcev z domačih in službenih računalnikov, Facebook 137,6 milijona, Yahoo pa 130,1 milijona, kažejo podatki analitske hiše Nielsen. Do desetega mesta še YouTube, Apple in Microsoft Sledijo Microsoftove strani MSN, WindowsLive in Bing, ki so skupaj zabeležile v povprečju po 115,9 milijona različnih ameriških obiskovalcev mesečno. Do desetega mesta sledijo nato še Youtube, Microsoft, AOL Media Network, Wikipedia , Apple in Ask Search Network.",1
"Najdražje. Zaradi omrežnine elektrika za povprečneža na leto dražja za skoraj 18 evrov. Smeti, voda, okolje. Marca vlada določa najvišje cene. Komunalna podjetja napovedujejo podražitve. Cene. Z novim letom nekatera podjetja napovedujejo podražitev svojih storitev. Da vas ne bi presenetile višje položnice, smo preverili, katera podjetja bodo spremenila cene (glejte spodaj). Večji podražitvi se bosta zelo verjetno zgodili pri elektriki in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih. Zavarovalnice še skrivajo, za koliko se bodo premije dvignile. Pri največji med njimi, Vzajemni, denimo ugotavljajo, da bodo stroški na leto zrasli za sedem milijonov. Če to razdelimo med zavarovance, bi lahko bila premija višja okoli 69 centov na posameznika. Prihodnje leto pa naj bi se rahlo povišale tudi najemnine, ocenjuje Marko Puschner s portala Slonep.net: ""Kot posledica preveč intenzivnega padca v zadnjih dveh letih."" KAJ SE BO PODRAŽILO? 1. Hrana (Foto: Žurnal24) ""Dejstvo je, da se zadnji mesec vse surovine dražijo. Če se bodo ti trendi nadaljevali, se bo industrija morala spoprijeti s tem, da podražitve prenese na cene proizvodov,"" pravi predsednik uprave Žita Anton Balažič. Koliko dražji bodo, ne želi ugibati. Da so cene žit že previsoke, od 15 do 20 odstotkov, pa trdi tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar: ""Cene so nenormalno visoke. Raziskovalcem ni jasno, zakaj."" 2. Bencin ""Ne pričakujem, da bo sod nafte naslednje leto veliko dražji od sto dolarjev (danes je pri dobrih 90 evrih, op. p.),"" pove poznavalec Djani Brečevič in dodaja, da to ni v interesu kartela Opec, saj otežuje okrevanje gospodarstva. ""Od vlade pa je odvisno, kako se bo to poznalo pri končni ceni goriv,"" pravi. 3. Komunalne storitve (Foto: Boštjan Tacol) Cene komunalnih storitev so zamrznjene do marca, nato ponekod sledijo podražitve. Sevniška komunala napoveduje, da bo podražila vodarino, koprska pa zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov ter odvajanje in čiščenje komunalnih voda. Komunala Trebnjega še čaka na odločitev vlade, iz celjskega Simbia in murskosoboške komunale pa sporočajo, da ne bodo dražili. 4. Zdravstveno zavarovanje Zdravstvene zavarovalnice Adriatic Slovenica, Triglav in Vzajemna ne izključujejo povišanja premij za dopolnilno. Rast škod se namreč nadaljuje. Višine podražitve ne razkrivajo.",0
"Portugalska je v zadnjih mesecih zabeležila 10-odstotno krepitev turističnega sektorja, kar predstavlja najmočnejšo rast v zadnjih letih, je ta teden dejal portugalski gospodarski minister Antonio Pires de Lima. Samo prihodek z naslova prihoda tujih turistov se je v prvem polletju zvišal za 8,2 odstotka, tako da je dosegel 3,7 milijarde evrov. V prvih šestih mesecih se je na Portugalskem močno okrepil predvsem obisk turistov iz ZDA, Nemčije in Francije. Število prvih se je v letni primerjavi zvišalo za 16,8 odstotka, število drugih za 14 odstotkov, število tretjih pa za 10,8 odstotka, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V državi, ki se je po izbruhu finančne in gospodarske krize znašla na robu prepada in je bila zato prisiljena zaprositi za mednarodno pomoč, pa so med januarjem in junijem zabeležili tri odstotke manj turistov iz prav tako ranljive Španije. Turizem predstavlja 9,2 odstotka portugalskega bruto domačega proizvoda (BDP) in je pri premagovanju težav države ključnega pomena, je poudaril Adolfo Mesquita Nunes, ki je na ministrstvu zadolžen za to gospodarsko panogo. Portugalska je maja 2011 od območja evra in Mednarodnega denarnega sklada dobila 78 milijard evrov pomoči, v zameno zanjo pa je morala pristati na niz varčevalnih ukrepov. Država sicer zdaj beleži prva znamenja okrevanja. V drugem četrtletju se je njen BDP po dveh letih recesije znova obrnil na pozitivno stran in na ravni trimesečja dosegel spodbudno rast 1,1 odstotka. Obeti pa kljub temu ostajajo negativni, v celotnem letu 2013 naj bi Portugalska zabeležila padec BDP v višini 2,3 odstotka, stopnja brezposelnosti, ki je zdaj 16,4-odstotna, pa bi se lahko zvišala na 18 odstotkov.",1
"Izvršni direktor kitajskega računalniškega podjetja je svoj dodatek v višini 2,5 milijona evrov razdelil med zaposlene. Tako je okoli 10.000 zaposlenih dobilo dodatek v višini 2000 kitajskih juanov oziroma 257 evrov. Radodarni šef Jang Juanćing Večina delavcev bi najverjetneje podpisala, da bi imela takšnega šefa, kot je izvršni direktor podjetja Lenovo. Vodilni v podjetju so si seveda tudi letos izplačali dodatke. A izvršni direktor Jang Juanćing se je odločil, da tri milijone dolarjev vreden dodatek 2,5 milijona evrov razdeli med zaposlene. Tako je okoli 10.000 zaposlenih dobilo dodatek v višini 2000 kitajskih juanov oziroma 257 evrov. Številka v evrih se morda komu ne zdi ravno velika, na Kitajskem pa predstavlja več kot znaša mesečna plača marsikaterega zaposlenega. Po nekaterih podatkih je minimalna plača v kitajski provinci Shenzhen le okoli 210 evrov. V Sloveniji je minimalna neto plača 584 evrov. Seveda pa direktor ne bo obubožal, ker je dodatek razdelil. Njegov letni zaslužek namreč znaša kar 11 milijonov evrov.",1
"V Zvon Ena Holdingu se s strateškimi partnerji iz tujine pogovarjajo o prodaji T-2, s čimer bi poplačali tudi del dolga do Dravskih elektrarn. V finančni družbi Zvon Ena Holding pa so v poročilu o poslovanju od začetka julija do danes zapisali, da se z več strateškimi partnerji iz tujine pogovarjajo o prodaji deleža v družbi T-2. Kot še piše v poročilu, je imel T-2 v omenjenem obdobju štiri milijone evrov čiste izgube pred obdavčitvijo, zapadle obveznosti plačuje z zamikom in ima likvidnostne težave. V holdingu so T-2 letos tudi dokapitalizirali z 22,5 milijona evrov. V poročilu so še zapisali, da se s strateškimi partnerji iz tujine pogovarjajo o prodaji deleža v T-2 in o prodaji drugega premoženja za poplačilo obveznosti do Dravskih elektrarn. Kot je znano, je Zvon Ena Holding Dravskim elektrarnam dolgoval skupno 21 milijonov evrov, od tega pa je že vrnil 12 milijonov. Smart Com in Lokainvest sta podala predlog za stečaj T-2 Kot je znano, sta podjetje Smart Com in Lokainvest na mariborsko okrožno sodišče že podali predlog za začetek stečajnega postopka nad T-2. Po pojasnilu direktorja Smart Com Filipa Remškarja T-2 še ni plačal zapadlih računov za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja. V T-2 pa so sicer povedali, da je zahteva za stečaj neutemeljena, kar so sodišču v ugovoru na predlog tudi obrazložili. Podrobneje pa postopka niso želeli komentirati. Z okrožnega sodišča v Mariboru so sicer sporočili, da so zahtevo za začetek stečajnega postopka prejeli, trenutno pa čakajo na odločitev T-2, ali bodo na predlog ugovarjali ali ne.",0
"Če predhodno niste vedeli za pasti postavljenega modela privatizacije, potem ocenjujem, da niste sposobni voditi ministrstva za finance. Če je vaša vloga v tej farsi aktivnejša, pa se vam mora nemudoma prepovedati stik z državnim premoženjem in javnimi financami, je v pozivu, ki ga je poslal na ministrstvo, zapisal Peče. Peče je spomnil, da je na model privatizacije NKBM opozoril že v začetku decembra, ko je vlada odločala o prihodnosti banke. Dejstvo je, da so se posamezniki znotraj vlade odločili, da večinski delež NKBM, namenjen dobro poučenim vlagateljem, namenijo tujim institucionalnim vlagateljem pod pretvezo tuje profesionalnosti in dolgoročnosti njihovega interesa kot vlagateljev. ""Žal so se moje napovedi uresničile. Tujim povezanim institucionalnim vlagateljem ste tako omogočili milijonske zaslužke v nekaj dneh na račun slovenskega zaupanja pravnih in fizičnih oseb v NKBM,"" je prepričan Peče, ki pravi, da se prva faza privatizacije NKBM s tem ni končala. ""S kontrolo cene vrednostnega papirja in z vnaprejšnjimi dogovori ste omogočili kratkoročno parkiranje lastništva in začetek faze koncentracije papirjev, prek nizozemskih Antilov in ostalih off shore,"" je zapisal Peče. Kot je še prepričan poslanec SNS, se je privatizacija NKBM prelevila v izigravanje primarnega domačega sektorja v iskanju lastniškega deleža NKBM in v usmerjanje vrednosti delnice NKBM.",0
"Cene življenjskih potrebščin so se marca na letni ravni zvišale za dva odstotka. K dvigu so največ prispevale višje cene hrane in pijač, gostinskih storitev, tobačnih izdelkov in električne energije. V GZS ocenujejo, da je v letu 2014 možna le 0,1-odstotna oživitev gospodarske rasti. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni zvišale za dva odstotka. K temu so največ prispevale višje cene hrane in pijač, gostinskih storitev, tobačnih izdelkov in električne energije. V primerjavi s februarjem so se cene zvišale za razmeroma nizkih 0,3 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. K skupni letni rasti cen so višje cene hrane in brezalkoholnih pijač prispevale 0,7 odstotne točke, pri tem pa so izstopale višje cene sadja in zelenjave za 12,6 oz. 10,4 odstotka ter mesa za 5,2 odstotka. Za desetino višje cene gostinskih storitev so k letni inflaciji prispevale pol odstotne točke, za 14,1 odstotka višje cene tobačnih izdelkov pa še 0,4 odstotne točke. Električna energija se je podražila za 11,9 odstotka, kar je k letni inflaciji prispevalo dodatne 0,4 odstotne točke. Na letni ravni so med podražitvami izstopale še višje cene zdravstvenega zavarovanja za 11,1 odstotka, drugih storitev v prevozu za 8,7 odstotka, socialnega varstva za 5,1 odstotka, goriv in maziv za 4,4 odstotka, alkoholnih pijač za 3,9 odstotka, osebnih predmetov za 3,9 odstotka in komunalnih storitev za 3,8 odstotka. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar je dodatno znižal napovedi o gibanju obsega bruto domačega proizvoda BDP. Še višjo rast cen življenjskih potrebščin so marca zavirale nižje cene osebnih avtomobilov za 4,8 odstotka, telefonskih storitev aparatov za 3,3 odstotka in plina za 9,8 odstotka. V enem letu so se opazneje pocenili še bolnišnične storitve za 6,3 odstotka, prevozne storitve za šest odstotkov ter storitve za rekreacijo in kulturo za 5,5 odstotka. Storitve so se v enem letu podražile za 2,1 odstotka, blago pa za 1,9 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen je marca ostala na ravni preteklih mesecev, to je pri 2,6 odstotka, potem ko je bila v enakem obdobju lani dvoodstotna. K skupni letni rasti cen so prispevale tudi višje cene sadja in zelenjave. Letna rast cen 2,2-odstotna Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavi rasti cen v EU, je bila marca v Sloveniji 2,2-odstotna lani 2,4-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,8-odstotna lani 2,1-odstotna. Inflacija na mesečni ravni je bila marca z 0,3 odstotka precej nižja kot v prejšnjih letih, zaviralo pa so jo cene naftnih derivatov, ki so se letos prvič znižale. Kot ugotavljajo statistiki, se cene v skupini obleka in obutev letos ob prehodu na pomladno-poletno kolekcijo niso dvignile toliko kot v preteklih letih. Oblačila so bila za 8,7 odstotka dražja kot februarja. K mesečni rasti cen so opazneje doprinesle še višje cene kruha in izdelkov iz žit za 1,9 odstotka ter opreme za šport za 15,5 odstotka. GZS V letu 2014 stagnacija Gospodarska zbornica Slovenije GZS ocenjuje, da je za leto 2014 glede na trenutne razmere možna le manjša, to je 0,1-odstotna oživitev gospodarske rasti, torej stagnacija. V GZS pravijo, da se še naprej soočamo z zadržanimi poslovnimi pričakovanji, omejenim dostopom do finančnih virov, posledično z zelo nizko investicijsko aktivnostjo in vse nižjo zasebno porabo. Pravih dolgoročnih strategij in pravih rešitev za izhod iz krize pa ni. Ukrepi so prepočasni, preveč ohlapni in neceloviti, menijo v GZS.",0
"Ljubljana - Škofijsko podjetje Betnava, ki je vodilo sporno naložbo v revitalizacijo istoimenskega mariborskega dvorca, vse bliže pa je tudi stečajnemu postopku, ima novega direktorja. Na ta položaj se je prejšnji ponedeljek zavihtel Simon Zdolšek, ki sicer ostaja predsednik uprave družbe Zvon Ena Holding. Zanjo bo v nekaj dneh znano, ali bo končala v stečaju, tudi Betnavi pa ne kaže nič bolje, saj ima več kot mesec dni blokirane račune, sooča pa se tudi z milijonsko tožbo družbe Prvi faktor. ""Soglasje k imenovanju za direktorja Betnave sem podal na prošnjo družbenikov, saj je dosedanja direktorica Dragica Marinič odstopila,"" nam je včeraj pojasnil Zdolšek. ""V najkrajšem možnem času bom poskušal ugotoviti stanje in v skladu s (pozitivno) zakonodajo tudi ukrepati,"" je dodal. Več Zdolšek ni hotel povedati, po neuradnih informacijah pa je preživetje Betnave v rokah upnikov, ki bi se morali strinjati s konverzijo svojih terjatev v kapital. Trenutno so lastniki podjetja duhovniki mariborske nadškofije - Janez Lesnika, Bernard Geršak, Alojz Krašovec, Anton Majc in Jožef Goličnik. Ti so deleže Betnave kupili šele januarja lani, ko so lastništva ""odrešili"" Andreja Mesarca, Iztoka Čegovnika, Zmaga Potočnika, Danico Ozvaldič, Franca Ješovnika in Antona Ekarta. Slednji so ustanovitelji Betnave in so leta 2008 vanjo vložili vsak po 380.000 evrov, do denarja pa so prišli prav z blagoslovom nadškofije oziroma je poroštvene pogodbe za posojila podpisal takratni mariborski nadškof Franc Kramberger. ""Zasebno"" podjetje je zatem prišlo do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev, vendar se je pozneje izkazalo, da je ministrstvu izstavilo račune za dela, ki niso bila nikoli opravljena. Omenjena sredstva pa so, kot smo razkrili, takoj po prejemu jeseni 2009 poniknila na računih Vegrada, ki je izvajal gradbena dela na dvorcu in tudi vodil računovodstvo Betnave. Ta evropskega denarja zaradi poznejšega stečaja Vegrada ni nikoli več videla, isti znesek pa skuša od nje iztožiti tudi faktoring družba, ki ji je Vegrad odstopil terjatev. Iz internih listin Nadškofije Maribor, ki smo jih pridobili, je razvidno, da je njeno vodstvo konec leta 2009 Vegrad prosilo, da bi ta odkupil deleže vsaj Potočnika (predsednik nadzornega sveta Zvona Dva Holdinga) in Ekarta (vodja službe za investicije in vzdrževanja v nadškofiji). Vseeno se je dogovor izjalovil, nadškofija, ki je morala v imenu Betnave vrniti evropska sredstva, pa je ""našla"" druge kupce. tomaz.modic@dnevnik.si",0
"Diplomatsko sporočilo iz Češke navaja, da namerava komisar Rehn pri reševanju meje popustiti Sloveniji. Hrvaška dodatnih pogovorov ne sprejema. Iz hrvaškega veleposlaništva na Češkem je v Zagreb prispelo diplomatsko sporočilo, ki po navedbah Novega lista nedvomno potrjuje, da bo evropski komisar za širitev Olli Rehn Hrvaško prevaral, kljub temu, da so jo zaradi pristanka na končni kompromis, javno pohvalili. ""Rehn se ne namerava umakniti"" Iz sporočila je jasno razvidno, da se je komisar Rehn odločil, da bo popustil Sloveniji in pričel z novimi pogovori, piše Novi list. To naj bi pomenilo, da se bo celotna situacija vrnila na začetek pogovorov. Pavel Svitil, vodja gospodarskega oddelka za širitev češkega zunanjega ministrstva, je 18. maja hrvaške diplomate obvestil, da se Rehn ne namerava umakniti iz pogovorov okoli mejnega spora. Pat položaj Glede na to, da EU nima nikakršnega mehanizma, da bi preprečila takšno vedenje Slovenije in deblokirala hrvaška pristopna pogajanja, se zdi, da se je Olli Rehn znova znašel v pat položaju, iz katerega ni videti izhoda. Z drugimi besedami lahko Slovenija še naprej brez kakršnih koli ovir in sankcij blokira Hrvaško, piše Jutarnji list. Hrvaška mora vztrajati pri svojem Hrvaška stran ne namerava popustiti pri odločitvi sabora, ki je potrdil kompromisni predlog Rehna, po katerem se spor med državama rešuje z arbitražnim sodiščem. Akademik Davorin Rudolf, predsednik komisije za mejo, poudarja, da mora Hrvaška vztrajati pri končnem predlogu ""vzemi ali pusti"", ki ga je predlagala evropska komisija. ""Slovenija nima podpore pri članicah"" Čeprav zahteva Slovenije bistveno odstopa od zadnjega Rehnovega predloga, Rehn meni, da morajo slovenski amandmaji predstavljati osnovo za nadaljnje pogovore, je Hrvatom sporočil Svitil. V diplomatskem sporočilu je zapisano tudi, da nobena izmed članic EU ne podpira slovenske zahteve in da EU nima mehanizma, ki bi prisilil Slovenijo, da od te odstopi. Čehi Hrvatom dobronamerno svetujejo, naj nadaljujejo z dialogom, ki je edini način za reševanje bilateralnega problema. Potrebni so dodatni pogovori Z reševanjem svojega propadlega predloga in lastnega političnega ugleda v Bruslju bo Rehn tako pozval Hrvaško k nadaljevanju pogovorov, ki pa so bili po dogovoru med hrvaškim zunanjim ministrom Gordanom Jandrokovićem in Rehnom zaključeni. Trud hrvaškega sabora, ki je potrdil Rehnov predlog, je tako zaman, piše Novi list. Rehn pričakuje, da bodo na nadaljnje pogovore Hrvati brezpogojno pristali, saj brez pogovorov Slovenija ne bo odstopila od blokade pristopnih pogajanj s Hrvaško.",0
"Ker so plačilno nesposobni, je direktorica podjetja Prevent Mislinja podala predlog za stečaj. V podjetju namreč ne zmorejo več odplačevati posojila, ki ga je najela matična družba Prevent Global. Službo bo izgubilo 81 zaposlenih. Prevent Mislinja ni zmožen več odplačevati posojila, ki ga je najelo matično podjetje v Slovenj Gradcu. Direktorica podjetja Prevent Mislinja Andreja Oder je danes na Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu podala predlog za stečaj podjetja. Podjetje je plačilno nesposobno, saj ni več sposobno odplačevati posojila, ki ga je na plečih podjetja najela matična družba Prevent Global. Ta je od avgusta v stečaju. Podjetje je konec leta 2008 prevzelo 3,2 milijona evrov vredno posojilo, ki ga je za svoje potrebe pri NLB najelo podjetje Prevent Global, takrat pod vodstvom Boruta Meha. Matična družba je do konca lanskega leta posojilo tudi redno odplačevala, težave pa so se začele pojavljati v letošnjem letu, je danes pojasnila direktorica družbe Odrova. Podjetje Prevent Mislinja, ki od posojila ni porabilo niti evra, je po njenih besedah letos nemalokrat pomagalo pri odplačevanju v upanju, da se bo situacija v matični družbi uredila. Vendar ni bilo tako, saj je bil za Global avgusta letos uveden stečaj, breme preostanka posojila v višini 2,5 milijona evrov pa je padlo na hčerinsko podjetje. Podjetje Prevent Mislinja z 81 zaposlenimi, letnim prometom okoli 5,5 milijona evrov in osnovnim kapitalom v višini 1,1 milijona evrov posojila ni več zmožno odplačevati. Vodstvo družbe zato predlaga stečaj, čeprav je direktorica še po stečaju matične družbe v sodelovanju s stečajnim upraviteljem Borisom Kastivnikom upala na razrešitev zapleta. Trenutno ima podjetje odprta še številna naročila, nadaljnja proizvodnja pa je odvisna od postopka stečaja, o katerem bo sodišče odločalo v treh dneh, potem ko je podjetje že poravnalo začetne stroške postopka. Preventova proizvodnja in blagovna znamka z likom ježka je bila na Koroškem v svojih začetkih osnovana prav na proizvodnji šivanja zaščitnih oblačil, ki so jih do danes izdelovali v podjetju Prevent Mislinja. V preteklosti so v Mislinji izdelovali tudi zaščitne rokavice, vendar so proizvodnjo pred časom preselili v Sarajevo. Podjetje Prevent Mislinja za lastno poslovanje nima najetega nobenega posojila, leto 2008 je družba sklenila s 130.000 evri dobička in gospodarsko krizo pričakala v dobri kondiciji . Lani je poslovala z izgubo v višini 200.000 evrov, letošnje tekoče poslovanje pa je bilo sredi leta že pozitivno, je pojasnila direktorica družbe, ki sicer verjame v znanje zaposlenih in razvoj zaščitnih oblačil za več kot tisoč različnih kupcev ter možnosti nadaljevanja proizvodnje. Podjetje je zaposlenim izplačalo letošnji regres, prav tako tudi plače za avgust, zmanjkalo pa je sredstev za poplačilo prispevkov za avgust. V zadnjem letu je to že četrti stečaj podjetja v okviru Preventove skupine na Koroškem. Najprej je bil stečaj uveden za podjetje Prevent Pur iz Pameč, ki je zaposlovalo 165 delavcev, dober mesec dni pa sta v stečaju tudi dve ključni Preventovi družbi, matično podjetje Prevent Global in njena hčerinska družba Prevent avtomobilski deli s skupno 1260 zaposlenimi. Če je kdo menil, da je zadeva s Preventom končana, je seveda mislil narobe, se je na današnjo napoved stečaja mislinjskega podjetja odzval sekretar koroškega območnega svobodnega sindikata Lojze Raško. Domine padajo, kot je bilo napovedano. In bojim se, da bo tega še več, je dodal.",0
"Do konca leta v Ljubljani še več enosmernih ulic. Izboljšave bodo namenjene predvsem stanovalcem Za uredbo enosmernih cest na obrobju središč smo se odločili zaradi pritiska mirujočega prometa, je na današnji novinarski konferenci povedal ljubljanski župan Zoran Janković. Foto: Andrej Križ Letna dovolilnica za stanovalce bo 100 evrov V Prulah in Spodnji Šiški so že uredili sistem enosmernih ulic. S tem so pridobili 1.200 novih parkirnih mest, ki so opremljena z parkomati, za vse, razen za stanovalce. Glede stanovalcev bo odločal še mestni svet. »Upam, da bo na seji mestnega sveta potrjeno, da bodo stanovalci dobili letno dovolilnico za 100 evrov,« je povedal Janković. ""Dnevni migranti raje iskali prostor bližje centru"" Kot je še dejal župan bodo s tako ureditvijo po njegovem mnenju pridobili predvsem stanovalci, saj bodo dnevni migranti raje iskali prostor bližje centru. »Menim, da bodo tako stanovalci končno dobili priložnost, da imajo vsak dan zagotovljeno parkirno mestom,« je dodal. Dovolj parkirnih mest za vse Župan je na očitke, da nekateri stanovalci niso zadovoljni z ureditvijo enosmernih ulic, odgovoril, da so ti isti stanovalci pred tem pisali na občino pisma in dopise, da bi se zgradila nova parkirna mesta, saj so jim vse ulice zapakirali dnevni migranti. »Prepričan sem, da bodo imeli vsi dovolj parkirnih mest, ko ureditev popolnoma zaživi. Pričakujem, da se bo stvar uredila v nekaj mesecih,« je še povedal ljubljanski župan. Kje bodo urejene enosmerne ulice Do konca letošnjega leta nameravajo urediti enosmerne ulice na južnem delu Bežigrada (med Parmovo ulico, ulico Bežigrad, Dunajsko cesto in železniško progo Ljubljana - Jesenice), na severnem delu Kodeljevega (med Ljubljanico, ulico Na peči, Povšetovo ulico in železniško progo Ljubljana - Metlika), na Prulah (med Ljubljanico, Karlovško cesto in Gruberjevim prekopom)in Mirju (med Tržaško cesto, Groharjevo cesto, Gradaščico in Jadransko ulico ter med ulico Mirje, Barjansko cesto, Gradaščico in Groharjevo cesto). S klikom na sliko si lahko ogledate novo ureditev enosmernega prometa.",1
"Družba Siringa je prodala Lesnino avstrijski družbi XXXLutz, ki je drugi največji trgovec s pohištvom na svetu. Kupec namerava ohraniti blagovno znamko Lesnina in sedež družbe v Ljubljani. Lesnina Družba Siringa, v kateri so zbrani predvsem menedžerji Lesnine, je v začetku julija podpisala pogodbo o prodaji 99 odstotkov Lesnine drugemu največjemu trgovcu s pohištvom na svetu, avstrijski družbi XXXLutz, je danes na novinarski konferenci povedal prvi mož Lesnine Bojan Papič. Finančnih podrobnosti prodaje niso želeli razkriti. Kot je povedal Papič, ki je eden izmed večjih lastnikov družbe Glen, ta skupaj z družbo Publikum Trezor lastniško obvladuje Siringo, je kupoprodajna pogodba začela veljati po dovoljenju slovenskih in tujih regulatorjev trga. Kupec bo sicer ohranil blagovno znamko Lesnina in sedež družbe v Ljubljani. Član upravnega odbora XXXLutz Ewald Repnik pa je dejal, da se v družbi zanašajo na lokalno znanje, know how in menedžment , ter potrdil, da bo sedež podjetja ostal v Ljubljani. Ljubljana bo z nakupom lastniškega deleža Lesnine postala regionalni center XXXLutza za celotno jugovzhodno Evropo. Morebitne finančne težave in gospodarska kriza po besedah Papiča niso razlog za prodajo družbe. Mi nismo šli v ta aranžma iz neke prisile ali ekonomske nuje. Lesnina je še vedno zelo zdravo podjetje, ki se je dobro zoperstavilo krizi, je povedal Papič. Da nakup Lesnine ni bil povezan s finančnimi razlogi, je potrdil tudi Repnik. XXXLutz želi razširiti svoje delovanje v jugovzhodni Evropi, zato jih je prepričala dobra strateška lega Lesnine. Za Lesnino so se odločili tudi zaradi njenega uspešnega poslovanja in odličnega menedžmenta. Lesnina je dober trgovec, je prepričan Repnik. Lesnina, ki je bila ustanovljena leta 1949 in po ocenah Papiča obvladuje približno 20 do 25 odstotkov slovenskega trga, je postala v času svojega delovanja najprepoznavnejši trgovec s pohištvom in dekorativnimi izdelki za dom na slovenskem in hrvaškem trgu, v zadnjih letih pa se je intenzivno širila tudi v Srbiji. Prihodki od prodaje Lesnine, ki ima skoraj 1100 zaposlenih, so lani znašali skoraj 200 milijonov evrov. XXXLutz je bil ustanovljen leta 1945 v Avstriji, skozi leta pa je postal drugi največji trgovec s pohištvom na svetu. Pri ekspanziji smo precej hitri, je pojasnil Repnik. Skupino danes sestavlja skupaj 160 prodajaln, od tega 74 pohištvenih prodajaln XXXLutz s celotnim prodajnim asortimanom, 30 prodajnih mest Mömax in 56 Möbelix diskontnih prodajaln. Skupina zaposluje 16.600 ljudi, skupna prodaja pa je lani dosegla 2,6 milijarde evrov.",1
"Zaposleni v gostinstvu in turizmu bodo 9. junija izvedli protestni shod, ker delodajalci niso podpisali že dogovorjenega aneksa o dvigu najnižjih plač v gostinstvu in turizmu Sindikat delavcev gostinstva in turizma (GiT) je za 9. junij napovedal protestni shod pred Turistično-gostinsko zbornico Slovenije. Vzrok za tako potezo je po besedah predstavnikov sindikata predvsem dejstvo, da delodajalci niso podpisali že dogovorjenega in parafiranega aneksa o dvigu najnižjih plač zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Odziv zbornice tako po mnenju sindikata ni ne korekten ne utemeljen. Kot pravi predsednica sindikalne pogajalske skupine in sekretarka sindikata GiT Karmen Leban, se s takšnim pristopom do pogajanj predstavniki delodajalcev kažejo kot izrazito neresni in nemoralno pogajalci s ""figo"" v žepu. Če protestni shod ne uspe, sledi splošna stavka Sindikat sedaj od Turistično-gostinske zbornice zahteva, da takoj podpiše aneks. ""Če tega ne bo naredila, bodo posledice neprijetne. 9. junija bomo poleg ostalih aktivnosti pripravili protestni shod, razširjen s predsedniki sindikatov podjetij, na katerem bomo pokazali svoje negodovanje,"" je dejala Lebanova in izrazila prepričanje, da se bodo protestnega shoda udeležili vsi predsedniki sindikatov v podjetjih, ki jih zanima socialni dialog in njihov položaj v panogi. Če sindikat zahtevanega ne bo dosegel niti s protestnim shodom, po besedah Lebanove sledi splošna stavka v turizmu. ""Začeli bomo z zbiranjem podpisov, stavka pa bo napovedana takrat, ko je najbolj odmevna, to pa je v času turistične sezone,"" je dejala Lebanova. Delavci v gostinstvu in turizmu so po njenih besedah popolnoma izigrani, saj ""nič, kar se dogovoriš, ne velja več"".",0
"Everett - Potem ko je evropski proizvajalec letal Airbus odkril manjše strukturne napake na krilih svojega velikana A380, je tudi ameriški tekmec Boeing odredil pregled najnovejših letal 787 dreamliner, saj je opazil znake razslojevanja plasti letalskih trupov. Iz Boeinga so sporočili, da je napaka posledica nepravilnega postopka nameščanja podporne strukture trupa, družba pa že preiskuje vseh 50 doslej izdelanih letal, da bi ugotovili, pri koliko letalih je prišlo do omenjene napake v proizvodnem postopku. Najnovejši 787 dreamliner je sicer prvo komercialno potniško letalo, v veliki meri sestavljeno iz ogljikovih vlaken, prav zaradi tega pa je imel Boeing z letalom že ogromno težav, saj je pri uporabi tega materiala še precej neznank. Zaradi inovativne zasnove in lažjih uporabljenih materialov je letalo sicer energetsko učinkovitejše in porabi za petino manj goriva kot primerljiva letala, potnikom pa naj bi z novimi tehnološkimi rešitvami,večjimi okni in vlažnejšim kabinskim zrakom nudil večje udobje. Od začetka razvojnega programa v letu 2004 je Boeing vknjižil več kot 800 naročil teh letal. Prvo naj bi sicer dobavil že v prvem polletju leta 2008, a se je pri razvoju in proizvodnji soočal z številnimi ovirami, zaradi česar je družba prvo letalo s triletno zamudo dobavilo šele lansko jesen. Prvi in zaenkrat edini prevoznik, ki upravlja z dreamlinerji, je japonska All Nippon Airways. Iz družbe so že sporočili, da nameravajo še naprej nemoteno opravljati lete, saj napaka po navedbah Boeinga ne ogroža varnost letal na kratki rok.",0
"Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Christine Lagarde je med obiskom Grčije dejala, da bo treba finančno pomoč tej državi povečati za več deset milijard evrov Grčija se nikakor ne more izviti iz krize. V grški proračun se lani znova ni nateklo toliko prihodkov, kot je bilo načrtovano. Stopnja brezposelnosti se je medtem oktobra povišala na 18,2 odstotka, sindikati zaradi varčevalnih ukrepov znova grozijo s stavkami, Mednarodni denarni sklad (MDS#IMF) , ki ga vodi Christine Lagarde , pa ugotavlja, da bo treba finančno pomoč Grčiji povečati za več deset milijard evrov. Foto: Bloomberg Kot so danes pojasnili na grškem finančnem ministrstvu, jim tudi lani ni uspelo izpolniti zastavljenih proračunskih ciljev. Proračunski prihodki so tako cilj zgrešili za 873 milijonov evrov. Neto prihodki so bili kljub različnim ukrepom celo 1,7 odstotka pod prihodki iz leta 2010, poročajo tuje tiskovne agencije. Razlog za še slabše stanje stavka dacarjev Finančno ministrstvo je razlog za neuspeh pripisalo stavki zaposlenih v davkariji, poleg tega pa naj bi se v proračun manj denarja nateklo tudi zaradi zmanjšanja dohodkov Grkov. Luknje niso pomagali zapolniti niti davčni ukrepi. Grška vlada je denimo lani zvišala prometni davek na 23 odstotkov in ga razširila tudi na restavracije in hotele, uvedla davek na nepremičnine ipd. Grčija se tako neuspešno trudi znižati javnofinančni primanjkljaj. Lani naj bi presegel devet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in se tako glede na leto 2010 še zvišal. Letošnji BDP Grčije se bo skrčil za 2,8 odstotka Varčevanje terja posledice v realnem gospodarstvu. Grčija je že štiri leta v recesiji, tudi letos pa se bo grški BDP po napovedih tamkajšnjih oblasti skrčil, in sicer za 2,8 odstotka. To se odraža tudi na trgu dela. Kot je danes objavil grški statistični urad, se je stopnja brezposelnosti v državi oktobra na mesečni ravni povzpela za 0,7 odstotne točke, na letni ravni pa za 4,7 odstotne točke. V desetem mesecu lani je tako znašala 18,2 odstotka, kar pomeni, da je bilo uradno brez dela 903 tisoč ljudi. Prihodnji teden se obeta nova stavka Grki so razburjeni, grški glavni sindikat GSEE pa je danes zaradi vladnih pritiskov, naj delavci sprejmejo novo krčenje plač, za prihodnji teden napovedal stavko. Kot so pojasnili v GSEE, bo stavka v Atenah predstavljala ""močno sporočilo"" vladi, delodajalcem in mednarodnim posojilodajalcem, ""ki pripravljajo nove in strožje protidelavske ukrepe"". Grška vlada, na čelu katere je od nedavnega Lucas Papademos, pa je sindikate in delodajalce pozvala, naj se odločijo za nižje plače in na ta način spodbudijo konkurenčnost.",0
"Krajani Trbovelj so uzrli medveda, ki je prečkal cesto blizu mesta. Na srečo pa jo je ucvrl v gozd in ni povzročil težav. Pred dvema dnevoma so krajani Trbovelj uzrli medveda, ki je pri Podmeji prečkal cesto. Tamkajšnji lovec Julij Plantan je za zurnal24.si povedal, da se je medved pojavil iz Dobovške strani čez Savo, pobegnil pa je v gozd proti Savinjski dolini. Prešel je iz sosednjega lovišča v njihovega, lovci pa so ga sledili v gozd. Če bi medved zataval v mesto, je po navedbah Plantana posebna enota za reševanje tam že v pripravljenosti. Medved med prebivalci ni povzročil nobene panike, nekateri so se ga sicer ustrašili, drugi pa uspeli fotografirati, so za zurnal24.si povedali v lovskem domu Trbovlje. V Trbovljah ne pomnijo, kdaj bi nazadnje uzrli medveda. Lovec Plantan pravi, da se na njihovem koncu zelo redko pojavi, na oči krajanov pa se prikolovrati enkrat na trideset let. Pobegnil je v gozd ... © Josip Korimšek",1
"10 % brezposelnih moških, 11,2 % žensk Stopnja registrirane brezposelnosti se je prvič po avgustu nekoliko znižala. Statistični urad rezultati spodbudni tudi Pomurju. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila marca 10,6 odstotka, je objavil državni statistični urad. Število registriranih brezposelnih oseb se je znižalo za skoraj 900, na okoli 98.900. Število delovno aktivnih oseb se je zvišalo za 0,1 odstotka, na okoli 837.000. Stopnja registrirane brezposelnosti pri moških je znašala 10 odstotkov, kar je 0,1 odstotne točke manj kot februarja, za toliko pa se je znižala tudi pri ženskah, kjer je znašala 11,2 odstotka. Število oseb, zaposlenih pri pravnih osebah, se je marca znova zvišalo, tokrat za 1.350, vendar pa se je hkrati za skoraj 200 znižalo število oseb, zaposlenih pri fizičnih osebah. Marca sta bili delovno aktivni 836.902 osebi, od tega je bilo 750.947 oseb zaposlenih, 85.955 pa samozaposlenih. Število samozaposlenih oseb se je znižalo četrti mesec zapored. Spodbudno je, da se je stopnja registrirane brezposelnosti že drugi mesec znižala tudi v pomurski statistični regiji, v kateri je ta stopnja sicer najvišja. Pričakujemo lahko, da se bo tako tudi nadaljevalo, saj se je število registriranih brezposelnih oseb tam znižalo tudi v aprilu, so zapisali na statističnem uradu.",1
"Rekord zlata v absolutnem znesku Spodbudni signali iz tujine so pomagali, da je indeks SBI20 drugič zapored pridobil odstotek in je zdaj tik pod štirimesečnim vrhom. Gorenje posli so se sklepali do 13 evrov je bilo s 4,5-odstotnim pribitkom vodilno po rasti. Njegov enotni tečaj se je povzpel že šestič zapored in v tem nizu pridobil 13 odstotkov. To je lepa novica za tiste, ki so spomladi Gorenje kupovali pod devetimi evri, in bolj slaba tolažba za vlagatelje, ki so bili pred točno dvema letoma za te delnice pripravljeni odšteti tudi 50 evrov. V prvi kotaciji se je občutno podražila še Nova KBM, ki je presegla 13 evrov. Tečaj najprometnejših delnic Krke 1,1 milijona evrov prometa in Petrola 0,6 milijona je le malenkost višji. Tečaji najprometnejših delnic KRKA0,39 % 72,52 PETROL0,07 % 325,13 NKBM3,86 % 12,92 AERODROM-0,15 % 33,35 TELEKOM2,03 % 155,04 ZAV. TRIGLAV0,99 % 27,67 LUKA0,94 % 25,81 Dow 2. zapored za več kot 100 točk navzgor Kdor je prejšnji teden mislil, da se je na vodilnih delniških trgih po izjemnem sedemmesečnem vzponu začel korenit popravek, se je uštel. Prva polovica tega tedna je pokazala, da navdušenih kupcev še vedno ne manjka. V torek je Wall Street spet divjal navzgor. Delniški indeks Dow Jones 9.731 točk, ki je prejšnji teden z izjemo ponedeljka precej izgubljal, se je povzpel za 1,4 odstotka, kar je bila zlasti posledica podražitve surovin in plemenitih kovin. Rekord zlata zgolj v absolutnem znesku Zlato je celo doseglo rekordnih 1.045 dolarjev, saj vedno več vlagateljev verjame, da se ameriškemu dolarju slabo piše. Cena zlata je seveda rekordna le v absolutnem dolarskem znesku. V evrih ne gre za rekord, še manj pa, če upoštevamo inflacijo. Po nekaterih izračunih bi morala unča zlata precej preseči 2.000 dolarjev, da bi realno ujela vrednost iz leta 1980. Vodilne evropske borze so v torek v povprečju porasle za 2,2 odstotka največ v zadnjih dveh mesecih. Kaj bo povedala Alcoa? Na ozračje svetovnih borz je spodbudno vplivala tudi pogumna poteza avstralske centralne banke, ki je za četrt odstotne točke dvignila obresti, kar je očiten znak, da se gospodarske razmere v nekaterih delih razvitega sveta popravljajo. Če tudi podjetja poslujejo bolje, bo znano v naslednjih dneh. Proizvajalec aluminija Alcoa bo danes kot po navadi prvi, ki bo poročal o poslovnih rezultatih zadnjega četrtletja.",1
"Mali delničarji Slovenije so razočarani, ker je bila na včerajšnji skupščini Save nekdanji upravi z Janezom Bohoričem na čelu podeljena razrešnica. “Verjel sem, da imajo delničarji odgovornost in da bodo s simbolnim dejanjem pokazali, da si prejšnja uprava razrešnice in nagrade za svoje delo leta 2010 in na začetku leta 2011 ne zasluži,” je dejal Rajko Stanković, predsednik društva. Sava je lani ustvarila 156 milijonov evrov izgube. Bremeni jo tudi 400 milijonov evrov težak dolg bankam, ki ga nameravajo zmanjšati z dezinvestiranjem. Tako so tik pred prodajo nepremičninske in gumarske dejavnosti, za kateri naj bi iztržili sto milijonov evrov, ostajajo pa jim močno racionaliziran turizem in deleža v dveh bankah. Imenovan je bil nov štiričlanski nadzorni svet, v katerem bodo sedeli Miran Kraševec, Roman Ambrož, Rok Ponikvar in Tomaž Perše.",0
"Cene bencina se obračunavajo na 14 dni Naftni derivati v Sloveniji so se opolnoči malenkostno podražili. Neosvinčeni 95-oktanski bencin je dražji za 0,001 evra, na 1,116 evra za liter, 98-oktanski bencin za 0,002 evra in novem stane 1,135 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 0,001 evra, na 1,054 evra. Kurilno olje pa se je podražilo za 0,007 evra, zanj pa je po novem treba odšteti 0,612 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.",0
"Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z globokim padcem indeksa najpomembnejših podjetij SBI TOP, znižal se je za 1,95 odstotka oziroma 12,75 točke na 642,62 točke. V indeksu so se pocenile vse delnice, med njimi najbolj Krkine, s katerimi je bilo opravljenega tudi največ prometa. Borzni posredniki so opravili za 576.490 evrov prometa. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so opravili za 370.960 evrov prometa. Njihov zaključni tečaj se je znižal za 3,51 odstotka na 55 evrov. Delnicam novomeškega farmacevta so po padcu sledile delnice Nove Kreditne banke Maribor, ki so se ob prometu 2060 evrov pocenile za 1,89 odstotka na 5,20 evra. Na Varšavski borzi za delnice druge največje slovenske banke danes še niso pokazali zanimanja. Delnicam Krke in NKBM sledijo delnice Mercatorja (28.250 evrov, -1,15 odstotka na 154,20 evra), Petrola (23.990 evrov, -1,08 odstotka na 165,20 evra), Telekoma Slovenije (14.180 evrov, -1,05 odstotka na 66 evrov) in Gorenja (23.560 evrov, -0,89 odstotka na 6,69 evra). Po preostalih delnicah v prvi kotaciji - delnicah Luke Koper in Intereurope - vlagatelji danes niso povpraševali. V standardni kotaciji so se pocenile delnice Aerodroma Ljubljana (200 evrov, -7,14 odstotka na 13 evrov), Zavarovalnice Triglav (390 evrov, -2,19 odstotka na 13,20 evra) in Pozavarovalnice Sava (3370 evrov, -0,02 odstotka na 6,10 evra). Malenkost so se podražile delnice Save (3220 evrov, +0,03 odstotka na 31 evrov). OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Družba Triglav Naložbe je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila sklic skupščine, ki bo 20. septembra. Na njej bodo imenovali revizorja za letošnje leto. Mlinotest je sporočil, da je od Okrožnega sodišča v Novi Gorici pretekli teden dobil izpodbojno tožbo delničarja Žito zoper sklep skupščine o delitvi dobička.",0
"Stavkovni odbor v družbi KIK Kamnik ni sprejel predloga sporazuma uprave, s katerim je ta želela ugoditi stavkajočim in s tem doseči prekinitev stavke. Ta se tako nadaljuje. Kot je sporočil direktor KIK Kamnik Aleš Erbežnik, se je stavkovni odbor posvetoval z območnim Sindikatom kemične, nekovinske in gumarske industrije KNG, ne pa tudi z delavci, zato je prišlo do zavrnitve. Stavka v družbi KIK Kamnik se nadaljuje. Predsednik stavkovnega odbora in predsednik KNG Slovenije Stane Zobavnik pa je dejal, da se je odbor za zavrnitev odločil, ker predlog ne prinaša nič novega. Z njim si direktor kupuje čas, je pojasnil in dodal, da se bo stavka nadaljevala, edina rešitev za zaposlene pa je stečaj družbe. Dejal je še, da vodstvo družbe v novem predlogu ne upošteva že dogovorjenega, in sicer izplačila plač za julij, uskladitve plač z rastjo inflacije in življenjskih stroškov za leto 2008 in za leto 2009, pa tudi ne zahteve inšpekcijskega pregleda s področja varnosti pri delu. Direktor je dolžan urediti razmere za delo, pa tega ni storil. Spomnimo ... Erbežnik je v ponedeljek zaposlenim, ki s prekinitvami stavkajo že od sredine maja, neprekinjeno pa od 27. julija, predlagal nov sporazum za izpolnitev stavkovnih zahtev. Ob tem je poudaril, da lahko sredstva za poplačilo obveznosti do delavcev zagotovi le v primeru ponovno vzpostavljene proizvodnje. Tekočo likvidnost lahko družba zagotavlja le s kontinuiranim delom, je v dopisu stavkovnemu odboru zapisal Erbežnik. Dokler se bo sedanje stanje nadaljevalo, direktor družbe ne vidi možnosti za poplačilo vseh stavkovnih zahtev, zato stavkovnemu odboru predlaga, da ponovno preuči možnost za oživitev proizvodnje, sprejme njegove predloge glede časovnih rokov za izplačila obveznosti ter ustavi stavko. Direktor je za izpolnitev stavkovnih zahtev predlagal, da se neizplačani del plače za letošnji junij v 100-odstotnem znesku, tudi za čas stavke, izplača najkasneje do tega petka, 14. avgusta. Nadalje predlaga, da se plača za julij izplača do 31. avgusta, neporavnane obveznosti z naslova obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa se izplačajo najkasneje do 30. septembra letos. Stavkovni odbor je te predloge ocenil kot prelaganje obveznosti za plačilo v kasnejše obdobje, zato se z njim ne strinja, je pojasnil Zobavnik.",0
"Telekom Slovenije, katerega vodenje marca prevzema Ivica Kranjčević, naj bi delničarjem Ipka izplačal že 60 milijonov evrov, dolguje pa jim še 15 milijonov evrov Poplačila manjšinskih družbenikov kosovskega Ipka, ki dosegajo vrednosti več deset milijonov evrov, so ovita v skrivnost, piše današnji Dnevnik. Do lastniške strukture kosovskega operaterja, ki je v delni lasti Telekoma Slovenija in v katerega je slednji vložil že 200 milijonov evrov, ni mogoče priti. Telekom bo delničarjem Ipka izplačal 60 milijonov evrov Nakupne opcije, ki jih ima Telekom do manjšinskih lastnikov svojih hčerinskih družb, so prikazane v postavki druge dolgoročne obveznosti, ki je še ob polletju lani znašala skoraj 74 milijonov evrov. Ko so pogajanja z lastniki Ipka pripeljala do faze, v kateri so v Telekomu ocenili, da bo do nakupa tudi prišlo, se je opcija prenesla pod kratkoročne obveznosti. Slednja se je nato do septembra povečala na 75 milijonov evrov, kar pa verjetno pomeni znesek, ki ga bo Telekom izplačal delničarjem Ipka. Ker so ti obdržali še slabih sedem odstotkov delnic, ki jih bo Telekom odkupil marca 2011, jim je torej že izplačal skoraj 60 milijonov evrov, piše Dnevnik. Lahovnik bi revidiral nekatere posle Telekoma Spomnimo, da minister za gospodarstvo Matej Lahovnik že razmišlja o reviziji nekaterih poslov Telekoma, med drugim tudi nakupe makedonskega Cosmofona in kosovskega Ipka.",0
"Spremembe po dveh tednih Obisk bencinskih postaj bo znova dražji. Cene naftnih derivatov se dvigujejo za okoli pet centov na liter. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo od torka treba odšteti 1,482 evra, kar je 4,9 centa več kot zadnjih 14 dni. Cena litra 100-oktanskega bencina bo znašal 1,5 evra ali 5,5 centa več, dizelsko gorivo bo stalo 1,382 evra ali 6,2 centa več kot zdaj. Liter kurilnega olja pa bo stal 1,008 evra, kar je 5,1 centa več. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar - evro.95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 30. april 20121,4881,5061,3371,021 15. maj 20121,4351,4621,3201,003 29. maj 20121,4271,4521,3090,991 11. junij 20121,4141,4391,2960,979 27. junij 20121,3741,3961,2670,947 9. julij 20121,4331,4501,3200,957 24. julij 20121,4821,51,3821,008",0
"Med AUKN-jem in vlado je v zadnjem času precej napeto Na ministrstvu za finance so zavrnili navedbe AUKN-ja o možnosti KBC-jevega tihega prevzema NLB-ja in ošvrknili javno komentiranje agencije. Navedbe v pismu ne držijo in temeljijo na netočnih informacijah ter domnevah glede dokapitalizacije NLB-ja in sprememb, ki jih prinaša novela zakona o bančništvu. Zaradi interesa dokapitalizacije se na ministrstvu ne nameravamo opredeljevati do posameznih zgrešenih in zavajajočih navedb v dopisu, saj se, za razliko od članov uprave agencije, zavedamo morebitnih negativnih posledic javnega komentiranja procesa za celoten slovenski finančni sistem, so v odzivu zapisali na ministrstvu za finance. Preberite si tudi AUKN KBC bi lahko potihoma prevzel NLB Agencija za upravljanje kapitalskih naložb AUKN je v pismu, pod katerega sta podpisana člana uprave Marko Golob in Danilo Grašič, podrobneje pojasnjuje mogoče scenarije pri dokapitalizaciji NLB-ja, o kateri bodo lastniki banke odločali 27. junija. Pri tem sta opozorila na mogoč scenarij, po katerem bi lahko belgijski KBC, drugi največji lastnik banke, v dokapitalizaciji tiho prevzel NLB, in to brez prevzemne premije. Odnosi med MF-jem in AUKN-jem so že nekaj časa napeti, saj je vlada omejila pristojnosti agencije. AUKN mimo vlade Po poročanju medijev naj bi vlada vodstvu AUKN-ja grozila z ukrepi, ker na skupščini Zavarovalnice Triglav niso podprli vseh vladnih predlogov za imena nadzornikov. Ob tem so pojasnili, da pri vseh imenih ni bila upoštevana volja lastnika oziroma ni bilo usklajenosti med agencijo in vlado. AUKN se je medtem odločil tudi za umik maja predlagane dodatne točke za junijsko skupščino Telekoma Slovenije, ki je predvidevala zamenjavo predstavnikov kapitala v nadzornem svetu, pri čemer je imena kandidatov za nove nadzornike posredovalo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo oziroma vlada s tem nista bila seznanjena.",0
"Mariborski župan Franc Kangler je delavcem Konstruktorja, ki so že tri mesece brez plače, obljubil pomoč iz županovega sklada. Sindikalist Mladen Kutnjak se boji, da je vse skupaj le zganjanje teatra in da učinka ne bo . Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi neizplačila treh plač že več kot mesec dni stavkajo, so se na poziv podravske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS zbrali pred mariborsko občino. Sprejel jih je župan Franc Kangler in nakazal možnost pridobitve enkratne pomoči iz županovega sklada. Delavci Konstruktorja so že tri mesece brez plač. Kot je povedala sekretarka za gradbeništvo v podravskem območnem odboru ZSSS Breda Črnčec, se je pred poslopjem občine zbralo okoli 50 delavcev, ki jih je najprej sprejel podžupan Milan Mikl, nato pa še župan Kangler. Slednjemu so predali poziv na pomoč pri reševanju problematike delavcev Konstruktorja, ki so zaradi izpada treh plač na robu preživetja. Zaradi hude socialne stiske in brezpravnega položaja, v katerem so se ti delavci znašli, smo prosili župana, da jim pomaga vsaj z izredno socialno pomočjo, je pojasnila. Kangler je po besedah Črnčeceve izrazil sočutje s stavkajočimi delavci in obljubil, da bo s pristojnimi službami preučil možnost takšne pomoči. Hkrati je za ponedeljek sklical sestanek, na katerem naj bi se zbrali tako predstavniki sindikata kot direktor Konstruktorja Samo Majcenovič, da bi končno rekli bobu bob , je povedala sindikalistka. Ta agonija se mora končati, je prepričana. Vodja sindikata v podjetju Mladen Kutnjak, ki se današnjega shoda ni udeležil, je manj optimističen. Bojim se, da je vse skupaj le zganjanje teatra in da učinka ne bo. Delavci vedno potegnejo kratko, je dejal. Ponovil je, da direktorjevim obljubam ne verjamejo več, a jim zaradi brezizhodnega položaja ne preostane nič drugega, kot da čakajo. Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je od 8. avgusta v prisilni poravnavi. Podjetje delavcem dolguje majsko, junijsko in julijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Po njihovem prepričanju bi moralo podjetje takoj v stečaj, zato so po današnjih besedah Kutnjaka že zbrali vso potrebno dokumentacijo za to, da bodo preko jamstvenega sklada sami zahtevali začetek stečajnega postopka. Medtem se stavka nadaljuje na domu.",0
"Še zadnji poskus, da bi preklicali stavko kabinskega osebja družbe British Airways, je propadel. Družba kljub temu obljublja, da bo večina potnikov uspela odleteti, kamor so namenjeni. Enajsturni pogovori med vodstvom in sindikatom kabinskega osebja letalskega prevoznika British Airways niso prinesli nikakršnih rezultatov. Napovedi stavke ta in prihodnji konec tedna tako niso odpovedali. Ponudbe uprave niso bile zadovoljive, da bi stavko preklicali, je dejal vodja sindikata Tony Woodley, ki načrtom sistemskih sprememb, med katere spada tudi množično odpuščanje, ostro nasprotuje. Ta družba se noče pogajati. Ta družba hoče vstopiti v vojno s sindikatom in njegovimi člani, je oster Woodley. Pojasnil je, da je vodstvo izpustilo že drugo priložnost za preklic stavke. Walsh je prepričan, da bodo s pomočjo najema letal in vpoklica nadomestnih delavcev v času stavke uspeli prepeljati 65 odstotkov vseh potnikov. Dodal je, da tudi veliko članov sindikata ne namerava stavkati. Družba je poleg tega v tem času tudi omogočila brezplačno preusmerjanje potnikov k drugim 60 letalskim prevoznikom. Predsednik uprave družbe Willie Walsh se je medtem opravičil potnikom, ki bodo zaradi stavke prizadeti, in dodal, da bodo naredili vse, da bi zmanjšali škodo. Naša ponudba je bila zelo radodarna. Prepričan sem, da je akcija sindikata popolnoma neutemeljena. Stavka se bo tako začela danes opolnoči in trajala tri dni, nato pa se bo nadaljevala še štiri dni od 27. marca naprej. Iz sindikata, ki predstavlja 95 odstotkov vseh 15.000 članov kabinskega osebja, so sicer sporočili, da se stavke ne nameravajo udeležiti vsi. Spor, zaradi katerega je sploh prišlo do tega radikalnega ukrepa, se je začel zaradi novega načina dela. Delavci so namreč nezadovoljni z napovedmi o spremembah zaradi nižanja stroškov, s čimer naj bi družba prihranila več kot 60 milijonov evrov letno. Sami so predlagali svoje rešitve za oživitev podjetja, a vodstvo pravi, da predlogi podjetja ne bodo rešili, delavci pa bi bili samo še na slabšem.",0
"Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 trgovanje končal pri vrednosti 10.186,08 točke. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 10.186,08 točke, kar je 244,89 točke oz. 2,46 odstotka več kot v sredo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 58,53 točke oz. 2,64 odstotka na 2275,07 točke.",1
"Policija. Največ pritožb občanov zaradi postopkov v cestnem prometu in nekorektnosti policistov. Ob vrnitvi v prižgani avtomobil se nisem privezal, poklical sem ženo, a vozila nisem upravljal, stal sem na mestu, bralec H.E. ""Pritožbo sem napisal, ker nisem storil prekrška, policistka, ki me je oglobila z 240 evri, me ni hotela niti poslušati. Če bi bil kriv, bi bil tiho in bi plačal, a se mi dogaja krivica,"" opisuje bralec H. E. Minuli teden je ena od njegovih dveh hčera na poti v šolo iz vrečke, v kateri je imela telovadno opremo, izgubila supergo. Klicala je svojo mamo, ta našega bralca, ki je sedel v avto in se po hčerini poti odpeljal proti šoli. Ko je med vožnjo naletel na izgubljen športni čevelj, je zavil h kraju. Motorja ni ugasnil, temveč prestavil v prosti tek in prižgal vse štiri smernike. S supergo se je vrnil v avtomobil in poklical ženo, da bi ji najdeni čevelj opisal in ugotovil, ali je pravi. Večina pritožb zaradi prometnih glob Statistika. Lani je slovenska policija prejela 479 pritožb zoper ravnanje policistov, več kot polovico od tega zaradi postopkov v cestnem prometu, policistom so bili najpogosteje očitani nestrokovnost, nekorektnost, neprofesionalen in žaljiv odnos v postopku, nepravilna ugotovitev dejanskega stanja ter neukrepanje. Delež utemeljenih pritožbenih razlogov se sicer po policijski statistiki v državi povečuje, lani je dosegel 13 odstotkov. ""Delali"" namesto njega ""Ustavil sem varno in nisem vozil, ko je prišla policija. Prvič v življenju sem spisal pritožbo in odšel na policijsko postajo, kjer me je eden od dežurnih okaral, češ da mora za 600 evrov na mesec delati namesto mene – na pritožbo sem namreč pozabil napisati številko plačilnega naloga globe. Odvrnil sem mu, da se mu godi bolje od mene, saj sem jaz na zavodu,"" dodaja sogovornik. V Kopru vse neutemeljeno Na Policijski upravi Koper o konkretnem primeru ne govorijo, v pritožbenem postopku bodo preverili dejstva. Pojasnjujejo, da zakonodaja sicer telefoniranja v avtu ne prepoveduje, če ustavimo varno, ne oviramo prometa, ne ustavljamo tam, kjer je prepovedano, in ne upravljamo, torej ne premikamo vozila. Na koprski policijski upravi so letos sicer prejeli 20 pritožb in vse ocenili kot neutemeljene.",0
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 615,95 točke, kar je 11,27 točke oz. 1,86 odstotka več kot v četrtek. Rast so beležile vse delnice indeksa, največ pa so pridobile delnice NKBM, ki so se podražile za več kot štiri odstotke. Borzni posredniki so danes sklenili za 1,77 milijona evrov poslov, najprometnejše pa so bile delnice Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 734.330 evrov prometa. Tečaj delnic Krke je ob tem pridobil 0,81 odstotka in se oblikoval pri 50 evrih. Vlagatelji na Varšavski borzi pa danes še niso povpraševali po delnicah novomeškega farmacevta. Največ so pridobile delnice NKBM, ki so se ob 26.310 evrih prometa podražile za 4,38 odstotka na 3,55 evra. Na Varšavski borzi je bilo z delnicami druge največje slovenske banke danes sklenjenih za 4018 zlotov (961 evrov) poslov, tečaj delnic pa je pridobil 7,61 odstotka in se oblikoval pri 14 zlotih (3,35 evra). Druge najprometnejše so bile delnice Petrola, s katerimi je bilo sklenjenih za 441.810 evrov poslov, tečaj delnic pa je pridobil 3,89 odstotka in trgovanje sklenil pri 197,40 evra. Delnice Gorenja so se ob skromnem prometu podražile za 1,90 odstotka na 5,91 evra, Mercatorjeve delnice pa so ob prav tako skromnem prometu pridobile 1,47 odstotka in se oblikovale pri 135 evrih. Podražile so se tudi delnice Telekoma Slovenije (284.840 evrov, +1,29 odstotka na 69,89 evra) in Zavarovalnice Triglav (12.830 evrov, +0,69 odstotka na 14,50 evra). Največjo rast med preostalimi delnicami prve kotacije so beležile delnice Luke Koper (24.430 evrov, +1,89 odstotka na 10,80 evra). Ob skromnem prometu so se podražile tudi delnice Pozavarovalnice Sava (+1,68 odstotka na 5,99 evra) in Intereurope (+0,36 odstotka na 0,55 evra). Med delnicami standardne kotacije so se ob razmeroma skromnem prometu podražile delnice Pivovarne Laško (+5,56 odstotka na 9,50 evra) in Aerodroma Ljubljane (+1,93 odstotka na 14,25 evra), tečaj ostalih delnic pa je ostal nespremenjen. OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Aerodrom Ljubljana je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavil letno poročilo za lansko leto, v katerem je zapisano, da so lani ustvaril 34 milijonov evrov prihodkov, kar je primerljivo z letom 2010. Čisti poslovni izid lanskega leta je bil v višini 5,2 milijona evrov, kar je 23 odstotkov več kot leta 2010. Aerodrom Ljubljana je še sporočil, da je nadzorni svet družbe v sredo potrdil revidirano letno poročilo za leto 2011. Oblikoval je tudi poročilo o preveritvi letnega poročila družbe za leto 2011 in sprejel Izjavo o skladnosti s kodeksom. Družba Maksima Invest je sporočila, da je nadzorni svet družbe v sredo obravnaval revidirano nekonsolidirano letno poročilo za leto 2011 z revizorjevim mnenjem ter letno poročilo tudi potrdil. Čisti dobiček je lani znašal 10,24 milijona evrov, potem ko je leto prej družba ustvarila 2,34 milijona evrov izgube. Triglav Naložbe so sporočile, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala odločbo, v kateri ugotavlja, da je prevzemna ponudba prevzemnika Triglav Naložbe za 33.800 navadnih delnic družbe Avrigo uspešna.",1
"Vrača se lomilec ženskih src Včeraj smo se na svetovni predstavitvi usedli za volan novega peugeota serije 200 - model 208 z 1,6 litrskim dizelskim motorjem. Danes pa bomo preizkusili še nove trivaljne bencinske motorje z rekordno nizko porabo goriva 4,3 litre. Z 208 se želi Peugeot znova zavihteti na vrh evropske prodaje in prodreti do ženskih src, tako kot s predhodnikom 206. Z 207 mu to namreč ni dobro uspevalo. Pri nas bo 24. aprila letos s cenami od devet tisoč evrov. Manjši, a prostornejši Po prvih vtisih na 200 kilometrski preizkušnji novi 208 izpolnjuje zelo visoke obljube, ki jih proizvajalec daje v teoriji. Mali peugeot je dolg 3,96 metra, kar je za sedem centimetrov manj od 207, kljub temu je v kabini več prostora v vse smeri (prtljažnik je večji za 15 litrov in v osnovi meri 285 litrov). Na zadnji klopi kar pet centimetrov za kolena, zaradi tanjših školjk sedežev in oblazinjenja je prostora več tudi v višino. Nova armatura s plusi in minusi V kabini preseneti zasnova armaturne plošče, merilniki so potisnjeni tik pod vetrobransko steklo, volan sili v mednožje, sredinska konzola pa je pomaknjena proti vozniku in tako pripravno na dosegu rok. Učinkovito, a vsem ne bo všeč nizek položaj volana. Če ga dvigneš, prekriješ pogled na merilnike. Zaslon na sredinski konzoli je ob tem pohvalno velik (sedem palcev, serijski od opreme active), združuje cel kup ukazov - od navigacije do upravljanja radia in telefona, a ima precej zapletene menije. Manj kilogramov, manjši izpusti Odlično pa v roke sede majhen volan, ta je lahko zelo majhen ravno zaradi omenjene zasnove. Tudi hujšanje, 208 je od 110 do 173 kilogramov lažji od 207, se dvestoosmici pozna. Je namreč okretnejša in lahkotnejša, 1,6 litrski turbodizel s 85 kilovati pa je opazno živahnejši kot njegov predhodnik v 207. Peugeot je z optimizacijo mer, teže in tehnike izpuste ogljikovega dioksida zmanjšal za 34 gramov, povprečna poraba goriva je padla za 1,4 litra. Tako več kot polovica motorjev v ozračje izpusti manj kot 100 gramov ogljikovega dioksida. Dizelski 1,4 HDi s 50 in 1,6 HDI s 66 oziroma 85 kilovati imajo porabo med 3,4 in 3,8 litra. Bencinski motorji pa med 4,3 in 5,8 litra. Čakata nas še trivaljna bencinarja Danes bomo preizkusili še nova 1,0 in 1,2 litrska bencinska trivaljnika s katerima želi peugeot povečati delež bencinarjev v prodaji. Nova motorja bosta najcenejša v ponudbi, pri nas bo osnoven model stal okoli devet tisoč evrov (z odštetimi popusti in osnovno opremo access brez klimatske naprave) in varčnejša od tekmecev. Litrski stroj s 50 kilovati obljublja povprečno porabo 4,3 litre, močnejši 1,2 litrski s 60 kilovati pa 4,5 litra. Po ceniku maja najmanj 11 tisočakov Peugeot 208 bo na naš trg zapeljal 24. maja letos, cene na ceniku se bodo pričele pri 10.190 evrih za 1,0 VTI access (s popusti od devet tisočakov) oziroma 10.990 evrih za 1,4 VTI access, saj bosta osnovna bencinarja v prodaji šele od avgusta naprej. Solidno opremljen 1.4 VTI active (s klimatsko napravo, serijskim zaslonom) pa bo po ceniku stal vsaj 12.390 evrov. Več podrobnosti o 208 pa v rubriki Moj avto prihodnji četrtek. Glasujte za naj avtomobile 2012Tudi letos skupaj izbiramo poslovne avtomobile leta, 20 najboljših novih avtomobilov pa smo razdelili v štiri - mali službeni, službeni, poslovni in managerski avto. Več o finalistih si preberite PAL 2012. Vabimo vas h glasovanju, med prispelimi glasovnicami pa jih bomo več tudi nagradili. Vožnja s ferrarijem Burye superauto clubastrešni kovček Thule Motion 800 white (nagrado prispeva podjetje Fux) navigacijska naprava Garmin nüvi 2495LTmobilni nosilec Tetrax Xwaymobilni nosilec Tetrax Geo Steelmobilni nosilec Tetrax Fix Black Izberite vaše favorite!",1
"Po prodaji Heliosa V Heliosu, prvem prodanem podjetju od 15 podjetij s seznama vlade, so v sredo začeli prva odpuščanja. Konkretnih številk še ni, neuradno so najbolj na udaru režijski delavci. Službo naj bi izgubila tudi večina zaposlenih za določen čas, predvsem pa so med odpuščenimi že omenjeni režijski in proizvodni delavci. T. i. mehkih načinov prekinitve delovnega razmerja naj bi bilo malo. Avstrijski kupec, družba Ring, je sicer ob prevzemu podpisal tudi pogodbo o poslovni zvezi. Ta med drugim predvideva, da bo po prevzemu sedež Heliosa ostal v Sloveniji, ohranili bodo tudi blagovno znamko, število zaposlenih v Sloveniji pa se utegne celo še povečati. Prevzeli smo jasno obveznost, da bomo za določeno časovno obdobje v Sloveniji obdržali vsa delovna mesta, je na novinarski konferenci ob podpisu pogodbe povedal predsednik uprave holdinga Ring International Gerald Martens. V Konferenci sindikatov KNG družb skupine Helios so opozorili, da prodaja Heliosa, oziroma prihod zasebnega kapitala, pomeni veliko verjetnost sprejemanja poslovnih odločitev, ki ne bodo v korist ljudi. Jasno se tudi kaže, da bo korist, ki jo bo država s prodajo deleža pridobila, zanemarljiva, saj bo pridobljeni denar zapravila že v naslednjem trenutku po prejemu za sanacijo lukenj v bančnem sistemu, ki so nastale zaradi zelo nespametnih odločitev, so poudarili v sindikatu. Privatizacija za vsako ceno rešitev? Ob tem izpostavljajo, da zaradi prodaje izgubljamo delovna mesta, posledično pa naraščajo stroški nadomestil in socialnih transferjev, ki bodo spet obremenili državo. Ponovno sprašujemo vse politične stranke, ali resnično menijo, da je privatizacija za vsako ceno rešitev za to državo, so izpostavili v sindikatu. Zaposleni v Heliosu upajo, da se bodo po prestrukturiranju ustvarili pogoji, ki bodo omogočili rast podjetja in ponovno zaposlovanje. Opozarjajo na svoje znanje in izkušnje ter upajo, da bodo te odlike prepoznane. Helios trenutno zaposluje okrog 2.200 ljudi in ima 10 proizvodnih obratov v Sloveniji, na Hrvaškem, v Rusiji, Srbiji in Ukrajini.",0
"Med aprilom in julijem se je količina slabih posojil v španskih bankah povečevala tako hitro kot še nikoli in je julija bila najvišja odkar obstajajo podatki. Julija so španske banke zaman upale na poplačilo 9,9 odstotka denarja, ki so ga imele posojenega. To pomeni, da jim je v bilancah, v katerih imajo dobrih 1,7 bilijona evrov posojil, zijala 172 milijard evrov velika luknja. Na drugi strani se je nadaljevala erozija baze depozitov. V prvih sedmih mesecih so varčevalci iz španskih bank umaknili sedem odstotkov vseh depozitov. Ti so znašali vsega 1,1 bilijona evrov, poroča Reuters. Banke oziroma države med kladivom in nakovalom Varčevalci so iz bank v Španiji, Portugalski, Irski in Grčiji v minulih 12 mesecih umaknili 326 milijard evrov depozitov. Na drugi strani se je za približno 300 milijard evrov povišala količina depozitov v državah območja evra, kot je denimo Nemčija, poroča Bloomberg. Ta ugotavlja, da finančni razpad v okviru nacionalnih meja omejuje pozitivne učinke gospodarske in finančne integracije.",0
"Aesthesisovi zvočniki Gramophone, Made in Sweden: obujanje oblik starodavnih gramofonov Avdiofili so ljudje posebne vrste. Pravzaprav so mešanica, v kateri se ljubezen in poznavanje glasbe prepletata z vrhunsko tehniko in tehnologijo. Njihove debate in seanse so neskončne. Delno tudi zato, ker imajo vsake oči svojega malarja, ali če prevedemo v avdiojezik: vsaka ušesa imajo svoj ojačevalec. Zunanji opazovalci jih imajo za čudake, mešalce megle in elitiste. A to jih pravzaprav ne moti preveč. Zavedajo se, da jim le ljubosumneži, ki imajo slabe hi-fije in si v resnici želijo boljše komponente, očitajo, da se preveč ukvarjajo z basi ter nizkimi in visokimi toni, hkrati pa premalo pozornosti namenjajo glasbi. Avdiofili svojo dejavnost razumejo kot globlje dojemanje zvoka. Tisti, ki se na to ne spoznajo, pa vse skupaj zbanalizirajo. Avdiofilski izzivi Njihovo delovanje ima en sam cilj: v domačem okolju poskušajo ustvariti razmere, ki so čim bolj podobne tistim iz koncertnih dvoran, kjer izvajajo živo glasbo. Reprodukcija akustičnih inštrumentov je nekakšen večni avdiofilski izziv. Pri amplificirani glasbi so zahteve povsem drugačne in temu primerno drugačni so tudi tej glasbi prirejeni avdiosistemi. In v tem pogledu prihaja do pogostih trenj in tudi prepirov med avdiofili, saj na primer reprodukcija Rolling Stonesov zahteva povsem druge komponente kot reprodukcija Beethovnovih simfonij. Dejstvo pa je, da so avdiofili perfekcionisti, njihovi predmeti poželenja pa so ferrariji, bentleyji, porscheji in rolls-roycei, če zaidemo v primerjavo iz avtomobilskega sveta. Avdiofilstvo je zanimiv vlak, na katerem govorijo večinoma angleško, saj prevladujejo angleški in ameriški izdelovalci. Hkrati z njimi potujejo tudi nekoliko bolj eksotični potniki, čeprav mnogi prihajajo iz dežel z bogato industrijsko tradicijo. Ker gre za zelo ekskluzivno butični svet, izvor ni najpomembnejši. Protiutež stereotipom Tej pisani druščini se je leta 2004 pridružilo tudi švedsko podjetje Aesthesis. Znamka je bila ustanovljena kot protiutež že omenjenih stereotipov, ki avdiofile pogosto enačijo z mačisti, obsedenimi z elektroniko. V svet hi-fija so želeli vnesti nekaj skandinavske miselnosti, tako v funkcionalnem kot tudi v oblikovalskem pogledu. Brez žrtvovanja kakovosti zvoka in slike hočejo ponuditi avantgardne, senzibilne izdelke. Prvi rezultat njihovega dela in zamisli so zvočniki gramophone, ki so jih na trg poslali leta 2008, po štirih letih intenzivnih testiranj. Gre za izdelke, ki na prvi pogled spominjajo na starodavne gramofone, lahko bi jim rekli tudi rogovi izobilja. Sto dvajset centimetrov visoki zvočniki so izdelani iz ogljikovih vlaken in nerjavečega jekla. Osnovna različica je v črni barvi, mogoče pa je naročiti katerokoli barvo s seznama Natural System Code. Aesthesisovi razvojniki priznavajo, da so pri nastajanju teh zanimivih zvočnikov sodelovala številna švedska podjetja, ki na svojih področjih sodijo v svetovni vrh. Na začetku dolgega seznama pa omenjajo Ergonomidesign, Eker Design in Carbocomp, ki so sodelovala tudi pri nastajanju švedskega super športnega avtomobila koenigsegga. Pomemben del je prispevalo tudi norveško avdiopodjetje Seas. Zvok ima prednost pred dizajnom Seveda je zvok še pomembnejši od dizajna. Tudi v tem pogledu Skandinavci ničesar niso prepustili naključju. V določenih tehničnih vidikih so celo prevzeli pionirsko vlogo. Zato upravičeno trdijo, da zvočniki gramophone z videzom očarajo in zvenijo božansko. Seveda ima vsak užitek svojo ceno. V tem primeru 60 tisoč evrov. Avtorica: Helena Slapšak Članek je bil objavljen v aprilski prilogi Finance Trendi.",1
"Ženeva - Največje švicarske banke so še vedno prevelike, da bi jih lahko pustili propasti, kar zahteva reforme finančnega sistema, je poudaril prvi mož švicarske centralne banke Philipp Hildebrand. Najhujše kar se tiče krize, je sicer po njegovih ocenah že mimo. Čeprav največje švicarske banke znižujejo svojo bilanco, ostajajo na dominantnih položajih, je na skupščini švicarske centralne banke dejal Hildebrand. Država je pred kratkim naznanila uveljavljanje novih pravil glede kapitalskih zahtev, ki se bodo nanašala na največje banke. Trenutno sta to UBS in Credit Suisse, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Te zahteve bodo progresivne in bodo banke napeljevale k zmanjševanju lastne sistemske pomembnosti, je v Bernu napovedal Hildebrand. ""Kapitalske zahteve morajo biti zadostno stroge, da bodo banke motivirale za prevzemanje odgovornosti za tveganja, ki so jo do sedaj lahko prelagale na splošno javnost,"" je dejal. V primeru, da bi se v prihodnje ponovila podobna kriza, kot jo je svet izkusil v minulih letih, se je prvi mož SNB zavzel za možnost propada katere koli banke. Sistem bi moral izključiti potrebo po državni intervenciji, če se banke znajdejo v težavah. Kar se tiče splošnega stanja gospodarstva pa je Hildebrand ocenil, da je najhuje že mimo. ""Danes je najhuje za nami. V prihodnost lahko gledamo z mero optimizma,"" je dejal. Ponovno pa je zagotovil tudi odločenost centralne banke, da prepreči pretirano rast vrednosti švicarskega franka v primerjavi z evrom. Ta problem bi lahko postal še večji, če se bodo nadaljevale dolžniške težave držav območja z evrom.",0
"Škofjeloški gradbinec SGP Tehnik dolguje denar številnim podizvajalcem. Njihova zgodba je podobna Tehnik se raje tožari, kot da bi nam plačal, pravijo. Enemu od podjetij grozi tudi stečaj. Pravna država za upnike očitno ne deluje.",0
"Ljubljana - Drugi največji veledrogerist Salus, ki je v začetku tega meseca prekinil sodelovanje s svojim največjim kupcem, Lekarno Ljubljana, je lani znova doživel upad tako prihodkov od prodaje kot čistega dobička. Če so bili prvi manjši za slabih šest odstotkov in so znašali 205,6 milijona evrov, je dobiček Salusa upadel za več kot tretjino na 3,37 milijona evrov. Direktor Miha Lavrič je ocenil, da bo v prihodnjih letih trg prodaje zdravil na debelo kvečjemu stagniral, tako da bodo še dodatno občutili nov pravilnik ministrstva za zdravje o določanju cen zdravil. Ta po prvih ocenah prinaša okoli 25-odstotno znižanje veletrgovske marže, ki bo tako ena najnižjih v EU. V prejšnjem letu se je vpliv krize, ki so ga prej poznali v preostalih gospodarskih dejavnostih, začel čutiti tudi v zdravstveni dejavnosti, posebej v lekarništvu, so ugotovili v Salusu. Nadaljnji varčevalni ukrepi zdravstvene blagajne, zaradi katerih se vsaka dva meseca niža cene, bi lahko po njihovem mnenju privedlo do težav pri oskrbi z zdravili v Sloveniji. Opozorili so, da pada tudi prodaja zdravil bolnišnicam, ki sicer ni pod udarom ukrepov ZZZS, negativno pa kaže tudi porabi zdravil in drugih izdelkov za samozdravljenje. Da jih je lani doletel upad prihodkov, so pričakovano pripisali nižji prodaji Lekarni Ljubljana, ki je ustanovila lastnega veledrogerista. Da je družba, ki je praktično nezadolžena (ima le obveznosti do dobaviteljev), ustvarila nižji dobiček, je ""kriva tudi izgradnja novega skladiščno-distribucijskega središča v Ljubljani, ki jo je financirala izključno z lastnimi sredstvi in jo končala avgusta lani. Samo s stroški selitve in delovanjem na obeh lokacijah so imeli za 800.000 evrov stroškov. Salus je sicer lani lastnikom izplačal nižjo dividendo, 30 namesto 40 evrov na delnico, pri čemer je bil v letu 2011 trikrat manjši tudi ustvarjeni denarni tok iz poslovanja. Znašal je 1,3 milijona evrov. tomaz.modic@dnevnik.si",0
"V rebalans, ki ga je danes obravnavala vlada, ni vključen proračunski denar za športni park Stožice ""Denarja za park Stožice trenutno v načrtu rebalansa ni,"" je odvrnil finančni minister Franc Križanič na vprašanje, ali so ministri v rebalansu našli denar za proračunsko sofinanciranje stadiona in dvorane v Stožicah. Križanič je pojasnil tudi, da država ne bo več v takšni meri spodbujala investicij v zidove, ampak se bo osredotočala v spodbujanje investicij v raziskave in razvoj. Po tem, ko sta nad možnostmi za proračunsko financiranje Stožic obupala Križanič in minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, je primer Stožice prevzel premier Borut Pahor,ki si je v petek ogledal gradbišče. ""Morda bo po četrtkovi seji vlade znanega kaj več,"" nam je v torek skopo odgovoril Peter Bajc iz Pahorjevega kabineta na vprašanje, kako bi lahko vladna koalicija zagotovila sredstva, ki jih od države pričakuje ljubljanski župan Zoran Janković. Več o tem v članku Ministra obupala - primer Stožice prevzel Pahor osebno .",0
"Slikar in brigadir pogorela pred okrožnim sodiščem. O njuni prošnji odločajo še višji sodniki. Slikarju Juretu Cekuti in upokojenemu vojaškemu brigadirju Petru Zupanu naj bi že v naslednjih mesecih vendarle začeli soditi zaradi domnevne koruptivnosti in izdaje tajnih državnih podatkov finskemu podjetju Patria, da bi to lažje sklenilo posel z državo. ""Dokler višje sodišče ne bo odločilo, prvostopenjsko sodišče ne more nadaljevati postopka,"" pravijo na sodišču. Že pred časom je ljubljansko sodišče v celoti zavrnilo zahtevo Cekute, naj se večina dokazov, zbranih proti njima, izloči, češ da so jih avstrijski in finski preiskovalci zbrali nezakonito in jih zato slovenska policija sploh ne bi smela uporabiti v postopku, ki se vodi proti njima. O tem, ali so dokazi res nezakoniti, zdaj odločajo še na višjem sodišču, kamor se je Cekuta pritožil, potem ko ga je okrožno sodišče zavrnilo. Zadnje naj bi o tej pritožbi odločilo v kratkem.",0
"Lansko leto smo bili priča hudim izgubam na slovenski borzi. Vendar pa gre po mnenju strokovnjakov pričakovati še nadaljnje padanje cen delnic. Tokrat zaradi selitve gospodarstva v realni sektor. Padanje cen nafte, ki se je začelo lansko jesen, le še poglablja krizo, ki je zaznamovala minulo leto. Začelo se je v Združenih državah, potem pa se je kriza hitro razširila. Tudi v Slovenijo, in tudi tu najprej na finančne trge. Največji lanski izgubarji so bili tako borzniki. Maks Tajnikar pravi, da bodo cene delnic še padale. Na borzi smo bili priča eni sami veliki izgubi. Krka je lansko leto začela pri 123 evrih za delnico in najbrž ga ni bilo, ki bi si takrat mislil, da bo danes pod 50 evri. Zdaj je celo 48 evrov, kar je skoraj trikrat manj kot na začetku leta. Nova kreditna banka Maribor je lanska bolečina za vse tiste, ki so s 27 evri za delnico sodelovali pri javni prodaji. Pred enim letom je bila 41 evrov, danes le še devet. Delnica Mercatorja je bila lani januarja 337 evrov, danes je več kot polovico manj, 158 evrov. Toliko je bila njena vrednost pred tremi leti, ko je država prodajala deleže Pivovarni Laško in Istrabenzu. Na Ljubljanski borzi so lani beležili večinoma izgube. Foto Dare Čekeliš Podobno so izgubljali tudi delničarji Petrola, v enem letu je delnica padla iz 904 na 268 evrov, Istrabenza padec iz 106 na 23 evrov za delnico in Gorenja, pred enim letom je bila delnica 42 evrov, danes je 10. Črno borzno leto v Sloveniji in seveda svetovna gospodarska kriza se počasi seli tudi v slovensko gospodarstvo. Tako že izkušamo nižje dobičke in manjša naročila. Prvi ukrepi podjetij so zato tu, daljši novoletni kolektivni dopusti in krajši delovniki. Borze so trpele po vsem svetu. Foto Reuters Prav tako bo ukrepala tudi država. Najprej je z državnimi poroštvi neuspešno budila finančne trge, potem pa je sprejela še davčne razbremenitve za podjetja in subvencioniranje krajšega delovnega časa.",0
"Še vedno v ZDA in EU-ju veljajo različni standardi Slovenija je majhen trg, ki doživlja velike gospodarske reforme in zato se vse več podjetij iz ZDA zanima zanjo, pravi Paul Dyck. Pomočnik ameriškega ministra za trgovino je na posvetu, ki ga je organizirala ameriška gospodarska zbornica, govoril predvsem o partnerstvu med EU-jem in ZDA, ki je najpomembnejša trgovinska zveza na svetu, Slovenija pa med predsedovanjem Uniji postaja v ZDA vse bolj prepoznavna. Kot zunanja trgovinska partnerica ZDA je Slovenija na 104. mestu, kar je glede na velikost naše države razumljivo, ima pa zelo dobro geografsko lego, ki je zelo zanimiva za ameriška podjetja, ki hočejo delati na tem območju. Različni standardi zavirajo izvoz Dyck je izpostavil tudi nekatera nerešena vprašanja v čezatlantskih odnosih med EU-jem in ZDA, predvsem priznavanje različnih certifikatov in standardov. Obstajajo namreč razlike v standardih za testiranje hrane, kozmetike in varnosti avtomobilov, kar onemogoča večji ameriški izvoz v Evropsko unijo. Po njegovem mnenju si je treba prizadevati za to, da bi standarde poenotili. Po podatkih ameriške zbornice so ZDA v Evropo doslej naložile za 1.200 milijard dolarjev, kar je trikrat več kot v Azijo. Podjetja iz EU-ja pa so v Združene države Amerike doslej vložila 1.300 milijard dolarjev in so glavna destinicija za naložbe iz EU-ja.",1
"Na Ljubljanski borzi še naprej poletno mrtvilo Gorenjeve delnice so se podražile za tri odstotke, predsednik uprave velenjskega podjetja pa se je pohvalil, da so za prevzem švedskega Aska plačali le 4,5 milijona evrov. To je bila na Ljubljanski borzi edina zanimivejša torkova novica, ki pa seveda ne bo poskrbela za preobrat. Kakšno mrtvilo vlada na našem trgu, najbolje ponazarjajo prav Gorenjeve delnice, saj je bilo tokrat z njimi le za 8.000 evrov prometa. Cena je spet dosegla 12 evrov. S Krko je bil promet vendarle nekoliko živahnejši, bilo ga je za 519 tisoč evrov, na koncu pa je cena znašala 66,45 evra, kar je dnevni maksimum. Indeks SBI TOP 815 točk se je tretjič zapored rahlo zvišal, pri čemer so se od šesterice delnic, ki sestavljajo ta indeks, še najbolj, za 0,7 odstotka, podražile Triglavove. Delnice v prvi kotaciji KRKA-0,15 % 66,00 EUR TELEKOM-0,14 %92,97 PETROL+0,10 % 238,02 LUKA+1,52 %15,99 NOVA KBM-0,00 % 10,42 GORENJE+2,94 %11,90 INTEREUROPA-4,85 %3,73 MERCATOR+0,23 %138,55 Začetek tedna ni prinesel sprememb Na Wall Streetu so imeli vlagatelji v ponedeljek malo razlogov za kupovanje delnic, čeprav nekateri zatrjujejo, da je po več dnevih izgub trg spet privlačen. Na razpoloženje so negativno vplivali sveži dokazi o težavah nepremičninskega sektorja in ohlajanju proizvodnje dejavnosti. Istočasno je donos desetletne državne obveznice dosegel 17-mesečno dno, kar odraža strah pred deflacijo. Newyorški indeks Dow Jones 10.302 točki je ostal skoraj nespremenjen, kar velja tudi za vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.045 točk. Promet v evropskih finančnih središčih je dosegel zgolj polovico povprečja zadnjih treh mesecev. Tokio na letošnjem dnu Tokijski indeks Nikkei 9.161 točk je danes padel za skoraj pol odstotka in zdrsnil na najnižjo letošnjo vrednost, vlagatelji pa z zaskrbljenostjo spremljajo rast vrednosti jena, kar slabi konkurenčnost izvoznih podjetij. Nikkei vse od lanskega maja ni pogledal pod 9.000 točk. Če bo padel pod to mejo, se trgu ne obeta nič dobrega. Japonska gospodarska rast je bila v obdobju april-junij le 0,1 odstotna, vlada pa že razmišlja o dodatnih ukrepih za pomoč domačemu gospodarstvu. Cena lahke nafte znaša okrog 76 dolarjev, zlato se drži nad 1.225 dolarji, vrednost dolarja je 85 jenov, za evro pa je bilo treba ob 14. uri plačati 1,286 dolarja. Indeks ZEW najnižje po lanskem aprilu V Evropi je torek le prinesel nekaj izdatne rasti, borze v Frankfurtu pa nista ohladila niti neprepričljiva objava indeksa Zew niti sporočilo največjega trgovca na svetu, podjetja Wal-Mart, da bo upočasnitev gospodarske rasti prizadela potrošnjo in s tem Wal-Martov dobiček. Indeks DAX 30 se je na krilih energetskih koncernov E.On in RWE povzpel za več kot odstotek. Barometer poslovnih pričakovanj, ki ga meri indeks ZEW, je padel četrti mesec zapored in zdaj znaša vsega 14,0 točke. Še julija je bil ZEW pri vrednosti 21,2, analitiki pa so napovedovali, da bo njegova vrednost avgusta 21,0. Očitno poslovneži ne pričakujejo, da bo predstava nemškega gospodarstva tudi v drugem letošnjem polletju tako imenitna kot v prvem.",0
"Nekoč paradni konj ameriške avtomobilske industrije je danes mesto duhov. Podoba vsakdanjika so propadajoče hiše, cerkve in celo četrti, nedelujoči semaforji, predolgo čakanje na prvo pomoč in policiste. Detroit se spopada s proračunskim primanjkljajem čez 380 milijonov dolarjev, dolgoročni dolg presega 14 milijard dolarjev, skupaj z drugimi obveznostmi pa ta vsota dosega skoraj 19 milijard dolarjev. Detroit, zibelka ameriške avtomobilske industrije, je vložil zahtevo za stečaj. Toda zvezna sodnica v državi Michigan Rosemarie Aquilina je medtem sporočila, da je zahteva za stečaj protiustavna in jo je zato potrebno umakniti. Začasni krizni upravljavce mesta Kevyn Orr je nemudoma napovedal pritožbo na odločitev sodnice. Če bi sodnica potrdila stečaj, bi moralo na tisoče upnikov v pogajanja z Orrom za poplačilo 18,5 milijarde ameriških dolarjev 14,1 milijarde evrov dolga in Detroit bi bilo največje mesto v ameriški zgodovini, ki je bankrotiralo. Odločitev za vložitev zahteve za stečaj na zveznem sodišču sta odobrila guverner Rick Snyder in Orr. Po besedah guvernerja so predolgo ignorirali fiskalno realnost, ki je grozila. Težko odločitev sem sprejel, da bi imeli prebivalci Detroita še naprej osnovne usluge, ki jih zaslužijo, in da bi lahko začeli okrevati na realnih finančnih temeljih, ki bo omogočalo razvoj in napredovanje. Korak je bil težek, ampak edini možen, da bi se lahko soočili s težavami, ki se kopičijo zadnjih šest desetletij, je dodal. V propadajočem mestu je veliko kriminala, v zadnjih 40 letih so zabeležili rekordno veliko umorov. 40 odstotkov semaforjev ne deluje, policisti v povprečju potrebujejo 58 minut za odziv na klic v sili, kar je več kot petkrat dlje od povprečja v ZDA. Deluje le tretjina služb za nujno medicinsko pomoč. Mestni oblastniki naj bi bili močno podkupljivi, v administraciji naj bi vladal kaos. Obenem napovedujejo nižanje pokojnin in zmanjševanje pravic delavcev. Po mnenju zasebnih investitorjev je bil stečaj edina možnost za prepotrebno reorganizacijo mestnih služb in za izdelavo načrta za povračilo prevelikih dolgov. Prebivalci dvomijo, da bo stečaj pomagal Detroit je zadnji v vrsti ameriških mest, ki so v zadnjih letih razglasila stečaj. Lani so to med drugim storila mesta Stockton, Mammoth Lakes in San Bernardino v Kaliforniji, leto pred tem pa je poskušal stečaj razglasiti Harrisburg v Pensilvaniji, a mu to ni uspelo. Za 55-letnega Jodieja Holmsa, ki je bil na poti na začasno delo, je stečaj jalov poskus, ki ga je opisal z besedami kot bi poskušali s palcem zaustaviti jez . Meni, da jim bankrot ne bo pomagal. Mogoče bo pomagalo, ne vem. Do zdaj ni še nič delovalo, zakaj bi stečaj? se sprašuje upokojeni avtomehanik, 68-letni Damien Collins. Njegovo domačo hišo obkrožajo zapuščene in propadle stavbe. Detroit ponuja številne priložnosti, vendar potrebuje nove politike. Preveč je korupcije, je prepričana 30-letna natakarica Joanna Maslach. Detroit je bil ustanovljen pred več kot 300 leti. S prihodom avtomobilske industrije v prvi polovici 20. stoletja se je mesto hitro širilo, industrijski razcvet se je zaustavil pred nekaj desetletji in od takrat so porazne statistike. Število prebivalcev se je v zadnjih 60 letih zmanjšalo za 1,1 milijona in danes jih v Detroitu živi le še 700.000, petina je brezposelnih. Prizori zapuščenih hiš, tudi celih četrti, ki so jih nekdanji Detroitčani pustili za seboj v iskanju boljšega življenja, so slike tipičnega Detroita. Ali bo stečaj pomagal, bo pokazal čas.",0
"Kranj, Naklo - Kranjsko okrožno sodišče je danes ustavilo postopek z ugovorom proti vodenju prisilne poravnave Merkurja. Upravitelj prisilne poravnave Ladislav Hafner je namreč po tem, ko je Merkur pridobil naknadno soglasje upniškega odbora in sodišča za opravljeno prodajo nepotrebnih službenih vozil, ugovor umaknil. Hafner je konec januarja v skladu s svojo dolžnostjo vložil ugovor na vodenje prisilne poravnave Merkurja, ker je podjetje decembra brez soglasja sodišča prodalo nepotrebna službena vozila. Po Hafnerjevem opozorilu je Merkur postopkovno napako odpravil z vložitvijo dokumentacije za naknadno pridobitev soglasja. Potem ko se je z opravljeno prodajo že strinjal upniški odbor, je sodišče 11. februarja izdalo naknadno soglasje k prodaji presežnih vozil za skupno kupnino skoraj 265.000 evrov in soglasje za prodajo drugih poslovno nepotrebnih osnovnih sredstev dolžnika za skupno kupnino dobrih 5.000 evrov. Na tej podlagi je upravitelj danes umaknil svoj ugovor in sodišče je, kot je razvidno iz sklepa, objavljenega na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, ustavilo postopek z ugovorom. Tako tudi narok za obravnavo ugovora, ki je bil sklican za 25. februar, ne bo potreben. Zoper vodenje prisilne poravnave Merkurja po umiku ugovora Hafnerja in že predhodnem umiku ugovora s strani družbe SIP strojna industrija tako ni več ugovorov, ki jih je bilo mogoče vložiti v roku treh mesecev od začetka postopka prisilne poravnave. Glede na to, da vsaj uradno izraženih dvomov v uspeh prisilne poravnave ni, predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak pričakuje, da se upniki s predlagano poravnavo strinjajo in bodo pristopili k potrebni konverziji terjatev v lastniške deleže ter bodo kasneje tudi izglasovali samo prisilno poravnavo.",0
"Urban Cerar je Jošku Jorasu zagrozil s tožbo in odškodnino, če Joras zemljišča, ki ga je Cerarju prodalo mesto Buje, do 30. marca ne bo izpraznil in odstranil predmetov, ki jih ima na zemljišču. Odvetniška pisarna Zupan, Martelanc, Ilič, Puc iz Ljubljane je v imenu solastnika Casinoja Mulino Urbana Cerarja Jošku Jorasu zagrozila s tožbo in odškodnino, če Joras zemljišča, ki ga je Cerarju prodalo mesto Buje, do 30. marca ne bo izpraznil in odstranil predmetov, ki jih ima na zemljišču. Kmetijska zemljišča na območju ob Dragonji pri Kaštelu je konec februarja prodala ali dala v najem mestna občina Buje. Hrvaška stran zatrjuje, da so bila vsa omenjena zemljišča v lasti Hrvaške. Pogodbe o nakupu so sklenili s slovenskimi državljani, ki imajo prebivališče na Hrvaškem. To so po njegovih besedah Urban Cerar iz Škrilj, sicer lastnik igralnice Mulino, ki je kupil hektar in sedem arov, Valter Krastić iz Kaštela, ki je kupil 18 arov, ter Maria Umer iz Plovanije, ki je poleg nakupa nekaj manj kot desetih arov zemljišča v najem vzela tudi 15 arov zemljišča. Gre predvsem za vinograde in njive ter manjše območje pašnikov. Slovenija prodajo označila za nično Slovenija je takrat pri Zagrebu z noto protestirala zaradi nezakonite prodaje slovenskih zemljišč na levem bregu Dragonje, ki jo je označila za poseg na ozemlje Slovenije in za nično. Hrvaška je v odgovoru ponovila, da je območje ""nesporno hrvaško"", in pozvala k srečanju meddržavnih komisij za meje. Joško Joras pa je povedal, da bo v torek notranjemu ministru Dragutinu Mateju prek odvetnika poslal vprašanje, zakaj se je odrekel območju na levem bregu Dragonje. ""Zakon pravi, da mora policija varovati celotno slovensko območje,"" pravi Joras in dodaja, da je ""v kazenskem zakoniku kot kaznivo dejanje navedeno tudi, če nekdo s svojim nedelovanjem pomaga, da si tuja sila ali tuja država prilasti območje"".",0
"Železniški lobi, ob podpori Janševe vlade, preprečuje konkurenci, da bi začela voziti po slovenskih tirih.",1
"Afero banke preiskujejo tudi slovenski kriminalisti Uslužbenec banke Hypo Alpe-Adria je spregovoril predsednik uprave Wolfgang Kulterer je bil v dobrih odnosih z Ivom Sanaderjem, denar s Hrvaške pa naj bi z zasebnimi letali vozili v Celovec. Vzleti iz Celovca so potekali brez večjih kontrol. Lahko si vzel s seboj, kar si hotel. Vedno sta bila zraven kdo od vodilnih in kovček z denarjem, je povedal neimenovani bančni uslužbenec, ki je delal na oddelku za trezor. Kot je še dejal nekdanji uslužbenec avstrijske banke v pogovoru za televizijo ORF, je imel Kulterer dobre odnose s tedanjim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, njegov namestnik Günter Striedinger pa je skrbel za hrvaškega generala Vladimirja Zagorca. Denar s Hrvaške naj bi z zasebnimi letali vozili v Celovec, od tam pa dalje v Liechtenstein. Poslovalnica za zaupne posle naj bi bil grad Freyenthurn V gradu sta bila okence za svetovanje in trezor, od koder so izplačevali denar, je dejal anonimnež. Stranke naj bi skrivoma prihajale iz Italije in s Hrvaške, če so nastale kakšne težave, pa naj bi Kulterer izkoristil svoja poznanstva, med drugim tudi z nekdanjim koroškim glavarjem Jörgom Haiderjem. Banka Hypo Alpe-Adria je že nekaj časa tarča preiskav zaradi sumov različnih kaznivih dejanj, med njimi so zloraba položaja, podkupovanje in pranje denarja. V Avstriji so 13. avgusta zaradi suma poneverbe aretirali nekdanjega predsednika uprave banke Wolfganga Kultererja, ki je še vedno v preiskovalnem zaporu. Kulterer, ki je banko vodil med letoma 1992 in 2006, je bil novembra 2008 zaradi prirejanja bilanc obsojen na denarno kazen v višini 140.000 evrov. V preteklih mesecih so ga pravosodni organi pod drobnogled vzeli zaradi suma pranja denarja in dvomljivih poslov na Balkanu. Kriminalistična preiskava tudi v Sloveniji Zaradi afere banke Hypo Alpe-Adria vodijo kriminalisti preiskavo tudi v Sloveniji. Kaj in koga preiskujejo, za zdaj še ni znano. Po neuradnih podatkih naj bi bili zaskrbljeni predvsem v LDS-u in v krogih, ki so stranki blizu. Kot smo o tem že pisali na MMC-ju, naj bi avstrijska banka stranki odobrila ugodna posojila, namenjena sanaciji stranke, potem ko je njena predsednica postala Katarina Kresal. Vpletenost v afero so v stranki LDS že zavrnili, prav tako pa v slovenski Hypo banki zatrjujejo, da nimajo informacij o tem, da bi preiskovali slovensko podružnico.",0
"Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je razočarana nad pogodbo, ki so jo sestavili koalicijski partnerji na včerajšnjih pogajanjih. Pogodba še naprej favorizira kapital pred delom in kaznuje tiste, ki niso povzročili krize, ugotavljajo sindikati. Po njihovem je pogodba usmerjena v ukinitev socialne države in privatizacijo socialnih storitev. Priznavajo, da so našli tudi nekaj dobrih ukrepov, recimo zmanjšanje administrativnih bremen za gospodarstvo, uporabo lesa, poenostavitev postopkov javnega naročanja in zagotovitev transparentnega pridobivanja poslov prek javnih naročil, kar je bilo do zdaj precej sporno. Nesprejemljivo se jim zdi: da se v tej pogodbi poskuša z negotovimi oblikami zaposlitve povečati stopnjo zaposlenosti in socialne varnosti,mehko prehajanje med oblikami zaposlitve bo po njihovem prispevalo k povečanju zaposlovanja v negotovih oblikah,predvidena reorganizacija Zavoda RS za zaposlovanje se jim ne zdi pravilno zastavljena,postavitev zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov bo po njihovem nagradila predvsem že zdaj privilegiran sloj zaposlenih,predlog o znižanju stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15 odstotkov se jim ne zdi dopusten,prav tako ne odobravajo večstebrnega pokojninskega sistema.",0
"Kazalci, ki so vodili v krizo v ZDA, so se ponovili v EU, kjer pa so težave veliko večje, je danes povedal premier Borut Pahor. Pravi, da je Evropa v podobnem položaju, kot so bile ZDA leta 2008. ""Moja odgovornost je, da opozorim javnost, da nekateri kazalci v mednarodni skupnosti skupno kažejo na to, da svet po recesiji, ki smo je bili deležni v letih 2008 in 2009, ni odpravil ključnih razlogov za krizo,"" opozarja premier Borut Pahor. ""Prišlo je do kozmetičnih popravil nekaj napak, vse pa je ostalo pri istih mehanizmih. Ostalo je pri mentaliteti, da je odprava regulacije v finančni industriji nekaj dobrega,"" še pravi Pahor. Pahor se strinja z Nemcem Joschko Fischerjem, da je fiskalna kriza v Evropi postala politična. Ob tem je opozoril, zakaj je padla odločitev o skupni Evropi na prvem mestu, da se prepreči naslednja svetovna vojna. Dodaja, da je bila zadnja kriza večja, kot je bila velika depresija leta 1929. Predsednik ZDA Barack Obama po Pahorjevem mnenju ni sprejel dovolj stroge regulacije, vsi izvedeni finančni mehanizmi in instrumenti pa so po besedah Pahorja prinesli samo izredno bogastvo za manjšino in strašno revščino za veliko večino ljudi. Nove krize ne smemo spregledati ""Iščem poti, da bi prišli do predčasnih volitev brez politične krize. Politična kriza ne bi koristila nikomur. Tragična izkušnja iz leta 2008 nas uči, da v volilnem času pozabimo, kaj se dogaja okoli nas. In če se to zgodi, se bodo z nami začeli ukvarjati drugi,"" pravi Pahor in doda: ""Ne sme se zgoditi, da imamo več mesecev vlado, ki ne bo sposobna opravljati poslov, potem pa še volilno kampanjo."" Volitve bi sicer rad izpeljal še pred jesenjo prihodnje leto. Pahor je sicer potrdil, da se je sestal s predsednikom največje opozicijske stranke SDS Janezom Janšo, vsebine pogovora pa ni želel razkriti. Napovedal je, da bo, če se bo v nedeljo na srečanju finančnih ministrov EU izkazalo, da je nadaljevanje pomoči Grčiji realen projekt, sklical sestanek predsednikov vseh parlamentarnih strank.",0
"Ocene iz publikacije Ekonomski izzivi Urad za makroekonomske analize in razvoj opozarja Slovenija mora konsolidacijo javnih financ začeti čim prej. Čimprejšnja in vzdržna konsolidacija javnih financ je bistvenega pomena za ohranjanje položaja Slovenije na mednarodnih finančnih trgih in s tem pogojev zadolževanja zaradi možnosti poslabšanja bonitetne ocene ter povečevanja izdatkov zaradi staranja prebivalstva. Na uradu menijo, da bi morala konsolidacija temeljiti predvsem na izvedbi strukturnih reform, ki bodo krepile delež razvojnih izdatkov in tako pozitivno vplivale na morebitni dvig BDP-ja, nujne pa so tudi sistemske prilagoditve na področju socialne varnosti. Na okrogli mizi ob izidu publikacije Ekonomski izzivi je Maja Bednaš z Umarja poudarila, da je javni dolg z nekaj več kot 35 odstotki BDP-ja na razmeroma nizki ravni, skrb vzbujajoča pa se ji zdi njegova hitra lanska rast. To je posledica zadolževanja za financiranje tekočega primanjkljaja ter predhodnega zadolževanja za financiranje letošnjega dolga. Povečujejo se tudi odhodki za obresti in njihov delež v BDP-ju. Že v prihodnjih letih se bodo začeli povečevati izdatki, povezani s staranjem prebivalstva, je dodala Bednaševa. Ohranjanje statusa quo nevzdržno Tudi nekdanji vodja misije Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji Biswajit Banerjee je opozoril na to, torej močno izstopanje visoke rasti zadolženosti. Primanjkljaj in višina dolga sta lahko morda v povprečju EU-ja, a je ohranjanje statusa quo nevzdržno, je menil in dodal Slovenija trenutno ni na radarju finančnega trga. Vendar če pomembne države EU-ja ne bodo izpolnile pričakovanj trga, lahko posledice čuti tudi Slovenija. Letos še ne bo izboljšanja stanja javnih financ. Predlagani rebalans proračuna za leto 2010 namreč ne predvideva posegov v odhodke z bolj sistemskimi ukrepi, ampak pomeni le uskladitev odhodkov z nižje ocenjenimi prihodki. Na strani prihodkov se močno računa na evropska sredstva in poleg tega še na povečanje prihodkov iz povišanih trošarin, ki pa strukturno ne morejo zagotoviti zapolnjevanja proračunske vrzeli , pravijo na Umarju. Mrak Letošnje leto izgubljeno Škoda je, da je z vidika uvajanja ukrepov za konsolidacijo letošnje leto izgubljeno , je izrazil mnenje profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak. Januarja predstavljeni program stabilnosti je ambiciozen z vidika zmanjšanja primanjkljaja z znižanjem izdatkov, so pa vsi ukrepi prestavljeni na leto 2011, poleg tega so kvantitativni cilji premalo artikulirani, je bil kritičen. Na programu stabilnosti temelji tudi zdajšnja bonitetna ocena Slovenije, je opozoril Mrak in dodal, da bo treba že jeseni pokazati rezultate. Če bodo rezultati v smeri, kot smo jih napovedovali, bo dobro. Sicer nas čaka presenečenje z znižanjem bonitete, je dejal.",0
"Azija sedmič zapored navzgor Med 10 najprometnejšimi delnicami na Ljubljanski borzi so se v torek pocenile le Mercatorjeve, tako da je indeks SBI20 prvič letos pridobival. Največji skok tečaja je uspel Gorenju, ki se je ob le 17 tisoč evrih prometa podražilo za 3,8 odstotka največ po septembru in dan končalo pri 11,2 evra, kar pomeni šestodstotni plus. Lani so Gorenjeve delnice padle za 75 %. Preostali papirji so nežno rasli, spodoben promet pa je bil le s Krko, in je dosegel 757 tisoč evrov, kar je več kot z vsemi preostalimi blue-čipi skupaj. Cena Krke je nihala okrog 48 evrov. Slovenski borzni indeks 3.677 točk se je zvišal za 0,45 odstotka. Vlagatelji ostajajo zelo previdni in težko je pričakovati, da bo trg v kratkem bistveno okreval. Kakšno presenečenje bomo morda doživeli šele po objavi lanskih poslovnih rezultatov. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 0,44 % 47,99 PETROL 0,36 % 248,91 SAVA RE 0,09 % 11,50 NOVA KBM 0,00 % 9,69 TELEKOM 0,83 % 119,28 SAVA 0,18 % 252,56 MERCATOR -0,56 % 155,76 GORENJE 3,78 % 10,98 Dow Jones teden začel z enoodstotno izgubo V ZDA so teden začeli negativno. Opazno je bilo pobiranje dobičkov po rasti v prejšnjem tednu in zaskrbljenost zaradi krepko upočasnjene rasti prodaje mobilnih telefonov, kar je vplivalo na padec telekomunikacijskih delnic. Tudi finančni sektor je drsel navzdol, potem ko so pri Deutsche Bank znižali oceno dobička za 16 večjih poslovnih bank, med katerimi je tudi JPMorgan Chase, katere delnice so izgubile skoraj sedem odstotkov. Indeks Dow Jones 8.952 točk se je znižal za slab odstotek, Nasdaq 1.628 točk pa le za četrtino odstotka, potem ko so Applove delnice po informaciji, da prvi mož podjetja Steve Jobs ni resneje bolan, poskočile za dobre štiri odstotke. Azija sedmič zapored navzgor Za nekaj trenutkov je bil Dow v pozitivnem območju, potem ko je General Motors poročal, da je bila decembrska prodaja boljša od pričakovanj. A še vedno je bila zelo slaba, saj je v ZDA padla za 31 odstotkov. Ker se je nafta podražila za več kot pet odstotkov, so pridobivale tudi energetske delnice. Azijski trgi so se lahko v torek pohvalili s sedmim zaporednim dnevom rasti, še večji porast pa je preprečil močnejši jen. Evropa je v ponedeljek pridobila dva odstotka indeks FTSEurofirst 300 873 točk in je zdaj 16 odstotkov nad petinpolletnim dnom, doseženim novembra.",1
"Največ posojil je v projekte T-2 vložil NLB Skupščina telekomunikacijske družbe T-2, na kateri naj bi odločali o dokapitalizaciji, je bila na predlog največjega lastnika, družbe Zvon Ena Holding, prekinjena. Takšna odločitev lastnikov na potek prisilne poravnave neposredno ne vpliva, je po skupščini v sporočilu za javnost zagotovil direktor Uroš Rožič. Skupščina naj bi se sicer nadaljevala v naslednjih dneh. Rožič pričakuje prisilno poravnavo v predvidenih rokih Kot je ob tem še povedal prvi mož družbe, ki jo prek Zvona in Gospodarstva Rast obvladuje finančno prezadolžena mariborska nadškofija, se iskanje skupne rešitve nadaljuje, v T-2 pa pričakujejo, da bo dosežena v predvidenih rokih. Prekinitev skupščine in nadaljnje iskanje rešitve je potrdil tudi predsednik uprave Zvona Ena Holding Simon Zdolšek Ker v tem trenutku še ne razpolagamo s končnim stališčem finančnih svetovalcev in ker še potekajo pogovori o različnih možnostih rešitve finančne situacije v družbi Zvon Ena Holding, kar je v neposredni povezavi s postopkom finančne reorganizacije družbe T-2, je bil podan predlog o prekinitvi skupščine. Zdolšek T-2 in insolventno stanje v Zvonu sta v neposredni soodvisnosti Razmere v družbi T-2 in insolventno stanje v Zvonu so zelo povezani in v neposredni soodvisnosti. Prav to je razlog, da danes nismo želeli z morda prehitrim odločanjem o dokapitalizaciji, kot je bilo predlagano, predčasno zaključiti nekih dogodkov, saj želimo najprej urediti celotno sliko, je še dejal prvi mož Zvona, ki se zaveda, da morajo odgovore na vsa vprašanja najti v nekaj dneh. Kot je ob tem povedal, so program finančnega prestrukturiranja holdinga Zvon vložili pretekli teden, ta teden pa ga želijo predstaviti bankam. Odločitev o usodi telekomunikacijske družbe je tako še vedno v rokah večinskega lastnika. Če bo ta upnikom dovolil dokapitalizacijo, bo tako rekoč izgubil moč v T-2. S tem pa tudi možnost, da bi sicer zelo zadolženo družbo prodal in s tem rešil sebe, potem ko je pretekli teden uprava Zvona Ena Holdinga vložila predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave. Mogoča je tudi razlastitev lastnikov Upniki bi sicer v lastniške deleže konvertirali polovico navadnih terjatev, takšnih je za okoli 112 milijonov evrov, polovico pa bi dobili povrnjenih v denarju v desetih letih, je za Finance povedal predsednik upniškega odbora Gorazd Tršan, sicer pooblaščenec upnika Gratela. Če Zvon Ena Holding predloga ne bo potrdil, potem bodo upniki odločali o prvem predlogu poravnave, po katerem bi bili v osmih letih poplačani 34,6-odstotno, pravi Tršan. T-2 v tem primeru grozi stečaj. Vendar pa je verjetno tudi, da upniki sprejmejo sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala na nič, torej razlastijo zdajšnje lastnike, in hkrati izglasujejo dokapitalizacijo z denarnimi vložki, še piše časopis. Razplet prisilne poravnave T-2 predvsem odvisen od bank upnic Največji lastnik podjetja bo v primeru konverzije terjatev v lastniški delež verjetno postal Gratel, torej podjetje, ki je za T-2 gradilo optiko skupaj z Lokainvestom ima okoli 80 milijonov evrov terjatev. Vendar pa bo razplet prisilne poravnave T-2 predvsem odvisen od bank upnic, torej v prvi vrsti od Nove Ljubljanske banke NLB. Tej T-2 po neuradnih informacijah dolguje okoli 120 milijonov evrov v prisilni poravnavi terjatev ni prijavila, ker ima ločitvene terjatve, tako da v upniškem odboru ne glasuje, hkrati ima NLB terjatve tudi do Gratela in Zvona Ena Holdinga, skupaj še za enkrat toliko kot do T-2. Zato se je že govorilo o možnostih, da bi kar NLB postal lastnik T-2 neposredno ali prek Zvona Ena Holdinga, a je družba mariborske nadškofije to pred meseci zavrnila. Koliko je Gratel dolžan NLB-ju, Tršan ni povedal.",0
"Zorko Želimo delavce ali sužnje? Sindikati so se ostro odzvali na predloge delodajalcev za izboljšanje gospodarskega stanja. Zaščito potrebujejo delavci, ne pa tisti, ki imajo tako visoke dohodke, so dejali o odpravninah. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič je na novinarski konferenci v Ljubljani v odzivu na predloge delodajalcev, izražene v dokumentu Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo, predstavljenem na sredinem vrhu gospodarstva Parlament gospodarstva in politike, ter nakazane danes, obsodil izboljševanje poslovnega okolja prek dramatičnega poslabševanja delavskih in socialnih pravic. Ob tem je bil posebej kritičen do mnenja delodajalcev, da bi se morali v Slovenji odpovedati konvencijam Mednarodne organizacije dela ILO, ki govorijo o zaščiti delavcev. Slovenija ni Latinska Amerika, je izpostavil. Semolič Delavec je človek Po njegovih besedah se mednarodnim konvencijam ILO-ja, ki predstavljajo pomemben minimalen standard in ščitijo delavce, ni mogoče odpovedati zaradi tržnih zakonitosti konkurence. Delo ni in ne more biti blago, na usodo delavcev so vezani otroci, družine, je poudaril. Delavec je človek, ki ima pravico do dostojanstva, varnosti, je dodal. Dodatek na delovno dobo, odpravnine ... V ZSSS-ju so jih močno razburili tudi predlogi iz dokumenta za nižje stroške poslovanja za deset odstotkov. Med njimi so delodajalci sicer našteli nižje nadomestilo za bolniško odsotnost v breme delodajalca, ukinitev plačanega odmora za malico, ukinitev dodatka na delovno dobo oz. uvedbo dodatka na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, poenostavitev postopka sklenitve in prekinitve delovnega razmerja, krajše odpovedne roke ter nižje odpravnine. Odprava plačanega odmora za malico Predlog odprave plačanega odmora za malico je po Semoličevih besedah namenjen le povečevanju dobičkov in je obsojanja vreden. Za delavca bi to pomenilo nižjo plačo ali podaljšanje delovnika, v nadaljevanju pa še izgubo pravice do regresa za malico, kar bi prizadelo zdravje ljudi, je posvaril. Ukinitev dodatka na delovno dobo bi medtem plače delavcev skrčila tudi za 20 odstotkov, je opozoril. Nižje odpravnine, socialna kapica V povezavi z željo po nižjih odpravninah pa je omenil posebne predpise oz. samopostrežbo za odpravnine , ki velja za menedžerje. Ti prejemajo zneske, merjene v 100.000 evrih. To pa gospodov ne moti, je dejal. Delodajalci so se znova zavzeli tudi za uvedbo socialne kapice pri izplačilu 36.000 evrov bruto zaslužka letno. To bi proračun prizadelo v znesku 200 milijonov evrov, je s podatkom postregel Semolič. Zaščito potrebujejo delavci, ne pa tisti, ki prejemajo tako visoke dohodke, je dejal. Znižanje stroškov prevoza na delo V največji sindikalni centrali so se kritično odzvali še na zavzemanje delodajalcev, da se znižajo stroški prevoza, da se poveča odvisnost višine pokojnine od vplačanih prispevkov, uvede sprememba definicije poškodbe pri delu, tako da se mednje ne bi več štelo prihoda in odhoda z dela, ter da se očisti košarica pravic zdravstvenega zavarovanja izločitev pravic, kot so pogrebnine in posmrtnine, nižanje nadomestil, omejevanje bolniške odsotnosti. Utroša Politiki vidijo uspešnost v revščini Sekretar pri ZSSS-ju Miloš Utroša je izrazil resno zaskrbljenost, da delodajalci in politiki, ki so bili v sredo navzoči na vrhu, uspešno Slovenijo vidijo izključno na povečevanju revščine, nižanju plač, delavskih pravic. Dodal je, da bodo v ZSSS-ju naredili vse, da take uspešne Slovenije ne bo. Zorko Želimo delavce ali sužnje? Namesto tega, da svetujejo odpoved mednarodnih konvencij ILO-ja, naj se raje zgledujejo po uspešnih podjetjih v državah in po menedžerjih v Evropi, ki razvoja podjetja ne gradijo na stroških dela, temveč na lastnem znanju, vlaganju v zaposlene, ter se zavedajo, da bodo brez delavcev tudi oni brezposelni, pa je pozval izvršni sekretar pri ZSSS-ju Andrej Zorko. Čas je, da si menedžerji in politiki zastavijo vprašanje, ali si v Slovenji želimo delavce ali izključno sužnje, je sklenil.",0
"Maribor - Uprava Tovarne vozil Maribor (TVM) je danes opoldne na mariborsko sodišče vložila zahtevo za začetek stečajnega postopka, so za STA potrdili na okrožnem sodišču v Mariboru. S tem se bo, kot kaže, le zaključila agonija 140 zaposlenih, ki so s stavko že od novega leta neuspešno skušali izsiliti poplačilo zaostalih obveznosti. Pojasnil uprave, ki je s tem prehitela zaposlene, saj so ti nameravali to sami storiti v ponedeljek, za takšno odločitev STA ni uspela dobiti, saj naj bi bil direktor Janez Lipuš nedosegljiv. Da so z vloženo zahtevo seznanjeni, pa je za STA potrdil vodja stavkovnega odbora in prvi sindikalist v podjetju Franjo Trojner. Kot je pojasnil, jih je Lipuš osebno že obvestil, da je bila zahteva za stečaj zares vložena. ""Za nas je takšna odločitev uprave dobra, saj bodo šli tako postopki hitreje in smo mogoče pridobili vsaj dva tedna. Res pa je, da to ni noben razlog za veselje, saj smo zaposleni vseeno razočarani, ker smo zelo navezani na podjetje in avtobuse,"" je dejal Trojner in dodal, da je bilo tudi Lipušu vidno žal, da se je vse skupaj tako izteklo. Uvedba stečaja, ki jo mora sicer potrditi še sodišče, je bila pričakovana, čeprav je lastnik podjetja, družba Viator & Vektor, še 18. februarja obljubljal, da je našel novega, vendar nerazkritega lastnika. Takrat so sporočili, da so pogodbo z zainteresiranim kupcem že podpisali, a se je to, kot kaže, izkazalo zgolj za zavajanje zaposlenih in javnosti. Vložitev zahteve za stečaj so popoldne potrdili tudi v Viator & Vektorju. V izjavi za javnost, pod katero sta podpisana Lipuš in glavni izvršni direktor skupine V&V Milan Šajn, sicer niti z besedo ni omenjeno, kje se je zataknilo pri domnevno že sklenjenem dogovoru s kupcem, so pa obžalovali, da so bili pri iskanju ugodne rešitve za mariborsko tovarno neuspešni. ""V prepričanju, da izdelki, znanje, zmogljivosti in naročila, ki jih TVM ima, zagotavljajo uspešno poslovanje, smo si v zadnjih dveh letih od nastopa finančne in gospodarske krize prizadevali, da poiščemo strateškega partnerja oz. kupca tovarne. Pogovori so potekali z različnimi potencialnimi partnerji iz Slovenije in tujine, iskali smo tudi mnoge druge rešitve, ki bi omogočile nadaljevanje proizvodnje in razvoj podjetja,"" so zapisali v V&V in dodali, da so se zaman trudili pridobiti tudi obratna sredstva za proizvodnjo s strani bank, takšna sredstva pa so lastniki zagotavljali tudi sami. TVM, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov, je v krizi že dve leti. Ker je večkrat prišlo do zamud pri izplačilu osebnih dohodkov, so delavci 3. januarja začeli stavko, ki se je nadaljevala vse do danes. Podjetje jim dolguje plači za december in januar, prav tako ni plačalo vseh obveznosti do pokojninske in zdravstvene blagajne in odpravnin že odpuščenim delavcem in prihodnjim upokojencem.",0
"Posojila, ki bi omogočilo nadaljnje delo, družba še ni prejela Člana uprave SCT-ja Janez Jamnik in Aleksander Meze naj bi se vse bolj nagibala k stečaju družbe, tako da naj bi mu nasprotoval le še Ivan Zidar. Dolgoletni prvi mož gradbenega podjetja SCT Zidar naj bi po navedbah virov Slovenske tiskovne agencije zatrjeval, da ne bo nikoli podpisal predloga za stečaj podjetja, saj naj bi to pomenilo konec podjetja. Trdno naj bi tudi vztrajal pri tem, da bo rešil SCT, pri čemer mu bodo pomagali bodoči strateški partnerji. Kateri so ti partnerji, ni znano. Stečaj lahko predlagajo tudi neplačani delavci SCT še ni dobil osemmilijonskega premostitvenega posojila, ki naj bi ga zagotovilo hrvaško podjetje EMS in s katerim naj bi družba delno poravnala plače zaposlenim, obenem pa naj bi s temi sredstvi omogočili nadaljevanje dela pri projektih, ki so družbi še ostali. Delavci so januarja dobili plačan prevoz na delo in malico ter 400 evrov akontacije plače, kar pomeni, da jim podjetje dolguje del januarske plače, celotno februarsko, marčna pa še ni zapadla. Od 800 delavcev jih je okoli 600 na čakanju, tam pa ostajajo, ker ni denarja za delo na gradbiščih. Plačati namreč ne morejo niti nafte. Trenutno lahko tako vsak izmed delavcev vloži predlog za stečaj družbe. Od januarja poteka prisilna poravnava SCT je od januarja v prisilni poravnavi. Terjatve upnikov so konec lanskega septembra skupaj znašale 252,3 milijona evrov, od tega je za 196,7 milijona evrov navadnih terjatev in za 1,5 milijona evrov prednostnih terjatev.",0
"Je Slovaška v prednosti? Gospodarski minister bo februarja pri nemškem avtomobilskem velikanu BMW organiziral sejem slovenskih podjetij in ponudil lokacijo za novo BWM-jevo tovarno. Slovenska avtomobilska industrija bo kljub krizi in padcu prodaje avtomobilov rasla tudi v novem letu. Pomembnosti panoge se zavedata tudi vlada in gospodarski minister Radovan Žerjav, ki bo skušal k nam privabiti tudi kakšno veliko podjetje, na primer bavarskega velikana BMW. Ker avtoindustrija ustvari kar šestino slovenskega izvoza, Žerjav v njej vidi slovensko strateško panogo. Obiske največjih nemških podjetij, kot sta poleg BMW-ja še Vokswagen in Daimler, bo nadaljeval, je za TV Dnevnik poročal Florjan Zupan. Pri BMW-ju bomo imeli v mesecu februarju tako imenovani sejem slovenskih podjetij v njihovem razvojnem oddelku, kjer bodo notranji BMW-jevi javnosti predstavili svoje znanje, svojo inovativnost, svoje izdelke, je pojasnil Žerjav. Minister upa, da bo bavarski koncern za lokacijo nove tovarne izbral prav Slovenijo. Ponudil bi jim lokacijo nekdanjega TAM-a v Mariboru. Je Slovaška v prednosti? Idrijska Hidria že zdaj proizvaja volanske mehanizme za BMW in Audi. Direktor Iztok Seljak sicer meni, da je Slovaška v prednosti, vendar tudi mi nismo brez možnosti Slovenija ima neke osnovne pogoje v smislu znanja, inovacij, kadrov, tudi izvozne logistične pozicije zaradi Luke Koper in drugih. Minister bo kmalu obiskal tudi Revoz. Večjo rast v Revozu pričakujejo šele prihodnje leto, ko bodo pognali proizvodnjo novega tvinga in v sodelovanju z Daimlerjem še novega smarta. Revoz vendarle načrtuje še nove investicije in tukaj vlada v vsakem primeru želi - tako kot je do zdaj - pri tujih neposrednih investicijah sodelovati in pomagati, je razkril Žerjav. Slovenska avtomobilska industrija še naprej raste Izdelki Hidrie, Kolektorja, Letrike preimenovane Iskre Avtoelektrike, Helle in Cimosa so tako rekoč v avtomobilih vseh svetovnih znamk. Kljub krizi bo letos slovenska avtoindustrija dosegla podobne rasti kot lani, od dveh do treh odstotkov, medtem ko bo svetovna avtomobilska proizvodnja zrasla za od sedem do osem odstotkov.",1
"Ljubljana - Posledice finančno-gospodarske krize je začela čutiti tudi slovenska trgovina, ugotavlja Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). Potem ko se je indeks prodaje trgovinskih subjektov od novembra lani do januarja letos v zvišal povprečju za 0,4 odstotka, je letos sledilo izrazito poslabšanje trenda. Indeks prodaje se je tako januarja v primerjavi z lanskim januarjem znižal za 1,3 odstotka, padec vrednosti indeksa pa je bil občutno večji februarja, saj se je znižal za 6,6 odstotka na letni ravni. Zniževala se je predvsem prodaja pri specializiranih trgovinah s trajnimi dobrinami in pohištvom ter pri manjših prodajalnah. Na to se trgovci odzivajo s povečanjem akcijskih prodaj in popustov, saj je kar 79 odstotkov trgovskih podjetij poročalo, da za doseganje enakega prodajnega učinka letos potrebujejo več akcijskih prodaj in popustov. Pri nespecializiranih prodajalnah in pri specializiranih trgovinah s farmacevtskimi izdelki se je po drugi strani v tem obdobju prodaja rahlo povečala. ""Se pa trendi hitro slabšajo in pričakujemo, da bodo marca tudi večje nespecializirane trgovine v povprečju že doživele upad prodaje, specializiranim trgovinam, z izjemo farmacevtske panoge, pa se bo upad prodaje še povečal,"" so poudarili. ""V trgovinski panogi se začenja kriza kazati tudi v zaposlenosti,"" navajajo. Samo devet odstotkov trgovcev je dejalo, da bo povečevalo število zaposlenih, medtem ko je kar 31 odstotkov podjetij napovedalo ukinitev delovnih mest. Tako v TZS ocenjujejo, da se bo število zaposlenih lahko znižalo za 1,2 odstotka. Skoraj dve tretjini podjetij je poročalo o poslabšanih pogojih financiranja, kot so višje obrestne mere, skrajšana ročnost posojil in višji stroški zavarovanja kredita.",0
"Izguba se manjša, obresti so skrb vzbujajoče Pivovarna Laško je lani močno zmanjšala izgubo, ki je še predlani znašala 45 milijonov evrov, prihodki iz prodaje pa še naprej upadajo. Sodeč po nerevidiranih rezultatih, je izguba Pivovarne Laško lani znašala 6,3 milijona evrov oziroma 86 odstotkov manj kot ob koncu leta 2009. Čisti prihodki od prodaje so bili v letu 2010 91,3 milijona evrov, kar je za 8,4 odstotka manj kot leta 2009. Družba Pivovarna Laško je lani ustvarila 11,2 milijona evrov dobička iz poslovanja, to je za dobro tretjino manj kot leto pred tem. V družbi pojasnjujejo, da je negativen rezultat posledica plačevanja obresti, ki dosegajo 13 milijonov evrov letno in s tem presegajo dobiček iz poslovanja. V Pivovarni Laško ob tem opozarjajo, da tako visoke obresti ogrožajo dolgoročno stabilnost poslovanja. Več obveznosti kot kapitala Laščani so imeli konec decembra še za 265,9 milijona evrov posojil in so za 3,6 milijona evrov manjša glede na december leta 2009. Kapital družbe je v tem času upadel za dobrih pet milijonov evrov, na 124,2 milijona evrov. Še vedno predvsem v Sloveniji Družba sicer še vedno večino svojega prometa ustvari s prodajo piva 97,5 odstotka na slovenskem trgu, ki v strukturi prihodkov predstavlja 86,3-odstotni delež. Največji delež prihodkov na tujem trgu družba še vedno dosega na trgih nekdanje Jugoslavije, povečuje pa se delež prodaje na trgih EU-ja.",0
"Zavrnjen je bil predlog za višjo dividendo Na prvi skupščini NKBM-ja po lanski prodaji 49-odstotnega državnega deleža so odločili, da bodo delničarjem dodelili 20 centov dividende. To je povzročilo pravo razočaranje med malimi delničarji, ki so predlagali višje dividende in podali predlog za imenovanje svojih predstavnikov v nadzorni svet, kar je bilo prav tako zavrnjeno. Predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor Matjaž Kovačič je po skupščini dejal Skupščina, na kateri je bilo zastopanega 70 odstotkov kapitala, je izglasovala predlog uprave, da se za dividende nameni 4,672 milijona oz. 0,2 evra na delnico, preostanek pa gre v rezerve banke. Dividende morajo biti izplačane v naslednjih 60 dneh, banka pa se je odločila, da bo to storila še pred koncem avgusta. Skupščina je izglasovala tudi statutarne spremembe, ki opredeljujejo možnost izdaje odobrenega kapitala s strani uprave s soglasjem nadzornega sveta za njihove strateške načrte. NKBM dobil pet novih nadzornikov NKBM bo 1. septembra dobil skoraj povsem prenovljen nadzorni svet, v katerem so ostali le štirje dozdajšnji nadzorniki, poleg predsednika Daniela Blejca še Andrej Svetina, Anton Jurgec in Anton Guzej. Za štiriletni mandat so imenovali pet novih nadzornikov Aljošo Valentinčiča, Francija Škufco, Ivana Vizjaka, Egona Žižmonda in Boštjana Krambergerja.",0
"Uprava in nadzorniki z rezultati zadovoljni Skupina Gorenje je lani zajadrala v izgubo. Potem ko je v letu 2008 ustvarila 10,2 milijona evrov čistega dobička, je leto 2009 končala s čisto izgubo 12,2 milijona evrov. Skupina je prejšnje leto ustvarila 1,2 milijarde evrov prihodkov, kar je slabih 11 odstotkov manj prihodkov kot leto prej. Z izgubo je preteklo leto končala tudi matična družba Gorenje. Leto je sklenila s 6,1 milijona evrov čiste izgube, potem ko je v letu 2008 ustvarila 12 milijonov evrov dobička. Prihodki od prodaje so se lani znižali za 23,2 odstotka na 586,6 milijona evrov, dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo pa je bil manjši za 53,7 odstotka in je znašal 23 milijonov evrov. Moramo biti zadovoljni A uprava se je po mnenju nadzornikov v kriznih časih na spremenljive in nepredvidljive razmere odzivala hitro in učinkovito. Z rezultatom lanskega leta, ki je bilo zaznamovano s svetovno finančno in gospodarsko krizo, moramo biti zadovoljni. Bilo je zelo zahtevno, vendar smo z jasno protikrizno strategijo uspeli doseči zastavljene cilje, je dejal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Letos krize še ni konec, čeprav zaznavamo v prvih mesecih rahel porast naročil v primerjavi s prvimi lanskimi meseci. Vendar o pravem okrevanju še ne moremo govoriti, saj naraščajoča brezposelnost v evropskih državah ohranja nizek obseg naročil, je še dodal.",0
"Obnovili dva kilometra lokalne ceste. Zgradili večnamenski dom. Prevzeli vozilo Gasilci. V večnamenskem domu na Trebelnem imajo v kleti svoje prostore člani Prostovoljnega gasilskega društva Trebelno. Za urejanje 170 kvadratnih metrov velike površine so porabili veliko prostovoljnih ur in svojega denarja. Ob tej priložnosti so uradno prevzeli novo gasilsko vozilo, ki je namenjeno gašenju gozdnih požarov, sicer pa so ga kupili že lani. V Občini Mokronog - Trebelno so namenu predali dve večji naložbi: obnovljeno lokalno cesto Sveti Peter–Drečji Vrh in nov večnamenski dom na Trebelnem. Naložbi sta občino stali dva milijona evrov. Precejšnja podražitev Cesta je bila med najbolj uničenimi in nevarnimi, zato je bila njena obnova nujna, je povedal župan Anton Maver. Vrednost del je bila ocenjena na 835 tisočakov, na koncu pa je projekt stal več kot 1,5 milijona evrov. “Ob podpisu pogodbe je bilo videti, da gre za preprostejši projekt, potem pa se je izkazalo, da gre za enega izmed zahtevnejših,” je pojasnil Marjan Pezdirc, predsednik uprave CGP Novo mesto. Razlog za podražitev projekta so bile predvsem zahtevnejše geološke značilnosti tal od pričakovanih in gradnja opornih zidov, ki so na nekaterih mestih visoki do 12 metrov. Sto tisočakov je prispevala Kranjska investicijska družba. Občina je slabih 600 tisoč evrov pridobila iz regionalnih spodbud, preostalo pa je prispevala sama. S samoprispevkom Z gradnjo doma na Trebelnem so svoje prostore dobili gasilci in društva. Dvorana, velika 165 kvadratnih metrov, je primerna za različne prireditve, po skoraj desetih letih pa imajo na Trebelnem spet okrepčevalnico. Pri 465 tisoč evrov vredni naložbi, ki jo je izvedlo podjetje GPI Tehnika, so sodelovali krajani, ki so s samoprispevkom prispevali 150 tisočakov. Občina je 91 tisoč evrov dobila na razpisu kmetijskega ministrstva, drugo pa je prispevala sama. Trojna sreča Tamkajšnji prebivalci imajo trojno srečo, je ob predaji naložb namenu izpostavil slavnostni gost, prometni minister Patrick Vlačič: “Živite na izjemno lepem koščku najlepše države na svetu, skupnost ljudi je zelo močna in imate sposobnega župana,” je dejal.",1
"Vlada je razrešila zastopnico pacientovih pravic v Celju in zastopnika pravic v Murski Soboti. Nanj je letelo preveč pripomb s strani pacientov, nekateri pa so ga celo ovadili. Z mesta zastopnice pacientovih pravic za območje Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je razrešena Alja Verbič Krajnc, Vilijan Ortar pa bo mesto zastopnika pacientovih pravic v Murski Soboti zapustil 15. septembra. Verbičevo so razrešili zaradi njenih osebnih in zdravstvenih razlogov, razrešitev Ortarja pa je predlagalo kar zdravstveno ministrstvo. Za to potezo so se odločili zaradi pritožb in ovadb bolnikov nad njegovim ravnanjem. Najkasneje dva meseca in pol po objavi javnega razpisa bo komisija izbrala nova kandidata za zastopnika. V času od razrešitve do imenovanja bodo bolniki preusmerjeni na druge zastopnike v Sloveniji. Vlada je sicer določila še besedilo predloga novele zakona o pacientovih pravicah in ga poslala v državni zbor. S spremembami zakona želi urediti pravico do drugega mnenja, obveznost izvajalca zdravstvene dejavnosti pri zagotavljanju kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, nadzor nad zakonom z uvedbo inšpekcijskega nadzora in širitev prekrškovnih določb.",0
"Bo upodobitev Alfreda Hitchcocka najboljša vloga Anthonyja Hopkinsa? Britanski igralec Anthony Hopkins slovi po vlogah v srhljivkah, kot je Ko jagenjčki obmolknejo (1991), toda njegova najboljša vloga utegne postati upodobitev samega mojstra suspenza - Alfreda Hitchcocka. Vsaj tako je soditi po fotografijah s prizorišča snemanja filma, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Alfred Hitchcock ali Anthony Hopkins? Anthony Hopkins. Na fotografiji, ki jo je ta teden objavila ameriška revija People, je Hopkins osupljivo podoben režiserju legendarnega Psiha (1960). Film s preprostim naslovom Hitchcock so začeli snemati minuli teden, posveča pa se zgodbi v ozadju snemanja omenjene srhljivke. V filmu tudi ""kraljica"" V filmu bo v vlogi režiserjeve žene Alme nastopila Helen Mirren, ki je navdušila z upodobitvijo britanske kraljice Elizabete II v filmu Kraljica (2006). Scarlett Johansson bo Janet Leigh, dama v legendarni sceni s tušem, Jessica Biel bo nastopila kot igralka Vera Miles, ki v Psihu igra sestro Leighove, James D'Arcy pa kot glavni igralec Psiha Anthony Perkins.",1
"New York - Druga največja ameriška hipotekarna banka Freddie Mac je tudi novo poslovno leto začela z ogromno izgubo v višini skoraj deset milijard dolarjev. Po že sedmem negativnem četrtletju zapored je državo zaprosila za dodatno finančno injekcijo v višini 6,1 milijarde dolarjev. S tem vsota državne pomoči presega 50 milijard dolarjev. Freddie Mac in njena večja dvojčica Fannie Mae sta odobrili približno vsako drugo posojilo za nakup nepremičnin v ZDA. Da bi se izognili popolnemu zlomu hipotekarnega trga, je država septembra lani prevzela nadzor nad obema finančnima ustanovama. Iz Fannie Mae so pred kratkim sporočili, da so v letošnjem prvem četrtletju ustvarili celo več kot 23 milijard dolarjev izgube, ter da bi prav tako potrebovali dodatno pomoč v skupni višini 34 milijard dolarjev. Država je medtem obema bankama ponudila po 200 milijard dolarjev pomoči, če bi bilo to potrebno, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Tudi naslednja četrtletja bodo težka, svarijo v banki Freddie Mac. Ob tem dodajajo, da pa se že kažejo prvi znaki upočasnjevanja padanja cen nepremičnin. V prvem četrtletju lani je koncern ustvaril 151 milijonov dolarjev izgube, ki pa se je do zadnjega lanskega četrtletja že povzpela na skoraj 24 milijard dolarjev. Poslovni izid letošnjih prvih treh mesecev so vnovič obremenile rezervacije za slabe kredite v višini približno devet milijard dolarjev. Številni obroki so ostali neplačani, več kot sedem milijard dolarjev pa so znašali odpisi, ki jih je moral Freddie Mac opraviti pri vrednostnih papirjih.",0
"Več kot 63 tisoč zavezancev za plačevanje preživnine imamo v Sloveniji, večinoma gre za očete. Pristojni pravijo, da podatka o tem, koliko jih svoje obveznosti ne izpolnjuje, ni. Jih je pa vse več. Kriza je prizadela tudi otroke. Povprečno znaša slovenska preživnina 118,60 evra. Za nekatere očitno preveč. Vzroki za neplačevanje so različni, od sporov z nekdanjo partnerico ali partnerjem, do nestrinjanja z dodelitvijo otroka drugemu partnerju, v zadnjem času pa predvsem gospodarska in finančna kriza, zaradi katere je vse več ljudi izgubilo delo in s tem tudi prihodke. Ko zavezanec preživnine ne plačuje več, upravičencu po tem, ko je poskusil tudi z izterjavo, ostane še Preživninski sklad, pristojen za izplačevanje nadomestila preživnine. Preberite in si oglejte videoprispevek o tem, koliko trenutno znašajo nadomestila, koliko otrokom sredstva že izplačujejo, kako je stisko kriza še povečala in kdo je do sredstev sklada sploh upravičen.",0
"Za 2 centa višja cena dizla jezi voznike, ki so zaradi nižjih cen goriv kupovali avtomobile z dizelskimi motorji.",0
"Delavci Fluida, kjer proizvajajo cisterne za prevoz nevarnih snovi, so že šest mesecev brez plač. Vodstvu so postavili ultimat ali izplačilo plač ali pa bomo vložili predlog za stečaj. Direktor si želi, da bi čim prej prišlo do izplačila. Nekateri delavci nimajo več od česa živeti. Predstavnik stavkovnega odbora Predstavnik stavkovnega odbora, ki ni želel biti imenovan, je za 24ur.com povedal, da so zadnjo redno plačo prejeli konec decembra lani, in sicer septembrsko. Avgustovsko so dobili v začetku decembra, 23. decembra pa še regres. 26. februarja letos naj bi prejeli nekaj denarja za potne stroške. Trenutno je v Fluidu zaposlenih 66 delavcev. Povprečna plača je 1.354,63 evra bruto. Od januarja po besedah predstavnika stavkovnega odbora proizvodnja v Fluidu praktično stoji. Sicer dokončujejo nekatera dela, občasno pripeljejo material, v glavnem pa delavci nimajo ničesar za prijeti v roke . V začetku februarja so direktorju in lastniku podjetja Albinu Birsa izročili dopis z zahtevo za izplačilo dveh plač. Takrat je obljubil delno izplačilo do 15. marca. Ker plač še vedno niso prejeli, so mu dali ultimat ali izplačilo aprila ali pa bodo vložili predlog za stečaj. Ne moremo se več igrati z življenji delavcev, je opozoril. Direktor Stanje se izboljšuje Zaradi neizplačil so 15. marca delavci začeli s stavko, ki so jo začasno prekinili po dveh dneh, s postavitvijo novega predloga za izplačilo dveh plač 31. marca. Žal tega nismo uspeli izvesti, je dejal direktor Albin Birsa. Po besedah Birse so za podjetnike težki časi. Vsak se trudi preživeti na svoj način in prav tako naše podjetje. Imamo specializirano dejavnost, ki je ne najdemo na slovenskem trgu. Naše podjetje je vezano na proizvodnjo transportnih cistern za prevoz nevarnih snovi. Na tem področju je po lanskoletnem velikem padcu naročil spet oživelo. Povpraševanje po novih specialnih cisternah se je povečalo. Glede na letošnjo zasedenost proizvodnje in število povpraševanj sklepamo, da se stanje v našem segmentu izboljšuje, čeprav zelo postopoma. Po njegovih trditvah so delavci vseskozi kazali veliko pripravljenost za delo in tudi pripadnost podjetju s svojo potrpežljivostjo zaradi zamude plač, ki pa jih smatramo kot nedopustne. Naša prioriteta je čimprejšnje delno poplačilo in v dogovoru z delavci do konca leta izplačilo vseh zamujenih plač. Po direktorjevih besedah delo ne stoji. Trenutno imajo podpisane pogodbe za 50 cistern, kar je za prvo polovico leta zelo dober rezultat. Leta 2008 so namreč izdelali 135, lani pa le 42 cistern. Trenutno imamo pokrita naročila v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov do konca avgusta, od tega je 90 odstotkov za izvoz. Delo v proizvodnji ne poteka s polno zmogljivostjo, ker imamo težave z nabavo materiala. Trenutno pripravljamo financiranje prek družbe, ki izvaja faktoring. Delavci se popolnoma zavedajo trenutne situacije. Dobro vedo, da ne morejo zahtevati izplačila vseh plač. Prav tako želijo ohraniti svoja delovna mesta. Žal nismo uspeli uresničiti niti zahtevanega izplačila treh plač. Albin Birsa Trenutno je v Fluidu zaposlenih 66 delavcev. V najboljših letih je bilo zaposlenih 89 oseb, in sicer leta 2008. V začetku lanskega leta je bilo zaposlenih 87 delavcev v prvi polovici je bilo odpuščenih devet iz poslovnih razlogov. Med letom pa so nas zaradi težkega položaja zapustil preostali. Takšno dejanje je bilo zame osebno zelo težko. Vedno sem želel ljudem nuditi zaposlitev. V naslednjih mesecih se je že pokazala dodatna rešitev 38 delavcev smo po Zakonu o delnem povračilu nadomestila plač napotili na čakanje in ohranili ostala delovna mesta. Na vprašanje, kdaj bodo delavci dobili neizplačane plače, je odgovoril Zelo težko odgovorim. Osebno bi želel, da bi jim že vse poplačal. Če bi bilo možno, bi to tudi izvedel, saj cenim njihov trud, pripadnost in zavzetost. Večina izmed zaposlenih se zaveda, da je delovno mesto, ki ga zaseda, zanje in za podjetje pomembno in ravno v tem vidim prednost, ki nas žene naprej. Verjemite mi, ljudje želijo delati v tej branži. Prav zaradi tega, ravno tako kot jaz, vztrajajo v našem podjetju še posebej mladi, ki bi si v tem času lahko že poiskali drugo delo.",0
"Pivka najela 12 mesnic Mipa, zaposlila bo 45 delavcev Če bi se proizvodnja v Mipu nadaljevala, Evropska komisija morda ne bi zahtevala vrnitve sredstev, je povedal minister za kmetijstvo Milan Pogačnik. Dejal je, da si ministrstvo temeljito prizadeva izkoristiti to možnosti. Minister za finance France Križanič se namreč pogovarja z bankami upnicami in z nekaterimi drugimi zainteresiranimi, ki bi lahko omogočili, da bi se proizvodnja čim prej nadaljevala. Obstajajo sicer še določene nejasnosti, predvsem v zvezi s tem, da bi bilo treba ohraniti tudi blagovno znamko, saj sprememba blagovne znamke lahko spremeni odločitev komisije glede tega, je pojasnil Pogačnik. Pivka najela 12 mesnic Mipa, zaposlila bo 45 delavcev V torek se bo spet odprlo dvanajst Mipovih mesnic na severnem Primorskem. Te je namreč od Mipa Maloprodaje, ki je v stečaju, najela Pivka Perutninarstvo. Poleg tega bodo zaposlili 45 delavcev, ki so pred stečajem delali v poslovalnicah. Tudi Pivko je stečaj Mipa zelo prizadel, saj je s tem izgubila prodajna mesta v verigi Mipovih mesnic, poleg tega pa ima do Mipa veliko neporavnanih terjatev. Z odprtjem dvanajstih mesnic bodo tako skušali zagotoviti prodajna mesta za svoje izdelke in za morebitno vrnitev Mipa. Pogodba o najemu za zdaj velja za kratek čas, kar sicer pomeni določeno tveganje, v Pivki pa upajo, da bodo lahko v nadaljevanju poslovalnice najeli za daljše obdobje.",1
"Najboljši dan na Wall Streetu letos Padanje Istrabenzovih delnic se je ustavilo, a le zato, ker je Ljubljanska borza do ponedeljka ustavila trgovanje s temi delnicami. Vzrok za takšno odločitev je seveda v neuradnih informacijah, ki se pojavljajo v javnosti v zvezi s pogovori z bankami upnicami in nadaljnjo usodo Istrabenza. Vlogo primorskega holdinga je tokrat uspešno prevzel Petrol, saj so delnice ob nizki likvidnosti padle za 5,3 odstotka. V zadnjem letu naj bi Petrolova izguba presegla 50 milijonov evrov! Tečaji najprometnejših delnic KRKA 3,10 % 54,21 EUR NOVA KBM 1,38 % 8,80 TELEKOM 0,92 % 136,27 LUKA KOPER 3,02 % 20,46 SAVA 0,74 % 232,92 GORENJE 1,89 % 9,68 AERODROM 3,70 % 28,31 PETROL -5,31 % 240,17 INTEREUROPA 0,13 % 7,92 PIV. LAŠKO -1,34 % 44,14 Krka največ vredna na začetku dneva Najprometnejše delnice so se lepo dražile, vendar niti približno ne tako kot v ponedeljek na zahodnih trgih. S Krko 645 tisoč evrov prometa se je dan začel pri 54,8 evra, zadnji posli pa so se sklepali pri 54 evrih. Po prometu je bila z 267 tisoč evri takoj za Krko Nova KBM, ki je dnevni vrh dosegla pri 8,90 evra. Slovenski borzni indeks 3.568 točk se je zvišal za dve tretjini odstotka. V primerjavi z začetkom leta je SBI20 nižji za 3,5 odstotka. Najboljši dan na Wall Streetu letos Na Wall Streetu je bil ponedeljek evforičen, divjale pa so zlasti finančne delnice, saj je finančno ministrstvo pripravilo obetaven načrt za pomoč bankam, da se znebijo slabih naložb. Vlada bo iskala zasebne kupce za slabe naložbe bank, številni pa so že povedalo, da bodo sodelovali pri tem projektu, kjer bo morebitno izgubo kril ameriški proračun. Indeks Dow Jones 7.775 točk se je povzpel kar za 6,84 odstotka oziroma za skoraj 500 točk. Podoben skok je uspel tudi Nasdaqu 1.555 točk. Nikkei že 20 odstotkov nad 26-letnim dnom Dow Jones je ta mesec pridobil 10 odstotkov in s tem skoraj izbrisal 12-odstotni februarski padec. Veseli tudi, da se prebuja trg nepremičnin. Prodaja že zgrajenih stanovanj je v ZDA februarja porasla za 5,1 odstotka. Seveda je tudi Evropa sledila ameriški veselici . Indeks FTSEurofirst 300 739 točk se je zvišal za tri odstotke in dosegel najvišjo vrednost v zadnjem mesecu, v torek pa se je tridnevna rast ustavila, kar je zlasti krivda rudarskih delnic, saj je cena surovin zdrsnila. V Tokiu se je Nikkei danes povzpel za 3,3 odstotka, od 6. marca pa je poskočil že za 20 odstotkov.",1
"Evropska centralna banka je še četrtič zapored znižala ključno obrestno mero, in sicer za 0,5 odstotne točke na 2,0 odstotka. To je najnižja raven v zgodovini ECB. Svet Evropske centralne banke ECB je na rednem mesečnem zasedanju ključno obrestno mero za območje evra znižal za 0,5 odstotne točke na 2,0 odstotka. Gre za četrto zaporedno znižanje ključne obrestne mere, ki je s tem izenačila najnižjo raven v zgodovini ECB. Pri dveh odstotkih je namreč vztrajala med junijem 2003 in decembrom 2005. ECB je znižala tudi preostali dve ključni obrestni meri obrestno mero za mejno posojanje na tri odstotke, za deponiranje presežne likvidnosti pa na odstotek. Jean-Claude Trichet je po zasedanju povedal, da so odločitev za znižanje ključne obrestne mere sprejeli v pričakovanju nadaljnjega poudarjenega upočasnjevanja gospodarske konjunkture. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je na novinarski konferenci po seji Sveta ECB jasno nakazal, da je naslednji korak v monetarni politiki ECB pričakovati marca, medtem ko naj bi februarja osrednja monetarna institucija obrestne mere pustila nespremenjene. Naslednje pomembno srečanje Sveta ECB za odločitve monetarne politike bo marca, je dejal in tako v luči gospodarskih razmer dejansko na zelo jasen način napovedal vnovično znižanje obrestnih mer marca. Februarsko redno mesečno zasedanje Sveta ECB bo sicer že čez tri tedne. Na marčevskem zasedanju bo ECB objavila tudi svoje najnovejše napovedi za gospodarsko rast in inflacijo v evrskem območju. So pa ključne obrestne mere ECB še vedno krepko nad obrestno mero ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je sredi decembra ključno obrestno mero znižala praktično na ničlo oziroma na razpon med 0 in 0,25 odstotka. Britanska centralna banka pa je minuli teden svojo ključno obrestno mero znižala na 1,5 odstotka, kar je najnižje v vsej njeni 315-letni zgodovini. Foto POP TV ECB je na decembrskem rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB v luči recesije na območju evra znižala ključno obrestno mero za območje evra s 3,25 na 2,5 odstotka. To znižanje je bilo največje v desetletni zgodovini osrednje monetarne institucije evrskega območja. Do takrat je namreč ECB, ki je doslej v svoji desetletni zgodovini veljala za izjemno previdno pri ukrepih monetarne politike, obrestno mero znižala za največ 0,5 odstotne točke. Letna stopnja inflacije v območju evra je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat decembra lani znašala 1,6 odstotka in se je glede na november znižala za 0,5 odstotne točke. Inflacija v območju evra se je tako po rekordnih vrednostih to poletje jeseni spet znižala na raven, ki je v okviru cilja ECB. Obenem nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bi inflacija v evrskem območju prihodnje leto lahko padla celo pod odstotek. Industrijska proizvodnja v območju evra, ki je od tretjega četrtletja lanskega leta tudi uradno v recesiji, se je novembra lani v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala za 1,6 odstotka, medtem ko se je na letni ravni znižala za 7,7 odstotka. Gre za največji padec, odkar je Eurostat začel meriti obseg industrijske proizvodnje. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila medtem novembra lani s 7,8 odstotkov na najvišji ravni od januarja 2007, obeti za letošnje leto pa so še bolj črnogledi. Vse bolj slabi tudi zaupanje v evropsko gospodarstvo. Kazalnik gospodarskega razpoloženja ESI se je decembra lani v primerjavi z novembrom tako v območju evra znižal na najnižjo vrednosti od leta 1993. Najnižje po letu 1985 je medtem padel kazalnik poslovne klime BCI, ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju.",0
"Bruselj - Šanghaj, Peking in Budimpešta zasedajo vrh lestvice najbolj vplivnih mest na hitro rastočih trgih, ki so jo sestavili v družbi Mastercard Worldwide. Mesta veljajo za poglavitne kazalce nacionalnih gospodarstev, zato je raziskava pomemben barometer večjih svetovnih gospodarskih trendov in potenciala rasti skozi čas, navajajo avtorji. V okviru raziskave so ocenili 65 mest na hitro rastočih trgih in njihovo vedno bolj pomembno vlogo v svetovni trgovini. Mesta so ocenjevali v osmih kategorijah, povezanih z njihovim poslovnim in političnim okoljem, gospodarsko rastjo, kakovostjo življenja ter z ustvarjanjem znanja. Lestvica tako podjetjem ponuja zemljevid, ki kaže, kateri so prihodnji svetovni trgovinski centri. Evropa s štirimi mesti, ki so se uvrstila med najboljših 15, zaseda trden položaj. Budimpešti je trgovinska dediščina pomagala, da se je zavihtela na tretje mesto v svetovnem merilu. Varšava je zasedla osmo mesto, kar je verjetno tudi posledica dejstva, da je prestolnica največje gospodarske sile med novimi članicami EU. Moskva se je v skupnem seštevku uvrstila na 14. mesto, mesto nižje sledi Carigrad. Na lestvici prevladujejo kitajska mesta. Med desetimi najvišje uvrščenimi štiri ležijo na Kitajskem, med prvimi 30 pa je kitajskih polovica. Nacionalno gospodarstvo Kitajske je igralo ključno vlogo v uvrstitvi njenih mest, podobno kot vodstvo Šanghaja, ki je pomembno trgovinsko središče. V času dinamičnih sprememb v svetovnem gospodarstvu so hitro rastoči trgi in mesta, ki so njihova gonilna sila, vedno bolj pomembni za svetovno gospodarsko rast, je rezultate raziskave komentirala Bella Stavchansky iz družbe Mastercard Europe.",1
"Enotna politika je korak naprej na področju transparentnosti ravnanja z osebnimi podatki uporabnikov Ameriški spletni velikan Google bo z današnjim dnem uvedel novo, poenoteno politiko o zasebnosti. Ta bo veljala za vse njegove storitve, namesto več deset dosedanjih politik za posamične storitve. Vendar pa njegova politika sproža zaskrbljenost varuhov zasebnosti. Omenjena politika o zasebnosti opredeljuje, kako Google uporablja velike količine osebnih podatkov, ki jih zbere s tem, ko uporabniki uporabljajo njegove storitve. Sporno povezovanje podatkov o uporabnikih Enotna politika je korak naprej na področju transparentnosti ravnanja z osebnimi podatki uporabnikov, saj bo nadomestila zdaj več kot 60 različnih politik o zasebnosti za različne Googlove storitve. Vendar pa nova politika prinaša sporno povezovanje podatkov o uporabnikih iz različnih Googlovih storitev. To pomeni, da bodo povezali denimo podatke o uporabnikovih iskalnih poizvedbah prek Googla in podatke o njegovih hobijih prek podatkov, ki jih podaja v storitvi Google Plus. To bo Googlu denimo omogočilo, da uporabnikom pri iskanjih posreduje rezultate, ki so prilagojeni njihovim interesom, hkrati pa tudi to, da zraven prikaže njihovim interesom primerne oglase. Tako lahko poveča klikanost oglasov, s tem pa posledično poveča prihodke. Pozivi k brisanju uporabniške zgodovine iskanj Vendar tovrstno povezovanje osebnih podatkov iz različnih storitev prinaša tudi globok, sporen vpogled v osebne podatke, ki lahko veliko razkrijejo o zasebnem življenju uporabnika. Zaradi tega so različne organizacije pred današnjim dnem pozivale uporabnike, naj zbrišejo svojo zgodovino iskanj prek Googla in njegovega video portala Youtube, če hočejo preprečiti tovrstno povezovanje podatkov. Google zavrača vse pozive Francoska Nacionalna komisija za informatiko in svobodo (CNIL) pa je v imenu evropskih varuhov zasebnosti Googlu sporočila, naj preloži uvedbo nove politike, ker obstajajo znaki, da ta ni v skladu z evropsko direktivo o zaščiti podatkov. V Googlu pravijo, da direktive ne kršijo, in zavračajo pozive, naj preložijo uveljavitev nove politike, dokler ne bodo razjasnjeni vsi razlogi za skrb.",0
"Opec že tretjič v 4 mesecih z manjšim črpanjem Opec je pristal na rekordno znižanje proizvodnje - na dan bo zagotovil 2,2 milijona sodčka manj kot jih trenutno. Opec je od septembra že dvakrat znižal dobavo, kar pomeni, da je v štirih mesecih izvozil že za skupno 4,2 milijona sodčkov manj.Po drugi strani pa je trenutna ekonomska kriza močno znižala povpraševanje po nafti, zato so cene od viška julija letos drastično padle. Opec upa, da bo rekordno zmanjšanje črpanja spodbudilo dvig cen. 12 članic Opeca bo z zmanjšanjem, ki bo stopilo v veljavo 1. januarja, zdaj načrpalo 24.845 milijonov sodčkov na dan. Javnost skeptična Veliko vprašanje zdaj pa je, ali se bodo članice Opeca dejansko držale dogovora o manjšem črpanju, na katerega so pristale. Glede na še vedno znatna tveganja glede povpraševanja in vztrajnega skepticizma do Opecove privolitve bi lahko trajalo nekaj časa, preden se cene spet okrepijo na 50, 55 dolarjev na sodček, meni Gordon Gray iz Collins Stewarta. Cene nafte so po dogovoru spet padle, ker so tedenske številke ameriških inventarjev zagotovile še dodaten dokaz, da vozniki porabijo manj nafte. Se bodo cene dvignile? Med analitiki je sicer bilo kar nekaj dvomov, ali bo zmanjšanje zadostno za dvig cen. Naftne cene so padle za več kot 100 dolarjev na sodček od svojega julijskega viška prek 147 dolarjev na sod. Cene v zadnjih tednih padajo sredi strahu, koliko manj nafte bodo države zaradi recesije porabljale. Padec porabe pomeni, da imajo industrializirani narodi trenutno zaloge nafte ekvivalentne 57 dnevom porabe - zaloge, ki bi sicer navadno v tem času pomenile 52 dni.",0
"Neposredni dolg Nadškofije Maribor do bank skupaj s poroštvi znaša 25 milijonov evrov Stanje je sad preteklih odločitev, na katere ne moremo več vplivati. Odgovorni so bili takoj, ko je bilo mogoče, odstavljeni, s tem pa še ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti, trdijo v Nadškofiji Maribor. V mariborski nadškofiji so se odzvali na nekatere navedbe v medijih glede finančnega stanja v nadškofiji. Zavedamo se negativnih razsežnosti težkega gospodarskega stanja Nadškofije Maribor, ki se je še poslabšalo s stečajema družb Gospodarstvo Rast, d. o. o., in Zvon dva holding, d. d. Pri mnogih to stanje zbuja občutke jeze in željo, da se stvari razčistijo in pokažejo odgovorni. Zadnje leto je bil napor usmerjen predvsem v iskanje mogoče rešitve za nastalo situacijo, so zapisali. Zavedajoč se posledic, ki bi jih propad družb Gospodarstvo Rast, Zvon ena holding in Zvon dva holding imel za male delničarje in Nadškofijo Maribor, so, kot trdijo, poskušali narediti vse, kar je bilo v njihovi moči, da se to prepreči. Prizadetim malim delničarjem bi lahko bila škoda povrnjena le, če bi se sistem rešil, zato so po njihovih besedah vse napore vlagali v rešitev celotnega sistema. V ta namen so se srečali s predstavniki malih delničarjev in jim predstavili naše napore in predloge rešitev, ki so jih pripravili njihovi svetovalci. Žal teh predlogov vse banke niso sprejele, temveč so rešitev pogojevale z dokapitalizacijo, ki pa je nadškofija ni zmogla. Zato smo iskali vlagatelja, vendar se je žal postopek ustavil pri zahtevanih garancijah. Predstavnike malih delničarjev smo o teh korakih in naporih obveščali ter jim celo prepustili mesto v nadzornem svetu družbe Zvon ena holding, d. d. Zato je izjava njihovega predstavnika v včerajšnji oddaji Odmevi na RTV Slovenija, da smo se pogajali s figo v žepu, popolnoma neresnična. Zaradi stečaja družbe Gospodarstvo Rast, d. o. o., bi z rešitvijo družbe Zvon ena holding, d. d., pridobili mali delničarji in upniki družbe Gospodarstvo Rast, d. o. o., ne pa Nadškofija Maribor, opozarjajo. Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji Slovenije, je namreč v Odmevih dejal Ko sta gospod Turnšek in Cvikl prevzela finance in nadškofijo, sta nas želela marca pomiriti, da bodo poiskali finančnega investitorja, ki bo pognal to mlinsko kolo in prinesel svež kapital. Prosili so nas, da naj ne zlivamo gnojnice po njih in naj ne iščemo odgovornih v tem trenutku, čeprav se je že takrat vedelo, kdo to so. Mi smo sprejeli sklep po posvetovanju z delničarji, da stopimo konstruktivno k reševanju, saj je vsaka prisilna poravnava boljša kot stečaj, v katerem ostanemo brez vsega lastništva. Na žalost se je izkazalo, kot da so imeli fige v žepu ali pa so odgovorni v Vatikanu poslali le gasilce požarov, da pomirijo javnost. Ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti Glede nekaterih drugih navedb v oddaji Odmevi so še poudarili, da nastalega položaja niso obžalovali samo v zadnjem pastirskem pismu, temveč že večkrat, še posebej ob zamenjavi v vodstvu nadškofije, lani na začetku februarja, nato na tiskovni konferenci SŠK-ja v Ljubljani, obžalovanje pa naj bi izrazil tudi nadškof tako rekoč v vseh intervjujih. Kot pravijo, so bile v Odmevih obveznosti družb v sistemu napačno predstavljene, saj je bila terjatev NLB-ja v višini 93 milijonov evrov zajeta tako pri družbi Gospodarstvo Rast, ki je za ta posojila dala poroštvo, kakor tudi pri družbi Zvon ena, ki je ta posojila dejansko najela, kar pomeni, da je v skupni vsoti ta terjatev upoštevana dvakrat. Neposredni dolg Nadškofije Maribor do bank upnic tako znaša 17,2 milijona evrov, skupaj s poroštvi pa 25 milijonov evrov. Nastala situacija je sad preteklih odločitev, na katere ne moremo več vplivati. Takratni odgovorni so bili takoj, ko je bilo to mogoče, odstavljeni, s tem pa še ni rečeno, da ne bo ugotavljanja odgovornosti. Najprej smo želeli narediti vse, da se situacija reši, če je mogoče, potem pa ugotavljati odgovornosti. Na žalost je naša finančna kriza sovpadla tudi s krizo v drugih deželah, tako je propadel velik napor, da v tujini najdemo potrebna sredstva za ponoven zagon sistema, so sklenili. Posamezniki škodoželjno želeli propad mariborske nadškofije Na sporočilo za javnost mariborske nadškofije so se že odzvali v društvu malih delničarjev. Velikokrat smo od marca 2011 dalje pa vse do prejšnjega meseca aktivno v Društvu Mali delničarji Slovenije Društvo MDS pozivali banke upnice, naj vam prisluhnejo, naj vam pridejo nasproti, saj smo verjeli naporom in obljubam patra Cvikla, da se bo pojavil finančni investitor ali pa svež denar, to upanje pa nam je začelo počasi ugašati z dnem konverzije terjatev na skupščinah Zvon 1 in 2 holdingov, saj smo vse bolj in bolj spoznavali, da smo delničarji, upniki in uprave družb ostajali sami, je zapisal Stanković. Kot trdi, so žal prišli do bridkega spoznanja, da je bil ves trud zaman zaradi določenih posameznikov tudi v vrstah nadškofije, ki, namesto da bi pomagali, so več kot očitno škodoželjno želeli propad mariborske nadškofije. Dodal je še, da v društvu pričakujejo epilog zgodbe tudi v obliki odškodninske odgovornosti.",0
"Washington - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek s 357 glasovi proti 70 potrdil predlog zakona, ki prinaša večjo zaščito potrošnikov pred izdajatelji kreditnih kartic. Predlog zakona ima močno podporo Bele hiše, kmalu pa ga bo potrdil še senat. Demokrati so si že dolga leta prizadevali za večjo zaščito potrošnikov pred bankami, ki izdajajo kreditne kartice, vendar pa so bila prizadevanja v času predsedovanja Georgea Busha in republikanskega nadzora nad kongresom jalova. Izdajatelji kreditnih kartic so lahko počeli vse, kar jim je prišlo na misel. Brez napovedi so npr. lahko povišali obrestne mere in krepko zasolili kazni za dan zamude pri odplačilu obroka. Zaradi finančne krize so se banke znašle v težavah, saj ljudje ne morejo odplačevati dolgov. Nekatere banke so celo pripravljene odpustiti del dolga, če imetnik kartice zapre račun. Finančna kriza je potrošnikom istočasno prinesla nekaj oddiha glede številnih ponudb kreditnih kartic, ki so pred krizo polnile poštne nabiralnike.Američani na kreditnih karticah skoraj bilijon dolarjev dolga Kljub temu pa banke zelo nasprotujejo predlogu zakona, ker jim bo vzel okrog 10 milijard dolarjev dobička na leto. Američani imajo na kreditnih karticah skupaj 963 milijarde dolarjev dolga, povprečni znesek dolga na gospodinjstvo pa je lani znašal 10.697 dolarjev. V ZDA dolga na kreditnih karticah ni potrebno odplačati vsak mesec v celoti, ampak le minimalni znesek, ki ga določi izdajatelj. Ta minimalni znesek se seveda povečuje hkrati z naraščanjem dolga, izdajatelji kartic pa ponavadi tistim, ki so v težavah, še povišajo obresti, kar lahko počnejo tudi za nazaj. Vse to je povsem zakonito, podrobnosti pa se nahajajo v drobnem tisku, ki ga je potrebno brati z mikroskopom, česar večina ljudi ne počne. Potrošniki bodo morali tudi po potrditvi zakona še nekaj časa počakati na večjo zaščito. V 90 dnevih po potrditvi bodo sicer morali izdajatelji imetnika kartice o povišanju obrestne mere obvestiti 45 dni pred tem ukrepom. Vsa druga določila zakona pa bodo stopila v veljavo šele leto dni po sprejemu zakona. Banke in nekaj republikancev, ki so na njihovi strani, se medtem pritožujejo, da bo zakon pomenil oviro za kreditni trg.",0
"Eden od dveh francoskih avtomobilskih gigantov je lani zabeležil kar 343 milijonov evrov izgube, črne čase pa napovedujejo tudi za letos. Brez dela bo ostalo 11 tisoč ljudi. V koncernu PSA Peugeot-Citroen so imeli lani kar 343 milijonov evrov izgube. Francoski avtomobilski koncern PSA Peugeot-Citroen je imel lani kar 343 milijonov evrov izgube, nadaljevanje slabih časov pa pričakuje tudi v tem letu. Zato nameravajo ukiniti kar 11 tisoč delovnih mest. Slika je bila popolnoma drugačna leta 2007, ko so imeli kar 885 milijonov evrov profita. Renault bo podatke o poslovanju predstavil v četrtek. Glavni izvršni direktor Christian Streiff je napovedal, da bodo avtomobilski trgi v zahodni Evropi v letu 2009 zabeležili 20-odstoten padec ter se nato leta 2010 umirili. Posebej težavno bo prvo četrtletje, predvideva, zaradi česar se je morala skupina po njegovih besedah odločiti za doslej nevidene ukrepe. Med drugim nameravajo zvišati cene, za petino zmanjšati proizvodnjo avtomobilov in zmanjšati število zaposlenih. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je z namenom, da bi preprečili selitev avtomobilske proizvodnje, prejšnji teden napovedal sprejetje načrta podpore avtomobilski industriji. V ponedeljek je nato vlada predstavila paket v vrednosti 6,5 milijarde evrov, v sklopu katerega bosta oba glavna avtomobilska proizvajalca PSA Peugeot Citroen in Renault prejela po tri milijarde evrov posojila. To pa ne bo doletelo francoskih delavcev. Vlada v Parizu je namreč proizvajalcem avtomobilov namenila 6,5 milijarde evrov pomoči, od česar je koncernu Peugeot-Citroen pripadlo tri milijarde, ostalo pa je dobil njihov rival Renault. V zameno pa v njihovih tovarnah ne smejo odpuščati francoskih delavcev. Peugeot sicer v domačih tovarnah proizvede le okrog 40 odstotkov svojih vozil. Tovarne ima tudi v Španiji, na Češkem, Slovaškem, v Italiji in na Portugalskem ter v Turčiji, na Kitajskem, v Argentini in Braziliji. Koncern Peugeot-Citroen je konec leta 2007 zaposloval 207.850 delavcev. Dobavitelj delov Faurecia, ki je v večinski lasti Peugeota, je danes prav tako najavil izgubo, in sicer v višini 547 milijonov evrov. Zato bo prosil za finančno pomoč.",0
"Tragičen konec svetovno znane pevke V soboto so v kopalni kadi v hotelski sobi v Los Angelesu odkrili truplo 48-letne Whitney Houson, poleg katere je ležala tudi prazna steklenička pomirjeval. Mrliški oglednik je v nedeljo sicer končal z obdukcijo, vendar rezultatov še ni znanih. So pa sporočili, da na truplu ni vidnih znakov nasilja, še vedno pa čakajo na rezultate toksikologije, ki bodo potrdili vzrok smrti. Po smrti znane pevke pa so v bolnišnico odpeljali tudi njeno hčerko Bobbi Kristino Brown, ki je zaradi stresa in napetosti doživela živčni zlom, vendar so jo kmalu tudi odpustili. Njen oče in nekdanji partner Houstonove, Bobby Brown, se je zahvalil za številne izraze sožalja in hkrati prosil medije, da spoštujejo njihovo zasebnost. Witney Houston se je zadnja leta spopadala z odvisnostjo od mamil, izgubljala pa je tudi glas. V soboto zvečer bi pevka morala nastopiti v hotelu na svečani večerji pred podelitvami grammyjev, kjer so jo kasneje našli mrtvo. Organizator dogodka ni preklical, ampak ga je posvetil spominu na pokojno.",0
"Ljubljana - Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila marca 10,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot aprila, je danes objavil državni statistični urad. Število registriranih brezposelnih oseb se je znižalo za skoraj 900 na okoli 98.900. Število delovno aktivnih oseb se je zvišalo za 0,1 odstotka na okoli 837.000. Stopnja registrirane brezposelnosti se je marca tako prvič po avgustu lani znova nekoliko znižala. Stopnja registrirane brezposelnosti pri moških je znašala 10 odstotkov, kar je 0,1 odstotne točke manj kot februarja, za toliko pa se je znižala tudi pri ženskah, kjer je znašala 11,2 odstotka. Število oseb, zaposlenih pri pravnih osebah, se je marca znova zvišalo, tokrat za 1350, vendar pa se je hkrati za skoraj 200 znižalo število oseb, zaposlenih pri fizičnih osebah. Marca sta bili delovno aktivni 836.902 osebi, od tega je bilo 750.947 oseb zaposlenih, 85.955 pa samozaposlenih. Število samozaposlenih oseb se je znižalo četrti mesec zapored.",1
"Celje - Cinkarna Celje je po nerevidiranih podatkih v prvih polovici leta ustvarila 3,4 milijone evrov čistega dobička, kar je 10-krat več kot v enakem obdobju lani. Po oceni predsednika uprave Cinkarne Tomaža Benčina dobiček načrtovanega za letošnje prvo polletje presega za 72 odstotkov. Cinkarna Celje je v prvih šestih mesecih letos ustvarila 74,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 16 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Načrtovane prihodke od prodaje za prvo polletje je tako družba presegla za 11 odstotkov. Skupna vrednost izvoza v prvi polovici leta je porasla za 17 odstotkov na 62,7 milijona evrov, je Cinkarna danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Benčina je v analizi polletnih rezultatov poslovanje poudaril, da je letošnji dobiček dodatno obremenjen z vzpostavitvijo okoljske rezervacije, ki znaša 1,5 milijona evrov. V prvih šestih mesecih je družba v osnovna sredstva vložila 2,2 milijona evrov, kar je za dobrih 35 odstotkov več kot v primerjalnem obdobju. V prvi polovici leta se je skladno z zastavljeno strategijo podjetja nadaljevala tudi intenzivna razvojna dejavnost, predvsem na področju visokotehnološkega ultrafinega titanovega dioksida. Po besedah predsednika uprave so razmere na mednarodnem trgu pigmenta titanovega dioksida izredne. Sunkovito povečevanje porabe je ob lokalno omejenih proizvodnih zmogljivostih privedlo do tržnega deficita. Po doslej znanih podatkih titanovega dioksida tako največ primanjkuje v Evropi ter na Bližnjem in Srednjem Vzhodu. ""Nesporno je dejstvo, da Cinkarna trenutno dosega presedenčno visoke cene pigmenta, da je proizvodnja popolnoma razprodana in da znašajo zaloge slabih 10 dni redne proizvodnje,"" je dejal Benčina. Opozoril je, da so razmere pri prodaji titancinkove pločevine nekoliko slabše kot lani, a še vedno solidne. Zaradi višjih cen cinka je vrednostna prodaja za 25 odstotkov višja, vendar so prodajne količine upadle za šest odstotkov. Poslovanje večine drugih prodajnih programov Cinkarne je letos precej bolje kot lani, pod ravnmi leta 2009 pa ostajata le gradbeni program in program grafičnih repromaterialov. Prvi mož Cinkarne pričakuje, da bodo ob nadaljevanju trenutnih gospodarskih razmer v celoti uresničili letošnji poslovni načrt. Novi nadzorniki družbe, ki jih je skupščina imenovala 1. junija, so se v torek sešli na ustanovni seji in za predsednico nadzornega sveta ponovno imenovali Matejo Vidnar, za njenega namestnika pa Milana Medveda, je Cinkarana danes ločeno objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Poleg Vidnarjeve in Medveda sta v nadzornem svetu predstavnici kapitala še Barbara Gorjup in Jožica Tominc, predstavnika delavcev pa sta Marin Žagar in Dušan Mestinšek.",1
"BDP naj bi narasel šele 2015 Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar v jesenski gospodarski napovedi Sloveniji za letos napoveduje 2,4-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda BDP. Napoved je enaka junijski. Tako naj bi se BDP leta 2014 znižal za 0,8 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke slabše od poletne napovedi. Rast naj bi dosegli šele leta 2015, in sicer 0,4-odstotno. Direktor Umarja Boštjan Vasle je sicer izpostavil nekoliko boljše razmere v mednarodnem okolju. Prvič po daljšem času lahko namreč pričakujemo, da bodo impulzi iz trgovinskih partneric za Slovenijo pozitivni, je dejal. Med negativnimi dejavniki za gibanje BDP-ja je izpostavil sanacijo bančnega sistema in fiskalno konsolidacijo. Prišlo je do zamika pri sanaciji finančnega in bančnega sistema, kreditna aktivnost pa se bo tudi letos skrčila. V naslednjem letu bodo ta gibanja po pričakovanjih Umarja še vedno negativna, vendar nekoliko manj. Proti koncu leta 2014 pa naj bi se krčenje po besedah Vasleta predvidoma ustavilo. Kot je spomnil direktor, so na Umarju ves čas zagovarjali stališče, da je javnofinančna konsolidacija nujna, hkrat pa so opozarjali, da javnih financ ni še nobeni državi uspelo konsolidirati tako, da bi že istega leta imeli pozitivne učinke na gospodarsko dejavnost in trg dela. Izvoz raste, vendar tudi trpi Izvoz naj bi se letos povečal za približno dva odstotka, naslednje leto pa za približno tri odstotke. A tudi izvozni del gospodarstva trpi zaradi nekaterih težav v domačem okolju, predvsem zaradi sanacije bank, je poudaril Vasle. Domača poraba se ob tem še naprej krči. Slovensko gospodarstvo se je lani po revidirani oceni skrčilo za 2,5 odstotka. V drugem četrtletju letos se je BDP na letni ravni znižal za 1,7 odstotka, v prvem trimesečju pa za 4,8 odstotka. Skupaj se je v prvi polovici letošnjega leta zmanjšal za 3,2 odstotka. Tudi mednarodne ustanove Sloveniji za letos napovedujejo padec BDP-ja, in sicer v višini od dveh do 2,5 odstotka, njihova pričakovanja pa se precej razlikujejo za prihodnje leto. Segajo vse od skoraj enoodstotnega upada pa vse do 1,5-odstotne rasti.",0
"Avtoprevozniki trdijo, da bi imeli v primeru avstrijske zapore predora Karavanke največjo škodo prav oni in slovenska podjetja, ki ne bodo pravočasno oskrbljena s potrebnimi dobrinami. Karavanški predor so začasno zaprli, ko so nekdanjega hrvaškega premierja Sanaderja prepeljali iz Avstrije preko Slovenije na Hrvaško. Največjo škodo zaradi avstrijske zapore bi imeli prav slovenski avtoprevozniki, pravi njihov predstavnik Sašo Bizjak. Sam meni, da je to tako, kakor da bi stanoval v bloku in bi sosed glavna vrata zaklenil, on pa do naslednjega dne ne bi mogel vstopiti. Avstrijci s tem vzporedno škodijo tudi slovenskemu gospodarstvu, kar so občutili že prejšnji vikend. Bizjak pojasnjuje še, da je bilo preteklo soboto veliko blaga za novomeški Revoz. Mi vozimo za Slovenijo, za Slovence, ta roba bo pri nas. Dalj časa kot bo naložena, več bo izgubila na vrednosti, dodaja. To še predvsem velja za hitro pokvarljivo blago, ki jo tik pred prodajo pripeljejo v Slovenijo. Avstrijci so doslej svoje enocevne predore zapirali le po potrebi, če je bilo preveč izpušnih plinov. Milan Pintar z GIZ Slovenija pravi, da namesto, da bi morali politiki avtoprevoznikom to povedati pred enim ali dvema mesecema in jih obvestiti, naj si prilagodijo svoje pogodbe. Vendar še vedno mislim, da ima varnost prednost pred ekonomijo, dodaja. Avtoprevozniki pa trdijo, da prave alternative za karavanški predor nimajo. Korensko sedlo in Ljubelj sta za težke tovornjake prestrma, če bi šli preko Šentilja, bi imeli nekateri tudi 300 kilometrov daljšo pot. Prav tako ne morejo preko italijanskega Trbiža in Rateč. Na italijanski strani je namreč nadvoz čez cesto proti Trbižu visok le 3 metre in 80 centimetrov. To je za tovornjake premalo. Prikolice tovornjakov, ki smo jih merili, namreč merijo 4 metre. In četudi bi naše prometno ministrstvo v času avstrijske zapore dovolilo promet tovornjakov skozi Kranjsko Goro, bi se temu uprli domačini. Kranjska Gora si ne želi tovornega prometa Župan Kranjske Gore Jure Žerjav meni, da je nesprejemljivo tudi to, da bi v glavni turistični sezoni speljali težki tovorni promet po cesti skozi Gornjesavsko dolino. Če pa se bo to zgodilo, župan pričakuje, da bodo prebivalci ukrepali enako kot tovornjakarji v primeru zapore karavanškega predora. Bizjak se v primeru popolne zapore Karavank zaveda škode za turizem, vendar pravi Če turisti prihajajo, naj pa še turisti malo počakajo. Čudi se, kako je lahko predor v petek zvečer nevaren, od ponedeljka do petka pa ne. Zadeva ni kratkega diha, pa trdijo strokovnjaki. France Kmetič iz Motorevije pojasnjuje, da je bil v začetku junija sestanek med slovensko in avstrijsko delegacijo, narejena pa je bila tudi analiza, na podlagi katere temeljijo varnostni ukrepi, saj je pokazala, da varnostne naprave ne delujejo ustrezno. Pintar ob tem opozarja, da je predvsem vzdrževanje predora na slovenski strani pod kritiko , deloma pa tudi na avstrijski strani. In zato bo morala politika poleg boljše komunikacije s prevozniki kmalu tudi sprejeti odločitev o gradnji druge cevi ali reševalnega predora.",0
"Dva tedna po kriznem vrhu držav z evrom znova alarm: zaradi turbulenc na svetovnih finančnih trgih se bodo v prihodnjih dneh sestali finančni ministri skupine G7. To je po pogovoru s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem napovedal italijanski premier Silvio Berlusconi. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so v telefonskih pogovorih danes poleg Berlusconija in Sarkozyja sodelovali nemška kanclerka Angela Merkel, španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero, britanski premier David Cameron in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, napovedani pa so še pogovori z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Berlusconi je danes med drugim opravil telefonski pogovor s Sarkozyjem, po katerem je napovedal skorajšnje krizno zasedanje finančnih ministrov sedmih najrazvitejših držav sveta (G7). Točnega datuma in kraja srečanja ni navedel, je pa dejal, da bi ta lahko utrl pot za sklic vrha skupine G8, ""če se bodo finančni ministri uspeli dogovoriti o skupnem akcijskem načrtu"". ""Za nič, kar se dogaja, ni mogoče okriviti le ene vlade. To je nekaj, kar se tiče globalne finančne situacije,"" je ob tem še poudaril premier države, za katero so analitiki zaskrbljeni, da jo čaka finančni polom in bo morala zaprositi za mednarodno pomoč. Evropska dolžniška kriza se nevarno zaostruje, situacijo pa dodatno poslabšujejo finančni trgi. Zaradi strahov, da utegnejo dolžniške težave v Evropi - skupaj z letargično gospodarsko dejavnostjo v ZDA in umirjanjem rasti hitro rastočih držav - pripeljati do nove globalne gospodarske recesije, najpomembnejše svetovne borze v zadnjih dneh beležijo rekordne padce.",0
"Mednarodni denarni sklad je sporočil, da bo na prostem trgu prodal še drugi del od načrtovanih 403,3 tone zlata Mednarodni denarni sklad bo, za financiranje novih reševalnih paketov, prodal 191,3 tone zlata. Prodati ga namerava na odprtem trgu a v fazah, da s poplavo ne bi zrušil trga, poroča Reuters. Prodaja bo drugi del, v sredini lanskega leta napovedane prodaje dobrih 400 ton zlata. Takrat je MDS 200 ton prodal Indiji, 10 ton Šri Lanki in dve toni Mauriciusu. Zlata si močno želijo nakupiti Indijci in Kitajci Trgovci z zlatom in analitiki menijo, da bi agresivno prodajanje bila odlična priložnost za nakupe. Nobena skrivnost ni, da si dolarje v zlato zelo močno želijo zamenjati tako Kitajci kot tudi Indijci. 191,3 tone zlata je po ceni, ki je ob 11. uri veljala na borzi, bilo vredno 6,787 milijarde dolarjev oziroma pet milijard evrov. Cena zlata je ob napovedi prodaje upadla le simbolično Prvi odziv na napoved prodaje je bil zdrs cene zlata, ki pa je bil zelo skromen. Več kot tri četrtine pocenitve zlata v preteklih 24 urah, je namreč moč pripisati občutnemu zdrsu evra v primerjavi z dolarjem. Po najavi prodaje so se, v primerjavi z ameriškim dolarjem, pocenile tudi »surovinske« valute, kot sta denimo avstralski in novozelandski dolar. Dno je cena zlata dosegla pri 1.100 dolarjih. »To je le nezaveden trzaj trga,« se je na rahlo pocenitev po najavi odzval nek ameriški analitik. Dodal je, da so prodaje MDS znane vsem in v srednjeročnem obdobju ne bodo imele vpliva na ceno zlata. MDS ne izključuje prodaje izven trga »Začetek prodaje zlata na trgu ne izključuje nadaljevanja aktivnosti v zvezi z izventržnimi prodajami zlata zainteresiranim centralnim bankam ali drugim upravičenim institucijam. Takšen način prodaje bi zmanjšal količino zlata na trgu,« so v najavi o prodaji zlata sporočili iz MDS.",1
"Zagreb - Povprečni dolžnik na Hrvaškem je 41-letni Zagrebčan, ki ima srednjo šolo, na svojih računih pa za 17.409 kun (2305 evrov) minusa, je pokazala raziskava agencije za plačila in nakup povpraševanj EOS Matrix. Lani je bila povprečni dolžnik ženska s srednješolsko izobrazbo, ki je bila dolžna 17.015 kun (2253 evrov). V raziskavi, ki so jo izvedli na 2000 anketirancih, so v omenjene dolgove seštevali stanja na tekočih računih, bančnih karticah, posojila in dolgove za telekomunikacijske storitve. 527 evrov minusa na tekočem računu Povprečni Hrvat je tako letos imel za 3979 kun (527 evrov) minusa na tekočem računu, na bančnih karticah je bil v rdečem za 7705 kun (1020 evrov), imel je 4910 kun (650 evrov) posojil in 815 kun (108 kun) neplačanih računov za telefon, je objavil danes Jutarnji list. Lani je imel povprečni dolžnik na Hrvaškem za 60 evrov manj minusa na tekočem računu, obenem pa za 25 evrov več dolgov na bančnih karticah. Imel je tudi za sedem evrov več posojila in za dobrih deset evrov manj neplačanih računov za telefon. Torej je letos svoje dolgove zvišal za 52 evrov. Kot je še pokazala raziskava, je letošnji povprečni dolžnik pripravljen obročno plačati dolgove in sicer vsak mesec 850 kun (112,5 evrov), sicer pa ne zasluži toliko, da bi lahko plačal vse dolgove in se preživljal. Več pozornosti posvečajo realnim zmožnostim Direktorica EOS Matrixa, Barbara Cerinski je poudarila, da letos ni bilo videti velikih sprememb v primerjavi z letom 2011. Dodala je, da so prebivalci očitno začeli več pozornosti posvečati svojim realnim zmožnostim. ""Dolgoročna zadolženost se ni zvišala, pokazala so se prizadevanja za zapiranjem posojil, vendar pa so se zvišale zadolžitve na tekočem računu,"" je dejala Cerinskijeva. Sodna izvedenka za bančništvo in finance, Marija Duljković je izpostavila, da se poskus izplačila dolgov z zadolževanjem na drugih karticah imenuje ""dolžniška spirala"" ter da gre za klasično prelivanje iz votlega v prazno. ""Ljudje se spomnijo različnih načinov, da bi začasno zaprli posojila, saj je bila še v 90. letih razširjena praksa, da bi, denimo, denar dvigovali na bankomatih v Sloveniji in na ta način za kratek čas poskusili urediti dolgove,"" je izjavo Duljkovićeve povzel Zagrebški časnik. Brezposelni in delavci, ki ne dobijo plač Izrazila je dvom, da bodo hrvaški državljani tudi v prihodnje lahko porabili toliko, kolikor zaslužijo glede na slabih 350.000 brezposelnih in več kot 83.000 tistih, ki delajo več mesecev brez plač. Nelikvidnost je ena izmed najhujših bolezni hrvaškega gospodarstva in je presegla 42 milijard kun (5,56 milijarde evrov). Blokirani so računi več kot 212.000 državljanov, ki so skupaj dolžni dobrih 13 milijard kun (1,72 milijarde evrov). Blokiranih je tudi približno 73.000 podjetij. Jutarnji list je objavil tudi lestvico nelikvidnosti enajstih držav, pri čemer je Hrvaška na tretjem mestu za Grčijo in Romunijo, pred Španijo in Bolgarijo. Slovenije ni na lestvici.",0
"Zaradi krize, ki je izzvala padec vrednosti nepremičnin in delnic, se je število milijonarjev v Veliki Britaniji v enem letu prepolovilo. V Veliki Britaniji je bilo pred dvema letoma 489 tisoč milijonarjev, danes pa jih le še 242 tisoč. Leta 2006, ko na svetovnem ekonomskem horizontu še ni bilo temnih oblakov, so strokovnjaki predvidevali, da bo v Veliki Britaniji do leta 2010 kar 760 tisoč milijonarjev, do leta 2016 pa naj bi jih bilo kar milijon. Takšne optimistične napovedi so zasnovali na podlagi izjemne rasti vrednosti nepremičnin in zviševanja vrednosti delnic na londonski borzi. Ekonomska kriza v svetu je močno prizadela tudi jeklarskega mogotca Lakshmija Mittala. Nedavno pa so objavili, da je tisoč najbogatejših Britancev v preteklem letu izgubilo okrog 155 milijard funtov. Njihovo bogastvo sedaj ocenjujejo na 258 milijard funtov, medtem ko so pred letom dni razpolagali s 413 milijardami funtov. V preteklih dvanajstih mesecih se je na Otoku drastično zmanjšalo tudi število milijarderjev, iz 75 na 43. Najbogatejši Britanec je še vedno poslovnež indijskega porekla Lakshmi Mittal, ki je zaradi krize že izgubil 10,8 milijarde funtov. S tem se je njegovo bogastvo zmanjšalo kar za 61 odstotkov.",0
"V koprskem holdingu, ki ga vodi Rudi Grbec, še čakajo na dogovor z bankami o reprogramu dolgov za podskupino Turizem Koprski Istrabenz , ki je v prisilni poravnavi, se z bankami upnicami še dogovarja o podaljšanju roka za izpolnitev dogovora o reprogramu posojil iz leta 2009. Rok za izpolnitev obveznosti poteče z 28. junijem, Koprčani bi ga podaljšali do 31. avgusta. ""Z bankami upnicami družb Istrabenz Turizem in Istrabenz hoteli Portorož so usklajeni bistveni elementi in dogovor o dolgoročnem refinanciranju družb, ki pa morajo biti še obravnavani na ustreznih organih posameznih bank oziroma podpisani,"" pravijo. Spomnimo, k lanskemu letnemu poročilu holdinga so revizorji iz (KPMG) pripisali: ""Čista izguba v višini 69.436 tisoč evrov, negativno stanje kapitala v višini 73.166 tisoč evrov in nesklenjen dogovor z bankami o reprogramu dolgov za podskupino Turizem so okoliščine, ki nakazujejo pomembno negotovost, ki lahko zbudi bistven dvom o sposobnosti družbe Istrabenz, d. d., da nadaljuje kot delujoče podjetje.""",0
"Peking - Kitajska je v minulem letu kljub finančni krizi povečala svoje devizne rezerve za 23,3 odstotka na 2399 milijard dolarjev, je sporočila kitajska centralna banka. V letu 2009 je Kitajska tako povečala devizne rezerve za 453 milijard dolarjev, kar pomeni celo hitrejšo rast kot v letu poprej. Samo v zadnjem mesecu minulega leta je Kitajska svoje devizne rezerve povečala za 10,4 milijarde dolarjev, poročilo kitajske centralne banke povzema francoska tiskovna agencija AFP. Kopičenje deviznih rezerv Kitajski v veliki meri omogoča izvoz, ki se je v letu 2009 sicer nekoliko upočasnil, a si proti koncu leta ponovno opomogel. Decembra je prekinil 13-mesečni trend krčenja in se okrepil za 17,7 odstotka. Kitajska je sicer novembra tudi uradno prehitela Nemčijo kot največja svetovna izvoznica. Strokovnjaki opozarjajo, da bo to ponovno obudilo pritiske na to državo, naj spremeni vrednost svoje podcenjene valute, juana. Kljub temu Kitajci napovedujejo, da bo vrednost njihovega izvoza letos v primerjavi z minulim letom še upadla. V letu 2009 je bil kitajski izvoz vreden 1200 milijard dolarjev, kar je 16 odstotkov manj kot v letu 2008. ""V najboljšem primeru se bosta v letu 2010 uvoz in izvoz letos vrnila na raven iz leta 2008. A osebno ne verjamem, da se bo to zgodilo,"" je za AFP povedal predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino Yao Jian. Kitajski zunanjetrgovinski presežek je lani dosegel 196,1 milijarde dolarjev in je bil za 34,2 odstotka nižji kot v letu 2008. Na kitajskem ministrstvu za trgovino pa pričakujejo, da se bo letos še dodatno skrčil, še poroča AFP.",1
"Koprski sodniki so izrekli sodbo v primeru afere na koprskem območnem združenju Rdečega križa. Sodni senat je vsem trem obtoženkam, nekdanji sekretarki območnega združenja Alji Budair, administrativno-računovodski delavki Nadji Vlačič in zunanji sodelavki Nevji Klapčič, izrekel pogojne kazni. Sodniki so Budairjevi izrekli enotno kazen enega leta in pol pogojnega zapora z dveletno preizkusno dobo, Vlačičevo so obsodili na osem mesecev zapora, na eno leto pogojno, Klapčičevo pa na pet mesecev zapora, prav tako pogojno na eno leto. Sodba še ni pravnomočna. Obtožnica je Budairjevi očitala nadaljevano kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic in napeljevanje h kaznivemu dejanju ponarejanja poslovnih listin. Administrativna delavka Vlačičeva je bila obtožena nadaljevanega kaznivega dejanja ponarejanja poslovnih listin, Klapčičeva, ki je prek javnih del na območnem združenju opravljala administrativna opravila, pa je bila obtožena nadaljevanega kaznivega dejanja prikrivanja. Okrožna državna tožilka Vanja Bažec je pri obtožbi vztrajala tudi po končanem dokaznem postopku. S ponarejanjem listin, izdajanjem fiktivnih potnih nalogov in dnevnic, izplačili nadur, nagrad in nezakonitim izplačilom regresov sodelavcem Rdečega križa naj bi v času, ko je bila Budairjeva sekretarka, koprsko območno združenje Rdečega križa oškodovala za približno 25.000 evrov. Sodišče je koprsko območno združenje Rdečega križa s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.",0
"Türk bi (ne)prodajal Mercator, sodeloval v vladi, opravljal ministrsko funkcijo ... Komentira: Borut Hočevar (Foto: ) Danilo Türk je hotel imeti svojega človeka na sejah vlade Boruta Pahorja. To so pokazali videoposnetki, ki so pred dnevi pricurljali v javnost. Vsi smo se ukvarjali le s tehničnimi vprašanji, kdo jih je dal na Youtube, na vsebino pa smo hitro pozabili. Vendar! Zakaj, za vraga, je hotel imeti Türk na vladnih sejah svojega človeka?! Je hotel biti neposredno obveščen, če ga kateri od ministrov opravlja, ali kaj? In kako se je zgodba končala? Vprašanja niso zanemarljiva. Odgovori še manj. Še zlasti zato, ker krožita še vsaj dva indica, ki kažeta, da se želi predsednik republike dejavno ukvarjati z zadevami izvršne oblasti. Prvič, izbira zunanjega ministra. Po neuradnih namigih se pri Zoranu Jankoviću menda ne mučijo zelo z iskanjem močnega zunanjega ministra. Bolj jim paše nekakšen novi Žbogar, torej minister, ki bo skrbel predvsem za tehnikalije. Oblikovanje odgovorov na vsebinska zunanjepolitična vprašanja pa bo prepustil Türku. In drugič, Türkova čudna izjava glede prodaje Mercatorja. Nekateri so razumeli, da Türk prodajo podpira, drugi, da ji nasprotuje, tretji so prepričani, da je bil deležen močnih lobističnih pritiskov in se je diplomatsko izmazal. Nihče pa izjave ni razumel tako, kot jo je hotel prikazati Türk – kot njegovo mnenje. Predsednik republike pač ni navaden državljan in njegovo mnenje šteje več kot mnenje, recimo, kakšnega novinarja. Že dejstvo, da je mnenje ubesedil, nam mora nekaj povedati. Seveda ni nič narobe, če predsednik republike pove to in ono in če ga zanima, kaj delajo ministri. Ni pa zanemarljivo dejstvo, da Türk in Janković pripadata isti struji. Da se bosta najbrž pri večini vprašanj zelo ujela. Takšnega položaja še nismo imeli. Milan Kučan in Janez Drnovšek sta si bila neredko navzkriž. Drnovšek in Janez Janša itak. Še Drnovšek in Tone Rop sta si bila manj blizu kot Türk in Janković. Prihajamo v obdobje tesnega prepletanja predsedniške in premierske funkcije. Slovenija izgublja eno pomembnejših varoval.",0
"Iz Jamstvenega in preživninskega sklada RS so sporočili, da so namenili sredstva še 480 delavcem Mure. Skupaj so prejeli več kot 780.000 evrov. Jamstveni in preživninski sklad RS je 408 delavcem Mure iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljen dopust in odpravnin izplačal za 780.813,37 evra sredstev. Iz sklada so ob tem sporočili, da je denar prejelo 192 delavcev Muralista, 144 delavcev Mure, European fashion design in 72 delavcev Mure moška oblačila. Poleg 408 delavcev Mure je izplačilo prejelo tudi 169 delavcev iz 13 različnih podjetij. Še zadnje izplačilo letos bo sklad izvedel 31. januarja. Delavci so sicer zahteve za izplačila iz naslova pravic, ki jih prodajajo zaradi insolventnosti delodajalca, vlagali konec oktobra in v začetku novembra. Na skladu so tako skupaj prejeli 2626 zahtev Murinih delavcev. 2598 delavcev je izplačila v skupni višini 5.013.830,84 evra že prejelo, so še sporočili iz sklada.",1
"Oglas hrvaške Pekarne Mlinar, ki je za redno delo iskala 50 novih ljudi, javili pa so se le štirje, je postal medijska senzacija. Zdaj so v družbi zasuti s ponudbami za delo V hrvaški Pekarni Mlinar so za 50 delovnih mest kljub veliki brezposelnosti prejeli le štiri ponudbe, po medijski senzaciji pa so danes s ponudbami zasuti. Foto: Mlinar.hr Mlinarjev oglas za delo je postal prava medijska senzacija. Kot smo pisali, je Pekarna Mlinar prek oglasa iskala 50 novih ljudi, v času rekordne brezposelnosti na Hrvaškem in na splošno slabih razmer, pa so se javili le štirje. Zdaj je drugače, včeraj in danes so telefonske številke Mlinarja in njihovo elektronsko pošto zasuli potencialni delavci, prejeli so kar 700 ponudb. Mlinar je največje pekarsko podjetje na Hrvaškem Pekarna Mlinar, ki je največji hrvaški proizvajalec kruha in peciva, je sicer delo nudilo na območju Zagreba in Istre. Delavce pa so iskali z oglasom v Glasu Slavonije, ob tem se je nekaterim lahko zdelo, da Hrvati na severovzhodu države ne želijo zaradi dela menjati življenjsko sredino in na drugem delu države za ne preveč bogato plačo graditi novo življenje, piše tportal.hr. Prvovrstna medijska senzacija A razmeroma poceni oglas v lokalnem glasilu se je spremenil v prvovrstno medijsko senzacijo, ki je močno odjeknila v hrvaškem medijskem prostoru, lastnik pekarne Mato Škojo pa takšne reklame ne bi mogel plačati niti s suhim zlatom. Hrvaški mediji se zato sprašujejo, ali ni šlo zgolj za prvovrstni marketinški trik in še nevideni promociji Pekarne Mlinar ob odpiranju nove tovarne kruha in peciva v Zagrebu, ali pa se je vse skupaj zgodilo spontano. Mlinar letos zaposlil 114 ljudi, oglase redno objavlja Glede na presenečenje in nejevero zaradi tega, kar se sedaj dogaja - klici kandidatov za delovna mesta in novinarjev, ki želijo več informacije - je možno, da gre za zadnjo možnost. ""Zadnje tri mesece smo večkrat oglaševali prosta delovna mesta na nekaterih regijskih Zavodih za zaposlovanje, v tiskanih medijih in prek interneta. Večinoma je šlo za delovna mesta prodajalcev v pekarnah, peke, delavcev s skladišču in transportu, ki smo jih želeli redno zaposliti,"" so sporočili iz Mlinarja, od 19. januarja do danes pa so objavili 17 oglasov. Pri Mlinarju bodo vse prispele ponudbe pregledali in izbrali najboljše kandidate. Družba se sicer opazno širi in konstantno zaposluje nove ljudi, letos so jih zaposlili 114.",1
"Želijo povečati sodelovanje predvsem z manjšimi kmetovalci Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič je sklenil prve dogovore o odkupu sadja in zelenjave za prodajo v prihodnji sezoni, osredotočili pa so se na slovenske pridelovalce. Kupcem želimo ponuditi čim več domačih in svežih izdelkov, zato si prizadevamo za stabilno dobavo in dolgoročno sodelovanje tako z zadrugami kot z večjimi in manjšimi kmetijami. V ta namen smo se odločili, da se že za naslednje leto dogovorimo za odkup pridelkov, je dejal Balažič, ki je v ponedeljek pisma o nameri podpisal z dobavitelji Grede Tešanovci, vrtnarije Term Čatež, Kmetijskim gospodarstvom Panorganic ter kmetoma Silvom Šlambergerjem in Vladom Krambergerjem. Preberite tudi Meso bo dražje do 26 odstotkov Direktorica nabave Alenka Krafogel je ob tem dodala, da si v prihodnje zaradi pomanjkanja domačih pridelkov želijo povečati sodelovanje predvsem z manjšimi kmetovalci, ki bodo poskrbeli za lokalno ponudbo. Mercator sicer po Balažičevih besedah letno odkupi okoli 18.000 ton slovenskih svežih pridelkov, kar je četrtina vseh, ki jih prodajo. Glede na to, da je samooskrba s sadjem in zelenjavo ocenjena pod 40 odstotkov, je to zgovoren podatek o naših prizadevanjih za ponudbo domačega. Izvajamo vrsto ukrepov za povečanje ponudbe domačih pridelkov in samo za našo tržnico namenjamo 3.000 kvadratnih metrov prodajalnih površin v 109 trgovinah po vsej Sloveniji, je še dodal predsednik Mercatorjeve uprave. Zadovoljni so tudi slovenski pridelovalci S tovrstnim sodelovanjem so zadovoljni tudi pridelovalci. Andrej Šiftar iz Grede Tešanovci je povedal, da je s takim dogovorom precej lažje delati, saj pridelovalci zdaj vedo, komu in koliko pridelka bodo prodali prihodnjo sezono. Kot se je izkazalo že letos, tako sodelovanje pomeni tudi večjo dodano vrednost za naše izdelke, je dejal predstavnik Grede, kjer na enem hektarju letno pridelajo do 400 ton paradižnika, pri čemer bo Mercator deležen okoli tretjine pridelka. V vrtnem centru Term Čatež, ki že zdaj dobro sodeluje z Mercatorjem, bodo v prihodnji sezoni za tega trgovca posadili še več paradižnika. Po besedah Dejana Bibiča, izvršnega direktorja Term Čatež, kjer se poleg turizma sicer ukvarjajo tudi z zelenjadarsko dejavnostjo, je to korak v pravo smer in dobra spodbuda za pridelovalce - že prihodnje leto namreč nameravajo proizvodnjo paradižnika kar potrojiti.",1
"Merkur Pred pridržanjem osumljence opazovali in jim prisluškovali Kriminalisti preiskujejo sume več kaznivih dejanj pranja denarja, zlorabe položaja in zaupanja, je potrdil pomočnik direktorja NPU-ja Robert Črepinko. Bine Kordež je še vedno v policijskem pridržanju. Odvetnica Kordeža Marija Hladin je ob prihodu na policijsko postajo Moste okoli 15. ure dejala, da ni utemeljenih razlogov za očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja in da bo Kordež najverjetneje hitro spet svoboden, je za TV Slovenija poročala Ana A. Gajič. Kordež pridržan, policija ga ne zaslišuje Kordeža na policijski postaji Moste ne zaslišujejo, ampak je tam v policijskem pridržanju. Policisti ga bodo zadrževali, dokler bodo za to obstajali razlogi, v tem primeru gre za bojazen pred uničenjem dokazov. V Mostah sta na pridržanju še dva osumljenca, ena oseba pa je navzoča pri hišnih preiskavah, je še poročala Gajičeva. Preiskava, ki traja že več kot 16 ur, še poteka, še opravljajo dve hišni preiskavi, je za Odmeve poročala Gajičeva in dodala, da je zagrožena kazen za zlorabo položaja do osem let zapora, za pranje denarja pa do deset let zapora, denarna kazen in vračilo opranega denarja. Pojasnila je še, da ima lahko policija osumljence v pridržanju največ 48 ur. Hišne preiskave bomo še nadaljevali Robert Črepinko z NPU-ja je dejal, da je zaradi zlorabe položaja in pranja denarja nastalo več deset milijonov evrov škode. Preiskava, v okviru katere na 28 krajih po Sloveniji izvajajo hišne preiskave, po Črepinkovih besedah poteka od ustanovitve Nacionalnega preiskovalnega urada. Neuradno so hišne preiskave povezane s poskusom Bineta Kordeža, da prevzame Merkur. Poleg Kordeža je bila prostost odvzeta še trem ljudem. Vsi štirje osumljenci so še vedno pridržani, je potrdil Črepinko, ki pa o imenih ni govoril. Dejal je le, da so četverici odvzeli prostost in zanjo odredili pridržanje na podlagi listninske dokumentacije. Hišne preiskave bomo še nadaljevali, iščemo še več dokazov, je na novinarski konferenci dejal pomočnik direktorja NPU-ja Robert Črepinko in dodal, da je v preiskavi sodelovalo 95 policistov in kriminalistov, zasegli pa so papirje in računalnike. V preiskavi so uporabljali prisluškovalne naprave, prisluškovali so prenosnim telefonom, nekatere osumljence pa so tudi opazovali, je še povedal. Preiskava v Naklem še poteka Iz uprave Merkurja pa so sporočili, da so preiskovalci navsezgodaj zjutraj obiskali poslovni stavbi Merkurja v Naklem in Celju. Preiskujejo poslovanje v času nekdanjega vodstva družbe Merkur. V Celju se je preiskava hitro končala, v Naklem pa se nadaljuje. Preiskovalci so še v Naklem, zdaj pregledujejo številne dokumente, zaposleni pa so jim ves čas na voljo za morebitna dodatna pojasnila, je uprava zapisala v sporočilu za javnost.",0
"Karoserije. Stavkajoči delavci zaradi neizplačila prispevkov kazensko ovadili lastnika. Stavka še traja. ""Tisti, ki so podpisali nove pogodbe za podjetje Karoserist, naj bi dobili neto plačilo, ostali pa ne, čeprav imamo informacije, da lastnik Franc Unuk denar ima,"" pravi Marjan Korošec, član stavkovnega odbora delavcev mariborske družbe Karoserije, kjer večina od okoli 80 delavcev še vedno stavka. Stavkajoči, ki čakajo na neizplačane plače za junij, regrese za letni dopust za zadnja tri leta ter jubilejne nagrade, so včeraj podali tudi kazensko ovadbo zoper Franca Unuka. ""To smo storili zaradi neizplačila prispevkov, so nam pa že na policiji povedali, da v Sloveniji na ta račun še nihče ni bil kaznovan,"" z žalostjo ugotavlja Korošec, ki zato vse upe polaga na sindikat. Ta naj, po njegovih besedah, agonijo preseka bodisi s predlogom za stečaj bodisi s skupinskim dajanjem izrednih odpovedi delodajalca. Nadomeščanje delavcev prepovedano ""Naše edino orožje je stavka in obveščanje inšpekcijskih služb, kar redno počnemo. Pristopili bomo tudi k socialnim pomočem delavcem, ki plače niso dobili,"" napoveduje Martin Dular iz sindikata SKEI Podravje. V času stavke je po njihovem vedenju tudi nadomeščanje delovne sile prepovedano, zato bodo s pomočjo inšpektorata za delo tovrstno početje še naprej preprečevali. Kot je znano, je namreč minule dni v podjetje prišlo delat pet delavcev nemškega partnerja, govori pa se, da naj bi jih prišlo še več. Dodajmo še, da je Unuk prvi dan stavke vsem, ki stavkajo, izročil tudi odloke o prekinitvi delovnega razmerja, saj, kot pravi, delavcev, ki v kriznih časih ne morejo potrpeti in raje stavkajo, ne potrebuje. Po mnenju sindikata tak dokument nima pravne podlage in je neveljaven, saj je med drugim podpisan s strani lastnika in ne direktorja podjetja.",0
"Izgradnja sprejemnega terminala za utekočinjeni zemeljski plin na območju Luke Koper bi bila za Slovenijo dobra, ugotavlja družba TGE. Nemška družba TGE Gas Engeneering za načrtovan projekt meni, da bi bil zelo pomemben predvsem za Primorsko regijo. TGE je v začetku julija, kot je znano, na ministrstvo za gospodarstvo vložil vlogo za energetsko dovoljenje za prvi del projekta, to je sprejemni terminal. V naslednjih dneh pa bo družba vložila še vlogo za energetsko dovoljenje za drugi del projekta, elektrarno, ki je bistveni del celotnega projekta.m Poleg tega bi se izrazito povečala tudi elektroenergetska stabilnost, ki je še posebej pomembna za Primorsko regijo, ker ta razen hidroelektrarn na Soči nima svojih virov električne energije. Podoben plinski terminal že deluje v belgijskem mestu Zeebrügge. V projektu, katerega vrednost je ocenjena na 900 milijonov evrov, je sicer predvidena tudi soudeležba slovenskih podjetij v družbi za upravljanje v višini najmanj 30 odstotkov. Kot je poudaril generalni direktor TGE Vladimir Puklavec, se za sodelovanje zanimajo vsa vodilna slovenska energetska podjetja, pri čemer pa ni želel navesti konkretnih imen.",1
"Na Ulici Vide Janežičeve 11 v Štepanjskem naselju v Ljubljani je izbruhnil požar. Dvajset ljudi so pripeljali v ljubljanski klinični center. Med njimi je bilo šest otrok. V kletnih prostorih bloka v Štepanjskem naselju je danes okrog 16. ure eksplodirala plinska jeklenka. Zaradi eksplozije se je požar razširil po celotni kleti. Po poročanju Uprave RS za zaščito in reševanje je v intervenciji sodelovalo 40 gasilcev iz Gasilske brigade Ljubljana, PGD Štepanjsko naselje in Črnuče. Zaradi dima in požara so morali evakuirati celoten blok, izpraznili pa so tudi stanovanja sosednjih blokov. Zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom so v ljubljanski klinični center pripeljali 20 ljudi, med njimi šest otrok, nam je povedala tiskovna predstavnica Policijske uprave Ljubljana Maja Adlešič Ciperle. Nekateri že v stanovanjih Stanovalci sosednjih blokov so se ob 18. uri že lahko vrnili domov. Drugje pa bodo morali prespati tisti, ki živijo v bloku, kjer je zagorelo. Za njihovo nastanitev so po poročanju Pop TV poskrbeli na Mestni občini Ljubljana. Ponoči bodo stražili Čeprav je ogenj že pogašen, bodo policisti ponoči opravljali požarno stražo in z ogledom nadaljevali jutri. Trenutno naj bi bilo še prevroče, je povedala Adlešič Ciperletova. Kolikšna je škoda, še ni znano.",0
"Ljubljana - Holding Slovenske elektrarne (HSE) je danes od Mechela na račun prejel 52 milijonov evrov kupnine od prodaje večinskega, 51-odstotnega deleža v termoelektrarni-toplarni Toplifikatsia Ruse v Bolgariji. Tako je HSE izstopil iz lastništva v tej termoelektrarni, ki jo je od Bolgarije kupil leta 2007, so sporočili iz HSE. Delež je kupila ruska rudarska in jeklarska skupino Mechel oz. njena holding družba s sedežem v Švici, ki je že imela v lasti preostali delež termoelektrarne Ruse. 49-odstotni delež je namreč Mechel od HSE za 50 milijonov evrov kupil decembra 2007, le nekaj mesecev zatem, ko je HSE avgusta podpisal pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža v tej termoelektrarni. HSE je s svojo naložbo, za katero je takrat odštel 85 milijonov evrov, iztržil 102 milijona evrov. Dodatni zaslužek pa so, kot so pojasnili, ustvarili še iz naslova izvajanja storitev tržnih raziskav in trgovanja z električno energijo, proizvedeno v termoelektrarni Ruse, v skupni višini dva milijona evrov. ""V HSE si bomo še naprej prizadevali obdržati položaj zanesljivega, kakovostnega in strateško pomembnega akterja v regiji jugovzhodne Evrope, kjer smo si v skoraj desetih letih svojega obstoja in delovanja ustvarili ime in ugled ter z različnimi aktivnostmi pomembno prispevali k dobremu poslovnemu rezultatu družbe in skupine HSE,"" je ob tem poudaril generalni direktor HSE Matjaž Janežič. HSE sicer na bolgarskem trgu ostaja prisoten preko svoje družbe za trgovanje z električno energijo HSE Bulgaria.",1
"Skrb vzbujajoče. Na Hrvaškem pet od šest obolelih zaradi ugriza klopa v kritičnem stanju. Cepljenje. Pri Avstrijcih subvencionirano, pri nas brezplačno za izpostavljene študente in dijake. ""Samo število hospitaliziranih na Hrvaškem ni veliko, je pa skrb vzbujajoč podatek, da je večina bolnikov takih, pri katerih ima bolezen zelo težak potek,"" pravi Franc Strle, predstojnik infekcijske klinike v Ljubljani. V poletnih mesecih na kliniki na dan hospitalizirajo tudi od 15 do 20 pacientov s sumom na klopni meningoencefalitis (KME). ""Kar se dogaja na Hrvaškem, ne vpliva na Slovenijo. Pri nas je KME celo več kot na Hrvaškem,"" še pravi Strle. Nasveti in zaščita Obleka. Obvezne dolge hlače in dolgi, zapeti rokavi, obleka naj bo svetlejše barve, da se klopi na njej prej opazijo. V gozdu se izogibajte gošči, hodite raje po poteh. Repelenti. Priporočljivi, vendar pršila proti klopom ne smejo biti edino sredstvo zaščite. Noben repelent ni stoodstotno zanesljiv, prav tako je njegovo delovanje časovno omejeno. Odstranjevanje. Najpomembnejše je, da se ob prihodu iz gozda oziroma narave dobro pregledamo in odstranimo morebitne prisesane klope. “Če bomo to naredili, bomo z velikansko verjetnostjo preprečili lymsko boreliozo in zmanjšali možnost za klopni meningoencefalitis,” pravi infektolog Franc Strle. Tudi smrtni izidi Za posledicami KME v Evropi umre en odstotek obolelih. Pet odstotkov bolnikov ostane ohromljenih, ena tretjina ljudi ima še več mesecev ali celo leta težave, kot so glavoboli, tresenje, slabo počutje, dve tretjini obolelih pa sta po enem mesecu zdravi. Vročine ne marajo ""Na obali praviloma ni klopov, primeri so na otokih, kot je Brač. Ko je zelo vroče, klopi niso dejavni,"" razlaga Strle. Najbolj dejavni so, ko temperature niso ne prenizke ne previsoke, radi imajo vlago. V Sloveniji so dejavni od marca do oktobra, najbolj spomladi in zgodaj poleti. Vzročnega zdravila, ki bi delovalo proti virusu klopnega meningitisa, ni. Strokovnjaki priporočajo cepljenje. Osnovno cepljenje je sestavljeno iz treh odmerkov, drugič se lahko cepimo dva ali štiri tedne po prvem odmerku. Velika večina ljudi dobi zaščito 14 dni po drugem odmerku. ""Če bi se torej šli cepit danes, bi imeli zaščito v začetku avgusta,"" pojasni Strle. Predlog za subvencijo Kot še pravi infektolog, je cepljenje proti KME v Avstriji in Nemčiji subvencionirano: ""Tudi pri nas so bile take pobude, vendar to stane.""",0
"Pred nekaj dnevi je izšla knjiga, ki je nastala po zapiskih s snemanja Clintonovega dnevnika za časa njegovega predsedovanja ZDA Foto: © Bloomberg businessweek Vse od afere Watergate naprej ameriški predsedniki niso zaupljivi do snemanja pogovorov v Beli Hiši. Bill Clinton, kot kaže, ni imel slabe vesti. S svojim sodelavcem iz mladih let, zgodovinarjem Taylorjem Branchem (na sliki desno), se je med svojim predsedovanjem srečal na 79 sestankih. Skupaj sta naredila skrivni Clintonov dnevnik. Clinton je obdržal posnetke, zato je Branch knjigo ""The Clinton Tapes: Wrestling History with the President"" napisal po svojih zapiskih. V njej je opisan nov pogled na Clintonovo delo na področju gospodarstva in predvsem javnega primanjkljaja, okrepitev teroristične mreže Al Kajde in tudi manj uspešni časi med škandalom zaradi Monice Lewinsky. Foto: © Bloomberg businessweek INFO Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton bo za udeležence 11. Poslovne konference Portorož (PKP), člane Diners Cluba in AmChama imel 31. oktobra v ljubljanskem Cankarjevem domu predavanje o spopadu z gospodarsko krizo. Več informacij o konferenci, ki bo letos izjemoma potekala v Ljubljani, na tej povezavi, svojo prijavnico pa lahko oddate tukaj. Sicer pa vam ponujamo tudi možnost, da Clintonu zastavite vprašanje po želji. Najbolj zanimiva bomo zbrali in mu jih zastavili po njegovem predavanju. ""Naenkrat se je ukvarjal z več težavami hkrati in gledal v prihodnost"" V intervjuju za Reuters je Branch dejal, da se mu je zdelo občudovanja vredno, da se je kljub ""motnjam od vsepovsod"", Clinton neprestano ukvarjal z več težavami celega sveta. ""Pričakoval sem več negodovanja nad tem, kako težko je biti predsednik, a Clinton je bil vedno zaskrbljen le o tem, kaj bo storil naslednje,"" je dejal Branch. Dodal je, da Je Clinton vedno imel rad argumentirane debate med in s svojimi svetovalci. ""Sam sem si predstavljal, da se predsednik ukvarja le s temami na katere je pripravljen. Na Clintona so pritiski in priložnosti prežali od vsepovsod,"" je na vprašanje, kakšno se mu je zdelo Clintonovo predsedovanje, odgovoril Branch. ""Med škandalom z Monico Lewinsky je bil pod hudim pritiskom"" Branch je še dejal, da je bil Clinton včasih izjemno utrujen. ""Med snemanjem dnevnika, se je včasih pretegoval in si s tem lajšal stres. Še posebej so bili zanj težki časi med škandalom z Monico Lewinsky. O slednjem je Clinton govoril z obžalovanjem a svoje predsedovanje je branil do konca,"" je razložil Branch. ""Clinton se boji, da bo knjiga preveč osebna"" Na vprašanje kaj o knjigi meni Clinton, je Branch dejal, da se boji, da bo preveč osebna. Pričakoval je namreč, da bo govorila le o politiki. ""Knjiga ne bo objektivna in ne bo zgodovinska, kot je bila moja knjiga o Martinu Luthru Kingu, je opozoril Branch.",1
"K rasti dobička naj bi vplivale nižje obveznosti pri plačilu davkov in prevzem ameriške biotehnološke družbe Human Genome Sciences Britanska farmacevtska skupina GlaxoSmithKline je v drugem četrtletju letos ustvarila 1,25 milijarde funtov (1,59 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 13,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. K rasti dobička je po navedbah družbe prispevala nižja obveznost pri plačilu davkov. Kot je danes objavila družba, je prihodek v primerjavi z drugim lanskim četrtletjem upadel za štiri odstotke na 6,46 milijarde funtov (8,24 milijarde evrov). Uspeli so s prevzemom Human Genome Sciences Poslovanje v četrtletju odraža težavno makroekonomsko okolje, v katerem deluje družba, in prehodno fazo proizvodnega portfelja družbe, je ob rezultatih zapisal glavni izvršni direktor Andrew Witty. GlaxoSmithKline je v tekočem četrtletju uspel s prevzemom ameriške biotehnološke družbe Human Genome Sciences , hkrati pa je v ZDA pristal na zunajsodno poravnavo zaradi napačnega trženja zdravil ter zavajanja potrošnikov in zveznih regulatorjev, po kateri bo moral plačati tri milijarde dolarjev.",1
"Javni promet ni povsod dostopen Zaradi višjih cen goriv se njihova prodaja zniža, temu ustrezno pa se znižajo tudi prometni izpusti, je drugo stran podražitve goriv predstavil direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih. Ljudje zaradi višjih cen goriv učinkoviteje uporabljajo osebni prevoz in večkrat uporabijo javnega, kar bi bilo po Stritarjevem mnenju dobro izkoristiti za izboljšanje ponudbe, saj bi se stroški ob večjem povpraševanju hitreje pokrili. Višanje cen goriv se še ne bo ustavilo Stritih je predstavil tudi konkretne podatke. V obdobju med letoma 2008 in 2010 je poraba goriv zaradi podražitev padla za 13 odstotkov, kar je vplivalo tudi na znižanje okolju škodljivih izpustov, ki jih sicer prispeva promet. Stritih je prepričan, da so višje cene goriv ključne za znižanje izpustov toplogrednih plinov in tudi za spremembe navad ljudi. Energetska revščina? Nekoliko drugače pa je razmišljala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki je dejala, da bodo višje cene goriv ob ostalem statusu quo povzročile še večje razslojevanje, saj si bodo bogati višje cene zlahka privoščili, revni pa bodo živeli v energetski revščini.Na cene goriv v Sloveniji močno vplivajo trošarine, ki so v letu 2009 dosegle 2,8 odstotka BDP-ja, kar nas uvršča na vrh EU-ja. Stritar meni, da bi morale biti trošarine za pogonska goriva, če želimo omejiti izpuste plinov, takšne, da bo cena goriv visoka oziroma primerljiva s sosednjimi državami. Prepričan je, da bi se kratkoročen negativen vpliv na stroške gospodinjstev in gospodarstva ob vlaganju v javni prevoz odvisnost Slovenije od cestnega prevoza in uvoza naftnih derivatov dolgoročno ob znižanju izpustov zmanjšala.Lučka Kajfež Bogataj pa meni, da zviševanje cen nafte za zdaj ne bo imelo bistvenega vpliva na porabo fosilnega goriva in tudi ne bo zmanjšalo pritiskov na okolje. Prehajanje na uporabo plina in biomase, kar je za pozitivno označil tudi Stritih, bo po njenem mnenju povzročilo, da se bodo povišale cene tudi teh energentov. Sploh pa samo cena brez drugih sistematičnih spodbud države ne naredi premika, je poudarila.Kilometri za vsak žebelj Tudi javni promet bo po njenem mnenju težko čez noč postaviti na noge , poleg tega pa se mora ogromno ljudi na delo voziti z avtomobilom, ker druge izbire nima. Podobne razloge za uporabo avtomobila imajo tudi kupci, saj so se zaradi ukinitve manjših trgovin prisiljeni voziti kilometre daleč za vsak vijak ali žebelj .",0
"Zoran Jankovič Bojijo se, da bi se vrn8il v politko Davčna uprava je Juretu Jankoviću prepovedala razpolaganje s 50-odstotnim deležem v Electi Holdingu, krovnem podjetju skupine Electa. Kot kaže, je bil Durs prepozen. Kot poroča Dnevnik, se je Durs še pred koncem davčnoinšpekcijskega nadzora nad mlajšim sinom ljubljanskega župana Zorana Jankovića odločil za zavarovanje pričakovane davčne obveznosti, saj je zelo verjetno, da bo moral plačati dodaten davek. Zoran Jankovič Bojijo se, da bi se vrnil v politiko Zoran Janković, ki se je iz državne politike po lastnih besedah umaknil in zdaj dela le kot ljubljanski župan, je prepričan, da informacije iz Dursa prihajajo, ker se nekdo boji njegove vrnitve v državno politiko. Janković je za Radio Slovenija dejal, da Jure Janković še ni dobil nobene odločbe iz Dursa in da nekdo iz Dursa o svojih zavezancih posluje prek medijev . Očitno je strah pred tem, da se, kot nekateri napovedujejo, vračam v državno politiko, tako velik, da je zdaj treba vse narediti, je dejal Zoran Janković. Postopek še ni končan, na Dursu pa ne vedo, kako so informacije pricurljale v javnost. Porabi več kot zasluži Na Dursu so po pisanju Dnevnika sicer ugotovili, da zasebna poraba in premoženje Jureta Jankovića precej presegata uradno prijavljene dohodke. Durs se je za zamrznitev odločil, saj pričakuje, da bo morda celo nemogoče, da bo Janković davek plačal. Njegovo finančno stanje je namreč slabo. Kot je ugotovil Durs, je Janković v letu 2012 prejemal okoli 1.200 evrov na mesec, kar po pisanju Dnevnika ne zadostuje za dozdajšnje povprečne življenjske stroške njega in njegove družine. Aprila 2009 je Jure Janković v dveh dneh na račune različnih podjetij in fizičnih oseb nakazal 668.000 evrov. Leta 2007 in 2008 je očetu nakazal okoli 129.000 evrov. Od neznane osebe je konec leta 2010 prejel 60.000 evrov. Vseeno pa je davčni upravi v štirih letih prijavil le 53.000 evrov prihodkov. Poleg tega je Jankovićevo premoženje pod rubežem oziroma je bilo prodano na dražbi. Zaradi več kot trimilijonskega dolga do Marjana Pišljarja je izgubil tudi 131.000 evrov vreden avtomobil, drugega vrednejšega premoženja pa nima, saj je živel v hiši v Grosupljem, ki je uradno v lasti Zorana Jankovića. A Durs je očitno z akcijo zamudil, piše Dnevnik, saj je imel na voljo le vpis plombe na polovičnem lastništvu Electe Holdinga, a je Pišljar prehitel davčno upravo. Tako za Durs po njegovem poplačilu verjetno ne bo ostalo nič.",0
"V Ljubljani je dopoldne zagorelo v zapuščeni nestanovanjski stavbi pri železniškem muzeju na Parmovi ulici, gasilci ljubljanske brigade pa so požar pogasili v desetih minutah. Vodja intervencijske ekipe gasilcev Silvo Kuntarič je pojasnil, da je v nekdanji tovarni zagorel odpadni material, a na stavbi to ni povzročilo škode. Požar je po Kuntaričevih besedah izbruhnil okoli 11. ure, zagorel je odpadni material v transportnem jašku, zaradi kosov plastike pa se je ob tem iz stavbe vil gost temen dim. Na kraj dogodka se je s petimi avtomobili odpravilo okoli 15 poklicnih gasilcev Gasilske brigade Ljubljana. V stavbi, ki je sicer brez elektrike, ni bilo ljudi, pojasnjuje Kuntarič, ki vzroka za požar ne pozna. Tega preiskuje policija. Slovenske železnice so sporočile, da gre za starejšo stavbo v njihovi lasti, ki pa je ne uporabljajo in je prazna. Dolgoročno je po njihovih navedbah tam v načrtu ureditev muzeja.",0
"Od torka vsi avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa vozijo brezplačno. Pri LPP preverjajo število potnikov z občasnimi štetji. Od torka vsi avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) vozijo brezplačno. Opazili smo, da velike razlike v številu potnikov za zdaj še ni, kar bi morda lahko pripisali tudi slabi obveščenosti. Imetniki mesečnih vozovnic pri vstopu na avtobus namreč te še vedno kažejo voznikom. Marko Marinko z LPP nam je povedal, da za zdaj še nimajo podatkov o tem, koliko potnikov se dejansko vozi z avtobusom v tednu, ko je ta prevoz zastonj. ""Projekt se izvaja prvič, zato za zdaj še ne moremo govoriti o njegovih učinkih."" V prejšnjih letih je LPP med tednom mobilnosti izdal 20 tisoč brezplačnih vozovnic. Sicer pa pri LPP preverjajo število potnikov z občasnimi štetji, pomagajo pa si tudi z napravami za vstopno in izstopno štetje potnikov, ki so nameščene na vse novejše avtobuse. Naj spomnimo, da je župan Zoran Janković pred začetkom tedna mobilnosti povedal, da bodo z zastonj javnim prevozom poskusili ugotoviti, ali je cena glavni razlog za majhno uporabo ljubljanskega javnega prometa. Avtobusi bodo zastonj vozili še do torka, ko se bo evropski teden mobilnosti končal.",1
"Slovenska Bistrica - Družba Almont, ki je specializirana za razvoj, proizvodnjo in montažo aluminijskih konstrukcij, je lani uspešno zajahala konjunkturnega bika, ki je vlekel celotno evropsko gradbeništvo. Slovenjebistriška skupina je dosegla več kot 30-odstotno rast prihodkov, ki so konec leta znašali 26,7 milijona evrov, pri čemer so kar petino vseh prihodkov ustvarili z obnovo fasade hotela Marriott v Budimpešti. Letos napovedujejo približno desetodstotno rast prihodka in si spet obetajo nekaj večjih projektov v tujini. Med drugim bi radi sodelovali v drugi fazi gradnje kosovske vladne palače. V celotni skupini so lani ustvarili 1,060.000 evrov čistega dobička. Prokurist Alojz Gorčenko pričakuje, da se bodo lastniki na letošnji skupščini strinjali s predlogom uprave, po katerem naj bi dobiček ostal nerazporejen. Družba je ta čas v lasti 42 delničarjev, večinoma Almontovih zaposlenih, največji, 28,5-odstotni lastnik, pa je Gorčenko.",1
"Skipti in Bain Capital & Axos Capital možna kupca Komisija za vodenje postopka prodaje državnega deleža Telekoma se je odločila nadaljevati pogajanja z obema preostalima ponudnikoma. Tako islandski Skipti kot britansko-nemški konzorcij Bain Capital & Axos Capital tako ostajata možna kupca 49,13-odstotnega deleža družbe. Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da se komisiji nobena od ponudb ne zdi povsem sprejemljiva, zato so možnosti, da pride do dogovora, za oba ponudnika še enakovredne. V komisiji verjamejo, da bodo z nadaljevanjem pogajanj z obema kandidatoma zagotovili najboljše pogoje za dosego najvišje možne prodajne cene in za najboljšo izpolnitev ostalih ciljev privatizacije Telekoma Slovenije. Na odločitev komisije se je odzval nemško-britanski ponudnik in potrdil, da v igri za nakup deleža zanesljivo ostaja, saj je oddal prepričljivo gotovinsko ponudbo. Kot je znano, sta bila Skipti in Bain Capital & Axos Capital & BT edina, ki sta do prejšnjega ponedeljka oddala izboljšani ponudbi za nakup deleža Telekoma, medtem ko se Magyar Telekom za to ni odločil.",1
"Delavci. Vegradovim prihodnji teden denar, ki jim ga dolgujejo do junija, Gradisovi na zavodu za zaposlovanje. Gradisovi čakajo drobtinice Prodaja premoženja. Sto petdeset delavcev je doslej dobilo le denar iz jamstvenega sklada, zdaj pa so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. “Vprašanje je, ali si lahko od stečajne mase obetajo še kaj,” pove sindikalist Srečko Čater. Stečajni upravitelj Zlatko Vili Hohnjec si zdaj prizadeva, da bi prodal čim več nepremičnega in premičnega premoženja. “Prijavljenih je zelo veliko terjatev, a pri njihovem unovčevanju ne pričakujem večjih težav,” pravi Hohnjec “Vsi zaposleni v Vegradu bodo prihodnji teden v gotovini prejeli denar, ki jim ga dolgujejo do junija, poplačani bodo tudi krediti. Dosegli smo, da bodo vse družbe obravnavane enovito, kar pomeni, da bodo 18. septembra vsi dobili tudi avgustovsko plačo, medtem ko se bomo po 20. septembru pogovarjali še o poplačilu julijske plače ter vseh preostalih obveznosti,” po včerajšnjem sestanku v Vegradu pove sindikalist Srečko Čater. S tem pa vseh težav ne bo konec, saj se z Vegradom ukvarjata tudi policija in tožilstvo, kamor vsak dan prihajajo ovadbe – tudi od Zekrije Habibovića, enega od številnih obupanih podizvajalcev, ki še čaka na denar. Prekinjene pogodbe Že junija so pogodbo z Vegradom prekinili v Rimskih termah in za novega izvajalca izbrali celjski Nivo. “Vegrad ni dostavil bančne garancije za dokončanje del v terminskem planu, zato smo izbrali drugega izvajalca,” pojasnjuje direktorica term Marjana Novak. Pogodbo z Vegradom, vredno 2,2 milijona evrov, za obnovo Vile Bianca, je enostransko prekinila tudi Mestna občina Velenje (MOV). “Z deli so zamujali, delavci pa niso imeli materiala, da bi dela končali v roku,” pravijo na MOV. Podobno je v Topolšici, kjer Vegrad gradi terme. “Delavci zaradi dolgov, ki jih imajo, ne morejo kupiti niti lepila, ki ga nujno potrebujejo. Niti z lastnim denarjem, ker ga nimajo,” opozarja Čater. 633 ljudi je ta trenutek še zaposlenih v matični družbi Vegrad, ki je za zdaj edina razglasila insolventnost, čeprav denarja za plače ni niti v hčerinskih družbah. Nekateri še oklevajo V Kranju Vegrad obnavlja grad Khislstein, a tudi tam zamuja z deli, občina pa se boji, da bo morala vrniti evropski denar. “Počakali bomo še en teden, da se razmere razjasnijo,” pojasnjuje Ana Vizovišek iz kabineta Kranjskega župana. Še huje je v Savinjski dolini, kjer gradijo kanalizacijo, na katero občani še niso priključeni. “Vložil sem tožbo zaradi 800 tisoč evrov dolga, a se prav zdaj dogovarjamo o poplačilu, zato podrobnosti ne želim opisovati. Sem se pa prijavil na razpis samo zato, ker je bila v pogodbi varovalka, češ da bo – če glavni izvajalec, torej Vegrad, ne bo plačal podizvajalca – za poplačilo poskrbel investitor, torej občina,” pojasnjuje Borut Bajda iz velenjske obrtne zadruge Veko. Kontič je optimističen “Čudim se vodstvu Vegrada, da se tako krčevito oklepa položaja, ki je pripeljal podjetje v nezavidljiv položaj,” pa pravi velenjski podžupan in poslanec Bojan Kontič in doda, da so večja in tudi manjša podjetja že napovedala, da bodo pomagala delavcem. “A najprej morajo ti dobiti tisto, kar jim pripada. Če moje informacije držijo, pa so na zavodu za zaposlovanje že na vidiku nova delovna mesta, in to ravno v gradbeništvu,” je optimističen Kontič.",0
"Nokia ne čuti ameriške krize Marec bo, kot kaže, najbolj črn mesec na Ljubljanski borzi v tem desetletju. Slovenski borzni indeks je izgubil že 15 odstotkov, od tega 2,4 odstotka v sredo. Krkine delnice so ob 5,1 milijona evrov prometa padle za 4,7 odstotka. Ko je bil izločen turbocertifikat banke Societe Generale nokavt je bil pri 91,23 evra, je cena za hip padla vse do 89,1 evra, kar je 6,4 odstotka pod torkovim tečajem. Zadnji posli so se večinoma sklepali pri 93 evrih. Od dva do tri odstotke cenejše so delnice Nove KBM pri 35 evrih so dosegle najnižjo vrednost od decembrskega prihoda na borzo, Telekoma, Gorenja, Petrola, Luke, Save in Pivovarne Laško. Najprometnejših pet KRKA -4,76 % 91,48 NOVA KBM -2,61 % 35,01 TELEKOM -2,24 % 245,45 GORENJE -2,14 % 33,34 PETROL -2,45 % 636,02 Istrabenz strmo navzgor Telekom je novo zgodovinsko dno dosegel pri 243,6 evra in je od julijskega rekorda oddaljen že 52 odstotkov. Podražil se je le Istrabenz, in to silovito. Zaradi špekulacij, da bo podjetje prevzeto pri 115 evrih, je cena poskočila do 99,9 evra, kar je dovoljenih deset odstotkov nad prejšnjim tečajem. Slovenski borzni indeks 8.627 točk se je znižal šestič zapored. Od 15 delnic, ki sestavljajo ta indeks, so se poleg Istrabenzovih podražile le še Heliosove delnice, vendar za vsega četrtino odstotka. Indeks PIX 5.936 točk je izgubil 1,24 odstotka. Nokia ne čuti ameriške krize Proizvajalec mobilnih telefonov Nokia je razveselil s podatkom, da ne čuti preveč posledic ohlajanja ameriškega gospodarstva, kar je delnice finskega ponosa v torek dvignilo za osem odstotkov. Na evropskih borzah so včeraj blestele tudi bančne delnice, potem ko je JPMorgan dvignil ponudbo za investicijsko banko Bear Stearns z dveh na deset evrov. Britanska banka HBOS je poskočila za skoraj 15 odstotkov! Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.266 je po triodsotnem porastu letošnjo izgubo zmanjšal na 16 odstotkov. Američani zategujejo pas V ZDA so po nekaj zelo dobrih dneh v torek pozornost posvečali podatku o padcu potrošniškega zaupanja, največjemu v zadnjih petih letih, kar je nov dokaz, da so ZDA najbrž že v recesiji. Vseeno na Wall Streetu ni bilo opaziti hujšega vznemirjenja. Dow Jones 12.532 točk je izgubil le nekaj točk, medtem ko sta se indeksa S&P 500 in Nasdaq nekoliko zvišala. Na udaru je bila Bank of America, ki je izgubila 3,5 odstotka, saj analitiki priporočajo prodajo teh delnic. Na pozitivni strani so bile zlasti delnice rudarskih in energetskih podjetij.",0
"Objavljamo kopijo podrobnosti pogodbe nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja, ki mu je ob odhodu z mesta predsednika uprave prinesla visoko nagrado. Kot smo že pisali, je pogodba Kramarju ob odhodu s položaja prinesla milijon evrov nagrade. Poleg tega mu bo NLB morala izplačati še 36 plač odpravnine. Pogodba je Kramarju omogočala še številne druge ugodnosti. Kako do milijona? Pogodba, ki jo je s Kramarjem konec januarja 2004 podpisal Anton Žunič, predsednik nadzornega sveta NLB, dodatek na uspešnost izračunava na podlagi čistega dobička na delnico. Sporno je predvsem to, da je bil za osnovo za izračun uspešnosti vzet dobiček na delnico iz leta 2001, ki je bil za 7,4 odstotka nižji kot leta 2002. Poleg tega pa je Kramar za izplačilo nagrade moral doseči le 80 odstotkov dobička iz leta 2001. ""Skrajno nenavadno je, da za izračun niso vzeli zadnjih revidiranih rezultatov,"" pravi poznavalec tovrstnih pogodb, ki ni želel biti imenovan. Po naših ocenah bi Kramar moral v skladu s pogodbo dobiti celo okoli 1,5 milijona evrov nagrade in drugih dodatkov – in to brez upoštevanja njegovega zadnjega leta vodenja NLB. Ob tem pa poznavalci poudarjajo, da se dobiček na delnico ni zvišal zaradi dobrega vodenja banke, ampak predvsem zaradi spremenjenih računovodskih standardov.",0
"Okrožno sodišče v Kranju je ugodilo predlogu škofjeloške občine za začetek stečajnega postopka nad Loškimi tovarnami hladilnikov. Delavci LTH. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Dušana Taljata. Iz sklepa sodišča, ki ga je posredoval predsednik nadzornega sveta LTH Iztok Hohnjec, je razvidno, da uprava LTH na predlog občine za začetek stečajnega postopka ni niti ugovarjala, da družba ni insolventna ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložila zahteve za odložitev odločanja o predlogu občine. Iz tega gre sklepati, da predsednik uprave Miloš Kodre minuli teden ni vložil ugovora zoper predlog občine za začetek stečaja. Hohnjec je v zvezi s tem dejal, da gre za lapsus sodišča . Sodišče je v sklepu med drugim ugotovilo, da je uprava LTH 18. maja tudi sama vložila predlog za začetek stečajnega postopka, v katerem navaja, da je družba postala insolventna. Škofjeloški župan Igor Draksler je dejal, da sklepa sodišča na občini še niso prejeli, obenem pa poudaril, da je tak sklep, v kolikor drži, neke vrste odrešitev za delavce LTH, ki so bili vse doslej dobesedno privezani na podjetje. Predsednik sindikata LTH David Švarc je današnjo odločitev sodišča pozdravil, obenem pa zatrdil, da načrti za jutrišnji shod delavcev podjetja ostajajo nespremenjeni. Kot je znano, se bodo odpravili pred vlado z namenom opozoriti na brezizhoden položaj delavcev, ki so sicer že četrti mesec brez plač.",0
"Trg v Kazahstanu je zelo perspektiven Po poročanju kazahstanske televizije naj bi bila gradnja dveh rafinerij nafte na severu države v vrednosti nekaj sto milijonov evrov skupni projekt Kitajske, Kazahstana in Slovenije. Direktor Slovenske hiše v Astani Jože Meh je v pogovoru z RTV-jevim dopisnikom v Moskvi Andrejem Stoparjem dejal, da ima Slovenska hiša z investitorjem podpisano posebno pogodbo o izvajanju gradbenih del in projektiranju, zato imamo možnost projektiranja in izgradnje te rafinerije . Še vedno iščejo slovenske izvajalce Rafineriji naj bi gradili v mestih Petropavlovsk in Pavlodar, Meh pa je pojasnil, da bi bila slovenska podjetja vključena v samo projektiranje rafinerije. Novoustanovljen konzorcij slovenskih projektantskih podjetij Recea Grop je po besedah Meha že podpisal pogodbo z investitorji, še vedno pa iščejo izvajalce. Upamo, da se bo kakšna skupina podjetij našla, ki bi pristopila k temu projektu. Direktor Slovenske hiše v Astani še ocenjuje, da je trg v Kazahstanu zelo perspektiven. Mislim, da bi marsikatero podjetje tukaj našlo svoj prostor, seveda pa bi bilo treba malo bolj pogumno nastopiti. Dobrodošla bi bila tudi podpora države. Slovenska podjetja bi lahko sodelovala tudi pri izgradnji t. i. mest prihodnosti Kot je poročal Stopar za televizijski Dnevnik, se slovenskim podjetjem v Kazahstanu obeta še več poslovnih možnosti. Na severu države namreč načrtujejo tudi gradnjo t. i. mest prihodnosti. Slovenska podjetja bi lahko sodelovala pri izgradnji inovativnih vrtcev, hotelskega kompleksa in stadiona. Možnost pa je tudi za gradnjo dveh 400-kilometrskih avtocestnih odsekov na severu in jugovzhodu Kazahstana, a tudi tukaj se zapleta pri slovenskih gradbenih izvajalcih. V skrajnem primeru, če jih ne bo, si bodo Slovenci lahko odrezali le projektantski del kolača, gradbenega pa pač nekdo drug, je še poročal Stopar.",1
"Madžarsko zunanje ministrstvo je ta teden zavrnilo besede slovenskega premiera Boruta Pahorja, ki jih je izrekel na neformalnem pogovoru z novinarji v zvezi z madžarsko ustavo, zakoni in premierjem Viktorjem Orbanom. Od veleposlanice Darje Bavdaž Kuret so zahtevali tudi uradno opravičilo Slovenije, poroča madžarska tiskovna agencija MTI in dodaja, da se je Pahor že odzval in preko madžarskega veleposlanika v Ljubljani zaprosil za srečanje z Orbanom, da bi mu pojasnil zadevo in da bi ""ohranili odlične odnose med Madžarsko in Slovenijo"". Pahor je 28. maja na neformalnem pogovoru z novinarji – posnetek se je kasneje znašel na spletnem portalu YouTube – dejal, da Madžarsko že takoj po koncu predsedovanja EU čaka izolacija in da se že sedaj nihče ne pogovarja z Orbanom. Kot je danes poročal Pop TV, naj bi Madžarsko o Pahorjevih besedah obvestili iz opozicijske SDS, kjer so na svojih spletnih straneh tudi v angleščini objavili prepis nekaterih navedb, ki jih je na omenjenem brifingu Pahor izrekel na račun nekaterih evropskih voditeljev.",0
"Primož Kozmus bo na olimpijskih igrah v Londonu branil zlato kolajno Foto: Aleš Beno Metalec kladiva in aktualni nosilec olimpijske zlate medalje v tej disciplini je Primož Kozmus je po današnjem srečanju s premierom Borutom Pahorjem in šolskim ministrom Igorjem Lukšičem oznanil, da bo znova nastopal. Tako bo na olimpijskih igrah v Londonu leta 2012 skušal ubraniti zlato medaljo iz Kitajske. Pahor je Kozmusu obljubil, da bo glede finančnih pomoči za vnovičen zalet treningov storil vse kar je v njegovih pristojnostih. Kozmus je sicer oktobra lani zagotovil, da se na tekmovanja ne bo vrnil. Pred letom dni je namreč dejal, da nima več moči in ne motiva za nadaljevanje kariere. Dodal je, da je njegov odhod posledica preobratov v osebnem življenju. Kozmus je sicer zaslovel s svojim pozivom, naj država naredi kaj za to, da bo materialni status športnikov končno urejen.",1
"Nekdanji predsednik države Milan Kučan meni, da scenariji, ki se trenutno preigravajo, ne bi rešili politične situacije, saj bi ""isti politiki zgolj zamenjali stole"". Nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki se do zdaj ni opredelil zadnje politične krize, je bil tokrat povsem jasen. Kučan je sicer prepričan, da bi morali imeti koalicija in opozicija več odgovornosti, da bi ljudem povedali, kako nujne so reforme - tako pokojninska kot tudi druge. Na Šarhovem pohodu, ki poteka po poteh Pohorskega bataljona na Pohorju, je dejal, da za trenutni politični položaj ne vidi rešitve. Različni scenariji, ki se preigravajo v zadnjih dneh, pa po njegovem mnenju ne bodo prinesli rešitve, saj bi ""isti politiki zgolj zamenjali stole"". Niso te sreče Meni, da bi bilo dobro, če bi se bolj slišale besede predsednika republike Danila Türka. ""Vse ostalo pa je zgolj prekladanje stolov med istimi ljudmi,"" je dejal Kučan in dodal, da s politiki na trenutnem strankarskem političnem prizorišču ""ne bo veliko sreče"".",0
"Semič - V semiškem podjetju Iskra Kondenzatorji naj bi do konca leta v najslabšem primeru odpustili do sto presežnih delavcev. Število zaposlenih v proizvodnji so prilagodili že lani, če bo potrebno, pa naj bi ob 40-odstotnem padcu naročil do konca leta odšli predvsem zaposleni v režiji, je danes povedal predsednik uprave družbe Robert Srabotič. O dejanskem stanju in o rešitvah, do katerih bi lahko po njegovih besedah prišlo v primeru najslabšega razpleta dogodkov, je v torek na zboru delavcev v Semiču obvestil tamkajšnje zaposlene in sindikat. Še lani je podjetje zaposlovalo približno 800 delavcev, sedaj ima 665 zaposlenih, z lanskim odpuščanjem pa so ob upadu naročil in proizvodnje prilagodili le število proizvodnih delavk in delavcev. Tej prilagoditvi bo morala ob letošnjem 40-odstotnem upadu naročil slediti še prilagoditev v režiji, zato vodstvo družbe razmišlja, da naj bi v najslabšem primeru do konca leta odpustili do 100 delavk in delavcev, zaposlenih v računovodstvu, prodaji in vzdrževanju. Ker je Iskra organizirana in prilagojena za dvakrat večjo prodajo od sedanje, vsak dan pridela izgubo, ob slabih obetih pa je bilo potrebno zaposlene iskreno obvestiti, da bo potrebno na določen način ukrepati. ""Ne prodajamo megle. Z delavci smo na skupni ladji, osebno pa vidim nekak izhod,"" je dejal. Ob napovedi slabih obetov je Srabotič povedal, da je optimist. Družba naj bi imela v ognju več želez in možno je, da bo v naslednjih mesecih Iskra Kondenzatorji v Turčiji, Iranu ali kod drugod prišla do novih poslov. Če bodo pri pogovorih za te posle uspešni, se bo slika v semiški tovarni lahko hitro spremenila, odpuščanje pa ne bo potrebno, ""o vsem trenutno le na glas razmišljamo,"" je poudaril. Po njegovi oceni bo trg kondenzatorje vedno potreboval. V Iskri jih znajo izdelovati, ker gre za izdelke z razmeroma majhno dodano vrednostjo, pa trenutna matematika ne gre skupaj. Če so bodo negativni kazalci nadaljevali, kot se je dogajalo v zadnjem tromesečju, bo potrebno zarezati. Ker so odpovedni roki v povprečju dolgi do pet mesecev, naj bi po njegovi oceni do morebitnih odpuščanj prišlo proti koncu leta.Srabotič: Vsi upravičeni so dobili odpravnine, enako pa se bo zgodilo v primeru novih odpuščanj Doslej so v Iskri Kondenzatorji odpuščali predvsem na mehak način, najprej so odslovili delavce, zaposlene za določen čas, nekateri redno zaposleni pa so se upokojili. Vsi upravičeni so dobili odpravnine, enako pa se bo zgodilo v primeru novih odpuščanj, je potrdil Srabotič. Kako jih bodo izplačali, v celoti ali v obrokih, je stvar dogovora, je pojasnil in dodal, da zadolženost podjetja naj ne bi bila kritična, težave pa jim pri najemanju posojil povzroča likvidnost. Po prestrukturiranju si je semiško podjetje lani nekoliko oddahnilo, ob pojavu krize pa gre vnovič za preživetje. O stečaju še niso razmišljali, bistvenega pomena za preživetje v najslabših pogojih pa naj bil po Srabotiču dogovor, ki naj bi ga dosegli z delavci in sindikatom. Srabotič hkrati računa na nove vladne ukrepe, ki naj bi podjetjem, kot je semiška Iskra, ponudili tehtno pomoč. Ob njih se naj bi podjetje glede na delovno silo optimiziralo, ob povečanju naročil pa naj bi ljudi sprejeli nazaj. Pri odpuščanjih je trenutno največja težava, da mora podjetje, ko je v največjih škripcih, pri tem izplačevati odpravnine, je povzel Srabotič.",0
"V množici samooklicanih finančnih svetovalcev z raznimi brezplačnimi nasveti, ki se pozneje pogosto izkažejo za najdražje, lahko najdemo le peščico koristnih napotkov. Kako ločiti zrnje od plevela? Dela vaš svetovalec v vaš prid? Nevednost in nepoznavanje sta lahko dobra izhodišča za dobro prodajo in tega se prodajalci finančnih produktov še predobro zavedajo. Tako se v praksi iz ust raznih svetovalcev vse prepogosto prepričuje, da določen finančni produkt potrebuje vsakdo. Tako na primer razni agenti na vsak način prepričujejo, da zavarovanje na vsak način potrebujejo tudi otroci ali samski ljudje. Pogosto se tako ponuja predvsem tisto, od česar imajo največje koristi prodajalci, ne pa tistega, kar je lahko najboljše za kupca finančnega produkta. Prav zato si v videoprispevku obvezno oglejte, na kaj vse mora biti potencialni kupec finančnega produkta še posebno pozoren, da ne bo svojega denarja izgubljal v številnih provizijah, ki so spretno skrite v raznih kombiniranih zavarovalniško-finančnih produktih. Za nameček pa smo še dodali tabelo, ki v grobem prikazuje, kdo vse in kdo ne potrebuje zavarovanje in pri tem navedli tehtne razloge",0
"Potem ko je Cimos po večmesečni agoniji dosegel dogovor z bankami, državo in lastniki, so se težave zgrnile nad njegovo bosansko-hercegovsko hčerinsko družbo Cimos TMD Ai. Manj kot dva tedna po prejemu državnega poroštva za najem 35-milijonskega likvidnostnega posojila so se nad Cimos znova zgrnili črni oblaki. Tokrat nad njegovo hčerinsko družbo Cimos TMD Ai iz Bosne in Hercegovine, ki je doslej veljala za eno od finančno najbolj trdnih družb koprske skupine. Zaradi razrešitve Fadila Novalića z mesta direktorja Cimosa TMD Ai so namreč zaposleni v teh bosansko-hercegovski družbi v ponedeljek nepričakovano zapustili svoja delovna mesta in začeli nenapovedano stavko, ki je popolnoma ohromila proizvodnjo. »Glede na to, da Cimos redno izplačuje plače in ima zagotovljena naročila, odločitev za ustavitev proizvodnje vsekakor ni spodbudna,« je zaplete v BiH komentiral predsednik Cimosovega sindikata Trajko Isovski, ki pa o razlogih, zakaj je do stavke prišlo, ni želel govoriti. »Obstajata dve popolnoma različni verziji,« je bil kratek. Z razmerami v Cimosu TMD Ai so se včeraj seznanili tudi nadzorniki Cimosa. Ustavitev proizvodnje je povezana prav z Novalićem, ki je ob odhodu iz družbe zaposlenim dejal, da Cimos načrtuje ukinitev številnih proizvodenj v BiH. »Uprava Cimosa me je imenovala za vodjo projekta za zapiranje proizvodnje v Sarajevu in Srebrenici, vendar sem to zavrnil, zaradi česar sem dobil odpoved delovnega razmerja,« je zaposlenim zatrjeval Novalić. Na drugi strani v Cimosu odgovarjajo, da je Novalić »zaposlenim prenesel lažne informacije o zapiranju proizvodenj v BiH do leta 2014 in s tem družbi povzročil nepopravljivo škodo«. V Cimosu ob tem še pojasnjujejo, da se je Novalić uprl zahtevi lastnika po imenovanju prokurista, prav tako pa ni želel privoliti v omejitev svojih pooblastil. Kot so še pojasnili, obstaja sum, da je Novalić večkrat prekoračil pooblastila ter z izplačilom višjih plač od dogovorjenih kršil individualne pogodbe o zaposlitvi. »Naša glavna prioriteta je, da se ponovno zažene proizvodnja v obratu v Gradačcu. Sedanja situacija ne koristi nikomur: zaposleni na kratek rok ogrožajo svoje plače, na dolgi rok pa svoja delovna mesta,« je včeraj še povedal predsednik uprave Cimosa Jerko Bartolić in opozoril, da vsak dan izpada proizvodnje usodno vpliva na zamujanje dobav njihovim kupcem. Program prestrukturiranja Cimosa po neuradnih informacijah predvideva ohranitev zgolj avtomobilskega stebra, ki prispeva več kot 80 odstotkov celotnih prihodkov koprske skupine. Za preostale tri stebre (energetiko, kmetijsko opremo ter strojegradnjo in orodjarstvo) naj bi poiskali strateške partnerje oziroma bi jih prodali. »Kako konkretno bo program prestrukturiranja potekal, nam uprava še ni predstavila. Želimo si, da bi obdržali čim več delovnih mest, vendar bo gotovo treba znižati tudi stroške poslovanja,« je še povedal Isovski. Lani padec v izgubo Družba Cimos TMD Ai se ukvarja zlasti s proizvodnjo delov in dodatne opreme za motorna vozila, na letni ravni pa ustvari okoli 60 milijonov evrov prihodkov in je tudi ena izmed največjih izvoznih družb v BiH. Lani se je poslovanje Cimosa TMD Ai opazneje poslabšalo, saj je družba leto zaključila s skoraj tremi milijoni evrov čiste izgube. Kljub temu je Cimos TMD Ai med kapitalsko trdnejšimi Cimosovimi hčerinskimi družbami, saj je imela konec lanskega leta še vedno skoraj 30 milijonov evrov kapitala.",0
"V podjetjih Prevent avtomobilski deli in Prevent Global približno 1300 delavcev še vedno ni dobilo junijskih plač. Prvi naj bi jih dobili predvidoma 27. julija. Skupno približno 1300 zaposlenih v podjetjih Prevent avtomobilski deli in Prevent Global še ni prejelo plač za junij. Prvi naj bi plače dobili predvidoma 27. julija, ko bo nemški partner Prevent DEV poravnal svoje obveznosti. Plače za zaposlene v krovni družbi pa so predvidene v okviru rešitve celotne družbe, ki bo znana predvidoma do konca tedna. Renato Kranjc, predsednik uprave Vodstvo družbe je informacije glede izplačila plač posredovalo tudi zaposlenim, ki so deloma na kolektivnem dopustu, je povedal predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman, ki od uprave do konca tega tedna pričakuje pojasnila glede prihodnosti družbe. Predsednik uprave Renato Krajnc je pred slabim mesecem dni napovedal, da bo vodstvo družbe predvidoma do 23. julija predstavilo, kako kaže glede prihodnjega obstoja družbe in ali so bili pogovori s strateškim partnerjem, ki naj bi obetal delo, uspešni. O tem bo sicer v četrtek razpravljal tudi nadzorni svet družbe. Zaposleni v podjetjih Prevent avtomobilski deli in v družbi Prevent Global so zaradi likvidnostnih težav krovne družbe tudi prejšnji mesec prejeli plače z zamudo, pa še te so zaposleni v krovni družbi dobili s pomočjo kredita, ki ga je zagotovila ena od hčerinskih družb Prevent Globala. Likvidnostne težave družbe, ki so posledica zmanjšanja naročil, so tudi razlog, da bo podjetje odpustilo 378 delavcev od približno 2000, kolikor jih skupina zaposluje v Sloveniji.",0
"Na evropskih borzah smo trenutno priča rahlim padcem tečajev, londonska borza je zaradi praznika zaprta. Stanje ob 10:00 Trgovanje na evropskih borzah bo danes okrnjeno, saj je zaradi praznika zaprta londonska borza. Na drugih trgih smo priča rahlemu padcu tečajev, vlagatelji pa so med drugim v pričakovanju ukrepov Evropske centralne banke za pomiritev krize v evrskem območju in usode Grčije v območju skupne valute. Vlagatelje skrbijo tudi zaslužki kitajskih podjetij, ti so se znižali za pet odstotkov. Med boljšimi danes so bančne delnice in avtomobilski proizvajalci. DAX -0,15% Na vrhu je ThyssenKrupp, poletel je za več kot odstotek in pol, odstotek je pridobila Deutsche Bank, za pol odstotka je zrasel VW. Štiri desetinke v plusu je BMW, za desetinko je zrasel Daimler. Na dnu borze je Merck, pocenil se je za 0,7 odstotka, 0,4 odstotka je izgubila Deutsche Boerse, štiri desetinke je izgubil Adidas, 0,2 odstotka pod bodo pa je Allianz. CAC -0,27% Za dva odstotka je zrasel Alcatel, Renault je odstotek in pol v plusu, malo manj sta pridobila Peugeot in banka CA. SG je zrasla za 0,4 odstotka, BNP Paribas za 0,75, Carrefour je desetinko odstotka v plusu. Malo več kot odstotek je izgubil Sanofi, ob 0,7 odstotka sta Total in Pernod Ricard, Danone se je pocenil za 0,25 odstotka. Lafarge in AXA sta ob desetinko odstotka, EADS in GDF Suez pa ob dve desetinki.",0
"Odprodaje podjetij, o katerih so odločilno besedo vedno imeli vodilni politiki, so izvirni greh naše sedanje gospodarske krize Foto: Aleš Beno Nič kaj prizanesljiv ni bil do politike poslovnež in prvi človek Ilirike Igor Štemberger Vir: Delo FT",0
"Warren Buffett je s stavo za en dolar izrazil prepričanje v ponovno rast ameriškega gospodarstva Foto: Bloomberg Zelo pogosto se Warren Buffett, kot odgovor tako imenovanim »doktorjem za propad«, ki medijski prostor osvajajo z opozarjanjem na skorajšnji finančni zlom, javno zoperstavi s konkretnim vložkom. Kot takšen primer lahko navedemo bolj znan prevzem delnic Goldman Sachsa tik pred bankrotom banke Lehman Brothers. En sam dolar vložka Buffett ne skriva, da denar vloži samo v trdne naložbe. Je pa z donedavnim svetovalcem za državni proračun Baracka Obame Petrom Orzsagom stavil, da v bo nezaposlenost v ZDA upadla za osem odstotkov do predsedniških volitev 2012. Vendar pa je Buffet v upad nezaposlenosti vložil en sam dolar, poroča Buisness.hr.",1
"Nagrado so podelili prvič Slovenski podjetji Informa Echo in BTC sta v Bruslju prejeli evropsko nagrado za družbeno odgovorne podjetniške prakse za partnerstva, inovacije in spremembe. Priznanje, ki so ga letos podelili prvič, je dobilo 60 podjetij iz 30 evropskih držav, ki so vsaka posebej izbrale po dva nacionalna zmagovalca. V Sloveniji se je za nagrado potegovalo 18 podjetij, osem v kategoriji velikih podjetij ter deset v kategoriji malih in srednjih podjetij. V prvi je zmagal BTC s projektom BTC City in ženski smučarski skoki , v drugi pa Informa Echo s projektom Iniciativa Energija si . Dobitnika nagrade sta razglasila Mreža za družbeno odgovornost Slovenije in Ekvilib Inštitut v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Informa Echo se ukvarja z učinkovito rabo energije Agencija za komuniciranje Informa Echo je specializirana za področje učinkovite rabe energije in je po besedah direktorja Rajka Dolinška med redkimi, ki smo imeli popolnoma svoj know how , pri nagrajenem projektu ni šlo za kopiranje pobud od zunaj. Opredelili so tri ključne interese, ki so na prvi pogled diametralno nasprotni - interes podjetij, ki želijo predvsem prodati energijo, interes končnih porabnikov, ki jo želijo čim ceneje porabljati, in interes države, ki mora poskrbeti, da bomo vsi imeli dovolj energije. Najti točko, okoli katere se bodo interesi začeli usklajevati, to je naše delo, je pojasnil Dolinšek. BTC-ju za podporo ženskim skokom BTC pa si je priznanje prislužil, ker je kot dolgoletni pokrovitelj in podpornik Smučarskoskakalnega kluba Ljubno BTC podprl organizacijo tekme prvega svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske in prevzel generalno pokroviteljstvo obeh tekem na Ljubnem ob Savinji. Po besedah predsednice ocenjevalne komisije jim je s partnerji uspelo izpolniti izjemno težko nalogo - dvigniti prepoznavnost tako specifičnega športa, kot so ženski smučarski skoki, ki so bili dolgo zapostavljena nordijska disciplina, na raven gledanosti moških skokov.",1
"Sivka. Ta dišeča zdravilna in okrasna rastlina zelo dobro uspeva tudi pri nas. Pomirjevalna Uporaba. Sivka je izjemno zdravilna rastlina. Uporabljajo jo pri napenjanju, migreni in omotici, znan pa je tudi pomirjajoč in dobrodejen učinek. Njen vonj pa odganja molje. ""Pred petimi leti sem iz hobija posadil lavando (sivko), sicer pa imam podjetje, ki se ukvarja z grafičnim oblikovanjem,"" pravi Marijan Markežič, direktor Studia Mak, ki je zasnoval znamko Odor – vijolična polja. Ta se ukvarja z vzgojo in predelavo sivke, lani pa je bila izbrana kot turistični produkt leta občine Koper. ""Pri nas sivka zelo dobro uspeva, saj prenese tudi temperature do –20 stopinj Celzija,” Markežič odgovarja na vprašanje, ali ta zimzelena polgrmasta rastlina, ki jo vzgajajo kot zelišče in za okras, dobro uspeva pri nas. Sivka kot navdih ""Z učenci osnovnih šol iz zaledja smo že izpeljali slikarske delavnice na temo sivke, letos, predvidoma prvi dve nedelji julija, pa bomo v Pregari organizirali srečanja, na katerih bomo svoje izdelke predstavili. Toda tam ne bo samo sivka, sodelovali bodo tudi vinarji in drugi,"" pojasnjuje Markežič. Iz sivke poleg drugega izdelujejo milo in med, ki je, kot razkriva sogovornik, odličen dodatek za sladice, po njegovih besedah tekne na primer z mlado skuto.",1
"V šestih mesecih za okoli 660 milijonov evrov prodaje tamifluja Švicarski farmacevtski velikan Roche je v prvem polletju zaznal 29 % nižji dobiček, čeprav se je prodaja, predvsem tamifluja in zdravil za raka, povečala za desetino. Čisti dobiček družbe je v prvih šestih mesecih leta upadel na 4,05 milijarde švicarskih frankov oz. na 2,7 milijona evrov, do omenjenega padca pa naj bi prišlo zaradi stroškov, povezanih z nedavnim prevzemom ameriške biotehniške družbe Genentech. Roche je namreč skoraj 47 milijard dolarjev vreden prevzem tega podjetja zaključil marca letos, dokončno pa naj bi ga v svoj sistem vključil do konca leta. V šestih mesecih za okoli 660 milijonov evrov prodaje tamifluja Sicer pa je švicarsko farmacevtsko podjetje v prvem polletju prodajo povečalo za devet odstotkov, na 24 milijard frankov oz. na okoli 14,4 milijarde evrov. Kot za med gredo predvsem protivirusno zdravilo tamiflu, ki se uporablja z a zdravljenje virusa H1N1 povzročitelj nove gripe, in zdravila za zdravljenje rakavih obolenj. Na tem področju namreč Roche velja za vodilnega proizvajalca. Prodaja tamifluja je v šestih mesecih zaradi izbruha virusa nove gripe poskočila za 203 odstotke, na milijardo frankov oz. na okoli 660 milijonov evrov. Kar 653 milijonov frankov oz. 430 milijonov evrov so s prodajo zdravila zaslužili od vlad, v podjetju pa pričkujejo, da bodo do konca leta prodali še enkrat toliko tamifluja kot do zdaj.",1
"Letos načrtuje prodati 5,3 miiljona hektolitrov pijač Čisti dobiček Pivovarne Laško je v letu 2007 dosegel 61,2 milijona evrov, oziroma 3,2-krat več kot leta 2006. Po konsolidiranih in nerevidiranih podatkih je Pivovarna Laško lanske čiste prihodke od prodaje povečala za 19 odstotkov, na 330 milijonov evrov. Bilančna vsota skupine pa je konec decembra znašala 801 milijon evrov, kar je 16,9 odstotka več kot leto prej, finančne naložbe pa so se povečale zaradi dodatnega nakupa 5,14 odstotka delnic Mercatorja. V skupini Pivovarna Laško, torej s povezanimi družbami Radenska, Jadranska Pivovara, Vital in skupina Union, so lani prodali dobrih 5 milijonov hektolitrov vseh pijač 0,2 odstotka več kot leta 2006, letos pa načrtujejo prodati 5,3 milijona hektolitrov. V načrtovanih količinah naj bi prodali 42,3 odstotka piva, 29,2 odstotka brezalkoholnih pijač, 26,9 odstotka vseh vrst vod in 1,6 odstotka preostalih pijač.",1
"Telekomovi delničarji upravi predlagajo odkup lastnih delnic Skrajno napete razmere v Egiptu so dopoldne nekoliko oklestile vrednosti evropskih delniških indeksov, v rdeče številke pa se je pogreznila tudi Ljubljanska borza. Potem ko so največje svetovne borze prejšnji teden dosegle najvišjo vrednost po poletju 2008 newyorški Dow Jones je presegel 12 tisoč točk, so se vlagatelji zaradi politične negotovosti že v petek odločali za unovčevanje dobičkov, z novim tednom pa se razmere še niso povsem umirile. Tokijski Nikkei se je znižal za dober odstotek, nekoliko nižje pa so bile izgube v Frankfurtu, pri čemer so največ, okrog tri odstotke, izgubile delnice avtomobilskih podjetij. Na Bližnjem vzhodu so bili padci precej izrazitejši. V Dubaju se je osrednji delniški indeks znižal za dobre štiri odstotke, medtem ko je borza v Kairu razumljivo zaprta. V prejšnjem tednu je v dveh dneh padla za 16 odstotkov. Zlato januarja navzdol Čeprav ima ameriška valuta status varnega pribežališča, je evro porasel v primerjavi z dolarjem, potem ko je bil objavljen podatek, da se je inflacija v evrskem območju januarja na letni ravni povzpela z 2,2 na 2,4 odstotka, kar je največ po oktobru 2008. Kot je znano, si Evropska centralna banka ne želi inflacije, višje od dveh odstotkov. Mogoče je, da bo predsednik ECB-ja Jean Claude Trichet s sodelavci prisiljen prej, kot je to načrtoval, zvišati obrestno mero, ki je že dlje časa pri rekordno nizkem enem odstotku. Vrednost evra je 1,368 dolarja, cena lahke nafte tik pod 90 dolarji, zlato pa je po visoki petkovi rasti zdrsnilo pod 1.330 dolarjev. Kaže, da bo januar za vlagatelje, ki stavijo na rast zlata, najslabši mesec po decembru 2009. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA -0,00 % 3,80 EUR LUKA KOPER -0,00 % 15,50 TELEKOM -0,57 % 87,50 MERCATOR -0,65 % 154,00 KRKA -0,67 % 64,00 GORENJE -1,15 % 12,50 PETROL -1,91 % 257,00 NOVA KBM -2,26 % 10,165 SBI TOP izgubil več kot odstotek Indeks SBI TOP 836 točk, ki vključuje delnice šestih slovenskih podjetij, je tretjič letos izgubil več kot odstotek in skorajda pristal pri najnižji letošnji vrednosti. Vse delnice so izgubljale, najbolj Telekomove in Petrolove, katerih tečaj se je znižal za okrog dva odstotka. Telekomove delnice so vredne le 86 evrov in so v območju rekordno nizke vrednosti, odkar so začele kotirati na Ljubljanski borzi. Več delničarjev je na Telekom Slovenije naslovilo zahtevo za sklic skupščine, na kateri naj bi upravo pod vodstvom Ivice Kranjčevića pooblastili za nakup lastnih delnic, kot to v zadnjih dveh mesecih počne Krkina uprava. Na Krkin tečaj to nima posebnega vpliva - ob skoraj milijonu evrov prometa se je cena Krke znižala na 64 evrov.",0
"Kako je mogoče, da organi ne raziščejo dogovarjanj Pogačnikom in Jankovićem glede odobritve prostorskega načrta Ljubljane, sprašuje Zmago Jelinčič Vodja poslanske skupine SNS ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal v poslanskem vprašanju sprašuje, kako je mogoče, da pristojni organi ne raziščejo ozadja dogovarjanj med ministrom za kmetijstvo v odstopu Milanom Pogačnikom in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem glede odobritve prostorskega načrta Ljubljane. Na podlagi odobritve prostorskega načrta Ljubljane je namreč po Jelinčičevih navedbah župan Mestne občine Ljubljana (MOL) dosegel, da bo tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč postalo zazidljivih. Jelinčič: Je Kos ukrepal? ""Glede na to, da je zakupnik dela omenjenega zemljišča podjetje Electa, ki je v lasti Jankovićevega sina, lahko upravičeno domnevamo, da gre za okoliščine, ki jih lahko označimo za koruptivne,"" je prepričan prvak SNS. Ob tem bi bilo po njegovem mnenju ""zanimivo izvedeti"", kako je v zvezi z navedenimi povezavami že ukrepal predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. Le upamo lahko, pravi Jelinčič, da ministrice za notranje zadeve ""pri preiskavi ozadja omenjenih dogovarjanj ne bo ovirala podpora ljubljanskega župana njihovi politični opciji pred parlamentarnimi volitvami"".",0
"Ljubljana - Nadzorni svet Poštne banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s poslovanjem banke v prvih štirih mesecih letos, v katerem je banka beležila petodstotno rast bilančne vsote, obseg bilančnega poslovanja pa je konec aprila znašal 739,4 milijona evrov. PBS je v omenjenem obdobju ustvarila za 1,2 milijona evrov čistega dobička. Kot je banka danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, se je obseg bilančnega poslovanja v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišal za 16 odstotkov, banka pa je na slovenskem bančnem trgu obdržala 1,5-odstotni tržni delež. Doseženi donos na kapital pred obdavčitvijo je znašal 14,9 odstotka, donos na sredstva pa 0,66 odstotka. Banka 53,34-odstotni delež aktive usmerja v kredite nebančnemu sektorju, katerih rast je v letošnjem letu sicer počasnejša kot leto poprej. Skoraj tri četrtine virov banke predstavljajo vloge nebančnega sektorja, katerih rast je bila v prvih štirih mesecih petodstotna. Banka je v navedenem obdobju imela strukturo in obseg plasmajev usklajen s pridobljenimi viri. Sicer pa je uprava banke zaradi spremenjenih razmer poslovanja in zaznanih vplivov finančne in gospodarske krize na poslovanje banke nadzornemu svetu predložila v soglasje predlog rebalansa načrta poslovanja za leto 2009. Nadzorni svet je novo ovrednotene cilje, po katerih banka med drugim načrtuje za dva milijona evrov nižjo doseženo bilančno vsoto glede na prvotne načrte ter znižanje prvotno načrtovanega čistega dobička za leto 2009 na 2,9 milijona evrov, ocenil kot primerne danim razmeram., Zato je k predlaganemu rebalansu finančnega načrta za leto 2009 podal svoje soglasje. Nadzorni svet je na seji podal tudi soglasje k največjemu možnemu obsegu izpostavljenosti do oseb v posebnem razmerju z banko, in sicer za čas do 30. junija prihodnje leto.",1
"Podjetja zasebnega sektorja in ustanove javnega sektorja lahko do jutri s priporočeno pošiljko pošljejo prijavo za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) za leto 2012 Vlogo naj s priporočeno pošiljko pošljejo Uradu RS za meroslovje, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na Grudnovo nabrežje 17 v Ljubljani ali Tkalsko 15 v Celju. Iz javnega sektorja se lahko prijavijo državni organi, organi samoupravnih Do jutri lahko podjetja zasebnega sektorja, ki imajo manj ali več kot 250 zaposlenih, in ustanove javnega sektorja prijavijo za priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) za leto 2012. Vlogo naj s priporočeno pošiljko pošljejo Uradu RS za meroslovje, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, na Grudnovo nabrežje 17 v Ljubljani ali Tkalsko 15 v Celju. Iz javnega sektorja se lahko prijavijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in osebe javnega prava, ki so proračunski uporabniki, ter druge pravne in fizične osebe zasebnega prava, ki opravljajo nepridobitno dejavnost in izkažejo delovanje v javnem interesu. Komisija bo prejete vloge odprla 14. maja na Uradu RS za meroslovje v Ljubljani. Prijavitelje bodo ocenili neodvisni strokovnjaki po merilih novega evropskega modela odličnosti EFQM 2010, ki poudarja etiko, integriteto in prevzemanje odgovornosti voditeljev za trajno prihodnost organizacije ter pošteno poslovanje, pa tudi vlogo zaposlenih kot nosilcev napredka, sprememb, ustvarjalnosti in inovativnosti. Spomnimo, da je vlada 17. februarja v Uradnem listu št. 12/2012 že 14. objavila javni razpis za PRSPO. Da bi poslovno odličnost čim bolj razširili, so prijavitelje oprostili plačila prijavnine.",1
"Vodstvo Palome se je lotilo celovite prenove poslovanja, za kar pa so porabili skoraj 200 tisoč evrov.",0
"Ljubljana - Po ponedeljkovi prekinjeni skupščini telekomunikacijske družbe T-2, na kateri večinski lastnik Zvon Ena Holding še ni želel odločati o dokapitalizaciji s stvarnimi vložki, se je danes sestal upniški odbor družbe, ki je od januarja v prisilni poravnavi. Sklenili so sklicati novo skupščino, na kateri nameravajo sami razlastiti večinske lastnike. Kot je po sestanku upnikov v pisnem odgovoru STA pojasnil predsednik upniškega odbora Gorazd Tršan, sicer pooblaščenec Gratela, so se najprej seznanili s ponedeljkovim potekom skupščine in ugotovili, da predlagani skupščinski sklepi glede zmanjšanja kapitala zaradi pokrivanja izgube in dokapitalizacije s stvarnimi vložki niso bili sprejeti. S tem pa po njegovem niso bili ustvarjeni pogoji za spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja družbe. ""Upniški odbor je tako sprejel sklep, da se izvede postopek v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter pooblasti predsednika upniškega odbora, da najpozneje v sedmih dneh skliče sejo upniškega odbora kot skupščine družbe T-2 in predlaga sprejem sklepov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala družbe T-2 zaradi pokrivanja izgube in povečanja osnovnega kapitala z denarnimi vložki,"" je pojasnil Tršan in dodal, da bo skupščina izvedena predvidoma do 20. aprila. Z omenjenim sklepom so upniki telekomunikacijske družbe, ki jo preko Zvona in Gospodarstva Rast obvladuje mariborska nadškofija, dejansko začeli postopek razlastitve zadolženega Zvon Ena Holdinga. Slednji je namreč v ponedeljek zahteval prekinitev skupščine, saj še vedno išče druge možne rešitve, s katerimi bi se izognil lastnemu propadu. S konverzijo terjatev v lastniške deleže, s čimer bi največji lastnik družbe postal Gratel, sam pa bi izgubil svojo najpomembnejšo naložbo, se namreč Zvon stečaju ne bi več mogel izogniti. Upniki so sicer želeli v lastniške deleže konvertirali polovico navadnih terjatev, teh je za okoli 112 milijonov evrov, polovico pa bi dobili povrnjenih v denarju v desetih letih. Na ta način bi Gratel, ki je za T-2 gradil optično infrastrukturo, najverjetneje postal tudi največji lastnik. Predlog poravnave, ki ga je ob vložitvi prisilne poravnave predlagala uprava T-2, je sicer predvideval 34,6-odstotno poplačilo v osmih letih.",0
"Beograd - Približno 100 od 220 delavcev Topola Livarne, ta je v lasti slovenskega Livarja, že tretji dan stavka. Delavci zahtevajo, da jim uprava podjetja takoj nakaže plače za marec in april, družba pa jim je dolžna tudi plače za maj, junij in julij. Delavci tudi zahtevajo plačilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za 12 zadnjih mesecev. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, bodo delavci s stavko nadaljevali do izpolnitve zahtev. Danes so se delavci sestali z direktorjem družbe Brankom Grumićem, vendar se niso uspeli dogovoriti o prekinitvi stavke. Kot je dejal Grumić, družba nima denarja, delavce pa je obtožil, da so za slabo poslovanje krivi sami, ker so letos izdelali le 700 ton ulitkov, kar so včasih naredili v enem mesecu. Večinski, 70-odstotni lastnik v livarni v Topoli je pred štirimi leti postala družba Livar iz Ivančne Gorice, ki pa naj bi bila, prav tako kot njena hčerinska družba v Topoli, zaradi krize precej prizadeta. V javnosti se je pred meseci celo omenjalo, da naj bi obe družbi šli v stečaj. Za komentar v Livarju, ki ga vodi nekdanji prvi mož Elana Uroš Korže, trenutno ni nihče dosegljiv, saj so zaposleni do konca meseca na kolektivnem dopustu.",0
"Kruh iz temnejše moke vsebuje več mineralnih snovi in vlaknin Kruh v večini kultur ni le osnovno živilo. Zaradi svojega pomena v prehrani v vsej zgodovini je dragoceno in cenjeno živilo, pa tudi kulinarična dobrota. Slovenci v njem ne vidimo le enega od osnovnih živil, temveč tudi bogato dediščino in simbol preživetja. »Kruh je živ izdelek, zato terja pazljivo ravnanje vseh, ki ga pospremijo od peči do mize. Temeljni pogoj, da je kruh na trgu sprejet in da se tam obdrži dlje časa, pa je v vseh pogledih dober in kakovosten izdelek,« pravi Damjan Bohar, produktni vodja v Žitu. Poudarja, da že vrsto let sledijo trendom zdravega in uravnoteženega prehranjevanja ter tako v skladu s prehranskimi priporočili proizvajajo veliko vrst temnih kruhov, mešanih z dodatki drugih žit in semen, pa tudi obogatene izdelke z mlekom, maslom in minerali. Pomemben vir za pokrivanje energijskih potreb »Da kruh redi, je eden od zelo zmotnih mitov. Kruh sam po sebi ne redi, še več, je osnovno živilo in pomemben vir za pokrivanje dnevnih energijskih potreb, odvisno od njegove sestave pa je lahko tudi pomemben vir mineralnih snovi, nekaterih vitaminov in prehranskih vlaknin,« razlaga sogovornik. Poudarja, da je za uravnoteženo in zdravo prehrano treba upoštevati razmerja med posameznimi skupinami živil, ki jih vključujemo v dnevne obroke. Temelj prehranske piramide so ogljikovi hidrati, torej žitni izdelki, kot so kruh, kosmiči, testenine,pa tudi krompir in riž. Našteta živila bi po prehranskih priporočilih morala obsegati najmanj 55 odstotkov dnevno zaužite energije, zato je kruh v uravnoteženi prehrani nujen in izjemno pomemben. Uporaba barvil v kruhu ni dovoljena Kruh je v osnovi narejen iz moke, kvasa, soli in vode. Nekateri proizvajalci kruh temnijo, vendar ne uporabljajo barvil, temveč naravno praženo sladno moko, kidaje kruhu temnejšo barvo. »V Žitu kruha ne temnimo, uporabljamo temnejše in izbrane moke, ki vsebujejo več mineralnih in drugih koristnih snovi, ter tudi polnozrnate moke, zmlete iz celega pšeničnega zrna, zaradi česar tak kruh vsebuje več prehranskih vlaknin in mineralov,« pojasnjuje Bohar. Temnejša moka ima več vlaknin Koliko je v kruhu vlaknin, je odvisno od vrste moke in drugih sestavin. Na splošno velja, da kruh, ki je narejen iz temnejše moke, vsebuje več mineralnih snovi in vlaknin in je v prehrani bolj priporočljiv. »V Žitu smo za porabnike, ki jim je vsebnost vlaknine v kruhu zelo pomembna, v tem letu razvili kruh, ki smo ga poimenovali Srečkov črni kruh +. Črni pšenični moki smo dodali polnozrnato pšenično moko, bogato s prehransko vlaknino,« pravi sogovornik. Srečkov črni kruh + je eden od osmih Žitovih kruhov, ki so na letošnjem ocenjevanju kakovosti kruha in pekovskih izdelkov prejeli zlata priznanja za kakovost Sekcije za pekarstvo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Kako pravilno hraniti kruh Kruh moramo shranjevati v suhem prostoru na sobni temperaturi. Ne shranjujemo ga v hladilniku, ker se na nizki temperaturi zelo hitro razvijejo procesi staranja kruha, tako da kruh postane suh in drobljiv. Kruhu lahko svežino za krajši čas povrnemo tako, da ga pogrejemo v pečici, vendar ga moramo takoj postreči. Pri temperaturi pod minus sedem stopinj Celzija pa se procesi staranja ustavijo, zato je zamrzovanje kruha priporočljivo, kadar smo ga kupili preveč. Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Financ Zdrava hrana.",1
"Bled - Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) sta včeraj nadzornikom Palome poslali predlog, da se v Palomi izvede izredna revizija za poslovanje v zadnjih petih letih. Izredni pregled poslovanja Palome je minulo soboto že zahteval finančni minister Andrej Bajuk, uprava Palome pa je v ponedeljek sporočila, da se strinja z izredno revizijo. Kad in Sod utemeljujeta razloge za revizijo s tem, da sta na sestanku s predstavnico sindikata in predstavnikom sveta delavcev Paloma ter iz medijev dobila informacije, ki zbujajo sum, da je pri poslovanju družbe v zadnjih petih letih prišlo do morebitnih nepravilnosti. ""Z revizijo poslovanja bomo lahko presodili, ali so očitki vodstvu Palome upravičeni ali ne,"" razlagata paradržavna sklada. Dodajata, da se bosta na podlagi rezultatov revizije odločila za morebitne nadaljnje ukrepe v Palomi. Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij je včeraj na Bledu ostro obsodilo poskus protizakonitega obračunavanja uprave Palome s predsednikom sveta delavcev družbe Jožetom Korotajem. Po pojasnilih združenja je to posledica Korotajevega zavzemanja za dobro Palome in zaposlenih, ki so ga izvolili. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi nesmiselne pisne obdolžitve uprave, ki naj bi mu bila predvidoma dokončno izrečena v petek, je ne samo popolnoma neutemeljena, ampak tudi v nasprotju z zakonom, ki si ga uprava očitno razlaga po svoje. Po zakonu namreč članu sveta delavcev ni mogoče odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez predhodnega soglasja sveta delavcev, dodajajo.",0
"Korejsko podjetje je vložilo zahtevo za blokado prodaje in več tožb v ZDA in Evropi zaradi kraje patentov Foto: Bloomberg Samsung stopnjuje bitko z Applom z novo zahtevo po blokadi prodaje vodilnih izdelkov podjetja na ameriškem trgu, ki jo je vložil pri ameriških komisiji za mednarodno trgovino (ITC), poroča Wall Street Journal. Poleg tega je Samsung proti Applu vložil tožbo na sodišča v Delawareu (ZDA), Veliki Britaniji in Italiji zaradi kraje patentov. Na ta način želi Samsung odgovoriti na Applovo tožbo proti južnokorejskemu podjetju zaradi kraje patentov, s katerim naj bi ameriško podjetje poskušalo ustaviti prodajo Samsunga na hitrorastočem trgu pametnih telefonov. Bo ameriško podjetje blokiralo dobavo Samsungovih polizdelkov? Spor med podjetjema bi lahko povzročil tudi blokado dobave Samsungovih čipov in LCD zaslonov Applu. Omenjen segment je za Samsung najbolj dobičkonosen, Apple pa predstavlja največjega kupca.",0
"Mandatno-volilna komisija državnega zbora je podala pozitivno mnenje k vsem petim kandidatom za ustavne sodnike, ki jih je predlagal predsednik države. Mandatno-volilna komisija državnega zbora je podala pozitivno mnenje k vsem petim kandidatom za ustavne sodnike, ki jih državnemu zboru v potrditev predlaga predsednik države Janez Drnovšek. Ti kandidati so: Mile Dolenc, Dunja Jadek Pensa, Miroslav Mozetič, Jadranka Sovdat in Kristina Ožbolt. Sodeč po glasovanju posameznih poslanskih skupin, imata za zdaj teoretično podporo v državnem zboru zagotovljeno le Mozetič in Sovdatova. Kriteriji Drnovška Še pred glasovanjem o kandidatih je svetovalka v kabinetu predsednika države Magdalena Tovornik sicer pojasnila način, po katerem se je Drnovšek odločil izbrati predlagane kandidate. Kot je dejala, se je na predsednikov razpis prijavilo veliko kakovostnih kandidatov, zato se je odločil, da bo svoje kandidate iskal zgolj med prijavljenimi. Po njenih besedah je dal pri izbiri prednost strokovnosti. Iskal je predvsem raznolikost na več področjih dela.",1
"Mineva 19 let, odkar je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25 tisoč ljudi. Izbris in njegove posledice ostajajo nerazrešene, opozarjajo nevladne organizacije. Nevladne organizacije Amnesty International Slovenije, Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov in Mirovni inštitut ob obletnici izbrisa opozarjajo, da kljub lani sprejeti zakonodaji, ki naj bi celovito uredila problematiko izbrisanih, izbris in njegove posledice še vedno ostajajo nerazrešene. Med 25.671 izbrisanimi je bilo 14.775 moških, 10.896 žensk ter 5360 otrok. Pred 19 leti je država iz registra stalnih prebivalcev izbrisala več kot 25 tisoč prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, ki niso zaprosili za državljanstvo Republike Slovenije. Izbrisani so s tem izgubili nekatere socialne pravice, mnogi so morali zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni. Lani je bila sicer sprejeta novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, ki naj bi celovito uredila problematiko izbrisanih, a se je po oceni nevladnih organizacij izkazala za neživljenjsko. Pol leta po sprejemu zakonskih sprememb je bilo vloženih samo 115 prošenj izbrisanih, ki še nimajo urejenega statusa, še opozarjajo nevladniki. Razlogi za tako nizko odzivnost izbrisanih so po njihovi oceni v restriktivnosti zakonodaje, zapletenem upravnem postopku in v težavnem dokazovanju dejstev.",0
"Naj vlada deluje tako dobro, kot je slovenska košarkarska ekipa delovala proti Španiji, gospodarstveniki pozivajo vlado k boljšemu ukrepanju. Ne strinjajo se z napovedanim dvigom davkov, saj da sistem tega ne bo vzdržal. Predsednik GZS Samo Hribar Milič, podpredsednik OZS in predsednik UO OZS Branko Meh, predsednica TZS Marija Lah, predsednik ZDS Milan Lukič, generalni sekretar ZDOPS Igor Antauer in izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc so danes javnosti predstavili trenutne razmere v gospodarstvu in vlado pozvali, naj se odzove na njihove predloge. Na Gospodarski zbornici Slovenije so danes predstavniki slovenskega gospodarstva z ramo ob rami pozvali slovensko vlado, naj prisluhne predlogom in končno začne ukrepati v pravi smeri. Kot je najprej pojasnil predsednik GZS Samo Hribar Milič, imamo popolnoma napačno ekonomsko politiko, zato smo se ujeli v pas zadolževanja. Ukrepi vlade so zgrešeni, je prepričan. Eno so besede, drugo pa so dejanja, pravi. Kot pravi, ministri priznavajo, da je gospodarstvo zelo obremenjeno, a da želi po drugi strani ministrstvo za finance več priliva iz naslova davka na poslovne nepremičnine. Poleg tega je po njegovih besedah mogoče slišati, da zdravstvo potrebuje več denarja, sicer bodo prizadeti bolniki, po drugi strani zdravstvene reforme ni od nikoder. Pravijo, da gremo resno v privatizacijo, po drugi strani pa temu sledijo poskusi, kako preprečiti privatizacijo Telekoma, in to iz vrst koalicije. Pravijo, da bodo opravili s politično korupcijo in klientelizmom, a po drugi strani se nadaljuje politikansktvo, nestrokovno kadrovanje in upravljanje državnega premoženja, še dodaja. Vse to so skupaj s svojimi predlogi v obliki dokumenta z naslovom Kisik za gospodarstvo vladi posredovali že pred dobrim mesecem, a vlada do zdaj ni ne odgovorila ne sklicala sestanka. Ni treba, da nas vlada posluša. Mi le želimo, da ne gredo stvari iz slabega na slabše, pravi in dodaja, da smo v obdobju petih let vsak delovni dan izgubili 75 delovnih mest. Vsak delovni dan je na novo na zavod prijavljenih skoraj 10 brezposelnih z visoko izobrazbo, opozarja in vlado svari, da z višjimi davki ne bomo rešili države, temveč povzročili nova odpuščanja in še večjo stisko državljanov. Samo Hribar Milič, predsednik GZS Hribar Milič Vlada bi morala delovati tako, kot je slovenska košarkarska ekipa delovala proti Španiji! Hribar Milič vladi očita, da ne deluje usklajeno. Naj vlada deluje tako dobro, kot je slovenska košarkarska ekipa delovala proti Španiji. Želimo ekipo, ki bo sodelovala. To je za celotno Slovenijo ključnega pomena! je prepričan. Kot pravijo gospodarstveniki, imajo občutek, da ministri hodijo v službo, ne opravljajo pa svojega poslanstva, za katerega so bili izvoljeni. Sami sebi so bolj nevarni, saj je veliko nesporazumov v vladi, pravijo in dodajajo, da njihov namen še zdaleč ni rušenje vlade, saj da bi to pomenilo novo izgubo časa. Želijo le boljše in predvsem hitrejše delovanje. Branko Meh z Obrtne zbornice Slovenije opozarja, da bi uvedba novega nepremičninskega davka in dvig zdravstvenih prispevkov najbolj občutila mikro podjetja in samostojni podjetniki. To bi le podaljšalo njihovo agonijo. Če se vlada ne bo odpovedala davku na nepremičnine, na to ne bomo mogli pristati. Gospodarstvo rabi kisik, je prepričan. Slovenija po kupni moči daleč pod evropskim povprečjem Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Marija Lah je dejala, da trgovci definitivno stojijo za tem skupnim dokumentom, ki so ga posredovali vladi. Postregla je s podatkom, da so prihodki v trgovini od leta 2008 padli za 14 odstotkov. Do januarja 2011 je bila slovenska trgovina podobna evropski, nato pa je strmoglavo padla, je opozorila. Velik problem v Sloveniji je kupna moč, pravi. Slovenija je namreč po njenih besedah v letu 2008 za Evropo zaostajala za 9 indeksnih točk, kar je bilo še kar primerljivo, a kaj ko smo leta 2011 zaostali že za 16, v letu 2012 pa za kar 18 indeksnih točk. Meni, da je treba dvigniti zaupanje, a predpogoj je verodostojnost. Trgovci v Sloveniji smo absloutno proti zviševanju DDV, zviševanju nepremičninskega davka, poleg predlaganih ukrepov pa poudarjamo tudi to, da Sloveniji primanjkuje tudi ukrepov za povečevanje potrošnje! je prepričana. Kot so zapisali v dokumentu, ki so ga poslali vladi, se gospodarstveniki strinjajo, da ni več prostora za nove obdavčitve podjetij in da je nujna davčna razbremenitev, sicer sistem ne bo vzdržal. V kriznih štirih letih in pol je gospodarstvo izgubilo že 90.000 delovnih mest, zato so nujni ukrepi, kot so davčna razbremenitev in kultura, zagon gospodarstva in konkurenčnosti, strukturne reforme in sanacija bančnega sistema, so prepričani.",0
"Raziskava zasebnega podjetja na svetovni ravni V svetovnem merilu ima več kot tretjina podjetij težave pri iskanju ustreznega kadra za prosta delovna mesta, kaže raziskava. Kljub visoki brezposelnosti je ta delež v Sloveniji četrtinski. Raziskavo, ki že sedmič zapored vključuje delodajalce z vsega sveta, je opravila zasebna zaposlovalna agencija Manpower. Drugič so vanjo vključeni slovenski delodajalci. Ti med najbolj pogrešane kadre uvrščajo kvalificirane delavce, kar sicer velja na celotnem opazovanem področju Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike. Kvalificiranim delavcem po iskanosti sledijo inženirji in prodajni zastopniki, v Sloveniji pa osebje v restavracijah in hotelih ter vzdrževalci in upravljavci strojev. Ta področja predstavljajo priložnost za iskalce zaposlitve, poudarjajo avtorji raziskave. Pomanjkanje ustreznega kadra na trgu dela Slovenski delodajalci kot poglavitno težavo navajajo pomanjkanje ustreznega kadra na trgu dela - tako meni kar vsak drugi. Petino moti pomanjkanje izkušenj med kandidati, dobro desetino pa pomanjkanje trdih veščin in tehničnih znanj. Za enak delež kandidatov se delodajalci ne odločijo zato, ker pričakujejo večje plačilo. Manj dodatnega izobraževanja v podjetjih Da bi premagali omenjene težave pri zaposlovanju, slovenski delodajalci kot najpogostejšo metodo navajajo, da svojim zaposlenim ponujajo dodatno izobraževanje in razvoj kompetenc. To strategijo je navedlo 23 odstotkov delodajalcev, a ta delež je verjetno zaradi zniževanja stroškov za izobraževanje v podjetjih precej nižji kot v letu 2011. V slovenskih podjetjih se še vedno ne poslužujejo strategije ohranjanja in negovanja obstoječega kadra v podjetju, kar kaže na to, da se podjetja vrednosti znanj in izkušenj, ki jih imajo znotraj svoje sredine, ne zavedajo dovolj, je povedala direktorica prodaje v družbi Manpower Slovenija Romana Šercelj. Kot je dodala, je znanje zaposlenih ključnega pomena za dvig konkurenčne prednosti posameznega podjetja, zato bi poleg iskanja talentov, ki jim jih primanjkuje, delodajalci morali ohranjati tudi kadre, ki jih imajo. Napačno je namreč prepričanje, da se lahko trenutno zaposlene ljudi v podjetju kadar koli nadomesti z drugimi, žal pa takšno mnenje prevladuje med številnimi slovenskimi delodajalci, je dodala. Največje težave na Japonskem Na Japonskem je o pomanjkanju ustreznega kadra poročalo kar 81 odstotkov delodajalcev. Tudi drugje v azijsko-pacifiški regiji so težave velike v Avstraliji o težavah poroča 50 odstotkov delodajalcev, nekaj manj 48 odstotkov pa v Indiji in na Novi Zelandiji. V državah Severne, Srednje in Južne Amerike o največjem pomanjkanju ustreznega kadra poročajo delodajalci iz Brazilije - teh je kar 71 odstotkov. V ZDA ima tovrstne težave 49 odstotkov delodajalcev.",0
"V železniškem potniškem prometu velja nov vozni red. Vozilo bo več vlakov, cene ostajajo enake. V novem voznem redu bo vozilo šest potniških vlakov več kot doslej S Slovenskih železnic so sporočili, da je začel veljati nov vozni red v železniškem potniškem prometu, ki bo veljal do 13. decembra 2008. V novem voznem redu bo vozilo skupaj šest potniških vlakov več kot doslej, cene pa ostajajo enake. Vozovnice so se nazadnje sicer podražile marca letos. Do sprememb v voznem redu je prišlo tako v mednarodnem, predvsem zaradi skorajšnje širitve schengenskega območja, kot notranjem potniškem prometu. Novi vozni redi so objavljeni na železniških postajah in postajališčih ter na spletni strani Slovenskih železnic. Potniki lahko natančnejše informacije o novostih dobijo na najbližji železniški postaji ali na telefonski številki klicnega centra 01 29 13 332.",1
"V 86. krogu igre na srečo loto je bila izžrebana sedmica. Srečne številke so: 3, 5, 10, 15, 17, 32, 35. Dobili smo milijonarja. V 86. krogu igre na srečo loto je namreč padla sedmica, ki je bila vplačana v Logatcu. Tokrat so srečo prinesle številke 3, 5, 10, 15, 17, 32, 35, dodatna številka pa je bila7. Milijon evrov sicer ni najvišji predvideni znesek za sedmico. Vrtoglavi skladi za sedmico sov preteklosti v Sloveniji povzročili pravo loterijsko mrzlico, saj so se pred prodajnimi mesti Loterije Slovenije nabirale dolge vrste ljudi, ki so prišli preizkusit svojo srečo. Največji znesek doslej so v višini 766 milijonov nekdanjih tolarjev (danes bi bilo to nekaj več kot 3 milijone evrov) izžrebali julija 2005, drugi največji znesek v višini 687 milijonov je dobil srečneža tri leta prej, tretji po velikosti pa decembra 2004, in sicer v višini 513 milijonov nekdanjih tolarjev.",1
"Okoli 80 tisoč evrov znaša skupen dolg najemnikov občinskih stanovanj v Škofji Loki. Takih, ki dolgujejo najemnino in obratovalne stroške za več kot dva meseca, je blizu štirideset. Dolgovi S 179 stanovanji razpolaga občina Škofja Loka, ki jih oddaja v neprofitni najem. 39 najemnikov zamuja s plačili stroškov in najemnine več kot dva meseca. 79.550 evrov znaša skupen dolg najemnikov. 6586 evrov znaša najvišji posamičen dolg. Okoli 80 tisoč evrov znaša skupen dolg najemnikov občinskih stanovanj v Škofji Loki. Takih, ki dolgujejo najemnino in obratovalne stroške za več kot dva meseca, je blizu štirideset. Občinska uprava je v zadnjih petnajstih mesecih vložila tri predloge za izselitev, predstavnik za stike z javnostmi Jernej Tavčar pa poudarja, da poskušajo biti pri tem vprašanju kar se da občutljivi. Dva izpraznila sama Občina Škofja Loka je lani vložila dva predloga za prisilno izselitev, s pomočjo izvršitelja je izvedla eno, v drugem primeru pa je dolžnik sam izpraznil stanovanja. En predlog za deložacijo je vložila tudi letos, vendar je dolžnik prav tako prostovoljno izpraznil stanovanje in vrnil ključe. Ali ji bo letos sledila še kakšna, pri škofjeloški upravi niso povedali, so pa zaupali, da najvišji posamičen dolg trenutno krepko presega šest tisočakov. Povpraševanje Ne glede na to, da je v Škofji Loki petina najemnikov dolžnikov, občinska uprava vsako leto dopolnjuje stanovanjski fond. Bodisi z nakupi stanovanj, obnovo starejših objektov ali gradnjo novih stanovanjskih objektov. Za jesen napoveduje tudi nov razpis za dodelitev občinskih neprofitnih stanovanj v najem. Seznam, ki je bil oblikovan na podlagi zadnjega razpisa iz leta 2002, je bil lani namreč izčrpan.",0
"Agencija naj ne bi plačevala prispevkov najetim makedonskim delavcem. ""Plače prejemamo redno in v pravi višini, prispevkov pa nam delodajalec, to je agencija, ki posreduje delo, ne plačuje,"" je za portal Regional Obala povedal eden od prestrašenih delavcev v Cimosu. Delavci naj bi bili zaposleni pri agenciji Dagoda, katere zastopnik je Mentor Šerifoski, ki se na naše klice ni odzval. V Cimosu pa odgovarjajo, da bodo zadevo preiskali in da tako ravnanje obsojajo. Sindikati opozarjajo, da je v skladu z novo zakonodajo za tovrstne kršitve odgovorno tudi podjetje, pri katerem delavci delajo, ne glede na to, ali so najeti prek posrednika. 2.258 nadzorov glede plačevanja prispevkov za socialno varnost je Durs opravil v letih 2011 in 2012. Pomanjkljiv nadzor ""Vsi delavci v podjetju – ne glede na to, ali so redno zaposleni ali delajo prek posrednikov – so izenačeni pri pravicah iz delovnega razmerja: plačilu malice, dopusta, regresa in prispevkov za socialno varnost. Po spremembi zakonodaje pa je za zagotovitev teh pravic subsidiarno odgovorno tudi podjetje, ki najame njihovo storitev,"" je pojasnil Euro Brozič, generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – KS 90. Po njegovih besedah je agencij za posredovanje dela, ki imajo koncesijo ministrstva za delo, preveč, nadzor nad njimi pa je pomanjkljiv. Tuji delavci, ki v številnih podjetjih delajo prek posrednikov, so zaradi stiske pogosto pripravljeni na številne kompromise. Pereča problematika Davčna uprava RS (Durs), ki preverja, ali podjetja za svoje zaposlene poravnavajo prispevke za socialno varnost, v zvezi s konkretnim primerom ne daje informacij, a poudarja, da je to pri nas zelo pereča problematika. Lani so glede na predlani izdali za 80 odstotkov več sklepov o davčni izvršbi zaradi neplačanih prispevkov za socialno varnost.",0
"Ljubljana - Vrhovno sodišče je avgusta pritrdilo stališču Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), da je pogodbeno določilo v primerih modrega varčevanja NLB o obrestni meri nejasno, in razveljavilo sodbi okrožnega in višjega sodišča v Ljubljani. Vrhovno sodišče je zadevo vrnilo v ponovno odločanje, na ZPS pa odločitev pričakujejo do konec leta. Kot je na današnji novinarski konferenci ZPS v Ljubljani pojasnila odvetnica ZPS Živa Drol Novak, so vrhovno sodišče uspeli prepričati, da sta omenjeni sodišči zmotno uporabili materialno pravo. Če potem, ko sodišče ugotavlja, kaj sta se stranki dogovorili, še vedno ni možno enoznačno interpretirati pogodbenega določila, potem je to po njenih ocenah nejasno določilo in se ga razlaga v korist stranke, ki ga ni pripravila, torej v korist varčevalca. Vrhovno sodišče je Okrožno sodišče v Ljubljani hkrati opozorilo tudi, da je treba pri presoji pogodbene vsebine pogodbe upoštevati ne le pogodbe, kar sta trdili okrožno in višje sodišče, in sklepe banke, ampak upoštevati tudi to, kar sta se stranki dogovarjali ob sklenitvi pogodbe, in bančno brošuro, je dejala. Vloženih več kot 160 tožb V primeru modrega varčevanja so vložili nekaj čez 160 tožb, večinoma v Ljubljani. Od prve sodbe v tem primeru, septembra 2008, ko je ljubljansko okrožno sodišče sicer odločilo, da je banka kršila pogodbo in ne bi smela zniževati obrestne mere, je večina tožnikov pristala na poravnavo. Tako je odprtih ostalo le še 25 zadev, je navedla Drol Novakova in dodala, da so razlike premalo obračunanih obresti giblje med 400 in 2200 evrov. NLB je sicer tudi tistim varčevalcem, ki niso vložili tožbe, izplačala razliko med obrestmi. Po navedbah predsednice ZPS Brede Kutin je pogodbe o modrem varčevanju podpisalo okoli 40.000 varčevalcev, na račun premalo izplačanih obresti pa se je nabralo okoli 13 milijonov evrov. Varčevanje v vrtoglavih kreditih Abanke Po pojasnilih Drol Novakove je ZPS konec avgusta prejela tudi sodbi glede varčevanja v vrtoglavih kreditih Abanke Vipa. Okrajno in okrožno sodišče v Ljubljani sta namreč v sodbi, ki še nista pravnomočni, odločili v prid varčevalcema. Po oceni sodišč je banka varčevalcema dolžna obresti plačati po obrestni meri, kot je obljubljala ob sklepanju pogodb, je izpostavila. Dodala je, da sta sodišči odločili, da mora Abanka Vipa plačati razliko obresti v višini 7000 oz. 15.000 evrov. Kutinova je znova pozvala varčevalce Abanke Vipe, ki so pred letom 2004 sklenili varčevalne pogodbe, pri katerih se obrestna mera vsako leto zvišuje, naj se jim pridružijo in posredujejo dokumentacijo o varčevanju. Ob tem je Kutinova pojasnila še, da se je NLB v primeru rentnega varčevanja, kjer so razlike premalo izplačanih obresti med 600 in 10.000 evri, zavezala, da bo vsako pritožbo reševala sproti, zato se niso obrnili na sodišče.",0
"V tretjem četrtletju leta 2007 se je število prebivalcev Slovenije povečalo za 4.929 oziroma za 0,2 odstotka Število prebivalcev Slovenije se je po podatkih Statističnega urada RS v tretjem četrtletju leta 2007 povečalo za 4.929 ali za 0,2 odstotka. Pri tem je število moških naraslo za 4.317, število žensk pa za 612. Konec septembra 2007 je tako v Sloveniji živelo 2.024.335 prebivalcev, od tega 1.024.893 žensk in 999.442 moških. Najbolj narašča število tujcev Med prebivalci je po podatkih urada podobno kot že v prvih dveh četrtletjih leta 2007 najbolj naraslo število tujcev z začasnim prebivališčem, in sicer za 3.952. Konec septembra 2007 je imelo tako v državi začasno prebivališče prijavljeno 34.673 tujcev, od tega 28.378 moških in 6.295 žensk. Poleg njih je v Sloveniji živelo še 32.310 tujcev, ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče. Tudi njihovo število je v tretjem četrtletju leta 2007 naraslo, in sicer za 309. Poleg števila prebivalstva je v tretjem četrtletju leta 2007 naraslo tudi število oseb s slovenskim državljanstvom in sicer za 668. Konec septembra 2007 je tako v Sloveniji živelo 1.957.352 oseb z slovenskim državljanstvom. Od tega 1.008.207 žensk in 949.145 moških. V podatke niso vključene osebe, ki začasno prebivajo v tujini.",1
"V Merkurju za izplačilo terjatev več kot 100 milijonov evrov V Merkurju še vedno čakajo podpis pogodbe s sindikatom bank za dogovorjeno 35 milijonov evrov vredno premostitveno posojilo, saj ne bodo zmogli brez svežega kapitala. Decembra, ki je prodajno močan mesec, se je poslovanje podjetja sicer izboljšalo, a uprava Merkurja in Mersteela je na redni seji izvršnega odbora sindikata skupine Merkur, na katero so bili povabljeni tudi vsi sindikalni poverjeniki in zaupniki, pojasnila, da v podjetju vseeno čim prej potrebujejo obljubljeno likvidnostno posojilo. Stanje v podjetju se izboljšuje Sestanek je bil izredno pozitiven in optimističen, saj se stanje v podjetju izboljšuje, je povedal delavski direktor Merkurja Marjan Smrekar. Poudaril je, da nov kapital potrebujejo, saj so odvisni od nabav, brez katerih trgovec ne more delovati. Rešuje nas, da smo izboljšali tedenske nabave, vendar pa bo stanje, ko dobimo sindiciran kredit, še boljše, menijo v vodstvu. Dobro decembrsko poslovanje namreč ne pomeni, da bi lahko Merkur rešili brez novega posojila in pretvorbe terjatev v lastniške deleže. Decembrski podatki so sicer boljši od pričakovanih, zato je vzdušje optimistično, vendar z resnim zadržkom pred januarjem in februarjem, je ocenil predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik. Bakovnik Presežnih delavcev bo manj Razveseljiva informacija pa je, da končno število presežnih delavcev ne bo tolikšno, kot je bilo prvotno predvideno, ko se je za celotno skupino omenjala številka 1.080, je še poudaril. Več kot 560 ljudi je namreč večinoma prostovoljno že zapustilo Merkur, nekaj deset predčasnih upokojitev in drugih odhodov pa je mogoče pričakovati tudi ta mesec. Konec prihodnjega tedna naj bi bila znana realna ocena števila presežnih delavcev, za katere je program že v sklepni fazi priprave. Odhodi zaposlenih iz Merkurja z vidika odpravnin niso več sporni, odkar je podjetje v prisilni poravnavi. Zakonsko je namreč nejasno zapisana le pravica do odpravnin tistih delavcev, ki so delo izgubili pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti. V podjetju upajo, da bo tudi ta dilema kmalu razrešena. Veliko pričakujejo od avtentične razlage zakona, ki naj bi jo na izredni seji še to leto opravil parlament. V ponedeljek v Merkurju gorenjski poslanci V ponedeljek bodo v Merkur na posvet prišli gorenjski poslanci. Vodstvo jim bo predstavilo razmere v podjetju, poslanci pa so že prejeli stališča pristojnega ministrstva oziroma služb, tako da naj bi avtentična razlaga koristila delavcem, torej poskušala zagotoviti stoodstotno izplačilo odpravnin. Upravitelja prisilne poravnave Merkurja Ladislav Hafner in Mersteela Katarina Benedik pa vztrajata pri navodilih sodišča, da odpravnine obravnavata kot navadne terjatve. V Merkurju so prejeli kar okrog 3.000 terjatev, v Mersteelu pa okrog 350. Niti Hafner niti Benedikova še ne poznata višine prijavljenih terjatev, saj vseh še niso vnesli. V Merkurju so tako pri tretjini preštetih terjatev že presegli vrednost 100 milijonov evrov, v Mersteelu, kjer večjih terjatev še niso upoštevati, pa so za zdaj pri številki 11 milijonov.",0
"Med dodeljenimi štipendijami je bilo lani, tako kot leta prej, še vedno največ državnih štipendij V Sloveniji je bilo konec lanskega leta vpisanih 201.892 dijakov in študentov in med temi je bilo nekaj več kot 54.500 ali 27 odstotkov štipendistov, so danes sporočili iz statističnega urada. V primerjavi z letom prej se je ta delež povečal za eno odstotno točko. Foto: Andrej Križ Več štipendij dijakom Lani so dijaki prejeli 100 štipendij več kot leta 2007. Vseh vpisanih dijakov je bilo 87.501 in med temi je bilo 30.134 štipendistov ali 34 odstotkov vseh vpisanih dijakov. Delež dijakov, ki so prejemali štipendijo, se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za dva odstotka. Število študentov, ki so konec leta 2008 prejemali štipendijo, je bilo nekoliko nižje kot pred enim letom. Kljub temu pa je ostal delež štipendistov med vsemi študenti lani enak kot v letu prej, in sicer je obsegal 21 odstotkov. Med vsemi 114.391 vpisanimi študenti je bilo 24.588 prejemnikov štipendij. Še vedno največ državnih štipendij Med dodeljenimi štipendijami je bilo lani, tako kot leta prej, še vedno največ državnih štipendij. Sledile so Zoisove in kadrovske štipendije, delež preostalih vrst štipendij pa je bil zanemarljiv. Kljub temu, da se delež državnih štipendij zmanjšuje že kar nekaj let, so bili tudi konec leta 2008 med štipendisti v Sloveniji najštevilnejši tisti, ki so prejemali državno štipendijo (34.000 oz. 62 odstotkov od vseh štipendij). V primerjavi s prejšnjim letom se je ta delež zmanjšal za eno odstotno točko. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bilo med vsemi štipendisti 24 odstotkov ali za eno odstotno točko več kot prejšnje leto, delež prejemnikov kadrovskih štipendij pa je ostal enak kot prejšnje leto.",1
"Namesto tega moramo stopiti skupaj in premagati težave, s katerimi se sooča Italija, je Italijane nagovoril njihov premier Silvio Berlusconi, ki se sooča z najnovejšim spolnim škandalom Foto: Reuters Italijanski premier Silvio Berlusconi, ki ga je opozicija zaradi novega spolnega škandala, v katerega se je zapletel, pozvala k odstopu, je posvaril pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Italiji. Meni namreč, da bi bile v tem trenutku predčasne volitve lahko velika izguba za Italijo, danes poročajo italijanski mediji. ""Predčasne volitve bi bile v stanju globalne krize, v kateri se nahajamo, hud udarec za Italijo. Namesto tega moramo stopiti skupaj in premagati težave, s katerimi se sooča Italija,"" je po poročanju italijanskih medijev povedal Berlusconi. ""Sem žrtev politične spletke"" Opozoril je še, da bi v primeru, da bi vodenje države prevzela začasna vlada, kar med drugim tudi zahteva opozicija, na oblast prišle ravno tiste stranke, ki so na zadnjih parlamentarnih volitvah izgubila. To pa je po mnenju Berlusconija ""v demokraciji nesprejemljivo"". Italijanski premier še meni, da je žrtev politične spletke, s katero želijo nasprotniki zrušiti njegovo vlado in sestaviti novo. Fini: Zaradi takšnih afer je Italija osramočena Berlusconi, ki se trenutno sooča z najnovejšim spolnim škandalom - gostil je namreč zabave, na katerih naj bi sodelovala tudi mladoletna maroška manekenka, je bil tudi tarča ostrih kritik nekdanjega zaveznika, predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Ta je dejal, da je zaradi tovrstnih afer Italija osramočena. Opozicijske stranke pa so zahtevale odstop Berlusconija, saj trdijo, da njegov življenjski slog ni primeren za položaj premiera. ""Berlusconi je bolan. Moral bi odstopiti in se začeti zdraviti,"" je dejal opozicijski politik o(Antonio Di Pietro, vodja stranke Italija vrednot.",0
"Vrednost delnic Krke padla za skoraj 10 odstotkov Opustošenje na finančnih trgih se nadaljuje. Najpomembnejši evropski borzni indeksi so padli za 10 odstotkov, Zagrebški Crobex je dosegel 13-odstotni padec, rdeča pa je tudi Ljubljanska borza. Dan se na Ljubljanski borzi ni dneva začel nič kaj spodbudno. Vrednost delnice Krke je v prvi uri trgovanja padla za skoraj 10 odstotkov, Pozavarovalnice Sava za skoraj 9 odstotkov, Petrola in Telekoma za več kot 6 odstotkov, Mercatorja pa za nekaj manj kot 6 odstotkov. Razum je odpovedal, kje je dno??? Hrvati ustavili trgovanje s 43 delnicami Panika je zajela tudi Zagrebško borzo, saj je indeks Crobex padel za rekordnih 13 odstotkov, zaradi prevelikih pocenitev pa so zaprli trgovanje z več kot 43 delnicami. Delnice Atlantske plovidbe so namreč zgubile skoraj četrtino vrednosti, delnice Croatia osiguranja petino, Jadranskega osiguranja pa 16 odstotkov. Ameriški sledile azijske in evropske borze Potem ko je glavni newyorški indeks Dow Jones četrtkovo trgovanje končal globoko v rdečih številkah, se spustil za 7,3 odstotka in prvič po avgustu leta 2003 padel pod 9.000 točk, se je tako gibanje preselilo še na azijske borze. Tokijski indeks Nikkei je padel kar za 9,6 odstotka, kar je največ v enem dnevu po finančnem zlomu leta 1987, nič bolje pa se niso odrezali borzni indeksi v Avstraliji, Singapurju in Hongkongu, saj so vsi že takoj ob odprtju trgovanja izkazali 7-odstotni padec. Panika pa je zajela tudi Evropo. Ob odprtju so indeksi londonske borze FTSE, pariške CAC in frankfurtske DAX padli za 10 odstotkov. Ob 9.13 je tako vseevropski indeks FTSEurofirst 300 padel za 8 odstotkov in dosegel najnižjo točko po juliju 2003. V zadnjem tednu je tako indeks izgubil že več kot 22 odstotkov. IMF o boju s krizo Finančna kriza bo glavna tema srečanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine sedmih najbolj razvitih držav G-7 in jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada IMF v Washingtonu, ki se ga bo udeležil tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk. Prvi mož IMF-a Dominique Strauss-Kahn je povedal, da je sklad ponovno zagnal mehanizem, ki omogoča nujno pomoč državam, prizadetim zaradi finančne krize. Prednost tega mehanizma je, da države, ki nujno potrebujejo finančno pomoč, to dobijo hitreje kot po navadi. Strauss-Kahn je tudi pozval k nadaljnjemu usklajenemu delovanju vlad po svetu in poslal ostro opozorilo državam, ki se proti krizi borijo same, s čimer je mislil na nekatere članice Evropske unije, ki so se odločile za enostransko ukrepanje. Za krizo, kot je ta, ni domače rešitve, je bil jasen Strauss-Kahn.",0
"Varuh konkurence ni želel podaljšati roka za prodajo Varuh konkurence je zavrnil prošnjo Dela za podaljšanje roka za prodajo skoraj osemdeset odstotkov časopisne hiše Večer. Rok za prodajo 79,24-odstotnega deleža Večera se izteče v sredo, Delo pa je na Javno agencijo RS za varstvo konkurence AVK v petek naslovilo prošnjo za vnovično podaljšanje. AVK oz. njegov predhodnik UVK je Delu že septembra 2009 naložil, da mora zaradi presežne tržne koncentracije odprodati vsaj 75-odstotni delež v Večeru. Pivovarna Laško, ki je lastnik Dela, je sicer pojasnila, da si Delo ves čas intenzivno prizadeva realizirati omenjeno odločbo in o tem obvešča AVK. Zaradi pogajanj s potencialnimi kupci so AVK znova zaprosili za podaljšanje roka, vendar tokrat prošnji ni bilo ugodeno. Delo je sicer marca lani objavilo mednarodni razpis za prodajo Večera. Med interesenti so mediji omenjali več družb, med njimi tudi družbo Medici iz Hamburga. Aprila letos so iz Pivovarne Laško sporočili, da prodaja Večera ni bila uspešna, saj kupcu, neuradno naj bi šlo prav za družbo Medici, ni uspelo zagotoviti ustreznih finančnih sredstev za nakup. Med potencialnimi kupci Večera se je v zadnjem času omenjala tudi avstrijska Styria, ki naj bi imela s Pivovarno Laško in Delom sklenjeno pogodbo o ekskluzivnosti nakupa, ki naj bi se iztekla 19. julija. Za nakup skoraj 80-odstotnega deleža pa so uradni interes izrazili tudi zaposleni na Večeru.",0
"Malo je možnosti, da bi prisilna poravnava uspela Pet zaposlenih v SCT-ju sodišču predlaga, naj ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečajni postopek - prepričani so, da je možnosti za uspešno prisilno poravnavo malo. Upniki Tomo Kranjec, Damir Besedič, Jože Tocko, Drago Obšteter in Janez Pogačar, ki so vsi zaposleni v SCT-ju, v ugovoru, objavljenem na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes, navajajo, da glede na SCT-jevo poročilo za marec letos ni pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave, saj je stopnja verjetnosti, da bi izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila družbi plačilno sposobnost, nižja od 50 odstotkov. Sodišču predlagajo, naj ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka. Brez plače že od 1. januarja Upniki navajajo, da od 1. januarja niso prejeli plač in da jim delodajalec niti ne zagotavlja dela niti jim ne odpove pogodb o zaposlitvi. Ves ta čas pa so bili priče sprenevedanju in zavajanju odgovornih, ki ima za posledico vztrajanje pri sodnem postopku, za katerega upniki nič več ne verjamejo, da se lahko konča zanje ugodno, piše v ugovoru, ki ga je v njihovem imenu vložila odvetnica Ljiljana Besedič Leštan. Družba za letos načrtuje 216,3 milijona evrov prihodka, pri čemer je na podlagi sklenjenih pogodb zagotovljenih 110 milijonov evrov. Glede na mnenje pooblaščene cenilke vrednosti, ki jo navajajo upniki, SCT ne dosega načrtovane realizacije. Prekinjene številne pogodbe Po njihovem mnenju tudi pričakovanja iz sklenjenih pogodb niso realna, na kar kaže dejstvo, da so bile od začetka oktobra lani do konca februarja letos prekinjene pogodbe med drugim za izvedbo projektov v občini Lenart, na letališčih Cerklje in Maribor, SNG Opera, predora Vjenac v BiH-u in sarajevske obvoznice, samo v marcu pa so prekinili pogodbe za Geoplin, elektro- in strojno opremo na Trojanah, za Titovo cesto v Ljubljani ter za diagnostični, terapevtski in servisni objekt Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Opozarjajo tudi, da nastajajo dodatni stroški za delavce na čakanju, teh je okoli 600, in da družba ni poročala o pridobljenih novih poslih oz. o morebitnih pogajanjih zanje. Poleg tega je napovedano unovčevanje garancij zaradi nedokončanih preteklih poslov ali napak pri izvedbi, SCT pa je imel že v tem trimesečju 8,5 milijona evrov izgube. SCT je sklenil nekaj neobičajnih pravnih poslov Delavce na čakanju so razdolžili z vsem orodjem in delovnimi sredstvi, ki so jih imeli v posesti, vendar ne v SCT-jevo skladišče, ki je na voljo, ampak v inventurno že popisano skladišče SCT GEM-a, ki je od 28. januarja v stečaju, še dodajajo. Zato sumijo, da bi lahko družba skušala ta osnovna sredstva unovčiti mimo določil zakona, kar naj bi bil dodaten razlog za začetek stečaja. Menijo tudi, da je SCT v zadnjih treh mesecih pred uvedbo prisilne poravnave sklenil kar nekaj za redno poslovanje neobičajnih pravnih poslov, ki bi lahko pomenili oškodovanje oz. neenako obravnavanje upnikov , zato bi uspešno izpodbijanje teh poslov lahko pomenilo povečanje stečajne mase.",0
"Danilo Toplek ostaja predsednik uprave Taluma, kljub poročanju medijev o številnih nepravilnostih. Talum je namreč posloval z dvema podjetjema, kjer je bil Toplek tihi družbenik. Nadzorniki niso ugotovili konflikta interesov. Danilo Toplek ostaja predsednik uprave Taluma, kljub poročanju medijev o številnih nepravilnostih. Talum je namreč posloval z dvema podjetjema, kjer je bil Toplek tihi družbenik. Nadzorniki niso ugotovili konflikta interesov.",0
"V Ljudskem vrtu v Mariboru so imeli policisti včeraj kar nekaj dela. Že pred tekmo med NK Maribor in Panathinaikosom iz Grčije, so se stepli navijači. Policisti so po lastnem načrtu opravili varovanje javne prireditve. Težave z navijači so se začele že na mejnem prehodu Gruškovje. Policisti so namreč zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v državo zavrnili štiri državljane Republike Hrvaške. Na cestnih komunikacijah iz smeri Avstrije proti Mariboru pa so ustavili tudi več osebnih vozil, v katerih se je nahajalo 16 avstrijskih državljanov. Ugotovili so, da so imeli s seboj navijaške rekvizite, ščitnike za zobe in črne prekrivne kape, niso pa posedovali vstopnic. Zato so tujce zavrnili, trem pa so izdali plačilne naloge, ker s seboj niso imeli dokumentov. Pretepali so se pred tekmo Že pred tekmo pa se je med grškimi in slovenskimi navijači vnel pretep. Najprej je v Vetrinjski ulici prišlo do pretepa med 20- ter 22-letnima državljanoma Slovenije in 33-letnim državljanom Grčije. Grk je bil v pretepu telesno poškodovan. Pomoč pa so mu nudili tudi reševalci,  a je prevoz v bolnišnico odklonil. Slovenska državljana pa so pridržali. Do pretepa pa je prišlo tudi okoli 19.30 v križišču Strossmayerjeve in Gregorčičeve ulice. Spopadlo se je 30 grških in okoli 100 slovenskih državljanov. Policisti so nemudoma intervenirali in pri tem zoper večje število neznanih oseb uporabili prisilna sredstva. Policisti so prijeli 12 slovenskih državljanov, starosti od 19 do 30 let, in jih pridržali. Ostali kršitelji so se razbežali. Med prireditvijo so policisti trem grškim državljanom zasegli manjše količine prepovedane droge konoplje, enemu nož in enemu kovinski bokser, so še sporočili s Policijske uprave Maribor.",0
"Vodstvo podjetja Aha Mura je delavcem zagotovilo, da je polovica marčevske plače, in sicer okoli 300 evrov, že na bankah. Takoj ko zneske razknjižijo, bo denar šel na račune delavcev. Ti so trenutno zadovoljni, a če druge polovice plače ne bo do konca prihodnjega tedna, bodo stavkali. Delavke so že včeraj opozorile, da zahtevajo svoj denar. Polovica marčevske plače, okoli 300 evrov na delavca, je na bankah, takoj ko zneske razknjižijo, bo denar šel na račune delavcev, kot nam je obljubilo vodstvo, je potrdila predsednica Sindikata Aha Mure Jolanka Horvat. Preostanek plače pričakujejo do konca prihodnjega tedna, sicer bodo 6. maja izvedli celodnevno stavko. Danes v podjetju ne bo nobenih razprav, v ponedeljek in torek bomo normalno delali, v petek, po praznikih, pa imamo dela prost dan. Na delovna mesta se bomo vrnili v 6. maja, ali bomo delali ali stavkali, pa je odvisno od tega, ali bomo imeli na računih preostanek plače, je povedala Horvatova. Po njenem mnenju se take razmere ne morejo nadaljevati v nedogled, če pa se bodo, potem se morajo lastniki odločiti, kako naprej. Sindikat pa si želi, da bi se kljub zmanjšanim naročilom ohranila vsa delovna mesta in da bi ostalo čim več zaposlenih, vendar se o tem z vodstvom za zdaj ne pogovarjajo. Vodstvo Razumemo stisko zaposlenih Generalni direktor Aha Mure Matjaž Hudopisk je v sredo pojasnil, da razumejo stisko zaposlenih in da delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi čim prej zagotovili denar za plače in nadaljnje normalno poslovanje. Dejstvo je, da bodo zaradi upada naročil v panogi potrebni določeni ukrepi, kakšni, je v tem trenutku težko napovedati, glede odpuščanja pa smo se s sindikatom dogovorili, da se, dokler ne dobijo plač, o tej temi ne bomo pogovarjali, je povedal Hudopisk.",0
"Za državno upravo najhuje šele prihaja Tudi davčna uprava je v pobot prijavila svoj 500 tisoč evrov vreden dolg, da bi tako poravnala račune in se s tem izognila plačilu kazni. Večino dolga je Durs že plačal. Gospodarstveniki že dalj časa opozarjajo, da so država in njene institucije med največjimi neplačniki računov. Vse vlade do zdaj so to ves čas odločno zanikale. A uvedba obveznega pobota je besede oblastnikov postavila na glavo, je za TV Dnevnik poročal Erik Blatnik. Ker ji je zmanjkalo denarja za poplačilo obveznosti v zakonskem 30-dnevnem roku, je, denimo, decembra davčna uprava Durs svoj 500.000 evrov vreden dolg prijavila v pobot. Največ dolžni Pošti Na Davčni upravi pojasnjujejo, da jim je sredstev za plačilo računov zmanjkalo, ko so vlada in poslanci sprejeli rebalans proračuna in jim zaradi varčevanja odvzeli del denarja. Durs je bil največ dolžan Pošti Slovenije – 423.000 evrov - a je obveznost poravnal v sredo. Durs je upošteval določilo zakona. Nisem pa stoodstotno prepričan, ali so to naredili vsi. Je pa to seveda impulz, da je likvidnost problem tudi na ravni države, priznava Igor Verdnik z davčne uprave. Prazne žepe ima tudi vojska Od aprila v pobot svoje obveznosti redno prijavlja tudi ministrstvo za obrambo. Do zdaj je prijavilo skoraj 600.000 evrov dolga, pobotali pa so ga le slabih 46.000. S tem sta se Durs in obrambno ministrstvo izognila plačilu 10.000 evrov kazni, 5.000 evrov globe pa je grozilo tudi odgovornima osebama, direktorici Dursa Mojci Centa Debeljak in ministrici Ljubici Jelušič. Zakon namreč določa, da morajo javni organi obveznosti poravnati v 30 dneh, če jih ne, morajo dolg prijaviti v obvezni pobot. Odhajajočega finančnega ministra Francija Križaniča pa neplačevanje javnih organov v zakonskem roku ni presenetilo. Podjetjem pa svetuje Naj dajo še oni v pobot. Mi smo si želeli čim večji pobot. S tem razbremenijo medsebojno zadolžitev. A kakšen signal to pošilja drugim gospodarskim subjektom, glede na to, da se ne spoštuje zakonsko določenega 30-dnevnega roka? Ja 30-dnevni rok se mora spoštovati. Tukaj ni nobenega dvoma. Če ga Durs ni spoštoval, potem je pa treba sprožiti disciplinske postopke, še dodaja. Šele začetek Po mnenju dobro obveščenih pa najhujše šele prihaja. Javnim organom naj bi denarja za obratovalne stroške, najemnine, denimo, začelo zmanjkovati že naslednji mesec. Prava kriza pa naj bi nastopila sredi leta. Z veliko nelikvidnostjo se spopadajo tudi občine. Te so decembra v pobot prijavile za 13 milijonov evrov dolga. Največ sta ga po naših informacijah imeli občini Šmartno pri Litiji in Bled - skupaj skoraj tri milijone evrov.",0
"Ljubljana - Direktor Elesovega sektorja za pravne, kadrovske in splošne zadeve Robert Rožič ne izpolnjuje pogojev za zaposlitev na svojem delovnem mestu, je po naših informacijah ugotovila komisija nadzornega sveta Elesa, ki je v petek obiskala prostore družbe. Po neuradnih informacijah Rožič nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Predsednik nadzornega sveta Elesa Andrej Ribič za pojasnila ni bil dosegljiv. Že pred časom smo v Dnevniku poročali, da je Rožič konec lanskega novembra, le nekaj dni pred tem, ko je vlada zamenjala Elesove nadzornike, z vodstvom družbe podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ki mu tudi po morebitni premestitvi na drugo delovno mesto zagotavlja enako plačo in dovoljuje uporabo službenega avtomobila. Čeprav so na Elesu pred tedni zanikali, da je direktor Elesa Vitoslav Türk z Rožičem in nekaterimi drugimi vodilnimi zaposlenimi podpisal nove pogodbe, naj bi po neuradnih informacijah Elesovo vodstvo na pomanjkljivo Rožičevo izobrazbo opozorile tudi strokovne službe. Komisija nadzornega sveta Elesa je po neuradnih informacijah v petek preverjala tudi več domnevno spornih zaposlitev v sektorju za informacijske in komunikacijske tehnologije, ki ga vodi Gregor Novak. Pri tem naj bi preverila, ali je Eles v omenjenem sektorju v minulih letih brez javnih razpisov zaposlil več delavcev z neustrezno izobrazbo in pomanjkanjem delovnih izkušenj. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Vsak četrti slovenski delodajalec ne najde ustreznega delavca. Skoraj četrtina slovenskih delodajalcev pravi, da ima težave pri pridobivanju ustreznega kadra. To je pokazala raziskava podjetja Manpower, v kateri je med 40 tisoč delodajalci po svetu sodelovalo tudi 629 slovenskih. Niso točni in iznajdljivi Pri nas jih kar 60 odstotkov navaja, da kandidatom primanjkuje tehničnih znanj in profesionalnosti, menda nimajo zadovoljivega osebnega nastopa in niso točni, so pa tudi premalo iznajdljivi in fleksibilni. Slovenski delodajalci menda najtežje najdejo inženirje ter kvalificirane in proizvodne delavce. Prvič so se na lestvico najbolj iskanih profilov uvrstili tudi vodje prodaje ter strokovnjaki za marketing in odnose z javnostmi. Na slovenski lestvici pa tokrat ni več prodajnikov in tajniškega osebja, ki so na vseh lestvicah drugih držav. ""Menimo, da je kar nekaj prodajnega kadra uvrščenega med inženirje. Ko mi iščemo strojne in elektroinženirje, morajo po navadi poleg tehničnega znanja imeti prodajne veščine,"" pojasnjuje Romana Šercelj iz Manpowerja. Sa. K. 1. Inženirji 2. Kvalificirani delavci 3. Delavci 4. Kuharji 5. Vozniki 6. Vodje prodaje 7. Zdravniki 8. Gostinci 9. Marketing in PR 10. Vodilni kader",0
"Stanovanjski sklad je objavil razpis za prodajo 364 stanovanj v Novem mestu, Postojni, Mariboru, Kranju, na Jesenicah. Stanovanjski sklad RS bo vloge sprejemal od 28. januarja do vključno 11. februarja 2008. Izbor kupcev bo potekal 27. marca prihodnje leto, kupci pa bodo o izboru obveščeni najkasneje do 3. aprila prihodnje leto, so že pred dnevi sporočili iz stanovanjskega sklada. Prednost pri nakupu bodo imele mlade družine. Gre za 35 stanovanj v Novem mestu, 53 stanovanj v Postojni, 88 stanovanj v Mariboru, 142 stanovanj v Kranju in 46 stanovanj na Jesenicah. Oglaševanje in prodaja stanovanj z objavo celotne dokumentacije na spletni strani sklada. www.stanovanjskisklad-rs.si ali www.ssrs.si se bosta začela 26. januarja 2008. Stanovanja Podbreznik v Novem mestu bodo naprodaj po ceni 1200 evrov za kvadratni meter, v Parku pod Javorniki v Postojni po 1270 evrov, v Pobrežju v Mariboru po 1200 evrov, na Sotočju v Kranju 1560 evrov in na Prešernovi cesti na Jesenicah 1400 evrov za kvadratni meter. Vse naštete cene veljajo za kvadratni meter stanovanjske površine in že vsebujejo DDV. Prednostne kategorije pri nakupu tržnih stanovanj stanovanjskega sklada so mlade družine, družine, ki niso mlade, gibalno ovirane osebe in invalidi in mladi pari ter ostali. Dodatna prednost je varčevanje v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Znotraj prednostnih kategorij mlade družine in mladega para pa je še dodatna prednost prvo reševanje stanovanjskega vprašanja.",1
"Maribor - Skupaj 59 izpodbojnih tožb je sprožil Silvo Zorec, stečajni upravitelj Cestnega podjetja Maribor (CPM) zoper upnike propadlega gradbenega podjetja. Po seji upniškega odbora 25. oktobra se je to število zmanjšalo za eno tožbo, in sicer je upravitelj sklenil poravnavo z Markom Diacijem, županom Šentjurja, ki je bil nekaj let zaposlen v vodstvu CPM in naj bi - kot se je izrazil Zorec - ""prejel plačilo storitve na neobičajen način"". Diaci je upnikom predlagal polovično poplačilo tožbenega zneska, s čimer se je odbor strinjal. V stečajno maso bo s tem priteklo približno 1800 evrov. Zorec je vložil tudi odškodninsko tožbo in kazensko ovadbo zoper nekdanjega direktorja in večinskega lastnika CPM Janeza Škoberneta. Ugotovil je namreč, da je bila le nekaj dni pred stečajem, ki ga je sodišče sprožilo 23. februarja, z dvorišča odtujena večja količina gradbene mehanizacije v vrednosti nekaj več kot 120.000 evrov. Izkazalo se je, da so jo odpeljali h podjetju NGP Ptuj, ki je imelo za te stroje sklenjeno najemno pogodbo. Zorec je vodstvo ptujskega podjetja večkrat pozval, da naj to premoženje vrne, a se to ni zgodilo. V zadevo je moral vključiti policijo in sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, saj se je izkazalo, da naj bi NGP stroje skušal prodati v Avstrijo. NGP je zapadel v stečaj 23. avgusta, dva dni kasneje pa so neznanci dva vlačilca odpeljali neznano kam. V stečajnem postopku CPM je svoje terjatve prijavilo 1560 upnikov v skupni vrednosti več kot 211 milijonov evrov. Kolikšno bo poplačilo teh dolgov, bo v občutni meri odvisno od postopanja Darsa. CPM je namreč za pravočasno in kakovostno gradnjo predora Markovec nakazal bančno garancijo v višini 6,7 milijona evrov. Gradbenih del pa, kot je znano, podjetje ni nikoli dokončalo. Majo Jordan iz NLB je na oktobrski seji upniškega odbora zanimalo, kolikšna je verjetnost, da bi cestarji garancijo unovčili. Zorec ji je odvrnil, da Darsa odgovarja, da te garancije za zdaj ne bo unovčil. Je pa zahteval novega vodilnega partnerja pri ustavljenih cestnih projektih. Upniški odbor CPM se je strinjal tudi s tem, da se za pol leta podaljša devet bančnih garancij za dobro izvedbo del na slovenskem avtocestnem križu v skupni višini 7,3 milijona evrov, ki jih je CPM pridobil pri NKBM in NLB. Upniki so dali tudi pobudo, da naj se zaradi morebitnega unovčenja teh poroštev stečajni upravitelj sestane z vodstvom Darsa, sestanka naj bi se udeležila tudi predstavnika bank upnic. tomaz.klipsteter@dnevnik.si",0
"Padec desetletja na Ljubljanski borzi Borze doživljajo zlom, kot ga zdajšnji rod še ni doživel. Vlagatelji imajo le eno misel kako čim prej prodati, cena ni pomembna. Težko je verjeti, da so pred točno letom dni Slovenci v javni prodaji navdušeno kupovali delnice Nove KBM po 27 evrov, zdaj jih isti kupci odmetavajo pod 11 evri. Prisotna je panika. Vse svetovne borze je zlomil strah pred hudo svetovno recesijo in tudi pred propadom ameriške avtomobilske industrije. Novice so večinoma slabe, vodilni politiki in centralne banke očitno ne najdejo pravega zdravila, celo priporočil, da se zdaj nakup delnic na dolgi rok res splača, ne slišimo več. Ljubljanska borza Aerodrom že dobrih 80 odstotkov pod vrhom Že kar depresiven je tokraten pogled na borzno tečajnico Ljubljanske borze, ki je odpravila dovoljeno desetodstotno omejitev spremembe tečaja in omogočila, da so bili padci dvoštevilčni. Tudi pri Krki, ki je bila s tremi milijoni evrov najvišji promet v zadnjem mesecu daleč najprometnejša. Cena je zdrsnila celo pod 50 evrov, do 49,50 evra. Tudi enotni tečaji Telekoma, Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Sava so nižji za deset odstotkov, rekorder dneva pa je Aerodrom s skoraj 13-odstotnim padcem. Njegova cena je slabih 28 evrov. Še lani decembra so se rekordni posli sklepali pri 150 evrih! Tečaji najprometnejših delnic KRKA -9,58 % 50,61 EUR TELEKOM -9,12 % 142,75 MERCATOR -7,17 % 165,76 PETROL -8,52 % 248,73 LUKA -5,96 % 22,42 SAVA -4,97 % 253,71 GORENJE -6,80 % 13,97 ZAV. TRIGLAV -9,50 % 17,62 Dow Jones pod 8.000 točkami V ZDA so v sredo delnice v povprečju dosegle najnižje vrednosti v zadnjih petih letih in pol, indeks Dow Jones pa je po petodstotnem padcu prav na koncu zdrsnil še pod 8.000 točk. Vse je strah, da je največje gospodarstvo sveta na začetku dolge in ostre recesije. Avtomobilska industrija je pred propadom, državna pomoč 25 milijard dolarjev je vprašljiva. Delnice General Motorsa so se pocenile za deset odstotkov in padle najnižje v zadnjih 66 letih. Microsoft izključil možnost prevzema Yahooja Za še dodaten pesimizem je poskrbela domača centralna banka z nižje oceno o rasti BDP-ja v prihodnjem letu. Ta naj bi se znižal za 0,2 odstotka, zato bo Fed gotovo še nižal obresti, čeprav ima zelo malo manevrskega prostora. Na trgu vlada psihoza, vsi govorijo o najslabših scenarijih. Banke, ki so izgubile tudi že več kot 90 odstotkov, še naprej strmo padajo. Citigroup je izgubil 23 odstotkov, Bank of America 14. Švicarska centralna banka znižala obresti Seveda se je iz ZDA popoln pesimizem v četrtek preselil še na azijske trge. Tokijski Nikkei 7.703 točk je padel za skoraj sedem odstotkov, Evropa pa je bila dopoldne za več kot tri odstotke v minusu. Sredi dneva je le prišlo nekaj svetlih trenutkov. Švicarska centralna banka je presenetljivo znižala obrestno mero frank je seveda takoj oslabel, za evro je bilo treba plačati tudi več kot 1,53 franka, proizvajalec pijač PepsiCo je potrdil, da bo letošnji dobiček tak, kot je bilo sprva predvideno, za boljše razpoloženje pa je poskrbela še napoved savdskega princa bin Talala, da bo imel v banki Citigroup petodstotni delež. Nafta najcenejša v treh letih Padcem delnic je zaradi pričakovanj o hudi recesiji sledila tudi cena nafte. Ameriška lahka nafta je padla pod 53 dolarjev, nafta brent pa zdrsnila na 50 dolarjev za skoraj 159-litrski sod, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Znižala se je tudi cena nafte Opeca, saj je bilo za 159-litrski sod nafte treba odšteti 45,89 dolarja, kar je 66 centov manj kot v torek.",0
"Washington - Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je v četrtek vnovič kljuboval kritikom nedavne Fedove odločitve o 600 milijard dolarjev vrednem ukrepu, namenjenem spodbuditvi okrevanja ameriškega gospodarstva. Hkrati pa je opozoril, da Fedov načrt ne more uspeti, če ga ne bodo spremljali še drugi ukrepi. Bernanke je v svojem prvem nagovoru po najavi omenjenega načrta 3. novembra poudaril, da je navedeni načrt potreben za spodbuditev gospodarstva in zmanjšanje brezposelnosti, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Obenem pa je izpostavil, da mora dodatno pomoč za spodbuditev gospodarstva priskrbeti tudi kongres. Brez dodatne pomoči bi namreč lahko visoka stopnja brezposelnosti vztrajala več let. Po mnenju Bernankeja bi fiskalni program, ki bi združeval kratkoročne ukrepe za spodbuditev rasti in zaupanja vredne ukrepe za zmanjšanje dolgoročnih strukturnih primanjkljajev, pomembno dopolnil ukrepe Feda. Poleg tega je dejal, da lahko svetovno gospodarstvo klecne, če počasi in s težavo okrevajoče razvite države ne bodo prejele zadostne podpore. Bernanke je te trditve nanizal v govoru, ki ga je pripravil za današnjo konferenco centralnih bank na sedežu Evropske centralne banke v Frankfurtu, objavil pa ga je že v četrtek zvečer. Fed je v začetku novembra objavil, da namerava do konca drugega četrtletja 2011 kupiti za dodatnih 600 milijard dolarjev državnih obveznic z daljšim rokom zapadlosti in tako prispevati k hitrejšemu okrevanju ameriškega gospodarstva. Gospodarstvu nameravajo v tem okviru pomagati deloma z znižanjem obrestnih mer, dvigom cen delnic in spodbuditvijo potrošnje. Nižje obrestne mere pri posojilih bi spodbudile podjetja k sposojanju in širitvi, višji tečaji delnic bi povečali premožnost in zaupanje posameznikov in podjetij, večja potrošnja pa bi povečala dohodke, dobičke in rast. Vendar pa je načrt Feda sprožil val kritik tako v ZDA kot po svetu. Nekateri dvomijo, da bo to pomagalo gospodarstvu, opozarjajo celo pred možnostjo, da bi lahko sprožil inflacijo in špekulativne nakupe na Wall Streetu. Kitajska, Nemčija, Brazilija in druge države pa so pretekli teden v Seulu na vrhu skupine 20 največjih gospodarstev na svetu (G20) opozorile, da bo ukrep sprožil padec vrednosti dolarja in tako dal konkurenčno prednost ameriškim izvoznikom. Bernanke ob tem pravi, da države različno hitro okrevajo po svetovni recesiji, to pa sproža napetosti med njimi, kar otežuje iskanje globalnih odgovorov na globalne težave. Hitro rastoča gospodarstva, kot so Kitajska, Indija in Brazilija rastejo hitreje kot razvita gospodarstva, kot so ZDA, Japonska in Velika Britanija. Prvi mož Feda je ob tem mnenja, da bi nezadostni ukrepi za podporo v ZDA in drugih razvitih gospodarstvih spodkopali okrevanje ne samo v teh gospodarstvih, ampak po celem svetu. Hitro rastoča gospodarstva pa se nahajajo na nakovalu med ohranjanjem hitre rasti in tveganjem pred visoko inflacijo. Pri tem z umetnim vzdrževanjem svojih valut na nizki ravni Kitajska in druge države povzročajo težave tako sebi kot celotnemu svetovnemu gospodarstvu, meni Bernanke.",0
"Vodilni v Tovarni vozil Maribor niso poravnali svojih obveznosti do dodatnega pokojninskega zavarovanja približno 140 zaposlenih ter poplačali njihovih zapadlih obrokov kredita. Zato jim je sindikat poslal protestno noto. Sekretar štajerskega sindikata SKEI Branko Medik je dejal, da so pri vodstvu Tovarne vozil Maribor TVM protestirali zato, ker se ne držijo že sklenjenih dogovorov. Uprava in lastniki se namreč niso držali dogovora, da bodo do torka poravnali svoje obveznosti do dodatnega pokojninskega zavarovanja približno 140 zaposlenih in poplačali njihove zapadle obroke kreditov. Stavka delavcev TVM se v vsakem primeru nadaljuje do 11. januarja, ko so obljubili poravnavo zaostalih obveznosti do zaposlenih. Če se to ne bo zgodilo, se bo stavka nadaljevala, je dejal Medik in dodal, da odziva na njihov protest s strani vodstva podjetja še niso dočakali. Uprava družbe, ki je v večinski lasti Viator & Vektorja, jim je ob začetku stavke v ponedeljek obljubila, da bo preostanek novembrske plače konec prejšnjega meseca so delavci prejeli le akontacijo te plače in preostanek regresa za letni dopust za leto 2010 izplačala do 11. januarja. Med stavkovnimi zahtevami so poleg novembrske plače in dela regresa, ki znaša okoli 300 evrov, še določitev datuma izplačila jubilejnih nagrad, šolnin, odpravnin že odpuščenim delavcem in odpravnin bodočim upokojencem. Delavci obenem želijo, da se razjasni nadaljnja usoda podjetja, kjer proizvodnja v zadnjem letu dni bolj ali manj stoji. Sicer je TVM, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov, v krizi že dobro leto in pol. Delavci so svoje plače in del regresa lani že nekajkrat morali izsiliti po grožnjah s stavko.",0
"54 zaposlenih v podjetju W & G, ki je v večinski lasti Walterja Wolfa, že stavka. Če ne bodo dobili plač, bodo stavkali tudi zaposleni v TVM. ""Ne verjamemo, da bo plača sploh prišla. Agonija traja že tri mesece. Smo pa trdno odločeni, da bomo stavko nadaljevali. Rešitev vidimo tudi v stečaju. Naši zaposleni nimajo več niti za avtobus, kaj šele za položnice. To je sramota! Naj direktorica razglasi stečaj, da se bomo lahko vsaj prijavili na zavod za zaposlovanje in dobili podporo,"" je bil včeraj razburjen Darko Kolmanič, sindikalni zaupnik v podjetju W & G, v katerem delavci že od februarja niso dobili izplačanih plač. Tako so včeraj ustavili stroje in se zbrali na zboru delavcev. Ne verjamejo ji več Vseh 54 zaposlenih v družbi, ki je v večinski lasti mogotca Walterja Wolfa, je včeraj že stavkalo. ""Direktorica Marija Balič nas je na sestankih že štirikrat nategnila, da bomo dobili plačo. Kako naj ji še verjamemo?"" se je razburjal eden izmed zaposlenih in dodal, da je komaj preživel že z mizernimi 500 evri na mesec. Pravi, da bo denar jutri Baličevi, ki je včeraj prišla mirit strasti v proizvodno halo propadajočega podjetja, delavcev ni uspelo prepričati, da bi stavko prekinili. ""Potrudila sem se in zagotovila denar za del februarske in celo marčevsko plačo, in sicer jutri,"" jim je sporočila, obenem pa jih pozvala, naj ne stavkajo. ""Walter Wolf ima sam probleme. Težko bi nam pomagal,"" je za Žurnal24 pojasnila prva dama podjetja W & G. Tudi TVM grozi stavka Včeraj pa plač prav tako niso prejeli v podjetju Tovarna vozil Maribor (TVM). ""Delavci bodo počakali do petka. Če plač ne bo, bodo v ponedeljek začeli stavko,"" je pojasnil Branko Medik, sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.",0
"V Revozu bodo zaradi upada naročil konec septembra delali le v eni izmeni, nato pa sledijo pogovori s socialnimi partnerji. Kot pravijo, je za kakršne koli napovedi o odpuščanju še prezgodaj, a dejstvo je, da razmere na evropskem trgu napovedujejo še težje čase. Zaradi upada povpraševanja po njihovih vozilih bodo v Revozu med 19. in 28. septembrom namesto v dveh delali le v eni izmeni. Po tem obdobju se bo vodstvo podjetja s socialnimi partnerji pogovorilo o nadaljnjem morebitnem prilagajanju. Iz podjetja, ki zaposluje 2300 ljudi, so ob tem sporočili, da je njihov cilj obdržati sedanja delovna mesta, dokler in kolikor je to mogoče. Kot je pojasnila tiskovna predstavnica podjetja Nevenka Bašek Zildžović, trenutno ne gre za odpuščanja, za naprej pa ni še nič znanega, odločenega ali dogovorjenega. Predsednik uprave Revoza Aleš Bratož danes za izjave ni dosegljiv. Padec prodaje občutno presega predvidevanja Po besedah predsednika uprave Revoza Aleša Bratoža razmere na evropskem trgu spremljajo, po njegovih podatkih pa gibanja ne kažejo najbolje. Celoten evropski avtomobilski trg je v upadu, po njihovih predvidevanjih pa naj bi letos upadel za od osem do deset odstotkov. Kot so zapisali v Revozu, trenutne razmere na trgu njihovi dejavnosti niso naklonjene, tako da se v zadnjem času srečujejo s padcem prodaje, ki občutno presega njihova predvidevanja. Celoten evropski avtomobilski trg se je občutno skrčil, še izraziteje pa francoski, ki je za njih najpomembnejši in je lani predstavljal dobro polovico njihovega trga. Poleg tega ravno pri segmentu A, v katerega sodijo modeli twingo, clio II in wind, ki jih proizvajajo v Revozu, beležijo še večji padec, kot je povprečje na trgu. Nadaljnje poslovanje enega od ključnih slovenskih izvoznikov bo tako odvisno predvsem od jesenskih in zimskih naročil, na temelju teh podatkov pa bodo v tovarni ustrezno ukrepali za prebroditev nastalih razmer. Na vprašanje, ali je med temi ukrepi tudi krčenje števila zaposlenih, je Bratož v ponedeljek odgovoril, da je za kakršne koli napovedi še prezgodaj.",0
"Medijski mogotec se je vdal pritiskom britanskih parlamentarcev in odpovedal večmilijardni prevzem satelitskega operaterja News Corporation Rupert Murdocha je preklicala 12 milijard dolarjev vreden prevzem satelitskega operaterja BSkyB , poroča Reuters. Sicer je bil zaradi izbruha prisluškovalnega škandala, pritisk na Murdochov prevzem vse večji. Prevzem so zato želele preprečiti vse parlamentarne stranke. Te naj bi se namreč po novem strinjale, da je treba Murdochov napovedani prevzem največje britanske plačljive satelitske televizije BSkyB preprečiti. Analitiki zato ocenjujejo, da je bil umik od prevzema pričakovan. Cameron zadovoljen Murdoch je svojo namero sporočil še pred napovedanim glasovanjem poslancev o predlogu laburistov, naj Murdochov imperij News Corporation pozovejo k umiku ponudbe. Britanski premier David Cameron je odločitev že pozdravil. Kot so sporočili iz njegovega kabineta, bi se moral Murdoch osredotočiti na ureditev zmešnjave, ki je nastala zaradi vdiranja v telefone s strani novinarjev tabloida News of the World.",0
"New York - Vrednosti delnic na največji ameriški borzi so se v torek v povprečju zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 13.739,39 točke, kar je za 335,97 točke oz. 2,51 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 70 točk oz. 2,71 odstotka in se ustavil pri 2651,66 točke. Borzni analitiki ocenjujejo, da je na zvišanje cen vrednostnih papirjev na Wall Street vplivala odločitev ameriške centralne banke, da zniža obrestne mere. Odbor za odprti trg Zveznih rezerv je danes presegel pričakovanja in znižal ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar za pol odstotne točke na 4,75 odstotka. Odbor je prav tako za 0,50 odstotka znižal diskontno obrestno mero, po kateri Zvezne rezerve posojajo denar bankam s 5,75 odstotka na 5,25 odstotka.",1
"Brezposelnost bolj narašča v območju evra Število brezposelnih v EU-ju še naprej narašča, napovedi za prihodnje mesece pa ostajajo slabe. V EU-ju je zdaj že rekordnih 25 milijonov brezposelnih. Analiza trga dela za julij potrjuje, da brezposelnost močneje narašča v območju evra kot v celotnem EU-ju in da se razlike med državami članicami še naprej povečujejo, je objavo podatkov pospremila Evropska komisija. Največji razkorak je med Avstrijo, ki beleži 4,5-odstotno stopnjo brezposelnosti, in Španijo, ki ima 25,1-odstotno brezposelnost. Gre za največjo razliko v stopnjah brezposelnosti, ki je bila v zadnjem desetletju izmerjena med dvema državama članicama. Raziskava med potrošniki je poleg tega pokazala, da se je v večini držav članic zaskrbljenost glede brezposelnosti izrazito povečala.",0
"Varčevalni ukrepi na BBC bodo odnesli četrtino zaposlenih v internetnem oddelku in prinesli njegovo reorganizacijo Britanska medijska družba BBC bo zaprla 400 spletnih portalov. Od tega jih bodo 180 zaprli predčasno - še letos. Ukinjanje bo posledica zmanjšanja proračuna za internetne servise za četrtino. Delo bo izgubilo 360 ljudi. Proračun BBC Online se bo s 159 zmanjšal na 120 milijonov evrov. Na izdelavi spletnih strani je trenutno zaposlenih 1.600 ljudi, poročajo britanski mediji. BBC v svoji internetni diviziji stroške reže, ker je bil matični družbi proračun zmanjšan za petino. Manj športa in šovbiznisa in več kulture ter umetnosti Med drugim bo BBC avtomatiziral del spletnih strani. Iz lokalnih spletnih strani bo odstranil vsebine, ki niso novice. Močno bodo zmanjšali količino novic iz šovbiznisa. Zmanjšali bodo število blogov in dali več poudarka uglednim avtorjem in dopisnikom. Manj bo športa. Samostojni forumi, socialna omrežja in blogi bodo skrčeni, zamenjala jih bodo integrirana socialna orodja. Zaprtih bo 606 spletnih skupnosti.",0
"18-letni Domen Božičnik je za zaključni izpit na srednji šoli izdelal čisto pravi snežni top. Z nizko porabo energije in enostavnim delovanjem je že navdušil upravljavce okoliških smučišč, zato se mu obeta dober posel.",1
"Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod), Kapitalska družba (Kad), Triglav Naložbe, Zavarovalnica Triglav in podjetje Central Investments so z družbo GH Holding (v lasti SGP Pomgrada, Konstruktorja in Kraškega zidarja) sklenili pogodbo o ustanovitvi prodajne in nakupne opcije za Siteep, ki se ukvarja z inženiringom na področju telekomunikacij, energetike, elektronike ter prometne tehnike. Uresničitev opcije je odvisna predvsem od tega, kako se bo odvila prisilna poravnava. Kot smo že poročali, je Siteep konec januarja tik pred narokom umaknil predlog za začetek prisilne poravnave, nato pa vložil nov predlog. Če bo prisilna poravnava izglasovana, lahko po pogodbi prodajalci v roku treh mesecev od GH Holdinga zahtevajo, da od njih kupi lastniške deleže Siteepa po ceni le 1,2 evra za delnico. Če se prodajalcem ne bo mudilo, ima GH Holding možnost, da v obdobju od 6 do 18 mesecev po prisilni poravnavi kupi lastniške deleže po ceni tri evre za delnico. Pri tem je treba poudariti, da so Kad, Sod, Triglav DZU in Triglav Steber 1, ki sta delnice prenesla na Zavarovalnico Triglav, leta 2002 delnice Siteepa prodali podjetju Ixtlan Consulting po ceni okoli 10 evrov za delnico. Ker Ixtlan kupnine za delnice ni v celoti plačal, nameravajo podpisniki opcijske pogodbe z njim razdreti pogodbo, kar je eden od pogojev za uresničitev opcijske pogodbe z GH Holdingom. Čeprav je nekdanje vodstvo popolnoma zavozilo in izčrpalo Siteep, poznavalci razmer opozarjajo, da ima družba veliko perspektivo. Ne nazadnje ima številne reference, v prihodnosti pa bi Siteep lahko igral pomembno vlogo pri obnovi železniških tirov v Sloveniji. Ta posel pa je vreden več milijard evrov.",0
"Zdravje. Prebivalci Goriške ogrožena skupina. Pogosteje zbolijo za rakom. ""Prebivalci Goriške regije so v primerjavi s prebivalci Slovenije ogrožena skupina, kar se odraža v visokem deležu starejšega prebivalstva, ki se še povečuje, večji umrljivosti zaradi bolezni obtočil in rakavih obolenj ter večji obolevnosti za rakom kot v Sloveniji nasploh,"" ugotavljajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Nova Gorica, kjer so zato pripravili strategijo za zmanjševanje neenakosti v zdravju. Kot še ugotavljajo, se je incidenca raka v 10-letnem obdobju v regiji povečala za 27 odstotkov pri moških in za 29,6 odstotka pri ženskah. V primerjavi s Slovenijo v regiji izstopajo rak dojke pri ženskah, rak pljuč pri moških ter rak debelega črevesa in danke pri obeh spolih. Dve tretjini predebeli Na zavodu opozarjajo, da ima po ugotovitvah raziskave iz leta 2008 skoraj 70 odstotkov odraslih v regiji čezmerno telesno težo, petina jih je premalo telesno dejavna, 44 odstotkov odraslih redno pije alkoholne pijače, slaba petina pa se jih pogosto počuti napete ali pod stresom. V regiji je slabši tudi dostop do zdravstvene oskrbe, čeprav bo zaradi neugodnih trendov potreba po zdravstvenih storitvah vse večja.",0
"Pesnika, akademika, prevajalca in urednika Toneta Pavčka, ki je umrl v petek, bodo jutri pokopali z vojaškimi častmi, se je na dopisni seji odločila vlada. ""Taka odločitev je tudi v skladu z željami bližnjih sorodnikov pokojnika,"" so sporočili. Sklep o določitvi protokolarnih pravil sicer ne določa posebnih slovesnosti ob smrti odlikovancev, zato pa Pravila službe v Slovenski vojski določajo, da Vlada Republike Slovenije lahko določi izvedbo pogreba z vojaškimi častmi za osebe po njeni presoji. Osebni pogum, ki ga je izkazal ob prelomnih trenutkih sodobne zgodovine, uvršča Toneta Pavčka med osrednje  protagoniste  procesa osamosvajanja Slovenije. V letih od 1986 do 1990 je bil poslanec slovenske skupščine, na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 pa mu je pripadla tudi čast branja Majniške deklaracije, prve izmed političnih izjav, ki je zahtevala suvereno slovensko državo. Vlada RS Z vojaškimi častmi se namreč lahko poleg naštetih oseb v določbi pokoplje tudi osebe, za katere tako odloči vlada. Taka odločitev je tudi v skladu z željami bližnjih sorodnikov pokojnika, so v sporočilu za javnost zapisali v uradu vlade za komuniciranje. Pavček bo tako pokopan jutri ob 13. uri na Plečnikovih Žalah v Ljubljani. Po čem se ga bomo spominjali Toneta Pavčka se bo slovenska javnost spominjala po obsežnem literarnem opusu, ki ga sestavljajo dela tako za otroke kot odrasle. Besede je prelival na papir vse do konca. Nedavno sta pri založbi Miš izšli slikanici s pesnitvijo o Medvedji ljubezenski zgodbi in zadnjim delom pripovedi o Juriju Muriju. Leta 1953 je skupaj s Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Cirilom Zlobcem izdal Pesmi štirih. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske.",1
"Stečajni upravitelj priznal za 76 milijonov terjatev Stečajni upravitelj Marko Zaman je v stečajnem postopku družbe Infond Holding od okoli 212 milijonov evrov prijavljenih priznal za 76 milijonov evrov terjatev. Največji priznani terjatvi sta terjatvi družb Pivovarna Union 28 milijonov evrov in Radenska 17 milijonov evrov na podlagi posojil Infondu Holdingu, je povedal Zaman in dodal, da je od celotnega zneska priznanih terjatev 160.000 evrov prednostnih. Med 136 milijoni evrov prerekanih oz. nepriznanih terjatev je stečajni upravitelj prerekal vse ločitvene in izločitvene pravice, ker so bile vse, kot pravi, pridobljene v izvršilnem postopku v zadnjih dveh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka. Terjatve bank za razliko, ki je niso dobile z unovčenjem delnic banke so Infond Holdingu avgusta lani za neodplačana posojila zasegle skoraj celotna deleža v Pivovarni Laško - 55 odstotkov - in Mercatorju - 24,9 odstotka, je Zaman prerekal, ker se glede tega z bankami še tožijo. Center Naložbe prijavil največ terjatev Najvišjo terjatev je prijavila družba Center Naložbe, okoli 70-odstotni lastnik Infond Holdinga, in sicer od posojilnih pogodb v višini 77,25 milijona evrov. Zaman terjatev ni priznal, ker meni, da gre za lastniške terjatve, ki se v stečajnem postopku ne prijavljajo. Taka posojila, ki jih je Center Naložbe kot okoli 71-odstotni lastnik zagotavljal kot nujno potrebni kapital, se po Zamanovih besedah štejejo za premoženje družbe. Med prerekanimi terjatvami Centra Naložb je tudi ločitvena pravica na skupno 193.261 delnicah Pivovarne Laško in 18.528 delnicah Mercatorja, za katere je Center Naložbe stečajnega upravitelja 17. maja letos obvestil, da jih namerava zunajsodno prodati. Zaman pravi, da je vpis zastavne pravice pomenil privilegiranje upnika. Zastavna pravica na vseh omenjenih Mercatorjevih delnicah in 83.000 delnicah Pivovarne Laško je bila vpisana konec aprila lani, ko je bilo splošno znano, da je Infond Holding v slabem finančnem položaju. Želja po unovčenju posmeh pravni državi Vedoč, da bo družba najverjetneje končala v postopku zaradi insolventnosti, si je torej največji družbenik, ki je bil dobro seznanjen s stanjem v družbi, zagotovil potencialno ugodnejše poplačilo kot drugi upniki, ki niso imeli možnosti pridobiti zastavne pravice za že dana posojila brez zavarovanja, je Zaman zapisal v izrednem poročilu na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Za preostalih 110.261 delnic Pivovarne Laško je Center Naložbe zastavno pravico vpisal konec avgusta in na začetku septembra lani, torej po objavi insolventnosti 6. avgusta in znotraj obdobja treh mesecev po uvedbi stečajnega postopka, ki je bil uveden 18. oktobra lani. Ta želja po unovčenju je v posmeh pravni državi, meni Zaman.",0
"Slovenija tudi v drugem četrtletju beleži krčenje BDP. Na gospodarski zbornici pravijo, da je bilo to glede na trenutne gospodarske razmere pričakovano. Zaskrbljeni pa so, ker se razmere zaostrujejo. Parlamentarne stranke so se na padec BDP odzvale različno. Bruto domači proizvod BDP se je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani, so objavili na državnem statističnem uradu. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v drugem četrtletju letos v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem zmanjšal za en odstotek, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 2,2 odstotka. Gospodarsko dogajanje je v drugem letošnjem četrtletju zaznamovalo zlasti zelo izrazito zmanjšanje domačega trošenja. Njegov obseg je bil za 6,8 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. Še bistveno bolj izrazito se je zmanjšalo investicijsko trošenje, navajajo statistiki. Zmanjšali so se vsi izdatki za končno potrošnjo izdatki države so bili manjši za dva odstotka, in sicer zlasti zaradi 5,5-odstotnega zmanjšanja izdatkov za kolektivno potrošnjo. Manjši kot pred letom so bili tudi izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo. Triodstotni padec je bil posledica zelo izrazitega 8,4-odstotnega zmanjšanja izdatkov za nakupe trajnega blaga in za 1,5 odstotka manjših izdatkov za druge proizvode. Slovenski žepi so vse bolj prazni. Investicijsko trošenje se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem lani znižalo za 22,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,9 odstotka, investicije v zgradbe in objekte za 14,9 odstotka, investicije v stroje in opremo pa za tri odstotke. Zelo negativno so na padec BDP vplivale tudi investicije v zaloge. Saldo menjave blaga in storitev s tujino je na spremembo BDP vplival visoko pozitivno. Ta je BDP izboljšal za 3,4 odstotne točke. Vendar pa sta se hkrati v tem obdobju zmanjšala tako izvoz kot uvoz. Tu se pojavljajo gibanja, ki smo jih statistiki začeli opažati v začetku lanskega leta, ko sta se izvoz in uvoz gibala visoko, a je bila njuna rast čedalje počasnejša, je navedla Karmen Hren. Zaradi zmanjšanega zunanjega povpraševanja je bil izvoz v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim nižji za 0,5 odstotka, še bolj, za 5,4 odstotka, pa se je zaradi manjšega domačega trošenja zmanjšal uvoz. Dodana vrednost je bila v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižja skoraj v vseh dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih se je zmanjšala za 2,2 odstotka, v gradbeništvu za 10,9 odstotka, v dejavnostih trgovine, prometa in gostinstva za 2,6 odstotka, v poslovanju z nepremičninami za 1,4 odstotka, v strokovnih, znanstvenih in podobnih dejavnostih za 2,8 odstotka. Skupna dodana vrednost je bila za 2,2 odstotka manjša kot v drugem četrtletju lanskega leta. Statistični urad je popravil podatke za BDP v prvem četrtletju. Obseg BDP se je v prvem letošnjem četrtletju v letni primerjavi, torej po nedesezoniranih podatkih, realno zvišal za 0,2 odstotka. Po podatkih, prilagojenih na vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v prvih treh mesecih leta na letni ravni skrčil za 0,7 odstotka, v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem pa je ostal na ničelni ravni. Foto Reuters Urad je popravil tudi podatke za lansko leto. Na osnovi trenutnih podatkov lahko rečemo, da so bile gospodarske razmere lani boljše, kot smo ocenjevali februarja letos. Po trenutnih ocenah se je BDP lani povečal za 0,6 odstotka in ne padel za 0,2 odstotka, je povzela Karmen Hren. Za rast je bil ključen izvoz, katerega rast je bila sedemodstotna. Na uradu za makroekonomske analize po objavi podatkov pravijo, da jih ti skrbijo. Na uradu kot zaskrbljujočega ocenjujemo tudi podatek o padcu izvoza, ki je bil do sedaj glavni dejavnik sicer šibkega gospodarskega okrevanja. Ob upočasnitvi gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah je bil namreč izvoz prvič po dveh letih nižji, je poudaril Boštjan Vasle, direktor Umarja. Na finančnem ministrstvu so po objavi rezultatov zaskrbljeni, pravijo pa, da glede na razpoložljive podatke nov rebalans državnega proračuna za letos ne bo potreben. Ministrstvo sicer še ne razpolaga s podatki o gospodarskih gibanjih do konca leta in čaka na jesensko napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Ta bo tudi podlaga za pripravo proračunov za 2013 in 2014, v katerih bo za povrnitev kredibilnosti Slovenije bolj kot kdaj koli prej nujno spoštovanje zavez pri konsolidaciji javnih financ, ki smo jih dali EU . Prednostna naloga Slovenije je tudi izvedba ostalih ključnih reformnih projektov, kot so reforma trga dela, pokojninska reforma, rešitve na področju upravljanja slabih terjatev ter upravljanje državnega premoženja, še poudarjajo na finančnem ministrstvu. Gospodarska aktivnost se je v drugem četrtletju sicer zmanjšala tudi v celotnem evrskem območju, padec v Sloveniji pa je bil po razpoložljivih podatkih za 22 držav med najvišjimi. Tako ostajamo v skupini držav članic EU, kjer se je gospodarska aktivnost med krizo najbolj zmanjšala. Foto Thinkstock Vlada in parlament naj čim prej spregovorita o razmerah Z Gospodarske zbornice Slovenije GZS so sporočili, da jih novica, da se je BDP znižal za 3,2 odstotka, ni presenetila. V izjavi so namreč zapisali, da je v trenutnih gospodarskih razmerah to pričakovati. Zaskrbljeni pa so, ker se razmere zaostrujejo, pravih odgovorov pa še vedno ni. V GZS pozivajo vlado in parlament, naj čim prej odkrito spregovorita o razmerah in rešitvah, ki bodo preprečile zlom slovenskega gospodarstva. Kot še pišejo, so dnevno v kontaktih s podjetji po vsej državi, ki delujejo tako na domačem kot tujem trgu. Razmere so izjemno težke in zapletene in poleg upada obsega poslovanja se poslabšujeta tudi klima in pričakovanja. Posebej zaskrbljujoče pa je podcenjevanje tega problema v slovenskem političnem prostoru in tudi med sindikati ter odsotnost ambicije in konkretnih načinov, kako rešiti te razmere, opozarjajo. Nadaljujejo, da se razmere še slabšajo, reforme oddaljujejo, naročila doma se zmanjšujejo, plačilni plačilni roki se podaljšujejo in finančni viri so vse težje dosegljivi. Vztrajanje pri protikriznih ukrepih in napačne odločitve vlade V SDS so izrazili upanje, da bodo najnovejše podatke o padcu bruto domačega proizvoda BDP razumeli predvsem v uradu predsednika republike in opoziciji, ki se obnašata, kot da bi Slovenija imela alternativo pri sprejemanju protikriznih ukrepov . Alternative ni, pred nami je zadnja priložnost, da reforme zapišemo sami, navajajo v stranki. Ob tem bo največja koalicijska stranka tudi odločno podprla vlado, ki želi uresničiti spoštovanje zavez pri konsolidaciji javnih financ, ki smo jih dali EU in jih je DZ soglasno sprejel z ratifikacijo pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. SDS bo tako podprla sprejetje kriznega proračuna za obdobje 2013 2014, zakona o stabilnosti bančnega sistema, zakona o državnem premoženjskem holdingu in pokojninske reforme ter reforme trga dela. Kot pravijo v stranki, so namreč to ukrepi, ki pomenijo dolgoročno rast BDP. Poslanka Pozitivne Slovenije Alenka Bratušek je poudarila, da so na vse, kar se je zgodilo, opozarjali že ob sprejemanju zakona o uravnoteženju javnih financ. Osebno je padec BDP ni presenetil, saj glede na ukrepe, ki jih vlada sprejema, ne more biti drugače . Ne vem, kje bi naj politiko to poenotilo, če nas že do zdaj ni, je še dejala. Za padec BDP pa je mnenju predsednika SD Igorja Lukšiča odgovorna vlada. Kot je dejal po seji predsedstva stranke na Ptuju, morajo ljudje vedeti, da je Slovenija lani po revidiranih podatkih beležila 0,6-odstonto gospodarsko rast. Vlada Boruta Pahorja je delala bistveno bolje. Ta vlada pa je že sedaj prigarala triodstotni upad, je dejal. Po Lukšičevih besedah se stvari odvijajo v smer, o kateri je SD opozarjala že od nastopa Janševe vlade. Vlada straši ljudi, ti so zaradi tega zmanjšali svoje nakupe. Manjša potrošnja pa ogroža trgovanje, kjer se zmanjšujejo prihodki, zaradi česar pa se zmanjšujejo tudi prihodki v proračun, je dejal. Ukrepi vlade so bili očitno slabi in niso šli v pravo smer, še meni Lukšič. Na padec BDP so se parlamentarne stranke odzvale različno. Foto Thinkstock Kot je dejal poslanec SLS Roman Žveglič, se zavedajo, da se nahajajo v ključnih trenutkih in bodo razmere vedno težje ne glede na to, kdo bo vodil državo. Zato si v stranki želijo manj političnih in več državniških nastopov slovenskih politikov, več konstruktivnega obnašanja pa pričakujejo vsaj pri temeljnih vprašanjih . Zdaj namreč ne gre več za naše in vaše , poudarja Žveglič, ampak za prihodnost države. Kot je poudaril, je ključno še, da bodo v najkrajšem možnem času, mesecu ali največ dveh , s socialnimi partnerji in tudi z opozicijo uspeli najti skupne rešitve, ki bodo dejansko pomenile določen premik naprej in ne le kozmetičnih popravkov . Stališče ministra in ministrstva za finance je tudi naše stališče, pa so sporočili iz Državljanske liste. Na finančnem ministrstvu so sicer zaradi podatkov o padcu BDP zaskrbljeni, vendar pa zagotavljajo, da rebalans proračuna ne bo potreben. Po mnenju NSi je padec gospodarske rasti predvsem posledica prepoznih in nedoslednih ukrepov vlade Boruta Pahorja ter političnih blokad danes in v preteklosti . Kot so dejali, odločno podpirajo pokojninsko reformo in reformo trga dela, ki sta nujni, da se trend obrne. Ob tem v NSi pozivajo vse stranke, da morajo strniti vrste , če želijo uspešno prebroditi krizo. NSi je že dalj časa opozarjala na slabo finančno situacijo Slovenije, poudarjajo in dodajajo, da se zavedajo težav, a dvomijo, da se jih zaveda opozicija, ki z zavračanjem reform ne ravna odgovorno. Poenotenje je nujno, so še izpostavili. V DeSUS zaenkrat še niso komentirali padca BDP v drugem letošnjem četrtletju.",0
"Starman Za 200.000 evrov novih obveznosti Veljati je začel zakon o višji minimalni plači, ki se viša s 460 na 562 evrov. A v Muri in partnerji, kjer je trenutno 1.120 zaposlenih, že napovedujejo nov stečaj. Direktor iz Mure novonastalega podjetja Bojan Starman optimistično napoveduje, da bi lahko vse zaposlene obdržali v mrtvi sezoni, a nove obveznosti prinašajo 200.000 evrov dodatnih stroškov mesečno oziroma izgube. Kot je poročal novinar TV Dnevnika Bojan Peček, jih je namreč od 1.120 zaposlenih kar 900 takih, ki prejemajo nižjo plačo od nove minimalne. Zato se bodo po Starmanovem mnenju medplačna razmerja popolnoma porušila. Preberite več Zdaj tudi uradno minimalna plača je 562 evrov Kot še dodaja Starman, bodo zakon kljub temu spoštovali in sindikata ne bodo prosili za odlog. Žal mi je, ker si po nepotrebnem dajemo zanko za vrat, dodaja. Ali bodo prišli tuji investitorji? Stečaj prejšnje, velike Mure, še traja in nekateri velikopotezno napovedujejo prihod številnih tujih investitorjev na Murino dvorišče. Ali gre za račun brez krčmarja? Kot pravi Starman Tujci ne bodo prihajali ne v Slovenijo ne na to dvorišče, ker kdor je resen, ne pride v državo, kjer so pogoji gospodarjenja tako slabi, davki tako veliki, kjer je delo obdavčeno kot nikjer na svetu. Če Starmanove ocene držijo, potem je mogoče tudi, da modna industrija dokončno izgine iz pokrajine ob Muri, končuje Peček.",0
"Družbi je uspelo povečati poslovne prihodke za 15 odstotkov, na 71,7 milijona evrov Luka Koper je v prvem polletju beležila 71,7 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je 15 odstotkov več kot v istem obdobju lani, so sporočili iz družbe. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 13,2 milijona evrov in je za 74 odstotkov višji od prvega polletja lani. Čisti dobiček družbe je v prvih šestih mesecih znašal 3,4 milijona evrov. Nadzorniki so upravi naložili večji nadzor za spoštovanje zakonodaje pri delu IPS Nadzorni svet je obravnaval tudi problematiko izvajalcev pristaniških storitev (IPS). Upravi je naložil, da pogodbena razmerja o najemu storitev med Luko Koper in IPSi dopolni s kontrolnimi mehanizmi, ki bodo zagotavljali delavcem pri IPS spoštovanje delovnopravne zakonodaje, varstva pri delu in razmerja na skupnem delovišču. Prav tako nadzorniki upravo zavezujejo, da v roku 14 dni sproži postopke podpisovanja dopolnjenih pogodb o najemu storitev.",1
"Novo mesto - Predsednik uprave novomeške družbe TPV Vladimir Gregor Bahč in član uprave Slovenske izvozne in razvojne banke (SID) Jožef Bradeško sta danes v Novem mestu podpisala pogodbo, s katero je banka družbi odobrila desetletno dolgoročno posojilo za razvojna projekta ogrodja vzglavnikov in varjeni sklopi. Znesek posojila znaša sedem milijonov evrov. Kot so sporočili iz družbe TPV je SID posojilo odobrila iz sredstev evropske investicijske banke in drugih virov, ki so namenjeni financiranju razvojnih projektov na področju avtomobilske industrije, s temi dolgoročnimi in ugodnimi viri financiranja pa banka podpira razvojne projekte, ki utrjujejo položaj slovenskih razvojnih in neposrednih dobaviteljev na globalnem trgu. Cilj obeh projektov je zmanjšati težo celotnega vozila, z inovativnimi rešitvami pa zagotoviti enako varnost. K navedenim ciljem so zavezani vsi dobavitelji, tudi dobavitelji sedežev in vzglavnikov, TPV pa načrtuje, da bo s predlaganima projektoma v prihodnjih letih dosegla približno osemodstotni delež ogrodij vzglavnikov v Evropi proizvedenih vozil oz. do triodstotni delež v svetovnem merilu. Oba obravnavana projekta se navezujeta na projekt Policentrični Tehnološki center, v katerem so bili pod okriljem Slovenskega avtomobilskega grozda-ACS vključeni številni slovenski dobavitelji, omenjeni projekt, tako TPV, pa je prinesel vrsto skupnih učinkov. Glavna dejavnost družbe TPV trženje in proizvodnja opreme vozil je razvoj in izdelava sestavnih delov za vozila ter lahkih delov zanje, glavni izdelki družbe pa so avtomobilski sedeži in sedežni okvirji, nosilec armaturne plošče, ogrodje naslona za roke, nosilec odbijača, ogrodja ter ogrodja vzglavnikov, pojasnjujejo v TPV. Družba je lani zaposlovala skoraj 500 ljudi, ustvarila pa 43 milijonov evrov letnega prometa. V prvi polovici tekočega leta se je število zaposlenih povečalo na skoraj 550, polletna realizacija prometa pa je znašala 21 milijonov evrov. V devetih mesecih tega leta so ustvarili 32 milijonov evrov prihodkov, sklopi, ki jih proizvaja družba, vključno z deli sedežev in vzglavnikov, pa so danes prisotni v vozilih večine evropskih proizvajalcev oz. proizvajalcev, ki sestavljajo vozila v Evropi, kot so renault, BMW, audi, alfa, VW, volvo, toyota, škoda, SAAB, peugeot, opel, nissan, mercedes-benz, jaguar, ford in DAF. Ker se kupci družbe TPV prizadevajo razvijati in proizvajati vozila v skladu z direktivami standardov Euro 5 in Euro 6, od družb, s katerimi sodelujejo, zahtevajo, da sledijo omenjenim standardom in smernicam, poudarjajo v TPV. V zadnjem času pri programu Avtomobilska industrija sodelujejo tudi z novomeško Fakulteto za industrijski inženiring, imajo pa tudi lasten razvojni oddelek, so še sporočili iz Novega mesta.",1
"Koprsko pristanišče je zaradi močne burje spet priprto, na hitri cesti omejitve prometa. Rumena zastava pomeni, da je treba biti pozoren, za razliko od prejšnjega tedna, ko so zastavo obesili zaradi štirimetrskega morskega psa, tokrat visi zaradi burje ... morje se je občutno ohladilo, ker ga je burja izdatno premešala in je imelo danes 22 stopinj. Sicer burja, ki je v nedeljo in ponoči dosegala hitrosti do 140 kilometrov na uro, počasi slabi. Največ nevšečnosti je povzročila na Obali, kjer je bilo dlje časa zaprto koprsko pristanišče, zdaj pa je priprto. V nedeljo so morali v Ankaranu reševati tudi jadralca na deski, ki se zaradi močnega vetra ni mogel vrniti na obalo. Zaradi močnih sunkov je na hitri cesti Razdrto–Vrtojba med razcepom Nanos in priključkom Ajdovščina ter na cesti Podnanos–Ajdovščina prepovedan promet za kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do 8 ton. Burja preglavice sicer povzroča tudi na sosednjem Hrvaškem, kjer niso pluli trajekti. Mura se umirja Na drugem koncu Slovenije pa se soočajo s poplavami. Mura je v okolici Gornje Radgone že včeraj začela upadati, ob meji s Hrvaško pa še vedno narašča. Poplavlja sicer znotraj poplavnih nasipov, zato večje škode ni povzročila. Zaradi poplavljenega cestišča je še vedno zaprt mejni prehod na Hotizi ter cesta Srednja Bistrica–Razkrižje. V galeriji si lahko ogledate fotografije, ki nam jih je poslal bralec. Zaradi plazu je zaprta še regionalna cesta Sotina–Klach (Avstrija). Sta vam močan veter ali narasla Mura povzročila težave? Pošljite nam fotografije. Jaz poročam Moje ime: Moj kontakt (za povratne informacije): Dodaj novo polje Pripnite datoteko (neobvezno): Pripnite datoteko 2 (neobvezno): Pripnite datoteko 3 (neobvezno): Pripnite datoteko 4 (neobvezno): Opis: Strinjam se s splošnimi pogoji Pošlji",0
"Ljubljana - Potem ko se je v stečaju znašlo mariborsko gradbeno podjetje Cestno podjetje Maribor (CPM), je njegovo hčerinsko podjetje Ingrad Gramat na celjsko okrožno sodišče vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Čeprav je sodišče včeraj za prisilnega upravitelja že imenovalo Damjana Beliča, pa se bo postopek prisilne poravnave začel, če bo Ingrad v 15 dnevih za kritje stroškov prisilne poravnave nakazal 30.000 evrov predujma. Poleg krize in odpisov vrednosti premoženja so Ingradove plačilne težave v veliki meri posledica poroštev CPM, ki znašajo več kot pet milijonov evrov. Celotne obveznosti Ingrada Gramata znašajo 15,4 milijona evrov. Od tega zneska zavarovane terjatve do ločitvenih in izločitvenih upnikov predstavljajo dobrih sedem milijonov evrov, na prednostne terjatve odpade 179.320 evrov, navadnim upnikom pa Ingrad dolguje 8,13 milijona evrov. Po načrtovanem pobotu naj bi se znesek navadnih terjatev zmanjšal na sedem milijonov evrov. Navadnim upnikom, na katere ima prisilna poravnava vpliv, Ingrad ponuja 38-odstotno poplačilo terjatev, in sicer v štirih enakih letnih obrokih. Ob tem znaša sedanja vrednost poplačila teh upnikov 35,31 odstotka. V primeru stečajnega postopka pa bi navadni upniki prejeli poplačanih 19,43 odstotka terjatev. Temeljni pogoj za uspešno izvedbo prisilne poravnave je dokapitalizacija v višini enega milijona evrov. Z njo bi Ingrad lahko servisiral obveznosti do prednostnih upnikov in v času postopka prisilne poravnave pokrival tekoče stroške poslovanja. Največjo vrednost premoženja Ingrada predstavljajo nepremičnine, ki so po likvidacijski vrednosti vredne 5,9 milijona evrov. Oprema, ki je v lasti Ingrada, je vredna 1,6 milijona evrov, knjigovodska vrednost dolgoročnih finančnih naložb je konec lanskega leta znašala 617.000 evrov, zalog pa je za 544.000 evrov. Za 4,7 milijona evrov ima Ingrad kratkoročnih terjatev, če odštejemo terjatve, ki naj bi bile pobotane, pa njihova skupna vrednost znaša 3,6 milijona evrov. V lanskem letu je Ingrad dosegel 10,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za dobrih 50 odstotkov manj kot v letu 2009. Medtem ko je v letu 2009 Ingrad dosegel sto tisoč evrov čistega dobička, je lani pridelal kar 9,3 milijona evrov čiste izgube. Konec lanskega leta je imel Ingrad pet milijonov evrov negativnega kapitala. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Za članico uprave so imenovali Anjo Strojin Štampar Delničarji Kada niso podprli predloga nadzornikov o imenovanju Stojana Nikoliča za člana uprave, ampak z večino glasov na mesto imenovali Anjo Strojin Štampar. Na skupščini Kapitalske družbe so najprej umaknili predlog za imenovanje prokurista, na mesto katerega je bila prvotno predlagana Anja Strojin Štampar. Nato so delničarji na podlagi sporazumnega prenehanja mandata razrešili Matejo Božič in nadzornemu svetu naložili, da nemudoma prične s postopkom imenovanja tretjega člana uprave. Ob tem so delničarji za članico uprave imenovali Strojin Štamparjevo, ki bo petletni mandat nastopila 3. julija. Kot so še sporočili iz Kada, so se delničarji na skupščini še seznanili z letnim poročilom Kada in skupine Kad za leto 2008 ter za revizorja imenovali revizijsko družbo Ernst & Young. Kapitalska družba je poslovno leto 2008 sicer zaključila z izgubo 115,7 milijona evrov. Za izgubo kriva tudi kriza Poleg finančne krize in rekordnih padcev cen vrednostih papirjev so na poslovni izid bistveno vplivali tudi oblikovanje potrebnih rezervacij zaradi zagotavljanja zajamčene donosnosti vzajemnih pokojninskih skladov v upravljanju, neodplačen prenos delnic Zavarovalnice Triglav na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa tudi povečanje letnega vplačila Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s predhodnih 39,1 milijona evrov na 49 milijonov evrov, so še sporočili iz Kada.",0
"Da je pri nas vse več debelih otrok, je krivo tudi agresivno trženje nezdravih živil. Eden izmed krivcev, da je v Sloveniji trend naraščanja telesne teže otrok v primerjavi z drugimi državami med najizrazitejšimi, je po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) tudi vse agresivnejše oglaševanje nezdravih živil, naslovljenih na otroke. ""Otroci in mladostniki so zaradi svoje nevednosti lahek plen tržnikov, kar ima velik vpliv na njihove prehranjevalne navade,"" je dejala Tanja Pajk Žontar iz ZPS, kjer med drugim ugotavljajo, da se ""v zadnjem času otroci praktično v vseh okoljih, v katerih se znajdejo, srečujejo s trženjem živil"". Nezdrava darila šolarjem Prvošolci nekaterih osnovnih šol so tako letos ob prvem šolskem dnevu v dar od oglaševalcev dobili lizike, bombone in reklamne letake za prehranska dopolnila, izpostavljajo v ZPS. Na neki šoli so otroke s sekljanjem sveže zelenjave zavajali o pravi sestavi instant juh. Opozarjajo pa tudi na veliko ponudbo hitre prehrane v neposredni bližini šol in brezplačno deljenje energijskih pijač ob informativnih dnevih na nekaterih srednjih šolah. Zelo kritični so tudi do oglaševanja v otroških in mladinskih televizijskih oddajah, revijah in na spletu. ""Še posebej ranljivi so mlajši otroci, ki nimajo ustrezni življenjskih izkušenj, medtem ko so starejši še zlasti dojemljivi za čustvene poudarke v oglasih, ki temeljijo na zabavi, lepoti in druženju z vrstniki,"" meni Pajk Žonatajreva. V ZPS opažajo, da obstajajo med šolami velike razlike pri omejevanju oglaševanja. ""Ugotavljamo, da nekatere šole sploh ne dovolijo oglaševanja ali trženja, druge pa so za to bolj odprte,"" je dejala Pajk Žontarjeva. Prepoved oglaševanja ZPS in inštitut za varovanje zdravje (IVZ) po zgledu nekaterih evropskih držav kot rešitev predlagata popolno prepoved vsakršnega trženja v šolskem okolju ter prizadevanje za večjo izobraženost otrok in mladostnikov o pomenu zdravega prehranjevanja. Po njihovem mnenju bi morali tudi sistemsko omejiti trženje živil z neustreznim prehranskim profilom za otroke in mladostnike.",0
"Kopač Pisal sem, ko se je vlada že pogovarjala o zamejavi nadzornikov HSE-ja Janez Kopač je že v začetku oktobra direktorju za gospodarsko diplomacijo pisal, da se zaradi napak pri vodenju projekta načrtujejo zamenjave v vodstvu projekta TEŠ 6. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je nad pismom ogorčena in pravi, da se to tako ne dela. Dodala je, da je to komunikacija med dvema direktorjema, ki nimata pristojnosti, da bi odločala o zamenjavah, so poročale Finance. Direktor direktorata za energetiko Kopač je direktorju za gospodarsko diplomacijo Vladimirju Gaspariču v pismu odgovoril na vprašanje, ali je kaj novega v zvezi s projektom TEŠ 6, preden se je sestal s svetovalcem francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Kopač je takrat zapisal Smo v položaju, ko bomo morali spremeniti projekt. Vlada zaradi napak pri vodenju projekta načrtuje spremembe v vodstvu projekta in novo vodstvo se bo verjetno želelo sestati z vodstvom Alstroma. Kopač zdaj pojasnjuje, da sta za odstavitev Uroša Rotnika z ministrico za gospodarstvo izvedela, ko se je že zgodila. Direktor HSE-ja Matjaž Janežič z ministrstva ni dobil nikakršnih navodil. Dodal je še, da je pismo Gaspariču poslal 4. oktobra, ko je v tednu predtem vlada že obravnavala predlog zamenjave članov nadzornega sveta HSE-ja in jih je 7. oktobra dejansko zamenjala. Ko sem govoril o vodstvu projekta, sem govoril o tem.",0
"Poslanke in poslanci so brez glasu proti sprejeli zakon o razvojni podpori pomurski regiji med letoma 2010 in 2015. Pomurci bodo dobili 33 milijonov evrov denarne pomoči, v šestih letih pa naj bi ustvarili 1000 delovnih mest. 40 milijonov evrov naj bi vlada namenila za prestrukturiranje kmetijstva in živilske panoge v Pomurju. DZ je sprejel zakon o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015, s katerim želi vlada pospešiti razvoj tega dela Slovenije in mu pomagati prebroditi krizo. Z ukrepi, ovrednotenimi na skupaj 260 milijonov evrov, naj bi spodbudili razvoj podjetništva v Pomurju, predvsem pa omogočili odpiranje novih delovnih mest. Poslanke in poslanci so zakon sprejeli s 83 glasovi za in nobenim proti. Čeprav zakon govori o Pomurju so naknadno vanj vključili še tri občine v Prlekiji, in sicer Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Zakon kot osnovni ukrep v okviru pomoči Pomurju narekuje pripravo programa spodbujanja konkurenčnosti te regije v prihodnjem šestletnem obdobju, ki ga bo vlada sprejela najpozneje do februarja 2010. Za njegovo izvedbo se bo do konca leta 2015 iz proračuna zagotovilo 33 milijonov evrov. Poleg tega zakon med ukrepi za pomoč Pomurju napoveduje še spodbude za zaposlovanje, davčne olajšave za investiranje ter prednostno obravnavo programov in projektov pri kandidiranju za sredstva iz razpisov. Pri tem bodo investicije podpirale predvsem v zakonu zapisane primerjalne prednosti Pomurja, to pa so geotermalna energija in drugi obnovljivi viri energije, kmetijstvo in agroživilstvo ter turizem. 1000 novih delovnih mest? V šestih letih naj bi v Pomurju neposredno ustvarili 1000 novih delovnih mest, zato vlada delodajalcem ponuja spodbude za zaposlovanje. Posredno naj bi tako odprli še med 2000 in 3000 delovnih mest. Podjetja in fizične osebe s sedežem in dejansko ekonomsko aktivnostjo v Pomurju bodo ob zaposlitvi invalidov ali drugače prikrajšanih delavcev za najmanj leto dni deležni znižanja davčne osnove za 70 odstotkov stroškov tega delavca, v primeru zaposlitve za najmanj dve leti pa se jim bodo povrnili plačani prispevki delodajalca za socialno varnost. Horvat opozarja, da gre za interventni in ne sistemski zakon. Zakon poleg tega tem zavezancem ponuja tudi investicijske olajšave. V prihodnjih šestih letih bodo namreč lahko uveljavljali zmanjšanje davčne osnove v višini 70 odstotkov investiranega zneska za nove začetne investicije v opremo in neopredmetena sredstva. Dva milijona evrov namerava vlada vložiti v vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra, v okviru katerega se bodo izvajale izobraževalne in raziskovalne dejavnosti ter dejavnosti podpore tehnološkega razvoja produktov in njihove kontrole ter zagotavljanja kakovosti. Z novelo zakona se zagotavljajo javna sredstva za ukrepe, s katerimi želimo odpreti nove perspektive v Pomurju, je zjutraj ob predstavitvi vladnega predloga povedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Andrej Horvat. Sam bo imel pri izvajanju zakona pomembno vlogo, saj bo vodil novoustanovljeno vladno projektno pisarno v Pomurju, katere naloga bo poskrbeti za pripravo in začetek izvajanja ključnih regijskih projektov. Horvat je še dejal, da gre za interventni zakon, ne sistemski, in da namerava vlada v zelo kratkem času, tudi s tem zakonom, spremeniti sistem regionalnega razvoja in z novo regionalno politiko peljati na bolj učinkovit način .",1
"Z dnevom brez avtomobila se bo danes zaključil letošnji evropski teden mobilnosti, ki se je začel v ponedeljek. Letos so bila v ospredju pozornosti prizadevanja posameznikov za čistejši zrak, ki bodo aktivnosti preteklih dni danes kronali še z ""odpovedjo"" avtomobilu. V Ljubljani bodo za stalno zaprli del Slovenske ceste. Osrednji slogan letošnjega 12. evropskega tedna mobilnosti Vaš korak za čistejši zrak želi spomniti na to, da imajo ljudje sami moč, da dosežejo spremembe v prizadevanjih za čistejši zrak in posledično za zmanjšanje pojavnosti številnih bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka. Majhne spremembe za čistejši zrak Že majhne spremembe v potovalnih navadah lahko izjemno vplivajo na kakovost življenja in zraka v mestih, kjer so avtomobili glavni onesnaževalci, je navedeno na spletni strani Evropskega tedna mobilnosti. Dan brez avtomobila bo tudi tokrat poskrbel, da bodo prebivalci in obiskovalci sodelujočih občin vsaj en dan v letu mestna središča doživeli brez motornega prometa in odkrili številne prednosti, ki jih prinaša zapora ulic za avtomobile v mestnih jedrih. Dnevu brez avtomobila je vsako leto tradicionalno namenjen 22. september, vendar ga lahko občine pripravijo kadarkoli v okviru tedna mobilnosti.",1
"Evropska komisija v spomladanski gospodarski napovedi za Slovenijo napoveduje 5,3-odstotni primanjkljaj in dvoodstotni padec BDP. Spomladanska gospodarska napoved Bruslja je tako za Slovenijo slabša od zimske in občutno slabša od povprečja v evroobmočju. Slovenija bo letos imela 5,3-odstotni primanjkljaj in dvoodstotni padec bruto domačega proizvoda, prihodnje leto pa 4,9-odstotni primanjkljaj in 0,1-odstotni padec BDP, je napovedala Evropska komisija. Spomladanska gospodarska napoved Bruslja je tako za Slovenijo slabša od zimske in občutno slabša od povprečja v evroobmočju. V februarski napovedi je Komisija Sloveniji za letos prav tako napovedala dvoodstotni padec BDP, a nekoliko nižji, 5,1-odstotni javnofinančni primanjkljaj. Za prihodnje leto pa ji je februarja napovedala 4,7-odstotni primanjkljaj in 0,7-odstotno rast, tako da je v novi napovedi obete za rast v prihodnjem letu občutno poslabšala. Slovenija v družbi Cipra Protesti na Cipru Padec BDP bo poleg Slovenije v prihodnjem letu v celotni EU imel le še Ciper, in sicer 3,9-odstotno skrčenje BDP, vse druge članice Unije bodo v letu 2014 imele rast. Recesijo v Sloveniji po navedbah komisije podaljšuje počasno razdolževanje podjetij in zamude pri reševanju bančne krize. Nadaljnje odlašanje z zahtevanimi strukturnimi reformami bi dodatno poslabšalo obete za rast, opozarjajo v Bruslju. Bruselj za Slovenijo napoveduje tudi višjo stopnjo brezposelnosti. Problematičen je tudi primanjkljaj. Slovenija bi ga morala letos znižati pod tri odstotke BDP, sicer ji grozijo sankcije. Komisija je že februarja ocenila, da tega cilja zelo verjetno ne bo dosegla. V Bruslju so že večkrat nakazali, da si lahko nekatere države letos obetajo podaljšanje roka za odpravo presežnih primanjkljajev. Odločili bodo konec maja. Kot je danes dejal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, bo odločitev odvisna od reformne strategije slovenske vlade. To bo slovenska vlada opredelila v reformnem in proračunskem načrtu, ki ju mora poslati v Bruselj v začetku meseca. Komisar je tudi znova opozoril, da so razmere še obvladljive, če bo ukrepanje odločno in naglo. Zato je po njegovih besedah ključno, da Slovenija zelo hitro opredeli konkretne ukrepe za sanacijo bančnega sektorja in finančnega sistema ter za zagotovitev vzdržnosti javnih financ. Rehn te ukrepe pričakuje v reformnem in proračunskem načrtu Slovenije. Še vedno strmo raste tudi javni dolg Slovenije, ki je leta 2008 znašal še 22 odstotkov BDP. Komisija napoveduje, da bo letos 61-odstoten, prihodnje leto pa 66,5-odstoten, kar je nad dovoljeno mejo, a še vedno precej pod povprečjem evroobmočja in EU. Komisija ob tem še ugotavlja, da ob neupoštevanju dodatnih ukrepov za krepitev bank ni večjih tveganj, da se projekcije ne bi uresničile, obenem pa izpostavlja, da so za krepitev bank potrebna občutna dodatna sredstva. Raste tudi brezposelnost v Sloveniji, čeprav je še vedno nižja od povprečja v evroobmočju in EU. Bruselj ji za letos napoveduje 10-odstotno, za prihodnje leto pa 10,3-odstotno brezposelnost. Rastoča brezposelnost je eden od dejavnikov, ki najbolj prispevajo k vztrajno negativnemu trendu v potrošnji. Poleg tega vse večji delež nestalnih zaposlitev zmanjšuje stabilnost prihodkov, ugotavlja komisija. V evroobmočju počasno okrevanje V Bruslju opozarjajo predvsem na naraščajočo brezposelnost. Najvišjo brezposelnost imajo v Grčiji, Španiji in na Portugalskem. Evroobmočje bo letos imelo 0,4-odstotni padec bruto domačega proizvoda, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno rast, celotna EU pa letos 0,1-odstotni padec BDP, naslednje leto pa 1,4-odstotno rast, napoveduje Evropska komisija. Olli Rehn je ob tem izpostavil pomen boja proti brezposelnosti. Storiti moramo vse za premostitev krize brezposelnosti v Evropi, je pozval. Bruselj evroobmočju za letos napoveduje 12,2-odstotno brezposelnost, prihodnje leto pa 12,1-odstotno, celotni EU pa letos in v naslednjem letu 11,1-odstotno brezposelnost. Mešanica politik EU je osredotočena na vzdržno rast in ustvarjanje delovnih mest, fiskalna konsolidacija se nadaljuje, a s počasnejšim korakom, za zagon rasti je treba okrepiti strukturne reforme, je še poudaril Rehn. Stanje javnih financ se v evroobmočju in EU na splošno izboljšuje. Komisija evroobmočju za letos napoveduje v povprečju 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj, za naslednje leto pa 2,8-odstotnega, EU pa 3,4-odstotnega oziroma 3,2-odstotnega. Javni dolg bo v evroobmočju letos v povprečju znašal 95,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa 96 odstotkov, v EU pa letos 89,8 odstotka BDP, naslednje leto pa 90,6 odstotka BDP, je napovedala Komisija.",0
"Novi nepremičninski davek bi ogrozil slovensko kmetijstvo Novi nepremičninski davek bi močno obremenil slovenske kmete, kmetijska zemljišča bi bila na prodaj in lahko bi se jih polastili tujci, opozarjajo na Kmetijsko-gospodarski zbornici Slovenije. Napoved novega nepremičninskega zakona je močno razburila slovensko javnost, saj že prve projekcije kažejo, da bi morali vsi lastniki nepremičnin plačevati vsaj še enkrat, če ne celo nekajkrat višje davke, kot jih za svoje nepremičnine plačujejo že zdaj oziroma z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč. Davek zažira ravno tisti del, ki je za kmete najbolj občutljiv, in to lahko v tako veliki meri, da kmetje tega ne bodo mogli prenesti. Posledično se bo marsikatero kmetijsko zemljišče znašlo na prodaj. To bo znižalo cene teh zemljišč in to bo tudi priložnost za tujce, da kupijo ta zemljišča, je povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije KGZS Cvetko Zupančič in poudaril, da na zbornici ostro nasprotujejo novim davčnim obremenitvam kmetov. Kmetijska zemljišča so po njegovih besedah obdavčena že s katastrskim dohodkom, ki ima že vse elemente davka na premoženja. Če želimo širiti kmetije, če želimo povečati samooskrbo, je treba narediti ravno nasprotno, opozarja Zupančič. Povprečna kmetija bi plačevala 1000 evrov davka Po prvih izračunih, ki so jih opravil na KGZS, naj bi za povprečno veliko slovensko kmetijo stanovanjska hiša, hlev, kozolec in 6,4 ha obdelovalnih površin davek na nepremičnine znašal najmanj 1.000 evrov. Če ima kmetija še nezazidana stavbna zemljišča, pa bo obdavčitev še višja. Za zemljišča z neizkoriščeno rabo za gradnjo stavb je po predlogu nepremičninskega zakona predvidena davčna stopnja 1,5 odstotka oziroma, če je vrednost m2 stavbnega zemljišča 100 evrov, bo letni davek na nepremičnine znaša 1,5 evra/m2. Na KGZS-ju opozarjajo, da pri neizkoriščenih stavbnih zemljiščih prihaja še do dodatnih težav, saj številne občine po lastni presoji zarisujejo stavbna zemljišča, čeprav temu njihovi lastniki nasprotujejo. Tako bi v prihodnje morali plačevati davščine za nezazidljiva stavbna zemljišča, čeprav jih uporabljajo kot kmetijske ali gozdne površine. Sprememba namembnosti zemljišča iz stavbne spet v kmetijsko rabo pa je odvisna od volje občine. Za primerjavo so navedli nekaj različno velikih poljedelskih, živinorejskih in vinogradniških kmetij na različnih koncih Slovenije, ki bi po njihovih izračunih plačevali od 1100 do 5500 evrov nepremičninskega davka. Kmetje bi morali biti povsem oproščeni nepremičninskega davka KGZS glede novega nepremičninskega zakona tako zahteva, da se pripravi ustrezna oprostitev davka za kmetijska in gozdna zemljišča ter za stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji in za stanovanje oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ob tem opozarjajo, da je tako ali tako neprimerno, da celotno breme nove nepremičninske zakonodaje v primeru gozdov in kmetijskih zemljišč nosijo njihovi lastniki, saj so po ustavi namenjena širši družbeni funkciji v obliki prostega prehoda čez gozdna in neobdelovalna kmetijska zemljišča ter nabiranju plodov ali pa lovu. Predsednik kmetijske zbornice je še povedal, da se želijo pogovarjati in pogajati glede omenjenega zakona, toda če ne bo posluha vlade, se lahko zgodi tudi nepokorščina kmetov.",0
"Sami dražijo, nato pa obtožujejo vlado Premier Janez Janša je v pogovoru za TV Slovenija dejal, da je inflacija edini makroekonomski podatek o Sloveniji, ki je slab. Poudaril je večplastnost inflacije, h kateri prispeva tudi visoka gospodarska rast, in izpostavil nizko brezposelnost, dobre pogoje za poslovanje in nižje davke. Na inflacijo po njegovem mnenju vplivata tudi nafta in višje cene hrane. Napadel je tudi dvigovanje cen, za katere je okrivil tudi trgovce, in omenil problematiko majhnega trga ter posledično majhne konkurence. V tej luči je komentiral tudi napoved, da bo za novega predsednika izvoljen Boško Šrot, katerega brat je prvi mož Pivovarne Laško. Dejal je, da ljudi vedno ocenjuje individualno. Sami dražijo, nato pa obtožujejo vlado Glede Laškega pa dejal, da je ta lastnica trgovca, ki dviguje cene hrane, nato pa v svojih medijih obtožuje vlado. Kontrolni mehanizmi iz tranzicije ne delujejo, je bil jasen. To je po njegovem mnenju slabo za Slovenijo in njeno blaginjo. Pivovarna Laško po njegovem mnenju ščiti le kapitalski interes, pri čemer meni, da plačuje ljudem s pravo strankarsko knjižico - SD-jevo, katere lastniki so vodilni v pivovarni. Glede delavskih demonstracij je dejal, da gre za izraz moči sindikatov, ki pa ne bo imela večjega učinka. Zdi se mu sporna linearna zahteva po višjih plačah, saj bi bil boljši selektivni pristop. Zahteva po dvigu plač v težavnem podjetju je lahko po njegovem mnenju dvorezen meč, saj lahko te podjetje spravijo na boben, kar pa vodi v brezposelnost delavcev. Janša pravi, da je vlada z nižjimi davki in manj birokracije ustvarila manevrski prostor, ko se lahko plače povečajo, ne pa povsod. Omenil je uspešna pogajanja o socialnem sporazumu in da je Slovenija zdaj v točki, ko potrebujemo zavezništvo s sindikati, da bodo lahko vsi imeli več od hitrega napredka. Med 100 najbogatejšimi ni SDS-ovcev Glede premoči kapitala nad politiko Janša pravi, da med 100 najbogatejšimi Slovenci ni niti enega člana SDS-a ter da so vsi ti bogataši nastali v času prejšnjih vlad. Ob tem se je tudi čudil temu, da so lahko nekateri tako hitro obogateli, praktično čez noč. Sam pa meni, da to ni moglo iti brez korupcije. Premier je izpostavil uspešnost vlade pri nižanju brezposelnosti. Slovenija ima na desettisoče novih delovnih mest, je pojasnil. To po njegovih besedah pomeni manjši pritisk na socialne transferje in večji priliv v pokojninsko blagajno. Ob tem je dodal, da se prispevek vlade tej blagajni v zadnjih dveh letih zdaj prvič znižuje. Veselijo ga tudi demografske spremembe, saj je število rojstev nehalo upadati.",0
"Če gre verjeti ekonomistom, se bodo cene oblačil in tekstila v Evropi dvignile za vsaj pet odstotkov, v nekaterih primerih pa celo 10 odstotkov. Novica je še posebej slaba za ljubitelje kavbojk. Najslabše se menda piše ljubiteljem kavbojk. Vzrokov za dvig cen je več, med pomembnejšimi je tudi vse višja cena transporta izdelanih oblačil iz Azije v Evropo, na katero vpliva predvsem dvigovanje cen nafte, drugi vzrok je slaba letina bombaža, zaradi katere se cene te surovine na svetovnih trgih že nekaj časa konstantno višajo, tretji pa pritiski držav kjer poteka proizvodnja po dvigu cen plač delavcem. Plače azijskih tekstilnih delavcev trenutno znašajo okoli 34 evrov na mesec. Ne vključujejo socialne varnosti, kakršne koli pogodbe o zaposlitvi, marsikdo nima strehe nad glavo, večinoma pa delajo skoraj otroci in najstniki, ki imajo edini dovolj spretne prste in dovolj dobre oči za delo v mračnih delavnicah, v slabih pogojih in brez enega prostega dneva na teden. Podražitve naj bi sicer najbolj občutili ljubitelji kavbojk, ki so narejene iz 100-odstotnega bombaža in večinoma sešite v Aziji. Da šok zaradi dviga cen ne bi bil še večji, bodo menda morali kar nekaj stroškov nase prevzeti naročniki, bolj potiho pa se govori, da ni izključeno, da ti ne bodo navdušeni nad izpadom dohodka in bo celotna branža pač varčevala pri kakovosti. In kaj se bo s cenami zgodilo v Sloveniji? Jože Smole z Gospodarske zbornice Slovenije nam je povedal, da bodo cene jesenske kolekcije sicer nekoliko višje, vendar večjih negativnih presenečenj ne pričakuje Statistika tako ali tako že nekaj let kaže, da so oblačila jeseni dražja, to pa zato, ker poletje mineva v znamenju razprodaj in to bo glavni razlog tudi letos. Paničen nakupovalni izlet pred podražitvami zato ni nujen.",0
"London, New York - Evropske borze so trgovalni teden po večini začele v pozitivnih številkah, tečaji delnic pa so v povprečju največ pridobili na borzi v Frankfurtu. Občutno se je v današnjem trgovanju podražila nafta, malenkost pa je v primerjavi z ameriškim dolarjem pridobil tudi evro. Vodilne evropske borze so današnje trgovanje praktično vse sklenile s pozitivnim predznakom. Najobčutneje so se podražile delnice v Frankfurtu, kjer je osrednji indeks DAX pridobil 1,25 odstotka in trgovanje sklenil pri 5783,23 točke. Na borzi v Londonu se je indeks FTSE 100 v primerjavi s petkom zvišal za 1,08 odstotka na 5210,17 točke. Rast je zabeležila tudi borza v Parizu, kjer je indeks CAC 40 pridobil 1,22 odstotka in se ustavil pri 3845,80 indeksne točke. Pozitivno vzdušje je vladalo tudi med vlagatelji na dunajski borzi, kjer se je indeks ATX zvišal za 0,99 odstotka na 2700,38 točke, indeks FTSE Italia All Share na milanski borzi pa se je v primerjavi s petkom zvišal za 1,68 odstotka na 24.638,49 točke. Indeks BUX v Budimpešti se je zvišal za 2,60 odstotka in trgovanje zaključil pri 20.548,52 točke. Na beograjski borzi so se delnice, merjene z indeksom Belex 15, medtem pocenile za 0,62 odstotka, indeks je tako današnje trgovanje sklenil pri 814,85 točke. V Zagrebu se je indeks Crobex v primerjavi s petkom zvišal za 2,47 odstotka na 2251,72 točke. Pozitivno vzdušje vlada tudi na ameriškem Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je doslej pridobil 0,38 odstotka in se povzpel na okoli 9903 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa je višji za 0,40 odstotka in se giblje okoli 2148 točk. Cena nafte se je v današnjem trgovanju povzpela preko 73 dolarjev za 159-litrski sod. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v novembru se je na newyorški blagovni borzi podražila za 1,38 dolarja na 73,15 dolarja, v Londonu pa se je cena soda severnomorske nafte brent zvišala za 1,21 dolarja na 71,21 dolarja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je Evropska centralna banka danes opoldne referenčni tečaj evra postavila pri 1,4765 dolarja, medtem ko je bil v petek pri 1,4750 dolarja.",1
"Sever Vse dražje gorivo skrbi prevoznike Ostra konkurenca v panogi transporta bo predvidoma zadržala zdajšnje cene, menijo v Združenju za promet pri GZS-ju. Gorivo se je je od januarja lani podražilo že za 12 odstotkov. Vse dražje gorivo skrbi avtoprevoznike, ki bi morali rasti slediti tudi z rastjo cen svojih storitev. Ker se je cena goriva od januarja lani do letošnjega leta zvišala že za 12 odstotkov - pri čemer je treba odbiti davek na dodano vrednost in vrnjeno trošarino - in gorivo predstavlja 28 odstotkov vseh stroškov, bi morali prevozniki svoje cene prevozov zvišati že za 3,42 odstotka meni predsednik Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever. Ostra konkurenca v panogi pa tudi večinska odsotnost klavzule o upoštevanju cene goriva v prevoznih pogodbah pa bosta po njegovem mnenju podražitve preprečila. Sever je do omenjenih podatkov prišel na podlagi tabele Mednarodnega združenja prevoznikov IRU, ki prikazuje, kakšen vpliv imajo odstotki zvišanja cen goriv na strukturo stroškov prevoza in za koliko bi moral prevoznik zaradi zvišanja cene goriva zvišati svojo prevoznino. Da bi slovenski prevozniki prevoznino zvišali za 3,42 odstotka, je zaradi konkurence po Severjevih besedah seveda težko pričakovati, zelo malo prevoznikov pa ima v svojih prevoznih pogodbah tudi klavzulo glede upoštevanja dviga cene goriva. Enako velja za prevoze potnikov, saj je vpliv cene goriva enak tudi pri njih, je dodal Sever. V koncesijski pogodbi za izvajanje gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov je sicer upoštevana klavzula, ki opredeljuje odvisnost stroškovne cene prevoza od cene goriva, vendar pa je to stvar pogajanj z državo in odvisno od tega, koliko proračunskih sredstev za namene javnega potniškega prometa je na voljo. Klobasa o ustavljenih tovornjakih Precej ostri so zaradi zvišanja cen goriva v Sekciji za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Predsednik sekcije Andrej Klobasa poudarja, da bodo visoke cene goriva še dodatno poslabšale položaj avtoprevoznikov. Zaradi slabih pogojev poslovanja in pomanjkanja državne pomoči bodo avtoprevozniki lahko kmalu ustavili tovornjake , je ocenil.",0
"Policija nadaljuje preiskave Ob gradnji avtocest niso lepo živeli le gradbinci, ampak očitno tudi uslužbenci državnih podjetij. Nadzornik gradbišč naj bi si svojo hišo zgradil kar z materialom s teh gradbišč. Policija je potrdila, da so že poleti na pristojnem tožilstvu kazensko ovadili osebo zaradi odvoza materiala z gradbišč za zasebne namene, je za TV Slovenija poročala Urša Srdič. Svojo hišo na Dobenem pri Mengšu naj bi z materialom z različnih državnih in občinskih gradbišč gradil nadzornik iz državnega podjetja DDC Marjan Harjač. Na vprašanja novinarke ni želel odgovarjati, po besedah virov pa naj bi se tako okoristil za nekaj sto tisoč evrov. Odgovorov ne želi dati nihče Eno izmed oškodovanih gradbišč naj bi bila obvoznica Vir pri Domžalah, ki jo je gradilo Cestno podjetje Ljubljana, isto podjetje naj bi Harjaču posodilo tudi delavce. Na vprašanje, ali to drži, vodstvo še ni odgovorilo. Zadeve tudi ne preiskujejo v družbi DDC, ki je naslednica družbe za državne ceste in v 100-odstotni državni lasti, saj direktor Ljubo Žnidar, sicer župan Polzele na listi SDS-a, pravi, da z ovadbo ni seznanjen.",0
"Kazenske ovadbe zaradi posojila in obnove hiše v Murglah NPU je podal dva sklopa kazenskih ovadb v zvezi z gradnjo hiše Simone Dimic, in sicer v zvezi s posojili NLB-ja in z gradbenim materialom za hišo. Pomočnik direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada NPU Robert Črepinko je potrdil, da je NPU preiskavo primera Simone Dimic končal in tožilstvu podal dva sklopa kazenskih ovadb. Gre za sum kaznivega dejanja zlorabe položaja in zaupanja, en sklop ovadb se nanaša na posojila, drugi pa za dobavo materiala , je na tiskovni konferenci NPU-ja dejal Črepinko, ki pa ni hotel govoriti o konkretnih osebah. Je pa posredno potrdil pisanje neuradne informacije časopisa Delo, ki je poročalo, da sta ovadena nekdanji vodilni NLB-ja Draško Veselinovič in nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak, ker naj bi omogočila ugodno posojilo NLB-ja in material za hišo Simone Dimic v Murglah. Ovaden naj bi bil tudi eden izmed Vegradovih direktorjev, Matej Košič. NPU 162 milijona evrov škode v Merkurju Dimičeva, nekdanja vodja kabineta prejšnjega predsednika vlade Boruta Pahorja, je namreč za obnovo hiše pridobila 350.000 evrov posojila s šestmesečnim euriborjem z le 1,6 odstotka pribitka. Delavci, ki so sodelovali pri obnovi, pa so takrat s pred kamerami zakritimi obrazi zatrjevali, da so material zanjo dovažali kar z Vegradovega gradbišča na Celovških dvorih. Med ovadenimi ni Dimičeve ali njenega partnerja Romana Horvata, sta se pa po podatkih časopisa znašla v davčni preiskavi.",0
"Terme imajo medtem težave zaradi neuspešne dokapitalizacije Marjana Novak je v torek odstopila z mesta direktorice Rimskih term, ker v petek prevzema vodenje Primorja. Novakova bo na čelu Primorja zamenjala Dušana Črnigoja, ki je z mesta predsednika upravnega odbora družbe odstopil v začetku oktobra in s tem, po lastnih besedah, odprl možnost prihoda novega člana upravnega odbora, ki ga bodo predlagale banke upnice, s čimer je dana vsa možnost za uspešno nadaljevanje poslovanja podjetja . Novakova se od Rimskih term poslavlja po mesecih neuspešnih prizadevanj za dokapitalizacijo družbe. Po pisanju časnika Dnevnik ji namreč ni uspelo prepričati sindikata bank pod vodstvom NLB-ja, da Rimskim termam zniža obrestno mero za 20 milijonov evrov posojila. Propadla že potrjena dokapitalizacija Zaradi odločitve bank je tako propadla že potrjena dokapitalizacija Rimskih term v višini 2,5 milijona evrov. Ta denar bi družba, ki zaposluje 54 delavcev, potrebovala za normalno tekoče poslovanje. Pri povečanju osnovnega kapitala kljub prvotni obljubi namreč niso želeli sodelovati v NLB-ju, zreškem Uniorju in Triglavu Naložbah, ki obvladujejo slabo tretjino Rimskih term. Svež denar so vplačali le državni PDP, Telekom Slovenije in NKBM, vendar je to zadoščalo za pokritje le polovice pričakovanih vplačil. NLB dokapitalizacijo podprl, vendar v njej ni sodeloval Iz NLB-ja so za STA sporočili, da so kot šestodstotni lastniki Rimskih term do zdaj že trikrat sodelovali pri dokapitalizaciji družbe. Tudi zadnjo dokapitalizacijo so na skupščini podprli, vendar hkrati nakazali, da to ne pomeni, da bodo v njej tudi sodelovali. Poudarili so, da je bil sestavni del finančne konstrukcije izgradnje Rimskih term tudi črpanje nepovratnih sredstev evropskih skladov To je bil tudi razlog, zakaj je NLB sploh podprl investicijo. Ob tem so v banki še zapisali, da, kot so seznanjeni, Rimske terme še niso pridobile vseh nepovratnih sredstev, zaradi česar je tudi projekt zašel v likvidnostne težave . Menimo, da je treba za rešitev situacije v družbi najprej izpolniti pogoje, ki so bili sklenjeni na začetku projekta, kar pomeni zagotovitev ustrezne ravni nepovratnih sredstev. Menimo, da nova dokapitalizacija ni ustrezen način razreševanje trenutne situacije, ampak je treba izpolniti ostale pogoje, so še dodali v NLB-ju. Za Dnevnik pa so v Triglavu Naložbah zatrdili, da so povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki vseskozi podpirali, kar so izrazili tudi z glasovanjem na septembrski skupščini. So pa sodelovanje v dokapitalizaciji v višini 500.000 evrov pogojevali s predhodnim dogovorom s sindikatom bank, ki ga vodi ravno NLB in pri katerem so Rimske terme lani dobile posojilo v vrednosti 20 milijonov evrov.",0
"Slovaška vlada ni podprla sodelovanja države v mehanizmu za pomoč Grčiji, je pa podprla mehanizem za stabilnost evra, vendar pod določenimi pogoji. Slovaška vlada ni podprla sodelovanja v mehanizmu posojil držav z evrom prezadolženi Grčiji, v okviru katerega bodo države z evrom tej članici v treh letih posodile do 80 milijard evrov, IMF pa še 30 milijard. Slovaški delež dvostranskih posojil naj bi znašal 800 milijonov evrov, kar je enkrat več kot slovenski. Nova premierka pomoči za Grčijo ni naklonjena. Nova premierke Iveta Radičova je ob tem povedala, da Slovaška nasprotuje dejstvu, da bodo morali največji del bremena reform in varčevalnih ukrepov, ki jih mora v zameno za posojila izvesti Grčija, nositi navadni državljani, ki problema niso povzročili. Vlada je tako koalicijskim poslancem priporočila, da zakona o pomoči Grčiji ne podprejo. Kot je poudaril slovaški zunanji minister Mikulaš Dzurinda, pa s tem ne želijo pritiskati na poslance, ki glasujejo po svoji vesti. Medtem ko tri stranke vladajoče koalicije pomoči Grčiji nasprotujejo, pa jo krščanski demokrati nekdanjega evropskega komisarja Jana Figla podpirajo. Če bi zakon podprli še v levosredinski stranki Smer, bi tako lahko še vedno dobil zadostno podporo. Poslanci stranke Smer še niso povedali, kako bodo glasovali. Mehanizmu za stabilnost evra načeloma prikimali Kot je povedal slovaški finančni minister Ivan Mikloš, bo Slovaška dejansko sprožitev mehanizma za stabilnost evra, če bo katera od držav zanjo zaprosila, odobrila le, če bo v EU pred tem prišlo do bistvene okrepitve pakta o stabilnosti in rasti in če bo do takrat obstajal jasen sistem nadzora in sankcij za države članice evrskega območja, ki kršijo pravila in vodijo neodgovorno proračunsko politiko. Obenem bodo morali Evropska centralna banka ECB, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad IMF, ki bodo proučili morebitno prošnjo katere od držav za sprožitev mehanizma, predložiti jasne dokaze, da so države storile vse, da bi si na finančnih trgih pridobile zaupanje. Slovaška je bila zadnja izmed držav članic evrskega območja, kjer vlada uradno sploh še ni potrdila sodelovanja v mehanizmu za zagotavljanje posojil, če poleg Grčije še katera od držav z evrom ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev na trgu. Prejšnja vlada je pristala na sporazum držav z evrom o vzpostavitvi mehanizma za stabilnost evra, a je nova vlada premierke Ivete Radičove do danes odlašala z zeleno lučjo mehanizmu. Odločitev vlade mora podpreti še parlament, ki mora sprejeti tudi zakonsko podlago za sodelovanje Slovaške v mehanizmu. To naj bi poslanci storili na seji v začetku avgusta.",0
"Skupina Gorenje je v prvem polletju ustvarila 4,9 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je imela v istem obdobju lani 18 milijonov evrov izgube. Bobinac je rezultate ocenil kot dobre. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je rezultate ocenil kot dobre. Skupina Gorenje je po nerevidiranih podatkih v prvem polletju ustvarila 4,9 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani beležila 18 milijonov evrov izgube. Konsolidirani prihodki od prodaje so znašali 610 milijonov evrov, kar je 7,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Skupina je ustvarila 19,7 milijona evrov dobička iz poslovanja EBIT, medtem ko je imela v lanskem prvem polletju 7,5 milijona evrov izgube iz poslovanja. Krovna družba Gorenje je v prvih šestih mesecih beležila 296,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, medtem ko so v enakem lanskem obdobju ti znašali nekaj manj kot 265 milijonov evrov. Po 19,9 milijona evrov izgube v lanskem obdobju je v letošnjih prvih šestih mesecih ustvarila 1,05 milijona evrov čistega dobička. Bobinac zadovoljen Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je rezultate poslovanja, ki so bili ustvarjeni v razmeroma zaostrenih razmerah, ocenil kot dobre. Dejal je, da je skupina tri četrtine vseh konsolidiranih prihodkov ustvarila s prodajo gospodinjskih aparatov. Za Bobinca je zelo pomembno, da je skupina Gorenje rasla hitreje, kot se je gibal trg, in da so dosegli izboljšanje čiste dobičkonosnosti prodaje zaradi izboljševanja prodajne strukture z geografskega vidika. Pojasnil je, da so okoliščine poslovanja v prvi polovici letošnjega leta ostale podobne lanskim, vendar z jasnimi trendi izboljšanja uspešnosti. Gorenje je tako postopoma povečevalo delež višje pozicioniranih izdelkov, krepili so se vzhodni in jugovzhodni trgi z višjimi donosi. Bobinac v drugi polovici leta pričakuje, da bodo k stabilnosti in varnosti poslovanja skupine pomembno prispevali učinki dokapitalizacije IFC in prestrukturiranje dolga. Poslovanje bosta zaznamovali tudi jesenska dokapitalizacija, odprta za vse obstoječe delničarje, in vključitev poleti prevzete švedske družbe Asko. Bobinac je še napovedal, da bodo v matični družbi letos število zaposlenih zmanjšali za 350, vendar prek t.i. mehke realizacije. V petek bodo vsi zaposleni, vključno z delavci Tikija, prejeli tudi obvestilo, kdaj bodo dobili tretji obrok letošnjega regresa za letni dopust.",1
"Maribor - Bilančna vsota skupine NKBM je konec lanskega leta znašala skoraj 5,1 milijarde evrov in se je glede na konec leta 2006 povečala za skoraj petino, je vodstvo banke zapisalo v objavi nerevidiranih konsolidiranih rezultatov skupine na spletnih straneh Ljubljanske borze. Skupina NKBM je lani izkazala dobiček pred obdavčitvijo v višini 71,4 milijona evrov, kar je skoraj tretjino nad rebalansom načrta za leto 2007. Čiste obresti so konec leta znašale 116,5 milijona evrov in so se povečale za 16 odstotkov glede na leto 2006, kar je prav tako nekaj bolje od načrtovanega. Čiste odpravnine so konec leta znašale 50,5 milijona evrov in so se povečale za 28 odstotkov ter prav tako presegle načrte. Na aktivni strani konsolidirane bilance stanja so se krediti bankam in strankam, ki niso banke, povečali za 745 milijonov evrov oz. za 27,5 odstotka, medtem ko je rebalans za leto 2007 predvideval 23-odstotno rast. Skupina NKBM je tako lani beležila povečanje portfelja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, za 208 milijonov evrov oz. za 26 odstotkov. Na pasivni strani konsolidirane bilance stanja so se finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, povečale za 752 milijonov evrov oz. za 19,5 odstotka. Celotni kapital skupine, vključno s kapitalom manjšinskih delničarjev, je konec leta 2007 znašal 371,5 milijona evrov, kar je za 15 odstotkov več kot leto poprej. Skupina NKBM poleg banke obsega še 12 družb, in sicer osem neposredno odvisnih družb kot so Adria Bank, KBM Invest, Gorica Leasing, KBM Fineko, KBM Infond, KBM Leasing, Poštna banka Slovenije in M-PAY, dve posredno odvisni družbi Multiconsult in Multiconsult Leasing, po kapitalski metodi vrednotenja dolgoročnih finančnih naložb pa še pridruženi družbi Zavarovalnica Maribor in Moja Naložba.",1
"Mariborsko okrožno sodišče je uvedlo stečajni postopek nad finančno družbo Infond Holding, katere lastnik je nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot. Predlog za stečaj Infond Holdinga je vložila skupina upnikov, zbranih okoli skupine Pivovarna Laško, to so poleg Pivovarne Laško še Pivovarna Union, Radenska, Delo in Fructal. Mariborsko okrožno sodišče je danes uvedlo stečajni postopek nad finančno družbo Infond Holding, katere lastnik je tudi nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Marka Zamana, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Upniki Infond Holdinga morajo vse svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijaviti do 29. marca 2010. Mariborsko okrožno sodišče naj bi v kratkem objavilo tudi oklic o uvedbi stečajnega postopka nad največjim lastnikom Infond Holdinga, družbo Center naložbe.",0
"Ljubljana - V Grčiji so včeraj začeli stavkati zdravniki in novinarji, ki nasprotujejo obsežnim varčevalnim ukrepom, s katerimi želi vlada premierja Georgea Papandreua preprečiti bankrot države. Papandreujeva vlada se namreč spopada z visoko zadolženostjo, saj je državni dolg dosegel že 300 milijard evrov. Po znižanju bonitetne ocene dolgoročnega dolga Grčije z A- na BBB+ in bojazni glede bankrota je Papandreu v ponedeljek predstavil strategijo ukrepov za izhod iz krize. Mednje spadajo zmanjšanje zaposlovanja v javnem sektorju, zniževanje dodatnih ugodnosti javnih uslužbencev ter prenova davčne uprave. Poleg tega je pozval še k 90-odstotni obdavčitvi denarnih nagrad vodilnih v bankah, vsi ukrepi pa bodo začeli veljati z novim letom. Zato je včeraj stavkalo več tisoč zdravnikov, ki so zaposleni v državnih bolnišnicah, sicer pa so že v sredo začeli stavkati šolski učitelji. Ker so se stavki pridružili tudi novinarji, je Grčija včeraj ostala brez novic na televizijskih in radijskih programih ter nacionalnih časopisih, delo pa je prekinila tudi uradna nacionalna tiskovna agencija. Čeprav na grškem finančnem ministrstvu pričakujejo, da se bo stavka razširila na okoli 60 mest po državi, so sporočili, da bodo trdno vztrajali pri izvedbi napovedanih ukrepov.",0
"Za podražitev bo krivo manjše število dovolilnic Do leta 2020 bi cene električne energije lahko narasle za od 10 do 15 odstotkov, meni Evropska komisija. Celotna količina dovolilnic za trgovanje s toplogrednimi plini na ravni EU-ja se bo namreč do takrat znižala, proizvajalci energije pa ne bodo več prejemali brezplačnih dovolilnic. Vendar podražitve ne pomenijo nujno, da bo zrasel tudi račun posameznih gospodinjstev. To je namreč odvisno od tega, kakšni bodo ukrepi gospodinjstev pri varčevanju z energijo, so sporočili s komisije. Kot najpomembnejši učinek prenehanja dodeljevanja brezplačnih dovolilnic pa komisija navaja odpravo nepričakovanih dobičkov. Proizvajalci električne energije so namreč lahko prevalili cene dovolilnic na potrošnike, in sicer ne glede na to, ali so jih prejeli brezplačno ali ne. Pri napovedovanju rasti cen električne energije pa je treba upoštevati tudi današnjo ceno ogljika, velik učinek pa bi lahko imeli tudi ceni nafte in plina.",0
"Slovenske sile so se usmerile proti zavzetim mejnim prehodom z ukazom izvršiti ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom. Noč so slovenske enote izrabile za okrepitev blokade. Enotam, ki so se usmerile proti zavzetim mejnim prehodom so dobile ukaz: ""Na vseh točkah, kjer so oborožene sile RS v taktični prednosti, izvršite ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom. Nasprotnika pozivajte k predaji, določite čim krajši rok in izvedite akcijo z vsem razpoložljivim orožjem. Pri akcijah poskrbite za evakuacijo in varnost življenj civilnega prebivalstva."" Tanki, ki so prenočili pred barikado v Pesnici, so do sedme ure zjutraj barikado odstranili in nadaljevali z vožnjo proti Šentilju. Ustavila jih je barikada na Ranci, pri Kaniži sta dva tanka obtičala. Druge tanke je okoli 10.30 ustavila branjena barikada v Štrihovcu. Pripadniki Teritorialne obrambe (TO) in policije so tanke napadli. Po 11. uri so prišla tankom na pomoč letala jugoslovanskega vojnega letalstva in raketirala ter obstreljevala barikado. Ob 13.30 so spet napadla štiri letala, pri tem so bili štirje vozniki tovornjakov ubiti. Tankovska kolona je nato barikado obšla, vendar se je kmalu ustavila. Spopad na Medvedjeku Ob 9.50 so slovenske enote napadle oklepno kolono JLA na Medvedjeku. V napadih letalstva JLA je bilo ubitih šest voznikov tovornjakov. V Limbušu pri Mariboru sta bila uspešno napadena dva tanka JLA. Na Gibini je bil ustavljen prodor oklepne kolone s Hrvaške. Pred Dravogradom je bila ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Maribora. Po ostrem spopadu je bil zavzet mejni prehod Holmec. Padla sta dva policista in trije vojaki JLA, 91 je bilo zajetih. Enote Teritorialne obrambe so napadle vojašnico Bukovje pri Dravogradu. Napad na Brnik Jugoslovanska letala so napadla letališče Brnik. Na letališču Brnik je JLA ubila dva avstrijska novinarja. Ponoči se je tankom ob letališču približal pripadnik TO Peter Petrič, streljal na poveljniški tank, ranil poveljnika in pri tem izgubil življenje. Letala JLA so napadla tudi oddajnike Krim, Kum, Boč in Nanos ter Karavanški predor, Kočevsko Reko in Mursko Soboto. Tank na mejnem prehodu Rožna dolina pri Novi Gorici. (Foto: Tone Stojko/Muzej novejše zgodovine Slovenije) Enote TO so zavzele skladišče JLA v Borovnici, s čimer se je oborožitev TO bistveno izboljšala. Poleg tega so zavzeli skladišče v Leskovcu, neuspešno pa so izvedli napad na vojašnico v Ribnici. V Črničah v Vipavski dolini je Teritorialna obramba odgovorila na ogenj iz kolone JLA, dva vojaka sta padla. Zavzeli Rožno dolino Po napadu bojne skupine majorja Lisjaka je bil zavzet mejni prehod Rožna dolina, dva tanka sta bila uničena, trije zajeti, trije vojaki JLA so padli, 98 pa je bilo ujetih. Zavzet je bil prisluškovalni center JLA na Rožniku pri Ljubljani in uničen prisluškovalni center JLA na Suhi. Izvedena sta bila napada na vojašnico Škofja Loka in skladišče JLA Drulovka. JLA je ob 21. uri razglasila prekinitev ognja, saj so bile obkoljene enote v vedno težjem položaju.",0
"Kmalu tudi razprava o megazabavišču Družba Hit je v prvem polletju tega leta ustvarila 123 mio. evrov bruto realizacije, kar je za 5,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so za več kot 15 odstotkov povečali realizacijo iz hotelirstva in gostinstva, iz nočitev pa za 28 odstotkov. Vseh obiskovalcev je bilo prek 800.000. Beležijo tudi dobro poslovanje odvisnih družb v Sloveniji in tujini. Sicer pa je nadzorni svet družbe na seji za novo članico uprave potrdil Nevenko Črnko, ki bo zadolžena tudi za projekt velezabavišča, vendar šele čez nekaj časa. 25. septembra na Hitu pričakujejo tudi podpredsednico Harrah sa Jan Jones, ko naj bi dokončno dorekli projekt in njegovo realizacijo. O megazabavišču pa bo čez deset dni razpravljal tudi novogoriški mestni svet.",1
"Ljubljana - Skupina Droga Kolinska, ki sodi v skupino Istrabenz, je v prvem četrtletju ustvarila 75,8 milijona evrov čistih prihodkov, kar je 11 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Izguba se je povečala, in sicer z 1,8 milijona v lanskem prvem četrtletju na 5,6 milijona evrov. Kot je matična družba skupine Droga Kolinska danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, so se čisti prihodki znižali zaradi odprodaj nestrateških programov in prekinitve pogodbe z Unileverjem ter nenadne depreciacije srbskega dinarja, ki je v primerjavi z enakim obdobjem lani glede na evro izgubil 12 odstotkov vrednosti. Srbski trg predstavlja okoli polovico prodaje skupine Druga Kolinska. Prihodki na srbskem trgu, izraženi v dinarjih, so se sicer povečali za sedem odstotkov. Skupina je v trimesečju dosegla milijon evrov dobička iz poslovanja (EBIT), medtem ko je v enakem lanskem obdobju ta znašal 3,2 milijona evrov. K izgubi v višini 5,6 milijona evrov so največ prispevale negativne tečajne razlike zaradi padca vrednosti srbskega dinarja in višji stroški obresti zaradi povečanega obsega zadolžitve v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008, so zapisali. Skupina Droga Kolinska redno odplačuje svoje finančne obveznosti do upnikov in dobaviteljev, pravijo. V prvem četrtletju je zmanjšala neto dolg s 190 milijonov evrov konec lanskega leta na 175 milijonov evrov. Stanje razpoložljivih denarnih sredstev se je povečalo na 13,3 milijona evrov, ""kar skupini Droga Kolinska zagotavlja finančno stabilnost v izjemno nepredvidljivih razmerah poslovanja v letu 2009"".",0
"DDV bi pomenil odstopanje od povprečja v drugih državah Selektivni dvig DDV-ja bi imel zanemarljive učinke na proračun, pomenil pa bi bistveno večje dodatno breme gospodarstva, opozarjajo v GZS-ju. Dvig stopnje DDV-ja za cvetličarje, tiskane medije, frizerje idr. lahko drastično poslabša njihov ekonomski položaj in vpliva na zaposlenost v teh dejavnostih. Dodatno obremenitev pomeni tudi dvig DDV-ja za komunalne storitve, za katere se že sproščajo dozdajšnje omejitve pri oblikovanju cen. Posledično to pomeni dvig cen komunalnih storitev za celotno gospodarstvo, na gospodarski zbornici opozarjajo v sporočilu za javnost. Ob predpostavki enakega obsega storitev ocenjujemo, da bo ukrep področju časopisov, revij in druge periodike povzročil dodatne letne stroške za približno 13 milijonov evrov, področju zbiranja in odvoza odpadkov in drugih komunalnih storitev pa dodatnih približno 43 milijonov evrov, pravijo v GZS-ju in dodajajo, da predlagane stopnje DDV-ja za te dejavnosti odstopajo od primerljivih ureditev v drugih državah članicah EU-ja in da imajo v številnih državah v dejavnosti periodičnega tiska ničelno stopnjo DDV-ja. Pretežna večina subjektov, na katere bo dvig DDV-ja vplival, je po njihovih navedbah mikrodružb in malih družb ter samozaposlenih, ki so bili že prisiljeni skrajno racionalizirati svoje poslovanje in nimajo več rezerv. Ocenjujemo, da bi predlagani dvig DDV-ja neposredno vplival na pogoje poslovanja prek 5.000 podjetij oz. samostojnih podjetnikov v teh dejavnostih, kar predstavlja tri odstotke vseh subjektov v Sloveniji. Priliv v proračun bi bil zanemarljiv Priliv v proračun iz tega naslova bi bil, kot so še izpostavili, zanemarljiv v primerjavi z gospodarsko in socialno škodo, ki bi ga povzročilo krčenje ali prenehanje poslovanja številnih gospodarskih subjektov v teh panogah. Številna od teh bi izpad poslovanja verjetno nadomestila na trgu sive ekonomije, dvig DDV-ja za komunalne storitve pa bi ob sproščenih cenah in dvigu okoljskih dajatev na ravnanje z odpadki neposredno vplival tudi na inflacijo, so še dodali.",0
"Nadaljevali bodo še v nedeljo Člani OZS-ja še vedno dvigajo gotovino iz bankomatov. Združenje bank Slovenije zaradi akcije obrtnikov še ne poroča o težavah pri oskrbi z denarjem. Obrtniki so začeli dvigovati gotovino iz bankomatov v petek, akcijo pa bodo nadaljevali tudi v nedeljo. Naši člani se individualno odločajo za dvig denarja iz bankomatov in gredo po običajnih sobotnih opravilih. Nekaterih delajo, mnogo jih k sreči še ima delo, čeprav ga primanjkuje iz dneva v dan vse bolj, je povedal podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS Jani Ulaga V ponedeljek se bo sestala skupščina OZS-ja, na kateri bodo odločali o nadaljevanju državljanske nepokorščine, za ta dan pa načrtujejo tudi dvig denarja v bankah. Tudi o protestnem shodu Ulaga je ob tem opozoril, da bodo v ponedeljek odločali o morebitnem preklicu protestnega shoda pred poslopjem parlamenta in vlade, ki ga načrtujejo za sredo, medtem ko bodo o aprilski zapori Slovenije odločali na izredni seji skupščine. Ta bo verjetno potekala nekaj dni pred samo zaporo, ki jo načrtujejo za 18. april. Banke za zdaj brez težav Slavko Cimprič iz Združenja bank Slovenije je medtem povedal, da zaradi akcije ne opažajo posebnosti ali težav, oskrba z denarjem pa poteka normalno. Spomnil je, da so v letu dnevi, ko je obremenitev bankomatov večja, poleg tega je dvig denarja na bankomatih omejen. Tukaj ni nič takšnega, kar ne bi bilo obvladljivo. Za božič in novo leto je povpraševanje mnogo večje. Obrtnikov je nekaj deset tisoč, kupcev pa nekaj sto tisoč, je še dejal Cimprič.",0
"Nekdanja direktorica Gradisa Celje je ovadena zaradi suma storitve osmih kaznivih dejanj poslovne goljufije Celjski kriminalisti so zoper odgovorno osebo gospodarske družbe iz Celja podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve osmih kaznivih dejanj poslovne goljufije. Kot je STA izvedela iz neuradnih, a zanesljivih virov, gre za družbo Gradis Celje v stečaju in njeno nekdanjo direktorico Lidijo Žagar. Kot so ugotovili kriminalisti, je odgovorna oseba konec leta 2007 z investitorjem gradbenega posla sklenila pogodbo za izvedbo gradbenih del na območju Kranja. Skupna vrednost pogodbe je znašala približno 19 milijonov evrov po sistemu ""ključ v roke"". Pogodba je bila ekonomsko neupravičena in že v samem začetku ni pokrivala stroškov gradnje, so danes sporočili s Policijske uprave Celje. Podizvajalcem lažno prikazovala vrsto okoliščin Kljub temu je odgovorna oseba prav tako konec leta 2007 in v prvi polovici leta 2008 sklenila več pogodb s podizvajalci, vrednih 22 milijonov evrov. Pri izvajanju pogodb pa je odgovorna oseba podizvajalcem lažno prikazovala vrsto okoliščin. Namen odgovorne osebe Gradisa je bil ta, da opravljenih del podizvajalcem ne bi bilo treba v celoti poplačati, zato so podizvajalci utrpeli za 3,6 milijona evrov škode.",0
"V državnih podjetjih naj bi odpustili 5.000 zaposlenih Hrvaška vlada bo skušala javne finance stabilizirati z uvedbo višjega, 25-odstotnega davka na dodano vrednost DDV, ki bo eden izmed najvišjih v Evropski uniji, s čimer naj bi se v proračun steklo dodatnih 330 milijonov evrov. Nova hrvaška vlada pripravlja nepriljubljene varčevalne ukrepe, s številnimi proračunskimi rezi naj bi se po vladnih predvidevanjih proračunski primanjkljaj prvič po petih letih zmanjšal za več kot 500 milijonov evrov, deficit pa bi znašal milijardo evrov oziroma 2,8 odstotka BDP-ja, poroča dopisnica RTV Slovenija iz Zagreba Nataša Prislan Culiberg. Vlada premierja Zorana Milanovića osrednjo pozornost namenja razbremenitvi gospodarstva, javne finance pa želi stabilizirati tudi z uvedbo 25-odstotnega DDV-ja. S tem naj bi se v državno blagajno steklo dodatnih 330 milijonov evrov. Številni se bojijo, da bo višji DDV, ki bo začel veljati 1. marca, sprožil val podražitev, cene pa se bodo verjetno povišale tudi zaradi zadnje podražitve naftnih derivatov. Vmesna 10-odstotna davčna stopnja bo veljala za otroško hrano, olje in beli sladkor ter za distribucijo vode. Po besedah hrvaškega makroekonomista Anteja Babića davek na dodano vrednost ne bo bistveno prizadel hrvaških državljanov, saj na Hrvaškem približno polovico DDV-ja zberejo med turistično sezono. Varčevanje z odpuščanjem Hrvaška vlada namerava privarčevati tudi z odpuščanjem pet tisoč delavcev v državnih podjetjih, v kar naj bi po poročanju hrvaških medijev privolili celo sindikati, a v največjem hrvaškem sindikatu, Neodvisni hrvaški sindikati, to odločno zavračajo. Predsednik sindikata Krešimir Sever je prepričan, da je vladna stran skušala javnost zavesti s to izjavo. Z novim proračunom in višjim DDV-jem namerava hrvaška vlada povečati likvidnost v gospodarstvu in spodbuditi odpiranje novih delovnih mest. Po mnenju opozicije je proračun nerealen. Vlada napoveduje 0,8-odstotno gospodarsko rast, medtem ko so ekonomisti nasprotno prepričani, da bo sledilo krčenje gospodarstva za več kot odstotek. Vseeno kot pozitiven ukrep označujejo, da se bo javna poraba po petih letih prvič zmanjšala. Delodajalci naj bi imeli po novem več sredstev za naložbe, saj vlada napoveduje znižanje prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje za dve odstotni točki. Med drugim vlada v Zagrebu načrtuje prodajo še dveh podjetij v državni lasti - zavarovalnice Croatia Osiguranje in še eno izmed zadnjih bank v hrvaški lasti, Hrvaške poštne banke.",0
"Hrvatom se obeta nov val podražitev. Od sobote dalje bodo cene nekaterih mlečnih izdelkov višje za skoraj desetino. Na Hrvaškem bodo v soboto cene mleka in mlečnih izdelkov poskočile 1. december, ko bodo cene spet narasle, so hrvaški mediji že poimenovali črna sobota . Vodilna hrvaška proizvajalce mleka in mlečnih izdelkov, Zagrebški Dukat in varaždinska Vindija, sta s 1. decembrom napovedala podražitve svojih izdelkov. Cena mleka bo poskočila za osem do devet odstotkov, mlečniizdelki pa bodo dražji za pet do osem odstotkov. Upravi sta podražitve obrazložiliz jesenskim dvigom cene odkupa mleka. Valu podražitev ni videti konca Hrvaški zavod za statistiko je sredi novembra objavil, da so stroški za živila v enem letu poskočili za 8,1 odstotka. Na ta način se nadaljuje val podražitev na Hrvaškem, ki ga je potrdil tudi državni zavod za statistiko. Zelenjava se je v enem letu podražila za 30 odstotkov, olje za 17 odstotkov, kruh in žitne rastline za osem odstotkov. Zaradi podražitev cen surovin je Zagrebško podjetje Zvijezda podražilo svoje izdelke - olje, margarine in majoneze - tudi do 50 odstotkov, za kolikor je skočila cena sončničnega olja. Poudarili so, da so cene hrvaških oljnic od lani podvojile, cena surovega olja na svetovnem trgu je višja za 80 odstotkov. Tudi cene jajc se postopoma zvišujejo, tudi za 35 odstotkov. Hrana je tudi na Hrvaškem vse dražja Posebej se je podražila zelenjava, fižol, na primer, celo za 60 odstotkov, je za Večernji list povedal eden od prodajalcev na Zagrebški tržnici. Ocenil je, da se bodo cene paradižnika in zelene solate ob prihajajočih praznikih podvojile. Ankete med državljani kažejo, da je za kosilo ceneje pojesti kos mesa kot kilogram zelenjave. Vendar pa podražitve napovedujejo tudi živinorejci. Domača proizvodnja visi na nitki zaradi visokih cen hrane za živino in energentov, podražitev bo pospešil tudi uvoz mesa z dampinškimi cenami, je ocenil Toni Raić iz društva živinorejcev Babybeef. Meso se bo podražilo, ker bodo proizvajalci zmanjšali rejo, je ocenil predsednik Neodvisnega hrvaškega sindikata Krešimir Sever. Opozoril je, da se bodo zvišale cene naravnih sokov, in sicer zaradi uvoza embalaže. Ni izključil niti podražitve električne energije in plina, ker bo vlada po volitvah morala izpolniti zahteve distributerjev. V sindikatu so izračunali, da bi vse dosedanje in napovedane podražitve lahko sprožile splošnih dvig življenjskih stroškov za šest odstotkov.",0
"Zaradi zmanjševanja števila prijav kaznivih dejanj so se na policiji odločili, da ponudijo dodatno možnost anonimnega prijavljanja, to je e-prijava korupcijskih kaznivih dejanj. Z namenom, da bi zagotovili anonimnost prijave, so se na policiji odločili, da vstopna točka anonimne e-prijave ne bo na policiji oziroma na policijskem strežniku, pač pa projekt poteka v okviru državnega portala e-uprava. Kot je pojasnil pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije (UKP) Robert Črepinko, se iz portala e-uprave na policijo prenese samo vsebina anonimno prijavljenega kaznivega dejanja. S tem se ne zahteva podatkov o prijavitelju in ne podatkov, ki bi kazali IP-številko računalnika, s katerega je bila prijava poslana. Z vzpostavitvijo e-prijave korupcijskih dejanj skušajo na policiji povečati sodelovanje zobčani in tako izboljšati svojo učinkovitost, je še povedal Črepinko.",1
"Kordež očitke zavrnil Zgodba o spornih poslih v Merkurju se nadaljuje, saj so na dan prišle informacije, da naj bi Merfin, ki je v lasti menedžerjev, za odplačevanje posojil izčrpaval Merkur. Tako so mediji v zadnjih mesecih poročali že o več domnevno sumljivih poslih, povezanih z Merkurjem in njegovim največjim lastnikom Merfinom. V Merfinu je namreč povezanih okoli sto menedžerjev, ki so si pridobili večinski delež v Merkurju. Vsem spornim poslom naj bi bilo skupno izrabljanje Merkurja za plačevanje posojil. Tako naj bi, denimo, Merfin nakupovalni center v Kranju od Merkurja odkupil za 8,7 milijona evrov, nato pa naj bi ga za 18 miijonov evrov prodal dravograjskemu Kogradu, je poročala novinarka TV Slovenija Janja Koren. Kordež Vse je ostalo znotraj skupine Bine Kordež, predsednik uprave Merkurja, trditve zavrača. Potrdil je, da je bila omenjena transakcija izvršena, a pri njej naj bi bile v ozadju še druge pogodbene obveznosti, ki jih niso natančneje razkrili. Iz dokumentov naj bi bilo jasno, da ni šlo za oškodovanje. Kot še poudarja Kordež, je Merkur največja in tudi edina Merfinova naložba, s premikanjem premoženja pa po njegovih besedah nihče ničesar ne izgublja. Ključno je, da vse ostane v skupini Merfin, je dejal. Če Merfin prenese nekaj iz Merkurja na Merfin, je naložba, ki jo ima v Merkurju, pač manj vredna, tako da je transakcija nevtralna, je dodal. Tajnikar Merkur bi denar porabil drugače Ekonomist Maks Tajnikar zatrjuje, da ni povsem tako, saj bi Merkur deset milijonov, ob katere je bil, lahko uporabil za to, da se dalje razvija, ima nižje cene, delavci pa višje plače in podobno, pa tudi vsi lastniki bi imeli višje dividende. Premik denarja se je zgodil, da bosta Kordež in njegova skupina lahko poplačala posojila, meni Tajnikar. Kot še meni, gre za znano prakso v naših podjetjih, ki tako pomagajo drug drugemu oziroma izravnavajo medsebojne koristi. Prav tako je Tajnikar kot sporna navedel Merkurjev odkup lastnih delnic, ki naj bi Merfinu navrgel več kot 50 milijonov evrov, in dvajsetmilijonsko posojilo, ki naj bi ga Merfinu dal Merkur, oboje pa naj bi bilo namenjeno odplačilu posojila za nakup Merkurja.",0
"Moodys je znižal bonitetne ocene obveznic treh slovenskih bank. Po ocenah bonitetne hiše je zelo verjetno, da bodo imele banke še naprej izgube in da jih bo treba znova dokapitalizirati. Bonitetna hiša Moodys je znižala bonitetno oceno Slovenske izvozne in razvojne banke SID banka ter bonitetne ocene obveznic SID banke, Nove Ljubljanske banke NLB in Abanke Vipa. Za vse omenjene banke in Novo Kreditno banko Maribor NKBM je agencija napovedala še, da bo znova preverila njihove bonitetne ocene. Slovenske banke so dobile nižjo bonitetno oceno. Znižanje bonitetne ocene SID banke z Aa2 na Aa3 je sledilo enakemu znižanju bonitetne ocene Slovenije. Ob tem tako kot za državo tudi za SID banko velja možnost nadaljnjega znižanja bonitetne ocene. Kot so pojasnili v SID banki, je bonitetna agencija Moodys spremembo utemeljila s tem, da je banka v stoodstotni lasti države in se zadolžuje z njenim jamstvom. Z Aa2 na Aa3 je znižala tudi bonitetno oceno njenih obveznic. Moodys je na svojih spletnih straneh objavila, da je znižala še bonitetni oceni obveznic dveh slovenskih komercialnih bank, in sicer NLB in Abanke Vipa. Obema bankama je oceno obveznic s poroštvom države znižala za eno stopnjo, z Aa2 na Aa3. Kot so pojasnili v NLB, jim je Moodys poslabšal bonitetno oceno obveznice NLB s poroštvom Republike Slovenije. Bonitetna hiša je danes napovedala še, da bo znova preverila bonitetne ocene SID banke, NLB, Abanke Vipa in NKBM. To bo storila takoj, ko bo znova ocenila boniteto države. V tokratni objavi je že izpostavila možnost znižanja ocene za nekatere finančne instrumente vseh treh omenjenih komercialnih bank. Moodys je v sporočilu o znižanju bonitetne ocene obveznic slovenskih bank sicer opozoril, da je finančna kriza razkrila veliko ranljivost slovenskega finančnega sektorja, ki se odraža v poslabšanju kakovosti kapitala v bankah in njihovi veliki potrebi po refinanciranju. Država je morala zato poskrbeti za dokapitalizacijo NLB ter za jamstva za NLB in Abanko Vipa. Po pojasnilih bonitetne hiše je zelo verjetno, da bodo banke zaradi svoje izpostavljenosti korporativnemu sektorju še naprej beležile izgube in da jih bo treba znova dokapitalizirati. Bonitetna agencija Moodys je minuli teden znižala kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo. Kot razlog je navedla naraščajočo politično negotovost ter tveganja pri izvajanju načrtov za fiskalno konsolidacijo in strukturnih reform, ki so potrebne za preprečevanje nadaljevanja rasti vladnega dolga v srednjeročnem obdobju in za promocijo obetov dolgoročne gospodarske rasti v Sloveniji. Moodys je tudi opozoril, da se lahko ocena še bolj zniža. Med razlogi sta povečano tveganje, da bo morala vlada dodatno podpreti bančni sistem in poslabšanje obetov za srednjeročno gospodarsko rast.",0
"Umar opaža nadaljevanje slabšanja razmer na trgu dela, stopnja registrirane brezposelnosti pa je bila konec leta 2012 najvišja po letu 1999. Trend se nadaljuje tudi letos. V začetku leta 2013 se nadaljuje izrazito slabšanje kazalcev na trgu dela. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila konec leta 2012 najvišja po letu 1999, rast števila registriranih brezposelnih pa se je nadaljevala tudi januarja. Zaostrene ostajajo tudi razmere v finančnem sistemu, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Število delovno aktivnih po statističnem registru se je v zadnjem četrtletju lani močno znižalo, drugo četrtletje zapored tudi v javnih storitvah. V povprečju leta 2012 je bilo število formalno delovno aktivnih v primerjavi z letom 2008 manjše za 7,9 odstotka, ugotavlja Umar v novi številki svoje publikacije Ekonomsko ogledalo. Na Zavodu RS za zaposlovanje je trenutno prijavljenih že 124.311 iskalcev zaposlitve. Foto Thinkstock Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v zadnjem četrtletju nadalje znižala, zaznamovala so jo najnižja izredna izplačila plač v zadnjih osmih letih. V celotnem lanskem letu se je povprečna plača v zasebnem sektorju ob dokončni uskladitvi minimalne plače povišala za pol odstotka, v javnem pa zaradi znižanja plač v sektorju država sredi leta za 0,9 odstotka. Tudi razmere v finančnem sistemu ostajajo zaostrene. Januarja se je nadaljevalo zniževanje obsega kreditov nebančnim sektorjem, k čemur je približno polovico prispevalo razdolževanje podjetij in nefinančnih institucij, močno pa se je povečalo razdolževanje gospodinjstev. Obseg slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu se je decembra sicer znižal, vendar se je njihov delež v skupnih razvrščenih terjatvah zaradi manjšega obsega najkakovostnejših terjatev povišal na 14 odstotkov. Znižala se je tudi gospodarska dejavnost Umar še navaja, da se je gospodarska dejavnost v evrskem območju v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšala, in sicer za 0,6 odstotka, Evropska komisija pa začetek postopnega okrevanja pričakuje ob koncu letošnjega leta. Temeljilo bo na zunanjem povpraševanju. Ob tem opaža, da napetosti na mednarodnih finančnih trgih popuščajo, v začetku leta pa se izboljšujejo tudi kazalniki razpoloženja za evrsko območje. Tudi v Sloveniji je bruto domači proizvod BDP v zadnjem lanskem četrtletju upadel. Znižal se je za en odstotek, v celem letu 2012 pa je bil nižji za 2,3 odstotka.",0
"Zaposleni v Tomu, ki stavkajo zaradi neizplačanih plač, bodo sami zbrali denar za vložitev predloga stečaja. Večinski lastnik bo po besedah sindikalistke gladovno stavkal, če banka ne bo sprostila denarja za izplačilo plač. Predlog stečaja naj bi delavci mokronoškega podjetja Tom vložili v sredo, je povedala sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Majda Marolt. Po njenih besedah delavci mokronoškega pohištvenega podjetja minuli teden niso dobili obljubljenih izplačil septembrske plače in razlike julijske plače. Ker so siti obljub, pa so se danes dogovorili, da bodo predlog stečajnega postopka vložili sami, s tem, da jim bo potrebnih slabih štiri tisoč evrov z denarjem, ki ga ima na računu, pomagal zbrati tudi sindikat podjetja. Zaposleni v Tomu, ki zaradi zaostalih izplačil s prekinitvami stavkajo od 27. septembra, so se na zboru delavcev odločili, da bodo sami zbrali denar za vložitev predloga stečaja. Stavkajoči delavci se bodo nato v četrtek sešli na vnovičnem zboru, na katerem jim bodo po vložitvi stečajnega predloga predstavniki sindikata pojasnili nadaljnje postopke, predsednik upravnega odbora Toma Bruno Gričar pa je Maroltovo v nedeljo zvečer obvestil, da bo kljub vsemu še danes skušal zagotoviti denar za plače, je dodala. Seznanil jo je tudi, da je na Gorenjsko banko naslovil poziv, naj vendarle sprosti Tomova sredstva in zagotovi izplačilo plač. Če se stvar ne bo premaknila, pa je sporočil, da bo pred bančnim poslopjem prisiljen gladovno stavkati, je še povedala.",0
"Letala za šolanje pilotov kadetov indijske vojske Po prijavi na razpis indijske vlade za dobavo 194 ultralahkih letal je ajdovski Pipistrel med najresnejšimi tekmeci za dokončno prodajo svojih letal. Direktor Pipistrela Ivo Boscarol je zatrdil, da se tekmecev pri tehničnih rešitvah ne bojijo, končno besedo pri izboru pa bodo imeli lobisti in ponujena cena letal. Med Pipistrelovimi tekmeci so močne letalske vojaške industrije iz ZDA, Italije, Nemčije, Avstralije in Poljske. Imamo najboljši produkt Tolaži nas to, da imamo med vsemi zagotovo najboljši produkt, in če bo kvaliteta prevladala, upamo, da se bo tudi Slovenija lahko pohvalila, da dobavlja letala četrti vojaški velesili sveta, je dejal Boscarol. Ultralahko letalo pipistrel garud indijski mitološki ptič je šolsko letalo. V podjetju so ga razvili prav za potrebe naročnika in specifične indijske podnebne razmere. Namenjeno bo šolanju pilotov kadetov indijske vojske. Vrednost desetletnega posla bi znašala več deset milijonov dolarjev, točne vrednosti pa direktor Pipistrela ni želel izdati. Slovenska vlada bi nam lahko pomagala tudi tako, da bi zmanjšala birokratske zahteve ter tako povečala cenovno konkurenčnost naših letal. Če bomo tudi izbrani, pa bo potreben dogovor o protidobavah, je dejal. Pipistrelovemu letalu znova Nasina nagrada? Letošnje poletje je podjetje namenilo tudi pripravam na tekmovanje za Nasino nagrado, ki bo v ZDA potekalo konec septembra. Do zdaj so to ugledno nagrado osvojili že dvakrat in tudi letos računajo na podoben uspeh, je napovedal Boscarol. Pred tem so se predstavili na velikem letalskem sejmu v ZDA Oshkosh Airventure, kjer je bilo za njihovo štirisedežno električno letalo precej zanimanja med obiskovalci. Po glasovanju obiskovalcev je Pipistrelovo letalo med 15.000 razstavljenimi letali zasedlo deveto mesto po zanimivosti.",1
"Neuradno naj preiskovalci želeli prečesati tudi poslovanje Ine in njenih hčera v zadnjih 20 letih Hrvaški protikorupcijski urad Uskok sumi, da sta šef hrvaške naftne družbe Ina Bojan Milković in njegov nekdanji sodelavec Miroslav Pacak v sedmih letih prejela za okoli 3,3 milijona kun (okoli 450 tisoč evrov) podkupnin, poroča Večernji list. Sumijo ju, da sta od vsake družbe, ki je želela poslovati s Croscom, hčerinsko družbo Ine, prejemala podkupnine v višini do 10 odstotkov vrednosti posla. Bo Uskok prevetril poslovanje Ine v zadnjih 20 letih? Jutarnji list pa medtem poroča, sklicujoč se na neuradne vire, da je preiskava šefa Ina le vrh ledene gore in namerava Uskok razširiti preiskavo tudi nad Ino in vsa njena hčerinska podjetja. Neuradno naj bi želeli prečesati poslovanje Ine v zadnjih 20 letih. V policijskih krogih naj bi se govorilo, da je Ina funkcionirala kot ""samopostrežna"" in so si denar v obliki provizij in podkupnin delili mnogi, če se je le pokazala priložnost. Zamenjava na čelu Mola povezana s Hrvaško? Medtem so v madžarskem Molu, ki je 47-odstotni lastnik Ine, na isti dan, ko so kriminalisti prijeli Milkovića, sporočili, da s 30. aprilom z mesta izvršnega direktorja odstopa György Mosonyi. Na čelu družbe ga bo zamenjal dosedanji direktor Slovnafta Oszkár Világi. Ali so zamenjave povezane z dogajanjem na Hrvaškem ni znano, piše Jutarnji.",0
"Projekt Evropska prestolnica mladih je začasno ustavljen. Novo vodstvo mariborske občine je vodilne in tudi izvajalce programov obvestilo, da denarja za izvedbo programov ni. Projekt so zamrznili, da ugotovijo realno finančno situacijo in prilagodijo možnosti izvedbe. Mariborski župan Andrej Fištravec je zaradi nejasne finančne konstrukcije po navedbah spletnega Večera že pred dnevi ustavil nekatere aktivnosti pri izvajanju projekta, ker je finančna konstrukcija nejasna, pisarna EPM pa tako formalno več ne obstaja oziroma so vse njene aktivnosti do nadaljnjega zamrznjene, poroča spletni Večer. Zalomilo pri denarju - namesto 1,25 milijona evrov je za projekt realno zagotovljenih le 300.000 evrov. Premalo denarja za odhodke Zamrznitev projekta so na mariborski občini potrdili tudi za STA. Kot so navedli, so ob prvem pregledovanju projekta EPM ugotovili, da je pri proračunski postavki prišlo do neskladja med načrtovanimi odhodki in prihodki. Evropska sredstva so bila prijavljena in načrtovana v višini 783.751 evra, iz proračuna pa izhaja, da je za odhodke ostalo samo 466.249 evrov. Od tega je tretjina sredstev že obremenjenih za potrebe delovanja pisarne, skoraj tretjina bo porabljena za izvajanje rednih programov mladinskih organizacij v mestu, preostali del pa ne pokrije načrtovanih stroškov organizacij, ki so bile lani izbrane za sofinanciranje priprave novih programov v mladinskem sektorju za potrebe EPM, navajajo na občini. Težave EPM so tako po mnenju novega občinskega vodstva posledica slabega načrtovanja projekta v lanskem letu, nepotrebne predimenzioniranosti pisarne EPM, njene izvzetosti iz pristojnega urada kot strokovne službe in podrejenosti neposredno podžupanji Astrid Bah ter napačne vloge pisarne v projektu. ""Namesto podpornega okolja organizacijam in akterjem, ki so vsebinsko osmislili EPM 2013, je pisarna želela biti samostojni producent in izvajalec vsebin,"" so svoje ugotovitve še pojasnili v občini, dodaja spletni Večer. Kot so še zapisali v občini, je ""želja novega vodstva, da se projekt EPM in znotraj njega začeto delo mladinskih organizacij uspešno pripeljeta do konca, vendar za zdaj sredstev v proračunu ni"". Zato so trenutno projekt zamrznili, a le zato, da ugotovijo realno finančno situacijo in prilagodijo možnosti izvedbe ter preverijo dosedanje delo in ustrezne pravne podlage, navajajo v mariborski občini. ""Sredstva bomo skušali zagotoviti z rebalansom, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je potrebno pristopati v skladu s finančnimi zmožnostmi v času krize in v razmerju do drugih prioritet mesta,"" so zapisali. Ključna je zaščita akterjev v mladinskem polju, ki so prav z dolgoletnim odličnim delom omogočili, da je Maribor sploh postal EPM. Zato se želijo ""maksimalno hitro odzvati in preprečiti, da bi prestolnično leto zaradi slabe priprave projekta kakorkoli škodovalo mladinskemu polju"". Pisarno EPM so zato vrnili v sestavo urada za kulturo in mladino in pod okrilje večletne višje svetovalke za mladino Martine Rauter. S projektom se prioritetno ukvarja tudi kabinet župana in njegova svetovalca, Gregor Kosi in Goran Rajić, še navajajo v občini.",0
"Ljubljana - Družbi Adria Ankaran še vedno ni uspelo prevzeti nadzora nad kampom, čeprav je okrajno sodišče v Kopru pred dnevi izdalo začasno odredbo o motenju posesti v korist Adrie. Posledično mora Adria Ankaran, ki je v finančnih težavah, za varnostno službo, ki varuje kamp, plačati od štiri do pet tisoč evrov dnevno. Direktorica Adrie Ankaran Zlatka Galinec pravi, da je vodstvo družbe presenečeno in zaskrbljeno zaradi počasnega in neučinkovitega ukrepanja vseh, ki bi morali sodelovati pri uresničitvi začasne odredbo. ""Zato pozivamo pristojno sodišče, da čim prej imenuje izvršitelja začasne odredbe, ki smo ga predlagali,"" pravi Galinčeva. Po naših informacijah pa Adria Ankaran izvršitelja ni predlagala v predlogu za izdajo začasne odredbe, temveč je to storila šele pred nekaj dnevi. Po besedah predsednice okrajnega sodišča v Kopru Bojane Štrukelj Petovič sodišče ni moglo določiti izvršitelja v začasni odredbi, ker o začasni odredbi odloča na podlagi predloga Adrie, ki pa imenovanje konkretnega izvršitelja ni predlagala. Na začetku tega tedna je koprsko sodišče prejelo nekaj vlog glede spora za zemljišče Adrie Ankaran, med katerimi sta bila tudi ugovor glede izdane začasne odredbe in predlog za določitev izvršitelja. V torek je sodišče vloge vročilo nasprotnim strankam, ki imajo osem dni časa za odgovor. ""Izvršitelja bo sodišče verjetno imenovalo že pred tem rokom. To bo odvisno od odločitve sodnice, ki ji je bila zadeva dodeljena, in od trditev strank v novih vlogah,"" razlaga Štrukelj-Petovičeva. Poročali smo že, da bi morala Adria Ankaran na podlagi začasne odredbe ponovno prevzeti upravljanje kampa. Toda to so ji preprečili varnostniki, ki jih je najelo podjetje Actium. Preko tega podjetja je nekdanji svetovalec uprave Adrie Ankaran Miro Majcen v letu 2008 krepko pod ceno kupil podjetje KSV turizem, na katerega je Adria pred tem oddelila nekaj deset tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče s kampom. Sicer pa je po naših informacijah nekdanje vodstvo Adrie Ankaran z Igorjem Lebarjem na čelu tudi na razne druge načine izčrpavalo družbo. V obdobju, ko je Lebar vodil Adrio Ankaran (od sredine leta 2007 pa do konca leta 2009, ko je bil razrešen), so namreč številni stroški glede na primerljivo obdobje pred tem, ko je Adrio Ankaran vodila Galinčeva (v letu 2007 je odstopila, konec lanskega leta pa je bila ponovno imenovana za direktorico), krepko narastli. Tako so stroški varovanja poskočili s 100.000 evrov na dobrih 580.000 evrov, stroški reševanja iz vode pa z 12.000 evrov na približno 230.000 evrov. Stroškov svetovalnih storitev in čiščenja v času, ko je Adrio Ankaran vodila Galinčeva, družba ni imela. Pod Lebarjevim vodstvom pa je Adria Ankaran imela za 160.000 evrov stroškov svetovalnih storitev, stroški čiščenja pa so znašali 270.000 evrov. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Družba MLM je od SID banke prejela dolgoročno posojilo v višini 4 milijone evrov. MLM je s tem pridobila potrebna sredstva za razvoj nove generacije ohišij menjalnika za osebna vozila Volkswagen in nosilcev motorja za urbano mestno vozilo z nizko stopnjo izpustov ogljikovega dioksida. Posel bo MLM do leta 2017 predvidoma prinesel 30 milijonov evrov prihodkov. ""S pridobljenim posojilom bomo pokrili investicijske potrebe projekta do konca letošnjega leta, za prihodnje leto pa se bomo z bankami pogovarjali jeseni,"" je pojasnil predsednik uprave MLM Branko Žerdoner (na fotografiji). Ta je že julija lani opozarjal, da bi lahko pomanjkanje finančnih sredstev za naložbe ogrozilo projekt. ""Če nam ne bo uspelo pridobiti investicijskih sredstev, bo to resno ogrozilo ne le razvoj, ampak tudi obstoj,"" je julija lani opozarjal Žerdoner. ""Družba MLM je pridobila nominacijo za oba avtomobilska dela za Volkswagen v tem projektu in bo tako stoodstotni razvojni dobavitelj teh dveh komponent. Količinski obseg proizvodnje bo 250.000 kosov na leto, kar zagotavlja celotno potrebno količino za Volkswagnov model Lupo,"" pojasnjujejo v MLM. Družba, ki je minulo leto končala s tremi milijoni evrov izgube, ima v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani že 35-odstotno rast prodaje. A ta podatek podjetju pri bankah še ne odpira vrat. ""Dostop do obratnih sredstev je za našo boniteto skoraj zaprt. Treba bo okrepiti kapital, saj je pred nami veliko novih poslovnih priložnosti, ki smo jih pridobili z intenzivnim delom v času največje krize,"" pravi Žerdoner. Koncept, ki ga bo za Volkswagen razvijal MLM, bo vključen v avtomobile Škoda, Seat in VW. Ta je MLM tako izkazal veliko zaupanje ter mu omogočil nadaljnje pridobivanje poslov visokotehnoloških izdelkov. Tako imenovani koncept Up! je mišljen kot nosilec tehnologije, do katere bodo imele dostop vsa hčerinska podjetja koncerna VW. Koncept predvideva uporabo majhnih motorjev, ki v povezavi s turbopolnilnikom, majhno osnovno težo vozila ter uporabo naprednih tehnologij optimizirane izrabe goriva omogočajo bistveno manjšo porabo, s tem pa seveda tudi manjše onesnaževanje okolja. ""Naša tesna povezanost z različnimi panogami gospodarstva je naša prednost, ki nam tudi v kriznih časih omogoča delo in pred nas postavlja nove izzive. Hkrati nas opominja, da je treba vedno znova iskati nove trge in razvijati nove proizvode,"" je ob podpisu posojilne pogodbe s predsednikom uprave SID banke Sibilom Svilanom dejal Žerdoner.",1
"Švicarski vlagatelj, čigar ime še ostaja neznano, naj bi rešil ljutomerski obrat. Danes so v Muri tudi uradno potrdili, da so prejeli njegovo ponudbo V Muri so prejeli ponudbo švicarskega vlagatelja, s katerim se je v ponedeljek pogovarjal prokurist Mure Zdenko Podlesnik, so danes sporočili iz Mure. Ta naj bi rešil polovico delovnih mest v ljutomerskem obratu Mure. Pogodbe v Muri do sestanka uprave družbe ne morejo komentirati, so sporočili iz podjetja. Rešil naj bi polovico delovnih mest Kot je v torek pojasnil Podlesnik, naj bi bil švicarski vlagatelj resen kandidat in naj bi s svojim kapitalskim vložkom rešil več kot polovico delovnih mest v ljutomerskem obratu Mure, kjer je zaposlenih 388 delavcev. Danes bodo zaradi dvotedenskega kolektivnega dopusta tudi v ljutomerskem obratu zaprli vrata. Če bo vse prav se bo začelo delati s prvim oktobrom V ponedeljek si je vlagatelj ogledal proizvodnjo v Ljutomeru, po Podlesnikovih besedah so mu tudi posredovali določene podatke, in sicer o velikosti obrata, številu zaposlenih, njihovo kvalifikacijo, starost in ostalo. ""V kolikor bo sodelovanje tudi s strani države, bo v ljutomerskem obratu mogoče operativno začeti delati s 1. oktobrom. Delali bi drugo blagovno znamko, za drugo firmo,"" je v torek pojasnil Podlesnik. Zaposlovanje v Muri bo stvar dogovorov Foto: Irena Herak Vlagatelj naj bi se zavezal, da bo zaposlene v ljutomerskem obratu Mure zaposlil za dlje časa. ""Za koliko časa in pod kakšnimi pogoji, pa je odvisno od nadaljnjih razgovorov z nami in državo,"" je še dejal prokurist Mure in dodal, da po prihodu švicarskega vlagatelja ne bodo več šivali oblek in da ne gre več za konfekcijo.",1
"Svojim komitentom so vrnili sredstva za prvo polovico leta 2006 Abanka Vipa je začela vračati nadomestila za dvig gotovine, ki jih je svojih komitentom nezakonito zaračunavala, če so dvige opravljali na bankomatih drugih bank. Potem ko so štiri banke 20. februarja 2006 usklajeno uvedle provizije za dvig gotovine na bankomatih drugih bank, je odločba urada za varstvo konkurence o nezakonitosti tega ravnanja iz leta 2007 postala pravnomočna šele letos. Abanka Vipa in NLB sta napovedali spoštovanje take odločitve vrhovnega sodišča. NKBM in Banka Celje pa sta zoper odločitev sodišča vložili revizijski zahtevek. Abanka Vipa je svojim strankam nadomestila za dvig skupaj z zamudnimi obrestmi vrnila v soboto. Stranke, ki imajo pri banki osebni račun, so sredstva dobila nakazana na ta račun. Vse stranke, ki svojega osebnega računa nimajo več pri Abanki, pa lahko denar dvignejo na njenih poslovalnicah z osebnim dokumentom in davčno številko. Izpis zneska je mogoče preveriti na spletni banki, na izpisku na bančnem avtomatu ali pa na mesečnem izpisku osebnega računa za oktober.",1
"Islandija še naprej ostaja država z najvišjo stopnjo medijske svobode, Slovenija pa je od lanskega leta zdrsnila za osem mest in zaseda 30. Islandiji na lestvici držav z najvišjo stopnjo svobode medijev na prvem mestu med 173 državami delata družbo še Luksemburg in Norveška, sledijo pa Estonija, Finska in Irska. Vse države sedemindvajseterice so se letos uvrstile do 60. mesta, med njimi pa je najslabše ocenjena Bolgarija, ki zaseda 59. mesto. Za Slovenijo na 30. mestu so se izmed držav članic EU znašle še Ciper, Francija, Grčija, Španija, Italija, Poljska in Romunija. Sosednja Hrvaška je nekoliko poslabšala lansko uvrstitev in zasedla 45. mesto. Slovenija se je leta 2002 uvrstila na 14. mesto, naslednje leto je zdrsnila za šest mest, leta 2004 pa se je znova povzpela na 15. mesto. Leto zatem je Slovenija zasedala že 10. mesto, nato pa je lansko leto zdrsnila na 22. mesto. Letos je svojo uvrstitev poslabšala še za osem mest.",0
"Voznik mestnega avtobusa potnici dejal, da takim ljudem ne misli ustavljati. Legebitra: oblike diskriminacije vse bolj prikrite. ""Čakala sem avtobus, in ko sem videla, da prihaja moja številka, sem se poslovila od svoje najboljše prijateljice. Ko je voznik videl, da sem jo objela, mi ni želel odpreti vrat in je odpeljal naprej. Šele ko sem začela teči za avtobusom, mi je ustavil in me spustil nanj, hkrati pa je začel kričati name in me obkladal s prikritimi homofobnimi pripombami, naj se grem nazaj objemat in da ne namerava ustavljati takim ljudem. Ker nisem točno razumela, kaj je mislil, mi je še potnik, ki je sedel za voznikovim hrbtom, navrgel: 'Gubite se, lezbijke!'"" je nestrpnost voznika mestnega avtobusa in potnika opisala 28-letna Ana. Zaradi dogodka se je pritožila na LPP, kar so v podjetju potrdili. Ignoriranje zamenjale brce ""Ob pritožbi potnika voznik opravi pogovor z odgovorno osebo. V tem pogovoru se opredeli, na kaj mora biti v prihodnje pozoren, če pa je pri vozniku zaslediti ponavljajoč se vzorec odnosa do soudeležencev v prometu, primerno ukrepamo,"" so sporočili z LPP, kjer podobnih prijav do zdaj niso imeli. V društvu Legebitra ugotavljajo, da oblike diskriminacije in nasilja na podlagi homofobije postajajo vedno bolj prikrite in sofisticirane. ""Ne gre več za klofute, brce ter glasno dretje 'peder', 'lezba' in podobno, ampak za prefinjene oblike duševnega nasilja, kot so ignoriranje, zasmehovanje in prišepetavanje,"" je dejala Eva Gračanin iz Legebitre. Po njenem mnenju je zelo pohvalno, da je potnica ugotovila, da je tudi ignoriranje in zasmehovanje voznika nasilje, ter podala prijavo.",0
"Erbežnik naj bi kršil lasten predlog sporazuma V podjetju KIK Kamnik delavci že od ponedeljka spet stavkajo, saj naj bi direktor družbe Aleš Erbežnik kršil predlog sporazuma o izplačilu junijskih plač. Sporazum je Erbežnik stavkovnemu odboru ponudil pretekli torek, zbor delavcev pa ga je sprejel. Z njim je sicer prvi mož KIK-a Kamnika zaposlenim predlagal, da bi prvo polovico junijske plače dobili do petka, 24. julija, drugo pa največ teden dni pozneje. A uprava delavcem prve polovice plače še vedno ni izplačala. Stavkovni odbor v KIK-u Kamnik vodi ga Stane Zobavnik ob tem poudarja, da na delodajalski strani dejansko nima pogajalca, saj je Erbežnik od ponedeljka na dopustu, na delo pa naj bi se vrnil 7. avgusta, poroča Radio Slovenija.",0
"Slovenska vojska bo dobila svojo največjo vojaško večnamensko ladjo. V Sankt Peterburgu so namreč slavnostno splavili ladjo Triglav. Krstili so jo s slovensko penino. Fotografije krsta Triglava si oglejte v galeriji. Slavnostna splavitev je bila ob 11.30 po lokalnem času v sanktpeterburški ladjedelnici Almaz, udeležila pa se je je tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, je povedal tiskovni predstavnik ministrstva Aleš Sila. Poleg predstavnikov obrambnega ministrstva, ki je naročnik ladje, so na splavitev odpotovali še predstavnica finančnega ministrstva, vojaški vikar, ki je ladjo krstil, in dekanka fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy, botra ladje. Slovesnost je z nagovorom odprl generalni direktor ladjedelnice Leonid Grabovets, zatem je imela govor ministrica Jelušičeva, nato pa še guvernerka Sankt Peterburga Valentina Ivanovna Matviyenko, je še pojasnil Sila. Povedal je, da je običaj, da se ladjo blagoslovi. Zato je v slovenski delegaciji tudi vojaški vikar. Prav tako so s seboj prinesli slovensko penino, saj se ob krstu ladje na njej razlije steklenica penečega vina. S Triglavom se bo Slovenija glede števila vojaških ladij izenačila s Hrvaško. Več v povezavi. Po splavitvi in krstu ladje, ki so jo zgradili na stroške klirinških dolgov, so jo tudi poimenovali Triglav. Na ministrstvu so pojasnili, da ime izhaja iz ""najpomembnejšega slovenskega državnega simbola"", in ker obstaja tudi že ladja Ankaran, so s tem ""povezali dva simbola državnega grba"". Ladja je sicer dolga 49 metrov, široka 9,2 metra, med drugim pa je namenjena zaščiti in reševanju na morju. Hkrati je opremljena za iskanje in reševanje ponesrečencev v vseh vremenskih pogojih ter za čiščenje in zajezitev večjih onesnaženj. Posadko ladje bodo sestavljali štirje častniki in 20 podčastnikov ter mornarjev. Privezana bo v Luki Koper, vendar stroški priveza še niso znani.",1
"Kosova komisija naj bi ovadila Janšo, Starina Kosmovo, Toplaka in Pogačnika Komisija za preprečevanje korupcije je zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, domnevno gre za prodajo Mercatorja, ovadila štiri osebe. Komisija imen osumljenih ni razkrila, po poročanju medijev pa naj bi šlo za nekdanjega premierja Janeza Janšo, nekdanjo državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu Andrijano Starina Kosem, nekdanjega predsednika uprave Kada Tomaža Toplaka in nekdanjega direktorja Soda Marka Pogačnika. SDS zavrača obtožbe na račun Janše SDS je znova zavrnil namige, da je vlada v času, ko je bil premier Janez Janša, odločala o prodaji Mercatorja. SDS poudarja, da vlada ni bila lastnica Mercatorja, ampak so o prodaji deležev odločali njihovi lastniki, torej organi Kada in Soda. Korektnost postopkov naj bi bila dokazana tako pred Računskim sodiščem kot pred Evropsko komisijo, ki je zaradi prijave primer preiskovala. Kdo odvrača pozornost od česa? SDS v sporočilu za javnost omenja predsednika Računskega sodišča Igorja Šoltesa, informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar in predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa. Zapisali so, da so bili na svoje položaje imenovani bodisi na predlog bodisi ob močni podpori predsednika Zaresa Gregorja Golobiča in da ti njegovi kadri ob podpori poslanke Zaresa Cvetke Zalokar Oražem mrzlično vlečejo poteze, s katerimi bi pozornost javnosti odvrnili od afere Ultra in laganja ministra Gregorja Golobiča. O imuniteti šele v fazi odločitve tožilstva Ker imena osumljenih še niso znana, komisija tudi ni želela razkriti, ali kdo od njih uživa kakršno koli imuniteto, npr. poslansko. Dejali so, da v tej fazi postopa ta podatek niti ni pomemben, saj je po ovadbi na vrsti policija, ki sum kaznivega dejanja razišče, nato pa se o morebitnem nadaljevanju postopka in sprožitvi postopka v zvezi z imuniteto odloča tožilstvo. Kosova komisija ugotovila korupcijo Komisija za preprečevanje korupcije je v načelnem mnenju, ki ga je objavila 9. julija, ugotovila, da ravnanje odgovorih oseb v državnih delniških družbah in uradnih oseb v vladi, ki so kršile več predpisov in izvedle postopke nakupa in prodaje delnic za pridobitev vpliva v zasebnih delniških družbah, ustreza opredelitvi korupcije. Prvi prijavi naj bi komisija prejela jeseni leta 2005, nanašali pa sta se na domnevno sporno prodajo ene od slovenskih družb. Neznani prijavitelj je isto zadevo komisiji posredoval tudi spomladi leta 2008. Leta 2007 je komisija prejela prijavi, v katerih so bila navedena konkretna imena. Ti prijavi sta se nanašali na ravnanje uradnih in odgovornih oseb v javnem oziroma zasebnem sektorju in na njihovo dogovarjanje o konsolidaciji družb. 2005 Sod in Kad prodala deleže Mercatorja Istrabenzu in Laškemu Iz načelnega mnenja, ki ne navaja imen osumljencev in družb, je iz sklicevanja na mnenje Računskega sodišča mogoče sklepati, da se nanaša na prodajo Sodovega in Kadovega deleža Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško, kar se je zgodilo avgusta 2005. Za zlorabo položaja je zagrožena kazen do treh let, za premoženjsko korist pa do osem let zapora.",0
"Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je razsodilo, da je Slovenija v primeru B. B. proti Sloveniji kršila 3. člen evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato mora plačati 14.347 evrov odškodnine in stroškov. Osemintridesetletni slovenski državljan B. B. iz Žetal trdi, da so ga 18. februarja 2001 obrcali in pretepli policisti, ki so jih poklicali v gostinski lokal, kjer naj bi gostom grozil s pištolo. Tožnik se je na Strasbourg obrnil zaradi neprimernega ravnanja policije in neprimerne obravnave njegovega primera. Sodišče je razsodilo, da je Slovenija v omenjenem primeru kršila 3. člen evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki prepoveduje nečloveško ali ponižujoče ravnanje. Ob tem ji je naložilo plačilo 5.847 evrov odškodnine in 8.500 evrov sodnih stroškov.",0
"Vloga nacionalnih parlamentov se bo z lizbonsko pogodbo formalno okrepila, vendar pa bodo morali parlamenti sami znati izkoristiti možnosti za okrepitev svojega vpliva v procesih odločanja v EU. Kot je ob začetku mednarodne konference o vlogi nacionalnih parlamentov v procesih odločanja v Evropski uniji, ki jo prireja Inštitut Jožeta Pučnika, spomnil predsednik državnega zbora France Cukjati, bo nova Lizbonska pogodba nacionalnim parlamentom omogočila, da na zakonodajne predloge v roku osmih tednov podajo svoja mnenja. To morajo nacionalni parlamenti sicer znati izkoristiti, vendar pa je to po Cukjatijevem mnenju prava pot ""za izgradnjo močne in celostne parlamentarne dimenzije, ki bo narodom in državljanom Evrope blizu"". Predsednik nemškega bundestaga Norbert Lammert je menil, da se Evropa sedaj razvija v smeri večje parlamentarizacije, zato se tudi ni mogoče izogniti večji vlogi nacionalnih parlamentov. Toda nacionalni parlamenti ne smejo postati enakovreden partner institucijam odločanja v EU, oziroma kot je poudaril Lammert, ne smejo postati tekmec Evropskemu parlamentu. ""V Evropskem parlamentu se oblikuje parlamentarna volja skupne Evrope, v nacionalnih parlamentih pa nacionalni interesi,"" je še dejal Lammert. Predsednik portugalskega parlamenta Jaime Gama pa je ob tem opozoril, da je treba zagotoviti večjo učinkovitost nove Evrope. To pa bo prinesla Lizbonska pogodba, ki prvič v kaki pogodbi skupnosti omenja vlogo nacionalnih parlamentov, je prepričan Gama. Podpredsednik francoske nacionalne skupščine Marc Laffineur pa je dodal, da Lizbonska pogodba nacionalnim parlamentom prvič omogoča, da aktivno prispevajo k delovanju EU. Izpostavil je predvsem možnost, da nacionalni parlamenti ukrepajo pred sodiščem evropskih skupnosti, če menijo, da v zakonskem predlogu ni upoštevano načelo subsidiarnosti. Po Lizbonski pogodbi mora Evropska komisija svoje zakonodajne predloge istočasno kot Evropskemu parlamentu posredovati tudi nacionalnim parlamentom. Ti imajo nato osem tednov časa, da jih preučijo in podajo svoja mnenja. Če določeno število nacionalnih parlamentov meni, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti, mora komisija obrazložitve teh mnenj upoštevati.",1
"Slovenski smučarski tekačici Vesna Fabjan in Katja Višnar sta na tekmi svetovnega pokala v Ribinsku dosegli prvo in drugo mesto Foto: Dreamstime Slovenska smučarska tekačica Vesna Fabjan je dobila sprintersko preizkušnjo prostega sloga v Ribinsku, poroča 24ur. Slovenski uspeh je z drugim mestom dopolnila Katja Višnar. Višnarjeva je v polfinalu tekla v prvi skupini in na pogled povsem z lahkoto tekla ob boku Kowalczykove. Poljakinja je sicer narekovala ritem, a Slovenka ji je brez težav sledila in na ciljni ravnini je slovenska tekačica ob koncu celo popustila, saj je bila prednost pred zasledovalkami že velika. Kowalcyzkova je prva prešla čez ciljno črto, Katja je bila druga, tretja pa Italijanka Longa. Finale osmega letošnjega sprinta sta Slovenki začeli odlično in takoj stopili na čelo kolone, prednosti pa iz rok nista izpustili skoraj do cilja.",1
"Washington - Ameriški zunanjetrgovinski primanjkljaj se je decembra lani znižal na 39,9 milijarde dolarjev in je tako na najnižji ravni v zadnjih skoraj šestih letih, so danes sporočili z ameriškega ministrstva za trgovino. Trgovinski primanjkljaj ZDA se je decembra v primerjavi z novembrom, ko je znašal 41,6 milijarde dolarjev, znižal za štiri odstotke. Razlog je v znižanju potreb po uvozu, čemur botruje finančno-gospodarska kriza. Ekonomisti so sicer za december napovedovali 36 milijard dolarjev primanjkljaja. V celotnem letu se je primanjkljaj skrčil za 3,3 odstotka na 677,1 milijarde dolarjev. To je že drugi zaporedni letni padec, potem ko je primanjkljaj pet let zapored beležil rekordne vrednosti. Ameriški primanjkljaj v zunanji trgovini je nazadnje nazadoval za več kot dve leti zapored konec 80. in v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Takrat so ZDA padec beležile kar štiri leta zapored. Ekonomisti za letos napovedujejo nadaljnje znižanje primanjkljaja, razen če se bodo gospodarske razmere presenetljivo hitro izboljšale. Primanjkljaj v letu 2008 je bil najnižji od leta 2004 in analitiki pričakujejo, da se bo letos zmanjšal še za polovico. Ameriški izvoz je decembra nazadoval za šest odstotkov na 133,8 milijarde dolarjev, kar je že peti zaporedni mesečni padec izvoza. Američani so decembra prodali manj kmetijskih pridelkov, medicinske opreme, računalnikov in avtomobilov. Uvoz je decembra padel za 5,5 odstotka na 173,7 milijarde dolarjev, predvsem po zaslugi cenejše nafte, katere uvoz se je zmanjšal za 6,7 odstotka na 22,3 milijarde dolarjev, kar je najnižje v 22 mesecih. Povprečna cena 159-litrskega soda uvožene nafte je leta 2008 znašala 95,23 dolarja, v decembru pa 49,33 dolarja, kar je najnižje od decembra 2005. Zmanjšal se je tudi uvoz avtomobilov in rezervnih delov, in sicer na 14,9 milijarde dolarjev, kar je najmanj od leta 1999. Primanjkljaj v trgovini s Kitajsko sicer cveti naprej in leta 2008 je porasel na rekordnih 266,3 milijarde dolarjev. ZDA so s Kitajske uvozile za 337,8 milijarde dolarjev blaga in storitev, izvozile pa le za 71,5 milijarde. Primanjkljaj s Kitajsko zadnje desetletje redno podira rekorde in povzroča politične viharje v Washingtonu, kjer kongresniki obtožujejo Kitajsko, da manipulira tečaj svoje valute in uporablja druge nepoštene trgovinske prakse, ki povzročajo zapiranje delovnih mest v ZDA. Administracija bivšega predsednika Georgea Busha je redno opozarjala na probleme s podcenitvijo kitajske valute, toda ne preostro. Nova administracija Baracka Obame bo morala svoje mnenje glede tega šele izraziti. Finančni minister Timothy Geithner je sicer povedal, da kitajska manipulira z valuto, na kar se gleda kot na morebitno napoved malce ostrejše politike. Sicer pa tudi Kitajska čuti ohlajanje na svetovnih trgih in januarja se ji je izvoz na letni ravni zmanjšal za 17,5 odstotka. Trgovinski primanjkljaj z največjo partnerico ZDA, Kanado, se je decembra zmanjšal za 17,6 odstotka na 2,8 milijarde dolarjev, primanjkljaj v trgovini z EU pa je krepko porasel, in sicer za 24,5 odstotka na sedem milijard dolarjev. Porasel je tudi primanjkljaj z Mehiko, in sicer za 16,1 odstotka na 4,1 milijarde dolarjev.",0
"Banko slabe naložbe še kar vlečejo na dno Slab poslovni izid je posledica 84,9 milijona evrov slabitev in rezervacij. Čisti dobiček bi brez tega znašal 42 milijonov evrov, so sporočili iz banke. Banka je pozitiven posloven izid dosegla na področju bančništva na drobno in finančnih trgov. Nadaljevanje racionalizacije stroškov so prinesli zmanjšanje stroškov za 4,1 milijona evrov oz. jih je bilo za sedem odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Banka je bila ves čas tudi visoko likvidna. Skupina NLB je pred rezervacijami ustvarila dobiček, vreden 58,2 milijona evrov, skupina pa je oblikovala za 98 milijonov evrov oslabitev in rezervacij. Na strateških tujih trgih je skupina NLB sicer imela dobiček, so še zapisali.",0
"Ljubljana - Družba Dnevnik bo danes razglasila najboljše zaposlovalce v letu 2008. Podelitev nagrad je del medijsko-raziskovalnega projekta Zlata nit, s katerim želi Dnevnik vplivati na bolj dinamičen razvoj delovnih mest ter prispevati k večji konkurenčnosti gospodarstva. Za nagrado so med malimi podjetji nominirana tri podjetja iz osrednje-slovenske regije, in sicer Formitas, Novo Nordisk in Vivo. Iz savinjske regije je nominirano podjetje Hidro, iz goriške regije Prealpi, iz podravske regije Dodoma, iz gorenjske regije pa Domenca. Med nominiranimi srednje velikimi podjetji jih pet prihaja iz osrednje-slovenske regije, to so Halcom, Hypo Leasing, IBM Slovenija, Microsoft in Nil, iz podravske regije je nominirano podjetje Meteorit, iz gorenjske regije pa Sava. DM drogerie markt, Simobil, SRC.SI in Petrol, ki prihajajo iz osrednje slovenske regije, so nominirani med velikimi podjetji, iz dolenjske regije prihajata Krka in Trimo, iz gorenjske regije pa je nominiran Merkur. Raziskovalni center je v okviru letošnjega izbora opravil raziskavo med 7783 zaposlenimi v 117 podjetjih, kolikor se jih je prijavilo na izbor Zlata nit. Glavna merila za končno uvrstitev podjetij so ocene zaposlenih v prijavljenih podjetjih, ki jih je raziskovalni center Dnevnika pridobil z anketiranjem, poleg tega pa še uspešnost poslovanja, ki prinaša 20 odstotkov končne ocene. V izboru Zlata nit 2007 so zmagali Microsoft, Halcom in Krka, posebni priznanji pa sta prejela še Trimo in Elektronček.",1
"Ljubljana - Če bodo poslanke in poslanci sprejeli nov predlog zakona o preprečevanju omejevanja konkurence v takšni obliki, kot je trenutno v vladni obravnavi, kršiteljem grozijo znatno višje kazni kot doslej. Za kršitve zakona pravni osebi in samostojnemu podjetniku grozi globa v višini do 10 odstotkov letnega prometa (prej največ 375.000 oziroma 208.600 evrov), odgovorni osebi pravne osebe in samostojnega podjetnika pa globa od 5000 do 10.000 evrov (prej največ 12.500 oziroma 6200). Novi zakon pa uvaja tudi pojem posebno hudi prekršek, zaradi katerega lahko varuh konkurence odgovorno osebo oglobi z 15.000 do 30.000 evri. Najpomembnejša novost zakona je zagotovo uvedba kazni za nesodelovanje z Uradom za varstvo konkurence. Če mu podjetje ne dostavi zahtevanih dokumentov ali pa sporoči nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke, lahko urad podjetje kaznuje z do 50.000 evrov kazni. Kot je pojasnil direktor urada za varstvo konkurence v odstopu Andrej Plahutnik, so bili odzivi podjetij na njihove pozive doslej zelo slabi, zato nova določba v zakonu. ""Brez podatkov ne moreš storiti nič."" Na vprašanje, ali bo zakon izboljšal varovanje konkurence, je Plahutnik odvrnil, da je novi zakon zagotovo pomemben, da pa so za izboljšanje stanja nujni še ustrezno usposobljeni ljudje in učinkovita implementacija. In koliko ljudi bi urad, ki ima zdaj 17 zaposlenih, potreboval? Plahutnik ni želel govoriti o optimalni številki, je pa spomnil, da se je pred časom omenjal več kot dvakratnik sedaj zaposlenih. Novi zakon prinaša tudi senatno odločanje o primerih in določene procesne spremembe, ki naj bi povečale učinkovitost urada.",0
"Ljubljana - V Sloveniji je neto plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah januarja v povprečju znašala 917,15 evra. Kot so sporočili iz državnega statističnega urada, je bila povprečna neto plača tako januarja za 2,3 odstotka nižja kot decembra. Januarja smo v Sloveniji zabeležili deflacijo, kar je posledično vplivalo na to, da sta se povprečna bruto in neto plača za januar v primerjavi z decembrom realno znižali manj kot nominalno. Tako se je povprečna mesečna bruto plača, ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, znižala za 2,4 odstotka, medtem ko se je povprečna neto plača realno znižala za 1,9 odstotka, ugotavljajo na statističnem uradu. Povprečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji je januarja dosegla 1416,40 evra, kar je 2,8 odstotka manj kot mesec prej in 6,8 odstotka več kot pred letom dni. Povprečna mesečna bruto plača za januar se je v primerjavi z decembrom zvišala le v statistični regiji jugovzhodna Slovenija, in sicer za odstotek. V ostalih statističnih regijah se je povprečna mesečna bruto plača znižala. Najopazneje se je znižala v zasavski, in sicer za 6,9 odstotka, za 4,9 odstotka v goriški in v savinjski statistični regiji za 4,3 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača za januar se je v primerjavi s preteklim mesecem najbolj znižala v dejavnosti rudarstvo, in sicer za 13,9 odstotka. Sledili sta dejavnosti finančne in zavarovalniške dejavnosti z 10,1-odstotnim znižanjem in druge dejavnosti z 8,8-odstotnim znižanjem povprečne mesečne bruto plače. Povprečna mesečna bruto plača za januar se je v primerjavi s preteklim mesecem najbolj zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 2,3 odstotka) ter v dejavnosti javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti (za 1,7 odstotka).",0
"Upad prodaje načel jedro družbe Tovarna nogavic Polzela bo zaradi racionalizacije odpustila sto delavcev. 16 jih je odpoved delovnega razmerja že prejelo. Tovarno je močno prizadel upad prodaje na vseh trgih. Tovarna je leto 2011 sklenila z 1,2 milijoni evrov izgube, medtem ko so prihodki znašali okoli 12 milijonov evrov. Direktorica družbe Karmen Dvorjak je dejala, da bodo odpuščanja potekala v skladu z delovnopravno zakonodajo ob pripravi programa za presežne delavce in ob posvetovanju s sindikati. Prodaja pada, cene surovin rastejo Direktorica je opuščanja napovedala že januarja, ko je pojasnila, da je tovarno močno vplival upad prodaje in s tem zmanjšanje prihodkov, medtem ko so se cene surovin, ki jih potrebujejo za svoje izdelke začele zviševati. Dvorjakova meni, da tovarni ne preostane drugega, kot da skuša povečati prodajo izdelkov z dodano vrednostjo in izvede temeljito prenovo podjetja. V zelo kratkem času moramo temeljito zmanjšati vse stroške in seveda stroške dela, ki že presegajo 50 odstotkov vseh stroškov, je pojasnila direktorica Polzele. V skladu z novim strateškim načrtom se bo tovarna preusmerila v prodajo izdelkov višjega cenovnega razreda. Dvorjakova je napovedala, da bodo v tovarni pripravili program dodatnih izdelkov različnih cenovnih razredov tako pod lastno kot tujimi blagovnimi znamkami. Mrežo dobaviteljev naj bi zato še razširili.",0
"Velenje - Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril bo naslednji teden celjsko okrožno sodišče zaprosila za podaljšanje roka za oddajo osnovnega seznama preizkušenih terjatev do Vegrada. Še vedno namreč niso vpisane vse prijavljene terjatve. ""Ustavili smo se pri številu 1676 oz. 350 milijonih evrov terjatev,"" je Grilova povedala za časnik Večer. V prvih šestih dneh letošnjega leta je namreč terjatve v roku prijavilo veliko upnikov. ""Končnega zneska si ne upam napovedati, ker so bili med zadnjimi prijavitelji predvsem veliki upniki,"" je dejala Grilova in napovedala, da bo skupno gotovo več kot 2000 prijavljenih terjatev. Grilova ocenjuje, da še nekaj časa ne bo jasne slike, koliko je bil Vegrad dejansko zadolžen. Stečajna upraviteljica računa, da bi lahko bilo nekje poleti pripravljeno končno otvoritveno poročilo, iz katerega bo razvidna prava slika podjetja. ""Takrat bomo presodili, koliko premoženja je dejansko izterljivega in koliko je na drugi strani prijavljenih obveznosti,"" je dejala Grilova. Stečaju krovne družbe Vegrad 6. oktobra lani so, kot je znano, sledili tudi stečaji nekaterih hčerinskih družb. Najprej sta to bili družbi Vegrad Inde in Vegrad Montal, kjer sta se stečajna postopka začela že lani, sledili so še drugi. Niso se pa postopki še začeli v podjetjih Vegrad - AV, Gina in Grbina, čeprav je stečajna upraviteljica predloge poslala že pred časom. Pred dnevi je poslala še predloge za stečaj podjetij Vegrad Gradnje in Vegrad IN, s čimer bodo po njenih besedah večje hčerinske družbe ""počiščene"". Ostanejo še podružnice in tujina.",0
"Ljubljana - Guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger in večinsko demokratski predstavniški dom se še vedno niso zedinili glede proračuna te zvezne države ZDA. Da bi se izognili še hujši krizi, so začeli z izdajo zadolžnic. Primanjkljaj Kalifornije je v preteklem fiskalnem letu porasel na kar 26,3 milijarde dolarjev, zaradi česar je guverner Arnold Schwarzenegger že včeraj razglasil izredno stanje. Kljub temu se je danes pojavilo novo upanje. Potem ko so se demokrati odločili, da ne bodo več vztrajali pri zvišanju davkov, je republikanec Sam Blakeslee sporočil, da obstaja polovična možnost, da bodo v tednu dni našli rešitev, ki bo ustrezala vsem strankam. Potem ko predstavniškemu domu in senatu Kalifornije ni uspelo uravnotežiti proračuna, je sedaj po štirih tednih burnih razprav predsednik senata Darrell Steinberg dejal, da je čas, da najdejo rešitev. Ker proračun ni izravnan in država ne more poravnavati svojih obveznosti, je Kalifornija izdala zadolžnice, ki jih bodo upniki prejeli namesto denarja. Zadolžnice bodo tako prejeli pogodbeniki, tisti, ki bi morali dobiti povračilo davkov in lokalne vlade za socialne storitve. To pomeni, da bo moralo na tisoče podjetij in posameznikov, ki jim država dolguje milijone dolarjev, še nekaj časa počakati na poplačilo. Država je tako že včeraj izdala več kot 28.000 zadolžnic v vrednosti 52,44 milijona dolarjev, ki pa so namenjene večinoma za povračilo preplačanega davka.",0
"Pavel Rupar je po več pravnomočnih pogojnih in denarnih kaznih sedaj dočakal tudi zaporno kazen. Pravnomočna sodba zaradi posla s kanalizacijo ga za leto dni pošilja za rešetke. Višje sodišče je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, po kateri mora nekdanji tržiški župan Pavel Rupar zaradi zlorabe uradnega položaja oz. pravic v zadevi Aquaplus za eno leto v zapor ter občini plačati 40.000 evrov s pripadajočimi obrestmi, poročanje Radia Slovenija povzema STA. Po sodbi Kranjskega okrožnega sodišča iz septembra lani je Rupar februarja 2004 od avstrijskega podjetja Aquaplus prek zastopnika Jurija Pintarja iz podjetja Imecon prejel 40.000 evrov za plačilo stroškov pri pripravi dokumentacije za ureditev komunalnega omrežja v tržiški občini. Rupar potem tega denarja ni predal v občinsko blagajno in si je s tem pridobil protipravno premoženjsko korist. Rupar je sicer v svoji obrambi zanikal, da bi omenjeni denar prejel. V slogu gorenjskega šerifa 53-letni Rupar je bil v preteklih letih že trikrat pravnomočno obsojen za različna kazniva dejanja, vedno je bil obsojen na pogojno in denarno kazen. Tudi sicer je njegova politična kariera polna burnih dogodkov in javnega obračunavanja z nasprotniki. Kot je znano, je moral leta 2006 kot prvi sploh odstopiti z mesta poslanca DZ, potem ko je v javnost prišlo, da protikorupcijski komisiji ni sporočil podatka o lastništvu dveh stanovanj. Lastništvo je prišlo na dan, potem ko je časnik Direkt objavil posnetek prepira Ruparja in njegove tedanje intimne prijateljice, sicer tudi podnajemnice v enem od stanovanj.",0
"Novomeška farmacevtska družba Krka je kupila nemškega farmacevta TAD Pharma. Krka je kupila nemškega farmacevta TAD Pharma Novomeška farmacevtska družba Krka je v četrtek s poslovno skupino PHW podpisala pogodbo o nakupu generičnega proizvajalca zdravil TAD Pharma. Krka bo za nakup v gotovini odštela 97 milijonov evrov, je na današnji novinarski konferenci v Novem mestu povedal predsednik uprave Krke Jože Colarič. Predsednik uprave Krke Jože Colarič Dodal je, da je Krka v četrtek z nemško poslovno skupino PHW podpisala pogodbo o nakupu generičnega proizvajalca zdravil TAD Pharma, za kar bodo v gotovini odšteli 97 milijonov evrov. Kot je še dejal Colarič, bo Krka z nakupom TAD Pharme - Krka ga bo financirala iz prostih denarnih sredstev, kratkoročnih finančnih naložb in dogovorjenih kreditnih linij - pridobila uveljavljeno blagovno znamko, ki je ne bodo spreminjali. Poleg tega bo Krka z novo družbo v skupini povečala prodajo v Nemčiji, ki je glavni generični farmacevtski trg v Evropi, je poudaril in dodal, da je ta prevzem najava nadaljnjih aktivnosti na tem področju. Krka je na tujih trgih ustvarila 87 odstotkov prodaje, največja delež v prodaji ima regija srednje Evrope, kjer je družba ustvarila 26 odstotkov prodaje oz. 150,2 milijona evrov. Sledijo regije Vzhodna Evropa 134,3 milijona evrov, Zahodna Evropa in čezmorski trgi 112,1 milijona evrov, Jugovzhodna Evropa 99,1 milijona evrov in Slovenija 75,1 milijona evrov. Najhitrejšo prodajo je Krka v prvih devetih mesecih beležila na trgih zahodne Evrope in čezmorskih držav, za 51 odstotkov, med državami pa je Colarič izpostavil Madžarsko, Romunijo in Srbijo.",1
"Manj brezposelnih zaradi poslovnih razlogov in stečajev Novembra je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 103.831 brezposelnih. To je 1,1 odstotka več kot mesec prej in 8,8 odstotka več kot pred enim letom. V povprečju je bilo v prvih enajstih mesecih letošnjega leta prijavljenih 99.639 brezposelnih, kar je 16,7 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega leta. Iz zavoda so sporočili, da se je brezposelnost povečala zaradi večjega števila novoprijavljenih oseb, ki so zaposlitev izgubile zaradi poslovnih razlogov ali zaradi stečajev podjetij, a jih je bilo manj kot oktobra. Na novo se je novembra prijavilo 10.329 brezposelnih oseb Na novo se je novembra prijavilo 10.329 brezposelnih oseb, kar je 26,6 odstotka manj kot oktobra in 4,9 odstotka več kot pred enim letom. Med prijavljenimi je bilo 1.440 iskalcev prve zaposlitve, 3.085 trajno presežnih delavcev in stečajnikov in 3.659 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Zavod za zaposlovanje je objavil javni razpis za delodajalce Absolvent - aktiviraj in zaposli se II. 900.000 evrov je na voljo za subvencioniranje zaposlitev 200 diplomantov pri delodajalcih, kjer so se usposabljali kot absolventi. Prvi rok za oddajo vlog je 31. december, drugi 29. januar in tretji 31. marec 2001. Med 9.181 brezposelnimi osebami, ki so se novembra odjavile iz evidence brezposelnih oseb, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4.927, kar je 1,6 odstotka več kot oktobra. Lani novembra je bilo zaposlitev za tri odstotke več. Letos se povečuje povprečni čas brezposelnosti. Ob koncu novembra je bila brezposelna oseba v povprečju brez dela eno leto, sedem mesecev in 21 dni, pred enim letom pa eno leto, šest mesecev in 23 dni. Tudi letos je ob koncu leta manjše povpraševanje po delavcih. Delodajalci so novembra prijavili 14.749 prostih delovnih mest, kar je 15,3 odstotka manj kot oktobra. V prvih enajstih mesecih so delodajalci prijavili 160.285 prostih delovnih mest, kar je 7,1 odstotka več kot lani v enakem času. Povpraševanje po delavcih se je glede na lansko leto najbolj povečalo v predelovalni dejavnosti, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Najbolj se je zmanjšalo v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu, v dejavnostih uprave in obrambe, gradbeništvu, finančnih in zavarovalniških dejavnostih in v gostinstvu.",0
"Urednik Reporterja meni, da se je Pahorjeva vlada spopada s krizo lotila na napačnem koncu. Namesto ukrepov za večjo porabo, ki bi dali nov zagon gospodarstvu, poslušamo bolj kot ne moralistično pridiganje o varčevanju in zategovanju pasov Urednik Reporterja Silvester Šurla v današnjem uvodniku piše, da je predsednik vlade Borut Pahor konec tedna dejal, da je Slovenija zaradi majhnega odprtega gospodarstva zelo odvisna od dogajanj na svetovnih trgih. Po njegovem nobena država ne more zdajšnje finančne in gospodarske krize rešiti sama. Dejal je, da se Slovenija dobro bojuje proti krizi, vendar pa je težava v negativni gospodarski rasti na najpomembnejših slovenskih izvoznih trgih. Vlada sploh ne ve, kako se spopasti s krizo S tem se je s Pahorjem mogoče strinjati, piše Šurla, s tem, da naj bi njegova vlada dobro vodila boj proti krizi, pa ne, meni komentator. Na Gregorčičevi sploh ne vedo, kako bi se krize lotili. Po mnenju nekaterih ekonomistov to niti ni tako slabo - bolje, da ne naredijo ničesar, kot pa da z nepremišljenimi ukrepi povzročajo še večjo škodo slovenskemu gospodarstvu. Namesto Obame naj mu bo zgled Merklova Pahor čisto po nepotrebnem straši državljane in zganja demagogijo s plačevanjem kavic iz svojega žepa. Da bi njegova vlada naredila kaj konkretnega za ljudstvo, da bi spet začelo porabljati, to pa ne, komentira Šurla. Sedanji premier se rad pohvali, da v boju proti krizi z lastnim zgledom poskuša dajati podobne signale kot novi ameriški predsednik Barack Obama. A v danih razmerah bi bilo bolje, če bi se zgledoval po nemški kanclerki Angeli Merkel, ki je svoje državljane ob nakupu novega avtomobila nagradila z bonusom 2500 evrov, meni komentator. Pri nas pa ministri Pahorjeve vlade namesto tega raje preštevajo evre za kavice ali pa pijejo čaj in s tem, kako bizarno, rešujejo Slovenijo, med drugim meni Šurla",0
"Vlada se je seznanila s poročilom o pripravah na predsedovanje Slovenije EU, ki zajema proces priprav v triletnem obdobju od 2005 do 2007. Vlada se je seznanila s poročilom o pripravah na predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008. To navaja proces priprav v triletnem obdobju. Leto 2005 je bilo namenjeno fazi načrtovanja in identificiranja nalog, nosilcev ter rokov za izvedbo, lani so priprave prešle v izvedbeno fazo, letos pa so se nadaljevali intenzivni stiki strokovnjakov z institucijami EU in drugimi članicami povezave, poleg tega naj bi se okrepilo tudi sodelovanje na politični ravni. Priprave na predsedovanje naj bi bile tako praktično končane. Državni sekretar za evropske zadeve Janez Lenarčič je poudaril, da je bilo opravljeno pomembno delo, ki je potekalo v skladu z opredeljenimi nalogami in zastavljeno časovnico. 2005: Vzpostavljena organizacijska struktura priprav Vlada je za vodenje projekta predsedovanja in oblikovanja splošnih političnih smernic ter prednostnih nalog slovenskega predsedovanja vzpostavila ožjo delovno skupino za predsedovanje pod vodstvom predsednika vlade Janeza Janše. Za operativno vodenje priprav in izvedbo projekta je bila ustanovljena širša delovna skupina za predsedovanje, ki jo vodi Lenarčič. Znotraj te skupine pa je bilo oblikovanih še pet podskupin. Faza načrtovanja v letu 2005 je bila namenjena predvsem poglabljanju stikov z generalnim sekretariatom Sveta EU, izmenjavi izkušenj z drugimi članicami povezave in preučitvi pravne podlage za izvedbo predsedovanja. Vlada je sprejela tudi kadrovski načrt za predsedovanje in prvo oceno stroškov. 2006: Izvedbena faza Lani je potekalo intenzivno sodelovanje z vsemi institucijami EU, predvsem na ravni generalnih direktorjev in strokovnjakov za posamezna področja. Zlasti se je okrepilo sodelovanje z Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom. Pripravljen in usklajen je bil 18-mesečni program predsedovanja, ki ga je Slovenija oblikovala skupaj z Nemčijo in Portugalsko, oblikovani pa so bili tudi prvi osnutki koledarja glavnih dogodkov, seznama neformalnih srečanj v Sloveniji in srečanj s tretjimi državami ter seznama spremljajočih dogodkov. 2007: Okrepitev intenzivnih stikov strokovnjakov Letos so se nadaljevali intenzivni stiki strokovnjakov s posameznih področij z institucijami EU in drugimi državami članicami, okrepilo se je sodelovanje na politični ravni. Nadaljevalo se je tudi intenzivno delo resorjev pri oblikovanju možnih prednostnih nalog predsedovanja EU in šestmesečnega programa slovenskega predsedovanja EU. Pred kratkim je bila končana tudi gradnja Kongresnega centra Brdo, kjer bo potekala večina omenjenih dogodkov v Sloveniji. Vlada ostaja pri oceni, da bodo stroški predsedovanja Slovenije EU 62 milijonov evrov.",1
"EU bi morala sprejeti pobude glede usklajevanja kriznega upravljanja med državami članicami, saj trenutno trpijo države na periferiji velikih sistemov, meni razvojni minister Mitja Gaspari Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je danes v Bruslju opozoril na slabo usklajevanje finančnih ukrepov znotraj evroskupine. Slovenija je neto kreditor območja evra - naše banke več investirajo v območje evra, kot iz njega ta trenutek dobivajo, je poudaril. Zaradi slabega usklajevanja trpijo države na periferiji EU bi morala po ministrovem mnenju sprejeti pobude glede usklajevanja kriznega upravljanja med državami članicami, še posebej v okviru evroskupine. ""Primanjkljaj tega usklajevanja med 16 članicami evroskupine je opazen. Če že, obstaja med nekaterimi večjimi državami prisoten, pa vendar je evroskupina več kot samo dve državi,"" je opozoril. Zaradi preslabega usklajevanja po ministrovih besedah trpijo države na periferiji velikih sistemov, ki so znotraj sebe zaprti in ne omogočajo pretoka finančnih sredstev iz teh sistemov, čeprav so nekatere države, tudi Slovenija, neto kreditorji območja evra. ""Naše banke več investirajo v območje evra, kot iz njega ta trenutek dobivajo,"" je dejal. 'Bonitetne agencije bi morale opraviti korektno delo' ""Tako je več težav znotraj posameznih držav in v Sloveniji, ko gre za delovanje kreditnega sistema. To zelo poslabšuje razpoložljivost finančnih virov za fiskalne ukrepe,"" je posvaril. ""Velike države, čeprav morda niso v taki kondiciji kot nekatere manjše, lažje pridejo do teh sredstev in izrivajo manjše države iz pridobivanja teh sredstev,"" je pojasnil. ""Pri tem bi bonitetne agencije morale opraviti korektno delo,"" je menil minister. Poleg tega bi moralo biti bolj usklajeno delovanje znotraj evroskupine, predvsem glede zadolževanja velikih dolžnikov, da ne bi bilo pretiranega povpraševanja in hkrati premajhne ponudbe na tem trgu, je pojasnil. Konkretni ukrepi za konkretne situacije To lahko namreč povzroča povečanje cen tudi dobro delujočim trgom, kot je slovenski, in s tem povečuje maržo za njihovo zadolževanje, kar je resen problem, je menil minister. Pri tem bi po ministrovih besedah morali svojo vlogo ustrezno odigrati Evropska centralna banka (ECB) in evroskupina. Slovenija zato poudarja, da je treba sprejemati konkretne ukrepe za konkretne situacije v posameznih državah, ne pa na splošno za določeno skupino držav ali geografsko območje, je danes ponovil minister.",0
"V današnjem radijskem prispevku, ki ga pripravljamo novinarji Financ v sodelovanju z Radiom 1, razkrivamo, ali je že primeren trenutek za vlaganje na beograjsko in skopsko borzo",1
"Najemnik je Dragan Tošić - znan iz afere Balkanski bojevnik Na prodaj je skoraj 49 kvadratnih metrov velik mestni poslovni prostor v Ljubljani, ki ga ima v najemu Dragan Tošić - glavni osumljenec v mamilarski aferi Balkanski bojevnik. Na Mestni občini Ljubljana MOL so namreč za poslovni prostor razpisali javno dražbo, poroča Delo. Na spletni strani MOL-a so namreč zapisali, da naj bi se dražba zgodila 6. decembra. Izklicna cena je 121.625 evrov, kar pomeni približno 2.400 evrov za kvadratni meter oz. za 21.625 evrov več od orientacijske vrednosti omenjene nepremičnine, ki je zapisana v rebalansu mestnega proračuna, ta pa je bil potrjen oktobra. Občini za najem več kot 800 evrov mesečno V Delu izpostavljajo, da občina prodaja svoj prostor, za katerega ima sklenjeno veljavno najemno pogodbo in po kateri od 1. januarja letos dobiva vsak mesec po 17 evrov za kvadratni meter, kar skupaj znese skoraj 850 evrov in še, da ga skuša prodati po le enem letu, odkar v njem posluje Kavarna Rog. Kar pomeni, da gre za precej zanesljiv in reden vir mestnih prihodkov, saj ni verjetno, da bi se najemnik hotel odpovedati mestnemu delu poslovnega prostora, ki ga je skupaj s svojim delom lokala na lastne stroške temeljito prenovil in opremil z drago opremo ter združil v enoten prostor. V pogodbi mu namreč med drugim piše, da ob njenem razdrtju ne bi mogel uveljavljati svojega vložka v prenovo prej zelo dotrajanega mestnega prostora. Janković že zatrdil, da je prostor prodal Tošićevi ženi Časnik še navaja, da razpis za javno dražbo in izjava župana Zorana Jankovića dajeta slutiti, da bo dražba zgolj formalnost in da ni pričakovati drugega kupca kot nekoga iz družine Tošić. Po prvem je jasna zaveza vsakega kupca, da bo z dnem podpisa pogodbe o nakupu poslovnega prostora moral nase prevzeti vse pravice in dolžnosti do najemnika - Tošića, ki ima z občino sklenjeno pogodbo za določen čas. Poleg tega je med omejitvami zapisana še predkupna pravica, čeprav ni navedena, gre najbrž za najemnikovo. Župan Janković je Tošićevo namero, da bi najeti lokal kupil, razkril na tiskovni konferenci konec oktobra, ko je dejal, da je mestni poslovni prostor znotraj Kavarne Rog prodal Tošićevi ženi. Vendar se je pozneje izkazalo, da tega uradno še ni storil, saj je bil načrt prodaje nepremičnin potrjen na seji mestnega sveta šele 24. oktobra, javna dražba pa objavljena 18. novembra. Je pa župan povedal, da mu je odkup tega prostora ob obisku pri njem predlagala Tošićeva žena, ki prek podjetja Fundator to ima sedež na istem naslovu kot podjetje Le Petit Café Dragana Tošića vodi Kavarno Rog, ki jo je pred tem obnovil in uredil njen mož, proti kateremu zaradi domnevnih mamilarskih poslov že teče sodni postopek.",0
"Ljubljana - ""To je bila najbolj optimalna rešitev za odpravo nesoglasij, ki jo sprejemam v interesu Kada,"" je po včerajšnji seji nadzornikov Kada povedal Tomaž Toplak, ki je vodenje paradržavnega sklada Kad prevzel v marca 2005, pred tem pa je vodil tudi odbor za gospodarstvo v največji vladni stranki SDS. Pri tem med razlogi ni omenjal svojega, domnevno spornega (samo)imenovanja v nadzorni svet Save, s katerim si je dokončno spodnesel stolček prvega moža Kada. Na vprašanje, zakaj je na skupščini Save podprl nasprotni predlog skupine Nacionalne finančne družbe (NFD), ki ni bil usklajen s političnimi vrhovi in Sodom, pa je Toplak odgovoril, da je ""glasoval v skladu s pooblastili"" in da je ""ocenil, da je to najboljša odločitev"". ""Svoje imenovanje v nadzorni svet Save sem podprl zaradi razmerij v tem organu, ki omogočajo oblikovanje optimalnih koalicij pri obravnavanju vsebin v prihodnjih mesecih,"" je še dodal Toplak. Kot smo že poročali, po novem v devetčlanskem nadzornem svetu Save poleg Toplaka sedijo še trije člani iz ""kvote"" NFD (Stane Valant, Janko Kastelic in Jože Obersnel), prvi mož Soda Marko Pogačnik, Miran Kalčič in trije predstavniki zaposlenih. Ob tem velja opozoriti, da je Toplak v zadnjih tednih ""zaradi razmer na finančnih trgih"" nasprotoval prodaji 18,7-odstotnega Kadovega deleža v Savi, ki spada med tržne naložbe. Tudi predsednik nadzornega sveta Boris Zupančič včeraj ni želel neposredno potrditi, da je Toplak moral oditi, ker je glasoval na svojo roko in s tem iz nadzornega sveta Save ""izločil"" Jerneja Pavlina, po novem predsednika skupščine Kada. Kljub temu pa je Toplakovo potezo na skupščini Save označil kot ""čudno"", ker je ""bil nasprotni predlog v nasprotju z odločitvijo Soda"". ""V tem trenutku še ne morem povedati, kdo bo nadomestil Toplaka, o prevzemu tega položaja pa nisem razmišljal,"" je še povedal Zupančič, ki ni želel razkriti, ali bo Toplak prejel odpravnino in kolikšna bo. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Delavke nekdanjega trboveljskega Peka so po domnevni ignoranci gospodarskega ministra Mateja Lahovnika pisale premierju Borutu Pahorju. Želijo izvedeti, ali jim pripada odškodnina. Delavke nekdanjega trboveljskega obrata Peka, ki še vedno čakajo na odgovor gospodarskega ministra Mateja Lahovnika glede srečanja, a jim ga kljub dogovoru ni posredoval do konca maja, so se danes s pismom obrnile na premierja Boruta Pahorja. V njem ga obveščajo o ignoranci in ponižanju ter krivici in ga pozivajo h konstruktivni komunikaciji. Nekdanje Pekove delavke so pisale premierju Borutu Pahorju. Kot je povedala vodja iniciativnega odbora delavk nekdanjega Čevljarsko-storitvenega podjetja ČSP Marta Kavšek, se je odbor z ministrom Lahovnikom za srečanje dogovoril že 11. maja, Lahovnik pa jim je obljubil, da jim bo datum posredoval do konca maja. Ker tega vse do danes ni storil, jim ni preostalo drugega, kot da se z elektronskim pismom obrnejo še na premierja. V primeru ponovne ignorance se bodo delavke sestale in organizirale protest pred vladno palačo. Čudno kadrovanje Ropa? Iniciativni odbor se z Lahovnikom želi sestati pred srečanjem z državnim pravobranilcem, ki naj bi dal mnenje, ali je država odškodninsko odgovorna za nekatere neizplačane terjatve. Kavškova je poudarila, da so delavke nekdanjega ČSP, ki je šel v stečaj leta 2002, prepričane, da jim zaradi škodnega ravnanja države v Peku, zaradi čudnega kadrovanja vlade Toneta Ropa in njegovega vplivanja na vodilne v podjetju, zaradi domnevnih zlorab položaja in škodnih ukrepov vodilnih v Peku pripada odškodnina. O višini odškodnine Kavškova ne govori, je pa poudarila, da je enkrat državni pravobranilec njihove zahteve zavrnil. Delavke pa so prepričane, da ni upošteval vseh dejstev , zato so zahtevale nov sestanek, pred tem pa še srečanje z ministrom Lahovnikom. Delavke so se v zameno za obljube o zagotovljenih delovnih mestih v ČSP, v katerem je bila država prek tržiškega Peka večinska lastnica, med drugim odpovedale plačam, ki jih jim je bila družba dolžna. Kljub temu je šel ČSP v stečaj, skoraj 300 delavk pa je bilo izigranih, je poudarila Kavškova. Pekove delavke so julija 2006 sicer že dobile izplačanih za skoraj 830.000 evrov terjatev iz naslova odškodninskega sklada, za katerega so nekdanjim delavkam ČSP denar brez njihovega soglasja od leta 1992 trgali od plač. Poleg tega so dobile tudi poplačila prednostnih terjatev iz naslova stečaja Peka Trgovine in denar, ki so ga delavci prispevali za nabavo materiala oziroma ohranitev delovnih mest. Nekdanje delavke pa zahtevajo še izplačila zadolžnic v letih 1991 1996 in z lastninskimi certifikati ter odpravnine in neplačane plače iz naslova stečajev Peka in ČSP, kar pa jim ni bilo priznano. Kavškova pravi, da je bilo samo neizplačanih plač za 25 milijonov evrov, tu pa je treba prišteti še obresti za vsa ta leta in odškodnine za psihične bolečine , ker so bile izigrane. Natančnih številk ne more navesti, tudi zato, ker niso dobile vpogled v arhive, kar tudi zahtevajo.",0
"Zagreb - Sodnik Zagrebškega občinskega sodišča Nikola Raguz je odločil, da bodo nadaljevali postopek v primeru ene od tožb Privredne banke Zagreb (PBZ) proti Ljubljanski banki (LB) in NLB, danes poroča Večernji list. Raguz ni sprejel ne hrvaške zahteve o mirovanju postopka niti slovenske o prekinitvi postopka. Obe strani se lahko pritožita. Gre za primer, v katerem so konec oktobra znova preložili razpravo, potem ko je Raguz ugotovil, da se strani v postopku ne strinjata o ničemer. Odvetnica PBZ je zahtevala mirovanje postopka, odvetnik LB pa je vztrajal pri prekinitvi postopka. Sodnik je takrat napovedal, da bo odločitev o mirovanju ali prekinitvi postopka objavil naknadno po pisni poti. V odločitvi o nadaljevanju postopka, ki jo je danes povzel Večernji list, je pojasnil, da je zavrnil predlog hrvaške strani za mirovanje postopka, ker s tem nista soglašala odvetnika slovenskih bank. Obenem ni ugodil niti slovenski zahtevi, češ da niso izpolnjeni zakonski pogoji za prekinitev, dodaja Zagrebški časnik. Obe strani se lahko pritožita na odločitev sodnika. Razrešil tudi dvome glede prevoda Kot poudarja časnik, je Raguz na ta način razrešil tudi dvome o prevodu angleške besede ""stay"" iz memoranduma, ki sta ga marca letos v Mokricah podpisali obe vladi. V Zagrebu so namreč izraz prevedli kot mirovanje postopka, v Ljubljani pa kot prekinitev sojenja. Prevod, o katerem sta se strani prerekali več mesecev, ni več pomemben, ker se postopek nadaljuje, še piše časnik. ""Tudi če bi uradni sodni tolmač zatrdil, da beseda ""stay"" v hrvaščini pomeni prekinitev, to ne bo pomenilo, da bo sodišče prekinilo postopek, ker niso izpolnjeni vsi zakonski pogoji za prekinitev,"" navaja. Izpostavlja, da sodišče niti ne obravnava memoranduma kot meddržavno pogodbo, ki bi bila nad hrvaškimi zakoni, ker dogovor iz Mokric ni potrjen ne v hrvaškem saboru niti ni objavljen v hrvaškem uradnem listu. S tem podpira mnenje hrvaške vlade, ki je memorandum sprejela kot mednarodni dokument in ga izvaja v skladu z določili hrvaškega zakona o pravdnem postopku. Ta predvideva mirovanje postopka za leto dni ob soglasju obeh strani zaradi poskusa mirnega reševanja spora, z možnostjo podaljšanja za še največ leto dni ob vnovičnem soglasju strani v postopku. Potem ga sodišče lahko nadaljuje po uradni dolžnosti. Slovenija: Memorandum je nad domačo zakonodajo Slovenska stran je opozorila, da je memorandum mednarodna pogodba in je tako nad domačo zakonodajo. Slovenija je, med drugim tudi v Evropskem parlamentu, opozorila, da se obravnave kljub memorandumu nadaljujejo ter izrazila pričakovanje, da bodo sporna sojenja ustavljena. Raguz je pojasnil, da Hrvaška z memorandumom ni prevzela mednarodne pravne obveznosti, ker sta državi soglašali, da bodo vprašanje prenesenih deviznih prihrankov Zagrebške podružnice LB urejali na podlagi sporazuma o sukcesiji, kar je zgolj potrditev že podpisane pogodbe o nasledstvu. Zato ni možno znova prevzeti enake obveznosti, še navaja časnik.",0
"Glede na to, da gre za veliko podjetje, kjer je praviloma red in ki je bilo zavezano reviziji, nisem pričakovala, da bodo stvari tako zelo neurejene, pravi stečajna upraviteljica Vegrada, ki ga je do stečaja vodila Hilda Tovšak Pred letom dni so bile razmere v Vegradu, vodila ga je Hilda Tovšak (na sliki), na vrelišču. Po neuspešni prisilni poravnavi v septembru je bil 6. oktobra lani uveden stečaj, ki je po oceni stečajne upraviteljice Alenke Gril zaradi več razlogov zelo zahteven. Skoraj leto dni že razčiščuje poslovanje Vegrada in pravi, da tako zelo neurejenega stanja ni pričakovala. ""Glede na dejstvo, da gre za veliko podjetje, kjer je praviloma red in ki je nenazadnje bilo zavezano reviziji, nisem pričakovala, da bodo stvari tako zelo neurejene. Niti približno,"" je dejala stečajna upraviteljica Vegrada, ki zaradi neurejenih in zapletenih razmer skoraj leto dni od začetka stečaja še ni uspela preizkusiti vseh terjatev. Foto: Urban Štebljaj Nekatere terjatve preizkušene do konca septembra Skupno so upniki v stečajnem postopku prijavili za okoli 2.400 terjatev, znotraj posamezne terjatve pa je lahko bilo več zahtevkov. Skupno jih je bilo okoli 3.100. V prvem krogu so, kot je dejala Grilova, preizkusili okoli 2.600 zahtevkov, pri čemer so preizkusili vse terjatve zaposlenih in vse izločitvene zahtevke, pa tudi številčno precejšen del ostalih terjatev. Nepreizkušenih je ostalo okoli 400 zahtevkov, pri čemer gre za izjemno zapletene prijave, med njimi so terjatve s hipotekami in terjatve podizvajalcev. Vse te terjatve bodo po napovedih Grilove preizkušene v drugem krogu, računa da do konca septembra oz. začetka oktobra. Vrednostno je bilo doslej preizkušenih za okoli 63 milijonov evrov terjatev, od teh je za 55 milijonov evrov priznanih in osem milijonov evrov prerekanih. Nepreizkušenih je ostalo za okoli 350 milijonov evrov.",0
"Nesreča. Šolski avtobus se je prevrnil. 19 osnovnošolcev poškodovanih. Poledenela cesta “Bila je samo spolzka”. Na Cestnem podjetju (CP) Murska Sobota je Janez Kučan, vodja sektorja vzdrževanja cest, pojasnil, da je bila to edina nesreča na Goričkem, in zanikal poledico na cesti: “Bilo je spolzko, a ne poledenelo. V ponedeljek smo ta del posipali in sipina je še bila na cesti, drugič pa smo posipali po nesreči. S prilagojeno hitrostjo in zimsko opremo je bila cesta normalno prevozna.” Župan Občine Grad je že napovedal, da če cesta ni bila ustrezno očiščena, pogodbe s CP Murska Sobota ne bodo podaljšali. “Še zdaj sem pretresen in šokiran nad nesrečo šolskega avtobusa, ki je prevažal 24 naših učencev. Na srečo ni nihče huje poškodovan,” pravi Viktor Navotnik, ravnatelj Osnovne šole Grad, ki je dodal, da je ob prihodu na kraj nesreče uzrl grozljiv prizor: “Bilo je hudo grozno. Takoj sem šel pogledat, ali je še kakšen otrok ukleščen v avtobusu, pa na srečo ni bil.” Pristal na boku Včeraj zjutraj je na spolzkem cestišču pri Gradu na Goričkem s ceste zdrsnil avtobus, ki je v tamkajšnjo osnovno šolo kot vsak dan peljal otroke iz okoliških vasi. Avtobus je zadel drog električne napeljave, se obrnil okrog svoje osi in se prevrnil, in to tik ob bližnjo hišo. V nesreči se je lažje telesno poškodovalo 19 otrok in voznik avtobusa, dve učenki naj bi čez noč ostali na opazovanju v Splošni bolnišnici (SB) Murska Sobota. Neprilagojena hitrost Policisti so ugotovili, da je 43-letni voznik zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom. “Pred levim ovinkom je na delu ceste, ki je bila zaradi sneženja mokra in poledenela, zapeljal na desno bankino, nato nazaj na vozišče, kjer je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom,” je sporočil Jože Prša s Policijske uprave Murska Sobota. Policisti so pri vozniku avtobusa opravili tudi elektronski alkotest, ki je pokazal 0,00 miligrama v litru izdihanega zraka. “Cesta je bila poledenela in na tem delu neposipana, kar povedo tudi priče. Še rešilec se je komaj ustavil. Hitrosti pa ne morem komentirati, ker nisem vozil jaz,” pravi Miran Petek, direktor podjetja, ki opravlja šolske prevoze. Poudaril je, da je voznik šolskega avtobusa najbolj izkušen njihov voznik. (Foto: Žurnal24) V nesreči se je telesno poškodovalo 19 otrok in voznik avtobusa, dve učenki naj bi čez noč ostali na opazovanju v SB Murska Sobota.",0
"Podjetniki pozivajo vlado, naj premisli o novih dajatvah za gospodarstvo Številna podjetja ostro nasprotujejo novim dajatvam, ki bodo po njihovih besedah močno poslabšale njihov konkurenčni položaj na trgu. Zahtevajo zgolj ustrezne pogoje. Številna podjetja je najbolj vznemiril napovedan dvig prispevka za obnovljive vire energije OVE, ki bo močno obremenil zlasti energetsko intenzivna podjetja. Po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije GZS Sama Hribarja Miliča je ta dvig pravi šok za gospodarstvo . Ocenil je, da bo slovensko gospodarstvo letos dodatno obremenjeno še s približno 143 milijoni evrov dvig prispevka na OVE, višje trošarine, davek na sladke pijače. Napovedano 50-odstotno zvišanje trošarine na energente bo, kot je dejal Hribar Milič, pravi infarkt za gospodarstvo . Predsednik uprave skupine SIJ - Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka si zvišanja prispevka na OVE ne zna razlagati drugače, kot da gre za sabotažo . Zvišanja prispevka z 1,1 na 3,9 milijona evrov pa da ne morejo prenesti. Pokop še zdravih podjetij Talumu bo omenjeno zvišanje nakopalo dodatnih 6,5 milijona evrov davkov, je pojasnil predsednik uprave družbe Marko Drobnič in ocenil, da tega ne morejo prenesti v cene njihovih proizvodov. Pri tem je opozoril, da trg takih obremenitev ne prenese, zaradi česar bodo začela propadati tudi zdrava podjetja. Direktor Belinke Perkemije France Stele je ocenil, da država deluje izključno v korist polnjenja malhe , na drugi strani pa se ne vpraša, kaj bo to prineslo za podjetja in celotno gospodarstvo. Če bo šlo tako naprej, govori se o zvišanju trošarine, lahko Belinka Perkemija v portfelju novega lastnika izgine, je ocenil. Po besedah generalnega direktorja Julona Edija Krausa dodatne obremenitve za družbo predstavljajo 360.000 evrov dodatnih stroškov letno. Izpostavil je tudi bančni sistem, ki naj ne bi deloval pravilno. Hkrati pa so gospodarstveniki zatrdili, da od države ne želijo, da jim kar koli podari, temveč, da jim le omogoči enake pogoje, kot jih imajo njihovi tekmeci. Milijoni za nove davke Dodatne obremenitve, tudi davek na sladke pijače, bodo po oceni komercialnega direktorja Pivovarne Union Matjaža Zupina povzročile, da bodo slovenski porabniki po nakupe hodili čez mejo. Z davkom bo družba na letni ravni obremenjena za dodatne tri milijone evrov, maloprodajne cene pa bodo morali zvišati za od 10 do 20 odstotkov. Ta davek bo po besedah Martina Laha iz družbe Radenska njihovo podjetje obremenil z dodatnima dvema milijonoma. Zelo sem zaskrbljen, pa je bil ogorčen direktor Dane Marko Hren in dodal, da družbi poleg dodatnih 15.000 evrov za elektriko grozi še 2,5 milijona evrov dajatev, ki jih država pripravlja. Davek na sladke pijače je za Vital Mestinje pravi pokop , je ocenila tudi direktorica družbe Mira Močnik in pojasnila, da ta davek za družbo predstavlja okoli štiri milijone evrov dodatne obremenitve. Nekatere proizvode, ki bi se zaradi davka podražili za več kot 100 odstotkov, bodo morali ukinili, verjetno bodo morali tudi odpuščati, je ocenila. Da lahko zaradi dodatnih obremenitev proizvodnja ugasne, pa je izpostavil menedžer in prokurist družbe Uskok voda costella Jože Božič.",0
"Bruselj - Britanske javne finance bodo do konca letošnjega leta v „slabšem stanju“ kot v drugih evropskih državah, vključujoč Grčijo, ki je trenutno v globoki krizi, je sporočila Evropska komisija. Britanska vlada bo zabeležila javni dolg v višini 12 odstotkov celotnega bruto družbenega proizvoda, saj ima v primerjavi z drugimi evropskimi državami ogromen proračunski primanjkljaj. Po ocenah naj bi bil slednji kar dvakrat višji od evropskega povprečja. Komisija je dejala, da mora nova britanska vlada po volitvah nemudoma sprejeti „prepričljiv in dodelan program“ za saniranje javnega dolga. Uradna raziskava pa bo najbrž podprla trditve, da vodje strank niso bili iskreni glede nujnega zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju. Po napovedih Bruslja bo imela Velika Britanija največji javni dolg v EU. Slednji naj bi predstavljal 12 odstotkov BDP-ja – za primerjavo: povprečni javni dolg v EU predstavlja 7,2 odstotka BDP-ja, v evro območju pa 6,6 odstotka. Grški javni dolg je 9,3 odstotka BDP, Španski 9,8 odstotka in Irski 11,7 odstotka. Poročilo EU, objavljeno na večer pred volitvami v Veliki Britaniji, v neprijeten položaj postavlja laburiste in aktualno vlado, ki je bila neuspešna pri zmanjševanju javnega dolga. Poleg slednjega bo za novo vlado velik izziv tudi brezposelnost – v prihodnje naj bi bilo vedno manj možnosti za odpiranje novih delovnih mest.",0
"NLB bo moral privoliti v tržno ceno terjatev, pravi Poslanec SDS-a Andrej Šircelj, ki je obenem tudi predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank, meni, da ni nobenega razloga, da se odpove kateri od funkcij. Zame sicer velja zakon o poslancih, vendar pa v zakonu, ki ureja delovanje družbe, ni določeno, da bi se ti dve funkciji izključevali, je dejal in dodal, da jim zakon o poslancih sicer prepoveduje članstvo v nadzornih odborih gospodarskih družb, vendar pa njegovi funkciji nista izključujoči. Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank namreč določa, da se za neizvršne direktorje upravnega odbora ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje integritete in preprečevanje korupcije. Ta sicer določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah. Glede tega, da se je prvi prenos terjatev na DUTB zamaknil - EU namreč še vedno ni prižgal zelene luči -, Šircelj pojasnjuje Gre za vprašanje cene in za vprašanje državne pomoči. Finančni strokovnjaki iz direktorata Evropske komisije za konkurenco namreč še opravljajo pregled terjatev, pri čemer posebno pozornost namenjajo morebitni nedovoljeni državni pomoči. NLB bo moral privoliti v tržno ceno Mislim, da je treba določiti cene na novo, mislim pa tudi, da razlike niso velike, še pravi Šircelj in dodaja, da bo NLB moral privoliti v tržno ceno terjatev, prenos prvih terjatev pa naj bi se zgodil v najkrajšem mogočem času. Slovenija pod budnimi evropskimi očmi Na vprašanje, ali je slovenska vlada še suverena pri sprejemanju odločitev ali pa jo že nadzoruje trojka , je Šircelj dejal, da se morda marsikomu že tako zdi, saj je Slovenija pod zelo natančnim nadzorom. Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad spremljajo vsako potezo vlade. Seveda pa zelo pozorno gledajo tudi tisto, česar ne bo storila, pa je obljubljala, da bo, je dodal Šircelj. Pogodba za prenos terjatev na slabo banko je sicer že pripravljena, ker pa vrednosti prenosa niso v skladu s pričakovanji Evropske komisije, še ni podpisana. Premierka Alenka Bratušek ocenjuje, da naj bi bila vrednost prvega t. i. pilotnega svežnja slabih terjatev iz NLB okoli 100 milijonov evrov.",0
"Ljubljana - Skupina Lesnina je v minulem letu povečala čiste prihodke od prodaje za 13 odstotkov na 196,8 milijona evrov, za le odstotno točko manj pa se je v primerjavi z letom prej povečal čisti dobiček. Dobiček bi bil še višji, če se v družbi, ki jo vodi Bojan Papič, lani ne bi soočali s kar 25-odstotno rastjo stroškov dela in slabih 300.000 evrov izgube iz financiranja. Podobno kot večina preostalih slovenskih borznih skupin je tudi Lesnina lani povečala svoj finančni dolg, vendar je imela konec decembra lani za le dobrih 12 milijonov evrov finančnih obveznosti, ki bi jih lahko pokrila že s polletnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Delež kapitala v financiranju Skupine Lesnina je konec preteklega leta znašal visokih 70,5 odstotka, kar je še enkrat več, kot velja to razmerje za trgovsko branžo, in okoli tretjino več, kot znaša povprečje najpomembnejših slovenskih borznih družb. Konec decembra lani je Skupina Lesnina zaposlovala 1146 delavcev, kar je 227 oziroma 25 odstotkov več kot leto prej.",1
"Elektriko podražil že peti ponudnik Od danes je dražja električna energija tudi za gospodinjske odjemalce Elektra Gorenjska. Končna cena se bo v povprečju povišala za 1,27 evra oziroma 3,72 odstotka. Cena električne energije v osnovnem paketu 1 bo ostala nespremenjena, v osnovnih paketih 2 in 3 bo višja za 7,51 odstotka, znižale pa se bodo cene prispevkov, in sicer storitev vodenja računa za 17 odstotkov oziroma 43 odstotkov v primeru trajnika, za 41 odstotkov pa bo nižji dodatek na visoko porabo. Podražitev bodo manj občutili tisti, ki plačujejo preko trajnika, saj se bo njihov račun v povprečju povišal za 0,91 evra oziroma za 2,67 odstotka. Manjša bo podražitev tudi za gospodinjstva z visoko porabo, saj bo Elektro Gorenjska, ki je lani uvedel dodatek za visoko porabo, tega znižal za 41 odstotkov, s sedanjih 0,0204 evra za kilovatno uro na 0,012 evra za kilovatno uro. Doslej podražitve že pri štirih elektroponudnikih Doslej so električno energijo podražili že Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje in Elektro Primorska. Elektro Maribor je elektriko podražil 1. februarja, račun pa se je v povprečju zvišal za 10,8 odstotka. Končni račun za odjemalce paketa osnovna oskrba - tega ima največ odjemalcev - se je ob nespremenjeni porabi v povprečju zvišal za 2,84 evra na mesec. Elektro Ljubljana in Elektro Celje sta elektriko podražila 1. marca. Račun za električno energijo ljubljanskega Elektra bo povprečno višji za 2,2 odstotka, povprečni končni račun pa se bo povečal za 90 centov. Račun celjskega Elektra bo višji za 9,69 odstotka, za povprečnega gospodinjskega odjemalca pa se bo mesečni račun povečal za 3,21 evra. Elektro Primorska je elektriko podražil 5. marca, končni račun za električno energijo za povprečnega gospodinjskega odjemalca pa se je zvišal za 93 centov. Hkrati je začela veljati nova tabela razredov povprečne dnevne porabe elektrike s spremenjenimi, nižjimi faktorji cene, ki glede na povprečno dnevno porabo posameznega gospodinjstva vplivajo na končni strošek za porabljeno električno energijo.",0
"Celje - Celjski Etol je v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvaril 9,78 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni 8,8-odstotno povečanje glede na primerljivo obdobje lani in je 2,8-odstotka nad načrti za to četrtletje. Dobiček iz poslovanja družbe znaša 1,03 milijona evrov, kar je 12,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček skupine Etol pred davki znaša 311.703 evrov. Lani je dobiček pred davki znašal slabih 895.000 evrov, vendar podatka nista neposredno primerljiva zaradi različnega obravnavanja prevrednotovalnih popravkov finančnih naložb, pojasnjujejo v Etolu. Čisti četrtletni poslovni dobiček pa znaša 389.284 evrov. Konec marca je sicer Etol zaposloval 204 delavce. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je število zaposlenih znižalo za devet. Investicije so v tem obdobju v Etolu izvajali v skladu z načrti, predvsem so vlagali v povečevanje proizvodnih zmogljivosti in optimizacijo tehnologije, so še zapisali.",1
"Letos največji tedenski padec indeksa Dow Jones Po razkritju, kakšno izgubo je v šestih tednih ustvaril JPMorgan Chase, je jasno, da največje banke predstavljajo sistemsko tveganje finančnemu sistemu, saj so prevelike in preveč kompleksne, njihova slast po dobičku nezadržna ... ... njihove enote za upravljanje s tveganji pa tako tvegane, kot so tvegane naložbe, ki naj bi jih te enote ščitile. Bruno Iksil, zaposlen v londonski podružnici največje ameriške banke po bilančni vsoti JP Morgan in katerega eden od vzdevkov je Beli kit White Whale, je od začetka aprila z nenavadno visokimi stavami na trgu izmenjav posojilnega tveganja svoji enoti za upravljanje s tveganji pridelal dve milijardi dolarjev izgube. Škandal za banko verjetno ne bo imel dolgoročnih posledic, vsekakor pa šokantna izguba in način, kako je banka javnosti predstavila to težavo , znižujeta že tako načet sloves pohlepnih bankirjev. Volckerjevo pravilo bo treba zaostriti Pojavlja se vedno več zahtev po okrepitvi Volckerjevega pravila, ki poslovnim bankam prepoveduje špekulativno trgovanje za lasten račun. Tehnično gledano, Bruno Iksil sicer pravila ni kršil pravila, ki se imenuje po nekdanjem predsedniku Zveznih rezerv, toda marsikdo se zgraža, kako je mogoče zaščititi neko naložbo in pri tem izgubiti kar dve milijardi. Kakšen je smisel, da gre hedge v isto smer kot tvegana naložba tvojih strank? Fed bo moral okrepiti nadzor, preden se bo kdo še močneje opekel s finančnimi inštrumenti, katerih delovanja ne razume niti večina v upravi bank. Zgodile so se nezaslišane napake. Zanje smo krivi sami, in to ni način upravljanja s tveganji, je bil po razkritju o dveh milijardah izgube samokritičen predsednik uprave banke JPMorgan Chase Jamie Dimon. Ironija je, da Dimon velja za enega največjih strokovnjakov pri upravljanju s tveganji. Več v rubriki Finančne krivulje na Valu 202. Letos največji tedenski padec indeksa Dow Jones Delnice banke JPMorgan so v petek ob rekordnem prometu padle za skoraj deset odstotkov in navzdol potisnile celoten finančni sektor, ki je v prvem letošnjem četrtletju občutno pridobival +21,5 odstotka, zdaj pa so ameriške finančne delnice v povprečju le še 13,6 odstotka nad vrednostjo z začetka leta. Dow Jones se je pretekli teden znižal za 1,7 odstotka, kar pomeni največji tedenski padec letos. Škandal v JPMorganu je za finančne trge prišel v neprimernem trenutku, saj je zadnje čase že tako veliko negotovosti zaradi evropske dolžniške krize in znakov, da se kitajska gospodarska rast nevarno upočasnjuje. Na potezi spet evropski voditelji V soboto se je kitajska centralna banka odločila za nov ukrep, da bi spodbudila gospodarstvo, saj bo z 18. majem za pol odstotne točke znižala stopnjo obveznih rezerv, ki jih morajo imeti poslovne banke. Tudi Evropa bo morala najti način, kako se izkopati iz krize. Razmere se zlasti v Grčiji in Španiji poslabšujejo. Samo varčevanje ne more biti pravi odgovor. V ponedeljek bo v Bruslju zasedanje finančnih ministrov evrskega območja, dan kasneje pa zasedanje ministrov vseh 27 članic Evropske unije. Konec tedna se bodo voditelji držav G8 srečali v Camp Davidu, gostil jih bo ameriški presednik Barack Obama. Dow Jones12.820 točk Nasdaq2.933 DAX30 Frankfurt 6.579 FTSEurofirst 3001.022 Nikkei Tokio8,953 10-letne am. obvezn.donos 1,84 % EUR/USD1,2916 USD/JPY79,93 EUR/CHF1,201 Nafta brent112,26 USD Zlato1.578 USD Euribor, 6-mesečni0,977 % Ni realne osnove za padec Krkinih delnic Indeks SBI TOP je na tedenski ravni izgubil več kot štiri odstotke, pri čemer so se najbolj pocenile delnice Mercatorja za skoraj deset odstotkov in Nove KBM za šest odstotkov. Padec bi lahko povezali z varčevalnimi ukrepi v Sloveniji, ki so jih malo bolj resno vzeli tuji vlagatelji, ki so pritisnili na prodajno stran, je pojasnil Marko Pavlović GBD, ki pa vseeno verjame, da je rez v javno porabo korak v pravo smer. Krka je po objavi rezultatov prvega letošnjega četrtletja v četrtek padla pod 45 evrov, v petek pa okrevala. Ni neke realne osnove za padec tečaja, je prepričan Pavlovič. Je pa ta po vseh naših analizah podcenjen, je dodal",0
"Canon EOS 6D ima vse prednosti vrhunskih fotoaparatov polnega formata te znamke. Hkrati pa velja za najlažji DSLR na svetu s tem tipalom, zaradi česar je idealen sopotnik popotnih, portretnih in krajinskih fotografov. Je odlična izbira za tiste, ki sta jim pomembna natančen nadzor nad globinsko ostrino in izkoristek prednosti obsežnega nabora širokokotnih objektivov EF v sistemu EOS. Tipalo CMOS z 20,2 milijona točkami, visoka občutljivost ISO 25.600 in izredno hiter 11-točkovni sistem samodejnega ostrenja AF zagotavljajo fotografije brez kompromisov pri kakovosti. Robustno ohišje, delno narejeno iz magnezija, je odporno proti prahu in kapljam ter ima intuitivno razporeditev gumbov za lažje upravljanje. Zmogljiv procesor DIGIC 5+ ponuja različne samodejne in ustvarjalne načine slikanja, ki dopolnjujejo popolnoma ročno upravljanje ter omogočajo prilagajanje različnim tipom uporabnikov. EOS 6D je prvi EOS z vgrajenima Wi-Fijem in GPS-om, ki fotografom omogočata zajemanje fotografij, opremljenih s podatki o lokaciji, in njihovo pošiljanje na računalnik, v oblak ali na pametne telefone. Canon EOS 6D je prejemnik prestižnega naslova evropski napredni SLR fotoaparat leta 2013-2014 po izboru organizacije EISA. Preverite izjemno ponudbo za nakup EOS 6D, obsežnega nabora objektivov in bliskavic v Canonovi zimski promocijski akciji Cashback 2013 na www.canon.si/cashback.",1
"Predsednik republike je sprejel predstavnike mednarodne organizacije Ekologi brez meja, ki sodelujejo v akciji Očistimo Slovenijo 2012 Uspeh akcije Očistimo Slovenijo bo resnično zagotovljen šele takrat, ko se bo izboljšala odgovornost vsakega človeka za njegovo okolje in ko se bodo temu cilju resnično posvetili vsi relevantni organi države, je danes ob sprejemu predstavnikov mednarodne organizacije Ekologi brez meja v Ljubljani poudaril predsednik republike Danilo Türk . Predsednik republike je sprejel predstavnike mednarodne organizacije Ekologi brez meja, ki sodelujejo v akciji Očistimo Slovenijo 2012, ki poteka v okviru globalne akcije Očistimo svet 2012. Sprejema so se udeležili predstavniki iz Avstrije, BiH, s Finske, iz Francije, s Hrvaške, iz Latvije, Makedonije, z Nizozemske in iz Slovenije. Za dobre rezultate potrebne visoke ambicije Projekt je označil kot izjemno pomembno globalno akcijo, ki je nastala na pobudo civilne družbe. Izpostavil je, da v današnji družbi ne potrebujemo le tehnoloških inovacij, ampak tudi inovacije na področjih civilnodružbenih iniciativ, varstva okolja in politične organiziranosti. Očistimo Slovenijo je označil kot takšno inovativno akcijo. Predsednik se je navezal tudi na izkušnje z nekdanjim delom v ZN ter izpostavil, da je bilo v tistih časih v ZN veliko globalnih pobud, vendar je bilo malo tako ambicioznih, kot je globalna akcija Očistimo svet 2012. ""Dobri rezultati se začnejo z visokimi ambicijami,"" je dejal predsednik in izrazil željo, da bi ta akcija uspela. Türk pripomogel k boljši ozaveščenosti Predsednica slovenskega društva Ekologi brez meja Petra Matos je izrazila upanje, da bo svet enkrat res čist in da bomo nekoč spoznali, da smo vsi odgovorni za to, v kakšnem okolju živimo. Poudarila je, da onesnaževanje ne pozna meja, zato je prav, da se začnemo z njim spopadati globalno. Obenem upa, da bodo tudi drugi predsedniki držav enako zavzeto podprli to globalno akcijo kot predsednik Türk. Meni, da takšna podpora daje projektu verodostojnost in prepoznavnost. Matosova meni, da je predsednik s svojo podporo veliko pripomogel k boljši ozaveščenosti državljanov in pomagal združiti Slovenijo v tem projektu. ""Vesela sem, da jutri čistimo našo državo in da si bo predsednik ravno tako nadel rokavice in da jo bomo očistili skupaj,"" je dodala.",1
"Ljubljana - Med dvema finančnima holdingoma iz nekdanje lastniške verige Boška Šrota se je vnel hud boj za ostanke njunega premoženja. Stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman je tako včeraj sporočil, da želi družba Center Naložbe, sicer največja lastnica Infonda Holdinga, mimo sodišča prodati dobra dva odstotka delnic Pivovarne Laško in 0,5-odstotni paket delnic Mercatorja, ki so uradno v lasti Infonda Holdinga. S prodajo teh delnic želi družba Center Naložbe povrniti del 77 milijonov evrov terjatev, ki jih ima zaradi posojil, s katerimi je Infond Holding skušal rešiti pred kapitalsko neustreznostjo in stečajnim postopkom. Naštete delnice so bile včeraj na borzi vredne dobrih sedem milijonov evrov. Čeprav ima družba Center Naložbe, ki je v prisilni poravnavi, na delnicah, ki jih želi prodati, tudi zastavne pravice, je Zaman včeraj ocenil, da je 77-milijonska terjatev do Infonda Holdinga lastniška. To po njegovem pomeni, da Center Naložbe posojenega denarja v postopku Infondovega stečaja po zakonodaji ne more zahtevati nazaj, ker se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. V Centru Naložbah so kljub temu poleg celotne terjatve prijavili tudi ločitveno pravico na omenjenih delnicah, ki pa jo bo Zaman prerekal. Povedano preprosteje, to pomeni, da se bodo morali v Centru naložbe postaviti v vrsto, saj bodo pred njimi poplačani vsi ostali upniki. Ker je Infondovo premoženje nekajkrat manjše od dolgov, tako zelo verjetno ni več niti teoretične možnosti, da bi vsaj del denarja, ki so ga posodili Infondu, v Centru naložbah še kdaj videli. Pri tem Zaman ugotavlja, da zastavna pogodba za delnice ni nastala hkrati z nastankom dolga, ampak šele štiri mesecev kasneje (konec aprila 2009). ""Vedoč, da bo družba najverjetneje končala v postopku zaradi insolventnosti, si je torej največji družbenik Infonda Holdinga, ki je bil dobro seznanjen z dejanskim stanjem v družbi, zagotovil potencialno ugodnejše poplačilo od ostalih upnikov, ki takšne možnosti niso imeli,"" je ugotovil Zaman. Če se bodo torej v Centru Naložbah kljub temu odločili za prodajo Infondovih delnic, ki so edino večje premoženje nekoč največjega lastnika Mercatorja in pivovarne, bi to po Zamanovi oceni pomenilo ""zlorabo pravic v stečaju Infonda Holdinga"". primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Gospodarstvo evroobmočja se bo letos skrčilo za 0,3 odstotka IMF je znižal napoved rasti svetovnega gospodarstva za letos, kar je predvsem posledica slabših napovedi velikih hitro rastočih gospodarstev, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. Svetovno gospodarstvo bo letos raslo po 3,5-odstotni, prihodnje leto pa po 3,9-odstotni stopnji, v najnovejšem poročilu World Economic Outlook ocenjuje Mednarodni denarni sklad IMF, ki je tako napoved za letošnje leto znižal za 0,1 odstotne točke, za leto 2013 pa za 0,2 odstotne točke. V IMF-u so pojasnili, da je položaj svetovnega gospodarstva slabši, kot se je zdelo aprila, ko so pripravili zadnjo revizijo. Čeprav je bila rast svetovnega BDP-ja doslej le malenkost pod pričakovanji, se namreč tveganja za njeno upočasnjevanje močno povečujejo. Znižanje napovedi rasti svetovnega gospodarstva je predvsem posledica slabših napovedi velikih hitro rastočih gospodarstev, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. IMF je napoved za Kitajsko za letos znižal za 0,2 odstotne točke, na osem odstotkov, ob tem pa opozoril, da za drugo največje gospodarstvo na svetu še vedno obstaja možnost trdega pristanka . Napoved 6,1-odstotne rasti indijskega bruto domačega proizvoda BDP za letos je nižja za 0,7 odstotne točke, 2,6-odstotne rasti brazilskega BDP-ja pa za 0,6 odstotne točke. Med industrializiranimi državami bo po oceni sklada med drugimi počasnejša rast gospodarske aktivnosti ZDA. Napoved rasti ameriškega BDP-ja so v IMF-u znižali za 0,1 odstotne točke, na dva odstotka. ZDA morajo po navedbah IMF-a narediti vse, da se izognejo fiskalni pečini , takoj bi morale zvišati zgornjo mejo javnega dolga in oblikovati srednjeročni fiskalni načrt. Evroobmočje brez okrevanja Velika tveganja za rast svetovnega gospodarstva prihajajo iz Evrope, območje evra bo sicer letos po najnovejši oceni IMF-a imelo 0,3-odstotno krčenje BDP-ja, kar pomeni, da sklad napovedi ni spreminjal. Je pa poslabšal napoved rasti BDP-ja območja evra za prihodnje leto, in sicer za 0,2 odstotne točke, na 0,7 odstotka. Pritisk finančnih trgov in tujine na periferne države območja evra se je povečal, so poudarili. Zaostritev dolžniške krize evropske monetarne unije po njihovih besedah zahteva implementacijo reform, h katerim so se zavezali evropski voditelji. Za Španijo je ocenil, da se bo njeno gospodarstvo skrčilo za 1,5 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke več od prejšnje napovedi. Madrid naj bi recesijo meril še vse prihodnje leto, medtem ko je sklad pred tremi meseci ocenjeval, da se bo četrto največje gospodarstvo v območju evra leta 2013 vrnilo na pot rasti.",0
"Kradlo se je na veliko, to so vedeli vsi! Kdor si je o tem upal govoriti, je ostal brez službe, trdi Štefan Pišek, zastopnik delavcev IUV. Štefan Pišek, zastopnik delavcev Industrije usnja Vrhnika IUV, pravi Kradlo se je na veliko in to so vedeli vsi! Kdor koli je samo namignil, da ve za kraje, je nemudoma pristal na cesti. Zaposleni, ki so kot prvi opozorili na napake pri poslovanju, so bili nemudoma odpuščeni. Za kraje v IUV naj bi vedeli vsi, a so molčali, da ne bi izgubili službe. Na sestanku lani poleti, za katerega mu je povedala Sonja Vauken, zdaj ovadena članica uprave, je bil po njegovih besedah tudi takratni finančni minister Andrej Bajuk. Minister se je obrnil naravnost na Sturmerja in ga vprašal, ali krade. Takrat je skočila tudi ona in rekla Če krade on, kradeva midva! Ali je torej nekdanji minister vedel, kaj v IUV kuhajo, pa ni storil ničesar? Bajuk je za komentar tudi danes nedosegljiv. Pred kratkim pa še drug udarec Nataša Gibičar Toš, stečajna upraviteljica IUV, naj bi za vodenje stečaja dobila kar 157.000 evrov nagrade. Trdi, da je do zdaj prejela samo 500 evrov potnih stroškov, nagrade pa nič, ker je v postopku pritožba Do tega trenutka mi ni bil izplačan niti evro! In medtem ko Marjan Pajsar, nekdanji direktor IUV, zdaj pa svetovalec stečajne upraviteljice, mesečno še vedno prejema 2.500 evrov bruto plače, delavci čakajo, kdaj bodo iz stečajne mase dobili plače za nazaj in odpravnine, ki jim pripadajo. Jaz nimam magične palce, da bom pripeljala kupca, ki bo plačal osem milijonov evrov za nepremičnino, če ne ve, kaj bo z njo počel, še pravi Gibičar Toševa. A ko bo IUV razprodala, ji poleg nagrade za stečaj, tako pravi Pišek, pripadata še dva odstoka vrednosti celotne stečajne mase. Za transakcije v tujino so vedeli vsi Greg Sturmer, eden od ovadenih, se je danes oglasil in bil jasen Prva stvar, ki sem jo opazil po televiziji, je, da ima gospod Pogačnik luknjo v spominu! Sturmer priznava, da je denar iz Industrije usnja Vrhnika odtekal v tujino, vendar v manjših zneskih, kot jih je navajala policija. Pravi pa, da se on z njim ni okoristil in ob tem opozarja, da so za transakcije v tujino vedeli vsi tako večinski lastnik Soda pod vodstvom Marka Pogačnika kot nadzorniki, ki jih je vodil Andrej Šebenik, pa tudi ministrstvo za finance, ki mu je tedaj načeloval Bajuk. Transakcije so po njegovem potekale na tri načine. Prvič v Liechtenstein v podjetje Calvani, kamor ga je nakazoval kar lastnik in takratni predsednik uprave Aleš Lunder. Drugič k različnim podjetjem, dobaviteljem, ki so opravljali storitve za trgovino Romp Corp v Los Angelesu, čeprav IUV Vrhnika ni bil lastnik lastnik je bil namreč britanski Romp Limited, podjetje ovadenih Sturmerja in Jonesove, kamor je potekala tretja vrsta transakcij. Sturmer poudarja, da je šlo izključno za nakazila plač. To bi morali pogledati po zapisnikih nadzornega sveta, a mi o kakšnih transakcijah nismo bili obveščeni! pravi Pogačnik, nekdanji predsednik uprave Soda. A za nakazila bi moral vedeti, Sod je bil namreč večinski lastnik in zaradi teh spornih poslov je že leta 2006 odstopil takratni direktor Lunder. Prvi nadzornik Šebenik je danes najprej dvakrat spremenil izjavo, na koncu pa priznal Mislim, da je šlo za neko plačilo v tujino, ki naj bi šlo po nepotrebnem preko neke njegove firme v tujini! Zakaj je Šebenik Pogačniku že leta 2006 prikril sumljive transakcije, ni znano. Nihče ne zna pojasniti niti, kako je revizijska hiša KPMG šele leta 2008 ugotovila vse nepravilnosti, leto prej pa ista revizijska hiša nepravilnosti ni našla. Morda se ljudje zdaj trudijo prikriti dejstvo, da svojega dela niso opravljali tako, kot bi ga morali. Mogoče ga tudi nismo. Ampak prav je, da se stvari razkrije. Mogoče je v ozadju še kaj hujšega, zaključuje Sturmer.",0
"Od vodstva zahtevajo uvedbo stečaja, če ne bo denarja Delavci gradbene družbe MTB so začeli stavkati, ker jim podjetje ni izplačalo polovice januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo. Okrog 40 delavcev MTB-ja je zjutraj začelo stavkati na sedežu podjetja, medtem ko preostalih 80 zaposlenih stavka doma. Sindikalna zaupnica Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je povedala, da je stavkovni odbor direktorju družbe Viktorju Ledniku že predstavil stavkovne zahteve. Direktor je po besedah sindikalistke znova zatrdil, da mu ni vseeno za usodo podjetja in da se zelo trudi poiskati denar za izplačilo plač. Ali mu bo to uspelo, pa ni mogel zagotoviti. Če bo podjetje, ki je v lasti Blaža Mlinariča, ne bo poravnalo obveznosti, delavci pričakujejo, da vodstvo podjetja predlaga stečaj. MTB, ki je bil lani v prisilni poravnavi, namreč že od septembra zamuja z izplačili oziroma ne poravnava redno obveznosti do delavcev.",0
"Simobil, ki je del avstrijske skupine Telekom Austria, je v tretjem letošnjem četrtletju ustvaril 51,9 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal precej bolj intenzivno, in sicer za 61,8 odstotka, na 11,2 milijona evrov. Družba je v četrtletju povečala število uporabnikov za 4,2 odstotka, na 631.000. Njen tržni delež se je povečal z 28,8 na 29,7 odstotka.Elanov odškodninski zahtevek proti Koržetu na sodišču zavrnili Kranjsko okrožno sodišče je v celoti zavrnilo 7,7 milijona evrov vreden tožbeni zahtevek Elana proti nekdanjemu prvemu možu krovne družbe Urošu Koržetu in direktorju hčerinske družbe Atac Janušu Šefmanu. Omenimo, da je bil Korže pred tem na prvi stopnji že dvakrat uspešen v tožbah proti Elanu, s katerima si je izboril več kot tri milijone evrov nagrade.Astra Holding v stečaj Astra Holding, ki je prek Astra Dva Holdinga v 100-odstotni lasti Branka Drobnaka, gre v stečaj. Glavni razlog zato je nedavni stečaj Poteza Skupine, ki je predstavljala veliko večino premoženja družbe Astra Holding. Upniki morajo stečajnemu upravitelju Damjanu Beliču posredovati svoje terjatve v roku treh mesecev.Cene goriv nespremenjene, kurilno olje dražje Vozniki bodo vsaj naslednjih 14 dni za gorivo zapravili enako vsoto denarja. Cena litra 95-oktanskega neosvinčenega bencina (1,32 evra), 98- oziroma 100-oktanskega bencina (1,333 evra) in dizla (1,269 evra) ostaja namreč nespremenjena. Nekoliko dražje pa bo ogrevanje domov tistih, ki zato uporabljajo kurilno olje, saj se je ob polnoči cena slednjega dvignila za 0,8 centa, na 0,945 evra za liter. Omenimo, da je spremembo cen preprečila vlada, ki je zvišala trošarino na neosvinčen bencin, medtem ko sta trošarini na plinsko olje za pogon in plinsko olje za ogrevanje nekoliko nižji. Popravek V tekstu z naslovom ""Slovenija pri izkoriščanju gozdov izgublja milijarde evrov"", ki je bil objavljen 5. novembra 2011, smo pri grafu napačno navedli naslov Izvoz in uvoz hlodovine. Pravilen naslov se glasi Izvoz in uvoz okroglega lesa. Med okrogli les se uvršča ves nepredelan les, vključno s hlodovino. V minulem letu je Slovenija tako izvozila skupaj 844.000 kubičnih metrov okroglega lesa, pri čemer je izvoz hlodovine znašal 350.000 kubičnih metrov. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.Pripravil Jan Bratanič",1
"Reykjavik - Pred parlamentom v islandski prestolnici Reykjavik se je že osmo soboto zapored zbrala množica protestnikov, ki zahtevajo odstop vlade po zlomu nekoč cvetočega gospodarstva. Tedenski protesti so se začeli minuli mesec, ko so zaradi finančne krize propadle tri največje islandske banke, nezadovoljstvo med prebivalstvom pa narašča iz dneva v dan. Minulo soboto so med protestom izbruhnili nemiri, ko je nekaj sto demonstrantov poskušalo vdreti na policijsko postajo in poskušalo rešiti aretiranega protestnika. Najmanj pet ljudi je bilo ranjenih. Islandski premier Geir H. Haarde je danes znova zavrnil zahteve po odstopu. Kot je dejal, želi državo voditi skozi krizo, ki se bo po njegovih napovedih prihodnje leto še zaostrila. ""Menim, da je hud padec bruto domačega proizvoda, kupne moči in stopnje zaposlenosti neizogiben,"" je dejal. Po njegovih besedah bo leta 2009 ""za nas zelo težko leto"". ""Razumem, da so ljudje jezni in razočarani nad razmerami, ki so nastale,"" je nadaljeval Haarde. ""Toda kar se tiče mene osebno, vodenje države skozi krizo v tem trenutku vidim kot svoj glavni cilj in glavni izziv,"" je poudaril premier. Haarde zavrača krivdo za bankrot države s 320.000 prebivalci in pravi, da so za to krive komercialne banke, ki so nepremišljeno širile svoje poslovanje v času hitre rasti borznih trgov. ""Osebno se ne čutim odgovornega,"" je dejal. ""Ne morem prevzeti odgovornosti za dejanja bančnikov,"" je dodal. Minuli mesec so pod težo dolgov, ki so se nabrali v letih hitre gospodarske oblasti, propadle tri največje islandske komercialne banke. Od takrat je vrednost islandske krone strmoglavila, številna podjetja so bankrotirala, brez dela pa vsak teden ostane nekaj sto ljudi.",0
"Ljubljana - Ljubljanska borza je nov trgovalni teden začela s padcem tečajev delnic. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je v primerjavi s petkom izgubil dobrega pol odstotka vrednosti, med blue chipi pa so padec zabeležile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), Krke in Mercatorja. Indeks SBI TOP je trgovanje končal pri 827,27 točke, kar je 4,60 točke oz. 0,55 odstotka manj kot v petek. Borzni posredniki so sklenili za 522.220 evrov poslov. Med blue chipi so padec zabeležile delnice NKBM (15.790 evrov, -2,74 odstotka na 9,852 evra), Krke (286.560 evrov, -0,83 odstotka na 59,50 evra) in Mercatorja (11.520 evrov, -0,28 odstotka na 176,50 evra). Ob skromnem prometu pa so se podražile delnice Gorenja (+0,16 odstotka na 12,20 evra) in Telekoma Slovenije (+0,01 odstotka na 80,16 evra), medtem ko je tečaj Petrolovih delnic ob 19.750 evrov prometa ostal na petkovi ravni, torej pri 250 evrih. V prvi kotaciji so se ob sicer skromnem prometu pocenile še delnice Intereurope (-4,97 odstotka na 2,851 evra) in Luke Koper (-1,33 odstotka na 14,11 evra). V standardni kotaciji so se ob prometu nad 10.000 evrov pocenile delnice Žita (18.040 evrov, -0,57 odstotka na 104,90 evra) in Zavarovalnice Triglav (10.030 evrov, -0,06 odstotka na 17,50 evra). Padec so sicer zabeležile še delnice Istrabenza (-26 odstotkov na 3,701 evra), Save (-3,28 odstotka na 59 evrov), Aerodroma Ljubljana (-0,62 odstotka na 15,90 evra) in Probanke (-0,22 odstotka na 22,95 evra). Ob skromnem prometu so se v tej kotaciji podražile delnice Iskre Avtoelektrike (+14,29 odstotka na 16 evrov), Pivovarne Laško (+7,44 odstotka na 13 evrov) in Pozavarovalnice Save (+2,67 odstotka na 7,70 evra).",0
"Medtem ko na nekdanje vodstvo Teš pod Rotnikom letijo očitki o visokih honorarjih pri vodenju projekta blok 6, pa dokumenti razkrivajo, da je novo vodstvo, ki uživa podporo ministrice Radičeve, za to porabilo kar petkrat več denarja. Medtem ko na nekdanje vodstvo Teš pod Rotnikom letijo očitki o visokih honorarjih pri vodenju projekta blok 6, pa dokumenti razkrivajo, da je novo vodstvo, ki uživa podporo ministrice Radičeve, za to porabilo kar petkrat več denarja.",0
"Predstavniki delavcev v podjetju Viator Vektor opozorilno stavkajo, saj se niso dogovorili o zvišanju plač. Protestnike je podprl tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Uprava družbe meni, da je stavka nezakonita. Zaposleni v družbah Skupina Viator Vektor, Viator Vektor Logistika in Viator Vektor Storitve so opoldne začeli stavkati. Delodajalska stran namreč ni soglašala z zadnjim predlogom, ki ga je v četrtek na pogajalsko mizo dal sindikat. Sindikati so se danes pogajali tudi s predstavniki družbe, kar pa ni obrodilo sadov. Protestnike je danes podprl tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič, ki je dejal, da naj vztrajajo pri svojih zahtevah. Predstavniki podjetja so večkrat dejali, da je stavka nezakonita in da bodo vložili tožbo. Jutri naj bi se delavcem pridružilo tudi okoli 150 tovornjakarjev, ki podpirajo njihove zahteve. Stavka je nezakonita Vodstva vseh treh družb so storila vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi dosegla razumen kompromis, ki bi stavko preprečil, niso pa mogla sprejeti stavkovnih zahtev, ki so neskladne z rezultati poslovanja v trenutnih gospodarskih razmerah, so zapisali v sporočilu za javnost. Vodstva stavko ocenjujejo tudi kot nezakonito, saj je prišlo do več kršitev zakona o stavki, ki imajo po sodni praksi Vrhovnega sodišča RS za posledico nezakonitost stavke v celoti. Vse družbe bodo zato zoper organizatorja stavke nemudoma na pristojno sodišče vložile predlog za ugotovitev nezakonitosti stavke, so še zapisali. Stavkovne zahteve pomenijo povišanje stroškov dela za 25 odstotkov, česar pa uprave v zaostrenih pogojih poslovanja in glede na rezultate poslovanja ne morejo sprejeti. Uprave ocenjujejo, da je neodgovorno sprejemati obveznosti, ki jih ne bi mogle izpolniti ali bi s tem ogrozile poslovanje družb, so še poudarili. Dejali so še, da so stavkovnemu odboru podali predlog o delnem nadomestilu manj izplačanega dela plač iz naslova delovne uspešnosti za določeno obdobje in vplačilo 25 evrov mesečno na vsakega zaposlenega iz naslova dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Stavkovni odbor kompromisnega predloga ni sprejel in je vztrajal pri svojih zahtevah. V podjetju so še zapisali, da so prejemki zaposlenih nadpovprečni v dejavnosti. Menijo, da gre pri stavki za interesno stavko in ne za stavko zaradi kršitve pravic delavcev, zato stavkajoči ne bodo upravičeni do plače oziroma nadomestila plače za ves čas trajanja stavke. Trdijo, da je prejemek voznika 1.827 evrov kar predstavlja 20 odstotkov nad dejavnostjo, povprečna bruto plača voznika 1.224 evrov 19,4 odstotka nad dejavnostjo, povprečna neto plača voznika pa je 840,36 evra. Pogajanja pozno v noč Predstavnik sindikata prometa in zveze Viator Vektor Mirko Drača je danes za 24ur.com dejal, da se niso dogovorili z upravo. Pogajanja so bila v četrtek namreč pozno zvečer tudi prekinjena. Dopuščamo možnost dogovora, vendar izgleda, da je zelo malo možnosti, da se bodo dogovorili pred 12. uro, ko je napovedana stavka, je o pogajanjih še dejal predstavnik sindikata Drača. Poudaril je še, da so dobili vtis, kakor da bi bil pogajalski skupini s strani uprave podjetja vzet mandat za nadaljnja pogajanja.",0
"EU ob pritiskih ZDA razmišlja o odpravi prepovedi uvoza kloriranih ameriških piščancev. Kakšen bo vpliv na zdravje in gospodarstvo? Ena izmed tem vrha EU-ZDA v Sloveniji je tudi čezatlantsko gospodarsko sodelovanje. Med spornimi točkami, ki krhajo medsebojne odnose, je nedvomno prepoved uvoza perutnine iz ZDA, ki jo v klavnicah preko luže razkužujejo s klorom in drugimi kemikalijami. Na podlagi znanstvenih mnenj ni mogoče dokončno trditi, ali je uporaba kemikalij v klavnicah za zdravje škodljiva ali ne. Takšen postopek v EU ni dovoljen, zato že od leta 1997 v državah članicah Unije ne uvažajo ameriške perutnine. V ZDA se s tem kajpada ne strinjajo in tesnejše gospodarsko sodelovanje pogojujejo z odpravo prepovedi. Ameriška perutninarska industrija naj bi bila po lastnih ocenah zaradi prepovedi izvoza v EU v letni izgubi 180 milijonov dolarjev. Slovenski kupec posega predvsem po sveži perutnini, ki jo je iz ZDA zaradi velikih razdalj izjemno težko pripeljati v normalnem času in stanju. Aleksander Debevec, Pivka perutninarstvo Odpravi prepovedi je najbolj naklonjen evropski komisar za podjetništvo in industrijo Günter Verheugen, ki je tudi med udeleženci vrha na Brdu pri Kranju. Po pričakovanjih naj bi z ameriško delegacijo govorili tudi o problematiki kloriranih piščancev, po napovedih pa naj bi dokončni dogovor dosegli do gospodarskega vrha EU-ZDA, ki bo predvidoma oktobra. Od vil do vilic Medtem ko politiki iščejo salomonske rešitve, večina evropske strokovne javnosti opozarja zaskrbljenost nad dejstvom, da se lahko na tržišču pojavi ameriška klorirana perutnina. V skupnem pismu Evropski komisiji so v Evropski potrošniški organizaciji BUEC, združenju kmetovalcev COPA COGEC in Evropski okoljski pisarni EEB opozorili na temeljno razliko v sistemu zagotavljanja varnosti živil v ZDA in EU. Sistem EU temelji na zagotavljanju ustreznih higienskih standardov v celotni verigi od vil do vilic . Tako je živilo neoporečno v celotni verigi od pridelovalca do okužbe, kar zelo učinkovito preprečuje okužbe hrane, na primer s salmonelo. Američani računajo, da bodo lahko perutnino v EU začeli izvažati že letos. Prepoved uvoza sicer velja že 11 let. Na drugi strani v ZDA zahtevajo, da je živilo neoporečno samo na koncu verige. Za dosego takšnih ciljev v večini primerov meso ob koncu verige, največkrat v klavnicah, obdelajo s klorom ali celo z antibiotiki. Kloriranje mesa res zagotovi njegovo neoporečnost, a ostanki klora ogrožajo naše okolje, ostanki antibiotikov pa povečujejo rezistenco mikroorganizmov v okolju, kar lahko vpliva tudi na zdravje ljudi. Za evropske potrošnike je takšen način zagotavljanja varnosti hrane enostavno nesprejemljiv, menijo na Zvezi potrošnikov Slovenije.",0
"Za 50-litrski rezervoar najbolj prodajanega bencina bo treba po novem odšteti 64,6 evra. Dražita se tudi 98-oktanski bencin in kurilno olje, medtem ko bo liter dizla cenejši za 0,1 centa. Črno zlato je dražje zaradi krize v Libiji in njeni okolici. Bencinska črpalka Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina bo dražji za 1,4 centa in bo po novem 1,292 evra. Za 2,3 centa na liter bo dražji tudi 98-oktanski bencin, tako da bo 1,309 evra. Dizelsko gorivo se bo pocenilo za 0,1 centa na liter in bo 1,237 evra. Spet se bo podražilo kurilno olje, in sicer za 0,3 centa. Liter bo 0,932 evra. Cene surove nafte in posledično tudi naftnih derivatov na mednarodnih borzah so se v zadnjih tednih višale predvsem zaradi krize v Libiji in njeni okolici. Cena za sod surove nafte je tako narasla od okoli 90 na okoli 108 dolarjev. Podražitev naftnih derivatov je omilila predvsem rast tečaja evra v primerjavi z dolarjem, zato bo končna podražitev precej nižja, kot bi bila sicer. Naftni trgovci sicer cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnih trgih ter na gibanju tečaja dolarja.",0
"Novomeška tovarna zdravil Krka je ''premagala'' ameriški gigantski sestri. Evropski patentni urad je namreč razveljavil patent za atorvastatin, zato ga lahko brez skrbi uporabljajo . Evropski patentni urad je razveljavil patent EP 848 705, ki se nanaša na spojino atorvastatin. Odločitev je dokončna, imetnica patenta, družba Warner Lambert, lahko vloži samo še izredna pravna sredstva na razširjen pritožbeni senat evropskega urada, če meni, da so bile v postopku kršene njene temeljne procesne pravice ali je na odločitev morda vplivalo kakšno kaznivo dejanje. Krki gre dobro. Dobiček v prvem letošnjem četrtletju je na ravni lanskega. Novomeška Krka je na ravni skupine v prvem letošnjem četrtletju ustvarila za 245,2 milijona evrov prihodkov, kar je približno na enaki ravni kot lani, na ravni matične družbe pa 216,2 milijona evrov, tri odstotke več. Čisti dobiček skupine je znašal 43,9 milijona evrov, kar je prav tako na ravni dobička v enakem lanskem obdobju. Ameriški družbi Warner Lambert in Pfizer sta pred štirimi leti zoper novomeško Krko vložili tožbo zaradi domnevne kršitve patenta na okrožnem sodišču v Ljubljani. Z zadnjo razveljavitvijo je po mnenju Krke prenehal obstajati pravni temelj za tožbeni zahtevek, zato je v Ljubljani vložila predlog, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Ljubljansko sodišče je že leta 2005 zavrnilo tožbeni zahtevek ameriške farmacevtske družbe Merck zaradi varovanja patenta zdravila simvastin. Ameriški družbi sta zahtevali prepoved uporabe in proizvodnje atorvastatina, uničenje zalog, umik izdelka s trga in plačilo odškodnine. Krka, ki atorvastatin trži pod imenom Atoris in je eden najpomembnejših in po prodaji najhitreje rastočih izdelkov v njihovi ponudbi, ocenjuje, da v tožbi navedenih patentov tožečih strank ne krši, zato tožba ni utemeljena .",1
Avtomobile prihodnosti bo poganjala elektrika. To naj bi bil velik korak k čistejšemu in bolj zdravemu zraku v mestih.,1
"Čeprav so na Darsu zagotavljali, da SCT za krožišče Tomačevo ne bodo dodatno plačali, pa so se zdaj odločili, da bodo Zidarjevemu podjetju vseeno plačali dodatnih pol milijona evrov.",0
"Mednarodni turnir v balinanju velja za enega od največjih v Evropi. “Naš tradicionalni turnir velja za enega od največjih v Evropi. Letošnjega se je udeležilo 30 ekip z več kot 110 balinarji. Devet ekip je prišlo iz Hrvaške, ena iz Italije, druge pa so domače, med igralci je kar nekaj bivših reprezentantov Slovenije in Hrvaške,” je na balinišču ob igriščih tenisa pod hotelom Metropol povedal Radovan Plejo, tajnik Balinarskega društva Lucija. Kot meni Plejo, postaja Lucija po zaslugi društva eden od močnejših centrov tega športa v Sloveniji. Lani so se iz obalne lige prebili v prvo slovensko balinarsko ligo, kjer so od začetka neporaženi in imajo tako vse možnosti za vstop v super ligo. Njihove uspehe cenijo tudi v lokalnem okolju, saj sta se prireditve ob koncu turnirja poleg Maura Belaca, predsednika Krajevne skupnosti Portorož, udeležila tudi direktor Centra za šport in mladino Piran Matjaž Ukmar ter piranski župan Tomaž Gantar. Letošnji turnir je prejšnji konec tedna potekal v spomin na pokojnega člana Branka Požarja - Toje, razmišljajo, da bi klubski turnir poimenovali za njegov memorial.",1
"Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je med današnjim obiskom Ljubljane zavrnil srečanje z županom Zoranom Jankovićem, poroča Požareport Van Rompuy je že tretji ugledni politik, ki se ni želel sestati z županom prestolnice in vodjo slovenske opozicije. Prejšnji teden je srečanje z njim zavrnila evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström, je poročal spletni portal Požareport. Še prej pa se je Jankovića ognil šef vlade Turčije Redžep Tadžip Erdogan. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je ob današnjem uradnem obisku v Sloveniji po poročanju spletnega zavrnil srečanje z ljubljanskim županom in prvakom Pozitivne Slovenije Zoranom Jankovićem. Protokol ob uradnih obiskih tujih državnikov sicer predvideva, da se visoki tuji gostje navadno srečajo s predstavniki oblasti in opozicije. Van Rompuy se tako bo srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo in bivšim predsednikom vlade Borutom Pahorjem, sprejela pa ga bosta tudi predsednik republike Danilo Türk in predsednik parlamenta Gregor Virant. Foto: Irena Herak Kaj je odgnalo evropsko notranjo ministrico? Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström prejšnji teden med Jankovićevim obiskom v Bruslju ni našla časa zanj in ga je napotila kar k šefinji svojega kabineta. Na Požareportu ugibajo, da se ga je ognila zaradi poslovanja z Draganom Tošićem, domnevnim šefom slovenske podružnice balkanskega narkokartela Darka Šarića in nepremičninskih transakcij z Mihaelom Karnerjem ter poslov še z nekaterimi drugimi sumljivimi osebami. Kaj moti svetovno osebnost desetletja na Jankoviću? Pred tremi tedni je Ljubljano obiskal tudi Redžep Tadžip Erdogan, ki mu je ljubljanski inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije Ifimes podelil priznanje svetovna osebnost desetletja. Erdogan si je priznanje prislužil s povezovalno vlogo, ki jo je v zadnjem desetletju v regiji igrala Turčija. Tedaj je Janković skušal Erdogana povabiti na kosilo v Ljubljani, a ga je turški protokol zavrnil. Na slavnostni večerji v čast Erdoganu na Bledu pa za ljubljanskega župana ni bilo prostega stola. Ker med povabljenci na Bledu ni bilo vladnih politikov, bil pa je denimo koprski župan Boris Popovič in denimo evroposlanec Jelko Kacin, je težko verjeti, da je bil Janković izločen zaradi politične usmeritve. Neuradno smo izvedeli, da je Turke zmotilo Jankovićevo druženje s predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom.",0
"Slovenija bo letos zabeležila 7,3-odstoten upad bruto domačega proizvoda, v letu 2010 rast za 0,9 odstotka Kot smo poročali, bo Slovenija letos po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zabeležila 7,3-odstoten upad obsega gospodarskih dejavnosti. Prihodnje leto naj bi se bruto domači proizvod (BDP) povzpel za 0,9 odstotka, krepkejši gospodarski vzpon pa naj bi z 2,5-odstotno rastjo BDP prineslo šele leto 2011. V Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2009, s katero se je v torek seznanila vlada in jo danes javnosti predstavlja Umar, naj bi se letos inflacija na letni ravni ustavila pri 1,9 odstotka. Prihodnje leto naj bi po napovedih Umarja znašala dva odstotka, leta 2011 pa 2,7 odstotka. Izvoz navzdol za 17,9 odstotka Letos naj bi izvoz upadel za 17,9 odstotka, izvozno okrevanje je pričakovati leta 2010, ko naj bi se okrepil za 4,1 odstotka. V letu 2011 analitiki Umarja pričakujejo 6,8-odstotno rast izvoza. Podobna gibanja Umar napoveduje tudi na uvozni strani. Slovenski uvoz naj bi letos nazadoval za 19,8 odstotka, leto pozneje naj bi dosegel 1,8-odstotno rast, leta 2011 pa naj bi se okrepil za 4,9 odstotka. Zaposlenost bo letos po pričakovanjih Umarja nazadovala za 2,4 odstotka, Upadanje zaposlenosti se bo nadaljevalo tudi prihodnji leti, in sicer 1,6 oz. 0,9 odstotka.",0
"Orožje. Polovica zaseženega je ilegalnega in brez dovoljenja za uporabo. Napovedi. “Število umorov bi se lahko zmanjšalo, čeprav policija napoveduje vse več ropov in gospodarskega kriminala.” Šestinštiridesetletnik, ki je v torek v okolici Velikih Lašč umoril geodeta, in 69-letnik, ki je dan za tem v Stražišču pri Kranju umoril sestro in sodil še sebi, nista imela dovoljenja za uporabo orožja, brez dovoljenja za uporabo pa sta bili tudi pištoli, ki sta ju uporabila. Samo v prvi polovici letošnjega leta je policija zasegla 119 kosov nelegalnega orožja. Predlani rekordno Zasegi. Lani je policija zasegla skupno 483 kosov orožja, od tega 95 kosov nelegalnega. Leto pred tem je bilo po številu zasegov rekordno. Policija je lastnikom odvzela 1.345 kosov orožja. Od tega je bilo 209 legalnih, kar 1.136 pa jih je bilo brez dovoljenja za uporabo. Policija je med obravnavo različnih kaznivih dejanj letos zasegla še 69 kosov strelnega orožja, ki so ga lastniki hranili zakonito, saj so si za uporabo tega orožja pridobili veljavna dovoljenja. Zakonodaja predvideva, da lahko policija zaseženo orožje uniči ali proda. Če ustreza predpisom, ki urejajo opremo policije, pa ga lahko uporabi tudi za operativne potrebe. V Slovenijo z Balkana Nihče od strokovnjakov ali poznavalcev uporabe orožja ne želi podati ocene o tem, koliko nelegalnega orožja se še uporablja v državi, pa ga policija ne zaseže. “To je praktično nemogoče ugotoviti. Lahko samo ugibamo, da vsaj dvakrat več, kot je zaseženega,” pravi poznavalec, ki ni želel biti imenovan. Strokovnjaki predvidevajo, da kriminalci večino tega orožja v Slovenijo pretihotapijo po Balkanski poti, na podoben način kot drogo. Zaradi krize porast? “Posledice finančne krize lahko skupaj z nekaterimi drugimi dejavniki ključno vplivajo na to, da trenutno situacijo doživljamo kot izjemno negotovo in brezizhodno,” opozarja predsednik združenja Ozara Slovenija Bogdan Dobnik. 388 kosov nelegalnega orožja je policija lani zasegla pri obravnavah različnih kaznivih dejanj. Takšno doživljanje lahko po njegovih besedah v ljudeh povzroča različne občutke, ki se lahko manifestirajo bodisi v obliki popolne apatije, umika in vdanosti v usodo bodisi v obliki agresije do samega sebe, samomora ali umora. “Želim si, da bi se v Sloveniji zgodilo nekaj podobnega kot v ZDA, kjer opažajo, da se je število umorov v zadnjih letih znižalo za okoli sedem odstotkov. Zanimivo je, da naj bi se tendenca zniževanja začela kazati sorazmerno s porastom in stopnjevanjem finančne krize,” pravi Dobnik. Čeprav upa, da se bo število umorov v Sloveniji zmanjševalo, se “upoštevajoč podatke in napovedi policije boji, da bomo na drugi strani v prihajajočem obdobju priča porastu števila tatvin, ropov in vlomov ter organiziranega in gospodarskega kriminala”.",0
"Moste. V Savo Dolinko in njene pritoke na leto zmečemo sedem ton plastike. Na lovilni pregradi zbirnega jezera Hidroelektrarne (HE) Moste se ob večjih količinah padavin nabere neverjetna količina odpadkov, med katerimi so se znašla tudi trupla poginulih prašičev in ovac. Po Savi priplavajo celo hladilniki, iz jezera pa so izvlekli tudi avtomobilske školjke. Kot je za Žurnal24 povedal vodja HE Moste Anton Koselj, so leta 2008 s pregrade odstranili 110 ton biorazgradljivih odpadkov, 3,4 tone lesa in skoraj sedem ton plastike, po Koseljevih podatkih pa so količine odpadkov na preostalih savskih elektrarnah še večje, saj so v letu 2008 s pregrade HE Vrhovo odstranili 350 ton biorazgradljivih odpadkov in nekaj več kot pet ton plastike, s pregrade HE Mavčiče pa kar 11 ton plastike. Za lani točnih podatkov nimajo, količine odstranjenih odpadkov pa naj bi bile nekje na ravni leta prej. Neurejene brežine 125 do 418 evrov znaša kazen za lastnika, če pogina živali ne prijavi oziroma če s truplom ne ravna po predpisih. Kadavre v vodotoke mečejo predvsem rejci, ki živali nimajo prijavljenih. Kot je povedal vodja HE Moste, so v letu 2008 za čiščenje vseh naplavin na pregradi plačali okrog 44 tisoč, lani pa okoli 66 tisoč evrov: “Daleč največji delež predstavljajo odpadki naravnega izvora. Letne količine so sicer različne, odvisno od urejanja brežin in zaledja, gospodarjenja z gozdovi, hitrosti naraščanja pretoka in velikosti pretokov. Največje količine odpadkov se pojavijo, če daljše obdobje ni bilo visokih pretokov.” Naplavin je več, če brežine niso ustrezno vzdrževane. “V skladu s koncesijsko pogodbo vzdržujemo samo brežine v območju HE, vse drugo je v pristojnosti lokalne skupnosti oziroma države,” je pojasnil Koselj. Neuradno smo pri pristojnih za varstvo okolja izvedeli, da celotnega povodja ne morejo nadzorovati, sploh pa ne morejo divjih odlagališč tako hitro odstranjevati, kot nastajajo nova.",0
"Danes spet na ljubljanskih ulicah. Proteste na ulici menjajo skupščine. Kakšen bo protest? Začetek. Protestniki se bodo ob 11. uri zbrali na Kongresnem trgu, kjer bodo nastopili tržaški partizanski pevski zbor in Kombinatke. Shod. Ob 13. uri bodo protestniki krenili na pohod po ljubljanskih ulicah, shod pa naj bi končali pred parlamentom. ""Vsakemu valu nezadovoljstva sledi upad, to je normalno, vendar to ne pomeni, da so ideje izginile,"" pravi Mitja Svete iz Neposredne demokracije zdaj! Protestniki poudarjajo, da jutrišnja vstaja na dan boja proti okupatorju ni naključje, saj želijo opozoriti, da imajo državo v primežu politične in gospodarske elite. Številne skupine so svoje delovanje iz shodov sicer preusmerile v delovanje na lokalni ravni. O denarju bi odločali sami ""Vstaje se v Mariboru nadaljujejo na ravni samoorganiziranih četrtnih in krajevnih skupnosti (SČKS), kjer se z metodo skupščine – skupka pravil komunikacije, ki temeljijo na principih neposredne demokracije, direktne akcije, odločanja s konsenzom ter zavračanja kakršnekoli diskriminacije – vzpostavljajo odprti prostori soodločanja prebivalcev o upravljanju mesta,"" pravi Tomaž Gregorc iz Iniciative Mestni zbor. V štirih SČKS je organiziranih okoli 250 ljudi. ""Na vseh se poleg lokalnih problemov (neurejenost prometa, pomanjkanje otroških igrišč, problem industrijskega onesnaževanja) pojavlja skupno stališče, da mora mestni svet odstopiti,"" poudarja Gregorc. Razvijajo se ideje o vzporednem mestnem svetu ter participatornem proračunu, ""ki bi SČKS omogočal, da del investicijskih sredstev iz proračuna občine sama razporeja v skladu s konkretnimi potrebami in vizijami prebivalcev,"" še pravi Gregorc. Svete poudarja, da se ob takšnih projektih ohranja možnost, ""da se gibanje spet okrepi, saj črpa iz realnih alternativ"".",0
"Peter Frankl se z novo limuzinsko mazdo6 druži že pet mesecev, v tem času pa je z njo naredil približno 15 tisoč brezskrbnih kilometrov. Z rdečo lepotico je po dolgem in počez prepotoval Slovenijo, največ poti je sicer opravil na relaciji Piran-Ljubljana-Piran, 120 kilometrov v eno smer pa mine v trenutku. Frankl na službenih poteh - trikrat je obiskal tudi Dunaj in se odpravil v Beograd - ceni njeno udobje, zmogljivosti in zanesljivost. Med drugim ga sedeži prijetno grejejo v hrbet, dovolj močan motor zagotavlja lagodno in brezskrbno vožnjo, razen rednega vzdrževanja pa mazda še ni videla serviserja. Vozilo ima sicer dizelski stroj s tehnologijo sky activ ter z rekordno nizko kompresijo postreže s 110 kilovati moči. Rezultat sta enakomerno razporejen navor pri zasnovi motorja in majhna poraba. Franklov dizel CD150 v povprečju porabi 4,2 litra nafte na sto kilometrov. V svoji mazdi6 pa kot poslovni človek pogreša le več odlagalnih površin, ki jih je po njegovem mnenju iz generacije v generacijo manj.",1
"S kuponom 2za1.si ob nakupu enega produkta dobiš drugega brezplačno NAROČITE TUKAJ - cena: 18 EUR, poštnina BREZPLAČNO Podjetja, kolektivi, posamezniki,... - zberite med sodelavci, prijatelji, sorodniki naročila ter nas povprašajte za količinski popust na trgovina@finance.si Izšla je nova, že tretja knjiga kuponov 2za1.si, ki ste jo mnogi že spoznali in s pridom koristili. Če ste jo uporabljali, poznate njeno vrednost, veste, da ste z uporabo prihranili veliko denarja, odkrili nove restavracije in se pogosto zabavali v družbi družine in prijateljev. Če pa knjige in kuponov 2za1.si še ne poznate, vas vabimo, da knjigo spoznate sedaj. Ne bo vam žal. Celotno knjigo v elektronski obliki si lahko ogledate NA TEJ STRANI - na dnu Kaj je knjiga kuponov 2za1.si? V knjigi kuponov 2za1.si vam več kot 100 ponudnikov ponuja več kot 300 ugodnosti v obliki kuponov tipa ""2 za ceno 1"", kjer ob nakupu izdelka ali storitve drugi izdelek ali storitev s kuponom dobite brezplačno. Kako poteka uporaba knjige 2za1.si - primer s pizzo? 1) Imetnik knjige povabi drugo osebo na pizzo v gostinski lokal, ki v knjigi ponuja kupon. 2) Ob naročilu dveh pizz omeni, da bo uporabil kupon 2za1.si. 3) Ob računu je s kuponom druga pizza brezplačno. Vrednost dveh pizz je denimo 14 EUR, s kuponom plačate le 7 EUR, drugih 7 EUR je takojšen prihranek. Kje je knjiga 2za1.si uporabna? Ponudniki kuponov knjige 2za1.si - Osrednja Slovenija so iz Ljubljane in širše okolice. Kuponi ponujajo ugodnosti za izdelke ali storitve, ki jih posameznik uporablja večkrat mesečno, pogostokrat večkrat tedensko. Ponudniki so s področja gostinstva, zabave, nočnega življenja, športa, lepote, zdravja, razvajanja ... SEZNAM PONUDNIKOV UGODNOSTI Koliko kuponov 2za1.si lahko uporabim? Kuponov je več kot 300, hipotetično pa lahko uporabite vse kupone. Veljavni so do konca novembra 2011. Knjiga je zasnovana tako, da vam omogoča izbiro. Povprečen uporabnik bo vrednost knjige ( 18 EUR) prihranil z uporabo 2. do 3. kuponov, saj je v knjigi več kot 35 kuponov za brezplačno pizzo, več kot 35 kuponov za brezplačno kosilo, več kot 25 kuponov pa vam ponuja popuste, ki nekajkrat presegajo ceno knjige (npr. mesečne in letne karte za fitnes, savno, aerobiko, bowling, paitball,...) NAROČITE TUKAJ - cena: 18 EUR, poštnina BREZPLAČNO Na voljo tudi knjigi 2za1 - Vzhodna Slovenija in 2za1 - Zahodna Slovenija. Cena: 15 EUR, poštnina BREZPLAČNO. Pridružite se nam tudi na Facebooku.",1
"400 upnikov Pomurke je v stečajnem postopku prijavilo za 87 milijonov evrov terjatev, od tega jim je stečajna upraviteljica priznala 61 milijonov. Natanko 400 upnikov Pomurke Mesne industrije je v stečajnem postopku prijavilo za 87 milijonov evrov terjatev, od tega jim je stečajna upraviteljica Alenka Gril priznala 61 milijonov, 27 milijonov evrov pa jim prereka. Delavci bodo delno poplačani, o deležu pa Grilova še noče govoriti. Rok za prijavo terjatev se je iztekel v četrtek, po besedah Grilove, ki ima pri vodenju postopka 14 sodelavcev, pa se seštevek priznanih in prerekanih terjatev ne ujema, ker so upoštevane tudi nekatere terjatve delavcev, ki jih ni treba prijaviti, vendar se morajo upoštevati na seznamu kot priznane, pri čemer gre za plače od začetka stečaja do prenehanja, odpravnine in še nekatere. V 61 milijonih evrov so tudi terjatve, ki so priznane z nekim odložnim pogojem, kar pomeni, da mora odložni pogoj nastopiti, da bo terjatev v resnici postala terjatev v takem znesku, pojasnjuje stečajna upraviteljica in dodaja, da bodo prihodnji teden sodišču oddali dopolnjeno otvoritveno poročilo, kjer bodo zadeve tudi opisane. O prodaji oziroma najemu Grilova pravi, da je bila večina premoženja, tako nepremičnin kot opreme, zastavljena, s prodajo preostalega premoženja bodo poplačali ločitvene upnike, v kolikšnem deležu bodo poplačani delavci, pa je preuranjeno govoriti, saj je treba počakati, kako bodo stvari stekle. Medtem ko bodo delavci s prednostnimi terjatvami na prvem mestu, pa kaže precej slabše kmetom kooperantom. Njihove terjatve so uvrščene med navadne, zato je postavlja vprašanje, če bo kaj ostalo tudi za te. Ne bom rekla, da ne bo nič ostalo, je pa bistveno manj verjetno, je povedala Grilova. V kratkem bodo začeli postopke prodaje, kar zadeva najem, je ta bo besedah Grilove sicer teoretično možen, vendar manj verjeten, ker je zanimanje le za posamezne obrate, Pomurka pa je le celota. Obrat je sicer v stalni pripravljenosti, vendar z minimalnimi stroški, in če gre v najem eden od obratov, se stroški bistveno povečajo in so lahko nesorazmerni ter s stroškovnega vidika vprašljivi. Med stečajem vzdržujemo vsa dovoljenja, ki jih je imelo podjetje, v zadnjih mesecih so imeli več inšpekcij, nadaljevali pa so tudi postopek za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, ki ga bodo pridobili do konca leta. Obrat je v fazi pripravljenosti, in če bi se našel kupec, lahko z manjšimi stroški normalno nadaljuje proizvodnjo, je še povedala Grilova.",0
"Izguba Adrie ob polletju 9 milijonov evrov Vodstvo Ardie Airways se je s sindikati pogovarjalo o novi kolektivni pogodbi, s katero želi plače zaposlenih znižati še za petino. To je tudi eden izmed pogojev bank upnic za pretvorbo terjatev v lastniške deleže. Upravni odbor je medtem sklical novo skupščino za 21. september. Že prejšnje vodstvo je približno 400 zaposlenim za petino znižalo plače, zdajšnje vodstvo pa želi znova znižati stroške dela še za petino, predvsem pri dodatkih in bonitetah, je za TV Dnevnik poročal Florjan Zupan. Banke upnice Adrie Airways naj bi se med seboj že uskladile glede konverzije terjatev, vendar vodstvo slovenskega letalskega prevoznika skupnega sestanka z vsemi bankami še ni imelo, je povedal glavni izvršni direktor Adrie Airways Klemen Boštjančič, ki pričakuje, da bo dogovor z bankami do septembrske skupščine vendarle sklenjen. Kot je povedal Boštjančič, so se banke upnice - Nova Ljubljanska banka, UniCredit Banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank, Abanka Vipa in Gorenjska banka - glede višine konverzije terjatev usklajevale med seboj, NLB pa je na Adrio Airways poslal dopis, ki naj bi bil usklajen z vsemi bankami. Glavni izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič je pojasnil, da se govori o manjšem številu zaposlenih, poleg pogodbenih sodelavcev tudi redno zaposlenih, hkrati pa bi šlo za reze tudi pri dodatkih. Gordana Boberič iz Združenja kabinskega osebja posadk letal Slovenije pa je znova poudarila, da že dalj časa opozarjajo na težave. Izguba Adrie ob polletju devet milijonov evrov Pogajanja se bodo začela v ponedeljek. Banke pa bodo privolile v konverzijo terjatev le ob podpisu nove kolektivne pogodbe. Operativna izguba Adrie je ob polletju znašala devet milijonov evrov, od 28 poletnih linij pa jih nameravajo zdaj ukiniti približno petino. Kot je povedal izvršni direktor Adrie Robert Vuga, pa v Adrii ostajajo regionalni prevoznik, ukinjajo pa tiste linije, ki pomenijo izgubo. Ob razgretem ozračju med sindikati in upravo pa v javnost prihajajo tudi anonimke na račun zdajšnjega vodstva, ki pa jih oba izvršna direktorja zavračata kot neutemeljene, saj so vse navedbe že obravnavali na sejah upravnega odbora.",0
"Hrvaška Ina je našla novo nahajališče nafte. Kraj se nahaja v bližini mesta Privlaka v Vukovarsko-Sremski županiji. Predvidevajo, da bi lahko s tem nahajališčem precej povečali količino dnevno načrpane nafte. Hrvaška Ina si z novimi nahajališči obeta večjo dnevno proizvodnjo in večji zaslužek. Blizu mesta Privlaka v Vukovarsko-Sremski županiji je hrvaška Ina našla novo nahajališče nafte. To je dokaz, da je v Slavoniji še nafta, zato bomo raziskave nadaljevali, je po pisanju portala Dnevnik.hr dejal Želimir Šikonja, direktor za raziskave nafte in plina pri Ini. Veliko zalogo nafte so našli na globini okoli 1000 metrov, potrebne pa bodo nadaljnje raziskave, da bi lahko natančno določili kapaciteto nahajališča. Pričakujemo, da bo dnevna proizvodnja na tem nahajališču izrazito povečala skupno proizvodnjo na tem območju, so še sporočili iz Ine. Nahajališče se sicer nahaja na območju, ki je še vedno posejano z minami, prve napovedi pa kažejo, da bi lahko tukaj dnevno načrpali okoli 95.000 litrov nafte. To je v zadnjem času že drugo večje na novo odkrito nahajališče nafte na Hrvaškem. Julija je Ina sporočila, da je našla dve novi nahajališči nedaleč stran od Velike Hrastilnice. Iz vrtine, globoke okoli 2000 metrov, naj bi tam dnevno načrpali okoli 180.000 litrov nafte, s čimer bi Ina na leto zaslužila okoli 50 milijonov dolarjev. Iz teh vrtin naj bi nafta sicer tekla okoli 25 let, do začetka proizvodnje pa bosta najbrž minili še vsaj dve leti.",1
"S & P devetim državam z evrom znižala oceno Bonitetna hiša Standard & Poors S & P je znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, med katerimi je tudi Slovenija. Skupaj s Slovaško, Avstrijo, Francijo in Malto je bila ocena Sloveniji znižana za eno stopnjo - ocena naši državi je padla z AA- na A+, vendar z negativnimi napovedmi za naprej, kar pomeni, da se lahko ocena v prihodnje še zniža. Španija, Ciper, Italija in Portugalska pa so padli za dve točki. Francija, drugo najpomembnejše evropsko gospodarstvo, je izgubila oznako AAA. Znižanje naj bi bilo posledica visokega javnega dolga in izpostavljenost bank grškemu in italijanskemu dolgu. Nemčija in Nizozemska zadržali trojni A Med 17 članicami evrskega območja se ocena s trojnega A-ja ni znižala Nemčiji, Nizozemski, Luksemburgu in Finski. Omenjena četverica držav ostaja edina v evroobmočju z najvišjo oceno pri hiši Standard & Poors. Poleg teh držav so ocene ohranile tudi Belgija, Estonija in Irska. Preostali dve ključni bonitetni agenciji Moodys in Fitch bi lahko že v kratkem sledili s svojim znižanjem. Evropske borze so se na napovedi že odzvale s potopitvijo tečajev. Francoski izpad iz elitnega kluba trojnega A-ja pomeni, da EFSF Evropski sklad za zaščito evra ocene AAA ne more več imeti. To bo kratkoročno malce razdražilo finančne trge, toda to ne bi smela biti prevelika ovira, saj tudi ZDA in Japonska nimajo več trojnega A-ja, je dejal vodilni ekonomist Commerzbanka Joerg Kramer. S & P je 5. decembra 15 članicam območja evra, tudi Nemčiji in Franciji, zaradi poglabljanja krize v območju skupne evropske valute zagrozil z znižanjem bonitetne ocene. Razlog za takratno odločitev je bila zaskrbljenost agencije nad morebitnim učinkom poglabljanja politične, finančne in denarne krize znotraj območja evra na članice evrske skupine. Bojijo se namreč, da bi se zaradi finančne krize, ki jo povzročajo dolžniške težave, lahko poslabšale gospodarske napovedi Slovenije in drugih držav, s tem pa tudi možnost stabilizacije javnih financ. Rehn odločitev obžaluje in označuje za neprimerno Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn odločitev bonitetne hiše Standard & Poors obžaluje in jo označuje za neprimerno. V razmeroma hitrem odzivu na informacijo o nižjih bonitetnih ocenah je tako dejal Potem ko smo preverili, da tokrat ne gre za nesrečo, obžalujem neprimerno odločitev glede bonitetne ocene več držav v območju evra, ki jo je danes sprejel Standard & Poors, in to v času, ko območje evra na vseh frontah odločno ukrepa v odzivanju na krizo. Njegov hiter odziv potrjuje resnost razmer, saj se Komisija do zdaj na odločitve bonitetnih hiš večinoma ni želela odzivati. Ob tem je Rehn še poudaril, da si območje evra z ukrepanjem prizadeva za potrebno fiskalno konsolidacijo in strukturne reforme v članicah Unije, rešuje ranljivost bančnega sektorja ter krepi mehanizme za zaščito evra in gospodarsko upravljanje. Nedavne odločitve EU-ja, skupaj z ukrepanjem Evropske centralne banke, so ključne za rahljanje napetosti na trgu državnih obveznic, je še dejal komisar.",0
"Vložek, ki ohranja najvišjo stopnjo higiene še dolge ure, ko bi bilo treba običajne vložke že nekajkrat zamenjati. Odlikuje ga protivnetno, terapevtsko delovanje. Anionski higienski vložki so primerni za vsako žensko. Od teh, ki jim življenjski tempo ali narava njihovega dela otežujeta pogosto menjavo, do tistih, ki jih mučijo pogosta vnetja, alergije ali težave povezane s hormonskim neravnovesjem. Idealni so tudi za ženske, ki želijo narediti korak naprej na področju zdravja in počutja. Anionski higienski vložek Winalite Love Moon Anion je prvi patentirani higienski vložek na svetu. Njegove izjemne lastnosti potrjujejo številni certifikati in priznanja. Uporabnice se s temi vložki počutijo lahkotno in ves čas sveže, saj vložek odlikuje zračnost in izredna ter hitra vpojnost, delovanje anionov pa zavira razvoj mikroorganizmov in preprečuje neprijetne vonjave, ugodno vpliva na počutje in razpoloženje ter pomaga pri uravnavi hormonskega neravnovesja. Prodaja v Sloveniji Na spletu je med najbolj prepoznavnimi za prodajo higienskih vložkov Winalite Love Moon Anion spletna trgovina NARAVNI.SI. Omenjene vložke pa boste našli tudi v nekaterih lekarnah, spletnih lekarnah, na nekaterih spletnih straneh ter pri distributerjih na terenu. Proizvajalec higienskih vložkov Love Moon Anion Winalite International trži tudi druge visokotehnološke izdelke za zdravje. To so naravne otroške plenice z dodatki zelišč za protivnetno delovanje, zaščite pred sevanji mobilnih telefonov in drugih električnih naprav, bioenergijski, magnetno terapevtski izdelki, zeliščna kozmetika in izdelki za osebno nego.",1
"Nesprejemljivo je, da bi privatizirali zgolj dobičkonosne dele železnic, dobiček pa bi se zlival v žepe posameznikov. Izguba nedobičkonosnih delov bi naraščala, pokrivali pa bi jo z denarjem davkoplačevalcev. Foto: Irena Herak Železničarski sindikalist Silvo Berdajs je svaril pred privatizacijo Slovenskih železnic. Čeprav te ni bilo, davkoplačevalci vseeno krijejo izgube železnic. Vir: Gospodarski vestnik 30. novembra 2002",0
"Stadion in dvorana sta vrhunska, evropska in če komu kaj ne paše, naj ne hodijo na tekme, je dejal ljubljanski župan Zoran Janković ""Tisti, ki so se po tekmi pritoževali nad premajhnim prostorom za noge in vsemi ostalimi stvarmi, naj ne hodijo na tekme. Taki, ki so se pritoževali, ne vedo, kaj je tekma,"" se je na nekatere pritožbe gledalcev po tekmah v Stožicah odzval ljubljanski župan Zoran Janković. Dodal je še, da je sta stadion in dvorana vrhunska, evropska, ""in če je Evropska nogometna zveza postavila to kot primer enega najboljših stadionov, potem so take pritožbe res neumestne."" Foto: Aleš Beno Na vprašanje, da je premalo prostora tudi za prodajalce prigrizkov, Janković odgovarja, da si ne predstavlja, da bi med tekmami to potekalo. ""Jaz, ko sem na tekmi, hočem tekmo gledat,"" je še dejal. Akustika bo na preizkušnji šele ob koncertu Carrerasa Ljubljanski župan se je odzval tudi na očitke o slabi akustiki. ""Na preizkusu dvorane dan prej v okviru košarkaške tekme med Grepom in Energoplanom, ko je bilo samo okoli tisoč prisotnih, je bila akustika izjemno slaba, med tekmo pa je bila boljša in ravno to je smisel polnih dvoran, da se akustika preverja."" Dodal je še, da prihaja zdaj kar nekaj glasbenih dogodkov, ki bodo pokazali, kaj je z akustiko. ""In to je temu namenjeno, da tudi akustiko, če bo treba, popravimo tako, da bo vrhunska,"" je še povedal Janković. Dodal je, da ne ve, ali je tekma res prava za oceno akustike in da bo treba počakati še na nastop opernega pevca Joseja Carrerasa in ugotoviti, kaj to pomeni v polni dvorani ob pravi glasbi.",1
"Stiska. Najemnine ne plačujejo od septembra, tri tedne so brez elektrike. Otroci mladoletni, starša brez služb. CSD trdi, da problem ni nov. ""Obrnila sem se na vse možne institucije, a nihče ne more pomagati,"" pravi mama štirih otrok, ki ne želi biti imenovana. Družino v petek čaka deložacija, saj od septembra niso plačali najemnine za stanovanje. Pravijo, da denarja za selitev nimajo. 1.300 dobijo, 1.100 plačajo Kaj se lahko zgodi z otroki Odvzem. Na CSD pravijo, ""da je najprej treba poskrbeti za otroke"". Možno je, da se nastanijo v rejniški družini ali kriznem centru. Ker se starši s tem po navadi ne strinjajo, lahko presojajo stopnjo ogroženosti za odvzem. ""A v tem primeru stvar ni kritična,"" pravijo. Mati ima od leta 2008 odločbo, po kateri lahko ostane doma zaradi nege otrok, pri čemer ji država plačuje socialne prispevke. Na mesec tako dobi okoli tisoč evrov. Oče je že več let brezposeln in od države na mesec dobiva okoli 350 evrov. Za najemnino tržnega stanovanja morajo na mesec odšteti 700 evrov. Stroški za stanovanje naj bi bili 400 evrov na mesec. Poleg šestih najemnin dolgujejo za dva meseca stroškov. Že od sredine februarja so v stanovanju brez elektrike. Evropski komisiji je hudo ""Da sem lahko kupila hrano, sem si izposojala denar, nato sem ga morala vračati. Za najemnino je zmanjkalo. To je začaran krog,"" razlaga mati. V iskanju pomoči se je obrnila na številne ustanove. Na predstavništvu Evropske komisije (EK) so ji odgovorili, da jim je ""zelo hudo"" brati o njihovi stiski, še posebno ker je takšnih sporočil vse več. Sporočili so ji, da nimajo neposrednih vzvodov, da bi ji lahko pomagali, a da EK poskuša sprejemati pravila za izboljšanje položaja ljudi. Od Poncija do Pilata Pri varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik so ji odgovorili: ""Razumemo, da ste se znašli v hudi stiski,"" a dodali, da za reševanje težav niso pristojni. Napotili so jo na center za socialno delo (CSD), občino in humanitarne organizacije. Že leta 2009 je družina pisala tudi premierju, ki je ministrstvu za delo naročil, naj jo usmeri na pristojne službe. Na ministrstvu so nam pojasnili, da se morajo ljudje v stiski obrniti na CSD. ""CSD ne podeljujejo stanovanj, prav tako ne morejo najti zaposlitve ali preprečiti deložacije. Lahko pa pomagajo tako, da jih usmerijo na ustrezne institucije, svetujejo in zagotovijo socialne transferje."" ""Ne znajo z denarjem"" Družina pravi, da so na CSD naslovili prošnjo za izredno pomoč. Direktor CSD Ljubljana Center Zvone Mikič potrjuje, da so jo dobili in jo bodo obravnavali. Dodaja pa, da se situacija s tem ""verjetno ne bo rešila"", saj da je zgodba družine že stara. ""Od nevladnih organizacij so prejeli veliko denarja, a z njim ne znajo najbolje ravnati,"" pravi. Družina je stanovanjski sklad sicer zaprosila za bivalno enoto, že prej pa tudi za neprofitno stanovanje. Vloga ni bila odobrena, ker je oče lastnik zemljišč, ki pa naj bi bila ""ničvredna"". Da bi to dokazali, bi morali poslati dokazila, a naj bi jim bila pošta poslana na napačni naslov, nato pa je bilo prepozno, dodaja družina.",0
"Preko Letališča Jožeta Pučnika je v prvih treh mesecih letelo 22 odstotkov manj potnikov, prihodki Aerodroma Ljubljana za 17 odstotkov nižji kot lani V prvih treh mesecih je prek brniškega letališča potovalo 239.215 potnikov. To je 22,4 odstotka manj kot lani v istem obdobju, so danes sporočili iz Aerodroma Ljubljana . Nižji je bil tudi tovorni promet (3.212 ton, 29-odstotni upad). Letališče je imelo ob četrtletju 6,8 milijona prihodkov oziroma 16,8 odstotka manj kot lani. Tromesečje so zaključili z dobičkom v višini 675.622 evrov, upad je 53-odstoten. Še bolj pa se je (relativno) pocenila delnica, ki je bila ob koncu marca vredna 27,8 evra. Ob koncu lanskega marca je bila vredna 75 odstotkov več. Za slabše rezultate v Aerodromu krivijo neugodne gospodarske razmere.",0
"Na Balkanu so že pripravljeni konkretni projekti Na Brdu pri Kranju sta Karl Erjavec in turški minister za carino in notranjo trgovino Hayati Yazici podpisala protokol o sodelovanju pri skupnem nastopu na tretjih trgih. Namen tokratnega, četrtega zasedanja skupne komisije je bilo še izboljšati gospodarsko sodelovanje in poiskati nove priložnosti ter odpraviti morebitne ovire in odprta vprašanja. Ministra sta pozvala slovenske in turške vlagatelje, naj več vlagajo v Turčijo oziroma Slovenijo. Yazici je opozoril, da z obstoječim stanjem naložb ne moremo biti zadovoljni, saj so zelo dobri pogoji za njihovo povečanje, na primer na področju telekomunikacij. Ministra menita, da bi državi lahko dobro sodelovali tudi na področju prometa. Slovenija ima namreč Luko Koper, ki je lahko okno v srednjo Evropo, Turčija pa je glavni most med Azijo in Evropo, je izpostavil Erjavec. S povezovanjem slovenske luke in turških pristanišč za povečanje pretoka blaga se strinja tudi Yazici. Dobre možnosti vidita še v skupnem nastopu na tretjih trgih, zlasti v državah zahodnega Balkana, kjer se že pripravljajo konkretni projekti sodelovanja na področju energetike. Možnosti se odpirajo predvsem pri gradnji hidroelektrarn v Črni gori, pa tudi v Makedoniji in nekaterih drugih državah. Slovenija ima znanje, Turčija pa velik potencial za realizacijo velikih energetskih projektov, je poudaril Erjavec. Turke motijo vizumi, Erjavca počasnost turške carine Turško stran pa pesti predvsem vprašanje vizumov. Yaziciju se zdi nezaslišano in primitivno, da morajo Turki upravičevati svoje prihode v evropske države in pridobivati vizume. Erjavec je pojasnil, da je Slovenija ujeta v evropsko zakonodajo, a bo vseeno poskušala najti določene rešitve, saj se s to težavo pri sodelovanju s Slovenijo srečuje tudi več drugih držav. Slovenija je po drugi strani Turčijo opozorila na vprašanje carinskih postopkov za hitrejši pretok blaga v železniškem prometu, kjer vlaki zaradi nedelovanja mejnih služb ob določenih urah ne morejo nadaljevati svoje poti. To je po Yazicijevem mnenju treba urediti, zato se bo po vrnitvi v Turčijo prednostno lotil reševanja problematike.",1
"Vozniki podjetja Veolia so uresničili grožnjo. Zaradi stavke so za štiri ure obstali mariborski avtobusi. Veolio Transport smo včasih poznali pod imenom Certus in je eden večjih avtobusnih prevoznikov pri nas. Več kot 185 voznikov podjetja Veolia Transport Štajerska je uresničilo napoved in izvedlo štiriurno opozorilno stavko. Med 8. in 12. uro je tako stala večina avtobusov mestnega in primestnega prometa, vozniki pa so ta čas preživeli na mariborski avtobusni postaji. Kot je povedal vodja stavkovnega odbora Marijan Bogataj, vodstvo podjetja med stavko ni pokazalo želje po srečanju s predstavniki zaposlenih. Mariborčani so med 8. in 12. uro zaman čakali avtobuse Stavkovni odbor, ki ga podpira tudi sindikat KNSS Neodvisnost, je po Bogatajevih besedah z udeležbo voznikov v stavki dobil mandat za nadaljnja pogajanja. Kot je dejal, se njihove zahteve do uprave Veolie niso spremenile, o nadaljnjih korakih pa se bodo odločali po četrtkovem sestanku odbora. Če do takrat vodstvo podjetja ne bo pripravljeno sesti z nami za pogajalsko mizo, bomo organizirali generalno stavko, je dejal vodja stavkovnega odbora. Slovenijo je zajel stavkovni val. Stavki napoveduje 7000 delavcev v papirni industriji stroje bodo ustavili 11. decembra ob 6. uri zjutraj in 700 zaposlenih v podjetju Swaty. Če bodo propadla petkova pogajanja, bodo stavkali tudi cariniki, in to že v ponedeljek. Vodja strateškega načrtovanja in projektov v Veolii Ivan Hojnik pa trdi, da je vodstvo podjetja na pogajanjih dva dni pred stavko pokazalo veliko dobre volje, saj so ugodili zahtevam po vrnitvi letnega dopusta na lanskoletno raven ter zagotovitvi tehnične ustreznosti vozil, zalomilo pa se je pri vprašanju ureditve delovnega časa. Delavci vztrajajo pri polnem plačilu tudi za obdobje, ko so vozniki na čakanju med dvema vožnjama. Te zahteve ne moremo sprejeti, ker takega primera ni niti pri nas niti v tujini. Kot znak dobre volje smo jim ponudili takojšen dvig plač za 5,1 odstotka, ki je sicer v skladu s podjetniško pogodbo predviden za čas po novem letu. Kljub temu so vztrajali pri stavki, kar je zagotovo povzročilo nekaj težav našim potnikom, je dejal Hojnik in dodal, da je v času stavke izpadlo 80 odstotkov linij na primestnem in nekaj več kot polovica linij v mestnem prometu. Škoda po njegovih besedah za zdaj še ni izračunana, znana pa bo predvidoma na četrtkovem sestanku uprave.",0
"Britanski parlamentarni odbor je danes sporočil, da je News International, britanska podružnica podjetja News Corporation, namenoma prezrla dokaze o zlorabi delovnega položaja Foto: Bloomberg Odbor britanskega parlamenta za medije, kulturo in šport je danes objavil težko pričakovano poročilo o medijskem škandalu, ki je izbruhnil v Veliki Britaniji julija lani. Skupina poslancev je v poročilu zapisala, da je podjetje medijskega mogotca Ruperta Murdocha zavajalo parlament. Poročilo navaja, da Murdoch ni primeren za vodenje svojega medijskega imperija, saj naj bi ta zavajal parlament glede obsega prisluškovanja glasovni pošti na mobilnih telefonih, ki so ga izvajali novinarji Murdochovega tabloida News of the World. Dokaze o zlorabi delovnega položaja namenoma prezrli Parlamentarni odbor je sporočil, da je News International, britanska podružnica Murdochovega podjetja News Corporation , namenoma prezrla dokaze o zlorabi delovnega položaja, prikrivala dokaze in zatrla prizadevanja za razkritje kršitev. Murdoch je sicer vztrajal, da ni vedel, da je bilo vdiranje v mobilne telefone stalna praksa novinarjev zdaj že ukinjenega tabloida News of the World. ""Če to drži, si je Murdoch zatiskal oči in namerno ni želel izvedeti, kaj se resnično dogaja v njegovih podjetjih,"" so zapisali člani odbora. ""Zato smo sprejeli odločitev, da Rupert Murdoch ni primerna oseba za upravljanje velikega mednarodnega podjetja,"" je sklenilo poročilo. Spodnji dom parlamenta bo odločal o kazni Po navedbah poročila so parlamentarni odbor zavajali tudi nekdanji izvršni predsednik podjetja News International Les Hinton, nekdanji pravni vodja tabloida News of the World Tom Crone in glavni urednik tabloida Colin Myler. Člani odbora so še sporočili, da se mora zdaj spodnji dom britanskega parlamenta odločiti o kazni, ki jo bodo naložili tistim, ki so namerno zavajali odbor.",0
"Na čelu Soda bo začasno Peter Ješovnik Nadzorni svet Soda je na izredni seji odpoklical predsednika uprave Tomaža Kuntariča ter oba člana uprave Matjaža Jauka in Kreša Pavriča. Za začasnega predsednika uprave Slovenske odškodninske družbe je tako imenoval Petra Ješovnika, za člana pa Iga Grudna in Nado Drobne Popovič. Ješovnik, Gruden in Drobne Popovičeva so bili na čelu Soda imenovani začasno, za obdobje šestih mesecev. Ješovnik in Gruden sta bila pred začetkom veljavnosti zakona o Slovenskem državnem holdingu v upravi Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN, Drobne Popovičeva pa je poslovna direktorica SŽ - Železniškega gradbenega podjetja. Nadzorni svet Soda se je za menjavo vodstva družbe odločil, ker to ni delovalo v skladu s sklepi nadzornega sveta, so še sporočili iz Soda Skupščina Telekoma se je začela ob 15.00 Vodstvo Soda pod Kuntaričevim vodstvom je bilo razrešeno zaradi zapletov okoli današnje skupščine Telekoma Slovenije. Skupščino je konec lanskega leta sklical AUKN, ki je z novim letom prenehal obstajati, njegov pravni naslednik pa je postal Sod. Sod je v torek skladno s sklepom nadzornikov podal zahtevo za preklic skupščine Telekoma Slovenije, ki pa je predsednik uprave Telekoma Rudi Skobe ni upošteval. Skupščina Telekoma Slovenije bi se morala danes začeti ob 14.00, a so jo zaradi nesklepčnosti znova sklicali čez eno uro. Ob novem sklicu ni bilo več pogoja, da mora biti navzočega vsaj 51 odstotkov kapitala, tako da bo skupščina veljavno odločala ne glede na število zastopanih delnic. Glede na dnevni red bodo delničarji odločali o imenovanju novih članov nadzornega sveta in izplačilu vmesnih dividend.",0
"Če tankate najbolj prodajani 95-oktanski bencin in imate 50-litrski rezervoar, boste po novem za poln tank odšteli več kot 50 evrov. Dražji bodo tudi 98-oktanski bencin, dizel in kurilno olje. Naftni derivati bodo dražji. Cene naftnih derivatov bodo od polnoči višje. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin bo dražji za 0,012 evra na liter in bo 1,008 evra na litra. Cena 98-oktanskega bo višja za 0,016 evra na liter in bo po novem 1,027 evra na liter. Dražja bosta tudi dizel in kurilno olje. Za prvega bo treba odšteti 0,002 evra na liter več in bo 0,989 evra na liter. Cena kurilnega olja pa se bo zvišala za 0,004 evra na liter in bo 0,536 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. V ceno lahko poseže tudi slovenska vlada s trošarinami.",0
"Potem ko je stavkovni odbor zaradi neuspelih pogajanj z vlado napovedal zaostritev stavke, so se odzvali tudi avtoprevozniki, ki naj bi jutri s tovornjaki zaprli Luko Koper. ""Potem ko sem prejel več kot 200 pozivov avtoprevoznikov, sem za jutri dopoldne sklical sestanek upravnega odbora, kjer bomo odločali o blokadi Luke Koper,"" nam je zatrdil predsednik sekcije za promet pri obrtni zbornici Andrej Klobasa. ""Če stojimo 15 ur ali več pred vhodom v Luko Koper, medtem ko nam Popovičevi redarji lisičijo tovornjake, je še vedno bolje, kot da stojimo na meji in tako povzročamo dvakratno škodo gospodarstvu,"" dodaja. Klobasa poudari, da bo Luka Koper po vsej verjetnosti jutri zaprta. ""Od ukrepa nas bo odvrnil le ukrep vlade, s katerim bi se avtoprevoznikom ukinila luška taksa,"" poudari Klobasa. Gospod Miščevič bi moral takoj dati ukaz carinikom, naj sprostijo tovorni promet. Andrej Klobasa Ogromna gospodarska škoda ""Če govorimo o 24-urnem zastoju avtoprevoznikov, to pomeni več kot dva milijona evrov posrednih stroškov, ki nastajajo zaradi tega, ker vozilo ne vozi. Neposredni stroški, ki pa bodo prihajali s strani podjetja, ker zamuja prevoz robe njihovim odjemalcem, pa bodo strahovito večji,"" že nastalo in tudi neizogibno prihodnjo gospodarsko škodo opiše Klobasa. Klobasa obenem poudarja, da so se nanj obrnili vozniki tovornjakov, ki trdijo, da je čakalna doba na Gruškovju in nekaterih drugih mejnih prehodih tudi do 16 ur, poleg tega pa vozniki tarnajo nad nemogočimi pogoji, v katerih čakajo na mejah. ""Gre za človeške potrebe. Vozniki stradajo po 15 ur in več, ne morejo priti do hrane, nimajo dostopa do stranišč ..."" je še dodal.",0
"Brezplačno malico bo dobilo 88.000, brezplačno kosilo pa 14.000 osnovnošolcev. Polna subvencija tudi za 13.300 srednješolskih malic. Soglasno sprejetje zakona o šolski prehrani v je dobra popotnica za novo leto. Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Poslanci in poslanke so sprejeli predlog zakona o šolski prehrani ter obe dopolnili, s katerimi bodo omogočili razdelitev dodatnih 23,7 milijona evrov, ki jih je ob sprejemanju proračunskih dokumentov za šolsko prehano v prihodnjih dveh letih zagotovil državni zbor. Svoj predlog je najprej vložila skupina opozicijskih poslancev s prvopodpisano Andrejo Črnak Meglič (SD), nato pa še vlada. Čeprav je še ob obravnavi na matičnem odboru minuli teden kazalo, da stališč ne bodo uspeli zbližati, so nazadnje vendarle našli kompromisno rešitev. SD: Popravek napake Črnak Megličeva je namreč danes ugotavljala, da sedanji predlog povzema ključne vsebinske rešitve, ki so jih tudi sami zapisali v svojem predlogu. Poudarila je, da pri tem vprašanju ne gre za prestiž, ampak za skupno spoznanje, da je treba škodo, ki je bila na tem področju povzročena v zadnjem letu, čim prej popraviti. Kot je opozorila, je lakota otrok za moderno socialno državo nesprejemljiva. Majda Potrata (SD) pa je poudarila, da ob sprejemu in podpori tega zakona v SD ne izrekajo ""nobenega posebnega velikega veselja, ker bi odgovorna in pametna vlada poskrbela, da takega zakona ne bi bilo treba sprejemati na vrat na nos"". Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za izobraževanje Mojce Škrinjar predlagani zakon o šolski prehrani na sistemski način ter bolje in pravičneje ureja prehrano v šoli, predvsem pa zajema več otrok. V novem zakonu je po besedah državne sekretarke pravica do subvencionirane prehrane vezana na že pridobljeno pravico do otroškega dodatka, krog upravičencev pa se s tem precej razširi, saj je upravičencev do otroškega dodatka neprimerno več, kot je upravičencev do subvencije za šolsko prehrane. Brez posebnih vlog Centri za socialno delo bodo vsem, ki bodo imeli na dan uveljavitve zakona veljavno odločbo o otroškem dodatku, po uradni dolžnosti izdali ugotovitveno odločbo o pravici do malice oz. kosila, tako ne bo treba vlagati posebnih vlog. Predlog tako širi stoodstotno subvencijo malice tudi v peti razred otroškega dodatka, kar pomeni, da bo do brezplačne malice upravičenih približno 88.000 učencev osnovnih šol. Dodatnim 14.000 učencem, ki so glede na družinski dohodek uvrščeni v prvi razred otroškega dodatka, pa omogoča pridobitev stoodstotne subvencije za kosilo. Predlog omogoča polno subvencijo za malico tudi 13.300 dijakom do vključno četrtega razreda otroškega dodatka. Do delne subvencije v višini 70 odstotkov cene malice bo upravičenih 12.200 dijakov (peti razred otroškega dodatka), v višini 40 odstotkov cene malice pa 8800 dijakov (šesti razred otroškega dodatka). Zakon omogoča pridobitev subvencije tudi polnoletnim dijakom, ki nimajo več otroškega dodatka, so pa prejemniki državne štipendije. Ureja pa še pravico do subvencije malice mladostnikom, ki bivajo v zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in se šolajo izven njih.",1
"Julija je bilo v Sloveniji 4683 podjetij z blokiranimi računi, največ v gradbeništvu. S tem se je število podjetij, ki so imela račun blokiran vsaj pet dni, v primerjavi z lanskim julijem povečalo za 8,2 odstotka. V Sloveniji je bilo julija 4683 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, od teh slaba četrtina v gradbeništvu, kažejo podatki Ajpesa. Izmed vseh pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi jih je julija v dejavnosti gradbeništva delovalo 1104 oziroma 23,6 odstotka. V letu dni se je število gradbenih podjetij z dospelimi neporavnanimi obveznostmi povečalo za 13,5 odstotka, od začetka tega leta pa zmanjšalo za 7,2 odstotka, kažejo podatki Agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb je julija ostal podoben kot v mesecih prej. Julija je znašal 272,16 milijona evrov, junija 270,83 milijona evrov, maja pa 269,89 milijona evrov, medtem ko je julija lani znašal znatno manj, in sicer 181,87 milijona evrov. Julija letos je bil ta v dejavnosti gradbeništva pri 83,35 milijona evrov, kar je med vsemi dejavnostmi največ. Kaj storiti, ko vas za vrat stiska kriza? Dobri nasveti lahko prihranijo dosti evrov! Med panogami so julija po višini dospelih neporavnanih obveznosti gradbeništvu sledile predelovalne dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter trgovina. Na podjetja iz vseh štirih panog skupaj je julija odpadlo skupaj tri četrtine vseh neporavnanih računov. Podatki Ajpesa zajemajo vse pravne osebe razen samostojnih podjetnikov ter se nanašajo samo na blokade bančnih računov, ki so neprekinjeno trajale pet dni ali več. Podatki prav tako zajemajo le tiste neporavnane obveznosti, za katere so že bili izdani izvršljivi sklepi o prisilni izterjavi, na primer s strani davčne uprave ali sodišč.",0
"Slovenska zdravilišča so dolga leta veljala za paradnega konja našega turizma, zdaj pa je kar nekaj znanih zdravilišč v hudih finančnih težavah. Na prodaj so Rimske terme, v izgubah pa so tudi v zdravilišču Laško ter termah Topolšica in Dobrna.",0
"Foxconn grozi delavcem v kitajskih tovarnah z odpuščanjem Tajvanski informacijsko tehnološki velikan Foxconn namerava občutno povečati uporabo robotov v svoji proizvodnji. Tako naj bi jih leta 2014 uporabljal že milijon. V podjetju teh informacij zaenkrat še niso komentirali. Ta prava vojska robotov naj bi opravljala enostavnejša dela, je na srečanju z zaposlenimi dejal prvi mož podjetja Terry Gou. Pol milijona (kitajskih) delavcev viška Foxconn trenutno uporablja 10 tisoč robotov za barvanje, varjenje in sestavljanje, naslednje leto naj bi jih imel 300 tisoč, v letu 2014 pa že milijon. Na ta račun naj bi v naslednjih treh letih potrebovali kar 500 tisoč delavcev manj. Foxconn je vodilni proizvajalec delov za elektronske naprave na svetu. Sedež podjetja je na Tajvanu, v svojih kitajskih tovarnah pa zaposluje več kot milijon delavcev, od tega polovico na glavni lokaciji v mestu Shenzhen.",0
"Sarajevo - Število brezposelnih v Bosni in Hercegovini (BiH) je novembra lani doseglo štiriletno dno. V lanskem predzadnjem mesecu je bilo brez dela 532.476 ljudi, kar pomeni, da je bila stopnja brezposelnosti 43,5-odstotna, je danes objavil bosanski statistični urad BHAS. Brezposelnost se je v BiH novembra na letni ravni povečala za 2,6 odstotka in tako dosegla najvišjo raven po aprilu 2007, poročajo tuje tiskovne agencije. BiH se sicer sooča z velikim problemom sive ekonomije, tako da tam na črno dela ogromno prebivalcev. Po izračunih BHAS, ki upoštevajo sivo ekonomijo, je tako realna stopnja brezposelnosti 27,6-odstotna. Gospodarska in finančna kriza je BiH močno prizadela. Leta 2009 se je bosanski bruto domači proizvod skrčil za tri odstotke, leta 2010 pa je država zabeležila 0,7-odstotno gospodarsko rast. Uradna številka za lani še ni znana, po ocenah mednarodnega denarnega sklada pa naj bi bila rast bosanskega gospodarstva leta 2011 1,7-odstotna. Slab gospodarski položaj je tudi posledica politične negotovosti v državi, ki naj bi odgnala tuje vlagatelje. BiH se namreč sooča s težko politično krizo. Od splošnih volitev je minilo 16 mesecev, država pa še vedno nima zvezne vlade.",0
"Študentski klub organizira okroglo mizo, kjer bodo direktor TEŠ Uroš Rotnik, direktorica GZS Alenka Avberšek in modna oblikovalka Maja Ferme govorili o proaktivnosti Konec marca bo v Velenju okrogla miza na temo proaktivnosti, ki se je bodo med drugim udeležili direktor TEŠ Uroš Rotnik, modna oblikovalka Maja Ferme, izvršna direktorica GZS Alenka Avberšek in glasbenica Sanja Mlinar Marin. Okroglo mizo organizira Šaleški študentski klub v sodelovanju s SAŠA inkubatorjem v okviru skupnega projekta Zmagovalni izziv, namenjen povezovanju študentov in mladih z regijskim gospodarstvom. Cilj je povezati mlade z gospodarstvom ""S projektom skušamo spodbuditi podjetja, organizacije in mlade k izvajanju skupnih projektov, s katerimi bi zadovoljili potrebe regijskega gospodarstva po visokokvalificiranem znanju mladih, hkrati pa bi s takšnim sodelovanjem želeli mladim odpreti pot do pridobitve praktičnih izkušenj in tudi zaposlitve po opravljeni diplomi,"" pojasnjuje Nika Penšek iz kluba. Okrogla miza bo tako 26. marca ob 18. uri v velenjskem centru Nova, gostje pa bodo razkrili različna področja iz katerih prihajajo, kako so prišli do njih in kako delo dejansko poteka. Vstop je prost.",1
"New York - Vrednosti delnic so se na današnjem trgovanju na Wall streetu v povprečju znižale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8339,01 točke, kar je za 200,72 točke oz. 2,35 odstotka manj kot konec preteklega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 61,28 točke oz. 3,35 odstotka in se ustavil pri 1766,19 točke. Napoved Svetovne banke o padcu svetovnega bruto domačega proizvoda v letošnjem letu je vplivala na zdrs vrednosti delnic na newyorški borzi na najnižjo raven ta mesec. Svetovna banka je namreč napovedala, da se bo svetovno gospodarstvo v letošnjem letu skrčilo za 2,9 odstotka, medtem ko je v prejšnji napovedi ocenjevala 1,7-odstotno krčenje. Nič kaj vzpodbudni gospodarski podatki so vplivali tudi na znižanje cen nafte, kovin in drugih surovin, zaradi česar so zdrsnile tudi vrednosti delnic energetskih podjetij. V mislih vlagateljev pa je tudi dvodnevni sestanek ameriške centralne banke Zveznih Rezerv, ki se začenja v torek. Na sestanku bodo namreč odločali, ali bo ključna obrestna mera ostala pri blizu nič odstotka, kot to pričakujejo borzni analitiki. Hkrati pa vlagatelji tudi pričakujejo morebitne ocene oz. vzpodbudne gospodarske napovedi.",0
"Nadzorniki še niso dočakali poročila uprave V javnost je prišel že drugi primer o oškodovanju družine pokojnega Vegradovega delavca. Žena in sin denarja, ki so ga zbrali delavci, nikoli nista videla. Znano je, da je podobno doletelo že družino pokojnega Alda Hodžića, za katero so njegovi sodelavci zbrali 11.000 evrov, a je denar izginil neznano kam. Zdaj pa se je oglasil še sin pokojnega Hazima Dedića, ki živi v Bosni, z materjo pa nista dobila niti evra od 20.000 evrov pomoči, zbrane pred letom in pol, je za TV Slovenija poročala Urša Srdič. Kot je povedal sin delavca Senis Dedić, je njegov oče umrl na gradbišču v Ljubljani pred letom in pol, kmalu zatem pa so predstavniki uprave materi obljubili, da bodo delavci in podjetje za družino zbrali nekaj denarja. Ko je Senis nato čez čas potrkal na Vegradova vrata, so ga odpravili z izgovorom, da denarja ne more dobiti na roko, temveč mora kupiti stanovanje ali hišo, pa ga bodo izplačali. Zbiranje sicer poteka na pobudo uprave, ki delavcem prispevek trga od plače. Ti so že povedali, da jih v prihodnje tovrstne pobude ne bodo več zanimale. Nadzorniki še brez poročila o poslovanju in plačilni sposobnosti Nadzorni svet Vegrada pa medtem še vedno ni prejel za danes napovedanih poročil uprave o poslovanju in plačilni sposobnosti družbe. Predsednik nadzornega sveta velenjske družbe Klemen Boštjančič je sejo nadzornega sveta sklical za četrtek, za zdaj pa ne želi ugibati, ali bo poročilo do konca današnjega dne vendarle prejel. Več informacij bo zato posredoval po četrtkovi seji. Uprava je obravnavo polletnih rezultatov in predlaganih ukrepov sicer predlagala za štiri dni pozneje. Uprava Vegrada je v ponedeljek napovedala, da bo omenjeni poročili pripravila do srede, čeprav so ju nadzorniki pričakovali že prejšnji petek. Če poročila ne bo prejel, bo nadzorni svet na podlagi drugih dejstev, kot so neizplačilo plač, blokada računov in neizpolnitev obveznosti do dobaviteljev, sklepal, da je družba plačilno nesposobna, in od uprave zahteval uvedbo postopkov zaradi plačilne nesposobnosti družbe v skladu z zakonom.",0
"Pripombe je mogoče vložiti do 25. novembra Gre za narobe svet. Najrevnejši predeli so najbolj obdavčeni , je ogorčen župan Trnovske vasi. Državna sekretarka na ministrstvu Predlog zakona o davku na nepremičnine odseva realno stanje. V tokratnih Pogledih Slovenije je beseda tekla o vrednotenju nepremičnin. Lastniki so namreč pred dnevi od Geodetske uprave RS Gurs prejeli informativni izračun vrednosti njihovih nepremičnin, kar bo podalaga za davek. Izračuni so bili pogosto napačni dobili so jih celo pokojni in so povzročili nemalo zmede in slabe volje. Zato so mnogi že v prvih dneh, ko je bilo to mogoče, podali svoje pripombe na podatke. To bo sicer osebno, po pošti ali prek spletne aplikacije mogoče storiti do 25. novembra. V primeru napačnih podatkov je predvideno tudi do nekaj več kot 600 evrov kazni. Ob neplačilu davka mogoče celo izvršbe Poleg tega pa 11. člen predloga celo določa, da je treba davek plačati, četudi bi to ogrozilo preživetje davčnih zavezancev in njegovih družinskih članov. V primeru neplačila namreč lahko sledi izvršba oz. prodaja nepremičnine. Osnutek predloga zakona o davku na nepremičnine lahko preberete tukaj. Ob tem je Bogdan Čepič iz SD-ja pojasnil, da glede na veljavni zakon o davčnem postoku obstaja tako možnost obročnega plačila kot odloga plačila. Noben lastnik dveh ali treh nepremičnin, ki ne bo plačal davka, pa ne bo mogel prodati te nepremičnine, je dejal. Pritrdila mu je tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, ki je poudarila, da davek bremeni nepremičnino. Bodo uresničene napovedi, da bodo najbolj obdavčeni bogati? Poleg tega je na vprašanje voditelja Uroša Slaka, ali bo spremenjeni predlog zakona izključil člene o izvršbi nepremičnine v primeru nezmožnosti plačila davka, bolj obdavčil bogatejše, znižal vrednotenje to je bilo namreč narejeno na podlagi tržne vrednosti nepremičnin v času konjukture in omogočal pritožbo na višino davka, dejala, da bodo zadeve preučili. Namen javne razprave je izboljšati besedilo, je dodala. Glede pritožb lastnikov nepremičnin o napačnih podatkih je namestnik generalnega direktorja Gursa Anton Kupic dejal, da krivde za to ne gre v celoti pripisati njim, ampak delno tudi lastnikom, saj nepremičnine niso ustrezno registrirane. Napake bomo seveda popravili, in če je zadeva v zemljiški knjigi že popravljena, bo to naš uradnik popravil, ne da bi ljudje predložili kakšen dokument, je zatrdil. Vlada bi se morala za napake opravičiti Z njim se ne strinja predsednik odbora za finance pri strokovnem svetu SDS-a Anton Šircelj. Po njegovih besedah gre za nečloveške postopke in vlada bi se morala po njegovih besedah za napake državljanom opravičiti. Čepič pa je ob tem spomnil, da je to projekt, ki se je začel izvajati v času vlade Janeza Janše. Poleg tega pa bodo pripombe po njegovih besedah skušali upoštevati. Pri tem se bo skušalo prisluhniti ljudem. Cilj je pravična in poštena obdavčitev, je dodal. Poleg tega, da so informativni izračuni naslovljeni na napačne lastnike, pa se je celo zgodilo, da so bile hiše v isti ulici ovrednotene precej različno. Direktor urada za množično vrednotenje na Gursu Dušan Mitrovič je v zvezi s tem pojasnil, da podatki temeljijo na tržni vrednosti nepremičnin. Modeli bodo po njegovih besedah ustrezno spremenjeni glede na razmere na trgu. V studiu je bil gost tudi župan občine Trnovska vas Alojz Benko, ki pravi, da občani ne bodo zmogli plačevati davka. Gre za narobe svet, saj bodo najrevnejši deli plačevali največ davka, je opozoril. Po besedah Vraničarjeve pa davek odraža realno stanje. Predvideli smo različne stopnje po različnih občinah. Da bi bili prihodki občine nekje enaki, smo pri nižji vrednosti določili višje davčne stopnje, je dejala in opozorila na možnost občin, ki same določajo davčno stopnjo, ki pa ne sme biti manj kot 0,03-odstotna. Najbolj obdavčena bo glede na predlog občina Šalovci Najbolj obdavčena občina v Sloveniji bo po predlogu občina Šalovci. Ob tem je Šircelj dejal, da se vlada ne zaveda, da so država ljudje. To, da so imeli za izhodišče enak priliv občin, je absurd. Upoštevati bi morali socialni, ekološki in življenjski dejavnik. To, da morajo ljudje nekje živeti, je dejal. Kdor ima lahko hišo, lahko tudi plača 80 centov na kvadratni meter Podpredsednik Združenja lastnikov nepremičnin Edo Pirkmajer pa pravi, da bo šel davek za obnovo in gradnje občinske infrastrukture, kar je prav. In kdor si lahko privošči nepremičnino, plačevanje elektrike, vode, potem bo lahko plačal tudi 80 centov na kvadratni meter, je dejal. Pirkmajer podpira odločitev o ureditvi razmer glede nepremičnin, ampak projekt je bil slabo zastavljen . Poleg tega pa nisem še slišal, koliko bo davek pomagal državi pri izhodu iz krize. Za zdaj se mi zdi, da samo obremenjuje ljudi in javno upravo. Je vredno v tem času vlagati toliko napora v te zadeve, se je spraševal.",0
"Zagreb - Hrvaško ministrstvo za finance je objavilo, da 26 največjih trgovskih podjetij dolguje dobaviteljem 665 milijonov evrov, od tega pa je 884 milijonov kun (118 milijonov evrov) za račune, ki jim je potekel 60-dnevni plačilni rok. Poleg Agrokorjevih trgovskih verig, kot sta Konzum in Tisak, je med največjimi dolžniki tudi Mercator. Ministrstvo za finance je poudarilo, da 28 odstotkov vseh dolgov trgovskih verig, ki poslujejo na Hrvaškem, odpada na Konzum. Največja trgovska veriga na Hrvaškem je dobaviteljem dolžna 1,4 milijarde kun (187 milijonov evrov), sicer pa je imel Konzum lani 13,5 milijarde kun (1,8 milijarde evrov) prihodkov. Dobaviteljem dolžni 41 milijonov evrov Sledi Mercator, ki v zakonskem roku ni plačal 309 milijonov kun (41 milijonov evrov) dobaviteljem. Mercator ima iz lanskega leta 342 milijonov kun obveznosti do dobaviteljev, finančni rezultati iz leta 2012 pa kažejo, da so bili stroški Mercatorja za 465 milijonov kun (62 milijonov evrov) večji kot prihodki. »Glede na to, da Agrokor zaradi koncentracije na hrvaškem trgu verjetno ne bo uspel prevzeti tudi hrvaškega dela Mercatorja, se bodo s temi obveznostmi morali spopasti v kakšni drugi družbi,« ocenjuje danes Novi list. Z obveznostmi tudi Konzum Sicer pa ima Konzum še približno milijardo kun (133 milijonov evrov) obveznosti, ki še niso prispele za plačevanje, levji delež pa je verjetno v obliki posojil, nadaljuje časnik. »V začetku septembra so nadzorniki s finančnega ministrstva, kot smo zvedeli, v Konzumu našli približno pol milijarde kun (67 milijonov evrov) obveznosti, ki so jih morali že plačevati, a je medtem približno 350 milijonov kun (47 milijonov evrov) preoblikovanih v posojila z rokom plačila leto dni,« navaja še reški časnik. Tudi Agrokorjeva veriga kioskov in podobnih prodajnih mest Tisak ima 131 milijonov kun (17,5 milijona evrov) prispelih obveznosti, ki jih niso plačali v zakonskem roku. Nad 100 milijonov kun (13,3 milijona evrov) obveznosti do dobaviteljev ima še splitska trgovska veriga Tommy, sledijo reške Plodine z 81 milijonov kun dolgov (11 milijonov evrov). 26 trgovskih verig lani z več prihodki kot stroški Na ministrstvu so predstavili tudi primere trgovskih verig, ki redno izpolnjujejo svoje finančne obveznosti, kot so DM, Lidl, Fero-Term, Spar Hrvaška ter Kozmo, ki je tudi del Agrokorja. Ob tem so izpostavili, da je DM eden redkih, ki je lani imel pozitivno poslovanje - imeli so 107 milijonov kun (14 milijonov evrov) več prihodkov kot stroškov. Po podatkih finančnega ministrstva je 26 trgovskih verig lani imelo za 343 milijonov kun več stroškov kot prihodkov, kar zastavlja vprašanje, ali se trgovina na Hrvaškem sploh splača, glede na to, da se pogosto odpirajo novi nakupovalni centri ali trgovine. Večina tujih verig z izgubo, domače s pozitivnimi rezultati Na finančnem ministrstvu so se odločili, da se bodo ukvarjali s tem pojavom ter bodo zahtevali finančna poročila od lastnikov tujih trgovskih verig, da bi ugotovili, ali so negativni rezultati posledica poslovanja na Hrvaškem ali posledica transfernih cen oziroma načina poslovanja v matičnih družbah, dodaja še časnik. Večina tujih trgovskih verig na Hrvaškem, kot so Mercator, Kika, Kaufland, Lidl, Billa, Spar in Baumax, je namreč lani imela izgube, medtem ko so hrvaški Konzum, Plodine, Pevec in Tommy prijavili pozitivne poslovne rezultate.",0
"Podjetje Dewesoft, ki se ukvarja z izdelavo meritvenih naprav, je v zadnjih petih letih potrojilo prodajo. Med zvezde jih je izstrelil posel, ki so ga sklenili z Naso, prisotni pa so tudi na področju avtomobilizma in vetrne energije.",1
"V črnomaljskem Secopu bodo obdržali 500 delavcev, kar je precej več od lanskih črnogledih napovedi, po katerih naj bi delo imelo le še okoli 300 od slabih tisoč zaposlenih. Za 450 odpuščenih je to slaba tolažba. Črnomaljski Secop Tvarno bo v zadnjem valu odpuščanja zapustilo še zadnjih 140 od skupaj odpuščenih 450 delavcev. V črnomaljski družbi Secop kompresorji bodo konec meseca zaključili program razreševanja presežnih delavcev, ki so ga začeli aprila lani, ko je družba zaposlovala približno 960 ljudi. Po zadnjih predvidevanjih bodo obdržali nekaj več kot 500 zaposlenih, kar je 200 več od lanske napovedi. Razlika je rezultat večjega svetovnega povpraševanja po kompresorjih, poleg tega pa naj bi v Črnomlju po spremenjenem strateškem načrtu prestrukturiranju proizvajali večje število komponent, kot je bilo prvotno predvideno, so pojasnili v družbi. K navedenemu rezultatu je največ prispevala visoka tehnološka usposobljenost tovarne in kakovostno delo ter strokovno znanje zaposlenih. V Secopu poteka tudi iskanje novega investitorja. Kot so povedali, je družbo doslej obiskalo pet večjih podjetij oz. predstavnikov mednarodnih korporacij, s katerimi nadaljujejo pogovore in izmenjujejo informacije. V prvih mesecih tekočega leta so v Secopu poslovali pozitivno.",0
"Ernst Strasser, nekdanji evropski poslanec in avstrijski notranji minister, se sooča z obtožbami zaradi sprejemanja podkupnine. Sam očitke zavrača. Nekdanji avstrijski notranji minister in evropski poslanec iz Avstrije Ernst Strasser je obtožen sprejemanja podkupnin, je danes sporočilo avstrijsko tožilstvo za gospodarstvo in korupcijo. Strasser sicer očitke zanika, a če bo spoznan za krivega, mu grozi do deset let zapora. Podkupnina naj bi znašala sto tisoč evrov Strasser je bil leta 2009 izvoljen v Evropski parlament, a je marca lani odstopil s položaja evropskega poslanca. Za to se je odločil po izbruhu korupcijske afere, ki jo je razkril britanski časnik Sunday Times. Naj spomnimo, novinarji so se pod krinko lobistov z določenimi poslanci Evropskega parlamenta dogovorili, da bodo ti v zameno za denar poskrbeli za sprejetje določenih dopolnil k evropski zakonodaji na področju financ. Svoje navedbe je časnik podkrepil tudi s skrivaj narejenimi video posnetki. Iz posnetkov je razvidno, da je danes 56 letni Strasser novinarjem, ki so se izdajali za lobiste, ponudil, da lahko za sto tisoč evrov letnega honorarja vplivajo na njegove odločitve pri sprejemanju evropske zakonodaje. V afero vpleten tudi nekdanji slovenski evropski poslanec Thaler Vpletenosti v afero so bili poleg Strasserja osumljeni še trije evropski poslanci - Slovenec Zoran Thaler, Romun Adrian Severin in Španec Pablo Zalba Bidegain. Thaler in Strasser sta, ko je zadeva prišla na dan, kot evropska poslanca odstopila, Thalerja pa je Evropski urad za boj proti goljufijam v Bruslju obtožb tudi oprostil. Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) v okviru preiskave primera Thalerja ni našel dokazov o nepravilnostih, na podlagi katerih bi lahko uvedli disciplinski ali kazenski postopek. Preiskavo je Olaf zaključil 22. decembra lani.",0
"Združitev British Airwaysa in Iberie le vprašanje časa Letalski družbi British Airways in Iberia se pogovarjata o združitvi, v Dubaju pa je pristal prvi izmed 58 Airbusov, ki so jih naročili pri Emirates Airlines. Britanski in španski prevoznik bi z združitvijo, do katere bi lahko prišlo v nekaj mesecih, lažje premagala težave, s katerimi se zaradi vse višjih cen goriva spopadajo letalske družbe. Skupna tržna kapitalizacija obeh družb, ki bi ob združitvi ohranili blagovni znamki British Airways in Iberia, znaša okoli 8,6 milijarde dolarjev. Družbi sta del povezave Oneworld, v kateri so še American Airlines, Cathay Pacific, Finnair, Japan Airlines, LAN, Malev, Qantas in Royal Jordanian. Izbrani potniki družbe Emirates Airlines pa so lahko v torek prvič sedli v prvi Airbus A380 superjumbo, ki je poletel iz Hamburga, kjer je bil tudi izdelan, v Dubaj. Od avgusta bo z velikanom mogoče leteti iz Dubaja v New York, preostale načrtovane destinacije pa so London, Sydney in Auckland. Emirates velja za največjo in najhitreje rastočo letalsko družbo na Bližnjem vzhodu. V galeriji si oglejte polet in notranjost airbusa A380 superjumbo ter predstavnike British Airwaysa in Iberie.",1
"Ljubljana - Španija je pri reševanju propadajočega bančnega sistema navsezadnje vrgla puško v koruzo. Finančni minister Španije Louis de Guindos je namreč 16 kolegov iz preostalih držav območja evra v 2 uri in pol trajajoči videokonferenci, polni žolčnih debat, zaprosil za finančno pomoč, ki naj ne bi smela preseči 100 milijard evrov. S tem se Španija pridružuje državam, ki uživajo življenjsko finančno podporo Evrope, med katerimi so že Portugalska, Irska in Grčija, trgi pa bodo bržkone že začeli špekulirati, kdaj bo med njimi še zadnja, a tudi največja članica ""prašičkov"" (PIIGS) - Italija. Mariano Rajoy, španski predsednik vlade, se je tako zadnji v vrsti evropskih politikov izkazal v priljubljenem medkriznem športu - požiranju lastnih besed. Potem ko je še ob koncu maja odločno zatrjeval, da Španija mednarodne pomoči ne potrebuje, je v soboto ta zanjo tudi uradno zaprosila. V kakšni obliki jo bo prejela, se finančni ministri še niso dogovorili, nekaj pa je gotovo - Mednarodni denarni sklad (IMF) na željo Španije s svojimi sredstvi v njej ne bo sodeloval. Odprti sta torej možnosti posojila iz začasnega kriznega sklada EFSF, pri čemer želi Finska od Španije dodatna zavarovanja, ali iz stalnega mehanizma za stabilnost evra ESM, ki začne delovati prihodnji mesec. Prav tako ostaja nejasno, koliko od 100 milijard evrov sredstev bo Madrid dejansko potreboval, saj naj bi na vprašanje dali odgovor šele zunanji reviziji bančnega sistema, ki ju bosta do 21. junija pripravili instituciji Oliver Wyman in Roland Berger. De Guindos je sicer ob tem namignil, da bo končni znesek pomoči nižji. Ne glede na to, iz katerega sklada bo denar prišel, ga bo Španija v bančni sistem črpala skozi obstoječi sklad za pomoč bankam (Frob), nad katerim bo ohranila popoln nadzor. Posledica tega bo rast sicer razmeroma nizkega, a hitro rastočega javnega dolga Španije, ki pa naj bi zaradi narave pomoči ohranila sposobnost zbiranja svežih sredstev na mednarodnih finančnih trgih. Fokus izključno na bančni sektor namreč pomeni, da je španski primer precej drugačen tako od grškega in irskega kot tudi portugalskega. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je z razvojem dogodkov izredno zadovoljen. ""Španija je storila velik napredek in je na dobri poti, da ukroti ekonomske in finančne probleme,"" je včeraj dejal Schäuble, medtem ko je moral de Guindos miriti špansko prebivalstvo, prepričano, da bo denar za banke pogojen z ostrimi varčevalnimi ukrepi.",0
"Podpredsednica družbe Harrah's Entertainment se je v okviru svojega drugega obiska v Sloveniji sestala z novogoriškim županom Mirkom Brulcem V okviru svojega drugega obiska v Sloveniji se je podpredsednica družbe Harrah's Entertainment , ki skupaj s Hitom načrtuje 750 milijonov evro vredno megazabavišče, Jan Jones danes v Novi Gorici sestala tudi s županom Mestne občine Nova Gorica Mirkom Brulcem. Čeprav podobnosti o projektu, kot tudi ne njegova lokacija, še niso znani, je Jonesova prepričana, da je bil od njenega julijskega obiska narejen manjši napredek. ""Občutek je dober. Zadovoljen sem z odgovori,"" je po sestanku dejal Brulc. Novogoriški župan, ki je bil vesel obljube Jonesove, da na Goriškem ne nameravajo zgraditi novega Las Vegasa, je predstavnico Harrah'sa seznanil sklepi torkove izredne seje mestnega sveta, pa tudi drugimi zahtevami, ki se glede turistično-igralniškega projekta pojavljajo v novogoriškem okolju. Ajševica edina možna lokacija v novogoriški občini Jonesovi je Brulc predstavil območje Ajševice kot edino možno lokacijo za megazabavišče v novogoriški občini. ""Lokacija ima nekatere prednosti, kar bomo s kolegi upoštevali,"" je dejala Jonesova, ki želi, da bi bil turistično-zabaviščni center postavljen na Goriškem. ""To je zame pomembno, kajti Novo Gorico smo izbrali zaradi njenih lepot, dostopa do infrastrukture, bližine Italije in Avstrije. Tu je po mojem mnenju prava lokacija,"" je poudarila Jonesova. Sicer pa sta Jonesova in Brulc, ki sta se danes srečala prvič, zgolj izmenjala mnenja, kot kaže pa Američani razumejo zahteve lokalnih skupnosti, je ugotovil slednji. Dotaknila sta se tudi predlaganih sprememb igralniške zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za finance in na katere imajo na Goriškem precej pripomb. ""Imamo obljube, da bodo naše zahteve upoštevane. Če bo tako, potem je pot dosti bolj odprta kot sicer,"" je Jonesovi zagotovil Brulc.",1
"Obletnica propada banke Lehman Brothers Pred letom dni je ena najstarejših ameriških bank Lehman Brothers razglasila stečaj, kar je ves svet dokončno pahnilo v eno najhujših gospodarskih kriz. Investicijska banka Lehman Brothers, ki je imela 158-letno tradicijo, je v težave zašla zaradi velike izpostavljenosti vrednostnim papirjem na podlagi hipotek, predvsem drugorazrednih, katerih vrednost ni bila dvomljiva, dokler je ameriški nepremičninski trg cvetel. Med letoma 1997 in 2006, ko je nepremičninski trg doživel vrhunec, se je povprečna ameriška hiša podražila za 124 odstotkov, zato so se Američani do vratu zadolžili. Posojila so dobivali vsi, ne glede na zmožnost odplačevanja, in tako so bile do leta 2007 drugorazredne hipoteke, katerih najemniki niso bili sposobni odplačevati posojila brez nenehne rasti vrednosti nepremičnin, vredne že 1.300 milijard dolarjev. Takrat so banke zaplenile 1,3 milijona hiš in stanovanj, leta 2008 pa že 2,3 milijona. Do septembra 2008 se je povprečna cena hiš ali stanovanja v ZDA znižala za 20 odstotkov od rekordnih cen sredi leta 2006, ko so se začele razmere obračati na slabše. Iskali rešitve, a za banko je bilo prepozno Ko je konec avgusta 2008 na Wall Streetu začela vladati zaskrbljenost zaradi zdravja banke Lehman Brothers in drugih finančnih ustanov, se je kriza razširila že v vse pore družbe. Ameriška vlada je 7. septembra prevzela paradržavni hipotekarni podjetji Fannie Mae in Freddie Mac in jima namenila 200 milijard dolarjev pomoči, takrat pa se je obetala tudi pomoč banki Lehman Brothers. Načrt, da bi banko prevzela Korejska investicijska banka, je padel v vodo, banka pa je samo v tretjem četrtletju prijavila 3,9 milijarde dolarjev izgub. 13. septembra je nato predsednik newyorških zveznih rezerv in sedanji finančni minister ZDA Timothy Geithner sklical nujen sestanek za banko Lehman Brothers, ki se je pogajala, da bi jo prevzela Bank of America, prav tako tudi britansko banko Barclays, kar pa je pozneje propadlo. Banka Lehman Brothers je 15. septembra razglasila največji stečaj v ameriški zgodovini, nekdaj zelo ugledno finančno institucijo pa so razprodali po delih. Borzni trgi so se zatresli, vrednosti padale Novica je na borznih trgih odjeknila kot bombna eksplozija, indeks Dow Jones je v enem samem dnevu na newyorški borzi izgubil 500 točk, kar je bil največji enodnevni padec po napadih na ZDA 11. septembra 2001. Propad banke je nato prisilil oblasti, da pomagajo drugim velikim finančnim podjetjem, katerih propad bi imel katastrofalne posledice za sistem. S propadom banke Lehman Brothers se je uresničilo to, kar so napovedovali ekonomisti, propad je svet dokončno pahnil v najhujšo gospodarsko krizo po 30. letih prejšnjega stoletja, ki je države prisilila, da so začele sprejemati ukrepe za reševanje, nekatere bolj, druge manj uspešno. Milijarde za reševanje oslabelih gospodarstev Evropa je svoje banke začela reševati konec septembra, 3. oktobra pa je takratni predsednik George Bush potrdil 700 milijard dolarjev vreden sveženj, s katerim naj bi rešili ameriško gospodarstvo. 13. oktobra je 500 milijard evrov vreden stimulacijski sveženj napovedala Nemčija, le nekaj dni pozneje pa 360 milijard evrov vreden sveženj še Francija. Dvojici so sledile preostale evropske države, ki so 12. decembra potrdile 200 milijard dolarjev vreden stimulacijski sveženj, nato pa še Japonska in Kitajska. Država, ki jo je kriza najbolj prizadela, je bila Islandija, ki se je znašla na robu stečaja. Zaradi krize so se vztrajno nižale obrestne mere. Ameriške zvezne rezerve FED so obrestno mero na med 0 in 0,25 odstotka znižale 16. decembra in tam vztraja še danes, znižala pa jo je tudi Evropska centralna banka, in sicer na odstotek. Kriza se je močno poznala tudi na borznih trgih, saj je samo na ameriških borzah od januarja do oktobra 2008 v zrah izpuhtelo kar 8.000 milijard dolarjev premoženja. Se kriza počasi poslavlja? Države so skozi leto sprejemale številne ukrepe in ti fiskalni in monetarni ukrepi so pomagali, da se je kriza sčasoma le unesla. Nekatere večje države, med njimi Francija, Nemčija in Japonska, so v drugem četrtletju letos že ugotovile gospodarsko rast in se tako dvignile iz recesije. Analitiki napovedujejo, da naj bi se gospodarska rast v ZDA dvignila v tretjem četrtletju, pa čeprav se Američani še vedno spopadajo z reševanjem krize. Če gre verjeti ekonomistom, se bo kriza kmalu končala, a analitiki opozarjajo, da tokratna kriza številnih držav ni naučila lekcije, ki bi jih morala, in da niso sprejeli ukrepov, ki bi jih morali, da se kriza dejansko ne bi več ponovila. Enakega mnenja je tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je v svojem govoru bančnikom leto dni po propadu banke Lehman Brothers dejal, da se številni v finančni industriji iz te izkušnje niso naučili ničesar. Ob tem je opozoril, da naj ne pozabijo na dramatične dogodke septembra lani, ko je bankam na robu propada na pomoč priskočila država, in še enkrat pozval k reformi sistema finančne regulacije.",0
"Domnevnih milijon evrov nagrade ob koncu mandata Marjana Kramarja na čelu NLB, razburja Sindikat bančništva Slovenije Stopnja ogorčenosti in zgroženosti širše javnosti, zlasti pa zaposlenih v bankah ob izračunu nemoralno visokega zneska nagrade predsedniku uprave Nove ljubljanske banke (NLB) - v Financah smo prvi poročali, da naj bi Marjan Kramar ob prenehanju mandata dobil kar milijon evrov-, je zadosten pokazatelj, da je v bančništvu s plačno politiko nekaj zelo narobe, v sporočilu za javnost med drugim meni Draqo Jurenec, predsednik Sindikata bančništva Slovenije (SBS). Izjemno visoki zneski vodilnih v bankah Ogorčenost temelji na dejstvu, pojasnjuje Jurenec, da primer nerazumne višine nagrade predsedniku uprave NLB d.d. ni osamljen. »Imamo neuradne podatke, da si izjemno visoke zneske delijo tudi vodilni delavci v drugih bankah, zneske, ki pač nimajo opravičljive razlage v razmerju do plač zaposlenih v isti banki.« Sindikat po besedah Jureneca ne more neprizadeto sprejemati takšne ekscesne pojave, medtem ko te iste uprave nimajo nobenega razumevanja za druge zaposlene v banki. Primer: delavko z več kot 20 let delovne dobe v banki za bančnim okencem plačujejo le 4,80 evra na uro. Ogorčenje zaradi prevelikega posluha za dolgove tajkunov Zaposleni in sindikati so ogorčeni tudi zaradi dejstva, da imajo vodstva bank več posluha za »tajkune« in reprogramiranje dolgov njihovih podjetij (pri čemer ščitijo tudi njihov neupravičeno pridobljeni kapital), kakor za delavce banke, od katerih večina s svojo nizko neto plačo (s katero morajo pokrivati še blagajniške primanjkljaje) in veliko požrtvovalnostjo med delom, komaj preživi iz meseca v mesec. V »strokovni« javnosti se pogosto govori, zapiše Jurenec, da v »pravni državi« ni mogoče spreminjati že podpisanih pogodb, in da ni mogoče preprečiti takšnega nezasluženega in nemoralno visokega izplačila Marjanu Kramarju. »Sprašujem javnost, ali ni morda »pravna država« tudi preprečevanje škodljivih pogodb oziroma njihov preklic, še posebej v bankah (podjetjih) v državni lasti.«",0
"Finančni trgi so agencije že zdavnaj prehiteli Najnovejše znižanje bonitetne ocene nekaterim finančnim družbam je popolnoma pričakovano, kriza pa bo zaradi razdolževanja subjektov trajala še nekaj časa, meni analitik Andraž Grahek. Po oceni samostojnega finančnega analitika Andraža Grahka znižanje ocene ni nobeno presenečenje, saj gre pri znižanju bonitetne ocene Skupini Zavarovalnica Triglav za družbe, ki so v pretežni državni lasti. Preberite si tudi S & P slabše ocenila tudi Skupino Triglav In če Moodys zniža bonitetno oceno lastniku, jo mora skoraj avtomatično znižati tudi družbam v njegovi lasti. Zelo težko bi bilo utemeljiti, da ima neka institucija, ki je vezana na boniteto države, boljšo oceno kot sama država. Če se je kdo temu začudil, živi v drugem svetu, je izpostavil. Na vprašanje, ali je znižanje upravičeno, saj poslovanje podjetij, ki jih je znižanje doletelo, ni kronično slabo, je Grahek odgovoril, da je upravičeno. Zavarovalnica Triglav ima namreč veliko premoženja, ki je vezano na slovensko gospodarsko okolje, med njimi pa so tudi papirji, ki jih je izdala slovenska država. S povečevanjem tveganja te se povečuje tudi tveganje zavarovalnice, s poslabševanjem gospodarskega okolja v Sloveniji pa se zmanjšujejo tudi možnosti, da bodo terjatve zavarovalnice poplačane. Moodys in druge agencije, ki so Sloveniji znižale oceno posojilnega tveganja, so bile tako po Grahkovih besedah bolj ali manj postavljene pred zid. Že v prejšnjih poročilih so namreč opredelile dejavnike tveganja, ki bi lahko vodili do znižanja ocene, in na teh področjih, tako Grahek, ni bilo storjenega praktično nič konkretnega. Boniteta je vezana na lastnika Slovenija ima prek svojega lastništva namreč odgovornost za skoraj polovico domačega BDP-ja. Toliko se, čez palec, v teh podjetjih ustvari dodane vrednosti, je izpostavil. Če pa bi Zavarovalnica Triglav recimo dobila novega lastnika, npr. nemško skupino Allianz, bi bila boniteta povsem drugačna. Opozoril je še, da na trgu bonitet poteka močna konkurenca. Veliko držav se je znašlo v težavah in so bile prisiljene v sprejemanje ukrepov. In bonitetne agencije jih zdaj lahko primerjajo med seboj in ugotavljajo, katera se drži svojih zavez. Kredibilnost slovenske politike je zato upadla, saj je bilo rečenega veliko, storjenega pa malo. Ob tem je še dodal, da so se ocene bonitetnih hiš le prilagodile stanju na trgu, kjer so vlagatelji že pred časom, z zahtevo po visokih donosih, pokazali, kako vrednotijo Slovenijo. Trgi prehiteli agencije Bodimo realni, če bi že bile države ujetnice nečesa, so ujetnice svojih lastnih zmožnosti financiranja. Trgi namreč zaprejo vrata še pred bonitetnimi agencijami in trgi so še pred znižanjem ocen Sloveniji podražili stroške dolgoročnega financiranja, je odgovoril na vprašanje, ali so države morda ujetnice pehanja za boljšimi bonitetami. Te namreč zgolj odražajo stanje in namesto kazanja s prstom bi se morali bolj osredotočiti na reševanje težav, ki se jih že vsi zavedamo. Kriza pa bo v Sloveniji še nekaj časa, je ocenil Grahek, saj so bili subjekti pretirano zadolženi in smo zdaj v času razdolževanja in prilagajanja dejanskim možnostim. Domače varčevanje bo v prihodnosti najbrž edini vir financiranja, zato bo rast manjša, je sklenil. Tajnikar bi polnil zapore Ekonomist Maks Tajnikar pa je kritičen do nižjih bonitetnih ocen. Bonitetne agencije naj bi našo državo ocenjevale strožje od velikih držav s skupno evropsko valuto, je povedal za STA. Težave v državah, kot sta Španija in Italija, so namreč še bistveno, bistveno večje . To kažejo tudi objektivni podatki, je dodal. Spomnil je, da bi tudi najhujša kriza v Sloveniji v primeru zunanjega reševanja zahtevala skromna sredstva, medtem ko to za Španijo in Italijo ne velja. Tako ocena Moodys kaže tudi na njegovo monopolno moč nasproti majhnim državam, ki je ne upa kazati proti velikim, je poudaril ekonomist. Bonitetne agencije bi bilo zato potrebno tožiti, saj s svojo dejavnostjo zagotavljajo paralelno vedenje bančnih in finančnih organizacij. Paralelno vedenje pa je ena od najhujših oblik kršitve konkurence po zakonih EU-ja. Da je svet izgubil smerokaz, kaže dejstvo, da so ljudje v bonitetnih organizacijah avtoritete, po katerih se ravna ves svet, ljudje pa zaradi njihovih ocen, ki jih zmoremo tudi lokalni ekonomisti, prek višjih obrestnih mer bankam plačujemo milijarde, čeprav bi morali biti po navadni konkurenčni zakonodaji skupaj z bančnimi direktorji v zaporih, je zatrdil. Dodal je, da ta očitek ne gre na račun bonitetnih hiš, temveč evropskih politikov.",0
"Istrabenzove delnice, ki so na začetku izgubile že več kot dve tretjini, so se na koncu pocenila skoraj za tretjino. Ena zdaj stane nekaj manj kot pet evrov. Delnica Istrabenza se je pocenila. Verjetno bo trgovanje z Istrabenzovo delnico zaznamovala precejšnja volatilnost nihajnost = statistična mera za verjetnost, da cena delnice v kratkem času močno zraste ali pade, op.a.. Analitik borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik Bine Pangršič Po odpravi omejitve gibanja tečaja so Istrabenzove delnice v prvih minutah današnjega trgovanja strmoglavile za 66,33 odstotka na 2,34 evra. Nato se je njihov tečaj nekoliko zvišal, tako da so se delnice Istrabenza do konca trgovanja pocenile za 29,50 odstotka na 4,90 evra. Tečaj Istrabenza je padel, sicer pa smo pričakovali še celo večji padec. Delnica je postala visoko volatilen papir, ki je predvsem predmet špekulativnih potez, je ocenil borzni analitik iz GBD Jani Javornik. Najverjetneje se bo zniževanje tečaja nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh, je menil. Delnica Istrabenza je sicer najvišjo vrednost beležila konec septembra predlani, ko je bila vredna skoraj 144 evrov. Ker tržno neravnovesje pri trgovanju z omenjenimi delnicami v petek po vzpostavitvi 20-odstotne omejitve gibanja tečajev ni bilo odpravljeno, se je borza odločila, da bo omejitve gibanja tečajev teh delnic danes popolnoma odpravila. Z današnjim dnem je Ljubljanska borza v vstopni kotaciji borznega trga za nadaljnjih deset zaporednih delovnih dni podaljšala ustavitev trgovanje z delnicami družbe Mip. Kot so sporočili iz borze, so se za to odločili zaradi zaščite interesa vlagateljev, saj se je 7. aprila nad izdajateljem začel stečajni postopek. Trgovanje z navedenimi delnicami bo ustavljeno za deset zaporednih delovnih dni oziroma do umika delnic Mipa iz trgovanja na borznem trgu. Z delnicami koprskega holdinga, ki je konec marca razglasil nesolventnost, se je na Ljubljanski borzi po več kot dveh tednih vnovič začelo trgovati v petek, ko se je njihov tečaj znižal za 19,56 odstotka na 6,95 evra. Uprava Ljubljanske borze je v petek sprostila trgovanje z delnicami Istrabenza, potem ko ji ta ni posredoval zahteve za podaljšanje začasne zaustavitve trgovanja z delnicami, ki je bilo zaustavljeno od začetka aprila. Na Ljubljanski borzi je delniški indeks SBI 20 današnje trgovanje končal pri vrednosti 3571,04 točke, kar je 7,21 točke oziroma 0,20 odstotka manj kot v petek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je znižal za 2,75 točke oziroma 0,32 odstotka na 856,19 točke. Za 15,79 odstotka so se poleg Istrabenzovih pocenile tudi delnice Infond Holdinga, medtem ko se je tečaj delnic Pozavarovalnice Sava znižal za 3,18 odstotka in Žita za 2,85 odstotka. Podražile pa so se delnice Intereurope +2,59 odstotka, Aerodroma Ljubljana +1,79 odstotka in Telekoma Slovenije +1,01 odstotka.",0
"Berlin - Nemški proizvajalci sladkarij krepko občutijo posledice svetovne finančne in gospodarske krize. Prihodki od prodaje so se jim namreč v letošnjih prvih dveh mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za 8,4 odstotka, takšna gibanja pa je bilo po trditvah proizvajalcev opaziti v vsem letošnjem prvem četrtletju. Pri tem se je po podatkih zveznega združenja nemških proizvajalcev sladkarij še posebej močno zmanjšala prodaja sladoleda, in sicer za 13,6 odstotka. Tudi prodaja čokolade in bonbonov je bila v prvih dveh mesecih za 9,8 odstotka manjša kot pred letom dni, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. V združenju ob tem opozarjajo predvsem na krepko zmanjšanje izvoza, kar so še posebej občutili proizvajalci polizdelkov iz kakava ter čokolade. Zmanjšal se je predvsem izvoz v vzhodno Evropo, Rusijo in ZDA. Vendar pa se je prodaja nemških proizvajalcev sladkarij zmanjšala tudi na domačem trgu, in sicer za 1,3 odstotka. Približno 200 podjetij v panogi zaposluje 53.000 delavcev.",0
"Pariz/Frankfurt/London - Borze po Evropi so v začetnem delu današnjega trgovanja beležile padce. Tečaji so se zaenkrat najbolj znižali v Frankfurtu, kjer je indeks DAX izgubil okoli 1,2 odstotka, ter na Dunaju in v Parizu. Indeks DAX na borzi v Franfurtu se je do okoli 10.30 znižal za 1,22 odstotka na okoli 5186 točk. Indeks ATX na dunajski borzi je izgubil 1,07 odstotka in bil na ravni 2333 točk, indeks CAC 40 na pariški borzi se je znižal za 0,97 odstotka na okoli 3417 točk, indeks FTSE 100 na londonski borzi pa za 0,94 odstotka na raven 4642 točk. Milanski indeks FTSE Italia All-Share je padel za 1,46 odstotka na okoli 21.402 točki. V Evropi se nadaljuje trend z azijskih borz, kjer so tečaji danes precej izgubili. Šanghajski indeks je izgubil 4,3 odstotka, tokijski indeks Nikkei 0,79 odstotka, hongkonški Hang Seng 1,9 odstotka, južnokorejski Kospi 0,3 odstotka, indijski Sensex pa dva odstotka.",0
"Prezadolženost ostaja ključen problem pri financiranju ""Slovenska podjetja zadolževanje še vedno preveč razumejo kot pravico in ne kot privilegij za tistega, ki je posojila zmožen odplačevati,"" pravi Tomaž Košak iz Banke Slovenije . Prezadolženost podjetij ostaja ključen problem pri oživljanju financiranja, dodaja. V prihodnjem letu dni se bodo po besedah Košaka podjetja soočala s problemom višanja obrestnih mer. Slovenske banke namreč odobravajo največ posojil z variabilno obrestno mero. Težave za banke? In težava za banke? ""V naslednjem letu dni bankam zapade za 3,2 milijarde posojil do tujih kreditodajalcev, v letu 2012 pa zapadejo triletne obveznice bank z državnim jamstvom v vrednosti dveh milijard evrov,"" razlaga Košak. Je pa pod povprečjem EU zadolženost slovenskih gospodinjstev. Ta v Sloveniji dosega 35 odstotkov BDP, v EU pa povprečje zadolženosti gospodinjstev sega prek 70 odstotkov BDP.",0
"Nekdanjemu državnemu sekretarju je tudi višje sodišče izreklo sodbo za kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti. Obtoženi se je namreč soočal z obtožbami o šeškanju sodelavk Po tem ko je Gorazda Pereniča, okrožno sodišče lani novembra obsodilo na leto in dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let zaradi dveh kaznivih dejanj nadaljevane kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, je to sodbo potrdilo še višje sodišče, poroča Delo. Perenič je zlorabil svoj položaj Tako je tudi višje sodišče razsodilo, da ni šlo za intimno razmerje in da opisane spolne prakse niso potekale na podlagi soglasja, temveč je Perenič zlorabil svoj položaj in izkoristil izjemno slab socialni položaj dveh sester. Sestri sta delali zanj v njegovem podjetju, ena pa tudi na ministrstvu za javno upravo, kjer je bil državni sekretar v času ministrovanja Gregorja Viranta. Kot smo že pisali, Perenič trenutno na ministrstvu za pravosodje in javno upravo predseduje strokovnemu svetu za prijazen in učinkovit javni sektor. Kdo je Gorazd Perenič Gorazd Perenič je bil državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, ki ga je v prvi vladi Janeza Janše vodil zdajšnji predsednik državnega zbora Gregor Virant. Perenič je s funkcije odstopil leta 2005, za svojo odločitev pa je navedel osebne razloge. Sodišče ga je proti koncu lanskega leta zaradi kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja obsodilo na 14 mesecev pogojne kazni. V letih 2003 do 2005 naj bi namreč spolno nadlegoval svojo uslužbenko in njeno sestro. Obramba je napovedala pritožbo.",0
"Delničarji Telekoma so na nasprotni predlog Kada in Soda, ki sta ga podprla AUKN in nekdanja uprava, upravi naložili, da se morebitne tožbe proti nekdanjemu vodstvu vloži, če bo predhodna pravna ocena pokazala, da je to utemeljen korak. Delničarji Telekoma Slovenije so na skupščini na nasprotni predlog Kada in Soda, ki sta ga podprla tudi agencija za upravljanje kapitalskih naložb države AUKN in nekdanja uprava, sedanji upravi naložili, da se morebitne tožbe proti nekdanjemu vodstvu vloži šele na podlagi opravljene predhodne pravne ocene utemeljenosti takega koraka. Za predhodno pravno oceno utemeljenosti vložitve tožb ter posledično za pripravo in vložitev tožb in zastopanje družbe v postopkih pred sodiščem je skupščina imenovala posebnega zastopnika odvetniško družbo Ilič. Skupščina, na kateri je bilo prisotnih 79 odstotkov delničarjev z glasovalno pravico, tako ni sprejela ne predloga sklepa aktualne uprave pod vodstvom Ivice Kranjčevića ne nasprotnega predloga nekdanje uprave na čelu z Bojanom Dremljem, sicer tudi malih delničarjev največjega telekomunikacijskega operaterja v Sloveniji, ki je v večinski državni lasti. Telekom bo šel v morebitne tožbe šele po predhodni pravni oceni utemeljenosti. Kot so že v sredo pojasnili v AUKN, je bil njihov predlog oblikovan v smeri, da se pred vložitvijo tožb opravi pravna ocena, ali in v katerih primerih je smotrno začeti pravdne postopke in morebitne druge postopke, če za to obstajajo podlage. Berginc O tožbi ni želel ugibati Tako sedanji predsednik nadzornega sveta Tomaž Berginc kot predsednik uprave Telekoma Slovenije Kranjčević sprejeti sklep pozdravljata. Kot je povedal Kranjčevič, bo namreč s tem nadaljnje postopke prevzel nekdo tretji in ne uprava ali nadzorni svet. Tako se bomo, vsaj kar se tiče uprave, lahko posvetili našemu delu, je povedal novinarjem po skupščini in dodal, da mu vsekakor ni v veselje, da se o Telekomu v javnosti govori v zvezi s takšnimi dogodki. Kranjčević prenosa nadaljevanja postopkov glede morebitne tožbe ne razume kot nezaupnico. Posebna revizija se je namreč nanašala na obdobje, ko sta že delovala tudi sedanja uprava in nadzorni svet, zato gre pri taki odločitvi za transparentnost. O možnosti kakšne tožbe, ni želel ugibati. Dremelj Naredil bo vse, da zaščiti svoje dobro ime Nekdanji predsednik uprave Dremelj medtem upa, da je izbrana odvetniška hiša poštena in da bo skrbno pregledala vse zadeve. Pošten pregled me niti najmanj ne skrbi, je povedal in ponovil, da nekdanja uprava pod njegovim vodstvom ni povzročila škode Telekomu. Glede že vložene odškodninske tožbe proti njemu in še enemu nekdanjemu članu uprave v zvezi z nakupom makedonskega On.neta je dejal, da je bila vložena za čas, ko ne on ne njegov kolega nista bila zadolžena za ta projekt. Posel se je zaključil ravno, preden sem postal predsednik uprave, je dejal. O možnosti protitožbe pa Dremelj pravi, da ni človek, ki bi se rad tožil. Zato se bo vedno izogibal tožbam, če se bo le dalo, vendar pa bo naredil vse, da zaščiti svoje dobro ime. 21 milijonov evrov ocenjene škode Dremelj se je sicer na skupščini skupaj z nekdanjima članoma njegove uprave Dušanom Mitičem in Filipom Ogris-Martičem spustil v vročo razpravo s predstavniki revizijske hiše Deloitte revizija, ki je opravila revizijo in je škodo ocenila na 21 milijonov evrov. Dremelj trdi, da je poročilo posebne revizije neverodostojno in pristransko v škodo nekdanje uprave. Jurij Sidorovič je v imenu Deloitta očitke zavrnil in poudaril, da za poročilom, ki je izdelano v skladu z mednarodnimi standardi, stojijo. Dejal je tudi, da so s Telekomom kot naročnikom sodelovali pri obravnavi poročila, kar da je normalna praksa. Dremelj mu je odgovoril, da so posebno revizijo naročili delničarji na skupščini marca lani in ne nadzorni svet, ki je bil v tem primeru celo revidiranec. Revizijska hiša Deloitte revizija je v reviziji vodenja nekaterih poslov ugotovila za okrog 21 milijonov evrov ocenjenih škod. Foto Thinkstock Sidorovič je še dejal, da so izračunali oziroma ocenili škodo na podlagi predpostavk, torej ne gre za hipotetično škodo. Dremelj pravi, da je škoda, izračunana na podlagi predpostavk, v bistvu škoda na podlagi predpostavk in torej hipotetična. V razpravo pri tej točki se je vključilo tudi več malih delničarjev. Med drugim so izpostavili visoko ceno revizije, ta se vrti okrog 400.000 evrov, in nesprejemljivost takšnega dogajanja, kot se mu je bilo priča v zvezi s tokratno skupščino. Andraž Grahek iz družbe KD Skladi je med drugim menil, da imenovanje tretje osebe za nadaljnje postopke glede morebitnih tožb dokazuje, da očitno obstaja ničelno zaupanje v organe korporativnega upravljanja. Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev VZMD Kristjan Verbič pa je med drugim vprašal predstavnike Deloitta, ali so pripravljeni prevzeti odškodninsko odgovornost, če se izkaže, da so bile njihove ugotovitve netočne in je posledično nastala škoda Telekomu. Sidorovič mu je odgovoril nikalno, saj da so podali le svoje pošteno in neodvisno mnenje.",0
"Draga najemnina prostorov in občinsko neplačevanje pehata Razvojno izobraževalni center (Ric) v nelikvidnost. Na razvojno izobraževalnem centru (RIC) se iz meseca v mesec srečujejo z nelikvidnostjo, saj ne zmorejo plačevanja visokih stroškov najemnine za prostore na Ljubljanski cesti, v katere so se preselili lani. 24 dejstva 20 tisoč evrov na mesec znaša najemnina za 1230 kvadratnih metrov prostorov RIC. Najemnino z nekaterimi stroški vred naj bi v višini dobrih 66 odstotkov sofinancirala novomeška občina, ki je ustanovitelj javnega zavoda RIC. ''Ker je cena 12 evrov na kvadratni meter, pri računu pa se upošteva tudi rast življenjskih stroškov, to presega naše zmožnosti, da bi sami plačevali razliko, ki je ne pokrije občina,'' pove direktorica RIC-a Meta Gašperšič. Svet zavoda je zato ob lanskoletnem negativnem zaključnem računu občini predlagal, naj prostore odkupi ali pa najemnino plačuje v celoti. Sklep brez denarja Kot navaja Gašperšičeva, so jih prejšnji mesec z občine obvestili, da trenutno odkup ni možen, da pa bodo, dokler RIC ne dobi ustreznih prostorov v upravljanje, v celoti pokrivali stroške najemnine in to od začetka letošnjega leta naprej. ''Sklep imamo, denarja pa še ne, saj je tudi občina v težavah. Upam, da bomo s skupnimi močni te stvari nekako premostili,'' meni Gašperšičeva. Potem ko je občina v nekdanje prostore RIC-a v Kulturnem centru Janeza Trdine preselila drug javni zavod – URS (Univerzitetno raziskovalni center), je na zadnji občinski seji tudi formalno uskladila sedeža zavodov in se hkrati tudi zavezala, da bo RIC-u zagotovila prostore za delovanje. ''Ovira za odkup pa je cena, ki jo za prostore postavlja lastnik, to je Raiffeisen banka,'' še pove Gašperšičeva.",0
"Na Ljubljanski borzi simboličen promet Delniški trgi imajo nov razlog za skrb ameriško gospodarstvo v avgustu ni ustvarilo nobenih novih delovnih mest. Kakšno razočaranje! Analitiki so napovedovali, da bo sveže poročilo s trga dela pokazalo podobno sliko kot julija, ko je največje svetovno gospodarstvo ustvarilo neto 85 tisoč delovnih mest. Toda rast zaposlovanja se je povsem ustavila, stopnja brezposelnosti pa je ostala 9,1-odstotna. ZDA bi potrebovale vsaj 150 tisoč novih delovnih mest vsak mesec, da bi sledili rasti prebivalstva, številka pa bi morala biti še večja za okrevanje po finančni krizi in milijonih izgubljenih služb. Frankfurt izgubil več kot tri odstotke Svetovni delniški trgi, ki so v zadnjih dneh avgusta lepo okrevali po krepkih padcih v prvi polovici prejšnjega meseca, so se spet obrnili navzdol, saj gibanja na trgu dela nakazuje, da je nova recesija precej mogoča. Washington se sicer ne strinja - Bela hiša je resda oklestila napoved letošnje ameriške gospodarske rasti na 1,7 odstotka, toda o padcu BDP-ja ne govori. Kakor koli, frankfurtski DAX30 je danes do 15. ure padel za več kot tri odstotke na dobrih 5.500 točk, pod prodajnim pritiskom so spet finančna podjetja. V New Yorku je Dow Jones 11.314 točk že v uvodni minuti izgubil 150 točk. Za dodaten preplah v Evropi je v četrtek poskrbela Grčija, ki je sporočila, da ne bo dosegla želene ravni proračunskega primanjkljaja. Petkovi tečaji delnic v prvi kotaciji PETROL +1,34 % 177,75 EUR MERCATOR +1,26 % 157,00 TELEKOM +0,71 % 71,00 GORENJE +0,56 % 7,139 NOVA KBM -0,00 % 5,40 KRKA -0,87 % 57,00 LUKA KOPER -3,76 % 10,105 INTEREUROPA -10,05 % 1,691 Prometa niti za eno nepremičnino Čeprav smo že vajeni, da je na Ljubljanski borzi promet nizek, pa je petkov promet vseeno presenetil, saj ga je bilo med delnicami prve kotacije le za dobrih 150 tisoč evrov, od tega spet večino 122 tisoč evrov, drugi najnižji letošnji promet s Krkinimi delnicami, ki so zdrsnile na 57 evrov. Preostale delnice, ki sestavljajo indeks SBI TOP zvišal se je za 0,4 odstotka, na 671 točk, so se večinoma podražile, najbolj Petrolove in Mercatorjeve.",0
"Med izkopavanjem so v Avstraliji našli ogromen rožnati diamant, največjega v državi. Težak je 12,76 karatov V Avstraliji so našli rožnati diamant, s težo 12,76 karata je največji v državi. Vreden je milijone evrov. Rudarsko podjetje Rio Tinto je med izkopavanjem v Avstraliji naletelo na 12,76 kratov težak diamant, intenzivno rožnate barve. Redek rožnati diamant je največji do zdaj odkrit v deželi tam spodaj, piše BBC. Rekorderja že obdelujejo in polirajo Diamant je vreden milijone evrov, poimenovali so ga Argyle Pink Jubilee ter ga že poslali v obdelavo v Perth. Naprodaj bo tekom leta, vmes pa bo med drugim na ogledu v New Yorku in Hong Kongu. Obdelava in poliranje bodo trajali okoli deset dni, nato pa ga bo ocenila ekipa vrhunskih strokovnjakov. Največji do zdaj prodan za 35 milijonov evrov Kar 90 odstotkov vseh rožnatih diamantov pride ven iz rudnika, kjer so našli rekorderja, na tem mestu pa izkopavajo že 26 let. V Rio Tinto zato menijo, da vprašanje, ali bodo še kdaj našli kaj podobnega. Pred dvema letoma so sicer prodali 24,78-karatni rožnati diamant, dosegel je rekordno ceno 35 milijonov evrov.",1
"Ljubljana - Skupina Intereuropa, ki jo je do srede marca lani vodil Andrej Lovšin, je leto 2009 zaključila s kar 54 milijoni evrov čiste izgube. Še višja je bila izguba matične družbe, ki je dosegla rekordnih 71,4 milijona evrov. Za primerjavo, včerajšnja tržna kapitalizacija Intereurope je znašala 42 milijonov evrov. Na izgubo skupine, ki jo vodi Ernest Gortan, so vplivale predvsem več desetmilijonske slabitve sredstev, ki so jih morale opraviti tako odvisne družbe kot tudi matična družba. Največ slabitev je pričakovano morala narediti Intereuropina moskovska družba Intereuropa East, in sicer kar 35 milijonov evrov. Kaj natančno je slabila moskovska družba, ni znano, z izjemo tega, da so prevrednotenja njenih zemljišč znašala 14,3 milijona evrov. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Intereuropa zemljišče za logistični center Čehov kupila od nekdanjega direktorja podjetja Riko Maš Konstantina Belousova, tudi sicer je vsa dela v Rusiji opravilo podjetje Riko, ki je v solasti Lovšinovega dolgoletnega prijatelja Janeza Škrabca. Del kupnine v višini 24 milijonov evrov je Intereuropa nakazala na transakcijske račune v Liechtenstein, organi pregona pa sedaj preverjajo, ali je Lovšin del kupnine dobil tudi osebno. Lovšin je to sicer že zanikal. Podobno kot ruska družba je morala tudi matična družba Intereuropa lani oblikovati za 14,3 milijona evrov slabitev, ukrajinska in Zagrebška družba pa sta k slabitvam prispevali dobrih šest milijonov evrov. Poleg slabitev sredstev so morali v Intereuropi za 58,6 milijona evrov oslabiti tudi naložbe v svoje hčerinske družbe. Tudi pri slabitvah naložb je bila na prvem mestu ruska družba, ki jo je morala Intereuropa oslabiti za 44,6 milijona evrov, še pred tem pa jo je dokapitalizirala z 57,6 milijona evrov. Ukrajinsko družbo je morala Intereuropa oslabiti za 8,8 milijona evrov, Intereuropo Transport pa za 5,2 milijona evrov. Brez slabitev in enkratnih vplivov bi Skupina Intereuropa lani ustvarila celo minimalen dobiček iz poslovanja. Zaradi rekordnih odpisov, slabitev, izgube ter padca poslovanja se je Intereuropa znašla v resnih finančnih težavah, pred insolvenčnimi postopki pa jo je rešila zgolj sprememba računovodskih standardov. Lani so namreč v Intereuropi prevrednotili vsa svoja zemljišča. Vrednost teh se je s tem manevrom povečala za skoraj 100 milijonov evrov, posledično pa se je kapital Skupine Intereuropa zvišal za skoraj 20 milijonov evrov na 188,8 milijona evrov. Tudi za letošnje leto uprava Intereurope ne napoveduje bistvenega izboljšanja poslovanja. Po lanskoletnem 27-odstotnem padcu prihodkov naj bi se ti letos povečali za le tri odstotke, na okroglih 200 milijonov evrov, čista izguba pa naj bi se zmanjšala na še vedno visokih 8,2 milijona evrov. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Stavkati nameravajo do izpolnitve stavkovnih zahtev Zaposleni v Primorju ter njegovih podjetjih Instalacije in Avtoservis so ob 7. uri začeli stavkati, ker jim uprava družbe do petka ni izplačala preostanka plač za marec. Sindikati so s stavko zadovoljni. Vodja stavkovnega odbora Damjan Volf je za MMC povedal, da so vsi trije člani uprave pisno obljubili, da bo že v petek denar nakazan delavcem. Ker obljube niso izpolnili, so razočarani in ogorčeni . Delodajalec sicer pravi, da naj bi prišlo do prepozne transakcije, nas pa zanima le to, da denar pride na tekoči račun delavcev, ki ga krvavo potrebujejo . Ob tem je dodal še, da obstaja možnost, da bi denar delavci dobili že danes, vendar dokler ne bo denar na tekočih računih oziroma dokler ne bodo izpolnjene stavkovne zahteve, bodo delavci stavkali. Stavka poteka na deloviščih po Sloveniji Delavci tako stavkajo na deloviščih po Sloveniji in enotah podjetja v Ajdovščini. Na deloviščih podjetja v tujini, kjer so zaposleni predvsem tujci, naj stavke ne bi bilo. Po zagotovilih Volfa stavka poteka super . Zelo pozitivno smo presenečeni, zaposleni so jo sprejeli zelo pozitivno, je pojasnil in ob tem dodal, da je več kot 90 odstotkov zaposlenih, ki imajo pravico stavkati, to pravico tudi izkoristilo. Stavka poteka na delovnih mestih, kar pomeni, da so delavci šli na delo, so ob svojih delovnih strojih, ki pa ne delajo, je še dejal. Denar za plače naj bi prispeval strateški partner Pojasnilo uprave glede denarja za plače, ki bi ga moral nakazati morebitni strateški partner Patera, delavci tako pričakujejo dopoldne. Do zdaj razen napovedi prek tiskovne predstavnice, da je uprava Primorja pripravljena z odvetniškima listinama jamčiti za Paterino zagotovilo denarja in njegovo nakazilo na račun hčerinske družbe ajdovskega gradbenega podjetja CPG, niso prejšnji petek prejeli ničesar konkretnega, je za Radio Slovenija poročal Valter Pregelj. Nova uprava ajdovskega gradbinca, ki jo vodi Darko Valenčič, je sicer prejšnji teden sindikalistom predstavila načrt za poplačilo obveznosti z naslova plač in prispevkov ter s tem delno izpolnitev stavkovnih zahtev. Poleg tega je uprava napovedala, da naj bi denar za plače prispeval strateški partner, s katerim se dogovarjajo za 30-milijonsko dokapitalizacijo. Agonijo lani skušali rešiti z zamenjavo upravnega odbora Primorje je še zadnje veliko gradbeno podjetje v Sloveniji. Zaradi velike krize v gradbeništvu je tudi ajdovska družba zašla v težave. Zadevo so z zamenjavo upravnega odbora poskušali rešiti že lani, vodenje pa je po odstopu Dušana Črnigoja prevzela Marjana Novak, po njenem odstopu pa še Valenčič. Zadnji naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group iz Atlante vložil 30 milijonov evrov. Več o usodi Primorja bo tako znano dopoldne in v tem tednu, ko v Slovenijo prihaja omenjeni ameriški vlagatelj in ko v upravi Primorja pričakujejo od bank upnic tudi pisno potrdilo o podaljšanju moratorija na odplačevanje posojil do 30. junija.",0
"Nekdanji vodja projekta Teš 6 Bojan Brešar zanika, da bi izginila dokumentacija več kot milijardo evrov vrednega projekta. Revizor naj bi ugotovil, da so bile informacije nepopolne in velikokrat nejasne. Nekdanji vodja projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš 6 Bojan Brešar v celoti zavrača navedbe o izginotju dokumentacije pri več kot milijardo evrov vrednem projektu Teš 6. Brešar pravi, da dokumentacija ni izginila, ampak je revizor ugotovil, da so bile informacije velikokrat nejasne in nepopolne. V izjavi za javnost je Brešar zapisal, da je revizorska hiša PricewaterhouseCoopers, ki je opravila revizijo poslov v Tešu, ugotovila, da so bile informacije, ki sta jih februarja letos podala Teš in Holding Slovenske elektrarne, nepopolne, kar je zahtevalo dodatno obdelavo, da bi se zagotovilo uporabnost v analizah. Glede Teševih dobaviteljev družb Andrejc, Cigrad, DBSS in Kovinarstvo Sovič, o katerih v arhivih družbe po navedbah nekaterih medijev ni bilo mogoče najti nobenih informacij, je Brešar pojasnil, da so revizorji ugotovili, da razpisne dokumentacije in pogodb, vezanih z začetnim imenovanjem omenjenih dobaviteljev, ni bilo mogoče najti v arhivih, ker je bila ta dokumentacija v skoraj vseh primerih starejša od 10 let. Skladno z zakonodajo pa takšno dokumentacijo ni treba hraniti v arhivu. Po trditvah Brešarja je revizor zapisal, da je vseeno imel vpogled v razpisno dokumentacijo za dve pogodbi, ki sta bili dodeljeni družbi Vas leta 2003 in 2010m ter v pogodbo, ki je bila dodeljena podjetju DBSS februarja leta 2002 za vzdrževanje kurilnega sistema. V vseh treh primerih sta izbrana dobavitelja Vas ter DBSS predložila najnižjo ponudbo in izpolnjevala tehnične zahteve Teša , pravi Brešar, ki je projekt Teš 6 vodil do razrešitve konec leta 2010. Opozoril je tudi, da omenjene družbe niso sodelovale v projektu Teš 6.",0
"Na tujih delniških trgih po slabem ponedeljku spet navzgor Proizvajalec računalnikov Dell se bo preoblikoval v zasebno podjetje, kar bo eden največjih menedžerskih odkupov v zgodovini. Vrednost posla bo 24,4 milijarde dolarjev, vanj pa so poleg bank vključeni Microsoft, finančno podjetje Silver Lake Partners in seveda ustanovitelj podjetja Michael Dell, ki bo poskušal podjetje kupiti po ceni 13,65 dolarja za delnico. To je malce višje od ponedeljkovega tečaja in 25 odstotkov več, kot so bile delnice vredne sredi januarja, ko so se pojavile prve govorice o menedžerskem prevzemu. Microsoft bo v obliki kredita posodil dve milijardi dolarjev. Dellova tržna kapitalizacija je lani padla za več kot tretjino, podjetje pa se ubada z vedno manjšim povpraševanjem po osebnih računalnikih. Finančne krivulje na Valu 202 Španija v ponedeljek močno obremenila evropske delniške indekse Wall Street okrevanje po precejšnjih izgubah Novica, da se Dell poslavlja od statusa delniške družbe delnice bodo seveda umaknili z borze, je pripomogla k pozitivnemu začetku torkovega trgovanja na Wall Streetu. Očitno je precej občuten ponedeljkov padec že pozabljen. Dow Jones se je namreč znižal za skoraj odstotek na 13.880 točk, kar je največ po novembru. Vzrok za nenaden preplah - še v petek so bili ameriški delniški indeksi na petletnem vrhu - lahko iščemo predvsem v občutno višjih donosih španskih in tudi italijanskih desetletnih obveznic. Španski premier Mariano Rajoy se srečuje z očitki o korupciji, pozivi k njegovemu odstopu pa so vedno glasnejši. Znaki, da je evropska kriza res dosegla dno Tudi na evropskih borzah so delnice po ponedeljkovem popravku spet krenile navzgor. Pomagali so tudi nekateri relativno spodbudni makroekonomski podatki. Območje evra se januarja resda ni moglo izogniti novemu padcu gospodarske dejavnosti, a je bil ta najmanjši v zadnjih desetih mesecih, kaže indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki je februarja porasel tretjič zapored, tokrat na 48,6 točke. V Nemčiji je vrednost omenjenega indeksa znašala 54,4 točke in bila tako najvišja v 19 mesecih, skrbi pa nizka vrednost PMI-ja v Franciji. Z 42,7 točke je bila ta najnižja v skoraj štirih letih. Tečaji delnic na Lj. borzi 5. februar NOVA KBM+5,20 %1,315 EUR LUKA KOPER +4,16 %9,38 GORENJE +0,47 %4,25 TELEKOM -0,58 %86,00 PETROL-0,60 %232,60 KRKA -1,17 %53,00 ZAV. TRIGLAV-1,79 %16,50 MERCATOR -2,96 %131,00 SBI TOP izgubil več kot odstotek Delnice slovenskih podjetij so se v torek večinoma pocenile, indeks SBI TOP 649 točk pa se je znižal za več kot odstotek. V prvi kotaciji so se vidneje, za okrog pet odstotkov, podražile le delnice Nove KBM in Luke Koper. Še največ prometa, 254 tisoč evrov, je bilo s Petrolom, ki je nihal med 232,55 evra in 237 evri. Mercatorjeve delnice so padle na 131 evrov. Dnevnik je poročal, da se Mercator z bankami pogaja, da bi do konca letošnjega junija poravnal le še obresti, ne pa tudi 1,1 milijarde evrov glavnice posojil.",0
"Ljubljana - Tečaji na Ljubljanski borzi so že četrti zaporedni dan pridobili na vrednosti, osrednji indeks Ljubljanske borze SBI 20 pa se je v prve pol ure trgovanja zvišal za 0,75 odstotka na 4212,5 indeksne točke. Na vrednosti je pridobila večina pomembnejših delnic z izjemo Mercatorja in Istrabenza, ki sta izgubila 1,3 oziroma 0,6 odstotka borzne vrednosti. Najvišjo in sicer kar 2,9-odstotno rast je zabeležila delnica Pivovarne Laško, ki je trenutno vredna 42,6 evra za delnico. Visoko 2,8-odstotno rast je zabeležila tudi delnica Pozavarovalnice Save, ki je včeraj razkrila poslovanje v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Kljub visoki rasti premij se je Pozavarovalnica Sava soočala z kar 41,5-odstotnim padcem čistega dobička, kar je deloma posledica odpisa tri milijone evrov obveznic Lehman Brothers, oblikovanja za 3,3 milijone evrov škodnih rezervacij in visoke rasti škod. Tudi delnica Nove KBM je pridobila na vrednosti in je tako vredna 12,4 evra za delnico, medtem ko se je vrednost delnice Gorenja zvišala za 2,3, Telekoma Slovenije pa za 1,3 odstotka. Največ prometa je bilo v prve pol ure trgovanja sklenjenega z delnico Krke, ki se je zvišala za 0,05 odstotka na 55,1 evra za delnico.",1
"Po 15 letih, ko je ena od oškodovank že pod rušo, še na ustavno sodišče. Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo Telekoma za revizijo odločbe urada za varstvo konkurence (UVK) iz leta 1997, kjer je ta ugotovil, da je Telekom zlorabil položaj z diskriminacijo preostalih ponudnikov interneta. Uporabo posebne, cenejše številke za dostop do interneta je namreč omogočil samo hčerinskemu Siolu, ne pa tudi komercialnima ponudnikoma interneta K2.net, ki je končal v stečaju, in Quantum. “Čas je za pogovor” “Nobenega posebnega komentarja nimam, upam le, da bo zdaj priložnost za resen pogovor s predstavniki Telekoma,” nam je povedal Alojz Zadravec iz Quantuma. Na vprašanje, kolikšno odškodnino bodo zahtevali od našega največjega operaterja, ni želel odgovoriti, dejal je le, da morajo škodo najprej natančno izračunati. Če se na Telekomu o odškodnini ne bodo želeli pogovarjati, Zadravec napoveduje odškodninske tožbe. Gredo na ustavno so Nadzorniki ostajajo Skupščina. Delničarji včeraj niso odločali o menjavi nadzornikov, ker je AUKN zahtevo umaknila z dnevnega reda. Za vodjo skupščine je bil izbran Stojan Zdolšek in ne Franci Matoz, ki si ga je želela vlada. Zadnjo besedo o morebitni razširitvi dnevnega reda z razrešitvijo nadzornikov ima namreč predsednik skupščine. Gredo na ustavno sodišče? Na Telekomu odločitve vrhovnega sodišča niso želeli komentirati, poznavalci pa napovedujejo možnost, da bi se Telekom pritožil na ustavno sodišče. Po njihovem mnenju bi se lahko tudi odškodninska tožba zoper operaterja zaradi pravnih nedorečenosti izjalovila.",0
"V Adrii Airways bodo v okviru načrtovane sanacije poslovanja zmanjšali število letov. Odločitev, kateri leti bodo ukinjeni, še ni sprejeta, a po nekaterih podatkih naj bi nehali leteti v Varšavo, Istanbul, London in Pariz. V Adrii so povedali, da bodo lete ukinili na podlagi analiz, ki pa še potekajo. V Adrii Airways bodo v okviru načrtovane sanacije poslovanja, ki najprej pomeni racionalizacijo, zmanjšali število letov. Odločitev, katere lete naj bi ukinili, še ni bila sprejeta, a bo v kratkem, so pojasnili v podjetju in dodali, da izvajajo natančne analize, ki bodo pokazale, katere linije so rentabilne in katere prinašajo izgubo. V tem trenutku leti Adria Airways na 28 rednih destinacij, poleg tega pa za zakupnike letal opravlja še vrsto čarterskih letov. Katere izmed letov bodo ob prehodu na zimski vozni red 30. oktobra ukinili, še ni znano, ker morajo izračune ta mesec dopolniti še s podatki iz poletne sezone, da bodo odkrili najbolj nedobičkonosne lete. Današnje Finance pišejo, da bo Adria konec oktobra najverjetneje nehala leteti v Varšavo, Istanbul, London in Pariz. V Varšavo tako iz Ljubljane ne bo imela več neposrednega leta, v preostala mesta pa z brniškega letališča letijo druge letalske družbe. V Adrii pisanja Financ niso mogli potrditi, saj bodo osnova za ukinitev operacij analize, ki še potekajo. Podobno velja za obstoječo floto, katere morebitno zmanjšanje bo pogojeno z odločitvijo o ukinjanju linij, je pojasnil direktor korporativnega komuniciranja v Adrii Airways Alen Mlekuž. V Adrii so v minulih letih veliko vložili prav v nakup letal, za katere so morali vzeti bančne kredite. V sprejetem letnem poročilu je bila tretjina vrednosti letal odpisana, tako da so letala vredna okrog 50 milijonov evrov. Adria se bo po programu prestrukturiranja lotila krčenja stroškov, kar pomeni ustavitev letenja na linijah, ki so najbolj izrazito negativne in nimajo vpliva na druge linije, iz tega sledi vprašanje velikosti flote in vseh ostalih stroškov, tudi števila zaposlenih , je po zadnji skupščini konec avgusta povedal glavni izvršni direktor podjetja Klemen Boštjančič. Eden od ukrepov pri krčenju stroškov bo tudi ukinitev letov na linijah, ki so izrazito negativne in ne vplivajo na druge linije. Še preden pa Adria stopi na to pot poslovne sanacije, mora pridobiti sveža sredstva, da se izogne prisilni poravnavi ali stečaju. Družba je namreč insolventna in zlasti tuji upniki do konca septembra pričakujejo poplačilo terjatev. Do takrat mora biti opravljena dokapitalizacija, ki obsega 50 milijonov evrov svežih sredstev iz državnega proračuna in Posebne družbe za podjetniško svetovanje kot upravljalca državne naložbe, ter konverzijo dela terjatev bank v lastniški delež. Kakšna bo višina pretvorbe terjatev, še ni znano, pogovori z bankami namreč še niso končani in bodo verjetno trajali vse do skupščine, ki bo 21. septembra. Banke pa kot pogoj za pretvorbo dela terjatev postavljajo tudi podpis kolektivnih pogodb, ki bi zmanjšale plače zaposlenim. Če dogovori ne bodo uspešni in dokapitalizacija ne bo izvedena, bodo Adriina letala že oktobra verjetno prizemljena.",0
"Bonitetna agencija Moodys je obete za bonitetno oceno dolga Evropske unije znižala s stabilnih v negativne, ocena pa ostaja Aaa. V agenciji poslabšanje obetov pojasnjujejo s tem, da imajo negativne obete tudi države, ki ključno prispevajo v proračun EU. V bonitetni agenciji so zapisali, da je razumno pričakovati, da se bo kreditna sposobnost EU gibala v skladu s kreditno sposobnostjo njenih ključnih članic. Pri tem so navedli negativne obete Nemčije, Francije, Velike Britanije in Nizozemske, ki skupaj zagotavljajo 45 odstotkov proračuna EU. Bonitetna ocena EU ostaja najvišja, Aaa, kar Moodys pojasnjuje s konservativnim upravljanjem proračuna ter kreditno sposobnostjo in podporo njenih 27 članic . Ne izključuje pa možnosti znižanja ocene v prihodnosti, če se bo znižala boniteta članic EU. Tudi Nemčija, Francija, Velika Britanija in Nizozemska ohranjajo oceno Aaa.",0
"Najvišja stopnja brezposelnosti v desetih letih V državah območja z evrom so za leto 2009 namerili enoodstotno inflacijo, ki jo spremlja 10-odstotna brezposelnost v 16 članicah. Na letni ravni je bil dvig cen enoodstoten, kar je za 0,1 odstotne točke več kot decembra lani, je v prvi oceni letnih gibanj cen sporočil evropski statistični urad Eurostat. Stopnja inflacije tako že tretji mesec zapored raste, saj je bila na območju evra novembra lani prvič po lanskem aprilu inflacija. Postopno okrevanje gospodarstva v evrskem območju in rast cen energentov v zadnjih mesecih tako po daljšem obdobju stagnacije ali celo padanja cen počasi poganjata tudi inflacijo. Nezaposlenih 23 milijonov ljudi Na območju 16 držav članic je bila brezposelnost v decembru za 0,1 odstotka večja kot novembra oz. 9,6-odstotna, kar je navišja stopnja brezposelnosti po januarju 2000. Brezposelnost v Sloveniji je bila 6,8-odstotna. Brezposelnost se je v primerjavi z letom poprej znatno zvišala, v območju z evrom je bila decembra 2008 8,2- odstotna, v celotni sedemindvajseterici pa 7,6-odstotna. Eurostat ugotavlja, da je bilo decembra lani v celotnem EU-ju brezposelnih dobrih 23 milijonov ljudi, kar je 163.000 več kot novembra. Od tega je bilo na območju z evrom slabih 15,8 milijona brezposelnih oz. 87.000 več kot novembra.",0
"Norvežani gradijo prvo solno elektrarno na svetu. Izkoriščali bodo razliko v tlaku med sladko in morsko vodo. Norvežani gradijo prvo solno elektrarno na svetu Norveški energetski koncern Statkraft gradi prvo solno elektrarno na svetu, pri kateri se bo energija proizvajala iz razlike v tlaku med sladko in morsko vodo. Iz državnega podjetja so sporočili, da nameravajo do naslednjega leta postaviti prototip elektrarne na rečnem izlivu na južnem obronku Oslofjorda. Kot najpomembnejši princip pridobivanja energije iz soli so v koncernu Statkraft navedli naravni pojav osmozo. Pri tem sladka voda skozi membrano prodira v slano vodo ter povzroči tlak, ki ga je mogoče izkoristiti za proizvodnjo elektrike. V koncernu Statkraft so pojasnili, da lahko po desetih letih raziskav in razvoja zdaj končno postavijo prototip solne elektrarne. Vrednost naložbe je ocenjena na 100 milijonov kron 13 milijonov evrov.",1
"Ljubljana - V novogoriškem Hitu so v začetku marca odpustili predsednika sindikata Vrba v Hitu Primoža Gulina. V Hitu pojasnjujejo, da je do izredne odpovedi delovnega razmerja ""enemu izmed varnostnikov igralniško-zabaviščnega centra Park"" prišlo zaradi utemeljenega suma tatvine službene pištole. Predstavniki sindikata Vrba bodo v spremstvu odvetnika Francija Matoza ozadje izredne odpovedi delovnega razmerja predsedniku sindikata Vrba v Hitu predstavili na današnji novinarski konferenci. Medtem v Hitu pojasnjujejo, da sta na oddelku varnosti centra Park pred dobrim letom izginila službena pištola in strelivo. ""Policija je na tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper našega sodelavca, varnostnika v Parku. Iz sledov DNK na pištoli je bilo namreč ugotovljeno, da jo je uporabljal prav on. Gre za dogodek, ki se je zgodil leta 2008, uprava pa je za kršitelja izvedela februarja 2010, ko ga je policija ovadila tožilstvu,"" so pojasnili v Hitu. V družbi še navajajo, da je varnostnik tudi predsednik reprezentativnega sindikata Vrba v družbi Hit, ki bi moral biti s svojim ravnanjem in vedenjem vzgled svojim članom sindikata in preostalim delavcem. Sindikalna imuniteta ščiti sindikalnega zaupnika le v zvezi s sindikalnim delom, ne pa v zvezi s kršitvijo pravic in obveznostmi iz delovnega razmerja, dodajajo in poudarjajo, da bi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izrekli kateremu koli izmed varnostnikov, ki bi bili povezani s krajo orožja.",0
"Ljubljana - Skupina Petrol pod vodstvom Aleksandra Svetelška se je tudi v prvem letošnjem četrtletju soočala s padcem količinske prodaje. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Skupina Petrol prodala 509.000 ton proizvodov iz nafte, kar je 12 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Kljub temu so se čisti prihodki zvišali za desetino, na 607 milijonov evrov. Rast prihodkov je v veliki meri temeljila predvsem na višjih cenah naftnih derivatov in rasti prihodkov pri prodaji dopolnilnega asortimenta. Ker Petrolu ni bilo treba oblikovati dodatnih slabitev deleža v Istrabenzu, se je čisti dobiček povzpel na devet milijonov evrov, medtem ko so v prvem kvartalu lani poslovali s 5,6 milijona evrov izgube. Podrobnejše podatke o poslovanju bodo v Petrolu predvidoma objavili konec maja, ko jih bodo obravnavali tudi člani nadzornega sveta.",0
"Ne Petrol ne NFD do zdaj nista pokazala sposobnosti ali pripravljenosti stvar kapitalsko sanirati, strica iz Amerike še ni bilo, arabskega šejka in ruskega oligarha pa tudi ne, pravi prvi mož Istrabenza Topič. Od obstoječih lastnikov ne Petrol ne NFD do zdaj nista pokazala sposobnosti ali pripravljenosti stvar kapitalsko sanirati, strica iz Amerike do zdaj še ni bilo, arabskega šejka in ruskega oligarha pa tudi ne. Bogdan Topič Prvi mož Istrabenza Bogdan Topič se je odzval na navedbe, da sedanji upravi ne zaupajo niti banke niti največji lastnik Petrol. Označil jih je za neverjetne, saj bi lahko banke, če bi to želele, njegov odstop zahtevale že v pogajanjih o prisilni poravnavi. Ti komentarji očitno izkazujejo frustracijo nekoga, vendar trdim, da to niso banke, ker bi to lahko že davno naredile, je komentiral. Nezaupanja do uprave do zdaj ni bilo čutiti niti s strani Petrola, je dejal in komunikacijo s predsednikom uprave Aleksandrom Svetelškom označil kot normalno. S tem se je odzval na pisanje nekaterih medijev, da naj bi nadzorniki v četrtek zahtevali njegov odstop. Topič ni želel ugibati, kdo sproža govorice o njegovi zamenjavi, zanikal pa je, da bi se o zamenjavi pogovarjal s prokuristom Tomažem Berločnikom, ki naj bi ga po neuradnih informacijah nasledil v vrhu Istrabenza. Berločnik je z upravo konstruktivno sodeloval in izjemno veliko naredil predvsem v procesih, ki so bili vezani na Petrol, je ocenil. Kot največji uspeh v času, odkar je v vrhu Istrabenza, si Topič šteje izglasovanje prisilne poravnave, največji neuspeh pa vidi v propadu dogovora o prostovoljni poravnavi. Ta je formalno sicer še možna, vendar pa je že zaradi političnih konotacij, ki so spremljale zgodbo , po njegovem malo verjetna. Odstavitev cena za prostovoljno poravnavo? V Istrabenz sem prišel, da stvari rešim. Bogdan Topič Navedbe, da naj bi bila njegova odstavitev cena za prostovoljno poravnavo med bankami in lastniki, o čemer je danes pisal časnik Delo, je Topič zanikal. Dejal je, da se je sam zanjo potegoval od vsega začetka, zato se mu ne zdi, da bi lahko predstavljal oviro za dosego dogovora. Prvi mož Istrabenza pa je potrdil, da je bil Svetelšek nezadovoljen z umikom napovedanega sklica skupščine. Skupščino so po besedah Topiča preklicali zato, ker je bila predvidena dokapitalizacija ob izglasovanju prisilne poravnave brezpredmetna, poleg tega pa so umik dokapitalizacije predlagali tudi mali delničarji, je še dejal. Izglasovali prisilno poravnavo Topič je potrdil še, da so Istrabenzovi upniki 17. decembra izglasovali prisilno poravnavo. Banka Unicredit je po njegovih navedbah pritožbo glede terjatve v vrednosti osmih milijonov evrov umaknila. Prisilno poravnavo je neuradno podprlo približno tri četrtine upnikov. Ko bo postal sklep o tem pravnomočen, bo začel teči štiriletni rok za poplačilo terjatev. Istrabenz bo moral v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja letos poplačati za 19 odstotkov oziroma nekaj manj kot 90 milijonov od 462 milijonov evrov priznanih terjatev. Katera podjetja bodo prišla na vrsto za prodajo že letos, Topič ni želel razkriti. Je pa potrdil, da je Instalacija, ki ima v lasti skladišča goriva na Srminu, med bolj likvidnimi naložbami, in da bodo verjetno najprej na vrsti najbolj likvidne naložbe.",0
"Stockholm - Skandinavska letalska družba SAS je zaradi težav s špansko hčerinsko družbo Spanair v letošnjem tretjem četrtletju vnovič ustvarila izgubo. Kot so danes v Stockholmu sporočili s sedeža družbe, je izguba znašala dve milijardi kron (200 milijonov evrov), potem ko je SAS tretje četrtletje lani končal z 701 milijonom kron dobička. SAS je moral v preteklih mesecih za slabi dve milijardi kron (200 milijonov evrov) znižati knjigovodsko vrednost Spanaira, potem ko je poleti opustil prizadevanja za prodajo hčere. Število potnikov se je v tretjem četrtletju zmanjšalo za 5,4 odstotka na 9,8 milijona, medtem ko so se prihodki povečali za 0,4 odstotka na 16,4 milijarde kron. Po objavi četrtletnih poslovnih rezultatov se je vrednost delnic družbe na borzi v Stockholmu znižala za skoraj tri odstotke. V SAS, kjer so že pred časom napovedali program za zniževanje stroškov, s katerim bi letos privarčevali 1,5 milijarde kron, so danes povedali, da iščejo nove možnosti za zniževanje stroškov.",0
"Konec za tri podjetja Mariborsko okrožno sodišče je začelo stečajna postopka v Karoserijah in Velt Stavbarju, celjsko pa je sprožilo postopek za stečaj podjetja Vegrad Naložba. Z začetkom stečajnega postopka v podjetju Karoserije je mariborsko okrožno sodišče vendarle zaključilo agonijo okoli 50 preostalih zaposlenih, ki so s stavko že skoraj tri mesece zaman poskušali doseči izplačilo zaostalih plač in drugih obveznosti ali pa vsaj stečaj. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Simona Prelogarja, upnike pa pozvalo, da najpozneje do 9. decembra prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. Prvi sindikalist v podjetju Dušan Mlakar pravi, da je stečaj za delavce na neki način olajšanje, saj se bodo zdaj končno lahko prijavili na borzo in prišli vsaj do nekaj denarja. Kljub temu pa upajo, da se bodo čim prej lahko sestali s stečajnim upraviteljem, da z njim dorečejo nadaljnje postopke. V stečaj tudi hči Stavbarja Gradenj Isto sodišče je danes začelo tudi stečajni postopek družbe Velt Stavbar, hčerinske družbe mariborskega gradbenega podjetja Stavbar Gradnje, ki je v stečaju od januarja. Za stečajno upraviteljico je bila imenovana Nasta Korbun, sodišče pa je upnike pozvalo, da svoje terjatve prijavijo v treh mesecih oz. najpozneje do 9. decembra. Omenjeno podjetje naj bi bilo pravzaprav podjetje z enim samim zaposlenim - Miroslavom Temnikom, sicer direktorjem propadle družbe Stavbar Gradnje. Ime družbe se je v javnosti pojavilo v začetku lanskega leta, ko je bila izbrana za izvajalca del pri gradnji doma starostnikov Dom pod Gorco. Za njim naj bi se za pridobitev posla skrivala Stavbar gradnje in MTB, ki sta bila takrat oba v prisilni poravnavi. Zaradi omenjenega posla in domnevnih nepravilnosti pri ustanavljanju družbe Dom pod Gorco je bila novembra lani proti mariborskemu županu Francu Kanglerju in še trem osebam vložena kazenska ovadba. Okrožno sodišče v Celju pa je začelo stečajni postopek družbe pooblaščenke Vegrad Naložba. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Dušana Taljata. Tudi v tem primeru imajo upniki do vključno 9. decembra čas, da prijavijo terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice. Stečaj Vegrada Naložbe predlagalo podjetje samo Družba Vegrad Naložba je bila največja, 56,76-odstotna lastnica Vegrada, ki je v stečaju od 6. oktobra lani. Lastniki družbe Vegrad Naložba so bili nekdaj vodilni v podjetju Vegrad, med drugimi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Stečaj je predlagalo podjetje samo.",0
"Stroški. Zaradi prenove IT-sistema opravili 147 tisoč ur nepotrebnega dela. “Z uvajanjem novega informacijskega sistema na Davčni upravi Republike Slovenije (Durs) so se pri našem delu začele pojavljati težave,” je včeraj potožil predsednik računovodske zbornice Aleksander Štefanac. Nekaj največjih težav je naštel član upravnega odbora zbornice Tomaž Okorn: dacarji dolg terjajo takoj, preplačil ne vračajo, zavezanci prejemajo opomine za dolgove, čeprav imajo na drugih kontih presežke, stranke zavestno plačajo neobstoječi dolg samo zato, ker potrebujejo potrdilo o plačanih davkih in prispevkih. Stroškov za 6,6 milijona “Od začetka leta smo zaradi teh težav opravili 147 tisoč ur pogovorov z davčnimi nadzorniki. Če preračunamo, nas je to stalo 6,6 milijona evrov,” je še povedal Okorn in dodal: “V obzir je treba vzeti tudi dejstvo, da so 147 tisoč ur zaradi težav z informacijskim sistemom opravili davčni nadzorniki. Tudi njih je treba plačati.” Prenova sistema stoji Varčevanje. Vrednost projekta prenove Dursovega IT-sistema je ocenjena na 22 milijonov evrov. Izvajalcem, družbi IBM, so doslej plačali 13,6 milijona evrov. Zaradi pomanjkanja denarja v proračunu so projekt ustavili. Ker sistem ni deloval, so podjetju RRC plačali pet milijonov evrov za vzdrževanje starega sistema. “Sistem je prinesel veliko novosti, na katere se navajajo tudi računovodski servisi. Res je, da se v večjem številu obračajo na nas, toda naše izkušnje kažejo, da predvsem zaradi pojasnil v zvezi s knjigovodskim stanjem in ne zaradi napak. Seveda se občasno izkaže, da je bila napaka storjena tudi na naši strani,” so odgovorili na Dursu in poudarili, da so zaradi lažje komunikacije z dacarji vzpostavili poseben kanal, prek katerega lahko zavezanci takoj pridobijo želene informacije. Spremembe tudi na slabše Računovodje so dacarje okrcali tudi zaradi spremembe sistema nadzora davčnih zavezancev. Novost je namreč, da se nadzorniki, ki preverjajo poslovanje posamezne družbe ali podjetnika, menjajo. “Durs ne zagotavlja sledljivosti tistega, kar smo računovodje povedali kontrolorjem, ki so podatke zavezanca v preteklosti že preverjali. Vsakič znova jim moramo sporočati najosnovnejše podatke. To je nepotrebno zapravljanje časa,” je bil kritičen Okorn.",0
"Kolonelova pritožba ni zdržala Višje sodišče v Mariboru je dokončno zavrnilo pritožbo družbe Kolonel Boška Šrota glede uvedbe stečaja v družbi Center Naložbe. Pritožbo je sodišče namreč označilo kot neutemeljeno. Prek Centra Naložb je nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot obvladoval Infond Holding in celotno laško skupino. Mariborsko okrožno sodišče je stečajni postopek nad družbo Center Naložbe uvedlo 13. avgusta lani, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Aleksandra Šimona. Od 108 milijonov evrov prijavljenih terjatev Šimon upnikom priznava okoli 92 milijonov, medtem ko prereka za 15,8 milijona evrov terjatev. Skupaj je terjatve prijavilo 30 upnikov, večino družbe, povezane s Pivovarno Laško. Stečaj bi oškodoval upnike, ki so glasovali zanj? Kolonel je uvedbi stečaja ugovarjal, ker naj bi bilo njegovo poslovanje v veliki meri odvisno od usode Centra Naložbe, nadaljevanje stečajnega postopka pa bi po njihovem prepričanju številne upnike in lastnike prikrajšalo za vložena sredstva. Za začetek stečaja je sicer glasovalo 73 odstotkov upnikov, preostalih 27 odstotkov pa sploh ni glasovalo.",0
"Odpovedi pogodb še ta teden Delavci Preventa bodo odpoved pogodb o zaposlitvi prejeli v prihodnjih dneh, v torek pa je del delavcev prejel poziv, naj se vrnejo na delo. Prevent Halog iz Lenarta se je namreč s stečajnima upraviteljema Preventa Globala Borisom Kastivnikom in Preventa Avtomobilskih delov Grego Ermanom dogovoril za dokončanje del za Volkswagnov program Golf. Približno 60 šivilj naj bi proizvodnjo končalo v treh dneh, s tem pa se bodo izognili vračanju materiala in zalog. Erman je pojasnil, da so pri inventuri ugotovili, da je ostala nedokončana proizvodnja in se z naročnikom dogovorili, da jo zaključijo in naredijo vse izdelke, ki jih bo naročnik prevzel in tudi plačal. S tem se po njegovih besedah povečuje stečajna masa. Če denarja za plačilo delavk v stečajnem postopku ne bo, pa bodo delavke plačane iz jamstvenega sklada. Stečajna upravitelja sicer čaka veliko dela. Prevent Halog, ki je v lasti Nijaza Hastorja se namreč zanima za najem proizvodnje tudi v prihodnje. Boxmark stečajnima upraviteljema predstavil predloge Erman in Kastivnik pa sta se sešla tudi s prvim možem družbe Boxmark Leather Marjanom Trobišem. Ta jima je predstavil predloge družbe, o konkretnih rokih pa niso govorili. Kdaj bo padla odločitev, je odvisno od obeh stečajnih upraviteljev, je dejal Trobiš, saj bi lahko, kar se tiče Boxmarka, dogovor sklenili že jutri . Stečajni upravitelj Preventa avtomobilski deli Grega Erman je dejal, da so Trobiševa prizadevanja okvirno podprli, in potrdil, da je treba stvari urediti hitro, v od dveh do treh tednih, saj si želijo, da bi najpozneje 23. avgusta že zagnali del proizvodnje. Na ločen sestanek pa bo prišel tudi direktor Aerodroma Maribor Matjaž Sonc, s katerim se bodo dogovarjali o pridobitvi koncesije za upravljanje letališča, ki bi povečala možnost prodaje. V Slovenj Gradec prihajajo tudi predstavniki Evropskega letalskega in obrambnega koncerna EADS, ki se zanimajo za nakup Preventovega hrvaškega podjetja Zlatar. Socialne razmere na Koroškem se bodo močno poslabšale Stečajna upravitelja sta se v torek sešla tudi s predstavniki Zavoda za zaposlovanje in Jamstvenega in preživninskega sklada. Zaradi stečaja obeh podjetij se bodo namreč socialne razmere v regiji zelo poslabšale. Ko bodo delavci prejeli odpovedi pogodb o zaposlitvi, se bodo lahko prijavili v evidenco brezposelnih. Delavci so ostali brez treh mesečnih plač in potrebujejo takojšnjo denarno pomoč, zato bo nujno hitro ukrepanje zavoda. Večino delavcev bodo prijavili septembra in do 7. oktobra bodolahko prejeli prva nadomestila. Nedopustno je, da morajo delavci na pomoč čakati mesec in pol Brez dela bo ostalo 1.260 ljudi, zato se bo stopnja brezposelnosti z 12,6 odstotka dvignila na 16 odstotkov, ponekod pa tudi 20 odstotkov. V regiji bo skupno brezposelnih več kot 5.000 ljudi.",0
"Vegradovi delavci še vedno niso prejeli neizplačanih plač. Kot pravi sindikalist Čater, banka kljub odločitvi sodišča ne sprosti sredstev. Če zaposleni ne bodo dobili plač, je stavka še vedno v igri. Sindikalist Srečko Čater Zaposleni v Vegradu še vedno niso prejeli izplačil neporavnanih preteklih plač, za kar se je vodstvo družbe dogovorilo s sindikatom. Banka kljub odločitvi sodišča ne sprosti sredstev, ki so na računu Vegrada, je povedal sindikalist Srečko Čater. Povedal je, da se bo v sredo ponovno sestal izvršilni odbor sindikata. Potem ko sta se novo vodstvo Vegrada na čelu z Borisom Medvedom in podjetniški sindikat prejšnji teden dogovorila za izplačilo še neporavnanih, a zapadlih plačil, je Čater krivdo za neizplačilo pripisal Novi Ljubljanski banki NLB, ki po njegovih besedah zadržuje izplačila. V NLB so to prejšnji teden zanikali. Možna je tudi stavka Izvršilni odbor sindikata bo razmere v podjetju spet pretresal na sredinem sestanku, ki je sklican za ob 8. uri zjutraj. Takrat se bo sindikat odločil tudi, kaj storiti, če do petka, 17. septembra, vsi zaposleni v Vegradu ne bodo dobili plač za avgust. Možna je tudi stavka. Medtem delavci v okviru postopka prisilne poravnave, ki ga je celjsko sodišče za Vegrad uvedlo 1. septembra, prijavljajo svoje terjatve. Čater je izpostavil, da imajo v zvezi s tem kar nekaj težav, saj je težko zbrati točne podatke, potem ko so delavci delali za različna Vegradova podjetja. Upniki imajo v okviru postopka do 1. oktobra čas za prijavo terjatev.",0
"Približno 200 nekdanjih delavcev Vegrada lahko uveljavlja pravico do nadomestila za brezposlenost Nedavni podpis socialnega sporazuma med Slovenijo in BIH-om je končal negotovost številnih bosanskih delavcev, ki so ob stečajih Vegrada in drugih gradbenih podjetij imeli le začasna dovoljenja za delo. Približno 200 nekdanjih delavcev propadlega Vegrada, ki jim je pri nas do podpisa sporazuma mirovala pravica do nadomestila za brezposelnost, lahko od začetka tega meseca to pravico uveljavlja, je za Radio Slovenija poročal Miran Korošec. Nočna mora se je končala Sindikalist Srečko Čater pravi, da je socialni sporazum med državama končno odpravil krivico bosanskim delavcem, ki so pri nas vsa leta plačevali v sklad za primer brezposelnosti, niso pa bili upravičeni do denarnega nadomestila tako kot slovenski državljani . Ta nočna mora se je končala, vsi delavci pa se morajo najkasneje v 30 dneh javiti na pristojnem zavod za zaposlovanje in urediti to razmerje, ki je bilo takrat s sklepom postavljeno na čakanje, je še opozoril Čater. Vlog na velenjskem zavodu le pet Na velenjski Zavod za zaposlovanje, na katerega je ob stečaju prišlo največ Vegradovih delavcev, pa se jih je do včeraj oglasilo zelo malo, pravi direktor Robert Rajšter. Sprašujejo po informacijah, zanima jih, kako pravzaprav uveljaviti to pravico do preostanka denarnega nadomestila. Vlog pa je bilo za zdaj pet. Prek velenjskega zavoda je doslej našlo drugo službo približno 200 Vegradovih stečajnikov. Druge sindikat sicer išče, da bi jih opozoril na njihovo odmrznjeno pravico do nadomestila z borze, vendar Čater pojasnjuje, da so ti delavci na svojih naslovih, kjer so bivali v samskih domovih, praktično nedosegljivi. Raztepeni so po vsej Sloveniji, delajo na črno, se preživljajo kot vedo in znajo, saj niso bili deležni pravice, ki jim po zakonu in po neki človeški logiki pripada, je poudaril.",1
"Stockholm - Švedski tekstilni koncern Hennes&Mauritz (H&M) je v zadnjem četrtletju minulega poslovnega leta, ki se je končalo konec lanskega novembra, ustvaril 851 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je 21 odstotkov več kot leto prej. Upad povpraševanja so nadoknadili z odpiranjem novih trgovin. Drugi največji evropski proizvajalec oblačil je prihodke od prodaje v zadnjem četrtletju poslovnega leta povečal za 6,5 odstotka na 3,84 milijarde dolarjev, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. V celotnem poslovnem letu je H&M ustvaril 2,3 milijarde dolarjev čistega dobička oziroma sedem odstotkov več kot leto prej, prihodki od prodaje pa so se zvišali za 15 odstotkov na 14 milijard dolarjev. Kot so pojasnili v družbi, so v minulem letu odprli več trgovin od sprva načrtovanih, saj je pešanje gospodarstva omogočilo nove priložnosti za odpiranje trgovin. H&M je imel ob koncu lanskega novembra 1988 trgovin, leto prej pa 1783. V letošnjem letu bo H&M odprl 240 novih trgovin, večinoma v ZDA, Veliki Britaniji, na Kitajskem, v Franciji, Nemčiji in Italiji.",1
"Dve uspešni dokapitalizaciji Gorenja Delnice Gorenja, vplačane v okviru druge letošnje dokapitalizacije, ki je potekala od 20. novembra do 17. decembra, so začele vzporedno kotirati na borzah v Ljubljani in Varšavi. Gorenje je jeseni izvedlo dokapitalizacijo, v kateri je z 10 milijoni evrov sodelovala japonska družba Panasonic. Decembra pa je končala še druga dokapitalizacija, v kateri je bilo 6,17 milijona evrov vplačanih v Sloveniji, 10,55 milijona evrov pa so vplačali vlagatelji na Poljskem. Skupaj je Gorenje tako zbralo skoraj 17 milijonov evrov. Nove delnice vzporedno kotirajo v Ljubljani in Varšavi. Član uprave Peter Groznik je dejal, da je vzporedna kotacija na Varšavski borzi prava odločitev za nadaljnji razvoj poslovanja Gorenja, saj omogoča širši dostop do mednarodnih kapitalskih trgov, dinamičnost poljskega kapitalskega trga in prepoznavnost Varšavske borze med tujimi vlagatelji pa odpira možnosti za izboljšanje likvidnosti Gorenjeve delnice. Za vstop na Varšavsko borzo so v Gorenju odločili, ker gre za enega najbolj dinamičnih kapitalskih trgov v Evropi. Varšavska borza je že vrsto let tudi med vodilnimi evropskimi borzami po številu javnih ponudb. Delnice kupovali tudi v upravi V procesu dokapitalizacije so sodelovali tudi člani uprave in nadzornega sveta družbe. Največ delnic 4.640 delnic v vrednosti 19.998 evrov je vplačal Groznik, medtem ko je predsednik uprave Franjo Bobinac za 2.000 delnic vplačal 8.620 evrov. Novi kapital, 26,7 milijona evrov, bo Gorenje uporabilo za načrtovane razvojno-naložbene dejavnosti in za delno odplačilo finančnih dolgov. S tem naj bi velenjska družba povečala razvojne sposobnosti in mednarodno konkurenčnost ter izboljšala svoj finančni položaj.",1
"Vse informacije na spletni strani Aerodroma Ljubljana S poletnim voznim redom, ki bo začel veljati 28. marca, se na ljubljansko letališče vrača finski letalski prevoznik Finnair, ki bo Ljubljano povezal s Helsinki - in to štirikrat na teden. Poleg Finnaira bo na ljubljansko letališče redno letelo osem letalskih prevoznikov, ki bodo slovensko prestolnico povezali z 28 evropskimi mesti. Z uveljavljanjem poletnega voznega reda bo tako z letališča Jožeta Pučnika med drugim mogoče leteti v Helsinke, Dublin, Manchester, Madrid, Barcelono in Stockholm, so sporočili iz Aerodroma Ljubljana, ki upravlja letališče. Vse informacije na spletni strani Aerodroma Ljubljana Na njihovi spletni strani so predvideni prihodi in odhodi letal za vso sezono že navedeni, administratorji pa informacije ob morebitnih spremembah prevoznikov tudi dnevno osvežujejo. Maja bo na spletni strani objavljen še seznam čarterskih destinacij. Vozni red nekoliko spremenjen v času obnove steze Vozni red je informativne narave, opozoriti pa velja še, da med 7. in 21. aprilom ne bo popolnoma veljal, saj bo tedaj ljubljansko letališče zaradi obnove srednjega dela vzletno-pristajalne steze zaprto.",1
"SID banka je v prvem letošnjem polletju s 433 milijoni evrov financirala približno 500 slovenskih podjetij. Največji delež kreditov je bil namenjen za spodbujanje internacionalizacije, najbolj pa se je povečal obseg sredstev za financiranje tehnološko-razvojnih projektov. 443 milijonov evrov posojil je SID banka v prvih šestih mesecih leta namenila 500 slovenskim podjetjem. Med kreditiranimi podjetji je bilo štiri petine malih in srednje velikih podjetij. Od teh je polovica kredite pridobila za namen spodbujanja podjetništva, preostala polovica pa za razvojne, izvozne, okoljevarstvene, energijske in druge namene. Kot še pravijo, pri financiranju dajejo prednost tistim poslom, ki prinašajo višjo dodano vrednost, ustvarjajo nova delovna mesta in prispevajo k trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva. Na ta način spodbuja zlasti mala in srednje velika podjetja, internacionalizacijo, razvoj in inovacije ter konkurenčnost podjetij. Kot zelo uspešen se je izkazal tudi novi program neposrednega financiranja tehnološko-razvojnih projektov, v okviru katerega je SID banka doslej odobrila že 18 razvojnih kreditov v skupni vrednosti 95 milijonov evrov, pravijo v razvojni banki. Kar polovico od skupnega zneska 433 milijonov evrov pa je SID banka namenila za spodbujanje internacionalizacije slovenskih družb. Četrtino povratnih sredstev SID banke so v prvem polletju prejele družbe iz savinjske regije, 24 odstotkov podjetja iz osrednjeslovenske regije, 14 odstotkov slovenska podjetja v tujini, 11 odstotkov podravske družbe, po šest odstotkov gorenjske in goriške družbe, tri odstotke pa pomurska podjetja. Dobra polovica kreditov je bila namenjena podjetjem iz predelovalne dejavnosti, desetina družbam iz dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, sledijo podjetja iz dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter iz finančne in zavarovalniške dejavnosti.",1
Karikatura se navezuje na komentar: Hrvati naj bodo uspešni...,1
"Vlada je že na primeru Cimosa pokazala, da ji ni vseeno za težko situacijo velikih gospodarskih subjektov, zato pričakujem, da bo enako storila tudi tu in ne bo pustila na cedilu več kot 1500 zaposlenih, je dejal župan Murske Sobote. Delavci Aha Mure pa so dve uri opozorilno stavkali. Župan Murske Sobote Anton Štihec je predsednico vlade Alenko Bratušek in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika pozval, da se aktivneje vključita v reševanje vedno bolj skrb vzbujajočih razmer v družbi Aha Mura. Kot je zapisal, ima država pogodbeno razmerje z lastnico Aha Mure, iz katerega izhajajo obveznosti obeh partnerjev. Lastnica Aha Mure je skupina Aha, lastnika slednje pa sta Mojca Lukančič in njen partner. Anton Štihec Vlada je že na primeru Cimosa pokazala, da ji ni vseeno za težko situacijo velikih gospodarskih subjektov, pomembnih za celotno regijo, zato pričakujem, da bo z enako mero odgovornosti in vneme to storila tudi v primeru pomurskega giganta in ne bo pustila na cedilu več kot 1500 zaposlenih v tej družbi, je poudaril Štihec. Dveurna opozorilna stavka Delavci Aha Mure pa so danes med 10.30 in 12.30 izvedli opozorilno stavko, saj niso dobili niti delnega izplačila marčne plače. Vodstvo družbe jim izplačilo dela plač obljublja do petka, preostanek pa do konca prihodnjega tedna. Če akontacija do petka ne bo izplačana, bo stavkovni odbor za 6. maj napovedal celodnevno opozorilno stavko. Sindikat v Aha Muri drugih zahtev kot izplačilo marčnih plač nima, za današnjo stavko pa se je odločila večina od 1500 zaposlenih. Generalni direktor družbe Matjaž Hudopisk je delavcem v sredo obljubil izplačilo akontacije marčne plače do petka, predvidoma do polovice, preostanek pa do konca prihodnjega tedna, ko bo znana tudi odločitev bank glede odobritve nove kreditne linije.",0
"Reykjavik - Islandija ima zaloge hrane še za tri do pet tednov, največji uvozniki pa trdijo, da se brez finančne injekcije država ne bo uspela izogniti lakoti. Po tem, ko je država prevzela tri največje islandske banke, so uvozniki hrane, katerim so omenjene banke posojale denar, ostali brez finančne podpore. Pri nekaterih izvoznikih hrane pa je potrebno plačati vnaprej. Osrednja banka Islandije zatrjuje, da so rezerve dovolj velike za zagotovitev zalog hrane za 8 do 9 mesecev, uvozniki hrane pa trdijo, da bo slednjih zmanjkalo že čez najmanj 3 tedne. Problem je tudi v tem, da uvozniki zaradi drastičnega padca vrednosti krone težko kupujejo tuje valute. Še vedno pa ni znano, kakšno bo novo vzpostavljeno ravnotežje med islandsko krono in tujimi valutami. Islandija uvozi skoraj polovico vse hrane, z lastno proizvodnjo pokrije le zahteve po mleku in mesu. Država je že prejela 400 milijonov evrov pomoči s strani nordijskih držav, z Rusijo pa se trenutno dogovarja o več milijardah evrov pomoči.",0
"Ljubljana - Življenjske potrebščine v Sloveniji so se tudi aprila precej podražile. Mesečna inflacija je tako znašala 1,1 odstotka, kar je zvišalo tudi letno inflacijo. Po podatkih državnega statističnega urada Surs je aprilska letna inflacija znašala 2,3 odstotka, kar je za 1,2 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Nazadnje smo tolikšno inflacijo v Sloveniji beležili novembra 2008. Letna inflacija v Sloveniji je bila tudi višja tudi od območja evra, saj je šestnajsterica po prvih ocenah Eurostata beležila 1,5-odstotno inflacijo. Rast cen od začetka leta do konca aprila je bila 1,7-odstotna, kar je za 0,5 odstotne točke več kot v prvih štirih mesecih lani. ""Aprilsko povišanje cen je bilo visoko, čeprav so se cene tudi v minulih letih v tem mesecu relativno močno povišale,"" pojasnjujejo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Po daljšem obdobju se tokrat cene niso znižale prav v nobeni skupini, mesečno rast pa so najbolj zaznamovale višje cene oblačil in obutve ter višje cene energentov. ""Dvig cen prve skupine je bil posledica običajnih sezonskih dejavnikov, dvig cen drugih pa posledica gibanja cen energentov na svetovnih trgih,"" pojasnjujejo v Umarju. Oblačila in obutev sta se tako podražila za 4,6 odstotka in k skupni mesečni rasti cen prispevala 0,4 odstotne točke. Cene goriv in energentov, ki so se zvišale za 1,4 odstotka, so prispevale za 0,3 odstotne točke, za 0,2 odstotne točke pa so inflacijo dvignili tudi dražji tobačni izdelki. Ti so se namreč zaradi letošnjega prvega dviga trošarin v povprečju podražili za 6,7 odstotka. V enem letu so se najbolj zvišale cene v skupini stanovanje, in sicer za 10,7 odstotka. Sledijo alkoholne pijače in tobačni izdelki, ki so se podražili za 9,9 odstotka ter gostinske in nastanitvene storitve (za 1,9 odstotka). Skupaj je bilo blago dražje za 2,5 odstotka, storitve pa za dva odstotka. Pri tem so se cene dnevne porabe v enem letu zvišale za šest odstotkov, cene trajnega in poltrajnega blaga pa so se znižale za 6,9 oziroma 0,6 odstotka. luki.nuredini@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Uprava Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), ki jo vodi Mateja Duhovnik, je po podatkih Financ v letu 2011 najela za več kot 1,5 milijona evrov različnih svetovalcev. Najdražja naj bi bila svetovalna pogodba za urejanje dokumentacije s podjetjem 360ecm, vredna milijon evrov. Kot navajajo današnje Finance, zaposleni na Darsu pravijo, da urejanje dokumentacije pomeni urejanje in shranjevanje dokumentacije ter ravnanje s to, tudi mikrofilmanje in njihovo arhiviranje. A dodajajo, da kljub plačilu ni še skoraj nič narejenega.Za odvetniške storitve skoraj pol milijona evrov Nadzorni svet Darsa se je sicer v ponedeljek sešel na izredni seji zaradi 19.000 evrov vredne pogodbe podjetja Triniti PR, ki jo je sklenila uprava. Na Darsu pa naj bi lani, kljub temu da so v pravni službi imeli osem zaposlenih, za odvetniške storitve porabili še skoraj pol milijona evrov. Na Darsu po navedbah Financ pojasnjujejo, da sta ta hip v pravni službi od sedmih zaposlenih pravnikov dva zaradi subjektivnih razlogov večkrat odsotna. Zaradi problematike v gradbeništvu pa se je, kot so zapisali, v zadnjih dveh letih obseg dela za zaposlene pravnike v pravni službi družbe izrazito povečal. Poudarjajo še, da so zaposleni pravniki v zadnjem času prevzeli tudi nekatere naloge, ki so jih v preteklosti opravljali zunanji svetovalci. Pravijo, da s specializiranimi pravnimi svetovalci sodelujejo zlasti pri zastopanju na sodiščih v različnih sodnih postopkih, še zlasti zahtevnejših in dolgotrajnih.""Prijateljske usluge izbrancem"" Kot je za Finance glede 1,5 milijona evrov, namenjenih za svetovalce, dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, tega ni mogoče zagovarjati kot neko poslovno potrebo podjetja, ""ampak kot 'prijateljske' usluge izbrancem. Očitno je prišel čas, ko se bodo morali do teh dogajanj opredeliti tako nadzorniki kot AUKN"". Nekdanji član računskega sodišča Martin Jakše pa je me drugim menil, da stroškov za pravna mnenja sploh ne bi smelo biti in dodal, da razen če računajo na lobistične usluge zunanjih svetovalcev. ""Javnih naročil v zadnjem letu sploh ni bilo. Delajo z naročilnicami do 20 tisočakov. Res se delajo norca iz države,"" je še dodal.",0
"Ljubljana - Varuh konkurence je zoper Telekom Slovenije uvedel postopek ugotavljanja domnevne kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Varuh je namreč ocenil, da je podana verjetnost, da je Telekom zlorabil prevladujoči položaj na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa z bitnim tokom. Urad za varstvo konkurence je to ocenil na podlagi podatkov, ki jih je posredovala mariborska telekomunikacijska družba Amis, in podatkov, ki jih je zbral pri izvajanju nadzora nad določbami omenjenega zakona, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma. V Telekomu Slovenije, ki je v večinski državni lasti, ob tem poudarjajo, da poslujejo v skladu z veljavno zakonodajo in dobrimi poslovnimi običaji ter da bodo tekom postopka ugotavljanja domnevne kršitve dokazali, da do zlorabe prevladujočega položaja ni prišlo. Kot je znano, je Amis vložil tudi tožbo zoper Telekom, v kateri zahteva odškodnino v višini 56,8 milijona evrov. Za tožbo se je odločil zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja in kršitev odločb agencije za pošto in elektronske komunikacije na medoperaterskem trgu širokopasovnega dostopa, na trgu razvezanega dostopa do krajevne zanke in podzanke, na trgu optičnih povezav do kolokacijskih prostorov in v zvezi s t.i. škarjami cen.",0
"Luka Koper - kar 30 osumljencev? Kriminalisti v Luki Koper preiskujejo več domnevno spornih poslov. Predsednik uprave, njegov namestnik in direktor ene od Lukinih družb so osumljeni več kaznivih dejanj. Robert Časar, Aldo Babič in Milan Pučko naj bi prekoračili pooblastila, protipravno pridobivali premoženjske koristi, finančno izčrpavali podjetja in neupravičeno nakupovali zemljišča, navaja TV Slovenija. S Policijske uprave Koper so sporočili, da kriminalisti preiskovalna dejanja v povezavi s poslovanjem gospodarske družbe Luka Koper opravljajo zaradi sumov gospodarskih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Kot poroča TV Slovenija, naj bi kar 30 osumljenih oseb pridržali v prostorih piranske policijske postaje. Pod drobnogledom naložbe zadnjih petih let Kriminalisti preiskujejo kapitalske naložbe zadnjih petih let, še poroča TV Slovenija. Tako naj bi bili pod drobnogledom posli družbe, povezani z nakupi zemljišč za terminala v Sežani in Beltincih, izgradnja nove upravne stavbe in potniškega terminala, domnevno škodljivi posli s podjetji Grafist, B.R.I.L. in ACK ter 25-milijonov evrov vreden nakup deležev v slovaškem podjetju TT Invest. Vse te preiskave bodo tudi predmet posebne revizije, za katero se je vlada odločila pred kratkim. Anonimna ovadba zoper Časarja in Graja Pod lupo naj bi bilo tudi podjetje Inženiring Graj v Murski Soboti, ki v Pomurju ureja postopke za gradnjo logističnega centra v Lipovcih. Direktor podjetja Robert Graj izjav ne želi dajati. Na tem mestu velja pojasniti, da je Policijska uprava Koper nedavno prejela tudi anonimno kazensko ovadbo zoper direktorja Luke in Graja Inženiringa Roberta Časarja in Roberta Graja. Poleg tega so kriminalisti opravljali hišne preiskave po vsej Sloveniji - tudi v Murski Soboti, Novi Gorici in Sežani. Kot so dejali na policiji, kriminalisti pri tem sodelujejo z okrožnim državnim tožilstvom. Hišne preiskave pri vodilnih Luke Koper? Kriminalisti naj bi med drugim opravili tudi hišne preiskave na domu že omenjenih predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja, njegovega namestnika in člana uprave Alda Babiča in izvršnega direktorja ene od Lukinih družb v Sežani Milana Pučka, poročajo mediji. Pučko naj bi pred kratkim ostal brez prenosnega računalnika in telefona, kar je sprožilo ugibanje, ali je izginotje povezano s prikrivanjem nekaterih dokazov pri preiskavi domnevno spornih poslov družbe. Po besedah tiskovnega predstavnika Luke Koper Sebastjana Šika zaposleni namena preiskave ne poznajo, ugibajo pa, da gre za preiskavo, ki naj bi jo sprožila podtikanja in špekulacije v javnosti. Veliko dela za revizorja Vlada, ki je skupaj s Kadom in Sodom lastnica 67,11 odstotka družbe, se je zaradi domnevno spornih poslov pred kratkim odločila za izredno revizijo posameznih poslov Luke Koper, kar je podprla tudi skupščina družbe. Revizor bo moral, kot že zapisano, preveriti vodenje vseh poslov Luke Koper v zadnjih petih letih. Poleg zgoraj že navedenih še nakup nepremičnin na območjih terminala BTC in Orleške gmajne v Sežani ter posle, povezane s podjetjem Premik-net, in ustanovitev ter kreditiranje v tem obdobju nastalih podjetij. Pregledano bo tudi poslovanje v zvezi s podaljšanjem prvega pomola in gradnjo ankaranske vpadnice. A. K. K./S. Z./M. N.",0
"Nova Gorica - Poslovni rezultati Hita so se v letošnjih prvih treh mesecih precej poslabšali. Bruto realizacija je v primerjavi z letom prej upadla za 11 odstotkov, število obiskovalcev se je zmanjšalo za več kot šest odstotkov, namesto načrtovanih 600.000 evrov dobička pa so imeli 113.000 evrov izgube. Predsednik uprave Drago Podobnik je včeraj povedal, da je k negativnim številkam prispevalo krčenje njihovega primarnega trga – gre za bruto realizacijo Hitovih igralnic na Goriškem, konkurenčnih igralnih salonov in Casinoja Venezia, ki so mu priče že od leta 2007. Hitova bruto realizacija je sicer lani upadla le za 0,2 odstotka, konkurenci pa za 10,8 odstotka. Upadanje se je začelo v drugi polovici lanskega leta in se močno poglobilo v začetku leta 2012, je dodal Podobnik. Direktor Hitovega trženja Mitja Costantini pa je poudaril: »Na zaostrene pogoje poslovanja vplivajo poglabljanje gospodarske krize, omejevanje poslovanja z gotovino v Italiji in neupravičeno davčno preganjanje italijanskih državljanov pred nekdanjimi mejnimi prehodi, agresivne in celo dumpinške marketinške aktivnosti, legalizacija 280 spletnih in neugotovljivo število ilegalnih igralnic ter tolerantna protikadilska zakonodaja v Italiji, Avstriji in tudi na Hrvaškem. Za nameček je bilo konec leta 2011 v Italiji nameščenih 40.000 igralnih avtomatov podobnih našim, kar je po velikosti primerljivo s 35 Hitovimi Perlami.«Podobnik rešitev na kratki rok vidi v spremembi zakona o igrah na srečo. »Z 20-odstotno obremenitvijo namesto sedanje skoraj 33-odstotne bi se ob lastnih naporih izvlekli iz rdečih številk. Prav tako so nujne spremembe posameznih zakonov, ki nam bi olajšale izvajanje poker turnirjev in razdeljevanje napitnine. K boljšim rezultatom bi pripomogla tudi sprememba protikadilskega zakona za igralnice in izenačenje z mednarodnimi standardi pri izboru igralnih avtomatov. Če ne bo pomoči države, bomo imeli ob koncu leta 11 milijonov izgube in se lahko sesujeta turizem v Kranjski Gori ter igralništvo na Goriškem.« Podobnik je še dodal, da predlog za znižanje plač pri zaposlenih za 15 odstotkov pri vseh treh sindikatih ni naletel na odobravanje, da pa so obljubili sodelovanje pri čim hitrejšem sprejetju novega plačilnega sistema, ki bi načrtovano izgubo zmanjšal za polovico. Naj dodamo, da se Hit zanima za upravljanje dela igralnice v Benetkah, ki naj bi se razdelila na dva dela. O tem Podobnik pravi: »Sledimo ukrepom, ki jih sprejema lokalna skupnost v Benetkah. Če vse to, kar smo izvedeli, drži, se bomo poglobili in se odzvali na izziv zelo dovzetne lokalne skupnosti. Imamo znanje in kader.« Prav tako nadaljujejo študijo velikega kompleksa, ki naj bi bila nared prihodnji mesec. jani.alic@dnevnik.si",0
"Prizadele so jih težave Merkurja in kriza v gradbeništvu V Steklarni Luminos iz Slovenske Bistrice ugotavljajo, da jih le še malo loči od stečaja družbe in izgube 101 zaposlitve. Njihova izguba naj bi bila posledica dogajanj v Merkurju. Steklarna Luminos je lani ustvarila nekaj manj kot 3,4 milijona evrov prihodkov in 330.000 evrov izgube. Od avgusta lani se je ustavila prodala Merkurju, kar je kratkoročno pomenilo nezasedanost proizvodnih zmogljivosti in izgubo iz poslovanja. Prizadela jih je tudi kriza v gradbeništvu. Plačati morajo 250.000 evrov neplačanih davkov Družbi, ki jo vodi Darko Boršič, v zadnjih mesecih ni uspelo izpeljati prisilne poravnave, saj bi za poplačilo upnikov potrebovala 100.000 evrov, nekdanjim zaposlenim pa je steklarna dolžna okoli 70.000 evrov. Več kot polovico skupnega dolga do nekdanjih zaposlenih v višini okrog 80.000 evrov pa je družba že plačala. Delavcem trenutno dolgujejo marčno plačo, ki zapade v plačilo 18. aprila. Prav tako imajo okoli 250.000 evrov neplačanih davkov in prispevkov iz plač, plačilo pa je mariborska izpostava davčne uprave odložila do 31. marca, čeprav so prosili za 24-mesečni obročni odlog. Država obljubila pomoč, izplačila ni Steklarna je sicer pred dvema letoma, ko se je soočala s padcem, naročila od 20 do 40 odstotkov, prejela od gospodarskega ministrstva pol milijona evrov kratkoročnega posojila za šest mesecev. Zemljišča in stavbe, na katerih steklarna opravlja svojo dejavnost, pa so v lasti Hypo leasinga Slovenije. Kot navajajo v upravi steklarne, se ravno zdaj zatika pri Hypo leasingu, saj nova uprava zavlačuje s podpisom že pripravljenih pogodb med ministrstvom, steklarno in Hypo leasingom glede zavarovanja celotnega paketa državne pomoči. Gospodarsko ministrstvo, ki zahteva zavarovanje z vpisom hipoteke na nepremičnine steklarne, s čimer se Hypo leasing ne strinja, pa je zaradi pomanjkanja denarja v proračunu za leto 2010 pomoč podjetju prestavilo na letošnje leto. Vlada je nato v začetku leta končno sprejela sklep o dodelitvi državne pomoči Steklarni Luminos, ki pa je zaradi težav z vpisom omenjene hipoteke neuresničljiv.",0
"Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je tudi Švica uradno zašla v recesijo. Švicarski BDP se je namreč v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej skrčil za 0,8 odstotka. Švicarski bruto domači proizvod BDP se je v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej skrčil za 0,8 odstotka, je sporočilo švicarsko ministrstvo za gospodarstvo. Po dveh zaporednih četrtletnih padcih gospodarstva je tako tudi Švica uradno zašla v recesijo. Švicarsko gospodarstvo se je v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka oz. za 0,6 odstotka po revidiranih podatkih. Padec gospodarstva v prvem četrtletju je sicer nižji od pričakovanj, a je novica vse prej kot dobra, poudarjajo ekonomisti. Pešanje švicarskega gospodarstva je še bolj očitno na letni ravni, saj se je BDP v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem skrčil kar za 2,4 odstotka. Švicarski izvoz se je v prvem letošnjem četrtletju znižal za 5,4 odstotka, domača potrošnja pa je stagnirala. Po drugi strani pa se je umiril padec investicij, po 3,2-odstotnem padcu v zadnjem lanskem četrtletju se je obseg investicij v prvih treh mesecih letos zmanjšal za 0,4 odstotka.",0
"Domnevni pedofil je v soboto v eni od vasi v okolici Mozirja pod pretvezo, da bosta prodajala lučke, v svoj avto naložil desetletno deklico. Deklico je rešila prisebnost domačinov. ""Povsem sem še v šoku, kar ne morem verjeti, da se je to zgodilo tu, pri nas, skorajda vsem na očeh. Kot že velikokrat do zdaj je prejšnjo soboto v vas spet pripeljal dostavni kombi, ki prevaža in prodaja zamrznjeno hrano in sladolede. Voznik je prodal nekaj izdelkov, potem pa sem opazila, da je k njemu v avto prisedlo dekle. Kaj dekle, punčka, saj ima komaj devet, morda deset let! A avto je nenadoma skrenil na stransko pot, kar se je nam, domačinom, zdelo sila sumljivo, zato smo o tem takoj obvestili starše,"" nam je povedala ena od naših bralk, ki je opazovala dogajanje v eni od vasi v okolici Mozirja. Po pripovedovanju naših virov se je izkazalo, da voznik ni imel ravno čistih namenov, saj naj bi deklico otipaval, zaradi česar so posumili, da imajo opravka s pedofilom. ""Potrdimo lahko, da je do omenjenega neljubega dogodka res prišlo, sicer pa je še vse v postopku preiskave, zato drugih informacij ne moremo dati,"" je Žurnalu24 informacijo potrdil Božidar Pezdevšek, namestnik tiskovne predstavnice Policijske uprave Celje.",0
"Ekonomist Damijan je prepričan, da mora Slovenija v enem mesecu prepričati finančni svet, da lahko obvlada javne finance in da je sposobna zagnati gospodarsko rast. Novo znižanje bonitetne ocene Slovenije sploh ni nedolžno , pa je poudaril predsednik GZS Hribar Milič. Jože Damijan Po novem padcu bonitete mora Slovenija po prepričanju ekonomista Jožeta Damijana v enem mesecu prepričati finančni svet, da lahko obvlada javne finance in da je sposobna zagnati gospodarsko rast. Vlada mora nujno pripraviti obsežen New Deal za zagon gospodarstva, saj lahko samo ta Slovenijo potegne iz dolžniške spirale, je dejal. Damijanu se bonitetne ocene agencije Moodys za Slovenijo agencija je v četrtek oceno kreditnega dolga znižala z A2 na Baa2, obete za naprej pa ohranila negativne zdijo korektne in relevantne. Kot je poudaril, so se finančne težave Slovenije zaradi napačne ekonomske politike, in sicer glede zvišanja plač v javnem sektorju in minimalne plače, neprivatizacije bank pred krizo in nereševanja bank po začetku krize, močno zaostrile. Če je še pred kratkim kazalo, da bo Slovenija potrebovala pomoč EU le v primeru sanacije bank, zdaj kaže, da jo bo potrebovala že za financiranje tekočega proračuna, meni Damijan. Obeti se slabšajo, in kot kaže, je Slovenija zašla v grško-špansko javnofinančno spiralo navzdol, opozarja Damijan, ki ne glede na mnenje o bonitetnih agencijah izpostavlja dejstvo, da nam te posredno določajo ceno zadolževanja in s tem vzdržnost naših javnih financ. Finančni viri bodo še težje dostopni in še dražji Novo znižanje bonitetne ocene Slovenije sploh ni nedolžno , je poudaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Samo Hribar Milič Foto Blaž Garbajs Kot je dejal, bo to še otežilo poslovanje slovenskih podjetij, saj bodo finančni viri še težje dostopni in še dražji, kar se bo negativno izrazilo tudi pri gospodarski aktivnosti. Prvi mož GZS je uvodoma spomnil, da Slovenija že sedaj nima več gospodarske rasti. Ocenil je, da so napovedi Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD, da se bo slovenski bruto domači proizvod BDP letos skrčil za dva odstotka, žal točne , lahko pa celo preveč optimistične . Glede na to je opozoril, da v državi upada domače povpraševanje, zmanjšuje pa se tudi slovenska aktivnost na tujih trgih. To se pozna na gospodarski rasti in bo vplivalo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je dejal. Hribar Miliča skrbi tudi, ker na vidiku ni novih investicij, čeprav so jih v svojih predvolilnih programih napovedovale vse politične stranke. Vladajoča koalicija je to zapisala tudi v koalicijsko pogodbo, a v smeri gospodarskega razvoja ni začela še nobenega projekta, je bil kritičen. Preiti je treba od besed k dejanjem, je menil in pozval k hitrejšim in odločnejšim spremembam. Mislim, da je interes Slovenije v tem trenutku pomembnejši od strankarskega interesa. Vsi smo na isti ladji tako socialni partnerji kot politične stranke. In tej ladji se reče Slovenija, ki je zadnja tri leta na poti grškega scenarija, je sklenil.",0
"Delavci so kljub stavki ostali doma Stavkovni odbor Primorja je na novogoriškem okrožnem sodišču vložil predlog za stečaj ajdovskega gradbenega podjetja. Predlogu je bil priložen dokument o insolventnosti, ki ga je podpisal tudi edini preostali član uprave Primorja Štefan Činč. Imamo dokazilo edinega preostalega člana uprave Štefana Činča o tem, da je podjetje insolventno. Tu so uprava in lastniki Primorja Holding izpolnili del obljube, da bodo koordinaciji sindikata pomagali pri vložitvi predloga za stečaj, je dejal Volf. Preberite si tudi Stavkovni odbor je Primorje poslal v stečaj Predlog za stečaj so vložili za tri podjetja iz skupine Primorje - Primorje, Primorje Instalacije in Primorje Avtoservis. V teh treh podjetjih je po Volfovih podatkih približno 750 zaposlenih, za mnoge med njimi pa bodo zelo težko našli novo zaposlitev. Tak konec nekajmesečne agonije ajdovskega gradbenega podjetja so sicer sindikati napovedovali že za ponedeljek, a je bilo treba prej pripraviti določene dokumente. V Primorju visoka starostna struktura zaposlenih Brez dela bo ob stečaju še edinega velikega slovenskega gradbenega podjetja ostalo več kot 700 delavcev. Večina med njimi ima stalno bivališče na območju Vipavske doline, zato se bo tu brezposelnost predvidoma dvignila na 25 odstotkov. Prav zaradi tega so se na novogoriškem zavodu za zaposlovanje, pod katerega sodi tudi ajdovski urad za delo, že lansko jesen začeli pripravljati na morebiten stečaj Primorja. Direktorica novogoriškega zavoda Lučila Hvala je na nedavni novinarski konferenci povedla, da so imeli skupaj z območno obrtno-podjetniško zbornico Ajdovščina - Vipava že pred meseci sestanek z nekaterimi delodajalci, ki bi bili pripravljeni zaposliti sedanje zaposlene v Primorju. Vendar je v Primorju starostna struktura zaposlenih visoka, še posebej to velja za gradbene delavce, med njimi je tudi precej invalidov. Zato je vprašanje, koliko delavcev bodo sploh lahko še zaposlili, eno pomembnejših v teh dogovorih. Uprava Primorja je nepopolna Za stečaj Primorja se zavzema tudi ajdovski župan Marjan Poljšak. Ta je sicer najprej računal na pomoč države in politike za ohranitev edinega velikega slovenskega gradbenega podjetja, a je nad tem pozneje obupal. Zdaj se zavzema za hiter stečaj, da bi na pogorišču nekdanjega gradbenega velikana lahko nastala manjša gradbena podjetja, ki bi nadaljevala delo. Vendar se ob tem postavlja tudi vprašanje o tem, ali bo sodišče sploh ugodilo predlogu za stečaj. Uprava Primorja je nepopolna, Činč pa je le član in ne predsednik upravnega odbora. Prav tako naj bi po zakonodaji imeli zaposleni možnost za vložitev predloga za stečaj šele tedaj, ko ne bi dobili izplačanih treh plač.",0
"Tudi Ljubljanska borza v minusu Finančni trgi so v torek dobili veliko zaušnico in opozorilo, da kljub poplavi poceni denarja pot navzgor ni samoumevna. Že v ponedeljek je bilo veliko nervoze, ko je Kitajska napovedala le 7,5-odstotno letošnjo rast, a to je bila le uvertura v torkov sunek navzdol. Ni povsem jasno, kaj je bil glavni krivec za minirazprodajo, najverjetneje pa strah pred posledicami grškega bankrota ta bi regiji povzročil več kot tisoč milijard evrov škode in šibki gospodarski podatki nekaterih gospodarstev. Brazilija je imela lani le 2,7-odstotno rast leto prej 7,5-odstotno, medtem ko je avstralski BDP v zadnjem lanskem četrtletju porasel za vsega 0,4 odstotka. Dow Jones izgubil več kot 200 točk Na delniških trgih so bili padci najvišji letos. Dow Jones 12.759 točk je prvič po 23. novembru izgubil več kot 200 točk, okoli odstotek in pol pa je izgubil tudi širši indeks S&P 500, ki pa je še vedno skoraj 20 odstotkov nad vrednostjo s konca lanskega septembra. Rast je bila prehitra, zato popravek navzdol ni presenečenje. Še precej večje sesutje je včeraj doživel Frankfurt, saj je indeks DAX30 padel za 3,4 odstotka. Zlasti bančni in avtomobilski sektor sta strmo izgubljala. Tudi Volkswagnove delnice so se pocenile za 4,5 odstotka, čeprav je podjetje sporočilo sijajne podatke o februarski prodaji. Finančne krivulje na Valu 202 Kitajska je letos pred pomembno politično in tudi gospodarsko tranzicijo Sredino dopoldne prineslo umiritev strasti Tudi evro je utrpel izgube zaradi strahu, da Grčija ne bo uspešno končala zamenjave obveznic z zasebnimi upniki. Najmanj 75 odstotkov upnikov mora do četrtka sprejeti ponudbo. Evropska valuta je padla na tritedenski minimum in za hip pogledala pod 1,31 dolarja. Vlagatelji so denar selili v varne naložbe, vendar ne v zlato, ampak v obveznice. Nemške obveznice so skoraj dosegle rekordno ceno. Danes so se strasti na finančnih trgih umirile. Evropske borze so bile dopoldne večinoma v rahlem minusu. Evro je bil ob 13. uri vreden 1,313 dolarja, cena nafte vrste brent pa je znašala 122,7 dolarja. Tečaji delnic na Lj. borzi GORENJE +3,45 % 4,50 EUR KRKA -0,48 % 52,20 NOVA KBM -0,59 % 3,05 TELEKOM -0,89 % 66,60 ZAV. TRIGLAV -0,89 % 11,30 LUKA KOPER -1,63 % 9,65 MERCATOR -2,43 % 120,50 PETROL -2,86 % 156,20 Dražje le Gorenjeve delnice Indeks SBI TO 560 točk se je znižal za 1,37 odstotka, pri čemer so se podražile le Gorenjeve delnice. S Krko je bilo za 723 tisoč evrov prometa, tečaj se je znižal na 52,20 evra. Drugič zapored so se precej pocenile Mercatorjeve delnice, ki so končale pri 120,50 evra. Letos je bil tečaj le enkrat nižji. Bolj kot pričakovanja o prevzemu bo delnica začela odražati finančno stanje družbe, kar pomeni, da ima verjetno še nekaj prostora za padec. Podobno, kot je bilo to pri Savi, Luki Koper, Gorenju, je pred kratkim za MMC povedal eden izmed analitikov.",0
"Čebele so pomemben pokazatelj razmer v naravi, pokazatelj čistosti okolja in skrbne rabe narave, je na 7. prazniku slovenskih čebelarjev v Majšperku dejal predsednik republike Danilo Türk. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je predsednik Danilo Türk spomnil na umiranje čebel, ki smo mu bili priča v lanskem letu, v bistveno manjšem obsegu pa tudi letos. Opozoril je, da je krivec pomorov človek in to nas mora še posebej skrbeti, kajti čebele umirajo zaradi nepravilne rabe insekticidov in drugih kemičnih sredstev. ""Tako kot danes, bo tudi v prihodnje obstoj čebel povezan z obstojem zdravega človeštva,""je dejal predsednik. Zavzel se je za nujno potrebne sistemske ukrepe in spodbude organiziranemu delovanju čebelarjev, društev in drugih oblik te dejavnosti ter dodal, da tržne priložnosti na tem področju še niso povsem izčrpane. Zanimanje za našo čebelo, Kranjsko sivko, je veliko, je pojasnil predsednik, naše zdravilne učinkovine in drugi čebelji produkti pa so prepoznavni v svetu in so s slovensko oznako tudi cenjena blagovna znamka.",1
"Iz Druge jutranje kronike izpostavljamo Država pripravlja sheme, s pomočjo katerih bo gospodarstvu omogočila zagon, perspektivnim družbam v težavah pa pomagala iz trenutne krize. Na voljo bo od 500 milijonov do milijarde evrov. Na povečanje porabe po besedah ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika letos in prihodnje leto še ne moremo računati, zato bo bruto domači proizvod slonel predvsem na izvozu in naložbah. Izvoz je svetla točka našega gospodarstva. Izvozno usmerjena podjetja je zato treba podpirati. Enako velja za dobra podjetja v težavah. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo je omenil štiri okvirne sheme, v okviru katerih bi mikropodjetja dobila do 150 milijonov evrov, mala in srednja podjetja od 300 do 500 milijonov, in sicer za obratna sredstva, velika pa do milijarde evrov. Četrta shema bi bila namenjena konverziji terjatev bank v lastniške deleže. In od kod denar? Bolj ali manj gre za bančne kredite. Gre za to, da bi tudi SID-banka najela kakšen kredit v tujini pri EBRD- ju ali pri Evropski investicijski banki - razvojni banki ali pa za poroštvo države, pravi minister. Pri naložbah in večjih projektih ima Slovenija težave predvsem z umeščanjem v prostor. Primerov je veliko tretja os, drugi tir in težave Luke Koper v zvezi s tretjim pomolom. Ministrove besede je potrdil tudi prvi mož pristaniškega podjetja Bojan Brank Iščemo neke možnosti, da v skladu z zakonodajo pridemo do pravice uporabe tega zemljišča in mi bi to radi naredili tako v dialogu z lokalno skupnostjo kot tudi z vsemi tistimi, ki imajo platno in škarje v svojih rokah. Kot primer pozitivnega pristopa k reševanju težav je državni sekretar Gašpar Gašpar Mišič sinoči v Kopru omenil Cimos Kajti vemo, da če država v družbi Cimos konkretno ne bi reagirala, kot je, bi se utegnila zgoditi za državi nepopravljiva gospodarska in družbena, če hočete, tudi socialna škoda, kot se je zgodila v družbi Primorje. Država je koprski družbi zagotovila poroštvo za 35 milijonov evrov. Jasna Preskar, Radio Slovenija",1
"Luknja v blagajni velika kar 14 milijard evrov V Italiji se je začelo glavno sojenje za stečaj prehrambnega velikana Parmalata, za katerega je obtoženih kar 56 ljudi. Parmalat se je sesul leta 2003, ko je v blagajni podjetja zazijala 14 milijard evrov velika luknja, kar je še danes največji finančni stečaj v Evropi. Glavni obtoženec na procesu stoletja je ustanovitelj Parmalata Callisto Tanzi, ki ga na prvem dnevu sojenja ni bilo v sodni dvorani. Tanzi se je sicer opravičil vsem delničarjem, ki so vložili denar v podjetje, a ostali praznih rok. V primeru obsodbe mu grozi do 15 let zapora, prav tako tudi glavnemu finančniku podjetja Faustu Tonniju. Nekdanji vodilni zanikajo vsako krvido in za propad podjetja obtožujejo banke. Tožilstvo je na sojenje povabilo 247 prič, obramba pa kar 35.000, skoraj vse male delničarje, ki so zaradi stečaja potegnili najkrajšo in se še danes sprašujejo, kam je odšel njihov denar. Zaradi tako velikega števila udeležnecev naj bi sojenje trajalo najmanj dve ali tri leta. Po stečaju je Parmalat prevzel Enrico Bondi, ki mu je uspelo s pametnimi poslovnimi potezami podjetje znova postaviti na noge, tako da je celo malim delničarjem obljubil povrnitev vsaj polovice vloženega denarja.",0
"AUKN že pripravlja priporočila Poslanci SDS-a zahtevajo sklic nujne seje komisije DZ-ja za nadzor javnih financ na temo problematike izplačil regresov v podjetjih v večinski državni lasti. Menijo, da bi morala komisija vladi priporočiti takojšnje sprejetje ukrepov, s katerimi se bo zagotovilo upoštevanje vladnih priporočil glede višine regresa in drugih izplačil. Za regrese v NLB-ju skupaj 6,3 milijona evrov Javnost namreč zadnje čase razburjajo izplačila regresov v podjetjih v državni lasti, predvsem v primerih Nove Ljubljanske banke NLB in Slovenskih železnic, so poudarili v SDS-u. Izstopa predvsem primer NLB-ja, kjer naj bi po navedbah medijev zaposlenim izplačali po 1566 evrov bruto regresa. To skupaj znese 6,3 milijona evrov. Ob tem pa je treba spomniti, da je NLB leto 2010 končal s skoraj 185 milijoni evrov izgube, letos pa je bila dokapitaliziran z dodatnimi 243 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja. S tega vidika smo še bolj začudeni nad višino izplačanega zneska za regres, so dejali v poslanski skupini. Kako je bil lahko izpogajan tako visok znesek? Višina regresa, ki znaša 75 odstotkov povprečne izplačane plače v zadnjih treh mesecih v vsaki posamezni banki, je določena v kolektivni pogodbi bančništva. Kolektivna pogodba pa predvideva tudi, da se izplačilo regresa lahko začasno zadrži, a mora za to obstajati dogovor s sindikatom, je povedal predsednik Sindikata bančništva Slovenije. Kolektivna pogodba naj bi bila podpisana že v času krize, tako da to, da so bili tako visoki zneski regresa sploh lahko izpogajani, še bolj preseneča, je dejal vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko. Visoki regresi v Pošti Slovenije, SŽ-ju in Telekomu Čudi ga tudi odziv agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, ki se od tega problema ograjuje, saj meni, da gre v omenjenih primerih za stvar poslovodstev, in ne za stvar korporativnega upravljanja. Prav ta agencija pa je pred nekaj tedni lahkotno spremenila statute nekaterih podjetij za to, da je lahko dokapitalizirala NKBM, je spomnil poslanec. Vlada je sicer v gospodarskih družbah v večinski državni lasti priporočila regres v višini minimalne plače, vendar se jih večinoma niso držali, saj naj bi na Pošti Slovenije izplačali 1045 evrov, na Slovenskih železnicah 1082 evrov, v Telekomu Slovenije, ki je v letu 2010 ustvaril za več kot 200 milijonov evrov izgube, pa 1000 evrov bruto regresa. V omenjenih primerih izplačil regresov v podjetjih v večinski državni lasti menimo, da gre za neodgovorno ravnanje uprav in nadzornih svetov, prav tako bi morala odločnejšo vlogo odigrati država preko Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS, menijo poslanci SDS-a in zahtevajo obravnavo problematike na seji komisije za nadzor javnih financ. Vlada že razpravljala o tem Vlada je problematiko sicer že obravnavala in ugotovila, da je izplačilo regresov v družbah, ki ne poslujejo odlično, nespodobno. O regresih bo beseda tekla tudi na sestanku vlade z agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države prihodnji teden. Agencija pa po zagotovilih njene predsednice uprave Dagmar Komar že pripravlja priporočila, v katerih bodo navodila, naj se družbe v večinski lasti države pri določitvi regresov držijo minimalnih dogovorjenih zneskov v kolektivnih pogodbah. Če tega ne bodo upoštevale, bo agencija ukrepala.",0
"MasterCard in Maestro sta to poletje za obiskovalce slovenskih plaž in kopališč pripravila nepozabno vodno zabavo. Ljubitelji morja in sonca se bodo v vročih poletnih dneh lahko spustili po vodnem toboganu, pospešili utrip srca s skokom v vodo, na portoroški plaži pa se bodo lahko preizkusili tudi v zorbingu. Da bi bilo poletno doživetje res nepozabno, lahko obiskovalci svoj adrenalinski podvig posnamejo ter posnetek delijo s prijatelji ali ga preprosto shranijo in se kadar koli spomnijo na poletno dogodivščino. Dopustnike pa smo tako ponovno spomnili, da za popolne počitnice ne potrebujejo gotovine, saj sta kartici MasterCard in Maestro sprejeti na številnih mestih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.",1
"Tržniki in oglaševalci iščejo nove načine, kako se prilagoditi trenutnim razmeram, da bi dosegali načrtovane rezultate. Nekateri pri tem razvijajo nove komunikacijske modele in pristope Eden izmed takšnih modelov je tudi tako imenovano 'dinamično komuniciranje'. O tem smo se pogovarjali z Igorjem Arihom iz agencije Arih, ki bo sicer svoj primer podrobneje predstavil na 35. Marketinškem fokusu. Sogovornik pravi, da so pred leti začeli razvijati lastne blagovne znamke, ker se mu je zdelo, da je kriza nerazumevanja med agencijami in naročniki postala prevelika. »Ne razumem, od kod izvira agencijska aroganca, da poučuje nekoga o nečem, kar sama nikoli ni v celoti naredila in - uspela! Po mojem mnenju si agencija, ki ne upa razviti svoje blagovne znamke, niti naročnikovih ne zasluži«, pojasnjuje. »V naši agenciji smo združili znanje o gverila komunikaciji s klasičnim oglaševanjem in virusnim marketingom ter vanj integrirali podobo izdelkov. Tako smo ustvarili svoj model - Dinamične komunikacije«, razlaga Igor Arih iz agencije Arih. Iskanje novih pristopov Pojav novih medijev, natančnejše poznavanje ciljnih skupin in vedno večja previdnost pri investiranju v oglaševalske akcije so prisilile vse odgovorne v komunikacijah k razmisleku o naslednjih korakih, nadaljuje Arih. »Razviti je bilo treba nekaj novega, bolj dinamičnega in fleksibilnega, kar bo agencije bolj vpletlo v naročnikove probleme in kar nas bo na poslovni fronti združilo kot partnerje. Nazadnje tudi nekaj, kar je do sedaj zvenelo kot čudež: cenejše doseganje komunikacijskih in poslovnih ciljev!«, dodaja. Kot pravi, so pri vseh znamkah njegove agencije razvijali nov model komunikacij, ki ni gradil na velikopoteznih masovnih akcijah, ampak na moči nagovora 'ena na ena', ki se postopoma razvije v množično komuniciranje. »Temu modelu smo dodali znanja in izkušnje z BIS-om (plačilo po uspehu) in nastala je prva Dinamična akcija - volitve za župana Ljubljane. Sledila je promocija Magnifica v svetu, sveče Vestina, pa Magnifico z 100.000 CD-ji zastonj za Slovenijo, KD Fondpolica Maks Garant in Wannabesociety.com, ki še traja in se razvija naprej. V svetu so tovrstne akcije trenutno 'hot' komunikacijski posli«, razlaga Arih. Združitev več pristopov - dinamična komunikacija »V naši agenciji smo združili znanje o gverila komunikaciji s klasičnim oglaševanjem in virusnim marketingom ter vanj integrirali podobo izdelkov«, pojasnjuje sogovornik, ki je prepričan, da mnogi naročniki zanemarjajo embalaže, ki so po njegovem mnenju pogosto največji oddajnik komunikacijskih impulzov pri kupcu. »Toko smo ustvarili svoj model - Dinamične komunikacije. Nič več 'above the line' in 'below the line' aktivnosti, vsi moramo biti 'on the line'«, nadaljuje. Kot pravi, je osnova take akcije v faznem določanju treh stvari: fazne ciljne publike, faznih komunikacijskih ciljev in temu podrejenih komunikacijskih kanalov. »Trudimo se dokazati, da je dobro vodena Dinamična akcija najcenejša investicija v komunikacijo, primerna za vse panoge, brez izjeme. In kar je najbolj sladko - ljubi krizne čase!«, zaključi Arih.",1
"Ljubljana - Danes se odpira virtualna soba, v kateri bodo ponudniki, ki so se uvrstili v drugi krog razpisa za nakup 49,13-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije, lahko opravili skrben pregled poslovanja družbe. Boj za Telekom očitno postaja vse resnejši, saj so do medijev začele prihajati informacije o nepravilnostih pri poslovanju konkurentov za Telekom. Med sedmimi registriranimi ponudniki je tudi Magyar Telekom, družba v večinski lasti nemškega Deutsche Telekoma (ta se za slovenski Telekom sicer poteguje tudi prek hrvaškega telekoma). Madžarsko družbo je lani zaznamovala predvsem preiskava nekaterih poslov, sklenjenih v njenih črnogorskih podružnicah, zaradi česar naj bi odstopil tudi dolgoletni direktor Magyar Telekoma Elek Straub. Magyar Telekom ni mogel potrditi finančnega izkaza za leto 2005 in izplačati dividend, saj je njihova revizijska hiša izrazila zaskrbljenost glede dveh pogodb o svetovanju, ki sta jih v letu 2005 sklenili črnogorski družbi Telekom Crne Gore in podjetje Monet. Sum je vzbudil predvsem znesek, ki sta ga odšteli za storitev, skupaj z dvema drugima sumljivima pogodbama pa je njihova skupna vrednost dosegla skoraj 8 milijonov evrov. Preiskovalcem sicer ni znano, kdo je bil na drugi strani sklenjenih pogodb in kakšen je njihov namen. Ugotovili pa so, da obstaja sum zlorabe, oziroma da je prišlo do potencialnih kršitev notranjega nadzora družbe in veljavne zakonodaje. Rezultat preiskave je bil suspenz mnogih uslužbencev, ki so na začetku preiskave dali odpoved, med njimi so tudi člani strateškega sveta Magyar Telekoma in vodilni v Telekomu Crne Gore. tomaz.modic@dnevnik.si",0
"V trgovinah so nas spet razjezile povišane cene. Kje so vzroki za podražitev in kdo je pri tem najbolj kriv? V trgovinah so nas spet razjezile povišane cene mleka, mlečnih izdelkov, mesa, mesnih izdelkov in testenin. Kje so vzroki za podražitev in kdo je pri tem najbolj kriv?",0
"Velenje - Delavci Gorenja, ki delajo v programih pralnih strojev in hladilno-zamrzovalnih aparatih, so danes ob prejemu avgustovske plače ustavili proizvodnjo, saj so na plačilnih listah ugotovili nekatere nepravilnosti, je danes za STA povedal predsednik SKEI Gorenje Ivan Sotošek. Sotošek je pojasnil, da nepravilnosti izhajajo iz dejstva, da so v omenjenih obratih znova uvedli 36-urni delavnik, delavci pa so plače prejeli za 32-urni delovni teden. Zato so delavci skupaj s sindikatom vodstvo Gorenja pozvali, naj zaposlenim pojasni, od kod izvirajo omenjene nepravilnosti. Po zagotovilih Sotoška se je uprava Gorenja že začela pogovarjati z delavci. Sotošek tudi meni, da so dodaten problem povzročile neizplačane subvencije oz. da so nekateri delavci, ki so bili na čakanju, prejemali subvencije, ko so začeli delati, pa niso več bili upravičeni do teh subvencij. Ker je sindikat vodstvo Gorenja že prej opozoril na dejstvo, da so nekateri delavci prejeli subvencije, drugi pa ne, so že dosegli dogovor, da podjetje vsem delavcem, ki so bili upravičeni do subvencij, te tudi izplača. lpc/bst",0
"Renault je lani ustvaril dobre tri milijarde evrov izgube. Večina je nastala v prvi polovici leta zaradi učinkov gospodarske krize. Za letos še ne pričakujejo izboljšanja razmer. Izvršni direktor Renaulta Carlos Ghosn Lanska številka je presegla pričakovanja analitikov, ki so napovedovali 2,59 milijarde evrov izgube. Prihodki Renaulta so se v 2009 znižali za 10,8 odstotka, na 33,71 milijarde evrov. Družba za letos napoveduje še eno težko leto, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Renault je v drugi polovici lanskega leta zabeležil 356 milijonov evrov izgube, potem ko je francoska vlada s shemo subvencioniranja nakupa novih avtomobilov omilila učinke krize. V letu 2008 pa je družba ustvarila 571 milijonov evrov čistega dobička. Kot je poudaril izvršni direktor Renaulta Carlos Ghosn, bodo gospodarske razmere zaostrene tudi v letošnjem letu. Evropski avtomobilski trg bi se lahko po ocenah družbe skrčil za 10 odstotkov. Letos nova odpuščanja? Izvršni finančni direktor Thierry Moulonguet je ocenil, da bi lahko zaradi izčrpanosti podjetja letos delo izgubilo približno 4000 ljudi. Lani je Renault z mehkim odpuščanjem število zaposlenih znižal za 7600. Ob koncu leta je zaposloval 121.422 ljudi.",0
"Ljubljana - Drugo največje farmacevtsko podjetje na svetu GlaxoSmithKline namerava odpustiti šest odstotkov zaposlenih, poroča britanski Telegraph, ki se sklicuje na neimenovane vire. Ostra konkurenca med generiki namreč resno ogroža prihodke družbe. Podjetje, ki zaposluje okoli 100.000 ljudi, naj bi v četrtek ob objavi četrtletnih rezultatov napovedal ukinitev 6.000 delovnih mest. V okviru načrta za prestrukturiranje podjetja so že lani napovedali ukinitev 2.000 delovnih mest v proizvodnji, prodaji in oddelku za raziskave in razvoj. Z omenjenimi ukrepi nameravajo do leta 2010 prihraniti 1,12 milijarde dolarjev. Dobiček v tretjem četrtletju je bil sicer zaradi upada prodaje zdravila Avandia nižji za kar 22 odstotkov. Zdravilo so povezovali z nevarnimi stranskimi učinki, denimo s srčno kapjo. Prav tako pa je prejšnji četrtek odpuščanja napovedala britanska konkurenčna družba AstraZeneca. Ta bo do leta 2013 odpustila 15.000 zaposlenih, kar je za 6000 več od njihove predhodne ocene. Glaxo bo tako gospodarstvu Velike Britanije zadal dodaten udarec, saj naj bi od 18.000 zaposlenih v Veliki Britaniji odpustil 820 delavcev. Masovno odpuščanje v farmacevtski industriji bo tako še poslabšalo gospodarsko stanje Velike Britanije, katere gospodarstvo je po ocenah Mednarodnega denarnega sklada ena izmed najbolj prizadetih zaradi globalne finančne krize. Kriza v farmacevtskem sektorju se v Slovenijo še ni preselila, saj je naš novomeški farmacevt objavil dobre poslovne rezultate. Predsednik Uprave Jože Colarič je namreč izjavil, da bodo v prihodnosti lahko zaposlili morebitne odpuščene delavce hrvaške farmacevtske družbe Plive. Pliva bo letos predvidoma odpustila nekajsto ljudi, Krka pa načrtuje 6-odstotno povečanje števila zaposlenih.",0
"Cena farmacevta se je danes stopila za pet odstotkov, močan padec je utrpel tudi indeks SBI TOP - v prvi kotaciji namreč ni zrasla niti ena delnica Stanje ob 13:00 Zaradi počitnic skrajšani teden v Ljubljani se je začel zelo slabo, indeks SBI TOP je namreč izgubil 3,6 odstotka. Največji padec je utrpela najprometnejša Krka, ki se je konec dneva ustavila pri ceni 51,12 evra. Posredniki so sicer sklenili za 660 tisoč evrov poslov. S 470 tisočaki je bila na prvem mestu Krka, a je njena cena na koncu dneva padla za pet odstotkov na 51,12 evra. Tudi drugi najprometnejši Mercator (100 tisoč evrov) je utrpel krepak padec, cena se je znižala za 3,9 odstotka na 168,1 evra. Zgolj malenkost manj je izgubil Telekom (-3,7 odstotka), za dobra dva odstotka in pol se je skrčilo Gorenje. Vrednost Petrola se je znižala za 1,8 odstotka, odstotek in pol je izgubila NKBM, z Intereuropo in Luko Koper pa poslov ni bilo. Malo več kot tri odstotke in pol je izgubil Triglav, za odstotek je zraslo Žito, osem odstotkov pa je pridobil Istrabenz. Stanje ob 12:00 Podoba na domači borzi je danes precej klavrna, promet je zelo skromen, delnice pa se vidno cenijo. Indeks SBI TOP je tako izgubil več kot tri odstotke, prometa je za 440 tisočakov, od tega je Krka prispevala 330 tisoč. Krka, s katero se je sprva trgovalo po 53 evrov, je zdaj padla za 4,3 odstotka na 51,5 evra. Tudi drugi najprometnejši Mercator (50 tisoč), se ne drži najbolje, izgubil je namreč 2,2 odstotka in padel na 171 evrov. Še slabše je Gorenje, odneslo mu je šest odstotkov, za 3,7 odstotka se je stopil Telekom. Okoli šest desetink je izgubil Petrol, v plusu je le NKBM, ki je pridobila malo manj kot sedem desetink odstotka. Stanje ob 11:00 Na domači borzi tečaje premikajo že manjše količine delnic, NKBM je denimo poletela za osem odstotkov, a je prometa za vsega 87 evrov. Ob malo večjem prometu je za 0,03 odstotka zrasel KD Group, na izhodišču je Laško - promet znaša 81 evrov. Malo bolj resno trgovanje je moč opaziti pri Krki, kjer se je obrnilo 300 tisoč evrov, skupni promet je za 16 tisočakov višji. Cena farmacevta se je sicer stopila za 3,3 odstotka na 52 evrov, malo manj sta izgubila Mercator in Gorenje (2,8 odstotka). Indeks SBI TOP se je tako znižal za dva odstotka. V minusu je tudi Petrol, odneslo mu je 1,2 odstotka, za skoraj štiri odstotke in pol se je stopil Triglav, malo manj kot štiri odstotke pa je izgubil Telekom. Stanje ob 10:00 Zaradi počitnic je dogajanje na borzi še bolj anemično, kot smo vajeni. Po pol ure trgovanja je prometa sicer za 151 tisoč evrov, vendar je skoraj 150 tisoč pridonesla Krka, posle pa smo videli le še s tremi delnicami. vse štiri, kjer smo posle že videli, so se pocenile, indeks SBI TOP je tako upadel za odstotek. Cena Krke se je stopila za več kot dva odstotka na 52,6 evra, kupci so za zdaj za delnice sicer plačali med 52 in 53 evrov. V minusu je tudi Gorenje, ob prometu 901 evro se je skrčilo za 0,89 odstotka, za odstotek in pol je padel Telekom. Prometa s slednjim je za 315 evrov, pol manjši je tisti pri Petrolu - cena slednjega je upadla za 0,6 odstotka.",0
"Vlaganje v nafto je beg pred inflacijo Cene ameriške nafte so se umirile pri okoli 100 dolarjev za sodček, potem ko so v sredinem trgovanju že presegle 101 dolar. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v marcu se je v sredo povzdignila na 101,32 dolarja za sod, trgovanje pa se je končalo pri 100,74 dolarja. Ob začetku današnjega trgovanja se je cena nafte z dobavo v aprilu podražila za 43 centov in dosegla 100,13 dolarja. Sredine rekordne vrednosti nafte so posledica napovedi o manjši gospodarski rasti v ZDA, kar je vlagatelje prepričalo, da bo centralna banka še dodatno znižala temeljno obrestno mero. To lahko zniža vrednost dolarja, zato vlagatelji premoženje prenašajo v nafto ali zlato, ki predstavljata zatočišče pred inflacijo. Na visoke cene nafte pa vplivajo tudi strahovi glede dobave. Pojavljajo se namreč špekulacije, da naj bi Opec na srečanju 5. marca znižal proizvodnjo kartela.",0
"Japonska tovarna kemikalij je zaradi eksplozije morala ustaviti proizvodnjo, zdaj pa se v svetu pojavlja bojazen, da bi zaradi tega otroci lahko ostali brez plenic. Tovarna ima namreč kar 20-odstotni svetovni delež pri prodaji sestavine, ki se uporablja pri izdelavi plenic. Eksplozija v kemični tovarni na Japonskem je sprožila skrbi o pomanjkanju plenic za enkratno uporabo po svetu. Sobotna eksplozija v tovarni proizvajalca kemikalij Nipon Šokubai v mestu Himedži je namreč ustavila proizvodnjo, podjetje pa ima v svetu 20-odstotni delež proizvodnje polimera, ki ga uporabljajo pri izdelavi plenic. V nesreči je umrl gasilec, 34 ljudi pa je bilo ranjenih. Če bodo zaradi posledic eksplozije morali za dalj časa ustaviti proizvodnjo v tovarni, bi to lahko vplivalo na izdelavo plenic za enkratno uporabo. Podjetje v tovarni v Himedži letno proizvede 320.000 ton izredno vpojnega polimera. Podjetje Nipon Šokubai je načrtovalo povečanje proizvodnje, da bi zadovoljilo predvsem vse večje potrebe Kitajske po plenicah za enkratno uporabo.",0
Pohištveno podjetje Lipa bo po več kot 60-ih letih šlo v likvidacijo. Tako se je odločil večinski lastnik Vipa Holding.,0
"Ljubljana - Iz Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so sporočili, da so neprijetno presenečeni, ""da vlada (kot največji delodajalec) vztraja pri razbremenitvi gospodarstva z zniževanjem vplačanih prispevkov za socialo, ki bi jih namesto delodajalcev v pokojninsko blagajno vplačevala država"". Podpirajo napore sindikalnih predstavnikov v Ekonomsko socialnem svetu, da bi vlada ta predlog umaknila. ""Hkrati upokojenci, ki smo nekoč že zgradili zgledno socialno državo, še vedno čakamo povabilo vlade, da nas pritegne k skupnemu iskanju načinov, kako iz gospodarske krize, kot smo se dogovorili pred volitvami in tudi po njih,"" so zapisali v sporočilu za javnost. Sprejem vladnega predloga bi po njihovem mnenju ""zmanjšal samostojnost pokojninske blagajne in jo naredil odvisno od dnevne politike"". V ZDUS ob tem opozarjajo, da vsak nepremišljen poseg v občutljiv sistem, kot je pokojninski, prej škoduje kot koristi. Po njihovem mnenju bi država gospodarstvu, ""najbolj pomagala z istim denarjem pri ohranjanju delovnih mest tako, da bi mu dala denar, gospodarstvo pa bi samo vplačevalo v pokojninsko blagajno, kot doslej"". Minister za razvoj Mitja Gaspari je v sredo po seji Ekonomsko socialnega sveta med predlaganimi ukrepi omenil tudi začasno znižanje prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko zavarovanje, ki bi ga nadomestila država iz proračuna.",0
"Turizem je sprostitev in odgovornost Turizem sodi med največje gospodarske panoge. Njegove posledice so neizogibne. Prilagoditi ga je treba načelom trajnostnega razvoja. Družba mora temeljiti na uravnoteženosti treh stebrov, to je na gospodarskem razvoju in družbenem razvoju ter na varstvu okolja, je ob predstavitvi projekta Nova destinacija odgovornost povedala predstavnica Umanotere Gaja Brecelj. Društvo Humanitas in Umanotera sta projekt začela lani v sodelovanju z burkinafaškim društvom Kafuli. Poleg dejavnosti odgovornega turizma in pravične trgovine, ki so jih organizacije razvile v Burkina Fasu in v Sloveniji, projekt spodbuja k razmisleku o vplivih, ki jih imamo po besedah Brecljeve z vsakdanjimi odločitvami na sočloveka in okolje, tako doma, v službi, na počitnicah . O tem, kakšen vpliv ima turizem na naravno in družbeno okolje, pri nas še premalo govorimo, še posebej, ko gre za potovanja zunaj Slovenije, je opozorila predstavnica Društva Humanitas in vodja projekta Barbara Vodopivec. Obenem je poudarila, da je turizem ena največjih svetovnih industrij in je pogosto - namesto da bi bil gonilo družbenogospodarskega razvoja - vzrok onesnaževanja okolja in neenaki razdelitvi svetovnega bogastva. Ravno zato moramo stremeti k razvoju novih oblik turizma, to je odgovornega turizma, ki je do človeka in narave prijaznejši način potovanja, je dodala. Projekt se ne ukvarja le z vprašanjem, kako potujemo, temveč tudi, kaj kupujemo. Omenjene organizacije v Burkini Faso sodelujejo s proizvajalci umetniških izdelkov, nakita in tkanin, ter jih prodajajo v pravični trgovini 3Muhe v Ljubljani in Mariboru, so sporočili iz Društva Humanitas.",1
"Letos so nepridipravi že najmanj 10-krat vlomili v poštne poslovalnice. Pošta načrtuje in napoveduje dodatne varnostne ukrepe - a imajo pri tem nekaj ovir. Včeraj smo v članku z naslovom Oropala pošto na Poljanskem nasipu pisali, da smo letos zabeležili že vsaj devet ropov poštnih poslovalnic. S Pošte Slovenije so nam danes odgovorili na vprašanja, med drugim pa so zapisali, da imajo do 31. avgusta v statistiki 10 ropov pošt. ""Bolj kot denar nas omejujejo postopki"" Kot je znano, so po tragičnem dogodku v Kresnicah uvedli nekatere dodatne varnostne ukrepe, ""nekatere pa še bomo. V tem trenutku nas bolj kot finančna sredstva pri uvajanju dodatnih ukrepov omejujejo dolgotrajni in zapleteni postopki javnega naročanja."" Na vprašanje, kakšno škodo sta povzročila neznanca v včerajšnjem ropu poslovalnice na Poljanskem nasipu v Ljubljani, so nam odgovorili le, da podrobnejših informacij v zvezi z omenjenim ropom zaradi interesa preiskave ne morejo posredovati. Ste videli roparja? Kot smo poročali, se je v središču prestolnice zgodil nov rop pošte. Sredi belega dneva sta neznanca oropala poslovalnico na Poljanskem nasipu. ""Po do zdaj znanih podatkih sta v poslovalnico vstopila moška – en je imel nož, drugi pa pištolo oziroma pištoli podoben predmet. Od uslužbencev sta zahtevala denar. Policija trenutno izvaja ukrepe za izsleditev in ogled kraja dejanja,"" nam je sporočil tiskovni predstavnik ljubljanske policije Vinko Stojnšek. En moški je visok okoli 180 centimetrov, ima temne kratke lase, podolgovat obraz, oblečen je bil v temno majico ter bež hlače do kolen. Drugi je star okoli 25 let, na glavi pa je imel kapo bež barve s šiltom in oblečene modre hlače do kolen.",0
"Bonitetna agencija Standard&Poor's je po spremembi ocenjevalnih kriterijev znižala bonitetne ocene za deset španskih bank, hkrati pa posvarila, da utegne njihove kratkoročne ocene kreditnega tveganja še dodatno potisniti navzdol. Desetim bankam se je bonitetna ocena znižala, obeti pa so negativni, kar pomeni tveganje za dodatno znižanje, so sporočili iz agencije Standard&Poor s. Desetim bankam se je bonitetna ocena znižala, obeti pa so negativni, kar pomeni tveganje za dodatno znižanje, so sporočili iz agencije Standard&Poor s. Agencija je preverila svoje ocene za deset španskih finančnih institucij z uporabo svojih novih ocenjevalnih kriterijev ter posodobljene skupinske metodologije za banke , so sporočili. Kot so dodali, različne ocene za teh deset finančnih institucij ostajajo pod budnim nadzorom z negativnimi obeti. Spremembe bonitetnih ocen so doletele banke Caixa Bank, Bankia, Banco Popular, Bankinter, Banco de Sabadell, holdinško družbo Caja de Ahorros y Pensiones de Barcelona, Ibercaja Banco, San Caja de Ahorros y Monte de Piedad de Gipuzkoa y San Sebastian, Bilbao Bizkaia Kutxa in Banco Financiero y de Ahorros. Španija je bila prisiljena v prestrukturiranje svojega finančnega sektorja, potem ko ga je hudo prizadel pok nepremičninskega balona v letu 2008. Da utegne znižati bonitetne ocene vrste španskih bank, je sporočila še ena velika bonitetna agencija, namreč Moodys. Pri tem je izpostavila banki Bankia in Sabadell, ki da sta obe močno izpostavljeni zaradi stanovanjskega kreditiranja in šibkejše sposobnosti za ustvarjanje čistega dobička. Standard&Poor s je nedavno opozoril Francijo, da jim grozi znižanje bonitetne ocene zaradi domnevnega upočasnjevanja evropskega gospodarstva in francoskega deleža v krizi evroobmočja. Najprej bi bilo treba znižati kreditno oceno Velike Britanije Guverner Francoske centralne banke Christian Noyer je poudaril, da bi v časih, ko vsa Evropa bije plat finančnega zvona, morale bonitetne hiše najprej spustiti bonitetne ocene kreditne sposobnosti Velike Britanije, saj je po njegovem mnenju britanska ekonomija šibkejša od francoske. Standard&Poor s je nedavno opozoril Francijo, da jim grozi znižanje bonitetne ocene zaradi domnevnega upočasnjevanja evropskega gospodarstva in francoskega deleža v krizi evroobmočja. Kot poudarja Noyer, je znižanje francoske ocene nesmiselno in nelogično, če se preveri same temelje francoskega gospodarstva. Britanska vlada na namige odgovarja s podatki, po katerih imajo pripravljen uresničljiv načrt za rešitev državnega primanjkljaja. Noyer je v pogovoru za časnik Le Telegramme poudaril, da so Britanci v slabšem položaju kot Francozi, saj imajo večji deficit, so bolj zadolženi, višjo raven inflacije in nižjo gospodarsko rast.",0
"Zasrbel nas bo nos Narava se prebuja in z njo tudi dva najpogostejša alergena, mačica in leska, najbolj alergeni pa sta breza in ambrozija. Ko vas srbijo oči in vam teče iz nosu Najpogostejši simptomi alergij so kihanje, draženje v nosu, kašelj in utrujenost, vnete so lahko tudi oči. Pri astmatikih so napadi pogostejši. Največ prahu v sončnem vremenu Simptomi so najmočnejši med cvetenjem. Koncentracija peloda v zraku je večja v sončnem in vetrovnem vremenu. V sončnem vremenu se odpre več cvetov, veter pa suh in lahek pelod raznese na vse strani. Koncentracija peloda v zraku je veliko manjša ob deževnem vremenu. Izogibajte se alergenom Če je le možno, se napadom alergijskega rinitisa poskusite izogniti ali pa se posvetujte glede zdravljenja. Zdravniki najraje pripisujejo antihistminike vseh vrst, za druge oblike lajšanja je že malo prepozno. Boiresonanca in homeopatija namreč zahtevata zdravljenje v okolju brez alergenov. Preden se zvečer odpravite v posteljo, si pelode izperite z las, obleko pa si slecite zunaj spalnice. Na podeželju zračite prostore po sedmi uri zvečer, v mestu pa med šesto in osmo zjutraj - takrat je koncentracija pelodov najnižja. Priporočljiva nosna prha Nosno sluznico večkrat dnevno očistite pelodov - z nosno prho ali z nosnim pršilom z morsko vodo. Nos si lahko zaščitite tudi s pršili, ki ustvarijo zaščitni film ali pa s posebnimi nosnimi mazili, ki vzpostavijo zaščitni sloj. Hudim alergikom pomaga tudi, da med cvetenjem pelodov spremenijo okolje in se odpravijo na potovanje tja, kjer tista rastlina ne raste.",0
"Premier Janez Janša je ponovil, da je dokument, ki ga je predstavil Sašo Peče, ponaredek. To je potrdil tudi bivši član stranke Lipa Dejan Kaloh, ki je od Zagoraca že prejel grozilni SMS. Premier Janez Janša je glede dokumenta, ki ga je v DZ na izredni seji prinesel Sašo Peče, ponovil, da gre za ponaredek, kar naj bi se videlo na prvi pogled pri robovih kopiranja različnih dokumentov. Vprašanje je samo, ali gre za ponaredek ponaredka iz "" šopa"" ponaredkov iz Depale vasi ali za originalni ponaredek iz tistega časa, je dejal. Celotna zadeva se sicer zdi Janši "" absurdna"". "" Nobeno ožje vodstvo ni obstajalo, ki bi lahko dajalo takšne ukaze, in to je bilo takrat z mnenji strokovnjakov in postopki dokazano,"" je dejal. Če poskušaš razkriti nepravilnosti, te diskreditirajo. Sašo Peče Peče vztraja Po Pečetovih besedah v dokumentu med drugim piše, "" da je ožje vodstvo sprejelo odlok o materialni pomoči v vojaški opremi in materialu Republiki Hrvaški"". Pri tem naj bi bil za odgovorno osebo prodaje določen nekdanji direktor vojaške obveščevalno-varnostne službe Andrej Lovšin, ki je zagotovil, da dokument ne obstaja in ga nikoli ni videl. Po njegovih besedah je Janša dokument poznal, imajo pa ga tudi v arhivu in na policiji, zaradi česar ""je nemogoče, da bi prišlo do ponarejanja z moje strani"". Zatrdil je še, da ima še nekaj dokumentov, ki jih predsedniku državnega zbora namerava posredovati danes ali jutri. Član Lipe Dejan Kaloh pravi, da je dokument za Pečeta izdelal sin enega izmed članov Lipe. "" Večkrat sem prisostvoval na pogovorih med Sašom Pečetom in Barbaro Žgajner Tavš, kako je po akciji 'položnice' obvezno narediti še nekaj velikega in odmevnega, samo da se zruši Janeza Janšo,"" je zatrdil Kaloh in dodal, da sam "" nikoli nisem pristajal na take umazane igre in to sem obema dal tudi jasno vedeti"". Kos ve, da dokument ni pristen Dokument, ki ga je na torkovi izredni seji DZ o nakupu oklepnikov v razpravi pokazal poslanec in predsednik Lipe Sašo Peče, ni pristen, je na novinarski konferenci zatrdil predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos. Po Kosovih besedah je dokument star vsaj 15 let. Na novinarsko vprašanje, ali je dokument, ki ga je na izredni seji pokazal Peče, pristen in ali ga je morda on posredoval predsedniku Lipe, je Kos odgovoril, da ne. Dodal je: ""Vem, o katerem dokumentu govorimo, pa vem, da ni pristen"". Ob tem je zatrdil, da je dokument star vsaj 15 let. Kalohu so grozili ""z meglo"" Vodja pisarne poslanske skupine Lipa v odstopu Dejan Kaloh je povedal, da je v sredo ob 23.05 od poslanca Lipe Boštjana Zagorca prejel SMS sporočilo z vsebino: ""V Mariboru je megleno!"" Po njegovih besedah gre za resne grožnje poslanca državnega zbora. Kaloh bo na mariborski kriminalistični policiji še danes podal prijavo zoper Zagorca. Kot trdi Kaloh, je po sredinih dogodkih nedvoumno, da mu je v sporočilu Zagorac grozil z odvzemom življenja. ""V tem kontekstu je vsem jasno, kaj pomeni, če te vzame megla,"" pojasnjuje Kaloh. Vremenskih SMS-sporočil se bojijo le kronični lažnivci, narkomani ali pa največji kriminalci.",0
"Ženeva - Letalski prevozniki bodo v prihodnjem letu na ravni celotne panoge zabeležili 2,5 milijarde dolarjev izgube, v danes objavljeni napovedi ocenjuje Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA). Vse regije, z izjemo ZDA, naj bi zabeležile večje izgube kot v letu 2008. Napovedi niso obetavne, je povedal generalni direktor združenja IATA Giovanni Bisignani in dodal, da se bo kronična kriza v tej industriji nadaljevala tudi v letu 2009. Panoga se po njegovih besedah sooča z najslabšim prihodkovnim okoljem v zadnjih 50 letih. Prihodki celotne panoge naj bi se z za letos napovedanih 536 milijard dolarjev znižali na 501 milijardo dolarjev. To je prvi padec prihodkov po letih 2001 in 2002, ko je dve leti zapored industrija zabeležila upad prihodkov. Potniški promet naj bi se v letu 2009 znižal za tri odstotke, potem ko naj bi letos imel dvoodstotno rast. To bo prvo zmanjšanje potniškega prometa po letu 2001, ko je prišlo do 2,7-odstotnega zmanjšanja. Za tovorni promet se pričakuje, da se bo skrčil za pet odstotkov, medtem ko naj bi se letos za 1,5 odstotka. Pred letošnjim letom se je tovorni promet nazadnje zmanjšal leta 2001, takrat za šest odstotkov. Cena severnomorske nafte brent naj bi v prihodnjem letu znašala v povprečju 60 dolarjev za 159-litrski sod, tako da naj bi letalski prevozniki skupno za gorivo odšteli 142 milijard dolarjev. To je 32 milijard dolarjev manj kot letos, ko je povprečna cena brenta znašala 100 dolarjev. Združenje je ob tem nekoliko popravilo svojo napoved za leto 2008. Po novi oceni naj bi letalska industrija letos ustvarila pet milijard dolarjev izgube, po septembrski oceni naj bi ta znašala 5,2 milijarde dolarjev. Znižanje napovedane izgube za letošnje leto je posledica hitrega upadanja cen goriva. Izguba bo v prihodnjem letu nižja na račun severnoameriških letalskih prevoznikov Izguba v prihodnjem letu bo nižja od letošnje predvsem na račun severnoameriških letalskih prevoznikov. Ti so bili namreč letos zaradi visokih cen goriva najbolj prizadeti, skupaj naj bi zabeležili 3,9 milijarde dolarjev izgube. Zato so se z zmanjšanjem zmogljivosti tudi prvi začeli prilagajati na nove razmere, to pa jim omogoča, da se bolje spopadajo s sedanjim zmanjševanjem povpraševanja zaradi recesije in hitreje izkoristijo padajoče cene nafte. Severnoameriški letalski prevozniki naj bi tako na skupni ravni v letu 2009 kot edini zabeležili dobiček, v višini 300 milijonov evrov. Azijsko-pacifiški naj bi imeli 1,1 milijarde dolarjev izgube, evropski milijardo dolarjev izgube, latinskoameriški in bližnjevzhodni pa po 200 milijonov dolarjev izgube. Afriški prevozniki naj bi zabeležili 300 milijonov dolarjev izgube. Letalski prevozniki, tako Bisignani, so se sicer od leta 2001 naprej korenito prestrukturirali. Občutno so znižali svoje stroške, zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Vendar pa je finančna kriza te dosežke zasenčila, zato so potrebni novi ukrepi. Ti med drugim zajemajo odpuščanja, če ne bo prišlo do dodatnega zmanjšanja stroškov, svoj delež pa morajo prispevati tudi vlade, in sicer na področju obdavčitve, infrastrukture, regulacije.",0
"Vse poslanske skupine podpirajo spremembo zakona o gospodarskih družbah. Ta bi omogočal razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov ter omejevanje izplačevanja nagrad. Prav vse poslanske skupine podpirajo spremembe zakona o gospodarskih družbah, s katerimi vlada predlaga prenos evropske direktive o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, v slovenski pravni red. Ob tem pozdravljajo predvsem določbe, ki zahtevajo razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov. Poglavitni cilj novele zakona o gospodarskih družbah je sicer dopolnitev oz. krepitev načela enake obravnave delničarjev, a je Vili Trofenik Zares med njenimi bistvenimi novostmi izpostavil razkritje prejemkov članov uprav in nadzornikov ter omejitev izplačevanja nagrad članom nadzornih svetov iz dobička družbe. Prejemke menedžerjev je treba razkriti in določiti postopek določanja njihove višine, je pozval. Trofenik kot bistveno novost izpostavlja razkritje prejemkov članov uprav in nadzornih svetov. Člani nadzornega sveta po novem ne bodo upravičeni do udeležbe pri dobičku, je dejal Trofenik ter opozoril na nesprejemljivo dosedanjo prakso, ko je prišlo do absurdno visokih povišanj sejnin in do izplačevanja nagrad na podlagi dobička, ki so ga ustvarila podjetja. Zgolj nadzornih petih velikih podjetij v državni lasti, med njimi je naštel NLB, Pošto Slovenije, Telekom Slovenije, Luko Koper in NKBM, so tako v letu dni iz tega naslova zaslužili več kot 1,2 milijona evrov. Tudi Matjaž Han SD je ob podpori določbam, ki dodatno delujejo v prid malih delničarjev, opozoril predvsem na prepoved udeležbe članov nadzornih organov pri dobičku. Ta predlog je nedvomno v skladu s trenutnim stanjem v gospodarstvu, saj se je v preteklosti večkrat izkazalo, da so člani nadzornih organov dobivali enormne in neopravičene nagrade, ki niso bile pogojene z njihovim delom, je dejal. Mnenja o odpravi možnosti udeležbe članov nadzornega sveta pri dobičku podjetja so v strokovni javnosti deljena, je dejal Milan Gumzar LDS. V LDS pa so naklonjeni rešitvi, s katero se daje skupščini pristojnost določanja politike prejemkov članov organov vodenja ali nadzora. Prav na tem področju je sedanja finančna in gospodarska kriza razkrila velike anomalije tudi pri nas, je dejal ter menil, da je treba dati lastnikom dodatno možnost, da politiko nagrajevanja določajo sami, če seveda tako želijo. Prav je, da se lotevamo nekaterih aktualnih problemov in jih poskušamo odpraviti, vendar moramo pri tem imeti v vidu, da s tem ne povzročimo škode tistim gospodarskim družbam, ki s t. i. tajkunskimi posli nikoli niso imele opravka, je bil do predloga omejevanja udeležbe nadzornikov pri dobičku zadržan Andrej Vizjak SDS. Če nadzorni sveti nimajo nič z udeležbo pri dobičku, potem verjetno tudi nimajo kaj veliko z odgovornostjo za njegovo ustvarjanje, je pojasnil. V SNS bodo predlog novele zakona o gospodarskih družbah podprli predvsem z moralnega stališča, je napovedal Bogdan Barovič. Res je neprimerno, da so člani nadzornih svetov nagrajeni z deležem v dobičku, res pa je tudi, da jih je treba pošteno nagraditi za njihovo delo, je dejal. Udeležba članov nadzornega sveta pri dobičku podjetja je lahko v navzkrižju interesov glede na naloge, ki jih nadzorni svet ima, se je s prepovedjo udeležbe nadzornikov pri dobičku strinjal Radovan Žerjav SLS. Glede na čudno stanje duha in nekatere ekscesne prejemke članov uprav v poslanski skupini SLS podpirajo tudi obvezo po javni objavi prejemkov članov organov vodenja in nadzora. Tako bo možno preprečiti marsikatera nerazumna nesorazmerja, ki smo jim priča dandanes, je menil Žerjav.",1
"Ljubljana - Italijanska energetska družba namerava v Sloveniji ustanoviti novo podjetje, in sicer z imenom Eni Slovenija. O tem, ali bo Eni lahko v svojem hčerinskem podjetju uporabljal ime Slovenija, bo vlada predvidoma odločala na današnji seji. V Sloveniji je Eni že prisoten z dvema podjetjema. Preko svojega podjetja Agip obvladuje okoli deset bencinskih črpalk, preko podjetja Adriaplin, v katerem ima 51-odstotni lastniški delež, pa distribuira plin. Po ocenah poznavalcev razmer zdaj Eni ustanavlja v Sloveniji novo podjetje zaradi gradnje plinovoda Južni tok. S tem plinovodom, v katerega nameravata ruski Gazprom in italijanski Eni vložiti približno 20 milijard evrov, se bodo nahajališča plina v severni Sibiriji prek Črnega morja in držav jugovzhodne Evrope povezala z Italijo.",1
"KD Group Matjaža Gantarja je v prvem letošnjem polletju ustvarila 184,3 milijona evrov prihodkov, izguba pa je znašala 12,8 milijona evrov Foto: Aleš Beno KD Group Matjaža Gantarja je v prvem letošnjem polletju ustvarila 184,3 milijona evrov prihodkov, kar je sedem odstotkov manj, kot v enakem obdobju lani. Ob tem je družba beležila polletno izgubo v višini 12,8 milijona evrov, je razvidno iz nerevidiranih izkazov, objavljenih na spletnih straneh Ljubljanske borze. Prihodki iz naslova premoženjskega zavarovanja so v polletju znašali 70,8 milijona evrov, kar je 2,5 milijona evrov več kot v prvem polletju lani. Prihodki iz življenjskih zavarovanj so se s 44,6 milijona evrov v primerjavi z lanskim prvim polletjem znižali za slab milijon evrov, prihodki iz naslova zdravstvenih zavarovanj (50,4 milijona evrov prihodkov) pa so se zvišali za 2,4 milijona evrov. Letos nič prihodkov iz kinematografije Iz naslova finančnega poslovanja je KD Group v prvih šestih mesecih ustvarila 5,4 milijona evrov prihodkov, pet milijonov evrov manj kot v lanskem prvem polletju. Prihodkov iz kinematografije skupina letos ni ustvarila, medtem ko se je iz tega naslova v lanskem letu v blagajno KD Group nateklo 9,2 milijona evrov. Drugi prihodki so znašali 3,9 milijona evrov oz. slabih 50.000 evrov manj kot lani.",0
"Nagrade za najboljše Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka 23. mednarodni sejem pohištva Ambient Ljubljana. Na sejmu, ki je največji te vrste od Milana do Dunaja in bo trajal do 11. novembra, se predstavlja 240 podjetij in 24 držav. Na sejmu pohištva in notranje opreme so letos osmič zapored podelili nagrade desetim najbolj inovativnim in kreativnim izdelkom, ki združujejo funkcionalnost ter tehnološko oziroma likovno kakovost v nov, sodoben izdelek. Obiskovalci si bodo poleg razstave TOP 10 lahko ogledali razstavo Top ideje - borza oblikovanja, razstavo Must have from Poland, v okviru katere bodo razstavljeni izdelki, izbrani na natečaju Festivala oblikovanja v Lodžu, razstavo stolov Rex in drugega pohištva oblikovalca Nika Kralja, razstavo oddelka za lesarstvo biotehniške fakultete ter razstavo Povezujemo oblikovanje in industrijo Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.",1
"Zagreb - Trgovinske verige Plodine, Mercator Hrvaška in Billa so na tiskovni konferenci predstavili zasnovo skupnega podjetja Mercator-Plodine-Billa d.o.o. Trgovinski verigi Mercator in Plodine sta se združili že konec leta 2006, sedaj pa se jima je pridružila še Billa. Njihov cilj je skupna nabava in združenost proti dobaviteljem. Predsednica uprave novonastalega podjetja je postala Đozi Heberling, članica uprave podjetja Plodin: „Sprejem Bille k našemu sodelovanju je prava odločitev, naše trgovine pa bodo tržišču kmalu ponudile najugodnejše cene“. Cilj teh treh podjetij je namreč konkurenca podjetju Konzum in omogočanje nižjih cen, kot jih ima ta. Mercator-Plodine-Billa d.o.o. sedaj namreč pričakuje nižje nabavne cene pri dobaviteljih, kar bi jim dovoljevalo znižanje cen in konkurenco verigi trgovin Ivice Todorića. Znano je, da na Hrvaškem ravno Ivica Todorić narekuje cene prehrambenih proizvodov, kar mu omogoča tržna pozicija njegovega Konzuma. Pri tem naj bi mu pomagal tudi Ivo Sanader, ki je trgovce v času inflacije pozval k znižanju cen prehrane in znižanju visokih marž. Konzum je takrat prvi znižal cene, sledila pa so mu še ostala podjetja. Od vseh treh trgovinskih verig je najmočnejša Plodine, ki bo v prihodnje postala še močnejša, saj njen lastnik Mile Ćurković v naslednjih petih letih načrtuje odprtje še petdesetih trgovin samo v Zagrebu.",1
"Odločba za odstrel medveda, ki je lomastil v okolici Rožnika, je potekla. Na ZGS so dejali, da v primeru, da se ne bo več približeval ljudem in naseljem, kosmatinca ne bodo odstrelili. Tri leta starega medveda, ki se trenutno giblje na krimsko-mokriškem gozdnem območju, je intervencijska skupina Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) 16. aprila na Rožniku v Ljubljani odlovila, mu nadela satelitsko telemetrično ovratnico, nato pa ga je prepeljala v naravno okolje gozdnega območja Notranjske. Kosmatinec se je prejšnji četrtek vrnil v bližino Ljubljane in lomastil v okolici Grosuplja, Pijave Gorice in Škofljice. Zaradi ponovnega obiska naselij je Agencija RS za okolje izdala odločbo za njegov odstrel, ki je z današnjim dnem potekla. Medved, ki so ga po vrnitvi videvali v okolici Grosuplja, pri Sostrem in Lipoglavu, se je nato odpravil proti gozdnemu območju Krima in Mokreca. Intervencijska skupina zavoda za gozdove bo sicer še naprej spremljala njegovo gibanje. Prebivalce še vedno opozarjajo, da naj se medvedu, če ga opazijo, ne približujejo, ampak o tem obvestijo pristojne na številkah 112 ali 113. Pri tem naj navedejo točno lokacijo. Medved le iz naravnega okolja Strokovnjaki ZGS menijo, da je medvedovo vedenje zelo nenavadno: kot kaže, se giblje podnevi, ponoči pa počiva, stalno in neboječe se približuje ljudem. Iz tega je mogoče sklepati, da gre morda za medveda, ki ne izvira iz naravnega okolja. DNK-analiza, ki so jo opravili na Biotehniški fakulteti, je ovrgla ta sum.",1
"Bruto realizacija je v obdobju januar - oktober znašala dobrih 156 milijonov evrov, Hit pa v tem obdobju beleži izgubo v višini 4,4 milijona evrov V prvih desetih mesecih letošnjega leta je družba Hit z doseženo celotno bruto realizacijo za 12,5 odstotka oziroma 19,4 milijona evrov zaostala za obdobnim planom. Ustvarila je 156,1 milijona evrov bruto realizacije, kar pomeni 12,1 odstotka manj kot v istem obdobju lani, so sporočili iz Hita po seji nadzornega sveta. Vrednost vseh stroškov in odhodkov je bila za 6,7 odstotka oziroma 10,2 milijona evrov nižja od plana obdobja. Izguba presega štiri milijone evrov Obdobje januar - oktober je družba zaključila s 4,4 milijona evrov izgube, medtem ko je bilo s planom obdobja načrtovano poslovanje z dobičkom v višini 4,9 milijona evrov. Igralni salon in igralnice so sicer v desetih mesecih letošnjega leta zabeležile 1,23 milijona obiskovalcev.",0
"Pozabili so na točko o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe, pri tem pa gre po besedah Stanislava Valanta le za računovodsko operacijo Uprava NFD Holdinga , ki jo vodi Stanislav Valant je včeraj sklicala novo skupščino, saj so pri sklicu julijske skupščine naredili ""administrativno napako"", poroča Dnevnik. Do kakšne napake je prišlo in koliko dodatnih stroškov bo zaradi novega sklica imela družba iz NFD Holdinga niso sporočili. Valant je za časnik povedal le, da je šlo ""le za administrativno napako"", ki jo bodo zdaj popravili. Pozabili na zmanjšanje osnovnega kapitala Iz ponovnega sklica skupščine, ki bo 7. septembra, izhaja, da so na dnevni red julijske skupščine ""pozabili"" dodati točko o zmanjšanju osnovnega kapitala, o čemer bodo zdaj delničarji odločali prihodnji mesec. ""Ne pričakujemo, da bi lahko nadoknadili izgubo iz preteklih let, zaradi česar smo se odločili, da izgubo pokrijemo v breme kapitala,"" je pojasnil Valant in dodal, da gre pri zmanjšanju osnovnega kapitala le za računovodsko operacijo. Z zmanjšanjem osnovnega kapitala lažja dokapitalizacija Zmanjšanje osnovnega kapitala bo NFD Holdingu olajšalo morebitno dokapitalizacijo, priznava Valant. Po zakonu o gospodarskih družbah namreč dokapitalizacijska cena delnice ne sme biti nižja od nominalne vrednosti. Trenutno je nominalna vrednost delnice NFD Holdinga 4,17 evra, po zmanjšanju osnovnega kapitala pa bo le še tri evre. ""Morda je to povezano tudi z načrtovano dokapitalizacijo,"" je bil kratek Valant. Uprava NFD Holdinga je sicer na prejšnji skupščini konec julija dobila pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala dobila že na lanskoletni skupščini, Valant pa bi dokapitalizacijo lahko izvedel tudi prek pretvorbe posojil v lastniški kapital, o čemer pa kot pravi, ne razmišlja.",0
"Ljubljana - Čeprav je prometni minister Radovan Žerjav na včerajšnji novinarski konferenci napovedal, da bo sanacija premalo hrapavih betonskih vozišč v avtocestnih predorih končana še pred prvomajskimi prazniki, se je pri dogovarjanju med Darsom, DDC in SCT o kritju stroškov sanacije zapletlo. Iz največjega slovenskega gradbenega podjetja so namreč včeraj pozno popoldne sporočili, da ne nameravajo sofinancirati stroškov sanacije predora, saj so betonska vozišča izvedli po tehnologiji, ki jo je zahteval Dars, kvaliteto del pa je vseskozi nadzoroval DDC. Še včeraj dopoldne je minister Žerjav dejal, da ""bo zelo verjetno še do konca tedna prišlo do podpisa sporazuma med Darsom, DDC in SCT"". ""V tem primeru bi bili predori sanirani pred prvomajskimi prazniki. Stroške sanacije, gre za skupno okoli 750.000 evrov, pa si bosta razdelila DDC in SCT,"" je dejal Žerjav, ki je imel že dobro uro pred tem na mizi pismo prvega moža SCT Ivana Zidarja. Ta je ministra opozoril, da ne namerava plačati stroškov sanacije omenjenega predora, saj da je SCT dela opravil kvalitetno, kar naj bi ugotovili strokovnjaki z dunajske tehniške univerze. ""Ponudili smo vam, da sanacijo izvedemo za plačilo, ki bi pokrilo zgolj dejanske stroške opravljenih del. Dogovora, ki nam ga ponujate, ne nameravamo sprejeti, ker naj bi sanacijo izpeljali kot razvojno-raziskovalni projekt, zato vam predlagamo, da ponovno pretehtate našo pripravljenost, da povečamo hrapavost v slovenskih predorih na podlagi javnega naročila ali neposrednih pogajanj z Darsom,"" je ministra pozval Zidar. ""Vozišč ni mogoče celovito sanirati v okviru raziskovalnega projekta, ki bi se celo izvajal pod prometom ob cestnih zaporah,"" je še dejal Zidar. Kot je namreč zatrdil minister, bo SCT povečeval hrapavost vozišča z metodo finega rezkanja le ponoči. ""Proti večeru bodo cev, ki jo bodo sanirali, zaprli, promet pa preusmerili v drugo cev. Zjutraj bodo cev pripravili in skoznjo spet speljali promet. Na tak način je predore mogoče sanirati v dveh do treh tednih in hkrati čim manj ovirati promet,"" je povedal Žerjav. Minister za promet ima sicer vsaj v primeru štirih trojanskih predorov, katerih sanacija naj bi stala okoli 410.000 evrov, v rokavu še eno potencialno karto: unovčenje bančnih garancij, ki jih je SCT predložil ob izvedbi del. Kljub temu je Radovan Žerjav včeraj zatrdil, da je za zdaj bolj naklonjen dogovoru, bržkone tudi zato, ker bi SCT uveljavitev garancije spodbijal na sodišču, kar bi lahko sanacijo zavleklo za nekaj let. ""Prepričani smo, da za uveljavljanje garancije ni nikakršne pravne podlage. Možno jo je uporabiti le, če se izkaže, da smo delo opravili slabo. Tudi Darsova strokovna komisija je ugotovila, da gre pri pojavu prevelike drsnosti vozišč za nepredvidene fizikalne lastnosti betona, ki jih projektanti niso predvideli,"" so sporočili s SCT.",0
"Ljubljana - Medtem ko elektrodistribucijska podjetja napovedujejo nove podražitve električne energije, se Elektru Slovenije (Eles) kot nacionalnemu upravljalcu prenosnega omrežja letos obeta rekordni dobiček. Cene, ki jih trgovska podjetja plačujejo na Elesovih avkcijah za čezmejne prenosne zmogljivosti, namreč v zadnjih mesecih strmo rastejo. Tako je Eles, ki ga vodi Vitoslav Türk, pred dnevi zgolj za 250 megavatov zmogljivosti na meji z Avstrijo, ki jih je prodal po ceni od 18 do 20 evrov, iztržil kar 17,6 milijona evrov. Za primerjavo: gre za znesek, ki presega seštevek Elesovih dobičkov v letih 2004 in 2005, ko se podjetje ni več ukvarjalo s tržnimi dejavnostmi. Eles je tako le v eni uri, kolikor je trajala omenjena letna avkcija, zabeležil skoraj desetino vseh prihodkov iz lanskega poslovnega leta. Takšnega izkupička si niso obetali niti v Elesu, saj so po dostopnih informacijah računali na tako imenovani prihodek od prezasedenosti v višini deset milijonov evrov. V Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) priznavajo, da je letna avkcija na avstrijski meji presegla vse dosedanje cenovne rekorde. Na vprašanje, ali bo rast avkcijskih cen kakor koli vplivala na podražitve elektrike in poslovne rezultate skupine HSE, pa so v družbi, ki jo vodi Jože Zagožen, odgovorili: ""Cene za čezmejne prenosne zmogljivosti so v zadnjem obdobju precej visoke. Nakup čezmejnih prenosnih zmogljivosti za HSE predstavlja velik strošek, vendar je ta nujen za izvajanje oskrbe slovenskega trga in trgovalno-proizvodnih aktivnosti. Ti stroški se seveda odražajo tudi na ceni električne energije na slovenskem trgu in torej na stroških oskrbe slovenskih porabnikov električne energije."" Prav lahko se torej zgodi, da bo Eles letošnje poslovno leto končal celo kot najbolj dobičkonosno slovensko energetsko podjetje, pa čeprav se po zakonodaji ne sme ukvarjati s tržno dejavnostjo. Ob tem velja poudariti, da Eles že v letih 2004 in 2005, ko je imel ""le"" okoli 16 milijonov evrov dobička, ni uspel porabiti vsega denarja za gradnjo novih prenosnih zmogljivosti, zato mnogi dvomijo, da bo v letošnjem rekordnem letu kaj drugače. Eles je za letos načrtoval za dobrih 34 milijonov evrov obnov in vlaganj v daljnovode in transformatorje, kar je znesek, ki je dvakratnik izkupička od ""avstrijske"" avkcije. Agencija za energijo je že lani Elesu odvzela 3,6 milijarde nekdanjih tolarjev prilivov za omenjeni leti in denar, ki ni bil porabljen za gradnjo omrežja, postopoma prelila v omrežnino. Vse kaže, da se s to odločitvijo na Elesu niso sprijaznili. V petek nam je namreč direktorica agencije Irena Praček potrdila, da se je Eles zoper njihovo odločbo pritožil, ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Andrej Vizjak, pa je operaterjevo pritožbo zavrnilo. V Elesu, ki je v stoodstotni državni lasti, so se zaradi tega obrnili na upravno sodišče. ""Po nalogu nadzornega sveta smo tam sprožili postopek za pridobitev interpretacije načina uravnavanja prihodkov in odhodkov, ki jih določa agencija,"" so nam pojasnili v Elesu.",1
"Kljub temu da je premier Pahor nedavno dejal, da v podjetjih v državni lasti letos ne bo nagrad za upravo, so v Triglavu to očitno preslišali.",0
"Večje demonstracije so mogoče še pred poletjem, svari Boris Mazalin iz konfederacije sindikatov 90. ""Danes smo tukaj, da damo politikom jasno sporočilo: dosti imamo socialnega razslojevanja, želimo pravično državo, hočemo, da se zagotovijo nova delovna mesta za zaposlene, hočemo plače za delo, ki si jih ljudje v težkih razmerah zaslužijo, in da se neha z grožnjami v javnem sektorju (enkrat odpuščanja, drugič nižanja plač),"" je v torek dejal predsednik konfederacije sindikatov Pergam Dušan Rebolj. Vsi sindikati pa poudarjajo, da morajo biti vladni ukrepi bolj uperjeni k reševanju delavcev, ne pa bankirjev in tajkunov. ""Nož v hrbet"" ""Treba je investirati v panoge, kot sta energetika in promet (ceste in železnice),"" je pojasnil Rebolj in dodal, da se bo armada brezposelnih, če tega ne bomo naredili, še bolj povečala. Kje pa so priložnosti? V storitvah, v novih investicijah, je prepričan Rebolj. Pri tem je poudaril, da je treba spodbujati drobno gospodarstvo, česar zdaj nihče ne dela, ""ravno obratno: to, kar se zdaj dogaja, je celo nož v hrbet malim podjetjem"". Vojna napoved ""Če nas vlada ne bo uslišala, bodo imeli delovno vojno. Vsi delavci bomo na cesti, pa bodo tudi oni brez denarja,"" je dejal eden od udeležencev. Kdaj pa bi lahko bile večje demonstracije? Predsednik konfederacije sindikatov 90 Boris Mazalin odgovarja, da še pred poletjem. Ena od članic sindikata kliničnega centra je za dokaz, kako potrebni so delavci, dejala: ""Če mi zapremo samo dvoje vrat, dobimo takoj 500 novih ljudi za na Žale.""",0
"Za gospodinjstva strošek vključen v ceno V letu 2008 se bodo omrežnine za elektroenergetsko omrežje zvišale v povprečju za 6,2 odstotka. Kot je potrdil svet Javne agencije za energijo, se bo omrežnina za prenosno omrežje zvišala za 3,5 odstotka, za distribucijsko omrežje za 6,7, za sistemske storitve pa za 7,1 odstotka. Direktorica agencije za energijo Irena Praček je ob tem povedala, je bil dvig že napovedan z regulativnim okvirom, višje cene pa začnejo veljati 1. januarja prihodnje leto. V napovedano 6-odstotno podražitev elektrike za gospodinjstva je višja omrežnina že vključena. Kaj je omrežnina? Gre sicer za prispevek, namenjen pokrivanju stroškov upravljanja, vzdrževanja in razvoja elektroenergetskih omrežij. Končna cena elektrike pa vključuje ceno energije, uporabo omrežij, trošarino in davek na dodano vrednost.",0
"Ljubljana - Hoteli Bernardin so v minulem letu ustvarili 19,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je zgolj dva odstotka več kot leto pred tem. Glavnino prihodkov so predstavljali prihodki iz naslova namestitvenih zmogljivosti, kongresne dejavnosti in zunajpenzionske storitve, tri četrtine prihodkov pa je bilo vezanih na goste iz Avstrije, Italije in Nemčije. Kljub skromni rasti prihodkov se je čisti dobiček družbe zvišal za skoraj petino, na 2,06 milijona evrov, kar pa je predvsem posledica povečanih finančnih prihodkov. Iz prodaje finančnih naložb so namreč Hoteli Bernardin lani iztržili kar 1,48 milijona evrov, medtem ko leto pred tem prihodkov iz tega naslova niti niso imeli. Dobiček iz poslovanja je bil pri slabih dveh milijonih evrov za skoraj tretjino nižji kot leto pred tem, denarni tok iz poslovanja pa se je znižal za 17 odstotkov. K padcu dobička je pripomogla predvsem visoka, kar 30-odstotna rast stroškov storitev ter 16-odstotna rast stroškov blaga in materiala. Za letošnje leto uprava Hotelov Bernardin načrtuje 5-odstotno rast nočitev, prihodki pa naj bi se povečali za kar 41 odstotkov. Rast prihodkov bo predvsem pod vplivom novega igralnega salona, maja pa nameravajo odpreti tudi nov center dobrega počutja.",1
"Rasti tečajev v Zagrebu danes ni videti konca, medtem pa je ostale balkanske borze že prizadela vrnitev prodajalcev Stanje ob 14:10 V Zagrebu se nadaljuje visoka rast. Indeks je pridobil že 12,9 odstotka. Hrvatske telekomunikacije so poletele za 10 odstotkov na 237 kun, Institut građevinarstva Hrvatske je dvignilo za 23,4 odstotka, podražila pa se je tudi Ina , katere vrednost se je okrepila za 6,5 odstotka na 2.200 kun. V Beogradu se je rast do konca trgovanja ohladila in je znašala še tri odstotke, čeprav je indeks danes že pridobil več kot pet odstotkov. Tako Komercialna banka Beograd kot tudi Metals banka sta se pocenili za pol odstotka, medtem ko je Metalac poletel za 11 odstotkov na 2.282 dinarjev. Sojaprotein se je okrepila za 2,44 odstotka na 880 dinarjev. V Bosni SASX končal malenkost v zelem, pridobil je 0,4 odstotka. 2,8 odstotka sta pridobili delnici Bosnalijeka in BH-Telecoma, Energopetrol pa je padel za 2,8 odstotka na 19,73 marke. Indeks Birs je trgovanje končal občutno pod gladino. Izgubil je namreč 1,76 odstotka. Makedonski MBI je kljub rasti preko dneva izgubila 0,3 odstotka. Stanje ob 11:15 Kot že tolikokrat se je tudi danes na Balkanu za pravilnega pokazal rek, da je treba kupovati takrat, ko vsi prodajajo. Zadnje dni preteklega tedna so bile namreč tečajnice močno pod gladino, vendar tisti, ki so takrat kupovali, lahko danes unovčujejo lepe dobičke, predvsem v Zagrebu in v Beogradu. Danes je eksplodiral Zagrebški indeks Crobex, ki ga je poneslo za 11,2 odstotka. Daleč najbolj prometni sta delnici hrvaškega Ericssona in Telekoma , vendar pa sta s 5,4 in 8,8-odstotno rastjo precej pod rekordnimi skoki. Med pomembnejšimi po rasti vodi Uljanik plovidba , ki je poskočila za 19,3 odstotka na 989 kun, delnica Atlantske plovidbe pa se je okrepila za 14 odstotkov na 1.278 kun. Z zadnjima dvema je zaradi rasti tudi zaustavljeno trgovanje na borzi, tako kot tudi z ostalimi 37-imi. Beograjski indeks Belex se je dvignil za 4,5 odstotka, njegova rast pa je že presegla pet odstotkov. Rasti indeksa je sledila Agrobanka , ki je 6,3 odstotka dražja, za 16,6 odstotka na 3.100 dinarjev pa je poletela Aik banka . V Sarajevu je indeks SASX-10 porasel za dva odstotka. BH-Telecom je kot najprometnejši pridobil 4,7 odstotka, Bosnalijek pa se je podražil za tri odstotke na 14,12 marke. Banjaluški indeks Birs je edini na Balkanu, ki danes izgublja, izguba pa znaša 1,3 odstotka. Indeks podpira Telekom Srpske , ki je porasel za 1,85 odstotka na 1,1 marke. Makedonski indeks MBI je pridobil pol odstotka.",1
"Napoveduje se turbulentno leto za francosko avtomobilsko industrijo Francoski avtomobilski proizvajalec Renatult je prejšnji teden napovedal umik petih modelov s trga Velike Britanije in prekinitev pogodb s tretjino tamkajšnjih prodajalcev, poroča SKNVibes.com. Za leto 2012 so napovedali zmanjševanje stroškov v vseh regijah. PSA Peugeot Citroën pa je že novembra napovedal odpuščanja, o čemer smo pisali v članku PSA Peugeot Citroen doma ukinja štiri tisoč delovnih mest. Leto 2012 bo po napovedih težko leto za avtomobilsko industrijo, ki je temelj francoskega gospodarstva. Posredno in neposredno skrbi za zaposlitev četrtine delovne sile v državi. Glavni vzrok za upad prodaje je načrtovana upočasnitev gospodarske rasti in konkurenca iz Azije. Hkrati se končujeta dva ukrepa, ki sta umetno povečevala prodajo avtomobilov (subvencije za kupce novih avtomobilov in davčne olajšave za nakup energetsko varčnih avtomobilov).",0
"Na to kažejo opazna znižanja rasti izvoza blaga, obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, vrednosti opravljenih del v gradbeništvu in realnega prihodka v trgovini na drobno v novembru in decembru. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle Ob zmanjšanju povpraševanja v EU in zunaj Unije je v Sloveniji zaslediti predvsem krepak padec izvoza ta se je v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni nominalno znižal za 9,4 odstotka. Močno se je zmanjšala tudi investicija dejavnost, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Vasle ne bi bil presenečen, če bi statistični urad za zadnje lansko četrtletje ugotovil negativno gospodarsko rast. Glede na pričakovanja in ocene so podatki, ki prihajajo iz finančnega in realnega sektorja, zelo slabi, je dejal. Poudaril je, da je ponoven zagon gospodarstva pričakovati v letu 2010, pri tem pa bodo pomembno vlogo igrali ukrepi na evropski ravni in ukrepi, ki jih sprejema slovenska vlada in bodo uresničeni v slovenskem gospodarstvu. Če je še v prvih devetih mesecih lani skupni izvoz na trge EU znašal 3,6 odstotka na letni ravni, se je oktobra začel zmanjševati za 4,2 odstotka, novembra lani pa se je zmanjšal kar za 17 odstotkov. Po posameznih državah so po Vasletovih besedah številke še slabše, tako je Slovenija novembra denimo v Italijo izvozila za četrtino manj, v Veliko Britanijo pa za 30 odstotkov manj. Slovenija je imela tudi padec izvoza v nove članice EU, pa tudi v države nekdanje Jugoslavije. Močno so se v zadnjem lanskem četrtletju poslabšale razmere v predelovalnih dejavnostih. Razlog za poslabšanje industrijske proizvodnje pa je po Vasletovih besedah globalen in ni odvisen od Slovenije. Industrijska proizvodnja se namreč umirja v celotni EU. Opazno je umirjanje v predelovalnih dejavnostih, industrijski proizvodnji in gradbeništvu. Padla pa sta tako izvoz kot uvoz. Foto POP TV Prišlo je tudi do pomembnega umirjanja v gradbeništvu. Kot je pojasnil Vasle, se je močno umirila aktivnost pri infrastrukturnih objektih, negativna je aktivnost pri gradnji stavb. Razlog za umirjanje je isti kot pri izvozu, torej umiritev gospodarske rasti, je poudaril. Padel je tudi uvoz proizvodov in storitev. Največja razlika v primerjavi s predhodnimi četrtletji je pri proizvodih za vmesno uporabo, zmanjšal pa se je tudi uvoz proizvodov za investicije. V tekočem računu plačilne bilance se je primanjkljaj povečal in po oceni Umarja znašal 5,8 odstotka BDP v letu 2008. Razlog za tolikšen primanjkljaj je podoben kot v letu 2007, in sicer se je poslabšala bilanca blagovne menjave. Previsoka rast plač v javnem sektorju? Razmere na trgu dela so se začele slabšati. V predelovalni dejavnosti je bil trend zaznaven že v lanskem drugem četrtletju, a se je v zadnjem četrtletju še poglobil. Medtem ko je v predelovalni dejavnosti prišlo do zmanjšanja delovno aktivnega prebivalstva, je v drugih segmentih prišlo zgolj do umirjanja. Plače v javnem sektorju po mnenju Vasleta preveč rastejo. Foto POP TV Povečevanje brezposelnih v zadnjem lanskem četrtletju delo je sicer največ ljudi izgubilo januarja, slabi kazalci pa se nadaljujejo tudi februarja se je odrazilo na znižanju rasti plač v zasebnem sektorju, čeprav je bila ta v primerjavi z letom 2007 na višji ravni. Umar je že večkrat opozoril na problematiko rasti plač v javnem sektorju. Ta bo letos zaradi dogovora socialnih partnerjev nižja od sprva predvidene 10-odstotne in naj bi znašala manj kot osem odstotkov, kar pa je po Vasletovih besedah še vedno visoka rast, ki odstopa od rasti plač v zasebnem sektorju in produktivnosti v letošnjem letu. Inflacija se bo še umirjala Inflacija v Sloveniji se tako kot v območju evra umirja in je trenutno pod dolgoročno vzdržno ravnjo. Makroekonomsko sprejemljiva inflacija na srednji rok bi bila, tako pravi Vasle, okoli tri odstotke. Inflacija se bo po napovedih Umarja do sredine leta še umirjala, celo zanihala nekoliko navzdol, nato pa se bo ponovno začela zviševati. V zadnjem četrtletju je bila skromna tudi aktivnost v finančnem sektorju. Tako se je zmanjšal tok posojil med bankami in podjetji, prepolovil pa se je tudi tok posojil prebivalstvu. Kreditiranje prebivalstva se je lani iz četrtletja v četrtletje umirjalo, nadaljeval pa se je odliv sredstev iz vzajemnih skladov, vloge prebivalstva v bankah pa so se postopno krepile.",0
"Intereuropa za 37,5 milijona evrov toži nekdanjega predsednika uprave družbe Andreja Lovšina ter nekdanja člana uprave Zvezdana Markežiča in Ondino Jonke. Uprava Intereurope je na okrožno sodišče v Kopru vložila odškodninsko tožbo zoper nekdanjega predsednika uprave družbe Andreja Lovšina in nekdanja člana uprave Zvezdana Markežiča in Ondino Jonke v vrednosti 37,5 milijona evrov. Ključni del tožbe se nanaša na sporna vlaganja družbe v Rusijo in Ukrajino, sporočajo iz Intereurope. Uprava družbe Intereuropa z danes vloženo tožbo potrjuje pomembnost vrednot, ki so temelj za nadaljnji razvoj koncerna Intereuropa, hkrati pa smo s tem uresničili zadolžitev po sklepu skupščine delničarjev, ki nas je zavezal k vložitvi predmetne tožbe v šestmesečnem roku od dne sprejetja sklepa. Od sodišča pričakujemo predvsem hitro in pravično reševanje začetega postopka, sami pa bomo svoje aktivnosti še naprej usmerjali v sanacijo poslovanja in uresničevanje svojih strateških ciljev. Predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan Tožba temelji na končnem poročilu in povzetkih ugotovitev posebne revizije, ki jo je za poslovanje koncerna v preteklih petih letih opravila družba KPMG, sporočajo iz Intereurope. Vložili so jo v skladu s sklepom o pripravi in vložitvi tožbe, sprejetem na skupščini septembra lani, še dodajajo. Intereuropa, ki toži celotno nekdanjo upravo, pa se zaenkrat ni odločila za tožbo zoper nekdanje člane nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta Bruno Korelič je sicer pred dnevi dejal, da ni izključeno, da bodo tožbe zoper nadzornike vložene naknadno. Lovšin Tožba ni utemeljena Sklep skupščine o vložitvi tožbe se je v veliki meri opiral na izsledke posebne revizije, ki je v upravljanju koncerna v preteklih petih letih ugotovila nekatere nepravilnosti. Najbolj sporna naj bi bila gradnja logističnega terminala Čehov v Rusiji. Intereuropa naj bi nakup zemljišča preplačala, sporni naj bi bili tudi gradnja objekta in vodenje projekta. Lovšin je pred dnevi poudaril, da morebitno vložitev tožbe obžaluje. Kot je tedaj dejal, je tožba neutemeljena, saj je bilo njegovo delo zakonito, nepravilnosti pa ni bilo. Odločitve tedanje uprave je po njegovih besedah potrdil tudi tedanji nadzorni svet. Lovšina je nadzorni svet Intereurope zaradi nedoseganja poslovnih ciljev, prekoračitve pooblastil in kršitve delovnih obveznosti razrešil marca lani. Zaradi domnevno sporne krivdne razrešitve je Lovšin julija lani zoper Intereuropo vložil tožbo, v kateri zahteva 300.000 evrov bruto odškodnine oziroma toliko, kolikor bi znašali njegovi prejemki do konca mandata januarja 2011. Do glavne obravnave še ni prišlo, Lovšin pa poudarja, da je pripravljen na dialog z Intereuropo. Namestnik predsednika uprave Zvezdan Markežič, ki je vodil upravo po Lovšinovi razrešitvi, je odstopil ob izvolitvi Ernesta Gortana in Marka Jazbeca v upravo Intereurope junija lani. Delavsko direktorico Ondino Jonke je nadzorni svet zaradi hujšega kršenja obveznosti in nesposobnosti vodenja poslov družbe razrešil julija lani.",0
"Plinovod Južni tok je osrednja tema pogovorov v Moskvi, kjer se te dni mudi slovenski premier. Janez Janša se je že sestal s prvim možem Gazproma, po sestanku pa povedal, da je podpis pogodbe o gradnji 'slovenskega odseka' Južnega toka krona na tej zgodbi . Janša po srečanju s Putinom Predsednik vlade Janez Janša se je prvi dan delovnega obiska v Rusiji v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Oba sta zadovoljna z razvojem dvostranskih odnosov med državama, premier Janša pa je ruske investitorje pozval k vlaganjem v Slovenijo. Kot je dejal Janša, so ti dobrodošli v Sloveniji ne le na področju energetike, ampak tudi na področju storitev finančnih in drugih. Slovenija ima dobre izkušnje z investicijami iz Rusije, je v izjavi za slovenske medije ocenil premier. Janša se z gospodarsko delegacijo danes in v torek v Rusiji mudi zato, ker je to eno od velikih tržišč za slovensko gospodarstvo, ki še raste. Blagovna in storitvena menjava ter tudi investicije gospodarstev v obeh državah se povečujejo, so večje kot v času pred krizo, je dejal. Kot je pojasnil, dobivajo z ruske strani zagotovila, da so slovenske investicije v Rusiji varne, slovenska stran pa poskuša rusko vlado in predvsem potencialne investitorje v Sloveniji prepričati, da bomo v prihodnjih nekaj mesecih uredili hišo . Premierja Janšo v Rusiji spremlja gospodarska delegacija, ki predstavlja panoge z velikim potencialom za rast na ruskem trgu. To so področja energetike in energetske učinkovitosti, bančništva in investicij, gradbeništva, avtomobilske industrije, informacijskih tehnologij ter farmacije. Podpisali bodo pogodbo o gradnji 266 kilometrov dolgega odseka Južnega toka prek Slovenije Janša se je pred tem tem na pogovoru sestal še s predsednikom uprave ruskega plinskega giganta Gazprom Aleksejem Millerjem. V torek bo namreč sprejeta dokončna investicijska odločitev o gradnji slovenskega dela plinovoda Južni tok. Pogovarjali smo se o zaključku te dokaj dolge poti do jutrišnjega podpisa končne investicijske odločitve. To je neka krona na tej zgodbi, ki smo je vsi zelo veseli. Pogajanja so bila z obeh strani, kot so me seznanili pogajalci, trda, vendar korektna, je dejal Janša. Gradnja skoraj 2500 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok se bo predvidoma začela decembra letos, končana pa naj bi bila do leta 2015. Naložba v Sloveniji, kjer gradnje ni pričakovati pred letom 2014, je vredna milijardo evrov. Po plinovodu Južni tok bodo lahko v Evropo letno dobavili 63 milijard kubičnih metrov plina. Pri slovenskem delu Južnega toka bo v veliki meri uporabljena obstoječa trasa, del pa bo nove, je povedal Janša v Rusiji in spomnil, da bo imela Slovenija koristi tudi od tranzita. Gre za denar, ki ga bo Slovenija dobila zaradi svoje geostrateške lokacije in ga bo nato vlagala v druge infrastrukturne ali podobne koristne naložbe, je povedal. Osrednje mesto v pogovorih ima plinovod Južni tok.",1
"Ljubljana - Pri domnevno nezakoniti prodaji delnic Gorenjskega tiska naj bi imela glavno vlogo Kristina Kobal, dolgoletna direktorica, ki je decembra odstopila s položaja, trdijo naši viri. Poleg hišne preiskave pri Edvardu Jurjevcu, ki ga je nadzorni svet Primoža Trubarja z mesta direktorja razrešil pred tednom dni, naj bi Kranjski kriminalisti čez konec tedna opravili hišno preiskavo tudi pri Kobalovi. Tega Kobalova ni želela komentirati, prav tako ni bila pripravljena odgovarjati na vprašanja o domnevni sporni prodaji 77 odstotkov delnic Gorenjskega tiska, ki jih je imelo podjetje Primož Trubar in pri kateri naj bi Kobalova odigrala ključno vlogo. Začetek zapletov znotraj Gorenjskega tiska in njegovega največjega lastnika Primoža Trubarja seže v lansko leto. Zaradi težav z odplačilom posojil, ki so jih leta 2006 najeli za menedžerski odkup Gorenjskega tiska, se je menedžment, ki je bil združen v družbi pooblaščenki Primož Trubar, odločil, da poišče strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen družbo Trubar dokapitalizirati. V ožji izbor se je uvrstila družba EGP, ki je bila takrat že 12-odstotna lastnica Gorenjskega tiska, in družba Mohar & Satler, ki je lastnica EGP. Med resnimi kandidati za dokapitalizacijo je bila tudi skupina Krater, ki jo obvladuje tiskarski mogotec Martin Odlazek. Na koncu sta se EGP in Mohar & Satler uspela dogovoriti s Kobalovo, da bosta na podlagi dokapitalizacije v višini 12,5 milijona evrov pridobila polovični delež Trubarja. Del dogovora je bilo tudi, da Gorenjski tisk kupi 98-odstotni delež EGP z odložnimi pogoji, ki so bili podrobno določeni v pogodbi. Gorenjski tisk je kupnino za EGP nakazal, ko je bila predsednica uprave še Kobalova. Koliko je Gorenjski tisk odštel za EGP in ali je bil pri tem odškodovan, ni znano, po nekaterih informacijah pa naj bi bila cenitev EGP prilagojena in precej višja od dejanske vrednosti. Zapletlo se je s preknjižbo 98 odstotkov delnic EGP, ki so po podatkih delniške knjige še vedno v lasti družb Mohar & Satler in KIG. Za preknjižbo bi moral novi predsednik uprave Gorenjskega tiska Aleksander Troha namreč biti vpisan v sodni register kot zakoniti zastopnik. Toda ta pogoj je bil izpolnjen šele minuli teden. ""Takoj prvi dan, ko sem bil vpisan v sodni register kot zakoniti zastopnik, se delnice EGP niso preknjižile na Gorenjski tisk. To od sobote preprečuje prevzemna namera Papir Servisa za Gorenjski tisk, saj lahko v skladu z zakonom o gospodarskih družbah opravljam le tekoče posle,"" razlaga Troha. Spomnimo, da sta Papir Servis in Komunala Lendava, ki spadata v skupino Krater, skupaj s še tremi podjetji minuli teden kupila delnice Gorenjskega tiska od družbe Primož Trubar, domnevno sporni posel pa naj bi Edvard Jurjevec opravil po razrešitvi. Sodišče je že v petek izdalo začasno odredbo za prepoved razpolaganja, obremenjevanja in uresničevanja glasovalnih pravic za delnice, ki so pristale v rokah družb okoli Martina Odlazka. Da se je Kobalova odločila za dramatično prodajo delnic Gorenjskega tiska podjetjem blizu Odlazka, poznavalci razmer poleg njene dvojne igre pripisujejo tudi domnevnim nameram družbe Mohar & Satler, da bi proizvodnjo Gorenjskega tiska preselili v Logatec. Pri tem naj bi družba Mohar & Satler sodelovala z družbo MKT Print, ki velja za največjega konkurenta skupine Krater.",0
"Stres na delu. Prizadene skoraj tretjino Evropejcev, situacija je primerljiva tudi v Sloveniji. Delo. ""Stres na delovnem mestu prizadene 28 odstotkov zaposlenih v EU,"" so strokovnjaki opozarjali na konferenci v sklopu projekta Program podpore pri odpravljanju stresa, povezanega z delom. Ocenjujejo, da so ekonomski stroški stresa na delovnem mestu v EU med tremi in štirimi odstotki BDP, kar je bilo leta 2007 okoli 1,378 milijona evrov. ""Situacija v Sloveniji je primerljiva,"" dodajajo. Varovanje zdravja ""Namen projekta je ustvarjanje podpornega okolja za izboljšanje delovnih procesov in razmer na področju varovanja zdravja,"" pravi Aleš Strmečki, vodja projekta z mariborske univerze. Program pilotno izvajajo v petih podjetjih, kjer so se poleg stresa na delovnem mestu lotili spremljanja izostajanja z dela, zmanjševanja produktivnosti, izgorevanja in podobno. ""Odkriti želimo tiste dejavnike na delovnem mestu, ki med Slovenci povzročajo največ bolniških odsotnosti, konfliktov, slabega zdravja in nizke produktivnost,"" so pojasnili na konferenci.",0
"Cena Applovih delnic je po objavi podatkov o rekordni predprodaji poletela v nebo. Za delnico je treba zdaj odšteti rekordnih 700 dolarjev. Medtem pa pri Applu ugotavljajo, da imajo premajhne zaloge iPhonov. Prodaja iPhona 5 je presegla celo Applove optimistične napovedi. Le 24 ur je bilo potrebnih, da je Apple prodal dva milijona primerkov novega iPhona 5. Veliko povpraševanje je presenetilo celo Apple. Zanimanje za nov izdelek pa se pozna tudi na borzi. Že v času pričakovanja novega iPhona so Applove delnice v zadnjih štirih mesecih pridobile kar 22 odstotkov vrednosti, zdaj pa je treba za eno odšteti že rekordnih 700 dolarjev. Zaradi nepričakovanega zanimanja pri Applu ugotavljajo, da bodo začetne zaloge iPhonov pošle že zaradi prednaročil. Prvim kupcem naj bi vendarle v skladu z načrtom že v petek dostavili naročene telefone, dobava za nekatere druge pa naj bi se zavlekla vse do oktobra. Tokrat se sicer ni zgodilo prvič, da so katerega od Applovih izdelkov razprodali že v predprodaji. So pa tokrat podvojili zadnji prodajni rekord. Aprila lani je imela družba namreč milijon prednaročil za iPhone 4S. Pred tem je bil Applov prodajni rekord 600.000 prodanih iPhonov 4. Ali bo Apple zaradi nadpovprečnega zanimanja spremenil roke prodaje, ni znano. Za zdaj velja, da naj bi iPhone 5 na prodajne police v ZDA in večjih evropskih trgih, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, prišel 21. septembra, v 22 drugih držav, vključno s Slovenijo, pa teden dni pozneje. Hitrost prodaje iPhona5 je neverjetna in napoveduje rekorden december, pravi analitik pri Barclaysu Ben Reitzes, ki napoveduje, da bo Apple v zadnjem kvartalu leta prodal več kot 42 milijonov iPhonov. Samo do 29. septembra, ko se konča fiskalno leto 2012, naj bi prodali več kot 10 milijonov pametnih telefonov. Zadovoljni so lahko tudi delničarji. Analitiki pričakujejo, da se bo dobiček na delnico decembra s 44,24 povzpel na 56,90 dolarja. Apple in Samsung nadaljujeta konkurenčni boj. Foto Reuters Konkurenca v nizkem startu Medtem ko si lahko pri Applu oddahnejo in uživajo v uspehu, pa pri največjem konkurentu Samsungu načrtujejo svoj veliki pohod na trg. Izguba sodne bitke z Applom zaradi patentov jih očitno ni preveč prizadela. Samsung Galaxy S4 naj bi tako na police prišel februarja prihodnje leto in bo nadaljevanje uspešne serije pametnih telefonov Galaxy, razkrivajo viri iz korejskega giganta. V družbi trdijo, da se bodo spremembe bolj kot v sami podobi telefona dogajale v njegovi notranjosti, saj naj bi poskrbeli za več izboljšav v programski in strojni opremi. Po obliki pa naj bi tudi nov izdelek ostal zvest pravokotni obliki z zaobljenimi robovi. Samsung je prodajo Galaxy S III začel konec maja, do septembra pa so prodali več kot 20 milijonov primerkov.",1
"Konec evropskega košarkarskega prvenstva S koncem evropskega prvenstva v košarki prihajajo na plan tudi z njim povezane številke, ki organizatorjem zagotovo izvabljajo nasmeh na obraze. Čeprav bodo celotni izkupiček in vse številke prvenstva znani šele čez nekaj mesecev, pa je ena stvar znana že zdaj – prvenstvo je bilo, sodeč po podatkih Košarkarske zveze Slovenije KZS, uspeh. Verjetno bo šel EuroBasket 2013 v zgodovino kot najbolj racionalno, pa tudi najbolj domiselno organizirano prvenstvo, meni predsednik KZS-ja Roman Volčič. Prve ocene tako kažejo, da je 10 milijonov evrov težka organizacija dogodka v blagajno prinesla okoli 40 milijonov evrov prihodkov. Tudi tekme reprezentanc so bile dobro obiskane, saj si je 90 tekem ogledalo 330.000 gledalcev oz. 3.700 gledalcev na tekmo, kar je skoraj desetina več obiskovalcev na tekmo kot na obeh EP-jih v Litvi in na Poljskem glede na velikost dvorane. Tudi število prodanih vstopnic je močno preseglo pričakovanja organizatorjev. Ti so pričakovali, da bodo prodali 145.000 vstopnic, a je bilo do zadnjega dne prodanih kar 182.000 vstopnic, kar je 27,5 odstotka več od načrtov. Glas o Sloveniji je poneslo po svetu V KZS-ju so prav tako prepričani, da je prvenstvo poskrbelo za zelo močno promocijo Slovenije, saj je med prvenstvom našo državo obiskalo skoraj dvakrat več tujih gostov 55.000, kot je bilo načrtovano 30.000. Od tega je bilo recimo kar 25.000 hrvaških navijačev. Samo reprezentance, sodniki ter osebje FIBE in FIBE Europe so skupno opravili 20.000 prenočitev, 10.000 prenočitev pa je opravilo 1.300 akreditiranih medijev iz 40 držav Evrope, Japonske, Kanade, Kitajske in ZDA. Prvenstvo je prav tako prenašala velika večina svetovnih držav, in sicer kar 167, prodanih je bilo 95.000 promocijskih izdelkov EuroBasketa, v sklopu promocijske turneje so organizatorji obiskali 13 držav, uradna maskota Lipko pa je obiskal več kot 500 dogodkov pred prvenstvom. Zaradi enodnevnih gostov bo verjetno manj prenočitev, kot smo jih načrtovali, čeprav bo ta številka vsekakor krepko šestmestna. Hkrati so se potrdile tudi težave s slabo letalsko povezljivostjo Slovenije z Evropo, je izpostavil direktor EuroBasketa 2013 Aleš Križnar. Podlaga za prihodnost Tekme si je brezplačno ogledalo tudi 200 slovenskih osnovnih šol in 15.000 osnovnošolcev, pri organizaciji pa je sodelovalo tudi 1.100 prostovoljcev iz 40 držav. Kot že rečeno, natančne številke bo KZS sporočil do konca leta, naročili pa so tudi analizo stroškov in koristi prvenstva, ki bo referenca za prihodnje podobne dogodke, je še pojasnil Volčič in dodal, da bodo vse denarne presežke s prvenstva vložili v razvoj slovenske košarke.",1
"Novih delovnih mest vse manj, brezposelnost pa je vse daljša Stopnja brezposelnosti se bo po vsem svetu občutno zvišala, slabe napovedi za leto, ki je pred nami, riše Mednarodna organizacija dela. Ker države ne dosegajo zadostne stopnje gospodarske rasti, se bo število brezposelnih več kot pet let po izbruhu gospodarske krize povečalo za dodatnih 5,1 milijona. Tako naj bi bilo namesto 197 milijonov brezposelnih, kolikor jih je na svetu trenutno, konec leta kar 202 milijona brezposelnih. Leta 2014 naj bi brez dela ostalo še dodatne tri milijone ljudi. Mednarodna organizacija dela ILO je v svojem zadnjem poročilu, ki ga je izdala pred sredinim začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, zapisala, da se število novih delovnih mest vztrajno zmanjšuje, trajanje brezposelnosti pa se podaljšuje. Negotovost glede gospodarskega položaja ter nezadostni politični ukrepi slabijo potrošnjo ter zavirajo investicije in novo zaposlovanje, je ob tem povedal prvi mož ILO-ja Guy Ryder. Celotno poročilo si lahko preberete tukaj v angleškem jeziku. Države bodo morale bolj odločno ukrepati ILO je ob objavi poročila določevalce v politiki in gospodarstvu pozval k bolj odločnemu ukrepanju zoper brezposelnost ter k hitrejši uveljavitvi gospodarsko-finančnih reform. Posebej so izpostavili Evropo, pred katero je nujna naloga učinkovitega zagona motorja za gospodarsko rast, kar še posebej velja za Grčijo in njej podobne države s krčenjem gospodarske dejavnosti. Gospodarska rast v območju evra se je kljub finančno-političnim ukrepom, kot so začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF, stalni evropski reševalni mehanizem ESM ter izredni posegi na finančnem trgu s strani Evropske centralne banke ECB, vnovič upočasnila, kar je zaostrilo položaj na trgu dela številnih držav z evrom. Kriza v območju evra tudi za letošnje leto predstavlja največjo nevarnost za globalno zaposlovanje, je pa nevarnost, da bi območje evra razpadlo ali da bi katera izmed držav članic bankrotirala, manjše kot pred letom dni. Najbolj skrb vzbujajoča je brezposelnost med mladimi Mednarodno organizacijo dela še posebej skrbi brezposelnost med mladimi, saj je brez stalne zaposlitve trenutno 73,8 milijona mladih po vsem svetu, naslednje leto pa bo ta številka zaradi upočasnjene gospodarske dejavnosti višja še za pol milijona. Stopnja brezposelnosti med mladimi, ki je leta 2012 v povprečju znašala 12,6 odstotka, se bo brez odločnega ukrepanja do leta 2017 povzpela na 12,9 odstotka, opozarja ILO. Države, ki so se najbolj uspešno spopadle s problemom brezposelnosti med mladimi, so Avstrija, Nemčija in Švica, najhuje pa je v Grčiji in Španiji, kjer stopnja brezposelnosti med mladimi že presega 50 odstotkov.",0
"Gorenje ta teden izgubilo več kot 13 odstotkov Borze po vsem svetu so po nekaj spodbudnih dneh spet v prostem padu, potem ko je ameriški senat zavrnil pomoč domači avtomobilski industriji. Izgube na največjih azijskih in evropskih borzah so bile v petek tudi petodstotne. Vsi se bojijo, da Detroit, zibelka ameriškega avtomobilizma, ne bo preživel, kar bi sprožilo uničujoč val brezposelnosti in še poslabšalo že tako kritične razmere. Tudi na Ljubljanski borzi je bilo petkovo trgovanje pesimistično in brez pravega prometa. Slovenski borzni indeks se je znižal za 1,64 odstotka in je pri 3.948 točkah našel novo najnižjo vrednost po januarju 2004. Optimisti, ki so upali, da pod 4.000 točk SBI20 ne bo več padel, so se zelo ušteli. Z izjemo Save so vse prometnejše delnice izgubljale. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -1,21 % 53,88 EUR TELEKOM -1,18 % 41,25 HELIOS -1,10 % 646,84 PETROL-2,95 % 251,08 ZAV. TRIGLAV -0,86 % 15,00 SAVA 1,33 % 275,89 GORENJE -5,32 % 11,03 SAVA RE -4,81 % 11,27 MERCATOR -4,58 % 169,21 INTEREUROPA -0,74 % 9,45 Gorenje ta teden izgubilo več kot 13 odstotkov S Krko je bilo za 671 tisoč evrov prometa. V primerjavi s celotnim trgom so se delnice kar dobro držale in bile na koncu vredne 53,90 evra. Telekom se je ob 230 tisoč evrih prometa prav tako pocenil za dober odstotek, medtem ko so v ozadju okrog pet odstotkov izgubile delnice Gorenja, Pozavarovalnice Sava in Mercatorja. Gorenje je ob koncu dneva pogledalo pod enajst evrov. V tem tednu se je njegov tečaj znižal za več kot 13 odstotkov, potem ko je podjetje opozorilo, da še kako občuti gospodarsko krizo in da bo dobiček nižji od pričakovanj. Bančne delnice spet na udaru Gospodarska kriza ne prizanaša s svežimi slabimi novicami. V ZDA je bilo v zadnjem tednu največ prosilcev za denarno pomoč v času brezposelnosti v zadnjih 26 letih. Podjetja obupujejo. Pri banki JPMorgan Chase ugotavljajo, da so razmere obupne, delnice pa so v četrtek izgubile več kot deset odstotkov. To je obremenilo indeks Dow Jones 8.565 točk, ki je izgubil več kot dva odstotka. Še precej hujši 3,7-odstoten je bil padec tehnološkega Nasdaqa 1.507. Indeksi so izgubljali zlasti ob koncu dneva, nekaj tudi na račun pričakovanj o zavrnitvi pomoči avtomobilski industriji. Nafta po desetodstotni rasti padla na 45 dolarjev Po trgovanju je banka Bank of America sporočila, da bo v naslednjih treh letih ukinila od 30 do 35 tisoč delovnih mest. Njene delnice so v Frankfurtu v petek dopoldne izgubile več kot osem odstotkov, kar pa je malenkost v primerjavi s potopom delnic General Motorsa. Njihova vrednost se je namreč znižala za 28 odstotkov. GM in Chrysler opozarjata, da brez denarne pomoči ne bosta preživela. Tudi preostale delnice avtomobilskih proizvajalcev trpijo. Toyota in Nissan sta izgubila več kot desetino vrednosti. Nafta je v četrtek poletela nad 48 dolarjev, toda danes zdrsnila na 45.",0
"Ker se naročila zmanjšujejo, bo Prevent Pur, ki kljub srečaju nadaljuje s proizvodnjo do konca julija število zaposlenih zmanjšal za 60 Podjetje Prevent Pur , ki je kljub stečaju oktobra lani nadaljevalo s proizvodnjo, je doslej poslovalo z dobičkom. Vendar se naročila zelo zmanjšujejo, zato stečajni upravitelj Martin Sreš do konca julija načrtuje število zaposlenih zmanjšati za 60. Če podjetje medtem ne dobi dodatnih naročil, bo sodišču predlagal prekinitev poslovanja. Podjetje Prevent Pur v stečaju je v času od začetka stečajnega postopka oktobra lani do konca maja letos poslovalo s 3,1 milijona evrov prihodkov in ustvarilo 458 tisoč evrov dobička. Ob upoštevanju še neporabljene amortizacije je podjetje ustvarilo 779 tisoč evrov čistega denarnega toka. Za toliko se je povečala tudi stečajna masa, namenjena poplačilu upnikov, je v poročilu o poslovanju, namenjenemu sodišču, minuli teden zapisal Sreš. Obseg naročil se manjša Proizvodnja v podjetju Prevent Pur, ki izdeluje polnila za avtomobilske sedeže iz rezane pene za Volkswagen , se je namreč zaradi zadostnih naročil nadaljevalo tudi po uvedbi stečaja, se pa z iztekom nekaterih programov število zaposlenih postopno zmanjšuje. Ob uvedbi stečaja je podjetje zaposlovalo okoli 165 delavcev, konec aprila letos pa jih je bilo še 120. Glede na zdaj zagotovljen nižji obseg naročil bo v juniju delo izgubilo še 20 delavcev, julija pa bodo v podjetju zaradi velikega zmanjšanja naročil odpustili dodatnih 40 delavcev. ""To pa ni več v okviru poslovnega načrta, ki smo ga izdelali po začetku stečajnega postopka ob upoštevanju takratnih ocen o možnem obsegu dela,"" je v poročilu zapisal Sreš in dodal, da si sicer prizadevajo pridobiti posle tudi od drugih naročnikov. Do 2. julija še zbirajo ponudbe za nakup podjetja Če podjetju do konca junija ne bo uspelo zagotoviti zadostnega obsega dela, bodo v podjetju sodišču predlagali prekinitev poslovanja v okviru stečajnega postopka. Ker je do 2. julija v teku tudi zbiranje ponudb za nakup podjetja kot poslovne celote, pa obstaja možnost, da bo zadosten obseg proizvodnje zagotovil novi kupec, navaja Sreš. Podjetje Prevent Pur je zaradi plačilne nesposobnosti v stečaju od oktobra lani. V stečajnem postopku so upniki prijavili za 10,1 milijona evrov terjatev, od tega je stečajnih upravitelj priznal prijavljene terjatve v višini 2,5 milijona evrov, preostale pa je prerekal.",0
"Policija je proti Ivanu Zidarju in Boštjanu Penku vložila kazensko ovadbo. Oba moška je policija junija že priprla. ""Ovadba me ne preseneča. Že po junijski aretaciji sem vedel, da zadeva ne bo ostala brez epiloga,"" je za zurnal24.si vložitev ovadbe komentiral Boštjan Penko. Zagotovil je, da se ne počuti krivega, ker se je še kot tožilec sestajal z Ivanom Zidarjem: ""Že preiskovalni sodnik je ugotovil, da v sestankih ni bilo znakov kaznivega dejanja. Isto je ugotovil tudi pritožbeni senat. Upam, da se policija zaveda, da gre pri ovadbi za kaznivo dejanje krive ovadbe."" Naš sogovornik, ki je v lastno obrambo že ""sprožil ustrezne postopke"", ni želel ugibati o vzrokih za ovadbo proti njemu: ""Ozadje je lahko ali politično ali osebno."" Za ovadbi naj bi se na policiji odločili zato, ker sta se Boštjan Penko kot tožilec in Ivan Zidar kot osumljenec letos poleti večkrat sešla. Kot je znano, so policisti Ivana Zidarja in Boštjana Penka priprli 29. junija. Zidar in Penko naj bi se takrat sestala, ker naj bi se pogovarjala o prihodnjem sodelovanju, Penko pa naj bi Zidarju ob tem predal kazenski spis o spornem Zidarjevem nakupu nepremičnin v Fiesi. Nekdo znotraj SCT naj bi o sestanku obvestil policiste. Tako Zidar kot Penko sta na policiji preživela 15 ur.",0
"Odstavljeni direktor družbe Eles Milan Jevšenak vse očitke nadzornega sveta zanika in jih označuje za izmišljotino. Ta mu očita neustrezno vodenje investicije daljnovoda Beričevo Krško. Jevšenak pravi, da je izjemno razočaran in ogorčen, pravico pa bo iskal na sodišču. Potem ko je v petek nadzorni svet Elektra Slovenije Eles sedanjega direktorja družbe Milana Jevšenaka razrešil zaradi neustreznega vodenja investicije daljnovoda Beričevo Krško, je Jevšenak vzroke za razrešitev označil za izmišljotino. Ob tem je izjemno razočaran, ogorčen in bo svojo pravico iskal na pristojnem sodišču. Nadzorniki so v petek do imenovanja novega direktorja oz. za največ šest mesecev na čelo družbe imenovali Vitoslava Türka. Eles do danes ni utrpel niti evra škode Jevšenak je prepričan, da so pri tem projektu odpovedale notranje kontrole, določene z internimi predpisi. Vendar, kot izpostavlja Jevšenak, Eles do danes ni utrpel niti evra škode, dobra izvedba del je zavarovana z bančno garancijo za dobro izvedbo del, razpolagajo z zavarovalnimi policami, na podlagi katerih je odgovornost konzorcija izvajalcev zavarovana na vrednost 29 milijonov evrov, oprema, ki jo bo konzorcij vgradil, pa na vrednost devet milijonov evrov. Ne morem se izraziti drugače, kot da sta si tako revizijska komisija nadzornega sveta kot sam nadzorni svet razloge za mojo razrešitev preprosto izmislila. Ocenjujem, da je nervoza pri akterjih izvedbe te investicije in določenih drugih osebah velika, saj je bil način dela, kot sem ga sam okarakteriziral za neprimernega, praksa ves čas obstoja Elesa. Vsaka sprememba praviloma ni zaželena, še posebej če se njeni ukrepi ustrezno materializirajo, je opozoril dosedanji direktor. Kaj naj bi počel njegov predhodnik? Ko so v Elesu konec junija lani dobili informacije o neustreznem vodenju projekta, zunaj kroga projektne skupine, so začeli s številnimi aktivnostmi zaščite interesov družbe. Jevšenak izpostavlja, da je bil državni lokacijski načrt za daljnovod Beričevo Krško sprejet in objavljen v uradnem listu leta 2006. Moj predhodnik je začel z investicijo brez kakršne koli investicijske dokumentacije. S tem je bilo ogroženo tudi najetje kredita pri Evropski investicijski banki. Slednji je bil tako, na mojo pobudo, narejen šele sredi leta 2009, ko smo za investicijo porabili že preko 10 milijonov evrov, je pojasnil Jevšenak. Ista situacija je bila po besedah Jevšenaka tudi na projektih prečnega transformatorja, kjer je predhodnik leta 2007 plačal več kot 30 milijonov evrov, dokončal projekt RTP Brestanica in začel s projektom dogradnje RTP Krško vse brez ustrezne investicijske dokumentacije. Situacijo sem saniral, vendar smo kredit pridobili z enoletnim zamikom zaradi predhodne zahteve po predaji investicijske dokumentacije, je še zapisal Jevšenak. Jevšenak je za projektnega vodjo v družbi imenoval svojega namestnika Aleksandra Mervarja. Za konkretni projekt sem v začetku leta 2010 imenoval projektno skupino. Naloge projektne skupine so jasne, predvsem pa je njihova naloga, da se projekt izvaja na način, kot ga določa projektna in investicijska dokumentacija, v skladu z zakoni in dobro inženirsko prakso, je še napisal Jevšenak. Leta 2010 je Jevšenak uvedel za strateške investicije tudi svete projekta za posamezne strateške investicije. Vse svete projektov strateških investicij vodi Mervar. Vodja projekta je dolžan poročati projektni pisarni, slednja pa projektnemu svetu, ki je s strani direktorja edini pooblaščen, da sprejema odločitve glede sprememb na projektu. V konkretnem primeru projektni vodja ni izpolnil svoje dolžnosti, da o problematiki obvešča projektni svet. Iz vseh poročil projektnega vodje do konca junija 2012 je bilo razvidno, da je stanje na področju izvedbe investicije v najlepšem redu, je še poudaril Jevšenak.",0
"Zvezno državo Tabasco na jugu Mehike so prizadele najhujše poplave doslej, ki so oškodovale več kot milijon ljudi Južnomehiško zvezno državo Tabasco so v četrtek prizadele najhujše poplave doslej. Samo v glavnem mestu Tabasca Villahermmosi so po podatkih civilne zaščite poplave prizadele 100 tisoč ljudi. Ljudje so v zgornjih nadstropjih hiš in na strehah čakali na reševalce. Skupno je bilo v poplavah oškodovanih več kot milijon ljudi, mnogi so ostali brez domov. V Tabascu so zabeležili eno smrtno žrtev. Zalog osnovnih živil primanjkuje Po navedbah oblasti je poplavljenih 80 odstotkov ozemlja in 850 krajev v tej kot Belgija veliki zvezni državi. Oblasti v Tabascu so posvarile pred nemiri. Zalog osnovnih živil zaradi paničnega kupovanja primanjkuje. Calderon pozval k vsesplošni pomoči prizadetim Mehiški predsednik Felipe Calderon, ki je včeraj obiskal poplavljena območja, je pozval k vsesplošni pomoči prizadetim. Na terenu je zaradi strahu pred izbruhom okužb okoli 400 zdravnikov in zdravstvenih delavcev. Calderon je predstavnike vlade poslal v Tabasco, da bi koordinirali pomoč in reševanje, lokalnim oblastem pa naročil, naj zaostrijo varnostne ukrepe, da bi preprečile plenjenje opuščenih domov. Po njegovih besedah v Tabascu v reševalnih akcijah in vzpostavljanju reda sodeluje več kot 7500 pripadnikov varnostnih sil.",0
"V ponedeljek se bo sestal upniški odbor SCT. Zaposleni medtem že dva meseca brez plač. Zaradi vse verjetnejšega stečaja SCT bankam upnicam grozi unovčitev 160 milijonov evrov vrednih garancij. V ponedeljek se bo sestal upniški odbor SCT, ki ga vodi Uroš Ilić, je povedal Gregor Gomboši iz SCT. Navedb časnika Dnevnik, da naj bi vodstvo SCT po neuradnih informacijah v naslednjih dveh tednih vložilo predlog za stečaj, ni želel komentirati. Brez denarja možen le stečaj ""Če svežega denarja v kratkem ne bo, potem druge možnosti ni,"" je možnost uvedbe stečaja za SCT, ki je trenutno v prisilni poravnavi, za omenjeni časnik komentirala prisilna upraviteljica SCT Marija Magdalena Šantl. Stečaj bi za vpletene banke upnice, NLB, NKBM, Abanko in LHB, pomenil veliko breme, saj jim v tem primeru grozi unovčitev za več kot 160 milijonov evrov garancij, izdanih za projekte. SCT je v prisilni poravnavi od januarja letos. Terjatve upnikov družbe so konec lanskega septembra skupaj znašale 252,3 milijona evrov, od tega je za 196,7 milijona evrov navadnih terjatev in za 1,5 milijona evrov prednostnih terjatev. Za 44,3 milijona evrov terjatev imajo ločitveni upniki, za 9,8 milijona evrov pa izločitveni upniki. Ni denarja za plače, za projekte še manj Poznavalci dogajanja v SCT trdijo, da denarja za plače ni, še manj za projekte. Podjetju naj bi upniki-banke že zasegli velik del gradbene mehanizacije, ki jo je imelo na lizing. SCT z Ivanom Zidarjem na čelu je izgubil tudi številne že sklenjene posle kot so posel pri graditvi mostu čez Savo v Beogradu in gradnjo predora Vijenac v BiH, ki ga je pridobilo Primorje, kar naj bi bilo po navedbah poznavalcev dokončno razočaranje za prvega moža in lastnika SCT. Dvomljivi ostajajo tudi libijski in ruski posli. Zaposleni ne verjamejo v posojilo Vse manj je tudi upanja za posojilo, ki naj bi ga SCT dobil od hrvaškega EMS Holdinga, saj naše banke denarja Zidarju nočejo več posojati. Osem milijonov evrov naj bi bilo dovolj za plače in nov zagon v podjetju, a v to številni zaposleni ne verjamejo. V minulih dveh mesecih so v SCT izgubili kar 10 poslov, prihodkov je bilo le okoli šest milijonov evrov.",0
"Gorenje je državne subvencije prelilo v plače zaposlenih. Težava pa je, da se od 60 evrov odšteje plačilo davka, zato predsednik uprave Bobinac poziva, naj bodo subvencije oproščene obremenitev. Gorenje je državne subvencije zaradi uvedbe 36-urnega delovnika prelilo v plače zaposlenih, čeprav jim država še ni nakazala sredstev. Sicer opozarjajo, da subvencija znaša 60 evrov na zaposlenega, vendar je treba od tega zneska plačati prispevke in davek oziroma dohodnino državi. Delavci Gorenja so ob plačah dobili dodatke zaradi subvencij. Od 60 evrov se torej obračunavajo prispevki na plačo oziroma prispevki delodajalca v višini 16,10 odstotka na bruto znesek in potem od bruto zneska še prispevki od plače oziroma prispevki delojemalca v višini 22,10 odstotka ter davek, dohodnina po povprečni stopnji, ki velja za posameznika. Zaradi različnih povprečnih stopenj za obračun dohodnine in različnih olajšav so tudi neto zneski subvencij, ki so jih izplačili ob februarski plači, različni. Znesek je višji pri delavcih, ki prejemajo nižjo plačo in imajo več olajšav. Zato je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac ministru za delo, družino in socialne zadeve Ivanu Svetliku predlagal, da bi vlada spremenila podzakonske akte tako, da država subvencij ne bi obremenila z davki in prispevki, temveč bi to obravnavala kot solidarnostno pomoč, ki je teh obremenitev oproščena. S tem bi zagotovili neto izplačilo 60 evrov zaposlenim. Uprava Gorenja namreč zagovarja, da je nesmiselno, da država najprej nakaže pomoč, potem pa od tega zneska zahteva nazaj dajatve, prispevke in tako zmanjša izplačilo subvencij zaposlenih za 30 do 50 odstotkov. Sicer je Gorenje pred tednom dni že vložilo zahtevek za izplačilo subvencij za mesec februar. Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa ne določa, v kakšne namene naj podjetje porabi prejeta sredstva. Tako je Gorenje med redkimi podjetji, ki so se odločila ta sredstva v celoti preliti v prejemke zaposlenih. Vodstvo Gorenja se je v dogovoru s sindikatom odločilo, da bo družba glede na podporo, ki so jo zaposleni izkazali od podpisu aneksov za skrajšani delovni čas, vnaprej samo zagotovilo potrebna sredstva. Glede na to, da imajo vsi zaposleni, nekateri pa delajo 36 ur oziroma 40 ur na teden, iz solidarnosti 10 odstotkov nižjo plačo, je Gorenje vsem zaposlenim izplačalo subvencijo, čeprav za tiste, ki delajo 40 ur, od države ne bo prejelo nič. Subvencija pa ni izplačana članom uprave in vodilnim delavcem, ki imajo sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi.",1
"Nekdanji direktor TEŠ-a je držal besedo Nekdanji direktor Uroš Rotnik je vrnil celotno odpravnino, ki jo je prejel zaradi razrešitve z mesta direktorja Termoelektrarne Šoštanj. Uroš Rotnik je za Radio Slovenija potrdil, da je izvedel svojo namero in vrnil 25.392 evrov odpravnine oziroma šest mesečnih plač. To je napovedal že včeraj z obrazložitvijo, da nima mirne vesti, da bi v zdajšnjih razmerah vzel odpravnino . Odpravnina mu sicer pripada po pogodbi. Z mesta direktorja TEŠ-a je bil razrešen 11. novembra letos, zamenjal pa ga je Simon Tot. Ta je pojasnil, da bi moral Rotnik podpisati sporazum, da TEŠ-u ni treba izplačati odpravnine, a tega ni storil, zato so mu jo morali nakazati, drugače ne bi imeli pravne podlage, da je ne izplačajo. O pravnih korakih se bodo v TEŠ-u odločali, potem ko bodo dobili potrdilo o povratnem nakazilu odpravnine.",1
"Ljubljana - Poteza Fin, ki sodi v Skupino Poteza Branka Drobnaka, je nizozemski družbi Poteza Real Estate Management za vsega 10.500 evrov prodala družbo ABCFIN, ki je isti dan pri Novi KBM najela kar 13 milijonov evrov posojila. Glede na to, da je imela ABCFIN konec preteklega leta celo negativni kapital, lani pa je ustvarila zgolj 17 evrov prihodkov in 19.140 evrov izgube, se zastavlja vprašanje, kako je družba dejansko sploh lahko najela tako visoko posojilo. ""Izključna dejavnost ABCFIN predstavlja razvoj bodočega stanovanjskega naselja na Planini v Kranju,"" je pojasnil direktor Poteze nepremičninsko svetovanje Mitja Križaj in dodal, da je družba namensko posojilo najela za nakup zemljišč in razvoj tega projekta. Za najem posojila so, tako Križaj, Novi KBM ponudili ""standardne instrumente zavarovanja"". Katere, ni pojasnil, je pa povedal, da so posojilo najeli sočasno, kot je Poteza lastništvo ABCFIN prenesla na nizozemsko družbo Poteza Real Estate Management. mp",0
"Preden jih lahko prepovedo, morajo skozi analizo in zakonodajne procedure. Sintetične droge, ki jih še ni na seznamu prepovedanih, lahko danes mladi v Sloveniji uživajo povsem svobodno. V Evropski uniji se namreč vsak teden pojavi vsaj ena nova droga, vse več jih je tudi pri nas, medtem ko nezakonite postanejo šele, ko se znajdejo v uredbi o razvrstitvi prepovedanih drog, ki pa smo jo v Sloveniji v zadnjih 13 letih posodobili le devetkrat. Nič manj škodljive Kako legalen prašek postane ""spid"" Prevare. “Prek spleta naročijo sicer dovoljeno sintetično drogo, podobno amfetaminu, in jo prodajajo kot amfetamin,” o dogajanju na trgu drog pravi vir, ki ni želel biti imenovan. Tako menda precej zaslužijo, saj pol kilograma te snovi dobijo za 25 evrov, gram “spida” pa prodajo za deset evrov. ""Gre za droge, ki jih pogosto oglašujejo kot legalne alternative prepovedanim, s tem pa ustvarjajo napačen vtis, da gre za povsem varne snovi,"" opozarja Matej Košir z inštituta Utrip in dodaja, da so lahko enako škodljive kot prepovedane. Te droge so cenejše in lažje dostopne, saj jih je mogoče naročiti tudi prek spleta, med slovensko mladino pa niso redkost – po zadnji raziskavi Eurobarometra jih je namreč poskusilo kar sedem odstotkov mladih med 15. in 24. letom. Vsaka snov na analizo Na ministrstvu za zdravje se problematike zavedajo in pojasnjujejo, da je treba pred prepovedjo narediti analizo o tveganjih, ki jih neka snov pomeni za zdravje. Kot dodajajo, pa zaradi vse večje ponudbe in uporabe novih sintetičnih snovi, ki so prilagojene tako, da aktivna sestavina ni na seznamu prepovedanih, Evropska komisija pripravlja direktivo, ki naj bi poenotila odzive držav in pospešila postopek regulacije teh snovi. Pomagate lahko tudi vi Uporabniki takšnih ali drugačnih substanc lahko tudi sami pomagajo pri pridobivanju informacij o tematikah, ki so povezane z drogami. Tudi v Sloveniji namreč letos do 20. decembra poteka raziskava Global Drug Survey, ki jo pri nas koordinira Inštitut Utrip, z izkušnjami, znanji in mnenji pa lahko veliko prispevate k raziskovanju tega področja. ""Tudi če sami niste uporabnik alkohola, pa lahko informacijo posredujete drugim, ki bi nam lahko pomagali pri pridobivanju kakovostnih podatkov,"" poziva Košir.",0
"Na Darsu je že danes potekala primopredaja med dosedanjo predsednico uprave Duhovnikovo in novoimenovanim Knezom. Razrešitev jo je doletela zaradi ugotovitve, da je huje kršila obveznosti. Duhovnikova je tudi uradno napovedala uporabo pravnih sredstev. Matjaž Knez Na čelo Družbe za avtoceste Dars, vsaj začasno, se je že danes zavihtel Matjaž Knez. Nadzorni svet NS je namreč po več ur trajajoči seji razrešili dosedanjo prvo damo Matejo Duhovnik in še članico uprave Gordano Bošković. Nadzorniki so za čas do izvedbe javnega razpisa za novega predsednika uprave razpis bo pripravljen in objavljen v roku meseca dni, za vršilca dolžnosti imenoval Kneza, za člana uprave pa Tineta Svoljšaka. Primopredaja poslov je potekala že danes, vendar na samo primopredajo mediji niso bili vabljeni. Posle sta si predala za zaprtimi vrati. Duhovnikova je tudi uradno napovedala uporabo pravnih sredstev. Ker so Duhovnikovo razrešili iz krivdnih razlogov, ji tako tudi naj ne bi pripadala odpravnina. Ta bi sicer bila v višini šestih plač, torej 60.000 evrov. Čaka Duhovnikovo še kazenska ovadba? Plača Kneza in Svoljšaka bo določena v skladu s prihodnjimi spremembami zakona o gospodarskih družbah. Prilagodili se bomo trenutnim razmeram in trenutni finančni situaciji. Vsekakor bo plača nižja od plače dosedanje uprave, je zatrdil Hočevar. Predsednik NS Dušan Hočevar je pojasnil, da je bila razrešitev soglasna in je temeljila na razpravi o poročilih, ki jih je na zahtevo nadzornikov pripravila uprava družbe. Nadzorni svet je pri Duhovnikovi in Boškovićevi ugotovil, da sta z opustitvijo skrbnosti vestnega in poštenega gospodarja huje kršili obveznosti, ki izhajajo iz njune poslovodne funkcije, je pojasnil Hočevar. Hujše kršitve obveznosti dobrega poslovanja so bile ugotovljene predvsem v primeru neučinkovitega reševanja problematike podizvajalcev in poplačila podizvajalca v znesku slabih 74.000 evrov, ki ga je postavilo v neenak položaj v razmerju do drugih podizvajalcev. Poleg tega je uprava pod vodstvom Duhovnikove kršila obveznosti v primeru podpisa protokola z družbo Alpine Bau za izgradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper Izola. V tem primeru je uprava po Hočevarjevih pojasnilih ravnala v nasprotju z veljavnimi predpisi, s čimer je Dars omejil pravice podizvajalcev. Foto Damjan Žibert Obveznosti so bile kršene tudi v primeru sklenitve pogodbe o izvajanju storitev nadzornega centra semaforizacije Mestne občine Ljubljana za vodenje in kontrolo delovanja ter vzdrževanja sistema na območju krožišča Tomačevo. Kršitve so bile tudi v primeru izplačila odškodnine fizični osebi in dogovora o gradnji nadvoza nad dolenjskim avtocestnim odsekom Pluska Ponikve. V tem primeru je negospodarno ravnanje decembra 2010 ugotovilo že računsko sodišče in lani aprila pozvalo k razrešitvi uprave, kar pa se takrat ni zgodilo. Kot je dejal Hočevar, kazenska in odškodninska odgovornost Duhovnikove in Boškovićeve zaradi naštetega ni izključena. Verjetno se bo marsikaj pokazalo tekom dogodkov, je dejal.",0
"Optimistične napovedi, realnost drugačna Nemški Siemens naj bi po poročanju nekaterih svetovnih medijev zaradi neugodnih globalnih gospodarskih razmer odpustil 4 % 17.200 zaposlenih. Od tega 6.400 v Nemčiji, kjer je skupno zaposlenih okoli 136.000 ljudi. Brez dela naj bi ostalo predvsem administrativno osebje. Družba, ki po vsem svetu zaposluje 435.000 delavcev, pisanja ne komentira, uprava pa je že marca napovedala, da bodo prihodki multinacionalke v trenutnem četrtletju za 900 mio. evrov nižji od pričakovanih. Siemensov dobiček je bil v prvem četrtletju s 412 milijoni evrov za 67 odstotkov nižji od primerljivega lanskega obdobja 1,3 milijarde. Podatki so presenetljivi, saj je vodstvo družbe, ki izdeluje pestro paleto proizvodov - od turbin, železniških kompozicij uporabljajo jih tudi Slovenske železnice, telekomunikacij -, januarja napovedovalo podvojitev prodajnih rezultatov, še navaja International Herald Tribune, ki povzema poročila Wall Street Journala in Süddeutsche Zeitunga.",0
"Mojca Hergouth Koletič v oddaji Prava ideja Znanje je bila vedno najboljša naložba. To meni tudi Mojca Hergouth Koletič, ki vodi jezikovni center. Pravi, da ljudje, kljub krizi, prepoznajo vrednost znanja tujih jezikov. Ko se ljudje zavedo, kaj je res pomembno, velikokrat ugotovijo, da je znanje tisto, ki ti ga nihče ne more vzeti, omogoča ti dodatne možnosti in poveča mobilnost, je prepričana podjetnica, ki s svojim jezikovnim centrom sodeluje z Univerzo Cambridge, z inovativnimi načini učenja pa omogoča tudi podjetjem zunaj Ljubljane, da omogočijo izpopolnjevanje svojim zaposlenim. Mojca Hergouth Koletič je bila gostja Prave ideje. V oddaji so govorili tudi o tem, koliko za izobraževanje namenijo podjetja in katere so naj inovacije leta. Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu! Pred kratkim ste prejeli srebrno priznanje za inovacijo v osrednjeslovenski regiji. Glede na to, da ste podjetje, ki se ukvarja z jezikovnimi tečaji, za kakšno inovacijo gre? Gre za način, kako poučujemo, in medij, prek katerega poučujemo. To je pouk na daljavo prek videokonference, kar pomeni, da lahko naš učitelj poučuje tečajnike kjer koli, kjer imajo videokonferenčni sistem. Pri sami metodologiji pouka uporabljamo še dodatno tehnologijo, kot so dokumentna kamera, računalnik in drugo. Vse skupaj poteka na daljavo, ampak v živo in je torej učitelj veliko bolj prisoten kot pri drugih tečajih na daljavo, ko je človek veliko bolj prepuščen samemu sebi. Lahko nudimo individualni pouk, večinoma pa ta pouk uporabljamo za podjetja, ki so oddaljena in bi pouk sicer zahteval dodatne stroške in več časa. Delate s slovenskimi ali tudi tujimi naročniki? Tak pouk smo sicer razvili za potrebe slovenskega trga, delamo pa tudi na povezavah s tujino. Kakšen je sicer trend - se Slovenci veliko učimo tujih jezikov? Absolutno. Verjetno to malo izhaja iz potrebe, da lahko komuniciramo z drugimi, saj smo s svojim jezikom precej omejeni in z znanjem tujih jezikov širimo meje svojega sveta. Za katere jezike je največ zanimanja? Še vedno prednjači angleščina. Ni več toliko osnovnih tečajev, pozna se, da se nivo zvišuje, so pa vedno večje potrebe po izobraževanju na višji stopnji, za zahtevne izpite, za znanje jezika v specializiranih temah. Na drugem mestu je še vedno usidrana nemščina. Ste edini jezikovna šola v Sloveniji, ki poučuje v sodelovanju z Univerzo Cambridge. Kako je prišlo do tega sodelovanja? Sodelovati smo začeli pri projektu vzpostavitve centra za učitelje. To je bilo lažje dosegljivo, ker smo že bili del mreže »International House« šol, veliko teh šol je že partnerjev univerze v Cambridgeu, tako so vedeli, da izpolnjujemo potrebne standarde, ki jih tudi sami zahtevajo. Od leta 2006 izvedemo vsako leto vsaj dva tečaja in na leto usposobimo od 25 do 30 učiteljev angleščine. Leta 2008 smo sodelovanje s Cambridegeom razširili tudi na področje drugih izpitov iz angleščine, ki jih ljudje potrebujejo za dokazovanje znanja jezika. Imate kakšne podatke - se pridejo tečajniki učit tudi zaradi ambicij odhoda v tujino? Da, zmeraj več. Kar je po eni strani dobro, ker smo Slovenci znani po tem, da se težko odpravimo kam drugam. V zadnjem času pa opažamo predvsem pri poletnih usposabljanjih za učitelje in potencialne učitelje, da vedno več mladih ugotavlja, da so njihove zaposlitvene možnosti v Sloveniji slabe. S pridobitvijo certifikata univerze Cambridge, s katero sodelujemo, jim omogočamo, da relativno enostavno dobijo službo na jezikovnih šolah po svetu. Pa tudi sicer zaznavamo povečanje zanimanja med mladimi že med študijem, da se dodatno izobražujejo in potem poiščejo priložnost v tujini, ker situacija doma ni prav rožnata. Zadnja leta govorimo o krizi, ki jo občutijo ljudje pri vsakodnevnih nakupih. Imate občutek, da zaradi zaostrene ekonomske situacije odložijo morebitno učenje tujih jezikov? Za zdaj ne. Ko se ljudje zavedo, kaj je res pomembno, velikokrat ugotovijo, da je znanje tisto, ki ti ga nihče ne more vzeti, omogoča ti dodatne možnosti in poveča mobilnost. Upad vpisov je morda le pri določenih jezikih, pri tistih, ki jih govorijo v državah gospodarskih partnericah Slovenije, pa ne.",1
"Podjetje bo prenehalo s proizvodnjo V Mehanu se že nekaj let soočajo s težavami, zdaj pa se je lastnik odločil, da preneha s proizvodnjo in odpusti več kot 140 delavcev. Vse od menjave lastnika se v izolski tovarni igrač izmenjujejo slabe novice. Pred dvema letoma je brez dela ostalo okoli 75 delavcev, konec leta so se delavci odločili za stavko in zahtevali poplačilo zaostalih plač ter dvig bruto dohodka. Z vodstvom so delavci pozneje dosegli dogovor. V začetku letošnjega leta je brez dela ostalo še 20 delavcev, avgusta letos pa še 17. Ostali zaposleni so se vseskozi bali za svoje službe. Oba sindikata pa sta v ponedeljek dobila obvestilo o odpovedi vseh pogodb o zaposlitvi in vabilo na posvet, ki bo v sredo na sedežu družbe v Izoli, poroča Radio Slovenija. Število brezposlenih se bo tako na koprskem zavodu za zaposlovanje v kratkem bistveno povečalo.",0
"Zahodnim borzam po veselem septembru še ni zmanjkalo sape Zlasti Krkine delnice so potegnile Ljubljansko borzo iz zelo neuglednega položaja, tudi na tujem pa se je razpoloženje popravilo. Dolar pada, nafta se draži. Indeks SBI TOP, ki je v torek zdrsnil na najnižjo točko po decembru 2008, se je po petih minusih povzpel za 0,37 odstotka, na 809 točk, pri čemer so se pocenile le Telekomove delnice in dosegle novo zgodovinsko dno. Krkine delnice so se ob višjem prometu dosegel je skoraj 700 tisoč evrov podražile za poldrugi odstotek največ v zadnjih dveh mesecih in dan končale še višje, pri 63,65 evra. S 113 tisoč evri po prometu sledi Petrol, ki je dan končal pri 249 evrih. Tudi pri preostalih papirjih so bili posli na koncu trgovanja večinoma višji, kar vliva upanje, da bodo tečaji v četrtek še nekoliko okrevali. Japonske oblasti razveselile borze Razpoloženje na svetovnih trgih se je kar naenkrat občutno popravilo, potem ko so prejšnji teden indeksi večinoma poznali le rdečo barvo. Na preobrat je vplivala odločitev japonske centralne banke, da obrestno mero zniža na ničelno stopnjo in da v gospodarstvo načrpa sveže milijarde jenov, popoldne pa je razveselila še novica o rasti ameriškega storitvenega sektorja. Indeks Dow Jones 10.944 točk se je zvišal včeraj za 1,8 odstotka in dosegel petmesečni vrh. Vlagatelji pričakujejo, da bo tudi Fed nadaljeval politiko kvantitativnega sproščanja . Tehnična analiza daje pozitivne signale Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.065 točk se je po šestih dnevih padanja najdaljši negativni niz po lanskem januarju v torek povzpel za 1,4 odstotka, tehnična analiza pa daje bikovske signale. Največ so pridobile delnice podjetij, ki so občutljiva na gospodarske cikle, kot so rudarska podjetja. Tudi avtomobilski sektor je spremenil smer. BMW-jeve delnice, poraženec prejšnjega tedna, so se povzpele za 3,6 odstotka. Tudi v sredo dopoldne je bila Evropa v lepem plusu, nemški DAX30 6.280 točk se je do kosila zvišal za odstotek. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA+1,38 % 63,19 EUR PETROL+0,08 %243,33 GORENJE+0,23 % 12,91 TELEKOM-1,03 %87,54 LUKA+1,29 % 15,72 MERCATOR+0,09 %142,45 NOVA KBM+0,40 %10,03 INTEREUROPA+2,50 %3,69 Dolar pada, nafta se draži Cena zlata v dolarjih nezadržno podira rekorde in je dosegla že 1.350 dolarjev. Cena srebra je prebila 23 dolarjev, kar je 30-letni vrh. Paladij se je povzpel najvišje v zadnjih devetih letih. Plemenite kovine zadnje dni pridobivajo zlasti zaradi nižje vrednosti dolarja, ki je v primerjavi z evrom na osemmesečnem dnu. Za evro je bilo treba ob 14. uri plačati 1,386 dolarja, medtem ko je bila vrednost lahke nafte 82,8 dolarja. Dopoldne je nafta dosegla petmesečni vrh pri 83,3 dolarja. Buffett odsvetuje nakup državnih obveznic Kljub lepšim gospodarskim obetom obvezniški trgi še ne kažejo volje po popravku navzdol. Donos desetletne ameriške državne obveznice je vsega 2,47 odstotka, na možnost balona prenapihnjenih vrednosti obveznic pa opozarja tudi sloviti vlagatelj Warren Buffett. Dejal je, da je povsem očitno, da so delnice trenutno cenejše od obveznic in da ne vidi pametnega vzroka, da bi vlagatelj v trenutnih razmerah svoj portfelj okrepil z dolžniškimi vrednostnimi papirji. V zadnje pol leta je donos 10-letne ameriške obveznice zdrsnil s štirih odstotkov pod 2,5 odstotka, saj vlagatelji verjamejo, da bo gospodarska rast še dolgo časa zelo nizka, Fed pa bo obresti ohranjal na ničelni ravni.",1
"Vodstvu podjetja Prevent Global ni uspelo zagotoviti sredstva za 160 delavcev v krovni družbi Prevent Global. Direktor Kranjc zagotavlja, da bodo plačo dobili do petka. Zaposleni v Prevent Globalu so se danes skupaj s sindikatom v podjetju odločili, da za danes napovedano stavko odložijo na ponedeljek, če do tega petka ne bodo dobili plač za mesec maj. Predsednik uprave Prevent Global Renato Kranjc je danes zaposlenim osebno pojasnil trenutno situacijo v podjetju. Poudaril je, da se uprava trudi pridobiti sredstva za izplačilo plač in doseči dogovor z NLB za umik blokade računov. Na tej podlagi je uprava obljubila, da bodo plače zaposlenim izplačane do konca tega tedna, so zapisali v sporočilu za javnost. Uprava je zaposlenim pojasnila, da potekajo intenzivni dogovori tako s potencialnimi poslovnimi partnerji kot tudi s pristojnimi ministrstvi. Najtežje pa je premostiti vmesno obdobje, predvidoma od treh do šestih mesecev, do začetka novih poslov, saj se podjetje sooča z velikimi likvidnostnimi težavami. Uprava pričakuje, da bodo rezultati dogovorov vidni do konca julija, ko se bodo lahko sprejele konkretne odločitve v zvezi s prihodnostjo podjetja. Delavci opravljali svoje obveznosti Vodstvo družbe je plače zagotovilo za 1150 zaposlenih v podjetju Prevent avtomobilski deli, kjer je bila za danes napovedana stavka tako preklicana, sredstva za plače 160 zaposlenih v krovni družbi Prevent Global pa vodstvu ni uspelo zagotoviti. Predstavnik sindikata Vlado Zorman je danes zjutraj za 24ur.com dejal, da so delavci normalno opravljali svoje delovne obveznosti. Dejal je še, da če bo predsednik uprave dal zagotovila za izplačilo plač, bodo stavko prestavili na nedoločen čas. V nasprotnem primeru se bo sestal stavkovni odbor in pripravil svoje zahteve. Zorman še dodaja, da vodstvo podjetja išče rešitve, dogovarjajo pa se tudi z Novo ljubljansko banko NLB. Upajo, da bo NLB sprostila blokado računov. V družbi so kot razlog navedli blokado računa s strani Nove ljubljanske banke, ki izhaja iz neplačanih zapadlih kreditnih obveznosti v višini 791.000 evrov, razlog za neizplačane plače pa je tudi zaostanek dela prilivov s strani kupca, nemškega podjetja Prevent DEV. Uprava Prevent Globala, ki jo vodi Renato Krajnc, se z NLB dogovarja za umik blokade in hkrati išče vire tako za preostale plače kot tudi za izplačilo obljubljenega regresa. Skladno s sanacijskim načrtom se sicer v Prevent Globalu trenutno pripravljajo na odpuščanje dela zaposlenih. Po zdajšnjih načrtih bo delo izgubilo 400 delavcev, prve odpovedi pogodb o zaposlitvi pa bodo delavci prejeli predvidoma v drugi polovici julija.",0
"Janez Kopač se je mudil v Moskvi Obojestranska želja je, da bi bil sporazum sklenjen čim prej, so po sestanku slovenske in ruske strani glede plinovoda Južni tok dejali na ministrstvu za gospodarstvo. Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač se je namreč v četrtek v Moskvi sestal s predstavniki ruskega ministrstva za energetiko. Kaj sta se strani dogovorili, ni znano, na ministrstvu pa so poudarili, da vsebine sporazuma ne morejo komentirati, dokler pogajanja ne bodo končana. Pri taki vsebini sporazuma so pogajanja zahtevna in je težko časovno predvideti končno uskladitev, so dejali. Ob tem so spomnili, da je v pogajalskih izhodiščih državnega zbora zapisana zahteva po sedežu skupnega podjetja v Sloveniji in zahteva po najmanj 50-odstotnem solastniškem deležu v podjetju, tako da v pogajanjih od teh dveh zahtev ne morejo odstopati. Storjen velik korak naprej? Po poročanju časopisa Dnevnik pa naj bi slovenska in ruska stran storili velik korak naprej k podpisu meddržavnega sporazuma. Obe strani naj bi v sporazum vnesli nekatera določila, zaradi katerih naj bi bilo besedilo dogovora sprejemljivejše tudi za Evropsko komisijo. Prvotnemu osnutku sporazuma, ki sta ga Slovenija in Rusija v zadnjem letu že skoraj v celoti uskladili, namreč v Bruslju bolj ali manj javno nasprotujejo. Kot še pojasnjuje časnik, naj bi imel ruski Gazprom v skupnem podjetju z družbo Geoplin plinovodi polovični delež. To pa bi pomenilo, da Slovenija krši določila tretjega energetskega svežnja, ki je začel veljati v začetku septembra. Ta jasno določa, da plinovodna infrastruktura ne sme biti v lasti podjetij, ki s plinom trgujejo, prav tako pa prepoveduje lastništvo plinovodov v državah EU-ja podjetjem iz tako imenovanih tretjih držav, torej tudi iz Rusije. Pogajanja bi morala biti končana konec septembra Sicer pa je gospodarski minister Matej Lahovnik v začetku septembra dejal, da se bodo pogajanja o plinovodu Južni tok čez Slovenijo končala predvidoma konec meseca, torej septembra. Za pospešitev pogajanj sta se v začetku septembra zavzela slovenski in ruski premier, Borut Pahor in Vladimir Putin.",1
"Naklo - Uprava Merkurja, ki jo od sredine seje nadzornega sveta začasno vodi Blaž Pesjak, bo do konca današnjega dne po priporočeni pošti na Kranjsko okrožno sodišče poslala predlog prisilne poravnave, so za STA potrdili v družbi. Vendar bodo v prihodnjih tednih predlog še dopolnili, saj načrt finančnega prestrukturiranja še ni v celoti usklajen z upniki. Merkurjeva uprava se bo tako držala napovedi, da bo predlog prisilne poravnave posredovala Kranjskemu sodišču do konca septembra, četudi še ni uspela skleniti dogovora z bankami upnicami in dobavitelji glede načina finančnega prestrukturiranja. V prihodnjih dneh se bodo tako nadaljevali pogovori z upniki, ki jim Merkur skupaj dolguje kar okrog 750 milijonov evrov, od tega 550 bankam in 200 dobaviteljem. Predsednika uprave in nadzornega sveta sta ob tem prepričana, da bodo upniki pristali na prisilno poravnavo, saj bo ta v kakršnikoli obliki že bo, za vse boljša varianta kot stečaj. Ne želita pa še govoriti o podrobnostih prisilne poravnave. Zato je iz neuradnih informacij znano le obris načrta finančnega prestrukturiranja. In sicer po informacijah iz današnjega Dnevnika koncept reševanja Merkurja predvideva dokapitalizacijo s konverzijo terjatev v višini med 100 in 150 milijoni evrov. H konverziji bodo povabili vse upnike, ki imajo zavarovane terjatve, to pa so tako banke kot nekateri Merkurjevi dobavitelji. Hkrati naj bi se vodstvo Merkurja dogovarjalo za kratkoročno sindicirano posojilo v višini med 30 in 40 milijoni evrov za tekoče poslovanje. Dogovori o načrtu finančnega prestrukturiranja se bodo nadaljevali tudi v petek, ko se uprava Merkurja znova sestane z največjimi bankami upnicami. Ti so po informacijah, ki jih je od bank pridobil časnik Finance, že blizu dogovora, saj so odprti le še detajli. Bo pa za uspeh prisilne poravnave potrebno zagotoviti 60-odstotno podporo upnikov. Že danes pa se je uprava sestala z bosansko družbo Stanić Invest, o kateri so bosanski mediji poročali, da se skupaj z nemškim koncernom BayWa zanima za nakup Merkurjevih trgovskih centrov. Vendar po uradnih podatkih podjetja ne zanima nakup Merkurjevih trgovin. Na današnjem spoznavnem sestanku so ugotovili le, da so dejavnosti podjetij na nekaterih področjih komplementarne in da se splača ohraniti medsebojne stike.",0
"New York - Borzni vlagatelji v ZDA so minuli teden z nezaupanjem sprejeli načrt administracije ameriškega predsednika Baracka Obame za boj proti finančni krizi. Zato so tečaji delnic, kljub petkovi potrditvi predloga zakona o 787 milijard dolarjev vrednemu stimulacijskemu paketu v kongresu, na tedenski ravni zabeležili opazen padec. Vrednost osrednjega delniškega indeksa newyorške borze Dow Jones se je v petek v primerjavi s tednom poprej znižala za 5,2 odstotka na 7850,41 točke. Na vrednosti pa so na tedenski ravni izgubili tudi ostali ključni indeksi, in sicer tehnološki indeks Nasdaq (-3,6 odstotka na 1534,36 točke), Standard & Poor (-4,8 odstotka na 826,84 točke) in indeks manjših podjetij Russel 2000 (-4,7 odstotka na 448,36 točke). Minuli teden so sicer intenzivno potekala pogajanja o predlogu zakona, ki bo ameriško gospodarstvo stimuliral z 787 milijardami dolarjev. V petek so zakon po aktivnem lobiranju ameriškega predsednika Obame najprej podprli v predstavniškem domu, nato pa še v senatu. Vendar pa stimulacijski zakon ni toliko vplival na razpoloženje vlagateljev, kot druga gospodarska poročila, predvsem napoved finančnega ministra o nadaljevanju programa za boj proti finančni krizi. Vlagatelji so bili v tednu deležni različnih gospodarskih poročil, ki pa so večinoma potrjevala splošno znano, da je ameriško gospodarstvo globoko zabredlo v finančno-gospodarsko krizo. Ukrepe proti finančnemu delu krize je v torek napovedal ameriški finančni minister Timothy Geithner, kar pa borznih vlagateljev ni navdušilo, čeprav je napovedal skoraj 3000 milijard dolarjev vredno injekcijo v finančni sistem. Borzniki na Wall Streetu so po ocenah analitikov pričakovali bolj podroben načrt, zato so se raje kot za nakupe delnic, odločali za njihovo prodajo, kar je tečaje delnic potisnilo navzdol. Ministrstvo za trgovino je v torek sporočilo, da so se zaloge trgovin na debelo oz. distributerjev januarja znižale za 1,4 odstotka, kar je največ v zadnjih 17 letih. Manjša naročila trgovin na debelo pomenijo, da se bo zmanjšala proizvodnja, kar lahko privede do novih odpuščanj. Prodaja na debelo se je sicer decembra lani znižala za 3,6 odstotke, novembra lani pa za 7,3 odstotka. V sredo je na trgu odjeknila, vsaj na prvi pogled, dobra novica o znižanju ameriškega zunanjetrgovinskega primanjkljaja decembra lani. Ta se je v primerjavi z mesecem poprej znižal za štiri odstotke na 39,9 milijarde dolarjev, kar je najnižji primanjkljaj v zadnjih šestih letih. V celotnem lanskem letu se je primanjkljaj skrčil za 3,3 odstotka na 677,1 milijarde dolarjev. To je že drugi zaporedni letni padec, potem ko je primanjkljaj pet let zapored beležil rekordne vrednosti. Ekonomisti za letos napovedujejo nadaljnje znižanje primanjkljaja v zunanji trgovini, razen če se bodo gospodarske razmere presenetljivo hitro izboljšale. Primanjkljaj v letu 2008 je bil najnižji od leta 2004 in analitiki pričakujejo, da se bo letos zmanjšal še za polovico. Ministrstvo za trgovino je v četrtek sporočilo, da se je maloprodaja v ameriških trgovinah januarja v primerjavi z decembrom lani presenetljivo povečala za en odstotek. To je prva rast v zadnjih šestih mesecih. Gospodarski analitiki so pričakovali padec maloprodaje za 0,8 odstotka, vendar pa je rast v največji meri posledica večje prodaje bencina. Prodaja bencina na bencinskih servisih je januarja poskočila za 2,6 odstotka. Januarska maloprodaja je bila sicer za 9,7 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani, prav znižanje prodaje na drobno pa je po ocenah gospodarstvenikov največja ovira za hitrejšo gospodarsko rast v ZDA. Potrošniška poraba namreč predstavlja dve tretjine gospodarske aktivnosti v ZDA.",0
"Po slabšem prvem polletju kot lani julija in avgusta prodaja vozil v Sloveniji raste Do konca avgusta je bilo v Sloveniji registriranih 35.831 novih osebnih in 4.372 novih lahkih gospodarskih vozil, kar je več kot v enakem obdobju lani. Po prvem polletju je seštevek registracij novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil na slovenskem trgu obtičal pod lansko ravnjo, do izenačitve pa je manjkalo le 148 registracij. Že julija je seštevek za 68 registracij preskočil lansko raven, avgusta pa se je razlika povečala na 446 registracij več v osmih mesecih leta. Boljša prodaja osebnih in lahkih gospodarskih vozil V avgustu je bilo registriranih 3.373 osebnih vozil, kar je 301 vozilo več v primerjavi z lanskim avgustom, ko je bilo registriranih 3.072 osebnih avtomobilov. Skupni letošnji seštevek registracij novih osebnih avtomobilov je tako do konca leta zlezel do seštevka 35.831, kar je 327 registracij več kot lani v enakem obdobju 35.504 registracije. Precej več je bilo v letošnjem avgustu registriranih tudi novih lahkih gospodarskih vozil. Letos se je seštevek povzpel do 471, kar je 71 LGV-jev več kot v lanskem avgustu, ko so jih registrirali le 394. Pri osebnih vozilih vodi Renault, pri lahkih gospodarskih Peugeot Po številu registracij sodeč, so na slovenskem trgu še vedno najbolj iskana osebna vozila znamke Renault, med lahkimi gospodarskimi vozili pa tista, ki nosijo Peugeotov znak. Letos je bilo namreč registriranih že 5.538 renaultov iz osebnega programa in 1.128 peugeotov iz lahkega gospodarskega programa. Med ponudniki osebnih vozil je na drugem mestu znamk Volkswagen s 5.117 registracijami, na tretjem mestu Kia z 2.617 registracijami. V prvi peterici pa sta še dokaj tesna zasledovalca Peugeot z 2.561 in Opel z 2.480 registracijami v prvih osmih mesecih leta. Naslednjih pet mest deseterice vodilnih znamk zasedajo še Škoda, Citroën, Ford, Hyundai in Fiat. Pri lahkih gospodarskih vozilih je z 832 registracijami na drugem mestu Renault, tretje mesto s 744 registracijami zaseda Volkswagen, sledita še Citroën s 418 in Fiat s 388 registracijami novih lahkih gospodarskih vozil v prvih osmih mesecih letos. Najbolj iskana modela clio in boxer Med posameznimi modeli osebnih avtomobilov so na slovenskem trgu, vsaj po statističnih podatkih sodeč, najbolj iskani modeli renault clio z 2.597 registriranimi primerki, volkswagen golf pa s 1.616 in kia ceed s 1.258. Četrto mesto najbolj iskanih modelov zaseda volkswagen polo, peto pa renault megane. Na lestvici najbolj iskanih lahkih gospodarskih vozil je glede na število registracij 835 absolutni prvak peugeot boxer, precej manj pa je bilko registriranih zasledovalcev saj se na drugem mestu nahaja renault trafic s 304 registracijami, na tretjem pa renault master z 291 registracijami. Tesno za petami sta mu z enakim rezultatom 290 registracij dva volkswagna, transporter in caddy.",1
"San Francisco - Oboleli glavni izvršni direktor ameriškega računalniškega proizvajalca Apple Steve Jobs se bo prihodnji teden vrnil z bolniškega staleža, da bo predstavil Applov nov operacijski sistem, ki nosi vzdevek Lion. Poleg tega gre pričakovati več informacij o storitvi v oblaku icloud. Novosti bo predstavil na konferenci za razvijalce v San Franciscu, ki se bo začela v ponedeljek, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Za karizmatičnega 56-letnega Jobsa je tokratna bolniška odsotnost, ki se je začela januarja, že tretja daljša bolniška odsotnost po letu 2004, vendar je kljub temu obdržal položaj glavnega izvršnega direktorja v zadnjih letih enega najbolj ""vročih"" podjetij. V letu 2004 je imel operacijo zaradi raka trebušne slinavke, leta 2009 pa transplantacijo jeter. Lion bo sicer že osma večja različica Applovega operacijskega sistema za vedno bolj priljubljene računalnike macintosh. Priljubljenost slednjih raste predvsem na krilih uspešnosti Applovih prenosnih predvajalnikov ipad, pametnih mobilnih telefonov iphone in tabličnih računalnikov ipad.",1
"Nič kaj dosti bolje se ne godi Španiji in Irski. Obe državi sta zaradi enakih težav doživeli poslabšanje kreditne ocene že januarja letos, negativni obeti pa pričajo o nevarnosti nadaljnjega zniževanja bonitetne ocene. Podobno se dogaja z drugimi tako imenovanimi perifernimi obveznicami v Evropski uniji, predvsem na Portugalskem. Vodo na mlin je dodala dubajska zgodba. Eno od podjetij v lasti sklada Dubai World je namreč pred nekaj dnevi objavila polletno izgubo v višini 3,65 milijarde dolarjev. Sklad se z upniki pogaja o reprogramiranju dolgov, katerih skupni znesek znaša kar 59 milijard dolarjev. Kot da negativnih novic ni bilo dovolj, so v bonitetni družbi Moodys objavili poročilo, ki po pesimističnem scenariju predvideva znižanje kreditne ocene ZDA in Veliki Britaniji v letu 2013, če jima ne uspe znižati podivjanih proračunskih primanjkljajev. Vse to je delniške trge do sredine tedna obarvalo pretežno rdeče, obrat se je zgodil šele v drugi polovici tedna, ko so prevladale pozitivne novice o nadaljnjem okrevanju svetovnih gospodarstev in predvidenem umiku finančnih stimulusov. Na udaru so bili tudi dolžniški trgi. Največ so pridobile najvarnejše državne obveznice (v Evropi predvsem Nemčija in Francija), medtem ko so države s precejšnjimi težavami z javnimi financami precej vrednosti izgubile. Grčijo so nekateri analitiki razglasili za državo na robu bankrota. Temeljiti strukturni ukrepi so nedvomno potrebni, vendar je takšna izjava zagotovo pretirana. Že zaradi dejstva, da gre za državo v evroskupini. Tržne udeležence so poskušali pomiriti tako grška vlada kot predstavniki ECB. Grška vlada, z oktobra izvoljenim predsednikom vlade Papandreoum na čelu, se je zavezala, da bo povečala obseg ukrepov za izboljšanje javnih financ. Investitorji so previdni in očitno dvomijo o uspešnosti njihovih potez. Zahtevana donosnost (donosnost do dospetja) za desetletno grško obveznico znaša 5,5 odstotka, kar predstavlja povečanje za pol odstotne točke v tednu dni. Pribitek nad nemško državno obveznico primerljive ročnosti znaša 232 osnovnih točk. To je na ravni z začetka aprila letos. Izpostaviti velja, da je bil vrh dosežen marca letos pri treh odstotnih točkah razlike, minimum pa avgusta, ko se je letošnji pribitek skrčil na 108 osnovnih točk. Zanimivo, zahtevana donosnost turške državne obveznice primerljive ročnosti, izdane v evrski valuti, trenutno znaša 4,8 odstotka. Turčija je uvrščena v špekulativni razred. Glede na vsa dejstva lahko sklenemo, da se bo volatilnost grških državnih papirjev nedvomno nadaljevala. Hkrati pa ocenjujemo, da trenutne ravni investitorjem v državne dolžniške vrednostne papirje ponujajo zanimivo nakupno priložnost.",0
"Ljubljana - Večdesetmilijonski odpisi in oslabitve neekonomičnih naložb, nezavarovanih posojil ter zgrešenih investicij so skupna točka številnih najpomembnejših slovenskih družb, ki so v zadnjih dneh razkrile podatke o svojem poslovanju v letu 2009. Samo 25 analiziranih družb, ki so že razkrile poslovanje v minulem letu, je moralo lani oblikovati za kar 817 milijonov evrov oslabitev in odpisov naložb in danih posojil. V to pa ni vključenih še za nekaj več kot 100 milijonov evrov odpisov osnovnih sredstev, poleg tega pa gre zgolj za podatke matičnih družb. Na ravni skupin so namreč odpisi še za nekaj sto milijonov evrov višji in bodo presegli milijardo evrov. Posledično so analizirane družbe lani ustvarile kar pol milijarde evrov čiste izgube, kar je enkrat več, kot so je imele v letu 2008. Največ odpisov in oslabitev, in sicer kar 194 oziroma 124 milijonov evrov, so imeli lani v Novi Ljubljanski banki in Centru Naložbah, ki sta ju večji del minulega leta vodila Draško Veselinovič in Saša Fajs. Več kot 30 milijonov evrov odpisov in slabitev so morali lani oblikovati tudi v Intereuropi, Pivovarni Laško, Novi KBM, KD Group, Luki Koper in Zvonu Ena Holdingu, le nekoliko manj pa še v Abanki Vipa, NFD Holdingu in Petrolu. Vrednost odpisov in oslabitev se bo do konca meseca dodatno povečala, saj številne družbe, ki kotirajo na borzi, še vedno niso razkrile poslovnih rezultatov. ""Prav je, da so očistili bilance, saj so tako vlagatelji dobili jasno sliko, družba pa zdrava izhodišča za naprej,"" ocenjuje član uprave Ilirike Matjaž Bernik, podobno mnenje pa ima tudi Bojan Ivanc iz KD Banke. ""Dodaten problem je, da se odpisujejo razne investicije, za katere so bila najeta velika posojila. Zato bodo odpisane investicije še naprej bremenile poslovanje družb,"" opozarja direktor sektorja analiz Alte Investa Sašo Stanovnik. Analitiki v letošnjem letu ne pričakujejo več tako visokih odpisov. Izjema so banke, saj Ivanc opozarja, da jih bodo bremenile predvsem težave družb iz gradbenega sektorja. Zaradi milijonskih odpisov in rekordnih izgub so številni mali delničarji takoj po objavi rezultatov želeli prodati svoje delnice. Po objavi rezultatov je denimo delnica Intereurope v samo enem dnevu izgubila 7,7 odstotka vrednosti, delnica Luke Koper 5,8, delnica Laškega pa sedem odstotkov vrednosti. Tudi sicer je opaziti, da se je število delničarjev v zadnjih tednih zmanjšalo predvsem v družbah, ki so imele lani največ odpisov in najvišje izgube. Zaradi oškodovanja družbe so se delničarji Intereurope že lani odločili, da tožijo nekdanjega predsednika uprave Andreja Lovšina in preostale člane uprave, konec marca pa so podobno odločitev sprejeli tudi delničarji Luke Koper. Ali bodo letos o odškodninskih tožbah odločali tudi delničarji Pivovarne Laško, Centra Naložb, Iskre Avtoelektrike, Istrabenza..., bo znano v prihodnjih mesecih, ko bodo sklicane redne skupščine. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Lastnik hrvaške založniške hiše Business.hr, švedski Bonnier Business Press, ki ima v lasti tudi Časnik Finance, se namerava umakniti iz Hrvaške, Švedi zadovoljni s Financami Kaj je Bonnier Business Press Bonnier Business Press (BBP) je mednarodno podjetje s sedežem v Stockholmu in je del švedske založniške skupine Bonnier . BBP izdaja poslovne dnevnike, internetne portale, revije in knjige v štirinajstih evropskih državah. Bonnier Business Press (BBP) se umika iz svoje naložbe na Hrvaškem, našega sestrskega podjetja Business.hr . Ta izdaja istoimenski dnevni časopis in poslovni internetni portal ter se ukvarja s poslovnokonferenčno dejavnostjo. ""Razmere v evropskem in svetovnem gospodarstvu so se toliko zaostrile, da smo na novo opredelil svoje naložbene prioritete v srednji in vzhodni Evropi,"" pojasnjujejo v BBP svojo odločitev. O tem so obvestili sindikat v Business.hr in dodajajo, da bodo izpolnil vse zakonske in pogodbene obveznosti do zaposlenih in partnerjev. Iskanje drugega lastnika se nadaljuje Švedi bodo še naprej nadaljevali razgovore z možnimi kupci blagovne znamke business.hr. Če kupca ne najdejo, bo dnevnik nehal izhajati konec marca. ""Finance imajo trdno pozicijo na trgu in visoko dobičkonosnost"" ""V globalni krizi se moramo s svojimi aktivnostmi osredotočiti na trge, ki dajejo pozitivne rezultate. Eden od njih je slovenski, kjer ima Časnik Finance trdno pozicijo na trgu in visoko dobičkonosnost,"" pravi Casten Almqvist, predsednik uprave BBP in predsednik nadzornega odbora Časnika Finance. Frankl: Odpuščanja na Financah niso predvidena Direktor in odgovorni urednik Financ Peter Frankl je zatrdil, da so prihodki Časnika Finance v skladu z načrti in da odpuščanja zaposlenih niso predvidena, seveda pa je posebna skrb namenjena stroškom. Časnik Finance je lani posloval zelo uspešno. Družba, ki deluje že več kot 16 let, je lani ustvarila prek 13 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je skoraj sedem odstotkov več kot leta 2007. Dobička je bilo za dobro petino več in je znašal 1,32 milijona evrov.",1
"Kriminalisti so zoper nekdanjega predsednika uprave Steklarne Rogaška Bojana Bevca podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zloraba položaja in pravic Celjski kriminalisti so zoper odgovorno osebno poslovnega sistema iz Rogaške Slatine podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zloraba položaja in pravic. Po neuradnih virih je ovadba doletela nekdanjega predsednika uprave Steklarne Rogaška Bojana Bevca. Ovadba zoper Bevca že lani Bevc je osumljen, da je v letu 2005 neupravičeno in brez soglasja nadzornega sveta sklenil pogodbeno razmerje in odobril oz. odredil izplačilo v škodo družbe ter jo tako oškodoval za nekaj več kot 42.000 evrov. Prav tako so kriminalisti zoper Bevca v prvi polovici leta 2007 podali kazensko ovadbo za tri istovrstna kazniva dejanja. S svojim početjem naj bi Bevc takrat Steklarno Rogaška oškodoval za 190.000 evrov. Na pet let ga je obsodilo tudi hrvaško sodišče Kot je že znano, je Bevca, ki je bil tudi predsednik uprave družbe PIK Vrbovec , sodišče na Hrvaškem v začetku meseca obsodilo na pet let zapora zaradi več zlorab položaja in pooblastil. Na prostosti pa čaka na pravnomočnost sodbe.",0
"Ljubljana - Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je zavrglo kazensko ovadbo zoper Janka Lavriča, ki je skušal leta 2007 zagnati spletno stran Igralnica.si, vendar mu je nato načrte prekrižal regulator. Če razjarjeni upniki po eni strani Lavriču očitajo, da so iz njegovega podjetja Otrino izginila osnovna sredstva v vrednosti skoraj dveh milijonov evrov, pa so na tožilstvu dokončno ugotovili, da pri tem ne gre za kaznivo dejanje, ki bi ga lahko preganjali po uradni dolžnosti. Otrino sicer ni dolgo posloval, v stečaj pa je šel septembra 2008, kmalu po odločbi o prepovedi prirejanja iger na srečo. Sodeč po bilancah za leto 2007 pa je podjetje v računalniški sistem do takrat vložilo dobrih pet milijonov evrov, predvsem denarja Nove KBM. Ta je tudi največja upnica, z več kot tremi milijoni evrov prijavljenih terjatev. Vendar mariborske banke v prvih mesecih stečaja ni prav dosti skrbelo za posojene milijone, saj je Lavrič kot direktor podjetja opremo še vedno ocenjeval na 3,4 milijona evrov, z delujočo nadgradnjo sistema pa bi se ta vrednost zvišala za vsaj šest milijonov evrov, kar bi se pokazalo ""skozi procese dogovarjanja o prodaji"". Tako naj bi poštena vrednost premoženja celo presegala vse priznane terjatve, ki jih je bilo za okoli devet milijonov evrov. Stečajni upravitelj Igor Bončina se je tako odločil na prvi dražbi maja 2009 za celotno računalniško opremo postaviti optimistično ceno 8,7 milijona evrov (brez DDV). Toda po takšni ceni je ni hotel kupiti prav nihče, zato se je odločil, seveda s soglasjem glavnih upnikov, znižati jo na 3,5 milijona evrov. Na njihovo nezadovoljstvo znova niso dobili nobene ponudbe, tako da so se v tretje raje odločili za nezavezujoče zbiranje ponudb. Ob tem pa so doživeli hladen tuš. Opreme namreč niso mogli prodati niti za 2,1 milijona evrov, neko podjetje pa je zanjo ponudilo bornih 99.999 evrov. Soočeni s tem dejstvom so tudi v NKBM stisnili zobe in januarja 2010 dovolili dražbo, na kateri pa je bilo šenčursko podjetje EK Pro pripravljeno za opremo, ocenjeno na devet milijonov evrov, plačati največ 193.000 evrov (brez DDV). Še isti mesec, v februarju 2010, je bila zoper direktorja in lastnika Otrina vložena kazenska ovadba, in sicer ""iz naslova manjkajočih osnovnih sredstev po nabavni vrednosti 1,878 milijona evrov"". To pa ni bil edini razlog za jezo upnikov. Že pred tem je namreč Bončina ob pregledu dokumentacije ugotovil, da je Otrino v letu dni pred stečajem številnim povezanim podjetjem, ki so bila v lasti Daniele Lavrič, in tudi Janku Lavriču nakazal skoraj milijon evrov. Več kot polovica tega zneska je sicer končala na računu podjetja Danesa ISMS, ki pa od leta 2010 nima več vrednejšega premoženja. Stečajni upravitelj se je res odločil, da bo omenjena plačila izpodbijal na sodišču, vendar je veliko vprašanje, koliko mu bo sploh uspelo izterjati nazaj. Tudi ostale prejemnike sredstev je namreč doletela enaka usoda ali pa imajo blokiran račun in čakajo na stečaj. Del izkupička od prodaje računalniške opreme in ostalega premoženja Otrina so medtem razdelili lanskega avgusta, pri čemer je NKBM kot ločitvena upnica prejela pičlih 89.794 evrov.",0
"Z akcijo Manj svečk za manj grobov letos zbirajo sredstva za sofinanciranje ultrazvočnega aparata za uporabo v Helikopterski enoti nujne medicinske pomoči. V akciji sodeluje 53 organizacij iz vse Slovenije ter več kot 160 prostovoljcev, ki pozivajo, da namesto kupov sveč in rož delček teh sredstev preusmerimo v dobrodelne namene. Dobrodelna akcija je bila prvič izpeljana v Zagorju leta 2009. V štirih zaporednih akcijah so samo v Zagorju zbrali več kot 29 tisoč evrov, sredstva pa namenili v dobrodelne namene. Letos v projektu sodeluje šest slovenskih občin. Polovico zbranih sredstev bodo namenili za sofinanciranje ultrazvočne naprave za uporabo v Helikopterski enoti nujne medicinske pomoči, ki pokriva celotno Slovenijo. Naprava v vrednosti 40 tisoč evrov bo možnost preživetja ponesrečencev bistveno povečala. Drugo polovico zbranih sredstev bodo sodelujoče občine porabile za nakup stvari, ki jih potrebujejo na svojem območju. V občini Naklo bodo tako sredstva namenili nakupu srčnega defibrilatorja z monitorjem, v občini Ribnica bodo zbirali za javno dostopni defibrilator, v Sevnici za sodobno dvigalo za dom upokojencev, v Domžalah za Motomed napravo, v Zagorju in Trbovljah pa za nakup monitorja življenjskih funkcij za tamkajšnjo porodnišnico. V vseh sodelujočih krajih bodo obiskovalce danes, 31. oktobra, in jutri, 1. novembra na pokopališčih pričakali prostovoljci, ki bodo še podrobneje razložili namen akcije. V zameno za dar bodo donatorji prejeli zastavico sočutja, ki jo bodo lahko pustili na grobu.",1
"Ljubljana - Skupina Sava Re naj bi letos po načrtih uprave, ki jo vodi Zvonko Ivanušič, ustvarila 10,6 milijona evrov čistega dobička, od česar samo matična družba nekaj manj kot deset milijonov evrov. Kosmata premija Skupine Sava Re naj bi se povzpela na 271 milijonov evrov, kar je dobrih deset milijonov evrov več, kot so jih imeli v minulem letu. Glavnino rasti naj bi prispevala zlasti premoženjska zavarovanja, medtem ko naj bi se premija iz pozavarovanj zvišala za le slaba dva odstotka. Po ocenah uprave naj bi se jim tudi letos premije v Sloveniji znižale, medtem ko naj bi se na tujih trgih povzpele za več kot desetino. Potem ko so morali že lani dokapitalizirati Zavarovalnico Maribor, srbsko Sava životno osiguranje, makedonsko Savo osiguranje in hrvaški Velebit Osiguranje, naj bi letos za dokapitalizacije odvisnih družb namenili še dodatnih 7,6 milijona evrov. Na drugi strani v družbi pričakujejo le štiri milijone evrov dividendnega donosa, medtem ko je lani Sava Re samo iz Zavarovalnice Tilia in Zavarovalnice Maribor prejela za 4,5 milijona evrov dividend. Do leta 2016 naj bi se premije Skupine Sava Re povzpele nad 340 milijonov evrov, dobičkonosnost kapitala pa nad 11 odstotkov. V strateškem načrtu do leta 2016 v Savi Re sicer predvidevajo tudi izplačilo dividend, za kar naj bi namenili okoli 20 odstotkov tekočega dobička, a le če bo njihov razpoložljivi kapital za najmanj 200 odstotkov presegal minimalni kapital po zahtevah solventnost I.",1
"Ljubljana - Druga največja ameriška investicijska banka Morgan Stanley je ustanovila sklad Morgan Stanley Frontier Emerging Markets, ki namerava investirati v razvijajoče se ekonomije, med katere prišteva tudi Slovenijo. Banka je tako včeraj izdala 7,1 milijona delnic po ceni 20 dolarjev na delnico, kar naj bi novo ustanovljenemu skladu prineslo 142 milijonov dolarjev kapitala. Sklad bo usmerjen v investicije v kapital z dolgoročnim potencialom rasti, to pa bo skušal uresničiti z vlaganjem vsaj 80 odstotkov svojih sredstev v vrednostne papirje tistih podjetij, ki poslujejo na razvijajočih se trgih. Banka je izpostavila 33 razvijajočih se držav, v katere bo sklad investiral, med katerimi so poleg Slovenije tudi Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Romunija, Srbija, Kazahstan, Savdska Arabija in Vietnam. ""Imamo dolgo tradicijo investiranja v razvijajoče se ekonomije, glavni cilj vlaganj pa je pomoč investitorjem, da izkoristijo priložnosti za rast v teh državah,"" je povedal eden izmed direktorjev investicijske divizije banke Ruchir Sharma. Dodal je še, da bodo vlagali v tiste države, ki beležijo rast gospodarstva, vendar niso v radarju običajnih investitorjev. Banki se je sicer dobiček v drugem četrtletju letos znižal za 57 odstotkov, na 1,01 milijarde dolarjev. Dobiček sta ji zmanjšali izguba pri trgovanju z vrednostnimi papirji ter izguba pri investicijskem bančništvu.",1
"Ljubljana - Stanovanjski sklad RS bo v kratkem objavil javni poziv za odkup primernih stanovanj na trgu, vključno s tistimi, ki so v lasti zastavnih upnikov. Stanovanja bi nato ponudil državljanom v najem, najem z možnostjo odkupa ali prodajo pod ugodnejšimi pogoji. Načrtujejo, da bi za to lahko namenili do 40 milijonov evrov. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal novi direktor sklada Žiga Andoljšek, nameravajo aktivirati ""mrtvi fond stanovanj"". Tako bodo v kratkem objavili javni poziv investitorjem oz. lastnikom večstanovanjskih stavb, ki razpolagajo s primernimi stanovanji. Javni poziv bo odprt dlje časa, prvo odpiranje ponudb pa predvidoma sredi junija letos. Andoljšek je dejal, da ima sklad na voljo sredstva, ki so naložena v zakladnici RS, in ocenil, da bi lahko ob nezmanjšani aktivnosti pri drugih projektih sklada za odkup teh stanovanj namenili do 40 milijonov evrov. Med temi stanovanji so tudi tista, ki so bila zastavljena pri bankah. Andoljšek pričakuje ""precej ugodno ceno"", ker bi banke po njegovem mnenju morale biti zainteresirane, da se ta fond aktivira. ""Banka dobi likvidna sredstva, sklad stanovanja, državljani pa lahko ta stanovanja kupijo ali najamejo z nekimi ugodnimi načini financiranja,"" načrt pojasnjuje Andoljšek in dodaja, da stanovanj po prenapihnjenih cenah ne bodo kupovali. Med drugimi kratkoročnimi cilji sklada je napovedal ureditev pravnoformalnih razmerij za 540 stanovanj, ki so leta 2009 prešla z ministrstev na sklad, ter objavo razpisa za nadaljevanje gradnje stanovanjske soseske na Brdu v Ljubljani.",1
"Kadrovske zdrahe. Še eno kadrovanje brez argumentov in predstavitve programov je bilo kaplja čez rob. “Tako imenovana Simčičeva komisija je znova poteptala vsa demokratična načela in vse dozdajšnje dogovore,” se je svetnik Jernej Knific (SD) odzval na zadnjo dopisno sejo, na kateri so morali svetniki na hitro podati menja glede treh kandidatov za direktorja postojnskega vrtca. Kadrovska komisija postaja majhen zavod za zaposlovanje. Pozivam župana in občinski svet, naj jo razpusti. Jernej Knific. Knific pravi, da mora po že ustaljeni, a sporni praksi občinski svet o kandidatih za različna mesta v javnih zavodih odločati, ne da bi od kadrovske komisije, ki jo vodi svetnik Janko Simčič (Lista Skupaj), dobil obrazložitve, argumente, predvsem pa brez predstavitve programov dela predlaganih kandidatov. ""Jasno je, da so kadrovanja politična, potrjeni pa vnaprej izbrani,"" trdi Knific. Simčič, ki ga je naša prošnja za komentar vznejevoljila, češ da zadeva ni vredna objave, je poudaril, da komisija predloge za kandidate občinskemu svetu posreduje na podlagi strokovnih argumentov. “Občinski svet pa je politični organ, ki lahko predloge komisije sprejme ali zavrne,” je dejal, Knificova opozorila pa označil za neverodostojno moraliziranje.",0
"Naftni derivati se bodo jutri rahlo podražili, vendar rekorda še ne bodo dosegli. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,4 centa, cena za liter dizla pa za en cent. Opolnoči se bodo rahlo podražili naftni derivati. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 0,4 centa, na 1,215 evra za liter prej 1,211 evra, 98-oktanski bencin se bo podražil za 0,5 centa, na 1,239 evra za liter prej 1,234. Liter dizla bo dražji za en cent in bo po novem stal 1,161 evra prej 1,151 evra, liter kurilnega olja pa se bo podražil za 0,7 centa in bo po novem stal 0,746 evra prej 0,739 evra. Cena za liter avtoplina ostaja ista in je 0,669 evra za liter. Gorivo dosega najvišje vrednosti Dizelsko gorivo je pred 14 dnevi doseglo najvišjo ceno v zadnjem letu in pol. Nazadnje je stalo več septembra 2008, ko je bila cena za liter 1,173 evra. 95-oktanski bencin pa je bil nazadnje tako drag pred skoraj dvema letoma julija 2008 je dosegal ceno med 1,217 in 1,212 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Se bo zaradi razlitja v ZDA nafta dodatno podražila? Ploščad britanske naftne družbe BP v Mehiškem zalivu je po požaru in eksploziji 22. aprila potonila. Od takrat v morje dnevno izteče okoli 700 ton nafte. Po ocenah strokovnjakov se je velikost naftnega madeža od nesreče povečala za trikrat, na nekaterih obalnih območjih pa so že našli prve ptice, onesnažene z nafto. Štiri ameriške zvezne države so zaradi madeža razglasile izredne razmere. Nafta, ki še izteka, bi lahko resno prizadela gospodarstvo in okolje držav ob Mehiškem zalivu. Nekateri analitiki pričakujejo, da naj bi iztekanje nafte na omenjeni naftni ploščadi zmanjšalo zaloge ameriške surove nafte, s čimer bi se cena črnega zlata lahko močno zvišala. Zaenkrat pa ameriška vlada zatrjuje, da zaradi madeža uvoz v ZDA ni prizadet. Pa veste, zakaj je bencin tako zelo drag? Preverite, kdo si odreže največji kos pogače!",0
"Čaka nas vroč in suh konec tedna. Temperature se bodo povzpele do 35 stopinj Celzija. Prihodnji dnevi bodo sončni in vroči. Danes se bodo dnevne temperature že povzpele nad 30 stopinj Celzija, še večjo vročino pa je pričakovati konec tedna, ko bodo temperature dosegle 35 stopinj Celzija. ""Vročina bo predvidoma najhujša v nedeljo in še v ponedeljek, ko bodo najvišje dnevne temperature lahko morda kje presegle 35 stopinj. Predvsem bi to veljalo za vzhodno Slovenijo, se pravi obrobje Panonske nižine, in Belo krajino,"" je povedal meteorolog Brane Gregorčič. Kam pobegniti pred vročino? Ob takem vremenu, trdi Gregorčič, so najnižje temperature v grapah, ozkih dolinah, denimo vintgarjih. Tam, kjer je bujna vegetacija, sonce pa ne pride do izraza. To je drugi letošnji vročinski val, ki bo trajal vsaj do polovice prihodnjega tedna. ""Do nedelje, ponedeljka se bo vročina stopnjevala, potem od torka naprej se bo pa povečala možnost nastanka vsaj popoldanskih neviht, tudi ozračje bo za nekaj stopinj hladnejše, vendar bodo dnevne temperature še vedno blizu 30 stopinj. Kakšne resne osvežitve tudi v sredini prihodnjega tedna še ne pričakujemo,"" dodaja Gregorčič. Vročinske nevihte niso povsem izključene Vse o vremenu na našem vremenskem portalu www.vreme.net. Jutri je manjša verjetnost vročinskih neviht, predvsem v alpskem svetu, medtem ko padavin konec tedna zagotovo ne bo, trdi Gregorčič. Vročinski rekordi na Hrvaškem Še bolj vroče bo na sosednjem Hrvaškem, poroča 24sata. Najhuje bo od petka do torka, ko se bo v notranjosti države in ponekod na Jadranu živo srebro povzpelo do 39 stopinj Celzija. Osvežitve ne pričakujte niti ponoči, saj bodo temperature višje od 20 stopinj.",1
"Voznik BMW-ja je z veliko hitrostjo zaobšel mejne zapornice in prevozil slovensko-hrvaško mejo. Podivjanega voznika, za katerega so mislili, da se zadržuje v Varaždinu, so zjutraj našli v Imotskem. Policija je v petek zjutraj v Imotskem v srebrnem BMW-ju odkrila moškega, ki je v četrtek okoli 14.25 na mejnem prehodu Macelj nelegalno vstopil na Hrvaško. Voznik avtomobila se je najprej ustavil na slovenskem mejnem prehodu Gruškovje in mejnim policistom brez besed pokazal potni list. V trenutku, ko so mu policisti hoteli pregledati avtomobil, je voznik stopil na plin in oddirjal proti Maclju, kjer je zaobšel zapornice in carinike na vhodu za tovornjake. Po navedbah slovenske mejne policije je imel moški v potnem listu zapisano ime B. S. (38). Ali je bil njegov potni list ukraden ali ponarejen, za zdaj še ni znano. Slovenska policija predpostavlja, da je imel v avtomobilu verjetno nedovoljeno prtljago, zaradi česar se je ustrašil in zbežal.",0
"Kakih petdeset protestnikov je s transparenti in metanjem cvetnih lističev na Šuštarskem mostu opozorilo na kršenje človekovih pravic v Mjanmaru. Izvedenska mnenja O poškodbah: Pirc je imel poškodbe vratu, glave, trebuha ter prsnega koša in prebodeno pljučno krilo. O alkoholu: Kriještarac je imel vsaj 1,2 grama alkohola v litru krvi. O psihi: Bil je bistveno zmanjšano prišteven, tudi sicer gre za mejno osebnost. “Priznam, da sem poskušal ubiti Borisa Pirca, zato naj mi sodišče izreče dosmrtni zapor,” je bil z usodo spravljiv Muzafer Kriještarac - Miki. Oktobra je s kuhinjskim nožem vsaj 20-krat zabodel sostanovalca Borisa Pirca - Činžarja s Senovega. “Samo hitri zdravstveni pomoči gre zasluga, da Pirc ni izkrvavel,” je v obtožbi zapisal okrožni državni tožilec Robert Renier in za Kriještarca predlagal sedemletno zaporno kazen, ki ji je senat pod predsedstvom Gojmirja Pešca v celoti sledil. Za podobna kazniva dejanja je sicer zagrožena do 15-letna zaporna kazen, toda sodni izvedenec psihiatrične stroke je ugotovil, da je bil Miki med storitvijo kaznivega dejanja bistveno zmanjšano prišteven. “Vsega je kriv alkohol” Če bi kateri od mojih sinov nad mene dvignil roko, bi mu z motorko odbil glavo. Muzafer Kriještarac Na vprašanje zagovornika Draga Šribarja, zakaj se je obračun zgodil, je Kriještarac odvrnil: “Verjetno je bil kriv alkohol. Tudi Pirc je bil vinjen, a ga ne bom kritiziral, ker ga imam rad.” Pirc, ki se je zaradi hudih poškodb več mesecev zdravil v kliničnem centru, a še danes ni povsem zdrav, od sostanovalca Mikija ne bo zahteval odškodnine. Tragičnega dogodka se ne spominja. “Sosed mi je povedal, da me je našel vsega krvavega na hodniku,” je povedal Činžar in dodal, da je bil tistega dne verjetno tudi sam vinjen.",0
"Washington - Prodaja starih stanovanj in hiš je v ZDA maja v primerjavi z aprilom nazadovala za 2,2 odstotka, medtem ko je bila na letni ravni višja za 19,2 odstotka. Analitiki so sicer pričakovali tudi mesečno rast. Optimizem analitikov je temeljil na dejstvu, da zvezni program davčnih olajšav za nakup stanovanja ali hiše še ni izčrpan. Rok za podpis pogodbe se je sicer iztekel 30. aprila, vendar pa je še do 30. junija čas, da se posel sklene, kar pomeni, da se predajo ključi. Statistika Nacionalnega združenja nepremičninskih posrednikov, ki je objavilo podatke, namreč prodajo zabeleži šele tedaj. Ameriški kongres je sicer precej kupcev stanovanj ali hiš spravil v težave. Veliko jih je do roka 30. aprila podpisalo pogodbe, vendar pa zaradi birokracije niti v sanjah ne bodo uspeli skleniti posla do 30. junija. Zato v kongresu želijo rok za sklenitev poslov podaljšati do 30. septembra. V ZDA so s prodajo starih hiš in stanovanj dosegli rekord septembra 2005, ko so jih na letni ravni prodali 7,25 milijona. Potem je šlo navzdol in januarja 2009 je prodaja padla na 4,5 milijona. Maja letos je znašala 5,66 milijona. O okrevanju je tako moč govoriti, vendar pa je to počasno, kar pa je po najhujši nepremičninski krizi v zgodovini ZDA po mnenju analitikov pričakovano. Prodaja je maja najbolj padla na severovzhodu ZDA, in sicer za 18 odstotkov, na srednjem zahodu se ni spreminjala, na jugu je narasla za 0,5 odstotka, na zahodu pa za pet odstotkov. Zaloge neprodanih stanovanjskih nepremičnin so maja v primerjavi z aprilom padle za 3,4 odstotka na 3,9 milijona, kar pomeni, da bi bilo za prodajo potrebnih 8,3 meseca. Zdrava raven naj bi bila šest mesecev. Srednja cena prodanega stanovanja ali hiše, to je tista, od katere je natanko polovica višjih ali nižjih, se je maja povečala za 2,7 odstotka na 179.600 dolarjev. Cena se je povečala, kljub temu da so kar 31 odstotkov prodaje predstavljale zaplenjene nepremičnine in druge, ki so bile prodane pod ceno.",0
"Hörður Torfason, islandski revolucionar, aktivist za človekove pravice, igralec in eden izmed organizatorjev znamenite ""kuhinjske revolucije"" na Islandiji, ki se je začela leta 2008, je v video posnetku Slovencem in Slovenkam zaželel veliko dobrega na jutrišnjih protestih in v času, ki prihaja. Dejal je, da Islandci podpirajo Slovence in Slovenke v prizadevanjih za boljši sistem. Na Islandiji so se po njegovih besedah začeli boriti leta 2008 in vztrajajo še danes. Poudaril je še da bo trajalo še nekaj časa, ter dan ne smemo obupati. ""Borili se bomo dalje in borili se bomo skupaj. Borimo se proti korupciji tistih, ki so ukradli naš sistem in kradejo naš denar, našo lastnino in naše vrednote, račun pa izstavljajo nam. Njim vpijemo: Ne!"" Nadaljuje, da bodo jutri z nami v srcih, ter da mu je žal, da se nam ne more pridružiti.""Protestirajte naprej, razmišljajte in delujte proti korupciji. Prijatelji moji, želim vam vse najboljše jutri in v mesecih ter letih, ki sledijo.""",1
"Vodstvo se je že sešlo s sindikatom Potem ko so delavke Preventa spontano ustavile proizvodnjo v četrtek je bila za družbo razglašena insolventnost, je dopoldanska izmena začela delati, popoldanska pa naj bi proizvodnjo znova ustavila. Uprava je delavkam in sindikatu obljubila, da bo do ponedeljka do 15.00 znano, ali so uspeli zagotoviti sredstva za plače. Če jim to ne bo uspelo, bodo nato v treh dneh razglasili stečaj, je za MMC povedala novinarka TV Slovenija Duška Lah, ki že ves dan spremlja pogajanja. Že prej je za MMC povedala, da so se delavci ob 12. uri sešli na zboru delavcev, na katerem je predsednik uprave pojasnjeval ukrepe, ki jih bodo izvedli v enem mesecu. Sindikat delavcev slovenjgraškega podjetja se je dopoldne že sestal z upravo, ki je nakazala delno rešitev v ponedeljek. Podjetje ima 55 milijonov evrov dolga, junijske plače še niso izplačane, delavci pa imajo agonije dovolj. Več kot 50 odstotkov možnosti, da družbo rešijo Uprava s Krajncem na čelu je že pred časom napovedala, da bo do 23. julija znano, ali jim bo uspelo pridobiti strateškega partnerja, sicer bodo morali objaviti stečaj. Nadzorniki podjetja pa so nato v četrtek na seji razglasili plačilno nesposobnost družbe. Kot je po seji nadzornega sveta povedal prvi mož podjetja Renato Krajnc, obstaja več kot 50 odstotkov možnosti za uspešno prestrukturiranje družbe. Zato bodo najpozneje v mesecu dni pripravili ustrezen program. Uprava bo v najkrajšem mogočem času skušala najti vire za financiranje prehodnega obdobja, saj v nasprotnem realizacija programa ne bo mogoča, je še poudaril Krajnc. Po njegovih besedah se o takem financiranju že dogovarjajo. Pričakujemo, da bo to mogoče realizirati v roku 10 dni. S tem je povezano tudi izplačilo plač zaposlenim, je še izpostavil. Junijske plače šele 27. julija V začetku tedna je iz Preventa Globala in Preventa avtomobilski deli prišla novica, da bodo delavci tudi junijske plače dobili z zamikom. Del zaposlenih naj bi te na račun dobilo okoli 27. julija, ko naj bi nemški partner Prevent DEV poravnal svoje obveznosti. Zamude pri izplačilu plač so bili delavci deležni tudi pretekli mesec, ko so zagrozili tudi s stavko. Upravi je nato s pomočjo posojila, ki ga je zagotovila ena izmed hčerinskih družb Preventa Globala, plače uspelo zagotoviti. V skupini so sicer že odpustili 378 od okoli 2.000 delavcev.",0
"Nova Gorica - Uprava Hita je včeraj županom regij, kjer je Hit prisoten s turistično ponudbo, predstavila strategijo razvoja družbe za prihodnja štiri leta, v katerih načrtuje za 300 milijonov evrov naložb. Strategijo so po omehčanju novogoriškega župana Mirka Brulca, ki v nadzornem svetu zastopa pet občin s 33-odstotno glasovalno pravico, sprejeli sredi maja. ""Ambiciozen strateški načrt - vsaj tako sem jaz razumel - vsi župani zelo podpirajo. Veliko je tudi njihovo razumevanje, da ofenzivno, a modro nastopamo v tujini,"" je po srečanju dejal predsednik uprave Hita Niko Trošt. Največ polemik je med župani vzbudila razprava o privatizaciji Hita. ""Na eni strani med tistimi, ki smo se izrekli za privatizacijo družbe, in drugimi, ki menijo, da bi država morala ostati v Hitu,"" pravi Dragan Valenčič, župan občine Šempeter Vrtojba. Trošt meni, da bi lokalne skupnosti lahko obdržale 25 odstotkov lastniškega kapitala plus eno delnico, preostalo lastništvo pa bi po konceptu razpršenega lastništva pridobil najširši krog ljudi, tudi zaposleni. Valenčič meni, da bi bile lokalne skupnosti upravičene do večjega kosa pogače: ""V Hitu imamo lokalne skupnosti 33 odstotkov glasovalnih pravic in sam bi izhajal iz takega deleža tudi v privatizaciji Hita.""",1
"Uprava Konstruktorja je na sodišče vložila predlog za spremembo načrta prestrukturiranja. Sindikalisti se bojijo, da spet zavlačujejo. V podjetju naj bi se sicer trudili za sodelovanje pri več velikih poslih. Uprava mariborskega gradbinca Konstruktor, ki jo vodi Samo Majcenovič, je le dan pred odločanjem o ugovoru zoper vodenje stečajnega postopka na predlog prisilnega upravitelja Matjaža Polenčiča na mariborsko okrožno sodišče vložila spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja. Delavci pred Konstruktorjem julija V sindikatu se bojijo, da gre zgolj za vnovično zavlačevanje. Da je strah okoli 250 zaposlenih, ki zahtevajo stečaj, upravičen, naj bi potrjevali kozmetični popravki načrta prestrukturiranja, ki po novem namesto polovičnega poplačila terjatev v štirih letih obljublja 51-odstotno poplačilo v enakem obdobju, s čimer zgolj izpolnjuje zahtevo zakona o insolventnih postopkih, po katerem je spremembo načrta mogoče vložiti zgolj, če je ugodnejša za upnike. Vodstvo podjetja tako očitno še vedno nasprotuje stečaju, vztraja pri prisilni poravnavi in delavcem zagotavlja pridobivanje poslov. Neuradno naj bi se trudili za sodelovanje pri gradnji trgovskega centra na Ptuju, gradnji nove medicinske fakultete v Mariboru ter sodelovanje pri projektu Teš 6 v Šoštanju. Majcenovič je nedavno potrdil, da se dogovarjajo za nekatere posle, vendar ni želel komentirati konkretnih zadev, saj naj bi si v preteklosti zaradi razmišljanj v javnosti tudi škodili. Sicer pa je prvi mož Konstruktorja še pretekli teden zatrdil, da če plač do 5. oktobra ne bo, potem bo šlo podjetje v stečaj.",0
"Tragikomično. Nedolžni hoče v ječo, krivi je v bolnišnici, tožnik pomešal zadeve. Kdor je v torek hodil mimo razpravne dvorane dve na krškem sodišču, je nemara pomislil, da se bo v dvorani vsak čas vnel pretep. Sodnica in tožilka sta močno povzdigovali glas, a to zgolj zato, ker eden od vpletenih v zadevo, domnevno pretepeni in okradeni Ivan Šeško s Senovega, zelo slabo sliši. Na zatožni klopi je z lisicami na rokah sedel obdolženec Muzafer Kriještarac, vsem znani Miki s Senovega, ki so ga pripeljali iz novomeškega pripora. Miki v priporu Zaradi Činžarja. ""Priznam, da sem Pirca 28-krat zabodel. Takrat smo se skregali brez veze, zaradi cigaret. Želim, da se čim prej pozdravi in pride spet stanovat k meni, saj mi je kot sin."" Drugega obdolženca Borisa Pirca, imenovanega tudi Činžar, ni bilo na spregled. Miki je povedal, da še vedno leži v kliničnem centru, kamor so ga odpeljali, potem ko ga je on pred kratkim 28-krat zabodel z nožem. Pretep, vlom in tatvina Upokojeni rudar Ivan Šeško je soseda v ""bosanski hiši"" Mikija in Činžarja ovadil, da sta marca lani nasilno vstopila v njegovo stanovanje, ga pretepla in ukradla vrečko z mesninami, ki jih je prinesel s kolin. Vpleteni so se težko pogovorili, za kateri dogodek gre: ali za pretep pred gostilno, ki se je zgodil pred leti, za zadnji obračun med Mikijem in Činžarjem ali za kaj drugega. Kriještarac, ki je sodnici Mariji Breznik nasul kup dvomljivih podatkov o svojem življenju, je predlagal, naj ga obsodijo na dosmrtno ječo, da bo potem sodišče imelo mir. A zgodilo se je ravno nasprotno. Izrečena je bila oprostilna sodba, saj se je izkazalo, da Miki sploh ni sodeloval pri vlomu in pretepu soseda, ampak zgolj Činžar, ki bo prišel na vrsto, ko pride iz bolnišnice.",0
"Ljubljana - Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je med današnjim trgovanjem na Ljubljanski borzi izgubil 11,23 točke oz. 1,33 odstotka in trgovanje sklenil pri 835,35 točke. V prvi kotaciji so največ izgubile delnice Mercatorja, ki so zdrsnile za dobrih pet odstotkov. Vlagatelji so danes opravili za 1,56 milijona evrov poslov. Med delnicami so vlagatelji največ zanimanja pokazali za Krkine delnice, s katerimi so opravili za 718.150 evrov poslov. Zaključni tečaj teh delnic se je znižal za 0,06 odstotka na 63,71 evrov. Mercatorjeve delnice so pri 95.150 evrih prometa zdrsnile za 5,19 odstotka na 156,05 evra, delnice Luke Koper (47.780 evrov) pa za 1,63 odstotka na 14,46 evra. Pocenile so se tudi delnice NKBM (26.440 evrov), ki so padle za 0,96 odstotka na 10,30 evra in delnice Petrola (62.120 evrov), ki so se pocenile za 0,76 odstotka na 253 evrov. V prvi kotaciji so nad gladino trgovali z delnicami Gorenja (15.090 evrov, +1,15 odstotka na 12,79 evra), Intereurope (410 evrov, +0,56 odstotka na 3,39 evra) in Telekoma Slovenije (235.320 evrov, +0,17 odstotka na 86,45 evra). V standardni kotaciji so največ izgubile delnice Delo Prodaje, ki so pri skromnih 920 evrih prometa zdrsnile za 2,91 odstotka na 23 evrov. Delnice Pivovarne Laško (640 evrov) so se pocenile za 0,69 odstotka na 13,60 evra, delnice Zavarovalnice Triglav (22.090 evrov) pa za 0,57 odstotka na 17,30 evra. Rast pa so med trgovanjem zabeležile delnice Save, ki so se pri 11.810 evrih prometa podražile za 0,47 odstotka na 64 evrov.",0
"Koper - Banka Koper je s kreditno ponudbo za financiranje gradnje sončnih elektrarn vstopila na trg kreditiranja investicij v obnovljive vire. Ponudbo, namenjeno fizičnim in pravnim osebam, so predstavniki Banke Koper danes predstavili v Kopru. Sončna elektrarna nudi sorazmerno nizke, a varne in dolgoročne donose, je bilo slišati na predstavitvi. Kreditna ponudba Banke Koper je prva te vrste v Sloveniji, je pojasnil član uprave Banke Koper Dario Radešič. Banka Koper se je za uresničitev projekta povezala z javno agencijo za energijo, upravljalci distribucijskega omrežja, izvajalci in ponudniki sončnih elektrarn in z zavarovalnicami. Investitorjem bi Banka Koper financirala kredit za izgradnjo sončne elektrarne, ti pa bi kredit odplačevali z denarjem, ki bi ga pridobili od proizvedene energijo. Elektriko bi investitorji prodali organizatorju trga z električno energijo Borzen, cena odkupa pa bi bila zagotovljena za celotno obdobje odplačevanja kredita. Dobičkonosna dejavnost za investitorje bi se pričela po koncu odplačevanja kredita. Ročnost kredita sicer znaša največ 15 let, življenjska doba sončne elektrarne pa je do 45 let, so poudarili. Fizične osebe bodo pri Banki Koper lahko deležne kreditov v vrednosti do 30.000 evrov, pravne pa do 300.000 evrov. Banka Koper bi pravnim osebam kreditirala do 80 odstotkov vrednosti investicije, fizičnim pa do 100 odstotkov. Izbirati bo mogoče med fiksno ali spremenljivo obrestno mero, vezano na euribor. Fiksna obrestna mera za fizične osebe bo 6,5-odstotna, za pravne pa od 6,5 do 6,9-odstotna. Odplačevanje kredita bo prilagojeno prihodkom, ustvarjenim s sončno energijo, sončna elektrarna in njeni pričakovani prihodki pa bodo tudi zavarovani proti poškodbam ali izpadu dohodka. Slovenija je glede fotovoltaike na začetku zgodbe, spodbude države na tem področju so namreč šele zaživele, je poudaril Radešič. Za en kilovat moči je sicer potrebnih osem kvadratnih metrov površine. Izkušnje iz tujine, kjer je fotovoltaika že precej bolj razširjena, kažejo, da je spodnja meja, pri kateri se vlagatelji navadno odločajo za postavitev elektrarn, 25 kvadratnih metrov površine. Na Banki Koper se nadejajo, da bo ponudba pritegnila prebivalce podjetnike, kmetovalce in javne institucije z večjimi površinami, kot so občinske stavbe, domovi za starejše, bolnišnice, vrtci ali šole. Večji porast zanimanja pričakujejo v prihodnjem letu, možne sinergije na tem področju pa bo Banka Koper iskala tudi v bodoče.",1
"Ljubljana - Številni slovenski potniki, ki so se v noči s petka na soboto vračali s počitnic v Turčiji s čarterskim letom slovenskega letalskega prevoznika, so na letališče Brnik prispeli šele v zgodnjih jutranjih urah z dvourno zamudo. Že na letališču v Antaliji jim je po dveh urah čakanja pilot razložil, da so imeli težave z gorivom. ""Vzleteti bi morali ob deseti uri zvečer po turškem lokalnem času. Že v stavbi letališča nam je predstavnica turistične agencije dejala, da bomo imeli kakšno uro zamude. Potem pa se je še zavleklo in na letalu smo bili šele po polnoči. Oglasil se je pilot in dejal, da smo imeli na letalu le določeno količino goriva, ki pa ni zadostovala za let do Ljubljane. Na letališču v Turčiji pa da nismo dobili goriva zato, ker so se na letališču bali, da Adria nima denarja za plačilo goriva. Kot nam je pojasnil pilot, so morali posredovati drugi brokerji, ki so jamčili za Adrio, in tako so Turki le natočili gorivo, mi pa smo lahko poleteli,"" je pojasnila ena od potnic leta JP 973, ki sicer ne želi biti imenovana, naslov pa hranimo v uredništvu. Potnikom tako ni bilo čisto jasno, kdo so brokerji in ali je slovenski letalski prevoznik res v takih težavah, da lahko podobna izkušnja tudi na drugih letališčih čaka tudi druge potnike. Iz Adrie so sporočili, da je bil neljubi dogodek zgolj posledica nesporazuma in da slovenski letalski prevoznik nikakor ni v takšnih likvidnostnih težavah, da bi mu zavračali polnjenje letal z gorivom. ""Adria Airways je 1. maja podpisala pogodbo z novim dobaviteljem goriva v Antaliji, in sicer je to podjetje Exxon Mobil Aviation. Zagotavljamo, da problem ni povezan z likvidnostnimi težavami družbe, saj so vse obveznosti tako do bivšega kot tudi novega dobavitelja goriva poravnane v celoti. Zatorej smo od novega pogodbenega dobavitelja goriva in tudi pogodbenega predstavnika naše družbe zahtevali natančno poročilo o tem, kaj je povzročilo omenjeni zaplet. Do tega trenutka smo že prejeli opravičilo predstavnika podjetja Exxon Mobil Aviation, ki domneva, da je bila težava le nesporazum med centralo njihovega podjetja in lokalnim ponudnikom na letališču,"" je pojasnil Alen Mlekuž, direktor korporativnega komuniciranja v Adrii Airways. Dodal je, da je želela posadka v Turčiji kar se da hitro rešiti zaplet, zato so se povezali z drugim dobaviteljem goriva, ki ga je tudi zagotovil. Naj dodamo, da je prav danes na obisku v Sloveniji na povabilo predsednika vlade Janeza Janše njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan z ekipo kar devetih ministrov in nekaterih poslancev. Slovenska vlada se v tem mandatu še ni sestala s tako veliko vladno delegacijo druge države. primoz.knez@dnevnik.si",0
"Tako je mnenje računskega sodišča in finančnega ministrstva, saj je občina pogodbo o najemu Mariborskega kulturnega središča sklenila brez javnega razpisa Mariborska občina je ravnala nezakonito, ko je s podjetjem ZIM sklenila pogodbo za najem Mariborskega kulturnega središča (Maksa). Po mnenju računskega sodišča in ministrstva za finance so v tako izpeljanem poslu protipravno uporabili izjemo pri javnem naročanju. Potemtakem je najemna pogodba za Maks nična. Foto: Irena Herak Najemna pogodba med Mestno občino Maribor in podjetjem ZIM, ki sta jo podpisala župan Franc Kangler (na sliki) in direktor ZIM Matjaž Knez, je bila sklenjena brez predhodnega javnega razpisa. Podjetje ZIM se je že lotilo rušenja objektov na lokaciji, ki je predvidena za Maks. Danes naj bi tudi objavilo razpis za izbor izvajalca gradbenih del, v katerem pa se ne bo sklicevalo na določila zakona o javnih naročanjih, poroča časnik. Izjema obstaja izključno v primeru, ko gre za najem obstoječega objekta Urška Štorman z ministrstva za finance je pojasnila, da je po določilih zakona o javnem naročanju za izbiro izvajalca gradbenih del treba izvesti postopek javnega naročanja. Izjema obstaja izključno v primeru, ko gre za najem obstoječega objekta.",0
"Kryžanowski, ki za milijone, ki jih je vložil v Bavčarjev Istrabenz, še vedno nima kaj pokazati, to poskuša prikriti tudi v računovodskih izkazih in letnem poročilu.",0
"V podjetju Prevent avtomobilski deli so začeli tistim zaposlenim, ki bodo odpuščeni, izročati obvestila o nameravani redni odpovedi pogodb. Predvideno je, da bo delo izgubilo 378 delavcev. V podjetju Prevent avtomobilski deli so v skladu z zakonodajo začeli tistim zaposlenim, ki bodo odpuščeni, izročati obvestila o nameravani redni odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Dokončni program presežnih delavcev v podjetju skupaj s poimenskim seznamom delavcev, ki bodo izgubili zaposlitev, je vodstvo sicer že v ponedeljek predstavilo sindikatoma v družbi, v prihodnjih dneh pa bo program posredovalo še na zavod za zaposlovanje. Pri pripravi programa in oblikovanju kriterijev, ki so odločali o odpuščanju, je vodstvo družbe vseskozi sodelovalo s sindikatoma in zavodom za zaposlovanje. O odpuščanju je odločal seštevek kriterijev, ki so bili usklajeni s sindikatoma, in sicer neprekinjena delovna doba na Preventu, socialni kriteriji, strokovna izobrazba in dodatna znanja ter oddaljenost kraja bivanja od mesta zaposlitve. Odpovedni rok od 30 do 150 dni Po izročitvi namer o odpuščanju bodo isti delavci prve odpovedi pogodb o zaposlitvi prejeli po 25. juliju. Zaposleni imajo nato odpovedni rok od 30 do 150 dni, je pojasnila Monika Žvikart iz službe za stike z javnostmi na Prevent Globalu. Od 378 delavcev, ki bodo izgubili zaposlitev, je 249 delavcev iz obrata na Mirni na Dolenjskem, ki so od konca maja na čakanju, ostali pa so iz proizvodnih obratov v Slovenj Gradcu. Načrt predvideva še druge ukrepe Odpuščanje zaposlenih je vodstvo Prevent Globala, pod okrilje katerega spada družba Prevent avtomobilski deli, predvidela v sanacijskem programu, ki ga je nadzorni svet družbe potrdil konec januarja letos. Poleg odpuščanja do 400 zaposlenih v skupini, ki v Sloveniji zaposluje okoli 2000 delavcev, načrt predvideva tudi reprogramiranje 55 milijonov evrov dolga do bank, odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja in preoblikovanje družbe. Poslovanje družbe bi se izboljšalo, če bi podjetje uspelo najti novega partnerja, saj je zdaj proizvodnja vezana zgolj na nemško družbo Prevent DEV, ki je v lasti sicer drugega največjega lastnika Prevent Globala Nijaza Hastorja. Vendar pa Prevent Global in Prevent DEV že več mesecev ne najdeta skupnega jezika glede prihodnjega sodelovanja, Prevent DEV pa vseskozi seli proizvodne programe na druge lokacije. Zato v podjetju iščejo drugega poslovnega partnerja, da ne bi bili odvisni samo od enega kupca. Kot je konec junija povedal predsednik uprave Prevent Globala Renato Krajnc, so v svojih prizadevanjih že zelo daleč. Več naj bi bilo znanega konec tega meseca, ko pojasnila glede prihodnosti družbe pričakujejo tudi v sindikatih. V juliju naj bi se predvidoma sestal tudi nadzorni svet družbe.",0
"Delavci se bojijo za službe Zdaj že odstavljeni direktor večinske lastnice Gorenjskega tiska naj bi pretekli teden 77 odstotkov delnic prodal petim družbam. Ena izmed teh je že napovedala prevzem družbe, dogodke pa preiskujejo tudi kriminalisti. Sodišče je začasno prepovedalo razpolaganje z delnicami. Nekdanji direktor Edvard Jurjevec naj bi delnice prodal le nekaj minut po razrešitvi. Novi direktor je prepričan, da je bila prodaja nezakonita, saj ni bilo soglasja nadzornega sveta in skupščine, zato naj bi šlo za eno največjih kraj v Sloveniji. Šlo naj bi vsaj za 31 milijonov evrov oškodovanja družbe Trubar, ki je bila večinska lastnica družbe. Jurjevec naj bi delnice prodal družbam Papir Servis, ki je že objavil namero za prevzem, Komunali iz Lendave ter podjetjem Flooring, Terca in First. V primer se je vmešala tudi policija, ki je opravila hišne preiskave pri vpletenih, najbolj zaskrbljeni pa so delavci, ki se bojijo izgube služb.",0
"Premier Borut Pahor je ponosen na podporo za novo predsedniško kandidaturo v stranki Borut Pahor meni, da njegova stranka in vlada dobro sodelujeta. Širše vodstvo SD, ki se je v Ljubljani sestalo na posvetu, prvem po zmagi na državnozborskih volitvah, je ob aktualnih zadevah med drugim govorilo o pripravah na volilni kongres stranke, ki bo marca. Kot je po posvetu povedal predsednik SD in premier Borut Pahor, je za vnovično kandidaturo za vodjo stranke dobil soglasno podporo. 'Odločitev vodstva ni brez tveganja' Pahor je dejal, da je ""ponosen in počaščen, da je sicer neformalen, a najpomembnejši zbir ljudi v stranki enoglasno potrdil"" njegovo kandidaturo za vnovičen mandat predsednika SD, ki jo vodi dobrih 11 let. Pri čemer je opozoril, da ta odločitev ni brez tveganja, saj je jasno povedal, da na prvo mesto postavlja svojo vlogo in odgovornost predsednika vlade. Pri tem je poudaril, da so mandat prevzeli v prvem valu finančne negotovosti, kar je ""mogoče primerljivo samo z mandatom Demosa"". Odločili so se tudi, da bodo povečali število strankinih podpredsednikov z dveh na tri ali štiri. Imenovali pa naj bi tudi namestnika predsednika stranke. 'Stvari smo postavili uspešno' Na današnjem posvetu neformalne narave so sicer govorili o vprašanjih konsolidacije stranke in vlade, v kateri je SD prvič v zgodovini prevzela vodilno vlogo. Po Pahorjevih besedah so stvari ""postavili dobro in uspešno"", sicer ne brez napak in odprtih vprašanj tudi za prihodnje obdobje, da se sedaj po 60 dneh, ko so bili absolutno osredotočeni na konsolidacijo vlade, kot premier in predsednik SD lahko odpravi med ljudi in sliši njihove pohvale in kritike.",1
"Ljubljanska Snaga bo s 1. aprilom spremenila in uskladila obračun ter uveljavila nove cene. Snaga je sicer lani ustvarila 2,3 milijona evrov izgube Povprečni mesečni strošek na gospodinjstvo bo po 1. aprilu za 1,03 evra višji od sedanjega. Ljubljanska Snaga bo s spremembo cen komunalnih storitev zagotovila stabilnost sistema za ravnanje z odpadki, ki ga je morala v zadnjih letih, zaradi vedno ostrejših zakonodajnih zahtev, nadgraditi ter razširiti, so sporočili iz družbe. Snaga in LPP z minusom Svet ustanoviteljev javnih podjetij je danes potrdili predlagane cene. Obenem se je seznanil z nerevidiranimi poslovnimi rezultati Javnega holdinga Ljubljana in družb v skupini za leto 2012. Javno podjetje Vodovod Kanalizacija je lani ustvarilo dva milijona evrov dobička, Energetika Ljubljana je dosegla skoraj 2,5 milijona evrov dobička, 288.000 evrov dobička pa je ustvarila družba Termoelektrarna-Toplarna Ljubljana (TE-TOL). Negativni rezultat pa beležita javni podjetji Snaga in Ljubljanski potniški promet (LPP). Snaga je lani ustvarila izgubo v višini 2,3 milijona evrov, LPP pa v višini 2,7 milijona evrov. Javni holding pridelal slabega pol milijona dobička Javni holding Ljubljana, v okviru katerega delujejo Energetika Ljubljana, Vodovod Kanalizacija, LPP in Snaga, je imel tako lani dobiček v višini nekaj manj kot 500.000 evrov, na ravni skupine pa izgubo v višini treh milijonov evrov.",0
"Okoli 40 delavk tekstilnega podjetja Sandy si bo plače in odpravnine poskušalo izboriti s tožbo. Pogovori z vodstvom podjetja, ki vsaki od njih dolguje okoli 5000 evrov, so namreč padli v vodo. Delavke podjetja Sandy, ki je po likvidaciji Gorenjskih oblačil nadaljevalo tekstilno dejavnost v obratu na Jesenicah, so decembra lani zaradi upada naročil pristale na zavodu za zaposlovanje, saj jim delodajalec ni zagotovil izplačila osebnih dohodkov. Sedaj si bo okrog 40 delavk plače in odpravnine poskušalo izboriti s tožbo. Tožbe bo v imenu delavk vložil Svet gorenjskih sindikatov, kjer že dolgo ne pomnijo takšnega primera, da bi morali delavcem zaostale plače zagotoviti prek sodišča. Pogovori z vodstvom podjetja, ki je plače in odpravnine te naj bi za vsako delavko skupaj v povprečju znašale okrog 5000 evrov že dalj časa obljubljalo, so namreč padli v vodo, saj naj bi lastnik imel veliko težav pri prodaji strojev in opreme ter proizvodnega objekta. Manjša prodaja zaradi krize in selitev proizvodnje v druge države sta uničili marsikatero tekstilno podjetje. Kriza gorenjske tekstilne industrije Pogajanja so povsod zelo naporna. Skoraj vsa podjetja odpuščajo, ampak večinoma na mehak način in do tiste številke, ki jim to omogoča brez priprave programov odpuščanja, ki jih je potrebno usklajevati s sindikati. Predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik Podjetje Sandy, ki je v težave zašlo lansko jesen, ko ga je zapustilo 50 delavk in se skupaj z vodjo proizvodnje zaposlilo v novem podjetju Sutura, je le ena v vrsti neuspešnih zgodb v tekstilni industriji na Gorenjskem v zadnjih letih. Novembra 2004 so v likvidacijo s 120 zaposlenimi šle nekdaj zelo priznane blejske Vezenine, spomladi 2006 je sledila likvidacija Gorenjskih oblačil s skoraj sto zaposlenimi, lansko poletje se je začel stečajni postopek za Kranjski Ibi z 200 zaposlenimi, jeseni je s 400 zaposlenih šla v likvidacijo Aquasava, ki je nastala iz dediščine Tektilindusa, še pred koncem leta pa je v likvidaciji pristal tudi škofjeloški Kroj, ki je po preoblikovanju imel še 40 zaposlenih. Malenkost tekstilne industrije je na Gorenjskem še vedno, je povedal predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik. Spomnil je, da poleg Suture s 50 zaposlenimi še vedno deluje Triglav konfekcija, ki bo z 80 zaposlenimi sicer prešla na skrajšani delovni čas. Prav tako proizvodnja teče v Kranjski Zvezdi s 70 zaposlenimi. V Gorenjski predilnici je okrog 200 zaposlenih, velike težave pa imajo v kamniškem Svilanitu, ki naj bi zaprl svoja vrata, brez dela pa bo ostalo 250 zaposlenih. Ni treba celotne tekstilne industrije seliti na Kitajsko, so prepričani v podjetju Sutura. Vsa tekstilna podjetja še niso ugasnila, kmalu pa bodo kakšna zasebna podjetja že prerasla nekdaj velike tekstilne tovarne na Gorenjskem, je dejal Bakovnik in ocenil, da celotna tekstilna industrija sicer ni obsojena na neizbežen propad. V Suturi tako na primer verjamejo v zgodbo o uspehu. Čeprav imajo letos težave zaradi krize, so se proizvodnje lotili ambiciozno, s prepričanjem, da razvojna perspektiva obstaja tudi na tem področju ter da ni potrebno celotne tekstilne industrije seliti na Kitajsko. Mnoge tekstilne družbe v Evropi še danes obstajajo in uspešno delujejo, res pa je, da nobena ni tako velika kot naša Mura, je spomnil Bakovnik.",0
"Modna oblikovalka Urša Drofenik že od julija ne izplačuje plač, so povedale šivilje. Zato se je pet delavk odločilo za izredno odpoved delovnega razmerja po krivdi delodajalca. Slovenska modna oblikovalka Urša Drofenik, ki vodi podjetje Delavnice mode UD iz Rogaške Slatine, naj šiviljam že od julija letos ne bi izplačala plač. Zato se je pet šivilj odločilo za izredno odpoved delovnega razmerja po krivdi delodajalca, Drofenikova pa jim tudi že od lani ni plačevala prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Urša Drofenik Šivilje, ki so izredno odpoved podale 20. oktobra, so povedale, da jih je Drofenikova, ko je bila slabe volje tudi žalila. Ko so šivilje zahtevale izplačilo plač, jim je Drofenikova, pri kateri delata samo še dve šivilji, povedala, da nima denarja in da bo naprej delala s šiviljami ali brez njih. Kot so pojasnile, je Drofenikova računala na pomoč države, a je ni dobila. Prav tako ji ni uspelo pridobiti niti bančnega posojila. Lani pa je delavkam izplačala le delni regres, za letošnjega ni bilo sredstev, občasno pa je delavkam dala nekaj denarja na roko . Šivilje tudi navajajo, da je Drofenikova v dolgovih, transakcijski račun podjetja je blokiran že pet mesecev, dobavitelji pa so tudi ustavili dostavo blaga za izdelavo oblek. Opozorile so tudi, da je Drofenikova leta 2003 ustanovila novo podjetje Delavnice mode UD, vanj pa prezaposlila delavke iz stare družbe, v okviru katere tudi niso bili poravnani prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Po mnenju šivilj so cene oblek Drofenikove previsoke, zato jim ni uspela prodaja v Hotelu Kempinski Palace Portorož, kjer ima podjetje trgovino, prav tako je slaba prodaja v trgovini na Dunaju. Drofenikova naj bi zdaj razmišljala o otvoritvi trgovine v San Moritzu. Šivilje so še dodale, da bi za svoje delo morale biti plačane, zavedajo pa se, da bo Drofenikova poskušala namesto njih zdaj zaposliti nove šivilje.",0
"Moskva - Rusija je v prvem četrtletju letos izvozila 21,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina v vrednosti sedem milijard evrov in več kot 55 milijonov metričnih ton nafte, vrednih 16,5 milijarde dolarjev, so poročali ruski mediji. Izvoz zemeljskega plina v države bivše Sovjetske zveze se je v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 49,8 odstotka na 2,9 milijarde kubičnih metrov, medtem ko je izvoz v ostale države upadel za 61 odstotkov na 18,6 milijarde kubičnih metrov. Proizvodnja zemeljskega plina se je v omenjenem obdobju znižala za 14,7 odstotka na 157 milijard kubičnih metrov. Proizvodnja se je leta 2008 zvišala za 1,6 odstotka na 663 milijard kubičnih metrov, izvozili pa so 174,3 milijarde kubičnih metrov v vrednosti 66,4 milijarde dolarjev. Letos naj bi Rusija proizvedla med 620 in 644 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, od tega naj bi izvozila 190 milijard kubičnih metrov. Izvoz nafte v države bivše Sovjetske zveze se je v prvih treh mesecih letos glede na enako obdobje lani zvišal za pet odstotkov na štiri milijone metričnih ton, vrednih 989 milijonov dolarjev, izvoz v ostale države pa je ostal skoraj nespremenjen, izvozili so 51 milijonov metričnih ton v vrednosti 15,5 milijarde dolarjev. Proizvodnja nafte se je v tem obdobju zmanjšala za 1,3 odstotka na 120 milijonov metričnih ton. Po napovedih ruskega gospodarskega ministrstva naj bi se letos proizvodnja črnega zlata zmanjšala za 1,1 odstotka na 482 milijona metričnih ton, so še poročali ruski mediji.",0
"Vodstvo British Airways je zaposlene pozvalo, naj štiri tedne delajo brez plačila ali gredo na neplačani dopust. V zadnjem poslovnem letu je namreč letalski prevoznik ustvaril za okoli 440 milijonov evrov izgube, kar je najslabši poslovni rezultat v več kot dveh desetletjih. Prvi mož British Airwaysa Willie Walsh naj bi se že odpovedal plači za julij. Povečanje brezposelnosti v Veliki Britaniji Stopnja brezposelnosti se je v Veliki Britaniji v trimesečju, ki se je končalo aprila, povzpela na 7,2 odstotka, medtem ko je v prejšnjem znašala 6,5 odstotka. Tako je bilo v Veliki Britaniji konec aprila največ brezposelnih v zadnjih 12 letih. V obdobju med februarjem in aprilom je bilo 2,26 milijona brezposelnih, pri čemer se je število brezposelnih glede na prejšnje četrtletje zvišalo za 232.000. Indeks potrošnih dobrin v ZDA na letni ravni močno upadel Indeks cen potrošnih dobrin v ZDA se je maja zvišal za 0,1 odstotka, medtem ko je prejšnji mesec ostal na nespremenjeni ravni. Sicer pa se je indeks maja znižal za 1,3 odstotka na letni ravni, kar je največji padec po letu 1950. Življenjski stroški so se povišali za manj, kot so pričakovali analitiki. Ti so napovedali, da se bodo cene potrošnih dobrin zvišale za 0,3 odstotka. Michelin napovedal mehka odpuščanja Francoski proizvajalec pnevmatik Michelin je včeraj napovedal, da bodo v prihodnjih treh letih odpustili 1093 zaposlenih. Odpuščanja se bodo začela s prihodnjim letom. Zaradi upokojitve bo družbo zapustilo 495 delavcev, nekaj manj kot 600 delavcev pa naj bi premestili na druga delovna mesta. MySpace bo odpustil 400 zaposlenih Spletna socialna mreža MySpace, ki sodi pod okrilje News Corporation, bo odpustila približno 400 zaposlenih oziroma 30 odstotkov vseh zaposlenih. Priljubljenost socialnih mrež, kot sta Facebook in Twitter, strmo narašča, zaradi česar mora MySpace, da bi ostal konkurenčen, močno znižati stroške. Območje evra s trgovinskim presežkom Države članice območja evra so aprila ustvarile za 2,7 milijarde evrov zunanjetrgovinskega presežka, medtem ko je aprila lani ta znašal 2,2 milijarde evrov. Primanjkljaj vse EU je aprila znašal 7,8 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa 14,9 milijarde evrov. Standard & Poors znižal bonitetno oceno 22 ameriškim bankam Bonitetna hiša Standard & Poors je včeraj znižala bonitetno oceno 22 ameriškim bankam. Stanje v bančnem sektorju se lahko še poslabša, banke pa bodo izpostavljene strožjemu nadzoru regulatorjev. V bonitetni hiši pričakujejo, da bodo izgube zaradi slabih posojil še naraščale, in dopuščajo možnost, da bodo višje od pričakovanj. Med bankami z nižjo bonitetno oceno so BB&T, Capital One Financial, PNC Financial Services, Wells Fargo in Key Corp.Goldman Sachs pripravljen na poplačilo finančne pomoči Iz banke Goldman Sachs so včeraj sporočili, da so pripravljeni poplačati 10 milijard dolarjev finančne pomoči, ki so jo prejeli od ameriške vlade. Banka je prejšnji teden že pridobila dovoljenje regulatorja za povračilo finančnih sredstev. Finančna sredstva naj bi kmalu povrnil tudi Morgan Stanely. Agrokor v nakup centrov Getro Živilsko-trgovski koncern Agrokor bo kupil vseh 16 trgovskih centrov Getroja, je potrdil lastnik Agrokora Ante Todorić. Omenjeni prevzem bi bil največji na Hrvaškem, podrobnosti pa še niso dogovorjene. V Agrokoru trenutno še poteka pregled poslovanja Getroja. Ta naj bi bila že nekaj let v finančnih težavah, v začetku junija pa so v okviru nove sistemizacije ukinili 50 delovnih mest. Za nakup naj bi se zanimalo več trgovcev, med njimi naj bi bil tudi slovenski Mercator. Pripravila Nuša Brank",0
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 522,19 točke, kar je 3,60 točke oz. 0,69 odstotka več kot v sredo. K rasti indeksa so največ prispevale delnice Krke, ki so se podražile za več kot dva odstotka in trgovanje končale nad 45 evri. Največ se je tokrat trgovalo z Mercatorjem. Skupen promet na Ljubljanski borzi je dosegel 4,86 milijona evrov, dobre štiri milijone prometa je odpadlo na vrednostne papirje iz prve borzne kotacije. Delnice Krke so danes pridobile 2,15 odstotka in trgovanje končale pri vrednosti 45,10 evra, z njimi pa je bilo sklenjenih za 220.500 evrov poslov. Krkine delnice sicer tokrat niso bile najbolj prometne. Po prometu so bile v ospredju delnice Mercatorja, s katerimi je bilo sklenjenih za 3,59 milijona evrov poslov. Večina prometa je odpadla na tri posle s svežnji v skupni vrednosti 3,54 milijona evrov. V omenjenih poslih je lastnika zamenjalo 31.578 delnic po ceni 112 evrov za delnico. V rednem trgovanju se tečaj delnice Mercatorja ni spremenil in znaša 111 evrov. Prav tako se danes ob zelo skromnem ni spremenil tečaj delnic Telekoma Slovenije, ki ostaja pri 62,50 evra, nespremenjen pri 4,10 evra ostaja tudi tečaj delnic Gorenja, s katerimi pa se danes sploh ni trgovalo. Delnice Petrola so se ob 50.230 evrov prometa podražile za 0,83 odstotka na 182 evrov. Delnice Zavarovalnice Triglav in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) so se medtem pocenile, prve ob 91.680 evrov prometa za 0,83 odstotka na 12 evrov, delnice NKBM pa so ob 39.550 evrov prometa izgubile 5,55 odstotka in dan končale pri 1,09 evra. Delnice Pozavarovalnice Sava, s katerimi se prav tako trguje v prvi kotaciji, niso pa uvrščene v indeks SBI TOP, so ob skromnem prometu ostale na sredini ravni pri vrednosti 5,15 evra. Delnice Luke Koper so se pocenile za 1,88 odstotka na 7,31 evra, delnice Intereurope pa so pridobile 9,09 odstotka in dan končale pri 60 centov. V standardni kotaciji, kjer je bil promet skromen, so delnice Save pridobile 2,91 odstotka in se oblikovale pri vrednosti 3,54 evra. Delnice Aerodroma Ljubljane so se pocenile za 3,81 odstotka na 10,10 evra, delnice Pivovarne Laško pa za 0,40 odstotka na pet evrov. OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Hram holding je sporočil, da so od ponedeljka pa do danes na Ljubljanski borzi odkupili 920 lastnih delnic v skupni vrednosti 607,20 evra. Po omenjenem nakupu ima družba v lasti 19.733 delnic, kar prestavlja 0,454 odstotka vseh izdanih delnic. Ljubljanska borza je danes začasno do konca trgovalnega dne zaustavila trgovanje z delnicami Pivovarne Laško, saj je bil potencialni tečaj na 10 odstotki predhodnega zaključnega tečaja. Ljubljanska borza je določila uvrstitev in začetek trgovanja z državnimi zakladnimi menicami TZ139, SZ56 in DZ44. Vse omenjene menice bodo na borzni trg umeščene v četrtek, medtem ko bodo menice SZ56 iz trgovanja umaknjene 8. marca 2013, menice DZ44 7. julija 2013 in menice TZ139 7. decembra letos.",1
"Kraljica bo Slovenijo obiskala med 21. in 23. oktobrom. Za darilo bo verjetno dobila žrebca, za njen obisk pa so zaslužni dosedanji slovenski veleposlaniki ter britanski veleposlanik v Ljubljani. Obisk kraljice je potrdilo vsem Slovencem za uspešen razvoj. Gre tudi za sporočilo regiji, da je Slovenija model, vreden posnemanja. Iztok Mirošič, slovenski veleposlanik v Londonu Majhna uspešna država, ki je zgled za regijo, povrhu pa ima še lepe konje. Tako bi lahko povzeli razloge, ki so pripeljali do prvega obiska angleške kraljice Elizabete II. v Sloveniji. Zadnjič je bila v bližini – na Brionih – leta 1972, ko jo je po kraljevsko gostil tedanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito. Potrditev uspeha “Kraljičin obisk dokazuje, da je Slovenija normalna stabilna država, prijateljica Združenega kraljestva,” ocenjuje predsednik društva slovensko-britanskega prijateljstva Keith Miles. Poudarja, da gre za zelo priljubljenega in najizkušenejšega šefa države na svetu, ki je spoznal svetovne voditelje od Churchilla do Busha in Putina. Kraljica prihaja zaradi velikih naporov vseh dozdajšnjih slovenskih veleposlanikov ter britanskega veleposlanika Simmonsa v Ljubljani. Vplival je tudi obisk premierja Janše. Keith Miles Paul Townend, ki je v angleščino prevedel knjigi Janeza Drnovška, poudarja, da je kraljica zelo spoštovana in svetovno znana osebnost ter da ima njen obisk zagotovo večji pomen od obiska premierja Browna. “Britanija ima dolgo zgodovino, kraljica je simbol tradicionalnih vrednot za veliko ljudi, ampak ne vem, koliko to velja za mlajšo populacijo,” še dodaja. “ Kraljici sem večkrat predstavil uspešno pot Slovenije, govorila sva o našem predsedovanju EU, potem ko sva si ogledala nastop dunajske jahalne šole, sem ji poslal monografijo Lipicanci Joca Žnidaršiča, ki jo je zelo zanimala,” pa razkrije slovenski veleposlanik v Londonu Iztok Mirošič. Za darilo verjetno žrebec Kraljica je zelo navezana na konje, nanje se spozna in jih ima zelo rada. V lasti ima več kot sto grl. Kraljici bodo zato simbolično podarili lipicanskega žrebca, ime je še skrivnost, je povedal Klavdij Čehovin, direktor marketinga Kobilarne Lipica. Pokazali ji bodo tudi Muzej kočij, otroci s Krasa so zanjo izdelali različne umetniške predmete, videla pa bo tudi predstavo klasične šole jahanja.",1
"Stečajni upravitelj med terjatve uvrstil tudi zaposlene Stečajni upravitelj družbe Delo Revije je objavil podatke za imenovanje upniškega odbora, in sicer seznam 15 največjih upnikov na 30. avgust, ki jim je družba skupno dolgovala 27,6 milijona evrov. Iz dopisa stečajnega upravitelja Radovana Triplata, objavljenega na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, je razvidno, da je bila dan pred začetkom stečaja družbe največji upnik Nova Kreditna banka Maribor s 5,2 milijona evrov terjatve, ki je zavarovana s hipoteko na nepremičnino. Drugo najvišjo terjatev je imela banka Hypo Alpe Adria Bank s 4,1 milijona evrov. Družba Set, ki je tiskala revije te družbe, je imela nekaj več kot tri milijone evrov, Abanka 2,7 milijona evrov, Davčna uprava RS pa po vračilu DDV-ja okoli dva milijona evrov terjatve. Potencialnih upnikov kar 28.220 Stečajni upravitelj je med terjatve uvrstil tudi zaposlene, ki bodo morda imenovali svojega zastopnika. Teh terjatev je za nekaj manj kot 1,2 milijona evrov. Po navedbah stečajnega upravitelja je potencialnih upnikov sicer 28.220, od tega 27.223 naročnikov, 420 dobaviteljev, 259 nagrajencev, 250 avtorjev in 68 zaposlenih. Rok za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v stečaju družbe se izteče 30. novembra. Težave družbe so se pokazale junija letos Težave te založniško-revijalne družbe, ki je v lasti podjetja Monera Mateja Raščana, so se pokazale junija letos, ko je družba zamujala s plačili za delo honorarnim sodelavcem in plačili prispevkov zaposlenim. Konec junija je imela blokirane vse bančne račune. NKBM je zaradi neporavnanih terjatev na dražbi blagovne znamke družbe po začetni izklicni ceni 10,14 milijona evrov prodal svoji hčerinski družbi KBM Leasing, ta pa nato oddala v najem družbam iz skupine Krater.",0
"Naklo - Merkurjev nadzorni svet je na današnji seji obravnaval dogovor o zagotavljanju likvidnosti, ki ga je uprava sklenila z bankami upnicami. Ker je postopek prodaje Merkurja že v teku, so se dogovorili, da namesto kratkoročnega likvidnostnega posojila zamrznejo plačevanje finančnih obveznosti do konca tega leta. Kot so v Merkurju pojasnili za STA, ima sklenjeni dogovor z bankami na Merkurjevo poslovanje podoben oziroma kumulativno celo večji učinek kot likvidnostno posojilo, saj bodo več denarnega toka lahko namenili uravnavanju zalog in bodo s tem izboljšali prodajo. ""Skupni učinek zamrznitve plačevanja finančnih obveznosti bo v letu 2013 presegel deset milijonov evrov,"" so zagotovili. Ob začetku pogajanj za premostitev likvidnostnih težav so pogovori februarja letos sprva tekli o zagotavljanju 16-milijonov evrov svežega posojila. Načrt finančnega prestrukturiranja ob prisilni poravnavi Merkurja leta 2010 je namreč predvideval, da bo družba za zagotavljanje likvidnosti prejela 63 milijonov evrov, vendar je do zdaj dobila le 42 milijonov. Zaradi neodobritve drugih posojil je likvidnost v začetku letošnjega leta dosegla kritično točko, normalno poslovanje pa je bilo močno oteženo. Ker je postopek prodaje Merkurja že v teku pa so se namesto kratkoročnega posojila z bankami upnicami dogovorili za zamrznitev finančnih obveznosti do konca tega leta. Uprava Merkurja je letos že začela tudi pogovore z bankami in lizing družbami, ki so v postopku prisilne poravnave postale največje lastnice Merkurja, glede možnosti vstopa strateškega partnerja, pri njegovem iskanju pa jim pomaga finančni svetovalec Roland Berger. V Merkurju so prepričani, da je za dokončanje finančne sanacije in nadaljnje uspešno poslovanje segmenta DIY oziroma Naredi sam ter blagovne znamke Merkur, za zdravi del Merkurja potrebno poiskati investitorja.",0
"Novela obrtnega zakona bo olajšala vstop v obrtno dejavnost, meni gospodarski mininster Andrej Vizjak. Gospodarski minister Andrej Vizjak DZ je opravil drugo obravnavo predloga novele obrtnega zakona, s katero se bo po besedah ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka odpravilo vrsto administrativnih ovir na področju obrti. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na postopke za vstop v obrtno dejavnost, raven potrebne poklicne usposobljenosti ter plačevanje članarine. Predlog posodablja in razbremenjuje vse tiste, ki želijo vstopiti v obrtno dejavnost, je povzel Vizjak. S predlagano novelo zakona se odpravlja obrtno dovoljenje, ohranja se le za tiste obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih se zahteva izpolnjevanje kvalifikacijskih pogojev, je napovedal Vizjak. Kjer so kvalifikacijski pogoji določeni, pa se odpravljajo vsi administrativni postopki, ki so povezani z opravljanjem mojstrskega izpita. Obrt je tradicionalna gospodarska dejavnost, ki si zasluži posebno mesto v slovenski pravni ureditvi. gospodarski minister Andrej Vizjak Vizjak je še navedel, da se zahtevana raven za opravljanje obrtne dejavnosti znižuje z mojstrskega izpita srednja strokovna izobrazba na srednjo poklicno raven. Tako tistim, ki imajo srednjo strokovno izobrazbo, ne bo več treba opravljati mojstrskega izpita, da bi lahko začeli opravljati obrtno dejavnost. Kot novost je Vizjak izpostavil določbe, po katerih bodo obrtniki plačevali le še eno članarino in torej ne bodo več plačevali članarine tako Obrtni zbornici Slovenije OZS kot tudi območnim zbornicam. OZS, ki se bo po predlogu preimenovala v Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, bo morala članarino deliti z območnimi obrtnimi zbornicami, in sicer v razmerju 35 proti 65 v korist slednjih. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na postopke za vstop v obrt Foto Reuters Članarina se sicer po predlogu novele zakona znižuje. Glede na to, da se obvezni članski prispevek znižuje, je vlada določila tudi najvišje možne zneske članarine, je še pojasnil Vizjak ter napovedal, da se bo članarina glede na število zaposlenih samostojnih podjetnikov pri obrtniku po novem gibala v razponu od 10 do največ 50 evrov mesečno. Članarina se sicer res znižuje, se je strinjal Boštjan Zagorac SNS, vendar hkrati opozoril, da se v gospodarski zbornici članarina ukinja, načeloma pa tudi v kmetijsko-gozdarski zbornici. Vizjak mu je odgovoril, da so se za ohranitev članarine zavzeli obrtniki v anketi, ki jo je vlada naročila pred pripravo predloga novele zakona. Zakaj bi se vlada odločala drugače, kot je želel večinski del obrtnikov, se je vprašal. K predlogu novele zakona je vloženo le eno dopolnilo, in sicer poslanci koalicijskih strank predlagajo črtanje člena, ki določa način izvršbe zapadlih in neplačanih obveznosti. V veljavnih predpisih namreč že obstaja zadostna pravna podlaga za izterjavo članskega prispevka, zato tega ni potrebno dodatno urejati v tem zakonu, so pojasnili.",1
"Na družabnem omrežju Facebook se je spet pojavila aplikacija, ki naj bi razkrila najpogostejše obiskovalce vašega profila. ""Facebook tega ne bi dovolil,"" pravi Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja javnosti o informacijski varnosti. Na Facebooku je vedno več uporabnikov, ki so nasedli aplikaciji Zdaj vem!, ki obljublja, da bo razkrila, kateri prijatelji najpogosteje obiskujejo vaš profil oziroma vohunijo za vami. ""Odlikuje jo slovenski jezik, kar deluje še bolj avtentično in zaupanja vredno,"" opozarjajo na spletni strani Varniinternet.si. Gre za zavajanje ""To so lažne aplikacije. Včasih gre za okužbo z zlonamerno kodo, včasih pa za včlanitev v plačljive SMS-klube ali za izpolnjevanje nekih vprašalnikov,“ je za Žurnal24 povedala Mešićeva in dodala, da sicer ne gre za prevaro, ampak grdo zavajanje uporabnikov. ""Ko klikaš po aplikaciji, prideš do neke točke, ko sodeluješ v neki nagradni igri. Te nagradne igre so zelo različne. Od Hoferjevega goriva, Petrola ... Gre za nedovoljeno uporabo blagovnih znamk. Aplikacija ljudi prepriča, da vpišejo svojo telefonsko številko in se včlanijo v SMS-klub, ki stane približno 20 evrov na mesec."" Ko uporabnik vpiše svoje številko, dobi SMS, na katerega mora odgovoriti z ""da"". ""Ljudje so zavedeni, ker mislijo, da se z odgovorom strinjajo, da sodelujejo v igri, v resnici pa se včlanijo v klub. Prostovoljno."" Pet ključnih nasvetov, ki pripomorejo k večji zaščiti vašega profila, nastavitve pa vam ne bodo vzele več kot 10 minut časa. Zelo pogosto se tudi zgodi, da tovrstne aplikacije uporabnika pozovejo, da všečka strani na Facebooku in si tako nabira oboževalce. ""Strani z ogromno oboževalcev se nato prodajajo naprej, na primer podjetjem, ki to stran nato preimenujejo. Velikokrat gre tudi za zbiranje elektronskih naslovov."" Nepridiprave težko izslediti Mešićeva uporabnike Facebooka poziva k previdnosti. Zelo pomembno je tudi, da preberejo drobni tisk, v katerem se skrivajo bistvene informacije. ""Facebook sam v splošnih pogojih opozarja, da tovrstnih aplikacij ne bi dovolil. V nobenem primeru to ni možno. Za tem se vedno skriva nekaj drugega."" Ponudnike tovrstnih aplikacij je zelo težko preganjati, saj njihov sedež ni v Evropski uniji.",0
"Ukinitev. Župani ne popuščajo in ne dajo policijske uprave (PU). Janko Goršek, direktor Generalne policijske uprave (GPU), in njegov namestnik Matjaž Šinkovec sta bila včeraj priča ogorčenemu in ostremu protestu dvanajstih koroških županov. “Ukinitve Policijske uprave (PU) Slovenj Gradec ne bomo dovolili. Preveč smo že zapostavljeni, da bi nam jemali še te institucije, ki jih imamo,” je bil odločen Matjaž Zanoškar, župan Slovenj Gradca. Spisek za vlado Vprašanja. Vsi župani pa se že pripravljajo na obisk Vlade RS 3. novembra na Koroškem. Odločili so se, da ne glede na strankarsko pripadnost stopijo skupaj ter pripravijo ministrom cel kup vprašanj, ki so jim jih že pisno postavljali, pa nanje niso dobili odgovora. Prihranek da, zdaj že ne Seji sveta regij v Dravogradu, kjer so se včeraj zbrali vsi koroški župani, sta se prej omenjena gosta pridružila z namenom, da pojasnita, kakšen je načrt reorganizacije PU Slovenj Gradec. Kljub temu, da so še prejšnji teden iz GPU zatrjevali, da bodo s pripojitvijo PU Slovenj Gradec k PU Celje tudi privarčevali, je bil tokrat Goršek prepričan drugače. “Nekih prihrankov si ne obetamo, vemo, da so potni stroški iz Koroške do Celja velik strošek,” je pojasnil prvi mož policije. Nista jih prepričala Čeprav sta s svojim pomočnikom pripravila predstavitev reorganizacije in prepričevala župane, da ne gre za politično dejanje ali predhodno regionalizacijo Slovenije, nista bila uspešna. “Pa še kako gre za politično dejanje. S tem dejanjem boste postali grobarji naše Koroške,” je bil konkreten Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem. Znano do decembra Na konkretna vprašanja, koliko policistov bi se moralo voziti v Celje in kako bo pravzaprav po novem delo potekalo, sta gosta pojasnila le, da bo to znano letos decembra.",0
"Ameriški Apple je v sredo prehitel naftnega giganta Exxon Mobil ter postal največje svetovno podjetje po tržni kapitalizaciji. Njegova tržna vrednost je v sredo znašala 337 milijard evrov. Vrednost delnic Appla je v sredo po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sicer padla, a delnice Exxon Mobila so izgubile še več. Tako je Apple po vrednosti prehitel Exxon Mobil in postal največje podjetje. Naftni velikan je mesto največjega podjetja držal vse od leta 2005. Apple je svoj zmagovalni pohod začel v 90. letih minulega stoletja, ko se je za krmilo družbe znova vrnil njegov soustanovitelj Steve Jobs. Leta 1998 je prišel računalnik imac, največji napredek pa mu je zagotovila revolucionarna naprava iz leta 2001 predvajalnik glasbe ipod. Po vsem svetu je bilo v šestih letih prodanih več kot 100 milijonov ipodov, v spletni prodajalni glasbe itunes pa so uporabniki kupili preko pet milijard skladb. Ameriški gigant je zmagovalni pohod nadaljeval leta 2007 s predstavitvijo iphona. Analitiki so navdušeni nad podjetjem, ki vlagateljem ponuja nekaj več . V preteklem četrtletju je družba vknjižila skoraj 29 milijard dolarjev prihodkov. A 35 let staro podjetje še naprej raste kot start up, pravijo. Njegove rasti ni zaustavila niti kriza leta 2008 in 2009. V zadnjem poslovnem letu, ki se je zaključilo lani septembra, je Apple tako beležil 52-odstotno rast prihodkov, na 65 milijard dolarjev. V letu poprej, ko so se številna podjetja utapljala v rdečih številkah, je bila rast prihodkov pri Applu 14-odstotna, piše AP. Ob tem Apple trenutno obvladuje le manjši delež trga računalnikov in pametnih telefonov. Možnosti za širitev so torej ogromne, se strinjajo analitiki.",1
"Matej Kurent v oddaji Prava ideja! Recesija je zgolj stanje duha, pravi Matej Kurent, ki je v tem kriznem času ustanovil podjetje Calypso Crystal in z njim ustvaril nov trg prestižnih dodatkov za prenosne telefone. V letu dni je družbi Calypso Crystal uspel prodor na mednarodni trg in v več kot 30 držav po svetu. Njihovi podstavki so posuti s kristali, posebni ovitki za iPhone pa so iz kakovostnega usnja, titana, ki preprečuje poškodbe ob padcih, in mehke notranje obloge iz mikrovlaken. Cene se gibajo od sto evrov naprej, največ naročil pa imajo iz Združenih držav Amerike. Stavijo na ročno izdelane proizvode, narejene v Sloveniji. Matej Kurent je gostoval v oddaji Prava ideja! V njej je bilo govora tudi o ambicioznih Slovenkah v Turčiji, ki so vsaka na svojem področju uspele na tem, skoraj 80-milijonskem trgu. Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu! Čeprav že nekaj let govorimo o vsesplošni gospodarski krizi, vam je uspelo lansirati podjetje, ki izdeluje prestižne dodatke za prenosne telefone. Kje ste dobili idejo in kako drzna se vam je zdela? Ideja se mi je zdela zelo drzna, a mislim, da je recesija zgolj stanje duha. Daje nam nove priložnosti in sam sem jo videl v tem, da bi po vsem svetu prodajali dodatke za prestižne mobilne telefone. Če pogledaš, kako velik trg je in koliko je na njem priložnosti, potem ugotoviš, da recesije ni. Kje vse prodajate vaše kristalne podstavke, kakovostne ovitke in podloge? Prodajamo jih po vsem svetu, vsa naša proizvodnja je izvozna, ničesar ne prodajamo v Sloveniji. Približno več kot polovico jih gre v Ameriko, drugo v Azijo, pa tudi v Rusijo. Ste v stiku z Applom in drugimi velikimi proizvajalci mobilnikov? V določenih stikih smo in ponekod tudi prodajamo v njihovih trgovinah, posebej v Rusiji prodajamo tudi v Applovih trgovinah. Verjetno je pomembno tudi trženje v teh časih, še posebej pri luksuznih izdelkih. Kakšna je vaša strategija? Pri trženju izkoriščamo napredne kanale, ki že obstajajo. Veliko koristimo piar, socialna omrežja, blogarje, mnenjske voditelje, da ti govorijo o naših izdelkih. Izdelujete vse izdelke v Sloveniji? Da, vse je narejeno v Sloveniji, čeprav materiali pridejo tudi iz tujine. Se vam zdi, da je kupcem pomembno tudi to, kje je izdelek narejen? Pomembno jim je to, da je narejeno v Evropi. Sploh za azijski trg smo ugotovili, da jim je pomembno, da zadeva ni narejena v Aziji, na Kitajskem. Zelo so zadovoljni, ko vidijo, da je izdelek res narejen v Evropi. Še posebej se potrudite pri prezentaciji in kupce v samem paketku nagovorite po imenu ter jim natančno opišete način izdelave proizvoda. Se kupci odzovejo na tak način dostave? Ja, kupci se odzivajo. Zelo so zadovoljni, ko vidijo, da je izdelek zanje personaliziran. Na ta način torej spodbujate tudi promoviranje izdelkov od ust do ust . Absolutno, točno to. Uspel vam je tudi vstop v znamenito londonsko trgovino Harrods. Da. Veliko je bilo iskanja stikov in prijaznega trženja, pa smo prišli do Harrodsa. Koliko imate trenutno zaposlenih? S kom vse sodelujete pri samem oblikovanju? Zaposleni smo trije. Kristalne podstavke nam izdeluje Steklarna Rogaška. V Sloveniji smo poiskali najboljše dobavitelje, ki lahko za nas po naših specifikacijah izdelujejo te izdelke. V Sloveniji pa ne gradite trga? Slovenija za nas ni trg in vanjo ne vlagamo energije. Prodajamo jih le v eni trgovini pri nas. Je v vašem načrtu nadaljnja širitev proizvodnje in prodaje? Absolutno, želimo postati največji svetovni ponudnik prestižnih dodatkov za mobilne telefone.",1
"Washington - Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je v petek zvečer po srednjeevropskem času ohranila bonitetno oceno ZDA na AA+, vendar hkrati negativno gleda na prihodnost države zaradi političnega zastoja pri spopadanju z javnofinančnim primanjkljajem. Deset mesecev po tem, ko so ZDA doživele prvi padec bonitetne ocene oz. izgubile najvišjo oceno AAA, v S&P navajajo, da se razmere niso spremenile do te mere, da bi oceno spremenili. Ponovno pa bonitetna hiša opozarja, da lahko pride do novega znižanja ocene, če na političnem področju ne bo konsenza glede znižanja javnofinančnega primanjkljaja in srednjeročno ZDA ne bodo zmanjšale zadolževanja. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v S&P namreč menijo, da obstaja možnost, da se bodo tveganja, povezana z zadolževanjem države, ki so posledica predvsem političnih razmer, pa tudi fiskalnih, še okrepila.",0
"Če je oseba na begu, ne izvršuje kaznivega dejanja, zato ji ni mogoče kar tako prisluškovati. ""Življenje na begu je logistično in sicer zahtevno, večino pobeglih obsojencev je mogoče slej ko prej izslediti tudi brez uporabe tovrstnih posebnih metod in sredstev,"" je na vprašanje, ali bi možnost uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov v primeru pobega pravnomočno obsojene osebe pomagala pri njeni hitrejši izsleditvi, odgovoril Matjaž Ambrož s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Tudi prisluškovanje sorodnikom, za katere se predvideva, da se jim pobegli javi, bi bil po njegovem mnenju nesorazmeren ukrep. To bi bil poseg v ustavo Kot nam je pojasnil Drago Šketa, vodja mariborskega okrožnega tožilstva, prisluhov ne morejo uporabiti, saj obsojenec na begu ne izvršuje kaznivega dejanja. Na ministrstvu za pravosodje dodajajo, da glede na utemeljene mednarodne standarde človekovih pravic ureditev prisluškovanja in sledenja kogarkoli ne glede na kaznivo dejanje in brez ustreznih omejitev ne bi bila ustrezna. Če bi kdo menil, da je treba to zakonsko urediti, bi moral najprej spremeniti ustavo, še pravijo.",0
"600 evrov minimalne plače, ki so si jo z delavsko vstajo zagotovili oktobra, bodo delavci Gorenja prejemali še naprej. Z upravo so se namreč uskladili, da dogovor podaljšajo.",1
"Krizo vidijo kot priložnost za krepitev tržnih deležev Novomeška družba Krka je leta 2008 po prvih podatkih ustvarila 826 milijonov evrov prihodkov, kar je 20 odstotkov več kot leto prej. Prihodki celotne skupine so znašali 950 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov več kot leta 2007, je na novinarski konferenci razložil predsednik uprave Krke Jože Colarič. Krka je lani, kljub rastoči svetovni finančno-gospodarski krizi, ustvarila 160 milijonov evrov čistega dobička - torej toliko, kolikor so načrtovali, je razložil Colarič in dodal, da so z rezultati zadovoljni, saj so razmere na trgih bistveno slabše kot v preteklih letih. Tudi v letu 2009 načrtujejo dobre rezultate, in sicer za 12 odstotkov večjo prodajo ter 161 milijonov čistega dobička, še pravi Colarič in dodaja, da bodo to dosegli s še agresivnejšim nastopom na trgih. Zaostrene razmere zaradi globalne finančne in gospodarske krize v Krki vidijo kot priložnost za krepitev tržnih deležev - kriza je namreč, kot je dejal Colarič, prizadela tudi Krkine konkurente. Krka je lani rast zaznamovala v vseh svojih regijah, največjo pa v regiji Zahodna Evropa in čezmorski trgi, 39-odstotno. Rast v regiji Vzhodna Evropa je bila 27-odstotna, v regiji Srednja Evropa pa 25-odstotna.",1
"Zaradi praznikov na slovenskih avtocestah že nastajajo prvi zastoji. Najbolj se spet zatika na primorski in dolenjski avtocesti. Del štajerske avtoceste pa je zaradi nesreče zaprt. Na primorski avtocesti v smeri proti Ljubljani je pred počivališčem Studenec petkilometrska kolona, pred Uncem štirikilometrska, pred koncem dolenjske avtoceste na Pljuski pa je kolona dolga kilometer in pol, so povedali na Prometnoinformacijskem centru (PIC) za državne ceste. Kolona se je naredila tudi na hitri cesti mimo Trebnjega, gneča pa je tudi na stari cesti med Logatcem in Postojno ter od Maribora proti Ptuju. Kot so tudi povedali, je na mejnih prehodih vse normalno, čakalna doba je do 15 minut. Stanje na cestah Prometnoinformacijski center za državne ceste prek kratke telefonske številke 1970 daje obvestila o trenutnem stanju na avtocesti. Dežurni operater voznikom in voznicam predlaga tudi obvoze za izogibanje zastojem. Policija v prazničnih dneh, zlasti ob začetku in koncu praznikov, pričakuje gostejši promet in prometne zastoje proti turističnim krajem, slovenski obali in Hrvaški. Voznikom svetujejo, naj bodo strpni in se zastojem ne poskušajo izogniti s kršenjem prometnih predpisov. Med prvomajskimi prazniki je promet običajno gostejši, več je prometnih nesreč, zato vozite previdno, odgovorno in zbrano, svetuje policija. Kot so zapisali v sporočilu za javnosti, do zastojev lahko pride tudi ob morebitnih prometnih nesrečah in na cestah, kjer potekajo obnovitvena dela. ""Jutri bo precej prireditev, tudi tam bo potrebna večja pozornost voznikov, morda bo nekaj gneče,"" je dopoldne posvaril Mirko Žaren iz PIC. Opozarja tudi na nedeljo, ko lahko pričakujemo večjo obremenitev cest. ""Če bo v soboto in nedeljo lepo vreme, bo večina odlašala z odhodom, kar pomeni gostejši promet v nedeljo popoldne."" Policija voznike opozarja, naj hitrost in način vožnje prilagodijo omejitvam in prometnim razmeram, naj ob ugodnih vremenskih razmerah ne precenjujejo svojih sposobnosti in naj ne vozijo hitreje in manj previdno.",0
"Podjetje GSA, ki je v lasti Joca Pečečnika, se ni odločilo za najem Steklarske nove v stečaju. V GSA pravijo, da se za nakup niso odločili zaradi razhajanja z zaposlenimi glede poslovnega modela. Direktor podjetja GSA Joc Pečečnik Kot poudarjajo v GSA, je bilo tako z njihove strani kot s strani stečajnega upravitelja in zaposlenih vloženih veliko naporov za pripravo poslovnega modela, ki bi Steklarski novi zagotovil prihodnost, zaposlenim pa varna delovna mesta na daljši rok. Kljub temu je prišlo do razhajanja med konceptom GSA in konceptom zaposlenih glede poslovnega modela. V podjetju Joca Pečenika namreč menijo, da mora proizvodnja startati v tolikšnem obsegu, kolikor ima trga oziroma naročil, v poznejših fazah pa lahko z rastjo naročil raste tudi število zaposlenih, zato so za začetni zagon sami predvidevali največ 60 delavcev in skrajno racionalen nadzor nad vsemi stroški. Delavci, ki so tudi potencialni najemniki, na drugi strani zagovarjajo koncept, da se proizvodnja zažene s 110 zaposlenimi, kar pa bi po mnenju GSA že na začetku prineslo izgubo. S 110 zaposlenimi bi podjetje že v začetku ustvarilo izgubo Ob tem kot razlog za svojo odločitev navajajo tudi dejstvo, da kljub večkratnim pozivom v preteklih tednih cenitev realne tržne vrednosti zalog še ni bila izvedena, pri čemer naj bi stečajnega upravitelja Štefana Rolo ves čas opozarjali, da bi morebitna prodaja zalog po nizkih cenah uničevala tržišče. Posledično bi to vplivalo tudi na dotok novih naročil v proizvodnjo za slovenske kupce, kjer je Steklarska nova doslej v praksi realizirala nekoliko višje cene, s katerimi je vsaj deloma nevtralizirala nizke cene, po katerih steklovino izdeluje za tuje kupce in s katerimi v veliko primerih ustvarja izgubo, so še zapisali v družbi GSA. Delavci Steklarske nove Rola odločitve GSA ni komentiral Stečajni upravitelj steklarne Štefan Rola odločitve Pečečnika ni želel komentirati, saj, kot je povedal, zadeve v zvezi z zalogami sploh niso bile predmet razpisa oz. medsebojnih razmerij. Ponudnik je namreč po njegovih besedah dal zgolj ponudbo za najem prostorov in opreme, medtem ko so zaloge last upnikov in z njimi ne more nihče prosto razpolagati, pač pa je za njih treba iztržiti čim višjo ceno. Rola tudi razlogov o razhajanju s konceptom zaposlenih ni želel komentirati, saj to po njegovem ni stvar stečajnega upravitelja. Peči so lahko prižgane do 4. avgusta Sicer pa Rola ni mogel veliko povedati niti o razvoju dogodkov za Steklarsko novo v prihodnjih dneh. Kot je dejal, imajo po sklepu sodišča mesec dni časa za dokončanje nujnih poslov, omenjeni rok pa se izteče 4. avgusta. Do takrat imajo za delavce, ki so še v podjetju, dovolj dela, v kolikor pa v teh dneh ne bodo našli novega najemnika, bodo začeli z ugašanjem peči, kar traja tri do štiri dni, to pa pomeni, da je časa le še do konca tega tedna. Kot je še dejal Rola, zanimanje sicer obstaja, a trenutno nima nobene pisne ponudbe, niti o njej sam nikoli ni govoril.",0
"Singapur - Ena vodilnih bonitetnih agencij na svetu Standard & Poor's (S&P) je danes opozorila, da bi morebitno podaljšanje oziroma prestrukturiranje grškega državnega dolga to državo lahko pahnilo v delno nesposobnost poravnavanja obveznosti oziroma tako imenovani selektivni default. Finančni ministri držav z evrom so v soboto potrdili, da bo Grčija do 15. julija lahko črpala peti obrok posojila v okviru lani dogovorjenega 110-milijardnega mehanizma finančne pomoči tej prezadolženi državi. Višina tokratnega izplačila s strani držav z evrom je 8,7 milijarde evrov, slovenski prispevek pa 26,5 milijona evrov. Celotna peta tranša posojila sicer znaša 12 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa naj bi izplačilo preostalih 3,3 milijarde evrov sredstev odobril v naslednjih dneh. Omenja se, da naj bi to storil 8. julija. Odločitev evroskupine je prinesla olajšanje na globalne trge, saj bi sicer Grčiji grozil default, ki bi svet lahko pahnil v novo finančno krizo. Še veliko dela pa čaka države pri pogajanjih za dodaten paket finančne pomoči, ki naj bi znašal do 120 milijard evrov. Nekatere države namreč želijo, da bi pri tem paketu del bremena nosili tudi zasebni vlagatelji oziroma upniki, in sicer tako, da bi pristali na prostovoljno podaljšanje zapadlosti (v angleškem jeziku roll over) njihovega dela grškega dolga. Francija, katere banke imajo v svojem portfelju znaten delež grškega dolga, je med drugim predlagala, da bi posojilodajalci svoja posojila Grčiji pretvorili v nove 30-letne obveznice. Tako bi Grčiji dali več časa, da uredi svoje finančno stanje. Francosko bančno združenje je medtem kot možno rešitev predlagalo tudi to, da bi francoske finančne institucije 90 odstotkov prilivov z naslova njihovih v bližnji prihodnosti dospelih grških obveznic investirale v nove petletne državne obveznice. V agenciji S&P pravijo, da bi tako ena kot druga možnost po njihovih merilih verjetno privedla do selektivnega defaulta Grčije. Ministri evroskupine bodo o dodatnem paketu pogovore nadaljevali na rednem zasedanju 11. julija, končni dogovor pa je najverjetneje pričakovati šele septembra. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je dejal, da Berlin od Aten pričakuje, da bodo uresničile svoje obveze, med drugim tudi to, da bodo takoj začele s privatizacijo.",0
"Koper - V koprskem odboru Socialnih demokratov (SD) nasprotujejo prodaji delnic Luke Koper na borzi, o čemer bodo odločali občinski svetniki na seji v četrtek. ""Prodajati delnice v trenutku, ko so dosegle najnižjo vrednost, je katastrofa,"" opozarja poslanec SD v državnem zboru in občinski svetnik Marijan Križman. Kot so v obrazložitvi sklepa, ki ga bodo v četrtek sprejemali koprski svetniki, zapisali na občini Koper, so prodajo najprej poskušali izvesti z javnim zbiranjem ponudb, za kar pa ni bilo zanimanja. Neposredna prodaja na borzi zagotavlja po njihovem mnenju zanesljivo prodajo po ceni, ki odgovarja trenutnemu stanju ponudbe in povpraševanja na trgu. Kot je znano, gre za celotni paket delnic Luke Koper v lasti občine oziroma za 466.942 delnic, ki predstavljajo 3,33 odstotka lastništva družbe. V koprskem odboru SD so prepričani, da se občina za prodajo delnic odloča, ker ni bila uspešna pri prodaji občinskih nepremičnin. ""Prodaja delnic je nesmisel in dejanje iz obupa,"" trdi Križman. S prodajo delnic bi se občina po njegovem namreč odpovedala nadzoru nad Luko Koper. Poslanec SD Luka Juri je predstavil tudi odgovor ministrstva za finance na njegovo poslansko vprašanje o zadolženosti koprske občine. ""Ni res, da občina Koper ni zadolžena,"" poudarja Juri. Kot pojasnjuje, je iz odgovora razvidno, da znaša dolg koprske občine skupaj s pravnimi osebami, katerih ustanoviteljica je občina, v letošnjem letu skoraj 10 milijonov evrov. Kot še navaja Juri, je dolg ""ob računovodskih spretnostih občinske uprave"" sicer v celoti prenesen na pravne osebe, povezane z občino. Dobrih sedem milijon evrov dolga odpade po Jurijevih podatkih na Javni zavod Gasilska brigada Koper, 2,3 milijona evrov pa na Javni zavod stanovanjski sklad Koper. Ministrstvo za finance je po Jurijevih besedah tudi ugotovilo, da so nekateri dogovori o plačilnih rokih, ki jih v kreditnih pogodbah sklepa koprska občina, v nasprotju z zakonskimi predpisi. Občino je ministrstvo že pozvalo, naj ugotovljene napake odpravi. O nameri za dodatno zadolžitev občine Koper v vrednosti 25 milijonov evrov, s čimer naj bi si občina Koper zagotovila sredstva za investicije in pokrivanje tekočih stroškov, pa Juri pravi, da je moralno sporna. ""Takšna odločitev pomeni prelaganje bremen in željo župana, da si z dolgom kupi tretji mandat,"" ocenjuje Juri. Ob tem dodaja, da tekoči prihodki občine v letošnjem letu ne bodo dosegli 80 milijonov evrov, odhodki pa bodo znašali skoraj 120 milijonov. S koprske občine pojasnjujejo, da izvaja občina program prodaje delnic Luke Koper v skladu s sprejetim letnim programom in proračunom. Na očitke, da namerava občina delnice prodati v času, ko beležijo nizke vrednosti, pa iz županovega kabineta odgovarjajo, da se ""nam cena delnic ne zdi prenizka oziroma se nam je takrat zdela zelo visoka"". ""Mislim, da je čas, da se počasi prebudimo in si priznamo, da so bile cene na borzi v preteklem obdobju bistveno prenapihnjene, in da nehamo živeti v oblakih. Če res hočemo biti konkurenčni in zagotoviti razvoj, je treba delati,"" še odgovarjajo z županovega kabineta.",0
"Tretji zaporedni tedenski vzpon osrednjega borznega indeksa je bil pospremljen z zmanjšanim prometom. Največ zanimanja je bilo za delnice Telekoma, ki bo poleg vplivov tujih trgov oblikovalo gibanje tečajev na domačem trgu tudi ta teden. ""Delniški trgi kažejo malo več optimizma, nevarnost pa še ni minila. Recesijska obdobja so težka in nepredvidljiva, ko se prebijaš skozi njih, se bodo pa gotovo enkrat končala,"" pravi Tilen Šarlah, Ilirika . Indeks SBI 20 je prejšnji teden pridobil 1,7 odstotka, kar je celo tretji največji tedenski vzpon letos. SBI 20 je dva odstotka nižje kot na začetku meseca, tako da se optimizem svetovnih trgov le postopno prenaša na sončno stran Alp. TS letos zrasel za petino Najbolj, kar za sedem odstotkov, so se prejšnji teden povzpele delnice Telekoma Slovenije (TS). Telekomi na splošno sodijo med družbe, ki naj bi jih gospodarska kriza le oplazila. Poleg tega je vse bliže končni odločitvi tudi prodaja drugega makedonskega operaterja Cosmofona , kjer se je Telekom prebil v ožji krog kandidatov za nakup. Delnice Telekoma Slovenije so poleg Krkinih edine iz prve borzne kotacije, ki so se letos podražile. Telekomove so petino dražje kot na začetku leta, Krkine pa za 12 odstotkov. Zanimivo so se skoraj sedem odstotkov prejšnji teden podražile tudi delnice Luke Koper , čeprav je koprskemu pristanišču letos pretovor upadel za desetino. Cena teh delnic je sicer še vedno deset odstotkov nižje kot na začetku meseca, tako da je lahko rast tudi posledica popravka po močnem padcu. Višje cene, manj poslov Z rastjo cen pa se je zmanjšal promet, ki je prejšnji teden dosegel vsega 7,2 milijona evrov. Z obveznicami SOS2E je bilo prejšnji teden sklenjenih le za 580 tisoč evrov poslov, a tudi z delnicami je bilo manj poslov kot v prejšnjih tednih. Z delnicami Krke je bilo tako minuli teden sklenjenih nekaj manj kot za tri milijone evrov poslov, delnice pa so se podražile za 4,8 odstotka. Na drugem mestu po prometu so bile prejšnji teden delnice Save s pol milijona evrov sklenjenih poslov, ki so se pred objavo poslovnih rezultatov podražile za 4,9 odstotka. Po pričakovanju so se prejšnji teden pocenile delnice Petrola , potem ko je družba morala znižati vrednost Istrabenza v svojem portfelju. Trgovanje z delnicami Istrabenza pa je borza ustavila, dokler ne bo znan izid pogajanj z bankami.",1
"V Inštitutu za ekonomske raziskave v zdravstvu so prepričani, da ministrstvo neprimerno in nestrokovno obnaša do prihodnosti slovenskega zdravstvenega sistema. V svojih pripombah, komentarjih in predlogih na resolucijo nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013, ki so jih poslali ministrstvu za zdravje, pišejo, da slednji ne vsebuje nikakršnih korenitih ukrepov za povišanje izjemno slabe učinkovitosti zdravstvenega sistema. „Usmeritve so podane zgolj pavšalno in neoprijemljivo, med tem ko se dokument nekaterih izjemno problematičnih področij slovenskega zdravstva niti dotakne ne,“ so zapisali. Moč vplivnim skupinam V inštitutu INERHC, za katerega med drugim delata ekonomista Mićo Mrkaić in Rado Pezdir, in so prepričani, da začrtana pot ohranja in celo povišuje moč in vpliv interesnih skupin ter zbornic, s čimer se sredstva, namenjena zdravstvenemu sistemu netransparentno uporabljajo za financiranje interesnih skupin in na škodo bolnikov. Problematizirajo sedanji sistem kolektivnih plač, ki bi ga bilo po njihovem mnenju potrebno korenito reformirati ter omogočiti plačevanje v skladu s produktivnostjo zdravstvenega osebja. „ V nasprotnem primeru nas čaka razpad javnega zdravstva zaradi odhoda kvalitetnega kadra,“ so zapisali. Inštitut ministrstvu še predlaga, naj reorganizira bolnišnično mrežo, tako da bo odražala epidemiološke in demografske potrebe prebivalstva, spremeni vodenje javnih zavodov in posveti več pozornosti izjemno nerazvitemu sistemu uravnavanja izdatkov za zdravila, kar se odraža v bolnikovi slabi dostopnosti do novih terapij in dražjih zdravilih.",0
"Inflacija v Sloveniji ostaja nad tremi odstotki Mednarodni denarni sklad je znižal napovedi o svetovni gospodarski rasti v letu 2008. Predvidena gospodarska rast Slovenije je 3,8 odstotka. Medtem ko so v Washingtonu še julija napovedovali 5,2-odstotno svetovno gospodarsko rast, so zdaj številko popravili na 4,8 odstotka. Gospodarska rast Slovenije naj bi bila druga najvišja med članicami evroobmočja, saj naj bi višjo, 4,2-odstotno, dosegel le Luksemburg. Ob tem naj bi Slovenija letos zabeležila 3,2-odstotno inflacijo, drugo leto pa 3,1 odstotka. Celotno evroobmočje naj bi doseglo 2,1-odstotno rast, kar je 0,4 odstotne točke manj od prvotnih napovedi. Rast v Franciji in Nemčiji bo dvoodstotna, v Italiji 1,3-odstotna, v Španiji 2,7-odstotna, v ZDA pa 1,9 odstotka.",1
"Grški varčevalni program še ni dokončan Grčija se že peto leto zapored bori z recesijo in zaradi več tednov trajajoče politične krize zaostaja za programom reform in varčevanja Grška koalicijska vlada še ni dosegla dogovora o težko pričakovanem 11,5 milijarde evrov vrednem varčevalnem programu, je danes dejal finančni minister Janis Sturnaras. ""Manjka nam še 3,5 do štiri milijarde evrov,"" je Sturnaras povedal po srečanju s predsednikom Karolosom Papuljasom. Odpuščanj ne bo Grški finančni minister je ob tem zavrnil govorice, da je na mizi znova odpuščanje v javnem sektorju, kot možnost pa je omenil umeščanje javnih uslužbencev v program čakajočih na delo. Prejšnja grška vlada je do konca leta 2012 na seznam t.i. rezervne delovne sile želela premestiti 15 tisoč zaposlenih v javnem sektorju. Ob tem je Sturnaras pojasnil še, da se bodo pogajanja z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko (ECB) in Mednarodnim denarnim skladom (IMF), t.i. trojko, nadaljevala do konca avgusta. Strokovnjaki omenjenih institucij so v nedeljo Atene zapustili v pozitivnem tonu, saj je Poul Thomsen iz IMF izpostavil ""dober napredek"".",0
"Število brezposelnih v Nemčiji je januarja naraslo na 3,489 milijona. Stopnja brezposelnosti se je tako zvišala za 0,9 odstotne točke na 8,3 odstotka Foto: Shutterstock Število brezposelnih v Nemčiji se je januarja povzpelo za 387 tisoč na 3,489 milijona, kar je 170 tisoč manj kot januarja lani, je danes objavila nemška zvezna agencija za delo. Stopnja brezposelnosti se je zvišala za 0,9 odstotne točke na 8,3 odstotka. Januarja lani je stopnja brezposelnosti v Nemčiji znašala 8,7 odstotka. 'Padec konjunkture dosegel tudi trg dela' Vodja agencije za delo Frank-Jürgen Weise je dejal, da je padec konjunkture dosegel tudi trg dela. Tako se je med drugim zvišala brezposelnost, hkrati pa je močno padlo povpraševanje po delovni sili. Ob upoštevanju sezonskih vplivov se je število brezposelnih v januarju zvišalo za 56 tisoč na 3,267 milijona, in sicer na zahodu Nemčije za 44 tisoč, na vzhodu pa za 12 tisoč.",0
"Naša pokojninska blagajna bo lahko le do leta 2030 delovala vzdržno, po tej prelomnici pa se ne obeta nič dobrega za prejemnike pokojnin, saj naj bi po nekaterih ocenah pokojnine znašale okoli 30 odstotkov plače. Veste, kako visoka bo vaša pokojnina? Medtem ko vsi veselo odštevamo, koliko nam je še preostalo do konca delovne dobe, obstaja kar nekaj upokojencev, ki imajo tudi v času upokojitve še kako veliko energije in volje do dela. Skupna skrb vseh nas pa so bodoče pokojnine, ki jih bomo prejemali čez 10, 15 ali 20 let. Informacije o tem, kakšne pokojnine lahko pričakujemo, so iz strani pristojnih institucij preprosto preskope. Na Cekinu smo že pisali o tem, da je bilo v Sloveniji v letu 1984 razmerje trije zaposleni na enega upokojenca, v letu 2008 pa le še 1,64 zavarovanca na enega upokojenca. Vseeno pa bo mnoge kot strela iz jasnega negativno presenetila izjava, da jim po pridnem in vestnem plačevanju v pokojninsko blagajno bodoča pokojnina ne bo omogočila dostojnega preostanka življenja, zmožnost za ustvarjanje dodatnih prihrankov pa bo ob visoki starosti zelo omejena ali celo nemogoča. Zakaj so novi pokojninski ukrepi in reforma nujno zlo, ki se mu ne moremo izogniti? Kako temačen scenarij je za Slovenijo podala Evropska komisija? Katere ukrepe ima vlada sploh na voljo? Povečanje rojstev pa samoumevno ne odpravlja pokojninskega problema, saj nihče ne računa, da se bo v Sloveniji povečala tudi življenjska doba moških in žensk ...",0
"Šest tednov rasti na zahodnih borzah Delniški trgi v ZDA in Evropi se veselijo že šestega zaporednega tedna rasti. Dobički podjetij so večinoma boljši od pričakovanj. Z rezultati poslovanja v prvem četrtletju so presenetile predvsem največje ameriške banke, ki so očitno dobičkonosne, če se le preveč ne zapletajo v sumljive derivate. Nazadnje je boljše rezultate od napovedi sporočil Citigroup prihodek je dosegel 24,8 milijarde dolarjev, ki pa se v nasprotju z bankami Morgan Stanley in JPMorgan le ni mogel izogniti izgubi v prvem trimesečju. Tudi podjetja iz drugih panog presenečajo v zadnjih dneh General Electric, Google, res pa je, da so bila pričakovanja postavljena zelo nizko. Smo res že priča dolgotrajnejšemu vzponu? Delniški indeks Dow Jones 8.131 točk je zadnji teden pridobil 0,6 odstotka, če gledamo njegovo gibanje po 9. marcu, pa tako silovite rasti v šesttedenskem obdobju Dow je poskočil za 22,7 odstotka ni bilo že 71 let! Večina meni, da je najhuje mimo, vendar se hkrati vsi zavedajo, da to še ne pomeni, da je težav konec. Največja dilema ta hip je, ali gledamo le rast znotraj medvedjega trenda v tem primeru bo trg kmalu spet kakih 10-20 odstotkov nižje ali pa je to začetek dolgotrajnejšega vzpona. Vodafone ima še ogromno prostora za rast Popravlja se tudi zaupanje potrošnikov. V ZDA je po zadnjih podatkih univerze v Michiganu zaupanje poraslo najvišje po septembru, ko se je s padcem banke Lehman Brothers Wall Street začelo sesuvati. Vodilne evropske borze so v tem tednu poskočile za 4,7 odstotka. Finski proizvajalec mobilnikov Nokia opaža, da se povpraševanje spet vrača, medtem ko analitiki pri Morgan Stanleyju verjamejo, da imajo Vodafonove delnice še 45 odstotkov prostora za rast. V petek so se delnice Vodafona podražile za skoraj štiri odstotke. Dow Jones 8.131 Nasdaq 1.673 FTSEurofirst 300 814,69 DAX30 4.676 FTSE100 2.096 Lahka nafta 50,26 Zlato 867,89 EUR/USD 1,3041 USD/JPY 99,065 EUR/CHF 1,5197 Kaj bo Trichet povedal 7. maja? Vrednost evra je padla na dobrih 1,30 dolarja. Veliko krivde nosijo slabi obeti za evropsko gospodarstvo in delno tudi predsednik Evropske centralne banke Jean Claude Trichet. V Tokiu je povedal, da ceni besednjak ameriških kolegov, ki pravijo, da je močan dolar v njihovem interesu. Hkrati je posvaril pred nevarnostjo inflacije. V tem trenutku se sicer svet bolj spopada z deflacijo, toda ko se bodo gospodarstva postavila na noge, bo presežna likvidnost centralnim bankam povzročala glavobole. ECB naj bi na sestanku 7. maja sporočil, za kakšne neobičajne ukrepe se bo odločil, bi pomagati evropskim gospodarstvom. Krka obstala pri 52 evrih Na Ljubljanski borzi še vedno ni čutiti, da tujina občutno pridobiva. Slovenski borzni indeks 3.578 se je zadnji teden zvišal za 0,6 odstotka, tako da je zdaj pet odstotkov nad šestletnim dnom, doseženim 10. marca. Krka ostaja najprometnejša, a nikakor ne zmore narediti korak naprej in vegetira pri okrog 52 evrih. Po dobrih dveh tednih so v petek vnovič trgovali z delnicami Istrabenza, ki so padle še za dvajset odstotkov. Tečaj Intereurope je le še 5,40 evra in se je samo v tem mesecu znižal že za četrtino.",1
"Cena nafte Brent se je v petek močno povišala. Čedalje šibkejši dolar je razlog za dvig cene zlata in deloma tudi vzpon cene nafte En Sodček (159 litrov) nafte Brent je ob 9. uri stal 53,25 dolarja oziroma 40 evrov in je bil tako kar za 5,6 odstotka dražji kot v petek zjutraj. V petek popoldne, ko je bila večina sveta vsaj z mislimi že na podaljšanem koncu tedna, se je nafta Brent od 50,3 pa do 52,85 dolarja za 159-litrski sodček podražila med 14. in 19. uro. V današnjem trgovanju je cena presegla 53 dolarjev in se počasi vzpenja. Višji ceni nafte prispevata upad vrednosti ameriškega dolarja, kot tudi optimizem na borzah, ki naj bi bil znak, da je kriza že dosegla svoje dno in da svetovno gospodarstvo že pričenja z okrevanjem. Z njegovim okrevanjem bi se seveda povečale tudi potrebe po nafti. Na drugi strani so rezerve nafte v ZDA še vedno na nadpovprečno visokih nivojih. 159-litrski sodček ameriške nafte WTI je danes zjutraj stal 53,5 dolarja in se je v dobrih dveh in pol urah trgovanja podražil za 0,56 odstotne točke. Cena zlata teden začenja z rastjo 893,3 dolarja oziroma 671 evrov je unča (31,1 grama) zlata stala ob 9. uri. Vse od začetka trgovanja se danes cena zlata povišuje. Danes se je zlato z upadom vrednosti dolarja hitro podražilo. Tudi v petek, ko se je vrednot ameriškega dolarja zniževala, se je zlato počasi dražilo. Zlato v dolarjih je za 1,2 odstotka dražje kot v petek zjutraj. V evrih pa se je od petka zjutraj podražilo za en odstotek. Dolar teden začenja padajoče En evro je bil ob 9. uri vreden 1,3317 ameriškega dolarja. Potem, ko se je vrednost dolarja v četrtek precej povišala, je petek, ko se je trgovalo le malokje, dolar preživel v počasnem padanju. Slednje je pospešek dobilo z začetkom trgovanja ta teden. Vrednost dolarja se je od razmerja 1,326 dolarja za en evro, v zgodnjih jutranjih urah znižala na 1,334 dolarja za evro. V zadnjih treh urah pa ameriški dolar spet išče smer gibanja. Zlato in dolar sta povezana Večina analitikov meni, da se bo zlato ta teden še podražilo, saj predvidevajo upad vrednosti ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, poroča Bloomberg. Slednje bo posledica nadaljevanja odkupov ameriškega javnega dolga s strani ameriške centralne banke, za kar popularen izraz je »tiskanje denarja.«",1
"Zaradi nejasnega položaja so se delavke Intime Designa zbrale v podjetju. Stečaj je pred vrati. Razočarane in obupane so se delavke podjetja Intima Design včeraj zbrale v tovarni. Po dveh mesecih čakanja, kdaj jih bo delodajalec Samo Valant poklical na delo, kot je menda obljubil, jim je prekipelo. ''Direktor nam je rekel, da bo do 15. maja vse jasno, pa v vsem tem času ni bilo nobenega klica in nobene informacije o tem, kaj bo z nami,'' pravijo delavke. Ker niso dobile aprilske plače, so se odpravile v tovarno protestirat. Valant jih, čeprav je bil tam, ni sprejel. Najugodnejša rešitev Stečaj. Ker se nas drži status pravnega naslednika Lisce, imamo še večje težave, saj moramo redno izplačevati jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let, čeprav je naše podjetje staro šele štiri leta, pravi Valant. ''Če bi delavke poslali na zavod, bi imele 120-dnevni odpovedni rok, izplačati pa bi jim morali polne odpravnine, a denarja nimamo. Če gre firma v stečaj, bodo delavke po 15 dneh na zavodu in bo lažje za vse,'' je prepričan Valant, javnosti bolj znan kot avtomobilski dirkač. ''V tej sezoni sem se iz solidarnosti do delavk odpovedal vsem dirkam, čeprav gre denar zanje iz povsem drugega računa.'' Ogorčene in razočarane ''Trideset let sem delala in nikoli si nisem mislila, da bom morala moža prositi za denar,'' je vidno prizadeta dejala delavka. Na mesec je prejemala 420 evrov plače, o podobnih zneskih so govorile tudi druge. ''Za delo smo bile dobre, zdaj pa nismo toliko vredne, da bi nam direktor povedal, kaj bo z nami,'' so menile delavke in razmišljale, kako se bodo, predvsem samohranilke, pretolkle skozi mesec. Sindikalist kot posrednik Razburjene delavke je poskušal pomiriti sekretar območne sindikalne organizacije Igor Iljaš, ki se je pred tem sestal z direktorjem družbe. ''Zagotovil mi je, da bo do 25. maja vse jasno in takrat vam bo to tudi sporočil,'' je povedal Iljaš in delavkam svetoval, naj se razidejo, saj nima smisla ves dan stati v avli podjetja. Valant odgovarja na očitke ''Z delavkami smo bili dogovorjeni, da se bomo do 22. maja odločili, kaj bomo storili. Včeraj zvečer pa me je poklicala ena od njih, da hočejo zjutraj pojasnila. To ni način,'' pravi Valant. ''Predlagal sem, naj pridejo k meni v pisarno sindikalni zastopniki in sedem delavk, pa niso hoteli.'' Stečaj (skoraj) neizogiben Valant je povedal, da je podjetje, ki dela za znane blagovne znamke in zaposluje 130 ljudi, ostalo povsem brez dela. ""Aprilskih plač ne bomo izplačali, ker jih nimamo od kod,"" pojasnjuje direktor, ki je pred štirimi leti, ko je Lisca v Krmelju zapirala svoj obrat, tega odkupil in ohranil delovna mesta. ""Dela ni, denarja ni, čakali smo na ukrepe države in zdaj se nam zdi najbližja rešitev stečaj,"" je odkrit. Po današnjem dogodku v podjetju se mu zdi odločitev lažja. ""Vozim se 700 kilometrov daleč, da bi delavkam zagotovil delo. Po tem, kar se je zgodilo danes, nimam več ne volje ne energije,"" dodaja direktor.",0
"Svet Banke Slovenije ugotavlja, da gospodarske krize v državi ne bo moč preseči le s spodbujanjem izvoza in investicij ter z uravnoteženjem javnih financ. Ker banke poslujejo z izgubo, še naprej krčijo kreditiranje gospodarstva. Banka Slovenije meni, da na negativno poslovanje bank vplivajo tudi negotove razmere na mednarodnih finančnih trgih. Svet Banke Slovenije je danes med drugim obravnaval in sprejel majsko poročilo o finančni stabilnosti. V njem ugotavlja, da aktualne gospodarske krize v državi ne bo moč preseči le s spodbujanjem izvoza in investicij ter z uravnoteženjem javnih financ in s strukturnimi spremembami. V Banki Slovenije ugotavljajo, da bodo potrebne tudi spremembe pravne urejenosti delovanja podjetij, korporativnega upravljanja in pravnih razmerij med upniki in lastniki ter ob tem tudi spremembe poslovnih modelov bank in podjetij, katerih rast ne bo temeljila le na zadolževanju doma in v tujini. Skupni dolg podjetij je bil lani za 43,5 odstotka nad vrednostjo lastnega kapitala in se je v nasprotju s pričakovanji ter kot posledica prevrednotenja kapitala zaradi negativnih trendov na borzi celo zvišal. Predvsem zaradi krčenja domače gospodarske dejavnosti se še naprej poslabšuje kakovost posojilnega portfelja bank, kar se preko višjih stroškov oslabitev in rezervacij kaže v izgubi iz poslovanja. Ta negativni medsebojni učinek je še posebej velik zaradi visoke odvisnosti podjetij od bančnih posojil, previsoke zadolženosti podjetij in visoke poslovne ter lastniške prepletenosti med njimi. Izguba bank znaša že 436 milijonov evrov Banke so lani že drugo leto zapored poslovale z izgubo, ki je po nerevidiranih podatkih znašala 436 milijonov evrov. Vse to najeda kapital bank in jim ob padanju bonitetnih ocen kljub začasnemu pozitivnemu učinku ukrepov Evropske centralne banke ECB otežuje dostop do finančnih virov na mednarodnih trgih, pojasnjuje Banka Slovenije. Letos sicer bankam zapade za 4,1 milijarde evrov obveznosti do tujih bank. Banke zato še naprej krčijo kreditiranje gospodarstva, kar povečuje dohodkovno tveganje tudi letos. Na drugi strani pa prezadolžena podjetja zaradi pomanjkanja domačega kapitala in posledične slabe dostopnosti do alternativ bančnim posojilom ne uspejo znižati svojega finančnega vzvoda. Prezadolženost gospodarstva, katerega skupni dolg se je lani zvišal na 99 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP, in prepočasno razdolževanje podjetij ter povečanje deleža lastnega kapitala pa omejujeta kreditno sposobnost podjetij. Posojilno tveganje se je lani še zaostrilo, delež slabih posojil pa se je povečal bolj kot leta 2009 ob največjem upadu gospodarske dejavnosti. Ob koncu leta je tako znašal 11,8 odstotka, samo med podjetji pa 18,5 odstotka. V gradbeništvu znaša delež celo 50 odstotkov. Zgolj nadaljnja slabitev posojil in odpisovanje slabih terjatev brez potrebne rekapitalizacije največjih bank ter spremembe strukture financiranja podjetij ne bo vzpostavila potrebnega pogoja za začetek novega kreditnega cikla, poudarjajo v svetu Banke Slovenije. Prav oslabitve in rezervacije so namreč poglavitni razlog za rdeče številke bank. Lani so tako dosegle kar 84 odstotkov bruto dohodka bank, na visoki ravni pa ostajajo tudi v začetku letošnjega leta. V nadzorniku bančnega sistema pravijo, da bodo za dolgoročno izboljšanje poslovanja bank ključne spremembe v upravljanju, aktivnejši lastniki, ki so sposobni zagotoviti dodaten kapital, in konsolidacija bančnega sistema.",0
"Po cerkvah bodo tudi na božični dan potekale številne slovesnosti. Papež Benedikt XVI. je v poslanici pozval k sožitju na Bližnjem vzhodu in izrekel kritiko na račun Kitajske. Božič je krščanski praznik Jezusovega rojstva. Med najbolj poznanimi simboli tega praznika so božično drevesce in jaslice, ki prikazujejo dogodek Jezusovega rojstva, opisan v Svetem pismu. Z Jezusovim prihodom se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka, so zapisali na Tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference. Papeževa poslanica Kot je v navadi, je opoldne papež Benedikt XVI. prebral božično poslanico mestu in svetu (urbi et orbi) in podelil apostolski blagoslov. Svoje voščilo je podal tudi v slovenskem jeziku. ""Učlovečenje božjega sina je dogodek ki se je zgodil v zgodovini, a jo presega,“ je v poslanici dejal papež. ""Naj božična luč na novo zasveti v deželi, kjer je bil Jezus rojen in navdihne Izraelce in Palestince za isknje mirnega in pravičenga sožitja,“ je dejal papež. Izrazil je upanje, da bo božič prinesel tolažbo kristjanom v Iraku in na Bližnjem vzhodu in okrepil vero vernikov na Kitajskem. Papež je namreč izrekel kritiko Kitajski, ki omejuje pravice svobodne izbire religije. Politične in verske voditelje je pozval, naj se zavzamejo za spoštovanje verske svobode vseh. Spomnil se je vseh, ki na Haitiju še vedno trpijo zaradi posledic katastrofalnega potresa in izbruha epidemije kolere, vseh, ki so jih v Kolumbiji, Venezueli, Gvatemali in Kostariki prizadele naravne nesreč. Opozoril je tudi na dogajanje v Somaliji, Darfurju, Slonokoščeni obali in na Madagaskarju. Papež jemed drugim poudaril, da podpira spravo na korejskem polotoku. Na Trgu Sv. Petra v Vatikanu so se kljub slabemu vremeni zbrali številni verniki. (Foto: Reuters) Slovesnosti po Sloveniji Svečane božične mašepotekajo tudi po Sloveniji. Ljubljanski nadškof Anton Stres jo bo ob 16. uri daroval v Ljubljani, evangeličanski škof Geza Erniša pa ob 10. uri v Moravskih Toplicah. Naj božič postane tisti praznik, ki ga bomo skupaj zmogli praznovati vsi, tako verni kot tudi neverni, takšnega ali drugačnega svetovnega nazora.Geza Erniša, evangeličanski škof Evangeličanski škof Geza Erniša je poudaril, da ""smo majhen narod, na žalost še tudi danes precej razklan, zato je več kot nujno definirati skupne vrednote in cilje ter jih uresničevati, če želimo srečno živeti in ustvariti lepo prihodnost za naše otroke in vnuke.“ V vsebino božiča lahko po njegovih besedah vsak, kdor dobro misli, veruje in tudi naredi marsikaj lepega. Opomnil je, da mora božič trajati tudi po koncu prazniku. Spomniti se je treba tudi tistih, ki jim božič ne prinese nobene utehe, saj je zanje to samo še en dan samote, strahu, lakote, bolezni, brezdomstva. Z vsakim novim božičem po njegovem mnenju nastaja nekaj novega, rojevajo se nova upanja, luč premaguje temo, ljubezen sovraštvo, resnica laž. Vsak posameznik se bo moral zavedati svoje odgovornosti, ki niso samo besede, ampak dejanja in vzori, kar pa nas vodi tudi k pokončni etično-moralni drži.",1
"Vodstvo Tuša naj bi na zahtevo za dvig plač odgovorilo s preiskovanjem pošte zaposlenih. ""Trgovke koprskega Tuša so na vodstvo naslovile skupno zahtevo po zvišanju plače za sto evrov neto. Na videz so jim prišli nasproti z uvedbo začasnega draginjskega dodatka, obenem pa so sprožili preiskavo za avtorjem elektronskega pisma,"" razlaga Bojan Kramar, sekretar kraško-notranjske območne organizacije Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Blišč in beda Tržni delež Engrotuša po podatkih, ki jih navajajo Finance, znaša 11,6 odstotka, kar je za Mercatorjem (36,1 odstotka) in Sparom (15,1 odstotka). Lani so imeli 17-odstotno rast prihodkov in skoraj petodstotno rast dobička. Lastnik družbe Mirko Tuš je po oceni revije Manager s 550 milijoni evrov najbogatejši Slovenec. V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije sicer opozarjajo, da so osnovne plače zaposlenih v tej dejavnosti med najnižjimi v državi. Okoli 40 tisoč trgovk in trgovcev prejema povprečne bruto plače med 521 in 772 evrov, kar pomeni 380 do 545 evrov neto. Med inšpekcijskim nadzorom na področju delovnih razmerij se je dejavnost trgovine z 986 kršitvami lani uvrstila na drugo mesto takoj za gradbeništvom. V celjski trgovski družbi Engrotuš pa nam na naša vprašanja včeraj niso odgovorili. Poskušali smo se obrniti tudi na predstavnico koprske sindikalne podružnice za Engrotuš, a je prek Kramarja pogovor odklonila. Zahteva trgovk ""Izkazalo se je, da trgovka v Tušu zasluži denimo 487,30 evra bruto za 167 ur dela, kar bi neto pomenilo okoli 340 evrov. Po drugi strani pa trgovka v Mercatorju za 174 ur dela zasluži 540 evrov bruto,"" navaja Kramar. Vodstvo je trgovkam začasno ponudilo draginjski dodatek, kar bi ustrezalo približno petodstotnemu povišanju plač. To naj bi veljalo do konca pogajanj o kolektivni pogodbi za trgovinsko dejavnost, ki naj bi se po oceni vodstva utegnila končati že konec tega meseca. Sporna preiskava ""Vodstvo je poleg tega preprečilo, da bi elektronsko pismo z zahtevo po povišanju plač doseglo druge podružnice Engrotuša po Sloveniji in sprožilo preiskavo elektronske pošte zaposlenih, da bi odkrili avtorja, kar je zelo sporno,"" nadaljuje Kramar. V takih okoliščinah so zaposleni povsem prestrašeni, zato je po njegovem razumljivo, da se koprska sindikalna zaupnica v Engrotušu ni želela javno izpostavljati. Kolektivne kazni Negativne izkušnje zaposlenih v Engrotušu pozna tudi Tinka Jamnik iz Obalne sindikalne organizacije KS 90. ""Posredovali smo že, ko so v eni izmed Tuševih trgovin denarni manko zaradi cigaret kar kolektivno odtrgali od plač trgovk, kar je nedopustno. Izkazalo se je celo, da obstaja pisno navodilo, da se ukrepa na tak način,"" pravi.",0
"Vlada je sprejela nov načrt za zaščito pri različnih izrednih nesrečah, ki se mu bo Občina Krško morala prilagoditi Vlada je na četrtkovi seji sprejela uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite ter reševanja pri različnih nesrečah, s katero želi glede na dosedanje izkušnje na terenu poenostaviti in združiti postopke. Kot zagotavljajo v Krškem, pa so v tamkajšnji nuklearki in posavskih občinah že sedaj dobro pripravljeni in usklajeni na vseh ravneh. Kot je Krška podžupanja, ki do izvolitve novega župana vodi občino, Nuša Somrak povedala, se bodo zahtevam uredbe, potem ko bo ta objavljena, prilagodili, v Posavju, kjer je ogroženost zaradi delovanja krške nuklearke večja, pa jo razumejo predvsem kot nadgradnjo dosedanjih načrtov zaščite in reševanja ter evakuacije v primeru jedrske nesreče. Načrti pripravljeni ne glede na stopnjo ogroženosti Gre predvsem za to, kako predvidene ukrepe še bolj približati ljudem in jih s tem pripraviti na morebitne nesreče, je menila krška podžupanja in opozorila, da imajo v posavskih občinah ne glede na stopnje ogroženosti že sedaj pripravljene načrte, kako ravnati v primeru poplav, potresov, požarov in drugih nesreč. Vsi našteti načrti so usklajeni na ravni občine, regije in države, redno pa jih preverjajo ter osvežujejo, je še povedala Somrakova. Iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek) pa so sporočili, da zagotavljanje celovite in globinske varnosti jedrske elektrarne ter njeno odgovorno upravljanje in upoštevanje varnostnih predpisov zahteva, da načrtujejo in vzdržujejo pripravljenost za primere razmer, ki odstopajo od normalnega obratovalnega stanja elektrarne. Ukrepe določa načrt zaščite in reševanja v Nek Pripravljenost za primer izrednega dogodka vzdržujejo na lokalni in državni ravni, ukrepi, ki bi jih v primeru izrednega dogodka izvajali v elektrarni, pa obsegajo operativno-tehnične postopke v tehnološkem procesu, obveščanje javnosti, strokovnih in upravnih ustanov o izrednem dogodku ter predlaganje takojšnih zaščitnih ukrepov za prebivalstvo in radiološke ter druge zaščitne ukrepe na območju Nek. Organiziranost elektrarne in navedene ukrepe določa načrt zaščite in reševanja v Nek ob izrednem dogodku, ki je usklajen z lokalnim in državnim načrtom zaščite in reševanja za primer jedrske nesreče, v Nek pa tudi z rednimi urjenji ter vajami zagotavljajo pripravljenost osebja za primer izrednih dogodkov. V Nek bodo po objavi omenjene vladne uredbe v Uradnem listu sedanji načrt in postopke uskladili z novimi predpisi, so še zapisali v Krškem.",1
"Hrvaškega predsednika Stipeta Mesića napredek slovenske industrije ne preseneča, od osamosvojitve slovenska BDP raste znatno hitreje od Hrvaškega Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes odprl 83. Jesenski Zagrebški velesejem, na katerem je Slovenija država-partnerka. ""V času, ko smo živeli v skupni državi, je bila Slovenija 20 odstotkov bolj razvita od Hrvaške. Danes je Slovenija 100 odstotkov bolj razvita od Hrvaške, kar pomeni, da ima dvakrat večji bruto domači proizvod od Hrvaške,"" je poudaril Mesić. Dejal je, da je Slovenija to dosegla, ker izvaža dvakrat več kot Hrvaška, čeprav ima dvakrat manj prebivalcev. ""Slovenski letni izvoz je devet tisoč evrov na prebivalca, hrvaški pa le dva tisoč evrov. Zato ne preseneča, da slovenska industrija napreduje, medtem ko hrvaška nenehno zaostaja,"" je izpostavil Mesić, ki je v nagovoru posebej opozoril na pomanjkanje dolgoletne gospodarske strategije na Hrvaškem. Hrvaška zmanjšuje blagovni primanjkljaj v menjavi s Slovenijo Slovenski veleposlanik na Hrvaškem Milan Orožen Adamič je na otvoritvi velesejma povedal, da Hrvaška zmanjšuje primanjkljaj v blagovni menjavi s Slovenijo v zadnjih dveh letih. ""Izvoz hrvaške živilske industrije v Slovenijo je bil v letu 2006 za 18,5 odstotka večji kot leto pred tem, medtem ko je v enakem obdobju slovenska živilska industrija izvozila na Hrvaško za pet odstotkov izdelkov več,"" je dejal Orožen Adamič. Poudaril je še, da so bili slovenski vlagatelji na Hrvaškem v prejšnjih letih pogosto soočeni s problemi, zaradi katerih celo prevladuje mnenje, da je Hrvaška neljubezniva do tujih investitorjev. ""Upam, da se bo to spremenilo v procesu hrvaškega pristopa Evropski uniji,"" je dodal. Na otvoritvi je bil tudi slovenski minister za razvoj Žiga Turk, ki se bo danes srečal z Mesićem. Hrvaški predsednik bo obiskal slovenski razstavni prostor, ki ga bodo uradno odprli popoldne. Svoji stojnici bosta imeli tudi Slovenska turistična organizacija in Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije.",1
"Za ljudi, pri katerih se pik ose kaže kot boleča oteklina, so ti nenevarni. Tisti, ki dobijo po piku hudo alergijsko reakcijo, pa morajo nujno poiskati zdravniško pomoč. Kako se izognete pikom žuželk - ostanite mirni, če okoli vas letajo ose ali čebele - ne prijemajte skladovnic drv in trhlih panjev, ker so v njih lahko osja gnezda - zunaj ne jejte hrane in ne pijte pijač, ki privabljajo čebele - ne hodite na tržnice in trgovine s sadjem - ne hodite bosi po travi - po izletu v naravo natančno preglejte sebe in otroka - nosite obleko z dolgimi rokavi in dolge hlače nevtralnih barv - preden se usedete v avto, se prepričajte, da v njem ni čebele ali ose Alergija na osji pik se kaže tako kot vse ostale anafilaktične reakcije, odvisno od tega, katere stopnje je. Načeloma obstajajo štiri stopnje: srbečica, izpuščaj, dušenje in anafilaktični šok. Večina ljudi tako hudih reakcij, kot je anafilaktični šok, po piku ne dobi, so za žurnal24.si povedali na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo bolnišnice Golnik. V primeru anafilaktičnega šoka si oseba, ki je alergična, ne more sama nič kaj dosti pomagati, saj do šoka pride v zelo kratkem času (pet minut). Ukrepajo lahko drugi, ki so v tistem trenutku ob njem (po potrebi ga oživljajo, poleg tega morajo nujno poklicati reševalce). V takem primeru tudi zaužitev antihistaminikov v obliki tablet ne pomaga, saj začnejo ti delovati šele v roku pol ure. Osebi, ki pade v anafilaktični šok, lahko pomaga injekcija adrenalina, ki pospeši srčno frekvenco in dvigne krvni tlak. Takšno injekcijo dobijo na zeleni recept samo tisti, ki imajo najhujšo stopnjo preobčutljivosti. Če vas piči osa v grlo, vam lahko zaradi lokalne reakcije nastane oteklina, ki ovira dihalno pot. Dajanje ledu na mesto pika sicer pomaga, a je zaradi hitrega otekanja vseeno potrebno poklicati zdravnika, ki bo z intubacijo naredil umetno dihalno pot, so še dodali na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo bolnišnice Golnik.",0
"Razvlaževalci zraka. Prinesli so visoke račune za električno energijo. “Za 150 evrov elektrike je v povprečju pokurila vsaka hiša, ki je z razvlaževalcem zraka sušila poplavljeno hišo,” je povedal kostanjeviški župan Mojmir Pustoslemšek in dodal, da je v nekaterih gospodinjstvih zaradi črpanja vode ta cena poskočila tudi na 500 evrov. Ministrstvo za kulturo je namreč na otok poslalo sto razvlaževalcev zraka, saj je otok spomeniško zaščiten. Škoda Največ na objektih. Škoda po poplavah v občini znaša 2,7 milijona evrov. Največ škode – za skoraj milijon evrov – je na objektih, prav toliko tudi na pročeljih zaščitenih stavb, okrog pol milijona evrov pa v gospodarstvu. Po pomoč k Elektru Celje “Krško izpostavo Elektra Celje smo zaprosili, naj zaradi enkratnega povečanja porabe električne energije ne zviša vsakomesečnih akontacij,” je povedal župan. Elektro Celje naj bi se s tem strinjal, a je takoj na teren poslal popisovalce in občanom izstavil račune, je dejal Pustoslemšek. V prihodnjih dneh naj bi se s prošnjo po popustu pri plačilu teh računov obrnili tudi na centralo Elektra Celje. Poplačilo škode Svetniki so sprejeli odlok, po katerem so iz proračunske rezerve namenili 67 tisoč evrov za odpravo posledic, na posebnem računu, ki so ga odprli za pomoč prizadetim, pa se je zbralo 30 tisoč evrov.",0
"V koprski regiji duševne in vedenjske motnje, kamor uvrščamo tudi stres, predstavljajo enega izmed glavnih vzrokov za bolniški dopust. Prav prek bolniškega dopusta je razvidno zdravstveno stanje zaposlenih, kako zanje skrbijo delodajalci in širša družba. Stres predstavlja v vsakdanjem življenju stalnico tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. V organizmu se kaže z vse večjo napetostjo in obremenjenostjo, organizem se spoprime z novim položajem in se mu poskuša prilagoditi, toda pri dolgotrajni izpostavljenosti stresu lahko telesni dražljaji oslabijo imunski sistem. Ko te strese služba Povečanje stresa na delovnem mestu je posledica kratkih delovnih rokov, pomanjkanja informacij s strani delodajalca, slabe organizacije dela, skrhanih medsebojnih odnosov, preveč ali premalo odgovornega dela, enoličnosti, slabe plače in še bi lahko naštevali. Ker so delodajalci prevečkrat usmerjeni k cilju, spregledajo, da so za dosego teh ciljev pomembni vzajemni medsebojni odnosi, ki vplivajo na dobro počutje in zdravje zaposlenih. ˝Zadnja leta smo opazili porast stresa kot vzroka za bolniški dopust. Vse več ljudi zaradi hitrega načina življenja ne zmore uskladiti službenih in zasebnih obveznosti. Nekateri pacienti odkrito spregovorijo o izčrpanosti in kako ne zmorejo dohajati hitrega ritma,˝ razlaga specialist splošne medicine Peter Bossman z Zasebnega zdravstvenega zavoda Peter Bossman. Na mesec Bossman predpiše bolniški dopust zaradi simptomov stresa od trem do štirim bolnikom. Veliko ljudi se ne zaveda izpostavljenosti nenehnemu stresu, ki se kaže v različnih bolezenskih oblikah, kot so glavobol, bolečine v križu, obolenja prebavil, bolezni srca in ožilja in nekatere kožne bolezni. Nad povprečjem Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Koper se delež bolniškega dopusta v Kopru odmika od slovenskega povprečja. Opazili so, da se na enega zaposlenega izgubi 18,1 koledarskega dneva, kar je bilo za 17 odstotkov nad slovenskim povprečjem, ki je znašalo 15,34 koledarskega dneva. Ni kriva zgolj služba Da je stres na delovnem mestu čedalje bolj prisoten, meni tudi Petra Furlan Dodič iz kadrovske službe Intereurope. Med najpogostejšimi dejavniki za stres so prekratki roki, nedefinirano delo, mobing ali grožnje nadrejenih, vendar pa vsega le ne zakrivijo razmere na delovnem mestu, pač pa vsakodnevne težave. V Intereuropi svojim zaposlenim nudijo delavnice o obvladovanju stresa pod vodstvom pooblaščenega zdravnika in opozarjajo uslužbence, da se stresu lahko izognejo ali ga vsaj omilijo z ocenitvijo potrebnega časa in pridobitvijo zadostnih informacij o delu. Pomembne so tehnike sproščanja Z delavnicami na temo zmanjševanja stresa se ukvarjajo tudi na primorskem svetovalnem središču. ˝Stres se prenaša z enega področja življenja na drugega, zato je poleg odpravljanja stresa predvsem pomembno iskati in krepiti zdrave, močne dele človeka in njegovega življenja, ki bodo zvišali odpornost proti stresu. Dobri odnosi doma, zadovoljiv prosti čas in telesno zdravje lahko zelo pomagajo povečati odpornost proti stresu na delu,˝ opaža psihoterapevtka Saša Ribič. Ko ugotovimo, da smo pod pritiskom, so na voljo tehnike sproščanja, kamor uvrščamo avtogeni trening in pravilno dihanje.",0
"Na novogoriškem okrožnem sodišče se je z današnjim preobravnavnim narokom začelo sojenje nekdanjemu predsedniku uprave Primorja Dušanu Črnigoju, in sicer zaradi nakupa delnic Stavbenika leta 2001. Pri tem naj bi prišlo do kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, za kar se je Črnigoj danes izrekel za nedolžnega. ""Tožilstvo svojo obtožbo gradi na neki odločbi Davčne uprave RS iz leta 2004, ki pa je bila leta 2008 razveljavljena, ko je bilo ugotovljeno, da s to pripojitvijo Stavbenika družbi Primorje ni bilo prav nič narobe in da so vsa menjalna razmerja taka, kot morajo biti,"" je po zaključku dejal Črnigojev odvetnik Janez Košak. Vendar tožilstvo vztraja pri obravnavi, v kateri naj bi po zahtevi tožilke Damjane Bandelj in pravne zastopnice Primorja Sabine Mikulin zaslišali številne priče. Črnigojev odvetnik pa je od sodišča zahteval, naj pridobi plačilne liste vseh obtoženih v letu 2001, iz katerih je razvidno, da so jim od njihove neto plače odtegovali po deset odstotkov za sklad, ki je kasneje kupoval delnice. Prav tako naj bi po zahtevi Košaka sodišče pridobilo celotno dokumentacijo v zvezi s pripojitvijo Stavbenika Primorja. Košak je zahteval tudi zaslišanje davčne inšpektorice Sonje Mavrič, ki je izdala davčno odločbo leta 2008, s katero je ugotovila, da pri tem prevzemu ni prišlo do nobenih nepravilnosti. Drugi Črnigojev odvetnik Danilo Gril pa je zahteval zaslišanje pooblaščenega revizorja Branka Podborška, ki je sestavil revizorsko mnenje o pripojitvi Stavbenika in v katerem je navedeno tudi menjalno razmerje. ""Postopek je tak, da senat, ki odloča o ugovoru, ne more podajati dokazne ocene, zato je obtožnico dalo naprej in se sedaj s tem ukvarja razpravljajoči sodnik, čeprav je že senat, ko je odločal o ugovoru, povedal, da ima obramba sicer prav, vendar je žal zakon napisan tako, da dokazne ocene ne more podati. Zato smo bili danes tukaj in še nekajkrat bomo. Tu se pogovarjamo o zadevi iz leta 2001, sedaj pa smo leta 2012,"" je povedal Košak. Mikulinova je oporekala, da bi moralo Primorje sodišču predložiti številne predlagane dokaze, saj naj bi to za podjetje v stečaju pomenilo dodatne obremenitve. O tem bo odločalo sodišče v nadaljevanju postopka. Začetek glavne obravnave je razpisan za 7. februar 2013.",0
"Podizvajalce v gradbeništvu je kriza močno prizadela. Delo dobijo vse težje, cene so padle, poleg tega morajo na plačila čakati tudi po pol leta. V času krize niso na udaru le veliki gradbinci. V težavah so se znašli tudi številni manjši podjetniki in obrtniki, ki večinoma delajo kot podizvajalci. Cena njihovega dela je upadla za 10 do 20 odstotkov, na plačilo za opravljeno delo pa čakajo tudi po 150 dni, pojasnjujejo v sekciji gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije OZS. Najbolj prizadeti tisti, ki so bili vezani na enega velikega izvajalca Manjše podjetnike in obrtnike, ki opravljajo dela v gradbeništvu, je kriza močno prizadela. Ker večina malih izvajalcev ni imela druge možnosti dela, saj se je obseg dela na trgu močno zmanjšal, je bil tak obrtnik večinoma prisiljen delati, dokler je pač zdržal. Podjetje, ki dela za osem ali devet evrov na uro in mora hkrati plačati vse prispevke in dajatve, tega pač dolgo ne more prenesti. Franc Bukovec Številni manjši izvajalci gradbenih del in zaključnih del v gradbeništvu so se v času krize znašli v velikih težavah. Najbolj so prizadeti tisti, ki so bili ves čas svojega dela vezani na enega velikega izvajalca in so bili prisiljeni zanj delati tudi pod poslabšanimi pogoji, je ocenil podpredsednik sekcije gradbincev pri OZS Franc Bukovec. Ko so se pogoji v gradbeništvu poslabševali, so namreč tudi veliki gradbeniki, kot so Primorje, SCT in Vegrad, močno zaostrovali pogoje do svojih podizvajalcev. V odnosih s podizvajalci so velika gradbena podjetja v Sloveniji na eni strani zbijala cene ter podaljševala plačilne roke, istočasno pa so zmanjševala rednost plačil oziroma povečevala zamude. Ker večina malih izvajalcev ni imela druge možnosti dela, saj se je obseg dela na trgu močno zmanjšal, je bil tak obrtnik večinoma prisiljen delati, dokler je pač zdržal. Podjetje, ki dela za osem ali devet evrov na uro in mora hkrati plačati vse prispevke in dajatve, tega pač dolgo ne more prenesti, je opozoril Bukovec. Številni obrtniki in podjetniki so bili zato prisiljeni zamude v plačilih prenesti v neredno izplačevanje plač zaposlenim, drugi pa so plače izplačevali, a ob tem niso uspeli poravnati še prispevkov za svoje zaposlene. Veliko malih obrtnikov, ki niso uspeli pokriti prispevkov in davkov, se je zato znašlo v davčnih dolgovih. Jasno je, da so temu sledila zapiranja podjetij, pojasnjuje Bukovec. Tisti, ki so odjavo opravili v času, ko so bili njihovi davčni dolgovi še obvladljivi, so naredili pravo potezo, meni. Tisti, ki so čakali ali pa še čakajo, pa lahko izgubijo tudi vse svoje premoženje, kar lahko pripelje tudi do osebnih tragedij. Dela je vse manj, roki za plačila pa se daljšajo. Manj dela in slabša plačila Cene v gradbenih delih in zaključnih delih v gradbeništvu so sicer upadle za 10 do 20 odstotkov, obseg dela pa je nižji za 30 do 40 odstotkov, ocenjuje Bukovec. Najbolj krizni so zadnji trije meseci. Lanska prva polovica leta je bila bistveno boljša, saj zmanjšanega obsega dela še nismo toliko čutili, pojasnjuje. Pogodbeni roki med velikimi gradbenimi podjetji in njihovimi podizvajalci so večinoma dolgi 60 ali 90 dni, dejansko pa morajo manjši izvajalci sedaj na denar čakati od 120 do 150 dni, še izpostavlja Bukovec. Kadar so v projekt vključeni manjši investitorji ali zasebne stranke, so dogovorjeni roki sicer krajši, tudi med temi strankami pa je kar nekaj takih, ki ne plačujejo redno. Ni enostavno, posebno če se spomnimo najboljših časov gradbeništva v letu 2007 in začetku leta 2008, ko smo vsi imeli dela preveč. Zdaj smo na realnih tleh, poudarja Bukovec in dodaja, da je v gradbeništvu glede na obseg dela trenutno 25 do 30 odstotkov zaposlenih preveč. Razmere v gradbeništvu so predvsem za manjše izvajalce zelo resne, zato je skrajni čas, da pristojne institucije poiščejo ustrezne rešitve za ureditev zaostrene situacije, še opozarjajo v OZS.",0
"Družba namerno preplačala blago? Družba Hypo Leasing toži nekdanjega generalnega direktorja družbe Andreja Potočnika. Družbo naj bi oškodoval za 1,4 milijona evrov, ki naj bi si jih razdelili nekateri posamezniki. Hypo Leasing je vložitev tožbe potrdil, podrobnosti pa ne želi razkriti. Neuradno pa naj bi šlo za posel finančnega lizinga rotacijskega stroja Solna Commercial za družbo MTK Print, za katerega je pogodbo v vrednosti 5,8 milijona evrov oktobra 2007 sklenil Andrej Potočnik. Plačilo stroja, v višini 4,4 milijona evrov je Hypo Leasing nakazal proizvajalcu stroja družba Solna Offset AB, 1,4 milijona evrov pa naj bi šlo na račun posrednika pri poslu, družbe Wessex. Znesek je bil nakazan, čeprav je bila v predračunu izstavljenem družbi MKT Print zapisana cena 4,4 milijona evrov, kar pomeni, da je Hypo Leasing stroj preplačal za 1,4 milijona evrov. V Hypu so zato posel označili za škodljiv in vložili tožbo. Denar romal na račun podjetja z irskega otoka Man Za vstop družbe Wessex v omenjeni posel naj bi se dogovorila Andrej Potočnik in lastnik družbe Schwarz Boštjan Nagode, ki je posredno tudi 55-odstotni lastnik MKT Printa in predsednik družbinega nadzornega sveta. Po poročanju Dnevnika pa naj bi bil tudi direktor in ustanovitelj družbe Wessex. Gre za offshore družbo z otoka Man v irskem morju. MKT Print je že v stečaju Dnevnik je sicer že junija poročal, da je MKT Print ta je v stečaju prek Wessexa izvedel domnevno sporne posle, ki so predmet kriminalistične preiskave. Pod drobnogledom naj bi bil omenjeni posel, poleg tega pa MKT Print določene že plačane opreme sploh ni dobil in bil tako oškodovan za vsaj 3,2 milijona evrov. Potočnika odstavili v akciji avstrijskih lastnikov Hypa Andrej Potočnik je sicer eden izmed vodilnih, ki so jih avstrijski lastniki Hypa odstavili v začetku leta. Poleg Potočnika sta bila odstavljena tudi direktorja Hypo Leasinga Marcel Sumper in Aleksander Skubic, predsednik uprave Hypo Alpe Adria banke Anton Romih in člana uprave Andrej Lah in Urban Golob.",0
"Koroški grozi socialna bomba. Uprava Prevent Globala je razglasila insolventnost družbe. Vodstvo ima en mesec časa, da pripravi ukrepe, s katerimi bi lahko morda rešili podjetje. Uprava Prevent Globala je nadzorni svet seznanila, da je družba v stanju insolventnosti. Ker pa uprava ocenjuje, da obstaja več kot 50 odstotna možnost za uspešno realiziranje programa finančnega prestrukturiranja, bo najpozneje v 30 dneh pripravila ustrezen program. Osnova za tako oceno je v dogovorih s strateškim partnerjem o poslovnem sodelovanju, čeprav najverjetneje ni možnosti za kapitalska povezovanja. Nenazadnje v družbi pripravljamo tudi ponudbo za začetek poslov, ki so izven avtomobilske branže, je po seji nadzornikov pojasnil predsednik uprave Prevent Globala Renato Kranjc. Uprava mora v najkrajšem možnem času najti vire za financiranje prehodnega obdobja, saj v nasprotnem primeru realizacija programa ne bo možna, je še poudaril Kranjc in dodal, da so v tem trenutku v dogovarjanju za takšno financiranje. Pričakujemo, da bo to možno realizirati v roku 10 dni. S tem je povezano tudi izplačilo plač zaposlenim, je še izpostavil. Poslovanje družb iz skupine bo v nadaljnjem obdobju praktično nemoteno, pri čemer bo pri poslovanju Prevent Globala in Prevent avtomobilski deli potrebno upoštevati določila zakona o finančnem poslovanju, so še sporočili iz družbe. Kar 55 milijonov evrov dolga Delavci še vedno niso dobili junijske plače, kot kaže, je tudi ne bodo. Podjetje ima kar 55 milijonov evrov dolga. Prevent se z likvidnostnimi težavami ukvarja že dlje časa, prav zato so do sedaj odpustili že 400 delavcev. Zaprli so dva obrata, enega v Mirni in enega v Radljah ob Dravi. Kot kaže, pa je bil scenarij o tem, da pripravijo podjetje do stečaja, znan že pred dvema letoma. Proizvodnjo že nekaj časa selijo na cenejše trge v Rusiji in BiH. Kako se bodo delavci odzvali na odločitev nadzornikov, bo znano jutri, ko se bodo dopoldne sestali sindikalisti. Obstaja pa tudi možnost, da proizvodnje ne bodo zagnali.",0
"laško - ""Nakup družbe Kolonel sem zaupal vrhunskim pravnim, finančnim in davčnim strokovnjakom, zato sem prepričan, da je izveden povsem zakonito in s povsem poštenimi nameni,"" je za POP TV povedal Boško Šrot. Kot je dejal predsednik uprave Pivovarne Laško in solastnik podjetja Atka-Prima, lastnika družbe Kolonel, ki preko družbe Center Naložbe obvladuje 76-odstotni lastniški delež v Infond Holdingu, največjem posamičnem lastniku Pivovarne Laško, se je za ta način nakupa deleža v Laškem odločil, ker ""je vladajoča politika kreirala izrazito sovražno klimo do domačih koncentracij lastništva, pri katerih so sodelovali aktualni managerji"". ""Tudi kritika predsednika vlade Janeza Janše in njegova ostra kampanja proti meni osebno in celotnemu sistemu Pivovarne Laško je pomenila za naš poslovni sistem preveliko tveganje,"" je ocenil Šrot. Za nakup Kolonela in deležev, ki jih ta prek svojih družb obvladuje, se je Šrot tudi odločil, ker ""ne želi, da se preko njegovega hrbta in preko tako pomembnega poslovnega sistema, kot je Pivovarna Laško, dela cenena protitajkunska politična kampanja za letošnje volitve. Na novinarsko vprašanje, kaj je z malimi delničarji Pivovarne Laško, ki niso mogli vedeti, kdo je dejanski lastnik Laškega, in na vprašanje, od kje Kolonelu denar za prevzem pivovarne, Šrot ni želel odgovoriti.",0
"Bush je predstavil 250 milijard dolarjev vreden načrt za neposreden nakup deležev največjih ameriških banka. Ameriška administracija se je odločila za celovito akcijo za utrditev javnega zaupanja v finančni sistem, je v ponedeljek sporočilo ameriško finančno ministrstvo. Ameriški predsednik George W. Bush je danes v okviru boja proti finančni krizi predstavil 250 milijard dolarjev vreden načrt ameriške vlade za neposreden nakup deležev v največjih ameriških bankah. Sprva bo država kupila deleže v devetih velikih ameriških bankah. Ti ukrepi so sprejeti, da bi od njih neposredno imeli korist Američani, v obliki umiritve finančnega sistema in pomoči gospodarstvu, da okreva, je povedal Bush. Indeks Nikkei je imel največje dnevno zvišanje do zdaj. Ameriški finančni minister Henry Paulson ga je nekoliko kasneje na posebni novinarski konferenci dopolnil z besedami, da so ti ukrepi, četudi si jih nikoli niso želeli uvesti, nujni za obnovo zaupanja v finančni sistem. Druge banke bodo tudi imele možnost pristopiti k omenjenemu načrtu, v okviru katerega bodo banke med drugim pristale na omejitve pri plačah vodstvenim delavcem in drugih ugodnostih. Nisem več tako prestrašen, kot sem bil v petek. Čaka nas recesija, mogoče daljše obdobje recesije, ampak ne pričakujem kolapsa. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman Demokrati sicer predlagajo druge prijeme. Predsedniški kandidat Barack Obama želi, da se uvede 90 dni moratorija na propadanje hipotekarnih posojil, skupaj s kongresnimi demokrati pa zagovarja drugi stimulacijski paket v višini 150 milijard dolarjev. Ameriški davkoplačevalci so še pred poglobitvijo finančne krize letos že dobili od države nazaj povprečno po 600 dolarjev. Obama predlaga tudi začasno ukinitev davka podjetjem, ki bodo zaposlovala nove delavce. Danes predstavljeni načrt, ki predvideva še nekaj drugih ukrepov za omilitev posojilne stiske, je sicer del že pred dnevi sprejetega 700 milijard dolarjev vrednega načrta ZDA za boj proti finančni krizi. Islandija pa je v Rusijo poslala delegacijo, ki naj bi se z ruskimi bančniki dogovorila o odobritvi 5,5 milijarde dolarjev posojila. Islandci in Rusi naj bi se na pogovorih, ki naj bi potekali do petka, dogovorili o pogojih najetja posojila. Če bo do dogovora prišlo, bo Islandija prva država članica Nata, ki se je za finančno pomoč ob krizi na finančnih trgih obrnila na Rusijo. Borze v zelenih številkah Poslovanje na azijskih trgih se je začelo pozitivno. Potem ko so v ponedeljek nekateri svetovni voditelji objavili nove ukrepe v boju s finančno krizo, so tečaji na azijskih borzah trgovanje končali pozitivno. Tudi trgovanje na evropskih borzah se je začelo v zelenih številkah. Nemško gospodarstvo je zaradi mednarodne finančne krize na robu recesije, ocenjujejo vodilni raziskovalni inštituti. Analitiki so danes krepko znižali svoje napovedi o nemški gospodarski rasti v prihodnjem letu, in sicer z 1,4 na 0,2 odstotka. Velika Britanija pa je imela septembra, predvsem zaradi visokih cen plina in elektrike, 5,2-odstotno inflacijo, ki je tako rekordno najvišja po juliju leta 1991. Na borzi v Tokiu je indeks Nikkei danes pridobil rekordnih 14,15 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 9.447,57 točke. V Hongkongu so tečaji delnic po odprtju borze pridobili dobre štiri odstotke, v Singapurju in na Tajvanu pa dobrih pet odstotkov. V avstralskem Sydneyju je danes osrednji borzni indeks ASX 200 dosegel največje dnevno zvišanje do zdaj, ob odprtju je pridobil 5,8 odstotka, nato pa trgovanje končal 3,7 odstotka višje kot v ponedeljek. Tečaji delnic na Novi Zelandiji so se zvišali za 5,65 odstotka, potem ko so ob začetku trgovanja pridobili več kot sedem odstotkov. V Indoneziji so se tečaji po odprtju v povprečju zvišali za 6,56 odstotka. V pozitivnem območju se gibljejo tudi tečaji na borzi v indijskem Bombaju, osrednji indeks je pridobil 4,64 odstotka. Tudi trgovanje v zalivskih državah se je začelo v zelenem. Tečaji delnic na borzi v Dubaju so se kmalu po začetku trgovanja zvišali za 7,8 odstotka, na borzi v Abu Dabiju pa za 7,2 odstotka. Tečaji na omanski borzi so pridobili sedem odstotkov, medtem ko so na kuvajtski borzi pridobili le odstotek. Tečaji na vodilnih evropskih borzah so današnje trgovanje prav tako začeli v zelenih številkah. Londonski indeks FTSE 100 je dobro uro po odprtju borze pridobil 3,75 odstotka, indeks pariške borze CAC 40 4,35 odstotka, milanski Mibtel dobrih šest odstotkov, dunajski indeks ATX dobrih deset odstotkov, frankfurtski indeks DAX 3,88 odstotka, indeks borze v Zürichu SMI pa 5,60 odstotka. Na ruski borzi Micex so regulatorji trga, potem ko so tečaji delnic v povprečju poskočili za 11,2 odstotka, prekinili trgovanje. Tečaji na borzi RTS so do zdaj pridobili 6,4 odstotka. V Zagrebu je osrednji indeks Crobex danes poletel za 15,9 odstotka. Največ prometa je bilo z delnicami Hrvaškega Telekoma, ki je poskočil za 12,2 odstotka, na 242 kun. Osrednji beograjski indeks je trgovanje končal 3,5 odstotka višje kot v petek. Usklajeno k rešitvi finančne krize Vse borzne trge je v začetku tedna zajelo olajšanje, potem ko so svetovni voditelji usklajeno pristopili k rešitvi finančne krize. Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija in Avstrija so v ponedeljek zagotovile za skoraj 1.300 milijard evrov bančnih garancij in svežega denarja za reševanje bančnih sistemov. Večino omenjenih sredstev sta zagotovili Nemčija in Francija, skoraj 900 milijard evrov, ukrepe pa bo v torek sprejela tudi Slovenija. Na evropski načrt reševanja finančne krize so se pozitivno odzvale evropske in svetovne borze, ki so močno pridobile na vrednosti. Slovenski borzni indeks je včeraj pridobil slabih šest odstotkov v primerjavi s petkom. V ponedeljek so se okrepili tudi indeksi na newyorški borzi. Osrednji delniški indeks Dow Jones je pridobil 936,42 točke oziroma 11,08 odstotka in trgovanje sklenil pri 9.387,61 točke. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je zvišal za 194,74 točke oziroma 11,81 odstotka, na 1.844,25 točke. Pridobile tudi cene nafte Po optimističnih dvigih tečajev delnic na svetovnih borzah je na ceni pridobila tudi cena surove nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v novembru se je podražila za 1,74 dolarja, na 82,93 dolarja. Severnomorska nafta vrste brent, prav tako z dobavo v novembru, se je podražila za 95 centov, na 78,41 dolarja. Naftni trg je spodbudila odločitev članic Organizaciji držav izvoznic nafte Opec za sklic izrednega vrha, na katerem naj bi odločali tudi o morebitnem znižanju proizvodnje nafte.",1
"Razlog nezaupanje med upravo in lastniki Uprava Mercatorja je zaradi vzajemnega nezaupanja z večjimi lastniki kolektivno odstopila, je potrdil Žiga Debeljak, prvi mož družbe. Kot je dejal, je vzrok nezaupanja predvsem različen pogled glede prodaje Mercatorja njegovemu največjemu konkurentu v regiji, hrvaškemu Agrokorju. Večji lastniki pa tudi s svojimi predlogi za skupščino ne zaupajo upravi Mercatorja in nadzornemu svetu, zato uprava v takšnem položaju ne more delovati. Časi so preresni in prezahtevni, uprava Mercatorja želi, da se Mercator razvija naprej, lastniki pa bodo morali od zdaj prevzeti odgovornost, je poudaril Debeljak. Uprava, v kateri so poleg Debeljaka še Melita Kolbezen, Vera Aljančič Falež, Stanka Čurović, Peter Zavrl ter dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar, bo v Mercatorju še do 30. septembra, če pa bodo lastniki želeli, pa lahko odidejo še prej, je dejal Debeljak. Dodal je, da bo Mercator več informacij objavil v petek na spletnih straneh Ljubljanske borze.",0
"V ZDA v pričakovanju objave podatkov o trgu dela Upanje, da bo po treh krutih mesecih december vlagateljem na Ljubljanski borzi prinesel nekaj veselja, se ne uresničuje. SBI20 je ta teden padel za dobrih sedem odstotkov. Od tega v petek za poldrugi odstotek. Slovenski borzni indeks 3.975 točk je tako po petem zaporednem padcu le še deset točk nad vrednostjo 20. novembra, kar pomeni, da je sveže petletno dno zelo blizu. V petek so največ padle delnice Zavarovalnice Triglav, ki so bile na koncu vredne le še 15,40 evra, kar je 17 odstotkov manj kot prejšnji petek. V prvi kotaciji so se največ, a okrog 2,5 odstotka, pocenili Telekom, Luka in Petrol, še najmanj 0,8 odstotka pa je izgubila najprometnejša Krka 676 tisoč evrov prometa, ki je bila tik pred zaprtjem vredna 53 evrov. Na slabše razpoloženje so gotovo vplivale tudi vodilne evropske borze. Frankfurt je bil na trenutke tudi za tri odstotke pod gladino . Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,79 % 52,87 EUR TELEKOM -2,44 % 143,06 GORENJE -1,85 % 12,74 MERCATOR -2,17 % 166,60 PETROL -2,63 % 250,17 LUKA -2,63 % 23,33 INTEREUROPA -1,71 % 9,75 Po dveh dneh lepe rasti v ZDA navzdol Wall Street je bil v četrtek v pričakovanju objave podatkov o novembrskem trgu dela, nervozo pa so stopnjevali sveži podatki o množičnih odpuščanjih, s katerimi podjetja odgovarja na hudo gospodarsko krizo. Indeks Dow Jones 8.376 točk je, kot smo že vajeni, v zadnji uri spremenil smer in padel za 215 točk. Petek poleg poročila o zaposlenosti prinaša tudi razplet zgodbe o pomoči ameriški avtomobilski industriji, ki želi 34 milijard dolarjev pomoči. Številna sveža znamenja, kako huda je in bo recesija, so ceno nafte poslale na štiriletno dno na 43 dolarjev, razprodaja je bila očitna tudi pri drugih surovinah in plemenitih kovinah. Kitajska se pripravlja na novo nižanje obresti Recesija se je šele začela, vseeno pa analitiki verjamejo, da bodo vsi vladni ukrepi sčasoma začeli delovati in da se bo to poznalo tudi na delniških trgih, ki tradicionalno okrevajo prej kot gospodarstvo. Zvezne rezerve veliko pozornosti posvečajo nepremičninskemu trgu, ki je jedro vseh težav. Vlada se zaveda, da bo morala narediti več za preprečitev nadaljnjih rubežev hiš, kar dodatno vpliva na ponudbo nepremičnin in s tem na nižjo ceno. V Aziji so teden sklenili z mešanimi občutki. V Hongkongu +2,3 odstotka so se razveselili govoric, da bo Kitajska še znižala obrestno mero. Kot je znano, sta v četrtek to storili Evropska in Britanska centralna banka.",0
"Telekom Slovenije zaznamoval 3,4-odstotni padec Po ponedeljkovem polodstotnem padcu je v torek borzni indeks SBI TOP padel še za 1,18 odstotka. Pesimizem je prevladoval tudi na tujih borzah. V Ljubljani so najbolj padle vrednosti delnic Telekoma Slovenije -3,4 odstotka, a ob manj kot 1.000 evrih prometa, Petrola -1,35 odstotka in Mercatorja 1,31 odstotka. Za več kot odstotek je padla tudi vrednost delnic NKBM-ja. Promet je bil nekoliko višji kot v ponedeljek in je znašal 742.000 evrov, predvsem po zaslugi trgovanja z delnicami Krke in Mercatorja. V standardni kotaciji so jo najslabše odnesle delnice Aerodroma Ljubljana, katerih vrednost je padla za 6,1 odstotka. Delnice prve kotacije KRKA-0,61 % 65,31 EUR TELEKOM-3,40 %99,00 NOVA KBM-1,20 % 11,49 GORENJE-0,23 %12,81 PETROL-1,35 % 265,84 MERCATOR-1,31 %154,95 INTEREUROPA+0,25 %3,98 LUKA-0,73 %19,06 Evropske borze so začele v rdečem, saj so se znova pojavile skrbi glede proračunskih težav v evroobmočju, ker bodo morale banke začeti vračati posojila Evropski centralni banki. Evropske banke morajo namreč vrniti 442 milijard evrov nujnih posojil. Poznavalci trga ocenjujejo, da vlagatelji prodajajo vse, kar je tvegano, in vztrajajo pri varnih naložbah. Trimesečni LIBOR v evrih je narasel na najvišjo vrednost v zadnjih osmih mesecih, evro pa je dosegel zgodovinsko dno v primerjavi s švicarskim frankom. Slabe novice iz Japonske Japonska vlada je objavila podatke o industrijski proizvodnji, ki se je maja na mesečni ravni znižala za 0,1 odstotka, za prav toliko pa se je zvišala sezonsko prilagojena stopnja brezposelnosti. Prvega padca industrijske proizvodnje v zadnjih treh mesecih in zvišanja brezposlenosti vlagatelji na tokijski borzi niso pozdravili. Nikkei je namreč izgubil 1,27 odstotka. Tudi na Wall Streetu se je trgovanje končalo v rdečih številkah. Potrošniška poraba v ZDA, ki se je maja v primerjavi z mesecem prej zvišala za 0,2 odstotka, je sicer višja od napovedi, a vlagatelji kot kaže niso povsem prepričani, da je na vidiku okrevanje. Dow Jones je izgubil 0,05 odstotka, Nasdaq pa 0,13 odstotka.",0
"maribor - Mariborski nadškofijski ekonom Lojze Cvikl je v današnjem pogovoru za Radio Ognjišče znova zanikal, da bi nadškofija bila zadolžena za 800 milijonov evrov, kot je nedavno pisal italijanski časnik L'Espresso. Dolg se po njegovem nanaša na družbe, ki so v posredni lasti nadškofije, medtem ko njihov neposredni dolg znaša 17,4 milijone evrov. Kot je ob tem pojasnil, je cerkveni dolg nastal za zagotovitev izvajanja vzgojnih, pastoralnih in karitativnih projektov. ""Vendar pa je tudi skupen znesek dolgov, ki ga navaja L'Espresso, tak po najbolj črnem scenariju,"" je poudaril Cvikl, ki je prepričan, da bi bil lahko veliko manjši, če bi svetovalci in banke našli skupen jezik. Cvikl, ki je vodenje nadškofijskega gospodarstva od Mirka Krašovca prevzel novembra lani, je tudi povedal, da članek v italijanskem časniku govori o tem, kot da se je finančni zlom že zgodil. ""Kot da je že vse propadlo, da so delničarji že vse izgubili, vendar pa to ni res. Nismo še na tej točki,"" je zatrdil Cvikl in dejal, da že od lani iščejo različne možnosti za rešitev. Nadškofija za rešitev, ki bi zajemala tudi male delničarje Nadškofija si namreč po njegovem želi najti tako rešitev, ki bo zajela tudi male delničarje. Mednarodni svetovalci so januarja prišli do treh predlogov, zdaj pa so na točki, ko bodo skupaj z bankami izbrali enega. Po Cviklovih besedah morajo banke prepričati v ""dobrost tega načrta"", ob tem pa priznava, da bo vsaj na začetku vsak nekaj izgubil. Kot je pojasnil, so Gospodarstvo Rast ustanovili zato, da bi lažje financirali vzgojno in pastoralno dejavnost, kar ni bila posebnost, posebnost pa je bila v tem, da se na tej točki niso ustavili. Ko je namreč Gospodarstvo Rast preraslo okvire majhne družbe in se je šlo investiranje v finančni holding, ki prinaša večje tveganje, se je to po njegovem izkazalo za nevarno početje. Cvikl je delno krivdo za današnje stanje pripisal tudi zakonodaji. ""Da so holdingi eden za drugim nastajali, danes pa eden za drugim propadajo, je kriva tudi zakonodaja. Ta je še vedno prehodna, očitno obstaja neka napaka v sistemu,"" je menil Cvikl, ki za razmere krivi tudi banke, ki so v času konjunkture ponujale te možnosti, svojo nalogo pa je slabo opravil tudi nadzorni svet holdinga.Cvikl: Ne gre za tajkunsko zgodbo Očitke, da gre za tajkunsko zgodbo, je Cvikl zavrnil, saj se po njegovem vedenju pri tem ni nihče osebno okoristil. Kot razloge za takšno ravnanje je navedel predvsem dobronamerno naivnost in nepremišljenost, pa tudi nemoralnost, saj iskanje dobička ni v skladu z osnovnim poslanstvom Cerkve. Prvi ekonom mariborske nadškofije je še dodal, da se je tudi premoženje v preteklosti zastavljalo zelo enostavno, saj očitno niso razmišljali, da se lahko razmere spremenijo. Tega v prihodnosti ne nameravajo več početi, saj jim tudi Vatikan ne bi dovolil. Na vprašanje, ali bi morali krivci stopiti v ospredje in priznati svojo krivdo, pa je Cvikl odgovoril, da bi bilo to nujno, saj bi tako tudi verniki situacijo lažje razumeli.",0
"Vodstvo družbe je sindikatu zagotovilo, da bo preostanek marčnih plač izplačalo najpozneje do sredine prihodnjega tedna Za ponedeljek napovedana stavka zaposlenih v Aha Muri je preložena. Vodstvo družbe je namreč danes sindikatu zagotovilo, da bo preostanek marčnih plač izplačalo najpozneje do sredine prihodnjega tedna. Če se to ne bo zgodilo, bo stavka v četrtek, 9. maja. Delavci Aha Mure so zaradi zaostalega izplačila marčnih plač 25. aprila že izvedli dvourno opozorilno stavko. Dan pozneje jim je vodstvo izplačalo plače v polovičnem znesku oz. okoli 300 evrov na delavca. ""Denar v družbo prihaja"" Predsednica sindikata v Aha Muri Jolanka Horvat je danes za STA pojasnila, da se je stavkovni odbor popoldne sestal z vodstvom podjetja in to je dokazalo, da denar v družbo prihaja. Gre za redna plačila poslovnih partnerjev, ki bi morala zadostovati za izplačilo celotne marčne plače, kot so se dogovorili. Prvi del preostanka marčne plače naj bi delavci Aha Mure prejeli v ponedeljek, drugi del pa najpozneje v sredo. Če se to ne bo zgodilo, bodo v četrtek stavkali.",1
"New York - Tečaji delnic se ob začetku današnjega trgovanja na Wall Streetu tako kot tudi na borzah drugod po svetu znižujejo. Na vzdušje na borznem parketu negativno vplivajo zaskrbljenost zaradi prašičje gripe ter vnovič slabe novice iz bančnega sektorja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja znižal za 0,42 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 0,27 odstotka. Vodja borznega trgovanja pri londonski družbi IG Markets Tim Hughes je med vzroki za padanje tečajev na Wall Streetu izpostavil tako epidemijo gripe kot tudi napovedi, da bodo ameriške banke potrebovale dodaten kapital. Poleg tega se v času današnjega trgovanja pričakuje objavo podatkov o zaupanju potrošnikov, ki utegne na trg prinesti nekaj volatilnosti. Delnice ameriških bank Citigroup in Bank of America so se v trgovanju pred odprtjem borze na Wall Streetu pocenile. Oba finančna koncerna potrebujeta po poročanju medijev vnovič večmilijardno finančno injekcijo. Prav tako so se pocenile delnice ameriškega jeklarja United States Steel. Koncern je po zaključku ponedeljkovega trgovanja objavil četrtletne poslovne rezultate, ki kažejo precej večje znižanje dobička od pričakovanega. Poleg tega v US Steel napovedujejo drastične varčevalne ukrepe, med drugim znižanje dividend za več kot 80 odstotkov. Vnovična pocenitev nafte utegne negativno vplivati na gibanje delnic ponudnikov surovin, kot sta denimo naftni družbi Exxon Mobil ali Chevron. Nasprotno so se delnice družbe Pfizer podražile. Največja farmacevtska družba na svetu je v letošnjem prvem četrtletju zaradi negativnih vplivov menjalnih tečajev ter konkurenčne ponudbe proizvajalcev generičnih zdravil zabeležila nižji dobiček kot pred letom dni, a je bil dobiček na delnico višji od pričakovanj na trgu. Negativna gibanja je opaziti tudi na vodilnih borzah v Evropi. V Londonu je indeks FTSE 100 približno dve uri pred koncem današnjega trgovanja na 2,14 odstotka nižji vrednosti kot v ponedeljek. V Parizu se je indeks CAC 40 danes znižal že za 1,60 odstotka, v Frankfurtu pa indeks DAX za 2,60 odstotka.",0
"Ekonomisti napovedujejo boljše čase Nemčija je marca izvozila za 85,6 milijarde evrov blaga, kar je za 10,7 odstotka več kot februarja, in presegla vrednost iz predkriznega marca 2008. Marca je Nemčija povečala tudi uvoz, glede na februar za 11 odstotkov, na 68,4 milijarde evrov, in krepko presegla napovedi ekonomistov. Rast uvoza po mnenju ekonomistov kaže na povečanje domačega povpraševanja. Zunanjetrgovinski presežek je marca znašal 17,2 milijarde evrov, marca lani pa 11,6 milijarde evrov. Na tekočem računu nemške plačilne bilance je 18 milijard evrov presežka, marca lani ga je bilo 1,3 milijarde evrov. Ekonomisti banke Commerzbank napovedujejo nadaljnje izboljšanje v nemški zunanji trgovini. Tudi če bo aprila sledilo nazadovanje, za prihodnje mesece napovedujejo ponovno rast. Problematične bi bile lahko strukturne težave pri številnih trgovinskih partnericah, kar bi lahko zavrlo povpraševanje po nemških izdelkih.",1
"Izguba slovenskih bank se je lani povzpela na 664 milijonov evrov. Svet Banke Slovenije je danes obravnaval poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere. Seznanil se je s podatkom, da se je izguba bank pred davki lani po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povzpela na 664 milijonov evrov, so sporočili iz Banke Slovenije. ""Visoko dohodkovno tveganje v bankah se je lani zaradi poslabševanja kakovosti kreditnega portfelja in upadanja kreditiranja realiziralo v nižjih neto obrestnih prihodkih ter v naraščajočih stroških oslabitev in rezervacij. Ti so bili lani višji za 23 odstotkov in so dosegli skoraj 1,5 milijarde evrov,"" so po seji sveta v sporočilu za javnost zapisali v slovenski centralni banki. V Banki Slovenije ugotavljajo, da se zaradi slabih obetov gospodarske rasti v tekočem letu povečuje tveganje nadaljnjega poslabševanja kakovosti bančnih portfeljev in novih izgub v bančnem sistemu. ""Zato je treba ekonomske politike usmeriti v ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, ki bi olajšala nujen proces finančnega prestrukturiranja podjetij in izboljšala pogoje financiranja bank,"" so izpostavili. Bilančna vsota enkrat nižja kot leta 2011 Bilančna vsota bank se je lani znižala za 3,1 milijarde evrov, kar je enkrat več kot leta 2011. Razlog za to je razdolževanje bank na mednarodnih trgih, ki je lani doseglo 3,6 milijarde evrov oz. 10 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Kot so navedli v Banki Slovenije, se je obnavljanje zapadlih obveznosti bank močno znižalo zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer ter nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih do slovenskega dolgoročnega državnega dolga in posledično do financiranja slovenskih bank. K znižanju virov financiranja bank je prispevalo tudi znižanje vlog nebančnega sektorja, zlasti države, ki so v prvih letih krize delovale kot pomemben blažilec izpada zunanjih virov. V prvem četrtletju lani je nadomeščanje virov omogočalo cenovno ugodno triletno financiranje pri Evrosistemu, medtem ko v drugi polovici leta zaradi zniževanja bonitetnih ocen dolgoročnega dolga države ni bilo mogoče nadomestiti poplačila obveznosti do tujine z drugimi viri, kot z zniževanjem kreditne aktivnosti bank in zniževanjem naložb v vrednostne papirje, so povzeli v centralni banki. Kriva gospodarska kriza in naraščajoča brezposelnost Na zniževanje kreditno sposobnega povpraševanja podjetij po posojilih po njihovem mnenju pomembno vpliva dolgotrajnost gospodarske krize, ki se odraža v nižjem tujem in domačem povpraševanju. Naraščajoča brezposelnost v kombinaciji z negotovimi razmerami na nepremičninskem trgu omejuje tudi možnosti gospodinjstev za pridobivanje posojil. Tako znižano kreditno povpraševanje kot manjša naklonjenost bank k tveganju sta se odrazila v močnem krčenju posojil nefinančnim podjetjem, in sicer lani za dobro desetino, od sredine minulega leta pa tudi v negativni dinamiki posojil gospodinjstvom, še navajajo centralni bančniki.",0
"Ljubljana - Predsednik Murine uprave Bojan Starman je včeraj na sodišče v Murski Soboti vložil predlog za stečajni postopek Mure, d. d., in njenih hčerinskih podjetij: Mure - Moška oblačila, Mure - Ženska oblačila in Muralista. Mursko Soboto pa bo danes obiskal eden od direktorjev Bossa, ki je odgovoren za sodelovanje z Muro. Na sestanku, na katerem bosta poleg Starmana po naših informacijah tudi direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič in direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), ki je v lasti Kapitalske družbe (Kad), Matej Golob Matzele, se bodo poskušali dogovoriti, da bi Boss ohranil sodelovanje z Murinim hčerinskim podjetjem Mura in partnerji. ""Danes se je zgodilo to, kar bi se moralo že pred nekaj meseci. Delo bo izgubilo 2653 delavcev. Druga podjetja, v katerih je zaposlenih 650 delavcev, bodo nadaljevala delo. Največ, 471, jih ostaja zaposlenih v Muri in partnerji. V sklopu tega podjetja bomo tudi poskušali skoncentrirati vse stvari, ki so potrebne za proizvodnjo. Hkrati bomo tudi poskušali poiskati delo, da bi lahko znova zaposlili čim več ljudi. Za vse, ki bodo izgubili delo, bo v sklopu stečajnega postopka zagotovljena socialna varnost,"" pojasnjuje Starman. Po njegovih besedah je za nastanek nove Mure, ki se bo gradila prek podjetja Mure in partnerji ključnega pomena nadaljevanje sodelovanja z Bossom. Če tega ne bo, Starman ne izključuje možnosti, da bi se tudi preostali del Mure znašel v stečajnem postopku. ""V tem primeru nimamo več česa početi. Zavedamo se , da so kupci zelo občutljivi, še posebno med krizo. Celotno dogajanje v Muri v zadnjem času je Bossa zmedlo, obenem pa niti ni bil obveščen, da bi lahko še naprej sodeloval z Muro,"" pravi Starman. Načrt finančne reorganizacije, ki ga je pripravil donedavni prokurist Mure Zdenko Podlesnik, po njegovi oceni ni bil izvedljiv. ""Upniki nanj ne bi privolili, ker so šle stvari predaleč,"" opozarja Starman. Dodaja, da se z morebitnimi okostnjaki v omarah ne bo ukvarjal, a da bo stečajni upravitelj preveril, ali so se dogajale kakršne koli nepravilnosti in po potrebi ustrezno ukrepal. Starman je stečaj Mure in njenih hčerinskih podjetij napovedoval že v začetku tega tedna. Toda do tega ni moglo priti, ker se je v ponedeljek izkazalo, da bolj ali manj vse, kar je Podlesnik zagotavljal premierju Borutu Pahorju, resornim ministrom, Sodu in PDP, ne drži. V tem tednu je Starman storil vse, kar je bilo mogoče, da bi se prek podjetja Mura in partnerji lahko zgradila nova Mura. Po naših informacijah naj bi Podlesnik visokim predstavnikom vlade zagotavljal, da bi Mura in partnerji lahko samostojno preživela in da tekoče posluje pozitivno. To ravno ne drži, saj je Muro in partnerje v zadnjem času izčrpavala Mura, d. d., s precejšnjimi svetovalnimi in kadrovskimi stroški. Ker je avgusta stala proizvodnja Mure in partnerji, se takrat ni ničesar fakturiralo. Kljub drugačnim zagotovilom Podlesnika niso bile podpisane najemne pogodbe med Muro in Muro in partnerji za zakup nepremičnin in strojev. Poleg tega, da je proizvodnja Mure in partnerji že organizirana, naj bi Podlesnik vladnim predstavnikom zagotavljal, da so tudi naročila zagotovljena. Zdaj se je izkazalo, niti to ne drži. Razen Bossovega naročila, ki je tako in tako zamrznjeno, ni obstajalo nobeno drugo naročilo. Mura in partnerji zaradi slabe organiziranosti ta trenutek še vedno ne more sama izvajati naročil, saj so v proces naročanja vključeni razni posamezniki iz podjetij skupina Mura. ""Iskanje grešnega kozla ne spada na raven kulturne komunikacije. Še vedno trdim, da če ne bi izgubili treh mesecev, bi lahko iz Mure naredili uspešno podjetje. Naj se Starman preneha sprenevedati in naj začne skrbeti za Murine delavce,"" na očitke odgovarja Podlesnik. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Članstvo v največ dveh mesecih Danes je zelo pomemben dan za OECD, je ob podpisu sporazuma o članstvu Slovenije v organzaciji dejal njen generalni sekretar Angel Gurria. Sporazum o članstvu v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj je Gurria med obiskom v Ljubljani podpisal s slovenskim ministrom za razvoj Mitjo Gasparijem. Sporazum mora zdaj ratificirati še državni zbor, nato pa sledi resolucija OECD-ja o sprejemu. Zatem bo Slovenija ratifikacijsko listino deponirala pri francoski vladi, s tem pa bo postopek pristopa sklenjen. Slovenija je povabilo v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj prejela prejšnji teden v Parizu. Minister za razvoj Gaspari, ki je glavni pogajalec za vstop Slovenije v organizacijo, je prejšnji teden napovedal, da bi morala Slovenija ob običajni izvedbi postopkov v državnem zboru članica OECD-ja postati v največ dveh mesecih. Članstvo v OECD-ju je za Slovenijo priložnost za izmenjavo izkušenj z najrazvitejšimi državami na svetu, omogoča pa tudi boljše možnosti za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Glavni obveznosti države sta plačilo letne članarine in priprava poročil o napredku na šestih ključnih področjih. Sodelovali bomo kot aktiven član Slovenski premier Borut Pahor je po podpisu sporazuma dejal, da bo Slovenija sodelovala kot aktiven član, tako da bo koristila informacije, ugotovitve in nasvete tega pomemebnega elitnega kluba za naše potrebe, ne da bi direktno plonkali in prevajali , ampak jih bomo upoštevali tudi glede na naše domače razmere pri pripravi zakonov in uredb vlade za uspešno vodenje države na vseh tistih področjih, skaterimi se ukvarja OECD. V tem smislu smo mi del OECD-ja in OECD je naš partner, naš zaveznik, naš svetovalec, mi pa njegov aktivni sodelavec, je dejal Pahor. Velik dan za OECD Gurria je dejal, da je danes je izjemno pomemben dan za OECD. Uradno smo izdali povabilo, da se Slovenija pridruži OECD-ju, in kar je še pomembnejše, slovenski premier je sprejel povabilo. Zelo smo ponosni, veseli, navdušeni in opogumljeni, je dejal Gurria, ki je pojasnil, da je pristopni proces Slovenije potekal zelo gladko. Generalni sekretar je pohvalil občudovanja vredno vodenje Pahorja in skupine slovenskih pogajalcev. Po njegovih besedah je premier zelo pogumno vplival na javno mnenje in na sprejem zelo pomembne zakonodaje glede upravljanja kapitalskih naložb države.",1
"Ljubljana - Farmacevtska družba Lek, članica skupine Sandoz, je včeraj uradno odprla 5,6 milijona evrov vredno investicijo - novi kontrolni center na Verovškovi v Ljubljani. ""Nova zgradba je rešila pomanjkanje prostora za vso potrebno laboratorijsko opremo in zagotavlja dovolj kapacitet v podporo načrtovani širitvi proizvodnje trdnih ter sterilnih farmacevtskih oblik v Leku,"" je dejala Katjuša Kreft, direktorica kontrolnega centra in direktorica kakovosti farmacevtskih izdelkov v Leku. V novi zgradbi, katere 70 odstotkov površine zavzemajo laboratoriji, bo delalo več kot 100 zaposlenih iz farmacevtske, kemijske in mikrobiološke stroke. V pritličju trinadstropne zgradbe so laboratoriji za kontrolo surovin, v prvem in drugem nadstropju laboratoriji za redno testiranje izdelkov in končnih izdelkov ter laboratoriji za testiranje stabilnosti in vzorcev validacij tehnoloških postopkov. V prvem nadstropju so tudi prostori EU - kompetenčnega centra, kjer testirajo in pošiljajo na trge Evropske unije Sandozove izdelke, ki so izdelani v državah zunaj Evropske unije. Pomembna pridobitev je mikrobiološki laboratorij, ki omogoča nov, sodoben način testiranja sterilnosti, pri katerem ni možnosti sekundarne kontaminacije vzorcev, in s tem povečuje zanesljivost rezultatov.",1
"Ker dubajski državni sklad svojih dolgov ne bo mogel pravočasno odplačat, kaže, da bodo vlagatelji nadaljevali z odprodajo predvsem finančnih delnic. Po precejšnjem negativnem popravku na evropskih borzah včeraj, si tudi danes lahko obetamo rdeče številke, terminske pogodbe namreč kažejo na padec v višini okoli odstotka in pol. Danes bodo sicer znani podatki o poslovni in potrošniški klimi, zjutraj so se pocenile azijske delnice, v ZDA pa bo zaradi praznika trgovanje skrajšano. Viden padec azijskih delnic Azijske delnice so utrpele največji padec po 17. avgustu, indeks MSCI Asia Pacific je izgubil tri odstotke. Najbolj na udaru je bil finančni sektor, vlagatelje je prestrašila novica, da dubajski državni sklad svojih dolgov ne bo mogel pravočasno odplačat. Indeks Nikkei je tako danes padel za 3,22 odstotka, hongkonškemu indeksu Hang Sengu je odneslo 4,71 odstotka, kitajskemu CSI 300 pa tri odstotke. Jen proti dolarju ni bil tako močan že 14 let Na padec na japonskem je deloma vplivala tudi rast jena, ki v slabši položaj na tujih trgih postavlja japonske izvoznike. Jen je proti dolarju sicer dosegel najvišjo vrednost v zadnjih 14 letih. V ZDA bodo danes imeli skrajšano trgovanje, terminske pogodbe sicer kažejo na padec v višini odstotka in pol. Težave v Dubaju stanjšale Evropo</b< Zaradi težav v Dubaju so se včeraj po Evropi najbolj cenile finančne družbe. V Londonu je od 7,4 do osem odstotkov odpihnilo bankama Barclays in Royal Bank of Scotland, v Frankfurtu je s 6,4-odstotno izgubo na dnu kotacije končala Deutsche Bank. Po peto odstotkov so izgubile pomembnejše francoske banke, indeksi pa so se v povprečju znižali za okoli tri odstotke. Dolg negativen trend domačih delnic Domača borza je že devet dni zavita v rdeče številke, včeraj je zdrs indeks stanjšal za pol odstotka in ga potisnil pod 4.200 točk. Promet je bil skromen, še najmanj je bila na udaru najprometnejša Krka, ki je izgubila dve desetinki odstotka. Nekateri vlagatelji menijo, da so cene delnic že prišle do nivojev, kjer so vnovič zanimive za nakup, vendar utegnejo svoj vpliv pustiti razmere na tujem. Danes bodo sicer znani podatki o indeksu cen hiš in stanovanj v tretjem četrtletju.",0
"Če se boste odločili za prodajo stanovanja ali hiše v lastni režiji ali morebiti le potipati teren, je ključen oglas. Portalov z malimi oglasi je ogromno, zato le najboljši pritegnejo kupca. Tudi od vas je odvisno, za koliko boste prodali svojo hišo. Kako pritegniti pozornost in kako prepričati možnega kupca, da bo iz množice oglasov izbral ravno vašega? Pri dobrem oglasu so pomembna majhna, vendar zelo pomembna dejstva, ki vas bodo izpostavila in drastično povečala vaše možnosti za uspeh oziroma uspešno prodajo. Bodite jasni, torej napišite na kratko, vendar natančno opišite, kaj prodajate oziroma kakšno nepremičnino ponujate. Naštejte njene lastnosti, predvsem prednosti nepremičnine, ki jo prodajate, najbolje po alinejah. Dolgih klobasarij nihče ne bo prebral in če v prvem ali najpozneje v drugem stavku ne boste pritegnili kupčeve pozornosti, je priložnost za vas izgubljena. Bodite kredibilni, jasni, ponudite več, spremenite slabosti v prednosti! Preberite še nekaj nasvetov za dober oglas, s katerimi se bo možnost vašega uspeha drastično zvišala!",1
"Ni dovolj sredstev za poslovanje Predsednik uprave Vegrada Boris Medved in prokurist družbe Sandi Knez sta vložila predlog za umik prisilne poravnave, s tem pa predlog za uvedbo stečaja gradbinca. Za tak korak sta se odločila, ker je novo vodstvo podjetja zdaj ugotovilo, da v družbi ni dovolj sredstev za poslovanje, je za spletno stran Financ povedal predsednik nadzornega sveta Vegrada Klemen Boštjančič. Sodišče ima osem dni časa Sodišče mora o predlogu odločiti v osmih dneh. Spomnimo. Da je likvidnostno stanje Vegrada slabo, so na začetku tedna ugotovili tudi nadzorniki družbe. Boštjančič je v ponedeljek po seji nadzornega sveta tako pojasnil, da so od uprave zahtevali, da takoj, ko bo presodila, da finančnega prestrukturiranja oz. prisilne poravnave ne bo mogoče izpeljati, opravi nadaljnje postopke skladno z zakonom. VABLJENI K BRANJU Stavka v Vegradu Dobesedno, dobesedno so lačni Za stečaj tudi stavkajoči delavci Za stečaj se že ves čas zavzemajo tudi zaposleni v velenjskem gradbincu, ki zaradi neizplačanih plač stavkajo že vse od prejšnjega ponedeljka.",0
"Ljubljana - Državljani vsak dan poslušamo o tem, kako država zateguje pas ali pa ga še bo. Državni zbor je sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna. Porabili bodo 600 milijonov evrov manj. Za približno 200 milijonov evrov so zarezali v plače, okrog 400 milijonov pa prihranili s črtanjem investicij. In kaj pravijo ekonomisti? Po mnenju ekonomista Dušana Mramorja bo zdaj rast BDP še nižja. Mramor je za Žurnal24 povedal, da imajo investicije multiplikativni učinek. Če se rast v svetu ne bi pobrala in bi se uresničile črne napovedi o sesutju gradbeništva pri nas, Mramor opozarja, da je možno daljše obdobje stagnacije. Za Žurnal24 je Mramor pojasnil, da kadar država doseže zadolženost v višini 40 odstotkov BDP, to omeji nadaljnje zadolževanje, zato v tem primeru ne bi mogla intervenirati. Zato Mramor predlaga znižanje in prestrukturiranje odhodkov. Po njegovih besedah ne moremo imeti tako visokih plač v javnem sektorju, tako visokih pokojnin in socialnih transferjev. Ekonomist Janez Šušteršič pa trdi, da bi bilo bolje poseči v druge izdatke in manj v investicije, ki lahko dajo gospodarstvu v recesiji začetni zagon. Koliko bodo vplivale na načrtovano rast, je odvisno od tega, koliko so bile upoštevane pri pripravi napovedi. Po Šušteršičevem mnenju zmanjšanje plač ne more negativno vplivati na rast. Po njegovem mnenju je govorjenje o padcu življenjskega standarda pretiravanje. »Plače v javnem sektorju so v povprečju višje kot v zasebnem in večina prejemnikov teh plač se bo lahko prilagodila. Prejemnikov najnižjih plač, ki bi jih znižanje najbolj prizadelo, je v javnem sektorju zelo malo,« je za Žurnal24 uro povedal Janez Šušteršič .",0
"Prvak SD Borut Pahor meni, da se Slovenija ne sme znajti v časovni stiski, ko bo prišlo do razprave o neodvisnosti Kosova Podpredsednik Evropskih socialistov Jan Marinus Wiersma, predsednik stranke Martin Schulz, prvak Socialnih demokrat Borut Pahor in še en podpredsednik stranke Hannes Swoboda na konferenci o politični strategiji za Zahodni Balkan. Predsednik Socialnih demokratov (SD) Borut Pahor je slovensko vlado na današnji konferenci Evropski socialistov o politični strategiji za Zahodni Balkan v Ljubljani pozval, naj čim prej začne razpravo o neodvisnosti Kosova, saj se Slovenija ne sme znajti v časovni stiski glede tega pomembnega vprašanja. Vodja poslanske skupine Stranke evropskih socialistov Martin Schulz je glede stališča stranke do Kosova povedal, da novonastale države ne morejo priznati, saj sami niso država, ampak stranka, ki pa bo stališče do tega vprašanja oblikovala po posvetu v Evropskem parlamentu. Evropski socialisti: Ne sme priti do izolacije Srbije Dotaknili so se tudi Hrvaške in povedali, da želijo, da se hrvaško približevanje Evropski uniji nadaljuje, vendar mora rešiti probleme s sosedi. Menijo tudi, da je potrebno v celoti implementirati Ohridski sporazum in začeti pogajanja za približevanje Makedonije Evropski uniji. Prav tako je opozoril, da ne sme priti do izolacije Srbije in da je potrebno dobre odnose nadaljevati.",1
"Vas in skupino GOAP vabim v Zagreb. Toplo vas bodo pričakali Hrvati in tudi naši prijatelji v regiji Slovenci, Srbi in Bosanci, je Josipović med drugim napisal v svojem vabilu Davu McCluru. Slednji je dejal, da je zaradi vabila počaščen. Ivo Josipović Ustanovitelj sklada 500 Startups Dave McClure bo s skupino GOAP Geeks on a Plane to jesen obiskal Vzhodno Evropo. Ustavili se bodo v različnih državah, kjer jih bodo zanimala inovativna podjetja. 500 Startups namreč pomaga podjetjem, ki so v zgodnjih fazah razvoja. Med drugim je sklad pomagal tudi start-up podjetju Toshl, ki ima slovenske korenine. Ker je hrvaški predsednik Ivo Josipović ocenil, da McClure in GOAP na Hrvaškem lahko najdejo takšna podjetja, ki jih iščejo, se je odločil, da jih v Zagreb osebno povabi. Kot je Josipović zapisal v sporočilu McCluru, je zdaj, ko je Hrvaška pred vstopom v Evropsko unijo, pravi čas, da jo obišče GOAP. Tu vas bodo pričakali dinamična start-up skupnost, politična administracija, ki vedno bolj podpira podjetnike, in topel sprejem, je zapisal Josipović. Ta topel sprejem pa ne bo prišel le od Hrvatov, pač pa, kot je prepričan Josipović, tudi od hrvaških prijateljev v regiji Slovencev, Srbov, Bosancev in drugih. McClure se je na zapis, ki je objavljen na Josipovićevi Facebook strani, hitro odzval in zapisal Vav Sem počaščen in brez besed. Tudi drugi komentarji pod zapisom so večinoma pozitivni, v njih pa so uporabniki Facebooka pohvalili Josipovića. Povabilo je Josipović objavil na Facebooku.",1
"Osamosvojitvene sanje so se skoraj izpolnile. Slovenija sicer ni postala Nemčija, je pa Nemčija postala Slovenija. Gospod Juncker, vodja odbora finančnih ministrov EU, je te dni sprožil idejo o evropskih obveznicah. Obveznosti in jamstva bi s članic prenesli na skupnost in tako rešili tiste države, ki se same ne bi mogle zadolžiti drugače kot zelo drago. Trg zna ovrednotiti, da države z doslej boljšim ratingom prevzemajo odgovornost za slabše. Trg to že počne. Doslej se je denar, ki beži iz obveznic drugih članic EU, zatekel v nemške - od konca novembra ni več tako. Juncker govori o Evropi, v kateri hitre ladje vlečejo počasne. To je v Jugoslaviji pred 20 leti predlagal Ante Marković in je bilo za Slovenijo tako neznosno, da je morala na svoje. Posledično naj bi postali normalna država in imeli nemške plače. Beden izid te zgodbe smo obdelali pred letom v prispevku Slovenija republjik ( Slovenija republjik ). Če je Slovenija danes evropsko Kosovo - prirepek, katerega edina perspektiva je cuzanje pomoči -, kdo je potem jugoslovanska Slovenija? To je Nemčija. Osamosvojitvene sanje so se skoraj izpolnile. Slovenija sicer ni postala Nemčija, je pa Nemčija postala Slovenija. Projekt širitve EU in evrskega območja je projekt pridobivanja in obvladovanja novih trgov za stare članice. Nemčija je v to vložila veliko, tudi marko, simbol moči in ponosa. V zameno je utrdila položaj največje izvoznice. Če se je kdaj - kot danes - evro majal, so bila prav nemška podjetja v najboljšem položaju za korist od tega. Tako je danes Nemčija center gospodarske in potrošniške moči v opešani Evropi. Prevzem evra je v isti okvir spravil države, katerih gospodarstva (in drugo) se močno razlikujejo. Za evropski jug in Irsko danes evro predvsem preprečuje, da bi naredile tisto, kar rade počnejo azijske kolegice, pa tudi Islandija in Velika Britanija: da bi z devalvacijo dale zagon izvozu. Upadanje evra pomeni le, da tekmujejo pod enakimi pogoji kot Nemčija, in znova zaostanejo. Prvih nekaj let, v času svetovne konjunkture, to ni bila težava, zdaj pač je. Tako mora Nemčija stehtati: na eni strani pridobljeni trgi, na drugi breme pomoči (ki ni trenutno stanje, temveč rastoča stalnica) in izstopni stroški. Z izstopom z evrskega območja bi se namreč vloge obrnile. Nemška nova valuta bi se močno podražila, ta zavora pa bi privedla do takega zastoja v gospodarstvu in življenjskem standardu, kot ga mnoge druge članice doživljajo danes. Pričakovani razplet je tako nadaljnje drsenje v Jugoslavijo, v kateri močnejši nergajo čez ""nerazvite"", a imajo korist od tega, da vsakdo nadaljuje vlogo, kot jo že ima. Dokler ne pride do velikega poka, razpada koncepta. To je za Jugo bila diktatorjeva smrt, za EU pa - še ne vemo. Če bi šla Irska po poti Islandije, torej v odpis zunanjih terjatev ter devalvacijo in bi se ideje nalezla še Španija ... Bogovi to razumejo, zato je Irska morala sprejeti pomoč in obljubiti poplačilo bančnih obveznic, pa naj stane, kolikor hoče. Glejte čudež! Osamosvojitvene sanje so se skoraj izpolnile. Slovenija sicer ni postala Nemčija, je pa Nemčija postala Slovenija. Tista iz časa Anteja Markovića. To ni uspeh, temveč tragikomedija.",0
"Uprava mora zdaj ugotoviti, s kakšno strategijo preživeti Vsi večji lastniki, z NLB-jem na čelu, so znova zavrnili dokapitalizacijo v vrednosti največ 36,5 milijona evrov. Uprava se bo zdaj pripravila na prodajo vsega nepotrebnega premoženja. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je na novinarski konferenci po skupščini povedal, da neuspela dokapitalizacija, prvič so o njej odločali že januarja, ne pomeni insolventnosti ali celo stečaja družbe. Dodal je, da so pričakovali neuspeh dokapitalizacije, kar pomeni, da se mora pivovarna zdaj osredotočiti na prodajo vsega nepotrebnega premoženja. Do zdaj je Pivovarni Laško uspelo prodati Fructal, hotel Savinja v Laškem in delnice Triglava. Tudi če bi jim uspelo prodati Mercator, bi pivovarni ostalo še za okoli 200 milijonov evrov dolgov, je pojasnil Zorko. Ob tem je dodal, da so do zdaj vložili odškodninske tožbe zoper vse, ki so družbo potisnili v globoke dolgove. Po Zorkovi oceni je podjetje pozno vstopilo na trge nekdanje Jugoslavije. Zdaj mora uprava najti odgovor, kakšna bo usoda lastnih blagovnih znamk in trgovskih blagovnih znamk v prihodnosti, je poudaril. Prav tako mora ugotoviti, kako pravilno vstopati na posamezne trge in s katerimi blagovnimi znamkami, da bodo lahko preživeli. Skupščina Pivovarne Laško je medtem podprla predlog vodstva o pokrivanju lanske čiste izgube v vrednosti 15,5 milijona evrov iz drugih rezerv iz dobička v vrednosti nekaj več kot 390.000 evrov in 15 milijonov evrov kapitalskih rezerv.",0
"Strokovnjak za ustavno pravo Miro Cerar meni, da je ustavno sodišče svoj del odgovornosti predložilo na politiko, ti pa jo bodo zdaj na državljane. ""Ustavno sodišče meni, da arbitražni sporazum, na podlagi katerega se bo med drugim določala meja na morju, ni v nasprotju z ustavo, čeprav izrecno priznava, da lahko arbitražno sodišče na brezpogojno zavezujoč način določi to mejo v nasprotju z našo ustavno ureditvijo,"" je bistven očitek, ki ga ima Cerar na odločitev ustavnega sodišča (US). V nasprotju z US je prepričan, da je arbitražni sporazum v nasprotju s temeljno ustavno listino in ustavo. Tudi US priznava, da lahko arbitražno sodišče v skladu z arbitražnim sporazumom potek meje določi drugače, kot izhaja iz naše ustavne ureditve. Po Cerarjevem mnenju mora DZ najprej z dvotretjinsko večino na ustavni ravni določiti, da je državno mejo mogoče določati tudi na podlagi mednarodnega sporazuma ali arbitraže, potem pa se s čim višjim parlamentarnim konsenzom in brez referenduma odloči o ratifikaciji.",0
"Umar V nekaj letih 20.000 novih brezposelnih Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj Umar napovedujejo, da bi se z zvišanjem minimalne plače nove brezposelne štelo v tisočih. Po njihovih pričakovanjih bi samo 22,9-odstotno zvišanje minimalnih plač, torej na 734 evrov bruto, v nekaj mesecih pomenilo dodatnih pet tisoč brezposelnih, v nekaj letih pa dvajset tisoč novih brezposelnih. Že sedaj pa je brezposelnih skoraj sto tisoč ljudi. Direktor urada Boštjan Vasle je ob tem opozoril, da bi bili tveganju lahko izpostavljeni tudi tisti delavci, ki zdaj prejemajo plače, ki so nekoliko višje od minimalne. Državni zbor bo o vladnem predlogu novega zakona o minimalni plači razpravljal na četrtkovi izredni seji. VISOKA RAST BOŽIČNIC IN 13. PLAČ Na trgu dela je bilo lani opaziti močno omejitev rasti plač, saj so v enajstih mesecih narasle zgolj za 1,8 odstotka. Ob tem je Vasle opozoril na nenavadno visoko rast izplačil nagrad ter trinajstih plač in božičnic, ki pa je bila osredotočena le v dejavnostih z monopolnim položajem na trgu in z velikim lastniškim deležem države. Drugače kot na Umarju pa menijo v Zvezi svobodnih sindikatov. Predsednik organizacije Dušan Semolič je dejal, da je Umarjeva ocena v funkciji dnevne politike in narejena čez palec . Zagotavljamo, da nimajo realne osnove. Gospodje, ki vodijo podjetja, imajo dosti možnosti, da marsikaj preprečijo, če želijo in če znajo. Lastniki kapitala lahko svoje apetite po dobičkih zmanjšajo in del tega preusmerijo v prestrukturiranje podjetij. Če se bodo izgovarjali na minimalno plačo, se lahko zgodi marsikaj slabega, je bil kritičen Semolič. V svetovnem gospodarstvu še vedno velika tveganja Umar sicer še ugotavlja, da v svetovnem gospodarstvu, čeprav se razmere v mednarodnem okolju v zadnjih mesecih in s tem tudi napovedi izboljšujejo, obstajajo še velika tveganja za nadaljnje okrevanje. Gospodarska rast, ki smo ji bili priča v zadnjih četrtletjih, najverjetneje ne bo premočrtna, je menil Vasle. BDP bo predvidma nekaj več kot 7-odstoten Glede napovedi za Slovenijo je povedal, da bodo na Umarju začeli pomladansko napoved gospodarskih gibanj pripravljati po tem, ko bo državni statistični urad objavil podatek o padcu obsega bruto domačega proizvoda v letu 2009. Ta bo predvidoma nekaj več kot sedemodstoten, je povedal in menil, da bo letošnja gospodarska rast skromna - gibala se bo okoli enega odstotka -, pri čemer bo precej nihala in se bo kakšno četrtletje lahko obrnila tudi navzdol. Razmere na finančnih trgih v Sloveniji so se v lanskem zadnjem četrtletju še zaostrile. Podjetja v zadnjih štirih mesecih niso najemala novih kreditov, temveč so jih odplačevala, zadolževalo se je le prebivalstvo. Lani so se tako podjetja pri domačih bankah zadolžila le za 24,6 milijona evrov, kar ni niti en odstotek vrednosti iz leta 2008, je povedal Vasle. Tudi plačilna sposobnost podjetij se je lani močno poslabšala.",0
"SBI TOP tretjič zapored navzdol, dražja le Nova KBM Trojni odmerek slabih novic je na Wall Streetu povzročil največji padec po avgustu, donos 10-letne ameriške obveznice pa je prvič letos zdrsnil pod tri odstotke. Dow Jones 12.290 točk se je v sredo znižal za 2,22 odstotka, pri čemer se je vseh 30 delnic, ki so vključene v ta elitni indeks, pocenilo, najbolj delnice finančnih in avtomobilskih podjetij. Po štirih dneh rasti je bila streznitev popolna, vlagatelji pa morajo biti pripravljeni na nadaljnje izgube, saj so indeksi navzdol prebili drseča povprečja, vedno več pa je tudi znakov, da svetovnemu gospodarstvu po obdobju lepega okrevanja zdaj pohaja sapa. Vlagatelji prodajajo delnice in kupujejo obveznice. Donos ameriške 10-letne obveznice je bil februarja že 3,78-odstoten, zdaj je zdrsnil pod tri odstotke. Šibka rast števila delovnih mest Ameriški zasebni sektor je prejšnji mesec ustvaril le 38 tisoč novih delovnih mest. To je najnižja številka v zadnjih osmih mesecih in pomeni slabo napoved pred petkovo svežo objavo stopnje brezposelnosti. Majska proizvodnja dejavnost je v ZDA nazadovala indeks ISM je doživel največji padec po septembru 2009, ob koncu dneva pa je za dodatno nervozo poskrbela novica, da so pri bonitetni agenciji Moodys Grčiji za kar tri stopnje znižali že tako tvegano oceno dolga in zapisali, da je možnost za grški bankrot kar 50-odstotna. 10 tisoč milijard dolarjev v nič? Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.131 točk se je v sredo znižal za odstotek in v četrtek dopoldne še za dodaten odstotek. Napovedi so vedno slabše, svetovne voditelje pa mora resno skrbeti, kam vse skupaj pelje. Stalo jih je že okrog 10 tisoč milijard dolarjev, da so ustvarili vtis, da gospodarstvo okreva, v resnici pa danes ne morejo prav veliko pokazati, je bil v izjavi za Reuters kritičen eden izmed tujih analitikov. Vrednost evra je bila ob 13. uri 1,447 dolarja, cena lahke nafte dobrih 100 dolarjev, cena zlata pa več kot 1.540 dolarjev. Tečaji delnic v prvi kotaciji NOVA KBM +1,28 % 7,90 EUR INTEREUROPA +0,00 % 1,90 MERCATOR -0,06 % 164,90 TELEKOM -0,14 % 76,89 KRKA -0,18 % 59,89 GORENJE -1,38 % 10,00 PETROL -2,18 % 222,00 LUKA KOPER -2,68 % 13,09 Gorenjeve delnice pod 10 evri Indeks šestih elitnih slovenskih podjetij SBI TOP 765 točk, -0,5 %se je tretjič zapored znižal in je le še odstotek nad rekordno nizko vrednostjo. Le delnice Nove KBM so se podražile. Čeprav je bilo v zadnjih dneh opaziti nekaj spodbudnih objav četrtletnih poslovnih rezultatov, razpoloženje ostaja turobno. Gorenje, ki je imelo v prvih treh letošnjih mesecih 1,9 milijona evrov dobička, se je pocenilo za 1,4 odstotka, posli pa so se prvič po lanskem avgustu sklepali pod 10 evri. Najprometnejše so bile spet Krkine delnice 475 tisoč evrov, ki so nihale med 59,8 in 60,25 evra.",0
"Pričakovanja slovenske vlade glede proračunskega primanjkljaja so nerealna, ocenjujejo v največji svetovni bonitetni hiši. Tudi zato, ker naj bi slovenske banke dajale manj kreditov. Največja svetovna bonitetna hiša Dun&Bradstreet D&B v septembrskem poročilu ocenjuje, da so pričakovanja vlade glede proračunskega primanjkljaja nerealna. Medtem ko vlada za letos napoveduje 5,5-odstotni primanjkljaja, analitiki D&B pričakujejo šestodstotno luknjo v bruto domačem proizvodu BDP. So pričakovanja Pahorjeve vlade glede primanjkljaja nerealna? D&B je v prejšnjem mesecu znižala rating le dvema državama, in sicer Hondurasu in Venezueli, zvišala pa ga nobeni. Slovenski rating ostaja pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje, vendar s pristavkom o nazadovanju. Kot so danes sporočili iz ljubljanske Bonitetne hiše I, je vlada zaradi upočasnitve gospodarske aktivnosti za letos napovedala proračunski primanjkljaj v višini 5,5 odstotka BDP. V letu 2008 je primanjkljaj znašal 0,8 odstotka BDP, za letos pa je bil sprva predviden primanjkljaj v višini 3,4 odstotka BDP. Realni BDP je v prvem letošnjem četrtletju doživel kar devetodstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem lani, industrijska proizvodnja pa je v letni primerjavi junija padla za 23,3 odstotka, opozarjajo v D&B. Dodajajo, da so padle tudi investicije in posojila, kar je povzročilo zmanjšanj domači dostop do kreditov. Slovenske banke so recimo po letih rasti aprila v primerjali z lanskim aprilom zmanjšale kredite za dva odstotka. D&B v poročilu poleg številnih negativnih ocen slovenskega gospodarstva navaja tudi nekaj pozitivnih ocen. Med drugim to, da je javni dolg konec lanskega leta znašal 22,8 odstotka BDP, kar je v primerjavi s povprečjem območja evra, ki znaša 69,3 odstotka, zelo malo.",0
"Slovenj Gradec - Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je zavrnilo tožbeni zahtevek Preventa Globala v stečaju, ki ga je ta vložil proti podjetju Eurocity zaradi prerekanja prijavljene terjatve v višini 1,59 milijona evrov. Stečajni upravitelj Prevent Globala Boris Kastivnik sodbe še ne more komentirati, je pa že napovedal, da se bo na odločitev pritožil. Prevent Global, ki je skupaj s hčerinskimi družbami v preteklosti predstavljal enega največjih zaposlovalcev na Koroškem, je v stečaju od 9. avgusta 2010. Podjetje Eurocity v večinski lasti Janka Zakeršnika je v stečajnem postopku prijavilo terjatev v višini 1,59 milijona evrov iz naslova danega kredita za plače zaposlenim v novembru 2009, ki pa jo je stečajni upravitelj Prevent Globala Kastivnik v stečajnem postopku prerekal in je zato moral vložiti tožbo proti Eurocityju. Strani se na predobravnavnem naroku 5. oktobra lani nista uspeli poravnati, zato je sledilo nadaljevanje obravnave, v okviru katere je bila 12. decembra lani zaslišana vrsta prič, ki so bile v zadnjem obdobju pred stečajem Preventa Globala povezane s tem podjetjem. Kot je razvidno iz sodbe, ki jo je sodišče strankam v postopku poslalo v petek, je sodišče ocenilo, da v času, ko je bil s strani Eurocityja dan kredit Prevent Globalu za izplačilo plač zaposlenim, v podjetju ni bilo stanja plačilne nesposobnosti, kar je sicer sodišču skušala dokazati odvetnica Preventa Globala v stečaju Teja Verbič. Prevent Global v stečaju se je v postopku skliceval na 498. člen zakona o gospodarskih družbah, ki pravi, da družbenik, ki je v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, ne more proti družbi uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave. Stališče Eurocityja pa je bilo, da je posojilo zagotovil kratkoročno, izključno za plače delavcem, ker je Prevent Dev, ki ga lastniško obvladuje Nijaz Hastor, nekdanji drugi največji lastnik Globala, zamujal s plačilom dela, ki so ga opravili delavci. Sodišče je torej razsodilo, da v Preventu Globalu takrat ni šlo za položaj insolventnosti in da Eurocityju ni mogoče očitati odgovornosti za nepravilno podjetniško financiranje. S tem je sodišče Eurocityju tudi priznalo prijavljeno terjatev. Kastivnik s podrobnostmi sodbe še ni seznanjen, je pa za STA danes napovedal, da se bo na odločitev sodišča pritožil.",0
"V ponedeljek bo minilo teden dni od začetka iskanja treh mladoletnikov iz območja Koroške. Že dva meseca pa starši pogrešajo 21-letnega Jureta Erjavca s Sel pri Dolenjskih Toplicah. So za izginotje kriva mamila ali ljubezen? Starši 21-letnega Jureta so v teh dneh v vaseh okoli njegovega doma začeli lepiti plakate, na katerih sta tako Juretov obraz kot telefonska številka policije. Upajo, da se bo našel kdo, ki bo imel kaj več informacij o pogrešanem fantu. Med ljudmi je tudi tokrat slišati veliko zgodb, kaj bi lahko bil vzrok za izginotje 21-letnika. Po eni izmed teorij naj bi Jure odšel v Italijo in se pridružil verski sekti, po drugi naj bi bila kriva zasvojenost z mamili, po tretji pa naj bi bila kriva kakšno leto mlajša Zorica, ki naj bi izkoristila njegova močna čustva do nje, po četrti pa tamkajšnji Romi, poročajo Slovenske novice. Vse, ki bi karkoli vedeli o pogrešanih fantih, prosimo, da o tem obvestite policiste Policijske postaje Slovenj Gradec (za pogrešane tri mladoletnike) na telefonsko številko 02 872 54 00 ali pokličete telefonsko številko 113 oziroma anonimno številko policije 080 12 00. Erjavec je izginil v noči na nedeljo 26. februarja. Nazadnje so ga videli v bližini trgovskega centra v Bršljinu, kamor je odšel na kebab, tam pa so policisti našli njegovega clia. Že naslednji dan je stekla obsežna iskalna akcija, v katero je bil vključen tudi policijski helikopter, a je bilo vse zaman. Trije najstniki se še vedno niso vrnili Medtem pa starši treh mladoletnikov, ki so v ponedeljek od doma odšli neznano kam, še vedno nestrpno čakajo, da se jim javijo oziroma, da bi jih našla policija. Tudi v tem primeru, je bilo v zadnjih dneh mogoče slišati veliko govoric - od tega, da so šli na zabavo na Hrvaško in do tega, da so se šli ""v Francijo špilat rasiste"", kot je bilo mogoče razbrati iz zapisov na Facebooku. Kje natančno se pogrešani mladoletniki: Nace Camlek, Žan Britovšek Kamnik in Matic Kašnik dejansko nahajajo, še vedno ni znano. Znani zdravilec je Kašnikovi materi dejal, da se nahajajo na Hrvaškem in da so živi in zdravi. Domov pa naj bi se vrnili najkasneje do konca praznikov. Opis mladoletnikov lahko preberete v članku na tej povezavi. Opomba uredništva: ker gre za mladoletne osebe, smo možnost komentiranja izklopili.",0
"Frankfurt - Bavarski avtomobilski velikan BMW je v letošnjem prvem četrtletju beležil rekordno prodajo avtomobilov, ki je narasla na vseh ključnih trgih, tudi v Nemčiji, ZDA in na Kitajskem. BMW je danes sporočil, da je v prvem trimesečju prodal 425.528 avtomobilov, kar je 11,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prodaja v ZDA se je povečala za 16,6 odstotka na 75.729 avtomobilov, na Kitajskem pa so medtem prodali 80.014 avtomobilov, kar je 36,8 odstotka več kot v lanskem prvem trimesečju. Prodaja v Nemčiji je narasla za dva odstotka na 66.222 avtomobilov. Prav tako je BMW marca beležil rekordno mesečno prodajo, ki se je v primerjavi z lanskim marcem povečala za 12 odstotkov na 185.728 prodanih avtomobilov. BMW bo poslovne rezultate za prvo četrtletje objavil 3. maja.",1
"Zaradi velikih dolgov naj bi se lastniki Mesnopredelovalne industrije Primorske dogovarjali o prodaji delnic hrvaškemu koncernu Agrokor. Glede prevzema MIP so v skrbeh tudi slovenska podjetja. Lastniki Mesnopredelovalne industrije Primorske MIP naj bi se zaradi velikih dolgov dogovarjali o prodaji delnic hrvaškemu koncernu Agrokor, ki je v lasti tajkuna Ivice Todorića, so zapisali v današnji izdaji Poslovnega dnevnika. K prodaji delnic naj bi MIP silile predvsem slovenske banke, ki jim MIP dolguje nekaj deset milijonov evrov. Dolgoročna posojila MIP so od 41,34 milijona evrov v letu 2006 zrasla za dobrih 16 milijonov evrov, na 57,57 milijona evrov v lanskem letu. Iz konsolidirane bilance stanja skupine MIP je razvidno tudi, da so v obravnavanem obdobju kratkoročna posojila zrasla s 26,94 milijona na 42 milijonov evrov. Poznavalci ocenjujejo, da so dolgovi tako veliki, da četudi bi prodali vse premoženje, jim ne bi uspeli poravnati vseh finančnih obveznosti, ki znašajo okoli 100 milijonov evrov. MIP je tako za reprogramiranje posojil in najetje novega posojila v višini 6,1 milijona evrov med drugim zastavil blagovne znamke MIP, Pomurka, Kekec pašteta in Kraljica mortardela Gorica. Po nekaterih informacijah je stanje v MIP zaskrbljujoče. Na zahtevo bank naj bi bil pred dnevi v družbi imenovan prokurist, ki bdi nad delom direktorja uprave in solastnika MIP Marka Volka. Glede prevzema MIP so v skrbeh tudi slovenska podjetja. Če bo Agrokor po prevzemu prodajal izdelke MIP po dumpinških cenah slovenskim trgovcem, je namreč vprašljiv obstoj slovenske mesnopredelovalne industrije. Sicer pa se je Todorićev koncern Agrokor, ki obvladuje številna ugledna hrvaška prehrambna podjetja, s proizvodnjo in predelavo mesa začel ukvarjati šele pred dobrimi tremi leti. Takrat je prevzel vodilnega, vendar obubožanega hrvaškega proizvajalca mesa PIK Vrbovec. V razmeroma kratkem času je Agrokoru z izdatno pomočjo države uspelo sanirati PIK Vrbovec, tako da se je njegova proizvodnja v treh letih povečala z 8000 na 46.000 ton mesa v lanskem letu. V podjetju Agrokor naj bi na vprašanje, ali res prihaja do nakupa delnic, odgovorili, da Agrokor ne kupuje delnic MIP . Iz MIP so za 24ur. com sporočili, da informacije o finančnem stanju, kot izhaja iz poročila, držijo. Glede dogovorov o prodaji delnic pa so dejali sledeče Z Agrokorjem se nismo dogovarjali o prodaji delnic .",0
"Slovenj Gradec - Zaposleni v podjetju Tom iz Mokronoga še čakajo na izplačila avgustovskih plač za vse. Stavkovni odbor svobodnega sindikata se bo glede nadaljnjih aktivnosti odločal na sestanku v torek. Na slovenjgraškem sodišču pa potrdili, da je vodstvo invalidskega podjetja Tomip v petek vložilo predlog za stečaj, a sodišče o tem še ni odločalo. Stečaj invalidskega podjetja Tomip s 37 zaposlenimi, ki je del skupine Tom, je predlagalo vodstvo družbe potem, ko zaradi odpovedi naročil ni več videlo možnosti ohranitve proizvodnje. S stečajem je prejšnji teden soglašala tudi vlada. Zaposleni v mokronoškem Tomu, ki ima tudi organizacijsko enoto v Slovenj Gradcu, pa še vedno čakajo na izplačila plač za avgust za vse zaposlene, del je namreč plače dobil. Kot povedala sekretarka območne organizacije svobodnega sindikata za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje Majda Marolt, se bo stavkovni odbor ponovno sestal v torek dopoldne. Sindikat je namreč prejšnji teden prekinil stavko, da je del zaposlenih v Mokronogu nadaljeval z nujnim delom, del pa čaka na delo doma. Na delo doma čakajo po navedbah sekretarja svobodnega sindikata za Koroško Lojzeta Raška tudi zaposleni v organizacijski enoti v Slovenj Gradcu. Podjetje Tom na obeh lokacijah zaposluje okoli 150 delavcev.",0
"Štiri od desetih delnic v prvi kotaciji so se pocenile za pet do deset odstotkov, upadu tečaja pa je ušel le Mercator. Indeks SBI TOP se je skrčil za 2,21 odstotka. Štiri od desetih delnic v prvi kotaciji so se pocenile za pet do deset odstotkov, upadu tečaja pa je ušel le Mercator. Indeks SBI TOP se je skrčil za 2,21 odstotka. Stanje na koncu trgovanja Sesutje dneva so doživele delnice NKBM. Ob slabih 20 tisoč evrih prometa je njihov tečaj potonil za 9,93 odstotka oziroma le odtenek manj od desetodstotne omejitve. Od pet do sedem odstotkov so se močno sesedli še Zavarovalnica Triglav, Intereuropa in Pozavarovalnica Sava. Z 210 tisoč evri so bile v prvi kotaciji najbolj likvidne delnice Krke. Njihov tečaj je upadel za 1,44 odstotka. Samo Mercatorjeve delnice so se okrepile, in sicer za en evro, na 113 evrov za kos. Tečaj druge serije obveznic Slovenske odškodninske družbe je 78 evrov prometa spodneslo za 0,92 odstotka. S tem je skorajda izničil vso včerajšnjo rast. Stanje ob 12:00 Veliko večino minule ure je SBI TOP preživel v poltretjem odstotku izgube. V ""samo"" 2,35 odstotka rdečine se je dvignil tik pred poldnevom. Delnicam Luke Koper so se na zeleni veji pridružile delnice Mercatorja, katerih tečaj je zrasel za 0,89 odstotka. Krkine delnice so očitno našle ravnotežje na 48,05 evra, saj so tam in hkrati v 1,13 odstotka rdečine že dolgo časa. Petrolu in Pozavarovalnici Sava je odpihnilo že 5,3 oziroma 6,9 odstotka. Zavarovalnica Triglav je izgubo povečala na 3,85 odstotka. Okrevanje delnic Save je izpuhtelo, upad Aerodroma pa je le še 0,11-odstoten. Delnice Datalaba tehnologij so potonile za 6,67 odstotka. Prometa z njimi je bilo dobrih osem tisoč evrov. Stanje ob 11:00 Unovčevanje dobičkov se na LJSE spreminja v razprodajo delnic. Petrolu in Pozavarovalnici Sava je odpihnilo po približno 5,5 odstotka, NKBM pa skoraj pet odstotkov. Nič kaj dosti bolje ne gre tečajem delnic Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije in Krke, ki so od včerajšnjih nižji za 3,2, 2,35 ter 1,15 odstotka. Edina rast v prvi kotaciji so delnice Luke Koper, ki so se okrepile za 0,12 odstotka. Srečo, da se z njunimi delnicami trguje po včerajšnjih tečajih, imata Gorenje in Mercator. Vstopna kotacija je doslej dočakala en rahel zdrs in eno rahlo rast. Cetis je v 0,12 odstotka rdečine, Grand hotel Union pa 0,17 odstotka nad izhodiščem. Stanje ob 10:00 SBI TOP je v prve pol ure trgovanja potonil za 1,07 odstotka. Od šestih delnic prve kotacije, s katerimi so bili doslej sklenjeni posli, so se tri pocenile za več kot 2,5 odstotka, Luka Koper in Krka nazadujeta za 0,12 ter 1,23 odstotka, Mercatorjeve delnice, s katerimi včeraj ni bil sklenjen niti en posel, pa so na ponedeljkovih 112 evrih. Za 5,44 odstotka se je sesedla Pozavarovalnica Sava in s tem izničila vso včerajšnjo rast. Po 2,8 in 2,75 odstotka sta potonila NKBM in Petrol. Aerodrom je s padcem za 3,8 odstotka več kot izničil včerajšnjo rast. Sava se je okrepila za deset centov, na 6,1 evra, kar pomeni 1,67-odstoten vzpon tečaja.",0
"Krka edina delnica, ki se ni pocenila Irska in Kitajska še naprej povzročata težave na delniških trgih, ki sestopajo z več kot dveletnega vrha. Niti Ljubljanska borza se v sredo ni mogla izogniti pesimizmu. Vso jesen so razvite borze poznale le pot navzgor, kar je bila posledica objav visokih četrtletnih dobičkov največjih družb in napovedi ameriške centralne banke, da bo z odkupovanjem državnih obveznic še naprej vodila izjemno ohlapno denarno politiko. V zadnjih dneh vlagatelje skrbita Irska in Kitajska, prva zaradi velike verjetnosti, da doživi grški scenarij, medtem ko se Kitajska spoprijema s previsoko inflacijo, zato bo tamkajšnja centralna banka prisiljena zviševati obrestne mere, kar bo ohladilo visoko gospodarsko rast, ki je v določeni meri iz blata potegnila tudi zahodna gospodarstva. Wall Street z največjimi izgubami zadnji mesec Newyorški delniški indeks Dow Jones 11.023 točk se je v torek znižal za 1,59 odstotka največ v zadnjem mesecu, indeks volatilnosti Vix višji kot je, manjša je pripravljenost vlagateljev za tveganje pa porasel za 12 odstotkov. Poraja se nekaj dvomov, ali bo Fed zares izpeljal drugi krog kvantitativnega sproščanja, vrednega 600 milijard. Predsednik centralne banke v St. Louisu James Bullard je namreč v intervjuju za Bloomberg povedal, da to ne bo potrebno, če bo domače gospodarstvo dobro okrevalo. Finančne krivulje, Val 202 Dolar le popravek navzgor ali obrat trenda? Velika negotovost glede irske finančne stabilnosti izjave irskega premierja, da pomoči za zdaj ne potrebujejo, seveda kaj dosti negotovosti ne odpravljajo, je povzročila rast dolarja in posledično padec cen surovin. Za evro je treba odšteti 1,35 dolarja. Od nadaljnjega gibanja ameriške valute je precej odvisna tudi predstava delniških trgov. Če bo dolar še naprej naraščal, je pričakovati padanje delniških indeksov in cen surovin. Cena lahke nafte je včeraj padla za tri odstotke, trenutno je treba za 159-litrski sod plačati skoraj 82 dolarjev. Krka se drži, Gorenje spet navzdol Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.086 točk je torkovo trgovanje končal z 2,3-odstotno izgubo, kar je največ po 1. juliju. Delničarji bank, kot so Lloyds, Natixis in Societe Generale so se morali sprijazniti s skoraj petodstotno izgubo. Ljubljanska borzi se mora danes prvič ta teden sprijazniti z rdečo barvo. Sreda je prinesla rahlo okrevanje, kar je tudi posledica umiritve na Wall Streetu. V Ljubljani je bil prvič ta teden dan negativen. Indeks SBI TOP 852 točk je izgubil 0,88 odstotka, pri čemer se le Krkine delnice niso pocenile, tako da tečaj ostaja 63 evrov. Nova KBM je izgubila velik del tistega, kar je pridobila v torek -1,27 %, dva odstotka nižji je enotni tečaj Petrola 265 evrov. Delnice Gorenja, kjer je 3. krog dokapitalizacije očitno propadel, so cenejše za 0,73 odstotka.",0
"Ameriška podjetja so kot finančno pomoč dobila zajetno vsoto denarja. Vladi še vedno dolgujejo 132,9 milijarde dolarjev, dela teh sredstev pa po oceni vlade podjetja tako in tako nikoli ne bodo vrnila. Ameriški kongres je leta 2008 finančnim in avtomobilskim družbam odobril 700 milijard dolarjev pomoči, od tega je bilo dejansko izplačanih 413,3 milijarde dolarjev pomoči. Ameriška podjetja vladi še vedno dolgujejo 132,9 milijarde dolarjev. Ameriške oblasti ocenjujejo, da nekaj od teh sredstev zagotovo nikoli ne bo vrnjenih. Nihanja na borznih trgih ameriškemu finančnemu ministrstvu trenutno sicer preprečujejo prodajo deleža v 485 družbah, ki so prejela državno pomoč, med katerimi so tudi General Motors, American International Group in Ally Financial. Če načrti finančnega ministrstva za prodajo deležev v omenjenih podjetjih ne bodo uspeli, bi to lahko podaljšalo čas gospodarskega okrevanja. Ameriška vlada pa bo v trenutnih razmerah, ko dogajanje na finančnih trgih ostaja negotovo, težko izstopila iz omenjenih 485 družb.",0
"Kamniški župan Anton Smolnikar je opozoril na večjo previdnost ob stavki delavcev Kemijske industrije Kamnik. Obvestili so pristojne inšpekcije, naj bodo pozorne. Župan je opozoril na večjo previdnost ob stavki v KIK Kamnik. Kamniški župan Anton Smolnikar verjame, da med sredino stavko v Kemijski industriji Kamnik neljubih dogodkov ne bo, opozarja pa, da je povečana previdnost vseeno potrebna, saj gre za področje posebnega pomena in namena . Policija v času stavke nadzora sicer ne bo poostrila, saj za to po njegovem mnenju nima pristojnosti, so pa na občini prejšnji četrtek ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo ter pristojne inšpekcije pisno pozvali, naj območju v času stavke namenijo posebno pozornost. Delavci predlagali stečaj? Delavci so stavkali že med 27. majem in 1. junijem. Še vedno zahtevajo plačilo neplačanih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od oktobra 2007, sprotno plačilo plač in izplačilo regresa za lani. Po dosedanjih napovedih naj bi na Okrožno sodišče v Ljubljani naslovili tudi prošnjo oziroma poziv za takojšno uvedbo stečaja podjetja.",0
"Pariz - Mednarodna agencija za energijo (IEA) je danes znižala napovedi za letošnje povpraševanje po nafti. Kot je navedla v zadnjem poročilu, bo upočasnitev svetovne gospodarske rasti, ki jo je povzročila finančna kriza, zmanjšala potrošnjo. Po napovedih IEA se bo svetovna potrošnja nafte letos povečala za 1,7 milijona sodov na dan, kar je 1,98 milijona sodov manj, kot je agencija napovedala v januarskem poročilu. Svetovna potrošnja naj bi znašala 87,6 milijona sodov dnevno, kar je 1,7 odstotka več kot lani, medtem ko je IEA še januarja napovedovala 2,3-odstotno rast potrošnje. IEA je v tokratnem poročilu obseg svetovne potrošnje surove nafte v primerjavi zmanjšala za 310.000 sodov na dan. Agencija je svojo napoved znižala po objavi poročila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), v katerem je ta znižal napoved svetovne gospodarske rasti za letos. Manjše povpraševanje po nafti, ki bo sledilo siceršnji gospodarski aktivnosti, bi lahko zarezala v razmere na naftnem trgu in potrošnikov vlila nekoliko več upanja v zmanjšanja cene nafte, ki trenutno znaša skoraj 93 dolarjev za sod.",0
"Tveganje recesije z dvojnim dnom je veliko, je na konferenci v Ljubljani poudaril finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič. Slovenija je sicer po njegovem mnenju naredila vse, da do tega ne bi prišlo. Kot je na javni razpravi o vprašanjih slovenskih fiskalne politike, ki sta jo pripravila fiskalni svet vlade in Zveza ekonomistov Slovenije, poudaril vršilec dolžnosti ministra Franc Križanič, se trenutno nahajamo v drugi fazi krize. ""Upam, da bomo razmere obvladali in ne bo prišlo do recesije v obliki dvojnega v,"" je poudaril. Slovenski parlament je svoje opravil, je Križanič spomnil na torkov sprejem novele zakona, s katero je Slovenija v svoj pravni red prenesla dogovor evropskih voditeljev z dne 21. julija o krepitvi začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). ""Upamo, da bo to dovolj močan instrument za zaščito območja z evrom in bančnega sistema,"" je dejal. ""Visoko šolstvo reševanje socialnega položaja"" O prihodkih in odhodkih državnega proračuna je razpravljala tudi generalna sekretarka vlade Helena Kamnar. Glede na strukturo odhodkov Slovenija po njeni oceni ne odstopa preveč od evropskega povprečja, a glede na ravni prihodkov so ravni odhodkov previsoke. ""Odhodkovna stran je tista, ki jo bo treba zaradi strukturnega primanjkljaja v prihodnjih letih skrčiti za najmanj dva do tri odstotke BDP,"" je izpostavila Kamnarjeva. ""To ne bo majhen napor, sama pokojninska reforma ne bo zalegla, treba bo poseči tudi po drugih segmentih."" Vprašanje poslabšanja standardov in normativov bo po njenem mnenju v prihodnje pomemben dejavnik. Kamnarjeva pa se je dotaknila še vprašanja zajetja mladih v visoko šolstvo. ""Mi smo z zajemanjem 60 odstotkov populacije v visoko šolstvo reševali socialni položaj mladih,"" je poudarila in dodala, da je učinkovitost študija zelo slaba. Slovenija se bo morala vprašati, ali res potrebujemo toliko diplomiranih medicinskih sester, vzgojiteljic v vrtcu, diplomiranih ekonomistov in pravnikov v javni upravi ... Velik del opravil bi lahko opravljali nediplomirani kadri, je zaključila.",1
"Mustafa Nadžaković se je od nekdaj ukvarjal z jeklenimi konstrukcijami, področjem, kjer je strokovnjak, izumi pa so njegov hobi. Nedavno je razvil miselno igro Twist ball, ki je osvojila tako domači, še bolj pa tuji trg. Z njim smo se pogovarjali o tem, kje je dobil samo zamisel, in o tem, kam ga bo ta izum popeljal. Mustafo Nadžaković so pred leti, ker je bil iz te stroke, iz Bosne poslali za mesec dni delat v Železarno Štore. Ostal je 33 let. Kasneje je zaradi večje svobode, zaradi drugačnega razmišljanja in načina dela ustvaril svoje lastno podjetje, ki se ukvarja z jeklenimi konstrukcijami. Izumi pa so že od nekdaj njegov hobi. Cilj je bil ustvariti miselno igro, ki bo ljudem zanimiva »Deset let sem se ukvarjal z jeklenimi konstrukcijami, sedaj se bom preizkusil še v tem,« pravi Nadžaković, ki je razvil Twist ball, miselno igro, žogico, ki temelji na principu rubikove kocke. Njen namen je, da se človek zabava, da pri sestavljanju razmišlja, naredi različne kombinacije. Narejena je tako, da nima notranjega mehanizma in se ne more uničiti. In zakaj bi nekdo v roke raje vzel Twist ball kot pa rubikovo kocko? Po mnenju Nadžakovića zato, ker je to žoga. »Žoga je vedno zanimiva, tako otrokom kot odraslim, in na tem temelji naša filozofija. Želeli smo narediti miselno igro, ki bo ljudem zanimiva. Da bodo morali pri tem, ko bodo iskali kombinacije, zraven tudi razmišljati,« pojasni in poudari, da ta igra nikakor ni namenjena le otrokom, ampak tudi odraslim. Obstajajo različne težavnosti Twist balla. Tako za otroke stare 6 let, kot za odrasle, ki se morajo prav tako nekoliko potruditi, da jo sestavijo. Idejo je razvijal dalj časa Na idejo za twist ball je Mustafa prišel po tem, ko je idejno rešitev videl v Bosni in jo vzel v svoje roke. »Josip Matijek je dal le idejno rešitev mi pa smo potem to oblikovali in realizirali. Sam sem to nešteto noči razvijal in sedaj imamo že pravo proizvodnjo, kjer izdelujemo Twist ball,« je povedal in še dodal, da je Matijek idejno rešitev, skico te igre, naredil pred dobrim desetletjem v Bosni, kljub poskušanju pa mu ideje ni uspelo realizirali. Ko je sam to idejo dobil v roke je toliko časa poskušal, dokler mu ni uspelo. »Delal sem vsepovsod po Evropi, celo v Rusiji, ampak v Sloveniji je najlepše in zato sem se odločil, da kljub ponudbam iz tujine proizvodnjo Twist balla zadržim v Sloveniji,« pojasni Nadžaković, ki je, ker je za svoj izum želel reklamo na višjem nivoju, tudi izven Slovenije, igro je sicer poslal že po vsem svetu, celo na Kitajsko, kjer so izdelke tudi odkupili, Twist ball predstavil tudi na »crowdfunding« spletni strani IndieGoGo. In kot pravi so dobili željeni odziv ter kar nekaj ponudb iz tujine, trenutno se dogovarjajo celo z Dubajem. Največji zbiralec miselnih iger na svetu, je Twist ball ocenil zelo pozitivno Sam ima v izdelek veliko zaupanje, vendar kot pravi, se zaveda, da je svet poplavljen z vsemi mogočimi izdelki in mu prodaja oziroma številke niti niso tako zelo pomembne. »Tony Fisher, največji zbiralec miselnih iger na svetu, je našo miselno igro zelo pozitivno ocenil in to je zame zelo pomembno,« je še povedal Nadžaković. Izdelek se sicer že prodaja na poštah po Sloveniji, v DZS-ju in na njihovi spletni strani. Twist ball delajo tudi kot poslovno darilo, saj imajo možnost, da na njih natisnejo vse, kar si stranka zaželi. O prihajajočih izumih pa ni želel govoriti, saj, kot pravi, take stvari pridejo same od sebe, spontano.",1
"Majhne stvari, na katere pogosto sploh ne pomislite, lahko korenito zmanjšajo vaše vsakdanje stroške. Pred vami je nekaj namigov, ki vam lahko pomagajo pri tem, da vaš težko prigarani denar ne bo več po nepotrebnem odtekal. Ne dopustite, da vam denar odteka zaradi vaših slabih razvad! Zima že počasi trka na vrata in s tem tudi strah pred prevelikim računom za ogrevanje. Ogrevanje stanovanja namreč praviloma velja za največjega med tekočimi stanovanjskimi stroški. Prav zato je dobro, da se še pred prihodom zime oborožimo z različnimi nasveti, ki nam bodo poleg stroškov ogrevanja pomagali zmanjšati tudi druge vsakdanje stanovanjske stroške. Nepotrebne življenjske navade povzročajo nepotrebne stroške. Nekdo, ki ima na primer v stanovanju rad vroče, hkrati pa vsake toliko časa odpira okna, ni ravno najbolj nagnjen k varčevanju. Na tak način nam denar kot po tekočem traku odteka, saj kaplja ali pa po nepotrebnem obrača električni števec. Če boste pri svojih razvadah postali le za odtenek bolj previdni, boste opazili, da lahko z nekaj preprostimi dejanji zmanjšate porabo in si prihranite marsikateri evro.",1
"Srbi. Zveza srbske diaspore Slovenije napoveduje miren protest. Jutri ob 14.45 bodo podporniki Zveze srbske diaspore Slovenije krenili s sedeža na Linhartovi cesti, se ustavili pred ministrstvom za kulturo, srbskim veleposlaništvom in mestno hišo ter protest sklenili s kulturnim programom na Prešernovem trgu. Tako bodo izrazili nestrinjanje z asimilacijsko politiko države, ki jim ne podeli statusa manjšine. Čutijo diskriminacijo Izpostavili so tudi po njihovem mnenju koruptivno ravnanje ministrstva za kulturo ob podeljevanju sredstev Evropskega socialnega sklada za ranljive skupine. Pri razdeljevanju sredstev, namenjenih društvom, so prejeli tudi po desetkrat nižje zneske, zaradi česar so proti ministrstvu za kulturo vložili že nekaj tožb. Milenko Vakanjac iz zveze je poudaril, da se na državljane srbskega rodu nekritično lepijo stereotipi, in pri tem spomnil na ""trenirkarje"", ki naj bi bili krivec za slab volilni rezultat neke stranke. ""Ko se praznujejo pravoslavni prazniki, po televiziji lahko slišite, da v Ljubljani zadiši po prašičkih, in podobno. To je podcenjujoče,"" je dejal Vakanjac in dodal, da ohranjanje srbske kulture ni le plesanje folklore. Na ljubljanski policijski upravi so potrdili, da je shod priglašen ter da bodo, kot je to običajno, njegov potek spremljali in mu po potrebi prilagajali svoje dejavnosti.",0
"Poleg kreditiranja gradbenih projektov SCT je Matjaž Zaviršek kot solastnik Arminga v projektih tudi sodeloval. Ko je upravo NLB zapustil Jamnik, naj bi Zaviršek kreditiranje nadaljeval prek Dolenjgrada in Eurogradnje.",0
"Ljubljana - Zbornica komunalnega gospodarstva pri GZS ocenjuje, da je cena ure dimnikarske službe, ki je z julijskim sklepom vlade določena pri 25,20 evra brez davka na dodano vrednost, prenizka in ne omogoča obstoja dimnikarskih podjetij, je danes v Ljubljani povedal direktor panožne zbornice Dušan Butina. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Butina, je pri ceniku, ki ga je julija letos sprejela vlada, najbolj sporno vrednotenje ure dimnikarske službe. Ta je bila leta 2007 postavljena pri 26,40 evra brez davka na dodano vrednost, vlada pa jo je letos kljub inflaciji in višjim stroškom znižala na 25,20 evra. Butina težavo pri novem ceniku vidi tudi v znižanju posameznih postavk dimnikarskih storitev. ""Konkreten primer so meritve. Cena sedmih evrov, da prideš z vozilom do uporabnika in izvedeš meritev, je nemogoča. In tu je osnovni problem tega cenika,"" je ob robu novinarske konference za STA pojasnil Butina. Kot pozitivno lastnost novega cenika je izpostavil ponovno vrnitev in ureditev tarifnega sistema pri izvajanju te gospodarske javne službe. Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) sta zaradi sporno ovrednotene ure dimnikarske službe pri Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani zato naročili izvedbo strokovne analize primerne vrednosti dimnikarske službe, ki bi omogočila obstoj in razvoj dimnikarskih podjetij. Kot je pojasnil predstavnik omenjenega inštituta Matej Koren, so dimnikarske družbe in podjetja v obdobju 2006-2009 beležile upad dobička, večino ustvarjene dodane vrednosti pa uporabijo za kritje stroškov dela. Dimnikarje po besedah Korena ""tepe"" tudi zelo visoko povečanje poslovnih terjatev - dimnikarji v skladu z zakonom ne smejo zavrniti izvedbe storitve strankam, četudi obstaja verjetnost, da storitve ne bodo plačale. Koliko bi glede na opravljeno analizo znašala primerno ovrednotena ura dimnikarske službe, Butina v luči pogajanj, ki potekajo z ministrstvom za okolje, ni želel povedati, dejal je le, da gre za ""bistveno razliko"". Butina sicer upa, da jim bo primernejše vrednotenje vseh postavk uspelo doseči za leto 2011. Dimnikarji pred novo kurilno sezono sicer opozarjajo predvsem na pripravljenost kurilnih naprav za delovanje in opravljanje dimnikarskih pregledov. ""Osnovno opozorilo vsem uporabnikom je, da zagotovijo ali dopustijo izvajalcem dostop do kurilnih naprav, kajti le tako bodo imeli zagotovljeno varno delovanje,"" je dejal Butina. S tem se je strinjal tudi predsednik dimnikarske sekcije pri Zbornici komunalnega gospodarstva Aleksander Županek in opozoril, da lahko z rednim čiščenjem in opravljanjem dimnikarskih storitev zmanjšamo onesnaževanje in tako prispevamo k čistejšemu okolju.",0
"Državni sekretar v kabinetu predsednice vlade Gašpar Gašpar Mišič pravi, da je večino nepremičnin financiral s posojili pri banki in pravilnim reinvestiranjem dobička Gašpar Gašpar Mišič, poslanec Pozitivne Slovenije in državni sekretar v kabinetu predsednice vlade, pravi, da se bo po posvetovanju z družinskimi člani odločil, ali bo javnosti razkril vrednost premoženja, ki ga ima v lasti. O vrednosti in številu nepremičnin sicer še vedno molči. ""Družina ima v lasti več nepremičnin različnih vrst. Podroben popis nepremičnin sem prijavil KPK ob pričetku funkcije ter prav tako ob vsaki spremembi. Po posvetovanju z družinskimi člani se bom odločil ali naj KPK javno objavi seznam družinskega premoženja,"" nam je v odgovoru na vprašanja, ki smo jih nanj naslovili konec prejšnjega tedna, sporočil Mišič. ""Premoženje vredno, kolikor bi zanj plačal kupec"" In koliko je vredno njegovo premoženje? ""Nepremično premoženje je družinska last in je vredno toliko, kolikor bi potencialni kupec bil pripravljen odšteti za posamezno nepremičnino, v kolikor bi takšno nepremičnino dali na trg za prodajo,"" sporoča Mišič. Kot pravi, je nakupe nepremičnin večinoma kreditiral z najetjem posojil, pa tudi z dobičkom, ki ga je ustvarjala njegova družba Gasspar in so ga ""pravilno nalagali v nadaljnje naložbe.""",0
"Naslednje leto državo čaka v ekonomskem, verjetno pa tudi v socialnem pogledu najtežji čas po osamosvojitvi, je danes dejal predsednik SDS Janez Janša. Janša je v nagovoru na današnjem 5. kongresu Kluba seniorjev in seniork SDS med drugim izpostavil, da je v zadnjih tednih večkrat slišati, kako so žrtev te krize predvsem mladi in kako bo morala upokojenska generacija plačati višjo ceno. Res je sicer, da je vse večje število mladih, ki ne dobijo dela, velik problem. Vendar pa tega problema ni mogoče reševati tako, da se poseže v drugi del generacije, je poudaril. ""To je zelo prebrisan, hkrati pa pokvarjen retorični manever,"" je opozoril predsednik SDS. Kot je pojasnil, je upokojenska generacija ceno plačevala tako v svojem aktivnem življenju kot tudi v letih neuspešne tranzicije, ko se je večkrat poseglo v pravice, ki izhajajo iz dela. Ciljev ne bomo dosegli Kot ocenjuje Janša, je prvi in osnovni problem padanje gospodarske rasti. Kaj bi bilo treba storiti za izboljšanje razmer, so po njegovih besedah jasno pokazali v času njihovega ""zelo skrajšanega mandata"". Slovenija je bila na začetku leta na dobri poti. Realno so lahko pričakovali, da bo danes ""že nekaj zelenih vej na osušenem gospodarskem drevesu"". Na kongresu Kluba seniorjev in seniork SDS, ki ga trenutno vodi Mitja Ljubeljšek, bo danes izvoljeno tudi novo vodstvo. Kongresa se ob Janši udeležujejo tudi podpredsednica SDS Alenka Jeraj, predsednik Sveta SDS France Cukjati ter mnogi poslanci in vidni člani SDS. Tako pa Slovenijo zaradi poznejšega razvoja dogodkov po njegovi oceni prihodnje leto čaka najtežji čas po osamosvojitvi. Kot napoveduje predsednik SDS, ne bo dosežen noben od makroekonomskih ciljev, zastavljenih v ravnokar sprejetih proračunskih dokumentih. Če bo država nadaljevala po začrtani poti, ""se nam obeta bankrot"", v zameno za sredstva pa bi trojka zahtevala preureditev celotnih javnih financ. Ta bi lahko vključevala tudi drastične pogoje, vključno s posegi v pokojnine. ""In zelo verjetno se itak na to računa,"" meni Janša. Kot je dodal, pa se računa tudi na to, da se bo velik del nezadovoljstva, ko bo denarja zmanjkalo, dalo uperiti proti zunanjemu sovražniku. Vlada usmerjena v uničenje konkurence Obenem pa Janša v prihodnjih mesecih pričakuje krepitev pritiskov na SDS, deloma tudi na ostale stranke opozicije. Kot je še opozoril, namreč v vladi usmerjajo bistveno več energije v uničenje konkurence kot pa v reševanje težkih razmer. Po prepričanju predsednika SDS je rešitev v tranziciji, v dokončnem prelomu z monopoli ter v lustraciji.",0
"Skupaj z švicarsko družbo Bados Consulting Mobitel obdolžen zlorabe položaja Leonarda F. Peklarja, nekdanjega predsednika nadzornega sveta (NS) Telekoma in Antona Majzelja, nekdanjega predsednika uprave Mobitel , hčerinskega podjetja Telekoma ter švicarsko družbo Bados Consulting , ki je z Mobitelom sklenila več navideznih poslov, je sedem let po aferi Mobitel tožilstvo obdolžilo zlorabe položaja, napeljevanja k temu ter pomoči pri kaznivih dejanjih, pišejo v Delu. Podjetje Bados Consultig je Mobitelu v času, ko je bil Peklar predsednik NS Telekoma, priporočilo 42 analiz, ki so bile po mnenju preiskovalcev popolnoma nepotrebne. Septembra 2002 je Majzelj z Badosom sklenil tri navidezne pogodbe o sodelovanju in tako je bilo Mobitelu od decembra 2002 do decembra prihodnjega leta izdanih 25 računov v vrednosti več kot 1,9 milijona evrov. Ta znesek so v celoti plačali. Obtožba še ni pravnomočna, proti njej še lahko ugovarjajo.",0
"General Motors, ki je zaradi globalne recesije v eni od največjih kriz doslej, bo do prihodnjega leta odpustil dodatnih 21.000 delavcev, družba pa državi in zaposlenim ponuja delnice. Uprava družbe General Motors GM naj bi ameriške oblasti zaprosila, da prevzamejo več kot polovico delnic v družbi, s čimer bi trenutni delničarji družbe, ki niso povezani z državo, imeli le še odstotek nekoč največjega proizvajalca avtomobilov na svetu. GM trenutno živi od posojila ameriške vlade v višini 15,4 milijarde dolarjev, do začetka junija pa mora državi predložiti načrt prestrukturiranja. Če bi ameriške oblasti program zavrnile, bi to zagotovo pomenilo stečaj družbe. Po načrtu uprave GM bi država prevzela večino delnic družbe, v zameno pa bi država družbi oprostila približno 10 milijard dolarjev dolga. GM zaradi finančnih težav zaposlenim ne plačuje različnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato predlaga, da bi namesto tega delavci, ki so združeni v sindikatu UAW, dobili delnice družbe. S tem bi imela sindikat UAW in država skupaj skoraj 89 odstotkov delnic GM. O predlogu uprave GM naj bi se v prihodnjih dneh izrekli tako predstavniki vlade kot tudi predstavniki zaposlenih.",0
"Toyota bo zaradi velikega upada prodaje, ki je posledica ugotovljenih napak na številnih vozilih, začasno ustavila proizvodnjo v svojih tovarnah v Veliki Britaniji in Franciji. Toyota je zaradi napak v preteklih mesecih odpoklicala več kot osem milijonov vozil po vsem svetu. Toyota bo v Veliki Britaniji in Franciji prihodnji teden začasno ustavila proizvodnjo v dveh tovarnah. Prva ustavitev strojev bo trajala od ponedeljka do četrtka, nato pa bodo vrata obeh tovarn zaprta še od 6. do 9. aprila. Vzrok za prvo ustavitev je upad prodaje, ki je posledica ugotovljenih napak na nekaterih modelih, druga pa je povezana s pripravo na proizvodnjo novega modela. Eden od razlogov za začasno zaustavitev proizvodnje je revizija prodajnih načrtov, ki jo moramo izvesti zaradi negativnih učinkov vpoklica več milijonov Toyotinih vozil. Drugi razlog pa je priprava na proizvodnjo novega hibridnega vozila, ki ga bomo izdelovali v Veliki Britaniji, je pojasnil predstavnik največjega svetovnega avtomobilskega proizvajalca Paul Nolasco. V preteklih mesecih je japonski avtomobilski velikan po celem svetu odpoklical več kot osem milijonov vozil, predvsem zaradi napak na stopalkah za plin in nekaterih drugih napak, ki so bile vzrok nekaterih prometnih nesreč s smrtnim izidom.",0
"Do konca leta naj bi podjetje zapustilo še 20 ljudi Zmanjšana potrošnja v Sloveniji in na Hrvaškem in slabe tržne razmere so podjetje Alples prisilile k zmanjševanju stroškov, tudi na račun manjšega števila zaposlenih. V Alplesu po besedah predsednika uprave Franca Zupanca veliko vlagajo v razvoj novih programov pohištva in so sicer kapitalsko dovolj močni, da lahko prebrodijo trenutno krizo, če se bo v nekaj letih končala. Tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, ki sta za Aplesovo blagovno znamko najpomembnejši tržišči, opaža proizvajalec pohištva iz Železnikov močan padec prodaje, ki se je v primerjavi z letom 2011 znižala za 11 odstotkov, na slabih 15 milijonov evrov. Zaradi padca prodaje so se lotili zmanjševanja stroškov in so tako za deset odstotkov zmanjšali plače zaposlenim, kompletno proizvodnjo so združili na eni lokaciji, manjšemu obsegu proizvodnje pa so morali prilagoditi tudi število zaposlenih, ki se je v preteklem letu zmanjšalo za 50, na 213. Število zaposlenih bodo zaradi dodatnega padca prodaje za osem odstotkov zmanjševali tudi letos, saj naj bi do konca leta podjetje zapustilo še okrog 20 ljudi. Prodaja pohištva upada vse od leta 2007 Prodaja Alplesovega pohištva upada vse od začetka krize leta 2007. Zupanc pa je pojasnil, da je dodatna težava v tem, da je Mercator zaprl vse poslovalnice s pohištvom, v katerih je bil prisoten Alples. Lesnina pa se pod lastništvom avstrijskega Lutza in s spremenjenim poslovnim modelom bolj osredotoča na prodajo pohištva tujih blagovnih znamk. Krize v državi še niti dobro nismo začeli reševati, je dejal Zupanc in opozoril, da bo položaj v Sloveniji še slabši. Alples sicer še naprej intenzivno vlaga v razvoj novih izdelkov in tehnologij ter namerava do konca leta predstaviti tri nove modele kuhinj, vgradne omare po meri strank in dva nova tipa spalnic. Rast prodaje na Slovaškem Zupanc je še poudaril, da so razen Slovenije ostali Alplesovi trgi stabilni. Na Slovaškem pričakujejo rast prodaje, saj njihov poslovni partner pod Alplesovo blagovno znamko odpira prvi salon pohištva. Za zapolnitev Alplesovih zmogljivosti in za ponovno rast podjetja pa bo ključno sodelovanje predvsem z nemškimi trgovci s pohištvom, za katere Alples izdeluje pohištvo pod tujo blagovno znamko.",0
"Zavod za zdravstveno zavarovanje je posloval nepravilno, saj naj bi javne razpise prilagajali enemu ponudniku, zdravila pa naj bi predpisovali pod šiframi že preminulih zdravnikov, je ugotovilo računsko sodišče. Računsko sodišče je med revidiranjem poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2010 ugotovilo nepravilnosti oziroma oškodovanje zavoda v višini nekaj manj kot štiri milijone evrov, je poročal Pop TV. Gre za javna naročanja storitev za razvoj informacijskih rešitev za analiziranje podatkov, storitev za nadgradnjo strojne infrastrukture osrednjega vozlišča in vzdrževanja programske opreme. Lekarnam preplačali najmanj 1,77 milijona evrov Zavod je javne razpise prilagajal enemu ponudniku, za nekatere storitve pa so izbrali ponudnika kar brez razpisa. Hkrati zavod ni v celoti zagotovil ustreznih nadzorov podatkov o izdanih zdravilih na recept in opravljenih storitvah, da bi s tem preprečil preplačila lekarnam v znesku najmanj 1,77 milijona evrov. Zato je zavod izdal mnenje s pridržkom na pravilnost poslovanja in zahteval odpravo nepravilnosti. ""Uporabljenih je bilo nekaj manj kot 700 šifer zdravnikov pri izdaji receptov, ki pa po evidenci iz leta 2010 niso niti obstajali, bilo je seveda tudi nekaj takih šifer, ki so pripadale ne več živečim zdravnikom. Vrednost teh receptov, ki niso imeli kritja, pa je bila malo manj kot sto tisoč evrov,"" je v oddaji Svet povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. ""Zaradi postopkov javnih naročil ni prišlo do oškodovanja javnih sredstev, niti nismo kršili načela gospodarnosti,"" so odgovorili na zavodu, kjer naj bi preučili le očitane nepravilnosti glede lekarniške dejavnosti.",0
"Ljubljana - Zaradi 36-milijonskih oslabitev posojil in finančnih naložb je Probanka pod vodstvom Romane Pajenk leto 2011 zaključila s kar 19,9 milijona evrov čiste izgube, na ravni celotne skupine pa je čista izguba znašala dobrih 24 milijonov evrov. Lanskoletni rezultati pa bi bili še bistveno slabši, če bi v banki vse svoje finančne naložbe prevrednotili na borzno ceno. Podobno kot v letu 2010 so namreč tudi lani v Probanki dokazovali, da trg za nekatere njihove finančne naložbe ne obstaja, zaradi česar so jih vrednotili po občutno višjih vrednostih. Delnice Pivovarne Laško so tako denimo v bilancah Probanke še vedno vredne okoli 26 evrov oziroma več kot 130 odstotkov več, kot je konec lanskega leta znašala njihova vrednost na Ljubljanski borzi. Tudi delnice Žita denimo Probanka v bilancah prikazuje po 70 odstotkov višji ceni od borzne, delnice Juteksa po 140 odstotkov višji ceni, delnice Gorenja pa so v bilancah Probanke vredne 14 evrov oziroma skoraj trikrat več, kot je znašala njihova vrednost na Ljubljanski borzi konec lanskega decembra. Na vrednotenje finančnih naložb v svojem mnenju v letnem poročilu opozarjajo tudi revizorji družbe Deloitte revizija. Dodajajo še, da ima Probanka za 46 milijonov evrov danih posojil zavarovanih zgolj z vrednostnimi papirji, pri katerih pa niso mogli preveriti, ali bi jih morala banka še dodatno slabiti (Probanka je za ta posojila oblikovala za 19,8 milijona evrov oslabitev). Kljub lanskoletni dokapitalizaciji se je kapital Probanke lani znižal za slabo desetino, na 99 milijonov evrov. Vendar pa se je zaradi hkratnega znižanja obsega danih posojil količnik temeljnega kapitala zvišal na 9,1 odstotka. V v četrtek objavljenem letnem poročilu je uprava sicer napovedala, da bo tudi letos izvedla dokapitalizacijo, vendar za zdaj še ni znano, pod kakšnimi pogoji.",0
"Od polnoči je za vse naftne derivate potrebno odšteti več denarja. Za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina je po novem treba odšteti več kot evro. Cene naftnih derivatov so od polnoči višje. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin je dražji za 0,012 evra na liter in je zanj zdaj treba odšteti 1,008 evra za liter. Cena 98-oktanskega se je zvišala za 0,016 evra na liter in je po novem 1,027 evra na liter. Dražja sta tudi dizel in kurilno olje. Za prvega je po novem treba odšteti 0,002 evra na liter več in zdaj stane 0,989 evra na liter. Cena kurilnega olja pa se je zvišala za 0,004 evra na liter in je 0,536 evra na liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. V ceno lahko poseže tudi slovenska vlada s trošarinami.",0
"Po napovedih Evropske banke za obnovo in razvoj se bo rast v Srednji, Vzhodni in Jugovzhodni Evropi izjemno upočasnila in ponekod celo ustavila EBRD je precej znižala pričakovanja glede gospodarske rasti, meni pa tudi, da bi lahko kriza v nekaterih gospodarstvih privedla do popolnega kolapsa. Gospodarska rast v Srednji, Vzhodni in Jugovzhodni Evropi ter območju nekdanje Skupnosti neodvisnih držav se bo po oceni Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) letos izjemno upočasnila in ponekod celo ustavila zaradi posrednih in neposrednih učinkov globalne finančne in gospodarske krize. Najhujše po ruski krizi ""Po letih močne gospodarske rasti in reform se regija sooča z negotovo prihodnostjo, ki je največja po ruski krizi leta 1998,"" so zapisali v najnovejši gospodarski napovedi za območje, v katerem je navzoča EBRD. Umik kapitala z naglo razvijajočih se trgov, zadržanost zaradi valutnih tveganj in recesija v nekaterih najpomembnejših državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) bodo preizkušnja za vzdržnost ekonomij tranzicijskih držav. Manj kot dvoodstotna rast napovedana v Rusiji EBRD je konec novembra predstavila svoje poročilo za leto 2008, vendar so napovedi v četrtek predstavljenem dokumentu že popolnoma drugačne. Tako naj bi Rusija letos zabeležila manj kot dvoodstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je prvotna napoved znašala štiri odstotke BDP. Ukrajini EBRD za letos napoveduje zgolj 0,5-odstotno gospodarsko rast, novembra lani pa so se predvidevanja gibala pri šestih odstotkih. Konjunktura na območju Srednje Evrope in Baltika naj bi po napovedih strokovnjakov EBRD letos dosegla skromnih 1,5 odstotka (lani 4,3 odstotka), medtem ko naj bi se v Južni Evropi z lanskih 6,5 odstotka upočasnila na 3,1 odstotka. Kriza bi ponekod lahko privedla do popolnega kolapsa Po mnenju EBRD je gospodarska rast v regiji v začetni fazi globalne gospodarske krize posledica reformnih procesov, ki so jih izpeljale nekatere države. Razmere v mednarodnem okolju so se namreč drastično poslabšale. Gospodarska kriza bo zato letos v nekaterih državah privedla do občutnih sprememb, ki bi ponekod po ocenah EBRD lahko privedla do popolnega kolapsa. Reformni procesi naj bi se po oceni EBRD sicer nadaljevali, toda v zakup bo treba vzeti upočasnitev in celo morebitne odmike od zastavljenih ciljev, posebej v finančnem sektorju in trgovini. Možnost dolgotrajnega nazadovanja kreditnih aktivnosti v regiji EBRD, ki je bila ustanovljena leta 1991 z namenom pomagati tranzicijskim državam na poti v tržno gospodarstvo, namerava povečati svoje naložbe v regiji ter ohraniti finančni tok, ki je pomemben za preživetje številnih malih podjetij, ki jih podpira EBRD, so pojasnili v Londonu. EBRD je vseeno posvarila, da bi nazadovanje v splošnem finančnem okolju lahko pomenilo občutno in dolgotrajnejše nazadovanje kreditnih aktivnosti v regiji.",0
"V teh kriznih časih se je finska vlada odločila narediti korak naprej in uvesti davek na sladkarije, čokolado, izdelke iz kakava, sladolede, lizike in sladke pijače. Davek na sladke strasti Davek bodo uvedli 1. januarja 2011 v višini 75 centov na kilogram izdelka, ne glede na to, kakšna je njegova prodajna cena. Oživili so predlog zakona iz leta 1999, pri čemer pa gre podvomiti, da razlog tiči v skrbi za zdravje finskih državljanov. Finski časnik Helsingin Sanomat ugotavlja, da za potezo najbrž stojijo državni apetiti, da bi s tem, ko bodo Finci nasitili svoje lačne želodčke, hkrati nasitili tudi državno blagajno. Prvi izračuni kažejo, da bodo Finci, znani kot veliki ljubitelji čokolade, na ta način prispevali kar 120 milijonov evrov letno! Sicer pa zna biti čokolada že brez raznih nepotrebnih davkov neverjetno draga, kakovost te sladke pregrehe se včasih odraža tako v ceni kot tudi v skrivnostnih sestavinah. Preverite, kako vrtoglave cene dejansko dosegajo najdražje čokolade, ki so predragocene, da bi jih kar polizali!",0
"V središču Celja je v obnovljeni hiši naprodaj privlačno unikatno staromeščansko štirisobno stanovanje, veliko 108 kvadratnih metrov. Njegove odlike so visoki stropi in vrata, veliki prostori in ohranjen staromeščanski slog. Leta 2000 je bilo popolnoma obnovljeno, novi so med drugim vsi priključki, fasada in streha. Stanovanje je v prvem nadstropju in ima veliko dnevno sobo, kuhinjo, spalnico, dve otroški sobi, kopalnico, verando, balkon, približno 50 kvadratnih metrov ostrešja, veliko klet in parkirno mesto. Opremljeno je z okusom, možen je tudi odkup lepega starinskega pohištva, ki bivanju doda še prav poseben čar. Cena: 175.000 EUR Prodaja: Atrij stanovanjska zadruga",1
"Ljubljana - Zaostrovanje razmer v mednarodnem gospodarskem okolju, upočasnitev stopenj rasti izvoza in vnovičen padec domačega povpraševanja se vse bolj odraža na poslovanju največjih slovenskih poslovnih skupin, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Če so največje borzne družbe še v prvem letošnjem četrtletju v povprečju beležile več kot 15-odstotno rast prihodkov, so se številne v tretjem letošnjem četrtletju soočale tako s padcem prihodkov kot tudi dobička, več pa jih je v tretjem četrtletju poslovalo celo z izgubo. V prvih treh četrtletjih je 25 največjih borznih skupin ustvarilo devet milijard evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je sicer 380 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani, vendar pa je povprečna rast prihodkov znašala le še okoli sedem odstotkov. Poslabšanje rezultatov je opaziti tudi pri dobičku. Skupni čisti dobiček največjih 30 analiziranih družb je namreč po zaslugi visokih izgub največjih treh domačih bank samo v zadnjem četrtletju upadel za tretjino, na le dobrih 130 milijonov evrov. Brez upoštevanja Skupine NLB in NKBM ter Abanke Vipe je preostalih 27 skupin devetmesečje končalo z 272 milijoni evrov čistega dobička oziroma tretjino več kot v enakem lanskem obdobju. Toda tudi izboljšanje dobičkonosnosti nefinančnih družb je treba jemati z veliko mero previdnosti. Kot je razvidno iz tabele, so za rast čistega dobička v veliki meri zaslužne nižja izguba Skupine Save ter rast dobičkonosnosti Skupine Telekom Slovenije, Cinkarne Celje ter obeh zavarovalnic. Naše analize kažejo, da je na poslovanje največjih borznih družb letos negativno vplivala predvsem visoka rast cen surovin, medtem ko je večini uspelo nekoliko znižati stroške poslovanja oziroma so se ti zvišali po nižji stopnji kot prihodki. Podobno kot v minulih letih so poslovanje največjih slovenskih borznih družb tudi v tretjem letošnjem četrtletju zaznamovali visoki odhodki za plačilo bančnih obresti in posledično visoke izgube iz financiranja. Tako so denimo stroški za plačilo obresti pobrali celoten oziroma velik del dobička Pivovarne Laško, Intereurope, Luke Koper, Uniorja, Iskre Avtoelektrike... Za večji prikaz kliknite na sliko. V zadnjem letošnjem četrtletju obrata trenda ni pričakovati, saj proizvodne družbe vse bolj čutijo posledice ohlajanja evropskega industrijskega sektorja, medtem ko padec zasebne potrošnje negativno vpliva predvsem na družbe iz trgovske, turistične in storitvene dejavnosti. Konec septembra je imelo največjih 20 družb in skupin, ki so razkrile svoje finančno stanje, najetih za okoli 5,5 milijarde evrov posojil, kar je skoraj natanko toliko, kot je znašal njihov skupni kapital. Zadolženost največjih družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, se je letos sicer nekoliko znižala, vendar pa hitrejšo razdolžitev preprečuje predvsem visoka plačilna nedisciplina. Konec septembra je imelo namreč 21 največjih borznih družb v poslovnih terjatvah »ujetih« za kar 1,9 milijarde evrov premoženja, kar predstavlja tretjino njihovega celotnega finančnega dolga. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Delavci Vegrada še vedno niso dobili preostalih neizplačanih plač. Sindikalist Srečko Čater je prepričan, da denar zadržuje NLB, ki da poskuša mimo zakona izplačati upnika. Banka to odločno zavrača. Čater je prepričan, da NLB išče zakonske luknje, da bi izplačala upnika. Vsi pravniki in tudi prisilna upraviteljica Vegrada Alenka Gril pravijo, da je zakon, ki ureja postopek prisilne poravnave, jasno napisan in da ni nobenega razloga, da bi Nova Ljubljanska banka denar zadrževala, pravi predstavnik svobodnega sindikata Srečko Čater. Po njegovih besedah banka navaja, da mora zaradi tega, ker je v teku ena izvršba iz preteklosti, še iz časa pred začetkom prisilne poravnave, najprej pridobiti ustrezna pravna mnenja, kdaj bo ta denar, ki je že na računu Vegrada, izplačala. Banka poskuša enega svojega upnika izplačati mimo zakona in išče, če bo našla kakšno luknjo v zakonu, je prepričan Čater. Gre za poskus, da bi banka, okradla delavce Vegrada, meni Čater in pojasnjuje, da je prisilna upraviteljica podpisala nalog za izplačilo plač delavcem, ki tri mesece niso dobili plač. In po zakonu o prisilni poravnavi lahko te izplača v okviru tekočih stroškov, banka pa ji, kot pravi Čater, tega ne dovoli, čeprav za to nima zakonske pravice. NLB Nikogar ne favoriziramo! Na besede sindikalista so se odzvali v banki, kjer odločno zavračajo, da bi samovoljno zadrževali denar na Vegradovem računu ali favorizirali katerega izmed upnikov. NLB mora kot izvajalka plačilnega prometa pri svojem ravnanju spoštovati veljavno zakonodajo. S sredstvi, ki so bila zarubljena pred začetkom postopka prisilne poravnave, dolžnik ne more razpolagati oz. jih banka ne sme izplačati, pojasnjujejo in dodajajo, da dolžnik z vsemi nakazili, ki pridejo na račun družbe po pričetku prisilne poravnave, lahko razpolaga. V takem primeru bi banka ob soglasju upravitelja sredstva tudi nemudoma nakazala, še pravijo. Delavci Vegrada še vedno ostajajo brez denarja. Stavka še vedno v igri Več kot tisoč zaposlenih v Vegradu, ki je v postopku prisilne poravnave, še vedno ni prejelo celotnih plač za mesece april, maj in junij, če jih ne dobijo, so od sindikata zahtevali organizacijo stavke. Po delnem izplačilu prejšnjo sredo so sredstva v višini 217.000 evrov za izplačilo še neporavnanega dela že na računu Vegrada, a do izplačila delavcem še ni prišlo. Novi direktor družbe Boris Medved za dodatna pojasnila ni dosegljiv.",0
"Direkcija za ceste federacije BiH naj bi odstopila od pogodbe za izgradnjo prvega od treh odsekov sarajevske obvoznice, je poročal spletni portal Ekapija. SCT naj bi v BiH izgubil posel izgradnje prvega od skupaj treh odsekov sarajevske obvoznice, na svoji spletni strani danes poroča hrvaški Poslovni dnevnik, ki se sklicuje na poročanje spletnega portala Ekapija. Direkcija za ceste Federacije BiH naj bi namreč odstopila od pogodbe s SCT, s tem pa bo v tem tednu seznanjena tudi tamkajšnja vlada. Minister za promet in komunikacije Federacije BiH Nail Šećkanović je za spletni portal dejal, da ima vlada poleg 7,6 milijona evrov garancije še 1,6 milijona evrov, ki jih ni plačala za že izvedena dela. Torej, finančna sredstva še imamo v rokah, verjetno pa bomo morali vanje vračunati še pogodbene kazni, je poudaril Šečkanović. Dela na sarajevski obvoznici namreč že dlje časa stojijo. Za zdaj po Šećkanovićevih besedah še ni jasno, ali bodo za izvajalca odseka sarajevske obvoznice izbrali drugega po vrsti iz prvega razpisa, ki ga je dobil SCT, ali pa bodo razpisali nov javni natečaj. Iz SCT pa so sporočili, da o tem ne vedo nič. Kot pravijo, s strani direkcije za ceste o prekinitvi pogodbe niso bili obveščeni.",0
"S stečajem MLM-ja bi delo izgubilo 550 delovnih mest Vlada se je odločila, da bo odobrila poroštvo za MLM, ki potrebuje 5,1 milijona evrov svežih likvidnih sredstev. Mariborska livarna Maribor MLM je v postopku prisilne poravnave, zaradi česar ji grozi stečaj. Ta pa bi tudi pomenil izgubo 550 delovnih mest v že tako socialno čedalje bolj ogroženem Mariboru. Zato e vlada na današnji seji odobrila državno poroštvo za posojilo Mariborski livarni Maribor MLM v vrednosti 5,1 milijona evrov, ki so ga zahtevale banke, je povedal gospodarski minister Stanko Stepišnik. Predsednik uprave MLM-ja Boris Šlamberger je povedal, da so zelo veseli te odločitve. S tem nas vlada zavezuje, da ves ostali del naše prisilne poravnave, ki teče po planu, izpeljemo, kot smo si zadali, in v zastavljenih okvirih, je dejal Šlamberger, ki sicer trenutno s podrobnostmi še ni seznanjen. Banke so po Šlambergerjevih besedah že sprejele vse ustrezne sklepe in čakajo, da bodo lahko sredstva aktivirale. V glavnem so to likvidnostna sredstva, en del sredstev pa je namenjen tudi podpori proizvodnje v delu, za katerega ima podjetje naročila za daljši čas. MLM ima tudi večletne pogodbe za velike kupce v avtomobilski industriji. Vesel je tudi mariborski župan Na vladno odločitev glede poroštva se je odzval župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec. Veseli me, da je vlada dala poroštvo za najem kreditov, ki jih bo Mariborska livarna lahko uporabljala za normalizacijo proizvodnje v teh poletnih mesecih, je dejal Fištravec. Ob tem upa, da bo v tem času narejeno tudi kakovostno prestrukturiranje livarne, kar pomeni, da bo družba lahko še naprej živela, kot smo jo do zdaj poznali . Njegov županski protikandidat in poslanec SD-ja Matevž Frangež odločitev vlade prav tako pozdravlja. Narejen je pomemben korak, ki omogoča nadaljevanje proizvodnje, ohranitev delovnih mest in nadaljnje prestrukturiranje, je zapisal v izjavi za javnost in tudi opozoril, da je izdaja poroštva za državo cenejša alternativa, saj bi stečaj povzročil neposredno izgubo v vrednosti 14,5 milijona evrov zaradi ustavitev plačil prispevkov za socialno varnost, izgube davka na dodano vrednost ter stroškov nadomestil za brezposelnost. Gospodarski minister spregovoril tudi o Svei in Peku Gospodarski minister Stanko Stepišnik je o zagorski Svei dejal, da morajo lastniki najprej reševati podjetje, nato banke, ki lahko terjatve konvertirajo v lastniške deleže, šele tretja na vrsti pa je država. V primeru Svee so lastniki tisti, ki bi lahko bankam izdali določene garancije za kratkoročni kredit, vendar tega ne storijo. Če pa sami lastniki vanj ne verjamejo, potem tudi država ne bo pomagala. Ob tem je dejal, da imajo lastniki dovolj denarja, da to zadevo uredijo. To smo preverili. Glede Peka je Stepišnik dejal, da se mora to podjetje, ki ima kakovosten oblikovalski oddelek, prestrukturirati v manjšo družbo in šele s prestrukturiranjem ima možnost, tako Stepišnik, da preživi. Država nima možnosti, da pomaga AHA Muri, kjer lahko država pomaga zgolj s poroštvi, a tudi tu bodo po besedah Stepišnika nekaj morali narediti tudi lastniki.",1
"Ljubljana - Ameriški logistični velikan United Parcel Service (UPS) je v prvem četrtletju letos ustvaril 1,1 milijarde evrov prihodkov, kar je za 6,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček družbe se je zaradi nižjih stroškov povečal za 7,5 odstotka, medtem ko se je dobiček iz rednega poslovanja zmanjšal za 9,4 odstotka, na 955 milijonov evrov. Zaradi upočasnjene gospodarske rasti v ZDA se je UPS količina prometa zmanjšala za 0,3 odstotka, na 13,24 milijona pošiljk na dan, dobiček iz rednega poslovanja pa za 20 odstotkov, na 614,9 milijona evrov. Družba je zaradi tega zmanjšala svojo napoved o letošnjem poslovanju, saj po novem napovedujejo od 2,5 do 2,7 evra prihodka za delnico, medtem ko so prej predvidevali 2,75 do 2,9 evra prihodka za delnico. UPS je bil v tem obdobju bolj uspešen v tujini, saj se je količina izvoza v Azijo in v Evropo povečala za približno 10 odstotkov, prihodki družbe v tujini pa so se povečali za 15,5 odstotka, na 1,8 milijarde evrov.",0
"Naftni derivati ponovno navzgor Opolnoči se bodo vnovič zvišale cene goriv - liter 95-oktanskega bencina se bo podražil za več kot 3 cente, na 1,08 evra, liter 98-oktanskega pa bo ob enaki spremembi stal 1,11 evra. Cena za dizelsko gorivo se ni veliko spremenila, saj se je dizel podražil za manj kot cent.Nove cene naftnih derivatov 95-oktanski € 1,081 + 3,4 centa 98-oktanski € 1,110 + 3,2 centa dizel € 1,014 + 0,2 centa kurilno olje € 0,545 + 0,1 centa Po podatkih AMZS-ja je tako med vsemi sosednjimi državami bencin dražji le še v Italiji, kjer liter 95-oktanskega bencina stane 1,18 evra, v vseh preostalih državah, kjer je bil bencin vedno dražji kot v Sloveniji, pa se bencin ni toliko podražil kot v Sloveniji. Najbolje prodajan bencin bo tako od jutri v Sloveniji dražji kot v Veliki Britaniji. Sicer pa je pred enim letom, ko je bila nafta na svetovnih trgih vredna okoli 150 dolarjev, cena za liter 95-oktanskega bencina znašala 1,187 evra. Preberite še Nafta poceni, bencin pri nas pa drag s komentarjem Bogomirja Kovača Nafta vedno dražja Spet se je tako izteklo dvotedensko obdobje, v katerem se spreminjajo cene naftnih derivatov, in glede na povišanje cene ameriške nafte je bila podražitev bencina že pričakovana, čeprav so si mnogi želeli, da se to ne bi zgodilo. Za 159-litrski sod ameriške nafte je bilo treba v petek na newyorški borzi odšteti 66,24 dolarja 46,8 evra, kar je najvišja vrednost po lanskem novembru, v današnjem azijskem elektronskem trgovanju pa se je povzpela že na 67,05 dolarja 47,2 evra. V Londonu se je severnomorska nafta brent v primerjavi s petkom podražila za 92 centov, na 66,26 dolarja 46,6 evra. Cene nafte so se tako skoraj podvojile v primerjavi z marcem, ko je bilo potrebno za 159-litrski sod odšteti okoli 35 dolarjev. Vzrok za rast cen nafte je bil pozitiven odziv vlagateljev na kazalce, ki vse pogosteje kažejo izboljševanje gospodarskih razmer, poroča Radio Slovenija. Sicer pa je tudi vrednost dolarja glede na evro vedno nižja - še marca je bilo mogoče evro zamenjati za 1,25 dolarja, danes pa je evro vreden že 1,43 dolarja. Opec ohranil črpanje na 25 milijonov sodov dnevno Ameriška vlada je namreč pretekli četrtek objavila podatke, da se je število finančno obsežnejših nakupov v ZDA aprila na mesečni ravni povečalo in doseglo največjo rast v zadnjih 16 mesecih. Pretekli četrtek je Opec ohranil dnevno pridobivanje na tedanji ravni oziroma na skoraj 25 milijonov sodov dnevno. Po ocenah tržnih analitikov pri nas bi se morali opolnoči derivati podražiti, kar zlasti velja za bencin. Koliko se bo podražil, bodo pokazali izračuni naftnih trgovcev, seveda pa lahko na cene vpliva vlada s trošarinami.",0
"TOM-ova garnitura nagrajena na sejmu Delničarji podjetja TOM Mokronog, kjer proizvodnja s prekinitvami stoji od poletja, delavci pa doma čakajo na plače, ugotavljajo, da je njihovo premoženje izginilo neznano kam. Do pred kratkim uspešno podjetje ima 14 milijonov evrov dolgov, grozi mu stečaj, delavci pa so prepričani, da je za to krivo slabo gospodarjenje s premoženjem, je za TV Slovenija poročala Petra Držaj. Zaposleni, ki naj bi bili tudi lastniki podjetja, saj je TOM v lasti 33 delničarjev, so ob tem ugotovili, da delnic, ki bi morale biti pred petimi leti prenesene v centralni register vrednostnih papirjev, ni v nobeni evidenci. Lastniški vpis v KDD so zaman iskali. Zato pa naj bi zaposleni dokumente našli na paleti v kurilnici podjetja. Kot je povedel eden izmed delničarjev, je bil namen njegove naložbe večja varnost v starosti, zdaj pa je tako rekoč ogoljufan za vse. TOM-ova garnitura nagrajena Tomovo invalidsko podjetje na Koroškem je šlo v stečaj, usoda matične tovarne še ni gotova, medtem pa je na naslovu, kjer je Tomov razstavni salon, že ustanovljeno podjetje AvaTom. Delničarji domnevajo, da gre za podjetje, prek katerega se bo izčrpavalo, kar je v matični družbi še zdravega. Da pa bi bila ironija še večja, je sedežna garnitura, ki jo je izdelal TOM, pravkar osvojila nagrado za najboljši izdelek na pohištvenem sejmu Ambient na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.",0
"Novomeški kriminalisti tožilstvu ovadili podjetnika, ki si je z goljufivim lizingom pridelal skoraj 883.891 evrov nezakonite koristi. 38-letni samostojni podjetnik je leta 2007 in 2008 ob sklenitvi pogodb o lizingih za 49 vozil ogoljufal predstavnike dveh gospodarskih družb z območja Ljubljane. V nekaj primerih je že v času sklepanja pogodb vozila prodal končnim kupcem, drugim pa v času trajanja pogodb in ponarejal tudi listine. Za poslovno goljufijo je določena zaporna kazen od enega do desetih let, za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin pa do dveh let. Kupci so mu kupnino plačali, on pa obveznosti iz sklenjenih lizing pogodb ni poravnal. Na ta način si je po ugotovitvah kriminalistov pridobil za 883.891 evrov koristi, ki gre na škodo dveh gospodarskih družb z ljubljanskega. Kateri sta ti dve družbi, na policiji ne povedo, še vedno pa zbirajo podatke o morebitnih ostalih družbah, ki bi jih osumljeni še utegnil oškodovati. Za zdaj je v kazenski ovadbi osumljen kaznivega dejanja poslovne goljufije in ponarejanja listin.",0
"Iz Dnevnika izpostavljamo Iz Pipistrelove tovarne prihaja novo štirisedežno letalo. Gre za izjemen tehnološki dosežek. Doseg letala znaša 1800 kilometrov, hitrost do 400 km/h, pri tem pa na uro letenja porabi vsega 30 litrov goriva. Panthera, kot se letalo imenuje, je plod petletnega dela, v projekt so vložili 14 milijonov evrov. Naša ekipa je bila na poskusnem letu. Prispevek Mojce Dumančič, TV Dnevnik foto Pipistrel",1
"Predsednik Feda Ben Bernanke nič kaj optimističen Ljubljanska borza letos nikakor ne more zadihati. Po dveh dneh rasti je indeks SBI20 padel za 0,8 odstotka. Najbolj na udaru Krka in Telekom. Krkine delnice so ob 1,4 milijona evrov prometa dan končale pri 105,4 evra oziroma 2,9 odstotka pod gladino, Telekom pa je ob 0,4 milijona evrih prometa zdrsnil do 302,2 evra, kar pomeni 3,7-odstotni minus. Gorenje je cenejše za 0,8 odstotka, Petrol za odstotek, Mercator za 1,3 in Sava za dva odstotka. Po prometu se je z 2,4 milijona evri prebila Pivovarna Laško, ki ostaja pri 87 evrih. Na tedenski ravni letos še ni bilo plusa Kupci so v teh negotovih razmerah, ki vladajo v svetu, zelo plahi. Predramile bi jih lahko visoke prevzemne premije pri Pivovarni Laško tega nismo doživeli ali pa objave sijajnih lanskih poslovnih rezultatov, vendar bo treba na to počakati še nekaj dni. Slovenski borzni indeks 9.775 točk je izgubil 0,8 odstotka, v vsem tednu pa 1,7 odstotka. Na prostem trgu je Lesnina danes padla za osem odstotkov, na 1.743 točk. Indeks PIX 6.333 točk se je znižal za 0,4 odstotka. Bernanke nič kaj optimističen Kreditna kriza v ZDA se niti najmanj še ni izpela. Velika verjetnost je, da bodo morale banke še naprej odpisovati milijardne dolgove. Na to je v četrtek opozoril tudi predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke. Po njegovem mnenju se je slika ameriškega gospodarstva v zadnjih mesecih vidno poslabšala. Delniški indeks Dow Jones 12.377 točk je po treh dneh rasti izgubil 1,4 odstotka, še nekoliko bolj pa se je znižala vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq 2.332 točk. UBS letos izgubila že 30 odstotkov Vseevropski FTSEurofirst 300 1.335 točk je ostal skoraj nespremenjen. Med bankami, ki so razočarale vlagatelje, je bila na prvem mestu švicarska UBS. Ker bo v tveganih posojilih izgubila kar 26,6 milijarde dolarjev, so delnice padle za 8,3 odstotka, letos pa že za skoraj 30 odstotkov. Tudi nemška Commerzbank je bila v četrtek na udaru - delnice so padle za 6,6 odstotka. Pri makroekonomskih novicah je bila v ospredju tista o 0,4-odstotni rasti gospodarstev evroobmočja v zadnjem četrtletju.",0
"Nadzorni svet sporazumno razrešil direktorja Milana Predana Uroš Skuhala bo 1. decembra prevzel štiriletni mandat vodenja časopisno-založniške hiše Večer, kjer bo nadomestil Milana Predana. Večerov nadzorni svet je tudi sprejel stališče, da morajo organi vodenja in nadzora zagotavljati vse pogoje za popolno samostojnost in neodvisnost urednikov in novinarjev. Kaj in kako smejo novinarji pisati, lahko narekuje zgolj novinarski profesionalizem, novinarska etika in zavezanost javnosti, nikakor pa ne politika niti lastniki kapitala. V sporočilu za javnost so tako zapisali, da omenjena načela nadzorni svet družbe zagovarja in jih bo tudi spoštoval. Družba poslovala boljše kot lani Nadzorniki so tudi predstavili poslovanje družbe v prvih letošnjih devetih mesecih, v katerih je družba ustvarila 14 milijonov evrov prihodkov 1,6 odstotka več kot v istem obdobju lani, 631.000 evrov dobička iz poslovanja 14,7 odstotka več in 738.000 evrov celotnega dobička 9,2 odstotka več kot lani.",1
"Borut Fonda»Pri ugotavljanju najbolj optimalnega sistema nam pomagata dve tehnologiji. Na eni strani merimo sile na pedalo v 3D prostoru. Te meritve nam omogoča tehnologija, torej pedalo, ki smo ga sami razvili.« Na osmem Forumu inovacij, ki poteka danes in jutri v Cankarjevem domu v Ljubljani, iščemo zanimive inovacije. Tokrat vam predstavljamo rešitev podjetja S2P, ki je namenjena tako ljubiteljem kot profesionalnim kolesarjem. »Gre za dinamičen »bike-fitting« sistem, torej za sistem, ki nam omogoča nastaviti položaj telesa na kolesu oziroma najti najbolj optimalen položaj uporabnika na kolesu,« idejo pojasnjuje inženir S2P Borut Fonda. Fizika »Pri ugotavljanju najbolj optimalnega sistema nam pomagata dve tehnologiji. Na eni strani merimo sile na pedalo v 3D prostoru. Te meritve nam omogoča tehnologija, torej pedalo, ki smo ga sami razvili,« pojasnjuje Fonda. Podjetje lahko s temi meritvami natančno ugotovi, koliko sile je v določenem položaju efektivno uporabljene. »Drugi sistem, ki ga uporabljamo, je kinematika. Gre za poseben inercijske senzorje, ki jih namestimo na dele telesa. Tako dobimo v 3D prostoru točno gibanje, kotne hitrosti...,« nadaljuje Fonda, ki poudarja, da seveda brez primerjav meritve niso tako učinkovite. »Na podlagi lastnih raziskav in obsežnega pregleda literature imamo referenčne vrednosti in zato vemo, kaj iščemo pri nastavitvah. Ali gre za zdravljenje poškodb ali pa za profesionalne treninge,« dodaja Fonda. Podjetje tako na eni strani prodaja celotno tehnologijo, na drugi strani pa ponuja tudi storitve uporabe te opreme v Ljubljani. Trgi Ciljne stranke? »Vsi, ki se kdaj pa kdaj usedejo na kolo. Ali gre za profesionalne kolesarje ali pa le »nedeljske voznike«. Seveda so meritve odvisne od zahtev uporabnika. Če gre za človeka, ki se usede na kolo 10-krat na leto, seveda ne potrebuje celotne analize. Na drugi strani pa profesionalnim kolesarjem ponujamo bolj dodelano storitev, od meritve mišičnih simetrij do pomoči pri načrtovanju treninga,« poudarja Fonda. Podjetje že sodeluje tudi s trenerjem profesionalnih slovenskih kolesarjev Miranom Kavašem, pogovarjajo pa se tudi z eno najboljših kolesarskih ekip na svetu Skye. Konkurenca? »Na trgu so trenutno trije podobni projekti. Naša dodana vrednost, ker te tehnologije vsaj po naših podatkih nima nihče, je pa merjenje sil na pedala,« podarja Fonda. Podjetje svoje storitve in produkte trenutno ponuja le v Sloveniji, ki je testni trg. Za bližnjo prihodnost načrtujejo napad na Evropo, želijo pa se razširiti tudi v ZDA. Cena? Končnih cen pri podjetju še niso oblikovali, ocenjujejo pa, da bo celoten sistem stal nekje med 15 in 20 tisoč evri. »V Ljubljani, torej v prostorih našega podjetja, pa bomo ponujali samo storitev, torej uporabo te tehnologije. Ker je več različic storitev, torej odvisno od zahtev kolesarja, se bodo cene gibale od 45 do 190 evrov,« pojasnjuje Fonda.",1
"Če v državi vlada strah pred tujim kapitalom, pa so v Termah Maribor zadovoljni z novim ruskim lastnikom. Ta je zaposlenim že izplačal letošnji regres, hkrati pa obljublja dodatna delovna mesta in zanika, da namerava odpuščati. Zaposleni so bili tudi na skupnem pikniku.",1
"V Sloveniji skoraj 40 odstotkov urne postavke stroškov dela predstavljajo davki in prispevki. Delo je v Sloveniji preveč obdavčeno, trdijo v združenju delodajalcev Slovenija ostaja kljub razbremenitvam, ki so bile uveljavljene na področju dohodnine in davka na izplačane plače, v skupini evropskih držav z najvišjim davčnim obremenitvijo stroška za delo. To uvršča Slovenijo ob relativno togi delovnopravni zakonodaji v spodnji del lestvice držav, ki so zanimive za tuje investitorje, poudarjajo v Združenju delodajalcev Slovenije ZDS. Povečanje plač in stroškov dela v skladu z zahtevami sindikatov bi pomenilo povečanje že tako visoke inflacije in zmanjšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij na svetovnih trgih, dodajajo. Kot so sporočili z ZDS, so danes predstavnikom tujih veleposlaništev in velikih tujih družb v Sloveniji predstavil usklajeni predlog zakona o delovnih razmerjih. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi izvršni direktor in član odbora Evropskega združenja delodajalcev Marc Stocker in predstavniki delodajalskih organizacij iz Češke in Hrvaške, so obravnavali tudi probleme plačne politike v državah Evropske unije. Države EU v letošnjem letu beležijo visoko gospodarsko rast, nove članice pa se srečujejo s povečano stopnjo inflacije. Visoka gospodarska rast v Sloveniji, je po oceni Združenja delodajalcev Slovenije cikličnega in ne strukturnega izvora, zato je potrebno zahteve sindikatov po povečanju plač, obravnavati preudarno, v okviru tripartitnega socialnega dialoga, saj plačna politika, poleg fiskalne politike, zaradi izgube monetarne suverenosti predstavlja pomemben element za uravnavanje makroekonomske stabilnosti. Po izračunih ZDS znaša povprečna urna postavka stroškov dela v Sloveniji za prvo polletje letos skupaj z dodatnimi stroški dela 10,4 evra, v letu 2006 pa 10,1 evra. Ob tem je pomembna tudi struktura stroška dela, opozarjajo v združenju in pojasnjujejo, da v Sloveniji skoraj 40 odstotkov urne postavke stroška dela predstavljajo davki in prispevki, ki jih plačata tako delodajalec kot delojemalec. Neto plača, ki pomeni dejansko kupno moč zaposlenih, predstavlja manj kot 50 odstotkov celotnih stroškov dela. Po mnenju združenja in ostalih udeležencev posveta bi zato morala vlada zmanjšati davčno obremenitev v skladu s predlogom zakona o delovnih razmerjih za znižanje davčnega primeža nekaterih stroškov dela, za katerega se je obvezala v okviru socialnega sporazuma o zniževanju obremenitev stroška dela. Navedeni predlog je ZDS posredovalo predsedniku vlade Janezu Janši že v začetku julija letošnjega leta, vendar niti vlada niti ministrstvo za finance in ministrstvo za delo nanj doslej še niso odgovorili, niti sprejeli ustreznih ukrepov, dodajajo v združenju.",0
"Roman Sušnik izdeluje energetsko najučinkovitejše elektromotorje na svetu. Te uporabljajo tako v letalstvu kot v plovbi, uporablja ga Eric Raymond na svojem solarnem letalu, nemški DG Flugzeug in ameriška Cessna.",1
"Okrožno sodišče v Celju bo predvidoma v treh dneh odločalo o predlogu za stečaj Vemonta. Uprava je namreč že poravnala sodne stroške za začetek postopka. Za stečaj se sicer zavzemajo tudi delavci podjetja. Nekdanji vodilni v Vegradu Po tem, ko je Vemont plačal stroške za začetek stečajnega postopka, bo sodišče o tem odločalo predvidoma v treh dneh, je povedal sindikalist Srečko Čater. Predlog za stečaj je sicer vložila direktorica Vemonta Olga Vukovac v ponedeljek, vendar je hkrati vložila vlogo za brezplačno pravno pomoč, kar bi postopek dodatno zavleklo. Temu so nasprotovali zaposleni v podjetju, ki so menili, da ima družba denar za stečaj. Zaposleni si namreč želijo, da bi stečajni postopek stekel čim prej. Dopoldne so se tudi zbrali pred sedežem podjetja, kjer so ostali, dokler jih predstavnik sindikata ni obvestil o tem, da so bili stroški za začetek stečaja poravnani. Kot je povedal Čater, je znesek zagotovil eden od dolžnikov Vemonta. V Vemontu je sicer zaposlenih 128 delavcev. Delavci Vemonta, ki stavkajo od 28. aprila, so letos prejeli le 450 evrov akontacije plače za januar, podjetje pa jim dolguje tudi del predlanskega in ves lanski regres, materialne stroške, povezane z delom, prav tako naj ne bi bili poravnani vsi prispevki in davki. Zadnjo pravo plačo so po Čatrovih besedah Vemontovi delavci prejeli januarja lani, zatem pa so plačila dobivali po delih. Ker so mnogi od delavcev edini, ki v svojih družinah zaslužijo sredstva za preživetje, se v sindikatu zavzemajo za to, da bi država omogočila predčasno plačilo akontacij zneskov, ki bi jih delavci v nadaljnjem postopku dobili iz jamstvenega in preživninskega sklada. To bi namreč mnogim pomagalo iz hude stiske, pravi Čater. Po zdajšnjih najbolj optimističnih predvidevanjih bodo delavci prva nadomestila za brezposelnost od zavoda za zaposlovanje dobili 15. julija, izplačila iz jamstvenega sklada pa še pozneje. Vemont, ki je bil v preteklosti hčerinsko podjetje Vegrada, je danes v lasti nekdaj vodilnih delavcev Vegrada. Slednji pa je v stečaju od oktobra lani.",0
"Zaradi plinskega spora več držav brez plina Zaradi zaostrenega rusko-ukrajinskega plinskega spora so danes popolnoma ustavili dobavo ruskega plina več evropskim državam. Zaustavitev pošiljk plina na ukrajinsko-romunski meji je najbolj prizadela Grčijo, Makedonijo, Hrvaško, Turčijo in Bolgarijo. Zadnje tri države so v noči na torek ostale, nekatere le začasno, celo brez plina, danes pa so se jim pridružili še Madžarska, BiH in Srbija. Da imajo motnje v oskrbi, so sporočili tudi iz Francije in Italije. Rusija bo s svojimi evropskimi partnerji o plinski krizi razpravljala v četrtek v Bruslju, je po srečanju z Vladimirjem Putinom sporočil prvi mož Gazproma Aleksej Miller. Preberite tudi Zjutraj je že grozilo izklapljanje plina Gazprom zmanjšal dobavo plina Sloveniji Težave z oskrbo oz. s prekinjenimi dobavami plina imajo še naprej Slovenija, Avstrija, Nemčija, Češka, Slovaška, Poljska, Hrvaška, Makedonija, Bolgarija, Grčija in Turčija. Hrvaška je danes dobila nazaj oskrbo z ruskim plinom. Med 8. in 15.30 je na Hrvaško prišlo 15 odstotkov dogovorjene količine pline iz Rusije, kar je približno 30.000 kubičnih metrov plina na uro, so sporočili iz podjetja Plinacro. Zaradi plinskega spora so se cene nafte dvignile čez 50 dolarjev za 159-litrski sod. To je najvišja cena v zadnjih 30 dneh. Hrvaška omejila porabo največjim uporabnikom Hrvaška Ina zato zdaj poziva vse porabnike k racionalni porabi plina, saj ne more zadovoljiti vseh potreb hrvaškega trga. Ministrstvo za gospodarstvo je uveljavilo ukrepe zmanjšane oskrbe s plinom za posamezne kategorije potrošnikov. Zmanjšali so dobavo plina velikim industrijskim uporabnikom, kot je Hrvaško elektrogospodarstvo Hep, na 12.000 kubičnih metrov plina na uro. Iz Hepa so sporočili, da so namesto plina začeli uporabljati kurilno olje. Prednost pri oskrbi imajo gospodinjstva, bolnišnice, otroški vrtci, šole in podobne ustanove. Njihova preskrba naj za zdaj ne bi bila ogrožena. Dnevna poraba plina na Hrvaškem je pri zimskih temperaturah, ki vladajo zadnje dni, približno 12 milijonov kubičnih metrov, domača dnevna proizvodnja je okoli 4,8 milijona kubičnih metrov, iz Rusije je dnevno prišlo okoli 3,1 milijona kubičnih metrov, razliko pa so črpali iz podtalnega skladišča plina Okoli. Ina je danes sporočila, da zaloge v nekdanjem plinskem polju Okoli obsegajo približno 370 milijonov kubičnih metrov plina. Bojijo se tudi Avstrijci in Srbi Vlada v Sofiji je že sklicala izredno sejo, na kateri bodo razpravljali o zaostritvi razmer. Približno 30 odstotkov manj ruskega plina kot običajno prejemajo iz Ukrajine tudi Poljska, Romunija in Slovaška. Pošiljke plina v Avstrijo so padle na deset odstotkov pričakovanih količin. Okrnjene pošiljke zahodni Evropi Rusija trenutno v ukrajinske tranzitne plinovode namesto običajnih 221 milijonov kubičnih metrov odda le 92 milijonov kubičnih metrov plina na dan. To se bo v nekaj urah pokazalo v okrnjenih dobavah zahodni Evropi, so v Kijevu sporočili iz državnega podjetja Naftogaz. Iz Moskve za zdaj ni nobenih komentarjev. Medtem pa je Iran sporočil, da bi morda lahko povečal dobavo svojih zalog plina Turčiji, če ga bo ta nujno potrebovala. Putin za alternativne poti Podpredsednika ruske monopolne energetske družbe Gazprom Aleksandra Medvedjeva danes pričakujejo v Berlinu. Sešel naj bi se z delegacijo EU-ja pod vodstvom češkega ministra za industrijo in trgovino Martina Rimana ter nemškega državnega sekretarja za gospodarstvo Jochena Homanna. EU Prekinitev dobave nedopustna V zvezi z rusko prekinitvijo dobavo plina se je že oglasila tudi Evropska unija in potezo označila za popolnoma nedopustno . Češko predsedstvo in Evropska komisija zahtevata, da se takoj obnovi dobava plina EU-ju in da obe strani takoj nadaljujeta pogajanja za dokončno rešitev dvostranskega gospodarskega spora, je poudaril predsedujoči EU-ju, češki premier Mirek Topolanek. Nemški gospodarski minister Michael Glos pa je pozval sprti državi, naj čim prej obnovita pogovore za razrešitev spora in oblikujeta dolgoročen dogovor, da se spor ne bo ponavljal vsako leto.",0
"Potem ko je niz odpoklicev Toyotinih vozil sprožil vprašanja o kakovosti japonskih vozil, je zdaj nov odpoklic napovedal tudi drugi največji japonski avtomobilski gigant. Odpoklicanih Hondinih vozil je že blizu milijon. Po odpoklicu vozil prvega japonskega proizvajalca Toyote gre po istih stopinjah zdaj tudi drugi največji japonski avtomobilski gigant Honda. Tudi ta je namreč odpoklicala novih 437.763 vozil, kar je samo še eden v nizu odpoklicov v zadnjih 15 mesecih, k čemur so botrovale težave z zračnimi blazinami. Družba je že napovedala rešitev. Sistem za napihovanje na voznikovi strani bo zamenjala, saj ta pod prevelikim pritiskom lahko eksplodira in rani ali celo ubije voznika. Kot so pojasnili, je del eksplozivne polnitve potisnega plina v napihovalniku plinskem generatorju voznikove zračne blazine SRS defekten. Zato bi se ob aktiviranju voznikove zračne blazine v primeru prometne nezgode lahko zgodilo, da bi nenadno zvišanje tlaka v napihovalniku raztrgalo ohišje napihovalnika in povzročilo, da bi se koščki delov zračne blazine razleteli po notranjosti in bi lahko poškodovali potnike. Družba ob tem lastnikom problematičnih vozil svetuje, naj jih peljejo na servis, takoj ko dobijo pisno obvestilo. Skupaj odpoklicanih nekaj manj kot milijon avtomobilov Honda je sicer prve odpoklice avtomobilov napovedala že novembra 2008 in ga razširila na skupno okoli 520.000 vozil. Zadnji odpoklic vključuje 378.000 vozil v ZDA, okrog 41.000 v Kanadi in 17.000 na Japonskem, v Avstraliji in drugje v Aziji. Gre za modele accord sedan, letnik 2001 in 2002, civic, odyssey, CR-V in acura TL sedan, letnik 2002. Po do zdaj znanih podatkih naj bi bile omenjene težave dvanajstkrat vzrok za nesrečo, maja 2009 pa je ena oseba zaradi tega celo umrla.",0
"V Kopru se je v preteklih dneh odprla posebna avtopralnica, v kateri lahko okopate psa. Lastniki podjetja, ki so že več kot 20 let zastopniki za avtopralnice in pralno tehniko, so že pred dobrimi 10 leti dobili prvi izdelek samopostrežne pralnice za pse, vendar se jim je takrat zdelo še prezgodaj, da bi to storitev ponudili vsem svojim strankam, piše na spletni strani Pes moj prijatelj. Psa je treba umiti enkrat na mesec V avtopralnici so prepričani, da je nega psov in mačk nujno potrebna vsaj enkrat mesečno (v poletnem času tudi večkrat), zato menijo, da bo ta novost vsem skrbnikom živali v veliko veselje. ""Naš moto je postaviti več centrov po Sloveniji ali pomagati pri njihovi postavitvi, ker imamo poleg klasičnih avtopralnic tudi ponudbo namenskih pralnic. Tudi sami se zavedamo, koliko časa vzamejo priprave in pospravljanje po tuširanju štirinožnih prijateljev, zato smo se odločili ponuditi konkretno rešitev,"" je Mirjan Korelič, vodja enote, dejal za portal. In kako vse skupaj poteka? Stranka vstopi in postavi psa v korito za pranje, na voljo pa ima osem programov, ki so na stroju postavljeni po priporočljivem vrstnem redu, vsi pa so tudi v skladu s standardi Evropske unije. Programe lahko uporabniki uporabljajo poljubno ali jih preskočijo. Dezinfekcija pralnega korita,topla voda (psa za začetek namočimo s toplejšo vodo, kot je med šamponiranjem), šamponiranje, izpiranje šampona, balzam, izpiranje balzama, sesanje vode iz dlake, feniranje (1 in 2 hitrost sušilca za dlako).",1
"Z naraščajočimi okoljskimi problemi se tudi na področju gradbeništva pojavljajo nove tehnologije in ideje, ki bi zmanjšale negativen vpliv masovne gradnje na okolje. V Sloveniji se v zadnjih letih postopoma uveljavlja pojem zelene strehe, ki je na zahodu prisoten že 30 let. Poleg tega, da gradnja sama po sebi izpodriva naravne površine, se v mestih pojavlja tako imenovani pojav toplotnih otokov. Zgradbe v mestih imajo večinoma ravne strehe, krite z hidroizolacijo in prodcem. Takšna streha pa poleti toploto kar vpija in tako z okoliškim betonom ustvarja toplotni otok. Idealna rešitev pred tem pojavom je zelena streha. Sistem zelene strehe sestoji iz hidroizolacije, toplotne izolacije ter substrata, na katerem rastejo rastline. Vrsta rastlinja je odvisna od projekta in želj, na grobo pa se deli na nizke odporne rastline sedumi, zelišča in trave ter bolj zahtevne rastline grme in drevesa. Poleg tega, da takšna streha predstavlja novo zeleno površino v mestu, ima tudi številne druge prednosti. Je odlična toplotna in zvočna izolacija, izboljšuje kakovost zraka in pomaga uravnavati količino meteorne vode ob večjih nalivih več na www.aurig.si . Največjo priljubljenost pa si je pridobila z izjemno estetsko vrednostjo, zaradi česar v tujini skoraj ni več nove mestne zgradbe brez vpadljive zelene strehe.",1
"Umar Letos 0,6-odstotna gospodarska rast Zaradi zvišanja minimalne plače, ki ga bodo zaposleni prvič občutili pri izplačilu plač za marec, bo v kratkem delo izgubilo 5.151, na dolgi rok pa 17.169 ljudi, napoveduje Umar. Prišlo bo do prilagajanja v več korakih, najverjetnejša možnost pa je, da bo dvig minimalne plače v razmeroma kratkem času privedel do dodatnega povečanja brezposelnosti, je na predstavitvi pomladanske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2010 povedal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Črni scenarij le, če se podjetja ne bodo prilagodila V obdobju, ki je pred nami, bo po njegovih besedah zelo veliko odvisno od tega, kako se bodo na gospodarske okoliščine odzvala podjetja in kakšni bodo ukrepi makroekonomske politike. Če se gospodarske družbe ne bodo odločile za ukrepanje v proizvodnji in poslovanju, potem bi bilo lahko povečanje brezposelnosti v naslednjih dveh ali treh letih še večje, je zatrdil. Glede številke 17.169 dodatnih brezposlenih je sicer dejal, da je to nekoliko črnogled scenarij in da se lahko zgodi, da bodo podjetja vendarle našla rešitve in jim ne bo treba odpuščati zaposlenih. Več prejemnikov minimalne plače Sicer pa povečevanje števila brezposelnih ni edina mogoča negativna posledica 22,9-odstotnega zvišanja minimalnih plač. Avtorji analize so namreč izračunali, da se bo na ta način povečalo tudi število njenih prejemnikov. V prihodnosti bi tako lahko število zaposlenih, ki prejemajo najmanjšo plačo, ki bo po novem znašala 734,15 evra bruto, zraslo na 87.320. To pomeni, da bi minimalno plačo prejemalo 14,2 odstotka vseh zaposlenih, s čimer bi se Slovenija uvrstila med države Unije z najvišjim deležem prejemnikov minimalne plače. Poleg tega bi lahko veliko povečanje prejemnikov s takšno plačo skupaj z odpuščanjem povzročilo še pritisk na povečanje plač drugih zaposlenih. Umar Letos 0,6-odstotna gospodarska rast Umar v spomladanski napovedi gospodarske rasti za letos Sloveniji napoveduje 0,6-odstotno rast, to je 0,3 odstotne točke manj od ocen v jesenski napovedi. V prihodnjih dveh letih naj bi se rast okrepila na 2,5 odstotka BDP-ja. Direktor vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj je pojasnil, da so se razmere na mednarodnem trgu sicer izboljšale, a domače povpraševanje ne okreva tako hitro, kot so pričakovali jeseni. Lani je Slovenija imela 7,8-odstotni padec BDP-ja. Potrošnja je bila lani nižja, nižja bo tudi letos Slovenska gospodarska rast bo letos najbolj odvisna prav od razmer v mednarodnem okolju. Okrepil naj bi se predvsem izvoz blaga, ki je lani utrpel strm padec. Letos naj bi zrasel za 4,3 odstotka. Zasebna potrošnja, ki je lani doživela 1,4-odstotni padec, se bo letos zmanjšala za 0,5 odstotka. Razmere na trgu dela in v gospodarstvu na splošno namreč vplivajo na previdnost potrošnikov in odlaganje večjih nakupov. Negotove razmere na trgu dela se bodo letos po Vasletovih besedah še poslabšale, pa tudi rast plač bo letos nižja kot lani. Število brezposelnih se bo v povprečju po napovedih gibalo okoli številke 105.000. Zmanjšanje števila zaposlenih v predelovalnih dejavnosti in nekaterih tržnih storitvah bo manjše kot lani, a se pričakuje večji padec zaposlenosti v gradbeništvu, ki lani še ni sledilo močnemu zmanjšanju gospodarske aktivnosti v tej dejavnosti. Inflacija 1,3-odstotna Obseg investicij se je lani zmanjšal za 21,6 odstotka, letos pa mu Umar napoveduje polodstotno rast. Okrepile naj bi se investicije v stroje in opremo, zmanjšale pa investicije v gradbene objekte, predvsem stanovanja. Razlog je predvsem v omejenih finančnih virih v gradbeništvu in negotovih razmerah na trgu stanovanjskih nepremičnin. Celotno pomladansko napoved Umarja si lahko preberete tukaj. Umar letos pričakuje 1,3-odstotno medletno in prav tako povprečno inflacijo. Ob trenutno predvidenih povišanjih trošarin pa bo njihov vpliv na inflacijo izrazito nižji od lanskega. Ob koncu je Vasle še opozoril, da je hitrost okrevanja gospodarske aktivnosti v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije negotova, saj predvidena gospodarska rast v večini partneric še ni avtonomna, ampak močno sloni na protikriznih ukrepih, ob njihovem umiku pa bi lahko sledila upočasnitev okrevanja.",0
"Poslanci DZ so zavrnili predlog zakona o javnosti premoženja funkcionarjev ter novelo zakona o odvetništvu. Predloga so vložili poslanci SDS, zakonodajni postopek pa je zanju sedaj končan. Z zakonom o javnosti premoženja funkcionarjev naj bi sicer po besedah predlagateljev zagotavljali transparentnost delovanja javnih funkcionarjev. Predlogu so nasprotovali v vladi, koalicijskih poslanskih skupinah in SNS. Predlagateljem so očitali, da ponovno poskušajo ukiniti komisijo za preprečevanje korupcije, kar je v nasprotju z obstoječo zakonodajo, mednarodnimi akti in odločbami ustavnega sodišča. Z novelo zakona o odvetništvu pa so poslanci SDS predlagali prepoved neposrednega prehajanja sodnikov in tožilcev med odvetnike. Po mnenju predlagateljev bi s tem zagotovili izvrševanje ustavne pravice do poštenega sojenja. V vladi in v koaliciji pa so bili prepričani, da bi s takšno rešitvijo posegli v ustavno pravico do svobode dela.",0
"Hrvate finančna kriza očitno ne skrbi. Nakupovalna središča so nabito polna, trgovci pa pričakujejo, da bodo kupci za božična darila porabili najmanj 1,7 milijona evrov.",1
"20 let Slovenije Spomin na privatizacijo Slovenski državljani so v procesu privatizacije prejeli več kot dva milijona certifikatov v skupni vrednosti takratnih 567 milijard tolarjev. 60 odstotkov certifikatov je končalo v pidih. Državljani naj bi s certifikati unovčili svoj delež nekdanjega družbenega podjetja. Vložili so jih lahko v podjetja, v katerih so delali, ali pa v pooblaščene investicijske družbe, ki so bile bolj znane kot pidi. V njih je končalo 60 odstotkov certifikatov v vrednosti 330 milijonov tolarjev. Certifikati v pide, pidi v ... Največ certifikatov je končalo v Nacionalni finančni družbi, Triglavu in KBM Infondu, ki so kupovali deleže podjetij, njihovi lastniki pa so jih preoblikovali, prenašali deleže in spretno obogateli, je za TV Slovenija poročala Lidija Pak, ki je izpostavila Aktivo Darka Horvata. Številni holdingi so danes v rdečih številkah. Cerkvena Zvon Ena in Zvon Dve sta v prisilni poravnavi. Ekonomist Jože Mencinger, ki je holdinge že v 90. letih označil za ničvredne, je dejal, da ljudje danes večinoma nimajo nič od tega , razen manjšine, ki jim je uspelo delnice prenesti v uspešne družbe. Mencinger dodaja, da je bila takšna privatizacija pravzaprav škodljiva, saj je ustvarila dva milijona kapitalistov, ni pa ustvarila lastnikov podjetij . Da je taka struktura onemogočala učinkovito upravljanje podjetij, meni tudi ekonomist Janez Šušteršič. Delnice kopičili direktorji in menedžerji Po spremembi vrednosti certifikatov v delnice so ljudje te večinoma prodali, od konca 90. let pa so jih kopičili direktorji in menedžerji, ki so za njihov nakup porabljali večinoma izposojen denar. V nekaj letih je tako prišlo do prevzema več kot 300 podjetij, pri čemer legitimnost takšnega bogatenja ostaja pod vprašajem. Ne gre za pravno spornost, ampak vprašanje, ali so obogateli kot podjetniki ali pa bolj po političnih linijah in zato, ker so bili ob pravem času na pravem mestu, razmišlja Šuštaršič. Zdaj propadli tajkuni so kupovali tudi od države in pridobili dele Mercatorja, Laškega, Istrabenza in Merkurja. To pomeni, da še vedno ni bilo pravih lastnikov, nacionalni interes pa je ostal brez denarja, ki bi tudi velike družbe ohranil v domači lasti. Prav zato je Jože Menciger izrazil pomisleke o prihodnosti, saj naj bi zaradi tega, kar smo počeli med letoma 2005 in 2008 , lastniki v veliki meri postali tujci, Slovenci pa jim bomo le še za delovno silo. Vlada naj bi po dvajsetih letih končno dala na papir strategijo, ki bo določila, kaj prodati in kaj ohraniti v državni lasti. A po mnenju Janeza Šušteršiča naj bi bila strategija napaberkovana in zmedena , strateških naložb pa zelo malo. Banke to gotovo niso, je dejal Šušteršič, ki zagovarja že dlje časa znano stališče, da država v večini podjetij nima kaj iskati.",0
"Delavci Prevent Globala so prejeli plače, zato ne bodo stavkali. V podjetju pa so potrdili, da je Prevent DEV preselil program passat comfort v Sarajevo. Sedež Prevent Globala v Slovenj Gradcu V službi za odnose z javnostjo Prevent Globala so potrdili, da so delavci v podjetju danes prejeli oktobrske plače, zato so se s sindikatom dogovorili, da stavke v četrtek ne bo. Kot je znano, so delavci zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru 19. novembra ponovno stavkali. V podjetju pa so tudi potrdili, da bo Prevent DEV program passat comfort iz Prevent Globala preselil v Sarajevo. Zaradi tega bo najverjetneje okoli 100 delavcev od skupno 150, ki jih dela na tem programu, prihodnji teden napotenih na čakanje, je še pojasnila tiskovna predstavnica Prevent Globala. Podjetje Prevent Global sicer skupno zaposluje okoli 1300 delavcev. Ima pa tri proizvodne obrate, v Slovenj Gradcu, Radljah in Mirni na Dolenjskem.",0
"Podjetja še iščejo nove delavce Junija je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 98.187 brezposelnih, kar je nekoliko manj kot v mesecu poprej. Najbolj se je brezposelnost zmanjšala v Pomurju. V tej regiji je bilo konec junija tako 9.837 brezposelnih, kar pomeni 2,6-odstotno zmanjšanje brezposelnosti. Najbolj je k temu pripomoglo večje zaposlovanje delodajalcev, zaposlovanje prek javnih del in tudi nekoliko nižji priliv brezposelnih v evidenco. V prvem polletju se je na območju Murske Sobote zaposlilo 2.372 ljudi, kar je skoraj za tretjino več kot v enakem obdobju lani. Za 27 odstotkov se je število zaposlitev brezposelnih okrepilo tudi na ravni celotne države. Zaposlilo se je 1.029 Murinih delavcev Oktobra in novembra lani se je na območni službi Murska Sobota prijavilo 2.593 delavcev iz nekdanjih Murinih podjetij, do konca junija letos pa jih je bilo 1.474 vključenih v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Zaposlilo se jih je 1.029, od tega okoli dvesto zunaj trenutno delujočih Murinih podjetij. Na zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da je kljub poletnim počitniškim mesecem povpraševanje delavcev po delodajalcih veliko. Na državni ravni je bilo junija povpraševanje po delavcih tako za skoraj 18 odstotkov večje kot maja, podobna številka pa velja tudi za Pomurje. Podjetja v Pomurju še iščejo delavce Podjetje Arcont iz Gornje Radgone je do konca junija zaposlilo 60 delavcev iz evidence zavoda, trenutno pa poteka kadrovanje še za 50 delavcev za isto podjetje. Podjetje Prevent Halog iz Lenarta trenutno išče 80 delavcev. Prav tako prek zavoda za zaposlovanje poteka iskanje 80 delavcev za podjetje Mura in partnerji iz Murske Sobote. Gre predvsem za dela v tekstilni in kovinskopredelovalni industriji.",1
"Ameriške indekse je danes kvišku potisnilo okrevanje kitajske borze in dobri podatki o ameriški industrijski proizvodnji Stanje ob koncu trgovanja Dow Jones + 0,76 % NASDAQ + 1 % S&P 500 + 1,1 % Na Wall Streetu so se najbolj podražile delnice bank. Stanje ob 19:40 Dow Jones +0,45 odstotka Nasdaq +0,68 odstotka S&P 500 +0,78 odstotka Stanje ob 17:40 Dow Jones +0,26 odstotka V kotaciji osrednjega ameriškega indeksa se najbolj dražijo banke - Bank of America za 2,45 odstotka, JPMorgan Chase pa za 2,37 odstotka. Slabo pa gre farmacevtom. Merck se je pocenil za 1,05 odstotka, Pfizer pa za 0,49 odstotka. Nasdaq +0,49 odstotka S&P 500 +0,66 odstotka Stanje ob 15:50 - po 20 minutah trgovanja Ameriški vlagatelji, ki so videli rast kitajske borze, so se odločili za nakupe, kljub slabšanju razmer na trgu dela v ZDA. Dow Jones + 0,3 % NASDAQ + 0,55 % S&P 500 + 0,5 % Stanje ob 15:00 - pol ure pred začetkom trgovanja Stanje terminskih pogodb na ameriške indekse se naglo poslabšuje. V preteklih nekaj minutah se je napovedan začetek trgovanja iz rasti spremenil v 0,1-odstoten zdrs. Razlog za pesimizem gre iskati v vnovičnem povečanju števila novih zahtevkov za nadomestilo za čas brezposelnosti. Teh se je v tednu do 15 avgusta nabralo 576 tisoč. Tudi število obstoječih zahtevkov se je povišalo na 6,241 milijona. Novih zahtevkov je tako 26 tisoč več od napovedi, obstoječih pa 51 tisoč več od napovedi analitikov",1
"Duhovnikova s položaja ne namerava odstopiti Računsko sodišče predlaga razrešitev predsednice Darsa Mateje Duhovnik in članice uprave Gordane Bošković. Nadzorniki bodo predlog obravnavali v prihodnjih dneh. Mnenje Računskega sodišča se nanaša na izplačilo odškodnine in gradnjo nadvoza na avtocestnem odseku Pluska-Ponikve, ko je Dars Mirku Kovačiču izplačal odškodnino za 1,5 milijona evrov, čeprav bi po mnenju Računskega sodišča moral izvesti razlastitev. Nato je uprava Darsa v okviru popravljalnih ukrepov naročila nove cenitve, ne da bi Avtotransport Kovačič sploh izrazil zahtevo za izplačilo kakršne koli škode. Sodišče tako ravnanje označuje kot negospodarno, saj so stroški teh cenitev nepotrebni. Nadzorniki imajo 15 dni časa za odziv Predsednik nadzornikov Milan Medved je dejal, da za zdaj ne more napovedati, kdaj bo sklicana seja, zagotovo pa bo v ustreznem roku . Je pa zagotovil, da bo nadzorni svet Darsa predlog Računskega sodišča obravnaval pravočasno. Nadzorniki imajo po objavi porevizijskega poročila Računskega sodišča glede popravljalnih ukrepov Darsa v zvezi s pridobivanjem zemljišč na dolenjski avtocesti 15 dni časa za odziv. Medved je tudi poudaril, da so doslej vsa priporočila Računskega sodišča skrbno obravnavali, na ta način bodo obravnavali tudi porevizijsko poročilo. Nadzorni svet Darsa zelo skrbno spremlja delo uprave in do zdaj nismo zaznali aktivnosti, zaradi katerih bi uprava pri nas izgubila zaupanje, je še povedal. Duhovnikova s položaja ne namerava odstopiti Da je uprava Darsa popravljalne ukrepe realizirala pravilno, je prepričana tudi predsednica uprave družbe Mateja Duhovnik. Dejala je, da porevizijskega poročila še ni preučila, pri tem pa je zatrdila, da zaradi njega v tem trenutku ne namerava odstopiti s položaja. Dejstvo je, da Računsko sodišče ni pozvalo uprave k odstopu, ampak je naložilo nadzornemu svetu, da odloči o tem. Počakajmo, da se nadzorni svet sestane, preuči poročilo in se odloči, je poudarila. Če se nadzorni svet odloči, da jo razreši, pa, kot je zatrdila, absolutno ne bo privolila v krivdno razrešitev. Minister za promet Patrick Vlačič je bil z vsebino porevizijskega poročila danes seznanjen, a je še ni preučil. Kot je dejal, zadeve do takrat ne namerava komentirati, pa tudi sicer se bo vzdržal nadaljnjih komentarjev, saj, kot pravi, ne želi vplivati na nadzorni svet. Sodišče je naročilo, kdaj se opravi cenitev Ozadje Na sodišču so namreč izrecno poudarili, naj se cenitve izvedejo le oziroma šele tedaj, če bi zahtevek Avtotransporta Kovačič presegal zahtevo za zgraditev nadvoza. Zaradi nesodelovanja fizične osebe in družbe Avtotransport Kovačič ocenjevalci tudi niso imeli ustreznih podatkov za cenitve, zato te tudi niso dokončne, saj vsebujejo vrsto omejitev. Največja nepravilnost in nesmotrnost pri ponovljenih cenitvah izhajata iz naročila ocenjevalcem, da morajo oceniti vrednost naložb, ki jih mora fizična oseba izvesti, da bo zagotovila nadomestno parkirišče, zaradi česar je v novih cenitvah vsebovan tudi izračun škode zaradi potrebne ureditve novega parkirišča v višini 312.000 evrov. Ta odškodnina je bila fizični osebi v celoti že izplačana, zato cenitev v tem delu ni bila niti potrebna.",0
"Nadzorniki Skimarja priznavajo, da so razmere zaskrbljujoče, a dejanskega stanja ne želijo razkriti.",0
"Banke ne verjamejo, da bo družba lahko odplačevala posojila Delničarji Alposa so zavrnili predlagano dokapitalizacijo družbe, ki je v prisilni obravnavi. Proti je glasovalo vseh šest upnikov. Upniki/lastniki so zavrnili predlog uprave, da bi se osnovni kapital družbe povečal s stvarnimi vložki v višini več kot 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal nekaj več kot 28 milijonov evrov. Vplačniki bi bili upniki, ki so v postopku prisilne poravnave vstopili tudi v lastniško strukturo družbe. V imenu lastnikov se je odzval NLB, kjer so povedali, da predlagana dokapitalizacija in poslovni načrt lastnicam in upnikom ne dajeta nobenega zagotovila, da bo Alpos po dokapitalizaciji posloval pozitivno in vračal zmanjšano višino dolgov. Zato so glasovali proti dokapitalizaciji. Lastniki/upniki Družbe ni mogoče uspešno sanirati V NLB-ju še dodajajo, da so kljub pripravljenosti in enotnosti konzorcija bank, ki jim Alpos dolguje poplačilo posojil, in drugih lastnikov, med katerimi sta Slovenska industrija jekla SIJ in Acroni, da se družbi omogoči ponoven zagon proizvodnje, ugotovili, da dejansko finančno stanje hčerinskih družb Alposa bistveno odstopa od dejanskega stanja. Zato menijo, da družbe ni mogoče uspešno sanirati. Banke želijo svoj denar V postopku prisilne poravnave sta se zamenjali tako uprava kot lastniška struktura družbe. Namesto Mirjana Bevca je vodenje prevzel Ljubo Osovnikar, lastniki pa so postali tudi SIJ petinski delež ter banke NLB, NKBM, Abanka, Factor banka in Probanka, vsaka s šestnajstinskim deležem. Največ dolgov si je Alpos nabral pri NLB-ju in NKBM-ju. Kaj bo z zaposlenimi? Družba naj bi tako šla v stečaj, iz NLB-ja pa so še sporočili, da bo poslovanje nadaljevala le družba Alpos Alu, v kateri bo zaposlenih okoli 30 odstotkov zdajšnjih delavcev Alposa. V Alposu je sicer delalo okoli 400 zaposlenih, ki so med agonijo podjetja med drugim dejali, da so jih banke izdale, saj je stečaj zanje najlažja rešitev, medtem ko bodo delavci ob morebitnem stečaju postali strošek države. Alpos nima sredstev za poslovanje Po neuradnih informacijah je Alpos že dalj časa brez sredstev za poplačilo terjatev. Uprava Alposa je v poročilu, ki so ga predstavili na seji, sicer zapisala, da je družba v prvih osmih mesecih ustvarila 2,2 milijona evrov čistega prihodka od prodaje, medtem ko je čista izguba znašala dobrih pet milijonov evrov. Skupna izguba tako znaša 21,3 milijona evrov, osnovni kapital družbe pa je konec avgusta znašal le še milijon evrov. Uprava Alposa je tako ocenila, da je družba dolgoročno plačilno nesposobna. Ali to pomeni, da bo prisilna poravnava prekinjena in bo uveden stečaj, pa za zdaj ne želijo povedati.",0
"V zgolj slabe pol ure so na območju Tolmina in Vipave padli štirje padalci. Težave ob pristajanju. Padalka zlomila nogo. Prva nesreča se je zgodila ob 14.22 v bližini pristajališča za jadralne padalce v Tolminu. Padalec, ki je skušal pristati, je obtičal na drevesu. Le nekaj minut kasneje je ob 14.27 nad streliščem Mlake pri Vipavi padel še en jadralni padalec. Ob 14.39 je na Tolminskem, nad Doljami, padel tretji padalec. Ob 14.56 pa je, kot so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje, pod vasjo Čadrg zasilno pristal jadralni padalec, ki je nepoškodovan obvisel na drevesu. Padalka zlomila nogo Pri pristajanju je danes imela težave tudi padalka, ki si je ob 15.30 pri pristanku v Kobaridu zlomila nogo. ""Enega padalca smo reševali na Stolu. Pri vzletu je prišlo do padca in poškodbe glave, zato so padalca s helikopterjem odpeljali v bolnišnico. Pri Kobaridu si je padalka zlomila nogo, trenutno pa rešujemo še dva padalca, ki sta obvisela na drevesu na območju Tolmina,"" je za zurnal24.si pojasnil tajnik Gorske reševalne službe Tolmin, Milko Lesjak.",0
"Maribor - Mariborsko sodišče je danes na predlog uprave družbe začelo stečajni postopek v podjetju Karoserije in s tem vendarle zaključilo agonijo okoli 50 preostalih zaposlenih, ki so s stavko že skoraj tri mesece zaman zahtevali poplačilo zaostalih plač in drugih obveznosti. S tem je izpolnjena tudi zahteva delavcev, ki so sami želeli stečaj. Okrožno sodišče v Mariboru je tako danes za stečajnega upravitelja imenovalo Simona Prelogarja, upnike pa pozvalo, da v treh mesecih oziroma najpozneje do 9. decembra letos prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. V družbi Karoserije, ki se je ukvarjala z avtomobilsko industrijo, so delavci s presledki stavkali vse od 24. maja. Število zaposlenih se je medtem s prvotnih 100 že razpolovilo, saj je lastnik podjetja nekatere med njimi prepričal, da so se prezaposlili v vzporedno podjetje Karoserist in tam nadaljevali proizvodnjo. Delavcem podjetje po navedbah sindikalnih predstavnikov dolguje plače za junij, julij in avgust, regrese za letni dopust in prispevke za zadnja tri leta ter jubilejne nagrade. Kot je za STA danes povedal prvi sindikalist v podjetju Dušan Mlakar, je stečaj za delavce na nek način olajšanje, saj se bodo zdaj končno lahko prijavili na borzi in prišli vsaj do nekaj denarja. Kljub temu pa upajo, da se bodo čim prej lahko sestali s stečajnim upraviteljem, da z njim dorečejo nadaljnje postopke. Ob tem jih zanima tudi, kaj bo s Karoseristom, ki obratuje na strojih v lasti Karoserij in bi ti tako morali pasti v stečajno maso.",0
"Nova Gorica - Stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič upa, da bo lahko že septembra objavil razpis za prodajo proizvodnih obratov v Kromberku. Benedejčič je sicer zaradi zapletov s cenilcem premoženja Borisom Pavličičem naročil novo cenitev tega premoženja Mipa. Okrožno sodišče v Novi Gorici je na predlog Benedejčiča in upniškega odbora 26. maja izdalo sklep o prodaji Mipovega obrata v Kromberku. Preden je postal sklep o prodaji premoženja v Kromberku pravnomočen, pa je ljubljansko okrožno sodišče izdalo začasno uredbo, s katero je preprečilo nadaljevanje postopka prodaje. Začasna uredba je bila sprejeta na predlog cenilca premoženja Borisa Pavličiča, ker je slednji vložil tožbo zaradi kršitve avtorskih pravic. Kot je za STA povedal Benedejčič, je bila cenitev Pavličiča nepopolna, zato mu niso izplačali celotnega zahtevanega zneska. Na napake je bil, tako Benedejčič, Pavličič večkrat opozorjen, vendar jih ni odpravil, kljub vsemu pa svoje storitve Mipu zaračunal. O tem, ali je do 59.280 evrov upravičen ali ne, bo v prihodnosti presodilo novogoriško okrožno sodišče. Benedejčič je še povedal, da je zaradi zapletov s Pavličičem dal celotno premoženje Mipa oceniti še enkrat. Na podlagi tega že poteka razpisana prodaja tolminskega obrata in mesnic, po novi cenitvi in odločitvi sodišča pa naj bi že septembra letos lahko razpisali tudi prodajo obrata v Kromberku.",0
"Zaradi izrednih izplačil se je povečala povprečna plača Novembrska povprečna plača je bila na mesečni ravni višja, predvsem zaradi izrednih izplačil. Po podatkih državnih statistikov je povprečna neto plača novembra lani znašala 1035,01 evra, kar je 4,9 odstotka več kot oktobra in 1,8 odstotka manj kot novembra 2011. Povprečna mesečna bruto plača je novembra lani znašala 1611,93 evra, kar na mesečni ravni predstavlja 6,3-odstotno rast, na letni pa 2,4-odstotni padec. Zvišanje povprečne mesečne plače za november je bilo glede na oktober posledica višjih izrednih izplačil 13. plač in božičnic. Brez teh, pa bi povprečna mesečna bruto plača za november znašala 1513,45 evra. Največ izrednih izplačil v rudarstvu V rudarstvo je, denimo, kar 58 odstotkov zaposlenih oseb s plačo za november prejelo tudi izredna izplačila, in sicer v povprečju 745,21 evra bruto. Med dejavnostmi sta rudarstvu sledili oskrba z električno energijo, plinom in paro 53,6 odstotka zaposlenih oseb je prejelo v povprečju 645,72 evra bruto ter promet in skladiščenje 28,7 odstotka zaposlenih je prejelo v povprečju 560,79 evra bruto. Najvišja izredna izplačila, v povprečju 1439,23 evra, pa so bila izplačana v informacijski in komunikacijski dejavnosti. Prejelo jih je 8,1 odstotka zaposlenih v tej dejavnosti. Izredna izplačila je ob novembrski plači prejelo 16,5 odstotka zaposlenih , kar je 0,5 odstotne točke manj kot novembra leta 2011 in 1,3 odstotne točke manj kot novembra leta 2010. V povprečju so sicer izredna izplačila za november lani znašala 597,37 evra bruto 688,10 evra za november 2011 in 712,30 evra za november 2010 na zaposlenega.",1
"Vladi dajejo 30 dni časa Nekdanji delavci Steklarske nove še niso prejeli poplačila prispevkov za delovno dobo in izplačila odpravnin, zato so sklenili, da bodo to zahtevali od vlade in Kapitalske družbe. Predstavnik delavcev Stjepan Miklaužič je dejal, da bodo zahteve v sredo v pismu posredovali vladi in ji dali 30 dni časa za odgovor. Če tega ne bo, bodo skupaj z delavci Mure in Industrije usnja Vrhnika prišli protestirat pred vlado, o kršitvah njihovih pravic pa bodo obvestili evropske ustanove. Delavci Steklarske nove, katere lastnica je bila država, pet let niso imeli plačanih prispevkov, kar skupaj znese 2,5 milijona evrov. V soboto se bo Miklaužić srečal še s predstavniki hrvaških pristojnih institucij, od njih pa zahteval rešitev za 75 delavcev, ki so kot dnevni migranti delali v Steklarski novi. Delavci so podpisali tudi pooblastila odvetniški pisarni Čeferin. Stečajni upravitelj Steklarske nove Štefan Rola je delavcem pojasnil, da poplačila iz stečajne mase družbe ne bo, ker denarja za to ni. Od oktobra do decembra lani se je v stečajno maso steklo nekaj več kot 300.000 evrov, Rola pa je za dokončanje proizvodnje porabil 155.762 evrov.",0
"Marčevska inflacija je bila nekaj več kot en odstotek. Po koncu razprodaj so se pričakovano najbolj zvišale cene oblačil in obutve, najbolj pocenila pa stanovanjska oprema. Po koncu razprodaj so v trgovine prišla pomladno-poletna oblačila, s tem pa so se dvignile tudi cene. Tudi v letošnjem marcu se je inflacija gibala okrog odstotka, v primerjavi s februarjem so se namreč cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,1 odstotek. Skupna letošnja rast cen pa je bila 0,7-odstotna, so sporočili s Statističnega urada. Blago se je podražilo za 1,5 odstotka, cene storitev pa so v povprečju ostale na februarski ravni. Marca so se cene pričakovano zaradi končanja razprodaj in prihoda pomladno-poletne mode najbolj zvišale za obleko in obutev za 13,6 %, skupino stanovanja za 0,7 %, prevoz za 0,4 %, hrano in brezalkoholne pijače, zdravje, komunikacije ter gostinske in nastanitvene storitve za 0,2 %, raznovrstno blago in storitve za 0,1 %. Visoko povišanje cen v marcu ni odstopalo od gibanj v istih mesecih preteklih let, saj so za ta mesec značilne močne sezonske prilagoditve cen. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle Na gibanje cen v skupini stanovanje so najbolj vplivale višje cene goriv in energije ter nižje cene komunalnih in drugih storitev. V prvi podskupini so se najopazneje podražili tekoča goriva za 5,6 %, daljinska energija za 2,6 % ter plin za 2,0 %, v drugi podskupini pa se je najbolj pocenila oskrba z vodo za 2,6 %. Med prevozi so se najopazneje zvišale cene železniških potniških prevozov za 5,9 %, letalskih potniških prevozov za 3,6 %, goriv in maziv za 1,2 %, motornih koles in koles za 1,1 % ter novih osebnih avtomobilov za 1,0 %. Spremembe cen slednjih so bile delno tudi posledica spremenjenega davka na motorna vozila. Rabljeni osebni avtomobili pa so se pocenili za 3,5 %. Dražji kruh, cenejše sadje in meso Zaradi zaključenih akcij so se med prehrambrenimi izdelki in brezalkoholnimi pijačami najbolj zvišale cene kruha in drugih izdelkov iz žit ter gaziranih in negaziranih pijač za 2,3 oz. 2,2 %, najopazneje pa so se znižale cene sadja za 1,8 % ter mesa za 1,3 %. Marca cenejša predvsem stanovanjska oprema V povprečju so se cene hrane v primerjavi z lanskim letom znižale. Marca so se najbolj pocenili stanovanjska oprema, rekreacija in kultura ter alkoholne pijače in tobak. Med izdelki za opremljanje doma se je zaradi raznovrstnih popustov in akcijskih cen najbolj pocenil tekstil za gospodinjstvo za 7,0 %, pocenili pa so se tudi gospodinjske naprave in aparati za 1,2 % ter pohištvo in oprema za 0,5 %. Po drugi strani pa se je podražilo orodje in pripomočki za hišo in vrt za 1,9 % ter preproge in talne obloge za 1,5 %. Letna inflacija 1,4-odstotna Rast cen na letni ravni se je marca nekoliko zvišala in je zdaj 1,4-odstotna v istem obdobju lani je bila 1,8-odstotna, povprečna 12-mesečna rast pa je ostala 0,8-odstotna v istem obdobju lani 4,5-odstotna. V enem letu so se cene najbolj zvišale v skupini stanovanje za 8,9 %, sledile so alkoholne pijače in tobak za 5,9 %, gostinske in nastanitvene storitve za 2,0 %, izobraževanje za 1,8 % ter raznovrstno blago in storitve za 1,3 %. Oblačila in obutev, hrana in brezalkoholne pijače ter izdelki oz. storitve v skupini zdravje pa so bili v povprečju cenejši kot pred enim letom.",0
"Ljubljana - V času zaostrenih gospodarskih razmer je zagotavljanje likvidnosti gospodarstva resen problem. Kreditni krč ne popušča, gospodarstvo pa se dnevno srečuje z vse večjimi poslovnimi težavami. Ambicija je zagotoviti vire za uspešno poslovanje podjetij, toda banke opozarjajo, da so pri zagotavljanju virov omejene tako doma kot v tujini. Kot je danes v razpravi med gospodarstveniki in finančniki v Ljubljani opozoril predsednik GZS Zdenko Pavček, brez dobrega sodelovanje realnega sektorja z bančnim ne gre. V času svetovne finančne in gospodarske krize pa je na trgu denarja premalo, je predrag in težko dostopen. Že tako težke razmere pa otežuje še politizacija, kar bo onemogoča uspešno prestrukturiranje gospodarstva. Gospodarstveniki in finančniki so ugotavljali, da nekateri vladni ukrepi v boju zoper krizo niso ustrezno pripravljeni, jamstvena in poroštvena shema pa je zaenkrat neučinkovita oziroma ne deluje. Banke brez državne asistence ne morejo pridobiti dolgoročnih sredstev, nadzor Banke Slovenije pa je zelo ortodoksen in pomeni velik pritisk na bankirje.",0
"Jeseni bo T-Mobile v ZDA začel prodajati mobilnik z Googlovim operacijskim sistemom HTC Dream bo prvi mobilni telefon z naloženim Googlovim operacijskim sistemom Android. Njegovo prodajo so pred nekaj dnevi odobrili ameriški regulatorji. Na voljo bo to jesen (enkrat okoli novembra) pri ameriškem T-Mobilu. Imel naj bi polno tipkovnico, ki zdrsi izpod aparata, na dotik občutljiv zaslon. Odlikovala pa bi ga naj predvsem enostavna in inovativna programska oprema povezana z že znanimi Googlovimi storitvami. Na mobilniku bo nameščena tudi Googlova programska oprema za prikazovanje oglasov. Tako naj bi uporabnikom, v kolikor bi želeli, v zameno za nižjo ceno aparata in morebitno nižjo naročnino, prikazovali oglase. Podobno kot iPhone bo tudi gPhone ponujal trgovino aplikacij za mobilnik. Nekateri viri namigujejo, da je prihajajoči HTC Dream enak prikazanemu v spodnjem videu:",1
"Intervju s predavateljem na Fakulteti za management Koper Dogajanje, ki pretresa svetovne finančne trge, ima posledice tudi v Sloveniji. Kakšne, je MMC povprašal ekonomista Janeza Šušteršiča s Fakultete za management Koper. Šušteršič, ki ga poznamo tudi kot nekdanjega direktorja vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, je v pogovoru za MMC med drugim spregovoril tudi o tem, kako naj se povprečen državljan pripravi na morebitno krizo. Pri tem je posvaril pred zadolževanjem in dragimi nakupi. Stečaj četrte največje investicijske banke v ZDA Lehman Brothers se čuti na borzah povsod po svetu. Kako to dogajanje vpliva na Slovenijo - kaj se dogaja na slovenskem finančnem trgu? Tudi na slovenskem finančnem trgu vrednost delnic upada, kar kaže na njegovo povezanost s svetovnimi gibanji. Dodatni razlog za upadanje cen delnic pri nas pa je, da smo lani do poletja doživeli izjemno rast tečajev naših delnic, tudi v svetovnem merilu. Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih glede cen hrane, cen stanovanj, višine plač ipd.? Cene hrane bodo v svetovnem merilu verjetno še naraščale, čeprav najbrž ne več tako intenzivno kot v zadnjem letu. Cene stanovanj v Sloveniji bodo verjetno mirovale, ne pričakujem pa, da bi padle, ker večina ljudi živi v svojih stanovanjih, in zato ne bo velike dodatne ponudbe ne morejo prodati stanovanja in denarja naložiti v kakšno drugo naložbo. Plače bodo tako kot doslej rasle hitreje od inflacije, vendar v zasebnem sektorju zagotovo počasneje kot v preteklih letih. S tem se bodo podjetja vsaj nekoliko prilagodila na težje gospodarske razmere. Glede na to, da je bila kriza sprožena na trgu hipotekarnih posojil, se zastavlja vprašanje, kaj to dogajanje pomeni za tiste Slovence, ki odplačujejo posojila? Se bodo obroki odplačil morebiti povečali? Večina posojil je vezanih na tržne obrestne mere, torej se bodo obroki povečali, če bodo rasle obrestne mere. Vendar ne pričakujem, da bi ECB lahko še bistveno dvignil obrestne mere nad sedanjo raven. Kakšne vzvode ima na voljo Banka Slovenije oz. vlada, da prepreči paniko in padanje indeksov? Nobenega razloga ni, da bi vlada ali BS morala preprečevati padanje indeksov. Banka Slovenije mora predvsem nadzirati kakovost naložb finančnega sektorja in – skupaj z ECB – zagotavljati kratkoročno likvidnost. Vlada pa mora predvsem skrbeti za čim bolj konkurenčen gospodarski okvir ter s fiskalno in z dohodkovno politiko pomagati gospodarstvu iz recesije, če bi do nje prišlo – vendar smo v Sloveniji še daleč od tega. Kakšnih gasilskih akcij v smislu reševanja posameznih podjetij ali bank ali ad hoc pomoči pa ne bi priporočal. Dogajanje na svetovnih finančnih trgih lahko vpliva tudi na manjšo gospodarsko rast – ali se v tem primeru lahko pričakuje večja odpuščanja? Gotovo bodo v najbolj prizadetih podjetjih tudi odpuščanja, vendar pa množičnega zapiranja delovnih Za nekaj pojasnil je MMC zaprosil tud Banko Slovenije. Na vprašanja niso želeli odgovoriti, poslali pa so nam obrazložitev Neposredna izpostavljenost slovenskih bank do ameriške banke Lehman Brothers je neznatna in ne predstavlja sistemskega tveganja za domači finančni sistem po objavi plačilne nezmožnosti omenjene ameriške banke. Razmere na mednarodnih trgih pozorno spremljamo.",0
"Edini pridržani Andrej Drapal je bil malo pred 17. uro izpuščen, kriminalisti pa so končali preiskavo na sedežu Pristopa Na ljubljanski agenciji Pristop , ki jo vodi Franci Zavrl, direktor in partner, so danes potekale hišne preiskave, kjer je bilo več kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Kriminalistična akcija je povezana s projektom Pomurje, kjer so bili vpleteni tudi podjetje Oikos in državni sekretar Andrej Horvat. Edini pridržani Andrej Drapal (na sliki), ki je bil tedaj partner Pristopa, zdaj pa dela prek agencije Consensus , je bil malo pred 17. uro izpuščen. ""Poklical bom takoj, ko bo mogoče,"" nam je zatrdil dopoldan. Iz policije so zvečer okoli 19. ure sporočili, da so današnje hišne preiskave v zadevi Pomurje končane. Preiskava v pristopu Kriminalisti pri Andreju Drapalu na Beethovnovi ulici 9 v Ljubljani Policisti so bili dopoldan pred poslopjem Pristopa. Na dvorišče, kjer naj bi bili kriminalisti, nas ni spustil jezni gospod, ki nam je zagrozil, da gre za zasebno posest in jih bomo skupili. ""Lahko potrdim, da preiskava poteka. S kriminalisti dobro sodelujemo. Z naše strani ni nobene zaskrbljenosti. Konkretno o primeru ne morem govoriti. Franci Zavrl s to preiskavo nima nobene povezave. O hišnih preiskavah ne vem nič. Kriminalistom bomo dali na voljo vse kar potrebujejo. Večino zaposlenih smo zjutraj poslali domov,"" nam je pojasnila Katarina Prešeren, višja svetovalka v Pristopu. ""NPU skupaj s policisti ljubljanske policijske uprave danes izvaja preiskovalne ukrepe v okviru obsežne kriminalistične preiskave resnih oblik gospodarske kriminalitete, ki jo usmerja specializirano državno tožilstvo,"" pa so nam sporočili iz policije. Preiskave na petih naslovih Hišne preiskave se sicer na podlagi odredb okrožnega sodišča v Ljubljani izvajajo na območju ljubljanske policijske uprave na petih naslovih, pri čemer se preiskujejo tako zasebni kot poslovni prostori in eno osebno vozilo. V preiskavah policisti iščejo materialne dokaze, ki bodo služili kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku. Ozadje preiskave Predmet preiskave je dokumentacija o projektu Pomurje. Kot poroča Pozareport gre za policijsko preiskavo, povezano z domnevno nezakonito delitvijo razvojnega denarja za Pomurje, kjer naj bi bil močno vpleten Andrej Horvat , nekdanji državni sekretar ter vidni politik Socialnih demokratov. V preiskavi, ki teče že poldrugo leto je tudi podjetje Oikos . ""Crknjenega od dvodnevnega snemanja me zbudijo novice o kriminalistični preiskavi v firmi ... Casual friday pa tak."" Tako je na Twitterju zapisal Aljoša Bagola, kreativni direktor Pristopa.",0
"Zdravniška zbornica je ponovno uvedla postopek morebitnega odvzema licence pediatrinji Zlatki Kanič. Ponovno bo opravila le ustno obravnavo, in sicer še pred koncem poletja. Zdravniška zbornica je pediatrinji Zlatki Kanič, ki je v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor zdravila Bora Nekrepa, 18. januarja že odvzela licenco za dva meseca, a je ministrstvo za zdravje 25. maja ugodilo pritožbi zdravnice, zaradi procesnih napak v postopku odločbo odpravilo in zadevo zbornici vrnilo v ponovno odločanje. Ministrstvo je takrat tudi izrazilo pričakovanje, da bo zbornica takoj pristopila k ponovnemu odločanju v tem primeru. Zbornica bo v upravnem postopku po uradni dolžnosti ponovila ustno obravnavo, pojasnjuje predsednica zbornice Gordana Živčec Kalan. Tako bo Kaničeva imela možnost, da bo njen pooblaščenec sodeloval pri obravnavi in bo lahko postavljal vprašanja izvedencem in pričam. Poleg tega bodo Kaničevo v postopku dodatno seznanili, da se je dolžna izjaviti oziroma se ni dolžna izjaviti, če bi jo njena izjava obremenila, ter tudi, da je dolžna ves čas govoriti resnico. Pričala bosta tudi Borova starša Kot priči bodo k obravnavi ponovno povabili tudi starša Bora Nekrepa, čeprav se obravnav v okviru prvega postopka nista udeleževala. Tudi v ponovljenem postopku bo sodeloval izvedenec iz tujine. Po besedah Živčec Kalanove so danes na zbornici že pristopili k usklajevanju datuma za ustno obravnavo. Ko bodo izvedeli za prvi možni termin, ki ga bo izvedenec imel na voljo za obravnavo, bodo slednjo razpisali. Živčec Kalanova pričakuje, da bo to še pred koncem poletja. Mnenja inštituta ne želijo razkriti Pred ponovno uvedbo postopka je sicer zbornica zaprosila inštitut za javno upravo za dodatno pravno mnenje. Danes je inštitut zbornici to mnenje tudi poslal. V zbornici pravnega mnenja ne želijo razkriti, saj to zadeva samo stranko v postopku. A se je, kot pojasnjuje Živčec Kalanova, zbornica na podlagi tega mnenja in vseh dejstev, ki so bila pri tem postopku že ugotovljena, odločila ponoviti ustno obravnavo. Pooblastilo Penku velja Ministrstvo za zdravje je ob odločbi, s katero je odpravilo začasen odvzem licence Kaničevi, tudi izdalo odločbo, s katero je odpravilo sklep zbornice, da odvetnik Boštjan Penko s pooblastilom, ki se uporablja v kazenskih zadevah, ne more zastopati Kaničeve. Penko je namreč v postopku zdravniški zbornici predložil sodno pooblastilo o zastopanju stranke. Ker pa primer na zbornici vodijo po upravnem postopku, so zahtevali pooblastilo skladno z zakonom o splošnem upravnem postopku in ne po kazenskem zakoniku. Zbornica bo sedaj sicer Penka povabila k obravnavi na osnovi tega pooblastila. A predsednica zbornice poudarja, da je pooblaščenec Kaničeve Boštjan Penko ves čas vedel, kdaj bodo ustne obravnave, pa se jih ni udeležil in je s tem povzročil omenjeno postopkovno nepravilnost. ""Penko nagaja""",0
"London - Proizvajalec luksuznih avtomobilov Jaguar Land Rover, ki je v lasti indijskega avtomobilskega podjetja Tata Motors, je napovedal, da bo v svoji tovarni v Solihullu v osrednji Angliji na Otoku v prihodnjih petih letih ustvaril več kot 1000 delovnih mest. Predstavniki Jaguarja Land Roverja so ob tem pojasnili, da bodo v svoje operacije v prihodnjih petih letih vložili več milijard britanskih funtov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Skladno s tem podjetje v obdobju petih let pričakuje tudi pomembne nove proizvodne dejavnosti, ki bodo omogočile ustvarjanje novih delovnih mest. V Veliki Britaniji naj bi jih v omenjeni tovarni ustvarili več kot 1000. Predstavniki avtomobilskega proizvajalca so opozorili še, da bodo na ta način pomagali pešajočemu britanskemu gospodarstvu. Tata Motors je prestižni avtomobilski blagovni znamki Jaguar in Land Rover od ameriškega avtomobilskega proizvajalca Ford kupil leta 2008, zanju pa je odštel 2,3 milijarde dolarjev. Posel se je za indijsko družbo izkazal kot zelo uspešen.",1
"Protest bosanskih delavcev, ki so jih opeharili slovenski delodajalci, se je v Sarajevu končal z dogovorom na slovenskem veleposlaništvu. Do 19. septembra naj bi slovenske in bosanske oblasti omogočile, da se ta problem razreši. Kot je za 24ur.com povedal Andrej Kurnik iz Nevidnih delavcev sveta, se je na protestu zbralo okoli 40 delavcev, skupaj z aktivisti in podporniki pa se jih je zbralo okoli 120. Zahtevali so, da se jim omogoči vrnitev v Slovenijo, da bi lahko izterjali dolgove od svojih slovenskih delodajalcev. Na protestu so se jim pridružili tudi aktivisti gibanja Dosta!, predstavniki slovenske skupine Nevidni delavci sveta in predstavniki Udruženja političkih nauka, poroča bosanski portal Sarajevo-X. Protest se je začel pred stavbo Urada visokega predstavnika, ki je hkrati tudi posebni predstavnik EU. Aktivisti namreč poudarjajo, da Slovenija ni osamljen primer, ko gre za slab odnos do tujih delavcev. S transparenti, na katerih je pisalo Hočemo naše plače in Dovolj poniževanja delavcev iz tretjih držav so pred uradom nato prebrali seznam svojih zahtev in pritožb. Delavci Prenove so več dni vztrajali na slovenskem ministrstvu za delo, pa tudi gladovno stavkali. Opozorili na licemerje in hinavščino Odziva iz OHR še ni bilo, čeprav se jim je predala skupna izjava, je dejal Kurnik in pojasnil, da se je pred uradom poudarilo, da so v uradu visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH odgovorni tudi za to, kar se dogaja delavcem državljanom BiH in tudi drugim tujim delavcem . Po njegovih besedah so opozorili na licemerje in hinavščino . Mednarodna skupnost in EU po eni strani blokirajo proces liberalizacije in odlagajo urejanje viznega režima, hkrati pa si zatiskajo oči pred oblikami hiperizkoriščanja migrantskih delavcev, je pojasnil Kurnik. Delavci so izpostavili dve glavni neposredni zahtevi. Prva zahteva je, da se vzpostavijo mehanizmi, preko katerih bi lahko izterjajo to kar se jim dolguje, se pravi plače, regres in druge pravice iz dela, ki so jim zanikane. Druga zahteva pa je, da lahko vstopijo na svoboden trg dela v Sloveniji, to pomeni, da lahko dobijo osebna delovna dovoljenja. Delavci tako zahtevajo, da se jim omogoči vrnitev v Slovenijo, da bi lahko zahtevali svoj zasluženi denar. Vizuma za Slovenijo namreč po preteku delovnega dovoljenja niso mogli dobiti. Vsakemu od delavcev slovenski delodajalci dolgujejo od 6.000 do 9.000 evrov. Ob tem so izpostavili tudi obupne delovne pogoje, neplačevanje prispevkov, socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter na predolgo in pogosto neplačano delo. Če bi se kateri od delavcev pritožil delodajalcu v času, ko so še delali, bi ga nemudoma odpustili, opozarjajo delavci. Zabeleženi pa so tudi primeri šovinističnega žaljenja delavcev na nacionalni osnovi. Bosanske oblasti so po njihovih navedbah soodgovorne za dogajanje v Sloveniji. Foto POP TV Večina danes v Sarajevu zbranih delavcev je delala za slovensko gradbeno podjetje Prenova, ki je v lasti Zorana Perkovića. Protest pa ni letel le na slovenske delodajalce in oblast, veliko pripomb so podali tudi na bosansko oblast, češ da niso nič naredili za njih. Še več, celo služili naj bi na njihovem delu v Sloveniji. Nezadovoljstvo z obnašanjem bosanskih oblasti so tako pokazali z današnjim protestom pred zgradbo zunanjega ministrstva BiH, kjer so vzklikali, da so bosanske oblasti krive za pošiljanje delavcev v Slovenijo, kjer jih obravnavajo kot živali . Obtožili so jih sokrivde za to, da so bili delavci v Sloveniji bolj lačni kot siti in da so za to situacijo še bolj krivi kot slovenska oblast. Nato so se odpravili še proti slovenskemu veleposlaništvu v BiH, kjer so jih sprejeli predstavniki veleposlaništva. Rok za rešitev 19. september Po besedah Andreja Kurnika so na veleposlaništvu dosegli dogovor o razrešitvi problema opeharjenih bosanskih delavcev. Foto POP TV Na slovenskem veleposlaništvu so se pogajali približno dve uri in pol. Najprej so delavci predstavili problem, nato pa smo le prišli z namestnikom veleposlanika do dogovora, da skušamo definirati okvire in poti, po katerih bi naslovili ta problem in rešili ta problem te skupine delavcev in tudi drugih delavcev . Nato je po Kurnikovih besedah prišlo do komunikacije med slovenskim veleposlaništvom in slovenskim ministrstvom za delo, pa tudi med veleposlaništvom in bosanskim ministrstvom za civilne zadeve. Dogovorili so se, da imajo te institucije čas do 19. septembra, da rešijo vprašanje teh delavcev. Najprej se morajo izplačati neizplačane plače in uresničiti vse pravice iz dela, ki so trenutno zanikane. Bosanske in slovenske inštitucije morajo tako do 19. septembra najti mehanizme, kako bodo lahko delavci do svojega denarja tudi prišli. Dogovorili so se tudi, da se bodo predali dosjeji teh delavcev na ministrstvo za delo in nato na zavod za zaposlovanje, da jih bodo lahko obravnavali od primera do primera. Pri tem je po Kurnikovih besedah treba upoštevati, da so ti ljudje ogromno prestali, da so bili izigrani, da se jim je lagalo, da jim je Slovenija dala vizume v potne liste, ni jim pa dala nobenih mehanizmov, da tudi terjajo te pravice . Poleg tega pa je prišlo v telefonskem razgovoru z ministrstvom za delo do govora o tem, da se pospešijo postopki za spremembo zakona o zaposlovanju in delu tujcev ter da se pospeši sprejetje sporazuma med Slovenijo in BiH o zaposlovanju. Po poročanju Sarajevo-X ni bilo zabeleženih nobenih incidentov, demonstracije pa so spremljali tudi pripadniki ministrstva za notranje zadeve kantona Sarajevo.",0
"Razsodba. Metodu Di Batisti, bivšemu šefu DRI (nekdanja direkcija za državne ceste), bo morala država izplačati za več kot štiri leta plač. Epilog. Državna DRI upravljanje investicij (nekdanja direkcija za državne ceste - DDC) je zoper bivšega direktorja Metoda Di Batisto, ki je bil predčasno razrešen v času prejšnje vlade Janeza Janše, izgubila tožbo na delovnem sodišču, nam je pred dnevi sporočil vir. “Razsodba je taka, da ga bo DRI morala vzeti nazaj v službo, in to v času, ko smo zaradi krize morali odpustiti 40 ljudi. Poleg tega pa mu pripadajo vse plače za nazaj. To presega vse meje dobrega okusa. Ker gre za ogromne zneske, se to hoče v naši hiši čim dlje prikrivati,” nam je razkril vir. Draga odstavitev Izračun. Metod Di Batista je bil z mesta šefa DDC (zdaj DRI) predčasno razrešen februarja 2008. Od razrešitve do zdaj ni prejel 54 plač. Če je tudi njegova plača znašala 9.600 evrov bruto, kolikor po pisanju Financ dobi aktualni šef Siročič, bo Di Batistova razrešitev davkoplačevalce stala rekordnih 518 tisoč evrov bruto. Na DRI, ki jo vodi Rajko Siročič, so informacije potrdili. “Med DRI in Metodom Di Batisto že več let poteka sodni spor. DRI je zoper odločitev višjega sodišča vložila zahtevo za revizijo, ki še ni končana. Po odločitvi višjega sodišča pa Metodu Di Batisti delovno razmerje ni prenehalo, zato mu je DRI dolžna plačati vse, kot da bi delal,” so pojasnili. Odgovoru, za kakšen znesek gre, so se izognili s pojasnilom, da bo izračun mogoče opraviti šele, ko jim bo Di Batista, ki je zdaj že upokojenec, predložil podatke, k čemur so ga že pozvali. Kakšno plačo je imel, pa nam z DRI včeraj do zaključka redakcije niso odgovorili.",0
"Napoved EK o 3,4 odstotnem padcu BDP letos v Sloveniji je zelo realistična, ocenjuje ekonomist Masten. Ob dodatnih šokih bi bil lahko padec celo šestodstotni. Okrevanje, do katerega naj bi prišlo prihodnje leto, ne bo hitro. Napoved Evropske komisije je lahko realistična, meni ekonomist Masten. Mogoče je, da je spomladanska napoved Evropske komisije, ki je Sloveniji za letos napovedala 3,4-odstotni padec BDP, zelo realistična, meni ekonomist Igor Masten. Dodaja, da je za nosilce ekonomske politike pomembno to, da okrevanje, do katerega naj bi prišlo prihodnje leto, ne bo hitro. Čisto mogoče je, da je ta napoved Evropske komisije zelo realistična in v skladu s tistim, kar je napovedal Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar, je danes ocenil Masten. Umar je, kot je znano, napovedal štiriodstotni padec BDP, ob dodatnih šokih zaradi krize bi lahko ta dosegel šest odstotkov. Vsaka napoved navaja dejavnike tveganja. Če bi šli v eksplicitno navajanje dejavnikov, bi prišli do podobnih številk, o napovedi Evropske komisije pravi Masten. Rast ne bo visoka Evropska komisija Sloveniji za prihodnje leto napoveduje 0,7-odstotno gospodarsko rast. Masten sicer ne misli, da se bo rast obrnila v pozitivno. Rast bi se lahko začela prihodnje leto, vprašanje pa je, v katerem četrtletju. To je odvisno od stanja na evropskih trgih, je dejal in dodal, da ni toliko pomembno, ali bo rast ali ne, ampak to, da je jasno, da rast ne bo visoka. Evropska komisija v danes objavljeni spomladanski napovedi pričakuje, da se bo obseg bruto domačega proizvoda BDP Slovenije letos zmanjšal za 3,4 odstotka. Še januarja je napovedovala, da bo rast 0,6-odstotna. Dejstvo je, da rast ne bo visoka in torej ne bo prišlo do hitrega okrevanja. Ni toliko pomembno, ali bo do ustavitve padanja prišlo ob koncu letošnjega ali v začetku prihodnjega leta. Za nosilce ekonomske politike je pomembno to, da okrevanje ne bo hitro, pravi Masten. Javnofinančni primanjkljaj Slovenije naj bi po novi napovedi Evropske komisije letos znašal 5,5 odstotka, prihodnje leto pa 6,5 odstotka BDP. Gre za skokovito povečevanje sicer razmeroma nizkega dolga in če bo sledil ne prav hiter popravek v ravnovesje, so to alarmantne številke, opozarja Masten. Težave so zaradi tega lahko pri zadolževanju, saj se bo državi znižala bonitetna ocena, kar bi zvišalo stroške zadolževanja. GZS Letošnji primanjkljaj višji od preteklih let Na Gospodarski zbornici Slovenije GZS so ocene gospodarske rasti, kakršne je danes objavila Evropska komisija, pričakovali, saj je Slovenija del območja evra in je zaradi velike izvozne odvisnosti izjemno občutljiva na dogajanje v evropskem prostoru, za katerega se že več kot dva meseca ocene znižujejo . Presenečenje za GZS niso niti ocene javnofinančnega primanjkljaja, tudi po zadnjih ocenah GZS iz aprila letos da bo znašal pet odstotkov bo letošnji primanjkljaj višji od preteklih let, so sporočili iz GZS.",0
"Poslanca SDS Ljuba Žnidarja, ki je bil imenovan za državnega sekretarja, naj bi glede na volilni rezultat v DZ nadomestila Alenka Koren Gomboc, ki pa naj bi imela po navedbah Dnevnika v preteklosti težave s srednješolskim spričevalom. Kot navaja, je 37-letna Alenka Koren Gomboc sestrična soproge predsednika vlade Urške Bačovnik Janša, je koordinatorica SDS za koroško regijo, v politiki pa aktivna zadnjih pet let. Avtorji anonimnega pisma, ki ga hranijo v uredništvu časnika, ji očitajo, da je zaradi ponarejenega spričevala pred leti izgubila službo v eni od koroških poslovalnic SKB. Kot piše Dnevnik, Žnidar položaja v DZ ni zapustil povsem prostovoljno. V odhod naj bi ga prisilili v vodstvu stranke, da bi službo zagotovili brezposelni Koren-Gombočevi. O izobrazbi Koren Gombočeve sicer Dnevnik piše, da je končala poklicno kmetijsko šolo v Šentjurju, takoj zatem pa se je zaposlila kot trgovka in na celjski zasebni šoli Abitura opravila tudi prekvalifikacijo. Ko je želela na delavski univerzi v Žalcu končati srednjo ekonomsko-poslovno šolo, pa ji je ""nekdo"", kot je dejala sama, svetoval, da lahko izobrazbo pridobi tudi po krajšem postopku. Da je nekaj vendarle narobe, je ugotovila šele, ko je začela prejemati nenavadna SMS-sporočila, češ da nekateri delovna mesta v SKB zasedajo tudi z neustrezno izobrazbo. Takrat je to tudi prijavila ustreznim organom, kjer je pustila vse podatke, tudi o telefonski številki, s katere je prejemala sporočila. Čeprav je v svojem življenjepisu pred državnozborskimi volitvami natančno opisala, kje je bila do takrat zaposlena, zaposlitve pri SKB ni natančno navedla – uporabila je namreč samo termin ""v bančništvu"". Ali je res morala zapustiti službo zaradi ponarejenega spričevala, pa v SKB niso ne potrdili ne zanikali, saj da gre za osebne podatke, ki jih ne morejo posredovati javnosti. Koren Gombočeva pravi, da so se razšli iz poslovnih razlogov. O izobrazbi Koren Gombočeve danes piše tudi Večer. Oba časnika, ki sta se za pojasnila obrnila tudi na SDS, pa so v omenjeni stranki napotili k branju omenjenega življenjepisa.",0
"Kako Zoran, Gregor, Janez, Borut, Karl in Radovan vozijo slalom po parlamentu? Današnje dogajanje v parlamentu je bilo polno blefiranja, višje matematike, sprenevedanja, dvoličnosti, ljubezni in ogorčenja. 1. Drugi obraz. Zoran Janković je celo pred kamerami povsem drugačen kot pred porazom v boju za predsednico DZ. Izjave so izjemno spravljive. Če je denimo pred dnevi zavračal Janeza Šuštaršiča, naj bi ga zdaj štel celo med kandidate za finančnega ministra. Blef ali ne? 2. Dvojna igra. Prav zato, ker Jankoviću najbrž ne verjame na lepe oči, se Šuštaršičev strankarski vodja Gregor Virant medtem pogovarja o tretjem bloku v parlamentu, skupaj z Žerjavovo SLS in Erjavčevim DeSUS. 3. Zaveznik je moj nasprotnik. A Virant se pogovarja s tistim Radovanom Žerjavom, ki hkrati protestira, da prav Virant njegovo stranko uporablja kot element pogajanj z Jankovićevo Pozitivno Slovenijo. Ponavljajoč pri tem, da SLS ne bo šla v koalicijo z Jankovićem. In vendar z Virantom kljub tej ""zlorabi"" vendarle sooblikuje tretji blok. 4. Bi, pa ne bi. Prav zato naj bi SDS Janeza Janše že pripravila svojo koalicijsko pogodbo, računajoč prav na zavezništvo s trojčkom SLS, DeSUS in Virantova lista. Toda – Virant zanika, da bi bili naklonjeni koaliciji z Janšo. 5. Višja matematika. Medtem poslanec Matevž Frangež iz SD, ki je blizu Borutu Pahorju, poudarja možnost koalicije, ki noče Janše za mandatarja. Govori se tudi o tem, da bi se SD priključila sredinskemu trojčku: SLS,Virantova lista in DeSUS. Toda vprašanje je, kako bodo ti štirje oblikovali skupaj koalicijo, če: a. skupaj vse štiri stranke nimajo dovolj glasov za oblikovanje vlade,b. hkrati SD nasprotuje koaliciji, ki bi jo vodil Janša,c. in hkrati SLS pa nasprotuje koaliciji, ki bi jo vodil Janković. Jasno je le eno, da vsi še vedno barantajo na tržnici. Mi pa se lahko čudimo in tudi zabavamo. In upamo, da ne bomo videli že videnega filma iz mandata še aktualne Pahorjeve vlade, ko je vsak koalicijski lider vlekel le za svoj štrik. Morda žarek upanja o enotnosti politike o ključnih reformah vzbuja današnje sprejetje interventnega zakona. A tudi to glasovanje ni minilo brez svojega retoričnega zvezdnika, Karla Erjavca. Danes je Erjavec za parlamentarnim odrom povedal, da nasprotuje interventnemu zakonu, potem pa tudi, da bo – zanj glasoval!?",0
"Ljubljana - Osrednji delniški indeks SBI 20 se je približno pol ure po odprtju borznega trga v primerjavi s sredo znižal za 259,43 točke oz. 4,52 odstotka na 5474,11 točke, indeks t.i. blue chipov SBI TOP pa je izgubil 67,59 točke oz. 5,25 odstotka in padel na 1220,04 točke. Podobno kot na ostalih borzah v svetu je tudi v Ljubljani olajšanje po objavi ukrepov za omejitev učinkov finančne krize trajalo le kratek čas. Po krepki rasti v ponedeljek in torek sta v sredo indeksa že izgubljala tla pod nogami z nekaj manj kot dveodstotnim padcem, danes pa se njuna vrednost občutneje znižuje. V rdečem so tako tečaji Mercatorja (-7,31 odstotka), Petrola (-6,79 odstotka), Krke (-6,75 odstotka), s katero se za zdaj največ trguje, Telekoma (-5,66 odstotka), za nekaj več kot štiri odstotke so cenejše delnice Gorenja in Luke Koper. Aerodrom Ljubljana je cenejši za osem odstotkov.",0
"Delavci Steklarske nove še vedno čakajo na obljubljeno poravnavo neplačanih prispevkov zadnjih petih let. Pričakujejo tudi izplačilo odpravnin, kar jim je premier Pahor septembra obljubil. Delavci Steklarske nove napovedujejo tudi gladovno stavko, če Pahor ne bo izpolnil obljub. Delavci Steklarske nove, ki je od maja letos v stečaju, so na premierja Boruta Pahorja naslovili pismo, v katerem ga pozivajo, naj izpolni svojo obljubo o tem, da jim bo država poplačala neplačane prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki niso bili poravnani že od leta 2004. Kot je povedal predstavnik zaposlenih Stjepan Miklaužić, jim je Pahor na septembrskem srečanju obljubil tudi izplačilo odpravnin, ne glede na to, koliko denarja se je nabralo v stečajni masi. Za obljubljeno poplačilo prispevkov bi sicer država, ki je bila prek Kapitalske družbe Kad večinska lastnica Steklarske nove, morala zagotoviti okrog 2,5 milijona evrov. Pahorjev kabinet Premierjeve obljube niso bile tako konkretne V Pahorjevem kabinetu pravijo, da je premier septembra obljubil le, da se bo znotraj pokojninske reforme preučilo možnost, da se v osnovo za izračun pokojnine za posameznike vključuje tudi obračunane prispevke za Zpiz . Miklaužić je za petek sklical zbor delavcev, na katerega je povabil tudi premierja Pahorja in predsednika uprave Kad Boruta Jamnika. Če do takrat delavci ne bodo dobili odgovora, zakaj država neplačanih prispevkov še ni poravnala, se bodo na omenjenem zboru dogovorili o odhodu v Ljubljano, kjer bodo pred vladnim poslopjem pripravili protest, nekateri delavci pa napovedujejo celo gladovno stavko. V kabinetu predsednika vlade so pojasnili, da je Pahor predstavnikom Steklarske nove na septembrskem srečanju obljubil, da se bo znotraj pokojninske reforme proučilo možnost, da se v osnovo za izračun pokojnine za posameznike vključuje ne zgolj plačane prispevke Zpizu, ampak tudi obračunane . Pristojne službe pa naj bi pripravile osnutek oziroma proučile možnost novele zakona o stečajnem postopku, kjer bi se določile nove prioritete za izplačila stečajne mase za terjatve iz neplačanih prispevkov za Zpiz , je povedala svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu predsednika vlade Špela Vovk.",0
"Da sanje lahko včasih napovejo prihodnost, dokazuje primer 65-letnega Avstrijca, ki je v enem izmed Hitovih igralnih zabavišč zadel 90.351,15 evra. Avstrijec je namreč v noči z nedelje na ponedeljek sanjal, da ga v Koroni čaka dobitek. Zato je v bolnišnici prosil za izpust do 21. ure in v igralnici priigral več kot 90 tisoč evrov! Avstrijec je sicer navdušen nad igro na avtomatih, ki so povezani v tako imenovano progresivo. Gre za skupino povezanih igral, ki zaradi sistema skupnih vložkov dajejo možnost večjih dobitkov. Koluti klasičnega avtomata s številko 2210, na katerem je možakar igral že večkrat, so se ob 16.20 ustavili na kombinaciji treh znakov double peppers in mu prinesli sanjski dobitek. Da je 65-letnik res rojen pod srečno zvezdo, dokazujejo tudi njegovi večkratni dobitki v omenjeni igralnici. Osebju je zaupal, da bo denar vložil v obnovo svoje graščine, kar bo ostalo, pa bo namenil za izpolnitev svojih skritih želja.",1
"Liechtensteinska policija išče 42-letnega Kieberja, ki naj bi ukradel seznam strank v banki LGT Group. Liechtenstein je izdal mednarodno tiralico za Heinrichom Kieberjem, ki je osumljen kraje občutljivih podatkov strank v liechtensteinski banki LGT Group, na podlagi katerih je izbruhnila davčna afera svetovnih razsežnosti. Policija z mednarodno tiralico išče 42-letnega Heinricha Kieberja. Liechtensteinska policija je že v torek na svoji spletni strani objavila fotografijo 42-letnega Kieberja, zraven pa zaprosila za informacije o tem, kje se nahaja osumljeni. Obenem dodaja, da bo Liechtenstein v primeru aretacije osumljenca v tujini takoj zahteval njegovo izročitev. Kot je znano, je afera utaje davkov prek računov v alpski kneževini Liechtenstein izbruhnila februarja v Nemčiji, potem ko je prišlo v javnost, da je nemška obveščevalna služba za okrog pet milijonov evrov od nekega vira kupila seznam in druge podrobnosti računov v banki LGT Group. Nemške oblasti so zaradi suma davčnih utaj sprožile obsežno preiskavo, podobno pa so se odločili tudi davčni organi v drugih državah. Tožilci v omenjeni kneževini pa so medtem sprožili preiskavo proti Kieberju, nekdanjemu uslužbencu v banki LGT, in še nekaj osumljenim neidentificiranim osebam. Za podatke o morebitnih slovenskih državljanih na seznamu, ki ga je pridobila nemška obveščevalna služba, je zaprosilo tudi slovensko ministrstvo za finance. Liechtenstein tako kot druge davčne oaze privlači vlagatelje z vsega sveta, saj lahko tam svoj denar shranijo z visoko stopnjo tajnosti in zaščito pred mednarodnimi preiskavami davčnih utaj. Vendar pa so takšne države v zadnjih letih vedno bolj deležne pritiskov, naj informacije o lastnikih bančnih računov delijo z ostalimi državami. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je leta 2002 tako navedla sedem držav, ki jih je označila za nesodelujoče davčne oaze . Na seznamu so ostale še tri Andora, Monako in Liechtenstein.",0
"V okviru akcije bo razdeljenih 780.000 žarnic Slovenska elektrodistribucijska podjetja bodo prihodnji mesec vsakemu gospodinjstvu podarila varčno žarnico. Gre za prvi korak k varčevanju z energijo in njeni smotrnejši uporabi, obenem pa za prizadevanje za zmanjšanje negativnih vplivov, ki jih lahko povzročijo elektroenergetski objekti v okolju, pravi direktor Holdinga Slovenske elektrarne Damjan Koletnik. 780.000 odjemalcev bo oktobra skupaj z računom za električno energijo prejelo bon, s katerim bodo lahko prevzeli po eno varčno žarnico znamke Osram z močjo 21 W, kar ustreza navadni žarnici z močjo 100 W. Varčna žarnica porabi petkrat manj energije kot navadna, njena doba trajanja pa je 8.000 ur, kar ob povprečni porabi pomeni osem let. Za svetlobo porabi kar 50 odstotkov vse porabljene energije, medtem ko navadne žarnice v svetlobo pretvorijo le 10 odstotkov energije. Če bo varčna žarnica gorela le štiri ure na dan, to pomeni letni prihranek za 120 kilovatnih ur električne energije na gospodinjstvo ali 90.000 gigavatnih ur za celotno državo. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je povedal, da bo država tako na letni ravni prihranila toliko električne energije, kot jo proizvede nova hidroelektrarna Boštanj.",1
V naslednjih letih bomo morda Slovenci več hodili peš. Ob nenehnem draženju nafte zdaj grozijo še podražitve avtomobilov.,0
"Pogled na tečaje večine ameriških podjetij včeraj po zaključku trgovanja na Wall Streetu ni bil prijeten. Indeks Dow Jones je utrpel še drugi hud padec v zadnjem tednu, njegova vrednost se je znižala za več kot 360 točk oziroma 2,6 odstotka. Razlogov za padec ni bilo malo Že precejšnji minus ob odprtju borz ni veliko obetal, vendar se takrat še nihče ni nadejal manjše katastrofe. Rekordne cene nafte in nova oslabitev dolarja sta poskrbela za dodatni prodajni pritisk, sodu pa je kasneje dno izbila rekordna izguba proizvajalca vozil General Motors (GM). To je bil ob že dlje časa prisotnem strahu zaradi neljubih posledic kreditne krize znak za alarm in k borznim posrednikom se je vsul plaz prodajnih naročil. Dow in Nasdaq ob skoraj tri odstotke Delniški indeks Dow Jones je tako trgovanje zaključil 360 točk oziroma 2,6 odstotka nižje pri 13.300 točkah, kar je skoraj podoben padec kot ga je utrpel prejšnji četrtek. Še slabše jo je odnesel širši indeks S&P 500, ki je utrpel padec v višini treh odstotkov, vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq pa se je znižala za 2,7 odstotka na 2.748 točk. Vsi trije indeksi so najnižje dnevne vrednosti zabeležili prav ob koncu dneva. Vlagatelji se bojijo, da se približuje medved Poletna rast Dow Jonesa je že precej oddaljena. Vlagatelji se zdaj bojijo, da padci kakršnim smo bili priča v zadnjem tednu, niso del korekcije, ampak da se borzi približuje medvedji trend. Težave finančnih institucij, ki se zaradi kreditne krize merijo v milijardah dolarjev, precej negativno vplivajo na razpoloženje borznikov. Nič kaj veseli niso niti drsenja dolarja proti vsem pomembnejšim svetovnim valutam, kar posledično vodi v podražitev surovin in energentov. Nafta se je obdržala pri 98 dolarjih za sod. Rekordna izguba je računovodske narave Za dokončen potop trga so včeraj poskrbeli pri General Motorsu, ki je zaradi posledice spremembe računovodskih standardov na področju davkov v družbi v zadnjem kvartalu utrpel izgubo v višini 39 milijard dolarjev. Tržna kapitalizacija podjetja po včerajšnjem padcu tečaja za šest odstotkov sicer znaša le dobrih 19 milijard dolarjev. Čeprav je družba v zadnjem trimesečju prodala rekordnih 2,3 milijona vozil in ustvarila 43 milijard dolarjev prihodkov, se računovodski izgubi ni mogla izogniti, po zagotovilih iz družbe pa to denarnega toka družbe ne bo prizadelo. Finančni sektor se ne bo kmalu rešil tegob Slabo je včeraj spet stal finančni sektor, neslavni titulo poraženca dneva pa je s padcem za 17 odstotkov odnesla posojilnica in hranilnica Washington Mutual (WM). V družbi menijo, da se bodo tegobe nepremičninskega trga nadaljevale globoko v prihodnje leto, izgube iz naslova slabih kreditov se bodo povečale, hipotekarna posojila pa utegnejo pasti na najnižjo točko v zadnjih osmih letih. Slabe volje so bili po približno desetodstotnih padcih tudi delničarji Fannie Mae in Freddie Mac.",0
"Skupina svetnikov želi sklic izredne seje Devet državnih svetnikov zahteva izredno sejo državnega sveta, na kateri bi odločali o odložilnem vetu na zakon o posojilu Grčiji, ki ga je državni zbor sprejel v torek. Prvopodpisani pod zahtevo po sklicu izredne seje je Bogomir Vnučec iz SDS-a. Skupina svetnikov trdi, da je zakon neprimeren. Državi zakon omogoča, da sodeluje pri sistemu pomoči, v okviru katerega bodo države z evrom globoko zadolženi Grčiji v treh letih posodile do 80 milijard evrov. Prispevek Slovenije znaša 387,8 milijona evrov, zakon pa določa še, da posojilno pogodbo v imenu Slovenije sklene Evropska komisija. Grčijo bi morali kaznovati, ne nagraditi A skupina svetnikov meni, da gre za neprimeren način reševanja te prezadolžene članice evrskega območja, ki je poleg vsega še kršila pravila denarne unije oziroma celo prikrivala podatke in zavajala partnerice v evrskem območju. Kdor je član nekega kluba in pravil kluba ne spoštuje, se ga kaznuje ali celo izključi. V primeru Grčije pa je ta celo nagrajena, poudarjajo. Podobno so trdili poslanci SDS-a na seji državnega zbora, na kateri so omenjeni zakon sprejemali. Tudi drugi argumenti svetnikov so podobni SDS-ovim, saj trdijo, da so plače v Grčiji občutno višje kot v Sloveniji in da so predvsem grški javni uslužbenci deležni številnih ugodnosti. Te se kljub strogim pogojem, ki jih za odobravanje posojil terjata evroskupina in Mednarodni denarni sklad, niso bistveno zmanjšale, pravijo. Ta denar naj bi bil izgubljen Po drugi strani pa slovenska vlada po njihovih besedah od slovenskih javnih uslužbencev pričakuje zategovanje pasu. Prepričani so še, da je denar, ki ga bo Slovenija odobrila Grčiji, za vedno izgubljen. Ali bodo preostali svetniki podprli njihovo razmišljanje, bo očitno znano na izredni seji, ko se bo odločalo, ali bo zakon o pomoči Grčiji vrnjen v ponovno obravnavo poslancem, ki ga bodo morali nato potrditi z večino glasov.",0
"Statistiki so nižje cene kot pred letom dni zabeležili v proizvodnji računalnikov, nadpovprečno pa so se zvišale v oskrbi z elektriko. Industrijski proizvodi pri proizvajalcih so bili decembra lani v primerjavi z mesecem prej dražji za 0,2 odstotka. Od začetka leta 2007 so se cene industrijskih proizvodov povečale za 4,2 odstotka, v primerjavi z decembrom 2006 pa za 3,4 odstotka. Cene izvoznih proizvodov so bile višje za 0,3 odstotka, cene na domačem trgu pa za 0,1 odstotka. Decembra so bile izvozne cene višje v proizvodnji hrane, pijač in krmil Izvozni industrijski proizvodi Po nekajmesečnem vztrajnem padanju cen izvoznih industrijskih proizvodov so se decembra v primerjavi z novembrom te v povprečju zvišale za 0,3 odstotka, cene na trgih zunaj območja evra so se zvišale za 0,6 odstotka, na trgih območja evra pa za 0,2 odstotka. Decembra so bile izvozne cene višje v proizvodnji hrane, pijač in krmil za 1,6 odstotka, v proizvodnji kemikalij, kemičnih izdelkov, umetnih vlaken za 1,1 odstotka, v proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav za 1 odstotek, v proizvodnji električnih strojev in aparatov za 0,9 odstotka, v proizvodnji motornih vozil, prikolic, polprikolic ter proizvodnji drugih vozil in plovil za 0,7 odstotka. Med izvoznimi cenami industrijskih proizvodov pa je statistični urad zabeležil znižanje cen samo v proizvodnji strojev in naprav za 0,5 odstotka, v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter v proizvodnji kovin za 0,2 odstotka. V letu 2007 so se nadpovprečno zvišale cene v oskrbi z elektriko. Foto POP TV Decembra so se nekoliko bolj zvišale cene v proizvodnji kovin za 0,6 odstotka in v proizvodnji kovinskih izdelkov z izjemo strojev in naprav za 0,5 odstotka, medtem ko so se za manj kot pol odstotka zvišale cene v proizvodnji hrane, pijač in krmil, v proizvodnji pohištva, v oskrbi z elektriko, v proizvodnji pisarniških strojev in računalnikov ter v proizvodnji strojev in naprav. Znižanje cen pa so zabeležili v proizvodnji radijskih in TV sprejemnikov, komunikacijskih aparatov in opreme ter proizvodnji medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov za 1,4 odstotka, v tiskarstvu za 0,7 odstotka, v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov za 0,3 odstotka, v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas za 0,2 odstotka ter v proizvodnji tekstilij za 0,1 odstotka. Rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, ki vključuje tako spremembe cen proizvodov, prodanih na domačem trgu, kot tudi proizvodov, prodanih na tujem trgu, se je v letu 2007 ustavila pri 3,4 odstotka. V prvi polovici leta so se cene omenjenih proizvodov zvišale za 2,7 odstotka, v drugi polovici leta pa le za 0,7 odstotka. Proizvodi na domačem trgu Letna rast cen industrijskih proizvodov na domačem trgu je znašala 6,3 odstotka, na izvoznem trgu pa 0,6 odstotka. Proizvajalčeve prodajne cene na domačem trgu so bile v prvi polovici leta višje za štiri odstotke, na tujem trgu pa za 1,5 odstotka. V drugi polovici leta so bile cene teh proizvodov na domačem trgu višje za 2,2 odstotka, medtem ko so bile na tujem trgu nižje za 0,9 odstotka. Povprečna mesečna rast cen teh proizvodov na domačem trgu je bila lani 0,5-odstotna, na izvoznem trgu pa nič odstotna. Nižje cene kot pred letom dni so zabeležili v proizvodnji pisarniških strojev in računalnikov. V letu 2007 so se nadpovprečno zvišale cene v oskrbi z elektriko za 20,4 odstotka, v gozdarstvu za 12,7 odstotka, v proizvodnji hrane, pijač in krmil za 9,9 odstotka, v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov za 9,5 odstotka, v proizvodnji vlaknin, papirja ter izdelkov iz njih za 6,4 odstotka, v proizvodnji kovinskih izdelkov razen strojev in naprav za 5,1 odstotka in v drugih dejavnostih. Nižje cene kot pred letom dni pa so statistiki zabeležili v naslednjih dejavnostih v proizvodnji pisarniških strojev in računalnikov za 18,1 odstotka, v proizvodnji radijskih in TV sprejemnikov, komunikacijskih aparatov in opreme ter proizvodnji medicinskih, finomehaničnih in optičnih instrumentov za 2,3 odstotka, v proizvodnji motornih vozil, prikolic, polprikolic ter proizvodnji drugih vozil in plovil za 1,5 odstotka in v drugih dejavnostih.",0
"Novi bankovci bodo uvedeni postopoma v naslednjih nekaj letih, prvi bo novi bankovec za 5 evrov, ki bo uveden maja 2013 Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke Eurosistema bodo uvedle drugo serijo evrskih bankovcev, so sporočili iz Banke Slovenije. Imenovala se bo serija »Evropa«, saj bo imela na vodnem znaku in hologramu portret Evrope iz grške mitologije, po kateri se imenuje naša celina. Novi bankovci bodo uvedeni postopoma v naslednjih nekaj letih, začenši z novim bankovcem za 5 evrov, ki bo uveden maja 2013. Celotna oblikovna podoba novega petaka iz serije Evropa bo predstavljena 10. januarja 2013, kreditne institucije pa jih bodo na okencih in bankomatih v obtok začele dajati maja naslednje leto. Trije novi zaščitni elementi novih bankovcev Serija Evropa upošteva nova dognanja, ki jih je tehnologija bankovcev dosegla od uvedbe prve serije pred več kot desetimi leti. Zaščitni elementi na novih eurobankovcih so izboljšani, zato so bankovci še varnejši. Trije novi zaščitni elementi - portretni vodni znak, večdelni hologram in smaragdno zelena številka - so bili predstavljeni danes. Prva serija bo v začetku v obtoku vzporedno z bankovci nove serije, vendar bo postopoma umaknjena in bo sčasoma prenehala veljati kot zakonito plačilno sredstvo. Ta datum bo objavljen daleč vnaprej.",1
"Na razvitih trgih torek prinesel upanje, pri nas še ne Indeks SBI20 se je v torek že devetič zapored znižal, največ, štiri odstotke, pa so izgubile delnice Luke, Nove KBM in Zavarovalnice Triglav. Krka je padla pod 50. Ob vseh novicah o težavah svetovnega in posledično slovenskega gospodarstva vlagatelji neusmiljeno prodajajo slovenske blue-čipe. Zadnje čase tudi Krko, ki ji nič ne pomagajo odlični poslovni rezultati. Ob 1,26 milijona evrih prometa je njen enotni tečaj izgubil še 1,5 odstotka in se po dveh mesecih spet znižal pod 50 evrov. Telekom se je po sedmih dneh rasti v tem obdobju se je podražil za dobre štiri odstotke pocenil za 0,9 odstotka. V prvi kotaciji so se podražile le Mercatorjeve in Petrolove delnice. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -1,51 % 49,59 EUR TELEKOM -0,86 % 126,18 MERCATOR 0,89 % 149,64 LUKA -4,33 % 18,99 PETROL 1,05 % 245,34 NOVA KBM -4,02 % 7,40 GORENJE -1,25 % 7,89 SAVA -0,26 % 229,17 SAVA RE -2,85 % 9,87 INTEREUROPA -1,00 % 7,93 Vlagatelji dvomijo o ukrepih Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 657 točk je v ponedeljek letošnjo izgubo povečal na 21 odstotkov. Največ so izgubile finančne in telekomunikacijske delnice, pozitivno pa se je gibala vrednost energetskih delnic. Finančni ministri priznavajo, da je položaj še slabši, kot so predvidevali, vlagatelji pa menijo, da se vlade največjih držav za zdaj neuspešno soočajo s krizo in čakajo na res spektakularne ukrepe, ki bi tudi delniškim trgom pustili, da zadihajo. Olajšanje banka Citigroup dobičkonosna Če so evropski borzniki skoraj obupali nad državnimi ukrepi, pa so v ZDA dobili nekaj svežega upanja. Finančni minister Timothy Geithner je namreč poudaril, da so v ZDA v zadnjih tednih za rešitev gospodarskih težav storili več, kot so preostale države naredile v nekaj letih. Ob tem je iz banke Citigroup prišlo nepričakovano sporočilo, da je v prvih dveh mesecih banka poslovala z dobičkom in da ne potrebuje dodatnega kapitala za preživetje. Kakšno olajšanje po vseh milijardnih izgubah velikih finančnih institucij! Nikkei se drži nad 7.000 V torek dopoldne so tako v Evropi finančne delnice le pokazale moč, saj je to morda tista težko pričakovana luč na koncu predora. Na negativni strani je bil nemški energetski velikan E.ON, ki je znižal napovedi za prihodnji dobiček, kar je vrednost delnic oklestilo za skoraj desetino. Dokaj spodbuden torek so preživele tudi azijske borze, čeprav je tokijski Nikkei -0,4 % padel na sveže 26-letno dno, a vlagatelji verjamejo, da se bo obdržal nad 7.000 točkami. Prevzem prinesel skepso, ne optimizma Ponedeljkovo trgovanje v ZDA je zaznamovala novica o prevzemu v farmacevtskem sektorju. V glavni vlogi je Merck, ki za 41 milijard dolarjev prevzema Schering-Plough. Takšne novice po navadi prinesejo optimizem na delniške trga, tokrat pa ni bilo tako in Dow Jones 6.547 točk je ob padcu farmacevtskega sektorja spet končal na šestletnem dnu. Samo letos je njegova vrednost usahnila za 25 odstotkov. Prav neverjetno je, da ta elitni borzni barometer že več kot en mesec ni uspel nanizati dveh pozitivnih dni.",0
"Holding PMP, Merkur, Zlata Moneta 2, Perutninarska zadruga Ptuj, Probanka in Comet so po prevzemni ponudbi povečali svoje lastništvo na 65 odstotkov Prevzemniki Perutnine Ptuj Holding PMP , Merkur , Zlata Moneta 2 , Perutninarska zadruga Ptuj , Probanka in Comet so povečali svoje lastništvo z 42 na dobrih 65 odstotkov, so sporočili iz Perutnine Ptuj. V prevzemni ponudbi so ponujali 18 evrov za delnico družbe. Konzorcij za strateške odločitve ne potrebuje Kada Kot smo že poročali Kapitalska družba se ni odločila za prodajo Perutnininih delnic, kar pa po mnenju uprave družbe ni bistveno vplivalo na uspešnost ponudbe. Konzorcij naj bi namreč s svojim izrazitim večinskim lastništvom lahko potrjeval vse najpomembnejše strateške odločitve, kar naj bi bilo za nadaljnji razvoj Perutnine Ptuj odločilnega pomena. Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je ob izteku prevzemne ponudbe: »Konsolidacija lastniške strukture nam zagotavlja nadaljnjo stabilnost poslovanja Perutnine Ptuj, predvsem pa poenotenje podpore vizije razvoja, ki smo jo vzpostavili v zadnjih letih. Perutnina Ptuj je namreč postala osrednje mesnopredelovalno podjetje v tej branži, na območju JV Evrope in je sedaj v fazi, ko se bo z nadaljnjimi vlaganji lahko še bolj utrdila v širši regiji. To pomeni, da so se vsi prevzemniki, vključno s širšim managementom Perutnine Ptuj, ki je združen v PMP holdingu, zavestno odločili za nadaljnji razvoj družbe in ne za aktivno dividendno politiko. Prav dolgoročno stabilno poslovanje je bilo osnovno vodilo lastniške konsolidacije.«",1
"Ob koncu petkovega trgovanja lepa rast ameriških delnic NBC-jeva novica, da naj bi bil Timothy Geithner novi ameriški finančni minister, je ameriški delniški trg povzdignila z enajstletnega dna. Vlagatelji verjamejo, da je Geithner sposoben, da se spopade z najhujšo krizo po veliki depresiji. Širši delniški indeks S&P 500 se je po novici hitro povzpel z najnižje vrednosti po letu 1997 in pridobil več kot šest odstotkov, podobno tudi elitni Dow Jones, ki je po izjemno spremenljivem dnevu spet splezal nad 8.000 točk. Vseeno je na tedenski ravni padel za 5,3 odstotka, kar je posledica velike negotovosti glede preživetja domače avtomobilske industrije in usode banke Citigroup. Hude težave Citigroupa V sredo in četrtek je Dow skupno izgubil 10,4 odstotka. To je bil največji dvodnevni padec v več kot 20 letih. Delnice Citigroupa, ki je po vrednosti aktive druga največja ameriška banka, so padle za 20 odstotkov, v vsem tednu za 60 odstotkov. Vodstvo podjetja išče rešilno bilko, morda v obliki prodaje podjetja po delih ali da bi našlo banko, ki bi prevzela Citigroup. Zadnje dni se uprava pogaja tudi za državno pomoč. Tržna vrednost podjetja je bila konec leta 2006 še 270 milijard dolarjev, zdaj je le še dobrih 20 milijard. Evropa ta teden -12 odstotkov Največje evropske borze so pretekli teden hudo krvavele. Delniški indeks FTSEurofirst 300 se je v petek, potem ko so poleg bančnih Societe Generale -13,4 odstotka kapitulirale tudi mnoge defenzivne delnice farmacevt Novartis je padel za 6,4 odstotka, znižal za 2,6 odstotka, na 760 točk, kar je najmanj v zadnjih petih letih in pol. Tedenska izguba znaša kar 12 odstotkov. Gospodarske razmere so izjemno slabe, luči na koncu predora še ni videti. Tudi v Ljubljani nobenega upanja, da smo videli dno Nemška kanclerka Angela Merkel pričakuje v prvih mesecih leta 2009 številne slabe novice, vseeno pa vlada pričakuje, da bo v letu 2009 bruto domači proizvod porasel za 0,2 odstotka. Nemško gospodarstvo je sicer že v recesiji, saj se je BDP znižal drugič zapored, v zadnjem četrtletju za pol odstotka. Slovenski izvozniki se zavedajo težkega položaja, stanje duha odraža tudi borza. V zadnjem tednu je slovenski borzni indeks v četrtek je celo padel pod 4.000 točk izgubil 16,56 odstotka. V prvi kotaciji je največ, 22,44 odstotka, malenkost manj pa Krka, Luka in Intereuropa.",0
"Domnevno sporna tudi predora Markovec in Šentvid Urad za varstvo konkurence osem gradbenih podjetij sumi kartelnega dogovarjanja za gradnjo avtocest, lokalnih cest in visokih gradenj, je povedal direktor urada Jani Soršak. Soršak je informacijo potrdil za Delo, po neuradnih informacijah pa naj bi dosedanje ugotovitve dejansko kazale, da je šlo za kartelno dogovarjanje. Kot je znano, je urad preiskavo sprožil že pred mesecem dni, in sicer proti SCT-ju, Vegradu, Primorju, Cestnemu podjetju Ljubljana, Cestnemu podjetju Maribor in Gradbenemu podjetju Grosuplje ter njihovim odvisnim družbam, ugotavljal pa je kršitev konkurenčne zakonodaje. Prav v Cestnem podjetju Ljubljana so fizično preiskavo končali včeraj. V podjetju niso želeli povedati, kateri posli so zanimali UVK. Postopek naj bi varuh konkurence v zadnjih dneh razširil še na celjsko gradbeno podjetje CMC in na sežanski Kraški zidar. Urad bo predstavitve podal v povzetku Urad preiskuje domnevno sporne skupne ponudbe gradbincev za javne razpise Darsa med letoma 2005 in 2009. Je pa Soršak povedal, da jih zanimajo tudi drugi objekti, sporna naj bi bila tudi gradnja predorov Markovec in Šentvid. Urad bo svoje ugotovitve predstavil v povzetku relevantnih dejstev, ki naj bi ga izdal v nekaj tednih. Podjetja bodo nato imela 45 dni časa za odziv, lahko bodo vložila še prošnjo za podaljšanje roka in šele nato bo urad izdal odločbo.",0
"Kopica obveznosti, stres in posledično pomanjkanje časa močno vplivajo na naše prehranjevalne navade. Jemo hitro in z mislimi drugje, izpuščamo obroke in se velikokrat odločamo za nezdravo hrano Zlasti med tednom nam navadno ne ostaja dovolj časa za pripravo uravnoteženih toplih obrokov, zato vse pogosteje posegamo po hladnih jedeh in hitri prehrani, recimo sendvičih. Tudi če vemo, kako bi morali jesti, nam hiter tempo življenja to mnogokrat onemogoča. Rešitev v vnaprej pripravljeni hrani V zadnjih letih se tudi pri nas v trgovinah pojavlja vse več vnaprej pripravljene hrane. Njena odlika je, da jo samo pogrejemo in že je obrok pripravljen za uživanje, hkrati pa ne vsebuje veliko konzervansov, saj jo moramo porabiti v nekaj dneh od nakupa. Ponudnikov je veliko, prav tako pa je pestra izbira jedi, med katerimi ni težko najti svoje najljubše. Takšna hrana je gotovo bolj zdrava kot sendvič ali čokoladica. V trgovinah kupljena pripravljena hrana je odlična rešitev tudi za službeno malico, če le imamo na voljo mikrovalovno pečico ali štedilnik, kjer jo lahko pogrejemo. V trgovinah kupljena pripravljena hrana je odlična rešitev tudi za službeno malico, če le imamo na voljo mikrovalovno pečico ali štedilnik, kjer jo lahko pogrejemo. Zmrznjena hrana boljša kot tista v pločevinkah Tudi doma lahko nekatere vrste hrane pripravimo v večjih količinah in jih nato zamrznemo za dni, ko smo v časovni stiski. Za skrajno silo pa lahko uporabimo živila in jedi iz pločevinke, ki so praktične in jih brez težav shranimo za dlje časa. Vendar pri nakupu izberite samo tiste brez dodanega sladkorja in soli. Še boljša kot izdelki v pločevinkah pa je globoko zamrznjena hrana, saj se pri zamrzovanju denimo ohrani kar do 80 odstotkov vitamina C, kar je več kot denimo v sveži solati, ki nekaj dni leži v shrambi. Pet obrokov na dan Pomembno je, da jemo redno, in sicer več manjših obrokov na dan. Za malico si lahko tudi v službi privoščimo jogurt, jabolko ali kos polnovrednega kruha, kar nam ne bo vzelo veliko časa. Pri tem hrano temeljito prežvečimo in ne jemo ob računalniku ali telefonu, temveč se ukvarjamo samo s svojim obrokom. Zvečer pa je najbolje, če ne jemo vsaj tri ure pred spanjem. Če živite zelo stresno, je dobro premisliti o jemanju prehranskih dodatkov, vsaj nekaj osnovnih vitaminov in mineralov, ki izboljšajo naše splošno počutje in skrbijo tudi za večjo odpornost. Dobro je vedeti, da je naše zdravje zelo odvisno od naše prehrane, zato ni vseeno, kaj in kdaj jemo. Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Finance Club, oktober 2007",1
"Višja temeljna obrestna mera bo okrepila pritisk na puščajoč nepremičninski balon v Španiji. Grkom, Ircem in Portugalcem pa bo dodatno otežila odplačevanje posojil z variabilno obrestno mero Višanje temeljne obrestne mere, bo nujno povzročilo višanje variabilnih obrestnih mer. Po variabilnih obrestnih merah je v Španiji in Irski najetih 85 odstotkov, na Portugalskem pa domala vsa hipotekarna posojila, piše Bloomberg. Višje obrestne mere pomenijo, da se bodo povišali mesečni obroki za odplačevanje posojil, ki jih bodo dolžniki zato težje odplačevali. Podražitev posojil bodo bolj čutili Španci kot Nemci Pogled v leto 2005, ko je ECB temeljno obrestno mero dvignila za 1,5 odstotne točke, pokaže, da so se obrestne mere v Španiji dvignile za dober odstotek. Za razliko so v Nemčiji, kjer prevladujejo posojila s fiksno obrestno mero, obrestne mere narasle za le pol odstotne točke, so izračunali v ING Groep. Španci čedalje težje odplačujejo posojila, ki se bodo kmalu podražila V Španiji je lastniških kar 83 odstotkov stanovanj, 40 odstotkov vseh pa je obremenjenih s hipotekarnimi posojili. Lastniška so stanovanja v smislu, da so ljudje, ki v njih prebivajo, za nakup najeli posojilo, ki pa ga sedaj čedalje težje odplačujejo. Brezposelnost v Španiji je februarja bila 20,5-odstotna in je v minulem letu narasla za 1,2 odstotne točke. Brezposelnost med mladimi do 25 let je bila kar 43,5-odstotna in za 3,4 odstotne točke višja kot februarja lani.",0
"Nova Gorica - Predlog dogovora za dokončanje stavke, ki ga je v ponedeljek upravi poslal stavkovni odbor Elektra Primorska, ni nikakršna nova ponudba, so danes sporočili iz Elektra Primorska. Sindikat je za prekinitev stavke pripravljen samo spreminjati število obrokov za izplačilo nagrade, še menijo v upravi. ""Sindikat Elektra Primorska deluje neodgovorno in brezbrižno do posledic, ki jih ima zaradi stavke družba Elektro Primorska,"" je zapisala uprava. Ugotavlja, da sindikat izkorišča instrument stavke in družbi povzroča neizmerljivo škodo, ker za stavko ni nobenega utemeljenega razloga. Izplačilo nagrade po 129. členu podjetniške kolektivne pogodbe je namreč obveznost, ki je iztožljiva, če so izpolnjeni pogoji. ""V kolikor je sindikat prepričan v svoje stališče o upravičenosti nagrade za leto 2011 v celoti, bi lahko zahteval izpolnitev stavkovne zahteve pred pristojnim sodiščem,"" še piše v sporočilu. Navajajo, da ima sindikat štiri različne možnosti: usklajevanje z upravo, ustanovitev komisije za pomirjevanje, arbitražni svet ali sodni postopek pred delovnim sodiščem. Prve tri možnosti so v kolektivni pogodbi konkretno navedene kot načini reševanja nesoglasij med pogodbenikoma, arbitražni svet pa je celo obvezna oblika reševanja nesoglasij. ""Sindikat na nobeno od teh možnosti ne pristaja in s tem krši določila kolektivne pogodbe,"" zaključuje sporočilo, ki ga je v imenu uprave posredovala tiskovna predstavnica Elektra Primorska Tjaša Frelih. Pripravljeni na sporazum Stavkovni odbor Elektra Primorska se je že odzval na odgovor uprave na svojo pobudo. Vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec je povedal, da so v stavkovnem odboru pripravljeni na sporazumno rešitev spora, kar tudi navajajo v predlogu dogovora. Upravi sporočajo, da so pripravljeni kadarkoli pristopiti k pogajanjem o spremembah in dopolnitvah podjetniške kolektivne pogodbe. ""Za nazaj pa vam skušamo ponuditi možnost, da sami izberete način in dinamiko izpolnitve vaših obvez iz podjetniške kolektivne pogodbe. Delavci so v letu 2011 svoje obveze v celoti izpolnili,"" še pravi Vodopivec. Zato stavkovni odbor ponovno poziva upravo družbe, da predlaga način izpolnitve svojih obveznosti iz kolektivne pogodbe. V stavkovnem odboru so v tem primeru pripravljeni takoj končati stavkovne aktivnosti. Na delu kljub stavki Sicer pa se v družbi tudi danes nadaljuje stavka. Danes so za ves delovni čas prekinili delo zaposleni v vseh poslovnih enotah. Kljub stavki pa so odpravili napake, do katerih je zaradi močne burje prihajalo dopoldan v okolici Podnanosa. V sredo bodo osem ur stavkali zaposleni v poslovni enoti Nova Gorica. Stavka zaposlenih v družbi Elektro Primorska poteka že od 27. decembra lani. Za stavko so se odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Najprej so jim ponudili 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim nato ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Prav tako se ne strinja niti z zadnjo ponudbo uprave, ki jim ponuja izplačilo nagrade v višini minimalne plače. Uprava je zaradi stavke 3. januarja najprej napovedala od veljavne kolektivne pogodbe, 16. januarja pa je na novogoriškem delovnem sodišču vložila tudi tožbo za ugotavljanje nezakonitosti stavke.",0
"Ljubljana - Ljubljanski veletrgovec z zdravili in medicinskimi pripomočki Salus je po nerevidiranih podatkih v prvih devetih mesecih letos ustvaril 4,7 milijona evrov čistega dobička pred davki, kar je 17,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Čisti prihodki od prodaje so se znižali za okoli odstotek na 162,1 milijona evrov. Družba v poročilu, ki ga je danes objavila na spletni strani Ljubljanske borze, med razlogi za padec dobička navaja investicijo v nov skladiščno-distribucijski center v Ljubljani, katere skupna vrednost znašal okoli 27 milijonov evrov, družba pa jo financira iz lastnih virov. To niža depozite družbe in posledično prihodke od obresti na te depozite. Dobiček iz poslovanja je v devetmesečju znašal 3,98 milijona evrov, kar je 10,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Družba je letos prvič izplačala nagrado nadzornemu svetu in upravi, in sicer v breme stroškov tekočega poslovanja v višini okoli 255.000 evrov. Ob neupoštevanju izplačila nagrade bi bil dobiček iz poslovanja v obdobju nižji za 3,6 odstotka. Salus v preostanku leta pričakuje, da bo trg prodaje zdravil na debelo - ker zaostrene gospodarske razmere tako v svetu kot tudi v Sloveniji in posledično vedno nižji prilivi silijo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v nadaljnje zaostrovanje glede porabe in cen zdravil - stagniral in ne bo beležil bistvenih stopenj rasti.",0
"Iz Mercatorja so sporočili, da so iz prodaje začasno umaknili čips, za katerega od Zveze potrošnikov Slovenije niso prejeli rezultatov testiranj o vsebnosti strupenega akrilamida. Od proizvajalca zahtevamo vse izjave, certifikate in rezultate predhodnih analiz. Tanja Durin, tiskovna predstavnica Mercatorja Kot so sporočili iz uprave Mercatorja, Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ni posredovala podatkov o izdelku (čipsu, op. p.), ki so ga testirali, da bi lahko določeno serijo takoj poslali na strokovno kemijsko analizo. ""Vseeno smo se odločili, da obstoječo zalogo izdelka takoj pošljemo na testiranje in izdelek začasno umaknemo iz prodaje,"" je pojasnila Tanja Durin, tiskovna predstavnica Mercatorja. Od proizvajalca (Pata Italija, op. p.) zahtevajo vse izjave, certifikate in rezultate predhodnih analiz. Hkrati zahtevajo, da upošteva vse predpise in uredbe EU o sestavinah, ki so lahko v takem izdelku. Čips v običajnih količinah ni zdravju škodljiv. Akrilamid Gre za polimer, plastiko, kemikalijo, ki lahko z veliko verjetnostjo povzroči raka. Po ocenah znanstvenikov ga sme človek vsak dan zaužiti do sto mikrogramov. Rakotvorni akrilamid Akrilamid je kemična snov, ki nastaja med toplotno obdelavo živil. Spada v skupino snovi, ki so po klasifikaciji Mednarodne agencije za raziskovanje raka uvrščene med tiste, pri katerih obstaja ""velika verjetnost, da so rakotvorne"". Znanstveniki so ocenili, da je sto mikrogramov zaužitega akrilamida na dan mejna vrednost, ki zelo verjetno še ne bo negativno učinkovala na zdravje. Če vaša prehrana vključuje pražene, ocvrte in pečene jedi ter jedi z žara in so te večkrat na vašem jedilniku, se morate zamisliti. Analiza Zveza potrošnikov Slovenije je na 12 živilih preverila vsebnost akrilamida. Analizo vzorcev so opravili v akreditiranem laboratoriju, z mednarodno validirano metodo za analizo akrilamida. Ugotovili so, da je največ akrilamida vseboval Mercatorjev čips - 1600 mikrogramov na kilogram, kar je 16-krat več, kot je še varna dnevna količina. Sparov in Tušev pa sta ga vsebovala 790 oziroma 630 mikrogramov na kilogram. Povprečno pakiranje čipsa vsebuje od 150 do 180 gramov.",0
"Pevka Madonna je na koncertu primerjala kandidat za predsednika ZDA Johna McCaina s Hitlerjem in Robertom Mugabejem, kar je botrovalo razburjenju v McCainovem taboru Foto: Bloomberg Ameriška zvezdnica Madonna je že uvodoma na svoji novi turneji poskrbela za burne odzive, tokrat republikanskega kandidata predsednika ZDA Johna McCaina. Pevka je namreč v delu koncerta primerjala McCaina s Hitlerjem in zimbabvejskim predsednikom Robertom Mugabejem, na kar se je danes z ogorčenjem odzval McCainov tiskovni predstavnik Tucker Bounds. ""Primerjava je nespodobna, neprimerna in kruta,"" je povedal Bounds. Po njegovih besedah ta poteza jasno kaže, da pri podpori Baracka Obame zvezdniki nimajo nobene mere. McCainova podoba ob Hitlerju in Mugabeju Sporni del za McCainov tabor je bil, ko je Madonna na uvodnem koncertu turneje, ki se je v soboto začela v Cardiffu, zapela pesem ""Get Stupid"". Pri tem pa je bilo v ozadju mogoče videti ob McCainovi podobi še podobe uničevanja zaradi globalnega segrevanja ter Hitlerjevo in Mugabejevo podobo. Obama v družbi Lennona, Ala Gorea in Gandhija On koncu pesmi pa je bilo mogoče videti še fotografije člana skupine Beatles Johna Lennona, nekdanjega ameriškega podpredsednika Ala Gorea, indijskega voditelja Mahatme Gandhija in demokratskega predsedniškega kandidata Baracka Obame.",0
"Na kmetijskem ministrstvu vztrajajo, da je hrana dražja zaradi podražitev ključnih kmetijskih surovin. Na svetovnem in evropskih trgih rastejo cene mleka in mlečnih izdelkov, posledično tudi mesa, zlasti svinjskega in perutninskega. Tako na svetovnem kot na evropskih trgih rastejo cene mleka in mlečnih izdelkov, žita, posledično tudi mesa, zlati prašičjega in perutninskega. Letna stopnja rasti cen hrane v 13 državah območja evra julija letos je po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin znašala dva odstotka, medtem ko je bila v 27 državah članicah 2,6-odstotna. V Sloveniji je ta rast znašala sedem odstotkov. Predvsem v novih državah članicah naj bi bil eden od vzrokov za večjo rast cen približevanje povprečnim ravnem v starih članicah. Cene se oblikujejo na dereguliranem in liberaliziranem trgu in vprašanje je, kakšni so možni vplivi, pravi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc. Upam, da bomo imeli vsi v tem sektorju dovolj razuma, da bomo vodili zmerno cenovno politiko predvsem tudi v korist potrošnika, je dejal Jarc. Prepričan je, da se stroški vhodnih surovin ne bi smeli odraziti na neupravičenih višjih maloprodajnih cenah . Slovenija je na področju kmetijskih surovin močno odvisna od zunanjih trgov. Ima majhen kmetijski sektor, ki skupaj z gozdarstvom in lovom dosega okoli dva odstotka bruto domačega proizvoda. Stopnja samooskrbe Slovenije z žitom, ki se je letos glede na lani podražilo tudi do 100 odstotkov, znaša dobrih 50 odstotkov, sicer pa je delež uvoza vseh kmetijskih in živilskih proizvodov v Slovenijo iz Evropske unije lani dosegel kar 81 odstotkov. Zaloge žitaric kopnijo Letos naj bi v Sloveniji pridelali okoli 160.000 ton pšenice in pire, kar je za 18 odstotkov več kot lani. Foto Reuters Kljub temu, da v Sloveniji neugodnih vplivov letin, kot kažejo statistični podatki, letos sicer ne bo zaznati - pridelali naj bi okoli 160.000 ton pšenice in pire, kar je za 18 odstotkov več kot lani, pridelek ječmena naj bi se glede na leto 2006 povečal za 30 odstotkov, za desetino večji je napovedani pridelek koruze na zrnje in za petino večji pridelek silažne koruze - je odvisnost od zunanjih trgov tako še vedno velika. Med kratkoročnimi razlogi sprememb cen velja po Jarčevih besedah omeniti klimatske dejavnike v ključnih svetovnih proizvajalkah žit kot sta na primer Avstralija in Kanada. Slednja tako za letos že napoveduje 20-odstotno znižanje pridelka žit, med tem je Srbija na primer prepovedala izvoz žitaric, Argentina je prepovedala izvoz mesa, Madžarska napoveduje manjše pridelke. Svetovna skupna proizvodnja žitaric na svetu naj bi letos dosegla približno 1653 milijonov ton oz. 86 milijonov ton več kot lani, potrošnja pa naj bi znašala 1670 milijonov ton, kar je 47 milijonov ton več kot lani. Od tega naj bi poraba za biogoriva znaša kar 109 milijonov ton. Hkrati velja omeniti, da se v zadnjem času zmanjšujejo tudi zaloge žitaric. Lanske svetovne zaloge v višini 259 milijonov ton so se znižale na 242 milijonov ton, pri čemer je položaj v Evropski uniji še bolj zapleten, saj so te zaloge v uniji znatno nižje oz. jih praktično ni.Anketa o podražitvah med trgovskimi družbami Na uradu RS za varstvo konkurence, ki kot pristojni organ spremlja in analizira razmere na trgu, v kolikor so te pomembne za razvijanje poštene in svobodne konkurence, se je odločil, da bo zaradi pospešene rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji izvedel anketo med trgovskimi družbami in dobavitelji. Na osnovi ankete bo urad pridobil podatke o razmerah na trgu dobave blaga trgovskim podjetjem, je varuh konkurence objavil na svojih spletnih straneh. V vprašalniku dobaviteljem urad podjetja sprašuje, kateri so njihovi največji kupci na slovenskem trgu in kolikšen delež v prodaji njihovih proizvodov na slovenskem trgu predstavlja nakup vsakega kupca. Družba Mercator je svojim dobaviteljem na področju pekarstva že poslala poziv, da znova preučijo utemeljenost svojih že veljavnih in napovedanih podražitev po posameznih blagovnih skupinah in jih skušajo v dobro potrošnikov znižati .V pismu dobaviteljem so izrazili pričakovanje, da skušajo prispevati k omejevanju inflacije in pri sebi poiščejo ustrezne stroškovne rezerve ter rezerve na področju produktivnosti. Hkrati so sporočili, da bodo v vseh blagovnih iskali izdelke novih dobaviteljev, ki bodo pripravljeni izdelke primerljive kakovosti zagotoviti po ugodnejših cenah.Kot so še zapisali, pričakujejo, da jim bodo najkasneje do ponedeljka posredovali odgovor oz. nov predlog cenikov. Znižanje cen bodo uveljavili v roku dveh dni od prejema novega cenika, obljubljajo v Mercatorju, kjer dobaviteljem, ki se bodo odzvali pozivu, obljubljajo, da jim bodo zagotovili prednostno obravnavo pri prihodnjem poslovnem sodelovanju. Za vsako trgovsko družbo - sprašujejo po petih največjih odjemalcih - sprašujejo po petih izdelkih, za katere jih zanima maloprodajna cena julija letos v primerjavi z maloprodajno ceno decembra lani, prodajana cena dobavitelja v omenjenih dveh mesecih ter marža v obeh mesecih, tako v deležu kot vrednostno. Dobavitelje sprašujejo tudi po njihovem mnenju glede vzrokov za dvig maloprodajnih cen proizvodov v obravnavanem obdobju, če je do dviga prišlo. Zanima jih tudi pojasnilo, kako poteka postopek dviga prodajnih cen pri vsaki izmed trgovskih družb, ter pojasnilo, ali se dogovarjajo z vsako izmed trgovskih družb ločeno ali je za dvig prodajnih cen dobavitelja potrebno soglasje vseh trgovskih družb hkrati. Vizjak Podražitvam bom prišel do dna! V organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij priGospodarski zbornici Slovenije GZS se bodo predstavniki živilskihpodjetij v ponedeljek srečali z ministrom za gospodarstvo AndrejemVizjakom ter mu predstavili razloge za dvig cen živilskih izdelkov, sodanes sporočili iz zbornice. Minister Vizjak je pred dnevi namrečnapovedal, da bo razlogom za podražitve prišel do dna. Predstavniki živilskih podjetij bi radi Vizjaku pojasnili svojo plat zgodbe. Po srečanju s trgovci minulo sredo se bo Vizjak tako sestal še spredstavniki živilskih podjetij, ki menijo, da morajo dobitipriložnost, da ministru predstavijo tudi svojo plat zgodbe inutemeljijo, zakaj zvišujejo cene. Trgovci zavračajo krivdo za podražitve in pravijo, da je treba razlogeza sedanje ali pričakovane podražitve iskati pri proizvajalcih indobaviteljih. Ti se po njihovih zagotovilih pojavljajo z novimizahtevki za višje cene. Kot je po srečanju z ministrom Vizjakompoudaril izvršni direktor Trgovinske zbornice Slovenije Viktor Vauhnik,nekateri zahtevki nimajo nobene jasne osnove in jih je težkoargumentirati glede na znane poraste cen pri osnovnih surovinah.",0
"Vladni ukrepi se še ne izvajajo Slovenija spada med države, ki bodo svetovno gospodarsko in finančno krizo najbolj občutile, pravi generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič. Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije meni, da je bilo v preteklosti gonilo gospodarskega razvoja v Sloveniji povezano z lahkim dostopom do denarja in z izvozno usmerjenostjo gospodarstva, premalo pa je bilo in je še v slovenskem gospodarstvu elementov konkurenčnosti. Pri naših izdelkih in storitvah je premalo znanja in inovacij, je dejal. Slovenija na krizo ni bila pripravljena Slovenija je po njegovih besedah v obdobje krize padla precej nepripravljena, saj je imela v zadnjem obdobju visoko rast javne porabe, zadolženost gospodarstva in ljudi se je povečala bolj, kot so se povečevali prihranki, na dogajanje je vplivalo tudi, kot je dejal, opijanjanje ob predsedovanju Slovenije EU-ju in kasnejše volitve ter s tem povezane obljube ter menjava vlade. Veliko vladnih ukrepov se še ne izvaja Lansko jesen je nato sledila težka kriza in priprave vladnih ukrepov, a se še danes veliko vladnih ukrepov ne izvaja, kot npr. jamstvena shema, katere priprava poteka že več mesecev, nadaljuje Hribar Milič. Pohvalil je ukrepe aktivne politike zaposlovanja, a hkrati izpostavil, da ne pomenijo veliko, če ni odpiranja novih delovnih mest. Razmere na področju likvidnosti podjetij so na meji katastrofičnega, je poudaril in dodal, da med drugim gospodarstvo od vlade pričakuje sprejem ukrepov glede vračanja DDV-ja, oživitev povpraševanja države, zmanjšanje plač v javnem sektorju, odpravo administrativnih ovir, bolj načrtno podporo internacionalizaciji, strateške usmeritve glede povezovanja znanosti in gospodarstva, rezerve pa Hribar Milič vidi tudi na področju obdavčitve dela.",0
"Slovenija je danes iz Bruslja dobila dva opomina zaradi nespoštovanja rokov za prenos evropskih pravil o izpustih v nacionalno zakonodajo. V prvem jo Evropska komisija poziva, naj uzakoni evropske predpise o industrijskih izpustih, v drugem pa, naj sprejme nacionalne ukrepe za spremenjeni sistem za trgovanje s pravicami do izpustov v EU. V obeh primerih gre za drugi opomin, v bruseljskem žargonu imenovan obrazloženo mnenje. Če Slovenija v dveh mesecih ne bo ustrezno ukrepala, lahko komisija primera predloži Sodišču EU, ki lahko naloži denarne kazni. Bruselj zahteva pojasnila Opomina Sloveniji sodita v sklop rednega mesečnega svežnja postopkov zaradi kršitev evropske zakonodaje. Komisija, varuhinja evropskega pravnega reda, je tokrat sprejela 220 odločitev, med katerimi je 32 drugih opominov in šest napotitev kršiteljic na sodišče. V prvem primeru komisija Slovenijo poziva, naj ji pošlje informacije o tem, kako je zakonodajo EU o industrijskih izpustih prenesla v svojo zakonodajo. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so pojasnili, da bo Slovenija to direktivo delno vključila v novelo zakona o varstvu okolja, ki jo bo DZ prejel v obravnavo oktobra, za prenos preostalih delov direktive pa spremembe nekaterih podzakonskih predpisov še pripravljajo. Nova direktiva o industrijskih izpustih posodablja starejše predpise za preprečevanje, zmanjševanje in odpravo onesnaževanja, ki je posledica industrijskih dejavnosti. To direktivo bi morale članice unije v nacionalne zakonodaje prenesti do 7. januarja letos. Slovenija, Ciper, Romunija in Italija so ta rok zamudile, zato jim je komisija 21. marca poslala prvi opomin. Ker se nanj niso ustrezno odzvale, jim je poslala še drugega. V drugem primeru pa komisija poziva Slovenijo, naj jo obvesti o ukrepih za prenos direktive, s katero se uvaja reforma sistema EU za trgovanje s pravicami do izpustov toplogrednih plinov. Za prenos te direktive je Slovenija že sprejela eno uredbo, potreben pa je še sprejem novele zakona o varstvu okolja. Njen osnutek je že v vladni proceduri, pravijo na ministrstvu. Sistem EU za trgovanje z izpusti je temelj evropske politike za boj proti podnebnim spremembam in njeno ključno orodje za stroškovno učinkovito zmanjšanje industrijskih izpustov. Intenzivnost CO2 pri nas nadpovprečna Članice unije bi morale to direktivo v nacionalne zakonodaje prenesti do 31. decembra 2012. Ker Slovenija in Poljska komisije še nista obvestili o ukrepih za prenos, sta danes dobili drugi opomin. Komisija je sicer v poročilih o konkurenčnosti industrije v Evropi, objavljenih v sredo, Slovenijo opozorila, naj posveti posebno pozornost prometni infrastrukturi, saj je intenzivnost CO2 v državi višja od povprečja v EU.",0
"Ljubljana - Spor med javnim zavodom Lekarna Ljubljana, ki ga vodi Marko Jaklič, in drugim največjim veledrogeristom v državi, družbo Salus, ki je lani spomladi že privedel do enomesečne prekinitve sodelovanja, je dosegel nov vrh. V četrtek je tako direktor Salusa Miha Lavrič obvestil Jakliča, da zaradi ""neposlovnega ravnanja"" Lekarne Ljubljana enostransko prekinja pogodbo. Do take odločitve sta jih pripeljala ""neposlovno ravnanje Lekarne Ljubljane v preteklem letu"" in nezmožnost dogovora za poslovno sodelovanje v letu 2012. ""Gre za izsiljevanje z obsegom poslovanja, z višino naknadnih popustov. S tem želijo narediti prostor svoji veledrogeriji,"" je bil jasen prvi mož Salusa. Ker sta Lekarna Ljubljana in LL Grosist vertikalno povezana, hkrati pa ne poslujeta prek javnih naročil, jih s konkurenco preprosto izrinjajo s trga zdravil, je prepričan Lavrič. Težave so se, kot rečeno, začele že februarja lani, ko je Lekarna Ljubljana ""zaradi porasta reklamacij zdravil, vezanih na Salus"", za mesec dni prenehala naročati zdravila, medicinske pripomočke in preostale artikle pri tem veledrogeristu. Salus je tisti mesec doživel kar štiri milijone evrov visok izpad prihodkov, v celotnem letu pa je medsebojni promet skopnel z okoli 50 na 36 milijonov evrov. Vendarle je sodu izbilo dno dogajanje v zadnjem tednu v decembru, saj so od takrat naročila Lekarne Ljubljana tudi do desetkrat manjša. Obenem se nikakor ne morejo dogovoriti o pogojih sodelovanja v letošnjem letu, predvsem kar zadeva obseg. ""Ocenili smo, da lahko agonija glede nesklenitve pogodbe traja zelo dolgo,"" je včeraj pojasnil Lavrič. Opozoril je tudi, da ne nameravajo biti le servis v primerih, ko LL Grosist ne bi mogel dobaviti zdravil. V Lekarni Ljubljana so javnosti ponudili ""drugačno resnico"". ""Konec novembra je Salus poslal predlog poslovnega dogovora za leto 2012, kjer nam je zagrozil s pogodbeno kaznijo, če ne bi pri njem nabavili določene vrednosti zdravil, ki je pomenila skoraj polovico vseh nabav Lekarne Ljubljana,"" so dejali v javnem zavodu in tudi izpostavili sprejem novega pravilnika o določanju cen za zdravila za humano uporabo. ""Žal se je izkazalo, da želi Salus zmanjšanje veletrgovske marže, ki ga prinaša omenjeni pravilnik, v celoti prenesti na lekarne,"" so navedli. Omenili so tudi, da je Lekarna Ljubljana za letos že sklenila dogovore z vsemi partnerji, razen s Salusom. Čeprav je Lekarna Ljubljana, tudi zaradi lastnega veledrogerista, lani res za več kot četrtino oklestila nabavo zdravil pri Salusu, pa je še vedno ""ogrožena"" kar petina njegovih prihodkov, ki so predlani presegali 200 milijonov evrov. Kljub prekinitvi, za katero Lavrič upa, da je zgolj začasna, bo Salus nemoteno oskrboval slovenski trg z zdravili. V glavnem mestu, kjer ima Lekarna Ljubljana 80-odstotni tržni delež, je namreč še 18 lekarn, ki ne sodijo pod njeno okrilje, hkrati pa bodo Lekarni Ljubljana tudi v prihodnje zagotavljali zdravila, ki jih dobavljajo samo oni. Gre sicer za le dve vrsti zdravil, ki so nujno potrebna. tomaz.modic@dnevnik.si",0
"NajdiPrevoz.si je spletni portal s ponudbo in povpraševanjem po potniških in tovornih prevozih vseh dimenzij ter povezanih storitvah. Portal NajdiPrevoz.si na enostaven in hiter način zbližuje oziroma omogoča stik med prevoznimi podjetji in uporabniki prevozov/storitev. Kako? 1. možnost iskanje ustreznega prevoznega podjetja glede na vrsto in način prevoza. Med ponudniki si lahko izberete podjetje in si zagotovite direkten, takojšen stik z izbranim podjetjem. Glavni vsebinski sklopi portala zajemajo -prevoze potnikov taxi, kombi prevozi, avtobusni prevozi -prevoze tovora kombi prevozi, prevozi s tovornjaki, avtovleka, frigo prevozi ... - storitve, povezane s prevozi selitve oziroma selitveni servisi, storitve z avtodvigali, najem vozil 2. možnost objavite povpraševanje na borzi prevozov, pridobite ugodnejše cene z uporabo praznih ali nezasedenih vozil povratne vožnje, nepolno zasedena vozila .... Prevozna podjetja kontaktirajo iskalce prevozov s svojimi ponudbami. Vpis na borzo prevozov je enostaven, vnaprejšnja registracija ali prijava ni potrebna. Ste prevozno podjetje? Prevozna/storitvena podjetja lahko na portalu predstavite svoje podjetje, vrste in načine prevozov, ki jih opravljate, skupaj s kontaktnimi podatki telefon, faks, slike, logotip, elektronski naslov, povezava do spletne strani, preko katerih bodo obiskovalci oziroma uporabniki portala lahko takoj vzpostavili stik z vami in izvedli povpraševanje ter s tem prispevali k vaši prepoznavnosti in povečanju poslovanja. Vsako podjetje lahko samostojno oddaja oglase v ustrezne kategorije vrste prevozov ter jih spreminja in ureja. Z vpisom na portal NajdiPrevoz.si se prevozna podjetja predstavite pravi ciljni skupini, uporabnikom prevoznih storitev, ki iščejo točno določene vrste prevozov. S tem ste kadar koli dosegljivi za potencialne stranke in poslovne partnerje tako iz Slovenije kot tujine. Posamezni oglasi podjetij so lahko vpisani v enem ali več jezikih npr. v dveh ali več jezikih, od skupno 21 evropskih jezikov. Vpis oziroma predstavitev prevoznih podjetij je brezplačen.",1
"Kranj. Nogometašem obljubili “konkretno premijo” za uvrstitev v prvo ligo. Miran Šubic, direktor ND Triglav 2000 Kranj, svari tako in drugače. Nogomet. Gorenjski se prvič po letu 2002 obeta nogometni prvoligaš. Nogometno društvo (ND) Triglav 2000 Kranj namreč v nedeljo čaka povratno srečanje kvalifikacij proti Inteblocku, pri čemer ima realne možnosti za uspeh, saj je na prvem srečanju slavil z 1:0, za nameček bo drugo srečanje igral doma. Kot pravi predsednik kluba Igor Velov, so “igralcem ponudili konkretno premijo za zmago”. Prepričan je, “da bodo v nedeljo na igrišču tako kot vso sezono dali vse od sebe in dokazali, da Triglav hoče in zmore v prvo ligo”. Direktor ND Triglav 2000 Kranj Miran Šubic po zmagi nad Inteblockom svari pred pretiranim optimizmom. (Foto: Iztok Golob) Brez evforije “Triglav hoče in zmore,” je na novinarski konferenci zatrdil direktor kluba Miran Šubic. V isti sapi ostaja previden. “Ni evforije in je ne sme biti. Odigrali smo šele polčas, Interblock je še vedno nesporni favorit. Smo pa dokazali, da lahko z njim igramo enakovredno. Fante je treba umiriti, da ne bi podlegli bremenu,” je dejal. Trener Siniša Brkič bo lahko računal na vse igralce. Tudi na Zavrla, ki ima sicer zlomljen nos, vendar naj bi nastopil z zaščitno masko. Kako naprej Čeprav osredotočeni na nedeljsko tekmo, se v vodstvu kluba niso mogli izogniti vprašanjem o morebitni prvoligaški prihodnosti. Triglavani so se v letošnji drugoligaški konkurenci po proračunu uvrščali v zlato sredino, stroški prve lige pa bodo še večji. “Pravijo, da če imaš pol milijona za člansko moštvo, lahko tekmuješ,” je dejal Šubic, ugibanja, koliko od tega bi lahko zagotovili, pa je prepustil predsedniku kluba. “Vsi pravijo, da Gorenjska potrebuje nogometnega prvoligaša. Čas je, da to podprejo z dejanji,” je dejal Velov. “V vsakem primeru bodo morali sponzorji bolj prisluhniti kot do zdaj,” je dodal.",1
"Ena največjih laži, ki v Sloveniji velja za resnico, je, da stečaj pomeni konec podjetja ... Bankrot na zahodu praviloma pomeni zgolj novo, večinoma boljše življenje podjetja. Foto: Barbara Reya Sandi Češko, na sveži Managerjevi lestvici z 205 milijoni evrov najbogatejši Slovenec, vidi stečaje kot priložnost, in ne kot pokop. Vir: Delo, 23. julija 2011",1
"Prijava. Vzgojitelji Mladinskega zdravilišča Debeli rtič so prijavili sodelavca, ki naj bi zlorabljal dečka. PU Koper in vodja zdravilišča: Ni tako, kot pravijo vzgojitelji. Več kot deset vzgojiteljev naj bi v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič opazilo ""nenormalno vedenje"" enega izmed njihovih kolegov, ki skrbi za najmlajše dečke (stare 7 in 8 let). Razkrivamo razmere na Debelem rtiču: Nečloveško ravnanje z zaposlenimi, pošastna hrana, katastrofalni bivalni pogoji...To je le nekaj od stvari, ki nam jih je zaupal naš vir. Večkrat opazili vzgojiteljevo erekcijo Njihovo pozornost je pritegnilo ""njegovo dotikanje, pogledi, pestovanje, igranje z njimi, njegovo umivanje dečkov pod tušem po vsem telesu, poljubljanje po obrazu, vratu, prsih in trebuhu in za konec je tudi spal z enim od njih v spodnjih hlačah in ob trenutku, ko so ga ostali vzgojitelji ujeli, je bil stisnjen k njemu, ko je vstal s postelje, pa je imel tudi erekcijo. Ta erekcija ni bila edina, ampak se je ponovila že vsaj dvakrat (na plavanju z otroki in pri tuširanju z njimi),"" so zapisali v elektronskem sporočilu, ki smo ga prejeli v uredništvu. ""Diskreditacija verodostojnosti vzgojiteljev"" Omenjenega vzgojitelja so izolirali do jutra, ko sta prišla kriminalista. Opravila sta razgovor z njim, upravo in tremi vzgojitelji. ""Zaslišanje vzgojiteljev je potekalo po sistemu diskreditacije njihove verodostojnosti in nezaupanja v njihova opažanja,"" piše v elektronskem sporočilu. Staršem prikrili resnico? Kriminalistov pričanje vzgojiteljev ni prepričalo in uprava je tako moškemu vrnila skupino dečkov. O incidentu so obvestili starše dečka, ki je bil tisto noč v vzgojiteljevi postelji. ""Zamolčali pa so jim spanje vzgojitelja z otrokom, večkratne erekcije, otipavanja, lupčkanja. Starši ostalih otrok o dogajanju v skupini ne vedo ničesar,"" piše v sporočilu. ""To ne drži. Vse je bilo ovrženo s strani pristojnih služb. kar se tiče staršev, smo se pogovorili,"" odvrača vodja zdravilišča Karmen Kajba. Kazenski zakonik: Spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let ""Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let."" Uprava naj bi zaradi vrenja med vzgojitelji priredila več sestankov, na katerih je zagovarjala svojo odločitev, vzgojitelji pa so se odločili za anonimno prijavo. ""Sestanki so vsak dan, in to dvakrat na dan. So bili pa tudi sestanki na to temo,"" je Kajbova povedala v zvezi s tem. Za več informacij smo klicali na PU Koper, kjer nam je tiskovna predstavnica Anita Leskovec dejala, da ni tako, kot vzgojitelji pišejo v pismu. ""Z zbiranjem obvestil niso zaznali elementov kaznivega dejanja, zato bo v zvezi s tem primerom podano poročilo na ODT Koper,"" nam je še napisala v sporočilu.",0
"Delavci Saniteca in Armala, hčerinskih podjetij Mariborske livarne, so še zadnjič prestopili prag tovarne. Prišli so po delavske knjižice, namesto zaostalih plač pa so dobili vrečke z mlekom, testeninami in rižem. Pa še teh jim ni priskrbelo podjetje.",0
"Lani premija nižja za 2,5 odstotka Nadzorni svet Vzajemne je potrdil novo, višjo premijo za dodatno zdravstveno zavarovanje. Začele bodo veljati 1. marca. Brez popusta bo premija po novem znašala 24,62 evra zdaj 23,25 evra, s triodstotnim popustom pa 23,88 evra 22,55 evra. Gre za 5,89-odstotno povišanje oz. za 1,37 evra. Predsednik uprave Dušan Kidrič je pojasnil, da mora Vzajemna povišati premijo, ker sedanja premija ne zadošča za pokrivanje predvidenih odhodkov za škode. Brez spremembe višine premije v letu 2011 bi Vzajemna po besedah Kidriča imela približno 14 milijonov evrov izgube. Razlogov za to je več, med drugim tudi lansko 2,5-odstotno znižanje premije. Seja trajala več dni Sejo so začeli v sredo, prvi nadzornik Mirko Miklavčič pa je povedal, da gre za zahtevno gradivo, zlasti kar zadeva racionalizacijo dela in zdravstveno reformo, zato so se odločili za podrobnejšo obravnavo. Z visokimi stroški, povezanimi s pridobivanjem novih zavarovancev, so nezadovoljni, zato zahtevajo, da uprava znova pretehta stroške in notranje rezerve. Nadzorni svet zdravstvene zavarovalnice poleg Miklavčiča sestavljajo še predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, predstavnika sindikatov Andrej Zorko in Marjan Urbanč ter predstavnika delavcev Darja Korpar in Primož Igerc.",0
"Od polnoči veljajo nove cene naftnih derivatov. Podražila sta se 98-oktanski bencin in dizel, cena 95-oktanskega je nespremenjena, kurilno olje pa je cenejše. Opolnoči so se zaradi višjih trošarin, gibanja borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanja tečaja dolarja spremenile cene goriv. Za liter 98-oktanskega bencina je treba po novem odšteti 0,4 centa več in bo stal 1,243 evra, za dizelsko gorivo pa 0,5 centa več in bo 1,166 evra. Za 0,3 centa se bo pocenil liter kurilnega olja, ki bo po novem 0,743 evra. Cena najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina ostaja 1,215 evra na liter. Bencina se bližata rekordnim cenam, doseženim 1. julija 2008, ko je bilo treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,2170 evra, za liter 98-oktanskega pa 1,2520 evra. Dizel je rekordnih 1,3110 evra za liter dosegel 15. julija 2008.",0
"Zagreb - Hrvaški bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 2,5 odstotka, je danes prvo oceno objavil hrvaški državni statistični urad. Negativen trend se nadaljuje, a se je padec glede na podatke v prejšnjih četrtletjih upočasnil. Statistični urad, ki bo končno oceno BDP za prvo letošnje četrtletje objavil 30. junija, je poudaril, da se padanje trimesečnega BDP nadaljuje, a se je upočasnilo. BDP je v prvem četrtletju 2009 v letni primerjavi realno upadel za 6,7 odstotka, v drugem za 6,3 odstotka, v tretjem 5,7 odstotka in v zadnjem pa za 4,5 odstotka. Hrvaška je v celotnem lanskem letu v primerjavi z letom 2008 beležila 5,8-odstotni realen padec BDP. Na krčenje gospodarstva sta po navedbah statistikov najbolj vplivala znižanje osebne porabe in manjša bruto vlaganja v fiksni kapital.",0
"Neprimerno ponudbo na razpisu izbrali za najugodnejšo Komisija za preprečevanje korupcije je pri oddaji javnega naročila državne institucije ugotovila korupcijo. Šlo naj bi za Dars, ki ni izločil ponudbe Tomaža Kastelica. Kastelic je sicer stric vodje kabineta premierja Boruta Pahorja Simone Dimic in lastnik podjetja Traffic Design, ki se je prijavilo na razpis Darsa za izvedbo sistema nadzora in vodenja prometa na avtocestnem odseku Pesnica-Slivnica. Ne samo, da državna družba ni izločila nepopolne ponudbe, pač pa jo je celo izbrala za izvedbo, je ugotovila protikorupcijska komisija. Ponudba Traffic Designa neprimerna Na sestanku komisije so pojasnili, da je naročnik pravilno objavil obvestilo o naročilu opreme, na katerega so se odzvali trije ponudniki. Po pregledu je naročnik izbral ponudnika, za katerega je navedel, da je njegova ponudba najboljša in ekonomsko najugodnejša. Na odločitev naročnika sta se nato odzvala oba neizbrana ponudnika, ter po ugotovitvah komisije pravočasno podala zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je ob obravnavi pritožb ugotovila, da je bila ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna. Ugotovila je še, da določena oprema, ki jo je naročniku ponudil izbran ponudnik, ni tehnično ustrezala pogojem, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji. Prijavo so prejeli tudi na protikorupcijski komisiji. Prijavitelj je namreč menil, da je bila odločitev naročnika namerna, njen namen pa, da javno naročilo dobi predhodno znano podjetje. Dars bi moral ponudbo Traffic Designa zavrniti Na komisiji za preprečevanje korupcije poudarjajo, da bi moral naročnik ponudnika zavrniti, a tega ni storil, in ga je celo izbral na razpisu. S tem je kršil zakon in omogočil pridobitev koristi izbranemu ponudniku, saj je bil ta kljub nepravilni ponudbi v postopek javnega naročanja izbran kot najugodnejši ponudnik, takšno ravnanje pa ustreza definiciji korupcije. Komisija se sicer s primerom še ni nehala ukvarjati, saj so pod drobnogled vzeli tudi Dimičevo. Na okoli osem milijonov evrov vreden razpis so se poleg Traffic Designa prijavili tudi konzorcij Javne razsvetljave in francoske družbe SES in skupaj s hrvaško Telegro še Tenzor, katerega ponudbo pa je zaradi neizpolnjevanja pogojev izločil že Dars.",0
"Stopnja brezposelnosti se je v močno zadolženi državi povzpela na 24,8 odstotka V Grčiji je stopnja brezposelnosti v tretjem letošnjem četrtletju dosegla nov rekord. Povzpela se je na 24,8 odstotka, potem ko je v enakem obdobju lani znašala 17,7 odstotka, je danes sporočil grški statistični urad. V najslabšem položaju so mladi, stari do 24 let. V tej starostni skupini je stopnja brezposelnosti dosegla 56,6 odstotka. Pri tem so še posebej ogrožene mlade ženske - brez dela jih je 65,4 odstotka. Močno zadolžena Grčija si je danes sicer vsaj nekoliko oddahnila. Finančni ministri držav v območju evra so ji odobrili sprostitev naslednjega obroka posojila v okviru že dogovorjene pomoči, ki je bil zadržan več mesecev in znaša 34,4 milijarde evrov, je povedal šef evroskupine Jean-Claude Juncker. Denar bo v Grčijo začel pritekati prihodnji teden.",0
"Predsednik glavnega odbora SLS Aleš Primc je izjavil, da bo glavnemu odboru stranke predlagal razrešitev predsednika stranke Bojana Šrota. Kot je pojasnil, se je za ta korak odločil, ker predsednik SLS ""ne dela v interesu stranke, ampak v interesu svojega brata"". Glavni odbor SLS se bo po njegovih besedah sestal prihodnji teden, ko bo o Šrotovi razrešitvi tudi glasoval. Kot je povedal Primc, še razume, da Bojan Šrot dela v interesu svojega brata, ne razume pa, da mu je interes brata edini in izključni razlog, da je predsednik stranke. Primc: Načrtno želi uničiti SLS Kot je pojasnil predsednik glavnega odbora SLS, je dolgo časa verjel, da Šrot ravna naivno. ""Zdaj sem pa prepričan, da gre za načrtno delo, s katerim želi po eni strani izboljšati ugled brata v javnosti, po drugi pa načrtno uničiti Slovensko ljudsko stranko,"" je povedal Primc. Dokaze za to vidi v rejtingih, ki po Primčevem mnenju padajo, odkar je vodenje stranke prevzel Šrot, še nikoli v zgodovini stranke po njegovih besedah niso bili tako nizki. Kot je napovedal, bo naslednji teden sklical glavni odbor in mu predlagal, naj glasuje o razrešitvi predsednika SLS. Primc trdno prepričan v podporo odbora Na vprašanje, kakšne so možnosti, da bo Šrot razrešen, je Primc odvrnil, da je trdno prepričan, da ima podporo glavnega odbora. Vsi, ki kot kandidati hodijo v predvolilnem času po terenu, po njegovem prepričanju dobivajo iste informacije in ista sporočila s strani volivcev. Ta sporočila pa so takšna: ""Saj bi vas volili, ampak zakaj predsednik dela to, kar dela,"" je pojasnil Primc. Po njegovih besedah so postopki, povezani z razrešitvijo predsednika stranke, jasni. ""Ko predsednik stranke odstopi, lahko glavni odbor določi tistega, ki ga bo nadomeščal oziroma opravljal funkcijo predsednika v času do kongresa,"" je pojasnil. ''Ko bi mu moral ploskati, bi se najraje skril'' Primc je na vprašanje, ali je na njegovo odločitev vplivalo tudi četrtkovo soočenje na POP TV, odgovoril, da je bilo to soočenje le še pika na i. Pojasnil je, da je sedel v publiki. ""In ko bi moral človek na vsako izjavo svojega predsednika ploskati, bi se najraje skril,"" je povedal Primc, ki meni, da so to težki časi za stranko. Primc je prepričan, da bi bilo treba tako imenovane tajkune pozapreti in razlastiti. Na vprašanje, ali tudi predsednikovega brata, pa je odgovoril: ""Vse.""",0
"Delavci naj vložijo ugovore Delavci nekdanje steklarne iz Rogaške Slatine so začeli prejemati dohodninske odločbe, po katerih morajo plačati dohodnino od bruto plač, čeprav jim delodajalec ni plačeval prispevkov. Davčni urad je podjetju odobril odlog plačila prispevkov za zaposlene, ta isti organ pa zdaj od delavcev z odločbami zahteva plačilo dohodnine od bruto plače, ki je delavci niso prejeli. Zanima nas, kako davčni urad to opravičuje, tudi za leta nazaj, ko smo to prav tako plačevali, ob tem pa smo prejemali le neto plače, niso pa bili plačani naši prispevki, je dejal Božidar Hrup iz odbora za zaščito pravic nekdanjih delavcev Steklarske nove. Durs Ravnamo v skladu s pravili Pravi tudi, da davčna uprava vztraja, da je njihovo ravnanje v skladu s pravili, saj izračunajo dohodnino od obračunanih in ne plačanih prispevkov. Po njegovem mnenju je absurdno, da je prav ta organ odobril odlog plačila prispevkov, kar bo za marsikaterega delavca zelo slabo pri izračunu pokojnine. Že zdaj se namreč ukvarjajo s primerom šestih ljudi, ki bi se želeli upokojiti, a tega ne morejo storiti, ker nimajo plačane beneficirane dobe. Delavce je odbor zato pozval, naj na svoje odločbe vložijo ugovore. Tukaj pa ne gre samo za primer Steklarske nove, ampak tudi za druga podobna podjetja. Če bodo vsi vložili ugovore, se bo davkarija verjetno zganila, saj bo imela, če ne drugega, zelo veliko dela, je še dejal predstavnik odbora.",0
"Atene - Bonitetna agencija Fitch je v torek znižala bonitetno oceno na dolgoročni državni dolg Grčije z A- na BBB+, že v ponedeljek pa je agencija Standard & Poor's opozorila pred znižanjem ratinga A- tej članici območja evra. To krepi zaskrbljenost v območju evra, saj bi grške banke utegnile ostati brez dostopa do refinanciranja v okviru ECB. Evropska centralna banka (ECB) namreč trenutno za zavarovanje likvidnosti, ki jo namenja bančnemu sistemu v okviru različnih operacij refinanciranja, sprejema zavarovanje z najnižjo bonitetno oceno BBB-, ob koncu prihodnjega leta pa naj bi to pravilo spremenila na raven pred izbruhom finančne in gospodarske krize, to je na najnižjo boniteto A-. Grške banke tako zaenkrat še lahko uporabljajo državne obveznice za zavarovanje v okviru refinanciranja ECB, a že v začetku 2011 bi lahko, če bodo ostale bonitetne agencije sledile zgledu Fitcha, grške banke ostale brez dostopa do tega ključnega vira likvidnosti in bi se morale zadolževati pod veliko manj ugodnimi pogoji. To bi bil prvi tak primer v zgodovini evrskega območja in bi utegnil pripeljati do resnih težav na grškem bančnem trgu. Edini kratkoročni način za razrešitev tega bi bila še ena posebna krizna sprememba pravil ECB, a zaenkrat v Frankfurtu po pisanju tujih tiskovnih agencij za tak ukrep ni veliko pripravljenosti. Kot je v ponedeljek dejal predsednik ECB Jean-Claude Trichet, od Grčije pričakujejo ""pogumne"" odločitve na področju javnih financ. Glavni razlog za znižanje bonitetne ocene je bil namreč po navedbah Fitcha ""nizka verodostojnost javnofinančnih ustanov in okvirja javnofinančne politike"". Grčija bo v letošnjem letu zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 12,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v skladu s proračunskim predlogom nove socialistične vlade pa naj bi ga prihodnje leto z različnimi ukrepi oklestili vsaj na 9,1 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi pred stabilizacijo prilezel celo do 130 odstotkov BDP. Fitch je sicer omenil, da iz napovedi vlade razume, da naj bi v skladu s priporočili Evropske komisije do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj uspela zmanjšati na raven treh odstotkov BDP, kot to predvideva pakt o stabilnosti in rasti. Tako v Bruslju kot v pomembnejših bonitetnih agencijah pa dvomijo v resničnost in verodostojnost napovedi grških oblasti. Grške javne finance so namreč že vrsto let v hudih težavah, saj država zaradi neučinkovitega pobiranja davkov ne uspe zbrati dovolj proračunskih prihodkov, na drugi strani pa ji zaradi glasnega nasprotovanja različnih družbenih skupin, ki se pogosto sprevrže celo v nasilne proteste, ne uspe zmanjšati odhodkov. Kriza je razmere le še zaostrila. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je v torek posvaril, da so ""težke razmere v eni članici območja evra razlog za zaskrbljenost v celotnem območju"". ""Jasno je, da se Grčija sooča z resnimi gospodarskimi in javnofinančnimi težavami, a potrebni so dodatni ukrepi,"" je povedal in dodal, da je proračunski predlog ""prvi korak v pravi smeri"". ""Evropska komisija je pripravljena grškim oblastem pomagati pri pripravi celovitega programa javnofinančne konsolidacije in strukturnih reform,"" je zaključil. Fitch je v torek sicer znižal tudi bonitetne ocene za štiri glavne grške poslovne banke. Te zaenkrat še poslujejo ustrezno, a imajo v svojih bilancah veliko državnih obveznic, zato bi padec ratinga grškega državnega dolga lahko poslabšal njihov položaj.",0
"1120 od 1164 zaposlenih v Žitu je zaposlenih za nedoločen čas Predsednik uprave Žita Janez Bojc je v sporočilu za javnost zapisal, da pogodba med agencijo Job service in delavci naj ne bi bila skladna z zahtevami slovenske delovnopravne zakonodaje. Pogodba med Žitom in agencijo Job Service namreč določa, da mora agencija pri sklepanju pogodb o zaposlitvi z najetim delavcem upoštevati veljavno slovensko zakonodajo. Po mnenju odvetniške pisarne Žita pa pogodba med agencijo in delavci ni skladna z zahtevami in standardi slovenske delovnopravne zakonodaje. Zaradi navedene kršitve smo danes odpovedali pogodbo. Vsem najetim delavcem, ki sodelujejo z agencijo, smo ponudili možnost nadaljnjega dela v Žitu prek drugih zaposlitvenih agencij, je zapisal Bojc. Predsednik uprave je dodal, da v Žitu vse delavce, ki jih najemajo prek različnih zaposlitvenih agencij, v povprečju plačujejo 1380 evrov, za nikogar pa manj kot 1146 evrov bruto za polni delovni čas, odvisno od delovnega mesta in izmene. Žito v vrhu družb z vidika zaposlovanja za nedoločen čas V Žitu je sicer zaposlenih 1164 ljudi, 1120 za nedoločen čas, 44 pa za določen čas. Glede na sezonske potrebe proizvodnje pa poleg tega najamejo v povprečju 50 delavcev prek agencij. Bojc je zapisal, da se s tako visokim deležem zaposlenih s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas z vidika zaposlovanja za nedoločen čas Žito uvršča v sam vrh družb. Storitve agencij za zaposlovanje so po mnenju Bojca potrebne zato, ker količine naročil v času nihajo in teh nihanj ni mogoče predvideti vnaprej. Z dodatnim zaposlovanjem ob viških proizvodnje lahko hkrati zagotavljajo delo dodatnim delavcem in pravočasno izpolnitev naročil, je zapisal Bojc, ki je zagotovil, da z vsemi ostalimi zaposlitvenimi agencijami sodelujejo korektno. Predsednik uprave Žita je v sporočilu za javnost še zapisal, da bo Žito v okviru pravnih možnosti še naprej ščitil delavce in ukrepal za preprečitev kršenja njihovih pravic. Pri tem je dodal, da bodo sindikate in zaposlene posebej pozvali, da jih tudi v prihodnje opozorijo na morebitne sporne prakse v njihovem pogodbenem odnosu z zaposlitvenimi agencijami.",1
"Po objavi podatkov o manjši potrošniški porabi v ZDA se je na Wall Streetu zgodil nov delniški pogrom. Vlagatelje je strah pred slabim prazničnim izkupičkom trgovcev. Ameriške kupce v času finančne krize pretirano ne ganejo niti razprodaje. Delniški indeks Dow Jones je ponedeljkovo trgovanje sklenil pri 8149,09 točke, kar je za 7,70 odstotka manj kot konec preteklega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq je izgubil 8,95 odstotka in se ustavil pri 1398,07 točke. Indeks S & P je potonil za 8,9 odstotka, njegov finančni del je izgubil vrednost rekordnih 17 odstotkov. Gibanje tečajev delnic je sledilo ponedeljkovi razprodaji delnic na Wall Streetu, ki ji je botroval nov val neugodnih podatkov o stanju v ameriškem gospodarstvu. Delnice so začele drseti takoj po objavi prvih podatkov o potrošniški porabi v ZDA med prazniki, ki so mešani. Vlagatelje so dodatno šokirali podatki raziskovalne hiše ShopperTrak RCT, ki spremlja poslovne rezultate več kot 50.000 trgovskih hiš. Ob prvem prazničnem vrhuncu v ZDA dan zahvalnosti so zaznali zgolj umirjeno rast prodaje, čeprav nekateri prodajalci poročajo o boljši prodaji od pričakovane. Zaskrbljeni vlagatelj na Wall Streetu Novice so pri vlagateljih vzbudile skrbi, da nadaljevanje upadanja potrošniške porabe še dodatno obremenilo že tako ogroženo ameriško gospodarstvo. V času praznikov se v ZDA ustvari kar 40 odstotkov vsega prometa v maloprodaji. Potrošniška poraba je okostje gospodarstva ZDA in predstavlja do 70 odstotkov ameriškega BDP. Končni udarec vlagateljem pa je zadalo uradno potrdilo, da je ameriško gospodarstvo že od decembra lani v recesiji. Poleg vsega so v javnost prišli tudi podatki o padcu industrijske proizvodnje in velikemu zmanjšanju poslov v gradbeništvu. Zaskrbljenosti nista umirila niti govora guvernerja ameriške centralne banke Bena Bernanka in finančnega ministra Henryja Paulsona, ki sta najavila nove ukrepe za blaženje finančne krize. Obžalovanje zaradi finančne krize je v ponedeljkovem pogovoru za televizijo ABC izrazil tudi ameriški predsednik George Bush. Izrazil je pripravljenost podpreti dodatne ukrepe v boju proti krizi in recesiji. Zanimiva je njegova izjava, da so bili temelji krize postavljeni že več let, preden je sam postal predsednik ...",0
"Potres na Japonskem bo zavarovalnice po prvih ocenah stal 35 milijard dolarjev. Analitiki pa za enkrat ocenjujejo do bodo stroški odpravljanja vseh posledic potresa in cunamija znašali najmanj 180 milijard dolarjev. Profesor Charles Hori Oka z univerze v Osaki je za BBC povedal, da bo lahko vpliv na gospodarstvo globalen. Japonska vlada bo imela še več dolgov, kot jih ima sedaj. To bo lahko povzročilo zvišanje obrestnih mer na Japonskem in drugod po svetu. Prve ocene kažejo, da bo zavarovalnice potres na Japonskem stal 35 milijard dolarjev. Niso pa še ocenili škode, ki jo je povzročil popotresni cunami. Tudi škode, ki bo nastala zaradi poškodb infrastrukture in izpada proizvodnje, strokovnjaki še niso izračunali. Podatki o nastali škodi so namreč še preveč nezanesljivi, da bi bilo mogoče narediti oceno. Tako so zaenkrat naredili samo ocene škode na zavarovanih poslopjih, ki je nastala kot posledica tresenja tal. Z izplačili odškodnin bodo predvidoma najbolj obremenjene največje pozavarovalnice na svetu, ugotavlja danes objavljena analiza bonitetne agencije Moodys. Pri tem izrecno izpostavlja največjo svetovno pozavarovalnico Munich Re ter pozavarovalnici Swiss Re in Hannover Rück. Višine ocenjenih izplačil Moodys ne navaja. Največje evropske zavarovalnice, kot sta denimo Allianz in Zurich, imajo na Japonskem le majhne tržne deleže. Skoraj 90 odstotkov tamkajšnjega trga premoženjskih in nezgodnih zavarovanj obvladujejo le trije japonski koncerni. V pozavarovalnici Munich Re še nimajo nobene ocene o višini škode. Zaradi obsežnosti katastrofe bo potrebnega še kar nekaj časa, da bo mogoče vsaj približno oceniti višino škode, so po poročanju dpa sporočili iz koncerna s sedežem v Münchnu. Mesto Otsuči Jedrske nesreče ne pokrivajo Se pa zavarovalnicam ni treba bati izplačil odškodnin zaradi nesreč v jedrskih elektrarnah. Pri zavarovanjih škode na reaktorjih in zgradbah so posledice potresov in cunamijev izključene, je poročal časnik Financial Times Deutschland. Posledic jedrskih nesreč praviloma ni mogoče zavarovati. Škodo je komajda mogoče oceniti, premije za takšno zavarovanje pa bi bile izredno visoke. Časnik, ki se sklicuje na informacije pozavarovalnic, ob tem navaja, da japonski upravljalec jedrskih elektrarn Tokyo Electric Power od lanskega septembra ni plačal nobene zavarovalne premije za svoje nuklearke, temveč morebitno škodo na svojih objektih poravnava sam. Katastrofa tudi na tokijski borzi Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes, prvi trgovalni dan po močnem potresu in uničujočem cunamiju, krepko znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9620,49 točke. To je 633,94 točke oziroma 6,18 odstotka nižje kot v petek. Indeks Nikkei je z več kot šestodstotnim padcem zabeležil največji padec po oktobru 2008. Promet na vodilni azijski borzi je bil rekorden, saj so se lastniki delnic lotili razprodaj. Delnice so potonile Vlagatelji na tokijski borzi se bojijo posledic katastrofe, ki bo imela mednarodne razsežnosti. Razpoloženje je bilo že pred potresom predvsem zaradi nemirov v arabskem svetu precej čemerno. Po potresu in cunamiju ter zdaj tudi jedrski grožnji pa so delnice potonile. Padec tudi na Wall Streetu Zaradi potesa na Japonskem se znižujejo tudi tečaji delnic na Wall Streetu. Padec najbolj občutijo ameriške energetske družbe, ki so navzoče na japonskem trgu delnice koncerna General Electric, ki sodeluje pri jedrskih projektih na Japonskem, so se denimo pocenile že za več kot dva odstotka. Prav tako so pozornosti vlagateljev deležne delnice zavarovalnic, cenijo pa se tudi delnice japonskih podjetij, ki kotirajo na borzi v New Yorku. Med njimi so se že za skoraj pet odstotkov pocenile delnice proizvajalca avtomobilov Toyota, ki je sporočil, da je začasno zaustavil proizvodnjo v vseh svojih tovarnah na Japonskem. Na tokijski borzi Toyota, Nissan in Honda začasno zaustavili proizvodnjo Severovzhod države je središče japonske avtomobilske industrije, tam pa ima sedež tudi nešteto dobaviteljev rezervnih delov. Potres je na tamkajšnji cestni in pristaniški infrastrukturi povzročil ogromno škodo. Danes stojijo tudi tekoči trakovi v mnogih japonskih podjetjih. Številni proizvodni obrati so uničeni, dobava električne energije pa je okrnjena. Danes so ostale zaprte tudi številne trgovine v središču Tokia. Distributer elektrike Tokyo Electric Power je danes na območju Tokia začel z redukcijami električne energije, potem ko je v njegovih jedrskih elektrarnah v prefekturi Fukušima prišlo do taljenja reaktorskih sredic. Delnice družbe Tokyo Electric Power so se danes na borzi v Tokiu pocenile za 23 odstotkov. Proizvajalec avtomobilov Toyota Motor je od danes do srede ustavil proizvodnjo v vseh svojih tovarnah na Japonskem. Po poročanju agencije Kyodo News gre za varnostni ukrep za zaposlene na prizadetih območjih in njihove družine. Zaradi tridnevnega premora bo prišlo do izpada proizvodnje v višini 40.000 avtomobilov. Podobno so se odločili tudi v Toyotinih hčerinskih družbah Daihatsu Motor in Hino Motors ter v konkurenčni družbi Nissan Motor. V družbi Isuzu Motors pa so se odločili ustaviti proizvodnjo celo do petka. Toyotine delnice so se danes na borzi pocenile za 7,9 odstotka, Hondine za 6,5 odstotka, Nissanove pa za 9,5 odstotka. Tečaj delnic družbe Mitsubishi Motors se je znižal za 11,8 odstotka, Isuzu Motors pa za 9,2 odstotka. Ker je okrnjena dobava avtomobilskih delov, so morali proizvodnjo v svojih obratih na prizadetih območjih ustaviti tudi v proizvajalcu avtomobilov Honda Motor. Proizvodnja ne bo stekla najmanj do 20. marca, so sporočili iz družbe, katere edini delujoči obrat je le še tisti za proizvodnjo motornih koles na otoku Kjušu, a bodo v torek zaprli tudi tega. Proizvajalec zabavne elektronike Sony je ustavil proizvodnjo v tovarni lepilnih trakov v bližini mesta Kanuma severno od Tokia. Tudi iz konkurenčne družbe Toshiba so sporočili, da bodo v mestu Fukaja pri Tokiu ustavili proizvodnjo ploskih zaslonov. Po potresu se cene nafte gibljejo pod 100 dolarji Japonska je sporočila, da bo podjetjem dovolila, da sprostijo 8,9 milijonov sodčkov surove nafte iz strateških zalog ter tako omilijo krizo. Sicer bi morali, v skladu s sistemom, ki je bil uveden leta 1993, počakati 70 dni, a se je trgovinski minister Banri Kaieda odločil, da zaradi krize sprosti obvezni časovni okvir. Po potresu in cunamiju, ki sta v petek opustošila severovzhod Japonske in utegneta tretje največje gospodarstvo na svetu vnovič pahniti v recesijo, so se cene nafte v današnjem azijskem elektronskem trgovanju znižale. Za sod ameriške nafte je tako treba odšteti manj kot 100 dolarjev. Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena aprila, se je do poldneva po singapurskem času v elektronskem trgovanju na borzi v New Yorku pocenila za 1,63 dolarja, na 99,53 dolarja za 159-litrski sod. V petek se je ta nafta pocenila za 1,54 dolarja, na 101,16 dolarja. Aprilske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa so se v Londonu pocenile za 2,02 dolarja, na 111,82 dolarja. Na kratki rok bo sicer zaradi potresa na Japonskem verjetno prišlo do zmanjšanja povpraševanja, a se bo zaradi motene proizvodnje jedrskih elektrarn uvoz nafte povečal, to pa bo na daljši rok spodbudilo rast cen, je povedal analitik pri Barclays Capital Chen Xin Yi. Nafta se je konec minulega tedna začela ceniti takoj potem, ko je katastrofalen potres prizadel Japonsko, sledil pa mu je še cunami, ki je udaril na severovzhodno obalo države ter se razširil po Pacifiku. Trgovci z nafto se bojijo, da bo katastrofa okrnila porabo energentov na Japonskem, tretjem največjem gospodarstvu na svetu. Preberite tudi Reševalci so na dveh obalah japonske prefekture Mijagi odkrili približno 2.000 trupel. Reševalci hitijo z akcijo, pri tem pa jim pomagajo tudi tujci. Strahovi, da bi lahko v jedrski elektrarni Fukušima odjeknila še kakšna eksplozija, so se uresničili. Eksplodiralo je v reaktorju številka 3, vendar pristojni zagotavljajo, da je sredica reaktorja ostala nepoškodovana.",0
"Ljubljana - Predstavniki korporacije Al Amad iz Savdske Arabije so se danes v Ljubljani sestali s predsednikom in generalnim direktorjem GZS, Zdenkom Pavčkom in Samom Hribarjem Miličem. Dogovorili so se za organizacijo obiska slovenske gospodarske delegacije v Savdski Arabiji, ki naj bi bil v prvi polovici tega leta. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Pavček je poudaril, da ima slovensko gospodarstvo velik interes za sodelovanje z arabskim svetom. Izpostavil je, da vidi vlogo direktorja in lastnika korporacije Al Amad Fareeda J. Al Harazija pri tem sodelovanju v luči predstavljanja slovenskega gospodarstva, so sporočili z GZS. Hribar Milič je izpostavil interes, da slovenska gospodarska delegacija že v maju ali juniju obišče Savdsko Arabijo. Al Harazi pa je potrdil sodelovanje pri organizaciji slovenskega obiska in dodal, da bo nemudoma začel z vsemi potrebnimi pripravami. Al Harazi in direktor Tovarne vozil Maribor Dušan Mežnar sta danes na GZS podpisala pogodbo o zastopanju Tovarne vozil Maribor v Savdski Arabiji, Katarju, Dubaju, Bahrajnu, Abu Dabiju, Omanu in Kuvajtu. Pavček je ob tem izrazil zadovoljstvo, pri čemer ""je to dobra osnova za sodelovanje, ki se naj v prihodnje širi tudi na druge gospodarske subjekte in poslovna področja"", Hribar Milič pa je izrazil prepričanje, da bosta obe strani zadovoljni s poslovnim sodelovanjem. Poudaril je, da je slovensko gospodarstvo konkurenčno tako po ceni kot kakovosti. ""Naše izdelke in storitve ceni vsa EU, pa tudi druge države po vsem svetu,"" je dejal Hribar Milič. Tovarna vozil Maribor in Al Amad sta v torek podpisala pogodbo v vrednosti 25 milijonov evrov, po kateri bodo Mariborčani v prihodnjih petih letih v Savdsko Arabijo prodali sto nizkopodnih avtobusov MB 1341. Blagovna menjava med Slovenijo in Savdsko Arabijo je lani znašala 111,4 milijona evrov, izvoz je bil vreden 30,9 milijona evrov, uvoz pa 80,5 milijona evrov. Slovenija je izvozila zlasti obdelan les, merilnike porabe plinov, papir in karton ter netkani tekstil, uvozila pa olja iz nafte ali bituminoznih materialov, ciklične ogljikovodike, druge plošče, etre, perokside etrov, ketonov in heterociklične spojine, so še navedli na GZS.",1
"Banalna napaka sprožila preplah na finančnih trgih Bonitetna hiša Standard & Poors S&P je navedla, da je zmotno sporočilo, v katerem so Franciji znižali bonitetno oceno, zakrivila posodobitev na njihovem portalu. Med posodabljanjem je pri Franciji prišlo do napake, ki je sprožila avtomatsko pošiljanje elektronske pošte oz. zmotnih sporočil. Četrtkovo zmotno sporočilo je bilo torej tehnična napaka, ki ni nikakor povezana z bonitetno oceno Francije, so znova zagotovili v S & P. N/A sprožil celo zmedo Kot so poudarili v izjavi za javnost, so decembra lani za testne namene na svoj globalni kreditni portal namestili oceno tveganja bančnega sektorja BICRA za Francijo, medtem ko ocen za druge države pozneje niso dodajali. Ko so v četrtek v bonitetni agenciji na portal namestili nove preglede ocen BICRA, pa se je v zvezi s Francijo na spletni strani pojavilo avtomatično opozorilo N/A ali ni na voljo . To je po pojasnilih predstavnikov S & P povzročilo avtomatsko pošiljanje elektronskih sporočil o znižanju bonitetne ocene Francije. Sistem je napačno interpretiral spremembo podatkov kot znižanje bonitetne ocene in sprožil pošiljanje e-pošte omejenemu številu naročnikov oz. naročnikom, ki so izrazili željo po pridobivanju opozoril, so navedli v bonitetni hiši. Vztrajen boj Francije za trojni A Francija je sicer ena od šestih držav v evrskem območju, ki se še ponašajo z najvišjo bonitetno oceno AAA. S takšno boniteto se lahko pohvalijo še Nemčija, Avstrija, Luksemburg, Finska in Nizozemska. Ker se je napaka takoj odrazila na kapitalskem trgu in so se vlagatelji pomirili šele, ko je S & P objavil popravek, se je francoska vlada na incident odzvala zelo jezno, saj je že več tednov pod močnimi pritiski trgov in se z vsemi močmi trudi ohraniti najboljšo možno oceno. Kritični so bili tudi v Bruslju, kjer so dogodek označili za resen incident . Napaka je še podkrepila potrebo po novih, strogih pravilih delovanja bonitetnih agencij, ki jih bo komisija predstavila v torek, so poudarili.",0
"Ljubljana - Mali delničarji Lepenke bi lahko že v nekaj tednih dočakali vračilo zemljišč, strojev in drugega premoženja, ki ga je iz družbe mimo njihove vednosti ""odpeljal"" eden najpremožnejših Slovencev Martin Odlazek, bolj znan kot lastnik Papirja Servisa. Medtem ko se nezadržno bliža izvedba posebne revizije, ki so si jo morali mali delničarji izboriti prek sodišča, vse bolj dejavna pa naj bi bila v zvezi s tem primerom tudi policija, so jih Odlazkovi obvestili, da bo v septembru sklicana skupščina Lepenke. Na njej bi razveljavili potencialno sporno razprodajo premoženja družbe, do katere je prišlo v letu 2010. Po nekaj mesecih zavlačevanja naj bi se Odlazkovi omehčali tudi glede založitve 10.560 evrov visokega predujma, s čimer bi revizorji po polletni zamudi le smeli začeti delo, trdijo naši viri. Vendar je še vprašanje, ali se bodo obljube sploh uresničile. Še preden bi sklep Kranjskega sodišča o izterjavi desetih tisočakov postal pravnomočen, so drugi upniki pred 14 dnevi blokirali edini transakcijski račun Lepenke. Verjetno ni niti, da bi bili mali delničarji zadovoljni z vračilom premoženja, saj bodo zemljišča v Tržiču še vedno obremenjena z večmilijonskimi posojili, ki so jih Odlazkove družbe najele še pred prenosom lastništva. Prav zaradi tega so ogorčeni mali delničarji Lepenke, ki so prepričani, da so zemljišča vredna dosti več od 3,2 milijona evrov z DDV (2,6 milijona evrov neto), kolikor je zanje odštel Papir Servis. Ne nazadnje Lepenka zanje ni iztržila kupnine v denarju, temveč je celotni znesek nakazala nazaj v zameno za manjšinski delež podjetja Algas. Gre za ""prazno"" podjetje, ki služi izključno za vzdrževanje strukture Odlazkovega imperija. Zato pa naj Papir Servis ne bi bil pripravljen vračati proizvodnje in delavcev. Več kot dve leti po njihovem prenosu ostaja odprto tudi vprašanje, kolikšno nadomestilo bi morala Lepenka dobiti. Odlazkovi so namreč ta izračun prepustili posebni reviziji, ki pa se, kot rečeno, še ni začela. Pri tem velja opozoriti, da so Odlazkovi le okoli 90-odstotni lastniki Lepenke, v njenem lastništvu pa so tudi Jože Prosen, Gorenjski glas, Varnost Rival sistemi in drugi delničarji.",0
"Mesec maj je bil slab za azijske borze, delnice so se v povprečju pocenile za 11 odstotkov, k temu je deloma pripomogel tudi današnji padec Zadnji trgovalni dan v maju je na azijske borze prinesel padec indeksa MSCI Asia Pacific za okoli odstotek, v vsem mesecu pa se je znižal za 11 odstotkov. To je največji mesečni padec po oktobru 2008. Nižja rast industrijske proizvodnje na Japonskem Zaskrbljenost zaradi širjenja evropske dolžniške krize ostaja, včeraj so se tako po rekordni obrestni meri zadolžili Španci. V Grčiji ankete kažejo, da ljudje pred novimi volitvami niso naklonjeni varčevalnim ukrepom. Na Japonskem se je industrijska proizvodnja zvišala za manj, kot so pričakovali analitiki, danes so se cenili predvsem večji izvozniki. Nikkei ob 1,2 odstotka Japonski indeks Nikkei se je tako znižal za 1,2 odstotka, pol manjši je bil padec v Hong Kongu. Kitajske delnice so se v povprečju pocenile za 0,3 odstotka, korejske pa za pol odstotka.",0
"Premier Borut Pahor odhaja na tretji vrh Afrika-EU v Tripoli, kjer se bo srečal tudi z Gadafijem. Po vrhu naj bi bilo več znanega o libijski investiciji v Stožice. Na vrhu Afrika - EU bodo med drugim razpravljali o miru in varnosti, okoljskih spremembah, regionalni integraciji in razvoju zasebnega sektorja. Vrh bo tudi priložnost za potrditev skupne strategije, ki so jo sprejeli na vrhu v Lizboni decembra 2007, sporočajo iz Pahorjevega kabineta. Pahor se bo tako med drugim sestal s predsednikom libijske vlade El Baghdadijem Ali El Mahmodijem. Beseda bo tekla o bilateralnih odnosih med državama. Izpostavila naj bi predvsem gospodarsko sodelovanje med državama in gospodarske priložnosti, ki jih imajo slovenska podjetja v Libiji in investicije Libijske investicijske oblasti v Sloveniji. Pahor se bo ob robu vrha sestal tudi s predsednikom Moamerjem Gadafijem. Po koncu vrha bo najverjetneje več znanega o libijski investiciji v Športni park Stožice. Spomnimo, premier je v petek napovedal, da so Libijci v Stožice pripravljeni vložiti 30 milijonov evrov. Informacijo o tem pa je Pahor dobil po diplomatski pošti iz Libije.",1
"Družba bo sodišču predložila načrt reorganizacije Uprava Merkurja je sprejela sklep o insolventnosti družbe, saj je izguba dosegla polovico osnovnega kapitala. Lastnike bodo zato pozvali k dokapitalizaciji. Predsednik uprave Bojan Knuplež pravi, da so do takšnih razmer privedle različne okoliščine, in sicer organizacijska neustreznost, splošna kriza, izčrpavanje prek menedžerskega odkupa in spremenjene okoliščine na trgu. Zdaj bo najprej treba izvesti sanacijski program, Merkur pa bo pozval obstoječe lastnike k dokapitalizaciji v višini nekaj deset milijonov evrov, ki bi bila mogoča tudi v obliki konverzije terjatev v lastniški delež. Najverjetnejša je prisilna poravnava Po njegovem je najverjetnejši scenarij nadaljnje usode družbe prisilna poravnava. A Knuplež še ne ve, v kolikšni meri bodo upniki, med katerimi je 18 bank in okrog 1.500 dobaviteljev, poplačani, a je zagotovil, da v podjetju imajo denar za plače zaposlenih. Bo pa družba še pred iztekom enomesečnega roka sodišču predložila načrt finančne reorganizacije. Sklep o insolventnosti Merkurja je uprava sprejela na podlagi ponovno revidiranega letnega poročila, polletnih knjigovodskih izkazov in številnega gradiva podpornih služb ter zunanje svetovalne službe. Vse ugotovitve so pokazale dolgoročno plačilno nesposobnost. Insolventnost so sicer razglasili samo za krovno družbo, medtem ko v Big Bangu, ki posluje z dobičkom, to ni potrebno, v Mersteelu pa podobna poteza ni izključena. Knuplež pričakuje konstruktivnost upnikov Od upnikov pričakujem, da bodo konstruktivni pri saniranju Merkurja in bodo podprli sanacijo, je dejal Knuplež, ki si želi postopke čim bolj skrajšati. Vsak mesec, ki ga podjetje preživi v agoniji, je potem za leto dni več okrevanja, meni. Predsednik nadzornega sveta Matevž Slapničar pa je zagotovil, da vsi dogovori potekajo v dogovoru z lastniki. Ta ukrep razglasitve insolventnosti je le korak na poti, po kateri hodimo že nekaj mesecev. Proces pogajanja, ki poteka, se bo normalno nadaljeval, saj je dogovor z upniki nujen tudi za uspešnost v sami prisilni poravnavi, ki se zdaj kaže kot najverjetnejši naslednji korak in kjer je potrebno zagotoviti strinjanje vsaj 60 odstotkov upnikov, je pojasnil. Na razglasitev insolventnosti se je odzvalo ministrstvo za gospodarstvo, kjer pravijo, da se zavedajo, da je Merkur veliko in pomembno podjetje, od uspešnosti katerega je odvisna tudi uspešnost poslovanja vrste slovenskih podjetij. Upamo, da bosta uprava in nadzorni svet skupaj z upniki in dobavitelji uspela najti ustrezno, optimalno rešitev za sanacijo. Tajnikar Dokapitalizacija je nerealna A po mnenju ekonomista Maksa Tajnikarja Merkur nima takega lastnika, ki bi lahko speljal verjetno obsežno dokapitalizacijo. Dokapitalizacija je nerealna možnost, je prepričan. Zaradi velikih obveznosti Merkurja do bank in dobaviteljev je tako po njegovih besedah najbolj verjetna prisilna poravnava ali pa celo prostovoljna poravnava, medtem ko razmere po njegovem še niso zrele za stečaj. Sanacijski program še ni znan Rešitev Merkurja je zdaj torej v sanacijskem programu, ki ga uprava še ni predstavila javnosti, saj naj bi bil pripravljen do konca meseca. Znane pa so že nekatere podrobnosti iz programa, ki se tičejo predvsem števila presežnih delavcev - od 4.800 zaposlenih jih je v celotni Merkurjevi skupini 1.080, od tega 100 v Mersteelu. Sanacijski program morajo potrditi predvsem banke upnice, ki jim mora oslabljeni Merkur do konca meseca plačati 100 milijonov evrov. Zato mora vsebovati tudi reprogramiranje posojil in dokapitalizacijo v predvideni višini od 70 do 80 milijonov evrov. Vendar naj bi upniki po neuradnih podatkih svoje sodelovanje pri sanaciji pogojevali z razlastninjenjem Merfina, ki je z menedžerskim prevzemom eden izmed osrednjih krivcev za nastali položaj v največjem slovenskem trgovcu s tehničnim blagom. Da Merkur ostane, je pomembno za industrijo Zainteresiranost za to, da Merkur ostane delujoče podjetje, je že izrazil predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Verjamem, da bo ne glede na današnjo informacijo deloval naprej. Mislim, da bo to moralo pospešiti dogovor z največjimi upniki in predvsem z bankami. Zdi se mi, da bosta ključna naslednja dva tedna, je dejal. Glede morebitnega sodelovanja Gorenja pri finančni sanaciji Bobinac ni želel ničesar prejudicirati. Smo pa v razgovorih tako z vodstvom Merkurja kot po nekaterih drugih kanalih. Ogromno je dobaviteljev, bank, poslovnih partnerjev, ki jim je v interesu, da Merkur obstane. Po informacijah, ki jih ima predsednik uprave Gorenja in ki so tudi javno dostopne, brez dokapitalizacije ne bo šlo, verjame pa tudi, da bo sklenjen dogovor med bankami, upniki in Merkurjem. To je pomembno ne samo za Gorenje, ampak za slovensko industrijo. Gre za prvo slovensko tehnično trgovino, ki odpira police slovenskim izdelkom ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Zahodnem Balkanu, je poudaril.",0
"Okrogla miza Prihodnost Slovenije - Podjetniške prave ideje Težava slovenskega podjetniškega prostora je, da nimamo mentorjev in poslovnih angelov, ki bi na podlagi svojih izkušenj pomagali mladim podjetnikom z dobrimi idejami, ki jih v Sloveniji ne primanjkuje, je poudaril Jugoslav Petković. Mladi uspešni podjetniki, ki so sodelovali na okrogli mizi Prihodnost Slovenije - Podjetniške prave ideje , so poudarili, da je za uspeh najbolj pomembno, da se v idejo, izdelek in podjetje verjame in da se vztraja na začrtani poti ne glede na težave, s katerimi se bodo mladi podjetniki srečevali na svoji podjetniški poti. Slovenija je zaprto poslovno okolje Jugoslav Petković je ustanovitelj podjetja Mimovrste, ki kupcem ponuja širok nabor izdelkov, podjetje pa od ustanovitve raste s približno 100% letno rastjo in vsako leto doseže več milijonov evrov prometa. Po njegovih besedah morajo podjetniki o svojih idejah čim več govoriti, da že pri laični populaciji vidimo odziv , še bolje pa je po njegovem mnenju, če imajo mladi podjetniki priložnost idejo predstaviti ljudem, ki lahko dajo strokovne nasvete. Zatrdil je, da je Slovenija zaprto poslovno okolje, kjer ne poznamo mentorjev in poslovnih angelov, ki bi mladim podjetnikom pomagali , kar je po njegovem prepričanju posledica tega, da v Sloveniji ni veliko uspešnih podjetnikov, ki so sami začeli iz nič . Ti podjetniki bi lahko bili mentorji podjetnikom, ki želijo uspeti s svojo idejo in izdelkom, meni. Dodal je, da je pri nas veliko ljudi z dobrimi idejami, ki potrebujejo pomoč ravno pri iskanju priložnosti. Gašper Koren iz skupine Zemanta, ki posluje v treh podjetjih v Sloveniji, Veliki Britaniji in ZDA, med njihovimi strankami pa najdemo Yahoo, Hachette in AOL, Forbes, Washington Post, Wired in Discovery, je poudaril, da je Slovenija privlačna za mlade inženirje, saj je kakovost življenja pri nas višja kot recimo v ZDA ali Rusiji, od koder prihajajo trije Zemantini inženirji, ki ustvarjajo v Sloveniji. Koren je pojasnil, da ne glede na to, da so mednarodno podjetje, tržijo produkt, ki nastaja v Sloveniji. Zatrdil je, da se za zdaj ne nameravajo seliti. Zemanto je Petkovič izpostavil kot dober primer uspešnega podjetja, ki pomaga mladim podjetnikom. Poslovni načrt Omenjena podjetnika sta pri iskanju investitorjev in strateških partnerjev poudarila pomembnost priprave poslovnega načrta. Da ti uspe pridobiti naložbo brez poslovnega načrta, je bolj izjema kot pravilo, je poudaril Petkovič, ki meni, da je poslovni načrt tudi odraz tebe kot podjetnika, kar je po njegovih besedah tudi pomembno za pridobitev investitorja, ki po navadi bolje ve, kako monetizirati neko idejo. Vendar je pri mladih podjetjih treba biti previden pri pripravi poslovnega načrta, ki ga ne delaš zato, da bi napisal vse teoretične kategorije, ki morajo biti, da bi na desetinko natančno napisal proizvodno in prodajno ceno in podobno, ampak zato, da pokažeš investitorju, da razumeš svoj posel, da veš, kateri bodo glavni zunanji vplivi na posel, glavne kategorije stroškov. Direktorica Slovenskega poslovnega sklada Maja Tomanič Vidovič je povedala, da je poslovni načrt osnovno vodilo, s katerim se podjetje predstavi, ogledalo podjetja , na podlagi katerega se neko podjetje ocenjuje in primerja z drugimi, kar je po njenih besedah zelo pomembno, tudi če se kako podjetje prijavi na razpis sklada, ki ga vodi.",1
"Celje, Ljubljana - Predsednik uprave Elektra Celje Viktor Tajnšek naj bi včeraj odstopil s položaja, smo izvedeli iz neuradnih virov. Informacije nam včeraj na sedežu podjetja ni uspelo preveriti, prav tako nam ni uspelo priklicati Tajnška. Po naših informacijah je Tajnšek odstop napovedal že konec oktobra na zadnji seji nadzornega sveta, a si je takrat premislil. Čeprav naj bi bili nadzorniki, ki jih vodi Vladimir Malenkovič, nezadovoljni s poslovanjem Elektra Celje, naši viri zatrjujejo, da Tajnška ne želijo zamenjati, ker se mu mandat tako ali tako izteče februarja 2010. Nadzorniki prav tako ne želijo, da bi Tajnšek z odstopom odgovornost za poslovanje v letošnjem letu prevalil na morebitnega naslednika. Javna skrivnost je, da je vodstvo Elektra Celje že najmanj pol leta v napetih odnosih z ministrstvom za gospodarstvo, ki ga vodi Matej Lahovnik. Država tako družbi že maja ni želela potrditi načrta za letošnje poslovno leto, v katerem je ta predvidela izgubo v znesku več kot milijon evrov, v dejavnosti zagotavljanja elektrodistribucije infrastrukture pa še dodatnih 3,5 milijona evrov ""minusa"". Uprava Elektra Celje je nato skupščino preklicala, na ponovljeni skupščini pa ni dobila razrešnice.",0
"Vsak Slovenec bi moral državi podariti 150 evrov, če bi hoteli sanirati železniški dolg v višini 260 milijonov evrov, ki so ga železničarji pridelali s krediti in majhnim prometom.",0
"Pomanjkanje ugleda vlade pomeni največjo nevarnost za uspešno izvedbo reform. Pomanjkanje kredibilnosti je nemara največja past, v katero se lahko ujame Janša. Zakaj največja? Šibak ugled vlade v javnosti in izvajanje socialnih reform ne gresta skupaj. Še več, pomanjkanje kredibilnosti pomeni, da bo izvajanje reform težje in dražje. Janši bo težko prepričati Slovence, naj zategnejo pas. Kdo mu bo verjel, kdo se mu ne bo upiral, kdo mu bo sledil? Ne nazadnje, to je lani občutil tudi Pahor – ob padajoči javnomnenjski podpori so bili njegovi reformni predlogi vnaprej obsojeni na neuspeh. Janšev položaj ni nič boljši od Pahorjevega. Zaradi načina sestave vladne koalicije se nezanemarljiv del Slovencev počuti opeharjenega. Janša sicer ni kriv za Jankovićev neuspeh, a ne sme zanemariti takšnih občutkov državljanov. Drugič, zapleti s sestavljanjem vlade ne vzbujajo optimizma. Res jih je precej zakuhala Virantova lista, a pomanjkanje zaupanja bo občutila vsa vlada. Tretjič, priljubljenost vlade bo bremenila preteklost, zlasti Janševi prejšnji spori, sojenje v zadevi Patria, afera s trenirkami ... Janšev plus. Janši, natančneje reformam v prid, pa govori vse večje zavedanje prebivalcev Slovenije, da potrebujemo korenite spremembe. Ljudje so pripravljeni na zategovanje pasu bolj kot pred enim letom. Vendar bo moral Janša meriti zelo natančno. Kateri spor je nujen, kateri pa prinaša več škode kot koristi? Pomemben kazalnik bo, na čigavo stran se bo nagnilo javno mnenje ob ukinjanju ministrstva za kulturo. Komentar se nanaša na članek Komu štejejo dnevi?",0
"Stožice. Janković od države verjetno ne bo dobil deset milijonov evrov. Številka bo znana naslednji teden. Koliko denarja bo država namenila za projekt v Stožicah, bo verjetno znano prihodnji teden, ko bodo predlog pripravili na ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ) in ga poslali ministrstvu za finance (MF). Kot kaže, to ne bo deset milijonov evrov, kolikor je sprva Jankoviću obljubila vlada Janeza Janše. Lukšič denarja nima 10 milijonov evrov je za projekt v Stožicah najprej obljubila Janševa vlada, a MOL tega denarja ni dobila. Pahorjeva bo verjetno ponudila manj. “MŠŠ bo predlagal znesek,” je ljubljanski župan Zoran Janković odgovoril na vprašanje, koliko denarja pričakuje od države za Stožice. Tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič številke ni želel razkriti, dejal je le, da MŠŠ desetih milijonov evrov nima. “Počakajmo, za zdaj se še pogovarjamo. Vendar na MŠŠ tega denarja nimamo, zato je vse odvisno od MF. Mi bomo le pripravili predlog,” je povedal Lukšič in dodal, da bodo to naredili naslednji teden. Kdaj bo padla odločitev o sofinanciranju države, si ni upal napovedati, ker potrebuje blagoslov MF, tudi tega ne, ali se bo to zgodilo do konca junija, ko mora Grep stadion predati Mestni občini Ljubljana (MOL). “Dogovorili smo se, da bo država projekt v določeni meri sofinancirala,” je Gregor Virant, ki je med prejšnjo vlado vodil pogovore med vlado in glavnim mestom, potrdil, da so leta 2008 predvideli, da bo država za projekt v Stožicah namenila deset milijonov evrov. Po Jankovićevih besedah je manjkal le še Janšev podpis. Sicer pa Virant še vedno meni, da bi morala država nekaj prispevati. Deset milijonov? “To je stvar dogovora med Jankovićem in vlado. Je pa treba upoštevati spremenjene ekonomske okoliščine, zato mislim, da bi morali dati nekaj manj,” je odgovoril Virant. Brez razpisov Posojilo in najemniki Stožice. Kdaj bo konzorcij bank, ki ga vodi NLB, Grepu odobril 150 milijonov evrov posojila, nihče ne želi napovedati. Bodo pa menda naslednji teden razkrili imena najemnikov vsaj polovice od 70 tisoč kvadratnih metrov trgovskih površin, kar je eden od pogojev za pridobitev kredita. Še vedno ni znano, kdo bo glavni tehnični trgovec. Pogajanja potekajo z Merkurjem in Obijem. Osnova za državni prispevek za Stožice bo zakon o glavnem mestu, ki omogoča, da MOL denar dobi brez prijave na javni razpis. Vendar mora tak predlog imeti blagoslov predsednika vlade. Janković bi sicer s prispevkom države pokril stroške gradnje ogrevalne dvorane in pomožnega nogometnega igrišča, kar naj bi stalo vsaj pet milijonov evrov. Koliko bo morala MOL doplačati za športne objekte v Stožicah, bo uradno znano ob predaji športnih objektov.",0
"Pot proti morju so na primorski avtocesti danes popoldne zaznamovali gneča in zastoji, a se je proti večeru promet vendarle umiril, kažejo podatki Prometno-informacijskega centra za državne ceste. Na mejnih prehodih s Hrvaško je pričakovano povečan promet pri izstopu iz države, vendar čakalne dobe po podatkih policije ne presegajo 15 minut. Po podatkih Prometno-informacijskega centra je gneča še vedno na cesti Koper - Dragonja. Sicer pa lahko vozniki povečan promet in zastoje, še zlasti na cestah proti morju, spet pričakujejo v soboto. Nesreča povzročila zastoje V prometni nesreči, ki se je danes dopoldne zgodila pred priključkom Logatec v smeri proti Kopru, je bila po podatkih policije lažje poškodovana ena oseba. Zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji je namreč prišlo do naleta dveh tovornih vozil, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Promet na avtocesti še vedno poteka v koloni vozil.",0
"Ljubljana - Banke v večinski tuji lasti, med njimi Unicredit in Hypo-Alpe-Adria-Bank, so slovenskim gospodinjstvom skoraj povsem ustavile oziroma izjemno omejile stanovanjska posojila v švicarskih frankih. Banki sta se, kot kaže, za ukrepe odločili po tistem, ko je tečaj evra nasproti franku v zadnjem času strmoglavil - od začetka letošnjega leta se je znižal za 14 odstotkov. Posojilojemalci tako vse teže odplačujejo svoje obroke. Obe banki sta že pred časom posojila v švicarskih frankih povsem ustavili v Srbiji, zaradi česar smo prejšnji teden poizvedovali, ali sta se za podoben korak odločili tudi pri nas. V Hypo so nam še v petek zagotavljali, da kreditiranja v švicarskih frankih niso omejili, podobno pa so zagotovili tudi včeraj. Po naših preverjanjih pa so pogoje za najem posojila v švicarskih frankih izjemno zaostrili, tako da je najem zelo otežen. To naj bi tudi bil razlog za umik informativnih izračunov za najem posojila v frankih s spletnih strani banke. V Unicredit so ""zamrznitev"" dajanja posojil, kot kaže, skušali doseči z močnim dvigom pribitkov nad referenčno obrestno mero Libor. Pribitek nad Liborjem namreč znaša kar 4,6 odstotka, kar pomeni, da je efektivna obrestna mera za najem posojila v frankih višja kot za posojilo v evrih. Banke v večinski domači lasti v povprečju obračunavajo pribitek v višini 2,7 odstotka, ki pa je tudi višji kot pred meseci. V SKB so tako na primer še v maju zaračunavali 1,75-odstotni pribitek. V Unicreditu so nam zagotovili, da nam bodo dali pojasnila danes. Čeprav se je zaradi padanja tečaja evra v primerjavi s švicarskim frankom odplačevanje posojil v švicarski valuti že precej podražilo, v slovenskih bankah ne opažajo, da bi posojilojemalci ""na veliko"" reprogramirali posojila. V Novi Ljubljanski banki na primer celo opažajo, da vrednostno delež posojil v frankih v portfelju posojil fizičnim osebam raste in se približuje desetim odstotkom. Glede na število vseh odobrenih posojil pa ti predstavljajo minimalni delež - 1,2 odstotka. Ob tem velja poudariti, da so pri ponujanju posojil v frankih najbolj agresivno nastopale prav banke, ki zdaj omejujejo zadolževanje v frankih. Eden izmed argumentov, ki so ga banke navajale v prid zadolževanju v frankih, je ob nižjih obrestih merah tudi možnost reprogramiranja posojila v evre. V Hypu tako za zamenjavo referenčne valute posojila računajo 42 evrov. Vendar je to zgolj neposredni strošek. Pri reprogramiranju posojila bi lahko namreč govorili tudi o posrednem strošku. Za primer vzemimo, da je posojilojemalec najel 100.000 švicarskih frankov in ob tečaju 1,65 švicarskega franka za evro prejel okoli 60.000 evrov. Po poplačilu, recimo, 40 odstotkov glavice, mu je torej ostalo za odplačilo še 60.000 frankov. Zaradi porasta anuitete se je odločil za reprogramiranje posojila v evre, torej mora zdaj ob tečaju 1,45 franka za en evro najeti okoli 41.000 evrov posojila za poplačilo preostale glavnice v frankih. Ob prejšnjem tečaju 1,65 švicarskega franka za evro pa bi bilo treba najeti zgolj dobrih 36.000 evrov za poplačilo 60.000 frankov preostale glavnice. Valutnih tveganj bi se torej z reprogramiranjem znebil, bi ga pa to posredno ""stalo"" približno 5000 evrov. Ali, povedano drugače: do zdaj je odplačal 40 odstotkov posojila v švicarskih frankih, medtem ko je glavnice, prevedeno v evre, odplačal zgolj 31 odstotkov. barbara.hren@dnevnik.si srecko.zimic@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Čeprav ""cerkveni"" holding Zvon Dva po izbruhu krize ni prav dosti trgoval z naložbami, temveč služil le kot posrednik med bankami in ""sestrskim"" Zvonom Ena Holdingom, je njegova stečajna upraviteljica Vida Gaberc ugotovila za več kot 2,6 milijona evrov izpodbojnih poslov. Gre za nekaj deset, pa tudi nekaj sto tisoč evrov visoke zneske, ki jih je Zvon Dva Holding v letu dni pred stečajem nakazoval šestim bankam (NLB, NKBM, Banki Celje, Hypo, Gorenjski banka in banki Raiffeisen) in prijateljski Krekovi družbi za poslovno svetovanje in podjetju Forš. Med slednjima je prav Forš, ki je v lasti uslužbenca Nadškofije Maribor in je z denarjem NLB odkupilo njene propadle naložbe v Argentini, dobilo daleč največ, več kot 671.000 evrov. Forš, ki se je financiral prek NLB, je manjšemu od obeh holdingov denar posodil septembra 2009, ko je bil ta že v resnih težavah, saj iz tekočega poslovanja ni bil sposoben poravnati niti obresti na posojila. Vendarle mu je Zvon Dva Holding oktobra 2010, le tri mesece pred razglasitvijo bankrota in začetkom prisilne poravnave, nakazal skupno 671.000 evrov. Posojilo iz leta 2009 sicer ni bilo zavarovano. Kako uspešna bo Gaberčeva z izpodbijanjem nakazila, je sicer veliko vprašanje, saj je kapital Forša že zdaj krepko negativen. Če bo izterjala vsaj sredstva od bank, s katerimi jih je Zvon Dva Holding v letu 2010 bržkone tudi odvračal od zasegov delnic, pa bo to predstavljajo le manjši obliž na rane upnikov. Največje ""premoženje"" Zvona Dva Holdinga je namreč 80-milijonsko posojilo Zvonu Ena Holdingu iz leta 2009, ki pa je bilo nezavarovano in verjetno že tudi v celoti izgubljeno. Zato pa bi lahko stečajna upraviteljica uveljavljala odškodninsko odgovornost uprave (Ljubo Peče in Franc Ješovnik) in nadzornega sveta (Andrej Žužek, Uroš Gorišek, Štefan Špilak, Martin Pušenjak in Zmagomir Potočnik). Podjetje BDO Svetovanje, ki ga je najela Gaberčeva, namreč upravi očita, da je nepravočasno razglasila insolventnost oziroma bi morala to storiti najmanj leto dni prej. Enaka odškodninska odgovornost obstaja tudi v primeru nadzornikov, ki so sodeč po zapisnikih sej že leta 2009 razpravljali o tem, da Zvon Ena Holding morebiti ne bo vrnil visokega posojila, s tem pa obstaja tudi visoko tveganje insolventnosti Zvona Dva Holdinga. Takrat so vodilni presojali tudi, ali bi bilo smiselno naložbe oslabiti, vendar so se za to odločili šele v začetku leta 2011. V BDO Svetovanju so ugotovili tudi, da uprava ni izterjala svojega največjega dolžnika (Zvona Ena Holdinga), s čimer ni ravnala v dobro družbe, s tem pa tudi nekaj deset tisoč malih delničarjev. tomaz.modic@dnevnik.si",0
Pivci piva vsak Slovenec ga spije 39 litrov na leto odslej plačujejo ceno finančne krize. V trgovinah se je namreč pivo podražilo za šest centov za pollitrsko steklenico.,0
"Cene so spet poskočile pri hrani, tokrat pri maščobah, sadju in zelenjavi. Dražja je tudi rekreacija, telefonija in internet. Poslanec SD Milan M. Cvikl je opozoril na dva velika problema, to sta inflacija in visoka rast bruto zadolževanja Slovenije v celoti. Ta dva dejavnika sta povezana z načinom upravljanja slovenske države, ki je s četrtkovimi ukrepi vlade doživel pomemben preobrat. Velja namreč povedati, da ni vse zlato, kar se sveti, in opozoriti na probleme, ki so skriti pod bleščico površine in skriti pod populizmom četrtkovih ukrepov, je Cvikl komentiral izjave predsednika vlade Janeza Janše. Glede presežka, za katerega Janez Janša pravi, da je posledica varčevalnih ukrepov, manjše porabe po ministrstvih in višje gospodarske rasti, je Cvikl opozoril, da slednje sicer drži, ampak velik problem je, da je vsebina teh varčevalnih ukrepov na nižjih socialnih transferih, na realno nižjih pokojninah, kar ob visoki inflaciji stotisočim upokojencem in zaposlenim z najnižjim dohodki onemogoča preživetje. Imamo 13 odstotno rast cen hrane, imamo 11 odstotno rast javne porabe za leto 2008 in imamo le nekaj odstotno rast minimalnih plač in imeli smo 2 odstotno rast pokojnin, je ob tem ponazoril z zaskrbljujočimi številkami in ob tem dejal, da to nikakor ne vodi v družbo blaginje, h kateri bi po prepričanju SD morali težiti. Vlada janeza janše deluje reaktivno Stanje je nevzdržno Mi pozdravljamo, da je vlada včeraj ugotovila, da je vse to nevzdržno. Mi smo takšne ukrepe predlagali pred leti, ko smo predlagali, da naj bo usklajevanje pokojnin zastavljeno tako, da se bodo hitreje dvigovale najnižje pokojnine, ko smo pri minimalnih plačah predlagali, da se ne dvigujejo za bora dva, tri odstotka in ko smo pri davčni reformi dosegli manjše zmanjšanje najvišjega dohodninskega razreda, a bili neuspešni pri preprečitvi ukinitve davčnih olajšav za stotisoče tistih, ki imajo najmanj. Tedaj smo napovedali, kaj bo rezultat, je spomnil Cvikl in dejal, da v tem smislu vlada Janeza Janše deluje reaktivno. Ustvari velik problem, težave z življenjem za stotisoče, zavrača celo leto naša opozorila, mednarodno opozorila in potem pride z vrsto ukrepov, ki še nimajo realne podlage. Slovenija potrebuje alternativno vladno ekipo, ki bo delovala drugače, je poudaril Cvikl. Vladno ekipo, ki bo vnaprej bolje predvidevala gospodarski razvoj, odpravila negativne ukrepe in delovala smotrno ter vzdržno ter tako ustvarjala pravično družbo z blaginjo za vse. Cene še vedno rastejo Decembra so se znižale cene le v dveh skupinah, obleka in obutev ter prevoz. Cene življenjskih potrebščin so se decembra v primerjavi z mesecem poprej zvišale za 0,4 odstotka. Od začetka leta do konca decembra pa so se cene dvignile za 5,6 odstotka, kar je največ po letu 2002, je povedala vodja oddelka za statistiko cen življenjskih potrebščin na državnem statističnem uradu Mojca Maček Kenk. Letošnja inflacija je torej še enkrat višja kot lani, ko je znašala 2,8 odstotka. Po besedah generalne direktorice statističnega urada Irene Križman so za letošnjo inflacijo, ki Slovenije ta hip v EU ne predstavlja v najboljši luči , trije glavni krivci hrana, nafta za ogrevanje stanovanj ter gostinske storitve. Cene hrane so letos v trgovinah naraščale hitreje kot pri proizvajalcih oziroma iz uvoza, je dodala. Izgleda, da so trgovci res vse podražitve prenesli na kupce, je ocenila Mojca Maček Kenk. Bistveno več so letos k inflaciji prispevale višje cene blaga +šest odstotkov kot pa storitev +4,8 odstotka. Povprečna letna inflacija znaša 3,6 odstotka. Razlika med rastjo cen v Sloveniji in povprečjem območja evra ostaja rezultat našega približevanja razvitejšim članicam, ki se letos odraža v več kot dvakrat višji gospodarski rasti v Sloveniji, zaradi česar je bila inflacija že v začetku leta približno eno odstotno točko višja. Direktor Umarja Boštjan Vasle V decembru so se najbolj podražila olja in maščobe, športna oprema, sveža zelenjava in sveže sadje, med storitvami pa storitve za rekreacijo, letalski prevozi, telefonske in internetne storitve ... Za decembrsko inflacijo so tako najbolj zaslužne višje cene prehrambenih izdelkov, ki so k skupni rasti cen prispevale 0,3 odstotne točke, po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še višje cene telefonskih in internetnih storitev, počitnic v paketu ter storitev za rekreacijo in športne opreme. Podobno kot pretekli mesec pa so statistiki tudi decembra zabeležili znižanje cen le v dveh skupinah, in sicer obleka in obutev v povprečju za 1,9 odstotka ter prevoz za 0,1 odstotka. Mleko in jajca dražja za več kot 21 odstotkov V primerjavi z zadnjimi tremi leti je za leto 2007 značilna bistveno hitrejša rast cen hrane in brezalkoholnih pijač +12,9 odstotka ter gostinskih in nastanitvenih storitev +8,6 odstotka. Številnejše podražitve hrane in brezalkoholnih pijač beležimo že od maja naprej. Kar nekaj bi jih lahko pripisali koncu cenovne zaveze, druge - od septembra naprej - pa trgovci pripisujejo podražitvam surovin in višjim cenam pri dobaviteljih, je povedala Maček Kenkova. Letos je podražitev cen hrane in brezalkoholnih pijač bistveno hitrejša. Foto Kanal A Med hrano so se letos najbolj povišale cene mleka, mlečnih izdelkov in jajc za 21,2 odstotka, sadja za 20,6 odstotka, olja in maščob za 20,1 odstotka ter kruha in drugih izdelkov iz žit za 18,3 odstotka. Med gostinskimi in nastanitvenimi storitvami so najbolj izstopale višje cene v gostinskih lokalih za 11,4 odstotka, med stanovanjskimi storitvami pa dražja tekoča za 25 odstotkov in trda goriva za 12,6 odstotka. Rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru prav tako 0,4-odstotna. Letna rast cen je bila 5,7-odstotna lani le triodstotna, povprečna letna pa 3,8-odstotna lani le 2,5-odstotna. Slovenija ima najvišjo inflacijo v območju evra, sledita Španija in Luksemburg. V novembru je letna stopnja inflacije v 13 državah območja evra v povprečju znašala 3,1 odstotka. Potem ko se je kava v gostinskih lokalih samo decembra lani podražila za 3,6 odstotka, se je letos še za dodatnih 15 odstotkov, so izračunali na statističnem uradu. Riž, ki se je v letu 2006 pocenil za tri odstotke, je letos dražji za 16 odstotkov, cena alpskega mleka pa se je po lanski enoodstotni rasti letos zvišala za 16 odstotkov. Marca letos se je začelo dražiti tudi kurilno olje, letošnja podražitev tako znaša 25 odstotkov, medtem ko se je v letu 2006 njegova cena znižala za 1,6 odstotka. Za 26 odstotkov se je letos podražil tudi kruh, katerega cene so se lani znižale za osem odstotkov. Limone, katerim je cena lani poskočila za pet odstotkov, pa so se v letu 2007 podražile kar za 70 odstotkov.",0
"Med ukrepi tudi 20-odstotno zmanšanje števila vodilnih delavcev v javnem sektorju Italijanski parlament je potrdil nove varčevalne ukrepe, s katerimi namerava v treh letih privarčevati 26 milijard evrov, in se s tem izogniti novemu zvišanju DDV-ja. Glede na triletni varčevalni načrt naj bi Italija letos privarčevala 4,5 milijarde evrov, prihodnje leto 10,5 milijarde evrov, leta 2014 pa 11 milijard evrov. Ukrepi, ki jih je sprejela vlada pod vodstvom premierja Maria Montija, med drugim vsebujejo 20-odstotno zmanjšanje obsega vodilnih delavcev v javnem sektorju in 10-odstotno krčenje števila preostalih javnih uslužbencev, precej krčenja sredstev bo na področju zdravstva. Italija se je izognila zvišanju davka Z omenjenimi varčevalnimi ukrepi se je Italija izognila novemu zvišanju davka na dodano vrednosti DDV, ki zdaj znaša 21 odstotkov, če ukrepov ne bi potrdili, pa bi država morala DDV zvišati za dve odstotni točki. Italija sicer ostaja globoko v recesiji. Bruto domači proizvod države se je v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim četrtletjem skrčil za 0,7 odstotka.",0
"Cene naftnih derivatov so se opolnoči znižale. Liter neosvinčenega bencina se je pocenil za več kot dva centa, liter dizla za skoraj cent, kurilnega olja pa za nekaj več kot pol centa. Vlada je trošarine dvignila. Naftni derivati bi se lahko pocenili še bolj, če vlada v ponedeljek ne bi zvišala trošarin. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,2 centa, na 1,492 evra za liter, 100-oktanski bencin pa za 2,3 centa, na 1,507 evra za liter. Cena dizelskega goriva je nižja za 0,9 centa in po novem znaša 1,372 evra za liter. Za liter kurilnega olja pa bo treba v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 1,003 evra, kar je 0,6 centa manj kot doslej. Vlada je trošarine za kurilno olje zvišala za skoraj pet odstotkov. Trošarine za dizelsko gorivo je zvišala za 1,6 odstotka, za neosvinčeni bencin pa za 3,3 odstotka. Na finančnem ministrstvu ocenjujejo, da se bo zaradi tega v državni proračun steklo za 1,77 milijona evrov več javnofinančnih prihodkov na mesec kot doslej.",1
"Kljub drugačnemu dogovoru stari in novi direktor Vina Brežice nista opravila predaje poslov. Delavci so ju čakali zaman, tako kot zaman čakajo pojasnilo, kdaj bodo dobili plače. Stavkajoče je danes obiskal župan občine Brežice Ivan Molan, ki jim je izrazil podporo Predstavniki zaposlenih v Vinu Brežice, ki stavkajo šesti delovni dan, se danes niso sešli z novo upravo. Pred začetkom pogajanj so v ponedeljek od prejšnjega direktorja Mihajla Čuleta zahtevali, da svojemu nasledniku Robertu Špilerju preda posle, vendar pa se ni danes v podjetju pojavil nobeden od njiju, je povedal sindikalni zaupnik Janko Kržan. Vino Brežice, grajska klet Stavkajoči so se v ponedeljek s Špilerjem dogovorili, da naj bi predajo poslov v podjetju opravili med 9. in 10. uro. To se ni zgodilo. Kljub včerajšnjemu dogovoru, da bodo predajo poslov opravili že danes, se rok za to še ni iztekel. Stavkovni odbor je namreč v ponedeljek ob prvem srečanju z novim predsednikom uprave Špilerjem postavil zahtevo, naj to opravijo do srede opoldne, nova uprava pa naj do takrat delavcem pojasni vizijo podjetja in kako ter kdaj jim namerava izplačati zaostale junijske in julijske plače, tri četrtine regresa ter jubilejne nagrade. Zatem naj bi ji predstavniki zaposlenih omogočili skupen pregled dokumentov podjetja. Stavka se bo jutri nadaljevala, stavkovni odbor pa od zahtev, tako Kržan, ne namerava odstopiti. Enkrat se mora v tej Sloveniji stvari urediti do konca, je poudaril in hkrati opozoril, da je neverjetno, da stavkajoči že šesti dan stavke v podjetju brez elektrike in vode varujejo tujo lastnino. V podjetju, ki je od 3. avgusta brez elektrike, 13. avgusta pa so mu odklopili še vodo, polnilnice stojijo. Od torka, 11. avgusta, tam poteka vnaprej napovedana stavka.",0
"Celjsko sodišče naj bi zavrnilo predlog tožilstva, da bi zavarovali 26 milijonov evrov Šrotovega premoženja. Boško Šrot torej lahko z domnevno neupravičeno pridobljenim premoženjem počne, kar želi.",0
"Nova Gorica - Delničarji družbe Pecivo, ki je od letošnjega januarja v večinski, več kot 80-odstotni lasti ajdovskega Mlinotesta, so na včerajšnji skupščini soglasno izglasovali predlagane sklepe uprave družbe. Podprli so predlog nadzornega sveta in sedanjega direktorja Danila Kobala, da se upravi in nadzornemu svetu Peciva za poslovno leto 2007, ko je družbo še vodil Stojan Križaj, ne podeli razrešnice, prav tako so soglašali s predlogom, da se med delničarje razdeli le slaba dva odstotka bilančnega dobička iz minulih let. Lastniki navadnih delnic bodo tako za delnico prejeli tri evre, lastniki prednostnih delnic (ki nimajo glasovalnih pravic) pa le 0,39 evra na delnico. Slednje za njihovih 23 lastnikov, ki delnic niso želeli prodati Mlinotestu, pomeni borih nekaj evrov, zato so že napovedali izpodbojno tožbo. Ne strinjajo se s sprejeto delitvijo dobička in zahtevajo spremembo statuta, ki bi tudi njim omogočila glasovalno pravico. Prepričani so, da jim ta pripada, zato svoj prav že iščejo tudi na sodišču. Mali delničarji, upokojeni delavci Peciva, kjer so bili nekateri zaposleni po 40 in več let, so prepričani, da jih je vodstvo družbe pustilo na cedilu, da so kupovali delnice za mirno starost, zdaj pa jim zanje ponujajo le okoli 155 evrov. Sami bi želeli doseči vsaj 40 odstotkov višjo ceno.",0
"Bliža se čas, ki prinaša iskrice v očeh otrok, z njimi pa tudi iskrene otroške želje. Veliko je otrok iz socialno šibkih družin, ki jim starši želja žal ne bodo mogli uresničiti, zato Žurnal skupaj s Škofijsko karitas Ljubljana organizira akcijo Postanite dedek Mraz – pomagajmo otrokom. Obdarovali bomo otroke iz 30 družin, njihova pisma bodo skrbno zbrali na Škofijski karitas in nam jih posredovali. Dobri dedek Mraz, ki bo obdaril otroke, pa lahko postanete prav vi. V Žurnalu bomo ob petkih in sobotah ter na spletni strani Zurnal24/dedekmraz objavljali pisma otrok, vaša darila pa predali otrokom pred novim letom. Zagotovo bodo romala v prave roke in priklicala nasmeh na njihove obraze. Darila prinesite ali pošljite na uredništvo Žurnala do vključno 20. decembra. Skupaj nam bo uspelo polepšati praznike socialno šibkim družinam, z dobrim delom pa jih boste polepšali tudi sebi. Pomagamo. Če bi radi tudi vi polepšali praznike kateremu izmed otrok, ki so poslali pisma, jih lahko najpozneje do petka, 20. decembra, dostavite ali pošljete na: Žurnal media, Bravničarjeva ulica 13, 1000 Ljubljana. Otroci so iskreni in povedo vse, kar si želijo – od skromnih drobnih želja do bogatih daril. Če mislite, da jim lahko pomagate z oblačili ali hrano, tudi prav, kljub temu pa si tudi oni zaslužijo drobno pozornost, darilo, ki si ga resnično želijo in ob katerem jim bo zaigralo srce.",1
"Evropski komisar za večjezičnost Leonard Orban je danes na uradnem srečanju s slovenskim ministrom za šolstvo in šport Milanom Zverom podprl načrte za uvedbo drugega tujega jezika že v prvi triadi osnovnega šolstva. Skupaj z Zverom je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da je to tudi eden glavnih ciljev Evropske komisije pri vzpodbujanju jezikovne raznolikosti v Evropski uniji. Orban in Zver sta govorila predvsem o pripravah na slovensko predsedovanje EU v prvi polovici prihodnjega leta in o multikulturnem dialogu, ki je ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja. Orban je Zveru predstavil tudi strategijo Evropske komisije na področju izobraževanja in pri tem poudaril, da je ena izmed prioritet Evropske komisije učenje tujih jezikov, oziroma vsaj še dveh tujih jezikov ob maternem jeziku, zato tudi podpira slovenske načrte za uvedbo drugega tujega jezika v osnovno šolstvo. ""Naš glavni cilj na ravni EU je vzpodbujanje jezikovne raznolikosti,"" je dejal Orban in poudaril, da je vseh 23 jezikov v EU enakopravnih. Dejal je tudi, da v Evropi ne smemo nikoli dovoliti, da bi postala talilni lonec in da bi prišlo do stapljanja kultur in jezikov. Orban je pri tem poudaril še, da je enakopravnost jezikov v EU in prevajanje uradnih dokumentov v 23 uradnih jezikov tudi vprašanje demokracije. ""Vsak ima pravico, da razume in da je razumljen,"" je pojasnil in opozoril, da 40 odstotkov državljanov EU govori samo svoj materni jezik. Zato so po njegovem mnenju tudi sredstva, ki jih EU porabi za veliko število prevajalcev (po njegovih navedbah naj bi šlo za približno 1,1 milijarde evrov na leto) ""dobro porabljen denar"". Na srečanju je sodeloval tudi norveški minister za izobraževanje in raziskave Ojsten Djupedal, pri čemer sta z Zverom napovedala, da bosta junija prihodnje leto v Oslu pripravila skupno konferenco na temo multikulturalizma. Pri tem sta oba ministra izpostavila tudi velik pomen tega, da bo do te konference prišlo v kaki nečlanici EU. Orban se bo sestal še z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem, pa tudi z državnim sekretarjem za evropske zadeve Janezom Lenarčičem, popoldne pa se bo v Piranu udeležil tudi odprtja prenovljene osnovne šole Vincenzo in Diego de Castro s poukom v italijanskem jeziku. Komisar se bo med obiskom srečal tudi s predstavniki državnega zbora in s predstavniki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ter tujih kulturnih inštitutov, ki delujejo v Sloveniji.",1
"Tokrat gre za corolle in matrixe, izdelane med 2005 in 2008, ki so bile prodane v ZDA in Kanadi Avtomobilski gigant Toyota je objavil ponovni odpoklic avtomobilov v ZDA in Kanadi zaradi možne okvare krmilnega sistema motorja, poroča BBC. Odpoklicali bodo 1,1 milijona vozil, modelov corolla in matrix, izdelanih od leta 2005 do leta 2008. Japonski proizvajalec avtomobilov je sporočil, da so se pripetile tri nepotrjene nesreče, ki so domnevno povezane s težavo in kjer je ena oseba utrpela manjše poškodbe. Avto se je med vožnjo ustavil Pri omenjenih modelih je lahko prišlo do okvare motorja, zaradi česar se je avto lahko ustavil med vožnjo ali pa se sploh ni zagnal. Predstavnik Toyote v ZDA Steve Angelo je dejal, da želijo s tem ravnanjem pokazati odgovornost do svojih kupcev in zagotoviti, da so ti varni in se lahko zanesejo na svoja vozila. Že 14. odpoklic Toyotinih vozil Spomnimo, prejšnji mesec je Toyota po celem svetu odpoklicala 700 tisoč avtomobilov, v zadnjem letu pa že skoraj deset milijonov. Julija so avtomobile odpoklicali zaradi krmilnih težav in težav z motorjem, medtem ko so imela prejšnja vozila težave s stopalko za plin, ki se je zataknila med vožnjo. Prav zaradi slednje težave so Toyoto kritizirale tudi ameriške oblasti, saj ni pravočasno ukrepala, in ji naložile kazen v višini 16 milijonov dolarjev. Sicer so odpoklici vozil v avtomobilski industriji pogosti, vendar je Toyota vodilna na tem področju. Samo v letošnjem letu so objavili kar 14 odpoklicev vozil.",0
"Števili prihodov in prenočitev domačih turistov sta se na letni ravni zmanjšali, po drugi strani pa je bilo tujih turistov več. Največkrat so se za prenočitev v naši državi odločali Italijani, najbolj pogosto pa so tuji turisti prespali v gorskih občinah. V slovenskih turističnih nastanitvenih objektih so avgusta zabeležili 3,6 odstotka več turistov, ki so ustvarili 2,5 odstotka več prenočitev kot avgusta lani, v prvi oceni ugotavlja državni statistični urad. Avgusta so turisti največkrat prenočevali v hotelih 48 odstotkov, sledili so kampi 25 odstotkov ter apartmajska in počitniška naselja po sedem odstotkov. Na letni ravni se je pokazalo, da sta se števili prihodov in prenočitev domačih turistov zmanjšali za 4 oz. 4,5 odstotka, medtem ko sta se števili prihodov in prenočitev tujih turistov povečali za 7,1 oz. 6,6 odstotka. Tuji turisti so največkrat prespali v gorskih občinah. Tuji turisti so ustvarili 66 odstotkov vseh turističnih prenočitev. Največji delež prenočitev so prispevali turisti iz Italije 20 odstotkov, sledili so jim turisti iz Nemčije 14 odstotkov, Nizozemske devet odstotkov, Avstrije osem odstotkov ter iz Francije, Rusije, Združenega kraljestva in Belgije po štiri odstotke. Približno tretjino oz. največ prenočitev so turisti ustvarili v gorskih občinah 30 odstotkov, sledile so zdraviliške in obmorske občine s 26 odstotki. V Ljubljani je bilo zabeleženih osem odstotkov vseh prenočitev. Z rezultati prvih osmih mesecev so pristojni zadovoljni Od januarja do konca avgusta pa je bilo v nastanitvenih objektih v Sloveniji 3,1 odstotka več turistov kot v prvih osmih mesecih lani. Turisti so medtem ustvarili 1,4 odstotka več prenočitev kot v istem obdobju lani. Marjan Hribar z gospodarskega ministrstva je povedal, da bo turizem beležil rekordno leto, tako po deviznem prilivu kot nočitvah. V prvih sedmih mesecih letos je turizem v plačilno bilanco prispeval 1,09 milijarde evrov, v enakem lanskem obdobju pa 670,8 milijona evrov. Posebej nas veseli rast prihodov in prenočitev tujih turistov, ki je v prvih osmih mesecih za šest odstotkov višja kot prejšnje leto v tem obdobju. Medtem je bila povprečna rast prihodov tujih turistov v Evropi v prvi polovici leta štiriodstotna, je dejal Hribar. Gospodarski minister Radovan Žerjav je s podatki o turističnem prometu v prvih osmih mesecih leta, posebej glede na okoliščine mednarodno finančno in gospodarsko krizo zelo zadovoljen. Odkar sem prevzel položaj ministra, se soočam s številnimi perečimi problemi aktualne slovenske gospodarske realnosti. Zato me še toliko bolj veseli, da je področje turizma svetla izjema. Kot kaže, je pred nami, glede na trend rasti prihodov, prenočitev in prilivov z naslova izvoza potovanj, spet rekordna turistična bera, je poudaril minister. Z rezultati prvih osmih mesecev je zadovoljna tudi direktorica Slovenske turistične organizacije STO Maja Pak, saj se rast števila tujih turistov nadaljuje, čeprav z manjšo intenziteto. Še posebej nas veseli nadaljevanje rasti z nemškega trga v višini 10,2 odstotka pri prihodih in 8,5 odstotka pri prenočitvah, saj gre za slovenski turizem ključni in tradicionalno pomemben trg, je poudarila.",1
"Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije ne podpira dejanja nekdanjega Sintalovega varnostnika Boruta Hriberška. A hkrati predsednica sindikata Majda Marolt izpostavlja stisko zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja in opozarja, da delavci prejemajo zelo nizke plače Kot je v današnji izjavi za javnost dejala Majda Marolt, varnostniki ob varovanju premoženja opravljajo zelo zahtevno delo, njihove povprečne mesečne plače pa po zadnjih podatkih ne dosegajo niti 60 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. Povprečna bruto plača zaposlenega v dejavnosti zasebnega varovanja za januar letos namreč znaša 908,06 evra, medtem ko je povprečna bruto plača v Sloveniji znašala 1523 evrov, je pojasnila. Ob tem je Maroltova opozorila, da velik delež zaposlenih v dejavnosti zasebnega varovanja prejema minimalno plačo ne glede na to, v kakšnih pogojih in kdaj opravljajo delo, denimo ponoči ali na praznik, brez plačila nadurnega dela in brez dodatka za nadurno delo. Delovna mesta so različna tudi po zahtevnosti, a se to prav tako ne upošteva pri plačah. Poleg tega je dejavnost zasebnega varovanja že od leta 2006 brez kolektivne pogodbe, je poudarila Maroltova, vse od takrat pa da so zaposleni v tej dejavnosti deležni le osnovnih minimalnih pravic po zakonu o delovnih razmerjih. Ob tem je še spomnila, da so konec marca na Zbornico za zasebno varovanje znova naslovili pobudo za začetek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe, v imenu pravic delavcev po dostojnih pogojih dela pa pričakuje, da se bodo pogajanja v kratkem tudi začela. Naj vas spomnimo 47-letni Hriberšek, ki je v Sintalu skrbel za varovanje denarja, je sicer 6. aprila zvečer iz centralnega trezorja podjetja ukradel več sto tisoč evrov. Nato se je odpeljal v tujino, kjer se je več dni skrival, v četrtek zvečer pa se je na Šentilju predal policiji. Del denarja je prinesel s sabo, del pa naj bi ga skril v sef na železniški postaji v nemškem Mannheimu. Preiskovalna sodnica je Hriberšku tridesetdnevni pripor določila v petek. Hriberškov odvetnik Boris Grobelnik se je na sklep pritožil, zunajobravnavni senat pa je pritožbi ugodil in zadevo vrnil v odločanje preiskovalni sodnici. Slednja je znova odločila, da Hriberšek ostaja v tridesetdnevnem priporu. Tudi na to odločitev se je Grobelnik po poročanju medijev pritožil. Medtem naj bi nemški policisti v nedeljo odprli sef. Po nekaterih informacijah naj bi s štetjem končali do ponedeljka zvečer, vendar Grobelnik podatkov o tem, kot je zatrdil, za zdaj še nima. Neuradno tudi slovenska policija še ni dobila podatkov tujih varnostnih organov glede vsote denarja.",0
"V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani je do 9. septembra na ogled razstava o možnostih recikliranja in uporabe gradbenih odpadkov. Razstavo so pripravili v okviru projekta Promocija recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbeništvu - ReBirth, ki ga finančno podpirata Evropska unija prek programa LIFE+ ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Z razstavo o možnostih recikliranja in uporabe gradbenih odpadkov želijo širši javnosti predstaviti tudi projekt ReBirth. Ločene gradbene odpadke lahko znova uporabimo Gradbeni odpadki so eden največjih odpadnih tokov v Sloveniji. Veliko teh odpadkov konča na črnih odlagališčih, kjer obremenjujejo naravo, tla, vodo in zdravje ljudi. S pravilnim pristopom, pripravo na rušenje in selektivnim rušenjem, pridobimo ločene gradbene odpadke, ki jih je možno znova uporabiti ali predelati. Razstava bo potovala po vsej Sloveniji Namen mobilne razstave je predstaviti možnosti uporabe predelanih gradbenih odpadkov in opozoriti na problematiko divjih odlagališč. Razstava, s katero želijo širši javnosti predstaviti tudi projekt ReBirth, bo v prihodnjem letu na ogled v prostorih občin in upravnih enot po vsej Sloveniji, pa tudi na tehniških šolah in območnih enotah GZS. Na razstavi bodo obiskovalci lahko v živo videli različne stopnje predelave gradbenih ruševin in izdelke iz recikliranih gradbenih odpadkov.",1
"„Čutim Slovenijo,“ je dejal generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Moon ob današnjem obisku Slovenije. Pri nas je začel turo po Balkanu. Največji uspeh Slovenije v OZN Največji uspeh Slovenije v OZN doslej je bilo članstvo v Varnostnem svetu ZN v letih 1998 in 1999. Generalni sekretar Združenih narodov (OZN) Ban Ki Moon je v pogovorih s slovenskimi predstavniki dejal, da ima Slovenija glede na države nekdanje Jugoslavije poseben položaj, saj so ji bile vojne grozote prizanesene. Ker je bil pri nas že leta 2008 in se je takrat sprehodil po tromostovju, je to simboliko uporabil tudi v svojem nagovoru poslancem: „Prvi most je most med vašo jugoslovansko preteklostjo in evropsko prihodnostjo. Drugi most povezuje vaše sosede v regiji z njihovimi evropskimi hotenji. In tretji most je most med ZN in Slovenijo, ki nas povezuje v našem globalnem poslanstvu miru, razvoja in človekovih pravic.“ A slovenske težave s preteklostjo so očitno postale znane po vsem svetu, saj se je Ban obregnil tudi v nenehne spore o naši zgodovini. Pravi, da moramo deaktivirati temeljne napetosti, da bi dosegli trajno stabilnost in spravo. Za trajno stabilnost je po njegovem nujno, da se odstranijo še zadnji ostanki vojne, za kar je potrebna evropska povezanost. Bačovnik Janševa z damskim programom Urška Bačovnik Janša pa je medtem gostila ženo generalnega sekretarja OZN Ban Sun Taek. Ogledali sta si Kobilarno Lipica in predstavo lipicancev, popoldne pa obiskali tabornike v Ribnem pri Bledu, udeležili sta se tudi nagovora Ban Ki Muna v državnem zboru.",1
"Zelo vprašljive davčne strategije Ameriški tehnološki velikan Apple se je z uporabo zapletenega omrežja podružnic izognil plačilu več deset milijard dolarjev davkov, je ugotovila preiskava ameriškega senata. Člani preiskovalnega odbora podjetja sicer niso obtožili nezakonitega ravnanja, so pa pozvali k prenovi zakonodaje, ki bi preprečila takšno izogibanje v prihodnosti. Kot je dejal senator Carl Levin, se Apple ni zadovoljil le s kopičenjem dobička v davčnih oazah, ampak je šel precej dlje Ustvaril je offshore podjetja brez davčnega rezidentstva in vanje pretočil na milijarde dolarjev. Podobno kritičen je bil tudi republikanski senator John McCain, ki je Apple obtožil uporabe zelo vprašljivih davčnih strategij pri izogibanju davkov. Svojo ustvarjalno energijo bi morali uporabljati predvsem za nove izdelke in storitve, ne pa v računovodstvu, je bil jasen. Senatorja sta pozvala k spremembam davčne zakonodaje, ki bi Applu in drugim multinacionalkam preprečile izogibanje ameriškim davkom prek davčnih oaz in podružnic v tujini. 30 milijard dobička, a brez davčne napovedi Kot je namreč odkrila senatna preiskava, je ena izmed Applovih podružnic ustvarila 30 milijard dolarjev čistega dobička, vendar pa sploh ni prijavila davčnega rezidentstva, ni oddala davčne napovedi in že pet let ni plačala davka na dobiček kateri koli državi . Poleg tega si je Apple na Irskem izpogajal izjemno nizko davčno stopnjo - manj kot dva odstotka v primerjavi z zakonsko določenimi 12 odstotki -, državo pa uporablja kot sedež za svojo mrežo offshore podružnic. Dogovor naj bi Applu omogočil, da je med letoma 2009 in 2012 na Irsko preusmeril več kot 74 milijard dolarjev prihodkov. Skupno naj bi imel Apple za 145 milijard dolarjev gotovine in enakovrednih sredstev, od tega pa naj bi več kot 100 milijard dolarjev pred ameriškimi davčnimi uradniki skril v offshore podjetja, so ugotovili preiskovalci. Prvi mož Appla na zagovor Pred preiskovalnim odborom se bo danes zagovarjal prvi mož Appla Tim Cook. Pričakovati gre, da bo zavrnil obtožbe o izogibanju davkom, predstavil pa naj bi tudi svoj predlog za nižjo davčno stopnjo v primerih, ko želijo multinacionalke prihodke svojih podružnic prenesti na matično podjetje v ZDA. Kot je pred kratkim povedal za časopis Washington Post, morajo ameriška podjetja plačati 35-odstotni davek za tak prenos. Gre za zelo visoko številko. Sam ne zagovarjam, da bi morali davek odpraviti. Vem, da si številni želijo točno tega, ampak se s tem ne strinjam. Mislim pa, da mora biti višina davka razumna, je dejal.",0
"Za liter bencina cent in pol več S torkom bodo cene naftnih derivatov spet višje - podražili se bodo tako bencin za 1 cent in pol, dizelsko gorivo za dva centa kot kurilno olje za 1,8 centa. Cena za liter 95-oktanskega bencina bo tako prihodnjih 14 dni 1,229 evra, 98-oktanski bencin bo stal 1,255 evra za liter, za liter dizelskega goriva pa bo treba odšteti dva centa več kot zadnja dva tedna, in sicer 1,192 evra. Dražje bo tudi kurilno olje - od torka bo treba za liter odšteti 0,760 evra. 95-oktanski bencin1,229 evra+1,5 centa 98-oktanski bencin1,255 evra+1,5 centa dizelsko gorivo 1,192 evra+2,0 centa kurilno olje 0,760 evra+1,8 centa Podlaga za izračunavanje cen je model, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolarja. Cene se izračunavajo za 14-dnevno obdobje.",0
"Ljubljana - Delničarji družbe NFD Holding bodo na skupščini 20. decembra odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. To je potrebno zaradi delnega pokrivanja pretekle izgube, po predlogu pa se bo osnovni kapital, če bodo delničarji to podprli, zmanjšal s 101,18 milijona za 26,98 milijona na skoraj 74,2 milijona evrov. Kot je razvidno iz predloga uprave družbe, objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze, se bo z zmanjšanjem osnovnega kapitala pripadajoči znesek osnovnega kapitala na delnico zmanjšal s treh evrov za 0,80 evra, torej na 2,20 evra. Število delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital družbe, ostane nespremenjeno pri 33.727.196 delnic. Delničarji NFD Holdinga so že na septembrski skupščini podprli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. Takrat so podprli predlog o zmanjšanju za okoli 39,6 milijona na skoraj 101,2 milijona evrov.",0
"Ljubljana - Če so podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo programske in strojne opreme, IT-storitvami in tudi telekomunikacijami, v letu 2009 delila usodo večine preostalih panog, ki jim je recesija odpihnila velik del prihodkov, pa je IT-sektor že lani povsem nadoknadil izgubljeno. Analitske hiše mu za letos napovedujejo še krepkejšo rast, od pet do sedem odstotkov. Najbolje kaže področju strojne opreme, ki ga je kriza najbolj prizadela, nič kaj pa ne zaostaja niti področje programske opreme. V hiši Garner sicer napovedujejo, da bodo podjetja iz IT-sektorja letos deležna več kot sedemodstotne rasti, tako da bi se sredstva, ki se jih po vsem svetu namenja za ta namen, povečali na 3672 milijard dolarjev (2545 milijard evrov). ""Najbolj vroče podpodročje IT je računalništvo v oblaku, ki je sicer lani predstavljalo le dva odstotka vseh izdatkov za IT, vendar napovedi kažejo, da bo raslo štirikrat hitreje od povprečne rasti IT. Do leta 2015 naj bi predstavljalo pet odstotkov vseh sredstev, namenjenih za IT,"" so poudarili v Garnerju. Da bo panoga letos močno rasla, so prepričani tudi v raziskovalni organizaciji EITO, a bo nekoliko nižja. Po njihovih napovedih naj bi znašala 4,3 odstotka, prihodnje leto pa bi se lahko trg IT povečal za 5,4 odstotka. ""Obeti so dobri,"" so poudarili v EITO, vendar obenem opozorili, da bo do naraščajoče rasti prišlo le pod pogojem, da razvite države, kot so ZDA, Velika Britanija in Španija, uspešno ""premagajo"" posledice finančne krize. V mednarodni analitski hiši IDC so medtem objavili napovedi za posamezne segmente. Čeprav je trg mobilnih aparatov v drugem letošnjem četrtletju beležil rast, nižjo od pričakovanj in tudi v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, pa se je še vedno okrepil za 11,3 odstotka na letni ravni. Vseeno je bilo prodanih za štiri odstotke manj klasičnih telefonov, kar pomeni, da so trg ""gnali"" naprej pametni telefoni. Področju namiznih računalnikov medtem kaže nekoliko slabše, saj so v IDC prvotno napoved za letos, rast pri okoli 7,1 odstotka, pred tedni oklestili na 4,2 odstotka. Razlog je predvsem nadaljevanje nizkega povpraševanja na razvitih trgih, kot so ZDA in Kanada, Japonska ter zahodna Evropa. Olje so na ogenj prilili tudi ""konkurenčni"" produkti, kot so tablični računalniki, pametni telefoni in e-bralniki.",1
"Ljubljana - Po več kot letu dni, odkar je izbruhnila afera Domen Zavrl in odkar ga je pri okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani kazensko ovadil davčni inšpektor Đorđe Perić, je včeraj Davčna uprava (Durs) na tožilstvo po naših informacijah vendarle poslala novo kazensko ovadbo zoper Zavrla. Ob odpovedi delovnega razmerja Periću, ki so mu dokazovali nepooblaščeno ovajanje Zavrla, so lani spomladi na generalnem davčnem uradu sicer trdili, da bodo v kratkem vložili strokovno utemeljeno kazensko ovadbo. Vendar se to do včeraj ni zgodilo. V vmesnem času oziroma 21. marca je okrožni državni tožilec Jože Kozina Davčni urad Ljubljana prosil, naj mu čim prej pošljejo zaprošene informacije in pričakovano kazensko ovadbo zoper Domna Zavrla ter z njim povezana podjetja. Iz dopisa, s katerim razpolagamo in o katerem smo Durs prvič spraševali že pred tednom, je razvidno, da je okrožno državno tožilstvo že 11. decembra zaprosilo Durs za posredovanje informacij o zatečenem stanju v zvezi z ugotovljenimi izsledki v davčnoinšpekcijskih postopkih v družbah Partner FIN, AFD Asakat, MP 7, Daim-Nautilus in Alpexo logistika ter z njimi povezanimi predvidenimi vložitvami kazenskih ovadb. Gre za podjetja, ki so povezana z Zavrlu že očitanimi sumi kaznivih dejanj goljufije v višini 447.000 evrov ob nakupu igralnih avtomatov in drugimi sumi storitve kaznivih dejanj zatajitev finančnih obveznost, med drugim pri projektu Pediatrična klinika in drugih nepremičninskih poslih. Ker zaprošenih informacij in kazenskih ovadb na tožilstvu niso prejeli, so se tožilci prejšnji mesec, kot smo že omenili, ponovno obrnili na Durs. Generalni direktor Dursa Ivan Simič na naša konkretna vprašanja včeraj ni odgovoril, saj so ""konkretni postopki opredeljeni kot davčna tajnost"". Tako nismo mogli uradno preveriti, ali je Durs včeraj vložil kazensko ovadbo zoper Zavrla. Je pa Simič odločno zavrnil namigovanje, da naj bi v konkretnem davčnem postopku zavlačevali s postopki oziroma ne bi skrbeli za to, da se odločbe davčnega urada ne bi upoštevale. Poudaril je, da upoštevajo tudi zaprosila drugih državnih organov in da je njihova odzivnost odvisna predvsem od kompleksnosti konkretnih davčnih postopkov. Zanimalo nas je tudi, ali je Zavrlovo podjetje Partner Fin že vrnilo okoli 600.000 evrov DDV, ki mu ga je država izplačala na njegovo zahtevo. Vendar konkretnih pojasnil nismo dobili, Ivan Simič je zagotovil le, da uporabljajo vse zakonske možnosti, torej tako zavarovanje davčnih dolgov kot tudi vse možnosti na področju izvršbe.",0
"Na mejnem prehodu Starod so ta teden zasegli skoraj 22 kilogramov droge. Italijan je imel pri sebi tudi dve pištoli. Kriminal glede drog v porastu. Na mejnem prehodu Starod so policisti v torek v prtljažniku italijanskega državljana našli paketa marihuane, še večjo količino pa med pregledom vozila naslednji dan. Vsega skupaj so zasegli skoraj 22 kilogramov droge. Italijana so ovadili za več kaznivih dejanj, zato ga je preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Kopru priprl. Pištola za ""takojšnjo uporabo"" Italijanu so zasegli tudi dve pištoli, večjo vsoto gotovine, mobilne telefone, GPS napravo in druge listine. Vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Postojna Iztok Perenič je ob tem povedal, da je bil v eni izmed pištol v cevi naboj in je bila tako ""pripravljena za takojšnjo uporabo, kar kaže na pripravljenost storilca k najhujšim dejanjem"". Komandir Postaje mejne policije Starod Marjan Tavčar dodaja, da so letos obravnavali 32 kršitev zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Zasegli so 270 tablet, predvsem pomirjeval, kot sta diazepan in apaurin, 76 tablet in 2,25 grama nedovoljenih snovi v športu, 57 gramov marihuane in 48 gramov hašiša. Kriminal v povezavi z drogami narašča Ob pogledu na statistične podatke, ki jih vodi policija, je nesporno, da je kriminaliteta prepovedanih drog v zadnjih letih v porastu. Če povzamemo samo leti 2008 in 2009, je razvidno, da je bilo v letu 2009 evidentiranih za 33 odstotkov več kaznivih dejanj kot v letu 2008. V številkah to pomeni, da je slovenska policija v letu 2009 evidentirala 2231 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog, v letu 2008 je bilo teh kaznivih dejanj 1681. Problematika s tega področja se je od leta 2004 do leta 2010 povečala za natanko 81 odstotkov.",0
"Cilj nove direktive za izboljšanje cestne varnosti je poenotiti standarde za upravljanje s cestno infrastrukturo in izboljšati varnost cest Foto: Bloomberg Evropski parlament je danes s prepričljivo večino v prvem branju potrdil predlog direktive za izboljšanje cestne varnosti. Cilj je na ravni EU poenotiti standarde za upravljanje s cestno infrastrukturo - ti se po državah članicah sedaj občutno razlikujejo - in s tem izboljšati varnost cest v okviru vseevropskih omrežij (TEN). Nova direktiva predvideva oblikovanje pravil v zvezi z ocenami učinkov novih infrastrukturnih projektov na varnost v cestnem prometu, preverjanjem varnosti v cestnem prometu s strani neodvisnih izvedencev, rednimi inšpekcijskimi pregledi varnosti cestne infrastrukture in izboljševanjem varnosti obstoječih cestnih omrežij. Sem spadajo tako opredelitev najnevarnejših cestnih odsekov kot tudi uporaba inteligentnih prometnih znakov ter inteligentnih transportnih sistemov in telematskih storitev v primeru nevarnosti ali za namene označevanja. Nova direktiva bo ponudila predvsem nove smernice Jedro zakonodaje je v prilogah k direktivi, ki pa v skladu s kompromisom niso obvezujoče za države članice. Nova direktiva tako ne bo prinesla kakšnih pomembnejših novih zahtev, ampak bo državam članicam EU predvsem ponudila nove smernice na področju varnosti cestne infrastrukture. Evropski poslanci so še posebej opozorili na potrebo po ustreznem označevanju odsekov cest, na katerih potekajo dela, pri čemer morajo biti prometna signalizacija dobro vidna tudi ponoči. Izpostavili so tudi velik pomen zadostnega števila počivališč in parkirišč ob cestah - ne le z vidika zmanjševanja kriminala ampak tudi varnosti v cestnem prometu.",1
"Podružnica madžarske Allianz je lani s premijami zaslužila 3,8 milijona evrov Foto: Bloomberg Slovenska podružnica madžarske družbe zavarovalnice Allianz je v letu 2011 beležila 16-odstotno rast premij, ki so dosegle 3,8 milijona evrov, so sporočili iz podjetja. Dobiček iz poslovanja je lani znašal 0,55 milijona evrov. Družba, ki se prednostno ukvarja z zavarovanji za podjetja, je s poslovanjem začela leta 2008. Celotna divizija nemške zavarovalnice za srednjo in vzhodno Evropo je lani beležila 3,8 milijarde evrov prihodkov in 1,4-odstotno notranjo rast. Dobiček so oplemenitili za 158 odstotkov, na 295 milijonov evrov. V lanskem letu so končali postopek prodaje banke na Poljskem ter začeli integracijo ruskih nepremičninskih in odškodninskih družb.",1
"GZS Dosegamo dno, prihaja veriga stečajev Gradbinci od vlade zahtevajo investicije za oživitev trga, sicer sledi veriga stečajev. Še posebej je težak položaj podizvajalcev, v prihodnjih mesecih naj bi jih propadlo več kot sto. Ne dvomimo, da bo letos prišlo dno dna, ker se je gradbeništvo leta 2009 izčrpalo in pravih ukrepov ni bilo, je povedal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič na tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali predstavniki Gospodarske in obrtne zbornice ter Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti. Vlado pozivajo, naj nemudoma pristopi k oživitvi trga gradbeništva s pospešitvijo investicij za pomembne infrastrukturne projekte. Pri tem so izpostavili predvsem podizvajalce, ki so po stečaju večjih gradbenih podjetij soočajo s 400 do 500 milijonov nepoplačanih dolgov. Država naj dokonča avtocestni program in pospeši gradnjo 3. in 4. razvojne osi, v izvedbeno fazo naj premakne projekt drugega tira železnice med Divačo in Trstom ter pospeši programe gradenj objektov za varstvo okolja odlagališča, čistilne naprave, pozivajo združeni gradbinci. Opozarjajo tudi na slabo izkoriščen potencial kohezijskih sredstev Evropske unije. Hribar Milič Posledice so nepredvidljive Podjetja se spopadajo z velikimi terjatvami, do dolžnikov so nemočna, ti pa nimajo ukrepov za izpolnitev obveznosti. Naročil drastično primanjkuje, kapacitete so bistveno preobsežne - davčne obveznosti pa so se celo povečale, položaj gradbeništva opisuje Hribar Milič. Po njegovih besedah ni ogroženih le 70.000 delovnih mest v gradbeništvu, temveč lahko pričakujemo verigo stečajev, saj je z gradbeništvom in investicijami življenjsko povezanih kar 11 panog. Temu se pridružuje Branko Selak, predstavnik zbornice za gradbeništvo pri GZS-ju Stečaji so na vidiku. Poleg močnejših podjetij bo to prizadelo predvsem vrhunska podizvajalska podjetja srednje velikosti - ko se bo vrh sesul, bo to potegnilo za seboj bistveno več, kot si lahko predstavljamo. Pozval je k ukinitvi kriterija najnižje cene pri javnih razpisih - najnižja cena pomeni tudi najnižjo kakovost, trdi. Si lahko predstavljamo Slovenijo brez avtocest? Samo Medved iz združenja za svetovalni inženiring pri GZS-ju poudarja, da bi bilo nesmiselno državo pozivati k vlaganju samo zato, da podjetja preživijo. Vzrok krize je po njegovem mnenju prav pregrevanje gospodarstva, padca pa ne more preprečiti nič. Vlado poziva le k tistim investicijam, ki so za državo nujne, pri tem pa izpostavlja avtocestna odseka Draženci-Gruškovje in Postojna-Jelšane, ki sta pomembna tudi v evropskem merilu. Iz tega razloga ne smemo ponoviti pretekle napake in graditi samo z lastnim denarjem, poudarja Medved, temveč se je treba angažirati za evropska sredstva. Dodal je še, da bi se morala država v tem primeru poenotiti tako, kot se je pri projektu gradnje avtocestnega križa. Si lahko še predstavljamo Slovenijo brez avtocest, se sprašuje Medved. Bomo, bomo, bomo, a na koncu ni nič Franc Bukovec, predsednik sekcije gradbenih podjetij pri Obrtni zbornici Slovenije, je kot največje težave izpostavil pomanjkanje naročil, neurejeno plačilno disciplino in splošen neugoden položaj podizvajalcev v odnosu z naročniki. Po rednem sestankovanju s predstavniki države ima obljub dovolj. Poudaril je, da so na torkovem sestanku predstavniki sedmih ministrstev naredili korak naprej in sprejeli 3 zahteve zbornice. Toplo pozdravlja predlagano prepoved gradnje v lastni režiji nad 30 kvadratnih metrov, pri katerem naj bi bilo skoraj 90 odstotkov del opravljenih na črno. Manj pa je zadovoljen z napovedano energetsko sanacijo objektov, natančneje z zneskom - 20 milijonov evrov. Protest in državljanska nepokorščina V OZS-ju so bolj nezadovoljni s tremi točkami, ki so jih vladni pogajalci zavrnili, začenši z zakonom o izvršbi. Bukovec trdi, da je skoraj polovica njihovih zahtevkov in ugovorov zavrnjenih, polovica pa gre v pravdni postopek. Obrtniki po njegovih besedah skoraj nimajo vpliva na postopek in so soočeni z izvršenimi dejstvi, ki pogosto vodijo v stečaj. Še hujša težava je po njegovem mnenju plačilna nedisciplina. Pri tem izpostavlja nezanesljive bilance poslovanja naročnikov del in prioritetno poplačilo banke v stečajnem postopku. Napoveduje vztrajanje pri zahtevah, kar bodo podkrepili najprej s protestom datum bo objavljen v četrtek, potem pa še z državljansko nepokorščino. Bančna pravila Basel 2 , rešitev za prihodnost? Združenje izvajalcev zaključnih del pri GZS-ju opozarja na sporne načine financiranja gradbenih projektov, ko so podizvajalci za sodelovanje tako rekoč prisiljeni v status soinvestitorja pri projektih, ki se gradijo na kredit, kjer so krediti večji od projekta, gradijo se pa na zemljiščih, pridobljenih na lizing , je dejal predsednik združenja Mirko Požar. Predlaga uporabo nemškega model financiranja Basel 2, ki predvideva za celoten projekt dva računa - enega za odlive, drugega za prilive, vse transakcije pa nadzoruje banka kot vodja projektnega računa. Projekt se lahko začne šele, ko je na stroškovnem računu sredstev večji od predračunske vrednosti. Če država ne bo hitro ukrepala, jih bo v prihodnjih mesecih propadlo več sto, je sklenil Požar. Med drugimi predlogi za izboljšanje stanja je Požar navedel začasno ukinitev davka na dobiček za podizvajalce in dobavitelje ter delno ukinitev obdavčitve plač za neodpuščene delavce. Zapleti se porajajo tudi pri urejanju zakonodaje na področju dela. Znano je, da je pet združenj delodajalcev zavrnilo sodelovanje na sestanku z ministrstvom, kjer bi obravnavali spremembe zakona o delovnih razmerjih. Podobno je storila tudi sindikalna stran s Pergamom in ZSSS-jem na čelu, zato so sestanek odpovedali.",0
"V Sloveniji je bilo ob koncu leta 2009 brezposelnih več kot 94.000 ljudi, kar je približno 10 odstotkov prebivalstva. Iskanje službe je zato postalo prava umetnost. Nekateri pravijo, da gre pri recesiji le za izgovor za odpuščanje delavcev, a kakor koli že, brez dela se je nenadoma znašlo veliko Slovencev in dogaja se, da tudi visoko izobraženi ne dobijo službe. Kaj storiti, če nenadoma ostanete brez službe? Seveda je prva rešitev zavod za zaposlovanje in socialna podpora, vendar pazite. Če sami podpišete svoj odhod iz službe, potem pol leta ne morete prejeti nobenega denarnega nadomestila. Če ste spretni v podjetništvu, lahko svoje znanje in veščine unovčite kot samostojni podjetnik. Večina pa službo išče preko oglasov in kadrovskih agencij, ki vas povabijo na poglobljen razgovor. Znano je, da zadostuje vsega deset sekund, da si sogovornik o vas ustvari mnenje, zato je prvi vtis na razgovoru izjemno pomemben. Preberite mnenja kadrovnikov, katere lastnosti naj bi imel idealen kandidat.",1
"Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je sporočila, da bodite pozorni na otroško jopico, ki je bila v prodaji v trgovinah H&M po Sloveniji. Za otroke naj bi bila nevarna predvsem vlakna. Predstavniki proizvajalca so se zaradi tega že odločili za umik kitajskega izdelka s svojih polic,saj obstaja resna nevarnost, da se iz dolgih vlaken v otroških ustih oblikujejo klobčiči, ki lahko povzročijo zadušitev. Poročajo o eni nesreči. Gre za otroško jopico H&M kitajskega porekla,katere cena v slovenskih trgovinah je znašala 14,90 evra. Identifikacijski številki izdelka, na kateri naj bodo kupci še posebej pozorni, sta 437260-6555 in 437261-6555. Ob tem v ZPS opozarjajo, naj vsi tisti, ki imajo takšno jopico doma, to takoj prenehajo nositi. Jopico pa lahko takoj vrnete prodajalcu in zahtevate vračilo kupnine.",0
"Vlagatelji so se tudi danes najbolj navduševali nad delnicami britanskih in italijanskih bank Stanje ob zaključku FTSE 100 + 0,75 % DAX + 0,31 % CAC 40 + 0,30 % Stanje ob 14:00 FTSE + 0,55 % Lloyds + 5,55 % Meggitt + 3,45 % Royal Bank of Scotland + 3,1 % Sainsbury - 2,75 % Delnice finančnih ustanov so pri vrhu kotacije, malo nižje pa so rudarske družbe. Fresnillo in Xstrata sta zrasla za 1,5 oziroma 1,6 odstotka. Delnice trgovca Sainsbury so na dnu kotacije kljub temu, da je družba imela rekordno božično prodajo. DAX + 0,1 % Deutsche Telekom + 2,75 % Commerzbank + 2,75 % Volkswagen - 1,9 % Lanxess - 2,75 % Direktor ameriške podružnice Deutsche Telekoma, ki je v postopku prevzema MetroPCS Communications, je dejal, da so na obzorju novi prevzemi. Štiriletna preložitev uvedbe bančnih pravil Basel III še ni nehala imeti pozitivnega vpliva na delnice Commerzbank. Delnice kemičnega koncerna Lanxess delajo najdaljšo verigo zaporednih zdrsov od oktobra naprej. CAC + 0,05 % France Telecom + 4 % EADS + 3,55 % Carrefour - 1,65 % France Telecom zahteva, da Googlov ponudnik internetne infrastrukture Cogent v Franciji plača dodaten tok podatkov, ki ga ustvarja Googlova storitev YouTube. EADS se s francoskim ministrstvom za obrambo pogaja za podaljšanje pogodbe o dobavi brezpilotnih letal do 2017. Carrefour se namerava v Španiji širiti prek drugih blagovnih znamk. FTSE MIB + 1,3 % Telecom Italia + 6,4 % Finmeccanica + 4,4 % Buzzi Unicem - 0,95 % Razlog za močan vzpon tečaja delnic Telecoma Italie naj bi bila možnost, da bodo nemški, francoski in italijanski Telekom združili moči in širom Evrope zgradili enotno omrežje ter s tem močno zmanjšali stroške. RTS - 0,6 % Stanje ob 11:30 Vlagatelji potihem upajo, da bo Evropska centralna banka jutri znižala temeljno obrestno mero. S tem bi poskusila omiliti recesijo, v kateri je območje evra. FTSE + 0,3 % Draži se dobra polovica delnic, na vrhu kotacije pa so znova delnice bank. Lloyds je poskočila za skoraj štiri odstotke, Standard Chartered in Barclays pa za 2,3 oziroma 1,95 odstotka. DAX + 0,1 % Od 2,25 do 2,45 odstotka so najbolj zrasli tečaji delnic treh zelo različnih družb - investicijske banke Commerzbank, proizvajalca cementa HeidelbergCement in telekomunikacijskega operaterja Deutsche Telekom. CAC + 0,13 % Tečaj delnic EADS je zrasel za 3,33 odstotka. Družba se s francoskim ministrstvom za obrambo dogovarja o podaljšanju pogodbe za dobavo vojaških letal brez posadke do 2017. FTSE MIB + 1,15 % Tako kot v Veliki Britaniji tudi v Italiji rast indeksa večinoma poganjajo banke. Banca Mps, Banco Popolare in Unicredit so se okrepile za 4,55, tri oziroma 2,8 odstotka. RTS - 0,47 %",1
"Rok trajanja otroških igrač ni pretirano dolg, cene pa so dokaj visoke. Kako jim podaljšati rok trajanja in kako zapraviti manj za igrače? Po mnenju milijonov po vsem svetu najboljša igrača vseh časov Lego kocke! Otroške igrače so nepogrešljiv del malčkovega razvoja in rasti. Vendar pa vsi še predobro vemo, da so igrače pri otroku kratkega veka bodisi se polomijo, izgubijo ali pa enostavno niso več zanimive. Podobno je z dolžino roka trajanja otroških oblačil mlajši, ko so malčki, hitreje jih prerastejo. Cene novih oblačil in igrač pa znajo biti prav pošteno zasoljene. Poleg tega, da kupujemo na znižanjih, lahko kakšen cekin prihranimo tudi s smotrnimi nakupi. Bistveno je, da v okviru svojih zmogljivosti upoštevamo naravo otroka in delno tudi njegove želje. Na primer če je otrok bolj vizualni tip, bo zanj primerna igrača, ki spodbuja razvoj tega področja. Če takšnemu otroku kupite igračo, ki spodbuja kaj drugega, ga bo igrača kaj hitro začela dolgočasiti. Splošno pravilo je igrače, katerih namen uporabe je raznolik, se načeloma obdržijo dlje kot igrače z omejeno možnostjo uporabe. Na kaj morate biti pozorni, kako postaviti okvirje pri nakupu in kako naučiti otroka, da blagovna znamka ni vse, preberite na portalu Cekin.si Več ni nujno bolje!",1
"Ljubljana - Predstavniki švedskega pohištvenega koncerna Ikea in švedska veleposlanica v Sloveniji Inger Ultvedt so bili v ponedeljek na obisku pri ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku. Pogovarjali so se o vstopu Ikee na slovenski trg, pri čemer je minister izrazil pričakovanje, da bo Ikea čim prej vstopila na slovenski trg in tako zagotovila ne le nova delovna mesta, temveč tudi dodatno ponudbo slovenskim potrošnikom. V Ikei nam medtem včeraj ni uspelo dobiti pojasnil o obisku, so pa na ministrstvu za gospodarstvo pojasnili, da so predstavniki švedske družbe ministra seznanili, da je glavna ovira pri vstopu na slovenski trg visoka cena zemljišč, predvsem v Ljubljani in njeni neposredni okolici. Že nekaj časa tako iščejo ustrezno lokacijo v Ljubljani oziroma v neposredni bližini avtocestnega obroča in se o tem že nekaj časa dogovarjajo z lokalnimi oblastmi. Predstavniki Ikee so Lahovniku tudi pojasnili, da je vstop na slovenski trg odvisen od tega, kako hitro bo družbi uspelo pridobiti zemljišče ustrezne velikosti, ki naj bi znašalo okoli 50.000 kvadratnih metrov na primerni lokaciji, in sicer po ekonomsko vzdržni ceni. Vstop je odvisen tudi od vseh nadaljnjih postopkov, ki so potrebni glede gradnje tako velikega trgovskega centra. Lahovnik jim je tako obljubil, da jim bo v sklopu svojih pristojnosti pomagal, če bodo imeli težave z birokratskimi ovirami, vendar kot resorni minister na cene zemljišč ne more neposredno vplivati. Znano je, da se je Ikea pred nekaj leti zanimala za zemljišče v Stožicah, konec lanskega leta pa je ljubljanski župan Zoran Janković sporočil, da jim je ponudil 57.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče na Rudniku.",1
"Na letni ravni 2,3-odstotna inflacija Marca je bila v Sloveniji enoodstotna inflacija, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije. Razlog je podražitev oblačil in obutve po koncu razprodaj. Cene življenjskih potrebščin so marca narasle za en odstotek, na letni ravni pa je inflacija znašala 2,3 odstotka. Zaradi podražitev v skupini oblačil in obutve po razprodajah in prehoda na spomladansko-poletne kolekcije je bila inflacija pričakovana. Tudi povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU-ju, je bila enoodstotna. Po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar so gibanja cen življenjskih potrebščin še naprej v skladu s pričakovanji. Pričakovano dolgoročnejše gibanje inflacije še naprej zaznamuje predvsem šibka gospodarska dejavnost, ki vpliva na nadaljevanje sorazmerno umirjene rasti cen tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju, so sporočili. Največje podražitve ... Poleg podražitev v skupini obleka in obutev so na inflacijo vplivale tudi podražitve naftnih derivatov, podražili so se alkoholne pijače in tobak, cestni in potniški prevoz, športna oprema in drugo. K skupni mesečni rasti cen so 0,9 odstotne točke prispevale višje cene oblek in obutve, 0,2 odstotne točke višje cene naftnih derivatov, po 0,1 odstotne točke pa kruh in izdelki iz žit, športna oprema in drugo. Pocenitev je bilo marca malo, in sicer v skupinah sadje, stanovanjska oprema, telefonske in spletne storitve in počitnice v paketu. Te so skupno rast cen znižale za 0,1 odstotne točke. Na letni ravni 2,3-odstotna rast cen Rast cen na letni ravni je bila marca letos 2,3-odstotna v enakem obdobju lani 1,9-odstotna, povprečna 12-mesečna rast pa 2,0-odstotna v enakem obdobju lani 1,9-odstotna. Najvišjo letno rast cen so na Sursu zabeležili v skupinah alkoholne pijače in tobak ter stanovanje v vsaki za 4,7 odstoka. Sledile so skupine hrana in brezalkoholne pijače za 4 odstotke , prevoz za 3,3 odstotka, gostinske in nastanitvene storitve za 2,1 odstotka, raznovrstno blago in storitve za 1,9 odstotka, izobraževanje za 1,2 odstotka, stanovanjska oprema za 0,8 odstotka, rekreacija in kultura za 0,4 odstotka ter zdravje za 0,1 odstotka. V enem letu pa so se cene v povprečju znižale v skupinah komunikacije za 2,4 odstotka ter obleka in obutev za 1,2 odstotka.",0
"Radeče - Usoda družbe Radeče Papir je še naprej nejasna. Prisilni upravitelj Borut Soklič se včeraj kljub drugačnim napovedim še ni odločil, ali jo bo poslal v stečaj ali pa bo nadaljevala prisilno poravnavo. Prav tako se niso sestali člani upniškega odbora. Danes je sicer zadnji rok, da ti prižgejo zeleno luč za nadaljevanje prisilne poravnave. ""Ne jutri, danes se morajo lastnik, politika in banke dogovoriti, kako naprej. In pozivamo jih, da to nemudoma storijo, saj zavlačevanje po nepotrebnem vodi v izgubo 370 delovnih mest,"" je bil včeraj kritičen sindikalist Stane Klanšek. ""Pripravljeni smo na zagon obeh papirnih strojev, vendar imamo dovolj surovin le za nekaj, morda pet dni, za več pa ne. In če denarja banke ne bodo nakazale, se strojev sploh ne izplača zagnati,"" še pravi Klanšek. Kot je znano, se zatika pri črpanju posojila, saj NLB od lastnika družbe Petra Tevža zahteva, da v zavarovanje zastavi tudi delež v podjetju G-M&M, izključnem lastniku papirnice. Tega pa Tevž (še) ne namerava storiti. Medtem nekateri člani upniškega odbora, med njimi tudi Elektro Ljubljana, ki mu Radeče Papir dolgujejo več kot milijon evrov, menijo, da bi lahko v primeru stečaja iztržili več, in prisilni poravnavi ugovarjajo. Glede položaja je zaskrbljen poslanec Matjaž Han, sicer Radečan, ki se je pripravljen za delovna mesta boriti do zadnje kaplje krvi. ""Ni problem izguba delovnih mest, problem je ustvariti eno samo novo delovno mesto v tej dolini. S prisilnim upraviteljem sem govoril in ga prosil, naj počaka na odločitev bank,"" je dejal.",0
"Rektor mariborske univerze Rebolj meni, da ima doktorand lahko pomočnike, in tako odgovarja na očitke glede spornega doktorata direktorja UKC Maribor. ""V preteklih dneh smo odgovarjali na vsa vprašanja v zvezi z omenjeno zadevo, zato nam ignoriranja res ni mogoče očitati,"" rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj zavrača trditve študentov mariborske medicinske fakultete, ki v anonimnem pismu univerzi očitajo ignorantski odnos do polemike glede spornega doktorata Gregorja Pivca. Naslov dela je Razvoj bolnišnice Maribor od ustanovitve do druge svetovne vojne. Očitek: doktorat iz medicine na temo zgodovine, preiskava zavrnjena ""S tako arogantno reakcijo rektor in njegovi podaniki naše univerze dajejo slab zgled in sporočajo vsem študentom, da je mogoče postati doktor medicinskih znanosti v Mariboru tudi tako, da imaš v doktorski nalogi zelo malo medicine in veliko zgodovine,"" piše v pismu brez podpisa. V pismu izpostavljajo ""ignorantsko reakcijo vseh organov Univerze v Mariboru od rektorja dalje, ki je javno zavrnil kakršnokoli preiskavo v zvezi s spornim doktoratom"". Vsak pravico do pritožbe ali zahteve po preiskavi z ustreznimi argumenti na ustrezen naslov, takšne zahteve pa do danes niso prejeli, je zapisal rektor. ""Doktorand ima lahko pomočnike"" Pivcu očitajo tudi, da je za raziskovalno delo najel in plačal nekomu drugemu. Glede pomoči pri izdelavi doktorske naloge je rektorjevo stališče, da ima lahko doktorand pomočnike, ki izvajajo meritve, parcialne raziskave ipd. po navodilih doktoranda, pogosto doktorand deluje v raziskovalni skupini, včasih na enem problemu delata dva ali več doktorandov. ""Bistveno pa je, da je vsak doktorand avtor ideje, hipoteze, koncepta, strukture, teksta in zaključkov doktorske naloge,"" še poudarja Rebolj.",0
"Urad za varstvo konkurence bo predlagane zaveze Mercatorja, ki jih je ta predložil v postopku ugotavljanja kršitve zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, preizkusil na trgu. Urad se bo o zavezah Mercatorja izrekel po preizkusu na trgu. Varuh konkurence je zainteresirane pozval, da do 19. junija do 12. ure posredujejo morebitno mnenje o Mercatorjevih zavezah. Varuh konkurence proti Mercatorju vodi postopek ugotavljanja kršitve zakona o omejevanju konkurence, ker obstaja verjetnost, da naj bi Mercator zlorabljal svoj domnevno prevladujoči položaj na trgu nabave izdelkov za vsakdanjo rabo z namenom nadaljnje prodaje v Sloveniji. Mercator naj bi podpis pogodb s svojimi dobavitelji pogojeval z zahtevo po številnih neupravičenih pogodbenih bonitetah, ki niso vključene v kalkulacijo maloprodajnih cen, in visokih rabatih, ki naj ne bi bili upravičeni z običajnimi pogoji poslovanja. Uradu za varstvo konkurence je zdaj preložil zaveze, na podlagi katerih naj bi se odpravilo stanje morebitnih kršitev določb zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki mu jih očita urad. Namen instituta zavez je predvsem hitra in učinkovita ureditev razmer na trgu, kar je v interesu vseh udeležencev postopka, torej doseči ustrezno rešitev, katere uveljavitev in izvajanje odpravlja vse dvome o morebitnem protikonkurenčnem delovanju Mercatorja. Predlagane zaveze so za stranko obvezne, saj urad o zavezah odloči z odločbo.",0
"Več kot 10 kilometrov globoka naftna vrtina je BP pripeljala do odkritja ogromnega nahajališča nafte. Delnice družbe so po objavi novice pridobile štiri odstotke Britanski naftni gigant BP je v Mehiškem zalivu odkril ogromno nahajališče nafte, ki bi lahko vsebovalo več kot tri milijarde sodov črnega zlata. Lahko bi šlo za največje naftno odkritje tega leta, če ne celo desetletja, ocenjuje BusinessWeek. Cena BP-jevih delnic je po objavi poskočila za 3,9 odstotka. Bogato nahajališče je družba odkrila v več kot 10 kilometrov globoki naftni vrtini Tiber Prospect, ki so jo izvrtali v dno v zahodnem delu Mehiškega zaliva. Odkritje bo družbi BP, ki je že največja proizvajalka nafte v Mehiškem zalivu, omogočilo po letu 2020 povečati proizvodnjo nafte v regiji za 50 odstotkov na 600.000 sodov, navaja Bloomberg. Strategija se je izplačala Prav tako je najdba opravičila strategijo britanskega giganta, ki se je, v nasprotju z drugimi naftnimi družbami, posvečal preučevanju starodavnih geoloških območij globoko pod dnom zaliva. BP v zalivu sicer vodi devet projektov. V projektu Tiber sodeluje z 62-odstotnim deležem, brazilsko naftno podjetje Petroleo Brasileiro ima 20-, ConocoPhillips pa 18-odstotni delež, še piše Bloomberg.",1
"V letnem poročilu o stanju človekovih pravic v svetu Amnesty International se je Slovenija ponovno znašla zaradi neurejenega vprašanja izbrisanih in neuspeha pri vključitvi romskih otrok v izobraževanje Amnesty International (AI) je v letno poročilo 2008 o stanju človekovih pravic v svetu tudi tokrat vključila Slovenijo, in sicer tako kot lani zaradi neurejenega vprašanja izbrisanih in zaradi neuspeha pri celoviti vključitvi romskih otrok v izobraževanje. Ustavni zakon o izbrisanih neustrezen Kot je zapisano v poročilu, slovenske oblasti niso povrnile statusa stalnih prebivalcev izbrisanim ali jim zagotovile celovitega dostopa do ekonomskih in socialnih pravic. ""Še več, izbrisanim se je še naprej odrekala pravica do celovite poprave krivic, vključno z odškodnino,"" poudarjajo v poročilu. Predlog ustavnega zakona, ki je trenutno v postopku v državnem zboru, je po mnenju AI neustrezen in še naprej krši pravice izbrisanih. Apartheid v Novem mestu Kar zadeva diskriminacijo Romov, pa AI v letnem poročilu navaja, da oblasti niso uspele celovito vključiti romskih otrok v izobraževanje in so v nekaterih osnovnih šolah dopuščale vzpostavitev posebnih skupin za romske otroke, pri čemer se je v nekaterih primerih poučevalo po skrajšanem učnem programu. Gre za osnovno šolo Bršljin v Novem mestu. Najhujše kršitve v Darfurju, Zimbabveju, Gazi in Iraku V globalnem poročilu o stanju človekovih pravic je AI zapisal, da ljudi v 81 državah še vedno mučijo ali z njimi slabo ravnajo, v 54 jim grozi nepravično sojenje, v 77 državah pa nimajo nobene svobode govora. Med žarišča kršitev človekovih pravic so uvrstili v sudanski Darfur, Zimbabve, Gazo, Irak in Mjanmar. Kritike na račun ZDA, Kitajske in Rusije Kritiki se niso mogli izogniti tudi največjim svetovnim velesilam. Na ZDA letijo očitki glede nezakonitega pridrževanja osumljencev terorizma v Guantanamu, kar se tiče Kitajske, pa AI ocenjuje, da zatekanje k mučenju in slabo ravnanje z zaporniki, cenzura, omejitve glede svobode izražanja in združevanja ter zatiranje manjšin ostajajo uveljavljena praks. Rusija pa bi morala pokazati večjo strpnost do političnih disidentov in kaznovati kratenja pravic v Čečeniji, so še zapisali v letošnjem poročilu.",0
"Zaposleni v vrtcih nasprotujejo podpisu kolektivne pogodbe za javni sektor, po kateri so vzgojiteljice uvrščene v nižji plačni razred v primerjavi z učiteljicami. Sindikalna konferenca predšolske vzgoje SVIZ je pozvala proti podpisu kolektivne pogodbe za javni sektor in aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj jih je namreč seznanil, da ministrstvo za šolstvo in šport vztraja pri za enega oziroma dva plačna razreda nižji uvrstitvi strokovnih nazivov vzgojiteljic v plačne razrede v primerjavi z uvrstitvami učiteljev. ""Čeprav nižja uvrstitev strokovnih nazivov vzgojiteljic od učiteljskih ni logična, je za pogajalsko skupino sprejemljiva le pod pogojem, da se ustrezno skrajša čas in zniža zahtevnost kriterijev za napredovanje vzgojiteljev in vzgojiteljic,"" menijo sindikalisti. Kritični do osemurnega delavnika Zaupnice in zaupniki se tudi ne strinjajo z uvrstitvijo pomočnic vzgojiteljic, vodij kuhinj, organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima, tajnic in računovodkinj v po njihovem mnenju prenizke plačne razrede. Kritični so tudi do zahteve po osemurni prisotnosti vzgojiteljev in vzgojiteljic na delovnem mestu, saj jim narava dela strokovnih delavcev v predšolski vzgoji onemogoča, da bi vse naloge opravili v okviru osemurne prisotnosti na delovnem mestu. V večini vrtcev tudi ni ustreznih prostorov, računalnikov in preostalih potrebnih pripomočkov ter opreme za kakovostno načrtovanje dela. Model razumejo kot nezaupanje v odgovornost vzgojiteljev.",0
"Atene - Grška vlada je danes sporočila, da je proračunski primanjkljaj v prvi polovici letošnjega leta na letni ravni zmanjšala za skoraj 42 odstotkov, s čimer je dosegla začrtani cilj. Podatke o javnofinančnem primanjkljaju pa bodo v Atenah objavili kasneje, poročajo tuje tiskovne agencije. Proračunski primanjkljaj je po podatkih grške centralne banke v prvi polovici letošnjega leta dosegel 11,45 milijarde evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal 19,69 milijarde evrov. Samo junija je primanjkljaj znašal 1,9 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa dobrih pet milijard evrov. Grški finančni minister George Papakonstantinu je ob tem sporočil, da je primanjkljaj v prvi polovici letošnjega leta dosegel 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer je vlada presegla začrtane cilje. Atene so EU in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) namreč obljubile, da bodo proračunski primanjkljaj zmanjšale na najmanj 5,8 odstotka BDP. Podatke o javnofinančnem primanjkljaju v prvi polovici leta pa bo grška vlada objavila kasneje. ""Naš cilj v letošnjem letu je zmanjšati javnofinančni primanjkljaj za 40 odstotkov in zaenkrat nam uspeva še bolje,"" je dejal Papakonstantinu. Grčija namerava javnofinančni primanjkljaj, ki trenutno znaša 14 odstotkov, letos zmanjšati na 8,1 odstotka BDP. Grčija, ki se je zaradi velike javnofinančne in dolžniške krize v minulih mesecih znašla na robu bankrota, je morala za pomoč zaprositi IMF in evroskupino. V zameno za posojila v vrednosti do 110 milijard evrov je morala sprejeti ostre varčevalne ukrepe, ki jim domača javnost močno nasprotuje. Grški sindikati so zato letos organizirali že pet splošnih stavk, ki jih je pogosto zasenčilo nasilje, šesto stavko pa napovedujejo za ta četrtek.",1
"Cene naftnih derivatov so se zvišale. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je zvišala za 1,5 centa, 100-oktanskega za 1,2 centa in dizelskega goriva za en cent. Podražilo se je tudi kurilno olje, in sicer za 2,8 centa. Naftni derivati so se opolnoči podražili. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je zvišala za 1,5 centa, na 1,501 evra za liter, 100-oktanskega za 1,2 centa, na 1,515 evra za liter, in dizelskega goriva za en cent, na 1,395 evra za liter. Podražilo se je tudi kurilno olje odslej je treba za liter odšteti 1,033 evra, kar je 2,8 centa več kot doslej. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.",0
"Ker uprava in stavkovni odbor družbe Veolia nista dosegla dogovora, bodo vozniki avtobusov ob polnoči začeli stavkati. Prepričani so namreč, da jih uprava s svojimi predlogi degradira. Uprava družbe Veolia Transport Štajerska in stavkovni odbor tudi danes nista dosegla dogovora. Stavkovni odbor je namreč vztrajal pri svojih stališčih in se ni zadovoljil s ponudbo uprave o zvišanju urne postavke. Sindikalisti ocenjujejo, da uprava s svojimi predlogi degradira voznike, zato bodo opolnoči začeli s stavko. Vozniki Veolie bodo stavkali. Predsednik sindikata KNSS Neodvisnost v podjetju Dušan Vidovič je povedal, da bodo v torek opolnoči začeli stavkati, in sicer do izpolnitve zahtev. Ob tem je dejal, da so se delavci pripravljeni še naprej pogajati, tudi glede višine urne postavke. Ponudbo uprave, da bi s 1. januarjem 2011 zvišali urno postavko na 4,60 evra, pri čemer bi voznikom za 12 ur dela šest ur, kolikor vozniki lahko opravijo za volanom, plačali 100-odstotno, dve uri 85-odstotno, štiri ure pa 30-odstotno, ocenil kot degradirajoče za voznike . Po napovedih Dušana Vidoviča bo v torek stavkalo najmanj 150 voznikov, podpora stavki pa naj bi bila še večja, je dejal. Vozniki so stavko napovedali prejšnji teden, a je kasneje od njene izvedbe odstopil Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije v podjetju. Ta je upravi podjetja postavil nižje zahteve, ki so zanjo kot kaže sprejemljive, medtem ko v sindikatu KNSS Neodvisnost vztrajajo pri stavki. Predstavniki delavcev zavračajo ponujeno novo kolektivno pogodbo za leto 2010, ki med drugim vključuje urno postavko 4,46 evra, kot tudi lansko kolektivno pogodbo s povišanjem urne postavke za povprečno inflacijo v letu 2009. Zavrnili pa so tudi nov, zgoraj omenjeni, predlog uprave.",0
"Globalizacija in pohlep velikih korporacij po čim večji prodaji izdelkov sta v zadnjih desetletjih terjala kar nekaj smrtnih žrtev med potrošniki. Dokaz za to je nedavni masovni odpoklic toyotinih vozil, ki pa ni edini. Zdravilo naj bi lajšalo bolečine zaradi artritisa, je pa povečalo tudi možnost kapi. Preden se je gigant soočil s kritikami svetovne javnosti, je zaradi napake pri stopalki za plin v nekaj letih v prometnih nesrečah življenje izgubilo vsaj tisoč ljudi. Številne smrtne primere zaradi spornih izdelkov beležijo tudi v farmacevtski industriji, med najbolj vprašljive prehranske izdelke pa spadajo produkti kitajskih tovarn. Najbolj množičen poligon za tovrstne primere in kasnejše odpoklice ter umike s trgovskih polic so prav Združene države Amerike. Zdravila vioxx in tylenol sta namesto izboljšanja zdravstvenega stanja sejala smrt, Bridgestonove gume pa so med vožnjo dobesedno razpadale. Vsesplošno paniko in bes potrošnikov so doživele tudi druge domače in tuje korporacije.",0
"Ločen postopek zoper nekdanjega prvega moža SCT Ivana Zidarja je bil v zadevi Čista lopata zaključen v Zidarjevi odsotnosti. V petek bodo spet zaslišali Slodeja. Zidar se zaradi neodložljivih obveznosti današnje obravnave ni udeležil. Ker pa tožilstvo ni nasprotovalo obravnavi v Zidarjevi nenavzočnosti, je predsednica sodnega senata Vesna Podjed predstavila še preostali del dokaznega gradiva, ki v postopku zoper Zidarja še ni bil izveden. V zadevi Čista lopata so Zidar, Hilda Tovšak, Dušan Črnigoj, Tomaž Žibert, Ivan Demšar, Borut Farčnik, Srečko Gabrič in Ivan Kroflič obtoženi sprejemanja in dajanja daril oziroma pomoči pri teh kaznivih dejanjih v povezavi z gradnjo letališkega stolpa na Brniku. Zidar je bil sicer izločen iz postopka, saj je svojo pogosto odsotnost s sojenja opravičeval z zdravstvenim stanjem oziroma težavami s hrbtenico. Izvedensko mnenje, ki ga je naročilo sodišče, pa ugotavlja, da je Zidar omejeno sposoben sodelovanja na obravnavah, zato se je na začetku oktobra zoper njega nadaljeval ločen postopek. Spet zaslišan kriminalist Na prihodnji obravnavi v petek bo tako vnovič združen postopek v zadevi Čista lopata, Podjedova pa je pojasnila, da je za petkovo obravnavo predvideno zaslišanje Slodeja, ki je bil sicer v zadevi Čista lopata zaslišan že aprila. Na omenjenem zaslišanju se je zatikalo zaradi Slodejeve delne odveze molčečnosti. Slodej namreč ni odgovarjal na postavljena vprašanja, saj naj bi s tem razkrival tehnike in metode dela policije, v tem delu pa odveze molčečnosti nima. Obramba je večkrat ocenila, da poskuša Slodej s tem prikriti nezakonito delo policije. Višje sodišče je nato odločilo, da je treba postopek v zvezi z odvezo tajnosti kriminalista Slodeja ponoviti, kar pomeni, da bo Slodej vnovič zaslišan. Višje sodišče kriminalista Slodeja sicer ni odrešilo dolžnosti varovanja tajnih podatkov v obsegu, ki je večji od tistega, ki ga je dovolilo notranje ministrstvo.",0
"Protikorupcijska komisija je na enem od ministrstev ugotovila sum korupcije. Gre za napredovanje uslužbenke. Po preiskavi anonimne prijave o nepravilnostih pri napredovanju uslužbenke v enem izmed ministrstev je Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila sum korupcije. Komisija je prejela anonimni prijavi o nepravilnostih pri napredovanju uslužbenke v enem od ministrstev, ki je bila v začetku novembra 2006 začasno premeščena v eno od vladnih agencij in bila po manj kot enem letu vnovič zaposlena na istem ministrstvu. Po navedbah v anonimnih prijavah je v tem času večkrat neupravičeno napredovala v višje nazive in plačilne razrede. Komisija je anonimni prijavi sprejela v obravnavo in oba državna organa pozvala, naj odgovorita na trditve prijaviteljev. Predsednik komisije Drago Kos podrobnejših informacij ni želel dati. © Saša Despot Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos ni želel podrobneje pojasniti, na katero ministrstvo in agencijo se sum korupcije nanaša. Po poročanju medijev naj bi se omenjeno napredovanje zgodilo na ministrstvu za zunanje zadeve. Šlo pa naj bi za uslužbenko, ki je bila v vmesnem času premeščena na Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, ki jo je takrat vodil Matjaž Šinkovec. Ministrstvo je odgovorilo, da navedbe v anonimnih prijavah o nepravilnostih pri napredovanju uslužbenke niso resnične. Vse premestitve na zahtevnejša delovna mesta oziroma napredovanja uslužbenke so bili skladni s predpisi. Postopki so bili izvedeni zaradi delovnih potreb ministrstva in agencije, uslužbenka pa je po zagotovilih ministrstva izpolnjevala vse zakonsko določene pogoje za zasedbo delovnih mest, na katera je bila razporejena, so zapisali v komisiji.",0
"Tako premier odgovarja na vprašanje, ali bi zaradi zadeve Patria odstavil okoljskega ministra Karla Erjavca Foto: Irena Herak Glede ministra za okolje Karla Erjavca bom, ko bom sprejel odločitev o tem, upošteval, kaj je prav in kaj je narobe, ne pa to, kakšne posledice bo to imelo za koalicijo, je po seji vlade dejal premier Borut Pahor. Prav tako po njegovih besedah ni nobene potrebe, da bi Erjavec prehiteval s svojimi najavami o morebitnem odhodu Desus iz koalicije. Pahor je pojasnil, da je podobno povedal tudi Erjavcu na sredinem srečanju z njim. Kot je poudaril, lahko koalicija in vlada uspešno končata mandat samo, ""če bodo imeli jasne vizije, če bodo trmasti in odločni pri uveljavljanju ukrepov in če ji bodo ljudje zaupali, da ravna v skupno dobro, ne pa, da se gre politično matematiko, s katero bi preveslali mandat"". Erjavec bo razmislil o izstopu iz koalicije Kot je znano, je okoljski minister in predsednik Desus Erjavec v sredo dejal, da bodo razmislili o njihovem položaju znotraj koalicije, če bo zaradi obtožnega predloga prišlo do predloga za njegovo razrešitev. Erjavec je tudi pozval ministra za pravosodje Aleša Zalarja in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, naj opravita nadzor in ugotovita, kako je mogoče, da po enem tednu, odkar se je o tem začelo pisati v medijih, še vedno ni prejel obtožnega predloga. Predsednik DeSUS ni izključil niti možnosti, da gre za ""novinarsko raco"".",0
"Zavarovalnica Triglav začenja projekt Mladi so varnost naše prihodnosti, s katerim želi priskočiti na pomoč tistim izjemnim posameznikom na področju športa, ki se v vse težjih gospodarskih razmerah in zaradi pomanjkanja sredstev pri razvoju svojega potenciala soočajo z različnimi preprekami. Razpis je objavljen na spletni strani www.triglav.eu. Zavarovalnica Triglav mlade talentirane športnice in športnike vabi, da se prijavijo na razpis Mladi so varnost naše prihodnosti. Razpis je namenjen talentiranim mladim športnikom med 16. in 18. letom starosti, ki v svoji športni disciplini izstopajo in imajo skupaj s svojim trenerjem jasno zastavljene cilje, ki jih želijo doseči v prihodnjih letih. Rok za oddajo vlog po pošti je petek, 12. aprila. V Zavarovalnici Triglav želijo s tem projektom vsaj nekaterim izjemnim mladim upom pomagati, da preskočijo ovire in uresničijo svoje sanje. Projekt je namenjen športnim upom, ki se šele prebijajo na vrh in se zaradi tega težje potegujejo za profesionalna sponzorska sredstva. Zavarovalnica Triglav želi s finančno podporo v okviru tega razpisa priskočiti na pomoč nekaterim izjemnim posameznikom, ki se v vse težjih gospodarskih razmerah in zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri razvoju svojega potenciala soočajo z različnimi preprekami, od pomanjkanja sredstev za udeležbo na pomembnih tekmovanjih, nakupa potrebne opreme do stroškov startnin ipd. Zavarovalnica Triglav bo v okviru razpisa med mlade športnike razdelila sredstva v skupni višini 55.000 evrov. Strokovna komisija bo izmed vseh prijavljenih kandidatov v prvem krogu na podlagi razpisnih meril izbrala 20 finalistov, med njimi pa bo nato izbrala najmanj sedem mladih športnih upov, ki bodo prejeli finančno podporo, en mladi up pa bo lahko izbrala širša javnost, saj bodo vsi finalisti v drugem delu projekta predstavljeni tudi prek spleta in v posebni oglaševalski kampanji. V Zavarovalnici Triglav želijo s tem projektom vsaj nekaterim izjemnim mladim upom pomagati, da preskočijo ovire in uresničijo svoje sanje Morda bo prav nekdo od teh mladih ljudi v prihodnosti nosilec največjih športnih uspehov.",1
"Mariborska nadškofija se brani Dolgov je manj kot 800 milijonov evrov Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, trdijo v italijanskem tedniku L Espresso, kar je enako dvema odstotkoma slovenskega BDP-ja. Nadškofija številke so zavajujoče. L Espresso se pri tem sklicuje na zaupno poročilo apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde in na ugledne slovenske vire , ki stanje označujejo za katastrofalno . Sveti sedež naj bi za ogromno finančno luknjo najprej izvedel proti koncu leta 2007, po odmevih, ki jih je v javnosti povzročila odločitev T2, da predvaja tudi pornografske vsebine. Nadškofija naj bi tako bila zelo blizu bankrota, teža dolga pa pade na več bank, vključno z Unicreditom ter okoli 30.000 slovenskih vlagateljev. Dolg je enak dvema odstotkoma slovenskega BDP-ja. V istih dneh naj bi mariborski nadškof Franc Kramberger zaprosil, naj mu v Rimu odobrijo dve posojili, vsako v višini pet milijonov evrov, navaja L Espresso. Po poizvedovanjih, ki naj bi jih po naročilu vatikanskih krogov opravil tedanji apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, naj bi se na mariborsko nadškofijo s prošnjami po natančnejših informacijah obrnil tudi tedanji tajnik Kongregacije za kler Mauro Piacenza. Odziv mariborske nadškofije Članka ne želijo komentirati. Tudi objavljenih konkretnih številk in navedb ne moremo potrditi, ker so zavajajoče že pri navajanju števila vernikov nadškofije so navedli trikrat manjše število od uradnega, kar veliko pove o neverodostojnosti sestavka, prav tako pa lahko tudi rečemo, da Nadškofija Maribor ni zadolžena za 800 milijonov evrov, so zapisali. Poudarjajo še, da si v nadškofiji in povezanih družbah že ves čas prizadevajo, da se težko finančno stanje sanira in si želijo, da bi bil nastajajoči program finančnega prestrukturiranja uspešen. Vatikan poslal finančnega strokovnjaka Nazadnje naj bi Vatikan v začetku letošnjega leta v Slovenijo poslal strokovnjaka za bilance Gianluco Pireddo, uradno v vlogi apostolskega vizitatorja. Prav Piredda naj bi oktobra lani v Rim poslal zaupno poročilo, katerega vsebino razkriva časopis. Piredda sicer koordinira skupino TMF, ki jo je mariborska nadškofija skupaj z ekipo banke Rothschild lani povabila k sodelovanju za pospešitev reševanja težkega ekonomskega stanja nadškofije. L Espresso pri tem za primerjavo obsega domnevnega dolga mariborske nadškofije med drugim navaja, da je znesek 800 milijonov evrov trikrat višji od prihodkov, ki jih je v svoji zadnji bilanci izkazal Vatikan. L Espresso Polom biblijskih razsežnosti Vse se je začelo v zgodnjih 90., ko je mariborska škofija ustanovila Krekovo banko. Ta je sicer po pisanju časopisa v desetletju zrasla med 10 največjih v državi, škofija pa jo je leta 2002 prodala. Škofija je ustanovila tudi dva sklada Zvon 1 in Zvon 2 pod nadzorom družbe Rast. Družbe so kupovale nepremičnine, druge investicijske sklade, s poroštvi jemale desetmilijonska bančna posojila in konsolidirale druga podjetja. Vlagali so tudi v telekomunikcije in optična omrežja prek podjetja T-2, ki gre v prisilno poravnavo.",0
"Muzej na prostem. V prvem parku kozolcev na svetu bodo zadnje stavbe postavljali čez deset dni. “Gre za edinstven muzej na prostem, v katerega zdaj prenašajo stare kozolce – skupaj jih bo 19 – in jih obnavljajo,” napredek del pri postavljanju prvega muzeja kozolcev na svetu opisujejo na Občini Šentrupert. V začetku julija bodo tja pripeljali še zadnje tri kozolce, ki so tudi največji. Možnost noči na kozolcu “V zadnjih desetih letih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 odstotkov kozolcev, 35 odstotkov pa jih je v izjemno slabem stanju in jim grozi skorajšnji propad,” pravijo na šentrupertski občini. Posebej ogroženi so leseni. Samo en kozolec v državi je zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena. V nastajajoč muzej na prostem bodo zato prenesli in obnovili izbrane kozolce iz vse Mirnske doline. Zastopanih bo vseh šest vrst kozolcev, ki jih poznamo pri nas. Trije tipi so enojni, trije pa dvojni. Najstarejši kozolec v muzeju je bil zgrajen leta 1795 in je tako star 217 let. Znotraj muzeja želijo izvajati še druge dejavnosti, predvsem poroke, koncerte, igre in modne revije. Turistično ponudbo bodo popestrili z možnostjo prenočevanja na kozolcu.",1
"Pretoki večine rek po Sloveniji so zaradi padavin še vedno veliki in ne bodo hitro upadli. Zaradi nestalnega vremena je še vedno povečana nevarnost drsenja plazov. Po podatkih Oddelka za hidrološke prognoze Agencije RS za okolje so pretoki večine rek po Sloveniji še veliki, upadanje vode pa bo zaradi padavin v prihodnjih dneh upočasnjeno. Aktualno vremensko napoved si preberite na vremenskem portalu www.vreme.zurnal24.si! Po sobotnih močnejših padavinah so reke v vzhodnem delu države, predvsem Pesnica, Ledava, Mestinjščica, Sotla in Dravinja močno narasle in se v noči na nedeljo približale poplavnim vrednostim. Odtlej po podatkih uprave za zaščito in reševanje upadajo. Krka je v spodnjem toku v soboto upadla pod poplavno vrednost, v noči na nedeljo pa je spet začela naraščati in poplavljati v obsegu vsakoletnih poplav. Trenutno še narašča – vodostaj v pobočju je danes ob 10. uri znašal 288 centimetrov, pretok pa 243 metrov na sekundo. Naraščata še Idrijca in Vipava, Ljubljanica in druge reke pa počasi upadajo. Še nevarnost plazov Zaradi razmočene zemlje še vedno obstaja nevarnost plazov. Danes so morali intervenirati brežiški gasilci, saj je voda spodjedala hišo na Holyjevi stezi v Brežicah. Vendar po podatkih brežiškega centra za zaščito in reševanje ne gre za nič hujšega in drseča zemlja večje nevarnosti ne predstavlja. V nedeljo je plaz začel ogrožati hišo v vasi Grad v Pomurju, zaradi česar so morali evakuirati starejšo gospo, nevaren plaz v Stogovcih, ki je povzročal največ preglavic, pa se je včeraj umiril. Če se vreme ne bo poslabšalo, bodo plaz le opazovali in začeli urejati dostopne poti za vozila. Zaradi plazu je bila včeraj zaprta lokalna cesta Slovenj Gradec–Legen na Koroškem. Plaz je podrl tudi tri drogove za električno napeljavo v naselju Kresnica v občini Šentilj.",0
"Verd - Novi direktor podjetja Liko Pohištvo je Iztok Svetin. 44-letni menedžer iz Šmarja-Sap je nasledil Bruna Komaca, glavnega direktorja Lika Vrhnika, ki je v začetku meseca za Liko Pohištvo, Liko Modus in Liko Vrhnika predlagal stečaj, o katerem bodo lastniki, največji je Ampelus Igorja Laha, odločali na skupščini 6. avgusta. Likvidacijski postopek bo najprej stekel v Liku Vrhnika, vodilo pa ga bo podjetje Fin-Maxim naložbe, katerega direktor je prav Iztok Svetin. Nato naj bi stekla tudi likvidacija za odvisne družbe. To pomeni, da bo brez dela ostalo 385 delavcev, ki bodo dobili odpravnino, medtem ko naj bi proizvodnja v družbi Liko Vrata, ki ima poslovne prostore v Borovnici, tekla nemoteno. Svetin bo na mestu direktorja Liko Pohištvo do 7. oktobra oziroma do začetka likvidacijskega postopka. V utemeljitvi za stečaj Lika sta dr. Blaž Vodopivec, predsednik nadzornega sveta (NS), in generalni direktor Liko Vrhnika Bruno Komac zapisala, da se je ""situacija v zadnjih 15 mesecih v poslovnem okolju, v katerem deluje skupina Liko, izrazito poslabšala. Vrednost funta in dolarja, torej valut na trgu, kjer je Liko največ prodal, se je znižala za 15 do 20 odstotkov, cene najpomembnejših vhodnih materialov so se zvišale za 10 do 25 odstotkov, prav tako cene storitev, tudi transportnih, cene energentov za 20 do 45 odstotkov, dela pa za desetino. Ekološke zahteve na področju kurjenja lesnih odpadkov in lakiranja so se v letih 2007 in 2008 izrazito zaostrile."" Samo v petih mesecih letošnjega leta je skupina Liko pridelala 850.000 evrov izgube. Na avgustovski skupščini skupine Liko bodo podaljšali mandat dosedanjemu članu NS Damjanu Škofiču, ki mu je mandat prenehal 12. julija, za revizijo poslovanja družbe v letošnjem letu pa so izbrali revizijsko družbo Deloitte revizija. Komac bo svoje vodilno mesto v družbi Liko prepustil likvidacijskemu upravitelju, sam pa bo 1. septembra začel voditi pivški Javor, kjer bo po osemnajstih letih vodenja nasledil Petra Tomšiča. jana.petkovsek@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Potem ko je Agrokor javno potrdil svojo namero za prevzem Mercatorja, je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) po besedah njenega direktorja Damjana Žuglja sprožila postopek nadzora. Žugelj več ni želel razkriti, po naših informacijah pa je na Agrokor včeraj že poslal prošnjo za pojasnila o prevzemni nameri. Še več težav bi lahko imel Agrokor z drugim regulatorjem, Uradom za varstvo konkurence, ki bi v primeru prevzema oziroma že ob nakupu četrtine družbe presojal skladnost koncentracije s pravili varstva konkurence. Krepitev prevladujočega položaja na trgu je namreč sporna s stališča evropske, slovenske in hrvaške zakonodaje. In zakaj se je ATVP odločila ukrepati? Prevzemna zakonodaja med drugim določa, da mora prevzemnik pred objavo ponudbe za prevzem o tem obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev, upravo tarče in Urad za varstvo konkurence. Tega v konkretnem primeru Agrokor sicer po dostopnih informacijah (še) ni storil. Če na podlagi razmer na trgu kapitala izhaja, da namerava prevzemnik objaviti prevzem in če se med drugim cena delnice na borzi pomembno zviša, lahko ATVP od prevzemnika zahteva, da se v 24 urah izjasni, ali namerava dati prevzemno ponudbo. Gre za tako imenovano izjavo o prevzemni nameri, ki jo mora prevzemnik tudi objaviti. Če prevzemnik potrdi, da namerava objaviti prevzem, pa mora v mesecu dni objaviti ponudbo za prevzem. V primeru, da tega ne stori, je sankcioniran na ta način, da leto dni ne sme objaviti ponudbe za prevzem. Poleg regulatorjev poteze Agrokorja budno spremlja tudi vladajoča slovenska politika, ki tako kot v zadnjih dveh letih tudi zdaj ni naklonjena lastniškemu vstopu Agrokorja v Mercator. Po včerajšnjem neformalnem sestanku vladnih predstavnikov je bil kmetijski minister Dejan Židan odločen: ""Z našega stališča je Agrokor nesprejemljiv kupec Mercatorja. Ministri smo se v zadnjih dneh veliko pogovarjali o tej zgodbi, informirali tudi predsednika vlade in osebno ocenjujem, da je splošno prisotno mnenje, da moramo v takšnih zgodbah ščititi slovenski interes. Seveda pa je jasno, da prihaja čas, ko lahko regulatorji začnejo opravljati svojo vlogo."" Da je Agrokor nezaželen kupec, je utemeljil s tem, da ogroža interes slovenske proizvodnje hrane, ki je za državo strateškega pomena. V kmetijski proizvodnji in predelavi hrane zaposluje namreč skoraj sto tisoč ljudi, kot država in kot del regije pa mora Slovenija tudi zagotavljati maksimalno stopnjo prehranske varnosti. Kot drugi razlog je Židan omenil, da je bila Agrokorjeva trgovska veriga v preteklosti sovražno nastrojen partner do slovenske živilskopredelovalne industrije, veliki sistemi pa svoje obnašanje zelo težko spremenijo. Tudi če Agrokor ne bi bil vertikalno organiziran sistem, ne bi prinašal sinergij, saj Mercator in Agrokor delujeta v isti regiji oziroma na istih trgih. Ker pa gre še za vertikalno organiziran sistem, Agrokor išče sinergijske učinke za svojo verigo, kar dodatno ogroža slovensko proizvodnjo hrane, je opozoril. Židan je poudaril tudi, da je na podlagi bilanc enostavno ugotoviti, da je Mercator kapitalsko bolj ustrezno podjetje in bi po logiki moral biti Mercator kupec Konzuma. ""Poznana pa je zgodba Slovenije proti tako imenovanim tajkunom in nobene potrebe ni, da če preganjamo lastne tajkune, nimamo podobnega odnosa tudi do tujih tajkunov. Izjemno pomembno je, da ne dovolimo, da je Mercator del reševanja zapletene poslovne zgodbe Agrokorja,"" je dodal. Ob tem je izrazil dvom tudi o bančnem sistemu, ki v Sloveniji skoraj ne servisira več svojih poslovnih partnerjev, na primer Unicredit, ima pa nasproten odnos na Hrvaškem. ""Zlasti je treba preveriti, ali s pritiskom na slovenske poslovne partnerje celo ne izsiljuje neoptimalne prodaje Mercatorja."" vesna.vukovic@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si",0
"Industriji prilagojena orodja in materiali za poslovne uspehe. Energetska učinkovitost in še veliko več v Celju od 12. do 15. aprila. Vrhunska tehnologija za preboj v poslu Tehnološke dosežke industrije zadnjih dveh let si bo sredi aprila mogoče ogledati na celjskem sejmišču. Celje bo gostilo štiri mednarodne specializirane strokovne sejme 11. Forma tool, 9. Plagkem, 5. Graf&Pack in 4. Livarstvo. Sejmi vsaki dve leti v Celje pritegnejo najbolj inovativna in razvojno usmerjena podjetja in posameznike iz Slovenije, predvsem pa iz tujine. Enako bo tudi letos, saj si bo v štirih dneh na sejmišču mogoče ogledati ponudbo 520 razstavljavcev iz 29 držav. V bogatem razstavnem programu tudi premierne predstavitve nove tehnologije Razstavljavci za letošnje sejme napovedujejo bogato sejemsko ponudbo, ki bo na ogled v petih sejemskih dvoranah. Obetamo si lahko tudi premierne predstavitve nove tehnologije, ki je doslej na domačem trgu nismo imeli priložnost spoznati. Industrijski roboti so vsestransko uporabni. Direktni razstavljavci sicer prihajajo iz devetih držav Avstrija, Belgija, BiH, Češka, Hrvaška, Italija, Nemčija, Slovenija, Švica, ob upoštevanju zastopanih podjetij pa bo na sejmišču predstavljena ponudba še iz 20 drugih držav. Razstavljavci napovedujejo sejemske ugodnosti ter izpostavljajo dejstvo, da bodo predstavljeni stroji v akciji, kar bo omogočalo neposreden prikaz delovanja razstavljenih izdelkov, tudi preizkus delovanja strojev z izdelki kupcev oz. obiskovalcev sejmov. V ospredju so t.i. nestandardni izdelki in storitve, izdelani za individualne potrebe kupcev, ki omogočajo največjo optimizacijo obdelovalnega procesa. Vse bolj je pomembna tudi energetska učinkovitost in okoljska prijaznost izdelkov. Tematsko obarvani sejemski dnevi Predstavitve novih tehnologij in razvojnih dosežkov razstavljavcev bo znova pomembno sooblikoval spremljevalni strokovni program, ki razkriva trende in izzive v nosilnih in sorodnih panogah, in ga Celjski sejem d.d. pripravlja v sodelovanju s partnerskimi inštitucijami in združenji. Večtonske stroje bo na sejmišču mogoče preizkusiti. V okviru dneva orodjarstva bo v sredo, drugi sejemski dan, govora o tem, kako postati del globalne dobaviteljske verige in kako dolgoročno razvijati konkurenčne sposobnosti. Predstavljeni bodo tudi razvojno-raziskovalni projekti v podjetjih, in sicer celotni proces od projektne ideje do realizacije ter pridobitve zunanjega vira financiranja. Orodjarji pa se bodo zagotovo posebej pripravili na petkov obisk delegatov skupščine ISTMA Europe, evropskega združenja orodjarjev. Dan plastičarstva bo potekal v znamenju predstavitve najuspešnejših projektov s področja naprednih materialov in tehnologij, ki jo pripravlja Center odličnosti PoliMaT. Predstavitve novih materialov, strojev in tehnologije z vsebinskega področja sejma Plagkem pa se obetajo tudi v okviru dneva dobrih praks in tehnologij, ki bo zaokrožil letošnje sejemsko dogajanje.",1
"Uprava Secopa je sporočila, da bo do konca leta 2012 brez zaposlitve ostalo 650 delavcev. Po besedah sindikalista bo s temi delavci iz podjetja, v katerem je po napovedi odpuščanja močno padla motivacija za delo, odšlo njihovo jedro. Po predlogu uprave, ki so ga predstavniki Sindikata kovinske in elektro industrije SKEI, ki zastopajo delavce črnomaljskega Secopa, prejeli v ponedeljek popoldne, naj bi tam do konca prihodnjega leta odpustil 650 delavcev. Povprečna bruto plača v Secopu je v marcu znašala 1240 evrov, večina zaposlenih v proizvodnji pa dobiva minimalno plačo. Kot je na današnji novinarski konferenci SKEI v Črnomlju povedal predsednik črnomaljske podružnice SKEI Zdravko Bahor, predlagani načrt predvideva do konca junija odpustitev 221 delavcev, do konca decembra še 76 in nato v prihodnjem letu do konca marca 155 delavcev, zatem do konca junija 148 in do konca prihodnjega leta še zadnjih 50 delavcev. Bahor Odšlo bo jedro delavcev Med zaposlenimi v Secopu je kar četrtina zakonskih parov. Predlog predstavlja za sindikat le izhodišče za pogajanja, je poudaril in nadaljeval, da se bodo pogajanja z upravo Secopa in lastniki iz nemškega finančnega holdinga Aurelius začela v ponedeljek. Glede na napovedano število odpuščenih delavcev, pa je dodal, da bo s temi delavci iz podjetja, v katerem je po napovedi odpuščanja močno padla motivacija za delo, odšlo njihovo jedro. Po selitvi Secopove proizvodnje v slovaške Zlate Moravice bodo po njegovih predvidevanjih brez strateškega partnerja, ki naj bi ga našli uprava in vlada, ogrožena še preostala delovna mesta, kar po njegovi oceni znaša skoraj tisoč nezaposlenih ljudi. Glede na podatek, da je med zaposlenimi v Secopu kar četrtina zakonskih parov in da bodo z njegovim prenehanjem prizadeti številni dobavitelji, pa je treba število prizadetih v regiji pomnožiti s štiri, je opozoril. Če bodo plače zamujale, bodo stavkali Glede ključa, po katerem naj bi teklo odpuščanje, je pojasnil, da kriterije določa kolektivna pogodba, glede izplačila plač v času odpuščanja povprečna bruto plača v Secopu je v marcu znašala 1240 evrov, večina zaposlenih v proizvodnji pa dobiva minimalno plačo pa je izpostavil, da sindikat zahteva njihovo izplačilo v ustaljenih rokih. Če bodo te zamujale za le en dan, pa je napovedal takojšnjo stavko. Uprava Secopa bo do konca 2012 odpustila 650 od 963 delavcev. Današnje novinarske konference se je udeležila tudi predsednica SKEI Slovenija Lidija Jerkič, ki je opozorila na izplačilo delavskih odpravnin. Po njenih besedah bo SKEI zahteval odpustitev slovenskih delavcev pod enakimi pogoji oz. z enakimi zneski odpravnin, kot jih je Secop ob zaprtju svojega podjetja v nemškem Flensburgu leta 2008 izplačal tamkajšnjim 1500 delavcem, je še povedala Jerkičeva. Poslanka SD in metliška županja Renata Brunskole pa je na predsednika vlade Pahorja naslovila prošnjo za sklic razširjene seje razvojnega sveta Bele krajine in Kočevske, na kateri naj bi obravnavali gospodarske razmere na omenjenem območju in interventne ukrepe ter minuli teden na seji vlade potrjene razpise v okviru programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju med letoma 2011 in 2016.",0
"HE Brežice. Civilna iniciativa ponavlja zahteve po celoviti protipoplavni zaščiti ob bodoči gradnji. ""Gradbeni lobiji želijo betonirati naše okolje, namesto da bi odpravljali vzroke za poplave ob Krki, ki so posledica odvzema pretočnosti na Savi,"" nam je povedal Janez Ivšič iz civilne iniciative (CI) za spremljanje načrtovanja protipoplavnih ukrepov v Krški vasi in Velikih Malencah. CI je te dni na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) oddala stališča do sprememb državnega prostorskega načrta (DPN) za hidroelektrarno (HE) Brežice. V njih znova zahtevajo – z MOP jim prvič niso odgovorili –, naj se ministrstvo opredeli do stališča, da zdajšnje visoke vode niso naravne, temveč posledica napak ob gradnji visokovodnih nasipov vzhodno od Brežic od leta 1963. ""Ugotavljamo, da nekatere hiše Velikih Malenc ostajajo brez sleherne zaščite, drugje pa je nepopolna in načrtovana bistveno nižje od dejanskih visokih voda v Krški vasi, Velikih Malencah, Župeči vasi in Cerkljah,"" pojasnjuje Ivšič. DPN za HE Brežice bi bil po njihovih besedah sprejemljiv le, če bi zajemal celovite protipoplavne ukrepe od hrvaške meje do Krškega.",0
"Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenjuje, da bi Grčija, če se želi izogniti bankrotu, potrebovala še 104 milijarde evrov pomoči. Ta pomoč bi morala priti s strani EU in zasebnih upnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grški javni dolg naj bi leta 2012 najvišjo raven dosegel pri 172 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2020 pa naj bi nato padel na okoli 130 odstotkov BDP, vendar le, če bo Grčija do konca izpeljala svoj ambiciozen program strukturnih in javnofinančnih prilagoditev, ki je pogoj za 110 milijard evrov vredno pomoč držav z evrom in IMF. A Grčija vendarle okreva počasneje od pričakovanj. Da bi se izvila iz primeža dolžniške krize, bi tako država potrebovala še 104 milijarde evrov svežega denarja - 71 milijard evrov s strani EU in 33 milijard evrov s strani bank in drugih akterjev zasebnega sektorja, ocenjuje IMF. Po ocenah IMF trenutno med vlagatelji vlada prepričanje, da bo grški dolg prestrukturiran. Dokler bo to tveganje obstajalo, vrnitev Grčije na mednarodne finančne trge ne bo mogoče, prav tako pa ne povrnitev posojila sklada, še ugotavljajo. Ena od vodilnih bonitetnih agencij, Fitch, je sicer v sredo zvečer znižala bonitetno oceno Grčije za tri stopnje, iz B+ na CCC. ""Znižanje bonitetne ocene odraža odsotnost novega kredibilnega programa EU in IMF za Grčijo, ki jo spremljajo zvišana negotovost v zvezi z vlogo zasebnih upnikov v bodočem financiranju ter poslabšanje makroekonomskih napovedi za Grčijo,"" so zapisali v Fitchu.",0
"AUKN od nadzornega sveta Darsa zahteva, naj razišče, ali je uprava družbe smotrno porabljala denar za svetovanje. Tega se je samo lani nabralo kar za milijon in pol evrov. Kot je v sporočilu za javnost zapisala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), je zahtevo za preučitev morebitnih nepravilnosti v zvezi s svetovalnimi pogodbami v Družbi za avtoceste RS (Dars) poslala včeraj. ""Nadzorni svet je namreč dolžan spremljati zakonitost poslovanja družbe, kot tudi gospodarnost in učinkovitost poslovanja. Prav tako je nadzorni svet dolžan nemudoma ukrepati pri ugotovljenih kakršnihkoli nepravilnostih pri poslovanju družbe. Gre za izrazito pristojnost in tudi odgovornost nadzornega sveta, zato mora nadzorni svet izvajati omenjeno vlogo skrajno resno in dosledno,"" so zapisali v AUKN. Agencija pričakuje kar najhitrejšo preučitev in njeno seznanitev z vsemi pogodbami in naročili svetovalne in druge narave, ki jih je Dars sklenil v zadnjem letu. V javnost je prejšnji teden prišlo, da naj bi Dars pod vodstvom Mateje Duhovnik v letu 2011 najel za več kot 1,5 milijona evrov različnih svetovalcev. Prav tako lani naj bi kljub obširni lastni pravni službi najeli za pol milijona odvetniških storitev. Gospodarski minister Radovan Žerjav je v odzivu dejal, da se bodo morali na te ""prijateljske usluge izbrancem"" odzvati tako nadzorniki Darsa kot tudi AUKN.",1
"Lendava - Nadzorni svet Integrala Lendava je na četrtkovi izredni seji obravnaval poročilo direktorja o ukrepih finančnega prestrukturiranja in sprejel sklep, da na sodišče vložijo predlog za začetek stečajnega postopka. Okoli 60 delavcev bo stavkalo do odločitve sodišča. Kot je povedal predsednik stavkovnega odbora Denis Gerebic, so obvestilo o seji nadzornikov dobili danes, v sklepu pa piše, da bodo predlog sodišču poslali že danes. Predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Martin Gostan je delavcem, ki stavkajo od 4. aprila, pojasnil, da so se nadzorniki za stečaj odločili, ker so ugotovili, da ima podjetje preveč dolgov in da ga ni mogoče rešiti, saj imajo mesečno od 30.000 do 40.000 evrov izgube. Zaposleni v Integralu, ki servisira in popravlja avtomobile, jih tehnično pregleduje ter prevaža zlasti naftne derivate, njegov večinski lastnik pa ljubljanski Protect GL, stavkajo od 4. aprila, ker niso dobili februarskih plač, dnevnic ter nadomestil za prevoze in malice.",0
"Brezplačna dodelitev frekvence Tušmobilu nelegalna Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da so uradne osebe Apeka Tušmobilu brezplačne radijske frekvence podelile v nasprotju s predpisi. Pomočnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije Bečir Kečanović je pojasnil, da postopek ni bil izpeljan tako, kot je določeno v predpisu agencije za pošto in elektronske komunikacije, kar pomeni kršitev dolžnega ravnanja. Zaradi tega je le eden od zainteresiranih dobil brezplačno uporabo frekvenc. Po Kečanovićevih besedah zato dejanje ustreza definiciji korupcije. Primer se nanaša na postopek, ki ga je Apek vodil v primeru dodelitve radiofrekvenčnega pasu za opravljanje storitev tretje generacije mobilne telefonije UMTS družbi Tušmobil. Javni poziv za pridobitev mnenj je objavila decembra 2007, Tušmobilu kot edinemu ponudniku pa nato frekvenco dodelila brez javnega razpisa in brez plačila. To je seveda zmotilo druge mobilne operaterje, ki so menili, da so uradne osebe agencije ravnale netransparentno in diskriminatorno, ker so poziv zainteresirani javnosti, ki je zakonski predpogoj za odločitev o načinu dodelitve frekvenc, objavile v nasprotju s predpisi in pričakovano prakso. Prav tako ni bil javni razpis objavljen na spletni strani. Zato so se operaterji v začetku leta 2008 obrnili tudi na komisijo za preprečevanje korupcije. Apek se s komisijo ne strinja Apek pa se z ugotovitvami komisije o netransparentnosti postopka ne strinja, saj naj bi v načelnem mnenju le povzela že znane pomisleke operaterjev, ki pa jih ni podrobneje preverila. Prav tako naj bi bila pretirana tudi ocena, da je z brezplačno podelitvijo agencija Tušmobilu omogočila dva milijona evrov neupravičene koristi. Ocena po trditvah agencije namreč ne odraža realnih smernic na trgu elektronskih komunikacij. Da bi se izognili kakršnim koli očitkom o netransparentnem delovanju, je začela na svojih spletnih straneh objavljati informacije o objavah javnih pozivov v Uradnem listu.",0
"Pod vprašaj postavljen slovenski gradualizem New York Times je zadnji v nizu tujih časopisov, ki se je razpisal o finančnih težave Slovenije in omenil, da bi bila lahko prva nekdanja socialistična država v EU-ju, ki bi potrebovala pomoč. Majhna, premožna in zahodno usmerjena Slovenija je bila z odprtimi rokami sprejeta v Evropsko unijo in pozneje še v območje evra, pet let pozneje pa tej alpski državi z dvema milijonoma ljudi preti sloves prve nekdanje socialistične države v EU-ju, ki bi lahko potrebovala pomoč, piše v petkovi izdaji ameriškega časopisa. Slovenski premier Janez Janša je prejšnji mesec opozoril, da bi ga dolžniške težave lahko sčasoma prisilile v prošnjo za evropsko pomoč. In njegova vlada je že obljubila jamstva v višini do štirih milijard evrov za pomoč bančnemu sektorju pri reševanju slabih nepremičninskih in komercialnih kreditov. Pogreznjena v recesijo, pritisnjena navzdol z ohromljenimi bankami in potolčena na trgu državnih obveznic je Slovenija s svojim padcem v nemilost zasejala dvom o ustreznosti ekonomske tranzicije, ki sta ji jo nekoč zavidali srednja in vzhodna Evropa, piše časopis. Ko je Jugoslavija leta 1991 razpadla, je na novo osamosvojena Slovenija ohranila večino svojih najboljših kart v domačih rokah, namesto da bi jih prodala tujcem, kot so to naredile nekatere druge države. To previdnost in odpor proti spremembam, ki bi jih lahko prinesli tujci - znan tudi kot slovenski gradualizem - se zdaj postavlja pod vprašaj. Nekateri se celo sprašujejo, ali ni država doživela škodo zaradi tako obetajočega starta. Tudi če Slovenija ni niti blizu dejanski prošnji za pomoč, mora biti njen položaj na radarju Evropske centralne banke, katere direktorji se bodo sestali 4. oktobra v Ljubljani. Tudi če so vladne potrebe po sposojanju denarja še vedno relativno majhne, bi skoki v donosnosti obveznic lahko Slovenijo izključili iz finančnih trgov, končuje New York Times.",0
"Trgovanje na evropskih borzah je danes minilo v senci 11-odstotnega potopa družbe STMicroelectronics. Slab dan so imeli še proizvajalci avtomobilov Nokia , ki je pomemben kupec STMicroelectronics , izgublja tržni delež, zaradi česar uprava zadnjega pričakuje težave v prodaji. CAC je sam izgubil 0,66 odstotka, po 2,77 in 3,2 odstotka pa sta upadla Renault in Peugeot. Britanski FTSE in nemški DAX sta se okrepila za 0,08 in 0,22 odstotka. FTSE je zrasel, čeprav se je podražila le tretjina delnic, ki ga sestavljajo. V Frankfurtu je za 3,94 odstotka poskočil SAP , znova pa se je za 3,44 odstotka potopila Commerzbank. Daimler in MAN sta se pomaknila za 2,15 odstotka navzdol. Wall Street še naprej v rdečem Prvi dve uri trgovanja sta Dow Jonesu odnesli 0,43 odstotka. Kaže, da se je Wall Street začel zavedati težav, ki bi sledile, če se ZDA prihodnji torek ne bodo mogle več dodatno zadolževati. Ford , ki je v poslovnih rezultatih razkril rast prihodkov, a upad dobička, je nazadoval za 0,23 odstotka. Okrevanje azijskih borz ni zajelo Indije, kjer je indeks BSE 30 upadel za 1,87 odstotka. Shanghai Composite je z 0,53 odstotka rasti nadomestil le šestino ponedeljkove izgube, Nikkei pa je okreval za 0,47 odstotka.",0
"Po podpisu pogodbe enaki standardi za vse Po podpisu dogovora o izmenjavi podatkov se bo Švica pridružila skupini 11 držav in ozemelj, ki so sprejeli standarde OECD-ja. To pomeni Švica ne bo več davčna oaza. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je napovedala, da bo ta teden s seznama nekooperativnih davčnih oaz umaknila tudi Švico - potem ko bo ta država, ki je vedno slovela kot bančni raj, podpisala svoj 12. dogovor o izmenjavi podatkov - tisti s Katarjem.12. dogovor o prilagoditvi standardov OECD-ja pomeni, da se bo Švica pridružila kategoriji držav, ki so izpolnile mednarodno veljavne standarde o davkih, so sporočili v OECD-ju. To je velik dogodek, ki dokazuje, da lahko spremeniš svet v le nekaj mesecih, je potezo Švice pozdravil predstavnik OECD-ja Pascal Saint-Amans. OECD je v želji po vzpostavitvi novih pravil, ki bi omogočala večjo preglednost bančnega sistema, nedavno objavil sivi seznam držav, ki niso sprejele standardov organizacije. Po tem se je skupno 11 držav in ozemelj z vzpostavitvijo potrebnih standardov potrudilo izbrisati svoje ime s tega seznama Avstrija, Belgija, Bermudi, britanski Deviški otoki, Bahrajn, Kajmansko otočje, Luksemburg, Monako, Nizozemski Antili in San Marino. Zasnova davčnega raja tako zelo naglo izginja.",1
"Ljubljana - Ljubljanski župan Zoran Janković je izjavo Igorja Bavčarja, da se je celotni postopek začel na podlagi njegove prijave, označil ""kot še eno neumnost gospoda Bavčarja"". Pravi, da današnje aretacije niso v njegovem interesu in da je ovadbo junija lani podal zaradi poslovnih goljufij s ciljem, da se ""slovenska družba počisti nečednih dejanj"". Kot je Janković dejal v današnji izjavi za medije, spoštuje delo organov, za preiskavo in priprtje preiskave nekdanjih prvih mož Pivovarne Laško in Istrabenza pa je izvedel iz medijev. Spomnil je, da je junija lani podal kazensko ovadbo zoper nekdanja prva moža Pivovarne Laško in Istrabenza, Boška Šrota in Igorja Bavčarja, zaradi poslovnih goljufij. Kot poudarja, je takrat napovedal, da bo na koncu ""zmagala pravica"". ""Tisti, ki se ukvarja s takšnimi nečednimi dejanji, pač mora za to odgovarjati. Vprašal bi se, zakaj že prejšnja vlada ni naredila te preiskave, saj so imeli v rokah vso dokumentacijo,"" je poudaril Janković. ""V kazenski ovadbi z lanskega junija piše, da smo podali skupno ovadbo, pod katero je podpisana družba Electa, moj sin kot direktor družbe in jaz,"" pojasnjuje ljubljanski župan in dodaja, da ""današnja aretacija sploh ni v njegovem interesu"". Takrat je, kot pravi, podal ovadbo s ciljem, da se ""slovenska družba počisti nečednih dejanj in da mladi, ki študirajo, nimajo za vzornike napačnih ljudi"". Še enkrat je spomnil, da je že lani ob podani ovadbi napovedal, kaj se bo zgodilo z Istrabenzom, napovedal je tudi ""Šrotov"" nabiralnik, in na to temo nima več kaj dodati. Kot je še menil, se bo stvar zaključila, uradne organe, tako policijo kot tožilstvo in na koncu sodstvo, je treba pač pustiti, da opravijo svoj posel. Potem bodo imeli vpleteni možnost, da povedo svoje in dokažejo, če mislijo, da imajo prav, je dodal. Igor Bavčar: Zgodbe o tajkunih me žalostijo",0
"Ljubljana - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 7972,17 točke, kar je 23,04 točke oz. 0,3 odstotka več kot v torek. Nikkei se je tako okrepil že četrti dan zapored, pri čemer je med današnjim trgovanjem njegova vrednost presegla psihološko mejo 8000 točk. Na vlagatelje je spodbudno vplivala torkova rast tečajev delnic v ZDA zaradi najnovejše objave ministrstva za trgovino o oživitvi gradnje novih stanovanj in hiš v ZDA februarja. Tečaje japonskih delnic pa je podprla tudi objava centralne banke, da bo povečala nakupe vladnih obveznic ter poslovnim bankam namenila dodatna posojila, s čimer naj bi okrepila njihovo kapitalsko ustreznost. Bank of Japan na tokratnem zasedanju sicer ni spremenila ključne obrestne mere, ki znaša 0,1 odstotka. Na Wall Streetu so se tečaji delnic v torek v povprečju zvišali. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 7395,70 točke, kar je za 178,73 točke oz. 2,48 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 58,09 točke oz. 4,14 odstotka in se ustavil pri 1462,11 točke.",1
"Maloprodaja Mesne industrije Primorske po stečajnem postopku čaka na prevzemnika. ""Vse je prazno. Mesa in mesnih izdelkov nimamo čisto nič. S sodelavko ves dan samevava. Dolgčas preganjava s čiščenjem. Nadrejeni so nam rekli, da se bo kaj več vedelo v roku enega tedna. Živimo v upanju,"" nam je v sredo povedala prodajalka v eni od dveh Mipovih mesnic v Novi Gorici. ""Pri nas smo imeli veliko stalnih strank, predvsem starejših, ki jim je bila naša mesnica pri roki in so nam zaupali. Žalostni in jezni so, ker vidijo, kaj se dogaja."" Delavci na zavod Odločbe. Več kot 260 zaposlenih v matični družbi Mip, ki je v stečajnem postopku, je že prejelo odločbe o prenehanju delovnega razmerja s 15-dnevnim odpovednim rokom. Po tem roku se lahko prijavijo na zavod za zaposlovanje. Po uvedbi stečajnega postopka nad Mipovo hčerinsko družbo Maloprodaja (novogoriško okrajno sodišče je sklep o začetku postopka izdalo v torek, za stečajnega upravitelja pa imenovalo ljubljanskega odvetnika Igorja Goršeta) so mesnice še vedno odprte, a prazne. Trgovci so prevzeli tiste v svojih marketih. Direktor Maloprodaje Ljubo Vidrih si želi, da bi stečajni upravitelj ukrepal tako, da bi preostale mesnice (vseh na severnem Primorskem je 24) čim prej oddal najboljšemu ponudniku, tako da bi te poslovale naprej in bi se ohranila delovna mesta. Interes za prevzem nekaterih mesnic je, kot je znano, že izrazila družba Kras Sežana. Nadaljevanja proizvodnje prek nove družbe si želijo tudi zdaj že nekdanji delavci ter tudi vodstvo in nadzorniki matične družbe Mip. Kot smo poročali, naj bi določeno število zaposlenih, ki bodo sicer prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, po dogovoru s stečajnim upraviteljem Miroslavom Benedejčičem vendarle tudi med stečajnim postopkom ohranjalo del proizvodnje.",0
"Ministrstvo za pravosodje. Ne ve, da je med obtoženimi v največjem procesu proti narkomafiji tudi izvršitelj. “Tadeju Poljaku bi morali glede na pravnomočno obtožnico funkcijo izvršitelja vsaj začasno zamrzniti. Obtožbe so resne, ne gre namreč za primer, ko bi se mu v trenutku nepazljivosti zgodila prometna nesreča. Slabo luč meče na vse nas,” je dejal eden od njegovih kolegov, ki ni želel biti imenovan. Predsednik zbornice izvršiteljev Zoran Kuret Marolt se na našo prošnjo za komentar ni odzval. Spomnimo, Poljak je eden od obtoženih v primeru Balkanski bojevnik, listine, ki so jih doslej prebrali na sojenju, pa naj bi dokazovale povezanost v mednarodno združbo, ki se je ukvarjala s preprodajo kokaina. Poljak naj bi s še enim Primorcem skrbel za avtomobile Hrvata, ki so ga pred slabima dvema letoma prijeli ob zasegu dveh ton kokaina v Urugvaju. Iz portoroške Marine naj bi pomagal odpeljati vsaj dva avtomobila, v katerih je bilo od dva do tri milijone evrov gotovine iz trgovine z drogo. “O pobudi za razrešitev ne vem nič, o tem nisem bil obveščen. Neuradno pa sem izvedel, da so nekateri izvršitelji na ministrstvo za pravosodje podali predlog oziroma se potegovali za to, da bi me umaknili oziroma mi odvzeli funkcijo izvršitelja, in to zaradi konkurence. Sicer je v zakonu jasno napisano, da funkcija izvršitelja preneha v primeru pravnomočne obsodbe,” je povedal Poljak. O zadevi Balkanski bojevnik pa, da zaupa v sodišča in je vse od začetka močno optimističen. Že pred časom je sicer dejal, da je izgubil zaupanje v delo kriminalistov, za katere je menil, da je njihovo delo pošteno, in da se ne čudi, da je na sodišču tako malo obsodilnih sodb. Ministrstvo ne ve nič S pravosodnega ministrstva so nam sporočili, da so na podlagi našega preverjanja, ali Poljak še izpolnjuje pogoje za funkcijo, Okrožno sodišče v Ljubljani zaprosili za odgovor in tudi zahtevali kopijo obtožnice v delu, ki se nanaša nanj. Nato bodo proučili, ali je treba zoper Poljaka uvesti disciplinski ali razrešitveni postopek in s tem povezan ukrep začasnega suspenza.",0
"Pivovarna Laško je v četrtek podala tožbo zoper Urad RS za varstvo konkurence zaradi zamrznitve delnic Mercatorja. V tožbi Pivovarna Laško očita varuhu konkurence napako pri računanju lastniških deležev pivovarne v Mercatorju. Po podatkih urada naj bi Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska imele v Mercatorju 27,93-odstotni lastniški delež, kar pomeni, da so te družbe presegle 25-odstotni prevzemni prag. Čeprav je urad kasneje priznal svojo napako in ugotovil, da imajo te v Mercatorju skupaj le 23,33-odstotni lastniški delež, pa postopka proti lastnikom Mercatorja ni ustavil. V tožbi očitajo varuhu konkurence, da je napačno izračunal skupno lastništvo Laškega in povezanih družb v Mercatorju, postopka proti njim pa kljub temu ni ustavil. V Pivovarni Laško so danes povedali, da želijo s tožbo doseči odmrznitev omenjenih delnic in tako preprečiti nadaljnjo poslovno škodo, ki je nastala zaradi decembrske odločitve urada o zamrznitvi delnic. Pojasnili so tudi, da nikdar niso oporekali managerskemu odkupu Mercatorja, motili pa so jih domnevni pritiski in izsiljevanje nekdanjega predsednika uprave Mercatorja Zorana Jankovića, ki se je zavzemal za managerski odkup. Znova so zavrgli tudi navedbe urada, da skupaj s povezanimi družbami, med katerimi so tudi Infond Holding, Center naložbe in Kolonel, obvladujejo 57-odstotni delež v Mercatorju.",0
"Marko Grešak je izumil napravo, ki omogoča ekološko zatiranje plevela v poljedelstvu z izžiganjem. Ker je ekološko kmetijstvo v porastu, računa, da bo Ecobrena prihodnje leto prodajni hit v Sloveniji in kmalu tudi v Evropi, saj nima konkurence ...",1
"Pusta brez krofov si ne moremo predstavljati, saj nas takrat ti puhasti priboljški obkrožajo prav povsod. Od krofov naj bi bila odvisna celo letina, pomanjkanje krofov pa lahko prinese še kopico drugih nevšečnosti, zato se gospodinje pri njihovi pripravi še posebno potrudijo Pusta praznujemo v obdobju, ko se lomijo letni časi. Zima se poslavlja, pomlad prihaja in v zraku je polno optimizma in načrtov za topli del leta. Prehode med letnimi časi že od nekdaj navdaja avra skrivnostnosti, ki jo spremljajo različne šege in običaji. Za pusta je še posebno značilno obilje hrane in pijače, verjetno najbolj povezani s tem praznikom pa so krofi. Izvor je nejasen, a nas to ne moti Zgodovina krofov sega nekako v 1 . stoletje, k nam pa so prišli iz flamskih dežel. Za pusta so se vedno pekli flancati in krofi, ki so spremljali drugo težko zimsko hrano, za katero je bilo značilno, da je bila mastna. Pri nas so gospodinje družine razveseljevale s krofi , pripravljenimi na štedilniku na drva, povečini pa so bili ocvrti v svinjski masti. Nagrada za maškare je bila krof Med pustne tradicije spadajo tudi maškare, ki hodijo do vrat do vrat. Nekoč so v kmečkem okolju gospodinje maškaram ponudile pustno kmečko kosilo in krofe ali flancate. Priznati moramo, da se je danes ta tradicija malce izneverila, še posebno v mestih, kjer so maškare ob ponujenem krofu kar malce nejevoljne, saj bolj kot kulinarični priboljšek pričakujejo, da jim bo v žep padel kak evro. Vsaka gospodinja ima svoj recept Glede na to, da so skoraj vse gospodinje včasih v pustnem času pekle krofe, se je razvilo neverjetno veliko različnih receptov in skoraj vsaka gospodinja prisega na svoj način priprave. Pomembna je kakovostna bela moka, druge sestavine pa so še sveža jajca, sladkor, maščoba in rum. Ta zadnji prepreči, da bi krof med cvrtjem vpil preveč maščobe, seveda pa je pomembno tudi, da je olje za cvrtje kakovostno in da je cvrtje enakomerno. Kakovostne sestavine, ki morajo biti ob pripravi vse tople, so pogoj za dober okus in lep videz krofa. Prava pika na i pa je »krancelj«, ki pokaže, da je gospodinja res vešča svojega dela in obvlada pripravo te dobrote. Tiste krofe, ki so ostali brez tega žlahtnega venca, so običajno še tople pospravili v okviru družine, kajti pošteno povedano niso prav nič slabši od »okrancljanih«, saj je bolj pomembno, da se krof peče pri enakomerni temperaturi olja, ki bo ob skrbni pripravi testa zagotovila, da bo krof voljan in se bo po ugrizu vrnil v prvotno obliko in ne bo ostal stisnjen. Slovenski okus je drugačen od tujega Sodobno življenje s svojim hitrim tempom nam pogosto preprečuje, da bi si krofe pekli doma, zato jih največkrat kupimo kar v pekarni, ki v pustnem času prodajo tudi do desetkrat več krofov kot navadno. V Sloveniji se še vedno držimo klasičnih krofov, polnjenih z marmelado, največkrat marelično.",1
"Komisija DZ bi morala nadaljevati obravnavo oškodovanja v družbi Mercator, a predstavniki skladov niso prišli. Komisija DZ za nadzor proračuna in drugih javnih financ bi morala danes nadaljevati že jeseni 2005 začeto obravnavo domnevnega oškodovanja državnega premoženja pri prodaji kapitalskih deležev Kapitalske družbe Kad in Slovenske odškodninske družbe Sod v gospodarski družbi Mercator, a se predstavniki skladov seje niso udeležili. Milan Petek je poslal pismo predsedniku vlade Janezu Janši. Predsednik komisije Milan Petek LDS je po - za javnost zaprti - seji takšno ravnanje označil za ignorantsko in omalovažujoče do DZ. Zaradi neudeležbe ključnih akterjev pri prodaji delnic Mercatorja je član komisije Vili Trofenik predlagal prekinitev seje , je pojasnil Petek. Na seji so nameravali obravnavati junija objavljeni revizijski poročili računskega sodišča o pravilnosti poslovanja Kada in Soda pri prodaji Mercatorjevih delnic ter pred kratkim objavljeni porevizijski poročili o popravljalnih ukrepih. Obravnava takšnih dokumentov je po poslovniku DZ obveza in dolžnost komisije za nadzor proračuna, je opozoril Petek. Vendar pa so predstavniki Kada sporočili, da je vsa dokumentacija v zvezi z omenjeno prodajo že v DZ, poleg tega je računsko sodišče v porevizijskem poročilu ugotovilo, da je Kad izkazala zadovoljive ukrepe v smeri odprave nepravilnosti in smotrnosti. Iz Soda so zgolj sporočili, da se seje ne bodo udeležili. Prišli so le predstavniki računskega sodišča in ministrstva za gospodarstvo, ostali povabljeni se niso opravičili. Milan Petek je na predsednika vlade naslovil pismo in poziv, naj kot predsednik organa, ki je hkrati tudi skupščina Soda in je imenoval tudi skupščino Kada, zagotovi udeležbo predstavnikov obeh skladov na nadaljevanju seje. Napisal je, da bo nadaljevanje seje komisije sklical, ko ga bodo obvestili, da bodo povabljeni prišli na sejo. Janšev odgovor pričakuje v 14 dneh. Seja je bila za javnost zaprta, ker poročili računskega sodišča o prodaji Mercatorjevih delnic vsebujeta zaupne podatke, je pojasnil Petek, ki pa razmišlja, da bi naslednjič dopustil navzočnost javnosti. Bomo pač obravnavali tisti del dokumentov računskega sodišča, ki nima oznake zaupnosti ali tajnosti, je dejal ter dodal, da bo odločitev odvisna od odločitve predsednika vlade. Nekdanji predsednik komisije za nadzor proračuna Milan Cvikl SD je na dogodek dejal To, da niso dolžni odgovarjati pred DZ ne drži. Oni so revidiranci in vsak revidiranec je dolžan priti v DZ . Izostanek predstavnikov Kada in Soda s seje je označil za popolno nespoštovanje zakonodajne oblasti. Nedopustno je, da si tisti, ki so zapravili 200 milijonov evrov denarja davkoplačevalcev, ne upajo priti na sejo, je še opozoril v imenu poslanskih skupin, ki so zahtevale sklic seje. Očitno gre za manever, ki je dogovorjen znotraj vladajoče koalicije, je prepričan Cvikl.",0
"Vsi svetovni indeksi izgubili določeno vrednost Zaradi strahu vlagateljev, da bo grška dolžniška kriza ustavila svetovno gospodarsko okrevanje, so borze po vsem svetu zaznale velik padec. Vrednosti vseh najpomembnejših svetovnih indeksov so se zmanjšale za več kot tri odstotke. Japonski indeks Nikkei je v jutranjem trgovanju padel za 4,1 odstotka, 1,6 odstotka pa je izgubil tudi glavni avstralski indeks. Južnokorejski indeks Kospi je padel za dva odstotka, kitajski indeks Šanghaj pa je izgubil 1,5 odstotka vrednosti. Padle so tudi vrednosti delnic v Tajvanu, Singapurju in na Novi Zelandiji. Japonska zaskrbljena nad rastjo vrednosti jena Japonski premier Jukio Hatojama je povedal, da je zelo zaskrbljen zaradi padcev na borzah, japonska centralna banka pa je obljubila, da bo komercialnim bankam posodila 20 milijard dolarjev, da bi spodbudila njihovo likvidnost. Japonska banka bo s posojili povečala varnost na trgih, je povedal predstavnik japonske banke. BBC je poročal, da kriza v Evropi škoduje Japonski, saj se njeno gospodarstvo zanaša predvsem na izvoz, in ko se vlagatelji od nestabilnega evra obračajo k stabilnejšim valutam, kot je na primer jen, to krepi japonsko valuto in dela njihove proizvode dražje v tujini. Newyorška borza v četrtek doživela šok Padci na svetovnih borzah so se zgodili le dan po tem, ko je Wall Street v četrtek doživel enega najbolj divjih trgovalnih dni v zgodovini in je osrednji indeks Dow Jones je uro in pol pred koncem trgovanja izgubil skoraj 1.000 točk, nato pa okreval in na dnevni ravni nazadoval za 347 točk. Začelo se je z zaskrbljenostjo zaradi grške dolžniške krize, saj se ameriški vlagatelji bojijo, da bi se kaj podobnega, kot se dogaja Grčiji, lahko zgodilo tudi drugim evropskim državam, kar bi imelo neposredno škodo za ZDA, največjo trgovinsko partnerico Evropske unije, in za svetovno gospodarsko okrevanje. Na divje nihanje indeksa naj bi vplivalo več dejavnikov, med drugim napaka pri navajanju vrednosti ene izmed delnic. Niža se vrednost funta Medtem ko so v javnost prihajala poročila o izidih britanskih volitev, se je znižala vrednost funta glede na evro in dolar. Funt je padel za tri cente oz. dva odstotka glede na dolar in tako dosegel vrednost 1,46 dolarje za funt, proti evru pa je izgubil dva centa oz. 1,6 odstotka in je bilo tako treba za en funt odšteti 1,15 evra.",0
"Stečajna zakonodaja bi bila učinkovita, če bi vladajoči pozabili na interese svojih insolventnih prijateljev. Ponavljam še enkrat: slovenski sistem stečajev je ena navadna »pljačka«. Na to smo na Financah opozarjali vse od leta 2008, ko se je začela uveljavljati leto prej sprejeta zapletena zakonodaja z zapletenim imenom: zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). ZFPPIPP ima 500 (petsto!) členov (kar je še več od znamenite in posmeha deležne Kardeljeve ustave). In iz prakse je videti, da večina ščiti dolžnike. Kako se v praksi izvajajo kraje upnikov? Stečajna zakonodaja bi bila učinkovita, če bi vladajoči pozabili na interese svojih insolventnih prijateljev. Prvič, zaradi ohlapnega predpisa je določitev insolventnosti povsem odvisna od dobre volje vodstva, nemalokrat so to kar lastniki družb. Vodstva, lastniki družb lahko zavlačujejo do onemoglosti, tako rekoč brez sankcij, upniki so tu prvič oškodovani. Drugič, s pravno telovadbo se postopek še zavlačuje. Poglejte Zvon Ena Holding , kjer je trajalo skoraj dve leti, da je družba šla v stečaj. Pa se je izid nakazal že jeseni 2008, ko so delnice njenih naložb strmoglavile. Med zavlačevanjem upniki še vedno plačujejo upravo (večinoma kar tisto, ki je »poskrbela« za insolventni postopek), vse njene bonitete, povrh pa še kopico »strokovnih« pravnih mnenj, ki večinoma dokazujejo, da je z družbo vse O. K., da upniki pretiravajo, če zahtevajo stečaje. Denar v tej fazi iz insolventnega dolžnika kar puhti. Poglejmo to fazo še od bliže. Večinoma se sodišča srečujejo s »strokovnimi mnenji« ozke skupine piscev, ki znajo »strokovno« utemeljiti, zakaj »obstaja več kot 50-odstotna možnost« rešitve podjetja, kar insolventnega dolžnika na sodišču ščiti pred stečajem. Poznamo primere, kjer pravna mnenja pripravljajo kar pisci zakonodaje. Logično je, da za pravno mnenje najameš človeka, ki se spozna na materijo. Se pa ob tem postavlja vprašanje, ali niso pisci zanalašč spisali takega zakona, ki bo omogočal več interpretacij (piscem pa dodatni zaslužek)? Tretjič, legalna kraja so tudi uzakonjeni odstotki poplačila upnikov. Zadnji predlog prejšnje vlade o hitrih prisilkah, kar je dobra ideja, je predvideval celo 70-odstotni odpis terjatev. Halo?! Tako se gre biznis lahko vsak. Četrtič, preden upniki lahko dosežejo izvršbo na zavarovani nepremičnini, lahko traja tudi dve leti. Medtem se tržna vrednost zavarovanja lahko niža. Spet izgubi upnik. V Sloveniji je to, da greš v stečaj, inkriminirajoče dejanje. Pravzaprav pri nas ne poznamo pravice do neuspeha. Pa saj ni čudno, če pa se v postopkih (pred njimi in po njih) dogajajo navadne goljufije, cuzanje denarja in kraje upnikov. In dokler bomo stečajno zakonodajo le krpali, ne pa je prenovili, kot je treba, bo tako. Stečajna zakonodaja je še vedno ena najpomembnejših ta hip. Čeprav bi lahko bila že obrobna, če bi lahko upniki učinkoviteje izterjali tiste, ki zaradi slabih kalkulacij, pohlepa ali čisto navadne kraje še vedno luknjajo tudi njihove bilance. Zato ministroma Pličaniču in Žerjavu, ki se spet lotevata prenove zakonodaje, polagam na srce: poenostavita, skrajšajta postopke, zaščitita upnike, ne dolžnikov in propadlih lastnikov. In to ni niti najmanj težko. Le odmisliti morata prijatelje, katerih podjetja so pravzaprav insolventna.",0
"Slabo uro je bila zaradi prometne nesreče med uvozom in izvozom Ljubljana - sever v smeri Kosez zaprta vozni in prehitevalni pas. Danes okoli 10. ure se je na ljubljanski obvoznici v bližini izvoza na Celovško cesto zgodila prometna nesreča. Po do sedaj znanih podatkih je 40 letni voznik osebnega avtomobila znamke Hummer vozil po ljubljanski obvoznici iz smeri Bežigrada proti primorski. V bližini izvoza na Celovško cesto je izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar se je vozilo prevrnilo. Policisti nadaljujejo z ugotavljanjem vzroka in okoliščin prometne nesreče. V prometni nesreči po do sedaj znanih podatkih ni bil nihče poškodovan, so nam sporočili iz Policijske uprave Ljubljana.",0
"Nova Gorica - Pogajalski skupini uprave Hita ter Sindikata igralniških delavcev Slovenije (Sids), ki je za petek napovedal stavko v Hitovih novogoriških igralnicah Perla in Park, sta za danes končali pogovore. Nadaljevali se bodo v petek ob 18. uri, so sporočili iz Hita. Potem ko je uprava novogoriškega igralniškega podjetja konec oktobra enostransko odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo in sporazum o delovnem času za zaposlene v igralništvu, v sindikatu Sids vztrajajo pri 12 stavkovnih zahtevah. Glavna med njimi je preklic odpovedi obeh dokumentov ter začetek pogajanj. Ob tem upravi med drugim Hita očitajo še kršenje podjetniške kolektivne pogodbe in zakonov v zvezi z zdravjem in varstvom pri delu ter neupoštevanje mnenja sindikata pri sanacijskem programu. Če dogovora ne bo, bodo igralniški delavci v igralnicah Perla in Park v Novi Gorici začeli stavkati v petek ob 22. uri in znova začeli delati ob 1. uri naslednjega dne. Stavko bodo 21. novembra podaljšali na šest, 28. novembra pa na 12 ur. Če uprava sindikalnih stavkovnih zahtev ne bo izpolnila, nameravajo stavkati tudi v decembru.",0
"Italija omilila očitke z mocarelo Italija je sporočila, da je bilo mleko, uporabljeno za izdelavo mocarele, okuženo z dioksinom le na manjšem številu bivoljih farm. S tem se je odzvala na ukrep Japonske in Južne Koreje, ki sta, potem ko sta ugotovili, da je bila italijanska mocarela okužena s strupeno kemikalijo, prepovedali uvoz italijanskega sira. Preverili smo 132 farm in le v devetih smo odkrili sledi dioksina, je sporočil italijanski zunanji minister Massimo D Alema. Dodal je, da je odziv mednarodne skupnosti pretiran. Zaradi odkritja kemične snovi, ki povzroča raka, je tudi Evropska komisija od Rima zahtevala, da poda varnostna zagotovila. Predstavnik komisije je dejal, da če bodo rezultati testiranj iz leta 2007 pokazali dioksin v mleku, bodo takoj sprejeti varnostni ukrepi. Dioksin zelo strupen Dioksin je strupena kemikalija. Zaradi okuženega sira v letih 2001 in 2003 je Evropska komisija od Italije zahtevala redno testiranje. Velika panika je nastala tudi leta 1999, ko so strupeno snov odkrili v belgijski perutnini in svinjini. Hrvaški strokovnjak za otroško prehrano Ignac Kullier je za hrvaški časopis Jutarnji list dejal, da gre za zelo nevaren strup, od katerega so nevarnejši le še jedrski odpadki. Strup dioksin je eden najnevarnejših strupov na svetu. Prvič naj bi ga uporabili v času vietnamske vojne. Ameriška vojska naj bi dioksin razpršila nad džunglo, kjer so se skrivali vietnamski uporniki. Tudi danes ga uporabljajo v herbicidih, nevarne pa so že zelo majhne količine. Zelo težko se ga je znebiti, ko enkrat pride v prehranjevalno verigo. So za dioksin krive smeti? Dioksin bi lahko v mleko prišel zaradi krize s smetmi v Neaplju. Policija še ugotavlja, ali je bila krma, s katero je bila v okolici Neaplja nahranjena živina, zastrupljena. Sicer je italijanski kmetijski minister Paolo De Castro zanikal, da bi lahko bila kriza s smetmi povezana z zastrupljenim sirom. Japonska želi imena podjetij Japonska je zahtevala od Italije, da poda imena proizvajalcev z dioksinom zastrupljenega sira. Če bi lahko izvedeli imena teh podjetij, bi lahko dovolili uvoz sira preostalih, je dejal predstavnik japonskih oblasti.",0
"Inflacija bo v primerjavi z drugimi v evroobmočju visoka Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec pričakuje upočasnitev gospodarske aktivnosti do leta 2010, prišlo pa naj bi tudi do nadaljnjega zniževanja inflacije. A inflacija bo v primerjavi z območjem evra še vedno visoka, je ocenil Kranjec. Kot najbolj skrb vzbujajoče izpostavlja stroškovne pritiske. Banka Slovenije v poročilu o cenovni stabilnosti napoveduje Sloveniji za leto 2008 gospodarsko rast v višini 4,5 odstotka. Do leta 2009 se pričakuje umirjanje tako domačega kot tujega povpraševanja, je povedal direktor analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Damjan Kozamernik ter dodal, da naj bi se v letu 2009 gospodarska rast upočasnila na 3,5 odstotka in v letu 2010 vnovič okrepila na 4,1 odstotek. Povprečna letna inflacija, ki bo letos po ocenah centralne banke znašala 6,1 odstotek, se bo v letu 2009 znižala na 3,5 odstotka, v letu 2010 pa na 2,8 odstotka, je še povedal Kozamernik. Skrbijo predvsem stroškovni pritiski V centralni banki so zaskrbljeni nad stroškovnimi pritiski, ki se kažejo v zadnjem obdobju, poudarja guverner banke. Ti pritiski so posledica zunanjih stroškov, med katerimi Kranjec izpostavlja cene surovin, energentov in hrane. Obstajajo pa tudi domači vzroki, ki izhajajo iz plačnih gibanj. Če to povežete s cikličnim upadom proizvodnje, boste videli, da obstaja velika verjetnost za povečanje stroškov na enoto proizvoda, kar se bo odrazilo tudi na inflaciji, je opozoril.",0
"V Gospodarski zbornici Slovenije so ocenili, da ukrepi Evropske centralne banke kažejo na resnost razmer v evropskem gospodarstvu, vendar nižja obrestna mera še ne more zagotoviti bistveno boljših pogojev kreditiranja za slovensko gospodarstvo. France Arhar Pričakovanja predsednika Združenja bank Slovenije Franceta Arharja ob znižanju ključne obrestne mere v evroobmočju na 0,75 odstotka in obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri Evropski centralni banki ECB na nič odstotkov niso velika. Podobno menijo v Gospodarski zbornici Slovenije GZS. Ukrepi ECB kažejo na resnost razmer v evropskem gospodarstvu, vendar nižja obrestna mera še ne more zagotoviti bistveno boljših pogojev kreditiranja za slovensko gospodarstvo, so ocenili v GZS. Po njihovem mnenju je sanacija bank vezana na številne druge ukrepe, stopnja zaupanja finančnih trgov do Slovenije pa je odvisna od učinkovitosti teh ukrepov. V Sloveniji na kratek rok ni pričakovati velikih sprememb, je povedal Arhar. Po njegovem mnenju bo imelo znižanje ključne obrestne mere v evroobmočju na 0,75 odstotka pozitiven učinek na vse dolžnike, medtem ko povečanja obsega kreditiranja zaradi znižanja obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov ni pričakovati. Znižanje ključne obrestne mere bo imelo pričakujoč pozitiven učinek na vse dolžnike, tako fizične kot pravne osebe, saj je v Sloveniji prek 90 odstotkov vseh kreditnih pogodb takšnih z gibljivo obrestno mero, je dejal. Kot je pojasnil, ima odločitev ECB običajno vpliv na gibanje euriborja, za katerega pa je težko oceniti, kako bo zares reagiral. Medtem ko se je trimesečni euribor v preteklosti gibal okoli izhodiščne obrestne mere ECB, se to v zadnjih mesecih ni več dogajalo. Od nje, ki je bila do četrtka na enem odstotku, je bistveno odstopal in padel že pod 0,70 odstotka, je povzel Arhar in ocenil, da se bo zaradi četrtkovega znižanja obrestne mere še znižal. Napoved gospodarske rasti v Sloveniji se je poslabšala. Foto Thinkstock Kako bodo reagirali trgi na znižanje obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov, je prav tako težko predvideti, je nadaljeval. Zaradi spremembe depozitne obrestne mere ne moreš pričakovati čudežev in tega, da se bo kreditiranje bistveno povečalo, je dejal in dodal, da je pri tem ključno zaupanje, ki se ga ne da kupiti. Zato je po njegovem veliko vprašanje, ali bodo depoziti, ki se dejansko ne obrestujejo, dovolj močan motiv, ki bi nadomestil pomanjkljivo zaupanje med bankami. Tako bo treba počakati, kolikšen vpliv bo imelo to na oceno medbančnega zaupanja. ECB je sicer govorila o tem, da obstaja velik presežek likvidnosti pri posameznih bankah, vendar ta v veliki meri zaradi nezaupanja ni v funkciji. Ravno zaradi nezaupanja med bankami so medbančni viri močno omejeni, ne le v Sloveniji, temveč v vsej Evropi. Slovenski bančni sistem potrebuje primarne vire, to je varčevanje, ki se ustvarja v podjetjih in predvsem pri prebivalstvu. Tu so možnosti omejene, saj se je dolg prebivalstva povečal in mora ta denar namenjati za poplačilo kreditov, brezposelnost je visoka, dohodki upadajo, je naštel. Slovenski bančni sistem potrebuje primarne vire, to je varčevanje, ki se ustvarja v podjetjih in predvsem pri prebivalstvu, meni Arhar. Foto Thinkstock Problem Slovenije je še ta, da v bankah manjka kapitala in da je država v recesiji, saj se je napoved gospodarske rasti poslabšala. Torej se odpira tudi vprašanje, kako bo to vplivalo na bonitetno oceno. Tudi, če banka ima vire, bo bolj previdna, saj mora vpliv recesije dodatno upoštevati pri ugotavljanju kreditne sposobnosti, je ponazoril. Svet ECB je v četrtek v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 0,75 odstotka. Ključna obrestna mera je tako prvič v več kot 13-letni zgodovini evrskega območja padla pod raven enega odstotka.",0
"Ljubljana - V Sloveniji je bilo lani z vlaki prepeljanih skoraj 13,1 milijona ton blaga in opravljenih dobrih 2668 milijonov tonskih kilometrov. V primerjavi z letom 2008 se je količina železniškega blagovnega prevoza zmanjšala za dobrih 24 odstotkov, v enakem obsegu tudi število opravljenih tonskih kilometrov. Pri tem je bilo skoraj 75 odstotkov blaga prepeljanega v mednarodnem prevozu, so danes sporočili iz državnega statističnega urada. Glede na skupine vrst blaga je bilo v letu 2009 z vlaki prepeljanega največ tako imenovane skupine drugega blaga, in sicer 25,2 odstotka izraženo v tonah oziroma 25,7 odstotka izraženo v tonskih kilometrih. Druga najpogostejša skupina vrst blaga po količini, ki je bila prepeljana po železnici, so bili premog, plin, nafta in derivati (19,9 odstotka oziroma 19,6 odstotka), sledila sta prevoz rud in kamnin (16,9 odstotka oziroma 18,2 odstotka) ter prevoz proizvodov predelovalnih dejavnosti (9,3 odstotka oziroma 8,1 odstotka). V obdobju med letoma 2004 in 2008 je bilo z vlaki prepeljanih okrog 1,5 milijona ton nevarnega blaga letno, lani pa je skupna količina prepeljanega nevarnega blaga narasla na skoraj 2,9 milijona ton in je bila glede na leto 2008 večja za 78,9 odstotka. Največji delež so predstavljale vnetljive tekočine, in sicer 83,5 odstotka vsega prepeljanega nevarnega blaga. Statistiki še dodajajo, da je bilo v letu 2009 v Sloveniji 19 železniških prometnih nesreč, v katerih je 11 oseb izgubilo življenje, kar pomeni, da sta umrli dve osebi več kot leta 2008. Med 11 smrtnimi žrtvami ni bilo potnikov, ena izmed žrtev pa je bila zaposlena na železnicah. Huje poškodovanih v železniških prometnih nesrečah je bilo lani 14 oseb. Železniška mreža v Sloveniji sicer obsega 1228 kilometrov železniških prog, od tega je 330 kilometrov dvotirnih, 503 kilometrov pa jih je elektrificiranih. Slovenske železnice so imele leta 2009 v lasti 318 vlečnih vozil, od tega 166 lokomotiv in 154 motornih vlakov ter 360 potniških vagonov in 3905 tovornih vagonov. Število tovornih vagonov v lasti Slovenskih železnic nekoliko upada, prav tako je v tem letu precej upadlo število tovornih vagonov v zasebni lasti - teh je bilo 469.",0
"Družba je v krizi, pol zaposlenih na dopustu Nadzorni svet družbe Casino Maribor je sprejel odstopni izjavi predsednice uprave Darje Lampret in članice uprave Saše Ajdnik.Postopkov za razpis izbire nove uprave na seji niso sprejeli, zdajšnja uprava pa na svojem položaju ostaja, vse dokler se ji ne izteče trimesečni odpovedni rok oziroma do konca marca. Odstop zaradi neuresničenih predlogov Lampretova je člane nadzornega sveta o svojem odstopu obvestila med prazniki, enako pa je v ponedeljek storila še Ajdnikova. Dozdajšnja predsednica uprave je vodenje edinega kazinoja v središču Maribora prevzela maja lani, ko je bila družba že v kriznem finančnem položaju. Za odstop se je odločila, ker njeni predlogi sanacijskih ukrepov niso bili realizirani, zaradi česar je ocenila, da so izčrpali vse postopke za dvig prometa in ohranitev podjetja ter s tem koncesije. Družba je že dalj časa v krizi Nadzorniki naj bi razpravljali tudi o nadaljnih možnostih Casinoja Maribor. Polovica od 28 zaposlenih v mariborski mestni igralnici je namreč zaradi nedavne ukinitve žive igre na dopustu. Kako naprej, pa nadzorniki ne želijo povedati, dokler o tem ne odločijo lastniki, med katerimi so največji Kad, Sod in Mestna občina Maribor, ob njih pa tudi tri družbe ljubljanskega podjetnika Mateja Raščana. Finančna kriza se v mariborski družbi vleče že nekaj let, nanjo pa sta vplivala tudi protikadilski zakon in odprtje konkurenčnega kazinoja v Šentilju. Po več poskusih jim je vendarle uspelo izpeljati dokapitalizacijo, ki pa ni v celoti uspela. Neuspešno je bilo tudi iskanje strateškega partnerja, Kad in Sod pa nista našla kupca za svoj delež, ki sta ga prodajala konec lanskega leta. Družbo je dodatno prizadel dolg NKBM-ju ter zaposlenim in izgubljen sodni postopek, v katerem so jo Terme Maribor tožile za povrnitev sredstev iz delitvene bilance nekdanjega skupnega podjetja Pohorje.",0
"Polovica dokapitalizacijskih sredstev naj bi šla za tekoče poslovanje Adria Airways naj bi letos poslovala s pozitivno ničlo. Toda če bi Evropska komisija ocenila, da je bila v preteklosti deležna neupravičene državne pomoči, bi najverjetneje končala v stečaju. Po poročanju novinarja Radia Slovenija Milana Trobiča naj bi v Adrii Airways po neuradnih podatkih letos poslovali nekoliko bolj kot lani. Dosegli naj bi pozitivno ničlo, kar bi lahko pomenilo, da nova uprava dosega cilje, ki so si jih zastavili lani novembra ob dokapitalizaciji družbe v višini 50 milijonov evrov. Zaradi pomanjkanja uradnih informacij pa naj bi Adria kar polovico lanske dokapitalizacije porabila za tekoče poslovanje. Delničarje ob tem zanima, kakšno je dejansko poslovanje Adrie. Če ne prej, bodo to najbrž izvedeli na skupščini delničarjev, ki bo konec tega meseca, pravi predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič. Takrat naj bi bilo tudi jasneje, kaj se dogaja z napovedano prodajo večinskega deleža v Adrii. V medijih že nekaj časa krožijo informacije, da naj bi se za nakup zanimala nemška družba Intro Aviation, ki naj bi bila zgolj posrednik, končni kupec pa Air Berlin. Morebitni kupec je sam uspešno prestal sanacijo in našel izhod iz podobne krize, kot jo preživlja Adria in bi ji zato s tem znanjem in skupnim nastopom lahko pomagal iz brezna težav. Nad Adrio pa še vedno kot damoklejev meč visi postopek, ki ga je Evropska komisija začela lani novembra, ko je sprožila preiskavo, ali je bila Adria v preteklosti deležna neupravičene državne pomoči. Skupna vsota dokapitalizacij naj bi sicer znašala okrog 85 milijonov evrov. Morebitna odločitev, da mora Adria sredstva vrniti, pa pomeni, da bo celoten postopek prodaje pod vprašajem. Nekateri menijo, da bi to pomenilo tudi stečaj naše edine letalske družbe Adrie Airways.",0
"Senat celjskega višjega sodišča je potrdil pogojni zaporni kazni zdravstvenemu tehniku Iztoku Žilavcu in medicinski sestri Darji Šuper zaradi smrti Bojana Kajtne, ki je junija 2007 zaradi zastoja srca umrl pred vrati celjske bolnišnice. Po poročanju časnikov Delo in Večer se bo z zadevo ukvarjalo še vrhovno sodišče, saj zagovornik Žilavca, Damir Ivančič, napoveduje vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Okrožno sodišče v Celju je decembra lani zaradi smrti Bojana Kajtne Žilavca in Šuperjevo obsodilo na pogojno desetmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Njuna zagovornika pa menita, da bi morala biti ovadena zdravnica Andreja Strmčnik. Kot je pojasnil zagovornik Šuperjeve Boris Kmet, se je Strmčnikova, ki je bila usodno noč dežurna na celjski urgenci, na celjskem okrožnem sodišču ob podajanju izjave pretvarjala, da ni ničesar slišala in da je za težave Kajtne s srcem izvedela šele, ko je bilo že prepozno. Izjavo Strmčnikove, da za smrt Kajtne sploh ni vedela, ker se je takrat, ko je prišel po zdravniško pomoč, ukvarjala z nemirnim bolnikom, sta zagovornika Šuperjeve in Žilavca skušala zavreči z izvidom, ki ga je po razglasitvi sodbe nekdo anonimno poslal v njuno pisarno. Iz izvida naj bi bilo razvidno, da bolnik, ki ga je pregledovala Strmčnikova, ni bil nemiren. Zato je Kmet pritožbo na prvostopenjsko sodbo oblikoval kot obtožnico zoper omenjeno zdravnico in višjemu sodišču predlagal, naj jo upošteva kot ovadbo. Šuperjeva in Žilavec, ki jima je tožilec očital kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti, sta na eni izmed obravnav povedala, da nista odgovorna za smrt Kajtne. Sodni senat pa je ugotovil, da obdolžena takrat dežurne zdravnice Strmčnik nista seznanila s težavami Kajtne, kar pomeni, da sta prekršila poklicno dolžnost in ravnala v nasprotju s svojimi pooblastili. Zaporne kazni jim ne bo treba odslužiti, če v preizkusni dobi dveh let po pravnomočnosti sodbe ne bosta storila novega kaznivega dejanja.",0
"Luka Koper je Policijski sindikat Slovenije opozorila, da vsakič, ko stavkajo državni organi, utrpi ogromno gospodarsko škodo. Policisti pa so odgovorili, da zaostrene stavke na potniškem terminalu do 5. maja ne bo. Luka Koper je danes na Policijski sindikat Slovenije PSS naslovila dopis, v katerem opozarja, da ima lahko stavka policistov negativne učinke, še posebej v času turistične sezone. Predstavniki Luke Koper so opozorili, da v času stavke državnih organov, ki v pristanišču izvajajo del procesov, vsakič utrpijo ogromno gospodarsko škodo z dolgoročnimi posledicami tako za regijo kot tudi širše. V Kopru se zaradi stavke bojijo predvsem morebitne odpovedi prihoda potniških ladij, saj že v naslednjih petih dneh pričakujejo 6000 potnikov. Iz policijskega sindikata so medtem sporočili, da se je stavkovni odbor sindikata na podlagi zaznanih gospodarskih učinkov na dejavnost potniškega terminala pristanišča odločil, da do 5. maja ne bo izvajal poostrenih stavkovnih aktivnosti na potniškem terminalu Luke Koper. V sindikatu pa so dodali, da ta odločitev ne vpliva na druge stavkovne aktivnosti ter na nadaljevanje stavkovnih aktivnosti v bodočih zaostritvah v primeru neuspešnih pogajanj in enostranskih posegov v plače in druge pravice zaposlenih v policiji ter na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.",0
"V bolnišnici Golnik so na kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo zadnje dni sprejeli nekaj bolnikov s poslabšanjem astme, kar je lahko tudi smrtno nevarno. Zato vse zdravnike pozivajo, naj pri nenadnem dušenju pomislijo na možnost težkega poslabšanja astme in ukrepajo v skladu s smernicami obravnave takih primerov. Profesorica interne medicine in alergologije v bolnišnici Golnik Ema Mušič je za zurnal24.si dejala, da ne gre za kakšno epidemijo, temveč za pričakovano večje število poslabšanj astme, še posebno v maju, ko je v zraku veliko travnih pelodov in cvetnega prahu. ""Glede na to, da je letos izredno intenzivno cvetenje trav, je poslabšanj astme nekaj več, kot smo navajeni običajno. V naši ustanovi in specialističnih ambulantah se vsak dan pojavita eden do dva pacienta s težjim poslabšanjem astme. Takih s hujšim poslabšanjem, ki jih je treba sprejeti v bolnišnico, pa smo v zadnjem tednu dobili pet do sedem, od tega smo dva morali prvi dan reševati celo na intenzivnem oddelku."" CELOTNEMU POGOVORU S PROF. EMO MUŠIČ LAHKO PRISLUHNETE TUKAJ: Seneni nahod lahko preraste v astmo Mušičeva ob tem dodaja, da imajo pelodno alergijo mlajši ljudje oziroma ljudje srednje aktivne življenjske dobe. ""Čeprav nobeni starosti s tem ni prizaneseno. Tudi v drugem starostnem obdobju je možen začetek alergijske astme zaradi cvetnega prahu ali poslabšanje prej, tekom življenja poznane astme."" Kot nadaljuje sogovornica, se najprej pojavi alergijsko vnetje v nosu, znano kot seneni nahod, značilen za pomladne mesece. ""Kar pri 40 odstotkih ljudi pa se sčasoma lahko preseli navzdol, v pljuča, bronhije ... in tukaj je astma. Zato opozarjamo na resno zdravljenje samega alergijskega nahoda. Kajti če zavremo alergijsko vnetje v zgornjem 'nadstropju', v nosu, bomo preprečili tudi sestopanje tega procesa navzdol, globlje v pljuča, v bronhije. Preprečili bomo astmo.""",0
"Murska Sobota, prestolnica mode? »Prav je, da ne ostanemo le na ravni šivanja, ampak začnemo dodajati vrednost,« meni stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević. Študentje bi šli lahko v prvi letnik oblikovalske šole v Muri oktobra prihodnje leto. Zato bi Đorđević nepremičnine Mure v stečaju rad prodal ljubljanski Visoki šoli za dizajn . »Najprej bi oddali za leto dni z možnostjo podaljšanja, potem pa bi nekdanjo upravno stavbo Mure odprodali v celoti,« pojasnjuje upravitelj, ki se že nekaj časa ogreva za idejo o oblikovanju in proizvodnji na istem dvorišču. Bodo Murine šivilje dobile družbo študentov oblikovanja? »Prostore, ki so sicer namenjeni splošnih službam, kot sta finančna in računovodska, bi oddal za nizko najemnino. Toliko, da bi pokril stroške in dobil minimalni dobiček - ali pa še dobička ne,« pravi Đorđević. V slovenskih stečajnih postopkih sicer ni pogosto, da upravitelj kot menedžer želi premoženje razviti v nekaj, kar bi dodajalo vrednost. A Đorđević je že pred časom dejal, da upravitelj ne sme le odprodajati premoženja, ampak v družbi v stečaju prevzeti vlogo menedžerja. »Pomembno je, da se upravitelj pogovarja z delavci, sodiščem, lokalno skupnostjo.« Tudi tu želi doseči korist ne samo za Muro v stečaju, temveč - kot pravi - tudi nekaj za Prekmurce. »Samo da se nekaj začne dogajati,« pravi Đorđević. Šola nad idejo navdušena V ljubljanski Visoki šoli za dizajn (ki se bo v kratkem preimenovala v fakulteto za dizajn) so nad idejo navdušeni, le še podporo nekaterih partnerjev morajo poiskati. »Morda bo pouk lahko stekel že oktobra prihodnje leto,« pravi dekanja te šole Nada Rožmanec Matičič. To pomeni, da se bodo marca prihodnje leto študentje že lahko vpisali. Oblikovanje in proizvodnja - idealne razmere Mlado modno oblikovalko Petjo Zorec smo vprašali, kaj meni o predlogu. »Če sta oblikovanje in proizvodnja na istem dvorišču, gre za idealne razmere, saj dizajn ne obstaja brez podpore tehnoloških strokovnjakov, ki so del proizvodnje. Že sama komunikacija je tako veliko hitrejša in učinkovitejša. Takšne razmere močno pripomorejo h kakovost končnega izdelka,« pravi Petja. Na fakulteti so sicer imeli možnosti šivanja, saj imajo stroje, a ker obstaja nešteto posebnih šivalnih strojev, bi bili po njenih besedah obiski proizvodnje zelo koristni. Lastnica proizvodnje ni preveč navdušena Ni pa nad tem preveč navdušena lastnica proizvodnje v nekdanji Muri Mojca Lukančič (podjetji Mura in partnerji ter Mura EHM je skupaj s partnerjem Nigelom Buxtonom kupila na javni dražbi lani). »Dizajna tukaj ne potrebujemo,« pravi Lukančičeva. »Lahko ga naredimo v Milanu, Londonu, Firencah, kjerkoli ... Ni treba, da je ravno v sosednji stavbi.« Njenemu podjetju bi bolj prav prišle šivilje, zato meni, da če že, je primerneje v Murski Soboti odpreti srednjo šiviljsko oziroma poklicno šolo. Murino premoženje naprodaj Želite apartma na Pagu? Mura v stečaju bo v drugi polovici leta nadaljevala javno dražbo nepremičnin. Naprodaj bo okoli 40 stanovanj in poslovni prostori po Prekmurju ter tudi počitniški apartmaji v Gajcu na hrvaškem otoku Pag.",1
"V Primorju bankam upnicam predlagajo, da bi jim v naslednjih štirih letih in pol poplačali 55 odstotkov svojih obveznosti. Če upniki ne bodo podprli predloga sanacije do konca decembra, jih bodo banke zelo težko podprle. Primorje je bankam upnicam poslalo predlog sanacijskega programa. Vodstvo družbe Primorje Ajdovščina je zaključilo s pripravo predloga sanacijskega programa ter ga poslalo bankam upnicam. Postopek obravnave naj bi bil končan predvidoma do konca meseca. Predlog upnikom ponuja, da bi jim Primorje v naslednjih štirih letih in pol poplačalo 55 odstotkov svojih obveznosti. Banke upnice pričakujejo, da bodo sanacijo družbe s konkretnimi prispevki podprli tudi nebančni upniki. Če upniki ne bodo podprli predloga sanacije do zaključka obravnave, bodo banke zelo težko podprle izvedbo vseh ukrepov, ki jim jih predlaga vodstvo družbe Primorje. Zato bo vodstvo ajdovskega gradbinca v prihodnjih dneh vnovič zaprosilo upnike za tesnejše sodelovanje in jim posredovalo svoje konkretne predloge. Ob tem bi želeli poudariti, da so rešitve, ki jih nudimo upnikom, za njih bistveno boljše kot bi bile v primeru, da družbi Primorje ne uspe realizirati sanacijskega programa. V primeru družbe SCT se je izkazalo, da za poplačilo tovrstnih upnikov ni na voljo nobenih sredstev, so sporočili iz Primorja. Le z uspešno sanacijo Primorja bo namreč mogoče ohraniti obstoj in razvoj številnih manjših podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so nujno potreben člen pri izvajanju velikih inženirskih projektov, so še dodali.",1
"Po ogledu prostorov prejšnji četrtek se je na prestajanju kazni zglasila v ponedeljek. Nekdanja veleposlanica Nataša Vodušek je že na prestajanju zaporne kazni na Igu. Po naših informacijah sta si zakonca Nataša in Vladimir Vodušek prišla ogledat prostore prejšnji četrtek, v ponedeljek pa naj bi se Voduškova zglasila na prestajanju kazni. Voduškova bi v zapor sicer morala že junija, a je zaprosila za odlog, kar ji je sodišče tudi odobrilo. Ni pa ji odobrilo prošnje, da bi kazen odslužila z družbenokoristnim delom ter da bi kazen prestajala le ob koncih tedna. Na Igu bo prestajala enoletno zaporno kazen, ker je leta 2008 sredi Sarajeva močno vinjena povzročila hudo prometno nesrečo in hudo poškodovala domačina Nijaza Zorlaka, ki je bil po nesreči več tednov v komi.",0
"Upnikom predlagajo polovično poplačilo terjatev Gospodarstvo Rast, prek katerega je mariborska nadškofija vodila svoje finančne posle, je v prisilni poravnavi. Leto 2010 je družba sklenila s 50 milijoni evrov izgube. Vodstvo Gospodarstva Rast je ugotovilo, da je družba plačilno nesposobna predvsem zaradi neizplačila dividend Zvona ena holdinga, zmanjševanja vrednosti naložb v Zvonu ena in Zvonu dva, povečanja odhodkov za obresti najetih posojil pri bankah ter zaradi neuspešnih dogovorov o reprogramiranju posojil. Družba je ob koncu lanskega leta tako imela dobrih 41 milijonov evrov terjatev. Navadnim upnikom uprava Gospodarstva Rast predlaga polovično poplačilo terjatev v prihodnjih štirih letih. Največji upniki so banke Največji navadni upnik je z 11,5 milijona evrov Unicredit Banka, s 6,8 milijona evrov pa sledi Banka Koper, ki ima kot ločitveni upnik zavarovanih še za okoli štiri milijone evrov terjatev. Med milijonskimi upniki sta še Raiffeisen Banka 8,2 milijona in Abanka Vipa šest milijonov evrov. Gospodarstvo Rast, ki ga trenutno vodi Dušan Zazijal, je v skoraj 52-odstotni lasti Nadškofije Maribor, 34 odstotkov ima celjska, preostalih 14 odstotkov pa murskosoboška škofija. Vprašanje pa je, kakšna usoda ga čaka, glede na to, da upniki Zvona ena že zahtevajo stečaj. Preberite Zvonu ena grozi izguba T-2, NLB predlaga stečaj holdinga",0
"Piranski mandrač. KS, strokovnjaki in občani opozarjajo na nepravilnosti pri obnovi. ""Od občine in investitorja Okolja Piran zahtevamo, naj pri obnovi mandrača upoštevata skladiščenje in ohranitev odstranjenih tlakovcev ter vnovično namestitev tlakovcev nazaj na brežino – kjer je to možno,"" je po nujni seji sveta Krajevne skupnosti (KS) Piran dejal njegov predsednik Sašo Saksida. KS, občani in arhitektka Romana Kačič so namreč javno opozorili na nestrokovno in neustrezno obnovo piranskega mandrača, kjer je izvajalec v nasprotju s projektno dokumentacijo in soglasjem spomeniškega varstva namesto starih in novih monolitnih blokov na brežino postavil ploščice iz peščenjaka. Zavod za spomeniško varstvo je zato dela na zidu ustavil. ""Mandrač je nepovratno izgubljen. Ta kamen ima dušo, izgubili smo dušo Pirana,"" so besede razočaranih Pirančanov. ""Tako jaz kot župan Peter Bossman sva ogorčena in razočarana nad tem početjem,"" poudarja Gašpar Gašpar Mišič, podžupan. Prejšnji teden je potekal krizni sestanek z Okoljem Piran, na katerem je župan zahteval, naj se dela nadaljujejo v skladu s smernicami spomeniškega zavoda.",0
"Posebne ekonomske cone po svetu niso nič novega Posebna ekonomska cona v mestu Lodž že leta privablja ugledne mednarodne korporacije, medtem ko smo pri nas šele letos sprejeli intervencijski zakon o Pomurju. Posebne ekonomske cone PEC v svetu danes niso nič posebnega. Države vzpostavljajo posebna območja, da bi z ugodnimi pogoji privabile domače in tuje vlagatelje. Ena večjih in bolj prepoznavnih v Evropi je tudi tista v drugem največjem poljskem mestu Lodž. Lodž in njegova okolica imata bogato industrijsko tradicijo, zlasti tekstilno, zaradi česar se je mesta tudi prijel vzdevek poljski Manchester. V 90. letih preteklega stoletja je s padcem komunizma padla tudi tekstilna industrija, na kateri je slonelo mesto, in stopnja brezposelnosti je presegla 30 odstotkov. Poljska vlada je kot intervencijski ukrep leta 1997 s posebnim odlokom za 23 let ustanovila PEC Lodž, ki danes zavzema površino skoraj 1.200 hektarjev. V Lodžu so se osredotočili na tri poslovna področja, v katera so želeli privabiti vlagatelje, in sicer so to proizvodnja, storitve npr. skladiščenje in prevoz ter poslovno-podporne storitve, kot so računovodstvo, klicni centri, razvoj in raziskave ... Denar za zaposlene ali pa za vlaganja Država novim podjetjem nudi pomoč oz. razvojna sredstva na dva načina. Prvi je povezan s stroški delovne sile, ki so, podobno kot v Sloveniji, zelo visoki. Za vsakega novozaposlenega lahko podjetja tako dobijo povrnjene stroške, povezane z zaposlitvijo, vključno s prispevki, za obdobje dveh let. Druga oblika razvojne pomoči pa je povezana z vlaganjem v fiksna sredstva, kot so nakup ali najem nepremičnine, širjenje obstoječe proizvodnje, in tudi z vlaganjem v neoprijemljivo premoženje, npr. patente in licence. Po besedah Agnieszke Sobieszek, direktorice oddelka za razvoj naložb v PEC-u Lodž, država to pomoč nudi v obliki oprostitve davka na dobiček, nepremičninskega davka, neposrednega denarnega nakazila države ali iz evropskih sredstev. Višine državnih subvencij so v samem evropskem vrhu, saj lahko pokrijejo od 50 do 70 odstotkov stroškov delovne sile oz. vlaganj, odvisno od velikosti podjetja. Že poltretja milijarda evrov Obseg sredstev, namenjen za poslovanje podjetij v PEC-u, se je od njene ustanovitve vsako leto povečeval in je s 120 milijoni evrov leta 1998 narasel na 2,5 milijarde evrov v letu 2008. Tudi število izdanih dovoljenj podjetjem in število ustvarjenih delovnih mest sta iz leta v leto rasli. Tako je bilo leta 1998 izdanih 10 dovoljenj in ustvarjenih 754 mest, leta 2008 pa je bilo izdanih že 135 dovoljenj ter ustvarjenih skoraj 19.000 delovnih mest. Število izdanih dovoljenj se ni spremenilo tudi med krizo, kar kaže na obstojnost modela. Podjetjem pomagajo tudi pri pridobivanju evropskih sredstev, iskanju poslovnih partnerjev in finančnih ustanov, ki sofinancirajo projekte, ter pri premagovanju birokracije, povezane s pridobivanjem gradbenih delovnih in drugih dovoljenj. Pomurski Lodž? Tudi pri nas se je vlada na začetku leta 2010 z intervencijskim zakonom o Pomurju odločila za podoben pristop z določanjem regije kot posebne ekonomske cone, kjer bo vlada do leta 2015 z različnimi ukrepi poskušala privabiti vlagatelje in pospešiti njen razvoj. Ti ukrepi so program spodbujanja konkurenčnosti, spodbuda zaposlovanja, davčne olajšave za vlaganja, prednostna obravnava projektov iz Pomurja pri kandidiranju za evropska sredstva, vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra, vzpostavitev regijskega gospodarskega središča ter vlaganje za prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva, gozdarstva in živilskopredelovalne industrije. Poudarek je še na vlaganjih v infrastrukturo za preskrbo s pitno vodo. Bilanca dozdajšnjega dela kaže, da sta bila do zdaj pripravljena dva razpisa za začetne podjetniške naložbe nekaj v skupni višini več kot sedem milijonov evrov - prvi je že prinesel tudi 352 novih delovnih mest, drugi pa naj bi jih predvidoma ustvaril 171. Poleg tega sta bila objavljena še dva mednarodna razpisa za pripravo promocije regije pri vlagateljih ter za podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji. Objavljen je bil tudi razpis za naročilo za pripravo strokovnih podlag za izvedbo projektov na področju socialnega podjetništva. 200 milijonov evrov spodbud Slovenska vlada je do leta 2015 predvidela za 200 milijonov evrov spodbud, pri čemer bo šla skoraj polovica 98 milijonov evrov v vodno infrastrukturo. Pri tem se poraja vprašanje, kako resna je pri namerah, da bi v regijo pripeljala podjetja z visoko dodano vrednostjo oziroma jo spremenila v inovativno. Le okoli 15 odstotkov vsega denarja bo šlo za spodbude delodajalcem, ki so podobno visoke kot tiste, ki jih ponuja PEC Lodž, in znašajo do 70 odstotkov stroškov delavcev ter naložb v opremo. V primerjavi s Poljaki pa pri nas še vedno manjka celostna podpora pri pridobivanju dovoljenj in črpanju evropskih sredstev ter vodenju skozi celoten projekt.",1
"Pomoč. Simbolična predaja podarjenih igrač socialno ogroženim družinam. Zavod za turizem in fakulteta za organizacijske vede sta v akciji Za otroški nasmeh zbrala več kot dva tisoč igrač. Namenila jih bosta otrokom iz socialno ogroženih družin v Kranju, Rdečemu križu (RK) pa jih bosta simbolično predala danes ob 18. uri na Glavnem trgu v Kranju. “V Kranjski hiši imamo decembra ogromno otrok, zato smo razmišljali, kako bi tistim iz ogroženih družin priskočili na pomoč,” je dejala direktorica zavoda za turizem Natalija Polenec. “Čas je idealen,” je spomnila na romantična decembrska pričakovanja. Število in kakovost sta jo presenetili. “Dobili smo tudi kup novih igrač z etiketami, tako da so bili ljudje res radodarni,” je končala. Na pet tednov Prosilci dobijo prehrambne pakete vsakih pet tednov, v času pred krizo je bila po ocenah Kranjske enote Rdečega križa potreba največ petkrat na leto. Podobno ugotavlja tudi Milka Miklavčič z RK. Igrač v skladiščih bo letos dovolj, saj so jih ločeno zbrali tudi učenci osnovnih šol, ob tem pa tudi precej šolskih potrebščin ter tono in pol hrane, ki jo bodo razdelili takoj po novem letu. Vsak mesec novi prosilci Miklavčičeva ocenjuje, da se po pomoč na RK vsak mesec obrne do deset novih prosilcev. “Največ je prošenj za plačilo položnic,” pravi in opozarja, da denarja primanjkuje. Precej bolje je s prehrambnimi paketi. “S hrano smo zdaj dobro založeni. Prehrambne pakete delimo na vsakih pet tednov,” dodaja. V novem letu upa, da bodo donatorji tako radodarni kot letos.",1
"Nemški Daimler in francoski Renault naj bi pripravljala skupen projekt, ki ga nameravata izpeljati v Sloveniji. Gre za proizvodnjo nove različice modela smart s štirimi vrati ter twinga. V Revozu bodo morda izdelovali še nov model smarta s štirimi vrati. Nemški avtomobilski proizvajalec Daimler in Renault naj bi v skupnem projektu razvijala in proizvajala avtomobile smart in twingo, nemški časnik Financial Times Deutschland FTD povzema francoska tiskovna agencija. Izvedba naj bi bila zaupana tovarni v Novem mestu, druga možnost pa je proizvodnja v mestu Hambach na vzhodu Francije, navaja FTD. S skupnimi vlaganji želita podjetji znižati stroške proizvodnje malih avtomobilov. V Daimlerju sicer navedb časnika glede konkretnega projekta niso želeli komentirati, že decembra pa so napovedali, da bi lahko v prvi polovici letošnjega leta s tekmecem sklenili dogovor o delitvi stroškov v proizvodnji malih avtomobilov.",1
"Zaradi nedovoljene objave arhivskega gradiva na njihovi spletni strani je inšpektorat za medije oglobil opozicijsko SDS, po nekaterih podatkih pa tudi njihovega vodjo Janeza Janšo. Inšpektorat za kulturo in medije je ugotovil, da je SDS kršil zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, saj je na svoji spletni strani objavil arhivsko gradivo brez dovoljenja arhiva, v današnji izdaji poroča Dnevnik. SDS tako čaka plačilo globe nekaj več kot dva tisoč evrov, neuradno pa naj bi inšpektorat s 417 evri kot odgovorno osebo oglobil tudi predsednika stranke Janeza Janšo. Vodja službe za odnose z javnostmi pri SDS Katarina Culiberg je že napovedala, da bodo vložili zahtevo za sodno varstvo. SDS ne izdaja odgovorne osebe Inšpektorat naj bi sicer imel velike težave pri vodenju tega postopka, saj v SDS niso želeli posredovati podatka, kdo je bil odgovoren za objavo arhivskih dokumentov na spletnih straneh stranke. Inšpektorat se je zato obrnil na predsednika stranke in mu tudi vročil poziv k izjavi o prekršku, medtem ko pri vročitvi odločbe o prekršku do danes še ni bil uspešen. Z vročanjem odločbe je imel težave tudi urad informacijskega pooblaščenca, ki je od Janše zahteval umik spornega faksimila obtožnega predloga v zadevi Patria s Facebooka.",0
"Do konca tega leta se resnično splača zamenjati dobavitelja električne energije. GEN-I vam poleg najnižjih cen električne energije, v prvem mesecu izda račun za samo en evro! Izračun je enostaven če plačujete na primer 51 evrov na mesec za električno energijo in vse ostale stroške, vam GEN-I podari 50 evrov. &raquo,Bolj se seveda splača večjim porabnikom, vendar je tudi za gospodinjstva z manjšo porabo dolgoročno prihranek kar velik, meni dr. Robert Golob, predsednik uprave GEN-I, in doda, da se prestop h GEN-I splača tudi manjšim poslovnim odjemalcem, ki dobijo za cel mesec električno energijo zastonj plačajo torej le ostale stroške, ne pa tudi same energije. Kakšen je postopek zamenjave dobavitelja, koliko časa traja in ali lahko ostanemo brez elektrike? Ne, v nobenem primeru ne more vaše gospodinjstvo ali obrt ostati brez električne energije. Zamenjava je popolnoma preprosta, saj vam vzame le pet minut časa. Poiščite zadnji račun za elektriko, pokličite na 080 15 58 ali oddajte obrazec na pocenielektrika.si. Čez dva do tri dni boste prejeli pogodbo, ki jo podpisano vrnete in s tem je za vas postopek zamenjave dobavitelja električne energije končan. Če oddate zahtevek za zamenjavo do desetega v mesecu, boste lahko že s prvim dnem naslednjega meseca odjemalec GEN-I. Kako ugotoviti, kateri dobavitelj električne energije se najbolj splača? Na brezplačni številki 080 15 58 bodo to z veseljem storili za vas. Le poiščite vaš zadnji račun za elektriko in pokličite. Splača pa se preveriti tudi na primerjalniku cen Agencije Republike Slovenije za energijo na agen-rs.si. Lahko preklopim na GEN-I ne glede na to, v kateri občini sem? Seveda, GEN-I popolnoma nemoteno in zanesljivo dobavlja električno energijo po celi Sloveniji, je pa tudi mednarodni trgovec, ki deluje na 14 tujih trgih od Dunaja do Aten. Izkoristite izjemno priložnost in si še danes zagotovite cenejšo elektriko na pocenielektrika.si. Video",1
"Tokio/New York - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9093,73 točke. To je 246,76 točke oz. 2,64 odstotka nižje kot v sredo. Razpoloženje vlagateljev na borzi v Tokiu je pred objavo poslovnih rezultatov dveh elektronskih velikanov, Sony in Panasonic, precej klavrno. Družbi bosta za minulo poslovno leto, ki se je končalo konec marca, najverjetneje poročali o velikih izgubah, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na padec tečajev delnic je po navedbah francoske tiskovna agencije AFP vplivala tudi občutna rast tečaja japonskega jena v primerjavi z dolarjem in evrom ter podatki o padcu obsega trgovine na drobno v ZDA, ki so najpomembnejši izvozni trg Japonske. Zadnji podatki kažejo, da svetovno gospodarstvo očitno še ne bo okrevalo tako hitro, na kar so se poleg japonskega odzvali tudi drugi azijski kapitalski trgi. Tako je vodilni indeks na borzi v Hongkongu Hang Seng še pred koncem trgovanja izgubil 3,2 odstotka, indeks Kospi na borzi v južnokorejskem Seulu pa dva odstotka. Vodilna borza v Avstraliji beležili 2,9-odstoten padec, vodilni indeks na borzi v Šanghaju je izgubil 1,8 odstotka, borza v Tajvanu pa je trgovanje končala z 1,8-odstotnim padcem, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Na ameriškem Wall Streetu se je v sredo trgovanje končalo s krepkimi padci. Osrednji delniški indeks Dow Jones je trgovanje končal pri ravni 8284,89 točke, kar je za 184,22 točke oz. 2,18 odstotka manj kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 51,73 točke oz. 3,01 odstotka na 1664,19 točke.",0
"Razdolževanje bank v tujini doseglo 10 odstotkov BDP-ja Izguba bank pred davki se je lani po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povzpela na 664 milijonov evrov, pravijo v Banki Slovenije in opozarjajo, da izgubam še ni konca. Svet Banke Slovenije je namreč obravnaval poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere. Visoko dohodkovno tveganje v bankah se je lani zaradi poslabševanja kakovosti kreditnega portfelja in upadanja kreditiranja realiziralo v nižjih neto obrestnih prihodkih ter v naraščajočih stroških oslabitev in rezervacij. Ti so bili lani višji za 23 odstotkov in so dosegli skoraj 1,5 milijarde evrov, so po seji sveta v sporočilu za javnost zapisali v slovenski centralni banki. Bilančna vsota bank se je lani znižala za 3,1 milijarde evrov, kar je za enkrat več kot leta 2011. Razlog za to je razdolževanje bank na mednarodnih trgih, ki je lani doseglo 3,6 milijarde evrov oz. 10 odstotkov bruto domačega proizvoda. Kot so navedli v Banki Slovenije, se je obnavljanje zapadlih obveznosti bank močno znižalo zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer ter nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih do slovenskega dolgoročnega državnega dolga in posledično do financiranja slovenskih bank. Izgube se bodo še povečevale V Banki Slovenije ugotavljajo, da se zaradi slabih napovedi gospodarske rasti v tem letu povečuje tveganje nadaljnjega poslabševanja kakovosti bančnih portfeljev in novih izgub v bančnem sistemu. Zato je treba ekonomske politike usmeriti v ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, ki bi olajšala nujen proces finančnega prestrukturiranja podjetij in izboljšala pogoje financiranja bank, so izpostavili.",0
"Največ bi jih delalo z otroki in pri okoljevarstvenih projektih. “Zdaj je tak čas, ko pridejo k nam tudi zanimive ponudbe, da bi kdo namesto praznovanja novega leta šel komu pomagat,” je za Žurnal povedala Tereza Novak, direktorica Slovenske filantropije. Kot je dejala, je zanimanja za prostovoljstvo vedno več, največ med mladimi. “Populacija, ki je v službi, se javlja manj, le za bolj specifična dela,” je opazila in dodala, da je vedno več interesentov za prostovoljsko delo tudi med brezposelnimi. Prostovoljci si po njenih besedah najbolj želijo delati z otroki in starejšimi, vse bolj pa bi jih potrebovali tudi za informiranje migrantskih delavcev o njihovih pravicah, raznos stvari pri humanitarnih organizacijah in asistenco invalidom. “Bila je priložnost” Duši Kumer je prostovoljka že devet let. Enkrat na teden se dobiva s pacientko psihiatrične klinike, z njo obiskuje kulturne prireditve, gre na sprehod ali pijačo. Poleg tega pomaga migrantskemu dečku pri učenju. Kot je razložila, si je pri 15 letih želela postati psihiatrinja, vendar jo je od tega odvrnila dolgotrajnost študija. “Potem ko so se v prvem letniku na fakulteto prišle predstavljat različne organizacije – psihiatrična klinika prvič –, sem se počutila pozvano, da je to pač priložnost, da se srečam s tistim, kar me je zanimalo toliko let,” je dejala. Izkušnje iz prostovoljstva so ji, kot je poudarila, pomagale tudi pri prvi zaposlitvi. Referenca za službo “To vsekakor je neka referenca. Večina naših prostovoljcev, ki gredo na daljše prostovoljno delo v tujino, tam najde tudi delo. Veliko pa jih je tudi takih, ki ob vrnitvi domov izkoristijo izkušnje, da najdejo novo zaposlitev v Sloveniji,” meni Urban Presker iz Voluntariata, zavoda za mednarodno prostovoljno delo. Njihova organizacija organizira mednarodne projekte tako v Sloveniji kot tujini. Letos so prostovoljci nabirali sol v solinah in pomagali pri urejanju pravljične poti v Kostanjevici na Krki, po svetu pa lahko pomagajo pri obnovi šol, obšolskih dejavnostih ali delu z odvisniki v komunah. A kot je dejal Presker, je največ zanimanja za okoljevarstvene projekte in delo z ranljivimi skupinami.",1
"V Sloveniji so bili februarja industrijski proizvodi pri proizvajalcih za 0,4 odstotka dražji kot januarja Industrijski proizvodi pri proizvajalcih so bili februarja v primerjavi z januarjem dražji za 0,4 odstotka. V prvih dveh mesecih so se cene industrijskih proizvodov povečale za 0,5 odstotka, v primerjavi z lanskim februarjem pa so se znižale za 1,2 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada. Najcenejši v dejavnosti oskrbe z vodo Februarja so se v medletni primerjavi cene znižale v dejavnosti oskrbe z vodo (-1,8 odstotka), med ostalimi dejavnostmi po področjih standardne klasifikacije dejavnosti pa so se cene zvišale: v rudarstvu za 1,5 odstotka, v predelovalnih dejavnostih in oskrbi z električno energijo pa za 0,5 odstotka.",1
"»Zorana Jankovića sem spoznal leta 1991 ali 1992, prišel je k meni, takrat sem bil notranji minister, z zelo nespodobnim predlogom o tem, kako si predstavlja, da naj bi potekal predkazenski postopek zoper takratnega osumljenega direktorja Hita Danila Kovačiča,« je dejal Igor Bavčar »Meni za posel, izveden v času ene največjih konjuktur, sodijo v času recesije,« je v intervjuju za Delo dejal nepravnomočno obsojeni v zadevi Istrabenz Igor Bavčar (na sliki z Zoranom Jankovićem). Po njegovih besedah je v teh okoliščinah zadeve še toliko težje pojasniti. »Po svoje so številke nepredstavljive. V tistem času so bili tovrstni posli ... ne bom rekel nekaj normalnega, ampak zelo pogostega,« je menil. Bavčarju je »skrajno nenavadno«, da si je Zoran Janković »vzel toliko časa, da iz različnih virov pridobi neko dokumentacijo, ki je poslovna dokumentacija in stvar bančne tajnosti, pa se to nikomur ne zdi nič nenavadnega«. Ob tem dodajmo, da je Janković ovadbo podal leta 2009. Kot je ljubljanski župan dejal med pričanjem, mu je anonimnež pri vratarju mestne hiše pustil dokumentacijo z opisom posla, o vsebini pa naj bi se nato prepričal še pri šefu Sportine Bahtijarju Bajroviću. ""Jankovića sem prvič spoznal leta 1991 ali 1992 ..."" Na vprašanje, kdaj sta se razšla z Jankovićem, Bavčar odgovarja, da se nikoli nista sešla v smislu, da bi se bilo treba raziti. »Spoznal sem ga leta 1991 ali 1992, prišel je k meni takrat sem bil notranji minister, z zelo nespodobnim predlogom o tem, kako si predstavlja, da naj bi potekal predkazenski postopek zoper takratnega osumljenega direktorja Hita Danila Kovačiča,« je pojasnil nekdanji prvi mož Istrabenza. O tem, za kakšen nespodoben predlog, Bavčar ni razkril, je pa povedal, da je bil »zelo nespodoben, tako, da sem se od njega poslovil zelo na hitro«. Po njegovih besedah z Jankovićem ni imel opravka, vse do Mercatorja. ""Argumenti za obsodilno sodbo so zoper pravico"" Kot je znano, je bil Bavčar v petek nepravnomočno obsojen na prvi stopnji. Dobil je sedem let zapora, 35 tisoč evrov kazni in 21 milijonov evrov vračila. Ali razume sodbo kot del postopkov v pravni državi ali konstrukt stricev iz ozadja. »To državo sem ustvarjal in želel sem si, med drugim glede izkušnje s prejšnjim režimom, da ustvarimo pravno državo. Tudi zato se ne strinjam s prvostopenjsko sodbo, argumenti za obsodilno sodbo so zoper pravico,« je med drugim še dejal v intervjuju za Delo.",0
"Ljubljana - Vlada je danes dala soglasje k ukrepu finančnega inženiringa pri SID banki, v okviru katerega bodo ustanovili sklad, ki bo malim in srednje velikim podjetjem zagotavljal ugodna posojila. Zagotovljenih je 120 milijonov evrov, s katerimi bodo podprli vsaj 100 razvojnih projektov in do konca leta 2016 zagotovili financiranje vsaj 1000 podjetij. Kot so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je vlada dala soglasje h ključnim elementom ukrepa finančnega inženiringa pri SID banki za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo s SID banko podpisalo pogodbo o zagotovitvi sredstev za izvajanje ukrepa finančnega inženiringa v višini 120 milijonov evrov iz državnega proračuna. Z ukrepi bo podprtih najmanj 100 razvojnih projektov podjetij. Poleg tega bo do konca leta 2016 zagotovljeno financiranje poslovanja najmanj 1000 mikro, malih in srednje velikih podjetij ter ohranitev predvidoma do 30.000 delovnih mest. Za ta ukrep bodo pri SID banki vzpostavili posojilni sklad, ki bo zagotavljal ugodno dolžniško financiranje mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSP). Ukrep sledi usmeritvi Slovenske industrijske politike, sprejete februarja letos, in sicer v okviru podpore rasti in razvoju podjetij ter širitvi na tuje trge prek dolžniških virov financiranja (instrumenti finančnega inženiringa: subvencioniranje obrestnih mer, mikrokrediti, mikrogarancije, krediti in mezzanine krediti, garancije). Ukrep je skladen tudi z nacionalnim reformnim programom 2013 - 2014, ki ga je vlada sprejela maja letos, navajajo.",1
"K dvigu naj bi prispevale predvsem bolj optimistične napovedi potrošnikov glede stopnje brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih Foto: Barbara ReyaPo podatkih statističnega urada je Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov bila novembra za en odstotek višja kot v prejšnjem mesecu. K temu naj bi prispevale predvsem bolj optimistične napovedi potrošnikov glede stopnje brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih. Večji optimizem glede gibanja cen Vrednost kazalnika gibanje cen v prihodnjih 12 mesecih se je v novembru v primerjavi z oktobrom znižala za osem odstotnih točk. Znižanje vrednosti tega kazalnika pomeni, da gre za izboljšanje, saj čim nižja je vrednost tega kazalnika, tem boljše je stanje, ki ga ta odraža. Na vprašanje, kakšna bo rast cen v prihodnjih 12 mesecih glede na sedanje gibanje cen, je 21 odstotkov anketiranih odgovorilo, da naj bi po njihovem mnenju cene rasle hitreje, 46 odstotkov jih je odgovorilo, da naj bi cene naraščale po enaki stopnji, 12 odstotkov, da naj bi cene naraščale po nižji stopnji, 17 odstotkov, da naj bi cene ostale približno enake in 2 odstotka, da naj bi cene rahlo padle. Drugi anketiranci (2 odstotka) niso vedeli, kako bi odgovorili, ali niso želeli odgovoriti na to vprašanje.",1
"Brezplačno. Izdana je knjižica s podrobnim opisom 14 poti po slovenski Istri. Zanimanje za knjižico je precejšnje, ponjo prihajajo predvsem domačini, pravi Vanja Bolčič iz Tica Koper. Koper. “Zanimanje za knjižico je precejšnje, ponjo prihajajo predvsem domačini, med turistično sezono pa bo verjetno po njej povpraševalo tudi več turistov,” pravi Vanja Bolčič iz koprskega turističnoinformacijskega centra (Tic). Koprska občina je nedavno sklenila projekt tematskih poti po slovenski Istri, ki ga je uresničila s pomočjo evropskih sredstev v okviru programa razvoja podeželja. Označili 15 poti “Želja snovalcev projekta je bila ljudem približati lepote našega zaledja ter znova obuditi skrb za naravo in okolje ter seveda ohranitev bogate kulturne dediščine slovenske Istre,” poudarjajo na občini, ki bo 7. aprila odprla Tic tudi v Ankaranu. V zaledju Kopra so očistili, uredili in označili skupno 15 poti, od tega je devet pešpoti, pet poti je namenjenih kolesarjem, uredili pa so tudi eno učno pot. Knjižico je mogoče dobiti brezplačno, nazorno pa opisuje trajanje, zahtevnost, dolžino vsake poti in vzpon, ob zemljevidu vsake poti so naštete zanimivosti ob njej, prav tako pa dobijo pohodniki in kolesarji informacije, kje se lahko okrepčajo.",1
"Vse civilizacije do danes so svoj razvoj gradile na materialih. Tudi v prihodnosti bodo najuspešnejši tisti, ki bodo razvijali, izdelovali in uporabljali najsodobnejše materiale. Vse civilizacije do danes so svoj razvoj gradile na materialih. Tudi v prihodnosti bodo najuspešnejši tisti, ki bodo razvijali, izdelovali in uporabljali najsodobnejše materiale. Za to pa je potrebno znanje. S študijem na oddelku za materiale in metalurgijo si znanje lahko pridobiš in se pridružiš najuspešnejšim. Foto NTF Študij materialov in metalurgije je edini tovrstni študij v Sloveniji in spada med študije, ki so na Univerzi v Ljubljani že od njene ustanovitve. Sedaj je to sodoben študij, ki temelji na najsodobnejših svetovnih teoretičnih dognanjih, pridobivanju izkušenj doma in v tujini ter ustvarjanju novega znanja. Študij pokriva široko naravoslovno-tehnično področje od izdelave in predelave kovinskih, keramičnih, polimernih in kompozitnih materialov, preko preiskave njihove sestave in zgradbe, vse do prilagajanja njihovih lastnosti zahtevam uporabnikov. Študenti med študijem spoznajo široko paleto t. i. hi-tech materialov, namenjenih uporabi v najzahtevnejših pogojih, v medicini, energetiki, avtomobilski in letalski industriji, strojegradnji, pa tudi sodobne, pravkar razvite materiale, ki še čakajo na široko uporabo. Raziskave in študij potekajo v moderno opremljenih laboratorijih in z uporabo najnovejših simulacijskih programov. Najsodobnejše proizvodne procese in tehnologije pa študenti spoznavajo na strokovnih ekskurzijah doma in v tujini. Foto NTF Pri pripravi študijskih programov je velik poudarek na varstvu okolja in sonaravnem razvoju. Študenti spoznavajo procese izdelave in predelave materialov s čim manjšo porabo energije na enoto izdelka, možnosti 100-odstotnega recikliranja izdelkov in kovinskih odpadkov, tehnologije s čim manj sekundarnimi proizvodi. S sodelovanjem pri raziskovalnih projektih pa tvorno sodelujejo pri iskanju novih rešitev in dobijo izkušnje z raziskovalno-razvojnim delom. Diplomanti po koncu študija zaradi širokega spektra znanja, pridobljenega med študijem, zlahka najdejo zaposlitev. Dejavni so lahko na številnih področjih na raziskovalnih inštitutih in fakultetah, v razvojnih laboratorijih in kot tehnologi v industriji, zaradi dobrega poznavanja materialov pa lahko sodelujejo v interdisciplinarnih skupinah tudi v medicini, biologiji ... Foto NTF Nadaljnji magistrski študij omogoča specializacijo na področjih, ki so za posameznika najzanimivejša. Povezava našega oddelka z domačimi in že več desetletna povezava s tujimi institucijami , tako v obliki skupnih raziskav in raziskovalnih projektov kot tudi v obliki študentskih izmenjav omogoča študentom, da pridejo v stik z najnovejšimi svetovnimi dosežki na področju materialov in metalurgije. Potrditev aktivnega sodelovanja pri najnovejših raziskavah ter velike strokovnosti predavateljev in raziskovalcev je Center odličnosti Vesolje znanost in tehnologije, ki ga je dobil oddelek za materiale in metalurgijo. Vsi dijaki, naravoslovci in tehniki po srcu, vabljeni k sodobnemu dodiplomskemu študiju po programih Inženirstvo materialov in Metalurške tehnologije. Postanite naslednja generacija montanistov. Srečno! Več informacij dobite na -Oddelek za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana -http //www.ntf.uni-lj.si -e-pošta omm@omm.ntf.uni-lj.si -tel. 01 470 46 08",1
"Direktor načrtuje selitev iz Kitajske, saj delavci niso cenejši Alpina je lani povečala prodajo in ustvarila skoraj pol milijona evrov dobička iz poslovanja, a je imela zaradi razvrednotenja naložb na Hrvaškem in v Bosni pet milijonov evrov izgube. Enkrat smo morali razčistiti z zalogami, ki so se nabirale za hrvaški in bosanski trg, je o visoki izgubi dejal direktor Alpine Matjaž Lenassi in dodal, da so v začetku tega leta zamenjali direktorje podjetij v obeh državah. Vendar so tudi prvi letošnji rezultati na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini slabši od načrtov, kupna moč prebivalcev je namreč zelo nizka. Dobri rezultati sodelovanja z Elanom Izboljšanje pa se kaže na slovenskem trgu in ponekod na tujih trgih. Žirovsko podjetje je tako uspešno predvsem na področju športne obutve. K temu sta prispevala tudi dobra zima in začetek uveljavljanja sinergij z Elanom, ko je Alpinino podjetje v ZDA postalo distributer tudi za Elanove smuči, Elanovo podjetje v Kanadi pa je postalo distributer tudi za Alpinine čevlje. Rezultati sodelovanja so zelo pozitivni in na tem področju je mogoče še veliko narediti, je prepričan Lenassi. Podobnega partnerja si želi Alpina najti tudi za prodajo svoje modne obutve, zato se zavzema za sodelovanje s Pekom, vendar o morebitnem skupnem nastopu z novim predsednikom uprave tržiškega podjetja še ni govoril. Nova tržna niša tek na smučeh Za letos načrtujejo precejšen dobiček, saj se naročila stalno povečujejo, zlasti čevljev za tek na smučeh, ki so jih v Alpini lani proizvedli skoraj 600.000 parov od 1,8 milijona parov, kolikor znaša celoten trg. K prodaji je poleg uspehov športnikov, ki tečejo z Alpininimi čevlji, pripomogla kriza, saj se ljudje raje kot za drago alpsko smučanje odločajo za tek na smučeh. V Sloveniji ni čevljarske šole, kar je težava Alpina v Žireh zaposluje okrog 400 ljudi, še 150 pa v slovenski maloprodajni mreži. Velike težave ima z iskanjem ustreznega kadra, saj čevljarske šole v Slovenji ni in v prihodnosti bi se lahko zgodilo, da bi razvoj modne obutve preselila v Bosno in Hercegovino, kjer je država ob tamkajšnji Alpinini tovarni odprla srednjo čevljarsko šolo, v načrtu pa je tudi višje izobraževanje. Večji del obutve že zdaj proizvedejo v Bosni in Hercegovini, Romuniji in na Kitajskem, vendar Lenassi že razmišlja o selitvi iz Kitajske, saj delovna sila tam ni več bistveno cenejša kot v Evropi. Privlačnejše lokacije postajajo Ukrajina, Moldavija in Afrika, ki razpolaga z usnjem.",1
"Največji delež nezaposlenih prispevata Španija 25,8 odstotka in Grčija 25,1, najnižjo brezposelnost pa so beležile Avstrija 4,4, Nemčija in Nizozemska 5,4. V primerjavi s septembrom 2011 se je stopnja brezposelnosti v območju evra zvišala za 1,3 odstotka. Medtem ko se slovenski politiki prerekajo glede nujnosti sprejetja nekaterih zakonov, pa prihajajo iz Evropske unije slabe novice. Stopnja brezposelnosti v območju evra se je septembra še okrepila. Znašala je rekordnih 11,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot avgusta. Brez dela je bilo tako septembra 25,7 milijona prebivalcev EU, od tega 18,5 milijona v državah z evrom, so sporočili z evropskega statističnega urada Eurostat. V primerjavi s septembrom 2011 se je stopnja brezposelnosti v območju evra zvišala za 1,3 odstotne točke oz. v celotni EU za 0,8 odstotne točke. Število iskalcev zaposlitve pa se je v državah z evrom v preteklem letu dni povečalo za skoraj 2,2 milijona, v vseh 27 članicah Unije pa za 2,1 milijona. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so najnižjo stopnjo brezposelnosti beležile Avstrija 4,4 odstotka, Luksemburg 5,2 odstotka, Nemčija in Nizozemska obe 5,4 odstotka. Najvišjo stopnjo brezposelnosti pa so imeli v Španiji 25,8 odstotka in Grčiji 25,1 odstotka v juliju. Najvišja brezposelnost je v Španiji. Foto Reuters Države območja evra so oktobra na letni ravni zabeležile 2,5-odstotno rast cen. Med brezposelnimi v EU jih je bilo 5,5 milijona mlajših od 25 let, od tega 3,5 milijona v območju evra. Stopnja brezposelnosti med mladimi je tako v EU znašala 22,8 odstotka in v območju evra 23,3 odstotka. Stopnja brezposelnosti med mladimi le v treh državah ni dosegala dvomestnih številk, to je v Avstriji, na Nizozemskem in v Nemčiji.",0
"Karibski otok je streslo z močjo 5,6 po Richterju Poročil o žrtvah ali ranjenih zaenkrat ni, potres pa je povzročil manjšo gmotno škodo. Epicenter potresa je bil v bližini ameriške vojaške baze Guantanamo. Tresenje tal je sicer po poročanju tujih medijev med otočani povzročilo precejšnjo paniko. Na jugu Islandije pa je v ponoči izbruhnil vulkan izpod ledenika Eyjafallajokull, zaradi česar so morale tamkajšnje oblasti evakuirati okoli 500 ljudi. Na območju izbruha vulkana pa so razglasili izredne razmere. Znanstveniki so potrdili tudi, da se iz kilometer dolge razpoke vije lava, zato oblasti budno spremljajo dogajanje. Iz previdnosti in strahu pred poplavami so po izbruhu vulkana evakuirali okoli 500 ljudi na območju 160 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Reykjavik. Islandske letalske oblasti so sicer odredile, da se letala območju izbruha vulkana ne smejo približati na več kot 120 navtičnih milj. Zaradi omenjenega ukrepa so morali letali iz Seattla in Orlanda preusmeriti, letalo, ki naj bi proti Islandiji poletelo iz Bostona, pa je ostalo na tleh. Oblasti so do nadaljnjega odpovedale tudi vse domače lete. Vulkan v bližini ledenika Eyjafjallajokull je nazadnje izbruhnil leta 1821 in 1823.",0
"Nekaj inženirjev v Volvu naj bi pobudo že posredovali Fordu, ponudili pa so 1,45 milijarde evrov Zaposleni v švedskem avtomobilskem podjetju Volvo želijo to podjetje odkupiti od ameriškega Forda . S tem želijo preprečiti, da bi Ford njihov nacionalni ponos prodal Kitajcem, je danes poročal švedski poslovni časnik Dagens Industri. Za pobudo naj bi stalo nekaj inženirjev v Volvu, podpiral pa naj bi jih tudi direktor skupine Volvo Leif Johanssen, navaja časnik. Inženirji naj bi pobudo že posredovali Fordu kot konzorcij ""Jakob AB"", ponudili pa so 15 milijard kron (1,45 milijarde evrov). Švedski časnik še navaja, da so v konzorcij povabili vse zaposlene v Volvovih tovarnah na Švedskem in v Belgiji. Najnižja vsota investicije za nakup deleža je enaka dvema mesečnima plačama. Zaposleni v Volvu ne želijo pod kitajsko upravo Časnik je sicer že v začetku meseca poročal, da naj bi se Ford, ki se v hudi gospodarski krizi ubada z globokimi rdečimi številkami, pogovarjal o prodaji večinskega deleža v Volvu kitajskemu podjetju Geely Automobile. Zaposleni pri Volvu se po navedbah časnika bojijo, da bodo izgubili tehnološko prednost, če bodo prišli pod kitajsko upravo.",1
"Cene delnic Facebooka so nov dan trgovanja začele slabo, tako kot so zaključile drugi dan. Cena je bila 10 odstotkov pod ceno ob izidu. Razlog bi lahko bile slabše napovedi prihodkov družbe, ki pa so bile do zdaj verjetno znane le večjim vlagateljem. Včerajšnje trgovanje z delnicami Facebooka. Trgovanje z delnicami Facebooka na ameriški borzi Nasdaq se je danes začelo slabo, saj so delnice padle. Že včeraj se je trgovanje končalo precej klavrno. Cena delnice je bila namreč po končanem trgovanju za 11 odstotkov pod ceno ob koncu petkovega trgovanja. Spomnimo, da je bila cena delnice na prvi dan kotiranja na borzi 38 dolarjev, ob začetku trgovanja so se dvignile tja do 45 dolarjev, nato pa so končale malenkost nad ceno, ki jo je ob izidu zahteval največji delničar in prvi mož družbe Mark Zuckerberg. Včeraj so cene takoj ob začetku trgovanja padle za kar 12 odstotkov, nato so si nekoliko opomogle in je bil padec med 9 in 10 odstotki, končna cena ob zaprtju trgovanja pa je znašala 34,03 dolarja. Je padec delnic posledica slabših napovedi? Sicer pa naj bi investicijska banka Morgan Stanley, ki ima največjo vlogo pri izdaji delnic Facebooka, svoje večje stranke obvestila, naj ocenjujejo, da bodo prihodki Facebooka letos nižji, kot je bilo načrtovano. Morgan Stanley tega sicer javno ne komentira, je pa za agencijo Reuters vir iz vzajemnega sklada, ki ga je omenjena banka poklicala, to potrdil in dodal, da je to precedens, ki ga v zadnjih desetih letih ni videl. Banka naj bi to storila tik pred izdajo delnic, znižanje pa naj bi bilo posledica predhodne revizije pričakovanj. Izkazalo se je namreč, da se uporaba družbenega omrežja prek mobilnih naprav znatno povečuje, mobilne naprave pa ne omogočajo toliko oglaševanja kot namizja osebnih računalnikov. Izdajatelj delnic sicer običajno o delnicah, ki jih izdaja potencialnim vlagateljem, poskuša naslikati kar se da pozitivno sliko. Res je, da morajo analitiki investicijskih bank delovati neodvisno od bankirjev in prodajalcev, ki tržijo delnice, tokratna informacija pa naj bi prišla od bančnega analitika Scotta Devitta. Ta naj bi znatno znižal napovedi prihodkov za drugo četrtletje, hkrati pa tudi za celotno leto. To je razjezilo veliko ljudi, je dejal eden izmed investitorjev. Napovedi o prihodkih so bile znižane, malo preden je bila prvotna cena delnice določena pri 38 dolarjih, kar je višek, kot je bilo prvotno načrtovano, in malo preden se je Facebook odločil, da bo prodal za 25 odstotkov več delnic, kot je načrtoval. Za zdaj ni znano, ali je investicijska banka opozarjala le svoje največje stranke ali je novico razširila širše. Večje stranke imajo namreč običajno hitrejši dostop do raziskav investicijskih bank, medtem ko druge stranke takšne informacije dobijo pozneje. Zelo redko se zgodi, da so napovedi zmanjšane v času izdajanja delnic, je za Reuters povedal predstavnik vzajemnega sklada, ki je bil opozorjen.",0
"Izbor poteka že petnajsto leto zapored Primorske medijske hiše, med njimi tudi primorski del RTV Slovenija, že 15. leto zapored podeljujejo nagrado gospodarstvenik Primorske. Izberejo ga novinarji gospodarskih uredništev. Namen akcije je poudariti presežke in pozitivne razvojne smeri v primorskem gospodarstvu. Gospodarstvenik Primorske je izbor najuspešnejših gospodarskih družb, zasebnikov in vodilnih osebnosti primorskega gospodarstva, ki se lahko pohvalijo z najboljšimi poslovnimi rezultati. Poleg te nagrade podeljujemo tudi nagrado za posebne dosežke na področju gospodarstva, nagrado za življenjsko delo ter v sodelovanju z Univerzo na Primorskem in Univerzo v Novi Gorici nagrado primorski um, s katerima nagrajujemo znanstvenike za uvajanje vrhunskega znanja v prakso, so o akciji povedali organizatorji, ki že vrsto let kot vodilni primorski mediji, združijo moči pri izbiri izjemnih Primorcev. Nabor nagrajencev samostojno in avtonomno izberejo novinarji uredništev za gospodarstvo, ki so zagotovo najboljši poznavalci razmer in smernic v regijskem gospodarstvu. Organizator prireditve so tri osrednje primorske medijske hiše Radio Koper, Televizija Koper – Capodistria in Primorske novic. Neposrednemu prenosu podelitve priznanj lahko prisluhnete v torek, 13. marca, ob 18. uri na valovih Radia Koper. Posnetek prireditve pa si lahko ogledate na TV Koper – Capodistria v oddaji Izostritev, in sicer v četrtek, 15. marca, ob 18. uri. Dobitniki nagrad gospodarstvenik Primorske 2010 Zadnji nagrajenci, dobitniki nagrade gospodarstvenik Primorske za leto 2010, so Janez Rebec Pivka perutninarstvo in Delamaris, Miro Črv Smarteh, Tolmin, Ana Sedej SEC, Ilirska Bistrica, Evgen Kete Tekstilna tovarna Okroglica, Aljoša Žerjal Harpha Sea, Koper, dobitnika nagrade primorski um pa Darko Darovec Univerza na Primorskem in dr. Iztok Arčon Univerza v Novi Gorici.",1
"Na vrhu lestvice že osmo leto zapored Singapur Slovenija se je na lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja uvrstila malce slabše kot lani, na 33. mesto med 189 državami na svetu. Raziskava Doing Business 2014, ki jo vsako leto izvede Svetovna banka, je pokazala, da je na prvem mestu, že osmo leto zapored, Singapur, nato pa mu sledita Hongkong in Nova Zelandija. Od četrtega mesta dalje so se uvrstile ZDA, Danska, Malezija, Južna Koreja, Gruzija, Norveška in Velika Britanija. Hitro rastoča Kitajska se je uvrstila šele na 96. mesto in v primerjavi z lani tako nazadovala za pet mest. Slovenija je lani zasedla 31. mesto, letos pa 33., uvrščena pa je tik za Nizozemsko, Švico, Avstrijo, Portugalsko in Ruando ter pred Čile, Izrael, Belgijo, Armenijo in Francijo. Največji napredek pri gradbenih dovoljenjih Največji napredek je Svetovna banka pri Sloveniji opazila na področju izdaje gradbenih dovoljenj, kjer je država olajšala njihovo izdajo z manj strogimi projektnimi pogoji glede vode in kanalizacije. Država je razrahljala tudi pogoje za zaposlovanje, spremenila odpovedne roke in določila o odpravninah za odpoved iz poslovnih razlogov ter zvišala minimalno plačo. Slovenija se je na 10 podpodročjih, ki sestavljajo skupno uvrstitev države, znova najvišje uvrstila pri zaščiti vlagateljev. Na tem področju je bila najboljša tudi v preteklih letih in tako kot lani ostala na 14. mestu. Pri zagotavljanju električne energije je ostala na enakem mestu kot lani, in sicer na 32. mestu, pri ustanavljanju podjetij pa je nazadovala za pet mest na 38. mesto. Najslabša uvrstitev pri pridobivanju posojil Skok je Slovenija naredila na področju plačevanju davkov, kjer je pridobila pet mest in pristala na 54. mestu. Daleč najslabše se je odrezala na področju pridobivanja posojil, kjer je po lanskem padcu izgubila še štiri mesta in med podpodročji zasedla najnižje mesto na lestvici, to je 109. mesto. Pri odpravljanju insolventnosti je Slovenija ostala na 41. mestu, pri čezmejnem trgovanju je izgubila dve mesti in se uvrstila na 48. mesto. Pri uveljavljanju pogodb je pridobila štiri mesta in zasedla 52. mesto, pri registraciji lastnine pa je padla za tri mesta na 83. mesto. Pri ravnanju z gradbenimi dovoljenji se je Slovenija uvrstila na 59. mesto.",0
"Na seznamu upnikov, ki so prijavili terjatve ob razglasitvi prisilne poravnave Vegrada, je bilo okoli 2000 podjetij in samostojnih podjetnikov. Skupno je terjatev s poboti za devet milijonov evrov. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak Med upniki so tudi delavci, ki niso dobili plač. Foto Miro Majcen Med vidnejšimi upniki so Petrol, Telekom Slovenije, Mobitel, SCT, Primorje, T-2, Pošta Slovenije, Merkur, Slovenska odškodninska družba, ljubljanska in mariborska občina, Engrotuš in Viator & Vektor. Seznam domnevnih upnikov je sestavni del poslovnega poročila Vegrada za obdobje od 1. januarja do 30. junija. Javno so ga objavili na Ajpesu v okviru postopka prisilne poravnave, začetega 1. septembra. Terjatve so prijavili državna podjetja, samostojni podjetniki, banke, občine, komunalna in elektro podjetja, odvetniške pisarne, med njimi Miro Senica in Čeferin, delniške družbe, zavodi, davčna uprava, zavarovalnice in tako dalje. Ker so med njimi tudi Vegradova hčerinska podjetja, lahko gre za znak, da je vodstvo matičnega podjetja skušalo pretopiti premoženje na hčerinske firme, s čimer bi lahko oškodovali upnike. Skupno naj bi Vegrad dolgoval skoraj 195 milijonov evrov, kar s poboti znese 9,1 milijona. Upniki imajo do 6. januarja 2011 čas, da prijavijo terjatve do Vegrada ter ločitvene in izločitvene pravice. Med največjimi upniki so izolska Vedela, NLB, Durs, Hypo banka, Zpiz in ZZZS ter Lafarge cement. Med prednostnimi terjatvami so obveznosti do delavcev za plače, ki jih je skoraj za 900.000 evrov, za odpravnine skoraj 300.000, za ZPIZ in ZZZS skoraj 600.000, za prispevke Durs več kot 200.000, za rezervacije za odpravnine delavcem pa skoraj milijon evrov. Lizing hiše so financirale nekatere poslovne prostore, delovne stroje in vozila, pri čemer lizingi brez pobotov zajemajo skoraj 11 milijonov. Banke so dajale kredite za nepremičnine, in sicer skupno za skoraj 32 milijonov evrov, brez vračunanih pobotov. Seznam v stečaju verjetno ne bo zelo drugačen Seznama stečajnih upnikov še ni, saj se rok za prijavo terjatev v stečaju izteče 6. januarja 2011. Stečajna upraviteljica Alenka Gril pa lahko z utemeljenimi argumenti posameznih terjatev ne prizna ali razveljavi preteklo transakcijo. Končni spisek terjatev bo objavljen na Ajpesu.",0
"Lovljenje prihodkov na račun tranzitnih avtoprevoznikov na smeri vzhod-zahod Dars uradnega seznama vozil, za katera bo potrebna vinjeta za 220 evrov, še nima. Neuradno pa je znano, da so to LGV-ji srednjega razreda - npr. Peugeotov boxer, Renaultov master in Citroënov jumper. Čeprav je vlada sprejela kar nekaj sprememb pri cenovni politiki na področju cestnin, je največ odziva sprožila uvedba dodatne vinjete. Lastniki vozil z dvema ali več osmi in dovoljeno težo do 3.500 kilogramov, ki so nad prvo osjo višja od 1,30 metra, bodo morali namreč prihodnje leto na vetrobransko steklo nalepiti precej dražjo vinjeto. Za celoletno bodo odšteli 220 evrov, za mesečno 80 evrov in tedensko 40 evrov. Vozila, ki ne presegajo postavljene meje, pa bodo ostala v nižjem cenovnem razredu, v katerem so sicer v primerjavi z letošnjo ceno 95 evrov tudi dvignili cene na 110 evrov za celoletno vinjeto. Čeprav mejo za razvrščanje v cenejši ali dražji vinjetni razred predstavlja višina, ki na prvi pogled nima neposredne povezave z obrabo cest, porabo ali izpusti ogljikovega dioksida, pa višinska meja ni slovenski izum in je pravzaprav obujanje nekdanjega razvrščanja v cestninske razrede. Podobno višinsko mejo imajo za razvrščanje vozil še v nekaterih drugih evropskih državah, na kar se je skliceval tudi minister Samo Omrzel, ki je po seji vlade dejal Definicija je enaka, kot jo uporablja vsa Evropa, gre za definicijo, ki jo je podala prometna stroka. Finančni razlogi pred strokovnimi Prometno stroko pa bi težko povezali z razlogi za višanje cestnin, saj je vlada ukrepe na področju cestninske politike utemeljila s ciljem povečevanja stabilnosti in višine prihodkov družbe Dars, ki mora poravnavati zapadle finančne obveznosti in se razdolževati. V letu 2013 bodo za vračilo glavnic in plačilo tekočih stroškov finančnih obveznosti namenili blizu 215 milijonov, prihodnje leto bo znesek verjetno še višji. Finančni vidik razlogov za povečevanje cestnin pa med drugim izpostavlja tudi sam Dars, ki v razlagi, kdo se uvršča v nov vinjetni razred, pravi, da so to večinoma kombinirana vozila, ki predstavljajo tranzitni promet na smeri vzhod-zahod, lahka tovorna vozila in minibusi, ki so doslej sodila v enotni vinjetni razred . Uradni seznam vozil bo pripravljen do decembra Višje cene vinjet pa bodo seveda občutili tudi slovenski uporabniki, predvsem tisti iz gospodarstva. Mejo 1,30 metra višine vozila nad prvo osjo, merjeno med podlago in najvišjo točko vozila v ravnini, ki poteka pravokotno skozi simetralo osi prednjih koles, presegajo predvsem večja lahka gospodarska vozila. Dars uradnega seznama še nima, vendar obljubljajo, da bodo sezname vozil uskladili z izdelovalci še pred 1. decembrom. Neuradno pa je že znano, da bodo za vinjeto morali odšteti več vsi lastniki LGV-jev, ki se po statistiki registracij uvrščajo v srednji razred, med katerimi so v Sloveniji najbolj iskani modeli Peugeotov boxer, Renaultov master, Citroënov jumper, Fiatov ducato in Fordov transit. V nižjem razredu pa je nekaj več mejnih primerov LGV-jev, pri katerih bodo odločali milimetri. Najbolj iskani na slovenskem trgu so Renaultov trafic, Volkswagnov transporter, Oplov vivaro, Peugeotov expert in Fordov transit custom. Za prvega pri Renaultu še čakajo na uradne meritve, podobno bo veljalo za njegovega neposrednega sorodnika z Oplovim znakom. Najbolj boleča pa bo nova vinjeta za lastnike Volkswagnovih transporterjev in vseh različic oziroma izpeljank tega modela, vključno s sicer priljubljenim multivanom, ki se pojavlja tudi kot malce večje družinsko vozilo. Vpliv na prodajo LGV-jev se bo pokazal pozneje Nov vinjetni razred na samo prodajo LGV-jev kratkoročno verjetno ne bo bistveno vplival, se pa znajo kupci oziroma uporabniki postopoma prilagoditi in se izogibati avtocest ali pa pred nakupom skrbneje razmisliti o tem, ali za prevoz ob enaki teži res potrebujejo tudi večji volumen tovornega prostora. Navsezadnje pa bodo verjetno znali uvrstitev v nižji vinjetni razred izkoristiti tudi tisti trgovci, ki bodo lahko kupcem ponudili ustrezno nizek model. Nove vinjete bodo začeli prodajati 1. decembra letos, ko bo mogoče, kot je že v navadi, kupiti tudi druge. Letna za 2014 bo veljala od začetka meseca decembra 2013 do konca januarja 2015. Pri Darsu pa tudi zagotavljajo, da bodo letošnje celoletne vinjete, nalepljene na vetrobranskem steklu, veljale do konca januarja 2014 ne glede na to, ali se vozilo uvršča v višji vinjetni razred.",0
"Grški premier pravi, da je Grčija na dobri poti, da letos znatno zmanjša proračunski primankljaj in to brez novih varčevalnih ukrepov. Bodo njegove besede pomirile nezadovoljne Grke? George Papandreu Grški premier George Papandreu je dejal, da Grčija ne načrtuje restrukturiranja dolga, saj bi bilo to lahko katastrofa za gospodarstvo . Glavni cilj grške vlade je sedaj povečevanje prihodkov, ki še vedno zaostajajo za zastavljenimi cilji, proračunski primanjkljaj pa je manjši predvsem zaradi nižanja stroškov in plač javnih uslužbencev. Za dosego ciljev bi se morali državni prihodki Grčije povečati za 13,7 odstotka, vendar so se po podatkih finančnega ministrstva v prvih osmih mesecih povečali le za 3,3 odstotka. Se je pa poraba od januarja do avgusta zmanjšala za 12 odstotkov, kar je precej glede na 5,8-odstotni letni cilj. Papandreu je dejal, da je pomanjkanje prihodkov problem, vendar pa da Grčija prehiteva zastavljene cilje. Prepričan sem, da bomo do konca leta dosegli 40-odstotno zmanjšanje našega primanjkljaja, je ocenil grški premier. V zameno za 110 milijard evrov posojila Mednarodnega denarnega sklada IMF in držav članic območja evra je Grčija namreč sprejela stroge varčevalne ukrepe, da bi zmanjšala državni primanjkljaj s 13,6 odstotka bruto domačega proizvoda BDP v letu 2009 na 8,1 odstotka v letu 2010. Predstavniki IMF in Evropske unije se bodo prihodnji teden srečali v Atenah, kjer bodo ocenili grški napredek, Grčija pa bo prejela drugi del posojila v višini devet milijard evrov. Grška vlada je sicer v petek napovedala še nadaljnje varčevalne ukrepe, zaradi česar so v soboto sindikati v Solunu sklicali protest. Udeležilo se ga je več tisoč ljudi. Papandreu je sicer v soboto v svojem govoru o gospodarskih obetih obljubil znižanje davkov na dobiček podjetij s 24 na 20 odstotkov, kar naj bi vzpodbudilo vlaganja in konkurenčnosti. Prav tako je napovedal odprtje trga za nekatere poklice konkurenci iz EU. To naj bi veljalo tako za voznike tovornjakov in taksijev kot notarje in farmacevte. Obljubil je tudi deregulacijo energetskega trga, uresničevanje privatizacijskih ciljev ter zmanjševanja birokratskih ovir pri ustanavljanju novih podjetij.",0
"Med morebitno tridnevno stavko gospodinjstva verjetno ne bodo imela motene preskrbe z električno energijo. Zna pa priti do motenj v gospodarstvu. Stavka bo, če ne bo dogovora s Pahorjem. Gospa ministrica, oprostite, a tudi vam ne zaupamo več! Želimo, da pride predsednik vlade, da mu povemo pod kakšnimi pogoji smo pripravljeni zamrzniti stavko. Franc Dolar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Premier Borut Pahor se bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 11. uri skupaj z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić sestal s predstavniki sindikatov delavcev dejavnosti energetike. Pred tem je predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Franc Dolar dejal, da je dogovor s Pahorjem edina možnost za zamrznitev stavke, napovedane za torek, 12. oktobra. Na ponedeljkovem sestanku s predsednikom vlade bodo zahtevali, kar so zahtevali od prejšnjega gospodarskega ministra in zdajšnje ministrice, Mateja Lahovnika in Darje Radić dogovor o nadaljevanju socialnega dialoga in ustavitev vseh dejavnosti na področju reorganizacije. Zahtevajo tudi, da v tem času ne bo prihajalo do političnih menjav. Vemo, da nismo mi tisti, ki postavljamo in odstavljamo ljudi, vendar moramo dati priložnost, da se vsak tudi zagovarja, je poudaril Dolar in komentiral razrešitev nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne HSE. Kot je pojasnil, nimajo nič proti odstavitvi nadzornikov HSE, to je izključna pravica vlade, vendar mislimo, kolikor imamo informacije, da niso imeli možnosti se pogovoriti z ministrico . Edina možnost za zamrznitev stavke v energetiki je dogovor s premierjem Borutom Pahorjem, pravijo sindikalisti. Foto Reuters Sindikat pričakuje, da bodo s Pahorjem podpisali podoben sporazum kot z Lahovnikom in Radićevo, ki bo pogoj za zamrznitev stavke. Nato pa si želijo tak dialog o zahtevah, ki bo pripeljal do tega, da bo imel potrošnik najnižjo ceno električne energije, zanesljivo in varno oskrbo z elektriko ter da bodo imeli zaposleni v energetiki ekonomsko in socialno varnost. Če do dogovora ne bo prišlo, stavka v energetiki bo , je napovedal in dodal, da stavkajo zase, pa tudi za uporabnike, da se ne bo povišala cena električne energije zaradi takšnih anomalij, ki jih pripravljajo, in da ne bo prišlo do privatizacije v energetskem sektorju . Začudena sem nad izjavami predstavnikov sindikata delavcev v energetiki. Predvsem pa sem ogorčena zaradi nekorektnega obtoževanja, da sem nesramno zavajala javnost oziroma da sem lagala. Da temu ni tako, bomo dokazali po pravni poti, saj so dogovori na včerajšnjem pogovoru zapisani. Darja Radić Načrt stavke Naredili so tudi načrt stavke od 12. do 15. oktobra. V tem času po vsej verjetnosti gospodinjstva ne bodo imela motene preskrbe z električno energijo. Zna pa priti do motenj v gospodarstvu, čeprav je možen takšen pretok elektrike oziroma uvoz, da tudi v gospodarstvu ne bi smelo prihajati do hujših odmikov. Prvi dan bo proizvodnja električne energije obstala na nočni ravni, izključena bo mrežna regulacija. Po 15. oktobru bo stavkovni odbor glede na potek dogajanja stavko morebiti zaostril.",0
"Dva upnika terjatvi umaknila Koprsko okrožno sodišče je v dopolnjenem seznamu priznalo za 434 milijonov evrov terjatev do Istrabenza. 44 upnikov je sicer prijavilo za 502 milijona evrov terjatev. Po umiku prijave terjatev dveh upnikov je ostalo za 478,2 milijona evrov terjatev, od tega 465,5 milijona evrov glavnice in 12,7 milijonov evrov kapitaliziranih obresti, je poročal prisilni upravitelj Boris Dolanič. Po njegovih navedbah je prerekano skupaj 44,3 milijona evrov terjatev, tako da je zdaj skupaj priznanih 434 milijonov evrov terjatev. Terjatve umaknili Zavarovalnica Triglav in delno Unicredit banka Terjatve v vrednosti 17,6 milijona evrov je konec septembra umaknila Zavarovalnica Triglav, Unicredit banka pa je delno umaknila pogojno terjatev v vrednosti šestih milijonov evrov. Istrabenzova izguba Istrabenz je od začetka avgusta do konca septembra ustvaril nekaj več kot 2,5 milijona evrov izgube, je objavljeno na spletni strani Ajpesa. Avgustovska izguba je znašala 2,2 milijona evrov, septembra pa je Istrabenz pridelal 290 tisoč evrov izgube. Na zmanjšanje izgube je v septembru vplival porast prihodkov z naslova dividend, ki so v avgustu znašali 969 tisoč evrov, v septembru pa 2,3 milijona evrov. Finančni odhodki glavnino predstavljajo obresti so v avgustu znašali dobre tri milijone evrov, v septembru pa 2,8 milijona evrov.",0
"Čeprav ruske topnjače še nismo prevzeli, nekateri že dajejo predloge za njeno poimenovanje Krajani vasi Lopar, kjer je bil oktobra 1944 ustanovljen prvi mornariški odred ter z njim prva slovenska pomorska vojaška enota - predhodnica današnje vojne mornarice - so predlagali, da bi se ladja poimenovala po njihovi vasi. »Kot pravnik za takšno poimenovanje ne vidim ovir,« pravi predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na fakulteti za pomorstvo in promet Marko Pavliha, ki predlog vaščanov podpira. »To ladjo potrebujemo, saj bi služila ne samo v vojaške, temveč tudi v učne namene, zato pozivam ministrico za obrambo, da čim prej uredi stvari za prevzem ladje,« doda Pavliha. Naj spomnimo, da je 50-metrska ruska topnjača vračilo klirinškega dolga. Prevzemu ladje je sprva nasprotovala stranka Zares, saj naj bi bila ladja ocenjena na 34,9 milijona dolarjev, kar pomeni, da bi - glede na višino klirinškega dolga - Rusom morali doplačati še 12,5 milijona dolarjev. Članom stranke Zares se je postavljena cena zdela previsoka, saj je Vietnam pred približno sedmimi leti kupil dve ladji tipa Svetlyak istega proizvajalca za skupaj 40 milijonov dolarjev.",1
"Slovenska odškodninska družba namerava Kapitalski družbi prodati svoja deleža v Aerodromu in Adrii V ponedeljek bo menda upravni odbor Slovenske odškodninske družbe (Sod) odločal o prodaji svojih deležev v Aerodromu in Adrii Airways Kapitalski družbi (Kad), poroča Dnevnik. Sodu menda zmanjkuje sredstev za poplačilo denacionalizacijskih upravičencev v letošnjem letu, zato so se odločili za prodajo. Sredstva mu odžira zlasti propadla privatizacija Telekoma , Sod pa mora tudi skrbeti za poplačilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Prodaja deležev bi prinesla približno 23 milijonov evrov Sod, ki ima v Aerodromu 13,38-odstotni delež, bi ob prodaji deleža iztržil slabih 21 milijonov evrov. V Adrii pa ima 10,01-odstotni delež, vendar družba ne kotira na borzi. Glede na lansko dokapitalizacijo, ko je bilo za delnico treba odšteti 27 evrov, bi lahko ocenili Sodov delež na približno 2,2 milijona evrov.",0
"Občutljivost za težave se krepi Slovenski politiki bi morali takoj ratificirati konvencijo o pravicah migrantov, pred mednarodnim dnevom migrantov opozarjajo v ZSSS-ju. V Sloveniji je več kot 74.000 delavcev migrantov, pri čemer jih je večina iz držav nekdanje Jugoslavije, živijo pa težko življenje v socialni negotovosti in revščini, je pred 18. decembrom, dnevom migrantov, dejal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. Ko so potrebni lastnikom podjetij, jih maksimalno izrabijo, ko se pri poslovanju zatakne, so prva žrtev zgrešenih poslovnih odločitev, meni. V Sloveniji se občutljivost za te težave sicer krepi, je še dodal Semolič. A Slovenije vendarle še ni med državami, ki so že ratificirale konvencijo Združenih narodov o pravicah migrantov, s čimer se pridružuje drugim evropskim državam. Med 52 državami, ki so doslej to storile, so namreč večinoma države Azije ali nekdanje Jugoslavije, od koder migranti prihajajo, ni pa med njimi niti ene, ki migrante sprejema. Kar 823 delodajalcev pri nas je takih, ki jim je zaposlovanje tujcev prepovedano zaradi kršenja področne zakonodaje v preteklosti. A to še ni vse, pravijo v ZSSS-ju, kjer navajajo, da je SCT Eba 30. novembra odpustil 80 delavcev, večinoma migrantov, ki so jim po več kot deset let verižili pogodbe za določen čas. Boljši časi za delavce iz BiH-a? Izvršni sekretar ZSSS-ja Goran Lukič je poudaril še, da bo 17. december pri nas prelomen datum za delavce iz Bosne in Hercegovine. Tega dne naj bi ministra za delo obeh držav po dveh letih dokončno podpisala spremembe sporazuma o socialnem zavarovanju, ki bo delavcem iz BiH-a omogočil pridobitev denarnega nadomestila. Sporazum nato čaka še ratifikacija v obeh parlamentih.",0
"Glede na kolektivno pogodbo bi po mnenju sindikata žerjavistov in pristaniških delavcev Luke Koper delavcem pripadala 13. plača, uprava pa pravi, da si sindikata napačno tolmačita pogodbo. Sindikata žerjavistov in pristaniških delavcev v Luki Koper sta prepričana, da bi uprava zaposlenim morala izplačati 13. plačo. V upravi pa zahteve zavračajo kot neutemeljene. Luka Koper je po besedah uprave od januarja do oktobra ustvarila 54 milijonov evrov oziroma 94 odstotkov načrtovane dodane vrednosti, zato pogojev za izplačilo 13. plače ni. Zaposleni niso krivi za poslovne rezultate družbe, pa je dejal predsednik Sindikata pristaniških delavcev Slovenije Pavel Lokovšek. Luka Koper ima po besedah Lokovška iz osnovne dejavnosti pozitivne rezultate, manj bleščeč skupni rezultat pa je predvsem posledica dela prejšnje uprave pod vodstvom Roberta Časarja. Uprava določila kolektivne pogodbe, ki urejajo izplačevanje 13. plače, tolmači enostransko, je prepričan Lokovšek. Po mnenju sindikatov naj bi se 13. plača namreč izplačala v višini dejansko dosežene načrtovane dodane vrednosti. Ker je Luka Koper v obdobju od januarja do septembra dosegla 94 odstotkov načrtovane dodane vrednosti, naj bi bili zaposleni upravičeni do 13. plače v višini 94 odstotkov povprečne plače, menita sindikata. V upravi Luke Koper na čelu s predsednikom Gregorjem Veselkom poudarjajo, da kolektivno pogodbo napačno tolmačita sindikata, ki hote ali nehote zavajata svoje članstvo z namenom pritiska na upravo. Če bi bilo res, kar trdita, potem bi morali izplačati 13. plačo, tudi če bi Luka Koper poslovala z izgubo, še poudarjajo v upravi. Foto Luka Koper Ker pretovor v pristanišču zadnje tri mesece narašča, poleg tega pa se v upravi zavedajo, da so novoletni prazniki običajno povezani s povečanimi izdatki, so pri izplačilu novembrskih plač vsem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi po kolektivni pogodbi, izplačali t. i. gospodarnost v višini 45 odstotkov povprečne plače. Sindikata se z izplačilom gospodarnosti ne strinjata, saj po njunem mnenju ta delavcem tako ali tako pripada . Kot še poudarja Lokovšek, so do izplačila gospodarnosti upravičeni le tisti, ki so letos v Luki Koper dejansko delali, ne prejmejo pa je denimo delavci ne bolniškem dopustu. V danih poslovnih razmerah je izplačilo gospodarnosti edina možnost, pojasnjuje uprava. Kot še navaja, bodo poslovni rezultati letošnjega leta bistveno slabši od lanskih. Zaradi prevrednotenja nekaterih naložb nam celo grozi čista izguba. Zato je obvladovanje stroškov nujen pogoj za zagotavljanje dolgoročne uspešnosti poslovanja, še piše uprava. Sindikata bosta glede izplačila 13. plače zato zahtevala pogajanja. Kot pravi Lokovšek, imata v primeru, da volje za pogovore ne bi bilo , možnost, da zadevo zaostrita , vendar pa želita z upravo doseči dogovor. Uprava za rešitev nesporazuma glede tolmačenja kolektivne pogodbe predlaga arbitražo. Če se bi izkazalo, da imata pri tolmačenju kolektivne pogodbe prav vodstvi sindikatov, bo uprava nemudoma izpolnila svojo obveznost, še obljublja uprava Luke Koper.",0
"Predsednik uprave Merkurja Bine Kordež je menedžer leta, so odločili na srečanju združenja menedžer.",1
"Evropska komisija želi biti zgled, zato namerava v letu 2013 za odstotek zmanjšati število delovnih mest, kar bo prvi korak k petodstotnemu zmanjšanju števila zaposlenih v naslednjih petih letih Evropska komisija je danes pozvala vse institucije EU k varčevanju pri pripravi upravnih proračunov za prihodnje leto. Ta poziv sicer prihaja v senci sporov članic unije s komisijo, ki po drugi strani spet brani zvišanje plač evropskim uradnikom v Bruslju, čeprav večina evropskih vlad v krizi plače svojih birokratov krči. Evropska komisija želi biti zgled Evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski je danes vsem vodjem institucij EU poslal dopis, v katerem poudarja, da so številne članice unije prisiljene zmanjševati svoje upravne odhodke zaradi gospodarske in finančne krize, zato je izjemno pomembno, da tudi institucije EU pokažejo, da v sedanjih razmerah ravnajo odgovorno. Evropska komisija želi biti zgled, zato namerava v letu 2013 za odstotek zmanjšati število delovnih mest, kar bo prvi korak k petodstotnemu zmanjšanju števila zaposlenih v naslednjih petih letih. Ta ukrep je skladen s predlogom, ki ga je komisija podala za večletni finančni okvir 2014-2020 in v katerem poziva h krčenju delovnih mest v vseh institucijah EU. Metoda A po drugi strani komisija pred Sodiščem EU ponovno brani lani predvideno 1,7-odstotno zvišanje plač uradnikom EU v Bruslju v skladu s sporno formulo za izračun letne prilagoditve plač, medtem ko članice unije menijo, da bi bila zamrznitev plač v teh kriznih časih bistveno bolj primerna. V skladu z omenjeno formulo, t.i. ""metodo"", se spremlja gibanje kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev v osmih državah članicah - Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji, Belgiji in Luksemburgu, ki predstavljajo 76 odstotkov bruto domačega proizvoda EU. Članice unije so novembra lani pozvale komisijo, naj uporabi določbo o izjemi, ki dejansko omogoča začasno prekinitev uporabe metode, če so izpolnjeni strogi zakonski pogoji v zvezi z ""resnim in nenadnim poslabšanjem ekonomskega in socialnega položaja"", ki ga z metodo ni mogoče meriti. A analiza je po navedbah komisije pokazala, da ti pogoji niso bili izpolnjeni. Članice se Bruslju zoperstavile že leta 2009 Omenjena metoda in zviševanje plač okoli 46 tisoč evrokratom v Bruslju, medtem ko vlade po vsej Evropi v najhujši krizi evra doslej režejo plače v javnem sektorju, je v minulih letih sprožila veliko razburjenja. Konec leta 2009 članice unije niso želele potrditi 3,7-odstotnega zvišanja plač uradnikom EU v Bruslju, ki ga je predlagala komisija, temveč so na koncu potrdile le 1,85-odstotno zvišanje. Komisija je zato sprožila postopek na Sodišču EU, ki je prisodilo v prid uradnikom in povišanje je bilo izplačano v celoti. Podoben scenarij se obeta tudi tokrat.",0
"Ivan S. Klaneček iz Maribora je izumil sistem obnove in vzdrževanja kulturnozgodovinskih zgradb in spomenikov. Povedano drugače, izumil je kar osem postopkov za obnovo stavb, ki so še posebej koristni pri zaščitenih in starejših zgradbah.",1
"Potem ko so Irci na referendumu glasovali za Lizbonsko pogodbo, jo je danes podpisal tudi poljski predsednik Lech Kaczynski Poljski predsednik Lech Kaczynski je danes med posebno slovesnostjo v Varšavi podpisal Lizbonsko pogodbo, s čimer je postopek ratifikacije nove evropske pogodbe na Poljskem zaključen. Kaczynski je tako odpravil še predzadnjo oviro na poti k ratifikaciji nove pogodbe EU v vseh 27 državah članicah povezave. Na slovesnosti najvišji predstavniki EU Poljski predsednik je ratifikacijo pogodbe podpisal na slovesnosti, na katero je povabil najvišje predstavnike EU na čelu s predsedujočim uniji, švedskim premierom Frederikom Reinfeldtom, predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in predsednikom Evropskega parlamenta, rojakom Jerzyjem Buzekom. ""Sprememba kakovosti"" EU Ob podpisu je dejal, da pogodba pomeni ""spremembo kakovosti"" EU, izrazil pa je tudi prepričanje, da bo poskus z novo institucionalno ureditvijo povezave uspel. ""EU velja v zgodovini človeštva za velik eksperiment, po začetku veljave pogodbe pa bo delovala še bolj učinkovito,"" je povedal.",1
"Radeška papirnica, ki je v prisilni poravnavi, bi za obstoj potrebovala od 5,5 milijona do šest milijonov evrov sredstev. Vodstvo papirnice ocenjuje, da jim zmanjkuje časa. Minister Žerjav bankam očita blazno konservativnost in jih opozarja, da bodo morale začeti opravljati svojo funkcijo. Lastnik podjetja Radeče papir Peter Tevž je povedal, da jim trimilijonsko odobreno, vendar nerealizirano posojilo ne zadošča več, saj je zaradi ustavitve proizvodnje prišlo do izpada prihodka. Papirnica, ki je v prisilni poravnavi, bi tako za obstoj potrebovala od 5,5 milijona do šest milijonov evrov sredstev. Tevž je spomnil, da so se z bankami glede trimilijonskega posojila začeli dogovarjati že pred osmimi meseci. Čeprav je posojilo odobreno, še vedno ni nakazano na račun radeške papirnice, ki zaposluje 370 delavcev. Ker oba papirna stroja stojita že približno dva tedna, je prišlo do izpada prihodkov v višini 2,1 milijona evrov. Takšnega izpada prihodkov pa vodstvo tovarne Radeče papir v načrtu finančnega prestrukturiranja ni predvidelo, ampak je načrtovalo pozitiven denarni tok. Trimilijonsko posojilo bi tovarno rešilo, če bi bilo nakazano že lansko poletje, ko so se začeli pogovori z bankami, ocenjujejo radeški papirničarji. Tevž NLB nas sili v protizakonito dejanje Po Tevževih besedah so brez kakršnih koli pomislekov pristali na predlog treh slovenskih bank po imenovanju izvedenca, ki bo pregledal poslovanje podjetja. Ta izvedenec je potem ugotovil, da se njegovi podatki o poslovanju ujemajo s podatki uprave radeške papirnice. Kljub temu pa so banke začele znova preučevati zadevo okrog nakazila posojila. V torek smo tako prišli do sklepov, ki so neuporabni. Nova Ljubljanska banka NLB nas namreč sili v protizakonito dejanje, pravi Tevž. NLB tako zahteva zastavo Tevževega 100-odstotnega deleža v papirnici in v njegovem podjetju G-M&M ter prodajo G-M&M za en evro. Ob tem se Tevž sprašuje, kdo bo potem plačal davek. Poudarja tudi, da je prvotni načrt predvideval, da bodo tri slovenske banke prispevala vsaka po milijon evrov za posojilo papirnici, NLB pa je sedaj zaradi unovčitve nekaterih garancij svoj delež znižala na 780.000 evrov. Bankam so ponudili 90-odstotno ali celo 100-odstotno konverzijo terjatev v lastniške deleže, na podani predlog o dokapitalizaciji družbe s strani potencialnega strateškega partnerja pa se banke, čeprav so same podale ta predlog, negativno odzivajo, pravijo v družbi. Papirnici zmanjkuje časa Vodstvo papirnice ocenjuje, da jim zmanjkuje časa in da je realizacija načrta finančnega prestrukturiranja ogrožena. Nekateri zaposleni so že na čakanju, vendar s polno plačo, nekateri pa opravljajo vzdrževalna dela v tovarni. Glede februarske plače pa je Tevž dejal, da je denar že zagotovljen. Radeška papirnica je namreč lani z Indijo sklenila posel, vreden več milijonov evrov, in iz tega naslova izplačuje plače in poravnava prispevke z zamikom. Nismo še vrgli puške v koruzo. V naslednjih dneh moramo dobiti odgovor bank, upniški odbor pa bo v ponedeljek, ko poteče rok za vložitev ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, podal svoje mnenje. Realno še lahko računamo na bančno posojilo, meni Tevž. Postregel je tudi s podatkom, da je radeška papirnica zadolžena v višini 30 milijonov evrov, podjetje G-M&M pa za 3,4 milijona evrov. Uprava radeške papirnice pa je podala tudi pripombe na delo prisilnega upravitelja Boruta Sokliča, ki je po oceni uprave neodziven in nekooperativen. Dosedanjim slovenskim vladam pa v tovarni očitajo, da ekonomijo ni pripravila na krizne čase. Za Žerjava ključna ohranitev delovnih mest V radeški papirnici se je mudil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav. Moj namen je pozvati banke upnice, da z vso resnostjo in odgovornostjo tudi do svojega poslovanja, preučijo poslovni načrt družbe in se na podlagi tega odločijo, kako naprej. Gre za program, ki ni kar tako za zamahniti z roko, saj je to program, ki ima dodano vrednost in lahko na dolgi rok poda neko akumulacijo in stabilna delovna mesta, je dejal minister. Za ministra je ključno obdržati vseh 370 delovnih mest v papirnici. Bankam minister očita blazno konservativnost in jih opozarja, da bodo morale začeti opravljati svojo funkcijo, funkcijo zakladništva.",0
"Tudi Banka Slovenije naj opozarja na prezadolženost Slovenska podjetja so prezadolžena, banke pa so postale središče problema, ker so kreditirale s krediti in ne s kapitalom, je bilo slišati na posvetu bančnikov. Predsednica upravnega odbora banke SKB Cvetka Selšek je na zaključnem dejanju Dni slovenskih bančnikov na Brdu pri Kranju opozorila, da bomo probleme realnega in bančnega sektorja v Sloveniji lahko rešili le tako, da si jih odkrito priznamo, analiziramo in skupaj rešujemo. Po njenem mnenju so slovenska podjetja prezadolžena, banke pa so središče problema, ker imajo težave s kapitalom. Ekstremno nujno je razreševanje problemov prezadolženih podjetij, ki ne ustvarjajo zadosti denarnega toka za povračilo kreditov, in zaseženih delnic, ki jih je treba dezinvestirati, je ocenila Selškova. Ob tem je opozorila, da bo finančno prestrukturiranje potrebno prej, kot smo si pripravljeni priznati, ob čemer bo potrebna tudi sprememba insolvenčne zakonodaje. Hkrati se moramo sprijazniti z dejstvom, da kriza ne bo kratka. Vsi želijo vpliv, nihče ne priskrbi kapitala V zadnjem obdobju poteka vrsta finančnih prestrukturiranj podjetij, pri čemer niti lastniki, niti upniki, niti uprava nimajo natančno opredeljene vloge. Lastniki želijo ohraniti ves vpliv v podjetju, čeprav niso sposobni zagotoviti dodatnega kapitala, in z minimalno dokapitalizacijo pogosto le odlagajo stečaj. V združenju Manager je tako nastala pobuda za oblikovanje skupnih načel razreševanja prezadolženosti, ki med drugim opozarja, da je treba ne le finančno ampak tudi poslovno prestrukturiranje ter da je treba vse faze prestrukturiranja dolgov podjetja izvesti hitro in brez odlašanja. Bistveno pa je, da se podjetju, ki je v stiski, ne dela dodatna škoda. Ključno je, da se banke tega lotimo zelo konstruktivno. S tem se bomo izognili številnim kritikam, ki sedaj letijo na banke, ker se noče pogledati resnici v oči in ker se problemov ne načenja na pravem mestu, je poudarila Selškova. Ključno za nas bančnike je, da ne odbijamo vseh napadov na nas, ampak da delamo in da bodo naša dejanja pomagala Sloveniji in podjetjem, je še dejala in pozvala tudi Banko Slovenije, naj več pozornosti nameni analiziranju prezadolženosti slovenskega gospodarstva. Rešitev ne bo več odvisna od naših sposobnosti Tomaž Košak iz Banke Slovenije je opozoril na problem upada kreditiranja realnega sektorja in na visoke obrestne mere. Te so posledica relativno visokega deleža grosističnega financiranja slovenskih bank prek vrednostnih papirjev ali zadolženosti pri tujih bankah. Razlog je tudi izredno neugoden depozitni nivo. Problem je ta, da rešitev ne bo več odvisna od naših sposobnosti spreminjanja poslovne politike bank, ampak bo ta dinamika vsiljena s strani pogojev refinanciranja v tujini, je opozoril in dodal, da zaradi prevalitve bremena poslabševanja kreditnega portfelja bank kot posledice preteklih odločitev prek slabših pogojev za kreditiranje odvrača dobre nove komitente, ki si tako raje izposojajo denar v tujini. Kazalniki kreditnega tveganja v slovenskih bankah bodo ostali daljše obdobje na teh neobetavih ravneh, ocenjuje Košar in poudarja, da je s tem motiv tujih vlagateljev v kapital bank bistveno manjši, kot to velja za tujino. Rešitev vidi predvsem v zniževanju davčnih pogojev obravnave slabitev in ostalih oblik reševanja ter v načinu, kako dejavno razreševati ta slaba posojila oziroma dolžnike.",0
"V Sloveniji letna inflacija pod povprečjem EU-ja Oktobra je bila inflacija v Sloveniji 0,7-odstotna. Na letni ravni so se cene zvišale za 2,7 odstotka. Ta mesec so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 0,7 odstotka. Skupna letošnja rast cen je bila 2,3-odstotna, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 1,5-odstotna. K oktobrski inflaciji so največ prispevale višje cene obleke in obutve, ki so bile kar 10,4 odstotka višje kot mesec prej. Podražili so se tudi tobačni izdelki, sadje ter gorivo in energija. To je več, kot smo pričakovali ob jesenski napovedi inflacije, saj so k mesečni inflaciji prispevale kar 0,8 odstotne točke. To pa je dvakrat toliko, kot je znašalo povprečje v oktobrih v zadnjih desetih let, so o podražitvah oblačil dejali na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Mesečna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila oktobra 0,8-odstotna. Letna rast cen je bila 2,9-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa dvoodstotna. Najbolj se dražita hrana in pijača Najvišjo letno rast imajo cene hrane in brezalkoholnih pijač v povprečju za 5,6 %. Sledijo cene stanovanj za 5,5 %, alkoholne pijače in tobak za 4,8 %, raznovrstno blago in storitve za 2,4 %, obleka in obutev za 2.0 % ter gostinske in nastanitvene storitve prav tako za 2,0 %, prevoz za 1,9 %, stanovanjska oprema za 1,8 % in izobraževanje prav tako za 1,8 % ter zdravje za 0,5 %. Znižanje cen na letni ravni smo zabeležili v skupinah komunikacije za 1,8 % ter rekreacija in kultura za 0,3 %. V Sloveniji letna inflacija pod povprečjem EU-ja Letna stopnja inflacije v državah članicah Evropske monetarne unije je bila septembra 2011 v povprečju 3,0-odstotna v avgustu 2,5-odstotna, v državah članicah Evropske unije pa 3,3-odstotna v avgustu 2,9-odstotna. Najnižja je bila na Irskem, 1,3-odstotna, najvišja v Estoniji, 5,4-odstotna. V Sloveniji je bila 2,3-odstotna.",0
"Stanovska organizacija managerjev se je oglasila s pozivom, da naj se morebitne nepravilnosti pri managerskih odkupih, predvsem glede Pivovarne Laško, ne razčiščujejo preko medijev, temveč da je pravo mesto za to sodišče Foto: Irena Herak ""Osredotočanje samo na posamezne primere, za katere obstaja sum, da niso bili izpeljani na zakonit ali etičen način, neupravičeno meče slabo luč na tiste managerje, ki so šli v nakup podjetja, ki ga vodijo, z najboljšimi nameni,"" poudarjajo v stanovski organizaciji managerjev Združenju Manager , ki ga vodi Franjo Bobinac, sicer tudi prvi mož Gorenja . ""Za managerski odkup potrebna tudi poslovna etika"" Ob tem dodajajo, da je managerski odkup ena od legitimnih oblik lastništva, ki je povsem običajna v razvitih tržnih ekonomijah. ""V Združenju Manager odločno zagovarjamo, da morajo biti managerski odkupi izpeljani v skladu z dobro poslovno prakso - tako z vidika legalnosti kot poslovne etike,"" so sporočili in dodali, da so managerski odkupi eden od načinov, kako uspešno pospešiti proces lastninjenja in razvijati slovensko gospodarstvo. Sodišče naj naglo obravnava primer Pivovarne Laško V zadnjem času se je pozornost medijev usmerila predvsem na lastniške spremembe okoli Pivovarne Laško . V tem primeru se zavzemajo, da se sumi, ki so bili sproženi v javnosti, hitro in učinkovito obravnavajo po postopkih, ki veljajo v pravni državi. Po njihovem mnenju so pravo mesto za razčiščevanje sumov sodne dvorane in ne časopisni stolpci. ""Pred zakonom smo vsi enaki in če je prišlo do kakršnihkoli dokazanih nepravilnosti, mora temu slediti tudi kazen. Pozivamo pa organe pregona in pristojne agencije, da svoje delo opravijo čim hitreje,"" so sklenili v stanovskem združenju, kjer se bojijo, da bo sicer padla senca dvoma na vse managerske odkupe oziroma managerje.",0
"O kogeneraciji tudi na sejmu Energetika v Celju Po mnenju Aleksa Jana vidi EU v kogeneraciji na zemeljski plin najhitrejšo rešitev za zmanjševanje emisij in prihranke primarne energije. Prepričan je tudi, da bo čez 20 let vsaka hiša tudi elektrarna. Zemeljski plin naj bi bil do leta 2035 poleg naftnih derivatov najpomembnejši energent, njegova cena pa naj bi bila v prihodnje ugodna zaradi veliko odkritih zalog. Po oceni Aleksa Jana iz podjetja Energen naša država sledi evropskim smernicam na področju kogeneracije na zemeljski plin, ki omogoča soproizvodnjo toplotne in električne energije. Trenutno kogeneracijo na zemeljski plin uporabljajo v večstanovanjskih, javnih in poslovnih objektih, na trgu so rešitve za individualne hiše in gospodinjstva, kar pa naj bi se v Sloveniji bolj uveljavilo v prihodnjih letih. Znotraj EU-ja pričakujejo stabilno, 12-odstotno rast prodaje kogeneracijskih enot vse do leta 2030. Odar Kogeneracija omogoča velike prihranke primarne energije Po mnenju Jana EU vidi v tej tehnologiji najhitrejšo in realno rešitev za zmanjševanje emisij in prihranke primarne energije. Prepričan je tudi, da bo čez 20 let vsaka hiša tudi elektrarna. Kogeneracije trenutno vgrajujejo v večjih objektih, na trgu so že naprave za stanovanjske hiše in gospodinjstva. Širši razmah naprav za manjše odjemalce pa Jan pričakuje v prihodnjih letih. Kot bistveno prednost kogeneracije pa je direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina Urban Odar izpostavil dejstvo, da ta tehnologija omogoča velike prihranke primarne energije. Z isto napravo namreč proizvajamo elektriko in uporabljamo toploto, sistemi delujejo dokaj stabilno in niso odvisni od vremena. Da kogeneracije lahko delujejo, potrebujejo gorivo, v tem primeru je to zemeljski plin in plinovodno omrežje za transport. V Sloveniji je distribucijsko plinovodno omrežje dosegljivo v 75 slovenskih občinah, skupna dolžina omrežja je 4.000 kilometrov. S stališča nacionalne energetske politike je treba stremeti k čim večji izrabi obstoječega plinovodnega omrežja in drugih daljinskih sistemov, hkrati pa jih ne podvajati. Drugačno ravnanje bi bilo neracionalno in si ga tudi ne moremo privoščiti. Večja kot bo uporaba te infrastrukture, nižja bo cena na enoto te energije, ocenjuje Odar. O kogeneraciji tudi na sejmu Energetika v Celju V omenjenem združenju so poudarili, da je zamenjava starejših kotlov s sodobnimi napravami, kot je kogeneracija, velik potencial. Po njihovem mnenju bi morali pri vseh rekonstrukcijah obstoječih kotlovnic preveriti, ali je mogoča taka vgradnja in to bi morala postati vsakdanja tehnična rešitev. Kogeneracija na zemeljski plin je sočasno pretvarjanje energije goriva v toplotno in električno energijo. Električni generator poganja mehanska energija vrtečih se delov motorjev oziroma turbin. Odar pravi, da se pri pretvorbi notranje energije zemeljskega plina v mehansko energijo sprosti velika količina toplote. Ključna značilnost kogeneracije pa je, da lahko toploto koristno uporabimo za ogrevanje prostorov, vode ali za druge procesne namene. O kogeneraciji je beseda tekla tudi pred tednom dni na sejmu Energetika v Celju.",1
"Nova višina minimalne plače mesec pred zakonskim rokom Vodstvo Mercatorja in sindikat sta se dogovorila, da bodo delavci trgovskega podjetja že marca dobili višje plače. Zadnje čase je bilo med zaposlenimi v Mercatorju čutiti precej nezadovoljstva, ki izvira predvsem iz nizkih plač. Kot vse kaže, je dogovor med upravo in sindikatom delavcev v trgovini dosežen, delavci vseh 31 plačnih razredov pa bodo že 15. marca dobili od 30 do 120 evrov bruto doplačila, poroča Radio Slovenija. Najvišje doplačilo bo dobilo okoli 5.000 prodajalcev. Tudi spremembe o minimalni plači bodo v Mercatorju uvedli mesec pred uradno predvideno uveljavitijo novega zakona o minimalni plači. Uprava in socialni partnerji so prepričani, da bodo sodelavci Mercatorja to spremembo sprejeli z odobravanjem in si prizadevali za delo, ki bo omogočilo stabilno poslovanje družbe. Če bo na panožni ravni med socialnimi partnerji dosežen dogovor, ki bo dajal zaposlenim več ugodnosti, kot jih je že izvedel Mercator, bo Mercator seveda spoštoval dogovor, ki bo boljši za delavce, še pravijo v podjetju.",0
"Ljubljana - Digitel je v petek na ljubljansko okrožno sodišče zoper državo vložil tožbo v višini 315 milijonov evrov. Od države terja odškodnino, ker mu ta pred desetimi leti ni podelila dovoljenj za opravljanje storitev mobilne telefonije. Kot navajajo v tožbi, bi danes namreč dosegali četrtino trga mobilnih GSM-storitev, znesek pa predstavlja škodo, ki je nastala v obliki izgubljenega dobička. ""V nasprotju z Digitelom je Mobitel pridobil desetletna stalna dovoljenja za opravljanje GSM-storitev, saj je uprava za telekomunikacije kot izdajatelj dovoljenja in državni organ favorizirala podjetje v državni lasti,"" je njihov argument. ""Zaradi nezakonitega ravnanja države in kršitve ustave Digitel tako zahteva odškodnino v takšni višini, kot če Mobitel ne bi ustvaril monopola na nezakonit in protiustaven način, in sicer v višini 315 milijonov evrov,"" so dodali. Za namen dokazovanja višine škode predlagajo tudi postavitev izvedenca. Sočasno je Digitel vložil tudi predlog za izvršbo v višini 212.514 evrov, kar skupaj z obrestmi znaša več kot 430.000 evrov. Navedeni znesek je bil v sporu pred ljubljanskim okrožnim sodiščem prisojen, potrjen pa tudi s strani višjega sodišča v Ljubljani oktobra lani, in sicer kot odškodnina v zvezi z nespoštovanjem pravil postopka pri izvedbi javnega razpisa GSM iz leta 1998. Takrat sta koncesiji pridobila Simobil in Mobitel. Podobno pot je na sodišču pred leti ubral ameriški operater Western Wireless, ko je od države zahteval vračilo vrednosti projekta o vstopu na trg pod blagovno znamko Vega, in sicer skoraj 338 milijonov evrov. Glavno krivdo za nemogoče razmere na trgu so takrat očitali Mobitelu, obilno pomoč pa naj bi mu nudila država. Nato so tožbo opustili, saj so se s Telekomom pogodili o odpisu neplačanih računov. tomaz.modic@dnevnik.si",0
"V drugem četrtletju letos se je v Sloveniji nadaljevalo upadanje števila opravljenih delovnih ur. Po 4,4-odstotnem padcu v prvem četrtletju jih je bilo v drugem opravljenih 2,7 odstotka manj. V postopnem zmanjševanju obsega opravljenih delovnih ur v prvi polovici leta se odražajo posledice gospodarske krize. Statistični urad RS V Sloveniji je zaposlena oseba v drugem četrtletju letos mesečno povprečno opravila 135 dejanskih delovnih ur ali za 3,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Skupno je bilo opravljenih 304,3 milijona delovnih ur, kar je 5,8 odstotka manj kot v drugem četrtletju 2008, kažejo danes objavljeni začasni podatki državnega statističnega urada. Zaposlene osebe v predelovalnih dejavnostih so opravile največ delovnih ur, in sicer 74,7 milijona ali skoraj četrtino vseh. Sledili sta dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 44 milijonov oz. 14,5 odstotka in gradbeništvo 28,8 milijona oz. 9,5 odstotka. Glede na letošnje prvo četrtletje je skupno število opravljenih delovnih ur najizraziteje upadlo v dejavnosti finančne in zavarovalniške dejavnosti za 11,1 odstotka, najmanj pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro 0,1 odstotka. Največ delovnih ur je v drugem četrtletju 2009 opravila zaposlena oseba v dejavnosti zdravstvo. Največ delovnih ur je v drugem četrtletju 2009 opravila zaposlena oseba v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, v povprečju 141 delovnih ur na mesec, kar je za 13,7 odstotka delovnih ur več kot zaposlena oseba v dejavnosti druge dejavnosti. V slednji je zaposlena oseba opravila najmanj delovnih ur, in sicer 124.",0
"Dekan Kranjske fakultete za organizacijske vede Marko Ferjan ni znal povedati, ali je poslanec SDS Branko Marinič res opravljal izpit. Predavateljica pa trdi, da ima njegovo polo iz leta 2005. Predavateljica Marjeta Ekar je 14. junija v zvezi z zapleti pri opravljanju izpita iz nemškega jezika po Ferjanovih besedah posredovala zapisnik vodstvu fakultete. V poročilu dogodkov je med drugim zapisala, da je bil pisni del izpita 13. aprila 2005 opravljen, čemur pa je sledil še ustni izpit. ""Tega je kandidat želel opravljati v Žalcu, a to zaradi tehnične izvedbe ni bilo mogoče, zato je bil povabljen na opravljanje ustnega izpita v Kranj. Prisotna sta bila kandidat in predavateljica."" Brez ustnega dela ocenjen pozitivno Ferjan je še pojasnil, da je bil pisni del izpita sicer ocenjen pozitivno, ustnega dela pa ni opravljal nihče. Ker pa pomeni ustni del 50 odstotkov celotnega izpita, ta na koncu ni bil opravljen. Sedanji dekan je tudi poudaril, da ne more biti odgovoren za stvari, ki so se dogajale pred štirimi leti, je pa zagotovil, da je zbral in danes predstavil vso dokumentacijo v zvezi s tem. Ekarjeva je v zapisu nadalje navedla, da je bilo na ustnem delu ugotovljeno, da je kandidat, ki je predložil tudi indeks s fotografijo, avtor pisnega dela izpita, kar je sama posebej preverila zaradi posredovane anonimke, da Mariniča na pisnem delu izpita ni bilo. Da bi primerjala avtentičnost kandidata s fotografijo v vpisnem listu, ki jo hranijo v referatu, je želela indeks zadržati, a ji je kandidat to fizično preprečil in nemudoma zapustil kabinet. Ekarjeva je po Ferjanovih besedah v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri opravljanju izpita vodstvu svoje sume sicer prijavila skoraj tri mesece po dogodku, natančneje 11. julija 2005, a se nanje nekdanji dekan Robert Leskovar ni odzval in tudi niso uradno zavedene v mapi Branka Mariniča. Na vprašanje, zakaj na današnji novinarski konferenci ni prisotna sama predavateljica, je Ferjan pojasnil, da ""sta se dogovorila, da institucijo predstavlja dekan, in skupaj ugotovila, da je smiselno, da sam predstavim dokumente"". Je pa v telefonskem razgovoru še dejala, da si želi, da bi bila pri testu opravljena grafološka analiza.",0
"Čista izguba družbe je konec lanskega leta znašala 13,4 milijona evrov. Prihodki od prodaje družbe so bili nižji za 11 odstotkov Koprski koncern Intereuropa, ki ga vodi Ernest Gortan (na sliki), je lani ustvaril 188,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je dva odstotka pod načrtovanimi in 11 odstotkov manj kot leta 2011, so iz družbe sporočili prek strani Ljubljanske borze. Izguba iz poslovanja družbe je znašala 7,2 milijona evrov, čista izguba pa 13,4 milijona evrov. Ob izločitvi dogodkov, ki niso neposredno povezani z rednim poslovanjem, bi sicer Intereuropa ustvarila 9,8 milijona evrov dobička iz poslovanja. Kot glavni razlog za upad prodaje v družbi navajajo prestrukturiranje odvisnih družb, predvsem prostovoljno likvidacijo odvisne družbe Intereuropa Transport, prenehanje poslovanja odvisne družbe v Nemčiji in odprodajo odvisne družbe v Franciji. Zadolženost nižja za 80 milijonov evrov Po dogovoru z bankami upnicami je koncernu uspelo končati postopek finančnega prestrukturiranja in znižati zadolženost za 80,2 milijona evrov. Kot je znano, so banke upnice del dolgov pretvorile v lastniške deleže, kar je vplivalo na lastniško strukturo matične družbe Intereurope, v kateri danes prevladujejo banke. Novembra lani je Intereuropa V novembru 2012 je družba prodala logistični center v Rusiji, kar je bil predpogoj za izvedbo finančnega prestrukturiranja.",0
"Koper - Uprava Luke Koper je na mizo dobila novo stavkovno zahtevo. Ker se je v začetku tedna zaradi groženj s stavko s sindikatom žerjavistov dogovorila za 25-odsotni dodatek k plači, enak dodatek zdaj razumljivo zahtevajo še vsi drugi zaposleni, ki so združeni v sindikatu pristaniških delavcev in sindikatu luških dejavnosti. Gre za okoli 550 zaposlenih, ki menijo, da imajo tudi oni pravico do 25-odstotnega dodatka za odgovornost do oseb in okolja. ""Če se do prihodnjega torka ne bomo dogovorili, bomo tudi mi napovedali stavko,"" v imenu obeh sindikatov pojasnjuje Branko Matič. V obeh sindikatih čestitajo sindikatu žerjavistov, da so za vse zaposlene dosegli sedemodstotni dvig plač, ne zdi pa se jim prav, da je le ena privilegirana skupina dobila še 25-odstotni dodatek. Uprava Luke Koper drugih dveh sindikatov prav tako ni povabila k pogajanjem za novo kolektivno pogodbo. Matič pravi, da jim je bila dana le možnost pristopa k dogovoru, ki ga je uprava sklenila z žerjavisti, kar po mnenju obeh sindikatov dokazuje, da uprava ne razume bistva kolektivnega dogovarjanja in socialnega partnerstva. ""Zahtevek drugih dveh sindikatov smo res dobili in verjamemo, da bomo tudi z njimi našli ustrezen kompromis. S sindikati se bo uprava sestala prihodnji torek,"" je sporočil predstavnik za stike z javnostjo v Luki Koper Sebastjan Šik.",0
"Turistična industrija v Italiji, ki zaposluje kar dva milijona ljudi, se je znašla v hudi krizi. Ogroženih je 100 tisoč delovnih mest, vsak peti hotel naj bi letos zaprli. Italijanski turizem je v hudi krizi. Turistična industrija v Italiji zaposluje dva milijona ljudi in ustvari deset odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda. Italijanski turizem se je znašel v hudi krizi. Samo januarja je delo izgubilo 4,5 odstotka zaposlenih v italijanskem hotelirstvu, med zaposlenimi za določen čas pa jih je na cesti pristalo deset odstotkov. Do konca tega leta utegne zaposlitev izgubiti 100.000 delavcev v italijanskem turizmu, kar je še enkrat več od števila delovnih mest, ki so ogrožena v avtomobilski industriji, svarijo v italijanskem turističnem združenju Federturismo. Da bi lahko prebrodili krizo, italijanski turistični delavci od vlade zahtevajo lažji dostop do posojil in davčne olajšave. V Italiji znaša davek na dodano vrednost v turizmu deset odstotkov, v Španiji sedem, v Franciji pa le 5,5 odstotka. Španska vlada je za pomoč domačemu turizmu že namenila 400 milijonov evrov. Turist v Rimu Zaradi finančne in gospodarske krize so ogrožena predvsem manjša turistična podjetja v Italiji. Raziskava združenja Federturismo napoveduje, da bodo letos v državi zaprli od tri do pet odstotkov hotelov, resno je ogroženih 13.000 večinoma družinskih podjetij. Italijanska vlada je sprejela ukrepe za pomoč bankam, avtomobilski industriji in proizvajalcem gospodinjskih aparatov, a je popolnoma prezrla dramatičen položaj v turizmu, enem od temeljev italijanskega gospodarstva, kritizira združenje. Ob tem je zanimivo, da premier Silvio Berlusconi na vsa usta hvali protikrizne ukrepe, po njegovih besedah nobena druga vlada v Evropi ni naredila več kot italijanska. V nekem televizijskem pogovoru je izrazil tudi mnenje, da stanje sploh ni tako slabo in da mediji vse skupaj predstavljajo preveč dramatično. Bo poleti kaj bolje? Napovedi niso ravno rožnate.",0
"Ekonomist Maks Tajnikar je prepričan, da so bonitetne hiše ostrejše do Slovenije kot do nekaterih drugih večjih članic evroobmočja. Njegov kolega Masten pa meni, da so potrebni novi rezi v transferje. Ekonomist Maks Tajnikar Potem ko je Slovenijo v petek doletelo novo znižanje bonitetne ocene, je Tajnikar dejal, da se je mogoče z oceno slovenskih gospodarskih razmer, ki jo je podala bonitetna hiša Moodys, strinjati. Potrdil je zlasti ugotovitev bonitetne agencije, da so za Slovenijo značilni prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od financiranja v tujini, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih investicij . Četudi se strinja z mnenjem Moodys o Sloveniji, je Tajnikar kritičen, saj naj bi našo državo ocenjevali strožje od velikih držav s skupno evropsko valuto. Kot je ocenil, so težave v državah, kot sta Španija in Italija, še bistveno, bistveno večje . To kažejo tudi objektivni podatki, je dodal. Spomnil je še, da bi tudi najhujša kriza v Sloveniji v primeru zunanjega reševanja zahtevala skromna sredstva, medtem ko to za Španijo in Italijo ne velja. Tako ocena Moodys kaže tudi na njegovo monopolno moč nasproti majhnim državam, ki je ne upa kazati proti velikim, je poudaril ekonomist. Kot je izpostavil, bi bilo treba bonitetne agencije tožiti, saj s svojo dejavnostjo zagotavljajo paralelno obnašanje bančnih in finančnih organizacij. Paralelno obnašanje pa je ena od najhujših oblik kršitve konkurence po zakonih EU . Da je svet izgubil smerokaz, kaže dejstvo, da so ljudje v bonitetnih organizacijah avtoritete, po katerih se ravna ves svet, ljudje pa zaradi njihovih ocen, ki jih zmoremo tudi lokalni ekonomisti, prek višjih obrestnih mer bankam plačujemo milijarde, čeprav bi morali biti po navadni konkurenčni zakonodaji skupaj z bančnimi direktorji v zaporih, je zatrdil. Dodal je, da ta očitek ne gre na račun bonitetnih hiš, temveč evropskih politikov. Petkovemu znižanju bonitetne ocene države je v torek in sredo sledilo tudi znižanje bonitetnih ocen SID banke, skupine Triglav, Pozavarovalnice Sava in Telekoma Slovenije. Masten Nujno je treba ukrepati Ekonomist Igor Masten je prepričan, da je znižanje kreditnih ocen teh družb posledica splošnega položaja gospodarstva, povečanega tveganja v finančnem sistemu in obetov poslovanja. Glede na to, da ocene navadno sledijo najvišji entiteti državi je bilo znižanje po njegovih besedah pričakovano. Kako se bo klestenje bonitet družb izrazilo v praksi, je odvisno od njihovih potreb po zadolževanju na tujih trgih. Če tujih finančnih virov ne bodo iskale, neposrednih učinkov niti ne bo. Ker so slabše tudi bonitete bank, bi lahko imela podjetja težave pri dostopu do finančnih virov na domačem trgu, je menil. Četudi so obeti za oceno države in družb v njeni lasti ali solasti negativni, Masten nove evalvacije s strani bonitetnih hiš ne pričakuje v kratkem. A če se položaj ne bo spremenil, bodo sledila nova znižanja, je napovedal. Država bi zato morala po njegovih besedah pospešeno sprejemati ukrepe, ki se tičejo finančnega sektorja in proračuna, zaradi signalov pa tudi reformne ukrepe . Kot je ocenil, bi veljalo razmisliti tudi o prerazporeditvi virov v letošnjem proračunu. V tem smislu predlaga dodaten rez v različne transferje in plače v javnem sektorju ter porabo tako privarčevanih sredstev za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Ekonomist se zaveda, da je krčenje transferjev politično problematično. In glede na to, da se v tej državi očitno nič ne zgodi hitro, je običajen argument ljudi, nasprotnikov ukrepov, da nikoli ni dovolj hudo za tako radikalne ukrepe. In potem se res nič ne zgodi. In se vedno znova znajdemo sredi slabe situacije, je bil kritičen. Agencije že štiri dni znižujejo bonitetne ocene V petek sta bonitetni hiši Moodys ter Standard & Poor s S&P znižali bonitetno oceno Slovenije, in sicer za tri stopnje na Baa2 oz. za eno stopnjo na A. Moodys je med razlogi za znižanje izpostavil težave slovenskih bank, ki potrebujejo dodatno dokapitalizacijo, s čimer se povečujejo tveganja za državni dolg, S&P pa naraščajočo politično polarizacijo in pomanjkanje konsenza med koalicijskimi političnimi strankami, kar da predstavlja tveganje za načrtovane strukturne reforme v državi. V torek je Moodys zaradi padca bonitetne ocene Slovenije znižal bonitetno oceno Telekomu Slovenije in SID banki, ki sta v večinski državni lasti oz. v državni lasti. Poleg tega je oklestil tudi bonitetno oceno obveznice SID banke, Abanke Vipa in Factor banke. S&P je danes zaradi znižanja bonitetne ocene Sloveniji znižal bonitetno oceno skupini Triglav, s tem Zavarovalnici Triglav in pozavarovalnici Triglav Re, ter Pozavarovalnici Sava.",0
"Washington - Italijanski finančni sistem se je pokazal za zelo močnega, vendar vztrajanje recesije za banke tretjega največjega gospodarstva v območju evra predstavlja grožnjo, so v pred kratkim objavljenem poročilu o položaju italijanskih bank ocenili v Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Kot so po poročanju tujih tiskovnih agencij ugotovili v skladu, so italijanske banke uspešno povečale obseg denarnih vlog in kapital, likvidnost, ki jim jo je pomagala zagotavljati Evropska centralna banka, pa jih je obvarovala pred negotovostjo, ki vlada v območju evra. Ob tem so opozorili, da italijanski finančni sistem kljub trenutni stabilnosti ni imun na tveganja. ""Ključna faktorja tveganja ostajata nadaljnja šibkost realnega gospodarstva ter povezava finančnega sektorja z državo,"" so dodali. Kriza v Evropi ni končana V poročilu je tako mogoče brati, da recesija vpliva na rast slabih posojil in zniževanje dobičkonosnosti bank. Poleg tega bi lahko banke, ki imajo v lasti italijanske državne obveznice, beležile dodatne izgube. Vrednost obveznic se bo namreč, če se bo zahtevana donosnost nanje okrepila, zmanjšala. ""Četudi so se obresti na italijanske dolžniške papirje znižale, kriza v Evropi ni končana,"" so poudarili v IMF. Zapisali so še, da je iz rezultatov preliminarnih stresnih testov italijanskih bank razvidno, da bi se lahko italijanski finančni sistem obdržal tako v primeru ""koncentracije šokov"" kot v primeru počasne gospodarske rasti. A to bi močno izčrpalo banke, so dodali. Skladno s tem so oblasti pozvali k novim reformam za spodbuditev gospodarske rasti, banke pa k ustvarjanju dodatnih rezervacij ter ukrepom za večjo učinkovitost in dobičkonosnost. Svetujejo tudi vzpostavitev rešitve, ki bi bankam omogočila prodajo terjatev.",0
"New York/Tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali nad psihološko pomembno mejo 12.000 točk. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri 12.260,44 točke. To je 296,28 točke oz. 2,48 odstotka več kot v torek. Dolar se je v primerjavi z jenom okrepil na 99,16 jena, potem ko je v ponedeljek pri 95,77 jena dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 12 letih. Tudi njegov položaj v primerjavi z evrom se je izboljšal. Danes je evro dosegel 1,5702 dolarja, potem ko je v ponedeljek že dosegel vrednost 1,5711 dolarja. Nekoliko bolj optimistično razpoloženje je v torek zajelo tudi Wall Street. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 12.392,66 točke, kar je za 420,41 točke oz. 3,51 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 91,25 točke oz. 4,19 odstotka in se ustavil pri 2268,26 točke.",1
"Sodišče v Varšavi je ugodilo hčerinski družbe Krke in razveljavilo uredbo o prepovedi prodaje zdravila monkasta zaradi domnevne kršitve patenta, Krka zmagala tudi proti Janezu Suši, ki je zaradi kršitve patenta zahteval odškodnino Krka Polska , hčerinska družba novomeške Krke je prejela sklep varšavskega Višjega sodišča, da lahko ponovno prodaja zdravilo monkasta. Sodišče je brez obravnave 26. januarja zaradi domnevne kršitve patenta družbe Merck prodajo prepovedalo. Sklep sodišča je pravnomočen, so sporočili iz Krke. Krki ugodilo tudi slovensko sodišče glede tožbe Janeza Suše Višje sodišče v Ljubljani je 9. aprila razsodilo, da se ugodi pritožbi novomeške Krke . Krka se je pritožila na sodbo, da mora Krka Janezu Suši zaradi kršitve patenta plačati za 2.786.541 evrov odškodnine (942.000 evrov je odškodnina, ostalo so obresti in gospodarska škoda). Sodišče je razsodilo, da se sodba izpred enega leta spremeni, tožbenih zahtevek pa zavrne. Suša bo moral Krki povrniti tudi 15.800 evrov stroškov pravnega postopka, so sporočili iz Krke.",1
"Anton Turnšek je odstopil z mesta prvega nadzornika Pivovarne Laško. Sedaj, ko je znana vsebina ovadbe in imena ovadenih, je izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem, je zapisal. Iz 24UR ZVEČER Kako je s preiskavo v Laškem?01 25Iz 24UR ZVEČER Odstop zahtevali mali delničarji01 35Pivovarna Laško je prejela odstopno izjavo predsednika nadzornega sveta Antona Turnška, so sporočili iz družbe. Njegovega naslednika bodo člani nadzornega sveta imenovali na prvi naslednji seji, iskali ga bodo v svojih vrstah. Turnšek pa bo kot član nadzornega sveta deloval do julijske skupščine, ko bodo delničarji namesto njega izglasovali novega člana. Poleg nekdanjega direktorja Boška Šrota so po neuradnih informacijah, ki so jih objavili v oddaji 24UR ZVEČER, ovadene še tri fizične in tri pravne osebe in sicer Kolonel, Center naložbe in Infold holding, ter njihovi tedanji direktorji - Saša Fajs, Matjaž Rutar in Danjela Rakovič. Ovadena je torej Šrotova veriga lastninjenja, ne pa tudi direktorji v skupini Pivovarne Laško. Med ovadenimi po neuradnih informacijah ni ne Dušana Zorka, sedanjega direktorja Pivovarne, ne očeta Pivovarne Toneta Turnška. Pivovarno laško oškodovali za 100 milijonov? Neuradno naj bi bila kriminalistična preiskava glede spornega lastninjenja že končana, ovadbe zaradi domnevnih zlorab položaja pa naj bi bile že nekaj tednov na tožilstvu. A epilog bo zgodba dobila šele, ko bo končana celotna preiskava o izčrpavanju družbe. Kriminalisti naj bi neuradno ugotovili, da je bila Pivovarna Laško oškodovana za vrtoglavih 100 milijonov evrov, je za oddajo 24UR ZVEČER povedala dopisnica Pop TV iz Celja Damjana Seme. Izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem Turnšek je v Pivovarni Laško že skoraj 50 let, od tega je bil direktor družbe 25 let. Po upokojitvi leta 2005 ga je nasledil Šrot, Turnšek pa je opravljal funkcijo člana oz. tudi predsednika nadzornega sveta. Moje dolgoletno poslovno življenje je bilo ves čas tesno povezano s Pivovarno Laško in slovensko industrijo pijač. Nikoli mi ni bilo vseeno, kaj se z družbo dogaja in kje bo njena prihodnost. Že kot direktor Pivovarne Laško sem bil avtor in glavni pobudnik združitve slovenske industrije pijač. Tudi kot član nadzornega sveta družbe sem še naprej verjel v smotrnost te strateške usmeritve in podpiral sklepe nadzornega sveta o skupnem delovanju. Prvi koraki v tej smeri so bili narejeni, žal pa v veliki meri nedokončani. Sedaj, ko je znana vsebina ovadbe in imena ovadenih, je izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem, je Turnšek zapisal v odstopni izjavi. Na katero ovadbo misli, smo ga vprašali tudi mi, a pojasnil ni želel dati. Ne želim nič več in nič manj povedati, je dejal. In dodal, da ne odhaja s slabim občutkom in da ni z nikomer skregan, kot enega od razlogov za takšno odločitev pa je navedel tudi starost. V odstopni izjavi je sicer kot drugi ključni mejnik za slovo z vodstvenega mesta izpostavil petkovo sejo nadzornega sveta, na kateri so sprejeli novo poslovno strategijo. Zadovoljen sem, da so s tem postavljeni novi temelji za nadaljevanje že davno začrtane združene industrije pijač, je poudaril. Mali delničarji zahtevali odstop Foto Damjan Žibert Kot poročajo Finance, je Društvo Mali delničarji Skupaj smo močnejši Društvo MDS na Turnška naslovilo zahtevo po njegovem nepreklicnem odstopu. Prepričani so namreč, da je soodgovoren za finančni polom družbe v času Šrota. Turnšek je po njihovem mnenju kriv za njegov vzpon in neracionalno poslovanje, saj naj kot prvi nadzornik družbe ne bi pravočasno ukrepal, pa tudi za prekomerno zadolženost skupine Pivovarne Laško, ki je posledica menedžerskega prevzema Boška Šrota in njegovih podjetij. Zapisali pa so še, da je Turnšek poskrbel za neustrezno odstavitev Boška Šrota, ki je prejel odpravnino v višini 152 tisoč evrov, še poročajo Finance. Zaradi vsega tega so zagrozili, da bodo, če Turnšek ne odstopi, začeli takoj po praznikih zbirati podpise podpore za odpoklic preko sodišča ter verjetno tudi vložitev odškodninske tožbe zoper njega in vse druge odgovorne.",0
"Beograd - 16. aprila je družba Kolosej odprla svoj drugi center v Beogradu. Zabaviščni center Kolosej v nakupovalnem središču Ušče je prvi tovrstni center v tujini, ki vključuje tudi kinodvorane. Obiskovalci bodo poleg kina lahko obiskali tudi bowling, biljard, laserske in video igre ter preizkusili srečo v igralnem salonu. Zabaviščni center, ki se nahaja v samem središču Beograda, vključuje enajst kinodvoran (med njimi XpanD 3D in XpanD 6D ter VIP dvorano, opremljeno z udobnimi fotelji), bowling s štirinajstimi stezami in biljardom, center za arkadne igre ter igralni salon Casino Rio opremljen 73 igralnimi avtomati in štirimi elektronskimi ruletami. Pomemben del centra zajemajo lounge bari.Otvoritvena slovesnost novega zabaviščnega centra se je začela s premierno predstavo slovenskega filma Petelinji zajtrk. Slavnostne premiere so se udeležili tudi ustvarjalci filma, režiser Marko Naberšnik, producent Franci Zajc in pevka Severina. Sledila je uradna otvoritev centra, kjer sta se predsedniku uprave Koloseja Sergeju Racmanu na odru pridružila Urša Zupan, direktorica slovenskega in beograjskega Casinoja Rio in direktor centra Samo Ravter. Sledil je koncert Severine, priljubljene pevke tudi v Srbiji, ki je med drugimi uspešnicami na odru zapela nosilno pesem iz filma Petelinji zajtrk, Gardelin. Z odprtjem zabaviščnega centra je družba Kolosej odprla svoj drugi center v tujini. Leta 2007 je bil, prav tako v Beogradu, odprt prvi zabaviščni center Kolosej Lounge&Play, ki vključuje bowling, biljard, laserske ter video igre.",1
"Če se trenutno izjemno veliko govori o zadolženosti evropskih držav in celo ameriški predsednik žuga Evropi, naj vendarle obvlada svoje finance, bi očitno lahko Obama svoje lastne nasvete uporabil kar na domačih tleh, razkriva poročilo kongresa. Baracku Obami očitajo, da mu gre večanje državnega dolga od rok še celo bolje kot Georgeu Bushu. Proračunski odbor ameriškega senata meni, da bi lahko državni dolg do leta 2016 znašal že 16,2 bilijona dolarjev, če se bo Baracku Obami uspelo ponovno povzpeti na predsedniški stolček. Še nekoliko bolj pesimistični so finančniki v kongresu. Nekaj republikanskih finančnikov namreč meni, da bi lahko ZDA to številko dosegle že leto prej, dolg pa je sicer za 6,2 bilijona dolarjev višji od tistega, ki ga je za seboj pustil pregovorno zapravljiv predsednik George Bush, ki je Belo hišo zapustil leta 2009. Če Obama ne pripravlja korenitih sprememb v politiki, se ZDA obeta kar nekaj javnofinančnih težav, menijo poznavalci. V poročilu odbora senata tako pišejo, da bi lahko dolg do leta 2022 zrasel na 25,4 bilijona dolarjev, v najslabšem primeru pa bi lahko že leta 2015 znašal več kot 20 bilijonov. V kongresu še menijo, da lahko Američani brez občutnega povišanja davkov in varčevalnih ukrepov, s čimer bi zajezili naraščanje dolga, pričakujejo novo recesijo in krčenje števila delovnih mest.",0
"V gradbeništvu največ neplačnikov Slovenske banke so imele v prvih osmih mesecih za 94,2 milijona evrov čiste izgube oz. sedemkrat več kot v istem obdobju lani. Čedalje več je težavnih posojil. Po ugotovitvah Banke Slovenije se je delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami od začetka leta povečal za 2,3 odstotne točke in je avgusta znašal že 13,5 odstotka. Bilančna vsota bank v Sloveniji se je v letošnjih prvih osmih mesecih zmanjšala za 1,5 milijarde evrov. Konec avgusta je tako znašala 47,2 milijarde evrov, kar je 5,5 odstotka manj kot pred letom dni. Skupno število podjetij z zamudami pri plačilu obveznosti do bank se je od lanskega decembra do konca letošnjega avgusta povečalo za 8,5 odstotka, na 5.692. Teh je zdaj že skoraj 22 odstotkov vseh, v povprečju pa s plačili zamujajo 505 dni, kažejo podatki Banke Slovenije. Gradbeništvo blizu kronični nelikvidnosti Največ podjetij, ki zamujajo s plačilom, je bilo iz trgovske, gradbene in predelovalne panoge. Najvišji delež zamudnikov je v gradbeništvu 38 odstotkov, finančnem posredništvu 29,1 odstotka in gostinstvu 28,8 odstotka. Zaradi slabih terjatev so banke do konca avgusta oblikovale že skoraj 3,8 milijarde evrov oslabitev oz. 7,7 odstotka vseh terjatev. Delež pokritosti terjatev z oslabitvami se je od konca leta 2010 povečal že za skoraj tri odstotne točke. Država povečuje dolg Slovenske banke so imele v prvih osmih mesecih za 49,3 milijarde evrov terjatev. Največ terjatev je bilo bonitetnega razreda A in B 86,7 odstotka, a se je ta delež v primerjavi s koncem leta 2011 znižal za skoraj dve odstotni točki. Banke so še naprej zmanjševale kreditiranje nebančnega sektorja. Skupna vrednost posojil se je v osmih mesecih zmanjšala za 827 milijonov evrov oz. 5,7 odstotka, na 32 milijard evrov. Pri tem so banke povečevale posojanje državi, zmanjševale pa gospodinjstvom in podjetjem.",0
"Majska številka Ekonomskega ogledala Umar v majskem Ekonomskem ogledalu napoveduje počasno okrevanje slovenskega gospodarstva. V letošnjem prvem četrtletju se je nadaljevalo rahlo okrevanje evropskega gospodarstva, medtem ko v Sloveniji znakov oživljanja gospodarske dejavnosti še ni, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Po pričakovanjih so pozitivni signali že izhajali iz povečanega tujega povpraševanja. Umar v majski številki publikacije Ekonomsko ogledalo navaja, da se je obseg bruto domačega proizvoda BDP v letošnjem prvem četrtletju realno znižal za 0,5 odstotka in je bil tudi nižji kot v istem obdobju lani za 1,2 odstotka. S tem je bila raven gospodarske dejavnosti v letošnjem prvem četrtletju najnižja od začetka gospodarske in finančne krize. Izvoz sledi hitrejšemu okrevanju na tujem Izboljšanje v mednarodnem okolju je spodbudno vplivalo na slovenski izvoz, potrjujejo pa se pričakovanja Umarja iz pomladanske napovedi, da ovire za hitrejšo rast izhajajo iz domačega okolja, med drugim poudarja prvi mož Umarja Boštjan Vasle. Razlike v hitrosti okrevanja izvoznega in domačega povpraševanja se po njegovih besedah kažejo tudi na rezultatih po posameznih dejavnostih. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih in v prometu je bila v prvem četrtletju letos višja kot v istem obdobju lani, kar lahko povežemo s krepitvijo izvoza blaga. S slabimi razmerami v gradbeništvu in na trgu dela so povezani medletni padci v dejavnostih trgovine, gostinstva, poslovnih storitev na področju arhitekturnega projektiranja in rudarstva. Z izjemo zdravstva in socialnega skrbstva se je nadaljevala rast dodane vrednosti v dejavnostih javnih storitev. Brezposelnost vztraja pod 100.000 Na trgu dela v zadnjih mesecih ni bilo bistvenih sprememb. Število formalno delovno aktivnih se je tudi marca ohranilo na podobni ravni kot predhodni mesec, število registriranih brezposelnih, ki se je aprila in maja nekoliko povečalo, pa se giblje nekaj pod 100.000. Marca se je nadaljevalo upadanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu ter v finančnih in zavarovalnih dejavnostih ter rast zaposlenosti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v javnih storitvah. Ekonomsko ogledalo - maj 2010 Marca je bila rast povprečne plače visoka 3,7 odstotka bruto, kar je bila posledica visoke rasti plač v zasebnem sektorju. Višja povprečna bruto plača v zasebnem sektorju je marca sicer običajna, saj se v tem mesceu običajno izplačujejo nagrade in nadure za preteklo leto, letos pa je k opazno višji rasti bruto plače sektorja 6,9 odstotka prispeval tudi dvig minimalne plače. Inflacija prehiteva evropsko Ob 0,4-odstotnem mesečnem zvišanju cen se je medletna inflacija maja znižala na 2,1 odstotka. V prvih petih mesecih letos se je inflacija v Sloveniji povečala nekoliko bolj kot na ravni celotnega evrskega območja, kjer je medletna inflacija maja znašala 1,6 odstotka. Ključne razlike se ohranjajo v prispevku cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, ki imajo večjo utež v našem indeksu cen življenjskih potrebščin. Nekoliko bolj so se pri nas tudi zaradi hitre rasti cen komunalnih storitev povišale še cene storitev, še ugotavljajo na Umarju.",0
"Evro proti ameriškemu dolarju na finančnih trgih zopet nekoliko izgublja. Trenutno je vreden 1,25 dolarja. Še v ponedeljek je bila vrednost nekoliko nad 1,3 dolarja za evro. Vrednost skupne evropske valute v primerjavi z ameriškim dolarjem je padla celo pod raven, kjer je bila pred ponedeljkovim zgodovinskim dogovorom o mehanizmu za stabilizacijo evra. Vlagatelji so pod lupo vzeli počasno gospodarsko okrevanje evrskega območja in posledice pospešene javnofinančne konsolidacije. Trenutno je vreden 1,2547 dolarja, pod mejo 1,26 dolarja pa se nahaja že večji del popoldneva. Finančni trgi so se v ponedeljek, ko so finančni ministri EU sprejeli mehanizem za zagotovitev stabilnosti valute v vrednosti 750 milijard evrov, na to novico pozitivno odzvali in vrednost evra je takoj narasla nad 1,3 dolarja za evro. Nato pa je začela vrednost evro valute zopet padati. Danes je padla celo pod raven, na kateri je bila pred sprejetjem omenjenega mehanizma. Tuji mediji pišejo, da med vlagatelji še vedno prevladuje dvom, ali se bo Grčiji kljub posojilom evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada uspelo izviti iz dolžniške krize. Prevladujoče mnenje je tako še vedno, da bo Grčija večino svojega dolga morala prestrukturirati. Vse več je tudi pomislekov glede mehanizma, saj njegove podrobnosti še vedno niso znane, posebej glede pogojevanja pomoči in njegove finančne konstrukcije. Kakšna bo vloga ECB? Prav tako ni znano, kako bo k problemu pristopila Evropska centralna banka ECB. Ta je namreč istočasno s sprejemom mehanizma napovedala več ukrepov, s katerimi želi zagotoviti stabilnost na finančnih trgih. Med ukrepi je odkupovanje državnih in zasebnih obveznic v območju z evrom. Če bo potrebno, naj bi banka prvič v zgodovini kupila obveznice od zelo zadolženih držav v območju evra in zadolženih zasebnikov iz teh držav. Izvedla naj bi tudi posebne operacije za ponovno vsrkanje likvidnosti. Vlagatelje bega tudi dejstvo, da se je ECB za ta korak odločila, saj je nekaj dni pred tem njen predsednik Jean-Claude Trichet zatrjeval, da Svet ECB o tem sploh ni govoril, nasprotujoča mnenja o smiselnosti takšnega ukrepa v luči njegovega potencialnega vpliva na dvig inflacijskih pritiskov pa je bilo slišati tudi znotraj same ustanove. Bo hitrost prehitela uspeh? Trgi se bojijo tudi, da utegne pospešena stabilizacija javnih financ v območju evra, glede katere so se minuli teden dogovorili voditelji držav z evrom in naj bi dodatno stabilizirala skupno valuto, negativno vplivati na gospodarsko okrevanje evrskega območja. Potem ko so trgi s pritiskom na ceno zadolževanja ranljivih članic območja skupne valute izsilili tovrstno ukrepanje držav z evrom, pa jih sedaj skrbi, da hitro varčevanje in umik fiskalnih spodbud ne bosta dobra za gospodarsko rast. Zaradi tega naj bila ECB po nekaterih ocenah prisiljena dlje kot druge osrednje centralne banke ohraniti nizko obrestno mero, to pa naj bi dodatno zmanjšalo interes trgov za evro.",0
"Intervju s predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice Plače v Sloveniji niso previsoke. Toda v primerjavi s sistemom v Nemčiji je delež, ki ga mora plačati delodajalec za davke in različna zavarovanja, previsok, je v pogovoru za MMC dejala Rantznova. Z Gertrud Rantzen, predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice, smo se v intervjuju med drugim pogovarjali o letnem poročilu zbornice, težavah pri tujih naložbah, vzrokih za prenos proizvodnje iz črnomaljskega Secopa na Slovaško in o slovenskem gospodarskem stanju, kot ga vidijo nemška podjetja v naši državi. Pred dnevi je zbornica predstavila svojo letno poročilo, v katerem je tudi objavljena anketa o poslovnem položaju v Sloveniji. Zanimivo je, da je lani 59 odstotkov vprašanih nemških podjetij v Sloveniji menilo, da je trenutni gospodarski položaj slab, letos pa tako meni kar 70 odstotkov od 572 sodelujočih podjetij v letošnji raziskavi. Kje so vzroki za ta še bolj črnogled pogled? Razlog za takšen slabši rezultat je verjetno zaradi podjetij, ki poslujejo na lokalnem trgu v Sloveniji. Vidijo namreč, da poraba pada, če pa pada poraba, imate položaj, da ne zaslužijo dovolj denarja in da morajo v najslabšem primeru odpuščati zaposlene. To pa tudi pomeni, da se ustvari nekakšen krog, da ljudje ne morejo iti v novo porabo. To je položaj, s katerim se trenutno soočajo podjetja. Občutek je, da ne prihaja do okrevanja, da v Sloveniji še nismo prišli do dna. Sodeč po izsledkih raziskave, objavljene v letnem poročilu, so se nemška podjetja v Sloveniji zelo negativno izrekla glede davčne obremenitve, naraščajoče korupcije, neučinkovite javne uprave, še najbolj pa jih je motila plačilna nedisciplina? Kakšne pa so rešitve za te težave? Glede korupcije - to je neke vrste občutek, to ni korupcija v neposrednem smislu, gre za to, da obstajajo določena omrežja in da je tujim vlagateljem težko prodreti v ta omrežja. Glede plačilne nediscipline - obstaja že davčni ukrep, da mora podjetje dati poročilo AJPES-u. Tako se nadzoruje, kdo plačuje. Država in davkarija namreč ne dobita davka na dodano vrednost, če podjetja ne plačujejo računov. Drugo pa je vprašanje izterjave. Glede davčnih obremenitev - plače niso previsoke, so na normalni ravni. Toda visok je delež, ki ga mora plačati delodajalec za davke in različna zavarovanja. To je za Nemce in v primerjavi s sistemom, ki ga imamo v Nemčiji, previsok delež. Na predstavitvi letnega poročila je bila osrednja tema težave pri vlaganju - torej o odprtosti Slovenije do tujih naložb. Menite, da je Slovenija do tujih vlaganj odprta zgolj deklarativno, v resnici pa je drugače, da tuji vlagatelji niso tako dobrodošli v Sloveniji. Zagotovo so naložbe v Sloveniji dobrodošle, če ste eden od desetih največjih svetovnih igralcev. Toda ne ujamete manjših vlagateljev, srednje velikih podjetij, ki na prvi pogled niso pomembne tržne znamke. Bolj ste osredotočeni na večje igralce. To je ena zadeva. Druga zadeva je, da sicer imate različne instrumente za podporo naložbam, niso pa ti instrumenti zelo poznani v Nemčiji ali v drugih državah. Pogrešam torej promocijo Slovenije kot države zanimive za poslovanje in naložbe, ki bi jo izvajale slovenske institucije, kot so JAPTI, Trgovinska zbornica Slovenije in tudi veleposlaništva.",0
"Razlog za vpoklic je možnost korozije na kovinskih nosilcih rezervne gume na podvozju motorja. Toyoto v Severni Ameriki poleg številnih napak ogroža tudi korozija. Zaradi težav s korozijo bo Toyota na servise v ZDA in Kanadi vpoklicala več kot 870 tisoč enoprostorcev sienna, narejenih med letoma 1998 in 2010. Razlog za vpoklic je možnost korozije na kovinskih nosilcih rezervne gume na podvozju motorja, kar bi lahko privedlo do lomljenja nosilcev, s tem pa do padca gume med vožnjo. Ta nevarnost je velika predvsem za severnejše države ZDA in Kanado, saj mraz, sneg in sol na cestah povečujeta možnost korozije. V Toyoti so sporočili, da zaenkrat nimajo podatkov o tem, da bi zaradi podobnih težav prišlo do kakršnekoli nesreče, vendar se želijo temu izogniti. Številne tožbe zoper Toyote v zadnjih mesecih Toyota se je za nov vpoklic na servise odločila le dan za tem, ko se je odločila za prekinitev proizvodnje in prodaje svojega luksuznega terenca, Lexsusovega modela gx 460. Ameriška potrošniška revija Consumer Reports je namreč v svojem testu avtomobila ugotovila, da je ta lahko nevaren, zato se je odločila, da potrošnikom odsvetuje nakup tega avtomobila. predstavlja nov udarec za Toyoto, ki je bila v zadnjem času primorana v vpoklic več milijonov vozil po vsem svetu. Analitiki ocenjujejo, da Toyota skuša s hitrim odzivom popraviti svoj ugled. Pri večmilijonskih vpoklicih vozil v drugi polovici lanskega in prvih mesecih letošnjega leta je bila namreč deležna kritik, da se je prepočasi odzvala na poročila o ugotovljenih pomanjkljivostih. V ZDA je bila zaradi tega zoper Toyoto vložena serija odškodninskih tožb, družba pa je že plačala več kot 16 milijonov dolarjev kazni.",0
"Singapur - Svetovne cene nafte so se danes nekoliko zvišale. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z decembrskim dobavnim rokom je bilo med današnjim azijskim elektronskim trgovanjem potrebno odšteti 29 centov več oziroma 61,06 dolarja (47,6 dolarja). V četrtek je ta vrsta nafte trgovanje na borznem parketu v ZDA sklenila pri 60,77 dolarja, med današnjim trgovanjem pa se je za kratek čas spustila tudi na 59,97 dolarja, kar je najmanj po marcu 2007. Severnomorska nafta brent z decembrskim dobavnim rokom pa se je na londonski borzi danes podražila za osem centov na 57,51 dolarja. V četrtek je trgovanje torej končala pri 57,43 dolarja. Zvišanje cen po pojasnilih analitikov kaže, da je nekoliko popustil strah, da bo svetovno gospodarsko upočasnjevanje povzročilo upad povpraševanja po energiji. V četrtek se je omenjeni strah sicer okrepil zaradi poročila Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da se bodo razvita gospodarstva v luči finančne in gospodarske krize v letu 2009 prvič po drugi svetovni vojni skrčila. Svoj delež sta prispevali tudi Evropska centralna banka in britanska centralna banka, ki sta v četrtek vnovič znižali svoji ključni obrestni meri. To je namreč po mnenju trga lahko dokaz, da so razmere v gospodarstvu še slabše, kot se zdi. Pač pa je poseg ECB vplival na zvišanje vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Tečaj evra se je namreč med današnjim jutranjim trgovanjem v Evropi zvišal na 1,2830 dolarja. V četrtek je bilo v New Yorku potrebno za en evro odšteti 1,2735 dolarja. Cena naftne košarice držav Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), ki jo sestavlja 13 najpomembnejših vrst nafte držav kartela, se je sicer v četrtek znižala za 4,05 dolarja na 54,89 dolarja, piše na spletni strani Opeca.",0
"Ker je vlada dvignila trošarine, se napovedi, da se bodo cene goriva z jutrišnjim dnem znižale, niso uresničile. Cena 95-oktanskega bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja ostaja nespremenjena, cena 98-oktanskega bencina pa se bo nižala za 0,001 evra na liter. Ker je vlada zvišala trošarine za energente, bodo opolnoči drobnoprodajne cene pogonskih goriv v Sloveniji večinoma ostale nespremenjene. Pocenil se bo le neosvinčen 100-oktanski bencin, in sicer za 0,1 centa, na 1,597 evra za liter. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo ostala pri 1,576 evra, dizelskega goriva pa pri 1,444 evra. Tudi cena kurilnega olja bo ostala nespremenjena pri 1,076 evra za liter. Pogonska goriva se ne bodo pocenila. Vlada je danes na dopisni seji spremenila trošarine za energente, in sicer je zvišala trošarino za neosvinčeni bencin s 502,42 na 515,22 evra za 1000 litrov, trošarino za plinsko olje za pogon je zvišala s 381,69 na 385,97 evra in za plinsko olje za ogrevanje z 90,05 na 97,40 evra za 1000 litrov, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.",0
"Vegradov podizvajalec Habibović, ki ga Hilda Tovšak iz dneva v dan prepričuje, da bo v zameno za plačilo dobil stanovanje, je očitno vendarle sprevidel, da ji ne more več verjeti. Zoper njo je vložil kazensko ovadbo. Habibović je očitno sprevidel, da so obljube Tovšakove prazne. Zjutraj sem jo klical po telefonu. Oglasila se je s Halo! nato pa je verjetno videla, da kličem jaz ter prekinila pogovor. Poslal sem ji sporočilo, da bom vložil kazensko ovadbo, a odziva nisem dobil. Zakrija Habibović Po vseh spoznanjih, da gospa Hilda Tovšak ne bo izpolnila obljube, sem se odločil, da danes vložim kazensko ovadbo, je dejal podizvajalec Zekrija Habibović, ki mu Vegrad dolguje 165 tisoč evrov. Še včeraj mu je namreč Tovšakova v telefonskem pogovoru zagotavljala, da bo izbrisno pobotnico, s katero bi lahko namesto denarnega plačila dobil vsaj stanovanje v Celovških dvorih, pridobila najpozneje v ponedeljek do 16. ure. Obupani Habibović je zaradi kančka upanja, da bo vendarle dobil obljubljeno, ponovno popustil ter obljubil, da bo z vložitvijo kazenske ovadbe počakal, a si je danes dokončno premislil. Tovšakova je delavcem obljubila, da jim bo do konca prihodnjega tedna izplačala plače za marec, april in maj. 20. septembra pa bo delavcem sporočila, kako naprej. Hilda Tovšak Foto Kanal A Zjutraj sem jo klical po telefonu. Oglasila se je s Halo! nato pa je verjetno videla, da kličem jaz ter prekinila pogovor. Poslal sem ji sporočilo, da bom vložil kazensko ovadbo, a odziva nisem dobil, je pojasnil. Sedaj pričakujem, da bodo državni organi naredili, kar morajo, je še dodal, a ob tem potožil, da verjetno denarja ne bo nikoli dobil. Mislim, da ne bo nič od tega, je končal. Konec manipulacije z obupanim Habibovićem Kot je znano, je želel Habibović kazensko ovadbo zaradi storjene gospodarske škode vložiti že v sredo, a ga je Tovšakova v zadnjem trenutku poklicala na mobilni telefon ter ga z obljubami, da bo namesto 165 tisoč evrov, ki mu jih dolguje, v nekaj urah vendarle dobil obljubljeno stanovanje v Celovških dvorih, prepričala, da tega ne stori. Obupani Habibović je ves dan čakal na njen klic, nato pa mu jo je s pomočjo novinarjev vendarle uspelo priklicati. Dejala mu je, da se je s predstavniki Nove Ljubljanske banke pogodila glede hipoteke in stanovanja ter da bo izbrisno pobotnico pridobila v ponedeljek najpozneje do 16. ure. Na NLB njenih trditev niso želeli komentirati. On ves čas cepi podobo Tovšakove iz tiste popolnoma črne, ki ga bo uničila, v tisto popolnoma idealno, ki ga bo vendarle rešila. To je prava moč manipulatorjev, ki jo ti dobijo, ko naletijo na takšno človeško obrambo, je dejanja Hilde Tovšak za 24ur.com včeraj komentirala psihologinja Andreja Pšeničny. Enakega mnenja je bil tudi psihiater dr. Slavko Ziherl. Na vprašanje, ali je Hilda Tovšak dobra manipulatorka, je odgovoril, da zagotovo. Slišali smo na televiziji, kako s palčko in korenčkom uravnava te odnose. To je manipulacija, je dejal.",0
"Na pot v Ljubljano se je s petimi ročnimi bombami v petek odpravil 59-letni Josip Zagajski, vzrok za napad pa je v reševanje slovensko-hrvaškega vprašanja. Hrvaškemu državljanu, ki je v petek želel pripotovati v Ljubljano in grozil z razstrelitvijo Boruta Pahorja, je ime Josip Zagajski, poroča Večernji. Zagajski je policistu, ki ga je legitimiral, povedal, da gre v Ljubljano ubiti slovenskega premierja, ker ni zadovoljen z načinom reševanja slovensko-hrvaških odnosov. Zagajski je sicer vojni veteran, ki se je boril v vojni za Hrvaško na območju Vukovara, kjer je bil ranjen v glavo. Od takrat naj bi trpel za številnimi kompleksnimi duševnimi boleznimi in je 90-odstotni vojni invalid. Polbrat Zagajskega Stjepan Horvatić pravi, da ima Zagajski svoje probleme in da je to posledica vojnih travm.",0
"Letos so v Termah Čatež v sodelovanju z dvema kampističnema tour-operaterjema ustvarili 43 tisoč prenočišč. Drugo leto bodo prenočišča še povečali. V Termah Čatež, ki jih obvalduje Bojan Petan, so v sodelovanju z dvema kampističnima tour-operaterjema v 90 šotorih in 30 mobilnih hišicah v njihovem kampu do sredine septembra ustvarili dobrih 43 tisoč prenočitev. Zaradi povečanega zanimanja za tovrstne turistične nastanitve bodo omenjeno sodelovanje v letu 2013 okrepili.Drugo leto dodatnih 30 šotorov in 20 mobilnih hišicKot so danes sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze, bodo prihodnje leto obseg omenjenega sodelovanja povečali za dodatnih 30 šotorov in 20 mobilnih hišic, z novimi tour-operaterji pa se dogovarjajo še za dodatnih 30 mobilnih hišic in deset šotorov.To jim bo prineslo 20-odstotno rast prenočitev Navedeno povečanje sodelovanja naj bi jim v letu 2013 prineslo dodatnih 50 tisoč prenočitev tujih gostov, kar predstavlja več kot 20-odstotno rast prenočitev v njihovem kampu in več kot osemodstotno rast tovrstnih storitev v celotni družbi.",1
"Evropski inštitut za blagovne znamke je na Dunaju predstavil rezultate evropske raziskave o vrednosti blagovnih znamk Eurobrand 2009. Poslovni prostori Nokie, ki je z 35,220 milijarde evrov najvrednejša blagovna znamka Evrope. Družbe z najdragocenejšimi blagovnimi znamkami v Evropi so 1. Nokia 35,220 milijarde evrov, 2. LVMH 32,365 milijarde evrov, 3. INBEV 26,927 milijarde evrov, 4. Vodafone 23,789 milijarde evrov, 5. Unilever 22,829 milijarde evrov, 6. Telefonica 22,128 milijarde evrov, 7. Mercedes 19,392 milijarde evrov, 8. Deutsche Telekom 19,093 milijarde evrov, 9. BMW 18,765 milijarde evrov, 10. SAB Miller 18,349 milijarde evrov. Raziskava Eurobrand 2009 zajema več kot 3.000 blagovnih znamk iz 24 držav in 16 gospodarskih aktivnosti, najbolj napredujejo prehrambne znamke, kot so Nestle ali Heineken, med njimi pa se je znašla tudi slovenska znamka Gorenje.",1
"Tomaž Kavčič v oddaji Prava ideja! Nikoli ne pozabim, od kod sem doma, pravi kuharski mojster Tomaž Kavčič, ki je eden najbolj cenjenih Slovencev pri gastronomskih strokovnjakih. Pri jedeh navdih črpa iz domačega okolja. Kavčič vodi družinsko restavracijo Pri Lojzetu v dvorcu Zemono in slovi kot pravi kuharski inovator. Madžarski gastronomski vodnik Dining Guide je restavracijo opisal kot najboljšo restavracijo srednje in vzhodne Evrope, dobila pa je tudi zelo visoko oceno v znanem vodniku italijanskega časopisa L Espresso. Sam delo v gostinstvu jemlje kot slog življenja, vse, kar dela, pa počne z mislijo na gosta. Tomaž Kavčič, ki navdušuje še tako petične svetovne poznavalce hrane, je bil gost v tokratni oddaji Prava ideja!. Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu! Prihajate iz družine, kjer je gostinstvo že tradicija. Ste to vzeli kot poslanstvo, prednost ali morda kdaj kot breme? Vse troje. Vsekakor je prednost v tem, da rasteš v takšni delavni družini. Težava pa se včasih pojavi, ko želi nova generacija podati svoje nove prijeme. Čeprav moram sam pohvaliti svojo mamo, ki je vedno dopuščala dosti svobode pri ustvarjanju. Pri nas je bil zato prehod med generacijami zelo lahek. Kdaj ste se odločili, da vas kuhanje in vodenje restavracije veseli? Bolj kot za kuharja se imam za gostinca. Da se predam 100-odstotno gostinstvu, sem se odločil po odsluženem vojaškem roku. To je že kar nekaj let nazaj, restavracijo pa sam vodim zadnjih nekaj let. V številnih slovenskih in tujih specializiranih revijah in vodnikih lahko o vaši kuhi in restavraciji beremo same pohvale, imenujejo vas mali princ slovenske kuhinje . Vas je iskanje popolnosti v kulinariki vedno navduševalo? Imam svoj osebni stil in način ukvarjanja z gostinstvom. Izbral sem to pot. Vedno hočem biti perfekcionist, cilj pa je, da zadovoljimo gosta. Na prvem mestu mi je vedno gost in vse se začenja z mislijo na gosta. Ker jemo tudi z očmi, je za popoln užitek pomembna tudi sama prezentacija posamezne jedi. Zato sam raje govorim o gostinstvu, ne samo o kuhanju, saj je zame pomembno, da gosta primerno sprejmemo od pozdrava do na svidenje . To lahko predstavlja 10 minut ali štiri ure. Vse, kar se zgodi v tem času, je enako pomembno – od priprave krožnika, kuhanja do postrežbe. Zelo mi je pomembno, da ideja pride od kuhinje do gosta. To se v restavracijah velikokrat pozablja. Gostili ste veliko svetovno znanih političnih in drugih imen. Je v takih primerih priprava na dogodke drugačna? Nič ni drugačna, saj menim, da je naša restavracija, kjer je, prav zato, ker ne delamo razlik. V današnjih hitrih časih dobro uspevajo predvsem restavracije s hitro prehrano. Vi se držite t. i. principa slow food. Si ljudje vzamejo čas za dober obed? Je to prihodnost? V gostinstvu mora biti tako hitra hrana kot počasno prehranjevanje. Oboje ima prihodnost. V zadnjih treh letih pa opažam, da si ljudje vzamejo vedno več časa zase. Kriza nam ni prinesla le slabih stvari, ampak tudi to, da znamo bolj ceniti skupne trenutke in krepiti medčloveške odnose. Pogosto poudarjamo, da je treba spodbujati domačo, lokalno proizvodnjo hrane. Se tudi vi tega držite? Od nekdaj. Pri kreiranju jedi vedno začnem doma. Nikoli ne pozabim, od kod sem doma. To bi moralo biti eno od pravil slovenskega gostinstva. Imamo toliko odličnih osnovnih sestavin, da bi bilo res škoda, da jih ne bi uporabljali in predstavljali gostom. Kje pa, poleg domače kulinarike, še iščete navdih za pripravo jedi? Navdih iščem na potovanjih, predvsem pa se velikokrat spomnim svojega otroštva. Ne pozabim na tradicijo in na spomine. Mislim, da se vsi radi vračamo z mislimi v otroštvo. Kaj bi vi izpostavili kot svojo najboljšo jed? Odvisno od razpoloženja, trenutka, časa. Ne kompliciram. Rad imam vse jedi, ki so narejene z dušo in ljubeznijo. Kljub temu pa že leta vpis na srednjo gostinsko šolo upada. Se vam zdi, da poklic v gostinstvo pri nas ni tako cenjen kot ponekod v drugih državah? Preden se kdo odloči za ta poklic, mora gostinstvo vzeti kot stil življenja. To je eden težjih poklicev, saj ti vzame veliko časa, energije, ti pa tudi veliko vrne. V zadnjem času so pri razpoznavnosti v prednosti kuharji, zaradi televizijskih oddaj in drugih stvari, ki se vrtijo okoli kuhanja v tujini in pri nas. Sam bi enako izpostavil strežbo in natakarje, saj morajo znati več jezikov, imeti kulturo. Gostinsko šolo bi priporočal vsem, ki imajo voljo do dela. Po šoli pa se stvari šele začnejo razvijati in sledi učenje. Gostinstvo ima lepo prihodnost. Veliko poklicev je v dobi računalništva in spleta izgubilo na pomenu ali propadlo, v gostinstvu pa menim, da bo obratno. Ljudje bodo vse bolj iskali pristen stik z ljudmi, saj se s spletom izgublja osebni stik. Mladim bi priporočal, da se odločijo zanj.",1
"Pribitki vplivajo na novo zadolževanje Pribitki na slovenske obveznice so presegli psihološko mejo sedmih odstotkov – donos slovenske 10-letne obveznice z zapadlostjo januarja 2021 namreč znaša 7,10 odstotka. Donos do dospetja 10-letne slovenske referenčne obveznice z zapadlostjo leta 2021 vztraja pri 7,10 odstotka. Po ocenah NLB se bi lahko današnji vrh sicer gibal pri okoli 7,15 odstotka. Donos 10-letne nemške obveznice se je ustavil pri 1,80 odstotka, kar pomeni, da pribitek znaša 5,30 odstotne točke. To pomeni, da finančni trgi ne zaupajo naši javnofinančni stabilnosti. Obrestne mere v višini sedmih odstotkov so meja, ki loči zmožnost oziroma nezmožnost financiranja javnega dolga. Grčija, Irska in Portugalska so morale pri tej meji že poklicati Mednarodni denarni sklad in Evropsko unijo na pomoč. Donos 10-letne slovenske obveznice nad donosom italijanske Potem ko je italijanski senat potrdil zakon o stabilnosti in ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, je donos do dospetja za italijanske obveznice padel pod mejo sedmih odstotkov in znaša malo manj kot 6,7 odstotka. Donos do dospetja za slovenske obveznice že nekaj časa presega donos na španske obveznice, čeprav se je ta članica omenjala med ranljivimi državami območja evra. Vlagatelji vsak dan zahtevajo višjo obrestno mero Gre za podatke z drugotnega trga obveznic, omenjeni donos do dospetja pa lahko enačimo z zahtevano donosnostjo, ki bi jo vlagatelji zahtevali, če bi Slovenija v tem trenutku izdala novo 10-letno obveznico. Vlagatelji vsak dan zahtevajo višjo obrestno mero, po kateri so pripravljeni posoditi Sloveniji denar, ker menijo, da je posoja vse bolj tvegana, pojasnjuje Jernej Kastelic iz NLB-ja. Tako je na primer 18. januarja 2011 Slovenija izdala obveznico z zapadlostjo 18. januarja 2021. Zahtevana donosnost investitorjev v tistem trenutku je znašala 4,43 odstotka in toliko obresti mora Slovenija plačati vsako leto imetnikom obveznic. Če bi danes izdajali 10-letno obveznico, pa bi zahtevana donosnost presegla sedem odstotkov, pojasnjuje Kastelic. Križanič ne pričakuje večjih stresov Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič, pa je prepričan da je Slovenija sorazmerno dobro preskrbljena glede virov, zato do leta 2014 ne pričakuje večjih stresov . Ostale države so bolj izpostavljene, saj morajo stalno prihajati na trg. Dvig obrestnih mer za 10-letno zadolževanje ne vpliva na servisiranje obstoječega dolga državnega proračuna, so poudarili tudi na ministrstvu za finance. Vpliva pa na novo zadolževanje. V letu 2012 predvidevamo, da bo proračun izkazal potrebo po tri milijarde evrov zadolževanja, so pojasnili. Če bi se bila Slovenija prisiljena zadolžiti po trenutni obrestni meri, bi to pomenilo za okoli 90 milijonov evrov višje stroške v državnem proračunu. MF Dražjemu zadolževanju botruje tudi kriza v Italiji Sicer na finančnem ministrstvu menijo, da dražjemu zadolževanju poleg razlogov, ki so jih navedle bonitetne hiše ob znižanju bonitetne ocene med temi so odsotnost ključnih reform in težave bančnega sistema botruje tudi vpliv krize v Italiji. Vendar pa menimo, da trenutno dogajanje ni povečano zaradi prisotnosti italijanskih bank na slovenskem bančnem sistemu, še pravijo.",0
"Podjetje dolguje dve plači, regres in prispevke Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi izostalih dveh plač že več kot dva tedna stavkajo, kljub drugačnim obljubam niso dobili izplačane niti ene plače. Na skupščini podjetja je odstopil dozdajšnji direktor družb Konstruktor VGR in Konstruktor Invest Marko Plečko, ki podjetji zapušča po mesecu dni vodenja. Vodenje podjetja pa je prevzel Samo Majcenovič, ki je zaposlenim v sredo, ko je bil naznanjen njegov prihod v družbo, obljubil zaostale plače. Odstopil sem iz osebnih razlogov Na skupščini sem podal odstopno izjavo. Odstopil sem iz čisto osebnih razlogov, ker nisem uspel pripraviti načrta finančne sanacije podjetja, kot je bilo zastavljeno v prvotnih izhodiščih, je v izjavi za medije po sklepu skupščine povedal Plečko. Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je na začetku tega meseca vložil predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki pa ga mora do 2. avgusta še dopolniti. Zaposleni stavkajo od 13. julija Podjetje delavcem dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Majcenovič pa je v sredo izrazil prepričanje, da je iz neplačanih terjatev in zalog mogoče do konca tega tedna pridobiti denar za izostale plače. Danes naj bi bila izplačana vsaj prva plača, a se to za zdaj še ni zgodilo. Do 11. ure, ko sem bil še direktor, plače niso bile izplačane, saj ni bilo denarja, je zatrdil Plečko. Da delavci danes niso prejeli nobenih izplačil, je potrdila tudi sekretarka podravskega sindikata delavcev gradbenih dejavnosti ZSSS Breda Črnčec. Na skupščini družbe naj bi znova govorili tudi o možnostih za dokapitalizacijo podjetja. A so po Plečkovih besedah obravnavali le načrt finančnega prestrukturiranja, s katerim nameravajo dopolniti predlog za prisilno poravnavo. Niso pa se izrekli o njem, saj načrt naj še ne bi bil končan. Prisilna poravnava ali stečaj? Plečko sicer podrobnosti svojega neuspešnega reševanja Konstruktorja ni želel razkriti. Dejal je le, da je prišlo do razhajanj med prvotno zastavljenimi izhodišči in stanjem, ki je danes . V tem mesecu se je zgodilo toliko novih stvari in novih dejstev, zaradi česar nisem mogel uresničiti svoje vizije, je dodal in potrdil, da je bilo izhodišče njegovega načrta za rešitev podjetja dokapitalizacija, ki pa ni uspela. Prav tako ni želel komentirati načrtov novega direktorja. Majcenovič se je stavkajočim delavcem predstavil kot novi direktor že v sredo in takrat povedal, da je treba vztrajati pri prisilni poravnavi in tako ohraniti podjetje. V sindikatu so po drugi strani prepričani, da je treba čim prej razglasiti stečaj podjetja in tako rešiti negotov položaj delavcev.",0
"Za več kot 3000 delavcev Mure, ki velja za največjo tekstilno tovarno v Evropi, naj bi najpozneje do avgusta zmanjkalo denarja za plače.",0
"Raiffeisen banka se bo očitno v naslednjih dveh letih spremenila v butično banko. Poleg tega, da bodo že prihodnje leto odpustili tretjino od trenutnih 321 zaposlenih, do konca leta 2015 pa jih bo v banki ostalo le še okoli 100, bo Raiffeisen banka temeljito zmanjšala tudi obseg svojega poslovanja. Po napovedih glavnega izvršnega direktorja avstrijske bančne skupine Raiffeisen International Herberta Stepice naj bi namreč njihova slovenska hčerinska banka po temeljiti reorganizaciji poslovala le še s premožnejšimi strankami in podjetji. Poslovanje s slovenskimi gospodinjstvi v Raiffeisen banki tako ukinjajo. To očitno pomeni, da bodo zaprli tudi dobršen del poslovalnic, ki so v prvi vrsti namenjene prav servisiranju gospodinjstev oziroma fizičnih oseb, čeprav so še sredi minulega meseca zatrjevali, da do tega ne bo prišlo. Zakaj konkretno so se sploh odločili za tako drastično reorganizacijo, še vedno ni znano. Stepica je namreč včeraj ob predstavitvi rezultatov bančne skupine dejal le, da so bili v to »primorani«. Odpuščati so v Raiffesen banki že začeli, saj so od začetka leta število zaposlenih znižali za desetino. Podobno kot lani bo Raiffeisen banka očitno tudi letos poslovala z izgubo, ki je samo v tretjem četrtletju znašala okoli dva milijona evrov. 2 milijona evrov izgube je v tretjem četrtletju ustvarila Raiffeisen banka.",0
"Občina prodaja. Nekdaj priljubljeni delavski Palomini bazeni za 100 tisoč evrov. Zanimanja ni pokazal še nihče. Šentilj. “Človek mora neprestano živeti v upanju, da nam bo pri prodaji uspelo,” še eno prodajo občinskega letnega kopališča Sladki Vrh pojasnjuje Edvard Čagran, župan Občine Šentilj. Sredstva za mariborski otok tudi iz EU Prenova. Mariborski mestni svet je v začetku februarja sprejel dokument identifikacije investicijskega projekta prenove Mariborskega otoka, katerega zastarela in dotrajana podoba je že večkrat odmevala v javnosti. V dokumentu, ki so ga sprejeli svetniki, je predvidenih okoli deset milijonov evrov sredstev, ki pa naj bi jih po besedah podžupana Verliča zagotovili tako iz občinskega proračuna kot s prijavami na evropske razpise. Če bo šlo vse po načrtu, bi se lahko prenova pričela že maja 2011, dokončana pa naj bi bila do leta 2012, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture. Interesentov še ni Občina Šentilj namreč do 10. maja zbira ponudbe za nakup letnega kopališča v skupni izmeri slabih 9.900 kvadratnih metrov. Zanj je postavila izhodiščno ceno 98.900 evrov brez davka. “Tretjič ali četrtič že prodajamo to kopališče. Na dozdajšnjih razpisih ni bilo interesentov, zato smo tudi zniževali izhodiščno ceno. Tudi tokrat so še možna pogajanja glede cene. Vemo, da je ta zdaj zelo ugodna, ampak kupec mora izpolniti pogoj in ohraniti kopališče,” dodaja Čagran. Na letošnji razpis za zdaj še niso prejeli niti ene ponudbe in zanika, da bi se za kopališče zanimala tudi znana okoliška podjetnika Bojan Belna in Renato Hlade. Občina za prenovo nima Čeprav je letno kopališče v občinski lasti, pa ta v njem zase ne vidi potenciala. “Nimamo denarja za obnovo. Sicer pa so se skoraj vse občine odpovedale kopališčem. Potrebujemo kupca, ki bo vlagal, saj je naš cilj obstoj kopališča,” pravi Čagran in dodaja, da želijo ohraniti kopališče. Kljub temu pa se niso odločili, da bi se povezali s petimi okoliškimi občinami (Kungota, Apače, Sveta Ana, Pesnica in Sv. Jurij v Slovenskih goricah), da bi skupaj pristopili k investiciji. “To ni slaba ideja in o tem smo razmišljali. Ampak danes vsak gleda zase, da preživi. Sicer pa so kopališča tudi v okoliških občinah,” Čagran, ki se zaveda konkurence, predvsem avstrijske, saj je občinsko kopališče v Cmureku oddaljeno le štiri kilometre in za celodnevno družinsko vstopnico zaračunajo 11 evrov. 10 evrov za kvadratni meter mora kupec odšteti za nakup bazenskega kompleksa. Tudi Tam v prodajo Podobna usoda pa se obeta tudi že tretjo sezono zaprtemu mariborskemu letnemu kopališču Tam. “Kriza je malo ustavila vse skupaj, vendar še vedno iščemo investitorje, ki bi kupili tezensko kopališče. Želimo si, da bi ga nov investitor uredil, dogradil in da bi kopališče ponovno zaživelo,” je pojasnil Andrej Verlič, podžupan mariborske občine, in dodal, da cenitev kopališča še ni opravljena, zato izklicne cene ne more izdati. Bo pa to kopalno sezone to kopališče nespremenjena, saj na občini računajo, da bi lahko razpis za nakup nekdaj zelo obiskanega kopališča izšel prihodnje leto.",0
"Nazadnje so se trošarine na alkohol zvišale 1. julija 2010 Ministrstvo za finance predlaga, da se s 1. aprilom trošarine na pivo, vmesne pijače in etilni alkohol zvišajo za 10 odstotkov. S tem bi se po oceni v proračun dodatno nateklo 9,3 milijona evrov letno. Po predlogu uredbe, ki je bila objavljena na spletni strani ministrstva, bi trošarina na pivo znašala 11 evrov za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola za en hektoliter piva, trošarina za vmesne pijače bi znašala 110 evrov za en hektoliter vmesnih pijač, trošarina za etilni alkohol pa 1.100 evrov za 100 odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola za en hektoliter etilnega alkohola. S 1. aprilom se bodo dvignile trošarine na cigarete Novi zneski trošarin na alkohol bi veljali od vključno 1. aprila letos. Rok za pripombe na predlog je 23. marec. Po zakonu o trošarinah lahko vlada z zakonom določene zneske trošarine na alkohol in alkoholne pijače poviša za do polovico. Nazadnje so se te trošarine zvišale 1. julija 2010. S 1. aprilom letos je sicer skladno z zakonom o trošarinah predvideno novo zvišanje trošarin na cigarete, in sicer z zdajšnjih 83 evrov na 86 evrov za tisoč kosov. Naslednje zvišanje teh trošarin je predvideno za letošnji 1. oktober, ko naj bi se zvišale na vsaj 90 evrov za tisoč kosov.",0
"Ljubljana - Zavarovalnica Triglav je v prvem četrtletju likvidirala kar za 12 odstotkov manj škod kot v enakem obdobju leta 2009. Ker so na drugi strani zabeležili precej manjši padec zbranih zavarovalnih premij (triodstotni padec), je čisti poslovni izid naše največje zavarovalnice poskočil za izjemnih 291 odstotkov, na 14,7 milijona evrov. Poleg škodnega rezultata je šel Zavarovalnici Triglav, ki jo vodi Matjaž Rakovec, na roko tudi donos od naložb, saj je na račun kar 42 odstotkov manjših odhodkov presegel 30 milijonov evrov in bil za kar 688 odstotkov večji od rezultata v enakem lanskem obdobju. Še najbolj pozitivno izstopa donos od naložb pri življenjskih zavarovanjih. V prvih treh mesecih lani je bil namreč negativen, letos pa dosega vrednost skoraj 23 milijonov evrov. Nekoliko slabše so se na Triglavu odrezali pri obratovalnih stroških, saj so bili kljub padcu premij višji za odstotek in so znašali 40,7 milijona evrov. Sicer pa se zavarovalnica že dalj časa sooča z upadom zavarovalnih premij. Če so bile v minulem letu nižje za več kot odstotek, so letos ""izgubili"" še tri odstotke premij. Za primerjavo, slovenski trg je v prvem četrtletju zabeležil 1,7-odstotno rast. ""Slabše povpraševanje je večje pri življenjskih zavarovanjih, pri transportnih zavarovanjih, kar se kaže na upadu premije zaradi zmanjšanja aktivnosti gospodarstva in posledičnimi težavami avtoprevoznikov ter pri nezgodnih zavarovanjih zaradi naraščanja brezposelnosti. Povečanje škod pa je opazno pri kreditnih zavarovanjih, ker se je poslabšala plačilna sposobnost kreditojemalcev,"" so pojasnili v zavarovalnici. tomaz.modic@dnevnik.si",1
"Okrajno sodišče v Ljubljani je potrdilo odločbo informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar o plačilu globe zaradi nezakonitega preverjanja klicev zaposlenih na MZZ. Sodišče je ugotovilo, da sta zahtevi za sodno varstvo, ki sta jo v postopku vložila vlagatelja Dimitrij Rupel in Igor Jukič, neutemeljeni. Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in nekdanji generalni sekretar na zunanjem ministrstvu Igor Jukič bosta morala zaradi primera washingtonska depeša plačati vsak po 1660 evrov. Informacijska pooblaščenka je globo izrekla maja lani. V prekrškovnem postopku je namreč ugotovila, da sta Rupel in Jukič odgovorna za nezakonito obdelavo osebnih podatkov in oddajo posla družbi Sinfonika. Ta je brez ustrezne pogodbe iz podatkov v hišni centrali ustvarila zbirko prometnih podatkov vseh zaposlenih na ministrstvu. Zahtevi sta neutemeljeni Rupel in Jukič sta nato vložila zahtevo za sodno varstvo zoper izdano prekrškovno odločbo pooblaščenke, s katero sta oporekala predvsem odgovornosti za obdelavo podatkov o klicih zaposlenih. Po njunem mnenju je obdelavo izvajala komisija za izvedbo notranjega nadzora, ki je nastala pod njunim vodstvom in nadzorstvom, zato bi po njunih besedah lahko upravičeno pričakovali, da bodo podrejeni člani komisije pri izvajanju nalog spoštovali veljavne predpise. Trdita, da je za kršitev odgovorna izključno komisija, zato sta izpodbijala odločbo pooblaščenke. Sodišče je po pregledu in presoji zadeve potrdilo, da bi morala Rupel in Jukič kot odgovorni osebi na MZZ z ustreznimi nadzorstvenimi in kontrolnimi ukrepi zagotoviti, da se pri izvrševanju odredbe o nadzoru spoštuje predpise in da podrejeni ne kršijo določb zakonov. Rupel in Jukič sta torej odgovorna za nezakonito obdelavo osebnih podatkov zaposlenih in za to, da je bil del obdelave brez pogodbe izveden s strani operaterja telekomunikacij.",0
"Washington - Ameriško vrhovno sodišče je v torek sprejelo v odločanje pritožbo nekdanjega generalnega direktorja podjetja Enron Jeffreyja Skillinga, ki je bil leta 2006 obsojen na 24 let zapora zaradi poneverb, zaradi katerih je konec leta 2001 prišlo do propada nekdanjega energetskega velikana. Skilling se je na obsodbo najprej pritožil na prizivno sodišče v New Orleansu, ki pokriva tudi Teksas. Sodili so mu v Houstonu, kjer je imel Enron nekoč sedež. Prizivno sodišče je januarja potrdilo obsodbo v vseh 19 točkah obtožnice, ki ga je med drugim bremenila zarote, poneverb vrednostnih papirjev, trgovanja na podlagi notranjih informacij in laganja revizorjem, vendar pa je odredilo malce nižjo zaporno kazen. Njegov odvetnik Daniel Petrocelli trdi, da je obsodba nepoštena, ker naj bi bil obsojen že vnaprej v ozračju medijskih napadov. Pritožba se sklicuje na določila zveznega zakona o ""poštenih uslugah"", ki ga zvezni tožilci uporabljajo za preganjanje kriminalcev belih ovratnikov, torej bogatih in znanih ljudi. Zakon naj ne bi bil pošten, ker tožilstvu v določenih primerih ni potrebno dokazati, da se je obtoženec osebno okoristil z domnevnimi prevarami. Petrocelli je za tiskovno agencijo AP povedal, da so si po treh letih čakanja oddahnili in so pripravljeni na polno, odkrito in pošteno zaslišanje pred vrhovnim sodiščem. To naj bi se zgodilo šele prihodnje leto. Zvezni tožilci so po propadu Enrona, ki je uničil na tisoče delovnih mest in izbrisal okrog 60 milijard dolarjev premoženja vlagateljev, počasi gradili primer od spodaj, dokler niso prišli do Skillinga in tudi ustanovitelja podjetja, nekoč prijatelja nekdanjega predsednika ZDA Georgea Busha Kena Layja. Lay je dva meseca po obsodbi umrl zaradi težav s srcem. Skilling in njegova ekipa direktorjev so več let skrivali Enronove izgube in prikazovali lažne velike dobičke ter umetno napihovali vrednost delnic podjetja. Pri tem je sodelovalo tudi revizorsko podjetje Arthur Andersen. Zadeva je delovala do leta 2001, ko so se začeli nekateri analitiki Wall Streeta spraševati o resničnih številkah glede poslovnih rezultatov in klobčič se je začel odvijati. Škandal je izbruhnil oktobra 2001, decembra istega leta pa je Enron razglasil dotlej največji stečaj v ameriški zgodovini, ki pa je bil šele prvi v vrsti v obdobju, ki je pomenilo konec razcveta tehnoloških delnic. Že leta 2002 ga je presegel stečaj podjetja WorldCom.",0
"Postojna - Za gospodarstvenika Primorske 2007 so včeraj razglasili Čedomila Vojniča, predsednika uprave Hotelov Bernardin. Vojnič je formulo za razvojni preboj opisal kot zelo preprosto: ""Če imaš vizijo in ljudi, ki ti sledijo, če si dovolj pozitivno trmast, imaš znanje in izkušnje ter podporo in zaupanje lastnikov, potem ti zagotovo uspe."" Vojničevi dosežki so bolj prepričali strokovno komisijo kot lanski uspehi drugih dveh nominirancev, direktorjev ilirskobistriške družbe Resinex Rudija Bradlja in družbe Gonzaga iz Solkana Iztoka Bizjaka. ""Pod njegovo taktirko in v družbi izkušenj, ki si jih je nabral v uglednih hotelskih verigah po svetu, je družba izplavala iz krize, se finančno in poslovno utrdila ter se prelevila v razvojno perspektivno hotelsko hišo,"" so izbiro utemeljili člani komisije, ki jo je vodil predsednik uprave Luke Koper (in gospodarstvenik Primorske 2006) Robert Časar. V akciji uredništev Radia Koper in Primorskih novic so podelili še priznanji primorski um (doc. dr. Urški Lavrenčič Štangar, raziskovalki z Univerze v Novi Gorici, in dr. Radu Pišotu iz Znanstvenoraziskovalnega središča Univerze na Primorskem), priznanje za posebne dosežke lastniku družbe Pipistrel Ivu Boscarolu, za življenjsko delo pa so nagradili Teodorja Štruklja, ki je zaslužen za oživitev trgovskega podjetja Alpkomerc in za razvoj zgornjega Posočja.",1
"Sežana - Sindikati v Kraškem zidarju opozarjajo, da je zgodba o Primorju močno povezana tudi z usodo Kraškega zidarja, še enega v nizu gradbenih podjetij, ki se sooča z likvidnostnimi težavami, zasebnim lastništvom, dolgovi do bank in pomanjkanjem dela. ""Stanje je skrb zbujajoče. Program presežnih delavcev, ki so nam ga predstavili, predvideva, da bi na zavod odšlo med 160 in 180 delavcev ali polovica vseh zaposlenih,"" pravi predstavnik sindikata KS 90 Damjan Volf. Iz bank je slišati, da se tudi Kraški zidar najbrž ne bo mogel izogniti insolvenčnim postopkom. Direktor Kraškega zidarja Radoš Lipanje pravi, da to načeloma drži. Poleg klasičnih težav, kot so pomanjkanje dela in stara bremena, je za Kraški zidar trenutno ključno nadaljevanje in dokončanje poslovno-stanovanjskega objekta Tribuna v luksuznih stanovanj ter poslovnih prostorih v Situli sredi Ljubljane. ""Pri Tribuni se že več kot eno leto z banko Unicredit pogajamo o dokončanju projekta. V Kraškem zidarju smo vanj vložili približno osem milijonov evrov, banka približno 7,5 milijona evrov, za dokončanje pa potrebujemo še približno 10 milijonov evrov, če upoštevamo 30-odstotno prodajo. Če hočemo dobiti vloženi denar, moramo projekt nujno dokončati,"" problem predstavi Lipanje in dodaja, da imajo podobno težavo s Situlo, kamor so vložili približno 7 milijonov evrov. Lipanje se strinja, da podobno kot Primorje tudi sami težko pričakujejo pomoč države, a dodaja, da zanjo niso nikoli uradno niti zaprosili. ""Država bi nam največ pomagala s tem, da bi začela državne investicije, denimo v drugi tir, hidroelektrarne in drugo infrastrukturo,"" pravi. Ker imajo premalo dela in je zato velikost podjetja neustrezna, sam izhod vidi v preoblikovanju podjetja v skladu s tržnimi razmerami, usmeritev na tista področja, ki so dobičkonosna, in temu primerno prilagoditev števila zaposlenih. ""Kraški zidar ni tako okorela družba kakor Primorje, zato smo v sindikatu prepričani, da bi se ga dalo tudi kako drugače reševati,"" meni sindikalist Volf, ki izpostavlja, da sežanski gradbinec vendarle še ima nekaj kapitala v neprodanih stanovanjih. Vseeno ga skrbi, kako bo z odpravninami za vse odpuščene delavce, še zlasti zato, ker družba zaposlenim še vedno dolguje del lanskega regresa, del plače za februar in celotno plačo za marec. Na jutrišnjem sestanku se bodo poskušali z upravo dogovoriti, da bi število presežnih delavcev vendarle spravili pod 100. Lipanje je včeraj pojasnil, da je poslovni rezultat za leto 2011 sicer pozitiven, s popravki vrednosti nepremičnin pa negativen. Kraškemu zidarju naj bi pri bankah v kratkem zapadlo okoli 46 milijonov evrov posojil, zato je njegov obstoj odvisen predvsem od dogovora z bankami o njihovem reprogramu. V sindikatih pa izpostavljajo, da ga s Primorjem veže tudi podobna lastniška zgodba. Več kot tri četrtine družbe je v lastni Ograd holdinga, v katerem je združenih okoli 100 delničarjev. Med njimi tudi skoraj vsi vodilni kadri družbe, ki imajo praviloma tudi največje lastniške deleže. natasa.ozebek@dnevnik.si",0
"Igor Bavčar je napovedal - Istrabenz bo preživel, a nekaj bo treba žrtvovati začelo se je z Marino Koper, prodali so tudi dva lokala na elitni lokaciji sredi Portoroža. Očitajo mu, da pod ceno.",0
"Ljubljana - Okoli sto, če ne celo več, bivših delavcev Steklarske nove bo danes prišlo pred sedež Kapitalske družbe (Kad) v Ljubljani, napoveduje bivši predsednik sindikata Steklarske Stjepan Miklaužić. ""Če od Kada, ki je 100-odstotni lastnik Steklarske nove, ne bomo prejeli konkretnega odgovora, kako se bo reševala problematika neplačanih prispevkov in odpravnin, bo sledila gladovna stavka pred parlamentom,"" dodaja Miklaužić. Medtem ko bo pred Kadom potekal protest delavcev Steklarske nove, bodo v prostorih Kada njegovi zastopniki skupaj s predstavniki vlade, ministrstva za delo, ministrstva za pravosodje, ZPIZ in sindikata KNSS poskušali najti rešitev glede neplačanih prispevkov. Dolg do delavcev je nastal v času vlade Janeza Janše, ko je bilo lastnik Steklarske nove še ministrstvo za šolstvo (lani jeseni je bilo lastništvo družbe brezplačno preneseno na Kad), ki ga je vodil Milan Zver. V Kadu so včeraj razkrili, da se neplačani prispevki v celotni višini več kot 1,5 milijona evrov nanašajo na pretežni del prispevkov v letu 2006, del prispevkov v letu 2007, pretežni del prispevkov v letu 2008 in na neplačane prispevke od januarja do marca v letošnjem letu. Spomnimo, da je bil stečajni postopek Steklarske nove sprožen 21. maja, potem ko se upniki niso strinjali s Kadovim predlogom za prisilno poravnavo in takojšnjo dokapitalizacijo družbe v višini 1,5 milijona evrov s strani Kada. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Današnja dražba za poslovne prostore družbe SCT na Slovenski cesti v Ljubljani, kjer je bil sedež družbe, je bila neuspešna, je za STA povedal stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič. Predlagal bo tretjo dražbo, na kateri bo cena postavljena pri polovici likvidacijske vrednosti, torej pri okoli 470.000 evrih za posamezno nadstropje. Stečajni upravitelj je pričakoval, da dražba ne bo uspela. Sedaj bo predlagal tretjo dražbo, na kateri bo po njegovih navedbah cena znašala 50 odstotkov likvidacijske vrednosti, torej okoli 470.000 evrov za posamezno nadstropje oz. okoli 1000 evrov za kvadratni meter opremljenih pisarniških prostorov. Na današnji dražbi so bili prostori v treh nadstropjih zgradbe na Slovenski cesti 56 naprodaj po izklicni ceni skupno 2,22 milijona evrov, kar je bilo okoli 540.000 evrov manj kot na prvi dražbi. Cena za prostore v drugem nadstropju stavbe je bila okoli 731.000 evrov, za prostore v tretjem nadstropju okoli 786.000 evrov, za prostore v četrtem nadstropju pa nekaj manj kot 698.000 evrov.",0
"Leto 2009 so gospodarske družbe v Sloveniji sklenile z najslabšimi poslovnimi rezultati v zadnjih petih letih. V primerjavi z letom 2009 so izkazale le slabo tretjino neto čistega dobička. Leto 2009 so gospodarske družbe v Sloveniji sklenile z najslabšimi poslovnimi rezultati v zadnjih petih letih, kažejo podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Ustvarile so manj skupnih prihodkov in odhodkov kot pred letom in v primerjavi z letom 2008 izkazale le še slabo tretjino neto čistega dobička. Prihodki gospodarskih družb v Sloveniji so se v primerjavi z letom prej v povprečju zmanjšali za 15 odstotkov in dosegli 71,8 milijarde evrov. Za petino so se zmanjšali prihodki na trgih zunaj EU, za 18 odstotkov na trgu EU, za 12 odstotkov pa na domačem trgu. Slovenska podjetja so leta 2009 ustvarila skupaj 71,8 milijarde evrov prihodkov ter 70,8 milijarde evrov odhodkov. Razlika med tema zneskoma predstavlja neto celotni dobiček ta se je v primerjavi z letom 2008 več kot prepolovil na nekaj manj kot milijardo evrov. Neto pozitiven rezultat so družbe ustvarile iz poslovanja, medtem ko so iz finančnega delovanja izkazale neto negativen rezultat. Čisti dobiček je v letu 2009 ugotovilo 32.487 oz. slabi dve tretjini vseh družb, znašal pa je skupaj 2,7 milijarde evrov, kar je 18 odstotkov manj kot v predhodnem letu. S čisto izgubo pa je leto 2009 sklenilo 19.125 družb oz. dobrih 35 odstotkov vseh znašala je skupaj 2,1 milijarde evrov oz. 35 odstotkov več kot leto prej. Razlika med skupnim dobičkom in skupno izgubo tako znaša 549,4 milijona evrov, kar je le še tretjina zneska iz leta 2008. Na tolikšno zmanjšanje neto čistega dobička je po ugotovitvah Ajpesa vplival predvsem upad obsega industrijske proizvodnje, uvoza in izvoza ter s tem prihodkov. Družbe z izkazano čisto izgubo so lani zaposlovale 131.541 delavcev oz. dobro četrtino vseh. V lanskem letu so prvič izkazale neto čisto izgubo mikro družbe, ki sicer predstavljajo dobrih 92 odstotkov vseh družb. Mikro družbe, ki so v predhodnih letih poslovale pozitivno in bile po neto čistem dobičku na drugem mestu za velikimi družbami, so lani izkazale 85 milijonov evrov neto izgube. Kdo so največji poraženci? Največ neto čistega dobička so ugotovile družbe s področja trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil, največjo neto čisto izgubo v višini 230 milijonov evrov pa tako kot v preteklem letu družbe s področja finančnih in zavarovalniških dejavnosti, kamor sodi tudi dejavnost holdingov. V primerjavi s predhodnim letom se je njihova neto čista izguba sicer znižala za 14 odstotkov. V dejavnost holdingov je bilo lani uvrščenih 268 družb, ki so izkazale 164 milijonov evrov čistega dobička in 365 milijonov evrov čiste izgube. Sledilo je področje prometa in skladiščenja, ki je še v letu 2008 izkazovalo neto čisti dobiček. Kazalniki gospodarnosti so najnižji v zadnjih petih letih, še piše v poročilu Ajpesa. Družbe so skupno ustvarile za sedem odstotkov manj dodane vrednosti. Neto dodana vrednost na zaposlenega je v letu 2009 znašala 34.168 evrov oz. pet odstotkov manj kot v letu prej. Skoraj polovico neto dodane vrednosti in največ neto čistega dobička so v letu 2009 ustvarile velike družbe, ki sicer zaposlujejo dobrih 40 odstotkov vseh delavcev. Skoraj polovico vseh prihodkov so ustvarile družbe v osrednjeslovenski regiji, sledijo pa podravska, savinjska in gorenjska regija. Če je v letu 2008 neto čisto izgubo prikazala le obalno-kraška regija, so se ji v letu 2009 pridružile še pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska in goriška regija. Neto čisti dobiček so v letu 2009 izkazale le spodnjeposavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska in notranjsko-kraška regija. Mali podjetniki so v letu 2009 ustvarili 10 odstotkov manj dodane vrednosti kot v letu prej in izkazali skoraj petino manj podjetnikovega dohodka. Negativni poslovni izid je ugotovilo dvakrat več podjetnikov kot pred letom. Skupno je negativni poslovni izid ugotovila dobra petina vseh podjetnikov, ki so zaposlovali 17 odstotkov vseh delavcev, je razvidno iz Ajpesovega poročila o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov.",0
"Deflacija bo po najbolj črnem scenariju trajala do leta 2012 Na Japonskem je indeks cen življenjskih potrebščin padel za 2,4 odstotka. To krepi zaskrbljenost, da bi deflacija spodkopala že tako krhko okrevanje gospodarstva. K znižanju indeksa cen so prispevali rekorden padec nafte, nižje cene energije in šibko domače povpraševanje. Vse to sta še stopnjevala naraščajoča brezposelnost in nižanje plač. Nižje cene so sicer dobra napoved, a deflacija bi lahko povzročila, da bodo potrošniki v upanju na še dodatno zniževanje cen počakali z večjimi nakupi. To bi lahko povzročilo še zmanjšanje proizvodnje in znižanje plač. Japonsko gospodarstvo, ki je drugo največje na svetu, je tako kot ves svet v zadnjem letu prizadela svetovna gospodarska kriza. Čeprav se mu je v drugem četrtletju leta 2009 uspelo postaviti na noge, je japonska gospodarska rast ostajala šibka - predvsem zato, ker podjetja in potrošniki manj trošijo. Gospodarstveniki se zdaj bojijo, da bi se ponovili dogodki iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je vladala deflacija, in so desetletje poimenovali kar izgubljeno desetletje . Temeljni indeks cen življenjskih potrebščin, v katero niso vključene običajno nihajoče cene sveže hrane, je občutno padel avgusta letos, in sicer že šesti mesec zapored. Gre za največji padec po letu 1974, ko so Japonci začeli zbirati primerljive podatke. Japonska banka je napovedala, da bo deflacija trajala do marca leta 2011. V najslabšem primeru bi se zavlekla do oktobra 2012.",0
"Nagrada: enoletna zaposlitev v Droga Kolinski Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije vabi svoje člane in simpatizerje, da sodelujejo na natečaju Droga Kolinske za oblikovanje Argeta skupnosti na internetu. Natečaj bo trajal od 8. junija do 15. septembra letos. V torek, 30. junija, pa bo v Droga Kolinski za vse zainteresirane predstavitev natečajnih izhodišč oziroma brifa. Eno leto za uresničitev zmagovalne rešitve Zmagovalcu natečaja bo Droga Kolinska ponudila enoletno zaposlitev v podjetju. Njegova naloga bo spraviti zmagovalno rešitev v življenje. Natečajna izhodišča bo zainteresiranim mladim trženjskim navdušencem predstavil Tomaž Arh, direktor sektorja trženje za poslovno področje delikatesni namazi v Droga Kolinski, ki je prejšnji teden na Slovenski marketinški konferenci v Portorožu prejel nagrado marketinški direktor leta. Več informacij na spletnem naslovu: www.ssdms.si/index.php?sv_path=6715,12898",1
"Ljubljana - Prvi mož Soda Tomaž Kuntarič ocenjuje, da ob vseh tveganjih predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič morda ni največja grožnja luki in da bi se mu lahko dalo priložnost. Predsednik DL Gregor Virant pa pravi, da bodo, če Gašpar Mišič ne bo razrešen, na vladi zahtevali odgovornost nadzornikov Soda. Gašpar Mišič je po poročanju spletnega portala siol.net v torek vodstvu Soda predstavil svoj pogled na vodenje Luke. Predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod) Kuntarič se v današnjih izjavah o zamenjavi Gašparja Mišiča danes ni želel opredeljevati, dejal pa je, da je treba umiriti strasti in upoštevati vse deležnike, tudi zaposlene in lokalno skupnost, ter da morajo nadzorniki upoštevati vsa morebitna tveganja. Program Gašparja Mišiča za vodenje Luke Koper je ocenil kot dobrega, je pa dodal, da je to tudi edini program, ki so ga videli. Povedal je, da si o primernosti Gašparja Mišiča za vodenje luke ni premislil. ""Menim le, da je odprtih preveč tveganj, ki bi lahko prinesla velike materialne posledice, če odpremo novo fronto z njegovo menjavo. Da lokalna skupnost ustavi Luko, denimo ne da soglasij za poglabljanje pomolov ali podobno. Ali da se dvignejo zaposleni in ustavijo delo. Tveganja so noro visoka,"" je za časnik Finance dejal Kuntarič. Povedal je, da bo novi nadzorni svet imenoval še druge člane uprave ter da Gašpar Mišič ne bo edini v njej. Luka po njegovih besedah poleg tega nima mandatarskega sistema, po katerem bi Gašpar Mišič izbiral upravo. Povedal je še, da v zvezi z Gašparjem Mišičem ni bilo pritiska nanj s strani vlade ali predsednice vlade. »Zgodba bi se umirila, če bi Gašpar Mišič odstopil« Predsednik koalicijske stranke DL in notranji minister Gregor Virant pa je v klepetalnici portala MMC dejal, da bodo, če predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič ne bo razrešen, na vladi zahtevali odgovornost nadzornega sveta Soda. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je na vprašanje, ali se tako kot Kuntarič, zavzema za umiritev strasti, odgovoril, da bi se ta zgodba najbolj umirila, če bi Gašpar Mišič odstopil, je poročal siol.net. Po Erjavčevih besedah novi predsednik uprave Luke Koper namreč nima izkušenj ter podpore stroke in javnosti. Predsednik SD Igor Lukšič pa je dejal, da bo morala vlada opraviti razpravo o nadzornikih Soda, ki odločajo tudi o predsedniku uprave Soda. ""Vlada mimo tega ne bo mogla iti. Primer Gašpar Mišič je pokazal, da slovenska politika v celoti ne more uveljaviti kriterijev, za katere se je odločila, to je, da pridejo na položaje najbolj sposobni ljudje, ki ustrezajo kriterijem izobrazbe in potrebnih izkušenj,"" je za siol.net dejal Lukšič. Sod je po imenovanju Gašparja Mišiča za predsednika uprave Luke Koper podal zahtevo z sklic skupščine družbe, ki bo 7. oktobra in na kateri bodo delničarji odločali o predlogu Soda za zamenjavo vseh šestih članov nadzornega sveta Luke Koper, ki zastopajo kapital. Vlada je poleg tega minuli teden od Soda zahtevala poročilo o imenovanju nadzornikov v Luki. Sod je v ponedeljek sporočil, da je informacijo potrdil nadzorni svet Soda in da so jo poslali vladi, vsebine pa niso razkrili.",0
"Dokumentacija, ki jo je predložil Gas Natural (glede plinskega terminala), je neprimerna, nenatančna in pomanjkljiva, je glavna ugotovitev slovenskih in italijanskih strokovnjakov. Pa ne le to, Gas Natural sploh ni naredil poglobljene študije, kako bodo tankerji manevrirali v tržaškem zalivu, s tem pa tudi ni jasno, ali sploh lahko varno plujejo. Dokumentacija tudi ne vključuje sicer najhujšega, a možnega scenarija – fizikalno eksplozijo. Ta bi sprožila rastoči oblak, ko bi se večja količina zemeljskega plina združila z vodo. Pod vprašajem je tudi verodostojnost ocene, da bi se voda v času, ko bi terminal delal na polno, zanemarljivo ohladila. Temperature, ki jih je Gas Natural uporabil v izračunih, namreč niso reprezentativne za Tržaški zaliv. To je le prva ocena, ki jo je podala posebna skupina slovenskih in italijanskih strokovnjakov s področja kemije, geologije, oceanografije, meteorologije, pomorskega inženiringa, arhitekture in geofizikalne dinamike tekočin. V kratkem bodo predstavili poglobljeno študijo projekta, ki jo bodo objavili tudi na spletu.",0
"Za zagotavljanje prehranske varnosti v svetu bodo države G8 namenile 20 milijard dolarjev, s čimer naj bi pripomogli k trajnostnemu razvoju kmetijstva Voditelji G8 so se zadnji dan vrhunskega srečanja s predstavniki afriških držav ter mednarodnih organizacij posvetili učinkom svetovne gospodarske krize na Afriko ter vprašanju prehranske varnosti. Vseh 27 držav, ki je v treh dneh sodelovalo na srečanju, se je zavezalo, da bo v treh letih za prehransko varnost namenilo 20 milijard dolarjev. O tej pereči temi, ki je izbruhnila ob skokoviti rasti cen hrane v letih 2007 in 2008 - ta je spremljala hitro rast svetovnega povpraševanja po surovinah in hrani v letih močne globalne konjunkture, in je kljub zmernemu padcu cen hrane zaradi svetovne recesije še vedno aktualna, je nato na skupnem delovnem sestanku razpravljalo vseh 40 delegacij. 20 milijard za izboljšanje produktivnosti kmetijstva Voditelji G8 in Rusije ter 19 drugih držav, ki so sodelovale na srečanju, so se zavezali tudi, da bodo v naslednjih treh letih za zagotavljanje prehranske varnosti v svetu namenili 20 milijard dolarjev, s čimer naj bi pripomogli k razvoju ""trajnostnega razvoja kmetijstva"". Šlo naj bi namreč za nov globalni pristop k vprašanju prehranske varnosti, ki naj bi pomenil odmik od dosedanjih prevladujočih oblik pomoči v hrani v izrednih okoliščinah pomanjkanja hrane v smeri izboljšanja produktivnosti kmetijstva v državah v razvoju. Za oskrbo s pitno vodo v Afriki ""Še naprej smo globoko zaskrbljeni nad prehransko varnostjo v svetu, učinkom gospodarske in finančne krize ter rasti cen hrane v lanskem letu, ki so najbolj prizadeli prav tiste države, ki so najmanj usposobljene za spopad z zaostrovanjem lakote in revščine,"" so voditelji 27 držav, ki predstavljajo 90 odstotkov svetovnega gospodarstva, zapisal v Pobudi iz L'Aquile o prehranski varnosti. Obenem so zapisali, da cene hrane kljub padcu še vedno vztrajajo na zgodovinsko visokih ravneh. Voditelji G8 in afriških držav pa so se v ločeni izjavi, v kateri pa ni konkretnih novih številk, zavzeli za okrepljeno partnerstvo pri zagotavljanju redne oskrbe z vodo in varnih sanitarnih razmer na črni celini.",1
"Wall Street je torkovo trgovanje začel z le delom rasti, ki jo beležijo evropske borze Stanje ob 15:45 - po 15 minutah trgovanja Dow Jones + 0,34 % Po tednu dni pod psihološkimi 12 tisoč točkami, je Dow Jones včeraj zopet prečkal to mejo, nad katero danes utrjuje pozicijo. Ob tem mu najbolj pomagajo delnice Bank of America, ki so se podražile za 1,63 odstotka. Podpora je sicer vsesplošna, saj je 0,3 odstotka v kotaciji Dow nazadoval samo AT & T. Nasdaq + 0,8 % S & P 500 + 0,55 % Američanom zadolževanje omogoča država Včeraj objavljeni podatki o zadolževanju Američanov so razkrili, da ti zmanjšujejo zadolženost do zasebnega sektorja, a jo na drugi strani skokovito povečujejo s pomočjo države. Američani denimo odplačujejo dolgove iz naslova kreditnih kartic, povečujejo pa študentski dolg.",1
"Na stotine kmetov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo mleka, se je zbralo pred mogočnimi bruseljskimi stavbami, da bi sestanek kmetijskih ministrov pospremili z glasnimi vzkliki in negodovanjem. Kmetijski ministri EU so se v Bruslju zbrali, da bi se pogovorili o dolgoročnih ukrepih v pomoč sektorju mleka. Okoli tisoč jeznih kmetov pa je na ulicah zahtevalo hitre ukrepe. Na transparentih so se vila sporočila tipa Samo idioti v EU so lahko za višanje kvot , kmetje pa so razlivali mleko in zažigali pnevmatike po bruseljskih ulicah. Nase so opozarjali tudi s kravjimi zvonci, policiste pa so prskali s svežim kravjim mlekom. Evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel je ob tem opozorila, da kmetje s protestnim razlivanjem mleka zaradi nizkih cen škodijo ugledu EU v državah v razvoju. Posnetki razlivanja mleka so po njenih besedah raznesli ugled EU v državah v razvoju kot tona dinamita . Komisarka je kmetijskim ministrom EU povedala, da ji je čilski zunanji minister Mariano Fernandez minuli teden povedal, da je ugled EU oblaten. Kot je posvarila, so na nedavnem visokem srečanju afriških in latinskoameriških držav po njegovih besedah na velikem zaslonu predvajali posnetke evropskih kmetov, kako razlivajo na milijone litrov mleka po poljih. Njihov pogled na to je, da v času, ko je lakota po vsem svetu še vedno pereč problem, evropski kmetje na veliko uničujejo hrano samo za to, da bi dobili več subvencij, je dejala komisarka. In medtem ko njegovi kolegi govorijo o dolgoročnih ukrepih, pa slovenski kmetijski minister Milan Pogačnik meni, da bi se morali več pogovarjati o kratkoročnih ukrepih, in od Evropske komisije pričakuje nove predloge te vrste 19. oktobra. Jasno sem povedal, da je vse, kar govorimo, sprejemljivo, vendar je kriza tu in zdaj in s tem ne bomo pomirili ljudi, ki so pred vrati. Tudi drugi so se strinjali, je dejal Pogačnik. Po ministrovih informacijah med protestniki sicer ni bilo predstavnikov slovenskih kmetov. Kar pa ne pomeni, da so zadovoljni, daleč od tega, je dejal minister.",0
"Veseli december je tu, z njim pa tekanje po trgovinah in mrzlično iskanje daril. S kakšnim darilom zagotovo ne boste zgrešili... Veseli december je tu, z njim pa tekanje po trgovinah in mrzlično iskanje daril. S kakšnim darilom zagotovo ne boste zgrešili? Podarite nekaj lepega, uporabnega, izdelek, ki s časom pridobiva na vrednosti in se bo prenašal iz roda v rod - predlagamo vam legendarni stol Rex. Če ste bili dovolj srečni, da ste odraščali s stolom REX v vašem domu, potem veste, zakaj je postal poseben del vašega otroštva in skrbno čuvana družinska dediščina. Ni čudno, da lastniki tega legendarnega stola (nekateri med njimi so pravi zbiratelji) niti slišati nočejo, da bi ga zamenjali. Zakaj je tako poseben? Umetnina brezčasne oblike in udoben stol v enem REX je več kot zložljiv leseni stol. Že od leta 1954 navdušuje ljubitelje dizajna, saj velja za ergonomsko in funkcionalno brezhiben izdelek. Pri intelektualcih in ljubiteljih dobrega dizajna uživa kultni status. Vsak kos se namreč iz okrasnega zbirateljskega predmeta zlahka spremeni v udobno zložljivo pohištvo. Slovenski izdelek, ki je postal svetovna uspešnica Stol REX, ki že leta kraljuje v številnih dnevnih sobah, je v izboru časnika Finance zasedel 2. mesto kot slovenski izdelek 20. stoletja. Svetovno slavo je začel žeti potem, ko se je pojavil v Muzeju sodobne umetnosti v New Yorku. O njegovi priljubljenosti priča več kot 2 milijona uporabnikov po vsem svetu. Za svoje delo je arhitekt profesor Niko Kralj, &",1
"Javnost ima pravico vedeti, kdo je odgovoren in kaj natančno je počel. Britanski sodnik je s tem argumentom zavrnil prošnjo britanskih bankirjev, obtoženih manipulacije z liborjem, da se medijem prepove objava njihovih imen. Nekdanji šef Barclays Bob Diamond je veljal za neustrašnega, iznajdljivega in uspešnega bankirja. Pozneje se je izkazalo, da je šla njegova iznajdljivost precej čez rob. Padli bankirji banke Barclays so včeraj doživeli hud udarec. V razvpitem primeru zaradi prirejanja obrestne mere libor je sodnik zavrnil njihovo prošnjo, da med postopkom njihova imena ostanejo skrita očem javnosti. Dejal je, da mora pravica delovati vsem na očem, v pisni obrazložitvi pa zapisal, da ima javnost pravico videti celotno sliko škandala in vedeti, kdo od bankirjev je manipuliral z liborjem. Nato pa je ukazal, naj bodo imena takoj objavljena. Britanski mediji so mu seveda z veseljem ustregli. Barclays, sedma največja banka na svetu, je bila lani prva finančna ustanova, ki jo je zaradi manipulacij z obrestno mero doletela globa ameriških in britanskih regulatorjev, plačati pa je morala 290 milijonov dolarjev. Obremenilna elektronska korespondenca med visokimi predstavniki banke je razkrila, kako so se ti drug drugemu hvalili, kako uspešno in dobičkonosno manipulirajo z liborjem, ter obljubljali steklenice šampanjca tistim, ki bi se še upali pridružiti igri . Ko je odjeknil škandal, je odnesel pet visokih uslužbencev banke, osmerico so doletele sankcije. Posloviti sta se morala tudi takratni prvi mož Bob Diamond in njegova desna roka Jerry Del Missier. Izkazalo se je, da sta tudi onadva na seznamu tistih, ki so od sodišča pričakovali anonimnost. Na seznamu so 104 imena. Sodnik pa je opozoril, da naj bi bila v 2velike posle vpletena dvajseterica s seznama, ki je nastal na podlagi pregleda elektronske pošte. Britansko pravosodje proces proti bankirjem imenuje testni primer , ki bo pokazal, ali je bančni sektor končno prišel do točke, ko bo moral odgovarjati za svoje početje, če bo to nezakonito. Bankirji trdijo, da ni nobenih razlogov za obsodbo. Poleg anonimnosti imen so od sodišča tudi zahtevali, da se iz prvih zaslišanj izključi medije, a je bila zavrnjena tudi ta prošnja. Sodnik je prepričan, da ima javnost pravico do popolnih informacij, ne le do tega, kar bi bankirji dovolili objaviti. Pohlep bankirjev je šel predaleč. Foto Thinkstock Odvetnik, ki je zastopal bankirje, se s tem ni strinjal. Dejal je, da lahko iz konteksta iztrgano poročanje v javnosti ustvari napačen vtis o njegovih strankah, kar bi lahko škodovalo njihovemu ugledu in kariernim možnostim. Guy Vassall-Adams, ki je zastopal medije, ki so se na zahtevo po anonimnosti pritožili prvi, pa je dejal, da so zahteve bankirjev smešne. Mislijo, da so tako vplivni in bogati, da so nad zakoni. A pred sodiščem morajo zanje veljati popolnoma enaki pogoji kot za vse druge državljane, je dodal. Škandal z manipuliranjem z medbančno obrestno mero je močno zamajal britansko in svetovno bančništvo, saj se je izkazalo, da je bilo vpletenih precej bank. Predvsem je razkril popolno ignoranco pravil in etičnih vrednot, ki so v Veliki Britaniji zapisani v izjemno obsežnem priročniku, ki ima okoli 6000 strani. Vendar se ga očitno nihče ne drži, kazni regulatorja pa so tudi za ustanove nizke, za primer manipulacije z obrestnimi merami so se namreč gibale do okoli 75 milijonov evrov, kar je za takšno ustanovo le drobiž. Sodni epilogi zgodb proti bankirjem so tudi globalno gledano še vedno prava redkost, zato je v primeru manipulacije liborja v igro vstopila britanska vlada, ki je zahtevala temeljito preiskavo. Ker je zakonodaja, ki govori o kazenski odgovornosti bankirjev, izjemno skopa ali pa je za nekatere prekrške sploh ni, je namreč kazalo, da bodo edine tožbe zoper pokvarjene bankirje civilne in ne kazenske. Žrtev v škandalu z medbančnimi obrestnimi merami ne manjka. Britanski minister, pristojen za nepremičninski trg, Grant Shapps je dejal, da je prilagojena obrestna mera najbrž vplivala na število zaseženih domov, katerih lastniki niso mogli več odplačevati posojil. Pri Barclaysu so to zanikali in trdijo, da njihovo početje ni nikogar stalo strehe nad glavo.",0
"16. januarja so člani SKEI-ja izvedli protest pred GZS-jem Na torkovi seji izvršnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije so se soglasno odločili za zaostritev pogajanj v zvezi z vsemi tremi kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, po njihovem, mnenju delodajalci s pogajanji zavlačujejo, zato so za rok za končanje pogajanj določili konec februarja. Dodali so še, da se vsako zavlačevanje delodajalcem splača, saj so vsak mesec prihranki na njihovi strani. Spomnimo, da je 16. januarja okoli 500 članov SKEI-ja protestiralo pred Gospodarsko zbornico Slovenije. Zahtevali so višje plače pri vseh delodajalcih v teh panogah, in sicer v podjetjih elektroindustrije za 6,5 odstotka, v kovinski industriji za 7,5 odstotka, v dejavnosti kovinskih materialov in livarn pa za 9 odstotkov. Kot je tedaj dejala predsednica SKEI-ja Lidija Jerkič, je najnižja osnovna plača za kovinsko industrijo 487 evrov bruto, najnižja osnovna plača za kovinske materiale 485 evrov bruto in najnižja osnovna plača za elektroindustrijo nekaj čez 500 evrov. Takrat je sicer Lidija Jerkič dejala, da se delodajalci že odzivajo na protest, pogajanja pa so bila napovedana za dni po protestu. V SKEI-ju so dorekli nekaj dejavnosti za pospešitev pogajanj do končnega datuma in za lajšanje socialnega položaja zaposlenih . Med drugim bodo tako izvedli dan skrbi za zdravje, ko bodo delavce po izplačilu januarske plače pozvali, naj zaradi stresa na delovnem mestu med delovnim časom obiščejo zdravnika. Kot so zapisali, bodo tudi preučili možnosti organiziranja krvodajalskih akcij na isti dan, izvedli bodo akcijo delitve paketov humanitarne pomoči med socialno ogrožene delavce. Poleg tega bodo dosledno prijavljali vse delodajalce za vse, tudi najmanjše sume kršitve delovnopravne zakonodaje in zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu, najprej s področja delovnega časa banke ur, nadurno delo, prerazporejanje delovnega časa, delovnih razmerij za določen čas in agencijskega dela ter varnosti in zdravja pri delu... V SKEI-ju razmišljajo tudi o stavki v ciljnih podjetjih ali na ciljnih delovnih mestih. Določena je bila namreč delovna skupina za pripravo trajajoče stavke.",0
"Nadškofija Maribor še vedno upa, da ne bo izgubila orglarske šole, samostana Studenice in dela stavbe v središču mesta. Ne samo Betnava Izguba. Nadškofija bi tako izgubila orglarsko šolo v Hočah, samostan Studenice in del zgradbe v središču mesta, navajajo na mariborskem cerkvenem sedežu, ne pa dvorca Betnava. “Ta in nekatere druge nepremičnine niso zastavljeni za pomoč Gospodarstvu Rast ali za druge gospodarske družbe, pač pa za druge namene,” povedo. “Kljub insolventnosti mariborska nadškofija ne plačuje nobenih naših obveznosti,” je včeraj za Žurnal24 pojasnil Dušan Zazijal, predsednik uprave Gospodarstva Rast, ki je sicer na dopustu. Dodal je, da še vedno upajo na ugoden zaključek pogajanj med bankami upnicami in svetovalci družbe Rothschild, ki naj bi se končala v dveh ali treh tednih. “Če nam ne bo uspelo, bomo najprej aprila lahko sprožili postopek za prisilno poravnavo,” je dodal Zazijal. Zvon pred prisilko Tudi v Zvon ena holdingu se očitno že pripravljajo na prisilno poravnavo. Nadzorni svet družbe je ta teden upravi naložil pripravo vseh potrebnih podlag za pravočasno vložitev predloga za prisilno poravnavo. “Vzporedno s temi dejavnostmi si bo uprava s svetovalci iz družbe Rothschild še naprej prizadevala izdelati predlog finančnega prestrukturiranja in ga uskladiti z bankami upnicami,” so bili sklepi nadzornega sveta. Brez dodatnih obveznosti Iz mariborske nadškofije, kjer vztrajajo, da niso zadolženi za 800 milijonov evrov, ampak le za 17,4 milijona, so sporočili, da zaradi insolventnosti družb, ki so v posredni ali neposredni lasti nadškofije, nimajo dodatnih finančnih obveznosti. “Možnost je kvečjemu, da bo nadškofija ob tri nepremičnine, ki jih je zastavila v pomoč Gospodarstvu Rast, upamo pa, da se to ne bo zgodilo,” je pojasnil tiskovni predstavnik nadškofije.",0
"Pet sindikalnih central zasebnega sektorja nasprotuje predlagani pokojninski reformi in spremembam zakona o delovnih razmerjih. Pahor naj ugasne luč na semaforju, opozarja Rebolj. Pet sindikalnih central KNSS Neodvisnost, KSS Pergam, KS 90 Slovenije, SZS Alternativa in ZDSS Solidarnost bo naslednji torek pripravilo protestno konferenco, na kateri naj bi premierja Boruta Pahorja pozvali, naj predloga umakne, sicer se bo zgodila ulica bodisi s protesti ali referendumi. V sindikatih so prepričani, da bi morala biti 40-letna delovna doba edini pogoj za pridobitev polne pokojnine. Javna razprava o predlogu zakona o urejanju trga dela ki bo opredeljeval nadomestila za čas brezposelnosti in novele zakona o delovnih razmerjih se je zaključila v ponedeljek. Zakonska predloga naj bi v petek obravnaval Ekonomsko socialni svet ESS. Kot so povedali na današnji skupni novinarski konferenci v Ljubljani, nasprotujejo predlogu sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem bi se starostna meja za pridobitev polne pokojnine zvišala na 65 let za moške in 63 let za ženske ter po katerem bi se za izračun pokojninske osnove namesto sedanjih 18 let upoštevalo katerihkoli 34 let zavarovanja. Prepričani so, da bi morala biti 40-letna delovna doba edini pogoj za pridobitev polne pokojnine. Nasprotujejo tudi predlogu novele zakona o delovnih razmerjih, ki bi znižal odpravnine na eno petino osnove in skrajšal odpovedne roke za delavce z več kot 15 in več kot 25 leti delovne dobe s 75 na 60 dni oz. s 150 na 90 dni. Ustanovi naj se sklad za odpravnine oz. naj del odpravnin krije država, predlagajo. Sindikati Vlada ne upošteva našega mnenja Predsednik sindikata KSS Pergam Dušan Rebolj. Foto POP TV Opozarjajo, da socialni dialog ne deluje in da nimajo možnosti sodelovati pri pripravi zakonov. Premierja Pahorja pozivajo, naj zakonska predloga umakne, sicer bodo stopnjevali sindikalne aktivnosti , kar bi lahko pomenilo pripravo množičnih protestov ali referendumov proti zakonom. Vodstva omenjenih sindikalnih central se bodo sestala prihodnji torek na protestni konferenci, na kateri bodo sprejeli stališča do predlaganih sprememb. Stališča bodo nato še isti dan posredovali Pahorju. Če bo premier prižgal zeleno luč za oba zakona, bomo tudi mi prižgali zeleno luč in zagotovo bo v križišču prišlo do trčenja. Predsednik sindikata KSS Pergam Dušan Rebolj Socialnega dialoga ni, je podrejen politiki, je kritičen predsednik Pergama Dušan Rebolj. Po njegovem se udejanja trditev vlade, da konsenza ne bo iskala za vsako ceno. Če hočemo preprečiti stopnjevanje pritiskov ki niso izmišljeni v organih sindikalnih central , naj predsednik vlade ugasne luči na semaforju, je dejal Rebolj. S socialnim dialogom, kot ga vodi vlada, se sindikati nimajo možnosti izreči o zakonskih predlogih in niso aktivno vključeni v spreminjanje zakonov, je stališča vodij peterice sindikatov povzel predsednik Alternative Zdenko Lorber in dodal, da se ne strinjajo, da je socialni dialog zveden na raven javne razprave in da vlada za ključne sistemske zakone namenja le 30 dni časa za razpravo. Predsednik KS 90 Boris Mazalin pravi, da ni prišlo do nikakršnega dogovora, da sindikati v zameno za dvig minimalne plače ne bodo nasprotovali spremembam na trgu dela. Sindikati ne bodo pristali na pogojevanje zakonskih sprememb z dvigom minimalne plače uskladitev minimalne plače z rastjo življenjskih stroškov je potrebna po evropski direktivi, pravi predsednik Neodvisnosti Drago Lombar.",0
"Štiri leta po dogodkih v Ambrusu se za nekatere vpletene zgodba še ni končala. Rešena ni niti romska problematika, kar nakazujejo zadnji dogodki v Žabjaku. Spomnimo, v Ambrusu je začelo vreti oktobra 2006, ko je prišlo do spora med prebivalci Ambrusa in pripadniki romske družine Strojan. Povod za napetost je bil napad prebivalca romskega naselja, Slovenca, ki je stanoval pri družini Strojan, na krajana Ambrusa. Posredovati je morala policija, ki je preprečila obračun med Romi in vaščani. Romi so svoje prebivališče najprej zapustili za en mesec. Ob njihovi vrnitvi je vnovič zavrelo. V noči na 26. november 2006 je prišlo do pretepa med policisti in vaščani, v katerem je bil poškodovan Branimir Kajdiž, eden od četverice, ki še vedno čaka na razsodbo sodišča. Strojanovi, ki so nekaj časa bivali v nastanitvenem centru v Postojni, so kasneje v dogovoru z državo parcelo pri Ambrusu zamenjali za parcelo v Rojah pri Ljubljani. Sojenje proti četverici, ki naj bi po mnenju tožilstva ovirali delo policistov, namreč še vedno ni končano. Obtoženi Branimir Kajdiž iz Dragomlja, Anton Hočevar iz Ambrusa ter Zdenko Vidic iz Zagradca in Jože Zupančič iz Kitnega Vrha so pred tednom dni četrtič sedli pred sodnika. Prva dva očitke zavračata, medtem ko se preostala dva obtožena branita z molkom. Kajdiža, ki je utrpel poškodbe glave in se mu je za ravnanje policistov opravičil tedanji notranji minister Dragutin Mate, obtožujejo žaljenja, brcanja in udarjanja policistov. Kajdiž je tudi sam, takoj po dogodku, vložil ovadbo zoper policista, ki sta ga poškodovala, a jo je tožilstvo zavrglo. Hočevarja pa obtožujejo, da je s tovornim vozilom oviral delo policije. Naslednja obravnava je razpisana za mesec januar prihodnje leto, ko naj bi pričala tudi nekdanji minister Dragutin Mate in tedanji direktor PU Ljubljana Branko Slak. Med pričami bodo tudi novinarji in fotografi, ki so spremljali dogajanje v Ambrusu. Čmak služi kazen Romana Čmaka, osebo, ki predstavlja sprožilni moment v ambruški zgodbi, je sodišče spoznalo krivega posebno hude poškodbe in dveh kaznivih dejanj ogrožanja varnosti. Kazen, pet let in štiri mesece zapora, prestaja od julija 2007 v zaporu na Dobu. Čmak je 22. oktobra 2006 hudo pretepel domačina, ki je bil po dogodku en mesec v komi, zaradi hudih poškodb pa ostaja priklenjen na invalidski voziček. Policisti so bili ob prihodu novinarjev že v naselju. (Foto: Jerca Božič Kranjec) Romi napadli pred očmi policistov Da romska problematika v Sloveniji še vedno ni ustrezno rešena, dokazuje tudi zadnji primer, ko so Romi iz Žabjaka napadli novinarje in predsednika regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silva Mesojedca. Skupina si je nameravala ogledati črne gradnje v Žabjaku, ko so se jih fizično lotili Romi. Mesojedec je dobil udarec z lopato po glavi in nogi, Žurnalova novinarka pa je dobila udarec v prsni koš.",0
"Pripravili seznam konkretnih ukrepov Slovenski gospodarstveniki so na Brdu pri Kranju od celotne politike zahtevali ukrepe na štirih področjih - pravne države, boljšega poslovnega okolja, razvojnega zagona in izvoza. Varčevanje je nujno, je neizbežno, a to ni dovolj, za preboj potrebujemo cel niz hitrih, odločnih korakov, je poudaril predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič in dodal, da je predsedstvo zbornice v ta namen pripravilo poziv za uspešno Slovenijo. Tega lahko gospodarstveniki podpisujejo od danes dalje. Na GZS-ju so vsa štiri področja pospremili s konkretnimi ukrepi, ki jih zahtevajo od politike in ki jih bodo politikom tudi predali. Čez pol leta bodo skrbno preverili, kateri izmed ukrepov so bili uresničeni. Predsednik DZ-ja Gregor Virant je zatrdil, da bo politika gospodarstvu prisluhnila in ga tudi slišala. Današnja situacija po Virantovih besedah povzroča velika politična tveganja, kar je velik dejavnik slabega stanja države na mednarodnih finančnih trgih. Velik del krivde, tako Virant, nosi inštitut referenduma, saj zaradi njega vlade ne morejo prevzeti polne odgovornosti za konsistentno politiko. Ključna prihodnja dva meseca Zakon o sanaciji bank, nad katerim visi referendumska grožnja, je podlaga za začetek sanacije bančnega sistema, poudarja Virant, ki kot nujno izpostavlja tudi privatizacijo državnega premoženja, pri kateri smo sicer že veliko zamudili. V pripravi sta pokojninska reforma in reforma trga dela, o čemer je danes tekla razprava tudi v DZ-ju. Volja je, pravi Virant, ki pa ni prepričan, da je reforma trga dela, ki je zdaj predmet obravnave, prava, zato bo treba narediti še nekaj korakov v večjo fleksibilnost trga dela. Če bo reforma prinesla dodatne ovire, potem je bolje, da je nimamo, je zatrdil. Po Virantovih besedah bosta ključna prihodnja dva meseca.",1
"Žurnalov dan se je zaključil. Zdaj je na vrsti uresničitev idej, ki smo ji danes oblikovali skupaj z našimi bralci, poslovnimi partnerji, oglaševalci, direktorji podjetij in mnenjskimi voditelji. Čeprav je bil takšen dogodek, kot je bil današnji Žurnalov dan, prvi tak dogodek v Sloveniji, je rezultat odličen. Zbralo se nas je 60 udeležencev z vseh vetrov, a vsi pomembni za Žurnal. Sprva malce presenečeni povabljeni, ki so izvedeli, da dogodek nima vnaprej določenega urnika kot klasični dogodki, ampak ga bomo ustvarili skupaj, in da lahko vsak predlaga temo za debato in lahko kadarkoli odide ali spremeni skupino, v kateri debatira, če izgubi zanimanje za temo, so se kmalu opogumili. Vsi enakopravni Padati so začeli predlogi in v manj kot pol ure smo udeleženci ustvarili praktično nevede seznam tem, ki so se nanašale na razvoj Žurnalovih medijev v prihodnosti, in se razdelili v skupine glede na to, katere teme so nas zanimale. Debata, v kateri je vsem priznana strokovnost in ni nihče bolj usposobljen za določeno temo kot nekdo drug, se je uspešno razvila. Bralci, oglaševalci, direktorji podjetij, mnenjski voditelji, poslovni partnerji in novinarji so skupaj oblikovali kar 14 konkretnih predlogov za še bolj uspešno prihodnost Žurnala. Med 14 predlogi smo zbrani določili tri tiste, ki so najpomembnejši in morajo biti prvi na dnevnem redu, potem pa so na vrsti ostali. Vse predloge bomo zdaj res temeljito preučili in morda bo že naslednja sprememba, ki jo boste opazili, rezultat današnjega Žurnalovega dneva. Upamo, da se bomo še kdaj zbrali predstavniki tako različnih skupin, ki pa smo vsi povezani z Žurnalom in zato ključni za njegovo prihodnost.",1
"Okrog 50 milijonov Američanov mora piti vodo, ki vsebuje povišane koncentracije radioaktivnih snovi V vodi so prisotni uran in radij, povišane koncentracije različnih kemikalij in bakterije iz odplak, kažejo ugotovitve ameriške agencije za zaščito okolja (EPA). V zadnjih petih letih je več kot 20 odstotkov od okoli 55.000 sistemov za prečiščevanje pitne vode v ZDA kršilo določila zakona o čisti pitni vodi, ki je bil nazadnje dopolnjen leta 2004. To bodo počeli še naprej, saj je kazen doletela le šest odstotkov. Posebej na udaru so šole z lastnimi vodnimi viri Prebivalci večjih mest si lahko sicer oddahnejo, saj EPA ugotavlja, da so bile skoraj vse kršitve pri sistemih, ki z vodo oskrbujejo manj kot 20.000 ljudi. Posebej problematičen je položaj v šolah, ki imajo svoje lastne vodne vire. Torkova zaslišanja v senatnem odboru za okolje in javna dela so pokazala, da se razmere najverjetneje ne bodo izboljšale, ne glede na to, da je EPA najavila nova pravila, nove postopke in nove regulacije. Nekdanji vodja oddelka za kriminal pri EPA David Uhlman je povedal, da je problem v tem, ker pri EPA ne želijo kaznovati lokalnih skupnosti, ki upravljajo z vodnimi viri, ker jim lahko le naložijo kazen, ki jo potem z višjimi davki plačajo prav tisti, ki pijejo onesnaženo vodo.",0
"IVZ. Razkriti bi moral povezave zdravnikov s proizvajalci cepiv. Sporno. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) ni zagotovil transparentnosti pri porabi javnih sredstev, prav tako pa ni preprečil morebitnega navzkrižja interesov pri določanju meril za nakup cepiva proti HPV, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zapisala v svojem mnenju. Navzkrižje interesov Razrešitev. Člani skupine niso podpisali izjave o navzkrižju interesov. Ali bo IVZ ali ministrstvo zahtevalo njihovo razrešitev iz skupine, nam včeraj še ni uspelo izvedeti. Spomnimo, strokovna skupina za HPV (posvetovalni organ IVZ) je na enem izmed svojih sestankov znova prisodila prednost štirivalentnemu cepivu ter IVZ pozvala k postopku javnega naročanja za le eno vrsto cepiva. Cepljenje se namreč lahko opravlja s štiri- ali dvovalentnim cepivom različnih proizvajalcev. S tem, ko so vnaprej določili tip cepiva, pa so določili proizvajalca. ""V takem primeru (ko je na trgu samo en ponudnik, ki ustreza pogojem) morebitna korupcijska tveganja predstavlja predhoden izbor in ne sama izpeljava naročila,"" so razložili na KPK. Sodelujejo s proizvajalci Člani omenjene skupine so se dolžni izogibati nasprotju interesov, meni KPK. Praviloma to pomeni, da bi se moral član skupine, povezan s katerim od proizvajalcev, ki je predmet razprave, izločiti iz postopka izrekanja mnenja, so še razložili. Proizvajalci cepiv proti HPV pa so za Žurnal24 že priznali, da sodelujejo tudi z nekaterimi predstavniki te skupine. Neuradno naj bi šlo za Marjeto Uršič Vrščaj in Maria Poljaka. Brez podpisanih izjav Na KPK so sicer poudarili, da take povezave same po sebi vnaprej nujno ne diskvalificirajo posameznika pri podaji strokovnega mnenja, ki je lahko povsem objektivno in legitimno. ""Je pa v tem primeru ključno, da so vnaprej razkriti vsi domnevni elementi navzkrižja interesov,"" so dodali.",0
"V primeru Pivovarne Laško naj bi imela policija 11 osumljencev, med njimi tudi Boška Šrota in njegovo ženo. Sumijo ju preslepitve pri pridobitvi posojil ter zlorabo položaja in pravic. Na poziv kriminalistov so vodstva družb izročila vso zahtevano poslovno dokumentacijo od 1. januarja leta 2006 dalje. Zbrano dokumentacijo bodo kriminalisti predložili Upravi kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi, ki se bo odločila o morebitnih nadaljnjih korakih. Kriminalisti so na območju Slovenije izvedli različna preiskovalna dejanja v okviru kriminalistične preiskave zaradi suma storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete. Preiskave so opravljali zaradi suma zlorabe položaja ali pravic in preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti, so sporočili z generalne policijske uprave. Danes so se osredotočili na preiskave na sedežih podjetij, medtem ko hišnih preiskav ni bilo. Najdlje naj bi ostali v Pivovarni Laško, kjer se je preiskava zaključila nekaj po 19. uri. Zagrožena kazen za očitano kaznivo dejanje je po slovenski zakonodaji osem let. Boško Šrot za zdaj izjav ne daje. Današnje aktivnosti so rezultat obširne kriminalistične preiskave, ki se bo po preiskovalnih dejanjih nadaljevala s pregledom pridobljenih podatkov, poslovne dokumentacije in z drugimi kriminalističnimi ukrepi. Kriminalistično preiskavo vodi generalna policijska uprava, hišne preiskave se opravljajo pri 16 gospodarskih subjektih, pri tem sodeluje okoli 80 kriminalistov in policistov, so še pojasnili na generalni policijski upravi. Goršek Informacije preverjamo tudi izven Slovenije Kot je danes novinarjem v Tacnu zatrdil direktor policije Janko Goršek, gre šele za začetek preiskave in je v tem trenutku težko napovedovati, kdaj bodo v zvezi s tem vložene ovadbe. Čaka nas še kar nekaj dela, je poudaril. V. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek Foto Policija.si Vodstvo Pivovarne Laško pravi, da za zahtevano dokumentacijo kriminalistom ne bi bilo potrebno preverjati poslov v Luksemburgu, na Nizozemskem, Singapurju ali kjerkoli v tujini, saj teh poslov v skupini Pivovarna Laško ni bilo. Informacije v zvezi s preiskavo podjetij, povezanih s Pivovarno Laško, pa preverjajo tudi izven Slovenije. Preiskave izvajajo štiri policijske uprave po Sloveniji, policija pa v okviru postopka intenzivno sodeluje tudi z različnimi institucijami, je še pojasnil Goršek. Iz posebne skupine za pregon organiziranega kriminala na državnem tožilstvu, ki postopek vodi, pa so sporočili, da v tej fazi postopka zadev ne komentiramo . Neuradno naj bi bilo 11 osumljencev, med njimi tudi Boško Šrot in njegova žena ter več odgovornih v preiskovanih podjetjih. ATVP je zoper Šrota podala ovadbo zaradi suma zlorabe notranje informacije Šrot naj bi si bil denar za prevzem zagotavljal tudi tako, da ga je domnevno črpal iz pivovarn, Radenske, morda celo Fructala. Neuradno pa naj bi za različne kredite dvakrat ali kdaj tudi trikrat zastavil iste delnice Mercatorja in Pivovarne Laško. Vse to so neuradne informacije iz virov blizu policije. Po navedbi nekaterih medijev naj bi bila preiskava zaradi prijave Agencije za trg vrednostnih papirjev ATVP maja lani in prijave Urada za varstvo konkurence UVK. Na ATVP pravijo, da so maja 2008 res podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo zoper direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije, a z današnjimi aktivnostmi policije niso seznanjeni in jih zato ne morejo komentirati. Varuh konkurence pa naj bi Šrota, po poročanju STA, ovadil zaradi suma, da je v priglasitvenih listinah v postopku prevzema Laškega in še prej časopisnega podjetja Delo, ki je zdaj v 100-odstotni lasti laške pivovarne, posredoval lažne podatke o lastniški verigi. Pivovarna Laško Poslujemo v skladu z zakonodajo Foto Reuters Sicer pa so tudi v Pivovarni Laško potrdili, da so jih obiskali kriminalisti. Družbe skupine Pivovarna Laško poslujejo v skladu z zakonodajo, zato so vodstva družb v celoti sodelovala s kriminalisti in jim omogočila dostop do vseh želenih informacij, navajajo v Laškem. Vodstvo skupine Pivovarna Laško drugih informacij ali komentarjev glede preiskave ne bo posredovalo, so še sporočili. Obisk kriminalistov pa so potrdili tudi v Infond Holdingu, kjer pravijo, da so opravili pogovor z upravo družbe ter pregledali dokumentacijo v zvezi s poslovanjem. Uprava družbe v celoti sodeluje s kriminalisti in jim je omogočila dostop do vseh želenih informacij, so še sporočili z Infond Holdinga. Zloraba pri lastninjenju Pivovarne laško? Po poročanju STA naj bi šlo za preiskavo zaradi domnevne zlorabe položaja pri lastninjenju Pivovarne Laško oziroma domnevnem prejemu sredstev za pivovarske transakcije, ki naj bi potekale prek Luksemburga.",0
"Ljubljana - Družba za svetovanje in upravljanje (DSU) je od prejetih kupnin v proračun države nakazala 3,72 milijona evrov, Kapitalski (Kad) in Slovenski odškodninski družbi (Sod) pa je nakazala 177.552 oz. 190.437 evrov. Skupno je v tretjem četrtletju prejemnikom tako nakazala 4,09 milijona evrov, v letošnjem letu pa je v proračun države nakazala 7,57 milijona evrov, Kadu je nakazala 533.576 evrov, Sodu pa 617.740 evrov, so danes sporočili iz DSU. Januarja je DSU za zadnje četrtletje lani v proračun nakazal 1,7 milijona evrov, Kadu je nakazal 11.642 evrov, Sodu pa 11.614 evrov. Aprila je za prvo četrtletje letos v proračun nakazal 897.311 evrov, Kadu je nakazal 238.565 evrov, Sodu pa 309.871 evrov. Julija je v proračun države DSU nakazal 1,24 milijona evrov, Kadu in Sodu pa po 105.816 evrov. Vsa denarna sredstva, pridobljena v postopkih lastninskega preoblikovanja na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, se nakazujejo na posebni privatizacijski transakcijski račun DSU. Za ugotavljanje obveznosti do proračuna pa se ugotavlja posebna bilanca pritoka sredstev iz naslova kupnin, pojasnjujejo v DSU.",1
"Nova Gorica - Novogoriški igralniški velikan Hit bo v luči poslabšanja rezultatov poslovanja, ki ne dosegajo načrtovanih, pa tudi ker s sindikati niso dosegli dogovora, zmanjšal število zaposlenih. Doslej je družbo zapustilo okoli 130 delavcev, do konca leta pa jo bo moralo zapustiti še okoli 270 ljudi. Omenjenih 130 delavcev je iz Hita odšlo sporazumno, prejeli so tudi odpravnine, so za STA pojasnili v Hitu in dodali, da zaposlenim le še ta mesec ponujajo možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z odpravnino. Uprava družbe zaposlene vabi tudi k ponovnemu premisleku o sklepanju pogodb za polovični ali tričetrtinski delovni čas. S tem bi z večjo fleksibilnostjo pripomogli k reševanju trenutnih razmer, zmanjševanju števila najetih študentov in ohranjanju delovnih mest. Krčenju števila zaposlenih tako po navedbah uprave botrujejo slabše poslovanje, neprilagodljivost sedanjega načina razporejanja delovnega časa in ker s sindikati niso dosegli dogovora. Zato v družbi znova ugotavljajo, da je treba nujno racionalizirati obratovalni čas, število igral in zmanjšanje števila zaposlenih. Kot so pojasnili v Hitu, stroški dela zajemajo vedno večji delež v skupnih odhodkih, junija so predstavljali 45-odstotni delež v celotnem kolaču odhodkov. Po zelo slabem juniju poslovni izid tudi v juliju ne dosega načrtovanega. Vodstvo družbe si, kot so poudarili, intenzivno prizadeva za sanacijo Hitovega poslovanja z doslednim izvajanjem dejavnosti na področju interne reorganizacije, optimizacije stroškov in povečanja realizacije. Tako je v preteklih mesecih prodaja različnih turističnih paketov presegla načrtovano, nadaljujejo se pomembne naložbe v kakovostnejšo ponudbo, v teku so tudi pogovori o pridobivanju gostov z bolj oddaljenih trgov. Uprava Hita si še naprej prizadeva za dialog s sindikati, so izpostavili. Dodali so, da so predstavnike vse treh sindikatov - Sids, Git in Vrba - zaradi predvidene odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu zaposlenih povabili na skupno posvetovanje. Na posvetu, ki bo prihodnji teden, bo beseda tekla o oblikovanju končnih kriterijev za izvajanje programa presežnih delavcev. Še teden kasneje pa je uprava na posvet o zmanjšanju obsega poslovanja in krčenju zaposlenih povabila tudi svet delavcev družbe. Hitova uprava sindikate še posebej vabi na sestanek, na katerem bi se dogovorili o delitvi napitnin. Z uskladitvijo bi namreč lahko začeli z izplačevanjem napitnin. V Hitu so za STA komentirali še tožbo, ki so jo vložili proti prejšnji upravi Hita pod vodstvom Nika Trošta. Tožbo so vložili zaradi neskrbnega ravnanja v primeru Hitove odvisne družbe Hit International v Beogradu, prejšnja uprava pa je odobrila nakup nezazidljivega kmetijskega zemljišča za izgradnjo zabaviščnega centra v Beogradu po ceni, ki je za več kot štirikrat presegla ceno primerljivih zemljišč. Ocena nastale škode za Hit znaša približno dva milijona evrov in še ni dokončna.",0
"Dela bodo potekala neprekinjeno, podnevi in ponoči Po desetletjih načrtovanja in zapletov so delavci Cestnega podjetja Maribor začeli vrtanje predora Markovec. Izkopan naj bi bil čez leto in pol. Delo se je začelo na izolski strani leve cevi, čez mesec dni, ko bodo izkop začeli tudi na koprski strani, pa bo na gradbišču skupaj delalo 210 ljudi. Izkopavanje bo potekalo z vseh štirih vhodov v predorske cevi hkrati, je dejal Marjan Ortar iz podjetja DCC svetovanje in inženiring. Vsak dan naj bi izkopali od metra in pol do treh metrov, odvisno od kategorije hribine, predor pa bo vkopan od 50 do 60 metrov pod zemljo. Da bi bilo poškodb in vplivov na hribino in posledično na objekte na površju čim manj, bodo uporabili novo avstrijsko metodo. Ta predvideva uporabo konvencionalne tehnike bagerskega izkopa v kombinaciji z miniranjem na izolski strani, na koprski, kjer je več poseljenega območja nad predorom, pa tehniko rezanja. Gradnja bo z izjemo božičnih praznikov potekala neprestano, podnevi in ponoči, izkopni material pa bodo odvažali na deponijo Železni most pri Kozini, pozneje pa na novoodprto deponijo Šared pri Izoli. Izkopani material nameravajo uporabiti za gradnjo ceste proti izolskemu zaledju. Zaradi odvažanja materiala bo po cesti proti Šaredu vsak dan vozilo okoli 36 tovornjakov. V skladu z dogovorom s krajani bodo tovornjaki vozili, ko je na cesti manj prometa, tudi ponoči.",1
"Azijske vlagatelje skrbi, da bi se kaos iz Egipta preselil v države proizvajalke nafte Ali vas skrbijo protesti v Egiptu?Odgovori (695) Azijske borze so teden večinoma začele s padcem. Zaradi protestov v Egiptu se namreč vlagatelji izogibajo tveganih naložb. »Ne moremo ignorirati možnosti, da se bo kaos iz Egipta preselil v države proizvajalke nafte,« je za Bloomberg dejal Kenji Sekiguchi, izvršni direktor v Mitsubishi UFJ Asset Management. Japonski indeks Nikkei 225 je tako zdrsnil za 1,18 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 0,53 odstotka. Kitajski CSI 300 je bil eden izmed redkih, ki so zrasli, in sicer za 1,31 odstotka. Družba GS Engineering & Construction , ki je v lanskem prvem četrtletju ustvarila 22 odstotkov prihodkov na Bližnjem vzhodu, se je pocenila za sedem odstotkov. Pocenili so se tudi drugi korejski gradbinci zaradi skrbi, da bodo protesti v Egiptu zmanjšali naročila v regiji. Fujitsu se je pocenil za 6,2 odstotka, potem ko je družba zmanjšala napoved za celoletni dobiček za 21 odstotkov.",0
"Slovenec leta 2007 je po izboru bralcev Nedeljskega dnevnika postal Danilo Türk. Največ bralcev bi namreč na kosilo povabilo predsednika države. Nedeljski dnevnik je že dvajsetič razglasil Slovenca leta. Laskavi naziv za leto 2007 si je prislužil predsednik države Danilo Türk, ki bi ga največ bralcev in bralk Nedeljskega dnevnika povabilo k sebi na kosilo. Uredništvo časnika tako vsako leto pripravi izbor Slovencev, ki so zaznamovali minulo leto, nato pa bralke in bralci za svoje favorite glasujejo v štirih krogih glasovanja. Na jubilejni prireditvi v Litiji pa so razglasili tudi častnega Slovenca leta 2007. Ta naziv je tokrat pripadel Janezu Drnovšku. Nekdanji predsednik je bil izbran predvsem zaradi svoje človeške dimenzije in pristnih etičnih dejanj, s katerimi je v zavest Slovencev vnesel globalni pogled in občutek soodgovornosti za svetovne probleme. Priznanje za izjemne dosežke pa je pripadlo plavalcu Petru Mankoču, ki je letos že osmič zapored osvojil naslov evropskega prvaka v plavanju na sto metrov mešano. Poleg omenjenih so za favorite letošnje akcije veljali tudi predsednik vlade Janez Janša, ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, voditelj Sašo Hribar, poslanec SNS Zmago Jelinčič, športnica Petra Majdič, predsednik SD Borut Pahor in predsednik Zveze borcev Janez Stanovnik. Slovenija dobila tudi sedem čudes Pol leta pa je več kot šest tisoč bralcev Nedeljskega sodelovalo v še eni akciji. Ta je za sedem čudes Slovenije izbrala Aljažev stolp, Blejski grad, bolnišnico Franja, cerkev sv. Roka s Kalvarijo, planiško velikanko, Plečnikovo Tromostovje in Predjamski grad. Župani občin, v katerih so omenjena čudesa, pa so dobili certifikate.",1
"V Evropi se je tržni delež skupine Renault zmanjšal za 1,3 odstotne točke na 9,1 odstotka, prodaja pa je upadla za 20 odstotkov Foto: Aleš Beno Francoski proizvajalec avtomobilov Renault je v letošnjem prvem četrtletju ustvaril 9,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 8,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Slabšo prodajo v družbi pripisujejo slabim razmeram na evropskem avtomobilskem trgu, še posebej v Franciji, so zapisali na spletni strani. Skupina je v prvem četrtletju prodala 638.498 vozil, kar je 7,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Prodaja v regijah zunaj Evrope, še posebej v Braziliji in Rusiji, se je povečala za 12,3 odstotka na 291.177 vozil, kar predstavlja 46 odstotkov celotne prodaje skupine. Tržni delež je povečala v treh od štirih regij izven Evrope. Rezultati skladni z načrti V Evropi se je tržni delež skupine zmanjšal za 1,3 odstotne točke na 9,1 odstotka, prodaja pa je upadla za 20 odstotkov. Velik udarec je zabeležil ravno francoski trg, kjer se je prodaja zmanjšala za 19,4 odstotka. V družbi so pojasnili, da so rezultati skladni z načrti, čeprav se je evropski trg, še posebej francoski, izkazal za šibkejšega od pričakovanj. Glede preostanka letošnjega leta kljub temu ostajajo optimistični. Padec na evropskem avtomobilskem trgu naj bi se v drugem četrtletju upočasnil, so zapisali.",0
"Ljubljana - Boško Šrot je pretrgal še zadnjo vez, ki ga je povezovala s podjetji, prek katerih je do srede minulega leta obvladoval lastništvo Pivovarne Laško. Potem ko je Atka-Prima prodala svoj delež v Kolonelu in v celoti izstopila iz njegove lastniške strukture, je Šrot prodal tudi Atko-Primo, je razvidno iz podatkov iz sodnega registra. Njegov delež je kupila kar Anica Aužner Šrot, ki je tako postala edina lastnica nekoč prve družbe v verigi, ki je vodila od Atke-Prime, prek Kolonela, Centra Naložb in Infonda Holdinga do laškega pivovarja. Zakaj je prodal Atko-Primo, Šrot včeraj ni želel razkriti. ""To je moja osebna stvar. Sem zasebni državljan, zato me teh stvari ne sprašujte,"" nam je v kratkem telefonskem pogovoru povedal Šrot. Njegova odločitev pa bi lahko bila povezana s preiskavo suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pri verižni prodaji paketa delnic Istrabenza, ki je bil v lasti Pivovarne Laško. Ker Šrot ni več lastnik Atke-Prime, mu tako sodišče ne more več prepovedati razpolaganja z deležem v tem podjetju ali njegove prodaje. Kot je znano, je tožilstvo že pred dvema mesecema vložilo takšen predlog, ki pa ga je okrožno sodišče v Celju zavrnilo. Pri tem ne gre zanemariti tudi podatka, da bi lahko v Laškem zoper Šrota v kratkem vložili še kakšno kazensko ovadbo, ki bi temeljila na ugotovitvah posebne revizije nekaterih poslov pivovarne. Z njo se bodo delničarji Pivovarne Laško uradno seznanili na julijski skupščini. Ni pa bil Šrot edini, ki je pretrgal vezi z družbami, ki so še pred letom dni obvladovale več stomilijonsko premoženje, zdaj pa so ali v stečaju, prisilni poravnavi ali tik pred njo. Tudi italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani je namreč prodal svoj tretjinski delež Kolonela. ""Nisem prodal Kolonela in nič se ni spremenilo,"" nam je v kratkem telefonskem pogovoru sicer zatrdil Cerani. Toda iz uradnih podatkov Centralne klirinško-depotne družbe KDD je razvidno, da ima Kolonel le še dva slovenska lastnika, kar pomeni, da Ceranijeve italijanske družbe Iniziative Generali 96 ni več med lastniki Kolonela. Kot smo že poročali, je tudi Atka-Prima lani po neznani ceni prodala svoj delež v Kolonelu in v celoti izstopila iz lastništva družbe, v zadnjih mesecih pa je po dostopnih podatkih prišlo do številnih sprememb v lastništvu Kolonela. Kdo so zdaj sploh lastniki Kolonela, ni mogoče izvedeti, saj so njegove delnice izdane na prenosnika, ki se med delničarji prenašajo s fizično izročitvijo. Tako ni mogoče preveriti, ali je Cerani Kolonel morda le prenesel na katero od svojih novoustanovljenih slovenskih družb (Cerani to zanika). Družba Iniziative Generali 96 je namreč konec minulega leta z minimalnim kapitalom ustanovila družbi ARTV in Geron, storitve in trgovina. Medtem ko prvo družbo vodi Anja Musar Kalan, sicer tudi direktorica Kolonela, pa Geron po podatkih iz sodnega registra sploh nima uradnega zastopnika. Musar-Kalanova je namreč sredi februarja odstopila s funkcije direktorice Gerona, nov direktor pa za zdaj še ni bil vpisan. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Že takoj na začetku pogajanj se bo morala Črna gora posvetiti poglavjem o pravosodju in temeljnih pravicah ter svobodi, pravici in varnosti Črna gora je danes v Bruslju začela pristopna pogajanja z Evropsko unijo, potem ko so voditelji članic unije prižgali zeleno luč za ta korak. Pogajanja je uradno začela na ministrski medvladni konferenci, prva poglavja pa bo odprla po pregledu usklajenosti svoje zakonodaje z evropsko, ki se bo končal prihodnje leto. Pogajalski okvir za Črno goro bo temeljil na novem širitvenem pristopu, uvedenem oktobra lani. Ta takoj na začetku pogajanj predvideva odprtje dveh najtežjih poglavij - o pravosodju in temeljnih pravicah ter svobodi, pravici in varnosti - in njuno zaprtje na koncu pogajanj. Letos še ne bodo odpirali poglavij Evropski komisar za širitev Štefan Füle je na novinarski konferenci povedal, da se bo pregled usklajenosti črnogorske zakonodaje z evropskim pravnim redom za omenjeni poglavji končal prihodnje leto. Črna gora tako letos še ne bo odprla nobenega poglavja, čeprav se je sprva napovedovalo, da bi lahko prvi poglavji odprla še letos. Z novim širitvenim pristopom želi EU zagotoviti res dobro uskladitev zakonodaje kandidatke z evropskim pravnim redom v omenjenih poglavjih, ki so se izkazala za najtežja v pogajanjih s Hrvaško, slabe izkušnje pa ima unija na teh področjih tudi z Bolgarijo in Romunijo, ki sta v EU vstopili leta 2007.",1
"V mestu Rheinberg bo spletni trgovec Amazon postavil logistični center, ki bo obsegal 110 tisoč kilometrov Angleški spletni trgovec Amazon bo v Rheinbergu v Nemčiji postavil okoli 110 tisoč kilometrov velik logistični center. Zanj bo gradila avstralska družba Goodman Group, z gradnjo pa bodo začeli enkrat ta mesec. V Rheinbergu namerava Amazon ustvariti do tisoč dolgoročnih delovnih mest, piše Transport & Logistics News. Glavni razlogi za izbiro te lokacije so po besedah podpredsednike evropskih operacij pri Amazonu Allana Lyalla geografska lega v sredini Evrope, dostop do dobre baze delavcev in odlične povezave z vsemi večjimi avtocestami. »Ta center bo veliko pripomogel k podobi Rheinberga. Še posebej me veseli dejstvo, da bo ta odločitev Rheinbergu prinesla varna delovna mesta,« je zadevo komentiral Hans-Theo Mennicken, župan Rheinberga.",1
"V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem je Brazilija zabeležila 1,8-odstotno skrčenje gospodarstva. V prvem četrtletju se je brazilski BDP skrčil za 0,8 odstotka. Tudi Brazilija se je uvrstila na seznam držav, ki so med svetovno gospodarsko krizo zdrsnile v recesijo. Brazilski državni statistični urad je namreč danes objavil, da se je brazilski bruto domači proizvod (BDP) v prvem četrtletju letos v primerjavi s četrtletjem prej zmanjšal za 0,8 odstotka. Brazilijo prizadel padec izvoza V zadnjem lanskem četrtletju se je gospodarstvo skrčilo za 3,8 odstotka. Brazilija, največje latinskoameriško gospodarstvo, je tako z dvema zaporednima četrtletnima padcema BDP vstopila v tako imenovano tehnično recesijo. V primerjavi z lanskim prvim četrtletjem je Brazilija zabeležila 1,8-odstotno skrčenje gospodarstva. Do padca je prišlo zaradi gospodarske krize, ki je povzročila upad povpraševanja po brazilskih izvoznih proizvodih.",0
"Kriminalisti so končali pogovore z vpletenimi v domnevno sporno preprodajo delnic MK Založbe. A med zaslišanimi ni bilo Antona Stresa in Franca Krambergerja, ki sta s temi posli mariborski nadškofiji zagotovila milijonsko finančno korist. Primer domnevno sporne preprodaje delnic Mladinske knjige (MK) Založbe, s katerimi sta zdaj že upokojena nadškofa dr. Anton Stres in dr. Franc Kramberger mariborski nadškofiji zagotovila skoraj 1,3 milijona evrov dobička na račun drugih podjetij, je ponovno na mizi tožilcev. Ti se bodo morali odločiti, ali bodo tokrat zahtevali kazenski pregon ali pa bodo ovadbo (ponovno) zavrgli. Kriminalisti policijske uprave (PU) Ljubljana so pred kratkim končali zaslišanja vpletenih v deset let stare posle z delnicami MK Založbe. Kot so povedali na PU Ljubljana, so poročilo konec minulega meseca že dopolnili in poslali okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani, kjer pa odločitve za zdaj še niso sprejeli. Spomnimo, da je tožilstvo pred tremi leti ovadbo malih delničarjev MK Založbe že zavrglo, kriminalisti pa tedaj po neuradnih informacijah niso zaslišali niti ene osebe, vpletene v posle z delnicami MK Založbe. Primer so na tožilstvu znova odprli šele, ko smo delniške malverzacije mariborske nadškofije avgusta letos razkrili v Dnevniku. Šest oseb na pogovoru na policiji S kom so tokrat kriminalisti opravili pogovore, na PU Ljubljana niso želeli pojasniti. Povedali so zgolj, da so »obvestila zbirali pri šestih osebah«. Toda med temi po dostopnih podatkih ni bilo ne Stresa ne Krambergerja, čeprav sta se oba podpisala pod vse domnevno sporne kupoprodajne pogodbe, edina, ki je imela korist od poslov z delnicami MK Založbe, pa je bila mariborska nadškofija. Ta je namreč decembra 2003 od Krekove družbe kupila večji paket delnic MK Založbe in ga še isti dan s 600.000 evri dobička preprodala naprej Etolu. Zgodba se je ponovila februarja 2004, le da je nadškofija delnice kupila od NFD 1, dobiček pri tem poslu pa je bil še nekoliko večji. Milijonska sredstva, ki jih je s temi posli zaslužila Nadškofija Maribor, je zagotovil prav Zvon Ena, ki je pokril tudi izgube nekaterih vpletenih v posle. Tožilstvo ponovno odprlo primer Poleg obeh nekdanjih nadškofov so imeli pri preprodaji delnic MK Založbe pomembno vlogo tudi nekdanji predsednik uprave Zvona Ena Holdinga Simon Zdolšek, ki nam je pogovor s kriminalisti potrdil, nekdanja članica uprave Zvona Ena Mateja Vidnar Stiplošek, nekdanji predsednik uprave družbe za upravljanje NFD DZU Stanislav Valant, bivši direktor Etola Ivan Ferme ter nekdanja člana poslovodstva Krekove družbe za upravljanje (ta je dolga leta upravljala Zvon Ena) Franc Ješovnik in Roza Mlakar Kukovič. Zakaj kriminalisti pogovorov z vpletenimi niso opravili že pred petimi leti, na policiji ne razkrivajo. Dokler avgusta letos teh poslov nismo razkrili v Dnevniku, delniške malverzacije mariborske nadškofije pretirano niso zanimale niti tožilcev. Ker nam na vprašanja na tožilstvu in policiji niso želeli odgovarjati, smo v Dnevniku avgusta po zakonu o dostopu do javnih informacij zahtevali razkritje poteka prvotnega, že končanega predkazenskega postopka. Toda tik preden je minil rok, v katerem bi morali dobiti odgovore, so se na tožilstvu odločili, da primer ponovno odprejo in od policije zahtevajo dopolnitev poročila. Odprtje predkazenskega postopka so na policiji nato tudi izkoristili za zavrnitev naše zahteve po razkritju informacij, češ da bi to »škodovalo interesom predkazenskega postopka«.",0
"SBI20 kljub polomu Istrabenza navzgor Izrazito pozitiven konec tedna na Ljubljanski borzi je pokvaril le zlom Istrabenzovih delnic, ki so padle za 20 odstotkov, na 13,32 evra. Takšen enodnevni padec med blue-čipi če lahko podjetju, ki se bori za preživetje, sploh še lahko tako rečemo pri nas redko vidimo. Tečaj Istrabenza je zdaj najnižji v zadnjih osmih letih, od rekorda pa je oddaljen že več kot 90 odstotkov. Pocenile so se še Petrolove delnice za odstotek in malenkost Save ter Pivovarne Laško, sicer pa je bila smer le ena navzgor, a ob še vedno izjemno nizkem prometu. Gorenjeve delnice so spet strmo porasle, saj so se posli sklepali tudi pri 9,56 evra oziroma 8,5 odstotka nad gladino. Več kot dva odstotka dražje so delnice Nove KBM, Krke in Aerodroma. S Krko 0,59 milijona evrov prometa so se posli sklepali do 53 evrov. Slovenski borzni indeks 3.487 točk se je zvišal za 0,77 odstotka Tečaji najprometnejših delnic NOVA KBM 2,44 % 7,99 EUR KRKA 2,47 % 52,75 EUR ZAV. TRIGLAV 1,73 % 12,95 EUR PETROL -1,12 % 245,93 EUR TELEKOM 0,38 % 127,99 EUR LUKA KOPER 0,76 % 19,83 EUR MERCATOR 0,45 % 144,90 EUR AERODROM 2,37 % 26,37 EUR SAVA -0,28 % 228,98 EUR PIV. LAŠKO -0,38 % 44,95 EUR INTEREUROPA 1,93 % 7,93 EUR Široka paleta pozitivnih novic Neverjetno, kako se je razpoloženje na največjih delniških trgih v nekaj dneh popravilo. Dow Jones 7.170 točk je v četrtek porasel tretjič zapored, tokrat za 3,5 odstotka. Delnice General Electrica so poskočile za skoraj 13 odstotkov. Pri bonitetni hiši Standard & Poor so oceno za tega industrijskega velikana znižali le za malenkost in s tem nakazali, da je podjetje stabilno. Vlagatelji so pozdravili tudi prevzem v biotehnološkem sektorju, vladne podatke o februarski prodaji na drobno le malenkost je nazadovala in besede prvega moža banke Bank of America, ki je, na las podobno kot ta teden že banki Citigroup in JP Morgan Chase, potrdil, da je banka januarja in februarja poslovala z dobičkom. Delnice so porasle za 19 odstotkov. Le tehničen popravek, trend ostaja medvedji Medtem je predsednik Citigroupa zagotovil, da banka ne potrebuje pomoči, in izrazil upanje, da bo ostala v zasebnih rokah. Med zmagovalci dneva je bil tudi General Motors +17,2 %, ki pravi, da še ne potrebuje tako nujno dveh milijard dolarjev državne pomoči. Če k vsemu dodamo še optimizem kitajskega premierja pričakuje hitro okrevanje, se zdi, da so kar naenkrat nevihtni oblaki izginili z borz. Seveda ni tako - nihče si ne dela utvar, da se ne bodo kmalu vrnili Tehničnega popravka, ki ga gledamo ta teden, bo kmalu konec, ko bodo vlagatelji začeli unovčevati dobičke. Spet bomo na dnu, preden se bo začelo pravo okrevanje, je komentiral eden izmed tujih analitikov. Rekorden enodnevni padec švicarskega franka Devizne trge je v četrtek šokirala poteza švicarske centralne banke, ki je napovedala, da bo kupovala tuje valute, seveda v želji, da oslabi frank. Še prej je banka obresti znižala na rekordno nizkih 0,25 odstotka. Ker rezerv ni več, se je odločila za alternativno denarno politiko, s katero želi pomagati izvoznim podjetjem. Forex je bil takoj zaznamovan s strmim padcem franka. Če je bilo treba dopoldne za evro plačati 1,47 franka, je njegova vrednost nato zdrsnila na letos rekordnih 1,53 franka, kar je odlična novica za Slovence, ki imajo kredite, vezane na frank. Takšnega enodnevnega padca še ni bilo. Seveda se lahko takoj vprašamo, če bo zgledu sledila še Japonska. Tekmovanje v tem, kdo bo bolj razvrednotil svojo valuto, bi bilo za svetovno gospodarstvo lahko pogubno!",1
"Prihodnji teden se boste lahko v Ljubljani udeležili brezplačnih podjetniških izobraževanj na temo izterjave dolgov in davka na dodano vrednost Foto: Barbara Reya Zavod mladi podjetnik prihodnji ponedeljek in torek v okviru prvega evropskega tedna podjetništva organizira dve brezplačni predavanji, na katerih se bodo udeleženci seznanili s temami s področja davka na dodano vrednost in izterjave dolgov. Predavanje o izterjavi dolgov, ki bo v ponedeljek na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, predavalnica 2 ob 18. uri bo vodila Gordana Tekavčič. Pojasnila bo kako biti bolj učinkovit pri postopku izterjave, predstavila tehnike, ki jih je treba uporabiti, da neplačnik plača po redni poti in korake uspešne priprave na izterjavo ter kako ohraniti dobre odnose z dolžniki. Na izobraževanje se je treba predhodno prijaviti. O davku na dodano vrednost bodo govorili v torek, prav tako na Fakulteti za elektrotehnikov Ljubljani, predavalnica 1 ob 16. uri. Predavanje bo vodila davčna svetovalka Natalija Kunstek, ki bo predstavila DDV in spremembe direktive o DDV, ki bodo uveljavljene do konca leta. Tudi na to izobraževanje se je treba predhodno prijaviti.",1
"Škodljiv ukrep za pivovarsko industrijo Pivovarna Laško nasprotuje napovedanemu 30-odstotnemu dvigu trošarin za pivo, saj naj bi šlo za nepravičen, selektiven in škodljiv ukrep za pivovarsko industrijo. Tako ravnanje med svetovno gospodarsko krizo nedopustno in nerazumljivo obremenjuje gospodarske subjekte, menijo Laščani, ki so finančnemu ministru Francu Križaniču že poslali protestno pismo. Laško Po trošarinah smo peti v EU-ju V Pivovarni Laško so izjave finančnega ministrstva, da se dvig trošarin pri porabi piva ne bo poznal, označili za neresne in nestrokovne. Zanikali so tudi trditev, da Slovenija po višini trošarin za pivo ne dosega povprečja EU-ja, saj naj bi med članicami zasedali peto mesto. Trošarina za pivo s 4,9-odstotno stopnjo alkohola v Sloveniji znaša 33,61 evra za hektoliter, v državah EU-ja, ki v primerjavi s Slovenijo po višini trošarine manj bremenijo vina, pa v povprečju 16,10 evra za hektoliter. Tako so v Laškem prepričani, da bi slovenski pivovarji zaradi 30-odstotnega dviga trošarin na 43,69 evra za hektoliter le še bolj odstopali od drugih držav v EU-ju. To bi pomenilo, da bi v Sloveniji plačevali petkrat višjo trošarino na pivo kot v Nemčiji, skoraj 3,5-krat višjo kot v Franciji, dvakrat višjo kot v Avstriji in na Madžarskem in 1,5-krat višjo kot v Italiji, so izračunali v Laškem. Nenadno zvišanje trošarin bi po mnenju Pivovarne Laško tako še dodatno prizadelo konkurenčnost pivovarske panoge. Vlada Trošarine niso bile višje od leta 2002 Trošarine naj bi se dvignile za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol, vlada pa jih je nazadnje zvišala januarja leta 2002. V obrazložitvi predloga sklepa je vlada zapisala, da je inflacija v obdobju med januarjem 2002 zadnji dvig trošarin na alkohol in januarjem 2009 znašala 31,1 odstotka, zato ob izpolnjevanju pogojev iz 66. člena zakona predlagamo povečanje zneskov trošarine sorazmerno inflaciji, tako da trošarina znaša za pivo 9,00 evrov, za vmesne pijače 82,00 evrov in za etilni alkohol 911,00 evrov. Po vladnih izračunih naj bi imela predlagana sprememba dodaten finančni učinek za proračun v višini 20 milijonov evrov na letni ravni oziroma 1,67 milijona evrov na mesečni ravni. Zvišanje trošarin in posledično drobnoprodajnih cen alkohola bo vzrok za 0,16-odstotno inflacijo, so še zapisali na vladi.",0
"Prodaja Mercatorja znova aktualna Vrednost slovenske trgovske družbe Mercator je za nekoga, ki se ukvarja s tem poslom, drugačna kot za kakšnega finančnega investitorja, je dejal izvršni podpredsednik za izvozna tržišča v hrvaški skupini Agrokor Damir Kuštrak. Prodaja Mercatorja je v teh dneh znova zelo aktualna. V ponedeljek se bo namreč iztekel rok, do katerega banka ING v imenu lastnikov Mercatorja, ki prodajajo svoje deleže v njem, zbira nezavezujoče ponudbe. Banka je povpraševanje posredovala vsem, ki so v preteklosti izkazali zanimanje za Mercator, tudi Agrokorju. V Agrokorju ponudbo še pripravljajo Po neuradnih informacijah so ponudbe oddali samo finančni igralci, med njimi skladi Mid Europa, Warburg Pincus in TPG. Agrokor, ki je v lasti Ivice Todorića, naj bi bil edini strateški vlagatelj, ki še pripravlja ponudbo za slovenskega trgovca. Zadevo seveda spremljamo, analiziramo, pripravljamo. Pred nami je dolg konec tedna in do ponedeljka bo sprejeta odločitev, je na vprašanje, ali bodo oddali ponudbo, odgovoril Kuštrak. Ob tem je dodal, da investitorji iz panoge drugače dojemajo vrednost Mercatorja kot finančni investitorji. Po besedah Kuštraka v povezavi Agrokorja in Mercatorja vidijo zelo pozitivno zgodbo glede na to, da sta obe podjetji navzoči na trgih jugovzhodne Evrope. Mislim, da bi v perimeru združitve nastalo veliko podjetje, ki bi bilo pozitivna zgodba za celo vrsto lokalnih živilskih industrij, je povedal. V Agrokorju se zavedajo, da se svet ne glede na kakršno koli nacionalno zaščito globalizira in da na nekaterih ključnih področjih lahko obstanejo samo velika podjetja. V tem primeru bi to bilo veliko regionalno podjetje, ki lahko potem naredi lep strateški načrt za prihodnost, je sklenil.",1
"Ruše - Alojz Cajnko, lastnik in nekdanji direktor TDR Metalurgije v stečaju, je upnikom poslal predlog, da bi soglašali s prisilno poravnavo iz stečaja, ker bi po njej lahko že kmalu spet zagnali proizvodnjo silikokalcija. Sedemčlanski upniški odbor pa je na včerajšnji seji gladko in soglasno zavrnil Cajnkov predlog. Minuli teden smo poročali, da je Cajnko okrožnemu sodišču v Mariboru predlagal, naj sproži postopek prisilne poravnave iz stečaja, nato bi v družbi spet zaposlil okoli 60 delavcev. Po njegovem predlogu bi bilo že v kratkem spet možno proizvajati do 550 ton silikokalcija, ki bi ga med drugim prodal v Italijo in v Luksemburg. Za uspešen začetek prisilne poravnave iz stečaja je navajal pogoj, po katerem bi moralo Cajnkovo podjetje W$amp,P Profil TDR Metalurgiji v stečaju poplačati dolg v višini 3,258.923 evrov. Ker Cajnko ni pojasnil, kje bi dobil ta denar, ki ga je dolžan samemu sebi, saj ga na sejo upniškega odbora sploh ni bilo, so upniki njegov predlog soglasno zavrnili. Zamisli je nasprotoval tudi stečajni upravitelj Dušan Marin, ker podjetje od 1. januarja ne opravlja več svoje dejavnosti in nima več dovolj zaposlenih za zagon proizvodnje, pa tudi denarja za nakup surovin nima. ""Obstajalo bi tudi tveganje, da bi na tak način ogrozili vrednost stečajne mase,"" nam je pojasnil Marin. Utegne pa se zgoditi, da bi se v Rušah spet zagnala proizvodnja pod okriljem nekega novega lastnika. Pri stečajnem upravitelju se je namreč v minulih dneh zglasilo že pet interesentov za nakup premoženja TDR Metalurgije. Upniškemu odboru se je včeraj predstavilo podjetje Wellgate Int. iz skupine Bozell, ki je ena izmed največjih proizvajalk silikokalcija na svetu. Med preostalimi interesenti pa sta dve podjetji iz Italije, eno iz Norveške in podjetje Afis iz Maribora. Upniški odbor je sprejel sklep, da naj skuša stečajni upravitelj najprej prodati podjetje kot pravno osebo v celoti. tomaz.klipsteter@dnevnik.si",0
"Ministrstvo za zdravje je predlagalo umik zakona o pacientovih pravicah z dnevnega reda petkove seje odbora za zdravstvo. Predsednik odbora za zdravstvo in poslanec LDS Ljubo Germič je na seji komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, kjer razpravljajo o predlogu zakona o pacientovih pravicah, dejal, da je z ministrstva za zdravje prejel predlog za umik tega zakona z dnevnega reda petkove seje odbora za zdravstvo. Na ministrstvu pojasnjujejo, da sta priprava amandmajev in vsebina zakona tako pomembni, da bi jih bilo treba sprejeti s širšim družbenim konsenzom. Komisija je kljub temu nadaljevala z razpravo o zakonu, na katerega je trenutno vloženih več kot 40 dopolnil poslanskih skupin, številne kritike pa prihajajo tudi iz nevladnih organizacij in stroke. Svoje pripombe so na seji komisije predstavile varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, mariborska varuhinja bolnikovih pravic Magda Žezlina in predstavnici Zveze prijateljev mladine ter Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Opozicijska poslanka Cveta Zalokar Oražem pa je zaradi številnih pomanjkljivosti v zakonu že v začetku tedna ministrico pozvala k umiku zakona iz zakonodajnega postopka in k dopolnitvi zakona, pozivu pa so se pridružili tudi v poslanskem klubu LDS. Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je te pozive zavrnila in poudarila, da bi bilo do državljanov krivično, če bi zakon umaknili, saj bo največ doprinesel prav njim.",0
"Na skupščini najverjetneje tudi o usodi Duhovnikove Varčevanje je Darsu očitno tuje, saj so lani porabili več kot milijon in pol za zunanje svetovalce in odvetnike. Minister Žerjav Uprava bo morala prevzeti odgovornost. Pogodba s podjetjem Triniti PR, vredna dobrih 19 tisočakov, za svetovanje pri komunikaciji z javnostmi glede preureditve cestninske postaje Log, zaradi katere so se v ponedeljek celo sestali nadzorniki, je bila torej le kaplja v morje, je za TV Dnevnik poročala Alenka Pogačnik. Gospodarski minister Radovan Žerjav pa je celo prepričan, da gre pri svetovalnih pogodbah in odvetniških storitvah za prijateljske usluge zdajšnje predsednice uprave Mateje Duhovnik izbrancem. Gre za prijateljske usluge posameznikom in tako se ne dela. To nikamor več ne pelje in uprava bo morala prevzeti odgovornost, je ogorčen minister. Milijon za dokumentacijo Najdražjo pogodbo - vredno kar milijon evrov - so v preteklem letu na Darsu sklenili s podjetjem 360ecm, ki ga vodi Tomaž Besek, ki je na zadnjih volitvah kandidiral na poslanski listi SD-ja. Podjetje naj bi Darsu svetovalo pri vzpostavitvi dokumentacijskega sistema. Predsednica uprave Mateja Duhovnik, ki je danes vendarle stopila pred kamere, je pogodbo pojasnila, rekoč Vrednost pogodbe ni en milijon, je bistveno manjša. Preostanek, dobrega pol milijona evrov, je romal na račune različnih odvetniških pisarn ter svetovalcev s področja javnih naročil in reorganizacije. Strokovnjake za ta področja Dars sicer ima, saj je samo na področju pravnih zadev zaposlenih sedem pravnikov, od katerih vsak prejema okoli 2.700 evrov mesečne plače? Pripad novih zadev zelo velik in moji sodelavci teh zadev ne morejo sami obdelati, je Duhovnikova pojasnila pogodbe z odvetniškimi pisarnami. Prihodnji teden konec vladavine Duhovnikove? Informacija o novih svetovalnih pogodbah je seveda razjezila vlado, ki vztraja, da morajo nadzorniki in agencija za upravljanje kapitalskih naložb ukrepati . Kakšna bo usoda Duhovnikove, bo najverjetneje znano po seji skupščine, ki bo konec prihodnjega tedna. Koliko časa še misli, da bo na tem mestu? Ne dolgo, odkrito priznava.",0
"Urad IP. Odkril sum kaznivega dejanja. Prijava. Varuhe kapitalskega trga, to je Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damijan Žugelj, bi kmalu lahko začeli preiskovati okrožni državni tožilci. Iskali naj bi odgovor na vprašanje, kdo od zaposlenih je v javnost dal odločbo o bolniškem staležu Urha Bahovca, takrat še zaposlenega na ATVP. Prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov je po končanem inšpekcijskem nadzoru ATVP na tožilstvo poslal urad Informacijskega pooblaščenca (IS) RS, ki ga vodi Nataša Pirc Musar. Po naših podatkih naj bi prijavo na IP posredoval Urh Bahovec potem, ko se je v javnosti (v oddaji Svet na kanalu A) znašla njegova odločba o bolniškem dopustu, ki je imela v zgornjem kotu signirno številko ATVP. Na uradu IP so potrdili, da so pri inšpekcijskem nadzoru res ugotovili, da je nekdo od zaposlenih na ATVP zlorabil osebne podatke in jih posredoval nepooblaščeni osebi (novinarjem). Ker pa IP ni pristojen za ugotavljanje “verodostojnosti in resničnosti izjav zaposlenih, pridobljenih med inšpekcijskim ogledom, niti za pregledovanje elektronske pošte, s čimer bi morda lahko pridobil dodatne dokaze”, je razsojanje o tem, kdo je kršil zakon, predal pravosodnemu sistemu. Na ATVP pa so nam odgovorili, da “podatkov ne poznajo” in jih zato ne morejo komentirati.",0
"Južni Sudan bo do konca maja preko Sudana ponovno začel izvažati nafto, današnje poročanje sudanske tiskovne agencije SUNA povzema francoska AFP. Sudan in Južni Sudan sta se 12. marca v Adis Abebi dogovorila o ponovnem črpanju nafte, potem ko je Južni Sudan zaradi spora s severom glede tranzitnih pristojbin januarja lani črpanje prekinil. Južni Sudan je postal neodvisen od Sudana julija 2011 po desetletjih državljanske vojne, vendar se stranema takrat ni uspelo dogovoriti glede ključnih vprašanj, povezanih z izvozom nafte in mejami. Sudan je izgubil večino naftnih rezerv, ko je jug postal samostojna država, vendar Južni Sudan nima lastnih naftovodov, po katerih bi nafto izvozil v tujino. Izguba zaslužka od prodaje nafte je močno prizadela obe državi, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Državi sta bili aprila lani na robu vojne, vendar sta se pod pritiskom mednarodne skupnosti vrnila za pogajalsko mizo.",0
"Ljubljana - Direktor Umarja Boštjan Vasle v srednjeročnem obdobju ne pričakuje izboljšanja razmer na trgu dela. ""V treh letih ne pričakujem izboljšanja. Brezposelnost bo ostala na zdajšnji ravni okoli 110.000 ljudi,"" je dejal za današnje Finance, ob tem pa opozoril na verjetnost, da bo letošnja gospodarska rast celo nekoliko manjša od napovedi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved o nižji, 1,5-odstotni letošnji gospodarski rasti, po Vasletovih besedah pravočasno, v začetku septembra, posredoval ministrstvu za finance. Če je bila napoved vključena v rebalans letošnjega proračuna, je tako treba vprašati ministrstvo, poudarja Vasle, ki glede rebalansa meni, da ta delno odgovarja na spremenjene makroekonomske okoliščine, dražje zadolževanje, a bi po njegovem prepričanju moral biti poseg v proračunske odhodke večji. Največ pozornosti trenutno terja fiskalni položaj Slovenije. Vsi parametri javnih financ so se zadnja leta močno poslabšali, delno zaradi krize, v ozadju vsega pa je po Vasletovih besedah tudi veliko sistemskih neskladij, ""ki jih nismo odpravili in so v zadnjih letih položaj še dodatno poslabšali"". ""Težave so se nakopičile in rešitve so zelo kompleksne, predvsem pa bi učinkovale šele čez nekaj let. Žal bodo ukrepi boleči in dolgotrajni,"" poudarja Vasle. Po Vasletovih besedah bi bilo treba urediti dve področji: konkurenčnost in sistem socialnega varstva. Znotraj tega gre za sklop zadev, treba je urediti davčni sistem, se administrativno razbremeniti, da uredimo visokošolski sistem. Na ukrep racionalizacije javnega sektorja je, tako Vasle, treba gledati v širšim kontekstu. Če bi bil to edini ukrep, na drugih področjih pa bi se nadaljevala dozdajšnja praksa, potem ni primeren. Če pa bi se vlada odločila za bolj korenit poseg v javne finance, potem pa ja. V tem primeru bi Vasle tudi podprl znižanje plač v javnem sektorju. Vasle opozarja, da obstaja velika dispariteta med javnim in zasebnim sektorjem, večina brezposelnih je prišla iz zasebnega sektorja. V javnem pa se število zaposlenih kljub vladnim ukrepom še povečuje. ""In to ni najbolj primerno v tem času. Tak sistem je nepravičen,"" poudarja. Vasle podpira dejavnosti Evropske centralne banke in Evropske komisije za ohranitev evra, saj ta v tem trenutku nima resne alternative. Signali, ki prihajajo s trgov, vse bolj nakazujejo na možnost bankrota Grčije, a je za evro po Vasletovem prepričanju bolj nevarno stanje v Italiji in Španiji, ki sta večji državi. Grčija je namreč obvladljiva, meni. Vasle se je dotaknil tudi privatizacije, ki je po njegovem potrebna predvsem, da bi se izognili finančnim injekcijam iz proračuna za vzdrževanje teh sistemov. Privatizacijo potrebujemo, da bi denimo bančni sistem postal bolj učinkovit. Vasle nanjo čaka že 20 let, a, kot pravi, nikoli ni pravi trenutek, vmes pa nastaja škoda.",0
"Pavel Gantar bo kljub izstopu stranke Zares iz koalicije zaenkrat še naprej opravljal funkcijo predsednika DZ. Premier Borut Pahor je njegovo odločitev pozdravil in se mu za to potezo zahvalil. ""Svojo funkcijo predsednika državnega zbora opravljam tako, kot da bi jo opravljal do konca mandata,"" je dejal Gantar, sicer član stranke Zares. Če pa bo prišlo do kakšnih sprememb glede njegove pripravljenosti do vodenja DZ, bodo, kot pravi, te spremembe zagotovo usklajene z vsemi dejavniki in političnimi strankami v parlamentu, posebej z največjo stranko. Gantar se sicer zaveda, da je stranka, ki ji pripada, izstopila iz vlade in koalicije ter da je mandat predsednika DZ povezan s koalicijskim dogovorom. ""Vendar pa se je obenem tudi treba zavedati, da je državni zbor zakonodajna veja oblasti, da gre tu za drugo najpomembnejšo funkcijo v državi – tudi za namestništvo predsednika republike,"" pravi. Noče namreč, da bi s kakšno morebiti nepremišljeno potezo tudi sam povzročil krizo slovenskega parlamenta. Ne more napovedati, kdaj bi se te morebitne spremembe lahko zgodile, ""ker lahko to samo po sebi slabi funkcijo predsednika DZ"". Pahor: Gantarjeva odločitev državotvorna Pahor je Gantarjevo odločitev pozdravil. Kot je poudaril, je funkcija predsednika DZ ""ta hip najbolj odgovorna in najbolj vplivna politična funkcija v Sloveniji"", zato se mu zdi Gantarjeva odločitev državotvorna, ker ohranja potrebne politične vzvode, da to politično negotovost premagamo. To, da je stranka predsednika DZ sedaj v opoziciji, Pahorja ""niti najmanj ne vznemirja niti najmanj ne moti"". Poudarja, da je Gantar politična osebnost z visoko integriteto, zato je premier popolnoma prepričan, da bo Gantar vodil DZ po svojih najboljših močeh in tako, kot ga mora. Če bi se Gantar odločil drugače in bi se sedaj odločil za odstop, bi se namreč politična kriza po mnenju premierja začela ta hip. Kot je še dejal, bo Gantarjeva odločitev, da še ostane predsednik DZ, pripomogla k temu, da se bo Slovenja v času politične negotovosti lažje, brez velikih političnih, gospodarskih in socialnih stroškov premaknila bližje k izhodu iz negotovosti. Izhod bo po njegovih besedah verjetno pomenilo glasovanje o zaupnici manjšinski vladi. Če bo to zaupanje dobil, potem se bo odločil bržkone tudi za rekonstrukcijo vlade, ki bo ožja, napoveduje premier.",1
"Maribor, Ljubljana - Družba Infond Holding, za katero je mariborsko okrožno sodišče v ponedeljek uvedlo stečajni postopek, je danes preklicala skupščino, napovedano za 4. januar. Skupščino sta sicer sklicali družbi Center Naložbe in Infond Holding, na njej pa naj bi lastniki odločali o dokapitalizacijah. Stečajni upravitelj finančne družbe Infond Holding Marko Zaman je v današnjem sporočilu za javnost, objavljenem prek spletne strani Ljubljanske borze, zapisal, da družba skupščino preklicuje zaradi začetega stečajnega postopka. Poleg tega je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavil še sklep mariborskega sodišča o začetem stečajnem postopku, ki je bil v ponedeljek objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Stečajni upravitelj Zaman danes za STA ni želel ničesar komentirati, nedosegljiv za pojasnila pa je bil tudi italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani, prvi mož Infond Holdinga. Ta skupaj z nekdanjim prvim možem Pivovarne Laško Boškom Šrotom obvladuje družbo Kolonel, ki ima v lasti največjega Infondovega lastnika, družbo Center Naložbe. ""Igre je konec, skupščine ne bo,"" je Cerani povedal za današnjo izdajo Dela. Kot je dejal, se lahko vodstvo Infonda na odločitev mariborskega okrožnega sodišča pritoži v 15 dneh, vendar v ponedeljek po pisanju časnika še ni vedel, ali se bo odločil za to. Upniki Infond Holdinga morajo vse svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijaviti do 29. marca 2010. Medtem pa se že pojavljajo ugibanja, da bi bilo lahko v prihodnjih dneh pričakovati tudi uradni začetek stečaja največjega Infondovega lastnika, družbe Center Naložbe. Center Naložbe in Infond Holding sta za 4. januar sklicala skupščino, na kateri bi njuni lastniki odločali o dokapitalizacijah v višini do 74 milijonov evrov oz. 417,39 milijona evrov. Družbi sta sicer že enkrat, v začetku decembra, preklicali poziv delničarjem oz. ponudbo za dokapitalizacijo. Družbi sta se z dokapitalizacijami želeli izogniti stečaju. Mariborsko okrožno sodišče je sklep o začetku stečajnega postopka za Infond Holding, kot omenjeno, izdalo v ponedeljek in ob tem preklicalo odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka do 18. januarja prihodnje leto, ki ga je sprejelo 4. decembra.",0
"Detroit - Ameriški avtomobilski proizvajalec General Motors bo zaradi manjšega povpraševanja v prihodnjih mesecih za en teden zaustavil delo v dveh tovarnah. Tovarna v Detroitu bo vrata zaprla 24. novembra, tovarna v Bowling Greenu pa 1. decembra. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP, tovarna v Detroitu, kjer izdelujejo Buickove lucerne in Cadillacove dts, zaposluje 1785 delavcev. V tovarna v Bowling Greenu v Kentuckyju, kjer izdelujejo Chevroletove corvette in Cadillacove xlr, pa je zaposlenih 900 delavcev. Po načrtih naj bi se delo v omenjenih tovarna znova vzpostavilo po tedenski prekinitvi. Prodaja lucernov in dts se je v prvih devetih mesecih letos znižala za 32 odstotkov, prodaja xlr za 26 odstotkov in prodaja corvette za devet odstotkov. Prav tako je družba za tri tedne podaljšala začasno zaustavitev tovarne v Wilmingtonu v Delawareu, tovarna, v kateri je zaposlenih 1500 delavcev, proizvaja Saturnove skyje, Pontiacove solstice in Oplove GT. Tovarno naj bi znova odprli prvi teden v decembru. Družba je že pred časom napovedala tudi, da bo zaradi težavnih razmer na trgu odpustila več zaposlenih.",0
"Sedmi dan stavke v Primorju. Delavci danes pred hišo Črnigoja in Bolčine. Na sedmi dan stavke so se zaposleni v propadajočem gradbincu Primorje podali na miren protestni shod tudi pred hiši nekdanjega predsednika uprave Dušana Črnigoja in nekdanjega finančnika Alojza Bolčine. ""Mnogokrat smo ga pozvali, naj pride do nas in nam razloži, zakaj je prišlo do tega, predvsem zato, da se razidemo kot ljudje. Če bi se to zgodilo, danes ne bi bili tukaj, vendar nima poguma, da bi stopil pred vas,"" je zbrane delavce pred Črnigojevo hišo v Ajdovščini nagovoril vodja stavkovnega odbora Damjan Volf. Delavci so se s ploskanjem zahvalili za sedanji položaj podjetja in odšli naprej. Niso dobili niti centa Tudi danes se stanje na bančnih računih zaposlenih ni spremenilo, saj še niso dobili aprilskih in preostalega dela marčevskih plač. Po pogovoru, ki ga je v ponedeljek imel vodja stavkovnega odbora s preostalim članom uprave Primorja Štefanom Činčem, je slednji odpotoval v Beograd, da bi dobil vsaj nekaj plačil za že opravljena dela v Srbiji ter tako zaposlenim nakazal vsaj del plačila. Zato stavke pred sredo še ne bodo zaostrovali, je za STA povedal Volf. Še enkrat pa je poudaril, da vse manj verjame morebitnemu strateškemu partnerju iz ZDA, Icon Capital Group, kajti ""če bi imel resne namene in denar za dokapitalizacijo, bi bila transakcija zagotovo že izvršena"".",0
"Inovator iz Trzina Tomaž Pevc je na mednarodnem inovacijskem sejmu British Invention Show prejel zlato medaljo za plovilo na podvodnih krilih Na mednarodnem inovacijskem sejmu British Invention Show, ki je letos potekal od 17. do 20. oktobra v Londonu in na katerem je bilo razstavljenih 79 inovacij iz različnih držav sveta, je sodeloval tudi edini slovenski predstavnik, inovator Tomaž Pevc. Ta je navdušil mednarodno komisijo sejma, saj je Pevcu podelila najvišje priznanje za inovativnost - zlato medaljo, so danes sporočili iz združenja inovatorjev Aktivni slovenski inovatorji. Plovilo, ki lebdi na vodi Pevc se je predstavil s plovilom na podvodnih krilih, ki ga poganja izvenkrmni motor s samo štirimi konjskimi močmi in ""lebdi"" na vodi na podvodnih krilih. Vse, kar ni nujno potrebno za plovbo, se dvigne iz vode, s tem pa se zmanjšata vodni upor in posledično poraba goriva (porabi le en do 1,5 litra goriva na uro). Čoln je plovilo za prosti čas in primeren za priobalno plovbo. Doseže hitrost 20 kilometrov na uro, zaradi podvodnih kril pa je izredno stabilen tudi v valovih in s tem varnejši.",1
"Politiki na ameriško finančno ministrstvo pritiskajo naj skupaj spravi zvezni zakon, ki bi bankam onemogočil plenjenje sredstev, ki so na račune prispela iz naslova socialnih transferjev Politiki z obeh strani ameriškega političnega spektra pritiskajo na tamkajšnje finančno ministrstvo naj zapre luknjo v zakonu, ki bankam omogoča plenjenje sredstev, ki so na račune prispela iz naslova socialnih transferjev, poroča WSJ. Banke se zagovarjajo, da so zakonsko obvezane zamrzniti račune dolžnikov na katerih poteka izvršba, kar za sabo potegne določene stroške, ki bremenijo dolžnika. Upnik ne more pobrati socialne podpore, s provizijami jo pobere banka V ZDA imajo zakon, ki upnikom onemogoča izvršbo na sredstvih na bančnem računu, ki so tja prispeli iz naslova socialnih transferjev, kot so denimo pomoč v času brezposelnosti, invalidnina, socialna podpora, vzdrževalnina in podobno. Zakon pa bankam ne prepoveduje, da bi stroške izvršbe pokrivali s prihodki od socialnih transferjev in te počnejo točno to. Ko upnik zahteva zamrznitev računa, mora strošek plačati dolžnik in banka strošek avtomatično poravna iz stanja na računu. V kolikor gre stanje na računu v negativno območje oziroma preko limita, zaračunajo še kazensko provizijo za negativno stanje in podobne stroške. Banke za pokrivanje provizij stanje na računu mirno potisnejo globoko v rdeče območje. Da gre stanje globoko v minus dolžniku ni treba storiti prav ničesar. »Pomaga« banka Kako strma je pot v rdeče številke lepo pokaže primer 32-letnice, ki ji je aprila letos banka US Bancorp , zaradi neplačanih računov za zdravljenje dveh otrok, ki nimata zdravstvenega zavarovanja, zamrznila račun. Pobrala je sredstva, ki jih otroka prejemata po pokojnem očetu, ki so edini dohodek družine. 5,6 evra kazenske provizije - na dan Nevede za zamrznitev računa je mati med velikonočnimi prazniki z debetno kartico plačala gorivo in v trgovini nakupila hrano. Oba nakupa sta zaradi nezadostnega stanja na računu sprožila po 37,5 dolarjev (26,6 evra) kazenske provizije. Za povrhu je banka, zaradi negativnega stanja na računu, vsak dan začela zaračunavati po osem dolarjev (5,6 evra) kazenske provizije. Od aprila je banka revni družini pridelala 674 dolarjev stroškov S pomočjo odvetnika je družini uspelo odmrzniti račun, kar pa ni trajalo dolgo, saj ga je banka kmalu spet zamrznila. 250 dolarjev, ki jih je 7. maja, kot pomoč družinam z nizkimi dohodki poslala ameriška vlada, je bilo nedosegljivih. Potem, ko so banko kontaktirali novinarji iz WSJ, je na račun vrnila 674 dolarjev (478 evrov) kazenskih provizij, ki jih je zaračunala.",0
"Evropska komisija (EK) sicer pozdravlja uvedbo tedenskih in mesečnih vinjet, vendar te rešitve ne odpravljajo zaskrbljenosti komisije. Kaj to nezadovoljstvo pomeni za zamrznjena avtocestna sredstva, niso pojasnili. Diskriminacija EK je oktobra lani zaradi vinjet proti Sloveniji sprožila postopek zaradi kršitve pravnega reda EU. Slovenski vinjetni sistem naj bi diskriminiral tujce. S tem stališčem je evropski komisar za promet Antonio Tajani tudi že seznanil premierja Boruta Pahorja in ministra za promet Patricka Vlačiča. Podpora v DZ Državni zbor je zvečer podprl novelo zakona o javnih cestah, ki uvaja vinjete za krajše časovno obdobje. Nov vinjetni sistem bo začel predvidoma veljati s 1. julijem letos, cene vinjet pa bo določala uredba. Poslanke in poslanci so tako zavrnili dopolnila poslanske skupine SDS, s katerimi je ta predlagala, da se obstoječi vinjetni sistem cestninjenja - veljati je začel 1. julija lani, skladno z njim pa v Sloveniji veljajo polletne vinjete po ceni 35 evrov in letne po ceni 55 evrov - ohrani, ter da se poleg tega ohranijo tudi obstoječi roki za določitev projektnih pogojev in izdajo soglasja pri gradnji in obnovi državni cest. Predvidene cene Letna vinjeta naj bi po novem stala 95 evrov, tedenska 15 evrov. Cena mesečne vinjete še ni določena, gibala naj bi se med 30 in 35 evrov. Vlačič pričakuje sprostitev blokade Vlačič je ob predstavitvi novosti, ki jih prinaša novela, dejal, da je država s spremembami sledila očitkom EK. Minister zdaj pričakuje, da bo EK odmrznila sredstva za gradnjo avtocestnih odsekov.",0
"Preveč za porabnike, a premalo za proizvajalce Po sporočilu, da je kitajska vlada v torek, povišala cene električne energije za 10 do 25 juanov za megavat (cca. 6 %), so cene delnic elektroenergetskih podjetij strmo upadle. Delnice največjega kitajskega proizvajalca elektrike, Huadian Power International so izgubile kar devet odstotkov vrednosti. Analitiki Morgan Stanley Co. pravijo, da kitajska elektroindustrija potrebuje dvig cen elektrike za vsaj 90 juanov. V nasprotnem primeru se proizvodnja električne energije preprosto ne izplača. Štirje od petih proizvajalcev so, v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, delovali z izgubo. Letos se je cena električne energije skupaj povišala že za 40 juanov za megavat in zadnji dvig cene daje vtis, da je s podražitvami za letos konec. Premog je vzrok za težave Kitajska pridobi 80 % elektrike iz premoga in se že šesto leto zapored sooča s pomanjkanjem električne energije. V zadnjem letu se je cena premoga na borzi v Qinghuangdau povzpela za 115 %. Visoke cene premoga so vzrok za zmanjševanje in celo prekinitve proizvodnje. Svoje dodajajo nedavna zaprtja mnogih nevarnih rudnikov in pomanjkljiva transportna infrastruktura z mnogimi ozkimi grli.",0
"Veseli december. V petek prižig praznične okrasitve, ki je letos cenejša. Prižig v petek Prazniki. Okrašenih bo deset smrek, približno 30 rastočih dreves, nameščenih pa bo več kot 700 različnih okraskov. “Praznično razsvetljavo bomo prižgali predvidoma 3. decembra,” dodajajo na občini. Letošnja praznična okrasitev mesta bo stala manj kot lani. Čeprav so še lani odgovorni na občini napovedovali, da bodo tudi letos namenili 200 tisočakov za okrasitev, načrtujejo porabo 133 tisoč evrov proračunskih sredstev. Prihodnje leto več “Prihodnje leto pričakujemo višjo vsoto, ko bo izvedena še posodobitev krasitve na Trgu svobode,” so sporočili z Mestne občine Maribor (MOM). Naj spomnimo, da naj bi novo okrasitev, ki so jo začeli izvajati lani in so jo poimenovali Vilin klobčič, ocenili kot strošek 800 tisoč evrov. 133 tisoč evrov bo MOM letos namenila za praznično okrasitev mesta. Za dogajanje 120 tisočakov Manj denarja kot za okrasitev pa je namenjenega za celoten decembrski program, vključno s silvestrovanjem na prostem, ki ga pripravlja Zavod za turizem Maribor. “Letos za dogajanje ob veselem decembru namenjamo nekoliko manj kot lani, in sicer 120 tisoč evrov. Novost je tudi ta, da je novoletni sejem letos prevzelo podjetje Mariborska tržnica,” je pojasnil Milan Razdevšek, prvi mož zavoda.",1
"Dobiček iz poslovanja tudi nižji Čisti poslovni izid Pivovarne Laško v prvih treh mesecih letos je negativen. Izguba namreč znaša 2,4 milijona evrov. Izguba je posledica negativnega izida financiranja družbe v višini 3,3 milijona evrov, saj je dobiček iz poslovanja v tem obdobju dosegel 917.000 evrov, poročajo Finance. Sicer pa je bil tudi dobiček 1,5 milijona evrov nižji kot v enakem obdobju lani. Nadzorni svet in uprava predlagata delitev bilančnega dobička za lani v vrednosti 13,1 milijona evrov. Med delničarje bi razdelila 8,7 milijona evrov, tako da bi ti dobili ravno evro dividende bruto na delnico.",0
"Evroobmočje je po 18 mesecih padcev zabeležilo rast gospodarske dejavnosti, umirilo pa se je tudi zapiranje delovnih mest. To je spodbuden dokaz, da bi se evroobmočje lahko v tretjem četrtletju končno izvleklo iz recesije . Gospodarska dejavnost v evroobmočju se je prvič v 18 mesecih okrepila, umirilo pa se je tudi zapiranje delovnih mest. Indeks PMI zajema ankete z nabavnimi menedžerji v približno 5000 podjetjih iz proizvodnega in storitvenega sektorja v območju z evrom in je vodilni gospodarski indikator. Območje z evrom je julija prvič po 18 mesecih padcev zabeležilo krepitev gospodarske dejavnosti. Indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki ga izračunava analitska hiša Markit, se je ta mesec nepričakovano zvišal za 1,7 točke, na 50,4 točke. Vrednosti indeksa pod 50 točkami pomenijo krčenje, vrednosti nad 50 pa rast dejavnosti. Najboljši rezultati v zadnjem letu dni in pol predstavljajo spodbuden dokaz, da bi se evoobmočje lahko v tretjem četrtletju končno izvleklo iz recesije, je objavo raziskave pospremil glavni ekonomist pri Markitu Chris Williamson. Kot je dejal, je rast gospodarske dejavnosti posledica dobrih rezultatov v predelovalnem sektorju, kjer je aktivnost dosegla dveletni vrh. PMI se je julija sicer zvišal v obeh glavnih sektorjih. V predelovalni industriji se je okrepil za 1,3 točke, na 50,1 točke, kar predstavlja rast in 24-mesečni vrh, v storitvenem sektorju pa za 1,3 točke, na 49,6 točke, kar sicer pomeni padec, a hkrati 18-mesečni vrh. Williamson je spomnil še, da se je v državah z evrom umirilo tudi zapiranje delovnih mest.",1
"Seznam Gradisovih nepremičnin je še vedno nepopoln Stečajni upravitelj Gradisa Zlatko Hohnjec ugotavlja, da se upniški odbor na njegove predloge sploh ne odziva. Zato je celjsko sodišče pozvalo upnike, naj predlagajo nove člane odbora. Kljub imenovanju upniškega odbora zaradi neodzivnosti članov Gradis tega dejansko nima. Hohnjec je v rednem poročilu, ki je objavljeno na spletnih straneh Ajpesa, zapisal tudi, da še vedno nima niti popisa vseh nepremičnin kljub velikemu številu klicev na razna pristojna sodišča. Hohnjec tudi ugotavlja, da nobena dražba za odprodajo nepremičnin Teharje, Arclin, Gradisov samski dom in poslovni kompleks v Bukovžlaku pri Celju ni bila uspešna. Ker dražba za prodajo samskega doma in poslovnega kompleksa ni bila uspešna, je Hohnjec skušal to premoženje prodati z zbiranjem nezavezujočih ponudb. Najugodnejša ponudba za samski dom je tako znašala 900.000 evrov, za poslovni kompleks pa milijon evrov. O omenjeni ponudbi je Hohnjec obvestil ločitvene upnike, ki pa s ponujeno kupnino niso soglašali. Zato bo v prihajajočem obdobju znova predlagal prodajo omenjenega premoženja na javni dražbi.",0
"Minister Šušteršič pravi, da Sloveniji ne bo treba zaprositi za pomoč EU. Koliko je slabih terjatev, vlada še ne ve natančno, prenesle pa se bodo na novoustanovljeni Slovenski državni holding. Ta bo zamenjal AUKN in prevzel njegovo vlogo. Janez šušteršič Minister za finance Janez Šušteršič je povedal, da je glavna prioriteta vlade zagotoviti stabilnost bančnega sistema in sprostiti kreditni krč, tako da bodo podjetja spet lažje prihajala do posojil. Zato pa morajo najprej prepoznati, koliko je še slabih terjatev v državnih NLB in tudi NKMB. Šušteršič je zatrdil, da ta vlada za razliko od nekaterih prejšnjih nima iluzij, da naj bi se razmere same od sebe izboljšale, zato bo šla v postopek sanacije bilanc bank. Slabe terjatve bodo prenesli na Slovenski državni holding SDH, ki bo po besedah prvega finančnika v državi prevzel tudi terjatve, ki bodo prepoznane kot rdeče, pri katerih denar najverjetneje nikoli ne bo povrnjen. Po Šušteršičevih besedah bo vlada zakon o ustanovitvi SDH sprejela prihodnji teden, delovati pa naj bi začel v začetku jeseni. V vmesnem času pa bo vlada imenovala prehodno upravo, zato bo nemoteno delo zagotovljeno. SDH bo imel podobna pooblastila kot Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države AUKN, katerega usoda se zdi ministru manj pomembna, saj ga bo zamenjal SDH. Šušteršič sicer ni hotel oziroma ni mogel povedati, koliko slabih kreditov bo prevzel SDH, saj vlada še nima natančnih rezultatov skrbnega pregleda slovenskega bančnega sistema. Po neuradnih navedbah pa naj bi se številke gibale okoli treh milijard. Po tem, kar je trenutno jasno, se zdi problem Šušteršiču obvladljiv z lastnimi sredstvi in Sloveniji ne bo treba zaprositi za pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra. Če pa se bodo problemi izkazali za večje ali se bodo pojavila nova tveganja, potem pa minister v perspektivi naslednjih nekaj let ne izključuje tudi take odločitve. Glede navedb, da je vlada prijavila AUKN zaradi razkritja zaupnih informacij iz vladnih gradiv, pa je dejal, da kolikor ve, vlada tega ni storila. Priznal pa je, da so preiskovalci obiskali tudi njega. Več o tem ni želel komentirati, saj meni, naj preiskovalci ocenijo, ali je res prišlo do kršitev zaupnosti. Člane prehodne uprave naj bi nastavila vlada V oddaji SVET so poročali, da bo imel SDH tričlansko upravo in devetčlanski nadzorni svet. Problematično pa je, da naj bi imel kar pet odvisnih družb, kar je v nasprotju z smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, ki priporoča združevanje upravljanja v en center. Trenutno je AUKN upravljal z okoli devetimi milijardami državnega premoženja prek treh odvisnih družb. Prehodna uprava, ki naj bi držala do konca junija 2013, naj bi bila sestavljena iz treh članov, ki naj bi jih neposredno nastavila vlada. Prva dva meseca pa naj bi prehodna uprava delovala kar brez nadzornega sveta in akreditacijske komisije. Pozneje pa naj bi štiri člane devetčlanskega nadzornega svet izbrala vlada, štiri poslanske skupine v parlamentu, enega pa pristojni parlamentarni odbor za finance. V NLB naj bi iskali krivce za nastalo stanje. Foto Damjan Žibert Kdo je člana AUKN prijavil policiji? Da bi se lahko zapletlo pri menjavi sedanje uprave AUKN na čelu z Dagmar Komar, pa so poročali v oddaji 24UR. Vladna koalicija naj bi imela težave pri iskanju kandidatov, saj je zakon izredno strog. Član uprave ne sme postati nihče, ki je bil v zadnjih štirih letih funkcionar, mora pa imeti tudi precej vodstvenih izkušenj. Kako intenziven je spopad za državno premoženje, pa nakazuje informacija, da naj bi vlada sedanjo upravo AUKN prijavila policiji. Dva člana AUKN naj bi namreč pred tremi tedni poslancem poslala odprto pismo o NLB. Vlada ju obtožuje, da sta izdala poslovno skrivnost. Člana uprave AUKN Marko Golob in Danilo Grašič sta potrdila, da so ju v ponedeljek zaradi prijave obiskali kriminalisti. Golob pravi, da je izdaja poslovne skrivnosti lahko podlaga za razrešitev uprave, vendar, kot dodaja, vlada nima nikakršne zakonite podlage. Če bi jo imeli, bi jo že zdavnaj izkoristili, sklepa Golob, ki skupaj z Grašičem resno razmišlja o potencialnih pravnih ukrepih zaradi krive ovadbe. Iz AUKN so še sporočili, da so javno objavljeno pismo glede NLB pripravili na podlagi javno objavljenih podatkov, ki so dostopni vsem. Agencija zaupnih podatkov, ki naj bi bili domnevno predmet razkritja domnevna gradiva vlade, nikoli ni imela v posesti ali da bi ji bili dani na vpogled, so še sporočili iz AUKN. Bomo končno izvedeli, kdo je podpisoval sumljive kredite NLB? Foto Thinkstock Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ od vodstva banke in AUKN sicer zahteva posebno revizijo sumljivih poslov NLB, od vlade pa poročilo o skrbnem pregledu NLB, ki ga vlada trenutno še obravnava. Predvsem naj bi preverili kreditiranje v velikih zneskih, kreditiranje z NLB povezanih oseb in nekaterih družb ter opravljanje nalog organov NLB. Pripravili pa naj bi tudi podlage za vložitev tožb. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec je povedal, da končno poročilo o pregledu NLB še ni pripravljeno. Ob tem je opozoril, da ugibanja o višini slabih terjatev v NLB škodijo banki. Po njegovih besedah bo skrbnemu pregledu v NLB sledil forenzični pregled, v okviru katerega bodo preverili možnost malverzacij in kanale, po katerih se je denar posojal. Da NLB potrebuje pregled poslovanja, je bila sicer edina točka, s katero so se strinjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci. V vseh drugih točkah glede najnovejšega dogajanja v NLB, kjer se je te dni zgodila dokapitalizacija, so se njihova mnenja razhajala. Opozicija je menila, da je dokapitalizacija NLB potekala netransparentno, ter da je nujno treba odgovoriti na to, kakšno je dejansko stanje v banki in kdo je za to odgovoren. Medtem je koalicija menila, da je dokapitalizacija končana, da je vse jasno in da seja ni več potrebna. Andrej Šircelj iz SDS je menil, da seja ni potrebna, saj je bila sklicana zato, ker je opozicija menila, da se NLB prodaja pod mizo. Očitki, da se NLB privatizira, da bo KBC postala večinski lastnik in da bo NLB poslala njena podružnica, da bodo z NLB pod KBC prešle nekatere družbe, kot so Mercator, ne držijo. Nič od tega se ni zgodilo, ker je na to imela pripombe Evropska komisija in ker ima KBC določene obveze, je povzel. Krušec je dejal, da so sklepi, ki so bili sprejeti na skupščini NLB, javni in da se lahko člani odbora z njimi seznanijo tudi iz medijev. Roman Žveglič iz SLS je zato predlagal, da bi sejo prekinili, česar člani komisije, v kateri ima opozicija večino, niso izglasovali. Poslanci opozicije so bili močno ogorčeni nad navedbami, da je o dokapitalizaciji NLB vse jasno. To je sramota, je menila Alenka Bratušek in poudarila, da imajo poslanci pravico izvedeti, kaj se zares dogaja. Bratuškova je bila ogorčena tudi zato, ker je po njihovem mnenju v primeru NLB prišlo do kršenja zakona o varovanju tajnih podatkov. Medtem ko so poslanci, kot je poudarila, s funkcijo dobili dostop do tajnih podatkov, pa minister za finance komisiji na prejšnji seji niti na zaprtem delu ni želel razkriti, kakšne sklepe je vlada sprejela glede ravnanja na skupščini NLB. Janko Veber iz SD pa je med drugim izpostavil, da se je pri dokapitalizaciji banke uresničil scenarij, ki so ga v SD pred njo predstavljali kot alternativo. Dokapitalizacijo s strani Kada in Soda bi morala vlada načrtovati že v začetku, je menil.",0
"Zunanji minister Žbogar je gostil predstavnika kitajske komunistične partije. Slednji je izpostavil predvsem vlaganja v infrastrukturne projekte, ki bi bili v interesu obeh držav. Žbogar je na Brdu gostil visokega kitajskega gosta. Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je danes na Brdu pri Kranju gostil člana stalnega odbora politbiroja centralnega komiteja kitajske komunistične partije Li Čang Čuna. Pogovarjala sta se o krepitvi dvostranskega sodelovanja in se strinjala, da je med državama še veliko neizkoriščenih možnosti, predvsem v gospodarstvu. Li Čang Čun, peti človek v hierarhiji kitajske komunistične partije, je v pogovorih z Žbogarjem izpostavil zlasti vlaganje v infrastrukturne projekte, ki bi bili v interesu obeh držav kot regije Zahodnega Balkana. Kot možno področje okrepitve sodelovanja pa je izpostavil tudi turizem, so sporočili z zunanjega ministrstva. Žbogar in Li sta se tudi strinjala, da je tudi kultura tisto področje, kjer ostaja še veliko neizkoriščenih možnosti sodelovanja. Ob tej priložnosti sta predstojnica katedre za sinologijo na oddelku za azijske in afriške študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Jana S. Rošker in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani Dušan Mramor kitajskemu sogovorniku predstavila posamezne predloge za izboljšanje znanstveno-izobraževalnega sodelovanja med državama. Kot je poudarila Roškerjeva, je temelj meddržavnega sodelovanja zagotovo gospodarstvo, a le-to ne more biti močno, če ni hkrati utemeljeno na medsebojnem poznavanju vrednot in kulture obeh narodov. Kot je dodal minister Žbogar, bi s tovrstnim okrepljenim sodelovanjem slovensko-kitajske prijateljske odnose tudi konkretno uspeli dvigniti na višjo raven, so še sporočili z MZZ. Li Čang Čun se v Sloveniji mudi na tridnevnem obisku. V petek sta ga sprejela predsednik republike Danilo Türk in predsednik vlade Borut Pahor. Slovenijo je obiskal v okviru turneje po Aziji, Evropi in Afriki, med katero je že obiskal Armenijo in Romunijo, na programu pa ima še obisk v Keniji in Mozambiku.",1
"Center energetskih rešitev (CER) v ljubljanskem BTC je praznoval prvi rojstni dan. S prvim letom delovanja so ustanovitelji zadovoljni. Nasvete o izolacijskih materialih, ogrevalnih in prezračevalnih sistemih, rabi energentov, učinkoviti prenovi oken in celostni prenovi objektov je v tem času poiskalo 2.500 obiskovalcev. Sašo Kokalj, predsednik uprave družbe JUB-H, je povedal, da na prihodnost centra gledajo optimistično. Veliko priložnosti vidijo predvsem v skupnih nastopih, projektih in promocijah partnerjev. »Zelo nas veseli, da je CER zaživel tudi kot izobraževalno-svetovalno središče za energetsko učinkovitost pri gradnji,« je dejal Kokalj in dodal, da se CER razvija kot pomembna platforma za širjenje znanja in zavedanja o energetsko učinkoviti in trajnostni gradnji, kar je in bo v prihodnosti postalo ustaljen način razmišljanja. Partnerji CER ob praznovanju prvega leta poslovanja (z leve proti desni): Sašo Kokalj iz Juba, Zef Vučaj iz Zelenih energij, Darko Bevk iz Knaufa Insulation, Gregor Benčina iz Jelovice in Rok Vodnik iz Petrola",1
"Velenje/Ljubljana - Združeni podizvajalci pri projektu Celovški dvori poudarjajo, da rok 20. avgust, ki ga je glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak napovedala kot tisti, do katerega bodo predani Celovški dvori, ni uresničljiv. ""Ne razumemo, zakaj zavaja javnost in kupce,"" je STA dejal predstavnik podizvajalcev Mirko Požar, ki je kritičen do pristopa Vegrada. Kot je poudaril Požar, so prejšnji teden Vegrad in Mestno občino Ljubljana (MOL) obvestili, da če do sredine tega tedna z Vegradom in Novo ljubljansko banko uspejo doseči dogovor o plačilu, bi lahko bil projekt v prvem tednu septembra pripravljen za uporabno dovoljenje. ""Tu bližnjic ni,"" opozarja Požar in dodaja, da pa se kljub temu zdaj ""ne dogaja nič"" in da so pogovori z Vegradom neuspešni. ""Vegrad ne pristopa aktivno in konstruktivno k reševanju problema,"" je kritičen Požar. Ob tem je pojasnil, da je rok za dobavo materiala za izdelavo žaluzij pet tednov, nato pa je potrebno 3000 žaluzij še izdelati in zmontirati, kar prav tako zahteva svoj čas. Podobno je z drugimi podizvajalci za računalniške sisteme in pregradne stene na balkonih, je dodal. Z Vegrada pa so za STA sporočili, da zaključevanje objekta Celovški dvori poteka po dogovorjenem terminskem planu. ""Izvedba večine še potrebnih del je usklajena, za preostala se še dogovarjamo,"" so odgovorili na očitke podizvajalcev. Podizvajalci so pripravljeni projekt zaključiti, če dosežejo ustrezen dogovor o plačilu. Zato so pri notarju tudi deponirali dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja za 833 stanovanj v Celovških dvorih, od katerih jih je MOL skupaj s svojim stanovanjskim skladom in republiškim stanovanjskim skladom kupil 419.",0
"Največji avtoproizvajalec v velikih težavah Predsednik Toyote je prispel v ameriški kongres, da bi se odgovarjal na težka vprašanja ameriških politikov o tem, kako japonski avtomobilski velikan rešuje svoje varnostne težave. Ob svojem prihodu je Akio Toyoda dejal, da bo z ameriško vlado polno sodeloval, in se opravičil za odpoklic 8,5 milijona vozil po vsem svetu ter za nesreče, ki so se zgodile zaradi napake na toyotah. Predsednik odobra Edolphus Towns je dejal, da so se Toyota in nadzorniki izneverili svojim strankam na področju varnosti, sekretar za transport Ray LaHood pa je na zaslišanju povedal, da so bila vsa odpoklicana vozila nevarna. Ob tem je dodal, da napovedano Toyodino pričanje kaže na to, da največji avtoproizvajalec na svetu ni več varnostno gluh na pritožbe in pomisleke. Na mestu za priče pričakujejo tudi Fe Lastrello, žensko, ki je v avtomobilski nesreči, ki jo je povzročil Toyotin pedal za plin z napako, izgubila štiri družinske člane. Sin Lastrellove, njena hčerka, njen zet in njen vnuk so se ubili lanskega avgusta v Kaliforniji, ameriška vlada pa je sprožila preiskavo nesreče in v povezavi z njo težave s stopalko za plin. Varnost je na prvem mestu Vrsta večjih težav na številnih modelih je resno ogrozila Toyotin ugled - glavne težave so bile okvare na stopalkah za plin, zatikanje stopalk v predpražnike in težave z zavornim sistemom na hibridnih modelih. V torek je Toyoda podal uvodno izjavo, v kateri je priznal, da je bila širitev firme morda prenagla . Ob prihodu na pričanje pred posebnim kongresnim odborom za nadzor je novinarjem dejal, da je izjemno hvaležen kongresu za to zelo dragoceno priložnost . Dodal je še Varnost je zame in za moje podjetje seveda na prvem mestu in nameravam polno sodelovati z ameriško vlado. Toyoda je sicer sprva trdil, da bo ostal na Japonskem in da se pred kongresom ne bo pojavil , a si je premislil prejšnji teden, potem ko je dobil uradno prošnjo predsednika odbora.",0
"Letalska družba Emirates je naročila rekordnih 90 letal. Roke si manejo predvsem pri Airbusu. Družba Emirates je naročila kar osem velikanov tipa A380 Letalska družba Emirates je postavila nov mejnik v zgodovini komercialnega civilnega letalstva. Družba iz Združenih arabskih emiratov je namreč na odprtju letalske razstave v Dubaju sklenila pogodbo, vredno kar 16 milijard evrov. Svojo floto bo povečala za kar 78 Airbusovih in 12 Boeingovih letal. Pogodba vključuje tudi možnost nakupa še dodatnih 50 letal, kar bi ceno zvišalo na vrtoglavih 24 milijard evrov. Dreamliner Arabcev ni prepričal Evropski Airbus je s to pogodbo premagal večnega ameriškega rivala Boeinga in sklenil najdonosnejšo pogodbo v zgodovini tega evropskega koncerna. Letalska družba Emirates je namreč sklenila dogovor o nakupu 70 širokotrupnih letal Airbus A350 in osem velikanov tipa Airbus A380, ki ima primat največjega potniškega letala na svetu in v svoji najmogočnejši različici na krov sprejme kar 900 potnikov. Predsednik družbe Emirates šejk Ahmed bin Saed al Maktum je pojasnil, da je vključno s to pogodbo družba doslej skupaj naročila že kar 58 letal tipa A380 in tako postala Airbusov največji kupec omenjenih letal. Prvi super jumbo bo v Združene arabske emirate odletel prihodnje leto. Prav tako so v družbi Emirates sklenili pogodbo za nakup 12 letal Boeing 777-300ERs v skupni vrednosti dobri dve milijardi evrov. Flota emiratskega letalskega prevoznika se bo tako v naslednjih letih povečala za 57 Boeingov 777, saj še pričakujejo dostavo 45 letal, za katera so pogodbe sklenili v prejšnjih letih. Sicer pa so pri Boeingu v izjavi zapisali, da so pogodbo podpisali tudi s katarsko letalsko družbo Qatar Airways. Pogodba je vredna 6,1 milijarde evrov, vsebuje pa nakup 30 najnovejših Boeingovih letal 787 Dreamliner in petih tovornih letal tipa 777. V letalski družbi Emirates so še povedali, da so pred nakupom kar nekaj mesecev potekali intenzivni pogovori in pogajanja z obema proizvajalcema, da bi lahko izvedli naročilo takih letal, ki so v skladu z njihovimi zahtevami. Direktor družbe je dejal, da so se precej časa odločali med nakupom letal Airbus A350 in Boeingovega Dreamlinerja 787, ki sta primerljiva tipa letal. Na koncu smo se odločili za Airbus, kar pa še ne pomeni, da ne bomo kdaj v prihodnosti kupili tudi Boeingovih Dreamlinerjev, je pojasnil al Maktum.",1
"V podjetju, ki je lani ustvarilo skoraj 115 milijonov evrov čistih prihodkov in skoraj 2,5 milijona evrov čistega dobička, je večina od 940 delavcev na minimalni plači.",0
"Bonitetna agencija Standard & Poor's je za Grčijo razglasila delni bankrot. Če bo zamenjava grških državnih obveznic, s katero naj bi zasebni upniki Atenam odpisali do 107 milijard evrov dolga, uspešna, bi lahko Standard & Poor's oceno zvišal. Kljub temu da se je Grčija s finančnimi ministri držav v območju evra prejšnji teden dogovorila o drugem paketu pomoči, je Bonitetna agencija Standard & Poor s dolgoročni in kratkoročni dolg Grčije s CC oziroma C v ponedeljek znižala na najnižjo raven, kar pomeni delni bankrot. Drugi paket vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno. Ti bodo Atenam predvidoma odpisali za 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, kar naj bi znašalo okoli 107 milijard evrov. Če pa bo odpis dolgov uspešen, bi lahko Standard & Poor s oceno zvišal. Glavni razlog za znižanje obstoječe ocene, ki je že zdaj pomenila nezmožnost odplačila obveznosti, je odločitev grškega parlamenta, da v spremljajočo zakonodajo vnese t. i. klavzulo kolektivne akcije ukrepanja, po kateri bodo pogoji zamenjave postali obvezujoči za vse lastnike obstoječih grških državnih obveznic, ki jih ureja grško pravo, če bosta nanje pristali vsaj dve tretjini udeleženih upnikov. Zamenjava obveznic naj bi bila sicer končana okoli 12. marca. Če bo do zamenjave obveznic takrat res prišlo, bo Standard & Poor s verjetno ocenil, da je delni bankrot mimo in oceno dolga zvišal na CCC, kar pa bi še vedno pomenilo, da so obeti za gospodarsko rast Grčije negotovi. Če pa ponudbe za zamenjavo obveznic ne bo sprejelo dovolj zasebnih upnikov, bo Grčijo po mnenju Standard & Poor s doletela takojšnja plačilna nesposobnost. Do tega bi prišlo zaradi oteženega dostopa Grčije do finančnih sredstev na trgu in dejstva, da Atene verjetno ne bi dobile dodatne uradne pomoči. Medtem ko odločitev bonitetne hiše na trge ni imela vpliva, je Evropska centralna banka ECB danes sporočila, da zaradi znižanja ocene začasno ne bo sprejemala grških obveznic za zavarovanje posojil bankam v operacijah refinanciranja. Odločitev ECB bo po poročanju AFP zagotovo negativno vplivala na grške banke.",0
"Prodaja Mercatorja Hrvaški trgovski koncern Agrokor naj bi se nagibal k odstopu od pogodbe za nakup Mercatorja. Hrvaški trgovec naj bi imel težave s pridobivanjem denarja za prevzem. Po informacijah portala Planet Siol.net bo v vodo tako padla že deveta prodaja Mercatorja. Ne gre sicer izključiti možnosti, da se do 31. januarja prihodnje leto, ko mora Agrokor dati končno izjavo o sprejemljivosti posla, stališča ne bodo zbližala do te mere, da bo posel vendarle sklenjen izvedena. A za zdaj kaže, da je posel padel v vodo, piše portal. Po njihovih podatkih Agrokor ne more pridobiti dovolj ugodnih posojil, poleg tega pa največji hrvaški trgovec v Mercator ne namerava vplačati 200 milijonov evrov svežega kapitala, kolikor za reprogram posojil izčrpanemu Mercatorju zahteva konzorcij bank. Postopek prodaje Mercatorja je po poročanju portala trenutno v fazi, kjer je mogočih več scenarijev, tudi ta, da se lahko Agrokor izvleče brez kakršnega koli plačila odškodnine ali že vplačane are v višini 18 milijonov evrov. Agrokor je podpisal kupoprodajno pogodbo z lastniškim konzorcijem 12 prodajalcev in lahko povemo, da obe strani izpolnjujeta obveznosti na podlagi določil iz pogodbe. V tem trenutku je Agrokor pozitiven glede končne sklenitve transakcije, so navedbe o odstopu od pogodbe za STA komentirali v Agrokorju. Dvakrat v dveh letih Agrokor se sicer že drugič v dveh letih poteguje za nakup Mercatorja. Lani so Agrokor in prodajalci govorili o ceni 221 evrov za delnico, vendar Agrokor nikoli ni podpisal pogodbe z Mercatorjevimi lastniki, poleg tega pa ni nikoli dal prevzemne ponudbe za Mercatorja, s čimer bi dokazal resnost nakupa. Je pa hrvaški koncern februarja lani sporočil, da odstopa od pogajanj za nakup Mercatorja. Agrokor ima precej dolgov, na Hrvaškem pa velja za podjetje, ki najpozneje plačuje dobavitelje. Agrokor je kot partnerja za nakup Mercatorja pred kratkim navedel Evropsko banko za obnovo in razvoj, ki pa po informacijah naj ne bi želela podpreti tega nakupa.",0
"Ljubljana - Identiteta znamke Slovenija je sestavljena predvsem iz čutov in čutenja, zato sta se logotip I feel Slovenia in slogan Slovenijo čutim izkazala kot prava izbira v procesu vzpostavljanja in upravljanja znamke Slovenija, pravijo na ministrstvu za gospodarstvo. Izvajalci razpisa so predlagali, da jedro identitete znamke Slovenija tvori t.i. ""slovenska zelena"", ki ""izraža ravnotežje med umirjenostjo narave in prizadevnostjo Slovencev"". Znamka Slovenije bo predvidoma zaživela do konca leta. Snovalci znamke Slovenije pojasnjujejo, da ""slovenska zelena"" govori o neokrnjeni naravi, simbolizira ""ravnovesje življenjskega sloga, ki združuje prijetno vznemirjenost, s katero zasledujemo osebne želje, s skupno vizijo, da gremo naprej, z naravo"". Opisuje tudi usmerjenost ""v elementarno, v to, kar čutimo pod svojimi rokami"", ter govori o ""skladnosti vseh čutov, s katerimi Slovenijo doživljamo"". ""Slovenije se zato nikoli ne spominjamo po podobah. Spomin na Slovenijo združuje vonj gozda, žuborenje potoka, presenetljiv okus vode ter mehkobo lesa. Slovenijo čutimo,"" pravijo. Izvajalec vzpostavitve in upravljanje znamke, agencija Pristop, je poslovni dokument in priročnik znamke na ministrstvo za gospodarstvo poslalo konec oktobra. Ministrstvo bo dokumenta sedaj proučilo, nato pa po medresorski obravnavi znamko Slovenije predstavilo vladi. Po pridobitvi mnenja in soglasja o znamki ter njeni identiteti in vsebini bo ministrstvo nadaljevalo z vzpostavljanjem znamke in upravljanja z njo. Že v tem času pa se bo Slovenska turistična organizacija na turističnem sejmu WTM London v novembru prvič predstavila z novo vizualno podobo stojnice, ki bo opremljena z logotipom I feel Slovenia in z uporabo predlaganih vizualnih elementov znamke Slovenija, so sporočili z ministrstva. Poslovni dokument med drugim vsebuje koncept in metodologijo izgradnje znamke Slovenija, analizo posameznih znamk izbranih držav, rezultate študije Delfi, s pomočjo katere so strokovnjakih s ključnih področij predstavljali svoja mnenja in poglede na identiteto Slovenije, ter rezultate ankete, ki so jo izpolnili obiskovalci spletnega mesta www.znamka-slovenija.si. Dokument vsebuje tudi smernice predstavljanja znamke Slovenija.",1
"Ljubljana - Slovenija je lani po raziskavi Global Entrepreneurship Monitor (GEM) po deležu nastajajočih in novih podjetnikov med 42 državami zasedla 33. mesto in se tako že tradicionalno uvrstila v zadnjo tretjino lestvice. Vendar samo število novih in nastajajočih podjetnikov - lani je bilo takih 64.000, ustaljenih pa 62.000 - ni težavno, zaskrbljujoča je nizka kakovost podjetništva, je včeraj opozoril vodja projekta GEM Slovenija 2007 Miroslav Rebernik, profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti. Med podjetniki namreč prevladujejo nizko izobraženi, nova podjetja pa so nizko inovativna. Nove tehnologije jih uporablja manj kot odstotek, med ustaljenimi podjetniki pa tri odstotke. Rebernika pa skrbi tudi padec ambicioznosti. Če še 22 odstotkov začetnikov meni, da bodo v petih letih ustvarili 10 delovnih mest, to trdi le še tri odstotke ustaljenih podjetnikov. Vzroke za to Rebernik vidi predvsem v ovirah v lokalnem okolju. A statistika ni le črna. Razveseljivo je, da se večina posameznikov za podjetništvo odloča zaradi priložnosti, ki jih ponuja, ter večje neodvisnost in ne zaradi golega preživetja (podjetniki že imajo službe in izhajajo iz zgornjega dohodkovnega razreda). Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak priznava, da bo treba v podporo podjetništvu še marsikaj storiti - zavzel se bo za ponovno uvedbo olajšav za naložbe v tehnološko zahtevno opremo - poudaril pa je, da so z različnimi politikami v zadnjih letih podporno okolja izboljšali. ""Ustanovitev podjetja ni več težava, zdaj je pred nami izziv, kako zagotoviti rast teh podjetij,"" je dejal.",0
"Največja napaka, ki jo v času recesije storijo podjetja je, da zaradi upada poslov prenehajo z oglaševanjem. To je tako, kot bi konkurenci rekli: »Izvolite, prevzemite moje mesto!« Iznajdljivi znajo krizo izkoristiti v svoj prid in v nasprotju z vsemi zakoni recesije pridobivajo več strank, njihov posel pa naravnost cveti. Kaj morate torej vedeti, da bi se uspešno kosali s finančno krizo? 1. Skrbno izbirajte medije Izkoristite prednosti spleta, saj so stroški oglaševanja nizki, rezultate pa je mogoče natančno meriti. Oglašujte na preverjenih spletnih medijih z dolgoletno tradicijo in z visokim obiskom kot npr. Telefonski imenik na spletu - tis.telekom.si, ki ga mesečno uporablja kar 510.621 oseb. 2. Naj vas drugi promovirajo Združite moči s podjetji, ki vašim potencialnim strankam ponujajo nekonkurenčne izdelke in storitve. Z oglaševanjem na tis.telekom.si bodo drugi v vas videli zaupanja vrednega partnerja, postali pa boste vidnejši od konkurence. 3. 80 % vseh klikov na iskalnikih se zgodi na prvi strani rezultatov iskanj Če povezave do vaše spletne strani ni med prvimi desetimi zadetki na iskalnikih (npr. Najdi, Google), boste izgubili večino potencialnih strank. Spletni iskalniki iščejo tudi po dodatnih oglasnih kategorijah na tis.telekom.si, zato se promocijske vsebine o vašem podjetju, objavljene na tis.telekom.si, uvrščajo med najvišje zadetke iskalnikov, vas pa bo kontaktiralo več strank. 4. Odkrijte formulo za uspeh Ključ je v kombinaciji nagovarjanja ciljne skupine preko različnih medijev. TIS vam omogoča, da z objavo oglasa informirate, prodajate in komunicirate preko treh različnih medijev hkrati: spleta, zgoščenke in knjige. Z mini spletno stranjo znotraj tis.telekom.si lahko predstavite vse pomembne informacije o vašem podjetju, reference, blagovne znamke ..., kar je odlična rešitev v primeru, če še nimate svoje spletne strani. BONUS NASVET: Bodite tam, kjer vas stranke iščejo! Če vas ni na spletu, za stranke enostavno ne obstajate! Si vaše podjetje lahko to privošči? Za vas smo pripravili poseben paket oglaševanja - VARČNI PAKET, ki vam zagotavlja vidnost na najpomembnejših spletnih mestih, kjer vas potencialne stranke iščejo. Za več informacij o varčnem paketu tis.telekom.si KLIKNITE TUKAJ.",1
"Avtotehna, ki si želi prevzeti Swaty, je zaskrbljena zaradi petkove prekinitve dela zaposlenih. Delavci Swatyja so v petek prekinili delo, ker niso zadovoljni s plačami. Avtotehna je v začetku oktobra objavila ponudbo za prevzem mariborske tovarne umetnih brusov Swaty, 30. oktobra, na dan izteka prvotnega roka, pa je svojo ponudbo zvišala s 54,25 na 57 evrov. Zvišana ponudba se izteče 20. novembra ob 12. uri. Skupina Avtotehna je izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem v družbi Swaty. V petek je namreč del zaposlenih mariborske družbe, za katero je Avtotehna podala tudi prevzemno ponudbo, izvedel večurno prekinitev dela. Kot so ob tem še sporočili iz Avtotehne, so glede na zagotovila menedžmenta družbe, da so delavske plače v Swatyju v povprečju za 20 odstotkov nad kolektivno pogodbo, nad ravnanjem dela zaposlenih presenečeni. Ravnanje dela zaposlenih v družbi Swaty, ki so z večurno prekinitvijo dela povzročili kar za 100.000 evrov zgolj neposredne škode, je neodgovorno. Takšna dogajanja v družbah povzročajo namreč težko izmerljivo škodo pri poslovnih partnerjih, saj podjetje ne more izpolniti pričakovanj kupcev. Škodijo pa tudi ugledu podjetja ter s tem zmanjšujejo njegovo vrednot, so zapisali v Avtotehni. Obenem dodajajo, da je zanje glede na to, da so sredi procesa prevzema Swatyja, ravnanje dela zaposlenih popolnoma nedopustno. Od menedžmenta pa pričakujejo, da bo razmere v družbi v najkrajšem možnem času stabiliziral in poskrbel za nemoteno delovanje vseh poslovnih procesov. V skupini Avtotehna namreč v vseh družbah, članicah skupine, skrbijo za zadovoljstvo vseh deležnikov - zaposlenih, kupcev, poslovnih partnerjev in menedžmenta. Temu se bomo očitno morali po prevzemu družbe Swaty posvetiti zelo odločno, je o večurni prekinitvi dela v družbi Swaty dejal generalni direktor Avtotehne Jordan Kocjančič. Pogajanja v ponedeljek V petek je celotna jutranja izmena v Swatyju, kar pomeni približno 300 delavcev, spontano prekinila delo, ne da bi prej napovedala stavko. Direktor Branko Bezjak je po šestih urah pogajanj dosegel dogovor, po katerem bo v ponedeljek s predstavniki delavcev sedel za pogajalsko mizo. Nato so nekoliko pomirjeni zaposleni v tovarniškem obratu spet zagnali proizvodnjo. Delavci zahtevajo višje plače.",0
"Opolnoči so se zvišale cene naftnih derivatov. Na dvig cen so vplivale tudi spremembe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, s katero se je pri pogonskih gorivih uvedla taksa CO2. Po več pocenitvah so se cene naftnih derivatov tokrat dvignile. Cene naftnih derivatov so se opolnoči zvišale. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je podražil za 5,9 centa, na 1,433 evra, 100-oktanski bencin za 5,4 centa, na 1,450 evra, dizelsko gorivo pa za 5,3 centa, na 1,320 evra. Liter kurilnega olja je dražji za en cent in po novem stane 0,957 evra. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. Obenem so začele veljati še spremembe uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, s katero se je pri pogonskih gorivih uvedla taksa CO2.",0
"Gazprom ponuja plin po nižji ceni Ruski energetski velikan Gazprom je Ukrajini ponudil novo, nekoliko nižjo ceno za plin in Kijev pozval k nadaljevanju pogajanj o odplačilu dolga. Ukrajini, ki je v zadnjih dneh plačala del 1,56 milijarde ameriških dolarjev dolga za dobavo plina, še vedno pa dolguje 600 milijonov dolarjev zamudnih obresti, ki so zdaj jabolko spora, je Gazprom ponudil plin po 450 dolarjev za 1.000 kubičnih metrov namesto tržne cene 500 dolarjev. Ukrajina na ponudbo še ni odgovorila. Gazprom Ukrajina krade plin Rusija je z začetkom leta prekinila dobavo plina Ukrajini, čez to državo pa še vedno potuje plin, namenjen v Evropo, od koder poročajo o upadu dobave plina. Rusija zmanjšano dobavo plina v Evropo pripisuje Ukrajini, ki naj bi kradla plin, namenjen evropskim porabnikom. Namestnik direktorja Gazproma Aleksander Medvedjev je Ukrajino pozval, naj se vzdrži teh protizakonitih dejanj in se vrne za pogajalsko mizo, kjer bi se lahko dogovorili o rešitvi, ki bi bila sprejemljijva tako za rusko kot za ukrajinsko stran. Tožba pred arbitražnim sodiščem Gazprom je proti ukrajinskemu državnemu plinskemu podjetju Naftogaz vložil tožbo na arbitražnem sodišču v Stockholmu in sodišče zaprosil, naj Naftogazu prepove kakršna koli dejanja, katerih cilj je zmanjšati tranzit ruskega plina v Evropo . Ukrajina obtožbe zanika in trdi, da je Rusija sama znižala dobavo plina evropskim odjemalcem. Gazprom zagotavlja, da je v plinovod, ki poteka čez Ukrajino, spustil dodatnih 326 milijonov kubičnih metrov plina. Spor je zelo podoben tistemu izpred treh let, ko je Rusija tudi ustavila dobavo plina Ukrajini, posledično pa je tudi v Evropo prišlo manj plina. Spor še dodatno zapleta razhajanje obeh strani glede cene plina v prihodnje. Iz nekaterih evropskih držav medtem poročajo o upadu dobave plina. V Romuniji so zabeležili 30-odstotni padec pritoka plina, Bolgariji za 10 do 15 odstotkov, Poljski za šest odstotkov, Češki pa za pet odstotkov. Iz Nemčije, Madžarske in Hrvaške poročajo o nezmanjšani dobavi.",0
"Gradbeno podjetje Grosuplje je manj kot mesec dni pred stečajem prodalo kar 58 nepremičnin, po državni oceni vrednih milijon in pol evrov, za slabih 30.000 evrov. Stečajna upraviteljica Melita Butara pogodbe ni izpodbijala, pa čeprav ji to nalaga zakon.",0
"Možnost zvišanja davkov? Portugalski premier je napovedal, da bo Portugalska za spodbuditev zaposlovanja prihodnje leto socialne prispevke delojemalcev zvišala z 11 na 18 odstotkov bruto dohodka, prispevke delodajalcev pa znižala s 23,75 na 18 odstotkov. Za znižanje primanjkljaja pa bodo javni uslužbenci ob eno mesečno plačo. Brezposelnost je ob še vedno šibki konkurenčnosti ena glavnih težav portugalskega gospodarstva, stopnja brezposelnosti je pri 15 odstotkih in naj bi se prihodnje leto dvignila še za odstotno točko. Premier Pedro Passos Coelho je v petkovem nagovoru državljanom po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril, da je brezposelnost dosegla nevzdržno raven in da želi vlada s prerazporeditvijo bremen socialnih prispevkov znižati stroške dela ter tako spodbuditi zaposlovanje s strani portugalskih podjetij, ki so zaradi dolgotrajne recesije v zelo težkem finančnem položaju. Napoved novih varčevalnih ukrepov Prav vztrajno krčenje portugalskega gospodarstva pa je eden izmed ključnih razlogov za to, da Portugalski letos najverjetneje ne bo uspelo javnofinančnega primanjkljaja znižati na zastavljenih 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Ravno zato je Passos Coelho napovedal nove varčevalne ukrepe. Upokojenci iz javnega in zasebnega sektorja se bodo morali prihodnje leto tako kot letos odreči 13. in 14. pokojnini, javni uslužbenci pa bodo zaradi znižanja plač ob eno mesečno plačo. Novo izplačilo odvisno od poročila Portugalsko ustavno sodišče je sicer julija odločilo, da je zakon, s katerim je vlada javnim uslužbencem ukinila trinajsto in štirinajsto plačo neustaven, saj krši načelo enakosti. Do napovedi predsednika portugalske vlade prihaja v trenutku, ko trojka predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada IMF, končuje delo. Poročilo naj bi objavila prihodnji teden in od njega bo odvisno novo izplačilo v okviru 78 milijard evrov težkega programa pomoči EU in IMF-a. Portugalska naj bi tokrat prejela 4,3 milijarde evrov. Do zdaj je država veljala za pridno in dosledno izpolnjevalko zahtev mednarodnih upnikov in vlada v Lizboni še vedno upa, da se bo Portugalska lahko na trge vrnila septembra prihodnje leto. A zaradi slabih gospodarskih razmer so cilji ogroženi in Passos Coelho je nedavno omenil tudi možnost zvišanja davkov. Opozicija je zaradi novih načrtov ogorčena, nezadovoljni so tudi koalicijski partnerji vladajoče socialdemokratske stranke.",0
"Čustveno zaslišanje. Starša Bora izrekla številne očitke zdravnikoma in UKC. “Midva sva vas poslušala, ker sva vam zaupala. Rekli ste, da boste vso noč delali preiskave,” se je Tatjana Nekrep Perc, mama pokojnega Bora Nekrepa, med zaslišanjem v joku obrnila na zatožno klop k Zlatki Kanič, ki je pokojnega 12-letnika zdravila. Tudi do pet let zapora Spomnimo: Bor Nekrep je umrl marca 2008 zaradi previsoke ravni amonijaka v krvi. Star je bil 12 let. V UKC Maribor je bil sprejet 12. marca 2008, od tod pa je bil dan pozneje pozno dopoldne z rešilcem premeščen v UKC Ljubljana, kjer je umrl. Kaničevi in Pogorevcu po 129. členu kazenskega zakonika grozi zaporna kazen od šest mesecev do pet let. “Kot da ima angino” Včeraj se je namreč na Okrožnem sodišču v Mariboru nadaljevala glavna obravnava v kazenski zadevi zoper zdravnika Zlatko Kanič in Roberta Pogorevca, ki jima tožilstvo očita povzročitev smrti iz malomarnosti. Med večurnim zaslišanjem sta v močno čustvenih izpovedbah o usodnih dneh, ko je umrl Bor, spregovorila Tatjana in Matjaž Nekrep Perc. Predvsem Kaničevi sta očitala aroganco, ignoranco in neukrepanje kljub njunim opozorilom, da je z Borom nekaj hudo narobe. “Nihče se ni ukvarjal z nami. Do Bora so se obnašali, kot da smo ga pripeljali, ker ima angino,” je hlipaje ponavljala Tatjana, ko je opisovala noč v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Obramba išče odgovorne Zdravnika, ki sta se zagovarjala že prejšnji teden, izgubo mladega pacienta iskreno obžalujeta, zanikata pa očitke tožilstva, da bi bila kriva povzročitve smrti iz malomarnosti. Nina Zidar Klemenčič, zagovornica Kaničeve, je poudarila, da je treba najti osebe, ki so res odgovorne za smrt Bora. Kot je dodala, poskuša obramba pokazati, da zdravniki niso bili seznanjeni z vsemi podatki o Borovem zdravju in da ga ni zdravila le Kaničeva, temveč več drugih zdravnikov. Prihodnji teden bodo zaslišane medicinske sestre mariborske pediatrične klinike.",0
"Ljubljana - Slovenske banke so tudi februarja ohranile status previdnih posojilodajalk v primerjavi z minulimi leti. Čeprav so februarja odobrile gospodarstvu za 90 milijonov evrov novih posojil in gospodinjstvom še dodatnih 21 milijonov evrov, pa medletna stopnja rasti izdanih posojil še vedno pada. Februarja se je po podatkih Evropske centralne banke (ECB) za realni sektor zmanjšala na samo 15,1 odstotka. V enakem mesecu lanskega leta so banke nefinančnim družbam in gospodinjstvom odobrile 203 oziroma 91 milijonov evrov novih posojil, medletna rast posojil gospodarstvu pa je takrat dosegala skoraj 35 odstotkov. Posojilna aktivnost slovenskih bank je tako še vedno daleč pod ravnmi izpred leta dni, kar gre deloma pripisati tudi manjšemu povpraševanju podjetij po posojilih za financiranje investicijske dejavnosti zaradi močnega ohlajanja gospodarske aktivnosti. Poleg tega pa morajo banke vračati zapadla posojila tujim bankam, zaradi česar jim še vedno primanjkuje sredstev za nova posojila. Dosedanji ukrepi vlade, ki naj bi spodbudili banke k odobravanju posojil, očitno še niso imeli tolikšnega učinka, da bi se posojilna aktivnost stabilizirala, kreditiranje nebančnega sektorja pa je po ugotovitvah Banke Slovenije omejeno na kratkoročna posojila. Spomnimo, v ta namen je državna SID banka v zadnjih nekaj mesecih izdala dve obveznici in sredstva (474 milijonov evrov) namenila poslovnim bankam za posojila gospodarstvu, po besedah ministra za finance Franca Križaniča pa naj bi na sprostitev posojilnega krča pozitivno vplivale tudi izdaje državnih obveznic (letos jih je bilo prodanih za 2,5 milijarde evrov). Toda banke so v zadnjih treh mesecih gospodarstvu skupaj odobrile le 350 milijonov evrov novih posojil. Vlada zdaj pričakuje pozitiven učinek 2,5 milijarde evrov vredne poroštvene pogodbe, ki jo je sklenila z NLB za izdajo obveznice, in učinek neposrednih posojil bankam. Kmalu naj bi v praksi zaživela tudi poroštvena shema za posojila podjetjem, vredna 1,2 milijarde evrov. Poslanci so prvotni predlog vlade, da se večina poroštev nameni za podjetja z najvišjima bonitetnima ocenama A in B (milijardo evrov), spremenili tako, da bo vsem podjetjem, tudi tistim s slabšo bonitetno oceno C, namenjen enak del paketa (po 400 milijonov evrov). Poleg tega so na najnižjo možno raven po pravilih Evropske unije znižali letno provizijo, tudi za podjetja z bonitetno oceno C, in sicer s sprva predlaganih dveh na 0,8 odstotka glavnice. To pomeni, da bo v portfelju državnih poroštev zdaj več bolj tveganih poroštev, kar pomeni tudi večjo verjetnost za njihovo unovčitev. Na ministrstvu za finance so nam na vprašanje, zakaj so povečali obseg poroštev za bolj tvegana podjetja, odgovorili, da so spremembo predlagali poslanci SD v matičnem odboru državnega zbora in ne ministrstvo. barbara.hren@dnevnik.si",0
"Neizogibni stečaj se je začel Predlagani stečaj Mure je po besedah predsednika uprave Bojana Starmana edina mogoča pot za postavitev Mure na zdrave temelje. V petek pogovori s predstavniki Hugo Bossa. Brez dela 2.635 delavcev. Kot je danes na novinarski konferenci v Murski Soboti dejal Starman, bodo delo nadaljevali v štirih hčerinskih podjetjih, v katerih je ostalo 650 delavcev. Največje je Mura in partnerji, kjer bodo skoncentrirali vse delo in na katerem gradijo prihodnost Mure ter upajo na uspešno zgodbo nove Mure. Preberite tudi odzive ministrstva za delo ter sindikatov in predstavnikov delavcev Stečaj Mure Sindikat razočaran, ministrstvo obljublja hitro pomoč Osrednjo pozornost v podjetju zdaj namenjajo nemški družbi Hugo Boss, saj je praktično edina, s katero še sodelujejo, in to praktično v 90 odstotkih. V petek bodo poskušali prepričati vodilne in dati ustrezne garancije za nadaljevanje proizvodnje najprej z njimi, nato pa še z drugimi partnerji. Pri pogovorih bo sodeloval tudi član poslovodstva družbe Mura in partnerji Milan Mörec, ki delo uradno začne v ponedeljek. Če to ne bo uspelo, je zgodbe lahko konec, poudarja Starman. Zaradi insolventnosti začetek stečajnih postopkov Družba Mura in hčerinske družbe Mura - Moška oblačila, Mura - Ženska oblačila in Muralist so glede na računovodske podatke 31. avgusta razglasile insolventnost in pristojnemu sodišču predlagala začetek stečajnih postopkov, so sporočili iz Mure. Pri preostalih petih hčerinskih družbah, Mura - EHM, M - Energetika, Mura in partnerji, Mura - Unikat in M-AIKS, insolventnost ni ugotovljena, zato nadaljujejo redno poslovanje. Kako bodo delavci preživeli oktober? Po neuradnih podatkih naj bi na zavodu za zaposlovanje pristalo 2.500 ljudi. Ti zdaj tudi ne bodo dobili plač, obljube lastnikov, da bodo že s 15. oktobrom prejeli socialnih pomoči, pa so se po poročanju Radia Slovenija izkazale za laž. Na Centru za socialno delo Murska Sobota namreč ne vedo, kdaj bodo lahko začeli izplačevati pomoči, saj navodil za hitre postopke ni. Delavci Mure bodo sicer deležni posebne obravnave, a postopki bodo potekali enako dolgo kot v običajnih primerih. Čeprav so ostali brez plač in regresa, naj bi prva nakazila socialnih pomoči prejeli šele 15. novembra.",0
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je bilo v oktobru sklenjenih za 64,5 milijona evrov poslov, pri čemer skoraj polovico z delnicami Krke. Delniški indeks SBI 20 je pridobil 1,88 odstotka, indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa 0,10 odstotka, je razvidno iz mesečnega statističnega poročila Ljubljanske borze. Z delnicami Krke je bilo v oktobru dobrih 25 milijonov evrov prometa, enotni tečaj pa je v mesečni primerjavi pridobil 0,93 odstotka. Tržna kapitalizacija Krke je na 31. oktober znašala 2,6 milijarde evrov in je občutno večja od tržne kapitalizacije drugih podjetij, ki kotirajo v prvi borzni kotaciji. Po prometu med delnicami iz prve kotacije sledijo delnice Petrola, s katerimi je bilo sklenjenih za 5,5 milijona evrov poslov, enotni tečaj pa je pridobil 4,64 odstotka. Sledijo delnice Telekoma Slovenije (4,6 milijona evrov, -0,17 odstotka), ki se po tržni kapitalizaciji uvršča za Krko (slabi 980 milijonov evrov) in NKBM (3,9 milijona evrov, +10,74 odstotka). Največjo rast tečaja so v oktobru zabeležile delnice Gorenja, ki so se podražile za 16,23 odstotka. Promet z omenjenimi delnicami je znašal 2,5 milijona evrov, tržna kapitalizacija velenjske družbe pa na zadnji dan v mesecu slabi 186 milijonov evrov. Delnice Luke Koper so ob 1,9 milijona evrov prometa na mesečni ravni pridobile 14,59 odstotka, Mercatorjeve pa so se ob 1,2 milijona evrov prometa pocenile za 3,63 odstotka. Delnice Intereurope so se podražile za 5,54 odstotka, promet z njimi pa je bil skromen. V prvih desetih mesecih je bilo na Ljubljanski borzi sklenjenih za 815 milijonov evrov poslov, medtem ko je promet v celotnem letu 2008 dosegel 1,3 milijarde evrov, je razvidno iz statističnega poročila. Tržna kapitalizacija na vseh trgih Ljubljanske borze je na dan 31. oktober letos znašala 9,2 milijarde evrov.",1
"Za liter najbolj prodajanega bencina je treba odšteti 1,059 evra, liter dizelskega goriva pa stane celo 1,080 evra. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se je podražil za 0,024 evra in stane 1,059 evra. Za prav toliko se je podražil tudi liter 98-oktanskega bencina, zanj je po novem potrebno odšteti 1,075 evra. Dizel je najdražji med vsemi gorivi. Še bolj se je zvišala cena dizelskega goriva, in sicer za 0,049 evra. Dizel je sedaj najdražji med vsemi gorivi, za liter je potrebno odšteti 1,080 evra. Višja je tudi cena kurilnega olja. Po podražitvi za 0,037 evra je za liter potrebno plačati 0,731 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.",0
"Ljubljana - Nadzorni svet Pivovarne Laško naj bi na današnji seji odločal o zamenjavi generalnega direktorja Boška Šrota, nam je včeraj potrdilo več virov. Obenem so nam zatrdili, da so odprte še vse možnosti, saj Šrot z vrha pivovarne ne želi oditi. Kot smo v Dnevniku razkrili že pred dnevi, Šrotov odhod zahtevajo banke upnice. Te so po naših informacijah članom nadzornega sveta poslale dopis, v katerem od njih želijo, da Šrota še danes razrešijo, kar naj bi omogočilo začetek finančne sanacije pivovarske lastniške mreže v okviru tako imenovane prostovoljne poravnave. Banke so dopis podpisale skupaj z državnim Kadom, sicer sedemodstotnim lastnikom pivovarne, s čimer so še dodatno podprle nadzornike pri kadrovski in finančni stabilizaciji družbe. Banke upnice na čelu z NLB naj bi se sicer včeraj odločale o (ne)vstopu v lastništvo zadolženega Infonda Holdinga, ki jim ni sposoben vrniti posojil, pri čemer naj bi bile banke za zdaj bolj naklonjene postopni prodaji premoženja, ki ga ima v lasti večinski lastnik Pivovarne Laško in četrtinski lastnik Mercatorja, z razpisom. Da Šrot kljub drugačni volji bank po skoraj štirih letih še ne želi zapustiti prvega stolčka v Pivovarni Laško, bi lahko dokazovale govorice o domnevnem dogovoru med Infondom Holdingom in UVK glede prodaje četrtine Mercatorja, ki so izbruhnile včeraj popoldne. Dogovor o zavezah pri prodaji največje domače trgovske družbe bi namreč vključeval tudi prižig zelene luči urada za Infondov prevzem Pivovarne Laško, kar bi njenemu največjemu lastniku vrnilo glasovalne pravice na morebitni skupščini pivovarne. To bi Šrotu omogočilo imenovanje novih nadzornikov, ki bi - tako kot pred meseci njihovi kolegi v Istrabenzu - bankam in morebitnim novim (so)lastnikom preprečili zamenjavo prvega moža pivovarne. Kot je znano, v nadzornem svetu pivovarne za zdaj sedijo le trije člani, od predstavnikov kapitala pa le Tone Turnšek, dolgoletni generalni direktor pivovarne. ""Tudi sam sem slišal za govorice o dogovoru, a vam zagotavljam, da ne držijo. O zavezah glede prodaje Mercatorja se nismo dogovorili,"" je včeraj za Dnevnik povedal direktor UVK Jani Soršak. Del Šrotove ""psihološke"" vojne naj bi bil tudi pritisk na Turnška, ki naj bi ga krogi blizu Šrota prepričevali, da bi zamenjava na vrhu pivovarne, ki jo je tako rekoč ustvaril prav Turnšek, vodila v njeno prodajo, najverjetneje tujemu lastniku. Kot smo že poročali, se je finančni položaj močno prezadolženega Infonda Holdinga zaostril pred dobrim mesecem dni, ko se je NLB odločila, da družbi ne bo podaljšala 130-milijonskega posojila. Odločitvi NLB, ki je nato objavila razpis za prodajo delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, s katerimi je bilo posojilo zavarovano, so kmalu sledile tudi preostale banke, ki so se dogovorile, da Infondu ne bo do več podaljševale posojil.",0
"Pavel Galjanič je z današnjim dnem odstopil z mesta vodje koprske gradbene inšpekcije. Že šest let je vedel, da je vila Vitoslava Türka črna gradnja. Trdil, da so njegovi preobremenjeni. Njegov odstop so za Žurnal24 potrdili na Inšpektoratu za energetiko in prostor. Kot so pojasnili, je Pavel Galjanič odstopno izjavo prostovoljno podal že konec aprila. ""Inšpektor ni navedel nobenega konkretnega primera zaradi katerega bi podal svoj odstop,"" še pravijo na inšpektoratu. Razlog vendarle konkreten Neuradno pa naj bi bila med razlogi za odstop Galjaniča njegova vloga pri aferi z vilo Vitoslava Türka, zaradi česar ga preverjajo tudi kriminalisti zaradi suma, da je opustil uradno dolžnost. Po poročanju RTV Slovenija je namreč kar šest zadnjih let vedel, da se je gospodarsko poslopje  nekdanjega generalnega direktorja Elesa in vplivnega člana SDS na črno prelevila in razširila v prestižno vilo, kar pa je javnost izvedela šele konec marca. Vseeno pa Galjanič glede na sume kriminalistov v vsem tem času načrtno ni končal postopka proti luksuzni vili v Paracagu. Izgovarjal se je na preobremenjenost koprskih inšpektorjev. Türkovi bi iz črnih naredili bele gradnje Kot še poroča nacionalni medij, družina Türkovih sedaj noče prevzeti pošte, v kateri jih inšpektor seznanja z ugotovitvami o nezakonitosti gradnje. Zato tudi še ni spisana odločba o rušitvi. Naj pa bi se Vitoslav Türk z družino prizadeval za popravek vpisa stavb v kataster. V koprski pisarni naj bi podobno počasi reševali tudi prijave glede nepremičnin vladnega sekretarja  in visokega člana Pozitivne Slovenije Gašparja Gašparja Mišiča.",0
"Srbskemu letalskemu prevozniku Jat Airways grozi stečaj. V družbi so že uvedli stroge varčevalne ukrepe, začela so se tudi odpuščanja. Beograjski časnik Press poroča, da nekdaj jugoslovanskemu danes pa srbskemu letalskemu prevozniku Jat Airways grozi stečaj. Direktor družbe Sašo Vlaisavljević je za časnik povedal, da so že prizemljili tretjino letal, omejili postrežbo na letalih, uvedli varčevalne ukrepe in začeli z odpuščanji. Zaradi naraščajočih stroškov bo družba z oktobrom ohranila poslovanje le še z devetimi letali namesto z dosedanjimi 15, je povedal prvi mož državnega podjetja. Cena goriva trenutno v celotnih stroških predstavlja več kot 40 odstotkov, potem ko je imela v istem času lani le 25-odstotni delež. Jat ima približno 250 milijonov evrov dolgov in razmeroma veliko zaposlenih, 1900. Letala so stara do dve desetletji. Jat, ki še vedno odplačuje 13 milijonov evrov dolga za gorivo iz obdobja med letoma 2001 do 2005, vsak mesec plača štiri milijone evrov samo za kerozin, to pa je težava, ki je vodstvo družbe ne more rešiti samo, zato je že zahtevalo sestanek z vlado, je povedal Vlaisavljević. Jat je prisiljen tudi močno omejiti postrežbo na letalih, poleg tega so zmanjšali predstavniško mrežo v tujini. Medtem ko je imela družba pred letom dni v tujini 49 predstavnikov, jih bo imela z oktobrom le še 27, torej skoraj polovico manj. Srbska vlada je konec julija objavila razpis za privatizacijo 51 odstotkov Jata ter minimalno ceno postavila pri 51 milijonih evrov, a doslej ni še nihče pokazal zanimanja.",0
"Ljubljana - Samo v prvih devetih mesecih letošnjega leta je Skupina Luka Koper svoje finančne obveznosti povečala za kar 87,6 milijona evrov oziroma za skoraj 150 odstotkov. Zaradi višjih dolgov, s katerimi so financirali svoje investicije, in zaradi padca tečajev, ki so Skupini Luka Koper od začetka leta ""odnesli"" za več kot 20 milijonov evrov kapitala, se je opazno poslabšala finančna slika koprske skupine. Delež kapitala v financiranju se je namreč znižal za skoraj 14 odstotnih točk, na 61 odstotkov. Uprava Luke Koper sicer vztrajno zatrjuje, da letos še ne bodo čutili posledic svetovne gospodarske krize, vendar pa poslovanje Skupine Luka Koper temu ne pritrjuje, saj se jim je večina ključnih kazalcev dobičkonosnosti letos znižala, rast dobička iz poslovanja pa ni uspela dohitevati rasti prihodkov. Poleg tega uprava ocenjuje, da bodo letošnji poslovni prihodki le za 10 odstotkov višji od tistih v minulem letu, kar nakazuje, da se bo rast poslovanja v zadnjem četrtletju opazneje znižala. V prvih devetih mesecih so jih v primerjavi z enakim obdobjem lani namreč povečali za 16 odstotkov. Še več, EBITDA naj bi letos znašala le 34 milijonov evrov, kar je vsega štiri milijone evrov več kot v prvih devetih mesecih.",0
"Ernst Strasser je bil leta 2009 izvoljen v Evropski parlament, a je marca lani kot poslanec zaradi korupcijske afere odstopil Nekdanji evropski poslanec iz Avstrije Ernst Strasser ni predmet preiskave le zaradi afere sprejemanja podkupnin, v kateri se je znašel tudi Slovenec Zoran Thaler (na sliki), ampak je osumljen tudi utaje davkov. Kot danes poroča avstrijski časnik Profil, naj bi med letoma 2007 in 2009 napačno prikazoval honorarje za svetovanje v višini 560 tisoč evrov. Foto: Barbara Reya Začetek zgodbe v Bruslju Strasser, ki je bil med leti 2000 in 2004 tudi minister za notranje zadeve, poročanja časnika ni želel komentirati. Njegov odvetnik Thomas Kralik je za avstrijsko tiskovno agencijo APA povedal, da politik ne želi komunicirati z mediji. Strasser je bil leta 2009 izvoljen v Evropski parlament, a je marca lani kot poslanec odstopil. Za to se je odločil po izbruhu korupcijske afere, ki jo je razkril britanski časnik Sunday Times. Novinarji so se pod krinko lobistov z določenimi poslanci Evropskega parlamenta dogovorili, da bodo ti v zameno za denar poskrbeli za sprejetje določenih dopolnil k evropski zakonodaji na področju financ. Svoje navedbe je časnik podkrepil tudi z na skrivaj narejenimi video posnetki. Olaf nepravilnosti ni odkril V afero naj bi bili poleg Strasserja vpleteni še trije evropski poslanci - Slovenec Zoran Thaler, Romun Adrian Severin in Španec Pablo Zalba Bidegain. Thaler in Strasser sta, ko je zadeva prišla na dan, kot evropska poslanca odstopila. Evropski urad za boj proti goljufijam (Olaf) v okviru preiskave primera nekdanjega evropskega poslanca Zorana Thalerja, ki je bil osumljen korupcije, ni našel dokazov o nepravilnostih, na podlagi katerih bi lahko uvedli disciplinski ali kazenski postopek. Preiskavo je Olaf zaključil 22. decembra lani.",0
"Petrol v hipu poskočil kar za 11 odstotkov Kar 11-odstotna rast Petrolovih delnic in šestodstotna podražitev Nove KBM je podžgala rast indeksa SBI TOP, ki se je zvišal za 3,79 odstotka, največ v zadnjih dveh letih. Petrol je ob 320 tisoč evrih prometa, kar je za zdajšnje razmere že kar lepa številka, poskočil na 259,50 evra, potem ko je lani povečal dobiček na 35,5 milijona evrov Ob pregledu dnevnega trgovanja je moč sklepati, da si je nekdo želel na vsak način kupiti določeno količino Petrolovih delnic, kar je pri nizki likvidnosti na ponudbeni strani povzročilo tolikšno rast delnic, je nenadno rast Petrola pokomentiral Uroš Ožbolt Alta skladi. Nova KBM se je zavihtela na 10,5 evra, visoka rast je uspela tudi Telekomu, Gorenju, Luki in Mercatorju. Tudi prejšnji petek je SBI TOP ob koncu silovito porasel +2,48 %, takrat po zaslugi Mercatorjevih delnic. Tečaji delnic v prvi kotaciji PETROL+10,92 %259,50 EUR NOVA KBM+6,06 %10,50 LUKA KOPER+3,17 % 13,00 TELEKOM+2,92 %82,95 GORENJE+2,07 %12,35 MERCATOR+1,65 %178,90 KRKA+0,49 %61,30 INTEREUROPA-3,27 %2,902 Finančne krivulje Tretjina evropskih bank bi ob gospodarskem zastoju in višjih obrestnih merah potrebovala dokapitalizacijo Dow Jones včeraj pridobil 0,7 odstotka Zdi se, kot da je tujina že pozabila na veliko škodo, ki jo je potres prizadel Japonski, oziroma so vse slabe scenarije vlagatelji že vgradili v svoja pričakovanja. Indeks Dow Jones 12.170 točk je v četrtek pridobil še 0,7 odstotka, kupci pa so optimistični, da bodo podjetja še naprej objavljala odlične poslovne rezultate. Ker se bliža konec prvega četrtletja, je pričakovati tudi večjo dejavnost investicijskih skladov, friziranje bilanc in pokrivanje slabših kratkih pozicij. V letu 2011 je za zdaj največ pridobil energetski sektor, v povprečju skoraj 14 odstotkov. Po najnovejših podatkih je bila rast ameriškega gospodarstva v zadnjem lanskem četrtletju 3,1-odstotna, kar je več od prejšnje ocene 2,8 %. Dobički podjetij so porasli za 9,7 odstotka, kar je dvakrat več od pričakovanj. Wall Street je petkovo trgovanje začel z rahlim plusom, Dow Jones pa se je zavihtel nad 12.200 točk. Analitiki pričakujejo donosno leto 2011 Tudi evropske delnice naj bi bile privlačne za vlagatelje. Anketa Reutersa je pokazala, da analitiki za letos največjim trgom v povprečju napovedujejo skoraj 13-odstotno rast, čeprav je kar nekaj tveganj Japonska, Bližnji vzhod, visoke cene nafte, rast cen hrane in seveda evropska dolžniška kriza. Včeraj so na evropskih borzah pridobivale zlasti delnice avtomobilskih in trgovskih podjetij. Padec portugalske vlade ni zamajal borz, deloval je morda celo pozitivno, saj naj bi Portugalska zdaj le sprejela pomoč Evropske unije, s čimer bo odpravljene nekaj negotovosti.",1
"Pro plus. Le zavlačevanje ali res neustavnost. Urad informacijske pooblaščenke (IP) bo na ustavnem sodišču preverjal, ali lahko urad za varstvo konkurence (UVK) brez odredbe sodišča nenapovedano pride v podjetje in zahteva poslovno dokumentacijo, predvsem službeno elektronsko pošto, ali pa je zakon, ki to dopušča, v nasprotju z ustavo. ""Predatorske prakse"" Lani poleti je taka preiskava doletela Pro plus. Razlog naj bi bila zloraba prevladujočega položaja. Pro plus je za obisk varuha konkurence okrivil ""neutemeljeno prijavo konkurenčnih televizij TV3 in javne televizije"". Urad pa je na sedežu podjetja ob spremstvu policije tri dni iskal dokaze o ""predatorskih praksah"", to je enormnih popustih, ki naj bi jih komercialna televizija dajala za oglasni prostor. Pro plus je dokumentacijo skupaj s službenimi elektronskimi sporočili določenih zaposlenih UVK izročil s soglasjem, nato pa zaradi ""pregledovanja, kopiranja, razkrivanja, posredovanja in uporabe izpisov prejete in poslane elektronske pošte"" UVK prijavil uradu IP, ki ga vodi Nataša Pirc Musar (dolgoletna zaposlena na Pro plusu). Urad IP je uvedel inšpekcijski nadzor, a se je včeraj odločil, da bo, preden pove, ali je UKV storil kaj narobe, preveril, ali je tak poseg UVK v komunikacijsko zasebnost sploh ustaven. Ali gre le za zavlačevalni manever urada IP in morebitno čudežno rešilno bilko Pro plusa (če bi mu UVK dokazal dampinške cene, mu namreč grozi milijonska globa), direktor UVK Damjan Matičič ni želel komentirati. Je pa pojasnil, da bi bil urad brez instituta preiskave, ki ga poznajo vse države Evropske unije in Evropska komisija, močno hendikepiran pri dokazovanju kartelov, zlorab prevladujočega položaja in nepriglasitev prevzemov. Jani Soršak, bivši varuh konkurence, pa se čudi, da se je urad IP ustavnosti preiskav lotil prav zdaj, ko je aktualen postopek zoper Pro plus, in na to ni opozoril že prej – v medresorskem usklajevanju korekcij zakona.",0
"Ena izmed mogočih rešitev Peka je ponovna dokapitalizacija Tržiškemu Peku, ki letos praznuje 110 let delovanja, grozi propad. Ta bi sprožil pravo socialno bombo v nekdaj močnem industrijskem središču na Gorenjskem. Dejstvo je, da je v Sloveniji, na Gorenjskem in tudi v Tržiču kopica podjetij v težavah. Peko je v tem trenutku najbolj izpostavljen, a je le vrh ledene gore, je povedal tržiški župan Borut Sajovic, ki je prepričan, da je to posledica tega, da gospodarsko okolje v Sloveniji ni spodbudno. Težava je tudi nedelujoč bančni sistem, ki ne omogoča reševanja podjetij, je dejal Sajovic, ki meni, da so pogoji za gospodarjenje v tujini boljši kot pri nas. Tržič je bil pred leti uspešno industrijsko središče, ogromne proizvodne površine nekdanjih velikih tovarn pa zdaj bolj ali manj samevajo. Leta 2004 se je po prevzemu Svilanita iz Tržiča preselila Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Tržič pa je izgubil 130 delovnih mest in dobil 40.000 kvadratnih metrov praznih tovarniških hal. Zaradi stalnega krčenja proizvodnje v Peku je praznih tudi za najmanj 13.000 kvadratnih metrov njegove proizvodne in poslovne stavbe. Peko je na svojem vrhuncu zaposloval 5.000 ljudi, danes pa je v Tržiču še okrog 300 zaposlenih, 100 delavcev ima zaposlenih v trgovski mreži in 400 v hčerinskih podjetjih v tujini. Prostori so pripravljeni za gospodarsko dejavnost, a žal nimamo podjetnih ljudi z minimalnim kapitalom. To je glavna težava nekdanjih delovno intenzivnih, industrijskih območij, je še razložil Sajovic. V novo poslovno cono v Žirovnici se je lani preselilo podjetje nemškega lastnika Saxonia-Franke s skoraj 60 zaposlenimi. V Tržiču ima tudi še vedno sedež in upravljanje skupina Cablex, ki se je razvila v multinacionalko z več kot 1.100 zaposlenimi in sedmimi proizvodnimi enotami v Evropi in na Kitajskem. Propad Peka bi sprožil socialno bombo Propad Peka bi zamajal tudi podobo Tržiča kot kraja z bogato čevljarsko tradicijo, ki vsako leto gosti Šuštarsko nedeljo. Tradicijo bi lahko še vzdrževali manjši podjetniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prodajo in distribucijo obutve ter večinoma izhajajo prav iz Peka. Med njimi je tudi uspešno družinsko podjetje Migi, ki proizvaja tudi ortopedsko obutev, lani pa je zaposlilo pet novih sodelavcev, tako da je bilo konec leta v podjetju 13 zaposlenih. Ta podjetja pa bi lahko ponudila zaposlitev za katerega izmed presežnih delavcev Peka, če se ta znajde v stečaju ali prestrukturiranju. Propad Peka, ki je trenutno največje tržiško podjetje, bi sicer pomenil pravo socialno bombo. Delavci Peka, katerih povprečna starost je okrog 50 let, so le težko zaposljivi. Kar tretjina delavcev je tudi povsem brez izobrazbe oziroma imajo končano le osnovno šolo. Delo v svoji panogi bi le težko našli, saj med večjimi obutvenimi podjetji v regiji deluje le še Alpina. Že leta 2004 je namreč propadel še en velikan gorenjske čevljarske industrije, Kranjska Planika, kjer je delo izgubilo okrog 700 ljudi, pozneje pa se je iz stečajnega postopka izvilo Planikino zdravo jedro v Turnišču. Tamkajšnji proizvodni obrat je kupilo nemško podjetje Meindl in obdržalo 250 zaposlenih. Edino večjo naložbo v zadnjem času je Peko izvedel lansko jesen, ko je pol milijona evrov vložil v nov stroj za hčerinsko podjetje PGP, ki se ukvarja z izdelavo podplatov in je pri poslovanju uspešno. Omenjena družba z okrog 80 zaposlenimi bi se tako morda lahko ohranila kot zdravo jedro Peka. Edina rešitev dokapitalizacija? Za Peko je pripravljen tudi načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki ga je vodstvo pripravilo pred dvema letoma, na njegovi podlagi pa je država podjetje že dokapitalizirala. Ena izmed možnosti tokratnega reševanja Peka je ponovna dokapitalizacija, pri čemer pa mora biti država pazljiva, da ne bi kršila evropske zakonodaje. Že pri prejšnji dokapitalizaciji, ki je bila konec leta 2011, bi potrebovali strateškega partnerja, da ne bi veljala za nedovoljeno državno pomoč. Druga možnost pa se kaže tudi konverzija bančnih terjatev v lastniške deleže, kar je prejšnji teden izpostavil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik.",0
"Sprva je kazalo, da bo dan dobičkonosen, a so upi za rast indeksa izpuhteli po znižanju kreditne bonitetne ocene Japonski Azijski trgi so zopet upadli. Sprva je kazalo, da bo dan dobičkonosen, a so upi za rast indeksa izpuhteli po znižanju kreditne bonitetne ocene Japonski. Slednje je obudilo skrbi o državnem dolgu in stanju svetovnega gospodarstva. Nikkei - 1,02 % Japonski Nikkei je po spremenljivem dnevu končal odstotek pod gladino. Najslabše so jo odnesle delnice finančnih družb. Finančna skupina (Mitsubishi UFJ) je izgubila 2,9 odstotka, Sumitomo Mitsui 1,8 odstotka, Dai-ichi Life Insurance pa 0,8 odstotka. Hang Seng - 2,1 % Hongkongški indeks je nižje potisnila China Life Insurance po objavi padca prihodkov. Shanghai - 0,5 % Japonska valuta jen tudi po napovedih ukrepov za njeno omejitev in znižanju kreditne ocene Japonske ostaja močna.",0
"Psiholog Ljubo Raičevič ne opravičuje ali odobrava dejanja otrok, ki so posneli in objavili pornografski posnetek, a opozarja: ""Realnost je to, da rešujemo banke, ne pa naših otrok."" Naredili so napako, delamo pa jih predvsem odrasli. Po tem, ko je po spletu zaokrožila zgodba o osnovnošolcih, ki so se lotili snemanja in objave lastnega domačega pornografskega filma, smo za mnenja vprašali psihologa Ljuba Raičeviča. Ta se že več kot tri desetletja ukvarja z mladimi, dejaven je v Mladinskem informativnem svetovalnem središču Slovenije (MISSS). Raičevič se sicer v zvezi s sankcioniranjem samega dejanja – spolnega odnosa med otroki – ne obremenjuje toliko kot z drugimi okoliščinami. Gre namreč za več vidikov problema, poleg pravnega predvsem za psihološki, socialni in kulturni vidik. Otroci so očitno dejanje izvedli prostovoljno, niso pa se zavedali posledic, predvsem ne tistih, nastalih po objavi na spletu. Ni pa dobro, da bi se v tem primeru osredotočili na moralno oziroma etično držo. Tudi z razmišljanjem o sankcioniranju otrok, razen seveda zaradi vdora v tujo prikolico, ne bi smeli pretiravati. Po njegovem mnenju so v tem primeru zatajili predvsem odrasli – pri vzgoji oziroma učenju otrok, da je nekatere stvari smiselno odložiti. V biološkem smislu so namreč tudi otroci sposobni spolnih odnosov, ne da pa se spregledati drugih vidikov. Varna raba interneta še vedno ni razumljena Ljubo Raičevič (Foto: Osebni arhiv) Po mnenju Raičeviča ta zgodba razgalja predvsem družbo, ki je zatajila. Najbolj je zatajila na področju vzgoje za varno rabo interneta. Tudi s tem se ukvarjajo pri zavodu MISSS. Raičevič se sprašuje, zakaj so se otroci odločili za objavo pornografskega posnetka. Največkrat se namreč dogaja, da se objavijo posnetki, ki so ukradeni. Prav objava na internetu je namreč že lahko primer kaznivega dejanja razširjanja otroške pornografije. To, da mladoletniki na internetu objavljajo posnetke, po Raičevičevih besedah kaže tako na neodgovornost mladih kot na neodgovornost družbe, ki mladostnikom posveča premalo pozornosti. Po mnenju psihologa je treba mlade mnogo bolj poučiti o nevarnostih interneta in jih vzgajati za varno rabo tega. O mladih se govori le, ko se govori o demografski politiki ""Realnost je to, da rešujemo banke, ne pa naših otrok,"" pravi Raičevič. Po njegovem se nič več ne vrti okrog otrok in mladih, razen ko se govori o demografski politiki. Tako težko rečemo, da so zatajili mladi, sa so ti naredili ""natančno to, kar delajo odrasli"" – bili so prevarani, ker so mislili, da je to norma odraslih, ne vedoč, da jih dejanje lahko spremlja vse življenje. Raičevič je kritičen do politikov in slovenske politike, ki se s problematiko mladih sploh ne ukvarja. Po njegovem se je treba vprašati, kaj je z odraslimi, kaj je z državo, kaj s politiko in šolstvom, da je položaj takšen. Pojav nevaren Pojavi, kakršen je pričujoči, so nevarni, a še bolj kot za otroke za družbo. Psiholog Ljubo Raičevič tako pravi, da mu je hudo, da se je ta dogodek zgodil in da so bili posnetki objavljeni, a verjame, da otroci dejanje obžalujejo. Posnetki pa kljub temu lahko krožijo dalje, kar vzbuja še dodatno skrb.",0
"Oblasti si prizadevajo uravnotežiti kitajsko gospodarstvo Kitajska gospodarska rast se je v drugem četrtletju letošnjega leta znova upočasnila, padla je za 0,2 odstotne točke. Oblasti so upočasnitev rasti pričakovale. V primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta se je gospodarska rast upočasnila za 0,2 odstotne točke, saj je bila rast med januarjem in marcem letos 7,7-odstotna, zdaj pa je dosegla 7,5 odstotka. Podatki so povsem skladni s pričakovanji analitikov, ki so novo upočasnitev rasti tokrat napovedali. K ponovnemu zmanjšanju gospodarske rasti naj bi pripomogli slabša trgovinska menjava in likvidnostna kriza v kitajskem bančnem sistemu. Po desetletjih velike gospodarske rasti naj bi se po poročanju svetovnih medijev kitajske oblasti le sprijaznile in sprejele počasnejšo rast tega drugega največjega svetovnega gospodarstva, saj je tudi vlada napovedala, da bo letna rast 7,5-odstotna. Lani je imela Kitajska 7,8-odstotno gospodarsko rast, kar je bila najslabša rast v zadnjih 13 letih. Čeprav je to po evropskih standardih zelo visoka številka, pa gre za najnižje stopnje gospodarske rasti azijske velesile v več kot 20 letih. Povečanje domače porabe in zmanjšanje odvisnosti od izvoza Rast kitajskega BDP-ja že pet četrtletij zapored ostaja pod osmimi odstotki, kar je očiten znak upadanja, je za BBC povedala analitičarka Ren Šjanfang, analitiki pa se sprašujejo, ali bo omenjeni cilj kitajske vlade mogoče doseči brez vladnih spodbud. Novo kitajsko vodstvo je že večkrat poudarilo, da si dolgoročno želi uravnotežiti kitajsko gospodarstvo in doseči bolj trajnostno rast, ki bi jo dosegli s povečanjem domače porabe in zmanjšanjem svoje odvisnosti od izvoza. Iz svetovne tovarne naj bi se Kitajska spremenila v bolj normalno državo, kar zahteva višji standard za večji del prebivalstva. Dozdajšnji razvoj je bil zelo odvisen od poceni delovne sile. Prav tako želijo v Pekingu bolj podpreti mala in srednja podjetja ter nekoliko pripreti pipico velikanom. Kitajska se ob tem spopada še z vse večjim prepadom med bogatimi in revnimi, kar povzroča strah pred socialnimi nemiri v državo. Novo vodstvo države naj bi si tako prizadevalo za širše vključujoč model rasti, analitiki pa so prepričani, da bi počasnejša gospodarska rast Kitajski dejansko pomagala na tej poti.",0
"Ljubljana - Odbor DZ za finance in monetarno politiko je za sprejem po nujnem postopku pripravil predlog novele zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2010 in 2011, s katero se bo zagotovilo stalen vir financiranja za investicije v železniško infrastrukturo. Vlada poleg tega predlaga bolj jasen zapis plačilnih rokov države. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar je člane odbora spomnila, da je v proračunu predvidena izgradnja javne železniške infrastrukture, predvsem z namenom, da bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju postopoma razbremenjevalo ceste ter vsaj del prometa preusmeril na železnico. ""Da ne bi vsako leto razpravljali o tem, koliko denarja bomo namenili za gradnjo cest in koliko za železnice, predlog novele zakona določa, da se za investicije v železnice namenijo prihodki iz naslova letne uporabe vozil v cestnem prometu ter koncesije, ki jo državi plačuje Luka Koper,"" je dejala. Viliju Trofeniku (Zares) se zdi namera vlade, da v železnice preusmeri namenski vir, ""tako za lase privlečena, da je žaljivo"". Če želi vlada dati železnicam toliko denarja, naj ga nameni iz integralnega proračuna, za to ne potrebuje namenskega vira, je dejal. Ker so prihodki iz naslova letne dajatve za uporabo vozil prostorsko gledano zelo enakomerno porazdeljeni po državi, je to po Trofenikovem mnenju eden najbolj primernih virov za financiranje lokalnih skupnosti, ""a sta ta in prejšnja oblast gluhi za te ideje"". Do predloga novele zakona, ki jo bo DZ sprejemal na redni marčni seji, ki se začne v sredo, je bil kritičen tudi Andrej Vizjak (SDS). Pričakoval bi resno novelo zakona o izvrševanju proračuna, s katero bi vlada denimo vzpostavila osnove za drugačen pristop pri pripravi državnega proračuna, je spomnil na z letom 2010 uvedeno programsko načrtovanje proračuna. Vizjak je opozoril tudi na predlagane spremembe pri plačilnih rokih države. Doslej je bilo določeno, da je rok za plačilo 30 dni, po novem pa bo plačilni rok za neposredne proračunske uporabnike 30. dan po ugotovljeni upravičenosti za plačilo. ""Zdaj ste tudi tiste, ki bi morda plačali prej, poslali na najdaljši rok,"" je opozoril in menil, da je to slabo za gospodarstvo in dobro za proračun. Predlog po novem določa plačilne roke tudi za posredne proračunske uporabnike, ti znašajo največ 30 dni. ""Ker se tudi posredni proračunski uporabniki vse pogosteje zatekajo k podaljševanju plačilnih rokov, se je vlada odločila, da tudi zanje veže plačilne roke na 30 dni,"" je pojasnila Kamnarjeva. Občinam se s predlagano novelo zakona daje pravna podlaga za prekoračitev zakonsko določenega obsega možnega zadolževanja, a le za namene prenosa javne infrastrukture iz poslovnih knjig javnih podjetij v poslovne knjige občin. S prenosom infrastrukture se namreč posledično prenašajo tudi tisti dolgovi, ki so nastali javnemu podjetju zaradi pridobitve te javne infrastrukture.",1
"Washington - V ZDA je bilo junija ukinjenih 62.000 delovnih mest. To je bil že šesti zaporedni mesec, v katerem so delodajalci zapirali delovna mesta. Stopnja brezposelnosti je junija ostala pri 5,5 odstotka, je sporočilo ameriško ministrstvo za delo. Vnovična odpuščanja potrjujejo nadaljevanje težav ameriškega gospodarstva, ki ga tarejo visoke cene energije, hrane in kreditna stiska z ohromljenim hipotekarnim trgom. Junija so se ukinjala delovna mesta v gradbeništvu, proizvodnji ter financah, prav tako v trgovini. Nekaj novih delovnih mest pa se je odprlo v izobraževanju in zdravstvu, turizmu in vladnih službah. Tak vzorec se pojavlja že nekaj mesecev. Ministrstvo za delo je nekoliko popravilo tudi številke glede delovnih mest za april in maj. Aprila so v ZDA ukinili 67.000 delovnih mest, namesto le 20.000, kot je ministrstvo sprva poročalo, maja pa 62.000, namesto 49.000. Ameriško gospodarstvo je letos izgubilo 438.000 delovnih mest oziroma povprečno 73.000 na mesec. Junija je bilo v ZDA skupaj 8,5 milijona brezposelnih, a gre za uradno številko. Plače so se junija malce povišale. Povprečni zaslužki na uro so se junija v primerjavi z majem povišali za 0,3 odstotka na 18,01 dolarja. Na letni ravni (od junija do junija) so se plače povišale za 3,4 odstotka in zaostajajo za rastjo cen energije ter hrane.",0
"Haag - Britansko-nizozemski naftni koncern Royal Dutch Shell je lani ustvaril 31,4 milijarde dolarjev dobička, kar je za 14 odstotkov več kot v letu 2007. Rast dobička izvira iz visokih cen nafte v lanskem poletju, precej slabše pa je bilo poslovanje koncerna v lanskem zadnjem četrtletju. V zadnjem lanskem trimesečju se je prodaja znižala za 24 odstotkov na 81,1 milijarde dolarjev. Shell je v omenjenem trimesečju posloval s čisto izgubo v višini 2,81 milijarde dolarjev, medtem ko je v enakem obdobju predlani ustvaril 8,47 milijarde dobička. Ob neupoštevanju vrednotenja zalog je Shell posloval v zadnjem lanskem četrtletju z dobičkom v višini 4,8 milijarde dolarjev. Največji evropski naftni koncern je kljub zaostrenim razmeram na svetovnih finančnih trgih in ohlajanju gospodarstva zadovoljen z rezultati, je predsednik uprave koncerna Jeroen van der Veer danes pojasnil v Haagu. Ne glede na nazadovanje dobička v lanskem zadnjem četrtletju bo Shell letos delničarjem izplačal za 11 odstotkov višje dividende kot lani. ""Naša strategija ostaja izplačilo rastočih in konkurenčnih dividend ter znatne investicije za zagotovitev dobičkonosnosti v prihodnosti,"" je poudaril Van der Veer. Pogoji poslovanja v panogi industrije nafte in zemeljskega plina po oceni Van der Veera ostajajo težavni, zato bo Shell vztrajal pri doslednem obvladovanju stroškov. Cene nafte so julija lani dosegle rekordne ravni blizu 150 dolarjem za 159-litrski sod, zdaj pa se gibljejo okoli 40 dolarjev. V minulih letih so naftne družbe zaradi rasti cen te surovine beležile rekordne dobičke. Shell je lani v povprečju načrpal 3,42 milijona 159-litrskih sodov na dan, kar je za odstotek manj kot leta 2007. Prodajna cena se je v povprečju znižala za 29 odstotkov na 58,40 dolarja. Čisti dobiček Shella se je lani v primerjavi z letom 2007 znižal za 16 odstotkov na 26,3 milijarde dolarjev.",1
"Ljubljana - Skupina Petrol bo letošnje leto po ocenah sklenila z 48 milijoni evrov dobička pred slabitvami. To je 35 odstotkov več od dobička po slabitvah v letu 2010 oz. 14 odstotkov več kot pred slabitvami. V 2012 naj bi se dobiček povečal za 19 odstotkov na 57 milijonov evrov, je družba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Tako kažejo ocene poslovanja za leto 2011 in načrt poslovanja za prihodnje leto, ki ga je danes potrdil nadzorni svet Petrola s Tomažem Kuntaričem na čelu. Skupina Petrol bo tekoče poslovno leto, ki se izteka v duhu močne širitve obsega poslovnih aktivnosti, racionalizacije poslovanja in intenzivnih investicijskih aktivnosti, zaključila uspešno. Prihodki od prodaje se bodo po ocenah povečali za 16 odstotkov na 3,25 milijarde evrov. Količinska prodaja proizvodov iz nafte bo letos za odstotek večja kot lani in bo znašala 2,36 milijona ton, prihodki od prodaje trgovskega blaga pa se bodo povečali za štiri odstotke na 432,8 milijona evrov. Prihodki od energetske dejavnosti bodo znašali 176,7 milijona evrov, kar je 54 odstotkov več kot leta 2010. Skupina Petrol bo konec leta beležila 119 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) oz. 24 odstotkov več kot lani, denarni tok iz poslovanja pred spremembo obratnega kapitala pa se bo povečal za osem odstotkov na 107,3 milijona evrov. Čisti dobiček pred slabitvami bo, kot omenjeno, znašal 48 milijonov evrov.Cilji za prihodnje leto so ambiciozni Kljub zahtevnim in negotovim gospodarskim razmeram si je skupine Petrol za leto 2012 zastavila ambiciozne cilje. Prihodki od prodaje naj bi se povečali za 16 odstotkov na 3,77 milijarde evrov. Količinska prodaja proizvodov iz nafte naj bi znašala 2,45 milijona evrov (+4 odstotke), prihodki od prodaje trgovskega blaga 470,3 milijona evrov (+9 odstotkov), od prodaje energetske dejavnosti pa 226,8 milijona evrov (+28 odstotkov). Petrol naj bi na ravni skupine po načrtih v prihodnjem letu dosegel EBITDA v višini 126,8 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več od ocen za leto 2011, denarni tok iz poslovanja pred spremembo obratnega kapitala pa naj bi se povečal za 17 odstotkov na 125,4 milijona evrov. Čisti dobiček skupine naj bi prihodnje leto znašal 57 milijonov evrov. Skupina Petrol v 2012 načrtuje 80 milijonov evrov naložb v stalna sredstva. Od tega bodo 44 odstotkov namenili naftni dejavnosti na slovenskem trgu, 24 odstotkov naftni dejavnosti na trgih jugovzhodne Evrope Evrope, 27 odstotkov energetski dejavnosti ter pet odstotkov posodobitvi informacijske in druge infrastrukture. Naložbena politika skupine Petrol bo tudi prihodnje leto usmerjena v širitev poslovanja na področju naftno-trgovske dejavnosti na trgih jugovzhodne Evrope, v širitev poslovanja na ostalih energetskih področjih tako v Sloveniji kot na trgih jugovzhodne Evrope Evrope (plin, elektrika, učinkovita raba energije, okoljski projekti) ter v utrjevanje položaja na področju naftno-trgovske dejavnosti na slovenskem trgu. Za doseganje zastavljenih ciljev bo skupina Petrol v letu 2012 posebno pozornost namenila konsolidaciji novih družb in dejavnosti ter nadaljnji racionalizaciji komercialnih in podpornih poslovnih procesov, pravijo v družbi.",1
"Grke, vsak je zadolžen za več kot 26 tisoč evrov, bo reševala vsa Evropa, tudi Slovenija. Pojavljajo se številni pomisleki, od tega zakaj moramo sploh pomagati zapravljivim Grkom, do tega ali bomo posojeni denar res dobili nazaj.",0
"Nekdanji državni tožilec Boštjan Penko je na ljubljansko okrožno sodišče vložil zasebno tožbo zoper ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja zaradi žaljive obdolžitve. ""Kot tožilec sem sprejemal strokovno utemeljene, vendar politično neprimerne odločitve, zaradi česar sem bil sankcioniran z odvzemom vseh zadev in z odstranitvijo iz skupine za pregon organiziranega kriminala,"" je nekdanji tožilec Boštjan Penko zapisal v tožbi zoper notranjega ministra Dragutina Mateja in obtoženemu navrgel očitek, da je s podajanjem neresničnih in žaljivih trditev ter žaljivih vrednostnih sodb, mnenj in kritik o ravnanju in lastnostih zasebnega tožilca podal večplastno negativno podobo zasebnega tožilca, pri čemer je zavestno manipuliral z javnostjo. Penko v besedilu tožbe spominja, da je Mate na novinarski konferenci dne 4. julija med drugim dejal, da lahko gre za kaznivo dejanje sestajanja dveh oseb (Penka in prvega moža SCT Ivana Zidarja), da je 29. junija prišlo do ponovnega tajnega srečanja med njima, da so policisti razpolagali s podatki, da je bil Penko nekajkrat obravnavan zaradi nasilnega vedenja v javnosti, uživanja alkohola in drugih snovi ter nasilnega obnašanja, da je policija pri Penku zasegla kopije policijske, tožilske in sodne dokumentacije, da sta Penko in dežurni preiskovalni sodnik Andrej Baraga v preteklosti delala skupaj na istih sodiščih in da sta v prijateljskih odnosih, ne nazadnje pa, da obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, če je ena oseba osumljenec v postopkih, druga pa je član skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Omenjene trditve po Penkovem mnenju izpolnjujejo vse zakonske znake kaznivega dejanja žaljive obdolžitve v njegovi težji, kvalificirani obliki. Penko je tudi zavrnil Matejev očitek, da se je tajno sestajal s prvim možem družbe SCT Ivanom Zidarjem, in opozoril na negativno konotacijo besede tajno. ""V resnici sva se sestajala vedno na istem kraju, sredi mesta in sredi belega dne in izključno z namenom, da se pred začetkom opravljanja odvetniškega poklica seznanim s potencialno bodočo stranko,"" je sporočil Penko in dodal, da kazenski zakonik Republike Slovenije ne pozna kaznivega dejanja sestajanja dveh oseb.",0
"Tudi delnice v ZDA vse višje Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se močno zvišali. Indeks Nikkei je trgovanje končal pri vrednosti 9005,59 točke, kar je 3,59 odstotka več kot v petek. Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi 225 najpomembnejših japonskih delnic, je ponedeljkovo trgovanje končal kar 311,77 točke višje kot v petek in se tako končno spet dvignil nad 9.000 točk. Vzrok za rast tečajev japonskih delnic je po mnenju borznih posrednikov predvsem v pričakovanjih, da bodo poslovni rezultati japonskih koncernov boljši, kot se je pričakovalo. Tako so začele krožiti govorice, da naj bi jeklarska koncerna JFE in Nippon Steel ter proizvajalec elektronike Panasonic celo zvišali svoje napovedi. Na japonske trge je pozitivno vplivala tudi novica, da nameravajo ZDA sklicati izredni vrh o svetovni finančni krizi. Dober teden za indekse na Wall Streetu Tudi vrednosti tečajev na ameriških borzah so se izboljšale. Industrijski indeks Dow Jones je petkovo trgovanje končal kar 4,8 odstotka višje, kot ga je v ponedeljek začel pri 8.852,22 točke, kar je njegov najboljši teden v zadnjih petih letih in pol. Tudi tehnološki indeks Nasdaq je v tem tednu zrasel za 4,1 odstotka na 1.711,29 točke.",1
"Zrenjanin - V tovarni zdravil Jugoremedija v Zrenjaninu v Srbiji, katere 42-odstotni delež je pred leti želel kupiti ljubljanski Lek, poteka kriminalistična akcija. V okviru preiskave so aretirali štiri osebe, med njimi v. d. generalnega direktorja Zdravka Deurića. Pristojni organi prijete sumijo, da so farmacevtsko podjetje oškodovali za 600.000 evrov. Zrenjaninska Jugoremedija je v globoki krizi. Proizvajalcu zdravil je v preteklosti že grozil stečaj, družba pa je vpisana tudi na seznam ""problematičnih in sumljivih privatizacij"", danes poroča srbski Blic. Zaposleni v Jugoremediji že nekaj mesecev niso prejeli plač, večkrat pa je moralo zaradi nepravilnosti v podjetju poseči tudi ministrstvo za zdravje, vendar brez uspeha. Tudi sicer je dogajanje okoli farmacevtske tovarne precej vroče. Pred štirimi dnevi so namreč v Zrenjaninu zažgali Deurićev avtomobil. Srbski urad za preprečevanje korupcije se je zaradi pritiskov na Jugoremedijo lani obrnil na srbsko vlado in jo spomnil, da jo na dogajanje neuspešno opozarja že nekaj let. Leta 2002 je 42 odstotkov tovarne prek makedonskega podjetja Jaka 80 kupil niški poslovnež Jovica Stefanović Nini. Nakup je bil izveden v času, ko je bila za Stefanović Ninijem razpisana tiralica Interpola.DeležJugoremedije je želel kupiti tudi Lek Za nakup tega deleža se je sicer tedaj resno potegovalo tudi farmacevtsko podjetje Lek iz Ljubljane, a ga je makedonska družba, ki je ponudila skoraj 16 milijonov evrov oz. skoraj šestkrat več od začetne cene, premagala. Zaradi neizpolnjevanja obvez je bil ta posel leta 2007 razveljavljen. 42-odstotni lastnik tovarne je postala država, upravo pa so prevzeli mali delničarji. Ti so začeli brez državne podpore vračati dolgove nekdanjega lastnika, da bi proizvodnjo uskladili s standardi, pa so morali Jugoremedijo dodatno zadolžiti. Deurić je lani dejal, da delničarji pripravljajo tožbo, s katero naj bi zahtevali poplačilo 10 milijonov evrov visoke škode, ki je nastala s privatizacijo s strani podjetja Jaka 80. Medtem pa se je tovarna zdravil znova znašla v težavah. Zadnja leta namreč posluje z izgubo, delničarji, sindikati in uprava pa so letos že večkrat opozorili, da farmacevtsko podjetje brez državne pomoči čaka stečaj.",0
"Bonitetna hiša Fitch je znižala bonitetne ocene sedmih globalnih sistemskih bank. Poleg Bank of America, Goldman Sachs in Citigroup so nižje ocenili britansko Barclays, francosko BNP Paribas, nemško Deutsche Bank in švicarsko Credit Suisse. Bonitetna hiša Fitch je ponoči znižala bonitetne ocene sedmih globalnih sistemskih bank. Med bankami z nižjo oceno so se znašle ameriške Bank of America, Goldman Sachs in Citigroup, britanska Barclays, francoska BNP Paribas, nemška Deutsche Bank in švicarska Credit Suisse. Razlog sta poslabšanje gospodarskih razmer in strožja regulacija. Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in strožje regulacije je bonitetna hiša Fitch oklestila ocene sedmih globalnih sistemov bank. Fitch je oceni Barclays in Credit Suisse znižal za dve stopnji, z AA- na A, oceno ostalih petih bank pa za eno stopnjo. Bank of America, Citigroup in Goldman Sachs imajo tako po novem oceno A, BNP Paribas in Deutsche Bank pa A+. Odločitev so v Fitchu pospremili z utemeljitvijo, da razlogi za znižanje niso pri vsaki banki posebej, temveč gre za odraz težav, s katerimi se ukvarja celoten bančni sektor. Med temi izzivi so po njihovih besedah poslabšane globalne gospodarske razmere in niz regulatornih sprememb. Fitch priznava, da so banke sicer dosegle znaten napredek pri kapitalski krepitvi in oblikovanju kapitalskih blažilcev za soočenje s potencialnimi šoki, vendar glede na trenutno veliko negotovost ne more oceniti potencialnih negativnih učinkov nepričakovanih dogodkov. Vseeno so velike globalne banke po mnenju agencije v veliko boljši formi za spopad s težavnimi razmerami kot ob izbruhu svetovne finančne krize leta 2008. Agencija je sicer proučila še kreditno sposobnost ameriške banke Morgan Stanley, švicarskega bančnega velikana UBS in francoske banke Societe Generale ter jo ohranila pri A za prvi dve in A+ za tretjo. Gre za naslednjega v nizu znižanj ocen za velike globalne banke. Pred nekaj časa se je za podoben korak odločila že agencija Standard & Poor s.",0
"Odprtje. Figa Rock bar je v soboto pokal po šivih. Na velikem odru se je predstavilo 17 skupin. “Za odprtje takšnega lokala sem se odločil, ker sem glasbenik. Že 15 let sem v teh vodah in vem, da v naši okolici ni primernih lokalov za ljubitelje glasbe v živo oziroma jih je zelo malo, nekateri pa so omejeni glede izbora glasbe,” nam je povedal Igor Zonta, lastnik v soboto odprtega Figa Rock bara. Odprtje je poželo veliko zanimanja, saj se je obiskovalcev trlo. “Naložba me je stala okoli 60 tisoč evrov, s tem da sem naredil vse sam, s pomočjo prijateljev,” je dodal. Velik oder in backstage Figa Rock bar, ki ima enega od največjih odrov med tovrstnimi lokali na Obali, ima poleg odlične akustične izolacije posebnost – zaodrje ali backstage, kjer lahko izvajalci odložijo svoje stvari in se pripravijo na nastop. “Glasbeniki potrebujemo več takšnih lokalov, kjer je poskrbljeno za dobro akustiko in imamo možnost nastopiti,” je komentiral Teo Gustinčič, basist skupine The Key, ene izmed 17, ki je nastopila na večeru ob odprtju.",1
"V primerjavi z decembrom se je januarja povečalo število registriranih brezposelnih v Sloveniji, hkrati pa se je znižalo število zaposlenih. Razlog za to so predvsem stečaji podjetij v gradbeništvu. Se je pa povečalo število samozaposlenih. Januarja je brez službe ostalo 1400 ljudi, ki so delali v gradbeništvu. Januarja je bilo v Sloveniji registriranih 5100 več brezposelnih kot decembra lani. Brezposelnost se je tako povečala za 0,5 odstotne točke in je znašala 12,3 odstotka. Med brezposelnimi je bilo 62 odstotkov moških in 38 odstotkov žensk. 3200 pa je bilo v primerjavi z decembrom januarja manj zaposlenih, in sicer predvsem zaradi stečajev podjetij v gradbeništvu, saj se je število zaposlenih v tej panogi zmanjšalo za 1400 ljudi, je danes sporočil državni statistični urad. Januarja se je glede na mesec prej sicer zvišalo število samozaposlenih oseb, predvsem kmetov. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila pri moških januarja 12 odstotkov decembra 11,4 odstotka, pri ženskah pa 12,7 odstotka decembra 12,4 odstotka. Mejo 20-odstotne stopnje registrirane brezposelnosti so spet prestopili v pomurski statistični regiji, najnižjo pa beležijo v gorenjski, obalno-kraški, goriški in osrednjeslovenski statistični regiji. V kar 15 slovenskih občinah je bila ta stopnja najmanj 20-odstotna, je še razvidno iz danes objavljenih končnih podatkov statističnega urada.",0
"Igorju Bavčarju grozi kazen do 60 milijonov evrov, ker je skrival lastništvo v Istrabenzu. Večino svojega deleža v Istrabenzu je prodal Matjažu Gantarju. Urad za varstvo konkurence je izrekel zelo visoko kazen prvemu možu Istrabenza Igorju Bavčarju. Globa naj bi znašala do 60 milijonov evrov, dobil pa naj bi jih, ker ni prijavil lastniške koncentracije v Istrabenzu. Bavčar že od razkritja lastništva zanika, da bi načrtoval prevzem Istrabenza. Odločitev urada za varstvo konkurence glede globe je dokončna, vendar pa se prvi mož Istrabenza na odločbo še lahko pritoži. Če pritožbi ne bo ugodeno, Bavčarju ostane še sodno varstvo. Bavčar danes tega sicer ni želel komentirati, prav tako tudi Soršak, ki pravi, da vse stranke v postopku še niso prejele odločb. Bavčarju se v četrtek zaradi prepovedi glasovanja obeta zelo vroča skupščina. Na njej bo imel najmanj 65 odstotkov glasov državni Petrol, ki namerava nastaviti tri nove svoje nadzornike, zataknilo pa bi se lahko tudi pri višini dividend. Družbe Maksima Holding, NFD Holding, Maksima Invest, Diamond, Finetol in Fidina imajo skupaj v lasti 49,41 odstotka kapitala Istrabenza, zaradi česar jim je pred časom Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP že prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Agencija je namreč ugotovila, da družbe delujejo usklajeno in dosegajo prevzemni prag v Istrabenzu. Maksimi Holding Igorja Bavčarja in petim družbam iz kroga prvega moža finančne skupine NFD Stane ga Valanta je ATVP uresničevanje glasovalnih pravic prepovedala, dokler ena ali nekatere od njih v imenu in za račun vseh ne objavijo prevzemne ponudbe za Istrabenz. Druga možnost je, da bi odtujili vrednostne papirje in delniške nakupne opcije, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale. Soršak zadeve ne komentira, saj vse stranke v postopku še niso prejele odločb. Prav korak v to smer je storil Bavčar, ki je direktorju KD Group Matjažu Gantarju prodal 17 odstotkov delnic Istrabenza, ki so bile do zdaj v lasti Bavčarjeve Maksime Holdinga. Če bo Bavčarju in povezanim družbam uspelo prodati še okoli osem odstotkov Istrabenza, s čimer se bodo spustili podprevzemno mejo 25 odstotkov, potem bo Bavčar spet imel glasovalne pravice. Prodaja deleža pa sicer nima prav nobenega vpliva na odločitev Soršaka, torej globo do 60 milijonov ostaja. Postopki še niso zaključeni Proti Igorju Bavčarju in drugim vpletenim v domnevno sporen menedžerski odkup Istrabenza naj bi Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP v kratkem vložila ovadbe. Uradno nadzor sicer še traja, poznavalci pa ocenjujejo, da bi lahko ovadbe padle že v nekaj dneh. Neuradno naj bi Bavčarju, tako kot predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu, očitali zlorabo notranjih informacij. ATVP je v poročilu opozorila, da postopek nadzora še ni zaključen , zato podrobnejših informacij o morebitnih ukrepih in ovadbah ne želijo podati. Predstavnica ATVP Laila Lahmadi - Jelenič je danes za 24ur.com pojasnila, da ukrep zamrznitve glasovalnih pravic še vedno velja. Poudarila je še, da se je Istrabenz sicer pritožil na njihovo odločbo o glasovalnih pravicah, vendar sodišče o pritožbi Istrabenza še ni odločalo. Bavčar je večino svojih delnic Istrabenza, ki jih poseduje njegova Maskima Holding, prodal KD Group Matjaža Gantarja. ATVP, ki od nekaterih družb, podpisnic sporazuma o izvajanju finančnega inženiringa, za usklajeno sodelovanjepri prevzemni ponudbi za Istrabenz zahteva izjave o dejstvih inokoliščinah pomembnih za odločitev postopkov, ki jih vodi, nadaljnjene komentira. Prav tako na agenciji ne želijo ne potrditi ne zanikati,da so njihovi inšpektorji v petek nenapovedano obiskali sedeže družbMaksima Holding in NFD Holding, kar so predstavniki slednje žepotrdili. Na ATVP tudi ne želijo razkriti, na kakšni podlagi sosprožili pregled. Prodaje različnih deležev Predsednikuprave Istrabenza je maja razkril, da je lastnik poslovnega deležadružbe FB Investicije, ki je z 78-odstotnim lastništvom največjilastnik Maksime Holdinga. Slednja je največja posamična lastnicaIstrabenza, v lasti ima 24,95 odstotkov. Solastniki naj bi bili tudidrugi menedžerji v Istrabenzu, vendar naj bi bil njihov delež neznaten.Od leta 2006 je Maksima Holding v 78-odstotni lasti družbe FBInvesticije, ki jo je pred leti ustanovila Faktor banka. Konec leta2006 je družbo FB Investicije prevzela družba Poteza oziroma njenadružba Poteza Netherlands, ki pa je konec lanskega oktobra svoj deležprodala. Kdo je kupil njen delež, ni znano.",0
"Drugi največji slovenski mobilni operater Si.mobil je za vse svoje uporabnike odprl omrežje UMTS. Simobil je zagnal svoje omrežje UMTS. Mobilni operater Si.mobil - Vodafone je za vse uporabnike odprl omrežje UMTS/HSDPA. Za razvoj nadgrajenega omrežja bo Si.mobil - Vodafone v prvih petih letih namenil 50 milijonov evrov, v prvi polovici leta 2007 je bila njihova glavna investicija izgradnja prve faze UMTS omrežja, ki je v celoti nadgrajen s tehnologijo HSDPA in bo omogočal hitrosti prenosa podatkov do 3,6 Mbit/s. Za pokritost 25 odstotkov prebivalstva je Si.mobil - Vodafone zgradil novo omrežje s 97 baznimi postajami UMTS/HSDPA. S 76 dodatnimi GSM/GPRS/EDGE baznimi postajami bodo izboljšali signal na dosedanjih nepokritih predelih. Naredili smo izjemen korak naprej v poslovanju in številkah. V UMTS/HSDPA smo intenzivno vlagali predvsem v prvi polovici letošnjega leta. Ker pa ne smemo zanemariti celotne baze naših uporabnikov po celi Sloveniji, se v tej drugi polovici leta z investicijami osredotočamo predvsem na nadgradnjo obstoječega omrežja ter razširitev zmogljivosti našega omrežja v vseh večjih mestih po Sloveniji, je dejal predsednik uprave Si.mobila Dejan Turk.",1
"Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil predlog zakona, ki je namenjen pomoči lastnikom hiš in stanovanj ter hipotekarnim podjetjem, ki so v težavah zaradi kreditne stiske Predstavniški dom ameriškega kongresa je včeraj potrdil predlog zakona, ki je namenjen pomoči lastnikom hiš in stanovanj ter hipotekarnim podjetjem, ki so v težavah zaradi kreditne stiske. Predsednik ZDA George Bush je napovedal, da bo zakon podpisal, podoben predlog pa naj bi do konca tedna potrdil tudi senat. Predlog zakona bo 400 tisoč lastnikom stanovanj in hiš omogočilo, da se s svojimi posojilodajalci pogajajo o novih ugodnejših posojilnih pogojih Predlog zakona med drugim dovoljuje Zvezni upravi za stanovanja, da jamči za skupaj 300 milijard dolarjev hipotekarnih posojil, kar bo okrog 400 tisoč lastnikom stanovanj in hiš, ki ne morejo odplačevati visokih obrokov omogočilo, da se s svojimi posojilodajalci pogajajo o novih ugodnejših posojilnih pogojih. Za slednje bo dobiček malce nižji, še vedno pa višji, kot nič, če bi se morali ubadati s povečanimi zalogami zaplenjenih nepremičnin, ki jih ni mogoče prodati. Fannie Mae in Freddie Mac do neomejenega dostopa do zveznih kreditov finančnega ministrstva Predlog zakona prav tako omogoča dvema državnima hipotekarnima podjetjema Fannie Mae in Freddie Mac neomejen dostop do zveznih kreditov finančnega ministrstva, ki bo lahko kupilo neomejeno količino njunih delnic, če ju bo potrebno obvarovati pred propadom. Obe podjetji sta nujni za normalno delovanje trga, saj od hipotekarnih podjetij odkupujeta hipoteke, jih predelata v vrednostne papirje in prodajata naprej. S tem drugim posojilodajalcem ponudita denar za izdajanje novih posojil. Reševanje obeh podjetij bi vlado lahko stalo do 25 milijard dolarjev, vendar pa morda niti ne bo potrebno. Bush je bil najprej proti Bush je bil najprej proti, ker meni, da bo to pomagalo predvsem bankam in hipotekarnim podjetjem, vendar pa je na koncu popustil. V zameno je dobil novo regulativno agencijo, ki bo ostreje nadzirala Freddie Mac in Fannie Mae. Predlog zakona pa predvideva še 15 milijard dolarjev davčnih olajšav. Prvi kupci stanovanj in hiš bodo dobili do 7.500 dolarjev olajšave pri davkih.",1
"Kdo gre v drugi krog, še ni znano Srbska Delta Holding je oddala nezavezujočo ponudbo za 48-odstotni delež v Mercatorju. Zanj naj bi se zanimalo med 10 in 15 ponudnikov. Delta je že novembra lani sporočila, da načrtuje nadaljnjo širitev poslovanja na območju jugovzhodne Evrope, z Mercatorjem pa bi jim uspelo ustvariti družbo s pomembnim tržnim deležem tudi v celotni Evropi. Prva faza ponudb se je sicer iztekla v ponedeljek. Družbe Infond Holding, sicer največja lastnica Pivovarne Laško, ter Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska so 6. decembra objavile poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup skupno 1.820.141 delnic Mercatorja. Infond Holding ima v lasti okoli 25-odstotni delež Mercatorja, preostale družbe iz skupine pa 23,33 odstotka. Postopek prodaje naj bi glede na razpis potekal v treh fazah. V drugi fazi oddaja zavezujočih ponudb V drugi fazi bodo lahko sodelovali le tisti ponudniki, ki bodo posredovali najzanimivejše ponudbe in jih bodo prodajalci ocenili kot primerne. Izbranim ponudnikom bo omogočen skrbni pregled poslovanja Mercatorja, na podlagi tega pa prodajalci pričakujejo prejem zavezujočih ponudb. Rok za oddajo zavezujočih ponudb naj bi bil znan v začetku druge faze. Kot so takrat objavili v pozivu, bo morala zavezujoča ponudba vsebovati število delnic, ki bi bile predmet nakupa, ceno na delnico, načine in rok plačila ter druge pogoje. Kako dolgo bo druga faza trajala, naj bi bilo odvisno od števila izbranih ponudnikov, ki bodo povabljeni za pristop v podatkovne sobe. Tretja faza bi se začela z odpiranjem zavezujočih ponudb, v njej pa naj bi se pogajali za oblikovanje kupo-prodajnih pogodb in določitev končne cene z enim ali več kupci. Delta bo gradila tudi nakupovalni center v Stožicah Družba Delta Holding v lasti enega izmed najbogatejših Srbov Miroslava Miškovića bo sicer v Sloveniji gradila tudi nakupovalni center v prihajajočem šprotnem parku v Stožicah med novo športno dvorano in stadionom. Center naj bi se 30. junija 2010 raztezal na 200.000 kvadratnih metrih z 250 trgovinami v vrednosti 242,5 milijona evrov.",1
"Ljubljana - Banke so v prvih štirih mesecih leta ustvarile 41,5 milijona evrov izgube pred davki, po obdavčitvi pa je izguba dosegla 39,6 milijona evrov. Neto oslabitve in rezervacije so bile v štirimesečju s 185 milijoni evrov za 22,6 odstotka nižje kot v enakem obdobju lani, ko so znašale 238,9 milijona evrov. V lanskem prvem štirimesečju je izguba pred davki dosegla 32,2 milijona evrov, čista izguba pa 51,8 milijona evrov, kažejo danes objavljeni podatki Banke Slovenije. V celotnem lanskem letu so sicer slovenske banke pred davki ustvarile izgubo v višini kar 776,4 milijona evrov, po davkih pa je ta dosegla 754 milijonov evrov. Bruto dohodek bank je bil v prvih štirih mesecih letos s 377,2 milijona evrov za 16,8 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Od tega so bile čiste obresti z 256 milijoni evrov za 20,8 odstotka nižje kot v prvem štirimesečju 2012, neobrestni prihodki pa so se v medletni primerjavi znižali za 6,6 odstotka na 121,2 milijona evrov. Z 233,7 milijona evrov pa so bili za 5,2 odstotka v obdobju od januarja do aprila nižji tudi operativni stroški bank. Posojilna dejavnost bank je medtem ob zaostrenem finančno-gospodarskem položaju še naprej zelo šibka. Obseg posojil nebančnemu sektorju se je aprila glede na marec zmanjšal za 0,9 odstotka. S 30,14 milijarde evrov je bil medletno manjši za 8,8 odstotka, pri čemer se je obseg posojil gospodarstvu skrčil za 12,5 odstotka, obseg kreditov gospodinjstvom pa za 2,7 odstotka. Po drugi strani so banke z nakupi zakladnih menic za 13,7 odstotka povečale posojanje državi, je razvidno iz poročila Banke Slovenije o poslovanju bank v tekočem letu. Banke se ob tem še naprej odločno razdolžujejo pri domačih in še posebej tujih bankah. Število podjetij z zamudami pri plačilu obveznosti do bank do konca aprila zraslo za 103 na 5796 Trenutne krizne razmere in razdolževanje ter prestrukturiranje bank se odražajo tudi v krčenju bilančne vsote. Ta se je aprila na mesečni ravni zmanjšala za en odstotek. Znašala je 45,66 milijarde evrov, kar je 8,5 odstotka manj kot marca lani. Svet Banke Slovenije je že v torek na podlagi podatkov o poslovanju bank ugotovil, da se je kakovost posojilnega portfelja bank aprila po večmesečnem stagniranju spet nekoliko poslabšala. Delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami je aprila znašal 15,2 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke več kot marca in za 0,8 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta. Samo med podjetji je delež slabih terjatev pri 25,2 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke več kot marca in 1,2 odstotne točke več kot ob koncu 2012. Skupno število podjetij z zamudami pri plačilu obveznosti do bank se je od lanskega decembra do konca letošnjega aprila povečalo za 103 na 5796, a je to manj kot marca, ko jih je bilo 6093. Podjetij z zamudo pri plačilih obveznosti je zdaj že 23 odstotkov vseh, kar je sicer 0,6 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta, a za 1,1 odstotne točke manj kot konec marca. Več kot 90 dni jih zamuja 16,5 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke več kot konec lanskega leta in za 0,3 odstotne točke več kot marca. Podjetja v povprečju zamujajo 523,5 dni, kar je dobrih 10 dni več kot ob koncu 2012.",0
"Delavci Viator & Vektor Logistike, ki so se protestno zbrali pred stavbo novoustanovljenega podjetja Transturist na Trati pri Škofji Loki, so zaključili z akcijo in bodo glede stečajnih postopkov skušali pritisniti na sodišča. Takole so delavci Viator & Vectorja konec avgusta izobesili črno zastavo pred sedežem podjetja. Od 30 do 40 delavcev se je zjutraj zbralo pred stavbo Viator & Vektor Logistike na Trati, kjer je sedež novoustanovljene družbe Transturist, da bi opozorili na svoj položaj in neodgovornost za stečaje podjetij v Sloveniji. Vodstvo jim je obljubilo sestanek z ustanoviteljem Transturista Bojanom Novakom, vendar sestanka ni bilo. Kot je pojasnil član izvršnega odbora sindikata prometa in zvez Boris Jelovčan, so jim petnajst minut pred dogovorjenim sestankom namreč sporočili, da Novaka ne bo. Zbrani delavci s protestno akcijo ne bodo nadaljevali, saj bi bilo po besedah Jelovčana to brezpredmetno. Preko državnega sindikata bodo raje poskusili pritisniti na sodne mline, ki odločajo o stečajnem postopku družbe Viator & Vektor Logistika. Delavci bi namreč radi videli, da postopek ne bi trajal napovedanih 14 dni, temveč čim manj, pri tem pa sicer ne izključujejo morebitno dodatno protestno akcijo na Trati ali v Ljubljani, je še pojasnil Jelovčan. Direktor družbe Transturist Bojan Novak je medtem v sporočilu za medije pojasnil, da je bilo podjetje ustanovljeno z zasebnim kapitalom, direktor družbe Viator & Vektor Logistika Zdenko Pavček pa v njej ni ne vlagatelj, ne družbenik. Namen ustanovitve Transturista naj bi bil rešitev dela zdravega jedra Viator & Vektor Logistike, je še zapisal Novak. Družba Transturist je najela prostore Viatorja & Vektorja Logistike v Škofji Loki in bo najemnino plačevala krovni skupini Viator & Vektor in s tem prispevala k povečanju stečajne mase Viator & Vektor Logistike. V družbi bo zaposlenih okrog 40 ljudi, ki s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami s področij logistike in vzdrževanja vozil lahko nadaljujejo z delom in si s tem tudi rešijo svoj eksistenčni položaj, je še zapisal Novak. Novak osebno razume stisko ostalih zaposlenih v družbi Viator & Vektor Logistika, je zapisal v sporočilu, vendar pa gre v tem primeru za podobno zgodbo kot pri podjetju Novoles Novoles Plus, o katerem danes mediji pišejo s pozitivno konotacijo , je še razložil v sporočilu.",0
"Sodeč po sestavi gospodarske delegacije jih najbolj zanima telekomunikacijska in naftna industrija Delegacija stotih gospodarstvenikov je skupaj s predstavniki francoskega gospodarskega ministra na obisku v Libiji, poroča LeMonde.fr. V delegaciji so med drugim predstavniki podjetij Total , Alstom , Alcatel in France Télécom. Med drugim se bodo sestali z libijskimi ministri za gospdoarstvo, telekomunikacije in nafto. ""Dogovarjamo se o podpisu nekaj pogodb za rekonstrukcijo Misrate (uporniško oporišče na zahodu Libije v času arabske pomladi, ki so ga uničile sile umrlega diktatorja Moamerja Gadafija) in spodbujanje naftne industrije. Ob tem je sekretar ministrstva napovedal začetek pogajanj med novimi libijskimi oblastmi in proizvajalcev letal Airbusom o naročilu 11 letal za dve libijski družbi iz leta 2007.",1
"Med osumljenimi klubi sta menda tudi Drava in Iterblock V Nyonu so se predstavniki Evropske nogometne zveze (UEFA) srečali s predstavniki desetih držav, iz katerih naj bi prihajali klubi, ki so osumljeni, da so del stavniške afere. Na sestanku so sprejeli nekaj sklepov, med drugim, da je do pridobitve uradnih dokumentov potrebno vse objavljene informacije v medijih v povezavi z afero šteti kot namigovanja. Po sestanku brez komentarjev V tej fazi preiskave komentiranje vpletenosti posameznikov ali klubov v navedeni primer ni dovoljeno in tega se držita tudi slovenska predstavnika, generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije Dane Jošt in disciplinski sodnik Simon Jeglič. Joštov telefon je zvonil v prazno, kar ni presenetilo Matjaž Krajnika, ki na Nogometni zvezi Slovenije skrbi za stike z javnostjo: ""To je preveč občutljiva tema, da bi jo kdor koli od nas lahko komentiral."" Medtem ko odgovorni zaradi preiskav molčijo, pa nekateri mediji vendarle poročajo, katere tekme so del preiskave. Tako je časnik Delo objavil, da je sumljivih sedem tekem Drave (po dve proti Luki Kopru, CM Celju in Nafti ter tekma dodatnih kvalifikacij za obstanek proti Aluminiju), v nepravilnosti pa naj bi bila vmešana tudi sodnik in trener. Američani omenjajo Interblock Kot poroča AP, so med osumljenci za nepravilnosti na tekmah evropske lige tudi nogometaši ljubljanskega Interblocka, sumljiv je njihov obračun z Metalurgom. Poleg Ljubljančanov naj bi UEFA med osumljene klube navedla še KF Tirano, KS Vlaznio iz Albanije, Dinaburg iz Latvije in Honved z Madžarske. Osumljeni naj bi bili tudi trije sodniki evropskih tekem, katerih imena pa niso sporočili. Do končne vsebine klobčiča, ki se je začel odvijati prejšnji teden, ko so nemški mediji začeli poročati o stavniški aferi po Evropi, je torej še dolga pot. Najprej bodo morale svoj del naloge opraviti kriminalistične službe oziroma organi pregona, nato bo na vrsto prišlo tožilstvo, šele v končni fazi pa bodo lahko kazni sprejemale nogometne zveze in klubi.",0
"Nevidni delavci sveta opozarjajo na stisko Kdo je komu dolžan - delavec Vegradu ali Vegrad delavcem, se sprašujejo zapuščeni in ogorčeni delavci v samskem domu. Plač niso dobili več kot leto dni, podjetje v stečaju pa od njih terja najemnino. Bo Slovenija postala brezdomska država? Ti samski domovi niso last Vegrada. Delavci so jih sami gradili, v svojem prostem času. 53 let sem tukaj, dobro vem, koliko so delavci prispevali, je na tiskovni konferenci Nevidnih delavcev sveta IWW dejal član skupine samoorganiziranih Vegradovih delavcev. Vegrad je v stečajnem postopku, delavci pa - kot so s plačilnimi izpiski dokazovali - niso že skoraj leto dni prejeli plač. Delavci migranti so ostali brez vsega, podjetje jim dolguje od 4.000 do 15.000 evrov, nekaterim še veliko več, životarijo ob Karitasu in Rdečem križu, je pojasnil predstavnik IWW-ja Matjaž Oven. Kot so sporočili iz zveze Nevidnih delavcev sveta, delavce po vsej verjetnosti čaka le okoli 10-odstotno poplačilo iz stečajne mase. Od tega zneska pa jim bodo vzeli še denar za najemnino. Zato je prejšnji teden 43 vegradovcev v samskem domu v Vili Pregarčevi v Ljubljani začelo najemniško stavko, Vegradovi stečajni upraviteljici Alenki Gril, DZ-ju, vladi, predsedniku države in drugim institucijam so razposlali štiri zahteve. Naj se delavcem in ne največjim lastnikom - NLB-ju, Merkurju, Lafarge cementu, državnemu upravljalskemu podjetju PDP - terjatve izplača prednostno in 100-odstotno. Če se to zgodi, so ti delavci pripravljeni iz tega zneska poplačati tudi samski dom. Država je kriva, država naj doplača A ker za to ni veliko upanja, so se z zahtevami obrnili na državo. Država se je ob vstopu v Evropsko unijo zavezala, da bo spoštovala delovno zakonodajo in pravice, hkrati pa je dogajanje v Vegradu dolgo časa dopuščala. Tudi država je kriva, je odmevalo na tiskovni konferenci. Zato od države, ki je po njihovi oceni zatajila pri zagotavljanju pravne varnosti, zahtevajo ustanovitev posebnega sklada, ki naj poplača morebitno razliko od prejemka iz stečajne mase do polne terjatve. Kot zadnje delavci zahtevajo, da se samski dom, ki so ga sami gradili , ne proda. Če bo treba, se bom ulegel pred dom, je napovedal Fajih Musić.",0
"Številna podjetja odlašajo do zadnjega trenutka Na Ajpesu bodo v petek izvedli prvi obvezen večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Prijavljeni znesek je 325 milijonov evrov, trenutno pa obstaja še precejšnja zmeda. Za zdaj je v prvi obvezni večstranski pobot 4.350 dolžnikov prijavilo 92.000 obveznosti, skupen znesek pa je 325 milijonov evrov, so povedali na Agenciji za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Vendar pa prijave sprejemajo še danes pa tudi v petek - rok bi na Ajpesu lahko podaljšali vsaj do konca delovnega dne -, zato bo na končne ocene treba še nekoliko počakati. Na agenciji zatrjujejo, da so kljub kratkemu obdobju za priprave na izvedbo prvega pobota dobro pripravljeni, je zatrdila direktorica Romana Logar. Prijavo v pobot sicer lahko poslovni subjekti opravijo prek spletnega portala ali pa podatke uvozijo v sistem Ajpesa. Odlašajo do zadnjega trenutka Zatika pa se pri tistih poslovnih subjektih, ki so s pripravami predolgo odlašali. Za prijave v pobot namreč potrebujejo digitalno potrdilo, prijavo pa lahko z elektronskim podpisom odda zastopnik podjetja, od njega pooblaščena oseba znotraj podjetja ali računovodski servis. V številnih podjetjih šele potekajo postopki pooblaščanja, je pojasnila Logarjeva, pa tudi računovodski servisi so zasuti z delom. Po besedah direktorice Ajpesa so težave nastale zlasti pri tistih, ki so pričakovali prestavitev roka za pobot, za kar so se močno zavzemali v GZS-ju. Govorijo na pamet Direktorica je ob tem odločno zavrnil očitke, da je obvezen pobot še poslabšal likvidnost podjetij, po njenem mnenju gre za govorjenje na pamet . Zagotovila je, da bodo po izvedbi prvega pobota na Ajpesu opravili podrobne analize, ki bodo pokazale, kakšni so resnični učinki pobota, do takrat pa so vsi očitki neutemeljeni.",0
"Peking - Prodaja vozil blagovne znamke Mercedes-Benz na Kitajskem se je lani okrepila za 77 odstotkov. Na celinski Kitajski in v Hongkongu so prodali 68.500 vozil in tako okrepili položaj najhitreje rastoče luksuzne blagovne znamke v državi, so sporočili iz nemškega avtomobilskega proizvajalca Daimler. Prodaja osebnih vozil Mercedes-Benz na Kitajskem je decembra lani z 9350 prodanimi avtomobili dosegla rekordno mesečno prodajo. K letni rasti je sicer največ pripomogla prodaja avtomobila razreda C, ki ga proizvajajo na Kitajskem, saj so prodali 15.000 teh vozil, poroča nemška tiskovna agencija dpa. ""Mercedes-Benz odseva uspeh avtomobilske industrije v lanskem letu, zabeležil pa je tudi najuspešnejše leto doslej, v katerem je Kitajska postala četrti največji trg na svetu za Mercedes-Benz,"" je izpostavil prvi mož Mercedes-Benza na Kitajskem Klaus Maier. Kitajska je postala gonilni trg avtomobilske industrije. V preteklih dneh je več avtomobilskih proizvajalcev objavilo podatke o rasti prodaje na tem azijskem trgu, med drugim Volkswagen in Ford. Nekateri analitiki ob tem opozarjajo, da bi se kitajski trg v prihodnjih nekaj letih lahko soočil s presežkom osebnih vozil.",1
"Ljubljana - Ker vlada proračunsko konsolidacijo vse od slabšanja položaja javnih financ v letu 2008 prelaga, državi grozi znižanje bonitetne ocene. Tako meni bonitetna hiša Standard&Poor's, ki je obete Slovenije znižala s stabilnih na negativne. Oslabela je odločnost vlade za konsolidacijo javnih financ, pritisk na znižanje bonitete pa se bo še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami, so zapisali analitiki bonitetne hiše. Za zdaj so boniteto Slovenije za dolgoročno in kratkoročno kreditno sposobnost oziroma tveganje sicer ohranili pri AA oziroma A-1+. Morebitnega poslabšanja bonitetne ocene države se lahko bojijo predvsem v bankah, saj bi se jim posledično poslabšali že tako zaostreni pogoji zadolževanja na medbančnih trgih. ""Vsaka sprememba bonitetne ocene, kakor tudi obetov države, vpliva na strošek zadolževanja SID banke, saj ima SID banka zaradi svoje pomembne vloge, lastništva države in tudi garancije države enako bonitetno oceno po Moody's kot Republika Slovenija,"" nam je pojasnil namestnik direktorja zakladništva v banki Matjaž Stritih. Ta pojasnjuje, da sama sprememba obetov ne bo bistveno vplivala na strošek zadolževanja države, veliko pomembnejše bo dejstvo, če bo dejansko prišlo do znižanja bonitetne ocene, kakor tudi makroekonomska slika naše države. Ko gre za zadolževanje bank, pa bi lahko poslabšanje obetov države v manjšem delu posredno vplivalo tudi na njihovo zadolževanje. ""Bistveno pomembnejše pa je dejstvo, da ima mednarodna bonitetna hiša Moody's negativno videnje o slovenskem bančnem sistemu oziroma o treh naših največjih bankah,"" je spomnil na znižanje bonitetnih ocen NLB, NKBM in Abanke. Minister za finance Franc Križanič je ob včerajšnji objavi ocene Standard&Poor's povedal, da so glavna skrb bonitetne hiše strukturne reforme, hkrati pa hvalijo sprejeto pokojninsko reformo. ""Tudi sam pričakujem, da bodo socialni partnerji našli dovolj razumevanja, da bomo lahko družba, ki je sposobna varčevati,"" je dodal. katja.svensek@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Cena slovenskega zadolževanja na kapitalskih trgih je dosegla rekordne vrednosti, odkar je Slovenija članica evroobmočja, potem ko so donosi 10-letnih državnih obveznic presegli mejo sedmih odstotkov. Toda krivda ni povsem na strani Slovenije, je prepričan ekonomist pri francoski banki BNP Paribas Michal Dybula, saj je vsaj deloma Slovenija tudi žrtev razmer v sosednji Italiji, ki se nahaja v vrtincu dolžniške in politične krize. Vrednost slovenskih 10-letnih obveznic pada že četrti dan, razlika v donosih med slovenskimi in podobnimi nemškimi obveznicami pa je dosegla prav tako rekordnih 511 bazičnih točk, potem ko je še teden dni nazaj razlika znašala le 396 točk. Vrednost zavarovanja kreditnega tveganja (CDS) z zapadlostjo petih let pa je v zadnjih treh mesecih zrasla za 78 odstotkov na 325 bazičnih točk, sodeč po podatkih analitske hiše Markit.Grški (in italijanski scenarij) se še ne obeta Po Dybulovem mnenju sicer na skokovito rast donosov poleg bližine Italije vpliva tudi močna prisotnost italijanskih bank v državi, seveda pa tudi negotove fiskalne razmere. ""Toda težave so bistveno lažje za obvladovanje kot v Italiji ali nekaterih drugih perifernih državah, kot so Grčija, Portugalska ali Irska, saj je slovenska raven zadolženosti znatno nižja,"" še pojasnjuje Dybula. Kljub temu pa mora Slovenija nujno znižati proračunske izdatke in izvesti nujno potrebne strukturne reforme, sicer ji grozi povečano tveganje nove recesije, pri čemer so posebej zaskrbljujoči podatki o močnem padcu zunanjega povpraševanja, investicij in gradbene dejavnosti.""Slovenija ne rabi bailouta"" Evropska komisija je sicer včeraj Sloveniji za letos napovedala 1,1-odstotno gospodarsko rast, v letih 2012 in 2013 pa naj bi ta znašala en odstotek oziroma 1,5 odstotka. Povečala naj bi se tudi javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Kljub temu pa so pri komisiji danes izpostavili, da glede Slovenije niso zaskrbljeni, saj naj bi se bila država ""sposobna spopasti z naraščajočimi stroški zadolževanja brez zaprositve za mednarodno finančno pomoč."" Od septembra dalje so sicer vse tri najpomembnejše bonitetne agencije Sloveniji znižale oceno, zlasti zaradi zaostrovanja razmer v bančnem sistemu in nezadostnih proračunskih reform. Standard&Poors in Fitch tako Sloveniji podeljujeta oceno AA-, Moody's pa oceno Aa3.",0
"Britanska banka HSBC bo ZDA plačala 1,48 milijarde evrov odškodnine. Banka je omogočila finančne prenose iz držav, kot so Mehika, Iran in Savdska Arabija. Stranke, povezane z mednarodnim kriminalom, med drugim terorizmom in tihotapljenjem mamil, so tako prale denar. Ameriške oblasti so banko HSBC obtožile, da je omogočila neprimerne finančne prenose iz držav, kot so Mehika, Iran, Severna Koreja in Savdska Arabija. Strankam, povezanim z mednarodnim kriminalom, med drugim terorizmom in tihotapljenjem mamil, je tako omogočila pranje denarja. Potem ko je bilo pred kratkim ugotovljeno, da je britanski bančni velikan HSBC v letih 2007 in 2008 strankam iz Mehike, Irana in Savdske Arabije omogočil pranje denarja v ZDA, je britanska banka zdaj privolila v poravnavo. ZDA bo plačala 1,92 milijarde dolarjev 1,48 milijarde evrov, kar je za tovrstne napake rekordno visoka odškodnina. Preiskava je v okviru ameriškega notranjega ministrstva potekala pet let. Vpleteni so nato dosegli dogovor, da se lahko HSBC, če izpolni pogoje, kot je plačilo kazni, izogne kazenskemu pregonu. V omenjeni banki so pojasnili, da kmalu pričakujejo dogovor tudi z britanskimi oblastmi. Sprejemamo odgovornost za pretekle napake, je danes poudaril izvršni direktor banke Stuart Gulliver. Pojasnili smo že, da nam je zelo žal zanje, in to zdaj ponavljamo. HSBC je od danes popolnoma drugačna organizacija, je dodal. Stalni senatni pododbor za preiskave v ZDA je poleti ugotovil, da je bil nadzor HSBC močno pomanjkljiv. Predstavniki banke so na kongresnih zaslišanjih te napake priznali.",0
"Zdravila na recept. Analiza predpisovanja receptov razkrila tudi zasvojence in kriminalce. Družinski zdravnik na leto povprečno napiše 9.572 receptov v vrednosti dobrih 245 tisoč evrov, kaže analiza Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zdravniki pa lahko v bazi podatkov že nekaj časa preverjajo tudi, ali predpišejo več ali manj receptov kot kolegi, pa kje so po predpisovanju antibiotikov, pomirjeval in zdravil za želodčne težave ter koliko njihovih pacientov ima več kot deset in koliko več kot 15 zdravil hkrati. Dokončanje mesec prej Zdravniki so povprečnemu bolnemu leta 2009 predpisali že za 23 odstotkov zdravil več kot leta 2004. (Foto: Žurnal24) Juri Fürst z ZZZS zanika, da je cilj nove baze podatkov, da bi ugotavljali ekstreme in tako iskali “najbolj potratne zdravnike”, saj naj bi informacijski sistem zavodu že prej omogočal spremljanje najrazličnejših kazalnikov. “Seveda pa si želimo, da bi se predpisalo manj receptov in da bi se strošek predpisanih receptov na osebo zmanjševal,” priznava. Zdravniki ne gledajo na kartico Ugotovitve. ZZZS ugotavlja, da zdravniki, ko predpisujejo zdravila, ne izkoristijo možnosti vpogleda v zapis na zdravstveni kartici, katera zdravila vse že ima pacient. Tako je več kot dva tisoč ljudem predpisanih več kot 15 zdravil. So pa ugotovili, da se določenim pacientom predpiše zelo veliko receptov. Rekorder je zavarovanec, ki je od zdravnikov dobil kar 331 receptov, na drugem mestu je oseba z 259 in na tretjem oseba z 237 recepti na leto. “Take primere smo seveda raziskali,” pravi. Podali kazensko ovadbo Kot pojasnjuje, ti ljudje vseh teh receptov običajno ne dobijo pri enem, ampak pri več zdravnikih, ki pogosto ne preverijo, kaj je pacientu že predpisal kateri drug zdravnik. Med rekorderji po receptih so sicer odkrili tudi zlorabe, to je zasvojence z zdravili in že skoraj kriminalce, ki naredijo vse, “tudi izsiljujejo, grozijo in jokajo, če je treba, samo da od zdravnika dobijo zdravila”. Tako je zavod pred kratkim podal kazensko ovadbo zoper enega od zavarovancev. Neuradno naj bi bil iz Ljubljane. Na vprašanje, zakaj takih pacientov ne prijavijo zdravniki sami, Fürst odgovarja, da zdravnike v prvi vrsti zavezuje zdravniška molčečnost. Vse več zdravil Poleg tega je analiza pokazala, da se število ljudi, ki prejemajo zdravila, v zadnjih letih ni bistveno povečalo (zraslo je le za tri odstotke). Se je pa povečala količina predpisanih zdravil, v petih letih je zrasla za kar 23 odstotkov. Samo število ljudi, ki hkrati jemljejo več kot deset zdravil, je od leta 2004 do 2009 s 13 tisoč poskočilo na več kot 23 tisoč.",0
"Ljubljana - ""Prisotna je lažna ocena, da je gospodarske recesije konec,"" opozarja generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Obseg gospodarske aktivnosti je glede na lansko leto nižji za četrtino, v številnih dejavnostih je upad še večji, obvladovanje stroškov v podjetjih je na maksimumu, novih naročil ni. Gospodarstvo in vlada nimata različnega mnenja glede stanja gospodarstva, niti glede potrebnih ukrepov, a ko gre za implementacijo teh, vlada odpove. ""Tudi ko ukrepi ne prijemajo, kot na primer jamstvena shema, se vlada ne odzove in to ji zamerimo,"" pravi Hribar Milič. ""Javna poraba se ne znižuje, bolj ko govorimo o razvojnem proračunu, manj ga vidimo, politika trga dela se ne spreminja, internacionalizacija gospodarstva niso le gospodarske delegacije, ki tega ali onega predsednika spremljajo ob njegovem obisku v tujini,"" je nanizal generalni direktor GZS. Položaj je zaskrbljujoč. Podjetje, ki nima naročil, ustavi proizvodnjo, kar se kaže v znatnem upadu rabe električne energije in ta je v predelovalnih dejavnostih še vedno za 24 odstotkov nižja. Ko se oziramo po okrevanju nemškega ali francoskega gospodarstva, se je treba zavedati, da slovenska podjetja ne sodelujejo z nemškim gospodarstvom, ampak z nemško industrijo in ta je ""še daleč od tega, da bi govorili o odboju"". Tudi če tuji trgi, pomembni za slovensko gospodarstvo, beležijo okrevanje, bodo še vedno beležili 10-odstotni padec. Struktura slovenskega gospodarstva ostaja neugodna. Več kot 133.000 ljudi ali 26 odstotkov zaposlenih dela v podjetjih, katerih dodana vrednost je nižja od 20.000 evrov. Le 24 odstotkov zaposlenih oziroma nekaj več kot 120.000 ljudi ustvarja dodano vrednost nad 40.000 evri. Proračun je še vedno premalo razvojno naravnan, poudarja Hribar Milič, ki je hkrati prepričan, da za dve milijardi evrov visok javnofinančni primanjkljaj ni podlage, saj je bilo premalo narejenega pri javni porabi, predvsem pri stroških za plače javnih uslužbencev, ki predstavljajo 40 odstotkov vseh stroškov. katja.svensek@dnevnik.si",0
"Gre za doslej najvišje uradnike državnih podjetij, ki odgovarjajo za nečednosti, ki so vodile v zadnjo finančno krizo in recesijo Zvezna komisija za borzo in vrednostne papirje (SEC) je danes v New Yorku vložila tožbo proti šestim nekdanjim direktorjem dveh državnih hipotekarnih bank Fannie Mae in Freddie Mac zaradi prevar in zavajanja vlagateljev glede obsega izpostavljenosti tveganim naložbam v drugorazredne hipoteke. Foto: Dreamstime Pred sodišče morata nekdanji glavni izvršni direktor Fannie Mae v letih 2005 do 2008 Daniel Mudd in nekdanji glavni izvršni direktor Freddie Mac od leta 2003 do 2008 Richard Syron. Obtožena sta še nekdanja direktorica za oceno tveganj pri Fannie Mae Enrico Dallavecchia in nekdanji izvršni podpredsednik za enodružinske hipoteke pri istem podjetju Thomas Lund. Laži so pričele že dve leti pred pokom balona To velja tudi za nekdanjo izvršno podpredsednico ter glavno poslovno direktorico pri Freddie Macu Patricio Cook ter nekdanjega izvršnega direktorja za enodružinske hipoteke pri istem podjetju Donalda Biseniusa. Gre za doslej najvišje uradnike državnih podjetij, ki odgovarjajo za nečednosti, ki so vodile v zadnjo finančno krizo in recesijo. Direktor oddelka za pregone pri SEC Robert Khuzami je ob najavi tožbe sporočil, da so omenjeni direktorji zagotavljali, da je njihova izpostavljenost drugorazrednim hipotekam bistveno manjša, kot je dejansko bila, in so se tega tudi zavedali. To naj bi počeli v času od decembra 2006 do avgusta 2008, ko je nepremičninsko-finančni balon dokončno razneslo.",0
"Novak Obljubljam, da bom izpolnil vse obveznosti Družba Transturist ni obvodno podjetje družbe Viator & Vektor, saj ne bo vstopalo v njegove posle, trdi direktor Viator & Vektor Logistike Bojan Novak. Podjetje pa predstavlja temelj za nov začetek v primeru, da Viator & Vektor kljub vsem prizadevanjem ne bo uspel obstati, je v pismu zapisal Bojan Novak. Družba Hoskyn Child je z zainteresiranim partnerjem začela skrbni pregled poslovanja Viator & Vektorja in nadaljuje pogovore s konzorcijem bank, je za POP TV povedal direktor družbe Jonathan Wooller. Več naj bi bilo znanega v desetih dneh. Angleška družba Hoskyn Child je prejšnji petek na svoji spletni strani objavila, da se je s skupino Viator & Vektor dogovorila, da ji bo pomagala pri strategiji in načrtovanju za prihodnost. Wooler je zapisal, da gre za zelo pomembno pogodbo za Hoskyn Child in da se veseli sodelovanja z vodstvom Viator & Vektorja v prihodnjem letu. Predsednik upravnega odbora družbe Skupina Viator & Vektor Zdenko Pavček je prejšnji teden dejal, da ima strateškega partnerja, ki je pripravljen vstopiti v Viator & Vektor. Za koga gre, ni želel izdati. Novak Obljubljam, da bom izpolnil obveznosti Družbo sem ustanovil z namenom, da v situaciji, ko je Viator & Vektor Logistika razglasila insolventnost in morala ustaviti svoje poslovne operacije, skušam ustvariti predpogoje za nadaljevanje prevozniške in logistične dejavnosti v Škofji Loki, je še pojasnil Novak, pišejo Finance. In dodal Kot Ločan, ki se celotno svojo delovno dobo ukvarja izključno s prevozništvom, se k temu čutim zavezan, poklican in ne nazadnje tudi usposobljen. Novak sicer obljublja, da bo kot direktor Logistike v celoti in do konca izpolnil svoje poklicne obveznosti ter lastnikom v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju predložil poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, skupaj z opisom finančnega položaja družbe, analizo vzrokov za insolventnost in mnenjem o obstoju vsaj 50-odstotne verjetnosti, da bi bilo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi Viator & Vektor Logistika znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Pripraviti se moramo na vse različice Dokler bom verjel v še zadnji kanček možnosti za obstoj Viator & Vektor Logistike, bom temu, kot vseskozi doslej, posvečal ves svoj čas, trud, znanje, pa tudi zdravje. A izkušnje našega poslovnega okolja nas učijo, da je usoda podjetij prevečkrat odvisna od negospodarskih okoliščin in vplivov, zato se moramo gospodarstveniki pripraviti na vse možne različice, pravi Novak. Transturist tako predstavlja temelj za nov začetek v primeru, da Viator & Vektor ne bo uspel obstati. Pri tem pa bo Transturist po svojih najboljših močeh prednostno zaposloval bivše delavce družbe Alpetour ter Viator & Vektor Logistike, je obljubil. Okrožno sodišče v Kranju je prejšnjo sredo v register vpisalo družbo Transturist, družba za prevoz, špedicijo in vzdrževanje. Ustanovni kapital je 7.500 evrov, edini ustanovitelj in direktor pa je Novak.",1
"Smrtonosna bakterija E.coli: ""Živila spornih španskih pridelovalcev k nam niso bila distribuirana,"" je ugotovila inšpekcija. Kot smo že včeraj obvestili javnost, so rezultati epidemioloških kot tudi laboratorijskih preiskav pokazali, da so vzrok zastrupitev kumare, kontaminirane z enterhemoragično bakterijo Escherichio coli. Inšpektorat RS za hrano ""Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano RS po prejemu informacije o vrsti živila, ki je povzročila številne zastrupitve in smrtne žrtve v Nemčiji, nadaljuje z aktivnostmi uradnega nadzora tudi danes"", so sporočili iz inšpektorata. ""Slovenija ni prejela nobenih novih informacij o distribuciji kakršnekoli sporne zelenjave v Slovenijo,"" pravijo na inšpektoratu. Dodajajo, da preventivno vseeno izvajajo inšpekcijske preglede ter vzorčenje zelenjave. ""Predmet nadzora so bile tako trgovske verige, danes pa predvsem tržnice v vseh večjih mestih,"" pravijo na inšpektoratu. Ob inšpekcijskih pregledih včeraj in danes je bilo ugotovljeno, da živila spornih španskih pridelovalcev k nam niso bila distribuirana, so sporočili. Več hrane španskega izvora v trgovskih verigah ""Ob pregledih je bilo ugotovljeno, da se na slovenskih tržnicah večinoma prodaja zelenjava, katere poreklo sta Slovenija ter Italija. Le na nekaj tržnicah so inšpektorji našli zelenjavo španskega porekla (paradižnik). Poreklo ostale zelenjave, ki se je pri nas tržilo na tržnicah, pa je še Turčija, Makedonija, Madžarska, redko Nizozemska (por, zelena, paradižnik),"" so še zapisali v sporočilu za javnost. Ob pregledih je bilo včeraj in danes odvzetih tudi 20 uradnih vzorcev zelenjave. Vzorce so vzeli na kumarah, paradižniku, papriki in bučkah. Poreklo desetih vzorcev je Španija, ostali vzorci zgolj kumar pa izvirajo iz Slovenije, Italije, Madžarske, Makedonije in Avstrije. ""Skupno število odvzetih vzorcev spornega živila - kumar- je 13,"" so sporočili iz inšpektorata. Rezultate prvih analiz pričakujejo predvidoma konec naslednjega tedna. Pet žrtev v Evropi Bakterija je v Evropi skupno zahtevala že pet smrtnih žrtev, vse več pa je tudi okuženih. Zdaj jih je že več kot 600, 140 od njih pa jih ima sindrom, ki lahko pripelje do odpovedi ledvic, piše nemški Bild. Več zelenjave španskega porekla, ki ne izvira od spornih pridelovalcev, se nahaja v trgovskih verigah, so še ugotovili. Pri tem so se nekateri trije trgovci sami odločili za preventivno vzorčenje te zelenjave, nekaj pa je tudi začasno ustavilo dobavo kumar iz Španije.",0
Inovatorjem bodo na pomoč priskočili strokovnjaki novozgrajenega ljubljanskega tehnološkega parka.,1
"Pliberk - Potem ko so avstrijske železnice lansko jesen enostransko prekinile mednarodni tovorni železniški promet na progi med Prevaljami in avstrijskim Pliberkom, je bila proga novembra lani ponovno vzpostavljena. A le začasno oziroma do 10. decembra letos. Koroško gospodarstvo temu ni naklonjeno, prav tako ne župani. Avstrijske železnice (Rail Cargo Austria - RCA) so konec septembra lani zaradi ekonomskih razlogov enostransko zaprle 12-kilometrsko progo za tovorni promet Prevalje - Pliberk. Temu so najprej nasprotovali v Sindikatu železniškega prometa Slovenije, še ostrejši je bil odziv koroških županov, ki so izpostavljali nujnost ohranitve prometnice proti Evropi in od vlade zahtevali ukrepanje. Za ohranitev se je zavzel tudi minister za promet Patrick Vlačič, ki pa je opozoril, da morata obe podjetji, slovenske in avstrijske železnice, pri tem najti svoj poslovni interes in seveda tovor, ki bi se na progi še naprej prevažal. Mednarodni tovorni promet preko mejnega prehoda Prevalje - Pliberk je bil nato po posredovanju Slovenskih železnic ponovno vzpostavljen 5. novembra lani. Slovenske železnice so predstavnikom avstrijskega prevoznika RCA izrazile nestrinjanje z enostransko ukinitvijo mednarodnega tovornega prometa čez ta mejni prehod, so STA pojasnili na Slovenskih železnicah. Pogodbo odpovedali novembra lani Mednarodni tovorni promet čez ta mejni prehod namreč poteka v skladu s kooperacijsko pogodbo o predaji in prevzemu pošiljk v mednarodnem prometu med Slovenijo in Avstrijo, ki tako najprej ni bila ustrezno odpovedana. So pa nato avstrijske železnice pogodbo skladno z njenimi določili odpovedale takoj novembra lani. Odpovedni rok poteče konec letošnjega leta, tako da od 10. decembra 2011, ko začne veljati novi vozni red, mednarodni tovorni promet čez ta mejni prehod ne bo več mogoč, pojasnjujejo v Slovenskih železnicah. Poleg koroških županov se za ohranitev proge zavzemajo tudi v koroškem gospodarstvu. Ohranitev proge je nujna za obstoj in razvoj lesne industrije in celotnega koroškega gospodarstva, menijo v Lesni Tovarni ivernih plošč (TIP) Otiški Vrh. Kot so pojasnili za STA, so progo v preteklosti že uporabljali tako za izvoz ivernih plošč kot tudi za uvoz oblega lesa in lepila iz tujine. Ukinitev proge bi tako negativno vplivala na logistične rešitve v okviru poslovanja Lesne TIP. Menijo, da je progo potrebno ohraniti in posodobiti tako, da bo možen prevoz tovora z večjimi osnimi obremenitvami. Hkrati poudarjajo tudi ekološki vidik ohranitve tovornega železniškega prometa. Ukinitev ovira za Metal Ravne Ukinitev proge predstavlja tudi oviro za nadaljnji razvoj podjetja Metal Ravne, pravi glavni direktor Metala Andrej Gradišnik. Metal Ravne, ki je del skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, je namreč globalno podjetje, ki veliko surovin kupi v Evropi in v Evropo izvozi več kot polovico vse proizvodnje. Kot je Gradišnik pojasnil za STA, bi v primeru ukinitve ves Metalov promet iz EU in v EU potekal po cestah ali po logistično dražji poti prek Maribora. Daljši transport ni ugoden s stroškovnega vidika, prav tako cestni transport pomeni večjo ekološko obremenitev okolja. Zato si v Metalu Ravne želijo, da bi proga Prevalje - Pliberk delovala tudi v prihodnje.",0
"Ljubljana - Telekom Slovenije in Elektro Ljubljana sta se s podpisom pisma o nameri zavezala k sodelovanju pri skupnem razvoju storitev na področju učinkovite rabe električne energije, ki bodo povezale rešitve in storitve obeh družb. Kot so danes sporočili iz podjetij, imata skupen gospodarski interes na področju razvoja storitev učinkovite rabe električne energije in nudenja teh storitev uporabnikom obeh podjetij. Cilj skupnega sodelovanja je omogočiti obogatitev obstoječe ponudbe obeh partnerjev z novimi storitvami na okoljskem in energetskem področju s poudarkom na učinkovitejši rabi električne energije. S tem bodo posredno pomagali pri zniževanju izpusta toplogrednih plinov in izboljšanju kakovosti življenja, še pravijo v Telekomu in Elektru Ljubljana.",1
"Predsednik vlade Janez Janša je na današnji novinarski konferenci povedal, da je vlada sprejela nekaj ukrepov za razbremenitev gospodarstva, kar bo pokrila z letošnjim proračunskim presežkom Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o davku na dohodek pravnih oseb, s katero znižuje davčne stopnje, povečuje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter znova uvaja splošno investicijsko olajšavo. S tem bodo po besedah premierja Janeza Janše podjetja dobila nekaj kisika za reševanje pred svetovno finančno krizo. Tako bo podjetjem na voljo dodatnih 20 odstotkov olajšave na vlaganja v raziskave in razvoj, podjetjem v manj razvitih delih države pa še dodatnih 20 odstotkov. Kot je predsednik vlade Janez Janša povedal na tiskovni konferenci, bo nižji tudi davek na dohodek pravnih oseb in sicer iz 22 na 20 odstotkov. Podjetja bodo dobila tudi 30-odstotno olajšavo na vlaganja v opremo. Janša: 2010 bi lahko bilo leto znatne gospodarske rasti Če bodo predlagani ukrepi sprejeti, pravi Janša, se Slovenija še lahko izgone recesiji. Napoveduje, da bo leto 2009 kritično leto, leto 2010 pa bi bilo lahko leto znatne gospodarske rasti. Zaradi teh ukrepov bo seveda prizadet državni proračun, za koliko, pa Janša ni želel razkriti. Bo pa pokrit z letošnjim presežkom proračuna, ki znaša 240 milijonov evrov.",1
"Predstavljamo lestvico držav, katerih podjetja v oktobru, novembru in decembru predvidevajo največje povečanje delovnih mest Ameriška agencija za zaposlovanje Manpower je sestavila lestvico držav, ki bodo glede na rezultate ankete največ zaposlovale v zadnjem letošnjem četrtletju. Na vrhu so se znašle kar tri azijske države. V anketo je bilo vključenih 62 tisoč podjetij iz 36 držav sveta, ki so odgovarjala na vprašanje, kakšno spremembo glede števila zaposlenih predvidevajo v načrtu do konca leta, torej ali bodo zaposlovali ali odpuščali. Oceno prihodnjega zaposlovanja je agencija dobila kot razliko med odstotkom podjetij v državi, ki v zadnjih treh mesecih leta predvidevajo povečanje zaposlenih, in odstotkom podjetij, ki načrtujejo odpuščanja. Slovenska podjetja v anketo niso bila vključena. Države, ki ob koncu leta obljubljajo največje število novih delovnih mest, si lahko ogledate v galeriji. Jutri pa bomo objavili lestvico tistih držav, ki za zaposlovanje ob koncu leta ne bodo najbolj prijazne.",1
"Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) bo prihodnji teden sklical izredno sejo glavnega odbora Predsednik Sviz Branimir Štrukelj je napovedano znižanje plač javnim uslužbencem za 15 odstotkov, ki ga za uravnoteženje javnih financ predvideva vlada, označil za nesprejemljivo. Kot je dejal, bodo v Sviz v začetku prihodnjega tedna sklicali izredno sejo glavnega odbora in dorekli nadaljnje korake. Z varčevalnimi ukrepi vlade, meni Branimir Štrukelj, bi morali začeti na strani najbogatejšega sloja prebivalstva in pri sivi ekonomiji. Predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) vztraja pri izhodiščih, ki so jih imeli že pri Pahorjevi vladi, in sicer da so se sicer pripravljeni odrekati nekaterim pravicam, kot so jubilejne nagrade in nadomestila, na znižanje plač ali odpuščanja delavcev pa nikakor ne bodo pristali. Vse je bolj podobno ultimatu ""Predsednik vlade je rekel, da bi se morali izpogajati do 5. aprila, do takrat nas loči dobrih 10 dni. Tako opevani socialni dialog to vsekakor ni, vse je bolj podobno ultimatu in na nek način izzivanju splošnega socialnega konflikta,"" ocenjuje Štrukelj. Vlada želi z različnimi varčevalnimi in prilagoditvenimi ukrepi letos privarčevati dobrih 818 milijonov evrov, prihodnje leto pa skoraj 949 milijonov evrov. S prilagoditvami delovanja javnega sektorja želi vlada letos privarčevali dobra 402 milijona evrov, prihodnje leto pa 408 milijonov evrov. Med ključne predlagane ukrepe spada tudi znižanje plač v celotnem javnem sektorju za 15 odstotkov do konca leta z možnostjo hitrejše odprave plačnih nesorazmerij. Vlada bi omejila tudi letni dopust Med ukrepi z velikim finančnim učinkom vlada navaja še zmanjšanje deleža kritja zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, neizplačilo regresa javnim uslužbencem letos in nižanje dnevnic ter nadomestil za prevoz na delo. Vlada predvideva še omejitev zaposlovanja v javnem sektorju, omejitev letnega dopusta na največ 32 dni in spremembe nekaterih normativov v predšolskih ustanovah.",0
"Kosova komisija je vrhovno državno tožilstvo zaradi neukrepanja glede nadzorovanja družine Strojan januarja letos osumila korupcije. Nadzorovanje naj bi namreč kršilo človekove pravice. Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je januarja letos državno tožilstvo opozoril, da je šlo pri nadzorovanju razseljene družine Strojan, ki je takrat prebivala v Postojni, za kršenje človekovih pravic. Tožilstvo ob Hanžkovemu opozorilu ni ukrepalo, saj je presodilo, da ne obstaja sum, da bi policija nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe ali kako drugače kršila človekove pravice. Hanžek je zato sprožil postopek pred komisijo za preprečevanje korupcije, ki je ugotovila, da delovanje policije ni bilo zakonito in za mnenje povprašala še strokovnjake s katedre za kazensko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. drago kos Stroka je po besedah Kosa pritrdila komisiji. © BOBO Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je danes povedal, da je stroka presodila, da je bilo ravnanje policije nezakonito, ravnanje državnega tožilstva pa sporno. Tožilstvo bi po njihovem mnenju prijavo varuha človekovih pravic moralo obravnavati kot kazensko ovadbo, namesto da je v pičlih sedmih dneh izdalo le deklarativno mnenje. Po Kosovih besedah se strokovno mnenje sklicuje na zakon o kazenskem postopku, ki pravi, da bi moralo tožilstvo reagirati tudi, če do njega pride glas o kaznivem dejanju, pa naj bo to pisno, ustno ali telefonsko obvestilo. Zaradi zahtevnosti okoliščin in splošne občutljivosti primera, v katerega sta bili vpleteni država in deprivilegirana skupina ljudi, bi moralo po mnenju pravne stroke vrhovno državno tožilstvo tako obvestilo varuha kot ovadbo obravnavati in temeljito analizirati vsa dejanska in pravna vprašanja. Kos je danes pojasnil, da je tožilstvo s takim ravnanjem omogočilo korist posameznikom v policiji, ki so se tako izognili presojanju korektnosti svojega ravnanja, kar je po mnenju komisije oblika premoženjske koristi. ""Komisija preverja, ali je bilo kršeno dolžno ravnanje uradnih oseb in ali je bila s tem komu omogočena korist, ki je lahko premoženjska ali nepremoženjska, "" so zapisali v obrazložitvi. Policija: Ravnali smo v skladu z zakonom Na to so se že odzvali na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so zatrdili, da je policija v navedenem primeru ravnala skladno z zakonom o policiji in drugimi predpisi ter v vseh primerih naredila vse za zagotovitev varnosti življenja ljudi, njihove osebne varnosti in premoženja. Obenem so poudarili, da policisti v nobenem primeru niso izvajali tajnega opazovanja niti niso ovirali delovanja varuha človekovih pravic.",0
"Skupina nepovezanih poslancev poziva Janšo, naj preneha s politično-medijsko korupcijo in z neupravičenim trošenjem davkoplačevalskega denarja. Pri tem izpostavljajo novonastali Slovenski tednik iz Maribora, ki ga prek oglaševanja financirajo državna podjetja, kar ocenjujejo kot ustvarjanje pogojev za politično zlorabo. Po besedah nepovezanih poslancev, članov društva Slovenska lipa, podjetja, ki so v stoodstotni oziroma večinski lasti države in v katerih vodstvena mesta zasedajo ljudje blizu največji vladni stranki, s plačevanjem oglasov omogočajo financiranje brezplačnega tednika. Vsebina tednika pa je po mnenju teh poslancev namenjena ""najnižji obliki politične diskvalifikacije"". V poslanski skupini nepovezanih poslancev izpostavljajo tudi informacije, da so omenjena podjetja politično dolžna najemati oglaševalski prostor v omenjenem tedniku. Odgovor od predsednika vlade nepovezani poslanci pričakujejo v desetih dneh, v nasprotnem primeru bodo ""sum politično-gospodarsko-medijske korupcije"" predali Komisiji za preprečevanje korupcije.",0
"Novogoriški župan Matej Arčon je pozval prvega nadzornika Hita Gorazda Podbevška k odstopu, saj naj bi obstajal sum, da bi za zasebne interese in koristi lahko zlorabil notranje informacije zaupne narave o Hitu. Novogoriški župan bo, če Podbevšek ne bo sam odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta Hita, sam predlagal njegovo razrešitev. O tem je Arčon obvestil tudi Komisijo za preprečevanje korupcije. Žena Gorazda Podbevška Romana Podbevšek je bila namreč do 1. junija direktorica ljubljanske družbe Alea Iacta, ki je konkurenčna novogoriškemu Hitu za gradnjo zabaviščnega centra na lokaciji mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba. Obstaja utemeljen sum, da bi za zasebne interese in koristi lahko zlorabili notranje informacije zaupne narave o delu in poslovanju družbe Hit. Menim, da bi na to okoliščino morali sami opozoriti organ, ki vas je predlagal oziroma imenoval, je Podbevšku v pozivu k odstopu zapisal novogoriški župan Matej Arčon. Kot je danes v Novi Gorici pojasnil Arčon, gre za neposreden konflikt interesov. Po njegovem mnenju je Podbevškova verodostojnost pod velikim vprašajem , čeprav je v družbi Alea Iacta medtem prišlo do zamenjave zakonitega zastopnika. Komisija za preprečevanje korupcije je danes prejela dopis novogoriškega župana, je potrdila pooblaščenka za odnose z javnostmi komisije Polona Osrajnik. Šele po preverjanju prvotne ocene navedb bo komisija sprejela odločitev, ali bo zadevo sprejela v obravnavo ali ne. Alea Iacta pridobila občinsko soglasje za igralniško dejavnost Družba Alea Iacta, katere zakonita zastopnica je bila Romana Podbevšek do 1. junija, je na občini Šempeter - Vrtojba predstavila projekt za gradnjo nakupovalno-zabaviščnega centra na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba. V sklopu tega kompleksa naj bi bila tudi manjši hotel in igralni salon. Občinski svetniki so na seji prejšnji teden sklenili, da Alea Iacta na tej lokaciji po pridobitvi državne koncesije lahko izvaja igralniško dejavnost. Foto POP TV V neposredni bližini ima nepremičnine tudi novogoriški Hit, ki pripravlja projekt za gradnjo večjega zabaviščno-igralniškega projekta v bližnji prihodnosti. Vodilni v Hitu so zato opozorili, da je soglasje ljubljanski družbi, ki je neposredni konkurent Hitu na omenjeni lokaciji, čudno, saj je šempetrsko-vrtojbenska občina solastnica novogoriške igralniške družbe. Kaj pravi Podbevšek? Predsednik Hitovega nadzornega sveta je pojasnil, da je njegova žena Romana Podbevšek opravljala funkcije zastopnika družb v poslovnem sistemu Sergeja Racmana v mirovanju, kar je del nalog kot vodje pravne službe v sistemu. Namigovanja v pismu in medijih, da naj bi jaz razkrival zaupne podatke glede Hitovega projekta v Vrtojbi družbi Alea Iacta, pa so ne le neprimerne in neresnične, ampak tudi nesmiselne. Takšnih načrtov namreč še danes ne poznam, je še zatrdil Podbevšek. Pri delu v nadzornem svetu Hita zaupnih podatkov nikoli nisem razkrival nikomur. Vselej pa sem ravnal tudi pošteno in skrbno, kar pa žal očitno ni po volji določenih ljudi znotraj in zunaj družbe. O tem ali lahko po pismu Arčona še učinkovito opravljam funkcijo v družbi, bom razmislil v prihodnjih dneh, je še zapisal Podbevšek.",0
"Črno odlagališče. Zaradi izjemne količine je za ekologe prevelik zalogaj. Divje odlagališče odpadkov v gozdu med Bičem in Malim Gabrom je po besedah Jožeta Povšiča iz Dolenjskega ekološkega zavoda Novo mesto največje v vsej jugovzhodni Sloveniji. ""Nisem še videl takšne katastrofe, kot je tukaj, v tej značilni kraški vrtači,"" je dejal. Strupi v podtalnico 100 komunalnih tovornjakov bi potrebovali za odvoz, če bi želeli počistiti vrtačo, v kateri je 500 kubičnih metrov odpadkov. Po njegovih ugotovitvah gre za 500 kubičnih metrov odpadkov, med katerimi so avtomobilske školjke, gume, hladilniki, plastična embalaža bal iz kmetijstva in razna embalaža nevarnih pesticidov, fungicidov, celo prepovedanega herbicida atrazin. ""Največji problem je, da se kemikalije iz teh avtomobilov in sodov izpirajo v podtalnico, poleg tega pa se je ob dveh nedavnih zažigih v zrak sprostilo ogromno rakotvornih plinov,"" ugotavlja Povšič. Po besedah Alojza Zajca iz bližnje Pristavice so v to vrtačo odpadke vozili že vse od 70. let prejšnjega stoletja, ko so še razmišljali, da bi tu uredili uradno krajevno odlagališče odpadkov. ""Vrtačo smo ogradili, da vanjo ne bi več vozili odpadkov, a zaman. Ko so v njej nazadnje zažgali odpadke, je moral sin celo na policijo v Novo mesto,"" je povedala Marija Markelj, mama lastnika zemljišča. Ekologi nemočni Na spletni strani Ekologov brez meja je sicer to divje odlagališče evidentirano pod številko 1707, a se ga v dosedanjih akcijah Očistimo Slovenijo niso lotili. ""Sem so prišli tako med akcijo leta 2010 kot med letošnjo, a se zaradi te izjemne količine odpadkov dela niso mogli lotiti,"" je pojasnil Povšič. Sicer bi se, kot je dodal, odlagališče s pravo voljo in nekaj tisoč evri za odvoz dalo počistiti. ""Dokler ne bo od tu pospravljena zadnja pločevinka, bomo pritiskali na Občino Trebnje in državo,"" je poudaril Povšič.",0
"Predlagani način brez podpore Delničarji Palome so v skladu z napovedmi zavrnili predlagano dokapitalizacijo v višini 20 milijonov evrov, ki jo je predlagala uprava ter podprl nadzorni svet družbe. Skupščina je že na začetku zavrnila tudi nasprotne predloge malih delničarjev, ki so med drugim zahtevali, da bi osnovni kapital podjetja povečal morebitni strateški partner, prav tako pa se niso v celoti strinjali s predlaganim načinom dokapitalizacije. Po zavrnitvi njihovih predlogov so združeni lastniki nekaj več kot 23-odstotnega deleža skupščino zapustili in napovedali izpodbojne tožbe, a so te po zavrnitvi predloga dokapitalizacije prav tako postale brezpredmetne. Z 71 odstotki večinska državna lastnika Palome, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, sta že pred skupščino napovedali, da dokapitalizacije ne nameravata podpreti. Iz Kada so po današnjem zboru delničarjev sporočili, da se jim zdi predlagana vrednost delnice - 4,18 evra - previsoka, saj bistveno presega njihovo ocenjeno vrednost, ki je pod evrom. Iz Soda pa so že v petek sporočili, da bodo podprli sodelovanje morebitnega investitorja, še naprej pa bodo podpirali predlagani sanacijski načrt. Zato so v Sodu pripravljeni nuditi tudi pomoč pri zagotovitvi denarnih sredstev za določene ukrepe, ki so nujno potrebni za učinkovito izvedbo reorganizacije in sanacije Palome. Njihov pogoj pri tem pa je, da bo pomoč podjetju nudil tudi največji posamični lastnik, torej Kad. Tudi IUV še brez svežega kapitala Dokapitalizacije višini 5 milijonov evrov v tem trenutku ne bo niti v industriji usnja Vrhnika, dogovor pa je bil dosežen med vodstvom družbe, bankami upnicami in največjim lastnikom Sodom. V Sodu namreč menijo, da ni ekonomsko upravičena in ne bi pripomogla ne h kratkoročni ne k dolgoročni rešitvi usnjarske družbe. Iz Soda so še sporočili, da si kot odgovoren lastnik še naprej prizadeva za rešitev kompleksne likvidnostne situacije v IUV-ju, upravo pa so obenem zadolžili, da pripravi predloge za dolgoročno rešitev perspektivnih programov družbe. Na sestanku so se tudi dogovorili, da je treba prednostno poskrbeti za izplačilo plač 650 zaposlenim, katerim družba že tri mesece ni izplačala ničesar. IUV je v polletju ustvaril 6,7 milijona evrov prihodkov, prvih šest mesecev pa zaključil z izgubo v višini 5,66 milijona evrov. Prenesena izguba iz preteklih let znaša okvirno osem milijonov evrov, višina obveznosti konec prvega polletja pa je znašala približno 16 milijonov evrov. Sod je z 78,5-odstotnim deležem največji lastnik IUV-ja, sledi pa mu podjetje IUV-ID s 7,3-odstotnim deležem. Na tretjem mestu so zaposleni, nekdanji zaposleni in drugi s 6,5-odstotnim deležem. S 3,2-odstotnim deležem sledijo upravičenci iz denacionalizacije, banke pa imajo v družbi 1,1-odstotni delež.",0
"Pred tem že dve kazenski ovadbi zoper Kozmusa Proti nekdanjemu predsedniku uprave Preventa Globala Jožetu Kozmusu je bila vložena že tretja ovadba, tokrat zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic. Ovadba se po navedbah časnika Dnevnik nanaša na posle Preventa, povezane z lastništvom Aerodroma Maribor, ki so se sklepali v prvi polovici leta 2005. Kozmus naj bi direktorju letališča Silvu Ambrožu, ki naj bi bil prav tako ovaden, izdal potrdilo o sklenjenem dogovoru, na podlagi katerega bi moral Ambrož postati desetodstotni lastnik letališča. Delež naj bi mu pripadel v zameno za pomoč pri Preventovem prevzemu letališča in vodenju družbe. Nadzorniki Kozmusov in Ambrožičev pnačrt preprečili Nadzorni svet Preventa nato brezplačnega prenosa delnic na Ambroža ni odbril, prav tako dogovora ni overil notar, nova uprava Preventa pa je prepričana, da Ambrož ni bil upravičen do družbeniškega deleža aerodroma. Pred tem že dve kazenski ovadbi zoper Kozmusa Spomnimo, da je trenutna uprava Preventa zoper Kozmusa pred tem vložila že dve kazenski ovadbi zaradi posla z laserskimi karticami ter zaradi pogodbe o vzdrževanju in nabavi računalniške opreme.",0
"Pariz - Renault je lani posloval s čistim dobičkom v višini 599 milijonov evrov, kar je za 78 odstotkov manj kot leta 2007, ko je dobiček znašal 2,73 milijarde evrov. Promet se je lani zmanjšal za 7 odstotkov oziroma na 37,79 milijarde evrov, pri čemer je v zadnjem četrtletju padel za 28,7 odstotka, je rezultate včeraj predstavilo vodstvo podjetja. Zaradi gospodarske krize Renault letos ne bo mogel doseči prodaje treh milijonov vozil, kot je načrtoval lani. Investicije bo zmanjšal za 20 odstotkov, znižati pa namerava tudi fiksne stroške. Konec leta 2008 je imel Renault na razpolago 4,2 milijarde evrov posojil za proizvodnjo avtomobilov in 5,2 milijarde evrov za financiranje kupcev. Poleg tega bo država Renaultu namenila pomoč v višini tri milijarde evrov, kolikor bo dobil tudi Peugeot-Citroën. Že nekaj mesecev pa francoska vlada vsakemu kupcu novega avtomobila podari tisoč evrov. V ponedeljek sta predsednika uprav Renaulta in Peugeot-Citroëna s predsednikom Nicolasom Sarkozyjem podpisala protokol o šest milijard evrov vredni pomoči države. Med drugim sta se oba velika proizvajalca avtomobilov morala zavezati, da bosta proizvajala ekološko neoporečne avtomobile, ki bodo v skladu z evropskimi direktivami glede boja proti segrevanju ozračja. Prav tako sta morala obljubiti, da v petletnem obdobju, ko bosta prejemala posojilo, v Franciji ne bosta zaprla nobenega obrata ter da bosta storila vse, da bi se izognila odpuščanju. Vendar je ravno v sredo Peugeot-Citroën napovedal, da bo moral v Franciji letos odpustiti od 6000 do 7000 zaposlenih. Njegovi lanskoletni rezultati so pač veliko slabši kot Renaultovi, saj je imel lani izgube v višini 343 milijonov evrov in je prvič po 10 letih v rdečih številkah. Še vedno pa Peugeot-Citroën na leto proda okoli milijon avtomobilov več kot Renault. Evropska komisija je odločitev francoske države o pomoči obema velikima proizvajalcema avtomobilov že postavila pod vprašaj, saj bi lahko bila v nasprotju s pravili enotnega trga. Obstaja nevarnost, da bi tako vsaka država začela spodbujati domače proizvajalce. Letos bo na svetu prodanih samo 55 milijonov avtomobilov, lani jih je bilo 68 milijonov, vse tovarne avtomobilov na svetu pa bi jih lahko proizvedle 95 milijonov.",0
"V treh mesecih več kot pol milijona pripomb lastnikov nepremičnin Težave z vrednotenjem nepremičnin se še vedno pojavljajo. Pripombe v povezavi z vrednostjo nepremičnin lahko lastniki sporočijo še do 25. januarja, druge napake pa do konca prihodnjega leta. Geodetska uprava Republike Slovenije je v treh mesecih prejela več kot pol milijona pripomb lastnikov nepremičnin. Teh je vsak dan manj, vendar so čakalne vrste v nekaterih izpostavah geodetske uprave še vedno dolge, je v TV Dnevniku poročala Vesna Zadravec. Največ pripomb podanih na lastništvo nepremičnin Skoraj 160 tisoč pripomb so državljani podali na lastništvo nepremičnine. Tako so med drugim postali lastniki stadiona, električnega transformatorja in celo osnovne šole. Janez Kenda je na primer lastnik hiše in garaže v Rožni dolini. Kot kaže obvestilo geodetske uprave, pa si lastništvo deli kar s sosedom. Ne vem, kje so oni to dobili. Sem bil jaz lastnik sosedove garaže, v bistvu solastnik, sosed pa je bil moje hiše, je začuden Kenda. Nič manj se ljudje niso razburjali glede izračunanih cen nepremičnin. Jaz zelo rad pustim mojo hišo, če mi oni ta denar dajo. Naj povedo, v kolikem času naj se izselim, in se takoj izselim, zatrjuje Janez Škoda. Pripombe so bile pričakovane Na GURS-u zatrjujejo, da so pripombe pričakovali. Sodeč po vrstah čakajočih v preteklih mesecih, pa se temu niso primerno pripravili. Za projekt vrednotenja je bilo sicer porabljenih 15 milijonov evrov, odgovornosti za napake pa ni prevzel nihče. Mislim, da smo najbolj krivi sami, ki ne skrbimo za svojo nepremičnino. Ampak to nam je težko priznati, pa meni minister za okolje Roko Žarnič.",0
"Zakaj je med včerajšnjim miniranjem v Krškem nekaj rečnega materiala odneslo po zraku, še proučujejo. Policija ugotavlja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. Minirajo že od leta 2007 RGP iz Velenja izvaja miniranje na območju že od leta 2007. Poglabljanje struge poteka zaradi boljšega izkoristka hidroelektrarne in zaradi večje poplavne varnosti mestnega jedra. ""Ljudje bi morali gledati tudi v tej smeri, da se jim stanje izboljšuje,"" pravi Hudournik. ""Včeraj smo po običajnem postopku izvajali miniranje za poglabljanje reke Save v Krškem, pri čemer je prišlo do manjšega prša rečnega materiala,"" je povedal Miran Hudournik, aritekt pri RGP iz Velenja, ki izvaja miniranje na območju že od leta 2007. Kot je pojasnil, je šlo za manjše kamenčke, pri čemer je nekaj tega materiala odneslo tudi po zraku. Pok prestrašil ljudi Zakaj se je to zgodilo, v podjetju še proučujejo. ""Mogoče se je biologija malo spremenila,"" pravi Hudournik. ""Mogoče je, da je zaradi predhodnega miniranja eno minsko polnjenje povzdignilo malo više in je zato prišlo do močnejšega zvočnega efekta, kar je imelo verjetno tudi največji učinek na ljudi."" Policija je bila včeraj obveščena o poškodbah zaradi miniranja na hišah in dveh osebnih avtomobilih, vendar Hudournik pravi, da večje materialne škode ni. ""Morda kakšna pikica na avtomobilu, vendar česa večjega ni bilo,"" dodaja. Seizmografi niso zaznali preseganja Glede poškodb na objektih, ki bi lahko nastale zaradi seizmičnih efektov miniranja, je pojasnil, da meritve niso zaznale nobenega preseganja. ""Imamo popisane poškodbe na objektih. Če bi nastala kakšna poškodba, bi bilo treba narediti primerjavo popisa in zdajšnjega stanja,"" pravi Hudournik. ""Od leta 2007, ko izvajamo meritve, nismo imeli še nobenega takega zahtevka oz. nam ni bilo treba izplačati nobene škode."" Cesta je bila zaprta za 15 minut Po navedbah našega bralca v času miniranja cesta ni bila zaprta, vendar pristojni teh informacij ne potrjujejo. Prometnoinformacijski center je imel včeraj obvestilo o 15-minutni popolni cestni zapori med 13.00 in 13.30. Da je bila cesta zaprta, je potrdil tudi Martin Ogorevc iz CGP iz Novega mesta. Policija preiskuje Po podatkih policije je ob miniranju in eksploziji skal nekaj kamenja padlo na dva osebna avtomobila in bližnje stavbe. Policija ugotavlja, ali je bilo v navedenem primeru storjeno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti. O dogodku so bili obveščeni tudi tožilstvo in pristojne inšpekcijske službe.",0
"Slovenska podjetja poslovnim partnerjem podarjajo sol, vazice v obliki epruvete, koledarje, rokovnike, ročno izdelane pralineje, knjige in vino. Denar zadnja leta večinoma raje namenijo v humanitarne namene. Poslovni partnerji Elektra-Slovenije Eles bodo ob novem letu dobili simbolna darilca, vredna do 10 evrov in povezana z njihovo dejavnostjo. V Elektru Ljubljana bodo podarili tridelne stenske koledarje, ki stanejo manj kot dva evra, in rokovnike za manj kot sedem evrov. Od Gen-i bodo partnerji dobili ročno izdelane pralineje v škatlici z njihovim logotipom, knjige in vino. Smo bolj usmerjeni v donacije kot v razkošna darila, so poudarili. Darila za poslovne partnerje bodo tudi letos bolj simboličnih vrednosti. V Elektru Gorenjska se že od leta 2008 naprej odpovedujejo nakupu poslovnih daril in denar raje namenijo v dobrodelne namene. Letos so z nakupom posebnega sobnega kolesa pomagali Centru slepih, slabovidnih in starejših občanov Škofja Loka, društvu Sonček Zgornje Gorenjske pa bodo omogočili lažjo, predvsem pa kakovostnejšo organizacija programov, ki jih pripravljajo za otroke. Prav tako smo voščilnice, ki jih pošiljamo poslovnim partnerjem, kupili pri Zvezi Sonček, z namenom pomagati njihovim varovancem. V Telekomu Slovenije bodo darila iz palete proizvodov njihove hčerinske družbe Soline. Vrednost Si.mobilovega darila znaša približno 20 evrov. V Luki Koper bodo simbolično podarili tipične pridelke iz istrskega okolja. V Zavarovalnici Triglav so pri izboru novoletnih daril dali poudarek tudi na širjenje ekološke ozaveščenosti. V Petrolu letos ne bo poslovnih daril, ampak so se odločili za velik humanitaren projekt, kjer bodo zaposleni na bencinskih servisih prostovoljno pomagali pomoči potrebnim v njihovem lokalnem okolju. Tako bodo po vsej Sloveniji podarili 313 daril. V Tuš Holdingu že tradicionalno ne dajejo in ne sprejemajo poslovnih daril, raje obdarujejo več kot 20.000 otrok v njihovih nakupovalnih centrih. V Novi kreditni banki Maribor NKBM bodo celoten znesek, ki bi ga sicer namenili obdarovanju poslovnih partnerjev, tudi letos nakazali v dobrodelne namene, tokrat za nakup mamografa v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca Maribor. V Krki podarjajo kolekcijo unikatnih drobnih darilc, ki jih ni mogoče najti na policah trgovin ali v darilnih katalogih. V zadnjih letih jih zanje izdelujejo tudi varovanci vzgojnovarstvenih centrov. Gre za darilca, ki predstavljajo naše poslanstvo oziroma proizvodno dejavnost, so estetska in hkrati uporabna. Nimajo visoke materialne, temveč sporočilno vrednost, povezano z izbrano zgodbo oziroma našo dejavnostjo, in ne posegajo v zasebnost obdarovanca. Tako podarijo na primer vazico v obliki epruvete za en cvet, knjige, kot so monografija reke Krke in Novega mesta ter Reka zgodb, v kateri so svoje spomine strnili sedanji in upokojeni krkaši. Veliko slovenskih podjetij denar raje podari v humanitarne namene. V Leku dajo več na vsebino in obliko daril, na izvirnost in osebni pečat tistega, ki darilo podarja . Pri izbiri sodelujejo s priznanimi slovenskimi oblikovalci in ustvarjalci daril, trudimo se, da je večina naših daril zasnovana in narejena v Sloveniji . Pozorni so, da so primerna tudi za potovanje, saj gredo z našimi sodelavci na različne konce sveta , predvsem pa morajo biti uporabna in cenovno ugodna. Pri njih imajo posebno mesto darila, ki se navezujejo na njihovo farmacevtsko-medicinsko zbirko Bohuslava Lavičke, eno najlepših in najbogatejših tovrstnih zbirk v Evropi, in darila, povezana s Slovenijo, slovenskim ljudskim izročilom in z našimi običaji . V Mercatorju že peto leto ne obdarujejo poslovnih partnerjev in tudi njih pozivamo, naj nam ne podarjajo daril ob koncu leta, ampak naj jih raje namenijo v humanitarne namene. Odpovemo se tudi pisnim voščilnicam in ne prirejamo zabav , sredstva pa namenijo njihovi humanitarni fundaciji. Tudi na Pošti Slovenije so klasična poslovna darila zamenjali z dobrodelnimi darili širši javnosti. Tako raje donirajo v zdravstvo, kulturo, izobraževanje in lokalne skupnosti. V Merkurju bodo simbolična darila izbrali med izdelki njihovega prodajnega programa oziroma lastnih blagovnih znamk. Bila bodo praktična, kakovostna in cenovno ugodna. Namesto daril za poslovne partnerje bo Družba za avtoceste Dars tudi letos denar namenila v dobrodelne namene, in sicer Mladinskemu domu Malči Belčeve iz Ljubljane, Mladinskemu domu Maribor in Fundaciji Z glavo na zabavo. Vsak bo dobil po 5000 evrov.",1
"Na posojila čakajo že od časa pred prisilno poravnavo Če banke družbi Radeče Papir, ki je v prisilni poravnavi, ne bodo odobrile trimilijonskega posojila, bo uprava sama podala predlog za stečaj. Kot je razvidno iz zapisnika upniškega odbora, ki je objavljen na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, sta prisilnemu upravitelju Borutu Sokliču dva upnika na petkovi seji odbora predlaga, naj prisilno poravnavo ustavi, če posojilo ne bo odobreno. Soklič je na seji upniškega odbora med drugim ugotovil, da se uprava radeške papirnice z bankami pogaja že iz obdobja pred začetkom prisilne poravnave, vendar ji do zdaj ni uspelo skleniti dogovora. Ker je v vmesnem obdobju tovarna ustvarila milijon evrov izgube, kar v načrtu finančne reorganizacije ni bilo predvideno, in ker proizvodnja stoji, Soklič kot skrajni rok za pridobitev posojila predlaga 12. marec, ki je sicer tudi skrajni rok za vložitev ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave. Upniški odbor je vodstvu papirnice naložil, naj izdela ažurirane predračunske izkaze bilance stanja, poslovnega izida in denarnih tokov za obdobje od začetka postopka prisilne poravnave do konca leta 2015, ob tem pa je treba upoštevati nova dejstva, kot so izguba in nova naročila. Glede na to, da upravi tovarne Radeče Papir, ki sicer ima dovolj naročil, še ni uspelo pridobiti trimilijonskega posojila, ki je nujno za nakup surovin, sta upniški odbor in Soklič ugotovila, da obravnava načrta finančnega prestrukturiranja še ni mogoča.",0
"Ljubljana - Lastniki Hita so na včerajšnji skupščini za vložitev tožbe zoper nekdanjo upravo družbe pod vodstvom Nika Trošta in nekdanje nadzornike pod vodstvom Viktorja Barage pooblastili odvetnika Miho Martelanca. Tožbo mora po sklepu skupščine sicer še vedno vložiti uprava, časa pa ima šest mesecev. Martelanc nam je pojasnil, da se bo najprej seznanil z vso dokumentacijo in seveda pogledal rezultate posebne revizije, ki je ugotovila nepravilnosti pri posameznih projektih iz obdobja od leta 2006 do aprila 2009. ""Nato bomo, če bo utemeljeno, vložili tožbo,"" je dejal. Na vprašanje, ali ni odločitev skupščine zaveza za vložitev tožbe, je odgovoril, na načeloma pri takšni odločitvi lastnikov res vedno sledi tožba, saj se ti za to načeloma odločijo, ko res že ostajajo utemeljeni razlogi. Razlog za imenovanje posebnega pooblaščenca naj bi bil po neuradnih informacijah predvsem v nezaupanju lastnikov do uprave Hita pod vodstvom Draga Podobnika, da bo ta resnično naredila vse, da tožba zoper nekdanje vodstvo uspe. A kot so nam pojasnili v Hitu, imenovanje posebnega zastopnika določa že sam zakon o gospodarskih družbah, in sicer v primeru, ko je tožbo za povrnitev škode treba vložiti proti osebi, ki še vedno opravlja naloge člana vodenja ali nadzora. Niko Trošt, kot smo že poročali, trenutno vodi Hitovo družbo v Umagu, med nadzorniki pa tudi v tem mandatu sedita dva predstavnika zaposlenih, Marko Slivnik in Marijan Stojko, ki sta naloge nadzornikov opravljala tudi v revidiranem obdobju. V Hitu pravijo, da se bodo z Martelancem srečali ""v bližnji prihodnosti"", saj mora uprava v takih primerih pooblaščencu posredovati vse potrebne podatke in gradiva. O pričakovanjih glede tožbe pa v Hitu ne želijo ugibati. ""Popolnoma neumestno bi bilo prejudicirati kar koli v zvezi s tožbo pa tudi v zvezi z morebitno škodo, saj bo posebni zastopnik najprej raziskal vse potrebne podatke, gradiva, podlage in šele nato ugotavljal, ali je to osnova za tožbo ali ne,"" so dejali. Spomnimo, da je posebna revizija pri pregledu poslov v obdobju od leta 2006 do aprila 2009 pokazala, da so Hitove naložbe v Beogradu, Umagu, Brčkem in na Šentilju zgrešene in da slabijo likvidnost družbe ter ogrožajo njen kapital. Revizorji so ugotovili, da je Hit kupoval naložbe po tržno neupravičenih cenah, potrdili pa naj bi tudi, da so pri najmanj enem projektu, in sicer v Beogradu, posredniki zaslužili milijonsko provizijo. katja.svensek@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Predsednik nadzornega sveta Casinoja Ljubljana Igor Bončina je včeraj sledil predsedniku uprave Goranu Miškulinu in odstopil s svojega položaja. ""Za odstop sem se odločil, ker nadzorni svet ni imel podpore večinskega lastnika (Kapitalske družbe, op. p.) pri uresničevanju načrtov in ciljev Casinoja Ljubljana. K odločitvi me je spodbudila tudi napoved, da bodo proti upravi in nadzornemu svetu vložene tožbe,"" svoj odstop utemeljuje Bončina. Predsednik uprave Kada Borut Jamnik odstopa Bončine včeraj ni želel komentirati. Glede ponedeljkove skupščine Casinoja Ljubljana, na kateri bodo odločali o dokapitalizaciji v višini 3,7 milijona, pa je pojasnil, da bo Kad sicer podprl dokapitalizacijo, pri njej pa ne bo sodeloval. Po neuradnih podatkih pri dokapitalizaciji ne bosta sodelovala niti Slovenska odškodninska družba (Sod) niti Hit, ki imata v Casinoju Ljubljana nekajodstotne lastniške deleže. To pa pomeni, da se insolventni Casino Ljubljana, ki zaposluje okoli 80 delavcev, ne bo mogel izogniti stečajnemu postopku. Avstrijsko podjetje USB hoteli, ki ima malo manj kot 47-odstotni lastniški delež Casinoja Ljubljana, lahko namreč po obstoječi zakonodaji kot podjetje, ki ni v državni lasti, v igralnici poveča število delnic za največ dve odsotni točki. Kako na dogajanje v družbi gledajo zaposleni, smo vprašali predsednika sindikata Casinoja Ljubljana Aljošo Studena. Razloge, da se je družba znašla na robu propada, v največji meri pripisuje selitvi igralnice iz centra Ljubljane v hotel Domina ob WTC, in ne v BTC, kot je bilo prvotno načrtovano. ""Po pogodbi se brez plačila visokih penalov igralnica zdaj ne more preseliti z obstoječe lokacije do leta 2012,"" razlaga Studen. Po njegovem mnenju bi morala to selitev preveriti Komisija za preprečevanje korupcije. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Pošta Slovenije bo s 1. marcem v povprečju za 10 odstotkov zvišala cene poštnih storitev v notranjem in mednarodnem poštnem prometu, ki spadajo v obseg univerzalne poštne storitve. S 1. marcem bo v notranjem poštnem prometu cena za pošiljanje standardnega pisma 27 centov doslej 24 centov, navadnega pisma do 20 gramov 31 centov 28 centov in dopisnice 27 centov 24 centov. V mednarodnem poštnem prometu bo cena standardnega pisma 40 centov doslej 37 centov, navadnega pisma do 20 gramov 44 centov 41 centov, dopisnice pa 36 centov 33 centov. Pošta Slovenije draži storitve. Cene teh storitev so se nazadnje spremenile 1. januarja zaradi sprememb zakona o davku na dodano vrednost DDV, po katerih je izvajanje univerzalne poštne storitve oproščeno plačila DDV. Cene omenjenih storitev so se zato za končne uporabnike s 1. januarjem pocenile v povprečju za 16,7 odstotka. Pred spremembo zakona o DDV je Pošta Slovenije cene teh storitev spremenila 1. avgusta lani. Kljub povišanju so cene navedenih storitev še vedno med najnižjimi v EU, pravijo na Pošti Slovenije. Cena standardnega pisma v notranjem poštnem prometu v državah EU je v povprečju 51 centov. Nižjo ceno od Slovenije 24 centov ima le še Malta 19 centov. S povišanji cen bo Pošta Slovenije delno odpravila cenovna nesorazmerja pri univerzalni poštni storitvi glede na druge države oziroma nekoliko znižala negativni poslovni izid na tem področju, so sporočili.",0
"Kot navajajo, je za zaplete v zvezi s plačilom kriv Dars, ob tem pa se sprašujejo, zakaj pri vsem tem tako pasivna in ravnodušna drža države, ki je lastnica družbe Združenje izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu, ki mu predseduje Mirko Požar je na premiera Boruta Pahorja (na sliki) naslovilo pismo v zvezi s problematiko nepoplačila pri gradnji pomurske avtoceste. Kot navajajo, je za zaplete v zvezi s plačilom kriva Družba za avtoceste RS (Dars), ob tem pa se sprašujejo, zakaj pri vsem tem tako pasivna in ravnodušna drža države, ki je lastnica družbe. Foto: Irena Herak »Kriv je Dars, ker je na javnem razpisu izbral SCT« Podizvajalci so v obdobju od 2007 do 2010 po veljavnih pogodbah z družbo SCT izvajali dela na pomurski avtocesti, naročnik del pa je bil Dars. V letu 2009 so se začeli pojavljati problemi z neplačilom opravljenih del podizvajalcem, ki so se od takrat le še stopnjevali. Neplačevanje je na desetine podizvajalcev privedlo do insolventnih postopkov. Podizvajalci se sprašujejo, kako je to mogoče, ob tem pa trdijo, da je za tak položaj kriv Dars, ki je na javnem razpisu za glavnega izvajalca del izbral SCT. Dars je po navedbah podizvajalcev izvajal plačila družbi SCT, ne da bi pri tem preverjal, ali SCT poplačuje svoje podizvajalce. »Izjave Duhovnikove, da bo Dars poravnal terjatve do podizvajalcev so neresne« Kot navajajo podizvajalci, se Dars svoje odgovornosti neplačila podizvajalcem očitno zaveda, saj sicer na svoji spletni strani ne bi objavil obrazca za podizvajalce, ki naj ga ti uporabijo pri uveljavljanju zahtevkov za neposredna plačila. Izjave predsednice uprave Darsa Mateje Duhovnik, da bo Dars poravnal nesporne terjatve do podizvajalcev, so po mnenju združenja neresne in zavajajoče, saj se Dars na pisne zahtevke podizvajalcev sploh ne odziva. Podizvajalci poudarjajo, da bi Dars lahko poravnal terjatve do podizvajalcev iz naslova bančnih garancij na prvi poziv za dobro izpolnitev pogodbenih obveznosti ali iz naslova petodstotnega zadržanega zneska od vrednosti celotne pogodbe. »Če Dars ni zadržal petodstotnega zneska od vrednosti pogodb in je SCT poplačal v celoti, je to storil brez podlage in v nasprotju s pogodbenimi določili,« so napisali podizvajalci. Tudi zaradi tega je odklanjanje plačil podizvajalcem s strani Darsa popolnoma neutemeljeno, poudarjajo. Dars še brez uporabnega dovoljenja pri pomurski avtocesti Darsa po mnenju podizvajalcev očitno ne moti niti dejstvo, da za pomursko avtocesto tudi zaradi problematike nepoplačil še ni pridobil uporabnega dovoljenja. Po drugi strani pa Dars za uporabo te ceste, za katero je vprašljiv obstoj veljavnega gradbenega dovoljenja, zahteva uporabo vinjet in cestnin, ki jih morajo uporabniki pod grožnjo visoke kazni plačati vnaprej.",0
"Joseph Stiglitz To je voodoo ekonomija Pomoč Španiji je finančnim trgom prinesla veliko olajšanje. Tvegane naložbe so porasle, prav tako evro. Toda veselje utegne biti zelo kratkotrajno. Logično je največji skok doživela borza v Madridu, ki je teden začela z več kot petodstotno rastjo. Visoki pribitki so bili opazni tudi v Frankfurtu, kjer je indeks DAX30 pridobil več kot 2,5 odstotka. Največjo rast so doživele finančne delnice, kar je tudi posledica zapiranja kratkih pozicij tistih vlagateljev, ki so stavili na nadaljnje padce bančnih delnic. Vrednost evra se je okrepila do 1,2647 dolarja, kar je tritedenski vrh. Javni dolg bo dosegel skoraj 80 odstotkov BDP-ja Načrt finančnih ministrov evrskega območja, da Španiji posodijo do 100 milijard evrov za sanacijo finančnega sistema, je obsežnejši od predvidevanj in bo vsaj začasno pomagal bankam, ki so jih prizadeli pok nepremičninskega balona, recesija in visoka brezposelnost. Španski dolg se bo, če bo Madrid res dobil celotnih sto milijard, povečal na skoraj 80 odstotkov BDP-ja, potem ko je bil konec leta 2011 pri 68,5 odstotka. Španiji bodo zaradi tega vlagatelji še bolj neradi posojali denar. Joseph Stiglitz To je voodoo ekonomija Priznani ekonomist Joseph Stiglitz je skeptičen, ali bo ta pomoč dolgoročno pomagala, saj gre v bistvu za to, da vlada v Madridu rešuje španske banke, te pa špansko vlado, ko kupujejo njene obveznice. To je voodoo ekonomija, ki ne deluje in ne bo delovala. Kaj pomaga požarni zid, če na ogenj dolivaš olje. Potrebno se je lotiti jedra težav, torej spodbuditi gospodarsko rast. Stiglitz je nasprotnik varčevalnih ukrepov, ena od njegovih rešitev pa je uvedba evropske bančne unije. V nedeljo volitve v Grčiji Izkušnje zadnjih let kažejo, da je bil na finančnih trgih optimizem zelo kratkotrajen, potem ko je Evropa obljubila pomoč eni izmed svojih prezadolženih držav. Tudi tokrat verjetno ne bo nič drugače, zlasti ko bodo vlagatelji pozornost začeli posvečati prihajajočim grškim parlamentarnim volitvam, ki utegnejo povzročiti slovo Grčije od evra. In tu je še Italija, ki mora vsak mesec na obvezniških trgih prositi za 35 milijard evrov, kar je skorajda vrednost slovenskega BDP-ja. Tečaji delnic na Lj. borzi PETROL +7,94 % 182,95 EUR TELEKOM +2,94 % 70,00 MERCATOR +2,34 % 127,00 LUKA KOPER +0,72 % 8,36 KRKA +0,33 % 42,50 GORENJE -0,08 % 5,006 ZAV. TRIGLAV -0,75 % 13,20 NOVA KBM -6,38 % 2,20 Italijo pesti zlasti visok dolg Makroekonomska slika Italije je sicer boljša kot v Španiji. Proračunski primanjkljaj naj bi država letos spravila pod tri odstotke BDP-ja. Stopnja brezposelnosti ni niti na polovici španske, prav tako države ni prizadelo sesutje nepremičninskega trga, tako da so banke bolj zdrave. Največja težava je visok javni dolg 2.000 milijard evrov, kar je skoraj 120 % BDP-ja, višjega imata le Japonska in Grčija. Italijansko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 1,7 odstotka. Donos 10-letne italijanske obveznice je bil na začetku leta 200 bazičnih točk višje od španske, zdaj je skoraj 50 točk manjši.",0
"Tečajnice na evropskih borzah so še vedno večinoma obarvane rdeče in krhajo vrednosti osrednjih evropskih borznih indeksov Stanje ob 13. uri Evropskim borznim indeksom danes ne kaže, da bodo okrevali iz rdečih številk. Vsi glavni indeksi so še dodali k današnjimi izgubami zaradi višje cene surove nafte in špekulacij o novih objavah izgub bank. Osrednji indeks londonske borze FTSE 100 se je stanjšal za 0,30 odstotka, pariški CAC 40 je izgubil 1,22 odstotka in nemški DAX 1,23 odstotka. Med bančnimi delnicami pocenitve narekuje francoska banka Natixis , ki se je pocenila za 5,85 odstotka. Na pocenitev je vplivalo pisanje časnika La Tribune, ki predvideva, da bo banka prodala nove delnice obstoječim delničarjem z diskontom od 30 do 40 odstotkov, v skupni vrednosti 3,7 milijarde evrov. Tretja največja švicarska zavarovalnica Baloise Holding je še poglobila današnjo izgubo na 7,29 odstotka zaradi manjšega dobička od pričakovanega. Podražitev nafte pa je pahnila tečaje letalskih prevoznikov in proizvajalcev avtomobilov med rdeče številke. Največja evropska letalska družba Air france KLM se je pocenila za skoraj tri odstotke, British Airways pa za skoraj odstotek. Proizvajalec avtomobilov Daimler je zdrsnila za 2,79 odstotka. Stanje ob 10:10 Tretjič zapored so se evropski borzni indeksi skrhali zaradi špekulacij vlagateljev, da se bodo bančne izgube razširile ter da bo dražja nafta očrnila napovedi dobičkov letalskih družb in proizvajalcev avtomobilov. Nafta se je v newyorškem trgovanju podražila zaradi napovedi meteorologov, da bo tropska nevihta »Gustav« vstopila v mehiški zaliv, kjer se načrpa več kot petina ameriške nafte. Trenutno je za 159-litrski sod zahodno teksaške surove nafte potrebno odšteti 117,1 dolarja. Največji evropski letalski prevoznik Air France-KLM se je pocenil za 1,65 odstotka, Proizvajalec avtomobilov Daimler pa za odstotek. Tudi finančne delnice so upadle, evropska banka UBS , ki jo je posojilna kriza najbolj prizadela, se je pocenila za skoraj dva odstotka. Tretja največja švicarska zavarovalnica Baloise Holding se je pocenila za 5,51 odstotka, potem ko je ustvarjen dobiček v zadnjem poslovnem četrtletju zgrešil napovedi analitikov. Na londonski borzi so se delnice v povprečju zdrsnile za 0,02 odstotka. V Frankfurtu se je osrednji borzni indeks DAX stanjšal za 0,56 odstotka, pariški indeks CAC 40 pa je tudi zabeležili enako odstotno izgubo.",0
"Ljubljana - Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) družbi Vasin Stanislava Valanta (na fotografiji) vzela dovoljenje za kvalificiran delež v družbi za upravljanje NFD, je, kot kaže, podoben ukrep doletel tudi NFD Holding, ki ima v lasti 50-odstotni delež NFD DZU. Zaradi izgube dovoljenja bo moral NFD Holding zdaj prodati NFD DZU oziroma svoje lastništvo znižati pod 10-odstotni prag. Na ATVP teh informacij včeraj niso želeli ne potrditi ne zanikati. Nedavno smo poročali, da je ATVP zaradi slabega finančnega stanja in neizpolnjevanja zahtev finančne trdnosti postopek proti NFD Holdingu uvedla že junija. Pričakovati je, da se bo Valant na odvzem dovoljenja za kvalificiran delež pritožil, podobno kot je to storil tudi, ko je ATVP dovoljenje za kvalificiran delež vzela njegovi družbi Vasin (11-odstotna lastnica NFD DZU). Poleg NFD Holdinga in družbe Vasin so med večjimi lastniki NFD DZU s po 10-odstotnim deležem še Abanka Vipa, Hoteli Bernardin in Banka Celje, ki so v lastništvo družbe vstopili šele konec lanskega leta. Lani se je sicer finančno stanje NFD DZU opazneje poslabšalo, kar je predvsem posledica močne prepletenosti z družbami blizu NFD Holdinga. Zaradi slabitve slabo zavarovanih posojil Fidini in družbi CBH je namreč NFD DZU lani ustvaril kar 3,2 milijona evrov izgube, kar je celo več, kot so znašali njegovi lanskoletni prihodki. Kapital NFD DZU se je tako lani več kot zmanjšal za polovico, na 2,8 milijona evrov, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen pri devetih milijonih evrov.",0
"Toyota, Nissan, Honda in Mazda bodo zaradi mogočih težav z zračnimi blazinami po vsem svetu skupaj vpoklicali 3,39 milijona vozil. Vsi proizvajalci navajajo iste težave z zračno blazino. Toyota bo pri nas vpoklicala 1612 vozil, Honda pa 115. V Sloveniji bo Toyota na pregled povabila 1612, Honda pa 115 lastnikov vozil. Štirje glavni japonski proizvajalci avtomobilov Toyota Nissan, Honda in Mazda bodo zaradi možnih težav z zračnimi blazinami po vsem svetu skupaj vpoklicali 3,39 milijona vozil, izdelanih med leti 2000 in 2004. Toyota bo vpoklicala 1,73 milijona vozil, Honda 1,35 milijona, Nissan 480 tisoč, Mazda pa 45.463. Kot so sporočili s Toyote Slovenija, se lahko zaradi nepravilnega postopka izdelave pogonskega dela sovoznikove zračne blazine v primeru proženja le-te poškoduje inflator, kar bi utegnilo pripeljati do poškodb sopotnika. Toyota bo pri nas vpoklicala 1612 vozil Na pregled inflatorja bo v Sloveniji povabljenih 1612 lastnikov modela yaris, corolla in avensis. Toyota bo vpoklicala vozila, izdelana med novembrom 2000 in marcem 2004. V Evropi bo vpoklicala približno 490 tisoč vozil yaris, corolla in avensis. Na pregled inflatorja bo v Sloveniji povabljenih 1612 lastnikov omenjenih modelov. Do zdaj poročajo o skupaj petih poškodbah inflatorja. Dva primera sta iz ZDA, trije pa iz Japonske, v nobenem pa k sreči potniki niso bili poškodovani. Na nujni servis tudi 115 slovenskih hond Iz zastopnika Honde v Sloveniji, družbe AC-Mobil, so sporočili, da bo Honda vpoklicala nekatere modele vozil honda civic, stream, jazz in CR-V, vsi modelno leto 20012003. V Sloveniji je bilo prodanih 115 teh vozil. Vsi lastniki vozil bodo ob izdaji vpoklica pisno obveščeni in povabljeni na brezplačni pregled oziroma zamenjavo rezervnega dela, so pojasnili. Zračne blazine izdelovalo podjetje Takata iz Tokia Iz Toyote in Nissana so sporočili, da je zračne blazine proizvedlo podjetje Takata iz Tokia, medtem ko je japonsko ministrstvo za promet pojasnilo, da je sestavne dele za zračne blazine dobavilo eno podjetje, pri čemer njegovega imena niso navedli. Takata je zračne blazine dobavljala vsem večjim proizvajalcem avtomobilov na svetu, tudi nemškim proizvajalcem Daimler, Volkswagen in BMW, ameriškima proizvajalcema Ford in General Motors, italijanskemu Fiatu in južnokorejskemu Hyundaiu.",0
"Francoske javne finance so v hudih težavah. Predsednik francoske vlade je povedal, da je Francija v bankrotu. Fillon je povedal, da je Francija v bankrotu Predsednik Evropske centralne banke ECB Jean-Claude Trichet je izjavil, da so francoske javne finance v zelo hudih težavah. Triche je svojo oceno podal dva dni za izjavami predsednika francoske vlade Francoisa Fillona, da je Francija v bankrotu. Fillon je v petek na konferenci agronomov na Korziki izjavil, da je Francija finančno propadla. Vodim državo, ki je na finančni ravni bankrotirala, ki že 15 let beleži kroničen primanjkljaj in že 25 let ni sprejela izravnanega proračuna. To ne more še kar trajati, je dejal Fillon. Pozneje je sicer poudaril, da se je le slikovito izrazil, vendar ni mogel več zajeziti ogorčenih odzivov iz opozicije in tudi lastnega političnega tabora. Trichet pa je dejal, da je imel Fillon prav, da je opozoril na problem.",0
"MMC-jev intervju z direktorjem telekomunikacij Samsung Electronics Avstrija Samsung želi postati vodilno podjetje na trgu tabličnih računalnikov in mislim, da nam bo tudi uspelo, je v pogovoru za MMC med drugim dejal Martin Wallner iz Samsunga. Z Martinom Wallnerjem, direktorjem telekomunikacij Samsung Electronics Avstrija, smo se pogovarjali o načrtih Samsunga na slovenskem trgu in smeri razvoja tabličnih računalnikov v prihodnosti. Samsung Electronics je imel lani 101,4 milijarde evrov prihodkov iz prodaje, kar je 13 odstotkov več kot leta 2009. Čisti dobiček v preteklem letu 10,6 milijarde evrov je bil za 65 odstotkov višji kot leta 2009. Kakšni so vzroki za tako uspešno poslovanje? Samsung je prekosil industrijo in v letu 2010 posloval zelo uspešno, kar je kombinacija številnih naprednih inovacij in vizionarskega mišljenja. Uspešnost v zadnji četrtini leta 2010 pa lahko pripišemo prodaji spominskih polprevodnikov ter visoki prodaji vrhunskih in najmodernejših pametnih telefonov. Na lanskem sejmu uporabne elektronike IFA v Berlinu je bil premierno predstavljen vaš izzivalec Applovega iPada, tablični računalnik Galaxy Tab. Ob tem je vaše podjetje napovedalo zelo drzne načrte - v letu 2011 želite prodati 10 milijonov Galaxy Tabov oz. osvojiti tretjino svetovnega trga tabličnih računalnikov. So ti cilji uresničljivi? Številni analitiki so namreč skeptični. Na trg namreč prihajajo novi in novi konkurenti. Res je, številni analitiki so skeptični, saj na trg vstopajo novi konkurenti. Vendar pa v Samsungu pričakujemo, da bo leto 2011 ključno leto za tablične računalnike, in verjamemo, da bomo ohranili vodilno vlogo na trgu tabličnih računalnikov. Samsung bo razširil svojo ponudbo tabličnih računalnikov in tako ponudil uporabnikom naprave različnih velikosti zaslonov in zmogljivosti ter se prilagodil potrebam uporabnikov. Vendar pa bo naše osnovno vodilo razvoja še naprej mobilnost in on-the-go izkušnje . Kot zanimivost, CCS Insight napoveduje, da bo svetovni trg tabličnih računalnikov zrasel na od 38 do 43 milijonov naprav, medtem ko Gartner napoveduje še večjo številko, 55 milijonov prodanih enot. Koliko tabličnih računalnikov ste prodali lani? Vam je uspelo prodati načrtovanih milijon tablic? Samsung Galaxy Tab, naša prva medijska naprava, ki združuje izjemno mobilnost z izboljšanimi funkcijami zabave, je bila zelo dobro sprejeta na trgu. V tem tržnem segmentu smo zaznali velik potencial in bomo še naprej uvajali približno 7-palične tablične naprave. Prodaja Galaxy Taba je presegla 2 milijona prodanih enot po vsem svetu. Na podlagi števila naročil naših distribucijskih partnerjev pa lahko sklepamo, da so Galaxy Tab uporabniki zelo dobro sprejeli. Katere so vaše prednosti pred Applovem iPadom in drugimi konkurenti, ki že prihajajo na trg tabličnih računalnikov oz. napovedujejo svoje modele? Samsung se ponaša z edinstvenimi inovacijami, ki jih vključuje v svoje tablične računalnike, kar posledično omogoča, da podjetje na trgu ponuja nekaj novega. Na trgu tabličnih računalnikov, kjer se iz dneva v dan pojavlja tudi veliko število cenejših naprav, Samsungovi tablični računalniki izstopajo prav zaradi svoje kakovosti in inovativnosti. Načrtujete še nove modele tabličnih računalnikov. Kam bo šel razvoj - v večje ali manjše tablične računalnike? Cilj Samsunga za leto 2011 je nadgraditi zgodbo o uspehu originalnega Galaxy Taba in zagotoviti nabor rešitev za uporabnike androidnih tablic. Da bi dosegli ta cilj, Samsung zagotavlja več Galaxy Tab možnosti za zadovoljitev osnovnih in še neizpolnjenih potreb uporabnikov. Galaxy Tab 10.1 je namenjen uporabnikom, ki iščejo najboljšo izkušnjo in delijo vsebino z drugimi. Ljubitelji zabave bodo uživali v branju e-knjig in igranju iger na tej ultralahki napravi. 10,1-palčni Galaxy Tab je največja tablica v liniji Samsungovih Galaxy Tab izdelkov. Kakšni so vaši cilji na slovenskem trgu. Vemo, da je iPad uradno na voljo slovenskim kupcem od 28. januarja letos, Galaxy Tab pa je v ponudbi mobilnih operaterjev. Na kolikšen tržni delež računate v Sloveniji in koliko tablic želite prodati letos? O naših načrtih v številkah žal ne morem govoriti in vas prosim za razumevanje. Vsekakor pa si želimo postati vodilni na trgu tabličnih računalnikov in mislimo, da nam bo to tudi uspelo. Tablični računalniki so nekakšni vezni člen med pametnimi prenosnimi telefoni in prenosnimi računalniki. Ali utegnejo tablični računalniki v prihodnosti izriniti prenosne računalnike? Videli bomo nov koncept pametne mobilne naprave Smart Mobile Device , ki združuje pametne telefone, tablične računalnike in različne mobilne naprave. Prav tako bomo priča množičnemu uvajanju storitev 4G, vključno z LTE in 3.5G HSPA +. Samsung je v celoti pripravljen na nove potrebe trga. Ste drugi največji proizvajalec prenosnih telefonov, pred vami je le finska Nokia. Menite, da vam bo v prihodnosti uspelo povzpeti se čisto na vrh in z njega izriniti finsko podjetje? Lani smo prodali približno 24 milijonov pametnih telefonov. Letos pričakujemo znatno rast trga pametnih telefonov, kar bo podvojilo lansko prodajo v segmentu pametnih telefonov. Naš poslovni cilj je ohraniti zdravo rast, prekašati povprečno rast trga in ohraniti dvomestno donosnost.",1
"Washington - V zveznem proračunu ZDA je v letu 2008 zabeležen primanjkljaj 454.8 milijard dolarjev, kar je največ v njihovi zgodovini. Vzrok za rekordno velik primanjkljaj je v propadu stanovanjskega tržišča in v finančnih injekcijah, s katerimi se vlada trudi pospešiti ameriško gospodarstvo. Administracija predsednika Georgea W. Busha je v torek objavila primanjkljaj v proračunskem letu, ki se je zaključil 30. septembra. Letošnji primanjkljaj je več kot dvakrat večji kot lanski, ki je znašal 161.5 milijard dolarjev. V proračunski primanjkljaj je vključena tudi vsota preplačanih davkov, ki jih bodo državljani kmalu prejeli vrnjene in znaša 168 milijard dolarjev. Prejšnji ""rekord“ pa je bil postavljen leta 2004, ko je primanjkljaj znašal 413 milijard dolarjev. Ekonomisti za naslednje leto napovedujejo še mnogo slabše številke, saj bodo v proračunsko bilanco prišli še stroški sanacije finančnega sektorja in ublažitve težav v gospodarstvu. Nekateri analitiki celo predvidevajo, da bo primanjkljaj presegel 700 milijard dolarjev, kar bi naslednjemu predsedniku ZDA pomenilo ogromen izziv.",0
"Za težave GM delno krivi Toyoto General Motors je odpoklical 1,3 milijona modelov chevrolet in pontiac v Severni Ameriki zaradi težav s servovolanom in njegovim mehanizmom. Poziv velja za modele chevrolet cobalt, prodane med letoma 2005 in 2010 ter Pontiac G5, prodane med letoma 2007 in 2010 v ZDA, modele pontiac pursuit, prodane v Kanadi med letoma 2005 in 2006, ter pontiac G4, ki so ga prodajali v Mehiki v letih 2005-2006. Dve ločeni preiskavi Ameriški avtomobilski velikan je administracijo za nacionalno cestno varnost NHTSA o odpoklicu obvestil v ponedeljek ob koncu preiskave o varnosti, ki jo je sprožil januarja 2009. NHTSA je sprožil ločeno preiskavo o modelih cobalt januarja letos, po prejetih več kot 1.100 pritožbah zaradi napak servovolana in njegovega mehanizma, 14 nesrečah in eni poškodbi v ZDA. Podpredsednik GM-a je povedal, da je njihova preiskava razkrila, da se je težava razvila sčasoma in da je bolj verjetno, da se napake zgodijo pri vozilih, katerih garancija je že pretekla. Vozila kljub težavam varna? Podjetje skuša odpraviti težavo in trdi, da lahko vozniki ohranijo nadzor nad vozilom tudi, če odpove funkcija servovolana. Z vozili je težje upravljati pri nižjih hitrostih. Za odpoklic so se odločili, da bi pomirili svoje stranke. Za težavo GM krivi dobavitelja delov, ki je v delni lasti Toyote. Toyota je morala v preteklih tednih odpoklicati več kot osem milijonov svojih vozil zaradi napake s stopalko pri plinu.",0
"Izjemna vztrajnost rastočega trenda na delniških trgih nas razveseljuje že od začetka marca. Od najnižje točke je tako ameriški delniški indeks Standard & Poors 500, v katerem je zastopanih 500 največjih podjetij, pridobil približno 35 odstotkov. Redke korekcije temeljijo na občasnem unovčevanju dobičkov, medtem ko vsaka nova pošiljka makroekonomskih podatkov, ki niso več tako katastrofalno slabi kot v obdobju od septembra do februarja, prispeva k novemu sprehodu bika po borznem parketu. Več kot očitno je, da je izjemna negotovost, ki smo jo lahko opazili proti koncu prejšnjega leta in na začetku letošnjega, odpravljena in da se zdaj pripravlja teren za nov konjunkturni cikel. To se seveda občuti tudi med zasebnimi potrošniki, katerih zaupanje se krepi iz meseca v mesec. Torkova objava zaupanja ameriških potrošnikov kaže, da se je to v maju zaradi prepričanja, da se gospodarstvo krepi in recesija umika, okrepilo najbolj v zadnjih šestih letih. Kazalec zaupanja zdaj kaže 54,9, kar je višje od napovedi vseh 70 ekonomistov, ki so sodelovali v anketi pred objavo. Analiza kaže, da je za skok zaslužna predvsem komponenta pričakovanj o prihodnjem stanju gospodarstva, ki je najvišje po decembru 2007 in znaša že 72,3. Na drugi strani se kazalec trenutnih razmer v gospodarstvu ni dramatično izboljšal in kaže vrednost 28,9. Zanimivo je tudi, da porast kazalca zaupanja v aprilu in maju v višini 28 točk predstavlja največji dvomesečni skok, odkar se zbirajo podatki, torej od leta 1967. Nesorazmerje med trenutnimi in prihodnjimi pričakovanimi razmerami v gospodarstvu je opazno predvsem na trgu nepremičnin, ki predstavlja ključno spremenljivko za dokončen začetek novega cikla. Cene nepremičnin, merjene z indeksom S&P/Case-Shiller, še vedno vztrajno padajo, tokrat v višini 18,7 odstotka glede na leto prej, merjeno v marcu. Pri tem je kar nekaj mest podrlo rekorde za najvišji mesečni padec, in sicer Minneapolis (-6,1 odstotka), Detroit (-4,9 odstotka) in celo New York (-2,5 odstotka). Po drugi strani se zaradi nižjih cen nepremičnin že rahlo krepi obseg prodanih enot, pri čemer je treba upoštevati, da kar slabo polovico od 4,68 milijona prodanih enot v zadnjih 12 mesecih predstavljajo nepremičnine, ki so jih bili prejšnji lastniki primorani prepustiti posojilodajalcem zaradi zamud pri plačevanju posojil. Kljub temu je povprečna cena ameriškega domovanja v prvem letošnjem četrtletju upadla za 7,1 odstotka, kar je manj kot v zadnjem četrtletju prejšnjega leta, ko je padec znašal 8,3 odstotka. Podobna izboljšanja v manjših upadih makroekonomskih kazalcev glede na konec prejšnjega leta so trenutno gonilo borznih donosnosti, čeprav so nekateri kazalci še vedno blizu zgodovinsko nizkim ravnem.",1
"128 zaposlenih v gradbenem podjetju Vemont je zaradi neizplačanih plač 28. aprila začelo stavkati, danes pa jih je vodstvo poslalo na čakanje na delo. Vemont je sicer v lasti nekdanjih vodilnih v Vegradu. Velenjsko gradbeno podjetje Vemont, ki je bilo v preteklosti del sistema Vegrad, je v lasti nekdaj vodilnih delavcev Vegrada. Med njimi sta tudi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak in direktorica kadrovske službe Vegrada Branka Gabrijel. Vegrad je od oktobra lani v stečaju, krovni družbi nekdaj enega največjih gradbenih koncernov v Sloveniji pa je sledil tudi stečaj več hčerinskih družb. Kot je povedal v. d. sekretarja velenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater je bil Vemont nekaj časa brez vodstva, v sredo pa je bila imenovana direktorica družbe. Neuradno naj bi bila to Olga Vukovac. Nova direktorica ima po Čatrovih besedah nalogo podati predlog za stečaj podjetja s 128 zaposlenimi. Podjetje, ki je izdelovalo montažne gradbene konstrukcije, je bilo v več gradbenih projektih podizvajalec Vegrada in naj ne bi dobilo poplačanih vseh opravljenih del. Delavci Vemonta so za konec aprila napovedali stavko zaradi neizplačil, napoved pa nato uresničili 28. aprila, saj so dobili za januar nakazanih 450 evrov akontacije plače, zahtevali pa so celotno plačo za januar. Podjetje jim dolguje tudi del predlanskega in ves lanski regres, plače od letošnjega januarja ter materialne stroške, povezane z delom. Prav tako niso poravnani vsi prispevki in davki, je pojasnil Čater. Ker so že dlje časa brez sredstev za preživljanje, delavci zdaj pričakujejo, da bo kmalu stekel stečaj podjetja. S tem bodo dobili možnost uveljavljanja pravice do izplačil iz jamstvenega sklada in do izplačil nadomestil za brezposelnost. Delavci gradbenega podjetja Vemont, ki je v lasti nekdaj vodilnih v Vegradu, so zaradi neizplačanih plač 28. aprila začeli stavkati, danes pa naj bi dobili odločbe o čakanju na delo. Delavci pričakujejo, da bo na novo imenovana direktorica vložila predlog za stečaj družbe, je povedal v. d. sekretarja pri svobodnih sindikatih Srečko Čater.",0
"Župansko gibanje. Radi bi učinkovitejšo državo. ""Imamo izkušnje z izvršilno oblastjo. Za sabo imamo nekaj volitev in rezultate, pred odgovornostjo pa ne moremo nikamor uiti. Ni mogoče, da bi bil za naše ravnanje kriv kdo drug. Tega manjka na državni ravni,"" je poudaril župan Občine Kočevje Vladimir Prebilič, eden izmed ustanoviteljev županskega Gibanja za Slovenijo. V tem se je združilo 20 nestrankarskih županov in njihovih list, ob uradni ustanovitvi prihodnji teden pa se jim bodo pridružili simpatizerji iz različnih sfer. Prebilič je dejal, da bodo prvič v zgodovini Slovenije kandidirali na državnozborskih volitvah s podpisi, kot so storili že na županskih volitvah, zbrati jih bodo morali osem tisoč. Poslanske kandidate nameravajo zagotoviti v vseh 88 volilnih okrajih.",1
"Peko že zamuja z dobavo pomladno-poletne kolekcije Hrvaški Osimpex je po dolgotrajnih pogajanjih v ponedeljek vendarle prejel obvestilo, da ga je komisija za prodajo Peka izbrala kot najugodnejšega ponudnika. Osimpex in zaposleni upajo, da bo o zadevi čim prej odločal tudi DZ, ki mora dati soglasje k prodaji. Kot so sporočili iz Osimpexa, so v pogajanjih s komisijo privolili na ostre pogoje, saj so prepričani, da je Peko odlična proizvodna in prodajna znamka, ki je v stanje tik pred stečajem prišla zaradi kapitalske podhranjenosti, neprimernega korporativnega upravljanja in predvsem zaradi nerazumnega podaljševanja procesa prodaje . Lastniki Peka - Republika Slovenija, DSU, SKB Banka in Gorenjska banka so namreč že oktobra lani imenovali komisijo, ki je vodila postopek prodaje in pogajanj. Predstavniki lastnikov so konec marca z Osimpexom asignirali pogodbo, ki novega lastnika zavezuje k plačilu kupnine v vrednosti nekaj čez dva milijona evrov, takojšnje dokapitalizacije v vrednosti dva milijona evrov, kapitalskih vlaganj v vrednosti šestih milijonov evrov v naslednjih petih letih ter za ohranitev vsaj 280 delavcev za najmanj pet let. Osimpex je zaveze zavaroval z najmočnejšimi garancijami menic na premoženje vseh družb skupine Osimpex in premoženjem lastnikov v teh družbah, so zatrdili v osiješki družbi, medtem ko naj bi bil razlog za podaljšanje postopka prodaje prav v zagotavljanju garancij. Zadeva naj bi se zaustavila na vladi, ker naj kupec ne bi zagotovil ustreznih unovčljivih garancij. Potem ko so soglasje pred časom že dali nadzorni odbori, uprave in direktorji vseh lastnikov, mora namreč DSU za prodajo svojega deleža na predlog vlade dobiti soglasje DZ-ja, kjer predloga za izdajo soglasja skoraj tri tedne po odločitvi komisije še niso prejeli. Zaposlenim v Peku, ki so zaradi likvidnostnih težav podjetja v veliki skrbeh, ni jasno, zakaj se je postopek tako zavlekel. Imajo namreč zagotovila komisije in kupca, da so bili dani korporativna garancija, poroštva in notarsko overjena zadolžnica, ki je takoj neposredno izvršljiva. V Osimpexu nerazumno dolg odlog pripisujejo napakam, ki se običajno dogajajo ob zamenjavah vlad. Upajo, da bo DZ v najkrajšem mogočem času sprejel odločitev. Vsak, ki se je kdaj koli ukvarjal s proizvodnjo in prodajo v modni industriji, ve, kako pomembni za obstanek so dnevi vstopa na trg z novimi kolekcijami, so zapisali v Osimpexu, kjer verjamejo, da se bodo lastniki o tem poučili, preden bo za Peko prepozno in ga ne bodo mogli rešiti niti njihov kapital in strokovne ekipe. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev je Peko že zamudil z dobavo pomladno-poletne kolekcije v svoje trgovine. Proizvodnja je že dolgo motena in zaposleni v Peku se bojijo, da bodo ostali brez plače za marec in da bo Peko morda še pred koncem tega tedna prisiljen objaviti insolventnost. S tem bi bilo ogroženih 380 delovnih mest v Tržiču in Pekovi trgovski mreži.",0
"Partyhiker. To je nova mobilna aplikacija, ki ponuja zemljevid na katerem so označeni večerni in nočni dogodki, ki potekajo na ta ali naslednji dan po celem svetu. Mobilno aplikacijo je razvila ekipa štirih Slovencev v sestavi Oton Bačar, Marko Mikolavčič, Uroš Smolnik in Tine Ravnikar. Aplikacija prikazuje in sinhronizira vse dogodke, ki so bili vneseni v omrežje Facebook, Foursquare in last.fm. Hkrati uporabniku dovoljuje dodajanje dogodkov, ki še niso vpisani ali pa se le nepričakovano razvijejo. Kam na zabavo? Ideja je nastala za podlagi kritičnega razmišljanja, kako si izboljšati vsakdan. Razvijalci poudarjajo, da jih je zmotilo predvsem dejstvo, da jim med izleti v tuje kraje na recepciji nikoli nihče ni znal svetovati kje so dobre zabave, pregledovanje socialnih omrežij in zbiranje informacij o zabavah pa je dolgotrajno in zamudno. Partyhiker je narejen z namenom, da to olajša. Prikazuje vse večerne in nočne dogodke, ki so bili vneseni v omrežje Facebook, Foursquare in last.fm, poleg tega pa uporabniku omogoča preprosto lastnoročno vnašanje dogodkov na zemljevid. Izumitelji pravijo, da se zavedajo, da se najboljše zabave pogosto razvijejo povsem spontano in tako omogočijo uporabniku, da obvesti vse zabave željne, kje in kaj se dogaja. Za kar najboljši opis lahko uporabnik prek enostavnega vmesnika ostalim uporabnikom posreduje osnovne informacije in fotografijo (eno ali več fotografijo/fotografije) iz dogodka. Pri iskanju dogodka je uporabniku na voljo ime in lokacija zabave, kdaj se je oziroma se bo začela, opis, ponekod pa je možen tudi nakup ali rezervacija vstopnic. Za lažjo izbiro, kam se odpraviti, je na voljo seznam, kjer so dogodki razvrščeni naraščajoče glede na oddaljenost oziroma bližino.",1
"Zagreb - Hrvaški živilski koncern Agrokor bo moral zaradi prevzema Mercatorja prodati ali zapreti nekatere svoje prodajalne, posebej na območju Zagreba, je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu ocenila hrvaška Agencija za varstvo konkurence (Aztn). Združitev Agrokorja in Mercatorja bo pomenila od 30- do 40-odstotni delež v maloprodaji na Hrvaškem. »V tej fazi je težko govoriti, kaj bodo morali storiti. Koncentracijo nam niso še prijavili. Če bo prišlo do združitev Agrokorja in Mercatorja, bo koncentracija na hrvaškem trgu velika in bo imela značilne negativne posledice«, je izjavo namestnika predsednice Aztn Mladena Cerovca povzel Jutarnji list na svoji spletni strani. Cerovac je pojasnil, da negativnih posledic ne bodo toliko občutili potrošniki kot dobavitelji, posebej tisti, ki poslujejo z Mercatorjem. V Aztn so še ocenili, da bi bilo, glede na maloprodajni delež Agrokorjeve maloprodajne mreže Konzum na Hrvaškem, za hrvaški koncern idealno, če bi lahko prevzeli Mercator brez njegove hrvaške prodajne mreže. Cerovac je potrdil, da so glede koncentracije že imeli neformalne stike z Agrokorjem, ki je v ponedeljek podpisal pogodbo o sodelovanju z Mercatorjem. Z dokumentom sta opredelila sodelovanje v vmesnem obdobju pred zaključkom transakcije, s katero bo Agrokor pridobil večinski delež v največjem slovenskem trgovcu. Agrokor je prejšnji teden namreč podpisal pogodbo z delničarji Mercatorja o nakupu 53,12-odstotnega deleža Mercatorja. V Aztn menijo, da bo novi tržni delež Agrokorja v maloprodaji na Hrvaškem med 30 in 40 odstotkov, kar je zelo blizu prevladujočem položaju na trgu. Zato so ocenili, da se bo Agrokor moral odpovedati nekaterim svojim prodajalnam na območjih, kjer je koncentracija tudi največja, kot sta Zagreb in Zagrebška županija. Aztn zahteva od Agrokorja tudi dodatne odgovore, med drugim o določenem blagu, ki ga prodajajo tudi v svojih kioskih v okvirju podjetja Tisak, ki ga nameravajo združiti s podobnim podjetjem iNovine. Cigarete in tisk prodajajo v celotni mreži Agrokorjeve maloprodaje, na njihove cene pa trgovci ne morejo vplivati, ker so vnaprej določene. »Ta koncentracija je zelo problematična z vidika konkurence«, je dejala predsednica sveta Aztn Olgica Spevec. Agrokor bo moral prijaviti koncentracijo na vseh trgih, na katerih poslujeta Konzum in Mercator. V Aztn sicer ne pričakujejo, da bo tudi Evropska komisija zahtevala preverjanje koncentracije po 1. juliju, ko bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo.",0
"Ikea bo v Sloveniji trgovino najprej odprla leta 2011, kje, pa v podjetju še ne (po)vedo. Ikea pri nas še vedno išče zemljišče, večje od 300 tisoč kvadratnih metrov. Domžalski podžupan Vinko Juhart jim ponuja več kot sto tisoč kvadratnih metrov, za katerega bi morali predvidoma odšteti vsaj 20 milijonov evrov. Zanima jih obvoznica, saj ne potrebujejo bližine trgovskih centrov, ker so sami tako močni, da s svojo ponudbo vabijo. Ne moti me, če gredo na Brnik ali v Komendo, vendar bi bilo zelo čudno, če bi bili v Celovcu, na Dunaju pa ne. Zoran Janković, župan MOL Pohištveni velikan išče zemljišče z ustrezno infrastrukturo, na odločitev vplivajo še soseščina, okoljski vidiki, obstoječa nakupovalna središča in razvojni načrti mesta. “Zanima nas zemljišče, veliko med 300 tisoč in 350 tisoč kvadratnih metrov,” je sporočil Dragan Skalušević, regionalni direktor Ikee za Hrvaško, Srbijo in Slovenijo. Do začetka prihodnjega leta bi morala biti znana lokacija, do konca 2009 ali začetka 2010 bi pridobili dovoljenja, do leta 2011 bi trgovino odprli. Vrhnika, Trzin, Vodice ... Tri možne lokacije je Ikea našla zunaj Ljubljane, kje, ne izdajo. Župan Trzina Tone Peršak in župan Šenčurja Miro Kozelj sta dejala, da takšnega zemljišča sploh nimajo. Ikea je zemljišče iskala tudi na Brezovici, vendar je župan Metod Ropret dejal, da je gradnja takega nakupovalnega središča projekt, ki presega zmožnosti občine. PC Želodnik (Domžale) kot nalašč 640 tisoč kvadratnih metrov. Ikei bi jih lahko ponudili okoli sto tisoč ali nekoliko več. Avtocesta. Cona se nahaja ob izvozu Krtina na kraku avtoceste Koper-Maribor. V načrtu gradnje avtocest pa je že potrjena tudi obvozna cesta Brnik-Želodnik. Čistilna naprava. Cona bo imela svojo čistilno napravo. Okoljevarstveno. V coni so predvideli zaščito zelenih površin. Več dejavnosti. V PC Želodnik so predvidene dejavnosti logistika, nakupovanje, storitve in proizvodnja. Rado Čuk iz občine Vodice je dejal, da je zanje že pet tisoč kvadratnih metrov zemljišča veliko, župan Grosupljega Janez Lesjak pa, da si v občini v bistvu ne želijo tako velikih distribucijskih centrov. Ikea je po navedbah župana Vrhnike Marjana Riharja zemljišče iskala pri njih, vendar so trenutno še posebno prostorsko omejeni zaradi Nature 2000. Dobrodošli v Domžalah ""Ikea, dobrodošla,"" pa je dejal podžupan Domžal Vinko Juhart. Občina Domžale namreč v Želodniku ureja eno izmed največjih in najsodobnejših poslovnih con v Sloveniji ob izvozu iz avtoceste Krtina in ob načrtovani obvozni cesti Želodnik–Brnik. Vsa cona bo velika 640 tisoč kvadratnih metrov. ""Lokacijski načrt te cone je že sprejet, gradnja komunalne infrastrukture je predvidena za prihodnje leto,"" je dejal Juhart. Cena kvadratnega metra v coni bi bila primerljiva s ceno v okoliških conah. Ikei bi lahko ponudili okoli sto tisoč kvadratnih metrov zemljišča, vendar bi morali v tem primeru prilagoditi lokacijski načrt. Po besedah Juharta je to še možno.",1
"Janez Janša, njegov odvetnik Franci Matoz in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič sodbe še niso prevzeli, sodna pisanja pa se še niso vrnila. Po izteku 15-dnevnega roka za prevzem pisnega odpravka v zadevi Patria je ljubljansko okrajno sodišče prejelo povratnici o vročitvi sodbe za obdolženega Antona Krkoviča in njegovega odvetnika Jožeta Hribernika ter od odvetnika Dejana Markovića, ki zastopa obdolženega Ivana Črnkoviča. Drugih povratnic sodišče še ni prejelo. ""Ni dvignil"" Po pojasnilu okrajnega sodišča se sodba vroča po osebnem vročevalcu. Na dan, ko je bila ta poslana, sta jo prevzela tožilstvo in odvetnik Marković, pozneje pa Krkovič in Hribernik. Kot pravijo na sodišču, so to tudi vse vročilnice, za katere so prejeli povratnice. Črnkovič je sicer v petek pojasnil, da bo sodbo prevzel v roku, Matoz pa zadeve ni želel komentirati. Če sodno pisanje ni prevzeto v roku, se vrne sodišču z oznako ""ni dvignil"", torej se šteje, da sodno pisanje naslovniku ni vročeno. V takem primeru je treba najprej ugotoviti, zakaj se je sodno pisanje vrnilo, potem pa odrediti drug način vročanja, so pojasnili na sodišču. Napovedali pritožbe Petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe se izteče za vsakega posameznega udeleženca posebej od datuma, ko mu je pisanje vročeno, so še sporočili s sodišča. Vsi trije obtoženi so že takoj po izreku obsodilne sodbe 5. junija letos napovedali pritožbe. Tožilec: Sodba je izdelana s filigransko natančnostjo Za današnjo izdajo časnika Delo je vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc sicer pojasnil, da se ne bo pritožil. Ocenil je, da sodba predstavlja zelo natančno in celovito analizo dokazov ter je izdelana ""s filigransko natančnostjo"". Črnkovič pa je dejal, da sodbe ni prevzel, ker kakovostne pritožbe ne bi utegnili spisati pravočasno. Njegov zagovornik je sodbo že prevzel, on pa po posvetovanju z Markovićem še ne, čeprav je imel namen, da to stori v roku. Izkazalo se je namreč, da je sodba napisana filigransko, kakor se je izrazil tudi Črnkovič, zato bo počakal še dva ali tri dni, da mu jo znova poskušajo vročiti. ""Nam tudi en dan veliko pomeni,"" je pojasnil Črnkovič, ki je opozoril, da so v sodbi tudi neresnične navedbe. Okrajno sodišče je Janšo, Črnkoviča in Krkoviča spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Sodišče je sledilo predlogu tožilstva in Janšo obsodilo na dve leti zapora, Črnkoviču in Krkoviču pa je prisodilo 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali v primeru pravnomočnosti sodbe plačati še po 37 tisoč evrov stranske denarne kazni.",0
"Vodafone bo na trgih, kjer skupaj živi 1,4 milijarde ljudi, prodajal Applov iPhone Vodafone se je pogodil z Applom za prodajo njihovega mobilnega telefona iPhone in ga bo ponudil svojim uporabnikom v Avstraliji, Indiji, Italiji, na Češkem, v Egiptu, Grčiji, na Portugalskem, v Novi Zelandiji, Južnoafriški republiki in Turčiji, v katerih skupaj živi 1,4 milijarde prebivalcev. V Italiji ga bo v ponudbi imela tudi Telecom Italia , kar je prvič, da Apple ni sklenil ekskluzivne pogodbe z le enim operaterjem v državi. Pogodba pomembna tako za Vodafone, kot za Apple Pogodba je za Vodafone zelo pomembna, saj so ga do zdaj lahko prodajali samo v Združenem kraljestvu, ki pa šteje ""le"" 61 milijonov ljudi. Samo v Indiji so mobilni operaterji v zadnje pol leta pridobili osem milijonov novih naročnikov, kar po hitrosti rasti trga Indijo postavlja na prvo mesto, poroča Bloomberg. Za Apple pa je sodelovanje z Vodafonom del načrta za povečanje prodaje zunaj Združenih držav. Kasneje letos nova verzija iPhona Do zdaj je Apple iPhone uradno prodajal le v ZDA, Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Avstriji in na Irskem, kupiti pa ga je mogoče tudi v Sloveniji pri Tušmobilu, ki pa nima pogodbe z Applom. V drugi polovici leta naj bi Apple tudi začel prodajati novo verzijo iPhone, najprej seveda v ZDA preko svojega partnerja AT&T . Nov aparat bo 3G, kar pomeni, da bo povezljiv z UMTS in zato bolj zanimiv za evropski trg, kjer je pri pametnih telefonih to že standard.",1
"Križanič Delo nadzornikov bilo dobro Sindikat bančništva Slovenije je zgrožen nad milijonsko nagrado prvega moža NLB-ja, o kateri so razpravljali tudi v DZ-ju, prav tako pa naj ne bi šlo za osamljen primer. V sindikatu se zdi milijon evrov nagrade Marjanu Kramarju za vodenje največje slovenske banke v preteklih šestih letih težavnih tudi zaradi tega, ker sam ni imel posluha za zvišanje plač zaposlenim. Kot primer so navedli uslužbenko z 20 leti delovne dobe in 800 evri bruto plače, poroča TV Slovenija. Prav tako so v sindikatu ogorčeni, ker jim je Kramar lagal, češ da je le neznatno vpleten v financiranje tajkunov. Opozarjajo tudi, da se podobne nagrade izplačujejo tudi drugje, a konkretnih imen niso dajali. Križanič Delo nadzornikov NLB-ja bilo dobro Prav tako je nad višino Kramarjeve nagrade zgrožena tudi opozicija. Finančni minister France Križanič je na poslansko vprašanje o tem odgovoril, da podpisnik pogodbe, takratni član nadzornega sveta Anton Žunič, ni pričakoval, da bo spremenljivka, ki je glavni kazatelj uspešnosti članov uprave, tako zrasla v zadnjih letih. Prav tako podpisnik ni pričakoval, da si član uprave ne bo izplačeval nagrade in da se bo vsaj na koncu zbralo na samem njegovem odhodu. Križanič tako ni zanikal, da Kramarju pripada milijon, delo vseh nadzornikov pa ocenil kot dobro.",0
"Sindikat delavcev skupine Ceste mostovi Celje je podjetju LID najavil stavko, ki se bo začela prihodnji torek. Omenjeno podjetje so pozvali k takojšnjim pogajanjem o stavkovnih zahtevah in o iskanju predloga za reševanje spora. Stavko vodi stavkovni odbor, ki ga sestavljajo Anton Turk, predsednik stavkovnega odbora, Edi Lesičar, namestnik predsednika stavkovnega odbora in član Damjan Mastnak. Si lahko predstavljate gradbene delavce, ki delajo na soncu, na 35&deg, Celzija, brez vode in brez plače za opravljeno delo, s katero bi si lahko privoščili vsaj sendvič? so zapisali v sindikatu delavcev skupine Ceste mostovi Celje CMCelje. Očitno se farsa v gradbeni dejavnosti nadaljuje v Celju. Banke upnice denarja nimajo, pomagati pa ne morejo, ali morda celo nimajo interesa. Se potaplja še eno nekoč izjemno gradbeno podjetje? so dodali. Izvršni odbor Sindikata je na izredni seji sprejel sklep o začetku stavke pri delodajalcu LID. Stavka se bo začela v torek, 26. junija ob 00 01, in bo trajala do sprejetja sklepa stavkovnega odbora o prenehanju stavke oz. do sklenitve sporazuma med Sindikatom delavcev skupine CMCelje in podjetjem LID. Med stavkovnimi zahtevami je takojšnje izplačilo celotne plače za mesec maj 2012, izplačilo vseh zapadlih in neplačanih prispevkov in davkov od plač za obdobje od maja 2011 do maja 2012, izplačilo stroškov v zvezi z delom za mesec maj 2012, plačilo preostalega in neizplačanega dela regresa za letni dopust za leto 2011 in izplačilo regresa za letni dopust za leto 2012. Zahtevajo pa tudi omogočanje koriščenja presežkov opravljenih ur ali napotitev delavcev na čakanje, ker delodajalec ne more zagotavljati dela do popolnega izplačila plače za mesec maj. Stavka bo potekala na sedežu družbe v Celju, stavkajoči pa se bodo udeležili protestnega shoda v središču Celja. Prav tako bo potekala skladno z določili Zakona o stavki in določili področnih predpisov, ki določajo pogoje za izvedbo stavke, so še zapisali v sindikatu.",0
"Dela potekajo v skladu z načrti Obnovljena vzletno-pristajalna steza na brniškem letališču bo vzdržala četrt stoletja, so zagotovili odgovorni. Dela bodo končana čez en teden, s tem pa bo končana pred štirimi leti začeta okoli 23 milijonov evrov vredna naložba v osnovno letališko infrastrukturo. Poleg steze se prenavljajo še spojnice, vzporedna vozna steza, ploščad za parkiranje malih letal, širi pa se tudi letališko ploščad. Prvi in drugi del na vsakem koncu letališke steze, dolge okoli 1.000 metrov, so prenovili v letu 2009, saj je bilo dela mogoče opraviti na način, da niso preveč motila letalskega prometa. Zaradi obnove osrednjega dela steze pa so morali za dva tedna zapreti letališče. Delavci na pol poti Delavci so tako do v enem tednu odstranili okoli 20.000 ton starih asfaltnih plasti, sanirali spodnje plasti in v stezo vgradili okoli 12.000 ton asfalta. Čaka jih še vgraditev okoli 8.100 ton asfalta. Ob tem potekajo tudi gradbena dela za elektroinštalacije in menjava v asfalt vgrajenih svetilk steze ter menjava kabelskih povezav s transformatorji. Vgrajenih bo 212 svetilk, 46 kabelskih jaškov in položenega 42,6 kilometra kabla. Stane Bobnar, direktor Aeroinženiringa, je dejal, da so zaprtje letališča izkoristili tudi za adaptacijo prostorov varnostno-operativnega centra, sanitarij in sistema pregleda ter nadzora prtljage. Nov potniški terminal, ki bo stal 60 milijonov evrov, naj bi začeli graditi prihodnje leto. Za predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja je najpomembneje, da bodo letališče lahko odprli 21. aprila. S potekom del je zadovoljen, saj delavci sledijo zastavljenim rokom.",1
"ILO svari, da smo na robu nove recesije Dolžniška kriza evrskega območja bi lahko vodila v desetletje dolgo recesijo in naraščajoče socialne nemire, je opozorila Mednarodna organizacija dela ILO. Prihodnjih nekaj mesecev bo odločilo, ali se bomo izognili dramatičnemu zmanjšanju zaposlenosti in nadaljnjemu naraščanju socialnih nemirov, je poročal nemški časnik Focus, ki se sklicuje na letno poročilo ILA o trgu dela. ILO v svojem poročilu poudarja, da bo svetovno gospodarstvo v prihodnjih dveh letih sposobno zagotoviti samo polovico od 80 milijonov potrebnih novih delovnih mest. Večina novih delovnih mest bo ustvarjena v državah v razvoju, samo 2,5 milijona delovnih mest pa naj bi ustvarili v razvitih gospodarstvih, ocenjuje ILO. V industrijsko razvitih državah naj bi tako za zmanjšanje stopnje brezposelnosti v letih 2012 in 2013 na raven pred krizo zmanjkalo 24,7 milijona novih delovnih mest. Države nimajo moči, da bi ukrepale Brez ustreznih ukrepov bi lahko kriza sprožila recesijo, ki bi lahko trajala celo desetletje, saj vlade zaradi pritiskov, naj zmanjšajo svoj dolg, nimajo moči, da bi ukrepale, je še poročal Focus. Kar v 45 državah od 118, ki jih je ILO zajel v raziskavo, tveganje zaradi socialnih nemirov narašča. Tveganje je še posebej veliko v razvitih državah, izrazito v EU-ju. Tednik pri tem poudarja, da največja nevarnost socialnih nemirov obstaja v Grčiji, na Portugalskem, v Španiji, Estoniji, Franciji, Sloveniji in na Irskem.",0
"Tudi Slovenija se sooča s porastom števila ponarejenih zdravil. Posledice so lahko tudi usodne, saj vas, namesto da bi vas spravila na noge, spravijo v prerani grob. Slovenske lekarne so varne pred ponaredki. Večina ponaredkov v Slovenijo pride z naročanjem prek spleta. Razlogov, zakaj se ljudje poslužujejo interneta za nakup zdravil, je več. Pogosto je vzrok v sramežljivosti uporabnikov, ki neradi govorijo pred zdravnikom ali farmacevtom o svojih težavah. Številne premami dosti nižja cena zdravila, ki je ponavadi prvi znak, da gre za ponaredek, pomanjkanje časa, ki bi si ga morali vzeti za svoje zdravje, v nekaterih državah pa je razlog tudi precej drag obisk pri zdravniku, zato si bolniki oziroma uporabniki zdravil sami predpišejo zdravilo in odmerek, kar še dodatno negativno vpliva na zdravljenje. Pri nakupu zdravila brez možnosti njegove sledljivosti vstopamo v področje tveganja. Ponarejevalci iščejo zaslužke tudi pri zdravilih, kot so zdravila za odpravljanje holesterola, zdravila za glivične okužbe, zdravila za erektilne motnje, zdravila za zniževanje krvnega tlaka, zdravila za zmanjševanje telesne teže in protibolečinska zdravila. Preberite še, kakšna so tveganja pri nakupu zdravil prek spleta, koliko zdravil so zasegli na carini in kaj svetuje agencija za zdravila pri nakupovanju zdravil preko spleta. Ukrepajte danes, da ne bo prepozno! Jemljite le tista zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik in ste jih dobili v lekarni.",0
"Družba BDR zastopa okoli 30 košarkarskih upov od vsepovsod, v kratkem pa bodo postali prvi slovenski agenti igralca v ligi NBA V krizi športnim klubom trda prede, številni tudi razpadejo, starši mladih talentov pa so bolj kot nekoč tarče pritiskov in visokoletečih obljub športnih menedžerjev. Prav tu pa ljubljanska družba BDR Športni management vidi prostor za uspeh na trgu. Trije nekoč vrhunski športniki in danes poslovneži Renato Đuran, Dejan Mrak in Benjamin Stević so svoje podjetniške izkušnje in ljubezen do športa združili v podjetju, ki išče mlade košarkarske talente, jih spremlja na šolski in športni poti in jim pomaga priti do prvega zaslužka s poklicnim športom. »Od drugih agencij se ločimo po individualnem pristopu k vsakemu varovancu. Če začnemo z njimi pravočasno sodelovati, jim lahko odpremo vrata skoraj kjerkoli na svetu, kar pa je tesno povezano z njihovim talentom,« pravi Stević. »Postali bomo prvi Slovenci, ki bomo zastopali igralca v ligi NBA,« napoveduje Benjamin Stević iz ljubljanske družbe BDR Športni management. NBA ni cilj, ampak zaveza Družba BDR zdaj sodeluje z mladimi reprezentanti Srbije, Makedonije, Bosne in Črne gore. Med njihovimi strankami so tudi mladi upi iz drugih delov Evrope, ZDA in Afrike, med drugimi je njihov varovanec 220 centimetrov visoki 16-letni košarkar iz Afrike, podrobnosti še ne želijo razkriti. »Postali bomo prvi Slovenci, ki bomo zastopali igralca v ligi NBA. To lahko samozavestno trdimo na podlagi kakovosti varovancev, ki jih zastopamo,« skoraj v en glas zatrdijo trije solastniki družbe BDR Športni management. Pomagajo jim vrhunski skavti in dobri stiki v klubih Ker so tudi sami starši, lažje razumejo pričakovanja in potrebe staršev. Ker pa za športni uspeh zgolj trda vadba brez ustreznega osebnostnega razvoja ni dovolj, se trojica iz družbe BDR precej posveča ravno stikom s starši in skrbi za šolanje ter celostni razvoj mladega športnika. »Tesno sodelujemo s srbsko družbo PFS Scouting, ki nam pomaga promovirati naše športnike na vrhunskih ameriških gimnazijah in fakultetah. Sami pa imamo odlične vezi v klubih po vsej Evropi, še posebno v Španiji, Italiji, Franciji in Turčiji,« pravi Stević. BDR zdaj zastopa okoli 30 igralcev, med njimi je tudi nekaj poklicnih. »Vsak naš varovanec je po nečem poseben, tako denimo je med njimi Američan John Clark, ki igra v Španiji in velja za najboljšega belopoltega zabijalca na svetu,« pravi sogovornik. Stević svoje varovance, kjerkoli že so, redno obiskuje in jim s svojim znanjem svetuje pri osebnostnem razvoju, kar jim lajša pot do vrhunskih rezultatov. Naša košarka ostaja visoko, evropska vse bližje NBA Slovenija bo čez dve leti gostila evropsko prvenstvo v košarki, vendar trio iz BDR ne pričakuje, da bo to njihovemu poslu kaj veliko pomagalo. »Slovenska košarka je v tujini že odlično poznana, tudi naše podjetje je bolj znano po Evropi in Afriki kot doma, to bi radi postopoma spremenili,« pravi sogovornik. Mladi košarkarji v Sloveniji, še posebno v manjših okoljih, so deležni vrhunskega treninga, zato se Sloveniji ni treba bati, da bo izgubila stik z najboljšimi v Evropi. Kakovost vrhunske evropske košarke je vse bližje tisti v severnoameriški ligi NBA, vendar pa bo Evroliga po poslovni plati težko kdaj dohitela NBA.",1
"Rajko Kenda. Alkohol spodnese tudi najbolj pridne učence, včasih še lažje, ker niso navajeni. Šokirala me je novica, da je prišel na izpiranje želodca desetletnik … Se starost opitih otrok, ki jih pripeljejo k vam, res znižuje? Dvoje je. Niža se starost teh otrok in povečuje se njihovo število. Na vikend ali zabavo jih pripeljejo do 15 in vsi so stari nekje od 11, 12 do 18 let. Ta zadeva dobiva res velike dimenzije, ki bi morale biti skrb vzbujajoče. Ob dogodkih v Ljubljani, ko so kakšni žuri, koncerti ... zadnjič so jih pripeljali 16! Potem je tako imenovana poletna plaža, Trnovski pristan. Zdi se mi, da je eden od pametnejših predlogov Nove Slovenije, da bi se popivanje na javnih mestih poskušalo omejiti. Dejansko je žalostno poslušati jutranje poročilo v ponedeljek, ko dežurne ekipe poročajo, koliko opitih otrok so pripeljali v bolnišnico. Kdaj se je starostna meja tako znižala? Lahko rečem, da številka, odkar smo se preselili (leta 2009, op. p.), narašča. Dokler smo bili na pediatrični kliniki na Vrazovem trgu, so te otroke sprejemali na urgenci v kliničnem centru, zdaj jih sprejemamo mi. Tu ne gre samo za otroke iz socialno deprivilegiranih družin, družin alkoholikov, narkomanov. Zanimivo je, da spodnese tudi najbolj pridne učence, včasih še lažje, ker niso navajeni. Dodaten problem pri teh otrocih je, da ko jih pripeljejo z rešilcem, nezavestne, vse ponesnažene, pogosto z znaki kakšne poškodbe ali podhlajene, ne veš, ali niso tudi zadrogirani, ali je nastala kakšna poškodba, ki jo je treba resno diagnosticirati, treba je izključiti tudi spolno zlorabo. So te pogoste? Po naših izkušnjah to ni pogosto, ne moremo pa tega izključiti. Ta možnost vedno obstaja, zlasti pa kombinacija alkohola, drog ... Pričakujete med prazniki več opitih otok? Nihče od nas si ne želi dežurati za praznike in to je eden od razlogov. Tedaj bo najbrž treba ekipo okrepiti, bi pa res položil na srce staršem bolj kot otrokom, da jim seveda ne morejo stati za hrbtom, a se da tudi konkretno v teh primerih paziti nanje. Sočuten do staršev, ki pridejo v bolnišnico po opite otroke Rajko Kenda. Pediater in strokovni direktor Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in nekdanji predsednik zdravstvenega sveta. Voziček. Energičen sogovornik po več vprašanjih o številkah pove, da ni statistični urad. Med sprehajanjem po hodnikih pediatrične klinike ogovarja starše in otroke, po stopnicah pomaga nesti voziček z dojenčkom. Vse večje število opitih otrok ga zelo skrbi, s sočutjem opisuje starše, ki pridejo drugi dan v bolnišnico po svoje otroke. Danes imate mobilnike, lahko se z otrokom dogovorite za neko uro, kdaj bo doma. Če ga tedaj ni, naj pošlje sporočilo in pove, kdaj pride. In že po tem se da videti, ali je trezen, izgubljen ali nekje leži. Če otroka, ki bi moral biti doma ob 23. uri, ni domov do 2. ure zjutraj, potem je najbrž nekaj narobe.",0
"Stečajnik propadlega upnika Franci Ježek zahteva stečaj Klasja, ki ga lastniško obvladuje Velenjčan Tomaž Ročnik, ker da ""masa za poplačilo upnikov iz dneva v dan kopni"". Stečajni upravitelj podjetja Zlati Klas 1 Franci Ježek je na sodišče vložil ugovor zoper prisilno poravnavo celjskega Klasja v lasti Tomaža Ročnika. Zahteva takojšnjo uvedbo stečaja pekarske družbe, ker da masa za poplačilo upnikov iz dneva v dan kopni, danes poroča Dnevnik. Dodajmo, Klasju zmanjkuje sredstev za plače in plačilo dobaviteljem zaradi štirimilijonskega posojila lastniku Ročniku. Drugo četrtletje je družba po poročanju Dnevnika končala s pol milijona evrov visoko izgubo, iz česar je po Ježkovem mnenju moč sklepati, da bo premoženja vedno manj.",0
"Nobelovo nagrado za ekonomijo letos prejmejo Peter Diamond, Dale Mortensen in Christopher Pissarides za razvoj teorij, s katerimi bodo neskladja na trgu dela čim manjša. Letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo si bodo razdelili trije ekonomisti. Nagrado so prejeli za razvoj teorij, ki pomagajo pojasniti, kako lahko ekonomske politike vplivajo na brezposelnost. Modeli nagrajencev nam pomagajo razumeti, kako regulacija in ekonomska politika vplivata na brezposelnost, prosta delovna mesta in plače, je v obrazložitvi pojasnila švedska kraljeva akademija znanosti. Peter Diamond je analiziral splošna razmerja med iskalci in ponudniki na trgu, Dale Mortensen in Christopher Pissarides pa sta teorijo razširila in jo prenesla na trg dela. Ker iskanje zaposlitve zahteva veliko časa in virov, ustvari trenja na trgu dela, kar pomaga pojasniti, zakaj hkrati obstajata tako brezposelnost kot prosta delovna mesta, menijo v akademiji. S pomočjo teorij, ki so jih razvili z analizo trga dela in upoštevanjem vseh notranjih in predvsem zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na njegovo dinamiko, bodo neskladja na trgu dela čim manjša. Kdo so nagrajenci? Pissarides je nagrado prejel za razlago, kako uredbe in vladna politika vplivajo na brezposelnost, ponudbe služb in plače. Sedemdesetletni Diamond je kot ekonomist zaposlen na inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu, proučuje pa socialno varstvo, pokojnine in davke. Ameriški predsednik Barack Obama ga je predlagal za člana sveta guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve, vendar senat njegovega imenovanja ni uspel potrditi pred prekinitvijo dela v kongresu, ki se pripravlja na novembrske kongresne volitve. 71-letni Mortensen je profesor ekonomije na univerzi v Evanstonu v zvezni državi Illinois, 62-letni Pissarides pa profesor na London School of Economics. Ta nagrada je tako velika, da tudi po tem, ko jo dobiš, ne verjameš, da jo boš dobil, je povedal Pissarides, ki se je prek telekonference oglasil akademiji. Na odločitev kraljeve akademije se je med prvmi odzval Paul Krugman, ki je Nobelovo nagrado za ekonomijo prejel leta 2008. Diamond, Mortensen in Pissarides so si jo močno zaslužili , njihovo delo pa je zelo pomembno, je zapisal v blogu na spletni strani časnika The New York Times. Lani nagrado prvič dobila ženska To prestižno nagrado sta lani prejela Američana Oliver Williamson in Elinor Ostrom, slednja kot prva ženska v zgodovini. Nagrajenca sta po mnenju žirije dokazala, da lahko gospodarska analiza osvetli večino oblik družbene ureditve. To je zadnja objava dobitnika ene od šestih nagrad sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nagrajenci bodo nagrado prevzeli 10. decembra letos na obletnico smrti Nobela. Nagrada je vredna milijon evrov. Sklad za nagrado je leta 1968 v spomin Alfredu Nobelu ustanovila Švedska centralna banka, prvo Nobelovo nagrado za ekonomijo pa so podelili leta 1969.",1
"Zveza svobodnih sindikatov je sprejela zahtevo, da se minimalna plača dvigne na 600 evrov neto, hkrati pa zavrača ocene GZS, da bi lahko zaradi tega brez službe ostalo 74.000 ljudi. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije GZS Samo Hribar Milič se je očitno odločil, da bo nadaljeval z zastraševanjem javnosti, predvsem pa delavcev, pravi sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Milan Utroša. Izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič ocenjuje, da so izračuni GZS narejeni na pamet . V tej državi ni svetnika, ki bi znal izračunati, kje je prag, ki ob povečanju minimalne plače povzroči dodatno odpuščanje, še dodaja. Zanikal je navedbe Hribarja Miliča, da posebno visoke dohodke v Sloveniji prejema manj kot 300 ljudi. Navedel je podatke davčne uprave, da je leta 2007 5.900 zaposlenih prejemalo od 500- do 1.000-kratnik povprečne plače, 930 pa več kot 1.000-kratnik povprečne plače v državi. Po podatkih statističnega urada je povprečna mesečna neto plača za leto 2007 znašala 834,50 evra. ZSSS opozarja, da sedanja minimalna plača znaša okoli 431 evrov neto, medtem ko je prag revščine že leta 2007 znašal 495 evrov. Poleg tega izpostavlja neplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje konec junija je bilo za 160 milijonov evrov neplačanih prispevkov in na izčrpavanje podjetij s strani managerjev. Zakaj je dodana vrednost nizka? Foto Reuters V ZSSS se ob opozorilih Hribarja Miliča tudi sprašujejo, kdo je spremenil slovenska podjetja v podjetja, ki ustvarjajo nizko dodano vrednost na zaposlenega, in kdo namesto na razvojno stavi le na stroškovno konkurenčnost. Prepričani smo, da za to niso krivi ljudje, ki prejemajo minimalno plačo. Za tako stanje so krivi managerji, katerih vizija upravljanja ne seže dlje od rezanja stroškov in nižanja delavskih pravic, pravi Utroša. Delavci morajo biti udeleženi pri delitvi dobička Seja predsedstva ZSSS je kljub tem grožnjam sprejela zahteve, med katerimi je tudi dvig minimalne plače na 600 evrov neto oziroma 853,70 evra bruto. Med preostalimi zahtevami so zahteva za uvedbo obvezne udeležbe delavcev pri delitvi dobička, in sicer bi bila obvezna delitev 30 odstotkov dobička, ukinitev obveznosti plačevanja dohodnine za vse z dohodninsko osnovo do 7.410 evrov, povečanje vrednosti neto letnih davčnih osnov ter uvedba dveh novih dohodninskih razredov s 45- in 50-odstotno stopnjo. Poleg tega naj imajo delavci, ki bi bili več kot en mesec po tuji krivdi brez plačila, pravico do nadomestila iz jamstvenega in preživninskega sklada. Lani 18,6 milijona nadur Foto Damjan Žibert Izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko je navedel podatek, da je 7.481 podjetij v lanskem letu prijavilo 18,6 milijona opravljenih nadur, kar ustreza letnemu fondu ur za okoli 9.000 delavcev. Ocenjuje, da so prijavljeni podatki glede na celotno število zaposlenih bistveno prenizki, sicer da se delodajalci ne bi zavzemali za podaljšanje delovnega časa in dvig dovoljenega nadurnega dela. GZS še naprej svari pred zahtevami sindikatov GZS je že v petek sporočila, da bi lahko ob dvigu minimalne plače nad 600 evrov neto brez dela ostalo 74.000 ljudi. Danes pa so sporočili, da je letos minimalno plačo, ki trenutno znaša 597,43 evrov bruto, v povprečju prvih šestih mesecev prejemalo 19.955 zaposlenih v realnem sektorju v Sloveniji julija 17.503, bi to pomenilo povišanje za 252 evrov bruto upoštevana tudi dodatna splošna olajšava. Zahteva sindikatov realno torej pomeni kar 42-odstotni dvig minimalne plače. Pri tem je treba, kot dodaja GZS, upoštevati, da v primeru minimalnih plač delavcu ostane okrog 60 odstotkov ob upoštevanju plačanih davkov in prispevkov ter zakonskih olajšavah, pri višjih plačah pa v povprečju manj kot 43 odstotkov. Zaradi veljavnega plačnega sistema po kolektivnih in podjetniških pogodbah bi sprememba minimalne plače povzročila sorazmerno rast vseh plač v zasebnem sektorju. Ne le, da bodo višjo plačo avtomatično prejeli tudi vsi ti, ki so danes prejemniki nižje plače po kolektivnih pogodbah teh je po ocenah Statističnega urada RS več kot 30 odstotkov vseh zaposlenih v zasebnem sektorju, temveč bodo tudi ostali zaposleni zahtevali dvig plač, saj ne bodo pristali na uravnilovko.",0
"Vlada je razrešila direktorja Elesa Vitoslava Türka. Razrešitev je predlagal nadzorni svet zaradi kršitev in nepravilnosti. Za začasnega zastopnika družbe pa je imenovala Milana Jevšenaka. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Vlade je na današnji seji razrešila direktorja Elektra Slovenije Eles Vitoslava Türka, je po seji povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Razrešitev Türka je zaradi nepravilnosti in kršitev predlagal nadzorni svet. Lahovnik od nadzornikov pričakuje, da bodo vložili tudi odškodninsko tožbo zoper Türka. Zelo bi bil presenečen, če tega ne bi storili, je še povedal. Do imenovanja novega direktorja bo začasni zastopnik Elesa Milan Jevšenak. Vlada je Türka razrešila iz nekrivdnih razlogov, zato bo od Elesa dobil šest mesečnih plač odpravnine, kar znese dobrih 25.000 evrov bruto. Razrešitev Türka je 18. marca predlagal nadzorni svet Elesa zaradi kršitev in nepravilnosti. Obenem je nadzorni svet predlagal tudi sprejem sklepa o vložitvi odškodninskega zahtevka zoper Türka. Gre za neutemeljeno odločitev poslovodstva za nakup prečnega transformatorja in neustrezno zaposlovanje uslužbencev kot je ugotovila tudi delovna inšpekcija, naj bi zaposlil devet uslužbencev, ki niso imeli ustezne izobrazbe ali delovnih izkušenj. Prav tako naj bi družba po oceni nadzornega sveta sklepala negospodarne pogodbe o poslovnem najemu vozil. Z vidika poslovanja družbe je po navedbah nadzornikov povsem neprimerno, da jo kot direktor vodi oseba, ki je z družbo istočasno v sodnem sporu. Družba naj bi tudi sklepala nesmotrne pogodbe o sponzorstvu. Kot primer so navedli, da v eni pogodbi ni določena obveznost sponzoriranca, ki bi jo bil dolžan storiti v zameno za prejeta sredstva. V eni pogodbi je bila dana donacija športnici, ki nastopa za kanadsko državno reprezentanco, hkrati pa je hčerka najožje sodelavke direktorja. Türk Družbo vodim kot dober gospodar Direktor Elesa Vitoslav Türk Foto POP TV Direktor Elesa pa pravi, da družbo vodi kot dober gospodar ter v skladu s sprejeto zakonodajo, vladno uredbo, potrjenim poslovnim načrtom, notranjimi organizacijskimi predpisi in ISO standardi . Kot je še zapisano na spletni strani podjetja, pa je poslovanje Elesa ves čas pod nadzorom internega revizijskega organa ter nadzornega sveta, ki je potrdil poslovni načrt in ključne poslovne odločitve v letih 2006, 2007 in 2008. Računovodske izkaze in poslovno poročilo vsako leto pregleda neodvisna revizorska družba, ki je za leti 2006 in 2007 izdala pozitivno mnenje. Vsi sumi in ugibanja o nepravilnostih bodo ovrženi ob pregledu celotne dokumentacije s strani ustreznih organov, je še zapisal Türk.",0
"Mariborskega aktivista Skupine 29. oktober Sanjina Jašarja, ki že več kot teden dni protestno prihaja na Mestno občino Maribor, varnostniki danes niso spustili v zgradbo občine. Ob jutranjem prihodu so najprej poklicali policijo, ki ga je znova oglobila. Varnostnikom naj bi, neuradno, njihovo ravnanje naročil podžupan Milan Mikl, ki po odstopu župana Franca Kanglerja do volitev opravlja naloge prvega moža mestne občine, razlog pa naj bi bil, da danes ni uradnih ur občine, čeprav so ostali obiskovalci tudi danes lahko nemoteno vstopali in izstopali iz mestne občine. Protestniki so jih motili Kot so pojasnili na mestni občini, so se v ponedeljek na hodniku v stavbi mestne uprave zbrali protestniki, ki so se glasno pogovarjali in poslušali posnetke. Zaradi motenega procesa dela in pritožb nekaterih obiskovalcev na občini so varnostniki zbrane protestnike zaprosili, naj zapustijo prostore. Potem ko protestniki niso upoštevali njihovih navodil, so varnostniki poklicali policijo. ""Po ponedeljkovem dogodku je vodstvo Mestne občine Maribor podalo navodila, da se v prostorih mestne uprave ne morejo izvajati protesti in zbiranja protestnikov. Varnostnik je zato danes znova zaprosil protestnika, naj zapusti prostore, in nato poklical policijo,"" so pojasnili na občini, kjer niso odgovorili na vprašanje, na podlagi česa je občanu sploh lahko izrečen takšen ukrep in ali podoben ukrep velja ali je v preteklosti veljal še za koga. Naj vas spomnimo Policisti so Jašarja pridržali že prejšnji ponedeljek, ko je aktivist zasedel sedež mariborske občine. Po zakonu o prekrških zoper javni red in mir so mu izdali plačilna naloga in ga pridržali, po nekaj urah pa tudi izpustili na prostost. Za pridržanje so se tako prejšnji kot ta ponedeljek odločili, ker po mnenju policije drugače ni bilo mogoče vzpostaviti javnega reda.",0
"Jože Mencinger je finančnega ministra Bajuka obtožil zavajanja, saj naj bi bil proračunski presežek le računska napaka.",0
"Marsikdo je v začetku pomladi na tleh že videl sprevode malih dlakavih gosenic, le redki pa vedo, da so njihove dlačice toksične in povzročajo draženje kože. V okolici otroškega igrišča v Borovem gozdičku je pinijevih sprevodnic te dni veliko. Zaradi lepega vremena pa tudi precej otrok. Strokovnjaki, s katerimi smo govorili, so drug za drugim trdili, da je panika odveč, vseeno pa so izrazili prepričanje, da je v času, ko se gosenice iz zapredkov selijo na tla, kjer se zabubijo in pozneje preobrazijo v metulje, kar traja od dveh do treh tednov, previdnost dobrodošla. Nevarne za male živali V novogoriški ambulanti v zadnjih letih sicer niso obravnavali nobenega primera srbečice ali drugih težav zaradi omenjenega fenomena, zato pa so zaradi tega stokali komunalni delavci, ki so v letošnjem letu odstranili veliko zapredkov z borovcev v mestu. Da so pinijeve sprevodnice nevarne tudi za male živali so potrdili na Veterini Gorica, kjer so v zadnjih dveh letih obravnavali dva psa, ki sta strupene gosenice zaradi radovednosti okusila. Obema je odmrl večji del jezika in oba imata težave z jetri. Da do česa podobnega ne bi prišlo tudi pri katerem od malčkov, so na novogoriški občini že lani razmišljali o tem, kako se nadloge znebiti. Kemična sanacija zaradi navzočnosti otrok ni možna. Ker so zapredki zelo visoko na drevesih, bi za njihovo odstranitev potrebovali posebno dvigalo za alpiniste, ki bi to izvedli, kar pa seveda stane. Zato so nameravali že lani v obdobju selitve gosenic v okolici otroškega igrišča postaviti opozorila za starše, a jih niso. Včeraj so obljubili, da bodo v naslednjih dneh za to poskrbeli. Bomo videli.",0
"Ljubljana - Skupina NLB je prvo letošnje polletje končala z 32,3 milijona evrov čistega dobička, čisti dobiček matične banke pa je znašal slabih 20 milijonov evrov. Toda dobiček največje slovenske bančne skupne je praktično v celoti izviral iz izrednih dogodkov. Samo zaradi predčasnega odkupa hibridnih obveznic z diskontom je namreč matična banka NLB ustvarila kar 105 milijonov evrov čistega dobička. V NLB jim je v prvem letošnjem polletju stroške sicer uspelo znižati za šest odstotkov, vendar pa so imeli iz tega naslova le za 7,6 milijona evrov prihranka. Na drugi strani je morala NLB samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta oblikovati za dodatnih 165 milijonov evrov slabitev in rezervacij, vsa skupina pa še dva milijona evrov več. Zaradi zadnje dokapitalizacije se je kapitalska ustreznost Skupine NLB zvišala na 12,1 odstotka, količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) pa je konec junija znašal 9,9 odstotka. S poslovanjem v prvem polletju so se včeraj seznanili tudi člani nadzornega sveta. Ti so za svojega predsednika izbrali Janka Medjo, ki je konec letošnjega marca v nikoli pojasnjenih okoliščinah odstopil iz uprave Unicredit banke. Za njegova namestnika sta bila imenovana Riet Docx iz belgijske KBC in Stephan Wilcke, prvi mož britanske banke One Savings Banks. Nadzorniki NLB so se včeraj seznanili tudi s poročilom o skrbnem pregledu banke in informacijah o postopkih, vezanih na program prestrukturiranja za evropsko komisijo, začeli pa so tudi oblikovati izhodišča za imenovanje novega prvega moža NLB.",1
"Zdenko Pavček bo vložil zasebno tožbo zoper Walterja Wolfa zaradi kaznivega dejanja razžalitve. Prvi mož Viator & Vektorja Zdenko Pavček bo pri pristojnem okrožnem sodišču preko odvetnika Gregorja Godeše vložil zasebno tožbo zoper Walterja Wolfa zaradi kaznivega dejanja razžalitve. Zahteval bo odškodnino v višini 1,7 milijona evra, iztoženi znesek pa namerava nameniti za štipendije dijakom Šolskega centra Ravne. Zdenko Pavček je v izjavi za javnost zapisal, da je Walter Wolf brez konkretnega povoda s strani Zdenka Pavčka in družbe Skupina Viator & Vektor žalil njegovo ime, pravi pa tudi, da Walterja Wolfa ne pozna in ga nikoli ni videl ali kakorkoli omenjal. Walter Wolf je v prispevku časnika Delo z naslovom S Patrio nimam nič, vse, ki me obrekujejo, pa bom iztožil napovedal tožbo proti Pavčku. ""Gospoda Pavčka pojem, prežvečim in ga izpljunem. Ko bom z njim končal, mu bo še žal, da se je rodil. Verjemite, tudi sam imam informatorje. Ta pandur, ki ga delajo, je navadno sranje. Izgubili so v Sloveniji, na Hrvaškem, iz posla so jih vrgli na Češkem, prav tako so izgubili Poljsko. Res je, da so se, s tem ko me obtožujejo ne vem česa vsega, spravili na grizlijevo glavo. Vse se bo pokazalo,"" je dejal Wolf.",0
"5,1 milijarde dolarjev odškodnine bo banka JP Morgan Chase plačala bankama Freddie Mac in Fannie Mae zaradi zavajajoče prodaje vrednostnih papirjev. Odškodnina je sicer precej nižja od škode. JP Morgan Chase Banka JP Morgan Chase je privolila v plačilo 5,1 milijarde dolarjev odškodnine podržavljenima hipotekarnima bankama Freddie Mac in Fannie Mae zaradi zavajajoče prodaje vrednostnih papirjev na podlagi drugorazrednih posojil od leta 2005 do leta 2007. Dogovor je v petek pozno popoldne objavila zvezna Agencija za stanovanja, ki nadzira obe hipotekarni banki. Gre sicer za najvišjo poravnavo v zgodovini ameriških bank, a JP Morgan bo vseeno plačala nižjo odškodnino od škode. V letih od 2005 do 2007 je namreč obema bankama prodala za 33 milijard dolarjev vrednostnih papirjev, ki so po propadu stanovanjskega trga postali ničvredni. Obe banki so pred propadom rešili davkoplačevalci s 187 milijardami dolarjev proračunskega denarja. Doslej sta sicer že vrnili 146 milijard dolarjev. Banka JP Morgan Chase je pred tednom dni dosegla načelen dogovor o plačilu 13 milijard dolarjev pravosodnemu ministrstvu ZDA za vse druge podobne posle z vrednostnimi papirji, ki jih je resnici na ljubo zakrivila banka Bear & Stearns. JP Morgan je to banko v času krize prevzela in s tem nasledila vse obveznosti. Kot poročajo tuji mediji, naj bi kaj kmalu objavili, da je uraden tudi ta dogovor.",0
"Evroobmočje letos z 1,6-odstotno gospodarsko rastjo Ob 221 tisoč evrih prometa tretji največji promet v zadnje pol leta je cena Telekoma padla na vsega 88 evrov. Več prometa, skoraj pol milijona evrov, je bilo le s Krko, ki jo je bilo mogoče kupiti le za 64,15 evra. Še naprej opažamo pomanjkanje dolgoročnih investitorjev. Ni zaupanja, ni zanimanja, poslovni rezultati slovenskih podjetij pa tudi niso takšni, da bi pritegnili kupce. Letos je naš trg izgubil 20 odstotkov v primerjavi z vodilnimi evropskimi delniškimi indeksi, je za MMC povedal Jani Javornik, vodja borznega posredovanja pri GBD BPD-ju.Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,78 % 64,49 EUR TELEKOM-1,23 %88,42 GORENJE-0,15 % 12,93 MERCATOR+2,39 %136,08 NOVA KBM-0,67 % 10,35 PETROL+0,15 %240,15 LUKA KOPER-0,45 %15,56 INTEREUROPA-1,35 %3,65 V Nemčiji letos 3,4-odstotna rast Precejšnje zanimanje kupcev za portugalske državne obveznice resda tudi na račun višje obrestne mere je v sredo pregnalo nekaj strahov glede evropske dolžniške krize, nekaj spodbudnih objav pa je sledilo še danes. Inštitut za svetovno gospodarstvo v Kielu je navzgor popravil napoved letošnje gospodarske rasti evroobmočja na 1,6 odstotka. Junija so napovedovali 1,3-odstotno rast. Zlasti bleščeča bo predstava Nemčije, kjer letos računajo s 3,4-odstotno rastjo BDP-ja. ECB razmišlja o umiku nestandardnih ukrepov. ECB se pripravlja na umik nestandardnih ukrepov Istočasno je član Evropske centralne banke Yves Mersc optimistično govoril o gospodarskem položaju v Evropi in napovedal, da bo ECB na decembrskem srečanju že lahko najavila konec nekaterih nestandardnih ukrepov, s katerimi po krizi pomaga gospodarstvu pri okrevanju. Vodilne evropske borze so v sredo dopoldne pridobivale, kar zlasti velja za delnice bančnih in rudarskih podjetij. Indeks FTSEurofirst 300 1.075 točk je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih štirih mesecih. Nafta ostaja nad 75 dolarji Na Wall Streetu je bila sreda pozitivna, prav tako prva polovica četrtkovega trgovanja, s čimer trg nepričakovano hitro okreva po avgustovskih padcih. Tudi Azija je danes pridobivala. Tokijski Nikkei 9.098 točk se je zvišal za 0,8 odstotka, na boljše razpoloženje pa je vplivala uspešna avkcija državnih obveznic na Portugalskem in Poljskem. Cena lahke nafte je dobrih 75 dolarjev, za evro pa je treba plačati 1,272 dolarja.",1
"Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z rastjo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je pridobil 8,59 točke oz. 1,53 odstotka in se oblikoval pri 569,76 točke. Med blue chipi so največ pridobile delnice NKBM in Telekoma Slovenije, ki so se podražile za več kot štiri odstotke. Borzni posredniki so danes sklenili za 1,67 milijona evrov poslov. Najprometnejše so bile delnice Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 567.680 evrov poslov. Delnice Krke so se sicer podražile za 1,64 odstotka na 49,50 evra. Največ so pridobile delnice NKBM, ki so se podražile za 4,26 odstotka na 1,19 evra, z njimi pa je bilo sklenjenih za 34.270 evrov prometa. Nekoliko manjša je bila rast delnic Telekoma Slovenije, ki so se podražile za 4,07 odstotka na 76 evrov, z njimi pa je bilo sklenjenih za 253.700 evrov poslov. Podražile so se tudi delnice Petrola (167.810 evrov, +1,97 odstotka na 196,50 evra) in Zavarovalnice Triglav (71.720 evrov, +0,68 odstotka na 13,29 evra). Pocenile so se delnice Mercatorja (24.030 evrov, -0,85 odstotka na 111,05 evra), ob skromnem prometu pa so zdrsnile tudi delnice Gorenja (-1,18 odstotka na 4,20 evra). Razmeroma skromen je bil tudi promet s preostalimi delnicami prve kotacije. Pocenile so se delnice Intereurope (-0,33 odstotka na 0,60 evra) in podražile delnice Luke Koper (+4,61 odstotka na 7,89 evra). Tečaj delnic Pozavarovalnice Sava je danes ostal nespremenjen pri 5,60 evra. Med delnicami standardne kotacije so se podražile delnice Pivovarne Laško (+6,79 odstotka na 7 evrov), Save (+0,44 odstotka na 4,85 evra) in Salusa (+0,06 odstotka na 181,10 evra).",1
"Banke, vlada in gospodarstveniki razmišljajo o ustanovitvi sklada, ki bi opravljal s podjetji, ki bi prišla pod lastništvo bank in preprečil njihovo razprodajo Gospodarstveniki, banke in vlada razmišljajo o ustanovitvi sklada, ki bi upravljal podjetja, ki bi prišla pod lastništvo bank, ter preprečil njihovo razprodajo, poroča Dnevnik. Pobudo za ustanovitev sklada so dali gospodarstveniki, ki bodo za zagotovitev kapitala skušali privabiti domače in tuje vlagatelje. Banke zaradi konflikta interesov nočejo biti lastnice sklada, vendar so ga pripravljene financirati. Prav tako obstaja nasprotovanje, da bi bila lastnica sklada država. S prenosom lastniških deležev podjetij iz bank na sklad bi banke razbremenile svoje bilance in odložile prodajo podjetij. Sklad bi upravljal in prestrukturiral podjetja tako, da bi zagotavljala primeren donos za lastnike.",1
"Sodba. Šmarskemu notarju Sergeju Rojsu tožilstvo ni uspelo dokazati nevestnega dela v službi. “Sergej Rojs ni kršil zakonov in drugih predpisov, opuščal dolžnega nadzorstva in nevestno ravnal v službi,” je sodnica Okrajnega sodišča v Celju Saša Kovačič dejala v izreku sodbe notarju iz Šmarja pri Jelšah. Kot je povedala v obrazložitvi, mu kaznivega dejanja, kot mu ga je v obtožnici očitalo tožilstvo, ni mogoče dokazati, saj bi bil za to potreben naklep, ki pa ga Rojs ni imel. Ni vedel, da sta goljufa Spomnimo: Rojs je kot notar sestavil in overil dve kupoprodajni pogodbi za nakup 250 tisoč evrov vrednega stanovanja v Izoli. Najprej med dvema družbama, nato pa med eno od družb in Cirilom Zeličem, oškodovancem, ki je kupil tuje stanovanje, na katerem je bila plomba, na kar ga je notar tudi opozoril. A Rojs ni vedel, da je imel opravka z goljufoma – Iztokom Perčičem in Ivanom Vučino –, ki sta bila zaradi prodaje tujega stanovanja lani tudi obsojena. Kot je v zagovoru poudaril Rojsov zagovornik Zdenko Cujnik in mu je v celoti sledila tudi sodnica, Rojsu zato, ker je bilo v izreku sodbe Vučini in Perčiču poudarjeno, da sta notarja preslepila, ni mogoče očitati kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, saj je bil očitno zaveden. Denarja ni videl nihče Kot je poudarila sodnica, je Rojs takoj, ko je zaznal, da z nepremičnino in dokumenti nekaj ni v redu, o tem obvestil policijsko postajo v Šmarju pri Jelšah in druge pristojne institucije, čeprav naj bi ga Zelič, ki je bil oškodovanec, prosil, naj tega ne stori, češ da bo sam ugotovil, kdo stoji za goljufijo. Obsojeni Perčič pa je kot priča izjavil, da je bila vse to Zeličeva zamisel, ki mu jo je le pomagal izpeljati, in da sporne predaje kupnine v gotovini v notarski pisarni nikoli ni bilo.",0
"Skrivnost je razkrita Revoz naj bi izdeloval nov Renaultov kabriolet. Če se bo to res zgodilo, si lahko obetamo do 400 novih delovnih mest, trdi Lahovnik, ki dodaja, da moramo twinga zadržati v Sloveniji. Bo Revoz dobil posel? Odločitev o proizvodnji novega modela Renaulta, ki naj bi ga izdelovali zgolj v Novem mestu, bo padla v nekaj tednih, napoveduje minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Če bo Revoz posel res dobil, bi to lahko prineslo odprtje od 300 do 400 delovnih mest. Z Renaultom se pogovarjamo o tem, da bi v Sloveniji odprli povsem novo proizvodno linijo novega modela, dvoseda, neke vrste kabrioleta, ki je manj masoven proizvod kot twingo in ima neko izrazito tržno nišo, je pojasnil Lahovnik. To je lahko zanimiva proizvodnja za Slovenijo, povezana z od 300 do 400 posrednimi delovnimi mesti in multiplikativnimi učinki, je poudaril. Če bomo ocenili, da je zanimivo za Slovenijo, bomo proizvodnjo podprli z ustreznim subvencioniranjem, kot je to praksa v drugih državah EU, je dodal. Twingo mora ostati slovenski Pomembno je, da twingo ostane slovenski, poudarja Lahovnik. Trenutno v Revozu izdelujejo modela novi twingo in clio II. Proizvodna linija prvega je edina na svetu in zelo pomembno je, da tako tudi ostane, je poudaril minister. Kako bo s cliom II v prihodnje, pa je veliko odvisno od povpraševanja, ko se bodo subvencije in podobne mere iztekle, je še povedal. A tudi če bi zdaj preselili proizvodnjo clia II, bi Revoz še vedno delal v dveh polnih izmenah takšno je zagotovilo, ki ga imam jaz neposredno iz Revoza. Zagotovil, kam se seli proizvodnja znotraj posameznih tovarn, seveda ni, jih ne more biti, ko govorimo o tem, kaj bi bilo, če bi se povpraševanje znižalo, zato je pomembno, da država ustvarja določene pogoje, da pritegne proizvodnjo, ne samo obstoječih, ampak tudi novih modelov, je pojasnil. Mene bi zelo zelo zaskrbelo, če bi še kje zrasla kakšna tovarna, ki bi bila pripravljena na to, da se proizvaja twingo, je menil, a dodal, da za zdaj nimajo nikakršnih informacij o tem, niti ne o selitvi clia 2.",1
"Vlada namerava povečati izdatke Čeprav je načrtovana poraba za prihodnje leto za 450 milijonov evrov večja kot letos, naj bi proračunski primanjkljaj znašal le 2,5 odstotka BDP-ja. Tajnikar pravi, da brez dezinvestiranja ne bo šlo. Državno porabo smo letos začrtali na devetih milijardah evrov, prihodnje leto bo ta številka še višja, za 450 milijonov evrov. Kljub večji porabi in zadnji napovedi, da gospodarske rasti prihodnje leto ne bo, minister za finance optimistično napoveduje, da bo luknja v proračunu prihodnje leto le 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda BDP. Ta primanjkljaj, ki smo si ga zastavili, bomo zagotovili. Ocena prihodkov izhaja iz ocen gospodarske rasti. Vlada bo do konca septembra pripravila predlog proračuna, kjer bo ocenila prihodke in odhodke in predlagala ukrepe na obeh straneh, pravi minister za finance Janez Šušteršič. Vlada še ni pokazala računice A kakšni bodo ti ukrepi, minister ne pove. Ta račun se lahko izide le, če dvignemo DDV, uvedemo davek na nepremičnine, predvsem pa, da država začne prodajati svoje premoženje, je po drugi strani jasen ekonomist Maks Tajnikar. Država se bo nesporno morala dezinvestirati. To pomeni, da bo zlasti morala izstopiti iz bančnega sistema in nekaterih velikih državnih podjetij. Na ta način bo morala dobiti prihodek, ki bo to praznino na prihodkovni strani zapolnil, je pojasnil. Pri odhodkih pa Tajnikar ne vidi drugih možnosti kot sprejetje pokojninske reforme. Dejstvo namreč je, da bodo ti rasli, tudi zaradi vse višjih obresti na državne dolgove. Samo letos bomo plačali za 670 milijonov evrov obresti. Ne pomoč za državo, za banke Je torej čas, da Slovenija zaprosi za mednarodno pomoč, kot je danes javnost opozoril ekonomist Jože P. Damijan? Država ne bo potrebovala pomoči Evropske unije, bodo pa skoraj zagotovo potrebovale takšno pomoč državne banke. Ker kot vidimo, NLB potrebuje eno milijardo evrov, tega pa nima ne država ne zasebni investitor v tujini, sklene. Proračun za prihodnji dve leti bodo poslanci obravnavali na oktobrski seji državnega zbora. Vesna Zadravec, TV Dnevnik",0
"Podjetje delavcem dolguje prispevke in regrese Podjetje Vemont, za katerega je celjsko sodišče že začelo stečajni postopek, namerava odpustiti 120 delavcev. Niso jim izplačali še januarskih plač in ne regresa. Zadnjo pravo plačo so Vemontovi delavci sicer prejeli januarja lani, zatem pa so plačila dobivali po delih, je pojasnil sindikalist Srečko Čater. Povedal je, da bodo delovne knjige prejeli 1. junija, sredi julija pa bodo prejeli prva izplačila od zavoda za zaposlovanje. Pozneje bodo prejeli tudi plačila iz jamstvenega sklada. Sindikat računa na pomoč države V sindikatu se zavzemajo za predčasno plačilo akontacije zneskov, ki bi jih delavci v nadaljnjem postopku dobili iz jamstvenega in preživninskega sklada. To bi mnogim delavcem pomagalo iz hude stiske, saj je veliko takšnih, ki v družini edini zaslužijo sredstva za preživetje, je pojasnil sindikalist. Dodal je tudi, da se je agonija Vemontovih delavcev začela pred več kot letom dni, od februarja lani pa jim je vodstvo družbe izplačevalo le nadomestilo plače od 100 do 300 evrov. Prispevki so poravnani samo do avgusta lani, podjetje pa jim dolguje tudi del predlanskega in ves lanski regres in materialne stroške, povezane z delom. Vemont je v lasti vodstva Vegrada Vemont, ki je bil v preteklosti hčerinsko podjetje Vegrada, je zdaj v lasti nekdaj vodilnih iz Vegrada. Vegrad je v stečaju od oktobra lani.",0
"Največja novost in prednost četrtega Philips Fashion Weeka (PFW) so modne revije študentov vseh letnikov Oddelka za oblikovanje tekstilij na Naravoslovno-tehniški fakulteti (NTF) v Ljubljani. TRENDI smo bili na revijah 3. letnika in študentov magistrskega študija. Novi modni rod ima ideje, ve, kaj je moda, upamo lahko, da bodo tudi čim prej razumeli bistvo modne industrije, ki ni le v inovativnem kreiranju oblačil, temveč tudi v razumevanju modnega trga. Mentorica študentov 3. letnika NTF (bilo jih je 27) je bila modna oblikovalka in profesorica Almira Sadar, mentorji magistrskih študentov (bilo jih je 18, nekaj je članov skupine Young@Squat) oblikovalci Almira Sadar, Elena Fajt in Zoran Garevski. Presenetljivo so več izvirnosti, domiselnosti, raznovrstnosti, inovativnosti pokazali študentje 3. letnikov. Nekaj je bilo po naši presoji še posebej izstopajočih: David Bacali, Špela Nebec, Matic Veler, Zarja Predin in Nastja Bric. Večina študentov se je odločila za voluminozna oblačila, nekateri tudi za plastenje, opazen je bil tudi karo vzorec, barvna paleta je pestra, na srečo ni vse črno, rjavo in sivo, tudi materiali so raznovrstni, od usnja, semiša, bombaža, neoprena, pletenin, celo plastike. Dobro je tudi, da smo videli več moške mode, čeprav za tiste moške, ki si veliko upajo v oblačenju. Drzni, inovativni, avantgardni David Bacali je dal poudarek volumnom, širokim, geometričnim plaščem, fetišizmu. Tudi Špela Nebec je bila opazna zaradi voluminoznih oblačil, gangsterskih hlač, domišljenega usnjenega ruzaka-torbe. Matic Veler je, se že govori, novi Peter Movrin. Avantgarden, fetišističen, dekadenten, dramatičen. Uporablja usnje, krzno, potiske, plastiko. Zarja Predin je tudi precej »bordelska«, »kinky«, seksi, drzna in - unikatna. Nase je opozorila tudi Nastja Bric, zaradi domiselnosti v pleteninah, pestrih volumnov in dinamičnih krojev. Nagrade Anđeli Lukanović, Petji Zorec, Ani Jelinič Organizator PFW revija Elle (Adria Media) je s strokovno komisijo študentom magistrskega študija podelil tri nagrade, prvo Anđeli Lukanović, drugo Petji Zorec in tretjo Ani Jelinič. Vse tri so članice Young@Squat, zadnji dve pa tudi kandidatki za naziv mladi TRENDI oblikovalec leta, ki ga bo novembra izbrala revija TRENDI. Tako TRENDI kot nekateri slovenski oblikovalci, med njimi tudi Jelena Proković (JSP), je precej razočaranih nad nagradami (50-odstotni popust na blago v eni od trgovin z blagom). Nagrajeni oblikovalci bi si po našem prepričanju zaslužili boljše nagrade, vsaj brezplačno blago ali pa vsaj 1.000 evrov za kreativno spodbudo, če so že prepoznani za najboljše. Nekaj kolekcij študentov magisterija je bilo žal presenetljivo šibkih, materiali precej ceneni, kroji slabi in predvsem »šlampasto« zašiti. Spet so bila velika pričakovanja pri Petru Movrinu, ki se je navdihoval v družinski (mesarski) tradiciji. Njegove kreacije so bile sicer nadvse opazne, velikih volumnov, drugačne, dadaistične, a so izgledale kot nedokončana, iz več krojev sestavljena oblačila. Movrin je zaupal, da so takšna zato, ker so sestavljena tako, da jih lahko poljubno med seboj kombiniramo, plastimo. TRENDI smo bili še najbolj navdušeni nad čvrsto kolekcijo za moške Petjo Zorec, ki nadaljuje z radikalno modo za moške. Zaključni pogled na četrti PFW pa sledi jutri. foto: Aleš Beno",1
"Nadzorni svet Mure je na seji razpravljal o možnostih dokapitalizacije in zmanjšanju števila zaposlenih za 676 in ne 300, kot je bilo najprej rečeno. Mura je leto sklenila s skoraj poldrugim milijonom izgube. Sestal se je nadzorni svet Mure, kjer je glavna beseda tekla o možnostih dokapitalizacije in o zmanjšanju števila zaposlenih za 676 namesto za 300, kot so sprva nameravali. Mura je sicer že lani število zaposlenih zmanjšala za 350, nekaj pa jih je poslala tudi na čakanje. Družba je sicer lansko leto sklenila z izgubo v višini 3 milijonov evrov, obseg naročil pa je v zadnjem času upadel za kar petino. Obseg proizvodnje naj bi tako zmanjšali za osem odstotkov, celotna skupina Mura pa naj letos ne bi poslovala z izgubo. Izguba v višini tri milijone evrov je sicer nekaj višja, kot smo pričakovali, vendarle je nadzorni svet z delom celotnega kolektiva in uprave zadovoljen, je po današnji seji nadzornega sveta povedal njegov predsednik Henrik Peternelj. Družba je imela skoraj enako realizacijo kot leto prej, a s 300 delavci manj, obveznim dvigom plač, ki je ob vseh ukrepih ob varčevanju zahteval dodatna 2,2 milijona evrov, in zmanjšanjem porabe električne energije, za katero pa so zaradi zvišanja cen energentov kljub temu plačali 500.000 evrov več kot leta 2007. Nadzorni svet je tudi potrdil predlog uprave za letos, ki med drugim predvideva povečano prodajo izdelkov pod lastno blagovno znamko, prenos nekaterih del, ki jih imajo tuje družbe, nazaj v Mursko Soboto, organiziranje proizvodnje za tuje blagovne znamke tako, da bo mogoče natančnejše spremljanje ekonomičnosti, in prilagajanje obsega dodelavnih poslov predvsem glede ekonomičnosti, saj niso vsi prinašali pozitivnega rezultata. Dokapitalizacija? Pri obravnavi finančnega prestrukturiranja smo ugotovili, da je Mura še vedno solventna družba, vendar pa ima razmerje med sredstvi in viri sredstev podrto, kar pomeni, da ima premalo dolgoročnih virov. Zato smo načrt sprejeli in zadolžili upravo, naj do konca marca skliče izredno skupščino, kjer bomo lastnike vprašali, ali so pripravljeni Muro dokapitalizirati za 8,5 milijona evrov oz. ali lahko računamo, da se prednostna pravica ukine in da se vpraša upnike, ali so del svojih terjatev pripravljeni spremeniti v lastniške deleže, je povedal prvi Murin nadzornik. Največji lastnik Mure je sicer Nacionalna finančna družba.",0
"Kljub visoki gospodarski rasti kitajska vlada ne zna zagotoviti delovnih mest Kot poroča BBC, je Kitajska vlada pod velikimi pritiski, da ustvari nova delovna mesta. Še prejšnji mesec so kitajske oblasti napovedovale osem odstotno gospodarsko rast za letošnje leto, k čemur naj bi pripomogel tudi več kot 400 milijard evrov vredni stimulativni paket, ki ga je gospodarstvu namenila vlada. Brez dela so tudi tuji in diplomirani študenti Po besedah kitajskega ministra za socialno varnost in človeške vire Wang Yadonga je kar 65 milijonov delavcev na Kitajskem ostalo brez dela po novem letu, ko so se ljudje iz vasi vračali v mesta na stara delovna mesta. Delo tam išče tudi tretjina lanskoletnih diplomirancev in trije milijoni tujih študentov. Gospodarska rast jim ne pomaga Sicer je kitajsko gospodarstvo zraslo za 7,9 odstotka v drugem in 6,1 odstotka v prvem četrtletju letos, a so kljub temu nemočni in brez konkretnih rešitev v boju z nezaposlenostjo.",0
"Ljubljana - Ljubljanska borza je včeraj začasno odpravila desetodstotno omejitev pri gibanju vrednosti delnice Petrola. Že v uvodnih minutah trgovanja se je namreč Petrolova delnica podražila za skoraj deset odstotkov, nato pa je na ponudbeni strani zmanjkalo prodajalcev. Po sprostitvi omejitve se je Petrolova delnica podražila še za dodatne tri odstotke in v včerajšnjem trgovalnem dnevu pridobila rekordnih 12,7 odstotka ter trgovanje končala pri 618,7 evra. V zadnjih treh dneh se je Petrolova delnica podražila že za visokih 31 odstotkov, medtem ko se je od začetka leta pocenila za skoraj 32 odstotkov. V začetku aprila smo poročali, da se je zaradi 35-odstotnega padca vrednosti delnice Petrola vrednost Istrabenzovega deleža v treh mesecih znižala za več kot sto milijonov evrov. Toliko je namreč znašala Istrabenzova oportunitetna izguba, saj svojo naložbo v Petrolu vrednoti po tržni ceni. Istrabenz ima sicer uradno v lasti 16 odstotkov Petrola in je samo od družb in skladov iz skupine KD Group julija lani kupil okoli 3,6 odstotka Petrola, pri čemer jim je za delnico odštel kar tisoč evrov. Po neuradnih informacijah je povprečje cen, po katerih je Istrabenz kupoval delnice Petrola, več kot 860 evrov. Že konec minulega tedna so se v bančnih krogih pojavile informacije, da je Nova Ljubljanska banka zaradi padca delnice Petrola Istrabenz pozvala k dodatnemu zavarovanju posojil, ki jih je Istrabenz najel za nakup delnic Petrola. V Istrabenzu so to informacijo včeraj komentirali takole: ""Istrabenz redno izpolnjuje svoje obveznosti do bank in v zvezi z njimi nima dodatnih zahtev."" Če upoštevamo le padec vrednosti Petrola do konca marca, se je Istrabenzov neto dolg povzpel že na skoraj 60 milijonov evrov, medtem ko je še konec decembra lani izkazoval negativni neto dolg v višini 46,3 milijona evrov. Na vprašanje, ali lahko pojasnijo, kako Istrabenz občuti posledice finančne krize in zmanjšane likvidnosti v bančnem sektorju glede na visok finančni dolg, v Istrabenzu pravijo, da se razmeram globalne finančne krize prilagajajo, vendar niso pojasnili, kako. V borznih krogih se pojavlja vedno več sumov, da v zadnjih dneh prihaja do tržnih manipulacij s ceno delnice Petrola. Agencija za trg vrednostnih papirjev nam včeraj še ni odgovorila, ali bo preverila sum v zvezi z morebitno manipulacijo pri nenavadni rasti delnice Petrola. V Istrabenzu trdijo, da rast delnice Petrola nima nobene povezave z Istrabenzom in z njim kakor koli povezanimi družbami. matjaz.polanic@dnevnik.si vesna.vukovic@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Po pritisku kongresa in javnosti je sredi minulega tedna ameriška centralna banka Fed izdala nekatere podatke o ogromnih, 3300 milijard dolarjev vrednih, posojilnih programih, ki so med kreditnim krčem v največji meri predstavljali likvidnostna sredstva različnim sektorjem gospodarstva. Fed je v časih najhujše gospodarske krize v letih 2008 in 2009 na trgu postopal najbolj agresivno doslej in z desetimi programi ter 21.000 transakcijami reševal trg pred zlomom. V strahu pred propadom pa se je nanj obrnilo tudi nekaj večjih evropskih finančnih ustanov, ki so dobile več sto milijard dolarjev posojil. Med večjimi prejemniki je vsekakor nemška Commerzbank, ki si je oktobra 2008 prek programa komercialnih zapisov (CPFF) izposodila 13 milijard dolarjev, hkrati pa se je prek programa kratkoročnih posojil še 25-krat obrnila na Fed, tudi za vsote do 7,5 milijarde dolarjev. Iz programa CPFF si je močno sposojala tudi švicarska UPS, ki je izčrpala za 75 milijard dolarjev sredstev. Belgijska Dexia si je sposodila 23 milijard dolarjev, Britanski Barclays, ki je od propadle investicijske banke Lehman Brothers kupil posle v ZDA, pa si je iz istega programa en mesec pred tem izposodil okrog deset milijard dolarjev. Zadnji je bil ob BNP Paribas, Deutsche bank, Credit Suisse in Royal bank of Scotland tudi v skupini bank, ki so si prek programa kratkoročnih mesečnih zakladnih menic po ekstremno nizki obrestni meri (0,0077 odstotka) sposodile vsaj 19-krat po pet milijard dolarjev. Na veliko so si sposojale tudi ameriške banke, med večjimi porabniki je bila Merrill Lynch, sedaj v lasti Bank of America, ki si je samo 26. septembra 2008 sposodila 33,2 milijarde dolarjev, dnevne vsote posojila pa vse do božiča niso padle pod deset milijard dolarjev. Po propadu investicijske banke Lehman Brothers si je velike vsote začela sposojati tudi banka Morgan Stanley, ki si je samo 29. septembra sposodila 61,6 milijarde dolarjev, h koritu pa se je nato vrnila še 211-krat. Precej bolje se je godilo banki Goldman Sachs, ki si je denar sposodila ""le"" 84-krat, največji enkratni znesek pa je bil 24 milijard dolarjev. Med uporabniki programov je mogoče najti tudi družbe, ki sicer niso v finančnih krogih, a si v krizi niso mogle zagotoviti sredstev drugje kot pri Fedu. Med njimi so tudi velikani, kot so McDonald's, Dell in General Electric. Zadnja je prejela sploh največjo pomoč v zgodovini poslovanja, in sicer v petih dneh nekaj več kot 12 milijard dolarjev. jan.bratanic@dnevnik.si",0
"Kaj bo z delovnimi mesti šivlj iz Mislinje, še ni znano Za družbo Boxmark, ki je od septembra najemnik dela Preventovega premoženja, bo do sredine oktobra na Koroškem delalo 300 delavcev, je o načrtih družbe dejal direktor Boxmarja Marjan Trobiš. Boxmark je do zdaj zaposlil 150 delavk, prve šivilje pa je v Slovenj Gradcu zaposlil v začetku septembra, ko se je začela vnovična proizvodnja v Preventovih prostorih. Številko 300 delavcev naj bi Boxmark do sredine oktobra dosegel z zaposlovanjem v Slovenj Gradcu in objektu v Radljah ob Dravi, kjer družba obnavlja in ureja proizvodno halo. Trobiš je znova potrdil, da Boxmarka zanima tudi proizvodna lokacija v Mirni na Dolenjskem, kjer se po sklepu sodišča prodajajo tri Preventove nepremičnine, osnovna sredstva in deli po izhodiščni ceni 3,14 milijona evrov. Rok za oddajo ponudb se še ni iztekel. Poleg Boxmarka na delo tudi v Halog ... Poleg Boxmarka nekdanje Preventove delavce zaposluje tudi Prevent Halog iz Lenarta. Nekaj šivilj in strokovnega kadra so zaposlili že ob stečaju. Delavke se zdaj na delo vozijo, a se družba trudi, da bi jim delovna mesta približala, je dejal prvi mož družbe Bogdan Šavli. Lastnik Preventa Haloga je Nijaz Hastor, nekdanji 45-odstotni lastnik Preventa Globala. ... in Prodemo Nekaj Preventovih delavk je zaposlilo tudi podjetje Prodema iz Murske Sobote, ki je najelo Preventove prostore na lokaciji nekdanje Kolinske v Slovenj Gradcu. Gre za partnersko podjetje Preventa Haloga, v obeh podjetjih pa je zdaj zaposlenih okoli 100 nekdanjih preventovcev, je dejal Šavli. Ob stečaju Preventa Globala in Preventa Avtomobilskih delov je zaposlitev izgubilo 1.260 delavcev, z uvedbo stečaja Preventa Mislinja pa so v nevarnosti delovna mesta še 81 šivilj.",1
"Vlada predlaga dvig trošarin za tobačne izdelke, in sicer s sedanjih 64 na 69 evrov za tisoč cigaret. Predvidoma naj bi nove trošarine začele veljati 1. maja. Trošarine se bodo predvidoma dvignile za 5 evrov. Vlada je predlog novele zakona o trošarinah sprejela na današnji seji. Temu primerno se sorazmerno povišujejo tudi trošarine za drobno rezan tobak in za preostali tobak za kajenje. Letni finančni učinek predlagane spremembe bo 24 milijonov evrov. Ker bo sprememba začela učinkovati 1. maja, je v letošnjem letu mogoče iz tega naslova pričakovati približno 14 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Kot je povedal minister za finance Franc Križanič, dogovora, ki bi neposredno izvedel ta postopek preko prodajalcev tobaka na veliko, niso uspeli doseči, zato so morali spremeniti zakon.",0
"Valu stavkajočih bi se lahko pridružili še energetiki. Razlog je napovedana reorganzacija elektrodistribucije, zaradi katere se bojijo za delovna mesta. Ministrici, ki zagotavlja, da odpuščanj ne bo, ne verjamejo. Sloveniji se, kot kaže, obeta nova stavka. Tokrat z njo grozijo energetiki, dokončno odločitev pa naj bi sprejeli v ponedeljek. Razlog je napovedana reorganizacija elektrodistributerjev, zaradi katere se bojijo klestitve delovnih mest. Čeprav jim je ministrica za gospodarstvo Darja Radić na današnejm sestanku zagotovila, da se to ne bo zgodilo, ji ne zaupajo. Znova se bodo sestali v ponedeljek, nato pa sprejeli odločitev o tem, ali stavka bo ali ne, je povedal predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Franc Dolar. Sindikati se bodo v ponedeljek z ministrico pogovarjali še o ostalih stavkovnih zahtevah, ki jih bodo dokončno oblikovali v četrtek. Po besedah generalnega direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača je ministrica na sestanku poudarila, da je reorganizacija nujna, sindikatu pa ponudila jamstvo vlade, da ne bo ogrozila nobenega delovnega mesta in ne bo vplivala na ekonomsko-socialni položaj zaposlenih. To bi tudi moralo zanimati sindikate, medtem ko je reorganizacija po njegovih navedbah nekaj, kar ne more slediti nareku katerega koli socialnega partnerja, ampak je nekaj, kar je treba storiti skladno z obstoječo slovensko in evropsko zakonodajo, pa tudi z zahtevami računskega sodišča . Ponudbi Radićeve v sindikatu ne zaupajo, saj po njihovi oceni reorganizacija, kot jo predvideva ministrstvo, ogroža delovna mesta, pa je dejal Dolar. Predlagajo, da se za mizo zberejo strokovnjaki in se skupaj dogovorijo, kakšna reorganizacija bi bila najboljša. Sindikati obljubam, da spremembe ne bodo ogrozile delovnih mest, ne verjamejo. Reorganizacija Reorganizacijo elektrodistributerjev bi morali izvesti s 1. januarjem letos, Kopač pa upa, da jo bodo zdaj s 1. januarjem 2011. Z oddelitvijo trgovskih družb naj bi nastalo pet trgovskih in pet omrežnih družb. Omrežne bi se nato postopoma združevale pod okriljem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije Sodo, pet trgovskih pa bi zaživelo svoje življenje , je pojasnil. Sindikat je podal štiri predloge reorganizacije, prednost pa so dali predlogu, po katerem bi se Sodo ukinil, distributerji pa bi pridobili koncesijo za omrežni del. To po Kopačevi oceni zahteva mednarodni javni razpis, taka reorganizacija pa predstavlja tveganje, ki ga vlada kot večinski lastnik elektrodistribucij, ne upa prevzeti.",0
"Mariborsko sodišče je začelo postopek prisilne poravnave v CPM. Za prisilnega upravitelja so imenovali Silva Zorca, upniki pa morajo svoje terjatve prijaviti najpozneje do 14. februarja. CPM jim ponuja tretjinsko poplačilo. Mariborsko okrožno sodišče je danes začelo postopek prisilne poravnave v Cestnem podjetju Maribor, ki ga je tik pred koncem leta 2010 predlagalo vodstvo družbe. Za prisilnega upravitelja je bil imenovan Silvo Zorec, sodišče pa je upnike pozvalo, naj najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve. CPM jim ponuja tretjinsko poplačilo. Kot je v sklepu o začetku prisilne poravnave še zapisalo sodišče, mora CPM v 15 dneh po vročitvi sklepa založiti predujem za stroške postopka v višini 51.000 evrov, v nasprotnem primeru bo sodišče v skladu z zakonom ustavilo prisilno poravnavo in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. V petčlanski upniški odbor so bili imenovani NLB, Banka Celje, Nova kreditna banka Maribor NKBM, Petrol in Gorenjska banka. Gre za družbe, večinoma iz bančnega sektorja, ki imajo po seznamu terjatev med 1460 upniki najvišji skupni znesek terjatev. Med glavnimi vzroki za insolventnost v CPM navajajo splošne gospodarske razmere, zlasti na področju gradbenega sektorja, upad obsega prodaje ter visok obseg fiksnih stroškov. Za odpravo insolventnosti in vzpostavitev normalnega finančnega poslovanja bi po podatkih vodstva družbe ta potrebovala vsaj 37 milijonov evrov lastnih ali delno dolgoročnih virov. Mariborsko podjetje naj bi po podatkih iz predloga prisilne poravnave imelo za 102 milijona evrov terjatev, od tega približno 1,4 milijona evrov s strani zaposlenih kot prednostnih upnikov, skoraj 32 milijonov evrov dolga za ločitvene in izločitvene upnike oz. banke. Za te naj prisilna poravnava ne bi imela vpliva, zato pa bodo brez večine terjatev ostali navadni upniki, ki jim CPM dolguje 68 milijonov evrov, zdaj pa predlaga, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol. Kot še izhaja iz predloga prisilne poravnave, ki je bil danes objavljen na spletni strani Ajpesa, je vrednost premoženja omenjene mariborske gradbene družbe konec septembra znašala dobrih 83 milijonov evrov, vsota vseh njenih finančnih obveznosti pa 105 milijonov evrov. Izguba v letu 2010 znaša okoli 26,5 milijona evrov.",0
"Si bo trenutni predsednik uprave NLB Marjan Kramar izplačal milijon evrov nagrade? To bi bilo škandalozno, zatrjuje gospodarski minister Lahovnik. Koliko nagrade si bo izplačal prvi mož NLB? Si bo trenutni predsednik uprave NLB Marjan Kramar izplačal milijon evrov nagrade? To bi bilo škandalozno, zatrjuje gospodarski minister Matej Lahovnik v imenu države, ki ima večino v banki in ki je, sicer pod drugim vodstvom, podpisala pogodbo s Kramarjem. Prav tako pa je po mnenju ministra nesprejemljivo, da bi državljani krili Bavčarjev propadajoči Istrabenz s tem, ko mu je 19 bank tudi NLB omogočilo odlog dolgov. Istrabenzu so za zdaj, kot so potrdili sami, za kakšen mesec odložili plačilo dolgov. Med bankami, ki so mu popustile, sta tudi največji državni. Vseskozi govorimo, da je imeti državne banke nacionalni interes. Sedaj pa v času krize očitno kažejo te iste državne banke precej več posluha za to, kako obnavljati kredite tistim, ki so poskušali svoja podjetja lastniško prevzeti, veliko manj ali skoraj nič posluha pa nimajo za mala in srednja podjetja, se je odločno odzval Lahovnik. In ta ista državna banka naj bi Kramarju ob odhodu z vrha NLB izplačala približno milijon evrov nagrade. Po pogodbi, ki naj bi bila podpisana ob njegovem prihodu. Takrat je bil predsednik nadzornega sveta Anton Žunič s finančnega ministrstva. Treba bo natančno preučiti tudi odgovornost tistih, ki so takšno pogodbo sklenili. Zdi pa se mi absolutno škandalozno, da bi si sedanji predsednik uprave izplačal za milijon evrov v sedanjih razmerah, ko pravzaprav vsi davkoplačevalci s poroštvi očitno ponovno na nek način rešujejo položaj NLB, je bil jasen Lahovnik. Banke so Bavčarjevemu Istrabenzu omogočile odlog dolgov. Pa lahko eno podjetje s svojimi neporavnanimi dolgovi ogrozi banko? Eno podjetje ne more ogroziti bank oziroma bančnega sistema. Banke morajo tveganja obvladovati. Namreč banke so se odločile, da dajo kredit določenemu podjetju, in banke morajo znati s tveganji, ki so jih prevzela, tudi upravljati, odgovarja član Sveta Banke Slovenije Božo Jašovič. Bankirji pač pri denarju niso popustljivi. In odlog plačila je eden izmed prijemov. Lahko je upravičen odlog, če se podjetje financira izrazito samo s kratkoročnimi krediti, pravi Jašovič. Lahko pa je tudi skrivanje nesposobnosti komitenta za vrnitev dolgov, dodaja. Rešitev za istrabenz še vedno iščejo, za ta teden je odškodninsko tožbo proti Istrabenzu napovedal še Petrol, tretjinski lastnik.",0
"Uveljavite svoje pravice in se pritožite, kadar so vas na dopustu, namesto da bi vas razvajali, po domače povedano nategnili. Naj bo dopust brezskrben! Zaradi spremenjene zakonodaje je treba na nepravilnosti ali odstopanje od tistega, kar vam je bilo obljubljeno, opozoriti predstavnika agencije že v kraju letovanja, na mestu samem. V primeru, ko pomanjkljivosti niso bile odpravljene takoj, boste lahko zaradi nepopolnih ali nekakovostno opravljenih storitev uveljavljali sorazmerno znižanje cene po končanem potovanju. Da boste tako zahtevo lažje uveljavljali, je dobro že v kraju letovanja pridobiti čim več dokazil, računov, fotografij, s katerimi boste dokazovali pomanjkljivosti. Pritožbo morate vložiti pisno v dveh mesecih po končanem potovanju. Naslovite jo na turistično agencijo, ki je bila organizator vašega potovanja. Če ste aranžma vplačali pri turistični agenciji posredniku, pa pritožbo lahko naslovite tudi nanjo, saj jo bo ta morala posredovati organizatorju potovanja. V pritožbi podrobno opišite težave in priložite vsa dokazila, s katerimi razpolagate. Sklicujete se lahko tudi na priče, največkrat so to drugi potniki na potovanju, ki lahko potrdijo vaše navedbe. Zahtevo za sorazmerno znižanje cene oblikujete glede na vse pomanjkljivosti. Več ko je bilo pomanjkljivosti, višji znesek boste lahko zahtevali. Agencija vam mora na pritožbo odgovoriti v roku osem dni. Reševanje pritožbe pa ponavadi traja od enega do dveh mesecev, zadnje predvsem takrat, ko je organizator potovanja tuja turistična agencija. V pomoč pri uveljavljanju odškodnine in določanju višine le te nam je v pomoč Frankfurtska tabela, ki sicer ne predstavlja veljavne zakonodaje, gre zgolj pripomoček za oblikovanje višine zahtevka, ki ga potrošnik uveljavlja zoper turistično agencijo, kadar storitve niso bile opravljene v skladu z dogovorom.",1
"Mercator je v teh dneh pošiljal nekaterim zaposlenim odločbe o izrednem plačanem dopustu. V duhu reorganizacije bodo doma ostali okoli pol leta, svetovali pa so jim, naj se aktivno vključijo v iskanje nove zaposlitve, saj prostih mest znotraj podjetja ni veliko. Za novo leto bo na izrednem dopustu pristalo 68 zaposlenih. Naš največji trgovec je v teh dneh razposlal nekaterim zaposlenim odločbe o izrednem plačanem dopustu. Pošto je dobilo 68 zaposlenih, v pismu pa so jih obvestili, da bodo morali pol leta ostati doma. Pripada jim plača, in sicer v višini povprečja zadnjih treh plač, ki bi jih prejeli, če bi delali. Ne pripada pa jim povračilo stroškov prehrane med delom in potnih stroškov. Zaposlenim, ki so za zdaj nerazporejeni, smo med drugim pojasnili, da ustreznih prostih t. i. režijskih delovnih mest verjetno ne bo veliko na voljo. Zato smo jim svetovali, da se tudi sami aktivno vključijo v iskanje nove zaposlitve oz. razmišljajo o morebitnem opravljanju dela v naši operativi. Mercator Mercator se bo reorganiziral. Ločili bodo poslovne funkcije na koncernske in operativne. Notranja reorganizacija družbe je odgovor na vse večjo mednarodno kompleksnost poslovanja Skupine Mercator ter potrebo po večji odzivnosti in prožnosti na vseh trgih, so nam povedali v družbi. Za vse nerazporejene delavce, ki so v duhu reorganizacije ostali brez dela, znotraj podjetja iščejo različne možnosti zaposlitve v drugih službah oz. sektorjih . Kot so nam zagotovili, želijo s prerazporeditvami in nadomeščanjem delavcev, ki se bodo upokojili, zagotoviti delo tudi v prihodnje čim večjemu številu odvečnih zaposlenih. Mercator na sedmih trgih jugovzhodne Evrope v Sloveniji, Hrvaški, Srbiji, BiH, Črni gori, Makedoniji in Bolgariji zaposluje 21.000 delavcev. Foto dnevnik.hr Če zaposlenim v naslednjih šestih mesecih ne bodo našli dela znotraj podjetja, bodo začeli s postopki odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov . Ob tem v Mercatorju dodajajo, da bodo upoštevali vse predpise, ki urejajo področje odpovedi pogodb o zaposlitvi in pravici delavcev. Notranja reorganizacija Družba Mercator bo v novem letu na novo organizirana. Strateški del bo skrbel za nadaljnji razvoj celotne Skupine, del za nepremičnine se bo ukvarjal z razvojem in upravljanjem nepremičnin, poslovno področje Trgovina Slovenije pa se bo ukvarjalo z operativno dejavnostjo v Sloveniji. Poleg tega nastajata še dve samostojni podjetji, to sta Intersport ISI, d.o.o., in Modiana, d.o.o., tako da bo imel Mercator v Sloveniji v lasti osem družb. Prerazporeditev dodatkov za uspešnost V luči težkih gospodarskih razmer je uprava Mercatorja enkrat letos že ukrepala. S prvim septembrom je prerazporedila dodatke za uspešnost od zaposlenih z višjimi plačami k zaposlenim z nižjimi plačami. Bruto plača se je tako predsedniku uprave Žigi Debeljaku znižala za 25 odstotkov, članom uprave pa za 15 odstotkov. Glede na to, da si je uprava že v začetku leta znižala plače za približno pet odstotkov, so se plače znižale za približno 30 odstotkov oz. za 20 odstotkov.",0
"Guverner srbske centralne banke Dejan Šoškić je včeraj nepreklicno odstopil. Kot je zapisal v odstopnem pismu, se je za to odločil iz protesta proti predlaganim spremembam zakona o centralni banki, ki bi po njegovem mnenju povečale nadzor vlade nad banko. Premije zavarovalnic še naprej v upadu Zavarovalnice, članice združenja SZZ, so v prvih šestih mesecih zbrale skupno za 1,09 milijarde evrov bruto premije oziroma 3,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Premij na področju premoženja je bilo za 0,9 odstotka manj, pri čemer se razlika glede na lani povečuje. Toyota bo vozila odpoklicala tudi v Evropi Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je v sredo napovedal odpoklic 1,5 milijona avtomobilov, pri katerih se pojavljajo težave z zadnjim vzmetenjem. Odpoklic se nanaša tudi na 600.000 vozil v Evropi. Černač: Nismo sodelovali pri načrtih za prodajo Adrie Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač namere za prodajo Adrie Airways ne želi komentirati. ""Komentar bi lahko vzbudil prepričanje, da gre za odločitve, pri katerih sem sodeloval,"" je dejal včeraj. Marmor Hotavlje dokapitaliziran Po tem ko se je Marmor Hotavlje pripojil krovni družbi MH Holding, prek katere je družina Selak privatizirala to kamnoseško družbo, so jo lastniki še dokapitalizirali. V kapital so vložili za 820.000 evrov terjatev do družbe. Pripravila Tomaž Modic in STA",0
"Cene pogonskih goriv so se opolnoči. kljub temu da je vlada zvišala trošarine, znižale. Neosvinčeni 95-oktanski in 100-oktanski bencin se je pocenil za 1,3 centa prvi na 1,414 evra, drugi na 1,439 evra. Tudi dizelsko gorivo se je pocenilo za 1,3 centa, in sicer na 1,296 evra za liter. Cene pogonskih goriv so se opolnoči, kljub temu da je vlada v ponedeljek zvišala trošarine, znižale. Neosvinčeni 95-oktanski in 100-oktanski bencin se je pocenil za 1,3 centa prvi na 1,414 evra, drugi na 1,439 evra. Tudi dizelsko gorivo se je pocenilo za 1,3 centa, in sicer na 1,296 evra za liter. Cena kurilnega olja se je medtem znižala za 1,2 centa, na 0,979 evra za liter. Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji spremenila trošarine za energente. Trošarina za neosvinčeni bencin se je zvišala s 496,98 evra na 502,42 evra za 1000 litrov, trošarina za plinsko olje za pogon s 370,97 evra na 381,69 evra za 1000 litrov, trošarina za plinsko olje za ogrevanje pa z 80,86 evra na 90,05 evra za 1000 litrov. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij.",1
"Napaka lahko v skrajnih primerih povzroči požar Eden največjih izdelovalcev avtomobilov BMW je odpoklical 1,3 milijona svojih avtomobilov zaradi težave z izolacijo akumulatorskega kabla. Odpoklicani so BMW-ji serije pet in šest, narejeni med letoma 2003 in 2010. V nekaterih primerih je možna napačna lega akumulatorskega kabla v prtljažnikih teh vozil. To ima lahko za posledico nedelovanje električnega sistema, nevžig vozila in v nekaterih primerih požar, je BMW zapisal v izjavi in dodal, da so prejeli devet poročil o napaki, a jim sicer ni znan noben incident, ki bi nastal zaradi tega, oziroma nobena morebitna poškodba ljudi. BMW bo o težavi obvestil lastnike vozil. Popravilo v BMW-jevih pooblaščenih mehaničnih delavnicah naj bi trajalo okoli 30 minut in bo brezplačno. V začetku meseca je BMW poročal o rekordnem dobičku za leto 2011. Dobiček podjetja je lani poskočil za 51 odstotkov, na 4,9 milijarde evrov. Prodaja je narasla za 14 odstotkov, na 68,82 milijarde evrov.",0
"Straški Novoles, ki reže kruh 510 družinam, gre nepreklicno v stečaj. Od teh 510 jih ni malo takih, kjer sta bila v Novolesu zaposlena tako mati kot oče. A kje bodo delavci Novolesa sredi Dolenjske našli novo zaposlitev? Straški Novoles, ki reže kruh 510 družinam, gre nepreklicno v stečaj. Od teh 510 jih ni malo takih, kjer sta bila v Novolesu zaposlena tako mati kot oče. A kje bodo delavci Novolesa sredi Dolenjske našli novo zaposlitev?",0
"Soproga ameriškega predsednika Laura Bush si je ogledala razstavo slovenskih impresionistov in prisluhnila debati mladih o prostovoljnem delu. Soproga ameriškega predsednika Laura Bush si je v sklopu damskega programa v družbi soproge slovenskega predsednika Barbare Miklič Türk in zaročenke predsednika Evropskega sveta in slovenskega premierja Urške Bačovnik v Narodni ogledala razstavo slovenskih impresionistov, nato pa je prisluhnila debati mladih o tem, ali bi moralo biti prostovoljno delo pogoj za zaključek srednje šole. Soprogo predsednika Georgea Busha je še posebej navdušila angleščina mladih debaterjev, spregovorila pa je tudi o prostovoljnem delu v ZDA, kjer o tem, ali naj bo prostovoljno delo v srednji šoli obvezno ali ne, odločajo na lokalni ravni. Medtem sta zaročenka predsednika vlade Janeza Janše Urška Bačovnik in soproga predsednika Evropske komisije Margarida Sousa Uva Barroso obiskali onkološki inštitut, kjer sta si ogledali center za bolezni dojk. Barbara Miklič Türk in Urška Bačovnik sta pred tem v sklopu obiska, za katerega so veljali strogi varnostni ukrepi, za Lauro Bush in soprogo predsednika Evropske komisije priredili kosilo v Vili Podrožnik, po koncu obiska pa so se dame pridružile svojim soprogom na Brdu pri Kranju, kjer so imeli na programu ogled nastopa jahalne šole Kobilarne Lipica. Zakonca Bush sta potem z letališča Jožeta Pučnika Ljubljana odpotovala v Nemčijo, ki je naslednja postaja enotedenske evropske turneje ameriškega predsednika.",1
"Portorož - Mi smo se odločili, da je treba Mercator prodati in ga tudi bomo prodali, je na okrogli mizi v okviru Posveta finančnikov v Portorožu povedal predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Božo Jašovič. Težavo po njegovih besedah pri tem predstavlja nelikvidnost trgov, zlasti kapitalskega, zaradi česar bi zdaj s prodajo iztržili slabo ceno. Jašovič je najprej pojasnil, da jim nihče ni rekel, da je treba Mercator prodati, ampak so to sami ugotovili in to razglašajo že dve leti. Jašovič nato na vprašanje, kdo jim je rekel, da Mercatorja ne smejo prodati, ni želel odgovoriti, ker da je to irelevantno. ""In dokler mi odločamo, mi smo se odločili, da je treba Mercator prodati in ga tudi bomo,"" je nadaljeval. Ob tem je izpostavil problem nelikvidnosti trga in slabe cene, ki bi jo ob prodaji iztržili. ""Zato se mučimo, da bi z neko premijo, z večinskim paketom vendarle dobili čim več nazaj,"" je še pojasnil prvi mož NLB. Na današnji okrogli mizi so se sicer predsedniki uprav štirih slovenskih bank strinjali, da se bodo obrestne mere bančnih kreditov v prihodnje povečale, to pa predvsem zato, ker krediti presegajo depozite. Hkrati so priznali, da se je v obdobju pred izbruhom krize kredite odobravalo na preveč lahkoten način. Tako je predsednik uprave Unicredit Bank France Arhar opozoril, da bo vpliv ukrepov Evropske centralne banke na višino obrestnih mer irelevanten, saj gre predvsem za vprašanje zaupanja na trgu. Da je ključ problema v tem, da imajo slovenske banke več kreditov kot pa zbranih depozitov, pa je poudaril Jašovič. Obrestna mera ne bo za vse enaka Čeprav so se sogovorniki strinjali, da se bodo obrestne mere zvišale, nihče ni želel tvegati konkretnih številk. Je pa predsednik uprave Abanke Vipa Jože Lenič zato napovedal, da obrestna mera ne bo za vse enaka, ampak se bo diferencirala. Predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Matjaž Kovačič pa je opozoril, da že zdaj plačujemo povprečno za dva odstotka višjo obrestno mero na depozite kot sosednji Avstrija in Italija. Sicer so udeleženci okrogle mize priznali, da je trenutno stanje v dobršni meri tudi posledica napak pri odobritvi kreditov. Tako se je denimo uporabljalo kratkoročne kredite za financiranje investicij, je navedel Arhar. Po njegovem mnenju vse izvira iz pomanjkanja odgovornosti, ki pa izhaja iz lastnine. V Sloveniji še vedno vlada občutek neke ""družbene lastnine"", je še ugotavljal. Dodatno težavo po besedah Jašoviča predstavlja pravosodje. Zdaj namreč na trgu nepremičnin lahko mineta tudi dve leti, da pride od izvršbe do prve licitacije. Od nastopa krize banke precej težje odobrijo kredite Na ležernost pri odobravanju kreditov je opozoril Lenič z besedami, da so se zdaj vrnili časi, ko je potrebno napisati elaborate in jih predstavljati bankam, da dobiš kredit. Tega v nekem obdobju namreč ni bilo potrebno početi. Od nastopa krize banke precej težje odobrijo kredite. V NLB so mnoge vloge zavrnili zato, ker so bili projekti slabi, v marsikaterem primeru pa se vlagatelj sam ni strinjal s pogoji kredita, je navedel Jašovič. Po njegovih besedah je denarja, ki ga lahko dolgoročno vložimo v dobre projekte, sicer še dovolj, vendar neke večje kreditne rasti banke ne bi mogli vzdrževati. Kovačič pa je ob tem opozoril, da se je prej ""vse financiralo na kredit"", zaradi česar je slovensko gospodarstvo zdaj preveč zadolženo.",0
"Če v prihodnjem mesecu ne bo prišlo do dogovora med stečajnim upraviteljem Vegrada AM in stanovanjskim skladom, najemnikom v Celovških dvorih grozi izselitev. Stečajni upravitelj Bojan Klenovšek se je z občinskim stanovanjskim skladom, ki je kupec 316 stanovanj, dogovoril o pogojih in višini plačila, zaključku del in zagotovitvi izbrisnih pobotnic za hipoteke, ki jih ima v Celovških dvorih kot posojilodajalka vknjižene NLB. Pred tednom dni pa naj bi od Klenovška zahtevali še zagotovitev bančne garancije od podizvajalcev, ki bodo v Celovških dvorih dokončali dela, poroča današnji Dnevnik. Ker Vegrad AM podizvajalcem že dolguje precejšnja sredstva za izvedena dela, bo takšen pogoj težko izpolniti. Direktorica Javnega stanovanjskega sklada MOL Jožka Hegler internih razgovorov ni želela komentirati. Zapleta ni želel komentirati niti Klenovšek, ki je za Dnevnik dejal le, da upa, da bodo nastali problem rešili čim prej. V Stanovanjskem skladu Republike Slovenije (SSRS), ki je v Celovških dvorih kupec 75 stanovanj, so zavrnili račun za plačilo zadnjih dveh obrokov v skupni višini okoli milijon evrov. Odločitev je SSRS med drugim utemeljil s pogodbeno kaznijo, kar pa naj bi bilo zaradi stečajnega postopka za Klenovška nesprejemljivo. V SSRS pravijo, da so izpolnili finančne obveznosti za nakup 75 stanovanj v delu, za katerega so bili izpolnjeni pogodbeno dogovorjeni pogoji. Pogodba je s strani sklada realizirana v višini 90 odstotkov kupnine. ""Šele po izpolnitvi pogojev bo prodajalec stanovanj upravičen do izstavitve računov,"" razlagajo v SSRS. Klenovšek potrebuje sredstva za dokončanje projekta. V nasprotnem primeru ne bo mogel izpolniti pogodbenih obveznosti, po drugi strani pa ne bo prejel s pogodbo določenega plačila. V primeru, da obe pogodbeni stranki kršita pogodbo, stečajni zakon določa, da stečajni upravitelj lahko od pogodbe odstopi. Morebitna končna odločitev bo v rokah okrožnega sodišča v Ljubljani, pred katerim poteka stečajni postopek Vegrada AM. Sodišče je Klenovšku pred kratkim dovolilo razdreti 54 pogodb s fizičnimi osebami, ki so bili kupci stanovanj v Celovških dvorih. Če se strani ne bosta uspeli dogovoriti, se lahko zgodi, da se bodo morali stanovalci, ki bivajo v republiških in mestnih stanovanjih, izseliti. V takšnem primeru pa niso izključene odškodninske tožbe, če skladoma za stanovalce ne bi uspeli najti nadomestnih stanovanj, piše časnik.",0
"Sodnica preskočila pet upraviteljev? Stečajna upravitelja Preventa Globala in Preventa Avtomobilskih delov Boris Kastivnik in Grega Erman naj bi bila izbrana vnaprej, njuno imenovanje pa bi bilo lahko celo nezakonito. Okrožna sodnica na slovenjgraškem okrožnem sodišču Karlina Kaker naj ne bi spoštovala vrstnega reda dodelitve zadev stečajnim upraviteljem, piše Dnevnik. Pri imenovanju stečajnikov obeh podjetij naj bi namreč izpustila pet upraviteljev - Mirana Ocepka, Rudolfa Hramca, Martina Sreša, Boštjana Repnika in Alenko Gril, ki so bili na seznamu na okrožnem sodišču pred izbranima dvema. Stečaj Preventa Globala je posledica lastne strategije Na sodišču očitke zavračajo Kot je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi vrhovnega sodišča Gregor Strojin, sodišče pri imenovanju stečajnih upraviteljev upošteva splošne pogoje in okoliščine, zaradi katerih določena oseba ne more biti imenovana . Na podlagi predstavljenih očitkov in ob upoštevanju zakonskega okvira tako ni mogoče trditi, da je bilo imenovanje obeh stečajnih upraviteljev nezakonito, je na ugotovitve časnika odgovoril Strojin. Sodišče preverilo le enega kandidata? Ali je sodišče pri prvih petih kandidatih s seznama preverilo, zakaj ne bi mogli voditi stečaja v enem izmed preventovih podjetij? Boštjan Repnik je dejal, da ne more trditi, da sodišče ni skušalo vzpostaviti stika z njim. Po dveh kratkih klicih, na katera ni mogel takoj odgovoriti, je klic vrnil sam, vendar sodnica ni bila več dosegljiva. Klica s sodišča, s katerim naj bi preverili morebiten konflikt interesov in tako nezmožnost vodenja stečajnega postopka, pa nista dobila Alenka Gril in Miran Ocepek. Neizbrani kandidat Martin Sreš je trenutno na dopustu, a kljub vsemu ne bi mogel voditi stečaja, saj je že pristojen za postopek hčerinskega podjetja Preventa Globala, Preventa Pura. Rudolf Hramec pa za odgovore ni bil dosegljiv. Erman želel pojasnilo, Kastivnik se ne obremenjuje Erman, sicer tudi predsednik društva stečajnih upraviteljev, je menda naletel na precej kritik kolegov. A kot zatrjuje, je še pred imenovanjem za stečajnega upravitelja od sodnice želel zagotovilo, da je bil vrstni red spoštovan. Kastivnik pa je dejal, da se ne obremenjuje s tem, saj ga je imenovalo sodišče. Upravni odbor društva stečajnih upraviteljev je Ermanu sicer naložil, naj od sodišča zahteva še uradna pojasnila glede spoštovanja vrstnega reda in zakonitih omejitev pri imenovanju stečajnih upraviteljev. Kastivnik vodi več postopkov, kot je določeno v zakonu Poleg tega se pri imenovanju Kastivnika pojavlja še dodaten dvom. Po zakonu ima namreč lahko posamezni stečajni upravitelj pred istim sodiščem največ pet postopkov, zanj pa je vodenje stečaja Preventa Globala že šesti postopek pred okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu. Kastivnik namreč že vodi postopke v SGP-ju Kograd Dravograd - Gradbeno podjetje Stavbenik, Malgosu, Kompas Hotelih Slovenj Gradec, Lesni in Lesni - Žaga Mušenik, pri čemer mu je vse, razen zadnjega, dodelila prav sodnica Kakerjeva. Kot je pojasnil Erman, je bila omejitev petih stečajev z novelo zakona odpravljena, a ta bo začela veljati šele v začetku prihodnjega leta. Omejitev bi bilo mogoče še preseči, če bi stečajnih upraviteljev primanjkovalo, a kot kaže, so imeli vsi prijavljeni upravitelji tudi po novem zahtevani dve leti izkušenj, še dodajajo v Dnevniku.",0
"Ljubljana - Škoda zaradi požara na industrijskem obratu za predelavo lesa na Slovaškem, ki ga je zavarovala bratislavska podružnica Zavarovalnice Triglav, se je s 7 milijonov evrov povzpela že na 38 milijonov evrov, trdijo naši zanesljivi viri. ""Tega podatka za zdaj nimamo, res pa je, da dokončne ocene škode še ni. Na objektu še vedno poteka sanacija, tako da višina bodoče izgube zaradi izpada proizvodnje še ni znana,"" nam je povedal predsednik nadzornega sveta Triglava Damjan Mihevc in dodal, da za zdaj predpostavljajo višino škode, ki jo je predstavila uprava. V Zavarovalnici Triglav, ki jo vodi predsednik uprave Andrej Kocič, naših informacij niso hoteli komentirati. Nedavno je uprava Triglava nadzornemu svetu končno predstavila tudi poročilo službe za notranjo revizijo, ki ga je ta zahteval že marca. Kot trdijo naši viri, naj bi bila ena izmed spornih točk pri zavarovanju tudi ocena višine možne škode. Poleg tega se pojavljajo tudi informacije, da naj bi pri prevzemu rizika Andrej Knap, izvršilni direktor prevzema rizika in razvoja produktov premoženjskih zavarovanj, prekoračil svoja pooblastila. V Triglavu teh informacij niso hoteli komentirati, Mihevc pa nam je povedal, da je to tudi eno od vprašanj, ki so jih zastavili upravi, odgovore pa pričakujejo do naslednje seje nadzornega sveta. Kaže, da sta bila škoda na Slovaškem in sum o odpovedi notranje kontrole tudi povod za to, da je Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), kot nam je povedal njen direktor Mihael Perman, od uprave Triglava zahtevala, da ji dodatno poroča o vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol in sistemu predpisovanj zavarovalnih pogodb v podružnicah. Da je pri tem zavarovanju v Triglavu odpovedala notranja kontrola, med drugim kaže podatek, da so na podlagi notranjega poročila vodilnim delavcem v slovaški podružnici celo prekinili delovno razmerje. Glede na to, da naj bi Triglav že oktobra lani prevzel del rizika zavarovanja, s prvim januarjem pa ves riziko, se zastavlja vprašanje, kako je mogoče, da do požara, ki se je zgodil februarja, niso uspeli skleniti sozavarovanja. V Triglavu kljub temu menijo, da je sozavarovanje veljavno, saj je bil ""dogovor o sozavarovanju poslan iz družbe AIG v podpis podružnici Triglava v Bratislavi in to pogodbo je vodstvo podružnice podpisalo in vrnilo družbi AIG"". ""Če bo agencija ugotovila nepravilnosti, bo ukrepala v okviru svojih pristojnosti,"" nam je še povedal Perman. O zahtevi AZN uprava Triglava nadzornikov ni obvestila, nam je povedal Mihevc. O tem, zakaj ne, uprava Triglava molči.",0
"V obmejnih krajih ugotavljajo, da se nakupovalne navade spreminjajo Če smo prej Slovenci nakupovali v obmejnih italijanskih krajih, so zdaj Italijani tisti, ki v Sloveniji nakupujejo vse - od naftnih derivatov, cigaret, živil, oblačil, obutve. Navade čezmejnih nakupov so se v Sloveniji in sosednji Italiji očitno obrnile - v velikih nakupovalnih središčih tik ob državni meji na Goriškem namreč ugotavljajo, da dobra polovica vseh njihovih kupcev prihaja z druge strani meje. Ocena o tem, kaj nakupujejo italijanski kupci v Sloveniji, je subjektivna. Če gledam na to, kaj nakupujejo v trgovinah v Sežani, nakupujejo predvsem tiste prehrambne artikle, za katere je od nekdaj veljalo, da prodajajo izdelke boljše kakovosti v Sloveniji - tu mislim predvsem na meso in mesne izdelke, mlečne izdelke. Še pred nekaj leti ne bi italijanski kupci niti pomislili na to, da bi v Sloveniji kupovali obleko in obutev, vendar je to trend zadnjih nekaj let, ki ga opažam na Koprskem in Sežanskem, je povedal Andrej Šik iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Trst. Nekateri iščejo nizke cene, drugi kakovost Ob tem je poudaril, da obstajajo različni tipi kupcev, zato je težko potegniti neko vzporednico - nekateri kupci namreč iščejo le najnižje cene izdelkov, drugi iščejo kakovost, med te pa sodijo večinoma tudi tisti Slovenci, ki nakupujejo v Italiji. Dodal je, da opaža večje število slovenskih kupcev tudi v italijanskih trgovinah s sadjem in zelenjavo, kjer nakupujejo tiste izdelke, ki so cenejši kot v Sloveniji. Slovenci v Italijo po izdelke boljše kakovosti Slovenski kupci v Italiji sicer nakupujejo predvsem tiste izdelke, ki se sicer dobijo tudi v slovenskih trgovinah, vendar so ti narejeni za vzhodnoevropski trg in zato slabše kakovosti. K tako iskanim izdelkom sodijo kakavovi namazi, otroške plenice, določene vrste sira, sveže testenine in kava, je povedala direktorica GZS-ja za Severno Primorsko Mirjam Božič. Po njenih opažanjih pa italijanski kupci v Sloveniji vse bolj nakupujejo tudi kozmetične izdelke znanih blagovnih znamk, ki so pri nas cenejši kot enaki čez mejo.",1
"London - Bonitetna agencija Standard & Poor's je znižala bonitetno oceno Libiji, in sicer z A- na BBB+, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Severnoafriški državi, ki se že več dni sooča z nasiljem, pri čemer naj bi umrlo več kot 200 ljudi, je bonitetno oceno že v ponedeljek z BBB+ na BBB, znižala tudi bonitetna agencija Fitch. V Standard & Poor's so ob tem pojasnili, da bi lahko bonitetno oceno kmalu znova znižali, saj pričakujejo, da se bodo nemiri v tej z nafto bogati severnoafriški državi nadaljevali. Kot so dodali, bo gospodarska stabilnost Libije, če rešitve za trenutno krizo ne bo, zelo ogrožena. Podobno so v ponedeljek razmišljali tudi v Fitchu. V obrazložitvi znižanja bonitetne ocene so pojasnili, da so se za to odločili zaradi izbruha politične krize v državi, do česar je prišlo zaradi zahtev protestnikov po odstopu dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija. Pri tem Fitch skrbi predvsem morebitno širjenje krize na področje libijske proizvodnje nafte. Ta država je namreč ena največjih proizvajalk črnega zlata na svetu, poleg tega pa ima tudi največje potrjene zaloge nafte v Afriki. Tuje naftne in plinske družbe že umikajo svoje osebje iz Libije ali pa se na to pripravljajo. Sicer pa je politično tveganje, povezano s pomanjkanjem demokracije, že vključeno v bonitetno oceno Fitcha, pri čemer je Libija edina država v naboru te bonitetne agencije, ki nima državnega dolga. Glede na krepko državno bilanco presega celo Saudsko Arabijo. Fitch, ki Libijo ocenjuje šele nekaj let oz. od kar je država odprla svoje gospodarstvo in izboljšala svoje odnose z Zahodom, je napovedal, da bi lahko bonitetno oceno Libiji zmanjšal še za dve stopnji. Če bi državi uspelo izpeljati politične reforme in ustaviti nemire, pa bi se ocena lahko ustalila.",0
"Policija proti Hypo Alpe Adria banki vodi več predkazenskih postopkov v različnih zadevah. V Banki Slovenije pa so hitro menjavo označili za legitimno ravnanje nadzornega sveta oz. lastnika banke. Policija tako preverja več sumov kaznivih dejanj, v določenem delu povezanih s tema dvema ustanovama, ki so povezana s prometom z nepremičninami, s finančnimi transakcijami v tujini in s sumi zlorab odgovornih oseb, so še sporočili z generalne policijske uprave. Kriminalistična policija je tako že v sredini lanskega leta začela preiskavo in pridobila dokumentacijo, ki pa še ni popolna, saj gre za obsežne in kompleksne zadeve, ki zahtevajo tudi mednarodno sodelovanje. Preiskavo, ki je povezana s Hypo Alpe Adria banko in Hypo Leasingom, vodi več policijskih uprav in uprava kriminalistične policije, policija pa sodeluje tudi z varnostnimi organi iz drugih držav, med njimi avstrijskimi, so še poudarili na generalni policijski upravi. Preiskava zajema tudi sum finančnih nepravilnosti, ki naj bi potekale preko različnih ustanov in poslovnih subjektov v Liechtensteinu. Po neuradnih informacijah naj bi hitri zamenjavi vodstva botrovalo domnevno pobiranje provizij, ki naj bi jih vodilni v banki zaračunavali nekaterim nekreditno sposobnim komitentom, npr. tudi Vegradu Hilde Tovšak. Hitra menjava vodstva Dnevnik medtem danes problematizira sredino hitro menjavo vodstva obeh slovenskih bank iz skupine s sedežem v Celovcu. V slovenski izpostavi Hypo Alpe Adria Bank International je namreč v sredo ob za mnoge sporni prisotnosti avstrijskih varnostnikov prišlo do hitre zamenjave vodstva banke. Odpoklicali so sedem vodilnih v tej banki, njihova mesta pa je prevzelo novo tričlansko vodstvo iz Celovca. Iz uprave Hypo Alpe Adria Bank so bili odpoklicani predsednik uprave Anton Romih ter člana uprave Andrej Lah in Urban Golob. Iz podjetja Hypo Leasing pa so bili odpoklicani generalni direktor Andrej Potočnik ter direktorja Marcel Sumper in Aleksander Skubic. Do zamenjave je prišlo tudi v nadzornem svetu Hypo Alpe Adria Bank, saj je bil iz njega odpoklican edini slovenski nadzornik v banki Aleš Rojs. Novi predsednik uprave Hypo Alpe Adria Bank je postal Alexander Picker, ki je bil v preteklih sedmih letih izvršni direktor hčerinskih družb skupine Unicredit v Srbiji in Kazahstanu. Za novega člana uprave je bil imenovan Matej Falatov, ki je nazadnje vodil področje poslovanja s podjetji in javnim sektorjem pri banki Hypo Slovenije. Novoimenovana sicer potrebujeta še dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, začasno pa slovensko Hypo Alpe Adria banko vodita namestnik predsednika uprave skupine Hypo Alpe Adria Wolfgang Edelmüller in član uprave skupine Johannes Proksch, ki sta tudi člana nadzornega sveta slovenske banke iz skupine. Zakon o bančništvu sicer navaja, da mora biti uprava banke vsaj dvočlanska, poleg dovoljenja Banke Slovenije med pogoji za člane uprave bank določa tudi, da morajo posle opravljati v Sloveniji, vsaj eden v upravi mora zadostno obvladati slovenski jezik, člani uprave pa morajo delo opravljati za polni delovni čas. Zakon sicer tudi določa, da mora nadzorni svet neke banke odločiti o imenovanju določene osebe za člana uprave banke, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije, sklep nadzornega sveta pa učinkuje pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije. Glede postopka podeljevanja licence za nove člane uprave Hypo Alpe Adria banke so v Banki Slovenije v petek povedali, da bodo postopek izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave vodili tako kot v vseh drugih primerih in v skladu z zakonom o bančništvu. Rok za izdajo tega dovoljenja je tako tri mesece od prejema popolne zahteve za izdajo dovoljenja. V Hypo Alpe Adria banki so sicer za Dnevnik zatrdili, da so za začasno vodstvo pridobili odobritev Banke Slovenije, kjer so v petek sredino hitro menjavo označili za legitimno ravnanje nadzornega sveta oz. lastnika banke in da jim je nadzorni svet razloge za tak ukrep pojasnil. Na generalni policijski upravi medtem zatrjujejo, da policija v zvezi z menjavo vodstev v obeh slovenskih ustanovah iz skupine Hypo ni prejela nikakršne prijave, zaprosila za asistenco in tako ni izvajala nikakršnih postopkov.",0
"V Avstriji bo lastnikom več kot 13 let starih avtomobilov, ki naj bi jih umaknili iz prometa, ob nakupu novega avtomobila pripadla premija v višini 1.500 evrov. Čeprav ni vreden niti polovice zneska, bi zanj, če bi kupili nov avtomobil, dobili vsaj 1.500 evrov. Avstrija je namreč edina od držav, kjer so se uvozniki avtomobilov in prodajalci dogovorili o delitvi stroškov z vlado. Vsak bo tako prispeval polovico zneska. Skupna vrednost spodbudb bo dosegla 45 milijonov evrov, ukrep pa je namenjen oživitvi gospodarske rasti, saj je približno tristo tisoč delovnih mest v Avstriji neposredno oziroma posredno odvisnih od avtomobilske industrije. Avstrijski minister za gospodarstvo Reinhold Mitterlehner je ob tem dejal, da bodo do premije upravičeni lastniki več kot 13 let starih avtomobilov, ki naj bi jih umaknili iz prometa, lastnikom pa ob nakupu novega avtomobila pripada premija v višini 1.500 evrov. Novost naj bi zaživela 1. aprila ob registracijah novih avtomobilov, trajala pa naj bi do 31. decembra. Nevladne okoljske organizacije so kritizirale sprejeti dogovor, saj menijo, da bi morala vlada spodbujati javni prevoz.",1
"Čeprav gospodarsko ministrstvo napoveduje, da bomo že prihodnje leto vsi plačevali nove energetske prispevke, pa premier Borut Pahor o tem sploh nima mnenja Več o temi si lahko preberete tudi v članku časnika Finance: Pahor nima mnenja o novih energetskih prispevkih",0
"Kabinsko osebje britanskega letalskega prevoznika British Airways, ki se je pridružilo tridnevni stavki, bo po novem polete z matično družbo moralo plačevati. Ukinili so jim namreč bonitete. Kabinsko osebje letalskega prevoznika British Airways, ki je sodelovalo pri tridnevni sindikalni stavki, bo za vedno izgubilo svoje potovalne bonitete, je sporočila družba. Britansko vrhovno sodišče je bitko pilotov British Airwaysa glede prazničnih plačil poslalo na evropsko sodišče. Osebje je namreč upravičeno do zastonj letov ali do številnih popustov pri letenju, odvisno od tega, koliko časa so delali za družbo British Airways. Sindikat je obtožil ta korak in ga v pismu stavkajočim označil za maščevalnega. Osebje je izvršni direktor družbe Willie Wals pred stavko opozoril, da tvegajo, da bodo izgubili bonitete. Predstavnik British Airways je povedal Svojim zaposlenim ponujamo lete po močno znižanih cenah. To so nepogodbene bonitete, ki jih lahko podjetje ukine po lastni presoji. Stavka je vplivala na naše delo. Kot rezultat bodo tako naše stranke kot mi sami nedvomno utrpeli dodatne stroške in dodatne izgube. Predstavnik sindikata je potezo družbe označil za maščevalno. To je najbolj jasen primer ustrahovanja in prezirljivega pristopa družbe do svojih zaposlenih. Kabinsko osebje je prejšnji vikend pokazalo, da se ne bodo pustili ustrahovati, je dejal. Čeprav je družba napovedala, da bo ta vikend letelo več letal, pa sindikat napoveduje nove stavke. Stavka je zadnja epizoda v dolgotrajnem sporu zaradi sprememb plač in delovnih pogojev, za katere sindikat meni, da so nepošteno vsiljeni njihovim članom. Delavci so še posebej jezni, da je novembra lani družba zmanjšala število posadk na dolgih letih, in od leta 2010 uvaja dveletno zamrznitev plač. Letalski prevoznik je predlagal tudi nove pogodbe in nižjo plačilo novim rekrutom.",0
"O začetku likvidacije na aprilski skupščini Po težavah z izplačilom plač delavcem Laboda zdaj tekstilnemu podjetju grozi likvidacija, o kateri se bo odločalo na aprilski skupščini. Družbo naj bi likvidirali zaradi zmanjšanega obsega in posledično negativnega poslovanja podjetja. Od 190 zaposlenih jih bodo okoli 60 odpustili, približno 120 pa prezaposlili v hčerinski družbi, je pojasnil večinski lastnik Laboda Franc Gajšek. Novomeški Labodov kompleks naj bi prodali, ohraniti pa nameravajo trgovino v Novem mestu. Nadaljnja proizvodnja, ohranitev blagovne znamke Labod in trgovine so odvisni tudi od bančnih posojil, s katerimi po besedah večinskega lastnika naj ne bi bilo težav. Banke naj bi Labod pri likvidnostni sanaciji podprle. Upniki lahko terjatve prijavijo v 30 dneh Sklep o likvidaciji je na podlagi določb zakona o gospodarskih družbah predlagal upravni odbor Laboda. Upniki podjetja bodo lahko svoje terjatve do družbe prijavili likvidacijskemu upravitelju v roku 30 dni od objave poziva in sklepa o prenehanju družbe in začetku redne likvidacije v uradnem listu. Upravni odbor družbe predlaga, naj lastniki na skupščini 20. aprila za likvidacijskega upravitelja imenujejo družbo Facig, ki jo zastopa izvršni direktor Gajšek. Ta je sicer prek svojih podjetij tudi večinski lastnik Laboda, v katerem je zaposlenih nekaj manj kot 200 delavcev. Januarske plače po težavah izplačane marca Podjetje se zadnje čase srečuje s težavami, zaradi krize, neprodanih zalog in odprtih terjatev pa je prišlo tudi do zaostanka pri izplačilu plač. Delavci so januarske plače po nakazilu in nato odvzemu po dveh urah vendarle dobili 12. marca. Izguba Laboda za preteklo leto po Gajškovih besedah znaša 600.000 evrov, skupaj z izgubo iz preteklih let pa se znesek povzpne na 1,8 milijona evrov. Vrednost neprodanih Labodovih oblačil je štiri milijone evrov, za izplačilo plač pa gre 200.000 evrov na mesec.",0
"Potem ko je družba SCT Obrati, hčerinska družba SCT, vložila predlog za stečajni postopek, naj bi enako storila tudi družba SCT Gem. Vložen pa je tudi predlog za stečaj SCT d.d. Zidar naj bi želel potopiti neuspešne hčerinske družbe, izčrpati matično družbo in najverjetneje s tujim partnerjem ustanoviti podjetje s čisto bilanco. Potem ko je družba SCT Obrati, hčerinska družba SCT, na ljubljanskem okrožnem sodišču vložila predlog za stečajni postopek, naj bi enako danes storila tudi družba SCT Gem. SCT Gem je v sistemu SCT največji poslovni vir, opravlja pa prevozne storitve in strojne storitve gradbene mehanizacije. Vložen je tudi predlog za stečaj SCT d.d. Podjetje SCT Gem, katerega direktor je Miha Zidar in ima 400 zaposlenih, ima tudi lastne zmogljivosti za vzdrževanje strojev in vozil. Sodišče je po poročanju Dnevnika v zadnjem času prejelo več zahtev za stečaj hčerinskih družb SCT. Te vlagajo njihova vodstva, glede na to, da so največji upniki teh družb prav podjetja iz skupine SCT d.d., pa je upravičena domneva, da gre za programirane stečaje, namenjene zniževanju števila zaposlenih in varčevanju pri izplačilu odpravnin. Medtem pa je podjetje Instalacije Grosuplje na ljubljansko okrožno sodišče vložilo tudi zahtevo za stečaj SCT d.d. Informacijo so nam potrdili na sodišču, direktorica podjetja Irena Marta Lipar Oštir pa je za Dnevnik dejala Za to smo se odločili zaradi več let stare terjatve, ki jo imamo do SCT. Zgolj glavnica je vredna okrog pol milijona evrov. Iz SCT so nam sporočili, da uradnega obvestila s strani sodišča o predlogu za stečaj niso dobili. Predlog za začetek stečajnega postopka je bil vložen le za družbo SCT Obrati, dodajajo. V družbi je zaposlenih približno 250 ljudi, plače pa bodo prejemali, tako kot so jih vedno do zdaj, zagotavljajo na SCT. Plombe na sedem družb Okrajno sodišče v Ljubljani je medtem pred dnevi ugodilo predlogu enega od upnikov SCT, družbi Liko Liboje, ki mu SCT dolguje dobrih 197.000 evrov s pripadajočimi obrestmi, in mu s predhodno odredbo vpisalo zastavno pravico na pomembnem delu premoženja v lasti SCT. Plombe je sodišče po pisanju Dnevnika vpisalo na deležih SCT v sedmih družbah v SCT Naložbah, Bitumi, Kamnolomu Verd, SCT Asfaltih, Rimskih Toplicah, Begradu in Hidrotehniku. Hkrati je sodišče tudi zamrznilo terjatve, ki jih ima SCT do Družbe za avtoceste v RS Dars, in slednjemu prepovedalo njihovo plačevanje. Po podatkih časnika gre za terjatve iz devetih pogodb, ki sta jih Dars in SCT sklenila med letoma 2005 in 2010. Dars je sicer zadnji dan lanskega leta SCT-ju dolgoval skoraj 21 milijonov evrov. Izrazita zadolženost dolžnika in celotne skupine SCT kažeta na likvidnostne težave dolžnika, s tem pa tudi na verjetnost, da dolžnik ne bo zmožen plačevati svojih denarnih obveznosti do upnikov, je v obrazložitvi sklepa po navedbah Dnevnika zapisalo sodišče. Pri tem se je sodišče sklicevalo tudi na sklep upravnega odbora SCT, v katerem ta priznava, da družba posluje negativno, da ne dosega gospodarskega načrta in da je v slabi likvidnostni situaciji . Na sodišču so tudi razkrili, da so v SCT znižali plače vsem zaposlenim, razen tistim, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi sanacije. To po odločitvi sodišča kaže na selektivno obravnavanje delavcev in s tem tudi na možnost selektivnega obravnavanja upnikov. SCT na poti proti propadu Abanka je zaradi neporavnanih obveznosti za nekaj časa blokirala transakcijski račun SCT d.d. Danes se bo s predstavniki sindikata in upniki podjetja sestal sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac. Kot je pojasnil, je od treh velikih gradbincev v državi Vegrad že potonil, SCT je na poti, Primorje pa za zdaj uspeva. Medtem ko dolg SCT Obrati znaša 13 milijonov evrov, od tega je skoraj polovica neporavnanih terjatev, je dolg matične družbe SCT višji od 200 milijonov evrov. Kljub velikim težavam pri plačevanju dobaviteljev in podizvajalcev pa se v SCT očitno najde tudi denar za kreditiranje njegovih menedžerjev. Podjetju SCT Investicije, ki je v posredni večinski lasti Ivana Zidarja, je namreč pred dnevi podjetje SCT Naložbe, ki je v lasti SCT, odobrilo milijon evrov posojila, še piše Dnevnik. Zidar s tujim partnerjem v novo podjetje? Končna usoda SCT sicer še ni znana, v javnosti pa krožijo informacije, da naj bi vodstvo SCT z Ivanom Zidarjem na čelu želelo potopiti neuspešne hčerinske družbe, izčrpati matično družbo in najverjetneje s tujim partnerjem ustanoviti podjetje s čisto bilanco. Po pisanju današnjega Dela je SCT po neuradnih informacijah čedalje bližje prisilni poravnavi, ki jo pripravlja vodstvo družbe. Po nepreverjenih informacijah vodstvo delavcem ne bo podaljšalo pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar po pisanju časnika pomeni, da bo brez dela ostalo približno 1000 zaposlenih, kar je približno polovica vseh. Gradbeni sektor se sooča z nelikvidnostjo. Ko gre v stečaj eden, za seboj potegne še kopico izvajalcev, ki so med seboj prepleteni. Domine so se začele rušiti, je še poudaril Komac. Bankrot vprašanje časa Kot pravi ekonomist Jože P. Damijan, je bankrot SCT le še vprašanje časa. Iz težav, v katere je zašel, se po njegovih besedah ne more rešiti, ne glede na to, koliko hčerinskih podjetij bo spravil v stečaj. Prisilna poravnava pri tolikšni izpostavljenosti obveznostim do bank in dobaviteljev pa ne more biti uspešna, ocenjuje Damijan. Kot je še pojasnil Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete, so težave SCT bolj kot s krizo, ki je prizadela vsa gradbena podjetja, povezane z managerskim lastninjenjem podjetja. Z managerskim odkupom prek bančnih kreditov je prišlo do popolnega izčrpavanja denarnega toka krovnega podjetja in njegovih hčerinskih družb. SCT je zaradi tega še v težjem položaju, pravi Damijan, kot je bila situacija, v katero je zašel propadli Vegrad, ki ga niso pestile te dodatne finančne težave zaradi managerskega odkupa.",0
"Nacionalni interes pri reprogramu posojil je le fraza, za katero se skrivajo čisto zasebni interesi, meni Matej Makarovič. Miha Kovač pa meni, da je pojem nacionalni interes z Istrabenzom in Infond Holdingom doživel moralni bankrot. Nova Ljubljanska banka Profesor na Fakulteti za uporabne družbene vede Matej Makarovič meni, da je kakšen odstop in kakšna razrešitev v okviru reprograma posojil mogoča. Predsednik uprave NLB je ključno potezo s posojilom v korist Boška Šrota že potegnil, zato lahko zdaj brez težav tudi odide na drugo pomembno funkcijo, še meni. Kot skoraj vedno doslej, je nacionalni interes tudi tu fraza, za katero se spet skrivajo čisto zasebni interesi, pravi Makarovič o tem, da naj bi država pri reprogramiranju dolgov Infond Holdingu branila nacionalni interes v Mercatorju. Dejanski prevzem Mercatorja s strani Agrokora se mu ne zdi verjeten. Sicer pa bi se morali Slovenci že končno naučiti, da kapitalski lastniki sledijo izključno lastnemu interesu, nacionalnemu pa samo takrat, kadar se ta slučajno ujema z njihovim lastnim, pravi. Za prihodnost Mercatorja, njegovih dobaviteljev in njegovih potrošnikov je po Makarovičevem mnenju zato načeloma tudi precej nepomembno, kateri potni list bo imel v žepu njegov lastnik. Ta prihodnost je po njegovem mnenju odvisna od čisto drugih dejavnikov. Minister za finance Franci Križanič je rekel, da je bil reprogram posojil Infond Holdingu v nacionalnem interesu. Profesor na Filozofski fakulteti in publicist Miha Kovač pa pravi, da si je uprava Nove Ljubljanske banke v zadnjih nekaj letih razdelila več sto tisoč evrov nagrad, in to kljub temu, da je Infond Holdingu očitno dala posojilo, ki ga je ta porabil za lastniško konsolidacijo Pivovarne Laško. Pri tem je posojilo presegalo njegove plačilne sposobnosti, zato ga je banka morala reprogramirati. Način, na katerega je torej v tej zgodbi ravnala slovenska bančna elita, je bil zato v temelju nasproten duhu tržnega gospodarstva, pravi. S takim ravnanjem je slovenska bančna elita v očeh javnosti izgubila dobršno mero ugleda in legitimnosti in s tega stališča bi bilo po mojem mnenju na mestu, če bi upravo zamenjali. Miha Kovač ne verjame, da bi z deležem, ki bi ga lahko kupil Agrokor, ta lahko odločilno vplival na poslovanje Mercatorja. S tega stališča se mi tak nakup ne zdi sporen, pravi. Poleg tega je termin nacionalni interes z Istrabenzom in Infond Holdingom doživel moralni bankrot. Vse bolj jasno namreč postaja, da smo v imenu nacionalnega interesa v Sloveniji omogočili bogatenje peščice posameznikov, ki očitno ne znajo učinkovito voditi podjetij, ki so jih združili v svojih holdingih. Sedanja kriza zato kaže, da Slovenija potrebuje nov razmislek o svoji dolgoročni gospodarski strategiji, je prepričan Kovač.",0
"Razlog za stavko je bila močno zmanjšana nagrada Ker so stavkajoči od uprave dobili le pisno zahtevo, naj prenehajo stavkati in pristanejo arbitražni svet, bodo v sredo s stavko nadaljevali. Danes so že izvedli triurno stavko. Vodja sindikata Vater Vodopivec upa, da se bo uprava le odločila za neposredne pogovore. Zaposleni so se za stavko odločili po tem, ko je vodstvo novogoriške družbe zaradi slabšega poslovnega izida od načrtovanega namesto izplačila praznične nagrade v višini najmanj 1465,21 evra bruto na zaposlenega predlagalo enkratno izplačilo vsem zaposlenim v družbi, z izjemo direktorjev sektorjev, v višini 354,73 evra bruto na zaposlenega. Izpeljali triurno stavko Sindikat je prejšnji teden dogovor zavrnil, prav tako pa ni pristal na predlog uprave o ustanovitvi arbitražnega sveta za rešitev problema. Danes so že izpeljali triurno stavko, svoje aktivnosti pa bodo v naslednji dneh še stopnjevali. Tako naj bi v sredo stavkali pet ur, naslednji dan pa naj bi roke prekrižali tekom celega osemurnega delavnika. Po oceni stavkovnega odbora je bila stavkovna udeležba danes domala 100-odstotna, pri čemer so tudi v času stavke zagotovili odpravo manjših okvar, tako da stavka odjemalcev električne energije ni prizadela. Stavkajoči so se z upravo sicer pripravljeni pogovarjati o dinamiki izplačila nagrad. Uprava ne želi medijske vojne Iz uprave Elektra Primorska, kjer menijo, da je stavka preuranjena, so tekom dneva sicer sporočili, da se medijski vojni s sindikatom ne nameravajo pridružiti, da pa so na voljo za pogovore, na katere so tudi danes povabili predsednika sindikata. V društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši pa so sindikat danes pozvali k zamrznitvi stavke in začetku pogajanj z upravo. V primeru povzročitve poslovne škode delničarjem Elektra Primorska pa v društvu ne izključujejo uporabe instrumenta odškodninske odgovornosti zoper organizatorje stavke.",0
"V poplavah je nastalo 373 milijonov evrov škode, zaradi suše pa 56 milijonov evrov V poplavah, ki so prizadele Slovenijo med 4. in 5. novembrom je nastalo za 373 milijonov evrov škode, denar pa bo vlada iskala v solidarnostnih skladih EU, je po seji vlade povedal minister za obrambo Aleš Hojs. Ministrstvo za gospodarstvo je pristojna ministrstva zadolžilo za pripravo programov o sanaciji škode, gospodarsko ministrstvo pa je zadolženo za pripravo vloge za pridobitev sredstev EU. Zaradi suše nastalo 56 milijonov evrov škode Vlada se je seznanila tudi s poročilom škode, ki je nastala zaradi suše. V tem primeru je v 121 občinah nastalo za nekaj več kot 56 milijonov evrov škode. ""V skladu z zakonom je sedaj treba pripraviti programe sanacije. Za to je ministrstvo za obrambo zadolžilo kmetijsko ministrstvo,"" je povedal Hojs.",0
"Konec junija so bile v Sloveniji registrirane 116.603 brezposelne osebe, kar je 1,7 odstotka manj kot maja, a številka je precej večja kot lani. V prvem polletju je bilo prijavljenih 9,7 odstotka več oseb kot v enakem obdobju lani. V Sloveniji so bile konec junija registrirane 116.603 brezposelne osebe, kar je 1,7 odstotka manj kot maja in 10,4 odstotka več kot junija lani. V prvem polletju je bilo prijavljenih 9,7 odstotka več oseb kot v enakem obdobju lani, se je pa za 12,4 odstotka povečalo število zaposlitev brezposelnih. Junija se je na novo prijavilo 6019 brezposelnih, kar je 13,1 odstotka manj kot maja in 2,7 odstotka manj kot junija lani. Med novoprijavljenimi je bilo največ brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Od 7992 brezposelnih, ki jih je zavod junija odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 5254, kar je 18,7 odstotka manj kot maja in 36 odstotkov več kot junija lani. V prvem polletju je bilo pri zavodu prijavljenih v povprečju 121.244 brezposelnih, kar je 9,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Zaradi zaposlitve ali samozaposlitve se je v polletju odjavilo 35.227 brezposelnih, kar je 12,4 odstotka več kot v lanskih prvih šestih mesecih.",0
"Ljubljana - Če vodstvo LTH danes ob 14. uri ne bo podalo predloga za stečaj, kot sledi iz sklepa nadzornega sveta, bo občina Škofja Loka kot upnik v sredo na zahtevo sindikata na Okrožno sodišče v Kranju vložila predlog za stečaj, je v izjavi za javnost po današnjem srečanju predstavnikov občine in sindikata LTH dejal škofjeloški župan Igor Draksler. ""Menimo, da je treba delavce odrešiti agonije, da morajo priti čim prej na Zavod RS za zaposlovanje in da imajo potem zagotovljeno vsaj minimalno eksistenco,"" je dejal Draksler ter dodal, da je podjetje že dolgo v slabem ekonomskem položaju, zato je v tem trenutku treba storiti vse, da bo delavcem LTH bolje. Po njegovih besedah podjetje že od leta 1990 ni v zavidljivem položaju in ""je bil že kar čudež, da se je prebijalo skozi vsa ta leta"". Občina bo po županovih besedah poravnala tudi vse stroške, ki se bodo pojavili ob postopku stečaja. Ti naj bi po njegovih besedah znašali 10.000 evrov. Če bi predlog za stečaj podalo vodstvo podjetja, teh stroškov ne bi bilo, je dodal. Skupne terjatve občine do LTH bi tako po županovih besedah znašale 170.000 evrov. Podjetje ima za približno 20 milijonov evrov obveznosti, lanska izguba pa je ob 93.000 evrih kapitala znašala 4,9 milijona evrov. Nekaj več kot 300 zaposlenih je že od marca brez plač, medtem ko vodstvo in nadzorni svet družbe ponujata najrazličnejše scenarije za rešitev družbe, ki pa po mnenju sindikata pomenijo ""norčevanje"" iz zaposlenih.",0
"Razmere na slovenskem trgu dela so se v prvem četrtletju letos močno poslabšale: število aktivnih je prvič od sredine leta 2004 padlo pod milijon, število brezposelnih pa je bilo najvišje po letu 1993. Stopnja anketne brezposelnosti je znašala 11,1 odstotka. Število brezposelnih je v prvem četrtletju letošnjega leta prvič preseglo mejo sto tisoč, znašalo je namreč 111 tisoč, so sporočili iz državnega statističnega urada. To je 14,2 odstotka več kot v zadnjem četrtletju lani in daleč največ po letu 1993. Brez dela največ mladi Po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije dela (ILO) in Eurostata, je bila stopnja brezposelnosti še vedno najvišja med mladimi, torej starimi od 15 do 24 let. V prvem četrtletju je znašala 23,3 odstotka, kar je 1,5 odstotne točke manj kot v četrtletju prej. V Sloveniji se je število delovno aktivnih v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani zmanjšalo za 34 tisoč na 888 tisoč. Nazadnje je bilo tako nizko leta 2003. Najprej klestijo dejavnosti, ki niso nujno potrebne Največji padec števila delovno aktivnih je opaziti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, med katere sodijo podjetniško in poslovno svetovanje, arhitekturno in tehnično projektiranje, znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, oglaševanje in raziskovanje trga. Gre torej za dejavnosti, ki za obstoj nekega podjetja niso nujno potrebne ali jih družba v času krize najlažje pogreša, komentirajo na statističnem uradu. Število delovno aktivnih v teh dejavnostih se je v prvem četrtletju znižalo za kar 19,3 odstotka. Med poklicnimi skupinami se je število delovno aktivnih najopazneje znižalo med prodajalci in poklici za storitve, in sicer za osem tisoč. Brezposelnih vedno več tudi starejših, saj so mladi že brez služb Gledano z vidika starostnih skupin pa se je na trgu dela zgodil preobrat: število mlajših delovno aktivnih se skorajda ni spremenilo, kar kaže, da so mladi, ki so v podjetja prišli nazadnje, v veliki meri že izgubili zaposlitve, zdaj pa je začelo število delovno aktivnih upadati še v srednji in starejši generaciji. Neaktivnih največ po letu 1993 Število delovno aktivnih v starostni skupini med 25 in 49 let se je tako v omenjenem obdobju znižalo za 15 tisoč, število delovno aktivnih v starostni skupini 50 ali več let pa celo za 16 tisoč. V prvem četrtletju se je povečalo tudi število neaktivnih, in sicer za 21 tisoč na 762 tisoč, to je največ, odkar je slovenski statistični urad v letu 1993 začel izvajati anketo o delovni sili. Med neaktivnimi je bilo največ upokojencev (66,3 odstotka), sledili so dijaki in študenti (20,3 odstotka). Stopnja registrirane brezposelnosti se je v prvem četrtletju povečala za 1,1 odstotne točke na 13,5 odstotka.",0
Spopad za 180 milijonov vredne Terme Čatež med državo in Petanom se bo najverjetneje končal na sodišču.,0
"Vedno manj blagovnih znamk v lastni družbe Droga Kolinska, ki je v 89-odstotni lasti Istrabenza, bo zaradi pomanjkanja sredstev s 1. julijem prenehala proizvajati kuhinjsko in industrijsko sol na lokaciji v Portorožu. Po besedah članice uprave Milene Štular so namreč ugotovili, da družba ne razpolaga z dovolj sredstvi za zagotovitev dolgoročne prihodnosti vseh svojih proizvodnih programov in blagovnih znamk. Pogovori s potencialnimi kupci še potekajo, v družbi pa so se kljub temu odločili, da bodo omenjena programa na lokaciji v Portorožu ukinili. Eden izmed razlogov pa naj bi bila tudi želja občine za selitev dejavnosti iz turističnega središča Portorož. V programih kuhinjske in industrijske soli je trenutno zaposlenih 27 delavcev. Za tiste, ki jih ne bo mogoče prezaposliti na drugih delovnih mestih znotraj Droge Kolinske, bodo v družbi pripravili socialni program. Vedno manj blagovnih znamk v lasti družbe Od prevzema s strani Istrabenza je družba morala prodati že mnogo blagovnih znamk, ki so bile nekoč njeni paradni konji Žitu je tako prodala 1001 cvet, Maestro in Zlato polje, programe pod blagovnimi znamkami Regina, Royal, Kremin, Sladki prah in Citronka je prevzela družba Dr. Oetker Slovenija, program žitnih kosmičev blagovne znamke Čoko in Čokolešnik je prevzela hrvaška družba Podravka iz Koprivnice, program vložene zelenjave in omak, ki se prodajajo pod blagovnimi znamkami Droga, Tomatina in Argo, pa je prevzela družba Orka iz Ljubljane.",0
"Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je že odpravil nepravilnosti, ki so jih ugotovili na računskem sodišču Igorja Šoltesa Foto: Barbara Reya Računsko sodišče, vodi ga Igor Šoltes, je v reviziji računovodskih izkazov in pravilnosti poslovanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) za leto 2010 izreklo pozitivno mnenje o računovodskih izkazih, o pravilnosti poslovanja pa mnenje s pridržkom. Zavod je že odpravil ugotovljene nepravilnosti, tako da odzivno poročilo ni potrebno. Zaposlovali ljudi brez zahtevanih delovnih izkušenj Zavod je pri revidiranju pravilnosti poslovanja v letu 2010 dobil mnenje s pridržkom, ker je z javnimi uslužbenci sklepal pogodbe o opravljanju pripravništva na delovnih mestih, za zasedbo katerih po opravljenem pripravništvu niso izpolnjevali pogojev. Poleg tega je sklepal pogodbe o zaposlitvi za delovna mesta, za katera javni uslužbenci niso imeli zahtevanih delovnih izkušenj, navaja računsko sodišče. Ugotovili so tudi, da je zavod v posameznih primerih javnim uslužbencem nepravilno določil plačni razred in nesorazmerje v osnovni plači ter zato v nasprotju z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivno pogodbo za javni sektor javnim uslužbencem izplačal najmanj 477 evrov previsoke oziroma 2340 evrov prenizke plače. Nabava materiala, storitev in osnovnih sredstev ni bila v skladu s predpisi Zavod v matični evidenci uživalcev pravic tudi ni zagotovil vseh podatkov, ki jih določa zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pri nabavi materiala, storitev in osnovnih sredstev v znesku najmanj 526.274 evrov pa ni ravnal v skladu s predpisi o javnem naročanju. Zavod je med revizijskim postopkom že odpravil razkrite nepravilnosti oziroma sprejel ustrezne popravljalne ukrepe, zato računsko sodišče ni zahtevalo odzivnega poročila. Kokot:""Zavod je finančno posloval zakonito in pravilno"" V Zpizu so v prvem odzivu na revizijo izpostavili pozitivno mnenje o računovodskih izkazih. ""To pomeni, da je zavod finančno posloval zakonito in pravilno,"" je dejal Branko Kokot iz Zpiza. ""Odzivno poročilo tako ni potrebno,"" je dejal.",0
"Različne kronologije razvoja projetka TEŠ 6 Nemogoče je primerjati izhodiščno ceno neizbranega ponudnika z izhodiščno ceno 798 milijonov evrov tehnološko ustrezne opreme, razliko 230 milijonov v ponudbi za gradnjo TEŠ 6 pojasnjuje Uroš Rotnik, generalni direktor TEŠ-a. Uroš Rotnik, za katerega naj bi vlada po neuradnih informacija Radia Slovenija že iskala zamenjavo, se je s pismom premierju Borutu Pahorju odzval na pismo prav tako naslovljeno na premierja, v katerem direktor direktorata za energijo Janez Kopač pojasnjuje svoj pogled na domnevne nepravilnosti pri projektu TEŠ 6. Vizjak delal na dveh, nezdružljivih funkcijah Rotnik pismo zavrača po posameznih odstavkih in med drugim piše, da glede izdaje energetskega dovoljenja ni zavajal javnosti, kot mu očita Kopač, ampak poudarja, da je bila težava pri izdaji le ta, da ga takratni minister za gospodarstvo ni želel podpisati, ko je bil pripravljen . Izpostavlja, da je bil takratni minister Andrej Vizjak tudi predsednik nadzornega sveta HSE-ja, kar po njegovem mnenju pomeni, da je delal na dveh, sicer nezdružljivih funkcijah. Rotnik poudarja, da se je od TEŠ-a zahtevalo, da lahko načrtuje moč bloka do največ 500 MW, s čimer se v TEŠ-u nikakor niso mogli strinjati, saj je nemogoče na lokaciji Šoštanja s premogom, kot ga imamo, in temperaturo okolice ter hladilne vode doseči izkoristek 43 odstotkov . Omenjeni izkoritek pa je pogoj po BAT-kriterijih, ki je nujno potreben, da se finančne institucije, kot sta EIB in ERBD, odločijo za začetek skrbnega pregleda, ki je odločujoč za odobritev strateško najugodnejšega posojila , piše Rotnik. Pismi o problematiki TEŠ-a, ki ju je prejel premier Borut Pahor Pismo Uroša Rotnika.Pismo Janeza Kopača Za dovoljenje za blok manjše moči zaprosili v dogovoru s HSE-jem? Zapisal je še, da so v dogovoru s HSE-jem da ne bi izgubljali časa za začetek naložbe najprej podali vlogo za energetsko dovoljenje za blok moči 500MW in nato z dodatnimi študijami utemeljili našo prvotno namero in stališče, da je minimalna moč bloka 6 v Šoštanju 600MW . Da je ta moč najprimernejša, naj bi dokazovala študija, ki jo v pismu omenja Rotnik, in zavrača Kopačevo trditev, da je za zamude kriv investitor. Kaj je TEŠ počel vseh 26 mesecev? Rotnik tudi zanika Kopačevo trditev, da je bil 7. oktobra 2006 objavljen razpis za predkvalifikacijo ponudnikov, kar naj bi kazalo, tako piše Kopač, da je investitor precej lagodno in dolgo pripravljal relativno nezahtevne dokumente . Po Kopačevih trditvah so namreč za to porabili 26 mesecev. Uroš Rotnik trdi, da je šlo za razpis za izbiro sposobnih ponudnikov za dobavo GTO za blok 6 moči 600 MW TEŠ . O tem, zakaj je bilo za to potrebno toliko časa, pa Rotnik pojasnjuje, da so morali predtem pridobiti energetsko dovoljenje in da bi bilo neresno ter neodgovorno objaviti razpis, preden bi bila s strani ministrstva za gospodarstvo podana pobuda za začetke postopkov sprejemanja umestitve bloka 6 v prostor . Premoga je/ni dovolj? Glede zalog premoga, za katere Kopač v pismu trdi, da jih ni dovolj za vso življenjsko dobo TEŠ 6, saj je na voljo 75 milijonov ton dovolj do leta 2028, preostalih 49 milijonov ton pa je vezanih v varnostnih stebrih in neizkoriščenih žepih, pa Rotnik odgovarja, da je premoga za življensko dobo TEŠ 6 dovolj, saj naj bi jih glede na način delovanja potreboval 92 milijonov ton. Rotnik odgovarja tudi na Kopačeve trditve o tem, da se je TEŠ razpisa lotil, ne da bi imel vsaj približno zaprte finančne konstrukcije . Direktor TEŠ-a trdi, da je bila finančna konstrukcija izdelana in potrjena že v prvem investicijskem načrtu iz aprila 2006. Cena TEŠ-a Zakaj 230 milijonov več? V zvezi z enim izmed najbolj perečih vprašanj, ki je razburilo tudi javnost, in sicer očitku, da se je cena investicije v le devetih mesecih podražila za 230 milijonov evrov, na 798.808.000 evrov, pa Rotnik pravi, da si Kopač napačno predstavlja, da gre za novo pogodbeno ceno. Pojasnjuje, da je izhodiščno ceno iz junija 2008 ki jo omenja Kopač in vključuje tudi tehnološko ustrezno oceno nemogoče primerjati s ceno neizbranega ponudnika s tehnološko neustrezno opremo, katerega cena pa naj bi bila že julija 2007 višja od prvotne in naj bi znašala med 711 in 786 milijoni evrov. Omenjenega ponudnika naj bi izločili prav zaradi neustreznih tehničnih rešitev in neustrezne opreme, piše Rotnik. Rotnik tudi zavrača Kopačeve trditve, da sta TEŠ in HSE pogodbo sprejela in podpisala, ter so zato vsi poskusi znižanja le moledovanje inferiorne stranke , vsi morebitni popusti pa le rezultat Alstomove dobre volje in miloščine. Zapisal je, da je v pogodbi zapisano določilo, da se cena dokončno določi tri mesece pred uradnim začetkom izvrševanja pogodbe, kar je v tem primeru avgust 2009. V tem času naj bi se pogodbeni stranki intenzivno pogajali o končni ceni. 695 milijonov - končna cena? Tako naj bi bila končna cena oblikovana avgusta letos, znašala pa bo 694.973.000 evrov. Trditev Kopača, da je marža za Alstomove nadzornike 25 odstotkov stroškov montaže pa, da ne drži, ampak naj bi bili plačani iz cene za opremo. Zvišanje cene stroškov montaže Rotnik pojasnjuje z vključitvijo stroškov zavarovanja. Hladna rezerva = znižanju proizvodnje Rotnik piše tudi o usodi blokov 4 in 5 in pravi, da je v vseh dokumentih opisano znižanje letne proizvodnje bloka 5 z 1.900GWh letno na 1.050GWh, po letu 2020 pa znižanje do samo 350GWh. Res je, da do januarja 2010 temu znižanju nismo rekli hladna rezerva, temveč le znižanje proizvodnje. Vsebinsko ves čas govorimo o enakem režimu obratovanja bloka 5. Četrti blok v dokumentih ni bil črtan, ampak je bil ves čas predviden kot hladna rezerva.",0
"Približno 30 odstotkov slovenskih podjetij napoveduje zmanjšanje števila zaposlenih, med njimi tudi največji. Po opozorilih GZS so napovedi o recesiji realnost, edino vodilo gospodarske rasti pa bo ostal izvoz. Recesija v Sloveniji v letu 2011 in napovedi o negativni rasti v Evropi in območju z evrom bodo na slovensko gospodarstvo močno vplivale tudi v letošnjem letu, zlasti na izvoz, ocenjujejo na Gospodarski zbornici Slovenije GZS. Bo še več brezposelnih? V GZS za letos Sloveniji napovedujejo 1,2-odstotno krčenje gospodarstva. Na krčenje bo po njihovem mnenju najbolj vplival padec investicij, edino vodilo gospodarske rasti pa bo ostal izvoz, ki pa se sooča z vse hujšo globalno konkurenco. Anketa GZS o poslovnih pričakovanjih v letu 2012 ter analiza stanja in pričakovanih trendov iz ostalih informacij panožnih združenj potrjujejo, da so napovedi o recesiji v Sloveniji za letošnje leto realnost, s katero se bo treba soočiti tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS tako za letos napoveduje 1,2-odstotno krčenje gospodarstva, na katerega bo najbolj vplival padec investicij, ki naj bi se zmanjšale za med šest in sedem odstotkov. Opozarjajo, da stroškovna nekonkurenčnost, rast vhodnih cen surovin in energentov, ki jih z obstoječo strukturo proizvodov in storitev v povprečju ni mogoče preliti v višje prodajne cene, kažejo na padanje ustvarjene dodane vrednosti in padanje bruto domačega proizvoda. Posledica so napovedi o krčenju investicij in zniževanju zaposlenosti. Optimizma ni V anketi GZS za letošnje leto tako ni bilo zaznati optimizma. Približno 30 odstotkov anketiranih podjetij napoveduje zmanjšanje števila zaposlenih, med njimi so tudi največje družbe. Le 18 odstotkov anketiranih pa napoveduje več zaposlenih. Med podjetji, ki ustvarjajo preko 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, jih 25 odstotkov za letošnje leto načrtuje enako število zaposlenih kot lani, 40 odstotkov pa jih napoveduje povečevanje. V nasprotju s tem pa je bolj zadržanih skoraj 50 odstotkov podjetij z manj kot 20.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, ki napovedujejo zmanjšanje zaposlenih. Taka podjetja so v letu 2010 sicer zaposlovala več kot 130.000 zaposlenih. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!",0
"Sinoči je zaživel nov spletni portal Časnika Finance Izvozniki.si S projektom Izvozniki.si in spletnim portalom ( www.izvozniki.si ), ki je zaživel sinoči in so si ga prvi lahko ogledali udeleženci slavnostnega večera na 15. Poslovni konferenci Portorož, želi Časnik Finance slovenske izvoznike povezati ter spodbujati k sodelovanju in izkoriščanju skupnih priložnosti na tujih trgih. Ustanovnega sestanka podpornikov projekta Izvozniki.si se je udeležilo 30 predstavnikov največjih izvoznih podjetij, tako imenovanih zastavonoš slovenskega izvoza. V ospredju v sproščenem pogovoru (z leve) Janez Bojc, Žito, Janez Škrabec, Riko, in Tomaž Lanišek, Knauf Insulation. Ustanovnega sestanka »zastavonoš« slovenskega izvoza v začetku novembra, ki ga je gostila SID banka, se je udeležilo 30 predstavnikov največjih izvoznih podjetij, podpornikov projekta Izvozniki.si. »Projekta Izvozniki.si smo se lotili tudi zato, da bi s predstavljanjem dobrih podjetniških praks izvoznih podjetij pripomogli k poglabljanju podjetniških znanj v drugih delih gospodarstva in družbe,« je povedala urednica projekta Izvozniki.si Sabina Petrov. Poleg nje so članice uredniške ekipe projekta Izvozniki.si še novinarke Stela Mihajlović, Manja Pušnik in Vera Avšič. »Toliko izvoznikov naenkrat pri nas še ni bilo,« je na sestanku podpornikov projekta Izvozniki.si, ki ga je gostila SID banka, dejal predsednik njene uprave Sibil Svilan. »V SID banki s svojimi storitvami podpiramo 23 odstotkov slovenskega izvoza, kar je največ v EU. Rekorden pa je tudi prispevek slovenskega izvoza v bruto domačem proizvodu (BDP), po katerem se uvrščamo na tretje mesto v Evropi. Na tak dosežek smo lahko vsi ponosni, še posebej v teh težkih časih,« je dejal Svilan. Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak je kot akademski vodja projekta Izvozniki.si spomnil, da smo pred 20 leti, ko se je naša država še postavljala na noge, govorili, da moramo izvoz spodbujati. »In smo tudi ga. Po vstopu v Evropsko unijo pa je to zavedanje nekako zamrlo. Čas je, da v teh negotovih razmerah vnovič spodbudimo podjetja k izvozu, saj je to gonilo rasti in novih delovnih mest,« je poudaril Mojmir Mrak.",1
"Ljubljana - Minulo leto je več pomembnih borznih skupin zaključilo s padcem čistega dobička, ki pa se bo letos še dodatno znižal, kažejo prve napovedi poslovanja uprav in zadnji podatki o poslovanju borznih zvezd. Zaradi upočasnitve svetovne gospodarske rasti in krčenja ključnih svetovnih gospodarskih velesil se bo upočasnila tudi stopnja rasti prihodkov naših najpomembnejših borznih družb. Z izjemo Krke nobena izmed analiziranih borznih skupin ne načrtuje več kot desetodstotno rast prihodkov. Gorenje bo tako kljub lanskoletnemu prevzemu nizozemske družbe Atag prodalo za le nekaj milijonov evrov več proizvodov kot lani, prihodki Skupine Petrol in Aerodroma Ljubljane naj bi se zmanjšali za desetino, rast prihodkov Skupine Pivovarna Laško pa bo temeljila predvsem na Delu, ki so ga v skupino vključili šele sredi minulega leta. Še bolj skrb zbujajoč je negativni trend pri načrtovanih investicijah. Vrednost vlaganj in naložb Skupine Krka naj bi letos znašala 161 milijonov evrov, kar je na ravni minulega leta, predsednik uprave Save Janez Bohorič je decembra napovedal, da bodo za naložbe namenili trikrat manj kot običajno, Skupina Gorenje bo naložbe v osnovna sredstva več kot prepolovila - na 39 milijonov evrov, Skupina Mercator naj bi letos naložbe zmanjšala za visokih 47 odstotkov, na 159 milijonov evrov... Poleg zmanjšanja investicij se bodo v družbah proti padcu dobička borili tudi z zmanjšanjem stroškov materiala in storitev, krajšanjem delovnega časa, upočasnjeno dinamiko zaposlovanja in v skrajnem primeru celo z odpuščanjem. Direktor Pivovarne Laško Boško Šrot je ob tem še napovedal, da bodo zmanjšali tudi stroške oglaševanja, predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin načrtuje ""prodajo poslovno nepotrebnega premoženja"", v Gorenju bodo poskušali zmanjšati stroške logistike, zaloge in terjatve, predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak pa med ključnimi cilji in nalogami za letošnje leto omenja tudi znižanje marž, dezinvestiranje nepotrebnega poslovnega in finančnega premoženja, iskali pa bodo tudi morebitne strateške partnerje za posamezne ""nemarket"" programe z možnostjo dostopa do globalnih nabavnih virov. Uprave borznih zvezd za letos večinoma še vedno napovedujejo rast dobička iz poslovanja (EBIT), vendar pa na tega ne vplivajo finančni odhodki za plačilo obresti. Prav ti bodo po mnenju analitikov letos pomembneje vplivali na poslovanje borznih družb, saj so te - z redkimi izjemami - lani še dodatno povečale svojo zadolženost, stroški financiranja posojil pa so se zaradi svetovne finančne krize opazneje zvišali. Tako ne preseneča, da več uprav sploh ni razkrilo načrtovanega čistega dobička, temveč le dobiček, na katerega ne vplivajo finančni odhodki. Poleg tega sta le predsednika uprave Mercatorja in Gorenja Žiga Debeljak in Franjo Bobinac do podrobnosti razkrila načrte za letošnje leto, medtem ko uprave več borznih družb načrtov sploh še niso objavile. Avtor je lastnik delnic NKBM.",0
"Sanacija s pomočjo družbe A. T. Kearney že poteka Slovenske železnice so leta 2010 prepolovile izgubo iz poslovanja, ki je po prvih ocenah znašala 10,5 milijona evrov. Celotna izguba je dosegla nekaj manj kot 20 milijonov. Poslovni načrt za letos predvideva le 4,9 milijona evrov izgube iz poslovanja. Vodstvo družbe si želi doseči pozitivno ničlo. V tovornem prometu je bilo od januarja do konca novembra prepeljanega 15,8 milijona ton blaga, kar je 11,6 odstotka več od načrtov in 17,2 odstotka več kot lani. V potniškem prometu je bilo prepeljanih 14,8 milijona potnikov, kar je 4,8 odstotka manj od načrtov in za dober odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Generalni direktor železnic Goran Brankovič je po seji nadzornega sveta povedal, da so na lansko izgubo bistveno vplivale tečajne razlike med evrom in švicarskim frankom v višini 8,5 milijona evrov, odpis izgube v naložbo AKS 2,5 milijona evrov in devet milijonov evrov obresti. Družba je, tako Brankovič, občutno izboljšala denarni tok, in sicer za 30 milijonov evrov, poleg tega se je namesto za 57 milijonov evrov zadolžila le za 22 milijonov evrov in že odplačala 12 milijonov glavnic. Letos bodo morali odplačati 25 milijonov evrov glavnic in 11 milijonov obresti. Letos bodo odpustili še 200 ljudi Lani jim je uspelo za odstotek znižati stroške dela, ki so bili prvič po osamosvojitvi nižji od 50 odstotkov. Železnice so lani število zaposlenih znižale za 830 oziroma za približno 12 odstotkov. Zmanjšanje števila zaposlenih je, tako Brankovič, potekalo brez večjih socialnih pretresov. Cilj za letos je število zaposlenih zmanjšati še za 200. Po Brankovičevih pojasnilih je prejšnji teden že potekal prvi sestanek s svetovalno družbo A. T. Kearney, ki bo pomagala pri sanaciji. Na njem so določili štiri področja delovanja svetovalne družbe reorganizacijo, strategijo, hitri obrast in optimizacijo poslovnih procesov. Pri finančni sanaciji je Brankovič izpostavil terjatev do države 134,4 milijona evrov zaradi prelivanja sredstev iz tovornega prometa v infrastrukturo, ki ga je ugotovila posebna revizija. Zajec Modernizacija nujna Izboljšanje poslovanja Slovenskih železnic pozdravlja tudi predsednik nadzornega sveta Igor Zajec, ki se strinja z mnenjem države, lastnika železnic, da je modernizacija železniške infrastrukture nujna. Prvi korak je skorajšnji začetek gradnje drugega tira na progi Koper-Divača, a Zajec ob tem opozarja, da samo drugi tir ni dovolj. Potrebujemo celotno infrastrukturo, tako na 5. kot na 10. prometnem koridorju. Slednji je za nas ekonomsko pomembnejši, poudarja.",0
"Za dvorano v Stožicah bo predvidoma izdano delno uporabno dovoljenje, za parkirišče ob športnem centru pa dovoljenje za preizkusno dobo Dvorana in stadion v Stožicah sta po neuradnih virih blizu komisije ministrstva za okolje in prostor dobila pozitivno mnenje komisije. Za dvorano bo predvidoma izdano delno uporabno dovoljenje, za parkirišče ob športnem centru pa dovoljenje za preizkusno dobo. Foto: Urban Štebljaj Dovoljenje sicer izdaja ministrstvo za okolje in prostor, od podjetja Grep , ki za Mestno občino Ljubljana objekte gradi, pa bi ga ljubljanski župan Zoran Janković lahko prevzel jutri dopoldne. Janković: Prepričan sem da bo tehnični pregled dvorane v Stožicah pozitiven ""Nova dvorana v Stožicah je najlepša v Evropi!"", je na današnji novinarski konferenci pred jutrišnjo prvo tekmo, povedal župan Zoran Jankovič. Prepričan je, da je dvorana tehnično brezhibna in da bo jutri ob tehničnem pregledu objekta zagotovo dobila uporabno dovoljenje. Vstopnice so že razprodane, a župan pravi da jih on vseeno nekaj še ima. Naval na prvo tekmo je tudi med novinarji tako velik, da je od več kot 200 prijavljenih novinarjev akreditacijo za prvo tekmo dobilo le 100. Ker parkirnih mest menda ne bo dovolj, je mesto Ljubljana med 17 in 20.30 uro zvečer zagotovilo brezplačne prevoze z mestnim avtobusom številka 20. Kapetan košarkarske reprezentance Jaka Lakovič je pred jutrišnjo tekmo obljubil, da bodo košarkarji dali vse od sebe, predsednik košarkarske zveze pa je dodal, da si želi, da bi bili naši igralci manj prijazni do španskih in da bi prva zmaga v tej dvorani pripadla Slovencem.",1
"Rast vlog gospodinjstev za polovico nižja kot pred krizo Banke v Sloveniji so lani ustvarile 48,4 milijona evrov izgube pred davki. Še leto prej so imele 160,5 milijona evrov dobička. Najpomembnejši razlog za zmanjševanje dobička bank so po mnenju analitikov Banke Slovenije visoki stroški oslabitev in rezervacij, saj so te lani znašale 757,3 milijona evrov oziroma dobro četrtino več kot leto prej. Bilančna vsota bank je nižja za 1,3 milijarde evrov na 50,3 milijarde evrov, za levji delež tega zneska pa je krivo decembrsko zmanjševanje terjatev do bank v tujini, ki je znašalo kar 1,1 milijarde evrov. Banke so namreč do sredine novembra povečevale terjatve, da bi s sredstvi odplačale obveznosti do evrosistema. Posojila v nebančnem sektorju so lani zrasla za 1,2 odstotka, medtem ko so se decembra znižala za pol odstotka. Posojila državi so se povečala za 58,3 odstotka, gospodinjstvom pa za slabih deset odstotkov. Večina prirasta je šla na račun bank v večinski tuji lasti. Posojila nefinančnim družbam so se znižala za 2,6 odstotka v primerjavi z letom prej, znižanje pa je bilo posledica povečanih oslabitev in odplačil posojil. Pri tem se je povečal delež dolgoročnih posojil. Vloge nebančnega sektorja so se lani zmanjšale za 0,3 odstotka in so konec decembra znašale 23,5 milijarde evrov, vloge gospodinjstev pa so se lani povečale za pol milijarde, na 14,3 milijarde evrov, kar je manj kot polovica prirastov, ki smo jih bili navajeni v letih pred krizo, še ugotavljajo analitiki Banke Slovenije.",0
"Premier je napovedal vojno tajkunom, ki jih je doslej pustil pri miru in jim tako omogočal nemoteno krepitev položaja. Janša je napovedal vojno gospodarskim tajkunom, ki jih je doslej pustil pri miru in jim tako omogočal nemoteno krepitev položaja.",1
"V postopku dokapitalizacije holdinške družbe Istrabenz ni bila vpisana in vplačana nobena delnica. Tako ponudba ni bila uspešna. Cena delnice je bila 13,80 evra. Dokapitalizacijo Istrabenza so delničarji podprli na skupščini 5. junija, ponudba za prodajo delnic pa je potekala od 11. do 26. junija. Ker niso bili odpravljeni razlogi za obstoj insolventnosti s povečanjem osnovnega kapitala družbe Istrabenz, bo le-ta nadaljevala z izvrševanjem drugih ukrepov za odpravo razlogov insolventnosti, in sicer bo zlasti vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave in sočasno nadaljevala pogovore z upniki za dosego poravnave z njimi, je sporočil Istrabenz. Nova Ljubljanska banka NLB je kot neformalni vodja konzorcija 19 bank upnic do ponedeljka pridobila soglasje 14 bank upnic za prostovoljno poravnavo. Do soglasja med vsemi bankami upnicami tako ni prišlo in ob dejstvu medtem neizvedene dokapitalizacije sledijo zakonsko določeni postopki, so sporočili iz NLB. Istrabenz je v prospektu ponudil 34.420.290 navadnih delnic po ceni 13,80 evra oziroma za skupno 475 milijonov evrov. Poslovodstvo je ob objavi prospekta za prodajo delnic menilo, da v primeru neuspešnosti ponudbe obstaja vsaj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo. Družba je v ponedeljek na koprsko okrožno sodišče vložila program prisilne poravnave, sodišče naj bi o njej odločilo v osmih dneh. Po izdaji sklepa o začetku postopka prisilne poravnave in imenovanju prisilnega upravitelja naj bi se nato v 30 dneh zbirale terjatve, nato se bo sestal upniški odbor. Predsednik uprave Bogdan Topič Foto POP TV Do odločanja o prisilni poravnavi naj bi prišlo šele septembra ali oktobra, če v tem času ne bo prišlo do prostovoljne poravnave. Če bo s programom prisilne poravnave soglašalo manj kot 60 odstotkov bank upnic, bo Istrabenzu preostal le še stečaj. Predsednik uprave Bogdan Topič je v ponedeljek dejal, da je možnost za prostovoljno poravnavo manjša, vendar še obstaja, predvsem je odvisna od bank. Po njegovih besedah naj bi po informacijah predlogu o prostovoljni poravnavi sicer nasprotovalo pet od 19 bank, večinoma ali v celoti naj bi bile v tuji lasti.",0
"Mariborski prometni policisti so v prvih mesecih tekočega šolskega leta ugotovili kar 18 kršitev pravilnika o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila za prevoz otrok. Tako so bile med opravljenimi nadzori najpogostejše kršitve neustrezna oprema vozil, starost vozil, ki ne smejo biti starejša od 12 let, nekatera vozila so bila tudi tehnično neustrezna, v enem primeru pa so policisti avtobusu celo prepovedali nadaljnjo vožnjo, zato je moral prevoznik vozilo zamenjati. Pred dnevi so ob enem izmed takšnih nadzorov ustavili voznika avtobusa, ki je prevažal otroke, saj je prekoračil omejitev hitrosti v naselju. Pri postopku z voznikom so policisti ugotovili še prisotnost alkohola v izdihanem zraku, in čeprav alkohola pri vozniku avtobusa ne sme biti, je test pokazal 0,11 mg/l. Zato so mu odvzeli tudi vozniško dovoljenje. Opozorilo šolam za pregled vozil Zaradi zadnjih ugotovitev nadzora so iz Policijske uprave Maribor vodstva šol pozvali, naj o načrtovanih izletih nekaj dni pred izletom obveščajo njihovo postajo prometne policije ali krajevno pristojne postaje, ki bodo opravile pregled vozila in nadzor voznika.",0
"Islandski premier Haarde je opozoril na morebiten državni bankrot. Islandija je tudi začasno zaustavila trgovanje na svoji borzi. Islandski premier Geir Haarde je državljanom sporočil, da je država v hudi finančni krizi. Islandska centralna banka je včeraj sporočila, da jim je na pomoč priskočila Rusija, ki bo islandski centralni banki v pomoč za rešitev finančne krize posodila štiri milijarde evrov za okrepitev deviznih rezerv in podporo islandski valuti. Namestnik ruskega finančnega ministra Dmitry Pankin pa je opozoril, da končna odločitev glede posojila še ni sprejeta. Pogovore bodo začeli v prihodnjih dneh. Te dni prihajajo z Islandije skrb vzbujajoče novice, država namreč tone v vse globljo krizo. Včeraj je razmere komentiral tudi islandski premier Geir Haarde, ki je državljanom sporočil grozljivo novico. Finančno okrevanje naše države bo trajalo več let, je povedal premier, ki je že v začetku tedna opozoril na hudo krizo, ki maje temelje države. Haarde je namreč opozoril pred morebitnim državnim bankrotom. Islandski finančni sektor je v kritičnem stanju, je sporočil premier, strah med državljani pa se krepi. V Reykjaviku se je zato zbralo več kot tisoč Islandcev, da bi izrazili svojo zaskrbljenost glede krize, ki je povzročila, da je islandska krona v primerjavi z evrom od začetka leta izgubila že polovico vrednosti. Centralna banka je z raznimi ukrepi poskušala obraniti nacionalno valuto, toda neuspešno. Nazadnje so se odločili, da opustijo trud. Državljani so nad njihovo odločitvijo razočarani in jezni. Do te objave je prišlo dva dni po tistem, ko je premier Haarde predstavil načrt za rešitev islandskega finančnega sektorja. Ta med drugim vladi dovoljuje prevzem nadzora nad vsemi bankami in finančnimi ustanovami, prevzem premoženja, združevanje ustanov in možnost odrediti ustanovam, da razglasijo stečaj. Vlada je že nacionalizirala tri največje banke v državi Glitnir, Landsbanki, danes pa tudi Kaupthing, največjo bančno ustanovo v državi. Vlada želi s tem zagotoviti nemoteno komercialno poslovanje islandskih bank. Kot so sporočili z islandske agencije za nadzor nad finančnimi trgi, bodo bankine domače poslovalnice, klicni centri, bančni avtomati in spletne storitve delovali nemoteno. Hkrati so dodali, da so domače bančne vloge v celoti zajamčene. Islandija, ki je na račun močnega in v tudi v tujini zelo dejavnega finančnega sektorja ena od najbogatejših držav na svetu, pa je danes tudi začasno zaustavila trgovanje na svoji borzi. Za to se je odločila zaradi neobičajnih tržnih razmer . Borzo naj bi znova odprli v ponedeljek. Diplomatski spor z Veliko Britanijo Z Veliko Britanijo je izbruhnil diplomatski spor glede britanskih prihrankov v zamrznjenih islandskih bankah, več islandskih bank pa je začelo prodajati tuje podružnice. Zaradi nacionalizacije Landsbanki je prišlo do zamrznitve poslovanja v njenih dveh britanskih podružnicah, Icesave in Heritable. Velika Britanija je zato napovedala uporabo pravnih sredstev proti Islandiji, saj želi zagotoviti varnost vlog britanskih varčevalcev v tej banki. Haarde se je odzval s pojasnilom, da bosta vladi obeh držav takoj pregledali sporno vprašanje in poskušali najti rešitev ter tako ohraniti prijateljstvo med državama. 304 tisoč prebivalcev Islandija, ki ima okoli 304 tisoč prebivalcev, je dolgo slonela na svoji ribiški industriji, nato pa so proti koncu 20. stoletja začele banke hitro rasti. Na ta račun je postala ena od najbogatejših držav na svetu. Vendar pa so njene banke zaradi širitve v tujino zelo izpostavljene svetovni posojilni krizi, posledično pa tudi celotno islandsko gospodarstvo, saj premoženje bank za večkrat presega islandski bruto domači proizvod. Zlom celotnega islandskega finančnega sistema pa bi imel opazne posledice tudi za druge evropske države. Islandske banke in podjetja so namreč med svojo širitvijo veliko investirala v podjetja in projekte po vsej Evropi.",0
"Predmet poziva je vključitev desetih mladih visoko izobraženih brezposelnih oseb iz Ljubljanske urbane regije v operacijo Podjetno v svet podjetništva 2014. Namen operacije je spodbujanje podjetništva med mlajšimi brezposelnimi osebami z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe ter spodbujanje odpiranja novih delovnih mest. Temeljna ideje je ponuditi udeležencem, izbranim na javnem pozivu, strokovno pomoč in dodatna usposabljanja, ki jih potrebujejo pri razvoju podjetniške ideje v delujoče podjetje. Ciljna skupina so mladi iskalci zaposlitve z najmanj VI. stopnjo izobrazbe katerekoli smeri, stari do 35 let. Kaj projekt nudi? • skupinska in individualna podjetniška usposabljanja zunanjih strokovnjakov• pomoč notranjih in zunanjih mentorjev pri uresničitvi poslovne ideje• timsko delo, mreženje s podjetniki, praktične podjetniške izkušnje• 4-mesečno zaposlitev na RRA LUR z minimalno plačo in vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja• delo v spodbudnem podjetniškem okolju z opremljenim poslovnimi prostori in vso potrebno infrastrukturo Javna predstavitev: TEHNOLOŠKI PARK LJUBLJANA (Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana - stavba B - pritličje), 20.12.2013 ob 10.00 uri. Potrebna je predhodna prijava na predstavitev  na e-naslov liljana.drevensek(at)Ljubljana.si do vključno  19. 12. 2013. Rok za prijavo na javni poziv: 27.12.2013 Kontaktna oseba: mag. Liljana Drevenšek, liljana.drevensek(at)Ljubljana.si, 01 306 19 19 Razpisna dokumentacija",1
"Skupina KD, ki jo vodi Matjaž Gantar, želi v dveh letih postati glavni igralec med zavarovalniškimi holdingi Glavni izvršni direktor KD Group Aljoša Tomaž (levo) in predsednik upravnega odbora Matjaž Gantar ob predstavitvi načrtov za prihodnost Z združitvijo zavarovalnic KD Življenje in Adriatic Slovenica Skupina KD Group, ki naj bi se zaključila še letos, želimo postati vodilni zavarovalniški holding do leta 2015. Tako je ob predstavitvi rezultatov Skupine predsednik upravnega odbora Matjaž Gantar predstavil načrte za prihodnost. Po besedah Aljoše Tomaža, glavnega izvršnega direktorja KD Group, bodo sinergijski učinki zelo ugodni, razpoložljivi kapital pa se bo povečal z 87 milijonov evrov na 134 milijonov evrov. 2,6 milijona evrov dobička do marca Tomaž je ob predstavitvi rezultatov Skupine poudaril, da je čisti dobiček Skupine KD v obdobju od januarja do marca letos znašal 2,6 milijona evrov, kar je 54 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Poslovni prihodki so znašali 88,1 milijonov evrov, kar pomeni en odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Celotna sredstva pa so se jim od konca leta 2012 povečala z 831,2 milijonov evrov na 842,9 milijonov evrov. Zavarovalnica povečala tržni delež Zavarovalnica Adriatic Slovenica po besedah Gabrijela Škofa, predsednika uprave, medtem posluje dobro in je »že vrsto let na vrhu slovenskega zavarovalništva«. Leta 2012 je zbrala 269,2 milijona evrov premije ter povečala tržni delež na 13,2 odstotka, medtem ko je leto poprej beležila 12,7-odstotni tržni delež. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je zavarovalnica zbrala dobrih devetdeset milijonov evrov premije, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani, je še dejal Škof. Največja slovenska zavarovalnica Triglav je medtem lani imela 31,7 odstotni delež, Zavarovalnica Maribor pa 13-odstotni.",1
"Ljubljana - Vrednosti delnic elektropodjetij so v zadnjih tednih strmoglavile. Hkrati se je zmanjšala likvidnost pri trgovanju z omenjenimi družbami, kar malim vlagateljem otežuje prodajo delnic. Kljub padcu cen naraščanja povpraševanja ni opaziti, saj so vrednotenja družb v primerjavi s tujimi konkurenčnimi družbami še vedno zelo visoka. Zato ne preseneča, da je več borznih hiš odkupne cene delnic elektropodjetij znižalo za več kot tretjino. V Medvešek Pušniku so na primer odkupne cene v povprečju znižali za skoraj polovico. Sredi septembra so za delnice podjetja Elektro Ljubljana ponujali dvanajst evrov, danes pa ponujajo le še sedem evrov za delnico. Po besedah Marka Potočnika iz Medvešek Pušnika so delnice v minulih mesecih kupovali za svoje stranke, zato so morali zaradi tega ceno dvigniti, če so jih želeli dobiti. ""Kaže, da ni toliko povpraševanja, kot je sprva kazalo,"" umiritev strasti komentira Robert Žnidar iz Gorenjske borznoposredniške družbe. ""Čeprav so nekateri, ki so deleže že prodali, iztržili visoke dobičke, je vprašanje, ali se bodo v prihodnje sploh našli kupci, ki bodo za delnico pripravljeni odšteti vsaj vsoto, po kateri so se sklepali zadnji posli,"" dodaja. Padec zanimanja za delnice elektropodjetij Boštjan Nardin iz Certiusa pripisuje splošnemu mrtvilu na Ljubljanski borzi, ki je, kot pravi, posledica razočaranja vlagateljev nad Petrolovo skromno prevzemno ceno za Istrabenz. Dejal je, da je k padcu delnic prispeval tudi prevzem Merkurja in negotovost okoli logističnega holdinga.",0
"Preiskava še traja in storilci ostajajo neznani Foto: BloombergDružabna oziroma poklicna spletna stran Linkedin je v sredo sporočila, da so neznani hekerji vdrli v sistem in ukradli gesla več milijonov uporabnikom ter jih dali na svetovni splet. Linkedin ima okrog 160 milijonov uporabnikov, ki imajo na svojih straneh tudi zaupne informacije. Večji problem je v tem, ker ljudje uporabljajo isto geslo za različne zadeve. Tatovi gesel lahko sedaj vdrejo tudi v druge račune, kot so google, amazon in drugi. Linkedin zato priporoča vsem uporabnikom, naj redno spreminjajo gesla. Preiskava še traja in storilci ostajajo neznani. Linkedin je prizadetim, ki so jim ukradli gesla, že zaprl račun in bodo dobili elektronska sporočila z nadaljnjimi navodili. Pri tem pa je treba biti spet previden, saj bodo sporočila, zamaskirana kot da so Linkedinova, pošiljali tudi nepridipravi. Podjetje sporoča, da njihova sporočila ne bodo vsebovala nobenih povezav.",0
"Preiskava je trajala štiri leta Švicarska podružnica koncerna Alstom, ki ima pogodbo tudi s TEŠ 6, bo morala plačati kazen, ker ni storila dovolj za preprečitev podkupovanja v Latviji, Tuniziji in Maleziji. Švicarski preiskovalni organi so preučevali posle podružnice francoskega industrijskega koncerna, izvedene v 15 državah. Osredotočili so se na domnevna plačila, ki jih je lstom Network Schweiz nakazoval funkcionarjem in drugim prodajnim agentom , ki so jim nato zagotovili vladne pogodbe za gradnjo elektrarn v 15 državah. V štiriletni preiskavi so ugotovili, da družba ni storila dovolj za preprečitev podkupovanja v Latviji, Tuniziji in Maleziji. Švicarsko tožilstvo se je zato odločilo Alstomu naložiti kazen v višini 2,5 milijona frankov, prav tako pa bo švicarska družba morala plačati 36,5 milijona frankov kompenzacij in stroškov. Alstom je z razsodbo zadovoljen Alstom je z razsodbo zadovoljen. Po njihovih besedah naj bi namreč dokazovala, da v podjetju ne obstaja sistem korupcije ali sklad za podkupnine, s katerim bi družba na nezakonit način pridobivala posle. Še več, v dveh izmed treh spornih poslov naj bi bil sam Alstom žrtev dejanj nekaterih svojih zaposlenih, v tretjem pa je bil zgolj podizvajalec konzorcija . Francoski koncern bo sicer dobavil opremo za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, zaradi česar je domnevno podkupovanje veliko zanimanja vzbudilo tudi v Sloveniji.",0
"Nekdanji gradbeni baron Ivan Zidar naj bi prek podjetja iz Združenih arabskih emiratov obvladoval Tovarno kovinske opreme TKO, ki spada med dobro stoječe preživele ostanke SCT. V zadnjih dveh letih naj bi tako iz TKO na svoj račun prečrpal več kot pol milijona evrov. Nekdanji gradbeni mogotec Ivan Zidar se je v zadnjih treh letih v javnosti pokazal, kadar je moral sesti na zatožno klop sodišča, ki mu je v zadevi Čista lopata prisodilo zaporno kazen v višini 14 mesecev. Javnost tudi ve, da se ubada z zdravstvenimi težavami, manj znano pa je, koliko še ima pod palcem. Nekdanji prvi mož propadle družbe SCT zagotovo ne strada. Še več, zdravi deli SCT naj bi mu še vedno prinašali lepe denarce, razkriva časnik Dnevnik. Napajal naj bi se iz Tovarne kovinske opreme TKO iz Murske Sobote, ki posluje zelo uspešno. TKO namreč ni v stečajni masi SCT, septembra 2011 je družba pristala v lasti podjetja Dunes International iz Združenih arabskih emiratov. Formalno je direktor tega podjetja, ki naj bi se ukvarjalo s trgovanjem z nepremičninami, neki finančni svetovalec iz Velike Britanije, Dnevnik pa piše, da je dejanski lastnik Zidar. Časnik namreč navaja, da je ob podpisu pogodbe direktorja zastopal takratni Zidarjev odvetnik Dušan Korošec. In kaj razkrivajo številke? Poročilo TKO kaže, da je družba na račun svojega lastnika nakazala skoraj 370.000 evrov. Iz poročila ni razbrati, katere storitve bi lahko družba z Bližnjega vzhoda opravila za TKO, saj je bila s 50.000 ameriških dolarjev ustanovljena v poštnem nabiralniku, kot rečeno pa se ukvarja z nepremičninami. Če torej drži, da je Zidar lastnik Dunes International, mu je uspelo iz soboškega podjetja prečrpati teh 370.000 evrov in še 95.000 evrov, ki jih je prejel kot predsednik poslovnega sveta TKO. Zanimiv pa je tudi tok denarja, ki ga je TKO nakazal podjetju Gradinal, ki ga je Zidar ustanovil leta 2011. TKO je za storitve pravnega poslovodskega svetovanja Gradinalu plačal 87.500 evrov, piše Dnevnik in dodaja, da je višina nakazil iz TKO skoraj do evra enaka vsem prihodkom Gradinala v letu 2011. Da dobi bralec jasno sliko, je treba omeniti, da je TKO v lanskem letu ustvaril za 780.000 evrov dobička. Skratka, Zidar naj bi v svoj žep usmeril več kot polovico dobička. Ivan Zidar Posle bo izpodbijala Zidarju naklonjena stečajna upraviteljica? Je pa Zidarjev prevzem TKO že od lani predmet sodnega spora, pojasnjuje ozadje Dnevnik. Zidarjevo podjetje SCT Holding je pred začetkom prisilne poravnave SCT kupil TKO v paketu z družbo SCT Investicije. Polovico od 2,45 milijona evrov si je sposodil pri njenem dotedanjem uradnem lastniku, podjetju SCT Naložbe, ki je bilo v lasti SCT. In ko je SCT končal v stečaju, se je stečajni upravitelj SCT Naložb Andrej Krašek odločil, da bo izpodbijal posel. Vmes je Krašek postal direktor Agencije za varstvo konkurence, sodišče pa je vodenje stečaja in izpodbijanje posla zaupalo Mariji Magdaleni Šantl. Po pisanju Dnevnika pa bi lahko bilo njeno imenovanje sporno. Šantlova je pred dvema letoma vodila prisilno poravnavo SCT. In prav v tem obdobju je iz SCT &raquo,ušlo veliko premoženja. Šantlova je bila nato razrešena s položaja upraviteljice, ker naj bi delovala v korist Zidarja.",0
"Kitajskim alpinistom je olimpijsko baklo uspelo ponesti na 8848 visoki Mount Everest Posebna olimpijska bakla, ki so jo prireditelji olimpijskih iger v Pekingu poslali na Mount Everest, je prispela na streho sveta. Cering Wangmo, zadnji od petih nosilcev bakle, je prispel na 8848 metrov visoko goro, kjer je zapičil kitajsko, olimpijsko in zastavo iger v Pekingu. Zaključni vzpon iz tabora na 8300 metrov je trajal šest ur. Prihod na vrh prenašala tudi televizija Vodil ga je Nima Ciren, vodja alpinistične šole u Lhasi, prihod na vrh pa je prenašala tudi kitajska televizija. Osvojitev vrha je bila po načrtih najbolj spektakularna pot olimpijske bakle, ki bo skupaj premerila 137 tisoč kilometrov. Neznani alpinisti skušali ovirati vzpon bakle Vzpon pa ni minil brez težav. Nosilci plamenice so pred vrhom srečali nepoznane tuje alpiniste, ki naj bi poskušali ovirati vzpon bakle. ""Naša ekipa je povsem nepričakovano zagledala svetlobo iz alpinističnih svetilk. Nismo pričakovali, da bi lahko koga srečali,"" je dejal eden od vodij vzpona Li Zhixin, ki ni navedel kdaj in na kateri višini je prišlo do srečanja, je pa potrdil, da je nekaj ljudi poskušalo ovirati pot olimpijskega ognja. Kitajska je tujim alpinistom za deset dni onemogočila vzpone na Mount Everest Zaradi bojazni, da bo prišlo do neljubih dogodkov je Kitajska tujim alpinističnim odpravam od 1. do 10. maja prepovedala pohod na Mt. Everest, prav tako pa je zaprosila nepalsko vlado, da tudi ona na južni strani Everesta stori enako. Prihodu olimpijskega ognja v Tibet, ki vključuje tudi pot na streho sveta, so se najbolj upirali tibetanski aktivisti, ki menijo, da želi na ta način Kitajska še bolj utrditi svojo prevlado v tej regiji.",1
"Da tajkun Igor Lah s prevzemom Laškega nima resnih namenov, je pokazala anketa med bralci Financ - v resnost jih namreč verjame manj kot osem odstotkov Rezultati ankete ""Ali verjamete Igorju Lahu, pidovskemu tajkunu, da želi prevzeti Pivovarno Laško (da bi jo razvijal)?"" lahko uvodoma preberemo v članku Kako hitro lahko Lah olupi Laško. Bralci Financ so do tega precej skeptični. Pol bralcev meni, da je v ozadju prevzema nekdo drug Ko je v petek Igor Lah prek KS Naložb podal namero za prevzem Pivovarne Laško, smo bralce namreč vprašali, ""Kaj menite o prevzemni nameri Igorja Laha za Pivovarno Laško?"" Anketa je pokazala, da jih le 7,6 odstotka meni, da ima resne namene. Glas je sicer oddalo 873 bralcev, skoraj pol jih je mnenja, da je v ozadju prevzema nekdo drug. Precej možnosti, da Laha zanimajo nepremičnine Uniona Ta možnost je prejela 47 odstotkov glasov, da gre za dobro šalo meni 16,5 odstotka bralcev, okoli 29 odstotkov bralcev pa se je odločilo za možnost: ""Laha zanima nepremičnina, kjer stoji Pivovarna Union"".",0
"Mednarodni dan pogrešanih otrok. V Sloveniji je begov od doma vse več. Najpogostejši vzroki so konflikti doma, pri starejših pa želja po svobodi. V zadnjem času je v Sloveniji najbolj odmeval primer treh najstnikov, ki so izginili aprila. Staršem so dejali, da gredo s šolo na ekskurzijo, ki pa je šola sploh ni organizirala. Bili so razglašeni za pogrešane, policija je sprožila iskalno akcijo, oni pa so se zabavali na Obali in se po tednu dni iz Trsta javili staršem ter se vrnili domov. Javnost je zmotil njihov porogljiv odnos po vrnitvi, ko so se policistom, ki so jih intenzivno iskali, celo posmehovali. Zagotovo pa ni bilo smešno to, niti skrb njihovih staršev niti količina sredstev, vložena v njihovo iskanje. Statistika Lani je bilo 416 primerov odvzemov mladoletnih oseb (302 predlani). Lani je bilo 115 primerov pobegov od doma (80 predlani). Sicer pa starejši mladoletniki velikokrat pobegnejo od doma, da bi lahko svobodno počeli, kar si želijo. Med najpogostejšimi vzroki pobega so tudi konflikti doma. Policisti pogosto iščejo tudi mlade, ki niso sami pobegnili od doma, pač pa jih je odpeljal eden od staršev. Tak je bil primer koroške deklice, ki jo je policija iskala več kot leto dni. Našli so jo pri babici. Otroci se sicer ponavadi v zelo kratkem času domov vrnejo sami ali jih izsledijo starši, pogosto že istega dne. Primerov, ko otroke pogrešajo več kot nekaj dni, je malo. Številka pri nas še ne deluje V Evropski uniji število primerov pogrešanih otrok, ki presegajo meje ene države, vse bolj narašča. Tudi zato je smiselna čimprejšnja širitev evropske telefonske številke za pogrešane otroke 116 000. Številka deluje v 16 državah Evropske unije, Slovenije še ni med njimi. Se je pa že izkazalo, da je v veliko pomoč družinam, ki se soočajo z otrokovim izginotjem. Trupla ali vreče, v katerem naj bi bilo Patzovo truplo, policisti še niso našli. (Foto: Reuters) Med prvimi na zavitku mleka Ravno v teh dneh pa se je razpletla dobrih trideset let stara uganka o pogrešanem Etanu Patzu. Leta 1979 je izginil takrat šestletni Etan – starši so mu prvič dovolili, da se je sam odpravil od doma do avtobusne postaje. Newyorška policija je sporočila, da je 51-letni moški zdaj priznal, da je dečka ugrabil, zadušil in ga v plastični vreči odvrgel v smeti. Etanov primer je pomemben, ker so ravno dan, ko je izginil, razglasili za dan pogrešanih otrok. Poleg tega je bil eden izmed prvih, čigar sliko, podatke in prošnjo za pomoč so objavili na embalaži za mleko.",0
"Kalvarija finančnega sektorja Slovenski borzni indeks je dosegel najnižjo vrednost v zadnjem mesecu, spet pa so ga najbolj obremenile Gorenjeve delnice, ki so cenejše za 2,5 odstotka. Cena Gorenja je prvič po letu 2001 padla pod deset evrov Gorenje je edino podjetje, ki sproti obvešča javnost o resnosti krize. Bojim se, da bo šel trg še nižje, ko bodo objavljeni rezultati poslovanja v prvih treh letošnjih mesecih, saj utegnejo biti bilance slabše od pričakovanj, je za MMC povedal borzni posrednik pri GBD-ju Jani Javornik. Vrednost Mercatorja in Telekoma je nižja za skoraj odstotek, medtem ko je Krka, s katero je promet spet presegel milijon evrov, cenejša za 0,2 odstotka. Pri GBD-ju priporočajo Krko Na koncu so se posli s Krko sklepali pri dnevnem minimumu 55,8 evra. Na trgu vlada strah in apatija, dolgoročnih vlagateljev ni, čeprav so nekatere delnice na privlačnih ravneh. Večino prometa naredijo špekulantje, nekateri pa tudi prestrukturirajo portfelj. V naši hiši priporočamo nakup Krke, ki je tudi v primerjavi s preostalimi farmacevtskimi podjetji ugodno ovrednotena, še razkriva Javornik. V ozadju so se v prvi kotaciji podražile le delnice Petrola in Intereurope, Petrola za dobra dva odstotka. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,21 % 56,41 EUR GORENJE -2,48 % 10,21 MERCATOR -0,89 % 166,40 TELEKOM -0,89 % 124,89 AERODROM -0,26 % 26,93 NOVA KBM -0,66 % 8,97 PETROL 2,13 % 273,04 Kalvarija finančnega sektorja Ameriški delniški trg je padel najnižje po novembrskem večletnem dnu. Nič ne pomaga račun, vreden skoraj 800 milijard dolarjev, ki ga je za pomoč gospodarstvu podpisal Barack Obama, vlagatelji trenutno enostavno nimajo upanja, da bi bil gospodarski položaj kmalu boljši. Indeks Dow Jones 7.552 točk se je v torek znižal za 3,8 odstotka, največjo agonijo pa še naprej preživljajo bančne delnice. Indeks ameriških finančnih delnic je tako dosegel 14-letni minimum, podobno usodo pa doživljajo tudi evropske banke, zlasti tiste, ki so izpostavljene Vzhodni Evropi. Tokio najnižje po oktobru Seveda na razpoloženje slabo vplivajo tudi težave avtomobilskih velikanov General Motorsa in Chryslerja, ki brez sveže državne pomoči ne bosta preživela. Dow Jones je zdaj 14 odstotkov nižje kot na začetku leta, tehnološki Nasdaq pa slabih sedem odstotkov. Tokijski Nikkei 7.534 točk je v sredo izgubil še odstotek in pol in je na najnižji točki po 27. oktobru. To seveda ni presenetljivo, saj je japonski BDP v zadnjem lanskem četrtletju padel kar za 12,7 odstotka na letni ravni. Ta teden je svoje dodal še domači finančni minister, ki je odstopil, potem ko je bil obtožen, da je bil na srečanju držav G7 pijan.",0
"Dvosedežnica na Veliki planini je tako zelo dotrajana, da jo je inšpektor ustavil. Zaradi tega bo smučarska sezona nekoliko okrnjena, pričakujejo pa tudi do 30 odstotkov manj obiskovalcev. Od zgornje postaje nihalke se bodo lahko smučarji povzpeli na vlečnico, ki je za hribom 100 metrov stran. Smučarska sezona na Veliki planini bo letos okrnjena, ker ni več sedežnice, ki je vozila od zgornje postaje nihalke do Zelenega roba in do 1666 metrov visokega Gradišča. Sedežnico je zaradi dotrajanosti ustavil inšpektor, zaradi česar v družbi Velika planina pričakujejo 30-odstotni upad obiska. Namesto sedežnice smučišče povezujeta dve vlečnici Smučarji se bodo od zgornje postaje nihalke lahko povzpeli na vlečnico, ki je za hribom 100 metrov stran in ta jih bo potegnila do druge vlečnice do višine 1612 metrov do Zelenega roba, kjer bodo lahko smučali, je pojasnil vodja obratovanja in smučišča v družbi Velika planina Andrej Potočnik. Po nekaterih ocenah naj bi nova sedežnica stala najmanj dva milijona evrov. Sedežnico Šimnovec so na Veliko planino sicer prestavili leta 2000 z Rogle, kjer je obratovala od leta 1986. Smučanje tako ni možno od vrha smučišča Zeleni rob pa do spodnje postaje sedežnice, ki je ni več, je poudaril Potočnik in dodal, da je smučišče tako povezano z dvema vlečnicama. Ustavitev dvosedežnice Šimnovec bo prav gotovo vplivala na letošnjo smučarsko sezono, je prepričan Potočnik. Zaradi tega v družbi po njegovih besedah pričakujejo manjši obisk smučarjev oz. do 30 odstotkov manj obiskovalcev. Primerno temu bodo po njegovih napovedih prilagodili tudi cene smučarskih kart, ki bodo ugodnejše. Kako bo zdaj na Veliki planini, ali in kdaj bodo dobili novo oz. rabljeno sedežnico, je stvar Občine Kamnik, ki je lastnica družbe Velika planina. Družba mora najti le najugodnejše ponudbe družb, ki razpolagajo s temi sedežnicami na evropskem trgu. Če pa ne bo denarja, bo vse ostalo odprto, je še dodal Potočnik.",0
"Kranj. V vseh treh bazenih pušča voda. Ograji okrog športnega parka šteti dnevi. Letno kopališče • En kubični meter. Toliko vode izgublja odprti olimpijski bazen na uro, kar je po nekaterih ocenah dokaj običajno. • Petsto metrov. Toliko ograje okrog športnega parka bo treba zamenjati. Prihodnji teden naj bi na letnem kopališču v Kranju začeli obnovo bazenov, najprej obeh otroških, potem tudi olimpijskega. Vzrok je puščanje vode. V otroških bazenih je na uro izgubijo štiri kubične metre. Obnovo potrjuje direktor Kranjskega zavoda za šport Brane Fartek. “V otroških bazenih so se pretrgali dovodi in odvodi vode,” ocenjuje. Poškodovali naj bi se konec avgusta, torej skoraj ob koncu poletne sezone. “Sama školjka je dobra,” je sicer vesel, hkrati pa tudi kritičen do kakovosti izvedenih del. “Cevi se po šestih letih ne bi smele pretrgati,” meni. Poskušali bodo uveljaviti garancijo. Začetek priprav Temeljite oglede škode naj bi začeli opravljati danes. Začetek poletne kopalne sezone ne bi smel biti ogrožen. Če bi se dela na otroških bazenih zavlekla, se bodo olimpijskega lotili jeseni. 140 tisoč evrov bo Občino Kranj stala obnova bazenov na letnem kopališču. Sicer pa so dnevi šteti tudi stari betonski ograji okrog športnega parka. “Dejstvo je, da jo je treba zamenjati,” pravi Fartek in priznava, da se boji, da na nekaterih delih, še posebno nad cesto, že grozi, da bo padla. Upa, da bodo dela stekla že prihodnje leto. Predvideva, da bo investicija zaradi obsega izvedena v dveh fazah in opozarja, da bo imela zadnjo besedo mestna uprava. Fartek sicer predlaga, da bi bila nova ograja enaka tisti okrog bazena.",0
"V mešanici začimb Spice, ki se v obliki cigaret prodajajo tudi v Sloveniji, so našli zdravju škodljive snovi. 16-letnik iz Ljubljane se je z omenjenim izdelkom zastrupil. Spice vpliva na vidno, slušno in čutno zaznavanje, kar upočasni reflekse. To je posebej problematično pri upravljanju ali vožnji, saj se poveča tveganje za prometne nesreče. Mercedes Lovrečič, Informacijska enota za prepovedane droge pri IVZ. Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) opozarja na izdelek, imenovan Spice, ki vsebuje psihoaktivne snovi in je v obliki cigaret na prodaj v večjih mestih, v Ljubljani, Mariboru in Celju. Izdelek vsebuje več škodljivih snovi, zato IVZ njegovo uporabo odsvetuje. V Ljubljani so zabeležili tudi primer zastrupitve. Natančne podatke, kje vse je mogoče omenjeni izdelek kupiti, še zbirajo. Laboratorijske analize, izvedene v Švici, so v sibirski srčnici (Leonurus sibiricus), ki je sestavni del zeliščne mešanice v izdelkih Spice, ugotovile prisotnost alkaloida leonurin. V vsaj treh proizvodih Spice (gold, silver in diamond) so prepoznali tudi psihoaktivni snovi, sintetična kanabinoida JWH-018 in CP 47-497. Po nepreverjeni informaciji, pridobljeni na spletnih straneh, so ameriški mejni organi v izdelku Spice gold odkrili še tretjo sintetično snov, HU-210. Center za forenzične preiskave z generalne policijske uprave je opravil analizo vsebnosti v teh izdelkih, ki so na prodaj v Sloveniji, in potrdil prisotnost sintetičnega kanabinoida, homologa CP-47-497-C8. Prepoved prodaje izdelkov Nemčija, Avstrija in Francija so že pripravile zakonodajne ukrepe za prepoved oziroma nadzor nad izdelki Spice. V Avstriji so 7. januarja letos z direktivo v okviru zakona o zdravilih prepovedali uvoz ali trgovanje z mešanico tobaka, ki vsebuje JWH-018. V Nemčiji od 22. januarja proizvodov Spice ni več mogoče kupiti (ne na internetu ne v tako imenovanih 'headshops'), prepovedane pa so tudi proizvodnja, posest in pridobivanje izdelkov, ki vsebujejo snovi CP-47-497 in še štiri iz homologne serije (C6-C9). Sintetične kanabinoide JWH-018, CP-47 in šest homologov ter HU-210 so med prepovedane droge 23. februarja letos uvrstile tudi francoske oblasti. Tveganje Spice predstavlja dvakratno tveganje za zdravje: zaradi načina vnosa snovi v telo, to je s kajenjem, in zaradi psihoaktivnega učinka sintetičnih kanabinoidov. Po trenutno razpoložljivih podatkih IVZ, pridobljenih iz primerov zastrupitev, uživanje učinkuje na srčno-žilni in živčni sistem (pojavijo se pospešeno bitje srca, kratkotrajne izgube zavesti). Psihoaktivni učinki pri človeku so podobni učinkom kanabisa: evforija, sprostitev, večja socializiranost, večja intenzivnost zaznavanja, povečanje teka. Pri višjih odmerkih pa se pojavljajo psihične težave:motnje zaznavanja in depersonalizacija ali hujše duševne motnje. Po drugi strani ima kajenje pripravkov Spice podobne učinke na dihalni sistem kot kajenje cigaret tobaka. Pri tem se razvijajo produkti pirolize s plinsko fazo (kemično in toplotno draženje, rakotvornost) in fazo delcev, ki vsebujejo potencialno rakotvorne snovi. Uporaba sintetičnih kanabinoidov vpliva na psihomotorne pa tudi kognitivne funkcije. Poleg tega spremeni sporočila v možganih, ki vplivajo na zaznavanje in koordinacijo, kar vpliva na vidno, slušno in čutno zaznavanje ter upočasni reflekse. Zmes posušenih rastlinskih delcev, s katero je polnjena cigareta Spice. ©GPU Primer zastrupitve V Centru za zastrupitve UKC Ljubljana so po podatkih IVZ zaradi blažje zastrupitve s tovrstnim izdelkom marca letos zdravili 16-letnega bolnika. Spice naj bi kupil v Ljubljani in ga kadil. Bolnik je zanikal kajenje marihuane in zaužitje ekstazija. Bil je nemiren, bilo mu je slabo,bruhal je, se znojil in tresel, srce mu je bílo hitro in neredno. Vzorca urina in krvi sta bila poslana v toksikološki laboratorij (Inštitut za sodno medicino), izvidov še ni.",0
"Slovenski gradbeni velikan SCT je v zadnjih mesecih v Libiji sklenil za 1,154 milijarde evrov pogodb, obeta pa si za dve milijardi evrov poslov. Gre za posel stoletja, poudarja prvi mož SCT Ivan Zidar. Ivan Zidar Zadnje pogodbe, vredne 824 milijonov evrov, je SCT podpisal prav v četrtek, in sicer za gradnjo dveh cest v skupni dolžini 270 kilometrov, in sicer med mesti Al Abjar in Al Marj ter Sabha Zvelah. SCT je pred tem že podpisal pogodbo za del projekta vrata Bengazija, vredno 330 milijonov evrov. Obeta pa si tudi posle pri nadgradnji tega projekta v vrednosti 680 milijonov evrov in cesto Tobruk Umsaad 203 milijone evrov. Pogodbe se bodo sicer podpisovale v drugi polovici leta. Dela naj bi se začela kmalu, SCT pa potrebuje še bančne garancije, ki jih pričakuje v najkrajšem možnem času, je povedal Zidar. Gre za ogromen posel, h kateremu bo SCT povabil še druge slovenske gradbenike. Na teh projektih je posla za najmanj tri oz. štiri leta, mesečna realizacija pa glede na njihovo vrednost znaša 37 milijonov evrov. Led je prebit, v SCT pa smo se na preboj na libijski trg pripravljali deset let, je povedal Zidar. Slovenska diplomacija s premierjem Borutom Pahorjem na čelu je tu odigrala izredno pomembno vlogo, je dejal. Če premier Pahor ne bi šel v Libijo, s posli ne bi bilo nič, je ocenil. Dodal je, da si SCT v Libiji želi delati še več poslov. Če bomo delali dobro in v skladu z načrti, bomo še kaj delali, SCT pa je v ligi prvakov na področju cest in avtocest, je poudaril. SCT je tako dobil pomemben del milijardnih poslov na projektu vrata Bengazija, ki so si jih želela številna tuja podjetja. SCT je uspelo, predvsem zaradi referenc, ki jih ima družba še od prej, ko je gradila po Libiji, je povedal Zidar. Na projektih bodo delali številni delavci iz Slovenije in precejšen del slovenske gradbene operative. Projekt je resnično ogromen, je še dejal prvi mož SCT.",1
"Metoda Montessori. Upošteva otroka in mu omogoča samostojno učenje. Vzgoja. “Metoda Montessori, kot jo je učila utemeljiteljica, italijanska znanstvenica Maria Montessori, gradi na opazovanju otroka in sledenju njegovemu naravnemu razvoju in potrebam,” pojasni Herta Kobal, ki se je s to metodo začela ukvarjati med prvimi v Sloveniji. Načela razvoja Montessorijeva, ki je delovala v Rimu ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, je proučevala osnovna načela razvoja, skozi katera gre vsak otrok v lastnem ritmu. Prva je odkrila tako imenovana občutljiva obdobja otroka: to je poseben čas, ki se pojavi samo enkrat v življenju. Otrok se v tem obdobju določenih stvari nauči hitreje in intenzivneje, kot se bo sposoben kdaj prej ali pozneje. Spodbude pri učenju Otrok se uči rokovanja s pravimi krožniki in kozarci, tako se uči ravnati z materialom in vrne zaupanje. Herta Kobal, učiteljica po metodi Montessori V nasprotju z običajnimi vrtci program Montessori izrazito poudarja pomen okolja za otroka. Ta mora spodbujati njegove interese in mu omogočati varno gibanje. Prav tako poudarja učenje samostojnosti od zgodnjega začetka: otrok se uči oblačenja, obuvanja, rokovanja s krožniki in kozarci, ki niso iz “trpežne” plastike – tako se nauči primerno ravnati z materialom in vrne zaupanje odraslega. Če kaj raztrese, mora z metlico in krpico za seboj pospraviti, kar krepi občutek za red. “Roka je organ inteligence,” je trdila Montessorijeva, ki je menila, da je otrokovo grobo in fino motoriko koristno razvijati že zelo zgodaj. Metoda Montessori izpostavlja tudi pomen matematike, ki je za človeka nekaj naravnega. Otroci se učijo tudi malih pisanih črk, kar naj bi jim šlo lažje od rok kot pisanje tiskanih, saj jih oblikujejo povezane črte.",1
"New York, London, Frankfurt - Cene črnega zlata so junijsko trgovanje začele z rastjo. Cena ameriške nafte je presegla 67 dolarjev in s tem dosegla novo najvišjo vrednost po začetku lanskega novembra. Občutno rast so danes beležili tudi na evropskih borzah, prav tako se v zelenem območju gibljejo tečaji delnic na Wall Streetu. Tečaj evra je presegel 1,42 dolarja. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v juliju se je v popoldanskem elektronskem trgovanju na newyorški borzi podražila za 1,41 dolarja na 66,12 dolarja. Cene črnega zlata so tako dosegle najvišje vrednosti v zadnjih sedmih mesecih, pri čemer so se v dopoldanskem trgovanju že povsem približale 68 dolarjem za sod. V Londonu se je severnomorska nafta brent danes podražila za 1,36 dolarja na 66,88 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Vzrok za rast cen nafte je tudi danes pozitiven odziv vlagateljev na nekatere kazalce, ki vse pogosteje kažejo na izboljševanje gospodarske klime. Azijske in evropske trge je v zeleno območje pognala predvsem novica, da se je industrijska proizvodnja na Kitajskem maja celo povečala. Za pozitivno vzdušje med vlagatelji so poskrbeli tudi podatki ameriške vlade, ki kažejo na 0,1-odstotno aprilsko zmanjšanje zasebne potrošnje, kar je manj, kot so napovedovali ekonomisti. Poleg tega je vlagateljem upanje vlil tudi začetek postopka stečajne zaščite ameriškega avtomobilskega giganta General Motorsa. Postopek naj bi trajal od 60 do 90 dni, iz njega pa naj bi izšel novi General Motors. Ta bo prevzel nase večino premoženja ""starega"" General Motorsa, vlagatelji pa se nadejajo, da bo iz postopa izšla ""vitalnejša in bolj zdrava"" družba. Cenam nafte sledijo tudi trendi na newyorškem Wall Streetu. Oba osrednja delniška indeksa se namreč štiri ure pred koncem trgovanja gibljeta v zelenem območju. Indeks Dow Jones je doslej v primerjavi vrednostjo ob zaključku trgovanja v petek pridobil 2,48 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 2,80 odstotka. Na vse omenjene pozitivne signale, ki kažejo na postopno okrevanje gospodarstva, so se odzvale tudi domala vse pomembnejše borze na stari celini, ki so junijsko trgovanje začele z občutno rastjo. V Londonu se je indeks FTSE 100 zvišal za dva odstotka na 4506,19 točke, v Parizu indeks CAC 40 za 3,11 odstotka na 3379,49 točke, v Frankfurtu pa indeks DAX kar za 4,08 odstotka na 5142,56 točke. Na dunajski, milanski in budimpeški borzi zaradi praznika trgovanje danes ni potekalo. Medtem sta pozitiven trend zabeležili tudi beograjska in Zagrebška borza. Indeks Belex na Beograjski borzi se je zvišal za 3,16 odstotka na 591,47 točke, indeks Crobex v Zagrebu pa za 6,01 odstotka na 2272,94 točke. Evropska centralna banka (ECB) je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pa 1,4220 dolarja, medtem ko je bil v četrtek pri 1,4098 dolarja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.",1
"Brezposelnost v območju evra se je julija povzpela na najvišjo raven v zadnjih 10 letih. Slovenija je med državami, ki so zabeležile najnižjo stopnjo brezposelnosti. V Sloveniji se je stopnja brezposelnosti julija v primerjavi z junijem znižala za desetinko odstotne točke in je znašala šest odstotkov. V 16 državah članicah EU, ki uporabljajo evro, je bilo julija letos 15,09 milijona brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa se je povzpela na 9,5 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila tako julija najvišja po maju leta 1999. V celotni EU pa je bila stopnja brezposelnosti julija devetodstotna, brez dela pa je bilo 21,794 milijona ljudi. Stopnja brezposelnosti v EU je najvišja po maju 2005. Število brezposelnih v državah, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, se je julija na mesečni ravni povečalo za 167.000, v EU pa za 225.000. Brezposelnost v območju evra se je julija v primerjavi z junijem zvišala za 0,1 odstotne točke, tolikšno je bilo zvišanje tudi v celotni EU. V primerjavi z julijem 2008 se je stopnja brezposelnosti tako v državah z evrom kot v celotni EU zvišala za dve odstotni točki. V Sloveniji se je stopnja brezposelnosti na letni ravni zvišala za 1,6 odstotne točke. V EU je bilo julija brez dela nekaj več kot 21,79 milijona ljudi, v območju evra pa 15,09 milijona ljudi. V primerjavi z julijem lani se je število brezposelnih v sedemindvajseterici zvišalo za nekaj več kot 5,11 milijona oseb, v območju z evrom pa za 3,26 milijona. Foto Dare Čekeliš Najnižjo stopnjo brezposelnosti so med državami, za katere je Eurostat imel podatke, julija beležile Nizozemska 3,4 odstotka, Avstrija 4,4 odstotka, Ciper 5,5 odstotka, Danska 5,9 odstotka in Slovenija šest odstotkov. Najvišjo stopnjo brezposelnosti pa so medtem zabeležile Španija 18,5 odstotka, Latvija 17,4 odstotka, Litva 16,7 odstotka in Estonija 13,3 odstotka. Julija so v primerjavi z julijem lani vse članice EU zabeležile porast brezposelnosti. Še najmanj se je brezposelnost povečala v Romuniji s 5,7 na 6,2 odstotka in Nemčiji s 7,2 na 7,7 odstotka, medtem ko so največji porast brezposelnosti zabeležili v Litvi s 5,8 na 16,7 odstotka in v Latviji s 6,9 na 17,4 odstotka. Brezposelnost med moškimi v območju evra se je julija na letni ravni zvišala s 6,9 na 9,3 odstotka, v celotni EU pa s 6,6 na 9,1 odstotka. Pri ženskah se je brezposelnost v območju evra v tem obdobju zvišala z 8,3 na 9,8 odstotka, v celotni EU pa s 7,4 na devet odstotkov. V Sloveniji se je brezposelnost moških julija na letni ravni zvišala s štirih na 6,1 odstotka, delež brezposelnih žensk pa se je zvišal s 4,8 na šest odstotkov. Med mladimi do 25 let je brezposelnost v območju evra julija znašala 19,7 odstotka julija 2008 je bila 15,4 odstotka, v celotni EU pa 19,8 odstotka julija 2008 15,4 odstotka. Najmanj brezposelnih med mladimi je bilo na Nizozemskem 6,6 odstotka, največ pa v Španiji 38,4 odstotka. V ZDA je bilo medtem za primerjavo julija 9,4 odstotka brezposelnih, na Japonskem pa 5,7 odstotka, je še sporočil Eurostat.",0
"Styria bogati slovenski medijski trg Styria International AG, založniška skupina iz Avstrije, je izdala prvi slovenski dnevni brezplačni časopis - Žurnal24. V Sloveniji je to prva poteza med dnevniki, medtem ko po državi že nekaj časa izhajajo nekateri brezplačni tedniki. Žurnal24 izhaja s predvideno naklado 100.000 izvodov, najprej pa bo na voljo v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Kopru, Izoli, Piranu in Novi Gorici. Po mesecu dni izhajanja pa naj bi bil dosegljiv v skupno dvajsetih mestih po Sloveniji. Distribucija brezplačnega dnevnika bo potekala z ročnim razdeljevanjem ter s pomočjo posebnih torb, nameščenih na avtobusih in vlakih. V urbanih središčih bodo nameščena tudi časopisna stojala, kjer si bo mogoče zagotoviti brezplačen izvod Žurnala24. Poleg prvega brezplačnega dnevnika, je začel delovati še spletni portal Žurnal24.si. Styria je med drugim solastnica enega izmed največjih slovenskih spletnih iskalnikov Bolha.com ter časopisne hiše Dnevnik in založniške hiše Adria Media Ljubljana.",1
"V Revozu zaradi padca naročil ukinjajo nočno izmeno. Brez dela bo tako ostalo več kot 330 delavcev, od tega 54 redno zaposlenih in približno 78 zaposlenih za določen čas. V novomeškem Revozu z delom drevi nastopa zadnja nočna izmena. Z ukrepom, ki so ga v Revozu kot odgovor na padec naročil na evropskem trgu napovedali marca, bodo odpustili skoraj 54 redno zaposlenih in približno 78 zaposlenih za določen čas, hkrati pa bo ob delo 199 agencijskih delavcev. V petek ob 6. uri zjutraj svoje delo zaključuje zadnja nočna izmena. V Revozu so pojasnili, da bodo zadnjo nočno izmeno zaključili v petek ob 6. uri zjutraj, zaposlenim, ki bodo izgubili zaposlitev, pa so v sodelovanju z novomeškim razvojno-izobraževalnim centrom ponudili brezplačni 50-urni izobraževalni tečaj, kako do novih zaposlitvenih priložnosti. Tega bodo med 7. in 23. majem pripravili v prostorih tovarne. Sicer pa v Revozu svoje napore že usmerjajo v projekt proizvodnje novih vozil twingo-smart, ki naj bi stekla leta 2014. Tovarni naj bi prinesla nov razvojni zagon ter čez približno poldrugo leto nove zaposlitve, obsežnih gradbenih del, ki so povezana s postavitvijo nove proizvodne opreme, pa so se že lotili, so dodali. Zaradi padca naročil v Revozu ukinjajo nočno izmeno, ki je stekla maja 2007 skupaj s proizvodnjo twinga. Foto Reuters V Revozu so z nočno izmeno obratovali od maja 2007, ko je stekla proizvodnja twinga. V tem obdobju so dosegali najvišjo raven obsega proizvodnje in v dveh letih presegli proizvodni rekord leta 2007 so izdelali 200.164 vozil in leta 2009 212.860 vozil. Do krajše prekinitve nočne izmene je zaradi težav z oskrbo, ki so bile posledica potresa in cunamija na Japonskem, prišlo le konec maja lani. Ob vnovični vzpostavitvi polovične nočne izmene septembra lani so pričakovali, da bodo to lahko obdržali le do konca leta, a jim je enak obseg proizvodnje uspelo nadaljevati šele v začetku leta.",0
"V vročih poletnih dneh z vgradnjo klimatske naprave zelo preprosto in hitro klimatiziramo prostore in jih naredimo prijetne za bivanje. Kadar je potrebna ekonomična, hitra in preprosta rešitev, je najbolje vgraditi stensko klimatsko napravo, saj je vgradnja opravljena v nekaj urah. »Glede na to, da je v vročih poletnih dneh povpraševanje po klimatskih napravah zelo veliko, je treba predhodno rezervirati termin, saj montaža z danes na jutri ni mogoča,« pravi Primož Kompara iz Vitanesta. Pomemben je strokoven nasvet Pri klimatizaciji prostorov so pomembni strokovno opravljena namestitev naprave, vgradnja in zagon. Pred odločitvijo o nakupu klimatske naprave je potreben obisk monterja, ki na podlagi zahtev prostora in želja uporabnika svetuje vrsto in model naprave ter pravo mesto namestitve. Dodaja, da sta vrednost naprave in vgradnje odvisni od porabljenega materiala in zahtevnosti dela, zato z ogledom, ki ga opravi strokovnjak, ne določijo le ustreznega prostora za namestitev, temveč povejo tudi končno vrednost naložbe. Ena zunanja, osem notranjih enot Z namestitvijo kakovostne inverterske klimatske naprave s toplotno črpalko rešimo hlajenje in gretje stanovanjskih, poslovnih ali javnih prostorov. Zaradi kompleksne uporabe enega sistema in zaradi odlične energetske učinkovitosti je naložba v klimatsko napravo dobra in dolgoročna. Kakovostne split klimatske naprave z inverterjem so na voljo v enojni ali multi izvedbi, kar pomeni, da na eno zunanjo enoto priključimo od ene do osem notrajnih enot različnih tipov. Ob gradnji nove stanovanjske hiše lahko denimo na hodnik namestimo stensko enoto, v dnevni prostor vgradno kanalsko enoto z več izpihi in dovodom svežega zraka, v vsak spalni prostor pa svojo talno enoto. Inverterske stenske klimatske naprave nove generacije ponujajo: širok izbor moči, najvišji energetski razred A pri hlajenju in gretju, skoraj neslišno delovanje pri najmanjši hitrosti ventilatorja, samodejno delovanje notranje enote z detektorjem, ki uravnava temperaturo tal in sten ter tako poveča udobje bivanja v prostoru, učinkovit sistem filtracije zraka z dezinfekcijskim učinkom in funkcijo, ki preprečuje razvoj plesni, možnost enostavnega globinskega čiščenja notranje enote, ki občutno izboljša učinek delovanja in podaljša življenjsko dobo naprave. Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Finance Club.",1
"Intervju s finančnim ministrom Urošem Čuferjem Priporočila EU-ja so konkretna pričakovanja, a pritisk Bruslja je včasih celo dobrodošel, saj nam daje pogum za to, da se lotimo tudi manj priljubljenih ukrepov, meni minister Uroš Čufer. Čufer sicer ne zagovarja stališča, da bi morala država reševati vsa prezadolžena podjetja. Prav zanima me, koliko podjetij, ki smo jih reševali doslej, med njimi sta Svea in Cimos, se bo postavilo na noge in ne bodo že v kratkem spet zaprosila za pomoč, se je vprašal v pogovoru za Mladino. Niti slučajno ne zagovarjam stališča, da moramo reševati vsa prezadolžena podjetja, nasprotno, pri odločitvi o državni pomoči moramo biti zelo restriktivni, je dodal. Mislim, da se je v vladi glede reševanja podjetij pričakovalo preveč. Zdaj so se ta pričakovanja nekoliko umirila, na začetku pa se je pričakovalo, da bomo reševali kar vsepovprek, je dejal. Pri podjetjih, ki so jih imeli na mizi do zdaj, pa je imel občutek, da je šlo bolj za to, kako bi država pomagala še bankam upnicam in lastnikom, da tudi oni ne bi nič izgubili. To pa po njegovih besedah zagotovo ne sme biti cilj državne pomoči. Prvi prenosi poleti, novi nato jeseni Minister je spregovoril tudi o slabi banki. Čeprav se je pri prenosu terjatev, ker jih banke ocenjujejo višje kot Bruselj, zapletlo, verjame, da bi lahko vsaj pilotni prenos izvedli že poleti. Bolj obsežen prenos bi nato sledil jeseni, ko bodo pregled končali zunanji revizorji. Ko smo se maja pogovarjali z Evropsko komisijo, nam je bilo rečeno, da so pregledi zunanjih revizorjev potrebni zato, da se poveča stopnja zaupanja v preglednost celotnega postopka sanacije bank. Dejanski učinek je bil prav nasproten stopnja nezaupanja se je še povečala, je poudaril. V zvezi s slabo banko je izpostavil tri predvidene spremembe – zmanjšanje lastniškega deleža države, daljša življenjska doba slabe banke ter sprememba zahteve, da mora banka vsako leto prodati vsaj 10 odstotkov premoženja. Lastništvo državne banke je zdaj 100-odstotno. Če je država več kot 50-odstotna lastnica slabe banke, se namreč celotno breme odkupa slabih terjatev šteje v javni dolg. Življenjska doba slabe banke bi se podaljšala s pet na 15 let. Glede zahtevane prodaje 10 odstotkov premoženja vsako leto pa je pojasnil, da je zahteva nespametna, saj slabo banko sili v prodajo, tudi ko so razmere na trgu slabe. Dolg se približuje nevzdržnim mejam V zvezi z javnim dolgom je Čufer spomnil, da nam grozi, da se zviša s 55 na 75 odstotkov BDP-ja, česar si ne more privoščiti. Skladno s tem je izpostavil potrebo po njegovi stabilizaciji. Boji se tudi, da v Sloveniji ni dovolj političnega poguma, da bi sprejeli manj prijazne ukrepe. Vendar je bila na strani prihodkov dosežena zgornja meja, tako da davkov ni več smiselno zviševati, zato bo treba koreniteje zarezati v plače javnih uslužbencev, socialne transferje, pokojnine. Opomnil je tudi, da si že od vstopa v EU prizadevamo, da bi raven naših javnih storitev ostala na ravni skandinavskih držav. Medtem ko je dodana vrednost, ki jo ustvarjamo, več kot pol nižja. V tem je bistvo problema. Od drugih držav smo pobrali samo lepe stvari, produktivnosti pa nismo spravili na raven, da bi tak standard lahko finančno podpirali, je pojasnil. Denar še je, a bomo morali biti hitri Na vprašanje, ali se bo morala država že letos dodatno zadolžiti, je odgovoril, da je za zdaj za vse obveznosti na računu dovolj denarja. Obenem je priznal, da je ekonomska suverenost Slovenije res že precej omejena in da so pričakovanja Evropske komisije, ki se prevajajo kot priporočila, v resnici precej več kot to. Pritisk Bruslja je včasih celo dobrodošel, saj nam daje pogum za to, da se lotimo tudi manj priljubljenih ukrepov, je dodal. Sicer pa minister ne verjame, da nas hoče nekdo poceni obrati. Za vse napake smo si krivi sami, je prepričan. Izpostavil je tudi, da keynsijanski model velikih državnih naložb v Sloveniji ne more delovati kot generator rasti, saj od 60 do 70 odstotkov vsega, kar potrošimo, uvozimo. Velike državne naložbe bi torej v veliki meri odtekle v tujino. Zato je edina možnost močnejši izvoz.",0
"Danes bo prevladovalo oblačno vreme, ponekod so možne tudi padavine. Konec tedna bo sicer brez dežnih kapelj, a z oblačnostjo. Danes bo zmerno do pretežno oblačno, v notranjosti bodo možne padavine. ""Jutri bo oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo čez dan občasno deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem okoli 20 stopinj Celzija. V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho,"" pišejo na Agenciji RS za okolje. Podrobnejšo vremensko sliko za kraje, ki vas zanimajo, si lahko ogledate na naši strani www.vreme.net. Kam za vikend? Predlogi: V soboto bo v Mariboru humanitarni Tek za upanje, ki ga organizira Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna. V Ljubljani bo javna športna in kulturna prireditev Oživimo Fužine! Sosed sosedu človek. V Celju bo do nedelje Evropska razstava psov, kjer bodo izbirali najlepše predstavnike vseh pasem. Na različnih lokacijah po Sloveniji bodo medtem potekale klubske pasemske razstave. Na mejnih prehodih verjetno zastoji Če ste nameravali za konec tedna iz države, naj opozorimo, da vas lahko na mejnih prehodih doletijo daljše čakalne dobe. Čeprav so v skladu z včerajšnjim dogovorom sindikati na carini ""fante malo poslali na počitek"", kot se je danes za zurnal24.si izrazil Dušan Miščevič, pa so na njihovo mesto stopili policisti. Vodja stavkovnega odbora ob tem pravi: ""Stavko bomo iz enega sektorja prenašali na drugega."" Zastoje tako lahko pričakujemo tudi konec tedna. Okoli 12. ure so sicer vozniki na mejnih prehodih po informacijah Prometno-informacijskega centra čakali tudi do štiri ure: – tovorna vozila pri vstopu: Gruškovje 4 ure, Starod 20 minut, – tovorna vozila pri izstopu: Gruškovje 1 uro, Petišovci 40 minut, – osebna vozila pri vstopu: Sočerga 20 minut, Slovenska vas 20 minut, Dragonja 1 uro in 30 minut, Rigonce 1 uro in 30 minut, Petišovci 30 minut, Sečovlje 1 uro, Jelšane 40 minut, – osebna vozila pri izstopu: Dragonja 1 uro, Sečovlje 30 minut.",0
"Stanislav Meglič, ki so ga bulmastifi napadli leta 2006, je ponudbo zavrnil Bo zaradi novih okoliščin, ki jih je Megličev zagovornik Franci Matoz predstavil sodišču, Megliču pripadla še višja renta? Na sodišču se je danes odvila še ena obravnava glede višine odškodnine do katere je upravičen Tržičan Stanislav Meglič zaradi napada bulmastifov iz leta 2006. Kot nam je povedal Megličev zagovornik Franci Matoz, sodišče danes še ni sprejelo končne odločitve glede višine odškodnine. Zagovornik družine Baričevič Emil Zakonjšek je Megliča in njegovega zagovornika Francija Matoza pozval k mediaciji, vendar sta ga zavrnila. Zagovornik družine Bričevič: pravdni postopek pomeni zapletanje Za Zakonjška vztrajanje pri pravdnem sodnem postopku pomeni zavlačevanje in zapletanje. Po njegovih besedah je namreč zadeva tako zapletena zaradi spremenjenih okoliščin, torej smrti obeh prvotno toženih strank, da se je ne more reševati »z medsebojnim mešetarjenjem«. Mediacija se mu zato zdi idealna rešitev. Zato je tudi poudaril, da ni tožena stranka tista, ki ima interes zavlačevati zadevo in dodal, da če bi tožeča stranka sprejela njihov predlog, bi prišli dosti bližje rešitvi spora. Matoz meni, da njihova stran ne zavlačuje, mediacija, ki je zanj »izguba časa«, pa bi po njegovih besedah po nepotrebnem podaljševala postopek. Zavlačevanja postopka je obtožil nasprotno stran. Zaslišani trije izvedenci ekonomske stroke Sodišče je sicer danes zaslišalo izvedence ekonomske stroke, ki so predstavili svoje poglede glede poškodb in primernosti želene odškodnine in mesečne rente. Hkrati sta Matoz in Meglič predstavila še nekatere nove okoliščine (zdravstvene izvide)glede Megličevega zdravstvenega stanja, ki jih bodo izvedenci preučili do prihodnje obravnave. Meglič sicer za nepremoženjsko škodo zahteva 112.669 evrov, dobrih 40 tisoč evrov za premoženjsko škodo in 462,59 evra mesečne rente, ki pa bi jo morali skupaj z obrestmi izplačati še za obdobje od marca 2006.",0
"Državnozborska komisija, ki preiskuje nakupe vojaške opreme od leta 1994 do 2007, je potrdila poročilo o delu komisije, ki ugotavlja številne nepravilnosti pri nabavi orožja. Po besedah predsednika Zvonka Černača je eden od njegovih sklepov, da večina projektov v okviru izvajanja temeljnih razvojnih programov na ministrstvu za obrambo, ki so bili predmet preiskave, ni bila izvedena transparentno. Kot je povedal, v nobenem primeru ni bil izveden javni razpis za nabavo opreme, naročila pa so bila v večini raziskovanih primerov izpeljana na podlagi neposrednega naročanja. V nekaterih primerih so bila izvedena tudi ""brez ustreznega preverjanja cen in kakovosti"". V ozadju so bile strankarske povezave V poročilo so med drugim tudi zapisali, da so bili v posameznih primerih nakupi izvedeni prek posrednikov, v ozadju nekaterih poslov pa so bile strankarske povezave. Kot je pojasnil Černač, gre za tedaj vladajočo LDS. Pri nakupu lahkih oklepnih vozil 6x6 je takratna vlada Antona Ropa po Černačevih besedah Sistemsko tehniko ""za bagatelno ceno"" prodala podjetju Viator&Vektor Ropovega strankarskega kolega Zdenka Pavčka. Opozicije ni bilo Glede odsotnosti dveh članov komisije iz vrst opozicije, Aurelia Jurija (SD) in Antona Anderliča (LDS), je Černač dejal, da to obžaluje. Član komisije Srečko Prijatelj (SNS) je sicer ob prihodu s seje povedal, da je poročilo sestavljeno korektno. Jožef Hrovat (NSi) pa je dodal, da je bilo ob odsotnosti Anderliča in Jurija sprejeto soglasno.",0
"Avstrijska banka Hypo bank je nakelskemu trgovcu odobrila 4,4 milijona likvidnostnega posojila. ''Smo edina tuja banka, ki je konkretno podprla ta del reševanja Merkurja,'' pravijo v banki. Vodstvo Hypo bank International se je danes odločilo, da Merkurju odobri 4,4 milijona likvidnostnega kredita. Gre za šestmesečni dogovor, v tem času pa bomo spremljali razvoj in napredek načrta prestrukturiranja Merkurja, je za 24ur.com povedala tiskovna predstavnica Hypo Alpe Adria Group Nataša Crnkovič. Smo edina tuja banka, ki je konkretno podprla ta del reševanja Merkurja, je dodala. Hypo bank je odobrila posojilo Merkurju. Dolgotrajnost pogajanj je posledica reševanja tehničnih vprašanj glede posojila, so pojasnili v banki, kjer novi kreditni odbor bolj previdno presoja tveganja in odobritve kreditov. Preostale iz konzorcija 11 bank so na drugi strani že minule tedne zagotovile sodelovanje pri zagotavljanju 35 milijonov evrov posojila nakelskemu trgovcu. Kljub pozitivni odločitvi Hypo banke o sodelovanju pri kreditiranju posojilo ni v skladu s pričakovanji. Dogovori so potekali namreč o dolgoročnem sindiciranem posojilu in ostale banke so odobrile kredite s petletno odplačilno dobo. V Hypo banki pa so se odločili za kratkoročno posojilo, vendar ne izključujejo možnosti njegovega poznejšega reprogramiranja, če bo uprava Merkurja zagotavljala pozitivne rezultate in se osredotočila tudi na dodatne oblike reševanje družbe. V celovški Hypo banki so izpostavili, da so edina avstrijska banka, ki sodeluje pri kreditiranju Merkurja in tudi ena redkih tujih, ki so se vključile v reševanje nakelskega podjetja. Je pa naš delež nadproporcionalen glede na delež naše vpletenosti na dolžniški strani, je poudarila predstavnica za odnose z javnostmi v banki Nataša Crnkovič. V Merkurju pričakujejo, da bodo kredit lahko tudi podaljšali V vodstvu Merkurja, kjer so sicer odobritev kredita za napolnitev prodajnih polic pričakovali že novembra, so pojasnili, da se tudi druge banke s takimi pogoji kreditiranja strinjajo. Zato bo uprava pogodbo v taki obliki predvidoma prihodnji teden predstavila upniškemu odboru in nadzornemu svetu, po njihovi potrditvi pa sodišče zaprosila za odobritev. Še pred tem bo uprava najprej preverila, ali je tako spremenjena kreditna pogodba še skladna z načrtom finančnega prestrukturiranja, kakršen je bil oddan sodišču. V Merkurju so pojasnili, da posojilo ostaja v višini 35 milijonov evrov, po preteku pol leta pa pričakujejo, da ga bodo lahko ob ustreznih rezultatih tudi podaljšali. Trenutno je Merkur sicer likviden in v postopkih nabave novih izdelkov. Po prejemu kredita, predvidoma v prihodnjih tednih, pa se bo obseg nabave lahko še povečal, je izjavo predsednika uprave Blaža Pesjaka sporočil Merkurjev predstavnik za odnose z javnostmi Rok Istenič.",1
"Ali lahko težave Grčije, Portugalske in še katere od evropskih držav zlomijo evro? Kaj bi to pomenilo za naše prihranke? Ekonomisti in politiki nas mirijo, da je to zgolj najbolj črn scenarij te krize.",0
"Ljubljana - Casino Ljubljana je v prvih osmih mesecih letos ustvaril 2,5 milijona evrov izgube, vendar je poslovi izid kljub temu za 18 odstotkov boljši od lanskega. Družba je v tem obdobju ustvarila 4,77 milijona evrov bruto prihodkov, kar je 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Obisk v prvih osmih mesecih pa je bil za 20 odstotkov višji od lanskega. Izboljšani rezultati poslovanja so posledica prenove igralniške ponudbe ter učinkovitejšega trženja igralnice Grand Casino Ljubljana, tako na domačem kot na tujih trgih, menijo v družbi. Igralnica v Ljubljani je prihodke povečala za 44 odstotkov, največ po zaslugi povečanja prihodkov na igralnih avtomatih, ki so bili višji od lanskih kar za 78 odstotkov. V tem času je bil tudi uspešno dokončana popolna prenova igralnega salona na Miklošičevi v centru Ljubljane, poslovanje katerega bo v bodoče ključno za dokončno sanacijo družbe.",1
"Stranka NSi je danes na letnem posvetu v Rimskih Toplicah podprla Milana Zvera iz SDS za skupnega predsedniškega kandidata na jesenskih volitvah. Kot je povedala predsednica NSi Ljudmila Novak, so sklep o podpori Milanu Zveru, ki se je udeležencem posveta tudi predstavil, sprejeli z aklamacijo. Menijo namreč, je dejala, da je Zver odličen kandidat za predsednika, saj se je doslej izkazal na vseh svojih političnih funkcijah in deluje kot zmeren, pošten ter zaupanja vreden politik, s tem pa zastopa tudi vrednote njene stranke. Zadovoljstvo nad odločitvijo NSi je izrazil tudi Zver, ki je članom te stranke med drugim povedal, da bo to že peta skupna kandidatura s ""sestrsko stranko"" na predsedniških volitvah, če pri tem vključijo še njihove predhodnike, Slovenske krščanske demokrate. Za drugega otroka vsaj dodatna subvencija Sicer pa so člani NSi na današnjem posvetu obravnavali tudi varčevalne ukrepe in rebalans proračuna, v zvezi s tem pa so razpravljali predvsem o nekaterih ukrepih, ki jih stranka sprejema ali podpira nekoliko težje. V okviru nadaljnjih dogovarjanj o rebalansu se bodo zato skušali dogovoriti o tem, da bi vrtec za drugega otroka bil vsaj polovično subvencioniran, za tretjega in vse nadaljnje otroke pa bi bil še naprej brezplačen, saj je takšnih primerov zelo malo. ""Kar se tiče porodniškega dopusta, smo zadovoljni, da ima Slovenija še vedno posluh za matere porodnice, vendar menimo, da nadomestila ne bi smeli zniževati tistim materam, ki imajo plačo oziroma nadomestilo v višini do 600 evrov,"" je predlog NSi pojasnila Novakova in dodala, da se v stranki zavedajo nujnosti ukrepov, zato jih tudi podpirajo. Ob tem pričakujejo, da bodo tudi sindikati in vsi ostali partnerji v pogajanjih sprejemali razumne odločitve.",1
"Dokler lahko hodite s svojimi nogami, ne pokličite trojke, saj se ta ne bo odločala namesto vas, apelira svetovalec nemške vlade Jürgen von Hagen ""Občutek mi pravi, da dokler lahko hodite s svojimi nogami, ne pokličite trojke,"" v intervjuju za Delo Sloveniji polaga na dušo svetovalec nemške vlade Jürgen von Hagen (na sliki), ki sicer v intervjuju pove, da nemški kanclerki Angeli Merkel ne svetuje. Po mnenju von Hagna se v mnogih prezadolženih državah ob uvajanju bolečih strukturnih reform porajajo vprašanja, komu naprtiti breme, kar reforme blokira. ""To je politični zastoj. Ne vem, ali se nanaša tudi na Slovenijo, a če se, lahko pripelje do predloga: »Pokličimo trojko, pa naj ona sprejme to odločitev.« Ne, trojka tega ne bo storila namesto vas. Ne bo. Ne bo prišla in vam rekla, storite to, to in to."" Pojasnjuje, da bi se trojka pogajala z vlado, ta pa bi nato še vedno potrebovala zeleno luč za ukrepe v parlamentu. ""Zunanji igralec, kakršen je trojka, ne more rešiti notranjih konfliktov. Saj ni več tako, kot je bilo v avstro-ogrskem imperiju, kjer je veliki mož na Dunaju odločal o vsem,"" dodaja v smehu. 'Merklovo bi nadaljnja posojila Grčiji stala položaja' Evrska dolžniška kriza je dodobra zamajala temelje koalicije Angele Merkel. Opozicija, domnevno pa tudi nekateri koalicijski partnerji, se upirajo nadaljnji pomoči Grčiji, zaupanje javnosti je nizko. Pomoč v obrokih po von Hagnovih besedah v Nemčiji imenujejo 'taktika salame', kjer ""namesto da bi vam dali celo salamo in vam naložili, da jo takoj celo plačate, vam režemo majhne in tanke koščke"". Po njegovem mnenju to ljudi jezi, saj imajo občutek, da se jih vleče za nos. ""Če se bo breme reševanja grških dolgov še bistveno povečalo med tem in prihodnjim novembrom, bi to lahko gospo Merkel stalo tudi njenega kanclerstva. To bi bilo v Nemčiji zelo nepopularno, ljudje bi rekli, saj nam je vendarle obljubila, da nas to ne bo nič stalo,"" meni. 'ECB in Evropska komisija nimata pojma' V pogovoru kritično ocenjuje kompetence trojke, ki jo sestavljajo Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropska centralna banka (ECB) in Evropska komisija. ""Le IMF ima strokovno znanje, z 20 ali 30 let izkušenj pri ukvarjanju z državami v fiskalnih krizah. (...) Evropska komisija in ECB pa nimata pojma. Nimata izkušenj in ljudi s potrebnim strokovnim znanjem,"" pravi. Zakaj imata potem prste zraven pri ukrepanju v kriznih državah? ""Naši politiki, ko so se odločili, da dajo finančno pomoč Grčiji in nato še Portugalski, niso želeli vsega prepustiti le IMF.""",0
"Po novem bodo morali v Črni gori poleg domačinov tudi turisti plačevati davek na okolje. V Črni gori bodo morali turisti plačevati davek za okolje. V Črni gori bodo morali turisti od 15. junija naprej plačati tudi davek za okolje, s katerim želijo zaščititi črnogorsko naravo. Tako bo davek, ki ga domačini že plačujejo, sedaj obremenil tudi turiste, ki ga bodo plačali ob vstopu v državo. Tovrstna vstopnica bo veljala leto dni, stala bo pa od 10 evrov za osebne avtomobile pa vse do 150 evrov za avtobuse in tovornjake. Na črnogorskem ministrstvu za turizem menijo, da se število turistov zaradi tega ne bo zmanjšalo, upajo pa, da se bo zmanjšalo število vozil, ki bodo hrumela po njihovih cestah. V nekaterih delih Črne gore, ki jo je lani obiskalo približno milijon turistov, davku nasprotujejo, saj menijo, da njihova država še ni postala ena vodilnih turističnih destinacij in bi davek lahko vplival na to, da bo Črno goro obiskalo manj turistov.",0
"Po njenem imenovanje kaže na morebiten konflikt interesov Z imenovanjem Arneja Misleja in Boruta Bratine v AUKN je Darja Radić izgubila upanje, da je agencija neodvisna. Po mojem mnenju je to dokaz, da ne moremo govoriti, da imamo neodvisno Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb AUKN, pravi ministrica za gospodarstvo Radićeva. Z imenovanjem Misleja, ki je častni konzul Indonezije in nekdanji uvoznik indonezijskega premoga, v akreditacijsko komisijo je bilo moje upanje, da imamo res agencijo, ki je neodvisna od politike in ostalih interesnih skupin, dokončno pokopano , je dejala. Ne verjamem več, da je agencija neodvisna organizacija, ki bo profesionalno upravljala z državnim premoženjem, pravi ministrica. Na morebiten konflikt interesov po njenem mnenju kaže tudi imenovanje Bratine v akreditacijsko komisijo, saj da profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti piše tudi pravna mnenja in svetuje direktorjem državnih podjetij. V akreditacijski komisiji so poleg Bratine, ki tudi vodi komisijo, in Misleja še Milena Pervanje, Jože Glazer, Eva Boštjančič, Vesna Razpotnik in Jernej Pikalo. Agencija je v sredo s položaja predsednika nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne odpoklicala Jadranka Medaka, ki je bil eden od kritikov projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš 6. Med drugim je izrazil dvom o zadostni kakovosti velenjskega premoga, zaradi česar naj bi bilo treba uvažati tudi indonezijski premog.",0
"Stečajni upravitelj Mipa išče nove najemnike, da delavci ne bi ostali brez zaposlitve. Tovarna Košaki bo namreč 15. avgusta zapustila proizvodne prostore Mipa v Tolminu. V Mipu iščejo najemnike. Ob zapletih s prodajo premoženja družbe Mip v stečaju se obeta še menjava najemnikov proizvodnih prostorov v Tolminu. Tovarna mesnih izdelkov Košaki bo namreč po preteku najemne pogodbe 15. avgusta zapustila proizvodne prostore Mipa v Tolminu. Stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič že išče nove najemnike, da delavci ne bi ostali brez zaposlitve. Benedejčič je povedal, da se je doslej že pogovarjal z dvema zainteresiranima najemnikoma za najem tolminskega obrata, v prihodnjih dneh pa se bo srečal še s tretjim. Zaradi slabše prodaje in manjšega izvoza naj bi se mariborska družba Košaki po letu dni dokončno odpovedala tolminskemu proizvodnemu obratu. Po Benedejčičevih besedah bi bilo iskanje najemnika preko razpisa predolgo. Zato se je začel pogovarjati s tistimi, ki so se že v lanskem letu skupaj s Košaki potegovali za najem. Rad bi dosegel, da 15 sedanjih zaposlenih delavcev, nekdanjih zaposlenih v Mipu, ne bi ponovno ostalo brez zaposlitve, je še dejal. V Košakih so razmišljali tudi o odkupu tolminskega obrata, vendar zaradi trenutnih težav ponudbe za nakup ne bodo oddali, je še povedal stečajni upravitelj Mipa. Iz družbe GIC pa so medtem danes poslali sporočilo za javnost, v katerem pojasnjujejo razmere, ki so pripeljale do tožbe na novogoriškem okrožnem sodišču zaradi neplačila opravljene cenitve nepremičnin Mipa, ki jo je naročil stečajni upravitelj Benedejčič. Po njihovih navedbah so Benedejčiča večkrat opozorili na plačilo storitve, ki jo je naročil maja 2009. Cenitve, ki so bile izdelane strokovno po pravilih stroke, ki so bile s strani stečajnega upravitelja prevzete in v skladu s sprejeto ponudbo stečajnega upravitelja je bil tudi izdan račun. Naročeno storitev je bil stečajni upravitelj tako nesporno dolžan plačati, so zapisali v sporočilo. Ovire v prodaji nepremičnin so izključno posledica stečajnega upravitelja, ki ravna po svoje, ne spoštuje dogovorov in ne upošteva veljavnega prava, so še zapisali v GIC. Nad ravnanjem stečajnega upravitelja smo podpisniki izredno razočarani, saj izkazuje nedovoljeno vplivanje na stroko, ki je po zakonu edina kvalificirana, da ocenjuje vrednost nepremičnin.",0
"Začne se s tihim šušljanjem na hodnikih, nadaljuje z nepričakovano potezo vodilnih. Čeprav potiho pričakuješ, te doleti kot strela iz jasnega si odpuščen! Kaj je dobro vedeti, ko postaneš brezposeln? Koliko je maksimalna višina denarnega nadomestila, ki jo brezposelni lahko prejme? Čustveni vpliv zaradi izgube službe na vsakem pusti drugačen pečat. Vseeno pa je dobro vedeti, kaj je po začetnem šoku dobro narediti najprej in kakšne ugodnosti brezposelna oseba sploh ima. Če vas zanima, kakšne pravice imate kot brezposelna oseba, kdaj in do katere višine ste upravičeni pri uveljavljenju denarnega nadomestila ter zakaj kot brezposelni opravljati občasna dela in hkrati ostati prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, kliknite na cekin.si.",0
"Slovenci smo upravičeno jezni! Predsednik uprave NLB si je vzel milijon evrov, stečajni upravitelji brez sramu jemljejo tam, kjer ni, največja slovenska podjetja propadajo zaradi pohlepa posameznikov. Pa smo edini? Je preživetje Citigroupa odvisno od enega človeka? Cena nafte ni odvisna samo od ponudbe in povpraševanja, ampak tudi od iger špekulantov, ki z umetnim ustvarjanjem povpraševanja dvigujejo cene nafte. Med velikimi igralci so skoraj vse večje svetovne banke. Med njimi tudi tiste, ki so se znašle tik pred propadom, na primer Citigroup. Hčerinsko podjetje te banke Phibro se je ukvarjalo samo s tveganimi posli na naftnem trgu in je bilo v preteklih letih izjemno uspešno ter velja za najbolj profitabilni del skupine. Ta je z velikanskimi vložki, vrednimi milijarde dolarjev, krepko vplival na dvig cen nafte na mednarodnem trgu, ki smo ga zaznali tudi pri nas. Zaslužki, ki jih špekulanti pospravijo v žep, pa so ogromni. Samo v bankah, ki imajo sedež v New Yorku in so jih pred propadom reševali z davkoplačevalskim denarjem, bi morali za izplačila špekulativnih nagrad nameniti vsaj pet milijard dolarjev. O tem, kdo bo denar dobil in kdo ne, odloča po pooblastilu vlade odvetnik Kenneth Feinberg, ki pa se je znašel pred eno od najtežjih odločitev v svojem življenju. Ali bomo v Ameriki videli množične demonstracije ali propad ene od največjih bank? Več na cekin.si.",0
"ZZZS študente opozarja, naj ne pozabijo na obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob začetku novega šolskega in študijskega leta dijake in študente med 18. in 26. letom poziva, naj si pravočasno uredijo obvezno zdravstveno zavarovanje, saj bodo sicer obravnavani kot samoplačniki in jim storitev ne bo krilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Dijaki in študenti, ki so dopolnili 18 let in so mlajši od 26 let, se lahko v obvezno zdravstveno zavarovanje vključijo kot družinski član, pogoj pa je, da se šolajo. Zato morajo ob začetku novega šolskega leta potrdilo o šolanju predložiti zavezancu za prijavo, na primer delodajalcu starša, prek katerega so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje. Na ZZZS dijakom in študentom svetujejo, da potrdila o šolanju predložilo čim prej. Skrajni rok, v katerem lahko študenti in dijaki tudi po preteku potrdila o šolanju koristijo zdravstvene storitve na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja, je namreč 30 dni po izteku potrdila o šolanju. To pa pomeni, da mora študent, ki se mu bo potrdilo o šolanju izteklo 30. septembra letos, novo potrdilo predložiti najpozneje do 30. oktobra letos, še bolje pa prej, saj je treba upoštevati tudi čas, ki ga zavezanec za prijavo potrebuje, da potrdilo predloži ZZZS. Obvezno zdravstveno zavarovanje velja za čas, ki je naveden v potrdilu o šolanju oz. dokler ima oseba status šolajoče se osebe, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Ko posameznik zaključi šolanje, izgubi status študenta ali dopolni 26 let, ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje kot družinski član. V tem primeru se mora v zavarovanje vključiti na drugi podlagi. Kot navajajo na ZZZS, med drugim obstaja tudi možnost vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje prek pristojnega centra za socialno delo, upravičenost pa ugotavlja pristojni center za socialno delo. V tem primeru prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje občina stalnega prebivališča. V primeru zaključka šolanja ali pavziranja pa na ZZZS priporočajo tudi ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za razliko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti.",1
"Policista. V zameno za 300 evrov naj bi uredila, da prekrškarja na cesti ne bi več ustavljali. Kronska priča Jožef Ban se je izkazal za neverodostojno pričo, sodnica pa je zaradi pomanjkanja dokazov bivša krška prometna policista Gorazda Kostevca in Jerneja Žvara oprostila. Državna tožilka je za oba predlagala enoletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let, o morebitni pritožbi pa bo še razmislila. Plačal ""za varnost na cesti"" Obtožnica je policistoma očitala, da sta od rednega prekrškarja Bana zahtevala 300 evrov za policijski piknik, v zameno pa ga policisti ne bi več ustavljali na cesti. Zalomilo se je, ko so policisti Bana vseeno ustavili, on pa naj bi jim povedal o dogovoru s policistoma. Na pobudo policistov je Ban ovadil Kostevca in Žvara, v ovadbi pa natanko navedel, kdaj in kje se je s policistoma dobil ter kdaj in koliko jima je plačal. Pozneje je ovadbo preklical, priča s specializiranega tožilstva pa je povedala, da se ji je Ban potožil, da se boji, kaj se bo zgodilo, če bosta obtožena izvedela za ovadbo. Policisti so dobili celo informacijo, da sta policista Bana pretepla. ""Ni podkupil, le posodil"" Na sodišču je Ban povedal, da je policistu denar le posodil in pričal zelo raztreseno. Ker iz njegovega pričanja ni bilo mogoče razbrati, za kaj natančno gre, je sodnica policista, ki sta bila lani že pogojno obsojena zaradi ponarejanja plačilnih listkov in spravljanja glob od tujcev v svoj žep, zaradi pomanjkanja dokazov oprostila.",0
"Prejel le 659.000 evrov bruto Na vrhu stotih najbolj plačanih menedžerjev lanskega leta, ki so že razkrili prejemke, se je uvrstil prvi mož Krke Jože Colarič. 100. mesto pa zaseda predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič. Lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev so objavili v časopisu Dnevnik, se bo pa v jesenskih mesecih verjetno spremenila, saj vse gospodarske družbe še vedno niso objavile prejemkov članov uprav in nazornih svetov, nekatere pa kljub zakonskim obveznostim tega ne naredijo pregledno. Na vrhu lestvice je Jože Colarič, ki je za vodenje Krke prejel 659.000 evrov bruto, sledita mu član uprave Krke Aleš Rotar 521.000 evrov bruto in generalni direktor družbe Scania Slovenija Harald Woitke 494.711 evrov bruto. Ti menedžerji so se po ugotovitvah Dnevnikovega novinarja Matjaža Polaniča na vrh zavihteli predvsem zaradi propada gradbenih baronov Ivana Zidarja in Dušana Črnigoja, ki sta v preteklih letih služila največ. Skupno so prejeli 21 milijonov evrov v enem letu Deseterico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev dopolnjujejo še člana uprave Krke Zvezdana Bajc 474.000 evrov bruto in Vinko Zupančič 379.000 evrov, nekdanji predsednik uprave Save Janez Bohorič 313.000 evrov, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk 310.800 evrov, nekdanja člana Savine uprave Vinko Perčič 292.000 evrov in Emil Vizovišek 291.000 evrov ter glavni izvršni direktor SKB Andre-Marc Prudent 278.100 evrov. Teh sto menedžerjev je lani skupno prejelo 21,1 milijona evrov bruto, vsak med njimi pa je dobil povprečno 17.600 evrov bruto na mesec. Zanimivo je tudi to, da za uvrstitev na lestvico ni treba, da družba, ki jo vodiš, posluje dobro. Tako so se nanjo uvrstili tudi nekdanji predsednik uprave Nove KMB Matjaž Kovačič, predsednik uprave NLB v odhajanju Božo Jašovič, Janez Bohorič, Vinko Perčič in Emil Vizovišek, kljub temu da njihove družbe poslujejo z ogromnimi izgubami.",1
"Ljubljana - Z načrtovano dokapitalizacijo Slovenskih železnic (SŽ), ki bi družbo rešila pred stečajem, je povezanih vse več neznank. Čeprav je bilo iz skopih uradnih informacij do zdaj mogoče razbrati, da bi država povečanje kapitala izpeljala samo z bilančno pretvorbo 134,3 milijona evrov, ki naj bi jih SŽ dolgovala zaradi izločitve infrastrukture, očitno temu ni (več) tako. Ravno nasprotno, v gradivu k predlogu zakona o nadomestitvi izpadlega kapitala, ki smo ga dobili na vpogled na Dnevniku, je tako predvideno, da bo država obveznosti poravnala iz proračuna. Natančneje, 134,3 milijona evrov naj bi država SŽ vrnila v petih obrokih po skoraj 27 milijonov evrov, pri čemer naj bi prvega poravnala še letos. Ali to torej pomeni, da bo pri dokapitalizaciji NLB in glede na to, da na veliko klesti investicije, vsako leto do leta 2015 našla dodatnih 27 milijonov evrov, ki jih bo poleg vsakoletnih izdatkov za gospodarske javne službe vlagala v SŽ? ""Minister bo o vsem podrobno poročal po sprejetih odločitvah na vladi v zvezi s tem, predvidoma ta teden,"" so nam včeraj pojasnili na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič. Domnevi iz zgornjega vprašanja pa pritrjuje že omenjeno vladno gradivo. V njem je namreč ministrstvo zapisalo, da ""zaradi nujnosti sprejema zakona za zdaj še ni bilo mogoče natančno določiti, v okviru katerih proračunskih postavk se bodo zagotovila potrebna sredstva"". Na ministrstvu dodatnih pojasnil niso želeli dajati. Že v petek smo poročali, da so imeli na predlog zakona o nadomestitvi izpadlega kapitala več pripomb v vladni službi za zakonodajo. Tam so predlagano rešitev z vidika utemeljenosti zahtevka za povračilo kapitala, ki ga je ministrstvo konec lanskega leta prejelo od SŽ, in državnih pomoči ocenili kot sporno. Podobnega mnenja so po naših podatkih tudi na ministrstvu za finance Franca Križaniča, kjer naj bi SŽ pri utemeljevanju zahtevka za povračilo denarja za izločeno infrastrukturo očitali celo ""šibko dokazno dokumentacijo"". Prav tako so v pripombah poudarili, da so SŽ državno pomoč prejele v okviru prestrukturiranja med letoma 2003 in 2005 in da je država že takrat odpravila ovire za uspešno poslovanje SŽ. Če je s stališča ministra Vlačiča še logično, da se je vprašanje kapitalskega reševanja železnic odločil rešiti z zakonom, s čimer je politično odgovornost za morebitni stečaj SŽ vnaprej naprtil državnemu zboru, pa je težko razumeti, zakaj na ministrstvu javno ne omenjajo možnosti reševanja železnic prek prisilne poravnave ali celo stečaja ""starih"" SŽ. Čeprav naj bi SŽ po strateških usmeritvah že prihodnje leto poslovale s pozitivno ničlo, je namreč odprto vprašanje, ali bodo železnice na dolgi rok sposobne odplačati več kot 350 milijonov evrov dolgov in ali ne bi bilo pametneje njihove zgodbe začeti pisati na novo. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Zagotovila vodstva Soda, da bodo Muri še naprej stali ob strani, so cinizem najhujše vrste, pravi poslanec Žerjav. Mura ne potrebuje podpore, potrebuje rešitev, meni. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik se bo ob 15. uri sestal s prokuristom Mure Zdenkom Podlesnikom. Ta je pred odhodom v Ljubljano dejal, da ne pričakuje, da se bo vrnil z denarjem, temveč da bo dobil odgovor, kaj je še mogoče storiti pri reševanju podjetja. Po odstopu še zadnjega potencialnega rešitelja Mure država vlagateljev ne bo več iskala. Predsednik upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe Sod Uroš Rotnik pa od vodstva tekstilnega velikana pričakuje nadaljnje aktivnosti s ciljem ohranitve čim večjega števila delovnih mesti. Sod bo Muri zagotovo tudi v prihodnje stal ob strani, je zagotovil. Podlesnik zadnji optimist? Murin prokurist Zdenko Podlesnik še verjame v projekt reševanja podjetja. V ponedeljek je predstavil nov predlog, ki predvideva manj potrebnih sredstev 6,5 namesto 11 milijonov evrov, pa tudi ohranitev 300 delovnih mest manj kot predhodni. To je edini predlog, ki je še v igri. O stečaju Podlesnik noče govoriti, dokler ne poskusi vseh drugih možnosti. Kot sem že večkrat povedal, bomo najprej šli v postopke, ki nam jih zakon nalaga glede matične družbe Mura, potem pa bomo videli, kako se bo to odrazilo na hčerah, je dejal. In število zaposlenih? Podlesnik pravi, da so že maja govorili o 1700 ljudeh in napovedali, da jih bo vsak mesec nekaj sto manj, konec junija je bilo to 1400, zdaj je to 1100 oziroma 1000. Proizvodna za zdaj teče naprej Sod po Podlesnikovih besedah pomaga pri zagotavljanju sredstev za plače, in sicer v manjšem delu. Kljub temu Podlesnik meni, da bodo uspeli izpolniti obljubo in v septembru izplačati plače. Proizvodnjo pa selijo tja, kjer bo tehnološko bolj zaokrožena in racionalnejša, je povedal. Proizvodnja bo tekla ta in prihodnji teden, je zagotovil Podlesnik. Naslednje tedne se bo postopoma ustavljala, nakar se bodo preselili in nadaljevali v zmanjšanem obsegu. Delavce iz ljutomerskega obrata bodo preselili v Mursko Soboto, vzporedno pa tečejo pogovori z interesentom, ki bo zaposlil približno 150 delavcev. Mislim, da je realna možnost, da se bo s 1. januarjem obnovila druga vrsta proizvodnje. Ponudba Švicarjev je bolj resna, kot so bile za celotno podjetje. Gre za podjetje, ki ima več tisoč zaposlenih in dobre poslovne rezultate, ki smo jih preverili in upam trditi, da je realna, seveda pa bodo morala biti izpolnjena njegova pričakovanja v takšni meri, da se bo za zadevo odločil. V dogovorih s švicarskim vlagateljem so po Podlesnikovih besedah dorekli, kakšno skupino ljudi želi in s kakšnimi kvalifikacijami. Cinizem najhujše vrste Mura, največje tekstilno podjetje v Evropi, zaposluje 3300 ljudi. Koliko časa še? Socialna bomba v Prekmurju vse bolj tiktaka. Foto Dare Čekeliš To je cinizem najhujše vrste, pa je Rotnikove besede, da bo Sod Muri stal ob strani, komentiral poslanec in predsednik SLS Radovan Žerjav. Mura ne potrebuje nekoga, ki bi ji stal ob strani, temveč nekoga, ki bo hitro, učinkovito in brez nepotrebnega oklevanja našel dolgoročno rešitev za to podjetje, ki so ga v nastalo situacijo potisnile ne le zaostrene razmere v slovenskem in svetovnem gospodarstvu, pač pa predvsem slabo vodenje družbe v preteklosti, je dejal. Zmotilo ga je tudi po njegovem mnenju neodgovorno prelaganje pričakovanj na upravo in nadzornike Mure. Popolnoma nesprejemljivo se mi zdi, da vodilni ljudje drugega največjega lastnika Mure izjavijo kaj takega. To pravzaprav pomeni, da so pripravljeni pustiti svojo lastnino, da propade. Čas je, da se začne država obnašati odgovorno do svojega lastnega premoženja in da potegne resne poteze tako v zvezi s podjetjem Mura kot še z marsikaterim drugim podjetjem v njeni lasti, meni Žerjav. Sedaj je september. Na časovno bombo, ki je Mura, sem opozarjal že januarja. Junija je počilo in slabe tri mesece kasneje še vedno nimamo rešitve za to podjetje, kljub vsem pozivom, ponujenim predlogom in rešitvam. Zanima me, kaj namerava država kot drugi največji lastnik storiti z Muro? Ali bo res predlagala najslabšo možno rešitev stečaj? Stečaj? Vse bolj kaže, da se bo to zares zgodilo. Mura je namreč tudi po ponedeljkovih pogajanjih ostala brez denarja. Skrivnostna skupina tujih in domačih vlagateljev je od reševanja družbe odstopila, pri čemer so navedli podoben razlog kot tisti, ki so nad Muro obupali pred njimi prevelika finančna in pravna tveganja. Država vlagateljev ne bo več iskala. Sod je le še zagotovil plače za avgust, potem pa od uprave pričakuje, da zanje poskrbi sama ali da ravna v skladu z zakonom, kar najbrž pomeni če sredstev ne bo, bo morala predlagati stečaj.",0
"Služba. Težko jo je najti, jo dobiti in tudi obdržati. Ne samo da vam lahko marsikdo pod noge zmeče kup polen, tiste najhujše udarce si lahko zadate kar sami! Mogoče pa spadate med drugo vrsto ljudi, takšnih, ki absolutno sovražijo službo. Mogoče želite oditi, pa ne veste, kako bi bili politično korektni ali pa ne želite, da izpade tako, kot da jih boste vi pustili na cedilu? Mogoče ste celo zagrenjen uslužbenec, ki komaj čaka, da ga nekdo odpusti? Za vse take, ki svojo službo sovražite iz dna srca in vročično pričakujete dan, ko vas bo nekdo od pristojnih odpustil, predstavljamo pet preprostih načinov, da bo do tega srečnega dogodka prišlo že nekoliko prej. Ne prikažite se na delu Najlažji in najočitnejši način, da vas odpustijo. Vstajanje zgodaj zakaj in za koga že? Ni bolje lepo oddremati svoje, imeti prijeten in ležeren zajtrk, ne pa da se spravite v utesnjena službena oblačila. Nekajkrat se ne prikažite na delovnem mestu, pa si bo nekdo prav gotovo na vso moč prizadeval, da vas odpusti. Če želite biti popolnoma prepričani, da bo vaša nakana uspela, ne odgovarjajte na klice, elektronska sporočila, ne sporočite ne kje in ne s kom ste. Bodite dosledni če vas ni, vas ni! Primajajte se v rožicah, pridite pozno, delajte grozno, povejte na glas, pljuvajte na ves glas čez svojega šefa in poskrbite, da mu bo prišlo na ušesa. In izkoristite sodobno tehnologijo preverite načine, kako boste zlahka dosegli, da vas bodo odpustili, ko boste vi tako želeli ...",0
"Po petih letih krize globalno gospodarstvo znova slabi, opozarja prvi ekonomist OECD, ki težave vidi v nezadostnem in neučinkovitem odgovoru politike na izzive krize. Črnogleda je tudi napoved za Slovenijo, v primerjavi z majsko je precej slabša. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD po novem napoveduje, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,4 odstotka, leta 2013 za 2,1 odstotka, država pa bo rast, 1,1-odstotno, znova zabeležila v letu 2014. Napoved je precej bolj črna od majske, ko so v OECD za našo državo predvidevali dvoodstotno krčenje gospodarstva v letošnjem in 0,4-odstotno v naslednjem letu. Stopnja brezposelnosti naj bi letos znašala 8,5 odstotka, prihodnje leto naj bi se zvišala na 9,7 odstotka, leta 2014 pa na 9,8 odstotka. Cene življenjskih potrebščin naj bi se letos zvišale za 2,8 odstotka, prihodnje leto naj bi inflacija upadla na 2,3 odstotka, leto pozneje pa na 1,8 odstotka. Kot OECD ugotavlja zdaj, se je upadanje gospodarske aktivnosti podaljšalo. Padec domačega povpraševanja je sicer ublažil slovenski izvoz, izvajanje fiskalne konsolidacije pa je v državi zategnilo pas, posojila zasebnemu sektorju so se še zmanjšala. Brezposelnost se bo po njihovih predvidevanjih verjetno stabilizirala do konca leta 2013, medtem ko bodo inflacijski pritiski obvladljivi. Vladi sporočajo, da bo morala uresničiti zastavljeno pokojninsko reformo in na transparenten in trajnosten način poseči v reševanje slabih terjatev v bančnem sektorju, da bi zagotovila stabilnost finančnega sistema in oživitev kreditne aktivnosti. Prav reševanje bančnega sektorja v poročilu izpostavljajo kot glavno skrb države, ob tem pa omenjajo grožnjo z referendumom, ki bi lahko spodkopala zaupanje trgov. Zavrnitev določenih ukrepov, dodajajo, bi še podaljšalo recesijo. Javnofinančni primanjkljaj Slovenije naj bi po napovedih OECD letos znašal 4,3 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se znižal na 3,6 odstotka BDP, leta 2014 pa na tri odstotke BDP. Javni dolg naj bi po kriterijih, ki se uporabljajo v EU, letos dosegel 53,9 odstotka BDP, prihodnje leto naj bi se zvišal na 58,5 odstotka BDP, leta 2014 pa na 61 odstotkov BDP. Negativne napovedi se kar vrstijo Po podatkih slovenskega statističnega urada se je BDP v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. Napovedi gospodarske rasti za Slovenijo so poslabšale tudi druge institucije. Evropska komisija je v začetku novembra Sloveniji napovedala letos 2,3-odstotni, prihodnje leto pa 1,6-odstotni padec BDP in šele v letu 2014 0,9-odstotno rast. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar pričakuje, da se bo BDP letos skrčil za dva odstotka, prihodnje leto za 1,4 odstotka. Banka Slovenije napoveduje znižanje BDP letos za 1,8 odstotka, prihodnje leto za 0,7 odstotka, Gospodarska zbornica Slovenije pa za letos krčenje za 2,5 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka. Slabša napoved tudi za evroobmočje V ZDA januarja poteče veljavnost davčnih olajšav za vse davkoplačevalce, obenem pa stopijo v veljavo avtomatični varčevalni ukrepi za znižanje proračunskega primanjkljaja, ki je že četrto leto zapored presegel 1000 milijard dolarjev. To je tako imenovani fiskalni prepad, ki se mu poskušajo v ZDA na vsak način izogniti. Če jim to ne bo uspelo, bi velik negativni šok lahko v recesijo pripeljal tako ZDA kot globalno gospodarstvo. OECD je napovedi poslabšala tudi za evroobmočje. Medtem ko mu je maja še napovedovala 0,9-odstotno gospodarsko rast v letu 2013, zdaj pravi, da se bo BDP skrčil za 0,1 odstotka. Brezposelnost v evroobmočju bo letos 11,1-odstotna, v prihodnjem letu pa se bo zvišala na 11,9 odstotka. Še višjo brezposelnost v državah z evrom OECD pričakuje v letu 2012, ko naj bi stopnja brezposelnosti dosegla 12 odstotkov. Organizacija v najnovejši napovedi globalno gospodarsko okrevanje v prihodnjem letu označuje kot omahljivo in neenotno . Po petih letih krize globalno gospodarstvo znova slabi, poudarja prvi ekonomist OECD Pier Carlo Padoan. Vzrokov za to je več, glavni pa je občuten padec zaupanja. Pomanjkanje zaupanja v veliki meri odraža nezadosten ali neučinkovit odgovor politike, tako v smislu preskromnih kratkoročnih ukrepov kot tudi pomanjkanja kredibilnih dolgoročnih strategij, poudarja Padoan. Oboje sicer ni pomanjkanje razumevanja o težavah in potrebnih ukrepov, pač pa neuspeh pri zagotavljanju konsenza glede političnega ukrepanja, ugotavljajo v OECD. Če odločevalcem še naprej ne bo uspelo primerno ukrepati, bo to imelo resne posledice, svari organizacija.",0
"Lani je ustvarila 25 milijonov evrov čiste izgube Banka Celje je lani ustvarila 25 milijonov evrov čiste izgube, kar je skoraj 68 odstotkov več kot leto prej. Levji delež izgube je povzročilo povišanje stroškov oslabitev in rezervacij, ki so bili lani za 20 odstotkov višji kot predlani. Letos je banka tako oblikovala za 63,9 milijona evrov dodatnih oslabitev, pred oslabitvami in rezervacijami pa je banka ustvarila 36,6 milijona evrov dobička. V banki so sicer ob predstavitvi letnega poročila, ki ga je danes potrdil nadzorni svet, poudarili, da so lani ohranili dobro operativno in strukturno likvidnost. Obenem pa so ustvarili tudi 13-odstotni količnik kapitalske ustreznosti, kar je za 1,39 odstotne točke manj kot predlani. Banka je lani za 6,6 odstotka znižala stroške poslovanja. Poleg letnega poročila se je nadzorni svet seznanil tudi s podatki o tekočem poslovanju banke, obravnavali pa so tudi dopolnjeno strategijo poslovanja banke do leta 2017. Nadzorniki so potrdili tudi gradivo za skupščino delničarjev, ki bo 30. maja.",0
"V soboto šesturna protestna prekinitev dela? Sindikat igralniških delavcev in uprava Hita sta znova sedla za mizo zaradi za soboto napovedanega nadaljevanja stavke. Tokrat naj bi stavka v Parku in Perli trajala šest ur. Poteka in vsebine popoldanskih štiri ure trajajočih pogajanj nobena stran ne želi komentirati. Po neuradnih informacijah ne stavkovni odbor ne Hitova pogajalska skupina ne popuščata, zaradi česar se bodo pogovori v petek zvečer nadaljevali, je za Radio Slovenija poročal novinar Valter Pregelj. Predstavniki igralniškega sindikata in Hitove uprave so tokrat že tretjič sedli za pogajalsko mizo. Dvakratni poskus, da ne bi bilo triurne opozorilne stavke v noči s prejšnjega petka na soboto, namreč ni bil uspešen. Pogajalci takrat niso prišli dlje od prve stavkovne zahteve, s katero igralničarji terjajo od uprave takojšen preklic odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe in preklic sporazuma o delovnem času. Vodstvu očitajo kršitve pogodb, aktov in dogovorov Zaposleni v igralništvu vodstvu novogoriške igralniške družbe očitajo številne kršitve pogodb, notranjih aktov in sprejetih dogovorov v skupno 12 točkah. Novogoriška enota sindikata igralniških delavcev je v pisnem sporočilu pozvala nadzorni svet in lastnike Hita, še posebej državo, naj prepreči poskus uprave, da bi med sobotno stavko na delo razporedila večje število študentov. 20 študentov naj bi pripeljali iz igralnice v Kranjski Gori in jim plačali štirikratni znesek od običajne urne postavke, zaposlenim prek študentskega servisa v Novi Gorici pa naj bi za delo med stavko plačali dvakrat več. Če ponudbe ne bi sprejeli, naj bi jih čakala odpoved delovnega razmerja, kar v igralniškem sindikatu označujejo za manipulacijo z mladimi in ne dovolj izkušenimi ljudmi, ki se jih sili v delo na specifičnih delovnih mestih v igralnici.",0
"Cene nafte so se na svetovnih trgih spet nekoliko zvišale in se ustalile tik pod 100 dolarjev. Cene nafte so se danes na svetovnih trgih spet nekoliko zvišale in se ustalile tik pod 100 dolarjev. Za sod 159 litrov zahodnoteksaške lahke nafte je bilo treba v elektronskem trgovanju popoldne v Singapurju odšteti 98,52 dolarja, kar je 34 centov več kot v petek. Severnomorska nafta brent pa se je na borzi na Londonu povzpela na rekordnih 96,55 dolarja za sod. Vlagatelji na naftnem trgu so pred prihajajočo zimo še vedno zaskrbljeni glede zalog Vlagatelji na naftnem trgu so pred prihajajočo zimo še vedno zaskrbljeni glede zalog, nestrpno pa pričakujejo tudi skorajšnje srečanje ministrov Organizacije držav izvoznic nafte Opec o morebitnem nadaljnjem povečanju proizvodnje. Ministri Opeca se bodo srečali 5. decembra v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih. Srečanje Opeca bo po mnenju analitikov zelo pomembno ne glede na odločitev ministrov, saj se bo šele po tej odločitvi lahko oblikovalo razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Cena nafte Opeca se je v petek oblikovala pri 91,52 dolarja za sod, kar je 16 centov višje kot v četrtek, je danes zapisano na spletni strani 12-članskega kartela. Sicer pa naftni trgovci pozorno spremljajo tudi podatke o gibanju cen delnic naftnih podjetij v ZDA, ki so se tokrat pocenile bolj od pričakovanj. Poleg tega so se v ZDA občutno zmanjšale zaloge destilatov, predvsem kurilnega olja in dizelskega goriva. Pričakovati je, da se bo povpraševanje po kurilnem olju prihodnji mesec, ko se zima tudi koledarsko začne, še povečalo. Ameriški severovzhod je sicer največji uporabnik kurilnega olja. Cene nafte so se od začetka leta povečale že za 64 odstotkov, med razlogi za zviševanje cen črnega zlata pa velja izpostaviti številne motnje v dobavi v največjih proizvajalkah, kot je denimo Nigerija, močno povpraševanje na Kitajskem in v Indiji ter negotovost glede iranske jedrske krize.",0
"Celje - V vodstveno ekipo Tuš Holdinga v teh dneh prihaja mednarodno uveljavljeni manager Stan Miller, ki bo vodstvu Tuš Holdinga na ravni celotne skupine, še posebej pa v telekomunikacijskem stebru, svetoval pri strateškem razvoju in poslovanju. Miller je član uprave nizozemskega poslovnega velikana KPN in predsednik uprave KPN International. Z njegovim prihodom so v Tuš Holdingu okrepili vodstveno ekipo, ki med svojimi prioritetnimi nalogami ohranja skrb za celostno upravljanje posameznih poslovnih funkcij Tuš Holdinga in njihovo povezavo v celoto. Z vpeljavo sodobnih specializiranih znanj in širino mednarodnih izkušenj bodo v holdingu poskrbeli za nadgradnjo in razvoj celote dejavnosti Tuš Holdinga - trgovine, zabave, energetike, nepremičnin in telekomunikacij, so sporočili iz družbe.",1
"Upokojenci bodo danes prejeli julijske pokojnine, tisti s pokojnino do 622 evrov pa bodo v skladu z varčevalnim zakonom prejeli tudi letni dodatek. Letni dodatek bo prejelo približno 395 tisoč upokojencev. Tisti, katerih pokojnine ne presegajo 414 evrov, bodo dobili dodatek v znesku 368 evrov. Tisti s pokojnino od 414,01 do 518 evrov bodo prejeli dobrih 223 evrov, tisti s pokojnino od 518,01 do 622 evrov pa 166 evrov. Upokojenci, ki prejemajo več kot 622 evrov pokojnine – teh je približno 200 tisoč –, pa do letnega dodatka zaradi varčevalnih ukrepov niso upravičeni. Zavod bo za izplačilo dodatka letos skupno namenil približno 90 milijonov evrov, prihranek v primerjavi s finančnim načrtom zavoda za letos pa bo približno 50 milijonov evrov, je dejal generalni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež.",1
"Združenje podizvajalcev pri GZS-ju bo obvestilo tudi Evropo Duhovnikova vztraja Istega dela ne bomo dvakrat plačevali. Podizvajalci, ki so protestirali pred Darsom, pa napovedujejo nadaljnje proteste, zapore vseh avtocest in demontažo neplačane opreme. Nekaj čez sto članov Združenja podizvajalcev je pred stavbo Darsa zahtevalo plačilo za opravljena dela na Pomurski avtocesti. Predsednice uprave Darsa Mateje Duhovnik pred protestnike ni bilo, zato so javno prebrali peticijo in napovedali nadaljnje ukrepe državljanske nepokorščine. GZS po poteh OZS-ja Kot je storila že Obrtna zbornica Slovenije OZS, tudi Združenje podizvajalcev GZS tokrat napoveduje zapore vseh avtocest. Če Dars zahtevam ne bo prisluhnil, bodo podjetniki iz že zgrajenih avtocest demontirali vso opremo, ki še ni plačana. Ker so sredstva za gradnjo avtoceste prišla tudi iz evropskih kohezijskih skladov, bodo podizvajalci o stanju obvestili tudi širšo evropsko skupnost. Vztrajali bodo, dokler ne bodo prejeli plačila za opravljena dela. Podizvajalci so ogorčeni, ker Dars ne prekine pogodb z dobro znanimi insolventnimi izvajalci in jim denar na poziv plačuje vnaprej. Dars po njihovem mnenju zavestno krši veljavno zakonodajo, saj pri tem spregleda upravičene terjatve podizvajalcev. Pri tem vlado in Dars pozivajo, naj nadaljuje prekinjeno gradnjo na nedokončanih odsekih avtocest. Požar se tudi sprašuje, kako lahko Dars na neplačani avtocesti, ki nima še niti uporabnega dovoljenja, že dve leti in pol sploh pobira cestnino. Dars s pravnim mnenjem nad zahtevke Duhovnikova je po protestih v prostorih Darsa predstavnikom medijev ponovno zatrdila, da so sredstva izplačali že glavnemu izvajalcu SCT-ju. Dvakratno plačilo - še enkrat posebej podizvajalcem, bi bilo protizakonito, kar je Dars podkrepil s pravnim mnenjem mariborskega Inštituta za gospodarsko pravo. To mnenje pravi, da ob trenutku nastopa insolventnosti glavnega izvajalca Dars ni več upravičen neposredno izpolnjevati zahtevkov podizvajalcev, je po protestih povedala Duhovnikova. Požar To ni dvakratno plačilo Predsednik Združenja podizvajalcev Mirko Požar je na protestu poudaril, da denarja sploh ne zahtevajo od Darsa, temveč z bančno garancijo od SCT-ja, zato se to ne more razumeti kot dvakratno plačilo. Pri tem je Požar navedel nekaj primerov tovrstne prakse iz tujine - Direkcija za ceste v BiH-u je dosegla izplačilo SCT-jevih podizvajalcev v višini 3,8 milijona evrov ravno na ta način. Finančno ministrstvo je nad Inštitutom Požar navaja tudi mnenje finančnega ministrstva, ki pravi, da je treba poplačati podizvajalce, dokončati dela in predati dokumentacijo prvi vseh opravljenih delih, ki jih je priznal DDC. Finančni minister Franc Križanič je za časopis Finance dejal, da je stališče ministrstva nad pravnim mnenjem inštituta. Dars zavestno krši zakonodajo? Septembra 2009 smo obvestili Dars, da glavni izvajalec, SCT, podizvajalcev ne plačuje. Tudi po tem je Dars še naprej plačeval glavnega izvajalca, ni ukrepal, kar ni v skladu z razpisno dokumentacijo in pogodbo, je zatrdil Požar. Po drugi strani pa Dars trditve podizvajalcev zavrača kot neresnične - večino zahtevkov naj bi posredovali šele leta 2010, tudi za dela, opravljena do sedem let pred tem. Nekaterim podizvajalcem pa Dars tudi očita, da so najprej predložili izjave, da so vse obveznosti poplačane, potem pa posredovali zahtevke za terjatve, ki so zapadle še pred predložitvijo izjave.",0
"Najslabše ocene učinkovitosti trga dela in razvitosti finančnega trga Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti izgubila 12 mest in se znašla na 57. mestu med 142 državami. Za ekonomista Bernarda Brščiča je to znak za alarm. Svetovni gospodarski forum v svojem poročilu o svetovni konkurenčnosti 2011-2012 ugotavlja, da Švica ohranja položaj najbolj konkurenčnega svetovnega gospodarstva predvsem zaradi dobrih gospodarskih rezultatov na praktično vseh področjih. Kot največje prednosti švicarskega gospodarstva WEF izpostavlja inovacijsko sposobnost, tehnološko razvitost in učinkovitost trga dela. Še posebej dobro ocenjeni so švicarske znanstvene in raziskovalne ustanove, dober prenos raziskovalnih dognanj v gospodarstvo in močni raziskovalno-razvojni oddelki v podjetjih. Švica je na vrhu lestvice tudi po kakovosti in preglednosti javnih institucij ter delovanju pravne države, infrastrukturi, trdnem finančnem sistemu in stabilnem makroekonomskem okolju. Švici sledijo Singapur, ki se je s tretjega povzpel na drugo mesto, Švedska lani druga, Finska lani sedma, ZDA lani četrto mesto, Nemčija lani petem mestu, Nizozemska lani osma, Danska lani deveta, Japonska lani šesta in Velika Britanija lani 12.. Pred nami Indija, za nami Mehika Slovenija je pristala na 57. mestu med 142 državami, medtem ko je bila lani na 45. mestu med 139 državami. Na letošnji lestvici je tik za Indijo ki je izgubila pet mest in pred Mehiko ki je pridobila osem mest. Slovenija je dobila najboljše ocene za področje višjega izobraževanja in usposabljanja 21. mesto ter zdravja in osnovnega izobraževanja 24. mesto. Sledila so področja tehnološke pripravljenosti 32. mesto, makroekonomskega okolja 35. mesto, infrastrukture 37. mesto ter inovacij 40. mesto, učinkovitosti trga dobrin 48. mesto, razvitosti poslovanja 49. mesto in delovanja institucij 55. mesto. Velikost trga Slovenijo uvršča na 80. mesto. Najslabše ocene je Slovenija dobila za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga oboje 102. mesto. Največji težavi Slovenije dostop do financiranja in neučinkovita birokracija Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji dostop do financiranja. Sledijo neučinkovitost vladne birokracije, stroga delovna regulativa, davčne stopnje in davčna regulacija. Brščič Za slabo stanje je kriva država Ekonomist Bernard Brščič meni, da poslabšanje konkurenčnega položaja Slovenije zaznavajo praktično že vse institucije, ki se s tem ukvarjajo. Po njegovem mnenju padec na lestvici konkurenčnosti domačih opazovalcev ne preseneča, saj se je v zadnjih treh letih izjemno poslabšalo poslovno okolje . Za nastali položaj je neposredno odgovorna država, ki ni vzpostavila reda na najbolj kritičnih področjih dostop do finančnih virov, neučinkovita birokracijo in toga delovnopravno zakonodaja, pravi Brščič. Izboljšave so nujne Prav na teh najšibkejših točkah slovenske konkurenčnosti, bi po Brščičevem mnenju država morala poskrbeti za red in institucionalne spremembe. Tu je zlasti pomemben trg dela, ki ga tudi v Svetovnem gospodarskem forumu izpostavljajo kot izjemno rigidnega in nefleksibilnega, je dejal. Izboljšati bi bilo treba tudi finančni sektor, saj vemo, da imata državni banki zelo velik tržni delež, banke pa niso dobro upravljane, je dejal Brščič. Ob tem je izpostavil še problem političnih kreditov, kjer se politično ustreznim posameznikom dajejo neustrezno zavarovani krediti, posledično pa podjetja, ki bi imela zanimive podjetniške ideje, do teh sredstev vsaj v državnih bankah ne morejo priti . Gaspari Vlada je ukrepe sprejela Na objavo lestvice se je odzval tudi minister za razvoj in evropske zadeve ter začasni minister za gospodarstvo Mitja Gaspari. Poudaril je vladne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in ukrepe glede bančnega sektorja, sprejete februarja letos. Na upad konkurenčnosti slovenskega gospodarstva se je odzval tudi Andrej Vizjak SDS. Meni, da je nižji položaj na lestvici posledica neustrezne gospodarske politike Pahorjeve vlade ter da potrjuje kritike gospodarstvenikov in opozicije.",0
"V ponedeljek se bo v Ljubljani tradicionalno začel veseli december, in sicer s prižigom luči. Nameščenih bo 64 kilometrov svetlobnih skulptur in lučnih girland na sedmih smrekah in drugih drevesih, največja smreka (15 metrov) bo na Prešernovem trgu. Okrasitev bo stala slabih 167 tisoč evrov brez DDV. V veselem decembru bodo poleg sejmov in sprevodov Miklavža in dedka Mraza številni brezplačni koncerti. Med nastopajočimi bo znova ljubljenka ljubljanskega župana Zorana Jankovića Danijela, poleg nje pa Siddharta, Modrijani, Čuki, Nuša Derenda, Alenka Godec, Elda Vilder, Neisha, Crvena jabuka, Murat & Partizan, Time to Time, Fake Orchestra. Silvestrovanja bodo tradicionalno na štirih prizoriščih. Na Kongresnem trgu bodo na prehodu v novo letu zabavali Soul Fingers, Natalija Verboten in Kingstoni. Novost letošnjega veselega decembra v Ljubljani je drsališče na Kongresnem trgu, ki bo obratovalo vsak dan med 9. in 22. uro, vsak dan bodo med tem časom tri ure brezplačnega drsanja.",1
"Dva milijona ljudi je po vsem svetu protestiralo proti multinacionalki Monsanto in njihovim načrtom, da si podredijo pridelavo hrane. A glede na njihovo uspešno lobiranje in politične povezave se številni sprašujejo, kako močan mora biti glas ljudstva, da bo dovolj. Če bi se mi pridružilo 3000 ljudi, bi to štela za uspeh, je dejala organizatorka protesta proti Monsantu Tami Canal. Namesto tega je njeno sporočilo po svetu podprlo dva milijona ljudi, kolikor jih je včeraj v 436 mestih v 52 državah protestiralo proti multinacionalki, ki si je v nekaterih delih sveta popolnoma pokorila proizvodnjo semen in škropiv, prodajo slednjih pa okrepila z genskim modificiranjem prvih. Tami pravi, da je iniciativo proti Monsantu začela zaradi svojih otrok. Kot starš ne morem mirno stati ob strani in opazovati njihovega početja. Skrbi me za zdravje, življenjsko dobo in plodnost mojih otrok, je dejala. Več o Monsantovem spornem vzponu iz tovarne kemikalij na vrh bioinženiringa pa lahko preberete TUKAJ. Facebook iniciativo pa je ustanovila, potem ko je propadel zakonski predlog, v ZDA znan kot California Proposition 37, ki bi uvedel obvezno označevanje gensko spremenjene hrane. Nekaj, kar je za razliko od ZDA, uspelo v Evropi. Dva milijona vpijočih v puščavi Monsanta očitno ne skrbijo preveč. Na protest se niso posebej odzvali, na njihovi spletni strani pa piše, da ni enega samega dokaza, da uporaba gensko spremenjenih žit povzroča bolezni . S tem se seveda ne bo strinjal francoski znanstvenik, pa še marsikateri njegov kolega, ki si je drznil izvesti raziskavo s tega področja. Gilles-Eric Seralini je septembra lani predstavil dve leti trajajočo študijo o nevarnostih GSO. Podgane je dve leti hranil s koruzo NK603, ki je, ne glede na to, ali je bila vzgojena s herbicidom RoundUp ali ne, povzročila več tumorjev, bolezni jeter in ledvic kot druga koruza. Ali je imel Seralini popolnoma prav ali ne, na tem mestu ne bomo ugotavljali, lahko pa bi bil zgovoren naslednji podatek po objavi članka so Seralinija napadli, da je njegova raziskava slaba in postregli z izsledki lastnih raziskav, ki sem jim poleg pristranskosti lahko očita tudi to, da so obravnavale krajše časovno obdobje gensko spremenjenih žit, o Seralinijevih izsledkih pa se je kmalu nehalo pisati celo v cenjeni strokovni reviji, ki ga je sprva objavila. Kmalu po objavi članka se je namreč na prej neobstoječe uredniško mesto pridruženega urednika za biotehnologijo zavihtel Richard Goodman, nekdanji Monsantov uslužbenec. Gilles Eric Seralini je v raziskavi dokazal, da dieta z gensko spremenjeno hrano povzroča tumorje in bolezni jeter in ledvic. Doživel je oster besedni protinapad in omejitev objav. Svoje pa imajo o Monsantovih neodvisnih študijah, ki so potrdile varnost njegovih proizvodov, povedati tudi prebivalci Mauija, kjer sumijo, da so prav po zaslugi Monsantovih semen in pesticidov številni končali v bolnišnici z resnimi respiratornimi težavami. Da to še zdaleč ni osamljen primer nepoštenega dela multinacionalke, so včeraj opozarjali tudi protestniki. V nameri, da bi prevzeli nadzor nad globalno prehransko verigo, največji lastnik semenskih patentov Monsanto lobira, podkupuje vplivne in toži male kmete, ovira in pa tudi neodvisne študije ali vpliva na njihove rezultate, je dejal geopolitični analitik William Engdahl. Kaj to pomeni v praksi? Monsanto je v ZDA politično povezan tako z demokrati kot republikanci. Pod republikanskim predsednikom Bushem starejšim jim je uspelo, da se je gensko spremenjena žita avtomatsko in brez predhodnih raziskav označilo kot varna za uživanje in vključilo v prehransko verigo. Do neodvisnega vladnega testiranja tako še vedno ni prišlo. Po demokratski stranki z Barackom Obamo pa je Monsantovim lobistom uspelo v enega od zakonov vriniti zakonsko določilo, ki sodiščem onemogoča prepoved sejanja ali prodaje kontroverznih gensko spremenjenih semen, pa čeprav bi v prihodnosti dokazali, da škodujejo zdravju. Poleg tega so s patenti svoja gensko spremenjena semena zaščitili tako pred ponovnim sejanjem kot laboratorijskimi analizami, ki jih ne odobri družba. Pri Monsantu spominjajo na zlobnega znanstvenika iz znanstveno-fantastičnih nadaljevank v petdesetih, ki ve, kaj je dobro za človeštvo, tudi če ljudje tega nočejo, je včeraj dejal neki protestnik, manjkali pa niso niti napisi, da je treba morilca ustaviti. Ne dvomom, da je Monsanto v svojih laboratorijih odkril kaj, kar lahko na dolgi rok pomaga človeštvu preživeti v spremenjenih klimatskih pogojih. A hočem pravico do izbire. Hočem vedeti, kaj jem, je dejal eden od protestnikov. Monsanto namreč ostro nasprotuje označevanju živil z oznako, da vsebujejo GSO. Pravijo, da glede na 100-odstotno varnost te hrane, za to ni nobene potrebe. Drugačnega mnenja so potrošniki, ki se bojijo, da imajo prav redki, hitro utišani znanstveniki, ki opozarjajo na posledice, kot so rak in neplodnost. Celo ameriška trgovinska veriga Whole Foods Market meni, da bi morala biti po zgledu EU tudi v ZDA vsa živila po letu 2018 označena s podatkom, ali vsebujejo GSO. Na Monsantovo jezo pa so objavili tudi podatke, da je prodaja živil, ko so jih označili z oznako brez GSO , poskočila za 15 do celo 30 odstotkov. V zveznih državah Vermont in Connecticut so tako že v obravnavi zakonski predlogi, ki bi v obeh državah uvedli obvezno označevanje izdelkov z GSO. Foto Thinkstock Čeprav se morda še največ govori o ameriških težavah z Monsantom, pa je bil shod globalen tudi zato, ker korporacija z monopolom duši kmetijsko pridelavo po svetu. Znan je primer indijskih kmetov, ki so zaradi previsokih cen Monsantovih semen storili množični samomor, brazilski kmetje se z multinacionalko borijo na sodišču. Imajo enake težave kot ameriški kmet, ki je moral družbi plačati visoko odškodnino, ker ni sejal njihovega semena, ampak drugorazredno , neoznačeno seme. Brazilski kmetje tako od Monsanta s skupinsko tožbo zahtevajo, da jim vrne šest milijard dolarjev, za kolikor naj bi v zadnjih letih preplačali semena. Monsantov patent namreč kmetom prepoveduje, da del pridelka shranijo in prihodnje leto spet posejejo. Dobra novica je, da je celo brazilsko višje sodišče pritrdilo kmetom, vendar se Monsanto ne da, njihovi odvetniki so že vložili pritožbo. Čeprav precej zaščiteni pred GSO in Monsantom, pa je včeraj protestiralo tudi na deset tisoče Evropejcev. V 27 članica EU naj bi bilo tako z GSO trenutno posejanih več kot 100.000 hektarjev površin, čeprav je v Evropi dovoljeno sejati le peščico GSO semen, med drugim koruzo MON810. Številni se zaradi morebitnih škodljivih vplivov na zdravje človeka in biotsko raznovrstnost v naravi zavzemajo za popolno prepoved, a je na evropski ravni ni, so se pa zanjo odločile nekatere posamezne države. Ob odkriti napovedi pohoda na Evropo in njeno striktno zakonodajo potrošnike v EU najbolj skrbi, da bi bili lobisti Monsanta in drugih multinacionalk dovolj uspešni, da bi tudi evropske zakonodajalce prepričali v svoj prav, onemogočili prost dostop do semen, na kar je namigovala ena od prvih oblik direktive o semenih, s tem pa bi ljudje izgubili avtonomno pravico do zdrave hrane.",0
"SCT, ki je gradil Onkološki inštitut, je pristal na prevzem dela krivde za pomanjkljivosti in napake pri gradnji vodovodnega sistema na inštitutu Foto: Anže Jamnik Gradbeno podjetje SCT , ki je sodelovalo pri gradnji Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, je pristalo na prevzem krivde oz. del krivde za pomanjkljivosti in napake pri gradnji vodovodnega sistema na inštitutu ter s tem tudi kritje dela stroškov, je na današnji novinarski konferenci povedal minister za zdravje Dorjan Marušič. Ministrstvo za zdravje bo na podlagi predloga SCT o načinu pristopa k sanaciji, podalo svoje mnenje, je dejal Marušič. Na podlagi tega bodo sprejeli dogovor za izvedbo sanacije vodovodnega omrežja. S tem imajo sicer na OI težave že vse od prevzema objekta. Težave tudi s klimatskim sistemom Dokončno odločitev bodo na ministrstvu sprejeli do 27. aprila. Če se s podjetjem ne bi uspeli dogovoriti, pa bo Marušič izkoristil bančno garancijo za sanacijo vodovodnega omrežja. SCT se je zavezal, da bodo bančno garancijo, ki je vredna okoli 2,3 milijona evrov, podaljšali za čas reševanja reklamacije. Ob vodovodnem sistemu naj ne bi ustrezno delovali niti klimatski sistemi. Nekatere nepravilnosti se pojavljajo tudi v operacijskih dvoranah. Ta vprašanja so po besedah Marušiča še odprta, v prioritetni obravnavi pa ostaja sanacija vodovodnega sistema.",0
"Bodo sploh videli svoj denar? 20 tujih delavcev gradbenega podjetja Gratim iz Sežane je svojo zadnjo plačo prejelo septembra. Živijo od pomoči Rdečega križa, lastnik podjetja pa se izmika. Večinoma bosanski delavci so v Slovenijo prišli pred leti. Pravijo, da so bili zadovoljni tudi s 400 evri na mesec, kar 12 pa jih živi na 50 kvadratnih metrih in za posteljo odštejejo 150 evrov, je za TV Slovenija poročal Matevž Podjed. Delavci živijo od pomoči Rdečega križa Lastnik podjetja jim vsak dan znova obljublja, kdaj jim bo spet izplačal sredstva, sami pa živijo le od hrane, ki jim jo daje Rdeči križ. Na telefon ne oglaša, delavcem grozi, ne plačuje niti prispevkov za njihovo socialno varnost. Gratim je kot podizvajalec Kraškega zidarja gradil vrsto stanovanjskih blokov v Sežani, a Kraški zidar očitno ni razlog za propad podjetja. V zadnjem obdobju, ki je bilo za njih zelo težko, smo jim poravnavali vse obveznosti v roku, nekajkrat celo pred rokom, je poudaril Jure Smole iz tega podjetja. Bo primer končal na sodišču? In kaj počne inšpekcijska služba? Prekrškovni postopek je v teku. Če se delodajalec pritoži, se stvar seli na sodišče, če pa plača kazen, potem je to pač v tej fazi končano, pravi inšpektor Borut Brezovar. Možnost vlaganja tožb v imenu posameznega delavca je omenil tudi sindikalist Bojan Kramar iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. A ker s svojim premoženjem odgovarja družba Gratim in ne lastnik, se lahko zgodi, da bodo delavci ostali praznih rok, lastnik pa bo ustanovil novo podjetje.",0
"Ljubljana - Vlada je včeraj nepričakovano in brez obrazložitve zamenjala dva člana upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe, ki odloča o prodajah državnega premoženja: Jano Grbec (SDS), članico uprave Hita, in Danila Marina (NSi), predsednika uprave Palome. Predlog za zamenjavo je po pojasnilih tiskovnega predstavnika vlade Valentina Hajdinjaka poslalo ministrstvo za finance, vendar vse kaže, da gre za nov primer znotraj strankarskega obračunavanja, pri katerem se odstranjuje tudi nekatere, ki opozarjajo na sporno početje državnih organov in članov vladajočih strank. To zlasti velja za Jano Grbec, ki je v nemilost lastne stranke padla že lani, ko je novogoriški strankarski odbor SDS začel opozarjati na klientelizem v lastnih vrstah. Lokalne člane stranke je zmotila zlasti močna vloga mariborske družine Petek v gospodarstvu in njihovo vpletanje v državne posle. Grbčeva naj bi se jim postavila po robu tudi v Hitu, večkrat naj bi strankarskim kolegom v Ljubljani poskušala dopovedati, da so se pred volitvami borili proti klientelizmu, zdaj pa takšno početje dopuščajo, nam je zatrdilo več virov. Moteča naj bi bila tudi, ker ni podlegala lobističnim vplivom, ko se je odločalo o Sodovih prodajah državnega premoženja. Z včerajšnjo odločitvijo vlade je Jana Grbec dobila tudi jasen signal, naj odstopi s položaja članice uprave Hita. Nadzorniki Hita bodo namreč predvidoma prihodnji teden ponovno odločali o načrtu poslovanja za letošnje leto, ni pa izključeno niti, da se bodo do seje stopnjevali pritiski za kadrovske zamenjave v vrhu Hita. Glede zamenjav v upravnem odboru Soda je očitno sodu izbilo dno dogajanje na ponedeljkovi seji upravnega odbora, na katerem naj bi Jana Grbec in Danilo Marin izrazila največ pomislekov glede predlagane privatizacije Pozavarovalnice Sava. Kot je znano, je pripravljen strokovno vprašljiv predlog, po katerem bi četrtino zavarovalnice s prvo javno prodajo (IPO) prepustili fizičnim osebam. Člani upravnega odbora so sejo prekinili, saj so od uprave na čelu z Markom Pogačnikom zahtevali dodatna pojasnila, sinoči pa se je seja nadaljevala. Upravni odbor je v manj kot dveh urah potrdil prodajo, hkrati z dokapitalizacijo pozavarovalnice v višini 80 milijonov evrov, pri kateri Sod ne bo sodeloval. Vprašanje je tudi, zakaj Sod tako hiti s prodajo Pozavarovalnice Sava, ki sodi po priporočilih vlade med dolgoročne naložbe, sočasno pa odlaša s prodajo naložb, ki bi jih moral prodati do julija. V enem mesecu je tako mnenje glede prodaje pozavarovalnice popolnoma spremenil tudi Marko Pogačnik, za katerega velja, da se vse bolj zbližuje s SDS, čeprav sodi v kvoto NSi. Sod trdi, da s prodajo hiti zato, ker je treba vzpostaviti lastniško strukturo, ki bo dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje in konkurenčnost. Vlada je sicer včeraj sprejela tudi odstop Boža Predaliča s položaja člana upravnega odbora Soda, ki je pred časom odstopil zaradi nezdružljivosti politične funkcije s članstvom v nadzornih svetih državnih podjetij. Mimogrede, Predaliču so, kot namigujejo naši viri, šteti dnevi tudi na položaju generalnega sekretarja vlade. Novi člani upravnega odbora Soda so postali Tomaž Perše (sekretar na finančnem ministrstvu), dr. Matej Breznik (direktor ameriške podružnice Biogen Idec, donedavna zaposlen v GlaxoSmithKline in nesojeni direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, uvrščajo pa ga v krog znancev družine Petek) in Tomaž Rožen (SDS, župan Črne na Koroškem). Marina naj bi NSi žrtvovala zaradi očitkov o poskusu spornega menedžerskega lastninjenja Palome, še trdijo naši viri.",0
"Potem ko je finančni minister Janez Šušteršič včeraj znova zatrdil, da Slovenija ne bo potrebovala mednarodne finančne pomoči, danes ekonomist Jože P. Damijan ugotavlja: ""Bo Slovenija morala zaprositi za pomoč EU? Ja."" Le še vprašanje časa je, kdaj bo Slovenija zaprosila za pomoč Evropsko unijo (EU). Na to bosta vplivala dva dejavnika, projekt sanacije bank in nadaljevanje evrske krize. Na prvi dejavnik Slovenija lahko vpliva, na drugega ne, ugotavlja v svojem blogu ekonomist Jože P. Damijan. Sanacija bank Slabe in zelo slabe terjatve slovenskih bank znašajo med 6 in 8 milijard evrov. ""Denimo, da se vlada odloči sanirati vseh 8 milijard evrov slabih terjatev. To pomeni, da mora v ta namen bankam nadomestiti te terjatve z državnimi obveznicami v enaki protivrednosti (če bi jih nadomestila po knjigovodski vrednosti) oziroma se mora v tujini v ta namen zadolžiti za več kot 25 odstotkov BDP. Če pa bi vlada ubrala bolj konservativno pot in bi pripoznala zgolj 6 milijard evrov, kolikor naj bi po oceni Umarja znašale slabe terjatve v prvem četrtletju letos, bi to pomenilo dodatno zadolžitev države v višini skoraj 17 odstotkov BDP,"" napoveduje Damijan. To pomeni, da bi se leta 2013 slovenski primanjkljaj zvišal s predvidenih treh odstotkov na kar 20 do 28 odstotkov. ""V trenutku, ko bo slovenska vlada tak ukrep napovedala, bodo pribitki na slovenske vrednostne papirje poleteli v nebo,"" pravi Damijan. Obrestna mera na slovenske desetletne obveznice bi presegla 12 odstotkov, 7 odstotkov pa je tista meja, pri kateri so Grčija, Irska, Portugalska in Španija prosile za evropsko finančno pomoč, saj je cena zadolžitve pri teh številkah tako visoka, da je nobena država ne more sama financirati. Obstaja kakšna rešitev? Da bi se država odpovedala sanaciji bank, ni mogoče, ugotavlja Damjan, saj ""nedelujoče banke oziroma kreditni krč dušijo gospodarstvo in so glavni razlog za vrnitev recesije"". Edina alternativa je, ugotavlja Damijan, da Slovenija bank ne sanira iz javnih financ, ampak iz evropskega stalnega sklada za zaščito evra (ESM). Tudi v tem primeru bi Slovenija morala za pomoč zaprositi EU. ""Razlika je le v tem, da mora v prvem primeru (Slovenija sanira banke iz javnih financ, op. p.) EU reševati celotne javne finance države, v drugem primeru (Slovenija sanira banke s pomočjo ESM) pa le prizadete banke v državi,"" pojasnjuje Damijan. ""Razlika je seveda tudi v posledicah za ekonomsko politiko: v prvem primeru se mora država prejemnica pomoči popolnoma odpovedati lastni ekonomski politiki in sledi le navodilom EK in ECB glede fiskalne konsolidacije (varčevanja), v drugem pa ohrani samostojno ekonomsko politiko, odpove pa se lastnini v bankah."" Krivda gre prejšnjim vladam Damijan še opozarja, da čeprav bo zdaj za vse kriva sedanja vlada, to, kar se dogaja zdaj, ni njena krivda, ampak krivda prejšnjih dveh vlad: ""Napake seveda sledijo že iz časov prve Janševe vlade (neprivatizacija bank, slab nadzor nad bankami v državni lasti, premajhna 'zaloga' v javnih financah za slabe čase ter pripravljena Virantova plačna reforma). Pahorjeva vlada je na tej osnovi nato delala katastrofalne napake (uveljavitev Virantove plačne reforme, dvig minimalne plače, ne-odločitev za sanacijo bank takoj na začetku, ko je bil obseg slabih kreditov še majhen, stroški zadolževanja v tujini pa zelo nizki).""",0
"Včeraj je bilo na zavodu prijavljenih več kot 120 tisoč brezposelnih, kar je največ po letošnjem aprilu. Glede na lanski oktober je brezposelnih več za 7,1 odstotka Konec oktobra je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 118.721 brezposelnih oseb. To je štiri tisoč oseb oziroma 3,5 odstotka več kot septembra, ko je bilo registriranih brezposelnih 114.669. Glede na lanski oktober je brezposelnih več za 7,1 odstotka. Kot so povedali na zavodu, je bilo povečanje brezposelnosti pričakovano in povsem v okvirih za ta del leta. V obdobju prvih desetih mesecev je bilo na v povprečju prijavljenih 119.460 brezposelnih oseb, kar je 9,3 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2012. Dodajmo, včeraj je bil na zavodu prijavljenih več kot 12 tisoč ljudi, kar je največ po letošnjem aprilu. K višji brezposelnosti najbolj prispevale izgube statusov Brezposelnost se je oktobra povečala predvsem zaradi večjega priliva mladih, ki so končali izobraževanje in so iskali prvo zaposlitev. Teh je bilo 5.956, vseh na novo prijavljenih brezposelnih oktobra pa je bilo 13.911, so povedali na Zavodu RS za zaposlovanje. Eden glavnih razlogov za tako hitro rast brezposelnosti je torej izguba študentskega statusa med mladimi. Ekonomist Sašo Polanec napoveduje, da se do konca leta ne bo veliko spremenilo. »To se spreminja v obdobju več let. Če pa bi želeli znižati stopnjo brezposelnosti, bi morali imeti gospodarsko rast, ne krčenja,« pojasnjuje Polanec. Rast pa bi morala biti večja od neke minimalne ravni. Več v članku: V dveh tednih skoraj štiri tisoč več brezposelnih. Odjavilo se jih je dobrih devet tisoč Iz evidenc se je medtem odjavilo 9.159 brezposelnih oseb. Zaposlilo oziroma samozaposlilo se jih je 5.355, kar je 16,6 odstotka manj kot septembra in 8,3 odstotka več kot oktobra lani. V letošnjih prvih desetih mesecih se je iz evidence odjavilo skupaj 87.591 brezposelnih oseb, od teh 56.350 zaradi zaposlitve, kar je 13,1 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2012, so še zapisali v poročilu. Glede na lanski oktober je brezposelnost ostala nižja le v območni službi Ptuj, za 7,1 odstotka, medtem ko stanje pred letom najbolj presegajo v območnih službah Ljubljana (za 11,4 odstotka), Koper (za 11,1 odstotka) in Trbovlje (za 9,0 odstotka).",0
"Ker ne more dobiti donosne službe, bo Newyorčanka tožila univerzo, na kateri je diplomirala, za povrnitev šolnine Newyorčanka Trina Thompson, ki pravi, da ne more dobiti službe, se je odločila, da bo zato tožila univerzo, na kateri je diplomirala. Foto: Shutterstock Trina Thompson je prejšnji teden na vrhovnem zveznem sodišču v Bronxu vložila tožbo proti univerzi Monroe, poroča ameriški časnik New York Post. 27-letnica zahteva vračilo 70 tisoč dolarjev, ki jih je zapravila za šolnino. Od aprila ni mogla dobiti donosnega dela Kot pravi Thompsonova, ni mogla dobiti donosnega dela že, odkar je aprila diplomirala iz informacijskih tehnologij. Po njenih besedah pa ji šolski urad za karierno svetovanje v Bronxu tudi ni nudil obljubljenega svetovanja pri iskanju zaposlitve. Univerza trdi, da je tožba brez osnove Predstavnik za stike z javnostjo univerze Monroe Gary Axelbank je medtem dejal, da je tožba popolnoma brez osnove. Univerza vztraja tudi pri tem, da diplomantom pomaga pri iskanju zaposlitve.",0
"Dallas - Ameriška letalska družba American Airlines je sporočila, da bo od 1. oktobra dalje začasno in za stalno ukinila 921 delovnih mest za stevardese. 228 jih bo odpuščenih, 449 gre prostovoljno, 244 pa na dva meseca trajajoči prisilni dopust. American Airlines zaposluje nekaj manj kot 15.000 stevardes. Družba se, tako kot ostale, ubada s posledicami finančne krize in recesije in ji je v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel promet za 10 odstotkov. Zaradi tega so v prvi polovici letošnjega leta za osem odstotkov zmanjšali število letov v primerjavi z enakim obdobjem lani. 228 odpuščenih stevardes se bo lahko zaposlilo nazaj, če se bodo razmere izboljšale. Na prisilni dopust pošiljajo 224 stevardes od začetka oktobra do decembra, ko se letalski promet vsako leto občutno zmanjša, 449 pa jih gre prostovoljno v pokoj ali pa kam drugam. Delnice starševskega podjetja America Airlines AMR so se v torek pocenile za 23 centov na 5,23 dolarja.",0
"Sevnica - Lisca je na ravni matične družbe do konca septembra ustvarila 15 milijonov evrov prihodkov, kar je sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Do konca leta bo Lisca ustvarila 20 milijonov evrov prihodkov, na ravni skupine pa 30 milijonov evrov. Čisti dobiček naj bi ob koncu leta dosegel pol milijona evrov. Kot so za STA povedali v Lisci, se je prodaja v prvih devetih mesecih zmanjšala na trgih nekdanje Jugoslavije, povečala pa na trgih zahodne Evrope, predvsem v Nemčiji in Rusiji, ki sta za Lisco - ta letos praznuje 55 let obstoja, kar bodo danes obeležili tudi na modni reviji - strateška trga. Lisca vse prihodke ustvari izključno pod lastnima blagovnima znamkama Lisca in Cheek by Lisca. Petino prodaje ustvari v Sloveniji, ostalo pa v evropskih državah in na Bližnjem vzhodu. Največ blaga je Lisca prodala v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji. Lisca tudi letos nadaljuje z odpiranjem novih prodajnih mest, samo v oktobru so oz. še bodo odprli tri nova, in sicer v Pragi, Zagrebu in v Cityparku v Ljubljani. Glavni izziv za leto 2011 za Lisco predstavlja vstop na kitajski trg. S kitajskimi partnerji, ki bodo danes prišli tudi na modno revijo, bodo predvidoma novembra podpisali pogodbo o sodelovanju. Lisca bo ob 55. rojstnem dnevu danes v Ljubljani pripravila tradicionalni modni dogodek, na katerem bodo med drugim predstavili ekskluzivno linijo prestige, ki jih je Liscina oblikovalka Suzana Gorišek oblikovala posebej za to priložnost, in linijo perila lisca selection s kristali Swarovski. Modne kolekcije so ustvarjale Liscine kreatorke Suzana Gorišek, Melita Letnar, Marjana Češnjevar, Ksenja Dermelj in Maja Ratajc pod vodstvom direktorice razvoja Lisce, Dragice Gantar. Na modni brvi bodo tudi tokrat znane slovenske in hrvaške manekenke, med drugimi Iris Mulej, Natalija Osolnik, Nika Globokar, Nadija Byčkova, Tina Katanić, Antea Kodžoman in druge.",1
"RTV Slovenija je nocoj v okviru dobrodelne akcije Stopimo skupaj, pomagajmo žrtvam poplav zbrala 582.000 evrov. Zbrana sredstva bo nacionalna televizija namenila za pomoč žrtvam novembrskih poplav. Osrednji dogodek akcije je bila nocojšnja posebna oddaja, ki bo potekala v živo iz studia Televizije Slovenija, začela pa se je ob 20. uri in sedem minut. Oddaja je bila sestavljena iz prispevkov novinarjev in dopisnikov RTVS z najbolj prizadetih območij in pogovora z različnimi gosti, ki so vključeni v saniranje škode in reševanje ljudi ter premoženja ob poplavah. V oddaji je sodeloval tudi Simfonični orkester RTVS s Tinkaro Kovač, Nušo Derenda, Darjo Švajger, Eroiko, Janom Plestenjakom, ansamblom Franca Miheliča, otroškim pevskim zborom RTV SLO in drugimi imeni slovenske glasbe, so sporočili iz RTVS. Voditelji osrednje oddaje so bili Slavko Bobovnik, Jasmina Jamnik in Jelena Aščić. Za žrtve poplav Novembrske poplave so najbolj prizadele Štajersko, Koroško, Posavje in Posočje. Voda je zalila številne stavbe – poškodovanih naj bi bilo nekaj tisoč stanovanjskih in poslovnih objektov – in ceste ter sprožila vrsto plazov. Za pomoč prizadetim so se po poplavah med drugim odločili Slovenska karitas, Rdeči križ Slovenije in poslanske skupine.",1
"Neuradno. Slovenija bo brez pritožbe plačala odškodnino obsojenemu šefu kriminalne združbe. Obsodbe. Prejšnji teden je Slovenijo doletelo sedem kazni zaradi prepočasnega sojenja. (Ne)pritožba. Slovenija, neuradno, najverjetneje ne bo nasprotovala plačilu odškodnine Kranjčanu Andreju Hartmanu, ki je pred več kot 15 leti vodil kriminalno združbo tihotapcev heroina. Spomnimo, Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu, je Sloveniji prejšnji teden naložilo, naj Hartmanu plača 1.200 evrov odškodnine, ker mu je slovensko pravosodje prepočasi sodilo zaradi tihotapljenja droge iz Bolgarije prek Slovenije v druge evropske države. “Prisilno odločanje o zadevah pred letom 2007 bi pomenilo poseg v pričakovane pravice ljudi, kar pomeni, da bi posamezniki dobili manjšo odškodnino od Slovenije, kot bi jo lahko od ESČP. MPJU Prav tako mu po oceni ESČP država ni zagotovila učinkovitega pravnega varstva. Državni pravobranilci se po neuradnih informacijah ne nagibajo k temu, da bi se država zoper sodbo pritožila. “Prisojena je relativno nizka odškodnina, dolgotrajnost sodnega postopka pa je ESČP nesporno ugotovilo ter utemeljilo. Zato je realno pričakovati, da bi sodišče enako sodbo izdalo tudi drugič,” je neuradno slišati iz pravosodnih vrst. Uradne odločitve glede pritožbe sicer še ni, saj rok za vložitev pritožbe še ni potekel. “V sodbah, ki jih je ESČP izreklo 18. oktobra, rok za vložitev zahteve po vnovični obravnavi zadeve pred velikim senatom ESČP poteče 18. januarja prihodnje leto. Do takrat ima država čas za presojo, ali bo to zahtevo vložila ali ne,” pojasnjujejo na pravobranilstvu. Letos obsojeni že 12-krat Prejšnji četrtek, ko je ESČP Hartmanu prisodilo odškodnino, jo je prisodilo še šestim pritožnikom, ki so na sodišču v Strasbourgu enako kot Hartman dokazali kršitve pravic do sojenja v razumnem roku, pritožbe proti Sloveniji pa so vložili leta 2005 ali 2006. Skupno bo morala država (če se ne bo pritožila) v šestih mesecih vsem sedmim izplačati 17.600 evrov. Letos je ESČP Slovenijo zaradi prepočasnega sojenja že 12-krat obsodilo, v samo enem primeru pa državi ni naložilo plačila odškodnine. “Pritožnik je v tem primeru ni zahteval,” dodajajo pravobranilci. Plačali že 14 tisočakov Država je tako do zdaj izplačala že tri odškodnine – skupno dobrih 14 tisoč evrov –, in sicer dve avgusta in eno v začetku oktobra. Do 19. januarja prihodnje leto pa mora izplačati še 12 tisoč evrov, saj je pred dnevi postala dokončna sodba, s katero je ESČP državo kaznovalo konec julija, država pa je ni izpodbijala s pritožbo. Odškodnine po 300 evrov Od leta 2007 sicer posamezniki lahko odškodnino zaradi nerazumno dolgih sodnih procesov terjajo neposredno od države, saj jim to omogoča zakon. “Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja praviloma ne pokriva zadev, vloženih pred 1. januarjem 2007. Kdor je pred tem vložil pritožbo na ESČP, lahko dobi višjo odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, kot bi jo dobil od Slovenije,” pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU). Država je do zdaj namreč odmerjala od 300 do 5.000 evrov.",0
"Ljubljana - Naložbe v fotovoltaiko se bodo po pričakovanjih do leta 2015 s sedanjih 35 do 40 milijard evrov zvišale na 70 milijard evrov letno. V EU, ki je po inštalirani moči sončnih elektrarn še vedno vodilna, se bodo investicije zvišale s sedanjih 25 do 30 milijard na več kot 35 milijard evrov letno, ugotavlja ta teden predstavljeno poročilo Solar Generation. Takšna naložbena intenzivnost bi omogočila zvišanje inštalirane moči sončnih elektrarn v svetovnem merilu s sedanjih 40 na 180 gigavatov v letu 2015, predvideva poročilo, ki je skupni projekt Evropskega združenja fotovoltaične industrije (EPIA) in Greenpeacea International. Samo v EU bi se inštalirana moč povečala s trenutnih 28 na skoraj 100 gigavatov do leta 2015, s potencialom rasti vse do 350 gigavatov do leta 2020. Vsako leto bi se v svetovnem merilu prihranilo 1,4 milijarde ton emisij ogljikovega dioksida oziroma 220 milijonov ton v EU. EU bi lahko s tako pospešeno gradnjo sončnih elektrarn v letu 2030 zadovoljila 12 odstotkov, celotni svet pa devet odstotkov energetskih potreb. Evropska fotovoltaična industrija, ki trenutno zaposluje več kot 300.000 ljudi, lahko do leta 2015 zagotovi delo 600.000 ljudem in ima ob ohranjeni podporni politiki še vedno potencial zagotovitve 1,6 milijona delovnih mest do leta 2020. EPIA in Greenpeace International ob tem pozivata politične odločevalce, da bi ohranili sistem podpiranja naložb v fotovoltaiko. Najuspešnejša oblika podpore je zagotovljen odkup električne energije.",1
"Kandidata za vstop v evropsko podružnico General Motors, ki naj bi se preoblikovala v podjetje Opel Europe, sta po nočnem maratonu samo še dva. Maratonsko nočno srečanje vodilnih predstavnikov nemške vlade in ameriškega avtomobilskega velikana General Motors GM je prineslo zgolj en rezultat v igri za vstop v evropsko podružnico General Motors GM, ki se bo predvidoma preoblikovala v Opel Europe, sta samo še italijanski Fiat in kanadska Magna. Končna odločitev o tem pa bo padla v petek. S štirih na dva interesenta Vprašanje Opla oz. GM Europe je tudi pereč problem pred septembrskimi volitvami, saj je samo v nemških Oplovih tovarnah zaposlenih 25.000 ljudi, kar je polovica od vseh zaposlenih v GM Europe. Pred srečanjem so bili sicer interesenti štirje. Poleg že omenjenih dveh se je za vstop v lastništvo zanimala še belgijska holdinška družba RHJ International, ki ima med drugim večinske deleže v treh izdelovalcih avtomobilskih delov in katere glavni lastnik je ustanovitelj ameriškega investicijskega sklada Ripplewood, zadnji trenutek pa je v igro vstopil še kitajski proizvajalec Beijing Automotive Industries Corporation. Medtem ko je kitajski ponudnik iz igre zaradi pozne ponudbe dejansko izpadel že v sredo, pa je na nočnem srečanju izpadel še RHJ International. Fiat in Magna morata na zahtevo vodstva GM in ameriškega finančnega ministrstva zdaj popraviti svoje ponudbe in pojasniti, kako nameravata zagotoviti kratkoročno likvidnost za podjetje. Škandalozna pogajalska taktika Končna odločitev glede investitorja v GM Europe je sicer v rokah ameriške krovne družbe GM in vlade v Washingtonu, ki mora potrditi GM-ov načrt prestrukturiranja, vendar pa imajo pomembno besedo tudi nemške oblasti, ki so GM Europe med drugim pripravljeni ponuditi premostitveno posojilo, dokler ne bo znan nov investitor, novemu strateškemu partnerju v GM Europe pa so pripravljeni dati več milijard evrov državnih jamstev za posojila, s katerimi naj bi saniral podjetje. Poleg tega so v Berlinu napovedali tudi, da se bodo v primeru stečaja GM zavzemali za skrbništvo nad Oplom, kar bi preprečilo, da bi se upniki GM polastili premoženja nemškega podjetja. Na srečanju v Berlinu, kjer so se z nemško kanclerko Angelo Merkel, gospodarskim ministrom Karlom-Theodorom zu Guttenbergom, finančnim ministrom Peerom Steinbrückom in predstavniki nemških zveznih dežel, kjer so Oplove tovarne, sestali predstavniki ameriškega finančnega ministrstva, uprave GM in prvi mož GM Europe Carl-Peter Forster, se jim glede modalitet nemške pomoči GM Europe ni uspelo dogovoriti. Nemški predstavniki so za neuspeh srečanja obtožili škandalozno pogajalsko taktiko ameriške strani. GM je namreč po poročanju tujih tiskovnih agencij zadnji trenutek zahteval dodatnih 300 milijonov evrov premostitvenega posojila, medtem ko je bila ponudba nemške strani 1,5 milijarde. Steinbrück je po srečanju dejal, da so bili v Berlinu negativno presenečeni nad to zahtevo v zadnjem trenutku, Guttenberg pa je kritiziral tudi udeležbo s strani Washingtona, ki po njegovem mnenju glede na obseg problema ni bila zadovoljiva. Obenem na srečanju niso dosegli niti dogovora o izvedbi morebitnega skrbništva nad GM Europe. V Berlinu so za dodatna pojasnila zaprosili tudi ameriško vlado. Več znanega v petek Odgovori na vsa odprta vprašanja z nočnega srečanja v Berlinu naj bi bili po napovedih znani že v petek, ko naj bi bila tako usoda evropske podružnice GM bolj jasna. V Berlinu poudarjajo, da je pogoj za finančno pomoč nemške države jasna predstava o usodi GM in uresničljiv razvojni koncept novega investitorja v evropsko podružnico ameriškega velikana, saj ne želijo davkoplačevalskega denarja metati v prazno.",0
"Uprava Zavarovalnice Triglav si namerava izplačati nagrade v višini 320 tisoč evrov. Medtem pa se državljani soočajo s podražitvami, ki naj bi bile nujne za poslovanje.",0
"Zadovoljni z obiskom med prazniki Delničarji Hita so imenovali nova člana nadzornega sveta. To sta postala Andrej Cetinski in Marino Furlan. Njun mandat bo trajal štiri leta. Cetinski je zamenjal Ireno Uršič, predstavnico Slovenske odškodninske družbe, ki je odstopno izjavo podala septembra lani, Furlan pa Andreja Miško, ki je v nadzornem svetu zastopal lokalno skupnost in je odstopil na željo novogoriškega župana Mateja Arčona. Župan je pojasnil, da je Miška razumel, da ima pravico izbrati sodelavce, ki jim lahko zaupa. Novogoriška občina se je zavzemala za ponovno spremembo zakona o igrah na srečo, saj ta zdaj ne predvideva, da morajo lokalne skupnosti imenovati svojega predstavnika v nadzorni svet, je pojasnil Arčon in dodal, da bi se lahko zgodilo, da bi jih predstavniki večinskega lastnika, torej države, preglasovali in bi ostali brez svojega nadzornika. V prvih dveh letošnjih mesecih pozitivno poslovala celotna skupina Hit je sicer lani ustvaril več kot 150 milijonov evrov prihodkov in za 22 odstotkov znižal stroške. Imeli so 14,2 milijona evrov izgube, brez upoštevanja slabitev in izplačanih odpravnin pa bi dosegli minimalni dobiček. V prvem letošnjem četrtletju so ustvarili 41,7 milijona evrov prihodkov in 800.000 evrov dobička, pozitivno pa je poslovala tudi celotna skupina Hit, ki je imela v prvi dveh letošnjih mesecih 1,6 milijona evrov dobička, kar je precej več od načrtov. Zadovoljni so tudi z obiskom v igralnicah in zabaviščnih centrih. Med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki so imeli 35.000 gostov, kar je sicer nekoliko manj kot leto prej, a pričakovano, saj se je eden izmed italijanskih praznikov prekrival z velikonočnim ponedeljkom, kar za Hit pomeni en dobro obiskan dan manj.",1
"Ljubljana - Gospodarska klima v Sloveniji se je oktobra po ugotovitvah statističnega urada poslabšala. Desezonirana vrednost kazalca gospodarske klime je bila v primerjavi s septembrom nižja za šest odstotnih točk. V primerjavi z lanskim oktobrom je bila nižja za 13 odstotnih točk, od dolgoletnega povprečja pa za šest odstotnih točk. Tendence v predelovalnih dejavnostih so oktobra direktorji ocenili slabše kot mesec prej, desezonirana vrednost kazalca zaupanja je bila namreč za šest odstotnih točk nižja kot v septembru. Na letni ravni je bil kazalec nižji za 25 odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa za 11 odstotnih točk. Tako kot pred enim mesecem tudi tokrat pričakovanja za naslednje tri mesece niso ugodna. Tendence v trgovini na drobno so se oktobra v primerjavi z mesecem prej izboljšale, in sicer za eno odstotno točke, medtem ko so bile v primerjavi z lanskim oktobrom za dve odstotni točki nižje, hkrati pa višje od dolgoletnega povprečja, in sicer za 14 odstotnih točk. Desezonirana vrednost kazalca zaupanja v gradbeništvu je bila v oktobru za pet odstotnih točk nižja kot septembra. Na letni ravni je bila nižja za 16 odstotnih točk, hkrati pa za eno odstotno točko višja od dolgoletnega povprečja. Nižja je bila tudi desezonirana vrednost kazalca zaupanja v storitvenih dejavnostih, in sicer za tri odstotne točke. Na letni ravni je bila vrednost tega kazalca nižja za osem odstotnih točk in za pet odstotnih točk od dolgoletnega povprečja. Desezonirana vrednost kazalca zaupanja potrošnikov je bila v oktobru za pet odstotnih točk nižja kot v septembru. K temu so po ugotovitvah državnega statističnega urada prispevale predvsem bolj pesimistične napovedi potrošnikov glede gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih. Trenutno je kazalnik zaupanja potrošnikov za šest odstotnih točk pod lanskim povprečjem.",0
"Agencija za kmetijske trge je začela izplačevati odločbe za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Slovensko kmetijstvo so lani prizadela neurja, toča in suša Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je danes začela z izplačevanjem odločb za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Upravičencem je izplačala 10.632 odločb, skupaj pa so prejeli 4,3 milijona evrov, so sporočili iz agencije. Kot je znano, je agencija v začetku septembra izdala 17.914 odločb za odpravo posledic suše in neurij v letu 2006. Upravičenci bodo prejeli skupno 8,64 milijona evrov pomoči v dveh enakih delih v letih 2007 in 2008. Drugi del izplačil bo izvršen v naslednjem letu. Agencija bo izdala še približno 3000 odločb tistim vlagateljem, ki se jim bo kompenziral dolg iz preteklih let. Gre za dolžnike, ki so prejeli preveč akontacije predplačil za sušo naravne nesreče v letu 2003 in točo naravne nesreče v letu 2004, so navedli v agenciji. Program odprave posledic škode v kmetijstvu po naravnih nesrečah v letu 2006, ki ga je vlada sprejela aprila, ugotavlja, da so naravne nesreče lani v skupaj 161 občinah povzročile škodo v višini 59,5 milijona evrov.",1
"Ljubljana - Premier Borut Pahor je danes v Ljubljani sprejel predsednika malteškega predstavniškega doma Louisa Galeo. Sogovornika sta se med drugim strinjala, da se na gospodarskem področju ponujajo številne možnosti še tesnejšega sodelovanja med državama. Galea je tudi pohvalil prizadevanja Slovenije za rešitev spora o meji s Hrvaško. Kot so se sporočili iz kabineta predsednika vlade, sta se Pahor in Galea strinjala tudi, da so odnosi med državama zelo dobri in brez odprtih vprašanj. Premier Pahor se je gostu zahvalil za podporo Malte pri kandidaturi Slovenije za sedež Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). V nadaljevanju srečanja sta se sogovornika dotaknila tudi nezakonitih imigracij, ki za Malto predstavljajo enega glavnih problemov, ki ga je že večkrat izpostavila tudi na ravni EU. Premier je ponudil podporo Slovenije pri reševanju tega perečega problema ter se zavzel za reševanje teh težav na ravni EU. Sogovornika sta se tudi strinjala, da je širitev EU pomembna za stabilizacijo Zahodnega Balkana ter zagotavljanje demokracije in vladavine prava na tem območju. Galea je pohvalil napor Slovenije za rešitev spora o meji s Hrvaško in nadaljevanje njenih pogajanj z Evropsko unijo. Ob koncu srečanja sta sogovornika izpostavila tudi pomen Lizbonske pogodbe za prihodnost unije. Predsednika malteškega parlamenta, ki je na uradnem obisku v Ljubljani, je v torek sprejel že predsednik državnega zbora Pavel Gantar, s katerim sta gorila predvsem o evropskih temah in dvostranskemu sodelovanju. Strinjala sta se, da parlamentarna diplomacija, ki je običajno bolj odprta in sproščena, običajno utira pot odnosom tudi na drugih področjih in da skupini prijateljstva, ki delujeta v obeh parlamentih, čaka še precej dela. Galea je Gantarju predstavil tudi svoje poglede na sodelovanje sredozemskih držav in izrazil pričakovanje, da se bo EU zavedla pomena sredozemskega prostora, ""saj je ta zibelka evropske civilizacije in jo s pestrostjo narodov in religij bogati"". Možnost reševanja nekaterih ključnih problemov v Sredozemlju malteški gost vidi v dialogu, ki ga vodi Sredozemska Parlamentarna skupščina.",1
"Dublin bo prestrukturiral bančni sistem Stresni test irskega bančnega sistema je pokazal, da tamkajšnje banke potrebujejo dodatnih 24 milijard evrov, da bi preživele finančno krizo. Guverner irske centralne banke Patrick Honohan je pojasnil, da pomoč potrebujejo štiri finančne ustanove. Stresne teste so izvedli v bankah Bank of Ireland, Allied Irish Banks, EBS in Irish Life and Permanent. Allied Irish naj bi potreboval dodatnih 13,3 milijarde evrov, Bank of Ireland 5,2 milijarde evrov, Irish Life & Permanent štiri milijarde evrov in EBS 1,5 milijarde evrov. S tem se bi celotni stroški, ki jih je od leta 2009 imela Irska z reševanjem bank, povzpeli na 70 milijard evrov oz. 15.500 evrov na vsakega prebivalca Irske. Allied Irish, EBS in Anglo Irish banka so že v državni lasti, podobna usoda pa najverjetneje čaka Bank of Ireland in Irish Life and Permanent, ki sta se doslej izogibali nacionalizaciji, kar pa ob dodatni finančni injekciji verjetno ne bo več mogoče. Za rekapitalizacijo naj bi uporabili denar iz fonda 85 milijard pomoči, ki sta jo Irski namenila Evropska unija in Mednarodni denarni sklad IMF. Pok nepremičninskega balona z velikimi posledicami Testi štirih irskih bank, ki so bili pogoj, da je Irska pridobila pomoč iz tujine, ugotavljajo, da se bo irski nepremičninski trg še krčil. Honohan je dejal, da bodo vse štiri banke potrebovale zadostno količino denarja, da bi pokrile ogromne odpise zaradi slabih posojil in za povečanje rezerv. Irski finančni sistem je zašel v težave, ko se je leta 2008 razpočil nepremičninski balon. Največja irska banka Anglo Irish Bank je v postopku likvidacije, potem ko je samo lani ustvarila 17,7 milijarde evrov izgube. Irska vlada namerava predstaviti načrt prestrukturiranja bančnega sistema. Obseg bančništva, ki se je v letih največje rasti močno razbohotilo, naj bi se občutno zmanjšal.",0
"Cenejše bo tudi kurično olje Od polnoči bodo naftni derivati nekoliko cenejši - ceni obeh vrst bencina bosta nižji za dobre tri cente, dizelsko gorivo pa za 2,6 centa. Cenejše bo tudi kurilno olje. V skladu z uredbo o spreminjanju cen naftnih derivatov bo zanje naslednjih 14 dni treba odšteti malo manj cena litra 95-oktanskega bencina se bo znižala za 0,034 evra, na 1,465 evra za liter. Za enak znesek bo cenejši tudi 100-oktanski bencin, ki bo naslednjih 14 dni stal 1,484 evra za liter. Liter dizelskega goriva bo cenejši za 0,026 evra, kar pomeni, da bo cena litra 1,393 evra, kurilno olje pa bo naslednja dva tedna cenejše za 2,3 centa in bo stalo 1,029 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 30. april 20121,4881,5061,3371,021 15. maj 20121,4351,4621,3201,003 29. maj 20121,4271,4521,3090,991 11. junij 20121,4141,4391,2960,979 27. junij 20121,3741,3961,2670,947 9. julij 20121,4331,4501,3200,957 24. julij 20121,4821,51,3821,008 6. avgust 20121,5071,5251,3871,021 21. avgust 20121,5621,5781,4291,059 4. september 20121,5761,598 1,4441,076 18. september 20121,5761,5971,4441,076 30. september 20121,5441,5631,4241,05 15. oktober 20121,5701,5901,4401,064 30. oktober 20121,4991,5181,4191,052 13. november 2012 1,4651,4841,3931,029",1
"Črnoglede napovedi pred začetkom poletne turistične sezone se po besedah Kranjskogorskih turističnih delavcev ne bodo uresničile, bodo pa zabeležili za okoli deset odstotkov manj nočitev kot lani. Letošnje poletje zaznamujejo krajše bivanje v hotelih in zasebnih sobah, odločanje za počitnice v zadnjem trenutku in manj zapravljivi gostje, po drugi strani pa je razveseljiv podatek, da je na Bledu ter v Bohinju in Kranjski Gori letos precej več slovenskih gostov. V Kranjski Gori so julija zabeležili kar osemdeset odstotkov več nočitev domačih gostov. Veseli Slovencev Mirjam Žerjav, direktorica Turizma Kranjska Gora, je povedala, da so bile minuli konec tedna zasedene vse nastanitvene zmogljivosti, v hotelih je na voljo 1400, pri zasebnikih pa 2500 ležišč, in da so z avgustovskim obiskom zelo zadovoljni. ""Veseli smo izjemno dobrega obiska Slovencev, ki so bili do sedaj večinoma enodnevni obiskovalci,“ je pojasnila Žerjavova. Tudi na Obali Slovenci V občini Piran so minuli konec tedna skupno zabeležili 17.276 nočitev oziroma štiri odstotke več kakor v enakem obdobju lani. Nočitev domačih gostov je bilo minuli konec tedna za 27 odstotkov več, tujih pa za sedem odstotkov manj kot lansko leto, kažejo podatki turističnega združenja Portorož. (sta) Med tujimi gosti je Britancev enako kot lani, italijanskih gostov je več, nemških pa manj kot lani. ""Pozna se tudi odprtje hotela Špik v Gozdu Martuljku, ki je bil julija zaseden 80-odstotno,“ je poudarila Žerjavova. Konec tedna pripravljajo Dneve športa in zabave, na katerih se bo zvrstilo več zabavnih prireditev in koncertov, nedelja pa bo v znamenju Kekčevega poletnega dneva za otroke. S promocijskimi akcijami do gostov Tudi v Bohinju je za 5 do 7 odstotkov več nočitev slovenskih gostov, število nočitev tujih gostov pa se je zmanjšalo za 20 odstotkov. Med tujimi gosti se je najbolj, za okoli 20 odstotkov, zmanjšal obisk Nemcev in Britancev. V bohinjskih hotelih je na voljo tisoč ležišč, pri zasebnikih okoli dva tisoč, v kampih Zlatorog in Danica pa tisoč kampirnih mest. Kot je povedala Vida Kovačič iz Turizma Bohinj, naj bi bilo letos za dobrih 10 odstotkov manj nočitev kot lani, so se pa bali, da bo stanje še veliko slabše. Poletno sezono bodo podaljšali z Dnevi pohodništva, ki bodo od 25. septembra do 4. oktobra. V blejskih hotelih in kampu je bilo julija za 8 odstotkov manj nočitev, avgusta pa za 10 odstotkov več, kot lani. ""September bo po napovedih soliden, skrbita pa nas oktober in november. Leto bomo skoraj zagotovo zaključili z manj nočitvami kot lani, kljub temu pa se bojazni o katastrofalno slabem letu ne bodo uresničile. Izpeljali smo tudi več promocijskih akcij v Angliji, Nemčiji in Italiji in pri tem uspeli združiti večino blejskega turističnega gospodarstva, ki je prepoznal pomen skupnega nastopa v času krize,“ je dejala Eva Štravs Podlogar, direktorica Turizma Bled. In tudi na Bledu so letos zabeležili za 11 odstotkov več slovenskih gostov kot lani, med tujimi prevladujejo Britanci, Italijani, Holandci in Nemci, jeseni pa pričakujejo več japonskih in ameriških gostov.",1
"Sestavljivi regalni sistem Cubit je nemški dizajnerski izdelek, ki ga v celoti izdelujemo v Sloveniji (podjetje Pro-tim iz Novega mesta), stol Flux pa je delo nizozemskega oblikovalskega tandema Jacobs in Schouten (pri nas ga prodaja podjetje OSM iz Škofje Loke). Cubit je sestavljiv regalni sistem, narejen iz mediapana. Cubit sestavljajo moduli 25 različnih velikosti v osmih globinah, ki so zasnovane glede na standardne mere za knjižne formate. Zaradi polsvetlečega laka ta regalni sistem izgleda sodobno, a vseeno tudi brezčasno. Cubit je lahko knjižnica, miza, pult, predelna stena. Regalni sistem Cubit je dosegel tretje mesto v kategoriji notranjega oblikovanja in 12. mesto med najboljšimi 100 izdelki v Nemčiji, doslej pa ga je kupilo že več kot 12 tisoč kupcev po vsej Evropi. Vsak omenjeni sistem ima na hrbtni strani krožno režo, ki omogoča njegovo prožnost, moduli pa se med seboj povezujejo brez vijakov. Cubit Na stolu Flux sedi že 100 tisoč ljudi! Aerodinamčni stol Flux oblikovalskega dvojca Toma Schoutena in Douweja Jacobsa iz Nizozemske v Sloveniji za 89 evrov prodaja škofjeloško podjetje OSM. Mlada nizozemska oblikovalca, zaljubljena v oblikovanje pohištva, ki je preprosto, trpežno in prilagodljivo, sta leta 2011 ustanovila podjetje Flux Furniture. Njun zložljivi stol iz enega kosa je narejen iz polipropilena in je takoj postal uspešnica: v slabem letu so ga prodajali že v 55 državah po vsem svetu, dobil je tudi že več mednarodnih oblikovalskih nagrad.",1
"Kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož letos praznuje 40. obletnico ustanovitve. Obletnico bodo v Avditoriju obeležili drevi ob 21. uri s prireditvijo Potegnem črto Avditorij Portorož je začel delovati leta 1972 kot zavod za pospeševanje turizma. Njegove osnovne dejavnosti so bili kongresi, kulturne prireditve in predvajanje filmov. Postavitev festivalne kongresne in prireditvene dvorane si je zamislil prvi direktor Nino Spinelli, podoba in ime Avditorija pa sta plod dela arhitekta Eda Mihevca. 3,6 milijona obiskovalcev V zadnjem desetletju si je prireditve v Avditoriju po besedah direktorja Marka Česnika letno ogledalo povprečno okrog 90.000 obiskovalcev. ""Če to pomnožimo s 40, dobimo zavidljivo številko 3,6 milijona obiskovalcev,"" poudarja Česnik. Avditorij si bo po njegovih besedah tudi v prihodnje prizadeval ostati v središču dogajanja na področju kulture, odmevnih prireditev, promocije kraja in kongresne dejavnosti. ""Prizadevamo si za tesnejše sodelovanje in skupno načrtovanje dogodkov z obalnimi in drugimi kulturnimi ustanovami v Sloveniji in širše. Za našo kakovostno rast in morda tudi za nekoliko drugačen status po vzoru slovenskih narodnih gledališč in podobnih ustanov,"" pojasnjuje Česnik, sicer že 15. direktor Avditorija. V prihodnjih letih bodo po njegovih napovedih začeli tudi s sanacijo stavbe. S poslovanjem so zadovoljni Avditorij je v zadnjih letih beležil tudi rdeče številke, a je Česnik s poslovanjem v lanskem letu, ko so našteli 92.000 obiskovalcev, zadovoljen. ""Povrnili smo tudi celoten kredit iz prejšnjega mandata v vrednosti 93.000 evrov, pokrili izgubo v višini 100.000 evrov in nabavili novo ozvočenje, tako za dvorano kakor za delo na terenu. V energetsko sanacijo stavbe smo vložili 25.000 evrov,"" dodaja. Nocojšnja prireditev Potegnem črto bo po besedah scenaristke in voditeljice prireditve Nataše Benčič optimistična, vesela in do Avditorija spoštljiva zgodba. Večer bo preplet glasbe, plesa in besed, na katerem ne bodo manjkale osebnosti, ki so zaznamovale delovanje Avditorija. Ob spremljavi orkestrov Big Banda RTV Slovenija in Obalnega komornega orkestra pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla bodo nastopili Ana Dežman, Tinkara Kovač, Nuša Derenda, Faraoni, Anika, Slavko Ivančič, operni pevec Branko Robinšak in solistka - oboistka Maja Kojc.",1
"Za nastalo situacijo krivi ATVP in UVK Andrej Vizjak zatrjuje, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev sistematično dovoljevala, da so se deleži posameznih podjetij kopičili na t. i. parkiriščih. Minister za gospodarstvo je prepričan, da Agencija za trg vrednostnih papirjev ne samo da ni ukrepala proti kopičenju premoženja, ampak je po njegovih podatkih celo oteževala komunikacijo z varuhom konkurence. Preberite si tudi Nova seja, stara tema Direktor Neven Borak je bil zaščiten kot polarni medved, saj je bila njegova razrešitev praktično nemogoča, pravi Vizjak in dodaja Večkrat smo dobili očitek o nekakšnem kadrovskem cunamiju, čeprav si vlada ni želela lotevati kadrovskih zamenjav tudi v regulatornih organih, a vidim, da bi to morali storiti na začetku mandata kljub takratnemu kričanju opozicije da je to nesprejemljivo in politično tlakovano. Plačujemo davek neučinkovitemu delu Po moji oceni danes plačujemo davek neučinkovitemu delu zlasti Agencije za trg vrednostnih papirjev in tudi Urada za varstvo konkurence, ki bi morala ukrepati, saj sta imela ogromno možnosti v zakonu o prevzemih, pa do nikakršnih ukrepov ni prišlo. Ne poznam niti ene odločitve agencije o razvpitih primerih, na katere je bilo večkrat opozorjeno, trdi Vizjak. V zdaj najbolj izpostavljenih primerih gre za očitne zlorabe tako položajev kot tudi zakonodaje, je prepričan minister za gospodarstvo, zato se mu zdi, da je debata v državnem zboru prava, saj jo je treba razsvetliti in razčistiti . Najbolj pomembno pa je, da nadzorne inštitucije, ki so pristojne za ukrepanje, potegnejo ustrezne ukrepe. Upam, da bo tudi sodstvo hitro in učinkovito odreagiralo. Nič ne pomaga, če se kršitve ne sankcionirajo Nič nam ne pomaga zakonska norma, če se v praksi ne spoštuje in ne sankcionira s strani tistih, ki so za to pristojni, še pravi minister in dodaja, da je večina primerov, s katerimi se zdaj spopadamo, posledica nedelovanja agencije za trg vrednostnih papirjev skozi daljše časovno obdobje. V celoti smo spoštovali priporočila opozicije, ki je predlagala nekatere zaostritve. Tu smo odprti in bomo odprti še naprej, ker se zavedam, da je najslabše to, da je mogoče zaobiti zakonodajo. A ključen je učinkovit nadzor.",0
"Umrl je Miran Trontelj, legendarni napovedovalec vremena na televizijskih zaslonih. Miran Trontelj se je v zadnjih mesecih boril z zahrbtno boleznijo, ki pa je bila kljub njegovemu optimizmu na koncu močnejša. Umrl je star 72 let. “Bilo je lepo, drugih fraz ne bom uporabljal. Morda se še vidimo kdaj, a gotovo ne vsak četrtek. Tudi ob kakšnega mogotca ali politika se bom še spotaknil. Pa ne zato, ker bi do njih gojil osebno zamero, temveč zato, ker so naredili ali pa še delajo veliko škode prebivalcem na sončni strani Alp. Miran Trontelj ob poslovilni napovedi vremena 15. 12. 2011, (Vir: Pop TV) Javnosti je najbolj poznan po napovedovanju vremena na nacionalni televiziji. Bil je prvi televizijski meteorolog, zaslužen za populariziranje vremenske napovedi. Njegovi vremenski prispevki so bili pogosto začinjeni s političnimi bodicami, kar je bilo v času prejšnjega režima več kot le pogumno dejanje. Kasneje je začel sodelovati s Pop TV, kjer je enkrat tedensko napovedoval vreme tudi zadnjih osem let, ko je že živel kot upokojenec. Tako kot njegov zaključni komentar na aktualne razmere v državi so bile zaščitni znak tudi rože, pripete na suknjič. S televizijskih ekranov se je Trontelj poslovil pred enim letom, skoraj natanko na štirideseto obletnico svojega prvega televizijskega nastopa. Po maturi je sicer najprej študiral matematiko, nato pa vpisal študij meteorologije na fiziki. Leta 1969 se je kot vremenski prognostik zaposlil na Hidrometeorološkem zavodu. Konec 80-ih let je postal namestnik direktorja zavoda, ki so ga pozneje priključili Agenciji za okolje. Poleg ljubezni do rož je gojil tudi veliko strast do znamk. Za seboj je pustil ženo in hčerki.",0
"S pravo organizacijo, ustreznimi pripravami in občasnim odklopom se izognite stresu za božične praznike Medtem ko se večina veseli božičnih praznikov in zabav, nekateri ob misli na praznike želijo pobegniti daleč stran ali pa zaspati v globoki spanec in se zbuditi čez mesec dni. Dosti ljudem namreč prav ti prazniki povzročajo največji stres. Foto: Aleš Beno Ob družinskih srečanjih namreč lahko spet pridejo na dan stare zamere in ljudje se navadno bolj prepirajo kot sicer ter so bolj razočarani. Eden izmed dokazov, da prazniki pač niso tako idilični, je tudi večje število zahtev za ločitev januarja. Najbolj obremenjene ženske V času priprav na tisti teden prazničnih dni, se predvsem ženske preveč zgarajo, saj želijo vse zadovoljiti in nikogar razočarati, še posebej gostov, ki jih obiščejo enkrat na leto. Največkrat so v prazničnem obdobju najbolj obremenjene zaradi prevelikih pričakovanj, meril in želj. Vsi želijo biti popolni gostitelji in to je za posameznika lahko veliko breme, sploh v časih, ko že tako ima veliko dela. Vendar pa strokovnjaki menijo, da lahko to težavo nekoliko omilimo, predvsem s pravilnim načrtovanjem in organizacijo. Ključna beseda je priprava Eden od nasvetov je, da se pred ""velikim dnevom"" dobro pripravite, da se boste lahko izognili neprijetni tišini med božičnimi obroki. Doma lahko gostitelj pripravi tudi družabne igre, s katerimi se bodo lahko gostje sprostili pred in po večerji oziroma kosilu. Po predbožičnih nakupih se odpravite nekoliko dni prej, vsekakor ne v zadnjem trenutku, tako da boste lahko imeli tudi nekaj časa zase. Pazite kaj jeste in gibajte se na svežem zraku V predbožičnem času je navada tudi, da se poje več in bolj kalorična hrana, zato nekateri v tem času pridobijo nekaj kilogramov, kar je dodatni vzrok za depresivnost. Poskusite se upreti okusnim piškotom, francoski solati, pečenki in ostalim dobrotam, saj vam bo kasneje žal, ker so bile oči bolj lačne od trebuha. Kljub deževnim in mrzlim dnem, ne smete pozabiti na rekreacijo, ki vam bo zagotovo pomagala pri odpravi stresa. In zadnje, vendar najbolj pomembno, ne pozabite se imeti lepo, saj so prazniki za uživanje, ne za garanje.",1
"V mesecu, ki je zgodovinsko bil pozitiven, so v Veliki Britaniji, kljub 30-odstotni rasti prihodkov iz davkov od podjetij, uspeli ustvariti nepričakovano velik javnofinančni primanjkljaj Primanjkljaj v javnih financah v Veliki Britaniji je oktobra znašal 9,8 milijarde funtov (11,5 milijarde evrov). Presegel je napovedi analitikov, ki so pričakovali 8,9 milijarde funtov minusa. Proračunski minus je bil, najmanj od 1993 naprej, največji v kateremkoli oktobru. Kljub poskoku prihodkov se je primanjkljaj povečal Oktobrski primanjkljaj kaže na to, da so britanske javne finance v zelo slabem stanju. Primanjkljaj je bil namreč ustvarjen kljub 30-odstotnemu povečanju proračunskih prihodkov iz naslova davkov na podjetja. Oktober je bil, zaradi dotoka denarja po koncu četrtletja, v zgodovini navadno mesec s proračunskim presežkom. Rast prihodkov prehiteva zapravljivost države V prvih sedmih mesecih fiskalnega leta 2011, ki so ga na Otoku začeli aprila letos, so bili proračunski prihodki za 9,2 odstotka višji kot v istem obdobju preteklega fiskalnega leta. Primanjkljaja je, brez upoštevanja finančnih intervencij, bilo za 81,6 milijarde funtov (95,6 milijarde evrov). Vlada je tako na dobri poti, da se obdrži v okviru predvidenih 149 milijard funtov (174,7 milijarde evrov) primanjkljaja. Ni slabo, a dobro tudi ni »Javne finance so rahlo razočaranje. Res bi se moralo v javnih financah letos poznati izboljšanje glede na lansko leto. V kolikor se bo tempo zmanjševanja proračunskega primanjkljaja v letih 2011 in 2012 okrepil, te številke niso tako zelo slabe,« je dejal ekonomist David Tinsley, ki je bil včasih zaposlen v Bank of England, poroča Bloomberg.",0
"Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande sta zadovoljna s časovnim načrtom za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora Francoski predsednik Francois Hollande je zadovoljen z dogovorom o časovnem načrtu za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora v območju evra. Zadovoljna se je zdela tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki pa je opozorila, da bo za resnično delujoč nadzor potreben čas.Evropski dogovor je po Hollandovih besedah vedno kompromis, z Merklovo pa sta se hitro dogovorila o kompromisu med hitrostjo vzpostavitve nadzora in kakovostjo tega nadzora. ""To je dober dogovor,"" je prepričan šef francoske države.Veseli ga tudi, da je Evropa dokazala, da pri uresničevanju sklepov z junijskega vrha ne zamuja, temveč je časovni okvir sedaj celo bolj ambiciozen.Koliko časa bo potrebno za kakovosten nadzor?Merklova pa je po koncu prvega dela vrha izpostavljala predvsem to, da bo za vzpostavitev kakovostnega nadzora, ki si bo zaslužil to ime in bo boljši od sedanjega, potreben čas.V praksi naj bi zaživel v teku leta 2013, a tudi predsednik ECB Mario Draghi je voditeljem po njenih besedah povedal, da bo to terjalo čas in da ne gre za mesec ali dva.A hitreje se bo ECB lotila dela, prej bo to, je dodala.Z januarjem bo postavljen bančni okvirV vsakem primeru pa je po njenih navedbah pomembno, da bo z januarjem 2013 znan pravni okvir, saj bo ECB šele na tej podlagi lahko začela z operativno vzpostavitvijo nadzora.Ko bo ta res praktično delujoč, bo mogoča tudi neposredna dokapitalizacija bank iz ESM, pri čemer pa niti ona ni želela povedati, kakšni bodo kriteriji za to.",1
"Palomini delavci so predsednika Marina zaradi kršitve zakona o delovnih razmerjih prijavili Inšpektoratu za delo. Člani sveta delavcev v sladkogorski tovarni papirja Paloma so poudarili, da ne nameravajo kloniti pritiskom, šikaniranju in ustrahovanju, ki ga nad njimi izvaja uprava družbe. Svet delavcev očita Marinu, da s prekinitvijo delovnega razmerja zavestno krši zakonodajo. Predsednik uprave Palome Danilo Marin naj bi po njihovem mnenju kršil zakon v njegovem 113. členu, ki prepoveduje odpoved pogodbe o zaposlitvi članu sveta delavcev brez soglasja omenjenega organa. Prav to pa naj bi delodajalec storil v primeru predsednika sveta delavcev Palome Jožeta Korotaja, saj soglasja s strani sveta ni dobil in ga niti ni poskušal dobiti, čeprav Korotaj po mnenju sveta ni kršil ne zakona, niti kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi. V svetu delavcev navajajo, da so vsa Korotajeva dejanja, ki so mu očitana, povezana izključno z opravljanjem njegove delavsko-predstavniške funkcije in so bila podprta s strani celotnega sveta delavcev. Izvrševanje sklepov organa, ki mu predseduje, pa ne morejo predstavljati kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, dodajajo v svetu delavcev, ki zavrača tudi očitke o izdaji poslovne skrivnosti. Zaposleni v Palomi poudarjajo, da nikakor ne nasprotujejo spremembam in prodaji družbe, želijo pa si, da jim država poišče poštenega lastnika iz branže, ki bo razvijal Palomo in na podlagi uspešnosti zagotavljal ohranitev delovnih mest. Svet delavcev Palome je zato, kljub temu da ga delodajalec ni zaprosil za soglasje, samostojno sprejel soglasen sklep, da ne daje soglasja k prekinitvi delovnega razmerja Korotaju, saj gre po njihovem zgolj za šikaniranja s strani uprave podjetja. Marinu so očitali tudi, da s prekinitvijo delovnega razmerja zavestno krši zakonodajo, o čemer so poleg inšpektorata že obvestili tudi lastnike družbe. Od uprave zahtevajo, naj javnosti končno pokaže, kaj je storila v času svoje prisotnosti v Palomi, sprašujejo pa se tudi, kdaj bosta ukrepala finančni minister Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša ter kdaj bo notranji minister Dragutin Mate tudi v Palomi preveril, ali so v njej tajkuni in plenilci.",0
"Nihče ne ve, kakšne načrte ima lastnik Pačnik Zimska sezona se je že začela, ko jim v Bohinju preglavic ne dela le muhasto vreme, ampak predvsem dejstvo, da bosta ostala zaprta kar dva hotela - Bellevue in Ski na Voglu. Sezona tako ne bo tako uspešna kot bi lahko bila. Hotel Zlatorog in Bohinj sta sicer pred kratkim dobila novega najemnika, ki je pred sezono uspel vsaj malce zloščiti zbledelo ponudbo, je za Radio Slovenija poročala Romana Erjavec. Kaj se bo zgodilo s preostalima dvema hoteloma pa ni jasno, saj se z lastnikom Zmagom Pačnikom kot pravi župan Franc Kramar v vseh teh letih še niso uspeli srečati in ga povprašati, kakšne so sploh njegove namere. Zaprt hotel - manj gostov na smuščišču Posledice zaprtega hotela močno občutijo tudi na Voglu, kjer se je zaradi recesije v zadnjih dveh letih obisk zmanjšal za preko 30 odstotkov. Komaj imamo dovolj sredstev za preživetje, je dejal direktor Žičnic Vogel Tomaž Šumi. Zato se jim zdi neopratovanje hotela Ski škandal, nad njimi pa bentijo tudi turisti, vendar v Žičnicah Vogel, kjer bodo zaradi tega imeli izpad stacionarnih gostov, ne morejo ničesar ukreniti. Zaprtje Ski hotela predstavlja velik udarec za samo smučišče in za celo destinacijo Bohinj, opozarja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Prepričan je, da bi bil hotel Ski glede na lego z dobrimi idejami in vsebinami lahko zaseden ne le vso zimsko ampak tudi poletno sezono, zato odločitve lastnika, ki ne kaže interesa za sodelovanje in pogovarjanje z lokalno skupnostjo, ne more razumeti. Odjuga stanjšala snežno odejo V smučarskem centru na Voglu se bodo letos tako osredotočili predvsem na privabljanje dnevnih gostov, sklenili pa so tudi nekatera nova sodelovanja in tako pripravili skupni paket s Šport hotelom na Pokljuki. Pravo zimsko sezono in številne smučarje Šumi pričakuje prihodnji konec tedna, saj jim je po dobrem začetku smuke na Voglu zagodla odjuga in snežna odeja se je s 170 centimetrov stopila na 95.",0
"Ljubljana - Jamstveno shemo države in predloge za njene dopolnitve je včeraj obravnaval nadzorni svet Združenja bank Slovenije. Zavzel se je za čimprejšnjo operacionalizacijo sheme in je svoje predloge ter pobude posredoval pristojnim institucijam, so zapisali v skopem sporočilu za javnost. Banke so za zdaj po naših informacijah do jamstvene sheme še skeptične. V kolikor koalicijskim poslancem na torkovem plenarnem zasedanju v novelo zakona o jamstveni shemi ne bo uspelo znova uvrstiti izjeme, da lahko banka ob soglasju nadzornega sveta izda ali podaljša posojilo tudi za menedžerske odkupe, bi utegnile banke vso poroštveno shemo bojkotirati. Ključna težava je v tem, da bi zaveza banke, da tovrstnih posojil ne odobrava ali reprogramira, veljala do izteka ročnosti v shemi, ki znaša vse do deset let, opozarjajo naši viri. Po naših informacijah so se nadzorniki združenja včeraj seznanili tudi z idejo vzpostavitve družbe, na katero bi prenašali zasežene delnice, ki so jih posojilojemalci zastavili pri bankah. Banke interesa za sodelovanje nimajo, pravijo naši viri in dodajajo, da je ključna težava, ""kdo bo prispeval denar"". Da bi družbo financirala država, je malo verjetno, saj bi trčili ob evropsko zakonodajo. Načrt bi moral preveriti Bruselj, temu pa bi težko obrazložili, zakaj bi dovolil takšno obliko državne pomoči, še pojasnjujejo naši viri. katja.svensek@dnevnik.si",0
"Za liter 95-oktanskega bencina boste po novem odšteli 1,114 evra, medtem ko boste za 98-oktanski bencin odšteli 1,130 evra na liter. Po cenah goriva, ki so se vzpenjale v nebo, sedaj prihaja dobra novica cenejši naftni derivati. Iz Petrola so sporočili, da se bodo opolnoči spremenile cene naftnih derivatov. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo znižala za 0,027 evra na 1,114 evra na liter, liter 98-oktanskega bencina pa se bo pocenil za 0,033 evra na 1,130 evra na liter. Pocenila se bosta tudi dizelsko gorivo, za 0,037 evra na 1,136 evra na liter, in kurilno olje, za 0,036 evra na 0,804 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Svetovni trgi nafta tudi za 25 dolarjev dražja Pri nas se je gorivo torej pocenilo, sodček nafte pa se je na svetovnih trgih podražil tudi za 25 dolarjev. 159-litrski sod stane tudi že 130 dolarjev. Nafta se je po mnenju analitikov podražila zaradi napovedanih ukrepov ameriške vlade za rešitev finančnega trga, kar je vplivalo na nižjo vrednost dolarja. Zato so vlagatelji začeli iskati varne naložbe, med drugimi nafto.",1
"Želite postati lastnik znamke Radenska za območje Nemčije in Avstrije? Nič lažjega, saj je zanjo napovedan rubež.",0
"Po dobrem mesecu uporabe vinjet na slovenskih avtocestah je Dars izdal že več kot dva tisoč kazni, policija pa okoli sedemsto. Družba za avtoceste (Dars) je od uveljavitve vinjetnega sistema cestninjenja, 1. julija, pa do te nedelje zaradi neuporabe vinjet izdala 2686 plačilnih nalogov po vsem slovenskem avtocestnem sistemu. Povečanje števila izdanih plačilnih nalogov je pripisati vrhuncu turistične sezone, ko je na slovenskih cestah največ prometa pa tudi največ tujcev. Dars sicer ni edini, ki lahko izda plačilni nalog uporabniku avtoceste, ki na vetrobranskem steklu nima prilepljene vinjete, to lahko naredijo še carina, prometna inšpekcija in policija. Samo policija je do prejšnjega petka izdala približno 700 plačilnih nalogov. Skupaj s policisti so cestninski nadzorniki Darsa v prvih štirih tednih novega, vinjetnega sistema cestninjenja izvedli tudi 106 skupnih akcij, poostren nadzor pa Dars ne bo več napovedoval vnaprej. Skupni podatki o doslej prodanih šestmesečnih vinjetah za letos bodo po navedbah Darsa znani predvidoma jutri, do vključno 27. julija pa je bilo prodanih približno 1,35 milijona vinjet.",0
"Preiskava poteka že najmanj dve leti Tožilci želijo razširiti preiskavo poslovanja SCT-ja z navideznimi podjetji, ustanovljenimi v tujini. Vložili so zahtevek za preiskavo 24 oseb, ki jih sumijo zlorabe položaja. Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je na ljubljansko okrožno sodišče vložila zahtevek za preiskavo suma zlorabe položaja 24 ljudi. Po informacijah TV Slovenija gre za razširitev preiskave poslovanja SCT-ja z navideznimi podjetji, ki so jo začeli že pred časom. Pred dvema letoma je namreč policija med hišnimi preiskavami iskala sledi za nekaj milijoni evrov, ki so domnevno poniknili pri poslovanju SCT-ja s temi navideznimi družbami. Za sumljivimi posli naj bi stali Ivan Zidar in njegovi najožji sodelavci, zoper katere je bila na začetku decembra že vložena obtožnica zaradi domnevnega pranja denarja, zlorabe položaja in utaje davkov. V tujini naj bi plačevali fiktivne svetovalne posle Sporne posle s fiktivnimi podjetji za obdobje med letoma 2004 in 2006 je preiskoval posebni davčni urad, ki je ugotovil za 2,2 milijona evrov davčnih utaj. Na podlagi tega so kriminalisti konec leta 2008 sprožili obsežno kriminalistično preiskavo. Domnevne davčne nepravilnosti so večinoma povezane s svetovalnimi storitvami, saj naj bi fiktivna podjetja prejemala nakazila za svetovalne storitve, ki niso bile nikoli opravljene, pri čemer naj bi denar dvignili z računa in ga nato poslali nazaj v Slovenijo. V Nemčiji Zidar že obsojen Sicer pa je bil prvi mož SCT-ja Zidar pred meseci zaradi gospodarskega kriminala obsojen na sodišču v Münchnu. Dobil je leto dni pogojne kazni, a se je temu izognil s plačilom milijona evrov.",0
"Telekom Slovenije je imel popoldan tri ure precejšnje težave s svojim mobilnim omrežjem. Številni uporabniki niso mogli klicati na mobilne telefone drugih. ""Težave so v celoti odpravljene. Hvala vsem za potrpežljivost in razumevanje,"" so iz Telekoma sporočili ob 20. uri. Kot so še pojasnili, je bila vzrok za motnje napaka ""na enem od omrežnih elementov."" ""Uporabniki so imeli zgolj občasne težave s povezovanjem klicev (odhodni klici), medtem ko so dohodni klici, pa tudi SMS in prenos podatkov, vseskozi delovali nemoteno."" Posamezni bralci so nam sicer sporočali, da zaradi motenj niso mogli niti klicati drugih, niti drugi niso mogli njih. Telefoni so bili gluhi O težavah so Telekom Slovenije uporabniki začeli množično obveščati nekaj pred 17. uro, zato je bila takrat služba za stike z uporabniki skorajda omrtvičena. ""Trenutno polovica Slovenije nima signala za mobilno telefonijo. Tako je onemogočeno klicanje na druge mobilne telefone, klici v fiksno omrežje pa so mogoči,"" so za Žurnal24 pojasnjevali pozno popoldan.",0
"V Krki so dobiček povečali dvakrat bolj kot prodajo. Po besedah Colariča bodo še zaposlovali. Letos so v Sloveniji že zaposlili 80 novih uslužbencev. Krka je v prvem polletju v primerjavi z lani povečala prodajo za šest, dobiček pa za 11 odstotkov. Prodaja v Sloveniji je padla za osem odstotkov, ampak pri nas Krka proda le pet odstotkov vseh zdravil. Največji porast prodaje je bil v Vzhodni Evropi, in sicer 26-odstoten, v Ruski federaciji pa kar 30-odstoten. Jože Colarič je napovedal, da bodo do konca leta prodajo začeli spremljati v novi regiji šest, kjer bodo Srednji in Daljni vzhod, Ameriki in Afrika. Dejal je, da prodaja na teh trgih sicer še ni primerljiva z ostalimi regijami, vendar bodo prav z izločitvijo v posebno regijo pospešili delo na teh trgih. Najbolje prodajani herbio, pikovit in bilobil Največji delež prodaje, kar 83 odstotkov, so prinesla zdravila na recept. Pri zdravilih brez recepta so največ dohodka prinesla zdravila herbion, pikovit in bilobil. Letos so prve registracije dobili za osem novih izdelkov, sicer pa so v 200 državah opravili kar 248 registracij zdravil. V Sloveniji so število zaposlenih povečali za 80, v tujini za 298, do konca leta pa bodo po besedah Colariča še zaposlovali. ""Razvijamo 170 novih izdelkov"" ""Zadovoljen sem s poslovanjem. Nadzorni svet je pohvalil rezultate. Čakamo še na rezultate konkurence,"" je dejal Colarič. Na vprašanje, kako so uspeli dvakrat bolj povečati dobiček kot prodajo, je pojasnil, da so spremenili strukturo izdelkov, da je več izdelkov novih, ti pa so bolj profitabilni. ""Zato je vlaganje v raziskave in razvoj izredno pomembno. Delamo na razvoju 170 novih izdelkov."" Za naložbe je Krka letos namenila 71 milijonov evrov, ravno prejšnji teden je začel delovati distribucijski center v Rusiji, jeseni pa bodo na tej lokaciji začeli s poskusno proizvodnjo tablet.",1
"MMC-jev pogovor z Živo Javeršek Živa Javeršek in Veronika Škof sta znali združiti oblikovalsko in poslovno žilico. Rodila se je okolju prijazna steklenička z vzorci, ki predstavljajo Slovenijo. Najprej sta svoje ideje predstavljali na blogu lavivavera, nato pa je bil sestanek, ki ni bil tako mimogrede, kot sta sprva mislili. Povezali sta se s start-up podjetjem, ki izdeluje okolju prijazne stekleničke za vodo Equa. Zasnovali sta svojo kolekcijo stekleničk, projekt pa bo zaživel šele takrat, ko bosta na svojem blogu zbrali najmanj 150 prednaročil. Za zdaj kaže dobro. Pogovarjali smo se z Živo Javeršek, ekonomistko, ki v skupnem projektu skrbi za trženje in odnose z javnostjo. Kako sta se združili vajini poti? Poznava se že 12 let, skupaj sva obiskovali gimnazijo v Piranu in najini poti se od takrat nista ločili. Veroniko je zaneslo na fakulteto za arhitekturo, mene pa na ekonomijo. Pred kratkim pa sva se odločili najini različni poti tudi združiti in tako je nastala lavivavera. Z blogom želiva ustvarjati tisto, kar naju veseli in na tak način pridobiti pozornost ter skleniti različna nova sodelovanja, ki jih imava za sabo že kar nekaj in vedno prihajajo nova, kot je trenutno sodelovanje z Equo. Je ta projekt tudi posledica dejstva, da morda nista našli nobenih služb? V bistvu ne, saj imava vedno nove projekte in dela toliko, da so najine noči še prekratke. Dela nama trenutno ne manjka, si pa vsekakor želiva sami ustvarjati in iskati vedno nove projekte. Drživa se načela, da delava le tisto, v čemer uživava in le za blagovne znamke, ki jih podpirava. Kaj je crowdfounding? Koncept, s katerim lahko podjetniki preverijo odziv trga, poleg tega pa na tak način oblikovalcem pomaga, da uresničijo svoje ideje in izdelke. Poleg tega prednaročila omogočajo dodano vrednost tudi strankam, ki prve pridejo do ekskluzivnega izdelka. Najbolj znani platformi, ki omogočata crowdfounding, sta Kickstarter in Indiegogo. Krivec za vse je blog lavivavera. Kdaj sta ga začela ustvarjati? Tako je. Lavivavera je nastala pred dobrim letom, z blogom pa sva želeli ustvariti nekakšen začetek ter začrtati skupno pot – v blogu namreč združujeva strasti obeh – Veronika je tista, ki skrbi za videz, animacijo, celoten dizajn, mene pa bolj navdušuje fotografija, marketing, odnosi z javnostjo, nasploh komunikacija. Skupna točka pa nama je kreativnost, DIY-projekti do-it yourself, naredi sam ter organizacija dogodkov. Kako ste navezali stik z blagovno znamko Equa oziroma s start-up podjetjem Zkotz, ki izdeluje okolju prijazne stekleničke za vodo Equa? V svojih študentskih časih sem bila dejavna članica Študentske sekcije Društva za marketing Slovenije, kjer sem navezala ogromno stikov ter spoznala veliko zanimivih in simpatičnih ljudi, med drugim tudi ljudi, ki so ustvarili Equo in ki danes skrbijo za uspeh blagovne znamke. Z Veroniko sva se nekega lepega poletnega popoldneva oglasili pri njih na kratkem sestanku, ki se je nato zelo podaljšal, saj smo med klepetom prišli do ideje o sedanjem projektu – do ideje, da bi lavivavera oblikovala čisto svojo stekleničko za vodo. Vendar pa so v današnjem času sredstva tisti večni problem, ki nas velikokrat omejuje pri uresničitvi različnih projektov ali želja. Tako je bilo tudi tukaj, zato smo se odločili za inovativno in zdaj zelo priljubljeno taktiko t. i. crowdfundinga, kar pomeni, da testiramo trg – testiramo, kako so ljudem stekleničke všeč, kaj menijo o dizajnu, in zbiramo prednaročila. Če bo prednaročil dovolj, da s sredstvi lahko pokrijemo proizvodnjo, bo projekt realiziran, v nasprotnem primeru pa bomo vedeli, da so potrebne izboljšave. Če ne bi zbrali dovolj prednaročil o tej opciji trenutno ne razmišljamo, bodo vsi tisti, ki so prednaročilo že oddali, dobili sredstva povrnjena. Na stekleničkah so tradicionalni slovenski vzorci. Kje sta dobili navdih? Želeli sva vzorec predstaviti na podlagi nekakšnega koncepta, mu dodati vrednost, nisva želeli narediti le lepega vzorca, ki nima nikakršnega ozadja. Zakaj slovenski vzorci? Zato ker so res lepi in ker meniva, da so premalo uporabljeni. Poleg tega pa sva želeli na tak način tudi v tujini predstaviti Slovenijo, saj je cilj najinega projekta tudi širitev zunaj meja naše male dežele. Steklenička stane 20 evrov. Cena se zdi visoka. Se motim? V današnjem kapitalističnem obdobju smo res prišli do tega, ko se nam že vse zdi drago, saj smo navajeni na poceni kitajske izdelke, ki jih lahko dobimo že za nekaj evrov. Vendar pa se vedno potem pojavi vprašanje kakovosti. Ali sploh še kdo zna ceniti ročno delo in človeški trud ali nam je pomembna le cena in kopičenje poceni izdelkov? Sami sva bili vedno mnenja, da imava raje manj izdelkov, ampak tistih dobrih. Cena najine stekleničke ni visoka. Je primerna oziroma celo zelo nizka. Denimo, da je življenjska doba stekleničke 365 dni. To pomeni, da je cena stekleničke na dan le 5 centov. Kolikšna pa je povprečna cena ustekleničene vode v trgovini? Pa si izračunajte, koliko boste v letu dni na tak način privarčevali. Kako je s prednaročili? Bosta zmogli do številke 150? Te številke najbrž ne bo težko doseči ... Trenutno imava dobrih 40 naročil, vendar pa jih zbirava manj kot teden dni, tako da meniva, da številke res ne bo težko doseči. In potem? Kakšen scenarij imata v mislih? Potem greva najprej na dopust smeh. Nisva imeli namena specializirati se za dizajn stekleničk, ampak nikoli se ne ve, morda pa se izkaže za odlično tržno nišo smeh. Z veseljem pa bi projekt kdaj v prihodnje ponovili, morda z isto blagovno znamko in drugimi vzorci ali pa kaj čisto tretjega. Vsa vrata puščava odprta. Je v Sloveniji veliko projektov, ki bi lahko zaživeli s pomočjo takšnega načina financiranja, da bodo torej realizirani le, če bo zbranih dovolj prednaročil? Crowdfunding se je zadnje čase kar razširil, osebno poznava nekaj uspelih, kot je to Musguard, Ondu in Lumu, pa še veliko bi se jih našlo. Nama se zdi ta način primeren predvsem zaradi tega, ker omogoča možnost predhodnega testiranja trga, s čimer se lahko zavarujemo pred velikimi izgubami – saj se tako že takoj vidi, ali bodo potrošniki zainteresirani za novost ali ne. Gotovo se strinjata, da plastenke onesnažujejo okolje in da je veliko bolj prijazno do narave, če pijemo vodo iz kozarca ali steklenice. Se porabniki že dovolj zavedajo tega ali je še vedno preveč plastenk? Zagotovo se strinjava in meniva, da je kljub vsemu opozarjanju še vedno preveč plastenk. Vendar pa se nama vseeno zdi, da se skrb za okolje povečuje ter posledično tudi vedno več ljudi uporablja Equi podobne stekleničke za vodo. Kdaj sta zadnjič pili vodo iz plastenke? Uf, pred kratkim sva pili iz ene stare plastenke in se strinjali, da je voda iz plastenke nekaj čisto drugega kot iz stekleničke ali steklenega kozarca. Enostavno se tega ne da primerjati z umetno plastiko.",1
"381 milijonov po mnenju ekonomista še zdaleč ni dovolj, nujen je strateški partner Z NLB-jem se ukvarjamo kot z javnim pranjem perila. Vse, kar je del poslovnih dogovorov, je treba vedno javno in politično obravnavati, kar je banki že v preteklosti škodilo, opozarja ekonomist Bogomir Kovač. Dan po skupščini NLB-ja, na kateri so lastniki odločili, da vanjo vložijo svežih 381 milijonov - država z odkupom hibridnih zamenljivih obveznic v znesku 320 milijonov, belgijska banka KBC pa z dokapitalizacijo v vrednosti 61 milijonov, kar ji bo prineslo za skoraj devet odstotkov višji delež v NLB-ju od sobote bo tako 33,9-odstotna lastnica, zdaj je četrtinska - se javnost še vedno sprašuje, ali bo ta dokapitalizacija zares zadnja. Minister Janez Šušteršič pravi, da še ene najverjetneje ne bo, pospešeno pa se ukvarjajo z iskanjem še kakšnega strateškega partnerja, saj KBC deleža ne namerava več povečati. Šušteršič Več tednov smo si samo pridobivali zaupanje KBC-ja Tudi ekonomist Bogomir Kovač je prepričan, da je kratkoročno gledano 381 milijonov za NLB dovolj, dolgoročno pa še zdaleč ne, pri čemer opozarja Če želi banka relativno normalno poslovati, bo najbrž potrebna še kakšna dodatna kapitalizacija v pozni jeseni ali pa drugo leto, kar bi bilo tudi v skladu z najavo po iskanju strateškega partnerja, ki bi vstopil v Novo Ljubljansko banko in bi ji z dodatno finančno injekcijo pomagal, da bo lažje delovala. Več si lahko preberete v spodnjem pogovoru. Čeprav bi po nekaterih ocenah NLB potreboval vsaj pol milijarde, so delničarji v sredo odločili, da v banko na tak ali drugačen način vložijo 381 milijonov svežega kapitala. Predsednik uprave v odhodu Božo Jašovič zagotavlja, da bo sredstev dovolj najmanj do konca leta, po drugi strani pa je minister za finance Janez Šušteršič še pred dnevi zatrjeval, da niti 510 milijonov ne bo dovolj. Vaša ocena? Zelo težko je ocenjevati od zunaj, ampak glede na stanje slovenskega gospodarstva in glede na stvari, ki se postopoma odkrivajo kot slabe naložbe, se bolj nagibam, da bi bila prava številka taka, kot jo je prvotno najavila uprava. Verjetno se spomnite, da je pred letom dni uprava govorila, da ljubljanska banka potrebuje približno med 500 in 600 milijonov evrov dokapitalizacije, če bi želela normalno poslovati. Če ne bo izboljšanja gospodarskih razmer in če banka ne bo začela normalno poslovati, če ne bo sprostila svojih kapitalskih poti, se bo stanje samo še poslabševalo. V vsakem primeru je to, kar je zdaj storila vlada, rahlo pozno in v bistvu precej na meji tistega, kar banka potrebuje. Menim pa, da tako NLB kot Slovenija na splošno potrebujeta načrt za sanacijo in konsolidiranje bančnega sistema. Brez tega preprosto ne bo šlo, kajti Slovenija je v tisti skupini, kjer je težava v bančnem sistemu, in ne v javno-finančnem stanju, kamor vlada danes usmerja glavno pozornost. Pričakujete kmalu še kakšno zahtevo po svežem kapitalu? V kratkoročnem obdobju ne. To bo banki v tem trenutku zadostovalo. Vendar, kot rečeno, če želi banka relativno normalno poslovati, bo najbrž potrebna še kakšna dodatna kapitalizacija v pozni jeseni ali pa drugo leto, kar bi bilo tudi v skladu z najavo po iskanju strateškega partnerja, ki bi vstopil v Novo Ljubljansko banko in bi z dodatno finančno injekcijo pomagal banki, da bo lažje delovala. NLB pravzaprav deli usodo relativno večjih bank - tudi v Evropi je takšnih primerov, kolikor hočete -, glede na to, kako bodo tako v okviru Evropske unije kot tudi znotraj posameznih držav monetarne oblasti in same države pristopile k sistematični in sistemski sanaciji teh bank. KBC bo vplačal za 61 milijonov evrov novih delnic po ceni 41 evrov za delnico. Prvotno predvidena cena je sicer znašala precej več, 68,71 evra za delnico. Katera se vam zdi bližja realni? Zagotovo bi bila nižja bolj primerna. Sicer je pa tako vedno je tista cena prava, ki je dogovorjena. V vsakem primeru so vse pogodbene stranke to tehtale in na koncu je prevladala skupna cena in skupni interes. Knjigovodske vrednosti niso nujno absolutno realna slika. NLB tudi ne kotira na borzi, kjer bi lahko lažje ocenili njeno vrednost. Tako da je potem treba upoštevati korekcijske faktorje ali pa ceno utemeljiti na bilateralnih ali pa multilateralnih dogovorih med dvema ali več strankami. /.../ V nadaljevanju bosta pa vlada in KBC verjetno iskala neko rešitev, npr. vstop tujega partnerja, ki bi prevzel večji delež lastništva, kar bi tudi rešilo NLB. Ta nižja cena je KBC-ju med drugim omogočila nakup dodatnega devetodstotnega deleža banke, kar pomeni, da je svoj skupni delež v banki povečala s 25 na skoraj 34 odstotkov. Kritiki, predvsem opozicijske stranke, opozarjajo, da država pod mizo in pod ceno prodaja banko. Kako vi gledate na to? Te kritike pravzaprav nimajo nekih realnih ekonomskih osnov. Dejstvo je, da je imel NLB zelo zelo čudaško in problematično zgodovino obeh velikih lastnikov, države in KBC-ja. Tukaj je država običajno igrala precej bolj negativno vlogo kot KBC. Cena je zdaj stvar njunih medsebojnih razmerij, pa tudi same ocene vrednosti banke. V nobenem primeru ne bi mogel reči, da so bile stvari podcenjene. Dejstvo je, da bodo tisti, ki bodo prišli v banko, če je ta v slabi poslovni kondiciji, zahtevali nižjo ceno za vstop v lastništvo in prevzem večje odgovornosti. Poleg tega je v Sloveniji še ena druga težava. Z Novo Ljubljansko banko se ukvarjamo kot z javnim pranjem perila. Vse, kar je del nekih poslovnih dogovorov, je treba vedno javno in politično obravnavati. Jaz mislim, da je to banki škodovalo že v preteklosti in da se je stopnja politizacije s to izrazito javnostjo samo še povečala. Dejstvo je, da je treba ločiti med profesionalnim in pa javnim delom. Mislim, da je cela kopica stvari, ki ne morejo biti javne, morajo pa biti profesionalno opravljene. Odgovornost za profesionalne posle in profesionalno opravljeno delo pa tako ali drugače nosijo lastniki. Glavni težavi v tem hipu - kar se je pokazalo tudi ob zadnjih menjavah v Novi Ljubljanski banki - sta način in kakovost korporativnega upravljanja. Če bi korporativno upravljanje delovalo normalno, če bi se odgovornosti normalno vzpostavile, potem bi bili vsi ti posli profesionalno izpeljani. In ko so izpeljani, so šele javno obravnavani. Ne morejo biti pa že sami posli javno obravnavani, kar se je v NLB-ju v preteklosti tudi dogajalo. Podobno se je dogajalo tudi v sredo, ko se je na skupščini zgodilo kar nekaj zapletov - najprej pri podeljevanju razrešnice starim nadzornikom, pozneje pa še pri imenovanju novih, saj so bila njihova imena razkrita šele malo pred odločanjem, nato pa jih je, čeprav so bili v bistvu nadzorniki, ki jih je predlagala vlada, v imenovanje predložil KBC. To ni ravno običajno praksa. Seveda ne. To, kar se je zgodilo na tej skupščini, je spet katastrofa. Ne morem ocenjevati samih menjav, vendar način predstavlja kršenje vseh pravil korporativnega upravljanja. Načini in pravila, vsaj kar zadeva upravljanje zelo velikih in resnih objektov, kar je tudi NLB, so zelo jasni in morajo biti spoštovani. Skupščine niso nogometne tekme, kjer imamo navijače z ene in druge strani in na koncu vsi čakajo, kdo bo streljal enajstmetrovke. Mislim, da je bila to nova predstava izrazito slabih korporativnih navad. Meni je zelo žal, da je v tem sodeloval tudi KBC, kar je dokaz, da ni samo država tista, ki običajno greši, ker je pač politični subjekt, ki ni vajen poslov, ampak lahko tudi zasebni subjekti občasno počenjajo neumnosti. In KBC si takšnih neumnosti preprosto ne sme privoščiti. Vendar, kot rečeno, oba poslovna partnerja sta v zadnjih letih storila toliko napak, zlasti na področju korporativnega upravljanja, da je dogajanje na zadnji skupščini le potrjevanje pravila, da tega posla ne želita obvladovati in da izkoriščata poslovna pravila korporativnega upravljanja za mešetarjenje oz. lastne interese. To je slaba izkaznica za državo in slaba izkaznica za KBC. Večino sredstev je sicer prispevala država, in sicer z odkupom hibridnih zamenljivih obveznic, ki bodo, če jih čez leta zamenja, prinesle 8,7 milijona novih delnic. Te obveznice bi lahko banka tudi odpoklicala, če bo 320 milijonov nadomeščenih z najmanj enako kakovostnim kapitalom. Kaj točno to za državo pomeni? Te t. i. CoCo obveznice so izjemno problematičen instrument. Njegova edina prednost je to, da je priznan s strani evropskega regulatorja. Gre za instrument, ki obvezniške zaveze spreminja v lastniške deleže, in zaradi tega so ga bili v Evropi tudi pripravljeni sprejeti. Problematičen je zato, ker je banka, ko začenja te terjatve sprejemati v konverzijo, načeloma v slabi kondiciji. Ali z drugimi besedami, ko gre banki slabo, takrat začne njen kapital propadati. Ko se to zgodi, je ta vrednost običajno nizka. Kar pomeni, da je to inštrument, ki v osnovi niža vrednost banke in je za obstoječe pravzaprav skrajno problematičen. Za tiste, ki bi potencialno prihajali noter, pa je to obetajoče. Zaradi vsega tega ta instrument Novi Ljubljanski banki dolgoročno škodi. Kratkoročno jo trenutno rešuje - zaradi specifike, posebnega statusa, ki ga je Evropa temu instrumentu dala, nadaljevanje pa ni obetavno. Vse skupaj je precej odvisno od tega, kakšne bodo namere vlade, ki jih je pa težko predvideti, saj je bila v preteklosti dolgo časa gluha za opozorila, da je v Sloveniji težava predvsem bančna kriza, in ne kriza javnofinančnega stanja.",0
"Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo so opravili drugo obravnavo zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin. Bistvena novost zakona so odškodnine. Te bo moral plačati povzročitelj za morebitno škodo zaradi prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v rastlinah in pridelkih, ki se pridelujejo brez uporabe gensko spremenjenih organizmov. V primerih nenamerne prisotnosti, ko povzročitelj ni znan, pa se odškodnine izplačajo iz posebnega namenskega vira proračuna, v katerega sredstva vplačujejo vsi pridelovalci gensko spremenjenih rastlin. Poleg tega bodo morali pridelovalci gensko spremenjenih rastlin preprečevati tudi nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v drugih kmetijskih rastlinah v varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem pasu. Največ časa so se poslanci na seji zadržali pri točki o varovalnih pasovih. Anamarija Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj in Vlado Avguštin iz Čebelarske zveze Slovenije sta se vprašala, kako se bo preprečil prenos cvetnega prahu z oljne ogrščice, na katero čebele letijo tudi do šest kilometrov daleč. Po njegovih navedbah je mogoče gojiti gensko spremenjene rastline v Sloveniji, ne da bi prišlo do prenosa peloda, le na vrhu Triglava, vrhu Pohorja in v snežniških pragozdovih. Generalni direktor direktorata za varno hrano na kmetijskem ministrstvu Matjaž Kočar je odgovoril, da je to le ena izmed raziskav, ki se bodo opravile. V zvezi s čebelami pa je dejal, da gre za odprto vprašanje, a dvomi, da bo katera izmed kultur, ki je izrazito žužkocvetka, lahko pridobila status GSO-kulture v EU in posledično Sloveniji. Kot je na seji dejal kmetijski minister Milan Pogačnik, vlada z zakonom ne dovoljuje gojenja gensko spremenjenih rastlin, ampak tako pridelavo ureja. Gre predvsem za urejanje soobstoja tako, da bo skladno z evropsko zakonodajo vsakemu pridelovalcu dana možnost izbire med ekološko, konvencionalno in integrirano pridelavo ali pridelavo gensko spremenjenih rastlin.",1
"Bonitetna ocena Slovenije Sanacija slovenskih bank bo državo stala 13 odstotkov BDP-ja, a v Fitchu verjamejo, da bo Sloveniji uspelo pokriti te potrebe, zato so bonitetno oceno ohranili na BBB+. Ker se je kakovost sredstev poslabšala še bolj od predvidevanj, so se stroški dokapitalizacije slovenskega bančnega sektorja povzpeli na okoli 4,6 milijarde evrov ali okoli 13 odstotkov BDP-ja, sodeč po revidiranih ocenah Fitch Ratings, so zapisali na spletni strani Fitcha. Zato so Sloveniji sicer ohranili ceno BBB+, a so zraven primaknili še negativne obete. Agencija je tako dvignila ocene stroškov za 1,8 milijarde evrov glede na letošnji april, a se ti nanašajo le na domače banke in ne na banke v lasti tujih matic. V agenciji menijo, da se bo pokazalo, da je obseg slabih posojil precej večji v prvih šestih mesecih leta se je v NLB-ju, NKBM-ju in Abanki povečal za 11 odstotkov, kot se je sprva domnevalo. Posledično bo tudi slovenski BDP še naprej upadel. Slaba banka bi lahko olajšala kapitalske tegobe Letos bo manjši za 2,4 odstotka, leta 2014 pa še za 0,4 odstotka. To bo zadolženost gospodarstva potisnilo na 140 odstotkov BDP-ja, od 30 do 50 odstotkov bančnih posojil v analiziranih bankah pa bo postalo slabih. Ob tem ocenjujejo, da bi bankam potrebe po svežem kapitalu lahko olajšal tudi prenos slabih terjatev na slabo banko, in sicer za vsaj 170 milijonov evrov. Kljub temu v Fitchu verjamejo, da bo Sloveniji uspelo prenesti stroške dokapitalizacije, javni dolg pa naj bi ostal obvladljiv. Negativni obeti pa se nanašajo na negotove stroške in časovni razpored čiščenja bančnih bilanc. Kljub ohranjanju bonitetne ocene države pa se to ne odraža na boljši oceni treh slovenskih največjih bank, ki tako še vedno ostajajo v špekulativnem območju, in sicer NLB ter NKBM z oceno ccc in Abanka z oceno cc.",0
Vlada izgublja vojno za Terme Čatež. Boško Šrot je namreč prodal delnice te družbe.,0
"Ljubljana - Življenjepis Rada Snežiča, lastnika in direktorja skupine Meltal, ki reciklira in prodaja odpadne barvne kovine, trguje pa tudi z zlitinami, s krovsko-kleparskimi izdelki in strešnimi ploščami, je ""ameriška"" zgodba o uspehu. Potem ko je konec sedemdesetih let minulega stoletja po krajšem stažu v podjetju Primat opravil livarski izpit, je leta 1980, pri 28. letih, v Rušah odprl obrt. Ta se je v skoraj treh desetletjih razvila v skupino šestih podjetij, med katerimi tri domujejo v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Skupina Meltal zaposluje okoli 120 ljudi, krovna družba, ki izvaža v deset držav, pa je v letu 2006 ob skoraj stotih milijonih evrov prihodkov ustvarila za dobrih 1,8 milijona evrov dobička. Snežič se že šest let ukvarja tudi z nepremičninskimi posli, predvsem v Mariboru, najbolj znan pa je po nakupu poslovno-upravne zgradbe Hidromontaže in območja Opekarne Košaki, kjer danes domuje Hofer. ""Posebnost Meltala je prav v tem, da podjetje proizvodnje ni selilo tja, kjer je delovna sila cenejša, ampak je izbralo drugačno strategijo. Surovine kupuje v Sloveniji in na Hrvaškem, nato jih da predelati v Avstrijo in Nemčijo, zatem pa polizdelke prodaja po vsej Evropi,"" je zapisano na spletni strani podjetja, ki je bilo leta 2005 nominirano za dravsko-pomursko gazelo. Da Snežič še zdaleč ne ustreza definiciji privatizacijskega ""tajkuna"", dokazujejo tudi njegove težave s politiko. Potem ko je v začetku devetdesetih let zgradil novo livarno v Slovenji vasi, mu država več let zanjo ni izdala uporabnega dovoljenja. Leta 2006 pa je tedanjemu mariborskemu županu Borisu Soviču (SD) zagrozil z ovadbo, ker del območja, na katerem stojijo Meltalove hale, ni hotel opredeliti za centralne dejavnosti. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Snežič v minulih letih poslovno sodeloval s krogom Pivovarne Laško. Še leta 2002 je bil z 0,5-odstotnim lastniškim deležem tretji največji lastnik Radenske. Do leta 2004 je nadzoroval pid Infond, najdemo pa ga tudi med nadzorniki družbe Center naložbe v času, ko jo je prevzelo podjetje-nabiralnik Kolonel. Snežič je Center naložbe, ki je ključno podjetje v lastniški mreži okoli Pivovarne Laško Boška Šrota, nadzoroval do septembra 2006, ko je odstopil, uradno pa ga je skrivnostni največji delničar družbe razrešil leto dni pozneje. Rado Snežič, ki naj bi imel po navedbah revije Manager okoli 13 milijonov evrov premoženja, s čimer naj bi bil celo najbogatejši občan Maribora, je v nasprotju z nečakom Rokom Snežičem, solastnikom podjetja Poravnava, s katerim domnevno nimata poslovnih stikov, zelo redek gost družabnih kronik. V enem izmed brezplačnikov smo lani lahko izvedeli, da poletni dopust preživlja na jahti, zasidrani v srednjem Jadranu. Po podatkih revije Manager se je osebno premoženje družine Snežič močno povečalo, ko je njegova sedanja žena pred leti podedovala nekaj vrednih nepremičnin v Franciji.",1
"Za cenejše telefoniranje v tujini: preverite ponudbo vašega Za cenejše telefoniranje v tujini: preverite ponudbo vašega operaterja za posamezno državo, ročno izberite tuje omrežje in ne uporabljajte šumnikov. Najugodnejše cene gostovanja v tujini so praviloma v državah na območju Evropske unije (EU), kjer so skladne z evropsko direktivo in imajo trend nižanja. ""Preostale države so razporejene v drugo, tretje in četrto območje, v peto območje pa je uvrščeno gostovanje prek satelitskih omrežij, na letalih in ladjah,"" pojasnjuje Boris Ziherl iz Telekoma. ""V drugo območje, kjer so cene gostovanj po ugodnosti takoj za evropsko tarifo, je umeščena Hrvaška."" Tušmobil je pet mednarodnih območij skrčil na tri – ločuje Svetovno tarifo s 136 državami, tarifo Ostali svet in Satelitske destinacije. Eurotarifa Uporabniki, ki med gostovanjem pri mobilnih operaterjih v tujini izberejo evropsko tarifo, bodo za odhodne klice plačali največ 35 centov, za prejete pa 11 centov na minuto (brez DDV). Cena za pošiljanje kratkih SMS-sporočil je omejena na 11 centov. Pravila EU o gostovanju določajo tudi omejitev podatkovnega gostovanja v višini 50 evrov (brez DDV), če se uporabnik sam ne odloči za višji ali nižji znesek. Ko porabi 80 odstotkov določenega zneska, ga mora operater opozoriti, ko je dosežen znesek omejitve, pa prekiniti mobilno povezavo z medmrežjem, razen če uporabnik ne navede, da želi v določenem mesecu še naprej podatkovno gostovati. Blokada paketnega prenosa Omejitev prenosa podatkov sicer pri različnih mobilnih operaterjih velja tudi za druge države izven EU. Simobilov limit za prenos podatkov na Hrvaškem recimo znaša 60 evrov, na enak znesek pa je avtomatično omejen prenos podatkov v tujini tudi pri Mobitelu. Če paketnega prenosa podatkov v tujini ne potrebujete ali živite v bližini državne meje, kjer je lahko signal omrežja tujega operaterja precej močan, operaterji svetujejo, da vklopite blokado paketnega prenosa podatkov. Cenejša ročna izbira operaterja Cenejše telefoniranje omogoča tudi ročna izbira tujega omrežja oziroma operaterja, s katerim ima slovenski ponudnik sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Mobitel recimo ponuja za 50 odstotkov nižje odhodne klice s Hrvaške med 17. in 18. uro ob izbiri gostovanja pri T-Mobile oziroma Croatian Telecome, Tušmobil pa desetodstotni popust za klice, SMS-sporočila, MMS-sporočila in prenos podatkov preko Tele2. Zato velja preveriti za vsakega operaterja in vsako državo posebej. SMS-sporočilo brez šumnikov! Zanimivo je tudi, da lahko prihranite z izogibanjem uporabe šumnikov v SMS-sporočilih. ""Po GSM-standardu se namreč za kodiranje šumnika v sporočilu porabi več kot en znak (dejansko se pošlje več znakov), zato se število razpoložljivih znakov samodejno zmanjša,"" pojasnjuje Ziherl. ""Nekateri modeli mobilnih telefonov imajo v ta namen na voljo posebno funkcijo, s katero lahko uporabo šumnikov omejijo, mnogi aparati pa uporabnika opozorijo, da bo sporočilo poslano v obliki več SMS-sporočil."" Posebni paketi Poleg naštetega ponujajo posamezni operaterji tudi posebne pakete za klice iz tujine: ""Ura pogovorov"" in ""100 sporočil"" za uporabo mobilnih storitev v EU pri Mobitelu ali ""Tujina 30"" in ""Tujina SMS"" pri Simobilu. V določenih primerih, zlasti če ste v tujini dalj časa ali pogosteje, se morda izplača tudi uporaba številke tujega operaterja, vendar morate v tem primeru preveriti, ali morda nimate ""zaklenjenega"" mobilnika. operaterja za posamezno državo, ročno izberite tuje omrežje in ne uporabljajte šumnikov. Najugodnejše cene gostovanja v tujini so praviloma v državah na območju Evropske unije (EU), kjer so skladne z evropsko direktivo in imajo trend nižanja. ""Preostale države so razporejene v drugo, tretje in četrto območje, v peto območje pa je uvrščeno gostovanje prek satelitskih omrežij, na letalih in ladjah,"" pojasnjuje Boris Ziherl iz Telekoma. ""V drugo območje, kjer so cene gostovanj po ugodnosti takoj za evropsko tarifo, je umeščena Hrvaška."" Tušmobil je pet mednarodnih območij skrčil na tri – ločuje Svetovno tarifo s 136 državami, tarifo Ostali svet in Satelitske destinacije. Eurotarifa Uporabniki, ki med gostovanjem pri mobilnih operaterjih v tujini izberejo evropsko tarifo, bodo za odhodne klice plačali največ 35 centov, za prejete pa 11 centov na minuto (brez DDV). Cena za pošiljanje kratkih SMS-sporočil je omejena na 11 centov. Pravila EU o gostovanju določajo tudi omejitev podatkovnega gostovanja v višini 50 evrov (brez DDV), če se uporabnik sam ne odloči za višji ali nižji znesek. Ko porabi 80 odstotkov določenega zneska, ga mora operater opozoriti, ko je dosežen znesek omejitve, pa prekiniti mobilno povezavo z medmrežjem, razen če uporabnik ne navede, da želi v določenem mesecu še naprej podatkovno gostovati. Blokada paketnega prenosa Omejitev prenosa podatkov sicer pri različnih mobilnih operaterjih velja tudi za druge države izven EU. Simobilov limit za prenos podatkov na Hrvaškem recimo znaša 60 evrov, na enak znesek pa je avtomatično omejen prenos podatkov v tujini tudi pri Mobitelu. Če paketnega prenosa podatkov v tujini ne potrebujete ali živite v bližini državne meje, kjer je lahko signal omrežja tujega operaterja precej močan, operaterji svetujejo, da vklopite blokado paketnega prenosa podatkov. Cenejša ročna izbira operaterja Cenejše telefoniranje omogoča tudi ročna izbira tujega omrežja oziroma operaterja, s katerim ima slovenski ponudnik sklenjeno pogodbo o sodelovanju. Mobitel recimo ponuja za 50 odstotkov nižje odhodne klice s Hrvaške med 17. in 18. uro ob izbiri gostovanja pri T-Mobile oziroma Croatian Telecome, Tušmobil pa desetodstotni popust za klice, SMS-sporočila, MMS-sporočila in prenos podatkov preko Tele2. Zato velja preveriti za vsakega operaterja in vsako državo posebej. SMS-sporočilo brez šumnikov! Zanimivo je tudi, da lahko prihranite z izogibanjem uporabe šumnikov v SMS-sporočilih. ""Po GSM-standardu se namreč za kodiranje šumnika v sporočilu porabi več kot en znak (dejansko se pošlje več znakov), zato se število razpoložljivih znakov samodejno zmanjša,"" pojasnjuje Ziherl. ""Nekateri modeli mobilnih telefonov imajo v ta namen na voljo posebno funkcijo, s katero lahko uporabo šumnikov omejijo, mnogi aparati pa uporabnika opozorijo, da bo sporočilo poslano v obliki več SMS-sporočil."" Posebni paketi Poleg naštetega ponujajo posamezni operaterji tudi posebne pakete za klice iz tujine: ""Ura pogovorov"" in ""100 sporočil"" za uporabo mobilnih storitev v EU pri Mobitelu ali ""Tujina 30"" in ""Tujina SMS"" pri Simobilu. V določenih primerih, zlasti če ste v tujini dalj časa ali pogosteje, se morda izplača tudi uporaba številke tujega operaterja, vendar morate v tem primeru preveriti, ali morda nimate ""zakljenjenega"" mobilnika.",1
"Delavci Cestnega podjetja Ljubljana bodo na sodišče vložili predlog za stečaj družbe. Za to so se odločili, ker pogodbene zaveze, med drugim glede izplačila plač, niso bile izpolnjene. Delavci CPL so se za predlog stečaja odločili, ker pogodbene zaveze, med drugim glede izplačila plač, niso bile izpolnjene. Izvršni odbor podjetniškega sindikata v Cestnem podjetju Ljubljana CPL, ki deluje v okviru Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, je danes sklenil, da bo glede na to, da pogodbene zaveze niso bile izpolnjene, na sodišče vložili predlog za stečaj družbe, je povedal pravni svetovalec pri Pergamu Aljoša Čeč. Predlog bodo po njegovih besedah vložili v začetku prihodnjega tedna, potem ko bodo z odvetniško pisarno, s katero sodelujejo, pripravili dokumentacijo. Podjetje ni izpolnilo dogovora, ki so ga prejšnji teden sklenili za prekinitev stavke. Glede na vse neplačane terjatve do delavcev se bojimo, da vsak dan, ki mine, pomeni manjšo možnost poplačila, je povedal Čeč. Dogovor je med drugim predvideval, da delavci prekinejo stavko in so do izpolnitve obveznosti doma na čakanju s polnim nadomestilom plače. Na izplačilo obveznosti so bili pripravljeni počakati do vključno 29. novembra. Podjetje nekaj več kot 300 delavcem dolguje zadnji dve plači, socialne prispevke ter nekatere odtegljaje od plač. Skupni znesek teh terjatev naj bi znašal okoli 1,6 milijona evrov. Sindikat se boji tudi za usodo hčerinske družbe Komunalno podjetje Ljubljana KPL, kjer so delavci sicer plače dobili, ocenjujejo pa, da je glede na dogajanje v CPL ogrožen tudi KPL, je še povedal Čeč.",0
"Minister za zdravje Borut Miklavčič zagotavlja, da v letu 2009 kljub gospodarski krizi niso predvidena krčenja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z ministrom se ni strinjal poslanec France Cukjati (SDS), ki je med postavljanjem poslanskih vprašanj premierju in vladnim ministrom opozoril, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejšnji teden sprejel sklep, po katerem se je delež sredstev za nemedicinsko oskrbo pri zdraviliškem zdravljenju, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, z dosedanjih 40 znižal na 15 odstotkov. Zavod je tudi sprejel sklep, s katerim se je odstotek cen zdravil, predpisanih na recept z vmesne liste, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, z do zdaj zagotovljene višine 25 odstotkov znižal na 10 odstotkov. Minister je odgovoril, da sklepa tudi predvidevata, da se bo nastala razlika pokrila iz sredstev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pri tem pa se premije prostovoljnega zavarovanja ne bodo zvišale. Tako po njegovo tudi v tem primeru ne bo prišlo do nobenega kršenja pravic.",1
"Med vikendom je kar trikrat zagorelo v popravljalnici plovil v Seči pri Luciji, v tretje je požar uničil vse. Odvetnik in zastopnik društva Bracera Boris Cepuder o razlogih za požig V soboto popoldan je zagorelo v popravljalnici plovil v Seči, ogenj pa je povzročil za okoli 180 tisoč evrov škode. Odvetnik Boris Cepuder (na sliki), velik nasprotnik pozidave kmetijskih zemljišč v Seči, ki je v požaru ostal brez jadrnice, je prepričan, da je bil požar podtaknjen. Cepuder je tudi predsednik društva Bracera, ki se bori za ohranitev kulturne dediščine gradnje lesenih plovil. Motivi za požig se po njegovih besedah skrivajo v njegovem delu, saj je zastopnik društva za zaščito Seče ter civilne iniciative in strank, ki so podale prijave zaradi nezakonito zgrajenih objektov na tistem območju. In kdo stoji za požarom? To je gangsterski kriminal! ""Gre za investicijsko-gradbeni lobi, ki z denarjem, ki ga ima vpliva na sistem v državi. O imenih ne morem govoriti, ker ta hip nimam direktnega dokaza. Gre pa za ljudi, ki so leta 2003 po zakonu, ki je veljal en mesec in je dovoljeval nakup kmetijskih zemljišč fizičnim osebam, prišli do parcel, pričakujoč, da jih bodo pozidali,"" pojasnjuje Cepuder. ""Gre za gangsterski kriminal,"" ocenjuje in dodaja, da so mu v preteklosti že grozili s smrtjo, če se ne umakne iz postopkov o pozidavi krajinskega parka. ""Tega tedaj nisem obešal na veliki zvon, zdaj ko vidim, da je direktno napadeno moje imetje, pa sem pripravljen o tem spregovoriti."" Prišli smo v fazo, ko je napaden demokratični pravni sistem države in o pravni državni ni mogoče govoriti, je prepričan. Dvomi tudi, da bo policija, ki še preiskuje dogodek, sploh kaj ugotovila. ""To se sploh ne bo preiskovalo, to se bo čez čas pozabilo,"" je skeptičen Cepuder. Požar podtaknjen trikrat Požar je bil v dveh dneh podstavljen trikrat, v tretje je storilcu uspelo zažgati popravljalnico. Kot nam pojasni Cepuder, je prvič zagorelo v petek okrog dveh popoldan, ogenj pa je pravočasno pogasil sosed. Drugi dan je zagorelo na istem mestu, ogenj sta pogasila delavca ribogojnice. Tretjič pa je zagorelo okoli 15. ure popoldne. V bližini ni bilo nobene električne napeljave, bile pa so gorljive snovi, kot so denimo laki, nam pojasni Cepuder. ""To se ni vžgalo poleti pri temperaturi 40 stopinj Celzija, sedaj pa je zunaj minus. Verjeti, da gre za naključje, je naivno,"" je ogorčen Cepuder.",0
"Nadzorniki Premogovnika Velenje so direktorju Milanu Medvedu naročili, naj dodela načrt krčenja stroškov. Ti so se lani močno povečali kljub slabšanju finančne slike družbe. Premogovnik Velenje se spopada z vse večjimi finančnimi težavami. Po informacijah iz več virov naj bi družba, ki jo vodi Milan Medved, že pred časom večinskemu lastniku Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) predlagala dokapitalizacijo, s čimer bi se razbremenila najemanja posojil za financiranje tekočega poslovanja. A na HSE so jo zavrnili, saj želijo, da premogovnik prej zmanjša stroške in odproda nekatere naložbe v turistični in nepremičninski dejavnosti. Po javno dostopnih podatkih je zadolženost matične družbe, ki že pol leta ustvarja negativni denarni tok, na zadnji dan lanskega leta presegla 75 milijonov evrov. Pri tem se je poslabšala tudi struktura zadolženosti. Skoraj 30 milijonov evrov finančnih obveznosti tako družbi zapade oziroma je zapadlo letos. Višina zadolženosti je v začetku leta znašala že skoraj tri četrtine kapitala, ki ga ima družba za okoli 111 milijonov evrov. O finančni sanaciji skupine je včeraj razpravljal tudi nadzorni svet premogovnika. Njegov predsednik Marjan Ravnikar je po seji potrdil, da »so nadzorniki potrdili program racionalizacije, ki ga bo treba še dodelati«. O konkretnih številkah ni želel govoriti. Toda že javno dostopni podatki razkrivajo kar osemodstotni porast stroškov dela v lanskem letu. Samo za plače je družba, ki je lani prodala za 118 milijonov evrov premoga in pri tem ustvarila le dobrih 19.000 evrov čistega dobička, v letu 2012 porabila 40,2 milijona evrov, kar je dobre štiri milijone evrov več kot leto pred tem. Olajševalna okoliščina za Medveda je, da je morala krovna družba zaradi spremembe invalidske zakonodaje zaposliti več deset delavcev iz hčerinske družbe HTZ. A lani so v premogovniku narasli (z 49,8 na 52,4 milijona evrov) tudi stroški blaga, materiala in storitev. Družba bi sicer leto končala v rdečih številkah, če ne bi HSE in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) februarja letos z aneksom, ki je premogovniku prinesel štiri milijone evrov, naknadno popravila odkupne cene lignita z 2,56 na 2,67 evra na gigajoul. Ob tem velja spomniti, da naj bi cena premoga že leta 2015, ko naj bi začel v Šoštanju delovati blok 6, znašala le še 2,25 evra na gigajoul. TEŠ 6: Košorok umaknil Brešarja Po tistem, ko smo včeraj razkrili, da je TE Šoštanj v odbor za aktivni nadzor investicije v blok 6 imenovala Bojana Brešarja, ki je v predkazenskem postopku NPU, so Brešarju rdečo luč prižgali v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Njegov generalni direktor Blaž Košorok je potrdil, da je TEŠ na zahtevo HSE Brešarja razrešila članstva v odboru. »Ne bom se spuščal v strokovno usmerjenost gospoda Brešarja, ampak to imenovanje zaradi drugih okoliščin zagotovo ni bilo v prid projektu,« je dejal Košorok.",0
"Frankfurt/Pariz/London - Borze po Evropi so nov trgovalni teden začele s padcem v rdeče območje, saj so se vlagatelji zbali, da je občutna rast tečajev v zadnjih tednih nerealna in ne temelji na osnovnih ekonomskih pravilih. Tečaji na Dunaju so zaenkrat v povprečju zdrsnili za okoli 0,73 odstotka, v Frankfurtu za 0,67 odstotka, v Parizu pa za 0,15 odstotka. Na pomembnejših borzah po Evropi, kjer so se konec preteklega tedna tečaji ob novih znakih okrevanja gospodarstva povzpeli na nove najvišje vrednosti v letošnjem letu, med vlagatelji danes vlada bolj pesimistično vzdušje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Največji padec beležijo na dunajski borzi, kjer je indeks ATX trenutno na ravni 2569 točk, kar je 0,73 odstotka manj kot ob koncu petkovega trgovanja. Indeks DAX na borzi v Frankfurtu se je doslej znižal za 0,67 odstotka na okoli 5672 točk, pariški indeks CAC 40 za 0,15 odstotka na raven 3822 točk, londonski FTSE 100 pa za 0,25 odstotka na okoli 5151 točk.",0
"Nagrado za ekonomijo podeljujejo od leta 1968 Nobelovo nagrado za ekonomijo so prejeli Peter Diamond, Dale Mortensen in Christopher Pissarides za svojo analizo trgov z iskanji trenj. Švedska akademija znanosti v Stockholmu je sporočila, da dva Američana in britanski Ciprčan nagrado prejmejo za svojo razlago, kako uredbe in vladna politika vplivajo na brezposelnost, ponudbe služb in plače. Njihovo delo je pomagalo pojasniti, kako je mogoče, da je lahko tako veliko nezaposlenih v času, ko je na razpolago veliko število delovnih mest. Med godpodarsko-političnimi ukrepi, ki vplivajo na trg dela, so izpostavili višino nadomestila za brezposelnost in pravila o zaposlovanju in odpuščanju. Diamond je kot ekonomist zaposlen na inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu, proučuje pa socialno varstvo, pokojnine in davke. Predsednik ZDA Barack Obama ga je predlagal za člana sveta guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve, a senat njegovega imenovanja ni potrdil pred prekinitvijo dela v kongresu, ki se pripravlja na novembrske kongresne volitve. Mortensen je profesor ekonomije na univerzi v Evanstonu v zvezni državi Illinois, Pissarides pa profesor na London School of Economics. Mortensen je bil ob novici zelo vesel, Pissarides pa jo je sprejel z mešanico presenečenja in sreče. Ta nagrada je tako velika, da tudi po tem, ko jo dobiš, ne verjameš, da jo boš dobil, je povedal Pissarides. Nagrada za ekonomijo od leta 1968 Nobelovo nagrado za ekonomijo originalni naziv nagrade je Sveriges Riksbank Prize in Economic Sciences in Memory of Alfred Nobel so začeli podeljevati leta 1968 in ne spada v skupino nagrad, ki si jih je leta 1895 v svoji oporoki zaželel Alfred Nobel. Je zadnja Nobelova nagrada, ki jo podelijo, vse letošnje Nobelove nagrade pa bodo slovesno podelili 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nagrado sta lani prejela Američana Oliver Williamson in Elinor Ostrom, slednja kot prva ženska v zgodovini. Nagrajenca sta dokazala, da lahko gospodarska analiza osvetli večino oblik družbene ureditve. Podeljene vse Nobelove nagrade Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nobelovo nagrado za medicino je letos prejel fiziolog Robert Edwards za svoje pionirsko delo na področju umetne oploditve, Nobelovo nagrado za fiziko sta za pionirske raziskave dvodimenzionalnega ogljikovega kristala grafena prejela Andre Geim in Konstantin Novoselov, Nobelovo nagrado za kemijo za dosežke na področju organske sinteze pa so prejeli Richard Heck, Eiiči Negiši in Akira Suzuki. Nobelovo nagrado za književnost je prejel perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, Nobelova nagrada za mir pa je šla v roke kitajskega oporečnika Liu Šjaoboa.",1
"V prvi polovici letošnjega leta so pri nas prodali več avtomobilov kot lani in to kljub temu, da zaradi novih davkov in dragega bencina prodaja avtomobilov po svetu upada.",1
"Drugi največji ameriški proizvajalec avtomobilov Ford bo v Mehiki odprl novo tovarno, vredno tri milijarde dolarjev, ki bo ključnega pomena za njihovo prihodnost Ameriški avtomobilski gigant Ford namerava v novo tovarno avtomobilov v Mehiki vložiti tri milijarde dolarjev (1,93 milijarde evrov), poroča BBC. Tovrstna naložba bo ena največjih v mehiško industrijo, ameriški delavci pa so razočarani, saj so upali, da bo tovarna v ZDA. V tovarni blizu glavnega mesta Ciudad de Mexico bodo izdelovali novo fiesto, s katero se pri Fordu želijo preusmeriti na vse hitreje rastoči trg malih, bolj učinkovitih vozil. Predviden rok prve dobave fieste na ameriški trg je čez dve leti, v letu 2010. Tovarna v Mehiki ključna za prihodnost Forda V zadnjih dveh letih je Ford izgubil več kot 15 milijard dolarjev, zato v družbi poudarjajo, da bo nova tovarna ključnega pomena za njihovo prihodnost. ""Prepričani smo, da bo tako geografska lokacija kot tudi mehiška visoko usposobljena delovna sila in gospodarska stabilnost pokazala, da je bila ta odločitev pravilna za naš posel,"" je izjavil predsednik Forda Alan Mullaly. Mehiški predsednik Felipe Calderon je naložbo pozdravil in dejal, da bo to pravi preobrat za njegovo državo in gospodarstvo. Nova tovarna bo zaposlila 4.500 Mehičanov, ki za delo v avtomobilski tovarni prejmejo bistveno manj, kot njihovi ameriški kolegi. Vozniki so se začeli izogibati Fordovim avtomobilom Drugega največjega ameriškega proizvajalca avtomobilov je močno prizadelo zmanjšanje potrošnje in vse višje cene bencina. Vozniki so se pričeli izogibati Fordovih tradicionalnih velikih terencev in športnih avtomobilov, predvsem zaradi vse višjih cen bencina, na njihov nakup pa vplivajo tudi nižje cene hiš in ekološko osveščanje. Fordovi načrti v druge tovarne v Mehiki so med drugim tudi sprememba proizvodnje tovornjakov v proizvodnjo malih avtomobilov, kot tudi zagon nove dizelske proizvodnje.",1
"Ljudje so, tako kot mi, le da imajo ogromno denarja. Začeli so iz nič in noro obogateli. Razkrivamo vam nekaj skrivnosti uspešnih poslovnežev, zaradi katerih so postali milijonarji. Ali veste, kaj hočete in kako to doseči? Rodimo se kot punčke in fantki, in ne kot odvetniki, zdravniki in tako dalje. No, le redki že kot milijonarji, vendar se ti, ki vam jih predstavljamo, niso. V čem je skrivnost njihovega uspeha? Verjemite v svoj uspeh Alan Corey je svoje bogastvo zgradil iz nič. Opravljal je običajne službe, varčeval in vlagal. Navdih je jemal v biografijah uspešnih ljudi, ki jih je dobesedno požiral eno za drugo. Ugotovil je, da je vsem uspešnim ljudem skupna predvsem ena stvar Vsi so brezpogojno verjeli v svoj uspeh. Na koncu je tudi sam napisal knjižno uspešnico Kako postati milijonar pred 30. rojstnim dnevom. Predstavljajte si svoj uspeh Jen Smith, 40-letna mama, se je prelevila iz delavke za minimalno plačo v milijonarko. Njen nasvet je, da si predstavljajte svoj uspeh. Ni dovolj, da si rečete Obogatel bom. Predstavljati si morate svoje življenje milijonarja Želim imeti dva milijona evrov solidnih investicij, ki bodo dovolj donosne, da bom živel od obresti. Nato bom pustil službo, opravljal dobra dela, potoval, igral golf in z družino užival na morju. Jen Smith si je na poti k uspehu pomagala tako, da je iz revij izrezala fotografije, ki so predstavljale življenje, kot si ga je zamislila. Seveda brez trdega dela ob tem ne gre, kar poudarja tudi Donald Trump, ki je poosebljena zgodba o uspehu. Trdo delajte in z delom bo prišla tudi sreča, je zapisal v svoji knjigi Razmišljaj kot prvak. Ko se bo vaše delo začelo obrestovati, bodo zavistneži sicer rekli, da imate srečo. In res je! Imate srečo, da ste bili tako pametni, da ste se zavedali, da morate trdo delati, razmišlja ameriški mogotec. Še več bistvenih skrivnosti uspeha milijonarjev razkrivamo na našem finančnem spletnem portalu www.cekin.si. Seveda pa brez škandalov tudi pri milijonarjih ne gre, zato predstavljamo tudi te. Donald Trump je izkusil že kar nekaj vzponov in padcev.",1
"Ste vedeli da je Kočevje največja slovenska občina? Najmanjša so Odranci, po številu stavb se najhitreje širi ljubljanska občina. V Registru prostorskih enot (RPE) je bilo po podatkih statističnega urada 30. septembra 2008 evidentiranih 12 statističnih regij, 210 občin, 6.029 naselij, 8.384 statističnih okolišev, 17.383 prostorskih okolišev, 10.060 ulic in 524.736 hišnih številk. Nad dva milijona nas je V Sloveniji je sredi letošnjega leta živelo 2.039.399 prebivalcev, in sicer 1.012.277 moških in 1.027.122 žensk. Število prebivalcev je v drugem četrtletju naraslo za 0,5 odstotka. Največja po površini je bila občina Kočevje s 555,4 kvadratnih kilometrov. Občina Odranci, ki je 80-krat manjša od nje, je bila najmanjša slovenska občina. Poleg Odrancev sta še dve občini v Sloveniji, Kobilje in Trzin, ki obsegata zgolj eno naselje. V Mestni občini Ljubljana je 15 odstotkov vseh ulic v Sloveniji, hkrati je prestolnica s pripadajočimi naselji edina občina, kjer je ulic več kot 1.000. Nad 200 ulic je imelo še 5 občin, občina z najmanjšim številom ulic (4) pa je bila občina Sveti Jurij. Število hišnih številk se je v tretjem četrtletju letos najbolj povečalo v občini Ljubljana (za 96), sledijo občine Brezovica, Kranj in Trebnje.",1
"Požarna vaja, ki je potekala v karavanškem predoru in s katero so preverjali pripravljenost pristojnih služb na požar, ki bi po prometni nesreči lahko zajel omenjeni predor, je uspela. Kot je po vaji dejal vodja izpostave Centra za obveščanje v Kranju Jernej Hudohmet bodo celostno analizo vaje, ki je pokazala pripravljenost in usklajenost delovanja vseh ključnih sil reševanja in zaščite, pristojni pripravili v zakonsko določenem roku 30 dni. Same vaje pa se je udeležila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je bila nad izvedbo in sodelovanjem vseh služb izjemno zadovoljna. Organizatorji so sicer okoli sedme ure zvečer zaprli predor in na okoli 2700 metrih v smeri Slovenije simulirali prometno nesrečo, vžig enega vozila in nalet z obeh strani. Poleg tega so tako z avstrijske kot slovenske strani postavili večjo kolono vozil. Kot je pred vajo za zurnal24.si dejal Hudohmet, gre za preizkus dveletnega dela in usklajevanja o novem konceptu ukrepanja v enocevnih cestnih predorih, v sklopu katerega so bili med drugim izvedeni določeni kadrovski ukrepi. Predor z zadovoljivo oceno Enocevni predor Karavanke, ki ga upravljata Dars in Asfinag, je na testu, ki ga je pred letom dni objavil ADAC, po treh letih obdržal zadovoljivo oceno. Več v naslednji povezavi. ""Okrepili smo poklicno gasilsko enoto na Jesenicah, ker smo ugotovili, da je ekipa, ki je vedno na razpolago, številčno premajhna. Pomemben je prvi odziv, da močna ekipa lahko pride na kraj dogodka in da, če se le da, v začetni fazi pogasi požar ter prepreči njegovo nadaljnje širjenje."" Uvedli so tudi številne tehnične ukrepe. Med drugim so tako jeseniško poklicno gasilsko enoto opremili z namenskim predorskim vozilom, gasilci pa so v zadnjih letih opravili tudi posebne izobraževalne tečaje. V postopku pa je tudi že nabava posebnih namenskih dihalnih aparatov,s katerimi si bodo lahko gasilci pomagali v gorečem predoru. V vaji, ki je potekala skupaj z Avstrijci, je sicer samo s slovenske strani sodelovalo okoli 400 vadbencev iz vrst policije, Darsa in zdravstva. ""Gre za eno kompleksno situacijo sodelovanja teh različnih služb, ki morajo v nesreči znati koordinirati svoje lastne sile in po drugi strani svoje dejavnosti uspešno koordinirati tudi med seboj. Tukaj gre za res kompleksno situacijo,"" je dejal Hudohmet. Sicer pa sogovornik ob tem tudi vsem voznikom svetuje, naj se, preden zapeljejo v predore,pozanimajo o opremljenosti predorov. Predvsem o tem, kako so videti prostori, kjer so gasilni aparati in tudi telefonske govorilnice, od koder se lahko pokliče na pomoč, in kje so naprave za sprožitev alarmov. ""Vsi smo le vozniki in od nas je najbolj odvisno , da do nesreče ne pride. Da se zavedamo, da vstopamo v neko cev, in temu tudi prilagodimo vožnjo ter smo pozorni na vse stvari, ki se v predoru dogajajo. Lahko gre samo za kako okvaro vozila, pa z nepravilnim ravnanjem že ogrožamo promet ter posledično sebe in druge,"" še pravi Hudohmet.",1
"Vodstvo jih je sprejelo na sestanek Sestanek delavcev TVM-ja od vodstva podjetja Viator & Vektor niso dobili želenih odgovorov, jim je pa vodstvo zagotovilo, da pripravlja ukrepe. Več bo znanega v ponedeljek. Na sestanku delavcev in predstavnikov vodstva Viatorja & Vektorja z Zdenkom Pavčkom na čelu so jim, kot je pojasnil predsednik stavkovnega odbora SKEI TVM Franjo Trojner, lastniki obljubili, da jim bodo odgovore na to, kaj bo z zaostalimi izplačili in kaj z usodo TVM-ja, podali v ponedeljek. Takrat naj bi bilo namreč znano, kaj bo z dvema potencialnima strateškima partnerjema. Trojner je ob tem predsednika upravnega odbora Pavčka spomnil, da je v medijih večkrat poudaril, da želi ohraniti obraz pred slovensko javnostjo in da slabša varianta kot likvidacija za TVM ne bo prišla v poštev. Trojner je še prepričan, da stečaj ni potreben, ker imajo v TVM-ju tako znanje kot delo, bi bilo pa treba o tem, je še dejal, povprašati Pavčka. Delavci upajo, da bo sodelovala tudi država Izrazil je tudi upanje, da se bo v reševanje problema vključila država. Ker kje bomo pa mi delavci delali? Kam bodo hodili delati naši inženirji, strojniki, kemiki z mariborskih fakultet, če takih tovarn ne bo? To bi pomenilo, da nam preostanejo samo še Spar, Mercator in da bodo visoki kadri zlagali material na police ali pa hodili v tujino, kjer bodo dobili službe, je poudaril in dodal, da se stavka nadaljuje. Viator & Vektor Denarja za TVM ni Iz skupine Viator & Vektor pa so sporočili, da bo o usodi TVM-ja, glede na rezultate pogovorov s strateškimi partnerji, odločal nadzorni svet podjetja. Pojasnili so še, da je Viator & Vektor TVM-ju namenil dodatnih devet milijonov evrov lastnih sredstev, a ker se učinki gospodarske krize odražajo tudi v poslovanju družbe skupine Viator & Vektor in njenih povezanih družbah, Tovarni vozil Maribor ne moremo več zagotavljati obratnih sredstev za proizvodnjo . V Viatorju še pravijo, da so dejavno iskali obratna sredstva za proizvodnjo in k temu pozvali tudi preostale lastnike in strateške partnerje, ki pa se nanje niso odzvali pozitivno. Tudi zato so, pravijo v Viatorju, že leta 2009 začeli iskati potencialnega strateškega partnerja, ki bi ga zanimal nakup TVM-ja. Pogajanja s strateškima partnerjema v sklepni fazi Danes ocenjujemo, da so pogovori s potencialnima strateškima partnerjema v sklepni fazi in glede na rezultate pogovorov bo o nadaljnji usodi družbe, na podlagi predloga uprave TVM-ja, v prihodnjih dneh odločal nadzorni svet družbe, so zapisali v sporočilu za javnost in poudarili, da ima TVM zagotovljena naročila za proizvodnjo avtobusov letaliških-nizkopodnih in turističnih avtobusov najmanj za dve leti naprej . Delavci obupani romali v Ljubljano Kot je znano, je 92 delavcev pred sedežem družbe Viator & Vektor, ki ima v lasti Tovarno vozil Maribor, pripravilo protest, v okviru katerega so od vodstva družbe zahtevali odgovore o tem, kdaj bodo dobili preostali del novembrske plače, del lanskega regresa, kdaj bodo poplačani obroki za najeta posojila, dodatno pokojninsko zavarovanje, kaj bo z odpravninami že odpuščenim delavcem, z jubilejnimi nagradami in še nekaterimi drugimi zapadlimi obveznostmi. Obenem jih je zanimalo tudi, kakšna bo nadaljnja usoda podjetja. Uprava podjetja TVM je delavcem ob začetku stavke prejšnji ponedeljek sicer obljubila, da bo preostanek novembrske plače - konec prejšnjega meseca so delavci prejeli le akontacijo plače za november - in preostanek regresa za letni dopust za leto 2010 izplačala do 11. januarja. Obljuba še ni izpolnjena, ob tem pa jim je predsednik upravnega odbora Skupine Viator & Vektor Zdenko Pavček v petek že vnaprej povedal, da naj ne pričakujejo izplačil, saj ni denarja. Stavkali v temi in na mrzlem Delavci so besni tudi zato, ker so ugotovili, da je šlo pri izplačilu akontacije novembrske plače, le za solidarnostno pomoč. V torek se je še dodatno zapletlo, ko so TVM-ju odklopili elektriko, zato so delavci ostali v temi in na hladnem, Po protestnem pismu, ki so ga naslovili na različne ustanove tudi na pristojna ministrstva, so jim elektriko sicer znova priklopili, je poročal Radio Slovenija. V TVM-ju, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov in zaposluje okoli 140 ljudi, proizvodnja bolj ali manj stoji že približno eno leto, delavci pa so se lani večkrat zatekli k stavki in tako izsilili izplačilo plač in dela regresa.",0
"Nekdanji minister za zdravje Andrej Bručan, ki je dovoljeval črno gradnjo, je podpisal tudi pogodbo za urgentni blok. Na ministrstvu pravijo, da bodo ukrepali. Vsaka domnevna kršitev ali nepravilnost je lahko razlog za uvedbo revizije. Igor Šoltes, predsednik računskega sodišča “ Ne bomo dovolili, da bi nepravilnosti pri projektu nove pediatrične klinika šle pod preprogo"", so nam odgovorili z ministrstva za zdravje (MZ). Kot smo pisali na podlagi dokumentov iz analize družbe Perspektiva, je bila nova pediatrična klinika do poletja 2006 črna gradnja. Ker je bil izbor izvajalca (SCT) opravljen na podlagi neustrezne dokumentacije, se je gradnja bistveno podražila. Samo SCT je dosegel, da mu bo investitor za dodatna dela plačal še okoli sedem milijonov evrov (skoraj tretjino) več. Gradnja sprva sploh ni bila nadzorovana, nato pa so se celo sklepale pogodbe za nazaj, da bi prikrili stanje. Določene pogodbene partnerje so na MZ plačevali celo vnaprej. Čeprav je SCT dobil dodatna sredstva za pospešitev gradnje, se je ta podaljšala za leto in pol, kljub zamudi pa so mu na ministrstvu pozabili zaračunati pogodbeno kazen, med drugim ugotavlja analiza. Z SCT nismo dobili komentarja na ugotovljene kršitve. Smo pa iz neuradnih virov izvedeli, da so na ministrstvu za zdravje nad odkrito situacijo pri projektu nove pediatrične klinike (NPK) zgroženi. Kljub težavam, ki se pojavljajo ob gradnji, menimo, da je naša odločitev za donatorstvo pravilna, zato jim bomo pomagali tudi v prihodnje. Takšno institucijo potrebujemo. Divna Brkič Hendrickx, Pristop Še nejasni ukrepi A ministrica Zofija Mazej Kukovič niti včeraj ni želela razkriti, kako in zoper koga bo ukrepala. Za zdaj naj bi se menda bolj osredotočala na končanje projekta v predvidenem roku, to je do jeseni letos. Na napake smo v LDS že opozarjali. Posebej ob informaciji o megalomanskem plačilu davčnega svetovanja iz sredstev za investicije. Odgovornost prevzema investitor.. Dorijan Maršič, generalni sekretar LDS Ali bodo analizo stanja NPK predali kriminalistom, ki sicer že od pomladi proučujejo pediatrično kliniko,na MZ odgovarjajo, da imajo ti vse potrebne dokumente. Postopkov pred računskim sodiščem ali Kosovo protikorupcijsko komisijo pa, da za zdaj ne nameravajo sprožiti. Drago Kos je včeraj povedal, da v zvezi s pediatrično kliniko niso dobili nobene pobude. V preteklost in okoliščine gradnje nove pediatrične klinike se ne želimo vpletati, saj so za to pristojni drugi. Vsekakor pa je čas, da klinika odpre vrata. Simon Šketa, Mobitel Igor Šoltes, prvi mož računskega sodišča, pa je potrdil, da je lahko vsaka domnevna kršitev ali nepravilnost tudi že razlog za uvedbo revizije. Ali jo bodo v primeru NPK uvedli, odgovarja, da tega ne morejo vnaprej napovedati.",0
"Januarsko povišanje za okoli 10 evrov Minister Ivan Svetlik je zavrnil predlog Zveze svobodnih sindikatov Slovenije o povišanju minimalne plače za 31 evrov, s čimer bi se ta dvignila na znesek praga revščine. Minister za delo, družino in socialne zadeve predlaga, da se minimalno plačo povečuje zgolj na podlagi podatka o rasti življenjskih stroškov, kar bi pomenilo za 1,8-odstotka okoli 10 evrov višjo minimalno plačo v januarju 2011, je po sestanku Ekonomsko-socialnega sveta dejal sekretar ZSSS-ja Miloš Utroša. ZSSS je ministru predlagal, da se višina minimalne plače določi v višini zneska tveganja revščine za enočlansko družino, ki ga je določila država, in znaša 593 evrov neto. Po mnenju sindikata zakon o minimalni plači takšen dvig omogoča, saj v skladu z njim ministrstvo pri spreminjanju višine minimalne plače lahko upošteva tudi druge dejavnike. Utroša je razočaran, ker je minister za delo, družino in socialne zadeve predlog zavrnil. Dodal je, da je bil minister pri tem deležen podpore skupine delodajalcev.",0
"Najizrazitejši padec cen v Ljubljani Cene rabljenih stanovanj so padle tudi v drugem letošnjem četrtletju. V primerjavi s prvimi tremi meseci letos so se znižale za 3,7 odstotka. Nižanje cen rabljenih stanovanj se tako nadaljuje že tretje četrtletje. Povprečno so se stanovanja pocenila za 16 odstotkov. Najizrazitejši padec cen znova ugotavljajo v Ljubljani, tokrat 4,3-odstoten. Rabljena stanovanja v prestolnici so tako v primerjavi s koncem leta 2007, ko je bila cena najvišja, za petino cenejša. Drugod so cene padle za okoli 3,5 odstotka. Trgovanje se je povečalo Po najnižji vrednosti trgovanja s stanovanji iz prvega četrtletja se je trgovanje povečalo, še vedno pa je daleč od povprečnih četrtletnih transakcij iz prejšnjih let. Slabše je stanje glede prodaje družinskih hiš, ki ostaja enako. Aprila, maja in junija se jih je po vsej državi prodalo le 119. Četrtletne statistike se zaradi premajhne zanesljivosti tega nizkega števila transakcij ne bo objavljalo.",1
"Ljubljana - Stečajna upraviteljica Suzana Gale (na sliki), ki je bila že februarja lani osumljena izsiljevanja in prejemanja podkupnine, je zaradi septembra vložene obtožnice razrešena kot upraviteljica prisilne poravnave družbe Poteza Skupina in kot stečajna upraviteljica turističnega centra Jasnica. Ministrstvo za pravosodje je 12. novembra sodiščem poslalo dopis, da je postala obtožnica zoper Galetovo pravnomočna, s čimer je izpolnjen razlog za njeno razrešitev. Spomnimo, da so februarja lani koprski kriminalisti v ljubljanski odvetniški pisarni aretirali Galetovo, ko naj bi ji koprski podjetnik Dejan Škerlič, direktor podjetja Montec, izročil podkupnino v višini 20.000 evrov. Galetova naj bi mu v zameno priredila bilanco podjetja v stečaju. Septembra letos, dobro leto in pol po aretaciji, je tožilstvo proti Galetovi vložilo obtožnico. Trenutno vodi Galetova še 22 insolvenčnih postopkov, od tega 17 postopkov osebnega stečaja ali zapuščine in štiri postopke nad pravnimi osebami. Vodi stečajne postopke nad podjetji Ladijske storitve iz Izole, Gorice iz Pesnice pri Mariboru in HG Bunker iz Ljubljane ter postopek prisilne poravnave nad družbo Ekspresna dostava. ks",0
"Projekta se je lotilo podjetje Enos Energetika Na Mali Mežakli želijo, kot prvi v Sloveniji, zajeti in očistiti deponijske pline, ki nastajajo pri gnitju odpadkov. Ti lahko namreč predstavljajo pomemben vir energije. Pri gnitju odpadkov med drugim nastaja metan, ki ga je mogoče uporabljati pri ogrevanju ali transportu. Zato se je jeseniško podjetje Enos lotilo razvoja naprav za čiščenje in utekočinjanje pridobljenega plina. Deponija bi lahko pripomogla k energetski avtonomiji Jesenic Ob nedavni krizi z zemeljskim plinom smo tudi na Jesenicah pričeli razmišljati o alternativnih virih, je odločitev za usmeritev podjetja Enos Energetika, ki sicer oskrbuje Jesenice s plinom, vročo vodo in elektriko, v pridobivanje deponijskega plina pojasnil njegov direktor Iztok Šimnic. Pojasnil je tudi, da je plin mogoče pridobivati tudi v bioplinarnah in čistilnih napravah, a za zdaj z zelo slabim izkoristkom. Iz bližnje deponije Mala Mežakla lahko na Jesenicah zajamejo toliko plina, da bi z njim pokrili deset odstotkov energijske porabe mesta in pripomogli k energetski avtonomiji. Trenutno v podjetju razvijajo načine za čiščenje deponijskega plina, saj vsebuje v povprečju le okrog 50 odstotkov metana, ki ga je treba zajeti. Pri tem se zgledujejo po nekaterih državah, ki so na tem področju mnogo pred Slovenijo, kot je na primer Španija. Na odlagališču v Madridu, ki je najmodernejše v Evropi, imajo celo tovarno plina, ki ga uporabljajo za energetsko oskrbo mesta. Težijo k temu, da odpadkov ne sortirajo, temveč vse mehansko in biološko predelajo tako, da odpadki v enem tednu razpadejo in nastane metan, le devet odstotkov ostanka pa dejansko konča na deponiji. Trenutno je večji interes za uporabo zemeljskega plina v transportu Če bi tako predelavo uredili tudi na Mali Mežakli, bi to kar za petkrat povečalo pridobivanje deponijskega plina, ki ga zdaj letno zajamejo 1,5 milijona kubičnih metrov, kar pomeni 800.000 kubičnih metrov metana. Trenutno metan zajemajo in ga še sežigajo, saj je projekt njegove uporabe v sistemu daljinskega ogrevanja še v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, ker je treba zgraditi štiri kilometre plinovoda od deponije do kotlarne. Šimnic predvideva, da bi prihodnje leto deponijski plin na Jesenicah dejansko lahko začeli uporabljati. Za podobno investicijo bi se lahko odločila tudi druga mesta, a zanimanje za zdaj raste relativno počasi. Najprej je potrebno spremeniti mišljenje. Doslej so nam bile smeti vedno samo v breme, počasi pa se uveljavljajo kot bogastvo, kot neke vrste rudnik, ki pa ga nekatere občine nimajo, ker ga niso želele, opozarja. Trenutno je večji interes za uporabo zemeljskega plina v transportu. Zato so v Enosu s pomočjo znanja o tehničnih plinih kot eni prvi v svetu razvili mikronapravo za utekočinjanje zemeljskega plina, ki je primeren za prevoz in ga je mogoče uporabiti v črpalkah za avtomobile s plinskim pogonom. Velika mesta se odločajo za uvedbo transporta na zemeljski plin Prednost biometana je namreč predvsem ta, da ne povzroča dodatnega onesnaževanja. Zato se zlasti velika mesta odločajo za uvedbo potniškega prometa in komunalnih tovornjakov na zemeljski plin. V Sloveniji so prvi zanimanje pokazali v Ljubljani, kjer že kupujejo prvih 20 avtobusov na plinski pogon, katerega uporaba je še enkrat cenejša od bencina, medtem ko je avtomobil s kombiniranim rezervoarjem le za okrog 1000 evrov dražji od običajnega bencinskega. Proces uvajanja tega novega čistega vira je v Sloveniji počasen in le nekaj tovrstnih avtomobilov se vozi po slovenskih cestah, medtem ko jih je v Italiji že milijon, veliko pa jih je tudi drugod po Evropi. Predvsem mora določene stvari narediti vlada. Treba bo spremeniti in spodbuditi postavitev prvih javnih črpalnih mest. Sama postavitev polnilnice plina ima namreč negativne ekonomske učinke, če ni avtomobilov, avtomobilov pa ni, ker ni polnilnic, je začarani krog opisal Šimnic.",1
"Mišja mrzlica. Največ okužb na Pohorju. Jeseni jih bo lahko še več. “Med sprehodom na Pohorje miši še vedno kar mrgoli. Prijatelj je že zbolel za mišjo mrzlico, zato sem za rekreacijo zdaj raje izbrala drugo destinacijo,” nam je povedala Mariborčanka. Mišja mrzlica je na pohodu že od aprila, strokovnjaki pa pravijo, da tako množičnega pojava še ni bilo. Pohorje spada med območja, kjer je največja verjetnost za okužbo. “Nič ne kaže, da se bo stanje umirilo. Lahko se zgodi, da bo jeseni okužb še več,” je pojasnil Zoran Simonović z Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor. Tri tedne v bolnišnici Kako jo prepoznati Virus. Mišja mrzlica je vročinska virusna bolezen, ki se prenaša z urinom glodavcev na človeka. V zelo redkih primerih je lahko tudi smrtonosna. Simptomi so splošna oslabelost, bolečine po telesu, glavobol, motnje vida in bolečine za očmi, možno pa je tudi bruhanje. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je bilo do včeraj zaradi okužbe z mišjo mrzlico hospitaliziranih okoli 60 ljudi. “Pacienti so bili v smrtni nevarnosti, vendar so zaradi ustreznega in pravočasnega zdravljena vsi ozdraveli. Nekatere smo zdravili tudi z dializo,” je razložila Špela Pavlin z UKC in dodala, da so nekatere težje primere zdravili tudi tri tedne. Umivajte si roke Po besedah Simonovića je deratizacija v naravi prepovedana, zato priporoča preventivno izogibanje krajem, kjer bi se lahko okužili z mišjo mrzlico. Zelo pomembna je tudi higiena rok.",0
"Viator & Vektor in Kad glede reševanja Tovarne vozil Maribor nista našla skupnega jezika. Zaposleni se bodo morali v naslednjih dneh posvetovati in dogovoriti, kako naprej, čeprav ne vidijo nobene alternative. Okoli 140 zaposlenih v Tovarni vozil Maribor TVM je danes nestrpno pričakovalo informacije iz Ljubljane o tem, ali so se njihovi lastniki, družba Viator & Vektor, morda uspeli dogovoriti s Kapitalsko družbo Kad za lastniški vstop slednjega v podjetje. Prvi sindikalist in vodja stavkovnega odbora Franjo Trojner je izvedel, da tudi iz te možnosti ne bo nič. Kot je dejal, se je pogovarjal z izvršnim direktorjem Posebne družba za podjetniško svetovanje Matejem Golobom Matzelejem, ki mu je potrdil, da je danes vzpostavil stik z Viator & Vektorjem, vendar se v pogovoru niso našli . Enostavno s svojimi poslovnimi odločitvami niso prišli skupaj. Kot razumem, je zgodba, kar se tega tiče, zaključena, to pa pomeni, da smo spet sami s svojimi težavami, je dejal Trojner, ki je še dodal, da se bodo zaposleni morali v naslednjih dneh posvetovati in dogovoriti, kako naprej, čeprav trenutno ne pozna nobene nove alternative. Delavci TVM od danes naprej stavkajo na svojih domovih. Sicer pa je prvi mož Viator & Vektorja Zdenko Pavček ob sredinem obisku v mariborskem podjetju dejal, da so pismo o nameri za lastniški vstop v TVM podpisali z enim od arabskih poslovnih partnerjev, a ta naj ne bi bil dovolj zavezujoč. Za danes je napovedal pogovore z bankami za zagotovitev bančnih garancij, a za zdaj ni znano, ali je pri tem imel kaj uspeha. Iz uprave Viator & Vektorja so sporočili le, da v zvezi s TVM izjav ne morejo dati. Usoda delavcev mariborskega proizvajalca nizkopodnih avtobusov, ki stavkajo že od začetka leta, je tako znova popolna neznanka. V sredo so sicer vendarle dobili poplačano razliko med decembra nakazano akontacijo novembrske plače do polne plače, poplačane so bile tudi jubilejne plače. Še vedno ostaja neporavnanih okoli 300 evrov lanskega regresa in cela decembrska plača, delavci pa od danes stavkajo na svojih domovih.",0
"Nova uprava jih ne bo prezaposlila Čeprav je prejšnja uprava Novolesa zaposlenim v hčerinski družbi Pohištvo Brežice zagotavljala, da bodo prezaposleni, bodo zdaj dobili odpovedi delovnega razmerja. 69 brežiških delavcev bo v ponedeljek dobilo v podpis odpovedne pogodbe iz poslovnih razlogov, jim je povedal drugi mož Novolesove uprave Robert Štumpf. Uprava je po besedah sindikalista Bojana Brataniča predlagala, da bi delavcem v osmih obrokih izplačali odpravnine, najpozneje pa do decembra prihodnje leto. Nekaj naročil še imajo Ali bodo delavci v času 30-dnevnega odpovednega roka delali ali pa jih bo uprava poslala na prisilni dopust, trenutno še ni jasno. Prihodnji teden naj bi v Brežicah sicer dobili nekaj materiala za izpolnitev nekaterih naročil. Če tega ne bo, ostane za njih le še prisilni, 80-odstotno plačani dopust, je poudaril sindikalist. Po odpustitvi delavcev Pohištva Brežice, ki je v likvidaciji, bo v Brežicah ostalo le še Novolesovo invalidsko podjetje Intarzija s približno 40 zaposlenimi, ki naj bi ob težavah s proizvodnim materialom za zdaj nadaljevali delo.",0
"Ljubljana - Ljubljanske mlekarne bodo s 1. februarjem zvišale cene mleka in mlečnih izdelkov v povprečju za 3,5 odstotka, cene se bodo po posameznih blagovnih skupinah zvišale za do šest odstotkov. Razlog za višanje cen ni dražje surovo mleko, ampak višje cene energentov ter plastične in kartonske embalaže, so danes sporočili iz družbe. ""1. februarja po treh letih zvišujemo cene naših mlečnih izdelkov, in sicer v povprečju za 3,5 odstotka. Cene dvigujemo različno po posameznih blagovnih skupinah, in sicer nič do šest odstotkov, kar je manj kot pred tremi leti, ko smo jih v povprečju dvignili za 15 odstotkov,"" pravi izvršni direktor trženja v Ljubljanskih mlekarnah Grega Ermenc. Razlog za podražitev ni višja cena osnovne surovine, surovega mleka, kot je bilo to pred tremi leti. Družba bo proizvode podražila zaradi višjih cen nafte in zemeljskega plina ter embalaže, ki jo uporablja pri izdelavi svojih izdelkov. A glede na trende višanja cen, ki jih v Ljubljanskih mlekarnah v zadnjem času beležijo tudi pri surovem mleku, ne morejo popolnoma izključiti, da bo februarska podražitev zadnja v tem letu. Kot pravijo, se bodo potrudili, da bi cene mleka in mlečnih izdelkov vse leto ostale na ravni februarskih podražitev.",0
"Mestni redarji so oglobili avtomobile parkirane v drevoredu in se mirno peljali mimo tistih parkiranih na pločniku. “Mestni redarji niso kaznovali nepravilno parkiranih avtomobilov na pločniku. Ti so ovirali pešce, ki so morali zaradi tega namesto po pločniku hoditi kar po cesti,” nas je obvestil bralec Žurnala24 Franc Brlek. “Medtem pa smo vsi lastniki avtomobilov, ki smo jih parkirali v drevoredu ob Linhartovi cesti in niso ovirali ne pešcev ne kolesarjev, dobili obvestilo redarstva o nepravilnem parkiranju,” še pravi Brlek. Stanovalci bloka v neposredni bližini Linhartove ceste, kjer živi tudi Brlek, so bili zaradi menjave oken v kletnih prostorih stavbe primorani svoja vozila prestaviti na drugo parkirišče. Večina je svoje jeklene konjičke pustila v drevoredu, ki je med pločnikom in kolesarsko stezo ob Linhartovi cesti. V torek zjutraj so vsi avtomobili, ki so bili parkirani na tem mestu, dobili obvestilo redarstva in s tem položnico za plačilo kazni. “Mimo nepravilno parkiranih avtomobilov na pločnikih pa so se redarji samo peljali,” je še povedal Brlek. Redarstvo brez odgovora Roman Fortuna iz Mestnega redarstva je potrdil, da sta v torek zjutraj mestna redarja izdala obvestilo o prekršku vsem nepravilno parkiranim vozilom v drevoredu. Fortuna tudi pravi, da so februarja na tem območju izdali 160 obvestil o prekršku zaradi nepravilnega parkiranja, od tega jih je bilo 14 za parkiranje na pločniku ali kolesarski stezi in kar 146 za parkiranje v drevoredu. Odgovora na vprašanje, zakaj je bilo več obvestil izdanih za nepravilno parkiranje v drevoredu kot na pločniku in zakaj redarji niso izdali kazni vozilom, parkiranim na pločniku, iz mestnega redarstva nismo dobili. “ Zavedamo se problematike parkiranja na tem območju in tudi tega, da primanjkuje parkirnih mest, vendar na podlagi telefonskih klicev občanov in pisnih zahtev četrtne skupnosti izvajamo poostreni nadzor,” je še povedal Fortuna.",0
"Poročila o težavah s servovolanom pri corolli V ZDA naj bi od leta 2000 zaradi napak na vozilih Toyote umrlo 34 ljudi, zato japonskega proizvajalca avtomobilov čaka več preiskav. Težave naj bi se zdaj pojavile tudi pri corolli. Toyota je zadnje čase pod udarom številnih kritik, potem ko je morala zaradi težav s stopalko za plin odpoklicati že več različnih milijonov modelov. Nazadnje je prejšnji teden napovedala, da bodo zaradi težav z zavorami odpoklicali več kot 400.000 vozil na hibridni pogon. Največji svetovni proizvajalec avtomobilov je konec januarja začel nov obsežen odpoklic vozil in od takrat se je število pritožb o napakah na Toyotinih avtomobilih in s temi povezanih smrtnih žrtev močno povečalo. Zadnje težave so se ta teden pojavile na najbolje prodajanemu modelu na svetu - corolli. Kupci so poročali o občutku izgube nadzora med zavijanjem , za kar bi bila lahko kriva napak na servovolanu. Do zdaj so v Toyoti prejeli manj kot sto pritožb, vse pa obravnavajo skrajno resno, zatrjujejo v podjetju in dodajajo, da so pripravljeni tudi na nov odpoklic vozil. Predsednik družbe Toyota Akio Toyoda je krivdo za napake pripisal prehitri rasti podjetja, zaradi česar se je zanemarjalo izobraževanje zaposlenih, ki bi zagotovili, da kvantiteti sledi tudi kakovost. Ameriško ministrstvo za promet je v torek Toyoti ukazalo izročitev vseh dokumentov v zvezi z umikom avtomobilov z ameriškega trga zaradi težav s stopalkami za plin in z zavorami. Dva odbora v predstavniškem domu in eden v senatu pa napovedujejo preiskave oziroma zaslišanja.",0
"Boruta Žonta je razhudila položnica za plačilo hladne vode, ki mu jo je poslal Domplan. Slednji namreč ni več upravnik stavbe. ˝Domplan farba narod in pošilja položnice brez utemeljenih razlogov,˝ se je jezil Borut Žonta. Razhudila ga je položnica za plačilo hladne vode v januarju. Znesek sicer ni velik, 0,29 evra, vendar Žonta pojasnjuje, da Domplan že dobra štiri leta ni več upravnik njihovega večstanovanjskega objekta na Zoisovi 6. Z Domplanom nič ˝Domplan je z nami februarja 2004 razdrl pogodbo o upravljanju storitev zaradi nekega, še danes nerazčiščenega spora, ampak to je druga zadeva. Bistvo je, da Domplan z nami na Zoisovi 6 nima ničesar več in nobene pravice, da bi izstavil kakršnokoli položnico. Mi smo že 23. maja 2006 sklenili pogodbo z novim upravnikom Zvezo Kranj, d .o. o.,˝ pojasnjuje Žonta. Tožilstvo ni pravi naslov Žonta razmišlja, da bi zadevo predal tožilstvu. Meni, da je napačno izstavljanje položnic kaznivo in da je nekdo odgovoren. Zadevo smo preverili pri bivšem tožilcu, zdaj mestnem svetniku SD, Stanetu Boštjančiču, ki pravi, da tožilstvo v takem primeru ni pravi naslov, ker gre za civilnopravna razmerja: ˝Težko bo namreč dokazal, da so ga hoteli ogoljufati.˝ ˝Če gre za nenamerno napako, se zdi, da je Domplanov sistem za izdajanje položnic očitno v razsulu,˝ pa razmišlja Žonta. Brez odziva Domplan smo včeraj prek elektronske pošte na dveh naslovih prosili za pojasnilo, vendar odgovora nismo dobili. Prav tako ne odgovora na vprašanje, ali do podobnih primerov prihaja večkrat.",0
"Petrol se je na lestvici največjih družb srednje Evrope uvrstil na 41. mesto, skupina Mercator pa je zdrsnila na 46. mesto. Iz lestvice so nasploh izpadli Acroni, Tehnika Obnova, Mobitel in SŽ. Razvrstitev največjih družb v 16 državah srednje Evrope je tretje leto zapored pripravila mednarodna svetovalno-revizorska hiša Deloitte. Družba Petrol je letos opazno napredovala, saj se je lansko leto uvrstila na 57. mesto, letos pa je prilezla do 41. mesta. Skupina Mercator se lahko ponaša kot druga največja predstavnica iz Slovenije, a je letos izgubila prvo mesto med slovenskimi družbami. Lansko leto se je namreč uvrstila pred skupino Petrol, saj je zasedala 40. mesto. Tretja slovenska predstavnica na seznamu 500 največjih je znova Petrol, a tokrat družba Petrol. Ta se v preteklih dveh letih ni uvrstila na seznam, letos pa jo lahko najdemo na 54. mestu. Na 91. sledi Poslovni sistem Mercator, skupina Gorenje je na 134. mestu, skupina Merkur na 143. mestu, Revoz pa se je uvrstil na 151. mesto. Foto N.D. V Holdingu Slovenske elektrarne so lani zasedli 183. mesto, letos pa so zdrsnili na 199. Lek se je z lanskega 242. mesta povzpel na 204., skupina Krka je lani zasedla 215. mesto, letos pa je napredovala na 208. mesto. Štirim podjetjem, ki so bila lani na repu seznama, se letos ni uspelo uvrstiti med 500 najboljših v srednji Evropi, in sicer družbi Acroni, Tehnika Obnova, Mobitel in Slovenske železnice.",1
"Vse civilizacije do danes so svoj razvoj in prosperiteto gradile na materialih. Tudi v prihodnosti bodo najuspešnejši tisti, ki bodo razvijali, izdelovali in uporabljali najsodobnejše materiale. Za to pa je potrebno znanje. S študijem na Oddelku za materiale in metalurgijo si znanje lahko pridobiš in se pridružiš najuspešnejšim. Študij materialov in metalurgije je edini tovrstni študij v Sloveniji in spada med študije, ki so na Univerzi v Ljubljani že od njene ustanovitve. Sedaj je to sodoben študij, ki temelji na najsodobnejših svetovnih teoretičnih dognanjih, pridobivanju izkušenj doma in v tujini ter ustvarjanju novega znanja. Študij pokriva široko naravoslovno-tehnično področje od izdelave in predelave kovinskih, keramičnih in kompozitnih materialov, preko preiskave njihove sestave in zgradbe, vse do prilagajanja njihovih lastnosti zahtevam uporabnikov. Študenti med študijem spoznajo široko paleto t.i. hi-tech materialov, namenjenih uporabi v najzahtevnejših pogojih, v medicini, energetiki, avtomobilski in letalski industriji, strojegradnji, pa tudi sodobne, pravkar razvite materiale, ki še čakajo na široko uporabo. Raziskave in študij potekajo v moderno opremljenih laboratorijih in z uporabo najnovejših simulacijskih programov. Najsodobnejše proizvodne procese in tehnologije pa študenti spoznavajo na strokovnih ekskurzijah doma in v tujini. Pri pripravi študijskih programov je velik poudarek na varstvu okolja in sonaravnem razvoju. Študenti spoznavajo procese izdelave in predelave materialov s čim manjšo porabo energije na enoto izdelka, možnosti 100-odstotnega recikliranja izdelkov in kovinskih odpadkov, tehnologije s čim manj sekundarnimi proizvodi. S sodelovanjem pri raziskovalnih projektih pa tvorno sodelujejo pri iskanju novih rešitev in dobijo izkušnje z raziskovalno-razvojnim delom. Diplomanti po koncu študija zaradi širokega spektra znanja, pridobljenega med študijem, zlahka najdejo zaposlitev. Dejavni so lahko na številnih področjih na raziskovalnih inštitutih in fakultetah, v razvojnih laboratorijih in kot tehnologi v industriji, zaradi dobrega poznavanja materialov pa lahko sodelujejo v interdisciplinarnih skupinah tudi v medicini, biologiji ... Nadaljnji magistrski študij omogoča specializacijo na področjih, ki so za posameznika najzanimivejša. Povezava našega oddelka z domačimi in že več desetletna povezava s tujimi institucijami, tako v obliki skupnih raziskav in raziskovalnih projektov, kot tudi v obliki študentskih izmenjav, omogoča študentom, da pridejo v stik z najnovejšimi svetovnimi dosežki na področju materialov in metalurgije. Potrditev aktivnega sodelovanja pri najnovejših raziskavah ter velike strokovnosti predavateljev in raziskovalcev je Center odličnosti Vesolje znanost in tehnologije, ki ga je dobil Oddelek za materiale in metalurgijo. Vsi dijaki, naravoslovci in tehniki po srcu, vabljeni k sodobnemu dodiplomskemu študiju po programih Inženirstvo materialov in Metalurške tehnologije. Postanite naslednja generacija montanistov. Srečno! Več informacij dobite na Oddelek za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniška fakulteta Univerza v Ljubljani Aškerčeva 12, 1000 Ljubljana http //www.ntf.uni-lj.si e-pošta omm@omm.ntf.uni-lj.si tel. 01 470 46 08",1
"Uvedba davka na finančne transakcije na globalni ravni ""ni realistična"", meni nemški finančni minister Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso (na sliki) je napovedal, da bo predlagal uvedbo individualne kazenske odgovornosti za nepravilnosti v finančnem sektorju v evropsko zakonodajo. Kot je zapisal v prispevku za današnjo izdajo časnika Le Parisien, bo to uradno predlagal v četrtek. Foto: Evropska komisija ""Na trgih smo bili priča nesprejemljivim praksam. Nekatere od njih so celo povzročile sedanjo krizo. Te prakse bomo zdaj regulirali,"" je napovedal Barroso. Kot je pojasnil, se bodo morali kršitelji pravil soočiti s kazenskimi sankcijami. Merklova in Sarkozy proti ZDA ""To bi bila novost v evropski zakonodaji, ki bi poslala tudi močan signal,"" je prepričan predsednik Evropske komisije. Obenem je pozval politične voditelje, naj - raje kot kritizirajo - podprejo politike EU v prizadevanjih za rešitev dolžniške krize. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je po sobotnem zasedanju finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine G20 v Parizu priznal, da uvedba davka na finančne transakcije na globalni ravni ""ni realistična"". Še vedno pa je Schäuble prepričan, da je potrebno takšen davek uvesti v Evropi. ZDA mu nasprotujejo, zanj pa sta se zavzela predvsem nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy.",0
"Egipt je potrdil načrte za gradnjo gigantskega mostu prek Rdečega morja. Most bo predstavljal neposredno povezavo med arabskim delom severne Afrike in bližnjim Vzhodom Egipt in Savdska Arabija upata na izgradnjo 32 kilometrov dolgega mostu, ki bo povezal oba kontinenta s cestno in železniško povezavo, poroča Spiegel. Projekt je ocenjen na 3,6 milijarde evrov. Uradniki iz egiptovskega ministrstva za promet so potrdili, da je projekt, ki je načrtovan že od leta 1988, končno sprejet. Most naj bi potekal na obrobju sinajskega polotoka, potekal mimo egiptovskega mondenega letovišča Sharm el-Sheikh. Za Arabce projekt predstavlja veliko zmago, saj se bodo prvič po letu 1948 in osamosvojitvi izraelske države, združili azijski in severnoafriški Arabci. S tem se bo zmanjšala odvisnost in preobremenjenost trajektnega prometa. Podoben projekt že snovala Bin Ladnova brata Pred leti sta podoben projekt načrtovala Bin Ladnova brata, in sicer most, ki bi povezoval Jemen in Džibuti. Projekt, ki je javnosti bil predstavljen leta 2008 je bil vreden 14 milijard evrov, kar predstavlja približno štirikratno vrednost projekta, ki sta ga sprejeli Egipt in Savdska Arabija. V projekt je bila vključena izgradnja šestpasovne hitre ceste in štiritirna železniška proga. Med največjimi ovirami je takrat predstavljala potresna dejavnost na območju predvidene gradnje.",1
"Vsi imajo enake težave Štirje največji japonski proizvajalci avtomobilov - Toyota, Nissan, Honda in Mazda - bodo zaradi možnih težav z zračnimi blazinami po vsem svetu skupaj vpoklicali 3,39 milijona vozil. Toyota bo v Sloveniji na pregled povabila 1.612 lastnikov modelov yaris, corolla in avensis. Vsi proizvajalci navajajo iste težave z zračno blazino. V slovenskem predstavništvu Toyote so pojasnili, da se lahko zaradi nepravilnega postopka izdelave pogonskega dela sovoznikove zračne vreče ob sproženju le-te do poškoduje inflator, kar bi utegnilo poškodovati sopotnika. Predstavnik Toyote je pojasnil, da bodo vpoklicali 1,73 milijona vozil, ki so bili na Japonskem ali drugod po svetu izdelani med novembrom leta 2000 in marcem leta 2004. V ZDA bodo vpoklicali 170.000 vozil. V Evropi bo Toyota vpoklicala približno 490.000 vozil modelov yaris, corolla in avensis. Do zdaj poročajo o skupno petih poškodbah inflatorja dva primera v ZDA in trije na Japonskem, a v nobenem primeru ni prišlo do poškodb potnikov. Krivo japonsko podjetje? Nissan bo po vsem svetu odpoklical 480.000 vozil, ki so jih izdelali na Japonskem med avgustom leta 2000 in januarjem leta 2004. Honda bo odpoklicala 1,135 milijona vozil. Gre za vsesplošni vpoklic, ki zadeva vse regije, kjer poslujemo, so pojasnili v Hondi. Mazda bo po vsem svetu odpoklicala 45.463 vozil, od tega 4.384 na Japonskem. Iz Toyote in Nissana so sporočili, da je zračne blazine proizvedlo podjetje Takata iz Tokia, medtem ko je japonsko ministrstvo za promet pojasnilo, da je sestavne dele za zračne blazine dobavilo eno podjetje, pri čemer njegovega imena niso navedli. Takata naj bi zračne blazine dobavljala vsem večjih proizvajalcem avtomobilov na svetu, tudi nemškim proizvajalcem Daimler, Volkswagen in BMW, ameriškima proizvajalcema Ford in General Motors, italijanskemu Fiatu in južnokorejskemu Hyundaiu.",0
"Luška sindikata z upravo Luke Koper sklenila dogovor o zvišanju plač in nadomestila za prehrano. Sindikata luških dejavnosti in pristaniških delavcev sta z upravo Luke Koper ter hčerinskima družbama Inpo in Pristan podpisala aneks h kolektivni pogodbi in s tem odstopila od grožnje s stavko. Tako kot žerjavistom, se bodo za sedem odstotkov povišale plače tudi zaposlenim v Inpu in Pristanu, zvišalo pa se bo tudi nadomestilo za prehrano. Žerjavistom in delavcem, zaposlenim v družbah Inpo in Pristan se bodo zvišale plače. Aneks zagotavlja enakopravno obravnavo vseh zaposlenih, za katere velja podjetniška kolektivna pogodba. To pomeni, da dogovor o sedemodstotnem zvišanju osnovne plače, ki ga je uprava Luke Koper sklenila s sindikatom žerjavistov sredi januarja, od 1. januarja velja tudi za zaposlene v Inpu in Pristanu. Dogovor, ki ga je uprava sklenila s sindikatom žerjavistov, namreč ni zajemal naših kolegov iz Inpa in Pristana, torej 236 delavcev, je dejal predsednik sindikata luških dejavnosti Branko Matič. Od uprave naj bi po njegovih besedah dobili tudi pisno zagotovilo, da bo nova kolektivna pogodba odpravila nesorazmerja v plačnem sistemu. Sindikata sta upravi pri tem obljubila polno sodelovanje, je dejal predsednik sindikata pristaniških delavcev Bojan Škerjanc. Poleg tega se z aneksom dodatno izboljšuje socialni status zaposlenih skozi 10-odstotno zvišanje nadomestila za prehrano. Uprava Luke Koper se je še zavezala, da se bo osnovna plača letos še zvišala, če bo do takšnega dogovora prišlo med socialnimi partnerji na državni ravni. Vse strani naj bi se strinjale glede pospešenega nadaljevanja pogajanja o sprejemu nove kolektivne pogodbe, ki bo odpravila nesorazmerja v plačnem sistemu, so v Luki še zapisali v sporočilu za javnost. Kot poudarjajo v Luki, so v zadnjih mesecih povečali osnovne plače za 12 odstotkov. Pohvalimo se lahko z dobrimi poslovnimi rezultati, napovedi so obetavne, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi nagradili tudi zaposlene. Ne smemo pa pozabiti, da so pred nami pomembne in obsežne infrastrukturne investicije, od katerih je odvisna stabilna rast podjetja, je v sporočilu za javnost zapisal predsednik uprave Luke Koper Robert Časar.",1
"Ljubljana - Ali Slovenija avtocestni križ, ki naj bi bil dograjen do leta 2013, odplačan pa leta 2036, gradi poceni ali drago? V Darsu, ki skrbi za izvrševanje nacionalnega programa gradnje avtocest, so glede na posredovane študije prepričani, da so slovenske avtoceste ene najcenejših v Evropi. A dejstvo je, da se je kilometer avtoceste po podatkih iz avtocestnih programov v letih od 1995 do 2004, ko je bil sprejet danes veljavni program, podražil kar za trikrat. O stroških gradnje avtocest bodo razpravljali tudi na današnji okrogli mizi v okviru kongresa o cestah in prometu, ki bo od danes do petka potekal v Portorožu. Če bi uresničili konec leta 1995 sprejeti avtocestni program, bi imeli slabih 500 kilometrov avtocest, brez stroškov financiranja pa bi nas stale 2,17 milijarde dolarjev oziroma 4,34 milijona dolarjev za kilometer. A že po dveh letih je investicijska vrednost avtocestnega križa poskočila kar za dvakrat, na 4,1 milijarde dolarjev (7,4 milijona dolarjev za kilometer), medtem ko se je avtocestni križ podaljšal za vsega 50 kilometrov. Po še danes veljavni avtocestni resoluciji, ki do leta 2013 predvideva zgraditev 572 kilometrov avtocest, naj bi gradnja brez stroškov financiranja stala 5,42 milijarde evrov, kar pomeni že 9,5 milijona evrov oziroma 12,7 milijona dolarjev za kilometer (preračunano po včerajšnjem tečaju 1,3424 dolarja za evro). O podražitvi gradnje avtocest precej pove tudi podatek, da so do konca leta 2002 zgrajeni odseki - okoli 250 kilometrov - stali 7,4 milijona dolarjev za kilometer, tisti, ki so se takrat še gradili, pa že 12,5 milijona dolarjev za kilometer. ""Če je gradbena stroka 300 kilometrov avtocest sprva ponujala za milijardo evrov, je mogoče samo dvoje, ali ni nič znala, ali pa je lagala,"" navaja razloge za veliko podražitev avtocestnega križa dolgoletni član nadzornega sveta Darsa Janez Černivec in dodaja, da so podražitve vedno spremljali ""dokazi"", da smo v evropskem povprečju. ""Takšne primerjave so problematične zaradi enostavne manipulacije. Odsek avtoceste je v Evropi res lahko precej dražji kot v Sloveniji, vendar ne vemo, ali ni bilo treba morebiti za gradnjo podreti celotne soseske,"" je povedal. Nekdanji član računskega sodišča Martin Jakše in znani kritik avtocestnega programa je na drugi strani prepričan, da so razlogi za velike podražitve v načrtovanju: ""Ko je nastajal prvi program, so bile upoštevane delne rešitve še s konca 60. let. Če bi te obveljale, bi bilo prvotno predvidenih sredstev dovolj, tako pa so se kasneje oblikovale nove in predvsem dražje. Mnoge so bile tudi strokovno in tehnično vprašljive. Marsikateri predor, viadukt ali kilometer avtoceste, ki smo ga zgradili, je bil preveč."" Iz Darsa so nam posredovali tri primerjalne študije o stroških gradnje avtocest v Sloveniji in nekaterih evropskih državah. Dve je za DDC svetovanje in inženiring leta 2006 pripravil Proctor, ki ugotavlja, da je v Sloveniji kilometer avtocestnega odseka do leta 2006 v povprečju stal 9,8 milijona evrov oziroma 13,2 milijona dolarjev. V Nemčiji pa naj bi dolgoletno povprečje po podatkih iz leta 2004 za nezahtevne gradnje znašalo med osem in devet milijonov evrov za kilometer. A zanesljivih in primerljivih podatkov o stroških gradnje avtocest po posameznih državah EU ni.",0
"Zbor za republiko. Izjava Hrvaške glede prejudiciranja meje na morju ni enostranska interpretativna izjava, ampak ima mednarodnopravne posledice. Zbor poziva MZZ, naj dokaže neresničnost hrvaške izjave. Pahor z izjavo glede hrvaške enostranske izjave potrjuje, da ni jasno, kaj se z arbitražnim sporazumom sploh sprejema. Zbor za republiko Na včerajšnje izjave premierja Boruta Pahorja, da enostranska izjava Hrvaške ni bila priložena k sporazumu in podpisu sporazuma in da kot taka nima posledic, se je Zbor za republiko, ki ga vodi Gregor Virant, ostro odzval. Iz Pahorjeve izjave je očitno, da nekaj ni v redu, pravijo v zboru in premierja ter ministrstvo za zunanje zadeve pozivajo, naj dokažeta, da hrvaške trditve o usklajenosti izjave s slovensko stranjo niso resnične in da na noben formalen ali neformalen način ni bilo dano slovensko soglasje na hrvaško izjavo oziroma njeno vsebino. V zboru so na podlagi angleškega zapisa arbitražnega sporazuma in hrvaške izjave, da v njem ne priznava teritorialnega stika Slovenije z odprtim morjem, še prepričani, da Hrvaška besedice junction nima za teritorialni stik, s tem pa sporazum v svoji hrvaški in angleški različici Sloveniji odreka teritorialni dostop do odprtega morja.",0
"Pri sosedih bodo prihodnje leto odprli pohištveni center Ikea, za potrebe proizvodnje pohištva pa že iščejo domače dobavitelje Zagrebška Ikea sicer še ni zgrajena, vseeno pa vodilni že iščejo dobavitelje med domačimi proizvajalci pohištva in opreme. Zagrebška Ikea naj bi svoje duri odprla prihodnje leto, danes pa so glave skupaj staknili hrvaški premier Zoran Milanović, predstavnik podjetja in glavni izvršni direktor Mikael Ohlsson, direktor Ikea Hrvaška Dragan Skalušević in direktor Ikea centra Branko Mihajlović. Med drugim so govorili tudi o tem, da bodo za proizvodnjo pohištva angažirali domače, torej hrvaške dobavitelje. IKEA tudi v Splitu in na Reki? Dotaknili so se tudi kratkoročnih in dolgoročnih načrtov Švedov na Hrvaškem, med drugim načrtujejo otvoritev še dveh centrov, v Splitu in na Reki. Veliki potencial pri tem vidijo prav v sodelovanju z lokalnimi dobavitelji, piše tportal.hr. Velika priložnost za domače dobavitelje Poleg Tvina iz Virovitice, s katerim Ikea sodeluje že 30 let in Feroplasta iz Buj, iščejo še druge dobavitelje v državi. Hrvaški premier je izrazil podporo načrtom Ikee, poudaril je, da bo vlada po svojih zmožnostih pri tem pomagala. Ta velika naložba bo odprla nova delovna mesta in omogočila sodelovanje lokalne industrije.",1
"Če upoštevamo, da se je vrednost evra v minulem letu zmanjšala za dobra dva odstotka, je slovenska zunanja trgovina v rahlo slabšem položaju kot pred letom dni Foto: Aleš BenoV prvih štirih mesecih letos je Slovenija izvozila za dva odstotka več, uvozila pa za 1,5 odstotka več kot v prvih štirih mesecih lanskega leta. Pokritost uvoza z izvozom je bila 93,4-odstotna. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je v prvih štirih mesecih znašal 481 milijonov evrov, samo aprila pa ga je bilo 55 milijonov evrov, kažejo podatki Statističnega urada. Aprila letos manj negativna bilanca kot lani Aprila je Slovenija izvozila za 1,709 milijarde evrov, uvozila pa za 1,764 milijarde evrov. Glede na april lani je bil aprila letos izvoz vreden 1,9 odstotka več, uvoz pa je bil za en odstotek manjši. Predelovalne dejavnosti aprila delale manj, imele pa večje zaloge V primerjavi z marcem se je vrednost industrijske proizvodnje v aprilu povišala za 0,1 odstotka. Glede na april lani je bila njena vrednost letos kar štiri odstotke višja. Ob 21-odstotnem skoku vrednosti rudarske proizvodnje, se je vrednost proizvodnje v predelovalnih dejavnostih aprila skrčila za kar 0,7 odstotka. Vseeno je bila slednja aprila letos 3,6 odstotka višja kot aprila lani. Kljub manjši proizvodnji v predelovalnih dejavnostih, se je vrednost njihovih zalog aprila povišala za 0,4 odstotka in je bila debelih 7,3 odstotka višja kot pred letom dni.",0
"Vodstvo Palome je proti Pergerjevi in Marinu vložilo odškodninski tožbi. Pol milijona evrov bosta morala, če bo sodišče tako odločilo, plačati iz svojega žepa.",0
"Poslovni rezultati v tujini se izboljšujejo Telekomovi poslovni rezultati so nekoliko nižji od lanskih. Kljub temu naj bi bil Telekom v primerjavi z drugimi prvotnimi operaterji po Evropi med uspešnejšimi pri premagovanju negativnih trendov. Skupina Telekom Slovenije je v prvem četrtletju ustvaril 190,5 milijona evrov prihodkov in 14,5 milijona evrov čistega dobička, kar je v skladu z načrti, pojasnjujejo v Telekomu. Letošnji poslovni rezultati pa so sicer nekoliko nižji od tistih v enakem lanskem obdobju. Skupina Telekom Slovenije je namreč v lanskem prvem četrtletju ustvarila 15,4 milijona evrov čistega dobička in za 193,8 milijona evrov prihodkov. V Telekomu tudi opozarjajo, da se nadaljuje trend upadanja prihodkov, doseženih s klasično fiksno in mobilno telefonijo, umirja pa se tudi rast trga širokopasovnih in na njih temelječih storitev. Na mobilnem delu opažajo prehod naročnikov na nove, za uporabnike ugodnejše pakete, ki vključujejo večji obseg storitev, medtem ko se na fiksnem delu še naprej zmanjšuje število klasičnih priključkov in obseg prometa, kar je značilno tudi za druge evropske prvotne operaterje. Operaterji po mnenju Telekoma lahko negativne trende ublažijo z doslednim zniževanjem vseh vrst stroškov ter dolgoročno s širitvijo poslovanja in ponudbe na področja, ki ne sodijo v klasično telekomunikacijsko dejavnost, kot so televizija, digitalno oglaševanje, upravljane storitve, storitve v oblaku in druge storitve IKT. Boljši rezultati na tujem V letošnjem prvem četrtletju so v makedonski družbi One negativne trende obrnili navzgor. V Kosovskem Ipku pa so sprejeli ukrepe za stabiliziranje upadanja prihodkov iz dohodnih klicev ter znižanje stroškov. Rezultati so prav tako v skladu z načrtovanimi, podobno velja za družbo Aneks v BiH. Medtem so bili v albanski družbi Primo izidi celo boljši od pričakovanih. Načrt je 50 milijonov čistega dobička Skupina Telekom Slovenije načrtuje, da bo letos dosegla do 245 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki EBITDA ter 50 milijonov evrov čistega dobička. Naložbe v osnovna sredstva so načrtovane v vrednosti 130 milijonov evrov oziroma prav toliko kot lani.",1
"Elektro Ljubljana in Telekom Slovenije bosta sodelovala pri skupnem razvoju storitev na področju učinkovite rabe električne energije (URE) Sporočili so, da bodo obogatili svoje ponudbe z novimi storitvami na okoljskem in energetskem področju s poudarkom na učinkovitejši rabi električne energije, s tem posredno pomagali pri zniževanju izpusta toplogrednih plinov in izboljšanju kvalitete življenja. Sodelovali bodo pri več storitvah Katere konkretne storitve imajo v načrtu? »Sodelovanje se nanaša na več storitvenih področij, med katerimi lahko izpostavimo vizualizacijo porabe energije, polnilnih postaj za električne avtomobile in upravljanje električnih porabnikov kot so gospodinjski aparati, grelniki, ogrevalne naprave,« pravijo v podjetju Elektro Ljubljana.",1
"Vlada poenostavljen model obljublja še letos V SDS-u so v parlamentarni postopek že četrtič vložili predlog novele zakona o davčnem postopku, po katerem bi se poenotilo plačevanje prispevkov in davkov, čemur vlada nasprotuje. Kot predvideva predlog novele, bi lahko le z eno položnico nakazali vse svoje obveznosti glede davkov in prispevkov na skupni račun, iz tega pa bi se vplačilo razporedilo na posamezne upravičence, kot so davčna uprava, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavod za zdravstveno zavarovanje. V SDS-u pojasnujejo, da so zahtevo vložili, ker vlada po njihovi oceni kljub številnim obljubam pri predhodnih obravnavah predlogov največje opozicijske stranke ni storila nič za odpravo birokratskih ovir pri plačevanju davkov. Na ministrstvu predloga ne podpirajo Gospodarstvo v trenutnih razmerah potrebuje bolj izrazito odpravo administrativnih ovir in nadaljnje poenostavitve postopkov, ki pomenijo tudi pocenitev poslovanja, še posebej za male podjetnike in obrtnike, menijo v SDS-u. Kot še pojasnjujejo, morajo podjetniki, ki zaposlujejo delavce, svoje mesečne davčne obveznosti plačevati na več kot 10 različnih podračunov, za vsako tako plačilo pa je treba izpolnjevati plačilne naloge in plačevati provizijo. Kljub temu na ministrstvu za finance že četrtič poudarjajo, da predloga ne podpirajo in da po njihovi oceni ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Delovna skupina predlagala drugačne rešitve Na ministrstvu še pojasnjujejo, da so že maja 2008 imenovali posebno delovno skupino z namenom oblikovati celostno pravno podlago za poenostavitev sistema plačevanja obveznih dajatev državi. Ta skupina pa je že pripravila predlog za poenostavitev sistema obračunavanja in vplačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ter javnofinančnih prihodkov oziroma nov model plačevanja davkov, za uveljavitev katerega je treba spremeniti tudi določene pravne podlage. Delovna skupina namesto sedanjih približno 3000 podračunov za vplačevanje davkov, za katere je nadzornik davčna uprava, predlaga prehodne davčne podračune po vrstah javnofinančnih blagajn, in sicer enega za proračun države, enega za občinski proračun, enega za zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in enega za zavod za zdravstveno zavarovanje. Skupina meni, da je tak model najprimernejši, saj upošteva obstoječi sistem štirih javnofinančnih blagajn in sistem davčne uprave, ki mora zagotavljati izvrševanje že izdanih sklepov o davčni izvršbi. Obstoječi prehodni vplačilni računi se bodo zato zadržali do konca leta 2012. V SDS-u vložili še predlog novele zakona o finančnem poslovanju Poslanska skupina SDS je v zakonodajni postopek že drugič vložila tudi predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, katerega temeljni cilj je redno in celovito javno objavljanje neplačnikov, ki bo omogočalo enostavno preverjanje plačilne sposobnosti poslovnih partnerjev. Predlog določa tudi odškodninsko odgovornost članov poslovodstev zasebnih in javnih družb, ki zahtevanih podatkov ne bi posredovali ali pa bi navedli neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke. V stranki SDS menijo, da bi zakon pripomogel k izboljšanju plačilne nediscipline in vzpostavitvi plačilne kulture, omogočil brezplačen, enostaven in pregleden sistem pregleda plačilne sposobnosti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, na ta način pa bi se ugotovil obseg plačilne nediscipline v Sloveniji. Predlog je državni zbor že enkrat zavrnil, na ministrstvu za pravosodje sicer namen zakona podpirajo, vendar ne v okviru stečajnega zakona, prav tako na ministrstvu poudarjajo, da je do celovitih informacij o neplačnikih že moč priti preko Agencije za javnopravne evidence in storitve.",0
"Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z rastjo, podražili pa so se vsi blue chipi. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je pridobil 2,52 odstotka oz. 14,75 točke in se oblikoval pri 600,59 točke. Med delnicami indeksa so največ pridobile delnice Gorenja, ki so se podražile za več kot štiri odstotke. Borzni posredniki so skupaj ustvarili za 853.540 evrov prometa. Delnice Gorenja so se pri 15.450 evrov prometa podražile za 4,38 odstotka na 4,50 evra, delnice Petrola (61.970 evrov) so pridobile 3,86 odstotka in trgovanje sklenile pri 215 evrih, delnice zavarovalnice Triglav pa so ob 3,62-odstotni rasti trgovanje končale pri 15,75 evra. S slednjimi je bilo za 86.030 evrov prometa. Podražile so se tudi delnice Telekoma Slovenije (41.050 evrov, +2,56 odstotka na 80 evrov) in Krke (+1,91 odstotka na 48 evrov). S slednjimi je bilo tudi največ prometa, in sicer za 305.270 evrov. Delnice Mercatorja (116.070 evrov) so se podražile za 0,86 odstotka na 117 evrov, delnice NKBM (30.660 evrov) pa za 0,34 odstotka na 1,49 evra. Med preostalimi delnicami prve kotacije so se podražile delnice Pozavarovalnice Sava (7100 evrov, +2,94 odstotka na sedem evrov) in Intereurope (2200 evrov, +0,17 odstotka na 0,60 evra). Tečaj delnic Luke Koper je ostal nespremenjen pri 7,70 evra. V standardni kotaciji se je tečaj spremenil edino delnicam Aerodroma Ljubljana. Podražile so se za 1,87 odstotka na 13,65 evra, borzni posredniki pa so z njimi opravili za 4110 evrov prometa.",1
"Ljubljana - Čeprav je Sod pred dnevi na skupščini delničarjev Industrije usnja Vrhnika (IUV) podprl dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi vložil najmanj 2,5 milijona evrov, je paradržavni sklad, ki ga vodi Marko Pogačnik, včeraj objavil oglas o prodaji 78,48-odstotnega deleža v največji evropski usnjarni. »Odločili smo se preveriti morebitni interes za nakup družbe, ki nujno potrebuje strateškega partnerja,« je včeraj dejal Pogačnik. »Vsi zainteresirani kupci morajo priložiti tudi predvideni program nadaljnjega razvoja družbe za prihodnja štiri leta, opredeliti lastne finančne in tehnološke možnosti za realizacijo omenjenega programa ter podati izjavo, da se za nakup delnic zanimajo v lastnem imenu,« je še dodal Pogačnik. Javna skrivnost je, da kandidatov, ki bi ustrezali merilom za predvidenega strateškega partnerja, tudi v Evropi zaradi krize usnjarske industrije ni veliko, precej več pa je tistih, ki bi jih nakup zanimal zaradi lokacije družbe na Vrhniki. Že pred časom naj bi se predstavniki države o prodaji pogovarjali s predstavniki enega tujih skladov, ki financira okoljske naložbe. »Prijavil se bom na razpis, za delnico ponudil en cent in družbo po nakupu poslal v stečaj, kar v letnem poročilu svetujejo tudi revizorju,« je včeraj dejal Franc Gajšek, lastnik družbe List, 0,65-odstotnega lastnika IUV. Družbo je sicer že leta 2004 neuspešno prodajala tudi vlada Antona Ropa. V poročilu o poslovanju za leto 2007 je revizijska hiša KPMG opozorila, da je IUV lani v primerjavi s predlanskim letom povečala vrednost zalog nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov za tri milijone evrov. »Od tega znaša povečanje polproizvoda 'crust' (usnja, pridobljenega po strojenju, op. p.) dobra dva milijona evrov, kar kaže na pomanjkanje naročil in potrjuje dvom o predpostavki delujočega podjetja,« so zapisali revizorji. Ti še navajajo, da IUV po datumu bilance zamuja s poravnavo obveznosti do delavcev in do države, kar »kaže na negotovost nadaljevanja poslovanja družbe kot delujočega podjetja«. Tudi sicer je iz bilance stanja IUV mogoče razbrati več pomembnih podatkov. Tako je družba lani kljub 3,7 milijona evrov izgube v primerjavi z letom 2006 skoraj podvojila kapital, in to po zaslugi 11,6 milijona evrov vrednega presežka iz prevrednotenja (nepremičnin). Če je imela IUV še predlani za 2,5 milijona kratkoročnih obveznosti, je bil ta znesek ob koncu lanskega leta za štirikrat višji, družba, ki je imela lani za skoraj trikrat več zalog kot v letu 2006, pa ima že več kot 5,7 milijona evrov skupnih obveznosti do dobaviteljev, lani pa so narasle tudi obveznosti do države. Kljub skupnemu padcu prodajnih prihodkov z 20 na 16 milijonov evrov so se lani stroški dela tudi zaradi povečanja zaposlenih povečali za več kot 10 odstotkov.",0
"Za informacijo o Telekomovih naročnikih boste odšteli 74 odstotkov več. Urad za varstvo konkurence je prejel prijavo. Klici na 1188 in 1180 do odslej občutno dražji. Telekom Slovenije je z današnjim dnem podražil klice na informacije o številkah naročnikov v Sloveniji in tujini, torej na številki 1188 in 1180. Cene klicev na omenjeni številki so zdaj višje za 74 odstotkov in po novem znašajo 0,96 evra. Dosedanje cene klicev na omenjeni številki so bile stare že štiri leta. Stroškovni izračun, v katerega smo zajeli vse stroške, ki zadevajo ti storitvi, je pokazal še nekoliko višjo ceno, kot je ta, ki je objavljena, pravijo v Telekomu. Ob tem poudarjajo, da je nova cena stroškovno utemeljena, a še vedno nižja od cen, ki jih imajo primerljivi evropski operaterji. Urad za varstvo konkurence je sicer prejel prijavo v zvezi z omenjeno podražitvijo, vendar pa njene vsebine ne želijo razkriti.",0
"Kljub temu, da so strojevodje v Nemčiji končali stavko, železniški promet še vedno ne poteka normalno. Potnik čaka na vlak Nemški sindikat strojevodij GDL je ob 8. uri končal 30-urno, do zdaj najdaljšo stavko železniškega prometa v Nemčiji. Do četrtkovega večera je zaradi stavke odpadlo 11.000 voženj, številka pa se bo še zvišala. Do ponedeljka novih stavk ne predvidevajo, saj želijo, kot so pojasnili v sindikatu, železnicam dati čas za izboljšanje ponudbe. Še isti dan pa bo GDL odločal o nadaljnjih stavkovnih aktivnostih. Član uprave nemških železnic Karl Friedrich Rausch in predstavniki GDL bodo podali prve ocene učinkov stavke. Neposredno po koncu stavke družba Deutsche Bahn še ni razpolagala s podatki o stanju v železniškem prometu. Na železnicah pričakujejo, da se bodo motnje v prometu pojavljale vse do poznih popoldanskih ur, z vožnjo po normalnem voznem redu pa naj bi vlaki začeli v soboto. Nemški strojevodje so tokrat stavkali že četrtič v nekaj več kot dvotedenskem obdobju zaradi zahtev po višjih plačah in ločeni kolektivni pogodbi. Stavka je sicer potekala le v lokalnem prometu, saj je sodišče sindikatu že pred časom prepovedalo stavko v tovornem prometu in na vlakih na daljše razdalje.",0
"Dimnikarstvo Dovrtel je izstavljalo račune, tudi če dimnikarske storitve ni opravilo. Dimnikarji so zaman čakali, da bi vstopili v hiše in opravili svoje naloge, ali pa so jih celo zavrnili. ""V zadnjih dveh letih smo izdali približno 250 računov, ne da bi opravili dimnikarsko storitev,"" je navedbe Gorenjskega glasu priznal dimnikar Rudi Dovrtel. V isti sapi je pojasnil, da so njegovi dimnikarji vedno zaman čakali, da bi vstopili v hiše in opravili svoje naloge, ali pa so jih celo zavrnili. ""Mi se dvakrat najavimo, damo stranki možnost, da izbere termin. Če ne odgovori in zaman čakamo pred hišo, je to za nas strošek. Računamo dvakrat pol ure, po uredbi,"" je dejal. Zavezuje nas koncesija ""Ne guncamo afen po terenu, pač pa zagotavljamo varnost,"" je ogorčeno nadaljeval Dovrtel in spomnil, da jih k rednemu čiščenju dimnikov, pregledom in meritvam zavezujejo predpisi in koncesija ministrstva za okolje in prostor. ""Koncesija predvideva kazen, če svoje dejavnosti ne opravljam. Lahko mi jo tudi odvzamejo,"" pravi Dovrtel in hkrati opozarja, da so kazni zagrožene tudi za gospodinjstva, ""vendar inšpekcija spi, do sedaj se na pritožbe dimnikarske službe še ni odzvala"". Inšpekcija se ni odzvala Na Kranjski območni enoti inšpektorata za okolje in prostor niso včeraj ne komentirali Dovrtelovih navedb ne odgovorili na vprašanje, koliko pregledov so opravili lani in koliko je bilo ugotovljenih kršitev. Zakon na ustavnem sodišču Dovrtel pravi, da se je izogibanje dimnikarjem razširilo tudi zaradi civilne iniciative nezadovoljnih uporabnikov dimnikarskih storitev. Spomnimo, da je lani prav v Kranju Tone Kristan organiziral srečanje članov iz skoraj cele Slovenije. Ti so prepričani, da so pravilniki in uredbe, ki urejajo dimnikarsko dejavnost, protiustavni, saj po njihovem mnenju grobo posegajo v zasebnost posameznika in kršijo človekove pravice. Zato so zakon vložili v presojo na ustavno sodišče. Kristan dvomi Kristan dvomi tudi o Dovrtelovih trditvah, da so njegovi dimnikarji v spornih primerih res bili na terenu. Prepričan je, da so bili izstavljeni računi kazen, ker stranke Dovrtelu niso odgovorile. Ta po drugi strani zatrjuje, da lahko svojo navzočnost dokaže z delovnimi nalogi in arhiviranim razporedom.",0
"Odzivi na dokapitalizacijo NLB-ja 500-milijonska dokapitalizacija NLB-ja je po besedah Andreja Širclja SDS pričakovana. SLS dokapitalizaciji nasprotuje, dokler vlada ne predstavi celovitega načrta reševanja bančnega sektorja. Druge stranke so previdne. Delničarji največje slovenske banke so potrdili predlog Slovenske odškodninske družbe Sod o povečanju kapitala v roku petih let od sprejete odločitve. Šircelj, sicer tudi neizvršni direktor v slabi banki oz. Družbi za upravljanje terjatev bank DUTB, je odločitev pričakoval, a obenem izrazil zaskrbljenost. Uprava in nadzorni svet sta predlagala le 367,2-milijonsko dokapitalizacijo. Sprejet je bil višji znesek, ki ga bo skoraj zagotovo prispevala država - tudi zaradi dejstva, da gre za ukrepe v okviru prenosa slabih terjatev na slabo banko. To je poudaril tudi Šircelj in dodal, da postopki tečejo. Kot rok za prenos prvega paketa terjatev in premoženja se še vedno lovi konec junija. Šircelj si močno želi, da bi bila tokratna dokapitalizacija zadnja od države in da ji bo sledilo izboljšanje upravljanja banke ter pozitivni poslovni rezultati v čim krajšem času. Šircelj prav tako upa, da se bo državni lastniški delež v bančnem sistemu postopno zniževal. Presenečen, ker ni mednarodnih nadzornikov Glede imenovanja novega nadzornega sveta NLB-ja je Šircelj izrazil upanje, da bo statutarno zmanjšanje števila nadzornikov z 11 na sedem omogočilo učinkovitejše delo nadzornega organa banke. Glede potrjenih imen novih nadzornikov pa ga je presenetilo in zmotilo le to, da med njimi ni mednarodnih strokovnjakov. Meni namreč, da dajo tujci delu nadzornega sveta drugačno noto in predvsem nevtralen pogled. V nadzornem svetu bodo tako v novem mandatu sedeli direktor Združenja bank Slovenije, nekdanji guverner Banke Slovenije in nekdanji prvi mož Unicredit Banke Slovenija France Arhar, Goran Katušin iz SID banke, Gorazd Podbevšek iz družbe RMG, Sergeja Slapničar iz ljubljanske ekonomske fakultete, Tit A. Erker iz podjetja BP, Miha Košak iz družbe VTB Capital in Uroš Ivanc iz Zavarovalnice Triglav. Obstoječi mednarodni nadzorniki brez podpore Nadzorni svet je delničarjem predlagal, naj se za nov mandat izglasujejo obstoječi člani Stephan Wilcke, Miro Germ, Sašo Cunder, Gael de Pontbriand in Marianne Okland, pridružili pa naj bi se jim Dimitrios Stratikopulos, Sergeja Slapničar in Peter Testen, kar pa se, kot omenjeno, razen v primeru Slapničarjeve, ni zgodilo. Iskanje odgovornosti za napake Na koncu je Šircelj izrazil upanje, da bo dokapitalizacijo, sanacijo slabih terjatev in izboljšanje upravljanja banke spremljalo tudi ugotavljanje odgovornosti za slabe odločitve iz preteklosti. Po njegovem mnenju so stvari jasne in je zato treba ugotoviti, kje je šlo za nestrokovno delo ali še kaj več. Bogovič proti dokapitalizaciji, dokler ... V sporočilu za javnost se je odzval tudi opozicijski SLS. Zanj je dokapitalizacija povsem nesprejemljiva, ker se na ta način korak za korakom odmika odgovornost , je povedal predsednik stranke Franc Bogovič. Injekcija davkoplačevalskega denarja bo sprejemljiva šele takrat, ko bo vlada pripravila celovito strategijo sanacije bančnega sektorja in bo točno znano, kako bodo stvari potekale, predvsem pa, kaj izmed slabih terjatev bo šlo v prodajo in kaj se bo ohranilo v domači lasti.",0
"Možnost stavke 28. novembra ni izključena Novogoriški Sindikat igralniških delavcev Slovenije Sids je razočaran nad stališčem Kada in Soda, da podpirata upravo Hita pri izvajanju sanacijskih ukrepov. V sindikatu opozarjajo, da so zgroženi nad izjavami prvega moža Hita in vodje pogajalske skupine glede nepripravljenosti Sidsa na pogajanja in zavračanja predlogov. Na novo upravo Hita pod vodstvom Draga Podobnika naj bi v zadnjih štirih mesecih naslovili 14 dopisov za ureditev posameznih problematik, štiri pobude za sestanek ter celovita predloga za spremembo podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času. Toda vsi ti naši poskusi vzpostavitve normalnega in konstruktivnega dialoga z vodstvom družbe niso bili deležni niti enega konkretnega odziva z njihove strani, opozarjajo v sindikatu in dodajajo, da je nadzorni svet upravi naložil izpeljavo sanacijskih ukrepov, ne pa tudi odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe. Kar zadeva sporazum o delovnem času, pa je po navedbah sindikata izrecno zapisano, da se ta tematika - morebitna odpoved - uredi dogovorno. Uprava pa je pohitela z oceno, da dogovor ne bo mogoč in si je privoščila enostransko odpoved . Pasivnost lastnikov pripeljala do problematičnega stanja Novogoriška enota Sids je v svojem predlogu o razporeditvi delovnega časa pripravila rešitve, ki bi prispevale k boljšim rezultatom in zmanjšanju stroškov ter bi dvignile zadovoljstvo zaposlenih, a uprava nanj ni niti odgovorila, opozarjajo. Od lastnikov pa bi pričakovali, še posebej največjih, da se začnejo obnašati resno in odgovorno, kajti s svojo pasivnostjo so prek predstavnikov v nadzornem svetu pripeljali Hit do, blago rečeno, negativnega in hudo problematičnega stanja, ugotavljajo in dodajajo, da to razkriva tudi najnovejša revizija. Novogoriška enota Sids kot zlonamerno zavrača govorjenje, da nimajo podpore med zaposlenimi, in izpostavlja dejstvo, da so med sobotno šesturno stavko ustavili delo tudi zaposleni prek študentskega servisa. Delavci ogorčeni nad stavkovnimi zahtevami Na ravnanje Sidsa pa so se odzvali tudi Hitovi delavci, ki so v sporočilu za javnost zapisali, da so ogorčeni nad stavkovnimi zahtevami, ki jih uveljavlja Sids . Hkrati so užaljeni nad zahtevo sindikata o sodelovanju sindikata in delavskih predstavnikov pri odpravi viškov in selekciji kadrov. Smo mar delavci v režijskih službah Hita drugorazredni? so se vprašali. Obenem se sprašujejo, katera delovna mesta so vprašljiva. Kot so izpostavili, ne poznajo sindikata v svetu, ki bi od uprave zahteval ugotavljanje viškov delovne sile. Hitovi delavci, ki se sicer v sporočilu za javnost niso podpisali ali navedli svojega števila, so poudarili še, da je sramotno, da stavkajo ljudje, ki mesečno zaslužijo tudi do 1900 evrov neto .",0
"V T-2 so se ostro odzvali na predlog stečaja s strani Telekoma Slovenije Telekom Slovenije se želi praktično zastonj polastiti večjega in boljšega optičnega omrežja, ki ga je izgradila družba T-2. Telekom Slovenije je v četrtek na Okrožno sodišče v Mariboru podal predlog za začetek stečajnega postopka nad telekomunikacijsko družbo T-2. Za korak so se odločili zaradi neplačevanja obveznosti in insolventnosti omenjene mariborske družbe. Družba T-2 že od leta 2008 kljub sklenjenim pogodbam ne izpolnjuje svojih obveznosti, poleg tega pa je v letih 2008 in 2009 izkazala veliko izgubo, ki je v obeh letih presegla polovico kapitala. To pomeni, da je družba insolventna, s čimer so izpolnjeni vsi pogoji za začetek stečajnega postopka. Telekom Slovenije želi s predlogom za začetek stečajnega postopka zagotoviti, da terjatve družbe do T-2 ne bodo naraščale, so dodali. Pričakujejo pa poplačilo vsaj dela terjatev, ki na današnji dan brez zamudnih obresti znašajo 12,6 milijona evrov, in sicer 11,6 milijona evrov zapadlih terjatev, od katerih je 8,2 milijona evrov v postopku sodne izterjave, dober milijon evrov pa nezapadlih terjatev. Iz T-2 so danes sporočili našim uporabnikom in širši javnosti, da T-2 svojim uporabnikom nemoteno zagotavlja vse storitve . Predloga za stečaj niso prejeli, so pa prepričani, da tovrstna odločitev Telekoma Slovenije potrjuje in izkazuje namero Telekoma Slovenije, da vztraja na poti izkoriščanja zlorabe prevladujočega tržnega položaja, po kateri hodi zadnjih 20 let. Trdijo, da se hoče Telekom Slovenije praktično zastonj polastiti večjega in boljšega optičnega omrežja, ki ga je izgradila družba T-2 in ki je tehnološko precej naprednejše od omrežja, ki ga ima Telekom Slovenije. Pri tem je treba dodati, da se sprevrženost ravnanja Telekoma Slovenije še posebej kaže v tem, da Telekom Slovenije družbi T-2 dolguje skoraj 130 milijonov evrov iz naslova odškodninske odgovornosti, medtem ko stečajni postopek proti T-2 vlaga zaradi 12 milijonov evrov, pri čemer je ta višina sporna. Takšno ravnanje tržno najmočnejšega operaterja v državi pomeni hudo obliko pritiska na svojega edinega konkurenta. Poudarili so, da so proti Telekomu Slovenije odškodninsko tožbo za plačilo skoraj 130 milijonov evrov glavnice vložili že pred skoraj štirimi leti, vendar sodišče v tem času ni razpisalo niti ene glavne obravnave. Agencijo za pošto in elektronske komunikacije Apek, ki deluje v okviru ministrstva za visoko šolstvo, ni ukrenil in ne ukrene ničesar. Prav tako ničesar ne ukrene ministrstvo za gospodarstvo, ki je dolžno zagotavljati konkurenco na slovenskem trgu telekomunikacij. Spomnili so, da smo se s tovrstno zlorabo tržne moči in monopola v Sloveniji že srečali pred leti, ko je monopolist na enak način z našega trga umaknil konkurenco na področju mobilne telefonije. Takrat se je Vega Western Wireless International kot močan tuji investitor na koncu raje odločila za umik s slovenskega trga, kot da bi se prerivala z državnimi organi in državnim podjetjem. Gospodarsko ministrstvo in Apek zato javno sprašujejo, kaj sta doslej konkretnega storila, da bi zagotovila konkurenco na slovenskem telekomunikacijskem trgu. Pričakujemo konkretni odgovor, saj je celotna situacija resnično žalostna, hkrati pa smo v posmeh v Evropi. T-2 se je sicer januarja letos enkrat že izognil stečajnemu postopku. Okrožno sodišče v Mariboru je namreč na podlagi umika predloga za začetek stečajnega postopka, ki ga je poslal upnik Smart Com, ustavilo stečajni postopek. Hkrati so šteli, da sta predlog umaknila tudi druga dva udeleženca. Poleg ljubljanskega Smart Coma, ki je prvi podal predlog za začetek stečajnega postopka, sta namreč udeležbo v postopku priglasila še Lokainvest in Telekom Slovenije.",0
"Mednarodna žirija izbora je v utemeljitvi nagrade Iztoka Seljaka izpostavila predvsem njegovo uspešno delo ter uspehe, ki jih pod njegovim vodstvom dosega Hidria V Sarajevu so včeraj podelili priznanja najuspešnejšim gospodarstvenikom oziroma menedžerjem ter najboljšim gospodarskim projektom z območja jugovzhodne in srednje Evrope. Naslov naj menedžerja JV in srednje Evrope je tokrat pripadel predsedniku poslovodnega odbora Hidrie Iztoku Seljaku . Poleg tega je bil za najboljši projekt na tem območju razglašen gradbeni konzorcij Feniks , ki so ga na pobudo Hidrie letos vzpostavila podjetja iz Srbije, BiH in Slovenije. Mednarodna žirija izbora je v utemeljitvi Seljakove nagrade izpostavila predvsem njegovo uspešno delo ter uspehe, ki jih pod njegovim vodstvom dosega Hidria. V utemeljitvi so poudarili tudi inovativne pristope in visokotehnološke rešitve, s katerimi se lahko pohvali korporacija Hidria, ter Seljakova prizadevanja za gospodarsko reintegracijo JV Evrope. Zasluge za reintegracijo držav na območju JV in srednje Evrope Seljak, ki je prestižno nagrado letos prejel kot edini predstavnik slovenskega gospodarstva, je namreč tudi podpredsednik gibanja »Samit 100«, podpredsednik mednarodnega gradbenega konzorcija Feniks, izjemno aktivno pa deluje tudi v Združenju Manager, v vodstvu GZS in na lokalnem nivoju. Mednarodna žirija gospodarstvenikov je tokrat prepoznala tudi potencial, ki ga za gospodarstvo držav na območju JV in srednje Evrope predstavlja osnovanje gradbenega konzorcija Feniks. Kot so navedli v utemeljitvi izbora, gredo Feniksu izjemne zasluge predvsem za reintegracijo držav na območju nekdanje Jugoslavije ter s tem za vzpostavitev zdravega gospodarskega sodelovanja. Zaposlenih 35 tisoč ljudi ""Konzorcij Feniks trenutno nastopa s preko 40 družbami v katerih je zaposlenih 35 tisoč ljudi in 4.5 milijarde evrov letne prodaje, predvsem pa se ponaša s kompetencami, kar že ustrezno prepoznavajo tudi zunanji partnerji,"" pravijo v Hidrii. Feniks tako po mnenju Hidrie združuje kompetence in odlične pozicije srbskih gradbenikov s poudarkom na Rusiji, Kazahstanu in Azerbejdžanu, kjer že potekajo konkretni projekti v Sočiju in v okolici Moskve, ter kompetence in pozicije gradbenikov BiH v državah arabskega sveta, Slovenija pa nastopa predvsem s svojimi visokotehnološkimi podjetji, ki razpolagajo s prebojnimi tehnološkimi inovacijami za trajnostno zeleno gradbeništvo.",1
"Tovarna nujno potrebuje obratna sredstva Tovarna Radeče Papir v sredo ni ustavila proizvodnje, kot je v torek napovedal njen lastnik Peter Tevž. Banke sicer še niso realizirale posojila, a se bo v četrtek znova sestal z njimi. Tevž je pojasnil, da še vedno ne vedo, zakaj jim Nova Kreditna banka Maribor NKBM, Nova Ljubljanska banka NLB in Abanka niso realizirale posojila. Kakšna bo usoda podjetja, ki nujno potrebuje obratna sredstva, bi bilo lahko tako znano po četrtkovem sestanku. Zaposleni lahko samo čakajo To je hud problem, je dejal Tevž. Dokler tovarna namreč ne dobi posojila, ne more zagnati stroja štiri, namenjenega proizvodnji belih papirjev. Stroj so izključili 22. septembra, zaradi njegovega neobratovanja pa ima podjetje vsak dan med 80.000 in 85.000 evri izpada prihodka, je poudaril. Dodal je, da so imeli s sindikalnimi predstavniki korekten informativni pogovor. Na srečanju se po besedah predsednika podjetniškega sindikata Staneta Klanška niso dogovorili nič konkretnega. Gre za posojilo, ki ga banke ne odobrijo. Ne vemo, zakaj in kakšne igrice so zadaj, je povedal Klanšek. Poudaril je še, da zaposleni zdaj lahko samo čakajo in se sprašujejo, kdaj bodo izgubili službe. Dejal je, da se o odpuščanju sicer ne govori. Radeče Papir, ki zaposlujejo 370 delavcev, so namreč za zdaj v postopku prisilne poravnave, kar pomeni, da naj bi podjetje delovalo naprej. Banke so že odobrile posojilo, zapletlo se je pri poroštvu Družba, ki ima tradicijo papirništva vse od leta 1736, je v prvih devetih mesecih leta ustvarila izgubo, na njeno višino pa je vplivalo tudi izredno povišanje cen bombažnega izčeska. Obveznosti do dobaviteljev so se izredno povečale in družba novembra prvič od leta 1999 ni pravočasno izplačala plač. Banke so sicer konec novembra Radečam Papir že odobrile posojilo za 5,4 milijona evrov za investicijska sredstva 2,4 milijona evrov, za obratna sredstva pa tri milijone evrov, a se je nato zapletlo pri poroštvu SID banke. Zakaj zdaj posojilo za obratna sredstva kljub drugačnim zagotovilom še vedno ni bil realizirano, ni znano. Družba mora dopolniti predlog za prisilno poravnavo Na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes pa so objavili, da mora tovarna papirja Radeče Papir po sklepu Okrožnega sodišča v Celju v 15 dneh dopolniti predlog za začetek postopka prisilne poravnave, ki ga je na sodišče vložila v ponedeljek. Družba mora predlog med drugim dopolniti z načrtom finančnega prestrukturiranja ter poročilom o finančnem položaju in poslovanju. Priložiti mora tudi revizorjevo poročilo o revidiranju poročila o finančnem položaju in poslovanju ter poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti. Če družba v 15 dneh po prejemu sklepa sodišča ne bo predložila omenjenih prilog, bo sodišče zavrglo predlog za začetek postopka prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka.",0
"Helsinki - Finski proizvajalec mobilnih telefonov Nokia bo v okviru svojega prestrukturiranja ukinil še okrog 400 delovnih mest, poleg tega naj bi začasno odpustil približno 2500 delavcev. Največji proizvajalec mobilnikov na svetu namreč namerava do konca leta ukiniti svoj raziskovalno-razvojni center v mestu Jyvaskyla in posledično ukiniti 320 delovnih mest. Omenjeni delavci bodo sicer prvi na seznamu kandidatov za morebitna druga razpoložljiva delovna mesta znotraj skupine. Omenjeno zaprtje je po pojasnilih vodstva obžalovanja vredno, vendar neizogibno. Podjetje mora namreč prilagoditi svoje vire v skladu z zmanjšanim povpraševanjem na trgu in tako ohraniti svojo konkurenčnost tudi v prihodnje, pravijo. Nokia bo svojo raziskovalno-razvojno dejavnost na Finskem osredotočila na Helsinki, Tampere, Oulu in Salo. Poleg tega namerava Nokia ukiniti skupno 90 delovnih mest v oddelkih za globalno podporo in nove dejavnosti, v tovarni v mestu Salo pa bo začasno odpustila 2500 delavcev. S slednjim bo svojo proizvodnjo prilagodila na zmanjšano svetovno povpraševanje po mobilnih telefonih. Nokia je pretekli mesec sporočila, da je v zadnjem četrtletju lani zaradi padajočih cen telefonov in povpraševanja zabeležila občutno nižji dobiček ter da bo posledično sprožila program zmanjševanja stroškov, ki bo vključeval tudi odpuščanja. Kot je znano, pa je Nokia že novembra napovedala, da bo v okviru svojega prestrukturiranja ukinila okrog 600 delovnih mest, 450 v enoti za trženje, 130 na področju raziskav in 35 v drugih enotah.",0
"Ljubljana - Skupina Nova KBM pod vodstvom Matjaža Kovačiča je v prvem letošnjem trimesečju ustvarila pet milijonov evrov čistega dobička, kar je dobro polovico manj kot v enakem obdobju lani. Ključni razlog za padec dobička so bile visoke oslabitve in rezervacije, ki so pri 20 milijonih evrov za več kot tretjino višje kot v enakem lanskem obdobju, dodatno pa so na poslovanje Skupine NKBM negativno vplivale tudi njene lizinške in nepremičninske hčerinske družbe. Pet izmed šestih nepremičninskih in lizinških družb je namreč prvo četrtletje končalo z izgubo, obe hrvaški nepremičninski družbi pa sta imeli konec marca celo negativni kapital. Na drugi strani je glavnino dobička prispevala matična družba NKBM, in sicer tri milijone evrov. K skupnemu dobičku Skupine Nova KBM je 1,5 milijona evrov prispevala tudi Zavarovalnica Maribor, ki je v polovični lasti NKBM, 0,7 milijona evrov je prispevala PBS, KBM Infond in avstrijska Adria bank vsak po okoli četrt milijona evrov, z minimalnim dobičkom pa je četrtletje končala tudi srbska Credy bank. Poleg visokih oslabitev in izgube lizinških in nepremičninskih družb so na poslovanje Skupine NKBM negativno vplivali tudi izgube iz tečajnih razlik in operativni stroški. Rast stroškov poslovanja je bila sicer predvsem posledica lanskoletnega prevzema Credy banke, ki bo letos prvič celotno leto vključena v Skupino Nova KBM, medtem ko jim je pri matični banki stroške poslovanja uspelo celo nekoliko znižati. Konec marca je imela Skupina Nova KBM 445 milijonov evrov kapitala, v kar pa ni vključenih nekaj več kot sto milijonov evrov, ki jih je Nova KBM zbrala z zadnjo dokapitalizacijo. Medtem ko so se depoziti nebančnega sektorja v prvem četrtletju zvišali za štiri odstotke na 3,86 milijarde evrov, so se sočasno posojila nebančnemu sektorju znižala za 59 milijonov evrov na slabe štiri milijarde evrov. Nekoliko je Novi KBM letos uspelo izboljšati tudi kapitalsko ustreznost, izboljšalo se je tudi pokritje posojil z depoziti. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Maribor. Občina mestnim svetnikom kupila ipade2. Svarilo. “Da imajo nekateri mestni svetniki ipade? Nisem vedel. Na sejah redko vidim koga, da bi ga uporabljal,” se je našemu vprašanju čudil Gregor Jager, mariborski mestni svetnik Zaresa. Računalniki na račun občine Mestna občina Maribor (MOM) je namreč na zahtevo šefov svetniških skupin lani nabavila kar 22 ipadov2. V sklepu o financiranju političnih strank in klubov svetnikov v mestnem svetu MOM je namreč določeno, da vsakemu svetniku na mesec pripada 187,78 evra. S tem denarjem si lahko na račun občine privošči tudi osebni računalnik, prenosnik, tablični računalnik ali GSM-aparat. Omenjena osnovna sredstva so sicer v lasti MOM, v uporabo pa se jim dajo za čas trajanja mandata in na reverz. Za iposodobitev 14 tisočakov Nove tablice, za katere je MOM po naših izračunih odštela dobrih 14 tisoč evrov, so si po podatkih, ki nam jih je posredovala občina, privoščili vsi svetniki SDS in Županove liste, dve članici LDS, član SMS - Zelenih, član SNS in član Ekipe za Maribor. Folko Puconja, svetnik SNS, si je poleg ipada2 nabavil računalnik apple mac mini. Svetnici Nataša Matijevič in Marjana Kreitner pa sta si, takrat še kot članici LDS, poleg najdražjih ipadov2 omislili vsaka po en prenosnik znamke Asus. 6,5 milijona evrov je imela MOM na dan 30. 12. 2011 neporavnanih obveznosti. Na MOM so še odgovorili, da se je povečano zanimanje za nabavo računalnikov pojavilo ob napovedi prehoda na elektronsko poslovanje. “To smo v mestnem svetu v celoti uresničili s 1. januarjem letos,” so pojasnili. Tomaž Orešič, mestni svetnik LDS, pa se z nakupom tabličnih računalnikov ne strinja. “Funkcija mestnega svetnika ni profesionalna. Prepričan sem, da je vsak svetnik pri svojem delovnem mestu ali doma ustrezno opremljen za branje elektronskega gradiva mestnega sveta. Takšno nekontrolirano zapravljanje, ko je občinska blagajna pred kolapsom in nelikvidna, je nedopustno,” je dejal za Žurnal24.",0
"Vlada je sprejela predlog rebalansa proračuna. Namesto primanjkljaja lahko pričakujemo okoli 70 mio evrov presežka. Minister za finance Andrej Bajuk Vlada je na današnji seji sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, v katerem se načrtovani odhodki znižujejo za skoraj 50 milijonov evrov, medtem ko se prihodki za dobrih 250 milijonov evrov povečujejo. S tem bo proračun letos namesto 230 milijonov evrov primanjkljaja ustvaril blizu 70 milijonov evrov presežka. S predlaganim rebalansom se bo letos v državno blagajno steklo 8,88 milijarde evrov prihodkov, medtem ko naj bi odhodki znašali 8,82 milijarde evrov, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za finance Andrej Bajuk. Proračunski presežek bo s tem znašal 69,4 milijona evrov. Izdatki se v primerjavi z zdaj predvidenimi zmanjšujejo za 49,7 milijona evrov, in sicer - kot je spomnil Bajuk -, ne glede na 3,4-odstotno zvišanje plač v javnem sektorju, ki je posledica nepričakovane rasti inflacije v lanskem drugem polletju. Varčevali bodo na praktično vseh ministrstvih, in sicer predvsem pri investicijah in materialnih stroških. Najvišje prihranke so našli na ministrstvih za obrambo za 30 milijonov evrov ter promet za sedem milijonov evrov, je povedal Bajuk. Novi načrtovani prihodki so za 250,1 milijona evrov višji od zdaj predvidenih. Kot je pojasnil finančni minister, se bodo prilivi iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb povečali za 162 milijonov evrov, več denarja si vlada obeta tudi od trošarin ter davka na dodano vrednost.",1
"Ljubljana - Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o trošarinah, ki prinaša postopno zviševanje trošarine za cigarete v treh letih, prvič že z letošnjim aprilom. Določa tudi višje trošarine za energente, kar pa po besedah ministra za finance Franca Križaniča ne pomeni tudi njihovega dejanskega zvišanja. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Križanič, se trošarine za različne energente, to je tekoča goriva in elektriko, kljub temu, da tako piše v osnutku novele zakona, ne bodo zvišale. ""Daje pa vladi neposredno možnost, da jih zviša ali zniža, odvisno od ekonomskih ciljev,"" je dejal. S predlaganimi spremembami želi vlada namreč le pridobiti manevrski prostor za morebitno poznejše višanje ali nižanje trošarine. Medtem ko so se lani v obdobju padanja cen te trošarine zviševale, lahko zdaj ta ukrep obrnemo, če se bodo pojavljali inflacijski pritiski, je dejal Križanič in ponovil, da predlagane spremembe zakona o trošarinah nikakor ne pomenijo, da se bodo trošarine za tekoča goriva zvišale. Večina tega ukrepa je bila sicer izčrpana lani. Sam pričakuje, da bo zaradi pritiska na rast cen prišlo do pritiska na zniževanje trošarin. ""Se bojim, da bomo pri tekočih gorivih kmalu na minimalni ravni,"" je dodal. Z novelo zakona se odpravlja vrednostna omejitev v višini 130 evrov za 1000 litrov pri uveljavljanju nižje trošarine za dizelsko gorivo, ki se uporablja za pogon tovornih vozil za komercialno uporabo. Ni več zgornjega limita, ampak sploh ni več omejitve, je dejal Križanič.Cigarete se bodo v treh letih podražile za dobrih 20 odstotkov S 1. aprilom se bo trošarina za cigarete, ki zdaj znaša 69 evrov, zvišala na 74 evrov za tisoč kosov, kar je posledica predvidenih sprememb evropske direktive, s katerimi se bodo te trošarine zvišale s 1. januarjem 2014. Vlada namesto tega predlaga postopen dvig, predlog novele zakona tako predvideva dodatno zvišanje s 1. aprilom 2011 na 79 evrov ter s 1. aprilom 2012 na 84 evrov. ""To bo imelo pozitiven učinek na javne finance in zmanjšalo primanjkljaj,"" je napovedal Križanič. Kot glavni razlog za spreminjane zakona pa je izpostavil namero vlade, da z informatizacijo oz. uvedbo računalniško podprtega sistema za gibanje in nadzor trošarinskih izdelkov na notranjem trgu nacionalno zakonodajo v celoti uskladi z evropsko. Pri nas tem programom upravlja Carinska uprava RS.",0
"Zaresov predlog za zmanjšanje težav mladih pri pridobivanju stanovanj V poslanski skupini Zaresa so pripravili zakonski predlog, ki bi, kot pravijo, mladim olajšal pot do pridobitve lastnega stanovanja, hkrati pa za to ne bi bila potrebna dodatna proračunska sredstva. Predlog zakona o stanovanjskem kreditiranju državljanov z jamstvom države predvideva, da bi fizične osebe, ki se odločijo za nakup stanovanja in imajo privarčevanih nekaj sredstev, plačevale le obresti, glavnica pa bi se poravnala z donosnostjo državnih obveznic. Država bi tako morala izdati obveznice z ročnostjo 25 let in 4,5-odstotnim letnim donosom. Posameznik, ki bi želel na primer 100.000 evrov posojila za 25 let, bi moral zagotoviti tretjino tega zneska oziroma 33.333 evrov za nakup državnih obveznic. Poslovna banka, ki bi sprejela pogoje, bi tako od SID banke na podlagi pooblastila posojilojemalca kupila obveznice. Od takrat naprej bi posojilojemalec banki odplačeval le obresti, glavnica pa bi se poravnala z obveznicami in njihovim 25-letnim donosom. S tem bi bila glavnica poplačana, je pojasnil Zoran Zadravec iz strokovnega sveta Zaresa. Mesečna obveznost posojilojemalca skoraj polovico nižja Če posojilo primerjamo z običajnim posojilom, bi posojilojemalčeva mesečna obveznost znašala skoraj polovico manj, hkrati pa posojila ne bi preplačal za polovico, je še pojasnil. Poslanec Tadej Slapnik je dodal, da je prednost predvsem ta, da zakon ne predvideva nobenih proračunskih sredstev. SID banka pa bi sredstva, pridobljena s prodajo obveznic, morala porabiti za odplačilo slabših posojil z danim jamstvom Republike Slovenije, s čimer bi se zmanjšala obveznost države. Na vprašanje, ali pričakujejo, da bodo banke zainteresirane za tovrstna posojila, saj to pomeni, da bo predvsem v začetnih letih znesek vračanja posojila manjši, kot je pri običajnih posojilih, je Slapnik pojasnil, da so se že pogovarjali s tremi bankami in te predlog zakona podpirajo. Ob tem je poslanec Vito Rožej dejal, da bi bankam tovrstna posojila prinesla predvsem konzervativnejše naložbe, hkrati pa tudi edinstveno jamstvo v obliki obveznic. Te bi namreč skupaj z kupljenim stanovanjem ki bi ga uporabnik zastavil pod hipoteko v primeru neplačevanja mesečnih anuitet ostale banki. V proračun sredstva od pobranih davkov Rožej in Slapnik ne pričakujeta, da bi se zaradi sprostitve več kot milijarde sredstev, ki bi bila na voljo za nakup stanovanj, cene dvignile, saj bi zakon omogočil nakup stanovanj po celotni Sloveniji, tudi na območjih, kjer cene niso tako visoke kot v Ljubljani. V Zaresu menijo, da bi se za ta namen lahko sprostila milijarda in pol evrov sredstev, izvedba zakona pa bi imela pozitivne učinke tudi za državni proračun, kamor bi se zaradi nakupa nepremičnin nateklo okoli 120 milijonov evrov. Predlagajo še, da bi se sprva veljavnost izdajanja obveznic omejila do 31. 12. 2012, da bi se ugotovilo, kakšno je povpraševanje po tovrstnih posojilih, če bi bilo to veliko, pa bi se izdajo obveznic podaljšalo. Iskali bodo podporo v drugih poslanskih skupinah Poslanci Zaresa bodo zdaj skušali podporo za zakon dobiti tudi v drugih poslanskih skupinah, tako v koalicijskih kot v opozicijskih. Ob tem pričakujejo, da bi zakon v parlamentarni postopek vložili v dveh tednih, da bi se lahko izvajal v drugi polovici letošnjega leta in v prihodnjem letu. V polanski skupini Zares so se za pripravo predloga zakona odločili predvsem zato, ker so se po njihovem mnenju družinske blagajne v zadnjem času precej izpraznile - predvsem zato, da so lahko pomagali mladim družinam pri nakupu dragih stanovanj - in je zato treba poskrbeti, da bodo prihodnje generacije do stanovanj prišle na pravičnejši način, je pojasnil Rožej.",1
"Vlada je naredila zapleten načrt, kako pripraviti sindikate javnega sektorja, da pristanejo na zamrznitev plač. Pahor znova sporoča državljanom, da je na koncu tunela luč. ""Vlada je iskala kompromis med pravnimi možnostmi in pogoji sindikatov,"" pravi ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Odločitev vlade je zato naslednja, spremenila je odstotek, ki je potreben za veljavnost dogovora med vlado in sindikati o zamrznitvi plačne reforme. Reprezentativne sindikate bodo tako znova pozvali k podpisu glede zamrznitve plač. Podpisati jo mora 15 sindikatov od 29. Če ne bo zadosti podpisov, bo naslednja stopnja, da vlada preveri, ali so morebiti pogodbo podpisali štirje reprezentativni sindikati, katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Če bo to izpolnjeno, dogovor velja. Luč na koncu tunela ""Na koncu tunela je luč,"" pa vsem državljanom sporoča premier Borut Pahor. Izpostavil je današnjo dobro novico, da slovensko gospodarstvo končno okreva, seveda pa ga zdaj ne smemo preobremeniti. ""Z večino zaposlenih v javnem sektorju ugotavljamo, da ta trenutek ni mogoče zviševati plač,"" pravi Pahor. S tem misli na sindikate javnega sektorja, ki so pristali na dogovor z vlado, po drugi strani pa je skupina pod vodstvom Janeza Posedija za 27. september napovedala stavko. Pahor pravi, da se mu tudi izpolnjujejo želje, ki jih je izrekel lanski božič, višja gospodarska rast in nižja brezposelnost.",1
"Kolikokrat zares preberete etikete na živilih, preden jih daste v nakupovalni voziček ali v usta? Skoraj nikoli? Nimate časa? Raje pomislite še enkrat! Jeste malo, gibljete se, shujšati pa ne morete? Ni nujno, da so krive količine. Morda niti ne veste, da jeste hrano z dodatki, ki močno redijo! Živilska industrija je velika, zneski, ki jih obrača, milijardni. Kot vsi poslovneži tudi v tej branži večina razmišlja, kako do velikega zaslužka s čim manj stroški. Tudi na račun kakovostnih sestavin. Le da je igranje s sestavinami igranje z zdravjem in celo življenjem ljudi. Kljub številnim testom, ki jih predpisujejo evropska ali nacionalne zakonodaje znotraj Evropske unije, pa proizvajalcem in trgovcem vedno uspe najti luknje v zakonih, da lahko poceni ali pa drago prodajajo živila, ki si takšnega naziva niti ne zaslužijo. Ali pa so celo zakoni napisani tako, da je na primer za čokoladni puding dovolj, da vsebuje samo odstotek kakava, drugo pa opravijo arome in barvila. Nemška študija 1600 živil je razkrila šokantne podatke o tem, kaj pravzaprav jemo. Preverite, s čim proizvajalci nadomeščajo temeljne sestavine nekaterih živil, kako zmanjšujejo embalaže in napihujejo cene ter kako zlorabljajo nazive naravno , zdravo in podobno!",0
"Islam prepoveduje uživanje svinjine Izdelki, označeni s halal, so namenjeni muslimanom in zato svinjine ne smejo vsebovati. Švedska agencija za prehrano je v salami mariborskega proizvajalca našla prav to. V Mariboru za to prvič slišijo . Po fotografiji, objavljeni na spletni strani agencije, sodeč, gre za kulen proizvajalca Košaki TMI iz Maribora, ki je vseboval okoli deset odstotkov svinjskega mesa. Tiskovna predstavnica agencije Louise Nyholm je sporočila, da bodo o svojih ugotovitvah obvestili EU in da bodo preverili podjetje, ki je napačno označilo salamo, piše na spletni strani švedske agencije. Nesprejemljivo je, da izdelki, označeni s halal, vsebujejo svinjsko meso. Veliko ljudi je, ki nikakor nočejo jesti svinjine, zato je pomembno, da podjetja prevzamejo odgovornost in potrdijo, da se njihovi izdelki ne prodajajo z napačnimi oznakami, je poudarila. Švedska agencija po poročanju AFP-ja ni razkrila, koliko napačno označenega mesa je bilo prodanega in kako dolgo je bilo na trgu. Halal zakol je na Švedskem prepovedan Islam prepoveduje uživanje svinjine. Zakol po metodi halal pomeni, da se živali prereže grlo in pusti odteči kri. Na Švedskem je ta metoda prepovedana, ker živali pred zakolom niso omamljene. Švedska agencija je navedla, da je sporna salama vsebovala okoli 10 odstotkov svinjskega mesa, za onesnažene pa običajno veljajo izdelki, ki vsebujejo več kot odstotek svinjine. Agencija je testirala 99 izdelkov, od katerih jih je devet vsebovalo svinjski DNK. Osem vzorcev je vsebovalo manj kot odstotek svinjine, od tega sedem manj kot 0,1 odstotka, še navaja AFP. Košaki Za to prvič slišimo Predsednik uprave Košakov Jure Bojnec, ki je sicer na službeni poti v tujini, ni želel komentirati navedb, saj z njimi še ni seznanjen in za vse skupaj sliši prvič. Pojasnila je obljubil za četrtek.",0
"Potem ko se je v UKC Ljubljana pojavil poljski dobavitelj, ki je prodajal enak material, je domači nemudoma znižal cene, a ne za vse in ne v vseh bolnišnicah Primer nabav žilnih opornic ali stentov, ki ga razkrivamo v članku Kako iz bolnišnic odtekajo milijoni, kaže, da konkurence na javnih razpisih za medicinski material ni, saj se prijavljajo le ekskluzivni domači dobavitelji, ki postavljajo cene, kakršnekoli hočejo. Bolnišnice pa plačajo. Poleg podatkov o cenah v štirih domačih bolnišnicah smo pridobili ponudbi iz Poljske in iz Nemčije (čakamo še cene iz Švedske), ki kažejo, da domače bolnišnice plačujejo enak material kot tuje do štirikrat dražje. In to v razmerah, ko izgube bolnišnic naraščajo, minister za zdravje in vlada pa iščeta načine, kako iz žepov zavarovancev potegniti dodaten denar za zdravstvo. Nabavne službe bolnišnic se izgovarjajo, da nabavljajo po razpisih, da ne morejo pomagati, če se ne prijavi nihče iz tujine, in da naročajo tisto, kar želijo zdravniki. Zdravnikov pa, vsaj večine, ki se lepo navezani na domače ponudnike, cene ne zanimajo. »To ni naša stvar, to je stvar komerciale, mi želimo najboljši material,« pravi šef katetrskega laboratorija v UKCL Darko Zorman.",0
"Številke so spodbudne, vendar še zdaleč ne dosegajo ravni, ko bi lahko govorili o popolnoma ozdravljenem trgu Stanovanjski trg v ZDA se stabilizira, saj so kazalniki v zadnjih mesecih pozitivni in kažejo na okrevanje. Poleg cen nepremičnin, ki v zadnjih mesecih rastejo, v ZDA zaznavajo manj zaplemb, povečuje pa se število novogradenj. Povpraševanje se zaradi manjše brezposelnosti povečuje, zaloge pa so precej pičle. Letos naj bi v ZDA še vedno zaplenili približno 600 tisoč stanovanjskih enot, kar je za približno 12 odstotkov manj kot lani. Najhuje je na Floridi, kjer je bilo s špekulacijami povezanih največ transakcij. V ZDA imajo dva nepremičninska indeksa, oba pa sta lani zaznala rast trga stanovanjskih nepremičnin. Prvi indeks, ki ga objavlja Standard & Poors, je ugotovil 5,36-odstotno realno rast cen nepremičnin, v zadnjem četrtletju pa so se nepremičnine podražila za slaba dva odstotka. Po analizah Zvezne agencije za stanovanjsko financiranje (FHFA) so se cene nepremičnin lani realno povišale za 3,51 odstotka, v zadnjem četrtletju pa za 0,14 odstotka. Zaplemb je vedno manj Drug kazalnik, ki kaže na normalizacijo, je manjše število zaplemb nepremičnin, ki so jih zaradi neplačevanja hipotekarnih posojil opravili banke in drugi dajalci posojil. Tako so februarja letos pri podjetju Reality Track zaznali nekaj več kot 45 tisoč zaplemb stanovanjskih nepremičnin, za katere lastniki niso mogli plačevati mesečnih obveznosti. To je za 11 odstotkov manj kot januarja letos in za 29 odstotkov manj kot februarja lani. Analitiki pa kljub velikim padcem števila zaplemb opozarjajo, da je stanje še vedno daleč od normalne mesečne ravni, ki znaša okoli 20 tisoč zaplemb. Letos naj bi po ocenah še vedno zaplenili okoli 600 tisoč stanovanjskih enot, kar je za približno 12 odstotkov manj kot lani. Najhuje je na Floridi, kar je razumljivo, saj so bile tam največje špekulacije s transakcijami. Več vlog za gradbena dovoljenja Raste tudi gradnja stanovanj in stanovanjskih hiš, več je tudi vlog za gradbena dovoljenja za omenjene stavbe. Ameriško ministrstvo za trgovino je sporočilo, da so v ZDA februarja začeli graditi 917 tisoč stanovanj in stanovanjskih hiš, s čimer se je gradnja okrepila za sedem tisoč enot glede na januarja letos. V ZDA so tako začeli graditi največ stanovanj in stanovanjskih hiš po juniju 2008, v letu dni pa se je gradnja okrepila za 28 odstotkov. Da gradnja vsaj do druge polovice tega leta ne bo zastala, deloma jamči tudi večje število vlog za gradbena dovoljenja. Očitno se petletno obdobje nazadovanja izteka, saj so gradbena podjetja in investitorji februarja vložili za 4,6 odstotka več vlog za gradbena dovoljenja, na podlagi katerih bi lahko začeli graditi 946 tisoč novih stanovanj oziroma hiš. Analitiki ugotavljajo, da je rast cen nepremičnin ter števila gradenj in gradbenih dovoljenj povezana z nižjo stopnjo brezposelnosti in nizkimi bančnimi obrestmi za stanovanjska oziroma hipotekarna posojila. Povpraševanje po stanovanjih je večje, saj se veliko ljudi, ki so živeli v najetih stanovanjih, odloča za nakup lastne nepremičnine.",1
"Na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da so za soboto čez dan ob prehodu hladne fronte napovedani močni nalivi, sunki vetra in toča. Najmočnejše nevihte bodo proti večeru na Primorskem. Vremenska napoved Kakšno bo vreme, spremljajte na vremenskem portalu vreme.net. Oglejte si tudi radar oblačnosti in opozorila. Na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da so za soboto čez dan ob prehodu hladne fronte napovedane pogoste nevihte, ki bodo najmočnejše popoldne in proti večeru na Primorskem. Možni bodo močnejši nalivi, sunki vetra in tudi toča, opozarjajo na Centru za obveščanje RS (Cors). Nevihte pustošile že v četrtek Neurje z močnim dežjem in točo je v četrtek popoldne zajelo Sevnico in bližnjo okolico. Meteorna voda je zalila nekaj kleti stanovanjskih hiš, prostore podjetja Lisca, železniško postajo, poslovni prostor, transformatorsko postajo in več cest v Sevnici in bližnji okolici. Na več odsekih ceste Sevnica–Krško in Sevnica–Radeče je neurje na cestišče naneslo kamenje in vejevje. Meteorno vodo iz kletnih in drugih prostorov so črpali sevniški prostovoljni gasilci, ovire na cestah pa so odstranili dežurni delavci pri CGP Sevnica, Krško in Gradnje Boštanj.",0
"Nova Gorica - Uprava Hita je predlog novogoriške enote sindikata igralniških delavcev (SIDS), s katerim ne bi prišlo do odpuščanj, označila kot nesprejemljiv. Igralniški sindikat se strinja s predlaganim progresivnim znižanjem plač za obdobje do konca novembra, vendar ob tem postavlja pogoj, da uprava sočasno podpiše šest dogovorov, ki so jih navedli v predlogu. O postavljenih zahtevah v SIDS nočejo govoriti, neuradno pa se te nanašajo na neodpuščanje na nekaterih delovnih mestih, na razdeljevanje napitnine na način, kot jo zagovarjajo v SIDS, ter na poravnavo glede odpovedi krupjeju, ki se je med majsko stavko zapletel v pretep z varnostnikom. Predsednik uprave Hita Drago Podobnik in vodja pogajalske skupine Uroš Kravos v odgovoru sindikatu poudarjata, da si ne želita odpuščanja in drugih radikalnejših potez. Ob tem sta SIDS ponovno povabila k podpisu dogovora o šest- do sedemodstotnem znižanju plač, na kar sta že pristala sindikata, ki še delujeta v Hitu, in kot skrajni rok za podpis določila 6. julij ob 12. uri. Čeprav v igralniškem sindikatu ocenjujejo svoj predlog kot skrajno obliko popuščanja, pa je za upravo nesprejemljiv. ""Uprava si sicer ne želi odpuščanj, vendar pa stalno z njimi grozi zaposlenim. Tudi če sindikat SIDS podpiše njihove anekse, se odpuščanju ne more izogniti, saj uprava z ničemer ne jamči, da do odpuščanj ne bo prišlo tudi v primeru podpisa le-teh,"" so v SIDS po prejemu odgovora uprave zapisali v sporočilu za javnost. Sindikalisti ob tem poudarjajo, da so pripravljeni podpisati anekse za znižanje tarifnih razredov, takšne kot jih je uprava predstavila na zboru delavcev 9. junija, vendar le za določeno obdobje in ob izpolnitvi ostalih stavkovnih zahtev. ""Poteze uprave so nerazumljive in nelogične, tako da njihovim pravim, iskrenim namenom za stabilizacijo podjetja ne verjamemo. S takim ravnanjem samo škodijo poslovanju in ugledu podjetja,"" so še zapisali v SIDS. Ob tem pa niso povedali, ali bodo dogovor o znižanju plač tudi zares podpisali.",0
"Razvpita ameriška publicistka Judith Reisman meni, da v hrvaškem učnem programu spolne vzgoje, ki je sicer podoben sorodnim programom v večini zahodnoevropskih državah, obstaja preveč fleksibilnosti Reismanova, ki ostro kritizira uvajanje spolne vzgoje v šole, je danes nagovorila poslance v hrvaškem saboru. Večdnevni obisk Reismanove na Hrvaškem že več dni buri duhove pri sosedih, med katerimi je veliko glasnih tako nasprotnikov kot zagovornikov spolne vzgoje v šolah. Znanstvenika označila za pedofila Če boste uveljavili spolno vzgojo, jamčim, da se bodo med mladoletnimi Hrvati razširile spolne bolezni in da se bo zvišalo število splavov med mladoletnicami, je dejala Reismanova. Ocenila je, da v hrvaškem učnem programu spolne vzgoje, ki je sicer podoben sorodnim programom v večini zahodnoevropskih državah, obstaja preveč fleksibilnosti. Reismanova je ostra nasprotnica znanstvenih ugotovitev znanega ameriškega seksologa Alfreda Kinsleya, ki ga je tudi danes zaradi njegovih raziskav o spolnosti otrok označila za pedofila. Znova ga je primerjala z nacističnim zdravnikom Josefom Mengelejem, ki je izvajal poskuse na ujetnikih v koncentracijskih taboriščih. V sabor jo je povabila HDZ Na predavanje o izkušnjah s spolno vzgojo v ZDA in Veliki Britaniji je ameriško gostjo v sabor povabila poslanska skupina HDZ, potem ko je njen obisk na Hrvaškem organizirala državljanska pobuda Vigilare, ki zagovarja tradicionalne in katoliške vrednote. Hrvatje protestirajo Takoj po napovedi, da bo nastopila v saboru, so proti temu protestirale različne nevladne organizacije, ki so Reismanovo označili za ""homofobinjo"", ki sprevrača znanstvena dejstva, uporablja sovražni govor in nestrpnost ter poenostavlja holokavst. Reismanova je že v torek nagovorila študente na Zagrebški fakulteti za politične vede (FPZ), ki so je napadli zaradi njenih spornih stališč in jo zasuli z vprašanji, na katera ni želela odgovarjati. Študentom očitala, da so pod vplivom komunizma Je pa študentom očitala, da so pod vplivom komunistične ideologije, nakar se je dekan fakultete Nenad Zakošek postavil v bran študentom in povedal, da so lahko indoktrinirani le s cerkvenimi dogmami, ker so bili vsi rojeni po padcu komunističnega režima. Po predavanju je Reismanova dejala, da je nikjer niso tako napadali in zmerjali kot na Hrvaškem. Vlada proti Cerkvi glede spolne vzgoje Obisk Reismanove na Hrvaškem poteka sredi besednega spopada med levosredinsko vlado in Katoliško cerkvijo o spolni vzgoji, ki so jo v okviru zdravstvene vzgoje uvedli v hrvaške osnovne in srednje šole. Nasprotniki spolne vzgoje trdijo, da ni bilo nobene javne razprave, preden je vlada uveljavila spolno vzgojo v šolah, ter da so Reismanovo povabili s ciljem odpreti dialog o tej temi.",0
"Poslanska skupina SDS je predlagala spremembo davčne zakonodaje, ki bi omogočila, da podjetja vse davčne obveznosti plačujejo na en račun. S tem bi prihranili na administrativnih stroških. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko Poslanska skupina SDS PS SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o davčnem postopku, ki bi uredila plačevanje obveznosti podjetij na en račun. Podjetja in samostojni podjetniki plačujejo svoje davčne obveznosti na račune, ki so odprti pri Banki Slovenije. Prispevki za samostojnega podjetnika se trenutno plačujejo na 3 različne račune, za zaposlene pri njih pa na 4 oziroma 5, za zaposlene pri pravnih osebah pa na 10 računov, pravijo v SDS. V poslovni praksi to pomeni, da mora zavezanec v nekaterih primerih davčne obveznosti plačati tudi na deset različnih računov in pri tem banki vsakič plačati provizijo. Ti stroški so zato lahko predvsem za mala in mikropodjetja, glede na njihovo davčno obveznost, nesorazmerno visoki. Zato v poslanski skupini SDS menijo, da bi se s predlagano novelo bistveno zmanjšala administrativna obremenitev podjetij. Kar nekaj finančnih prihrankov in rahlo izboljšanje likvidnostnega položaja, ki jo ta zakon prinaša, pa bi bilo še posebej pomembnih v času svetovne finančne in gospodarske krize, še ugotavljajo v PS SDS.",1
"Ob Himni svobodi Ivana Gundulića so včeraj zvečer v Dubrovniku na Orlandovem stolpu izobesili festivalsko zastavo Libertas in svečano odprli 63. dubrovniške poletne igre Prireditev, ki že tradicionalno poteka med 10. julijem in 25. avgustom, bodo zaznamovali tudi slovenski filharmoniki in gledališka režiserja Tomaž Pandur ter Eduard Miler. Tomaž Dubrovnik bo tako od danes ponovno ponudil svoje odre in prizorišča v renesančnem mestnem jedru več kot 2000 umetnikom iz približno 20 držav z vsega sveta. Predvideno je več kot 70 dramskih, glasbenih, plesnih, folklornih in drugih prireditev. Pandur z Medejo Pandur se bo 3. avgusta predstavil s premiero Evripidove Medeje, ki jo pripravlja v sodelovanju s Hrvaškim narodnim gledališčem (HNK) iz Zagreba. Medejo bodo uprizorili na znameniti dubrovniški trdnjavi Lovrijenac. Organizatorji so se odločili, da bodo letos ponovno na dramski program uvrstili uspešnico Kralj Ojdip v režiji Eduarda Milerja in izvedbi Festivalskega dramskega ansambla. Na odru velika imena Med večjimi poletnimi dogodki v Dubrovniku bo koncert Zagrebških filharmonikov, ki bodo nastopili s priznanim ruskim dirigentom Dmitrijem Kitajenkom in slavno hrvaško čelistko Moniko Leskovar. Posebno doživetje bo tudi nastop slavnega pianista in dirigenta Daniela Barenboima, ki bo izvedel skladbe Franza Schuberta. Filharmoniki Na programu bo znova tudi epsko vokalno-inštrumentalno delo Requiem Wolfganga Amadeusa Mozarta v izvedbi enega najbolj znanih angleških zborov The Choir of King's College Cambrdige in simfoničnega orkestra Hrvaške radio-televizije. Slovenskim filharmonikom pa je pripadla čast, da bodo ob dirigentu Ivanu Repušiću, skupaj z velikimi zvezdami klasične glasbe, sopranistko Invo Mulo in baritonistom Leom Nuccijem, 25. avgusta sklenili letošnje igre. Soorganizator njihovega koncerta je Festival Ljubljana.",1
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 501,27 točke, kar je 8,53 točke oz. 1,67 odstotka manj kot v četrtek. Tako nizko indeks doslej še ni bil. Najbolj so se pocenile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), in sicer za več kot deset odstotkov. Zaključni tečaj delnic NKBM se je danes znižal za 10,85 odstotka na 1,15 evra. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so sicer v sredo v obsežni preiskavi sumov nepravilnosti pri preteklem bančnem poslovanju NKBM zaključili z izvajanjem hišnih preiskav v Sloveniji in na Hrvaškem. Kriminalistična preiskava pa se zdaj nadaljuje med drugim s pregledom in analizo zasežene dokumentacije. Preiskava je usmerjena v preiskovanje sumov zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, zlorabe položaja ali pravic in pa pranja denarja. Po prvih ocenah materialna škoda domnevnih kaznivih dejanj presega 30 milijonov evrov. Med blue chipi so se danes močno pocenile še delnice Mercatorja in delnice Telekoma Slovenije. Prve so šle navzdol za 5,33 odstotka na 113,60 evra, druge pa za 2,45 odstotka na 58,53 evra. Zaključni tečaj delnic Gorenja je zdrsnil za 1,06 odstotka na 4,111 evra, zaključni tečaj delnic Zavarovalnice Triglav pa za 0,85 odstotka na 11,60 evra. Pod gladino so pristale tudi delnice Petrola, ki so nazadovale za 0,03 odstotka na 172 evrov, delnice Krke pa so sklenile z 0,12-odstotno rastjo oz. pri 42,15 evra. S temi delnicami je bilo danes znova tudi največ prometa, in sicer za 564.560 evrov.",0
"Ljubljana - Tržiški Peko, ki se v zadnjem času utaplja v izgubi, je že od oktobra, ko so odstopili trije od šestih članov, brez nadzornega sveta. Kot vse kaže, Peko, ki je v 82-odstotni lasti Republike Slovenije, ne bo dobil novega nadzornega sveta v letošnjem letu, saj skupščina sploh še ni bila sklicana. Predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc pravi, da so v stiku z Agencijo za upravljanje naložb glede imenovanja novih članov nadzornega sveta in da želijo, da bi bili nadzorniki imenovani čim prej. Za upravljanje državne naložbe v Peku je agencija odgovorna od začetka novembra, ko je začela delovati, medtem ko je pred tem naložbo v tržiškem podjetju upravljalo ministrstvo za gospodarstvo. Kdaj bo sklicana skupščina Peka, nismo uspeli izvedeti. Na Agencijo za upravljanje naložb, ki jo vodi Dagmar Komar, smo sicer že pred desetimi dnevi naslovili vprašanja glede sklica skupščine, na kateri se bo odločalo o novih članih nadzornega sveta, vendar odgovorov nismo prejeli. Po opozorilih poznavalcev razmer je zavlačevanje agencije glede sklica skupščine nerazumljivo, saj je stanje v Peku zaskrbljujoče. Medtem ko je skupina Peko lani ustvarila štiri milijone evrov izgube, je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pridelala dva milijona evrov izgube. Odločitev države, ki na septembrski skupščini tako upravi kot tudi nadzornemu svetu za delo v minulem letu ni podelila razrešnice, pa kaže, da sta upravljanje in nadzor poslovanja v Peku neustrezna. Spomnimo, da sta iz nadzornega sveta oktobra najprej odstopila Vladimir Malenković in Damir Cibic, ki sta zastopala interese države, na seji nadzornega sveta pa je odstopila tudi predstavnica zaposlenih v nadzornem svetu Romana Oman. Med razlogi za odstop Malenkovića in Cibica so bili neenotnost med člani nadzornega sveta in drugačni pogledi na poslovanje v primerjavi z Gorjup-Brejčevo in predsednico nadzornega sveta Branko Kastelic. Potem ko uprava in nadzorniki niso prejeli razrešnice, kar je predstavljalo jasen signal, da država ni zadovoljna z upravljanjem in nadzorom v Peku, se Kasteličevi očitno sploh ni zdelo pomembno, da bi se nadzorniki o tem pogovorili. Po skupščini namreč točke o nepodelitvi razrešnice sploh ni uvrstila na dnevni red seje nadzornega sveta. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Število brezposelnih oseb se je letos v tretjem četrtletju povečalo za tisoč oseb, kaže anketa o delovni sili V Sloveniji se je v tretjem četrtletju število brezposelnih oseb povečalo za dva odstotka oziroma za tisoč oseb. Stopnja brezposelnosti je povprečno znašala 4,1 odstotka, največja pa je bila med mladimi (9,5-odstotna), kaže anketa o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo (ILO) in Eurostata. Kot so danes sporočili iz državnega statističnega urada, je bilo v tretjem četrtletju v Sloveniji od skupaj nekaj več kot dveh milijonov prebivalcev aktivnih 1.066.000 prebivalcev, od tega delovno aktivnih 1.023.000, brezposelnih pa 44.000. Med moškimi 3,9, med ženskami pa 4,4 odstotna brezposelnost Med moškimi je bila stopnja brezposelnosti v tretjem četrtletju v povprečju 3,9-odstotna, med ženskami pa 4,4-odstotna. Kot še navaja anketa o delovni sili, je bila stopnja aktivnosti prebivalstva v omenjenem obdobju 60,7-odstotna, stopnja delovne aktivnosti pa je znašala 58,2 odstotka.",0
"Kdor pridno dela, si zasluži tudi počitek oziroma dopust, ko bo v miru, daleč stran od službe in stresa, napolnil telo z novimi močmi in energijo. A pravica do dopusta ni sama po sebi umevna. Naredite si zabavo vsaj v službi! Zakon o delovnih razmerjih ZDR zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Za delavca, katerega delovna obveznost je razporejena na pet delovnih dni v tednu, minimalni letni dopust traja 20 delovnih dni, za delavca, ki dela šest dni v tednu, pa minimalni štiritedenski letni dopust pomeni 24 delovnih dni. Letni dopust določa in izrablja le v delovnih dnevih in ne po urah. Pri izrabi letnega dopusta je treba upoštevati le cele delovne dni, pri čemer pa ni pomembno, koliko ur znaša delavčeva delovna obveznost na dan izrabe letnega dopusta. A dostikrat vas delodajalec sploh ne opozori na pravice, ki vam pripadajo po črki zakona. Preberite si, ali ste sploh upravičeni do dopusta, koliko vam pripada in kaj vse lahko zahtevate od delodajalce, ki o tem noče niti slišati! Zahtevajte svoje!",1
"Direktor RVK Zdravko Hočevar je svoj odstop ponudil zaradi objektivne odgovornosti pri julijskem vdoru fekalne vode v vodovodno omrežje na območju Pirana in Bernardina. Direktor Rižanskega vodovoda Koper Zdravko Hočevar desno. Skupni stroški posledice vdora fekalne vode v vodovodno omrežje, ki se je junija letos zgodil na območju Pirana in Bernardina, znašajo prek 175.000 evrov, pri čemer niso upoštevane morebitne odškodnine v primeru tožb. Direktor družbe Rižanski vodovod Koper RVK Zdravko Hočevar je danes zaradi objektivne odgovornosti ponudil svoj odstop. Vsa odgovornost je na meni. Zadevo sicer raziskuje tudi policija, ki ugotavlja morebitno malomarnost, vendar verjamem, da so se sodelavci protokolov strogo držali, je povedal Hočevar. O njegovem odstopu naj bi odločali na jutrišnji seji nadzornega sveta in ponedeljkovi skupščini družbe. Do vdora fekalne vode je prišlo ob zamenjavi azbestnih vodovodnih cevi. Foto Reuters Do vdora fekalne vode v vodovodno omrežje je prišlo ob zamenjavi azbestnih vodovodnih cevi, ki jo je Rižanski vodovod Koper izvajal na območju občine Piran. Strokovnjaki z Inštituta za zdravstveno hidrotehniko menijo, da je dogodku botrovala kombinacija več vzrokov. Izpusta dveh blatnikov, ki se nahajata na območju vdora, sta bila fizično zamašena, zaradi česar je prihajalo do stalnega zamakanja z mikrobiološko močno obremenjenimi tujimi podtalnimi vodami. Morebitni odstop tesnila v eni ali več spojkah vodovodne cevi, vpliv bibavice, najdene okvare vodovodne cevi in dejstvo, da se vodovodna cev nahaja v območju depresije, so omogočili fekalnim vodam, da so vdrle v vodovodni sistem. Sanacija je stala 100.000 evrov Sanacija nastale okvare je vodovod stala približno 100.000 evrov, nekaj več kot 75.000 evrov pa znašajo stroški izpada realizacije, ugotavljajo na Rižanskem vodovodu. Dodajajo, da bodo stroški v primeru izgubljenih tožb znatno višji. Prizadeti občani so bili ob dogodku nezadovoljni predvsem s pomanjkljivim in nepravočasnim obveščanjem o oporečni vodi. Trdijo namreč, da so skoraj ves teden pili fekalije, ne da bi vedeli za to. Večje število jih je zaradi tega utrpelo prebavne motnje.",0
"Petrol naj bi SCT zaradi dolgov blokiral kartico magna, s katero so točili gorivo. V SCT in na Petrolu blokade niso želeli komentirati. Tovornjak SCT Tednik Reporter je poročal, da je Petrol SCT zaradi neplačila dolgov zablokiral kartico magna, s katero na njihovih bencinskih servisih točijo gorivo za vso mehanizacijo. Dela na gradbiščih naj bi tako obstala. Informacijo naj bi za časnik potrdil tudi eden izmed zaposlenih na Petrolovi črpalki. Ja, res je. V prejšnjih dneh so bile kartice magna podjetja SCT blokirane. Prevozniki niso mogli točiti goriva, je dejal za tednik. Že pretekli teden pa so se pojavile tudi govorice, da naj bi v SCT že pripravljali predlog prisilne poravnave, regrese in plače zaposlenih pa naj bi znižali na minimalno raven. V SCT in na Petrolu uradno glede poslovanja ne želijo dajati informacij.",0
"Predsednik republike Danilo Türk je danes odpoklical slovensko veleposlanico Natašo Vodušek iz Sarajeva. Za odpoklic se je odločil po tem, ko je dobil potrebni predlog vlade, sprejet na četrtkovi seji. Po Türkovem mnenju bi v predvidenih spremembah zakona o zunanjih zadevah morali zagotoviti rešitev, ki bi omogočala, da se v skladu z mednarodno prakso ob podobnih incidentih diplomatu brez odlašanja bodisi odvzame imuniteto ali se ga odpokliče, saj je pri delu diplomatov na prvem mestu treba varovati ugled Slovenije, so sporočili iz urada predsednika republike. Nov razpis za veleposlanike naj bi ministrstvo za zunanje zadeve objavilo še danes. Vlada je razrešitev Voduškove predlagala včeraj, z obrazložitvijo, da je ""bilo zaradi zadeve Vodušek oteženo izvajanje nalog veleposlaništva"". Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je dejal, da predlog za razrešitev ni povezan niti z delom veleposlanice niti s prometno nesrečo, v katero je bila vpletena. ""Povezan je z okoliščinami, ki so nastale po nesreči,"" je poudaril. Burni odzivi v BiH po nesreči Veleposlanica Voduškova je bila 13. oktobra udeležena v prometni nesreči v Sarajevu, v kateri je bil v trčenju huje ranjen voznik drugega avtomobila. Nesreča se je zgodila nekaj ur pred obiskom predsednika Türka v BiH, ki ga je Voduškova kljub nesreči spremljala med dvodnevnim obiskom. Dogodek je v BiH sprožil številne burne odzive, odmeval pa je tudi v Sloveniji. V medijih so se med drugim pojavile navedbe, da je bila veleposlanica med dogodkom vinjena, kar je sama zanikala. Voduškovo so zaradi prometne nesreče na MZZ poklicali na posvetovanja v Ljubljano. Zunanje ministrstvo je na začetku decembra v Sarajevo za tri mesece na položaj odpravnika poslov poslalo vodjo kabineta nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla Aleša Baluta.",0
"Slovenski borzni indeks v ponedeljek izgubil 0,22 odstotka Nič novega na Ljubljanski borzi medtem ko je tujina še naprej optimistično razpoložena, pri nas tečaji delnic stopicajo na mestu oziroma kar padajo. Edina pozitivna točka ponedeljkovega trgovanja je promet s Krkinimi delnicami, ki se je spet povzpel čez milijon evrov. A kaj, ko se je cena ves dan zniževala in so se prav ob koncu pri 70,8 evra to je 1,87 odstotka pod petkovim tečajem sklepali najnižji posli dneva. Podobne izgube je utrpel tudi Telekom minimum pri 144 evrih, ki je bil z 90 tisoč evri drugi po prometu. V prvi kotaciji so se podražile le Mercatorjeve in Petrolove delnice. S Petrolom je bilo sklenjenih le deset poslov, najvišji pri 332 evrih. Slovenski borzni indeks 4.360 točk se je znižal za 0,22 odstotka. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,67 %71,67 EUR TELEKOM-1,07 %145,19 NOVA KBM -1,29 %13,57 MERCATOR +0,10 %175,97 GORENJE -0,59 %13,48 SAVA RE -0,94 %14,82 PETROL +0,88 %329,65 Zlato na novi rekordni vrednosti Novi teden se je na tujem začel z novim rekordom zlata. Za unčo je bilo treba plačati že več kot 1.130 dolarjev. Poleg šibkega dolarja je na svež vrh vplivala izjava enega izmed poznavalcev, da bo zlato še naprej pridobivalo, centralne banke pa bodo letos kupile več zlata, kot prodale. Vlagatelji kupujejo zlato tudi zaradi pričakovanj o višji inflaciji. Za zdaj gospodarstvom bolj grozi deflacija - zaradi nižjih cen hrane in goriv je bila oktobra v evroobmočju na letni ravni peti mesec zapored deflacija. Na Japonskem višja rast BDP-ja od pričakovanj Azijski delniški trgi so ponedeljek končali s plusom, zasluge za pozitiven razplet pa gredo tudi Wall Streetu, kjer je indeks Dow Jones 10.270 točk v petek zaradi pozitivnih novic iz trgovskih podjetij porasel za 0,7 odstotka, v vsem tednu pa za 2,3 odstotka. Borza v Šanghaju je poskočila za 2,7 odstotka, tokijski Nikkei 9.791 točk pa se je povpel za 0,2 odstotka. Drugo največje svetovno gospodarstvo je imelo v tretjem četrtletju 1,2-odstotno rast, kar se ni zgodilo že dve leti. Vladni ukrepi so očitno zalegli ... Zanimivo je, da je japonski minister za trgovino še pred uradno objavo izdal, kakšna je bila rast BDP-ja, kar je povzročilo nemir na trgu obveznic. Vodilne evropske borze so dopoldne niz pozitivnih dni podaljšale na štiri in se povzpele v območje 13-mesečnega vrha.",1
"Vse kaže, da se bo davek na dodano vrednost zvišal najkasneje prihodnje leto. Zakon o uravnoteženju javnih financ, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, namreč določa, da se davek na dodano vrednost samodejno zviša, če primanjkljaj letos preseže tri odstotke BDP. Ob vse glasnejših razpravah za dvig davka na dodano vrednost (DDV) in proti njemu je njegovo zvišanje najkasneje v prihodnjem letu dejansko neizbežno. Zagotovila ga je že vlada Janeza Janše, in sicer z maja lani sprejetim zakonom o uravnoteženju javnih financ. Prav Janša je bil do dviga DDV, ki ga sicer vseskozi zagovarjajo v PS, še posebej kritičen, nazadnje včeraj, ko je dejal, da bo nekdaj 100 milijonov evrov, pridobljenih z dvigom DDV, zgolj napolnilo žepe tistih, ki da jih ogroža uvedba slabe banke. V skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ se bo DDV zvišal takoj, ko bo vlada ugotovila, da je primanjkljaj presegel tri odstotke bruto domačega proizvoda. Dvomov, da bo ta večji, dejansko ni več. Medtem ko nam je evropska komisija napovedala celo več kot petodstotnega, nekatere domače institucije pričakujejo, da bo nekje med napovedanimi tremi in petimi odstotki bruto domačega proizvoda. Samo pretvorba pogojno spremenljivih co co obveznic NLB bo, spomnimo, k letošnjemu primanjkljaju prispevala okoli 0,9 odstotne točke BDP. Da bi se v tem primeru zagotovili »dodatni prihodki državnega proračuna«, zakon določa dvig splošne stopnje DDV, a ne za več kot tri odstotne točke. »Presežni primanjkljaj državnega proračuna za namene povečanja splošne stopnje DDV ugotovi finančno ministrstvo na podlagi podatkov o realizaciji državnega proračuna po zaključnem računu za predhodno proračunsko leto,« še pravi zakon, v skladu s katerim tudi poseg v zakon o DDV ne bo potreben, saj je zakon o uravnoteženju javnih financ določil, da splošno stopnjo davka preprosto določi vlada. Proračunske prilive z dvigom DDV si je Janševa vlada zagotovila v letih 2014 in 2015, če bi torej stopnja primanjkljaja tri odstotne točke bruto domačega proizvoda presegla v letošnjem ali prihodnjem letu. Vsakokratno zvišanje bi veljalo od 1. aprila do 31. decembra, dvig DDV pa bi se v skladu z zakonom zaokrožil na 0,5 odstotne točke. Medtem ko je predsednik GZS Samo Hribar Milič pred dnevi dejal, da je dvig DDV najmanj slaba od vseh slabih možnosti, mu ostro nasprotujejo v trgovinski zbornici, mnenja poslanskih skupin pa so različna. To možnost že vseskozi preigravajo v PS, ob sestavljanju vlade Alenke Bratušek pa se vse pogosteje omenja kot najbolj verjetni vir dodatnih prilivov v proračun, dvigu pa nasprotujejo v SDS in SLS. »Svojo konsistentnost bomo ohranili tudi v nadaljevanju in ostro nasprotovali dvigu DDV kot ukrepu, ki bi bil zgolj potuha bodoči vladi, da se ji ne bo treba toliko ukvarjati z realnimi problemi pri proračunskih porabnikih, temveč bo zgolj prevalila breme konsolidacije javnih financ neposredno na vse državljanke in državljane, vse skupaj pa bo še bolj prizadelo potrošnjo gospodinjstev in s tem zniževalo BDP,« je oster poslanec SLS Roman Žveglič, pa čeprav je bila tudi SLS stranka koalicije, ki je omogočila samodejno zvišanje DDV. V SD, ki se te dni pogaja o vstopu v koalicijo, nasprotno menijo, da je dvig zgornje stopnje DDV kot začasni ukrep »treba upoštevati pri obvladovanju proračunskega primanjkljaja«, kot alternativo za zvišanje davčnih virov pa predlagajo še davek na nepremičnine.",0
"Za podoben korak so se odločili v najmlajši članici EU-ja, Hrvaški Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS predlaga, da bi po vzoru javne objave davčnih dolžnikov objavili tudi tiste delodajalce, ki svojim delavcem ne izplačujejo plač. Delodajalci ves čas poudarjajo, da je pot iz krize sprostitev kreditnega in zaposlitvenega krča. Z njimi se lahko strinjamo. A pozor – ali si ponovno želimo gospodarske rasti, ki jo poganjata gospodarski kriminal in sistemska korupcija, ki zdaj kot po tekočem traku dobivata sodne epiloge? je v sporočilu za javnost zapisal izvršni sekretar ZSSS-ja Goran Lukič. Eden izmed korakov vrnitve pravne države v gospodarstvo je bila po njegovem mnenju javna objava davčnih dolžnikov. Po do zdaj razpoložljivih podatkih se je po štirih javnih objavah davčnih dolžnikov poravnalo davčne obveznosti v višini okoli 30 milijonov evrov. Če vzamemo za povprečje šest milijonov evrov poravnanih obveznosti ob vsakokratni javni objavi davčnih dolžnikov, to znese na letni ravni 72 milijonov evrov, kar je, recimo, enako osemkratniku zneska, ki ga bo EU namenil Sloveniji za ukrepe za mlade iz sheme Jamstev za mlade, je še zapisal Lukič. Slovenija pa naj bi po hrvaškem zgledu kot naslednji korak v imenu transparentnosti poslovnega okolja sprejela zakonske spremembe, ki bi omogočale javno objavo delodajalcev, ki ne izplačujejo plač. S tam naj bi zagotovili večjo pravno varnost delavcev in večjo transparentnost poslovnega okolja v Sloveniji ter tudi povečali plačilno disciplino. Izigravanje delodajalcev Na ZZZS-ju so po Lukičevih besedah tudi opazili konkretne primere, da nekateri delodajalci v zadnjem času zgolj oddajajo obrazce o obračunu davčnega odtegljaja za izplačilo plače in nadomestila plače, vendar pa plač ne izplačajo. Čeprav je po zakonu o delovnih razmerjih zagrožena visoka kazen za neizplačilo plač, pa je tudi ta težko izterljiva, če gre za nelikvidna ali navidezno nelikvidna podjetja.",0
"Dow Jones prvič letos pridobil več kot 200 točk Spodbudni četrtletni poslovni rezultati in upanje, da bo Washington zadnjih hip dvignil mejo javnega dolga, so spodbudili rast delnic na Wall Streetu. Indeks Dow Jones 12.587 točk se je v torek povzpel za 1,63 odstotka, kar je najboljši letošnji dosežek. Vlagatelji so pozdravili lepe dobičke IBM-a delnice so se povzpele za 5,7 odstotka in Coca-Cole, medtem ko niso bili zadovoljni s svežimi bilancami bančnih velikanov Goldman Sacha in Bank of Americe. Apple spet navdušil Za več kot dva odstotka se je zvišala vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq 2.826 točk, ki bo rast bržkone nadaljeval tudi danes, saj je po trgovanju Apple spet presenetil s četrtletnimi rezultati. Prihodki so se zvišali za 82 odstotkov, dobiček za 125 odstotkov in je znašal 7,3 milijarde dolarjev. Applove delnice so prvič presegle 400 dolarjev. Bančne delnice podcenjene? Tudi evropske borze so po visokih ponedeljkovih padcih spet krenile navzgor. Zlasti bančni sektor je po krepkih padcih močno preprodan, vrednotenja pa so tako nizka, kot so bila nazadnje marca 2009. Kazalnik P/E razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico za naslednjih 12 mesecev znaša le 7,4, desetletno povprečje pa je 11. Finančne krivulje Zakaj ne gre zaupati objavi stresnih testov Za evro 1,42 dolarja Bančne delnice so tako včeraj nadomestile tisto, kar so izgubile dan prej, nekatere so se podražile tudi za pet odstotkov. Nadaljnja usoda bo precej odvisna od današnjega sestanka vodilnih mož Evropske unije, na katerem bodo razpravljali o drugem svežnju pomoči za Grčijo in o ukrepih za zajezitev dolžniške krize. Vrednost evra je nad 1,42 dolarja. Tečaji delnic v prvi kotaciji PETROL +1,38 % 221,00 EUR TELEKOM +1,32 % 77,00 LUKA KOPER +0,83 % 12,20 MERCATOR +0,66 % 161,05 KRKA +0,02 % 60,01 GORENJE -0,11 % 9,20 NOVA KBM -4,00 % 6,72 INTEREUROPA -7,89 % 1,75 Nova KBM preprečila večjo rast SBI-ja Na Ljubljanski borzi so se delnice Petrola in Telekoma podražile za več kot odstotek, medtem ko je cena najprometnejše Krke 482 tisoč evrov prometa ostala tik nad 60 evri. Indeks SBI TOP 746 točk se je zvišal za 0,21 odstotka. Drugi dan zapored so bile na negativni strani tečajnice opazne delnice Nove KBM, ki so ob zanemarljivem prometu komaj 2.300 evrov zdrsnile za štiri odstotke, na 6,72 evra, s čimer izgubljajo tisto, kar so pridobile v ponedeljek, ko je vlagatelje razveselila objava rezultatov stresnih testov evropskih bank.",1
"Šempeter pri Gorici - Iskra Avtoelektrika je v letu 2009 ustvarila 102,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je manj kot polovica prihodkov iz leta prej. Čista izguba je znašala 18,1 milijona evrov, potem ko je družba leto prej še beležila dobiček v višini 3,7 milijona evrov. Negativni vpliv finančne in gospodarske krize, ki se je začel v zadnjem četrtletju 2008, se je nadaljeval tudi v letu 2009, ugotavlja uprava Iskre Avtoelektrike, ki jo od lanskega decembra vodi Edvin Sever. Kot navaja uprava v nerevidiranih nekonsolidiranih računovodskih izkazih, ki jih je danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, družba kljub ukrepom, ki so bili usmerjeni v zniževanje vseh vrst fiksnih in variabilnih stroškov ter hitrejši razvoj novih programov, ni dosegla zastavljenih ciljev. Ker je Iskra Avtoelektrika končala leto 2009 z izgubo, sklep skupščine o pogojnem povečanju kapitala iz naslova udeležbe delavcev pri dobičku, ki so ga delničarji sprejeli na skupščini julija 2008, ne bo realiziran.",0
"Šrotovo premoženje ni zamrznjeno. Bavčar vse zanika, zadoščenje bo iskal na sodišču. Medtem Šrotove posle v Pivovarni Laško preverja tudi nova uprava. Če se sumi potrdijo, bo morala tudi reagirati. Na vrhovno državno tožilstvo je policija podala tri kazenske ovadbe zoper dva zastopnika gospodarskih družb v času storitve kaznivih dejanj, ki so bile predmet prevzemanja, in dodatno zoper 11 fizičnih oseb. Kriminalisti so dejali, da skupna škoda znaša najmanj 135 milijonov evrov. Ovadeni pa so si nagrabili za kar 92 milijonov evrov premoženjske koristi, to pa so storili na podlagi kaznivih dejanj, poudarja policija. Po včerajšnji novici, da so kriminalisti zaključili s tremi preiskavami, ki so se osredotočale na gospodarsko kriminaliteto, korporacijsko kriminaliteto in zlorabo trga finančnih instrumentov, sta se v središču pozornosti znova znašla Igor Bavčar in Boško Šrot. Bila naj bi namreč glavna akterja, ki naj bi si v tej celotni zmešnjavi, v kateri je nastalo skupno najmanj 135 milijonov evrov, pridobila 92 milijonov evrov premoženjske koristi, in sicer pri prevzemanju Pivovarne Laško in Istrabenza. Bavčar zanika ponarejanje listin in oškodovanje Bavčar zavrača vse navedbe iz ovadbe Zorana in Damjana Jankovića o ponarejanju listin in oškodovanju. Ponavlja tudi kritiko na račun policije, ki po njegovem mnenju večkrat ponavlja navedbe iz ovadbe. V sporočilu za javnost je zapisal Ne spuščam se v očitke Bošku Šrotu v zvezi z lastninjenjem Pivovarne Laško, ki jih ne poznam in me ne zadevajo, toda naj rečem, da menedžerskega prevzema Istrabenza nisem nikoli začel, kaj šele izpeljal. V zvezi z navedbami Jankovićev pa je zatrdil, da je vedno posloval preko enega samega tekočega računa in zato tudi ni nobenih finančnih poslov prikrival ali jih lažno prikazoval in tudi ne protizakonito pridobil nobenih premoženjskih koristi. Govorjenje policije o večdesetmilijonski skupni škodi pa služi le zavajanju javnosti. Še več, veliko prej preden sta Jankovića vložila ovadbo zoper mene, sem pred prijavo dohodnine za leto 2007 posel pojasnil tudi davčni upravi. Potem ko je tožilec Kozina na sodišču konec marca letos izjavil, da je policijska preiskava končana, vodstvo policije sredi maja in potem ko je večkrat v javnosti že pojasnilo te lažne navedbe zoper mene tako pompozno obtožbe objavi še enkrat samo dan po mojem intervjuju, kjer sem govoril o poslih ministrice Katarine Kresal in ministra Mateja Lahovnika. Za vse te lažne obtožbe bom poiskal zadoščenje na sodišču. Igor Bavčar Po Bavčarjevih besedah je zanimivo, da policiji tega ni težko večkrat ponavljati, niti enkrat pa recimo ne pove, kaj je s preiskavami na podlagi ovadb zoper ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal in ljubljanskega župana Jankovića. Zdi se, da je zadrega aktualne politike glede mnogih vprašanj, kot je recimo referendum o arbitražnem sporazumu, zelo velika in je zato priročno ponavljati že večkrat objavljene lažne obtožbe. Napovedal je, da bo za vse lažne obtožbe bom poiskal zadoščenje na sodišču . Prepoved v Ljubljani, v Celju pa ne Ljubljansko sodišče je sicer že konec januarja prepovedalo razpolaganje z lastniškim deležem v družbi FB Investicije in to ravno zaradi preiskave, v kateri so policisti preiskovali sum zlorabe položaja ali pravic in pranja denarja pri lastninjenju Istrabenza. Pred nekaj dnevi pa je okrožno sodišče v Ljubljani Maksimi Holding prepovedalo razpolaganje z delnicami. Tako so se odločili na predlog pristojnega državnega tožilstva v predkazenskem postopku zoper Igorja Bavčarja, ki je prek FB Investicij večinski lastnik Maksime Holdinga. Kot so razkrili v oddaji 24UR, pa celjsko sodišče Šrotove lastnine ni zamrznilo. Tako lahko Šrot premoženje, preden bi mu ga zaplenili, prepiše na druge ali proda. Lahovnik pričakuje, da bo kdo kazensko odgovarjal Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je za oddajo 24UR ZVEČER dejal, da se vsekakor strinja, da je v takšnih primerih pomembno, da upniki čim prej zavarujejo svoje premoženje oziroma ga na nek način zaplombirajo. Tako bi se nastala škoda vsaj deloma lahko povrnila, ti, ki so oškodovali družbe, pa ne bi mogli svojega premoženja prenesti na druge družinske člane ali pa kam drugam v tujino. Pričakuje, da bo glede na ugotovljeno poslovno škodo verjetno sledila kakšna odškodninska tožba in da bo kdo tudi kazensko odgovarjal. Boško Šrot V oddaji 24UR ZVEČER so poročali tudi, da nova uprava Pivovarne Laško preverja Šrotove posle. Med drugim tudi zato, da bo videla, ali naj zoper Šrota vloži še odškodninsko tožbo. Šrotov naslednik Dušan Zorko je dejal, da bodo morali, če se sumi potrdijo, tudi ustrezno reagirati, saj bodo to od njih zahtevali tudi lastniki. Nič ne mine brez politike ... Takšna akcija policije seveda redkokdaj mine brez povečanih političnih strasti. Tako je Bavčar včeraj, ko je odjeknila novica o preiskavi, s prstom pokazal na notranjo ministrico Katarino Kresal, češ da se je s kriminalistično policijo odzvala na njegov intervju v Financah, kar je Kresalova zanikala. Za Lahovnika pa je Bavčar dejal, da domača podjetja pošilja v stečaj, medtem ko kreditira ciprska podjetja neznanih lastnikov. Besed gospoda Bavčarja niti ni potrebno komentirati, pa je za 24UR ZVEČER dejal Lahovnik. O njegovi verodostojnosti dovolj zgovorno govorijo njegovi poslovni rezultati oziroma povzročena poslovna škoda, o kateri poročate mediji, se je branil. Igor Bavčar Foto Dare Čekeliš Kako so potovale sporne delnice? Časnik Dnevnik je opisal pot 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza, ki so konec leta 2007 prešle pod okrilje podjetij blizu Bavčarja. S to transakcijo je Bavčar dobil denar za zaključno fazo odkupa slabe četrtine Istrabenza. Prvotni lastnik delnic je bila Pivovarna Laško. V začetku septembra 2007 je Pivovarna Laško delnice prenesla na lastno podjetje Plinfin. Prenos je bil vreden 23 milijonov evrov, kar je bilo dvakrat manj od njihove tedanje tržne vrednosti. Pet dni za tem je podjetje Plinfin kupila Sportina. Zanj je odštela le 7500 evrov, čeprav je imelo podjetje v lasti omenjene delnice. Sportina je po treh tednih delnice prodala podjetju Microtrust, in sicer za 25 milijonov evrov. Microtrust je bil v lasti Nastje Sušnika. Ta je kasneje postal predsednik uprave Bavčarjeve Maksime Holdniga. Nastja Sušnik je sicer tudi brat Kristjana Sušnika, takratnega izvršnega direktorja Istrabenza za finance. Še isti dan je Microtrust delnice za 49 milijonov evrov prodal Pom-Investu. V enem dnevu je podjetje tako zaslužilo skoraj 25 milijonov evrov. Kot še piše Dnevnik, je pretežni del dobička porabil ravno Bavčar, ki je kupil in dokapitaliziral podjetje FB Investicije. To je lastnik večine Maksime Holdinga, prek tega pa je obvladoval četrtino Istrabenza.",0
"Celje - Na celjskem sejmišču bodo od 20. do 22. marca letos trije sejmi, ki bodo odprli letošnjo sejemsko sezono na tem sejmišču. Gre za sejme Flora, Poroka in Altermed. Kot pojasnjujejo v družbi Celjski sejem, marčni sejmi tudi letos prinašajo številne novosti in zanimiva dogajanja, ki bodo pritegnila tako strokovno kot splošno javnost. V okviru sejma Flora bo paša za oči predstavitev sekcije cvetličarjev in vrtnarjev Slovenije pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije v sejemski dvorani K. Na ogled bodo predstavitve zunanjih ali notranjih ureditev zasaditev, notranjih lončnic v dekorativnih posodah, sezonskih rastlin (pomladansko cvetje, balkonsko cvetje, enoletnice, dvoletnice, čebulnice) in tudi žalne floristike. Na razstavnem prostoru sekcije bodo razstavljeni tudi izdelki, ki bodo nastali na tretjem državnem prvenstvu mladih cvetličarjev, ki bo sicer potekal dan pred uradnim odprtjem sejmov. Sejemsko dogajanje bodo dopolnjevali tudi jubilejno, 10. tekmovanje srednješolcev, bodočih cvetličarjev in vrtnarjev, srečali se bodo slovenski vrtnarji, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije bo predstavilo trajnostni vrt, aktualna predavanja za ljubitelje in strokovnjake bodo potekala na prireditvenem odru in drugih sejemskih prireditvenih dvoranah. Zanimivo bo tudi na sejmu Poroka, kjer si bodo lahko bodoče neveste in ženini na štirih modnih revijah izbrali obleko za poročni dan. Izbirati bo mogoče med najlepšimi poročnimi pogrinjki in prstani, svojo ponudbo bodo predstavili številni foto in snemalni studii, veliko pozornosti pa bo posvečeno tudi poročnemu in svečanemu ličenju, saj bodo na sejmišču potekala številna brezplačna ličenja in svetovanja razstavljavcev s tega področja. Kako najlepši dan v življenju pričakati čimbolj zdrav, pa bo mogoče izvedeti v okviru sejma Altermed. Na sejmu se bodo predstavile tudi Eko šole. V demonstracijski kuhinji si bo mogoče ogledati pripravo zdrave hrane, na medeni tržnici pa bo mogoče izbirati med izdelki iz medu in medom. Prav uspešnemu trženju čebeljih pridelkov bodo letos pozornost namenili tudi slovenski čebelarji, ki se bodo zbrali na tradicionalnem 32. državnem čebelarskem posvetu. Razpravljali pa bodo tudi o gozdnem medenju in čebelarskem turizmu.",1
"Meso in mleko dražijo proizvajalci Banka Slovenije ugotavlja, da so inflacijo poleg rasti cen hrane in naftnih derivatov zakrivili nekateri notranji dejavniki. Inflacijo po besedah guvernerja centralne banke Marka Kranjca dodatno spodbujajo pregretost delov gospodarstva in nekonkurenčno okolje nekaterih panog. Če bi država v nekatere segmente gospodarstva vnesla več konkurence, bi se znižale tudi cene, je dejal Kranjec. Rešitev bi lahko bila tudi počasnejša gospodarska rast ali bolj omejevalna proračunska politika. Kranjec je ob predstavitvi jesenskega poročila pojasnil, da so morali napoved letošnje inflacije dvigniti z 2,7 odstotka na 3,3 odstotka. Na takšni ravni naj bi ostala tudi leta 2008, medtem ko naj bi leta 2009 znašala 2,9 odstotka. Navzgor je popravljena tudi napoved gospodarske rasti, ki naj bi letos znašala 5,7 odstotka. Vlada obljublja nižjo javno porabo Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak obljublja krčenje javne porabe. Glede cen je za Televizijo Slovenija dejal, da država regulira le 11 odstotkov cen - predvsem energente, komunalne storitve in cene tistih podjetij, ki imajo razmeroma monopolen položaj. Vizjak je sicer že sprožil vse postopke za preprečitev kartelnega dogovarjanja med trgovci, ne želi pa se neposredno vmešavati v spor med trgovci in dobavitelji. Trgovci Imamo zvezane roke Medtem pa največji slovenski trgovci trdijo, da na zadnje podražitve mesa in mleka nimajo vpliva, saj so jih napovedali proizvajalci. V podjetju Engrotuš so za MMC povedali, da bodo cene mleka in mesa višje za natančno toliko, kolikor jih bodo povišali njihovi ponudniki, sami pa svojih marž ne bodo dvigovali. Podobno so za MMC povedali v Mercatorju, kjer poudarjajo, da podjetje že leta ni dvignilo marž, podražitve pa so tako odvisne samo od dobaviteljev. Podražitvam se ne moremo izogniti, ker smo se trgovci le stežka uspeli dogovoriti z dobavitelji za enomesečni zamik dviga cen, pa so nam povedali v Sparu Slovenija. Če jim povišanih cenikov ne bi potrdili, bi lahko dobavitelji odrekli dobavo blaga v prihodnje. Podražitve izdelkov se ne dogajajo le v Sloveniji, temveč po vseh evropskih državah, kriva pa je rast cen surovin na svetovnem trgu. V primerjavi z drugimi državami so cene izdelkov v Sloveniji še vedno nižje kot v tujini, so še pojasnili v Sparu. Dobavitelji podražitve opravičujejo z višjimi stroški pridelave in predelave, vzrok za dražje mleko pa naj bi bil tudi večji izvoz in zato manjša ponudba na trgu. Umar Hrana se bo v jesenskih mesecih še dražila Podražitve hrane imajo tudi občuten vpliv na inflacijo, saj so k skupnemu dvigu cen prispevale 40 odstotkov ali 1,5 odstotne točke, so povedali na Umarju. Prepričani so, da bodo cene hrane v jesenskih mesecih še rasle.",0
"Marca slovenska delegacija v Moskvo Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da sta slovenska in ruska pogajalska skupina za gradnjo plinovoda Južni tok uskladili večino sporazuma, razen dveh členov. Kot je znano, se je slovenska pogajalska skupina, v kateri so bili predstavniki podjetij Geoplin in Geopin plinovodi, vodil pa jo je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, z rusko pogajalsko skupino, v kateri so bili predstavniki ruske vlade in predstavniki Gazproma, sešla v četrtek. Pogajanja so tekla o novem besedilu predloga sporazuma o gradnji plinovoda Južni tok, ki ga je slovenska stran v ponedeljek poslala v Moskvo. Večina sporazuma, razen dveh členov, je bila, kot so sporočili z ministrstva, usklajena v obojestransko zadovoljstvo . Pogajanja se bodo nadaljevala med predstavniki obeh slovenskih podjetij in Gazproma v drugi polovici marca v Moskvi, potem pa se bosta obe strani znova dogovorili za sestanek na ministrski ravni. Usklajeno različico sporazuma morata najprej parafirati gospodarska ministra, nato pa ga podpišeta predsednika vlad obeh držav. Potem sledi še ratifikacija sporazuma v državnem zboru.",1
"Ljubljana - Plače zaposlenih v slovenskem elektrogospodarstvu so se lani v primerjavi s predhodnim letom povečale za štiri odstotke, največ v Savskih elektrarnah in Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), in sicer za 16 oziroma 14 odstotkov. Najvišjo povprečno bruto plačo na zaposlenega so imeli v HSE, kjer je ta znašala 3273,47 evra. Povprečna plača se je lani znižala le v Elektru Celje, in sicer za odstotek, vse ostale energetske družbe, zajete v analizo direktorata za energijo, so beležile rast povprečnih bruto plač. Podjetja med seboj sicer odstopajo, razlog pa je v različnih izplačilih iz naslova uspešnosti, božičnice in 13. plače. Energetska podjetja so lani za izplačilo božičnice zaposlenim namenila skupno 7,6 milijona evrov, kar znaša 1200 evrov na zaposlenega. Poleg tega so zaposleni v energetiki prejeli še 7,1 milijona evrov za uspešnost oziroma 1120 evrov na zaposlenega. Skupaj izplačanih 14,7 milijona evrov dodatkov je sicer za skoraj deset odstotkov pod ravnijo leta 2008, razlog za zmanjšanje pa je v nižji božičnici. Plače zaposlenih v energetiki znatneje presegajo slovensko povprečje, saj je bila lanska povprečna plača v podjetjih elektrogospodarstva in premogovništva 35,4 odstotka nad republiškim povprečjem. V direktoratu za energijo pri gospodarskem ministrstvu višjo raven pripisujejo ""višji kvalifikacijski strukturi zaposlenih po posameznih podjetij in njihovi razporeditvi v tarifne razrede"". Povprečno raven plač v državi sicer bolj presegajo plače podjetij, ki energijo proizvajajo, kot tistih, ki jo distribuirajo. Tako so za več kot polovico povprečne plače v državi presegale plače v HE Elektro Maribor, Termoelektrarni Šoštanj, Nuklearni elektrarni Krško, Elektru Slovenija (Eles), medtem ko so bile plače v HSE, HSE Investu in Gen Energiji višje kar za 100 in več odstotkov. Tudi povprečne plače v premogovnikih za državnim povprečjem ne zaostajajo, ravno nasprotno. Povprečna bruto plača v Premogovniku Velenje v višini 2183,34 evra je bila za 51,7 odstotka višja od državnega povprečja. In medtem ko je ta v primerjavi z letom 2008 lani ostala nespremenjena, se je plača Rudnika Trbovlje Hrastnik povečala za pet odstotkov na 1786,81 evra in tako za 24,2 odstotka presegla državno povprečje. katja.svensek@dnevnik.si",1
"Dolar pada in nič ne kaže, da bo kmalu drugače Ko je vrednost evra presegla psihološko mejo 1,5 dolarja, je predsednik Ameriške centralne banke Ben Bernanke povedal, da napovedi niso optimistične. Bernanke je na zaslišanju odbora predstavniškega doma kongresa za finance povedal, da ameriškemu gospodarstvu za letos ne kaže dobro. Gospodarska rast naj bi se gibala le med 1,3 in 2 odstotka, poleg tega se pričakuje rast inflacije, padanje cen nepremičnin se bo nadaljevalo, cene nafte bodo še rasle, prav tako bo rasla cena evra v primerjavi z dolarjem. Centralna banka bo tako znova primorana zmanjšati obrestno mero. Samo lani je ključno obrestno mero znižala petkrat, s 5,25 odstotka na 3 odstotke, za tak korak pa naj bi se odločila tudi na svojem prihodnjem rednem zasedanju v sredini marca. Obresti naj bi znižala še za pol odstotne točke in tako zmanjšala posojilno breme ljudi, ki jim zaradi nezmožnosti odplačevanja posojila grozi zaplemba premoženja, obenem pa bi s pocenitvijo denarja spodbudila potrošnjo. Vrednost dolarja pada in pada Vrednost dolarja je v sredo prvič padla pod psihološko mejo 1,5 dolarja za evro. Glavni vzrok za slabljenje ameriške valute je vedno nižja rast ameriškega gospodarstva, kjer obstaja tudi možnost za četrtletje negativne rasti oziroma recesije, in obrestne mere, ki so v ZDA vedno nižje, saj želi domača centralna banka na ta način spodbuditi rast. Ko je bilo treba 26. oktobra leta 2000 za evro plačati rekordno nizkih 0,8252 dolarja, je bila razlika med ZDA, ki je kar pokala od gospodarske premoči, in preostalim svetom očitna. Toda napihnjen balon tehnoloških delnic je počil, zgodil se je 11. september, nazadnje je predajo podpisal še nepremičninski trg, kriza na trgu hipotekarnih posojil pa se je prelila v vse gospodarske sektorje. Evrskih rezerv je vse več Dolar pada, kar so spoznale tudi centralne banke po vsem svetu, ki imajo vedno več evrskih rezerv. Teh bo skupno kmalu več kot dolarskih, kar bo še dodatno okrepilo evro. Močan evro pa predstavlja veliko težavo za evropska izvozna podjetja. Če je Volkswagen še pred šestimi leti za enega izmed svojih modelov, ki ga je prodal v ZDA, na primer iztržil 15.000 evrov, zdaj ob prodaji podobnega avtomobila iztrži tretjino manj. Iste težave imajo seveda tudi slovenska izvozna podjetja. Želja vseh je, da Evropska centralna banka ukrepa in zniža obresti, kar pa se zaradi nevarnosti inflacije ne bo tako zlahka zgodilo. Vseeno pa več kot 300 milijonov Evropejcev lahko najde tudi številne pozitivne strani močnega evra. Študij v ZDA je veliko dostopnejši in praktično bolj ugoden kot študij v Evropi, znamenito nakupovanje v ZDA pa je dosegljivo skoraj vsem.",0
"Slabe razmere. Otroci si ponekod umivajo roke z mrzlo vodo, ker ni denarja za obnovo šol. Izostanek na OŠ na mariborskem območju v porastu. V osnovnih šolah (OŠ) v Mariboru in okolici zaradi dihalnih okužb manjka pri pouku vedno več učencev. Starši so nas opozorili, da na nekaterih šolah v učilnicah ni niti tople vode, da bi si lahko šolarji pošteno umili roke. Cepi se jih premalo Opozorilo. Zdravstveni delavci opozarjajo, da se proti pandemski gripi cepi premalo otrok. ""Otroke do 10 let cepimo ob ponedeljkih popoldne, takrat je v ambulanti tudi pediater. Do sredine tega tedna se je pri nas cepilo 50 otrok. Šolarji v naši regiji veliko zbolevajo, vendar udeležba na cepljenju še zdaleč ni zadovoljiva,˝ je pojasnila Milena Frankič, glavna medicinska sestra v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca. Nimajo tople vode Ena izmed takšnih šol je OŠ Slave Klavora Maribor. ˝Res je, da nimamo tople vode v učilnicah. Je pa zato v jedilnici, telovadnici in drugih prostorih. Imamo pa razkužila v učilnicah. Nismo edini v Mariboru, ki nimamo tople vode,˝ je pojasnila Stanislava Frangež, ravnateljica. Rado Wutej, vodja aktiva ravnateljev mariborskih OŠ pa pravi, da to velika težava v OŠ po celi Sloveniji, saj so ustanove stare in nimajo povsod napeljave za toplo vodo. ˝Morda imajo štiri šole v Mariboru povsod toplo vodo, preostale pa ne,˝ je dodal in poudaril, da z ministrstva ni dovolj denarja, da bi se šole prenovile in posodobile. Tudi do četrtina ˝Izostajanje v osnovnih šolah je veliko. Po nekaterih šolah kakšen dan manjka tudi več kot četrtina vseh otrok. Obolenja z novo gripo se pojavljajo po celotni mariborski regiji,˝ je za Žurnal pojasnil Zoran Simonovič, specialist javnega zdravja. ˝Opažamo, da manjka več učencev kot ponavadi v tem času. Je pa res, da se najdejo tudi takšni, ki so prebrisani. Zdaj se pišejo testi in na spletu ni težko prebrati česa o simptomih nove gripe,˝ je opozoril Wutej.",0
"Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je poudaril, da bodo potrebni še dodatni rezi in varčevalni ukrepi, med drugim tudi zmanjševanje števila občin. ""Shajamo lahko s stotimi,"" je dejal Dodatni rezi v javno porabo bodo tudi po mnenju ministra Gregorja Viranta nujni. A ukrepi utegnejo zaradi različnih strankarskih pogledov povzročiti trenja v koaliciji. DeSUS nasprotuje posegom v pokojnine, SD ni navdušen nad privatizacijo. A Virant svari: ""Koalicija mora biti enotna in pozabiti na strankarski prestiž"". Virant bi rezerve iskal na odhodkovni strani Minister za notranje zadeve in javno upravo Virant po seji vlade sicer ni želel povedati, na katera področja bodo segli nadaljnji ukrepi, posvaril pa je, da bo v javno porabo treba rezati na številnih področjih. Sam je bolj zavzet za iskanje rezerv na odhodkovni strani kot pa za uvedbo kriznega davka. Minister Gregor Virant je bolj zavzet za iskanje rezerv na odhodkovni strani kot pa za uvedbo kriznega davka ""Izpostavljam železno disciplino"" Glede plač javnih uslužbencev je zadeva po njegovih besedah zaprta, zato izpostavlja ""železno disciplino"" pri zmanjšanju števila javnih uslužbencev. Tega se bodo po njegovih besedah morali držat vsi resorji. Kot je pojasnil, bodo ostali pri načrtovanem zmanjšanju števila zaposlenih za en odstotek letno, kar pomeni 50 milijonov evrov na letni ravni. ""Debirokratizacija sistema oddajanja naročil"" Izpostavil je še ukrepe pri javnih naročilih. Pri tem je treba po Virantovem mnenju zlasti debirokratizirati sistem oddajanja naročil, kar pomeni, da bi se izbral najugodnejši ponudnik. Poleg tega je po njegovih besedah treba usposobiti ljudi, ki oddajajo javna naročila in jih mogoče tudi nagraditi, če privarčujejo. ""Shajali bi lahko s sto občinami"" Med nujnimi ukrepi je tudi zmanjševanje števila občin, čeprav po Virantovih besedah koalicija o tem še nima konkretnega načrta. Po njegovih ocenah bi v Sloveniji lahko shajali približno s sto občinami. Kot pravi, bi morali določiti, da je absoluten kriterij za občino najmanj 5000 prebivalcev, ostale pa bi preprosto ukinili oz. združili z večjimi. Na ministrstvu za javno upravo bodo, kot je napovedal Virant, naredili tudi simulacijo, kaj bi tak kriterij prinesel. Primanjkljaja je za 1,5 milijarde evrov Pojasnil je še, da ima vlada zastavljen rebalans proračuna, ki ga bo državni zbor sprejel predvidoma na julijski seji. Deficita je za 1,5 milijarde evrov, je povedal in dodal, da ne bodo smeli odstopiti niti za evro. Upam da bodo v SD ""dojeli in razumeli"" nujnost privatizacije",0
"Francoski predsednik je stavkajoče v javnem prometu pozval, naj dajo možnost pogajanjem. Več tisoč uslužbencev v javnih službah in študentov se je pridružilo delavcem v javnem prometu, ki protestirajo proti napovedanim reformam francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Po ocenah sindikatov se je na ulicah francoksih mest zbralo kar 700 tisoč stavkajočih. Francijo je preplavil stavkovni val Osem sindikatov je pozvalo več milijonov javnih uslužbencev, naj se udeležijo enodnevne stavke. Teden dni po začetku stavke zaposlenih v javnem prometu je Francijo zajel nov stavkovni val. Protestirajo poštni uslužbenci, kontrolorji zračnega prometa, bolnišnično osebje in učitelji, ki svoj 24-urni protest usmerjajo proti vladnim načrtom zmanjševanja plač in odpuščanja delavcev. Stavka javnih uslužbencev je najbolj prizadela izobraževalni sektor, saj so morali zaradi nje zapreti približno polovico šol, prav tako pa niso izšli vsi današnji časniki. Protestnikom se namreč pridružujejo časopisni distributerji, medtem ko pravniki protest napovedujejo za 29. november. Protestnikom se pridružujejo tudi študentje, ki protestirajo proti reformi visokega šolstva, s katero bi univerze dobile večjo avtonomnost. Zaradi stavke velika gospodarska škoda Francoski železniški delavci, ki so stavko pričeli že v torek zvečer, protestirajo proti napovedanim reformam francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. V Franciji delavci v javnem prevozu stavkajo že ves teden, prekinitev dela pa je začela najedati zdravje gospodarstva. Francoske železnice so začele beležiti izgube, težave imajo podjetja, ki z njimi prevažajo svoje izdelke, Francozi bojkotirajo obiske trgovin, restavracij in gledališč. Trgovski centri beležijo drastično znižanje števila obiskovalcev, samo v Parizu se je število obiskovalcev velikih trgovskih centrov zaradi stavke znižalo za od 40 do 50 odstotkov. Vpliv stavke je sicer manjši izven francoske prestolnice, saj lokalni prevoz dela normalno. Francoska ministrica za gospodarstvo Christine Lagarde je ocenila, da samo stavka železničarjev, ki nasprotujejo odpravi izrednih pokojnin za državne uslužbence, dnevno stane od 300 do 400 milijonov evrov. Francoske železnice so do zdaj že ustvarile 100 milijonov evrov izgube, javni prevoz v pariški regiji pa zaradi stavke dnevno izgubi štiri milijone evrov. Sarkozy za pogajanja Več kot milijon Parižanov se je moralo v službo odpraviti kar peš ali s kolesom Predsednik Sarkozy ne popušča pod pritiski stavkajočih, ki protestirajo proti obljubljenim reformam. Sarkozy vztraja, da bo predvidene reforme izpeljal in da ga nihče ne bo zaustavil. Francoski državljani bodo podprli reforme. Glede tega sem jim vse razložil že pred volitvami, tako da sedaj lahko izpeljem tisto, kar je najnujnejše, je prvi dan stavke dejal Sarkozy. Zatem izjav ni več dajal, vse do danes, ko je zaposlene v javnem prometu pozval, naj se vrnejo na delo in dajo možnost pogajanjem. Vsakdo bi moral znati zaključiti stavko, ko pride čas za pogajanja, je dejal v nagovoru francoskim županom. V mislih imam milijone Francozov, ki po celodnevnem delu nimajo avtobusov, metrojev ali vlakov, ki bi jih peljali domov, in ki jim je dovolj tega, da jih imajo za talce, je še dodal. Tudi Madžare pretresla stavka Delavci v železniškem prometu želijo s stavko pokazati svoje nestrinjanje z zaprtjem 38 regionalnih železniških linij, pri tem pa se bodo stavkajočim, po napovedih sindikatov pridružili tudi delavci iz drugih sektorjev. Dvourna stavka voznikov avtobusnega prevoza je danes med 4. in 6. uro zjutraj v prestolnici Madžarske povzročila več prometnih zastojev. Skoraj večina šoferjev avtobusov v Budimpešti se je takrat ustavila in s tem pokazala nestrinjanje z zapiranjem nekaterih avtobusnih linij in opozorila na slabe delovne razmere. Za sredo dopoldne je napovedana stavka delavcev v železniškem prometu, ki bo trajala med 5. in 11. uro in naj bi povzročila večje zastoje.",0
"Ponedeljek je bil za ameriška podjetja eden najslabših dni od začetka gospodarske krize. Več kot deset proizvajalcev je napovedalo, da bodo zaradi zmanjšanega povpraševanja skupno ukinili 75.000 delovnih mest v Združenih državah in tujini. Naj gre za težko mehanizacijo, računalnike, ekrane za televizorje, avtomobile ali lesne izdelke – proizvajalcem se kopičijo zaloge, začasni ukrepi, kot sta skrajšani delovni čas ali kolektivni dopust, pa niso zalegli, ker se gospodarske razmere nočejo obrniti na bolje. Številna podjetja so se zato odločila potegniti najbolj drastično potezo. Največ zaposlenih bo na trg delovne sile poslal Caterpillar, ki izdeluje gradbene stroje in mehanizacijo. Po vsem svetu bo ukinil 20.000 delovnih mest. Internetni, telefonski in mobilni ponudnik Sprint bo odpustil osem tisoč delavcev, prodajna veriga za obnovo in notranjo opremo stanovanj Home Depot pa najmanj sedem tisoč zaposlenih. In tako naprej vse do številke 75.000. Kriza je lani v ZDA zahtevala 2,6 milijona delovnih mest, po ocenah ekonomistov pa jih bo letos zahtevala še najmanj dva milijona. Ker ne kaže popuščanja, se večajo pričakovanja od nove vlade predsednika Baracka Obame, ki se je včeraj prvič odpravil v kongres na sestanek z opozicijskimi republikanci. Prepričati jih skuša o ustreznosti predloga o 825 milijardah dolarjev vrednem paketu ekonomskih spodbud, s katerim naj bi v dveh letih ustvarili tri milijone novih delovnih mest. V Washingtonu se za dva dni sestajajo predstavniki ameriških zveznih rezerv (centralne banke) in premlevajo dodatne ukrepe, potem ko so svoj najpomembnejši mehanizem posredovanja na trgu že izčrpali, saj so ključno obrestno mero sklatili praktično do ničle. Pričakovanja niso visoka, med mogočimi ukrepi omenjajo olajšanje potrošniških posojil, dodatne odkupe hipotekarnih obveznic, morda pa tudi podporo ustanovitvi tako imenovane »slabe banke«, o kateri razmišlja tudi Obamova vlada. Ta banka bi postala nekakšna državna črna luknja za ničvredne vrednostne papirje, ki bremenijo banke. Trg nepremičnin, kjer se je kriza začela, je lani zabeležil rekordni padec – kot kažejo novi podatki, so v ZDA vrednosti nepremičnin v dvanajstih mesecih (do lanskega novembra) padle za 18,9 odstotka.",0
"Berlin - Nemško gospodarstvo si je v začetku letošnjega leta, potem ko je zadnje trimesečje lani sklenilo z 0,6-odstotnim padcem, opomoglo, so danes sporočili iz Berlina. Kot so poudarili, na to kažejo pozitivni podatki v zvezi z industrijskimi naročili, povpraševanjem potrošnikov in trgom dela. »Potem ko je nemško gospodarstvo konec lanskega leta izgubilo zagon, se je začelo v začetku letošnjega leta najmanj stabilizirati,« so predstavniki nemškega gospodarskega ministrstva zapisali v mesečnem poročilu. Skladno s tem za letošnji začetek leta pričakujejo postopno okrevanje. Nemčija naj bi se na pot rasti vrnila tudi po zaslugi izboljšanega položaja svetovnega gospodarstva in okrevanja finančnih trgov. V tej luči so na ministrstvu izpostavili okrevanje držav, kot so ZDA, Japonska in Kitajska. Tveganja sicer še vedno predstavlja kriza območja evra. Evropska monetarna unija je še vedno v »blagi recesiji«, so spomnili. Izpostavili so še, da se nemška industrija krepi in da se je njen obseg februarja povečal za 0,5 odstotka, več je tudi industrijskih naročil. Po predbožičnem padcu se izboljšujeta tudi povpraševanje potrošnikov in trgovina na drobno. Boljše rezultate na tem področju v Berlinu pripisujejo nižji inflaciji, boljšemu položaju na trgu dela in znižanju davkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.",1
"V pregledu tedna smo izbrali nekaj zanimivih novosti Firefox 3 beta Združenje Mozilla je izdala prvo testno različico spletnega brskalnika Firefox 3. Novinec naj bi prinašal večjo varnost, enostavnejši uporabniški vmesnik in izboljšano delovno jedro. S spleta si ga lahko snamete tukaj, vendar pa zaradi zgodne testne različice programa, to za običajne uporabnike ni priporočljivo. Končna verzija brskalnika bi naj bila na voljo nekje v začetku prihodnjega leta. Dellov iMac Dell je predstavil računalnik XPS One. Računalnik je vgrajen v ohišje 20 inčnega monitorja. XPS One vsebuje brezžično WiFi in Bluetooth povezavo in vso običajno pripadajočo multimedijsko opremo. Računalniki tipa ""vse v enem"" so bili do sedaj domena Appla in njegovih iMac modelov. Final Cut Express 4 Programska rešitev za obdelavo digitalnih video vsebin Final Cut Express je ob posodobitvi bogatejši za podporo AVCHD video kamer, številne nove filmske efekte ter možnostjo združevanja standardnega in visokoločljivostnega videa. Plextorjev zunanji disk Plextor je predstavil serijo novih zunanjih diskov. Poleg zelo razširjenega USB priključka imajo novinci tudi nekajkrat hitrejši eSATA priključek. 2,5 palčni diski so na voljo v velikostih od 120 do 250 GB. Na vesoljski misiji preizkusili HD kamero Canonovo visokoločljivostno kamero XH G1 HD so na zadnji vesoljski odpravi Discoverya preizkusili v breztežnosti. Uporabljena je bila za skupna testiranja ameriške in japonske vesoljske agencije na mednarodni vesoljski postaji. Prva premiera filma na spletu Apple je v svoji spletni prodajalni iTunes premierno ponudil nakup filma Purple Violets. To je prvič, da si je mogoče film premierno ogledati preko spleta. LG Shine in Hero Na slovenskem trgu sta na voljo dva nova mobilnika LG . Dizajnerska aparata LG Shine KE970 ter Hero KU580. Prvi se ponaša z nerjavečim jeklenim ohišjem in vgrajenim fotoaparatom. Hero ima na dotik občutljiv zaslon ter 3G povezavo in je naslednik modela Chocolate.",1
"Takšne nagrade kot Kramar ne morem prejeti Moja prva naloga je povrnitev ugleda Kapitalski družbi, je v MMC-jevi spletni klepetalnici dejal začasni predsednik uprave Kada Borut Jamnik. Jamnik namreč meni, da je Kad v preteklosti izgubil mnogo ugleda med zavarovanci, udeleženci na finančnem trgu in drugimi deležniki. Na vprašanje uporabnika, katere reference ga odlikujejo, da bo lahko popravil stanje, v katerem se je znašla Kapitalska družba, je med drugim navedel delo v agenciji za privatizacijo, agenciji za trg vrednostnih papirjev, funkcijo direktorja oddelka analize Kada, članstvo v upravi Kada, predsedovanje upravi Kada, članstvo v upravah HIT-a in Probanke upravljanje. Popoldne bomo prispevku priložili tudi avdiointervju z Borutom Jamnikom. KAS dobrodošla sprememba Razprava o Kadu ni mogla mimo razprave o funkciji članov nadzornih svetov, saj način njihovega imenovanja in njihovo delo v javnosti pogosto krešeta iskre. Jamnik je bil tako pobaran, kaj meni o ustanovitvi Kadrovsko-akreditacijskega sveta. Vsekakor je bila potrebna sprememba pri dosedanjih praksah upravljanja podjetij v Sloveniji. In vsaka sprememba na bolje je dobrodošla. Če drugega ne, se zdaj bistveno več govori o pomenu upravljanja za učinkovitost gospodarstva, je odgovoril. Celoten klepet, v okviru katerega je Borut Jamnik med drugim spregovoril tudi o Istrabenzu in Luki Koper, si lahko preberete tukaj. MMC-jev gost, ki je tudi predsednik Združenja članov nadzornih svetov, sicer meni, da je za nadzornika bistvena osebna integriteta, nepogrešljive pa so tudi izkušnje pri vodenju podobnih institucij, ki jih pozneje nadzira. Asimetrija informacij med nadzornikom in upravo je tako velika, da je minula izkušnja pri poslovodenju bistvena pri sprejemanju ocen o upravi in njeni uspešnosti, je prepričan. Takšne nagrade kot Kramar ne morem prejeti In kaj meni o nagradah nadzornikov? Nadzornik naj bo nagrajevan primerno. Primerno okolju poslovanja podjetja, ki ga nadzira, in velikosti in zahtevnosti poslovanja tega podjetja. V tem kontekstu se mu zdi glede na razmere na bančnem trgu nagrada zdaj že nekdanjega predsednika uprave NLB-ja Marjana Kramarja, ki znaša milijon evrov, neprimerna. V moji pogodbi ni predpisane nagrade, ki bi odstopala od priporočila vlade iz januarja, kar pomeni, da take nagrade nikakor ne morem prejeti, dodaja. Jamnik je spregovoril tudi o svojem odnosu do delnega lastništva države primer Gorenja, Krke, Triglava .... Dejal je, da država v podjetjih, ki poslujejo na konkurenčnih trgih, dolgoročno nima kaj početi. Primernost trenutka prodaje je pač posledica naložbenih politik in taktičnih odločitev upravljavca in pa, seveda, posebnosti obdobja tranzicije in privatizacije v preteklosti. Je pa smiselno ohranjati pomembne deleže v podjetjih z monopolom na trgu. Težave pri hitrem ukrepanju zoper krizo pri vseh oblasteh O stanju na gospodarskem in finančnem področju, ki ga je povzročila kriza, je poudaril, da je bistveno hitro ukrepanje. Zatrdil je, da se pri tem v vseh državah - ne le v Sloveniji - pojavlja zamik od odločitve do realizacije. Ko je bil povprašan o slovenskemu bančnemu sistemu, pa je odgovoril, da je dajanje bančnih posojil stvar konkretne in racionalne presoje, vezane na učinek naložbe. Kako glede na funkcijo, ki jo opravljate, spremljate napovedi o staranju prebivalstva? Bo Kad zadosten, da bo zapolnil pokojninsko vrzel? se je glasilo vprašanje uporabnika boribora. Gost klepetalnice je pojasnil, da Kad na dolgi rok ne more zagotavljati sredstev za pokrivanje razlike med prilivi in odlivi v solidarnostnem pay-as-you-go pokojninskem sistemu . Zato so po njegovem na tem področju nujne spremembe. Marjetka Nared marjetka.nared@rtvslo.si",1
"Celjsko okrožno tožilstvo predlaga podaljšanje pripora za lastnika Info TV, ki je osumljen izsiljevanja poslovnežev Okrožno državno tožilstvo v Celju je zoper lastnika Info TV Vladimirja Voduška predlagalo podaljšanje pripora, ki bi se mu sicer iztekel konec tega tedna. Zahteva za podaljšanje pripora je bila vložena tudi za Velenjčana Stanislava Gaberca, ki ga je policija prejšnji mesec na Trojanah prijela skupaj z Voduškom. Enomesečni pripor se omenjenima sicer izteče 12. avgusta. Za kako dolgo želijo pripor podaljšati, vodja okrožnega državnega tožilstva v Celju Ivan Žaberl ni želel izdati. Po besedah Voduškovega odvetnika Boštjana Penka mora o podaljšanju pripora odločiti zunajobravnavni senat. Pripor se v takšnih primerih praviloma podaljša za dva meseca. V šestih mesecih po odvzemu prostosti pa se mora vložiti obtožnica, je pojasnil Penko. Obramba podaljšanju nasprotuje Tako Penko kot odvetnik velenjskega poslovneža Gaberca Boris Kanduti podaljšanju pripora nasprotujeta in bosta ustrezno odgovorila tudi na zahtevo tožilstva. Poslovni dogovori ali podkupovanje? Spomnimo, Vodušek in Gaberc sta osumljena izsiljevanja vodstev podjetij Unior iz Zreč in Rhydcon iz Šmarja pri Jelšah. Oškodovancema naj bi grozila, da bosta o njiju razkrila podrobnosti v medijih, v zameno za molk pa zahtevala denar. Od predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca in direktorja Rhydcona Vinka Stiplovška naj bi Vodušek zahteval 350 tisoč evrov v gotovini ali odkup njegovih terjatev v višini 160 tisoč evrov. Kot tretjo možnost naj bi jima ponudil, da z njegovim podjetjem skleneta pogodbo o oglaševanju, vredno 360 tisoč evrov. Tako Vodušek kot Gaberc krivdo zanikata in pravita, da je šlo za poslovne dogovore. Zagrožena kazen za izsiljevanje je od enega do osmih let zapora.",0
"Cena nafte je spet padla pod rekordnih 100 dolarjev, analitiki pa napovedujejo, da se bo še zvišala. Vlagatelji ocenjujejo, da so se ameriške zaloge surove nafte pretekli teden znižale za 1,7 milijona sodov. V preteklih letih je cena nafte doživela strmo rast. V začetku leta 1999 je bilo treba za sod odšteti še manj kot 12 dolarjev. Zdaj se cena že več mesecev spogleduje z mejo 100 dolarjev za sod. V letu 2007 se je tako črno zlato podražilo za več kot 50 odstotkov. Nasprotno je dolar lani izgubil deset odstotkov vrednosti. V sredo je cena zahodnoteksaške lahke nafte v New Yorku z eno samcato transakcijo za kratek čas dosegla točno 100 dolarjev za sod 159 litrov. Mnogi menijo, da se je trgovec želel s tem le zapisati v zgodovino. Danes opoldne je bilo treba za sod, ki bo dobavljen v februarju, odšteti 99,68 dolarja. To je bilo šest centov več kot ob koncu trgovanja v sredo. Razlogi za dvig cene so po navedbah analitikov nasilje v največji afriški proizvajalki nafte, Nigeriji, nemiri v Pakistanu, šibek tečaj dolarja in strah, da zaloge ne bodo zadostile povpraševanju. K rasti cene je pripomogla tudi novica, da je več mehiških pristanišč, iz katerih izvažajo nafto, zaprtih zaradi slabega vremena. Vendar pa je ceno nafte, ki kotira v ameriški valuti, navzgor potiskal predvsem šibak dolar. Severnomorska nafta brent z dobavnim rokom v februarju se je na londonski borzi pocenila za 50 centov na 97,34 dolarja za sod. ZDA so v sredo sporočile, da ne bodo sprostile nacionalnih strateških zalog, da bi znižale ceno. Trgovci pričakujejo objavo tedenskega poročila o ameriških zalogah, po mnenju nekaterih bi lahko cena presegla 100 dolarjev, če bo poročilo pokazalo, da so se zaloge znižale bolj, kot je pričakovano. Če bo poročilo pokazalo, da so se zaloge znižale, še posebej, če bo padec večji od pričakovanj ter če upoštevamo geopolitična tveganja in padajoči dolar, bi lahko cena presegla 100 dolarjev, je dejal analitik pri singapurski družbi Purvin&Gertz Victor Shum. Strokovnjaku za nafto z nemškega Inštituta za svetovno gospodarstvo IfW Klaus-Jürgenu Gernu pa se ne zdijo absurdne iti napovedi nemškega inštituta za gospodarska raziskovanja DIW, da bo cena nafte v petih letih dosegla 150 dolarjev, v desetih letih pa celo 200 dolarjev. Dejavnik rasti cen nafte v preteklem letu je bilo povpraševanje po nafti in bencinu na Kitajskem in v Indiji, napetosti v proizvajalkah nafte Nigeriji in Iranu so povzročale negotovost vlagateljev, špekulanti pa so potiskali cene više. Del rasti naj bi bil sicer posledica špekulacij. Načeloma se ni nič spremenilo obstaja zadostna ponudba za zadostitev povpraševanja po surovi nafti, je poudarila tiskovna predstavnica združenja proizvajalcev mineralnih olj MWV Barbara Meyer-Bukow. Če se cena nafte zviša, to slej ko prej doseže potrošnika, ki mora za ogrevanje in gorivo seči globlje v žep. Vendar vse višje cene bencina dušijo potrošnjo in kupno moč - z občutnimi posledicami za konjunkturo. To se utegne še posebej množično odraziti v ZDA, ki so tako kot nobena druga industrijska država odvisne od zasebne potrošnje in surove nafte. Šibkejša konjunktura v ZDA ali celo recesija pa bi imeli vnovič močne posledice za Evropo in preostanek sveta.",0
"Množični protesti V Španiji in na Portugalskem potekajo množični protesti proti varčevalnim ukrepom tamkajšnjih vlad. V Madridu se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so se na Kolumbov trg pripeljali z vseh koncev države. K shodu pod geslom Hočejo nas uničiti. To moramo preprečiti! je pozvalo okoli 150 sindikalnih organizacij. Španski sindikati želijo doseči referendum o ukrepih, ki jih je predlagala španska konservativna vlada Mariana Rajoya. Po mnenju sindikatov so ukrepi v nasprotju s tistim, kar je Rajoy obljubljal pred lanskimi volitvami. Generalni sekretar sindikalne zveze CCOO Ignacio Fernandez Toxo je v govoru obtožil vlado, da skuša spodkopati državo blaginje. Vodja skrajno leve stranke IU Carlos Lara pa je protest označil za socialno nezaupnico vladni politiki Ne bomo dopustili, da bomo plačali račun za prevare bank. Proti Coelhovi vladi Po drugi strani se na Portugalskem s protesti krepijo tudi politični pritiski na vlado Pedra Passosa Coelha, ki mu opozicijski socialisti grozijo z vložitvijo nezaupnice. Glavna portugalska opozicijska Socialistična stranka je odrekla podporo varčevalnim ukrepom desnosredinske Coelhove vlade in jih označila za nemoralne . Socialisti so napovedali glasovanje proti predlogu proračuna za prihodnje leto in vložitev nezaupnice proti Coelhu. Protesti proti varčevalnim ukrepom so na Portugalskem izbruhnili že v petek, za danes pa je udeležbo v skupno 25 mestih v državi potrdilo okoli 47.000 tisoč ljudi. Toda portugalska vlada namerava vztrajati in napoveduje sprejetje ukrepov tudi brez podpore opozicije. Namerava povečati davke na plače in kapitalske dobičke, znižati pokojnine in odprodati več državnega premoženja ter tudi povišati socialne prispevke delavcev, ob tem pa znižati prispevke delodajalcev.",0
"Za premoženje bodo najbrž iztržili le polovico ocenjene vrednosti Premoženje našega največjega propadlega gradbenega podjetja SCT-ja je bilo že tretjič na dražbi, a je bilo zanimanje za zemljišča, objekte in opremo borno. Stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič je tokrat kupcem ponudil za 15 milijonov evrov zemljišč, objektov in opreme, a zaradi slabega zanimanja pričakuje le 200 tisoč evrov izkupička. Le redki so danes dvigovali kartončke na kar osmih dražbah premoženja propadlega gradbenega podjetja, največkrat za stroje in opremo. Nepremičnine tudi tokrat niso zanimale skoraj nikogar. Samski dom na Šmartinski cesti v Ljubljani je stečajni upravitelj prodajal že drugič. A stavbe znova ni želel kupiti nihče, čeprav so ceno spustili kar za polovico - na 1,15 milijona evrov. Cena je očitno še previsoka, potencialnih kupcev je bilo ker nekaj, ampak so vsi povedali, da po tej ceni niso pripravljeni kupiti, je pojasnil Benigar Tošič. Brez uspeha so ponujali tudi zemljišča in objekte na Brdu pri Ljubljani in v Mengšu, poslovne prostore v Mariboru. Od ponujenega premoženja, vrednega 15 milijonov evrov, so prodali le za tisoč evrov opreme, strojev in gradbenih kontejnerjev. Težko bo šlo za več kot polovico Od začetka stečaja je stečajni upravitelj tako prodal za približno osem milijonov evrov premoženja, preostalo ga je še za več kot 50 milijonov. Za več kot polovico ocenjene vrednosti ne bomo mogli prodati, se pravi, če so ocenjene na 50 milijonov, bi bil realen izkupiček letos lahko 25 milijonov, je ocenil stečajni upravitelj Denar od nepremičnin bodo dobili upniki, ki imajo na njih hipoteke - predvsem banke. Denar od prodaje premičnin pa gre tudi za poplačilo delavcev. Do zdaj so dobili približno 900.000 evrov, še enkrat toliko naj bi jih septembra. Jasmina Jamnik, TV Dnevnik",0
"To pravi eden izmed bralcev Financ ob vprašanju, ali podpirate novo dokapitalizacijo NLB. Anketa je sicer pokazala, da ji bralci večinoma sploh niso naklonjeni Rezultati ankete ""Država nikoli ni dober gospodar. Ker nima konkurence, je monopolist in kot taka neekonomična, toga, počasna in neučinkovita,"" je povedal bralec Jackk, ko smo spraševali, ali podpirate novo dokapitalizacijo NLB. Ena izmed možnosti je namreč bila, da denar zagotovi država. Država bo najbrž zmanjšala delež v NLB Največja domača banka mora sicer do konca leta zbrati 250 milijonov evrov svežega denarja, vendar pa je vlada po besedah premierja Boruta Pahorja ""tik pred dogovorom s KBC"", da ta prevzame večinski delež NLB. Država naj bi po dokapitalizaciji delež v NLB tako zmanjšala z 51 na 25 odstotkov in eno delnico, kar ji omogoča statutarno blokado pri, denimo, nezaželenih ali za državo škodljivih spremembah statuta, lahko preberemo v članku Bo Komarjeva ubogala, da ne sme dokapitalizirati NLB? Bralci dokapitalizacije sploh ne podpirajo V anketi z vprašanjem ""Ali podpirate novo dokapitalizacijo NLB?"" je sicer sodelovalo 1.006 bralcev, 59,2 odstotka jih je izbralo odgovor ""Ne"". Skoraj 37 odstotkov jih je za to, da 250 milijonov zagotovi belgijska KBC, le štirje odstotki pa so za to, da banko dokapitalizira država.",0
"Družbe so že napovedale pritožbo ATVP je Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Radenski in Infond Holdingu posredoval odločbo o prekrških in jim skupaj naložil 670.000 evrov kazni. Agencija za trg vrednostnih papirjev je v odločbi plačilo globe naložila tudi odgovornim osebam omenjenih podjetij. Tako pravne kot odgovorne osebe so že napovedale, da se bodo zoper odločbo ATVP-ja pritožile. Kot so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Pivovarne Laško, ATVP omenjenim podjetjem in njihovim odgovornim osebam očita usklajeno delovanje s ciljem pridobiti in utrditi nadzor nad Mercatorjem. Družbe prestopile prevzemni prag To naj bi izhajalo iz časovnega obdobja pridobivanja delnic in velikosti pridobljenih deležev v tem obdobju. Odločba ATVP-ja temelji tudi na drugih okoliščinah v zvezi s pridobitvami delnic Mercatorja, ki kažejo na skupni namen. 14. septembra 2007 so omenjene pravne osebe skupaj postale imetnice 1.820.141 delnic Mercatorja z glasovalno pravico, kar predstavlja 48,339-odstotni delež. S tem naj bi družbe skupaj dosegle prevzemni prag in bile zavezane dati prevzemno ponudbo za Mercator. Glede na ugotovitev ATVP-ja morajo Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Infond Holding v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe plačati vsak po 170.000 evrov kazni, Radenska pa 160.000 evrov. ATVP je denarne kazni naložil tudi Bošku Šrotu, Dušanu Zorku in Matjažu Rutarju vsakemu po 5.000 evrov ter Tomažu Blagotinšku 4.000 evrov. Omenjene pravne in odgovorne osebe bodo zoper odločbo ATVP-ja vložile zahtevo za sodno varstvo okrajnemu sodišču za prekrške, navajajo v Laškem in dodajajo, da vložena zahteva za sodno varstvo zadrži plačilo globe.",0
"Ljubljana - Upravi propadlega cerkvenega holdinga Zvon Dva, v kateri sta bila Ljubo Peče in Franc Ješovnik, se obeta odškodninski zahtevek. Upniški odbor družbe, ki je v stečaju od lanskega januarja, je namreč stečajni upraviteljici Vidi Gaberc podal soglasje k pripravi takšnega zahtevka. Stečajna upraviteljica je predlog upniškemu odboru pripravila na podlagi ugotovitve poročila družbe BDO Svetovanje iz sredine lanskega leta. To je med drugim pri prevetritvi morebitnih elementov odškodninske odgovornosti uprave ugotovilo, da obstaja možnost te odgovornosti zaradi nepravočasne razglasitve insolventnosti. Poleg tega obstaja možnost za odškodninsko odgovornost uprave na podlagi ugotovitev, da je uprava domnevno ravnala v nasprotju z določbami zakona, da ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani, izhaja iz poročila. Na seji upniškega odbora, v katerem so največji upniki holdinga, in sicer NLB, Gorenjska banka, Abanka, NKBM, Gospodarstvo rast v stečaju, Banka Celje in Hypo Alpe Adria Bank, so konec februarja soglašali tudi s predlogom, da se na javni dražbi proda solastniški delež Zvona Dva Holdinga na nepremičninah v katastrski občini Koper po izklicni ceni skoraj 1,8 milijona evrov neto. Kot je razvidno iz današnje objave na Ajpesu, je upniški odbor soglašal še s predlogom prodaje delnic sklada Adriatic Fund po izklicni ceni pol milijona evrov ter s prodajo delnic, ki so lasti dolžnika, v številnih družbah, med njimi v Cinkarni Celje, Cetis Grafu, Elektru Celje in Elektru Ljubljana.",0
"Letalsko industrijo je kriza močno prizadela, okrevanje pa bo trajalo več let. Podobne težave so imeli tudi po terorističnih napadih na ZDA, a je bilo gospodarstvo v boljšem stanju. Letalski prevozniki, ki zaradi svetovne gospodarske krize beležijo nemalo težav, v zadnjem obdobju poročajo o izboljšanju razmer. Toda povsem si bodo opomogli šele v treh, štirih letih, opozarja predsednik Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov IATA Giovanni Bisignani. Najhuje je mimo, toda okrevanje bo dolgotrajno, je dejal. Letalska industrija je za letos napovedala padec prihodkov v višini 80 milijard dolarjev, s 535 milijard v letu 2008 na 455 milijard v letošnjem letu. S tolikšnim padcem prihodkov se ne bo lahko spopasti. Potrebna bodo tri, štiri leta, da bodo letalski prevozniki dosegli nekdanje ravni, je zatrdil Bisignani. Predsednik IATA je ob tem spomnil na krizo, v kateri se je letalska industrija znašla po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001, a so se z njo spopadli ob razmeroma ugodnih razmerah na trgu. Zdaj pa je svetovno gospodarstvo v zelo neugodnem položaju, je dodal.",0
"Postopek vključitve bo potekal daleč od medijskih luči Twitter je napovedal, da bodo njegove delnice kmalu začele kotirati na borzi. Po lanski priključitvi Facebooka na borzo gre za enega najtežje pričakovanih prihodov. Predali smo potrebne dokumente za prvo javno ponudbo delnic, so, pričakovano, s tvitom sporočili iz podjetja, ki so ga leta 2006 ustanovili Jack Dorsey, Biz stone in Evan Williams. Vrednost podjetja je ocenjena na več kot deset milijard dolarjev. Podatki o datumu vstopa in ceni delnic za zdaj ostajajo skrivnost. Po oceni marketinškega svetovalnega podjetja eMarketer naj bi imel Twitter letos 583 milijonov dolarjev prihodkov od oglaševanja, kar je njegov glavni vir prihodkov, poroča BBC. Postopek bo potekal tajno Zdaj, ko je podjetje vložilo potrebne dokumente pri komisiji za vrednostne papirje in borzo SEC, je vstopilo v t. i. tiho obdobje, ko ne sme imeti stikov z mediji. Lani je bila namreč sprejeta zakonodaja, ki omogoča, da poteka vstop na borzo za podjetja, ki imajo manj kot milijardo dolarjev prihodkov, proč od medijske pozornosti. Twitter je tako še zadnje razvito družbeno omrežje, ki vstopa na borzo, potem ko na njej že kotirajo delnice Facebooka in Linkedina. Facebookove delnice so po lanskem uspešnem kotiranju na borzi močno izgubljale vrednost, negativen trend pa se je obrnil šele letos poleti. Analitiki ocenjujejo, da se bo moral Twitter še naprej posvečati inovacijam, predvsem pa bo moral poskrbeti, da bodo njegovi uporabniki še naprej aktivni.",1
"Ljubljana - Razkritje v Dnevniku, da je ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča od uprave Abanke Vipe zahtevalo podatke o kreditni izpostavljenosti in depozitnih vlogah posameznih komitentov, je včeraj naletelo na zgrožen odziv več bančnih in pravnih strokovnjakov. ""To je dejanje, ki si ne zasluži komentarja. Gre za višek nesramnosti oziroma neumnosti. Do zdaj je v državi kljub vsemu še vedno obstajalo zaupanje v banke, zdaj pa se to očitno začenja rušiti,"" je bil oster starosta slovenskega bančništva, dolgoletni član sveta Banke Slovenije in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, dr. Ivan Ribnikar. Do zahteve Šušteršiča oziroma državnega sekretarja Dejana Krušca je bil kritičen tudi profesor na ljubljanski pravni fakulteti, dr. Miha Juhart, ki opozarja, da ministrstvo za finance sploh nima nobene pravne podlage za takšne zahteve. ""Neposredno ministrstvo za finance od nobene banke ne sme zahtevati takšnih podatkov, tudi sicer pa mora biti dostop do teh podatkov zelo omejen na pristojne organe, se pravi Banko Slovenije, davčni urad in organe pregona,"" še pojasnjuje Juhart. ""Gre za nezaslišano dejanje ter za odvod od vseh običajnih zakonskih praks. Bistvo bančništva je zaupanje, in če bomo porušili zaupanje, bodo posledice katastrofalne,"" opozarja tudi nekdanji član Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države Marko Golob. Kot pojasnjujejo na Banki Slovenije pod vodstvom guvernerja Marka Kranjca, lahko banka zaupne podatke o posameznih komitentih posreduje le ob pogojih, ki jih določa 215. člen zakona o bančništvu, se pravi, če komitent banke na to izrecno pisno pristane. Ob tem še dodajajo, da lahko ministrstvo za finance zaupne podatke pridobi od Banke Slovenije, ""če te informacije potrebuje za izvajanje zakonov in v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti"". ""O tem stališču smo seznanili tudi ministra za finance,"" so nam še povedali na Banki Slovenije, kjer pa na vprašanje, kako bodo zaradi kršitve zakona o bančništvu ukrepali, niso odgovorili. Da je ministrstvo prekoračilo svoja pooblastila, se očitno zavedajo tudi v Abanki, kjer ministru zahtevanih podatkov niso želeli razkriti. ""Abanka pri posredovanju podatkov upošteva določila zakona o bančništvu in pravila dobre bančne prakse, ki podatke o komitentih in njihovem poslovanju varuje kot poslovno skrivnost,"" so nam povedali v banki, ki jo vodi Jože Lenič. Ali so o zahtevi ministrstva že obvestili nadzorni svet in Banko Slovenije, na Abanki niso pojasnili. ""Z vidika varstva osebnih podatkov poudarjam, da mora imeti Abanka Vipa za vsako posredovanje osebnih podatkov zakonski temelj. Prav tako mora zakonski temelj za pridobitev izkazati ministrstvo, ki za osebne podatke prosi. V konkretnem primeru takšnega temelja nismo našli,"" pojasnjuje namestnica informacijske pooblaščenke Rosana Lemut Strle in opozarja, da Abanka Vipa sploh ni zavezanec po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Na ministrstvu za finance zahtevo za pridobitev podatkov o kreditni izpostavljenosti in obsegu varčevalnih vlog po posameznih komitentih upravičujejo s tem, da želijo preprečili odliv proračunskega denarja in potencialne negativne posledice za proračun. Če namreč lastniki Abanke ne bi dokapitalizirali, bi morala v banko vstopiti neposredno Republika Slovenija, še pojasnjujejo na ministrstvu. V tem primeru bi lastniki državi po mnenju Lemut-Strletove sicer morali dati finančne podatke o izpostavljenosti banke, ""nikakor pa ne osebnih podatkov o komitentih posameznikih, njihovih varčevalnih vlogah in obveznostih"".",0
"Takšna združenja obstajajo povsod po svetu in omogočajo hitrejši pretok informacij, boljše sodelovanje, spoznavanje novih ljudi, obstoj združenja opravičuje Miro Senica ""Na koncu vselej zmaga tisti, ki dela pošteno,"" pravi odvetnik Miro Senica ""Mreženje je bilo v medijih stigmatizirano podobno kot beseda tajkun, pa kar koli že ta v slovenskem novoreku pomeni,"" v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo razloži odvetnik in partner notranje ministrice Katarine Kresal Miro Senica. ""Če je kdo v nekem &",1
"Turizem naj bi reševal proračunski primanjkljaj Na Hrvaškem so se sprijaznili, da bo letošnja turistična sezona slabša od lanske. Sprejemljive bodo celo izgube do deset odstotkov. Predstavnik hrvaškega društva hotelskih delavcev Franco Palma je prepričan, da se bodo izognili katastrofi, in napoveduje, da bodo izgube v primerjavi z lani od pet do deset odstotkov. Hrvaško naj bi letos obiskalo od pol milijona do 1,1 milijona turistov manj kot lani, prenočitev pa naj bi bilo za od 2,8 do 5,7 milijona manj. Sicer pa izgube niso povsod enake, severni del obale je bolje obiskan od južnega. V Istri so v prvi polovici leta našteli za tri odstotke manj prenočitev. Največ turistov s tradicionalnih trgov Hrvaška je vrhunec sezone v začetku julija začela s približno 50.000 turistov manj kot v istem obdobju lani, poroča Večerni list. Največ gostov je še vedno s tradicionalnih hrvaških turističnih trgov, iz Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije. Najslabše stanje je v hotelih, v katerih je tudi za petino manj gostov kot lani. Zdaj večina poskuša dobiti goste s popusti, sicer pa je zdaj tudi 20-odstotno znižanje cen manj koristno, kot je bilo petodstotno pred meseci, pravi direktor nemškega turističnega operaterja ID Riva Selimir Ognjenović. Turizem ne more rešiti primanjkljaja Težko turistično sezono so na Hrvaškem predvideli, zato so v turistični kampanjo vložili 27 milijonov evrov, trikrat več kot lani. Leta 2008 so od turizma zaslužili 7,4 milijarde evrov, letos pa bo po mnenju analitikov dohodka od turizma za okoli 300 milijonov evrov manj. Hrvaška javnost pričakuje, da bo turizem rešil proračunski primanjkljaj, a minister za turizem Damir Bajs opozarja, da 15- ali 16-odstotni delež turizma v BDP-ju ne more rešiti proračuna v celoti. Ob polletju je bil turizem za 4,4 odstotke slabši kot lani, celotno gospodarstvo pa je imelo 6,7-odstotni padec.",0
"Ljubljana - Podobno kot v prejšnjih letih se je tudi letos drugo četrtletje izkazalo kot neugodno za prodajo časopisov. Prodana naklada se je vsem trem dnevnoinformativnim časopisom znižala. Najmanjši upad prodane naklade je zabeležil Dnevnik, sledi Večer, največ pa je prodana naklada ponovno upadla Delu. Dnevnik je od aprila do junija v povprečju kupilo 47.125 bralcev, kar je 1738 bralcev manj kot v prvem četrtletju letošnjega leta. Kljub vsemu je upad prodaje v neugodnem tretjem četrtletju nekoliko nižji kot lani, pa tudi na letni ravni je Dnevniku prodana naklada upadla zgolj za nekaj več kot petsto izvodov. Od aprila do junija se je za nakup časnika Večer v povprečju na dan odločilo tisoč ljudi manj, kot četrtletje pred tem, na letni prodaji pa se je prodana naklada Večeru znižala za okoli 1300 izvodov. Najbolj je prodana naklada ponovno upadla Delu, v primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem se mu je prodaja znižala za malo več kot dva tisoč izvodov, na letni ravni pa se je za nakup Dela odločilo nekaj več kot 5500 kupcev manj. Prodana naklada se je malo znižala tudi poslovnemu dnevniku Finance. V zadnjih dveh letih so se učinki pojava novih medijev, interneta in brezplačnikov pokazali pri prodaji dnevnega časopisja. Medtem ko so še pred dvema letoma v drugem četrtletju Dnevnik, Večer in Delo ter Finance skupaj prodali več kot 180.000 izvodov, se je številka v letošnjem drugem četrtletju močno približala 160.000. Močno je upadla predvsem kolportažna prodaja, s 27.918 v letu 2005 na 19.541 izvodov v letošnjem drugem četrtletju. Obenem pa rast naročnikov Dnevnika in Financ ni zadostovala za nadomestitev upada naročnikov Dela in Večera.",0
"Ljubljana - Uprava Zavarovalnice Triglav si je za leto 2011 zastavila cilj, da njena skupina letos zbere 1,03 milijarde evrov premije, dobiček pa preseže 54 milijonov evrov. Čisti odhodki za škode naj bi znašali dobrih 625 milijonov evrov, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Zavarovalnice Triglav. Skupina Triglav je navzoča v sedmih državah in na osmih trgih. Kljub finančno-gospodarski krizi posluje dobro in stabilno, kar dokazuje tudi bonitetna ocena A s stabilno srednjeročno napovedjo, ki ji jo je podelila bonitetna agencija Standard & Poor's Ratings Services, zagotavljajo v največji slovenski zavarovalnici. V prvih šestih mesecih lani je skupina Triglav ustvarila skoraj 18 milijonov evrov dobička in sploh prvič v zgodovini ustvarila dobiček iz osnovne dejavnosti. V devetmesečju pa je čisti dobiček znašal 32 milijonov evrov in je bil za 14 odstotkov višji kot leto prej. Skupina Triglav je lani do konca septembra obračunala skoraj 567 milijonov evrov zavarovalne premije. Kombiniran količnik korporacije, ki dokazuje dobičkonosnost iz osnovne dejavnosti, bo znašal 97,7 odstotka, stanje kapitala na 31. december 2011 pa dobrih 606 milijonov evrov, napovedujejo v zavarovalnici. ""Strategija skupine Triglav do leta 2013 je usmerjena k zmerni širitvi poslovanja s poudarkom na dobičkonosnosti,"" je povedal predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec. Med cilji do konca strateškega obdobja je izpostavil 10-odstotno dobičkonosnost kapitala, 1,1 milijarde evrov zavarovalne premije ter dobičkonosno poslovanje vseh hčerinskih družb. Med za letos načrtovanimi ukrepi skupine pa je izpostavil razvoj ključnih in alternativnih prodajnih poti, širjenje ponudbe paketnih ali kombiniranih produktov, izboljšanje procesa reševanja škod, krepitev prisotnosti v regiji in celovit koncept upravljanja korporativne družbene odgovornosti.",1
"Situacija v državi je težka oz. težja, kot je bila pred letom, in lažja, kot bo čez eno leto, če ne bomo nič naredili, pravi premier Janez Janša. Če pa bomo sprejeli načrtovane ukrepe, je po njegovih besedah napoved Umarja o vnovični gospodarski rasti v letu 2014 uresničljiva. ""Slovenija je od začetka krize v letu 2009 v padanju in to padanje še vedno zaustavljamo. Ni mogoče iz prostega padanja preiti v rast,"" je v pogovoru za Pop TV dejal Janša. Kljub temu da so z zakonom za uravnoteženje javnih financ proračunski primanjkljaj zmanjšali za polovico, se mora država tudi v letošnjem letu zadolževati. Če bi bile prejšnje ekipe v redu, ne bi bilo potrebnih sorodnikov Odgovarjal je tudi na očitke o zaposlovanju sorodnikov in pojasnil, da gre za zaposlitve za določen čas. Poudaril je, da si mora vsak minister in predsednik vlade, ki nastopi mandat, sestaviti svojo ekipo. ""Če bi bile prejšnje ekipe v redu, ne bi imeli predčasnih volitev,"" je izpostavil. Po njegovih besedah je Slovenija od padca bonitetnih ocen avgusta dala nekaj zelo jasnih signalov, zaradi katerih se je njen položaj izboljšal. Od tega, kaj bo DZ sprejel prihodnji teden - v obravnavi sta zakona o sanaciji bank in o državnem holdingu - pa bo po njegovih besedah v veliki meri odvisno, ali se bo naš položaj tako izboljšal, da oktobra s tem ne bo problemov. Poseči bo treba v javni sektor Koliko ljudi bo odpuščenih v javnem sektorju, Janša danes še ni mogel povedati. Pojasnil je, da proračun le določi razporeditev odhodkov, med drugim tudi maso denarja za plače. Od tega, kolikšna bodo ta sredstva, pa je tudi odvisno, kolikšne bodo plače v tistih delih sistema, ki se financirajo iz državnega proračuna, in koliko ljudi bo lahko zaposlenih. Pri tem je Janša opozoril, da je v času krize zaposlenost v gospodarstvu padala, v javnem sektorju pa se je povečevala. To po njegovih besedah ne bi bilo narobe, če bi imeli gospodarsko rast in bi to lahko plačali. A denarja zmanjkuje, rezerv na ostalih proračunskih postavkah praktično ni več. Poseči bo treba tudi v to postavko, je pa mogoče poiskati rezerve tudi pri drugih stroških dela, ne le odpuščanju, je dejal Janša. Opozoril pa je, da pa je to odvisno tudi od podsistema do podsistema, so deli javnega sektorja, kjer je število zaposlenih morda celo premajhno in so deli, kjer je to število bistveno višje, kot je bilo pred desetletjem, ko so stvari ravno tako funkcionirale. Zdaj predlagana pokojninska reforma je drugačne od prejšnje, temelji na predlogu sindikatov, dvig pokojninske dobe za pet let že sam po sebi rešuje pokojninsko blagajno za nekaj let, so pa predlagani še drugi ukrepi, med drugim ""očiščenje"" pokojninske blagajne, je rešitve povzel premier. Verjame v slabo banko",0
"V soboto se izteka rok za poplačilo delavcev Gradve Zaposleni v Vegradu so konec preteklega tedna prejeli še del marčevske plače. Proizvodni delavci so prejeli še 300 evrov plače, režijski delavci pa prvih 700 evrov. Zaposleni v proizvodnji so pred tednom in pol prejeli 200 evrov in so tako skoraj poplačani, režijski delavci pa še ne. Ker pristojni v Vegradu in predstavniki sindikata niso bili dosegljivi, še ni znano, ali se vodstvo družbe s sindikatom dogovarja tudi glede morebitnega zamika izplačila aprilskih plač. V soboto se bo iztekel tudi rok, do katerega bi morale biti zaposlenim v Vegradovem hčerinskem podjetju Gradve izplačane tudi lani neizplačane plače, kar je nekaj zaposlenih doseglo s protestom v prostorih Vegradove uprave pretekli mesec. Če se to ne bo zgodilo, se bodo delavci vrnili v Velenje. Zamude pri izplačevanju plač so za Vegradove delavce postale že stalnica, saj se podjetje že več mesecev spopada z likvidnostnimi težavami. Te naj bi rešili v skladu s sporazumom o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe, ki so ga podpisali Vegrad, ključni lastniki in banke. Junija naj bi izpeljali tudi skupščino družbe, na kateri bi lastniki odločali o povečanju kapitala družbe z svežim denarnim tokom in preoblikovanjem terjatev. Dogovori z dobavitelji o tem še potekajo.",0
"Ljubljana - Objava münchenskega inštituta za gospodarske raziskave (IFO) o tem, da se je gospodarsko zaupanje v Nemčiji močno znižalo, je povzročila, da je evro proti dolarju ponovno izgubil na vrednosti. Tečaj se je včeraj znižal z 1,4754 na 1,4584 dolarja za evro, kar je najnižja vrednost v več kot šestih mesecih. IFO ugotavlja, da se je kazalec gospodarskega zaupanja v primerjavi z julijem znižal za 2,7 odstotka, na 94,8 točke, kar je povzročilo nove skrbi, da bo največje evropsko gospodarstvo padlo v recesijo. Strah pred recesijo v EU še naprej znižuje vrednost evra, saj je slednji na najnižji vrednosti v zadnjih treh mesecih tudi do japonskega jena. Po pojasnilih Marka Kneza, vodje oddelka trgovanja s finančnimi inštrumenti v Banki Celje, so bila v prvi polovici leta v tečaju že všteta slabša pričakovanja za ameriško gospodarstvo in nekoliko boljša za Evropo, ki je bila v prvih mesecih videti imuna na težave po svetu, zato se je evro krepil proti dolarju. Ko so se v Evropi začeli kazati negativni trendi - poleg Nemčije sta krčenje gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju doživeli tudi Francija in Italija, medtem ko sta Danska in Estonija že uradno v recesiji - se je dolar začel krepiti proti evru.",0
"Veljati začne novela zakona o dohodnini, v skladu s katero bodo lahko samostojni podjetniki že pri dohodnini za leto 2008 uveljavljali znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov. Samostojni podjetniki bodo lahko že pri odmeri dohodnine za leto 2008 uveljavljali znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva. Doslej je ta olajšava znašala 20 odstotkov naložbe. Hkrati se ukinja omejitev v absolutnem znesku, tako da bo olajšavo mogoče izkoristi vse do višine davčne osnove in ne več le do po 10.000 evrov v dveh zaporednih letih, in sicer še v petih letih po letu vlaganja. Paket ukrepov vlade za blažitev posledic finančne krize je vreden 800 milijonov evrov. Da bo zavezanec lahko uveljavljal omenjeno olajšavo, mu ne bo treba več za polni delovni čas zaposlovati vsaj enega delavca. Naložbena olajšava se zvišuje tudi za kmete. Vlada podpira zvišanje investicijskih olajšav za najmanjše, da bi jim tako olajšali prehod skozi prvega pol leta, ko bo verjetno recesijski pritisk še trajal, je ob sprejemanju novele zakona v DZ povedal finančni minister Franc Križanič. Paket ukrepov Predvidoma že za januar je Križanič napovedal nov paket ukrepov, s katerim bodo podobne olajšave uvedli tudi za nekatere družbe z omejeno odgovornostjo. Če bi želeli zvišati naložbene olajšave za celotno gospodarstvo in še znižati splošno davčno stopnjo pri davku od dohodkov pravnih oseb, pa bi potrebovali 400 milijonov evrov, vendar bi bili s tem po Križaničevih besedah vsi ostali ukrepi neizvedljivi. Paket ukrepov vlade za blažitev posledic finančne krize je vreden 800 milijonov evrov, vanj pa poleg sprememb pri dohodnini med drugim sodijo še spremembe pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb. Novela zakona o davčnem postopku, ki prav tako začenja veljati danes, določa, da se bo pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2009 upoštevala stopnja davka, ki bo veljala prihodnje leto to je 21 odstotkov, in ne letošnja, ki znaša 22 odstotkov. Zavezanci za ta davek bodo tako lahko prihodnje leto plačevali akontacije v zmanjšani višini. Z novelo zakona o davčnem postopku se poleg tega na novo določa odpis davka pri stečajih in prisilnih poravnavah, uvaja osebno vročanje odločb v določenih primerih, davčna uprava pa zavezancem, katerih dohodki v posameznem letu ne presegajo zneska splošne olajšave, ne bo več izstavila informativnega izračuna dohodnine. Več na Cekin.si tudi z davčnim koledarčkom Zadnji dan za upravičence do donacij Manj davkov za samostojne podjetnike",1
"Revizor CPM in Vegrada se je znašel v postopku zaradi telovadbe z bilancami Obstaja več razlogov za sum, da se je Cestno podjetje Maribor (CPM) junija lani zahteve za stečaj, ki jo je vložil Nogometni klub Ptuj, rešilo tudi s pomočjo revizorja, poroča danes Dnevnik. Revizor Marko Koleša, direktor družbe Renoma , je potrdil bilanco podjetja med lanskim januarjem in aprilom. Ta pa je popolnoma drugačna od bilance med majem in septembrom, ki jo je podjetje vložilo v postopku prisilne poravnave. To bi lahko dokazovali podatki iz bilance stanja na dan 30. april, ki jo je mariborski gradbinec pred obravnavo predloga za njegov stečaj predložil tamkajšnjemu okrožnemu sodišču. Ti se pomembno razlikujejo od podatkov iz bilance na dan 30. september, ki jo je CPM istemu sodišču pred kratkim predložil v okviru predloga za začetek prisilne poravnave. Če gre namreč verjeti obema bilancama, se je krvna slika mariborskega gradbinca zgolj v petih mesecih drastično poslabšala, pri čemer vsaj iz javno znanih dejstev ni jasno, zakaj. Oba dokumenta je pregledal pooblaščeni revizor Marko Koleša, ki je po naših informacijah zaradi podobnih neskladij pri bilancah Vegrada , kjer je kapital v šestih mesecih zgrmel navzdol za 90 milijonov evrov, v nadzornem postopku Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. Na slednje je bralce Financ že avgusta lani na to v svojem blogu opozoril blogger Tadej Kotnik a.k.a. TadejK. V obdobju petih mesecih izguba v nebo, kapital pa v minus Poleg tega, da je višina kapitala CPM v tem obdobju padla za 29 milijonov evrov, je podjetje, ki je v prvih štirih mesecih leta 2009 ustvarilo ""le"" 1,3 milijona evrov izgube ob domala nespremenjeni dinamiki prihodkov v prihodnjih petih mesecih ustvarilo kar dobrih 25 milijona evrov ""minusa"". Ali drugače: če je CPM med lanskim januarjem in aprilom 1,3-milijonsko izgubo beležil pri prihodkih v višini 20 milijonov evrov, je mariborsko podjetje v naslednjih petih mesecih ob 30 milijonov evrov prihodkov uspelo ustvariti 25 milijonov evrov izgube. ""Res je težko verjeti, da se lahko podjetje dobrega zdravja kar tako čez noč znajde na smrtni postelji,"" je neskladje podatkov v bilancah, ki smo mu jih dali na vpogled, komentiral eden od poznavalcev revizorske stroke, ki je želel ostati neimenovan. Pri vprašanju, ali so v CPM konec lanskega aprila z lansko bilanco preslepili sodišče, ki je zaradi tega predlog ptujskih nogometašev za stečaj podjetja zavrnilo, je morda ključen podatek, da je obe bilanci revidiral isti revizor, Marko Koleša iz Renome. Ta je kot pooblaščeni revizor pregledal tudi zadnje letno poročilo CPM za 2009. Čeprav je imelo podjetje konec tega leta le še osem milijonov evrov kapitala, pred podpisom pogodbe za gradnjo predora Markovec pa ga je njegovo boniteto dodatno preverjalo vodstvo Darsa, se Koleši v mnenju k poročilu očitno ni zdelo vredno opozoriti na tveganja, povezana s prihodnostjo podjetja. Zapisal je le, da so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja CPM.",0
"Volkswagen je s sindikati dosegel dogovor, da do 2014 v Nemčiji ne bodo odpuščali delavcev. A v istem času se mora storilnost dvigniti za 10 odstotkov. Zaposleni se bodo tako bolj posvečali razvoju. Zaposleni v nemških obratih Volkswagna so varni pred odpuščanjem do 2014. Uprava največjega evropskega proizvajalca avtomobilov Volkswagen VW in sindikata IG Metall sta ta teden dosegla dogovor, v skladu s katerim bo podjetje do konca 2014 ohranilo vseh 99.000 delovnih mest v proizvodnih obratih v Nemčiji. S tem sta kljub še vedno negotovim razmeram v avtomobilski industriji podaljšala socialni pakt, ki velja do 2011. Dogovor pa obenem predvideva dvig storilnosti v Volkswagnovih nemških tovarnah. Ta naj bi se v obdobju med 2011 in 2014 povečala za deset odstotkov letno. Uprava in sindikat sta se poenotila tudi glede tega, da bo podjetje po koncu vajenskega obdobja vseh 1400 trenutnih vajencev zaposlilo za nedoločen čas, obenem pa bodo v VW oblikovali tudi poseben inovacijski sklad za krepitev konkurenčnosti tudi na področjih zunaj avtomobilske proizvodnje. Vanj naj bi se letno nateklo za 20 milijonov evrov. Zaposleni se bodo bolj posvečali razvoju V družbi poudarjajo, da se bosta v skladu z dogovorom okrepila tako konkurenčnost kot učinkovitost družbe, saj naj bi bolje organizirali delo in poenotili ter poenostavili proizvodne procese. Zaposleni naj bi se tako v večji meri posvetili razvoju in aplikaciji novih materialov in razvoju električnega avtomobila. VW se je v primerjavi s konkurenco v času krize sorazmerno dobro odrezal, na domačem trgu pa je s svojo široko paleto vozil tudi dobro izkoristil učinke subvencij za zamenjavo starega avtomobila z novim, okolju prijaznejšim. Po poteku te subvencijske sheme v podjetju sedaj pričakujejo precejšnje zmanjšanje prodaje na evropskem trgu, medtem ko še vedno napovedujejo hitro rast na azijskih trgih, še posebej na Kitajskem, in povratek k rasti v ZDA.",1
"Proizvajalec računalniške opreme krepko presegel pričakovanja analitikov, saj je ustvaril 600 milijonov evrov dobička Ameriški računalniški proizvajalec Dell je v tretjem četrtletju svojega fiskalnega leta, ki se je končalo 29. oktobra, ustvaril 600 milijonov evrov čistega dobička, poroča Reuters. Lansko leto je imel v istem obdobju 246 milijonov evrov dobička. Prihodke povečal za petino Z zabeleženim 19-odstotnim povečanjem prihodkov na 11,24 milijarde evrov je nekoliko zaostal za napovedmi analitikov, ki so pričakovali prihodke v višini 11,53 milijarde evrov. Kljub nižjim prihodkom od pričakovanih pa se je dobiček podjetja povzpel predvsem zaradi nižjih cen računalniških komponent, kot so monitorji in trdi diski. Proizvajalec osebnih računalnikov, ki si z Acerjem deli drugo mesto na svetovnem trgu proizvodnje računalnikov si je močno povišal tudi maržo, ki je narasla iz 17,5 na 20 odstotkov. Podjetja več investirajo v posodobitev računalniških sistemov Kot pojasnjujejo v vodstvu Della, gre izboljšane rezultate pripisati temu, da so podjetja in organizacije začeli več sredstev namenjati za zamenjavo stare z novo tehnološko opremo. V času krize so namreč naložbe v nakup nove opreme zastale, zato so sedaj ti toliko bolj nujni. Medtem ko korporacije nadgrajujejo svojo starajočo računalniško opremo, se prodaja v Dellu dviguje za 27 odstotkov, saj se ugodno povpraševanje po osebnih računalnikih, strežnik in omrežjih nadaljuje. »Priča smo stabilnemu tržnemu povpraševanju in ugodnim trendom na trgu računalniških komponent, tako da pričakujemo nadaljnjo uspešno poslovanje v naslednjem tromesečju,« je prepričan finančni direktor družbe, Brian Gladden.",1
"Kramar lahko zahteva še 384.000 evrov Kramarjeva zgodba bo dobila sodni epilog, kakšen bo, pa bo odvisno tudi od podpisanih pogodb, je dejal finančni minister. Sicer pa naj bi Kramar lahko zahteval še 384.000 evrov odškodnine. Ministrstvo je kot lastnik že zahtevalo osrednje podatke, ki nam bodo predloženi na skupščini, je dejal Franc Križanič. Na osnovi tega bomo zahtevali od uprave, verjetno vsaj od novega predsednika uprave, da ukrepa ustrezno in zahteva vračilo , je še dodal finančni minister. Sicer pa naj bi nekdanji predsednik uprave NLB-ja Marjan Kramar po zadnjih podatkih od svojega nekdanjega delodajalca zahteval še okoli 384.000 evrov odškodnine, ker ga nadzornki niso pravočasno obvestili, ali ga bodo znova imenovali za predsednika uprave. V pogodbi je namreč določeno, da ga mora nadzorni svet v roku šestih mesecev pred iztekom mandata obvestiti o tem. Če pa NLB zamuja z izpolnitvijo te obveznosti, mu mora izplačati pavšalno odškodnino v višini 24 mesečnih bruto plač. Ker je bila njegova bruto plača 16.000 evrov, je ta znesek še dodatnih 384.000 evrov. Poleg tega pa je iz podrobnosti pogodbe med Kramarjem in NLB-jem, ki so nedavno pricurljale v javnost, že znano, da naj bi Kramar po odhodu z mesta predsednika uprave prejel milijon evrov nagrade, poleg tega pa naj bi mu pripadalo še 12 plač, kar bi zneslo okoli 200 tisoč evrov. Pogodba naj bi bila sporna predvsem zato, ker je bila oblikovana po merilih iz leta 2001, ko se še ni vedelo, kakšna kunjunktura nas čaka in je Kramar po poročanju TV Slovenija prejemal plačo za nekaj, kar se je zgodilo na trgu in ni bila njegova zasluga. Jamstvena shema ni optimalna rešitev MMC je Križaniča povprašal tudi o mnenju o jamstveni shemi in ali meni, da je ta optimalna rešitev, ki bo preprečila tajkunske zgodbe iz preteklosti. Križanič je dejal, da Zakon o jamstveni shemi ni optimalen način za ukvarjanje s to krizo, ta je po njegovih besedah v bistvu duhovne narave, deloma tudi materialne in problem našega medsebojnega zaupanja . Zato meni, da bi se moral aktivirati državni zbor in sprejeti zakon o reviziji izpeljanih postopkov. Vse dejavnosti pa bi morale potekati ločeno od bančnega in kreditnega sistema . Državni zbor je sicer sprejel zakon o jamstveni shemi, ki med drugim bankam prepoveduje, da bi v okviru svojega poslovanja kreditirale menedžerske odkupe v primerih, ko je prišlo do kršitve zakonodaje. Prepoved velja za banke, ki za odobrena posojila pridobijo jamstvo države oziroma ko posojilojemalec nima dovoljenja za prevzem ali zoper njega teče postopek pred Uradom za varstvo konkurence ali Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Na vprašanje, ali bodo dopolnila predlagana državnemu zboru veljala že 3. junija, ko se bo izteklo podaljšano posojilo Infond Holdingu, pa je Križanič dejal Mislim, da ne bo veljavno. Kako se bo pa to posojilo razvijalo, pa bomo še videli, jaz se trenutno vzdržim komentarja. Ana Svenšek/Aleksandra K. Kovač / B. K.",0
"Višja brezposelnost tudi na račun konca študijskega leta Oktobrska stopnja registrirane brezposelnosti je bila 6,6-odstotna, kar je za 0,3 odstotne točke več kot septembra. Število aktivnih prebivalcev se je oktobra zvišalo za 0,6 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti je oktobra med moškimi znašala 5,6 odstotka, med ženskami pa 7,9 odstotka. Med vsemi brezposelnimi je bilo 18,3 odstotka iskalcev prve zaposlitve, 50,2 odstotka pa tistih, ki so bili brez zaposlitve 12 mesecev ali več. Število aktivnih prebivalcev je oktobra znašalo 950.732. Povišalo se je zaradi 5,6-odstotnega zvišanja števila registriranih brezposelnih oseb in 0,3-odstotnega zvišanja števila delovno aktivnih oseb. Povečanje števila tako registriranih brezposelnih oseb kot delovno aktivnih pa je bilo precej izenačeno za oba spola. Povečanje števila registrirano brezposelnih oseb, to je za več kot 3.300, na 62.621, je mogoče pripisati predvsem koncu šolskega leta za študente, saj se jih po prenehanju statusa študenta veliko prijavi na zavod za zaposlovanje. Število delovno aktivnih oseb se je najbolj povečalo v dejavnosti trgovina in v dejavnosti nepremičnine. V predelovalnih dejavnostih pa se je število delovno aktivnih zmanjšalo za približno 850.",0
"Islandija je z odpisom dolgov gospodinjstvom omogočila okrevanje gospodarstva Ukrepi za izhod iz krize so se izkazali za učinkovite poroča Bloomberg. Islandsko gospodarsko bo letos raslo hitreje kot je evropsko povprečje in povprečje razvitega sveta, ocenjuje Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Bonitetna agencija Fitch je sedemnajstega februarja zvišala bonitetno oceno države z BBB- na BB+. Banke odpisale dolgove gospodinjstvom Islandci, ki so leta 2009 kamenjali stavbo parlamenta v protest finančni krizi, sedaj žanjejo sadove svoje jeze. Od leta 2008 so islandske banke, ki so večinoma v državni lasti, odpisale dolgove v višini 13 odstotkov islandskega bruto domačega proizvoda. Po dogovoru z vlado, so banke omogočile delni odpis dolgov gospodinjstvom, katerih skupni dolgovi so presegali 110 odstotkov celotne vrednosti gospodinjstva. ""Lahko bi mirno trdili, da je Islandija svetovni rekorder v odpisu dolga gospodinjstvom,"" pravi Lars Christensen, glavni ekonomist za nove trge v danski banki Danske Bank . ""Če so gospodinjstva insolventna, naj banke ukrepajo v skladu s tem dejstvom, ne glede na njihove interese,"" je še dodal Christensen.",1
"Novomeško sodišče je začelo stečajni postopek tovarne Tom iz Mokronoga. Stečajna upraviteljica je postala Darja Erceg, čas za prijavo terjatev pa je do vključno 16. marca. Okrožno sodišče v Novem mestu je danes začelo stečajni postopek tovarne opreme Tom iz Mokronoga. Za stečajnega upravitelja je imenovalo odvetnico Darjo Erceg, upniki pa imajo do vključno 16. marca 2011 čas za prijavo terjatev, je razvidno iz sklepa in oklica, ki ga je sodišče danes objavilo na spletnih straneh Ajpesa. Stečaj mokronoškega Toma s skupno 150 zaposlenimi v Mokronogu in Slovenj Gradcu, ki od konca septembra stavkajo ali pa so na čakanju, je na skupno pobudo delavcev predlagal upnik Damjan Burger. Ta je založil tudi predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka, uprava družbe na čelu s predsednikom upravnega odbora Brunom Gričarjem pa predlogu za stečaj ni nasprotovala. Začel se je stečajni postopek tovarne Tom. Glede na to, da v družbi s predlogom za stečaj soglašajo, sodišče domneva, da je podjetje insolventno, zato se je odločilo za začetek stečajnega postopka, je zapisano v sklepu o začetku stečajnega postopka. Sklep še ni pravnomočen, pritožbe nanj so možne v 15 dneh. Zaposleni v podjetju Tom stavkajo ali pa so na čakanju na delo že od konca septembra. Podjetje jim dolguje tretjino julijske plače ter septembrsko in oktobrsko plačo. Poleg tega uprava zaposlenim v Tomu od februarja ni plačala socialnih prispevkov, od junija tudi ne prispevkov za zdravstveno zavarovanje, Tom pa ima blokirane vse račune, je pred dnevi povedala Tomova sindikalistka Andreja Žago. Z mokronoško družbo Tom sta med drugim povezani podjetji Tomip in Dom oprema. Invalidsko podjetje Tomip s 37 zaposlenimi je v stečaju od 29. oktobra letos. Na predlog za stečaj pa čaka tudi 50 zaposlenih v podjetju Dom oprema z obratoma v Železnikih in Cerknem, ki so doma na čakanju.",0
"Od 3. januarja 2012 bodo v poslovalnicah Deželne banke Slovenije naprodaj spominski kovanci, ki jih je Slovenija izdala ob 10. obletnici evrskih bankovcev in kovancev. Spominski kovanec za dva evra bo na voljo po nominalni vrednosti dva evra, dvoevrski kovanec v tehniki visokega sijaja po sedem evrov, spominski dvoevrski kovanec v obliki kartice s kovancem v tehniki visokega sijaja pa po dvanajst evrov. Kupiti jih bo mogoče v 25 poslovalnicah Deželne banke Slovenije. Zaradi majhne količine izdanih kartic s kovancem bodo le-te prvih 30 dni na voljo le abonentom. V letu 2012 bosta predvidoma januarja v prodaji še zbirateljski zlatnik in srebrnik, izdana ob dogodku Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012. Predvidoma julija pa bodo v prodaji zbirateljski zlatnik, srebrnik in trievrski dvokovinski kovanec, ki jih je Slovenija izdala ob stoletnici osvojitve prve olimpijske medalje, ter zbirka evrokovancev z letnico kovanja 2012. To je že tretjič, da bodo vse države članice območja z evrom izdale kovanec s skupnim motivom na nacionalni strani. Prvi tak priložnostni evrski kovanec za dva evra je bil izdan leta 2007 ob 50. obletnici Rimske pogodbe, drugi pa leta 2009 ob deseti obletnici ekonomske in monetarne unije ter uvedbi evra kot knjižnega denarja. Motiv na spominskem kovancu ob 10. obletnici evrske gotovine so v spletnem glasovanju, ki je potekalo junija, izbrali prebivalci območja z evrom. Spletnega glasovanja se je udeležilo skoraj 35 tisoč ljudi, zmagovalni motiv pa je izdelal poklicni oblikovalec pri avstrijski kovnici Helmut Andexlinger. Pot evra v minulih desetih letih Izbrani motiv naj bi simboliziral pot evra v minulih desetih letih, ko se je ta razvil v globalnega akterja, ter njegov pomen za življenje običajnih ljudi (v motivu jih predstavljajo ljudje), trgovino (ladja), industrijo (tovarna) in energijo (vetrna elektrarna). Z izdajo tega spominskega kovanca bodo vse države, ki jih povezuje skupna evropska valuta, obeležile deseto obletnico evrskih bankovcev in kovancev. V obtok naj bi bilo danih predvidoma okoli 90 milijonov teh kovancev.",1
"Erste bank je začela z odplačilom dolga Diners Cluba Slovenije, d. o. o., in DC Financ, d. o. o., do trgovcev. Trgovcem že pošiljajo dokumentacijo, ki jo morajo izpolniti in podpisati, da bi prejeli poplačilo dolga. Po prejemu podpisanih dokumentov, ki vključujejo tudi dogovor z Erste Card Clubom, d. o. o., z novim franšizojemalcem za diners kartico v Sloveniji, pa se bo v najkrajšem možnem času začelo izplačilo dolga trgovcem. Nov dogovor med trgovci in Erste Card Clubom, d. o. o., vsebuje enake pogoje, kot so veljali pred tem, so sporočili iz Erste. ""Naši predhodni pogovori s trgovci so bili zelo pozitivni in verjamemo, da nam bodo podpisano dokumentacijo v najkrajšem času vrnili, saj bodo tako plačila dolga lahko stekla, kot to določajo pogoji, zapisani v dokumentaciji. Ob tem poudarjamo, da bomo v prihodnje vsa plačila trgovcem izvedli pravočasno in v celoti skladno z določbami sporazuma in ugledom, ki ga uživamo kot ena od desetih najbolj uspešnih Dinersovih franšiz na svetu,"" je povedal Željko Menalo, direktor Erste Card Cluba, d. o. o. Dolgove bodo vrnili vsem trgovcem Glede na dogovor med trgovci, Diners Clubom International in konzorcijem bank, ki bo omogočil Diners Clubu nadaljevanje poslovanja v Sloveniji, se bodo dolgovi družb Diners Club SLO, d. o. o., in DC Finance, d. o. o., vrnili vsem trgovcem brez zamudnih obresti prek Diners Cluba International, in sicer na osnovi prijavljenih terjatev trgovcev in s podporo bank UniCredit Banke Slovenije, d. d., ki zbira dolg imetnikov kartic, in Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d. ""Z začetkom postopka za odplačilo dolgov trgovcem še pred prejemom uradne licence od Banke Slovenije želimo pokazati naše zaupanje in predanost načelom preglednega in poštenega sodelovanja z našimi partnerji. Naš cilj je uspešno poslovanje in konkurenčna ponudba, s čimer želimo postati pomemben dolgoročni igralec na slovenskem trgu,"" je še dejal Menalo.",1
"Država je zaradi kršenja zakona o omejitvi menedžerskih prejemkov v družbah v večinski državni lasti od marca 2010 do danes uvedla kar 84 prekrškovnih postopkov. Pregledovale so se pogodbe iz skupno 245 družb. Zaradi nespoštovanja omejitve menedžerskih prejemkov v družbah v lasti države oziroma tako imenovanega Lahovnikovega plačnega zakona je bilo proti odgovornim nadzornikom v treh letih uvedenih kar 84 prekrškovnih postopkov. »Od tega je bilo izdanih 43 odločb o prekršku (globa ali opomin), nekateri prekrškovni postopki še potekajo, v nekaterih primerih pa je bilo ugotovljeno, da dejanje ni prekršek,« so nam povedali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. O tem, kako razširjeno je (bilo) kršenje zakona o prejemkih poslovodnih oseb v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, jasno priča podatek, da se je pregledovalo pogodbe iz (le) 245 podjetij, v katerih so država in lokalne skupnosti neposredno ali posredno imetnice večinskega lastniškega deleža. Plače v malih družbah so sicer vezane na trikratnik povprečne plače v skupini, za srednje velike na štirikratnik in velike na petkratnik povprečne plače v skupini. Z zakonom so urejeni tudi drugi prejemki. Nadzorniki pri tem nimajo nobenega manevrskega prostora, saj jih sme država, če pogodbe ne uskladijo z določbami zakona, enostavno razrešiti. Če glasujejo za sklenitev pogodbe v nasprotju s členi zakona, so lahko kaznovani z globo od 4000 do 5000 evrov. Eden najbolj znanih kršiteljev Lahovnikovega zakona je bil Aleš Hauc, ko je bil še na položaju generalnega direktorja Pošte Slovenije. Spomnimo, da so mu plačo izračunali na inovativen način, saj so namesto povprečja plač vseh zaposlenih v Pošti in odvisnih družbah sešteli povprečje plač v Pošti, ki je imela 6000 zaposlenih, in podjetju EPPS, ki je imelo 23 zaposlenih, in ga enostavno delili z dva. Haučeva plača je tako presegala 9400 (namesto 7100) evrov bruto. Ker so bile nanjo vezani tudi prejemki drugih vodstvenih delavcev, bi jim družba v petih letih mandata izplačala kar milijon evrov preveč. Čeprav se je moral zaradi plačne afere posloviti takratni prvi nadzornik Pošte Drago Bahun, proti njemu je ministrstvo uvedlo tudi prekrškovni postopek, mu na koncu ni bilo treba plačati niti evra. »Od ministrstva sem dobil globo v višini 4000 evrov, a sem na koncu zmagal na sodišču,« nam je včeraj zaupal Bahun. Hauc, ki naj bi moral del prejemkov vrniti, se je medtem aprila lani preselil na položaj predsednika uprave Nove KBM. Koliko sredstev je bilo uspešno izterjanih in vrnjenih na račune družb, na ministrstvu ne vedo. »Ministrstvo je namreč na podlagi določb zakona zadolženo za ugotavljanje neskladnosti in uvedbo postopkov zoper člane organa nadzora, nima pa pristojnosti za izvajanje nadzora nad realizacijo vračil previsokih prejemkov,« so dejali. Ne glede na to so nekatere družbe prekrškovni organ obvestile, da so sprejele sklepe o vračilu preveč izplačanih prejemkov in z menedžerji podpisale nove pogodbe o zaposlitvi, v katerih so določile način in rok vrnitve preveč izplačanih prejemkov. Da bi se izognili ponovitvi Haučevega primera in nekaterim drugim dilemam, je trenutno v sprejemanju novela zakona. Med drugim bi ministrstvo natančno definiralo posredno državno lastništvo, tako da bi se upoštevali tudi deleži pravnih oseb, v katerih je neposredno ali posredno večinski lastnik država, občina ali obe skupaj. Spremembe zakona definirajo tudi obveznost in način vračila preveč izplačanih plač ter sankcije zaradi nevračila. Obenem se uvaja izjava o uskladitvi plače in ne več pošiljanje pogodb na pristojno ministrstvo. To je po novem ministrstvo za finance.",0
"V zadnjem četrtletju letošnjega leta je Ameriška pošta pridelala minus v višini 2,2 milijarde dolarjev Ameriška pošta (US Postal Service) je zaprosila kongres, naj sprejme zakon, ki ji bo uvodoma omogočil ukinitev 120 tisoč delovnih mest, saj se ubada z vse večjimi izgubami. Pošta želi sicer do leta 2015 ukiniti 30 odstotkov oziroma skupaj 220 tisoč delovnih mest. Od tega jih bo 100 tisoč ukinila z upokojitvami. Poštna služba želi odpraviti pravico članov sindikata poštnih uslužbencev do pogajanj o kolektivnih pogodbah, za tiste, ki bodo obdržali službe, pa želi zmanjšati pokojninske in zdravstvene ugodnosti. Poštni uslužbenci trenutno zdravstvene in pokojninske ugodnosti črpajo iz programa za zvezne uslužbence. Vodstvo te neodvisne vladne agencije želi to nadomestiti z lastnim programom, po katerem bi jim plačevali manj. Količina pošte je v štirih letih do leta 2010 padla za 20 odstotkov US Postal Service je v letu 2010 pridelala 8,5 milijarde dolarjev izgube, kar je skoraj pet milijard dolarjev več kot leta 2009. V zadnjem četrtletju letošnjega leta je bilo izgube za 2,2 milijarde dolarjev. Izguba je med drugim posledica vse manjšega poštnega prometa zaradi recesije in zaradi prehajanja na digitalne oblike plačevanja računov. Količina pošte je v štirih letih do leta 2010 padla za 20 odstotkov. Zaradi tega je sedaj ogrožen njen obstoj. Ameriški generalni poštar, kot pravijo v ZDA glavnemu izvršnemu uradniku ameriške pošte, Patrick Donahoe, je julija sporočil, da bodo morali v 50 zveznih državah in prestolnici Washington zapreti 3.700 poštnih uradov.",0
"Evropa v četrtek prekinila črni niz, a le za en dan Bančne delnice so še naprej tako pri nas kot na tujem v popolni nemilosti vlagateljev. Cena Nove KBM je v petek zdrsnila do 7,79 evra. Po svežem polomu posli so se sklepali za šest odstotkov nižje od četrtkovega tečaja so delnice Nove KBM že več kot 80 odstotkov pod rekordno vrednostjo. Tolažba, da so številne tuje banke zaradi finančne krize in milijardnih odpisov dolgov izgubile še več, je zelo slaba. Ob javni prodaji NKBM-ja pred dobrim letom po ceni 27 evrov si seveda takšnega scenarija nihče ni predstavljal. Krka lani dobro poslovala, tudi Telekom po napovedih Tudi Gorenje nadaljuje pot navzdol in se je pocenilo še za 0,4 odstotka, medtem ko so se Krkine in Telekomove delnice podražile za okrog 0,7 odstotka, potem ko sta podjetji objavili lanske poslovne rezultate, ki so bili v skladu s pričakovanji. Omenjena papirja sta bila po prometu na vrhu. S Krko je promet dosegel le 250 tisoč evrov, kar je tretji najslabši letošnji rezultat . Slovenski borzni indeks 3.617 točk je ta mesec izgubil šest odstotkov, a ostaja dobre štiri odstotke nad decembrskim dnom. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 0,65 % 52,84 TELEKOM 0,74 % 123,08 SAVA 0,04 % 225,48 NOVA KBM -2,65 % 8,09 GORENJE -0,44 % 9,04 ZAV. TRIGLAV -2,41 % 14,19 PETROL -0,27 % 264,27 Dow Jones spet blizu 12-letnemu dnu Newyorški Dow Jones 7.182 točk je v četrtek izgubil 1,6 odstotka, tehnološki Nasdaq 1.391 več kot dva. Najbolj na udaru so bila farmacevtska podjetja in podjetja za zdravstveno nego. Predsednik Barack Obama se lahko namreč zniževanja proračunskega primanjkljaja loti tako, da bo to prizadelo dobičke omenjenih podjetij. Merckove delnice so padle za skoraj sedem odstotkov. Finančni sektor je pridobival četrti dan zapored, kar se ni zgodilo od novembra. IBM ni spremenil ocene letošnjega dobička, delnice so pridobile skoraj štiri odstotke. GM v zadnjem četrtletju z 9,6 milijarde izgube Po trgovanju je drugi največji svetovni proizvajalec osebnih računalnikov Dell sporočil rezultate zadnjega četrtletja. Dobiček je bil rahlo višji od pričakovanj, prihodek malce nižji. General Motors je po objavi visoke četrtletne izgube 9,6 milijarde dolarjev zdrsnil za 6,7 odstotka. Evropa je v četrtek prekinila štiridnevni negativni niz, toda že danes zjutraj spet izgubljala. Britanska bančna skupina Lloyds je imela leta 2008 ogromno izgubo, zato so delnice takoj padle za 12 odstotkov. Tokijski Nikkei 7.568 točk je na zadnji trgovalni dan februarja pridobil 1,5 odstotka in mesečno izgubo znižal na 5,3 odstotka.",0
"Izhodiščne plače bodo znižali za petino. V nadaljevanju naj bi število zaposlenih znižali za 15 odstotkov Foto: Irena Herak Potem ko je vodstvo podjetja Adria Airways Tehnika , ki zaposluje 240 ljudi, v petek z zaposlenimi doseglo dogovor o 20-odstotnem znižanju izhodiščnih plač, je po dobrem tednu dni pripravilo nov načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Po besedah glavnega izvršnega direktorja podjetja Roberta Vuge ga bodo danes predstavili upravnemu odboru. Nov načrt prestrukturiranja podjetja, ki se sooča z likvidnostnimi težavami, predvideva 20-odstotno znižanje izhodiščnih plač, povprečna bruto plača v podjetju pa znaša 2.500 evrov. Vuga je ob tem kot zelo pozitivno izpostavil pripravljenost zaposlenih na znižanje. 15-odstotno znižanje zaposlenih ""S tem ukrepom smo izpolnili prvi pogoj za nadaljnjo finančno in poslovno prestrukturiranje, o katerem se dogovarjamo z lastniki,"" je dejal Vuga in povedal, da načrtujejo tudi 15-odstotno znižanje števila zaposlenih. To pomeni okrog 35 delavcev. Program presežnih delavcev bodo pripravili do konca aprila in ga nato predvidoma v letošnjem letu tudi izvedli. Težave že od začetka nastanka podjetja Težave podjetja izvirajo iz časa postopka ustanovitve podjetja v letu 2010, ko je podjetje nastalo iz oddelka letalskega prevoznika Adria Airways, pri postopku pa so se po besedah Vuge pojavile nepravilnosti. Adria Airways je kasneje podjetje prodala večinsko državnemu Aerodromu Ljubljana in državni Posebni družbi za podjetniško svetovanje (PDP). Zaradi stečaja Spanaira odslovili najete delavce Dodatno so stanje poslabšale razmere na trgu. Potem ko je vodstvo podjetja 27. januarja letos upravnemu odboru predložilo prejšnji načrt prestrukturiranja, je podjetje nekaj ur zatem dobilo obvestilo o stečaju drugega največjega kupca, španskega letalskega prevoznika Spanair . Več v članku Kdo bo reševal AA Tehniko. Kot je dejal Vuga, so morali čez noč odsloviti vse najete delavce, zmanjšali so stroške nabave materialov in se začeli pogovarjati s potencialnimi novimi partnerji, s katerimi zaradi zasedenih zmogljivosti v preteklosti niso mogli skleniti pogodb. Nov posel z Air Berlinom Dogovarjanje je prejšnji teden že obrodilo sadove, saj so pogodbo sklenili z nemško letalsko družbo Air Berlin . Je pa hkrati podjetje v petek dobilo obvestilo o stečaju madžarskega letalskega prevoznika Malev , ki je bil prav tako partner Adrie Airways Tehnike. Po stečaju Spanaira so v podjetju začeli pripravljati nov načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki ga bodo danes predstavili upravnemu odboru družbe.",0
"Države evroobmočja so aprila na letni ravni zabeležile 1,5-odstotni dvig cen. V Sloveniji so se cene aprila na letni ravni zvišale za 2,7 odstotka, na mesečni pa za 1,1 odstotka. Evropski statistični urad Eurostat je sporočil, da so države območja evra aprila na letni ravni zabeležile 1,5-odstotni dvig cen, kar se sklada s prvo oceno urada. Celotna EU je zabeležila dvoodstoten dvig cen, v Sloveniji pa je bila letna inflacija aprila 2,7-odstotna. Cene so najbolj padle v skupini rekreacija in kultura. Podatki Eurostata potrjujejo trend rasti stopnje inflacije v državah z evrom. Te so namreč februarja beležile 0,9-odstotno, marca pa 1,4-odstotno inflacijo. Stopnja inflacije se je s tem še bolj približala srednjeročnemu cilju Evropske centralne banke, ki si želi inflacije blizu, vendar nekoliko pod dvema odstotkoma. Mesečna stopnja inflacije v območju evra je aprila dosegla 0,5 odstotka, v sedemindvajseterici pa 0,4 odstotka. K letni inflaciji so v območju evra največ prispevale cene transporta, ki so se zvišale za 5,9 odstotka, ter alkohola in tobačnih izdelkov +4,2 odstotka. Pač pa so se cene znižale v skupinah rekreacija in kultura odstotek, komunikacije 0,6 odstotka in hrana 0,2 odstotka. V mesečni primerjavi so se najbolj zvišale cene v skupinah oblačila +3,2 odstotka, transport +0,8 odstotka in stanovanja +0,6 odstotka, medtem ko so cene najbolj padle v skupinah rekreacija in kultura 1,1 odstotka, komunikacije 0,2 odstotka in izobraževanje 0,1 odstotka. Celotna EU je aprila na letni ravni zabeležila dvoodstotno inflacijo, kar je bilo za 0,1-odstotne točke več kot marca in za 0,5-odstotne točke več kot februarja. Aprila so padec cen na letni ravni zabeležili v Latviji 2,8 odstotka in na Irskem 2,5 odstotka. Najvišjo stopnjo inflacije pa so zabeležile Madžarska +5,7 odstotka, Grčija +4,7 odstotka in Romunija +4,2 odstotka. V Sloveniji so se cene aprila na letni ravni zvišale za 2,7 odstotka, na mesečni pa za 1,1 odstotka.",0
"New York - Na začetku letošnjega leta je Warren Buffett izjavil, da bo „finančna kriza odkrila, kateri igralec je plaval brez obleke.“ „Izkazalo se je, da je bil Wall Street pravzaprav nudistična plaža,“ je še rekel. Čeprav je prepričan, da bodo ZDA v boljšem gospodarskem stanju čez pet let, tudi poudarja, da se bo dežela v naslednjih petih mesecih znašla še v hujši recesiji kot sedaj. Pravi tudi, da večina državljanov ZDA živi slabše kot pred leti. Kar se tiče finančne krize je prepričan, da so podjetja tipa Fannie Mae in Freddieja Maca prevelika, da bi pokleknili, kar pa ne pomeni, da delničarji teh podjetij ne bi mogli biti „izbrisani“. Podjetji sta v zadnjih mesecih zabeležili 3 milijarde dolarjev izgube, ta številka pa bi v bodoče lahko bila še večja. Buffett meni, da bo nekaj bank propadlo, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice na svetovni finančni trg. Pravi, da v bankah trenutno „vlada panika, vendar bi državno jamstvo za depozite v višini do 100 tisoč dolarjev lahko preprečilo njihovo propadanje“, in da trenutni ekonomski boj v ZDA ustvarja priložnosti za vlagatelje. Priznal je, da se pod dobrih „priložnostih“ ozira tudi sam. V zadnjih mesecih je njegovo podjetje Berkshire Hathaway kupovalo delnice „ali podjetja Wells Fargo & Co. ali delnice American Expressa“. Delnice obeh podjetij so po njegovih izjavah v petek narasle.",0
"Ljubljana - Največji proizvajalec bele tehnike Whirlpool ter njegova konkurenta Electrolux in Bosch se soočajo s posledicami finančno-gospodarske krize, ki se kaže predvsem v nižjem povpraševanju po proizvodih, stanje pa je še posebno zaostreno na območju Evrope. Največji proizvajalec bele tehnike na svetu Whirlpool je v zadnjem četrtletju poslovnega leta 2008 ustvaril 33,93 milijona evrov čistega dobička, ki je bil za 76 odstotkov nižji kot v enakem obdobju leta 2007. Medtem ko se je obseg prodaje v Latinski Ameriki in Severni Ameriki močno znižal, je obseg prodaje Whirlpoll Europe znašal 723,37 milijona evrov, oktobra 2008 pa so napovedali ukinitev 5000 delovnih mest. Tudi njegov največji konkurent Electrolux se v Evropi srečuje z enakimi problemi kot Whirlpool. Electrolux je ustvaril nižjo četrtletno izgubo, kot so napovedali analitiki. Izguba pred davki zadnjega četrtletja poslovnega leta je znašala 50 milijonov evrov, v letu 2007 pa so dosegli 90 milijonov evrov čistega dobička. Prodaja se je zvišala za 3,7 odstotka, na 2,6 milijarde evrov. V letu 2008 so ukinili že 4000 delovnih mest. Skupina Bosch pričakuje, da bo leto 2009 za proizvajalce bele tehnike eno najtežjih, kar jih pomnijo. Prodaja skupine je v letu 2008 znašala približno 45 milijard evrov oziroma 2,8 odstotka manj kot v prejšnjem letu. Regionalno je skupina največje poslabšanje utrpela v Severni Ameriki, kjer je prodaja upadla za 15 odstotkov glede na prejšnje leto, v Evropi pa se je znižala za 2 odstotka. V težkih gospodarskih razmerah nameravajo ohraniti ključno osebje, a ne izključujejo možnosti odpuščanja.",0
"Zunanji minister v odhodu Samuel Žbogar naj bi bil po informacijah z ministrstva, na katere se sklicuje STA, izbran za posebnega predstavnika EU na Kosovu, ki bo tudi vodja tamkajšnjega urada EU. Z zunanjega ministrstva so še sporočili, da bodo več sporočili v sredo v Bruslju. Postopek formalno še ni končan, je pa v sklepni fazi, so sporočili iz pisarne visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton. Poleg tega pri imenovanju evropskega posebnega predstavnika sodeluje tudi Svet EU. Imenovanje Žbogarja naj bi objavili še ta teden. Minister Samuel Žbogar, ki opravlja tekoče posle, je ob potrditvi, da kandidira za omenjeni položaj, konec novembra dejal, da lahko s svojimi diplomatskimi in političnimi izkušnjami pomembno prispeva k delovanju EU na Kosovu. Z njegovim imenovanjem bo Slovenija dobila prvi visoki položaj v evropski diplomatski službi pod vodstvom Catherine Ashton.",1
"Revizija Taluma. Domnevno sporni posli so transparentni. Kidričevo. “Vodstvo Taluma je ravnalo kot dober gospodar,” je ugotovitve revizije strnil Danilo Toplek, predsednik uprave družbe. Pojasnil je tudi sodelovanje s podjetjem Vesol pri izgradnji fotovoltaične elektrarne na odlagališču rdečega blata. 43 tisoč evrov je znašal promet Taluma v zadnjih desetih letih. “Ko je iz Vesola predčasno izstopil lastnik, smo za projekt morali najeti kredit, banka pa je zahtevala, da odgovornost prevzamejo tisti, ki so po svojih funkcijah najbolj zainteresirani za končanje,” je povedal Toplek in dodal: “Svoje glave smo držali zato, da smo projekt končali.” Poleti so namreč po tretjinski delež podjetja Vesol kupili prav Toplek, član nadzornega sveta Marko Drobnič in prvi mož banke. Ta je medtem že našla kupca podjetja, tako da Toplek in Drobnič nista več solastnika družbe Vesol, gradnja elektrarne pa je končana in ta bo tehnično pregledana naslednji teden.",0
"Ne želijo biti grobarji slovenske lesne industrije Kršilce je treba kaznovati, ampak predpise je kršila manjšina, ki meče slabo luč na vse, so se na ugotovitve Dursa odzvali v Zvezi lastnikov gozdov Slovenije. V zvezi nasprotujejo pavšalnemu načinu predstavitve nepravilnosti v javnosti, ki diskreditira vse zasebne lastnike gozdov, saj jih večina dobro in skrbno gospodari s svojim gozdom. Sicer se strinjajo z ugotovitvijo Dursa, da je treba kršilce ustrezno kaznovati. Ob tem pa opozarjajo, da je malo lastnikov gozdov, ki so kršili davčne obveznosti, in da le ti mečejo slabo luč na vse poštene, delovne lastnike gozdov, ki v svojem gozdu delajo sami, v okviru dovoljene medsosedske pomoči, ali pa najemajo storitev, ki je profesionalna in plačana po vseh predpisih . Kako so izvajali nadzor? Številne nepravilnosti neevidentirane prodaje lesa v poslovnih knjigah, nepriznavanje odhodkov na podlagi neverodostojnih listin, nepravilnosti pri odhodkih med povezanimi osebami, neplačevanje davkov in prispevkov plač v vrednosti 22 milijonov evrov … se po navedbah zveze ne nanašajo le na kmetije. Še posebej zavajajoč in pavšalen pa je po njihovem mnenju podatek, da je bila povprečna ugotovljena davčna utaja na kmetiji kar prek 50.000 evrov. Sporočilo za javnost davčne uprave namreč ne pove, koliko kmetij je bilo podvrženih tej kontroli, so opozorili lastniki gozdov. Sklepajo, da gre pri teh nepravilnostih večinoma za preprodajalce lesa, ki so tudi lastniki gozdov in so to svojo dvojno vlogo izrabili za davčne goljufije. Nekateri lastniki so napako po mnenju zveze zagrešili tudi nenamerno. V tem primeru zveza poziva vse lastnike gozdov, da preverijo davčne obračune in se v primeru ugotovljenih napak samoprijavijo ter se s tem izognejo kazni za prekršek. Hkrati so poudarili, da lastniki gozdov ne želijo postati glavni krivci za propad lesne industrije ter posledični izvoz surovine v sosednje države.",0
"Gozd - Martuljek - Danes bo občina Kranjska Gora v Gozdu - Martuljku gostila letošnji tretji izbor regijske gazele. Nominirana podjetja so Lotrič, Protim Ržišnik Perc in Seaway Group. Drugi finalist izbora Gazela 2011 je minuli četrtek postalo podjetje XLAB, ki se je tako pridružilo dravsko-pomurski gazeli GMT, prvemu finalistu izbora Gazela 2011. Tudi za gazele gorenjske regije velja, da so v petletnem obdobju od leta 2005 do 2010 rasle nekoliko hitreje, kot velja za gazele predhodnega leta. Gorenjske gazele so prihodke iz prodaje povečale za 2,92-krat ali približno 200-odstotno. V primerjavi z drugimi petimi regijami je to najbolj zadržana rast med gazelami, a še vedno bistveno bolj dinamična, kot velja za regijo, gospodarstvo Gorenjske je v petih letih prihodke iz prodaje povečalo za manj kot 30 odstotkov. Sto gorenjskih gazel, katerih delež v skupnih prihodkih regije v letu 2010 znaša 9 odstotkov (v letu 2005 4 odstotke), je v petih letih prispevalo kar 1475 novoustvarjenih delovnih mest. Skoraj polovica (49) od stotih gazel v letu 2010 je presegla 35.152 evrov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v Sloveniji. Povprečna dodana vrednost gorenjskih gazel leta 2010 je znašala 52.680 evrov na zaposlenega.",1
"'Žvižgač' ameriških tajnih služb Edward Snowden, ki ga iščejo ameriške oblasti, naj bi v ruski prestolnici ostal zgolj nekaj časa, nato naj bi pot nadaljeval na Kubo Edward Snowden, ki je razkril informacije o programu nadzora telefonskih komunikacij Američanov in spremljanja spletne komunikacije v tujini, se je iz Hong Konga preselil v Moskvo. Tu naj bi ostal le kakšen dan, saj po poročanju ruskih medijev nima vize, nato naj bi nadaljeval na Kubo, od tam pa v Venezuelo. obe državi sta znani po tem, da s težavo izročata prebežnike ZDA. Avtorji spletnega portala Wikileaks pa so na spletni strani objavili, da so Snowdenu uredili ""politični azil v demokratični državi"". Spomnimo, Snowden je maja razkril informacije o delovanju ameriških tajnih služb na spletu, nato pa pobegnil v Hong Kong. V petek so ZDA proti njemu že vložile obtožnico, več v članku ZDA vložile obtožnico proti 'žvižgaču' Snowdnu . Hongkongovske oblasti so dejale, da ZDA niso izpolnile pogojev za Snowdenovo izročitev.",0
"Nogomet. Hrvaški igralci po 1. juliju ne bodo imeli več statusa tujca. ""Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo (EU) bodo hrvaški državljani, ki igrajo za slovenske športne klube, izgubili status tujca, zato se bomo pri iskanju novih igralcev še bolj ozirali čez mejo,"" napoveduje Marjan Prelog, športni direktor Nogometnega kluba (NK) Zavrč. Klub z obmejnega območja bo v prihodnji sezoni igral v prvi nogometni ligi, zato so še posebno pozorni na izbor igralcev. ""Lažje bo"" Ivan Brečević. Član koprskega nogometnega kluba, sicer pa hrvaški državljan, doma iz Buj, se prav tako veseli 1. julija. ""Tako zame kot za klub bo poslej lažje,"" komentira. V FC Koper so imeli lani pet tujcev, a so le trije v skladu s pravili lahko igrali v enajsterici. Brečević pričakuje, da bo imel tudi več možnosti za igranje v tujini. Večja ponudba V ekipi NK Zavrč imajo trenutno tri Hrvate, kar je bila tudi dosedanja omejitev glede števila tujcev, ki lahko igrajo za klube v prvi slovenski nogometni ligi. ""S 1. julijem te omejitve ne bo več, saj bodo Hrvati državljani EU in bodo izenačeni s slovenskimi kolegi,"" pravi sogovornik. Pred dnevi so se v NK Zavrč okrepili tudi z nekdanjim hrvaškim reprezentantom Nikolo Šafarićem. S Hrvati bodo poskušali okrepiti tudi ekipe mlajših kategorij. ""Pričakujem, da bodo podobno ravnali tudi klubi v nižjih ligah,"" dodaja Prelog. Po njegovih besedah je na Hrvaškem ponudba dobrih igralcev večja, poleg tega pa sta v njihovi bližini propadla dva hrvaška kluba – v Varaždinu in Čakovcu. Boljši obisk V klubu si zaradi novih okrepitev v moštvu obetajo tudi boljši obisk tekem. Novi nogometaši bodo s seboj pripeljali tudi svoje navijače, ob napredovanju kluba v višjo ligo pravi predsednik NK Zavrč Miran Vuk.",1
"Bogomir Kovač in Maks Tajnikar za MMC o Muri Ekonomist Bogomir Kovač je v pogovoru za MMC dejal, da bo država, čeprav Muri ni zagotovila petih milijonov evrov, za to podjetje vseeno plačevala. Kot meni, bi država morala zagotoviti nekaj denarja za delovanje Mure, vendar ob pripravi načrta. Dajanje denarja kar tako se mu ne zdi primerno, a prav tako se mu ne zdi primerno niti to, da se ne stori ničesar. V tem primeru bi se zgodilo, da bi morala država izplačevati več socialnih transferjev, prav tako tudi stečaj ni zastonj. Nujno posredovanje države Posredovanje države se mu zato zdi nujno. Država mora dati garancijo, da stoji za vsakim postopkom, nam je dejal. A kaj je v tem primeru boljše, ali prisilna poravnava ali stečaj, je težko povedati, je pa Kovač ob tem opozoril, da je pomembno, da ne en ne drug postopek ne gresta po klasični poti. Za stečaj je opozoril, da bi bila izguba trga, torej kupcev, ob slabem vodenju taka, da je ne bi bilo mogoče več popraviti. Prav zato opozarja na pripravo primernega načrta. Vabljeni k branju NFD-jev predlog za rešitev Mure še skrivnost Ekonomist Maks Tajnikar nam je dejal, da sta bistveni razliki med stečajem in prisilno poravnavo to, da se pri prisilni poravnavi podjetje in lastniki ohranijo, vse pa gre na račun upnikov, medtem ko pri stečaju podjetje neha delovati, lastniki izginejo, ohranijo pa se zdrava jedra. Težava stečaja pa je ta, da je treba potem dobiti nove lastnike. Vprašanje je, koliko so novi kupci pripravljeni plačati, je pojasnil. Kratkoročna ali dolgoročna rešitev? Vprašanje pa je tudi, kaj je boljše za delavce. Kratkoročno je boljša prisilna poravnava, razlaga Tajnikar, saj se za en čas ohranijo službe. A to ne pomeni, da so te službe dolgoročno zagotovljene, zato je za Tajnikarja dolgoročno, če se upošteva položaj delavcev, boljši stečaj. Delavci se v tem primeru prijavijo na zavod in dobijo takojšnjo pomoč, pozneje pa se, ob reševanju zdravih jeder, lahko še vedno vrnejo v podjetje. Tajnikar meni, da imajo v Muri plače še za ta mesec. A Tajnikar ni želel potegniti črte in se odločiti, katera možnost je boljša. Na vprašanje, kaj je boljše, ne morem odgovoriti, na to ne znajo odgovoriti niti odgovorni, nam je povedal v pogovoru. Je pa dodal, da je najbolj zdravi del podjetja prav blagovna znamka Mura in ne pridruženi deli oziroma posli.",0
"Konec lanskega leta je v evroobmočju stopnja brezposelnosti znašala 10,4 odstotka, kar je največ, odkar je bila leta 1999 vzpostavljena skupna evropska valuta. K neslavnemu rekordu sta največ prispevali Španija in Grčija. Slovenija z 8,2 odstotka brezposelnih ostaja nekoliko pod povprečjem EU. Stopnja brezposelnosti v Evropski uniji in državah s skupno evropsko valuto se v zadnjih letih vztrajno zvišuje, predvsem zaradi dolžniške krize v Evropi. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bilo tako konec lanskega leta brez službe 23,8 milijona prebivalcev EU, od tega 16,5 milijona v državah z evrom. V primerjavi s koncem leta 2010 se je stopnja brezposelnosti zvišala za 0,4 odstotne točke. Število iskalcev zaposlitve se je v evroobmočju lani povečalo za 751.000, v vseh 27 članicah Unije pa za 923.000. Vrste pred zavodom za zaposlovanje v Malagi. Največ brezposelnih v Španiji in Grčiji Najvišjo stopnjo brezposelnosti imajo sicer v Španiji 22,9 odstotka, Grčiji 19,2 odstotka v oktobru lani in Latviji 15,3 odstotka v tretjem lanskem četrtletju. Vse tri države so morale v prizadevanjih za povrnitev zaupanja vlagateljev sprejeti stroge varčevalne ukrepe, med njimi odpuščanje v javnem sektorju in zmanjšanje izdatkov. Stopnja brezposelnosti med mladimi je konec lanskega leta v EU znašala 22,1 odstotka in v evrskem območju 21,3 odstotka. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, so najnižjo stopnjo brezposelnosti beležile Avstrija 4,1 odstotka, Nizozemska 4,9 odstotka in Luksemburg 5,2 odstotka. V Sloveniji je stopnja brezposelnosti tudi decembra lani ostala pri 8,2 odstotka, kamor se je povzpela septembra. Stopnja brezposelnosti v EU je sicer decembra lani znašala 9,9 odstotka. Za primerjavo dodajmo, da je v ZDA stopnja brezposelnosti decembra lani znašala 8,5 odstotka, na Japonskem pa 4,6 odstotka.",0
"Zavarovanja. Število ljudi z ogroženo zdravstveno varnostjo hitro narašča. Število ljudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja se je glede na leto prej povečalo za kar tri tisoč. Lani je bilo tako v Sloveniji brez obveznega zdravstvenega zavarovanja daljše obdobje (eno leto) 4.860 ljudi. Na ZZZS zaskrbljeni Gre za skrb vzbujajoč pojav, pravijo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). 13 tisoč več kot predlani je ljudi, ki so brez plačila premije dopolnilno zdravstveno zavarovani. “Lahko gre za ljudi, ki so odseljeni v tujino in tega podatka niso sporočili upravni enoti, lahko pa se tudi iz različnih osebnih razlogov ne odzovejo vabilu ZZZS, naj pridejo in si ustrezno uredijo obvezno zdravstveno zavarovanje,” pojasnjujejo na ZZZS. Kdor je brez zdravstvenega zavarovanja, mora zdravstvene storitve, če ne gre za nujno zdravljenje, plačati. Če zdravstveno zavarovanje uredi naknadno, lahko na podlagi izstavljenega računa uveljavlja plačilo stroškov za nazaj. Dopolnilno zavarovanje Nekoliko manjše je število tistih, ki jim ni treba plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Marca letos je bilo v Sloveniji takšnih 65.955 ljudi, marca lani pa 66.317. Predlani je bilo takšnih 53.455 ljudi, sporočajo z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. “Do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev je upravičen tisti, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči (DSP),” pojasnjujejo na ministrstvu. Če gre za prejemnika DSP, mu samodejno pripada pravica do kritja razlike, sicer pa mora na center za socialno delo oddati posebno vlogo.",0
"Ravne - V Metalu Ravne so včeraj odprli novo kovačnico težkih odkovkov, vredno več kot 28 milijonov evrov. Staro, propadajočo zgradbo opuščene jeklarne so obnovili in razširili ter vanjo namestili stroje, s katerimi bodo lahko izdelali 15.000 ton odkovkov na leto. Naložba v nov obrat, v katerem so zaposlili 29 novih sodelavcev, pa še ni končana. Skupščina Metala Ravne je namreč odobrila tudi drugo fazo projekta v višini 6,970.000 evrov. Da bodo lahko optimalno izkoristili novi proizvodni agregat, bodo kupili še tri 150-tonski peči za toplotno obdelavo, dve 200-tonski peči za ogrevanje vložka in preostalo opremo, s katero bodo lahko izdelali dodatnih 25.000 ton kovanih izdelkov na leto. Del dodatne proizvodnje naj bi zagnali že prihodnje leto. ""Julija bosta minili dve leti od svečanega podpisa pogodbe z dobaviteljem glavnega agregata hidravlične stiskalnice za novo kovačnico težkih odkovkov. Takrat se je zdelo komaj verjetno, da bi po mnogih letih omejenih investicijskih vlaganj v samo triletnem obdobju lahko za to namenili kar 111 milijonov evrov. Danes ugotavljamo, da tega cilja ni spremenilo niti dejstvo, da se je od takrat spremenilo tudi lastništvo Slovenske industrije jekla. Novi lastniki so naše načrte podprli in nas spodbujajo tako, da nekatere načrtovane cilje celo presegamo,"" je povedal glavni direktor Andrej Gradišnik. Za naložbo so se odločili, ker se proizvodnja v težki kovačnici vsako leto poveča za približno deset odstotkov. Kot pravi Gradišnik, pa ne rastejo samo uspešni programi, saj jim je v zadnjih letih uspelo podvojiti dodatno vrednost na zaposlenega, ki je lani znašala 44.940 evrov na leto. Zadovoljni so tudi s preostalimi poslovnimi rezultati. Lani so prodali za 163,993.438 evrov izdelkov in ustvarili 12,862.398 evrov čistega dobička, kar je 61 odstotkov več kot leto pred tem. mojca.grusovnik@dnevnik.si",1
"Da bi lažje dosegli zastavljene cilje, so v Pivovarni Laško znižali plače najbolje plačanim uslužbencem. Predsedniku uprave Dušanu Zorku se bo tako plača znižala za 25 odstotkov, drugim od 5 do 20 odstotkov, plače delavcev v proizvodnji pa ostajajo iste. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko Uprava Pivovarne Laško je pred dvema tednoma sprejela sklep o zadržanju plač najbolje plačanim v skupini Laško. Za doseganje planskih ciljev smo sprejeli številne ukrepe, med drugim tudi zadržanje dela plač pri vseh zaposlenih, ki lahko s svojim delom neposredno prispevajo k doseganju ciljev, je povedal predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko in dodal, da se bo njegova plača znižala za 25 odstotkov, drugim pa od pet do 20 odstotkov. Plače delavcev v proizvodnji ostajajo nespremenjene. Sklep velja od 1. aprila. Zorko je pojasnil tudi, da so z omenjenim ukrepom zaposlenim želeli povedati, da je zadeva resna in da se je treba do stroškov racionalno obnašati. Po pisanju Financ naj bi Zorko zdaj prejemal okoli 144.000 evrov letno. Zorko pravi, da je skupina Laško ob doseženem reprogramu posojil sprejela veliko obveznost do bank upnic. Ob tem, da delamo dobro in dosegamo plane na prodajnem področju, moramo biti tudi učinkoviti, pravi Zorko. Skupina Laško je tako sprejela ukrepe predvsem na področjih, kjer ima neposreden vpliv. Gre za področje nižanja materialnih stroškov in uporabo alternativnih materialov, z optimizacijo bodo skušali ublažiti naraščanje cen teh materialnih stroškov in storitev. Kot navajajo v pivovarni, se zelo trdo pogajajo s ponudniki materialov in storitev. Pivovarna Laško se je odločila tudi za nižanje sponzorskih sredstev, napovedujejo pa dvig prodaje izdelkov na različnih prireditvah. Predvidena je tudi racionalizacija investiranja v razvoj in marketing, pivovarna pa je že povečala vlaganja v tuje trge za 25 odstotkov, saj ocenjuje, da se prav na teh trgih zagotovi rast prihodkov. Na domačem trgu pa je družba bolj previdna in intenzivneje vlaga v blagovne znamke, ki imajo dolgoročno perspektivo in potencial rasti v širši regiji.",1
"V Živalski vrt Ljubljana prvič v več kot 60-letni zgodovini prihajata dva geparda. Nastanitev najhitrejših kopenskih živali bo v okviru sodelovanja z Živalskim vrtom podprla družba Mazda Motor Slovenija, ki je v vrtu na ogled postavila dve vozili. Postavitev avtomobilov v ogrado pa je sprožila različne odzive v javnosti. ""Veseli smo izjemnega zanimanja in občutljivosti javnosti za naš živalski vrt. Tokrat smo prvič začasno postavili dve novi Mazdi6 v prazno ogrado kot ''napovednik'' za prihod dveh gepardov, ki jih pričakujemo čez en mesec. Mazda Motor Slovenija se pri razvoju avtomobilov zgleduje po izjemnih lastnostih živali in razvija vozila, prijazna okolju. Sledijo zakonitostim znanstvene vede, imenovane bionika, ki prilagoditve narave prenaša v tehnologijo človeka. Ob tem so ZOO Ljubljana omogočili razviti in postaviti interaktivne table, ki na zanimiv način predstavljajo nekatere živali in njihove posebnosti v primerjavi z novo Mazdo6, kot so: dinamična kot gepard, varčna kot kamela, inteligentna kot papige, družinska kot najzanimivejši živalski starši ter še pet drugih tabel. Sponzorska sredstva so izjemno pomembna za posodabljanje našega živalskega vrta. Več kot jih bo, lepši in bolj sodoben bo lahko ZOO Ljubljana. Naj to velja kot povabilo tudi drugim podjetjem in ljudem. Pri nas je dobrodošla pomoč od vsakogar in v vsaki obliki,"" je dejala direktorica ZOO Ljubljana Zdenka Ban Fischinger. Posebnega sodelovanja se veseli tudi direktor družbe Mazda Motor Slovenija, gospod Aleš Marguč. Pravi, da je Mazda slovenskemu trgu želela ponuditi osebno izkušnjo blagovne znamke, predvsem pa jih je navdušila možnost podpreti prihod dveh gepardov, po katerih so oblikovalci nove Mazde6 dobili navdih za svojo ustvarjalnost. ""Mazda s svojim delovanjem na področju družbene odgovornosti spodbuja varovanje ter zaščito okolja, aktivno podpira pobude za izboljšanje kakovosti življenja ter vedno znova premika mejnike preteklih dosežkov. S podporo prihoda gepardov postajamo pokrovitelj Živalskega vrta Ljubljana in v Mazdi verjamemo, da bomo z našim projektom na obraze številnih obiskovalcev ter voznikov naših vozil slikali široke nasmehe.""",1
"Ker bi se zaradi kitajske državne pomoči gospodarstvu povpraševanje po nafti lahko povečalo, se je dvignila tudi njena cena Cene nafte so se v današnjem azijskem elektronskem trgovanju povzpele nad 63 dolarjev za sod. Odločitev Kitajske, da za spodbudo domačemu gospodarstvu nameni 586 milijard dolarjev, bi po oceni naftnega trga lahko dodatno spodbudila povpraševanje po tej surovini. Za 159-litrski sod več kot 63 dolarjev Kot poročajo tuje tiskovne agencije, se je cena zahodnoteksaške lahke nafte z decembrskim dobavnim rokom danes povzpela za 2,42 dolarja na 63,46 dolarja za 159-litrski sod. V petek so se pogodbe sklepale pri 61,04 dolarja za sod. V Londonu pa se je cena severnomorske nafte brent danes zvišala za 2,45 dolarja na 59,80 dolarja za 159-litrski sod. Opec bi znižal proizvodnjo Na zviševanje cen bi lahko vplivalo tudi morebitno nadaljnje zniževanje proizvodnje Organizacije držav izvoznic nafte (Opec). Predsednik kartela, alžirski minister za energetiko Chakib Khelil, v soboto ni izključil možnosti nadaljnjega znižanja obsega proizvodnje, če se drsenje cen ne bi zaustavilo. Opec: Cena naj bo med 70 in 90 dolarji Opec se zavzema, da bi se cena nafte gibala med 70 in 90 dolarji za 159-litrski sod. Cene nafte so se od srede julija, ko so dosegle rekordne ravni, znižale za 56 odstotkov. Mednarodna agencija za energijo pa je sredi minulega tedna napovedala, da naj bi se cene nafte dolgoročno zvišale.",0
"London - Objava podatka o 3,5-odstotni gospodarski rasti v ZDA v letošnjem tretjem četrtletju je spodbudila rast tečajev na vodilnih borzah po svetu. Podražila se je tudi nafta, za katero je treba odšteti že skoraj 80 dolarjev, tečaj evra pa je vnovič poskočil prek meje 1,48 dolarja. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 1,72 odstotka na 2826,26 točke. Najbolj so se podražile delnice nizozemske finančne družbe ING, in sicer za 7,45 odstotka. Tudi drugod po Evropi so se podražile predvsem delnice finančnih družb, od katerih so se nekatere v začetku tedna precej pocenile. Tako je v Londonu tečaj delnic bančne skupine Lloyds Banking Group poskočil za 7,50 odstotka, Royal Bank of Scotland pa za več kot devet odstotkov. V Parizu so se delnice francoske zavarovalnice AXA podražile za 1,57 odstotka. V Londonu se je indeks FTSE 100 zvišal za 1,13 odstotka na 5137,72 točke. Indeks borze v Frankfurtu DAX je pridobil 1,66 odstotka in se oblikoval pri 5587,45 točke, v Parizu pa je indeks CAC 40 z 1,37-odstotno rastjo trgovanje končal pri 3714,02 točke. Še večjo rast je zabeležil indeks ATX na Dunaju, zvišal se je za 2,94 odstotka na 2516,15 točke. V Budimpešti se je indeks BUX zvišal za 3,06 odstotka na 20,898,66 točke in v Milanu indeks FTSE Italia All-Share za 2,10 odstotka na 23.239,93 točke. Nasprotno je indeks Crobex v Zagrebu izgubil 0,13 odstotka vrednosti in današnje trgovanje sklenil pri 2145,82 točke. Znižal se je tudi indeks beograjske borze Belex, in sicer za 0,72 odstotka na 792,39 točke. Na ameriškem Wall Streetu so se tečaji vrednostnih papirjev v povprečju podražili že za več kot poldrugi odstotek. Industrijski indeks Dow Jones je približno tri ure pred koncem trgovanja pri 9912 točkah, kar je 1,53 odstotka več kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je danes zvišal že za 1,56 odstotka na 2092 točk. Hitrejša gospodarska rast v ZDA od pričakovane je spodbudila tudi rast cen nafte. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena decembra, je bilo treba na blagovni borzi v New Yorku odšteti 79,72 dolarja, kar je 2,26 dolarja več kot v sredo. V Londonu se je severnomorska nafta brent podražila za 1,97 dolarja na 77,83 dolarja. Potem ko se je v sredo znižal, se je tečaj evra danes vnovič okrepil. Pozno popoldne je bilo treba za eno enoto skupne evropske valute odšteti 1,4816 dolarja, kar je dober cent več kot zjutraj. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj evra določila pri 1,4788 dolarja (v sredo: 1,4785 dolarja).",1
"Matoz v primeru odpuščenega delavca zastopa Casino Portorož. Njegovo delo naj bi bilo malomarno, so prepričani v casinoju in zahtevajo odškodnino. Casino izgubo zaradi Matozovega ravnanja škodo ocenjuje na milijon evrov, trdijo namreč, da je bilo njegovo ravnanje malomarno. Za kaj gre? Kot piše današnji Dnevnik, je Matoz casino zastopal v primeru odpuščenega delavca, ki jih je tožil zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja. Matoz se naroka na delovnem sodišču ni udeležil, sodišče je izdalo sodbo. V škodo casinoja, ki mora delavcu plačati 341.218 evrov. Ker bi družba ta denar lahko namenila nakupu novih avtomatov, ki bi prinesli nov dobiček, v casinoju ocenjujejo, da so zaradi Matozovega ravnanja oškodovani za okrog milijon evrov. Saj še ni končano... Odvetnik Franci Matoz je takoj, ko smo pojasnili, zakaj kličemo, odgovoril „ne komentiram“ Pojasnil je, da ima še vedno razmerje s stranko in da dejstev ne more pojasnjevati. „V konkretnem primeru, v konkretnem spisu je casino še vedno moja stranka, zato sem še vedno zavezan tajnosti.“ Glede na to, da je zadeva že pravnomočna pa Matoz poudari le to, da je sicer res pravnomočna, ni pa tudi končana. „Vložena so bila izredna pravna sredstva,“ doda, več pa ne želi govoriti. Če imamo pravilne informacije, je zadeva na ustavnem sodišču. Če bodo tam presodili v prid Matoza, casinoju ne bo potrebno plačati odškodnine delavcu, hkrati pa ne bodo mogli terjati milijonske odškodnine s strani odvetnika.",0
"Carrera in Beti režeta število delavcev Odpuščanja se nadaljujejo, saj bodo v ormoški Carreri v prihodnjih treh mesecih izgubil 303 delavce, iz novomeške Beti pa jih bo odšlo 54. Največje ormoško podjetje, ki zaposluje čez 1.400 delavcev, sicer izdeluje okvirje za očala za italijansko družbo Safilo. Kljub odpuščanju, ki ga je italijanska družba pripisala gospodarski krizi, pa so zagotovili, da bodo spoštovali vse zakonske obveznosti do delavcev, ki bodo ostali brez zaposlitve. Ob tem so v Safilu prepričani, da bodo že v drugi polovici prihodnjega leta lahko znova povečali proizvodnjo v ormoški tovarni, s tem pa bodo vsaj del odpuščenih delavcev lahko znova zaposlili. Vsi ekonomski kazalci za prvo polletje prihodnjega leta kažejo težke čase za številne gospodarske panoge. Po drugi strani pa v skupini Safilo veliko denarja in truda namenjamo v inovacije in tehnologije, s čimer želimo še povečati konkurenčnost in izkoristiti tržne priložnosti, je pojasnila Nicoletta Chinello, ki je v omenjeni skupini zadolžena za stike z mediji, in dodala, da se v njihovi družbi niso odločili za skrajševanje delovnega časa, saj je njihova politika drugačna. Beti odpušča več kot polovico delavcev V metliškem podjetju Beti Moda bo januarja od približno 100 zaposlenih brez dela ostalo 54 delavk in delavcev. Odločbe so jim predali 15. decembra, ko pa bodo predvidoma v naslednjega pol leta poplačani vsi upniki, bodo odpustili še preostale zaposlene, je povedala direktorica Betine kadrovske službe Vida Šegina Matkovič. Ukrepov za blažitev krize v podjetju Beti trenutno ne predvidevajo, delavnika pa nastalim razmeram še niso prilagodili. Beti bo letošnjo proizvodnjo končala na predpraznično sredo, med prazniki pa bodo v njenih podjetjih izvajali le popise in inventure, proizvodnjo pa bodo vnovič pognali po praznikih, 5. januarja. Adria Mobil Delovnik krajši O kriznih ukrepih poročajo tudi iz družbe Adria Mobil, kjer bodo zaradi razmer na trgu in zmanjševanja proizvodnje z novim letom prešli na 36-urni delovni teden. Nekatere zaposlene bodo tudi upokojili ali samozaposlili. Pričakujejo pa, da bo k ohranitvi delovnih mest prispevala tudi vlada, saj je po njihovih besedah prihodnji gospodarski razvoj brez odločnega in usklajenega ukrepanja gospodarstva in vlade nepredvidljiv, je še poročal Radio Slovenija.",0
"Po nesreči. Podrtega drevja in palme po enem mesecu od prometne nesreče ni še nihče odstranil. “En mesec po nesreči so podrto drevje, palma in manjši deli avtomobila še vedno na kraju nesreče,” nam je ogorčeno pisala prebivalka Klaričeve ulice na Markovcu pri Kopru. Podrl tudi svetilko Pred natanko enim mesecem se je namreč na Markovcu pripetila prometna nesreča, v kateri je 18-letni voznik iz Škofij zaradi neprilagojene hitrosti podrl drog javne razsvetljave. Po trčenju, v katerem ni bil nihče poškodovan, ga je odbilo s ceste, pristal pa je na dvorišču stanovanjske hiše pod cesto, okoli 13 metrov stran. Avtomobil so odstranili z dvigalom, drog javne razsvetljave so po 15 dneh vendarle zamenjali, po besedah naše bralke pa ta ne sveti. A avtomobil je pri naletu na dvorišče, ki je v občinski lasti, podrl tudi trimetrsko palmo in še nekaj manjših dreves, za katera se nihče ne zmeni. Niso pristojni? “Po večkratnih klicih na občino, komunalo in policijo smo ugotovili, da ni nihče pristojen odpeljati in počistiti polomljeno drevje. Niti akcija Očistimo Slovenijo pristojnim ni zadostovala, da to uredijo,” je dejala bralka. Zakaj dreves ne odstranijo in ali za to res niso pristojni, smo povprašali tako na Mestni občini Koper kot na Komunali Koper, a včeraj njihovih odgovorov nismo prejeli.",0
"Dobili bomo človeka, ki bo z upravljanjem slovenske srebrnine skrbel za 4 milijarde državnih naložb. V javnost so po političnih lobiranjih prišla prva imena, med njimi Dagmar Komar, ena od direktoric na Zavarovalnici Triglav.",0
"Iščemo neke vrste boga, ki tudi slabo počne z nerazumljivim, a višjim ciljem. Matej Košir, novinar Žurnala24 (Foto: ) Po dobri slovenski navadi tudi po tokratni kampanji vemo, kdo ima najbolj trdo kožo, a ne vemo, kdo bi naslednja štiri leta najbolje vodil našo državo. Viranta je afera Nadomestila uničila, ker je startal kot pravičnik in poštenjak. Vso drugo nekritično pogrevanje nepremičninskih afer je povsem nepomembno. Jankovič in Janša v zavesti ljudi nista popolna, zato jima minuse oprostijo lažje kot Virantu. Imata pa še eno prednost – oba sta generalska tipa in ljudje v času krize iščejo antipod Pahorju, ki ima sicer najmanj napak, ki hranijo slovensko fovšijo, a ni sposoben udariti po mizi. Kaj je za blaginjo ljudi pomembnejše? Vzklikali smo Tito, Tito, ko nismo imeli za kruh. Bi, ko ne bi videli nobene rešitve več, vzklikali Pahor? Janša? Ali Janković? Iščemo ključavničarja. Ljudje iščejo nekoga, o odločitvah katerega ne dvomijo. Neke vrste boga, ki tudi slabo počne z nerazumljivim, a višjim ciljem. Če bi presojali napake in sposobnosti kandidatov, bi Janša in Janković kvečjemu stopicala pred pragom državnega zbora. Ampak če smo požrli že čisto vse, če bo v parlament še enkrat prišla SNS, če se vanjo vrača NSi, če bi lahko tretje mesto zasedel Pavliha na čelu upokojencev, ki so se mu še upokojenci odrekli ... Potem imamo lahko tudi ključavničarja za mandatarja. O njegovih odločitvah kot nekoč ne bomo smeli dvomiti, zato nas ne bo več razžiral strah pred prihodnostjo. Vso breme bo prešlo na boga in ideologa ... Ljudje bodo vzklikali eno od zgornjih imen, a skoraj prepričan sem, da šele takrat, ko bodo zahtevali njegovo glavo. Ko bo jasno, da je diktator le slab imitator.",0
"Najboljši sosed že ukrepal V decembru je bilo trgovsko podjetje Mercator obveščeno o oporečnem izdelku, vloženih kumaricah, v katerih naj bi bili deli miši. Zato je Mercator odpoklical celotno serijo izdelkov, ki jih je prodajal pod svojo blagovno znamko, polni pa jih madžarski dobavitelj, družba Horker. Hkrati so pri Mercatorju poostrili nadzor. Vzorec izdelka so poslali na Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, kjer so ugotovili, da je ta neoporečen. Hkrati pa najboljši sosed ugotavlja, da ni mogoče, da bi se kjer koli na poti izdelka skozi proizvodni proces do trgovinske police to lahko zgodilo kako drugače kot s sabotažo.",0
"Upniki od Mersteela terjajo za okoli 153 milijonov evrov terjatev. Seznam terjatev je vložen na sodišče, zdaj so na vrsti morebitne pritožbe upnikov. Prisilna upraviteljica Mersteela Katarina Benedik je v sredo na Kranjsko okrožno sodišče vložila seznam preverjenih terjatev do Merkurjevega metalurškega podjetja. Potrjevanje prisilne poravnave je zaradi možnosti pritožb upnikov mogoče pričakovati v začetku pomladi, še ta mesec pa bi moral biti sklenjen dogovor za sveža finančna sredstva. Kot je ob današnjem izteku enomesečnega roka za preveritev prijavljenih terjatev pojasnila Benedikova, bo pripravljeni seznam v prihodnjih dneh objavljen. Upniki bodo imeli potem možnost ugovora na prerekane terjatve in na priznane terjatve drugih upnikov. V celoti preizkus terjatev tako traja kar okrog tri mesece. Šele na pomlad bi se potem lahko potrjevala prisilna poravnava. Zaenkrat stvari tečejo skladno z roki, je ocenil direktor Mersteela Darko Gregorič. Pojasnil je, da bistvenih pripomb na predlagane terjatve ni. V celoti pa so do začetka decembra upniki Merstela prijavili 348 terjatev v skupni vrednosti okrog 153 milijonov evrov. Za uspeh prisilne poravnave družbe je trenutno najpomembnejša pridobitev svežih finančnih sredstev bodisi prek novih kreditov, prek strateškega investitorja ali pa dokapitalizacije s konverzijo terjatev. V Mersteelu se nadejajo vseh treh načinov financiranja, saj bi v tem letu potrebovali od osem do deset milijonov evrov. To je predpogoj za uspeh prisilne poravnave, je opozorila Benedikova, ki upa, da bodo sveža finančna sredstva podjetju zagotovljena še do konca tega meseca. Gregorič računa, da bo na podlagi pogovorov s potencialnimi investitorji in štirimi bankami upnicami januarja pripravljen pisni dogovor, ki bi bil pozitiven tako za obstoječega lastnika Merkur, kot za novega investitorja, ki bi lastniško vstopil v nakelsko podjetje. Hčerinska družba Merkurja je zaradi hudega padca prodaje in likvidnostnih težav predlog za prisilno poravnavo vložila dva dni za matičnim podjetjem. Postopek je sodišče za Mersteel začelo 5. novembra, za Merkur pa 3. novembra. Vendar v Merkurju seznam priznanih in prerekanih terjatev po dveh mesecih še ni pripravljen. Dogovor mora biti sklenjen do 5. februarja, saj tedaj poteče trimesečni rok od začetka prisilne poravnave, v katerem je njena upraviteljica dolžna dati ugovor, če meni, da se načrt finančnega prestrukturiranja ne uresničuje, je pojasnil Gregorič. Tako bi Benedikova, če bi presodila, da ni možnosti izvedbe predlagane prisilne poravnave in finančnega prestrukturiranja, predlagala stečaj. Finančno injekcijo Mersteel potrebuje za vnovični zagon in sanacijo poslovanja. Trenutno se zaradi insolventnosti le s težavami oskrbuje s potrebnim materialom, ker med dobavitelji ne uživa več zaupanja. Tako je od začetka julija do konca novembra podjetje ustvarilo za skoraj dva milijona evrov izgube, prihodki od prodaje pa so znašali 11 milijonov evrov, kar predstavlja 74-odstotno znižanje mesečne prodaje glede na prvo polletje.",0
"Pogovor Mojce Širok z novinarjem Emilianom Fittipaldijem Sveti sedež v Rimu ni zanikal niti vrstice mojega članka, pravi italijanski novinar, ki je razkril domnevno 800-milijonski dolg mariborske nadškofije. Finančne težave mariborske nadškofije odmevajo tudi v Italiji. Po poročanju drugega največjega tednika v državi, rimskega L Espressa, ki se sklicuje na poročilo vatikanskega revizorja, naj bi zgrešene naložbe mariborski nadškofiji nakopale za več kot 800 milijonov evrov izgube, Cerkvi pa naj bi tako grozil eden največjih finančnih polomov v zgodovini, so poročali Odmevi. Preberite še L Espresso V mariborski nadškofiji polom biblijskih razsežnosti V mariborski nadškofiji so pisanje zanikali, po njihovih besedah naj bi dolgovi podjetij, v katerih imajo lastniške deleže, znašali zgolj 17 milijonov evrov. Mojca Širok se je pogovarjala z Emilianom Fittipaldijem, avtorjem članka, ki se je dokopal, kot pravi, do vatikanskega poročila o finančnih operacijah mariborske nadškofije. V mariborski nadškofiji so zanikali oziroma popravili podatke iz vašega članka, po katerih naj bi dolg podjetij v njihovi lasti znašal 800 milijonov evrov. Kako komentirate ta popravek? Cerkev vedno zanika, ko jo zasačijo z roko v marmeladi. Zame je pomembno to, da Sveti sedež v Rimu ni zanikal niti vrstice mojega članka. Glede na to, da se sklicujem na dokument, ki prihaja iz Vatikana, bi moje pisanje, če bi bilo napačno, verjetno zanikali neposredno v Rimu. Na katere vire oziroma dokumente se opira vaš članek? Na problem sam so me opozorili slovenski viri iz Ljubljane in Maribora. Poročilo, ki sem ga videl, pa je poročilo ekonomskega strokovnjaka Svetega sedeža, ki so ga januarja lani poslali v Maribor, da pregleda poslovanje nadškofije in njenih podjetij. Pripravil je ta dokument, nekakšen tajni dosje, ki ga je izročil papežu in njegovemu državnemu sekretarju Tarcisiu Bertoneju. Ali glede na to poročilo obstajajo kakšne možnosti, da se ta podjetja še lahko rešijo ali pa jim preostane le bankrot? Poročilo je zelo jasno. Če bi dolgovi res znašali le 17 milijonov evrov, verjetno ne bi bilo težav, a v resnici jih je, kot sem zapisal, za 800 milijonov evrov. V poročilu piše, da brez takojšnjih prilivov kapitala štirim podjetjem - Rasti, Zvonu 1 in Zvonu 2 ter še enemu pomembnemu komercialnemu podjetju - ne preostane drugega kot bankrot. V Vatikanu so nam odgovorili, da zadeve ne morejo komentirati, ker da se ta nanaša neposredno na mariborsko nadškofijo. Je po vašem mnenju mogoče, da bi Vatikan v tem primeru posredoval z naložbami oziroma finančno pomočjo? Ne. Politika Vatikana v takšnih primerih, kot se je zgodilo tudi ob škandalih, ki so zaradi pedofilskih duhovnikov zajeli ameriško Cerkev, je, da se distancira od lokalnih cerkva. Po ugotovitvah papeževih odposlancev mariborska nadškofija Vatikana nikoli ni prosila za dovoljenje za nepremišljene finančne akrobacije. Zato so za Vatikan nezakonite, za njihovo reševanje pa ne bo dal niti evra. Za varčevalce in za banke, ki so mariborski nadškofiji posodili na desetine milijonov, pa je to seveda velika težava.",0
"nova gorica - Potem ko stavkovni odbor in uprava Elektra Primorska v sredo nista uspela doseči dogovora o višini in načinu izplačila nagrade ob koncu leta, bodo zaposleni nadaljevali stavko. Tako bodo danes med 9. in 12. uro stavkali vsi zaposleni, v petek in ponedeljek med 9. in 12. uro pa bo stavka potekala v dveh poslovnih enotah. Kot je za STA pojasnil vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec, jim je dovolj popuščanja. Na štirih zborih delavcev med torkovo stavko so dobili popolno podporo zaposlenih, zato bodo s stavko nadaljevali. Danes bodo stavkali vsi zaposleni, v petek delavci v poslovnih enotah Sežana in Tolmin, v ponedeljek pa še v Novi Gorici in v Kopru. O nadaljnjem poteku stavke pa se bodo dogovorili v ponedeljek. Stavka v Elektru Primorska se je začela 27. decembra lani, doslej pa so stavkali šest delovnih dni, ostale pa namenili pogajanjem z upravo. Sindikati od uprave družbe zahtevajo spoštovanje veljavne kolektivne pogodbe, ki predvideva izplačilo nagrade ob koncu leta v višini 70 odstotkov povprečne plače v elektrogospodarstvu. Ta naj bi konec leta 2011 tako znašala 1465 evrov bruto, uprava pa jim je ponudila izplačilo nagrade le v višini 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim prejšnji teden ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel.",0
"Grobe ocene na Gorenjskem škodo ocenjujejo na okoli tri milijone evrov. Reke se umirjajo, še vedno pa obstaja nevarnost zemeljskih zdrsov. Spet s polno močjo Elektrarne so stale. “Ko je pretok vode več kot 1.400 kubičnih metrov na sekundo, hidroelektrarne ne morejo več delati in jih ustavimo,” je povedal direktor HESS Bogdan Barbič. HE Boštanj in Blanca so v soboto zvečer spet vključili v omrežje in zdaj delata s polno močjo. 20-letne vode. Ob gradnji verige HE na spodnji Savi se načrtuje protipoplavna zaščita za primer 20-letnih voda. Barbič iz izkušenj ugotavlja, da se dvajsetletne vode pri nas pojavljajo vsaki dve leti. V občinah Bohinj, Vipava, Nova Gorica, Tolmin, Krško, Brežice in Osilnica smo se pozanimali, kako poteka odpravljanje posledic po poplavah prejšnji teden ter kakšna je škoda. V vseh občinah podatke še zbirajo, vendar o hujših posledicah ne poročajo. V večini primerov je šlo za zalite kleti, ponekod so zalita polja in posevki, drugje je odneslo dele cest oziroma so se sprožili zemeljski plazovi. Več informacij naj bi na občinah dobili tekom dneva in v prihodnjih dneh. Grobe ocene že imajo na Gorenjskem, kjer naj bi škoda znašala okoli tri milijone evrov. Skoraj polovica škode je nastala v občini Bohinj, ki jo je v soboto obiskal tudi premier Borut Pahor. Gladina jezera je v petek namreč narasla za kar dva metra, zaradi poplav in nanosov pa je bila nekaj časa prekinjena tudi glavna cesta med Bledom in Bohinjem. Komisije danes na delo V prizadetih občinah so že ustanovili občinske komisije, ki zdaj čakajo le še na uredbo Uprave RS za zaščito in reševanje, po kateri lahko tudi uradno začnejo z delom. Uredba bo izdana še danes. Poročila bodo morali končati do 15. januarja, državna komisija pa bo poročila bodisi potrdila bodisi zavrnila. Izdelala bo tudi skupno poročilo, ki bo poslano na vlado. Ta bo morala odločiti, ali se z ocenjeno škodo strinja ali ne in zagotoviti sredstva za njeno povračilo. 2.700 kubičnih metrov na sekundo je bil ob božičnih poplavah pretok Save v Sevnici. Mogoči zemeljski zdrsi Ob tem na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da so pretoki rek po državi še vedno veliki, z izjemo severovzhoda države. Od včeraj zvečer upada tudi Sava v spodnjem toku, počasi pa upadata tudi kraški Krka in Ljubljanica. Zaradi razmočenosti in raznolikega terena so v zahodni in osrednji Slovenji še vedno možni tudi plazovi.",0
"Statistiki so popravili prvotni podatek o krčenju britanskega gospodarstva z 0,3 odstotka na 0,4 odstotka Bruto domači proizvod (BDP) Velike Britanije se je med januarjem in marcem skrčil za 0,3 odstotka, je danes prvo oceno potrdil britanski statistični urad. So pa statistiki popravili podatek o krčenju gospodarstva v zadnjem lanskem četrtletju, in sicer z 0,3 odstotka na 0,4 odstotka. Podatki so potrdili šibkost britanskega gospodarstva, ki ima težave z okrevanjem po finančni krizi. Močno se čutijo posledica vladnih varčevalnih ukrepov, pa tudi dolžniška kriza v območju evra, ki ruši zaupanje. Gradbeništvo s petodstotnim padcem Novi podatki za prvo četrtletje so pokazali, da sta padca v gradbeništvu in industrijski proizvodnji izničila največji porast vladnih izdatkov v skoraj sedmih letih. Potrošnja vlade se je namreč zvišala za 1,9 odstotka, gradbeništvo pa je medtem zabeležilo 4,9-odstotni padec. Industrijska proizvodnja je bila nižja za 0,5 odstotka, storitveni sektor pa je beležil 0,2-odstotno rast. Zasebna potrošnja se je znižala za 0,1 odstotka, medtem ko je bil izvoz nižji za 1,7, uvoz pa za 0,3 odstotka. Večina analitikov je mnenja, da se britanska recesija nadaljuje tudi v trenutnem četrtletju. Britanska centralna banka Bank of England bi lahko v luči neugodnih gospodarskih podatkov že prihodnji mesec gospodarstvu namenila nove stimulativne ukrepe.",0
"Po 14 dneh nove cene Po dveh tednih se zvišujejo cene naftnih derivatov. Najbolj se bo podražil 98-oktanski bencin, ki bo dražji za 2 centa. Opolnoči se bodo drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji zvišale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo podražil za 0,2 centa na 1,463 evra, 100-oktanski bencin za dva centa na 1,496 evra, dizelsko gorivo pa za 0,9 centa na 1,341 evra na liter. Dražje bo kurilno olje, saj bo za liter treba odšteti 0,968 evra, kar je en cent več kot do zdaj.",0
"Predstavniki zaposlenih in uprave Vegrada, ki ima blokirane bančne račune, bodo pogajanja za izplačilo plač nadaljevali prihodnji ponedeljek. Tovšakova naj bi predlagala minimalno plačo za vse delavce. Vegrad Predstavniki zaposlenih in uprave Vegrada so zjutraj začeli pogajanja za izplačila razlike za lanski regres in razlike za decembrske plače zaposlenim v režiji. Strani sta postavili okvirne roke za izplačila, o konkretnih datumih pa bosta pogovore nadaljevali v ponedeljek, je povedal predsednik podjetniškega sindikata Samo Mastnak. Po poročanju Dnevnika pa naj bi direktorica Vegrada Hilda Tovšak predlagala, da bi vsi delavci tri mesece dobivali minimalno plačo. Del delavcev je prejel le akontacijo plače Zaposleni v Vegradu, ki ima trenutno blokiranih več poslovnih računov, so novembra lani prejeli akontacije lanskega regresa, zdaj pa od vodstva družbe zahtevajo izplačilo razlike. Hkrati družba zaposlenim v režiji dolguje tudi izplačilo razlike do polnih plač za december. Akontacije v višini 562 evrov neto je od 150 do 200 zaposlenih v režiji dobilo prejšnji teden. Kot je po današnjih pogajanjih povedal Mastnak, so zdaj prvi cilji uprave deblokada transakcijskih računov, zagotovitev plač za januar in zaključek gradnje stanovanj v Celovških dvorih v Ljubljani. Vegrad z gradnjo teh stanovanj namreč zamuja, zato bo Mestni občini Ljubljana moral plačati zamudne kazni. Po neuradnih informacijah Financ pa naj bi NLB razmišljala o tem, da bi zaradi nezmožnosti odplačevanja posojil Vegradu spomladi zasegla Celovške dvore. Direktorica Vegrada Hilda Tovšak Razpoloženje med zaposlenimi je različno, je pa zagotovo slabše kot pred nekaj meseci, je ocenil Mastnak in dodal, da to sicer ne vpliva na delovni proces. Je pa trenutno zimsko vreme precejšnja ovira za izvajanje del glede na slab likvidnostni položaj v podjetju, pravi predsednik podjetniškega sindikata v Vegradu, kjer je zaposlenih 1700 delavcev. Bodo banke zasegle premoženje Vegradu? Po neuradnih informacijah Financ naj bi NLB razmišljala o tem, da bi zaradi nezmožnosti odplačevanja posojil Vegradu spomladi zasegla Celovške dvore. NLB leasing pa je že zasegel del gradbene mehanizacije Vegrada tovornjaki ipd.. Družba ima trenutno blokirane vse bančne račune v Sloveniji. Uprava zanika govorice o finančnih težavah Vegrada Tovšakova je sicer v torek dejala, da namigovanja o zasegu Celovških dvorov ne držijo, ker z NLB korektno sodelujemo pri tem in tudi pri drugih projektih. Glede blokade pa so iz uprave sporočili, da je posledica nepričakovanih finančnih obveznosti, da so že sprejeli ukrepe za deblokado in da si za izvrševanje ukrepov prizadevajo, da bi bili čim prej. Tudi glede izplačila polnih plač pravi, da se trudijo, da bi bilo čim prej, vendar da terminsko še ni določena.",0
Kmetje zaradi prenizkih odkupnih cen živine napovedujejo bojkot. Meso bodo začeli odvažati čez mejo.,0
"Zavržena hrana ni več biološki odpad. Delijo jo v zavetišču za brezdomce. Od prvega oktobra naprej v Mariboru Lyons klub Zarja izvaja projekt razdeljevanja hrane iz trgovin. ""V Mariboru smo ugotavljali, da je velika potreba po tem, da ljudje dobijo hrano in da se ta ne zavrže v trgovinah po zaprtju, ko postane biološki odpadek,"" razlaga vodja projekta pri Lyons klubu Zarja Valentina Plamenitaš. Donacijsko pogodbo so sklenili z Mercator centrom na Taboru, od koder hrano prepeljejo v Zavetišče za brezdomce. Tam hrano razdelijo tistim, ki so pomoči nujno potrebni, tudi v krizni center, materinski dom, varno hišo in starejšim, ki si sami hrane ne morejo kupiti. ""Gre za vsakodnevno akcijo, količine hrane pa so zelo odvisne tudi od tega, koliko kupci pokupijo. Največkrat gre za kruh, mlečne izdelke tik pred iztekom roka, sendviče, pizze, pečeno meso, razdelimo pa tudi sadje in zelenjavo,"" dodaja Plamenitaševa. Situacija resna Včeraj se je v Mariboru odprla tudi socialna trgovina Sotra, ki bo ljudem, ki imajo manj kot 450 evrov mesečnega dohodka omogočila kupovanje živil po ugodnih cenah. Jožef Tivadar, direktor centra za socialno delo Maribor dejal, da upa, da ljudi ne bo sram kupovati v tej trgovini. Sicer pravi, da nimajo točnih podatkov o tem, koliko ljudi je v Mariboru takšnih, da imajo dohodek pod 450 evri. ""Po nekaterih podatkih bi lahko bilo v Mariboru okrog 20 tisoč posameznikov, ki prejemajo manj kot 500 evrov pokojnine. Sicer pa natančnega podatka o tem nimamo, ker podatkov tako ne zbiramo,"" odgovarja Tivadar. Na centru za socialno delo imajo mesečno okrog 400 vlagateljev za izredne denarne socialne pomoči in okrog 5700 vlagateljev za redne denarne socialne pomoči, kjer pa je med vlagatelji lahko več družinskih članov. ""Imamo tudi 1224 prejemnikov varstvenega dodatka, do katerega so upravičeni tisti, ki imajo manj kot 450 evrov mesečnega dohodka,"" pravi Tivadar.",1
"Ljubljana - Pet menedžerjev Krasa, ki so se združili v družbi Brinovka, je prevzelo popoln nadzor nas Skupino Kras, saj so iz njenega lastništva iztisnili vse male delničarje. Ti so kot odpravnino prejeli 52,308 evra za delnico, konec minulega tedna pa je Centralna klirinško-depotna družba KDD njihove delnice tudi uradno preknjižila na Brinovko, katere največji lastnik Edvard Fonda je hkrati tudi direktor Krasa. Sodeč po iztisnitveni ceni Krasovi menedžerji vso Skupino Kras, ki vključuje tudi 100-odstotni delež Mesnin dežele Kranjske (MDK), vrednotijo na vsega deset milijonov evrov. Za primerjavo: to je zgolj 2,8-krat več, kot je znašal lanski čisti dobiček Krasa in MDK, 6,8-krat manj, kot so znašali lanski prihodki obeh družb, in skoraj polovico manj, kot je decembra 2006 znašala višina kapitala Skupine Kras. Pri iztisnitvi malih delničarjev je sicer Brinovka naročila tudi vrednotenje Krasa, ki pa zbuja določena vprašanja. Vrednotenje je bilo namreč narejeno na podlagi diskontiranega denarnega toka in glede na primerjavo z nekaterimi sorodnimi podjetji, ki kotirajo na borzi. Pri metodi diskontiranega denarnega toka ne gre zanemariti, da je bila osnova matična družba in ne Skupina Kras, poleg tega pa so pri tej metodi upoštevali, da bo do leta 2013 letna stopnja rasti Krasa znašala le 2,3 odstotka. Po metodi diskontiranih denarnih tokov so Kras ovrednotili na od pet do devet milijonov evrov, medtem ko je bila ocenjena vrednost Krasa po drugi metodi od 21,4 do 26,5 milijona evrov. Ob tem ne gre spregledati, da je imela ključno, kar 80-odstotno utež pri končni oceni prva metoda, zaradi česar je bila iztisnitvena cena tudi znatno nižja. Fonda in direktorica Brinovke Majda Novič sta bila za naše komentarje nedosegljiva, zaradi česar ni znano niti, kako so iztisnitev malih delničarjev financirali, saj je imela Brinovka konec minulega leta kar 58.400 evrov negativnega kapitala. Odprti ostajata tudi vprašanji o nadaljnji usodi Krasa in ali ne bo ta naposled sam financiral svojega prevzema, s tem ko bi se Brinovka pripojila h Krasu. Kras je v preteklosti že odigral ključno vlogo, da je menedžerjem uspelo pridobiti več kot 90-odstotni delež družbe. Spomnimo, da je Kras od družbe Vina Koper po 120 evrov za delnico kupil njen desetinski delež, le dva tedna pred tem pa je po kar polovico nižji ceni svetovalni družbi Taxgroup prodal 28 odstotkov lastnih delnic, ki so naposled končale pri Brinovki. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Lobisti. Protikorupcijska komisija petim dala zeleno luč za vpis v register. Register. Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so potrdili, da se ukvarjajo s prvimi primeri nezakonitega lobiranja v javni upravi. Prejeli so šest prijav, kateri lobisti so vpleteni, pa ne želijo razkriti. Ravnatelji z lobisti Učinek. “Ne bo več številnih sestankov, kjer ravnatelji in predstavniki številnih drugih organizacij poskušajo pri državnih uradnikih uveljaviti svoje interese po spremembi tega ali onega na področju zakonodaje ali pa jih prepričati o nujnosti dozidave, prenove, gradnje ali opremljanja izobraževalne ustanove,” se je v blogu novih pravil pri lobiranju razveselila javna uslužbenka Slavica Černoša. Vsak zavod na tak obisk pride vsaj enkrat na leto, zapiše, a se hkrati sprašuje, kako bo to sploh mogoče nadzorovati in ali bodo ravnatelji po novem davkoplačevalski denar tratili za najemanje lobistov. Poročila o “nedovoljenih poskusih lobiranja” so napisali javni uslužbenci. Ti so namreč od začetka decembra dolžni poročati o vseh stikih z lobisti, sprejeti pa smejo le tiste, ki so registrirani pri KPK. Ker v registru še vedno ni nikogar, so lobistični sestanki z uslužbenci javne uprave še vedno protizakoniti. Vsak tak sestanek pa morajo javni uslužbenci zavrniti in to prijaviti KPK. Prve odločbe izdane So nam pa na KPK, ki jo vodi Goran Klemenčič, potrdili, da so pred dobrim tednom prvim petim lobistom, ki so oddali vloge za vpis, že izdali odločbe o registraciji. Do pravnomočnosti mora preteči še 30-dnevni rok za pritožbe. Kljub temu nam na KPK niso želeli razkriti, kdo je dobil odločbe, ker so “podatki do vpisa zaupne narave”. “Izjasnjevanje o sumu” Ali bo KPK po novem, da bi izsledila nezakonito lobiranje, preverjala tudi urnike sestankov javnih uslužbencev? “Komisija ima na voljo druge nadzorne mehanizme,” so odgovorili. Katere konkretno, niso povedali. Trdijo pa, da lahko ob sumu nepravilnosti pozovejo lobista, lobiranca in interesno skupino, da se o sumu izrečejo.",0
"V stranki SDS pravijo, da trošarinska politika mora zagotavljati najvišji donos v proračun ob najnižji obremenitvi potrošnikov. Vlada bo to dosegla, še poudarjajo. A očitno ne še zdaj, saj se liter 95-oktanskega bencina draži za 2,5 centa. Kot kaže, vlada ni znižala trošarin, cene naftnih derivatov se bodo opolnoči namreč dvignile. Kot so sporočili s Petrola, se bo cena 95-oktanskega bencina zvišala za 0,025 evra na liter in bo po novem znašala 1,463 evra na liter. 100-oktanski bencin se bo podražil za 0,024 evra na liter in bo 1,478 evra na liter. Liter dizelskega goriva bo dražji za 0,008 evra, nova cena bo tako znašala 1,343 evra na liter. Podražilo se bo tudi kurilno olje, in sicer za 0,003 evra in bo tako 1,026 evra na liter. Cena najbolj prodajanega neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo tako zvišala z 1,438 evra na liter na 1,463. Za 50-litrski rezervoar bo treba odšteti 1,25 evra več, na računu bencinskega servisa pa se bo izpisalo kar 73,15 evra. Ni še čas za znižanje trošarin za pogonska goriva Vlada danes ni posegla v višino trošarin na energente, to bo storila šele, ko bodo ogroženi makroekonomski temelji, je ocenil direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič in dodal, da se bo vlada najverjetneje za ta korak odločila, ko bodo cene pogonskih goriv začele vplivati na stopnjo inflacije in druge makroekonomske pokazatelje. Na podlagi analiz ministrstva za finance ugotavljamo, da so cene goriv primerljive s cenami goriv v sosednjih državah oziroma so odstopanja minimalna, pa so dejali na ministrstvu za finance. Slovenija po pojasnilih ministrstva namreč s kratkoročnimi ukrepi sproti prilagaja višino trošarin na način, da ni ogrožena konkurenčnost gospodarstva in obenem zagotovljena proračunska stabilnost. Ravno zaradi proračunskega primanjkljaja je po Brečevičevem mnenju malo verjetno, da bi vlada znižala trošarine za pogonska goriva, saj te predstavljajo vir prihodkov za državni proračun. Po njegovih pojasnilih ima vlada sicer manevrskega prostora za znižanje trošarin dovolj, vendar pa po njegovi oceni za to še ni čas. Cena motornih bencinov je namreč primerljiva s cenami v sosednjih državah dražji je le v Italiji, medtem ko so razmere pri dizelskem gorivu nekoliko boljše cenejšega imajo le na Hrvaškem. Odločitev vlade glede znižanja trošarin bo po Brečevičevi oceni odvisna tudi od dogodkov v Iranu. Če bi se politična kriza zaradi jedrskega programa v Iranu nadaljevala ter bi cene surove nafte in pogonskih goriv na mediteranski borzi začele naraščati, bo vlada verjetno znižala trošarine, je dejal. Razmere na naftnem trgu bo kratkoročno v veliki meri krojila hitrost reševanja krize v Iranu, dolgoročno pa stopnja aktivnosti svetovnega gospodarstva. Brečevič sicer pričakuje, da bo povpraševanje po črnem zlatu na dolgi rok naraščalo počasi, s tem pa se bo rahlo zviševala tudi cena surove nafte. Podražitve tudi na Hrvaškem Liter 95-oktanski naj bi, kot poročajo hrvaški mediji, stal 1,42 evra 10,77 kune, prvič pa naj bi več kot 10 kun 1,32 evra stal tudi liter dizelskega goriva. Stal naj bi 1,35 evra 10,24 kune. Hrvaška vlada naj bi začela nižati trošarine šele, ko bodo cene presegle 12 kun oziroma 1,59 evra. SDS obljubljala nižje trošarine Trošarinska politika mora zagotavljati najvišji donos v proračun ob najnižji obremenitvi potrošnikov. Vlada bo to dosegla. SDS na Twitterju V programu stranke SDS, ki so ga pripravili pred lanskim predčasnimi parlamentarnimi volitvami, so ocenili, da se zaradi visokih in nekonkurenčnih cen naftnih derivatov zmanjšuje povpraševanje in s tem potrošnja ter posledično prihodki državnega proračuna. Predlagamo takšno trošarinsko politiko, da bodo cene naftnih derivatov za 5 do 10 odstotkov nižje od cen v sosednji cenovno najugodnejši državi, so pri stranki SDS zapisali v programu. Od sosednjih držav imajo cenejše naftne derivate trenutno na Hrvaškem, kjer so sicer tudi pred podražitvijo. Trenutno 95-oktanski bencin sicer stane 1,38 evra, 98-oktanski 1,42 evra, dizelsko gorivo pa 1,31 evra. Po obljubah vladajoče stranke SDS bi tako moral liter 95-oktanskega bencina pri nas stati okoli 1,2 evra. V Avstriji po podatkih AMZS liter 95-oktanskega bencina stane 1,44 evra, 98-oktanskega 1,58, liter dizelskega goriva pa 1,43 evra. V Italiji, kjer se cene razlikujejo tudi od lokacije bencinskega servisa, bi za liter 95-oktanskega bencina odšteli 1,82 evra, 1,92 evra za liter 98-oktanskega, za liter dizelskega goriva pa 1,75 evra. Na Madžarskem 95-oktanski bencin stane 1,46 evra na liter, 1,5 evra na liter pa dizelsko gorivo. S povprečno plačo lahko sedaj kupimo okoli 170 litrov bencina manj kot marca leta 2008 Foto Petrol Naftni derivati so se v samo dveh mesecih tega leta podražili za 5,6 odstotka. Kurilno olje je za 86,6 odstotka dražje kot pred petimi leti, neosvinčeni 95-oktanski bencin pa za dobrih 50 odstotkov. Konec leta 2007 je liter 95-oktanskega bencina stal 1,033 evra, marca 2008 pa 1,058 evra, konec leta 2008 je liter bencina stal le 0,827 evra. Povprečna neto plača je bila leta 2007 834,50 evra, leta 2008 je znašala 899,80. Trenutno pa po statističnih podatkih iz decembra 2011 povprečna plača znaša 999,33 evra. Preračunano sledi, da je lahko nekdo s povprečno plačo leta 2007 kupil 807 litrov bencina, marca leta 2008 850, decembra 2008 pa kar 1088 litrov, letos pa le 684.",0
"Tuje borze v znamenju dogovora skupine G20 Indeks SBITOP je zaznal polodstotni padec, med vrednostnimi papirji v prvi kotaciji Ljubljanske borze pa je največ izgubila Krka, ki je padla za dva odstotka. Dan je zaznamoval izjemno slab promet. Skupaj je bilo sklenjenih za nekaj več kot pol milijona evrov poslov, od tega nekaj več kot tretjina z delnicami Krke, s katerimi so se posli sklepali med 65,05 in 66 evri. Največji padec pa sta namerili delnici Intereurope in Luke Koper, obema se je vrednost znižala za več kot pet odstotkov. Najbolj se je v prvi kotaciji podražila delnica Telekoma Slovenije 1,70 %, ki je v zadnjih dneh zaznala zavidljivo osemodstotno rast. Za nekaj več kot sedem odstotkov je poskočila tudi vrednost delnice Istrabenza. NLB Banka uspešno končala ponudbo obveznic Iz Nove ljubljanske banke pa so sporočili, da je banka uspešno končala ponudbo podrejenih obveznic in zbrala prek 61,41 milijona evrov od ponujenih 100 milijonov evrov. Sredstva se bodo vštela v kapital banke. Obveznice imajo, kot je znano, sedemletno ročnost, in prinašajo 6,25-odstotne letne obresti. Višina zbranih sredstev je več kot petkrat presegla prag uspešnosti ponudbe, ki je bil določen pri 10 milijonih evrov. Delnice prve kotacije KRKA-2,00 % 65,71 EUR TELEKOM+1,70 %102,48 NOVA KBM-1,52 % 11,63 GORENJE-1,00 %12,48 PETROL+0,76 % 269,47 MERCATOR+0,22 %157,00 INTEREUROPA-5,70 %3,97 LUKA-5,37 %19,20 Na svetovnih borzah se nadaljujejo padci iz preteklega tedna Evropski borzni indeksi so po štiridnevnem padcu predvsem po zaslugi vrednostnih papirjev bank v večini zabeležili rahlo rast. Banke so namreč podzravile odločitev skupine G20, ki je napovedala daljši časovni okvir za sprejemanje novih pravil na kapitalskih trgih. Na tokijski borzi se nadaljujejo padci iz preteklega tedna, ta teden pa bi po napovedih vlagateljev lahko presegli celo najslabše vrednosti indeksa Nikkei v zadnjih šestih mesecih, to je 9.400 točk. Nikkei je dosegel najnižjo vrednost po 10. juniju letos. Razlogi se skrivajo v slabih gospodarskih kazalcih, trg pa v pričakovanju številnih objav gospodarskih kazalcev, ki so napovedane za ta teden in pred volitvami ni pripravljen na ponovno rast. Odprtje honkonške borze so zaznamovale nekoliko višje vrednosti delnic kot pretekli teden.",0
"Zbornica bo pomagala članom pri vstopu na tuje trge Ker je proces propadanja gradbenih podjetij treba zaustaviti, so zaposleni v panogi ustanovili Zbornico za gradbeništvo Slovenije. Za predsednika so izvolil Mirka Požarja. Prisegam, da bom opravljal delo, ki bo v dobro gradbene panoge v Sloveniji, je dejal novoizvoljeni predsednik in dodal, da želijo v zbornici združiti vse ključne podpanoge - gradbince, podizvajalce, inženirje in arhitekte, poiskati skupne rešitve, konsolidirati gradbeno panogo, pripraviti sistemske rešitve, ki so nujne. Kot vidimo, se stečaji in prisilne poravnave nadaljujejo. Ta proces je treba zaustaviti, je opozoril. Želijo rešitve v dobro celotne panoge Že prihodnji teden se bo po njegovih besedah sešel upravni odbor zbornice, kjer bodo iskali rešitve za pereče težave gradbeništva. Zbornica ima trenutno več kot 50 neposrednih članov. Pristopili so gradbinci, podizvajalci, inženirji, arhitektov je v tej fazi malo manj. Želimo imeti rešitve, ki bodo v dobro celotne panoge. Sistem najnižje cene je nekaj, kar se mora zaključiti, in želimo priti do urejene gradbene panoge, kot jo poznajo v tujini, zatrjuje Požar. Članstvo je prostovoljno Članstvo je prostovoljno, višina članarine pa bo določena v odvisnosti od prihodkov posameznega člana v preteklem letu. Zbornica bo pomagala članom pri vstopu na tuje trge, pri izmenjavi dobrih praks, pri dostopih do članskih spletnih strani. Organizirala bo strokovna usposabljanja, pomagala pri iskanju novih kadrov, organizirala posvete, okrogle mize o aktualni problematiki, organizirala poslovne delegacije in pripravo poslovnih srečanj s tujimi partnerji.",1
"Na Arsu so pojasnili vzrok vetra, ki se je pojavil ob četrtkovi nesreči balona na Barju. Med 7. in 8. uro so se predvsem na Gorenjskem pojavile nevihte, zaradi katerih je tudi na območjih, na katerih neviht ni bilo, zapihal okrepljen veter oziroma nevihtni piš. Zaradi nesreče je služba za preiskovanje nesreč pri ministrstvu za infrastrukturo agenciji za civilno letalstvo naložila prepoved vseh komercialnih letov z baloni. Zaradi prepovedi so se v torek sestali predstavniki agencije, ponudniki komercialnih balonarskih poletov in predstavniki Letalske zveze Slovenije ter se uskladili o predlogu varnostne direktive, ki natančneje določa pogoje za letenje. Direktivo so poslali glavnemu preiskovalcu nesreče, ki mora zdaj odločiti, ali ukrep zadošča za odpravo prepovedi komercialnih poletov z baloni. Kot v sporočilu za javnost, v katerem podajajo kratek opis vremenskega dogajanja v času nesreče, pojasnjujejo na Agenciji RS za okolje (Arso), se je okrepljen veter oziroma nevihtni piš na kraju nesreče pojavil zaradi neviht na Gorenjskem. ""Ko namreč nevihtni oblaki v svojem razvoju dosežejo zadostno višino, padavinski elementi, ki so nastali ob dviganju zraka, dovolj zrastejo, da izpadajo proti tlom, pri tem pa ohlajajo zrak, skozi katerega padajo. Ta gostejša zračna masa pada proti tlom in izpodriva zrak pod seboj. Ko spuščajoči se zračni tok ali vzdolnik doseže tla, se ob tleh razteka v vse smeri. Tako se lahko prizemni okrepljeni veter pojavi tudi 10 do 20 kilometrov stran od samih nevihtnih oblakov,"" so zapisali. Ob tem dodajajo, da je po podatkih samodejne meteorološke postaje Ljubljana Bežigrad prizemni veter med 7.30 in 8. uro dosegel največjo hitrost 30 kilometrov na uro iz zahodne do severozahodne smeri. Nevihta posledica hladne fronte Omenjena nevihta je sicer po navedbah Arsa posledica hladne fronte, ki se je Sloveniji približala že v sredo. Ta se je nad Alpami zadrževala tudi v noči na četrtek, ""zaradi njenega vpliva pa so bile oba dneva predvidene predvsem popoldanske in večerne nevihte na območju Avstrije in v severnem delu Slovenije"". Te so se, kot pojasnjujejo na Arsu, v noči s srede na četrtek pojavile tudi nad severnim delom Padske nižine, v četrtek v jutranjih urah pa so se od zahoda približale Sloveniji in med 6.30 in 7. uro s hitrostjo med 60 in 70 kilometri na uro začele prehajati slovensko zahodno mejo. Med 7. in 8. uro so nato dokaj hitro zajele predvsem severni del Primorske in Gorenjsko. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so vzpostavili kanal za obveščanje žrtev in njihovih sorodnikov. Pomoč žrtvam nesreč v civilnem letalstvu in njihovim sorodnikom je del načrta nujnih ukrepov v primeru nesreče v civilnem letalstvu, ki ga država na nacionalni ravni pripravi v primeru nesreče. Služba za preiskovanje nesreč je z namenom obveščanja žrtev nedavne nesreče s toplozračnim balonom in njihovih sorodnikov odprla poseben elektronski nabiralnik, preko katerega bo možno obveščanje. Naslov elektronskega nabiralnika je: mzip.spn@gov.si",0
"Jani Javornik Dolgoročni vlagatelji ne prodajajte! Borzna panika ne pojenja – indeks SBI20 je padel za 4,5 odstotka, v poplavi rdeče barve pa je vendarle nekaj svetlega Krka je na koncu okrevala. Krkine delnice, s 3,2 milijona evri daleč najprometnejše, so sicer po 12. uri padle na 70,2 evra in bile za skoraj štiri odstotke v minusu, zadnji trije posli pa so bili sklenjeni na ravni ponedeljkovega tečaja 73 evrov. Petrol je bil najbolj na udaru in je zanihal za dovoljenih deset odstotkov, vse do 365 evrov, kar je najmanj po juniju 2006. Podobna usoda je doletela Istrabenz. Vsaj štiri odstotke so izgubili Telekom, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Pozavarovalnica Sava, Aerodrom in Sava. Slovenski borzni indeks je pri 5.690 točkah natanko 50 odstotkov pod vrednostjo z začetka leta. Čas je za - nakup! Danes je bilo res opaziti nekaj panike, seveda zaradi ponedeljkovih strmih padcev na tujem. Tudi taki vlagatelji so, ki so povsem razprodali svoj portfelj, je za MMC komentiral borzni posrednik pri GBD-ju Jani Javornik. Svojim strankam svetuje, naj prodajajo le tisti, ki kratkoročno potrebujejo denar, saj ameriški sveženj pomoči še ne bo hitro prinesel rezultatov, medtem ko dolgoročnim vlagateljem odsvetuje prodajanje delnic Če vzamemo za primer Krko. Pri ceni 130 evrov so jo vsi hoteli, zdaj, pri 70, skoraj nihče, čeprav podjetje še vedno posluje po načrtih! Javornik je omenil, da bodo imela težave podjetja, ki jih bodo prizadele drage surovine Gorenje, Helios in ki so precej zadolžena Mercator. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -2,07 % 71,48 EUR MERCATOR -1,74 % 187,40 TELEKOM -5,25 % 179,76 PETROL -8,02 % 372,71 NOVA KBM -2,51 % 18,23 ZAV. TRIGLAV -4,45 % 33,68 GORENJE -6,02 % 21,86 SAVA RE -4,66 % 20,85 LUKA KOPER -5,57 % 39,85 Dow Jones padel do 9.525 točk in se končno pobral Po katastrofalnem ponedeljku, ko so nekateri indeksi, ki merijo gibanje borz po vsem svetu, zaznali celo rekordno visoke izgube, so se razmere le umirile. Seveda nihče ne upa napovedati, ali ni to zgolj še en predah pred novim sesutjem. Črnih dni je zadnje čase nenavadno veliko. Takšne stvari naj bi se dogajale enkrat na deset let, a so redneje na urniku kot londonski avtobus, so bili po novem ponedeljkovem prostem padu indeks FTSE100 je zgrmel za rekordnih 391 točk oziroma osem odstotkov odmevi iz Londona. Newyorški Dow Jones je bil že za rekordnih 800 točk v minusu, dan pa končal s 3,6-odstotno izgubo 9.955 točk, tako da je po štirih letih prvič dan končal pod mejo 10 tisoč točk. Indeksi poznajo samo še pot navzdol V Evropi izjemna nervoza Torek se je v Evropi začel spodbudno, nato pa je udarila novica, da še dve banki, Royal Bank of Scotland in Deutsche Bank, nujno potrebujeta denarno injekcijo. Živci so povsem napeti, nihče ne upa ničesar napovedovati. Tokijski Nikkei, ki je med trgovanjem prvič po petih letih pogledal pod 10 tisoč točk, je izgubil tri odstotke. V Sydneyju so se razveselili, da je avstralska centralna banka presenetljivo znižala obrestno mero. Seveda vsi upajo, da bodo temu zgledu sledile tudi osrednje banke preostalih pomembnih gospodarstev, kar bi lahko omililo recesijo. Surovine so okrevale, nafta, ki je v ponedeljek pristala na osemmesečnem dnu, je spet nad 90 dolarji.",0
"Lani se je primanjkljaj v zunanji trgovini v ZDA prvič po petih letih rekordne rasti znižal. Glede na leto 2006 je izgubil 6,2 odstotka Primanjkljaj v zunanji trgovini se je lani po petih letih rekordne rasti prvič znižal. Znašal je 711,6 milijarde dolarjev, kar je za 6,2 odstotka manj kot leta 2006. Primanjkljaj se je decembra 2007 v primerjavi z novembrom znižal, in sicer za 6,9 odstotka na 58,8 milijarde dolarjev. Ameriški izvoz je lani znašal 1620 milijard dolarjev, kar je za 12,7 odstotka več kot leta 2006. Vrednost uvoza se je zvišala za 5,9 odstotka na 2330 milijard dolarjev. Cene nafte krive za podražitev uvoza Za podražitev uvoza so bile krive cene nafte, ki so lani znašale povprečno 64,27 dolarja za sod. ZDA so lani za uvoženo nafto plačale skupaj 331,23 milijarde dolarjev, kar je 9,5 odstotka več kot leta 2006 in skoraj toliko, kot je znašal skupni primanjkljaj v zunanji trgovini leta 2001. Takrat je primanjkljaj znašal skupaj 365,1 milijarde dolarjev in od takrat naprej je nenehno rasel, predvsem zaradi cen nafte.",0
"V podjetju Porsche v Kopru so na avtomobilu, ki je bil tam na servisu, odkrili bombo. Specialci so razstrelivo že odstranili. ""O sumljivem telesu smo bili obveščeni nekaj pred deseto uro zjutraj. Zavarovali smo širše območje podjetja in salona Porsche na Ankaranski ulici (pri Čebelnjaku),"" je povedala Anita Leskovec, predstavnica koprske policijske uprave. Na možnost podstavljene bombe je posumil serviser, ki je na podvozju avtomobila odkril ""nekakšne žice"". ""Opazil sem pravokotno škatlo, ovito z izolirnim trakom, ki ima alternator in antenico, zato sem posumil, da gre za bombo, in smo poklicali policijo,"" je povedal serviser Porscheja Vladimir Stupar. Pri bombi naj bi šlo za nedokončano delo. Policisti so sporočili, da je bil na avtomobil nameščen dvokilogramski eksploziv, ki so ga specialci iz Ljubljane že odstranili. Avto v lasti Danijela Praštala? Po poročanju Radia 1 je bila bomba domnevno pod avtomobilom znamke Q7, ki naj bi bil v lasti družbe za varovanje VIP Varovanje, po drugih podatkih pa celo v lasti direktorja družbe Danijela Praštala, znanega iz afere Global. Poklicali smo v podjetje, a se nihče ne javlja. Policisti pa so sporočili, da so sumljivo telo poslali na ekspertizo. "" Danes ekspertize zagotovo ne bo in vprašanje je, ali bo med prazniki,"" je povedala Leskovčeva. "" Zagotovo bomo potrdili, ali je bilo eksplozivno telo ali ne."" V policiji so sicer zanikali, da bi šlo za vozilo v lasti varnostne službe VIP varovanje. Neuradno smo še izvedeli, da naj bi po avto namesto lastnika prišel šofer.",0
"Poslovno leto 2010 je bilo za podjetje Novoles eno najslabših, saj je ustvarilo več kot osem milijonov evrov izgube. Uprava meni, da je Novoles tehnološko precej zastarel, prisilna poravnava pa podjetju daje nove možnosti. Uprava podjetja Novoles je vložila predlog prisilne poravnave na okrožno sodišče v Novem mestu. Spekter težav je zelo širok, zato je zdaj treba nastopiti odprto in konstruktivno, je ob tem dejal predsednik uprave Sergej Murgelj. Samo v zadnjih letih je imela družba 23 milijonov evrov negativnega čistega poslovnega izida. Če k temu prištejemo še sredstva državnih pomoči, je Novoles v osmih letih porabil več kot 30 milijonov evrov sredstev. Po besedah Murglja je Novoles danes tehnološko precej zastarela družba, ki pa še vedno omogoča proizvodnjo. Uprava ocenjuje, da je poslovno leto 2010 eno najslabših v zgodovini Novolesa, saj je ob realiziranih 20 milijonih evrov prihodkov ustvaril več kot 8 milijonov evrov izgub. Trenutnemu stanju smo prilagodili proizvodne in poslovne procese, z zmernimi vlaganji in primerno investicijsko politiko pa je mogoče bistveno povečati produktivnost in dvigniti profitabilnost. Vendar so vsi ti ukrepi pogojeni s časom, denarjem in ustreznimi partnerji. Podjetje potrebuje nov vir za tehnološko posodobitev, saj proizvajamo kakovostne in tržno zanimive izdelke, vendar zaradi zastarele tehnologije na zahtevnih trgih nismo konkurenčni, so prepričani v podjetju. Med pomembne dejavnike sanacije poleg ustaljenih sanacijskih korakov po prepričanju uprave sodi tudi maksimalna optimizacija proizvodnje. Pravijo, da se je tudi pri stroških treba vesti racionalno in iskati primerne ekonomske učinke na zaposlenim prijazen način. Tako so 268 zaposlenih ta teden poslali na kolektivni dopust, v katerem so za optimizacijo proizvodnje izkoristili proste dneve iz lanskega koledarskega obdobja. Pravijo, da so imeli na neposrednem nivoju takojšen pozitiven ekonomski učinek na stroškovni strani ter razbremenili dotrajano infrastrukturo in realizirali najnujnejša popravila. Več manevrskega prostora za ustvarjanje denarnega toka za organizacijo proizvodnje pa ni, je dejal član uprave Robert Štumpf. Načrt poslovne sanacije predvideva poravnavo terjatev navadnih upnikov v petih letih v višini 50 odstotkov, medtem ko zavarovanim, ločitvenim upnikom predlagajo, da 40 odstotkov vrednosti svojih terjatev konvertirajo v kapital družbe, preostalih 60 odstotkov vrednosti terjatve pa dobijo poplačanih v štirih letih 24 odstotkov oziroma v desetih letih 36 odstotkov. Prepričani so, da uspešna sanacija odpira možnost za vstop novega strateškega partnerja. V prid pozitivnemu izidu poravnave pa govori tudi trenutno tržno stanje ključnih programov Novolesa. Podjetje ima namreč že danes stabilne in zanesljive kupce ter dostop do infrastrukturno že urejenih trgov, poleg Slovenije še Nemčije, Velike Britanije in ZDA, pravijo v družbi. Dodajajo, da uspeh sanacije Novolesa ni odvisen samo od notranjih virov, saj bodo ključno vlogo v naslednjih dneh odigrali upniki, predvsem banke in država, ter strateški partnerji, ki so neposredno vezani na Novoles.",0
"V krizi nastajajo ideje, za katere je težko reči, ali gre za norčevanje ali zgolj ponesrečen poskus. Direktor LTH je delavcem predlagal, naj tako kot t. i. tajkuni s posojili odkupijo tovarno.",0
"Ljubljana - Težave v Kovinoplastiki Lož se iz dneva v dan stopnjujejo. Zaradi padca naročil je še posebej zaskrbljenih približno 800 delavcev. Ker jim je uprava družbe brez ustreznih pojasnil za četrtino znižala avgustovske plače, je njihov strah toliko večji. ""Vodstvo družbe je plače delavcem znižalo brez dogovora s sindikatom, zato smo ga bili prisiljeni prijaviti inšpektoratu za delo,"" je za Dnevnik dejal predsednik sindikata Kovinoplastike Lož Aleš Hoge. V avgustu je Kovinoplastika napovedala, da bo odpustila 150 delavcev. Po pojasnilih Hogeta je seznam 135 presežnih delavcev že izdelan, pri čemer delavci, ki bodo odpuščeni, odpovedi delovnih razmerij še niso prejeli. Zaradi nezadostnih naročil pa je uprava družbe za sto delavcev odredila ukrep čakanja na domu. Kljub precejšnjim finančnim težavam pa je Kovinoplastika Lož, prek katere je bil pred leti izpeljan menedžersko-delavski odkup družbe, bankam odplačala letošnje posojilo v višini 1,8 milijona evrov. S čim so servisirali obrok posojila, smo želeli vprašati predsednika uprave Petra Nelca, vendar je bil za komentar nedosegljiv. Kako se bodo v prihodnosti odvijali dogodki v družbi, ki je najpomembnejši zaposlovalec v Loški dolini, je še težko napovedovati. Veliko bo odvisno od tega, ali bo njihov največji kupec iz Nemčije Roto Frank še naprej naročal stavbno okovje. Naročila so za zdaj ustavljena. Četudi bodo po obisku vodstva družbe v Nemčiji v prihodnjih dnevih ponovno obnovljena, bi bilo po oceni poznavalcev razmer sodelovanje med podjetjema lahko v bližnji prihodnosti dokončno prekinjeno. V začetku prihodnjega leta naj bi namreč Roto na Madžarskem zagnal novo tovarno za proizvodnjo okovja. Za postavitev tovarne se je nemška družba po zatrjevanju naših virov odločila, ker ji Kovinoplastika Lož pred leti ni želela prodati proizvodnega programa za okovje. Od Rotovih naročil naj bi bilo odvisnih okoli 500 delovnih mest. Drugi večji kupec okovja, ki ga proizvaja Kovinoplastika Lož, je rusko podjetje TBM v lasti Viktorja Treneva. Naročila TBM pa naj bi omogočala delo približno stotim delavcem. Rusko podjetje sicer velja za enega največjih evropskih trgovcev z okovji, ki jih proizvaja tudi Kovinoplastika. Za TBM je družba v zadnjem času razvila novo okovje, po neuradnih informacijah pa naj bi Treneva zanimal tudi nakup dela Kovinoplastike Lož.",0
"Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod) pod vodstvom Tomaža Kuntariča (na fotografiji) je po neuradnih informacijah na Zavarovalnico Triglav poslala zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine s predčasnim odpoklicem Antona Ribnikarja in Vladimirja Uršiča iz nadzornega sveta zavarovalnice. Namesto Ribnikarja in Uršiča naj bi Sod po neuradnih podatkih za nova člana nadzornega sveta predlagal Matjaža Jauka, namestnika direktorja Soda, in investicijskega bančnika Gregorja Kastelica, ki se je pred leti omenjal kot kandidat za člana uprave Nove Ljubljanske banke, zdaj pa je zaposlen v skupini ING. Zakaj so se v Sodu odločili za predčasen odpoklic dveh članov nadzornega sveta, za zdaj ni znano, vprašanje pa je, ali bo država na skupščini 12. junija sploh lahko glasovala. Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi suma kršitve zakona o prevzemih trenutno namreč vodi postopek proti državnim lastnikom Triglava. Ker imajo ti v lasti kar okoli dve tretjini vseh delnic, jim tako ne pomaga niti sprememba zakona o prevzemih, ki je prevzemni prag zvišala na 33,33 odstotka.",0
"Zadolženost slovenskih podjetij znaša 55 odstotkov bruto domačega proizvoda, kar nas uvršča ob bok ukrajinskim podjetjem in na dno lestvice najmanj zadolženih podjetij srednje in vzhodne Evrope. Slovenska in ukrajinska podjetja so najbolj zadolžena v regiji srednje in vzhodne Evrope, saj zadolženost podjetij v Sloveniji znaša 55 odstotkov, v Ukrajini pa 56 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP. Zato so možnosti za močnejšo rast posojil podjetjem na omenjenih dveh trgih razmeroma majhne, ocenjujejo v UniCreditu. Sloveniji je uspelo od leta 2004, ko je bilo povprečno potrebnih 60 dni za ustanovitev podjetja, ta čas v letu 2012 znižati na šest dni. Povprečje zadolženosti podjetij v regiji srednje in vzhodne Evrope je nekaj pod 30 odstotki BDP, povprečje v evroobmočju pa znaša 50 odstotkov BDP, je na novinarski konferenci ob robu dvodnevne skupščine Evropske banke za obnovo in razvoj, ki se je danes začela v Londonu, povedal vodja UniCredita za vzhodno in srednjo Evropo Gianni Franco Papa. V banki največjo rast posojil podjetjem pričakujejo v Rusiji, Turčiji, Poljskem in Češkem. V preteklih letih je bilo v regiji narejenih precej pozitivnih korakov na področju izboljšanja poslovnega okolja, vendar pa je bilo premalo narejenega na področju povečanja konkurenčnosti. Med drugim so v regiji predvsem težave na področju zakonodaje, pravne države, političnih dejavnikov in tudi davčne politike, pravijo v Unicreditu. Sloveniji je na primer uspelo od leta 2004, ko je bilo povprečno potrebnih 60 dni za ustanovitev podjetja, ta čas v letu 2012 znižati na šest dni. To je skupaj z Madžarsko štiri dni in Turčijo šest dni najmanj v regiji. Ne tako dobro pa je stanje na področju posojanja podjetjem, saj se je to aprila letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za štiri odstotke, medtem ko je decembra lani na letni ravni upad znašal 3,5 odstotka. Upravljanje v kriznih časih bo osrednja tema letošnje dvodnevne skupščine EBRD, pomemben del, ki se ga bodo udeležili politiki in gospodarstveniki iz več deset držav, pa bodo volitve novega predsednika banke, saj se dosedanjemu predsedniku Thomasu Mirowu z julijem izteče štiriletni mandat.",0
"Nova uprava Vzajemne bo upravičena do odpravnine v višini šestih plač, če jo bo novi nadzorni svet zamenjal z drugo upravo. Odpravnino lahko zahteva tudi v sredo razrešeni predsednik uprave Dušan Kidrič. Novoimenovana predsednica uprave Vzajemne Milojka Kolar bo prejemala 8000 evrov bruto plače, oba nova člana uprave Katja Jelerčič in Ivan Gracar pa 7500 evrov bruto mesečno. Vsi so bili imenovani za obdobje petih let in so po besedah prvega nadzornika Vzajemne Mirka Miklavčiča v primeru nekrivdne razrešitve upravičeni do šestih mesečnih plač odpravnine. Odpravnina vseh treh skupaj tako znaša blizu 140.000 evrov. Dušan Kidrič Medtem pa v sredo razrešeni predsednik uprave Dušan Kidrič še ne ve, ali bo uveljavljal pravico do odpravnine. Višine slednje sicer noče razkriti, po nekaterih podatkih naj bi znašala 22.000 evrov. Tako bi Vzajemna v prihodnjih mesecih lahko plačala skupaj 160.000 evrov odpravnin štirim razrešenim članom uprave. Če nadzorniki ne bi razrešili Kidriča in bi počakali do ustanovitve novega nadzornega sveta postopek za imenovanje novih nadzornikov bo stekel predvidoma konec avgusta na konstitutivni seji novoizvoljene skupščine Kidrič do odpravnine, kot trdi, ne bi bil upravičen. Na to so nekateri opozarjali že pred samo razrešitvijo Kidričeve uprave. Agencija za zavarovalni nadzor je v ponedeljek zapisala, da je ravnanje nadzornikov Vzajemne pri imenovanju novih članov uprave v luči pravkar zaključenih volitev v skupščino nesmiselno in neodgovorno. Zakon o zavarovalništvu namreč določa, da v roku nadaljnjih treh mesecev novo oblikovana skupščina zastopnikov imenuje nove člane nadzornega sveta, ti pa nove člane uprave. Tako bo imel novoimenovani nadzorni svet pristojnost in dolžnost, da imenuje nove člane uprave, pri čemer pri izbiri nima nobenih omejitev in zato ni dolžan potrditi članov uprave, ki jih je imenoval sedanji nadzorni svet. V skladu z navedenim bo posledice za svoje ravnanje in odločitve moral prevzeti nadzorni svet Vzajemne, so prepričani v agenciji. Foto Blaž Garbajs Miklavčič Vzajemna ne bo izgubila, kvečjemu bo pridobila Vendar pa Miklavčič meni, da Vzajemna s sredinimi razrešitvami in novimi imenovanji dolgoročno v smislu stroška ne bo izgubila, kvečjemu pridobila. Prav tako ne pričakuje zamenjave novoimenovane uprave v prihodnjih mesecih kljub novemu nadzornemu svetu, saj da za to ni razloga. Mislim, da je ta uprava sedaj dosti bolj usposobljena, strokovna, ima vse reference in mislim, da bo dobro vodila Vzajemno, je dejal. Če se kdo odloča, da brez razloga nekoga zamenjuje, mora prevzeti odgovornost za ves strošek, je dodal. Nadzorniki Vzajemne so kot razlog za sredino razrešitev Dušana Kidriča in Igorja Jarca navedli nepripravljenost članov uprave za uskladitev glede plače. Nadzornike je namreč zmotila določba v pogodbah o zaposlitvi članov uprave, da so poleg bruto mesečne plače upravičeni do dodatka na delovno dobo. Kidrič je deloval z nivoja moči, zakonodajalca in regulatorja, da njemu ne more noben nič. To je članstvo zgrozilo in so odhajali k drugim zavarovalnicam. Ta ukrep je potreben za Vzajemno, za utrditev Vzajemne, zaupanja zavarovancev in dolgoročno bodo šle posledice v pozitivno smer. Gre za cel kompleks miselnosti, kdo je kdo, je dejal Miklavčič. Kidriču tudi po odhodu z uprave v primeru nekrivdne razrešitve pripada zaposlitev na Vzajemni, in sicer na položaju, primernem njegovi izobrazbi, za kar bo prejemal 80 odstotkov plače predsednika uprave, kar znaša 6400 evrov bruto mesečno. Po besedah prvega nadzornika pa je v skladu s pogodbo o zaposlitvi Kidrič ob upokojitvi upravičen do dodatnih treh plač. Tako Miklavčič meni, da je Kidričeva pogodba o zaposlitvi nenormalna in je bila za Vzajemno škodljiva, za kar bi bilo po njegovem mnenju treba poiskati odgovorne. Glede imenovanja dosedanje članice uprave Kolarjeve na mesto predsednice uprave pa je prvi nadzornik zavarovalnice dejal, da so zanjo presodili, da ni nobenih razlogov za nezaupanje. Pri vztrajanju nekdanje uprave glede višine plače je namreč Miklavčič dobil občutek, da je Kolarjeva žrtev v trojčku in da je bila le vpeta v skupno igro proti nadzornemu svetu, ne toliko kot kreator, ampak bolj kot sodelavec .",0
"Študenti. Rizični skladi študentskih servisov so po navadi premajhni, da bi iz njih poplačali vse študente. Napotnice. Zoran Sekereš iz Lendave je študent Univerze v Ljubljani. Za podjetje je prek študentske napotnice prevajal iz slovenskega v madžarski jezik in obratno. “Dolgujejo mi 300 evrov, ki njim sicer najbrž ne pomenijo ničesar, meni pa ogromno,” pravi Sekereš. 60 odstotkov vrednosti zaslužkov, ki jih delodajalci ne plačajo, po podatkih Agencije M servis ostane brez kritja. Podobno se je zgodilo študentki (ime hranimo v uredništvu), ki je delo opravljala v enem od ljubljanskih klubov. Za delo decembra lani, ki je v veliki meri potekalo ponoči, med prazniki in ob nedeljah, naj bi ji dolgovali okoli tisoč evrov, izplačano pa so prejeli kar na roko. Najprej servis V študentski svetovalnici Študentske organizacije Univerze v Ljubljani svetujejo, naj se študenti, ki plačila niso prejeli, najprej obrnejo na študentski servis, ki jim je izdal napotnico. “Če delodajalec v osmih dneh po izstavitvi računa ne plača, mu servis pošlje prvi opomin, po nekaj dneh drugi opomin in tako naprej – do opomina pred tožbo,” so zapisali v svetovalnici. Postopek je med servisi različen. V svetovalnici priporočajo tudi pogovor z delodajalcem, večkratna opozorila in tudi grožnjo s tožbo. “Če še vedno ne dobiš plačila, lahko vložiš tožbo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, in če je ta uspešna, sledi izterjava,” so dodali. Res pa je, da študenti za to večinoma nimajo sredstev, kar je potrdila tudi natakarica iz prvega dela članka. Če študent pri sebi nima četrtega izvoda študentske napotnice ali pisnega dogovora o delu, pravzaprav nima dokazov, da je delo sploh opravil. Lahko pa to dokazuje z beleženjem opravljenih ur ali pričevanji sodelavcev.",0
"Čeprav je NLB v lanskem letu pridelala za 233 milijonov evrov izgube, je banka po mnenju predsednika uprave dobro likvidna. Dokapitalizacija v višini 320 milijonov evrov pa po besedah Jašoviča že dolgo časa ni več aktualna, morala bi dosegati vsaj 400 milijonov evrov. Skupina NLB je v letu 2011 ustvarila 239 milijonov evrov izgube, Nova ljubljanska banka pa je lani pridelala 233 milijonov evrov izgub. Nova ljubljanska banka je lani pridelala 233 milijonov evrov izgube, potem ko je ta v letu 2010 znašala dobrih 183 milijonov evrov. Skupina NLB je medtem ustvarila 239 milijonov evrov izgube, potem ko je ta predlani dosegla 202 milijona. Nova ljubljanska banka je predstavila rezultate poslovanja, po podatkih uprave pa je banka pridelala lani za 233 milijonov evrov izgube. Glavni razlog za globoke izgube NLB ostaja velik prirast slabih posojil, ki banko sili v nove in nove odpise ter rezervacije. Letos so te tako na ravni matične banke dosegle 378 milijonov evrov, na ravni skupine pa 480 milijonov evrov. S tem so bile nekoliko večje kot predlani. Kot je na novinarski konferenci po seji nadzornega sveta povedal prvi mož banke v odstopu Božo Jašovič, je pozitiven signal dobičkonosno poslovanje pred rezervacijami. Rezervacije matične družbe NLB so lani dosegle 380 milijonov evrov, na nivoju skupine pa skoraj 480 milijonov evrov. Dobiček pred rezervacijami na ravni banke je tako dosegel 189 milijonov evrov, na ravni skupine pa 253 milijonov evrov. Izguba iz rednega poslovanja skupine je lani dosegla 266,85 milijona evrov, potem ko je leta 2010 znašala 226,97 milijona evrov. Na ravni matične banke je izguba iz rednega poslovanja lani dosegla 277,77 milijona evrov, leto prej pa 206,32 milijona evrov, je razvidno iz nerevidiranih letnih računovodskih izkazov banke in skupine. Lansko leto so zaznamovale poslabšane okoliščine. Vplivi zunanjega okolja so močni in negativni ter bistveno vplivajo na poslovanje banke. Z notranjimi ukrepi pa postopoma odpravljamo pomanjkljivosti in smo na dobri poti, je prepričan Jašovič. Kot pravi, je banka navkljub izgubi dobro likvidna. Del dolga so pokrili tudi s prodajo hčerinskih družb. NLB je lani prodala štiri družbe, Banke Celje pa niso uspeli prodati. Prodajo te še načrtujejo, a so si za prodajo zastavili daljše časovne roke, je na tiskovni konferenci povedal Jašovič. Z racionalizacijo oklestili stroške Banka NLB je v letu 2011 ustvarila 269,3 milijona evrov čistih prihodkov od obresti in 158,5 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov, na drugi strani pa je z ukrepi racionalizacije poslovanja uspela znižati stroške poslovanja na 238,8 milijona evrov. Skupina NLB je lani ustvarila 417 milijonov evrov čistih prihodkov od obresti in 219,4 milijona evrov čistih neobrestnih prihodkov. Tudi v okviru skupine je bil velik poudarek namenjen zniževanju stroškov, ki so ob koncu leta znašali 380,4 milijona evrov. Predsednik uprave NLB je prepričan, da je NLB kljub izgubam dobro likvidna. Foto 24ur.com Bilančna vsota skupine NLB je ob koncu leta 2011 znašala 16,4 milijarde evrov. Obseg kreditov nebančnemu sektorju znaša 10,75 milijarde evrov, medtem ko je stanje depozitov nebančnega sektorja 10,2 milijarde evrov. Bilančna vsota matične banke znaša 13 milijard evrov, krediti nebančnemu sektorju 8,46 milijarde evrov, depoziti nebančnega sektorja pa 7,56 milijarde evrov. Ob koncu leta 2011 znaša celotni kapital skupine NLB brez kapitala manjšinskih lastnikov 976 milijonov evrov, količnik kapitalske ustreznosti skupine na dan 31. december pa je ocenjen na 11 odstotkov. Celotni kapital banke NLB znaša 956,9 milijona evrov, količnik kapitalske ustreznosti NLB pa je ocenjen na 10,2 odstotka. Vsaj 400 milijonov evrov za dokapitalizacijo Kot potencialne partnerje pri dokapitalizaciji je Jašovič omenil EBRD, IFC, KBC in državo. Dokapitalizacija NLB v višini 320 milijonov evrov, kot je ocena Evropskega organa za bančni nadzor Eba, že dolgo časa ni več aktualna in mora dosegati vsaj 400 milijonov evrov, je pojasnil Jašovič. Ocena Ebe namreč po Jašovičevih besedah glede na izgubo v drugem delu lanskega leta ne ustreza več realnim potrebam po novem kapitalu, da bi banka izpolnila obe zahtevi nadzornikov. 400 milijonov evrov pomeni, da je banka s kapitalom tik nad zahtevano mejo, je dejal prvi mož NLB. Glede na ocene poslovanja za letos, bi lahko z njo še absorbirali nekaj izgube. Če pa bi bila ta višja od pričakovanj, pa niti 400 milijonov evrov ne bi zadostovalo. Po Jašovičevih besedah obstaja realna možnost, da se najde rešitev, če bo med potencialnimi partnerji le dobra volja. Na besede finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da pri dokapitalizaciji največje slovenske banke pričakuje sodelovanje vseh vpletenih strani, je zagotovil, da bo uprava z veseljem aktivno sodelovala pri iskanju partnerja za NLB. Ključna naloga uprave je, da postavi na mizo zaupanja vredne projekcije in verodostojno strategijo konsolidacije skupine. Že ta teden se bo po njegovih besedah zgodil prvi operativni sestanek na temo dokapitalizacije. Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!",0
"Cilj družbe je skrb za blaginjo vseh ljudi, tudi tistih, ki nikoli ne bodo zmagali, pred prvim majem sporoča prvi sindikalist Foto: Aleš Beno Strategija ZSSS je skrb družbe za blaginjo vseh ljudi in ne ščitenje finančnih institucij in lastnikov kapitala, kar poudarja ""uradna"" strategija, je na sprejemu ob 1. maju, prazniku dela, danes v Ljubljani dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Poudarja, da je moč v enotnosti delavstva in da jih bo ""družilo uporništvo"". Kakovost življenja naj se ne meri le po BDP in večji konkurenčnosti, ampak naj bo cilj družbe skrb za blaginjo vseh ljudi, tudi tistih, ""ki nikoli ne bodo zmagali"", je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Semolič. S Semoličem tudi Kučan in Lukšič Prvi cilj ""uradne"" strategije v Sloveniji pa je zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, ščitenje finančnih institucij in lastnikov kapitala ter povečanje konkurenčnosti na račun delavskih pravic, je dejal Semolič in poudaril, da ""v krizi ni čas za zmanjševanje pravic delavcev"". Na sprejemu, katerega sta se med drugimi udeležila minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in nekdanji predsednik države Milan Kučan, so podelili letošnje plakete, po dogodku pa bodo pred stavbo sindikata postavili mlaj.",1
"Finančna kriza kaže zobe. Ali se bomo morali Slovenci posloviti od najbolj priljubljenega nacionalnega hvalisanja z dobrimi in novimi avtomobili? V novomeškem Revozu bodo 1. novembra odpustili 200 delavcev. Na fotografiji Obiskovalci sejma občudujejo clio. Na svetovnih trgih je zaradi vse manjšega povpraševanja po novih avtomobilih že padel obseg proizvodnje. Posledice čuti tudi Slovenija. Zaradi finančne krize, nižje kupne moči in manjšega zaupanja potrošnikov ter vse dražjega goriva povpraševanje po novih avtomobilih upada. V Evropi so po podatkih Evropske avtomobilske zveze ACEA avgusta prodali za 7,9 odstotka manj avtomobilov kot julija, v medletni primerjavi pa je povpraševanje padlo za 20,7 odstotka. V prvih osmih mesecih letos se je prodaja v Evropi zmanjšala za 3,2 odstotka, julija je bilo 1,25 milijona novoregistriranih avtomobilov, avgustu pa so jih v 28 obravnavanih državah našteli dobrih 805.000. V Sloveniji prodaja za zdaj ne upada, saj večinoma kupujemo avtomobile nižjega cenovnega razreda. Glede na razmere na zahodnoevropskih trgih, kjer prodaja v letošnjem letu pada, pa je možno, da bo podoben trend kmalu pri nas. Tudi zaradi napovedi o manjši gospodarski rasti in težav na nepremičninskem trgu. Slovenci prav tako vse težje pridobivajo kredite, če jih že pridobijo, pa zanje plačujejo visoke obresti. Nakupov novih avtomobilov bo tako posledično vse manj. Proizvajalci avtomobilov so seveda zaskrbljeni, saj so zaradi padca prodaje primorani krčiti stroške, od dobaviteljev zahtevati nižje stroške in odpuščati delavce. Med njimi je tudi Renault, kjer ne izključujejo možnosti, da lahko globalna gospodarska kriza traja še naslednji dve leti. V Revozu, ki je v lasti Renaulta, bodo 1. novembra odpustili okoli 200 delavcev, večinoma zaposlenih za določen čas in iz tujine. V novomeški tovarni, kjer izdelujejo twingo in clio 2, je namreč upad prodaje, zato bodo proizvodnjo z 900 zmanjšali na 750 avtomobilov dnevno. Nevenka Bašek iz Revoza je sicer za 24ur.com povedala, da imajo srečo, saj proizvajajo avtomobile nižjega cenovnega razreda. Večja kriza je v tovarnah, kjer izdelujejo dražje avtomobile, je pojasnila. V Revozu je sicer danes skupno zaposlenih 3.200 ljudi, o morebitnih novih odpuščanjih pa je po besedah Baškove še prezgodaj govoriti. Ponekod odpuščanja in prestrukturiranja, v Daimlerju nova delovna mesta Nihanje števila zaposlenih je v avtomobilski industriji povsem običajno, saj je odvisno od proizvodnih količin, te pa od povpraševanja na trgu. Na fotografiji izdelava clia 2. V Renaultu in Volvu nameravajo odpustiti vsak po 6.000, v Seatu 1.250, v Fordu pa okoli 200 delavcev. V Oplu so napovedali zmanjšanje obsega proizvodnje, General Motors napoveduje prestrukturiranje koncerna in izkoristek še 3,5 milijarde kredita, Porshe pa si želi še letos postati večinski lastnik Volkswagna. Medtem pa bo nemški avtomobilski proizvajalec Daimler v prihodnjem letu kljub aktualni svetovni finančni krizi po vsem svetu svoji delovni sili dodal tisoč novih delavcev. Od tega naj bi 500 novih delovnih mest ustvaril v Stuttgartu v Nemčiji, s ciljem pripraviti novo generacijo zaposlenih. Po drugi strani pa podjetje ne bo moglo ukinjati delovnih mest v nemških tovarnah najmanj do leta 2012, in sicer zaradi obstoječega dogovora z zaposlenimi. Tako ni predvidenih nobenih odpuščanj. Kljub krizi novi avtomobili Proizvajalci avtomobilov pa kljub krizi ne počivajo. Na pariškem avtomobilskem trgu so med drugim predstavili vrsto električnih vozil, k čemur je pripomogla tudi nova evropska zakonodaja glede zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. Po nekaterih ocenah naj bi leta 2020 električna vozila predstavljala od pet do deset odstotkov vseh prodanih novih vozil. K do zdaj razmeroma počasnemu razvoju električnih in drugih vozil na alternativni pogon so poleg poceni nafte prispevali tudi tehnološki problemi, ki jih je bilo treba rešiti. Pri tem gre zlasti za hitrost polnjenja baterij ter njihovo varnost in zmogljivost, torej koliko kilometrov je mogoče prevoziti z enim polnjenjem. Toda na področju baterij je bil v zadnjih letih narejen napredek, tako da omogočajo daljšo avtonomijo. Razmeroma manjši zalogaj naj bi bila postavitev primerne infrastrukture, kot je mreža polnilnih postaj, bo pa treba vzpostaviti industrijske standarde, tako da bodo uporabniki električnih vozil te lahko vozili kjer koli. Odpuščanja delavcev v avtomobilski industriji so posledica vse manjšega povpraševanja, ki mu botruje poglabljajoča se svetovna finančna kriza. Na fotografiji prodajalec avtomobilov, ki je očitno brez dela, si je vzel čas za počitek. Za množično uporabo električnih vozil, ki ne bi obremenjevala okolja z izpusti in bi bila za uporabnika mnogo cenejša, bi bil potreben tudi premik v zavesti ljudi in odločitev na ravni države, poudarjajo slovenski okoljevarstveniki, razvijalci tovrstnih tehnologij in predstavniki ministrstva za promet. Glede na krizo, ki je že tu, pa je za potrošnika pomembna tudi cena, ki je za električna vozila kar dvakrat višja kot za motorna.",0
V dveh mesecih bodo zaprli tovarno jeansa Aquasavo na Gorenjskem. Na cesti bo zaradi likvidacije ostalo vseh 380 delavcev in delavk.,0
"New York - Newyorški Konferenčni odbor je danes sporočil, da se je vrednost njegovega indeksa vodilnih gospodarskih kazalcev avgusta že peti mesec zapored zvišala, tokrat za 0,6 odstotka. S tem je eden najpomembnejših kazalnikov o razmerah v ameriškem gospodarstvu zabeležil najdaljšo rast po letu 2004, kar krepi upanje analitikov, da se kriza bliža h koncu. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je Konferenčni odbor sporočil, da so k rasti indeksa predvsem prispevale višje cene delnic, krepitev potrošniškega zaupanja in vnovičen zagon gradbenega sektorja v ZDA. S tem je odbor pritrdil ocenam predsednika ameriške centralne banke Bena Bernankeja, ki je pred dnevi dejal, da se največja gospodarska kriza po veliki gospodarski krizi v ZDA v 30. letih prejšnjega stoletja počasi končuje. Kljub temu pa Konferenčni odbor ne želi ustvarjati prevelikega optimizma. Kot so sporočili, se povečuje brezposelnost v ZDA, poleg tega ima vse več prebivalcev težave s plačilno sposobnostjo, kar pomeni, da bo okrevanje počasno in postopno.",1
"Privarčujemo lahko tako pri ročnem kot strojnem pranju in pomivanju. Z upoštevanjem koristnih in praktičnih nasvetov lahko kar precej zmanjšamo mesečne položnice, obenem pa tudi onesnaženost okolja. Vključujmo stroj v času nižje tarife električne energije. Kako lahko privarčujemo pri pranju Pri nakupu pralnega stroja izberimo takega, ki spada v razred varčnih porabnikov vode in električne energije ter ima varčne programe pranja. Perilo perimo le tedaj, ko ga je za poln boben, sicer izberemo program za polovično naložen boben, in tako prihranimo tudi do 25 odstotkov električne energije. Uporabljajmo energijsko varčne programe. Če za npr. normalno umazano belo bombažno perilo izberemo poseben program pri 60 stopinjah Celzija razen tekstila za bolnike in dojenčke in ne 95 stopinjah, lahko prihranimo do 40 odstotkov električne energije. Izberimo kakovostnejši pralni prašek, ki omogoča pranje perila pri nižji temperaturi. Razen pri izredno umazanem perilu lahko predpranje izpustimo. S tem porabo električne energije zmanjšamo vsaj za 10 odstotkov. Še več koristnih in praktičnih nasvetov o tem, kako lahko prihranite pri pranju in tudi pomivanju si lahko preberete v nadaljevanju članka na našem spletnem portalu www.cekin.si Kampanja Energija si, bodi učinkovit ponuja kar nekaj nasvetov za varčevanje z energijo.",1
"Merila za izbor projektov povsem jasno privilegirajo točno določenega prijavitelja, pravi koprski župan Foto: Aleš Beno Koprski župan Boris Popovič ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča poziva, naj razveljavi razpis za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo. Meni namreč, da so merila za izbor projektov diskriminatorna ter povsem jasno privilegirajo točno določenega prijavitelja. Popovič v dopisu Lukšiču navaja, da Mestna občina Koper izvaja projekt izgradnje mestnega nogometnega in atletskega stadiona. Po preučitvi javnega razpisa za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo pa so ugotovili, da so zlasti merila za izbor projektov diskriminatorna in s tem kršijo ustavna načela enakopravnosti in pravne države. ""Privilegirana je osrednjeslovenska regija Javni razpis po njegovem mnenju vsebuje celo vrsto pogojev in meril, ki so diskriminatorni. Iz vsebine razpisa pa je razvidno, da so že v naprej izločeni morebitni prijavitelji Obalno-kraške, Savinjske, Gorenjske, Podravske in Koroške regije, medtem ko je Osrednjeslovenska regija privilegirana. Zato ministra Lukšiča poziva, naj najpozneje do 21. julija spremeni javni razpis oziroma ga razveljavi ter omogoči enakopravno prijavo vseh slovenskih regij. Da je omenjeni razpis prilagojen točno določenemu projektu, Športnemu parku Stožice, sicer menijo tudi v opoziciji. V SDS so zato že napovedali interpelacijo zoper ministra Lukšiča.",0
"Primer z Zaloške: moški je bil zaposlen na mestu varnostnika v policiji. Že pred včerajšnjo tragedijo so ga obravnavali zaradi nasilja – znašal se je namreč tudi nad bivšo ženo. Primer ni osamljen. Moški, ki je včeraj vrgel hčerko skozi okno, nato pa skočil še sam, je bil do leta 2008 zaposlen na delovnem mestu varnostnika v policiji. Delovno mesto je bilo prekinjeno po obsodbi, zaradi katere je moral v zapor, saj je bil obsojen nasilja v prejšnjem zakonu. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah je prvo ženo tako hudo pretepel, da ji je pretrgal ledvico, zato je več dni v kritičnem stanju prebila v bolnišnici. Iz prvega zakona je imel sicer tudi polnoletnega sina. Kako dolgo je prestajal kazen in koliko let je bil zaposlen pri policiji, nam ni uspelo izvedeti. Policisti sicer opravljajo določena testiranja, a te vprašalnike je ""grozno lahko pretentati"", priznava strokovnjak Peter Umek. Več si preberite tukaj. ""Dejstvo je, da je težko ugotoviti prikrito agresivnost. Kadrovanje v policiji ni enostavna zadeva in lahko se šele pri delu izkaže, kakšne težnje ima nekdo. Jaz tu ne bi krivil kadrovske službe. To se dogaja tudi v tujih policijah. Vedno dobiš tudi take, ki iščejo opravičilo za uporabo sile, s tem pa zadovoljujejo svoje potrebe,"" nam je primer z Zaloške komentiral Peter Umek, psiholog in profesor za kriminalistično psihologijo na Fakulteti za varnostne vede. Ali kot pravi neimenovan vir s kriminalistične policije: ""Tako kot na Dobu niso sami zločinci, tudi v policiji niso vsi pošteni."" Policijski podvigi: ubil sebe in naključno dekle Primer 42-letnika, ki je še kot policist izvajal nasilje v zakonu s prvo ženo, ni osamljen. Pred časom smo pisali o (samo)destruktivnem policistu, ki je samomor delal tako, da je peljal v nasprotno smer po gorenjski avtocesti. Pri tem je ubil še mlado dekle, v katero je trčil. Na policiji so zanj že nekaj časa ugotavljali, da psihično morda ni primeren za opravljanje tega dela. Tako kot na Dobu niso sami zločinci, tudi v policiji niso vsi pošteni. Neimenovan vir s kriminalistične policije Ker je visoko v policiji, se ga bojijo Na forumih smo naleteli tudi na več primerov nasilja: policist iz Slovenskih Konjic naj bi vsakodnevno nadlegoval bivšo partnerko, ki se je ustalila z drugim. ""Skoraj vsak dan ji grozi po telefonu, jo obišče na domu, pretepe in nikakor ne more preboleti, da jo je izgubil. Ker je partnerka že prijavila zadevo lokalni policiji, kjer je zaposlen on, so se zadeve še poslabšale. Na policijski postaji se ga vsi bojijo, ker je njihov nadrejeni,"" je eden izmed primerov. Drug primer prihaja iz Postojne, kjer je policist v lokalu napadel bivšo partnerko. Moški je izgubil službo in dobil tri leta pogojne kazni, a bivšega dekleta tudi po tem ni pustil pri miru. Kolegi s policije so ga zagovarjali Tretji v nebo vpijoč primer je slednji: ""Sama sem imela razmerje s policistom. Nad mano je izvajal nasilništvo, jemal mi je svobodo gibanja, silil v spolne odnose, zasledoval, nadlegoval po telefonu. Odločila sem se, da bom temu naredila konec, saj to ni bilo več podobno življenju, ampak nenehnemu trepetanju in skrivanju pred njim. Prijavila sem ga na 113. Res je, da so ga njegovi policisti sodelavci vseskozi zagovarjali in mu pomagali. Dobil je 14 mesecev zapora in izgubil je službo. Strah me je, kaj bo, ko bo prišel iz zapora. Ampak za ceno, da sedaj živim v miru, se je splačalo.""",0
"Sodišče je domnevnima roparjema banke SKB Dejanu Vidmarju in Sašu Nosetu pripor podaljšalo do 31. julija, so pojasnili na ljubljanskem okrožnem sodišču. Rop se je zgodil jeseni 2005, osumljenca pa so policisti prijeli 16. marca letos. Po prijetju so osumljenca privedli pred preiskovalno sodnico, ki jima je na predlog okrožne državne tožilke odredila pripor. Sodišče je aprila pripor podaljšalo, isto odločitev je sprejelo maja, pa tudi pred nekaj dnevi. Rop banke SKB se je zgodil v noči na 1. november 2005. Roparji so v banko prišli nekaj pred 23. uro, onesposobili varnostnika, prinesli orodje za vlamljanje in plastične zabojnike ter začeli z odpiranjem sefov. Vlomili so v 428 sefov, še v dodatnih 29 pa so poskusili vlomiti. Kraj kaznivega dejanja so zapustili okoli šeste ure zjutraj, po oceni policije pa so povzročili za okoli 32 milijonov evrov škode. Policisti so ob aretaciji obeh osumljencev pojasnili, da naj bi eden od njiju neposredno sodeloval pri ropu, drugi pa naj bi v banki delal kot varnostnik. Mediji so razkrili, da naj bi bil v rop neposredno vpleten Vidmar, Nose pa naj bi v času ropa delal kot varnostnik. Prav Nose naj bi bil en od dvojice varnostnikov, ki so ju roparji zavezali in pustili ležati na tleh, da bi lahko nemoteno vlamljali v sefe. Kasneje je Nose zaradi duševnih bolečin tožil podjetje PCA, ki je varovalo omenjeno banko, in tožbo tudi dobil. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je Nosetu prisodilo 9.300 evrov odškodnine z zamudnimi obrestnimi. Policija sodelovanja ropa sumi še 28-letnika iz okolice Ljubljane, ki je v tujini, prav tako pa so ovadbo podali še zoper dva neznana osumljenca. Preiskava se tako nadaljuje.",0
"Ljubljana - Slovenska turistična organizacija (STO), ki jo vodi Dimitrij Piciga, je ponudnike za opravljanje storitev na bruseljskem letališču Zaventem v skupni vrednosti okoli 140.000 evrov izbrala na podlagi dvomljivega javnega razpisa, smo izvedeli iz neuradnih virov. Da se je STO izognil zakonu o javnem naročanju, ki predvideva, da mora biti javni razpis za državne institucije objavljen na portalu javnih naročnikov - če znesek blaga in storitev presega vrednost 40.000 evrov - je pogodbe za isti posel sklenil s štirimi različnimi podjetji, dodajajo naši viri. Ob tem vzbuja pozornost predvsem to, da sta dve od štirih podjetjih, s katerima je STO na lani maja na isti dan podpisal pogodbe, Spem in Media Polis, v lasti Božidarja Novaka in Suzane Mihelin Ritlop. Hkrati je bila pogodba podpisana tudi s podjetjema Poster Publicity in Sedna, ki je v lasti Andreja Gomboca. Podobno kot v Media Polisu je eden od zastopnikov Poster Publicity Marjan Novak. Čeprav neposredne povezave iz slovenskih registrov ni možno ugotoviti, ni izključeno, da sta Božidar Novak in Suzana Mihelin Ritlop tudi prikrita lastnika Poster Publicity. Dimitrij Piciga včeraj na naša številna vprašanja zaradi službene odsotnosti ni uspel odgovoriti. ""Lahko pa potrdimo, da so bili vsi ustrezni postopki javnega naročanja za oglaševanje na bruseljskem letališču izpeljani,"" so pojasnili v STO. Če to drži, se postavlja vprašanje, zakaj je bil posel za reklamiranje na istem reklamnem panoju pod popolnoma enakimi pogoji na bruseljskem letališču sklenjen s štirimi različnimi podjetji. Med možnimi razlagami je tudi ta, da je bil javni razpis objavljen le na spletnem portalu STO. ""Za STO smo že večkrat izvajali svetovanje na področju komuniciranja. Vsa naročila smo pridobili na javnih razpisih, kjer smo bili izbrani po javno znanih kriterijih. Vaša namigovanja, da smo sodelovali pri vnaprej dogovorjenih poslih, ostro zavračamo,"" pojasnjuje direktorica Spema Gordana Drecun Mithans, ki je na tem delovnem mestu od konca maja, ko sta Božidar Novak in Mihelin-Ritlopova postala prokurista podjetja. Podobno tudi direktor Media Polisa Marjan Novak trdi, da so naročilo za STO dobili na podlagi javnega razpisa. ""Vrednost naročila je skupaj z davkom na dodano vrednost znašala okoli 40.000 evrov, kar je okoli 0,5 odstotka letnega proračuna STO."" sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Hypu odobrena pomoč, podržavljenje Bradford & Bingleyja? Medtem ko je ameriški kongres le dosegel soglasje glede rešitve finančne krize, pa so se zamajali nekateri veliki finančni koncerni v Evropi. Ponoči so že odobrili pomoč nemškemu koncernu Hypo Real Estate, vlade so priskočile na pomoč belgijsko-nizozemski banki Fortis, britansko hipotekarno banko Bradford & Bingley pa naj bi podržavili. Nemški bančni sektor se je na težave koncerna Hypo Real Estate HRE hitro odzval in mu priskočil na pomoč s kreditom v zadostni višini . Višino primanjkljaja ocenjujejo na več deset milijard evrov. Banki naj bi po poročanju poslovnih časnikov grozil celo stečaj. Učinek ameriških domin Dobiček HRE se je zmanjšal že lani, predvsem zaradi finančne krize, pa tudi zaradi prevzema irske hčerinske banke Depfa. V letošnjem drugem četrtletju je imela le še 40 milijonov evrov dobička, potem ko je bil ta v enakem obdobju lani osemkrat višji. S propadom ameriške investicijske banke Lehman Brothers in največje ameriške hranilnice Washington Mutual ter težavami številnih drugih finančnih družb, denimo britanske hipotekarne banke Bradford & Bingley ali nizozemsko-belgijske banke Fortis, se je položaj v HRE dramatično zaostril. Španci rešujejo Britance Španski bančni koncern Santander pa je pred pričakovano nacionalizacijo britanske banke Bradford & Bingley danes sporočil, da bo prevzel del banke, in sicer njeno mrežo 200 poslovalnic in 22,2 milijarde funtov prihrankov 2,5 milijona strank. Za to naj bi odštel 500 milijonov evrov. Santander, ki ima v Veliki Britaniji že banko Abbey National Bank, prevzema pa tudi britansko banko Alliance and Leicester, bo nakup opravil prek Abbeyja. Po poročanju medijev naj bi po tem nakupu dela banke Bradford & Bingley, ki jo je prizadela že avgusta lani vznikla in še vedno trajajoča svetovna hipotekarna kriza, prišlo do nacionalizacije bankinih posojil, katerih vrednost znaša 50 milijard funtov. Britanska vlada naj bi novico o nacionalizaciji te banke sporočila še danes. Vlada želi s tem po eni strani obdržati stabilnost finančnega sistema, po drugi pa zavarovati varčevalce.",0
"Okoli 1400 lastnikov Nissanovih micer v Sloveniji bo prejelo povabilo za obisk pooblaščenega servisa, kjer bodo preverili volanski obroč in ga po potrebi zategnili. Skupno bodo vpoklicali 576.000 vozil. Japonski proizvajalec avtomobilov Nissan bo zaradi potencialne težave pri volanskem obroču pri vozilih micra K12, proizvedenih med letoma 2002 in 2006, po svetu vpoklical okoli 576.000 vozil. V Sloveniji bodo vpoklicali okoli 1400 Nissanovih vozil. Po podatkih Renault Nissan Slovenija je v Sloveniji 1400 vozil, ki bi lahko imela to težavo, ki so jo odkrili v okviru stalnega nadzora kakovosti. Nissan je ugotovil, da v nekaterih redkih primerih pritrdilni vijak volanskega obroča prvotno ni bil dovolj zategnjen, so pojasnili. Nissan zato po svetu izvaja prostovoljno akcijo vpoklica približno 576.000 vozil micra K12. Lastniki vozil, pri katerih je možna napaka, bodo v prihodnjih tednih prejeli osebno pismo s povabilom na njihov pooblaščeni servis, kjer bodo preventivno preverili zatezni moment vijaka volana in ga zategnili, če bodo ugotovili, da je to potrebno. Poseg bo brezplačen. O morebitnih prometnih nesrečah, ki bi bile posledica omenjenih težav z volanom, v Nissanu niso bili obveščeni. Gre pa za še en udarec drugemu največjemu japonskemu proizvajalcu jeklenih konjičkov, ki je nekoč veljal za varnega in zelo zanesljivega proizvajalca. Že aprila so štirje glavni japonski proizvajalci avtomobilov poleg Nissana še Toyota, Honda in Mazda zaradi možnih težav z zračnimi blazinami po vsem svetu skupaj vpoklicali 3,39 milijona vozil.",0
"Poleti je kajakaš/avanturist Marin Medak preveslal 1.500 km dolgo pot od Savudrije do Zakintosa. Danes bo preveslal slovensko obalo, kar je del priprav na februarsko odpravo v Južno Korejo. ""Že od Zakintosa nisem v kajaku preživel več kot tri ure na enkrat in skrajni čas je že, da stestiram oblačila, ki jih bom uporabljal v Koreji,"" na svojem blogu piše Marin Medak, študent elektrotehnike, ki ima za sabo kljub mladosti izjemno pestro športno pot. Zagotovo med njegove največje dosežke spada julijski podvig, kot je preveslal 1.500 km dolgo pot od Savudrije do Zakintosa. Za trening bo preveslal našo obalo Marin, ki samega sebe opisuje kot 'obsedenca' s potovanji in ljubitelja preizkušanja novih stvari, se bo danes lotil novega podviga. Preveslal bo namreč slovensko obalo na relaciji Fiesa – Strunjanski rt – Izola – Debeli rtič – Izola – Strunjanski rt – Piran – Bernardin – Sečovlje – Bernardin – Piran – Fiesa. Ocenjuje, da bi v idealnih razmerah pot znašala slabih 41 km, pričakuje pa, da bo povprečna hitrost okoli 5-7km/h. Ker je napovedana zmerna burja, bo morda moral zaviti še v Koprski zaliv in pot podaljšati za kakšen kilometer. Marina bo popoldne v cilju pričakala tudi ekipa Žurnala24 in tako lahko v naslednjih dneh pričakujete intervju z njim. Pozimi 1.200 km po Koreji Vse to pa bo le priprava na februarski podvig. Po izpitnem obdobju do namreš preveslal obalo Južne Koreje. ""Rad imam izzive in ni mi všeč brezciljno tavanje po svetu. To bojo prave počitnice, ker ne bom po cele dneve sam, ampak mi bo družbo delal (oz. jaz njemu) zelo izkušen kajakaš, Simon Osborne."" Koreja se mu zdi ""preveč slabilna"" Zakaj točno se je odločil za Južno Korejo, je že pozabil- kot pravi, je nekoč brskal po Google Earthu ""in korejski polotok se mi je pač zdel preveč slabilen. Zahodna in južna obala sta posejani z otoki, na vzhodu pa so blizu gore. Sliši se zanimivo in zakaj bi človek to zamujal, če ni treba."" 15. februarja bosta s Simonom iz Londona letela v Seoul, za 1.200 km dolgo pot pa bosta potrebovala približno 4 tedne.",1
"V največji slovenski trgovski družbi Mercator so jajca, kruh, pekovski izdelki, moka, testenine in mlevski izdelki odslej občutno dražji. Vlada je izgovore za podražitve obsodila. Omenjena živila so se v povprečju podražila za 10 do 15 odstotkov, moka in testenine pa še za več. Po navedbah Trgovinske zbornice Slovenije dvig maloprodajnih cen ne bo posledica dvigovanja marž trgovcev, ampak je razlog v zviševanju cen surovin pri proizvajalcih in dobaviteljih. Trgovinska zbornica poziva proizvajalce, naj cene dvigujejo samo glede na povišanje cen surovin. ""Slovenija pri vplivih trgov surovin na končno ceno izdelkov ni izjema, hkrati pa ima tudi svoje specifike, ki dodatno vplivajo na raven cen. Nikakor pa te specifike niso tako velike, da dobri slovenski proizvajalci ne bi mogli konkurenčno nastopati na trgu proti evropskim proizvajalcem,"" je v današnjem sporočilu za javnost zapisal izvršni direktor Trgovinske zbornice Slovenije Viktor Vauhnik. Janša: Rast cen neupravičena Podražitve hrane po mnenju predsednika vlade Janeza Janše ni mogoče upravičiti niti z razmerami na trgu niti z napovedmi za povečanje cen surovin. ""V večini prehrambenih izdelkov surovine ne predstavljajo bistvenega deleža stroškov,"" je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Tako meni tudi evropska komisarka za kmetijstvo Mariann Fischer Boel. Trgovce z živili v EU je v ponedeljek pozvala, naj vodijo zmerno cenovno politiko, in dodala, da surovine v živilih, kot je na primer kruh, le malo vplivajo na ceno. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je minuli teden opozorila, da med največjimi trgovci v Sloveniji obstajajo kartelni dogovori o cenah izdelkov. V Mercatorju so takšne navedbe ostro zavrnili, na ministrstvu za gospodarstvo pa zagotovili, da bodo urad za varstvo konkurence pozvali, naj to preuči in ustrezno ukrepa. Enako je danes zagotovil Janša. Vlada bo namreč po njegovih besedah urad pozvala, naj takšne informacije preveri. Vauhnik se strinja, da bi lahko bilo glede na napovedani odstotek podražitve in veliko število proizvodov ""zadaj nekaj drugega"". Kakšni so razlogi, da so ti odstotki tako visoki, Vauhnik ne ve, meni pa, da jih je težko opravičevati s podražitvijo surovin. Trgovinska zbornica sicer pravi, da je za slovensko trgovino v zadnjem obdobju značilno zniževanje marž, ""ker prihaja do racionalizacije poslovanja in posledično zmanjševanja stroškov režije trgovine"". Po ugotovitvah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj so višje cene hrane skupaj z dražjimi gorivi prispevale k višji inflaciji v Sloveniji v zadnjih mesecih. Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se po podatkih državnega statističnega urada avgusta v primerjavi z julijem v povprečju zvišale za 0,3 odstotka.",0
"Težave s krmilnim sistemom Japonski avtomobilski velikan Mazda je v ZDA, Kanadi in Mehiki odpoklical več kot 300.000 vozil, saj bi lahko težave z volanom povzročile prometno nesrečo. Kot so sporočili iz podjetja, so popravila nujna na modelih mazda3 in mazda5, ki so bila izdelana med aprilom leta 2007 in novembrom leta 2008. Velika večina teh avtomobilov, okoli 215.000, je vozila po ameriških cestah. Pri teh vozilih bi se lahko med vožnjo pojavile težave s krmiljenjem, kar bi lahko povzročilo nesreče. Urad prejel 33 pritožb Ameriški urad za varnost v prometu je že junija začel preiskavo o delovanja volanov v modelih mazda3, narejenih med letoma 2007 in 2009, saj so prejeli 33 pritožb njihovih lastnikov, v treh primerih pa se je zgodila nesreča. Ameriški oddelek Mazde je na to odgovoril, da so bili obveščeni o podobnih težavah, o katerih so marca pred dvema letoma poročali iz Japonske, zato so mesec dni pozneje sprožili še lastno preiskavo. Vzrok v rjavenju cevi Lani so tako ugotovili, da so se težave pojavile zaradi rjavenja znotraj cevi, ki je del krmilnega sistema. Takrat se je Mazda na Japonskem odločila za odpoklic, v ZDA pa zaradi nizkega odstotka pojava te napake tega ni storila. Šele spomladi letos so ugotovili, da je okvara tudi na avtomobilih, namenjenih za ameriško tržišče, tako pogosta, da je vozila treba odpoklicati.",0
"Ljubljana - Nadzorniki Slovenijalesa na včerajšnji korespondenčni seji še vedno niso izvolili novega predsednika uprave. V Zavarovalnici Triglav, ki je največja lastnica Slovenijalesa, imajo namreč pomisleke glede imenovanja Mitje Pleterskega za novega predsednika uprave. Zanj močno lobirajo v največji vladni stranki SDS. Spomnimo, da je Pleterski v prvi polovici leta 2006 s pomočjo SDS prišel v upravo Dela, ko pa je skupina Pivovarna Laško lani prevzela popoln nadzor v Delu, se je moral od družbe posloviti. Ker se vršilcu dolžnosti predsednika uprave Slovenijalesa Urošu Ivancu, sicer predsedniku nadzornega sveta, te dni izteka mandat, so mu ga nadzorniki podaljšali za en mesec. To pomeni, da lahko imenovanje novega predsednika uprave Slovenijalesa pričakujemo v roku enega meseca.",0
"Prvi stalni predsednik EU Herman Van Rompuy si je za svoj drugi obisk v tujino izbral prav Slovenijo. Na svojem torkovem obisku se bo sestal s premierjem Borutom Pahorjem, predvidoma pa bo imel tudi kratek vljudnostni pogovor s predsednikom republike Danilom Türkom. Po prvotnih načrtih naj bi prišel Van Rompuy v Slovenijo na dvostranski obisk v vlogi predsednika belgijske vlade, vendar pa ga je na premierskem stolčku prejšnjo sredo nasledil Yves Leterme, potem ko je bil sam 19. novembra izvoljen za prvega stalnega predsednika Evropskega sveta. Na sporedu predvsem Evropski svet S Pahorjem naj bi se pogovarjala zlasti o prihodnjem delovanju Evropskega sveta, pričakovati je mogoče tudi, da se bosta dotaknila vsebin decembrskega zasedanja Evropskega sveta, prvega po Van Rompuyevem imenovanju. Glavne teme tega zasedanja bodo podnebne spremembe, finančni nadzor in stockholmski program, pa tudi prednostnih področij Slovenije – Zahodnega Balkana in širitve. Po obisku v Ljubljani se bo v Milanu srečal še s predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem, zvečer pa se bo udeležil slovesnosti ob uveljavitvi Lizbonske pogodbe v portugalski prestolnici.",1
"Končala so se pogajanja v črnomaljskem Secopu. Uprava je namreč že na začetku aprila najavila, da nameravajo nemški lastniki odpustiti približno 650 delavcev in njegovo proizvodnjo preseliti na Slovaško. Kot je povedal glavni Secopov sindikalist Zdravko Bahor, naj bi se odpuščanja začela konec septembra, zaključila pa konec junija prihodnje leto. Konec avgusta bodo v Črnomlju začeli z demontažo prve Secopove proizvodnje linije in njeno selitvijo na Slovaško, je pojasnil. V naslednjih dneh bo uprava o prekinitvi delovnega razmerja obvestila presežne delavce. V sredo naj bi po Bahorjevih besedah z upravo Secopa podpisali dogovor, po katerem naj bi konec septembra odpustili prvih 51 delavcev, med njimi bo 40 zaposlenih, ki so se javili sami. Nato naj bi konec decembra odpustili še novih 164, konec marca prihodnje leto naslednjih 168 in konec junija prihodnje leto še zadnjih 57 delavcev, je navedel. Manj odpuščenih, kot so načrtovali Odpuščenih bo 220 delavcev manj, kot so načrtovali sprva. Tisti, ki bodo ostali, pa bodo v Črnomlju izdelovali komponente za tovarno v slovaških Zlatih Moravicah. Teh naj bi tam potrebovali za 3,2 milijona evrov, je dejal. Omenjeni program odpuščanj naj bi predvidoma zaključili junija prihodnje leto, potem pa bo vse odvisno od podpisa novih programov ali morebitnega novega naložbenika, ki ga v Secopu, ravno tako kot novega direktorja, še iščejo, je pojasnil Bahor. Sindikat in uprava sta se dogovorili tudi o tem, da bodo ohranili dogovorjeni motivacijski dodatek pri plači. Hkrati pa se je uprava zavezala tudi, da bo v naslednjih potezah v podjetju sodeloval tudi sindikat.",0
"Med razlogi za podražitev tudi Fukušima Elektro Ljubljana bo za gospodinjske odjemalce s 1. julijem za dobrih 7 % zvišal ceno električne energije. Obenem bo družba odpravila progresivni način obračuna porabe. Povprečni mesečni račun bo za gospodinjstva ob enaki porabi električne energije višji za 7,47 odstotka oz. 3,29 evra. Podražitev so v ljubljanskem elektrodistributerju že napovedali, temeljni razlog za zvišanje cene osnovne oskrbe pa je visoka rast cen električne energije na veleprodajnem trgu. Ta je posledica predvsem dogajanj na področju jedrske energije, povečane rasti porabe elektrike in počasne gradnje novih proizvodnih virov. Po njihovih pojasnilih je trenutna nabavna tržna cena električne energije v celotnem letošnjem obdobju višja za 28,8 odstotka glede na enako obdobje lani, samo od dogodkov v Fukušimi do danes pa za 36,3 odstotka glede na enako lansko obdobje na sprotnem trgu. Elektro Maribor bo električno energijo podražil z junijem, podražitev elektrike so že napovedali tudi v Elektru Celje in Elektru Primorska, vendar ob tem niso navedli, kdaj se bo sprememba cen zgodila. Končne posledice tako nestabilnega okolja so tudi realno nestabilne cene vseh energentov. Od zadnje uskladitve cen v marcu 2009 se je neosvinčeni 95-oktanski bencin po navedbah Elektra Ljubljana podražil za 35 odstotkov, dizel za 29 odstotkov in kurilno olje za 85 odstotkov. Vendar bo julijska sprememba cene električne energije za gospodinjstva za 16 odstotkov zadoščala za zagotovitev nespremenjene cene tudi v letu 2012, čeprav obstaja velika verjetnost nadaljnje rasti cen na terminskem veleprodajnem trgu glede na razvoj cen na sprotnem trgu, so še izpostavili.",0
"V Trstu so predstavili novosti letošnje jadralske prireditve Barcolana, največje regate v tem delu sveta. “To je najlepša prireditev v mestu, ena izmed najlepših v Italiji, in ponosen sem, da lahko pri tem sodelujem,” je ob predstavitvi 41. Barcolane, največje regate v tem delu sveta, dejal tržaški župan Roberto Dipiazza. Flota prijavljenih plovil se v zadnjih letih približuje številki dva tisoč, desetdnevno dogajanje – med 3. in 11. oktobrom – spremlja približno 800 tisoč ljudi, 300 tisoč na sam regatni dan. Dosežki Mitja Kosmina. Koprski skiper je na lanski jubilejni 40. Barcolani kar sedmič zapored dosegel drugo mesto. Zmago pa je nazadnje slavil leta 1997, ko je prestižno lovoriko osvojil tretjič zapored. Sirena in Jure Tudi letošnjo regato bodo poleg številnih novosti spremljale tradicionalne Barcolina, ki je namenjena le mladoletnim plovcem, Barcolana Classic, kjer bodo starodobne jadrnice uprizorile nekakšen muzej na prostem, in Barcolana di Notte, nočna regata, ki bo na večer pred pravo Barcolano. Več dogodkov bo tudi na kopnem, tako bo prvič razstava knjig o morju, zvrstile pa se bodo tudi številne glasbene in družbene prireditve. Na plakatih bo letos sirena, ki naj bi predstavljala Trst – mesto, ki se mu privrženci morja ob tej priložnosti ne morejo upreti. Maskota Barcolane pa bo oranžen krokodil Jure. Kosmina še čaka Do danes se na regato ni prijavila nobena izmed velikih posadk. Maxi Jena koprskega skiperja Mitje Kosmine je lani za las izgubila prestižno lovoriko. Ali se bo letos spet udeležil tržaške regate? Kosmina je odgovoril, da je še prezgodaj za načrte in da bo odločitev znana septembra.",1
"Avstrija bo s ponedeljkom opolnoči zaradi evropskega nogometnega prvenstva do 1. julija uvedla schengenski nadzor na svojih mejah. Pomoč bo avstrijski policiji nudila tudi slovenska policija. Kot sta pojasnila vodja slovenske mejne policije Danijel Lorbek in vodja oddelka za tujsko policijo, vize in mejo v avstrijskem notranjem ministrstvu Berndt Körner, bosta policiji pri zagotavljanju varnosti ter javnega reda in miru v času nogometnega prvenstva okrepljeno sodelovali. To sta se lani na Šentilju dogovorila tudi oba notranja ministra, sta poudarila Lorbek in Körner. Slovenska policija bo tako v Sloveniji ""zagotavljala javni red in mir in skušala preprečevati javne izgrede in protipravno ravnanje navijačev in obiskovalcev, po drugi strani pa bo skušala dobrovernim navijačem zagotoviti hiter tranzit Slovenije"", je povedal Lorbek. Nadzor se bo torej izvajal po vsej Sloveniji, ne le na mejnih prehodih na južni meji s Hrvaško, torej na zunanji meji schengenskega območja. Tam bo policija izvajala okrepljen nadzor in temeljito mejno kontrolo pri vseh državljanih tretjih držav, torej vseh, ki niso državljani članic schengna. Pri državljanih tretjih držav, ki za vstop v schengensko območje potrebujejo vizum, pa se bo preverjalo tudi, ali imajo poseben vizum z oznako Euro 2008, ki ga za namene obiska evropskega nogometnega prvenstva podeljujeta Avstrija in Švica, je pojasnil Lorbek.",1
"Philips presenetil s poslovnimi rezultati Nov teden po pričakovanju ni spremenil slike na Ljubljanski borzi. Ob zelo nizkem prometu so se tečaji delnic v povprečju že sedmič zapored znižali. To je najdaljši negativni niz po marcu. Vlagatelji bodo verjetno raje počakali do konca poletja in morda potem stavili svoj denar, če se bodo seveda pokazali kakšni znaki, da recesija popušča. Slovenski borzni indeks 3.991 točk se je znižal za 0,2 odstotka in po 15. maju dan spet končal pod 4.000 točkami. Promet se samo znižuje in tokrat niti s Krko ni dosegel 200 tisoč evrov. Na koncu je bila cena Krke točno 65 evrov. V prvi kotaciji je največ, 2,35 odstotka, izgubilo Gorenje, ki je bilo najmanj vredno 9,50 evra. Tečaji najprometnejših delnic KRKA-0,63 %64,93 EUR TELEKOM +0,63 %153,18 GORENJE2,35 % 9,57 NOVA KBM-1,32 %10,50 SAVA-0,23 % 239,38 SAVA RE+0,07 %14,00 Pri Philipsu odstranili oznako sell Nov teden se je v Aziji začel negativno. Tokijski Nikkei je, tudi na račun politične negotovosti na Japonskem, zdrsnil za 2,6 odstotka, na 9.050 točk. Jen se je okrepil, za dolar je treba plačati manj kot 92 jenov. Tudi največje evropske borze so se dopoldne pogreznile v rdeče številke in bile najnižje v zadnjih 11 tednih. Sredi dneva so indeksi zapustili negativno območje. Nizozemski Phillips je presenetil z dobrimi poslovnimi rezultati drugega četrtletja. Analitiki pri Societe Generale vlagateljem zdaj svetujejo, naj držijo te delnice, prej so priporočali prodajo. Nafta tik pod 60 dolarji Cena lahke nafte je bila sredi dneva tik pod mejo 60 dolarjev, vrednost evra pa slabih 1,40 dolarja. Newyorški Dow Jones je v petek po svarilu naftnega velikana Chevron, da bo dobiček drugega četrtletja precej upadel, in po objavi podatka, da je zaupanje potrošnikov v ZDA zdrsnilo najnižje po marcu, izgubil 0,4 odstotka, v vsem tednu pa 1,6 odstotka. Gre za četrti zaporedni tedenski padec tega elitnega borznega indeksa. Očitno se je torej sredi junija le začel popravek, ki so ga po pomladanskem preporodu delniških trgov nekateri pričakovali že maja. T. O.",0
"Lahovnik napačno interpretiral številke iz predloga? Zgodba z Muro je za mene končana, je odločen Joc Pečečnik. Tako se je odločil, ker ni dobil odgovora predstavnikov države in obvestila Soda, da se namerava odločati šele v ponedeljek. Pečečnik je v pogovoru za Odmeve dejal, da je razočaran nad nivojem družbe v Sloveniji, saj nimamo volje, znanja ali pa potrebe za nek skupen nastop, da bi skupaj reševali in si pomagali . Podjetnik je ob tem še dejal, da so ga razočarale tudi kritike ekonomistov, ministrov in medijev, saj, kot pravi, so ga predstavljali kot nekega manipulatorja Zdi se mi zamalo, ker sem družino pustil na dopustu in prišel reševat Muro, nekateri ljudje pa niso mogli priti niti na sestanek. Očitno problem ni dovolj resen za njih. Pečečnik je sicer že pred tem zatrdil, da je gospodarski minister Matej Lahovnik napačno interpretiral številke v njegovem predlogu. Drži, da je predlagal, da država prispeva 20 milijonov evrov, vendar pa zagotavlja, da je ta sredstva razdelil na 10-milijonski vložek v poslovne prostore v Ljubljani, 3,5-milijonski vložek za zaloge iz stare Mure in 6,5-milijonski vložek v najem ali odkup prostorov v Murski Soboti. Murine stare zaloge naj bi bile sicer vredne sedem milijonov evrov. Razlaga Pečečnikovih vi 10, mi 10 milijonov evrov Tako bi država po njegovih besedah vložila v družbo, v kateri bi bila nato 100-odstotni lastnik. To naj bi šlo tako najprej bi ustanovili podjetje Mura Outlet, v katero bi država ali Sod in Pečečnikov GSA vložila vsak po 10 milijonov evrov, in sicer država v oblliki denarnih sredstev, GSA pa bi prispeval nepremičnino v Ljubljani. Država bi nepremičnino nato odkupila od GSA-ja in postala 100-odstotna lastnica podjetja Mura Outlet. GSA bi prejetih 10 milijonov evrov vložil v novo Muro, ki bi jo ustanovil Pečečnik. PREBERITE VEČ Tajnikar, Mencinger o predlogu Nerealen, kompliciran, nevšečen. Pečečnikova Mura naj bi med drugim prejela 6,5, milijona evrov od oddaje ali prodaje Murinih nepremičnin v Murski Soboti, 3,5 milijona evrov od odprodaje zalog, najela pa naj bi še 12 milijonov evrov posojil za odpravnine delavcem in tekoče poslovanje. Sod odločanje o predlogu prestavil na ponedeljek Lahovnik prišel do številke 37 milijonov evrov Gospodarski minister Matej Lahovnik je ocenil, da bi morala država po Pečečnikovem predlogu v Muro vložiti 37 milijonov evrov, na vladi pa so bili izraženi številni pomisleki. Gre za vsaj tri probleme, je dodal, pri čemer je najpomembnejši ta, da je tveganje, ki ga prevzema Sod, precej nesorazmerno v primerjavi z vložkom zasebnega investitorja . Tri nerešljive težave Vlada je izrazila pomisleke tudi zaradi Pečečnikove zahteve, da bi država Muri jamčila šivanje vseh uniform. S tem bi po ministrovih besedah kršili zakona o javnih naročilih in o preprečevanju omejevanja konkurence. Tretja težava bi bilo poroštvo, saj bi po Lahovnikovih besedah lahko pomenilo nedovoljeno državno pomoč oz. kršenje pravil enotnega evropskega trga. Lahovnik je še dejal, da morata ministrstvo in Sod najti takšnega zasebnega investitorja, ki bo v Muro vložil svež kapital, nato pa bo država Muro z vsemi instrumenti, ki jh ima na voljo, tudi podprla.",0
"Košarka. Dvorana Podmežakla ostaja kandidat za eno izmed predskupin Eurobasketa 2013. “Če bodo adaptacija dvorane in druge zadeve, o katerih smo se še dogovarjali, realizirane tako, kot so bile predstavljene pri županu, Jesenice ostajajo v tekmovanju za eno izmed predtekmovalnih skupin,” je včeraj po ogledu dvorane Podmežakla povedal generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Iztok Rems. Odločitev konec marca Delegacija KZS si je včeraj poleg jeseniške dvorane ogledala nastanitvene zmogljivosti v Kranjski Gori, kjer hoteli izpolnjujejo vse pogoje za namestitev reprezentanc. Kot je poudaril Rems, se bodo odločali strogo na podlagi strokovnih meril, ogledali si bodo še kandidate za prizorišča v Mariboru, na Ptuju in v Novem mestu, končna odločitev o lokacijah štirih predtekmovalnih skupin evropskega prvenstva v košarki 2013, pa bo predvidoma znana konec marca. “Večkrat smo že povedali, da smo sposobni zadostiti predpisom Fibe, kar ogled tudi potrjuje. Jesenice ostajajo eden od kandidatov, objekte pa imamo večinoma narejene ali v sklepni fazi,” je povedal župan Tomaž Tom Mencinger.",1
"Letalske družbe na udaru ZDA so več evropskih letalskih prevoznikov kaznovale z vrtoglavimi zneski v skupni višini 504 milijonov dolarjev zaradi kartelnega dogovarjanja. Dogovarjali so se o cenah za tovorne lete. Največ bo plačal Air France-KLM, ki so mu naložili kar 350 milijonov dolarjev kazni. Kazen morajo plačati še Cathay Pacific 60 milijonov dolarjev, SAS Cargo Group 52 milijonov dolarjev in Martinair 42 milijonov dolarjev. Omenjene letalske družbe so v postopku priznale, da so več let, natančneje med 15. 5. 2001 in 15. 2. 2006, umetno zviševale cene za prevoz vseh vrst blaga v ZDA. V okviru preiskave je pravosodno ministrstvo obtožilo še nekaj drugih letalskih družb.",0
"Delavci Steklarske nove bodo v torek ob 6. uri začeli stavkati, ker vodstvo družbe ni izpolnilo njihovih stavkovnih zahtev. Stavka bo trajala vse do izpolnitve zahtev. Med stavkovne zahteve je predsednik podjetniškega sindikata Neodvisnost Stjepan Miklaužič uvrstil izplačilo aprilske plače, plačilo potnih stroškov in poplačilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Pojasnil je še, da so se ponovno srečali z vodstvom podjetja, vendar rešitve niso našli, zato je stavka neizogibna. V zadnjih petih letih je Steklarska nova letno ustvarila v povprečju za milijon evrov izgube. Pooblaščenec direktorja Steklarske nove Nikola Šmajgert je sicer prejšnji teden na celjsko okrožno sodišče vložil predlog za stečaj, vendar ga sodišče še ni sprejelo. Vzrok za stečaj je ta, da lastnica podjetja Kapitalska družbe Kad ni podprla predlog o dokapitalizaciji, saj se družba že dlje časa sooča z večmilijonskimi dolgovi. Teh dolgov pa se je največ nabralo pri energetskih podjetjih. Zato v Kad menijo, da dokapitalizacija v višini pet milijonov evrov z namenom poplačila starih upnikov ne bi bila smiselna, vodstvo družbe pa jim tudi ne more zagotoviti vračilo denarja. Sicer je Kad pozval največje upnike Steklarske nove, ki zaposluje okrog 300 delavcev, k zniževanju terjatev ali spremembi terjatev v lastniške deleže, vendar ta predlog ni padel na plodna tla. Globalna finančno-gospodarska kriza naj bi razmere še poslabšala, saj naj bi se povpraševanje po izdelkih družbe dodatno znižalo. Steklarska nova, ki ima že skoraj mesec dni blokiran transakcijski račun, se s finančnimi težavami sooča že nekaj let, podjetje ni bilo zmožno plačevati niti prispevkov za zdravstveno in pokojninsko varstvo v višini 2,5 milijona evrov. V zadnjih petih letih je družba letno ustvarila v povprečju za milijon evrov izgube. Poleg tega si je podjetje nabralo tudi precej dolgov. Največji upniki Steklarske nove, ki je bila ustanovljena leta 1947, so tako Elektro Celje, Davčna uprava RS in Geoplin.",0
"Domžale - V Skupini Helios so včeraj predali namenu tri velike naložbe in na Količevem odprli vrata najsodobnejšega avtoreparaturnega centra, kjer bodo po besedah predsednika uprave Heliosa Domžale Uroša Slavinca na enem mestu združili razvojne, prodajne in izobraževalne kapacitete avtoreparaturnega programa. Tudi avtoreparaturne premaze na vodni osnovi bodo poslej izdelovali v novem obratu za vodne premaze na Količevem. Skupna naložba v vrednosti 14 milijonov evrov naj bi Helios v približno dveh letih popeljala iz petnajsterice med prvo deseterico izdelovalcev barv in premazov v Evropi. Tretja včeraj odprta naložba je center za kovinske premaze v Preski pri Medvodah. Novi naložbi v Tovarni barv, lakov in umetnih smol Količevo sta odprla gospodarska ministrica Darja Radić in Uroš Slavinec. Slavinec je med drugim dejal, da niso nikoli obžalovali, da se niso tajkunizirali in so ščitili firmo. Je pa dodal, da si želijo miru in stabilnega poslovanja, pri čemer jih motijo prepiri v politiki, skrbi pa jih kriza v Zvonu. Skupina Helios se že danes uvršča v prvo tretjino največjih proizvajalcev premazov na svetovni lestvici in med 15 največjih v Evropi. V več kot 30 podjetjih v 17 državah zaposluje približno 2600 delavcev in svoje izdelke trži v 45 državah sveta. V lanskem letu je Skupina Helios prodajo povečala za štirinajst odstotkov, letos načrtujejo desetodstotno rast prihodkov. anita.vosnjak@dnevnik.si",1
"Domnevno zaradi slabih rezultatov se je moral posloviti član uprave LHB Frankfurt, nemške odvisne družbe NLB Član uprave LHB Frankfurt Davor Jurak je moral po poročanju Dnevnika zapustiti upravo družbe. Domnevno zaradi slabih rezultatov banke, ki je v izgubo pahnila tudi NLB . Zamenjan je bil prav po ""nareku"" slednje, ni pa še jasno, ali bo NLB ukrepala tudi proti nekdanjemu šefu banke Borisu Zakrajšku. NLB bo sicer danes predstavila rezultate lanskega poslovanja, Dnevnik pa je že pred dnevi poročal, da je na ravni skupine zabeležila 80 milijonov evrov izgube, matična družba pa je pridelala 20 milijonov evrov izgube. Glavni razlog za izgubo so slabitve in rezervacije, a matica bi vseeno poslovala z dobičkom - če se uprava ne bi odločila za prevrednotenje naložbe v LHB Frankfurt, kar jo je odneslo še 35 milijonov evrov dobička.",0
"Ajdovščina - Medtem ko zaposleni v Primorju še vedno stavkajo, a so doma, zato da ajdovska družba ne bi imela dodatnih stroškov, se je znova oglasil ajdovski župan Marjan Poljšak. Lastnike in vodstvo Primorja Holding ter Primorja in največje banke upnice javno poziva, naj čim prej sprožijo in čim hitreje vodijo stečaj Primorja Holding in Primorja. Poljšak je v javnem pozivu lastniku in bankam upnicam Primorja Holding in Primorja zapisal: ""Banke upnice pozivam, da oblikujejo konzorcij upnikov, ki bo od stečajnega upravitelja zahteval in uveljavljal, da vodi proces kontroliranega stečaja s ciljem, da se v čim večji meri nadaljuje ali čim prej ponovno zažene gradbena dejavnost Primorja v enem ali več novih podjetjih."" Poljšak se zaveda, da pri svoji podpori in pomoči v politiki za obstoj še edinega velikega delujočega gradbenega podjetja niso bili uspešni. ""Še vedno sem prepričan, da bi srednjeročno in dolgoročno bil poseg za ohranitev Primorja bolj gospodaren, tako za državne banke kot za državo. Na žalost niti vlada niti banke nimajo rezervnega kapitala za tak poseg, pač pa rešujejo take probleme kratkoročno, tako rekoč po interesih od danes do jutri,"" je prepričan ajdovski župan. Obenem je Poljšaku žal, da ni že prej prišel do teh ugotovitev in že prej zahteval pospešenega stečaja, kajti Primorje ""je vsak mesec bolj zadolženo, rubežniki odtujujejo opremo, organizacija dela slabi, kar vse dodatno otežuje obnovo dejavnosti Primorja"". Ajdovska občina bo zato podpirala tisti scenarij, ki bo po njeni oceni v največji meri obetal obnovo dejavnosti Primorja in obnovo delovnih mest v čim večjem številu. V Primorju pa so se pravkar sestali predstavniki sindikatov in lastnikov. Po napovedih vodje stavkovnega odbora Damjana Volfa naj bi jim največji posamezni lastnik Primorja Holding Dušan Črnigoj predstavil novega možnega strateškega partnerja.",0
"Ljubljana - Stanislav Valant, zdaj že nekdanji predsednik uprave NFD Holdinga, je tudi dokončno ostal brez dovoljenja za kvalificiran delež v družbi za upravljanje NFD. Vrhovno sodišče je namreč zavrnilo njegovo pritožbo, s katero je želel ponovno dobiti upravljalski vpliv za svoj 11-odstotni delež NFD DZU, proti odločitvi pa se Valant ne more pritožiti. Podobno kot Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so tudi na vrhovnem sodišču ocenili, da poslovanje Vasina ni uspešno in stabilno, kot ga je poslušal prikazati Valant, ki tako vse bolj izgublja svoj vpliv v poslovnem omrežju NFD. ""Vasin na podlagi takega poslovanja ne bi pridobil kvalificiranega poslovnega deleža, kar torej pomeni, da mu je bilo ob takem dejanskem stanju dovoljenje za kvalificiran delež utemeljeno odvzeto,"" so svojo odločitev utemeljili na vrhovnem sodišču. Kot smo razkrili v Dnevniku, je ATVP Vasinu dovoljenje za kvalificiran delež vzela že aprila lani, podobno kot tudi NFD Holdingu, ki se je na odločitev ATVP prav tako pritožil. Po lanskoletnem odvzemu dovoljenja so se sicer v Vasinu dogajale večje spremembe. Iz za zdaj še nepojasnjenih razlogov je bila očitno spremenjena ali preklicana najmanj ena pogodba za nakup deležev v NFD DZU. Vasin ima tako sklenjenih le še za 892.500 evrov pogodb za nakup deležev v NFD DZU, kaj se je zgodilo s preostalimi pogodbami v skupni višini 3,1 milijona evrov, pa ni mogoče ugotoviti. Valant namreč do zdaj ni želel razkriti niti tega, s kom je pogodbe sklenil in kakšen lastniški delež je prek teh pogodb obvladoval. Čeprav je Valant sodnike prepričeval, da je Vasin leta 2008 posloval z dobičkom, pa je dejstvo, da zadnja tri leta družba posluje z izgubo, ki je samo lani znašala 2,2 milijona evrov. Kljub visoki izgubi se je kapital Vasina lani zvišal za kar petkrat, na 1,1 milijona evrov. Valant je sicer lani izvedel manjšo dokapitalizacijo Vasina, vendar pa bilance družbe nakazujejo, da je visoka rast kapitala prav posledica izginotja opcijskih in terminskih pogodb za nakup deležev v NFD DZU. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Steklarna Rogaška je lani izboljšala poslovanje in prihodke od prodaje v primerjavi z letom prej zvišala za 27 odstotkov, na 31,6 milijona evrov. Medtem ko je leta 2009 Steklarna Rogaška dosegla 3,6 milijona evrov izgube, je lani ustvarila nekaj več kot 460.000 evrov čistega dobička. Tako kot matično podjetje je tudi celotna Skupina Steklarna Rogaška lani dosegla 31,6 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, čisti dobiček pa je bil bistveno nižji in je znašal 13.230 evrov. V minulem letu se je izboljšala tudi bilančna slika Steklarne Rogaške, ki jo vodi Davor Šenija. Če je imela konec leta 2009 od bilančne vsote v višini 36 milijonov evrov okoli 70 odstotkov dolžniškega kapitala, je 31. decembra lani dolžniški kapital znašal slabih 50 odstotkov (pri bilančni vsoti 39,9 milijona evrov). To je posledica dokapitalizacije večinskega lastnika Zvona Ena Holdinga, in sicer s konverzijo posojil v višini devetih milijonov evrov v lastniški kapital. Kljub bistveno boljši bilančni sliki pa so pred Steklarno Rogaška negotovi časi. Družba je namreč porok Zvonu Ena Holdingu pri najemu posojila v višini 13,1 milijona evrov, ki je zavarovano s premoženjem v višini 17 milijonov evrov. Steklarna Rogaška 75 odstotkov prodaje ustvari s prodajo izdelkov pod drugimi blagovnimi znamkami. V prihodnosti so si zadali cilj, da bi se ta delež zmanjšal na 50 odstotkov. Konec leta 2009 je imela Skupina Steklarna Rogaška 898 zaposlenih, 31. decembra lani 936, konec letošnjega junija pa 966. sebastjan.morozov@dnevnik.si",1
"V Stični se začenja 12. Festival Stična 2011, ki je vrelec glasbe, gledališča in likovne umetnosti. Po besedah organizatorjev je spet pripravljena široka paleta dogodkov, ki vas ne bodo pustili hladnih. Stična bo znova prizorišče kulturne manifestacije z mednarodno udeležbo. Dogajalo se bo tri zaporedne vikende. Začetek se je zgodil že v petek, 18. novembra, z Glasbenim maratonom in natečajem Festivala Stična v Baru Jama. V času festivala se bo Stična zibala še v ritmih skupine Dan D, Trio Sepki, B. T. K., Zuf de Žur (Italija) in koncerta glasbe Akademskega pevskega zbora Obilić (Beograd) ter Zborallice. Stična: Jama Bar, Market Marinka Maver, Ivančna Gorica: Prince pub, Knjižnica Ivančna Gorica, Grosuplje: Mestna knjižnica Grosuplje, Šentvid pri Stični: Market Pipo. Letošnja novost je abonmajska vstopnica, s katero kupite vstopnice za vse priredite Festivala. Več informacij o njem najdete TUKAJLE. Uradna otovoritev festivala bo v soboto, 18. novembra, v galeriji Muzeja Krščanstva na Slovenskem, in sicer z odprtjem fotografske razstave Nejca Puša. Istega dne bo v Kulturnem domu Stična tudi prva letošnja glasbeno – gledališka izvedba in sicer GodArt live (Jure Godler in Tilen Artač). Vse ljubiteljem gledališča bosta na voljo še komediji To so Gadi in Iščem moža (v sebi) ter otroški Tinko polovinko in Huda mravljica. Na letošnjem festivalu bo tudi filmski večer ter pogovor z ustvarjalci in potopisni večeri. Festival Stična ni samo festival različnih kulturnih dogodkov. Festival Stična so ljudje. Mladi, ki festival ustvarjajo, z njim dihajo in živijo. Ljudje, katerim je mar in ki želijo, da se prav vsak gost v Stični dobro počuti. Zato je Festival Stična na nek način tudi festival prijetnega druženja in lepih prijateljstev. V Stični so vrata odprta prav vsem, sporočajo organizatorji.",1
"Uprava Poštne banke Slovenije je nadzornemu svetu predstavila letno poročilo o poslovanju. Ob tem je predlagala, naj bilančni dobiček 2,1 milijona evrov razporedi v rezerve. Po oslabitvah je bil dobiček v PBS 2,1 milijona evrov. Uprava Poštne banke Slovenije je nadzornemu svetu na seji pretekli teden med drugim predstavila letno poročilo o poslovanju banke za leto 2008 s predlogom uporabe bilančnega dobička. Po oblikovanju statutarnih rezerv banka izkazuje 2,1 milijona evrov bilančnega dobička, za katerega bodo skupščini predlagali, da se ga v celoti razporedi v rezerve. Kot so danes sporočili iz PBS, so nadzorniki letno poročilo banke za leto 2008 potrdili in ga označili kot skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi, saj je po njihovem mnenju iz predloženih poročil razvidno korektno in odgovorno upravljanje s premoženjem banke. Zaradi oslabitev je bil dobiček nekoliko manjši Soglašali so tudi s predlogom uporabe bilančnega dobička, ki je ob koncu leta 2008 znašal 2,8 milijona evrov. Nadzorni svet je ob tem sprejel tudi pojasnilo uprave o vplivu dodatnih oslabitev in rezervacij, ki jih je banka za leto 2008 oblikovala zaradi novih spoznanj o globini ekonomske krize in njenem vplivu na gospodarstvo, zaradi česar je revidiran čisti dobiček ustrezno zmanjšan. Nadzorni svet se je ob upoštevanju mnenja revizijske komisije pozitivno izrekel tudi glede letnega poročila o notranjem revidiranju za leto 2008, ki se ga poda v potrditev skupščini banke. Sprejel je poročilo o delu revizijske komisije v letu 2008 in potrdil njen okvirni plan dela za letošnje leto ter soglašal s predlogom revizijske komisije glede imenovanja zunanjega revizorja banke za leto 2009, ki ga imenuje skupščina, in z drugimi gradivi uprave za skupščino banke. V prvih treh mesecih je poslovanje uspešno Nadzorni svet se je ob tem seznanil še s poslovanjem banke v prvih treh mesecih letošnjega leta, ki je glede na poglobljene krizne razmere uspešno. V prvih treh mesecih je banka ustvarila 964.000 evrov čistega dobička in tudi v drugih pomembnejših kazalnikih sledi ciljem iz poslovnega načrta. Nadzorni svet ugotavlja, da banka težave na trgu ob ugodni strukturi virov in naložb uspešno obvladuje, za nadaljnje dobro poslovanje pa je pomembno, da največ pozornosti posveti zagotavljanju likvidnosti in ustrezni kapitalski ustreznosti ter varnemu poslovanju banke z obvladovanjem kreditnega in vseh drugih vrst tveganj, so še sporočili iz PBS.",1
"Delavci Konstruktorja kljub zagotovilom še vedno niso dobili plač. Direktor naj bi vztrajal pri prisilni poravnavi. Predlog naj bi dopolnil šele do 15. avgusta. Po oceni sindikalista do takrat delavci še ne bodo dobili izplačil. Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi manjkajočih dveh plač že skoraj tri tedne stavkajo, so se danes ponovno zbrali pred sedežem podjetja v Mariboru. Pričakovali so pojasnilo novega direktorja Sama Majcenoviča, zakaj kljub njegovim zagotovilom v petek ni bila izplačana vsaj ena plača, a ta se pred delavci ni pojavil. Konstruktor VGR ima za okoli 49 milijonov evrov dolgov do bank ter za okoli 20 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev in podizvajalcev. Trenutno ima odprtih okoli dvajset gradbišč, pri čemer je največji projekt gradnja 30 milijonov vrednega trgovskega centra Mercator v Mariboru. Po besedah sindikalnega predstavnika Mladena Kutnjaka je Majcenovič, ki je položaj direktorja Konstruktorja uradno prevzel v petek, na poti v Ljubljano , kjer naj bi poskušal pridobiti denar za poplačilo delavcev. Prav tako naj bi delal na dopolnitvi predloga za uvedbo postopka prisilne poravnave. Ta predlog je podjetje vložilo na sodišče na začetku julija, a ga mora še dopolniti, med drugim s poročilom o finančnem položaju in poslovanju ter z načrtom finančnega prestrukturiranja. Kot skrajni rok za dopolnitev je prejšnji direktor Marko Plečko navajal 2. avgust, a po navedbah, ki jih je od novega vodstva dobil Kutnjak, naj bi imeli čas za to še do konca tega tedna. Kar pomeni, da naj bi se okvirno do 15. avgusta zadeva zaključila. To pomeni, da če prisilka ne bo šla skozi, sodišče avtomatsko vloži predlog za stečaj, je delavcem na današnjem shodu povedal Kutnjak. To je informacija, ki sem jo dobil od novega direktorja. Na nas vseh je, ali verjamemo ali ne verjamemo. Mislim pa, da nihče več ne verjame, je dodal. Po ocenah Kutnjaka do 15. avgusta ni veliko upanja, da bi delavci dobili kakšna izplačila, saj ima podjetje blokirane račune. Podjetje, ki zaposluje 270 ljudi, delavcem dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Novi direktor Majcenovič je delavcem sredi prejšnjega tedna obljubil, da bodo 29. julija dobili vsaj eno od manjkajočih plač. A to se ni zgodilo. Zakaj ne, delavcem nihče ni pojasnil. Stavka se bo medtem nadaljevala. Naslednji shod delavcev pred sedežem Konstruktorja je napovedan za petek ob 8. uri.",0
"Na Ljubljanski borzi slab dan in še slabši mesec Indeks SBI20 je po novem padcu -0,85 odstotka zaokrožil podobo slabega januarja. Mesečni minus znaša deset odstotkov, največ v tem desetletju. Promet je usahnil in niti s Krko ni presegel milijona evrov. Njen enotni tečaj se je znižal za 0,7 odstotka. Zadnja posla sta bila sklenjena pri 113 evrih. Okrog odstotek in pol so izgubile delnice Intereurope, Pivovarne Laško, Save in Petrola, odstotek Nova KBM in Luka. Telekom in Gorenje sta le simbolično cenejša, Mercator pa je skoraj edina delnica s plusom, vendar le 0,14-odstotnim. Ljubljanska borza vpeta v mednarodna dogajanja Slovenski borzni indeks 10.239 točk je tretjič v zadnjih štirih dneh padel, medtem ko se je indeks PIX 6.537 točk rahlo okrepil, potem ko je Infond id I poskočil za štiri odstotke in KD ID za tri. Ljubljanska borza je v prvem mesecu leta 2008 delila usodo svetovnih trgov, kjer je zaradi verjetnosti ameriške recesije in hudih posledic kreditne krize na trenutke vladala tudi panika. Letošnje leto na slovenskem trgu očitno niti najmanj ne bo podobno lanskemu, ko so bili donosi sanjski. Ukrep Zveznih rezerv ni prinesel katarze Fed je v sredo po pričakovanju obresti znižal za pol odstotne točke, na tri odstotke, kar pa ni preprečilo padca delniškega indeksa Dow Jones. Takoj po Fedovi odločitvi je bilo sicer na Wall Streetu opaziti nekaj optimizma, vendar so dan pokvarile sveže skrbi o milijardnih izgubah finančnih podjetij, povezanih s krizo na trgu drugorazrednih hipotekarnih posojil. Znašala naj bi vsaj 265 milijard dolarjev! Banke še kar sporočajo slabe novice Indeks Dow Jones 12.442 točk se je znižal za tretjino odstotka, podobno tudi Nasdaq 2.349. Evropske borzne posrednike je v sredo šokirala novica, da bo švicarska UBS odpisala nove milijarde evrov slabih posojil. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.329 točk se je znižal za 0,7 odstotka, slabo pa kaže tudi danes, saj je do poldneva izgubil poldrugi odstotek. Spet so na udaru banke z izjemo francoske Societe Generale, ki naj bi bila kmalu tarča prevzema.",0
"Edino slovensko vojaško letališče v Cerkljah ob Krki je od sobote zaprto. Agencija za civilno letalstvo RS mu je namreč zaradi nevarno slabe vidljivosti z novega letališkega stolpa odvzela uporabno dovoljenje. Ministrstvo za obrambo namreč kljub večkrat podaljšanemu roku ni odpravilo napak, poroča Pop TV. Po poročanju televizije je letališče zaprto zaradi odsevov posebnih stekel, nameščenih na stolp, ki slepijo kontrolorje. Do nadaljnjega je tako na letališču prepovedan ves civilni promet, ki ga ima vojska – to so letalska šola in civilni helikopterji –, leti pa lahko le nekaj vojaških helikopterjev. Ministrica za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Ljubica Jelušič o tem, kdaj bi lahko bilo letališče znova odprto, molči. Ministrstvo sicer za nevarna stekla že dolgo ve in je obljubilo, da bo zadevo popravilo, a tega do zdaj še ni naredilo.",0
"Bo rešitev spora mogoča zunaj sodišča? Uprave in nadzorni sveti petih elektrodistributerjev bodo svojo odločitev, ali bodo spor glede preplačane elektrike reševali zunaj sodišč, sporočili v prvem tednu septembra. Kot so po sestanku sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije ZPS, ki je sestanek tudi organizirala udeležili so se ga še predstavniki distributerjev in Društva za povračilo preplačane električne energije, so na sestanku razpravljali o možnosti za mirno rešitev spora glede preplačane električne energije. V ZPS-ju so namreč prepričani, da še niso izčrpane vse zunajsodne poti in da bi se spor moral reševati za vse potrošnike. Kje lahko oddate podpis? Koliko povračila preplačane elektrike lahko pričakujete? Kako dolg bo postopek? Odgovore lahko dobite tudi v klepetu s predsednikom Društva za vračilo preplačane električne energije Radom Pezdirjem. Vabljeni k sodelovanju jutri ob 15.00. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh petih elektropodjetij, v katerih ima država večinski delež, torej Elektra Ljubljane, Elektra Gorenjske, Elektra Maribor, Elektra Celje in Elektra Primorske. Ta podjetja so 1. januarja 2008 dvignila cene električne energije za šest odstotkov. Urad za varstvo konkurence je avgusta 2008 ugotovil, da so pri tem delovali usklajeno, njegove ugotovitve pa je junija lani potrdilo tudi vrhovno sodišče. Društvo želi zbrati 10.000 podpisov Društvo je pretekli teden začelo zbirati podpise državljanov za povračilo stroškov preplačane elektrike. Ko jih bodo zbrali približno 10.000, jih bodo poslali elektrodistributerjem. Če bo do sodnih postopkov prišlo, bo društvo proti elektrodistributerjem zastopala odvetniška družba Matoz.",0
"Novo mesto - Krka je za 97 milijonov evrov prevzela nemško generično podjetje Tad Pharma, ki je eno največjih nemških generičnih podjetij. ""Prevzem bo Krki prinesel številne sinergijske učinke, predvsem pa bo Krka na tak način na največjem evropskem generičnem trgu nastopala neposredno in ne več prek svojih partnerjev kot doslej,"" je včeraj povedal predsednik uprave novomeškega farmacevta Jože Colarič. Blagovno znamko podjetja s 65-letno tradicijo, ki bo tako postalo del skupine Krka, bodo zaradi njene dobre prepoznavnosti ohranili. Kupnino bo Krka plačala v gotovini, denar pa zagotovila iz prostih denarnih sredstev, kratkoročnih finančnih naložb in posojil, ki jih je najela pri dveh slovenskih bankah. Za primerjavo, Krka je lani ustvarila 111 milijonov evrov čistega dobička, že v prvem devetmesečju pa ga je bilo za milijon evrov več, kot je Krka odštela za Tad Pharmo. ""Nemško podjetje je ugotovilo, da je treba biti vertikalno integriran, torej izdelek proizvajati od surovine do konca, kar mi počnemo, oni pa te možnosti niso imeli. Zato so iskali uspešno in ugledno podjetje, ki bi jih kupilo,"" je dejal Colarič. Krka je na nemškem trgu že dlje iskala potencialno tarčo, prevzem podjetja Tad Pharma, ki ima povprečno rast poslovanja pod 10 odstotki, pa so pripravljali od junija letos. V paketu skupaj z razvojnim centrom in tovarno je Krka kupila še 2,5 hektarja razpoložljivih zemljišč za morebitno nadaljnjo širitev. ""Ta prevzem je najava za nadaljnje aktivnosti na tem področju,"" je dodal Colarič, ki pa konkretnejših informacij ni hotel razkriti. ""Končno so se opogumili in izvedli svoj prvi prevzem,"" je komentiral Aleš Lokar iz KD BPD. Vendar hkrati opozarja, da je nakup šele prvi in najenostavnejši korak, ključno vprašanje je, kako bodo družbo vključili v skupino Krka. ""Prevzemna cena je na prvi pogled ugodna, vendar bi bilo treba podrobneje pregledati poslovanje in nabor produktov, ki jih trži Tad Pharma,"" pravi in dodaja, da so v Krki očitno začeli aktivneje delati tudi pri anorganski rasti, v prihodnjih letih pa ne izključuje možnosti, da bi Krka izvedla še kak manjši prevzem. Kot pojasnjuje Dejan Divjak, gre za manjši prevzem, saj Tad Pharma na letni ravni ustvari manj kot desetino prihodkov skupine Krka. ""Glede na to, da so pravzaprav le uresničili napovedi, po katerih naj bi v prihodnosti načrtovali od tri do štiri prevzeme, večjega odziva na borzi ne pričakujem."" matjaz.polanic@dnevnik.sidragana.stankovic@dnevnik.si",1
"Izplačilo. Sindikalisti pozivajo k izplačilu božičnice in 13. plače, preverjali smo, kje ju bodo izplačali. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je tudi letos izdala poziv za izplačilo 13. plače in božičnic, a kot kaže naše poizvedovanje med izbranimi podjetji, jo bodo izplačali le redki. Ali boste izplačali božičnico ali 13. plačo? Intereuropa: “Zaradi poslabšanja poslovnih rezultatov in zaostrenih razmer poslovanja letos zaposlenim božičnic ne bomo izplačali. Lani so bile božičnice vsem zaposlenim v matični družbi Intereuropa ter odvisnima družbama Interagent in Intereuropa IT izplačane v enakem znesku 500 evrov bruto, medtem ko so zaposleni v družbi Intereuropa Transport zaradi slabšega poslovanja prejeli izplačilo iz naslova solidarnosti v znesku 300 evrov bruto. Adriatic Slovenica: “Z vprašanji ste pohiteli, nimamo še odgovora, ker v zvezi z izplačilom božičnice za letos še ni bila sprejeta nobena odločitev, lani ni bila izplačana.” Luka Koper: “Odločitve glede izplačila božičnice oziroma 13. plače uprava še ni sprejela. Lani smo izplačali 13. plačo, kar pomeni eno mesečno povprečno plačo posameznika.” Banka Koper: “Možnost izplačila božičnice še preverjamo, zato o njeni višini še ne moremo posredovati podatka. Lani je predstavljala višino ene plače.” Cimos: “Odločitev še ni sprejeta.” Zdravstveni dom Piran: “Že nekaj let ju ne izplačujemo, lani smo ob koncu leta sicer izplačali nekakšen poračun stimulacije, letos pa tudi tega ne bo zaradi odločitve vlade, ki ukinja tudi to.” Med uspešnimi gospodarskimi družbami je za zdaj izplačilo napovedala le skupina Splošna plovba. ˝Realizacija v Luki bo v višini skoraj 90 odstotkov načrtovane, formalni pogoji za izplačilo bi bili torej lahko zagotovljeni, težavo pa predstavljajo visoka posojila, ki jih je najela nekdanja uprava pod vodstvom Roberta Časarja. V pogovoru z njenimi nasledniki sem razmere v našem podjetju komentiral, da očitno noben par pridnih rok ne more toliko ustvariti, kot lahko zapravi ena mona,˝ pove Pavel Lokovšek, predsednik sindikata pristaniških delavcev. ˝V koprski poslovalnici Müller Drogerije bodo 13. plačo izplačali. V Mercatorju, v katerem na Primorskem zaposlujejo skoraj 700 ljudi, od tega je 500 naših članov, bodo o izplačilu po mojih informacijah odločali v ponedeljek ali torek. Lani so dobili 520 evrov bruto, pričakujemo, da bo ob prepolovljenem dobičku letos izplačilo sorazmerno nižje,˝ pa napoveduje Tinka Jamnik, sekretarka sindikata trgovine pri KS90. Po njenih informacijah tudi v OMV ob koncu leta dodatnih izplačil ne bo, bodo pa morda neke vrste poračun zaposleni prejeli aprila, torej po tem, ko bodo dokončno znani letošnji rezultati poslovanja družbe.",0
"Eden od dveh francoskih avtomobilskih gigantov je lani zabeležil kar 343 milijonov evrov izgube, črne čase pa napovedujejo tudi za letos. Brez dela bo ostalo 11 tisoč ljudi. V koncernu PSA Peugeot-Citroen so imeli lani kar 343 milijonov evrov izgube. Francoski avtomobilski koncern PSA Peugeot-Citroen je imel lani kar 343 milijonov evrov izgube, nadaljevanje slabih časov pa pričakuje tudi v tem letu. Zato nameravajo ukiniti kar 11 tisoč delovnih mest. Slika je bila popolnoma drugačna leta 2007, ko so imeli kar 885 milijonov evrov profita. Renault bo podatke o poslovanju predstavil v četrtek. Glavni izvršni direktor Christian Streiff je napovedal, da bodo avtomobilski trgi v zahodni Evropi v letu 2009 zabeležili 20-odstoten padec ter se nato leta 2010 umirili. Posebej težavno bo prvo četrtletje, predvideva, zaradi česar se je morala skupina po njegovih besedah odločiti za doslej nevidene ukrepe. Med drugim nameravajo zvišati cene, za petino zmanjšati proizvodnjo avtomobilov in zmanjšati število zaposlenih. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je z namenom, da bi preprečili selitev avtomobilske proizvodnje, prejšnji teden napovedal sprejetje načrta podpore avtomobilski industriji. V ponedeljek je nato vlada predstavila paket v vrednosti 6,5 milijarde evrov, v sklopu katerega bosta oba glavna avtomobilska proizvajalca PSA Peugeot Citroen in Renault prejela po tri milijarde evrov posojila. To pa ne bo doletelo francoskih delavcev. Vlada v Parizu je namreč proizvajalcem avtomobilov namenila 6,5 milijarde evrov pomoči, od česar je koncernu Peugeot-Citroen pripadlo tri milijarde, ostalo pa je dobil njihov rival Renault. V zameno pa v njihovih tovarnah ne smejo odpuščati francoskih delavcev. Peugeot sicer v domačih tovarnah proizvede le okrog 40 odstotkov svojih vozil. Tovarne ima tudi v Španiji, na Češkem, Slovaškem, v Italiji in na Portugalskem ter v Turčiji, na Kitajskem, v Argentini in Braziliji. Koncern Peugeot-Citroen je konec leta 2007 zaposloval 207.850 delavcev. Dobavitelj delov Faurecia, ki je v večinski lasti Peugeota, je danes prav tako najavil izgubo, in sicer v višini 547 milijonov evrov. Zato bo prosil za finančno pomoč.",0
"NLB bo vitka banka Največja slovenska banka naj bi po predlogu reorganizacije načrtovala odpustitev od 650 do 700 ljudi, ukinitev 17 organizacijskih enot ter zaprtje tretjine poslovalnic. Kot poroča 24ur.com, v omenjenem dokumentu vodstvo banke ugotavlja, da so se časi spremenili. Ne samo, da so se močno zaostrile finančne oziroma gospodarske razmere, tudi vloga in delovanje bank sta se v zadnjih letih močno spremenila. In to zahteva korenite reze, sicer banka, seveda brez nove državne injekcije, ne bo preživela, še poroča portal. Program bo pripravljen do konca meseca Nova Ljubljanska banka je v sporočilu za javnost zapisala, da je priprava programa preobrazbe banke od začetka leta v polnem zamahu, delo pa prehaja v sklepno fazo, v kateri bo uprava vključila vse ravni vodstva in zaposlene na vseh organizacijskih ravneh. Program bo predvidoma pripravljen konec meseca, ko ga bo banka tudi podrobneje predstavila javnosti. Sklepno fazo oblikovanja programa organizacijske preobrazbe je vodstvo banke začelo z dejavnim delovnim dialogom s predstavniki sindikatov. Tako bo program kmalu dobil končno podobo in bo zrel, da uprava sprejme dokončne odločitve. Vitka banka Program preoblikovanja NLB-ja je utemeljen na načelih vitke banke, ki v središče postavlja jedrne bančne dejavnosti z najvišjo dodano vrednostjo. NLB bo v prihodnje še bolj osredotočen na bančništvo na drobno in na servisiranje ne le velikih, ampak tudi srednjih in malih podjetij. Prav slednje je ključno za povečanje učinkovitosti na ravni celotne banke. 12 vsebinskih točk programa, med katerimi nekatere potekajo že od začetka dela te uprave, vključuje reorganizacijo z začetkom letošnjega poletja. Ta upošteva zmanjšanje števila ravni odločanja in racionalizacijo števila organizacijskih enot za večjo osredotočenost na jedrno dejavnost banke. Proaktivnost in izbira ustreznih poti poslovanja ter ponudbe za vsako posamezno skupino strank s specifičnimi potrebami bo vodilo na področju poslovanja s strankami. Ključ za uspešno izvedbo bo specializirano osebje, pa tudi centralizirana podpora pri skupnih storitvah. Prenovljena organiziranost v prvi fazi vključuje tudi centralizacijo nadzora nad stroški in investicijami in nadaljnje korake v izboljšanju kreditnega procesa v banki. Dialog s predstavniki sindikatov se je že začel in se nadaljuje v okviru delavnic v skupni delovni skupini, v kateri bodo skupaj z vodstvom banke predhodno obravnavali pripravljene organizacijske rešitve v okviru prihodnje strategije NLB-ja, so še sporočili iz banke. V poznejših fazah preobrazbe bo morala banka presojati tudi o optimalnem obsegu prodajnih poti, kot je mreža poslovalnic in bankomatov, podobno kot to že počne konkurenca. Pri tem bo poleg poslovnih rezultatov enakovredno vodilo tudi kakovost storitev banke. Uprava poudarja, da vzporedno s preobrazbo poslovnih procesov v banki poteka tudi celovita prenova poslovne kulture banke, ki mora temeljiti na najvišjih etičnih merilih in integriteti vsakega posameznika v organizaciji. Program preobrazbe bo vodstvo uresničevalo postopoma, v več fazah, pri čemer se ne bo mogoče izogniti nadaljevanju zmanjševanja števila zaposlenih. Zmanjševanje zaposlenih se je začelo že konec leta 2011. Uprava ocenjuje, da se bo tako, postopno zniževanje zaposlenosti nadaljevalo vsaj po enaki stopnji kot v zadnjem obdobju. Vsa prizadevanja vodstva so usmerjena h končnemu cilju da bi Nova Ljubljanska banka v čim krajšem mogočem času postala zdrava, ugledna in dobičkonosna banka, ki bo konkurenčna na domačem in tujih trgih, so še sporočili iz banke.",0
"Kratke vesti, ki jih pripravljajo v poslovni redakciji Dnevnika. Mervar na čelo Elesa Nadzorni svet Elesa je na včerajšnji seji za direktorja družbe imenoval Aleksandra Mervarja, sedanjega namestnika direktorja. Ta bo štiriletni mandat nastopil 26. oktobra, ko bo tudi odstopil iz nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe. Alta svetovalka pri prodaji Cinkarne Celje Cinkarna Celje je za čas postopka prodaje skoraj 73-odstotnega deleža sklenila pogodbo o svetovanju z Alto Skupino. Sporazum o skupnem nastopu pri prodaji Cinkarne Celje so julija podpisali NLB, Sod, Modra zavarovalnica, NKBM, NFD DZU, Banka Celje in KD Skladi. Sedem prijav za vodenje Košakov Tovarna mesnih izdelkov Košaki, ki jo je avgusta zapustil predsednik uprave Jure Bojnec, še ni dobila novega vodstva. Na objavljeni razpis je prispelo sedem prijav, a nadzorniki odločitve še niso sprejeli. Začasno zdaj vodi družbo dosedanja vodja prodaje Meta Lovše. Pörš bo bedel nad železniškim prometom Vlada je včeraj za največ pol leta imenovala vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije za železniški promet. To je postal Alojz Pörš, ki je bil v Javni agenciji za železniški promet na različnih vodstvenih položajih zaposlen od leta 2006. Vlada na pomoč Pomurskim mlekarnam Pomurske mlekarne bodo od vlade dobile pomoč »de minimis« v obliki reprogramiranja dolgoročnega posojila. Gre za dveletni moratorij za odplačilo glavnice, rok vračila celotnih obveznosti pa se podaljša za 24 mesecev. Neto državna pomoč de minimis znaša 42.981 evrov. Bruselj odobril poroštvo MLM Evropska komisija je odobrila državno poroštvo za državno pomoč Mariborski livarni Maribor (MLM) v višini 5,1 milijona evrov. Erste Card izdal 30.000 kartic diners V prvem mesecu po izpolnitvi vseh potrebnih tehničnih zahtev in ponovni vzpostavitvi mreže za delovanje kartice diners na prodajnih mestih je Erste Card, novi lastnik franšize Diners Cluba v Sloveniji, pridobil že 30.000 imetnikov novih kartic diners. V tem času je bil na prodajnih mestih v Sloveniji s karticami diners club ustvarjen promet v višini 1,3 milijona evrov. Terme Olimia z 10 milijoni evrov prihodkov Terme Olimia so ob polletju ustvarile 10 milijonov evrov prihodkov, kar je nekaj odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Direktor Zdravko Počivalšek je ocenil, da je bil začetek leta zelo težak, vendar jim je čez polletje uspelo poslovne rezultate izboljšati. Veliko zanimanje za Novolesov kompleks Po več neuspelih dražbah za prodajo kompleksa straškega Novolesa, ki je od maja predlani v stečaju, je upraviteljica Romana Kruhar Puc julija razpisala dvomesečno prodajo s pomočjo nezavezujočih ponudb in zanjo dobila štiri ponudbe. Za nakup kompleksa se poteguje tudi delavska zadruga, ki so jo ustanovili nekdanji Novolesovi delavci. Pripravila Jan Bratanič in STA",1
"Ukrep razporejanja na čakanje sprožil buren odziv Vsi delavci Slovenskih železnic, ki so morali v okviru varčevalnih ukrepov na začasno čakanje, se bodo s 1. julijem vrnili v službo. Na začasno čakanje na delo je bilo januarja in marca skupno napotenih 1.353 delavcev, trenutno pa jih je na čakanju še 887. Ukrep je med delavci sicer sprožil buren odziv, saj so vodstvu, še zlasti delavskemu direktorju Albertu Pavliču in predsedniku sveta delavcev Silvu Berdajsu očitali vpliv na oblikovanje seznama napotenih na čakanje. A svet delavcev jima je pozneje izglasoval zaupnico. Prezaposlenost bodo reševali z upokojevanjem Slovenske železnice so že ob uvedbi ukrepa začasnega čakanja na delo poudarjale, da zaposleni, ki so vanj vključeni, ohranjajo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ter prejemajo 85 odstotkov nadomestila plače. Vodstvo železnic je tedaj ugotavljalo tudi, da se bodo v družbi izognili klasičnemu ugotavljanju presežnih delavcev. Prezaposlenost bodo Slovenske železnice reševale z upokojevanjem in prerazporeditvijo invalidov v invalidsko podjetje. Do leta 2012 bo na železnicah kar 1.361 zaposlenih, ki bodo izpolnjevali pogoje za upokojitev, ali pa jim bosta do te manjkali še največ dve leti.",1
"Visoke cene goriv in ekonomska kriza sta botrovala padcu prodaje avtomobilov v ZDA, ki je najbolj prizadel ameriške proizvajalce Proizvajalci avtomobilov v ZDA so v februarju utrpeli visok padec prodaje avtomobilov glede na januar, kar je prizadelo predvsem ameriške proizvajalce avtomobilov. General Motorsu je prodaja upadla za 16 odstotkov, Fordu za 10 odstotkov in Chryslerju za 17 odstotkov. Prizadeta tudi nekatera japonska podjetja Tudi japonski avtomobilski giganti so občutili posledice krize gospodarstva. Toyoti je prodaja upadla za 6,6 odstotka, Nissanu za 3 odstotke, medtem ko je bila Honda edina svetla točka s povečanjem prodaje za 1 odstotek. Podjetja naprej z ambicioznimi načrti Kljub zmanjšanju prodaje imajo proizvajalci izdelane načrte, s katerimi naj bi dosegli zelene številke. Chrysler se je odzval z brezobrestnim financiranjem nakupov svojih avtomobilov, medtem ko ima Ford v načrtu znižati stroške in doseči dobiček v letu 2009. Padec prodaje v februarju pa ni vplival na zmanjšanje letošnjih prodajnih pričakovanj. Proizvajalci avtomobilov namreč pričakujejo povečanje prodaje v drugi polovici leta.",0
"Trollhättan - Švedski avtomobilski proizvajalec Saab, ki se že dlje časa ubada s hudimi finančnimi težavami, se je kljub temu odločil, da pri reševanju noče pomoči kitajskih podjetij Pang Da Automobile Trading in Zhejiang Youngman Lotus Automobile. Omenjeni podjetji sta pred štirimi meseci s Saabom sklenili dogovor, da bosta za 245 milijonov evrov prevzeli skupno 53,9-odstotni lastniški delež v švedski družbi, ki je od septembra pod sodno zaščito pred upniki. V družbi namreč proizvodnja zaradi neplačevanja zaposlenih in dobaviteljev bolj ali manj stoji že od letošnjega marca, posledično pa so dolgovi le še dodatno narasli. Toda v švedski družbi, ki je v lastništvu nizozemskega Swedish Automobile (bivšega Spykerja) že od leta 2010, so se odločili za prekinitev sporazuma s kitajskima podjetjema zaradi ""nezadostne predanosti reševanju družbe in neizplačila obljubljene finančne pomoči."" Poleg tega so pri Saabu v izjavi za javnost zapisali še, da so dodatni pogoji, ki sta jih kitajski podjetji postavili prejšnji teden, ""nesprejemljivi."" Pogovori se sicer nadaljujejo, toda po mnenju nekaterih poznavalcev bi propad pogajanj za Saab utegnil pomeniti tudi dobro novico. ""Pang Da in Youngman ne moreta rešiti Saaba, ne glede na to, koliko vanj investirata,"" je prepričan analitik pri šanghajski izpostavi IHS Global Insight John Zeng. ""Saab lahko oživi le eden izmed velikanov, saj družba nima le težav z visokim dolgom, temveč tudi z uvajanjem novih tehnologij in s padcem ugleda blagovne znamke.""",0
"Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije je danes policiji podala ovadbo storitve kaznivih dejanj v zadevi, obravnavani z načelnim mnenjem 173. Gre za sum zlorabe uradnega položaja pri prodaji državnega deleža v zasebni družbi, domnevno deleža Mercatorja, za kar je komisija osumila štiri osebe. Kot so v sporočilu za javnost zapisali v komisiji, o imenih še vedno ne morejo govoriti, mediji pa omenjajo nekdanjega premiera Janeza Janšo, nekdanjo državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu in prvo nadzornico Kapitalske družbe (Kad) Andrijano Starino Kosem, nekdanjega predsednika uprave Kada Tomaža Toplaka ter nekdanjega direktorja Slovenske odškodninske družbe Marka Pogačnika. Na komisiji niso želeli niti razkriti, če kdo od ovadenih uživa kakršnokoli imuniteto, npr. poslansko imuniteto, so pa pojasnili, da tudi v primeru, da bi kdo užival takšno imuniteto, v tej fazi postopka to ni pomembno. Komisija je podala ovadbo, policija mora zdaj raziskati zadevo, šele nato pa bo o morebitnem nadaljevanju postopka in sprožitvi vprašanju imunitete odločalo tožilstvo. Komisija je 9. julija v objavljenem načelnem mnenju ugotovila, da ravnanje odgovornih oseb v državnih delniških družbah in uradnih oseb v vladi, ki so kršile več predpisov in izvedle postopke nakupa in prodaje delnic za pridobitev vpliva v zasebnih delniških družbah, ustreza opredelitvi korupcije. Kot je takrat pojasnila komisija za preprečevanje korupcije, so prvi prijavi prejeli jeseni 2005 zaradi domnevno sporne prodaje delnic ene od slovenskih družb, neznani prijavitelj pa je isto zadevo komisiji posredoval spomladi 2008. Komisija je leta 2007 prejela tudi prijavi s konkretnimi imeni, ki se nanašata na ravnanje uradnih in odgovornih oseb v javnem oz. zasebnem sektorju in na njihovo dogovarjanje o konsolidaciji družb. Čeprav načelno mnenje, ki nima pravnih ali materialnih posledic, ne navaja imen družb, pa je iz sklicevanja na postopke Računskega sodišča mogoče sklepati, da gre za zadevo Mercator oz. prodajo Kadovega in Sodovega deleža v Mercatorju Istrabenzu in Pivovarni Laško, ki se je zgodila avgusta 2005. Za zlorabo položaja je zagrožena kazen do treh let zapora, za premoženjsko korist pa do osmih let.",0
"Stečaj je predlagala uprava TVM, saj lastniki niso našli partnerja, ki bi bil pripravljen v podjetje investirati. TVM je sicer v lasti Viator & Vektorja. Tovarna vozil Maribor Okrožno sodišče v Mariboru je danes izdalo sklep o začetku stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor TVM, potem ko je pretekli četrtek uprava družbe vložila predlog za stečaj. Za stečajno upraviteljico je sodišče imenovalo odvetnico Aljo Markovič Čas, upniki pa imajo zdaj tri mesece oziroma najpozneje do 8. junija čas, da prijavijo svoje terjatve. Uprava TVM je zahtevo za začetek stečaja na mariborsko sodišče vložila pretekli četrtek, s čimer se je zaključila agonija 140 zaposlenih, ki so s stavko že od novega leta neuspešno skušali izsiliti poplačilo zaostalih obveznosti. Uvedba stečaja je pričakovana, čeprav je lastnik podjetja, družba Viator & Vektor, še 18. februarja obljubljal, da je našel novega, vendar nerazkritega lastnika. Lastniki so ob tem obžalovali, da so bili pri iskanju ugodne rešitve za mariborsko tovarno neuspešni. Kot so sporočili iz Viator & Vektorja, so si v prepričanju, da izdelki, znanje, zmogljivosti in naročila, ki jih TVM ima, zagotavljajo uspešno poslovanje, v zadnjih dveh letih od nastopa finančne in gospodarske krize prizadevali, da poiščejo strateškega partnerja oziroma kupca tovarne. Pogovori so potekali z različnimi potencialnimi partnerji iz Slovenije in tujine, iskali smo tudi mnoge druge rešitve, ki bi omogočile nadaljevanje proizvodnje in razvoj podjetja, so zapisali v V&V in dodali, da so se zaman trudili pridobiti tudi obratna sredstva za proizvodnjo s strani bank, takšna sredstva pa so lastniki zagotavljali tudi sami. TVM, ki se je ukvarjal s proizvodnjo avtobusov, je bil v krizi že dve leti. Ker je večkrat prišlo do zamud pri izplačilu osebnih dohodkov, so delavci 3. januarja začeli stavko, ki se je nadaljevala vse do danes. Podjetje jim dolguje plači za december in januar, prav tako ni plačalo vseh obveznosti do pokojninske in zdravstvene blagajne in odpravnin že odpuščenim delavcem in prihodnjim upokojencem.",0
"Cene pogonskih goriv so se spet dvignile. Liter 98- in 100-oktanskega bencina tako po novem stane 1,319 evra, dizelsko gorivo pa 1,254 evra za liter. Cena 95-oktanskega bencina ostaja nespremenjena, 1,292 evra za liter. Opolnoči so se podražili naftni derivati, izjema je le neosvinčeni 95-oktanski bencin, za liter katerega bo treba tudi v naslednjem 14-dnevnem obdobju odšteti 1,292 evra. Neosvinčeni 98- in 100-oktanski bencin se je podražil za en cent po litru, dražja sta tudi dizelsko gorivo in kurilno olje. Neosvinčeni 98- in 100-oktanski bencin se je podražil za en cent, in sicer na 1,319 evra za liter. Še višjo podražitev je preprečila vlada, s tem ko je v ponedeljek za približno 5,5 odstotka znižala trošarine za neosvinčeni motorni bencin. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 1,7 centa, in sicer na 1,254 evra za liter, kurilnega olja pa prav tako za 1,7 centa, in sicer na 0,949 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.",0
"Borze po svetu globoko v rdečem Nobenega dvoma ni, da ne bi bile ZDA sposobne poravnavati svojih obveznosti, je v odzivu na znižanje bonitetne ocene ZDA, dejal ameriški predsednik Barack Obama. Obama je ocenil, da se s tem strinjajo tudi finančni trgi, vendar pa da ima težave z delovanjem politični sistem. Krivdo za znižanje kreditne ocene ZDA je pripisal političnim razprtijam v Washingtonu, ki so preprečevale ukrepanje. Obama je zagotovil, da so ZDA bile in ostajajo država z najvišjo kreditno oceno. Dobra novica je to, da vemo, kaj moramo narediti. Vendar pa je največja ovira napredku vztrajno risanje črt po pesku in postavljanje strankarske ideologije nad korist države, je krivdo posredni pripisal republikancem. Izrazil je upanje, da bo nižja ocena spodbudila Washington k rešitvi problema dolga in proračunskega primanjkljaja. Ob tem je napovedal, da bo pripravil nekaj priporočil, kako zmanjšati zvezni primanjkljaj. Ameriški predsednik je dejal še, da upa, da bo znižanje kreditne ocene dalo zakonodajalcem nov občutek nujnosti za spopadanje z deficitnim trošenjem. Po znižanju kreditne ocene ZDA so borze po svetu zabeležile občutne padce. Vlagateljev niso pomirile niti napovedi ukrepov s strani G7, G20 in Evropske centralne banke ECB. Napovedi ukrepov niso pomirile trgov. V rdečem so sklenile azijske in evropske borze, prav tako se globoko v negativnem območju giblje ameriški Wall Street. Tokijski indeks Nikkei je trgovanje končal 2,18 pod vrednostjo z začetka trgovanja. Frankfurtski indeks DAX je medtem v primerjavi s petkom izgubil 4,67 odstotka, pariški CAC 40 se je znižal za 4,68 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 2,62 odstotka. Globoke padce tečajev delnic beleži tudi ameriški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones je izgubil 5,55 odstotka oziroma več kot 600 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa 3,41 odstotka. Izgubila sta tako evro kot dolar, navzdol pa je šla tudi nafta. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v septembru se je na newyorški borzi do 17. ure po srednjeevropskem času pocenila za 3,25 dolarja na 83,63 dolarja za 159-litrski sod, septembrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu znižale za 3,55 dolarja na 105,82 dolarja za sod. Zlato navzgor Na drugi strani pa je poskočila cena zlata, kar glede na to, da ta kovina velja za varno investicijo, ne čudi. Unča zlata je na trgu prvič doslej presegla 1.700 dolarjev. Čeprav podatki še ne kažejo na recesijo, dogajanje na finančnih trgih vsekakor odraža pričakovanja vlagateljev glede prihodnosti gospodarstva, poudarjajo slovenski borzni analitiki. V prihodnjih dneh bodo po njihovem mnenju odločilna dejanja osrednjih institucij in politikov, ki morajo zagotoviti zmanjšanje zadolženosti držav in ohranjanje rasti. O ponovnem padcu v recesijo po mnenju slovenskih analitikov še ni mogoče govoriti. Poteza znižanja kreditne ocene ZDA ima za posledico stopnjevanje pesimizma, ki se zadnje čase zgrinja nad vlagatelje. Ti so namreč že tako ali tako zaskrbljeni zaradi šibkega ameriškega gospodarstva, dolžniških težav območja evra in japonskega okrevanja po marčnem potresu in cunamiju. Kot pojasnjujejo analitiki, se vlagatelji vse bolj bojijo, da bi se lahko ponovilo leto 2008, zato na borzah niso pripravljeni sklepati rizičnih poslov. Geithner ostaja na položaju Trge je malce pomirila odločitev ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja, da bo kljub republikanskim pozivom k odstopu skoraj zagotovo ostal na položaju tudi v primeru ponovne izvolitve predsednika ZDA Obame novembra 2012. Njegovo odločitev je pozdravil tudi Obama. Geithner je izrazil tudi svoje nestrinjanje s petkovo odločitvijo bonitetne hiše Standard & Poor s, da zniža kreditno oceno ZDA z najvišje AAA na AA+, in dejal, da je ta pokazala izjemno slabo presojo ter nepoznavanje temeljev ameriške proračunske matematike. Ocena S & P-ja ne spreminja ničesar. Ni nobenega tveganja, da ZDA ne bi poravnale svojih obveznosti, je zagotovil Geithner. Ugibanja Za torek je sicer napovedano redno srečanje Odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve FOMC, stroka pa je polna ugibanj o morebitni napovedi novega kroga odkupovanja ameriških državnih obveznic. Večina jih meni, da tovrstne napovedi še ni pričakovati, saj da težava tokrat ni v denarju, kot je bila v času krize leta 2008, in bi nov krog tiskanja denarja povzročil večjo nevarnost izbruha inflacije v času, ko gospodarske rasti skorajda ni. Obljubljajo potrebne ukrepe Države G7 že obljubljajo potrebne ukrepe za stabilizacijo finančnih trgov, podporo finančni stabilnosti in spodbujanju gospodarske rasti pa napoveduje tudi skupina najpomembnejših razvitih gospodarstev ter hitro rastočih ekonomij G20. ECB medtem načrtuje aktivno uresničevanje programa odkupovanja obveznic. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je zatrdil, da bo banka v luči disfunkcionalnega delovanja na delih finančnega trga zagotovila boljši prenos odločitev denarne politike in tako zagotovila cenovno stabilnost v evrskem območju. Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je že pozdravila zaveze ECB-ja in G7 za stabilizacijo finančnih trgov in poudarila, da bo takšno sodelovanje prispevalo k ohranitvi zaupanja in spodbudilo svetovno gospodarsko rast. Ko gre za Evropo, se na trgih sicer kaže največja zaskrbljenost v zvezi z Italijo in Španijo. Nekateri namreč menijo, da bi bili lahko ti dve državi naslednji v vrsti, ki ne bosta mogli odplačati svojih dolgov. ECB naj bi za obveznice teh dveh držav namenila dve milijardi evrov, tako da se je zahtevana donosnost na italijanske desetletne dolžniške vrednostne papirje vendarle znižala za 0,75 odstotne točke na 5,25 odstotka, na španske pa za 0,91 odstotne točke na 5,14 odstotka. Usklajeno delovanje Evrope in preostalega sveta pri pomirjanju finančnih trgov je danes pohvalila tudi Nemčija. Gre za pomemben dokaz, da igralci v Evropi in delno v preostalem svetu govorijo z jasnim in enotnim glasom, je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Christoph Steegmans. Danes se je sicer v Berlin vrnila nemška kanclerka Angela Merkel, čeprav v vladi zanikajo, da je predčasno prekinila počitnice.",0
"Nesposobno vodstvo je del sistemske korupcije Korupcija zmanjšuje konkurenčnost in krni demokratičnost družbe, opozarjajo gospodarska združenja in pozivajo k neodvisni preiskavi povezav med bančniki in politiki. Izvršna direktorica GZS-ja za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je v odzivu na raziskavo Komisije za preprečevanje korupcije ta je ugotovila močno navezo med politiko in bančniki organe pregona pozvala, naj preganjajo sistemsko korupcijo povsod, kjer potencialno je. Po njenem mnenju mora država pospešiti pregon gospodarskega kriminala in sistemske korupcije belih ovratnikov. Dejstvo, da tovrstne sodne prakse v Sloveniji skoraj nimamo, poglablja občutek nezaupanja, da pred zakonom nismo vsi enaki, je poudarila. Nekompetentnost = korupcija V Združenju Manager so opozorili, da je korupcija namenjena pridobivanju in ohranjanju neupravičenih privilegijev na račun drugih, kar nikakor in nikoli ne more biti sprejemljivo. Ker v javnosti obstajajo ugibanja o navezi politike in bančnikov ter o odobravanju posojil mimo pravil, v Združenju Manager pozivajo, naj se opravi neodvisna raziskava. Med sistemsko korupcijo bi po njihovem mnenju lahko šteli tudi nekompetentne člane nadzornih svetov v podjetjih v državni lasti, kar neposredno vpliva na porazno raven korporativnega upravljanja in nizko uspešnost teh podjetij. Zato predlagajo okrepitev pravnega sistema, od poenostavitve prenormirane zakonodaje do uvedbe ničelne tolerance do korupcije na vseh ravneh. V gospodarstvu pa je po njihovem mnenju treba zakoreniniti visoko raven poslovne etike.",0
"Minister Bajuk je priznal napako pri postopku prodaje NKBM. Zares zahteva sejo komisije za nadzor javnih financ. Bajuk je poudaril, da je bil izbor cene delnic NKBM izbran na podlagi skrbnih pregledov banke. Ministrstvo za finance je ugotovilo, da je eno ponudbo investicijske družbe NFD 1 za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor NKBM izločilo pomotoma. To je bila napaka, ki jo bomo skušali znotraj zakonskih okvirov in pravil prve javne ponudbe čim prej rešiti, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal finančni minister Andrej Bajuk. Kot je pojasnil, je družba poslala štiri ponudbe, tri po nižji ceni od 27 evrov za delnico NKBM, ki so jih izločili avtomatično, ter eno po ceni 27 evrov za delnico. Po Bajukovih besedah pa neizbor nekaterih ponudnikov ne pomeni prepovedi nakupa delnic NKBM. Te bodo od ponedeljka naprej kotirale na borzi in bodo na trgu, je povedal. Ob tem pa je na fizične osebe naslovil opozorilo Odločitev o morebitni takojšnji prodaji je sicer njihova, vendar če delnice prodajo takoj, izgubijo možnost dobiti bonus delnico na 10 zagotovljenih delnic za devetmesečno lastništvo teh delnic. Poleg tega so kapitalski dobički obdavčeni po 20-odstotni stopnji, je povzel. Država je iztržila maksimum Bajuk se je znova ustavil pri postavljeni ceni za delnico NKBM. Poudaril je, da je bil cenovni razpon za delnico NKBM, postavljen med 20,50 in 27 evri, izbran na podlagi skrbnih pregledov banke, ki sta ju neodvisno naredila svetovalca v prvi fazi privatizacije banke, Citigroup in Nomura. Poleg tega so glede cene opravili preverbo na trgu. Ker je bilo izredno veliko povpraševanja s strani vlagateljev po najvišji postavljeni ceni, smo jo lahko oblikovali pri 27 evrih, je znova pojasnil. Država je posredovala kot regulator trga in izbrala najvišjo. Če je bila večina ponudb po 27 evrov, je to tržna cena in v danih razmerah optimalna cena. Žiga Andoljšek Generalni direktor direktorata za javno premoženje Žiga Andoljšek pa je ocenil Glede na dane razmere, izbran način prodaje in na cilje, ki si jih je postavila država, kaže, da je država iztržila maksimum, kajti trg je postavil ceno in trg je postavil ceno med 20,50 in 27 evri. Vendar pa strogo zaupna cenitev, ki so jo pridobili na 24UR, kaže, da je KAD delnico NKBM ocenil na vrednost 37 evrov. Tako naj bi bilo državno premoženje oškdovano tudi do 50 milijonov evrov. Bajuk trdi, da dokumentov ne pozna in da delnic niso prodali pod ceno. Bi za delnice lahko dobili več? Lahovnik se sprašuje, zakaj dobro poučenim vlagateljem delnic niso prodali na dražbi. Foto Kanal A Poslanska skupina Zares zahteva sklic nujne seje komisije državnega zbora za nadzor javnih financ, na kateri bi obravnavali javno prodajo delnic Nove Kreditne Banke Maribor NKBM. Zahtevo je v imenu Zares vložil vodja poslanske skupine Matej Lahovnik. Kot je v zahtevi za sklic nujne seje pojasnil Lahovnik, jih v Zares čudi zamik roka borzne kotacije delnic NKBM iz četrtka 6. decembra na ponedeljek 10. decembra. Kot pojasnjuje Lahovnik, je minister za finance Andrej Bajuk še na zadnji novinarski konferenci pred sejo vlade, na kateri je bil sprejet omenjeni sklep, vztrajno trdil, da bo cena delnice znana v petek 30. novembra, delnice pa bodo na borzi začele kotirati v sredo 5. decembra, čeprav je Ljubljanska borza sporočila, da se bo z delnicami trgovalo od četrtka, 6. decembra. Minister za finance oziroma vlada pa je potem s štiridnevno zamudo določila ceno delnic, čeprav se je že v petek, ko bi vlada morala sprejeti omenjeni sklep, med dobro poučenimi vlagatelji vedelo, da je primerna cena za delnico NKBM 27 EUR. NKBM je v sredo male vlagatelje v delnice NKBM obvestila o številu dodeljenih delnic, danes pa je na njihove račune tudi nakazala presežek vplačanega denarja, in sicer v skupnem znesku 593 milijonov evrov. Mali vlagatelji so za nakup delnic NKBM vložili 738 milijonov evrov, medtem ko jim je vlada brez bonusnih delnic dodelila 5.395.365 delnic v skupnem znesku 145,67 milijona evrov, so sporočili iz NKBM. Še bolj problematičen kot zamik roka borzne kotacije delnic pa se poslancem Zares zdi določanje cene za delnico NKBM. Glede na visoko povpraševanje, ki je osemkrat preseglo ponudbo, je bilo že na začetku jasno, da bo končna cena na zgornji meji. Zdaj pa prihajajo na dan informacije, da so nekateri dobro poučeni institucionalni vlagatelji ponujali za ceno delnice občutno več kot 27 EUR, v zahtevi piše Matej Lahovnik. Institucije, ki so v lasti države Republike Slovenije, pa naj bi posedovale cenitve delnic, po kateri je ocenjena vrednost delnice NKBM na osnovi tržnih primerjav ocenjena na 37 EUR, kar za okrog 40 odstotkov presega ceno, po kateri se te delnice prodajajo domačim in tujim institucionalnim investitorjem. Lahovnik je tako prepričanm da je bila prodaja delnic sicer zakonita, a je prišlo do nekaterih velikih pomanjkljivosti. Od dobro poučenih vlagateljev bi lahko iztržili precej več, zakaj jim torej delnic niso prodali na dražbi, je dejal vodja poslanske skupine Zares.",0
"Družina Gregorič dela s srcem. Domače, pristno, slovensko je tisto, kar jih navdušuje in kar želijo ponuditi gostom, ki lahko začutijo utrip zelenega Pohorja, ujetega med griče, posajene z vinogradi in gozdovi. Na domačiji Gora pod lipo se čas za trenutek ustavi. Svež zrak, narava, domače jedi in dobro založena vinska klet so le nekateri od razlogov za obisk. V vinski kleti je vino domače pridelave iz okoliških vinogradov. Poskusite lahko belo vino tamkajšnjih sort, kot so sauvignon, kernen in zeleni silvanec. V kleti omogočajo vodene degustacije in sprejeme ter organizacijo različnih dogodkov. Na dvorišču so zasadili lipo, katere krošnja je vse bogatejša, zato v poletni vročini daje prijetno senco. Foto: arhiv Gora pod Lipo Pri kulinariki je poudarek na domačem, lokalno pridelanem in sezonskem: domači suhomesni izdelki, vrtnine z vrta in njive, mlečni izdelki s sosednje kmetije, domač kruh iz krušne peči in sezonsko obarvane jedi. Za manjše zaključene skupine čez teden pripravijo kulinarične delavnice priprave jedi iz krušne peči. Dodana vrednost so tudi vodene kolesarske ture po okoliških hribih (lena@gorapodlipo.com).",1
"Do konca tedna zagon vseh linij v kromberškem obratu Po stečaju Mipa konec aprila so v kromberškem obratu znova zagnali stroje za proizvodnjo mortadele. Z zagonom ostalih linij do konca tedna bo zaposlenih 51 ljudi. Po uspešnem petkovem poskusnem zagonu proizvodnje je Panvita, ki je najela del obratov v Kromberku, tudi uradno začela delo. Po zagonu strojev za proizvodnjo mortadele nameravajo še ta teden pognati tudi proizvodnjo kuhanega pršuta. Prve izdelke za trg bomo imeli že konec tega tedna, je pojasnil član uprave skupine Panvita Igor Banič. Panvita, ki je del kromberških obratov Mipa najela od stečajnega upravitelja Miroslava Benedejčiča, je proizvodnjo oživila skupaj z novogoriško družbo Mig, v kateri se je združilo 20 nekdanjih zaposlenih v Mipu. Znova so zaposlili 51 delavcev, ki bodo izdelali med 50 in 60 ton mesnih izdelkov mesečno. Izdelki po Mipovih receptih Panvita bo izdelke prodajala pod Mipovo blagovno znamko, saj so z Benedejčičem sklenili tudi licenčno pogodbo. Pooblaščenec stečajnega upravitelja, zaposlen pri Mipu v stečaju, bo tako dajal navodila, kako mešati surovine, da bodo proizvodi taki, kot so bili pred stečajem Mipa. Pogovori s trgovci so bili relativno uspešni, saj so pokazali zanimanje za vrnitev Mipovih izdelkov na trgovske police. S tremi največjimi trgovskimi verigami smo se dogovorili, da se do konca meseca oz. v začetku novembra Mipovi izdelki vrnejo v prodajalne, je povedal Banič. Panvita po najemu tudi lastnik obrata? Po njegovih besedah je ponoven zagon dela Mipove proizvodnje v Kromberku Panvito stal pol milijona evrov. Predstavniki Panvite so že pred časom potrdili, da jih zanima tudi nakup kromberškega dela Mipa. Po sklenjeni šestmesečni najemni pogodbi ima Panvita predkupno pravico za nakup na 30 milijonov evrov ocenjenega kromberškega obrata v okviru stečajnega postopka. V tolminskem obratu dela 15 ljudi Kot je znano, so sredi avgusta stroje pognali tudi v Mipovem tolminskem obratu za proizvodnjo salam. Te je za pol leta najelo mariborsko mesnopredelovalno podjetje Košaki in znova zaposlilo 15 ljudi.",1
"Boston - Največja svetovna upravljavska družba, ameriški BlackRock, je še okrepil kritike francoske banke Societe Generale oziroma nekaterih kotirajočih indeksnih skladov (ETF), ki jih omenjena banka ponuja prek svoje upravljavske podružnice Lyxor. Tako imenovani sintetični ETF-i za razliko od običajnih ETF-ov donose ustvarjajo s pomočjo izvedenih finančnih instrumentov (derivatov) in ne prek lastništva različnih vrednostnih papirjev. To pomeni tudi kompleksnejšo in bolj tvegano strukturo ETF-a, česar pa se po mnenju izvršnega direktorja BlackRocka Laurenca Finka številni vlagatelji sploh ne zavedajo. Zaradi tega se Fink boji, da bodo sintetični ETF-i, ki jih poleg Societe Generale in Deutsche Bank ponujajo še nekateri drugi finančni velikani, škodile ugledu, ki ga ETF-i uživajo med vlagatelji. ""Če vlagatelj kupi Lyxorjev finančni produkt, postane nezavarovan upnik Societe Generale,"" pojasnjuje Fink, ki je prepričan, da bi morali ponudniki sintetičnih ETF-ov vlagateljem brez sprenevedanja pojasniti, za kakšen produkt dejansko gre. Evropa postaja bojišče različnih vrednot BlackRock si že dlje časa prizadeva za večjo transparentnost investicijskih skladov, ki temeljijo na izvedenih instrumentov, in regulatorje poziva tudi k prepovedi uporabe izraza ETF za omenjene finančne produkte. Toda prizadevanja so sprožila močno nasprotovanje evropskih tekmecev, kjer proizvodi na osnovi derivativov predstavljajo kar okoli 40 odstotkov vseh sredstev, investiranih v ETF-ih. BlackRock sicer v veliki večini ponuja sklade, ki investirajo v delnice, obveznice in blagovne dobrine, katerih indekse sledijo. Toda prvi mož Lyxorja Alain Dubois pravi, da opozorila BlackRocka niso kredibilna, saj tudi takšna strategija še zdaleč ni brez tveganja, kar pa pri ameriški družbi prikladno ignorirajo. ""Fizični ETF-i vlagatelje izpostavljajo nerazkritemu tveganju do običajno nerazkritih nasprotnih strank, neregulirano posojanje vrednostnih papirjev pa je v preteklosti že privedlo do znatnih izgub,"" so tako zapisali pri Lyxorju.Vsaj 90-odstotno jamstvo Pomisleke glede tveganosti, likvidnosti in kakovosti jamstva sintetičnih ETF-ov so v preteklosti že izrazili tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), Banka za mednarodne poravnave in britanski finančni regulator (FSA). Evropska pravila sicer z namenom zaščite vlagateljev za sintetične sklade zahtevajo jamstvo v višini vsaj 90 odstotkov vrednosti neto sredstev. Lyxor pri svojih skladih običajno celo preseže vrednost 100 odstotkov. BlackRock je prek svoje podružnice iShares največji svetovni ponudnik ETF-ov in ima v upravljanju kar 612 milijard dolarjev sredstev. Prvo mesto iShares s 111 milijardami dolarjev zaseda tudi v Evropi, sledita pa mu Deutsche Bank s slabimi 49 milijardami in Lyxor s 40 milijardami sredstev.",0
"Razlogov za stavko ni več Po doseženem dogovoru v Luki Koper ni več razlogov za splošno stavko, ki sta jo sindikata Alternativa in Solidarnost napovedala za 17. avgust. Odločitev sta stavkovna odbora obeh sindikatov sprejela danes, za to pa so se v obeh odborih odločili, ker je Luka Koper preklicala postopke izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi sindikalnim zaupnikom in s tem ponovno zagotovila spoštovanje pravnega reda . Razlogov za stavko po njihovem mnenju ni več, ker so bile s tem izpolnjene stavkovne zahteve obeh sindikatov in ker se je stavka v Luki Koper končala. Oba sindikata sta namreč pretekli petek napovedala splošno stavko, v kateri bi sodelovali Slovenske železnice in ljubljanski LPP. Razlog za napovedano splošno enourno stavko je bil po besedah Zdenka Lorberja, predsednika sindikata Alternativa, to, da je uprava Luke Koper vzela zakon v svoje roke, ko je presodila, da je stavka žerjavistov nezakonita. Zaradi tega je proti sindikalnim zaupnikom začela postopke izredne odpovedi. Lorber je takrat opozoril, da lahko o zakonitosti stavke odloča le sodišče, šele na podlagi tega pa bi lahko uprava začela kakršne koli postopke proti stavkajočim.",1
"Ob 22. uri začne veljati avstrijska prepoved prometa tovornih vozil skozi predor Karavanke, ki bo veljala vsak konec tedna do 3. septembra. Omejitvi slovenski avtoprevozniki ostro nasprotujejo vendar zaenkrat predora ne bodo zaprli, pravi Klobasa. ""Omejitev bo povzročila ogromno gospodarsko škodo,"" je bil ob novici razburjen predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije Andrej Klobasa. Še danes zjutraj je Klobasa napovedoval, da se zna narediti, da bodo, če omejitev ne bo odpravljena, zaprli tudi predor Karavanke. Eno uro pred začetkom zapore pa nam je povedal, da zapore zaenkrat ne bo. ""Moji fantje z Gorenjske bodo sicer šli pogledat, kaj se bo dogajalo. Ali bodo izločali tovornjake ali bodo spuščali naprej. Zaenkrat predora ne bomo zaprli. Smo pa zahtevali sejo meddržavne komisije za cestni predor skozi Karavanke, ki naj bi bila prihodnji teden. Če se ne bodo odzvali, lahko računamo na eno izmed generalnih katastrof,"" je za zurnal24.si povedal Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri Obrtni zbornici Slovenije. Klobasa je povedal še, da sta z ministrom za promet, Patrikom Vlačičem, ves čas v kontaktu ter poudaril, da je ""Vlačič rekel, da verjame, da bomo zadevo rešili"". ""Dodatnih 10 ur zapore za prevoznike"" Vzdrževalci Darsa iz pristojne avtocestne baze v Hrušici bodo s signalizacijo označili, da se morajo vozila, ki so težja od 7,5 tone, izločiti na počivališče na platoju Karavanke. Avstrijsko prometno ministrstvo je namreč Asfinagu BMG, upravljalcu avtocest, določilo omejitev prometa težkih tovornih vozil skozi predor Karavanke na avtocesti A 11 oziroma A 2 v Sloveniji, so pojasnili na Darsu. Prepoved prometa začne veljati danes, 29. julija, in bo trajala do vključno 3. septembra 2011. Ker ob koncih tedna v Sloveniji velja splošna prepoved prometa tovornih vozil, omenjena odredba pomeni, da voznik tovornega vozila nad 7,5 tone ne sme peljati skozi predor Karavanke ob koncih tedna, prepoved pa velja od petka od 22. ure in traja do sobote do 15. ure, nato pa v nedeljo ob 8. uri nastopi splošna prepoved, ki velja do 21. ure. ""To je dodatnih 10 ur zapore, zaradi česar bi lahko prevozniki obstali tudi za cel vikend,"" je še poudaril Klobasa. Kot smo že poročali, pojasnila glede enostranske odločitve Avstrije zahteva tudi prometni minister Patrick Vlačič. V pismu avstrijski ministrici za promet, inovacije in tehnologijo Doris Bures je poudaril, da pričakuje, da se vsi ukrepi, povezani z usklajevanjem obratovanja in vzdrževanja predora, dogovorijo na ustrezni ravni dvostransko.",0
Slovenske železnice so izgubile skupaj 145 tisoč evrov zaradi izplačil neupravičenih potnih stroškov. To naj bi počeli predvsem zaposleni na individualnih pogodbah. Zdaj naj bi se morali odpovedati največjemu delu svojih plač.,0
"London/Washington/New Orleans - Britanski naftni velikan BP zaradi finančnih posledic okoljske katastrofe po razlitju nafte na globokomorski naftni ploščadi v Mehiškem zalivu po poročanju več britanskih medijev najverjetneje ne bo delil dividend za drugo letošnje četrtletje. S tem naj bi popustil pod pritiski ameriških oblasti, da v celoti poplača nastalo škodo. Po pisanju časnika Financial Times (FT) ocene škode, ki jo je povzročilo uhajanje nafte po aprilski eksploziji na ploščadi Deepwater Horizon, segajo od petih pa vse do 40 milijard dolarjev. Ameriške oblasti so v zadnjih dneh okrepile pritisk na britanskega naftnega velikana. Notranji minister Ken Salazar je tako izrazil pričakovanje, da bo BP poleg škode, ki so jo zaradi okoljske katastrofe utrpeli ljudje in okolje v regiji, plačal tudi gospodarsko škodo zaradi šestmesečnega moratorija na raziskovanje in vrtanje novih naftnih vrtin v globokem morju, ki ga je razglasil ameriški predsednik Barack Obama. BP je že napovedal, da bo plačal vse legitimne zahteve, medtem ko je Salazarjeve pozive že zavrnil. Tako naj bi po pisanju FT uprava BP ta teden vodilnim delničarjem sporočila, da ima družba dovolj denarja za dolgoročno zagotavljanje dividend lastnikom kapitala, da pa bi lahko prišlo do izpada izplačila v nekaj četrtletjih ""iz političnih razlogov"". BP naj bi si na ta način želel doseči premirje z ameriškimi oblastmi in se izogniti nadaljnjemu pogromu Washingtona in oblasti prizadetih zveznih držav. Nekateri delničarji naj bi se s takim pristopom strinjali, drugi pa se bojijo, da tudi to ne bo dovolj za izboljšanje odnosov z Washingtonom. Katastrofa v Mehiškem zalivu, ena največjih v zgodovini ZDA, je namreč zaradi po mnenju mnogih počasnega in nezadostnega odziva zveznih oblasti občutno prizadela priljubljenost Obame. Ker pred novembrskimi kongresnimi volitvami demokratom ne kaže ravno najbolje, se mora demokratska administracija sedaj izkazati s čim bolj jasno in odločno politiko. Končne odločitve o dividendi zaenkrat še ni, padla pa naj bi šele po prvem srečanju ameriškega predsednika s predsednikom uprave BP Carl-Henricom Svanbergom v sredo v Washingtonu. Zaenkrat še ni jasno, ali bo na srečanju tudi izvršni direktor družbe Tony Hayward, ki je bil v zadnjih dneh tarča ostrih Obamovih kritik. Obama je BP očital, da namerava letos razdeliti za deset milijard dolarjev dividend, medtem ko je razlitje nafte, ki ga BP tedne ni uspel zajeziti, ogrozilo ekonomski obstoj številnih prebivalcev v prizadeti regiji, okoljsko škodo pa bodo odpravljali še leta. Dividenda v drugem četrtletju naj bi sicer po pisanju britanskih medijev dosegla okoli 1,7 milijarde evrov, o delitvi dobička pa naj bi BP odločal 27. julija. BP je eno največjih podjetij na Otoku, njegov dobiček pa predstavlja več kot desetino vsega dobička družb, ki kotirajo na londonski borzi. BP je tudi izjemno pomembna naložba britanskih pokojninskih skladov. Razlitje nafte in kampanja ameriških oblasti proti družbi so v zadnjih tednih močno najedle vrednost delnic BP, zaradi česar se je v zgodbo vpletla tudi britanska vlada. Obama in britanski premier David Cameron naj bi se tako v današnjem telefonskem pogovoru dotaknila tudi posledic dogajanja v povezavi s katastrofo v Mehiškem zalivu na britansko gospodarstvo.",0
"NLB Špekulacije zanikamo Draško Veselinovič ni zanikal poročanja medijev, da je prav on zahteval podatke o kreditni izpostavljenosti podjetja Ultra, ki so pricurljali v javnost in začeli afero Ultra. Interna preiskava v NLB-ju sicer ni nesporno pokazala, kdo iz NLB-ja je podatke posredoval javnosti, je pa nedvomno pokazala, da je podatke o poslovnem odnosu z zagorsko Ultro naročil prav prvi mož uprave Draško Veselinovič, piše Dnevnik. NLB ovadil neznanega storilca Preiskavo, v kateri so želeli ugotoviti, kako in od kod so podatki prišli v javnost in ali so resnični, so v NLB-ju začeli junija. Do konkretnih ugotovitev se niso dokopali, zato so vložili kazensko obvadbo zoper neznanega storilca, kar so potrdili tudi na policiji, še piše Dnevnik. NLB sicer še poudarja, da predsednik uprave pri svojem delu ravna odgovorno in v skladu s svojimi pristojnostmi ter pooblastili . V NLB-ju so se na pisanje že odzvali, in sicer so zapisali, da špekulacije v zvezi z odtokom informacij, povezane s predsednikom uprave, zanikajo. Kot poudarjajo, namreč še niso ugotovili, kako je dokumentacija prišla v javnost. Ugibanja, ali bi bil predsednik uprave Draško Veselinovič lahko med tistimi, ki so sprožili afero Ultra, ta je med drugim razkrila posredni lastniški delež Gregorja Golobiča, so se v javnosti sicer pojavila kmalu po začetku afere. Kot je znano, je Golobič svoj delež prijavil komisiji za preprečevanje korupcije, zamolčal pa ga je javnosti. Golobičeve kritike sprožile afero Ultra? Gregor Golobič je kritiziral postopek izbire novega prvega moža NLB-ja, saj je ta potekal brez javnega razpisa, na tem položaju pa je ustoličil Draška Veselinoviča. Golobič je bil kritičen tudi do odločitve o reprogramiranju posojil Infond Holdingu, ki je Veselinoviča po le nekaj mesecih dela v upravi odnesla s položaja. 18. maja je namreč ponudil odstop, ki so ga nadzorniki sprejeli. Koliko posojil in kako so zavarovana Afera Ultra se je začela po objavi dokumenta o posojilih podjetja Ultra, ki naj bi dokazoval, da posojila v višini 21 milijonov evrov niso bila ustrezno zavarovana. V Ultri so se na poročanje medijev odzvali, zanikali najemanje nezavarovanih posojil in hkrati razkrili, da je prvak Zaresa in visokošolski minister lastnik deleža nizozemske družbe Ultra Sum, ki je lastnica 70 odstotkov zagorske Ultre. NLB je po pooblastilu Ultre nato sporočlil, da višina posojil znaša 5,9 milijona evrov in da so zavarovana z menicami, poroštvi, zastavo terjatev in hipotekami.",0
"Guverner Kalifornije Arnold Scwarzenegger je z novim zakonom napovedal boj proti diskriminaciji istospolno usmerjenih. Otrokom v vrtcih in šolah utegne zato prepovedati uporabljati besedi mama in oče pa tudi nekatere druge Kalifornijski guverner in nekdanji igralec Arnold Schwarzenegger je z novim zakonom SB 777 napovedal boj diskriminaciji istospolno usmerjenih, poroča WorldNetDaily. Guverner, ki je predlog zakona podpisal, ta pa še ni bil sprejet, želi z njim doseči, da se otroci, ki imajo istospolno usmerjene starše, ne bi počutili zapostavljeni ali prikrajšani. Tako naj bi v šolah in vrtcih prepovedali uporabo besed ""mama"" in ""oče"", ""zakon"" in ""mož"" ter ""žena"". Prav tako bodo otroci seznanjeni s pojmi homoseksualnost, biseksualnost in transseksualnost, kljub morebitnim ugovorom staršev. Burni negativni odzivi ameriške javnosti Ameriška javnost se je že burno odzvala in označila zakon za promocijo homoseksualnosti. Prav tako je slišati kritike, da zakon napada tradicionalne družinske vrednote v Kaliforniji. Pobudnica zakona je sicer predstavnica demokratov Sheila Kuehl, ki je prva v kongresu javno priznala, da je lezbijka. Dodajmo, da je Scwarzenegger pred kratkim vložil veto na zakon, ki dovoljuje poroke istospolnih partnerjev. Zaenkrat ni znano, kakšne bodo kazni za kršitelje.",0
"Polnjenje rezervoarja jeklenega konjička nas bo zaradi dviga cen pogonskih goriv znova bolj udarilo po denarnici. Vendar pa je dvig cen nekoliko nižji od pričakovanj, saj je vlada posegla v trošarine. Je pa občutna podražitev doletela Hrvate. Potem ko se je bencin 1. julija podražil na račun višjega davka na dodano vrednost, je ob polnoči prišlo do nove podražitve. Tokrat zaradi običajne uskladitve cen. Za 50-litrski rezervoar najbolj prodajanega bencina je tako treba odšteti 1,25 evra več, za rezervoar dizelskega goriva pa 80 centov več. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,5 centa, na 1,518 evra, 100-oktanski bencin za 2,3 centa, na 1,537 evra, dizelsko gorivo za 1,6 centa, na 1,392 evra za liter, zvišala pa se je tudi cena kurilnega olja, za liter katerega bo treba odslej odšteti 1,014 evra oziroma 1,3 centa več. Analitiki so sicer pričakovali še večje zvišanje cen, a je vlada z odločitvijo, sprejeto na dopisni seji, posegla v cene z nižanjem trošarin. Cene naftnih derivatov se v Sloveniji določajo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro, na podlagi 14-dnevnih povprečij. Velika podražitev na Hrvaškem Se je pa močno zvišala cena pogonskih goriv na Hrvaškem, cene goriva so tako tam najvišje po letošnjem marcu. Najbolj prodajani super 95 je dražji za 56 lip 7,5 centa in je zanj od polnoči treba odšteti 10,64 kune 1,417 evra za liter, evrodizel pa se je podražil za 42 lip 5,6 centa, na 9,92 kune 1,321 evra. Vozniki bodo morali tako za 50-litrski rezervoar bencina odšteti 28 kun več 3,73 evra, tank dizla pa bo dražji za 21 kun skoraj 2,8 evra. Cena bencina evrosuper 100 bo ob tem prvič v zadnjih treh mesecih presegla 11 kun, liter pa bo namesto 10,60 kune stal 11,17 kune 1,487 evra. Dvig cen pogonskih goriv je bil tako izrazit tudi zaradi dviga trošarin. Hrvaški finančni minister Slavko Linić je že prejšnji teden napovedal tako korak. Sredi turistične sezone želi tako tudi Hrvaška napolniti državni proračun. Tokratne cene bodo veljavne do 5. avgusta, ko se bodo cene spet prilagodile glede na gibanje cen nafte in tečaj dolarja.",0
"Naftni derivati se bodo znova podražili. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo podražil za 2,5 centa, na 1,507 evra, 100-oktanski bencin za 2,5 centa, na 1,525 evra, dizelsko gorivo pa za 0,5 centa, na rekordnih 1,387 evra. Vzrok za podražitve je višja cena nafte na svetovnih trgih, vlada pa ob tem ni spreminjala trošarin. Izteklo se je 14-dnevno obdobje, po katerem se lahko spremenijo cene naftnih derivatov. Napovedi analitikov, da se bodo ti tako kot že pred dvema tednoma znova podražili, so se uresničile. Ukrepala bi lahko vlada in znižala trošarine, a to se ne bo zgodilo. Na vprašanje, ali lahko pričakujemo dopisno sejo vlade o trošarinah, so nam z ministrstva za finance kratko in jedrnato odgovorili Dopisne seje danes ne bo. Kakšne so trenutne cene? Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina stane 1,482 evra, 100-oktanskega bencina pa 1,500 evra. Dizelsko gorivo je trenutno na rekordni ravni cen, in sicer je treba za liter odšteti 1,382 evra. Kurilno olje pa stane 1,008 evra za liter. In kakšne bodo nove cene? Cena litra 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 2,5 centa in bo presegla magično mejo 1,5 evra za liter, saj bo nova cena znašala 1,507 evra za liter. 100-oktanski bencin se bo prav tako podražil za 2,5 centa na liter, nova cena bo 1,525 evra za liter. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 0,5 centa, tako da bo po novem stal 1,387 evra za liter. Podražilo se bo tudi kurilno olje, in sicer za 1,33 centa, na 1,021 evra za liter. Avtoprevozniki opozarjajo tudi na višino takse CO2 Vse višje cene goriv pa ne znižujejo le konkurenčnosti prevozništva, temveč celotnega gospodarstva, je ob zvišanju cen goriv poudaril direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije GZS Robert Sever. Poudaril je, da že ves čas nasprotujejo uvedbi okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida CO2. Združenje je zato vladi poslalo dopis, v katerem opozarjajo, da bo zaradi te dajatve v državno blagajno dodatno steklo 51 milijonov evrov, ki jih moramo po njihovem mnenju uporabiti za znižanje emisij. Prizadevamo si, da bi se vsaj del teh proračunskih sredstev namenilo za prevozniški sektor v obliki subvencij za posodobitev voznega parka in zmanjšanje toplogrednih vplivov ter predvsem za spodbujanje javnega potniškega prometa, kjer je že kronično pomanjkanje sredstev, je pojasnil Sever. Vladi zato predlaga, da Slovenija izkoristi priložnost za znižanje emisij v transportu s spodbujanjem večje uporabe javnega potniškega prometa in tehnološko prenovo voznega parka z nabavo novih ekoloških avtobusov in tovornih vozil. Rast cen pogonskih goriv sicer po njegovem mnenju v zaostrenih pogojih poslovanja prevozniških podjetij postaja vedno bolj pomembna postavka v strukturi stroškov prevoznikov. Na združenju zato člane opozarjajo na nujno povišanje cene prevoznine, vendar pa se zavedajo, da so zaradi zaostrenih konkurenčnih pogojev redki prevozniki, ki lahko višje cene goriva prelevijo v višjo ceno prevoznine.",0
"Pred ustanovitvijo skupnega slovensko-katarskega sklada, namerava katarska stran z eno ali dvema investicijama spoznati slovensko poslovno okolje Foto: Urban Štebljaj Katar in Slovenija, ki se pogovarjata o ustanovitvi mešanega sklada za spodbujanje okrevanja in tehnološkega napredka slovenskega gospodarstva, sta se po navedbah ministrstva za finance, ki ga vodi Franc Križanič, dogovorila, da bo poskušala katarska stran pred ustanovitvijo sklada izvesti eno do dve neposredni investiciji v Sloveniji in se tako spoznati s poslovnim okoljem. Namen ustanovitve skupnega sklada je pospeševanje okrevanja slovenskega gospodarstva s poudarkom na zagotavljanju ustrezne dolgoročne donosnosti vloženih sredstev. Ustanovitev mešanega sklada v interesu obojih Ustanovitev skupnega sklada je po navedbah finančnega ministrstva deležna načelne podpore obeh strani, o njej pa se je finančni minister Franc Križanič s katarskimi sogovorniki pogovarjal že med januarskim obiskom predsednika republike Danila Türka v Katarju, nato pa še konec maja v okviru Križaničevega obiska v Katarju. Križanič se je pogovarjal tudi s katarskim finančnim ministrom Minister Križanič se je julija v okviru uradnega obiska katarskega emirja Hamada bin Kalife al Tanija z delegacije sestal s katarskim finančnim ministrom Jusefom Huseinom Kamalom in z Ahmedom Mohamedom al Sajedom, glavnim izvršnim direktorjem naložbene roke katarske vladarske družine, Qatar Holding , so ta teden potrdili na finančnem ministrstvu. Sogovorniki so julija po navedbah finančnega ministrstva podrobneje obravnavali nekatere naložbene priložnosti v Sloveniji iz različnih sektorjev gospodarstva. Dvomestna gospodarska rast Katarja tudi v prihodnje Katar ima tretje največje zaloge zemeljskega plina in je šesti največji izvoznik tega energenta ter prvak v izvozu utekočinjenega zemeljskega plina. Država predvsem v zadnjih letih beleži nesluten razvoj, gospodarska rast pa je tudi v kriznem letu 2009 dosegla skoraj 10 odstotkov in naj bi v dvomestnih številkah ostala še nekaj let. Qatar Holding je npr. nedavno od egiptovskega poslovneža Mohameda al Fayeda npr. za 1,5 milijarde funtov kupil elitno londonsko veleblagovnico Harrods. Katarski investitorji sicer večinoma vlagajo nekaj stomilijonske vsote in skušajo čim bolj razpršiti svoj portfelj.",1
"Če bo Boško Šrot prodal svoj delež Mercatorja, bi slednji lahko prešel v tuje roke. To pa lahko prizadene številne slovenske dobavitelje, ki živijo od sodelovanja z Mercatorjem.",0
"Uporabniki so ju izbrali za najbolj kakovostni Med najbolj priljubljenimi blagovnimi znamkami med slovenskimi potrošniki sta tudi oddaji RTV SLO TV Dnevnik ter Dogodki in odmevi. V raziskavi Trusted Brands, ki so jo v Sloveniji izvajali prvič, je Mladinska knjiga v sodelovanju z revijo Reader s Digest izbrala zmagovalce v 38 različnih kategorijah. Namen raziskave je ugotoviti, katerim blagovnim znamkam evropski in med njimi tudi slovenski potrošniki najbolj zaupajo in kako ocenjujejo znamke po posameznih izdelčnih kategorijah. V Sloveniji je med avtomobili zmagal Renault, med gospodinjskimi stroji Gorenje, med protibolečinskimi tabletami Lekadol, med kavo Barcaffe, med mobilnimi telefoni Nokia, med športnimi oblačili in obutvijo Addidas, med negovalno kozmetiko pa Nivea. Raziskava v tujini poteka že sedmo leto, vprašalnik pa ostaja vsa leta enak, saj tako omogoča primerjave, kako se spreminja zaupanje uporabnikov do določenih blagovnih znamk.",1
"Milijarda in pol evrov spodbude za nakup avtomobilov Zaradi izjemnega odziva je nemška vlada namenila dodatna sredstva za program zamenjave starih avtomobilov za nove. Vlada v Berlinu je v okviru drugega svežnja pomoči gospodarstvu sprejela premijo za razrez. Ta določa, da lastniki starih avtomobilov dobijo 2.500 evrov, če svoje vozilo odpeljejo v razrez in se odločijo za nakup novega. Po poročanju dopisnika RTV-ja iz Berlina Boštjana Anžina je nemška vlada odobrila dodatna sredstva in možnost zamenjave podaljšala do konca leta, saj je program doživel izjemen odziv pri državljanih. Po besedah Anžina so se manjši avtomobili prodajali kot vroče žemljice. Za avtomobilske premije je vlada namenila milijardo in pol evrov, kar je dovolj za 600.000 kupcev, a zaradi velikega navala, ko so Nemci skoraj izpraznili prodajalne, je denarja ostalo le še za 30.000 premij. Strokovnjaki si niso enotni, v kolikšni meri ukrep za spodbujanje nakupa novih avtomobilov v resnici koristi celotnemu gospodarstvu, vendar sta kanclerka Angela Merkel in podkancler Frank-Walter Steinmeier vseeno sprejela kompromis o dodatnih sredstvih, katerih višina še ni znana. Prodaja avtomobilov cveti Po zatrjevanju Steinmeierja je premija uspeh in se je zato ne more preprosto ukiniti. Pri nekaterih prodajalcih je bila namreč prodaja avtomobilov februarja in marca boljša kot v enakem obdobju lani. Avtomobilska industrija je eden izmed glavnih motorjev nemškega gospodarstva, saj je eno od sedmih delovnih mest neposredno ali posredno povezano s to panogo. Za podaljšanje programa so se že nekaj časa zavzemali v avtomobilski industriji, ki celo trdi, da je to eden redkih vladnih ukrepov, ki kaže pozitivne učinke. Nasprotnike ukrepa pa najdemo tako med liberalci kot med konservativci. Za prve je to volilni boj prek izpušnih cevi, medtem ko drugi vladi očitajo, da se tako podpira le ena panoga. Za stranko zelenih je to ekološka in ekonomska neumnost, saj bo vlada zdaj spodbudila povpraševanje, prihodnje leto pa bo prodaja po njihovem mnenju drastično upadla.",1
"V - V Včerajšnje trgovanje na Ljubljanski borzi se je odvijalo v znamenju negativnega razpoloženja med vlagatelji. Pesimizem na mednarodnih kapitalskih trgih in pomanjkanje vzpodbudnih novic vplivata tudi na dogajanje pri nas. Slovenski borzni indeks SBI 20 je včerajšnje trgovanje zaključil 1,29 odstotka nižje kot dan poprej in trgovanje končal pri 3.838,36 točke. Indeks slovenskih blue chipov SBITOP je izgubil še nekoliko več, in sicer 1,52 odstotka, s čimer se je njegova vrednost znižala na 908,98 točke. V okviru rednega trgovanja se je na Ljubljanski borzi največ trgovalo z delnicami Krke, katerih promet je znašal dobrih 614.000 evrov. Po prometu so sledile delnice Gorenja z 200.000 evrov prometa, medtem ko so se na tretje mesto uvrstile obveznice Slovenske odškodninske družbe SOS2E s sklenjenimi posli v višini 100.000 evrov. Na borzi je bilo prijavljenega za 3,4 milijona evrov celotnega prometa, kar se sicer na prvi pogled zdi zelo vzpodbudno, vendar pa je od tega odpadlo dobrih 1,9 milijona evrov na svežnja, ki sta bila sklenjena z obveznicami RS60. Tako so v rednem trgovanju borzni posredniki sklenili le za približno 1,5 milijona evrov poslov. Med pomembnejšimi slovenskimi delnicami so v pozitivnem območju pristale zgolj delnice Pivovarne Laško, ki so zrasle za 0,20 odstotka in se ustalile pri tečaju 49,90 evra, ter delnice Abanke, ki so pridobile 2,90 odstotka in trgovanje končale pri vrednosti 53,51 evra. Druge delnice so torkovo trgovanje zaključile pod gladino. Največ, 3,15 odstotka, so izgubile delnice Gorenja, katerih zaključni tečaj je znašal 10,47 evra. Tem so sledile delnice Intereurope, ki so zaključile 2,58 odstotka v rdečem pri končnem tečaju 9,45 evra, in delnice Krke, ki so trgovanje končale 2,33 odstotka pod gladino. Sicer pa je na slovenskem kapitalskem trgu vse v pričakovanju objav letnih rezultatov, ki naj bi jih skladno s koledarji poslovnih dogodkov prihodnji teden objavljala večja slovenska podjetja. V četrtek, 26. februarja, bodo letna poročila tako objavili v Krki in Gorenju ter naslednji dan v Mercatorju in Intereuropi. Objave rezultatov najverjetneje ne bodo povzročile večjih premikov na borzi. Novice v preteklih obdobjih namreč niso bistveno vplivale na spremembe tečajev. Na mednarodnem prizorišču je bilo med bolj odmevnimi dogajanje v zvezi z avtomobilsko industrijo v ZDA. Ameriška proizvajalca avtomobilov General Motors in Chrysler sta namreč včeraj vladi v Washingtonu predstavila načrt za prestrukturiranje. Le-ta je pogoj, da podjetji ohranita že prejeto državno pomoč in prejmeta dodatno finančno injekcijo iz ameriškega proračuna.",0
"Cena nafte se je znova povišala, ceni zlata in srebra pa sta posegli po novih rekordnih. Zelo močan je evro, japonski jen zelo šibek Sod nafte brent je bil danes ob 9:30 uri vreden 122,1 dolarja oziroma 85,45 evra. V dolarjih se je nafta od včeraj zjutraj podražila za 1,1 odstotka, v evrih pa za približno pol odstotka. Cena nafte brent je včeraj popoldne poletela na 122,9 dolarja za 159-litrski sod, kar je bila najvišja cena po 4. avgustu 2008. Cena zlata rekordna Cena zlata je ob 9:30 uri znašala rekordnih 1.456,5 dolarja in se je še višala. Bila je za 1,3 odstotka višja kot v torek zjutraj. Včeraj po 16. uri, ko so se na trgu pojavili še ameriški vlagatelji, je cena do zaključka trgovanja v ZDA poskočila do 1.456,36 dolarja. V azijskem trgovanju je cena sprva nazadovala do 1.451,3 dolarja, zadnjih pet ur pa se zlato znova draži. V evrih je cena zlata včeraj sicer poskočila, danes pa je izgubila del rasti. Ob 9:30 uri je bila unča vredna 1.018,3 evra, kar je bilo 0,55 odstotka več kot včeraj ob istem času. Srebro že skoraj dva meseca vsak dan tolče rekorde Cena srebra od konca januarja ruši vse rekorde. V februarju, marcu in nekaj dneh aprila se je cena unče srebra od 26,6 dolarja, kolikor je ta stala 28. januarja, povzpela na 39,357 dolarja, kolikor je ta stala danes ob 9:30 uri. Samo v minulih 24 urah se je srebro podražilo za 1,65 odstotka. Cena srebra je na novem več kot 30-letnem vrhu. Dolar proti evru izgublja Vrednost evropske valute v primerjavi z ameriško se je včeraj in danes povečala. Najprej beg vlagateljev iz dolarja včeraj popoldne, drugi val danes med drugo in četrto zjutraj in tretji val po pol osmi zjutraj. Do 9:30 ure je evro bil vreden že 1,429 ameriškega dolarja, ki je v minulih 24 urah nazadoval za 0,65 odstotka. Padanje dolarja je tekom azijskega trgovanja začasno prekinil komentar guvernerja ameriške centralne banke Bena Bernankeja, ki je potem, ko je dolgo časa ponavljal, da inflacije v ZDA ni, tokrat dejal, da se ne bo obdržala. Na drugi strani je cena koruze, ki se v ZDA uporablja v domala vseh izdelkih namenjenih prehrani, saj iz nje proizvajajo sladilo, ki ga uporabljajo namesto sladkorja, dosegla nov rekord. Jen zelo šibak Dolar v primerjavi z jenom okrepil na 85,4 jena za en dolar, kjer ni bil že vse od 20. septembra lani. Evro je v primerjavi z jenom danes na 11-mesečnem vrhu. Ob 9:30 uri je bilo razmerje 121,88 jena za en evro, ki je bil tako vreden 1,8 odstotka več jenov, kot včeraj ob istem času.",1
"Delavci SCT Gem so dobili delavske knjižice . Januarskih plač in odpravnin niso dobili, v treh mesecih morajo prijaviti terjatve v stečajno maso. Obravnavani bodo prednostno. 241 delavcev SCT Gem Gradbena mehanizacija, ki je v stečaju, je danes dobilo delavske knjižice . Zdaj se lahko prijavijo na Zavodu za zaposlovanje in zaprosijo za nadomestilo na jamstvenem skladu. Delavci SCT Gem niso dobili januarskih plač simbolična fotografija. Januarskih plač in odpravnin niso dobili. Predvidoma marca bodo dobili izpiske, iz katerih bo razvidno, koliko jim podjetje dolguje. V treh mesecih, do 28. aprila, jih morajo prijaviti kot terjatve v stečajno maso. Njihove terjatve so v stečajnem postopku prednostne. Po informacijah stečajnega upravitelja Miroslava Jakše so bili prispevki plačani. Od začetka stečaja so popisali popis osnovnih sredstev in zalog materiala. Zdaj delajo cenitve predvsem strojev. V najkrajšem možnem času bodo šli v prodajo, da bi čim prej dobili stečajno maso. Istočasno delajo tudi izterjavo, dolžnikom so poslali opomine, da bi poplačali dolgove. Jakša upa, da bo v stečajni masi dovolj sredstev vsaj za poplačilo delavcem. Krovni SCT je bil lastnik vseh tovornjakov, buldožerjev in drugih naprav, zemljišč in nepremičnin, v SCT Gem pa so opravljali storitve za krovno podjetje. SCT jih je sicer poplačal, istočasno pa je SCT Gem zaračunal najem vozil, strojev in zemljišč. Dejansko je krovno podjetje SCT Gem plačalo samo razliko, s katero so plačali delavce. V dobrih letih so imeli okoli 20 milijonov prometa, vendar niso imeli osnovnih sredstev, ker jih je dobila krovna SCT. Danes tudi ni veliko stečajne mase, praktično so ostali štirje stroji, vredni okoli 500.000 evrov. Zakaj so to počeli, Jakša ni želel ugibati, je pa dejstvo, da so delavce ob stečaju SCT Gem lažje odpustili.",0
"Ob 7. uri in 3 minute so seizmografske naprave v bližini Maribora zaznale šibek potresni sunek. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,6. Z Agencije Republike Slovenije za okolje in njihovega Urada za seizmologijo in geologijo so sporočili, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic ob 7. uri in 3 minute zabeležili šibek potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 90 kilometrov severovzhodno od Ljubljane, v bližini Maribora. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,6. Seizmologi ocenjujejo, da intenziteta oziroma učinki potresa v širšem nadžariščnem območju niso presegli III. stopnje po evropski potresni lestvici. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Hočkega Pohorja. Evropska potresna lestvica ima 12 stopenj Potrese se ocenjuje po evropski potresni lestvici, EMS. Tokratni potres je bil med šibkejšimi, saj so mu določili III. stopnjo. Za potres te stopnje je značilno, da ga v zaprtih prostorih čutijo posamezniki. Mirujoči čutijo zibanje ali rahlo tresenje. Najhujši v zgodovini zabeležen potres pri nas se je zgodil leta 1511. Takrat naj bi učinki dosegli X. stopnjo po EMS. Za potrese te stopnje je značilno, da so rušilni, mnogo navadnih dobro zgrajenih stavb pa se poruši. V času slovenske samostojnosti je bil najhujši potres leta 1998 v dolini reke Soče, dosegel je VII-VII stopnjo, leta 2004 pa na istem območju stopnjo VI-VII.",0
"ZDA so zvišale zaloge nafte in zemeljskega plina Dolar je dosegel novo najnižjo vrednost v primerjavi z evrom, pa tudi najnižjo vrednost v zadnjih 12 letih v primerjavi z jenom. Posledično so padle cene delnic na svetovnih trgih in znova narasle cene nafte. Cena ameriške nafte je dosegla novo rekordno ceno, 110,20 dolarja za sod. Potem ko je ameriško ministrstvo za energijo v sredo objavilo poročilo o povečanju obsega ameriških zalog, so se cene znižale, pozneje pa so se predvsem zaradi padca dolarja povzpele do rekordnih vrednosti. Zaloge nafte so se sicer pretekli teden povečale za 6,2 milijona sodov, kar je bilo trikrat več od napovedi.",0
"Podjetje v stečaju dobilo državno jamstvo za staro posojilo Državno pravobranilstvo je ugotovilo, da podjetje Gradis Celje zdaj v stečaju, ki je za posojilo dobilo državno jamstvo, ni izpolnjevalo zakonskih zahtev. Bo kdo odgovarjal? Konec junija so na ministrstvu za finance za MMC potrdili vložen zahtevek za unovčitev jamstva za eno pravno osebo v skupni vrednosti 2,6 milijona evrov. Jamstvi sta se nanašali na posojili Gradisu Celje, saj je to šlo izmed vseh prejemnikov posojil v okviru sheme prvo v stečaj, in sicer marca letos. Zahtevek je nato pod drobnogled vzelo državno pravobranilstvo, ki pa je ob preverjanju pogojev za unovčitev jamstva ugotovilo, da eno izmed posojil ne ustreza zahtevam zakona o jamstveni shemi, poročajo Finance. Gradis dobil državno jamstvo za staro posojilo Gradis Celje je namreč dobil 33-odstotno državno jamstvo za posojilo, za katerega je s poslovno banko pogodbo sklenil že 26. marca lani, dober mesec, preden je sploh začela veljati uredba za izvajanje zakona o jamstveni shemi 9. maja, ki sicer tudi določa, da državna jamstva veljajo le za nova posojila. Jamstvo vredno 0,8 milijona evrov Katera banka je z jamstveno shemo prevalila breme na državo, ni znano, je pa največja upnica podjetja Abanka. Kot še piše časnik, je bilo odobreno posojilo za 2,4 milijona evrov, kar pomeni, da je država zanj jamčila okoli 0,8 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Po besedah generalnega državnega pravobranilca Boštjana Tratarja po veljavnih predpisih aktivnosti v zvezi z izdajo jamstev izvaja državna SID banka pod vodstvom Sibila Svilana. Na ministrstvu pa se v imenu banke SID izgovarjajo na poslovno banko, ki je prijavila sporno posojilo v jamstveno shemo. Obrazec za prijavo posojila v jamstveno shemo ne vsebuje podatka o datumu kreditne pogodbe, pravijo na ministrstvu, kjer so omenjeni obrazec sicer predpisali. Bo sploh kdo odgovarjal za nepravičeno poroštvo? Za SID banko tako sankcij ne bo, ali bo kaznovana poslovna banka, pa še ni jasno. Zakon ob ničnosti pogodbe za banko predvideva denarno kazen v višini do pet odstotkov glavnice posojila, pri čemer mora biti kazen predvidena v pogodbi. Ali je, pa ni znano, zaključujejo v Financah. Za jamstva v rebalansu proračuna 23,6 milijona evrov Spomnimo jamstvena shema za podjetja je začela veljati maja lani. Vlada je želela tako sprostiti posojilni krč in družbam, ki niso bile v finančnih težavah in so izplačevale plače ter prispevke, omogočiti pridobitev večjih posojil. Avgusta so tako možnost ponudili tudi fizičnim osebam, ki so v začasnem delovnem razmerju ali pa so zaradi gospodarske krize izgubile službo in zato težko dobijo posojilo. Kljub zagotavljanjem ministrstva, da država ne bo jamčila za posojila nezdravim podjetjem, so v rebalansku proračuna prav za primere vnovčitve jamstev namenili 23,6 milijona evrov.",0
"Dow Jones padel pod 8.000 točk Ljubljanska borza je torkovo trgovanje sklenila z enoodstotno izgubo, vendar ostaja ena redkih borz sveta, ki je višje kot na začetku leta. Letošnji pribitek zdaj znaša točno tri odstotke. Krkine delnice so se ob 0,45 milijona evrih prometa pocenile za 1,4 odstotka in dan končale še nižje, pri 53,15 evra. Večje izgube so utrpele delnice Petrola, ki so ob končno višjem prometu a še vedno nizkem 87 tisoč evrov izgubile 2,9 odstotka. Cena je zdrsnila do 260 evrov. Telekom je izgubil odstotek, Gorenje odstotek in pol. Intereuropa je zaradi špekulacij o prevzemu dan začela spodbudno, nato pa padla na 9,5 evra. Vidno se je popravil le enotni tečaj Luke. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -1,40 % 53,53 EUR PETROL -2,94 % 262,03 LUKA KOPER 2,12 % 24,51 NOVA KBM -0,64 % 9,31 TELEKOM -0,76 % 124,55 AERODROM -1,27 % 26,36 ZAV. TRIGLAV -0,50 % 16,00 GORENJE -1,46 % 11,45 Indeks Dow Jones pod 8.000 točkami Dow Jones je v ponedeljek pristal na najnižji letošnji točki. Izgubil je 0,8 odstotka in je vreden 7.936 točk. Na pesimistično trgovanje so vplivale nejasnosti glede načrtov Obamove administracije o rešitvi bank in seveda vedno sveže skrbi, kako se gospodarska kriza poglablja. Drugačno razpoloženje je bilo na borzi Nasdaq, kjer trgujejo zlasti s tehnološkimi delnicami. Ker naj bi bil ta sektor med prvimi, ki bo čutil pozitivni vpliv državnih stimulacijskih ukrepov, so številna velika podjetja lepo pridobivala. Microsoft se je podražil za 4,3 odstotka, Intel celo za 5,7. Banke spet najšibkejši člen Energetske in bančne delnice so v ponedeljek globoko v minus potisnile vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 777 točk, ki je padel za 2,4 odstotka. Britanska banka Barclays je izgubila 10 odstotkov, francoska BNP Paribas le malo manj. Na Japonskem je bila danes v ospredju novica, da bo domača centralna banka odkupila do 11 milijard dolarjev slabih terjatev japonskih bank. Indeks Nikkei 7.825 točk je bil med trgovanjem tudi za tri odstotke nad gladino, a je dan vseeno končal z minusom.",0
"Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle je potrdil, da je Slovenija tudi uradno v recesiji, pri tem pa dodal, da se bo kriza poznala pri večini panog slovenske industrije. Ključni razlog, da smo napovedali tolikšno umiranje gospodarske rasti, je umiranje gospodarske rasti tudi pri naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, torej v Nemčiji, Italiji, Avstriji, Franciji, je za 24UR ZVEČER dejal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar Boštjan Vasle. Na vprašanje, v kateri industriji se bodo te napovedi najbolj poznale, je odgovoril, da se bo ta kriza poznala pri večini panog slovenske industrije, saj Slovenija izvozi približno 17 odstotkov vsega proizvede. Tako da bi težko izpostavil neko posamezno panogo, to bo praktično šlo za šok, ki bo prizadel ekonomijo, je menil Vasle. Direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Novica je pretresla javnost predvsem zaradi tega, ker je bila najprej napoved za gospodarsko rast +0,6-odstotna. Pri tem je Vasle povedal, da je 4-odstotna rast v letošnjem letu osrednji scenarij, ki se uradu zdi v tem trenutku najbolj verjeten. Obstaja tudi velika verjetnost, da bo gospodarska rast ob koncu leta drugačna, majhna verjetnost je tudi, da bo nekoliko manj negativna. Doseganje boljših rezultatov je po Vasletovem mnenju odvisno predvsem od tega kako hitro oziroma ali se bodo ukrepi, ki jih sprejema naša vlada in tudi druge vlade, prijeli in imeli že neke učinke v letošnjem letu. Še večja verjetnost pa seveda obstaja, da bo gospodarska rast še nekoliko nižja, je dejal Vasle. Vasle se je strinjal, da obstaja precejšnja verjetnost, da bi bilo brezposelnih več kot 100 tisoč, ta verjetnost pa je vezana predvsem na razmere v mednarodnem okolju. Gospodarska klima v Sloveniji marca slabša Z državnega statističnega urada so sporočili, da se je gospodarska klima v Sloveniji marca poslabšala. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime je bila marca letos za dve odstotni točki nižja kot prejšnji mesec in s tem je ta kazalnik dosegel najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju, od leta 2000. Kazalnik gospodarske klime je bil glede na marec 2008 nižji za 42 odstotnih točk in za 33 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Na znižanje vrednosti tega kazalnika je vplivalo predvsem znižanje vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih. Foto POP TV Vlada pomirja Slovenski premier Borut Pahor je ob novici krčenja našega gospodarstva za štiri odstotke dejal, da razlogov za paniko ni. Po tem, ko se je strateški svet za gospodarstvo včeraj seznanil s spomladansko napovedjo Umarja, je Pahor že za prihodnji teden napovedal sestanek krizne skupine ministrov, ki bo takoj začela pripravljati ukrepe, s katerimi naj bi omogočili, da se bo Slovenija prestrukturirala tako, da bo iz krize izšla močnejša, kot je bila vanjo potegnjena.",0
"Dvaindvajsetletnega Aleksandra Sužnika, ki naj bi v soboto izginil med visokimi valovi, še vedno pogrešajo. Na Baliju pogrešajo slovenskega državljana. Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) so o tem v nedeljo obvestili svojci pogrešanega. ""Po naših podatkih lokalni varnostni organi na tem indonezijskem otoku pogrešanega še vedno iščejo,"" so danes pojasnili na MZZ. Po poročanju spletnega portala 24ur.com je pogrešani 22-letni Aleksander Sužnik izginil v soboto med visokimi valovi med kopanjem v morju na bolj osamljeni plaži v Kuti. Z njim je bilo njegovo dekle, ki je dogodek prijavilo policiji. Za dodatne informacije in pomoč pri iskanju je MZZ v nedeljo neposredno zaprosilo tudi indonezijske oblasti. Do danes dopoldne informacij o tem, da bi pogrešanega našli, še ni bilo. Na Baliju ni slovenskega predstavništva Ker Slovenija v Indoneziji nima lastnega diplomatsko-konzularnega predstavništva, nudi v tem primeru nujno konzularno asistenco avstrijsko veleposlaništvo v Džakarti in njihov častni konzulat na Baliju, s katerima vzdržuje povezavo slovensko veleposlaništvo v Pekingu. V stiku z njimi so tudi svojci pogrešanega, pojasnjujejo na MZZ. Na MZZ sicer svetujejo, da se o primerih, kot so pogrešitve, iskalne akcije in podobno, obvesti lokalne varnostne oblasti, pristojne za iskanje pogrešanih in njihovo morebitno reševanje. Druge dodatne ukrepe formalne narave, kot so potrditev identitete, državljanstvo, stik s svojci in drugo, pa opravi diplomatsko-konzularno predstavništvo v državi. Če v državi ni slovenskega predstavništva, se lahko slovenski državljani, če potrebujejo nujno konzularno pomoč, obrnejo na katerokoli drugo predstavništvo države članice Evropske unije v konkretni državi, še dodajajo.",0
"Vlada je govorila o posebnem sklepu za delavce družbe Steklarska nova, a je ugotovila, da bi bil ta neustaven. Zato bo še naprej iskala rešitev, predstavnik zaposlenih Miklaužić pa je napovedal protest. Premier Borut Pahor je povedal, da so se na seji vlade pogovarjali o možnosti, da bi prispevke od plač v pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki jih vodstvo Steklarske nove med letoma 2005 in 2008 ni plačevalo, poplačala država preko Kapitalske družbe Kad ali katere druge ustanove. Ob tem se je odprlo vprašanje odgovornosti. Da se od plač ne plačujejo prispevki v pokojninsko in zdravstveno blagajno, mora biti nekdo odgovoren, je poudaril Pahor. Za komentar smo prosili tudi predstavnika zaposlenih v Steklarski novi Stjepana Miklaužića, ki je napovedal, da se bodo v petek ob 11. uri delavci zbrali na zboru in se opredelili do predlogov, ki jim jih bodo podali njihovi predstavniki. Sam meni, da se bodo odločili za protest, ali bo to protestni shod pred poslopjem vlade v Ljubljani ali pa gladovna stavka, pa še ne ve. Kar koli bodo storili, bodo o svojih dejanjih obvestili tudi evropske medije, obrnili pa se bodo tudi na Bruselj. Dejstvo je, da so zaposleni v Steklarski novi delali v družbi, ki je v 100-odstotni lasti države. Zakaj je država dovolila, da ne plačuje prispevke sama sebi, zakaj bi bili sedaj zaposleni prikrajšani, zakaj zaposleni, ki so delali v državni družbi ne bi dobili izplačanih odpravnin? se je spraševal Miklaužić, ki je dodal, da bo to morala država urediti. Ministra o tem, kdo je odgovoren Minister za šolstvo in šport Igor Lukšič pravi, da mora biti nekdo glede neplačevanja prispevkov odgovoren. Zakaj se država takrat ni odzvala, saj plač ni mogoče izplačati, če niso plačani tudi prispevki, se je vprašal. Minister za pravosodje Aleš Zalar pa je pojasnil, da veljavna zakonodaja to vprašanje ureja, takim terjatvam namreč priznava status prednostnih terjatev, vendar samo za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečaja. Podaljšanje tega obdobja in uveljavitev tega določila za nazaj, da bi torej veljalo za že začete stečajne postopke, pa bi bilo protiustavno. Taka retroaktivna uporaba zakona bi namreč posegla v pravice vseh drugih upnikov, ki nimajo terjatev s statusom privilegirane terjatve. Delavci Steklarske nove so sicer v začetku tega tedna Pahorja pozvali, naj izpolni svojo obljubo o tem, da jim bo država poplačala neplačane prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. Iz Kada so v torek takšna pričakovanja zavrnili kot neutemeljena. Za kaj takega ni nikakršne podlage, saj gre za obveznosti, ki jih je kot zavezanec dolžna plačevati Steklarska nova, in ne njen lastnik, so pojasnili.",0
"Rezi. Do konca leta bo število zaposlenih manjše za več kot 200, na mesec za odpravnine po 200 tisočakov. Kriza. V Hitu bodo letos število zaposlenih zmanjšali za 206, do zdaj jih je iz družbe odšlo že 80. Povprečna odpravnina je 22 tisočakov, na vprašanje, komu in koliko so izplačali največ, pa ne želijo odgovoriti. Odhodi so večinoma sporazumni, nekaj odpovedi je posledica poslovnih razlogov – ukinitve delovnih mest in oddaje malih gostinskih enot v najem. Po 200 tisočakov odpravnin Za izplačilo odpravnin bodo v novogoriški družbi na mesec porabili predvidoma blizu 200 tisoč evrov, v vsem letu okoli poldrugi milijon evrov. Hit bo tudi letos končal v rdečih številkah. “Načrtovana izguba je 6,8 milijona evrov (lani naj bi končali s sedmimi milijoni minusa, celotna Hitova skupina pa z okoli 20 milijoni, op. p.). Če pogajanja s sindikati o znižanju plač ne bodo uspešna, bo minus še višji,” razlagajo v novogoriški družbi, kjer naj bi bilo ob koncu leta zaposlenih še 1.550 ljudi. 206 ljudi manj bo ob koncu leta delalo v Hitu. Zarezali so tudi v sponzorstva in donacije, za katere so do zdaj namenili do dva milijona evrov na leto. Ta strošek naj bi zmanjšali za dve tretjini – ob pogoju, da bodo uspešni pri pogajanjih o že sklenjenih pogodbah o donacijah in sponzorstvih. Posebna revizija je pokazala, da so v preteklosti tako rekoč vsak tretji dan sklenili kakšno tovrstno pogodbo. Kako kaže portoroškemu Casinoju? Manj za četrtino. “Maso za plače bomo letos znižali za 23 odstotkov. Število zaposlenih zmanjšujemo že tri leta, s 402 zaposlenih smo prišli na 298,” razlaga Dušan Mes, član uprave. Za odpravnine so namenili okoli 200 tisoč evrov, povprečna znaša podobno kot v Hitu okoli 20 tisočakov. V teh dneh v igralnici Lipica za popolno tehnološko prenovo investirajo 4,5 milijona evrov. S sindikati trenutno nimajo nobenih odprtih zadev. Letos načrtujejo dobiček.",0
"Občutna padca britanske in španske proizvodnje v novembru povečujeta skrbi, da bo recesija trajala dalj časa in še bolj prizadela gospodarstvo Britanska industrijska proizvodnja se je pretekli november ponovno znižala in podaljšala najdaljši niz padcev proizvodnje od leta 1980. Znižala se je za 2,9 odstotka glede na oktober, kar je največji padec od leta 2002, je danes sporočil britanski statistični urad. Večji padec od pričakovanega Ekonomisti v Bloombergovi raziskavi so predvidevali, da bo padec proizvodnje znašal v novembru 0,6 odstotka. Večji padec od pričakovanega pa vzbuja skrbi, da se britansko gospodarstvo krči hitreje od napovedi. Na letni ravni se je industrijska proizvodnja na Otoku tako znižala že za 7,4 odstotka in je najšibkejša od junija 1981. Proizvodnja se je skrčila v vseh industrijskih panogah, najbolj pa so bile na udaru kemijska, kovinska in transportna industrija, ki vključuje tudi avtomobilsko proizvodnjo. Potop španske proizvodnje V Španiji se je industrijska proizvodnja potopila za 15,1 odstotka v novembru glede na mesec prej in nakazuje na poglabljanje recesije. Analitiki so predvidevali, da se bo proizvodnja znižala za 11 odstotkov, poroča BBC News. Najbolj je upadla proizvodnja trajnih dobrin, kot so gospodinjski aparati, katerih je bilo proizvedenih 23,4 odstotka manj. Zadnji podatki statističnih uradov o padcu industrijske proizvodnje tako še bolj krepijo pričakovanja, da bo ECB naslednji teden znižala temeljno obrestno mero. Po pričakovanjih naj bi ji odrezala pol odstotne točke na dva odstotka.",0
"Grška vlada ni nikoli govorila o referendumu o evropski pomoči. In tudi ne bo. Foto: Bloomberg Vrednost besede politikov, tokrat grškega premiera Georgea Papandreouja, nas vedno znova preseneti, negativno, seveda. Vir: Reuters, 20. septembra 2011",0
"Skupina ZBG Franka Zweegersa bi lahko z nakupom terjatev bodisi brez prevzemne premije prevzela nadzor nad lastništvom Pivovarne Laško bodisi bi se prek terjatev dokopala do njenih donosnih delov in naložb. Nizozemski milijonar Frank Zweegers svojih načrtov s Pivovarno Laško očitno še ni opustil. Potem ko se je v začetku leta mudil pri upravi, največjih lastnikih in upnikih pivovarne ter celo pri upravi Mercatorja, naj bi se sedaj osredotočil zlasti na banke upnice družb iz Skupine Laško. Čeprav imajo banke v lasti večinski 54-odstotni delež Pivovarne Laško, Zweegersa po naših informacijah ne zanima nakup njihovih delnic. Njegova družba ZBG, ki velja za eno največjih beneluških zasebnih nepremičninskih skupin, naj bi se po navedbah naših virov zanimala le za nakup zavarovanih terjatev do Pivovarne Laško z diskontom. Koliko terjatev je skupini ZBG doslej že uspelo kupiti, ni mogoče preveriti, bo pa to znano najkasneje v prihodnjih tednih, ko se Skupini Pivovarna Laško izteče glavnina od skupno 370 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Večina bankirjev naj bi si bila sicer enotna in na prodajo terjatev z diskontom ni pripravljena, saj Pivovarna Laško še vedno redno plačuje obresti, bankam pa teh posojil doslej praktično ni bilo treba slabiti. Načrtovan odkup terjatev do Laškega pa odpira dodatna vprašanja v zvezi z motivi skupine ZBG, ki v Sloveniji sodeluje zlasti s svetovalcem ženevske skupine Orah Markom Vilfanom ter dolgoletnim predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije Janezom Kocjančičem, ki zatrjuje, da za ZBG ni opravil še nobene svetovalne ali lobistične storitve. Po eni strani bi lahko Zweegers s terjatvami v kasnejši fazi dokapitaliziral Pivovarno Laško in tako brez prevzemne premije prevzel nadzor nad njenim lastništvom. Toda s tem bi se morali strinjati tako uprava Laškega z Dušanom Zorkom na čelu kot tudi banke in drugi lastniki pivovarne, ki bi morali na skupščini z najmanj 75-odstotno podporo potrditi dokapitalizacijo. Toda na drugi strani bi nakup terjatev Zweegersu omogočil tudi razkosanje pijačarske skupine in nakup donosnih delov ter naložb. Če bi Zweegersu uspelo med upniki Laškega zamenjati katero od vedno bolj nepotrpežljivih bank, bi namreč konec marca, ko se izteče večina kratkoročnih posojil, lahko zahteval tudi njihovo poplačilo oziroma bi unovčil zavarovanja. Takšen enostranski manever bi lahko privedel celo do stečaja Pivovarne Laško, saj bi se za podoben korak po vsej verjetnosti odločile tudi preostale banke upnice. Tveganj, ki bi jih prinesla prodaja terjatev kateremu od zunanjih investitorjev, se zavedajo tudi bankirji, ki bi morali v primeru stečaja oblikovati za več deset milijonov evrov oslabitev posojil. Tako Zorko nima več veliko manevrskega prostora, saj je Skupina Pivovarna Laško od leta 2009 do konca lanskega septembra ustvarila že več kot 230 milijonov evrov čiste izgube. Konec lanskega septembra je imela celotna Skupina Pivovarna le še nekaj več kot sto milijonov evrov kapitala, matična družba pa še nekaj milijonov evrov manj.",0
"Telekomove delnice izgubile svoj čar Telekomove delnice so padle na vsega 115,9 evra, kar je najmanj, odkar so oktobra leta 2006 začele kotirati na Ljubljanski borzi. Delnice so zlasti poleti 2007, ko je cena presegla 500 evrov, veljale za vročo zgodbo, kjer ni manjkalo idej, kako visoko se bo še povzpela cena, vendar se špekulacije o prevzemu niso uresničile. Sledila je finančna kriza, ki se pozna tudi na slabših poslovnih rezultatih. Če je bilo leta 2006 dobička še za več kot 100 milijonov evrov, ga je bilo lani le še za 24,6 milijona, zadnje četrtletje pa je bilo negativno, saj je bilo za 9,5 milijona evrov izgube. Niti dividendna donosnost ni primerljiva s sorodnimi podjetji. Nekateri vlagatelji so izgubili živce in enotni tečaj Telekoma je v petek zgrmel še za pet odstotkov navzdol. Le en sklenjen posel z Lukinimi delnicami Slovenski borzni indeks 3.953, ki je že v četrtek končal pod mejo 4.000 točk, se je znižal za 1,1 odstotka in pristal najnižje po lanskem maju. Februarska izguba znaša štiri odstotke. S skoraj 600 tisoč evri so bile spet najprometnejše Krkine delnice, ki so se pocenile za pol odstotka in teden končale pri 64,4 evra. Potem ko so tuje banke večinoma precej višje postavili ciljno vrednost Krkinih delnic, so bili analitiki pri francoski BNP Paribas precej bolj konservativni in so ciljno ceno postavili le na 67 evrov. Podražile so se delnice Nove KBM, Gorenja in Luke, vendar je treba dodati, da je bil promet s temi papirji nizek. Z Lukinimi delnicami je bil sklenjen samo en posel, in sicer pri 23,8 evra. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,54 % 64,50 EUR PETROL-1,79 %301,19 TELEKOM-5,02 % 117,27 MERCATOR-0,13 % 160,04 NOVA KBM+0,34 % 11,75 GORENJE+0,15 %13,20 LUKA KOPER+2,90 %23,80 INTEREUROPA-0,18 %5,60 V ZDA dvomi o nadaljnjem okrevanju Kar nekaj črnih oblakov se je v četrtek zgrnilo nad največje delniške trge na svetu. Najprej v obliki grožnje, da bodo bonitetne hiše Grčiji morda že v naslednjem mesecu spet znižale oceno kreditne sposobnosti, kar posledično pomeni še višje obresti na grški dolg. Popoldne je iz ZDA prišel podatek o januarskem padcu naročil trajnih dobrin in o spet zelo neprepričljivem tedenskem poročilu s trga dela o številu prošenj za denarna nadomestila v času brezposelnosti. Vedno več je dvomov o nadaljnjem okrevanju ameriškega gospodarstva in če bodo makroekonomski podatki še naprej neprepričljivi, bodo delniški indeksi izgubljali tisto, kar so silovito pridobivali od lanskega marca. Visoka lanska izguba banke Lloyds Indeks Dow Jones 10.321 točk je med trgovanjem padel vse do 10.185 točk, na koncu pa je bil le pol odstotka pod zaključno sredino vrednostjo. Da se je v zadnjem delu trgovanja razpoloženje precej popravilo, gre zasluga tudi špekulacijam, da naj bi Applove delnice kmalu cepili v razmerju 4 1. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 996 točk je padel za 1,7 odstotka, pri čemer so največ izgubile delnice energetskih in bančnih podjetij. Izjema je bila Royal Bank of Scotland, ki se je zaradi spodbudnih rezultatov njenega investicijskega bančništva podražila za šest odstotkov. V petek dopoldne so se delnice Frankfurtu in Londonu kljub temu, da je banka Lloyds objavila, da je imela lani 6,3 milijarde funtov izgube podražile.",0
"Sindikat Premogovnika Velenje je pozval direktorja direktorata za energijo Kopača, naj vrne rudarsko uniformo. Po njihovem mnenju Kopač širi dezinformacije o zaposlenih in tudi izvaja pritisk na komisijo premogovnika. Janez Kopač Sindikat Premogovnika Velenje je danes pozval direktorja direktorata za energijo na gospodarskem ministrstvu Janeza Kopača, da vrne rudarsko uniformo, saj menijo, da ni vreden, da bi jo nosil. Po njihovih navedbah Kopač vztrajno širi laži in dezinformacije o zaposlenih v premogovniku, o odkopnih zalogah premoga in njegovi kurilni vrednosti. Sindikat tudi navaja, da Kopač in predsednik nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne Jadranko Medak izvajata intenziven pritisk na komisijo za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, ki je marca letos Premogovniku Velenje izdala potrdilo o stanju zalog in virov mineralnih surovin. To potrdilo dokazuje, da so potrjene odkopne zaloge premoga konec leta 2008 znašale 131,6 milijona ton premoga. To zadošča za potrebe bloka šest Termoelektrarne Šoštanj do konca njegovega obratovanja, saj bo ta v svoji življenjski dobi potreboval okrog 92 milijonov ton premoga, so danes sporočili iz sindikata premogovnika. V sindikatu tudi menijo, da Kopač zavaja tako gospodarsko ministrico Darjo Radić kot tudi državo in vso slovensko javnost. V sindikatu smo razočarani in zgroženi nad ravnanjem Kopača, zato od njega zahtevamo, da vrne rudarsko uniformo, s katero je bil leta 2003 častno sprejet v našo rudarsko bratovščino. Trdno smo prepričani, da s tem, ko dvomi o znanju in strokovnosti ljudi, ki so se izobraževali na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, in ne verjame, da so to največji strokovnjaki na področju rudarstva v državi kakor tudi v širši regiji, škoduje tem strokovnjakom in ustanovi tako v poslovnem kot osebnem smislu, so zapisali v sindikatu. Dodali so še, da Kopač s takšnim odnosom povzroča škodo tudi vsem rudarjem, ki so si s poštenim in težkim delom prislužili čast nositi rudarsko uniformo. Glede neuradnih govoric o zamenjavi Kopača je ministrica za gospodarstvo dejala, da tega ne želi komentirati in da na ministrstvu trenutno ne načrtuje nobenih zamenjav. Kopač Morda ne bo dovolj premoga za šesti blok TEŠ Kopač pa je v odzivu za 24ur.com zapisal, da zanika kakršenkoli pritisk na člane komisije za ugotavljanje zalog in mineralnih surovin. Komisija, ki jo sestavljajo njegovi sodelavci na direktoratu je le ocenila količino zalog, česar pa nikoli ni postavljal pod vprašaj. Njegov pomislek se je nanašal le na kurilno vrednost teh zalog, je dejal. Kot je dejal, je ta podatek pomemben, ker se v podatke o količinah zajema ves premog s kurilnostjo 8,4 GJ/kg, kar je bilo ustrezno za bloke 1-3, za blok šest pa se lahko kuri le premog s kurilnostjo nad 9,5 GJ/kg. Podatkov o tem, koliko je v Velenju takšnega premoga, pa nimata niti HSE niti ministrstvo, je še zapisal Kopač. Kot je dejal, je v razpisni dokumentaciji za blok 6, ki jo je pripravil TEŠ, predvideno, da bi zaradi neustreznih zalog Premogovnika Velenje, do leta 2030 letno uvažali 200.000 ton premoga iz Indonezije. Po drugi strani pa naj bi TEŠ vladi zagotavljal, da uporaba uvoženega premoga sploh ni predvidena. Türk Beseda sodišča je zadnja beseda Beseda sodišča je zadnja beseda, meni predsednik republike. Foto Reuters O zakonitosti menjave vodstva Teš je odgovor dalo sodišče in v tem primeru je beseda sodišča zadnja beseda, je nedavno odstavitev Uroša Rotnika komentiral predsednik republike Danilo Türk. Kot je poudaril, je institucije pravne države treba spoštovati. Pri celotnem projektu šestega bloka termoelektrarne Teš 6 ga kot ostale državljane skrbi, ko sliši, da se je cena tega projekta podvojila s 600 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov. To so izjemno velika sredstva in ko gre za tako povečevanje in pogodbene določbe, ki omogočajo zviševanje cene, potem je treba skrbno pregledati dosedanje delo in ugotoviti, ali so morebiti bile narejene napake, ki jih bomo morali prednostno odstranjevati in mogoče tudi projekt revidirati, najti kakšno revizijo tudi na pogodbeni ravni, je dejal predsednik. A je hkrati opozoril, da je to treba delati z veliko skrbnostjo in kolikor je mogoče hitro. Poleg tega je po njegovih besedah potreben razmislek tudi z vidika energetske strategije in varstva okolja. Razmisliti je treba, kakšen projekt potrebujemo in koliko je sprejemljivo obremenjevanje naravnega okolja. Vendar pa je treba najprej ugotoviti finančno zdravje, finančno vzdržnost projekta . Tako se predsednik zavzema, da se problem obravnava v dveh stopnjah, da se najprej ugotovi, kako je z ekonomsko, finančno in pravno vzdržnostjo projekta. Ko se to ugotovi, pa se še enkrat oceni ekološko energetski vidik.",0
"V Kraškem zidarju bodo skoraj tretjini svojih delavcev razdelili delavske knjižice. Od okoli 300 delavcev bo brez dela ostalo 90 tistih, ki so do sedaj garali na gradbiščih. Gradbinec gre namreč v prihodnjem mesecu v prisilno poravnavo. V Kraškem zidarju bodo skoraj tretjini svojih delavcev razdelili delavske knjižice. Od okoli 300 delavcev bo brez dela ostalo 90 tistih, ki so do sedaj garali na gradbiščih. Gradbinec gre namreč v prihodnjem mesecu v prisilno poravnavo.",0
"Erasmus. Na mariborski univerzi vsako leto več tujih študentov. Mobilnost študentov je bila pred 20 leti, ko so ustanovili Mednarodno mrežo programa Erasmus, velika težava. Študentje so bili do tujine nezaupljivi ali pa si je niso mogli privoščiti. Danes se recesija na tem področju ne pozna. “Za študij v tujini je letos prijavljenih okoli 400 naših študentov. Iz tujine je v zimskem semestru k nam prišlo okoli 180 študentov. Največ jih je iz Španije, Portugalske in Turčije ter študirajo na ekonomsko-poslovni fakulteti,” pove Dejan Spital, sekretar za mednarodno sodelovanje pri Šoum, kjer za tuje študente organizirajo tudi različne izlete po Sloveniji, jezikovne tečaje, spoznavne in tematske večere, dneve smučanja, športne turnirje in drugo. Medkulturne izkušnje “Postaneš pogumnejši in samozavestnejši, ker si se prisiljen znajti v različnih položajih. Svojo kulturo lahko primerjaš z drugo,” izkušnjo iz Turčije opiše študentka Tamara Juhnov. “Pol leta sem preživela na finski obali v mestecu Vaasa in imam veliko prijateljskih stikov po vsem svetu,” pove Lea Koludrovič, Katja Pavlič pa strne, da se je v Španiji naučila jezika in postala bolj odprta v medosebnih odnosih. Dve desetletji delovanja Erasmus mreže v Evropi, pod katero spada tudi ESN pri Šoum, so včeraj s programom v stilu 80-ih in torto velikanko zaznamovali tudi na Štuku.",1
"S 180 evri štipendije ni mogoče živeti, pravi Sara Drašković. Spremembe naj bodo sistemske, opozarja. Danes je prvi dan študijskega leta. Zaznamovale ga bodo bolonjska reforma ter debate za študentsko delo in proti njemu. Kaj je bolje: študentsko delo ali višje štipendije in hitrejši študij? Objektivno povedano: pri 180 evrih republiške štipendije, ki jo imam, brez študentskega dela ne gre. Ne vem, kako daleč so te zadeve, ampak če bi prišlo do ukinitve, bom rekla, da nas bosih ne morejo pustiti! Določen sistem bodo morali vzpostaviti. Kaj pa zlorabe, na primer študentskega dela, bonov ...? Taki posamezniki nam delajo škodo. Jaz gledam tako: sem študentka in imam določene olajšave, da lahko doštudiram v najkrajšem možnem času ter začnem služiti svoj denar. Potem bom študentskemu življenju obrnila hrbet in rekla državi hvala! Preveč ljudi meni, da bi država za to morala poskrbeti. Živimo v drugačnih časih. To pa ni ravno v skladu z zahtevami Študentske organizacije Slovenije (Šos). Toda to so sistemske napake, Šos ima ta trenutek pravico to zahtevati (neuvedbo šolnin, ohranitev študentskega dela, op. a.), ker naši starši šolnin ne zmorejo. Ko jih bodo zmogli in bo vse drugo urejeno, bi lahko ukinili študentsko delo. Zakaj danes ni študentskega upora? Demonstracij se udeleži le kakih sto funkcionarjev. Predvsem niso dovolj obveščeni. Kakih deset odstotkov študentov v Sloveniji ve, za kaj gre. Ampak to je dejstvo družbe in mladine danes. Tako kot pri volitvah, vsak si reče: “Ah, zakaj pa bi moj glas štel.” Ampak če bi v prvo branje prišla recimo novela o ukinitvi študentskega dela, je to ena od stvari, ki bi nas mogoče spravila skupaj. Še tri velike študentske teme. Najprej: cena prehrane? Ker sem malo bolj seznanjena s temi stvarmi, me lanska podražitev bonov ni presenetila. Sicer pa gledam tako: če za obrok, za katerega bi sicer plačala deset evrov, s študentskim bonom plačam štiri evre, je to še vedno poceni. Kaj pa bivanje? Sama imam srečo, da plačujem le stroške v stanovanju, ki je last sorodnikov. Cimra, s katero sem zdaj skupaj dve leti, pa se je prej štirikrat selila. Kar se tiče cen, bom rekla, da so pač tržne. Če želiš študirati, boš toliko pač dajal. Poleg tega pa trg ni urejen, polno je najemov na črno. Študente sicer opozarjajo, naj najemodajalce, ki nočejo skleniti pogodbe, prijavijo. Ampak potem bi zmanjkalo stanovanj. Če ne boš ti vzel stanovanja brez pogodbe, ga bo pa kdo drug. In nazadnje: bolonjska reforma? Zdi se mi, da so v Sloveniji naredili takole: aha, imamo program, potrebujemo več praktičnega dela – dajmo še nekaj seminarskih. Ko sem prišla na FDV, je bilo, kot da nadaljujem srednjo šolo. Vsak teden seminarske, poročila, eseji ... Implementacija reforme je slaba.",0
"Ameriška banka Wachovia je v drugem četrtletju letos ustvarila rekordnih 8,9 milijarde dolarjev izgube, Službe bo izgubilo 6.350 delavcev Ameriška banka Wachovia je v drugem četrtletju letos ustvarila rekordnih 8,9 milijarde dolarjev izgube, v enakem lanskem obdobju je beležila 2,3 milijarde dolarjev čistega dobička. Ob tem je banka napovedala, da bo znižala načrtovano dividendo za 87 odstotkov ter odpustila 6.350 delavcev. Ustvarjena izguba, s tem pa tudi znižanje dividende, je posledica predlanskega 24 milijard dolarjev vrednega prevzema finančne družbe Golden West . Wachovia, ki posluje predvsem v južnih državah ZDA je omenjeno družbo prevzela v času, ko so bile cene nepremičnin v ZDA zaradi velikega povpraševanja zaradi ugodnih kreditov na vrhuncu. Potem ko so vrednosti nepremičnin začele padati, sta tudi Wachovia in Golden West odpisala precej terjatev. Družba Golden West je bila namreč močno navzoča na nepremičninskem trgu na Floridi in Kaliforniji, saj je kar 70 odstotkov vseh danih kreditov, teh je bilo za 121 milijard dolarjev, imela ""vezane"" na nepremičninske posle. Zaradi odločitve o prevzemu Golden Westa so pred meseci lastniki banke razrešili dolgoletnega prvega moža Wachovie Kennedyja Thopsona, na njegovo mesto pa so pred dvema tednoma imenovali nekdanjega podsekretarja na ameriškem finančnem ministrstvu Roberta Steela .",0
"Bonitetna agencija Fitch je po znižanju ocene Sloveniji znižala še ocene šestim slovenskim bankam nekaterim za eno stopnjo, drugim pa kar za tri. Ocenjuje, da so prihodnji obeti za vse banke negativni. Potem ko je bonitetna agencija Fitch v sredo za eno stopnjo znižala bonitetno oceno Slovenije, je danes znižala še oceno dolgoročnega dolga šestim slovenskim bankam. Znižanje je doletelo Novo Ljubljansko banko NLB, Novo Kreditno banko Maribor NKBM, Abanko Vipa, Gorenjsko banko, Banko Celje in Probanko. Fitch je oceno dolgoročnega dolga za NLB in NKBM znižal za eno stopnjo, z BBB na BBB-. Kot razlog za znižanje bonitetne ocene za omenjeni banki agencija navaja šibak kreditni profil Slovenije, kar se kaže tudi v nezadostni podpori bančnemu sistemu, piše na spletni strani agencije. Tudi zaradi vse slabših ocen naj bi vlada pripravljala nove ukrepe. Razlika med bonitetno oceno države in omenjenima bankama gre za tri stopnje, v katerih ima država lastniški delež, po pojasnilih Fitcha odraža pomanjkanje jasnega in verodostojnega načrta po krepitvi kapitala NLB in NKBM ter tudi prejšnje zamude pri dokapitalizacijah. NLB in NKBM sta po oceni agencije sistemsko zelo pomembni, potrebovali pa bosta sveži kapital, po oceni agencije naj bi po osnovnem scenariju potrebovali okoli 1,5 milijarde evrov svežega denarja. Če država ne bi zmogla sama pomagati bankam, bi NLB in NKBM lahko sicer pomoč črpali iz sklada za zaščito evra, je dodala bonitetna hiša. Fitch je oceno dolgoročnega dolga za Abanko Vipa medtem znižal za tri stopnje z BB- na B-, za dve stopnji sta nižji oceni Probanke z B na CCC in Banke Celje z BB na B+, medtem ko je Gorenjsko banko doletelo znižanje za eno stopnjo, z BB na BB-. Fitch je ob tem potrdil oceno dolgoročnega dolga Banke Koper - ta je pri BBB+. Za vse omenjene banke so obeti za naprej negativni. Fitch je v sredo za eno stopnjo znižal bonitetno oceno Slovenije, in sicer z A na A-. Kot razlog za znižanje je navedel nadaljnje poslabšanje razmer v bančnem sistemu.",0
"Najprej mora pripraviti sanacijski program Nadzorni svet begunjskega Skimarja je za novega predsednika uprave podjetja s štiriletnim mandatom imenoval Roberta Ferka. Nadzorni svet je ob tem Ferka zadolžil, da v treh mesecih pripravi sanacijski program, na podlagi katerega bi družbo v tem letu stabilizirali, v prihodnjem letu pa naj bi se po njihovih pričakovanjih pokazali prvi pozitivni rezultati. Ferko, ki je bil nazadnje zaposlen v Delta holdingu, predtem pa je vodil družbo Droga Kolinska, bo posle od dozdajšnjega v. d. predsednika uprave Ivana Štrlekarja prevzel že danes. Najprej sta na vrsti revizija in analiza Novi predsednik uprave je dejal, da bo kaj več o potrebnih korakih in ukrepih za stabilizacijo in razvoj podjetja razkril šele po reviziji in natančni analizi podjetja. Zagotovil je le, da se bo v celoti posvetil podjetju. Če bi mislil, da je sanacija podjetja misija nemogoče, danes ne bi bil v Elanu. Prepričan sem, da se iz tega podjetja da veliko narediti in da bomo tekoče poslovanje v kratkem času postavili na prave tirnice ter bo postalo dobičkonosno, je poudaril Ferko. Nikolić Grehov je precej Predsednik nadzornega sveta podjetja, Stojan Nikolić, meni, da bo imel Ferko kar nekaj dela, da bo popravil vse grehe iz preteklosti, ki jih je po Nikolićevem mnenju precej, saj je le v nekaj tednih v funkciji nadzornika sam videl vrsto nelogičnosti, predvsem glede organizacije in odvisnih podjetij.",1
"Ljubljana - Uprava RS za javna plačila je kot skupna vstopna in izstopna točka za izmenjavo e-računov za javni sektor v začetku novembra omogočila, da lahko Telekom Slovenije račune proračunskim uporabnikom, ki so bili prej izdani v papirni obliki, posreduje v elektronski obliki, danes sporočili z ministrstva z finance. Telekom Slovenije je prva gospodarska družba, ki je javnemu sektorju ponudila možnost prejemanja e-računov. Tovrstno sodelovanje ""zagotavlja varčno, hitro, učinkovito in okolju prijazno izmenjavo"", pravijo na ministrstvu in dodajajo, da se ""javni sektor zaveda, da se mora prilagoditi sodobnejšemu in enostavnejšemu načinu izmenjave e-računov"". Uprava za javna plačila si želi, da bi se v posredovanje e-računov proračunskim uporabnikom vključila tudi druga podjetja, saj da so ""prednosti, ki jih nudi sistem izmenjave e-računov, lahko v največji meri izkoriščene le ob intenzivnem sodelovanju gospodarstva in javnega sektorja"". Uprava za javna plačila je izmenjavo e-računov med proračunskimi uporabniki omogočila maja letos, v septembru pa se je v izmenjavo vključila tudi kot izdajatelj e-računov.",1
"Predsednik vlade Janez Janša, ki je danes začel uradni obisk na Kitajskem, se je z gostiteljem, kitajskim premierjem Wenom Jiabaom, pogovarjal predvsem o dvostranskem sodelovanju. Janša je po srečanju povedal, da sta dala z Wenom največ poudarka gospodarstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in Kitajsko v luči priprav na vrh EU – Kitajska, ki bo 28. novembra v Pekingu, ter v luči slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici prihodnjega leta. Izpostavila sta tudi vprašanje trgovinskega primanjkljaja, ki ga v trgovini s Kitajsko ugotavljata tako Slovenija kot EU. Blagovna menjava med državama je lani znašala 299,3 milijona evrov, kar je 28,4 odstotka več kot leto prej, skupaj s posebnima upravnima območjema Hongkongom in Macaom pa 335,7 milijona evrov. Slovenski izvoz v tem obdobju je znašal 79,1 milijona evrov, uvoz pa 256,6 milijona. Kitajski premier je slovenskega kolega sprejel z vojaškimi častmi. © BOBO Janša sprejet kraljevsko Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da sta strani na zasedanju gospodarske komisije izmenjali informacije o stanju gospodarstev, pregledali razvoj dvostranskega gospodarskega sodelovanja in določili področja za nadaljnji razvoj sodelovanja, med drugim industrijo, visoke tehnologije, okoljevarstvene tehnologije in turizem. Slovenski in kitajski predstavniki so se dogovorili tudi za okrepitev sodelovanja med Luko Koper in kitajskimi pristanišči, slovenska stran pa je posebej izpostavila javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v Slovenijo. Slovenska in kitajska stran sta danes podpisali tudi pet sporazumov na področju obrambe, kulture, znanosti in gospodarstva. Kitajski premier je slovenskega gosta z vojaškimi častmi sprejel v Veliki dvorani ljudstva na Trgu nebeškega miru v Pekingu, po pogovorih pa mu je priredil še svečano večerjo. Slovenska delegacija si je pred tem ogledala Prepovedano mesto in astronomski observatorij na stražnem stolpu Jian Guo Men, kjer je delal tudi slovenski jezuit in astronom Avguštin Ferdinand von Hallerstein, ki je v 17. stoletju živel na Kitajskem. Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki skupaj z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom in ministrico za zdravje Zofijo Mazej Kukovič spremlja premierja na obisku na Kitajskem, pa se je danes sestal s kitajskim kolegom Yang Jiechijem. Govora je bilo o dvostranskih odnosih, slovenskem predsedovanju EU, vrhu EU – Kitajska ter o aktualnih vprašanjih v regiji, predvsem o Pakistanu in Iranu.",1
"Električna inštalacija v zgradbi je izrednega pomena, saj mora biti delo strokovno opravljeno, zato je priporočljivo, če ne celo potrebno, izdelavo oziroma izgradnjo zaupati strokovnjakom. Pot se začne v elektrarni in konča v vaši vtičnici! Vsaka električna inštalacija mora biti med inštaliranjem ali po njem, a še pred izročitvijo uporabniku, pregledana in preizkušena, kar je treba opraviti tudi, če se električna inštalacija samo zamenja. Upoštevati je potrebno zakone, predpise in standarde. Po zaključeni izvedbi električnih inštalacij je potrebno skladno s predpisi opraviti kontrolo, pregledati karakteristike in kakovost električnih inštalacij. Ne glede na to, ali gradite novo hišo, je pametno pregledati obstoječo elektro inštalacijo, da pravočasno odkrijete napake in si prihranite dodatne stroške ali celo preprečite najhujše. Če vas zanima, kaj vse je potrebno pregledati, preizkusiti in izmeriti ter kje vse se skrivajo napake, kliknite tukaj! Več informacij na portalu Cekin.si! Klik!",1
"Namesto da bi javna uprava služila ljudem in podjetjem, v Sloveniji podjetja in ljudje služijo javni upravi Slovenija dela največjo razvojno napako, ker ne izkorišča svoje majhnosti. Skratka, nihče ne pogleda, ali res potrebujemo agencijo in direktorat za vsako pasjo procesijo ali dlako v jajcu. Poleg tega pa tudi nihče ne upošteva, da bi lahko svojo majhnost izkoristili tako, da bi bili nekoliko cenejši in ugodnejši od sosed in bi s tem privabili tuje vlagatelje, znanje in razvoj. Sosede se ne bi kaj dosti pritoževale, saj selitev nekaj naložb v Slovenijo ne bi vidno skvarila njihovega položaja. Nam pa bi vsak dodaten evro prihodka še kako prav prišel v lačni državni blagajni. Če že naša vrla vlada (v vseh 20 letih svoje zgodovine) trdi, da se zavzema za razvoj Slovenije, zakaj za hudiča imamo najbolj obdavčene plače menedžerjev, znanstvenikov in izumiteljev? Zakaj naravnost zatiramo nagrajevanje uspešnosti? Komu koristijo razvojne spodbude v obliki enkratnih pomoči, če pa teh pomoči ne moremo nadgraditi? Privilegirancem dodeljene razvojne pomoči so kot sanacija NLB : vsakih nekaj let jo je treba ponoviti, ker smo denar prejšnje sanacije zmetali v prazno. Če se hočemo prebiti med gospodarsko in socialno razvite države, potem bo treba narediti dvoje: podjetjem je treba omogočiti, da se posvetijo svojemu delu, in občutno več denarja bo treba pustiti v gospodarstvu. Zdaj namreč podjetja veliko preveč energije in ljudi porabijo za administracijo in komunikacijo z upravnimi organi. Namesto da bi javna uprava služila ljudem in podjetjem, v Sloveniji podjetja in ljudje služijo javni upravi. Predvsem pa bo treba tistim, ki znajo nekaj narediti, omogočiti, da bodo v Sloveniji zaslužili bolje kot v tujini. Pri nagradah posameznikov to pomeni občutno znižanje davčnega bremena. Splačalo bi se tudi dati dodatne davčne spodbude za nagrajevanje zaposlenih z delnicami družbe. To bi namreč zaposlenim dalo dodatno spodbudo in motivacijo, hkrati pa bi podjetje pridobilo sredstva za razvoj. Namesto da bi javna uprava služila ljudem in podjetjem, v Sloveniji podjetja in ljudje služijo javni upravi. Pri podjetjih je ugodno davčno okolje le eden od prvih pogojev za uspeh. Enako velika težava je tudi zapletena in počasna administracija. Že tako smo v podrejenem položaju zaradi jezika, ki se ga je zelo težko naučiti. Še večja težava pa so nejasni cilji državne administracije. Skratka, kdorkoli zdaj v Sloveniji še najde kakšne prednosti, veliko tvega, saj se okolje prehitro spreminja. Nihče ne ve, kaj nam bo vlada (ta ali katera druga) na davčnem področju natresla v prihodnjih nekaj letih. Na eni strani je Pahor, ki trdi, da višjih davkov ne bo, na drugi strani finančno ministrstvo, ki nove in višje davke mrzlično išče. Stanje v državni blagajni pa brez jasnih ciljev dopušča le možnost, da bo v Sloveniji živeti in delati vsako leto težje. Seveda je iluzija pričakovati, da bomo z jasnejšo in boljšo gospodarsko politiko preprečili odhod podjetij in naložb v tujino. Ta je močno odvisen tudi od izkoriščanja tržnih priložnosti. A največja težava je v tem, da ne dajemo pravih možnosti potencialnim novim naložbam, ki bi nadomestile tiste, ki odhajajo ali propadajo.",0
"Melbourne - Vodilni svetovni rudarsko-industrijski konglomerat BHP Billiton je v prvem polletju zaradi vpliva finančne krize na cene surovin dosegel polovico nižji dobiček kot v enakem obdobju predlani. V obdobju od julija do decembra lani se je dobiček znižal za 56,5 odstotka na 2,6 milijarde ameriških dolarjev. V prvem polletju lanskega poslovnega leta je britansko-avstralska družba ustvarila šest milijard dolarjev dobička. Glavni izvršni direktor družbe Marius Kloppers je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes ob predstavitvi rezultatov pojasnil, da je prihodnost ""slaba, negotova in nejasna"". Na slabši rezultat sta po njegovih besedah vplivala nižje povpraševanje po surovinah in odpisi premoženja. Vseeno so v družbi zadovoljni s prihodki, saj so se ti v medletni primerjavi okrepili za 17 odstotkov na skoraj 30 milijard dolarjev. BHP Billiton je januarja sporočil, da bo do junija ukinil 6300 delovnih mest, od tega tretjino v Avstraliji. Vodstvo družbe pa je izrazilo optimizem glede okrevanja svetovnega gospodarstva, saj dolgoročno pričakuje obnovitev povpraševanja po surovinah s Kitajske in drugih naglo rastočih gospodarstev sveta.",0
"Ljubljana - Potem ko je 95-oktansko neosvinčeno gorivo v začetku poletja doseglo rekordno ceno, to je 1,223 evra za liter, je skozi poletje njegova cena bolj ali manj stagnirala, medtem ko se je dizel vztrajno dražil. Ob polnoči pa se je marsikateremu vozniku izrisal nasmešek na obrazu, saj so se pocenila prav vsa goriva. Za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega neosvinčenega bencina je tako po novem treba odšteti dva centa manj kot v preteklih dveh tednih - nova cena za liter je 1,196 evra. Cenejši za dva centa je tudi 98- oziroma 100-oktanski bencin, po novem je za liter treba odšteti 1,219 evra. Dizelsko gorivo, ki se je pred dvema tednoma podražilo, se je tokrat pocenilo, a nekoliko manj kot ostala goriva. Nova cena za liter dizla je tako za 0,7 centa nižja, kar pomeni, da je za liter treba odšteti 1,169 evra. Cena je podobno kot pri ostalih gorivih padla tudi kurilnemu olju, in sicer za 1,1 centa, na 0,741 evra za liter. Za petdesetlitrski rezervoar 95-oktanskega bencina, ki ga v Sloveniji med gorivi največ prodajo, je od polnoči treba odšteti evro manj kot v minulih dneh, in sicer 59,80 evra. Petdeset litrov 98-oktanskega bencina se je prav tako pocenilo za evro, na 60,95 evra, za enako količino dizelskega goriva pa je po novem treba odšteti 58,45 evra, kar pomeni pocenitev za 35 centov.",1
"V Španiji imajo za vijoličaste evrske bankovce v vrednosti 500 evrov prav posebno ime. Bin ladni jih imenujejo, ker vsak ve, da obstajajo, videl jih ni pa še skoraj nihče. Vsaj v lastni denarnici ne. In zdaj analitik Bank of America predlaga, da jih evroobmočje tudi zares ukine. Bankovec za 500 evrov ima v Španiji vzdevek po zloglasnem teroristu Bin Ladnu. Španci pojasnjujejo, da zato, ker vsaj v lastnem žepu tega bankovca ni videl še skoraj nihče. Podobno v teh kriznih časih najbrž velja tudi za Slovence in velik del drugih Evropejcev, zato vijoličastih bankovcev najbrž nihče ne bi pretirano pogrešal, če bi jih dejansko umaknili iz obtoka, kot predlaga analitik Bank of America Athanasios Vamvakidis. Na srečanju industrijsko najrazvitejših držav je dejal, da bi umik 500-evrskih bankovcev oslabil evro in pognal gospodarstvo. Poleg tega bi s tem oslabili kriminalce, je dodal, sklicujoč se na britanske oblasti, ki so objavile podatek, da je 90 odstotkov 500-evrskih bankovcev v rokah kriminalcev. Veliki bankovci po mnenju Vamvakidisa niso za v denarnico, ampak za pod blazino in kot takšne jih dojema tudi kriminalni svet, ki v takšni obliki shranjuje gotovinsko bogastvo . Celo ECB v eni od študij priznava, da je od vseh 500-evrskih bankovcev v obtoku kot plačilno sredstvo kdaj služila le slaba tretjina. Foto Thinkstock In kako bi načrt prizadel kriminalce? Analitik ECB predlaga, da postavijo datum, do katerega bi morali lastniki vijoličastih bankovcev le-te zamenjati za manjše. Po tem datumu menjava ne bi bila več mogoča, 500-evrski bankovci pa bi postali ničvreden papir. Vsi, ki bi želeli zamenjati večjo količino takšnih bankovcev, bi seveda morali dokazati tudi izvor svojega premoženja. Kriminalcev pred bančnimi okenci seveda ne bi bilo pričakovati, izgube sveta organiziranega kriminala bi bile zato velike.",0
"Nepremičninska kriza je prinesla spremembe poslovnih načrtov Electe. Na posestvu na Barju bi zdaj raje gradila po starem (bolnico ali šolo) kot stanovanja po še nesprejetem planu Pred parlamentarne preiskovalce, ki jih vodi Alenka Jeraj (SDS) je stopil še Damijan Janković, šef Electe . ""To zemljišče je bilo odkupljeno leta 1996 po ceni, ki je ta trenutek ne znam povedati,"" je odvrnil Damijan Janković, potrdil pa je, da so posestvo Jesenkovo prodali po načelu sell and lease back Hypo Leasingu. ""Vendar denarja nismo porabili za poslovanje Electe Holdinga,"" dodaja. Foto: Aleš Beno ""V tem trenutku je namembnost za zdravstvo, šolstvo in šport. Lahko bi gradili bolnice ali šole, stanovanj pa ne,"" je trenutno zazidljivost posestva Jesenkovo razložil Janković. Koliko se bo vrednost 5,4 hektara velikega posestva po spremembi prostorskih aktov povečala? ""Vprašanje, če se bo povečala vrednost. Stanovanja se prodajajo slabo. Mogoče bi bilo danes bolj smiselno graditi zasebno bolnico,"" razmišlja Damijan Janković in nadaljeval: ""Pred šestimi leti sem res imel namen graditi stanovanja, danes pa ne."" Marsikaj je že zgodovina Damijan Janković je danes ostro zanikal, da bi se s spremembo namembnosti vrednost parcele povečala za stokrat, glede na nakupno vrednost. Tako smo v Financah pisali pred dvema letoma, ko je bil nepremičninski trg na vrhuncu, po naših informacijah pa je Electa oziroma Zoran Janković zemljišče kupil po okoli osem nemških mark za kvadratni meter. ""To je neumnost. Časnik Finance večkrat piše neumnost,"" je izjavil Damijan Janković. Med drugim je omenil, da je tudi njegova izjava za takratne Finance, da se za nakup parcel zanima nek trgovec, danes tudi že zgodovina. ""Če je kdorkoli pripravljen odkupiti to zemljišče za vrednost lizinga, je naprodaj,"" pravi Janković. Vrednost lizinga sicer znaša okoli 18 milijonov evrov. Pukšič z dokumenti nad Jankovićeve izjave S Francem Pukšičem (SLS) sta se sporekla, ali so del parcel kmetijska zemljišča. Janković je temu oporekal, Pukšič pa je mahal s papirjem, ki govori drugače. ""Še enkrat povem, to so zazidljiva zemljišča. Če je namenska raba kmetijsko zemljišče, še ne pomeni, da zemljišče ni zazidljivo,"" je odvrnil Janković, ki zanika, da bi on ali katera od z njim povezanih oseb predlagala ureditev krožišča in izvoza iz obvoznice. ""Jaz razpolagam z dokumenti, vi pa z izjavami,"" je repliciral Pukšič.",0
"Tajkunska posojila ter finančna in gospodarska kriza so banke prislili v podražitev nekaterih storitev. Objavljamo primerjavo, ki kaže, katere banke vam za svoje storitve zaračunajo manj. Koliko vašega denarja bodo pobrale banke? Finančna kriza po vsem svetu je močno prizadela številne finančne institucije, med njimi najbolj banke. Tudi v Sloveniji se temu nismo uspeli izogniti, bolj kot slabe naložbe na tujih trgih kapitala pa so se slovenske banke opekle pri domačih naložbah ali kot pravimo tajkunskih posojilih. Milijoni slabo naloženega denarja bremenijo bančne bilance in kot kaže so se bankirji že odločili za manjše podražitve svojih storitev, s katerimi bodo breme slabih naložb uspešno preložili na ramena varčevalcev. Tako so se v zadnjem času v več kot polovici bank, ki poslujejo na območju Slovenije, podražili stroški vodenja osnovnega transakcijskega računa. Podražitve so na prvi pogled minimalne, saj v večini primerov znašajo le 0,10 evra na mesec. Mesečni stroški vodenja transakcijskega računa tako znašajo od 1,80 do 2 evra, seveda odvisno od banke izjema je PBS, ki vodenje transakcijskega računa obračunava po 1,63 evra. Banke so povišale tudi nekatere druge cene, zato vam svetujemo, da pri vaši banki preverite, ali se je v zadnjih mesecih v tarifah vaše banke kaj spremenilo. Razlike v cenah za storitve bank so tako različne, da lahko z izbiro prave banke glede na tabelo Zveze potrošnikov Slovenije prihranite tudi do 50 evrov. Celotno tabelo objavljamo na našem portalu Cekin.si v članku Banke dražijo svoje storitve.",0
"Na Dars se je obrnilo šest podjetij, ki jim denar dolguje CPM Tako kot podizvajalci na pomurski avtocesti, ki od Darsa terjajo dobrih osem milijonov evrov, se s podobnimi težavami in ignoranco Darsa spoprijemajo tudi podizvajalci v predoru Markovec. Na časopisu Večer trdijo, da jim je uspelo pridobiti dokumentacijo, ki dokazuje, da Dars nima nadzora nad poplačevanjem obveznosti podizvajalcem v predoru Markovec in tudi ne namena, da bi ji pomagal iz nastalega položaja. Predor Markovec naj bi kot glavna izvajalca prvotno gradila Cestno podjetje Maribor CPM in avstrijski Alpine Bau, pri čemer je vsa dela v praksi opravljal CPM, Alpine Bau pa mu je zgolj posodil reference. CPM je kmalu po začetku del šel v stečaj, zato je Dars sklenil sporazum z Alpnine Bauom, da ta prevzame izvedbo celotnega projekta. Dars bi moral imeti denar za poplačilo podizvajalcev Osnova za sodelovanje med Darsom in Alpine Bauom je protokol o nadaljevanju izvedbe del, ki temelji na prvotni pogodbi med investitorjem in slovensko-avstrijsko gradbeno združbo, v katerem je med drugim zapisano, da je avstrijska družba že med pogajanji o nadaljevanju del Darsu jasno povedala, da ne misli prevzeti obveznosti, ki naj bi jih njen joint-venture s CPM-om imel do podizvajalcev. Težava pri tem je, da omenjeni protokol temelji na pravno zavezujoči pogodbi med Darsom, CPM-om in Alpine Bauom, v kateri je zadnji naveden kot izvajalec in je moral hkrati Darsu predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kar vključuje kritje potrjenih obveznosti izvajalca del do njegovih podizvajalcev. S sklenitvijo protokola je Alpine Bau dobil možnost, da podaljša pogodbe z izbranimi podizvajalci in da si izbere nove, obenem pa so privolili, da bo, če bo investitor prisiljen unovčiti stare garancije, Dars lahko zahteval, da novo garancijo za dobro izvedbo prevzetih obveznosti naročniku predloži Alpine. Dars bi torej v vsakem primeru moral imeti denar za poplačilo tako partnerjev prvotnega izvajalca CPM-Alpine Bau kot za poravnavo obveznosti do podizvajalcev, ki so jih izbrali Avstrijci. Dars uradno ne ve, koliko denarja bi morale dobiti firme Vendar kljub temu številna podjetja niso prejela plačila za svoje delo. Na Darsu trdijo, da do zdaj še niso prejeli nobene pritožbe katerega od podizvajalcev Alpine Baua, da pa se je nanje do zdaj obrnilo šest družb, ki naj bi jim denar dolgoval CPM. Na vprašanje, koliko znaša skupna vsota neizplačanih obveznosti CPM-a do podizvajalcev, so odgovorili, da je vprašanje treba nasloviti na CPM, čeprav je Dars že v začetku leta zaprosil svojega inženirja za natančne podatke o teh terjatvah in jih posredoval Avstrijcem. Uradno v Darsu torej ne vedo, koliko denarja bi še morale dobiti posamezne firme, ki so s CPM-om sodelovali pri gradnji predora Markovec, podobno nezanimanje pa kažejo tudi do podizvajalcev Alpine Baua, še poroča Večer. V protokolu s tem podjetjem se je Dars namreč odpovedal vsakršnemu nadzoru nad plačevanjem podizvajalcev, saj je privolil v določbo, po kateri gredo vsa nakazila neposredno na račun Alpine, čeprav mu zakon o javnih naročilih omogoča neposredne transakcije izvajalčevim kooperantom. Na Darsu pojasnjujejo, da sicer mora glavni izvajalec priložiti izjave podizvajalcev glede opravljenih del . Ne pa tudi glede prejetih plačil.",0
"Evropska komisija bo tožila Slovenijo, ker v svojo nacionalno zakonodajo ni prenesla škode, povzročene okolju. Okoljsko ministrstvo bo tožbo preučilo in nanjo odgovorilo. Iz Bruslja so sporočili, da bo Evropska komisija vložila tožbo zaradi okoljske odgovornosti proti devetim državam, med njimi tudi proti Sloveniji, saj ni prenesla direktive o odgovornosti za škodo, povzročeno okolju, v svojo nacionalno zakonodajo. Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo se je namreč iztekel 30. aprila 2007. Direktiva o okoljski odgovornosti je med najbolj pomembnimi novimi akti okoljske zakonodaje EU v zadnjih letih. Več kot leto dni po izteku roka je skrajni čas, da bi teh devet držav članic ” poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Grčija, Finska, Francija, Irska, Luksemburg ter Velika Britanija ” preneslo direktivo v nacionalno zakonodajo, je komentiral evropski komisar za okolje Stavros Dimas. Evropski komisar za okolje je prepričan, da bi države lahko ukrepale. Fizične in pravne osebe, ki izvajajo ali nadzirajo dejavnosti, naštete v direktivi, so dosledno odgovorne za škodo, ki jo s svojimi dejavnostmi povzročijo okolju. Okoljska škoda, ki je zajeta, je škoda, povzročena zaščitenim vrstam in naravnim habitatom, vodam ali tlem, so pojasnili v Bruslju. Odziv Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za promet Ministrstvo za okolje in prostor je s tem seznanjeno, ko bo tožbo uradno prejelo, jo bo preučilo in nanjo ustrezno odgovorilo, so se odzvali. Pojasnili so, da je prenos zahtev te direktive vključen v novelo zakona o varstvu okolja, katerega drugo obravnavo po skrajšanem postopku naj bi državni zbor opravil 27. junija. Ministrstvo pričakuje, da bo zakon v najkrajšem možnem času tudi sprejet, saj je na njegovi podlagi treba za celovit prenos direktive sprejeti še dva podzakonska predpisa, so zapisali in dodali, da je bil rok za prenos direktive v nacionalni pravni red držav članic 30. april 2007, vendar pa je zaradi izjemne kompleksnosti in zahtevnosti same direktive priprava besedila zakona zahtevala več časa . Ministrstvo za promet še ni prejelo opomina, neuradno so bili o tem obveščeni danes. Ministrstvo bo vse pripombe, ki so bolj ali manj podobne pri 24 članicah in so okvirno navedene že v sporočilu za javnost Evropske komisije, podrobno proučilo in v zahtevanem roku vsekakor posredovalo ustrezne odgovore, so zapisali. Sloveniji tudi opomin Komisija pa bo Sloveniji in še 23 drugim članicam poslala prvi uradni opomin zaradi neizvajanja zakonodajnega paketa prvega železniškega svežnja. Nekatere članice naj bi sicer zakonodajo prenesle v svoj pravni red, vendar komisija ugotavlja nezadostno izvajanje te zakonodaje. Rok za izvedbo je bil sicer marec 2003. Po mnenju komisarja za promet Antonia Tajanija je izvajanje tega svežnja ključno za ustvarjanje konkurence v evropskih železniških trgih ter tudi za večjo konkurenčnost železnic v odnosu do drugih načinov prevoza. Komisija lahko ukrepa Slovenijo čaka tožba. Foto Dare Čekeliš Komisija lahko pravno ukrepa proti državi članici, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti. Če meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, državi članici pošlje prvi uradni opomin in jo prosi, da do določenega datuma, običajno v dveh mesecih, predloži svoje pripombe. Ne glede na to, ali država članica pošlje odgovor ali ne, ji lahko komisija pošlje t. i. obrazloženo mnenje, ki je drugi in končni pisni opomin. Ta opomin navaja vzroke, zaradi katerih komisija meni, da gre za kršitev zakonodaje EU, in državo članico poziva, da v določenem roku, običajno v dveh mesecih, ukrepa. Če država članica ne ukrepa na podlagi obrazloženega mnenja, lahko komisija sproži postopek pred Sodiščem Evropskih skupnosti.",0
"Se vam je že zgodilo, da ste kdaj srečali kakšnega starega znanca, ga vprašali, kakšen poklic opravlja, in ob odgovoru pomislili 'ja kaj pa je to'? Novi poklici vse bolj izpodrivajo tradicionalne. Najbrž niti ne gre za to, da je področje preveč specifično in ga zato ne poznate, prav verjetno je, da pred nekaj leti, ko ste se vi odločali, katero kariero boste izbrali, ta poklic sploh še ni obstajal! V zadnjem desetletju so namreč razvoj visoke tehnologije, klimatske spremembe in recesija dodobra spremenili podobo trga dela in uvedli nekatere poklice, ki so bili še pred dvema desetletjema vidni le v znanstvenofantastičnih filmih. Nova področja so ponudila številne nove tržne niše, ugotavljajo tisti, ki so imeli pogum, da so se novih področij lotili med prvimi. Med njimi je tudi Jimmy Moore, po poklicu bloger. Lastnik in avtor bloga Livin La Vida Low-Carb je svoj blog začel objavljati leta 2005, potem ko je uspešno izgubil 90 kilogramov prekomerne telesne teže. Ko je začel s projektom, je še imel stalno službo, leto pozneje je njegova redna zaposlitev postalo pisanje. Moj letni zaslužek je z okoli 25 tisoč narasel na 60 tisoč dolarjev. Trenutno pišem blog, kar pomeni, da lahko delam doma, napisal sem dve knjigi, dvakrat na teden pripravljam oddajo o zdravju za iTunes ter ustvarjam videe za YouTube. Sanjska služba! Preverite, kateri so trenutno najzanimivejši novi poklici, s katerimi se da tudi dobro zaslužiti!",1
"Če ne bo družbenega dogovora, bo kvečjemu še slabše Vlada namerava z naborom zakonodaje zagotoviti, da bo izhod iz krize veliko preglednejši in primerljivejši z drugimi pomembnimi državami EU-ja. To je ob predstavitvi izhodne strategije na letni konferenci računovodij predstavil minister za razvoj Mitja Gaspari, ki meni, da je o tej strategiji treba doseči družbeni dogovor, sicer bo kvečjemu še slabše. Udeležence konference je pozval, da moramo ukrepati, sicer se bosta povečala primanjkljaj in javni dolg, položaj pa bi bil tako nevzdržen, da bi o njem odločali drugi, ne pa več mi sami. Ob tem je spregovoril še o nasprotovanju načrtovani pokojninski reformi. Dejal je, da pogoja za upokojitev ni mogoče določiti pri 40 letih delovne dobe. Vlada želi doseči, da bi študentje predvsem študirali Minister je spregovoril tudi o oblikah zaposlovanja in izpostavil, da morajo vse imeti enake davčne in druge pogoje, saj danes ni tako, češ študentje lahko delajo brez plačila davkov, upokojenci pa ne. Vlada tako po njegovih besedah želi doseči, da bi študentje predvsem študirali, ne pa delali. Obenem pričakuje, da se bo z zakonom o malem delu zmanjšal tudi obseg sive ekonomije. Vlada je sicer v izhodni strategiji določila tri razvojne prioritete, to so podjetništvo in znanje za razvoj, varna prožnost in socialna kohezija ter razvojna prometna in energetska infrastruktura.",1
"Družba Diners Club Slovenija je ostala brez dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev, zato mora 80.000 imetnikom plačilnih kartic onemogočiti njihovo uporabo v Sloveniji in tujini. Na Banki Slovenije so pojasnili, so jim dovoljenje odvzeli, ker zamujajo pri poravnavi obveznosti do trgovcev. Svet Banke Slovenije BS je družbi Diners Club Slovenija odvzel dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev. Družba mora približno 80.000 imetnikom plačilnih kartic onemogočiti njihovo nadaljnjo uporabo za izvrševanje plačilnih transakcij tako v Sloveniji kot drugod. Iz Trgovinske zbornice Slovenije so sporočili, da s strani trgovcev nimajo nobenih informacij o morebitnih težavah pri poravnavi obveznosti za transakcije, izvedene s plačilnimi karticami Diners Club. Svet Banke Slovenije je odločbo sprejel v torek, Diners Club Slovenija pa mora opravljanje plačilnih storitev nehati danes, ko mu je bila odločba vročena. To pomeni, da se mora s tem dnem imetnikom, ki so plačilno kartico pridobili pri družbi Diners Club Slovenija, onemogočiti nadaljnja uporaba teh kartic za izvrševanje plačilnih transakcij tako v Sloveniji kot drugod, so sporočili iz Banke Slovenije. Prav tako je na plačilnih mestih prepovedano sprejemanje plačilnih kartic Diners Club, ki jih je izdala ta družba ali kateri koli drug izdajatelj plačilnih kartic Diners Club, tudi zunaj Slovenije. Odvzem dovoljenja pa ne vpliva na pravice in obveznosti v zvezi z izvršenimi plačilnimi transakcijami, še pojasnjujejo v centralni banki. Terjatve in obveznosti iz naslova plačilnih transakcij, ki so jih imetniki plačilnih kartic opravili s plačilnimi karticami Diners Club, ostanejo v veljavi in se izpolnijo v skladu s pogodbami. Kot so še pojasnili na Banki Slovenije, so dovoljenje Diners Clubu odvzeli, ker zamujajo pri poravnavanju obveznosti do trgovcev prodajnih mest, s katerimi imajo sklenjeno pogodbo o sprejemanju plačilnih kartic. Že pred časom so jim tudi izdali odredbo, ki je bila usmerjena v omejitev dejavnosti družbe, ki niso povezane z opravljanjem plačilnih storitev, z namenom odprave kršitev pogodbenih obveznosti v odnosu do uporabnikov plačilnih storitev. Diners Club Edini smo prejeli takšno odločbo, čeprav 10 bank ne izpolnjuje kapitalskih zahtev Na Diners Clubu Slovenije so potrdili, da so odločbo Banke Slovenije prejeli. Kot so pojasnili, je vzrok za odvzem licence ta, da niso zmogli pravočasno izpolniti posebne zahteve BS, saj je bilo to odvisno od prejema kupnine ob prodaji podjetja Diners Club Italija in njegove podružnice Dinit. Diners Club Slovenija je v lasti družbe Findale Enterprises s sedežem na Deviškem otočju, ki jo obvladuje Tomaž Lovše. Družba je bila ustanovljena leta 1993, po podatkih z njenih spletnih strani pa je razvidno, da ima v Sloveniji blizu 80.000 aktivnih članov. S kartico Diners Club je moč plačevati na več kot 21.000 prodajnih mestih v Sloveniji in na več kot 15 milijonih prodajnih mestih po vsem svetu. O poteku končevanja transakcije smo BS sproti obveščali, prav tako je dobila ustrezna zagotovila o izvedbi in dokončanju transakcije od vseh pogodbenih strani. Ključni pogoj za izvedbo omenjene transakcije je bil vpis prenosa lastništva podjetja Dinit v koprski register, kar pa se je zgodilo šele včeraj. Omenjena transakcija še ni dokončana je pa v zadnji sklepni fazi zato ker je mednarodna in zaradi tega vezana na izpolnitev zahtev različnih nadzornih organov, delujočih znotraj različnih jurisdikcij. Ustaljena praksa v poslovnem svetu je, da zaključevanje takih mednarodnih transakcij poteka več mesecev, so zapisali. Poudarili so, da je Diners Club Slovenija edina slovenska finančna institucija, ki je v zadnjem obdobju prejela takšno odločbo, in to čeprav izpolnjujejo kapitalske zahteve. Po uradnem in javno objavljenem seznamu Banke Slovenije je v Sloveniji deset finančnih institucij bank, ki kapitalskih zahtev ne izpolnjujejo. Kot so zapisali, bodo sprejeli vse potrebne ukrepe, da bodo s podpisom pogodbe z imetnikom ustrezne licence čim prej zagotovili normalno poslovanje uporabnikov kartic v prehodnem obdobju. Prav tako bo Diners Club Slovenije uporabil vsa pravna sredstva za čimprejšnjo razrešitev neprijetnega nastalega položaja. Prizadevali si bomo, da bomo v dialogu z Banko Slovenije našli primerno rešitev za vse naše deležnike člane, prodajna mesta, poslovne partnerje in zaposlene, so še dodali. Foto Damjan Žibert Lovše To je zelo žalosten dogodek Tomaž Lovše se je v oddaji 24UR ZVEČER opravičil vsem članom, članicam, deležnikom, prodajnim mestom, zaposlenim, partnerjem, bankam Ta odločitev nas je popolnoma presenetila, je dejal. Kot je pojasnil, ima Banka Slovenije enormna pooblastila in se za tak ukrep lahko odloči kadar koli. Res pa je, da je v našem primeru imela čvrsta zagotovila, da imamo dovolj kupnine, da bi lahko normalizirali situacijo z zamudami na prodajnih mestih,. To je zelo žalosten dogodek, je dejal in dodal Z regulatorjem se ne moreš bojevati, kljub temu, da nima prav. Kdo v Sloveniji pa danes ne zamuja s svojimi plačili? Zagotovil je, da bodo storili vse, kar je potrebno, da bo poslovanje z njihovimi karticami čim prej spet mogoče.",0
"Prisilni upravitelj Konstruktorja je vložil ugovor proti prisilni poravnavi podjetja. V sindikatu upajo, da to pomeni konec agonije za okoli 290 zaposlenih, saj od sodišča pričakujejo, da sproži stečajni postopek. Vodstvo Konstruktorja, ki se je v zadnjih mesecih kar dvakrat zamenjalo, trenutno pa podjetje vodi Samo Majcenovič, je v načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom, ki jim je družba dolžna več kot 72 milijonov evrov, v štirih letih obljubljalo poplačilo polovice njihovih terjatev. Prisilni upravitelj mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, v katerem zaposleni zaradi neizplačila plač stavkajo že skoraj dva meseca, Matjaž Polenčič je v četrtek popoldne na mariborsko sodišče vložil ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, je povedal prvi sindikalist v podjetju Mladen Kutnjak. Kot je dejal Kutnjak, to verjetno vendarle pomeni konec agonije za okoli 290 zaposlenih, ki so dnevno poslušali obljube o izplačilu zaostalega denarja, a so se te vselej izkazale za neresnične. Delavci zdaj namreč od sodišča pričakujejo, da bo čim prej sprožilo začetek stečajnega postopka, nato pa si lahko obetajo vsaj nekaj denarja iz jamstvenega sklada. Konstruktor ima že nekaj časa blokirane račune in je od 8. avgusta v prisilni poravnavi. Podjetje delavcem dolguje majsko, junijsko in julijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Že nekaj časa so prepričani, da bi moralo podjetje takoj v stečaj, zato so že pred dnevi zbrali vso potrebno dokumentacijo, zato da bi preko jamstvenega sklada sami zahtevali začetek stečajnega postopka. Pretekli teden so javno protestirali pred Mestno občino Maribor, k pomoči pa so pozvali tudi predsednika Danila Türka in varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik. Julijska stavka v Konstruktorju Varuhinja sproti spremlja težek položaj delavcev Varuhinja človekovih pravic je povzala vse javne uslužbence, naj s svojim odgovornim, učinkovitim in spoštljivim ravnanjem prispevajo k omilitvi stisk zaposlenih v gospodarstvu ter k spoštovanju njihovega osebnega dostojanstva. Iz urada varuha so sicer sporočili, da so prejeli javni poziv, ki so ga v imenu delavcev konstruktorja poslali iz Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije ZSSS. V njem je ZSSS pozval varuhinjo človekovih pravic, naj se vključi v reševanje ekonomskih problemov delavcev in delavk podjetij Konstruktor, SCT, TOM Mokronog, LTH itd. Posebej pa opozarja tudi na neustrezno zakonodajo, ki dopušča, da so delavci pred formalnim začetkom stečaja precej časa brez plač in v povsem negotovi situaciji. ZSSS prav tako opozarja na problematiko neplačila prispevkov za socialno varnost. Na uradu varuha odgovarjajo, da sproti spremljajo težek položaj zaposlenih v omenjenih in tudi v drugih podjetjih, vendar na poslovanje gospodarskih družb nimajo neposrednega vpliva. Varuhove pristojnosti so z zakonom omejene na nepravilnosti v delovanju državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, zato lahko ukrepa le tako, da preverja ali so ti pri svojem delu naredili nepravilnosti, so razložili. Je pa varuh v svojem letnem poročilu za leto 2010, pa tudi že prej, pozval vlado k sprejetju ukrepov, ki bodo delodajalcem onemogočili neplačevanje prispevkov za socialno varnost zaposlenih. Če država tega ne stori ali celo dovoli odlog plačila prispevkov, mora takšno stanje sanirati sama in tega ne prelagati na zaposlene, pravijo. Varuh je sicer glede očitkov o neustreznosti insolventne zakonodaje naslovil poizvedbe na ministrstvo za pravosodje, glede neplačila prispevkov v konkretnem primeru pa na pristojno davčno službo.",0
"Podjetji Go-rent in Terr-RB sta v Primorju rubili kamnolom in asfaltno bazo Laže pri Senožečah ter opremo za izdelavo betonskih polizdelkov. Lastnik Go-renta je zet nekdanjega prvega moža in posredno največjega lastnika Primorja Dušana Črnigoja Valter Kobal. Dušan Črnigoj Rubežniki so z dvorišča ugašajočega gradbenega podjetja Primorje odpeljali marsikaj. Kot najbolj nenavaden rubež pa v Ajdovščini označujejo rubež podjetij Go-rent in Terr-RB, ki jima je uspelo zarubiti premoženje, ki še ni bilo pod plombo, niti po njem prej niso posegli drugi upniki. Le nekaj dni pred razglasitvijo stečaja sta namreč zarubila kamnolom in asfaltno bazo Laže pri Senožečah ter opremo za izdelavo betonskih polizdelkov, poroča časnik Finance. Rubež je še toliko bolj nenavaden zaradi dejstva, ker je lastnik podjetja Go-rent zet nekdanjega prvega moža in posredno največjega lastnika Primorja Dušana Črnigoja Valter Kobal. Ta je sicer za Primorje več let opravljal prevoze delavcev. Po informacijah Financ je Primorje spomladi, ko je večina gradbišč že stala, za kompenzacijo gradilo hiši Kobalu in Črnigojevi hčeri Jasni v Ajdovščini. Sporna prodaja Rudisa Gradbena trgovina Terra-RB naj bi imela do Primorja 1,8 milijona evrov terjatev. Stečajnega upravitelja Primorja Rudolfa Hramca sicer čaka še precej okostnjakov v omarah. V zadnjem letu naj bi bilo prodanih ali kako drugače odtujenih več nepremičnin, predvsem na Obali in v Ljubljani. Največji posel, ki zapade v enoletni izpodbojni rok, pa je prodaja trboveljskega Rudisa. Prodajna cena devet milijonov naj bi bila prenizka glede na obseg poslov, ki jih ima podjetje, čeprav je višja od cenitve. Senca na posel pa pade tudi, ker je podpisnica pogodbe Marjana Novak nato našla zaposlitev v KIG na Igu, katerega lastnika sta Marko Mohar in Matjaž Satler. Slednja sta kupila Rudis in del pozneje preprodala švicarskemu podjetju Cottagon. Z njima se je o prodaji Rudisa pogajal že Črnigoj, dodajajo pri Financah. Foto POP TV Po neuradnih podatkih časnika naj bi revizija Deloitte pokazala za 20 milijonov evrov spornih poslov od leta 2007 do septembra lani. Ti najbolj bremenijo prav Črnigoja in nekdanjega finančnika Alojza Bolčino. Med drugim naj bi bila sporna sponzorstva in posojila nogometnemu klubu Primorje, podrejeno posojilo za graditelja Stožic Grep, nakup podjetja Stavbar IGM in več nepremičninskih poslov na Obali in Balkanu. Večji del teh poslov ni moč izpodbijati, lahko pa je moč vložiti ovadbe, še zaključujejo v časniku.",0
"Tropski raj. Na 700 kvadratnih metrih 150 različnih sort orhidej in 500 tropskih metuljev. Če vas mika občutiti tropsko podnebje in si spočiti oči na živahnih barvah domiselno ustvarjenega raja, se lahko odpravite na izlet v Pomurje, do kraja Mele pri Gornji Radgoni. Tam bodo v rastlinjakih Vrtnarstva Kurbus do 18. marca ohranjali umetni tropski pragozd z več kot 150 različnimi sortami orhidej in 500 tropskimi metulji. Urejen bo kot sprehajališče, kjer boste lahko tudi posedeli. “Postavili smo naravne klopi za počitek in viseče mreže ter uredili vodna zajetja, obiskovalci pa lahko preobrazbo metuljev opazujejo v živo. Metulji obiskovalcem sedajo na ramena in dlani. Predvsem za otroke je to veliko doživetje,” pravi Simona Kurbus, strokovna vodja Vrtnarstva Kurbus. Metulji za letenje potrebujejo energijo, ki je največ dobijo iz sončne svetlobe, zato priporočajo ogled ob lepem sončnem vremenu. Po 17. uri se metulji umirijo. Metulji za letenje potrebujejo energijo, ki je največ dobijo iz sončne svetlobe, zato priporočajo ogled ob lepem sončnem vremenu. Po 17. uri se metulji umirijo. (Foto: ) Metulji preživljajo revne Kostaričane “Vsi tropski metulji so pripotovali v obliki bub iz Kostarike, kjer se z zbiranjem kokonov ukvarja revni sloj prebivalstva in si tako omogoča preživetje. Iz bub se pri nas v posebni komori pod posebnimi razmerami izležejo prekrasni metulji, ki po nekajminutnem počitku, nabiranju energije, odfrčijo po našem pragozdu in v določenem delu razstavnega prostora prosto letajo,” razlaga Kurbusova. Največji med različnimi metulji ima razpon kril od 14 do 16 centimetrov, najbolj cenjeni pa je nekaj centimetrov manjši azurno modri metulj vrste Morpho. Ker je njihova življenjska doba v povprečju le tri tedne, bodo ob koncu razstave sklenili tudi svoj življenjski cikel. Tropski metulji živijo v povprečju tri tedne, toliko, kot je na ogled razstava. Na Meleh boste lahko opazovali tudi njihovo preobrazbo iz bube v metulja. Vse orhideje bodo tudi naprodaj Vse razstavljene orhideje pa boste po koncu razstave lahko kupili po znižanih cenah. Da bi vedeli, kako jih čim dlje ohranjati lepe in vitalne, se lahko udeležite tudi brezplačnega predavanja Tomaža Jevšnika, vodje proizvodnje v družbi Ocean Orchids iz Dobrovnika, ki bo o vzgoji orhidej in njihovi negi govoril 1. marca ob 17. uri. Po besedah Kurbusove orhideje najbolje uspevajo pri temperaturah nad 18 stopinjami Celzija, kar jim v tropskem raju omogočajo. Ta je sestavljen iz povsem naravnih materialov, ki jih vse leto nabirajo v bližnji okolici. Ekološkim smernicam sledijo tudi pri ogrevanju rastlinjakov in vrtnega centra, saj uporabljajo peč na biomaso. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob koncih tedna do 17. ure. Vstopnice pa stanejo od 3 do 4 evre, za otroke pod 12 leti pa je vstop prost.",1
"München - Nemški proizvajalec prestižnih ženskih oblačil Escada, ki je eden pomembnejših kupcev murskosoboške Mure in ima v Gornji Radgoni dve podjetji, je danes opozoril, da bo še ta teden vložila predlog za stečaj, če upniki ne bodo pristali na zamenjavo dolga za gotovino in lastniški delež v podjetju. Escada, ki po svetu zaposluje okoli 2300 ljudi, je v današnjem sporočilu za javnost zapisala, da bo predlog za začetek stečajnega postopka zaradi grozeče nelikvidnosti vložila, če upniki ne bodo pristali na načrt za prestrukturiranje dolga, ki ga je pripravila uprava podjetja. Rok za zamenjavo dolga v lastniški delež v podjetju poteče v torek ob 15. uri po srednjeevropskem času, uprava Escade pa je upnikom ponudila, da vsakih 1000 evrov terjatev, ki jih imajo do podjetja, zamenjajo za 400 evrov in deset delnic družbe. ""Glede na nelikvidnost podjetja, roka za izvedbo zamenjav ne moremo podaljšati, prav tako pa ne moremo popraviti ponudbe,"" je zatrdila uprava Escade. Družba si je za cilj zastavila, da vsaj 80 upnikov pristane na tako rešitev. Koliko jih je do sedaj to storilo, ni znano, vendar pa bi morala uprava sporočiti, če bi na načrt pristala polovica upnikov. Tega po pisanju nemške tiskovne agencije dpa še ni storila. K načrtu za rešitev podjetja pred stečajem sodi tudi dokapitalizacija v višini 29 milijonov evrov, ki je prav tako še v teku. Escada se je v kritičnem položaju znašla zaradi visokih poslovnih izgub v zadnjih mesecih. Escada je jeseni 2007 v Gornji Radgoni uradno odprla nov poslovno-razvojni center, v katerega je prenesla celotne tehnično-razvojne zmogljivosti za svojo blagovno znamko. V družbah Elos - Escada in Epas je v pomurskem mestu zaposlenih več sto delavcev. Escada je obenem tudi eden najpomembnejših kupcev izdelkov Mure, ki šiva za blagovno znamko nemškega podjetja.",0
"Nizka prodajna cena je lahko odraz slabega stanja v banki Država je delež KBC-ja kupila po ceni en evro za delnico, kar naj bi odražalo porazno stanje v banki, hkrati pa to ni preveč dober signal morebitnim vlagateljem v največjo slovensko banko, menijo nekateri ekonomisti in finančni analitiki. Nekdanji finančni minister Franc Križanič, ki si je sicer prizadeval, da NLB ostane v lasti države, je povedal, da gre pri prodaji deleža KBC-ja državi za poslovno odločitev, enako tudi pri dogovorjeni ceni delnice. Sam pa takšne poteze KBC-ja ni pričakoval. Cena ne odraža dejanske vrednosti banke , pravi Šušteršič. Cena je previsoka, menijo analitiki. Križanič še naprej verjame, da bi bila prodaja NLB-ja v deležu do 25 odstotkov plus eno delnico, kot jo predvideva koalicijska pogodba zdajšnje vlade, velik udarec za slovensko gospodarstvo. Videli smo, kako so se tuje banke obnašale v krizi - izrazito v svojo korist in ne v korist klientov, je dejal Križanič. Vrednost posla odraža stanje v banki Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je izpostavil, da je imel KBC svoje predstavnike v nadzornem svetu, vrsto let tudi svojega predstavnika v upravi NLB-ja, tako da cena gotovo odraža dejansko vrednost in porazno stanje v NLB-ju . V KBC-ju so po Lahovnikovem mnenju očitno ocenili, da ni smiselno čakati na strateškega vlagatelja, ki bi kupil banko po višji ceni kot en evro za delnico, saj država vztraja pri kontrolnem lastništvu banke. Noben resen investitor pa ne bo ponudil bistveno več, če ne bo imel možnosti predčasne zamenjave nadzornega sveta in uprave banke po prevzemu. Z drugimi besedami, nihče ne bo vložil v banko več sto milijonov evrov in ob tem pristal, da se bo lahko politika zaradi kontrolnega lastniškega deleža še naprej vmešavala v poslovanje banke, je povedal Lahovnik. Lahovnik tudi meni, da je omenjena transakcija podatek, kolikšen je oportunitetni strošek nacionalnega interesa državnega lastništva v NLB-ju. Namesto da bi država leta 2002 prodala KBC-ju celoten lastniški delež za 1,3 milijarde evrov, kolikor so bili takrat pripravljeni plačati v KBC-ju, se je država temu v imenu t. i. nacionalnega interesa odpovedala. Če pa k temu prištejemo še državne dokapitalizacije, oportunitetni strošek vzdrževanja državnega lastništva v imenu nacionalnega interesa zaradi slabega državnega upravljanja banke znaša prek dve milijardi evrov oziroma več kot 1000 evrov na vsakega državljana, ugotavlja Lahovnik. Slab signal potencialnim vlagateljem? Država je v preteklosti vedno znova dokazovala, da lastniško ne zna upravljati z bankami, in vprašanje je, če se bo to v prihodnje spremenilo, je ocenil analitik družbe Alta Invest Matej Šimnic, ki sicer meni, da z vidika lastništva za banko ni ključno, ali je v domačih ali tujih rokah, je pa pomembno, da jo obvladuje lastnik, ki jo zna dobro upravljati. Toda glede na dejstvo, da je imela država že do zdaj prevladujoč vpliv v banki, bistvenih sprememb ne gre pričakovati. Šimnic tudi meni, da je realno težko oceniti, kakšna je vrednost banke, glede na dejstvo, da je KBC prodal svoj delež za slabih 2,8 milijona evrov. Je pa vrednotenje te transakcije predvsem posledica šibkega stanja v NLB-ju in neugodnega položaja prodajalca, je povedal Šimnic, saj je KBC moral svoj delež nujno prodati.",0
"Hewlett-Packard (HP) je dosegel za dobro tretjino boljše četrtletne rezultate kot v enakem obdobju leto prej in napovedal še boljše rezultate od napovedi analitikov Ameriški računalniški proizvajalec Hewlett-Packard (HP) je v prvem poslovnem četrtletju, ki se je izteklo konec januarja, ustvaril 2,13 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 38 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Prihodki največjega proizvajalca računalnikov na svetu so se v omenjenem primerjalnem obdobju sicer zvišali za 13 odstotkov na 28,5 milijarde dolarjev, kar je nad pričakovanji analitikov. Ti so namreč napovedovali 27,6 milijarde dolarjev prihodkov. Po uradnem zaprtju trgovanja je sicer vrednost delnice zrasla za skoraj pet odstotkov. Napovedujejo boljše rezultate Če ne bi imel stroškov, povezanih s preteklimi prevzemi, bi HP dosegel še nekoliko višji dobiček. Vendar pa je tudi z doseženim dobičkom vseeno izpolnil pričakovanja analitikov, ki jih je anketiral Thomson Financial. Ob tem v podjetju napovedujejo, da bodo v preostalih treh četrtletjih dosegli boljše rezultate, kot so jih napovedovali analitiki. Večja prodaja v tujini posledica šibkejšega dolarja Več kot dve tretjini prihodkov je HP ustvaril na trgih izven ZDA, pri čemer v družbi pojasnjujejo, da je prodajne rezultate v tujini dodatno okrepil tudi šibak dolar. Brez ugodnega vpliva menjalnih razmerij bi se skupni prihodki na letni ravni zvišali za osem odstotkov.",1
"Smrt Gadafija cene nafte ni znižala. Negotovost glede območja evra in njegovih bank je zamajala evropsko valuto, ki pa je okrevala in še zrasla Nafta brent je danes za poldrugi odstotek dražja kot včeraj. Ob 9:30 uri je bilo za 159-litrski sod treba odšteti 109,75 dolarja. Negotovost glede evra je nafto brent včeraj od 110,2 dolarja ob 16. uri, do 18. ure znižala vse do 107,3 dolarja. Sledil je odboj navzgor, ki je bil le malo počasnejši in ob pol devetih zvečer je sod spet stal 109,85 dolarja. Bo Libija brez Gadafija mirnejša ali ne? Svoje je k nestanovitnosti cene nafte dodala novica o smrti Moamerja Gadafija, ki pomeni, da se je državljanska vojna v Libiji prevesila v novo fazo. Mrtev je namreč mož, ki je zatrl nesoglasja in spore med različnimi libijskimi plemeni. Cena zlata se je komajda obdržala nad 1.600 dolarji Za 31,1-gramsko unčo zlata je bilo ob 9:30 uri treba plačati 1.626,8 dolarja, kar je bilo 0,7 odstotka več kot včeraj ob istem času. Zlato je danes resda dražje, a še zdaleč ni nadoknadilo padca cene, ki se je zgodil včeraj v zgodnjih jutranjih urah. Sredo je zlato namreč končalo na 1.642 dolarjih. Govorice, da bo vrh EU prestavljen, ki so bile postavljene na laž in druge negotovosti glede reševanja evropskih bank, so včeraj spodnesle ceno zlata. Vlagatelji so se namreč obrnili stran od naložb, ki jih nimajo za varne. Zlato je dno malo pred sedmo zvečer doseglo na 1.604 dolarjih. Cena je potem okrevala. V evrih je zlato svoje dno doseglo danes ob enih zjutraj, ko je bilo unčo mogoče kupiti za 1.169 evrov. Do 9:30 ure se je cena dvignila na 1.183,3 evra in je tako bila le 0,2 odstotka višja kot pred 24 urami. Evro zrasel.... Za en evro je bilo ob 9:30 uri treba dati 1,3747 ameriškega dolarja. V primerjavi z razmerjem pred 24 urami, se je vrednost evra povišala za pol odstotka. .... a s precej porodnimi krči Evro in dolar imata za sabo neodločen dan. Vrednost evropske valute je včeraj dopoldne strmo naraščala in svoj vrh našla na 1,3833 dolarja za en evro. Sledil je strm spust, ki je evro do 18. ure zbil za 1,25 odstotka, na 1,3661 dolarja. Sledila je objava, da bo ob sedmih meglo, glede reševanja evra na prihajajočem vrhu EU, razkadil predstavnik nemške vlade za stike z javnostjo. Ta je dejal, da bo na paketu ukrepov za reševanje evra potrebno še delati in, da naj bi do dokončnega dogovora prišlo prihodnji teden. Dodal je, da bo nemška kanclerka zakonodajno vejo oblasti s podrobnostmi seznanila ob »primernem času.« Med šest in deveto zvečer je evro poskočil za 0,93 odstotka, potem pa se je rast ustavila in tudi novega padca ni bilo. Drseti je evro znova pričel danes malo pred osmo zjutraj. Grčija dobila svoj kos mesa Grčiji je bilo nakazanih novih osem milijard evrov, kar je znova omogočilo preložitev razglasitve bankrota države, katero so v preteklih dneh preplavile stavke, saj se Grki ne strinjajo z vladnimi varčevalnimi ukrepi",0
"V obdobju finančne krize je vsak evro še kako pomemben, zato je dobro poznati spletne strani za primerjavo cen, ki vam na pladnju ponujajo želene stvari po najugodnejši ceni. Ali veste, kje dobite največ za svoj denar? Pri poplavi ponudbe in reklamnem bombardiranju o posebno ugodnih ponudbah in akcijah z vseh strani tako človek le stežka ve, za katero ponudbo bi se odločil. Vsakdo med nami rad kaj prihrani in ima občutek, da je opravil cenovno ugoden nakup. Toda kar je ugodno, še ne pomeni, da je poceni. Včasih je namreč enako drago ali celo dražje kot pri konkurenci tisto, kar trgovci oglašujejo kot super , trajno nizko ali akcijsko . Poleg tega večina niti nima ne časa ne možnosti, da bi cene med seboj primerjali in kupovali tam, kjer je ponudba najugodnejša. In kaj bi dali, da vam ne bi bilo treba več ugotavljati, kdo ponuja najceneje oziroma prečesati vseh trgovin in prelistati vseh reklamnih publikacij? Rešitev je le klik stran ...",1
"Banka Slovenije trdi, da so za slabe kredite bank krive slabe poslovne odločitve bank, krediti na neekonomski osnovi, nestrokovne uprave in nadzorniki ter slaba organizacija bank. Drži, pravi Lahovnik, a pozabili so omeniti, da so oni tisti, ki so odgovorni za likvidnost in nadzor nad bančnim sistemom v Sloveniji . Medtem ko danes tako podjetja kot navadni državljani izjemno težko pridejo do posojil, zaupno poročilo Banke Slovenije razkriva, kako preprost je bil še pred časom za nekatere dostop do milijonov. V NLB naj bi bilo tako skupaj za kar dve milijardi in 90 milijonov evrov slabo zavarovanih posojil, nekateri dolžniki pa z odplačevanjem obveznosti zamujajo že več kot 90 dni. Med največjimi dolžniki so Zidarjev SCT v stečaju, cerkveni Zvon 1 Holding, Primorje, ki je prav tako v stečaju, in T-2, ki je v prisilni poravnavi. V NKBM pa je za okoli 612 milijonov evrov slabih terjatev, največji dolžniki pa so T-2, Zvon 1, Pom Invest in Poteza Naložbe. Še posebej pa v oči bode šest večmilijonskih kreditov, ki naj bi bili odobreni celo brez vsakega zavarovanja. Bi morali biti odgovorni sankcionirani? Novi Ljubljanski banki največ dolguje Zidarjev SCT v stečaju 187 milijonov evrov, ki pa so zavarovani samo z 39 milijoni premoženja. Lahovnik Sodba v primeru Merkur naj jim bo zgled Po mnenju ekonomista Mateja Lahovnika so ti podatki presenetljivi, ker kažejo, da so ena pravila veljala za navadne državljane, izbrancem pa je bilo omogočeno, da so jemali kredite brez ustreznih zavarovanj in na podlagi projektov, ki so imeli slabo boniteto . Po njegovem mnenju tu nedvomno obstaja precejšnji sum tako kazenske kot tudi odškodninske odgovornosti uprav in nadzornih svetov bank. Banka Slovenije je v sporočilu zapisala, da so glavni razlogi za slabe kredite slabe poslovne odločitve bank, krediti na neekonomski osnovi, nestrokovne uprave in nadzorniki ter slaba organizacija bank. Lahovnik pravi, da to povsem drži. So pa pri tem pozabili izpostaviti, da so oni tisti, ki so odgovorni za likvidnost in nadzor nad bančnim sistemom v Sloveniji. Tako da bodo morali tudi pri sebi poiskati odgovornost, kako je mogoče, da so denimo banke za dolge finančne naložbe podeljevale kratkoročne kredite, kar je v nasprotju s temeljnimi finančnimi pravili. To, kar učimo bruce v prvem letniku, da se ne sme početi, so oni očitno počeli, Banka Slovenije pa ob tem ni rekla popolnoma nič, je povedal za oddajo 24UR OB ENIH. Na vprašanje, kdo bi moral odgovarjati, Lahovnik pravi, da je zelo pomembno, da vlada doseže, da kazenska odgovornost v teh primerih ne zastara. Druga stvar, ki jo je po njegovem mnenju treba preveriti, je, ali je mogoče podaljšati tudi roke za odškodninske zahtevke. Kajti po obstoječi zakonodaji so ti roki zelo kratki tri oziroma pet let, kar bi pomenilo, da je že skoraj večina zadev zastarala. Zato je treba te zastaralne roke podaljšati in potem ukrepati. Kar se pa tiče bankirjev oziroma tistih, ki so podeljevali kredite, pa mislim, da bi morala biti marsikomu zgled včerajšnja sodba v primeru Merkur. Ukrepati bodo morali tako policija kot tožilstvo in pa lastniki bank, med katerimi je tudi država.",0
Zaradi spopada med vladajočo garnituro in drugimi političnimi akterji bo prišlo do uničenja blagovne znamke Paloma.,0
"Predsednik Murine uprave Franc Huber je napovedal, da bo tudi Mura s 1. aprilom uvedla 32-urni delovnik. Za to so se odločili zaradi še dodatnega 10-odstotnega upada naročil. Mura uvaja 32-urni delovnik. Kot je povedal predsednik Murine uprave Franc Huber, bodo 32-urni delovnik uvedli največ za mesec ali dva. Plače zaposlenih bodo kljub temu ostale enake, kot da bi delali 36 ur tedensko, je ob tem zagotovil. Huber je dejal, da je del Murinih delavcev že na kolektivnem letnem dopustu, drugi pa bodo šli, ko bodo dokončali svoje delo. Ob tem je Huber pojasnil, da so februarja končali sezono jesenzima, začeli pa bodo s kolekcijo pomladpoletje. Predsednik uprave Mure Franc Huber V tem prostoru med dvema sezonama smo vedno šli na dopust, letos pa je ta nekoliko daljši, saj koristimo ure iz skrajšanega delovnika. Najprej so na dopust odšli delavci, ki opravljajo pripravljalna dela, potem gredo delavci iz proizvodnje, nazadnje pa še delavci iz odpreme izdelkov. Vsi skupaj pa se bomo ponovno zbrali okrog 20. aprila, je povedal Huber. Dodal je še, da so zaradi upada naročil pripravili tudi rebalans letošnjega poslovnega načrta, ki ga mora potrditi še nadzorni svet. Na vprašanje, ali so ugotovili, koliko delavcev je odvečnih v Muri, je Huber odgovoril, da se bo prvotna številka 676 presežnih delavcev zagotovo povečala presežni delavci bodo podjetje zapustili do konca letošnjega leta.",0
"V največji koalicijski stranki so prepričani, da je javna prodaja Pozavarovalnice Sava primeren način za prodajo državnega deleža v družbi V SDS ocenjujejo, da je odločitev Slovenske odškodninske družbe , da proda večinski paket delnic Pozavarovalnice Sava in obdrži samo kontrolni paket delnic ob sočasni dokapitalizaciji, ustrezna. V stranki menijo, da je javna prodaja delnic Pozavarovalnice Sava zelo primeren način prodaje te pozavarovalnice. SDS obenem podpira cilje prodaje, ki bo z vzpostavitvijo bolj podjetniške lastniške strukture zagotavljala uspešnejši razvoj družbe, večjo konkurenčnost, bolj učinkovito upravljanje in lažji dostop do dodatnih virov sredstev. Povečevanje osnovnega kapitala pa bo omogočalo nadaljnjo širitev družbe in prodor na nove trge. SDS: Ni razloga, da bi državljanom onemogočali sodelovanje pri nakupu delnic Ob tem poudarjajo, da so državljani že sedaj pokazali velik interes, da sodelujejo pri tovrstnih prodajah delnic slovenskih družb, zato ni utemeljenega razloga, da bi jim to onemogočali.",1
"Sobotni večer prinaša slovesno odprtje Evropske prestolnice kulture tudi v Velenje. En teden po slovesnosti na Trgu Leona Štuklja v Mariboru se partnersko mesto Velenje s svojim odprtjem pridružuje Evropski prestolnici kulture (EPK). Dopoldne na Cankarjevi cesti v Velenju predstavljajo tri projekte, ki bodo poleg drugih zaživeli v letu EPK. “Točno opoldne bo na Titovem trgu promenadni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki mu bodo ob simboličnem času 12.12 sledili pozdravni nagovor velenjskega župana Bojana Kontiča, slovesna kanonada in dvig velenjske zastave EPK 2012 na velenjskem gradu,” so sporočili z zavoda Maribor 2012. Ob 20.12 bo v Domu kulture Velenje slovesnost ob odprtju. Na dogodku se bo predstavilo vseh 24 projektov, ki bodo letos zaznamovali to mesto. V petek se je s slovesnostjo prestolovanju EPK simbolično pridružilo še partnersko mesto Slovenj Gradec.",1
"Luxembourg - Bruto domači proizvod (BDP) v območju evra in v EU se je v letošnjem drugem trimesečju glede na četrtletje pred tem povečal za 0,2 odstotka, je potrdila druga ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Na četrtletni ravni je največjo gospodarsko rast beležila Litva (+2,2 odstotka). Rast BDP v Sloveniji je bila 0,1-odstotna. Med aprilom in junijem se je v primerjavi s prvim četrtletjem lani poraba gospodinjstev v državah članicah z evrom zmanjšala za 0,2 odstotka, v celotni uniji pa za 0,1 odstotka. Vrednost investicij se je v 17 državah z evrom v povprečju okrepila za 0,2 odstotka, v EU pa za 0,4 odstotka. Izvoz se je v območju evra povečal za en odstotek, v EU pa za 0,6 odstotka. Uvoz se je medtem povečal za 0,5 oz. 0,4 odstotka. Na letni ravni se je gospodarska rast v območju držav s skupno evropsko valuto in v celotni sedemindvajseterici po sezonsko prilagojenih podatkih okrepila za 1,6 oz. za 1,7 odstotka. V letošnjem drugem četrtletju je v primerjavi z enakim obdobjem lani največjo rast BDP zabeležila Estonija (+8,4 odstotka), najbolj pa se je skrčilo gospodarstvo Portugalske (-0,9 odstotka). Slovenija je v letni primerjavi zabeležila dvoodstotno gospodarsko rast. ZDA so na mesečni ravni med aprilom in junijem zabeležile 0,2-odstotno rast BDP, japonsko gospodarstvo pa se je v obravnavanem obdobju skrčilo za 0,3 odstotka. Na letni ravni se je ameriški BDP v drugem trimesečju okrepil za 1,5 odstotka, japonski pa je izgubil 0,9 odstotka.",1
"Radićeva Zamuda z zakonom ni razlog za odstop Jani Soršak, varuh konkurence, se je odločil, da konča svoje delo v uradu za varstvo konkurence in kariero nadaljuje zunaj javne uprave. V intervjuju za Finance je povedal, da se nikoli ni videl kot državni uradnik na dolgi rok, poleg tega pa kljub večkratnim obljubam ministrstva za gospodarstvo še ni zakona o ustanovitvi agencije za varstvo konkurence in izločitvi izpod okrilja gospodarskega ministrstva. V načrtu je namreč bilo, da bi UVK že konec letošnjega leta deloval na svojem, a zakona ta hip ni niti v vladni obravnavi, čeprav je že dolgo napisan, je dejal Soršak in pojasnil, da je pod ministrico Darjo Radić projekt nekoliko zastal. Umeščenost UVK-ja v okviru ministrstva po njegovem mnenju ovira delo urada. Ob odhodu se je Soršak zavedal, da o zadevah, ki so na UVK-ju potekale pod njegovim okriljem, ne bo svetoval svojim prihodnjim strankam. Preberite tudi Upam, da bo Sorškov naslednik nadaljeval delo Radićeva To ni pravi razlog za odstop Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je po seji vlade dejala, da Soršakov odstop sicer spoštuje, a zavrača domnevni razlog za odstop. Soršak ji je po telefonu sporočil pravi vzrok, ki pa ga ne želi razkriti. Odločno zavrača, da naj bi Soršakovemu odstopu botrovala zamuda pri pripravi zakona o varstvu konkurence, saj Soršak dobro ve, da je pripravljen da bo v roku 14 dni obravnavan na vladi, trdi Radićeva. Pojasnila je še, da je zakon še v lanskem letu sprva predvideval združitev urada za varstvo konkurence ter za varstvo potrošnikov. A skozi postopke so ugotovili, da bi takšna ureditev mešala hruške in jabolka , zato so raje pripravili spremembo iz urada v Agencijo, kar seveda prinaša določene časovne zamike, je dejala. Sodelovanje s Soršakom je označila kot korektno. Soršak je sicer zaprosil za razrešitev z 31. januarjem, a bo vlada to odločitev z vidika nemotenega delovanja urada še preučila, je sklenila ministrica. Kdo ga bo nadomestil, Radićeva še ne ve. UVK je morda načel teme, ki se pred tem niso smele načeti Povedal je tudi, da imamo v Sloveniji težave pri dogovarjanju med ponudniki storitev in blaga v postopkih javnega naročanja. Proti pravilom konkurence so po njegovih besedah najbolj odporni gospodarske javne službe, zlasti komunala, delno energetski sektor, pa ceste, plinovodi in drugo, kjer distribucija poteka prek omrežij. Morda je UVK načel teme, ki se pred tem niso smele načeti, a seznam še ni izpraznjen in je treba še veliko obdelati, je bil jasen Soršak. Na vprašanje, kdo je ukazal, da se nekatere teme niso smele odpirati, je Soršak odgovoril, da so mu zaposleni povedali, da so znali biti določeni pogovori, bodisi na ravni ministrstva za gospodarstvo bodisi na ravni direktorjev . Treba je izboljšati delo sodišč in policije Slovenija po Sorškovem mnenju ne deluje optimalno kot pravna država, treba bo izboljšati delo sodišč in policije, je dejal. Sistemsko bomo morali še marsikaj spremeniti, so pa nekateri posamezniki, ki ga navdajajo z upanjem. To so predvsem predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, nova predsednica državne revizijske komisije Miriam Ravnikar Šurk, če bo nastopila bolj odločno, in direktor agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj. Na vprašanje, kako bi izboljšali korporacijsko upravljanje, je Soršak dejal, da pri nas ni kulture nevmešavanja države v vodenje državnih družb. Žal. Pri nas se vodenje državnih družb skoraj brez izjeme dojema kot licenca za krajo . Odločitev sodišča, da zniža kazni elektrodistributerjem, ga je razočarala V intervjuju je povedal še, da ga je odločitev sodišča, da zniža kazni, ki jih je UVK dodelil elektrodistributerjem zaradi kartelnega dogovarjanja, razočarala. Obrazložitev sodne odločbe po njegovih besedah kaže na nerazumevanje namena oglobljenja podjetij, saj splošna preventivna dejavnost s tem ni zagotovljena. Absolutno neprimerno se mu zdi, da o tako visokih globah odloča sodnica ali sodnik posameznik, ne pa sodni senat. Upravno odločbo UVK-ja potrdi ali ovrže senat treh vrhovnih sodnikov, o globah pa odloča gospa, ki sicer odloča tudi o prometnih prekrških. Saj se nam kolegi, ki se spoznajo na stvari, lahko upravičeno smejijo! Pohvalil je akcijo Rada Pezdirja za vračilo preplačane električne energije. Ne le pri nas, tudi v tujini ni navada, da bi podjetja porabnikom poravnala škodo, ki so jo povzročila s svojim protikonkurenčnim ravnanjem. Ta akcija je odmevala tudi v tujini. Dejstvo pa je, da brez odločbe UVK-ja tudi Pezdirjeve akcije ne bi bilo. Mencingerjeva izjava je bila usmerjena izključno v pavšalno diskvalifikacijo dela UVK-ja O izjavi ekonomista Jožeta Mencingerja, da bo UVK z razbitjem žičničarskega kartela uničil družbe, je Soršak dejal, da je bila Mencingerjeva izjava izrazito podla in neutemeljena, usmerjena pa v izključno pavšalno diskvalifikacijo dela UVK-ja. Ne vem, zakaj vedno zagovarja kapitaliste, nikoli porabnikov. Dejstvo, da so nas žičničarji lupili, je zanj očitno povsem sprejemljivo, ko je tako zaskrbljen za njihovo usodo. Aja, kaj je prispeval kot član nadzornega sveta Iskraemeca k boljšemu poslovanju družbe? Kolikor vem, je bila v izrazito slabi kondiciji, ko so jo kupili Egipčani ... V njegovi kolumni se je večji del navedb nanašal na energetiko, kjer pa ima tudi konkretne interese s svojimi takšnimi in drugačnimi strokovnimi mnenji. Najmanj, kar bi pričakoval od akademika, je, da razkrije svoj morebitni konflikt interesov. Kot vsebinsko največji projekt je označil preiskavo gradbenih podjetij, a so nastale organizacijske težave zaradi narave postopka in števila zaposlenih na UVK-ju. Ker jih je premalo, so morali preiskavo opravljati v štirih krogih, kar je podaljšalo postopek. Sicer Soršak pričakuje, da bo zadeva končana februarja. Pezdir in Lahovnik bi ob pomoči še katerega od uveljavljenih podjetnikov zmagala Glede Igorja Bavčarja in Boška Šrota, ki sta Soršku večkrat očitala, da so ga imenovali le zato, da bi ju zrušili, je dejal, da so se primarno ukvarjali s karteli, ne z omenjenima gospodoma. Deležni smo bili sodne presoje vseh naših odločitev, ki so praviloma potrdile stališča UVK-ja. Očitno sta prepričana, da Slovenija kroži okoli njiju. Na koncu je na vprašanje, kdo je po njegovem mnenju v Sloveniji politik novega kova, odgovoril Ne potrebujemo samo novih obrazov, ampak predvsem novo generacijo. Se pa morajo potencialni kandidati zavedati, da brez boja ne bo šlo. Starci, razen svetlih izjem, ne verjamejo v demokracijo. Menijo, da lahko zmanipulirajo javno mnenje v svojo korist. Malce optimistično napovedujem, da bodo v prihodnje zmagovali tisti, ki imajo za sabo civilno družbo v pravem pomenu te besede. Pezdir zna motivirati ljudi. Lahovnik pa že ima politične izkušnje. Skupaj, ob pomoči še katerega od uveljavljenih podjetnikov, pa bi že zmagala! Soršak nasledniku Ne naj pomeni ne Za svojega naslednika je Soršak dejal, da je najpomembneje, da se uveljavi zakon o agenciji, pa tudi dejanska vzpostavitev agencije. Svetoval mu je, naj Ne pomeni ne in naj ne popušča. Če enkrat popustiš, ni vrnitve nazaj. Če se pojavijo nespodobni predlogi, povabila, moraš to preprosto zavrniti. Sam pravi, da ve, kdo je primeren za mesto direktorja urada za varstvo konkurence, a to ne pomeni, da ni še kdo drug.",0
"Ali veste, kako se vesti na cesti, če pred seboj zagledate policista, ki usmerja promet? Kaj pomenijo gibi mož v modrem, si lahko ogledate v galeriji. Policisti ugotavljajo, da udeleženci cestnega prometa zelo slabo poznajo znake policistov, ki jih uporabljajo pri fizičnem urejanju prometa. Zato bodo celjski policisti do konca junija fizično urejali promet v posameznih križiščih v Celju. S tem želijo ozavestiti občane o pravilnem ravnanju v prometu, so sporočili s Policijske uprave Celje. Med prvenstvom fizično urejanje prometa Omenjene dejavnosti so hkrati priprava na fizično urejanje prometa v križiščih, ki ga bodo policisti izvajali v času evropskega prvenstva v košarki, ki bo v Celju potekalo od 4. do 9. septembra. Takrat bodo policisti predvsem na križiščih, ki se križajo z Mariborsko cesto ob popoldnevih pogosto fizično urejali promet. Udeležence cestnega prometa še posebno opozarjajo, da v času, ko policist fizično ureja promet v križišču, ne veljajo nobeni drugi prometni znaki, temveč je policist tisti, ki ga morajo upoštevati.",1
"Ljubljana - Komisija za zaščito konkurence v Srbiji je beograjskemu podjetja Delta Holding, ki ga vodi najbogatejši Srb Miroslav Mišković, že drugič prepovedala pripojitev trgovske verige C market. Odločitev protimonopolne komisije temelji na dejstvu, da bi Delta v primeru pripojitve C marketa v Beogradu prevzela dominanten položaj oziroma več kot 50-odstotni tržni delež. Delta je konec leta 2005 za prevzem C marketa odštela 44 milijonov evrov. Spomnimo, da se je za prevzem C marketa zanimal tudi Mercator, ki ga je takrat vodil še Zoran Janković. Po srbskem zakonu o koncentraciji ima lahko podjetje na trgu le 40-odsotni tržni delež, soglasje za pripojitev določene družbe pa mora pridobiti od pristojnega organa. Ker Delta protimonopolne komisije sploh ni zaprosila za dovoljenje za priglasitev koncentracije, je ta sprožila postopek po uradni dolžnosti. Na lansko prvostopenjsko odločitev komisije se je Delta pritožila, vrhovno sodišče v Srbiji pa je odločitev razveljavilo in jo dalo v ponovno odločanje komisiji. Če bo tokratna odločitev protimonopolne komisije pravnomočna, Delti grozi kazen v višini od enega do desetih odstotkov lanskega prihodka. Delta je v minulem letu ustvarila 1,4 milijarde evrov prihodkov. Po mnenju pravnih strokovnjakov v Srbiji bi bila lahko odločitev komisije razveljavljena, ker je bila ustanovljena šele lani, sedem mesecev po Deltinem prevzemu C marketa.",0
"Ljubljana - Skupina Cimos je v minulem letu ustvarila 481 milijonov evrov prihodkov, kar je bilo za 8,5 odstotka več kot v letu pred tem, medtem ko se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) znižal za slabo desetino, na 66,9 milijona evrov. Zaradi visokih stroškov za plačilo obresti se je čisti dobiček znižal za 16 odstotkov, na 3,4 milijona evrov, čisti dobiček matične družbe pa se je zvišal za polovico, na 3,7 milijona evrov. Od bilančne vsote v višini 748 milijonov evrov je imela skupina Cimos konec lanskega leta več kot 80 odstotkov dolžniškega kapitala. Od vseh obveznosti jih je 360 milijonov evrov odpadlo na posojila bank, pri čemer so kratkoročna posojila znašala več kot 120 milijonov evrov. Po pojasnilih predsednika uprave Franca Krašovca pomembno težavo pri poslovanju predstavlja popolna blokado odobravanja novih posojil, ki so zaradi višjih naročil nujna za financiranje povečane proizvodnje. Zato ni presenetljivo, da je eden od letošnjih ciljev družbe dokapitalizacija in reprogram posojil. Dokapitalizacija, s katero je Cimos nameraval zbrati od 60 do 100 milijonov evrov, je bila sicer pred kratkim ustavljena, saj nobena od ponudb ni bila sprejemljiva. Prav zato se je vodstvo družbe skupaj z lastniki odločilo, da se bo samo lotilo finančne sanacije. Čeprav to od njih zahteva zakon o gospodarskih družbah, Krašovec v letnem poročilu ni razkril svojih prejemkov, medtem ko so bruto plače ožjega vodstva Cimosa znašale 753.000 evrov bruto.",0
"Adria Airways je kupila simulator letenja za šolanje in usposabljanje pilotov na manjših letalih. Piloti se bodo po novem lahko usposabljali na simulatorjih letenja Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je od kanadskega proizvajalca simulatorjev letenja Mechtronix kupil simulator letenja za šolanje in usposabljanje pilotov na manjših letalih. Za simulator je Adria odštela približno 300.000 evrov. Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi simulatorja dejal prvi mož družbe Tadej Tufek, gre za najsodobnejši simulator letenja v širši regiji, Adriina šola letenja pa ga bo uporabljala za šolanje svojih pilotov, tržili pa ga bodo tudi v sosednjih državah. Simulator vizualno prikazuje teren in ima tri konfiguracije, in sicer za enomotorno, dvomotorno propelersko in turbopropelersko letalo. Šolanje na simulatorju po besedah Adriinih predstavnikov poteka hitreje od klasičnega na letalih, ni motečih vplivov vremena in letalskega prometa, šolanje je ob simulaciji odpovedi določenih sistemov varnejše in bolj kakovostno, strošek letenja na simulatorju pa je nižji od stroška letenja na enakem tipu letal.",1
"Po dolgih letih bodo tradicijo blagoslova konj obudili tudi v Lipici. Ob današnjem godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga krščanska cerkev slavi kot prvega mučenca, se bo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju zvrstila vrsta blagoslovov konj. Po dolgih letih pa bodo to tradicijo znova obudili tudi v Lipici. Sv. Štefan je bil jeruzalemski diakon, ki so ga zaradi oznanjanja krščanske vere obsodili na smrt s kamenjanjem, za zavetnika konj in živine na splošno pa so ga v srednji in severni Evropi razglasili, ker je nadomestil neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje ter živino. Po legendi naj bi sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja, s čimer je, kot je v Prazničnem letu Slovencev zapisal Niko Kuret, v očeh ljudstva prevzel zavezništvo nad konji. Blagoslov konj ob njegovem godovanju prvič omenja neki rokopis iz Triera v Nemčiji iz 10. stoletja, na slovenskih tleh pa je o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal Valvasor. V Šentjerneju tako prirejajo že 154. blagoslov konj, podobne prireditve pa pripravljajo še v Gorenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, v Semiču, Šentrupertu na Dolenjskem, v Kapelah, Pišecah in nekaterih drugih krajih. Blagoslov konj bodo sicer pripravili tudi na Bledu in v Lipici.",1
"Lojze Peterle pričakovano in dr. Danilo Turk po tesnem boju z Mitjo Gasparijem bosta v drugem krogu odločala o novem predsedniku Slovenije. Lojze Peterle, ki je kandidaturo napovedal že pred letom dni, se je v drugi krog uvrstil brez težav. Predvolilne ankete so mu vseskozi napovedovale visoko podporo, nekateri pa so dolgo časa napovedovali, da bi mu lahko uspelo zmagati celo v prvem krogu. Peterletu se je zgodnja napoved kandidature močno obrestovala, že ob samem začetku pa je v šahovskem žargonu poudaril pomembnost ''otvoritve''. Peterle je tudi edini med kandidati vsaj delno upošteval pravilo sodobne politike, da se predvolilna kampanja začne takoj po volitvah. Dr. Danilo Türk je na spolzka tla domače politične scene vstopil kot izkušen diplomat, ki nagovarja celotno volilno telo. V javnosti nastopa kot uglajen svetovljan, ki si je ime in ugled ustvaril na mednarodnem parketu in predvsem z delom v Združenih narodih. Njegova prednost pred Gasparijem je verjetno bila, da je v predsedniško tekmo vstopil brez pretiranega političnega predznaka, drugi krog pa bo pokazal, ali zmore v spopadu s Peterletom nagovoriti tudi tiste bolj desno orientirane volilce, ali pa bo postal zgolj simbol nove polarizacije med levico in desnico. Bodo orglice igrale tudi po drugem krogu? Peterle je po končani gimnaziji v Novem mestu na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz geografije in zgodovine, na Ekonomski fakulteti pa še iz ekonomije. Marca 1989 je ustanovil Slovensko krščansko socialno gibanje, ki se je istega leta preoblikovalo v stranko Slovenskih krščanskih demokratov. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen v državni zbor in postal predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Med njegovim predsednikovanjem (1990 do 1992) se je Slovenija osamosvojila, pozneje je bil dvakratni zunanji minister, leta 2000 pa je skupaj z dr. Andrejem Bajukom ustanovil Novo Slovenijo-krščansko ljudsko stranko. Leta 2004 je bil izvoljen za evropskega poslanca. Kandidiral je s podporo volilcev, podprle pa so ga tudi pomladne stranke. Z orglicami je navdušil že marsikoga, bo v drugem krogu igral vesele poskočnice? Po bogati mednarodni karieri še predsedniški stolček? Dr. Danilo Türk je na ljubljanski pravni fakulteti diplomiral leta 1975 in čez sedem let uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. Leta 1992 je odšel v New York in tedanjemu generalnemu sekretarju Združenih narodov Butrosu Galiju predal poverilno pismo predsednika Slovenije ter tako postal prvi slovenski veleposlanik pri tej svetovni organizaciji (1992–2000). Vodil je kampanjo za izvolitev Slovenije v Varnostni svet združenih narodov in mu v letih 1998 in 1999 tudi predsedoval. Leta 2000 mu je generalni sekretar Kofi Anan ponudil službo pomočnika za politične zadeve, ki jo je sprejel in opravljal do leta 2005, ko je Združene narode zapustil. Od leta 2005 je predstojnik katedre za mednarodno pravo. in prodekan za študijske zadeve na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.",1
"Na Okrožnem sodišču v Mariboru se je začelo sojenje 20-letnemu Ljubljančanu Elvisu Livadiću in petim soobtoženim zaradi umora pred mariborsko diskoteko Trust. Livadić naj bi po prerivanju stopil do svojega avta, vzel japonski meč katana in z njim Moma zabodel v prsni koš, zaradi česar je ta izkrvavel v nekaj minutah. © iStockphoto Medtem ko je Elvis Livadić molčal, so drugi podali vsak svojo različico dogodka, zlasti o tem, kaj se je dogajalo naslednji dan. Okrožna tožilka Alja Kramberger Kirbiš je v obtožnici pojasnila okoliščine dogodka, ki so bile ugotovljene v preiskovalnem postopku. Zabodel ga je z japonskim mečem 28-letni Gregor Mom naj bi se 9. decembra lani naključno sprl z Livadićem, ta pa naj bi nato skupaj s preostalo peterico z njim fizično obračunal na dvorišču. Livadić naj bi po prerivanju stopil do svojega avta, vzel japonski meč katana in z njim Moma zabodel v prsni koš, zaradi česar je ta v nekaj minutah izkrvavel. Kramberger Kirbiševa je zato v obtožnici vseh šest udeležencev obtožila nasilništva, Livadića umora, preostali peterici, 21-letnemu Gregorju Plahutniku in leto mlajšemu bratu Dejanu Plahutniku iz Škrilj pri Igu, 23-letnemu Tomažu Ropotarju iz Zagorice pri Igu in 23- oziroma 21-letnima bratoma Samirju in Damirju Goliću iz Iške vasi, pa bo poskušala dokazati še pomoč storilcu pri kaznivem dejanju, in sicer s skrivanjem obremenilnih dokazov – že omenjenega noža in Livadićeve okrvavljene bunde. Povod za incident je bil alkohol Zaradi molka prvoobtoženega in bolj ali manj podobnega pričanja vse preostale peterice o tem, kaj se je dogajalo na večer in v noči umora, je bil poudarek na prvi obravnavi predvsem na dogajanju naslednji dan, ko so se obtoženi poskušali znebiti omenjenih dokazov. Kot so povedali, so se v Maribor odpravili po popoldanskem pijančevanju doma, za to pa so se odločili, ker je Damir Golić tam želel obiskati svoje dekle. Iz zagovorov obtoženih je bilo sklepati, da so bili vsi kar precej vinjeni, Livadić, ki je po njihovem mnenju precej konfliktna oseba, pa se je nato zapletel v spor z Momom. Čeprav so ga poskušali pomiriti, se jim je izmuznil in iz avta prinesel morilsko orožje ter stekel za žrtvijo. Po nasilnem dejanju so vsi skupaj odšli v Livadićev avtomobil in se odpeljali proti Ljubljani. Soobtoženim skupno kesanje Vsak po svoje so nato obtoženci predstavili, kaj se je zgodilo po jutranjem prihodu v Ljubljano, kjer so v Jaršah zapustili Livadića, ki jim je predal tudi nož in bundo, in se s Plahutnikovim avtomobilom odpeljali proti Igu. Brata Plahutnik sta povedala, da je katana ostala pri njima in sta se je pozneje znebila, bundo pa so s sabo odnesli preostali trije, ki so jo nato tudi zažgali. Sicer pa je bilo izjavam peterice soobtoženih skupno še to, da je vsem žal za to, kar se je zgodilo, njihovo ravnanje po dogodku pa je bilo predvsem posledica šoka, ko so izvedeli za novico o smrti njihove nočne žrtve. Sojenje, ki ga vodi predsednica senata Andreja Lukeš, se bo z nastopom prvih prič nadaljevalo že v četrtek.",0
"Nova večinska lastnica Ete je slovenska Fineta, manjšinska pa srbska Etterra. Kljub temu v najboljšem sosedu zagotavljajo, da bodo Etini izdelki še na njihovih policah. Trgovska družba Mercator je podpisala pogodbo o prodaji 100-odstotnega lastniškega deleža v živilski družbi Eta. 72 odstotkov Ete je kupila slovenska družba Fineta, ki se ukvarja z upravljanjem naložb, 28 odstotkov pa srbska družba Eterra. Pogodba bo začela veljati, ko bodo izpolnjeni v njej določeni pogoji. Mercator se je za odprodajo družbe odločil v skladu s strategijo osredotočanja v svojo temeljno dejavnost trgovine z izdelki za vsakdanjo rabo in dom. Družba Eta sicer opravlja dejavnost industrijske predelave sadja in zelenjave v izdelke z daljšim rokom uporabe. V največjem slovenskem trgovcu pričakujejo, da bosta nova lastnika družbo še naprej razvijala in ji omogočala nadaljnjo rast in krepitev prisotnosti tako na slovenskem trgu kot tudi na drugih trgih v regiji. Poudarili so še, da bodo z Eto sodelovali tudi v prihodnje kot kupec njenih izdelkov. Zadovoljstvo z nakupom sta po njihovih besedah izkazala tudi nova Etina lastnika. Verjameta, da je naložba v Eto velika pridobitev za njuni družbi. Eta je namreč lastnik živilskega podjetja, ki ima močno blagovno znamko in dober položaj na trgu, hkrati pa v njej vidimo še veliko potenciala, v katerega se vsekakor splača vlagati . Nova lastnika sta obljubila še, da bosta ohranila proizvodnjo in skoraj devetdesetletno tradicijo Ete, saj je to dobro izhodišče za krepitev prisotnosti izdelkov slovenskih proizvajalcev v regiji .",1
"Kljub več kot 110.000 brezposelnih in podvojitvi javnega dolga je leva vlada dobro opravila delo, meni prvak SD. A to še ni vse leva koalicija lahko v morebitnem novem mandatu takšno dobro delo tudi ponovi. Brezposelnost od 4,4 na 8 odstotkov Brezposelnost je s 59.000 brezposelnih septembra 2008 narasla na 110.905 brezposelnih v mesecu oktobru 2011 in ni videti bistvenih znakov izboljšanja. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji po ILO v letu 2008 je bila 4,4 odstotka, v letu 2011 pa se napoveduje 8-odstotna brezposelnost. Stopnja brezposelnosti po ILO v odstotkih. Vir Eurostat. Javni dolg države od 8,2 milijarde na 16,2 milijarde evrov Javni dolg države se je v mandatu vlade Janeza Janše povečal zgolj za 0,9 milijarde evrov, s 7,3 na 8,2 milijarde, medtem ko se je od konca leta 2008 do prvega četrtletja 2011 povečal z 8,2 na kar 16,2 milijarde evrov ali skupaj kar za 8 milijard evrov. To pomeni, da se je v obdobju levičarske vlade javni dolg države podvojil z 21,9 na 45,2 odstotka BDP. Dolg širšega sektorja države ESA 95 v odstotkih BDP. Vir SURS, 2011 ocena Odbor za finance SDS. Padec BDP izničenje razvoja Slovenije Slovenija se je v mandatu vlade Janeza Janše razvijala v povprečju za tri odstotne točke hitreje od povprečja Evropske unije in s tem skorajda nadoknadila svoj razvojni zaostanek. Pahorjeva koalicija pa je v treh letih izničila razvoj Slovenije zadnjih šestih let. Rast BDP Slovenije v primerjavi s povprečjem članic EU. Vir Eurostat, 2011. Investicije z negativno rastjo V mandatu vlade Janeza Janše so bile investicije zelo pomemben generator gospodarske rasti rast investicij je bila precej nad povprečjem Evropske unije. V mandatu vlade Boruta Pahorja se je trend popolnoma obrnil rast investicij je še vedno negativna in veliko pod povprečjem Evropske unije. Primerjava rasti investicij v Sloveniji in državah EMU. Vir Eurostat, 2011. Medijska svoboda na lestvici sedem mest nižje kot leta 2008 Na področju svobode tiska se Slovenija naglo približuje državam z omejeno medijsko svobodo. To ponazarjajo ugotovitve mednarodnih nevladnih organizacij Reporterswithoutborders in FreedomHouse, ki sta leta 2010 Slovenijo uvrstili za šestnajst oziroma sedem mest nižje kot leta 2008. S takšnimi rezultati se torej lahko pohvali leva koalicija, ki predčasno odhaja z vlade, prepričana, da je delo dobro opravila. V kombinaciji z novimi levimi instant strankami pa lahko svoje dobro delo, kot je napovedal prvak socialdemokratov, tudi ponovi.",0
"Tradicionalno silvestrovanje za brezdomce v Ljubljani. Pripravljajo glasbeni program in tombolo. Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote tudi letos pripravlja tradicionalno silvestrovanje z brezdomci, ki bo v ponedeljek od 19. ure naprej potekalo v Vincencijevem študentskem domu na Taboru v Ljubljani. Po besedah Vesne Šmerc iz društva letos pričakujejo več kot 100 ljudi, večer pa bodo popestrili tudi z glasbenim programom in tombolo. Na silvestrovanje sicer običajno pride okoli 100 ljudi, letos pa pričakujejo, da se bo pripravljenega družabnega srečanja udeležilo od 120 do 130 brezdomcev. Tokrat že 18. silvestrovanje se bo sicer končalo malo čez polnoč. Ob tej priložnosti za brezdomce pripravijo tudi prigrizke in toplo večerjo, program pa bodo popestrili z živo glasbo, raznimi skeči in kvizi. Drugačna struktura brezdomcev Kot pojasnjuje Šmercova se je zaradi trenutnih razmer v državi ter finančne in gospodarske krize nekoliko spreminja tudi struktura brezdomcev, ki pridejo silvestrovat. Pozna se namreč porast predvsem pri starejših parih, pa tudi pri mladih. Udeležbo na prireditvi sta za zdaj potrdila tudi župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres.",1
"Uprava največje ameriške banke JP Morgan Chase je sprejela odstop glavne direktorice oddelka za investicije Ine Drew, ki je tako postala prva žrtev izgube najmanj dveh milijard dolarjev v šestih tednih zaradi napačnih naložb. Zamenjal jo bo eden od direktorjev v investicijskem oddelku Matt Zames. Direktorica oddelka za investicije v največji ameriški banki JP Morgan Chase, 55-letna Ina Drew, je zaradi hude polomije pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki je banki ustvarila najmanj dve milijardi dolarjev izgube, odstopila. Toliko je bilo le neposredne izgube s trgovanjem, banka pa je dobila hud udarec svojemu ugledu ter vrednosti delnic. Banka je samo v četrtek, ko je glavni izvršni direktor Jamie Dimon objavil izgubo, izgubila 15 milijard dolarjev vrednosti delnic, ki so se v petek ponovno pocenile za skoraj 10 odstotkov. JP Morgan Chase je škodovala tudi celotni bančni industriji, ki se bo sedaj težje upirala dodatnim regulacijam Wall Streeta. Ina Drew je vodila investicijski oddelek pri JP Morgan Chase zadnjih sedem let. Za svoje delo je bila tudi obilno poplačana, saj je samo lani zaslužila 15,5 milijona dolarjev. Po objavi škandala je večkrat ponudila odstop, vendar še ni bil sprejet. Za velike izgube s trgovanji je odgovoren londonski trgovec z vrednostnimi papirji za banko Bruno Iksil. Iksilu so zaradi velikanskih vsot denarja za stave z izmenjavami posojilnega tveganja credit default swaps rekli kar londonski kit . Obrvi je dvigal že aprila, vendar je takrat Dimon skupaj z drugimi šefi banke zamahnil z roko in zavrnil opozorila. V nedeljo je za televizijo NBC priznal, da aprila ni imel prav, vendar se je branil, da ni vedel za vse razsežnosti težav. Priznal je, da so naredili hudo napako in veliko škodo lastni verodostojnosti, za kar bodo plačali ceno. Po besedah demokratskega senatorja iz Michigana Carla Levina bo to izguba boja za slabitev dodatnih regulacij finančne industrije. Nekaj novih regulacij zaradi zadnje finančne krize, ki jo je pomagal povzročiti Wall Street s podobnimi postopki, kot jih je sedaj ponovno zagrešila banka JP Morgan Chase, je bilo že potrjenih. Uvaja pa se še tako imenovano Volckerjevo pravilo, ki nosi ime po nekdanjem predsedniku Federal Reserve Paulu Volckerju. Dimon sicer zatrjuje, da omenjeno pravilo ne bi preprečilo polomije, ker pravilo prepoveduje podobno trgovanje za dobiček banke. Po njegovih besedah so s propadlimi investicijami dejansko želeli banko le zaščititi pred izgubami, ne pa pridelati dobička. Demokratski kongresnik iz Massachusettsa Barney Frank pa je za televizijo ABC podobno kot Levin za NBC dejal, da bi zadnja različica Volckerjevega pravila tovrstno trgovanje in izgube preprečila. Dimon, ki je svojo banko uspešno pripeljal skozi vihar zadnje svetovne finančne krize, je bil do zdaj eden glasnejših kritikov novih regulacij finančne industrije. Sedaj bo to malce težje. Dimon nima težav z morebitnimi kongresnimi preiskavami in je že sam zagotovil vsem zaposlenim ter kritikom, da bodo zadevi prišli do konca ter se iz napake nekaj naučili. Polomija ga je očitno hudo prizadela, saj je med drugim celo javno povedal, da nima nič proti višjim davkom na svojo plačo, ker si želi bolj enakopravne družbe. Čeprav je dodal, da se mu napadi na poslovni svet na splošno ne zdijo produktivni.",0
"Ker se Walter Wolf Zdenku Pavčku ni opravičil za besede, da ga poje, prežveči in izpljune, Pavček ni umaknil zasebne tožbe, v kateri mu očita razžalitev Potem ko je lani decembra že vse kazalo, da je bilo na sodišču povedano dovolj med Walterjem Wolfom in Zdenkom Pavčkom, je zdaj očitno, da ni tako, piše Delo. Časnika Delo in Večer sta takrat o tem poročala, pa tudi številni drugi mediji, pojasnjuje Andrej Kac, Wolfov zagovornik. Po njegovih besedah je Wolf tudi pri Večeru poskušal objaviti opravičilo, a so mu pojasnili, da za objavo novice niso zainteresirani, lahko pa zakupi oglasni prostor, zaradi česar obljube ni mogel izpolniti. Obramba meni, da je poročanje novinarjev o sodni poravnavi dovolj Zaradi osebne žalitve in grožnje, je Pavček potožil na sodišču, je bil pod hudim stresom in močno čustveno prizadet, razdražljiv in vznemirjen, leto in pol je moral jemati antidepresive, trpeli so življenski ritem in delovne navede, zbal se je tudi za življenje, piše Delo. Wolf se je sicer zavezal, da se bo za izrečene besede opravičil v časniku Delo in Večer, Pavček pa bo umaknil odškodninsko tožbo, s katero je zahteval kar 1,7 milijona evrov, pa tudi zasebno tožbo, v kateri mu očita kaznivo dejanje razžalitve. Obramba meni, da je poročanje novinarjev o sodni poravnavi dovolj. Wolf je sporne besede izrekel v pogovoru za časnik Delo, v času, ko so bile naslovnice slovenskih medijev polne zgodb o aferi Patria. Novinar, ki je zadevo objavil, je Wolfa celo opozoril, da so to težke besede, vendar naj bi Wolf vztrajal, da se tako zapišejo, še piše Delo.",0
"Predsednik skuša zgladiti spore s korporativno Ameriko ZDA morajo postati najboljši kraj na svetu za posel, je ameriške poslovneže k sodelovanju pri okrevanju gospodarstva pozval Barack Obama. Predsednik ZDA je med nagovorom ameriške gospodarske zbornice podjetja pozval, naj prispevajo svoj delež k spodbujanju gospodarske rasti, menedžerje pa povabil, naj vstopijo v igro in začnejo vlagati del skoraj 2000 milijard dolarjev sredstev, ki se kopičijo v njihovih bilancah. Obama je poudaril, da si vlada in podjetja delijo odgovornost, in se zavzel za sodelovanje z zasebnim sektorjem. Poudaril je, da si vlada prizadeva izboljšati državno infrastrukturo, več vlagati v podjetnike in spodbujati inovativnost. Od podjetij predsednik pričakuje, da bodo začela vlagati svoja sredstva ter okrepila zaposlovanje in s tem spodbudila rast največjega gospodarstva na svetu, od česar naj bi imela korist celotna država oziroma njeni državljani, in ne samo podjetja. ZDA naj bi tako postale najboljši kraj na svetu za posel . Nižji davki za podjetja Ko sodelujemo z vami pri izboljševanju ZDA za poslovanje, se vprašajte, kaj lahko naredite za ZDA. Vprašajte se, kaj lahko naredite, da najamete ameriške delavce, da podpirate ameriško gospodarstvo in vlagate v ta narod, je položil na srce sicer bolj republikanski stranki naklonjene zbornice. Dodal je, da bi si ZDA morale prizadevati, da bi bile bolj inovativne, izobražene in boljše od tekmecev. Predsednik je med drugim omenil, da si želi znižati stopnjo davkov za podjetja in odpraviti davčne luknje . Da bi financiral to znižanje, da bi to dosegel, pa potrebuje pomoč gospodarske skupnosti. Poskus zbliževanja pred volitvami Analitiki ocenjujejo, da je Obama z nastopom pred gospodarsko zbornico začel iskati podporo poslovne skupnosti pred volitvami prihodnje leto. S poslovnim sektorjem skuša zgladiti zamere, ki so jih ustvarile ostrejša regulacija finančnega sektorja, zdravstvena reforma in ostra predsednikova retorika glede plač direktorjev na vrhuncu gospodarske krize. Kljub nekaterim sporom imata obe strani veliko skupnih interesov, kot so npr. novi zunanjetrgovinski sporazumi in odprava nekaterih ovir, ki zmanjšujejo konkurenčnost ameriških podjetij. Predsednik zbornice Thomas Donohue je Obami odgovoril, da je poslovna skupnost povsem predana sodelovanju s predsednikom in njegovo administracijo pri zavzemanju za skupne cilje.",1
"Število brezposelnih je maja zraslo le za tisoč oseb, a krivi so sezonski vplivi Foto: Aleš Beno Zaradi pomladanskih sezonskih vplivov se je število brezposelnih v Nemčiji maja v primerjavi z aprilom znižala za 127 tisoč oseb na 3,458 milijona, stopnja brezposelnosti pa je z 8,6 padla na 8,2 odstotka. Po desezoniranih podatkih pa je število brezposelnih maja na mesečni ravni naraslo le za tisoč oseb, potem ko se je aprila povečalo za 58 tisoč. Pri tem so v zvezni agenciji za delo poudarili, da statistike za maj ne dajejo povsem verodostojne slike, saj je v veljavi novo pravilo, po katerem se brezposelni posamezniki, ki opravljajo usposabljanje v določenih podjetjih, ne štejejo več kot brezposelni. Če pravilo ne bi bilo v veljavi, bi se število brezposelnih zmanjšalo le za okoli 100 tisoč. ""Spomladanski razcvet trga dela je letos nastopil kasneje kot minula leta in prinesel jasen padec stopnje brezposelnosti. Če pa vzamemo v obzir ostale kazalce trga dela, pa v nobenem primeru ne moremo govoriti o preobratu,"" je dejal direktor zvezne agencije za delo Jürgen Weise.",0
"Četudi je bilo najprej rečeno, da bodo nagrado dobili tisti, čigar slika bo všeč največ obiskovalcem, so se ""zaradi nesprejemljivih dejanj"" posameznikov odločili za žreb. ""Organizirali so nagradno igro, v kateri so zbirali fotografije ljudi ob rojstnodnevnih tortah, potem pa je naenkrat izginila cela galerija slik,"" je o nagradnem natečaju Cityparka na Facebooku zapisal naš bralec. ""Sedaj se vrtijo kot mačka okoli vrele kaše, podajajo dvomljive obrazložitve in brišejo kritične komentarje."" Četudi je bilo najprej rečeno, da bodo nagrado dobile fotografije, ki bodo dobile največ ""lajkov"", so se organizatorji ob njenem izteku odločili za žreb in izmed vseh prejetih rojstnodnevnih fotografij izžrebali devet nagrajencev. ""V pravilih je bilo določeno, da bo zmagovalec tisti, čigar slika bo všeč največ obiskovalcem Facebooka, kar smo poskušali opredeliti z največjim številom 'lajkov', vendar se je izkazalo, da to ni mogoče ravno zaradi nesprejemljivih dejanj nekaterih udeležencev,"" so zapisali na Facebookovi spletni strani ter dodali, da fotografij niso odstranili oni, ampak upravitelji Facebooka. ""Facebook se je določil, da bo odstranil celotno igro in vse slike, očitno na podlagi prijav udeležencev, ker tega zagotovo nismo storili mi,"" so zapisali. Poskušali smo izvedeti, ali so odstranjevali nezaželene komentarje, a jih nismo uspeli priklicati.",0
"Ovadba. Jeseniška zdravnica naj bi pacientu izdala lažni potrdili o upravičeni odsotnosti z dela. Nadzor zaposlenih. Predstavlja kar 40 odstotkov vse detektivske dejavnosti. Kranjski kriminalisti so ovadili 58-letno zdravnico, ki naj bi 20-letnemu pacientu izdala lažni zdravniški potrdili o upravičeni odsotnosti z dela. Ovadba je doletela tudi pacienta, ki naj bi z goljufivim potrdilom poskušal pretentati delodajalca. Ovadenima grozi zaporna kazen do treh let. Policiste je o sumu kaznivega dejanja obvestil pacientov delodajalec. Zdravnica naj bi delala v jeseniškem zdravstvenem domu, a so nam tam povedali le, da zadevo preverjajo in da lahko njihov komentar pričakujemo šele jutri. Enako so nas danes odslovili v Zdravniški zbornici Slovenije. V podjetju Acroni, kjer naj bi delal domnevno lažni pacient, izjav ne dajejo. Težave z zdravniki Zaščiteni javni uslužbenci Izjema. ""Detektivi imamo omejene možnosti pri nadziranju javnih uslužbencev, saj jih mora v skladu z zakonom o tem predhodno obvestiti predstojnik. S tem pa nadzor izgubi smisel,"" izpostavlja Janko Trivunović, predsednik Detektivske zbornice Slovenije. Po njegovih besedah pa se največ zlorab dogaja prav v javnem sektorju. ""V okoli 40 odstotkih vseh primerov, ki jih preiskujemo, gre za sum neupravičene zadržanosti z dela,"" pravi Janko Trivunović, predsednik Detektivske zbornice RS. Detektivi na pobudo delodajalca denimo preverjajo, ali je delavec med odsotnostjo zaradi bolezni doma. Če ga tam ne najdejo, poskušajo pridobiti dokumentacijo od letečega zdravnika, da bi ugotovili, ali ima pacient predpisano mirovanje. Po Trivunovićevih besedah se v 80 odstotkih prijav izkaže, da gre dejansko za zlorabo koriščenja bolniškega dopusta, saj podjetje, preden najame detektiva, navadno že resno sumi, da določen delavec goljufa. Kot pravi, pa imajo velike težave s pridobivanjem dokumentacije od zdravnikov. Ti morajo sicer v skladu z zakonom posredovati podatke o zdravstvenem režimu (ne pa o diagnozi) delodajalcu ali njegovemu pooblaščencu. Tega pa naj ne bi radi počeli. Trivunović sicer ugotavlja, da si podjetja vse težje privoščijo detektiva, saj je cena tovrstnega nadzora 70 evrov na uro, kar znese tudi dva ali celo tri tisoč evrov za dva tedna nadzora. Osem odstotkov kršitev 1 obsodba zaradi kaznivega dejanja izdaje in uporabe lažnega zdravniškega ali veterinarskega spričevala je bila izrečena med letoma 2006 in 2012. V Sloveniji je bilo lani zaradi bolniškega dopusta izgubljenih skupno približno 9,8 milijona delovnih dni, kar je za 5,4 odstotka manj kot predlani, kažejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Kot še opažajo, se je bolj zmanjšalo število dni bolniških odsotnosti, ki jih krije delodajalec, manj pa tistih, ki jih krije ZZZS (gre za bolniški dopust, ki traja dlje od enega meseca). Povprečna dolžina trajanja bolniške odsotnosti pa ostaja približno enaka (8,2 dneva v breme delodajalcev in 70,2 dneva v breme ZZZS). ZZZS je lani opravil nadzor pri 1.867 zavarovancih in pri 8,3 odstotka ugotovil kršitve. Ovadbe in obsodba Po podatkih Generalne policijske uprave so v zadnjih petih letih v zvezi z izdajo in uporabo lažnega zdravniškega ali veterinarskega spričevala obravnavali 21 primerov kaznivih dejanj, od tega lani dva. Sodna statistika pa kaže, da je bila med letoma 2006 in 2012 le ena obsodba zaradi omenjenega kaznivega dejanja.",0
"Tako na Obali kot na Gorenjskem turisti za silvestrovo na polno zasedajo vse zmogljivosti hotelov. Podobno je tudi v Ljubljani in večjih slovenskih zdraviliščih. Tradicionalno bo silvestrovanje najbolj pestro na Obali, kjer tudi letos hotelirji pričakujejo polno zasedenost hotelov. Ti bodo tako popestrili dogajanje na glavni portoroški ulici. Med gosti, ki se odločajo za praznovanje prehoda s starega v novo leto pri nas, še vedno prevladujejo Italijani, Avstrijci in Nemci. Še posebno pa se na Italijane pripravljajo v treh glavnih portoroških igralnicah, saj bodo prav novoletni prazniki prva resna preizkušnja za novi igralnici Riviera in Bernardin. Polno tudi v gorenjskem biseru Gorenjski biser bo tudi zadnji dan letošnjega leta poln tujih turistov. © BOBO Hoteli so skoraj stoodstotno zasedeni tudi v najbolj znanem slovenskem letoviškem kraju, na Bledu. Tam bo v novo leto po podatkih Turistično-informacijskega centra Bled poleg Slovencev vstopilo največ Italijanov, Nemcev in Hrvatov. Tuji gostje so na Bled prišli že nekaj dni po božičnih praznikih, tako da se pri nas zadržijo nekoliko dlje. Tako za domače kot tuje turiste postaja vse bolj priljubljeno tudi smučišče Straža nad Bledom, saj je zadnje dni tam mogoče opaziti vedno več smučarjev. Prvi dan novega leta pa dogajanje na Bledu popestri tudi tradicionalni novoletni gala koncert v Festivalni dvorani na Bledu. Ljubljana med najlepšimi prestolnicami Ljubljana je tako kot druga slovenska turistična središča raj za italijanske turiste. © BOBO Glavno slovensko mesto Ljubljana bo tudi letos največji raj za vse tiste, ki v novo leto radi stopijo z veselo glasbo in velikim ognjemetom z Ljubljanskega gradu. Ljubljana ima sicer vsako leto vedno več obiskovalcev, po prvih ocenah jo je decembra obiskalo za kar dvanajst odstotkov več turistov kot lani, med njimi pa je še vedno največ Italijanov. To se odraža tudi v zasedenosti ljubljanskih hotelov. Po podatkih Turistično-informacijskega centra Ljubljana bodo v našem glavnem mestu v novoletni noči zmogljivosti v povprečju zasedene 90,5-odstotno, kar potrjuje dejstvo, da je Ljubljana priljubljena destinacija tudi v novoletnem času, in sicer z unikatno svetlobno okrasitvijo in prireditvami. Spomnimo, da je Times Online ljubljanski Praznični sejem uvrstil med dvajset najlepših v Evropi. Pestro tudi v slovenskih zdraviliščih Tudi slovenska zdravilišča so eden izmed načinov preživetja najdaljše noči v letu. © Terme Čatež Sicer pa zadnja leta med praznovanji najdaljše noči v letu vse bolj priljubljena postajajo tudi slovenska zdravilišča. V Termah Čatež, na Mokricah in v hotelu Aquapark Žusterna v Kopru so tako zmogljivosti, enako kot v lanskem letu, polno zasedene. Tudi v čateškem kampu, ki je odprt 365 dni v letu, tudi prek novoletnih praznikov številni gostje prenočujejo v avtodomih in novo leto preživijo na nekoliko drugačen način. Med gosti pa se sicer najde največ Italijanov, Hrvatov, Avstrijcev in Slovencev.",1
"Preprodajalka. Dobili so jo s 35 zavitki heroina. Ona trdi, da gre za zaroto. “Spustite me iz objema štirih sten, saj moram živeti s taticami, prostitutkami in zvodnicami,” je pred sodnim senatom jokala 53-letna Marjana Lendaro iz Krške vasi. Od oktobra se nahaja v priporu, saj jo je policija v zdravstvenem domu Brežice, kjer je matadonska ambulanta, zalotila, ko je odvisniku Robiju prodajala 35 zavitkov heroina. 1200 evrov so po besedah lastnice vredne take pasemske mačke, eno naj bi Robiju prodala za 200 evrov. “Teorija zarote” “Bila sem v dvigalu, Robi je prišel za mano in mi v roko porinil neko vrečko, nisem vedela, kaj je v njej, takrat pa se je pred dvigalom slišal ukaz, stoj, policija,” je svojo verzijo zgodbe povedala Lendarova. Z Robijem naj bi bila sicer dogovorjena, da mu bo za dvesto evrov prodala pasemsko mačko, saj je lastnica mačka, ki je bil svetovni prvak. Robi naj bi ji denar zanjo prinesel v zdravstveni dom, ona pa mačke ni vzela s seboj. Policijska zgodba “S kolegom sva opravljala kontrolo okrog zdravstvenega doma, kjer je metadonska ambulanta in pogosto prihaja do prepirov in pretepov,“ je na sodišču povedala policistka. Opazila sta odvisnika, ki je na metadonskem zdravljenju, za njim je vstopila urejena starejša gospa in sta tiho govorila in oprezala okrog. Nato sta izginila, čez nekaj časa pa sta se pripeljala z dvigalom in ko so se vrata odpirala, je Lendarova odvisniku izročila vrečko, v njej pa je bilo 35 odmerkov heroina. “Ko je policist zavpil policija!, se je zdelo, da želi vrečko odvreči,” je povedala policistka. Ljubitejica mačk Obdolžena je povedala, da je želela Robiju prodati mačko, njegovi kolegi pa so povedali, da ima on sam doma veliko mačk, ki bi se jih rad znebil. Je pa Robi sam potrdil, da sta se predhodno dogovorila, da bosta uporabljala šifro mačke, če se ne bosta mogla konkretno dogovarjati o heroinu.",0
"Kad zahteva revizijo poslov skupine Pivovarne Laško v zadnjih petih letih. Medtem pa je Bošku Šrotu uspelo rešiti še nekaj svojega premoženja. V dividendah bo dobil pet milijonov evrov. Kad zahteva revizijo poslov Laščanov. Kad predlaga, naj nalogo revizorja prevzame družba BDO EOS Revizija. Kapitalska družba Kad je vložila zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine Pivovarne Laško, ki je sklicana za 31. avgust. Kot predlaga Kad, ki je 7,06-odstotni lastnik pivovarne, naj bi posebni revizorji preverili vodenje posameznih poslov skupine Pivovarne Laško v zadnjih petih letih, ker obstaja sum, da je prišlo pri sklepanju določenih poslov družbe do negospodarnih in škodljivih ravnanj, ki naj bi povzročila oškodovanja družbe . Poseben poudarek naj bi revizor namenil preveritvi vodenja poslov, povezanih z nakupom delnic Thermana Zdravilišče Laško od Infond Holdinga in z nakupom delnic Infond Holdinga s strani hčerinskih družb Laškega, Fructala in Pivovarne Union. Pod drobnogled naj bi posebni revizorji vzeli tudi posle, povezane z nakupom delnic Premogovnika Velenje s strani Radenske ter prodajo teh delnic Centru Naložbe, pa tudi posle, ki so povezani z dajanjem posojil, odobrenih s strani Pivovarne Laško, Radenske in Pivovarne Union. Prav tako naj bi pregledali posle, povezane z nakupom oz. ustanovitvami nakupnih in prodajnih opcij za delnice Istrabenza. Večinski delničar je izkoriščal svoj statusni položaj, ugotavlja Kad. Foto POP TV Zaradi takšnega ravnanja bi lahko bili ostali delničarji družbe oškodovani glede na to, da večinski delničar izkorišča svoj statusni položaj v družbi in uporablja sredstva družbe kot lastna sredstva. Kad Pivovarna Laško in njene odvisne družbe so, kot pojasnjuje Kad, v poslovnih letih 2005 do 2009 izpeljale razne poslovne transakcije, ki po mnenju Kada niso v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah ter so povzročile znižanje vrednosti sredstev in poslabšanje finančnega položaja družbe oz. izpostavljenost do ene osebe večinskega lastnika družbe . Zaradi takšnega ravnanja bi lahko bili ostali delničarji družbe oškodovani glede na to, da večinski delničar izkorišča svoj statusni položaj v družbi in uporablja sredstva družbe kot lastna sredstva, še poudarja Kad. Kad je zahtevo objavil potem, ko je v četrtek največji lastnik Pivovarne Laško, finančna družba Infond Holding, v četrtek ugotovila insolventnost. Delež Infond Holdinga, nekoč 55-odstotnega lastnika laške družbe, je po opravljenih unovčitvah zastavljenih delnic s strani bank upnic padel pod četrtino. Šrot rešuje premoženje Boško Šrot pa v obupu rešuje, kar lahko še reši. Danes mu je iz njegove potapljajoče se ladje uspelo potegniti še dobrih pet milijonov evrov, ki jih bo v obliki izplačila dividend Center Naložbe nakazal Kolonelu. Gotovo pa je, da Šrot, ki ga država obstreljuje z vseh koncev, ne bo končal na beraški palici. Če bi danes prodal vse delnice, ki jih imata s soprogo, bi v žep pospravil dobra dva milijona evrov. Le od kod denar za izplačilo dividend, in ali je v Center Naložbe prišel po legalni poti, se neuradno že sprašujejo nekateri. In medtem ko Šrot kuje načrte, kako naj toži državo, ki mu prek bank jemlje premoženje, tudi država z udarci ne varčuje. Kapitalska družba je jasna spet zahtevajo posebno revizijo vseh poslov Pivovarne Laško v zadnjih petih letih, torej zlasti v času, ko jo je vodil Boško Šrot.",0
"Navadni upniki ne bodo poplačani Višina Vegradove zadolženosti je grozna, je razkrila stečajna upraviteljica Alenka Gril. Pred leti je podjetje v svojih poslovnih knjigah prikazovalo bistveno nižje številke. Stečajna upraviteljica gradbenega podjetja Vegrad Alenka Gril je v stečajnem postopku priznala za okoli 450 milijonov evrov terjatev upnikov, je razvidno s končnega seznama preizkušenih terjatev. Res je grozna višina te zadolženosti Vegrada, ob tem, da je premoženja za dobrih 20 milijonov evrov, je komentirala ugotovitve. Ta številka v stečaju je pokazala, da je bila zadolženost bistveno višja, kot jo je podjetje prikazovalo v svojih poslovnih knjigah in kot jo je prikazovalo še poleti leta 2010, ko je predlagalo prisilno poravnavo, ugotavlja stečajna upraviteljica, ki se je s pregledovanjem prijavljenih terjatev in še prej s pripravo na to ukvarjala več kot leto in pol od začetka stečaja oktobra 2010. Več kot pol milijarde evrov prijavljenih terjatev Končni seznam preizkušenih terjatev je bil naposled objavljen sredi junija letos, do 14. julija pa je imelo okoli 700 upnikov, ki jim je stečajna upraviteljica prerekala prijavljeno terjatev, čas za vložitev tožb. Podatka o tem, koliko je vloženih tožb, Grilova še nima, glede na prihodnji razplet vloženih tožb na sodišču pa se lahko končna številka priznanih terjatev morda še spremeni, če bo še sodišče kateremu izmed upnikov priznalo terjatev. Skupno je sicer bilo v stečaju Vegrada prijavljenih okoli 2.500 terjatev v skupni vrednosti 517 milijonov evrov. Navadni upniki ne bodo poplačani Po besedah Grilove je povsem jasno, da navadni upniki ne bodo dobili poplačila svojih terjatev, ločitveni delno, upa pa, da jim bo uspelo vsaj delno poplačati prednostne terjatve delavcev. Delavci so skupno prijavili za 15,4 milijona evrov terjatev, od tega jih je upraviteljica priznala za 10,8 milijona. Od tega je za 4,6 milijona evrov navadnih terjatev in za 6,2 milijona evrov prednostnih. Del prednostnih terjatev so delavci dobili poplačanih iz jamstvenega in preživninskega sklada. Lahkomiselnost številnih pri vlaganju v Vegrad Pregled prijavljenih terjatev je pokazal tudi, da je bilo zavarovanih terjatev za okoli 60 milijonov evrov, kar ob ocenjenem premoženju v vrednosti 20 milijonov evrov po besedah Grilove kaže na to, da so zavarovani upniki bili bolj slabo zavarovani . Vse to kaže na veliko lahkomiselnost številnih upnikov, ki so ali posojali ali kako drugače financirali Vegrad in imeli svoje terjatve slabo zavarovane, komentira Grilova. Zapleta se za kupce Vegradovih stanovanj Preveč brezskrbni in lahkomiselni so po njenih besedah bili tudi številni kupci Vegradovih stanovanj, ki si več let niso uredili lastništva z ustreznim vpisom lastništva v zemljiško knjigo. Do zdaj je stečajna upraviteljica obravnavala okoli 300 takšnih primerov, jih je pa še več. Prijave izločitvenih zahtevkov namreč še prihajajo, saj rok glede tega ni omejen. Kot je v povezavi s tem še povedala Grilova, kupcem izločitvene pravice priznavajo, vendar pa to njej in njeni ekipi v že sicer zahtevnem in obsežnem stečajnem postopku povzroča dodatno delo. Vse več prodanega premoženja Poleg morebitnih tožb upnikov, ki jim je stečajna upraviteljica prerekala terjatve, se zdaj stečajni postopek nadaljuje z unovčenjem premoženja Vegrada. Nekaj premoženja je bilo že prodanega v stečajnem postopku, se pa zdaj intenzivno nadaljuje prodaja preostalega premoženja, ki zajema tako osnovno gradbeno opremo kot tudi avtomobile in nepremično premoženje. Upniški odbor vse načrtovane prodaje preuči in da soglasje, prav tako se mora pred izvedbo prodaje določenega premoženja z načini in pogoji strinjati morebitni posamezni ločitveni upnik na posameznem premoženju. Tako je bilo v zadnjih tednih na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve objavljenih več sklepov o načrtovanih prodajah, glede dela premoženja pa se stečajna upraviteljica z ločitvenimi upniki še pogovarja, po kakšni ceni in pod kakšnimi pogoji naj se prodaja izvede. Kaj bo z nekdanjimi delavci v domovih? Med drugim se tako zdaj načrtuje prodaja Vegradovega samskega doma v Ljubljani, dveh proizvodnih obratov v Šoštanju Montal in Metleče, prav tako se prodajajo zemljišča in dva lokala v Ljubljani, nedokončan kompleks blokov v Cerknici in drugo premoženje.",0
"Poslanec SDS Branko Grims ministra za pravosodje Aleša Zalarja sprašuje, zakaj je najel letalo za pot v Luksemburg in zanj odštel 7.100 evrov, če bi lahko uporabil redni let. Grims se v poslanskem vprašanju nanaša na poročanje medijev, da sta minister za pravosodje Aleš Zalar in Katja Rejec Longar skupaj z delegacijo ministrstva za notranje zadeve z najetim zasebnim letalom odpotovala v Luksemburg in zanj odštela 7.100 evrov. Ker bi bil lahko let cenejši z uporabo redne letalske linije, Grims pravosodnega ministra sprašuje, kateri udeleženci so potovali na ta način v Luksemburg in ali je potoval kdo, ki na ministrstvih ni zaposlen. ˝Ker gre za javna sredstva, želim tudi pojasnilo, ali je najem zasebnega letala skladen z vladno politiko varčevanja in ali so stroški dejansko nižji, kot bi bil nakup ustreznega števila kart na rednih linijah.˝ Grimsa ob tem še zanima, po kakšnem postopku je bil izbran ponudnik in ali je bil opravljen javni razpis oziroma izpeljan ustrezen postopek.",0
"Skupina 11 Slovencev turistične agencije Oskar bo prenočila na letališču v Rimu, od kjer naj bi domov odleteli v petek dopoldne. V Libiji še osem Slovencev. Andrej Šter z MZZ je za zurnal24.si potrdil, da je v Libiji še osem Slovencev, za katere do danes niso vedeli. Tudi za njih bodo poizkusili najti prostor na katerem od letal, ki bodo zapustila državo. Prvi prispeli že popoldne Skupina 16 slovenskih turistov (15 potnikov in en vodnik), ki so bili na potovanju v Libiji s turistično agencijo Pisanec, je že okoli 14.30 prispela na tržaško letališče. Iz Libije so poleteli z letalom letalske družbe Airiqiyah Airways, v Rimu pa jih je pobralo letalo Alitalie. Agencija Pisanec jih je pričakala z avtobusom, ki jih je pripeljal v Slovenijo. Države iz različnih koncev sveta z letali in trajekti evakuirajo svoje državljane iz Libije. V tej afriški državi je največ Egipčanov, Kitajcev in Turkov. Do sinoči, ko so prišli v Tripoli, po besedah potnikov niso občutili, da se v državi kar koli dogaja. ""Vodnik pravi, da so se imeli lepo, sicer je bilo malo nervoze, ker jih je skrbelo, kako bo na koncu, ampak to smo sedaj rešili."" Potniki, ki so včeraj zvečer prileteli iz Sabhe v Tripoli, so morali noč preživeti na letališču.""Ob osmi uri zvečer nam je uspelo dobiti hotel, kjer smo imeli plačano nočitev za skupino, a so nam povedali, da so ga včeraj zaradi varnostnih razlogov popolnoma izpraznili in zaprli,"" so pojasnili na agenciji. Skupina je imela rezervacijo na JAT-ovem letalu za Beograd, ki leti danes zvečer ob 23.45, a jim je ponoči uspelo najti možnost, po kateri bi potnike domov pripeljali prej. ""Kupili smo karte, da bodo lahko poleteli čez eno uro za Rim in nato za Trst,"" so povedali okoli 7.45. Precej jih je skrbelo, ali bodo potniki lahko pravočasno dobili v roke letalske karte, a jim je njihov poslovni partner v Libiji nekaj pred deveto uro dopoldan že sporočil, da potniki karte imajo in da so se uspeli prijaviti za let. Dobro se je izteklo Za drugo skupino je sinoči zmanjkalo prostora na notranjem letu iz Sabhe proti Tripoliju. K sreči pa je italijansko letalo danes dobilo dovoljenja za pristanek v Sabhi, tako da so domov poleteli neposredno. Na MZZ so sicer imeli še rezervni načrt, da bi v Libijo poslali letalo Adrie Airways.",1
"Za svojo tekmovalno smučko SLX Waveflex je Elan prejel eno najprestižnejših oblikovalskih nagrad na svetu. Posebnost smučke, s katero tekmuje večina slovenskih smučarjev v svetovnem pokalu, je revolucionarna tehnologija.",1
"Na letošnji Študentski areni se lahko naučite kako napisati življenjepis, sodelujete pri okroglih mizah na temo boja proti diskriminaciji in pogledate ponudbo tujih univerz Danes je svoja vrata na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprla že deveta Študentska arena pod sloganom ""Najdi svoje mesto pod študentskim soncem"", ki bo trajala od 14. do 16. oktobra. Tridnevni študentski dogodek sta uradno odprla ljubljanski župan Zoran Janković in direktor podjetja GR Inženiring Tomaž Černe. Študentom sta zaželela uspešno izobraževalno-sejemsko prireditev in veselo druženje. V sklopu tridnevne prireditve si lahko obiskovalci brezplačno ogledajo ponudbo izobraževalnih ustanov in nekaterih podjetij, se udeležijo okroglih miz in različnih predavanj na temo izobraževanja, zaposlitve, podjetništva in ostalih. Program prireditev in izobraževanj si lahko ogledate spletni strani Študentske arene. Kaj vse ponuja letošnja študentska prireditev, si lahko ogledate v galeriji.",1
"Na mariborskem Lentu slovesna trgatev Stare trte Stara trta Velja za najstarejšo žlahtno vinsko trto na svetu, saj raste in rodi že več kot 450 let, je sorte modra kavčina ali žametna črnina. Zaščitena je kot naravni spomenik ter je simbol Maribora in vse vinorodne Slovenije. Iz njenega grozdja običajno vsako leto pridelajo okoli 25 litrov vina, ki ga polnijo v posebne stekleničke, te pa mariborska mestna občina uporablja za protokolarne namene. Kot še posebej sladko in kakovostno, je letošnje grozdje Stare trte ocenil mariborski župan in skrbnik trte Franc Kangler. Po celem svetu Grozdje so obrali malečniški brači in ga pred Hišo stare trte tudi stisnili. Kot je v nagovoru povedal župan Kangler, so potomke stare trte prenesli na vse celine, kjer danes tudi že rodijo prve grozde. ""To ni preprosta trgatev, ampak edinstven dogodek na svetu,"" je dejal. Tradicionalna prireditev ob trgatvi grozdja Stare trte je za Maribor pomemben dogodek, ki privabi množico obiskovalcev od blizu in daleč. Letos je bila še posebej slovesna, saj je potekala že 25. zapovrstjo in ker se je ob izredno lepem vremenu udeležilo rekordno število ljudi. S tem dogodkom se je tudi zaključil 11. turistični vinsko-kulinarični dogodek Festival stare trte.",1
"Če bi potrebovali pomoč, znesek ne bi bil visok Težave slovenskega bančnega sistema spominjajo na španske, ugotavljajo analitiki Raiffeisen Bank International. Največje banke so v težavah zaradi velikega obsega slabih posojil. Slovenski bančni sistem ostaja med najbolj obremenjenimi v regiji, čeprav so lastniki bank z dodatnim kapitalom izboljšali kapitalsko ustreznost. V primeru NLB-ja in NKBM-a, ki sta bili pod drobnogledom evropskega bančnega regulatorja, je lastnik država. Če bi potrebovali pomoč, znesek ne bi bil visok Vendar slovenski sistem glede na obseg gospodarstva potrebuje znatno manj sredstev kot španski, v poročilu za Slovenijo piše RBI. Če bi Slovenija zaprosila za pomoč bančnemu sektorju, bi šlo pri tem za obseg 1,5 do dveh milijard evrov sredstev. To bi bilo, gledano skozi evropske oči, relativno malo. Se bomo učili na napakah Španije? Primerjave slovenskega in španskega bančnega sistema so oživele, potem ko je Španija prosila za pomoč EU za sanacijo bančnega sistema in potem ko so se pojavila ugibanja, ali je naslednja v vrsti Slovenija. Slovenska vlada je ob tem svojim bankam priskrbela pomoč in zagotovila, da za pomoč območja evra ne bo zaprosila. Če se stanje ne bo izboljšalo, bi lahko slovenska vlada vseeno zaprosila za pomoč, menijo analitiki. Vendar ne pričakujejo, da se bo to zgodilo kmalu, saj je po njihovem mnenju smiselno, da Slovenija počaka na razplet španske zgodbe in se na podlagi vseh podatkov odloči, kako bo postopala.",0
Kako se da uspeti z razkošnimi dodatki za telefone ali s stenami iz rastlinja? Nek podjetnik je odkril prav posebno tržno nišo uspešno izvaža kokošje kremplje. Nasveti prilagajajte se in razmišljajte globalno.,1
"V Nemčiji visok avgustovski padec prodaje na drobno Ljubljanska borza je september končala s štirimi zaporednimi pozitivnimi dnevi in omilila visoko mesečno izgubo. Tujina v petek krvavi . Osrednji delniški indeks SBI TOP se je ta mesec stopil za 7,5 odstotka, potem ko je avgusta izgubil osem odstotkov. Letos je bil zgolj marec pozitiven mesec, sicer pa delnice nenehno izgubljajo. Zadnji dnevi so vnesli nekaj upanja, čeprav bi redkokdo upal staviti, da delnice ne bodo kmalu padle še niže. Krka še naprej veča sklad lastnih delnic SBI TOP 618 točk se je v petek zvišal za 0,88 odstotka, po rasti pa so bile spet v ospredju Mercatorjeve in Krkine delnice. Krkine so se ob 430 tisoč evrih prometa podražile za 1,78 odstotka in dosegle 51,40 evra. Novomeško podjetje je sporočilo, da je od 23. do 29. septembra odkupilo 16.420 lastnih delnic v skupni vrednosti 823.643 evrov. Skupno število lastnih delnic po novem predstavlja 5,481 odstotka vseh izdanih delnic. Tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze MERCATOR +1,88 % 163,00 EUR KRKA +1,78 % 51,39 PETROL +0,10 % 156,65 TELEKOM +0,00 % 61,50 LUKA KOPER -0,63 % 9,39 GORENJE -1,35 % 5,86 NOVA KBM -1,96 % 4,50 INTEREUROPA -8,33 % 1,10 Visok nemški padec prodaje na drobno Na tujem se teden izteka precej manj optimistično, kot se je začel. Tudi najnovejši podatki namreč razkrivajo, da se največja gospodarstvfa hitro ohlajajo. Kitajska proizvodnja dejavnost se je septembra tretji mesec zapored znižala, saj je bil PMI-indeks spet pod mejo 50 točk, ki je ločnica med rastjo in padanjem prozvodnje dejavnosti. V Nemčiji se je avgustovska prodaja na drobno v primerjavi z julijem znižala za 2,9 odstotka, analitiki pa so pričakovali le 0,1-odstoten padec. Nič friziranja bilanc Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 se je dopoldne znižal za več kot odstotek in pol in bo v tem četrtletju izgubil največ po zlomu banke Lehman Brothers. Nekateri so verjeli, da bo petek pozitiven dan, saj se končuje tretje četrtletje, kar po navadi zaradi prirejanja bilanc window dressing tečaje požene navzgor. Toda vlagatelji raje unovčujejo dobičke po visoki rasti v prvi polovici tedna, ko je vzklilo upanje, da se evrska kriza ne bo razširila. Finančne krivulje Že od 2. svetovne vojne se v ZDA ni zgodilo, da skoraj polovica brezposelnih ne bi bila brez dela že več kot šest mesecev Letnik 2011 slab za lastnike delnic V dneh, ko vinarji že dajejo napovedi, kakšna bo letošnja kakovost vina, preverimo še sveže napovedi, pri kateri vrednosti naj bi letošnje leto končal širši newyorški delniški indeks S & P 500, ki je trenutno pri 1160 točkah. Analitiki anketirali so jih 47 pričakujejo, da bo konec leta njegova vrednost 1250 točk, potem ko so še pred tremi meseci menili, da bo vreden 1.400 točk. Če se bo res zgodilo, da bo S & P 500 konec decembra pri 1250 točkah, bo to najslabše leto za delniške trge po kriznem letu 2008. Mimogrede, lani je S & P pridobil 12,8 odstotka.",0
"Pretekli konec tedna je toča na Goriškem povzročila za več milijonov škode. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je po današnjem obisku povedal, da je škode največ na travnih nasadih, sadovnjakih in vinogradih, zbornica pa bo oškodovanim kmetom odpisala zbornični prispevek, je dejal za STA. Po besedah Smrkolja je toča tokrat malo manj prizadela koruzo, po drugi strani pa so skoraj stoodstotno poškodovani nasadi breskev. ""Mogoče bo izjemoma Fructal vzel nekatere manj poškodovane breskve,"" je ocenil Smrkolj. Zbornica bo tako oškodovanim kmetom pomagala z odpisom članarin za letošnje leto, je poudaril Smrkolj. Zbornica pa naj bi ustanovila tudi solidarnostni sklad, iz katerega bi črpali pomoč za kmete. Po pomoč pa so se obrnili tudi na ministrstvo za kmetijstvo.",0
"Kaj narediti, ko so zaposleni nezadovoljni Svoja vprašanja pošljite na manager@finance.si Pred letom sem postal direktor razmeroma uspešnega podjetja. Vedel sem, da plače v podjetju niso sistematično urejene, v posameznih primerih so med zaposlenimi na podobnih delovnih mestih kar velike razlike, ki niso utemeljene na uspešnosti. Ker pa so plače v podjetju nasploh precej dobre, zaradi tega ni bilo pritožb in nisem ukrepal. Zdaj pa smo v krizi in da ne bi bilo treba odpuščati, sem predlagal začasno znižanje vseh plač za 10 odstotkov, čeprav ljudje zaradi iskanja novih rešitev delajo celo več kot prej. Ob tem je nezadovoljstvo zaradi neutemeljenih razlik v plačah izbruhnilo na dan. Kako naj ravnam glede na to, da je časa za uvajanje novega celovitega sistema nagrajevanja premalo? Mislim, da je najboljši model odnosa med nadrejenim in podrejenim partnerski odnos. V nasprotju z nekaterimi drugimi modeli ta zaposlene obravnava kot odrasle ljudi, daje jim pomembne informacije in dovoljuje, da sprejemajo odločitve, ki so zanje najboljše. Mislim, da je to model, ki omogoča dolgotrajni razvoj in razmere, v katerih vsi dobivajo. To poudarjam zato, ker se mi zdi, da ste zagovornik tega modela, in zato verjamem, da boste našli rešitev. Torej, vi ne želite odpuščati ljudi, temveč želite znižati plače za 10 odstotkov. Na tak način promovirate načelo solidarnosti med zaposlenimi, kar mislim, da je zelo dobro. Kredibilnost vam daje to, da vsi vemo, da smo v resni gospodarski krizi, ki ji ni videti dna. Nove okoliščine zahtevajo tudi nov dogovor med vodstvom oziroma lastniki ter zaposlenimi. Sporočilo uprave, da bo storila vse, da bi preprečila odpuščanje ljudi, in da bo odpuščala šele takrat, ko bo to nujno potrebno za rešitev podjetja, je pošteno sporočilo, ki vam kot vodji daje moralno avtoriteto. V večini kolektivov mora biti tako sporočilo dobrodošlo, ker spodbuja solidarnost v težavah. Obstajajo različne tehnike, s katerimi se prek druženja z zaposlenimi zunaj delovnega časa povečuje občutek pripadnosti podjetju, toda pravi občutek pripadnosti se gradi prav v tako težkih okoliščinah. Zato mislim, da je nezadovoljstvo nastalo zaradi tega, ker zaposleni zaradi iskanja novih rešitev delajo celo več kot prej in so znižanje plač doživeli ne kot solidarnost, temveč kot neupravičeno kazen za svoje povečano delo. Zaradi tega se morate ponovno obrniti na zaposlene in poudariti, da gre za vprašanje solidarnosti, ter jih vprašajte, ali želijo sami biti solidarni. Predlagam še dvoje: prvič, poudarite, da je ukrep začasen, odvisen od trajanja krize, povejte pa, da tudi ni izključeno, da se bodo plače še znižale. In drugič, znižajte sebi plačo za enak odstotek, in to javno poudarite. Kar se tiče neurejenega in s tem nepravičnega sistema nagrajevanja, vam predlagam, da priznate, da problem obstaja, potem imenujte delovno skupino, ki bo izdelala kriterije, uskladila dohodke in izdelala predlog novega sistema. Že to bo dovolj, da se ljudje umirijo in obrnejo spet k delu. V rubriki Klinika za vodenje odgovarjamo na vprašanja bralcev, ki jih zanimata izboljševanje medčloveških odnosov na delovnem mestu in učinkovitejša komunikacija. Na vaša vprašanja odgovarja psihoterapevt Zoran Milivojević, ki posebej za to rubriko nastopa v vlogi korporacijskega terapevta. Avtor: Zoran Milivojević Članek je bil objavljen v reviji Manager, marec 2009. Manager: Marec 2009 Revijo Manager lahko kupite v prosti prodaji za 10,85 EUR (DDV vključen), ali pa se na njo naročite in s tem pridobite tudi do 50% popusta. Ob naročilu prejmete tudi knjižno darilo. Za naročilo kliknite tukaj.",0
"Dolar v primerjavi z evrom na petmesečnem dnu Ameriška centralna banka pušča odprta vrata za morebitne nadaljnje ukrepe, če se bo okrevanje domačega gospodarstva dramatično poslabšalo. Na rednem sestanku je Fed ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč izposojajo denar, pričakovano pustil nespremenjeno v razponu med 0 in 0,25 odstotka. Glede gospodarskega okrevanja je čutiti manj optimizma kot na začetku avgusta, saj se je gospodarska rast upočasnila. Če bo to potrebno, bo Fed še naprej velikopotezno kupoval državne obveznice, s čimer bi preprečil rast tržnih obrestnih mer. Delniški trgi so se odzvali z znižanjem delniških tečajev, cene obveznic so se zvišale, dolar je v primerjavi z evrom zdrsnil na petmesečno dno, medtem ko je zlato doseglo nov rekord. Dobri obeti za letalske prevoznike Torkovo trgovanje na Wall Streetu je bilo do objave sklepov Fedovega zasedanja pozitivno, na koncu pa je Dow Jones 10.761 točk pridobil le 0,07 odstotka, kar je zlasti posledica 2,2-odstotne podražitve Caterpillarjevih delnic in dobre predstave delnic letalskih podjetij, ki jim za letos napovedujejo lepe dobičke. Med spodbudnimi novicami izstopa avgustovska rast novogradenj v ZDA na najvišjo raven v zadnjih štirih mesecih. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.082 točk je včeraj izgubil pol odstotka, med poraženci je bila vodilna Nokia, ki je padla za 4,5 odstotka, saj nov pametni telefon N8 zamuja in bo na trgu pozneje, kot je bilo sprva predvideno. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA +0,62 % 64,91 EUR GORENJE +1,39 % 13,13 MERCATOR +2,33 % 150,05 TELEKOM +1,55 % 90,98 LUKA KOPER +2,76 % 16,00 NOVA KBM +1,44 % 10,57 PETROL +0,94 % 251,57 INTEREUROPA +2,86 % 3,60 Zlato blizu 1.300 dolarjem Sredino dopoldne je vodilnim evropskim borzam prineslo že kar znatne izgube, v povprečju več kot enoodstotne. Zlasti bančne delnice so bile na udaru in so izgubile tudi po več kot tri odstotke. Nič kaj spodbudno mnenje ameriške centralne banke o gospodarskih obetih je vplivalo na padec dolarja. Za evro je treba plačati skoraj 1,34 dolarja. Posledično so se podražile cene surovin in žlahtnih kovin. Lahka nafta je nadoknadila lep del torkovih izgub in je dopoldne nihala okrog 75,5 dolarja. Zlato je prvič prestopilo mejo 1.290 dolarjev. Nadaljuje se rast Mercatorja Ljubljanska borza je bila tudi tokrat izolirana od dogajanja na tujem, kar včasih res ni slabo. Indeks SBI TOP 839 točk se je tako šestič zapored zvišal, in sicer za 1,28 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh mesecih in pol. Žal pa rasti še ne spremlja višji promet, tako da o kakšnem valu optimizma ne moremo govoriti. Največ, 318 tisoč evrov prometa, je bilo opravljenega s Krkinimi delnicami, ki so bile z 0,62-odstotno rastjo še najmanj poskočne v prvi kotaciji. Vseeno je to njihova druga najvišja rast v zadnjem mesecu. Mercatorjeve delnice nadaljujejo rast, med razlogi pa so tudi težave Merkurja, ki naj bi jih najbolje izkoristil prav Mercator. Delnice so se po dobrih dveh mesecih spet zavihtele nad 150 evrov in so samo v tem mesecu pridobile deset odstotkov.",1
"Zaradi padanja cen nafte je največji dobavitelj zemeljskega plina na svetu ruski Gazprom napovedal znižanje cen za Evropo. Miller je napovedal, da bo zemeljski plin od začetka leta 2009 cenejši. Zaradi padanja cen nafte je največji dobavitelj zemeljskega plina na svetu ruski Gazprom napovedal znižanje cen za Evropo. Od začetka leta 2009 bo zemeljski plin cenejši, je danes v sibirskem mestu Novi Urengoj dejal prvi mož Gazproma Aleksej Miller. Vzrok za pocenitev zemeljskega plina je padanje cen nafte, s katerimi je cena plina povezana. V letošnjem tretjem četrtletju znaša izvozna cena plina za Evropo več kot 500 dolarjev 392,30 evra na tisoč kubičnih metrov, kar je največ doslej. O črpanju plina je Miller dejal, da bo Gazprom sledil potrebam trga. Načrpali bomo toliko, kot bo treba, je njegove besede povzela ruska tiskovna agencija Interfax.",1
"Vsi delavci Skimarja nazaj na delo v nekaj tednih Nadzornemu svetu Skimarja na seji ni uspelo imenovati nove uprave družbe, kar morajo sicer storiti do konca meseca. Nadzorniki so tako pooblastili predsednika nadzornega sveta Stojana Nikolića, da opravi pogajanja s preostalimi tremi kandidati za predsednika uprave. Nikolić imen ni želel komentirati, ker bi bilo po njegovih besedah to nehigiensko, po neuradnih informacijah pa naj bi bila med kandidati Robert Ferko iz Delte holdinga in Robert Bratuša, direktor Brant holdinga. Vsi kandidati so za funkcijo zainteresirani, vprašanje pa je, ali bodo privolili v pogoje, ki jih Skimar lahko ponudi, je pojasnil Nikolić, ki mora preveriti še smernice vlade o kompenzacijah oziroma plačah in njihovo veljavnost za Skimar, kar bo tudi ena od pomembnejših točk pogovorov. Prvi med nadzorniki je zagotovil, da bo do 31. januarja, ko začne veljati odstopna izjava v. d. predsednika uprave Ivana Štrlekarja, predsednik uprave imenovan. Da bo res tako, upa tudi predsednik Skimarjevega sindikata Dušan Ferjan, ki ob tem opozarja, da je vsak dan brez novega vodstva za Elan izgubljen, zato bodo vztrajali s pritiski tudi na nadzorni svet, da se čim prej odloči in potrdi nekoga in bo uprava sestavljena. Nadzorniki tudi o pravnem svetovanju Nadzorniki so razpravljali tudi o pogodbah za pravno svetovanje, odvetnika Daniel Planinšec in Rajko Vrečar pa sta podala poročilo o pravnem delu, ki poteka. Nadzornike je po besedah Planinšca zanimalo resno pravno delo, katere stvari potekajo in 90 odprtih pravd, ne ukvarjajo pa se z računi. Nikolić je pojasnil, da Skimar zaradi likvidnostnih težav odvetnikom dolguje plačilo še nekaterih računov za november, december in januar, če računi ne bodo poravnani, pa odvetniški pisarni lahko sprožita izvršbo. Člani nadzornega sveta so se seznanili tudi z načrtom dela za letos. Tako naj bi proizvodnja Elana Marine v celoti stekla 2. februarja, v ponedeljek pa naj bi se začela osnovna proizvodnja. Preostali delavci naj bi delo začeli v nekaj tednih. Trenutno jih je namreč prisilno doma od 160 do 200.",0
"Singapur - Cene surove nafte se danes zvišujejo zaradi pričakovanj, da bo Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) poskušala zaustaviti zdaj že trimesečno padanje cen črnega zlata z zmanjšanjem svoje proizvodnje za najmanj milijon 159-litrskih sodov dnevno. Zahodnoteksaška lahka nafta z novembrskim dobavnim rokom se je med današnjim azijskim elektronskim trgovanjem na newyorški borzi podražila za 90 centov na 75,15 dolarja. V ponedeljek se je ta vrsta nafte povzpela za 2,40 dolarja na 74,25 dolarja, pretekli teden pa sklenila pri 69,85 dolarja, kar je 53 odstotkov manj od rekorda 147,27 dolarja, doseženega 11. julija. Severnomorska nafta brent z novembrskim dobavnim rokom pa se je danes na londonski borzi podražila že za 68 centov na 72,71 dolarja. ""Vse kaže, da imajo v mislih zmanjšanje,"" je povedal analitik za področje energetike v svetovalnem podjetju Purvin & Gertz Victor Shum. Pri tem dodaja, da cene že vsebujejo morebitno znižanje proizvodnje za milijon sodov, vsakršno večje zmanjšanje pa bo verjetno pognalo cene še višje. Opec, ki dobavlja okrog 40 odstotkov nafte na svetovni ravni, namerava zmanjšanje proizvodnje najaviti na srečanju 24. oktobra, ki bo potekalo na sedežu tega naftnega kartela na Dunaju, je pojasnil predsednik Opeca Chakib Khelil. Po njegovih pojasnilih bi lahko Opec proizvodnjo vnovič znižal že na decembrskem srečanju. V Opecu ocenjujejo, da je na trgu za okrog dva milijona 159-litrskih sodov nafte dnevno preveč. Trgovci z nafto se sprašujejo, če bodo proizvodnjo črnega zlata znižale tudi nečlanice Opeca, kot je na primer Rusija. Analitiki namreč napovedujejo za prihodnje leto še nižje cene, kar bi proizvajalke lahko spodbudilo k omejitvi proizvodnje. V Deutsche Bank za prihodnje leto na primer napovedujejo cene okrog 60 dolarjev, prejšnja napoved je znašala 92 dolarjev. Na dvig cen nafte vpliva tudi pozitivno vzdušje na vodilnih borzah, saj naftni trgovci v tem iščejo znake izboljšanja makroekonomskih razmer, kar bi lahko pomenilo tudi povečano povpraševanje po energiji.",0
"Kot so pojasnili v Bank of Cyprus, je dobiček pred slabitvami in stroški prestrukturiranja banke znašal 620 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov manj kot leto dni pred tem Največja banka Bank of Cyprus, ki jo je finančna in gospodarska kriza močno prizadela, je danes sporočila, da je lani pridelala za 2,21 milijarde evrov čiste izgube. Izguba je bila s tem za 60 odstotkov višja kot leta 2011. Kot so pojasnili v Bank of Cyprus, je dobiček pred slabitvami in stroški prestrukturiranja banke znašal 620 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov manj kot leto dni pred tem. Slab poslovni rezultat so pripisali tudi 441-odstotnem skoku rezervacij za slaba posojila. Lani so namreč ustvarili za 2,30 milijarde evrov rezervacij, medtem ko so jih leta 2011 za 426 milijonov evrov. Na poslovanje močno vplivale določitve evropskupine V banki so ocenili še, da so na njihovo poslovanje močno vplivale določitve evroskupine, ki združuje finančne ministre evrskih držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prav prenapihnjen bančni sistem, ki je z visokimi obrestnimi merami in naklonjenim zakonodajnim okvirom privabljal denar različnih bogatašev in podjetij, predvsem iz Rusije, je Ciper lani spravil na rob bankrota. Država je bila zato prisiljena zaprositi za pomoč območja evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Trojka mednarodnih posojilodajalcev - Evropska komisija, Evropska centralna banka in IMF - je Nikoziji marca letos odobrila za deset milijard evrov pomoči. Zavezali so se, da bodo krčili tudi javno porabo Nikozija se je v zameno za finančno intervencijo tujine zavezala, da bo dodatnih 13 milijard evrov, ki jih potrebuje za delovanje države, zbrala skozi različne ukrepe, med drugim sanacijo bohotnega bančnega sektorja, zvišanje davkov, krčenje javne porabe in privatizacijo državnih podjetij. Nikozija je v tej luči temeljito prestrukturirala dve največji banki. Donedavno druga največja banka Laiki je šla v likvidacijo, njeno premoženje pa so razdelili na dobro in slabo. Prvo se je preneslo na največjo banko Bank of Cyprus, drugo pa na ciprsko obliko t.i. slabe banke. Imetniki vlog v Bank of Cyprus nad 100.000 evrov, med katerimi so prevladovali ruski državljani, so morali za reševanje banke prek mehanizma bail prispevati 47,5 odstotka vrednosti svojih vlog, ki so jim jo pretvorili v delnice. Na ta način se je banka dokapitalizirala za okoli osem milijard evrov.",0
"Konec meseca zapadejo visoke obveznosti do bank Predsedniku uprave Merkurja Knupležu ni všeč oglašanje nekdanjega prvega moža družbe Kordeža. Za podajanje predlogov je bil pravi čas, ko je bil na vodilnem mestu. Nekdanji direktor Bine Kordež se je s svojim pogledom na stanje v Merkurju oglasil konec tedna, saj napovedi za rešitev zadolžene družbe niso preveč optimistične. Odpovedani so bili namreč sestanki z bankami in upniškim odborom, na katerih naj bi uprava pod vodstvom Bojana Knupleža že predstavila sanacijski načrt. Pri tem je najbolj alarmantno, da bo konec meseca zapadlo 100 milijonov evrov obveznosti do bank. Če do takrat banke ne bodo podprle sanacijskega programa, se Merkurju napoveduje črni scenarij. Kordež je pisal zaposlenim Zaposlenim je pisal Kordež, ki se je nanje obrnil prek elektronske pošte, saj nima vstopa v podjetje. Prepričan je, da je Merkur mogoče preprosto rešiti v smeri, da banke zagotovijo določena sredstva nazaj, tista, ki so jim bila izplačana na Merfin , je v petek dejal za TV Slovenija. Po njegovih besedah bi morali Merkur dokapitalizirati v višini med 70 in 100 milijoni, to je približno polovico tistega, kar so dobile banke izplačano na Merfinu, in mislim, da bi to bilo dovolj, da bi Merkur spet normalno posloval . Nekateri zaposleni so bili nad njegovim pismom ogorčeni, drugi pa mu še zmeraj verjamejo, je na to dejala predsednica sindikata v Merkurju Mateja Tavčar. Veliko ostrejše besede je svojemu predhodniku zdaj namenil Bojan Knuplež. Izoliral se je od Kordeževih izjav in poudaril, da je njegov čas, ko bi lahko reševal Merkur, mimo in da je nova uprava edina, ki ima odgovornost podati predloge za rešitev. Knuplež To me preseneča in žalosti Čeprav nima v Merkurju nikakršnih pooblastil več, želi s svojimi predlogi za reševanje razmer, v kakršnih se je Merkur znašel prav pod njegovim vodstvom, še vedno vplivati tako na sedanje vodstvo Merkurja, nadzorni svet kot tudi banke in poslovne partnerje, je opozoril in dodal, da ga tak pristop človeka, ki je bil dolga leta član sveta Banke Slovenije in vodilni mož Merkurja, preseneča ter žalosti. Za podajanje predlogov, kot to počne zdaj, je bil pravi čas, ko je bil na vodilnem mestu Merkurja, in bi vse te ideje, nasvete, ki jih deli danes, lahko mirne duše izvedel ter v veselje vseh saniral Merkur, še pravi Knuplež. Dodal je, da se to ni zgodilo, zato so banke zahtevale menjavo vodstva podjetja. Nova uprava pa je zdaj po njegovem mnenju edini organ, ki ima dolžnost in odgovornost podati predloge za rešitev razmer, medtem ko je Kordeževo mnenje samo njegovo osebno stališče.",0
"Nobelovo nagrado za mir si bodo razdelile evropski javnosti večinoma neznane Ellen Johnson Sirleaf, Leymah Gbowee in Tawakul Karman Nobelova nagrada za mir je šla v roke treh žensk: Ellen Johnson Sirleaf, prve ženske predsednice katere afriške države, in sicer Liberije, Leymah Gbowee, mirovne aktivistke v Liberiji, ter Tawakul Karman, jemenske novinarke in zagovornice človekovih pravic, poročajo tuji mediji. Nagrado so si zaslužile za nenasilno zavzemanje za človekove pravice in boj za ustavitev vsakršnega nasilja. Nagrajenke prehodile trnovo pot za osamosvojitev žensk Vse tri so si aktivno prizadevale za zaščito žensk in njihovo pravico sodelovanja pri mirovnih akcijah. Ellen Johnson Sirleaf, stara 72 let, je prva demokratično izvoljena predsednica na črni celini, izvolili so jo leta 2005, potem ko je prehodila trnovo pot skozi tradicionalno moško področje, kot je politika. Diplomirala je iz ekonomije na harvardski univerzi. Leymah Gbowee, stara 35 let, je liberijska mirovna aktivistka, ki je angažirala ženske različnih etničnih skupin, ki so si prizadevale za končanje vojne v Liberiji, ter jih pozivala, naj gredo na volitve. Tawakkul Karman, stara 32 let, iz Jemna pa se je borila za ženske pravice, demokracijo in mir v svoji državi. Denar bo šel ljudem Dobitnice si bodo razdelile milijon in pol dolarjev nagrade, vsaka bo dobila enak delež. Karmanova je že povedala, da bo svojega namenila prebivalcem Jemna in njihovemu prizadevanju za revolucijo v državi.",1
"Konkurenčno podjetje vložilo pritožbo zaradi nepravilnosti v ponudbi Slovenskemu podjetju Gen-I, ki je bil na razpisu izbran za oskrbo z elektriko najvišjih hrvaških državnih institucij in uradov, grozi, da bo izgubil 12,4 milijona evrov vreden posel. Natečaj so razpisale hrvaška vlada, sabor, urad predsednika republike in še 35 drugih državnih institucij in uradov. Dveletna pogodba z vlado, ki so jo hrvaški mediji označili kot energetski posel leta , je bila v ponudbi Gen-I vredna dobrih 93 milijonov kun 12,4 milijona evrov, kar je bilo za slab milijon kun 120.000 evrov ugodneje od konkurenčnega podjetja Profectio Energija. In ravno zadnje je hrvaški komisiji za nadzor javne nabave poslalo pritožbo, da je ponudba Gen-I neveljavna. Če bo res tako, pomeni, da bo posel dobil ravno Profectio Energija. V ponudbi naj bi bilo več nepravilnosti V pritožbi omenjeno hrvaško podjetje trdi, da Gen-I ni poslal ustrezne različice sporazuma, ki ga ima s hrvaškim operaterjem energetskega trga. Neveljavna naj bi bila izjava o nekaznovanju pooblaščenega zastopnika družbe Gen-I. Ker gre za slovenskega državljana, bi moralo potrdilo o nekaznovanju izdati pristojno slovensko sodišče in ne Zagrebško, kot je to v prilogi ponudbe Gen-I. Kot še trdi Profectio Energija, so imeli Slovenci v ponudbi tudi napačno potrdilo davčne uprave o dolgovih. Trdijo, da je ponudbo vložilo podjetje Gen-I Zagreb, medtem ko je potrdilo davčne uprave za Gen-I. Golob še nima podatkov o pritožbi Medtem je predsednik uprave Gen-I Robert Golob sporočil, da je hrvaški urad za javno nabavo 19. junija letos ocenil, da so bile veljavne vse tri ponudbe, ki so prispele na razpis za dobavitelja elektrike. Domnevne pritožbe ni želel podrobneje komentirati, ker razen navedb Večernjega lista nimajo nobenih uradnih informacij. Je pa poudaril, da ima vsako podjetje, ki je sodelovalo na razpisu, pravico do pritožbe. Hud udarec za Gen-I Če se bo izkazalo, da so trditve točne, bodo morali ponudbo Gen-I označiti za neveljavno. To bo precejšnji udarec za podjetje, ki je že v prvih tednih dobilo približno 1.500 hrvaških potrošnikov elektrike, ocenjuje časnik Večernji list. Profectio Energija je registrirana v Zagrebu in deluje od leta 2010. Posluje tudi v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in v Srbiji. Na Hrvaškem med drugimi prodaja elektriko javnemu podjetju za igre na srečo.",0
"Ljubljana - Tri mesece po tem, ko je premier Borut Pahor z informacijami Dnevnika o vplivu posameznikov na delo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) in sporno prakso korporativnega upravljanja zaposlenih na agenciji seznanil protikorupcijsko komisijo, je včeraj kot njen veliki zagovornik prvič priznal, da si agencija z nekaterimi ravnanji ruši avtoriteto. ""Nesprejemljivo bi bilo, če bi javnost dobila upravičen vtis, da je agencija podvržena klientelističnim ali drugim nezakonitim vplivom lobijev, omrežij, posameznikov ali vplivnih krogov, ki vplivajo na odločitev agencije v svojo korist,"" je poudaril Pahor. Kljub temu si želi, da bi si agencija povrnila zaupanje v sedanji kadrovski sestavi. Pahor je predlagal, da bi morala agencija svoja stališča in odločitve večkrat pojasnjevati poslancem. Kot je znano, Pahor na dnevni red seje vlade ni želel uvrstiti zahteve ministrice za gospodarstvo Darje Radić, da bi vlada na podlagi očitanih nepravilnosti državnemu zboru predlagala razrešitev vodstva AUKN. Čeprav po zakonu državnemu zboru vlada predlaga tudi razrešitev vodstva agencije, Pahor ves čas dolžnost ocenjevanja dela agencije prelaga na poslance. Darja Radić je sicer včeraj povedala, da Zares pripravlja novelo zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, s katero bodo predlagali ukinitev agencije. Ocenjuje namreč, da je bila ustanovitev agencije napaka in ob tem omenja oškodovanje treh državnih podjetij, ki jih je agencija prisila v nakup delnic NKBM. S tem jim je do včeraj glede na tržno vrednost delnice na Ljubljanski borzi povzročila že 8,4 milijona evrov izgube. Na AUKN že od začetka njenega delovanja lani jeseni letijo očitki, da deluje pod vplivom gospodarsko-političnih omrežij blizu največji vladni stranki SD, kamor spadata Drago Isajlović in Janez Zemljarič. Več naših sogovornikov, ki so želeli zaradi strahu pred šikaniranjem ostati neimenovani, nas je že pred meseci seznanilo s pritiski, ki so jih deležni s strani posameznih članov vodstva AUKN. Ko smo predsednika vlade aprila prosili za komentar teh informacij, pa je, kot je pojasnil včeraj, naša vprašanja ocenil za dovolj utemeljen razlog, da jih je posredoval v pregled protikorupcijski komisiji. Predsednica uprave AUKN Dagmar Komar je včeraj na srečanju z novinarji, na katero Dnevnika niso povabili, prijavo protikorupcijski komisiji pospremila z besedami, da je AUKN zaradi visokih standardov korporativnega upravljanja marsikomu stopila na žulj. Po njenem prepričanju so z dobrim delom na agenciji naleteli na vrsto zasebnih interesov, kar je verjetno tudi razlog za različne prijave in pisanje določenih informacij v medijih, ki po njenem velikokrat ne držijo. Na Komisiji za preprečevanje korupcije so povedali, da trenutno obravnavajo več prijav, ki se nanašajo na različne vidike delovanja AUKN. Imen oseb, s katerimi je komisija že govorila, niso želeli razkriti. Potrdili pa so, da so opravili razgovor z ministrico Radićevo. Ob tem so opozorili, da komisija nima zakonskega pooblastila, da bi zaslišala ljudi, ki nimajo statusa funkcionarja, uradne osebe, javnega uslužbenca ali poslovodne osebe v gospodarski družbi z večinskim ali prevladujočim deležem, kar sta na primer Isajlović in Zemljarič. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si",0
"Zgradili naj bi ga poleg tovarne Vipap, kjer je nekoč že bil. Občinski svetniki bodo prihodnji teden sklepali o izboru nove lokacije za gradnjo pokritega bazena. Zgradili naj bi ga ob tovarni Vipap, kjer je nekoč že bil. Spet diši po ""kavi"" Rušenje. ""Med postopkom rušenja se odstranjujejo obloge in odpirajo slepi žepi, v katerih so ostale ujete vonjave po odpadni lužnici.Gre za sledi organskih spojin, ki jih zaznamo že v zelo nizkih koncentracijah, a zdravje prebivalcev zaradi tega ni ogroženo,"" sporočajo iz Vipapa. “Lani je občina bazen odkupila od podjetja Vodplan, zdaj pa se z Vipapom dogovarjamo o odkupu manjše površine znotraj kompleksa v neposredni bližini bazena,” pojasnjuje krški župan Franc Bogovič. “S sprejemom nove lokacije bazena pa se območje med Savo in pokopališčem, kjer smo sprva načrtovali bazen, ohrani kot področje za šport in rekreacijo,” dodaja. Rušijo brez občine V tem času na opuščenem območju nekdanjega obrata celuloze, kjer bo novi bazen, Vipap ruši objekte, ki ne služijo več svojemu namenu. “Prvi del bo končan do 20. avgusta, rušenje starega betonskega kislinskega stolpa pa naj bi bilo končano do 13. oktobra,” sporočajo iz Vipapa. Župan Bogovič se je nadejal, da bo občina od Vipapa prevzela dobre štiri hektare veliko območje in ga sama sanirala. Vipap je bil namreč pripravljen za en evro prodati te površine, ki naj bi jih občina pozneje spremenila v zelene površine, a se svetniki s tem niso strinjali. Menili so namreč, da je nakup za en evro sicer ugoden, a da bo sanacija predraga. Zaradi teh pomislekov in medijskega odziva je Vipap pogajanja z občino prekinil.",1
"Italijanski premier Mario Monti je skoraj zajokal. Boji se namreč, da bi Sicilija utegnila bankrotirati Ali lahko Sicilija bankrotira? ""Bojim se, da bi se lahko avtonomna pokrajina Sicilija znašla v položaju, ko ne bi več mogla vračati svojih dolgov,"" je pojamral italijanski premier Mario Monti, ko je komentiral stanje na jugu države. Gre za dolg Sicilije, ki je težak okoli pet milijard evrov, samo za obresti dajo letno pol milijarde evrov, piše Reuters. Guverner naj gre Vrh italijanske vlade meni, da je za visok dolg kriva lokalna vlada. Monti tako pričakuje, da bo guverner Raffaele Lombardo odstopil s položaja. Kot naj bi bilo dogovorjeno, bi guverner zaradi niza korupcijskih afer ter povezanosti z mafijo moral odstopiti do konca meseca, vendar je ta zahteval še en sestanek z Montijem. Na Siciliji ne znajo varčevati Rim od Sicilije zahteva rigorozne varčevalne ukrepe, vendar pa se jim tudi dozdeva, da lokalna administracija na otoku ni sposobna začeti politiko zategovanja pasu, kot se to počne v drugih delih države. Italijanski BDP naj bi sicer letos upadel za dva odstotka.",0
"Do začetka marca se bo na Dunaju zvrstilo kar 450 plesnih prireditev. Po napovedih Dunajske gospodarske zbornice naj bi v letošnji sezoni na družabnih gala plesih našteli kar pol milijona gostov in 128 milijonov evrov prihodkov! Plesna sezona se je s plesom Rdečega križa v mestni hiši začela že sredi novembra, vrhunec pa bo s silvestrskim plesom v palači Hofburg s koncertom Dunajskih filharmonikov v Musikvereinu in z znamenitim opernim plesom v Dunajski državni operi dosegla januarja in februarja 2014. Rekordne številke Dunajska plesna sezona bi lahko letos podrla rekord, tako glede števila obiskovalcev kot tudi glede prihodkov. »Računamo na pol milijona plesnih navdušencev in 128 milijonov evrov prihodkov,« je glede na nedavno raziskavo napovedala predsednica Gospodarske zbornice Dunaja Brigitte Jank. Navdušenje nad plesi kljub gospodarski krizi z leti narašča. Lani so na vseh plesnih prireditvah našteli 450 tisoč obiskovalcev, v letošnji sezoni, ki bo za tri tedne daljša, pa jih pričakujejo še za dva odstotka več. Po napovedih naj bi se plesov udeležilo 380 tisoč Dunajčanov, 65 tisoč gostov iz drugih avstrijskih zveznih dežel in 55 tisoč tujih gostov. Zaradi plesne evforije bo bogatejše tudi dunajsko gospodarstvo. Gostje bodo za priprave na ples in za udeležbo na njem zapravili okrog 128 milijonov evrov. Povprečni obiskovalec naj bi za vstopnico, obleko, plesni tečaj, taksi, frizerja, nakit in kozmetiko ter za večerjo na plesu odštel 255 evrov.",1
"Ljubljana - Družba Delo Revije je v obdobju od januarja do septembra dosegla čiste prihodke v višini 32,5 milijona evrov, v enakem obdobju lani 34,8 milijona evrov. Zaradi visoko doseženega pozitivnega neto efekta pri financiranju, ki je rezultat doseženega dobička od prodaje delnic Term Čatež v višini 5,2 milijona evrov, je bil čisti dobiček pred obdavčitvijo dosežen v višini 6,07 milijona evrov, v enakem lanskem obdobju 1,7 milijona evrov, so danes sporočili iz družbe. Razlog nedoseganja ravni prihodkov preteklega obdobja je v zaključku prodaje produktov, aktualnih v letu 2006. Nabavna vrednost časopisov in blaga je bila dosežena v višini 25,6 milijona evrov, kar predstavlja 93 odstotkov realizirane nabavne vrednosti v preteklem obdobju in prav toliko odstotkov načrtovane nabavne vrednosti obravnavanega obdobja.",1
"Ljubljana - Na Agenciji RS za okolje so v počastitev ponedeljkovega svetovnega dneva voda in današnjega svetovnega dneva meteorologije predstavili dejavnosti agencije na področju proučevanja podnebne spremenljivosti in njenega vpliva na vodno okolje. Agencija tej temi posveča vse več pozornosti. Podnebju in podnebnim spremembam veliko pozornost namenja tudi Svetovna meteorološka organizacija, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. Slovenija je članica organizacije, v katero je vključenih 182 držav, od leta 1992, pred tem pa je z njo sodelovala pod okriljem bivše skupne države. Kot je poudaril stalni predstavnik Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji in direktor urada za meteorologijo Klemen Bergant, je mednarodno sodelovanje še posebej pomembno za majhne meteorološke službe, kot je slovenska. Agencija za okolje z organizacijo tesno sodeluje na dveh področjih: od leta 2005 gosti regionalni instrumentacijski center, ki pokriva regijo JV Evrope, od leta 2006 pa center za upravljanje suše v regiji JV Evrope. Svetovno meteorološka organizacija izvaja številna programe, med katerimi je še posebej pomemben svetovni program meteorološkega bdenja. ""Iz nabora programov je razvidna vse večja pozornost podnebju in podnebnim spremembam,"" je zatrdil Bergant. Prilagajanje podnebnim spremembam ni nič novega, saj se jim prilagajamo od nekdaj, je pa za to treba pozornost spremljati podatke. Najprej so se podnebnim spremembam začeli prilagajati kmetje, na agenciji za okolje pa jim s svojimi storitvami (monitoring vodne bilance, monitoring suše, prognoze vodne bilance, sušni center) pri tem želijo čim bolj pomagati.",1
"Grčija spet tema številka ena, Nokia razočarala vlagatelje Borzni posredniki na Ljubljanski borzi so preživeli še en dolgočasen dan. Zaradi lepe podražitve delnice Zavarovalnice Triglav je SBI TOP vendarle nekaj malega pridobil. Ob zelo nizkem prometu je enotni tečaj Triglava porasel za 1,9 odstotka, dnevni vrh pa je znašal 23,49 evra. Indeks SBI TOP 956 točk, ki se je v sredo znižal tretjič v zadnjih štirih dneh, je pridobil 0,06 odstotka. V primerjavi z začetkom leta 2010 pa je naš elitni indeks za 2,8 odstotka v minusu. Tečaj Krkinih delnic je ob dobrih 400 tisoč evrih prometa zdrsnil za pol odstotka, vendar so bili zadnji posli višji in so se sklepali pri 70 evrih. Zaradi svežnjev je bilo precej prometa s Petrolom, katerega tečaj ostaja tik pod 300 evri. Nenavadno dividenda večja od letnega dobička Finance so objavile, da namerava Mercator v dogovoru z bankami dvigniti višino izplačane dividende. Običajno se vlagatelji pozitivno odzovejo na obljube o višji dividendi, a tokrat ni bilo opaziti navdušenja, saj je bilo z Mercatorjem sklenjenih le devet poslov. Po tem predlogu Mercator načrtuje delničarjem izplačati več dividende, kot načrtuje letno ustvariti dobička, zato so vlagatelji ostali hladni. Sicer ima družba tudi nekaj zadržanega dobička, a odstotek izplačila dividende na ustvarjen dobiček nad 100 odstotkov je izreden ukrep. V tem primeru gre za ukrep, s katerim bodo lastniki lahko financirali naložbo. Ob nadaljevanju širitve Mercatorja na tuje trge je izplačevanje visoke dividende iz gledišča vlagateljev močno vprašljivo, zato tega predloga na Ljubljanski borzi ne spremlja navdušenje, je za MMC povedal Peter Jenčič, upravljavec skladov pri družbi MP, Poteza, Publikum, družba za upravljanje d.d. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,57 % 69,52 EUR PETROL-0,01 %299,66 GORENJE+0,63 % 14,46 LUKA KOPER+1,26 % 21,71 MERCATOR+0,41 % 161,04 NOVA KBM-0,25 %12,02 TELEKOM+0,17 %120,19 Apple trga ni poslal na enoinpolletni rekord Dow Jones 11.124 točk je v sredo naredil le majhen korak naprej, čeprav so nekateri po objavi lepih dobičkov banke Morgan Stanley in proizvajalca iPhonov Appla pričakovali, da bo padel nov enoinpolletni rekord. Na negativni strani so bila farmacevtska in zdravstvena podjetja. Slednja so v napovedih svojega poslovanja zelo zadržana. Po koncu trgovanja sta za hladen tuš poskrbela še Qualcomm in EBay. Oba predvidevata, da bo prihodnji dobiček manjši od želja analitikov. Med trgovanjem je širši indeks S & P 500 večkrat prečkal mejo 1.200 točk, ki utegne biti ključna za nadaljnje gibanje delnic na Wall Streetu. Omenjeni indeks se je sicer od lanskega 9. marca povzpel kar za 78 odstotkov. Spodbudni poslovni rezultati Volkswagna Evropske borze so zaradi grških fiskalnih težav zahtevani donos na grške obveznice je dosegel 12-letni vrh včeraj izgubljale. Indeks FTSEurofirst 300 1.096 točk se je znižal za 0,7 odstotka. Najslabše so se odrezale bančne delnice. Dan potem, ko je bil Frankfurt navdušen zaradi poslovnih rezultatov Daimlerja, je podobno izzvenela objava Volkswagnovih četrtletnih rezultatov. Dobiček iz poslovanja je bil skoraj trikrat višji, kar je delnice pognalo za 3,8 odstotka navzgor. Grški primanjkljaj v resnici še višji Vseeno je indeks DAX30 izgubil pol odstotka, danes pa do 13. ure skoraj odstotek 6.175 točk. Vlagatelje je šokirala objava Eurostata, da je v resnici grški proračunski primanjkljaj lani dosegel 13,6 odstotka BDP-ja in ne 12,9. Vrednost evra je zdrsnila na 1,334 dolarja. Na slabo voljo evropskih borznikov je vplivala tudi Nokia. Finski proizvajalec prenosnih telefonov je imel v prvem četrtletju za 9,5 milijarde evrov prihodkov, kar je manj od napovedi. Delnice so kljub dejstvu, da je dobiček porasel za 40 odstotkov, potonile za več kot 12 odstotkov.",0
"Proizvodnja se v slovenskem podjetju ne bo spremenila Gorenje je v torek podpisalo pogodbo o prevzemu 100-odstotnega deleža švedske družbe Asko Appliances Group. Prevzem je strateškega pomena, pravijo v velenjskem podjetju. Prevzem ne bo vplival na zaposlene v proizvodnji Gorenja v Sloveniji, saj proizvodnja Aska dopolnjuje izdelčno paleto pralno-pomivalnega programa, ki se v Velenju ne proizvaja, pravijo v podjetju. Podrobnosti prevzema in pričakovane sinergijske učinke pa bo uprava javnosti predstavila sredi avgusta. Širitev trga v nordijske države ter Severno Ameriko in Avstralijo Gorenje s prevzemom Aske, katerega lastnik je bila doslej italijanska skupina Antonio Merloni Group, pridobiva nove trge, na katerih je bilo doslej manj navzoče nordijske države, predvsem pa Severno Ameriko in Avstralijo. Prevzem ugledne blagovne znamke gospodinjskih aparatov Asko bo prispevala predvsem k dopolnitvi pralno-pomivalnega programa. Asko je švedski proizvajalec in prodajalec velikih gospodinjskih aparatov. Njegova proizvodnja obsega pomivalne, pralne in sušilne stroje v Vari na Švedskem ter kuhalne aparate, pečice in likalne sisteme v Lahtiju na Finskem.",1
"Raziskava o otroškem delu na Filipinih je pokazala, da tam dela 5,5 milijona otrok, skoraj trije milijoni težka in nevarna dela - v državi sicer živi 29 milijonov otrok Na Filipinih dela 5,5 milijona otrok, tam jih skupaj živi 29 milijonov. Na Filipinih dela 5,5 milijona otrok, starih med pet in 17 let, skoraj trije milijoni med njimi pa opravljajo težka in nevarna dela, je pokazala raziskava o otroškem delu, ki jo je objavil filipinski statistični urad. Otroci delajo, ker bi radi pomagali družinskim podjetjem, ker potrebujejo denar za šolanje ali za odplačilo dolgov svojih družin - na Filipinih sicer živi okoli 29 milijonov otrok. Zavzemajo se za ukinitev otroškega dela Raziskavo so opravili v okviru kampanje, s katero se zavzemajo za ukinitev otroškega dela na Filipinih. Cilj je izkoreniniti najhujše oblike otroškega dela do leta 2016. ""Priti moramo do dna otroškemu delu, ki je povezano z revščino in pomanjkanjem primernega in produktivnega dela. Poleg tega da se trudimo, da bi otroke ohranili v šolah in stran od otroškega dela, moramo zagotoviti tudi spodobno delo za njihove starše in osnovno socialno varstvo za družine,"" je povedal direktor urada ILO na Filipinih Lawrence Jeff Johnson. Po vsem svetu dela prek 200 milijonov otrok Nevarna in težaška dela, ki jih opravljajo otroci, vključujejo delo v kmetijstvu, pri katerih uporabljajo pesticide in nevarna ostra orodja, ter delo v rudnikih, kjer so izpostavljeni živemu srebru. Podobna raziskava leta 2001 je pokazala, da so na Filipinih takrat delali štirje milijoni otrok, med katerimi jih je 2,4 milijona opravljalo nevarna dela. Leta 2010 je po vsem svetu delalo 215 milijonov otrok.",0
"Ljubljana - Ljubljanska borza je nov teden začela s padcem. Indeks blue chipov SBI TOP je današnje trgovanje končal pri vrednosti 839,25 točke, kar je 3,80 točke oz. 0,45 odstotka manj kot v petek. Najbolj so se pocenile delnice Petrola, največjo rast pa so zabeležile delnice Mercatorja. Vlagatelji so opravili za 1,5 milijona evrov prometa. Največ zanimanja so pokazali za najbolj prometne delnice Ljubljanske borze, delnice Krke, s katerimi so sklenili za 577.450 evrov poslov. Zaključni tečaj teh delnic se pri tem ni spremenil in je ostal na petkovi ravni oz. pri 64,20 evra. Prav tako se pri prometu 66.370 evrov ni spremenil zaključni tečaj delnic Gorenja, ki se je v petek oblikoval pri 12,80 evra. Med blue chipi so se najbolj pocenile delnice Petrola (53.210 evrov), ki so zdrsnile za 3,74 odstotka na 255,10 evra, navzdol pa so šle še delnice NKBM (24.900 evrov), ki so izgubile 0,15 odstotka in končale pri 10,28 evra. Na drugi strani so se najbolj okrepile delnice Mercatorja (265.520 evrov), ki so se podražile za 1,95 odstotka na 157 evrov. Pridobile so tudi delnice Telekoma Slovenije (43.440 evrov), katerih zaključni tečaj je zrasel za 0,21 odstotka na 85,98 evra. Zaključna tečaja preostalih delnic v prvi kotaciji sta ostala nespremenjena. Delnice Intereurope, s katerimi je bilo za 6540 evrov prometa, so ostale pri 3,80 evra, delnice Luke Koper pa so ob prometu 41.220 evrov ostale pri 15,25 evra. Po delnicah v standardni kotaciji danes ni bilo večjega povpraševanja. Še največ poslov je bilo sklenjenih z delnicami Save (8180 evrov, -0,60 odstotka na 81,50 evra) in Pivovarne Laško (7550 evrov, -0,72 odstotka na 13,70 evra). Ta kotacija je bila sicer danes večinoma obarvana v rdeče, pri čemer so največ izgubile delnice Aerodroma Ljubljana (1820 evrov), ki so se pocenile za 4,89 odstotka na 17,50 evra. Največjo rast pa so zabeležile delnice Istrabenza (240 evrov), ki so poskočile za 19,58 odstotka na 5,98 evra.",0
"Delavci in vodstvo čaka na razglasitev stečaja Zaposleni v Gradbincu GIP, ki so nazadnje prejeli del novembrske plače, so začeli stavkati, saj brez plačila in povrnitve stroškov v tem mrazu ne morejo več delati. Mislim, da je današnji dan začetek konca Gradbinca, je na jutranjem zboru delavcev v gradbenem obratu na Polici pri Naklem dejala pravna zaupnica iz Sveta gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar. Pojasnila je, da stavkajoči delavci zahtevajo plačilo razlike novembrske plače, celotno decembrsko plačo in dela regresa za preteklo leto. Vendar si skoraj ne morejo obetati, da bi prezadolženo podjetje te zahteve lahko izpolnilo. Pretekli teden je namreč vodstvo družbe na Kranjsko okrožno sodišče skoraj sočasno z napovedjo stavke vložilo predlog za stečaj. Vsi čakajo le sklep sodišča o stečaju V tem trenutku tako vsi pričakujemo le sklep sodišča o začetku stečajnega postopka, je pojasnila Bozovičarjeva in presodila, da bi bil lahko stečaj oklican kmalu, morda že v tem tednu. Delavci pa bodo stavkali do začetka stečaja, v katerem bi bili potem pripravljeni naprej delati, saj bi jim bilo zagotovljeno celotno plačilo iz stečajne mase. S stavko želimo opozoriti predvsem na to, da delavci v takih razmerah ne morejo več delati. Temperature zunaj so nižje od 15 stopinj pod ničlo, na gradbiščih so delali brez prehrane ter brez povračila stroškov za prevoze in v takih razmerah enostavno ne želijo in ne morejo delati naprej, je poudarila sindikalistka. Veliko zaposlenih zadnje tedne doma Veliko izmed 96 zaposlenih v Gradbincu GIP je bilo sicer v zadnjih tednih doma, saj izkoriščajo presežek ur ali pa dopust. Tisti, ki imajo to možnost, se tudi stavke niso udeležili. V ogrevanih prostorih gradbenega obrata na Polici pa se je zbralo okrog 30 delavcev, ki so delali v betonarni in železokrivnici in bodo tako vsaj na toplem pričakali začetek stečaja. Glede na to, da so delavci že toliko časa brez prihodkov, mislim, da je v interesu vseh, da se stvari čim prej razpletejo in delavci čim prej pridejo vsaj do nadomestil zavoda za zaposlovanje in do sredstev, ki jih zagotavlja jamstveni sklad, je dejala Bozovičarjeva in dodala, da je v tem trenutku stečaj verjetno najboljša varianta, da delavci vendarle dobijo nekaj sredstev za preživetje. Gradbinec GIP je sicer že dlje časa v težkem finančnem položaju in zamuja pri izplačilu plač. Sindikat je zato že večkrat grozil s stavko, vendar je doslej vodstvu vedno uspelo zbrati sredstva, da je poravnalo vsaj minimalni del plače in so delavci stavko odložili. Nazadnje so se o stavki pogovarjali v začetku januarja, ko jim je podjetje nato zagotovilo plačilo minimalne novembrske plače. Primorje brez obrazložitve za stečaj Z vodstvom Primorja, katere hčerinska družba je Kranjski Gradbinec GIP, so se delavci nato dogovorili, da počakajo dva tedna, vodstvo pa se medtem odloči, kakšna usoda čaka podjetje. Računali smo na pripojitev družbe k Primorju ali pa morda prisilno poravnavo, na koncu se je predsednica upravnega odbora Primorja Marjana Novak brez obrazložitve odločila za stečaj, je pojasnil predsednik sindikata v Gradbincu Milan Borkovič. V Primorju pojasnjujejo, da se je vodstvo Gradbinca za vložitev stečaja odločilo zaradi izjemno težkega finančnega stanja družbe.",0
"432 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti Istrabenz je od januarja do konca novembra imel 66,2 milijona evrov čiste izgube, je razvidno iz nerevidiranega izkaza poslovnega izida družbe. Družba je v tem času imela 3,8 milijona evrov izgube iz poslovanja in slabih 62 milijonov evrov izgube iz financiranja. Skupne obveznosti družbe so 30. novembra znašale 483 milijonov evrov. Primorska družba je od začetka leta do konca novembra ustvaril za 666.339 evrov poslovnih prihodkov, poslovni odhodki pa so presegli 4,5 milijona evrov. Največji delež pri poslovnih odhodkih so predstavljali stroški storitev, ki znašajo 2,3 milijona evrov, in stroški dela z 1,7 milijona evrov. Od januarja do konca novembra je družba ustvarila 11,8 milijona evrov finančnih prihodkov, od katerih predstavljajo glavnino oziroma 9,8 milijona evrov prihodki iz dividend. Finančni odhodki v tem obdobju so dosegli vrednost 73,3 milijona evrov, pri čemer predstavljajo odhodki za obresti dobrih 31 milijonov evrov, izgube pri prodaji finančnih naložb 19 milijonov evrov, slabitve finančnih sredstev in drugi finančni odhodki pa 23 milijonov evrov. Izguba pred obdavčitvijo v obdobju od januarja do konca novembra je znašala 65,8 milijona evrov. Kapital družbe je 30. novembra znašal 58 milijonov evrov. Istrabenz ima za 50 milijonov evrov dolgoročnih obveznosti in za 432 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti, je še razvidno iz nerevidirane bilance stanja družbe na dan 30. novembra. Petrol Ključ ima NLB Nadaljuje se tudi zgodba z reševanjem Istrabenzovih terjatev. Petrol se še vedno drži ponujenega predloga, ki predvideva prostovoljno poravnavo koprske družbe. Kot tretjinski lastnik Istrabenza si Petrol prizadeva za rešitev in ponuja kompromisne predloge, banke upnice pa do zdaj niso uspele ponuditi enotnega predloga. Zaplet bi lahko po njihovem mnenju rešil NLB. Petrol poudarja, da kot pomemben, pa vendar manjšinki lastnik - v Istrabenzu ima približno 30-odstotni delež -, ne more prevzemati odgovornosti za pretekle poslovne odločitve bank upnic.",0
"Spontana ustavitev dela v Preventu Globalu Zaposleni v podjetjih Prevent Global so predsedniku uprave Ivanu Majcnu le dovolili odhod iz prostorov, še vedno pa zahtevajo njegov odstop. Po odhodu iz prostorov je Majcen novinarjem dejal, da ulica ne bo narekovala odstopa uprave. Če bodo kdaj odstopili, bodo odstopili zaradi kakšnih drugih razlogov. Ob odhodu Majcen ni želel povedati, ali se bo v torek vrnil v pisarno. Prav tako Majcen ni pojasnil, o čem bo na sredini seji odločal nadzorni svet in ali bo tema razprave tudi zamenjava uprave. Sam se sicer za nastali položaj ne počuti odgovornega. So pa zato delavci bili zgovornejši. Dejali so, da vztrajajo pri Majcnovem odstopu, na delovna mesta pa se še ne nameravajo vrniti. Kot je znano, so delavci Preventa Globala prekinili delo, Majcnu pa preprečili odhod iz stavbe. Odhod iz upravnih prostorov mu ni uspel niti ob navzočnosti petih policistov. Delavka komerciale Nataša Kotnik je sicer še popoldne dejala, da naj, če Majcen ne bo odstopil sam, ukrepa nadzorni svet, ki ga vodi Vladimir Bilić. Zaposleni zahtevajo pojasnila Delavci Preventa Globala so namreč dopoldne ustavili delo in začeli spontano stavko. Delo naj bi prekinilo okoli 900 zaposlenih v podjetjih Preventa Globala v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi in Šentjanžu pri Dravogradu. V Slovenj Gradcu so delavci zasedli prostore uprave in z glasnimi vzkliki zahtevali odstop predsednika uprave Majcna. Zahtevajo, da uprava pojasni, kako bo družba poslovala v prihodnje, in poda informacije glede naslednje plače, v nasprotnem primeru pa zahtevajo Majcnov odstop, je dejal Zorman. Predsednik uprave družbe Ivan Majcen je delavce že nagovoril in jim dejal, da bodo obveščeni, če bo o tem sprejeta odločitev. Ogroženih 1.300 delovnih mest Razmere v Preventu so napete že dlje časa, vzrok pa so tudi nesoglasja med največjima lastnikoma, Preventom Globalom in Preventom DEV-om. Iz Preventa DEV-a so sporočili, da kljub večmesečnemu iskanju dialoga z vsemi vpletenimi stranmi niso bili uspešni, saj se uprava upira prevzemu odgovornosti. Majcnova drža škodila družbi Kot je znano, je največji kupec, Prevent DEV, med drugim zahteval zamenjavo uprave, ki jo vodi Ivan Majcen. Drža gospoda Majcna in njegova dejanja so ugledu družbe v odnosu do mednarodnih strank in partnerjev izjemno škodovala, so zapisali v izjavi za javnost in napovedali, da bodo že napovedane ukrepe za zavarovanje dobave kupcem še naprej intenzivno izvajali. Kaj to pomeni za delavce Preventa Globala, je znano, ogroženih je 1.300 delovnih mest. V Preventu DEV-u posledice za sodelavce Prevent Global, d. d., in Avtomobilski deli, d. o. o., obžalujejo.",0
"Sevčnikar Vsi postopki zoper Rotnika so bili nezakoniti Za sredo napovedana triurna opozorilna stavka v TEŠ-u je zamrznjena do ponedeljka, je dejal prvi sindikalist podjetja Branko Sevčnikar. Prepričal jih je dokument, ki potrjuje njihove zahteve. Sevčnikar je novinarki RTV Slovenija Duški Lah pojasnil, da so dokument prejeli od agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami, v njem pa je zapisano, da so bili vsi postopki zoper Rotnika nezakoniti. HSE mora zdaj vrniti Rotniku njegov položaj, v ponedeljek pa bo sindikat preveril, ali je bilo to tudi storjeno. Po Sevčnikarjevem mnenju novi direktor Simon Tot nikoli ni bil direktor TEŠ-a. Lahko bo sicer še naprej nemoteno prihajal na svoje delovno mesto, vendar to pa po Sevčnikarjevih besedah ne bo vplivalo na projekt TEŠ6. Kot je pojasnil, stavke niso zamrznili, zato ker bi se bali posledic, saj so v TEŠ že stari mački , kar se tiče stavkovnih dejavnosti. Nekdanji direktor TEŠ-a Uroš Rotnik še ne ve, ali bo od nadzornikov družbe, ki so ga pretekli četrtek odstavili, zahteval odškodninsko ali kazensko odgovornost. Kot je dejal, je o tem še prezgodaj govoriti. Najprej bo preučil dokument agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami, v katerem je ta ocenila, da je bil nezakonito razrešen. Sprva je bila stavka predvidena za sredo dopoldne, ko bi bili regulatorji izklopljeni od 7. do 10. ure. Vzrok je bil, po mnenju delavcev, nezakonita razrešitev direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika. Sredo bodo po novem izkoristili za obveščanje članstva o zadnjih dogajanjih. Je bila Rotnikova odstranitev zakonita? Delavci so od pristojnih inštitucij zahtevali, da preverijo, ali je bila Rotnikova odstranitev skladna s slovenskim pravnim redom. Stavka v Premogovniku Velenje - Opozorilno stavko so napovedali tudi v Premogovniku Velenje. Postavili so štiri stavkovne zahteve, med katerimi je tretja tudi takojšen pogovor z vodstvom in nadzorniki HSE-ja. Če pogovora ne bo, bodo 26. novembra stavkali. - V premogovniku zahtevajo tudi, da se vodstvu TEŠ-a omogoči podpis pogodbe o poroštvu za črpanje 110 mio. evrov posojil Evropske investicijske banke, redno tedensko obveščanje o gradnji TEŠ-a 6 in pojasnitev razmer ter vizijo razvoja HSE-ja in odvisnih družb. Simon Tot potrebuje varovanje? Delavci so napovedali, da bi se stavki odpovedali, če bi jih pristojni prepričali, da je bila Rotnikova razrešitev legitimna in zakonita , je dopoldne dejal Sevčnik in dodal, da lahko novi direktor Simon Tot v podjetje pride, kadar želi, a se mora prej napovedati. Razpoloženje med delavci je namreč slabo, stavkovni odbor pa mu je pripravljen zagotoviti varnost. Tota do pisarne pospremili policisti Simon Tot je sicer v spremstvu policije in s sodno odredbo v rokah okoli 15. ure nato le vstopil v Termoelektrarno Šoštanj in v svojo novo pisarno. Naslednji korak splošna stavka v slovenski energetiki? Zbora delavcev TEŠ-a so se udeležili tudi predstavniki drugih elektroenergetskih podjetij, med njimi Franc Dolar iz sindikata delavcev energetike, ki je dejal, da bodo tudi oni kmalu sklicali stavkovni odbor, ki bo odločal o splošni stavki v slovenski energetiki. Sporazum o reorganizaciji elektrodistribucijskih podjetij, ki so ga podpisali z gospodarsko ministrico Darjo Radić, se po njegovih besedah namreč ne uresničuje. Zaskrbljenost zaradi TEŠ-a 6 so znova izrazili tudi v Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici in mu izrekli vnovično podporo. Dejali so, da se bo proizvodnja električne energije brez tega projekta v TEŠ-u po letu 2016 zmanjšala za 60 odstotkov, kar pomeni manjši odkop premoga v Premogovniku Velenje in s tem ogrozitev številnih delovnih mest. Slovenija bo hkrati postala dvakrat bolj odvisna od uvoza električne energije.",0
"Vrh voditeljev Evropske unije v znamenju strahov pred novo krizo Govorice so vse glasnejše. Bo Španija, peto največje evropsko gospodarstvo, zaprosila za pomoč v okviru instrumenta za zagotovitev stabilnosti evra? Številni svetovni mediji zadnje dni pišejo, da naj bi Španija resnično zaprosila za reševalni sveženj, ki ga je Evropska unija vzpostavila po težavah z Grčijo, ki so oslabile evro in zamajale njegovo prihodnost. Španski časopis El economista je poročal, da naj bi reševalni sveženj za Španijo že pripravljali Evropska unija, Mednarodni denarni sklad IMF in ZDA. Načrt naj bi vseboval posebno kreditno linijo v višini do 250 milijard evrov, del denarja pa naj bi si Španija sposodila v okviru instrumenta držav območja evra v višini do 440 milijard evrov. Španska vlada je vse govorice odločno zavrnila. Španija je država, ki je solventna, trdna in močna, z mednarodno kredibilnostjo, je zagotovil španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero. Pritrdil mu je tudi tiskovni predstavnik Evropske komisije, ki je dejal Z gotovostjo lahko povem, da ne bomo razpravljali o reševanju Španije. Gre za govorice in natolcevanje . EU krepi zaupanje v skupno valuto Uradniki v Madridu, Parizu in Bruslju zdaj vztrajno zatrjujejo, da reševanje Španije, ki bi evropski dolg in evrsko krizo pahnila v novo fazo negotovosti, ni na dnevnem redu zasedanja voditeljev vlad in držav članic Evropske unije v Bruslju. Bruseljski diplomati pred srečanjem voditeljev, kjer naj bi ti stopili na pot bolj discipliniranega in usklajenega nadzora financ ter sprejeli finančne in gospodarske odločitve za zagotovitev stabilnosti evra in gospodarskega okrevanja, pošiljajo pozitivna znamenja. Te reforme naj bi okrepile zaupanje v skupno evropsko valuto in okrepile 750 milijard evrov vredno varovalko Evropske unije in IMF-a, ki so jo prejšnji mesec oblikovale države članice evrske skupine. Kljub temu se svetovni trgi ne morejo otresti strahu pred zlomom španskega gospodarstva, ki že dalj časa grozi, da bo sledilo Grčiji. Razmere so precej podobne tistim, ki so marca in aprila v finančni pekel pahnili Grčijo, temu pa sledi tudi vrednost evra. Strah, da se bo špansko gospodarstvo zlomilo, je vplival tudi na zmanjšanje vrednost evra, ki je izgubil vse, kar je v zadnjih sedmih dneh pridobil. Španske banke ostale brez zaveznikov Španski bankir Francisco Gonzalez je potrdil, da tuje zasebne banke nočejo zagotavljati likvidnosti za svoje španske kolege. Finančni trgi so umaknili svoje zaupanje v državo, je dejal in dodal, da so za večino španskih podjetij mednarodni denarni trgi zaprti. Da bi vsaj malce olajšala razmere, je Evropska centralna banka v zadnjih dneh zagotovila rekordno likvidnost za španske banke. Zavračanje posojil španskim bankam spominja na dogajanje na ameriškem trgu jeseni leta 2008, ko je propadla banka Lehman Brothers. Strauss-Kahn miri prestrašeno javnost Vodja Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn bo v petek obiskal Madrid, kjer se bo srečal s premierjem Zapaterom. Prvi svetovni bančnik je že zavrnil vse govorice, da naj bi bil to krizni obisk. To je redni delovni obisk, je povedal novinarjem v Parizu in dodal Danes sem v Franciji - ali govorice namigujejo tudi na propad Francije? Današnji vrh evropskih voditeljev v Bruslju je bil namenjen dogovoru voditeljev o tem, kako bodo zagotovili dolgotrajno kredibilnost skupne evropske valute, a je grožnja pred špansko krizo vse postavila na glavo. Če se bodo vse govorice o težavah izkazale za resnične, bo Španija porabila velik del evropskega kriznega denarja, kar pa si evropski voditelji gotovo ne želijo. Kako rešiti evro in se izogniti novi recesiji? Kljub zbližanju, ki sta ga ta teden dosegla Pariz in Berlin, sta francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel še vedno na dveh bregovih glede načina, kako bi preprečili dolžniško krizo in krizo skupne valute, kar bi Evropo pahnilo nazaj v recesijo. Sarkozy si želi evrsko vlado za 16 članic evrskega območja, Merklova pa zagovarja bolj ohlapno evrsko vlado , ki pa bi nadzirala vseh 27 članic Evropske unije. Pariz skrbi tudi, da bi varčevalni ukrepi, ki jih je prejšnji teden napovedal Berlin, Evropo pahnili nazaj v krizo. Francoske strahove je v sredo ubesedil tudi milijarder George Soros, ki je posvaril, da bi lahko Evropa naslednje leto zapadla v recesijo, ki bi za seboj potegnila socialne nemire in porast nacionalizma, kot ga je Evropa poznala v 30. letih prejšnjega stoletja. To je pravi strah trenutnih razmer - da bi z vpeljavo fiskalne discipline v času nezadostnega povpraševanja in šibkega bančnega sistema Evropo pravzaprav pahnili navzdol, je povedal Soros. Bodo ukrepi španske vlade uspešni? Pok španskega nepremičninskega balona je povzročil hudo krizo v državi, ki se trenutno spopada z 20-odstotno brezposelnostjo, drugo najvišjo v Evropski uniji. Premier Zapatero je prejšnji mesec predstavil serijo ukrepov, med njimi tudi zmanjšanje porabe za 15 milijard evrov v dveh letih in zmanjšanje plač javnih uslužbencev, ki naj bi Španiji pomagali iz krize. Če bodo ukrepi uspešni, bo pokazal čas, gotovo pa je, da nova kriza Evropski uniji ne bi dobro dela.",0
"Minister Lahovnik je zaradi razžalitve nekdanje prve dame Palome Mateje Perger na celjskem sodišču sedel na zatožno klop. Toži ga zaradi izjave, da je prejela 60 tisoč evrov odpravnine.",0
"Kreditna kriza uničila ves letošnji japonski pridelek Če je letos Ljubljanska borza po treh zaporednih padcih vedno našla novo moč, je bilo tokrat drugače. Indeks SBI20 je prvič letos padel četrtič v nizu. Uvodne ponedeljkove minute so bile še spodbudne, potem ko je Krka segla do 116,9 evra +1,4 odstotka. Navdušenih kupcev je hitro zmanjkalo, čeprav so v petek objavljeni Krkini devetmesečni rezultati spet odlični. Nekaj sklepnih poslov je bilo sklenjenih le še pri 112 evrih, kar je tri odstotke pod petkovim enotnim tečajem. Promet z delnicami novomeškega farmacevta je dosegel 1,75 milijona evrov. S preostalimi delnicami je bil promet občutno nižji. Telekom spet proti meji 400 Še večji udarec so doživeli lastniki Telekomovih delnic. Ob nekaj več kot pol milijona evrov prometa je bila cena pred zaprtjem trga le še 405 evrov, kar pomeni več kot štiriodstotni padec. Več kot odstotek cenejše so Gorenjeve delnice, pol odstotka Petrolove. Med enajstimi najprometnejšimi delnicami se le Mercatorjeve in Merkurjeve niso pocenile. Slovenski borzni indeks 11.551 točk je padel za 0,85 odstotka in je zdaj najnižje v zadnjih treh tednih. Indeks PIX 6.850 je izgubil pol odstotka. Kreditna kriza uničila ves letošnji japonski pridelek Razmere na tujih borzah ostajajo zaostrene. Tokijski Nikkei je danes padel za 2,5 odstotka, na 15.197 točk. To je njegova najnižja letošnja vrednost! Evropa je po okrevanju bančnih delnic teden vendarle začela pozitivno. Zlato, ki je v sredo preseglo 845 dolarjev za unčo rekord po letu 1980, se je pocenilo za dva odstotka in zdrsnilo pod 815 dolarjev. V ZDA je bil prejšnji teden posebej slab za tehnološke delnice. S 6,5-odstotno izgubo je imel indeks Nasdaq največji tedenski padec po septembru 2001.",0
"Nova gripa se je pojavila tudi na Osnovni šoli Spodnja Idrija. Zbolela je skupina učencev, ki so bili v šoli v naravi, najverjetneje pa so bili bolni še pred odhodom. Nova gripa se pojavlja tudi na drugih osnovnih šolah. Normalizacija razmer OŠ Polzela. Manjkalo ej 25 otrok, vendar nihče z znaki gripe, vsi le z znaki prehlada. V šoli je nova gripa izbruhnila 15. septembra. Takrat je manjkalo 94 učencev, pri desetih od njih je bila nova gripa tudi potrjena. OŠ Osmih talcev Logatec. Pred dnevi je zakrožila informacija, da naj bi na šoli izbruhnila gripa. Na šoli so povedali le, daj niso delali seznamov, ker so imeli organizirane športne in naravoslovne dneve, da se število manjkajočih iz dneva v dan manjša in da pouk poteka normalno. OŠ Brinje, Grosuplje. Manjkalo je 23 učencev, kar je manj kot na isti datum lani. Nihče od njih naj ne bi imel pandemske gripe. OŠ Ivana Cankarja in OŠ Antona Martina Slomška, Vrhnika. Nobena izmed šol ni opazila znakov pandemske gripe, vendar pa preventivno sodelujejo z lokalnim zdravstvenim domom, so pojasnili v obeh. Ravnatelj Osnovne šole Spodnja Idrija Ratko Vehar je priznal, da je tudi uradno potrjen sum na novo gripo, ki se je pojavila v skupini 30 učencev 7. razreda. Prejšnji teden so bili namreč v šoli v naravi nad Kobaridom, kjer se je okužba z lahkoto širila. Nekateri naj bi zboleli še pred odhodom v Kobarid, tam pa so se okužili še drugi. Po povratku je Zdravstveni dom Idrija obiskalo nekaj učencev, enemu od njih pa so vzeli bris, ki je potrdil prisotnost virusa nove gripe. Koliko učencev natančno je zbolelo, še ni znano. V ponedeljek je manjkalo 15 od 30 učencev, ki so bili v šoli v naravi, pravi Vehar, danes pa jih manjka le še 11. Skupno sicer v šoli manjka 27 učencev od 225. Vehar zatrjuje, da med starši in učenci ni panike. Mnenje o novi gripi v Spodnji Idriji, ki so ga podali tudi starši in zaposleni v Zdravstvenem domu Idrija, pa si lahko ogledate v video posnetku.",0
"Slovenski žičničarji si ob koncu smučarske sezone manejo roke. Smučišča je obiskalo milijon in pol smučarjev. Na Kaninu in Krvavcu lahko najbolj navdušeni smučajo do konca prvomajskih praznikov. Čeprav na nekaterih slovenskih smučiščih naprave še vedno obratujejo in se najbolj navdušeni še vedno lahko spustijo po belih strminah, pa žičničarji že ocenjujejo sezono. Po podatkih Združenja slovenskih žičničarjev so na smučiščih do sredine aprila našteli 1,5 milijona smučarjev, 66 odstotkov več kot v celotni lanski sezoni. Naprave sicer ob sončnem vikendu, ki je zagotovo privabil še kar nekaj smučarjev, še obratujejo na Krvavcu in Kaninu, po prvomajskih praznikih pa bodo upravljavci gorskih turističnih centrov potegnili črto pod zimsko sezono in se začeli pripravljati na poletno. Smučarski centri, ki imajo sisteme za izdelavo kompaktnega snega, so smučarsko sezono odprli že v novembru, ostali pa so zaradi slabih snežnih razmer začeli z obratovanjem šele decembra, nekateri pa celo v začetku januarja. Tako velik obisk na slovenskih smučiščih je po lanski slabi sezoni več kot dobrodošel. Lani je bil obisk za polovico manjši kot leto poprej, zadovoljni so bili le na našem najvišjem smučišču Kaninu.",1
"Veliko terjatev so prijavile banke, največ NLB Upniki Zvona Ena so v postopku stečaja skupaj prijavili za milijardo evrov terjatev. Stečajna upraviteljica Mojca Breznik jih je priznala za 876,3 milijona evrov. Terjatve do Zvona Ena Holdinga je prijavilo več kot 100 upnikov. Prijavljena glavnica znaša 911,3 milijona evrov, kapitalizirane obresti in pravdni stroški pa znašajo 90,7 milijona evrov, piše v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, ki je objavljen na Ajpesu. Veliko terjatev so prijavile banke, največ NLB, in sicer za približno 270 milijonov evrov, stečajna upraviteljica pa jih je priznala za okoli 220 milijonov evrov. Za terjatve v višini približno 50 milijonov evrov velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice. Nova Kreditna banka Maribor je prijavila za približno 56 milijonov evrov terjatev, od tega jih je upraviteljica priznala za okoli 43 milijonov evrov. Zvon Ena ima sicer dolgove tudi do tretje največje slovenske banke, Abanke Vipe. Zvon Dva 250 milijonov terjatev Drugi cerkveni holding, Zvon Dva Holding, ki je prav tako v stečaju, je prijavil za okoli 250 milijonov evrov terjatev, od tega je Breznikova priznala skoraj vse. Okrožno sodišče v Mariboru je stečaj v Zvonu Ena Holdingu, še zadnji finančni družbi, prek katere je svoje gospodarske posle obvladovala Nadškofija Maribor, razglasilo 27. februarja in tako ugodilo zahtevi NLB-ja, ki je kot največja upnica podala ugovor proti vodenju prisilne poravnave. V največji državni banki so ves čas postopka na sodišču vztrajali, da ne verjamejo v uspešnost prisilne poravnave ter zatrjevali, da Zvonu Ena ne nameravajo reprogramirati dolgov.",0
"Boljši prevozni pogoji za živali, strožje kazni za kršitelje predpisov V EU želijo izboljšati prevozne pogoje za živali, uvedli bodo strožje kazni za kršitelje. V EU se vedno več živali prevaža v pogojih, ki ne ustrezajo standardom. Rešitev je ustrezno izvajanje obstoječih pravil, povečanje števila inšpekcijskih pregledov ter nalaganje kazni za kršitelje, ki so bolj odvračilne, navajajo evropski poslanci v resoluciji, ki je bila sprejeta v sredo. Da se preprečijo dolgi prevozi do klavnic, bi morala EU spodbujati uporabo lokalnih klavnic ter razmisliti o osemurni omejitvi prevoza, dodajajo poslanci. Število živali, ki se jih prevaža v EU, se je v obdobju 2005-2009 zelo povečalo, na primer za 70 odstotkov za prašiče. Tretjina teh prevozov je trajala osem ur ali več. Več inšpekcijskih pregledov in strožje kazni Za rešitev nenehnih težav v zvezi z dobrim počutjem živali pri prevozu je treba obstoječo zakonodajo v vseh državah članicah EU ustrezno in enotno izvajati, pravijo evropski poslanci. Treba je izvajati več inšpekcijskih pregledov na kraju samem, nacionalne kazni za kršitelje predpisov bi bilo treba uskladiti, postati pa bi morale tudi bolj odvračilne, pravijo poslanci. Osemurna omejitev ne bi zadostovala Razmisliti bi bilo treba o ukrepih za omejitev časa, ki je potreben za prevoz živali do zakola, na osem ur, toda za nekatere vrste morajo biti dovoljene izjeme zaradi geografskih razmer in znanstveno utemeljenih možnosti daljšega prevoza, je navedeno v besedilu. Toda osemurna omejitev sama po sebi ne bo zadostovala za izboljšanje počutja živali, ki je pogosto odvisno bolj od ustrezne opreme vozila in ustreznega ravnanja z živalmi, pravijo evropski poslanci. Parlament tako poziva k izboljšavam prevoznih pogojev, ki temeljijo na znanosti, vključno z dodeljevanjem prostora in oskrbo z vodo. Podpora lokalnim klavnicam Da se prepreči nepotreben prevoz živali na dolge razdalje, bi morala EU pomagati pri vzpostavljanju kratkih in preglednih verig preskrbe s hrano ter sprejeti ukrepe za ustavitev upadanja števila malih lokalnih klavnic in za spodbujanje lokalne predelave, dodajajo evropski poslanci.",1
"Indija postaja druga najhitreje razvijajoča se država Indijski finančni minister Pranab Mukerjee je napovedal, da Indija v roku dveh let načrtuje podvojitev gospodarske rasti in posledično bliskovit naskok na drugouvrščeno Kitajsko. Indijski finančni minister je napovedal skorajšnjo devetodstotno gospodarsko rast, ki jo je imela Indija pred svetovno gospodarsko krizo. Ko bodo dosegli to število, kar bo verjetno kmalu, saj je imela Indija že med aprilom in junijem 8,8-odstotno rast, pa naj bi gospodarsko rast še podvojili. Smo priča novemu svetovnemu redu, ki bo vodil v pravičnejšo razporeditev svetovnega razvoja, je le dva dni po srečanju vrha G20 za BBC dejal Pranab Mukerjee. Na vrhu G20 je bila v ospredju razprava zaradi nesoglasij tečajev vodilnih svetovnih valut, še posebej v odnosu kitajskega juana in japonskega jena do ameriškega dolarja. Spregovorili so tudi o odpravi neuravnoteženosti na svetovnem trgu, kjer se hitro razvijajoče se države za svoj napredek v veliki meri zanašajo na izvoz na trg razvitejših držav. Glede tega je včeraj na Azijsko-tihomorskem forumu o gospodarskem sodelovanju Apec v japonskem mestu Jokohama ameriški predsednik Barack Obama dejal, da se morajo države z velikimi presežki premakniti od nezdrave odvisnosti na izvoz in okrepiti domače povpraševanje. Nobena država ne bi smela predpostavljati, da je njihova pot do blaginje tlakovana z izvažanjem v Ameriko. Pri tem je imel v mislih predvsem Kitajsko in Japonsko. Spomnimo, že oktobra je skupina G20 v Južni Koreji dosegla pomemben dogovor, saj bodo imele odslej v Mednarodnem denarnem skladu IMF večjo moč odločanja prav hitro rastoče države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. Trenutno imajo v IMF-u ZDA približno 17-odstotni delež glasovalne moči, Kitajska pa približno 3,7 odstotka, kar je po mnenju številnih mnogo manj, kot bi ji moralo kot največji svetovni izvoznici in drugemu največjemu gospodarstvu na svetu pripadati.",1
"Namesto policistov in carinikov vas bodo na britanskih letališčih pričakali oboroženi vojaki V Veliki Britaniji se je zjutraj začela enodnevna stavka zaposlenih v javnem sektorju, ki na ta način protestirajo proti spremembam pokojninskega sistema. Gre za največjo stavko v državi po letu 1926, zaprtih je na tisoče šol, v zdravstvenih ustanovah zagotavljajo le pomoč v nujnih primerih, težave pa pričakujejo tudi na letališčih. Tako so potnike na največjem londonskem letališču Heathrow že vnaprej opozorili, naj se pripravijo na triurno čakanje pri pregledu potnih listov, saj stavkajo tudi mejni policisti. Nekatere letalske družbe so zaradi pričakovanih zamud celo odpovedale polete. Stavkajo tudi na Škotskem in Severnem Irskem Po vsej Britaniji je za danes načrtovanih kakih tisoč demonstracij, ena največjih naj bi bila v Birminghamu. Stavkajo tudi na Škotskem in Severnem Irskem. Stavka, v kateri naj bi sodelovala dva milijona ljudi, je doslej največji preizkus za vlado konservativnega premiera Davida Camerona, ki predlaga, da bi zaposleni v javnem sektorju v pokojninsko blagajno prispevali več, obenem pa naj bi se tudi kasneje upokojili, in sicer šele v starosti 66 let. Jeza zaposlenih se je še povečala, potem ko se je finančni minister George Osborne v torek v parlamentu zavzel za znižanje plač učiteljev, medicinskih sester in vojakov ter napovedal znižanje števila zaposlenih v javnem sektorju za 300 tisoč. ""Stavka ne bo spremenila ničesar"" Danes je Osborne dejal, da bo stavka le škodovala gospodarstvu, in sindikate pozval, naj se vrnejo za pogajalsko mizo. ""Stavka ne bo spremenila ničesar,"" je minister dejal za BBC. Po drugi strani je generalni sekretar zveze sindikatov TUC Brendan Barber poudaril, da vlada ""napada"" javni sektor, zato je stavka upravičena. ""Nastopil je čas, ko se morajo ljudje postaviti zase in povedati svoje stališče,"" je dejal za televizijo ITV. Barber je obenem zanikal, da so pokojnine zaposlenih v javnem sektorju ""zlate"" v primerjavi s pokojninami, ki jih dobijo zaposleni v zasebnem sektorju.",0
"Dajmo javnost zraven in se pokoljimo do konca, je na protestu dejal eden od delavcev. Njegov odziv je bil na prošnjo vodstva, da bi se o hišnih zadevah v Viator & Vektorju pogovarjali brez novinarjev . Pred Viator & Vektorjem je bil protestni zbor okoli 150 razočaranih delavcev, ki so od uprave zahtevali pojasnila zaradi začasne ukinitve izvajanja logističnih in servisnih storitev. Okoli 300 zaposlenih v Viator & Vektor Logistika je namreč na prisilnem dopustu, od maja niso dobili v celoti izplačanih plač. Zahtevali so pojasnilo, kdaj bodo dobili zaostale plače za maj in junij, zakaj podjetje stoji in ali se bliža stečaj. Direktor podjetja Bojan Novak in lastnik Viator & Vektorja Zdenko Pavček sta jeznim delavcem povedala, da čakajo na odgovor šestih slovenskih bank glede sedmih milijonov obratnih sredstev, za katere so zaprosili, da lahko znova zaženejo proizvodnjo, o čemer naj bi banke odločile do konca tedna. Potem ko je lastnik Pavček nekako priznal en kup nesrečnih potez , mu je en od jeznih delavcev zabrusil Jaz mislim, da če bi vi prijeli koprivo, da bi se posušila. Bi se enostavno posušila, je dejal. Njegova izjava naletela na vsesplošno odobravanje. Če se bodo z bankami kar koli dogovorili, nas bodo do petka obvestili o nadaljnjih ukrepih. /.../ Če do petka ne bomo prejeli plač oziroma jih vodstvo družbe ne bo obvestilo o pogajanjih z bankami, potem bomo v sindikatu sprejel nadaljnje ukrepe. Sindikalist Marko Vučko Po besedah predsednika Sindikata prometa in zvez Viator & Vektorja Marka Vučka so delavci razočarani in že težko pričakujejo pozitivno rešitev . Po njihovem prepričanju bi bilo najbolje, da jim vodstvo poplača terjatve in jih potem glede stečaja napotijo na zavod za zaposlovanje, je dodal. Napovedal je nadaljnje ukrepe, če jim do petka ne izplačajo plač in jih ne obvestijo o pogajanjih z bankami. Bodo plače v celoti izplačali ta teden? Iz hčerinske družbe Skupine Viator & Vektor, Viator & Vektor Logistika, so v petek sporočili, da so ustavili tovorni promet, ker ne morejo več zagotavljati kakovostnega izvajanja . Po njihovih besedah je bila odločitev za začasno ukinitev izvajanja dela težka, saj imajo zasedene vse svoje zmogljivosti in sklenjene pogodbe tako z domačimi kot mednarodnimi kupci. Hkrati so v družbi pojasnili, da so zaposleni v Skupini Viator & Vektor in v njenih hčerinskih družbah, to je v Viator & Vektor Logistiki in Viator & Vektor Storitvah, prejeli izplačano glavnino majske plače in da bodo preostanek dobili prihodnji teden. Za večino zaposlenih v vseh treh podjetjih je bil sicer že odrejen dopust, nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od dogovora med bankami . V Gorenju, Revozu, Krki in Leku so poiskali druge prevoze Nekatera podjetja so že poiskala druga avtoprevozniška podjetja, med njimi Gorenje, Lek in Revoz. Po besedah direktorja oskrbe v Leku Roberta Ljolja je Viator & Vektor eden izmed izbranih dobaviteljev logističnih storitev, ki jih najemajo. Zaradi večje fleksibilnosti smo že v preteklosti za isto vrsto storitev razvili in uvedli sodelovanje z več dobavitelji. Tako se za posamezno izvedbo posla oziroma transporta odločamo dinamično in sprotno izbiramo izvajalce. Po objavi o umiku s trga s strani Viator & Vektorja smo zato naše poslovanje brez večjih težav preusmerili k drugim izbranim dobaviteljem, je sporočil. Odločitev Viator & Vektorja jim ni povzročila dodatnih stroškov oziroma pomembnih težav, njihovo nadaljnje sodelovanje pa bo odvisno od njihove sposobnosti za izvajanje storitev, ki jih ocenjujejo pri vseh dobaviteljih, in seveda od konkurenčnosti drugih pogojev sodelovanja. V družbi Skupina Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve je zaposlenih okoli 600 delavcev. V Gorenju so pojasnili, da imajo razpršeno strukturo logističnih partnerjev in Viator & Vektor v strukturi prevozov predstavlja manj kot pet odstotkov vseh prevozov. Prevoze, ki jih omenjena družba ne more opraviti, bomo nadomestili s prevozi iz drugih virov. Posebnih težav zaradi situacije v družbi Viator & Vektor tako ne pričakujemo, so dodali. V Revozu v zadnjem obdobju z Viator & Vektorjem skorajda ne sodelujejo več. Ostalo je nekaj minimalnega prevozov, ki pa jih nadzorujemo, so zatrdili. V Krki imajo lasten vozni park, del prevozov pa naročajo tudi pri pogodbenih partnerjih. Viator & Vektor je majhen partner, zato prenehanje sodelovanja z njimi zaradi zaustavitve poslovanja za nas ne bo predstavljalo nobene težave, so poudarili. Prestavili so stavko Večina tovornjakov je v bazi. Sindikat delavcev prometa in zvez v Skupini Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Logistika in Storitve je sicer nameraval stavkati sredi junija zaradi zamujanja pri izplačilu plač ter nekaterih predlogov, povezanih z delom, a je nato stavko po nekaterih doseženih kompromisnih rešitvah prestavil do 1. septembra. V tem času je pričakoval normalizacijo razmer glede bank. V skupini Viator & Vektor ter hčerinskih družbah Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve je zaposlenih okoli 600 delavcev. Znano je, da so razmere v skupini Viator & Vektor nestabilne. Z Ajpesa je razvidno, da je na tekočih računih Skupine Viator & Vektor evidentirano pomanjkanje sredstev na računu imetnika za poplačilo njegove obveznosti . Na težave kaže tudi dejstvo, da je bilo po le nekaj tednih vodenja skupine sporazumno prekinjeno delovno razmerje z Bogdanom Topičem, ki je bil od 7. aprila glavni izvršni direktor. Viator & Vektor se z bankami upnicami že nekaj mesecev dogovarja o reprogramiranju posojil in rešitvi družbe pred propadom.",0
"Slovenj Gradec - Popoldne se bo sestal nadzorni svet slovenjgraške družbe Prevent Global. Seznanil se bo z izvajanjem programa reorganizacije družbe in oceno poslovanja za lansko leto, ko naj bi izguba družbe znašala med štiri in pet milijoni evrov. Uprava bo nadzornike seznanila tudi z informacijami, povezanimi s podjetjem Prevent PUR v stečaju. Potem ko je nadzorni svet konec januarja potrdil načrt reorganizacije podjetja, ga uprava na čelu s predsednikom Renatom Krajncem predstavlja bankam upnicam. Dogovor z bankami o reprogramiranju 55 milijonov evrov velikega dolga je namreč ključen za nadaljnje poslovanje družbe. Pogovori z bankami so po navedbah službe za stike z javnostmi v Prevent Globalu v zaključni fazi. Po informacijah predsednika nadzornega sveta Vladimirja Bilića banke program podpirajo. Pogajanja med drugim potekajo še z Novo Ljubljansko banko, ki vztraja pri dokapitalizaciji družbe. Uprava bo nadzornike seznanila z oceno poslovanja v lanskem letu, za katerega Bilić meni, da bi jo lahko Prevent Global glede na izjemno težko leto tako za samo avtomobilsko industrijo kot tudi za sam Prevent Global ""mnogo slabše odnesel"". Nadzorniki pa se bodo seznanili tudi z informacijami, povezanim s podjetjem Prevent PUR, ki je od lanske jeseni v stečaju. Kot pravi Bilić, ostaja Prevent PUR, katerega polovični lastnik je bil Prevent Global, zaenkrat ""precejšnja uganka"".",0
"Mariborsko vrtnarsko podjetje Florina je v prisilni poravnavi. Direktorica Sabina Medeot je med vzroki za insolventnost navedla odpoved pogodbe za urejanje mestnega parka s strani mariborske občine. Tam pa pravijo, da to ne drži. Mariborsko vrtnarsko podjetje Florina je od srede prejšnjega tedna v prisilni poravnavi. Direktorica Sabina Medeot je med vzroki za insolventnost navedla odpoved pogodbe za urejanje mestnega parka s strani mariborske občine. A tam pravijo, da to ne drži. Pojasnjujejo, da pogodbe niso podaljšali, ker Florina ni bila najbolj ugoden ponudnik. Okrožno sodišče v Mariboru je postopek prisilne poravnave v Florini začelo 17. julija. Za upravitelja je bil imenovan Uroš Jutraž, upniki pa imajo mesec dni časa, da prijavijo svoje terjatve. Zadnji rok za prijavo terjatev je 17. avgust. Občina naj bi enostransko odpovedala dolgoročno pogodbo. Florina s skupno 16 zaposlenimi je konec marca po podatkih, dostopnih na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes, dolgovala navadnim upnikom oziroma dobaviteljem okoli 633.000 evrov, ločitvenim upnikom oziroma bankam pa 3,4 milijona evrov. V načrtu finančnega prestrukturiranja je direktorica Medeotova med vzroki za insolventnost podjetja navedla enostransko odpoved dolgoročne pogodbe o upravljanju in vzdrževanju zelenih površin in upravljanju akvarija-terarija s strani Mestne občine Maribor . To naj bi leta 2008 močno oslabilo materialni položaj družbe in ji še dodatno otežilo soočanje s splošno gospodarsko krizo. Posledice so se izkazale predvsem v skokovitem naraščanju izgube v letih 2010 in 2011, kar je v letu 2012 vodilo v dolgoročno plačilno nesposobnost družbe, je zapisala. Na mariborski občini krivdo zanikajo. Florini ni bila odvzeta skrb za parke, temveč je zaradi cenovno ugodnejše ponudbe to skrb prevzelo drugo podjetje, Nigrad, so v tem tednu pojasnili v sporočilu za javnost. Prav tako naj ne bi držale navedbe, da je šlo za enostransko prekinitev pogodbe. Po njihovih navedbah se je pogodba iztekla in je niso podaljšali. Zadnja pogodba s Florino je bila sklenjena le za obdobje od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2007, so poudarili. Dodali so še, da se s tem ni prekinilo sodelovanje, saj je Florina še vedno občasno izvajala razne zasaditve za občino.",0
"NKBM zavrnil Infond Holding NKBM ni podaljšal 3,5 milijona evrov posojila Infond Holdingu, ki ga je ta zavaroval s pet milijonov evrov vrednimi delnicami Pivovarne Laško. Banka naj bi Infond Holding pozvala, naj posojilo poplača v osmih dneh, sicer bo v sedmih delovnih dneh po preteku roka sprožila postopke izterjave. V NKBM-ju zadeve niso komentirali, ker odnosov s komitenti ne morejo razkrivati, je poročal STA. Realnih možnosti za podaljšanje pri NLB-ju ni? Prihodnji teden, natančneje 3. junija, se bo iztekel tudi rok za poplačilo posojila, ki ga je Infond Holding najel pri NLB-ju. To je vredno 130 milijonov evrov, NLB pa je rok vračila enkrat že podaljšal, kar je spodneslo stolček predsednika uprave Draška Veselinoviča. Preberite še Križanič za MMC o Kramarjevi nagradi in NLB-ju Po poročanju Dnevnika je Infond NLB za podaljšanje zaprosil že pretekli teden. Glede na nasprotovanje države, ki je največja lastnica NLB-ja, in omejitev iz zakonodaje pa podaljšanje ni preveč verjetno. Infond Holding za 426 milijonov evrov posojil Konec lanskega leta je imel Infond Holding skupaj 426 milijonov evrov kratkoročnih posojil pri različnih bankah. Vsa se bodo iztekla letos.",0
"Ustavno sodišče potrjuje, da zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora izpodbija Odvetniška družba Čeferin. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki je začel veljati sredi maja lani, pred ustavnim sodiščem (US) izpodbija Odvetniška družba Čeferin iz Grosuplja. Na US pravijo, da jim odvetniki predlagajo, naj vsaj del zakona razveljavijo, ker država z njim krši ustavne pravice do zasebne lastnine. Kot smo pisali pred dnevi, je sicer specializirano državno tožilstvo (SDT) vložilo prvi dve tožbi za odvzem premoženja po tem zakonu. Kdo zdaj laže? Pomota? Brskajo na devetih naslovih Finančna preiskava. SDT po naših informacijah ta trenutek vodi devet finančnih preiskav. Neuradno tudi proti večini že obsojenih ali obravnavanih zaradi najhujših kaznivih dejanj, denimo proti Ivanu Zidarju, Draganu Tošiću in Binetu Kordežu. ""Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dveh členov zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je US prejelo 14. maja letos. Pobudo skupaj z ustavno pritožbo je v imenu Andreja Lapornika vložila Odvetniška družba Čeferin,"" pojasnjujejo na US. S tem sodišče postavlja na laž odvetnika Marka Bošnjaka, ki je prejšnji konec tedna zagotavljal, da odvetniška družba, v kateri je zaposlen, ni posredovala pobude za razveljavitev zakona. Bošnjak sicer zdaj, drugače kot ob robu srečanja pravnikov v Portorožu pred dnevi, pobudo priznava. ""Narobe sva se razumela, mislil sem, da me sprašujete, ali smo vložili pobudo za presojo zakona kot celote,"" pravi Bošnjak. Interes imajo Da pa bi, če bi bil zakon razveljavljen, pridobili prav številni obdolženci najhujših kaznivih dejanj organiziranega in gospodarskega kriminala, ki jih zastopajo v Odvetniški družbi Čeferin, opozarjajo številni tožilci, sodniki in tudi uslužbenci US. Pobudo so vložili v Lapornikovem imenu, ki ga je policija februarja lani aretirala zaradi domnevnega tihotapljenja droge, zaradi česar naj bi ga sicer že večkrat obravnavali. Medtem ko je ločeno potekala preiskava Lapornikovih domnevno nezakonitih poslov, zlasti organiziranja mreže prekupčevalcev heroina, je SDT po naših informacijah proti njemu takoj uvedlo še finančno preiskavo, ki jo dovoljuje zakon, ki ga Lapornik in Čeferin zdaj izpodbijata. Tožilci so podrobno pregledali ves njegov dosedanji zaslužek in ga primerjali z vsem premoženjem, ki ga ima, ter po končani finančni preiskavi na ljubljansko sodišče vložili tožbo za odvzem dela nezakonito pridobljenega premoženja. Vezano na sodbo Hkrati je tožilstvo predlagalo, naj sodišče Laporniku in njegovim družinskim članom prepove razpolagati s premoženjem, dokler ne bo dokazal, kako ga je pridobil. Odvetnik Bošnjak je pred dnevi sicer poudarjal, da bi moral biti pogoj za odvzem premoženja vezan na predhodno obsodilno sodbo posameznika, ki mu grozi odvzem. Torej ne, da se finančna preiskava, kot v Lapornikovem primeru, vodi povsem ločeno.",0
"Če opravimo primerjave z evropskimi državami, je popolnoma jasno, da so nekatere podražitve pri nas upravičene, nekatere pa ne, je dejal premier Janez Janša »Vsem podražitvam se - glede na trende na svetovnih trgih - ni mogoče izogniti. Če pa opravimo primerjave z evropskimi državami, je popolnoma jasno, da so nekatere podražitve pri nas upravičene, nekatere pa ne,« je na današnji tiskovni konferenci dejal premier Janez Janša. Glede teorij, da Slovenija proračunski presežek beleži prav zaradi inflacije, pa je premier dejal, da so v obdobju, ko presežka ni bilo, avtorji te iste teorije trdili obratno, zato bi se morali pač odločiti, katera teorija velja in katera ne. Na vprašanje, kako komentira tožbo, ki jo je zoper njega včeraj vložila Ninamedia , je Janša odgovoril, da tožbe ne pozna.",0
"Še en sporni oglas. Z vsakim sporočilom, ki ga vlada pošlje v javnost, so ženske dežurni krivec za težave, je ogorčena javnost po tem, ko je vlada znova brcnila v temo, tokrat s kontracepcijsko tabletko. Urad vlade za komuniciranje je moral že drugič v zadnjih dneh stopiti korak nazaj pri kampanji v podporo pokojninski reformi in s spletnih strani umakniti oglas, ki po mnenju številnih, tudi ministrice za kulturo, žali ženske. V petdesetih letih se je rodilo 34 tisoč otrok, danes se jih rodi le okoli 20 tisoč. Vsega je kriva kontracepcijska tabletka. Besedilo na letaku Besedilo letaka na Facebook strani je namreč navajalo, da se je v petdesetih letih v Sloveniji rodilo dovolj otrok za ohranjanje ravnovesja med prebivalstvom, zadnja leta pa se jih rodi le še po 20 tisoč na leto, kar je premalo za stabilno pokojninsko blagajno. Proti tovrstnemu komuniciranju so se ostro odzvale različne organizacije, med njimi YHD, Evropska mreža za enakost spolov, Mirovni inštitut, Zavod Emma, Mesto žensk ... Sporni vladni letak, ki ga je vlada na spletu že nadomestila z novim, je dostopen TUKAJ. V javnem pismu premierju Borutu Pahorju, ki so ga naslovile ""Protest proti degradaciji in kriminalizaciji žensk v vladni kampanji za pokojninsko reformo!"", podpisnice letak ocenjujejo za nedopustnega. ""Opozarjamo, da so sporočila, ki jih vlada ponuja v okviru kampanje za pokojninsko reformo, povsem nedopustna. Dosedanji propagandni materiali temeljijo na degradaciji in ženske postavljajo v položaj dežurnih krivcev za slabo stanje države. Z vsakim propagandnim materialom, ki ga vlada pošlje v javnost, je to sporočilo bolj očitno,"" so zapisale podpisnice. Celotno protestno pismo je dostopno TUKAJ. SDS zahteva nujno sejo V SDS zahtevajo sklic nujne seje odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, ker po njihovih trditvah vlada zlorablja zakon o volilni in referendumski kampanji. Širca: ""Vsega je kriva neumnost"" Način komuniciranja vlade z javnostjo je povzročil nove razpoke tudi v ministrskem zboru. ""Verjamem, da nisem edina, ki se v tem nizkotnem, podcenjujočem in populističnem manipuliranju počutim izdana in ogoljufana. Lahko se le distanciram od nevarnega poigravanja z ženskim spolom in z našimi pravicami. Preprosto, nismo se za to borili in borile. Splošno zniževanje standardov komuniciranja, kjer je glavno orodje in orožje pripisana ženska praznina, je padec v globoko temnino,"" je zapisala kulturna ministrica Majda Širca na svojem blogu, ki ga je naslovila: Vsega je kriva neumnost. ""Prevzeti morajo odgovornost"" Komunikacijska kampanja vlade ob referendumu o pokojninski reformi je stvar odločitev vladnih organov, ki morajo zanjo prevzeti tudi vso odgovornost, je prepričana varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik. Posamezna sporočila v tej kampanji po njenem mnenju vsebujejo elemente predsodkov in neprimernega odnosa do žensk. Varuhinja od naročnika pričakuje, da zavzame stališče do tega elementa kampanje in se do njega opredeli tudi iz vidika načela enakega obravnavanja spolov. Vse se je začelo z Urško Že video z Urško Čepin, ki ga je vlada objavila na Youtubu minuli konec tedna, je požel val ogorčenja. Še dodatno je afero zabelil podatek, da je vlada za štiri videe za potrebe kampanje plačala 20 tisoč evrov, njihov avtor pa je v resnici Jani Sever in ne agencija Inovatif, ki je del skupine Futura. Za zdaj ostaja neobjavljen en video z Urško Čepin. Ali ga bo javnost zaradi razburjenja, ki ga je povzročil prvi video, sploh videla, je veliko vprašanje.",0
"Paloma, ki jo vodi Bojan Rajtmajer, je sicer prejela nekaj nezavezujočih ponudb za dokapitalizacijo, a se za izvedbo skrbnega pregleda ni odločil nihče V sladkogorski tovarni papirja Paloma so neuspešno zaključili vse aktivnosti v zvezi z iskanjem vlagatelja, ki bi bil pripravljen podjetje dokapitalizirati pod pogoji razpisanimi v javni ponudbi aprila letos, so danes sporočili iz podjetja. Čeprav je Paloma prejela nekaj nezavezujočih ponudb, pa se za izvedbo skrbnega pregleda ni odločil nihče. Kot so danes sporočili iz Sladkega vrha, je delovna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki Palome, obeh večinskih lastnikov, Kada in Soda , ter malih delničarjev, ugotovila, da nihče od zainteresiranih vlagateljev za sodelovanje v postopku dokapitalizacije Palome v predvidenem roku ni izrazil interesa za izvajanje skrbnega pregleda. Rajtmajer: Paloma kljub neizvedeni dokapitalizaciji uspešno posluje Paloma je aprila letos skupaj z obema paradržavnima skladoma, ki sta 71-odstotna lastnika družbe, objavila vabilo zainteresiranim vlagateljem za sodelovanje pri dokapitalizaciji družbe v višini, potrebni za izboljšanje poslovno finančnega položaja družbe ter nadaljnjega razvoja družbe. V postopku izbora vlagatelja za izvedbo dokapitalizacije je bila vsem zainteresiranim vlagateljem ponujena možnost izvedbe skrbnega pregleda od 1. do 21. septembra, a se za njegovo izvedbo ni odločil nihče. Paloma pa po besedah prvega moža družbe Bojana Rajtmajerja ne glede na neizvedeno dokapitalizacijo v letošnjem letu uspešno posluje in je v prvih osmih mesecih ustvarila 3,4 milijona evrov dobička iz poslovanja ter tako presegla poslovni načrt. Kot dodaja predsednik uprave, v podjetju pripravljajo tudi strateški načrt družbe za obdobje do leta 2014, v katerem bo podrobno opredeljen tudi investicijski načrt in potrebni viri za njegovo izvedbo.",0
"Državno pravobranilstvo je odločilo Zahtevki delavk trboveljskega Peka zoper državo so neutemeljeni. Delavke med drugim terjajo tudi neizplačane plače iz obdobja 1991 1996. Zahteve delavk Peka so po mnenju državnega pravobranilstva neutemeljene. Državno pravobranilstvo je po proučitvi celotne dokumentacije v zvezi z zahtevami delavk nekdanjega trboveljskega obrata Peka ugotovilo, da so odškodninski zahtevki zoper Republiko Slovenijo neutemeljeni, so danes sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Predstavnice iniciativnega odbora nekdanjih delavcev trboveljskega obrata Peka so danes na sestanku na državnem pravobranilstvu, na katerem je bil tudi predstavnik ministrstva za gospodarstvo, predstavile svoja stališča in argumente za zahteve. Delavke so julija 2006 sicer že dobile izplačanih za skoraj 830.000 evrov terjatev iz naslova odškodninskega sklada, za katerega so nekdanjim delavkam Čevljarsko-storitvenega podjetja ČSP denar brez njihovega soglasja od leta 1992 trgali od plač. Dobile so tudi poplačila prednostnih terjatev iz naslova stečaja Peka Trgovine in denar, ki so ga delavci prispevali za nabavo materiala oziroma ohranitev delovnih mest. Nekdanje delavke pa terjajo še izplačila zadolžnic v letih 1991 1996 in z lastninskimi certifikati ter odpravnine in neplačane plače iz naslova stečajev Peka in ČSP, kar pa jim ni bilo priznano. Samo neizplačanih plač naj bi bilo po navedbah delavk za 25 milijonov evrov. Gospodarsko ministrstvo meni, da za zahteve delavk ni pravne podlage. Foto Dare Čekeliš Za odškodnino terjajo državo, saj da je vlada imenovala nadzorni svet Peka in upravo, ki sta podjetje pripeljala do propada in zapravila znatna javna sredstva, nato pa z iztiskanjem malih delničarjev in z nepriznanjem obveznosti do delavcev kršila več ustavnih načel in se sama poplačala. Ministrstvo za gospodarstvo je proučevalo zahtevek iniciativnega odbora in ni našlo pravne podlage za odgovornost države v odnosu do nekdanjih delavcev Peko-ČSP Trbovlje, pravijo na ministrstvu. Tudi ministrstva za delo, finance in pravosodje v svojih mnenjih, tako gospodarsko ministrstvo, niso ugotovila odgovornosti Republike Slovenije, zato so se izrekla proti upravičenosti odškodninskih zahtevkov. Delavke bodo za pogovor prosile tudi Pahorja, saj želijo izvedeti tudi njegovo mnenje o zadevi. Foto Dare Čekeliš Tudi državno pravobranilstvo je po pridobitvi vse dokumentacije ugotovilo, da so odškodninski zahtevki zoper državo neutemeljeni. Pravobranilstvo je poleg tega ugotovilo, da bi drugačno obravnavanje zahtevkov kot zavrnitev lahko sprožila še neomejeno število podobnih zahtevkov drugih podjetij s težavami v preteklosti oziroma bi s sklicevanjem delavcev na ustavno načelo enakosti in enakopravnosti nastal pravno sporen položaj diskriminatornega obravnavanja , so menili na ministrstvu. Od sestanka niso pričakovali veliko Kot je povedala vodja iniciativnega odbora nekdanjih Pekovih delavk Marta Kavšek, od sestanka niso mogli pričakovati veliko, saj so jim že v uvodu povedali, da bo njihovo mnenje glede zahtevka delavk negativno. Čudi jo, da pravobranilka lahko to izreče, še preden je preučila njihovo gradivo in magnetogram današnjega pogovora. Kavškova je še povedala, da bodo zdaj počakale na izdelano mnenje pravobranilstva, ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku pa bodo sporočile, da takšen način komunikacije ni konstruktiven. Ko bodo dobili vsa zahtevana mnenja, pa bodo za pogovor zaprosile še predsednika vlade, od katerega želijo izvedeti, ali je sam za pravično in pošteno rešitev.",0
"Kar 63 odstotkov srednješolcev si želi postati direktor Raziskava med slovenskimi srednješolci je pokazala, da si kar 63 odstotkov maturantov želi postati direktor, 61 odstotkov pa podjetnik. Tretji najbolj zaželen poklic je odvetnik (39 odstotkov), na četrtem mestu je državni uradnik (28 odstotkov). Sledijo: inženir, novinar, komercialist, znanstvenik, umetnik, učitelj, vojak oziroma policist, arhitekt, obrtnik, tajnica, računovodja in zdravnik. Raziskava o odnosu do podjetništva med srednješolci je med 3149 dijaki v srednjih šolah po Sloveniji opravil znanstvenoraziskovalni inštitut Visoke šole za podjetništvo Gea College , raziskavo pa so konec lanskega leta opravili Jaka Vadnjal, Dejan Jelovac, Laura Južnik Rotar in Janez Damjan. Najmanj zaželena poklica oziroma karieri sta politika (17,5 odstotka) in kmeta (6,5 odstotka). Delež tistih, ki si želijo postati podjetniki, je pri fantih 58 odstotkov, pri dekletih pa 43 odstotkov. Dijaki ekonomskih gimnazij in bodoči ekonomski tehniki, ki se v šoli učijo podjetništva, si v bistveno večji meri želijo postati podjetniki kot dijaki splošnih in tehniških gimnazij. Ob tem je zanimivo dejstvo, da imajo najmočnejšo željo postati podjetnik dijaki tehniških srednjih šol, ki nimajo nobenega poslovnega predmeta. Dobra tretjina anketiranih pravi, da ima nekdo med njihovimi bližnjimi podjetniško izkušnjo in med njimi je želja postati podjetnik dvakrat močnejša kot pri drugih dijakih. Objavljeno v reviji Manager februar 2009",1
"Aktualni minister Gregor Golobič je še vedno povezan s podjetjem Ultra. Je eden od petih lastnikov podjetja, ki ima v lasti Ultro. Medtem pa predstavniki Ultre pravijo, da so najtransparentnejše podjetje. Vodstvo podjetja Ultra je stopilo pred novinarje in znova ostro zanikalo namige, da naj bi zaradi povezave z Gregorjem Golobičem prišli do 21 milijonov evrov nezavarovanih kreditov. Kreditov je za slabih šest milijonov evrov in vsi so zavarovani, pravijo. Golobič je pet let sicer res delal v Ultri - toda ali je to greh, se sprašujejo. Pri Golobiču pravijo, da je solastništvo ustrezno prijavil t.i. Kosovi komisiji. Zanimivo pa je, da je Golobič z Ultro še vedno povezan je namreč njen pomemben delničar. Pravzaprav solastnik pa je še vedno. Golobič je namreč eden izmed petih lastnikov nizozemske Ultre sum, ki je lastnica Ultre. Razkritje, da je Golobič solastnik Ultre, je presenetljivo tudi zato, ker je še pred letom v reviji Manager povedal le, da je lastnik stanovanja v Ljubljani, zemljišča v Istri, da ima eno delnico Pivovarne Laško, avtomobil in jadrnico. Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je napovedal, da bi proti Golobiču, če deleža v Ultri ni prijavil komisiji, lahko vložili tudi ovadbo zaradi kaznivega dejanja overitve lažne vsebine. Vendar kot so danes medtem že sporočili iz stranke Zares, je Golobič protikorupcijski komisiji ustrezno prijavil omenjeno solastnistvo . Ultra Smo najbolj transparentna družba Smo najbolj transparentna družba v Sloveniji, pravijo predstavniki Ultre, ki zanikajo obtožbe, da naj bi pri NLB prišli do več kot 21 milijonov evrov nezavarovanega kredita. Ultra vsa namigovanja zanika in odgovarja, da so bili vsi krediti družb najeti izključno zaradi financiranja poslovanja in tudi ustrezno zavarovani. Foto Blaž Garbajs Tu ni nobenih hobotnic in kalamarov, so danes predstavniki Ultre odločno zavrnili obtožbe, da naj bi skupaj s podjetjem Hram Holding in drugimi preko matičnega podjetja, ki ima sedež na Nizozemskem, pri NLB prišli do več kot 21 milijonov evrov nezavarovanega kredita. NLB je matična banka družbe Ultra že 20 let, pravi direktor družbe Gregor Breznik in dodaja, da ima družba Ultra pri omenjeni banki trenutno za okoli 3,9 celotna skupina Ultra pa približno 5,9 milijonov evrov kredita. Vsi krediti in vse ostale obveznosti so po njegovih besedah ustrezno zavarovane, zato ne vedo od kod informacije, da temu ni tako. Vse je zavarovano tako z bianco menicami, s hipotekami in našimi nepremičninami, z osebnimi poroštvi vodstva ter z zastavo terjatev do naročnikov, trdi direktor. Kramar je zgolj osebni prijatelj Večinski lastnik in poslovni strateg Ultre Miloš Urbanija je zavrnil očitke, da bi bil nekdanji predsednik NLB Marjan Kramar prijatelj podjetja. Kot pravi je sicer Kramar njegov osebni prijatelj, a v Ultri niso nikoli sodelovali z njim, saj so bili dolgoročna posojila pridobljena pred njegovim prihodom, kratkoročna pa po njegovim odhodom.",0
"SCT E-BA je pridružena družba SCT. To je že peta družba iz skupine SCT, ki je v stečaju. Sodišče je za stečajno upraviteljico imenovalo Natašo Gibičar. To je po družbah SCT Obrati, SCT GEM, Železokrivnica SCT-Merkur in SCT MB peta družba iz skupine SCT, ki je v stečaju. Okrožno sodišče v Ljubljani je danes začelo stečajni postopek za gradbeno družbo SCT E-BA. Za stečajno upraviteljico je imenovalo Natašo Gibičar. Upniki lahko svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo v treh mesecih, zadnji dan za prijavo je 31. avgust, je razvidno iz današnje objave sodišča na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes. SCT E-BA je pridružena družba SCT. Po podatkih Ajpesa ima SCT v SCT E-BA 50-odstotni lastniški delež, druga polovica je v lasti družbe Elektrometal Cazin iz BiH. Direktor družbe je bil Drago Sotošek. Matična družba SCT, ki je od januarja v prisilni poravnavi, mora do prihodnjega tedna dopolniti predlog za začetek postopka prisilne poravnave, in sicer mora predložiti čistopis spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja in poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij glede spremenjenega načrta. S spremenjenim načrtom ki med drugim predvideva, da bi Cestno podjetje Ljubljana CPL z dokapitalizacijo v višini 10 milijonov evrov prevzelo lastništvo in zagotovilo še 20 milijonov evrov za izplačilo zaostalih plač in delovanje družbe bo SCT skušal prepričati sodišče, da ugovora zoper vodenje prisilne poravnave, ki sta ju podala prisilna upraviteljica Majda Šantl in peterica zaposlenih pri SCT ter ki zahtevata stečaj podjetja, nista upravičena. Narok o ugovorih bo 14. junija.",0
"Za odpuščene delavce konec januarja delavnice 67 zaposlenih v Skimarju, ki jih je kadrovska služba uvrstila na seznam presežnih delavcev, je po priporočeni pošti prejelo obvestila o prekinitvi delovnega razmerja. 42 delavcev je iz Elana Marine, 25 pa iz smučarskega programa, odločbe pa bodo prejeli okoli 10. februarja. Vodstvo podjetja je sicer postavilo kvoto zmanjšanja delovnih mest za 141, kar pa so dosegli z mehkim načinom, to je odpovedjo pogodb za določen čas in predčasnimi upokojitvami. Za delavce, ki bodo ostali brez zaposlitve, bo radovljiški zavod za zaposlovanje v sodelovanju s Skimarjevim sindikatom in vodstvom podjetja konec januarja organiziral dvodnevne delavnice, na katerih jim bodo pojasnili možnosti za izobraževanje, prezaposlitev ali drugačno pridobitev novega delovnega mesta. Z obvestilom o odpovedi delovnega razmerja pa so delavci prejeli tudi brošuro zavoda za zaposlovanje o možnostih, ki jih imajo.",0
"Koalicija poziva Joška Jorasa, naj prekine gladovno stavko. Minister Rupel se strinja, da se je treba incidentom izogibati. Na seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) je o zadnjem aktualnem dogajanju ob Dragonji spregovoril tudi zunanji minister Dimitrij Rupel. Zavzel se je za izogibanje incidentom, saj gre za zavezo, ki z večjim ali manjšim uspehom traja od leta 2005, pravi Rupel. Težava enega od obmejnih prebivalcev Joška Jorasa je polna čustvenega naboja in je važen element za politiko, je povedal minister. ""Ne smemo pa pozabiti, da je bilo področje, kjer stoji Jorasova hiša, predmet pogajanj v času sporazumevanja med Hrvaško in Slovenijo leta 2001, da so takrat ti zaselki prišli na hrvaško stran, vendarle pa je Hrvaška to slovensko koncesijo nagradila z določenimi rešitvami, predvsem ko je šlo za dostop do mednarodnih voda. Ko se je ta zgodba izjalovila, ko je bil ta sporazum s hrvaške strani odpovedan, ti dogovori ne veljajo več in smo tam, kjer smo bili, da vztrajamo pri tem, da je to slovenska zemlja,"" je povedal. Cvetlična korita, ki zapirajo pot do Jorasove hiše. © Metod Tekavčič Joras naj neha stavkati Slovenija bo skupaj s Hrvaško še naprej iskala rešitve, da bi Joras nehal gladovno stavkati, je povedal vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik po srečanju vodij poslanskih skupin koalicije in koalicijskih članov odbora DZ za zunanjo politiko z Ruplom o zadnjih dogodkih na meji s Hrvaško. ""Splošno mnenje v koaliciji je, da Jorasa pozivamo, naj prekine gladovno stavko, saj je ta nevarna za njegovo zdravje in življenje,"" je poudaril Presečnik in izrazil pričakovanje, da bo Slovenija skupaj s Hrvaško še naprej iskala rešitve, ki bi privedle do končanja Jorasove gladovne stavke. ""Ni treba dvigovati napetosti med državama"" Glede napovedanega vnovičnega protesta na mejnem prehodu Sečovlje je hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković poudaril, da si Hrvaška želi mirno in civilizirano urejati odprta vprašanja s svojimi sosedami. Ni treba dvigovati napetosti med Slovenijo in Hrvaško, je dodal ter ponovil, da si Hrvaška prizadeva, da bi odprta vprašanja med Zagrebom in Ljubljano urejalo eno od mednarodnih pravosodnih teles in da bi njegovo odločitev sprejela parlamenta obeh držav.",1
"Včeraj ponoči na Trgu OF v Ljubljani policisti obravnavali prometno nesrečo. Udeleženec utrpel lažje poškodbe, neznana povzročiteljica pa je odpeljala s kraja. Včeraj ponoči, okoli 1. ure, sta bila v prometni nesreči udeležena neznana voznica osebnega avtomobila rdeče barve in voznik lahkega štirikolesnika znamke Aixam 400. Voznica je po Trgu OF peljala iz smeri Resljeve ceste proti Miklošičevi. Zaradi prekratke varnostne razdalje je trčila v voznika štirikolesnika, ki se je ustavil zaradi rdeče luči na semaforju. Po trčenju je voznica odpeljala neznano kam, voznik štirikolesnika pa je dobil lahke poškodbe. Policija vse, ki bi karkoli vedeli o nesreči, poziva, naj jim informacije javijo na najbližjo policijsko postajo oziroma pokličejo na telefon Postaje prometne policije Ljubljana 01 583 88 20, ali interventno številko 113 ali anonimni telefon 080 1200.",0
"Zagožen zanika navedbe Financ Nadzorniki Gorenja so upravi podjetja naložili, naj pripravi ukrepe, s katerimi bo zmanjšala socialno stisko zaposlenih, zaščitila blagovno znamko in razvoj družbe. Potem ko so jim predstavniki uprave predstavili zadnje dogajanje v Gorenju, so namreč člani nadzornega sveta menili, da je bil razlog za protest zaposlenih in njihovo prekinitev dela huda socialna stiska, ki je posledica splošne draginje in nizkih plač. Prvi nadzornik Jože Zagožen je ob tem izrazil razumevanje in solidarnost z delavci, hkrati pa je opozoril na potrebo po boljšem komuniciranju in sodelovanju med zaposlenimi na vseh ravneh v podjetju. Po seji je Zagožen ostro zanikal pisanje Financ, da naj bi v pogovoru za ta časnik dejal, da so v ozadju stavke Gorenja večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari. Dejal sem, da so zneski na plačilnih kuvertah zelo nizki tudi zaradi tega, ker so delavci obremenjeni tudi s krediti, nisem pa nikjer govoril o cunjah. To odločno zanikam, je poudaril. Gorenje Dosežen načelni dogovor Nadzornikom ne zaupam Kot je znano, je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik zaradi navedb Financ Zagožna pozval k razmisleku o odstopu. Za sredine Odmeve je povedal, da nadzornikom v Gorenju osebno ne zaupa, zato je mogoča njihova zamenjava. Ni izključil možnosti, da bi se sprememba zgodila še pred redno skupščino junija prihodnje leto. O predčasnem sklicu skupščine Gorenja se je Lahovnik pogovarjal tudi s predstavniki Kada. Lahko si predstavljam Gorenje brez nadzornega sveta, brez uprave, nihče pa si ne more predstavljati Gorenja brez zaposlenih, ki so prava vrednost podjetja, je še dejal. Na njegove besede se je Zagožen takoj odzval z besedami, da gre za poziv k pogromu nadzornikov, ki dobro opravljajo svoje delo, njihov edini greh pa je ta, da jih je imenovala prejšnja vlada. Take izjave so nedopustne, je še dejal Zagožen, saj je član nadzornega sveta, ko je enkrat imenovan na to mesto, dolžan ravnati v dobro družbe in po svoji vesti, ne pa po navodiih lastnika. Gorenje v številkah Gorenje sicer velja za drugega največjega slovenskega izvoznika, ki 90 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih. Letna lastna proizvodnja in prodaja znašata 3,5 milijona velikih gospodinjskih aparatov, ki jih uporabljajo v več kot 70 državah. Skupina Gorenje povprečno zaposluje okoli 10.900 delavcev, matična družba pa okoli 5.000. Problem neustrezna komunikacija Lahovnik je med razlogi za nezadovoljstvo zaposlenih navedel tudi neustrezno komuniciranje tako znotraj podjetja kot do zunanje javnosti. Če bi uprava zaposlene seznanila z realnim položajem, razkrila vse svoje prejemke in vse morebitne lastniške povezave družbe, zaostritve razmer po besedah Lahovnika ne bi bilo. Kot je še opozoril, prejemki uprave presegajo priporočila vlade. Čeprav niso v večinski lasti države in priporočil niso zavezani upoštevati, bi bila to primerna poteza, meni Lahovnik. Opozoril je, da bo uprava družbe morala pregledno pojasniti vse dvome, ki so v ozadju z morebitno lastniško konsolidacijo med družbo Ingor, ki je v lasti vodstvenih delavcev Gorenja, in nekaterimi družbami z Gorenjem. Kot meni, je treba položiti karte na mizo . Jasno je, da imajo zaposleni v Gorenju občutek, da obstaja nepravična delitev doseženih rezultatov, zato bo moralo predvsem vodstvo pri sebi bolj zategniti pas, saj so zaposleni imeli občutek, da se samo pri njih varčuje, je dejal minister. Ob tem Lahovnik še meni, da bo moralo vodstvo kratkoročno popraviti plače, dolgoročno pa razmisliti o delitvi dobička med zaposlene. Vizjak Te ocene niso v ministrovi pristojnosti Dogajanje v Gorenju je komentiral tudi nekdanji minister Andrej Vizjak. Kot je dejal, se problematični ukrepi vlade odražajo v nejasnostih, ki povzročajo kršitev pravic delavcev. Vizjak je še dejal, da sindikat svoje vloge ni odigral, glede izjav Lahovnika o nezaupanju nadzornikov pa meni, da te ocene niso v ministrovi pristojnosti. Nadomeščanje s podaljševanjem delovnika Sicer pa bo Gorenje dvodnevni izpad proizvodnje večinoma nadomestilo v soboto, 26. septembra, je povedal predsednik uprave Franjo Bobinac. Dejal je še, da bodo nekateri obrati izpad proizvodnje nadomestili tudi s podaljšanim delovnim časom. Na vprašanje, ali je seznanjen z informacijo, da delavci za 7. oktober napovedujejo ponovno ustavitev proizvodnje, če do takrat ne bodo izpolnjene njihove zahteve glede plačne politike, je Bobinac odgovoril, da so se o tem dogovorili med sredinimi celodnevnimi pogajanji. Predsednik podjetniškega sindikata Žan Zeba pa je pojasnil, da sporazum, ki so ga podpisali z upravo Gorenje v sredo zvečer, predvideva takojšnje nadaljevanje pogajanj o oblikovanju plačne politike za leti 2009 in 2010. O dogajanju v sindikatu v Gorenju je MMC povprašal tudi predsednika ZSSS-ja Dušana Semoliča, ki je pojasnil, da delavci sindikata sicer niso razpustili, so mu pa dali resno opozorilo glede tega, s čim se ne strinjajo. Na vprašanje, kam gre denar od članarin - delavci Gorenja naj bi tako v sindikalno blagajno prispevali 50.000 evrov letno - je Semolič odvrnil, da je povsod v Evropi navada, da delavci prispevajo članarine, saj se sindikat ne financira iz proračuna. Pogosto ta sredstva ostajajo v samih podjetjih za socialne pomoči. Del se odvede v sindikate dejavnosti in na območja, kjer se polnijo bodisi stavkovni skladi bodisi gredo prispevki najbolj ogroženim članom in za plačila odvetnikov za člane v delovnopravnih sporih.",0
"Zmagovalec 12. ljubljanskega maratona je Ukrajinec Oleksandr Sitkovskiy, ki je v cilj pritekel s časom 2:12,49 in postavil nov rekord. Drugo in tretje mesto sta zasedla Kenijca. Maraton (42 km) moški: 1. Oleksandr Sitkovskiy 2. Sammy Rotich 3. Solomon Rotich ženske: 1. Tatyana Filonyuk 2. Helena Javornik 3. Seboka Mulu V slovenski prestolnici je potekal že 12. mednarodni ljubljanski maraton. Tekmovalci so se pomerili na 10-kilometrskem rekreativnem teku, tisti najbolj pripravljeni pa so se podali na 21 in42 kilometrov dolg maraton. Zmagovalec maratona je Ukrajinec Oleksandr Sitkovskiy, ki je v cilj pritekel s časom 2:12,49 in postavil nov rekord ljubljanskega maratona. Kot drugi in tretji sta v cilj pritekla Kenijca Sammy in Solomon Rotich. Tudi med ženskami je bila najhitrejša Ukrajinka, Tatyana Filonyuk. Druga je bila Slovenka Helena Javornik, tretja pa Etijopijka Seboka Mulu. Polmaraton (21 km) moški: 1.Mitja Kosovelj 2.Peter Kastelic 3.Damjan Slapnik ženske: 1.Mateja Kosovelj 2.Valerija Mrak 3.Lucija Krkoč ""Bilo je zelo težko, ker je deževalo in je bilo zelo mrzlo. Zato sem zelo zadovoljna s tem dosežkom,"" je po prihodu dejala Filonjukova. Podobno pa je menil tudi Sitkovskij, ki je izboljšal rekord proge tokrat šestouvrščenega Joachima Nshimirimane, ki je leta 2004 tekel 2:13,31. Lani je Sitkovskij na svojem prvem maratonu v karieri v Ljubljani zasedel četrto mesto (2:15),tokrat pa je zmagal na svojem šele drugem maratonu v življenju. Sicer pa je tudi član ukrajinske reprezentance na srednjih progah, letos je svojo državo zastopal na evropskem pokalu na 5000 m. ""Oba Ukrajinca sta tekla zelo dobro predvsem v zadnjih petih kilometrih, pametna taktika se je obrestovala,"" je menil manager mitinga Borut Podgornik, ki je tudi mož in trener Javornikove. Slednja je bila v začetku zelo hitra, na 25 kilometru pa je imela krizo in je morala zaradi želodčnih težav na stranišče.",1
"Maribor - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) opozarja na nevarnosti deregulacije živilskih dejavnostih. Na področjih pekarstva, slaščičarstva in mesarstva, ki trenutno niso urejena v predlogu uredbe o obrtnih dejavnostih, zbornica zato predlaga uvedbo regulacije na ravni srednje poklicne izobrazbe. Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, narekuje, da v proizvodnji in prometu z živili lahko delajo samo osebe, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo za delo z živili oziroma so zanj dodatno usposobljene in izpolnjujejo osnovne zahteve osebne higiene. Tudi uredba o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje pravi, da je treba zagotavljati visoko raven varovanja življenja in zdravja ljudi z varnimi in kakovostnimi živili. ""Če želimo torej slediti predpisom na področju živilske zakonodaje, je predpogoj strokovnost nosilcev živilske dejavnosti in njihovih zaposlenih. Področje živilskih dejavnosti predstavlja veliko tveganje za zdravje ljudi, zato bi moralo biti to področje regulirano,"" menijo v obrtni zbornici. Prav nasprotno pa po njihovem mnenju danes dejavnost peke kruha in slaščic lahko registrira prav vsak, saj nihče ne nadzira, ali ima oseba ustrezno strokovno izobrazbo ali ne, saj kljub določilu v zakonu ta ni predpisana. Po mnenju zbornice je bila napaka storjena že v preteklosti, saj to področje ni bilo regulirano, čeprav nestrokovno opravljanje živilskih dejavnosti resno ogroža zdravje in življenje ljudi. Pomembno je obdržati nivo izobrazbe Kot poudarjajo, so podobne ugotovitve razvidne tudi v poročilu uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o pregledu pekarn, ki so ga izvedli maja letos. ""S stališča proizvodnje varnih živil je živilska industrija v Sloveniji na zelo visoki ravni in primerljiva z evropskimi državami. Če želimo ta nivo ohraniti, je izjemno pomembno obdržati nivo srednje poklicne izobrazbe kot pogoj za opravljanje dejavnosti,"" menijo v OZS. Za opravljanje poklicev pek, slaščičar in mesar je poleg znanja o proizvodnih postopkih posameznih vrst živil, kjer lahko zaradi nestrokovnosti pride do napak in okužbe živil, zelo pomembno tudi dobro poznavanje higiene in mikroorganizmov ter njihovega delovanja in okužb, ki jih ti povzročajo. Bolezni, kot so zlatenica, driska, griža, diareja, tifus namreč, kot poudarjajo na zbornici, predstavljajo resno nevarnost za otroke in starejše. Nosilci živilske dejavnosti pa na poklicni ravni lahko pridobijo ustrezna strokovna znanja, se poučijo o nevarnostih ter posledicah okužb s patogenimi mikroorganizmi in znajo ustrezno preventivno ravnati. OZS v svojih pripombah na predlog uredbe o obrtnih dejavnostih še poudarja, da nosilci živilske dejavnosti proizvajajo izdelke za široko potrošnjo in ne zgolj za njihove družinske člane.",0
"Maribor - Cestno podjetje Maribor (CPM), ki je v stečajnem postopku, je v letu 2010 ustvarilo 38 milijonov evrov čiste izgube, medtem ko je v letu prej imelo še 1,6 milijona evrov čistega dobička. Temu botruje tudi zmanjšanje čistih prihodkov od prodaje s 111,3 milijona evrov na 62,5 milijona evrov. Negativen je bil tudi poslovni izid iz poslovanja, v višini 22,8 milijona evrov, medtem ko je v letu prej družba imela štiri milijone evrov dobička iz poslovanja. Obenem so se odpisi vrednosti povečali s slabih 10 na skoraj 18 milijonov evrov, finančni odhodki iz finančnih naložb pa so znašali skoraj 11 milijonov evrov. Družba je ob tem konec leta imela za 24 milijonov evrov dolgoročnih in za dobrih 80 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti, je še razvidno iz poročila, ki ga je sestavil upravitelj Silvo Zorec in je bilo danes objavljeno na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.",0
"V ZSSS protestirajo zaradi ravnanja nemških lastnikov Secopa. Prvi sindikalist Dušan Semolič ugotavlja, da hlastanje po dobičku nima meja, družbena odgovornost pa lastnikom nič ne pomeni. Po besedah prvega moža Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušana Semoliča hlastanje po dobičku nima meja, družbena odgovornost pa nemškim lastnikom črnomaljskega Secopa ne pomeni ničesar. V ZSSS zavračajo argumente, da so razlogi za selitev v stroških dela in obdavčitvi. V luči napovedanega odpuščanja 650 delavcev do konca prihodnjega leta močno podpirajo zahteve lokalne podružnice Sindikata kovinske in elektroindustrije SKEI, da zahtevajo izplačilo plač v ustaljenih rokih, saj bodo v nasprotnem primeru takoj začeli stavkati. Predlog Secopove uprave predvideva 650 odpuščenih delavcev. SKEI bo obenem zahteval odpuščanje slovenskih delavcev pod enakimi pogoji oziroma z enakimi zneski odpravnin, kot jih je Secop ob zaprtju njegovega podjetja v nemškem Flensburgu leta 2008 izplačal tamkajšnjim 1500 delavcem. Semolič je sicer izpostavil dejstvo, da je Secop in še prej Danfoss Compressors posloval uspešno, podjetje pa je lastnikom ustvarjalo dobičke, zaradi česar je odločitev za selitev proizvodnje kompresorjev na Slovaško po njegovih besedah še toliko bolj nerazumljiva. Spomnil je, da je delovna sila tako v Črnomlju kot na splošno v Sloveniji kakovostna, v Sloveniji obstaja dolga industrijska tradicija, kakovost v Sloveniji proizvedenih izdelkov pa je na visoki ravni. Obregnilse je tudi ob nekatere komentarje v medijih in strokovni javnosti, da je razlog za odločitev nemških lastnikov v visokih stroških dela in previsoki obdavčitvi. Prepričan je, da se Secop ne seli zaradi delavskih plač oziroma višine minimalne plače. Prav tako po njegovih besedah razlog ni v visoki obdavčitvi, saj je davčna obremenitev podjetij na Slovaškem po njegovih besedah večja kot v Sloveniji. Skliceval se je na raziskavo Doing Business Svetovne banke, po katerem je davčno breme za podjetja v Sloveniji pri 35,4 odstotka, na Slovaškem pa pri 48,7 odstotka. Prepričan je, da je Slovenija davčno normalna država, kar v ZSSS utemeljujejo tudi s podatki, da so davki na delo v Sloveniji na povprečju EU, medtem ko je Slovenija po davkih na prihodke podjetij med manj obdavčenimi. Obremenjenost s prispevki je res večja, a to po navedbah ZSSS velja predvsem za zaposlene, ne pa za delodajalce. Družbene odgovornosti po navedbah ZSSS manjka tudi številnim slovenskim lastnikom in vodilnim delavcem v podjetjih, saj so se ti v preteklosti raje ukvarjali s špekulacijami in lastniško konsolidacijo, kot pa da bi skrbeli za razvoj podjetij, dobro počutje in strokovni razvoj delavcev, inovacije in dvig dodane vrednosti. Prav tako po njegovih besedah ne morejo biti razlog plače. Dejanski stroški dela so po navedbah ZSSS v Sloveniji nizki, zvišujejo pa jih vključene plače in bonitete vodilnih delavcev. Kot opozarjajo, imata dve tretjini zaposlenih plačo, ki je nižja od povprečne. Tudi toga delovnopravna zakonodaja po Semoličevih besedah ne more biti glavni razlog, saj že obstoječa zakonodaja delodajalcem omogoča številne prožne oblike zaposlovanja, ki jih ti tudi s pridom uporabljajo. Glede stalnega opozarjanja na pomanjkljivo konkurenčnost slovenskega gospodarstva je Semolič znova spomnil, da dvig konkurenčnosti sam po sebi ne prinaša izboljšanja delovnih pogojev za delavce. Izboljšanje konkurenčnosti je namreč po njegovih besedah velikokrat povezano z nižanjem pridobljenih socialnih pravic. Se pa tudi v ZSSS strinjajo, da bi lahko država in lokalne skupnosti več storile za izboljšanje poslovnega okolja skozi posodobitev infrastrukture, lažji dostop do zazidljivih zemljišč, manj zapletene administrativne postopke in instrumente podpore za tuje vlagatelje, ki pa jih morajo spremljati zaveze investitorjev, da bodo v nekem kraju ostali daljše časovno obdobje in delovali družbeno odgovorno.",0
"Prvi mož Darsa ne bi dražil vinjet, bi pa cestnine za tovorni promet. ""S podražitvijo vinjet bi se znova obremenilo državljane, za tovorni promet, v katerem je na naših avtocestah več kot 70 odstotkov tujcev, pa imamo veliko nižje cene kot sosednje države,"" je kritičen Matjaž Knez, prvi mož Družbe za avtoceste RS (Dars). Zato predlaga, da bi se podražila cestnina za tovorna vozila, vinjete za osebna vozila pa ne. S tovornjaki na ceste? Vlada sicer razmišlja, da bi dvignila cene letnih vinjet za avtomobile s 95 na okoli 110 evrov, prav tako pa ne izključuje možnosti višjih cen za tovorni promet. ""To ni rešitev. Da bi se cene za tovorni promet dvignile tudi za 70 odstotkov, je naravnost smešno. S tem se ne strinjamo in tega ne bomo dopustili. V nekaj dneh naj bi se na to temo dobili z ministri za finance, kmetijstvo in promet,"" pravi Andrej Klobasa, predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Če konstruktivnega dogovora ne bo in se bodo cene res močno dvignile, Klobasa napoveduje tudi državljansko nepokorščino in proteste. Kriza in iznajdljivost Padec. Knez priznava, da je od lani nekoliko upadla prodaja vinjet. Kot razloga za to vidi predvsem krizo – marsikdo nima več pri ""hiši dveh avtomobilov"" – in to, da je veliko tujcev že ugotovilo, kje so alternativne poti čez Slovenijo, da se izognejo nakupu. Zahtevajo odstop Kneza Knez ob tem navaja, da nekatere evropske države nimajo tako dobro urejenih avtocest, a pobirajo veliko višje cestnine, avtoprevoznikom pa ne namenjajo tako visokih popustov, ko gre za predplačniške sisteme. Klobasa pa izpostavlja primer Nizozemske, ko avtoprevoznik plača le sedem evrov dnevnega pavšala za potepanje po njihovih avtocestah. ""S Knezom se ne strinjamo. Avtoprevozniki zahtevamo tudi njegov takojšnji odstop ali vsaj znižanje njegove plače z osem tisoč evrov na plačo ministra iz pristojnega resorja,"" je še oster Klobasa, ki dodaja, da ne bodo nikomur popuščali.",0
"Trgovanje na evropskih borzah je danes minilo v senci 11-odstotnega potopa družbe STMicroelectronics. Slab dan so imeli še proizvajalci avtomobilov Nokia , ki je pomemben kupec STMicroelectronics , izgublja tržni delež, zaradi česar uprava zadnjega pričakuje težave v prodaji. CAC je sam izgubil 0,66 odstotka, po 2,77 in 3,2 odstotka pa sta upadla Renault in Peugeot . Britanski FTSE in nemški DAX sta se okrepila za 0,08 in 0,22 odstotka. FTSE je zrasel, čeprav se je podražila le tretjina delnic, ki ga sestavljajo. V Frankfurtu je za 3,94 odstotka poskočil SAP , znova pa se je za 3,44 odstotka potopila Commerzbank. Daimler in MAN sta se pomaknila za 2,15 odstotka navzdol. Wall Street še naprej v rdečem Prvi dve uri trgovanja sta Dow Jonesu odnesli 0,43 odstotka. Kaže, da se je Wall Street začel zavedati težav, ki bi sledile, če se ZDA prihodnji torek ne bodo mogle več dodatno zadolževati. Ford , ki je v poslovnih rezultatih razkril rast prihodkov, a upad dobička, je nazadoval za 0,23 odstotka. Okrevanje azijskih borz ni zajelo Indije, kjer je indeks BSE 30 upadel za 1,87 odstotka. Shanghai Composite je z 0,53 odstotka rasti nadomestil le šestino ponedeljkove izgube, Nikkei pa je okreval za 0,47 odstotka.",0
"Na vzhodni meji Poljske so zaradi protestov carinikov nastali veliki zastoji. Vozniki tovornjakov tudi po več dni čakajo na prečkanje meje. Na Poljskem zaradi protestnih aktivnosti carinikov na vzhodni meji prihaja do velikih prometnih zastojev. Tovorna vozila tako čakajo na prečkanje meje tudi po več dni. Kolone tovornjakov na meji med Poljsko in Ukrajino Zaradi kritičnih razmer se je v ponedeljek popoldne v zadevo vključil poljski premier Donald Tusk, kar je, kot kaže, prineslo napredek. Carinski uslužbenci v Lublinskem vojvodstvu so se namreč v ponedeljek zvečer odločili končati protestne aktivnosti in se vrniti na delo. Odločitvi za prekinitev protesta v tej poljski administrativni enoti naj bi, kot omenjeno, botrovalo posredovanje poljskega premiera. Ta se je v ponedeljek sestal z vodji carinskih služb v treh vojvodstvih - Podlaškem, Lublinskem in Podkarpatskem - in carinikom obljubil oblikovanje novega zakona o carinski službi ter izplačilo mesečne premije v višini okrog 200 evrov. Vozniki tovornjakov na prestop meje čakajo po več dni. Cariniki sicer poleg višjih plač zahtevajo tudi boljšo pravno zaščito pred obtožbami o korupciji in večje pokojninske ugodnosti. Protestne aktivnosti so se intenzivirale pred tednom dni, ko so cariniki, ki uradno stavke niso razglasili, začeli množično odhajati na bolniške in neplačan dopust. Zaradi tega so se na poljski meji z Rusijo, Belorusijo in Ukrajino nabrale večkilometrske kolone, predvsem tovornih vozil.",0
"V večini območij se brezposelnost zvišuje V Sloveniji je bilo oktobra registriranih 110.905 brezposelnih oseb, kar je osem odstotkov več kot lanskega oktobra. Povečalo se je predvsem število iskalcev prve zaposlitve. Oktobra se je na zavodu na novo prijavilo 11.815 brezposelnih oseb, kar je 30,9 odstotka več kot v septembru in 16 odstotkov manj kot oktobra lani. Med novoprijavljenimi je bilo 4.369 iskalcev prve zaposlitve, ki jih je večina zdaj zaključila izobraževanje. 3.891 je postalo brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 1.827 pa je trajno presežnih delavcev in stečajnikov. Zaposlitev je bilo manj za 10 odstotkov Od 7.959 brezposelnih oseb, ki jih je oktobra zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4.359, kar je 19,4 odstotka manj kot septembra, v primerjavi z oktobrom lani pa je bilo zaposlitev za 10,1 odstotka manj. V večini območij se brezposelnost zvišuje Brezposelnost še naprej ostaja višja kot pred letom v večini območnih služb zavoda, razen v Murski Soboti, kjer je bila za 4,6 odstotka nižja kot oktobra lani, in v Velenju, kjer je nižja za 1,5 odstotka. V zadnjem letu se je brezposelnost bolj kot na ravni celotne države povečala v Kopru +19,7 odstotka, Ljubljani +13,3 odstotka, Mariboru +9,1 odstotka, Novi Gorici +11,3 odstotka, Novem mestu +20,9 odstotka, Sevnici +9,6 odstotka in v Trbovljah +10,9 odstotka. Delodajalci prijavili več prostih mest V desetih mesecih tega leta se je na zavodu prijavilo 82.087 brezposelnih oseb, med njimi je bilo največ oseb, ki so izgubile zaposlitev za določen čas 36.168, prijavilo pa se je še 12.297 iskalcev prve zaposlitve ter 19.762 trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov. V omenjenem obdobju so delodajalci prijavili 166.522 prostih delovnih mest oz. 14,4 odstotka več kot v preteklem letu. Iz evidence nezaposlenih so se v tem obdobju odjavile skupaj 81.203 osebe, od teh 52.496 zaradi zaposlitve, kar je 10,9 odstotka več zaposlenih kot v primerljivem obdobju lanskega leta.",0
"Upad bruto plač Povprečna mesečna bruto plača za junij 2012 je znašala 1.501,40 evra, to je za 1,3 odstotka manj od bruto plače za maj 2012 in za 1,2 odstotka manj od bruto plače za junij 2011, ugotavlja statistični urad (Surs). Ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, se je povprečna mesečna neto plača znižala tudi realno, in sicer za 1,2 odstotka glede na prejšnji mesec in za 2,9 odstotka glede na lanski junij.",0
"Obseg industrijske proizvodnje je bil februarja za 0,9 odstotka nižja kot januarja, v primerjavi z lanskim februarjem pa se je znižala za 22,3 odstotka Foto: Andrej Križ Obseg industrijske proizvodnje je bil februarja za 0,9 odstotka nižja kot januarja, v primerjavi z lanskim februarjem pa se je znižala za 22,3 odstotka, v začasnih podatkih ugotavlja državni statistični urad . Industrijska proizvodnja je bila v prvih dveh mesecih letos glede na enako obdobje lani nižja za skoraj 20 odstotkov. Raste rudarstvo in energetika V primerjavi z januarjem je bila februarja proizvodnja višja v rudarstvu, za 5,1 odstotka, in v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, za 0,6 odstotka, medtem ko je bila v predelovalnih dejavnostih nižja za 1,2 odstotka. Glede na lanski februar pa je bila nižja v vseh dejavnostih, v rudarstvu za 4,2 odstotka, v predelovalnih dejavnostih za 24,2 odstotka in v oskrbi z električno energijo, plinom in paro za tri odstotke. Proizvodnja za investicije boljša kot januarja , a še vedno na dnu Februarska proizvodnja je bila glede na predhodni mesec višja v proizvodnji proizvodov za investicije (za 5,2 odstotka) ter v proizvodnji proizvodov za široko porabo (za 0,4 odstotka), medtem ko se je proizvodnja proizvodov za vmesno porabo v tej primerjavi zmanjšala za 3,2 odstotka. V prvih dveh mesecih letos se je proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani v vseh namenskih skupinah zmanjšala, najbolj pa v proizvodnji proizvodov za investicije, in sicer za 22,7 odstotka. Zaloge industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so bile februarja za 0,5 odstotka večje kot januarja, v primerjavi z lanskim februarjem so se povečale za 6,9 odstotka. Povečale so se tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani so se povečale za 7,2 odstotka. Po dejavnosti so se zaloge precej povečale v rudarstvu, med namenskimi skupinami pa so najvišjo rast zalog dosegli energenti, še navaja statistični urad.",0
"Društvo Heraldica Slovenica je na Wolfovi ulici v Ljubljani obeležilo 160. obletnico prvega izobešanja belo-modro-rdeče slovenske zastave. ""Borimo se, da bi mladina spoštovala simbol zastave, ki za narod pomeni osebno izkaznico,""je dejal predsednik Heraldice Jožef Lajevec. ""Študent prava Lovro Toman, kasneje poslanec v dunajskem državnem zboru, je sedmega aprila 1848s svojimi prijatelji pri gostilni Zlata zvezda na Wolfovi ulici v Ljubljani razvil slovensko zastavo kot protest proti nemški zastavi,"" je pojasnil predsednik Heraldice Lajevec. Po njegovih besedah so le-to istega leta izobesili na ljubljanskem gradu privrženci Nemcev. Zastavo z belo, modro in rdečo barvo smo Slovenci dobili v mesecu marcu 1848, določili pa sojo slovenski izobraženci na Dunaju, je še pojasnil Lajevec in dodal, da so bile barve za slovensko zastavo izvzete iz Kranjskega grba. Kot je povedal, je bil Kranjski grb moder orel z rdečimi šapami na beli podlagi. Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković pa je kot slavnostni govornik na spominskem obeležju poudaril, daje zanj zastava simbol ljubezni in spoštovanja do domovine. "" Treba je delati na tem, da bodo tudi mladi vedeli, kaj je naša zgodovina. Zgodovine se ne da spreminjati, treba jo je spoštovati ter odlikovati in ohranjati za bodočnost,"" je poudaril Janković.",1
"Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je iz veterinarsko-sanitarnih razlogov do nadaljnjega zaprto. Do nadaljnjega je tako ukinjeno sprejemanje živali. Ukrep, ki velja do nadaljnjega, so sprejeli zaradi suma okužbe živali z mikrosporijo, ki se lahko prenaša tudi na ljudi. Kot je povedal vodja zavetišča Marko Oman, je do nadaljnjega ukinjeno sprejemanje živali v zavetišče. Še ta teden naj bi sicer vnovič začeli sprejemati živali za veterinarski pregled, medtem ko živali tam ne bodo mogle ostati. Živali, ki bodo nujno potrebovale zavetišče, bodo namestili v Zavetišču Horjul. Kriva je mikrosporija Zavetišče v Gmajnicah so zaprli zaradi suma okužbe živali z mikrosporijo – boleznijo, ki najbolj ogroža mačke, prenaša pa se tudi na ljudi in povzroča kožne spremembe. Ponavadi zbolijo živali, ki imajo znižano odpornost, in tudi ni nujno, da zbolijo vse, ki so okužene. Podobno je pri ljudeh. ""Najbolj izpostavljeni so otroci, starejši ljudi oziroma ljudje s slabšo imunsko odpornostjo,"" je pojasnil Oman. Gmajniško je največje od skupno desetih zavetišč za zapuščene živali v Sloveniji. Lani so obravnavali okoli dva tisoč mačk in 480 psov, veliko pa je tudi ljudi, ki obiščejo zavetišče. Mikrosporija se v zavetiščih stalno pojavlja, tokrat pa so zabeležili nekoliko več sumljivih primerov, zato so se odločili, da zavetišče zaprejo in tako preprečijo širjenje bolezni. ""V zavetišče sprejemamo živali od kjerkoli, tudi tiste z neznanim statusom, zato ni nič čudnega, da živali zbolijo,"" pojasnjuje Oman. Ljudje naj opazujejo kožo Vsi, ki so bili v zadnjem času v zavetišču, naj opazujejo svojo kožo in svoje živali. Če se pojavijo kakšne kožne spremembe – pri živalih je občutljiva predvsem dlaka –, naj se oglasijo pri zdravniku ali veterinarju. ""A razloga za paniko ni, saj se okužba širi le ob določenih pogojih. Ob dobri osebni higieni in rednem čiščenju dlak ni razlogov za skrb,"" je povedal Oman.",0
"O Leary Naši potniki ne gredo na letalo brez denarja Največji evropski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair razmišlja, da bi potnikom med poletom zaračunal uporabo stranišča. Direktor irske letalske družbe Michael O Leary je za BBC povedal, da so v preteklosti o tem že razmišljali, da bi na vrata stranišča nastavili avtomat za kovance, v katerega bodo morali potniki vstaviti kovanec za en funt 1,1 evra. Po njegovem mnenju to ne bo predstavljalo neprijetnosti za potnike, saj je prepričan, da nihče izmed njih na letalo ne vstopi brez enega funta. Organizacija za zaščito pravic potrošnikov Which? je namero Ryanaira komentirala, da je družba znova dokazala, da postavlja dobiček pred potniki. Tiskovni predstavnik Ryanaira Stephen McNamara je pojasnil, da so o zaračunavanju stranišča na letalu razmišljali interno in za zdaj ni nobenih načrtov, da bi to uvedli. Je pa omenil, da bi tak pristop družbi prinesel dodatne prihodke. Prejšnji teden je Ryanair naznanil, da je na letališčih ukinil vsa okenca za prijavo na polet, prijaviti se bo mogoče le še po spletu. Za to so se odločili, da bi lahko še naprej ohranjali nizko ceno svojih poletov.",0
"Pet velikih podjetij išče način, kako iz obnovljivih virov ustvariti molekularno strukturo za izdelavo plastične embalaže Podjetja iščejo načine, kako napraviti embalažo iz obnovljivih virov. Coca-Cola , Ford , H.J. Heinz , Nike in Procter & Gamble so strnili glave skupaj in ustanovili delovno skupino, ki bo pospešila razvoj plastične embalaže iz rastlinskih surovin, piše Environmentalleader. Podjetja bodo tako družno iskale način, kako iz obnovljivih virov ustvariti molekularno strukturo za izdelavo plastične embalaže, ki bi bila po vseh lastnostih enake sedanjim PET embalaži, izdelane na osnovi nafte. Coca-Coline plastenke iz sladkornega trsa S podobno tehnologijo se lahko že pohvali Coca-Cola, nekatera njihova plastična embalaža je deloma narejena na rastlinski osnovi in ima tako manjši negativni vpliv na okolje kot pa plastična embalaža, izdelana na tradicionalni način - iz fosilnih goriv. Naravi prijazna plastenka je v 30 odstotkih je izdelana iz sladkornega trsa, zdaj pa iščejo način, kako iz obnovljivih virov napraviti še ostalih 70 odstotkov plastenke. Pepsi ima plastenko iz koruznega ličja Že pred časom pa je plastenko, narejeno iz rastlinskih surovin, razvil Pepsi. Njihova ""zelena"" plastenka je izdelana iz koruznega ličja, borovega lubja in prosa. V prihodnje bi plastenke lahko izdelovali tudi iz lupin pomaranč in krompirja ter drugih ostankov iz proizvodnje prehrambenih izdelkov. PET plastiko se sicer danes uporablja v prehrani, oblačilih, obutvi in v avtomobilski industriji.",1
"V 17 državah območja evra sprejeti ukrepi niso prinesli pričakovanih učinkov, ki bi zagotavljali stabilnost, je dejala šefinja IMF Christine Lagarde Finančni ministri so ob koncu jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke pozvali k hitrim in učinkovitim ukrepom za spodbujanje gospodarske rasti in povrnitev zaupanja. Ob tem so opozorili, da mora biti doseženo ravnotežje med varčevanjem in ukrepi za spodbujanje rasti, da bo svetovno gospodarstvo lahko okrevalo. ""Globalna rast se je upočasnila, ostaja pa še precej negotovosti in negativnih tveganj,"" se je glasilo zaključno sporočilo zasedanja. Razvite države so zato ministri pozvali, naj izpeljejo potrebne strukturne reforme in oblikujejo ""kredibilne fiskalne načrte"". Lagarde: Učinek ukrepov neenoten Prva dama IMF Christine Lagarde je ob zaključku zasedanja izpostavila, da so sodelujoči pokazali veliko zavezanost izpolnjevanju prepotrebnih ukrepov. Učinki teh ukrepov in napredek držav je sicer po njenih besedah neenoten. V 17 državah območja evra sprejeti ukrepi namreč niso prinesli pričakovanih učinkov, ki bi zagotavljali stabilnost, je dejala. Visoki javni dolgovi nekaterih držav pa bodo po njenem mnenju v prihodnje precej oteževali spopadanje z recesijo. Draghi: Kažejo se znaki preudarnega optimizma Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je dejal, da se kljub zahtevnih razmeram v območju evra kaže prilagodljivost in odpornost evropskih bank in relativno nizki proračunski primanjkljaji v državah članicah. ""Ključno sporočilo je, da razmere ostajajo zahtevne, vendar pa se kažejo znaki preudarnega optimizma,"" je dejal.",0
"Maribor - Pred poslopjem stavbe mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor so se danes ponovno zbrali delavci, ki zaradi neizplačanih plačil že tri tedne stavkajo, vendar pa od direktorja Sama Majcenoviča tudi danes niso dobili drugega kot obljub. Sredstev za plače podjetje še nima, direktor pa kmalu pričakuje uvedbo prisilne poravnave. ""Zaenkrat nimam vseh rešitev, ki sem jih obljubil,"" je dejal okoli sto zbranim delavcem in dodal, da je bil prepričan, da bo lahko v četrtek dobil denar za izplačilo plač, vendar mu to ni uspelo. Kot je pojasnil, ni uspel pri določenih terjatvah oz. eni hipoteki, zato ni dobil kredita, za katerega je bil pripravljen tudi sam dati jamstvo. Upa, da bo lahko to v najkrajšem možnem času uredil in da bo podjetje izplačalo prvo zaostalo plačo, nato pa nadalje tudi ostala izplačila. Pojasnil je, da so v sredo in četrtek vložili oba predloga za prisilno poravnavo, in sicer za družbi Konstruktor Invest in Konstruktor VGD. Majcenovič pričakuje, da bo sodišče v čim krajšem času oz. do 15. avgusta izdalo sklep o začetku prisilne poravnave, kar po njegovih besedah pomeni tudi deblokado računov in bolj normalno poslovanje. Ko bo račun podjetja deblokiran, Majcenovič pričakuje določene prilive iz naslova nekaterih terjatev, za plačilo katerih se dogovarja. Ko bo podjetje dobilo prilive, bodo prvi v vrsti za poplačilo delavci, obljublja direktor družbe. Delavce je pozval, da bi nato resno pristopili k delu na gradbiščih, medtem ko novega dela za zdaj ni posebej veliko. Nekaj poslov je na vidiku, je dejal in potrdil, da delo išče tudi v tujini. Delavci so obljube sprejeli z nekaj razburjenja in direktorja opozorili, naj se ne ""vlečejo pol leta, tako kot v primeru Cestnega podjetja Maribor"". Zagotovil jim je, da temu ne bo tako in spomnil, da je vodenja družbe prevzel zgolj zato, ker verjame, da se Konstruktor lahko ohrani. Da se od obljub ne da živeti, sta opozorila predstavnika sindikata med delavci Mladen Kutnjak in Gregor Cerar. Kutnjak je poudaril, da je težko verjeti čemurkoli, saj so obljube vsaki dan drugačne, potrebna so konkretna dejanja. Delavci pa so opozorili, da ne zmorejo več preživljati svojih družin in da potrebujejo denar za plačilo položnic. Po mnenju delavcev bi zato bil boljši stečaj, saj bi tako po njihovem prej dobili prva izplačila. Majcenovič podrobnosti iz predlaganega programa prestrukturiranja danes ni še želel razkriti. Napovedal je racionalizacijo na vseh področjih, glede morebitnega odpuščanja pa je dejal, da bo to odvisno od obsega pridobljenega dela. Če bo dela dovolj, bodo tudi dodatno zaposlovali, je dejal. Ocenjuje, da je predlagani načrt najboljši možni predlog za upnike, s katerimi se pa še ni pogovarjal, saj doslej za to še ni bilo časa. Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je na začetku julija vložil predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki ga je ta teden dopolnil. Podjetje delavcem dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Konstruktor VGR ima za okoli 49 milijonov evrov dolgov do bank in za okoli 20 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev in podizvajalcev. Trenutno ima odprtih okoli 20 gradbišč.",0
"Berlin - Nemška kanclerka Angela Merkel je danes pozvala k ustanovitvi evropske bonitetne agencije. To je dejala v pogovoru za nemško televizijo ARD, potem ko je v preteklih dneh EU zajel val nestrinjanja s tem, da so vodilne svetovne bonitetne agencije znižale bonitetne ocene nekaterim evropskim gospodarstvom kljub sprejetim ukrepom. ""Pomembno je, da Evropa srednjeročno tudi dobi bonitetno agencijo,"" je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala nemška kanclerka in dodala, da ima tudi Kitajska svojo bonitetno agencijo. Po njenih besedah bi agencijo sicer moralo ustanoviti evropsko gospodarstvo in ne države. V Evropski komisiji so v četrtek v odzivu na sredino odločitev ene vodilnih bonitetnih agencij Fitch za znižanje bonitetne ocene Grčije na CCC poudarili, da to ""obžalujejo"" in da te poteze v tem času ""preprosto ne razumejo"". Potem ko je Moody's v preteklih dneh znižal bonitetno oceno Portugalske in Irske na raven ničvrednosti, je v sredo pohod vodilnih svetovnih agencij na evropske države nadaljeval Fitch z znižanjem bonitetne ocene Grčije za tri stopnje, in sicer z B+ na CCC. Tako se je Fitch pridružil drugima vodilnima bonitetnima hišama - Standard & Poor's in Moody's, ki sta Grčiji podobno nizko bonitetno oceno namenili že prejšnji mesec. Junija, ko je bonitetno oceno CCC Grčiji prisodil S&P, je Grčija postala država z najnižjo bonitetno oceno na svetu.",0
"Prihodki banke so se zmanjšali za osem odstotkov Britanska banka Royal Bank of Scotland (RBS) je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 528 milijonov funtov (594 milijonov evrov) čiste izgube. Višja izguba od pričakovane je bila sicer posledica enkratnih stroškov. RBS, ki jo je po izbruhu finančne krize morala reševati država in je sedaj v 83-odstotni lasti davkoplačevalcev, je v prvem četrtletju lani vknjižila 248 milijonov funtov izgube, v zadnjem lanskem trimesečju pa je ustvarila 12 milijonov funtov dobička. Osemodstotno znižanje prihodkov Med januarjem in marcem so prihodki banke znašali 7,55 milijard funtov, kar je osem odstotkov manj kot v prvih treh mesecih lani. Dobiček iz poslovanja je znašal 1,05 milijarde funtov. Izgubo pa je banka vknjižila predvsem zaradi enkratnih stroškov, kot so stroški prestrukturiranja in odpisi slabih kreditov. Del izgube gre tudi na račun stroška zaradi sodelovanja banke v državni shemi zavarovanja slabih naložb, s katero je država zavarovala izgube britanskih bank, še poroča AP. Na londonski borzi so delnice banke v zgodnjem trgovanju pridobile skoraj dva odstotka.",0
"Zaradi ""hrošča"" v programu bonitetne hiše Moody's je bilo več vrednostnih papirjev ovrednotenih z najvišjo oceno. Realno jim je pripadala štiri stopnje nižja ocena Bonitetna hiša Moody's je po poročanju FT že v začetku leta 2007 vedela, da imajo v računalniškem programu napako, zaradi katere so bili nekateri vrednostni papirji ovrednoteni z najvišjo oceno (AAA). Realno bi jim sicer pripadala štiri stopnje nižja ocena. Gre za t.i. izvedene instrumente na dolžniške vrednostne papirje (CPDO). Vlagatelji, ki so ocenam ""nasedli"", beležijo do 60-odstotno izgubo. Novica prihaja v času, ko so bonitetne hiše pod hudim pritiskom vlagateljev in regulatorjev trga, ki za finančno krizo krivijo tudi velikodušno podeljevanje ocen vrednostnim papirjem s strani bonitetnih hiš. V Moody'su so sicer že napovedali notranjo preiskavo o zadevi. CPDO-jem je sicer najvišjo oceno prva podelila bonitetna hiša S&P, za vlagatelje, ki so zahtevali oceni dveh različnih bonitetnih hiš, je bila tako ključna ocena Moody'sa. V S&P sicer vztrajajo pri svojih ocenah.",0
"Prevoz denarja opravljajo specializirana podjetja, ki so usposobljena in opremljena skladno z zakoni Varen prevoz denarja in drugih vrednostnih pošiljk je vsak prevoz, ki je organiziran z namenom zmanjšanja varnostnih tveganj in nevarnosti odtujitve ter povečanja varnosti oseb, ki prevažajo vrednostno pošiljko, nam je povedal Zvonko Žuran, direktor PC prevoz denarja v podjetju Varnost Maribor . Tveganje pri prevozih povzroča predvsem nevarnost odtujitve ali uničenja, ki ji je izpostavljena varovana pošiljka na poti med prevzemnim in oddajnim mestom. Varovana pošiljka je pošiljka, ki vsebuje gotovino ali vrednostno pošiljko in je med prevozom in prenosom varovana skladno z zakonodajo. Zakonodaja na področju prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk vpliva na aktivnosti vseh treh vpletenih - naročnikov prevoza (lastnikov denarja), družb za zasebno zavarovanje in zavarovalniških združenj. Prevoz poteka s posebnimi vozili Za prevoz denarja in drugih vrednostnih pošiljk se uporabljajo zgolj specialna vozila, ki jih Žuran razdeli na prirejena in neprebojna. Njihovo uporabo opredeljuje pravilnik o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk, ki določa tudi minimalne tehnične in varnostne standarde, opremljenost s komunikacijskim in nadzornim sistemom, potrebna pa je tudi homologacija, skladna s predpisi, ki urejajo pogoje za homologacijo neprebojnih vozil, namenjenih za prevoz varovane pošiljke.",1
"Plače bodo zniževali tudi zaposlenim na Slovenskih železnicah. S sporazumom naj bi železnice prihranile 28 milijonov evrov, ne bodo pa posegale v plače tistih uslužbencev, katerih bruto plača ne presega 620 evrov. Na železnicah nameravajo v dveh letih na račun nižjih plač, omejevanja regresov, zmanjševanja dopustov in reorganizacije privarčevati 28 milijonov evrov. Vodstvo in sindikati na Slovenskih železnicah so se v ponedeljek dogovorili o znižanju plač, danes pa so podpisali dogovor, ki velja že za maj. V skladu z dogovorom bodo zaposleni po kolektivni pogodbi prejeli od štiri do pet odstotkov nižje plačilo, tisti z individualnimi pogodbami in tudi vodstvo pa celo 16 odstotkov manj. Poleg tega v času veljavnosti dogovora delavci z individualnimi pogodbami ne bodo prejemali nobenih stimulacij, ostalim se bodo stimulacije prepolovile. Gre za enega najpomembnejših ukrepov, kako izboljšati poslovanje družbe, ki je v prvem četrtletju pridelala osem milijonov evrov izgube. Dogovor, ki velja od 1. maja letos do 31. decembra 2013, bo v letošnjem letu prinesel 14,2 milijona evrov, prihodnje leto pa 14 milijonov evrov prihrankov. Največ, torej za 5 odstotkov, bodo plače oklestili tistim delavcem, katerih osnovna bruto plača presega 1224 evrov, za 4,5 odstotka se plača zniža zaposlenim, ki imajo bruto plačo med 830 in 1224 evri, za 4 odstotke pa tistim z bruto plačo med 620 in 829 evri. Regres bo izplačan v višini minimalne plače, tisti z individualnimi pogodbami pa ga ne bodo prejeli. Višina povračila stroškov za prevoz na delo bo omejena na višino minimalne plače. Po posebni lestvici se znižuje tudi dopust. Tistim, ki ga imajo do 26 dni, ga ne bodo skrajšali, po en dan pa bodo imeli manj tisti, ki ga imajo zdaj od 27 do 31 dni, dva dni manj pa vsi, ki ga imajo 32 dni ali več. Število vodilnih skrčili z 226 na 40 Najpozneje do 1. septembra bo uveljavljena tudi nova notranja organiziranost Slovenskih železnic z zmanjšanjem števila ravni vodenja na dve in z bistvenim zmanjšanjem števila vodilnih delovnih mest s sedanjih 226 na 40, kar pomeni, da bo tudi individualnih pogodb 40. Medtem ko so Slovenske železnice v letu 2009 ustvarile 30 milijonov evrov, leto pozneje 19 milijonov evrov, lani pa 12 milijonov evrov izgube, naj bi letos izguba znašala približno devet milijonov evrov. Foto Reuters Ne bo lahko, bodo odpori, takšni in drugačni, ampak verjamem, da nam bo na koncu uspelo. Predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs Železnice trenutno zaposlujejo 8640 ljudi. Zmanjšanje števila zaposlenih v Slovenskih železnicah bo potekalo predvsem s pospešenim upokojevanjem vseh delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev teh je 1052, z vključevanjem delavcev v program reševanja presežnih delavcev in z drugimi socialno vzdržnimi oblikami reševanja morebitne prezaposlenosti. Trenutno neproduktivno zaposleni delavci bodo napoteni na čakanje na delo na domu. Po besedah predsednika sveta delavcev Silva Berdajsa je z vidika zaposlenih dajati pozitivne ocene na dogovor težko, je pa to z vidika podjetja nujno zlo, ki ga je bilo treba narediti. Berdajs je sicer izrazil zaskrbljenost nad trendom iz preteklih let, ko se je zmanjševalo število zaposlenih in plače, obseg dela pa je rasel. To po njegovih ocenah kaže na to, da vsi pozitivni premiki iz različnih razlogov ne dajejo pozitivnih učinkov.",0
"Šurla Imenovanje je veliki triumf Berlusconija iz Laškega Nadzorni svet Dela je kljub nasprotovanju novinarjev Maga na mesto odgovornega urednika postavil novinarja Dela Veselina Stojanova. Nadzorni svet je Stojanova imenoval soglasno, v petletni mandat pa bo nastopil 9. januarja. Kandidata naj bi po navedbah tiskovnega predstavnika Dela Petra Penka imenovali na podlagi njegovih osebnih in profesionalnih referenc, pa tudi na podlagi predloženega koncepta uredniške zasnove tednika Mag, v kateri je jasno opredelil, da tednik Mag ne bo zastopal nobene politične opcije, ampak bo zavezan izključno javnosti in njenemu interesu. /.../ Uredništvo zato ne bo zastopalo nobenega centra moči in ne bo podlegalo zunanjim pritiskom vplivanja , je zapisal Penko. Stojanov pa je bil imenovan, čeprav je proti temu glasovalo vseh sedem novinarjev Maga. Enako pa je tudi izvršilni odbor Aktiva novinarjev Dela 14. decembra nadzorni svet pozval, naj na mesto odgovornega urednika tednika ne imenuje človeka, ki ne bo imel podpore uredništva, to pa je 20. decembra storila tudi Evropska zveza novinarjev. Novinarji Maga razočarani Novinarji Maga so v izjavi za javnost razočarani nad ignoranco vodstva in tudi pomembnega mednarodnega novinarskega združenja, kar po njihovih besedah kaže na slabe namene upravljavcev največje slovenske časopisne hiše z novinarji. Dejstvo je namreč, da je imenovanje odgovornega urednika Maga potekalo v ozadju političnih in kapitalskih motiviranih pritiskov na vršilca dolžnosti odgovornega urednika Maga Silvestra Šurlo s strani predsednice in podpredsednika nadzornega sveta Dela. Kot je znano, sta najprej njemu ponudila kandidaturo za odgovornega urednika Maga, potem ko je vmešanje v uredniško politiko Maga odločno odklonil, pa je nadzorni svet prek javnega razpisa izbral drugega, primernejšega kandidata . Novinarji Maga so tudi razočarani, ker Boško Šrot, predsednik uprave Pivovarne Laško kot lastnice Dela, ni odgovoril na njihov javni poziv k razrešitvi predsednice nadzornega sveta Dela Andrijane Starina Kosem in podpredsednika Stojana Zdolška zaradi pritiskov na uredništvo Maga. S tem razumemo, da je prelomil javno zavezo, da Dela ne bo zlorabljal za svoje zasebne potrebe ali za potrebe skupine Pivovarne Laško. Novinarji Maga sporočamo, da se bomo še naprej borili za novinarsko avtonomijo in proti politično-kapitalskim pritiskom. O teh bomo še naprej dosledno obveščali domačo in tujo javnost. Proti novemu imenovanju tudi Slivnik, Repovž in Zgaga Prvi glavni urednik in ustanovitelj revije Mag je v odzivu dejal, da bo po zamenjavi prišlo do spremembe uredniške politike tednika, kar pa ne bo dobro za revijo. Sprašuje se tudi, če je to pametna poteza za založniško hišo Delo, saj je po njegovem mnenju to zagotovo minus za medijski pluralizem . Predsednik društva slovenskih novinarjev in odgovorni urednik Mladine Grega Repovž pa je ob zamenjavi dejal, da imenovanje urednikov v nasprotju z mnenjem novinarjev praviloma vedno vodi v konfliktne in neproduktivne situacije, kar se je v najtrši obliki izkazalo ob imenovanju Petra Jančiča za odgovornega urednika Dela. Čeprav se uredništvo Maga do zdaj v teh situacijah praviloma ni postavilo na stran novinarske avtonomije, je dolžnost novinarske skupnosti, da tudi v njihovem primeru zagotavlja enaka načela, ko gre za vprašanja novinarske avtonomije, je še zaključil Repovž. S tem se strinja tudi prvopodpisani pod novinarsko peticijo zoper cenzuro Blaž Zgaga, ki novinarje Maga podpira, čeprav se ne strinja vedno z njihovim razumevanjem avtonomije ali profesionalizma. Po njegovem namreč ravno različnost mnenj zagotavlja pluralnost družbe. Šurla Imenovanje Stojanova je veliki triumf Berlusconija iz Laškega V. d. odgovornega urednika Maga Silvester Šurla je nad samim imenovanjem negativno presenečen . Po njegovih besedah je Stojanov podpisnik peticije o medijski cenzuri, prav tako pa prihaja iz povsem drugega vrednostnega okolja kot novinarji Maga in njegovi bralci, kar bo na tedniku najverjetneje povzročilo težave. V zadnjih tednih so namreč že bili deležni številnih odpovedi tednika, boji pa se, da imenovanje prinaša tudi konec Maga. Imenovanje Stojanova dojemam kot veliki triumf slovenskega Berlusconija iz Laškega in njegovih oprod, ki sedijo v nadzornem svetu Dela. V. d. odgovornega urednika je opozoril tudi na politično ozadje celotne zgodbe. Pri tem je spomnil na sestanek, ki sta ga imela v drugi polovici leta na Peklenskih otokih predsednik uprave Pivovarne Laško Boško Šrot in nekdanji predsednik Milan Kučan.",0
"Delavci Svee so s stavko zahtevali plačilo plač za marec in april, lanskega regresa, potnih nalogov in jubilejnih nagrad. Medtem pa je družba korak bližje državni pomoči, saj so se trenutni lastniki pripravljeni odreči svojim deležem. Okrog 180 delavcev iz skupine Svea je danes stavkalo. Zahtevali so izplačilo plač za marec in april, lanskega regresa, potnih nalogov in jubilejnih nagrad. Poleg tega bodo v četrtek, če država do takrat ne bo izpolnila zahtev in odločala o državni pomoči Svei, predlagali stečaj. Stavko zaposlenih je sicer moralno podprla tudi generalna direktorica Svee Sonja Klopčič, ki pravi, da bi z državno pomočjo prebrodili najtežje obdobje, vendar ta pomoč ne bi bila zadostna, ker je treba družbo prestrukturirati. Kot je pojasnila, družbo v primeru odobritve državne pomoči čaka še veliko korakov, da bi postala trajnostno uspešna. Po njenih oceni ima Svea trenutno za okoli 700.000 evrov naročil, ki jih ne more izpolniti zaradi pomanjkanja obratnega kapitala, dolgovi družbe skupaj z najetimi krediti in obveznostmi do delavcev in dobaviteljev pa znašajo 11 milijonov evrov. So se pa Sveini lastniki v zameno za državno pomoč pripravljeni umakniti iz lastništva družbe, so povedali na gospodarskem ministrstvu. Kot je dejala Klopčičeva, so podpisali izjavo, da so pripravljeni brezplačno prenesti svoje deleže na novega družbenika, ki ga bo določila vlada v primeru odobritve državne pomoči za čas priprave programa in izvedbe prestrukturiranja Svee. Odprti smo za vse možnosti, ki pomenijo nadaljnji razvoj dejavnosti predelave lesa in proizvodnje pohištva ter ohranitev delovnih mest, je še dodala. Vlada bo zdaj odločala o nadaljnjih korakih, na ministrstvu pa vztrajajo, da bo država reševala podjetja in ne lastnikov. Državna pomoč ni samoumevna in nikakor ne bi bilo pravično, da država rešuje lastnike z davkoplačevalskim denarjem, kot se je to dogajalo v preteklosti, ko je država davkoplačevalski denar zaupala obstoječim lastnikom, a težave v podjetjih niso bile rešene, dodajajo na ministrstvu. Delni, 27-odstotni lastnik Svee je prek Slovenske odškodninske družbe in nekaterih drugih podjetij sicer že danes država, večinski lastnik pa je družba Svea Inženiring, v kateri ima najvišji delež Regionalni center za razvoj. Med razlogi, zakaj se vlada in ministrstvo še nista odločila za državno pomoč Svei, so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo navedli, da predlog namenske porabe državne pomoči ni bil pripravljen in da niso dobili jasnega zagotovila o pripravljenosti lastnikov za sodelovanje pri sanaciji podjetja, kar je porodilo dvom o perspektivnosti podjetja. Sporen se jim je zdel tudi namen izplačila plač uslužbencem, ki so solastniki družbe. Ti bi po oceni ministrstva morali počakati, dokler ne bi podjetje spet začelo normalno poslovati. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da so podjetja, ki jim je do zdaj vlada odobrila državno pomoč, na primer Cimos in MLM, pogoje izpolnila pravočasno. Na ministrstvu poudarjajo, da vlada v nobenem primeru ne namerava ponavljati napak iz preteklih obdobij, ki bi jih Evropska komisija lahko prepoznala kot nedovoljeno državno pomoč. Zato bo v vsakem konkretnem primeru reševanja podjetij delovala skrbno in previdno.",0
"Vzrok za njegov odstop je skrivoma posnet posnetek, ki albanskega gospodarskega ministra Ilirja Meto postavlja v središče korupcijskega škandala Podpredsednik albanske vlade in minister za gospodarstvo, energijo in trgovino Ilir Meta je danes sporočil, da odstopa s položajev v vladi. Vzrok za njegov odstop je skrivoma posnet posnetek, v katerem je Meta nekdanjega ministra za energijo Dritana Priftija prosi, naj nekemu podjetju brez javnega razpisa dodeli dovoljenje za izgradnjo hidroelektrarne. Slišati je tudi, kako Meta doda, da lastnik podjetja v zameno ponuja sedemodstotno provizijo oziroma 700 tisoč evrov. 41-letni Meta je vse očitke doslej zanikal. Lani je odstopil gospodarski minister v intervjuju za Finance (Intervju: Posla je dovolj za vse in vsi bomo pridobili) pojasnil, da se Albanija uspešno spopada s krizo in se pripravlja na pristopna pogajanja z Evropsko unijo.",0
"Hrvaška radio televizija HRT in avstrijska ORF novico o smrti nekdanjega predsednika Slovenije postavlja na vrh današnjih zunanjepolitičnih dogodkov O smrti bivšega predsednika republike in premiera Janez Drnovšek poročajo tudi številne tuje televizijske postaje v živih oddajah in na svojih spletnih straneh. Avstrijska ORF novico postavlja na vrh današnjih zunanjepolitičnih dogodkov, enako hrvaška radio televizija HRT. Tudi britanski BBC poroča o 'vodji slovenske neodvisnosti' Med glavne novice dneva je Drnovškovo smrt uvrstil tudi britanski BBC in daljši članek na svoji spletni strani naslovil z Umrl je vodja slovenske neodvisnosti. V njem niza podrobnosti iz Drnovškove delovne in zasebne biografije, omenja tudi, da je Drnovšek zadnja leta napisal tri knjige o duhovnosti, uspešnice v Sloveniji in prevedene v več tujih jezikov. Drnovšek je v desetih letih, kolikor je bil slovenski premier, pomagal zgraditi zdravo ekonomijo in stabilno demokracijo, igral pa je tudi glavno vlogo v pripravah Slovenije na članstvo v EU in Natu leta 2004. Po diagnosticiranju raka je korenito spremenil življenjske navade, zapustil je liberalne demokrate in sprožil Gibanje za pravičnost in razvoj, odprto ""vsem ljudem, ki želijo izboljšati svet"". Der Standard navaja besede Türka, Cukjatija in Schüssla Dunajski Der Standard v spletni izdaji novico o Drnovškovi smrti povzema po avstrijski tiskovni agenciji APA in ob tem navaja besede aktualnega slovenskega predsednika Danila Türka, predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija in bivšega avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla.",1
"Prodaja je danes najpomembnejše področje v podjetju. Kako si zagotoviti, da bodo vsi, ki se v vašem podjetju ukvarjajo s prodajo, uspešno zaključili več prodajnih priložnosti? Kaj je v današnjih časih skrivnost uspešne prodaje? smo vprašali Geoffa Burcha, enega največjih evropskih gurujev na področju prodaje. Pri povprečnih prodajnikih opažam, da se vse preveč ukvarjajo z novimi tehnikami in triki, ki naj bi prepričali kupce. Najboljši prodajniki pa vedo, da je skrivnost v obvladovanju temeljev prodaje. Prodaja ni nič kompleksnega. Je enostavna. In težava večine prodajnikov je, da jo hočejo preveč zakomplicirati! Danes želi večina strank odložiti nakupne odločitve na poznejše obdobje. Kako jih prepričati, da kupijo takoj? Ugotavljam, da le redki prodajniki stranko sploh vprašajo po naročilu. Večina od njih se zadovolji z odgovorom, da mora stranka še premisliti. Prodajniki morajo zato razviti sposobnost, da s stranko pridejo do odgovora da ali ne in se ne zadovoljijo z nečim vmes! V oddaji All over the Shop na BBC, kjer podjetjem v živo svetujete, kako izboljšati prodajo, ste prišli do zanimiv ugotovitev. Kaj so torej tiste glavne napake, ki jih delajo skoraj vsi prodajniki? Vsi so bili tako zatopljeni v svoje poslovanje, da nikoli niso stopili korak stran in pogledali na kakovost in raven profesionalnosti od daleč, s kritičnega zornega kota. Poleg tega niso nikoli pogledali, kako delujejo njihovi veliki konkurenti, od katerih bi se lahko ogromno naučili. Sploh niso resnično prodajali, ampak le pobirali naročila. Pravzaprav so šele po mojem obisku začeli razvijati željo po prodaji. Pa vaši napotki resnično delujejo? Da bi pospešili prodajo, res ni treba odkriti tople vode. Že s samo spremembo prodajnega odnosa in pristopa, pravzaprav brez dodatnih stroškov, lahko povečate prodajo za od 5 do 10 ostotkov in to v prav vsaki panogi! Zveni zelo preprosto. Mnogi podjetniki vam očitajo neresnost in celo cinizem do lastnega posla. Na enem od mojih seminarjev se je zgodilo nekaj zanimivega med odmorom je prišel k meni starejši direktor uglednega podjetja in mi rekel, da med predavanjem uporabljam preveč šal in mi dal vedeti, da to ni primerno za poslovni svet. Vprašal sem ga, katera od mojih zgodb ga je najbolj zbodla. In obnavljati je začel vse moje zgodbe, ki sem jih povedal. Obnovil mi je zgodbo za zgodbo. Izpustil ni niti ene in pri vseh je povedal točno tisto bistvo, ki sem ga hotel sporočiti. Nato sem ga vprašal Ali ste bili že kdaj prej na seminarju, ki vam je pustil tako jasna sporočila, da ste jih po njem lahko praktično dobesedno ponovili? Geoff Burch bo 20. oktobra v Ljubljani vodil seminar Prodajni stroj v organizaciji Akademije Panta Rei. Za več informacij obiščite www.panta-rei.si, kjer vas čaka tudi brezplačni videoposnetek Geoffa Burcha, v katerem govori o enostavni tehniki, ki lahko podvoji vašo prodajno učinkovitost. Geoff Burch Naj se vaši prodajniki osredotočijo na enostavne pristope pri prodaji. Tako bodo znali prepričati kupce, da ste vi prava odločitev in da brcnejo konkurenčne ponudnike skozi vrata!",1
"Predstavniki ZSSS, sindikata gradbene dejavnosti in sindikata v Primorju ter ajdovski župan so pozvali banke in državo k rešitvi gradbene družbe Primorje. Kot eno od možnosti navajajo dokapitalizacijo s strani državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje. Ob propadu Primorja bi po oceni sindikata nastali veliki socialni stroški države, dodaja Komac, in sicer prek nadomestil za brezposelnost in izplačil iz jamstvenega sklada, izpad priliva iz prispevkov in davkov v višini 30 milijonov evrov, posredno prek unovčevanja garancij pa še od 50 do 100 milijonov evrov. Ker je Primorje edini preostali večji gradbinec v državi, ki je sposoben izvajati večje infrastrukturne projekte, v Sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS banke pozivajo, naj v sodelovanju z državo reprogramirajo posojila ter zagotovijo obratna sredstva in garancije za nove posle, je dejal sekretar sindikata Oskar Komac. Kot eno od možnosti sodelovanja države je navedel, da bi lahko Kapitalska družba Kad dokapitalizirala Posebno družbo za podjetniško svetovanje PDP, ta pa bi nato dokapitalizirala Primorje. Država bi delež nato lahko prodala, saj Primorje po njegovi oceni dolgoročno potrebuje strateškega partnerja. Glede sodelovanja bank v sindikatu izpostavljajo, da sredstva, ki jih banke po ugodni obrestni meri pridobivajo od Evropske centralne banke ta je v drugi operaciji konec februarja bankam v evroobmočju odobrila skoraj 530 milijard evrov posojil, med njimi tudi slovenskim NLB, NKBM, Abanki in Gorenjski banki, ne pridejo v realno gospodarstvo. Banke v Sloveniji očitno ne spremljajo gospodarstva, je dejal Komac. S politično voljo bi lahko rešili okoli 1100 delovnih mest Država bi morala spodbujati gradbeništvo, je poudaril predsednik sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Dušan Zelenjak in dodal, da bi se lahko s politično voljo rešilo okoli 1100 delovnih mest v skupini Primorje. Predsednik ZSSS Dušan Semolič je izpostavil, da je pred Slovenijo nekaj kakovostnih infrastrukturnih projektov, ki bi okrepili ne le gradbeništvo, ampak celotno gospodarstvo. Pri tem bi bilo treba bolje izkoristiti evropska sredstva, je dejal in ponovil, da država samo z varčevanjem ne bo prišla iz krize. Ob propadu Primorja bi nastali veliki socialni stroški države, ocenjuje sindikat. Stečaj bi prizadel 4000 ljudi Delavci v Primorju so apatični, že skoraj leto dni tako delavci kot družba čutijo pomanjkanje finančnih sredstev, je dejal predsednik sindikata v Primorju Nikola Janev in dodal, da želijo končati agonijo. Zato je pozval banke in državo, da zagotovijo potrebna finančna sredstva. Primorje ima dobre zaposlene ter dobre reference doma in v tujini. Ne bi radi pristali na plečih države. Smo sposobni delati in želimo delati. Nočemo biti socialni problemi, je dodal. Ajdovski župan Marjan Poljšak je povedal, da bi stečaj Primorja v Ajdovščini neposredno in posredno prizadel tudi 4000 ljudi. Brezposelnost bi se s sedanjih od 12 do 13 odstotkov zvišala na več kot 20 odstotkov, je navedel. Poudaril je, da je treba biti optimističen in da bodo iskali rešitve, pri tem pa da veliko vlogo igra politika. Foto Damjan Žibert Žerjav Država tega denarja nima Banke upnice se bodo do konca meseca izrekle o tem, ali bodo realizirale svojo ponudbo finančnih ukrepov za sanacijo Primorja v višini 55 milijonov evrov. Med pogoji je uspešen dogovor podjetja z nebančnimi upniki ponuja jim 75-odstotno poplačilo terjatev v treh letih, razlastitev sedanjih lastnikov Primorja ter sodelovanje države pri dokapitalizaciji Primorja. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo še ni odločilo o vlogi Primorja za sodelovanje države, je pa minister Radovan Žerjav v tem tednu dejal, da država tega denarja nima in da v proračunu za takšen namen tudi ni predviden. Po njegovih besedah morajo banke oceniti, ali je mogoče podjetje rešiti. Minister je tudi povedal, da v okviru vlade intenzivno iščejo model, kako bi ta in podobne primere reševali, a ne v breme proračuna. Da v proračunu ni predvidenih sredstev za reševanje Primorja je ponovil tudi finančni minister Janez Šušteršič in dodal, da vlada na današnji seji ni govorila o podpori Primorju.",0
"Ljubljana - Stavkovni odbor sindikata delavcev prometa in zvez družbe Viator&Vektor je danes določil datum izvedbe stavke v primeru neuspešnih pogajanj z upravo glede višine plač. ""Če z upravo ne bomo dosegli dogovora, bomo 18. aprila stavkali,"" je za STA povedal predsednika sindikata Mirko Drača. Kot je še pojasnil Drača, je stavkovni odbor danes definiral način izvedbe stavke in o tem obvestil upravo družbe in zaposlene. ""Če do dogovora ne bo prišlo, bomo stavkali. Upamo pa, da do tega ne bo prišlo,"" je še zatrdil. Da do stavke ne bi prišlo, si želijo tudi v upravi Viator&Vektorja, ki jo vodi Matej Janžek. Želijo si, da bi s sindikatom našli pozitiven dogovor za obe strani. Stavka voznikov v Viator&Vektorju je bila zaradi neuspešnih pogajanj z vodstvom družbe glede višine plač napovedana 29. marca. Kot je takrat pojasnil Drača, bodo vozniki stavkali, dokler se z upravo ne bodo dogovorili glede svojih zahtev.",0
"Marsikdo se v teh časih odloči za nakupovanje zunaj meja Evropske unije, saj naj bi določeni izdelki dosegali tudi do 40 odstotkov nižje cene. Se zaradi šibkejše tuje valute res splača nakupovati v državah zunaj EU? Z ugodnimi nakupi lahko prihranimo marsikateri evro. V času sunkovitih in nestabilnih valutnih razmer marsikdo razmišlja o ugodnem nakupu različnih izdelkov zunaj meja Evropske unije. Že nekaj časa lahko poslušamo, da dolar, britanski funt in madžarski forint ne bodo večno šibki in da nizke vrednosti teh valut koristijo predvsem evropskim potrošnikom, ki opravljajo nakupe v tujini bodisi prek spleta bodisi s fizičnim obiskom v posamezni državi. Se torej nakup čez mejo EU res izplača? LCD televizor znamke LG LG 42LH3000 LCD TV, ki v Sloveniji stane 607 evrov, je možno v ZDA prek amazon.com kupiti za 500 ameriških dolarjev oziroma 345 evrov v ceno je vključen prevoz z ladjo v EU območje. Se 43-odstotni prihranek sliši mamljivo, mar ne? Toda ni vse zlato, kar se sveti ...",1
"Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z rastjo. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je trgovanje sklenil pri 518,69 točke, kar je 7,69 točke oz. 1,50 odstotka več kot ob koncu torkovega trgovanja. Med blue chipi so največ pridobile delnice Mercatorja, ki so se podražile za več kot šest odstotkov. Na Ljubljanski borzi se je danes nadaljevalo počitniško vzdušje s skromnim povpraševanjem po delnicah. Borzni posredniki so sklenili za 574.090 evrov prometa, najprometnejše pa so bile delnice Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 161.100 evrov poslov. Tečaj delnic novomeškega farmacevta je pridobil 0,24 odstotka in se oblikoval pri 42,10 evra. Po prometu so sledile delnice Mercatorja, s katerimi je bilo sklenjenih za 71.000 evrov poslov. Delnice so sicer beležile najvišjo rast dneva na borzi ter se podražile za 6,34 odstotka na 124,95 evra. Promet s preostalimi delnicami indeksa je bil skromen. Delnice Gorenja so se podražile za 2,25 odstotka na 4,49 evra, delnice Zavarovalnice Triglav pa za 1,69 odstotka na 12 evrov. Ob skromnem povpraševanju je tečaj delnic NKBM ostal nespremenjen pri 1,35 evra, tečaj delnic Telekoma Slovenije pa pri 60,40 evra. Nespremenjena je tudi vrednost delnic Petrola, ki ostajajo pri 174 evrih, z delnicami Petrola pa je bilo sicer sklenjenih za 25.970 evrov prometa.Med preostalimi delnicami prve kotacije so se delnice Intereurope pocenile za 2,22 odstotka na 0,44 evra, tečaj delnic Luke Koper pa je ostal nespremenjen pri sedmih evrih. Po delnicah Pozavarovalnice Sava danes ni bilo povpraševanja. Med vlagatelji prav tako ni bilo veliko zanimanja za delnice standardne kotacije. Majhno rast so beležile le delnice Istrabenza (+0,29 odstotka na 0,35 evra) in Pivovarne Laško (+0,24 odstotka na 4,26 evra).",1
"Ljubljana - Žitova delnica se je v samo mesecu dni pocenila kar za 20 odstotkov vrednosti in je bila konec včerajšnjega trgovalnega dneva vredna 306,6 evra za delnico. Samo včeraj se je vrednost delnice Žita znižala za 6 odstotkov. Ob tem ne gre spregledati, da paradržavna sklada trenutno prodajata svoj 27-odstotni delež, na razpis pa se je prijavil samo KD Holding. Po neuradnih informacijah je za delnico ponudil le okoli 260 evrov. To je kljub nedavni korekciji še vedno 15 odstotkov pod borzno ceno. Ker KD Holdingu najbolj koristi zniževanje vrednosti Žitove delnice - Kad in Sod bi namreč težko prodala Žito pod tržno ceno - so se pojavile špekulacije, da naj bi za padanjem tečaja Žitove delnice stal prav KD. Borzniki hkrati še opozarjajo, da Žitovih delnic na borzi v zadnjem času ni prodajal nobeden izmed največjih lastnikov, vse več pa je znamenj, da počasi, a vztrajno prodaja delnice eden izmed manjših delničarjev. ""Domnev, ki se nanašajo na cene pri poslih oziroma razpisih v teku, ne moremo komentirati,"" so v KD Holdingu komentirali namige, da namerno znižujejo vrednost delnice Žita, saj so paradržavnima skladoma oddali ponudbo, ki je bila pod trenutno tržno ceno. Če bo KD Holding pri nakupu državnega deleža uspešen, bo postal lastnik več kot polovice Žita, hkrati pa bo moral objaviti tudi prevzemno ponudbo.",0
"Odjemalci električne energije štirih elektro distributerjev se lahko po novem prijavijo na prejemanje in plačevanje e-računa v bankah, ki imajo vzpostavljen sistem za prejemanje elektronskega računa Štirje elektro distributerji - Elektro Ljubljana , Elektro Maribor , Elektro Celje in Elektro Primorska - odjemalcem električne energije po novem omogočajo dostop do bančne storitve e-račun za preprostejše plačevanje električne energije. »S tem korakom se tudi elektro distributerji vključujejo v krog podjetij, ki s svojimi aktivnostmi skrbijo za okolju prijazno poslovanje. Prejemniki e-računov za storitve elektro distributerjev bodo z vključitvijo v sistem prenehali prejemati papirni račun,« so sporočili iz NLB . Unicredit in Probanka zaenkrat storitev omogočata le pravnim osebam Prejemanje elektronskega računa za plačevanje električne energije za fizične in pravne osebe je trenutno omogočeno komitentom NLB , Abanke , Hypo , Sparkasse in Raiffeisen banke , medtem, ko Unicredit in Probanka zaenkrat omogočata prejemanje in plačevanje e-računa le pravnim osebam. Pri osebnih podatkih navedete le številko odjemnega mesta Ob tem na Elektru Ljubljana pojasnjujejo, da je postopek prehoda na e-račun za uporabnike izjemno preprost. »Odjemalec električne energije Elektro Ljubljana se v svoji banki prijavi na prejemanje e-računa, pri čemer pri svojih osebnih podatkih navede le še številko odjemnega mesta. Prejemanje in plačevanje električne energije preko e-računa je enostavno in prinaša odjemalcu vrsto prednosti, saj zmanjša možnost napak pri ročnem vnosu podatkov iz plačilnega dokumenta, potrditev in plačilo računa pa se izvede le, če se odjemalec s prejetim računom strinja. In nenazadnje vsak odjemalec, ki se odloči za plačevanje preko e-računa prispeva k skrbi za okolju, saj računa ne prejema več v papirni obliki,« pravijo. Elektro Ljubljana v okviru elektronskih storitev svojim odjemalcem sicer omogoča tudi oddajanje dejanskega števčnega stanja in tako plačevanje električne energije po dejanski mesečni porabi, spremljanje izstavljenih računov in plačil, dostopanje do arhiva bremenitev in plačil, spremljanje porabe električne energije na posameznem merilnem mestu, dostopanje do tehničnih podatkov merilnega mesta, arhiva e-računov ipd.",1
"Dosedanji odstrel volkov se je izkazal za popolnoma neučinkovitega za preprečevanje škode na domačih živali, pravi direktor zavoda Grč Vrh. Bolj učinkoviti so nočne ograde in pastirski psi. Če žival pogine v prometni nesreči, se njena smrt kvalificira kot izguba in se ne šteje v kvoto realiziranega odstrela. (Foto: Miha Krofel) V petih dneh smo izgubili dve volkulji, Tio in Tonko. V sezoni 2011-2012 je bilo tako do sedaj zakonito odstreljenih že 11 volkov od skupno 12, kolikor jih je lani za odstrel določilo naše ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Poleg tega je enega volka povozil avto, eden je bil najden poginjen, vsaj za eno volkuljo (Tonka) pa se sumi, da je bila ubita nezakonito, so v pismu javnosti zapisali iz društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka. “Z vztrajanjem pri obstoječih ukrepih (odstrel) Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kaže bodisi ignoranco do stroke bodisi lastno brezbrižnost do narave, do svojega poslanstva ter izkazuje morebitno ujetost v interese rejskih lobijev, vrh vsega z nestrokovnimi ukrepi slabi in slabo skrbi za državni proračun. Odstrel ne rešuje težav Število odstrela je pri nas glede na druge države visoko. Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje utemeljujejo, da načrtovani odlov preprečuje ilegalno streljanje in zmanjšuje škodo na drobnici, kar pa naj ne bi držalo. “Dosedanji odstrel volkov se je izkazal za popolnoma neučinkovitega za preprečevanje škod na domačih živali (tako v Sloveniji kot v tujih raziskavah), saj število odstreljenih volkov nima vpliva na njihovo plenjenje živine in zaradi težjega lova divjih živali (jelenjad, divji prašič, srnjad) volkovi po odstrelu in rušenju strukture tropa še pogosteje plenijo lažje dostopen plen – drobnico, kjer ta ni primerno zaščitena,“ pravi direktor zavoda Grč Vrh Jure Bedenk. Bolj učinkovito zaščito predstavljajo nočne ograde z elektroograjami in pastirski psi. Zaščite se branijo Na področju volka je približno tri tisoč rejcev drobnice, nadalje navajajo v društvu Lajka, velik del izplačanih odškodnin zaradi napadov volka pa odpade le na sedem rejcev, ki ""razen enega niso hoteli sprejeti brezplačno ponujene opreme za boljšo zaščito“. Svoje nestrinjanje s predlaganim osnutkom lahko izrazite do jutri na e- naslov gp.mko@gov.si ali na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana. V ta namen je pripravljena tudi peticija, ki naslavlja MKO naj prepove odstrel volkov do konca leta 2013. Do 13.10 ure jo je podpisalo 1264 oseb. Najdete jo TUKAJ. ""Nesprejemljivo, nemoralno in, drznem si trditi, finančno manipulativno. Cena drobnice na trgu je nižja od državne odškodnine, ki jo rejec prejme za škodo po volku. Tu je glavni problem, da nekaj posameznikov posega po davkoplačevalskih sredstvih, trpijo pa njihove črede in volkovi,“ so še zapisali.",0
"Ljubljana - Lastniki propadlega Merfina na čelu z nekdanjim predsednikom uprave Merkurja Binetom Kordežem se utegnejo večmilijonskih izpodbojnih tožb rešiti zgolj, zato ker je Merfin v stečaju končal brez vsega premoženja. Ker ne more pokriti niti pravnih stroškov in stroškov sodnih taks, je namreč stečajni upravitelj Merfina Andrej Marinc včeraj upnike pozval, naj založijo 900.000 evrov. V nasprotnem primeru bo namreč treba stečajni postopek zaključiti brez razdelitve stečajne mase, upniki, ki so prijavili za kar 471 milijonov evrov terjatev, pa ne bodo dobili poplačanega niti evra. Matjaž Nanut, ki je stečaj Merfina vodil do konca lanskega leta, je sicer že vložil 127 izpodbojnih tožb v skupni vrednosti 34 milijonov evrov. Večina, in sicer 105 tožb, je povezanih z družbeniki Merfina (izplačilo dividend, prodaja deležev družbi HTC Dva), preostale tožbe pa je Nanut vložil proti bankam in nekaterim drugim družbam. Tudi če bi kateri od upnikov založil stroške, pa Marinc ne namerava nadaljevati vseh pravnih postopkov. 57 tožb zaradi prodaje deležev v Merfinu družbi HTC Dva, ki je prav tako v stečaju, namerava namreč Marinc v najkrajšem možnem času umakniti. Merfinovci pa se tem tožbam ne bodo izognili, saj jih ravno zaradi teh poslov že toži stečajni upravitelj HTC Dva Branko Đorđevič. Prav tako naj bi stečajnik Merfina ""selektivno"" nadaljeval tudi nekatere tožbe proti bankam in ostalim družbam, saj so nekatere med njimi že končale v stečaju. Tožbe proti družbenikom Merfina zaradi izplačila 12,4 milijona evrov dividend aprila 2010 namerava Marinc prav tako nadaljevati (če bo kateri od upnikov založil stroške), čeprav po njegovih besedah ""večjega razloga za optimizem ni"". ""Menim, da je pri izplačilu dividend prišlo nedvomno do privilegiranja družbenikov, ki bi morali biti v stečaju poplačani šele po poplačilu vseh upnikov in ne pred njimi, medtem ko upniki ne morejo pričakovati iz stečajne mase prav nobenega poplačila,"" ocenjuje Marinc, ki pa upnike opozarja, da tudi dobljene tožbe ne zagotavljajo avtomatskega poplačila. Po morebitnem uspešnem izpodbijanju izplačila dividend bi morali namreč denar še izterjati od vsakega posameznega družbenika. Zaradi prirejanja finančnih izkazov, ki so dejansko omogočili izplačilo dividend, Marinc ne namerava vložiti kazenskih ovadb. ""To naj počno lastniki in upniki,"" nam je dejal, čeprav je v izrednem poročilu sam navedel, da računovodski izkazi Merfina že leta 2008 niso odražali poštene predstavitve finančnega položaja družbe. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Je SCT državi dolžan 5 mio. evrov davkov? Davčni inšpektorji so na nadzoru v SCT-ju za obdobje 2004-06 odkrili poslovanje z več pravnimi osebami, ki predstavljajo missing trader . Missing trader oziroma davčni vrtiljaki so eno iz skupine podjetij, ki sodelujejo v izkoriščanju sistema obdavčitve DDV-ja v obliki ponavljajočih se nakupov in prodaj. Po neuradnih informacijah naj bi največ poslovanj s takšnimi podjetji zaznali za leto 2006, večinoma pa naj bi šlo za podjetja, ki jih je ustanovila družba Sinergo. Pri tem se inšpektorjem zdi zanimivo, da je ta družba ustanoviteljica družbe Glotis ter nekaj odvisnih družb zavezanca SCT, IBK, SCT NG, SCT Novista, SCT Primorska, in drugih. Glotis je tudi večinska lastnica družbe Delfi, ki ima v lasti SCT. Večina računov za izgradnjo lastne betonarne Večina računov od missing trader podjetij pa naj bi se pojavljala pri izgradnji lastne investicije betonarne, nekaj pa tudi za izgradnjo avtocest. Skupni znesek transakcij v poslovanju z navedenimi družbami naj bi znašal 230 milijonov tolarjev in 71 milijonov tolarjev DDV-ja. Po poročanju časopisa Dnevnik naj bi moral SCT tako državi plačati pet milijonov evrov zaostalih davčnih obveznosti. Pri pregledu poslovne dokumentacije so inšpektorji poleg tega ugotovili, da velik strošek v omenjenih treh letih predstavljajo svetovalne storitve različnih podjetij zunaj Slovenije. Ta so SCT-ju zaračunala svetovalne storitve ob sklicevanju na pogodbe, v katerih ni bilo nobenega pogodbenega zneska. SCT že vložil podkrepljeno pritožbo V SCT-ju so zoper odločbo Dursa že vložili pritožbo, ki so jo podkrepili z mnenjem stalnega sodnega izvedenca in Inštituta za primerjalno pravo pri ljubljanski Pravni fakulteti, ki sta pritrdila stališčem SCT-ja. Ker postopek še ni zaključen, ostalih stvari ne moremo komentirati, so zapisali.",0
"Krčenje izvoza, krčenje investicij Revizorska hiša Ernst&Young v najnovejšem poročilu ugotavlja, da bo recesija v Sloveniji še globlja in daljša od dozdajšnjih napovedi, a da bo državi verjetno uspelo brez zunanje pomoči. V junijskem poročilu Ernst&Young napoveduje 4,9 odstotno krčenje gospodarstva letos, naslednje leto pa 2,9-odstotno. Rast naj bi dosegli šele leta 2015, znašala pa bi 1,1 odstotka. Krčenje investicij Poleg investicij, ki naj bi letos upadle za 11,1 odstotka in prihodnje leto za 5,5 odstotka, se bo precej skrčila tudi zasebna potrošnja - letos za 6,7 odstotka in leta 2014 za 2,5 odstotka, je razvidno iz poročila, ki ga je Ernst&Young pripravil skupaj z Oxford Economics. Krčenje izvoza V omenjeni revizorski hiši so zelo pesimistični tudi do gibanja slovenskega izvoza, ki je že nekaj časa glavni motor gospodarstva. Tako naj bi se po njihovi oceni izvoz letos skrčil za 2,5 odstotka in za nadaljnjih 1,7 odstotka v letu 2014. Kriza območja z evrom po njihovem mnenju pomeni, da bo izvoz dosegel trajnostno rast šele v letu 2016, čeprav se srednjeročni načrt varčevalnih ukrepov zanaša na izboljšanje trgovinske bilance za oživitev naložb in ponovne rasti. Povečala se bo brezposelnost Poslabšale naj bi se tudi razmere na trgu dela za letos tako napovedujejo 13,9-odstotno brezposelnost, ki naj bi se leto pozneje povzpela na 14 odstotkov. Skoraj 10-odstotni primanjkljaj Proračunski primanjkljaj naj bi se letos povečal na 9,6 odstotka kosmatega domačega proizvoda BDP, prihodnje leto pa naj bi se po ocenah zmanjšal na 4,4 odstotka BDP-ja. Javni dolg naj bi letos znašal 70,4 odstotka BDP-ja, prihodnje leto naj bi se povzpel na 75,4 odstotka BDP-ja. Izboljšanje na tekočem računu V Ernst&Youngu so medtem nekoliko bolj optimistični o stanju na tekočem računu plačilne bilance. Presežek naj bi tako letos znašal 3,9 odstotka BDP-ja, leta 2014 pa 2,1 odstotka BDP-ja. Letošnje dodatno povečanje presežka na tekočem računu je kazalnik krize v domačem povpraševanju, ne pa okrevanja zaradi močnejšega izvoza, so pojasnili. E&Y Sloveniji bo uspelo brez pomoči Po paketu pomoči za Ciper so se vlagatelji bali, da bo Slovenija naslednja država iz območja evra, ki bo potrebovala finančno pomoč za stabilizacijo njenega bančnega sektorja. Vendar pa v Ernst&Youngu menijo, da bo Sloveniji najverjetneje uspelo prebroditi krizo brez finančne injekcije EU-ja. Ob tem navajajo, da to nakazujeta tudi aprila uspešno izvedena dražba zakladnih menic v vrednosti 1,1 milijarde evrov in majska izdaja obveznic v vrednosti 3,5 milijarde evrov. Visoka negativna tveganja Vendar pa negativna tveganja ostajajo dokaj visoka, saj je nadaljnji dostop do trga odvisen od sposobnosti vlade, da ohranja zaupanje vlagateljev z izvajanjem načrta za učinkovito prestrukturiranje finančnega sektorja, so poudarili in dodali, da je trg zaskrbljen predvsem zaradi težav slovenskega bančnega sektorja in verjetnega vpliva teh težav na javne finance in širše gospodarstvo. Daljša tudi evropska recesija Ernst&Young pričakuje, da bo denarna politika v območju evra še naprej delovala spodbujevalno, javnofinančna politika pa bo manj omejevalna. Vendar pa bosta šibko globalno gospodarstvo in skokovito naraščanje brezposelnosti učinke teh ukrepov najverjetneje izničila, zato pričakujejo, da bo recesija v območju z evrom trajala dlje, kot je bilo sprva predvideno. Tako naj bi se BDP v območju evra letos skrčil za 0,6 odstotka, prihodnje leto sledi počasno okrevanje - BDP naj bi se povečal za nekoliko manj kot odstotek.",0
"V Műnchnu se je danes odprl tradicionalni praznik piva Oktoberfest na katerem organizatorji pričakujejo šest milijonov obiskovalcev V bavarski prestolnici se je danes odprl tradicionalni praznik piva Oktoberfest. Organizatorji v 16 dneh največje ljudske veselice na svetu pričakujejo šest milijonov obiskovalcev, ki bodo spili najmanj toliko litrov piva. Oktoberfest je lani Münchnu prinesel skoraj milijardo evrov, od tega je bilo 450 milijonov evrov neposredno povezanih s festivalom, 300 milijonov pa so obiskovalci zapravili v hotelih, ki so ob tej priložnosti seveda nabito polni. Ude: Odprt je! Prvi sodček piva na 174. Oktoberfestu je odprl župan Münchna Christian Ude s tradicionalnim vzklikom ""O'Zapft is!"" (Odprt je!), prvo ""superco"" - liter piva je namreč edina količina, ki jo je možno naročiti - pa je dobil bavarski premier Edmund Stoiber.",1
"Od Pahorja ni bilo odziva, s katerim bi lahko bili zadovoljni Tajkuni imajo po 100 milijonov evrov na banki, delavec pa nima za kos kruha. To je velika sramota in tega ne bomo dovolili, trdi Irfan Beširević, aktivist Nevidnih delavcev sveta. Predstavniki organizacije Nevidni delavci sveta IWW so na novinarski konferenci spregovorili o kršitvah delavskih pravic delavcev migrantov v Sloveniji in predstavili razloge za demonstracije IWW-ja, ki bodo 4. junija v Ljubljani. Delavci zahtevajo državni sklad za poravnavo dolgov Irfan Beširević, eden izmed aktivistov IWW-ja je dejal, da bodo z demonstracijami izrazili podporo delavcem migrantom. Med drugim se bodo ustavili tudi pred državnim zborom, predsedniku vlade Borutu Pahorju in predsedniku republike Danilu Türku pa bodo posredovali zahteve po izboljšanju položaja tujih delavcev. Pravi, da od države zahtevajo ustanovitev posebnega sklada, iz katerega bi ta delavcem poravnala dolgove, denar bi pa nato terjala od podjetij, ki denar dejansko dolgujejo delavcem. Zahtevajo tudi spremembo zakona o zaposlovanju tujcev, ki bi omogočila, da bi se tuji delavci, takoj ko pridejo na delo v Slovenijo, lahko vključili v prosti trg dela in v sistem socialnih pravic, saj so morali doslej ob bolezni ali poškodbah na zdravljenje v tujino, saj v Sloveniji niso imeli priznanega zdravstvenega zavarovanja. To ni samo vprašanje migrantskih delavcev Pozivamo vso slovensko javnost, da nas pride v soboto ob 14. uri podpret v park Tabor v Ljubljani. To ni samo vprašanje migrantskih delavcev. Res je, da gre večinoma za njih, ampak tukaj so okradeni tudi slovenski delavci. Če eno podjetje ne plačuje prispevkov državi, ni okraden samo delavec, temveč tudi država. Če nočemo doživeti Grčije, moramo to preprečiti. Nočemo biti sužnji kapitalizma, je zatrdil. Na vprašanje, ali je vlada do zdaj pokazala kaj posluha za težave migrantov, je odvrnil, da od predsednika vlade ni bilo nobenega odziva, s katerim bi bili lahko zadovoljni. Predsednik republike je, kot pravi, le nekaj naredil, ampak to je le majhen korak . Tista enkratna pomoč, ki so jo dobili delavci, je metanje peska v oči. Upanje je pri nekaterih že ugasnilo S tem, kar počnejo delodajalci, ne le da izkoriščajo delavce, ampak delajo sramoto državi. Takšne je treba takoj odstraniti s položajev in postaviti druge, sposobnejše. Tajkuni imajo po 80, 100 milijonov na banki, delavec pa nima za kos kruha. To je velika sramota in tega ne bomo dovolili, je poudaril. Kar se dogaja delavcem, je kombinacija fašizma in sužnjelastništva, pa je na kratko celotno situacijo opisal Besim Hasančević, nekdanji delavec SCT-ja. Eden izmed nekdanjih Vegradovih delavcev pa je dodal, da so prepuščeni sami sebi in da nima upanja, da bi se stvari obrnile na bolje.",0
"Ljubljana - V družbi Primorje stavka približno 300 zaposlenih, je povedal vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf. Zaposleni še vedno niso dobili preostalega dela marčnih plač, neuradno pa naj bi italijanska družba Patera že nakazala posojilo, s katerim bi poplačali dolg do delavcev. Vodja odnosov za javnostmi v Primorju Ivana Bratož je pozno popoldne sporočila, da je uprava Primorja strateškega partnerja pozvala, naj pojasni, v kateri fazi je transakcija obljubljenih finančnih sredstev. Upravni odbor je investitorja ob tem še opozoril, da morajo biti sredstva za izplačilo plač in prispevkov iz naslova socialne varnosti na računu nakazana najkasneje do petka, sicer bo družba zašla v hude težave in bo postala insolventna. Delavci verjamejo le še stanju na svojih bančnih računih Kot je povedal Volf, je uprava v petek številne zaposlene poslala domov in zahtevala koriščenje nadur, nekatere pa na dopust, tako da ti danes ne stavkajo. Kljub vsemu naj bi na gradbiščih po Sloveniji po Volfovih podatkih stavkalo okrog 300 zaposlenih. Neuradno naj bi italijansko gradbeno podjetje Patera Primorju že nakazalo del sredstev kot posojilo, ki se bo štelo v dokapitalizacijska sredstva po podpisu pogodbe. Ker naj bi bilo nakazilo izvršeno v petek popoldan, denarja na računu Primorja še ni. Od tega je odvisno tudi izplačilo preostanka plač. ""Imeli smo zagotovila o izplačilu denarja, vendar delavci verjamejo le še stanju na svojih bančnih računih,"" je povedal Volf. V primeru, da bi danes le prišlo do izplačila plač, bodo takoj prenehali stavkati. Pesimistično razpoloženje ""Problem je tudi v tem, da konec tega tedna poteče rok za izplačilo aprilskih plač, zato se bomo o možnem nadaljevanju stavke kljub izplačilu odločali tekom današnjega dne,"" je še dejal vodja koordinacije sindikatov v Primorju ter dodal, da nimajo nikakršnega stika z upravo, kar jih še dodatno navdaja s pesimizmom. Primorje je še zadnje delujoče veliko gradbeno podjetje v Sloveniji, ki pa je v resnih težavah. Agonijo so poskušali že lani preprečiti z zamenjavo upravnega odbora. Vodenje je po odstopu Dušana Črnigoja prevzela Marjana Novak, po njenem odstopu pa Darko Valenčič. Ta naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group iz Atlante vložil 30 milijonov evrov.",0
"Kitajska obljublja, da bo rast vsaj sedemodstotna Apple je v drugem četrtletju prodal več kot 31 milijonov iPhonov, kar je nad pričakovanji. Kljub padcu dobička so delnice poskočile. Največje tehnološko podjetje na svetu je v torek zvečer objavilo rezultate poslovanja med 1. aprilom in 30. junijem. Dobička je bilo za 6,9 milijarde dolarjev, kar je 22 odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju. Ker so analitiki pričakovali nižji dobiček, so delnice v zunajborznem trgovanju pridobile pet odstotkov. Spomnimo, da so delnice od januarja padle za 20 odstotkov, saj se vlagatelji sprašujejo, kako bo Apple, ki ima v bilanci za neverjetnih 146,6 milijarde dolarjev gotovine oziroma kratkoročnih vrednostnih papirjev, odgovoril na vedno večjo konkurenco in na vedno nižje marže. Kitajska obljublja, da bo rast vsaj sedemodstotna Na delniških trgih je torkovo trgovanje prineslo nov rekord indeksa Dow Jones, ki je prvič pogledal nad 15.600 točk, dan pa končal pri 15.567 točkah +0,14 odstotka. Vpliv na dogajanje na zahodnih borzah je imela spet Azija. Kitajski predsednik je poudaril, da bodo z vlaganji gospodarsko rast tudi v prihodnje obdržati nad sedmimi odstotki, medtem ko se po mnenju japonske vlade tretje največje svetovno gospodarstvo pomika proti okrevanju in se počasi končuje uničujoče obdobje deflacije. Telefonica prevzema E-plus Frankfurtski DAX30 8.314 točk se je včeraj malce znižal. Na pozitivni strani je najbolj izstopala 1,7-odstotna podražitev delnic Deutsche Telekoma, kar je posledica novice o novem prevzemu. Španski mobilni operater Telefonica, ta v Nemčiji nastopa pod imenom O2, je napovedal prevzem mobilnega operaterja E-plus, ki je v lasti nizozemskega KPN. Z združitvijo bosta O2 in E-Plus postala največji ponudnik mobilne telefonije v Nemčiji po številu uporabnikov. V Turčiji zvišali ključno obrestno mero Evro se je tretji dan zapored okrepil in se povzpel precej na 1,32 dolarja. Na zdrs dolarja vplivajo pričakovanja, da bo Fed naslednje leto začel zmanjševati obseg programa QE3, v okviru katerega mesečno odkupi za 85 milijard dolarjev obveznic. Ob tem omenimo, da je turška centralna banka včeraj ključno obrestno mero, po kateri si poslovne banke od nje sposojajo denar čez noč, zvišala prvič v skoraj dveh letih, in sicer za 25 bazičnih točk, na 7,25 odstotka. Malce boljše razpoloženje v območju evra V evrskem območju je zaupanje potrošnikov julija doseglo najvišjo raven v skoraj dveh letih, a je še vedno v negativnem območju, potem ko se je indeks z -18,8 povzpel na -17,4 točke. Tudi v Sloveniji se je zaupanje potrošnikov julija nekoliko izboljšalo. Donos ameriške desetletne obveznice znaša okrog 2,51 odstotka. 8. julija je bil donos že 2,755 odstotka, največ po avgustu 2011. Donos slovenske obveznice je 6,52-odstoten. Zlato navzgor, srebro še bolj Zlato je v ponedeljek doživelo največjo rast v zadnjih 13 mesecih, kar je tudi posledica tega, da so številni vlagatelji v strahu, da se bo zlato še dražilo, zapirali svoje kratke pozicije. Cena se je povzpela za dobre tri odstotke, še več, skoraj pet odstotkov in pol, pa je pridobilo srebro in se zavihtelo nad 20 dolarjev. Cena zlate unče je trenutno približno 1.340 dolarjev. Cena soda nafte vrste brent se je znižala pod 108 dolarjev. Tečaji delnic na Lj. borzi 24. julij LUKA KOPER+5,03 %9,99 EUR NOVA KBM+3,75 %0,415 KRKA+2,57 %51,80 TELEKOM+2,38 %109,55 ZAV. TRIGLAV+1,03 %19,70 MERCATOR+0,93 %108,00 GORENJE+0,88 %4,45 PETROL+1,42 %215,00 V Ljubljani navzgor ob nizkem prometu Rast na Ljubljanski borzi se nadaljuje, kar je posledica pričakovanj o privatizaciji nekaterih slovenskih blue-čipov. Indeks SBI TOP +1,83 odstotka se je v sredo drugi dan zapored povzpel za več kot odstotek, kar se ni zgodilo že tri mesece. Pri 638 točkah je spet višje, kot je bil na začetku leta, toda kaj, ko je bil promet zelo nizek. Še največ, 211 tisoč evrov, ga je bilo s Telekomovimi delnicami, ki so se podražile do 109,55 evra. Dobra dva odstotka je pridobila tudi Krka in dnevni vrh dosegla pri 51,85 evra.",1
"Apple navdušil analitike Na borzi še en dober dan, pri čemer je izstopal porast Savinih delnic do 618 evrov, kar je 8,4 odstotka nad ponedeljkovim enotnim tečajem. Prav zadnji posel s Savo je bil sklenjen pri tej rekordni vrednosti. Samo letos je tečaj Save porasel za več kot 150 odstotkov! Telekom po polomu v v prejšnjem tednu lepo okreva in je ob 1,9 milijona evrov prometa dosegel 437 evrov. Več kot dva odstotka dražje so tudi Petrolove delnice, ki so bile na koncu vredne 965 evrov. Krka, ki je bila zaradi svežnjev s 3,89 milijona evrov najprometnejša, je po slabem začetku dneva segla do 112,5 evra. Le Istrabenz izgubil več kot odstotek Pocenile so se Mercatorjeve, Gorenjeve, Intereuropine in Istrabenzove delnice, zadnje za več kot odstotek. Petrol ima še nekaj dni časa za morebitno zvišanje prevzemne ponudbe za Istrabenz. Kot je znano, Petrol ponuja sto evrov. Sveži enotni tečaj Istrabenza je 107,5 evra. Slovenski borzni indeks 11.488 točk se je zvišal za 0,9 odstotka, medtem ko PIX 6.875 točk ni naredil večjega koraka naprej. Zvišal se je za tretjino odstotka, kolikor je pridobil tudi sklad NFD. Evropa najnižje v zadnjem mesecu Strah pred upočasnjevanjem gospodarske rasti je evropske borze v ponedeljek tretjič zapored ovil v rdečo barvo. Indeks FTSEurofirst 300 1.543 točk se je znižal za 1,3 odstotka. Največ so izgubile rudarske Anglo American -4,8 odstotka in bančne delnice. Ameriški ponedeljek je prinesel olajšanje. Dow Jones 13.566 točk se je po hudem petkovem popravku povzpel za tretjino odstotka, Nasdaq 2.753 pa za odstotek. Apple navdušil analitike Največ zaslug za boljše razpoloženje ima Apple. Vlagatelji so te delnice in tudi številne druge tehnološke delnice kupovali v pričakovanju objave odličnih poslovnih rezultatov proizvajalca iPhonov. In res, po koncu trgovanja je Apple sporočil, da je dobiček v tretjem četrtletju porasel za dve tretjini. Očitno tehnološki sektor v zadnjem četrtletju ni imel težav in mu je uspelo lepo povečati dobiček.",1
"Skupina Tosama je lani zabeležila 5,5 odstotka višjih čistih prihodkov od prodaje, ki so znašali 34,6 milijona evrov. Čisti dobiček skupine je upadel za skoraj 14 odstotkov in je znašal 617.000 evrov. Uprava v tem letu pričakuje nekoliko boljši rezultat, oziroma ob 7,2-odstotni rasti prihodkov dobro tretjino višji dobiček. Sivent z več kot polovico nižjim dobičkom Družba tveganega kapitala Sivent je lani za več kot tretjino povečala bilančno vsoto ter več kot podvojila finančne prihodke, ki so znašali 3,8 milijona evrov. Kljub temu je v primerjavi z letom 2006 več kot prepolovila čisti dobiček, ta je znašal 236.000 evrov. Triglav naložbe z milijonom evrov dobička Družba Triglav Naložbe je lani zabeležila milijon evrov čistega dobička, bilančna vsota pa je znašala 43,5 milijona evrov, kar je za 23 odstotkov več kot predlani. Sredstva so se jim povečala za več kot milijon evrov, kapital pa za skoraj milijon evrov in pol. Terme Dobrna z manj nočitvami Družba Terme Dobrna je lani za pet odstotkov povečala prihodke od prodaje in zabeležila 14 odstotkov višji čisti dobiček. K rasti dobička v višini 508.000 evrov so prispevali predvsem višji prihodki v zdravstvenem sektorju in nižji stroški materiala, energije in drugih stroškov. Število nočitev je upadlo za dva odstotka. Acies Bio - slovenski start-up leta 2008 Podjetje Acies Bio, ki deluje v okviru tehnološkega parka, je zmagovalec letošnjega tekmovanja start-up podjetij Start:up Slovenija. Tekmovanje je potekalo v okviru podjetniške konference PODIM v Mariboru, zmagovalec pa je dobil ček v vrednosti 10.000 evrov ter enoletno podjetniško usposabljanje CEED Top Class v vrednosti 5000 evrov. Inles ob nižjih prihodkih z višjim dobičkom Inles je kljub tri odstotke nižjim prihodkom povečal dobiček za slabo tretjino. Lani je družba zabeležila 25,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in 260.000 evrov čistega dobička, medtem ko se je bilančna vsota povečala za dober odstotek in je konec lanskega leta znašala 18,2 milijona evrov. Alpetour s petimi odstotki nižjimi prihodki Kranjska družba Alpetour Potovalna agencija je lani zaradi zmanjševanja števila potnikov zaključila z več kot 5 odstotkov nižjimi prihodki, medtem ko je dobiček upadel za 38 odstotkov, predvsem zaradi nekoliko nižjih izrednih prihodkov v lanskem letu v primerjavi s predlani. Alpina prejela nagrado red dot design Alpina je prejela nagrado red dot design 2008, ki jo podeljujejo za tekmovalne čevlje za smučarski tek v kategoriji šport, zabava in prosti čas. Tekmovalna čevlja za smučarski tek ECS in ECL, za katere je Alpina dobila nagrado, so rezultat dela Roberta Križarja, Jureta Miklavca in oblikovalskega studia Kabinet 01. Niko Železniki lani uspešno Družba Niko Železniki je lani ustvarila 28,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar v primerjavi z letom prej pomeni 11-odstotno rast. Dobiček iz poslovanja je porasel za 22,5 odstotka, medtem ko je čisti dobiček zrasel za 3,4 odstotka in je znašal 1,44 milijona evrov. Bilančna vsota družbe se je povečala za tretjino. Rudis vlaga v razvoj Nadzorni svet Rudisa je soglašal s predlogom uprave, da bilančni dobiček ostane nerazporejen in se prenese v naslednje obračunsko obdobje. Poslovni izid pred davki je lani znašal 1,1 milijona evra. Pripravila Tomaž Modic, Luki Nuredini",1
"Ljubljanski Lek Sandoz je lansko leto končal s 3.076 zaposlenimi, kar je za 250 več kot leto prej Foto: Urban Štebljaj Lansko leto je ljubljanski Lek Sandoz končal s 3.076 zaposlenimi, kar je bilo za 250 več kot leto prej, je v okviru Novartisove letne konference v Baslu na predstavitvi poslovanja povedala Katarina Klemenc Dinjaški iz Lek Sandoza. ""Ni kakšnega posebnega razloga, da bi politiko zaposlovanja letos spreminjali,"" je povedala, čeprav je dodala, da bi bila obljuba o zaposlitvi dodatnih 250 ljudi letos vseeno prevelika. Sicer pa je še napovedala, da Lek poslej klasičnih rezultatov poslovanja ne bo več objavljal, saj je pretesno vpet v skupino Sandoz, zato te številke ne morejo več odražati uspešnosti družbe. Vodilni Lekovi trgi so lani ostali Rusija, kjer je lani Lek dosegel skoraj 30-odstotno rast prodaje, Poljska, Slovenija in ZDA. Širitev razvojnih centrov v Ljubljani in Mengšu se bo nadaljevala Prvi mož Novartisove skupine Sandoz Andreas Rummelt je povedal, da so v Lekov razvojni center, ki v Ljubljani in Mengšu skrbi že za tretjino razvoja cele skupine Sandoz, vložili skupaj že skoraj 140 milijonov dolarjev, Katarina Klemenc Dinjaški pa je kasneje dodala, da se bo širitev razvojnih centrov v Ljubljani in Mengšu še nadaljevala. O vzgibih za predčasni odhod nekdanjega prvega Lekovca Metoda Dragonje s položaja vodje Sandoza v Rusiji pa je Andreas Rummelt povedal, da so bili osebne narave in da je njegov odstop sprejel z obžalovanjem, saj je delal zelo dobro.",1
"Osnovni kapital družbe je konec avgusta znašal le milijon evrov Delničarji šentjurskega Alposa , ki je v prisilni poravnavi, so na današnji skupščini odločno zavrnili predlagano dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki. Uprava Alposa je namreč predlagala, da bi se osnovni kapital družbe povečal z vložki v višini dobrih 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal nekaj več kot 28 milijonov evrov. Proti predlagani dokapitalizaciji je glasovalo vseh šest upnikov družbe. Delničarji so se na skupščini seznanili tudi s poročilom Alposove uprave o ukrepih finančnega prestrukturiranja in mnenjem nadzornega sveta o tem poročilu. Začetek stečajnega postopka? V poročilu je uprava Alposa, ki jo vodi Ljubo Osovnikar, zapisala, da je družba v prvih osmih mesecih ustvarila 2,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čista izguba je znašala dobrih pet milijonov evrov, ob upoštevanju prenesene izgube pa skupna izguba znaša 21,3 milijona evrov. Osnovni kapital družbe pa je konec avgusta znašal le milijon evrov. Ker je skupno izgubo mogoče pokriti le delno oz. bi višina nepokrite izgube znašala 8,4 milijona evrov, Alposa uprava ocenjuje, da je družba dolgoročno plačilno nesposobna. Ali to pomeni prekinitev prisilne poravnave in uvedbo stečaja, pa za zdaj v upravi Alposa ne dajejo izjav. Država bi prispevala 172 tisoč evrov Za odpravo insolventnosti je sicer Alposova uprava med drugim predlagala omenjeno dokapitalizacijo, pridobitev državne pomoči v obliki subvencije v višini 172.102 evrov prihodnje leto in reorganizacijo delovanja družbe, ki bi začela veljati v začetku leta 2012. Po predlogu o dokapitalizaciji bi bila emisijska vrednost ene delnice enaka pripadajočemu znesku ene delnice v osnovnem kapitalu in bi znašala 50 evrov, kar pomeni, da bi skupna emisijska vrednost vseh novih delnic znašala nekaj več kot 27 milijonov evrov. Predvideno je bilo, da bi plačilo novih delnic izvedlo šest upnikov, rok za vpis in vplačilo novih delnic pa bi bil 15 dni od sprejema sklepa o povečanju osnovnega kapitala na skupščini. Poleg bank naj bi sodeloval tudi Acroni Po predlogu je bilo predvideno, da bi v dokapitalizaciji sodelovala Abanka Vipa , ki bi vplačala 105.675 navadnih imenskih kosovnih delnic v skupni emisijski vrednosti 5,2 milijona evrov. Nova Kreditna banka Maribor bi vpisala 129.791 navadnih delnic, njihova vrednost pa bi znašala 6,4 milijona evrov. Nova Ljubljanska banka bi po predlogu vpisala 80.744 navadnih delnic v skupni višini štiri milijone evrov, Probanka bi vpisala 55.425 delnic v vrednosti 2,7 milijona evrov, medtem ko bi Factor banka vpisala 23.886 delnic v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov, jeseniški Acroni pa 145.089 delnic v vrednosti 7,2 milijona evrov.",0
"Na protihrupno ograjo ob cestninski postaji Bazara na avtocesti Vrtojba Razdrto bodo namestili 644 panelov s sončnimi kolektorji. Tako naj bi proizvedli dovolj električne energije za potrebe okoli 50 stanovanjskih hiš, občini pa letno prinesli nekaj več kot 65.000 evrov. Ob cestninski postaji Bazara na avtocesti Vrtojba Razdrto v teh dneh zaključujejo gradnjo sončne elektrarne na protihrupni ograji, je povedal župan občine Šempeter - Vrtojba Milan Turk. V Sloveniji bo to prvi primer elektrarne, kjer bodo sončni kolektorji postavljeni na protihrupno ograjo ob avtocesti. Tehnični pregled bodo opravili zadnje dni avgusta, nato bo sledilo še obdobje poskusnega delovanja ter uradna otvoritev konec septembra. Na 648 metrov dolgo in 2,6 metra visoko protihrupno ograjo bodo namestili 644 panelov s sončnimi kolektorji. Moč elektrarne bo 167 kilovatov, letno pa naj bi proizvedla 183,7 MWh električne energije in tako zadostovala za potrebe okoli 50 stanovanjskih hiš, je pojasnil Primož Ledava iz Goriške lokalne energetske agencije GOLEA. Občini naj bi letno prinesla nekaj več kot 65.000 evrov. Kljub temu da na Goriškem ni tako močne burje kot v zgornji Vipavski dolini, izvajalci del zagotavljajo, da lahko elektrarna vzdrži sunke burje do 200 kilometrov na uro. Ideja o postavitvi ograje, s katero bi pred hrupom zaščitili naselje Laze v bližini vipavske hitre ceste, hkrati pa bi bila ograja tudi sončna elektrarna, je stara že več let. Občina, ki je postavitev ograje in elektrarne napovedovala že v letu 2009, je projekt izvedla v sklopu projekta Obnovljivi viri energije v primorskih občinah , ki je sofinanciran iz donacije Švicarskega prispevka in sredstev primorskih občin, kot izvajalska agencija pa ga koordinira GOLEA. Investicija je vredna 551.000 evrov, donacija Švicarskega prispevka pa znaša 83 odstotkov celotne vrednosti, preostali del bo plačala občina iz proračuna. Do zamika začetka gradnje elektrarne je po Turkovih besedah prišlo zaradi zapletov pri gradnji protihrupne ograje, ki so jo sicer dogradili že leta 2010.",1
"Slovenski predsednik vlade Janez Janša je na svojih spletnih straneh v življenjepisu zapisal, da je Urška Bačovnik njegova zaročenka Na spletnih straneh predsednika vlade Janeza Janše smo v njegovem življenjepisu zasledili: Je oče sina Žana in hčerke Nike, ki sta študenta. V prostem času igra nogomet, golf, smuča, deska na snegu, najraje pa zahaja v slovenske gore, kjer je spoznal tudi svojo zaročenko Urško Bačovnik, zdravnico. To potrjuje govorice, ki so se pojavile v začetku decembra na Miklavževem koncertu stranke SDS , da je Urška Bačovnik na levi roki nosila zaročni prstan. Vse kaže, da poroka bo, ni pa znano kdaj in kje. Bačovnikovo je javnost prvič videla na proslavi ob dnevu reformacije leta 2006, od takrat pa se vse pogosteje v spremstvu Janše pojavlja v javnosti. Konec oktobra je sama za medije napovedala, da se bo po vsej verjetnosti poročila s premierom, točnega datuma pa takrat ni povedala.",1
"Na vrhu po kriteriju konkurenčnosti Slovenija je peta na lestvici območja evra po celostnem zdravju gospodarstva, težava pa je v dinamiki sprememb, ki bi tudi v prihodnje zagotovile vzdržno rast in blaginjo. Raziskava Euro Plus Monitor 2011, ki sta jo izvedli nevladna organizacija Lizbonski svet in nemška banka Berenberg, je članice evrskega območja razvrstila po dveh merilih - celostnem zdravju gospodarstva in napredku pri prilagoditvi gospodarstva. Prvo merilo temelji na statističnih podatkih za obdobje od leta 2002 do leta 2010 o trendni gospodarski rasti, kakovosti človeških virov, statistikah trga dela, potrošnji, gospodarski konkurenčnosti delež izvoza v bruto domačem proizvodu, stroški dela in regulacija, vzdržnosti javnih financ in odpornosti na finančne šoke. Kazalnik napredka pri prilagoditvi gospodarstva pa spremlja dinamiko sprememb v zadnjih nekaj letih na področju zunanje trgovine, javnih financ in stroškov dela. Ta temelji tako na statističnih podatkih kot napovedih Evropske komisije in banke Berenberg. Slovenija se je po kriteriju celostnega zdravja gospodarstva uvrstila na peto mesto med 17 članicami evrskega območja. Pred njo se na lestvici nahajajo Estonija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska. Med deseterico so še Slovaška, Finska, Avstrija, Belgija in Irska. Najnižje so se uvrstili Malta, Španija, Francija, Italija, Portugalska, Ciper in Grčija. Težave s prilagajanjem Po uspešnosti prilagajanja, da bi si tudi v prihodnosti zagotovile vzdržno rast in blaginjo, je slika med članicami evrskega območja nekoliko drugačna. Najvišje je še vedno Estonija, takoj za njo pa se uvršča Grčija, ki v zadnjih dveh letih v zameno za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada sprejema obsežne reforme in stroge varčevalne ukrepe za sanacijo javnih financ in prestrukturiranje prezadolženega in nizko konkurenčnega gospodarstva. Na tretje mesto se je uvrstila Irska, ki prav tako prejema pomoč in izvaja dodatne reforme ter varčevalne ukrepe, do konca deseterice pa sledijo še Malta, Španija, ki se tudi omenja med ranljivimi članicami območja evra, Slovaška, Portugalska, ki je prav tako v programu prilagajanja, Nizozemska, Luksemburg in Finska. Slovenija je po tem merilu šele na 11. mestu, za njo pa se zvrstijo Italija, ki je zadnje dni pod močnim pritiskom finančnih trgov, Ciper, Belgija, Francija, Nemčija in Avstrija. Slovenija je še posebej uspešna, ko gre za potencial za gospodarsko rast 4. mesto, pri čemer se po trendni rasti v obdobju 2002-2010 uvršča na drugo mesto, po statistikah zaposlenosti, brezposelnosti med mladimi in dolgotrajni brezposelnosti na šesto mesto ter po človeških virih na 10. mesto. Vodilni v konkurenčnosti Presenetljivo visoko glede na občutne padce na nekaterih lestvicah konkurenčnosti se Slovenija uvršča po kriteriju konkurenčnosti gospodarstva. Po deležu izvoza v bruto domačem proizvodu BDP je Slovenija z 61,8 odstotka čisto na vrhu lestvice, prav tako je prva po številu dni šest, ki je potrebno za odprtje novega podjetja. Slabo pa se Slovenija odreže po kriteriju stroškov dela 16. mesto, po zapletenosti regulacije pa je na devetem mestu. Po vzdržnosti javnih financ se Slovenija uvršča na deveto mesto. Po deležu javne porabe v BDP je na 12. mestu, po višini dolga ob koncu minulega leta je Slovenija še na tretjem mestu, po javnofinančnem primanjkljaju je sedma, precej slabša pa je po ocenah, koliko bo morala do leta 2020 zaostriti fiskalno politiko, da bo ostala znotraj omejitev maastrichtskih kriterijev 13. mesto. Glede uspešnosti prilagajanja je še najboljša na področju dinamike zunanje trgovine, medtem ko je precej slabša na področju prilagajanja javnih financ in stroškov dela 12. oziroma 13. mesto.",1
"Na tujem je na krilih četrtletnih dobičkov smer spet navzgor Na delniške trge se je vrnilo zaupanje, vlagatelji so spet pripravljeni tvegati. Dow Jones je najvišje po juniju 2008, evro je splezal nad 1,38 dolarja. Vstaja v Egiptu je na Wall Street negativno vplivala le v petek, ta teden je smer spet navzgor. Indeksi odkrivajo nova območja in prebijajo psihološke ovire širši S & P 500 je prvič po dveh letih in pol presegel mejo 1.300 točk. Skupni imenovalec rasti optimizem zaradi spodbudnih objav četrtletnih dobičkov ameriških družb in znaki, da ameriško gospodarstvo po recesiji spodbudno o Finančne krivulje Indijski trg januarja izgubil več kot 10 % Nafta brent nad 100 dolarji Tudi Evropa je sledila New Yorku. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.159 točk je v torek porasel za 1,4 odstotka, pri čemer so vodilno vlogo odigrale delnice naftnih podjetij, potem ko je cena nafte vrste brent presegla 101 dolar. Na rast nafte poleg nemirov v Egiptu vpliva tudi padanje dolarja. Ameriška valuta je v primerjavi s košarico valut zdrsnila najnižje v zadnjih treh mesecih. Za evro je treba tako plačati več kot 1,38 dolarja. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +4,63 % 3,799 EUR GORENJE +1,20 % 12,65 KRKA +0,63 % 64,40 MERCATOR -0,00 % 155,00 PETROL -0,00% 260,00 NOVA KBM -0,39 %10,26 TELEKOM -1,15 % 86,00 LUKA KOPER -2,02 % 15,00 Odlični rezultati Scanie Prva polovica sredinega trgovanja v Frankfurtu ni bila posebej razburljiva. Indeks DAX30 je uvodoma porasel nad 7.200 točk, nato pa se nekoliko znižal. Švedski proizvajalec tovornjakov Scania in nemški MAN sta tik pred združitvijo. Scania je medtem sporočila, da je imela lani za več kot milijardo evrov dobička, kar je skoraj devetkrat več kot predlani. Družba je prihodke povečala za 26 odstotkov. Na Ljubljanski borzi je bilo s Krko za 653 tisoč evrov prometa, cena se je gibala v ozkem pasu od 64,01 do 64,49 evra. Indeks SBI TOP 840 točk se je zvišal za desetino odstotka, večjo rast pa je preprečil Telekom, ki je bil ob začetku trgovanja vreden le 85,3 evra.",1
"New York/Tokio - Ameriške delnice so v torek ustvarile največjo dnevno rast v zadnjih šestih letih, potem ko pri vlagateljih ostaja upanje, da bo ameriški Kongres vendarle še ta teden sprejel vladni paket za sanacijo bank v vrednosti 700 milijard dolarjev. Po globokem ponedeljkovem padcu sta Dow Jones in Nasdaq v torkovem trgovanju del vrednosti pridobila nazaj. Dow Jones je trgovanje sklenil pri 10.850,66 točke, kar je za 485,21 točke oz. 4,68 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 98,60 točke oz. 4,97 odstotka in se ustavil pri 2082,33 točke. Po zaprtju newyorške borze NYSE, je tudi indeks Standard & Poor's 500 Index pridobil nazaj več kot polovico 8,8-odstotne izgube, ki jo je zabeležil v ponedeljek. Zrasel je za 58,34 točke, oziroma 5,3 odstotka, in trgovanje zaključil pri 1164,73 točke. Zvišanje vrednosti delnic po ponedeljkovem sunkovitem padcu zaradi zavrnitve 700 milijard dolarjev vrednega načrta za rešitev finančnega sistema ni bilo nepričakovano, menijo borzni poznavalci. Dan po sunkovitih padcih na borzah se namreč vedno najdejo t.i. ""lovci na razprodaje"". Kljub temu pa ostaja vprašanje, kako se bodo vrednosti delnic gibale v prihodnje, saj je znano, da ameriški finančni sistem ostaja brez zajetne državne pomoči, kar pa vlagateljem pušča odprto vprašanje, kaj bi lahko v prihodnje znova zagotovilo zaupanje v hipotekarni trg, menijo analitiki. Tudi Nikkei navzgor Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je po hudem torkovem padcu danes okrepil za 108,40 točke oz. 0,96 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 11.368,26 točke. Japonska centralna banka je bančnemu sistemu že enajsti delovni dan zapored dala na voljo dodatna likvidnostna sredstva. Danes je Bank of Japan na trg poslala 800 milijard jenov (5,3 milijarde evrov), da bi spričo krize v ZDA poskrbela za stabilnost domačega bančnega sistema. Ukrepanje je potrebno, ker si japonske banke ne želijo medsebojno posojati denarja.",1
"Wolfsburg - Največji evropski avtomobilski proizvajalec, nemški koncern Volkswagen, je v prvem letošnjem polletju na ravni skupine ustvaril za 77,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 25,8-odstotno povečanje na medletni ravni. V istem obdobju je VW sicer prodal za 14 odstotkov več vozil. Skupina VW je dobiček pred obdavčitvijo z 2,6 milijona evrov v lanskem prvem polletju povečala na 8,2 milijarde evrov, medtem ko je čisti dobiček znašal 6,5 milijarde evrov čistega dobička, v primerjavi z lanskih 1,8 milijarde evrov. Koncern iz Wolfsburga je kupcem skupno dobavil 4,1 milijona vozil, kar je 14,3 odstotka več kot v lanskih prvih šestih mesecih. Svetovni tržni delež je porasel z 11,7 odstotka v lanskem prvem polletju na 12,4 odstotka. VW za drugo polovico leta napoveduje predstavitev več novih modelov in pričakuje, da bo prodaja na letni ravni presegla lansko, za celotno leto 2011 napovedujejo tudi znatno višji prihodek od prodaje in dobiček iz poslovanja od lanskega. Obenem pa v koncernu opozarjajo, da bi lahko nestanovitnost obrestnih mer, deviznih tečajev in cen surovin vplivala na končni rezultat. Kljub pozitivnemu poslovanju pa so rezultati močno razočarali vlagatelje, ki so se v zadnjem času navadili rekordnih izidov nemškega proizvajalca. Tako so se delnice VW pocenile kar za 7-8 odstotkov in v današnjem trgovanju na Frankfurtski borzi dosegale vrednosti med 133 in 134 evrov. Sicer se je Volkswagnova vrednost letos povečala že za 11 odstotkov, kar koncern vrednoti na prek 60 milijard evrov tržne kapitalizacije. Tudi nova Volkswagnova pridobitev z dobrim četrtletjem Volkswagen je sicer v začetku meseca pridobil 55,9-odstotni lastniški delež v nemškem proizvajalcu tovornih vozil in motorjev MAN, katerega želijo skupaj s švedskim proizvajalcem tovornjakov Scanio povezati v velikana na področju gospodarskih vozil. Tudi MAN je zvišal napoved rasti prihodkov v tekočem poslovnem letu, saj je med aprilom in junijem ustvaril 4,24 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 437 milijonov evrov dobička iz poslovanja, medtem ko je čisti dobiček z lanskih 151 milijonov evrov poskočil na 289 milijonov. Za 18 odstotkov je v primerjavi z drugim četrtletjem lani okrepil tudi naročila, ki so dosegla 4,41 milijarde evrov. Na podlagi dobrih rezultatov je MAN zvišal tudi pričakovanja za celotno poslovno leto. Še na začetku leta je pričakoval rast prihodkov med 7 in 10 odstotki, sedaj pa je napoved popravil na 7-15 odstotkov. Z rezultati je razumljivo več kot zadovoljen tudi novi lastnik, ki je lastniški delež v družbi MAN maja presenetljivo povečal na 30,47 odstotka, zato je moral v skladu z nemško zakonodajo objaviti obvezujočo prevzemno ponudbo.",1
"Špansko gospodarstvo je v lanskem zadnjem četrtletju zabredlo v recesijo. BDP se je v primerjavi s četrtletjem prej zmanjšal za en odstotek Obseg španskega BDP, petega največjega gospodarstva v Evropi, se je skrčil za en odstotek, v lanskem tretjem četrtletju pa za 0,2 odstotka. Država je uradno v recesiji, če se obseg BDP skrči dve četrtletji zapored. To se je zdaj Španiji zgodilo prvič po 15 letih. Vlada optimistična do konca Vlada, ki je že nekaj časa napovedovala ohlajanje gospodarske rasti, ne pa tudi upada obsega BDP, je prejšnji mesec znižala napovedi o letošnjem gibanju obsega BDP. Medtem ko je prej napovedovala enoodstotno rast, zdaj napoveduje skrčenje v višini 1,6 odstotka. Španska vlada se z recesijo bori z javnimi deli Na težave domačega gospodarstva se je vlada odzvala z 11 milijarde evrov vrednim infrastrukturnim načrtom, ki naj bi zagotovil več kot 300.000 novih delovnih mest, večinoma prek 31.000 projektov javnih del po vsej državi. Brezposelnost v Španiji več kot dvakrat višja kot v Sloveniji Stopnja brezposelnosti v Španiji se je v lanskem zadnjem četrtletju povzpela na 13,9 odstotka, kar je največ v vsej EU. Po pričakovanjih vlade se utegne letos še zvišati do 15,9 odstotka, zatem pa naj bi začela postopoma upadati.",0
"ZSSS razumejo izračun GZS, da bi dvig minimalne plače za 153 evrov bruto pomenil 74 tisoč brezposelnih več, kot zastraševanje delavcev. Kljub temu terjajo dvig minimalne plače za 365 evrov bruto ali 169 evrov neto Danes je predsedstvo ZSSS , ki ga vodi predsednik Dušan Semolič tudi uradno sprejelo zahtevo po dvigu minimalne plače na 600 evrov neto oziroma ob obstoječi obdavčitvi dela 853 evrov bruto. Za je glasovalo vseh 23 sindikatov, ki so združeni v ZSSS. ""Menedžerjem ne seže dlje, kot do klestenja stroškov"" Semoliča sicer ni bilo na predstavitvi sklepov predsedstva (razlog ni znan), je pa sekretar ZSSS Milan Utoša zavrnil izračun GZS , da bi ob dvigu minimalne plače na 650 evrov bruto brez dela ostalo 74.059 delavcev. »Za nizko dodano vrednost na zaposlenega niso krivi delavci, ampak menedžerji in lastniki, ki izčrpavajo podjetja,« je presodil Utoša. »Njihova vizija ne seže dlje od klestenja stroškov. Namesto na razvojni konkurenčnosti delajo na stroškovni konkurenčnosti,« je še pridal. Nadur za 9.000 zaposlenih Sindikalisti so se spotaknili tudi ob 18,6 milijona opravljenih nadur, ki so jih lani zaposleni opravili v slabi petini oziroma 7.481 podjetjih, za druge sindikati nimajo podatkov. S tem so opravili delo, ki bi ga sicer skoraj devet tisoč zaposlenih za 40-urni delavnik. Opominjajo tudi, da je bilo samo lani neplačanih 160 milijonov evrov prispevkov za zdravstveno in pokojninsko varnost zaposlenih. »Naj na GZS izračunajo še, kako lahko človek preživi s 431 evri mesečne minimalne plače, če je prag revščine pri 562 evrih. Če se jim bo izračun izšel, naj ga za tri ali štiri mesece še preizkusijo na lastni koži in poskusijo živeti s tem denarjem,« je direktorju GZS Samu Hribarju Miliču odvrnil Utoša.",0
"Čeprav je država predsedniku uprave Luke Koper Gašparju Gašparju Mišiču že pred tedni drastično omejila pooblastila, ta še vedno samostojno sprejema odločitve. Čeprav je država na skupščini Luke Koper v začetku tega meseca spremenila statut in drastično omejila pooblastila predsedniku uprave Gašparju Gašparju Mišiču, ta po več kot dveh tednih še vedno samostojno sprejema poslovne odločitve. Glede na določbe novega statuta bi moral Gašpar Mišič odslej za vse nepremičninske posle v Luki Koper predhodno pridobiti soglasje novega nadzornega sveta pod vodstvom Alenke Žnidaršič Kranjc. Hkrati bi delavski direktor in član uprave Matjaž Stare, ki bi lahko Gašparju Mišiču tudi po novem »posojal« glas za sprejemanje poslovnih odločitev, izgubil vsa pooblastila za zastopanje družbe. Mišič se tako pri sprejemu poslovnih odločitev ne bi mogel več zanašati na Stareta, temveč bi nujno potreboval bodisi soglasje prokurista Mirka Pavšiča bodisi člana uprave Marka Remsa (ta je že odstopil, vendar mu še vedno teče odpovedni rok). Toda sprejete spremembe statuta in s tem tudi omenjene omejitve upravi kljub jasno izraženi volji večinskega lastnika vse do danes niso začele veljati. Razlog je začasna odredba, ki jo je na vpis sprememb statuta vložilo društvo malih delničarjev MDS Rajka Stankovića. Da bodo poskušali izpodbiti odločitev 99,1 odstotka vseh prisotnih delničarjev, so v MDS napovedali že na skupščini. Dokler ne bi sodišče pravnomočno odločilo o njihovi izpodbojni tožbi, pa so predlagali zavrnitev ali vsaj odložitev vpisa spremembe statuta. »Spremembe statuta smo v zakonsko predpisanem roku vložili na pristojno registrsko sodišče, vendar nismo dobili odločbe o vpisu prav zaradi zgoraj omenjenega postopka,« so včeraj v Luki Koper potrdili zaplet. Hkrati so zagotovili, da so v zakonskem roku odgovorili na predlog za začasno odredbo. Medtem zaradi odsotnosti sogovornikov niso komentirali informacij, da sta Mišičeva uprava oziroma delavski direktor Stare posegla v odgovor na izpodbojno tožbo MDS, ki ga je pripravila njihova pravna služba, kot tudi ne, da si v luči tega dogajanja prizadevata za zamenjavo vodje pravne službe. Ob tem velja opozoriti, da trenutni razplet koristi ne le Mišiću, ampak tudi Mestni občini Koper pod vodstvom Borisa Popovića. Ta namreč velja za daleč najglasnejšega Mišičevega zagovornika, ki pa je podprl spremembo statuta in omejitev pooblastil. Verjetno je šlo za kompromisno odločitev, saj je v zameno država v nadzornem svetu pustila predstavnico koprske občine Sabino Mozetič. Za pojasnila glede zapletov pri vpisu sprememb statuta smo se obrnili tudi na Slovensko odškodninsko družbo (Sod), ki upravlja državni delež v koprski družbi. Zavrnili so očitke o nevestnem delu in poudarili, da mora vpis sprememb registrskemu sodišču predložiti uprava. »Vsekakor pa bo Sod presodil o smiselnosti in potrebnosti vstopa kot stranski intervenient v pravni postopek (izpodbojna tožba, op.p.),« so povedali. Spomnimo, da si je Mišič namesto razširitve sedanjega vhoda v koprsko pristanišče zamislil kar tri nove vhode, ki pa so v veliki meri povezani prav z nepremičninskimi projekti, za katere (še) ne veljajo omejitve.",0
"Mariborska nadškofija kljub blokiranim računom že celo leto posluje s finančnim obvodom preko transakcijskega računa svojega ordinariata. Pri takšnem načinu skrivanja denarja pred upniki pa ji, kažejo podatki Supervizorja, pomaga tudi država. Ko smo za več milijonov evrov zadolženo nadškofijo Maribor z zastavljenimi nepremičninami, tudi cerkvijo, spraševali, kako jo bodo rešili, je lani predstavnik Vatikana, apostolski nuncij Juliusz Janusz, zagotavljal Morda bodo izgubili kaj nepremičnin, saj je jasno, da morajo plačati svoje dolgove. A v uredništvu imamo dokument, ki kaže, da je mogoča tudi druga pot skrivanje denarja. Namesto preko blokiranih računov namreč nadškofija brez težav posluje preko računa ordinariata, nekakšne pisarne nadškofije, za katero je skrila tudi del svojih nepremičnin. Državo so z dopisom prosili, naj ji prav ves denar nakazuje na račun ordinariata, in država jim je ugodila. Nadškofija namreč prejema iz državnega proračuna denar za socialno in zdravstveno zavarovanje duhovnikov. Prejema pa tudi najemnine od Teološke fakultete in Biotehniške šole Maribor za objekte, ki so zastavljeni. Ko so upniki nadškofiji lani blokirali račune, s tem niso prišli do tega denarja, saj ga nadškofija preusmerila na račun ordinariata, kamor je odšlo v dobrem letu že slab milijon proračunskega denarja. Na ministrstvu za izobraževanje, ki nadškofiji nakaže največ denarja, pojasnjujejo, da pri teh sredstvih ne gre za denar verski skupnosti, zato ga le zaradi tehničnih razlogov država nakazuje na en ali nekaj računov verske skupnosti in ne direktno posameznikom. A to bi bilo res le, če nadškofija na tem računu ne bi zbirala tudi denarja drugih, denimo od najemnin že davno zastavljenih objektov. Nadškof Marjan Turnšek Ko smo nadškofa Marjana Turnška vprašali, ali gre za namerno oškodovanje upnikov, smo dobili pisni odgovor Nadškofijski ordinariat Maribor namenja finančna sredstva samo za zagotavljanje verske dejavnosti in nujno redno delovanje verske skupnosti. Turnšek je maja lani dejal Glede sence nad Cerkev oziroma madeža ali slabe podobe moram zopet ponoviti, da mi je izredno žal, da je tako. A hkrati nadškofija pod njim še kar posluje in skriva premoženje po zgledu tajkunov. Država, ki je z nadškofijo v skoraj pol milijona težki tožbi zaradi zlorab pri pridobivanju kreditov, pa tej isti nadškofiji še naprej stoji ob strani v borbi z upniki.",0
"V Mariboru bo prihodnje leto na dvorišču zdravstvenega doma Adolfa Drolca stal nov oddelek fizioterapije. Investicija je vredna 3,5 milijona evrov, vanjo pa je po besedah direktorja Jerneja Završnika ob gradnji všteta tudi oprema. Razpis do konca leta Pred začetkom gradnje potrebujejo še soglasja občin ustanoviteljic, nato pa bodo konec oktobra pripravili razpis in ga končali do konca leta, razlaga Završnik. Gradnja se bo začela januarja prihodnje leto oziroma takoj, ko bodo vremenske razmere primerne. Sicer so na mariborski fizioterapiji, ki je še vedno v kletnih prostorih zdravstvenega doma, lani obravnavali 4.909 primerov, na dejavnosti fiziatrije pa 10.434 obiskov. Na vprašanje, ali bo z vselitvijo v nove prostore prišlo tudi več kadra, pa pravijo, da se število zaposlenih ne bo spremenilo.",1
"Prvi vratar slovenske nogometne reprezentance si je izbral Marlesovo individualno leseno montažno hišo Prvi vratar slovenske nogometne reprezentance Samir Handanović se je odločil za zdravo bivanje v novi EKO hiši Marles , ki bo zgrajena na ključ. Handanović si je izbral hišo, ki bo grajena po Marlesovem EKO sistemu, kar pomeni, da bodo toplotne izolacijske plošče, uporabljene pri gradnji hiše, narejene iz čistih naravnih lesenih vlaken. V družbi Marles za izdelavo teh plošč uporabljajo izključno svež les, ki ga pridobijo pri redčenju borovih gozdov. Lesu dodajajo ostanke, ki nastanejo ob razrezu tega lesa. Ob tem upoštevajo stroge zahteve pri trajnem gospodarjenju z gozdovi, kar potrjujejo certifikati neodvisne organizacije FSC® (Forest Stewardship Council). Najvišja raven kakovosti Marlesov EKO sistem zagotavlja, da so lesnovlaknene plošče, ki jih v okviru tega sistema uporabljajo kot izolacijo, okolju prijazne, saj so izdelane iz surovin naravnega izvora, pri procesu izdelave pa se porabi zelo malo energije. V fazi proizvodnje in uporabe prav tako ni nobenih škodljivih izpustov. EKO hiša ima zaradi uporabe lesa kot glavnega gradnika odlične izolacijske lastnosti tako pozimi kot poleti. Pridobljeni mednarodni znak natureplus® pa prek svojega sistema zahtev in izvajanja rednih preverjanj zagotavlja najvišjo raven kakovosti. Znak kakovosti natureplus® se lahko pridobi za trajnostno grajene zgradbe, ki so testirane z vidika zdravja, prijaznosti do okolja in funkcionalnosti. Odlične izolacijske lastnosti Seveda pa hiša, grajena po Marlesovem EKO sistemu, ni samo okolju prijazna, ampak zagotavlja visoko kakovost bivanja tudi svojim prebivalcem. EKO hiša ima zaradi lesa kot glavnega gradnika odlične izolacijske lastnosti tako pozimi kot poleti. To pomeni, da je temperatura v hiši konstantno regulirana tako, da se v prostoru ustvarja biološko izvrstna bivalna klima. Konstrukcija hiše je enostavno in ekonomično obdelana s protipožarno zaščito. Ker je hiša grajena iz naravnih materialov, pušča manjši ogljični odtis v okolju tako v času gradnje kot v dobi uporabe. Hkrati pa je primerna za recikliranje. Lesene montaž- ne hiše so poleg vsega tega še požarno in potresno varnejše od klasično grajenih. Pozitiven vpliv na človekovo počutje Prvi vratar slovenske nogometne reprezentance si je izbral Marlesovo individualno leseno montažno hišo, ki so jo Marlesovi arhitekti prilagodili njegovim željam in potrebam z namenom, da si bo v njej lahko ustvaril svoj dom. Ker je les trajen gradbeni material in ker zaradi svoje barve, strukture in vonja pozitivno vpliva na človekovo počutje, bo Samir s svojo družino lahko dolgo in kakovostno bival v svoji novi leseni hiši.",1
Vedno več slovenskih gospodinjstev se odloča za cenejšo in okolju prijaznejšo porabo energije.,1
"Za Muro je to priložnost, da spet dobi močno strateško pozicijo, kot jo je nekoč že imela, je povedala Mojca Lukančič iz skupine Aha Družba Mura in partnerji je na današnji dražbi v Beogradu za 2,09 milijona evrov kupilo opremo in tri proizvodne hale tekstilnega podjetja Prvi maj iz Pirota, je za STA pojasnila Mojca Lukančič iz skupine Aha. ""Za Muro je to priložnost, da spet dobi močno strateško pozicijo, kot jo je nekoč že imela,"" je dodala Lukančičeva. V Pirotu bo sedaj vzpostavljen Murin obrat, pri čemer pa iz Murske Sobote ne bodo ničesar selili. Kot je povedala Lukančičeva, je bilo za dražbo več interesentov, a niso izpolnjevali zahtevanih pogojev, tako da je bila na dražbi Mura edina. Ponudili so izklicno ceno 2,098 milijona evrov. Mura okrepila strateško pozicijo ""Nakup je pomemben, to je velika priložnosti in priznanje za Muro, saj je Prvi maj iskal uglednega kupca. za nas je to priložnost, da dobimo spet močno strateško pozicijo, kot jo je Mura nekoč imela,"" je poudarila solastnica Mure. Ob sinergijskih učinkih nižje povprečne cene bodo imeli tako zaposleni v Murski Soboti in v Pirotu za zdaj za pet let zagotovljen posel za družbo Boss, za katero bi dnevno skupaj izdelali 1600 moških oblek in še ženski program. Do konca leta bi zaposlili tisoč Srbov V Pirotu bodo delavce zaposlovali postopoma, glede na obseg poslov. Glede na to, da so bili nekateri posli že sklenjeni, naj bi po načrtih do konca leta zaposlili do okoli 1000 ljudi. Strokovne službe v Murski Soboti bodo delo opravljale tudi za obrat v Pirotu, ki bo tako dejansko proizvodna lokacija Mure. Mura bo s strani srbske vlade dobila še 6,6 milijona evrov finančne pomoči, in sicer v štirih tranšah. Zadnjo, četrto tranšo bodo dobili, ko bo izpolnjen pogoj polne zaposlitve 1328 delavcev. Za to ima Mura tri leta časa, a kot je pojasnila Lukančičeva, bi bil lahko ta pogoj izpolnjen že do konca prihodnjega leta. Avgusta letos je sicer za obrat v Pirotu že bila objavljena prva dražba, in sicer za kupnino v višini 4,2 milijona evrov, kar je predstavljalo 100 odstotkov ocenjene likvidacijske vrednosti. Na današnji dražbi je bila cena za polovico nižja in je bila tako sprejemljiva za Muro.",1
"Toulouse - Avstralska letalska družba Qantas je prevzela prvo od 20 naročenih največjih potniških letal na svetu airbus A380, razmišlja pa še o dodatnih nabavah tega letala. Največje potniško letalo ima 525 sedežev, ob prerazporeditvi pa lahko prepelje tudi do 850 potnikov, vendar bo družba Qantas število sedežev zmanjšala na 450. Prvi mož Qantasa Geoff Dixon je predajo ""novega revolucionarnega letala"" pričakal v francoskem Toulousu. O nabavi še večjega števila teh letal Dixon zaenkrat ni dajal konkretnejših napovedi, je pa povedal, da bodo nakup dodatnega števila letal A380 ter nove generacije potniških A350 še proučili. Qantas je bila prva letalska družba, ki je naročila omenjena letala, v Sydney pa naj bi prvo letalo prispelo v nedeljo. Letalo bo ob zmanjšanju števila sedežev ponujalo večje udobje za potnike, od 450 sedežev jih bo za ekonomski razred namenjenih 332.",1
"Evropska komisija je Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS pozvala, naj razloži, zakaj razlikuje med dostopom do optike za podjetja in zasebnike. V Telekomu prikimavajo. Evropska komisija (EK) je Agenciji za pošto in elektronske komunikacije RS (Apek) poslala pismo, v katerem ga poziva, naj pregleda svojo analizo trga širokopasovnih storitev. V Apeku so se že odzvali in sporočili, da so poziv ""vzeli skrajno resno"". Apek je letos na omenjenem trgu uvedel več ukrepov, med drugim cenovni nadzor Telekoma Slovenije (TS), ki je operater s prevladujočim položajem. Apek pa z zadnjimi ukrepi razlikuje med rezidenčnimi in poslovnimi uporabniki ter tako spreminja regulacijo cen za razvezano optično linijo. To naj bi sicer TS spodbudilo k investicijam, s čimer pa se v EK očitno ne strinjajo. Cene za dostop do optičnega omrežja operaterja s prevladujočim položajem naj bi se namreč močno povečale, Apeku pa EK očita, da o tem ni naredil samostojne študije in se je zanesel na podatke ponudnika. ""Telekom se predstavlja v čudni luči"" Zadnji poziv EK po mnenju Apeka tako še dodatno potrjuje nesmiselnost zadnjih Telekomovih izjav, da mu bo regulacija letno povzročila med 10 in 20 milijoni evrov škode. Kot poudarjajo v Apeku v TS z izjavami izkrivljajo resničnost, saj je njihovo optično omrežje praktično nezasedeno in bi z oddajanjem na veleprodajnem trgu dodatno zaslužili. ""Izjave, ki smo jim bili priča, mečejo posledično čudno luč na Telekom Slovenije. Navedenih 'izgubljenih' 20 milijonov evrov bi nedvomno lahko prišlo zgolj iz žepov uporabnikov kot monopolna renta, pri tem pa prebivalci Slovenije s strani navedene družbe nimajo nobenih zagotovil, da se jim bo ta denar povrnil kot naložba v hitrejše in bolj razširjeno omrežje,"" poudarjajo v agenciji. Telekom pritrdil EK V Telekomu Slovenija pa so pojasnili, da se strinjajo z EK v delu, v katerem poziva Apek, da spremeni predhodno opredeljeno tržno analizo. ""Prepričani smo namreč, da se razmere na širokopasovnem poslovnem segmentu precej razlikujejo od tistih na rezidenčnem trgu. Na tem segmentu Telekom Slovenije namreč še zdaleč ni edini ponudnik,"" so zapisali.",0
"Trgovanje na vodilnih evropskih borzah se je začelo s padcem tečajev delnic, v rdečem pa je začela tudi Ljubljanska borza. Na trgih še vedno vlada nervoza zaradi težav, v katerih sta se znašli Grčija in Italija. Pocenil se je tudi evro. Razpoloženje na trgih je bilo zaradi političnih sprememb v Grčiji in Italiji v minulih dneh nekoliko boljše, zdaj pa vlagatelje skrbi, ali bo Italija, ki se je v ponedeljek zadolžila najdražje po letu 1997, kdaj imela dovolj robustno gospodarsko rast, da bi lahko poplačala svoje dolgove, poročajo tuje tiskovne agencije. Nemška kanclerka Angela Merkel je v ponedeljek v Leipzigu Nemce pozvala k pogumnim reformam. Živimo v času epohalnih sprememb, je dejala in dodala, da se je Evropa morda znašla v najhujšem obdobju po drugi svetovni vojni . Na borzi v Parizu je indeks CAC 40 doslej izgubil 1,56 odstotka in se giblje pri 3060 točkah, frankfurtski DAX se je znižal za 1,11 odstotka in je pri 5918 točkah, medtem ko je londonski FTSE 100 trenutno pri 5495 točkah, kar je 0,44 odstotka nižje kot v ponedeljek. Doslej je največ izgubil milanski FTSE Italia All-Share, ki se je znižal za 1,95 odstotka in je pri 15.927 točkah. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je zdrsnil za 1,35 odstotka in se giblje pri 2257 točkah. Na Dunaju je indeks ATX izgubil 1,25 odstotka in se giblje pri 1886 točkah, züriški SMI pa je ob 0,40-odstotnem padcu trenutno na ravni 5639 točk. Pocenil se je tudi evro. Na borzi v Frankfurtu je trenutno vreden 1,3564 dolarja, kar je 0,43 odstotka manj kot v ponedeljek, ko je skupna evropska valuta trgovanje sklenila pri 1,3622 dolarja. Ljubljanska borza tik pod izhodiščem Ljubljanska borza je današnje trgovanje sklenila tik pod izhodiščem. Indeks blue chipov SBI TOP je trgovanje končal pri 626,14 točke, kar je 0,59 točke oz. 0,09 odstotka manj kot v ponedeljek. V indeksu so padec utrpele delnice Krke in Telekoma Slovenije. Borzni posredniki so sklenili za 749.650 evrov poslov. Najbolj prometne so bile Krkine delnice, s katerimi so vlagatelji sklenili za 439.680 evrov prometa, njihov tečaj pa se je ob 0,87-odstotnem padcu oblikoval pri 51,35 evra. Padec med blue chipi so utrpele tudi delnice Telekoma Slovenije 26.420 evrov, -0,16 odstotka, na 61 evrov. Tečaj delnic Nove Kreditne banke Maribor NKBM je ob 55.070 evrov prometa ostal nespremenjen pri 3,50 evra. Na varšavski borzi z delnicami druga največje slovenske banke danes še ni bilo sklenjenega posla. Ostali blue chipi so zabeležili rast. Najbolj so se ob skromnem prometu podražile Gorenjeve delnice, in sicer za 0,99 odstotka, na 5,10 evra. Sledile so delnice Petrola 25.230 evrov, +0,38 odstotka na 159 evrov in Mercatorja 86.140 evrov, +0,22 odstotka na 180,40 evra. Glavobol ob gibanju tečajev Preostali delnici v prvi kotaciji sta se pocenili Intereuropine ob skromnem prometu za štiri odstotke, na 0,96 evra, delnice Luke Koper pa ob 30.400 evrov prometa za 1,60 odstotka, na 8,61 evra. V standardni kotaciji, kjer z nobeno od delnic, s katerimi se je trgovalo, ni bilo sklenjenega posla nad 10.000 evrov, pa so se pocenile delnice Kompasa MTS -20 odstotkov, na šest evrov, Aerodroma Ljubljana -5,39 odstotka, na 10,88 evra in Zavarovalnice Triglav -1,74 odstotka, na 11,30 evra. Rast so po drugi strani zabeležile delnice Abanke +10 odstotkov, na 22 evrov, Pivovarne Laško +4,35 odstotka, na 12 evrov, Žita +2,35 odstotka, na 87 evrov in Save +0,05 odstotka, na 19,99 evra. Nespremenjeni pa so ostali tečaji delnic Etola 65 evrov, Pozavarovalnice Save 5,60 evra in Salusa 260 evrov.",0
"Nad družbo Icon Capital Group so v stavkovnem odboru obupali Čeprav so v upravi obljubljali, da bodo vložili predlog za stečaj, če ne bodo mogli zagotoviti denarja, se to ni zgodilo. Zato se bodo predstavniki delavcev z upravo še v torek poskušali dogovoriti o začetku stečaja. Stavkovni odbor delavcev se je ves dan pogovarjal z edinim preostalim članom upravnega odbora Primorja Štefanom Činčem, a dogovora o predlogu za stečaj niso dosegli. Če tudi v torek dogovorov ne bo, bodo delavci sami vložili predlog za začetek stečajnega postopka, je za TV Slovenija poročala Mojca Dumančič. 4. junij je bil skrajni rok, do katerega bi moralo biti jasno, ali podjetje lahko preživi ali pa bo še zadnje veliko slovensko gradbeno podjetje doživelo stečaj. V stavkovnem odboru so na petkovem sestanku pričakovali, da bo Dušan Črnigoj predstavil novega mogočega strateškega partnerja. Nad družbo Icon Capital Group so namreč že obupali, prav tako ni bilo nič z večkrat omenjenimi mogočimi partnerji iz Turčije, Kitajske ali Rusije. Medtem pa rubežniki že nekaj dni odvažajo gradbene stroje in druge vredne stvari iz družbe. Bančne račune ima družba blokirane, dolgovi so veliki. Stavka se nadaljuje že četrti teden Zaposleni v Primorju še vedno niso prejeli aprilskih plač, zaradi česar se je stavka po prejetju preostanka marčne plače nadaljevala in poteka že četrti teden. Delavci pa so kljub stavki ostali doma, saj je tak dogovor med upravo in stavkovnim odborom, da se po nepotrebnem podjetju ne bi ustvarjali dodatni stroški. Večina zaposlenih v Primorju je domačinov Oglasil se je tudi ajdovski župan Marjan Poljšak. Lastnike in vodstvo Primorja Holdinga ter Primorja in največje banke upnice je javno pozval, naj čim prej sprožijo in čim hitreje vodijo stečaj Primorja Holdinga in Primorja. Prepričan je, da bi lahko na pogorišču Primorja nastala nova mala podjetja. Večina izmed približno 700 zaposlenih v Primorju je domačinov, ki prebivajo v ajdovski občini in sosednjih občinah. Če bo Primorje šlo v stečaj, bi tako v zgornji Vipavski dolini brezposelnost z zdajšnjih 12,8 odstotka močno narasla in se približala 25 odstotkom. Menedžerski prevzem, pokupovalna afera Vzpon Primorja se je sicer začel z gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Tudi po zaslugi dogovarjanj med gradbincev je imelo Primorje pri teh delih veliko poslov. Leta 2006 pa je direktor Dušan Črnigoj, ki je bil tedaj najbolje plačan slovenski menedžer, začel s prevzemom družbe. Ustanovil jePrimorje Holding in pri Novi Ljubljanski banki in Factor banki zastavil 80 odstotkov delnic Primorja. Po aferi s podkupovanjem za gradnjo letališkega stolpa, je Primorje dobilo vse manj poslov in po 27 letih je na zahtevo bank Črnigoj odstopil. Sledilo je več novih predsednikov uprav, podjetje pa se utaplja v dolgovih.",0
"Policija je prijela dve osebi, ki sta z valutnimi posli za okoli 250 tisoč evrov oškodovali več fizičnih oseb. Novomeški kriminalisti so prijeli 33-letnega in 40-letnega osumljenca z območja Novega mesta, ki sta več ljudi oškodovala z valutnimi (forex) posli. Osumljena sta kaznivega dejanja goljufije, so sporočili iz PU Novo mesto. Navidezna vlaganja Triintridesetletnik je dvema oškodovancema lažno prikazal, da bo njun denar prek uradnih investicijskih družb vložen v zakonite valutne – forex trge. Sredstva naj bi bila vložena v investicijsko družbo iz tujine, ki se je večkrat preimenovala, njen sedež pa je bil nazadnje na Kitajskem. Oškodovanca sta mu izročila 66 tisoč evrov, osumljenec pa je na začetku prikazoval lažne visoke donosne obresti in jima v začetnih mesecih izplačeval navidezne obresti v višini 14.700 evrov. Kot so pozneje ugotovili, denarja nikoli ni vložil v forex trg, oškodovanca pa je na ta način oškodoval za več kot 51 tisoč evrov. ""Zaslužil"" več kot 200 tisoč evrov Drugi primer je podoben. Oškodovanec je v prepričanju, da je denar vložil v forex trge, 40-letnemu osumljencu izročil 60 tisoč evrov. Sprva mu je izplačeval navidezne obresti v skupni višini 17 tisoč evrov, vendar denarna sredstva nikoli niso bila vložena v uradne valutne forex trge. Fizično osebo je oškodoval za več kot 43 tisoč evrov. Na enak način je nato oškodoval še dve osebi, ki sta mu izročili 200 tisoč evrov, izplačal pa jima je obresti v višini 40 tisoč evrov. Fizični osebi sta bili oškodovani za več kot 160 tisoč evrov. Kriminalisti nadaljujejo s predkazenskim postopkom. O ugotovitvah bodo obvestili pristojno tožilstvo s poročilom v dopolnitev.",0
"Evropski poslanci so z veliko večino potrdili zakonodajo, ki prinaša krepitev evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni Foto: Boštjan Usenik Evropski poslanci so z veliko večino potrdili tako imenovani dvojček zakonov, ki prinašata krepitev evropskega nadzora nad nacionalnimi proračuni ter nadzora nad prejemnicami finančne pomoči in državami z resnimi finančnimi težavami. Nova pravila naj bi začela za države članice območja evra veljati v naslednjem proračunskem obdobju, torej za proračune za leto 2014. Okrepitev nadzora nad nacionalnimi proračuni in članicami, ki imajo finančne težave Dvojček vključuje dve uredbi. Prva prinaša krepitev nadzora nad predlogi nacionalnih proračunov članic območja evra, še posebej tistih v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Med drugim predvideva, da države vsako leto do 15. oktobra predloge proračunov posredujejo Svetu in Evropski komisiji, ki o njih podata svoje mnenje in po potrebi pozoveta k spremembam. Druga uredba se nanaša na krepitev nadzora nad članicami območja evra, ki se soočajo z resnimi finančnimi motnjami ali so zaprosile za finančno pomoč. Rezi ne smejo vplivati na vlaganje v izobraževanje in zdravstvo, so bili enotni poslanci Velikih sprememb k zakonodaji ni bilo, je pa parlament predlagal, da morajo biti proračunske ocene, ki jih bo za posamezne države izdelovala Evropska komisija, bolj celovite, da se prepreči zmanjševanje investicij, ki bi lahko spodbudile rast. Ko bo od držav zahtevano, da naredijo znatne proračunske reze, to še posebej ne sme vplivati na vlaganja v izobraževanje in zdravstvo. Tudi urnik zmanjševanja proračunskega primanjkljaja v primerih močne recesije mora biti po mnenju poslancev bolj prožen. Strožji nadzor tudi za ""trojko"" Uveljavlja se tudi boljši nadzor nad pristojnostmi komisije s strani držav članic in Evropskega parlamenta, da bi tako vzpostavili večjo odgovornost in verodostojnost. Delo ""trojke"" v zvezi z nadzorom nad izvajanjem reform v državah v finančnih težavah bo prav tako podvrženo strožjemu nadzoru, kar naj bi izboljšalo preglednost in okrepilo demokratično odgovornost. Odobravanje iz vseh strani V vseh glavnih političnih skupinah v Evropskem parlamentu so sprejeti dogovor pozdravili kot enega od korakov, ki bodo omogočili hitrejše in odločnejše ukrepanje za preprečitev gospodarskih kriz v prihodnosti. Glasovanje v Strasbourgu je pozdravil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Poslanka Mojca Kleva Kakuš meni, da je sprejem zakonodaje pozitiven, saj se Evropa z njo ""na posledice krize odziva s spodbujanjem gospodarske rasti in ustvarjanjem novih delovnih mest ter skuša zagotoviti boljšo preglednost in demokratično odgovornost odločitev evropskih institucij"". ""Varčevanje za vsako ceno namreč ne vodi nikamor."" Poslanka pozdravlja tudi krepitev nadzora nad trojko.",1
"Na zavod se je prijavilo manj ljudi Konec februarja letos je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 99.784 brezposelnih, kar je 0,2 odstotka več kot mesec prej in 29,3 odstotka več kot v istem obdobju lani. Februarja se je na novo prijavilo 6.848 brezposelnih, kar je 35,7 odstotka manj kot januarja in 16 odstotkov manj kot februarja lani. Skupaj se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta na zavod prijavilo 17.498 brezposelnih, kar je 16,9 odstotka manj kot lani v istem odbobju. V drugem letošnjem mesecu se je zaposlilo 4.034 ljudi, kar je skoraj petina manj kot januarja, v primerjavi z februarjem lani pa je bilo zaposlitev za skoraj polovico več. Z zavoda za zaposlovanje so sporočili še, da se je struktura brezposelnosti, predvsem zaradi z gospodarsko krizo povezanega množičnega odpuščanja presežnih delavcev in večjega števila prenehanj zaposlitev za določen čas, spremenila. Med brezposelnimi je več moških kot žensk, povečal se je tudi delež brezposelnih starih od 25 do 49 let, brezposelnih trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev. Februarja se je povprečni čas brezposelnosti zaradi manj na novo prijavljenih brezposelnih oseb nekoliko podaljšal, a je še vedno za tri mesece krajši kot pred enim letom in tako znaša eno leto, šest mesecev in 24 dni. Februar 2009Februar 2010 Ženske 49,9 47,1 15 do 24 let13,1 11,9 25 do 39 let34,937,0 40 do 49 let20,7 21,4 Nad 50 let 31,3 29,8 Trajno presežni in brezposelni zaradi stečajev23,6 29,2 Iskalci prve zaposlitve14,7 14,2 Dolgotrajno brezposelni40,1 38,0 Brezposelni s I. in II. stopnjo izobrazbe 40,7 38,5 Delodajalci so februarja prijavili 11.718 prostih delovnih mest, kar je 7,4 odstotka manj kot januarja in 4,3 odstotka manj kot februarja lani. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so delodajalci prijavili 24.378 prostih delovnih mest, kar je 6,1 odstotka manj kot lani v istem času.",0
"Na ministrstvu za finance za učinkovitejše pobiranje DDV predlagajo uvedbo davčnih blagajn in plačevanje z negotovinskimi sredstvi Za zajezitev nepravilnosti na področju gotovinskega poslovanja in učinkovitejše pobiranje DDV je po besedah Alenke Kovač Arh s finančnega ministrstva v pripravi nabor različnih ukrepov. Med drugim predlagajo uvedbo tako imenovanih davčnih blagajn, je na okrogli mizi v okviru davčno-finančne konference v Portorožu dejala Kovač Arhova. Pri davčnih blagajnah gre za posebne komponente, ki se jih priključi na registrske blagajne, po besedah Kovač Arhove pa jih uporabljajo v kar nekaj evropskih državah. Na ta način bi skušali zatreti utaje davka na dodano vrednost (DDV) pri upravljavcih storitev, ki poslujejo z gotovino in račune sicer izdajajo, a jih kasneje brišejo. Kot smo v Financah že poročali, bodo davčni inšpektorji kot prve začeli pregledovati odvetnike, notarje in profesorje, saj jih je veliko v najnižjem dohodninskem razredu. Več o tem v članku Davkarji nad odvetnike, notarje in profesorje. Spodbudili bi tudi negotovinsko plačevanje Naslednji ukrep je po besedah Kovač Arhove vzpodbujanje negotovinskega poslovanja oziroma sankcioniranje goljufij v zvezi z gotovinskim poslovanjem. Delovna skupina kriznih ministrov je gradivo obravnavala in potrdila minuli teden, prihodnji teden pa naj bi ga sprejela tudi vlada. Simič predlaga več dohodninskih razredov Nekdanji prvi mož davčne uprave Ivan Simič v zvezi z davčnimi reformami predlaga uvedbo več dohodninskih razredov, znižanje stopnje davka od dohodka in povišanje stopnje DDV. Sicer pa sprememb davčne zakonodaje Simič do prihodnjih državnozborskih volitev ne pričakuje. Tavčarjeva: državi iz stiske lahko pomaga gospodarstvo Po mnenju Zlate Tavčar iz družbe Tax-Fin-Lex pa bi potrebovali boljšo ureditev na odhodkovni strani, predvsem kar se tiče javnih naročil. Država se po besedah Tavčarjeve ne zaveda dovolj, da ji bo iz stiske pomagalo le gospodarstvo. Podjetjem bi lahko priskočila na pomoč s stimulativno davčno zakonodajo, obenem pa bi bil nujen boljši nadzor na davčni stani.",1
"Stroški v nebo, denarja ni. ""Nekatere družine imajo več tisoč evrov dolga, ki se je nabral zaradi neplačila najemnin in drugih stroškov. Dolg nekaterih je tudi več kot 20 tisoč evrov,"" je za Žurnal pojasnil Jožef Tivadar, prvi mož Centra za socialno delo (CSD) Maribor. V nekaj tednih je po njegovih ocenah predvidenih okoli 20 deložacij iz najemniških stanovanj. Kot problem je navedel, da je Javni medobčinski stanovanjski sklad (JMSS) Maribor kupoval ali gradil stanovanja, ki imajo visoke stroške vzdrževanja, česar nekateri ne morejo plačevati. ""Kažejo mi položnice, da imajo tudi 600 evrov mesečnih stroškov,"" je dodal Tivadar. Brezizhodno. Na CSD pravijo, da so eksistenčne stiske velikokrat med številčnejšimi družinami. ""Nekateri res nimajo več kje vzeti. Tudi če ne plačujejo najemnine, se ne izselijo, ker bi lahko šli le na cesto. In tako se postopki lahko vlečejo tudi leta, dolg pa narašča,"" dodaja Tivadar. Imeli bi večji vpliv Na JMSS nam še niso odgovorili na vprašanja glede deložacij, je pa zgovoren njihov podatek, da je zaradi krize v Mariboru vedno več prosilcev za socialna stanovanja, in sicer tudi za 70 odstotkov več kot pred leti. Na CSD si želijo tudi večjega vpliva pri dodeljevanju socialnih stanovanj, saj pravijo, da imajo o družinah, ki kažejo dejansko stisko, velikokrat relevantnejše podatke kot JMSS. Zavedajo se in iščejo ideje Stopnja brezposelnosti v Mariboru je okoli 17 odstotkov. Po podatkih Rdečega križa Maribor je revščine vedno več. Novi župan Andrej Fištravec je glede na slabo socialno situacijo napovedal, da namerava v rebalansu proračuna nameniti dodatna sredstva za socialne programe, pred volitvami je omenjal tudi dodaten milijon evrov. ""Ker se zavedamo, da gašenje socialne stiske ni dovolj, smo pred dnevi povabili tudi priznanega ekonomista Petra Kraljiča, naj nam da ideje in pomaga rešiti gospodarsko situacijo,"" je za Žurnal pojasnil Bartolo Lampret, tiskovni predstavnik župana.",0
"Znamka leta je postala Orto S podelitvijo nagrad se je zaključil 20. Slovenski oglaševalski festival (SOF), ki je od srede potekal v Portorožu. Agencija leta je postala Futura DDB , znamka leta pa Orto. Velike nagrade so prejeli serija televizijskih spotov Kuhinja in Trgovina agencije Futura DDB, serija tiskanih oglasov Nudl valar, Gviht in Padec agencije Futura DDB, plakat Orto lepljiva umetnost agencije Luna TBWA, embalaža Embalaža in obešalnik agencije Votan Leo Burnett in celostna grafična podoba za pivovarno Kratochwill agencije Futura DDB. Pri spletnem in mobilnem oglaševanju zmagovalka Sonce.net Pri internetnem in mobilnem oglaševanju je veliko nagrado prejel Dvoboj spolov agencij Sonce.net in Formitas BBDO , med radijskimi oglasi oglas Temna stran sle Zavoda Radia Študent, med inovativnimi oblikami komuniciranja pa Sponzorska plata Ljubljanskih mlekarn , ki je prejela tudi priznanje za najbolj duhovit oglas. Nagrada tudi Pristopu in Luni Najboljša celostna oglaševalska akcija je bila Ne verjemi! agencije Luna TBWA, med dogodki pa Očistimo Slovenijo v enem dnevu agencije Pristop. Priznanje za najboljšo produkcijsko hišo filmskih oglasov je prejela hiša VPK, priznanje za najboljšo produkcijsko hišo radijskih oglasov pa Zavod Radio Študent. Že v četrtek so razglasili oglaševalca leta, ki je postala družba Mobitel, nagrada za oglaševalsko osebnost pa je šla v roke izvršnemu kreativnemu direktorju Luna TBWA Janezu Rakuščku.",1
"Poročilo o realizaciji socialnih pravic delavcev Vegrada Institucije so opravile delo v skladu s pristojnostmi, tako tudi delovna inšpekcija, ki da je redno opravljala nadzor in tudi vložila pet kazenskih ovadb, sporoča vlada, le sankcije je treba zaostriti. Poročilo se nanaša na delovanje inšpektorata za delo, zavoda za zaposlovanje, centrov za socialno delo ter jamstvenega in preživninskega sklada, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak. Pet kazenskih ovadb, šest odločb o prekršku Inšpektorat za delo je v družbah Vegrad, Vegrad Inde, Vegrad Projektivni biro, Vegrad Montal in družbi Gradve ter v Vegradovi poslovni enoti Vemont letos opravljal nadzor vsak mesec in na področju delovnih razmerij izvedel 26 inšpekcijskih nadzorov. Izdal je 60 plačilnih nalogov, šest odločb o prekršku in pet kazenskih ovadb, je nanizala državna sekretarka. Inšpektorat je v skladu s pristojnostmi opravil vse, kar je lahko. Postavlja pa se vprašanje, ali so te sankcije dovolj učinkovite. Zato bomo pristopili k spremembi zakona o inšpekciji dela, ki bo to urejala mnogo bolj rigorozno, je dejala Kopač Mrakova. Prva nadomestila za brezposelnost konec meseca Zavod je delavce že pred stečajem obveščal o možnostih, po uvedbi stečaja pa zagotavljal, da bi delavci čim hitreje dobili odločbe o nadomestilu za brezposelnost, ugotavlja poročilo. Prijava 570 delavcev matične družbe Vegrad poteka od 4. novembra, odločbe o nadomestilu pa naj bi dobili do 12. novembra. Prva izplačila lahko pričakujejo konec meseca, naslednje izplačilo bo 7. decembra. Po podatkih zavoda bodo nadomestila ki po veljavnem zakonu za prve tri mesece znaša 70 odstotkov osnove v povprečju znašala okoli 400 evrov. Kaj čaka delavce iz tujine? Pravice do nadomestila pa glede na veljavne mednarodne sporazume nimajo delavci z začasnim bivališčem v Sloveniji, ki prihajajo iz BiH-a in Makedonije. Tudi ti delavci bodo dobili odločbe o nadomestilu, a jim bodo mirovale, dokler sporazum ne bo določal, da so tudi delavci z začasnim bivališčem upravičeni do nadomestila. Taka sprememba sporazuma z BiH-om je po navedbah ministrstva usklajena že od 21. septembra, a čakajo na njihov odziv. Na svoji strani ne bi mogli hitreje delati, zatrjuje Kopač Mrakova in dodaja, da je predvidena t. i. mini ratifikacija, s čimer bi sporazum začel veljati že naslednji dan po ratifikaciji. Delavcem iz naslova neizplačanih plačah pripadajo tudi sredstva jamstvenega sklada, v povprečju okoli 3.300 evrov, ki bodo po njenih besedah izplačana do 15. novembra. Centri za socialno delo so med drugim poskrbeli za zagotavljanje socialnih pomoči tem delavcem. Tako so do konca oktobra izredno denarno socialno pomoč izplačali 526 delavcem, v novembru pa naj bi jo še 80. Poleg tega sta delavcem, ki imajo začasno bivališče, nekaj sredstev, po okoli 140 evrov, zagotovila Rdeči križ in Karitas.",0
"Kaj vse bi naredili za veliko vsoto denarja, ki bi se vam ponudila? Bi skočili med rjuhe z milijonarjem za en sam njegov ali njen milijonček? Če bi izbirali med bogastvom in ljubeznijo kaj bi izbrali? Denar lahko kupi vse in vsakogar. Le dovolj ga je potrebno imeti. Večina ljudi bi odgovorila, da sta na prvem mestu vsekakor ljubezen in dojanstvo, le redki bodo priznali, da bi podlegli skušnjavi. Osebne fantazije se vrti okoli denarja, ne okoli seksa. Sanjarimo o tem, kaj vse, pa tudi koga vse bi kupili, če bi bila naša finančna sredstva neomejena. Denar podžiga našo domišljijo, nam daje občutek moči in nadvlade, kar je priznajte najmočnejši afrodizijak. Ko bi si zagotovili ves luksuz tega sveta, bi si čez noč obogateli ljudje priskrbeli zanesljivega in diskretnega butlerja, pa tudi eno ali več hišnih pomočnic. Ne gre spregledati dejstva, da je več kot polovica vprašanih ob tem pomislila tudi na posteljne dogodivščine z omenjenim strežnim osebjem. Le fantazija ali se to res dogaja? Ne, to je cena popolne storitve! Anketiranci so med drugim povedali, da so za denar pripravljeni pobegniti stran od družine in prijateljev. Zamenjali bi si spol in bili pripravljeni celo ubijati. Tudi ukradli bi vam denar, če jih ne bi nihče videl. Če vas zanimajo bizarna dejstva z lahko zasluženim denarjem, kliknite tukaj, na portal Cekin.si.",0
"Ljubljana - Če državni svetniki v torek z odložilnim vetom ne bi blokirali sprejetja sprememb zakona o gospodarskih družbah (ZGD), bi imel novi generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Igor Blejec (na fotografiji), ki so mu včeraj prižgali zeleno luč za imenovanje tudi v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), že danes velike težave. Če bi omenjene spremembe zakona že veljale, bi se namreč Blejec moral zelo verjetno že kmalu posloviti z vrha SŽ. Odneslo bi ga dejstvo, da je bil med marcem in septembrom 2007 generalni direktor družbe Siteep (in kasneje tudi njen nadzornik), ki je marca 2008 padla najprej v prisilno poravnavo, leto in pol kasneje pa v stečaj. Po spremenjenem ZGD bi moralo namreč sodišče odvzeti pooblastila za vodenje poslov vsem osebam, ki so sedele v poslovodstvih družb še dve leti, preden so te končale v insolvenčnih postopkih. Blejec bi tako generalni direktor SŽ postal šele, če bi sodišču dokazal, da je v Siteepu ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, za kar pa bi zelo verjetno porabil veliko časa. Podobne težave bi lahko Blejcu predstavljalo donedavno vodenje podjetja Geostroj, ki se ukvarja s proizvodnjo rudarskih in gradbenih strojev. Temu so namreč v letih 2009 in 2010 krepko padli prihodki (z dveh milijonov evrov v letu 2008 na 1,4 oziroma 1,1 milijona evrov predlani oziroma lani), podjetje pa je posledično v obeh letih skupno ustvarilo za okrog 600.000 evrov izgube. Če bi torej Geostroj kadar koli do julija 2013 na sodišče vložil predlog za začetek prisilne poravnave ali stečaja, bi Blejca, ki je družbo uradno zapustil julija letos, to stalo pooblastila za vodenje poslov in posledično stolčka na železnicah. ""Zakona sicer nisem bral. Iz tega, kar ste opisali, pa ni mogoče izključiti, da je določba neskladna z ustavo, natančneje z njenim drugim členom,"" je včeraj za Dnevnik povedal dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete, ko smo ga vprašali, ali po njegovem določbe zakona veljajo tudi za insolvenčne zakone pred njegovim sprejetjem. ""Šlo bi namreč lahko za nepravo retroaktivnost, ki pomeni poseg v uživanje trajajoče pravice, za katero je nekdo upravičeno pričakoval, da jo bo užival še naprej. Za kaj več pa bi moral prebrati zakon,"" je še dodal dr. Pirnat. Blejec je sicer do julija 2003 vodil oziroma zastopal tudi Teol, ki je bil po tem, ko je med letoma 2002 in 2006 skupaj ustvaril kar poltretji milijon evrov izgube, iz sodnega registra zaradi pripojitve izbrisan šele konec leta 2007. Vse našteto pa poleg nekaterih dejanskih razsežnosti sprememb zakona, ki jih je pred kratkim sprejel državni zbor, kaže tudi na upravičen dvom, da bo Blejcu železnice uspelo spraviti na zeleno vejo. Od treh podjetij, ki jih je vodil, je namreč eno končalo v stečaju, drugo na smetišču zgodovine, tretje pa je imelo lani že drugo leto zapored izgubo. Blejec, ki ga takoj po prevzemu vajeti na SŽ čaka težko delo iskanja nadomestnih likvidnostnih virov za najmanj 36 milijonov evrov uradno že odobrenih državnih nakazil, ki naj bi jih odnesel padli rebalans proračuna, naj bi sicer preostala člana poslovodstva izbral v prihodnjih dveh tednih. Čeprav se je v zadnjih dneh omenjala možnost, da bi Blejec na položaja imenoval tudi katerega od preostalih protikandidatov (Dušana Mesa ali Martina Konteja), naj bi bilo to po zatrjevanju naših virov vse manj verjetno. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Bralec nas je opozoril, da mu po obisku zdravstvenega centra Alveola niso izdali računa. Če bi to ugotovila inšpekcija, bi lahko vodilnega v podjetju doletela do 41 tisoč evrov visoka kazen. Na nas se je obrnil bralec, ki je nedavno zaradi zdravstvenih težav obiskal zdravstveni center Alveola. Tam je zaradi dodatnih storitev, ultrazvoka vratnih arterij in ultrazvoka srca z meritvami pretokov, odštel 42 in 60 evrov, a – kot trdi – ni prejel potrdila o plačilu. Albert Klobučar, direktor Alveole, pojasnjuje: ˝V našem centru opravljamo preglede z najsodobnejšo medicinsko opremo, s čimer se lahko pohvalile malo zdravstvenih centrov. Prepričan sem, da je bil pregled pri omenjenem pacientu opravljen korektno in brez dolgih čakalnih dob, če pa ni prejel potrdila o plačilu, pa to zagotovo ni bilo storjeno namenoma, ampak je prišlo do človeške napake.˝ Kazni do 41 tisoč evrov “Po davčni zakonodaji je zoper zdravnika (in vsakega drugega zavezanca), ki pacientu ne izda računa oziroma ne zagotovi, da je račun izdan, v zakonu o davku na dodano vrednost predpisana globa od dva do 12 tisoč evrov. Če pa na izdanem računu niso izkazani vsi predpisani podatki, pa se globa giblje od 1.200 do 41 tisoč evrov. V hitrem postopku, ki se vodi pri Dursu, se lahko izreče le najnižja globa, torej dva tisoč oziroma 1.200 evrov,˝ pravi Marjan Špilar, direktor davčnega urada v Mariboru, ki dodaja, da se trenutno ukvarjajo z inšpekcijskim nadzorom osmih zobozdravnikov, saj je bilo ugotovljeno, da veliko zobozdravnikov, ki opravljajo poslovno dejavnost, pri izvajanju teh storitev ne izda računa oziroma ga ne evidentira v svojih poslovnih knjigah, kar pa pomeni tudi neplačilo davkov.",0
"Današnja noč bo pripadla čarovnicam. V ta namen bo organiziranih veliko zabav, pričakovati pa je še večje zanimanje kot pretekla leta. Noč čarovnic smo Slovenci prevzeli iz angleško govorečih dežel proti koncu 20. stoletja. Od takrat pa do danes se je ta pojav opazno razširil in okrepil. Ravno to moti mnoge, med drugim tudi Vatikan. Vendar verjetno proti nadaljnjemu širjenju ""čarovnije"" skeptiki ne bodo mogli nič- poznavalci in laiki se namreč strinjajo, da se bo pojav zagotovo ohranil in dodatno okrepil. V ZDA imajo v ta namen prav posebne strani, kjer lahko naročite kostum, se prijavite na tekmovanje ali se samo udeležite zabave. Med večje in bolje organizirane strani spadajo Halloweenusa.com, Haloweencostumesusa ter Usacostumes.com. ""Trick or treat"" Noč čarovnic oziroma ""halloween"" izvira iz ZDA. Tam ta dogodek praznujejo predvsem otroci, našemljeni v čarovnice in duhove. Na predvečer hodijo od vrat do vrat in ljudi nagovarjajo z besedami ""Trick or treat"". To predstavlja vabilo k darovanju. Če nekdo vabilo zavrne, naj bi njegov dom zadela nesreča. Otroci so nagrajeni z bomboni, redko tudi z denarjem. S tega vidika noč čarovnic malce spominja na maškare, ki so v Sloveniji uveljavljene že precej dlje od noči čarovnic. V ZDA v teh dneh potekajo številne zabave. FOTO: Reuters New York bodo zavzele čarovnice Na to noč v New Yorku poteka posebna parada, največji tovrstni ameriški dogodek. Vsako leto si jo ogleda okrog dva milijona gledalcev. Noč zaznamujejo črna in oranžna barva, buče, maske ter seveda sladkarije. Prireditve v Sloveniji Nekatere knjižnice in muzeji so tudi letos, že tradicionalno pred nočjo čarovnic, organizirale različne delavnice. V sklopu teh delavnic so otroci izrezovali buče ter nato izbrali najlepšo stvaritev. Na drugih delavnicah so si barvali obraze, izdelovali čarovniške pripomočke, izbirali naj čarovnice ali denimo čarovniške trike. Danes bodo po državi številne zabave, na katerih bo mrgolelo predvsem zamaskiranih mladostnikov. Svojevrstno zabavo so že pripravili pred grajskim poslopjem pri Gradu na Goričkem, kjer so čarovnicam sodili ter jih sežgali na grmadi.",1
"Prihranek naj bi znašal 8 milijonov evrov Predstavniki GZS-ja in infrastrukturnega ministrstva so dosegli dogovor, da se bo s septembrom prispevek za obnovljive vire energije in soproizvodnjo električne in toplotne energije znižal za 40 do 50 odstotkov. Državni sekretar Bojan Kumer je izrazil zadovoljstvo, da so sklenili dogovor o razbremenjevanju večjih industrijskih odjemalcev. Prvi korak v tej smeri bo znižanje prispevka za 40 in 50 odstotkov, ki se je zvišal s 1. februarjem. Prizadel je predvsem tiste odjemalce, ki so priključeni na srednjenapetostni in visokonapetostni nivo. Večinoma gre za težko industrijo. Resno preučujemo tudi možnosti, kako je z uradnimi postopki ta rok mogoče še skrajšati in nižji prispevek zagotoviti že s 1. avgustom, je poudaril Kumer. Prihranek do 8 milijonov evrov Prispevek plačujejo vsi porabniki električne energije, napovedano znižanje pa bo v štirih mesecih do konca leta pomenilo prihranek za industrijo v višini približno 8 milijonov evrov. Kot je poudaril Kumer, so želeli rešitev, ki je hitra, učinkovita in v razpoložljivih mejah, ki ne bi pomenile dodatne obremenitve drugih porabniških skupin. Delovna skupina se bo ponovno srečala septembra, nato pa naj bi na rednih srečanjih reševali problematiko s področja električne energije in oskrbe s plinom. Pomembno je, da delamo v dobro gospodarstva, je dodal Kumer. Gre za prvi korak oz. konkurenčni popravek. Z njim se znižuje enormni dvig tega prispevka iz začetka leta, pa je menil svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković in izrazil upanje, da bodo s takšnimi ukrepi izboljšali konkurenčnost poslovnega okolja. Ta primer je izraz tega, da se da razbremeniti industrija, je še ocenil Novković.",1
"Insolventna Maksima Holding, ki je preko družbe FB Investicije v večinski lasti Igorja Bavčarja, je vložila tožbo proti Daimondu, Maksimi Investu, Finetolu in NFD Holdingu, ki ga vodi Stanislav Valant. Ker slednje niso izpolnile obveznosti iz finančnega sporazuma, po katerem bi morale skupaj z Maksimo Holdingom prevzeti Istrabenz, sedaj ta od njih terja vračilo dveh milijonov evrov plačanih nadomestil. V vseh toženih družbah so napovedali, da bodo na tožbo v roku odgovorili. Cenejši industrijski proizvodi Iz državnega statističnega urada so sporočili, da so se industrijski proizvodi pri proizvajalcih lani decembra v primerjavi z novembrom pocenili za 0,2 odstotka, na letni ravni pa za 1,2 odstotka. Povedali so, da je bil prihodek od prodaje v industriji novembra lani za 1,4 odstotka višji kot oktobra in za 0,1 odstotka višji kot novembra predlani. In tretjič, vrednost novembra prejetih novih naročil se je glede na oktober znižala za 14 odstotkov. Zvon Dva Holding brez enega nadzornika Iz Zvona Dva Holdinga so včeraj sporočili, da je predsednik nadzornega sveta Štefan Špilak odstopil iz nadzornega sveta. Zakaj je Špilak odstopil, v Zvonu Dva Holdingu niso pojasnili, so pa sporočili, da je bil za novega predsednika nadzornega sveta imenovan Zmago Potočnik. Slovenija višje na lestvici ekonomske svobode Slovenija je na lestvici ekonomske svobode, ki jo izvajata ameriški Heritage Foundation in časnik Wall Street Journal, letos znova napredovala. Medtem ko je še lani zasedala 68. mesto med 179 uvrščenimi državami in v letu poprej 75. mesto, se je letos zavihtela na 61. mesto. NLB Razvojna banka s posojilom EFSE Evropski sklad za jugovzhodno Evropo (EFSE) je NLB Razvojni banki Banjaluke, ki je članica skupine Nove Ljubljanske banke (NLB), odobril prvi kredit v višini sedem milijonov evrov. Namenjen je kreditiranju podjetnikov ter malih in srednjih podjetij. Elkrojevo podjetje dolguje 600.000 evrov Preizkušene terjatve mozirskega invalidskega podjetja Elkroj, ki je od junija lani v stečaju, so dosegle skoraj 600.000 evrov. Stečajni upravitelj Andrej Krašek je priznal večino tega zneska, medtem ko dobrih 16.000 evrov prereka. Med 60 upniki sta največja ZPIZ (206.000 evrov terjatev) in ZZZS (114.000 evrov terjatev).Pripravila Tomaž Modic in Matjaž Polanič",0
"V času, ko vlada zahteva varčevanje povsod, se pri projektu Teš 6 zdi, kot da 100 milijonov gor ali dol sploh ni pomembno. Če je bila cena najprej okrog 700 milijonov evrov, je zdaj že več kot 1,4 milijarde, nekateri nekdanji zaposleni pa v policijski preiskavi.",0
"Casino Riviera in Kad sta na nesprejete sklepe vložila izpodbojne tožbe Na skupščini lastnikov Casinoja Portorož ni bil potrjen niti eden izmed štirih ponujenih predlogov za dokapitalizacijo družbe. Prav tako ni dobil zadostne podpore niti predlog o odpoklicu dveh članov nadzornega sveta. Tako Casino Riviera kot Kapitalska družba Kad sta na nesprejete sklepe vložila izpodbojne tožbe. Potrebne podpore med lastniki namreč ni dobil niti predlog stare uprave in nadzornega sveta o pet milijonov evrov vredni dokapitalizaciji, uspela pa nista niti predlog Casinoja Riviera o dokapitalizaciji v višini dobrih dveh milijonov evrov niti predlog Kada, ki je znesek dokapitalizacije znižal na 1,75 milijona evrov. Med lastniki ni soglasja o načinu dokapitalizacije Tako je novi predsednik uprave Casinoja Portorož Andrej Bošnjak po skupščini lahko pred mediji zgolj ugotovil, da v tem trenutku med lastniki ni soglasja o načinu dokapitalizacije. Rekel je Dokler ne bomo našli predloga, ki bo vsem lastnikom pisan na kožo, dokapitalizacije v takšni obliki verjetno ne bo mogoče izpeljati. Tako Casino Riviera kot Kad sta vložila tudi izpodbojne tožbe na nesprejete sklepe. Direktor Riviere Mitja Peternel je pojasnil, da državnim lastnikom - Kadu, Prvemu pokojninskemu skladu in Slovenski odškodninski družbi - očitajo usklajeno delovanje. Bošnjak pa je k temu dodal, da Casino Riviera v zvezi s tem očitkom ni predal nobenega pisnega mnenja niti odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, zato takšne pripombe na današnji skupščini ni bilo mogoče upoštevati. Casino Riviera očita netransparentno imenovanje uprave V Casinoju Riviera sicer državnim lastnikom s Kadom na čelu očitajo tudi netransparentno imenovanje zdajšnje uprave, ki je bila po Peternelovih besedah imenovana kar v pisarni največjega lastnika . Obenem jih skrbi podcenjujoč odnos državnih lastnikov do Casinoja. Danes ni bil izglasovan niti predlog Riviere po odpoklicu dveh članov nadzornega sveta, med njima prvega nadzornika Simona Černetiča. Obenem ostaja izpraznjeno nadzorniško mesto za predstavnika piranske občine. Ena kandidatura je bila namreč umaknjena, alternativni predlog pa ni doživel potrebne podpore, je povedal Bošnjak. Černetič je ob imenovanju nove uprave pred slabima dvema tednoma napovedal, da bo, če skupščina danes ne bo zamenjala nadzornikov, predlagal nadzornemu svetu, naj umakne določilo, po katerem je novoimenovano upravo na čelu z Bošnjakom mogoče v roku 60 dni od imenovanja odpoklicati brez vsakršnih nadomestil. Černetič je danes potrdil, da bo takšen sklep predlagal na prihodnji seji nadzornikov. V Casinoju tudi še niso našli rešitve glede Marjana Bolke Bošnjak, ki se mu tako v kratkem obeta upravljanje brez negotovosti morebitnega odpoklica, sicer napoveduje, da bodo morali v transparentnem pogovoru z lastniki najti rešitev, ki bo za družbo ugodnejša. Pojasnil je, da so trenutno osredotočeni na ureditev odnosov s strateškimi dobavitelji, predvsem pa morajo poskrbeti za operativno delo, saj je pred njimi nova turistična sezona, v kateri bodo skušali narediti največ s tistim, kar imajo na razpolago. Ob tem je priznal, da obveznosti do dobaviteljev poravnavajo skladno z možnostmi, ki jih imajo, ter da so tudi dobavitelji, pri katerih zamujajo z izplačili. V Casinoju tudi še niso našli rešitve glede zaposlitve prejšnjega predsednika uprave Marjana Bolke. Ta kljub razrešitvi v skladu s pogodbo namreč ohranja delovno mesto v družbi. Kot je povedal Bošnjak, je Bolka trenutno na dopustu, znotraj hiše pa se še usklajujejo o tem, kakšno delovno mesto mu bodo našli.",0
"Vračati bo začel Elektro Maribor Elektro Maribor, ki z električno energijo oskrbuje 189.000 odjemalcev, bo v ponedeljek prvi začel vračati preplačano elektriko. Vračila bodo zaradi velikega števila odjemalcev vršili po segmentih, prva vračila lahko uporabniki pričakujejo v ponedeljek, so sporočili iz podjetja. Poleg preplačanega zneska bodo vrnili tudi zamudne obresti in DDV, so še zapisali. Mariborski distributer ima zahtevke Odvetniške pisarne Matoz - do zdaj jih je prejel okoli 9.500 - za brezpredmetne in jo poziva, naj zahtevkov ne vlaga več, saj bodo preveč plačano elektriko vrnili vsem odjemalcem. Zahtevki so brezpredmetni, stroškovni zahtevki pa neutemeljeni, saj so še preden so jih prejeli javno objavili, da bodo vsem odjemalcem povrnili preveč zaračunane zneske električne energije. Vložili okoli 33.000 zahtevkov Odvetniška pisarna Matoz je skupno vložila okoli 33.000 zahtevkov, do zdaj pa so zbrali že več kot 50.000 pooblastil in še vedno prihajajo. Vsa pooblastila bodo nato pretvorili v zahtevke in jih v 14 dneh vložili elektrodistributerjem. V odvetniški pisarni od elektrodistributerjev ob tem zahtevajo, da jim posredujejo izračune za vsakega odjemalca, ki je njihova stranka. Hkrati zahtevajo tudi povračilo stroškov zahtevkov, ki so jih sicer postavili pavšalno, in sicer 75 evrov na zahtevek. Elektro Gorenjska, Elektro Celje in Elektro Ljubljana bodo Matozovi odvetniški pisarni posredovali izračune za vsakega odjemalca, ki je njihova stranka. Ko bodo preverili vse izračune, ki jih bodo dobili, in metodo izračuna, kar bo po pričakovanjih trajalo do 1. septembra, se bodo odvetniki odločili, ali bodo zoper elektrodistributerje vložili tožbe. Poleg Elektra Maribor je zahtevke zavrnil tudi Elektro Primorska. Vsi bodo vračali Kot je znano, so vsi omenjeni elektrodistributerji 1. januarja 2008 zvišali cene električne energije za šest odstotkov. Urad za varstvo konkurence je avgusta 2008 ugotovil, da so pri tem delovali usklajeno, njegove ugotovitve pa je junija lani potrdilo tudi vrhovno sodišče. Konec julija so vsi distributerji napovedali, da bodo svojim odjemalcem vrnili preplačano električno energijo.",1
"Visokih računov marsikdo zaradi krize ne more poravnati. Število izvršb raste. “Za nami je težko leto. Podjetje je sicer zaključilo z okoli 300 tisoč evri dobička, vendar imamo za kar 200 tisoč evrov izvršb,” je za Žurnal24 pojasnil Alan Perc, direktor Energetike Maribor. Počakajo nekaj mesecev Kot je povedal, se je zaradi krize in osebnih stečajev pri njih lani povečal seznam neplačnikov za kar 50 odstotkov. To podjetje, ki skrbi za ogrevanje Mariborčanov, pošilja v teh mrzlih mesecih visoke položnice, ki pa jih zaradi socialne stiske marsikdo ne more poravnati. “Po navadi počakamo tudi nekaj mesecev, preden gremo v izvršbo. Lahko se dogovorimo tudi za odlog plačila. Ne želimo biti neprijazni do naših uporabnikov, saj se zavedamo njihove stiske,” je dodal Perc. To javno podjetje ima tudi najeto odvetniško pisarno, ki ureja izvršbe in izterjave neplačnikov, ki zamujajo s plačilom že več let. O tem, da bi tako šli tudi na ostrejšo izterjavo pri fizičnih osebah, pa ne razmišljajo.",0
"Optimizem nemških poslovnežev, glede trenutne in prihodnje gospodarske situacije v državi, namiguje, da je Nemčija v obdobju gospodarske ekspanzije Potem, ko je mnenje nemških poslovnežev o gospodarski situaciji skoraj dve leti večinoma slabšalo, se je februarja močno izboljšalo. Indeks poslovne klime je s 104,3 poskočil na 107,4 točke, je izračunal münchenski Center za ekonomske študije (CESifo). Poslovneži krize ne vidijo Izboljšanje je bilo največje po juliju 2010, ko se je svetovno gospodarstvo še vedno pobiralo po sesutju v 2008 in 2009. Rezultati kažejo, da nemško gospodarstvo spet dobiva zagon in to v času, ko je brezposelnost blizu najnižjega nivoja od združitve Nemčije pred 24 leti. Poslovna klima se je močno izboljšala v proizvodnih podjetjih. Odlično gre očitno izvoznikom, saj je indeks njihovih pričakovanj nad dolgoletnim povprečjem. Dobre novice za Nemčijo so dobre novice za Slovenijo, saj je Nemčija naša največja zunanjetrgovinska partnerica. Izvoz in uvoz upadla Podatki o nemški zunanji trgovini ne delijo optimizma poslovnežev. Vrednost nemškega izvoza je bila v zadnjem lanskem četrtletju kar dva odstotka nižja kot v tretjem, uvoz pa se je skrčil za 0,6 odstotka.",1
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 595,25 točke, kar je 4,44 točke oz. 0,74 odstotka manj kot v torek. Najbolj so se pocenile delnice Zavarovalnice Triglav in Petrola, in sicer za več kot dva odstotka. Borzni posredniki so danes opravili za 742.760 evrov poslov. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so sklenili za 592.990 evrov poslov. Danes so jo najslabše odnesle delnice Zavarovalnice Triglav (20.950 evrov), katerih zaključni tečaj se je znižal za 2,64 odstotka na 14 evrov, in delnice Petrola (2910 evrov), katerih zaključni tečaj je zdrsnil za 2,18 odstotka na 192,50 evra. Več kot odstotek so med blue chipi izgubile tudi delnice Gorenja (4590 evrov). Njihov tečaj je šel navzdol za 1,33 odstotka in se oblikoval pri 5,20 evra. Pocenile so se še delnice Krke. Ob 0,55-odstotnem padcu so sklenile pri 47,29 evra. To je druga najnižja vrednost tečaja teh delnic v zadnjem letu dni. Na drugi strani so se v indeksu podražile delnice Telekoma Slovenije (46.270 evrov), ki so pridobile 1,39 odstotka in se oblikovale pri 73 evrih. Tečaj delnic NKBM (5600 evrov) se glede na torek ni spremenil in je ostal pri 3,25 evra. Z delnicami Mercatorja danes ni bilo prometa, tako da so še vedno pri 130 evrih. Z delnicami Krke in NKBM na Varšavski borzi danes še ni bilo prometa. Preostale delnice v prvi kotaciji Ljubljanske borze so medtem sklenile neenotno. Delnice Luke Koper so sledile trendu padcev (4440 evrov, -0,30 odstotka na deset evrov), delnice Pozavarovalnice Sava pa so se podražile (5130 evrov, +1,79 odstotka na 5,70 evra). Z delnicami Intereurope danes ni bilo prometa, tako da je njihov tečaj ostal pri 0,45 evra. V standardni kotaciji je bilo največ povpraševanja po delnicah Žita, s katerimi je bilo za 660 evrov prometa. Tečaj teh delnic se je pri tem okrepil za 0,43 odstotka na 72,51 evra. Največjo rast so v tej kotaciji zabeležile delnice Pivovarne Laško (2980 evrov, +3,66 odstotka na 8,50 evra). S padcem ni sklenila nobena delnica v tej kotaciji. OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Slovenska odškodninska družba (Sod) je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, na podlagi katere je družbam Sod, Zavarovalnica Triglav, Nova kreditna banka Maribor, Aerodrom Ljubljana in Poštna banka Slovenije prepovedano uresničevati glasovalne pravice iz delnic pozavarovalnice, dokler ne dajo prevzemne ponudbe zanjo ali odtujijo delnice, tako da ne bodo več dosegale prevzemnega praga. Iz kemične tovarne Melamin so sporočili, da so prejeli obvestilo o spremembi pomembnih deležev in sicer, da je finančna družba M1 pridobila 5051 njihovih delnic in s tem povečala svoj delež na 26.691 delnic, kar predstavlja 5,93 odstotka vseh izdanih delnic družbe Melamin. Ljubljanska borza je danes v vstopni kotaciji začasno zaustavila trgovanje z delnicami Mercate. Kot razlog za to je navedla odstopanje tečaja od referenčnega tečaja 1 za več kot 30 odstotkov.",0
"Koprsko tožilstvo je vložilo obtožnico zoper dva osumljenca, ki naj bi marca v Čežarjih pri Kopru umorila 57-letnega domačina. Osumljenca naj bi bila 30-letni Bolgar, ki naj bi živel v okolici Kopra, in okoli 60 let star Izolan. Preiskovalci naj bi na prizorišču zločina našli tudi DNK osumljenih. Zagrožena kazen za kaznivo dejanje umora je najmanj 15 let, je danes za STA povedal vodja koprskega okrožnega državnega tožilstva Slavko Ožbolt. Dvojica je umor načrtovala, vse pa kaže, da je šlo za zločin iz koristoljubja. Oba osumljenca, ki sta se doslej branila z molkom, imata kriminalno preteklost - Izolan je odsedel večletno zaporno kazen zaradi umora na Hrvaškem, Bolgar je bil obsojen posilstva. Kriminalistom pomagali okoliški prebivalci Kriminalisti so na sled morilcema prišli po tem, ko so v razgovorih z okoliškimi prebivalci prišli do podatka, da se je v dneh pred zločinom in na sam dan umora na kraju bivanja žrtve nahajalo vozilo koprskih registrskih tablic določene znamke, v katerem sta se nahajala moška. S preverjanjem vseh lastnikov tovrstnih vozil v Sloveniji in njihovega alibija je policija prišla na sled Izolanu, ki je osebno poznal žrtev. V nadaljevanju preiskave je policija ugotovila, da se je Izolan usodnega dne sestal z Bolgarom, sicer zaposlenim v izolskem podjetju, skupaj pa sta nato odšla v Čežarje in izvršila umor. Iz ugotovitev ogleda kraja kaznivega dejanja po navedbah policije nesporno izhaja, da sta umor zagrešila iz koristoljubja. Oba osumljenca sta slabšega gmotnega položaja, skupno pa jima je bilo obiskovanje igralnic. Bolgar je bil v preteklosti med drugim pravnomočno obsojen posilstva, Izolan pa je bil leta 2009 predčasno odpuščen, potem ko je bil obsojen zaradi umora na Hrvaškem. Kazen je prestajal v Sloveniji. Umrl nasilne smrti Truplo 57-letnega domačina so odkrili 11. marca v stanovanjski hiši v Čežarjih pri Kopru, z ogledom kraja pa so policisti ugotovili, da je moški umrl nasilne smrti. Po poročanju medijev je bil žrtev umora poslovodja trgovine v bližnjem Svetem Antonu. Truplo so odkrili po tem, ko poslovodja trgovine 11. marca zjutraj ni prišel v službo in je šla zato sodelavka na njegov dom. Vrata stanovanjske hiše so bila po pričanju očividcev odprta, hiša pa razmetana. Na tleh pred vrati oziroma pred kletjo so bili tudi krvavi madeži. Policisti so 57-letnika našli na tleh v kleti z močno poškodovano glavo.",0
"Predčasno končane počitnice otrok v Punatu še vedno razburjajo. Na uredništvo Žurnala24 je fant, ki je s še 33 otroki predčasno končal letovanje z Rdečim križem (RK) v Punatu na otoku Krk, poslal pismo s svojo resnico in očitki upravniku in učiteljem v tem letovišču. Mama 14-letnega otroka za posredovanje njegove zgodbe medijem ni vedela. Ko smo poklicali mladoletnika, nas je mama prosila, naj ne izdamo njegove identitete, saj se bodo v družini pogovorili. Prihodnji teden jasneje Alojz Kovačič, sekretar RK Maribor, je včeraj odpotoval v Punat, kjer bodo opravili kratko analizo. ""S predsednikom RK se bova z upravnikom, pedagoškim vodjo in njegovim pomočnikom ter zdravnikom pogovorila. V dobrem tednu bomo pripravili pregled dogajanja v peti izmeni,"" pravi Kovačič, ki v 54 letih letovanj ne pomni tolikšnega razgrajanja. Otroci naj bi grozili drugim, napovedovali, da bodo uničili mladinski počitniški dom in zažgali avtobus RK. Upravnik, za katerega otroci trdijo, da je bil do njih nasilen, ima zaradi udarca s stolom, ki ga je dvignil in z njim zamahnil mlad fant, veliko modrico. ""Mislim, da ima zlomljeno roko,"" doda Kovačič. Kar pa se tiče vprašanja usposobljenosti vzgojiteljev, Kovačič odgovarja, da verjetno niso vsi enako sposobni. Štiriintrideset otrok, ki so morali predčasno končati počitnice, je na avtobusu na poti domov spremljal tudi varnostnik, s tremi največjimi razgrajači naj bi se vzgojitelji zaradi groženj bali potovati.",0
"Zdrs tečajev pomembnih borznih indeksov je šest odstotkov odpihnil ceni nafte in na drugi strani dobra dva odstotka dodal ceni zlata 49,4 dolarja oziroma 38,2 evra je ob 9. uri stal 159-litrski sodček nafte Brent. V zadnjih 24 urah se je nafta pocenila za več kot šest odstotkov. Poslabšanje stanja na svetovnih borzah je prineslo nove strahove glede povpraševanja po nafti. Svoje so doprinesle še rekordne zaloge. 159-litrski sodček ameriške nafte WTI je danes zjutraj stal 45,82 dolarja in se je v dobrih dveh urah trgovanja v ZDA pocenil za 0,13 odstotne točke. Večino pocenitve, ki je posledica včerajšnjih padcev tečajev delnic, ima nafta že za sabo. Rekordne zaloge v ZDA so denimo močno izražene v dejstvu, da je manj kakovostna nafta Brent, za dobre tri dolarje na sodček dražja od bolj kakovostne nafte WTI. Zlato dražje za dobra dva odstotka Unča (31,1 grama) zlata je ob9. uri stala 889 dolarjev in je bila za dobra dva odstotka dražja kot včeraj ob istem času. V evrih se je zlato od 670, v preteklih 24 urah, podražilo na 688 evrov za unčo (31,1 grama) in je tako dražje za 2,7 odstotka. Večino vzpona je cena zlata opravila včeraj med 8. in 16. uro, ko se je od 668 povzpela na 683 evrov za unčo (31,1 grama). Ceno zlata je dvignila negotovost an svetovnih finančnih trgih, ki je, iz delnic bežeče vlagatelje, usmerila v zlato. Dolar se še naprej krepi Ob 9. uri je bilo razmerje 1,2915 dolarja za en evro, kar pomeni, da se je v zadnjih 24 urah dolar okrepil za skoraj 0,6 odstotne točke. Ameriški dolar se je včeraj močno okrepil v času odprtja ameriških borz. Razmerje se je v nekaj deset minutah od 1,2981 dolarja za en evro nagnilo v prid ameriškemu zelencu na 1,2903 dolarja za en evro. Sledilo je umirjeno obdobje, ko se je dolar med 16. uro včeraj in 5. uro danes zjutraj gibal med 1,2898 in 1,2938 dolarja za en evro. Potem je pričel dolar drseti navzdol, ob 8. uri pa se je smer gibanja obrnila nazaj v prid dolarja.",1
"Frankfurt, London - Evropske centralne banke tudi danes nadaljujejo s finančnimi injekcijami, s katerimi želijo okrepiti medbančno posojanje oziroma, v primeru Evropske centralne banke (ECB), pomagati sosednjim državam v času aktualne finančne krize. Britanska in švicarska centralna banka sta tako danes ponudili po običajnih 10 milijard dolarjev sredstev za zagotavljanje likvidnosti. ECB pa je danes najavila 12 milijard evrov vreden dogovor za zamenjavo valut oziroma t.i. swap posel z dansko centralno banko. Dogovor bo po pojasnilih ECB v veljavi, dokler bo potreben. S tem dogovorom naj bi Danski, katere valuta - krona - je vezana na evro, olajšali dostop do evrov in znižali menjalni tečaj za evre na Danskem. ECB je pred kratkim podobne ukrepe storila že za Madžarsko in Švico.",1
"Podjetje LTH bo v ponedeljek razglasilo stečaj. Pred tem bo v petek potekal zbor delavcem, kjer bo vodstvo zaposlenim pojasnilo, kaj je naredilo za rešitev podjetja in da gredo v stečaj. Predsednik nadzornega sveta LTH Iztok Hohnjec je napovedal, da bo podjetje v ponedeljek razglasilo stečaj. Hohnjec je še poudaril, da je ena izmed bank že zagotovila, da bi v torek odobrila dva milijona posojila, če bi država zagotovila državno garancijo. Ampak to traja dva do tri mesece, da bi se skozi Bruselj odvrtelo, da bi dobili ta dva milijona evrov, je poudaril Hohnjec. Po neuradnih podatkih naj bi bila posojilo pripravljena odobriti Gorenjska banka. Delavcem bodo sporočili, da bodo ostali brez služb. V petek ob 11. uri pa bo potekal zbor delavcev, in sicer na dvorišču pred tovarno LTH in ne v kinu Sora, kot je bilo sprva napovedano. Kot je pojasnil sindikalist David Švarc, sindikat o tem uradno ni bil obveščen, delavce pa bodo o tej spremembi po pošti obvestili danes. Nekateri te pošte niti ne bodo dobili, opozarja Švarc. Ta poteza se sindikatu ne zdi sprejemljiva in pomeni še eno novo sprenevedanje. Delavcem bodo po besedah Hohnjeca na zboru pojasnili, kaj je vodstvo storilo za rešitev podjetja, kaj so želeli storiti. Povedali jim bomo tudi, da je banka za rešitev podjetja imela posluh, država pa ne, je poudaril Hohnjec. Delavce bodo tudi obvestili, da bo podjetje v ponedeljek ob 14. uri razglasilo stečaj. Kot so sporočili iz NLB, ne bodo dodatno financirali družbe LTH. Sama sprememba lastništva namreč še ne zagotavlja prihodnje poslovne uspešnosti družbe in pozitivnega denarnega toka, ki pa sta ključnega pomena v postopku odobravanja novih kreditov, so zapisali v sporočilu. Kot je znano, je Hohnjec, tedaj še kandidat za člana nadzornega sveta, minuli teden kot rok, do katerega naj bi NLB družbi odobrila dva milijona evrov novega posojila, postavil 30. april. V nasprotnem primeru naj bi po njegovih besedah 5. maja vložili vlogo za uvedbo stečajnega postopka za LTH. Kot se je izkazalo, naj bi podjetje po dostopnih podatkih uspelo doseči reprogram posojila, ni pa dobilo svežega denarja. Podjetje sicer zaposlenim dolguje februarsko in marčno plačo, skupaj torej približno 920.000 evrov, 18. maja pa jim mora izplačati še plače za april.",0
"Frankfurt - Letala nemškega letalskega prevoznika bodo kljub ponedeljkovi prekinitvi stavke pilotov šele v petek začela leteti po standardnem urniku. Danes in v prihodnjih dveh dneh bo tako Lufthansa letela z zmanjšanim številom letov. Za stavko se je medtem znova odločilo tudi kabinsko osebje britanskega nacionalnega prevoznika British Airways. Če bi piloti danes še stavkali, bi v skladu z izrednim načrtom Lufthansa danes opravila 1000 letov, tako pa jih bo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa nekaj več, a se delovanje prevoznika še zdaleč ne bo vrnilo v običajne tire. V Lufthansi so nadaljnje motnje utemeljili z zapletenim delovanjem mreže tega velike evropske letalske družbe. Zaradi stavke je tako veliko letal obtičalo tam, kjer v skladu z načrtom ne bi smeli biti. Velika večina jih je še vedno parkiranih na obeh osrednjih Lufthansinih letališčih - v Frankfurtu in Münchnu. V družbi zagotavljajo, da jim bo uspelo normalno delovanje mreže vzpostaviti do petka. Lufthansin sindikat pilotov, ki je član nemškega sindikata pilotov Cockpit, se je v ponedeljek zvečer po pogovorih z vodstvom družbe odločil za prekinitev stavke, ki naj bi sicer trajala do četrtka. Piloti so se to odločili po večurnih pogajanjih, ki jih je nadzorovalo sodišče v Frankfurtu. Za stavko se je medtem znova odločilo tudi kabinsko osebje britanskega nacionalnega prevoznika British Airways. Tokratno glasovanje sindikata Unite, ki združuje več kot 12.000 članov kabinskega osebja British Airways, ne bo imelo takšnih posledic kot podobna odločitev decembra, ko je sindikate napovedal 12-dnevno stavko v času božično-novoletnih praznikov, a je sodišče nato stavko prepovedalo. Unite po pisanju britanskega časnika Financial Times sedaj ni določil natančnega datuma stavke, v sindikatu pa so izrazili tudi jasno pripravljenost za nadaljevanje pogajanj z vodstvom družbe glede načrtovanih varčevalnih ukrepov, ki jih je britanski prevoznik sprejel v luči kopičenja izgub zaradi slabih razmer na letalskem trgu.",0
"Na vrata trka nova gospodarska recesija Evropska centralna banka ECB je na izrednem sestanku razpravljala o tem, ali naj za preprečitev krize začne kupovati italijanske državne obveznice. Svet ECB-ja, ki vključuje 17 guvernerjev centralnih bank članic evroobmočja, je o tem govori na telefonski konferenci. Italija je zadnja v vrsti gospodarstev, ki jih je prizadela dolžniška kriza v evroobmočju. Z dolžniško krizo se spopada tudi Španija. Visoka stopnja dolga, nizka stopnja gospodarske rasti in negotov odziv voditeljev evroobmočja na krizo so sprožili strahove, da bi lahko obe državi šli po poti Grčije, Irske in Portugalske ter bili primorani zaprositi za sveženj finančne pomoči. ECB naj bi se po nekaterih poročilih pripravljal na odkup španskih in italijanskih obveznic, da bi tako zmanjšali pritisk na ceno italijanskega in španskega dolga. Prejšnji teden je kupil irske in portugalske obveznice. Nekateri analitiki pravijo, da so vlagatelji pričakovali, da bodo banke začele kupovati italijanski in španski dolg kmalu po vrhu evroskupine 21. julija, ker pa se to ni zgodilo, je zaupanje finančnih trgov omajano. Odkup obveznic je kratkoročna rešitev Morebitno odkupovanje obveznic je po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka pravi recept v trenutku, ko ni kaj drugega narediti, ne pa za srednje in dolgoročnejše reševanje problema . Na daljši rok je nujno, da izrečeno pripelje tudi do resnih odločitev, najverjetneje v smeri tesnejših fiskalnih povezav, je za TV Dnevnik dejal Mrak. Morebitna nova recesija za Slovenijo po njegovem mnenju ne bi pomenila nič dobrega. Najverjetneje bi znova udarila po dveh kanalih morebitno zaustavitev ekonomije v Zahodni Evropi bi hitro čutil izvozni sektor, ki trenutno deluje relativno dobro, ter skozi dostop slovenskih finančnih subjektov do mednarodnih finančnih trgov. Ne smemo pozabiti, da so države in tudi Slovenija javnofinančno v slabši koži kot pred izbruhom krize pred tremi leti, manevrski prostor, da s fiskalnimi sredstvi ukrepaš, pa je precej bolj omejen, je dejal Mrak. Zahtevana donosnost za italijanske in španske državne obveznice je minuli teden dosegla rekordno vrednost. Donosi desetletnih italijanskih državnih obveznic so se v petek gibali okoli 6,2 odstotka, donosi primerljivih španskih obveznic pa okoli 6,3 odstotka. Voditelji do zdaj niso pomirili trgov Italijanski premier Silvio Berlusconi je v petek napovedal nadaljne varčevalne ukrepe in uravnoteženje vladnega proračuna do leta 2013, eno leto prej kot načrtovano. Berlusconijeva napoved in zatrjevanje voditeljev Evropske unije, da je odziv trgov na dogajanje v Španiji in Italiji neupravičen, pa so se ti odzvali s padci delnic. Dogovor pred ponedeljkovim odprtjem borz? Medtem naj bi se še v noči na ponedeljek o krizi na finančnih trgih po telefonski konferenci pogovarjali tudi finančni ministri držav skupine G7, da bi preprečili črni ponedeljek . Italijanski finančni minister Giulio Tremonti je v stalnih stikih s svojimi evropskimi kolegi, so sporočili iz Rima.",0
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP izgubil tretjino odstotka oz. dobri dve točki in se ustavil pri 584,61 točke. Pocenile so se delnice Petrola, Zavarovalnice Triglav in Krke, podražile pa delnice Telekoma Slovenije, Mercatorja in Gorenja. Vlagatelji so danes sklenili za 3,12 milijona evrov prometa. Najbolj prometne so bile delnice Krke. Z njimi so vlagatelji sklenili za 2,88 milijona evrov prometa in štiri posle s svežnji. Njihov tečaj se je znižal za tretjino odstotka na 47,45 evra. Delnice Petrola so izgubile 2,33 odstotka na 210 evrov, delnice Zavarovalnice Triglav pa 0,98 odstotka na 15,20 evra. Delnice NKBM so ostale na izhodiščni ravni. Delnice Telekoma Slovenije so pridobile dobra dva odstotka in se ustalile pri 77,89 evra. Navzgor so šle še delnice Gorenja (+0,91 odstotka na 4,44 evra) in Mercatorja (+0,44 odstotka na 113 evrov). Med delnicami v prvi kotaciji, ki niso v indeksu, so šle najbolj navzdol delnice Intereurope. Izgubile so 4,62 odstotka. Približno prav toliko pa so pridobile delnice Luke Koper. Delnice Pozavarovalnice Sava so ostale na petkovi zaključni ravni. V standardni kotaciji so delnice Save izgubile dobrih sedem odstotkov. Za dober odstotek so se pocenile tudi delnice Aerodroma Ljubljana in za 0,18 odstotka delnice Žita. Delnice Istrabenza pa so ob skromnem prometu pridobile šest odstotkov.",0
"Znatna podražitev surovin v zadnjih mesecih je priklicala na plan tatove Po znatni podražitvi surovin v zadnjih mesecih je v svetu zaznati povečanje kaznivih dejanj kraje, predvsem kipov in ostalih predmetov iz bakra. O večjih krajah poročajo iz Južne Afrike, kjer so med drugim ukradli 600 kilogramske kipe, izginila pa je tudi železniška proga, poroča Bloomberg. Previdnost tudi v Sloveniji ne bo odveč V Sloveniji so zmikavte zasrbeli prsti sredi januarja, ko so ukradli kipe v Železnikih, Jesenicah in Zabreznici, v začetku marca pa so pri kraji zalotili nepridiprave pri kraji v Izoli. Tatovi ukradene predmete kasneje razrežejo, jih pretopijo in prodajo kot kovino. Kot smo že poročali so surovine v letošnjem letu zabeležile rekordne rasti, njihove cene pa so dosegle rekordne ravni.",0
"Ljubljana - V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin aprila zvišale za odstotek, so izračunali na državnem statističnem uradu. Inflacija na letni ravni je znašala 2,3 odstotka, povprečna letna inflacija pa 0,9 odstotka. Aprila so se najbolj zvišale cene obleke in obutve, energentov ter tobačnih izdelkov. S tem je Slovenija aprila zabeležila razmeroma visoko mesečno stopnjo inflacije, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani ocenila namestnica generalne direktorice državnega statističnega urada Genovefa Ružić. Kot značilnost letošnjega aprila je izpostavila, da statistiki znižanja cen niso zabeležili niti v eni skupini. Cene oblačil in obutve so se aprila zvišale za 4,6 odstotka, kar je nekaj višja podražitev kot v aprilu lani, vendar pa so trenutno na približno odstotek nižji ravni kot pred letom dni. Aprila je bilo v trgovinah še vedno opaziti vpliv menjave kolekcij, poleg tega je bilo manj popustov kot lani. Obutev je bila tako aprila za 4,8 odstotka dražja kot marca, oblačila pa za 4,7 odstotka. Alkoholne pijače in tobak so se aprila v povprečju podražili za 3,9 odstotka, ob čemer so se tobačni izdelki zaradi zvišanja trošarin za cigarete podražili za 6,7 odstotka. Žganje je bilo v povprečju dražje za 0,6 odstotka, vino za 0,2 odstotka, medtem ko se je pivo za pol odstotka pocenilo. Na enoodstotno zvišanje cen v skupini stanovanje so ponovno opazneje vplivale višje cene komunalnih in drugih storitev (za 1,6 odstotka) ter goriv in energije (za 1,4 odstotka). Stanovanjska oprema se je aprila podražila za 0,9 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače za 0,6 odstotka, prevoz za pol odstotka, gostinske in nastanitvene storitve za 0,4 odstotka, rekreacija in kultura za 0,3 odstotka, raznovrstno blago in storitve pa za desetinko odstotka. V zadnjih 12 mesecih so se cene najbolj zvišale v skupini stanovanje (za 10,7 odstotka), vnovič zaradi podražitve komunalnih storitev ter goriv in energije, je pojasnila Ružićeva. Cene alkoholnih pijač in tobaka so bile aprila za skoraj deset odstotkov višje kot pred letom dni, gostinskih in nastanitvenih storitev ter izobraževanja za skoraj dva odstotka, stanovanjske opreme in komunikacij pa za odstotek. Rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 1,1-odstotna. Letna rast cen se je opazneje zvišala in je zdaj 2,7-odstotna, povprečna letna rast cen pa enoodstotna.",0
"Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se bo podražil za 0,024 evra in bo stal 0,965 evra za liter. Dizelsko gorivo in kurlino olje se bosta rahlo pocenila. Bencin se bo podražil. Cene nekaterih naftnih derivatov se bodo s torkom ponovno zvišale. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,024 evra, na 0,965 evra, liter 98-oktanskega bencina se bo podražil za 0,026 evra, na 0,981 evra. Dizelsko gorivo se bo pocenilo za 0,001 evra, na 0,947 evra, kurilno olje pa za 0,004 evra, na 0,534 evra, so sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.",0
"DIIP za vrtec. Omogoča čimprejšnji začetek gradnje. Danes naj bi ga obravnavali na seji občinskega sveta. Na današnji seji občinskega sveta naj bi svetniki obravnavali dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za 14-oddelčni vrtec pri domu starejših občanov. “Verjetno bodo potrebne še kakšne dopolnitve. Upam, da ga bodo svetniki dobro sprejeli, kajti to je pogoj, da bomo v čim krajšem času dobili ta tako želeni vrtec,” je povedal župan Alojzij Kastelic. “Na začetku mojega mandata je bilo v vrtcu deset prostih mest. V teh treh letih smo dodatno vzpostavili pet oddelkov, v prihodnjem letu pa naj bi potrebovali še dva,” je izpostavil in dodal, da upa na začetek gradnje še letos. “Ne morem reči, da bo letos že zgrajen, lahko pa v začetku prihodnjega leta,” je še povedal. Pozitivno mnenje DIIP je dobro pripravljen, pojasni Marko Grandovec, predsednik odbora za družbene dejavnosti. “Dal sem ga v pregled ravnateljici vrtca in nekaterim preostalim, ki to problematiko dobro poznajo – vsi so dali pozitivno mnenje,” je izpostavil in dodal, da je narejen tako, da omogoča čimprejšnji začetek izvajanja nadaljnjih postopkov.",1
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 509,80 točke, kar je 0,90 točke oz. 0,18 odstotka več kot v sredo. Najbolj so se podražile delnice Mercatorja, ki so pridobile dobre štiri odstotke. Delnice Mercatorja so se podražile za 4,35 odstotka na 120 evrov. Po rasti jim sledijo delnice NKBM, ki so pridobile 3,20 odstotka na 1,29 evra. Krkine delnice so se dvignile za 0,12 odstotka na 42,10 evra, delnice Telekoma Slovenije pa za 0,05 odstotka na 60 evrov. Manj optimistično je bilo poslovanje z Gorenjevimi delnicami, ki so zdrsnile za 4,70 odstotka na 4,155 evra. Delnice Zavarovalnice Triglav so se pocenile za 2,38 odstotka na 11,70 evra, delnice Petrola za 1,60 odstotka na 173,05 evra, delnice Luke Koper za 1,52 odstotka na 6,50 evra, Intereuropine pa za 23,11 odstotka na 0,346 evra. Za delnice Pozavarovalnice Sava danes ni bilo zanimanja. Največ prometa so borzni posredniki danes ustvarili z delnicami Mercatorja, in sicer za 458.150 evrov.",1
"V stavkovnem odboru Elektra Primorske so začeli pripravljati nov predlog upravi za končanje stavke, vsebina katerega pa še ni znana. Stavka se bo sicer nadaljevala tudi prihodnji teden, napovedujejo celo zaostritve. Ob današnji stavki zaposlenih Elektra Primorska v poslovnih enotah Nova Gorica in Koper so v stavkovnem odboru začeli pripravljati nov predlog upravi za končanje stavke. Po uskladitvi ob koncu tedna ga bodo v ponedeljek poslali upravi družbe. Zaposleni v družbi Elektro Primorska stavkajo že od 27. decembra lani. Stavka se bo sicer nadaljevala tudi prihodnji teden, še več, ponovno jo bodo zaostrili, je povedal vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec. V ponedeljek bodo cel delovnik stavkali zaposleni v poslovni enoti Koper, v torek pa vsi zaposleni v družbi. Podrobnosti tokratnega predloga Vodopivec sicer ni želel razkriti, pač pa bo to storil po uskladitvi v ponedeljek. Zaposleni v družbi Elektro Primorska stavkajo že od 27. decembra lani. Za stavko so se odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Najprej so jim ponudili 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim nato ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Prav tako se ne strinja niti z zadnjo ponudbo uprave, ki jim ponuja izplačilo nagrade v višini minimalne plače. Uprava je zaradi stavke 3. januarja najprej napovedala odstop od veljavne kolektivne pogodbe, 16. januarja pa je na novogoriškem delovnem sodišču vložila tudi tožbo za ugotavljanje nezakonitosti stavke.",0
"Portugalska uvaja ostre varčevalne ukrepe Bonitetna agencija Standard & Poor s S & P je znižala bonitetno oceno za dolgoročni španski državni dolg z AA na AA - z negativnimi obeti. Agencija S & P se je za znižanje bonitetne ocene odločila zaradi slabih obetov za gospodarsko rast in tveganja, ki je povezano s španskimi bankami. Čeprav se je špansko gospodarstvo letos pokazalo znake prilagodljivosti, pa Španijo še vedno obremenjujejo visoka brezposelnost, kreditni krč, visoka zadolženost zasebnega sektorja in napovedi, da bodo imele težave tudi največje trgovinske partnerice Španije. Oceno za kratkoročni državni dolg je S & P pustil nespremenjeno. Že v torek je bonitetna agencija znižala bonitetno oceno desetim največjim španskim bankam, med njimi bankama Satander in BBVA, s čimer je sledila podobni potezi bonitetne agencije Moodys. Za znižanje ocene se je S & P odločil zaradi težavnega makroekonomskega in finančnega okolja. Zaradi finančne krize je portugalska vlada v četrtek predlagala še ostrejše varčevalne ukrepe, ko je predstavila predlog proračuna. Z novimi varčevalnimi ukrepi želi vlada izpolniti pogoje za odobritev mednarodne finančne pomoči. Novi ukrepi na Portugalskem Portugalski premier Pedro Passos Coelho je v televizijskem nagovoru po sprejetju proračuna na vladi dejal, da bodo morali biti ukrepi ob krčenju gospodarstva še ostrejši. Med novimi ukrepi je začasna ukinitev 13. in 14. mesečne plače za javne uslužbence, enakega ukrepa pa bodo deležni tudi upokojenci, ki na mesec prejmejo več kot tisoč evrov. V zasebnem sektorju naj bi zaposleni delali po pol ure več na dan, zvišal naj bi se davek na dodano vrednost, zarezali pa naj bi tudi v sredstva za zdravstvo in izobraževanje. Ti ukrepi so začasni in bodo veljali le med programom finančne pomoči, je dejal premier in dodal, da je v igri kredibilnost države, zato nameravajo doseči zastavljene cilje. Maja letos je Portugalska prejela 78 milijard dolarjev vredno finančno pomoč od Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada IMF, zaradi česar je morala privoliti v uvedbo ostrih varčevalnih ukrepov.",0
"Ljubljana - Diskontni trgovci tudi v času recesije in zaostrenih razmer na slovenskem trgu doživljajo meteorski vzpon. Medtem ko veliki igralci izgubljajo prihodke (Mercator) ali pa le počasi rastejo (Spar in Enrgotuš), je italijanski Eurospin že v lanskem letu čiste prihodke od prodaje povečal za 13 odstotkov, na 80 milijonov evrov. ""V prvih petih mesecih letos poslujemo skladno z načrti. Prodaja je višja za okoli 15 odstotkov,"" je zatrdil Matjaž Komar, direktor komercialnega in tehničnega področja v podjetju Eurospin Eko. Po doseženih prodajnih rezultatih v prvi polovici leta kaže, da bodo dosegli za letos zastavljene cilje, kar pomeni 15,7-odstotno rast in blizu 92 milijonov evrov visoko prodajo. Za primerjavo, Mercator, ki obvladuje tretjino domačega trga, je lani ustvaril 1,6 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje. Hitro rast diskontnih prodajaln v Sloveniji so opazili tudi v agenciji Planet Retail. Po njihovi oceni smo glede na tržni delež, ki si ga odrežejo diskontni trgovci, na šestem mestu v svetovnem merilu. Eurospin bo sicer do konca leta odprl še štiri do pet novih poslovnih enot - trenutno jih ima 35 - v načrtu pa ima tudi nadaljevanje širitve ponudbe slovenskih izdelkov. Eurospin trži tudi 23 lastnih blagovnih znamk. Družba, ki svojo ekspanzijo financira z bančnimi posojili - konec leta 2011 jih je imela za 11,7 milijona evrov po obrestni meri euribor z od 0,7- do 3,6-odstotnim pribitkom - še naprej ustvarja minimalni dobiček. Lani se je celo zmanjšal za polovico, na 174.000 evrov, dosti slabša pa je bila tudi slika denarnih tokov. Iz poslovanja je namreč ustvarila 1,83 milijona evrov pozitivnega denarnega toka, kar je več kot za polovico manj kot leto prej. Prav zato ne čudi, da je investicije, ki jih je bilo za osem milijonov evrov, za razliko od leta 2010 skoraj v celoti financirala s posojili. Konec leta je imel Eurospin 267 zaposlenih, od tega 217 žensk, pri čemer se njihova povprečna starost giblje okoli 34 let. Skorajda vsi so bili zaposleni za poln delovni čas.",1
"Intenzivne padavine in močan veter so predvsem v zahodni Sloveniji povzročili številne nevšečnosti. V Bohinjski dolini se je na cesto podrl celo kozolec. Vreme.net Podrobno vremensko napoved za danes in prihodnje dni si lahko preberete na našem vremenskem portalu, dostopnem na tej povezavi. V noči s srede na četrtek se je zaradi povišanega plimovanja morja in okrepljenega jugovzhodnega vetra gladina morja dvignila do samega roba črte prelivanja, vendar je nato morje začelo upadati. V Kranjski Gori so gasilci iz prostorov stanovanjske hiše prečrpali meteorno vodo. Ta je zalila tudi zunanje površine podjetja Avtoprevoz Tolmin. Veter ruval drevesa Še več težav kot meteorne vode je povzročil močan veter, ki je v sunkih dosegel hitrost prek 100 kilometrov na uro. V naselju Parecag v Občini Piran je veter z drevesa odlomil vejo, ki je nato ovirala promet na cesti. Podrto drevo je oviralo promet tudi na cesti Šmarje–Koper in na cesti med Kranjsko Goro in Korenskim sedlom. V naselju Plužna pri Bovcu se je na cesto podrl telefonski drog. Zgodaj zjutraj v petek se je drevo podrlo še na cesto, ki pelje iz Javorniškega Rovta na Jesenicah. V Bohinju se je na cesto, ki vodi skozi Srednjo vas, podrl kozolec. O oviri na cesti poročajo še iz Trbovelj, kjer se je na cesto v bližini Bolnišnice Klek podrlo drevo. Vodotoki zelo visoko Agencija RS za okolje (Arso) poroča, da so v noči na četrtek povsod po državi narasle reke, še najbolj v zgornjem Posočju, Sava Bohinjka s pritoki ter nekateri hudourniki v dolini Planice in reka Drava. Opozorilne vrednosti pretokov so presegle: Soča v Logu Čezsoškem (320 kubičnih metrov na sekundo, še narašča), Sava Bohinjka pri Sv. Janezu (kubičnih metrov na sekundo, še narašča) in Sava v Radovljici (kubičnih metrov na sekundo, še narašča), ter Drava v Dravogradu (kubičnih metrov na sekundo).",0
"Dunaj - Dunajska borza, sicer od nedavnega tudi imetnica celotnega lastniškega deleža Ljubljanske borze, je za projekt izmenjave borznih podatkov pridobila novega partnerja, in sicer Črnogorsko borzo, so zapisali v sporočilu za javnost. Sporazum je bil podpisan v začetku novembra, s tem pa se je Črnogorska borza priključila petim borzam z območja Srednje in Vzhodne Evrope (CEE), in sicer Beograjski, Sarajevski, Banjaluški, Makedonski in Bukareški borzi, ki pri izmenjavi podatkov sodelujejo s krovno skupine borz z uradnim imenom CEE Stock Exchange Group (CEESEG). V okviru slednje poleg Dunajske in Ljubljanske delujeta še Praška in Budimpeška borza. Ponudniki in koristniki tržnih podatkov bodo imeli sedaj dostop in možnost globalne širitve podatkov s Črnogorske borze tudi prek sistema Dunajske borze, ki jih bo ponujala tudi prek svoje nove storitve ADH data feed, načrtovane za drugo četrtletje 2012. Obenem pa bodo posrednikom na Črnogorski borzi na voljo podatki z avstrijskih borz zemeljskega plina CEGH in energetike EXAA ter s Praške energetske borze PXE.",1
"Ljubljana - Zaradi neurejenega poslovanja pred začetkom stečajnega postopka in morebitnih izpodbojnih poslov v letu dni pred tem, se je stečajni upravitelj cerkniškega podjetja Gradišče Anton Jagodic odločil za podroben pregled poslovanja. Pregled bo opravila sodna izvedenka za ekonomsko in finančno stroko Anka Černe. Poseben poudarek pregleda bo na poslih s povezanimi osebami in izpodbojnih poslih. Do lanskega septembra je bilo Gradišče v lasti družbe Ram Invest, ki jo obvladuje Jurij Pogačar, potem pa je prešlo v last škofjeloškega podjetja Tehnoservis, ki ga obvladuje podjetnik Bojan Starman (ne gre za isto osebo, ki je vodila podjetje Muro in partnerji). Predlog Jagodica, da se najame izvedenko, je soglasno podprl upniški odbor Gradišča, ki mu predseduje Igor Gornik iz podjetja Elgoline. Z njim se je strinjalo tudi okrožno sodišče v Ljubljani, pred katerim poteka stečajni postopek Gradišča. Pregled poslovanja v zadnjem letu pred začetkom stečaja (do oktobra 2009) bo predvidoma stal okoli 9000 evrov. Toda v primerjavi s premoženjem, ki bi bilo lahko naknadno pridobljeno v stečajno maso, ta znesek ni visok. Spomnimo, da je Gradišče lani oktobra najprej vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave, v letošnjem januarju pa je sprožilo stečajni postopek. V večini stečajnih postopkih v Sloveniji se tovrstna praksa ne izvaja, čeprav obstajajo sumi oškodovanj. Dr. Branko Mayr, ki je med drugim tudi sodni izvedenec in pooblaščeni revizor, je v nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv poudaril, da lastniki in menedžment prvi ugotovijo, da je podjetje v stiski, in si prisvojijo vse tisto, kar si lahko. »Takšen vzorec je v Sloveniji pravilo. Zato so stečajne mase tako klavrne. V vsak stečajni postopek bi se moral vključiti forenzični računovodja, ki bi moral ugotoviti, ali je podjetje pred stečajem poslovalo zakonito.« Hkrati tudi poudarja: »Ko podjetje konča v stečaju zaradi nevestnega gospodarjenja, nestrokovnosti ali malomarnosti, ko pride do stečaja, ker uprava ni sposobna voditi podjetja, ali v primerih lastninjenj, ki so povzročila podkapitaliziranost, je vsekakor treba preveriti, ali so bila storjena kazniva dejanja.« sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Šempeter pri Gorici - V Iskri Avtoelektriki so imeli v prvih devetih mesecih 11,7 milijona evrov izgube, ki naj bi bila ob koncu leta še nekoliko višja. Doslej niso izgubili nobenega kupca, redno plačujejo vse obveznosti do bank in dobaviteljev, naraščajo pa tudi naročila, pravi predsednik uprave Edvin Sever, ki je mandat nastopil z začetkom decembra. Med najpomembnejšimi ukrepi novega vodstva je priprava poslovnega načrta, ki ga bodo predvidoma 21. decembra predstavili nadzornemu svetu. Tako načrtujejo tudi spremembo organizacijske strukture in poslovnega modela prodaje ter racionalizacijo družb v tujini. ""Trenutna prodaja je na nivoju od 9 do 10 milijonov evrov mesečno. Pretekli mesec smo v matični družbi dosegli 9,5 milijona evrov prodaje, v skupini pa 11 milijonov,"" je povedal novoimenovani član uprave Bojan Konič. ""Družbo je treba prilagoditi manjšemu obsegu poslovanja, racionalizirati pa je treba celotno vodstveno strukturo. Zaradi spremenjenih razmer, recesije in zmanjšanja števila zaposlenih je treba racionalizirati tudi poslovanje v tujini. Naš namen je, da vzpostavimo tako boljši finančni nadzor nad družbami v tujini kot tudi boljši nadzor nad proizvodnjo in kakovostjo,"" je še povedal Sever. Na vprašanje, zakaj z nekdanjim predsednikom uprave Igorjem Mihajlovićem še nista uredila primopredaje, pa je Sever odgovoril, da je verjetno vzrok samo v času, primopredajo pa naj bi dokončali prihodnji teden. Zmanjšanje naročil v tekočem letu je bila po besedah vodstva posledica prilagoditve kupcev tržnim razmeram, od septembra pa naročila ponovno naraščajo. Za prvo četrtletje prihodnjega leta imajo zagotovljeno prodajo za 10 milijonov evrov mesečno. Obseg načrtovane prodaje tudi pomeni, da ni potrebe po nadaljnjem zmanjševanju števila delavcev v Iskri Avtoelektriki, še dodajajo. Prodajna strategija ostaja osredotočena na sedanje kupce. Delež novih proizvodov, mlajših od treh let, predstavlja 30 odstotkov vse prodaje šempetrske družbe, za razvoj pa bodo namenili med 4 in 5 odstotki prihodkov.",1
"Zaradi plimovanja bi lahko v nekaterih delih slovenske obale morje povzročalo preglavice. V naslednjih dveh dneh bodo naraščali tudi pretoki rek. Plimovanje morja bo danes 29. 11. 2009 zvečer med 20 in 22 uro presegla opozorilno višino 300 cm in poplavilo nižje ležeče predele obale, opozarjajo iz Agencije za okolje. Vse o vremenu in ostalih opozorilih na naši spletni strani www.vreme.net. Morje lahko poplavi obalo tudi v ponedeljek zjutraj med 6. in 9. uro, ko bo višina morja na mareografski postaji Koper med 320 in 340 cm in bo morje poplavilo nekoliko širše območje nižje ležeče obale. Grozile bodo tudi reke V ponedeljek in v noči na torek pa se bodo pretoki rek najbolj povečali v zahodni Sloveniji, nato pa tudi v drugih delih države. Sedaj srednji pretoki se bodo povečali do velikih pretokov.",0
"Zaradi junijskega vdora fekalne vode v vodovodno omrežje na območju Pirana in Bernardina je direktor družbe Rižanski vodovod Koper Zdravko Hočevar ponudil odstop. ""Vsa odgovornost je na meni. Zadevo sicer raziskuje tudi policija, ki ugotavlja morebitno malomarnost, vendar verjamem, da so se sodelavci protokolov strogo držali,"" je povedal Hočevar. O njegovem odstopu naj bi odločali na petkovi seji nadzornega sveta in ponedeljkovi skupščini družbe. 175.000 evrov naj bi po podatkih Rižanskega vodovoda stali sanacija okvare in stroški izpada realizacije. Vdor fekalij ob zamenjavi azbestnih cevi Do vdora fekalne vode v vodovodno omrežje je prišlo ob zamenjavi azbestnih vodovodnih cevi, ki jo je Rižanski vodovod Koper (RVK) izvajal na območju občine Piran. Strokovnjaki z Inštituta za zdravstveno hidrotehniko menijo, da je dogodku botrovala kombinacija več vzrokov. Izpusta dveh blatnikov, ki se nahajata na območju vdora, sta bila fizično zamašena, zaradi česar je prihajalo do konstantnega zamakanja z mikrobiološko močno obremenjenimi tujimi podtalnimi vodami. Morebitni odstop tesnila v eni ali več spojkah vodovodne cevi, vpliv bibavice, najdene okvare vodovodne cevi in dejstvo, da se vodovodna cev nahaja v območju depresije, so omogočili fekalnim vodam, da so vdrle v vodovodni sistem. Prizadeti občani so bili ob dogodku nezadovoljni predvsem s pomanjkljivim in nepravočasnim obveščanjem o oporečni vodi. Trdijo namreč, da so skoraj ves teden pili fekalije, ne da bi vedeli za to. Večje število jih je zaradi tega utrpelo prebavne motnje.",0
"Premier Pahor in gospodarski minister Lahovnik želita podpreti zdravi del gospodarstva in pomagati podjetjem v težavah. Podpirata dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada in krajše plačilne roke. Po Pahorjevih besedah bodo v vladi prihodnje leto razvili tudi razvojni dialog. Vlada bo med ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov krize vključila tudi nekatere predloge, ki se zdijo pomembni obrti in malemu podjetništvu, sta danes zagotovila predsednik vlade Borut Pahor in gospodarski minister Matej Lahovnik. Izpostavila sta dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada in krajše plačilne roke. Da bi v trenutni krizi pomagali obrti in malemu podjetništvu, bi morala država po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS Miroslava Kluna predvsem dokapitalizirati Slovenski podjetniški sklad in mu zagotoviti dodatna nepovratna sredstva za naložbe v tehnološki razvoj malih pa tudi srednjih podjetij. Klun je poleg tega gostoma na današnji skupščini OZS še predlagal, naj država zagotovi poravnavo vseh svojih obveznosti do dobaviteljev in izvajalcev del v roku 30 dni, naj skrajša roke za vračilo preplačanega DDV na deset dni ter zviša investicijsko in razvojno olajšavo že za leto 2008. Vlada se po Pahorjevih besedah strinja s prvim in drugim ukrepom, pri tretjem pa ima vsaj za zdaj nekoliko drugačen pogled. Vlada bo ukrepe za blažitev posledic finančne krize sprejela v petek, še pred tem pa jih bosta obravnavala ekonomsko-socialni svet v sredo in strateški gospodarski svet v četrtek. Poleg tega jih bo vsaj če je to potrebno v luči izredne seje DZ preučila tudi s predsedniki vseh parlamentarnih strank. Odnos do malih podjetij Lahovnik računa, da lahko država tudi precej skrajša plačilne roke tam, kjer je plačnik proračun. Kot je navzočim na skupščini zagotovil Lahovnik, bo vlada pri pripravi ukrepov sledila listini Evropske komisije o malih podjetjih, ki daje usmeritve, kakšen naj bo odnos ekonomskih politik do malih in srednjih podjetij. Ob tem je kot ključnega izpostavil dostop do virov financiranja, zato so na ministrstvu za gospodarstvo pripravili predlog za dokapitalizacijo Slovenskega podjetniškega sklada. To se nam zdi najbolj ključno, je Lahovnik potrdil Klunovim besedam in poudaril potrebo po sodelovanju Slovenskega podjetniškega sklada s SID banko. Subvencioniranje obrestne mere nam namreč nič ne koristi, če na trgu ni dosegljivih kreditov, je dejal. Lahovnik računa, da lahko država tudi precej skrajša plačilne roke tam, kjer je plačnik proračun. Mnogi dobavitelji in izvajalci nas opozarjajo, da je to velik problem v sedanjem položaju, se je strinjal. Sam tudi ne vidi ovir za dvig praga pri ugotavljanju poslovnega izida, kjer se upoštevajo normativni stroški, na 100.000 evrov. Prav tako je obljubil dokapitalizacijo ustanov, ki skrbijo za financiranje malih in srednjih podjetij. Reforma plač v javnem sektorju in nekatere druge predvolilne obljube bodo po Lahovnikovih izračunih v letu 2009 precej obremenili državni proračun in povzročili za približno 600 milijonov evrov dodatnega primanjkljaja. Ob upoštevanju maastrichtskega kriterija, ki dovoljuje proračunski primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, nam ostane za razbremenitev gospodarstva približno 400 milijonov evrov, je povedal. Predlogi so različni, vlada pa bo pri pripravi ukrepov upoštevala, da bo recesija na naših ključnih trgih lahko tudi daljša, kot se zdi, je dejal. Razbremenitev plač Delodajalci bodo poleg tega z letom 2009 razbremenjeni plačila davka na izplačane plače, kar predstavlja približno 200 milijonov evrov, 50 milijonov evrov dodatnega likvidnostnega učinka pa bo prineslo znižanje davka od dohodkov pravnih oseb za eno odstotno točko, je še spomnil Lahovnik. Vlada si želi podpreti zdravi del gospodarstva, želi pomagati tistim, ki so se znašli v težavah in imajo dovolj razvojnega potenciala, je dejal Pahor in dodal, da čutijo dolžnost do davkoplačevalcev, da v vrečo brez dna denarja ne bi metali . Tu gre za tista podjetja, za katera lahko z gotovostjo ocenijo, da nimajo perspektive kljub morebitni državni pomoči, je pojasnil. Ob tem je poudaril, da bo država pomagala tistim, ki bodo zaradi tega izgubili službe, in navedel, da ustrezne ukrepe pripravljajo na ministrstvu za delo. Po Pahorjevih besedah bodo v vladi prihodnje leto razvili tudi razvojni dialog. Gre za neko precej izvirno zamisel Slovenije v tem smislu, da povabimo za okroglo mizo vse relevantne sogovornike delodajalce, delojemalce, predstavnike mladih, starejših, nevladnih organizacij, univerze in akademije znanosti in da ta dialog traja vse do časa, ko bomo lahko vsi skupaj brez dvoma ugotovili, da se je čas gospodarske negotovosti iztekel, je poudaril. Kot je navedel, gre za to, da bodo poskušali preko vseh teh dialogov s socialnimi partnerji in drugimi priti do novega razvojnega soglasja v Sloveniji.",1
"Smo dejavni in v spopadu s krizo zmagujemo, je ocenil minister Križanič. Evropska komisija pa Sloveniji letos napoveduje 1,1-odstotno rast in 5,8-odstotni primanjkljaj. Finančni minister France Križanič je predstavil glavne dosežke ministrstva ob drugi obletnici vlade. Kot je spomnil, je ena najglobljih gospodarskih kriz v povojnem obdobju nastopila ravno v času, ko je vlada nastopila mandat. Tako v Sloveniji kot v celotni EU in drugod po svetu so se odločili za t. i. fiskalno ekspanzijo. Dodatno smo povečali primanjkljaj, prvenstveno za zaščito delovnih mest in v spodbudo razvojnemu preobratu, je spomnil Križanič. V ta namen je vlada v proračunu v ospredje postavila politiko razvoja podjetništva in konkurenčnosti ter razvojne dejavnosti, visokega šolstva, znanosti in tehnologije. Poleg tega je nadgradila davčne olajšave. Ukrepi so po ministrovih besedah opravili svojo funkcijo. Gospodarska rast se je vrnila, je ugotovil Križanič ter dodal, da smo iz najhujšega, vlada pa zdaj poskuša uravnotežiti javne finance z omejitvijo zgornje meje izdatkov ter uvedbo interventnih ukrepov. V spopadu s krizo pa je imela Slovenija tudi celo vrsto mednarodnih obveznosti. Tako je sodelovala pri dokapitalizaciji Mednarodnega denarnega sklada, s financiranjem evropskega proračuna omogoča akcije pri sanaciji javnih financ članic EU in nenazadnje pomaga državam z evrom, ki so se znašle v krizi. Tako je sodelovala pri posojilu Grčiji, ravno zdaj pa potekajo dogovori o jamstvih za Irsko. Irska kriza cene slovenskih državnih obveznic ni prizadela, je povedal Križanič. V letu 2011 namerava naša država izdati za tri milijarde evrov obveznic, a datum izdaje še ni določen. Mudi se ne, iskali bomo najugodnejši čas, je dejal. Bruselj V Sloveniji letos 1,1-odstotna rast Slovenija bo letos beležila 1,1-odstotno rast, javnofinančni primanjkljaj v višini 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda in 7,2-odstotno brezposelnost, pa kaže jesenska gospodarska napoved, ki jo je danes v Bruslju objavila Evropska komisija. Za prihodnje leto komisija Sloveniji napoveduje 1,9-odstotno rast, za leto 2012 pa 2,6-odstotno. Letos naj bi torej Slovenija beležila nižjo rast kot območje evra v povprečju, v prihodnjih dveh letih pa naj bi bila rast v Sloveniji višja od povprečja v območju evra. Foto Reuters Javnofinančni primanjkljaj Slovenije se bo prihodnje leto znižal na 5,3 odstotka BDP, v letu 2012 pa na 4,7 odstotka BDP. Po napovedih komisije bo tako primanjkljaj Slovenije letos nižji, v prihodnjih dveh letih pa višji od povprečja v območju evra. Za Slovenijo je sicer rok za znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, leto 2013. Brezposelnost v Sloveniji bo po napovedi komisije prihodnje leto enaka kot letos, leta 2012 pa se bo zmanjšala na 6,6 odstotka. V vseh treh letih naj bi bila tako po napovedi komisije brezposelnost v Sloveniji manjša kot v povprečju v območju evra.",1
"Okoli polnoči je zagorelo v zapuščenem hotelu Vila Virginija v Portorožu. Gasilci so še vedno na terenu. Poglejte si fotografije požara in video! 22 gasilcem iz Kopra, Pirana in Sečovelj je požar uspelo omejiti, vendar je okoli deset gasilcev še vedno na terenu. ""Gasilci odstranjujejo ruševine, saj je 80 kvadratnih metrov strehe popolnoma uničene,"" je povedal poveljnik Gasilske brigade Koper Denis Glavina. Pogorelo je tudi celotno četrto in peto nadstropje ter notranje stopnišče. Policisti so ponoči zaprli promet na cesti Obala in izselili ljudi iz sosednje hiše, ki je bila najbližje goreči stavbi. Vzrok požara še ni znan, obstajajo pa neuradne domneve, da bi ga lahko poročil brezdomec, ki se je domnevno ponoči pred mrazom umaknil v stavbi. Policisti še opravljajo ogled kraja dogodka in zbirajo informacije. Pogorelo stavbo si je po naših informacijah ogledal tudi lastnik hotela Marino Belac. To ni prvič, da je gorelo v zapuščeni stavbi enega prvih portoroških hotelov, ki so ga odprli pred prvo svetovno vojno. Gasilci so požar v šestnadstropni stavbi gasili že leta 2007. Portoroška sramota Vila je bila že pred požarom tako dotrajana, da je po mnenju strokovnjakov ni bilo več mogoče obnoviti, ampak bi jo bilo potrebno porušiti in na mestu zgraditi nov objekt. Portoroško podjetje Aurora, katerega lastnik je Belac, je leta 1994 poslopje kupilo od Hotelov Palace, da bi v njem zgradilo zasebna stanovanja in poslovne lokale, a je bilo to v nasprotju s prostorskimi akti, ki na tem prostoru predvidevajo turistično nastanitveni objekt. ""Poleg tega so v podjetju Aurora želeli ohraniti sedanjo višino stavbe, medtem ko prostorski akt predvideva nižjo in širšo stavbo,"" je pojasnila Barbara Žalac iz piranske občine. Mestni svetniki so predlogu podjetja za spremembo zazidalnega načrta nasprotovali, prav tako okoliški prebivalci, in do sprememb ni prišlo.",0
"Delavci podjetja Himar storitveno podjetje so na kolektivnem dopustu, zdaj pa jih je presenetila novica o uvedbi stečaja. Vložil ga je edini lastnik podjetja. Delavci v bistvu sploh ne vedo, kaj jih je doletelo, pravijo v podravskem sindikatu SKEI. Delavci mariborskega podjetja Himar storitveno podjetje so se 29. julija odpravili na redni kolektivni dopust. Zdaj pa se je vse postavilo na glavo. Mariborsko sodišče je namreč na predlog lastnika 1. avgusta v omenjenem podjetju razglasilo stečaj in za stečajnega upravitelja imenovalo Milana Vajdo. Stečaj je vložil direktor družbe Vladimir Palčec, ki je prek družbe Elko tudi edini lastnik podjetja. V podravskem sindikatu SKEI so nad njegovo potezo ogorčeni in zgroženi. Najbolj žalostno je, da delavci v bistvu sploh ne vedo, kaj jih je doletelo in kakšna negotovost jih čaka, je dejal sekretar regijskega sindikata Martin Dular. Kot je pojasnil, so julija vodstvo družbe pozvali, da so dolžni zaposlenim izplačati regres za letni dopust, ki bi moral biti izplačan v skladu s kolektivno pogodbo do 30. junija, oziroma da sindikat in zaposlene obvesti, do kdaj ga namerava izplačati. Sicer pa v sindikatu za zdaj še ne vedo natančno, kaj vse je ostal dolžan zaposlenim. Sicer pa je bila družba Himer storitveno podjetje, ki je nastalo na območju nekdanje Elektrokovine, po Dularjevih besedah podjetje brez vsakršnega premoženja, lastnik pa je nato zaposlene posojal v druga svoja podjetja, predvsem v podjetje Himar, d. o. o., ki se ukvarja z elektroindustrijo. Omenjeno podjetje je bilo tik pred likvidacijo že leta 2010, ko je prišlo do poslabšanja poslovanja zaradi gospodarske krize. Le dobrega pol leta pozneje je bil likvidacijski postopek prekinjen, saj naj bi družba pridobila nova naročila s strani uporabnikov, h katerim napotuje na delo svoje delavce.",0
"Prvi predstavnik slovenskih malih delničarjev naj bi pri trgovanju z delnicami na račun notranjih informacij dobro zaslužil Predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD Kristjan Verbič je obtožen trgovanja z delnicami Velane na podlagi notranjih informacij, ki jih je pridobil kot predsednik VZMD, piše Dnevnik. V primeru, ki ga obravnava ljubljansko okrajno sodišče, mu grozi do tri leta kazni. Kupoval in prodajal z dobičkom Verbič je septembra 2007 kupoval delnice Velane, nekaj dni kasneje pa je njegovo združenje delničarjem Velane poslalo delničarski sporazum. S tem sporazumom so se podpisniki zavezali, da bodo za delnico Velane poskušali iztržiti najmanj 22 evrov oziroma nekajkrat več, kot je bila ta tedaj vredna na borzi. To je sprožilo tudi rekordno rast vrednosti delnice Velane, le kratek čas po poslanem sporazumu pa je Verbič prodal večji del svojih delnic.",0
"Bo morala Slovenija v evropsko blagajno vrniti več kot 900 milijonov evrov? Nekateri avtocestni kraki so namreč še vedno vpisani kot njive, zato bi Evropa lahko terjala vrnitev kohezijskih sredstev. Bo morala Slovenija v evropsko blagajno vrniti več kot 900 milijonov evrov? In ali bodo ministri res dovolili, da se to zgodi? To sta le dve vprašanji, ki jih opeharjeni podizvajalci, ki so leta in leta gradili avtocestni križ, na koncu pa ostali brez težko prisluženega denarja, naslavljajo na tri ministrstva, protikorupcijsko komisijo in računsko sodišče. Nekateri avtocestni kraki namreč še danes nimajo uporabnega dovoljenja in so v zemljiški knjigi še vedno zavedeni kot njive. In zato bi lahko Evropa upravičeno terjala vračilo kohezijskih sredstev. Pomurka še danes nima uporabnega dovoljenja, ker podizvajalci pod vodstvom Mirka Požarja zavračajo predajo dokumentacije Darsu. To je tudi eden redkih adutov, ki jih še imajo, saj jih je Dars brez možnosti poplačila skoraj devetih milijonov evrov terjatev, ki jih imajo do SCT, prepustil v nemilost bank in lizinških hiš. Podpisani protokol med Darsom in gradbincem Alpine Bau je kronski dokaz za to, pravi Požar. Od ministrstev zdaj zahtevajo jasna stališča do odgovornosti Darsa. Sicer pa bi jih Dars, po njihovem mnenju, lahko izplačal na dva načina. Iz zadržanih plačil SCT-ju, ki bi jih moralo biti na Darsu še pet odstotkov od celotne vrednosti pomurke, kar je 42 milijonov evrov, ali pa iz naslova bančnih garancij za dobro izvedbo del. Prva dama Darsa Mateja Duhovnik medtem trdi, da v družbi zakonite poti za poplačilo ne vidijo.",0
"Direktor Pošte si je po svoje prikrojil zakonsko formulo za računanje plače Foto: Urban Štebljaj Plača generalnega direktorja Pošte Slovenije Aleša Hauca je vsak mesec previsoka za dobrih 2.300 evrov bruto, je včeraj poročal POP tv. Ker pa sta na njegovo plačo vezani tudi plači drugih dveh članov uprave, je strošek za državo - lastnico Pošte - še višji. Hauc ne bi smel imeti več kot 7.100 evrov Zakon, ki ga je sprejel še nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik, predvideva, da ima direktor državnega podjetja lahko največ petkratnik povprečne plače v podjetju. Haučeva plača po tej formuli ne bi smela biti višja od 7.100 evrov bruto, dobiva pa 9.400 evrov bruto. Menda so to dobili z upoštevanjem povprečne plače v hčerinskem EPPS, ki ima le 23 zaposlenih in precej višje plače. Kot so izračunali na POP tv, bodo v primeru, da teh plač ne bodo znižali, vodstvenim delavcem (upravi, svetovalcem in področnim direktorjem) v petletnem mandatu izplačali milijon evrov preveč. Radićeva napoveduje ukrepanje proti nadzornikom Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je že napovedala, da bodo, če bodo ugotovili nezakonitosti, najprej ukrepali proti nadzornemu svetu. Direktor pošte Hauc pa je prepričan, da je njegova plača zakonita, je poročal POP tv.",0
"Tako je banka Celje uspešno zaključila prvo prodajo podrejenih obveznic z oznako BCE16 v skupni nominalni vrednosti 24,478 milijona evrov Banka Celje je izdala za dobrih 24 milijonov evrov podrejenih obveznic z oznako BCE16. Obveznice so lahko vpisali imetniki inovativnih obveznic BCE11, ki so sprejeli ponudbo banke o predčasnem odkupu. Banka je obveznice z oznako BCE11 odkupila v višini 34,855 milijona evrov njihove nominalne vrednosti. Izvedla bo postopek vpisa obveznic BCE16 v centralni register pri Kliriški-depotni družbi (KDD) in začela aktivnosti za njihovo kotacijo na Ljubljanski borzi. Začela bo tudi aktivnosti za postopek razveljavitve lastnih obveznic BCE11 in njihovega delnega izbrisa iz registra ter vložila zahtevo za znižanje števila apoenov v kotaciji na borzi.",1
"Prevozniki, ki opozarjajo, da je vožnja z avtobusom dražja kot z avtomobilom, so dočakali odgovor ministrstva. Razočarani so. Avtobusni prevozniki, združeni v Sekciji za javni potniški promet v linijskem in prostem cestnem prevozu GZS - Združenja za promet in zveze, so prejeli odgovor ministrstva za promet na peticijo, ki so jo predali 26. marca. Minister Radovan Žerjav je prepričan, da bi realizacija zahteve po dvigu kompenzacije in normirane stroškovne cene za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu povzročila povečanje proračunskih sredstev za 59 odstotkov. Poudaril je, da skupaj z ministrstvom za finance iščejo ustrezne rešitve. Avtobusni prevozniki so 26. marca pripravili mimovoz mimo prometnega ministrstva. Ministrstvu so ob tem izročili peticijo, na katero so zdaj dobili odgovor, ki jih je razočaral. Na načelni ravni pa je ministrstvo podprlo pobudo za znižanje prodajnih cen avtobusnih vozovnic. Predlagalo je, da se v novi Uredbi o načinu izvajanja gospodarske javne službe v linijskem prometu določi za 50 odstotkov nižja tarifa cen vozovnic. Uredba naj bi začela veljati s 1. januarjem naslednjega leta, o predlogu znižane tarife pa bo odločala vlada. Sekcija za javni potniški promet v linijskem in prostem cestnem prometu ocenjuje odgovor ministra kot negativen. Načelno podporo ministrstva glede znižanja prodajnih cen avtobusnih vozovnic ter pripravljenost za iskanje rešitev za dvig kompenzacije in normirane stroškovne cene sicer pozdravlja, vendar pa je reševanje problematike zopet pomaknjena v nedefinirano prihodnost, so prevozniki zapisali v sporočilu za javnost. Predsednik sekcije javnega potniškega prometa Jožef Veren je za 24ur.com povedal, da se bodo avtobusni prevozniki na sestanku v torek, 8. aprila, odločali o nadaljnjih korakih. Ne izključujejo niti zaustavitve javnega prometa. Očitno prometno ministrstvo ni pripravljeno na pogajanja. Gre za zavlačevanje, saj že več let poslušamo dosti lepih besed, dejanj pa ni. Zelo smo skeptični, je pojasnil.",0
"Tako trdi odvetnik jeznih potrošnikov. Oglaševalci so v svojih prijemih vse bolj agresivni, kljub množici direktiv in predpisov, vedno najdejo pot, kako izdelek oglaševati na meji dovoljenega. Proizvajalci Nismo krivi, da ljudje ne preberejo drobnega tiska in ne preverijo, kaj v resnici zlivajo vase. Včasih mejo prestopijo namerno. Dobiček je namreč mnogo večji od kazni. Te dni se je v ZDA v zvezi z laganjem kupcem na zatožni klopi znašla družba Coca Cola. Pa ne zaradi svojega paradnega konja, istoimenske pijače, ampak zaradi pijače Vitaminwater. Vitaminska voda je v zadnjih letih na drugi strani Atlantika postala priljubljena spremljevalka vseh, ki se želijo osvežiti po naporni vadbi, prodajajo pa jo še v petnajstih drugih državah, tudi v Evropi. Priljubljenost pijače izhaja iz prepričanja večine, da gre za navadno vodo obogateno z vitamini. Kar je po svoje zanimivo, saj je pijača vendar sladkega okusa. In v resnici tudi je sladka steklenička vsebuje 33 gramov sladkorja in 125 kalorij. Zdaj pa potrošniki trdijo, da je ime pijače zavajajoče in povzroča, da jo ljudje uživajo v pretiranih količinah, kar lahko povzroči bolezenska stanja. Preberite, kaj o njihovi tožbi meni sodišče, kako in zakaj proizvajalci vse bolj izkoriščajo izraze eko , zdravo in naravno ter kakšno oglaševanje je v resnici prepovedano.",0
Nemški avtomobilski proizvajalec BMW je kitajskega proizvajalca Šuan-guana obtožil plagiatorstva.,0
"Severno gorenjsko mesto Jesenice iz razpadlega mesta težke industrije postaja sodobno mesto tudi na železniških tirih. To pa že povzroča pomanjkanje prostora. ""Zaradi hitrega razvoja za nove investicije na Jesenicah začenja primanjkovati prostora,"" je povedal jeseniški župan Tomaž Mencinger, zato je občina Jesenice na ministrstvo za promet naslovila dopis za zmanjšanje interesnega območja nekdanje ranžirne železniške postaje Jesenice. ""Na konkretne predloge in pogajanja pa še čakamo,"" dodaja župan. V sklopu programa INTERREG-REVITA bo obnovljena tudi jeseniška železniška postaja, na kateri bodo zaživeli tranzitni mladinski hostel in lokali z različno namembnostjo. Gostinski lokal s prenočišči pa naj bi zaživel tudi v nekdanjih železničarskih prenočiščih poleg zdravstvenega doma Slovenskih železnic na Titovi cesti. Jeseni pa bo vrata vnovič odprl tudi hotel Korotan, v katerem bo 17 sob s kopalnicami in okoli 40 posteljami, hotel bo hkrati tudi študentski dom za študente visoke šole za zdravstveno nego na Jesenicah. Obnove se nadaljujejo Oživitev lokacij nekdanje Železarne Jesenice se nadaljuje. Poleg že obnovljenega območja Hrenovice, kjer na mestu nekdanje Aglomeracije stoji nakupovalno središče, v katerega je vključen stari dimnik, se pospešeno obnavlja tudi muzejsko območje Stara Sava. Na obnovo čakata še Buccelini-Ruardova graščina ter cerkvi Marijinega vnebovzetja in svetega Roka. Projekt poslovni park Načrtovani projekt poslovne cone na območju približno 35 hektarjev je vreden 3,7 milijona evrov, od tega 2,5 milijona prispevajo evropski skladi, drugo pa država. Na področju nekdanje železarne in odlagališča žlindre bo zrasel sodobni poslovni center, ki naj bi po načrtih spodbudil ekonomski preporod mesta in na območje pripeljal nova delovna mesta, ki so nujno potrebna.",1
"Spadate med tiste, ki vsako prosto minuto posvetite delu ter neprestano o njem tudi premišljujete? Če ste odgovorili pritrdilno, je čas, da življenje vzamete v svoje roke ter postavite meje med zasebnostjo in delom. Delu morati znati reči NE. Dandanes se ob hitrem tempu življenja nemalokrat zgodi, da na zasebno življenje delo v službi vpliva tudi takrat, ko se tega dejansko ne zavedamo. Malo prijateljev in skoraj nič prostega časa sta lep primer deloholizma, ko delo nadvlada osebnemu življenju. Tako velikokrat slišimo, da ima dan premalo ur, da bi lahko postorili vse potrebno. Prav zato moramo znati ločiti poslovno od zasebnega življenja. Še posebej takrat, ko pretiravanje z delom streže po našem zdravju in družabnem življenju. Vsakič, ko zaloputnete vrata svojega doma, za seboj ne zapirate le vrat, temveč tudi vse službene skrbi in obveznosti. Večina pa jih namesto tega raje razmišlja, kaj vse bo treba narediti za službo naslednji dan. Včasih pa nenehno ukvarjanje s službo pomeni tudi pobeg od resničnih težav v zasebnem življenju. V tem primeru se je dobro vprašati, od česa se v resnici nezavedno beži. Kako se obvarovati pred prevelikim vplivom dela na vaše zasebno življenje? Preprosto, naučite se!",1
"Ameriška nafta je na azijskem trgu z več kot 81 dolarji za sod dosegla rekordno vrednost. Cena nafte vztrajno narašča Cena ameriške nafte se je z več kot 81 dolarji za sod povzpela na novo rekordno vrednost. V azijskem trgovanju je bilo treba za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v oktobru odšteti celo do 81,23 dolarja, kar je bilo 66 centov več kot v ponedeljek. S tem je bil stari rekord v višini 80,70 dolarja za sod, dosežen v ponedeljek zvečer, močno presežen. Po mnenju borznih posrednikov je mogoče vzrok za tokratno rast cen nafte iskati v zaskrbljenosti glede morebitnih težav v ponudbi nafte. Po pisanju ameriške tiskovne agencije AP pa je mogoče rast cen nafte pripisati pričakovanjem, da bo ameriška centralna banka danes znižala obrestne mere, kar bo spodbudilo konjunkturo ter okrepilo povpraševanje po nafti v največji porabnici energentov na svetu.",0
"Radeče Papir je vse bližje stečaju, 370 delavcev bo najverjetneje pristalo na cesti, brezposelnost v kraju bo skoraj stoodstotna. Banke postavljajo vedno nove pogoje za posojilo, ki bi rešilo papirnico. Nekateri so nezakoniti, pravi lastnik.",0
"Število pravnih oseb, ki so imele račun blokiran vsaj pet dni, se je v primerjavi z decembrom 2009 povečalo za 16 odstotkov V Sloveniji je bilo decembra lani 6.102 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, večinoma v gradbeništvu in trgovini, kažejo podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). S tem se je število pravnih oseb, ki so imele račun blokiran vsaj pet dni, v primerjavi z decembrom 2009 povečalo za 16 odstotkov. Povečan delež gradbenih podjetij z neporavnanimi obveznostmi Izmed vseh pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi jih je decembra v dejavnosti gradbeništva delovalo 1.319 oziroma 21,6 odstotka. V letu dni se je število gradbenih podjetij z dospelimi neporavnanimi obveznostmi povečalo za 2,4 odstotka. Za 22,8 odstotka se je v zadnjih 12 mesecih povečalo število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi v dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil. Decembra jih je bilo že 1.330. Povečuje se tudi povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti Še naprej se povečuje tudi povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb. Decembra je znašal 387 milijonov evrov oziroma 16 odstotkov več kot pred letom dni. Od tega je v dejavnosti gradbeništva znašal 113,8 milijona evrov, kar je med vsemi dejavnostmi največ. Med panogami po višini dospelih neporavnanih obveznosti gradbeništvu sledijo trgovina, finančne in zavarovalniške dejavnosti ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.",0
"Delavci CPL še vedno niso dobili zaostalih plač. Podjetje ima do srede čas, da poravna zaostala izplačila, sicer bodo izpolnjeni pogoji za začetek stečaja. Odvetnik štirih delavcev, ki so predlog za stečaj vložili, pričakuje, da bo sodišče sprožilo stečaj. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana CPL po zadnjih podatkih tudi danes niso prejeli zaostalih plač, je povedal odvetnik Roman Završek, ki zastopa štiri delavce, ki so vložili predlog za stečaj. Danes je potekel rok za izplačilo januarske plače, tako da podjetje delavcem med drugim dolguje zadnje štiri plače. Če podjetje do srede, ko je razpisan narok na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ne bo poravnalo plač, bodo izpolnjeni pogoji za začetek stečaja. Kot pravi Završek, bi bil presenečen, če sodišče ne bi sprožilo stečaja. Danes je odvetnik prejel odgovor CPL na predlog delavcev za začetek stečajnega postopka, obravnava katerega bi morala biti na sodišču že minuli petek. Po Završkovih besedah tudi v tem odgovoru ni bilo dokazil, da je podjetje poravnalo plače. Završek pripravlja odgovor na odgovor CPL, tako da bo sodišče razpolagalo z vso potrebno dokumentacijo, da o zadevi odloči . Rok za vložitev odgovora je potekel minuli četrtek, vendar ga sodišče v petek, ko je bil razpisan narok, še ni prejelo. Narok so prekinili, sodnica Maja Lajevec pa je ocenila, da CPL s takšnimi potezami izigrava sodišče. Na sodišču je še pet predlogov za stečaj CPL, ki so jih zaradi neplačanih terjatev vložili SGP Zasavje Trbovlje v stečaju, SKB banka, Banka Celje, SCAC Italpali in Probanka. CPL je na naroku 12. februarja zahteval postavitev finančnega izvedenca, ki bo presojal o insolventnosti družbe. Sodišče bo finančnega izvedenca določilo, potem ko bo CPL poravnal stroške za izdelavo mnenja. Sodišče mora pred odločitvijo o začetku stečajnega postopka ugotovitvi dolžnikovo insolventnost in verjetnost obstoja terjatve. V primeru ugotovljene insolventnosti bo izvedlo preostalo dokazno gradivo, na podlagi katerega bo odločalo o obstoju terjatev. Če bo ugotovljena insolventnost družbe, bo sodišče o obstoju terjatev odločalo 1. marca.",0
"Čeprav so v družbi Instalacija Grosuplje predlog za stečaj SCT vložili prejšnji teden, ga v SCT še niso prejeli Navkljub temu, da je podjetje Instalacije Grosuplje že sredi meseca vložilo predlog za uvedbo stečaja družbe SCT , ta do danes omenjenega predloga še ni prejela. V SCT obenem trdijo, da so pravzaprav Instalacije Grosuplje njihov dolžnik, te navedbe grosupeljsko podjetje ocenjuje kot neresnične in nedokazane. Dolgujejo za delo na petih projektih Dolg SCT do Instalacij Grosuplje znaša 525.900 evrov, čemur je treba še prišteti zamudne obresti, so povedali v grosupeljskem podjetju. Odprte postavke se nanašajo na objekte: Krisma Ljubljana, Center urbane kulture Kino Šiška, Onkološki inštitut, Pediatrična klinika in Psihiatrična klinika. ""Od navedenega zneska SCT upniku Instalacije Grosuplje kot nesporen zahtevek priznava znesek v višini 424.216 evrov,"" so pojasnili v grosupeljskem podjetju. SCT: Z Instalacijo v štirih pravnih sporih SCT je danes pojasnil, da imajo z Instalacijami Grosuplje na sodišču odprte štiri pravne zadeve, ter da v teh postopkih pojasnjujejo, da je v bistvu grosupeljsko podjetje njihov dolžnik. V Instalacijah Grosuplje ocenjujejo navedbe kot neresnične in nedokazane. ""SCT za svoje trditve v sodnih postopkih ni predložil nobenega relevantnega dokaza. Instalacije Grosuplje nimajo nobene obveznosti do SCT, kar je SCT v mesecu oktobru tudi pisno potrdil ob priznanju naših terjatev,"" so še pojasnili v Instalacijah Grosuplje.",0
"Rusija in Ukrajina še vedno ne pošiljata plina Evropi, Unija pa počasi izgublja potrpljenje. Državi sta neodgovorni, nesposobni in nezanesljivi, je dejal Barroso. Predsednica ukrajinske vlade Julija Timošenko je zagotovila, da bo Ukrajina tranzit plina v Evropo omogočila takoj, ko jo bo s plinom oskrbela Rusija. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je pozval k pripravi srečanja voditeljev držav, ki jih je prizadela plinska kriza. Srečanje bi bilo v soboto v Moskvi. EU se do pobude še ni opredelila, Ukrajino pa moti izbor lokacije. Plinska kriza se je v teh dneh še poglobila, Rusija in Ukrajina pa nadaljujeta z medsebojnim obtoževanjem, katera je kriva, da se je dobava plina prek ukrajinskih plinovodov ustavila. Brez plina že deveti dan Slovenija je že deveti dan brez dobav zemeljskega plina iz Ruske federacije. Uradnih informacij, kdaj bodo dobave spet vzpostavljene, še vedno ni, je dobavo plina za Slovenijo komentiral direktor družbe Geoplin Alojz Stana. Kljub temu je oskrba z zemeljskim plinom stabilna in noben kupec ne prejema zmanjšanih količin, je dodal. Kljub številnim informacijam in pojasnilom, ki so bila javno dostopna in so napovedovala ponovno vzpostavitev dobav, imamo še vedno izredne razmere, je še povedal in dodal, da bi bilo kakršno koli napovedovanje, kdaj bo plin iz Rusije spet pritekel v Slovenijo, na podlagi obstoječih informacij nemogoče in neverodostojno . Barroso Evropska podjetja bi morala ukrepati Za zdaj naj bi tožbo proti ukrajinski energetski družbi Naftogaz napovedala le Madžarska. Evropska podjetja bi morala pravno ukrepati proti Gazpromu in Naftogazu, če dobava ruskega plina preko Ukrajine v Evropo ne bo takoj vzpostavljena, je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Zelo kmalu bomo videli, ali gre za tehnične probleme ali preprosto ni politične volje za spoštovanje dogovora, je dodal. Ob tem je ponovil, da če je tako, Rusija in Ukrajina ne moreta biti večrazumljeni kot zanesljivi partnerici za oskrbo z energijo. Rusija in Ukrajina kažeta, da sta nesposobni spoštovati obveznosti, ki jih imata do nekaterih držav članic. Gazprom in Naftogaz sta nesposobna izpolniti svoje obveznosti do evropskih potrošnikov. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barrosu Države 27-erice je pozval, naj usklajeno poiščejo alternativne načine za oskrbo z energijo in tranzit energije. Predsedujoči EU, češki premier Mirek Topolanek, pa je države članice pozval, naj premislijo o načrtih za vzpostavitev120-dnevnih rezerv nafte in zemeljskega plina. Predlagal je tudi, naj bo gradnja plinovoda, ki bi Evropo oskrboval s kaspijskim zemeljskimplinom preko Turčije, prednostna naloga EU. Poleg tega je pozval kdiverzifikaciji energetskih virov s poudarkom na več jedrske energije. Odprli ali zaprli plinsko pipo? Ruski energetski gigant Gazprom je v torek ukazal odprtjepretoka plina skozi Ukrajino do odjemalcev na Balkanu, v Turčiji inMoldaviji, ki jih je plinska kriza najhuje prizadela. Vendar pa se jeznova zapletlo, plina ni bilo od nikoder. Rusi za zastoj obtožujejo Ukrajino, ki da ni odprla svojih plinovodov. To je v nasprotju z dogovori, podpisanimi v ponedeljek, je dejal predstavnik Gazproma Aleksander Medvedjev. Nasprotna stran odgovarja, da je kriva Rusija. Po plinovodih naj binamreč spustila le 76,6 milijona kubičnih metrov dnevno, kar je vprimerjavi s količinami, ki jih ponavadi pošilja v Evropo,zanemarljivo. Pritisk v ceveh naj bi bil zato tako nizek, da bi moralaUkrajina s plinovoda izklopiti svoje regije, če bi ga želela pošiljatinaprej proti zahodu. Tega ne moremo storiti, je dejal prvi mož Naftogaza Oleh Dubina. Danes pa je Gazprom sporočil, da je Ukrajina zavrnila prošnjo zatranzit okoli 100 milijonov kubičnih metrov plina na Balkan inSlovaško. V ukrajinskem Naftogazu tega niso zanikali, dejali pa so, daje Gazprom predlagal tranzitno pot, po kateri iz tehničnih razlogovprenos ne bi bil mogoč. Ozadje energetske krize Slovenija je bila o redukcijah dobave zemeljskega plina iz Rusije obveščena minuli torek, v sredo opolnoči pa se je znašla na seznamu držav, ki so v celoti ostale brez plina iz Rusije. V Geoplinu, ki slovenskim odjemalcem zagotavlja približno 95 odstotkov zemeljskega plina, so polno aktivirali preostale nabavne vire in uspelo jim je zagotoviti nemoteno oskrbo s plinom. Rusija je z novim letom uradno zaradi neporavnanih dolgov prekinila dobavo plina Ukrajini, ta pa naj bi začela nedovoljeno jemati plin, ki ga Rusija prek ukrajinskega ozemlja pošilja v Evropo. Ukrajinci so sicer poravnali nekaj več kot poldrugo milijardo dolarjev od skupaj 2,1 milijarde dolarjev dolga, vendar ne želijo plačati zamudnih obresti v višini 600 milijonov dolarjev. V Gazpromu pa so napovedali, da brez poplačil teh obresti ne bodo znova odprli pipe Ukrajini.",0
"Letos se bo obseg BDP skrčil za 2,6, prihodnje leto pa za 0,7 odstotka, v novi, precej bolj pesimistični napovedi od predhodne, napoveduje Banka Slovenije. Črnogledi so tudi v IMF. Slovenija bo poleg Cipra naslednje leto edina evrska država v recesiji, napovedujejo. Banka Slovenije je poslabšala gospodarske napovedi za Slovenijo. Mednarodni denarni sklad IMF v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotni upad bruto domačega proizvoda BDP, prihodnje leto pa naj bi se slovensko gospodarstvo skrčilo še za 1,4 odstotka. Med evrskimi državami naj bi bil poleg Slovenije prihodnje leto v recesiji le še Ciper. Še aprila je IMF Sloveniji, ki je lani po revidiranih podatkih beležila 2,5-odstotni padec BDP, za letos napovedoval dvoodstotni padec, v letu 2014 pa naj bi po spomladanskih ocenah beležila 1,5-odstotno rast. Zdaj je sklad te napovedi bistveno poslabšal ter s tem sledil nekaterim drugim mednarodnim in domačim institucijam. Banka Slovenije je za letos in prihodnje leto poslabšala gospodarske napovedi za Slovenijo. Letos naj bi se obseg bruto domačega proizvoda BDP skrčil za 2,6 odstotka, prihodnje leto pa za 0,7 odstotka. Rast naj bi država vnovič dosegla leta 2015, in sicer 1,4-odstotno. Banka Slovenije je s tem sledila Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj Umar, vendar so njene napovedi še nekoliko bolj pesimistične. Umar namreč za letos napoveduje 2,4-odstotno krčenje BDP, za prihodnje leto pa 0,8-odstotno. Še aprila je Banka Slovenije za letos napovedovala krčenje BDP za 1,9 odstotka, za prihodnje leto pa celo 0,5-odstotno rast. Za leto 2015 je osrednja finančna institucija bolj optimistična kot Umar. Sloveniji namreč napoveduje 1,4-odstotno rast, medtem ko urad pričakuje rast zgolj v višini 0,4 odstotka. Ena redkih držav, ki bo imela recesijo Slovenija je ena redkih držav, ki bo imela prihodnje leto recesijo. Raven gospodarske aktivnosti v letu 2015 bo za okoli 10 odstotkov nižja kot pred krizo, je dejal namestnik direktorja analitsko raziskovalnega centra Aleš Delakorda. Kot je povzel Delakorda, Banka Slovenije podpira ukrepe pri fiskalni konsolidaciji in predlagane ukrepe v okviru proračunov za prihodnji dve leti. Proračun v najmanjši možni meri spodbuja dodatno krčenje, hkrati pa najmanj negativno vpliva na izvozni sektor, je poudaril. Na vprašanje, ali bo Slovenija potrebovala pomoč, je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec odgovoril, da je še vse odprto in da obstajajo in se preučujejo različni scenariji, da pa si nihče ne želi, da bi Slovenija zaprosila za pomoč. Razmere na trgu dela so bile v prvem polletju stabilne, a upadanje razpoložljivega dohodka povzroča neugodna gibanja. Pri tem je Delakorda opozoril na težavo strukturne brezposelnosti, zlasti med mladimi, pri katerih so težava tudi odhodi v tujino, ter med dolgoročno brezposelnimi. Po njegovih navedbah se stroški dela najbolj prilagajajo v menjalnem sektorju, manj pa v sektorjih, kot sta komunala, energetika. Podjetja so omejena zaradi šibkega trošenja in zaradi finančnih težav. Omejitveni dejavnik za investicije je še vedno njihova zadolženost. Ta ni velika, je pa velika razlika med dolžniškim in lastniškim financiranjem, je pojasnil in dodal, da je Slovenija po dolžniškem vzvodu na vrhu EU. Pri tem sta zadolžena predvsem sektorja gradbeništvo in finančni holdingi, medtem ko je predelovalni sektor sorazmerno malo zadolžen. Malo zadolžena so tudi gospodinjstva. To kaže na racionalno obnašanje, je menil Delakorda. Govorilne ure za gospodarstvo Za reševanje težav v realnem gospodarstvu je Banka Slovenija v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije GZS uvedla neposredno možnost komuniciranja oz. t. i. govorilne ure, je povedal viceguverner in namestnik guvernerja Janez Fabijan.",0
"Poleg predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca je Vladimirja Voduška ovadil še Vinko Stiplovšek, direktor podjetja Rhydcon, kjer je Unior tretjinski lastnik Novinar in lastnik Info TV Vladimir Vodušek naj bi od predsednika uprave Uniorja Gorazda Korošca zahteval 350 tisoč evrov, je danes razkril pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije na celjski policijski upravi Aleš Slapnik na predstavitvi okoliščin četrtkove aretacije Voduška in podjetnika Stanislava Gerbca. Če Korošec denarja ne bi dal, naj bi mu grozil z objavo zanj obremenjujočih podatkov. ""Oba pridržana sta si želela pridobiti premoženjsko korist. Ljubljančan je pred mesecem navezal stik z oškodovancem in najprej za to, da ne bo objavil v medijih, terjal 350 tisoč evrov. Dopustil je tudi možnost odkupa terjatev v višini 160 tisoč evrov. Ponudil je tudi možnost oglaševanja. Pritisk je stopnjeval,"" je povedal Slapnik. Policija je sicer preiskavo začela na podlagi prijave, ki so jo prejeli 4. julija. Vodušku naj bi se mudilo Oba oškodovanca - eden je Korošec, drugi Stiplovšek - sta z odvetniki podala ovadbo. Policija je z dodatnim zbiranjem obvestil prišla do dovoljenja za izvajanje tajnih ukrepov. Ugotovili so, da sta oba osumljenca opravila še druge dejavnosti, ki so potrdile sum izsiljevanja. ""Ljubljančan je terjal, da bi prišlo do izplačila čim prej, najprej z akontacijo. In sicer najprej 50, nato pa še sto tisoč evrov,"" pojasnjuje Slapnik. Kasneje so obema odvzeli prostost, opravili hišne preiskave in preiskave avtomobilov, zaseženi so bili mobilni telefoni in računalniki. Natančneje v članku Kriminalisti zdaj preiskujejo še Voduškovo stanovanje. Preiskujejo tudi podjetji oškodovancev Večinski lastnik podjetja Rhydcon, ki ga vodi Stiplovšek, je podjetja iz nemškega Bremna Hansa-Flex , Rhydcon pa ima v Uniorju pet odstotkov delnic. Prek Rhydcona se je Unior leta 2007 branil pred domnevnim sovražnim ruskim prevzemom. Celjski kriminalisti so zdaj pod drobnogled vzeli tudi transakcije med omenjenima podjetjema, ki sta lastniško prepletena. ""Preiskavo smo začeli na podlagi prijave, prej policija obeh podjetij ni preiskovala,"" pravijo. Pri tem ne povejo niti, kakšne sume kaznivih dejanj v teh pričetih preiskavah raziskujejo. ""Ljubljančana (Voduška, op. a.) so že obravnavali v Ljubljani, a za druga kazniva dejanja. Pri njemu je bilo najdeno pri hišni preiskavi orožje, pištolo, za katero pa ima dovoljenje,"" so povedali na celjski PU.",0
"Gaspari pričakuje še druge nižje bonitetne ocene Bonitetna agencija Moodys je znižala kreditno oceno Slovenije. Gaspari napoveduje, da državne dokapitalizacije NLB-ja ne bo. V DZ pa bo vlada v prihodnjem tednu poslala intervencijski zakon. Kreditna ocena naše države je po odločitvi agencije Moodys padla za eno stopnjo, s tretje najvišje Aa2 na Aa3. Aa2 so nam prisodili leta 2006, rahlo zvišanje je sledilo še leta 2009, ko so oznako stabilno spremenili v pozitivno . Zdaj je spet na ravni izpred petih let. Prav tako so sporočili, da se lahko ocena zniža še bolj. Minister za razvoj Mitja Gaspari je ocenil, da je ocena pričakovana in dokaj točna. Verjetno sledi še kakšna taka ocena, je napovedal in dodal, da so razlogi tudi v padcu referendumov. Gaspari je na novinarski konferenci še zatrdil, da državne dokapitalizacije NLB-ja letos ne bo. Zaskrbljen je, ker se govori samo o kapitalih, ne pa o programih. Ogromno dela čaka upravo in nadzorni svet, je prepričan. Napovedal je, da bodo v DZ poslali intervencijski zakon, kar je za državo nujno in potrebno. Če DZ zakona ne bo obravnaval ali ga bo zavrnil, pa prevzema odgovornost. Ali bo intervencijski zakon temeljil na odpuščanju in nižanju plač, Gaspari ni želel razkriti, je pa napovedal, da bo več znanega v prihodnjem tednu. Mitja Gaspari je na novinarski konferenci tudi zanikal govorice, da naj bi bil kandidat za mandatarja. Kot vzrok je navedel osebne razloge. Evropska komisija je v odzivu na odločitev bonitetne hiše Moodys za znižanje bonitetne ocene Slovenije ocenila, da je slovensko gospodarstvo zdravo . Ob tem so v komisiji poudarili, da še naprej trdno verjamejo v to, da se bo slovensko gospodarstvo v prihajajočih mesecih zmožno spopasti z izzivi. Še naprej trdno verjamemo v to, da se bo slovensko gospodarstvo v prihajajočih mesecih zmožno spopasti s temi izzivi, je še poudaril tiskovni predstavnik komisije Bailly v odzivu na odločitev ene izmed vodilnih bonitetnih hiš Moodys glede Slovenije. Bančni sistem doživlja stres V bonitetni hiši namreč menijo, da se povečuje tveganje, da bo morala vlada dodatno podpreti bančni sistem, hkrati pa pričakujejo poslabšanje napovedi za srednjeročno gospodarsko rast. Na to bi namreč lahko vplivale manjša dostopnost posojil zaradi stresa v bančnem sistemu in pričakovane upočasnitve rasti izvoza, ki so posledica upočasnitve svetovne gospodarske rasti. Veliko je odvisno od vlade in reform Hkrati sta na znižanje ocene vplivala tudi naraščajoča politična negotovost in tveganje pri izvajanju načrtov za fiskalno konsolidacijo ter strukturnih reform, ki so potrebne za preprečevanje nadaljevanja rasti vladnega dolga. Prihodnja ocena bo tako odvisna od sposobnosti vlade, da doseže velikopotezne cilje fiskalne konsolidacije in zažene strukturne reforme. Kaj bodo odločile druge bonitetne hiše? Podobno so že na začetku avgusta napovedovali v drugi bonitetni hiši Standard & Poors, kjer so takrat znižali oceno ZDA. Tudi oni so pozorni predvsem na to, kako uspešno država brzda javnofinančni primanjkljaj in dolg. Pahor s poslanci o mogočih ukrepih Prav zato na slovenskem finančnem ministrstvu nad znižanjem niso presenečeni, saj so to pričakovali že po padcu pokojninske reforme na referendumu, Borut Pahor pa je na negativne vplive politične negotovosti pred izglasovanjem nezaupnice opozoril poslance. Vendar pa menijo, da so bonitetne hiše preveč previdne in da niso upoštevale vseh ukrepov, ki so že bili izvedeni. Na padec bonitetne ocene so se odzvali tudi v SDS-u. Vlada Boruta Pahorja je državo z nesprejemanjem ustreznih ukrepov in nekontroliranim zadolževanjem pahnila v še večjo gospodarsko in finančno krizo, kot bi jo imeli sicer, so zapisali uvodoma. Pojasnili so še, da znižanje bonitetne ocene Slovenije, ki ga je objavila mednarodna bonitetna hiša Moodys, v SDS-u obžalujejo, ob tem pa poudarjajo, da je znižanje predvsem posledica tega, da vlada ni sanirala bančnega sistema vključno z neustanovitvijo slabe banke in izboljšala podjetniškega okolja, s čimer bi gospodarstvo postalo bolj konkurenčno. Kot pravijo, podobno danes opozarjajo tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Se bo pa Pahor, ki opravlja tekoče posle premierja, v torek ob robu zasedanja DZ-ja posvetoval s poslankami in poslanci o mogočih kratkoročnih ukrepih, ki bi jih vlada kljub omejenim pristojnostim lahko predložila v obravnavo DZ, da bi nadaljnja konsolidacija javnih financ potekala nemoteno. Ekonomisti so takšno odločitev pričakovali Da bo Slovenija izgubila visoko oceno, so napovedovali tudi ekonomisti. Kljub temu pa se Janez Šušteršič s koprske fakultete za menedžment ne strinja z oceno agencije Moodys glede političnega stanja v državi. Meni se zdi ta ocena mogoče malo hitra in pretirana. Glede operativnosti vlade se ni veliko spremenilo, v bistvu že nekaj časa ni imela veliko podpore in je s težavo sprejemala odločitve, je spomnil. Ga pa nižja ocena, podobno kot dekana ljubljanske ekonomske fakultete Dušana Mramorja, ni presenetila. Mramor pravi, da je politična kriza verjetno le povod za takšno odločitev, saj se vzroki pojavljajo že dalj časa. Osnovna vzroka znižanja sta namreč po njegovem mnenju izjemno povečanje zadolženosti bank in podjetij v času prejšnje vlade Janeza Janše ter povečanje zadolženosti države v času Pahorjeve vlade. Poleg tega gre tudi za dolgoročni problem v zvezi s staranjem prebivalstva, je dodal. Trenutne ravni izdatkov namreč na dolgi rok brez pokojninske reforme, reforme trga dela ter sprememb pri davkih ne bo mogoče vzdrževati. Lahko pričakujemo, da se bodo enako odzvale tudi druge agencije, Standard & Poor s in Fitch, še meni.",0
"Če ste utrujeni, brez volje in energije, imate slabo prebavo ali ste nezbrani, čeprav dovolj spite, potem je to opozorilni signal, ki vam ga pošilja vaše telo. V tem letnem času se prebuja tudi telo in potrebuje čiščenje - razstrupljanje Stalna napetost, premalo gibanja, mastna hrana ali praznično pretiravanje z dobrotami obremenjujejo organe za izločanje (kožo, ledvice in črevesje) in organe za presnovo (vranico, trebušno slinavko, jetra in želodec). Kaj torej narediti, da bomo premagali vse to in si nabrali dovolj energije ter spet vzpostavili ravnovesje med telesom in umom? Post pomeni popolno abstiniranje od hrane Veliko ljudi se - ne samo v tej letni dobi - odloča za post, da bi si tako razstrupili organizem. Med postom pridobiva telo potrebno energijo s porabljanjem zalog, strupi, ki so shranjeni v maščobnih zalogah, pa se odplaknejo iz telesa. Vsekakor se moramo zavedati, da post pomeni popolno abstiniranje od hrane, zato se tak način razstrupljanja telesa odsvetuje sladkornim bolnikom, nosečnicam in doječim materam, mladostnikom, majhnim otrokom in osebam z motnjami pri prehranjevanju. Zelo priporočljivo je, da najprej obiščete zdravnika specialista, ki vam bo glede na vaše trenutno psihofizično stanje predpisal individualno terapijo. Živila za čiščenje telesa Zaradi pomanjkanja časa se najpogosteje odločamo za prečiščevalo dieto čez vikend. Pri tem je pomembno, da uživate dovolj tekočine, predvsem vode, svežih sadnih in zelenjavnih napitkov ter čajev. Jedilnik sestavite s kombiniranjem svežega sadja in zelenjave. Živila, ki najučinkoviteje prečistijo telo, so citrusi, jabolka, hruške, cvetača, čebula, česen in špinača. Ne pozabite vsak dan na tešče spiti sok sveže stisnjene limone, saj spodbuja izločanje strupov in porablja maščobe, ki se nalagajo v telesu. Gibanje na svežem zraku Zelo učinkovito sredstvo za razstrupljanje telesa je tudi savna. Prav tako je priporočljivo, da prebudite telo z gibanjem. Vse toplejši sončni dnevi so idealni za sprehode v naravi, kolesarjenje in lahek tek. Telesne dejavnosti naj bodo zmerne, saj bo imelo kakršnokoli pretiravanje nasproten učinek. Gibanje na svežem zraku je najboljše zdravilo zoper utrujenost. Med gibanjem se sproščajo endorfini, hormoni sreče, ki poskrbijo, da smo bolj veseli, in pospešijo presnovo. Po telesni dejavnosti je priporočljiva masaža proti bolečim mišicam, ki hkrati pospešuje krvni obtok. Pomirjajoča kopel Tudi v objemu domače kopalnice lahko razvajate čutila in s tem pomagate telesu pri hitrejšem razstrupljanju. Pripravite si romantično kopel, ki bo izboljšala prekrvitev telesa, pomirila telo in duha ter pospešila izločanje strupov iz telesa. Še kako prav pride recept naših babic, ki pravi, da z mešanico morske soli, medu ali kozarčka smetane ter eteričnega olja lahko ustvarimo pomirjajoč vonj, s katerim pomirimo telo. Članek je bil objavljen v oglasni prilogi Finance Club.",1
"Tokrat organiziran kar prek spleta Uprava ljubljanske borze želi na naš kapitalski trg pridobiti čim več tujih vlagateljev. V ta namen je organizirala t. i. borzni roadshow nekaterih slovenskih izdajateljev na spletu. Glavna značilnost trgovanja na ljubljanski borzi je že nekaj časa velika nelikvidnost, posledično pa so tečaji slovenskih delnic na nizkih ravneh. Prav zato tudi promocije, katerih osnovni namen je povečati prepoznavnost naših najboljših podjetij med tujimi portfeljskimi vlagatelji, povečati njihovo prisotnost na slovenskem kapitalskem trgu in s tem tudi likvidnost delnic na ljubljanski borzi. Neposredna srečanja z vlagatelji sicer organizirajo že dlje časa, tokrat pa so t. i. roadshow prvič izpeljali kar prek svetovnega spleta, je poročal Radio Slovenija. Tuje investitorje zanimata predvsem poslovanje in strategija Članica uprave ljubljanske borze Polona Peterle v povezavi s tem poudarja, da so nenehni neposredni stiki s tujimi vlagatelji izjemno pomembni za prepoznavnost slovenskih delnic. Tuji investitorji želijo predvsem informacije o poslovanju in strategiji. Roadshowov se običajno udeležijo tudi mnoge ugledne investicijske družbe, same učinke srečanj z vlagatelji pa je težko meriti. Najboljša slovenska podjetja se bodo do konca leta predstavila še v Londonu, New Yorku in na Dunaju, v začetku leta pa bo predstavitev potekala tudi v Ljubljani.",1
"Največ na novo brezposelnih iz murskosoboškega območja Število brezposelnih se še povečuje. Aprila je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 99.316 ljudi, kar je skoraj 20 odstotov več kot pred enim letom. V primerjavi z marcem je brezposelnost narasla za 0,4 odstotka, povečala se je v osmih območnih službah zavoda za zaposlovanje, v štirih pa se je zmanjšala. V primerjavi z lanskim aprilom je bilo brezposelnih oseb več v vseh območnih službah zavoda, med njimi so največje povečanje zaznale enote Murska Sobota +32,5 odstotka, Ljubljana +28,2 odstotka in Sevnica +24,6 odstotka, najmanjše pa Novo mesto +10 odstotkov in Trbovlje +11,5 odstotka. Samo aprila 7.122 prijav Aprila se je tako na zavod na novo prijavilo 7.122 brezposelnih oseb, kar je 4,5 odstotka manj kot marca in 24,8 odstotka manj kot aprila lani. Med novoprijavljenimi je bilo 939 iskalcev prve zaposlitve, 1.928 trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev ter 2.752 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Od 6.699 brezposelnih oseb, ki jih je zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 3.907, kar je 23,6 odstotka manj kot marca in 6,2 odstotka več kot aprila lani. Delodajalci so sicer aprila prijavili 14.521 prostih delovnih mest, kar je 7,2 odstotka več kot marca in 21,4 odstotka več kot aprila lani. V prvih štirih mesecih letos je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 99.396 brezposelnih oseb, kar je 26,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od začetka leta do konca aprila se je na zavod prijavilo 32.075 brezposelnih oseb, kar je 18,6 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Glede na lansko prvo četrtletje so se zmanjšale vse pomembnejše kategorije novoprijavljenih brezposelnih, med njimi najbolj, za 24,7 odstotka, število novoprijavljenih po prenehanju delovnega razmerja za določen čas. Prijav brezposelnih oseb, ki so zaposlitev izgubile iz poslovnih razlogov ali zaradi stečajev podjetij, je bilo za 22,9 odstotka manj, 11,9 odstotka manj pa je tudi iskalcev prve zaposlitve.",0
"Italija bo do leta 2013 število javnih uslužbencev znižala za 300 tisoč, napoveduje minister za javno upravo Renato Brunetta V dokumentu, ki ga je predstavil italijanski minister za javno upravo Roberto Brunetta, je tudi zapisano, da se je število italijanskih javnih uslužbencev že v letih 2008-2009 zmanjšalo za približno 72 tisoč na 3,5 milijona. Do leta 2013 pa naj bi se število zmanjšalo še za 8,4 odstotke oziroma 300 tisoč uslužbencev, še piše italijanski Corriere della Sera. Minister Brunetta pravi, da gre za usklajevanje vrednot med javnim in realnim sektorjem, obenem pa zagotavlja, da javne storitve in s tem javno dobro ne bo oškodovano. Produktivnost delavcev naj bi se namreč v poprečju na letni ravni povečala za dva odstotka.",0
"Ljubljana - Negativni trend padanja branosti tiskanih medijev v državi se vendarle umirja, saj je bil upad v letu 2009 ""le"" še 3,2-odstoten (v obdobju od julija 2008 do julija 2009 je bil namreč upad 6,1-odstoten), je razvidno iz včeraj objavljene nacionalne raziskave branosti (NRB), ki jo izvaja družba Valicon. Na vrh najbolj brane edicije v državi se je s skoraj 360.000 bralci zavihtel brezplačni tednik Žurnal, saj je Pilot, priloga Nedeljskega dnevnika, ki je do sedaj kraljeval med tiskanimi mediji, beležil skoraj za desetino nižjo branost ter padel na tretje mesto. Med njiju se je z nekaj več kot 350.000 bralci na povprečno številko vrinila priloga Dela Vikend, na lestvici najbolj branih tiskanih medijev pa sledijo brezplačnik Dobro jutro (324.000 bralcev), Slovenske novice (318.000 bralcev), Nedeljski dnevnik (313.000 bralcev) in priloga Ona (304.000 bralcev). Glede na prejšnje merjenje je branost statistično višja pri petih tiskanih medijih: Ekipa, Delo Mag, Živa, ABC Zdravje in Vaš mesečnik. Statistično nižjo branost je zabeležilo petnajst tiskanih medijev oziroma devet manj kot v preteklem obdobju merjenja. Slednje po besedah Andraža Zorka iz Valicona tudi kaže, da se trend upadanja branosti počasi umirja. Medtem ko se lahko v družbi Žurnal Media pohvalijo, da se njihovemu brezplačnemu dnevniku neprestano povečuje branost, pa plačljivi konkurenti ne delijo enake usode. Čeprav so v mariborskem Večeru obdržali svoj položaj iz prejšnjega valutnega obdobja (od druge polovice 2008 do prve polovice 2009), pa so, tako kot Delo in Dnevnik, v primerjavi z letom 2008 doživeli precejšen padec branosti. Medtem ko je Delo izgubilo več kot sedmino oziroma 20.000 bralcev, pa je Dnevnik od leta 2008 ostal brez skoraj četrtine oziroma 36.000 bralcev. Če karikiramo, jima jih je odnesel Žurnal24, saj je v tem obdobju pridobil skoraj 50.000 novih bralcev. Čeprav se v NRB osredotočajo na utrip branja tiskanih medijev, raziskava zajame tudi merjenje gledanosti televizij in poslušanosti radijev. Med slednjimi je na prvem mestu še vedno Val 202, ki je sicer izgubil odstotek svojih poslušalcev. Sledijo mu Slovenija 1 in Radio Ena. Med televizijami je najbolj gledana Pop TV (dvoodstotni upad), sledijo pa ji Kanal A (triodstotna rast) ter Slovenija 1 (devetodstotni upad) in Slovenija 2 (petodstotni padec).",0
"Pozivi k uničenju novih radarjev v Mariboru so očitno obrodili sadove. Ponoči sta namreč gorela kar dva. Čeprav je mariborski župan Franc Kangler včeraj sporočil, da bodo prvim kršiteljem, ki so jih ujeli novi radarji, izrekli le opozorilo, to jeze nekaterih očitno ni pogasilo. Ponoči so nepridipravi namreč zažgali dva nova stoječa radarja, in sicer v križišču na Ptujski cesti in v križišču na Lackovi cesti. Oba požara so pogasili gasilci JZZPR Maribor, pri gašenju drugega pa je pomagal še PGD Radvanje. ""21. oktobra okoli 00.20 ure je neznani storilec povzročil požar na sistemu za detekcijo hitrosti na Ptujski cesti v Mariboru, okoli 04.20 ure pa je neznanec povzročil požar na sistemu na Streliški ulici. Višina premoženjske škode še ni znana. Policisti še zbirajo obvestila,"" se glasi izjava Policijske uprave Maribor. Župan Kangler je sicer na Facebooku objavil, da je bil rekorder v prekoračitvi hitrosti voznik, ki je mimo osnovne šole v Radvanju namesto 50 kilometrov na uro vozil 128 kilometrov na uro.",0
"Zaradi vse slabšega stanja v gospodarstvu in težav pri pridobivanju sredstev za financiranje lahko propade do 40 odstotkov vseh zasebnih družb Zaradi spremembe vrednotenj raziskava predvideva, da bo propadlo tudi veliko število prevzetih podjetij. V naslednjih treh letih lahko propade do 40 odstotkov vseh zasebnih družb, poroča Financial Times. Vzrok za propadanje naj bi bilo predvsem vse slabše stanje družb in vse večja zadolženost, zaradi zaostritev na kreditnem trgu pa bo vse težje dobiti tudi sredstva za financiranje. Boston Consulting Group in španska IESE Business School predvidevata, da bi krizo lahko zagotovo preživelo 30 odstotkov, medtem ko naj bi propadlo od 20 do 40 odstotkov podjetij. Refinanciranje bo problematično »Privatne družbe bi lahko iz svojega premoženja ustvarile dobre donose brez izboljšanja portfelja družbe,« pravi profesor Heinrich Liechtenstein iz IESE. »Ampak v letu 2008 je 45-odstotni padec vrednotenj dramatično spremenil situacijo in vrednotenja znižal na nivoje izpred treh ali štirih let.« Naslednjega pretresa bo industrija deležna pri naslednjem krogu refinanciranja. Ozračje za obnovitev financiranja se hitro slabša in kreditni trgi so se oddaljili od podjetij. Raziskava je pokazala tudi povečanje neplačevanja obveznosti pri prevzetih družbah. Raziskava je pokazala, da ima lahko težave s plačili v naslednjih treh letih polovica vseh zasebnih podjetij, ob zaostritvi razmer pa se njihovo število lahko še poveča.",0
"Do leta 2030 naj bi bil turističen delež hitro rastočih trgov 58-odstoten Foto: ShutterstockMednarodni turizem se bo v obdobju med letoma 2010 in 2030 še naprej krepil, vendar pa se bo njegov obseg večal počasneje kot v zadnjih desetletjih. Število mednarodnih prihodov turistov naj bi vsako leto poraslo za 3,3 odstotka, tako da naj bi bil turistični trg vsako leto bogatejši za 43 milijonov turistov, je razvidno iz raziskave UNWTO. Ta teden objavljena dolgoročna napoved Svetovne turistične organizacije (UNWTO), ki nosi naslov Turizem do leta 2030, ugotavlja, da bodo mednarodni prihodi turistov prihodnje leto presegli milijardo, potem ko je bilo lani vseh prihodov 940 milijonov. Rast prihodkov v hitro rastočih državah 4,4-odstotna Do leta 2030 naj bi bilo prihodov turistov že 1,8 milijarde, kar pomeni, da bo v naslednjih dveh desetletjih mednarodne meje za zabavne, poslovne in druge namene prečkalo pet milijonov ljudi dnevno. UNWTO pričakuje, da bo število mednarodnih prihodov turistov najhitreje raslo v hitro rastočih gospodarstvih. Tu naj bi bila rast prihodov na letni ravni 4,4-odstotna, medtem ko naj bi bila v razvitih gospodarstvih 2,2-odstotna. Čez dve desetletji najbolj obiskana severovzhodna Azija Skladno s tem naj bi hitro rastoča gospodarstva v Aziji, Latinski Ameriki, osrednji in vzhodni Evropi, vzhodno-mediteranski Evropi, Bližnjem vzhodu in Afriki zabeležila 30 milijonov, razvita gospodarstva Severne Amerike, Evrope, Azije in Pacifika pa 14 milijonov mednarodnih prihodov turistov na leto. Do leta 2015 naj bi bilo v hitro rastočih gospodarstvih več mednarodnih prihodov turistov kot v razvitih gospodarstvih, do leta 2030 naj bi bil turističen delež hitro rastočih trgov že 58-odstoten. Čez dve desetletji naj bi bila sicer najbolj obiskana severovzhodna Azija (16 odstotkov vseh mednarodnih turističnih prihodov), sledila pa naj bi južna in mediteranska Evropa (15 odstotkov vseh mednarodnih turističnih prihodov).",1
"Proračun. Žirovniški svetniki so potrdili proračun, ki omogoča dokončanje velikih investicij in začetek novih. ˝Dokončanje dvorane vključno z zunanjo ureditvijo igrišč in aleje slavnih pri Osnovni šoli Žirovnica v Zabreznici je predvideno do sredine leta 2010, skupna investicija pa je ocenjena na 2,9 milijona evrov,˝ je za Žurnal24 povedal žirovniški župan Leopold Pogačar. Nova večnamenska dvorana in šolska telovadnica pa bo, kot upajo predstavniki občinskega sveta, pripomogla tudi k razvoju športa v občini. Kot pojasnjuje župan, ima občina v prihodnjem letu v načrtu razvojnih programov še gradnjo druge etape pločnika v Žirovnici, na katerem dela so ocenjena na 580 tisoč evrov. Kanalizacijsko in vodovodno ureditev skupaj z javno razsvetljavo bodo postopno izvedli v naslednjih treh letih, investicija pa je vredna okoli 800 tisoč evrov. V načrtih prihodnjih dveh let je tudi ureditev povezovalnih kanalov Studenčice–Vrba–poslovna cona, zbirni center za odpadke in razširitev ceste v Završnico. ˝V luči sprejetega proračuna na leto 2010 gledam zelo optimistično. Za vse predvidene investicije pa imamo tudi širok konsenz občinskega sveta, zato lahko lažje zadihamo, je pa to tudi velika obveza, da bomo vse v razvojnem programu predvidene investicije tudi izpeljali,˝ je dodal Pogačar. Završnica kot rekreacijski center Župan Pogačar pa v prihodnjih letih napoveduje tudi razvoj doline Završnice, kjer občina načrtuje ureditev rekreacijskega centra: ˝Za prihodnje leto predvidevamo ureditev ceste in parkirišča, po sprejemu občinskega prostorskega načrta pa bi v Završnici radi uredili rekreacijski center, ki bo vključeval trimstezo, kurišča, šotorišče in različna igrišča. Te projekte postavljamo nekje v leto 2013, skupna vrednost pa še ni ocenjena.˝",1
"Berlin - Nemški avtomobilski koncern Daimler in prav tako nemški energetski gigant RWE sta se v Berlinu lotila pilotskega projekta, katerega cilj je promovirati uporabo električnih vozil. Daimler je že lani podoben projekt zagnal v Londonu. Nemška izvedba tovrstnega projekta je po trditvah obeh koncernov ""največji skupni projekt za okolju prijazna električna vozila na svetu"". V prvi fazi projekta E-mobility Berlin bo Daimler zagotovil 100 mercedesov in smartov določenemu krogu uporabnikov, ki jih bo podjetje verjetno izbralo v bližji prihodnosti na podlagi poslanih prijav. V Daimlerju računajo na čim več povratnih informacij s strani uporabnikov testnih vozil. Ta bodo uporabnikom najverjetneje razdelili z lizinškimi pogodbami. RWE pa bo po drugi strani v nemški prestolnici vzpostavil in zalagal omrežje 500 polnilnih postaj. Delovati naj bi začelo v drugi polovici leta 2009. Projekt podpira nemška vlada, ki naj bi novembra sprejela tudi nacionalni načrt za razvoj električnih vozil.",1
"Obupanim strankam zaračunavali dodatne stroške Zaradi nečednih poslov s hipotekami banke Countrywide bo morala Bank of America plačati 108 milijonov dolarjev kazni. Dogovor z ameriško Zvezno komisijo za trgovino FTA pomeni, da je Bank of America prevzela odgovornost za odiranje strank Countrywida, še posebej tistih, ki so imele težave pri odplačevanju obrokov hipotek. Pohlep Countrywida je šel celo tako daleč, da so tem strankam zaračunavali na tisoče dolarjev zamudnih obresti na mesec, pri čemer so si izmišljali še dodatne stroške in takse za neobstoječe storitve. Propad zaradim kopičenja nepremičnin A zaradi pohlepa in kratkovidnosti je podjetje skoraj propadlo. Ljudje, ki so morali plačevati dodatne stroške, niso mogli odplačevati hipotek, banki Countrywide pa so ostale številne nepremičnine, ki jih ni mogla prodati, zato je šla na koncu sama v prodajo. FTA je sporočil, da bodo iz poravnave poplačali 200.000 nekdanjih strank banke Countrywide, Bank of America pa je morala 400.000 strankam že znižati obresti in glavnico hipotekarnega posojila. To je ena najvišjih kazni v zgodovini FTA-ja.",0
"Odbor potrdil predlog vlade in amandma SDS-a Minister Šušteršič zagotavlja, da se s spremembami delovanja AUKN-ja v gospodarstvu ne odpira vrat politiki, medtem ko je poslanec Frangež prepričan, da bo AUKN postal brezzobi tiger. Odbor DZ-ja za finance je obravnaval predlog sprememb delovanja AUKN-ja, ki bi se pri upravljanju z državnimi naložbami moral posvetovati z vlado in ga potrdil. Zakonska novela Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države med drugim pred glasovanjem na skupščinah nalaga uskladitev z resornimi ministrstvi in ji znižuje vrednost naložb, s katerimi lahko samostojno razpolaga. Vladi v nujnih primerih daje možnost, da državnemu zboru sama predlaga spremembe razpolaganja s posamezno kapitalsko naložbo. Ob tem je odbor sprejel tudi amandma SDS-a k noveli, ki predvideva ukinitev Sveta AUKN-ja, ki je sicer nadzorni organ, sprejema strategije za upravljanje z državnimi naložbami, letne načrte upravljanja z naložbami in imenovanja članov akreditacijske komisije. To vlogo bo imela vlada. Zakon je zdaj nekonsistenten Odbor je dopolnilo sprejel, a je zakon zdaj v več pogledih nekonsistenten, zato je treba do sredine seje DZ-ja pripraviti uskladitveno dopolnilo. Pomisleke imajo tudi v zakonodajno-pravni službi DZ-ja. Predlagana ureditev bi po njihovem mnenju pomenila, da agencija v večjem delu svojega delovanja ne bi imela institucionalne neodvisnosti. Vlada je izpadla nekredibilna Tisti, ki so pristojni, nimajo odgovornosti, tisti, ki so odgovorni, pa nimajo pristojnosti pri odločanju o upravljanju z državnim premoženjem, je spremembe utemeljil minister za finance Janez Šušteršič. Omenil je odločitev AUKN-ja, da morajo nekatera uspešna državna podjetja dokapitalizirati Novo KBM, kjer pa so zdaj to slabe naložbe. Vlada je tako izpadla pred očmi javnosti kot nekredibilna, ki ne drži svoje besede, pravi Šušteršič in dodaja, da dajemo tudi videz, da obstajajo institucije, ki lahko odločajo mimo usmeritev, ki jih sprejme vlada. Ministri vlade, ki jih bo javnost na koncu vprašala, zakaj kak projekt stane toliko, pač ne morejo biti le eni od 200 ljudi, ki lahko gredo s člani agencije na kavo in jim povedo, kaj pač mislijo, dodaja minister. Po njegovih besedah sicer ne želijo ukiniti agencije in se vrniti na star sistem upravljanja z naložbami, saj se ta v praksi ni izkazal kot najboljši. Zakon rešuje situacijo v prehodnem obdobju, ne pomeni ukinjanja agencije, ne pomeni odprtih vrat za politiko, daje pa vladi možnost, da vpliva na stvari, ki se po njenem mnenju ne bi rešile tako, kot je najboljše. Minister pravi, da potekajo zelo resni pogovori, pri katerih sodeluje tudi AUKN, na primer o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, za katero država ne bo namenila proračunskega denarja. Dodaja pa, da si zato ne more privoščiti tveganja, da bi doseženi dogovor nekdo zadnji dan miniral. Prav tako vlada zdaj po njegovih besedah nima formalnega mehanizma, da bi lahko vplivala na iskanje tujih investitorjev za banke in podjetja - če agencija meni, da nekdo ni ustrezen, ta pač ni primeren. Učinkovitost upravljanja se bo zmanjšala Na novelo so se kritično odzvali v SD-ju in Pozitivni Sloveniji, kjer menijo, da je to velik korak nazaj in pomeni neposredno vmešavanje politike v gospodarstvo. Poslanca SD-ja Andreja Črnak Meglič in Matevž Frangež sta pred sejo predlagala tudi, da se razpravljanje o spremembi zakona umakne oziroma prestavi, dokler ne bi pridobili mnenja Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj o tem zakonu, saj naj bi bil v nasprotju s smernicami, ki jih je sprejela tudi Slovenija, oz. dokler se DZ ne seznani s poročilom AUKN-ja za lansko leto. Predloga nista bila sprejeta. Posamične zamere do ravnanja agencije naj ne vodijo v posege v zakonodajo, je prepričan Frangež. Meni, da bi DZ moral oceniti, ali je spreminjanje AUKN-ja v brezzobega tigra, ki je le predstopnja pred ukinitvijo, upravičeno. Po njegovih besedah se namreč s spremembami ne porazdeljujejo razmerja med odgovornostjo in pristojnostjo, temveč se le zabrisuje jasna linija odgovornosti. Res je, da so rezultati delovanja AUKN-ja daleč od želenih ciljev, a do ciljev po njegovih besedah ne bomo prišli, če bomo ob vsaki menjavi oblasti spreminjali sistem. V Pozitivni Sloveniji, kjer so bili ukinitvi AUKN pred volitvami naklonjeni, pa imajo pomisleke predvsem do smiselnosti predlaganih začasnih rešitev, ki AUKN spreminja v neke vrste kurirja države. Alenka Bratušek je ves čas opozarjala, da vlada z začasnimi spremembami preveč hiti in se pri tem zapleta v nekonsistentnosti, ter da bi bilo bolje v DZ priti s sistemsko rešitvijo. Komarjeva AUKN je opravil veliko delo Do zakonske novele so kritični tudi na AUKN-ju. Prepričani so, da se bo učinkovitost upravljanja državnih naložb zaradi številnih dodatnih postopkov, ki bodo povezani z odločanjem na ministrstvih in vladi, pomembno zmanjšala. Opozarjajo, da spremembe postavljajo vprašanje o neodvisnosti in samostojnosti agencije. Predsednica uprave AUKN-ja Dagmar Komar je že pred sejo odbora poudarila, da je do zdaj o vseh zadevah soodločal svet agencije, zdaj pa se ta pristojnost seli na vlado oziroma ministrstva. So se pa z vlado in DZ-jem že usklajevali, ko je šlo za dokapitalizacije ali prodaje. Prepričana je, da so opravili veliko delo in postavili sistem upravljanja z državnimi naložbami z različnih vidikov. Agencija je naredila velik korak naprej. Komarjeva zato verjame, da bo kljub spremembam AUKN vse te naloge še naprej opravljal. Poslanci o noveli po nujnem postopku Predlog novele zakona o upravljanju kapitalskih naložb države je vlada sprejela prejšnji teden, državni zbor pa ga bo po nujnem postopku obravnaval v sredo. Gre za prehodno rešitev, medtem ko bo sistemske spremembe, ki jih predvideva koalicijska pogodba, do poletja pripravila medresorska skupina. To naj bi oblikovali v tem tednu.",0
"Zaradi prometnih nesreč in obilice enodnevnih dopustnikov, ki lovijo zadnji počitniški vikend, marsikateri voznik po državi stoji v zastoju. Najhuje je na gorenjski avtocesti ter na Karavankah. Po Podatkih Prometno-informacijskega centra je stanje na cesti sledeče: Gost promet z zastoji: - na gorenjski avtocesti v smeri Avstrije med počivališčem Jesenice in predorom Karavanke, kar 1,6 kilometrov - na cesti Portorož - Izola - Koper. Zgoščen promet je na gorenjski avtocesti med priključkom Brezje in viaduktom Peračica v smeri Ljubljane, na cesti Bled - Lesce ter v obe smeri med Koprom in Dragonjo. Čakalne dobe na mejnih prehodih za osebna vozila: - pri izstopu: Dragonja 30 minut, Jelšane 20 minut, - pri vstopu: Jelšane 40 minut, Starod 2 uri. Velja opozorilo, da se danes na Bledu pričenja svetovno prvenstvo v veslanju, zato bodo prometnice v okolici Bleda danes in v prihodnjih dneh zelo obremenjene.",0
"Prva jih bo začela ponujati Športna loterija, seveda le, če ji bo do takrat uspelo izpolniti vse pogoje, novosti tudi v EU V Športni loteriji (ŠL) so kritični do maja lani sprejetega pravilnika o prirejanju iger na srečo prek interneta, ki pa še vedno ni v uporabi. Bolj všeč jim je resolucija o spletnih igrah evropskega parlamenta, ki prireditelje, tudi komercialne, zavezuje k delovanju v skladu z nacionalno zakonodajo. Glavne točke resolucije so: prireditelji morajo delovati v skladu z nacionalno zakonodajo, države članice imajo pravico, da strogo nadzorujejo igre na srečo, in še, ker so igre na srečo občutljivo področje, samoregulacija industrije ni zadostno učinkovita, lahko je dodatek, ne more pa nadomestiti zakonodaje. ""Upamo, da bo resolucija tudi v Slovenijo prinesla spremembe tako za ponudnike kot uporabnike. Zdaj se z morebitnimi negativnimi učinki te dejavnosti ukvarjamo doma, denar pa mečemo čez državno mejo,"" pravi Tomo Šeme, član uprave ŠL. Šeme: Pravilnik bi bilo treba že spremeniti Šeme je kritičen do že skoraj leto dni veljavnega pravilnika, ki še ni zaživel. Kot kaže zdaj, se bo maja končno začel uporabljati, lahko pa se zgodi, da pristojni z njim ne bodo imeli koga nadzorovati. Nihče od 15 slovenskih koncesionarjev še ni izpolnil pogojev. ""Pravilnik je neživljenjski. Zahteve so nesorazmerne z višino sredstev, ki jih je treba vložiti za implementacijo, in pričakovanim rezultatom. Njegovi pripravljavci so očitno premalo poznali stanje, zagotovo pa niso bili seznanjeni s tehničnimi zadevami ter načinom dela domačih prirediteljev v primerjavi z drugimi komercialnimi ponudniki,"" meni sogovornik, ki upa, da bo pravilnik spremenjen. Hit že testira V slabšem položaju od ŠL je Loterija Slovenija (LS), ki mora skleniti še koncesijsko pogodbo. ""Pri razvoju spletnih iger poskušamo upoštevati vse zahteve pravilnika, čeprav je zelo tog,"" razlagajo v LS, kjer evropsko resolucijo trenutno še proučujejo. Z resolucijo se že seznanjeni v Hitu: ""Že pred njenim sprejetjem se je Hit več let zavzemal, da bi spletne igre v posamezni državi lahko izvajale le družbe z veljavno koncesijo. Tako se uredi plačevanje davkov in nadzor nad igralci in zagotavljanje družbeno odgovornega razvoja,"" navajajo v Hitu. Znotraj skupine so že začeli s poskusnim delovanjem spletnih iger na portalu v okviru družbe Casino Kobarid (igralniško-zabaviščni center Aurora).",0
"Ljubljana - Projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), vreden 1,3 milijarde evrov, bi se lahko v prihodnjih mesecih podražil še za nekaj deset milijonov evrov. Alstom, dobavitelj tehnološke opreme za novi 600-megavatni blok, je namreč konec prejšnjega meseca TEŠ izstavil račun za montažna dela, ki naj bi po neuradnih informacijah znašal skoraj 200 milijonov evrov. To je dvakrat več od zneska, ki so ga v Šoštanju v lani noveliranem investicijskem načrtu predvideli za montažo opreme (100 milijonov evrov). Če bi v TEŠ Alstomu ugodili in račun v celoti plačali, bi se vrednost investicije kljub prihrankom, ki naj bi jih v Šoštanju zaradi nizkih obrestnih mer na trgu ustvarili pri stroških financiranja, močno podražila in zelo verjetno precej približala novi magični meji 1,4 milijarde evrov. Nov zaplet med Alstomom in TEŠ, ki je lani s francoskim dobaviteljem po večmesečnih pogajanjih podpisal dodatek k pogodbi o dobavi opreme za TEŠ 6, s katerim je njeno zgornjo ceno omejil na 792 milijonov evrov, izhaja prav iz omenjene pogodbe. To je junija 2008 podpisal nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik, po dostopnih informacijah pa ne določa cene montaže. O tej naj bi se TEŠ in Alstom dogovorila še naknadno. Kljub temu pa so v TEŠ že konec leta 2009 prvič javno razkrili, da naj bi jih montaža opreme stala 89 milijonov evrov. Zakaj je torej Alstom, ki je od TEŠ za izdelavo opreme že prejel več kot 400 milijonov evrov, v Šoštanj poslal 200-milijonski račun za montažo? Kot smo neuradno izvedeli, je Alstom za montažna dela izbral podizvajalce, k njihovim cenam pa pribil še maržo na tveganje in lastno maržo v skupni višini najmanj 25 odstotkov. To posledično pomeni, da Alstomu v posameznih segmentih ni bilo v interesu izbrati najcenejših izvajalcev montažnih del, ker bi se s tem avtomatično zmanjšal absolutni znesek njegove marže. Vse to naj bi mu omogočala osnovna pogodba o dobavi opreme za TEŠ 6. Poleg nekaterih dodatnih tehničnih postavk, ki naj bi jih Alstom vnesel v obračun del, naj bi zahteval tudi bonus za predčasno dokončanje montaže. Kaj torej lahko storijo v TEŠ, kjer so očitno med kladivom zahtev ministra za infrastrukturo in promet Zvonka Černača o 100-milijonski pocenitvi projekta in nakovalom pravnih razmerij, ki gredo na roko Alstomu? ""O ceni teh del se pogajamo, zato o končnih zneskih ne želim špekulirati,"" je včeraj za Dnevnik povedal direktor TEŠ Simon Tot. Poudaril je, da so vrednost montaže, ki so jo objavili v investicijskem načrtu (sto milijonov evrov), preverili pri dveh svetovalnih družbah, med drugim tudi pri finskem Pöyryju, ki je leta 2010 za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) opravil revizijo projekta TEŠ 6. Na vprašanje, zakaj je Alstom tudi pri montaži, ki jo bo oddal zunanjim podjetjem, sploh upravičen do marže, pa je Tot odgovoril, da je to vprašanje za njegovega predhodnika (Rotnika, op. p.). Dobra novica za TEŠ je, da bo z Alstomom večino pogodb za posamezne sklope montažnih del podpisal v prihodnjih mesecih, kar mu odpira manevrski prostor za pogajanja in večjo vlogo pri izbiri podizvajalcev za montažo. Letos naj bi tako Alstomovi podizvajalci vgradili le primarno in sekundarno konstrukcijo kotla, v prihodnjih letih pa generator, turbine in drugo opremo. A nova potencialna ""mina"" v končni ceni TEŠ 6 predstavljala dodatno težavo za TEŠ in Holding Slovenske elektrarne (HSE) pri prepričevanju države za odobritev 440-milijonskega poroštva za posojilo Evropske investicijske banke (EIB). Prav tako bi jo lahko v morebitnem ""napadu"" na vodstvi HSE in TEŠ izkoristil minister Černač, čeprav je bila - protislovno - pogodba, ki jo v TEŠ krivijo za nastale zaplete, podpisana v času prve vlade Janeza Janše. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Počivalšku leta 2005 tudi nagrada GZS-ja Združenje Manager je za letošnjega menedžerja leta imenovalo direktorja Term Olimia Zdravka Počivalška, ki je dejal, da mu ta nagrada pomeni priznanje za vse, kar je naredil. Priznanje, ki ga podeljujejo od leta 1991, bo Počivalšek prejel na današnjem jesenskem srečanju združenja v Portorožu, so sporočili iz Združenja Manager. Počivalšek je v prvem odzivu dejal, da je priznanja vesel, saj pomeni, da je nekdo opazil njegovo delo in delo njegovih sodelavcev ter ga ocenil kot uspešno. Nagrada mu pomeni tudi priznanje za vse, kar je naredil ne le letos, temveč tudi v zadnjih letih. Poleg drugih priznanj je Počivalšek leta 2005 prejel tudi nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Počivalšek v Podčetrtku že od leta 1999 V svoji karieri sem sodeloval pri sanaciji Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah, pri ustanovitvi Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, saniral sem tudi Mlekarno Celeia v letih od 1993 do 1999. V 11 letih pa nam je uspelo podjetje Terme Olimia narediti prepoznavno ter uspešno širše, in ne samo v slovenskem prostoru, je dejal. Ob prevzemu Zdravilišča Atomske toplice leta 1999 je Počivalšek najprej izvedel finančno sanacijo družbe. Hkrati s tem je nastala povsem nova blagovna znamka Terme Olimia. V skupini, ki zajema tri družbe - Terme Olimia, Terme Tuhelj in Terme Olimia bazeni - je zaposlenih 400 ljudi, od tega 250 v Sloveniji. Vlaganje v kadre in zmogljivosti pa je omogočilo razvoj zahtevnejših storitev in preskok v višji cenovni razred. Družba Terme Olimia tudi v času recesije uresničuje svojo vizijo Počivalšek strategijo družbe gradi v povezavi z okoljem. Spodbujanje in vlaganje v razvoj kraja je med prispevalo tudi k osvojitvi zlate medalje leta 2009 za najlepše urejeni manjši kraj v Evropi, ki je pripadla Olimju. Pod njegovim vodstvom družba Terme Olimia tudi v času recesije ni prenehala uresničevati svoje vizije, ki je, postati najboljše terme v prostoru med Alpami, Jadranom in Donavo. Letos bodo tako Terme Olimia v skladu z načrti prihodke povečale za petino in leto končale z 19,4 milijona evrov prihodkov na ravni skupine 23 milijonov evrov ter z 1,3 milijona evrov čistega dobička, so še sporočili z Združenja Manager.",1
"Seul - Voditelji 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev bodo danes v južnokorejski prestolnici začeli dvodnevno srečanje, na katerem bodo v ospredju vse bolj pereča vprašanja valutnih trenj in gospodarskih nesorazmerij, ki po mnenju tako politikov kot strokovnjakov stojijo na poti k vzdržni svetovni gospodarski rasti. V zadnjem času so v ospredju trenja zaradi tečajev vodilnih svetovnih valut, še posebej v odnosu kitajskega juana in japonskega jena do ameriškega dolarja, najbolj pa je v zadnjih dneh na udaru ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) zaradi napovedanega 600 milijard dolarjev vrednega programa odkupa ameriških državnih obveznic. Do tega programa, s katerim Fed stopnjuje prakso povečevanja denarja v obtoku in z ustvarjanjem dodatne ponudbe dolarjev ustvarja pritisk na zniževanje tečaja ameriške valute, so kritični predvsem v razvijajočih se gospodarstvih, pa tudi na Japonskem in v Evropi. Kitajska medtem močno omejuje kapitalske tokove in kljub velikanskemu presežku v trgovinski bilanci z ZDA in evropskimi državami ohranja po mnenju vodilnih razvitih gospodarstev izrazito podcenjen tečaj juana, s čimer umetno vzdržuje izvozno konkurenčnost. Prav zaradi tega je ves čas na udaru ostrih kritik ZDA in tudi EU. Ameriški predsednik Barack Obama se je v sredo na kritike glede ukrepov Feda v pismu ostalim voditeljem G20 odzval z besedami, da je moč dolarja odvisna predvsem od ""trdnosti temeljev ameriškega gospodarstva"". Prvi mož ZDA je dejal, da je močno gospodarsko okrevanje najpomembnejši prispevek, ki ga lahko ZDA dajo globalnemu okrevanju. ZDA morajo po njegovih besedah okrepiti svoje gospodarske temelje in konkurenčnost, obenem pa se je obrnil tudi na velike izvoznice, kot sta npr. Kitajska in Nemčija, ki kopičita trgovinske presežke. Zapisal je, da morajo tudi te države povečati domačo porabo in tako prispevati k odpravi gospodarskih neravnovesij v svetu.",0
"Nevladna organizacija Alpe Adria Green je Janeza Potočnika na črno listo uvrstila zaradi vloge pri upravljanju okoljskega konflikta pri projektu plinskih terminalov v tržaškem zalivu Mednarodna nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green je evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika postavila na črno listo za njegovo vlogo pri upravljanju okoljskega konflikta v zvezi s projekti plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. Obenem so na Evropsko komisijo za peticije posredovali novo peticiji v zvezi s terminali. Potočnika AAG obenem predlaga v izbor za najbolj neekološko osveščeno osebnost leta 2011. Kot je poudaril predsednik AAG Vojko Bernard, je Potočnik zavestno ravnal proti svoji državi in kršil njeno ustavo. Potočnik naj bi lagal ""Potočnik je predlagan za najbolj črno osebo v zvezi z varovanjem okolja pri nas, ker je lagal v zvezi s pomembnim okoljskim problemom, to je umeščanjem plinskih terminalov v Tržaški zaliv,"" pa je na novinarski konferenci danes v Ljubljani poudaril član AAG in okoljevarstvenik Franc Malečkar. V AAG so pojasnili, da je glavni direktorat Evropske komisije za okolje štiri dni pred obravnavo peticije AAG v Evropskem parlamentu peticijo zavrnil. ""Evropski komisar za okolje Potočnik pa o tem evropskih parlamentarcev ni obvestil. Isti dan, ko je bila obravnavana omenjena peticija, je sklical novinarsko konferenco,"" je pojasnil Malečkar in dodal, da Potočnik na tej konferenci ni omenil, da je peticija blokirana. Zamolčali novico o blokadi postopka preiskave Komisija je po podatkih AAG Evropskemu parlamentu tako zamolčala novico o blokadi postopka preiskave. Parlament je namreč sprejel peticijo AAG in začel skupno preiskavo kršitev direktive EU o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, do katerih lahko pride zaradi nevarnih snovi (Seveso) in nepravilnosti v procesu za pridobitev gradbenega dovoljenja za terminale v Tržaškem zalivu. Malečkar je pojasnil tudi, da so dokumenti o varnostnih vplivih gradnje terminalov sprva vsebovali podatke o možnostih vžiga v terminalu in širjenja nesreče izven ""tovarniškega dvorišča"". Ti podatki pa so bili kasneje, po podatkih AAG, ob posredovanju na Evropsko komisijo izbrisani.",0
"Prvi šolski dan je vedno znova pomemben dan, svoj nagovor ob prvem šolskem dnevu začne predsednik države in doda, da bodo učenci kmalu spoznali, da je šola zakon. ""Prvi šolski dan je vedno znova pomemben dan. Prvošolci, ki boste prvič prestopili prag šole in sedli v šolske klopi, boste začeli dolgo in zanimivo pot, pot šolanja. Vem, da ste radovedni in polni pričakovanj. Na tej poti vam bodo stali ob strani starši, učitelji, pa tudi starejši učenci. Na prvi šolski dan in vse naslednje šolske dni pa bodo na vas še posebej pozorni vozniki avtomobilov in vsi tisti, ki vam bodo pomagali prečkati cesto in priti varno do šole,"" je v nagovoru ob jutrišnjem prvem šolskem dnevu povedal predsednik države Danilo Türk. Opozoril je tudi na to, da bodo cilje, ki so si jih učenci med poletjem zadali, lažje dosegli skupaj z učitelji, starši, starimi starši, brati, sestrami in predvsem sošolci. Pomembna sta predvsem medsebojno sodelovanje in pomoč. Poudaril je tudi, ""da odrasli razumemo, da je čas šolanja tudi čas odraščanja, ko učenci razvijate odgovornost, pa tudi spoštovanje – najprej spoštovanje do vaših sošolcev, učiteljev, pa tudi spoštovanje do šole kot ustanove."" ""Šola ima skupaj z vami, učitelji in starši pomembno nalogo in odgovornost,"" pravi Türk, hkrati pa prinaša znanje in sposobnosti, s pomočjo katerih bodo v življenju dosegli varnost in srečo. ""Tudi sami boste gotovo spoznali, da je šola zakon, ker vam bo vse, kar boste v njej spoznali, zelo koristilo."" ""Drage učenke in učenci, spoštovane učiteljice in učitelji, dragi starši in stari starši, vsem vam želim, da bi bili tako prvi šolski dan kot tudi vsi naslednji šolski dnevi lepi, veseli in da bi se vam izpolnile vse želje in vsa pričakovanja. Srečno!"" je svoj nagovor ob prvem šolskem dnevu končal predsednik države.",1
"Po odstopu Ivana Majcna je Prevent Dev pripravljen sodelovati pri vzpostavljanju nove uprave družbe Prevent Global, ki bo ""izpolnjevala pričakovanja vseh vpletenih strani"" Po stavki in odstopu uprave družbe Prevent Global so vse vpletene strani v tesnem sodelovanju z družbo Prevent Dev še naprej dolžne zagotavljati proizvodnjo v korist kupcev, so slovenske delavce pozvali v Prevent Devu. Ob tem so zagotovili, da se se bodo v okviru svojih zmožnosti zavzemali za zagotovitev operativnih poslov družbe Avtomobilski deli . ""Konkretne predloge za sodelovanje smo predložili neposredno predsedniku nadzornega sveta Prevent Globala Vladimirju Biliću. Potrditve z njegove strani trenutno še nismo prejeli,"" so zapisali. Nova uprava naj izpolnjuje pričakovanja vseh Po odstopu uprave družbe Prevent Global je zelo pomembno hitro najti ureditev situacije v direktnem usklajevanju z družbo Prevent Dev, menijo v družbi. Kot pravijo, so pripravljeni sodelovati v pogovorih s Prevent Globalom glede vzpostavitve nove uprave, ki ""bo izpolnjevala pričakovanja vseh vpletenih strani"". ""Zelo cenimo potrpežljivost sodelavk in sodelavcev družbe Prevent Global in upamo, da bodo v prihodnjih dneh odgovorni v družbi aktivno sodelovali pri iskanju pragmatične rešitve v korist svoje družbe,"" so še zapisali.",1
"CPL ima za 30 milijonov evrov dolgov Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo stečajni postopek za družbo Cestno podjetje Ljubljana. Upnikom terjatev ni treba znova prijavljati. Kot je razvidno iz sklepa o začetku postopka, ki je danes objavljen na spletnih straneh Ajpesa, je stečajni upravitelj Veljko Jan. Ta je vodil že februarja začeti stečajni postopek, ki ga je višje sodišče aprila razveljavilo. Upniki lahko terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo v treh mesecih, zadnji dan je 3. september. Upnikom, ki so terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice že pravočasno prijavili v stečajnem postopku, začetem 26. februarja letos, pa teh ni treba še enkrat prijavljati, saj se bodo upoštevale kot prijavljene. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi zahtev za stečaj, ki so jih vložili upniki SKB banka, Banka Celje, SCAC Italpali in Probanka, za katere je ugotovilo, da je podana aktivna legitimacija. Po mnenju sodišča sta bili izkazani obe zahtevani predpostavki za začetek stečaja CPL-ju ni uspelo izpodbiti dejstva, da že več kot dva meseca ni plačal obveznosti v znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti. Konec leta 2012 je imel do bank tudi 5,1 milijona evrov dolgoročnih in 24,2 milijona evrov kratkoročnih dolgov, verjetno izkazane terjatve štirih predlagateljev pa presegajo 19 milijonov evrov, navaja sodišče. Nedostojno utemeljevanje Poleg tega je bila po besedah sodišča podana domneva, da CPL več kot tri mesece zamuja z izplačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov na plače. Vodstvo družbe je namreč skušalo dokazati, da so plače izplačali prek stečajnega upravitelja. Da je dolžnik s temi izplačili zatrjeval neobstoj dejstva trimesečne zamude z izplačilom plač in prispevkov, je najmanj nedostojno, v resnici pa je tako postopanje mogoče označiti za norčevanje iz sodnega postopka, je v sklepu zapisala okrožna sodnica Jana Khalil Šnuderl.",0
"Moskva - Ruski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni skrčil za 10,9 odstotka, kar je več od pričakovanj analitikov in največ, odkar ruski državni statistični urad beleži podatke o gibanju BDP. Bolj vzpodbuden pa je podatek, da se je BDP v primerjavi s prvim trimesečjem okrepil za 7,5 odstotka. V prvem četrtletju se je rusko gospodarstvo na letni ravni skrčilo za 9,8 odstotka, ruska vlada pa za letošnje leto napoveduje 8,5-odstotni padec BDP.,Ruske oblasti so sicer za drugo letošnje četrtletje napovedovale padec BDP v razponu med 8,7 in desetimi odstotki, analitiki pa so pričakovali 10,2-odstotno zmanjšanje gospodarske dejavnosti. Predhodni podatki ruskega državnega statističnega urada so tako oboje negativno presenetili. Rusko gospodarstvo je na krilih visokih cen energije deset let raslo po povprečni stopnji sedem odstotkov letno. Silovit padec cen nafte in zemeljskega plina, ki ga je povzročilo zmanjšanje globalnega povpraševanja po energiji v luči sevtovne finančne in gospodarske krize, je močno prizadel rusko gospodarstvo, ki se v letih rasti ni reformiralo in v zadostni razširilo na nove dejavnosti. To priznava tudi sam ruski politični vrh. ""Tako se ne moremo več razvijati. To je slepa ulica ali drugače, naše gospodarstvo nima prihodnosti,"" je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v ponedeljek med obiskom v črnomorskem letovišču Soči povedal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. ""Rusija mora iti naprej, a zaenkrat nismo naredili koraka naprej. Vrtimo se v krogu in kriza je to lepo razkrila. Takoj ko je izbruhnila kriza, se je gospodarstvo sesulo in sesulo se je veliko bolj kot vrsta drugih gospodarstev,"" je dejal Medvedjev in to pripisal neprilagojenosti gospodarstva. ""Zakaj? Zato ker nismo spremenili strukture našega gospodarstva. Naša ekonomija sloni na ogljikovodikih in drugih naravnih virih ter na njihovem izkoriščanju,"" je še pojasnil ruski predsednik. Ruski finančni minister Aleksej Kudrin je medtem v ponedeljek posvaril, da bo rusko gospodarstvo potrebovalo od štiri do pet let, da bo doseglo lanske stopnje rasti. Ruski BDP se je lani okrepil za 5,6 odstotka, kar je bila najpočasnejša rast po letu 2002. Mednarodni denarni sklad (IMF) Rusiji sicer za letošnje leto napoveduje 6,5-odstotni padec BDP, naslednje leto pa naj bi sledila 1,5-odstotna gospodarska rast.",0
"Vlog ne oddajajte več na zavod za zaposlovanje, temveč na center za socialno delo (CSD). Dijaki in študentje morajo letos vlogo za državno štipendijo odnesti na pristojni CSD, ki bo o vlogi tudi odločal. Dijaki naj vlogo že oddajo, študentje pa šele po 1. oktobru. Letošnja novost je še, da centri za socialno delo sprejemajo vloge vse leto in nič več do določenega roka. ""Tudi če študent ali dijak prinese vlogo, recimo, novembra, ne bo izgubil pravice do štipendije, le pozneje bo dobil štipendijo, ne bo pa je dobil izplačane za nazaj,"" pojasnjuje Vida Bradač iz mariborskega CSD. Čeprav je po nekaterih mariborskih papirnicah vlog zmanjkalo, jih lahko snamete s spleta in natisnete, te vloge so enako veljavne. Le enkrat za letnik Bradačeva upravičencem svetuje, naj temeljito preberejo obrazložitev za izpolnjevanje vloge.""Pravico do štipendije uveljavlja dijak ali študent in štipendija se mu nakazuje na njegov osebni račun. Če je dijak še mladoleten, vlogo podpišejo tudi zakoniti zastopniki. Študent ali dijak lahko dobi štipendijo le enkrat za vsak letnik,"" dodaja Bradačeva. Obvezne priloge k vlogi so potrdilo o vpisu in dokazilo o uspehu (fotokopija spričevala ali potrdilo o opravljenih izpitih). Pogoji za štipendijo Državna štipendija za dijake ali študente, ki se šolajo v kraju bivanja, se dodeli upravičencem, pri katerih povprečni dohodek na družinskega člana v prejšnjem letu ni presegel 60odstotkov minimalne plače oziroma 3807,27 evra na družinskega člana na leto. Lahko pa se cenzus zviša zaradi oddaljenosti in razvitosti regije, iz katere študent ali dijak prihaja.",1
"Delnice na ljubljanski borzi so danes doživele tretji največji polom letos. K pocenitvi prav vseh prometnejših delnic so največ pripomogli Petrolovi apetiti po Istrabenzu Slovenski borzni trg je danes po dolgem času spet doživel vsesplošno pocenitev. Osrednji borzni indeks je zgubil 2,6 odstotka, kar je tretji največji padec letos. Zanimivo, tudi 10. julija (skoraj natanko pred tremi meseci) je k padcu indeksa v višini 2,9 odstotka največ pripomogel ravno Istrabenz . Delnice koprskega holdinga so danes ponovile sredin padec za devet odstotkov, prometa pa je bilo tokrat za 657 tisoč evrov. Njihovo trgovanje se je končalo pri 112,6 evra oziroma le 12,6 evra nad ceno, ki jo je za Istrabenz v prevzemni ponudbi za preostali 99,94-odstotni delež objavil Petrol . Tudi ta je zabeležil občuten padec, pri prometu v višini 2,7 milijona evrov se je pocenil za 3,8 odstotka. Med borznimi prvokategorniki so se sicer pocenile prav vse delnice, več kot tri odstotke sta izgubila še Gorenje in Telekom , Luka Koper pa se je pod to mejo ravno ustavila. S praviloma najprometnejšo Krko je bilo tokrat 2,3 milijona evrov prometa, njen tečaj pa se je znižal za dva odstotka. Prodana desetina Term Čatež Z 19,6 milijona evrov so bile tokrat najprometnejše delnice Term Čatež. Velik promet je posledica svežnja 62.618 delnic, kar je 10,5 odstotka vseh izdanih delnic družbe. Posel je bil sklenjen pri 312 evrih oziroma 3,8 odstotka nad zaključnim enotnim tečajem, po podatkih delniške knjige pa je bila prodajalec Erste Bank . Idi izgubili manj kot delnice Prodajni pritisk je bilo zaznati tudi na prostem trgu, kjer je najprometnejši holding Zvon Dva upadel z rekordne vrednosti za 2,4 odstotka. Investicijske družbe so jo odnesle precej bolje kot delnice, indeks PIX je zdrsnil za dober odstotek. Z 206 tisoč evri je bilo največ prometa z NFD 1 , ki se je pocenil za 2,8 odstotka. Malce nad odstotek so zgubili še idi KD , Infond in Maksima .",0
"293,5 milijona evrov je višina izgube, ki jo je ustvarila skupina NLB v prvih devetih mesecih letos. Iz NLB so sporočili, da se učinki optimizacije poslovanja že poznajo. NLB bo do konca leta zmanjšala število zaposlenih za 228, s prostorsko optimizacijo pa načrtujejo v nekaj letih prihranek več kot milijon evrov. Skupina NLB je v prvem polletju ustvarila za 91,2 milijona evrov izgube po davkih, po devetih mesecih je ta izguba že 293,5 milijona evrov. Skupina NLB je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 293,5 milijona evrov izgube po davkih. Banka brez učinkov slabitev kreditnega portfelja izkazuje stabilne rezultate, so sporočili iz NLB, pri kateri bodo podrobne rezultate devetmesečnega poslovanja skupine in NLB objavili sredi novembra. Skupina NLB je v devetih mesecih dosegla dobiček pred rezervacijami v višini 51,8 milijona evrov. Zaradi uspehov pri ustavljanju padanja prihodkov ter na področju stroškovne optimizacije je mogoče že videti prve znake, ki nakazujejo možnost, da bo banka po večletnem padanju kmalu dosegla stabilizacijo rednega mesečnega rezultata pred rezervacijami in izrednimi dogodki, so ocenili v NLB. Kljub boljšim smernicam rednega poslovanja pa vodstvo banke poudarja, da bodo bremena preteklosti še močno vplivala na končne poslovne rezultate. V banki intenzivno potekajo procesi analize kakovosti portfelja naložb, ki izvirajo predvsem izpred leta 2009, kar povečuje delež slabih kreditov in je tudi v tretjem četrtletju narekovalo potrebo po oblikovanju dodatnih slabitev v višini 344,9 milijona evrov. Bilančna vsota banke je konec septembra dosegla 10,87 milijarde evrov, skupine 13,66 milijarde evrov, in se je letos v obeh primerih znižala za pet odstotkov. S poslovanjem NLB in skupine v prvih devetih mesecih letos, pričakovanji za zadnje letošnje četrtletje ter procesi prestrukturiranja se je v sredo seznanil nadzorni svet. Kot so navedli v NLB, je pozitivno ocenil uspehe na področju stabilizacije obrestnih in neobrestnih prihodkov ter tekoče tržne dejavnosti banke. NLB je letos uvedla bolj konzervativno metodologijo knjiženja obrestnih prihodkov, zato so se neto obrestni prihodki v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za 35 odstotkov. Redni neobrestni prihodki so primerljivi z lanskimi, razen lanskega visokega enkratnega pozitivnega učinka zaradi predčasnih odkupov kapitalskih instrumentov z diskontom. Z umikom iz najetih prostorov so v NLB stroške najemnin znižali za 15 odstotkov. Stroški so se v prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani na ravni banke znižali za sedem odstotkov, na ravni skupine za 11 odstotkov. Stroški dela so se znižali za 13 odstotkov, na ravni individualnih pogodb v banki za več kot 19 odstotkov, so navedli. Krčenje števila zaposlenih, optimizacija poslovnih prostorov Do konca leta 2013 bo NLB zmanjšala število zaposlenih za 228 na vseh ravneh, tudi vodstveni. Od tega bosta okrog dve tretjini tako imenovanih mehkih odhodov, nekaj manj kot 80 zaposlenih pa je vključenih v program presežnih delavcev. Cilj je, da bi imela NLB do konca leta 2014 predvidoma okrog 20 odstotkov manj zaposlenih kot ob koncu leta 2012. NLB je izvedla prostorsko optimizacijo. V šestih mesecih se je v osrednjih poslovnih stavbah preselilo več kot 800 zaposlenih in 30 organizacijskih enot. Z umikom iz najetih prostorov so stroške najemnin znižali za 15 odstotkov, s prostorsko optimizacijo pa bo v nekaj letih prihranila več kot milijon evrov. Banka je letos izterjala ali pa zmanjšala izpostavljenost v nestrateškem delu poslovanja za okrog 46 milijonov evrov. V tem okviru je med drugim s pozitivnim rezultatom prodala svoj lastniški delež v Zavarovalnici Triglav. Skupaj z drugimi lastniki je sopodpisala pogodbo za prodajo deleža v Mercatorju, pred tremi tedni pa kot zastavni upnik z drugimi prodajalci potrdila pogodbo za prodajo deleža v Heliosu.",0
"Kranj. Obnova Jelenovega klanca stoji zaradi denacionalizacijskih upravičencev. Vitomir Gros naj bi zahteval desetkrat dražjo parcelo. Kranj. Nekdanji Kranjski župan Vitomir Gros zavrača kakršnokoli odgovornost za zamudo pri obnovi Jelenovega klanca. Zlasti je kritičen do namigovanj, da izsiljuje občino in se želi okoristiti. Gradivo na seji Na ogled. Gradivo seje s predlogom zamenjave je na ogled na spletni strani Kranj.si pod rubriko Seje sveta Mestne občine Kranj in točko Premoženjske zadeve. V njej je predlog, da se pravnim naslednikom Marice in Demetra Majdiča v zameno za umik zahteve za denacionalizacijo dveh parcel v skupni izmeri 376 kvadratnih metrov dodeli zemljišča v skupni izmeri 5.740 kvadratnih metrov. Kranjski župan Damijan Perne je v Kranjčanki nedavno zapisal, da konca obnove Jelenovega klanca še ni mogoče napovedati: “Razlog so zahteve dveh denacionalizacijskih upravičencev na parcelah, na katerih poteka cesta.” Opozoril je, da je mestni svet na svoji zadnji seji zavrnil dodelitev nadomestnih parcel, ker naj bi bile po ocenah občine vredne desetkrat več. “Ker mestni svet Grosovi zahtevi ni ugodil, z njegove strani pričakujemo tudi kakšno akcijo,” je dejal konec prejšnjega tedna. Kaj pravi Gros “Nobene akcije ne načrtujem,” je odgovoril Gros. Pojasnil je, da občina njegovo soglasje potrebuje za obnovo Jelenovega klanca prek Majdičevih parcel, katerih uradni skrbnik je. Med drugim gre za klet nekdanje Bognarjeve hiše, ki je še vedno v družinski posesti. Pravi, da soglasje pogojuje bodisi z ustrezno zaščito kleti pred gradnjo bodisi s sporazumno menjavo za zemljišče na Majdičevem logu. Ob tem se nikakor ne strinja z oceno, da naj bi bilo omenjeno zemljišče vredno več. “Menjava je enakovredna” Gros trdi, da je menjava cenovno enakovredna, da je oboje ocenil občinski cenilec po enakih denacionalizacijskih merilih in da bosta pravzaprav izgubila kvečjemu denacionalizacijska upravičenca, saj bi jima moralo biti zemljišče na Majdičevem logu po denacionalizaciji nekoč vrnjeno. Z zamenjavo bi se le izognili dolgotrajnim in zapletenim postopkom. Vitomir Gros o motivu za zamenjavo zemljišč Pernetova obljuba Perne ni izključil možnosti, da se bo obnova Jelenovega klanca zavlekla, Gros pa pravi, da z občino ne bo več sodeloval, dokler se vprašanje kleti in obeh zemljišč ne bo rešilo. Pernetu zameri, da mu je obljubljal podporo pri sporazumni menjavi, potem pa svetnikom svetoval, naj glasujejo proti. Kranjski župan je odgovoril, da to ne drži: “Seznanil sem jih z mnenjem pravne službe, da taka menjava ni zakonita, in jih pozval, naj glasujejo po svoji vesti.” Perne bo obiskal Grosa “Jaz naj kar nekaj dajem, občina pa nič. Devet let sem bil med drugim neplačan župan, zdaj pa naj poslušam take očitke,” je povedal Gros. Da misli resno, je občina že občutila, saj denimo prejšnji petek z ženo občini nista dala stavbne pravice za obnovo trdnjave Škrlovec. Perne namerava Grosa obiskati. Pravi, da že danes, z željo, da bi nastale razmere razčistila.",0
"Nekateri trgovci z dozdajšnjim izkupičkom od prodaje niso povsem zadovoljni, zato kupce vabijo s številnimi popusti. Ponekod so izdelki znižani celo do 70 odstotkov.",1
"Novembra je imela Slovenija v evro območju najvišjo inflacijo. ECB napoveduje rast inflacije tudi leta 2008. Glavni krivci za inflacijo naj bi bile višje cene osnovnih živil. Letna stopnja inflacije v območju evra in v celotni Evropski uniji je bila novembra 3,1 odstotka. Med 13 državami območja evra je bila inflacija najvišja v Sloveniji, in sicer 5,7 odstotka, najnižja pa na Nizozemskem z 1,8 odstotka, je v zadnji oceni potrdil evropski statistični urad Eurostat. Oktobra letos je inflacija v območju evra na letni ravni znašala 2,6 odstotka. Stopnja inflacije je bila v območju evra novembra najvišja od uvedbe evra leta 2002 in nad predhodnimi ocenami. Glavni krivci za inflacijo pa naj bi bile višje cene osnovnih živil, kot so mleko, sir in jajca, transportnega goriva in kurilnega olja. Stopnja inflacije je precej višja od cilja Evropske centralne banke, ki znaša pod, vendar blizu dveh odstotkov. Oktobra je letna stopnja inflacije v EU znašala 2,7 odstotka, septembra pa še 2,2 odstotka. Lani je stopnja inflacije v celotni EU znašala 1,8 odstotka. Najnižje stopnje inflacije v EU so novembra zabeležile Nizozemska 1,8 odstotka, Finska 2,1 odstotka in Slovaška z 2,3 odstotka, najvišjo stopnjo inflacije v EU pa so zabeležile Latvija 13,7 odstotka, Bolgarija 11,4 odstotka in Estonija 9,3 odstotka. Foto Reuters Povišana inflacija tudi naslednje leto? Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko podprl pobudo Gospodarske zbornice Slovenije GZS, naj se pri boju zoper inflacijo organizirajo vsi trije partnerji vlada, delodajalci in delojemalci oz. sindikati. Povedal je tudi, da je koalicija vložila zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi obravnavali noveli zakona o prevzemih in o bančništvu ter opozoril na svarila ekonomistov pred pretiranimi dvigi plač. Ta bi namreč lahko po njegovih besedah spodbudila inflacijska pričakovanja in s tem dvignila inflacijo. Evropska centralna banka ECB bo odločno in pravočasno ukrepala proti inflacijskim tveganjem v območju evra, je dejal eden od članov Sveta ECB, guverner luksemburške centralne banke Yves Mersch. Svet ECB je pripravljen ukrepati proti tveganjem za dvig cen, kot zahteva njegov položaj, je dejal Mersch. Ob tem je še ponovil napovedi ECB, da je v območju evra pričakovati povišano inflacijo do konca prihodnjega leta. Po novih, popravljenih napovedih, ki jih je ECB objavila 6. decembra, je zaradi višjih cen nafte in hrane letos pričakovati 2,1-odstotno inflacijo, ki se bo leta 2008 povzpela na 2,5 odstotka. Po prvih ocenah ECB naj bi se inflacija zmanjšala šele leta 2009, ko naj bi padla na 1,8 odstotka in naj bi bila znova v okviru cilja ECB, ki znaša pod, vendar blizu dveh odstotkov. Predtem je ECB za leti 2007 in 2008 napovedala 2,0-odstotno inflacijo. Guverner luksemburške centralne banke je danes še opozoril pred stalnim zviševanjem cen in pred zahtevami po dvigu kupne moči in s tem dvigu plač. Zahteval je odpravo avtomatičnega prilagajanja plač inflaciji v območju evra, kjer še obstaja - med njimi sta Belgija in Luksemburg -, saj to po njegovem škodi konkurenčnosti evropskega gospodarstva in ni kompatibilno s stabilnostjo cen.",0
"Luxembourg - Obseg gradbenih del v območju evra se je novembra lani v primerjavi z mesecem prej zmanjšal za 1,1 odstotka, v primerjavi z novembrom predlani pa za osem odstotkov. V Sloveniji je bil obseg gradbenih del novembra manjši za 4,5 odstotka, kar je največ izmed držav, za katere je evropski statistični urad Eurostat pridobil podatke. V EU so novembra lani opravili za 0,6 odstotka manj gradbenih del kot oktobra in za 6,7 odstotka manj kot novembra 2008. Obseg gradbenih del se je zmanjšal v šestih in povečal v šestih državah, za katere ima statistični urad Eurostat podatke. V Sloveniji smo novembra zabeležili največje zmanjšanje vrednosti opravljenih gradbenih del med članicami EU na mesečni ravni. Sledita Španija (-3,5 odstotka) in Bolgarija (-1,9 odstotka). Več del kot oktobra pa so gradbena podjetja v novembru lani opravila na Slovaškem (+13,7 odstotka), na Portugalskem (+ 4,1 odstotka), in v Romuniji (+2,9 odstotka). Na letni ravni pa se je obseg gradbenih del v novembru zmanjšal v devetih državah, večji pa je bil na Poljskem (+8,8 odstotka), Češkem (+6,4 odstotka) in v Nemčiji (+3,8 odstotka). Največje upade so na letni ravni beležile Romunija (-24,4 odstotka), Bolgarija (-22,5 odstotka), Slovenija (-18,1 odstotka) ter Španija (-16,5 odstotka).",0
"Dokončni dogovor naj bi bil blizu Na srečanju v Berlinu sta General Motors in kanadsko-avstrijski koncern Magna sklenila okvirni dogovor o odkupu evropske veje GM-ja. Nekaj ur pred začetkom srečanja je italijanski proizvajalec avtomobilov Fiat, ki je veljal za najresnejšega kupca, sporočil, da se srečanja s predstavniki nemške vlade, predstavniki zveznih dežel, General Motorsa in Magne ne bo udeležil. Na srečanju so se dogovarjali o odkupu General Motors Evropa, ki ima v lasti Opel in Vauxhall. Nepotrebno izpostavljanje tveganjem Fiat je menil, da so zahteve nemške vlade po dodatnih sredstvih nerazumne . Vodja Fiata Sergio Marchionne je sporočil, da bi dodatna finančna sredstva, ki naj bi jih Fiat nakazal Oplu, njegovo podjetje po nepotrebnem in neodgovorno izpostavila tveganjem, saj še nima dostopa do Oplovih poslovnih knjig. Čakajoč ameriški odgovor V igri za prevzem GM-a je tako pravzaprav ostala le še Magna. Dokončna odločitev naj bi bila sprejeta, ko bo nemška vlada od ZDA prejela zahtevane odgovore. Prodaja GM Evropa je ključni del načrta restrukturacije ameriškega proizvajalca avtomobilov, ki se je znašel v velikih težavah. GM tik pred stečajem Ameriška veja GM-a naj bi po pričakovanjih v ponedeljek razglasila bankrot po 11. poglavju. Podjetje je od ameriške vlade prejelo že več kot 20 milijard dolarjev pomoči, a se mu vseeno ni uspelo rešiti iz velikih težav. Če ne bodo našli rešitve, bi bila tudi evropska veja GM-ja lahko razglašena za insolventno. Odločujoča vloga Berlina Čeprav bo na koncu kupca Opla in Vauxhalla izbral GM, pa ima pri odločanju pomembno vlogo tudi nemška vlada, saj je Berlin obljubil največ finančne pomoči morebitnemu kupcu. Okoli polovica od 50.000 delavcev v evropski veji GM-ja je zaposlenih v Nemčiji.",0
"Stečajni upravitelj želi stečaj Merfina V Merkurju računajo, da bodo 35 milijonov evrov premostitvenega posojila dobili konec tega tedna. Iz Merkurja so sporočili, da so aneks h kreditni pogodbi podpisale že vse banke. Merkur pa jim je tudi že dostavil prvi paket prek 500 predračunov za odobritev prvega črpanja kredita. Zato upajo, da bodo sredstva prejeli že konec tega tedna. Medtem si Merkur prizadeva pridobiti soglasje Kranjskega okrožnega sodišča k pogodbi o prodaji službenih vozil, ki jo je brez potrebnega soglasja opravil konec lanskega leta, prisilni upravitelj Ladislav Hafner pa je zaradi tega podal ugovor na vodenje postopka prisilne poravnave. Đorđević si prizadeva za stečaj Merfina Medtem ima veliko dela tudi stečajni upravitelj HTC Dva Branko Đorđević, ki si prizadeva za začetek stečajnega postopka zoper Merfin. Ta HTC Dva, ki je služil kot vzvod za financiranje menedžerskega odkupa Merkurja, dolguje 185 milijonov evrov, ki pa jih ne more poplačati. Družba naj bi bila nelikvidna in prav na tej osnovi bo Đorđević predlagal stečaj, vendar bo pred tem moral zbrati vsa dokazila o kapitalski neustreznosti. Težava je v tem, ker bilanc za preteklo leto še ni, zato je insolventnost težko dokazati. Druga težava je, da HTC Dva na računu nima dovolj sredstev za plačilo sodnih stroškov ob vložitvi zahteve za stečaj Merfina. Đorđevič bi si zato želel, da bi stečaj predlagal kateri izmed drugih upnikov Merfina.",0
"Na delovnem mestu se zgodi ogromno nesreč, ki se velikokrat končajo tudi s smrtjo. V Sloveniji je lani umrlo 29 oseb, od tega 10 tujcev. V Sloveniji je v lanskem letu zaradi poškodb pri delu umrlo 29 ljudi, pri čemer v to številko niso všteti tisti, ki so se smrtno poškodovali na poti v službo ali iz nje. Deset od vseh umrlih je bilo tujcev na začasnem delu v Sloveniji. Najpogostejši vzrok je bil padec z višine, saj jih je tako umrlo 11, največ umrlih pa je bilo zaposlenih v gradbeništvu. Zaradi posledic poklicnih bolezni pa je umrlo 681 ljudi. Največ delavcev je v preteklem letu umrlo v gradbeništvu. Goran Lukič iz Zavoda svobodnih sindikatov Slovenije je opozoril zlasti na to, da je dobra tretjina lani umrlih v delovnih nesrečah tujcev. Med letoma 2005 in 2007 se je po njegovih besedah število dovoljenj za delo povečalo za 70 odstotkov, prav za toliko pa se je povečala tudi smrtnost. Pri tem je še opozoril, da je največ nesreč v gradbeništvu, ki sicer beleži kar 40-odstotno rast obsega dodane vrednosti. Vse navedeno po njegovem dokazuje, da so delovni pogoji za tuje državljane slabši. Z njim se strinja tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič, ki je opozoril tudi na slabe življenjske razmere tujcev izven delovnega časa. Po Semoličevem mnenju se največ delovnih nesreč zgodi v dveh ranljivih skupinah pri malih delodajalcih, ki v svoje delo ne vključujejo stroke, in pri delavcih za določen čas, ki so za delo premalo izobraženi. Dušan Semolič je opozoril na slabe življenjske razmere tujcev izven delovnega časa. Foto POP TV Sekretarka za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm je opozorila, da se Slovenija vse od leta 1991 izogiba pregledu nad številom poklicno obolelih ljudi. Kot je pojasnila, odkrivanje bolezni financira delodajalec, kateremu pa v večini primerov ni do razkrivanja slabosti v podjetju. Podobno tudi v tujini V svetu se letno sicer zgodi 270 milijonov poškodb pri delu, ki zahtevajo najmanj tri dneve bolniške odsotnosti, beležijo pa 160 milijonov bolezni, ki so povezane z delom, za posledicami pa letno umre več kot 2 milijona ljudi. Tveganje se razlikuje glede na gospodarsko dejavnost in družbene skupine. Podobno kot pri nas, pa se tudi v svetu največ nesreč dogaja migrantskim delavcem.",0
"Ljubljana - Nadzorniki Palome se bodo na današnji seji seznanili s poslovanjem v prvi polovici letošnjega leta. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da Paloma ustvari pol milijona evrov izgube na mesec, kar pomeni, da je v prvem polletju letošnjega leta ustvarila tri milijone evrov izgube. Zato ni izključeno, da bi nadzorniki na današnji seji zamenjali članico Palomine uprave Matejo Pergar. Po drugi strani se predsedniku Palomine uprave Danilu Marinu izteka enoletni mandat. Poleg objave javnega razpisa za novega predsednika uprave, na katerega se Marin po napovedih ne bo prijavil, bodo nadzorniki razpravljali tudi o sklicu skupščine. Kot smo že poročali, je 23,5 odstotka manjših delničarjev Palome pred kratkim sklenilo delničarski sporazum, zato na skupščini lahko blokirajo vse strateške odločitve, ki jih pripravlja država.",0
"Rogaška Slatina - Stečajna upraviteljica Steklarske Nove Irena Lesjak je na današnji javni državi znova skušala prodati proizvodni kompleks s pripadajočimi zemljišči in opremo za okoli 830.000 evrov, vendar neuspešno. Lesjakova je za STA povedala, da k dražbi ni pristopil noben ponudnik, zato bo skušala omenjeno premoženje prodati z zbiranjem zavezujočih ponudb. Kot je dejala Lesjakova, bo pri zbiranju ponudb za nakup stečajnega premoženja prodajno ceno znižala. Omenjeno premoženje je stečajna upraviteljica že skušala prodati septembra in decembra lani, vendar neuspešno. Konec tega tedna pa se bo iztekel enomesečni rok za zbiranje zavezujočih ponudb za prodajo zalog steklenih izdelkov, ki jih je Lesjakova skušala prodati že januarja letos prek javne dražbe, ki prav tako ni bila uspešna. Različne končne steklarske izdelke iz proizvodnega programa Steklarske Nove v obsegu 121.794 kosov Lesjakova tokrat prodaja za skoraj 118.000 evrov, medtem ko jih je januarja prodajala za nekaj več kot 147.000 evrov. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bilo preizkušenih 363 terjatev v skupni vrednosti 9,7 milijona evrov. Nekdanji stečajni upravitelj je priznal prednostne terjatve v višini dobre tri milijone evrov, prereka pa se prednostno poplačilo za terjatev v znesku 6702 evra. Prav tako so priznane navadne terjatve v vrednosti 2,9 milijona evrov, prereka pa se terjatev v višini 48.169 evrov. Priznana je tudi terjatev, zavarovana z ločitveno pravico, v znesku 3,5 milijona evrov, ločitvena pravica v višini 374.946 evrov pa je prerekana. Priznana je še terjatev, zavarovana z izločitveno pravico, ki znaša 163.770 evrov, prereka pa se izločitvena pravica za terjatve v višini 161.630 evrov.",0
"Rdeča luč. Zasveti, ko mora intervencijsko vozilo zapeljati na drugo stran avtoceste. Varnost. Za potrebe reševanja ob velikih in množičnih prometnih nesrečah na slovenskih avtocestah nastajajo intervencijski prehodi. Na pomurski avtocesti jih bo 14 (montažni, eni so že postavljeni), mimo Trojan – pred in med predori – pa bodo v prihodnjih dneh odprli štiri obračališča, ki bodo opremljena tudi s semaforji. Podobna napovedujejo denimo pri predoru Golovec. ""Predvideno je, da se montažni intervencijski prehodi aktivirajo takrat, ko bodo razmere na vozišču takšne, da se do kraja prometne nezgode ali dogodka ne bo dalo pripeljati v smeri prometa,"" pravijo na Družbi za avtoceste v RS (Dars). Na pomurski avtocesti so prehodi montažni (ograja, pobarvana rdeče, prehod pa je označen tudi z rdečim znakom, na katerem je črna kaplja, znotraj nje pa bela). Te je treba odpreti ročno. Med trojanskimi predori bodo obračališča opremljena z zapornicami, ki se bodo odpirale z upravljalnikom. Pred njimi stoji tudi semafor, ki bo zasvetil rdeče, ko bo intervencijsko vozilo potrebovalo prosto pot z ene strani avtoceste na drugo.",1
"Bralka opozarja na vonjave na ljubljanski tržnici, pri stojnicah s cvetjem je po njenih besedah vonj nevzdržen. Odgovarja koncesionar za upravljanje tržnice. ""Primer je morda res obroben, vendar je celota vedno sestavljena iz detajlov,"" v svojem pismu meni naša bralka. Opozarja na vonjave na ""cvetlični ulici"" na osrednji ljubljanski tržnici. Prejšnji teden je pri svoji stalni prodajalki, gospe Marini (prva ""romska"" stojnica ob stavbi tržnice iz smeri Tromostovja – pojasnjuje bralka), kupovala cvetje. ""Ko sem z njo stopila za stojnico, me je kar odneslo zaradi smradu. Prodajalci cvetja plačujejo za dobesedno poscan tržni prostor, od katerega kupci seveda bežijo,"" je ogorčena bralka. Na njeno vprašanje, čemu se ne pritožijo, je dobila odgovor ""a s cigani, ki nimajo za kruh, se bomo šli pritožit, dajte no"". Najemnina za najeti tržni prostor na ljubljanski osrednji tržnici znaša 13,76 evra dnevno. Tudi rože imajo svoj vonj S težavo ""cvetlične ulice"" na tržnici smo se obrnili na podjetje, ki ljubljansko tržnico upravlja. Geza Horvat z Javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice odgovarja, da so prodajalci rezanega cvetja v ""cvetlični ulici na osrednji ljubljanski tržnici"", tako kot vsi ostali prodajalci na vseh ljubljanskih tržnicah, dolžni skrbeti za čistočo in red na svojem prodajnem prostoru, po zaključku prodaje pa vsak dan pospraviti prodajni prostor in odstraniti odpadke v zabojnike. ""Smrad oziroma vonjave v 'ulici' so specifične in niso posledica uriniranja tržnega prostora – dišijo namreč tudi rože, vsaka s svojim vonjem,"" dodaja Horvat. Horvat nato priznava, da posamezniki ponoči prostor za stojnicami uporabljajo namesto sanitarij. ""Delavci tržnice vsako jutro prostor razkužijo in operejo, vendar se vonja, ki se je v letih vpil v zid, ob katerem stojijo stojnice, in v tla, v celoti ne da sprati,"" sklene pojasnilo.",0
"Jugoslav Petković, ustanovitelj spletnega trgovca mimovrste>), bronaste gazele 2008, je skupaj s partnerjem Matevžem Petkom zagnal novi start-up Povio, s katerim se predstavljata na tridnevnem podjetniškem festivalu Launch, ki se je začel včeraj v San Franciscu. Povio je eden od 50 start-upov, ki se predstavljajo investitorjem in najvplivnejšim novinarjem ter blogerjem, izbran pa je bil med več kot 3000 prijavljenimi zagonskimi podjetji. Povio je družbeno omrežje, podobno Twitterju, le da je namenjeno deljenju slik. Gre za enostavno aplikacijo, ki omogoča hitro fotografiranje in deljenje fotografij s sledilci. Prijatelji in znanci si lahko tako na preprost način izmenjujejo fotografije, ki povedo, kaj trenutno počnejo. Aplikacija je uraden nastop na trgu začela včeraj v okviru podjetniškega festivala Launch. Nekateri poznavalci Poviu napovedujejo, da se bo razvil v podjetniško zgodbo leta. Kot je povedal Petković, so se v ožji izbor prebile predvsem ekipe, katerih člani so študirali na Stanfordu ali MIT oziroma izhajajo iz kakšnega podjetniškega pospeševalnika. Sicer pa je Petković že slabo leto dni v Silicijevi dolini, kjer v San Franciscu pomaga mladim podjetnikom in zagonskim podjetjem, ki prihajajo v tamkajšnjo slovensko hišo in se želijo prebiti na globalni trg. Hkrati je eden glavnih pobudnikov slovenske start-up skupnosti Silicijevi vrtički.",1
"Težave lahko predstavlja prepočasna privatizacija Analitiki Raiffaisen Banke so v publikaciji Strategy Slovenia 2008 naši državi za letos napovedali optimistično gospodarsko rast. V publikaciji so podrobno analizirali makroekonomsko sliko Slovenije, politična dogajanja in gibanje na Ljubljanski borzi. Po njihovih izračunih naj bi se v državi povečevala vlaganja v infrastrukturo predvsem na področju avtocest. Na rast BDP-ja naj bi vplivale prav aktivnosti na področju velikih naložb. Na drugi strani naj bi se znižale cene življenjskih potrebščin, in sicer za 3,5 odstotka. Cene doma proizvedene hrane naj bi se v naslednjih dveh letih stabilizirale. Privatizacija pa naj bi se zavlekla na daljše časovno obdobje, kar lahko negativno vpliva na borzni trg, še navaja analiza.",1
"Poslanec SDS Zvonko Černač dvome Zaresa o nepristranskosti generalne državne tožilke Barbare Brezigar v vseh primerih, povezanih z Janezom Janšo, razume kot napoved njene zamenjave. ""Dokler so se glede Barbare Brezigar oglašali samo poslanci Zaresa, je bilo mogoče to njihovo vnemo in zagnanost še pripisati nepoznavanju stvari, danes, ko se je oglasil drugi človek Zaresa Bogdan Biščak, pa je postalo popolnoma jasno, da se je vladajoča politika namenila zamenjati generalno državno tožilko,"" je v odzivu na izjavo generalnega sekretarja Zaresa zapisal Černač. Glede kazenskega pregona zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda pa je poslanec prepričan, da je šlo ""za hude in z nobenim dokazom podkrepljene obtožbe, ki so se nanašale na enega od najvišjih predstavnikov naše države"", zato je bilo pričakovati, da se bodo pristojni organi nemudoma odzvali. Po Černačevem mnenju je tako bistveno vprašanje, zakaj se postopek proti Berglundu ni že zdavnaj začel, in ne, zakaj se je začel, kot se sprašujejo v Zaresu. Dvomljiva nepristranskost Brezigarjeve ""V Zaresu smo skeptični, ko gre za nepristranskost Barbare Brezigar, sploh kadar je vpleten Janez Janša,'' je dejal generalni sekretar stranke Zares Bogdan Biščak. Zato so se odločili za dopolnitev poslanskega vprašanja, ki so ga pred 14 dnevi zastavili generalni tožilki Brezigarjevi in nato še pravosodnemu ministru Alešu Zalarju. Samo še vprašanje časa je, kdaj bo zares prišlo do zamenjave generalne državne tožilke. Zvonko Černač, poslanec SDS Biščak je dejal, da je vprašanju sledil živčen odziv Brezigarjeve, češ da se na državno tožilstvo znova izvaja politični pritisk in da niso dolžni dajati nobenih poročil o svojih ukrepih. Minister pa bi moral dati pojasnila, ''saj bi bilo primerno, da se razčistijo dvomi o nepristranskosti tožilke''. Ker je zdaj po Biščakovem mnenju popolnoma jasno, da je pristojna državna tožilka ovadbo proti Berglundu zavrgla, bi bilo po njegovih besedah treba odgovoriti še na dve vprašanji. Zanima jih, kateri so bili razlogi, ki so vodjo državnega tožilstva vodili do drugačne odločitve glede ovadbe zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda, kot je bila odločitev pristojne tožilke. Želijo tudi odgovor na to, ali je bila Brezigarjeva vključena v oblikovanje takšne odločitve. Nasprotujoče si odločitve Okrožna državna tožilka Katarina Bergant je namreč zavrgla predlog za pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, avtorja oddaje Resnica o Patrii. Zaradi te oddaje je nekdanji premier Janez Janša predlagal pregon zoper Draga Kosa, Milana Švajgerja, Bojana Potočnika in Berglunda. Po pisanju Dnevnika je primer nato romal z okrožnega na generalno državno tožilstvo, ki je sprejelo popolnoma nasprotno odločitev in prevzelo pregon novinarja. Dnevnik piše, da naj bi zahtevo za preiskavo na sodišče vložila vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič.",0
"Apek Za EU so ukrepi še premili Telekom v prihodnosti ne bo vlagal v razvoj optike, saj naj bi imel zaradi regulatornih ukrepov Apeka na letni ravni med 10 in 20 milijonov manj prihodka. Apekovi ukrepi se nanašajo na trg dostopa do širokopasovnih storitev in infrastrukture in naj bi prinesli tudi razvezo optične infrastrukture ter drugim ponudnikom omogočili dostop do Telekomove infrastrukture. Apek v ukrepih določa tudi ceno, ki jo sme Telekom zaračunavati za dostop do optičnega omrežja, prav ta cena pa naj bi bila tako nizka, da Telekomu več ne bi dovoljevala naložb v optično omrežje. Dremelj Novih naložb ne bo Leta 2010 tako ne bo nobenih novih naložb v optiko od doma FTTH, je za STA dejal predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj. Regulatorni ukrepi zelo slabijo danes vodilna igralca na telekomunikacijskem trgu v Sloveniji, Mobitel in Telekom Slovenije, je dejal Dremelj, ki se mu marca izteče mandat. Cena mora biti primerna Telekom zatrjuje, da se konkurence ne boji, ampak jih veseli, če uporabljajo njihovo infrastrukturo, vendar pa mora biti cena, ki jo je Telekom Slovenije upravičen zaračunati za uporabo te infrastrukture, takšna, da omogoča nadaljnji razvoj. V Agenciji za pošto in elektronske komunikacije ta mnenja zavračajo in trdijo, da cenovna regulacija omogoča pokritje vseh stroškov izgradnje omrežja, cene, ki jih predlaga agencija, pa vključujejo celo povečano stopnjo donosa na vloženi kapital, ki Telekomu Slovenije zagotavlja varnost investicij in družbo kvečjemu dodatno stimulira k nadaljnji izgradnji . Apek EU meni, da si ukrepi celo premili Evropska komisija naj bi imela celo določene pomisleke, ali so ukrepi za Telekom Slovenije dovolj ostri, saj družbi poleg povečane stopnje donosa na vloženi kapital omogočajo tudi prehodni moratorij, po katerem jim dve leti povezav do novogradenj ne bo treba ponujati na veleprodajnem trgu. Apek se kljub temu ni odločil za zaostritev ukrepov, so sporočili iz agencije. Apek tako opozarja, da je trditve Telekoma posebej težko razumeti v luči dejstva, da je utilizacija Telekomove optike po podatkih agencije nižja od 20 odstotkov, kar bi moralo družbo vzpodbujati k prostovoljnemu ponujanju optičnega omrežja na medoperaterskem trgu, še navajajo v Apeku.",0
"Za starejše. Odprli so 28 oskrbovanih stanovanj. Župan Tomaž Tom Mencinger je ob odprtju 28 oskrbovanih stanovanj, ki je bilo v četrtek, izrazil zadovoljstvo nad novim objektom, saj je bil na Jesenicah in v širši okolici že nujno potreben. Florijan Velikajne, predsednik upravnega odbora družbe Oniks Invest, je ob odprtju poudaril, da jih je pri projektiranju vodilo spoznanje, da imajo ljudje v tretjem življenjskem obdobju težave z osamljenostjo in zdravjem. “Zato je bilo naše vodilo bodočim stanovalcem ponudili zgodbo in ne samo gradbene enote,” je pojasnil. Stanovanja, ki so na Bokalovi ulici, so vredna nekaj več kot dva milijona evrov, namenjena so predvsem starejšim parom in posameznikom. Prilagojena so tistim, ki lahko živijo samostojno, in preostalim, ki že potrebujejo pomoč, ponašajo pa se tudi s skupnimi prostori za druženje in organizacijo družabnih prireditev. Stanovalci se bodo lahko za pomoč pri domačih opravilih dogovorili z bližnjim domom upokojencev dr. Franceta Berglja.",1
"Na Hrvaškem najvišja stopnja brezposelnosti po letu 2003 Stopnja registrirane brezposelnosti na Hrvaškem je februarja dosegla 20,1 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več kot mesec prej in pol odstotne točke več kot februarja lani, je v četrtek objavil hrvaški statistični urad. Stopnja registrirane brezposelnosti je tako februarja letos prvič po aprilu 2003 presegla 20 odstotkov. Najvišja brezposelnost aprila leta 2003 Konec februarja je bilo na hrvaškem zavodu za zaposlovanje prijavljenih 342.951 brezposelnih oseb, kar je bilo za 2,6 odstotka ali 8.600 oseb več kot januarja letos ali za slaba dva odstotka ali 6.450 oseb več kot februarja lani. Aprila 2003, ko je Hrvaška beležila največjo stopnja registrirane brezposelnosti, pa so imeli več kot 345 tisoč brezposelnih. Najnižja stopnja registrirane brezposelnosti, 12,3-odstotna, je bila na Hrvaškem avgusta 2008. Takrat je bilo brezposelnih slabih 220 tisoč ljudi. V Sloveniji januarja 12,5 odstotna brezposelnost Ob koncu februarja je bilo v Sloveniji na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 115 tisoč brezposelnih oseb, oziroma 0,8 odstotka manj kot januarja 2012. Natančne stopnje brezposelnosti za februar državni statistični urad še ni objavil, v januarju pa je stopnja znašala 12,5 odstotka.",0
"V hrvaški letalski družbi so zaradi stavke sindikatov odpovedali več kot polovico letov. Uprava družbe pričakuje 300.000 evrov škode, sindikati pa menijo, da bodo zaradi nedobičkonosnosti poletov celo privarčevali. Z Zagrebškega letališča je vzletelo le 27 letal. Štirje sindikati Croatia Airlines so s 24-urno opozorilno stavko prepolovili število letov z Zagrebškega letališča. Iz družbe Croatia Airlines so sporočili, da bodo negativne posledice stavke poskušali čim bolj zmanjšati. Potnikom, ki so za odpovedane lete že rezervirali oziroma kupili karte, so omogočili, da so lahko karte zamenjali brez doplačila. Če pa tega niso želeli, jim bodo povrnili denar. Stavka je posledica spora okoli kolektivne pogodbe. Predstavniki skupine sindikatov pravijo, da so upravi postavili zgolj minimalne zahteve. Kolektivna pogodba bo nehala veljati 31. marca, sindikati pa želijo ohraniti pravice. Med drugim želijo, da družba neha zaposlovati prek zunanjih agencij in da uredi sistema napredovanja. Hkrati zahtevajo tudi odpravo tistih sklepov družbe, s katerimi po mnenju sindikata vplivajo na varnost letov. V sindikatih ocenjujejo, da bo očitno prišlo do privatizacije družbe ter pričakujejo, da se bo hrvaška vlada, ki je lastnica letalskega prevoznika, vključila v pogajanja. V upravi pa zatrjujejo, da privatizacije družbe zaenkrat nihče ne omenja. Če bo do nje prišlo, pa je uprava pripravljena na nove pogovore o kolektivni pogodbi. Sicer pa uprava trdi, da je med pogajanji vedno ohranjala pravice iz obstoječe kolektivne pogodbe. Bodo zaradi stavke privarčevali? Potniki so lahko zamenjali karte. Predsednik uprave Croatia Airlines Srećko Šimunović je potrdil, da so del letov Croatia Airlines med stavko prevzeli piloti slovenske družbe Adria Airways. Ob tem je spomnil, da so pilotom v Sloveniji decembra znižali plače za 35 odstotkov, medtem ko povprečna plača v Croatia Airlines znaša približno 1200 evrov. Po podatkih uprave bo današnja stavka družbo stala okoli 300.000 evrov. Sindikati pa vodilnim, na čelu s Šimunovićem, očitajo slabo poslovanje, saj je imela družba v zadnjih 10 letih veliko izgubo. Sindikati celo menijo, da družba zaradi stavke ne bo imela poslovne škode, temveč bo morda celo privarčevala, saj Croatia Airlines zaradi nedobičkonosnih poletov dnevno ustvari za 147.000 evrov izgube.",0
"Ljubljana - Obravnava zoper znanega podjetnika Draga Šubica, ki ga tožilstvo obtožuje oškodovanja tujih pravic pri izbrisu zastavnih pravic na delnice družbe Blagovnica Bežigrad, naj bi se po več letih aprila le končala. Sodnica Metka Popivoda, zoper katero je oškodovanec v zadevi, direktor podjetja BT Invest Rudolf Bizaj, napovedal kazensko ovadbo zaradi suma nevestnega dela, ocenjuje, da bo mogoče obravnavo končati na naslednji glavni obravnavi, 9. aprila. Tako so nam včeraj pojasnili na ljubljanskem okrajnem sodišču, ko smo jih povprašali glede očitkov Bizaja, da sodnica z odločitvijo zavlačuje. Očitke je sprožila predvsem odločitev sodnice, da prekliče za v ponedeljek sklicano že deveto obravnavo. Kako bo aprila odločila, ni znano, a kot smo že poročali, je sodnica enkrat obtožbo zoper Draga Šubica že zavrnila, vendar je višje sodišče njeno sodbo razveljavilo. Predsednica sodišča Vesna Pavlič Pivk vse očitke, da sodnica zadevo zavlačuje, v celoti zavrača kot neutemeljene.",0
"Murin sindikat vztraja, da je za podjetje stečaj najslabša možnost in skupaj z upravo zavrača vse pritiske v to smer. Za stanje v podjetju pa krivi lastnike.",0
"Dow Jones v torek četrti dan zapored navzgor Čeprav na vodilnih evropskih borzah zadnja dneva ni bilo rasti, je indeks SBI20 pridobil še 1,17 odstotka, promet pa se je precej povečal. S Krkinimi delnicami ga je bilo za 2,6 milijona evrov. Na koncu so se posli sklepali tudi pri 72,5 evra, kar je tri odstotke nad torkovim tečajem. Dolenjskemu farmacevtu je višje sodišče v Ljubljani dovolilo prodajo izdelka Valsaden v Sloveniji in s tem zavrnilo Novartisovo pritožbo. V prvi kotaciji ni bilo pocenitev. Vsaj odstotek dražje so še delnice Luke, Telekoma, Gorenja in Mercatorja. Nekaj pocenitev le v standardni kotaciji Slovenski borzni indeks je pri 4.237 točkah postavil nov šestmesečni vrh, višji promet pa dokazuje, da vedno več vlagateljev vstopa na trg, ki se je v zadnjih treh mesecih dvignill za 25 odstotkov. Vsaj 100 tisoč evrov prometa je bilo poleg Krke še pri delnicah Zavarovalnice Triglav, Telekoma, Abanke, Nove KBM, Pozavarovalnice Sava in Gorenja. V standardni kotaciji so se pocenile delnice Zavarovalnice Triglav in Nove KBM. Na dan, ko se izteka rok, do katerega mora Infond Holding Novi Ljubljanski banki poplačati 130 milijonov evrov posojila, so delnice Infonda Holdinga ob le treh sklenjenih poslih padle za skoraj 20 odstotkov. Tečaji najprometnejših delnic KRKA +2,41 % 72,13 ZAV. TRIGLAV -0,91 % 18,56 TELEKOM +1,44 % 178,44 ABANKA +2,25 % 60,86 NOVA KBM -0,56 % 10,72 SAVA RE +3,07 % 14,44 GORENJE +1,66 % 11,05 MERCATOR +1,00 % 172,71 PETROL +0,83 % 269,93 Nepremičninski trg kaže znake oživljanja Po visoki ponedeljkovi rasti je v New Yorku kazalo na unovčevanje dobičkov, vendar je spodbuden podatek z nepremičninskega trga rast podaljšal na četrti dan. Aprilska prodaja že zgrajenih hiš je v ZDA porasla za 6,7 odstotka, kar je največji mesečni porast v zadnjih sedmih letih in pol. To je še en spodbuden podatek v pričakovanju konca recesije. Indeks Dow Jones 8.740 točk se je zvišal za 0,22 odstotka. Večji skok so preprečile finančne delnice, saj se zadnje časa kar nekaj bank odloča za dokapitalizacijo. V Evropi drugi dan zapored rdeča barva Največ, tri odstotke, je pridobil proizvajalec letal boeing, lepa rast je uspela tudi podjetjem Exxon Mobil, 3M, Coca-Cola in Alcoa. Nov padec dolarja za evro je treba plačati 1,43 dolarja je pomagal multinacionalkam. V Evropi v torek ni bilo sveže rasti. Indeks FTSEurofirst 300 885 točk je izgubil 0,4 odstotka. Podražile so se zlasti delnice avtomobilskih proizvajalcev, na negativni strani pa so bile opazne banke. Evropski indeksi so bili v rdečem območju tudi v sredo dopoldne. Zlasti je bil to opazno v Londonu, kar je tudi posledica tega, da se z Vodafonovimi delnicami trguje brez upravičenja do dividende.",1
"Stečajni upravitelj nekdanje Aktive Naložb privatizacijskega mogotca Darka Horvata hoče s forenzično preiskavo prečesati poslovanje družbe v zadnjih petih letih. V družbi Aktiva Naložbe (zdaj CG Invest), ki je bila nekoč eden ključnih delov poslovnega imperija Aktiva Holdings Darka Horvata, danes pa v njeni stečajni masi najdemo le težko prodajljive naložbe in visoke obveznosti do bank, bi lahko v kratkem začeli forenzično preiskavo. Pod drobnogled bi vzeli zadnjih več kot pet let njenega poslovanja. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Aktiva Naložbe pred dobrim letom dni dobila nazaj vseh 170 milijonov evrov, ki jih je od leta 2006 posodila svojemu lastniku z Nizozemske in sestrski družbi. Toda namesto denarja je prejela zgolj tako imenovana ekonomska upravičenja za njune dolgoročne finančne naložbe (pravice do morebitnih dividend in kupnin od prodaje naložb). S tem so banke tudi izgubile možnost, da bi Aktivi Naložbam zarubile dana posojila in poplačilo dolgov zahtevale neposredno od njenih dolžnikov. Čeprav ima Aktiva Naložbe ekonomske pravice do naložb, jih ne more niti upravljati niti samovoljno prodati. Upravljalske pravice so namreč ostale v tujini, slovenska družba pa ima zgolj pravico do morebitnih dividend. »Na podlagi skrbnih poizvedb o premoženju stečajnega dolžnika je bilo nedvomno ugotovljeno, da je premoženje občutno manjše od njegovih obveznosti, zato predvidevam, da poslovodstvo družbe v času pred začetkom stečajnega postopka ni delovalo skladno z načeli zakona o gospodarskih družbah in poslovno-finančnimi načeli, zato menim, da je treba zaradi potencialne odškodninske oziroma kazenske odgovornosti preveriti poslovanje družbe in odgovornih oseb v zadnjih petih letih, torej od 1. januarja 2008 do 31. maja 2013,« je pojasnil stečajni upravitelj Boštjan Pavec. Med tarčami ni Horvata, saj v družbi nikoli ni imel nobene funkcije. Na mestu izvršnega direktorja so se sicer v teh letih zvrstili Zaki Ishag, Andrej Ručigaj, Tadej Počivavšek in Aleš Okorn. Še pred začetkom forenzičnih preiskav bodo morale banke, ki od propadle družbe neuspešno terjajo slabih sto milijonov evrov in so jo tudi spravile v stečaj, založiti predujem za izvedbo postopka. V stečajni masi družbe namreč po oceni upravitelja Boštjana Pavca ni dovolj sredstev za plačilo računa v višini 38.000 evrov. Toliko znaša najnižja ponudba. Že cenitev premoženja, med katerim so delnice NLB, Factor banke, Hita, Tu Fina in še nekaterih drugih družb, bi ga stala 68.500 evrov. Tudi ta račun bodo morali poravnati upniki, pri čemer lahko naroči le cenitve tistih dražjih naložb.",0
"Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana je prek donatorske akcije Darujmo za CT uspelo zbrati potrebna sredstva za nakup aparata. Univerzitetni klinični center Ljubljana je v donatorski akciji v letu in pol zbral 409.686 evrov, kar je zadostovalo za tretjino aparata CT. Preostala potrebna sredstva so zagotovili iz naslova rednih amortizacijskih sredstev. Generalna direktorica Kliničnega centra Ljubljana Darinka Miklavčič je tako v četrtek s podjetjem Siemens, ki bo aparat dobavilo, podpisala pogodbo za sodoben 64-rezinski računalniški tomograf oziroma CT. Vodstvo in celotno osebje UKC Ljubljana se zahvaljuje vsem donatorjem, fizičnim in pravnim osebam ter vsem podpornikom, ki so s svojim delom in drugimi materialnimi prispevki omogočili zbrati sredstva, potrebna za nakup novega CT. Pričakujejo, da bo aparat prispel v drugi polovici prihodnjega leta.",1
"V veljavo je stopila novela zakona o davku na motorna vozila, s katero se bo nove avtomobile obdavčilo glede na višino izpustov ogljikovega dioksida, ne več glede na prostornino motorja. Najmanj bodo obdavčeni avtomobili, ki ustvarjajo izpuste CO2 v višini do 110 gramov na prevoženi kilometer in za gorivo uporabljajo bencin oziroma utekočinjen naftni plin, najbolj pa tisti z več kot 250 grami izpustov CO2 na kilometer in dizelskim gorivom. Če avtomobil uporablja kateri koli drug pogon, vključno z električnim, ali kombinacijo različnih pogonov hibridno vozilo, se stopnja davka določi z upoštevanjem lestvice, ki velja za vozila z bencinskim gorivom. Pri tem velja omeniti, da osnova za obračun davka ostaja prodajna cena, v prehodnem obdobju do 1. januarja 2011 pa bodo davčne stopnje nekaj nižje. Več podrobnosti s pojasnili je na voljo na spletni strani Davčne uprave RS. Za koliko se bodo zaradi novele zakona spremenile maloprodajne cene novih avtomobilov, slovenski zastopniki avtomobilskih proizvajalcev oziroma avtomobilski prodajalci pred uvedbo novele niso želeli napovedovati. Več bodo pripravljeni povedati šele v tem tednu, ko se bo zakon začel uporabljati in bodo objavili nove uradne cenike. Pač pa so že pred začetkom uporabe novele opozorili, da pri tem ne bo nekega avtomatizma, torej da bi nižja obdavčitev določenih vozil samodejno pomenila tudi njihovo nižjo ceno in obratno. Vsak uvoznik bo cene oblikoval v skladu s svojo tržno strategijo, ki je seveda tudi pod vplivom negativnih posledic krize. Poglejte še, katere avtomobile bo novi davek pocenil in katere podražil!",1
"Evropska centralna banka za leto 2008 napoveduje nižjo rast in višjo inflacijo. V letu 2008 naj bi bila inflacija višja. Evropska centralna banka ECB je danes popravila napovedi gospodarske rasti in inflacije v območju evra za letos in prihodnje leto. Gospodarska rast naj bi bila po novih napovedih letos 2,6-odstotna in ne 2,5-odstotna, prihodnje leto pa naj bi namesto napovedanih 2,3 odstotka znašala 2,0 odstotka. Zaradi višjih cen nafte in hrane je po novih napovedih ECB letos pričakovati 2,1-odstotno inflacijo, ki se bo leta 2008 povzpela na 2,5 odstotka, je danes pojasnil predsednik ECB Jean-Claude Trichet. Manjša inflacija leta 2009 Nazadnje je ECB za leti 2007 in 2008 napovedala 2,0-odstotno inflacijo. Inflacija v območju evra naj bi se po prvih ocenah ECB zmanjšala šele leta 2009, ko naj bi padla na 1,8 odstotka, je v Frankfurtu povedal Trichet. To je v okviru cilja ECB, ki znaša pod, vendar blizu dveh odstotkov. Letna stopnja inflacije v območju evra je po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat novembra znašala 3,0 odstotka in je tako najvišja po maju 2001, ko je znašala 3,1 odstotka. Kljub pretresom na finančnih trgih pa je ECB zvišala napovedi gospodarske rasti za letos, in sicer z 2,5 odstotka na 2,6 odstotka. Še vedno vlada negotovost glede učinkov krize na finančnih trgih na gospodarstvo, je dejal predsednik ECB. Za leto 2008 je banka napovedi gospodarske rasti znižala z 2,3 na 2,0 odstotka, leta 2009 pa je v območju evra po napovedih ECB pričakovati 2,1-odstotno gospodarsko rast, je še povedal Trichet po zasedanju Sveta ECB, ki je danes po pričakovanjih ohranil ključno obrestno mero na štirih odstotkih. ECB je bila danes tudi previdna in ni želela napovedovati morebitnih sprememb ključne obrestne mere v prihodnjem letu, ampak so sporočili le, da bodo spremljali razvoj dogodkov. V našem kompasu imamo le eno iglo in ta kaže na stabilnost cen, je po navedbah nemška tiskovne agencije dpa dejal Trichet, ki je ob tem dodal, da je treba upoštevati vpliv konjunkture in ostale parametre. Kot nujen pogoj za stabilnost cen pa je izpostavil dogovor o zmerni rasti plač, saj bi dvig plač še dodatno vzpodbudil rast inflacije. Ključna obrestna mera ostaja nespremenjena že od junija, po napovedih analitikov pa zaradi negotovih razmer tudi še ni pričakovati skorajšnjega posega ECB v obrestne mere. ECB je sicer še poleti napovedovala zvišanje ključne obrestne mere, vendar pa bi sedaj po mnenju nekaterih analitikov lahko storila tudi nasprotno, torej znižala ključno obrestno mero in tako skušala ponovno zagnati gospodarsko rast v območju evra, ki se je začela upočasnjevati zaradi težav, povezanih s krizo na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov.",0
"Microtrust, ki naj bi večino od 25 milijonov evrov, ki jih je dobil s preprodajo delnic Istrabenza, nakazal Igorju Bavčarju, naj bi Nastja Sušinski leta 2008 prodal takrat 25 let staremu Hrvatu. Tako naj bi želel prikriti sledi, ki jih je puščal za seboj. Kot poroča Dnevnik, se je Nastja Sušinski, nekdanji lastnik podjetja Microtrust, močno trudil, da bi zabrisal sledi, ki jih je podjetje pri domnevno spornih poslih puščalo za seboj. Microtrust je namreč v poslih s preprodajo 7,3-odstotnega paketa delnic Istrabenza ustvarilo dobrih 25 milijonov evrov dobička, večino tega pa nato nakazalo na tekoči račun Igorja Bavčarja. Vsaj tako ugotavljajo kriminalisti in tožilci. Dnevnik dokaz za prekrivanje sledi vidi v odsvojitvi poslovnega deleža v Microtruistu, s katero je Sušinski podjetje decembra 2008 prodal hrvaškemu državljanu Emirju Čašiću. Podjetje je Sušinski prodal deset mesecev po tem, ko je to Bavčarju po ugotovitvah kriminalistov nakazalo zadnji obrok denarja iz posla z Istrabenzovimi delnicami. Še pred tem, v začetku avgusta 2008, je Sušinski s Čašićem podpisal pismo o nameri za sklenitev pogodbe o prodaji Microtrusta. Kot poudarjajo pri Dnevniku, je bila prodaja izpeljana tik pred zaključkom poslovnega leta 2008, kar pomeni, da novi kupec ni imel vpliva na pripravo bilanc podjetja, je bil pa za njih odgovoren. Sama pogodba po poročanju Dnevnika vsebuje veliko členov o varovanju podatkov, z morebitnimi kršitvami pa so povezane relativno visoke pogodbene kazni. Časić je za Microtrust odštel 25 tisoč evrov, s pogodbo pa se je zavezal, da bo podatke družbe v zvezi z njenim poslovanjem pred dnem sklenitve pogodbe varoval kot poslovno skrivnost. Časić je po pogodbi moral tudi takoj spremeniti ime družbe in tako se Microtrust danes imenuje Emirade. Dnevnik navaja, da ni naključje, da se je po zamenjavi lastnika za podjetjem izgubila vsaka sled. Na uradnem naslovu v Ljubljani ga ni mogoče najti in po podatkih Dnevnika ga tako tudi Dursovi inšpektorji konec novembra 2009 niso mogli obiskati, saj podjetja tam preprosto ni. Pri vsem tem pa Dnevnik še poroča, da je vse več indicev, da je Sušinski Microtrust dejansko prodal slamnatemu lastniku. To naj bi hrvaškim varnostnim organom potrdil sam Časić, ki je bil v času nakupa Microtrusta star 25 let. V Slovenijo naj Časić prišel zgolj na podpis listin o prodaji in to na povabilo neidentificirane osebe z imenom Željko. Za nakup naj bi Časić prejel tudi plačilo. S samo družbo ni nameraval početi ničesar, kar potrjuje tudi podatek, da podjetje ne vodi več poslovnih knjig, da je banka že maja 2009 začela postopek zapiranja njegovega računa in da mu je Durs v tem času že odvzel identifikacijsko številko za DDV, kar je eden glavnih ukrepov v boju proti tako imenovanim davčnim vrtiljakom.",0
"Grški turizem trepeta zaradi svetovne finančne krize. Grki se bojijo, da se bo letošnja turistična sezona začela pozneje in se prej končala.",0
"Preiskava o manipuliranju obrestne mere LIBOR je že povzročila nekaj suspenzov in tudi odpustitev, uradno pa zaenkrat ni bil obtožen še noben posameznik ali ustanova Skupina trgovcev in borznih posrednikov je uspela manipulirati obrestno mero LIBOR za japonski jen, ki je ena najpomembnejših na svetu, saj je temelj za določanje obrestne mere mnogih posojil, je ena od bank, ki so v preiskavi sporočila regulatorjem, poroča Wall Street Jorunal. Viri blizu dogajanja pravijo, da je ta banka švicarska UBS . Poleg posojil je LIBOR temelj tudi za več kot 267 bilijonov evrov (5,5-kratnik BDP celega planeta) finančnih derivatov. Informacije prihajajo od znotraj kartelaKanadski regulatorji, ki vodijo preiskavo so sporočili, da jim je odvetnik sodelujoče banke sporočil, da so se trgovci v šestih bankah ( ameriških Citigroup in JPMorgan Chase , nemški Deutsche Bank , britanskih HSBC in Royal Bank of Scotland ter švicarski UBS ) od šestnajstih, ki sedijo v svetu za LIBOR, dogovarjali za sporočanje pretirano visokih ali pretirano nizkih obrestnih mer. Zakaj? Zaradi pohlepa. Dokumenti na kanadskih sodiščih kažejo, da so prizadevanja za manipuliranje obrestnih mer potekala med 2007 in junijem 2010. Kanadski regulatorji so ugotovili tudi način, za katerega menijo, da je bil uporabljen za izigravanje sistema, ki določa ceno finančnih proizvodov. Cilj manipuliranja je bil povečanje trgovalnih dobičkov. Kaj je LIBOR? Obrestno mero LIBOR oziroma London Interbank Offered Rate, vsak dan določa 16-članski svet, ki ga organizira British Bankers Association (Združenje britanskih bankirjev). V okviru sveta vsaka banka sporoči koliko je pripravljena plačati za posojila različnih ročnosti. Najvišji in najnižji štirje rezultati se ne upoštevajo, LIBOR pa se izračuna iz povprečja preostalih osmih. Obrestna mera LIBOR je podobna kot EURIBOR, ki se uporablja v območju evra. Slednjo določa svet 44 v evropskem in nekaj v svetovnem merilu najbolj pomembnih finančnih ustanov. Med njimi ni nobene slovenske, izmed zgoraj omenjenih pa tiste štiri, ki niso britanske.",0
"New York - Američani se proti rekordnim cenam bencina borijo kakor vedo in znajo, med drugim tudi s skrajšanim delovnim tednom oziroma tako, da delajo štiri dni na teden po deset ur in so potem prosti v petek. Cena bencina v ZDA trenutno znaša okrog štiri dolarje na galono (3,8 litra). Anketa kadrovskega podjetja Robert Half International je pokazala, da je zaradi visokih cen bencina 44 odstotkov Američanov spremenilo način vožnje na delo. Nekateri kupujejo avtomobile, ki porabijo manj bencina, drugi si s sodelavci delijo vožnjo, tretji si iščejo službe bližje domu, četrti pa poskušajo delati od doma. S skrajšanim delovnim tednom prihranijo do 20 odstotkov stroškov za gorivo Zvezna vlada v nekaterih agencijah svojim uslužbencem že več let ponuja možnost, da delajo skrajšan delovni teden, sedaj pa tak ukrep uporabljajo vse bolj tudi zasebna podjetja. Na ta način se prihrani do 20 odstotkov stroškov za gorivo. Problem je tudi v nerazvitem javnem prevozu Problem Američanov je v tem, da nimajo razvitega javnega prevoza, razen v večjih mestih. Tega niti niso potrebovali, dokler je bil bencin poceni in so si lahko brez težav poiskali cenejše stanovanje ali hišo in se potem vozili tudi do uro daleč v službe. Teh časov je zdaj konec.",0
"Washington - ZDA so septembra zabeležile 7,8-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je 0,3 odstotne točke manj kot avgusta, je danes sporočilo ameriško ministrstvo za delo. To je najnižja stopnja brezposelnosti od začetka predsedovanja Baracka Obame januarja 2009. Prejšnji mesec je bilo na novo ustvarjenih le 114.000 novih delovnih mest, toda revizija podatkov za julij in avgust je prispevala k temu, da je po statistiki za september videti, kot da je bilo ustvarjenih veliko novih delovnih mest in da je manj ljudi ostalo brez služb. Svetovalec v Beli hiši David Plouffe pravi, da s padcem brezposelnosti ZDA nadaljujejo z izhodom iz močne recesije. Julija in avgusta je bilo odprtih 86.000 delovnih mest več kot je ministrstvo za delo poročalo sprva. Poročilo ministrstva je dobra novica za predsednika Obamo, ki se v četrtek na televizijskem soočenju predsedniških kandidatov ni najbolje obnesel, a je njegov nasprotnik, republikanec Mitt Romney, sporočil, da to ni pravo okrevanje. Romney: Prava brezposelnost je 11-odstotna ""Septembra smo ustvarili manj delovnih mest kot avgusta, ko smo jih ustvarili manj kot julija. Odkar je Obama prevzel položaj, smo izgubili 600.000 delovnih mest v proizvodnji. Če ne bi bilo vseh teh ljudi, ki so enostavno prenehali iskati delo, bi bila prava stopnja brezposelnosti sedaj 11 odstotkov,"" je sporočil Romney. Predsednik sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše Alan Krueger je bil pri oceni poročila dokaj previden. ""Čeprav moramo še veliko narediti, pa današnje poročilo ponuja dodatne dokaze, da ameriško gospodarstvo še naprej okreva od ran najhujšega nazadovanja vse od velike depresije. Ključnega pomena je, da nadaljujemo s politiko, ki gradi gospodarstvo za srednji razred,"" je dejal. Stopnja brezposelnosti je septembra padla pod osem odstotkov, prvič odkar je Obama januarja 2009 prevzel položaj. Brez dela je sedaj uradno 12,1 milijona ljudi, kar je spet najmanj od januarja 2009. Stopnja brezposelnosti je bila sicer nad osmimi odstotki kar 43 mesecev. Največ delovnih mest odprtih na področju zdravstva Novo poročilo o brezposelnosti v oktobru bo objavljeno tik pred volitvami 6. novembra. Nekateri kritiki sicer mečejo senco dvoma na uradne številke in obtožujejo vlado, da jih prireja. Ministrica za delo Hilda Solis je danes na televiziji CNBC ogorčeno zavrnila takšne namige in zatrdila, da so ljudje, ki delajo statistiko, izurjeni ekonomisti in profesionalci, ki jim povsem zaupa. Ministrstvo pride do številk o brezposelnosti in zaposlovanju na podlagi ankete v 60.000 gospodinjstvih ter na podlagi podatkov 140.000 podjetij. Statistika kaže, da je bilo največ delovnih mest septembra odprtih v zdravstvu, in sicer 44.000. Zaposlovali so tudi v transportu in skladiščenju. Slaba stran poročila je v tem, da je veliko novih delovnih mest začasnih. Od avgusta do septembra so porasla s 7,5 na 8,6 odstotka novih delovnih mest.",1
"Glavni razlog za insolventnost je gospodarska kriza, piše v predlogu poravnave Vodstvo Merfina v predlogu za uvedbo prisilne poravnave upnikom ponuja dveodstotno poplačilo dolgov. Družba je imela konec leta za dobrih 331 milijonov evrov terjatev. Družba Merfin, v kateri so združeni menedžerji, ki so leta 2007 prevzeli nakelski Merkur, je v predlogu prisilne poravnave, ki ga je na ljubljansko okrožno sodišče vložila v petek, zapisala, da je glavni razlog za plačilno nesposobnost gospodarska kriza, ki je zajela panogo gradbeništva in investicije nasploh, zaradi česar se je v težavah znašel Merkur, katerega večinski lastnik je Merfin. Merfin se stečaju poskuša izogniti zaradi sporne delitve dividend S tem so se uresničila ugibanja, da se bo Merfin s predlagano prisilno poravnavo skušal izogniti določilu, ki velja za stečajni postopek, in sicer da so posli, opravljeni v letu dni pred uvedbo postopka, izpodbojni. Za upnike je namreč sporna zlasti lanska delitev 12,6 milijona evrov dividend, ki so si jih izplačali lastniki Merfina. Družba HTC Dva, ki je v stečajnem postopku, je medtem predlagala stečaj Merfina. HTC Dva, ki je bila vzvod za financiranje menedžerskega prevzema Merkurja in je z več kot 182 milijoni evrov največji upnik Merfina, je stečaj predlagala že pred več kot mesecem dni, vendar ljubljansko okrožno sodišče o predlogu še ni odločilo.Đorđević Merfinu bo težko uspelo v prisilni poravnavi Stečajni upravitelj HTC Dva Branko Đorđević je z vložitvijo predloga za stečaj, ki bi ga lahko opravil tudi kateri izmed upnikov, ki ni insolventen, HTC Dva svoje zakonske obveznosti izpolnil, zdaj so na vrsti drugi. Merfin bi glede na mojo analizo težko uspel v prisilni poravnavi, ki po novem zahteva 50-odstotno poplačilo obveznosti v štirih letih, je dejal Đorđevič. Pojasnil je, da ima Merfin okrog 400 milijonov dolga oziroma obveznosti. V prisilni poravnavi pa bi moral v štirih letih poplačati okrog 200 milijonov evrov, s tem da sploh nima prilivov na transakcijski račun in se ukvarja le z naložbami v delnice, ki jih je ostalo za približno štiri milijone evrov. Že samo stroški prisilne poravnave bi bili glede na velikost aktive zelo visoki in Merfin brez prilivov na transakcijski račun ne bi imel možnosti, da bi jih plačal. Tako Merfin po njegovem mnenju izpolnjuje vsa merila za stečaj. Za upnike pa velja, da bodo poplačani v isti meri.",0
"S prvim marcem so narasle cene storitvam varstva v vrtcu in vozovnicam notranjega železniškega prometa. Železnice bodo naše žepe olajšale za dodatnih 3,5 odstotka, vrtci pa v povprečju za 10 odstotkov. Cene prevoza potnikov po železnici v notranjem prometu so višje za 3,5 odstotka. V zvišanje cen so bile Slovenske železnice prisiljene po tem, ko so lani z nižjo ceno vozovnic izgubile 858.700 evrov prihodkov. Z ukrepom nameravajo realizirati načrtovano zvišanje v osnutku svojega poslovnega načrta, s čimer bodo povečali transportne prihodke za 830.000 evrov, kar še vedno ne bo dovolj za pokritje lanskih izgub. Dražje tudi varstvo Starši bodo za varstvo svojih malčkov od zdaj plačevali povprečno 10 odstotkov več kot lani, kar namesto lanskih povprečnih 91,50 evra zdaj znaša 100,60 evra. Huje bo za starše otrok drugega starostnega obdobja, ki bodo plačevali 14,6 odstotka dražji vrtec, medtem ko bodo starši prvega starostnega obdobja plačevali 5,4 odstotka več. Načelnica oddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport v Mestni občini Ljubljana Marija Fabčič je povedala, da je bila podražitev nujna zaradi višjih plač in stroškov. Pozitivna sprememba pa je uvedba poenotenja cen, pri čemer bodo starši za enak program v vseh ljubljanskih vrtcih plačevali enako. Poleg tega nameravajo s prvim septembrom podaljšati delovni čas vrtcev za pol ure. Fabčičeva je spomnila tudi, da bodo obdržali ljubljanski mestni popust v višini 22 odstotkov v prvem starostnem obdobju in 15 odstotkov v drugem starostnem obdobju, staršem ljubljanskih otrok v vrtcih zunaj občine pa priznali dodatno 17-odstotno znižanje plačila.",0
"Pri reševanju prostorske problematike slovenskih zaporov v letih 2006-2012 Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in ministrstvo za pravosodje nista bila uspešna, je ocenilo Računsko sodišče Računsko sodišče ugotavlja, da Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in pristojno ministrstvo za pravosodje v zadnjih šestih letih nista bila uspešna pri reševanju prostorske problematike zaporov. Sodišče je revidiralo uspešnost reševanja prostorske problematike slovenskih zaporov v obdobju od 1. januarja 2006 do 10. februarja 2012. Pri tem ugotavlja, da uprava ni ustrezno strateško načrtovala oz. sodelovala pri pripravi realnih strateških načrtov investicij v zapore, s katerimi bi se zmanjšala njihova prenapolnjenost. Načrtovani projekti, razen Doba, se niso izvedli Kot opozarja sodišče, v tem obdobju na področju investicij cilji niso bili doseženi. Razen projekta prenove in dozidave zapora na Dobu, se namreč drugi načrtovani projekti niso niti začeli izvajati. Obenem pa je uprava izvedla projekt, ki ni bil načrtovan. Poleg tega pa računsko sodišče tudi za projekt na Dobu ugotavlja, da ga uprava ni ustrezno načrtovala in izvajala. Projektna naloga je bila večkrat spremenjena, zaradi česar se je skupna pogodbena vrednost sredstev za pripravo projektne dokumentacije povečala za 107 odstotkov na skoraj 1,6 milijona evrov. Prvotna ocena potrebnih finančnih sredstev pa se je predvsem na račun povečanja načrtovanih kapacitet na predlog uprave s 6,1 milijona evrov povečala na 86,7 milijona evrov. Ministrstvo ni ustrezno sodelovalo pri načrtovanju investicij Po oceni sodišča je bilo neuspešno tudi pristojno ministrstvo za pravosodje, saj ni ustrezno sodelovalo pri načrtovanju investicij za rešitev prostorske problematike slovenskih zaporov in ni ustrezno nadziralo uprave pri izvajanju projekta na Dobu ter pri doseganju zastavljenih ciljev na področju investicij v zapore. Ministrstvo pa je bilo uspešno pri zagotavljanju pravnih podlag, ki so širile nabor ukrepov za zmanjševanje prenapolnjenosti in zato vplivale na zmanjševanje posledic prenapolnjenosti zaporov. Pri preverjanju, kako se uprava spopada s posledicami prenapolnjenih zaporov, pa je računsko sodišče ugotovilo, da je uprava ustrezno in v zadostni meri uporabljala ukrepe za zmanjševanje prenapolnjenosti zaporov, ki so v njeni pristojnosti. Uprava naj ponovno določi kapaciteto vseh zaporov Računsko sodišče revidirancema svetuje več sodelovanja glede vodenja in nadzora prihodnjih investicij, predvsem pri nadaljevanju projekta na Dobu in novogradnji v Ljubljani. Glede investicije na Dobu od uprave tudi zahteva, da preuči možnosti za uveljavljanje odgovornosti projektanta ""zaradi domnevno nestrokovnega dela pri pripravi projektne dokumentacije"". Računsko sodišče priporoča še preučitev možnosti dodatnega spodbujanja alternativ priporu in kazni zapora. Od uprave pa zahteva, da ponovno določi uradno kapaciteto vse zaporov in da se v vseh zaporih upošteva enak normativ, kakšna je primerna površina na zaprto osebo.",0
"Franci Matoz je proti Barbari Verdenik, nekdanji direktorici Primorskih novic, zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev vložil tožbo. ""Barbara Verdnik je imela sklenjene pogodbe s kar 17 novinarji, ni pa jih zaposlila, ker je bilo to zaradi neplačevanja prispevkov za Primorske novice ceneje. Tako je kršila temeljne pravice delavcev in utajila davke,"" trdi odvetnik Franci Matoz. Proti Verdnikovi je zato v torek vložil ovadbo. ""Ali je v njej kaj soli, bo ugotavljalo tožilstvo in pristojni organi. Dejstvo je, da dva svobodna novinarja zaradi odpovedi pogodb tožita sedanjo direktorico in ne mene. Vsi mediji s svobodnimi novinarji sklepajo različne pogodbe in tako sem jih tudi jaz,"" komentira Verdnikova. Spomnimo, v torek so v javnost prišle ugotovitve kriminalistov o neupravičenem sledenju in zlorabi osebnih podatkov treh ljudi, med njimi tudi Verdnikove. Kriminalisti so preiskavo, v katero je vpleten tudi Matoz, začeli tudi na njeno pobudo.",0
"Slovenijo bosta 21. oktobra obiskala britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški. Kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški bosta 21. oktobra prispela na Letališče Jožeta Pučnika , kjer bosta sprejeta z vojaškimi častmi. Kraljica si bo najprej ogledala glasbeno delavnico britanske šole, vojvoda Edinburški pa delavnico British Councila »Future city game«. Po tem ogledu bo plemeniti par sprejel veleposlanik Združenega kraljestva Tim Simmons, za tem pa predsednik vlade - kdorkoli že to bo. Po sprejemu bo sledila svečana večerja na ljubljanskem gradu. V sredo si bo par ogledal program lipiške jahalne šole ter se udeležil konference UN Global Compact Slovenija z naslovom »Trajnostni razvoj za doseganje nacionalne konkurenčnosti«. Po kosilu, ki ga bo priredil britanski veleposlanik Tim Simmons bo sledil sprehod po Tromostovju. Kraljevi par bo Slovenijo zapustil v četrtek, 23. oktobra.",1
"V območju evra je inflacija na letni ravni dosegla štiri odstotke, kar je več kot dve odstotni točki nad planom evropske centralne banke Stopnja inflacije v območju evra je junija na letni ravni dosegla štiri odstotke, medtem ko je v celotni EU znašala 4,3 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat . Inflacija je bila junija letos tako najvišja od uvedbe evra, s čimer je Eurostat potrdil podatke, objavljene v v prvi oceni inflacije za območje evra 30. junija. Med državami z evrom je najvišjo inflacijo s 6,8 odstotka zabeležila Slovenija, medtem ko je bila v celotni uniji inflacija najvišja v Latviji (17,5 odstotka). Cilj Evropske centralne banke je stopnja inflacije malo pod 2,0 odstotka na letni ravni. Na mesečni ravni inflacija 0,3 odstotka V primerjavi z majem se je letna stopnja inflacije v območju evra junija povečala za 0,3 odstotne točke. Za 0,3 odstotne točke se je junija glede na maj povečala tudi inflacija v celotni EU. Tako v območju evra kot v celotni EU je junija mesečna stopnja inflacije znašala 0,4 odstotka (v Sloveniji 0,9 odstotka). Junija lani je letna stopnja inflacije v območju evra znašala 1,9 odstotka, v EU27 pa 2,1 odstotka. Najnižja na Nizozemskem, najvišja v Latviji Najnižje stopnje inflacije so v EU junija na letni ravni beležile Nizozemska (2,3 odstotka) ter Nemčija in Portugalska (po 3,4 odstotka), medtem ko je bila inflacija najvišja v Latviji, sledita ji Bolgarija (14,7 odstotka) in Litva (12,7 odstotka). V primerjavi z majem se je letna stopnja inflacije junija povečala v 21 članicah, v dveh je ostala nespremenjena, v treh pa je padla. Najbolj so se podražili transport, hrana in stanovanja K povišanju cen na letni ravni so v juniju v območju evra najbolj prispevale višje cene transporta (7,1 odstotka), hrane (6,4 odstotka) ter stanovanj (6,1 odstotka). Tudi na mesečni ravni so k inflaciji največ prispevale cene transporta, še kažejo podatki Eurostata.",0
"Kljub nestanovitnim razmeram na svetovnih trgih, je lastnik ljubljanskega Leka - švicarski farmacevt Novartis, v prvih devetih mesecih za petino povečal čisti dobiček Švicarski farmacevtski koncern Novartis je v prvih devetih mesecih letos ustvaril 4,96 milijarde evrov čistega dobička, kar je 19 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vodstvo koncerna ocenjuje, da bodo poslovno leto kljub nestanovitnemu finančnemu trgu zaključili z rekordnim čistim dobičkom in rekordno prodajo. Samo v tretjem četrtletju pa je Novartis v primerjavi z enakim obdobjem lani povišal čisti dobiček za 32 odstotkov na 1,54 milijarde evrov. V tem obdobju je prodal za 23,27 milijarde evrov svojih izdelkov, kar je 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. ""Navkljub negotovostim na svetovnih finančnih trgih v Novartisu poslovno leto 2008 napovedujemo kot leto rekordov,"" je povedal predsednik in glavni izvršni direktor Novartisa Daniel Vasella, ki uspeh pripisuje predvsem inovacijam, ki jim posvečajo vedno več pozornosti.",1
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 845,53 točke, kar je 0,52 točke oz. 0,06 odstotka manj kot v petek. V indeksu, ki se izračunava na podlagi šestih delnic, so se najbolj pocenile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Gorenja. Delnice NKBM so se pocenile za 1,08 odstotka na 10,07 evra, Gorenja pa za 0,75 odstotka na 13,17 evra. Enotni tečaj Krkine delnic se je znižal za 0,49 odstotka na 63,27 evra. Ostale delnice v indeksu so zabeležile rast, delnice Petrola so se podražile za 0,56 odstotka na 259,85 evra, Telekoma Slovenije za 0,47 odstotka na 93,38 evra in Mercatorja za 0,26 odstotka na 156,24 evra. Poleg omenjenih delnic so se v prvi kotaciji podražile še delnice Luke Koper (+1,75 odstotka na 16,30 evra), medtem ko so delnice Intereurope zabeležile padec (-0,75 odstotka na 3,96 evra).",0
"Ljubljana - Tolminsko podjetje ITW Metalflex, dobavitelj sestavnih delov za vse ključne svetovne proizvajalce aparatov bele tehnike, je lani doseglo 64,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo 5,6 milijona evrov manj kot v letu 2010. Dobiček iz poslovanja je znašal 3,89 milijona evrov, v letu pred tem pa dobrih sedem milijonov evrov. Višine lanskoletnega čistega dobička v podjetju še niso razkrili, medtem ko so ga v letu 2010 pridelali šest milijonov evrov. ITW Metaflex je že vrsto let v lasti ameriške družbe Illinois Tool Works (ITW) Holdings. Po pojasnilih predsednika uprave Andreja Ivančiča, ki družbo vodi od lanskega leta, se je v drugi polovici lanskega leta povpraševanje na trgu gospodinjskih aparatov znižalo, na enaki ravni pa ostaja tudi na začetku letošnjega leta. Cene surovin so še vedno visoke, kupci pa višjih cen izdelkov ne sprejemajo. Kljub temu je ITW Metalflexu konec leta 2011 uspelo del stroškov (zaradi višjih cen surovin) prevaliti na kupce, poleg tega pa je podjetje v pravem trenutku in po ugodnejši ceni nabavilo surovine za proizvodnjo v letošnjem letu. Po načrtu bodo v tem letu postavili dodatno proizvodno linijo in nabavili nove brizgalne stroje. Hkrati bodo obstoječo linijo predelali na novo različico senzorja tlaka, ki je trenutno paradni izdelek podjetja, vpeljali sistem za merjenje učinkovitosti proizvodne opreme in izboljšali logistiko. V letu 2012 namerava ITW Metalflex doseči približno toliko prihodkov kot lani, čisti dobiček pa naj bi bi se povečal.",1
"V Hiši kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah so pripravili šesto državno tekmovanje za izbor najboljše zaščitene Kranjske klobase. Naslov najboljšega so že drugič zapored podelili Mesariji Arvaj. Kranjske klobase – na tekmovanje jih je poslalo deset mesarskih podjetij – sta ocenjevali strokovna komisija in ""laična"" javnost, ki so jo sestavljali povabljeni in drugi udeleženci. Pri strokovni javnosti je največ odobravanja požel izdelek Mesarije Arvaj, javnost pa je najraje v usta dajala klobaso mariborskih Košakov. Strokovni izbor 1. Mesarstvo Arvaj 2. Kras 3. Mesnine dežele Kranjske Klobasa v vesolju Kranjska klobasa je slovenska kulinarična posebnost, ki so jo proizvajalci, združeni v gospodarsko interesno združenje, zaščitili kot proizvod z geografsko označbo. Njena pot sega tudi v vesolje, saj jo je s sabo vzela ameriška astronavtka slovenskega rodu Sunita Williams. Jed se je razvila še v času avstro-ogrske monarhije, izvira pa z območja Gorenjske, od koder se je razširila po Sloveniji. Kronisti stare Ljubljane jo omenjajo kot sestavni del menija ob svečanih in pomembnih dogodkih. V Trzinu je delovalo veliko število mesarjev, ki so zalagali tržišče s Kranjskimi klobasami vse do Dunaja. Okus ""laikov"" 1. Košaki TMI 2. Mesnine dežele Kranjske 3. Kras Navdušeni cesar O njenem slovesu pove veliko anekdota s cesarjem Francem Jožefom: Nekoč se je s kočijo peljal z Dunaja proti Trstu. Ustavil se je v vasi Naklo pri Kranju v znani ""furmanski"" gostilni Marinšek ob deželni cesti. Želel se je okrepčati in povprašal je gostilničarja, kaj mu lahko ponudi. ""Imamo le navadne hišne klobase in nič drugega,"" je odgovoril cesarju. Cesar je naročil klobaso, in ko jo je pokusil, je navdušeno dejal: ""To pa ni navadna, ampak Kranjska klobasa!""",1
"Krka uživa največji ugled v javnosti Največ čistega dobička so lani ustvarili Kad, Krka in Istrabenz, največ skupnih prihodkov pa so imeli Petrol, Mercator in Revoz. Delo FT, ki je lestvico objavilo, še posebej izpostavlja investicijske ustanove in finančne družbe, ki s podjetji, ki so na vrhu lestvice, sicer ustvarjajo dobiček in dobivajo prihodke, a se z njimi ne morejo primerjati. Prvi in četrti na lestvici, Kad in Sod, sta si to mesto zaslužila s pospešeno prodajo državnih deležev, zato so njune prihodnje uvrstitve na lestvico vprašljive. Na lestvici je sicer kar 54 18 odstotkov podjetij, ki se ukvarjajo le s financami in vlaganji. Najvišji ugled ima Krka Na lestvici najuglednejši podjetij je na prvem mestu Krka, ki sta jo tako ocenili tako poslovna kot splošna javnost, sledita pa ji Gorenje in Lek. Razlike v oceni glede na javnost se najbolj poznajo pri Microsoftu in IBM-u, ki sta se na lestvici splošne javnosti uvrstila veliko nižje od mesta, na katero ju je postavila poslovna javnost. Ugled se je omajal Pivovarni Laško, ki je za nekaj mest zdrsnil tako na lestvici javne kot poslovne javnosti. Zelo visoko so se uvrstila podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom, saj so Terme Čatež na četrtem mestu lestvice splošne javnosti.",1
"Ameriški banki Citigroup in Bank of America želita obdržati ključne zaposlene, zato načrtujeta dvig osnovne plače investicijskim bankirjem Ameriški bančni velikanki Citigroup in Bank of America nameravata kmalu, kot nadomestilo za omejitev letnih nagrad, svojim investicijskim bankirjem dvigniti osnovno plačo. Odločitev sledi načrtu banke Morgan Stanley , piše Wall Street Journal (WSJ). Medtem pa Goldman Sachs in JPMorgan Chase ne razmišljata o povišanju osnovne plače. »Pritiski v investicijskem bančništvu in poslih na kapitalskih trgih še naprej ostajajo veliki,« je za WSJ dejala tiskovna predstavnica Bank of America Jessica Oppenheim. Dodala je, da bo banka »naredila, kar je potrebno, da obdrži ključne zaposlene«. Morgan Stanley je prejšnji teden sporočila, da je vodstvenim delavcem osnovne plače dvignila na 800 tisoč dolarjev.",1
"Februarska inflacija je znašala 0,4 odstotka. Za toliko so se v primerjavi z januarjem zvišale cene življenjskih potrebščin. Skupna letošnja rast cen pa je še vedno negativna, in sicer -0,4-odstotna. Višje cene komunalnih storitev, energentov, hrane in počitnic v paketu Blago se je podražilo za 0,5 odstotka, storitve pa za 0,3 odstotka. V februarju so se cene zvišale v naslednjih skupinah stanovanje za 1,3 %, rekreacija in kultura za 0,8 %, obleka in obutev za 0,7 %, hrana in brezalkoholne pijače za 0,5 %, prevoz za 0,3 %, stanovanjska oprema za 0,2 %, gostinske in nastanitvene storitve ter zdravje za 0,1 %. Stanovanja S skupini stanovanje so se največ podražile komunalne storitve. Na gibanje cen v skupini stanovanje so že drugi mesec zapored najbolj vplivale višje cene komunalnih in drugih storitev za 2,9 % ter goriv in energije za 1,0 %. Odvoz smeti se je v povprečju podražil za 9 %, oskrba z vodo za 2,4 % in kanalščina za 1,4 %, plin je dražji za 2,9 %, električna energija pa za 0,4 %. Rekreacija in kultura V skupini rekreacija in kultura so se najopazneje zvišale cene cvetja in izdelkov za vrtnarstvo za 2,7 %, iger in igrač za 2,1 %, počitnic v paketu za 1,8 % ter časopisov za 1,6 %. Najbolj se je pocenila avdio-video in hi-fi oprema za 2,2 %. Obutev in obleka Na gibanje cen v skupini obleka in obutev so vplivali tako številni dodatni popusti na oblačila in obutev kot tudi podražitve zaradi vračanja cen na raven pred razprodajami. Obutev je bila tako dražja za 2,5 %, oblačilni dodatki za 1,7 %, tkanine za 0,9 % ter oblačila za 0,1 %. Hrana in brezalkoholne pijače Najbolj se je podražila zelenjava. Foto POP TV V skupini hrana in brezalkoholne pijače se je najbolj podražila zelenjava za 8,4 %, nekoliko so se zvišale tudi cene rib za 0,9 % ter mesa za 0,7 %. Zaradi novih akcijskih ponudb pa so se opazneje znižale cene kruha in nekaterih drugih izdelkov iz žit za 2,3 %. K skupni mesečni rasti cen so po 0,1 odstotne točke prispevali dražji energenti, počitnice v paketu, komunalne storitve in hrana. Prav tako 0,1 odstotne točke pa so prispevale še druge februarske podražitve. Februarja malo pocenitev Vse februarske pocenitve skupaj so znižale skupno rast cen za 0,1 odstotne točke. Znižanje cen je bilo le v dveh skupinah komunikacije za 0,6 % ter raznovrstno blago in storitve za 0,3 %.",0
"Na letni ravni so se cene dvignile za 2,9 odstotka Cene življenjskih potrebščin so se avgusta v primerjavi z julijem v povprečju zvišale za 0,7 odstotka. Najbolj so se podražili naftni derivati, predšolska vzgoja in počitnice v paketu. Avgusta so se v primerjavi z mesecem prej najbolj, za 4,5 odstotka, zvišale cene v skupini izobraževanje. Predšolsko izobraževanje je v primerjavi z julijem zaradi višjih cen in nižjih popustov v nekaterih vrtcih dražje za 10,2 odstotka. Prevoz je dražji za 2,6 odstotka, na to pa je najbolj vplivalo 6,7-odstotno zvišanje cen goriv in maziv. Za štiri odstotke se je podražil tudi letalski potniški prevoz, dražje, in sicer za 3,3 odstotka, je tudi zavarovanje avtomobilov, kažejo podatki Statističnega urada Slovenije. Cene storitev socialnega varstva so se dvignile za 5,9 odstotka. V skupini stanovanje je zaznan 0,8-odstotni dvig cen, na kar je najbolj vplivalo 7,1-odstotno zvišanje cen tekočih goriv. Dražja je tudi daljinska energija, in sicer za 1,3 odstotka. Obleke in obutev so dražje za 0,3 odstotka, malo manj pa sta se podražila tudi alkohol in tobak, in sicer za 0,2 odstotka. Cene so šle tudi dol Nekaj stvari se je vendarle tudi pocenilo. Cene v skupini komunikacije so bile avgusta v povprečju nižje za 1,3 odstotka. Pocenile so se predvsem telefonske in internetne storitve, v povprečju za 1,3 odstotka pa tudi telefonski in drugi aparati. Za 0,2 odstotka so se pocenile hrana in brezalkoholne pijače. Za 1,8 odstotka so nižje cene gaziranih in negaziranih pijač, cenejša, za 1,6 odstotka, je zelenjava, za sadje pa smo odšteli v primerjavi z julijem 0,6 odstotka manj. Na letni ravni cenejša le telekomunikacija Inflacija na letni ravni je 2,9-odstotna. Na letni ravni so najbolj podražili izdelki in storitve v skupinah alkoholne pijače in tobak, in sicer za 7,1 odstotka, izobraževanje za 5,9 odstotka, prevoz za 4,5 odstotka, stanovanje za 4,2 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače ter raznovrstno blago in storitve za 3,7 odstotka. Cene so se znižale le v skupini komunikacije, v povprečju za 4,4 odstotka. Letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU-ju, je avgusta znašala 3,1 odstotka. Dvig cen tudi v evroobmočju Dvig cen na letni ravni, in sicer 2,6-odstoten, so zabeležili tudi v državah evroobmočja, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Inflacija je tako za 0,2, odstotka višja kot julija in ostaja nad srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke, po katerem bi bila inflacija blizu, vendar malo pod dvema odstotkoma. Ta cilj ni bil izpolnjen že 21. zaporedni mesec. Podrobnejše podatke o julijski inflaciji bo Eurostat sicer objavil 14. septembra.",0
"Zaposlenost najbolj narašča v gradbeništvu Urad za makroekonomske analize in razvoj 5,4-odstotno gospodarsko rast označuje za visoko, a napoveduje umiritev. To naj bi se zgodilo že v prihodnjih četrtletjih, statistični urad pa je sporočil podatke za prvo četrtletje. Umiritev naj bi dosegla Slovenijo zaradi pričakovanega umirjanja v mednarodnem okolju, je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle, ki še dodaja, da umirjanje že nakazujejo nekateri podatki, predvsem o upočasnjeni rasti v predelovalnih dejavnostih in izvozu. V prvem četrtletju je bruto domači proizvod nominalno znašal slabe 8,5 milijarde evrov, kar je za 10,7 odstotka več kot lani. V prvem četrtletju leta 2008 se je za 6,3 odstotka povišal izvoz blaga in storitev, kar kaže na umirjanje. Uvoz je ohranil podobno rast kot konec leta 2007. Za 3,4 odstotka se je povišala končna poraba. Ta za gospodinjstva ostaja podobna lanski, izraziteje pa se je povečala končna poraba države. Za 3,1 odstotka je narasla zaposlenost, ki se povečuje že deseto četrtletje zapored. Tako je bilo glede na podatke nacionalnih računov v tem obdobju zaposlenih 971.700 oseb. Zaposlenost je najhitreje naraščala v gradbeništvu, prometu in poslovnih storitvah.",1
"Župani ne želijo subvencionirati izgube primestnega potniškega prometa. Kljub temu za zdaj ne bo prodan. ""Solastniki Holdinga Ljubljana smo na podlagi vrednotenja primestnega potniškega prometa (PPP) ocenili, da v tem trenutku njegova prodaja ni smiselna,"" je povedal župan občine Brezovica Metod Ropret. Iz Mestne občine Ljubljana (MOL) so sporočili, da so se člani sveta Holdinga Ljubljana odločili, da počakajo na nov razpis države glede koncesije za izvajanje medkrajevnega linijskega prevoza potnikov. Na sestanku pred zasedanjem omenjenega sveta so namreč vsi župani 15 primestnih občin, razen župana občin Medvode in Borovnica, zavrnili subvencioniranje izgube PPP. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je skupaj z drugimi župani ocenil, da bi morala država poleg podeljevanja koncesij zagotoviti tudi sredstva za opravljanje medkrajevnega prevoza potnikov. Izgubo mora kriti država. Na MOL so še pojasnili, da veljavna koncesija poteče konec leta, PPP pa niso prodali tudi zato, ker država sprejema novo uredbo, ki bo drugače definirala koncesije. Odgovore s prometnega ministrstva še čakamo. ""Ocenili smo, da to ni strošek občin,"" Ropret pojasnjuje odločitev občin, da ne bo subvencionirala izgube PPP. Dodaja, da je linijski promet organiziran na ravni države in ne bi smel biti dodaten strošek za občine. S tem se strinja tudi župan vrhniške občine Marjan Rihar, ki obenem dvomi o metodologiji izračuna izgube.",0
"Ljubljana - Danes bodo delničarji Semenarne Ljubljana odločali o imenovanju posebnega revizorja, ki bi preveril gospodarnost poslov v zadnjih petih letih in tudi odgovornost prejšnjega vodstva družbe zanje. Pod drobnogledom bi se znašle nasedle naložbe na Hrvaškem, zlasti pa v Srbiji in na Kosovu, zaradi katerih je matična družba zašla v velike finančne težave in potrebuje celo dokapitalizacijo. Že sredi lanskega leta je moral oditi dolgoletni direktor Anton Prašnikar, zaradi nenehnih težav pri razčiščevanju, kakšen vpliv imajo balkanske naložbe na Semenarno Ljubljana, pa sta konec leta odstopila tudi nadzornika Damijan Korošec (KD) in Peter Rajačič. Kakšno je trenutno stanje v odvisnih družbah na Hrvaškem, v Srbiji in na Kosovu, ni znano. So pa nadzorniki Semenarne Ljubljana na seji marca lani ugotovili, da ima njihova kosovska hčer po izpadu pridelave pivovarskega ječmena in 50-odstotnem izpadu pridelave ozimnih žit (v letu 2009) že več kot 500.000 evrov izgube in da ""trenutno miruje"". Nič bolje ni kazalo beograjski odvisni družbi, ki je leta 2010 ustvarila le dobrega pol milijona evrov prihodkov in pol toliko izgube. V prvih treh mesecih 2011 je dosegla le 42 odstotkov načrtov, trenutno pa ima blokirane račune. Nekoliko boljše je šlo Sjemenarni Zagreb, ki da ji je ""uspelo obrniti trend prodaje navzgor"". Semenarna Ljubljana je sicer že lani zamenjala vodstvi tako srbske kot kosovske hčere. Da bodo Semenarne v Zagrebu, Beogradu in na Kosovu krepko udarile po bilanci matične družbe, saj bi morala narediti visoke slabitve, sta Korošec in Rajačič vedela že konec leta 2010, upravo pa sta opozarjala tudi na eni od sej nadzornega sveta v marcu 2011. Takrat je Korošec upravi očital, da nimajo ustreznih podatkov o hčerinskih družbah oziroma podatkov, ki jih imajo, niso prejeli pravočasno. Na težave v hčerinskih družbah Semenarne Ljubljana je po informacijah manjšinskega delničarja KD Kapital opozoril tudi revizor za predlansko leto - ABC Revizija, vendar do izredne seje nadzornikov, na kateri bi to problematiko posebej obravnavali, ni bilo. Tega opozorila sicer ni moč zaslediti niti v revizorskem mnenju. Vendarle ABC Revizija, ki je bila potrjena tudi za revidiranje izkazov za leto 2011, tega najbrž ne bo opravila. Na dnevnem redu prihajajoče skupščine je namreč tudi njena zamenjava. Po novem bi delo revizorja opravljal Audit&Co, ki je v drugi polovici lanskega leta opravil tudi izredno revizijo računovodskih izkazov. KD Kapital je sicer poizkušal posebnega revizorja, ki bi preveril pravilnost vrednotenja postavk v bilanci in ocenil verjetnost sanacije odvisnih družb, imenovati že na zadnji skupščini junija lani, vendar neuspešno. Tedaj je od uprave terjal tudi odgovore na številna vprašanja. Vseeno kaže, da bo do posebne revizije vseeno prišlo, delala pa jo bo UHY Revizija. ""Revizija, ki je bila opravljena (lani, op. p.), je pregledala poslovanje na področju posameznih dejavnosti družbe v preteklosti ter s tem omogočila oziroma postavila tudi temelje za popravke v bilanci podjetja. Glede oškodovanja na osnovi revizije še ne moremo govoriti, saj je za to potreben temeljit pregled oziroma tako imenovana posebna revizija, ki lahko poda sume oškodovanja,"" je povedal novi direktor Semenarne Ljubljana Borut Mavsar. tomaz.modic@dnevnik.si",0
"Slovenski trgovci zagotavljajo, da kruha ne bodo dražili vsaj do konca leta. Kot je znano, so peki pred časom napovedali, da bodo kmalu dvignili cene kruha in peciva. Peka kruha Čeprav so peki pred časom napovedali, da bodo kmalu dvignili cene kruha in peciva, saj da naj bi jih k temu silile višje cene pšenice na svetovnih trgih ter višji stroški dela in trošarine, pa potrošniki ne bomo prikrajšani. Največji slovenski trgovci namreč zagotavljajo, da cen kruha vsaj do novega leta ne bodo višali. Kot je pojasnila članica uprave Mercatorja Mateja Jesenek, so bile cene kruha kar nekaj leta stabilne, tudi zdaj pa so v družbi uvedli ukrepe pospeševanja prodaje, da sprememb cen v tem segmentu ne bo. V družbi po besedah Jesenkove za zdaj tudi nimajo pretiranega navala, kar se tiče najav cen dobaviteljev. Tudi v Tušu so zagotovili, da sami cen ne bodo dvigovali, napovedi dobaviteljev o podražitvah prav tako še niso prejeli. Tudi v Sparu ne bodo povišali cen izdelkov pekarne Spar. Če pa bodo cene dvignili dobavitelji, bodo morali tako narediti tudi sami. Vendar ta odločitev še ni padla, jaz garantiram samo za pekarno Spar, da se cene ne bodo spremenile, je dejal generalni direktor Spara Igor Mervič. V E.Leclercu pa so prepričani, da ni tehtnega razloga za dvig cen kruha.",1
"Vlada bo število zaposlenih povečala za 47. Zaposlila bo kadre, ki so se izkazali v času predsedovanja Evropski uniji. 300 zaposlitev med predsedovanjem V času priprav na predsedovanje Slovenije EU in med samim predsedovanjem so organi državne uprave začasno, za čas trajanja projekta, zaposlili okoli 300 dodatnih javnih uslužbencev. Kljub omejevanju zaposlovanja v organih državne uprave je vlada danes sprejela sklep, da se skupni kadrovski načrt organov državne uprave poveča za 47 zaposlitev. S tem bo ministrstvom in vladnim službam omogočeno, da v skladu s sklepom vlade z dne 10. julija zaposlijo kadre, ki so se izkazali v času predsedovanja Slovenije EU. Največ, 14 uslužbencev, se bo lahko zaposlilo na ministrstvu za zunanje zadeve, 10 v vladnih službah pri generalnem sekretarju vlade, štirje v službah vlade pri predsedniku vlade, po trije na notranjem, prometnem in pravosodnem ministrstvu, po dva na okoljskem, zdravstvenem, gospodarskem in kmetijskem ministrstvu ter po eden na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo in na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, so še sporočili iz urada.",1
"Zavod za zaposlovanje za nekdanje Preventove delavce prireja delavnice, na katerih se lahko informirajo o pravicah. Za čas brezposelnosti pa bodo delavci prva nadomestila prejeli 15. septembra. Nekdanji delavci družb Prevent Global in Prevent avtomobilski deli, ki sta v stečaju, bodo prva nadomestila za čas brezposelnosti, in sicer sorazmerni del za čas, ko so bili v avgustu brez zaposlitve, dobili 15. septembra. Naslednje, prvo celotno izplačilo nadomestila bo 7. oktobra, teden dni prej, kot je sicer predvideno. Z zavoda za zaposlovanje so sporočili, da bodo skupaj s skladoma dela Koroška in Posavje danes končali enajsto od skupno 21 delavnic, na katerih lahko nekdanji delavci Preventa dobijo informacije o postopkih in pravicah, ki izhajajo iz dela. Zavod je prve delavnice izvedel minuli torek in sredo, udeležili pa so se jih skoraj vsi povabljeni, in sicer 103 delavci na Koroškem, 79 na območju Sevnice, 133 pa na območju Novega mesta. Delavnice za Preventove delavce Kdo vse je upravičen do denarnih nadomestil? Na današnjem informacijsko-motivacijskem seminarju pričakujejo še več kot 250 nekdanjih Preventovih delavcev. Deset delavnic bodo izvedli še od ponedeljka do srede prihodnji teden. Pričakujejo, da se je oziroma se bo delavnic udeležilo skupno okoli 1130 ljudi. Foto Mateja Klavs Nekdanji delavci na delavnici dobijo informacije o prijavi na zavod, pomoč pri izpolnitvi potrebne dokumentacije za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila in uveljavljanje pravic iz jamstvenega sklada ter glede možnosti vključitve v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Ukrepi aktivne politike zaposlovanja med njimi za izboljšanje veščin in spretnosti za uspešno iskanje zaposlitve, povečanje motiviranosti za delo ter pridobitev različnih dodatnih funkcionalnih znanj naj bi prispevali k povečanju njihovih zaposlitvenih možnosti. Omogočili jim bodo tudi vključitev v aktivnosti za samozaposlitev. Poleg tega bo zavod delodajalcem, ki bi te brezposelne osebe želeli zaposliti, omogočil, da osebe preizkusijo ali dodatno usposobijo na delovnem mestu, na voljo pa so tudi subvencije za njihovo zaposlitev.",1
"Na Inštitutu za varovanje zdravja so potrdili še en primer okužbe z novo gripo. Že dopoldne so pri dijakih, ki so se vrnili iz Grčije, potrdili 15 primerov okužbe. Potrjeno je, da je okužen še en slovenski državljan. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) še nimajo podatkov, od kod je, vendar pa naj bi človek prihajal iz severne Primorske. Petnajst okuženih dijakov Testiranje v nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco je potrdilo 15 primerov okužb z novim virusom A H1N1. Statistika nove gripe Oboleli: 64 Negativne preiskave: 302 Po podatkih IVZ je med novookuženimi štirinajst dijakov, ki so jih včeraj pregledali v novogoriškem zdravstvenem domu. ""Za enega od obolelih še ne vemo natančno, ali je povezan z omenjeno skupino, saj je z drugega konca Slovenije, se je pa prav tako vrnil iz Grčije,"" je povedal Mitja Vrdelja z IVZ. Zaradi razširjenosti bolezni med maturanti z otoka Iosa novih skupin, ki se vračajo z otoka oziroma ki še prihajajo na zdravniški pregled, ne bodo več testirali, ampak jih bodo obravnavali kot okužene in jim predpisali zdravljenje, je povedal Vrdelja. Tamiflu in vitamini Obolele je oskrbel leteči zdravnik in jim zaradi blage klinične slike bolezni svetoval, naj okrevajo v domači oskrbi. Zdravljenje je enako kot pri običajni gripi, oboleli so dobili tudi zdravilo tamiflu. Laboratorijsko je bilo pregledanih še devet drugih vzorcev, ki pa so negativni. Vse, ki so v tesnem stiku z obolelimi, je regionalni epidemiolog opozoril, naj ob morebitnih spremembah svojega zdravstvenega stanja po telefonu pokličejo zdravnika. Še bolj se moramo zavedati pomena, ki ga ima ustrezna higiena pri preprečevanju širjenja okužbe. IVZ Pazite na higieno Po vsem svetu se število okuženih povečuje, v poletnih mesecih pa veliko ljudi potuje, zato lahko pričakujemo, da se bo število zbolelih za novo gripo še povečevalo tudi pri nas, ugotavljajo na IVZ. Na IVZ poudarjajo, da si moramo redno umivati roke z milom in vodo, lahko tudi z robčkom, namočenim v alkoholno razkužilo, z neumitimi rokami se ne smemo dotikati ust, nosu in oči, usta pa si med kašljanjem pokrijemo z robcem, ki ga po uporabi odvržemo v smeti in si umijemo roke. Pomembno je tudi, da kadar zbolimo, ostanemo doma, svojega zdravnika pa pokličemo po telefonu, da okužbe ne širimo in da nam dá ustrezna navodila. Prihaja cepivo",0
"Ljubljana - Evropska komisija se v svojem vmesnem poročilu o gospodarskih gibanjih EU priključuje vrsti institucij, ki ugotavljajo, da je moment ekonomskega okrevanja praktično izgubljen, še v prvem četrtletju svetla napovedana prihodnost pa vse bolj oddaljena. Ravno zaradi spodbudnih ekonomskih kazalnikov v prvem letošnjem četrtletju ostaja napoved rasti BDP za območje evra pri 1,6 odstotka nespremenjena, medtem ko bo rast vse EU še za 0,1 odstotne točke višja. Ob tem je treba poudariti, da povprečje zvišuje predvsem Nemčija, ki je največje gospodarstvo Evrope, saj se bo njen BDP letos po napovedih okrepil za 2,9 odstotka (pomladanska napoved 2,6 odstotka). Tudi zato skrbi dejstvo, da so bili obeti za gospodarsko rast v drugi polovici letošnjega leta v primerjavi s pomladansko napovedjo zaokroženi močno navzdol, in sicer kar za pol odstotne točke. V tretjem četrtletju tako v območju evra pričakujemo 0,2-odstotno rast BDP, medtem ko naj bi zadnji trije meseci prinesli še dodatno upočasnjevanje (0,1 odstotka). Napoved gospodarske rasti vse sedemindvajseterice je le za odtenek boljša, vso drugo polovico leta bo namreč prevedrila z 0,2-odstotno rastjo BDP. ""Dolžniška kriza se je precej poslabšala, strah finančnih trgov pa bo še dodatno upočasnil rast realnega sektorja,"" je kot glavne razloge za bolj pesimistično napoved opredelil Olli Rehn, komisar za ekonomske in denarne zadeve. ""Za povrnitev gospodarske rasti v ustaljene tirnice je ključno zagotavljanje finančne stabilnosti,"" je poudaril Rehn in opozoril, da je nujno treba nadaljevati fiskalno konsolidacijo in ukrepe, ki bodo zagotovili dolgoročno vzdržnost proračunov. Težave dolžniške narave pa vplivajo tudi na oceno tveganja, po kateri so obeti za rast negotovi, ravnovesje tveganj pa negativno. To je delno povezano tudi z upočasnjevanjem globalne gospodarske rasti, ki naj bi bila letos štiriodstotna, torej pol odstotne točke nižja od prvotnih predvidevanj. Eno redkih pozitivnih točk poročila je komisija podala ob oceni inflacije, ki bo nekoliko nižja od prvih prizadevanj. Evropska centralna banka (ECB), ki že trinajst let skrbno omogoča stabilnost cen, se tudi tokrat ni izneverila, saj bodo cene življenjskih potrebščin v območju evra letos višje za 2,5 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot se je predvidevalo spomladi. jan.bratanic@dnevnik.si",0
"Za Bavčarjev stolček že 16 prijav Uprava Istrabenza je nadzornikom predstavila ukrepe za finančno prestrukturiranje družbe. Predsednik nadzornega sveta Tomaž Toplak meni, da so zelo dobri. Na uspešen izid sanacije Istrabenza računajo tudi vlagatelji, saj se je vrednost delnice koprske družbe spet močno povečala. Nadzorniki bodo do začetka prihodnjega tedna sporočili, ali se s predlogom uprave strinjajo ali ne. Kaj vse je v predlogu zapisano, sicer v Istrabenzu niso razkrili, a prvi mož holdinga Igor Bavčar meni, da je možnost za uspešno finančno sanacijo več kot 50-odstotna. Novi prokurist, za prvega moža 16 prijav Bavčarju se maja iztečejo dnevi načelovanja družbi, na razpis za novega predsednika uprave pa je do zdaj prispelo že 16 prijav. Tako zanimanje Bavčarja ne čudi, saj pravi, da je Istrabenz dobra družba. Znano je tudi ime prokurista, ki so ga imenovale banke. Na to funkcijo je predlagan Boris Stefančič, uprava pa je predlog bank že podprla. S tem korakom so po mnenju Bavčarja okrepili zaupanje med bankami in Istrabenzom. 222 milijonov izgube Lani je imel holding 222 milijonov evrov izgube. Na junijski skupščini bodo zato delničarji odločali o dokapitalizaciji družbe in o revizorju, ki bo pregledal poslovanje.",1
"Projekt izgradnje stadiona v Stožicah zaradi vse bolj verjetnega izstopa srbske Delte še ni ogrožen, pravi Janković. V primeru, da Delta izstopi, se na MOL že dogovarjajo z alternativnimi investitorji. Župan MOL Zoran Janković Zaradi gospodarske situacije imajo v Delti težave s financiranjem projekta izgradnje stadiona in nakupovalnega centra v Stožicah. V celoten projekt bi morala Delta vložiti več kot 232 milijonov evrov. Do sedaj je plačala le pet milijonov evrov podjetju Grep in dva milijona evrov za izdelavo študije o trgovskem centru. Do konca preteklega leta pa bi morala plačati še 20 milijonov, a ji to ni uspelo. V Delti se sicer še niso odločili za odstop od projekta, a so priznali, da imajo težave pri pridobitvi kreditov za financiranje. Kot je pojasnil ljubljanski župan Zoran Janković, bodo Delto čakali še do konca meseca, nato pa bodo vložili tožbo za 15 milijonov evrov. Ogrin Projekt gre naprej Delta Holding Foto POP TV Direktor Grepa Uroš Ogrin pa je povedal, da so se odločili, da gre projekt z javnim delom v tempu, ki bo omogočal izvedbo pogodbenih obvez, za trgovski center pa imamo v tem tednu oziroma do konca meseca časovni time out odlok prvotnemu kupcu kompleta stožice, to je beograjski Delta . Ogrin je ob tem povedal, da ima Grep v tem trenutku tako pravnomočno gradbeno dovoljenje za projekt, ki je sicer vreden več kot 200 milijonov evrov, kot tudi stavbno pravico na zemljišču, velikem preko 160.000 kvadratnih metrov. Grep bo s projektom na javnem delu dvorana in stadion nadaljeval konec tega meseca, projekt pa naj bi bil po besedah Ogrina trenutno vreden okoli 24 milijonov evrov. Od tega je pet milijonov že plačala Delta, osem milijonov gre na račun urbanistične pogodbe, ki jo je Grep za ureditev cestne, komunalne in prometne infrastrukture sklenil z mestno občino Ljubljana MOL, preostanek pa naj bi šel v breme lastnikov Grepa. Župan je na današnji novinarski konferenci zagotovil, da projekt gradnje teče po planu. Javni del mora biti končan do 30. junija 2010, trgovski del pa mora biti takrat zgrajen do tretje faze, da je mogoče zasutje, saj je trgovski center pod nivojem in je na strehi predvidena parkovna ureditev. Maketa športnega parka Stožice Foto Mestna občina Ljubljana Maketa športnega parka Stožice Foto Mestna občina Ljubljana Maketa športnega parka Stožice Foto Mestna občina Ljubljana",0
"Berlin - Nemški ekonomski inštitut IW napoveduje, da bo največje evropsko gospodarstvo upokojitveno starost moralo prej ali slej dvigniti na 70 let. Prvi mož inštituta Michael Hüther opozarja, da zaradi nizkih stopenj rodnosti in zviševanja pričakovane življenjske dobe ni druge rešitve, kot je ponoven dvig upokojitvene starosti. Nemčija je leta 2007 sprejela ukrep, s katerim se upokojitvena starost s 65 dviguje na 67 let. Dvig bo postopen in ga bo država izvedla med leti 2012 in 2029. Hüther je za nemški časnik Rheinische Post dejal, da bi morala Nemčija po tem obdobju nadaljevati s procesom dvigovanja upokojitvene starosti. Kdor bi se želel upokojiti hitreje, bi to lahko naredil z odbitki. Ob tem pa bi ljudem, ki bi po dopolnjenem 70. letu starosti še lahko delali, morali omogočiti nadaljevanje dela. ""Potrebujemo veliko več fleksibilnosti, kar se tiče dela v starosti,"" je dejal Hüther. Izrazil je še prepričanje, da bi morala biti upokojitev pri 67 letih le orientacijska vrednost, ne pa meja za upokojitev. Prvi mož inštituta IW je menil še, da mora biti vsak, ki ne vidi posledic starajočega se prebivalstva, slep. S tem se je odzval na razprave v nemškem parlamentu, kjer nekateri poslanci želijo doseči znižanje upokojitvene starosti za določene poklice. Vsekakor so Nemci s težavo dosegli že dogovor o dvigu upokojitvene starosti na 67 let, opozicijske stranke so trdile predvsem, da starejši ljudje v državi nimajo dovolj zaposlitvenih možnosti.",0
"Prvak SLS Radovan Žerjav nima odgovora, kako trda je sploh še koalicija Predsednik SLS Radovan Žerjav trenutno ne vidi izhoda iz aktualne politične situacije, je povedal v izjavi za medije po seji vlade. Na vprašanje, kako trdna je po njegovem ta hip še koalicija, je odvrnil, da v tem trenutku nima odgovora in da bo mogoče zvečer vedel kaj več. Popoldne se namreč sestane izvršilni odbor SLS, na katerem bodo med drugim obravnavali organizacijske priprave na kongres stranke in aktualne politične zadeve. Med aktualno-političnimi zadevami zadnje dni odmeva predvsem poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je zatreslo tudi koalicijo. ""Danes bomo videli, kako naprej"" Kot je dejal Žerjav, na sejo izvršilnega odbora stranke odhaja z ""ne prav fino"" popotnico. Na vprašanje, ali dobiva kakšne namige v stranki, glede tega, kako bi morala SLS ravnati, pa je odgovoril, da še ne, ker se še ni bilo časa za pogovor znotraj stranke. ""Danes imamo sestanek in bomo videli,"" je dejal.",0
"Zaradi stavke v Elektru Primorska je nastalo že več kot 100.000 evrov škode, ocenjujejo vodilni. V sindikatu energetike pa opozarjajo, da se delavci ne borijo za denar, ampak proti kršenju kolektivne pogodbe. V Elektru Primorska še stavkajo. Med stavko v Elektru Primorska, ki je doslej skupno trajala 29 ur, delavci ne izvajajo načrtovanih vzdrževalnih in investicijskih del na elektroenergetskih napravah. V upravi poudarjajo, da bodo imeli dodatne stroške za odpravo zaostankov, ki po trenutnih ocenah presegajo 100.000 evrov . Sindikati zahtevajo spoštovanje veljavne kolektivne pogodbe, ki predvideva izplačilo nagrade ob koncu leta v višini 70 odstotkov povprečne plače v elektrogospodarstvu, ki naj bi znašala 1465 evrov bruto. Vodilni so sporočili, da so se včeraj na lastno pobudo sestali s sindikalisti, da bi jim predstavili stališča nadzornikov in poskušali zbližati stališča. Po njihovem mnenju je vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec neverodostojno predstavljal vsebino in potek pogovorov, češ da naj uprava ne bi ponujala nič novega v smislu zbližanja stališč in da naj bi bil sestanek zaključen kot brezploden , kar pa so zanikali. Žal se tak način komuniciranja s strani predsednika stavkovnega odbora zgolj ponavlja že od samega začetka neutemeljene in preuranjene stavke. Tako otežuje kakršno koli možnost dogovora v sklopu pogajanj, ki jih vsebinsko niti ni mogoče pojmovati kot pogajanja, saj so takšni pogovori bolj podobni izsiljevanju s strani predsednika stavkovnega odbora kot pa konstruktivnim pogajanjem. Poudarili so, da stavkovni odbor od vsega začetka stavke vztraja na prvotnih izhodiščih, medtem ko je uprava ponudila vsaj štiri možnosti dogovora. V sindikatu energetike medtem ocenjujejo, da je stavka zakonita. Ne gre za denar, gre za kršitev kolektivne pogodbe, je povedal predsednik sindikata Franc Dolar. Dodal je, da je tožba za ugotovitev nezakonitosti stavke, ki jo je vložila uprava Elektra Primorska, njihova pravica. Po njegovem mnenju je treba sicer poiskati skupno rešitev. Zato se bo v sredo v Novi Gorici sestala koordinacija sindikatov, nato pa bo potekal tudi sestanek z vodstvom Elektra Primorska. Če ne bo dogovora, bomo šli na zbor delavcev, je dejal Dolar.",0
"Vlada se je danes seznanila s poročilom o škodi po poplavah, ki so Slovenijo prizadele 4. in 5. novembra. Končna škoda je dosegla 373 milijonov evrov, kar pomeni, da lahko država zaprosi za solidarnostno pomoč EU. Gospodarsko ministrstvo mora do sredine januarja pripraviti vlogo za Evropsko komisijo, je povedal minister za obrambo Aleš Hojs. Vlada se je seznanila z oceno neposredne škode, nastale na stvareh ob poplavah v 112 občinah na območjih gorenjske, koroške, ljubljanske, notranjske, obalne, podravske, pomurske, posavske, severnoprimorske, vzhodnoštajerske, zahodnoštajerske in zasavske regije, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom). Škodo je utrpelo 7892 oškodovancev. Škoda brez DDV znaša 310,9 milijona evrov, z upoštevanjem DDV pa 373,1 milijona evrov. Škoda na stvareh znaša 55 milijonov evrov, škoda v gospodarstvu je dosegla 45 milijonov evrov, škoda na državnih cestah 15,7 milijona evrov, na železnici 710.000 evrov in na vodotokih 194,5 milijona evrov (brez DDV). Škoda po poplavah ne presega samo tistega zakonskega praga, ki nalaga pripravo programov sanacije, to je 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2012, ampak tudi tistega, ki državi omogoča vložitev vloge za pridobitev sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Hojs. Ministrstvo za obrambo je dokumente že predalo pristojnim ministrstvom, ki bodo pripravili programe sanacije, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je zadolženo, da v predpisanem roku, ki se izteče sredi januarja, pripravi vlogo za Evropsko komisijo, je povedal Hojs. Vlada se je danes seznanila tudi z dokončnim poročilom o oceni neposredne škode, ki je nastala zaradi letošnje suše. ""Gre za prizadetih 122 občin, nekaj več kot 17.000 oškodovancev in prizadetih približno 106.000 hektarjev površin,"" je pojasnil Hojs. Ta škoda je ocenjena na dobrih 56 milijonov. Ker ta znesek presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, je treba v skladu z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč pripraviti program sanacije škode. Ministrstvo za obrambo bo zadeve predalo ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki bo pripravilo ta program, je pojasnil Hojs.",0
"V Novolesovem Pohištvu Brežice so dobili zadnji del decembrske plače, zato so nehali stavkati in so se vrnili na prisilni dopust, je sporočil sindikalist. Delavci Pohištva Brežice, za katerega je večinski lastnik, straški Novoles, januarja izglasoval prenehanje, so dobili izplačan zadnji del zaostale decembrske plače. Delavci so zato stavko prekinili in se vrnili na prisilni dopust, je povedal brežiški sindikalist Bojan Bratanič. Po njegovih besedah je uprava 112 brežiškim delavcem, štiri dni pozneje kot delavcem v matičnem Novolesu, izplačala zadnji petini decembrske plače, delavci pa sedaj čakajo na izplačilo ravno tako zaostale januarske plače. Če jim prvega dela oziroma treh petin uprava Novolesa ne bo izplačala do dogovorjenega 18. februarja, bodo delavci, ki so razen najnujnejših dežurnih služb in komerciale na prisilnem dopustu, stavko takoj nadaljevali, je opozoril. Glede prisilnega dopusta si bodo delavci poskušali izboriti drugačen status oziroma status čakanja na delo, saj je krivda za zaustavitev proizvodnje v lastniku, ki ni pripravil materiala, s katerim bi lahko izpolnili za približno 450.000 evrov naročil, ki jih ima Pohištvo Brežice, je še dodal. Predlog dokapitalizacije naj bi zavrnili Po neuradnih podatkih so delničarji Novolesa zavrnili predlog dokapitalizacije. Udeleženci skupščine delničarjev sicer po njej niso dajali izjav, uprava pa je napovedala posebno izjavo za javnost. Uprava Novolesa je za današnjo skupščino pripravila predlog, po katerem bi dokapitalizacijo s pragom uspešnosti 80 odstotkov od največjega predvidenega zneska oz. od skoraj šest milijonov evrov izvedli izključno z denarnimi vložki.",0
"New York - Ameriški izdajatelj kreditnih kartic Visa je v zadnjem četrtletju tekočega poslovnega leta, to je v obdobju od julija do septembra, zabeležil 880 milijonov dolarjev dobička (633 milijonov evrov), kar je 14 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, so v sredo zvečer sporočili iz podjetja, ki je preseglo pričakovanja analitikov. Uporabniki kreditnih kartic Vise so v zadnjem četrtletju poslovnega leta opravili za 970 milijard dolarjev prometa, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, negotovi gospodarski obeti niso pokvarili vzdušja potrošnikov pri nakupovanju. Posamezniki kljub dolžniški krizi vse pogosteje posegajo po kreditnih karticah, največjo korist od tega pa ima prav Visa, največji izdajatelj kreditnih kartic na svetu.",1
"Skupščina trebanjskega Trima Delničarji Trima so na skupščini imenovali nova nadzornika, in sicer Gregorja Krajnca iz Probanke in nekdanjega prvega moža Viator & Vektorja ter Istrabenza Bogdana Topiča. Današnja skupščina je za lansko poslovanje podelila razrešnico upravi in nadzornikom, zaradi odstopa dveh nadzornic, Romane Pajenk in Marte Strmec, pa je na predlog Probanke za člana nadzornega sveta imenovala Krajnca in Topiča. Njun mandat bo trajal do 11. julija 2015. Hkrati z njima so med nadzorniki še Peter Zorič, Nataša Šteferl Popit in Stanislav Hostnik. Prav Probanka se je z zasegom delnic Trima od Trimo Investmenta, ta je v lasti menedžerjev Trima, ki so z zasegom izgubili pomemben del vpliva v podjetju, pred skupščino okrepila v družbi in ima tako skupaj z Zlato Moneto II zdaj v lasti 57,5 odstotka trebanjskega podjetja. Obenem so lastniki, s Probanko na čelu, na skupščini sklenili tudi, da bo treba celovito prestrukturirati matično družbo in skupino. Obe se namreč spopadata z visoko izgubo, ki je posledica previsokih anuitet za bančna posojila. Visoke izgube Matična družba Trimo je lani ustvarila nekaj manj kot 96,28 milijona evrov prihodkov in leto končala z nekaj več kot 1,76 milijona evrov dobička iz poslovanja. A celotni poslovni izid vseeno kaže izgubo v znesku skoraj 10,3 milijona evrov. Skupina Trimo je lani ustvarila prihodke v višini nekaj več kot 161,4 milijona evrov ter izgubo iz poslovanja v višini blizu 2,2 milijona evrov. Čista izguba je dosegla skoraj 14,2 milijona evrov. V Trimu so ob tem poudarili, da so jih otežene tržne razmere zadnjega petletja in visoki finančni odhodki pripeljali do tega, da je treba družbo oz. skupino prestrukturirati poslovno, finančno in lastniško. Družba je tako že lani za čas dogovarjanja z bankami upnicami s temi sklenila dogovor o neodplačevanju glavnice do 30. septembra. Iščejo dogovor z bankami upnicami Tudi Trimo Investment se spopada z izgubo. Direktorica Trimo Investmenta Marjeta Štepec je pojasnila, da je družba lani ustvarila za nekaj več kot 14,47 milijona evrov oz. 31 odstotkov več kot pred letom. Čeprav je družba iz poslovanja dosegla dobiček v znesku nekaj manj kot 847.000 evrov, pa so leto končali z 840.000 evri izgube. Družba je konec preteklega leta imela tudi za nekaj več kot 942.000 evrov negativnega kapitala, je pojasnila. Zaradi navedenega bodo morali družbo prestrukturirati, letos pa jo bodo skupaj z družbama Trimo in srbskim Trimo Inženjeringom vključili v celovit proces finančnega prestrukturiranja, ki ga izvajajo z bankami upnicami.",0
"Družba ima blokirane račune zaradi dolga Stavka v Integralu Lendava poteka brez odziva odgovornih. Po napovedih delavcev bodo stavko nadaljevali vse do izpolnitve zahtev. Ob 7. uri je začelo stavkati 57 zaposlenih Integrala, ker niso dobili izplačanih februarskih plač, prispevkov, prevoza na delo ter nadomestil za prehrano in dnevnic. Kot so povedali stavkajoči delavci, se na njihove zahteve ni odzval niti direktor Štefan Kepe niti predsednik nadzornega sveta družbe Franc Lavrih. V torek pa so dobili sporočilo direktorja družbe, da je prokurist Boris Gregl odstopil. Z. Bobovec Takšnega odnosa, kot ga imajo odgovorni v Integralu, še nisem doživela Nihče ni pozval stavkovnega odbora, da bi sedli in se poskušali pogajati, glede na to, da so vsi odgovorni ali na bolniški ali pa se ne odzivajo na stavko, bomo morali sprejeti neke odločitve, pa je povedala sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Pomurja Zdenka Bobovec. Dejala je še, da takšnega odnosa, kot ga imajo odgovorni v Integralu, še ni doživela, saj se običajno odgovorni že ob napovedi stavke odzovejo na postavljene zahteve in poskušajo sprejeti odločitve, ki naj bi vodile k temu, da stavke sploh ne bi bilo. V Integralu pa po njenih besedah ni nobenih resnih pogajanj ali vsaj neke ponudbe, da bi se zadeva rešila. Podjetje dolguje Petrolu Od ponedeljka, ko so se na zboru delavcev odločili za stavko, je 21 voznikov sicer dobilo nakazanih po 300 evrov za januarske dnevnice, a razmere se niso spremenile oz. ni bilo nobenih pogajanj. Prejšnji teden so zaposleni izvedeli, da plačil ni, ker ima podjetje blokiran račun, saj naj bi 134.000 evrov dolgovalo Petrolu. Dolg so nameravali poplačati s prevozi, vendar je Petrol to zavrnil. Integral Lendava se sicer ukvarja s prevozništvom, predvsem naftnih derivatov, ima servisno delavnico in pralnico avtomobilov in edino v Lendavi opravlja tehnične preglede za vozila. Tehnične preglede delavci opravljajo počasneje kot običajno, saj so jih po zakonu o stavki dolžni opravljati tudi med njo.",0
"Sindikati javnega sektorja obtožujejo vlado načrtnega zavlačevanja pogajanj, ker je vlada že tretjič preložila razpravo za nadaljevanje pogajanj o aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Sindikati javnega sektorja v današnji izjavi za javnost ostro protestirajo zaradi preložitve razprave o osnovah za nadaljevanje pogajanj o aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev. Vlada je namreč razpravo preložila že tretjič. Doro Hvalica je v pismu povedal, da je vlada ob podpisu januarskega dogovora s sindikati javnega sektorja o uresničitvi stavkovnih zahtev zagotovila, da bo nemudoma obravnavala in sprejela osnove za nadaljevanje pogajanj o aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev, ki so pogoj za uresničitev novega plačnega sistema. ˝Ker je s tem ogrožena pravočasna izravnava plač več kot 150.000 zaposlenih v javnem sektorju,zahtevamo razgovor s predsednikom vlade Janezom Janšo in tistimi resornimi ministri, ki bi morali sodelovati v prekinjenih pogajanjih. Sestanek mora biti najkasneje do srede, 20. februarja, kar je pogoj za nadaljevanje pogajanj,˝ je pojasnil Hvalica. Če do pogovora ne bo prišlo, bo po besedah Hvalice 27 sindikatov javnega sektorja v četrtek sklepalo o drugih sindikalnih aktivnostih, ki naj zagotovijo pravico do pogajanj in pravično plačanega dela.",0
"Evropski delniški trgi tudi danes navzgor Deutsche Bank je še povečala vrednost svoje aktive, s čimer je prehitela francosko BNP Paribas in postala največja evropska banka, ki kotira na borzi. Bilančna vsota banke s sedežem v Frankfurtu je leta 2011 porasla za 14 odstotkov, na 2160 milijard evrov. Predsednik uprave Josef Ackerman se bo lahko maja, ko bo končal svoje poslanstvo, pohvalil, da je vsoto od leta 2006 povečal za okrog 40 odstotkov in da znaša več kot 80 odstotkov celotnega nemškega letnega bruto domačega proizvoda. Še vedno daleč pod knjigovodsko vrednostjo Delnice so se od 21. decembra, ko je centralna banka omogočila poslovnim bankam izjemno poceni triletno financiranje obrestna mera je le enoodstotna, podražile za 37 odstotkov, še vedno pa so le pri 0,65-kratniku knjigovodske vrednosti, kar dokazuje, da vlagatelji pričakujejo nove odpise slabih naložb. Banka je sicer izpostavljenost do grškega, irskega, italijanskega, portugalskega in španskega dolga z 12,1 milijarde evrov leta 2010 lani znižala na na 3,67 milijarde. BMW-jeve delnice kljub odpoklicu vozil navzgor Danes so se delnice Deutsche Bank podražile za odstotek in pomagale indeksu DAX30, da je nadaljeval vzpon. Njegova vrednost se je zvišala za skoraj odstotek, na 7.153 točk. Podražile so se tudi BMW-jeve delnice, čeprav je bavarski proizvajalec odpoklical 1,3 milijona vozil zaradi težav z izolacijo akumulatorskega kabla. Pri švicarski banki UBS so z 68 na 72 evrov zvišali ciljno vrednost BMW-jevih delnic, katerih trenutna vrednost znaša 69 evrov. Finančne krivulje na Valu 202 Zgodovina uči, da je pred nami donosen mesec na delniških trgih. Od leta 1950 je april celo najboljši mesec za indeks Dow Jones. V povprečju je Dow porasel za 1,9 odstotka. Tečaj Gorenja dosegel šest evrov V torek dopoldne je bilo tudi v preostalih evropskih finančnih središčih opaziti zeleno barvo. Po novici, da je naprodaj tretjinski delež v banki Royal Bank of Scotland, so bile v ospredju finančne delnice. Svarila italijanskega premierja Montija, da se utegne dolžniška kriza zaradi težav Španije razmišljala naj bi o prestrukturiranju dolga spet razplamteti, so vlagatelji preslišali. Vrednost evra se je danes zvišala vse do 1,3386 dolarja, kar je največ v zadnjem mesecu. Druga najvišja letošnja rast Dow Jonesa V ZDA so delniški indeksi že v ponedeljek več kot nadomestili tisto, kar so izgubili prejšnji teden, ko so bile izgube v povprečju polodstotne, kar ni veliko, vseeno pa največ letos. Dow Jones 13.241 točk se je zvišal za 1,23 odstotka, kar je največ po 3. januarju, tehnološki Nasdaq 3.122 točk pa za 1,78 odstotka. Zlato blizu 1.700 dolarjem Zasluge za to, da so indeksi v New Yorku spet na štiriletnem vrhu, ima zlasti prvi mož Zveznih rezerv Ben Bernanke, ki je namignil, da bo monetarna politika kljub lepši sliki na trgu dela ostala spodbujevalna. Gospodarska rast mora biti večja, da se bo brezposelnost zniževala, je prepričan. Njegove besede so podžgale zlato, ki se je povsem približalo meji 1.700 dolarjev, saj vlagatelji ne izključujejo možnosti novega kroga kvantitativnega sproščanja. Tečaji delnic na Lj. borzi NOVA KBM +4,14 % 3,75 EUR LUKA KOPER +3,80 % 9,55 GORENJE +3,45 % 6,00 MERCATOR +3,13 % 126,95 ZAV. TRIGLAV +1,50 % 13,50 PETROL +0,61 % 172,05 KRKA -0,18 % 50,51 TELEKOM -1,59 % 68,00 Gorenjeve delnice v kratkem času poskočile za 20 % Na Ljubljanski borzi se tečaji ob nizkem prometu vendarle popravljajo. Indeks SBI TOP je v torek pridobil skoraj odstotek in dan končal pri 589 točkah. Najbolj, na 3,75 evra, se je povzpela cena Nove KBM. Gorenjeve delnice so se sedmič zapored podražile in v tem nizu porasle za 20 odstotkov - s pet na šest evrov. Navzdol le Krka in Telekom Krka, s 400 tisoč evri spet daleč najprometnejša, se je malce pocenila, posli pa so se sklepali med 50,50 in 50,70 evra. Telekomove delnice so padle na 67 evrov. Okrožno sodišče v Ljubljani je odločilo, da mora Telekom podjetju ABM zaradi zavračanja vključitve ABM-ovega CD ROM-a v svoj paket ISDN 3000 za dostop do interneta plačati odškodnino v višini 2,3 milijona evrov.",1
"Slovenski popotnik Tomo Križnar, ki se je v sredo vrnil v Slovenijo, je s seboj prinesel tudi še zadnje fotografije Furcev, ki so bili zaradi maščevanja sudanskega predsednika obsojeni na smrt. ""V ponedeljek, 13. aprila, so v Kartumu, glavnem mestu Sudana, obesili devet pripadnikov afriškega staroselskega darfurskega plemena Fur, ker naj bi jeseni 2006 obglavili sudanskega novinarja in urednika lokalnega časopisa Mohamatha Taha Mhamatha Ahmeda,"" je le nekaj ur po prihodu iz Čada in Sudana dejal slovenski popotnik in humanist Tomo Križnar. Na fotografiji je Furec s svojo hčerko 60 ur pred usmrtitvijo. © Tomo Križnar Po Križnarjevih besedah je sojenje in izvršitev sodbe pred poltretjim letom pritegnilo veliko pozornost domače in tuje javnosti, saj tožilstvo ni predstavilo nobenega dokaza, da so aretirani res storili zločin. ""Polnoletni sin ubitega novinarja je pod prisego pričal, da je videl tiste, ki so odvlekli njegovega očeta, in da so bili ti svetle polti, skoraj beli, in z dolgimi bradami, vsi obsojenci pa so iz afriškega črnskega plemena Fur iz Darfurja, kjer sudanska vojska in plačanci že od leta 2003 izvajajo etnično čiščenje, po mnenju večine poznavalcev pa genocide,"" je dejal Križnar in dodal, da je bil prav zaradi tega sudanski predsednik Omar Al Bašir s strani Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu obtožen zločinov proti človeštvu. Poznavalci po besedah popotnika obešanje devetih Furcev povezujejo z maščevanjem sudanskega predsednika, ki je pred mesecem in pol zaradi tiralice haaškega sodišča ukazal izgnati iz Darfurja večino humanitarnih organizacij, kar pomeni novo kriminalno dejanje proti več kot štirim milijonom beguncev v taboriščih. Iz taborišč tako na vladni kot uporniški strani pa prihaja vedno več poročil o izbruhu bolezni, propadanju tradicionalnih socialnih vezi in obupu taboriščnikov, ker mednarodna skupnost zanje ne najde rešitve. Na fotografiji je Furec, ki je priklenjen na verige. © Tomo Križnar Sicer pa je Križnarju uspelo od svojcev pridobiti fotografije obešenih, ki so bile posnete 60 ur pred njihovo usmrtitvijo. Fotografije so na skrivaj posneli člani družin obsojencev, pri tem pa je bila v veliko pomoč tudi tehnologija iz Slovenije in sistem obveščanja, ki se imenuje po nekdanjem predsedniku Slovenije, antena dr. Janeza Drnovška. Po besedah Toma Križnarja je tako v Čadu kot v Sudanu zelo nevarno imeti v rokah fotoaparat, še posebej, če si tujec: ""Izvleči iz žepa fotoaparat je skoraj nevarneje, kot če bi izvlekel pištolo.""",0
"Novost letošnjega izbora je ""eko najpodjetniška ideja"" Letošnji izbor za Najpodjetniško idejo je v polnem zamahu. Svoje ideje lahko prijavite do 15. februarja. Vsako v časopisu predstavljeno idejo bomo promovirali kot potencialno podjetniško idejo, s čimer bomo opravljali svoje poslanstvo - spodbujali pozitivno poslovno in podjetniško ozračje v Sloveniji. Zaživela je tudi nova spletna stran, na kateri najdete vse informacije in prijavnico v izbor za Najpodjetniško ideje. Na strani najdete tudi vse letošnje tekmovalne ideje. Kliknite tukaj. Novost je ""eko najpodjetniška ideja"" Letos bomo izbrali tudi ""eko najpodjetniško idejo"". Z izborom okolju najbolj prijazne podjetniške ideje želimo opozoriti na pomembnost okolju prijaznega poslovnega razvoja in spodbuditi podjetnike, da poslovne modele oblikujejo na osnovi trajnostno naravnanega podjetja. Z nazivom ""eko najpodjetniška ideja"" bomo nagradili idejo, ki najbolj odsevala prizadevanja za iskanje novih, okolju prijaznih izdelkov, storitev in ravnanj. Lani je slavila jadrnica seascape 18 Ekipa Isse V lanskem izboru je zmagala jadrnica seascape 18, ki jo je predstavilo podjetje Issa. Oglejte si utrinke z lanske razglasitve zmagovalcev. Kliknite tukaj. Ključni datumi letošnjega izbora: Vaše ideje bomo zbirali do vključno 15. februarja 2011. Od 5.- 12. aprila bo petčlanska uredniška ekipa Najpodjetniške ideje za bralce Financ pripravila ožji izbor desetih finalistov. Tri zmagovalne ideje bomo v Financah predstavili po glasovanju, zmagovalca med njimi pa na zaključni prireditvi, ki bo 31. maja.",1
"Vrh policije naj bi bil vpleten v sum kaznivega dejanja. Razlog naj bi bil banalen: policist je napačno razumel generalnega direktorja Jožeta Romška. Policist R. M. naj bi po pisanju časnika Dnevnik po navodilih nadrejenega, direktorja urada za varnost in zaščito Saša Korenjaka, spisal lažno poročilo o prometni nesreči. Razlog za vse skupaj naj bi bil po pisanju časnika banalen: generalni direktor policije Jože Romšek naj bi 19. julija 2005 naročil, naj pride ob 18. uri ponj domov voznik Urada za varnost in zaščito in ga odpelje na prireditev, kar se zaradi nesporazuma ni zgodilo, policist pa se je po naročilu nadrejenega iz situacije izmotal s ponarejenim dokumentom. Napak naj bi razumel, da mora po Romška ob 8. uri zvečer in ne ob 18. uri, kot je bilo naročeno. Ker voznika ob 18. uri ni bilo, naj bi Romšek klical direktorja UVZ Saša Korenjaka in ga jezno spraševal, kje je voznik. Korenjak je ugotovil, v čem je zaplet, in naj bi vozniku R. M. naročil, naj Romšku, da ne bi bilo težav, reče, da je imel nesrečo in je moral zamenjati vozilo. Ko je voznik prišel po Romška, mu je povedal, da je imel nesrečo, Romšek pa je rekel, da bo zadevo preveril. Korenjak naj bi po pisanju Dnevnika naslednji dan vozniku naročil, naj napiše poročilo o nesreči, ki se ni zgodila, kar je kaznivo dejanje. Nepravilnost in ponarejanje poročila o prometni nesreči naj bi po pisanju časnika odkril tudi takratni šef oddelka za motorizirana spremstva Milan Stojakovič, ki je o tem napisal uradno poročilo, vendar so ga po hitrem postopku odstranili iz UVZ.",0
"Natečaj je namenjen prepoznavanju in nagrajevanju regij z izredno podjetniško vizijo Odbor regij je začel z natečajem za podelitev nagrade Evropska podjetniška regija 2015. Natečaj je namenjen prepoznavanju in nagrajevanju regij z izredno podjetniško vizijo, ki to vizijo uresničujejo v obliki konkretnih in merljivih ukrepov, pri tem pa optimalno uporabljajo javna sredstva. Regije z najbolj prepričljivo strategijo bodo prejele oznako Podjetniška regija leta. Namen pobude je v vsej Evropi ustvarjati in spodbujati dinamične, okolju prijazne in podjetniške regije, so sporočili iz Odbora regij. Rok za oddajo prijav je 31. marec 2014. Obrazec za prijavo, predstavitev nagrade ter dodatne informacije so na voljo na spletni strani EPR: www.cor.europa.eu/eer.",1
"Revizija razkrila, da so posli, ki jih je sklepal Šrot, koristili njemu Pivovarna Laško s tožbo zahteva od nekdanjega direktorja Boška Šrota povrnitev škode, ki ji je bila povzročena z izčrpavanjem med menedžerskim odkupom. Znašala naj bi vsaj 13 milijonov evrov. Podlaga za odškodninske tožbe je lanska posebna revizija vodenja poslov skupine Pivovarna Laško, ki je razkrila vrsto poslovno nepotrebnih poslov, poslovodstva odvisnih družb pa so delovala na podlagi ustnih navodil Šrota, poroča Dnevnik. Predvidevamo, da je Boško Šrot kot lastnik končne obvladujoče družbe Atka Prima zaradi svojega položaja kot direktor Pivovarne Laško lahko sprejemal poslovne odločitve, ki so koristile predvsem družbam, katerih solastnik je bil in jih je tudi posredno obvladoval, to sta Center Naložbe in Infond Holding, medtem ko ti posli niso bili poslovno potrebni in niso prinašali koristi manjšinskim lastnikom skupine Pivovarna Laško, so ugotovili v družbi BDO Revizija. Tožile bi lahko tudi druge družbe Po Dnevnikovih informacijah je zato pričakovati, da bodo odškodninske tožbe zoper Šrota vložile tudi preostale družbe iz skupine Pivovarne Laško, ki so bile s financiranjem menedžerskega odkupa še mnogo bolj oškodovane od matične družbe, zlasti Pivovarna Union in Radenska. Posojila in preplačane delnice Ker vsi sodni postopki še niso končani, bodo v Pivovarni Laško dokončno škodo, nastalo zaradi izčrpavanja, še ugotovili. Za zdaj naj bi v svojem odškodninskem zahtevku terjali odškodnino zaradi posojil, ki jih je dajala Infondu Holdingu in Centru Naložbam ter zaradi nakupa delnic Thermane od Infonda Holdinga. Skupna vrednost danih posojil skupaj z obrestmi do konca leta 2009 je znašala 7,9 milijona evrov, v letnem poročilu za leto 2009 pa je Pivovarna Laško razkrila, da ta niso bila vrnjena. Pivovarna Laško je leta 2008 od Infonda Holdinga prav tako kupila petino družbe Thermana za 6,8 milijona evrov. Ocenjena tržna vrednost kupljenih delnic pa je konec leta 2009 znašala le še 1,5 milijona evrov. Skupna škoda, ki jo je s temi posli imela pivovarna, torej znaša okoli 13,2 milijona evrov, ta številka pa upošteva le obresti do konca leta 2009.",0
"Stranka, ki jo je ustanovil Umberto Bossi naj bi sinu Renzu Bossiju plačala študij z volilnim denarjem Italijanska policija, ki v postopku preverjanja poneverb volilnega denarja pregleduje Severni ligi zasežene dokumente, je med papirji v teh dneh odkrila diplomo sina ustanovitelja stranke Renza Bossija . Preiskovalci sumijo, da je diplomo plačala stranka z volilnim denarjem, sumljiva pa je tudi sama pridobitev diplome. Bossijev sin Renzo je namreč po poročanju italijanskih medijev triletni program na zasebni univerzi Kristal v Tirani dokončal v manj kot letu dni, pri čemer je z ocenami med 8 in 10 opravil 29 izpitov in pridobil 180 kreditnih točk. Vsa dokumentacija je sicer v albanskem jeziku. Diplome naj bi plačevala Severna liga Italijanska policija zdaj preiskuje, ali je stroške študija plačala stranka. Slednje je po poročanju italijanskih medijev precej verjetno, saj je ena od prič potrdila, da je Renzo Bossi trenutno vpisan na eno od londonskih univerz, ki jo vsake toliko časa po njenih besedah obišče, stranka pa naj bi za študij plačala okoli 130 tisoč evrov. Na isti albanski univerzi, ki je bila ustanovljena leta 2005, je po poročanju italijanskih medijev diplomiral tudi telesni stražar podpredsednice senata in zdaj že nekdanje članice Severne lige Rosy Mauro . Tudi to diplomo naj bi plačala Severna liga. Iz stranke izključeni tudi nekateri vidni člani stranke Ker bodo ta konec tedna v okoli tisoč občinah potekale lokalne volitve, italijanski politični analitiki ugibajo, ali bodo škandali, povezani s porabo volilnega denarja za financiranje razkošnega življenja Bossijeve družine, poslabšali volilni rezultat stranke. Umberto Bossi je že kmalu po izbruhu afere odstopil z mesta predsednika stranke, iz stranke pa so bili z namenom čiščenja izključeni tudi nekateri vidni člani. Za verjetnega Bossijevega naslednika je donedavna veljal nekdanji minister v vladi Silvia Berlusconija Roberto Maroni , vendar je Bossi ta teden napovedal vnovično kandidaturo.",0
"Proizvodnja prejšnji teden spet stekla Na skupščini TVM-ja so podprli predlog za sedemmilijonsko dokapitalizacijo družbe, kar je po mnenju predsednika uprave Janeza Lipuša pomemben korak k sanaciji podjetja. Skupščina Tovarne vozil Maribor je tako potrdila dogovor, ki so ga pred tremi tedni sklenili predstavniki uprave in delavcev TVM-ja z vodstvom Skupine Viator & Vektor, ki je 89-odstotni lastnik tega podjetja. Z dokapitalizacijo naj bi omogočili družbi ponovni zagon proizvodnje, poravnanje obveznosti do zaposlenih in dobaviteljev ter nadaljnji razvoj podjetja. Z omenjenimi sredstvi naj bi poravnali dolgove, obenem pa bo svež kapital prvenstveno namenjen nemotenemu zagotavljanju proizvodnje. Lastnik Skupine Viator & Vektor Zdenko Pavček je za Radio Slovenija napovedal, da bodo morali zaradi večjega obsega dela uvesti dodatno izmeno, kar pomeni tudi, da se bo število zaposlenih povečalo. Proizvodnja v podjetju je sicer prejšnji teden znova stekla. Po navedbah Lipuša je na delu okoli 120 od skupno 163 delavcev. Z dela so, tako Lipuš, odsotni le tisti, ki koristijo načrtovan letni dopust.",1
"Ker Igor Bavčar 300 mio evrov težkih kreditov, s katerimi bi odkupil Istrabenz, ne more ustrezno zavarovati, mu banke ne odobrijo posojila.",0
"Blizu mesta Zaragoza nameravajo do leta 2015 zgraditi drugi največji igralniški kompleks na svetu v katerega bodo vložili 17 milijard evrov Vir: Shutterstock Na severovzhodu Španije, blizu mesta Zaragoza, naj bi do leta 2015 zrasel drugi največji igralniški kompleks na svetu, poroča Foxnews. Kompleks, ki bo v svoji med drugim vključeval reprodukcije stavb kot so Pentagon, egipčanske piramide in rimski templji, bo zgrajen na dva tisoč hektarih in naj bi bil po velikosti takoj za ameriškim Las Vegasom. Projekt bo vključeval 32 kazinojev, pet tematskih parkov, 70 hotelov ter areno za bikoborbe. Gradnja kompleksa, ki se bo imenoval Gran Scala , bo stala približno 17 milijard evrov, končan pa naj bi bil do leta 2015. Oblasti predvidevajo, da bo kompleks letno privabil več kot 25 milijonov obiskovalcev.",1
"Priština - Kosovska vlada je odločila, da od nedelje opolnoči dalje velja popolna blokada uvoza vsega blaga iz Makedonije na Kosovo, je po poročanju današnje izdaje srbskega časnika Blic sporočila podpredsednica kosovske vlade in ministrica za trgovino Mimoza Kusari Ljilja. Dodala je, da Kosovo ne namerava omejiti gibanja ali uvesti taks za državljane in vozila iz Makedonije, čeprav je makedonsko vlada v nedeljo sprejela enako odločitev za državljane in vozila s Kosova. ""Naši recipročni ukrepi veljajo za trgovinsko blago in podjetja. Ne bomo se spustili na raven uvedbe taks za državljane, pač pa bomo sosednji državi pokazali, da se bo, če bo nadaljevala s takšno obravnavo državljanov Kosova, to neposredno poznalo na njenem gospodarstvu in proračunu. Recipročnih ukrepov glede svobode gibanja državljanov ne bo, ker bi to prizadelo tudi Albance iz Makedonije in druge, ki prihajajo na Kosovo, je še dejala Kusari Ljilja. V Makedoniji od sobote ponoči veljajo vstopne takse za državljane, prevoznike in gospodarstvenike s Kosova. Za vsako osebno vozilo je treba za vstop v Makedonijo plačati pet evrov, za vsakega potnika pa dva. Za avtobuse in kamione je taksa 20 evrov, za potnike pa prav tako dva evra. Odločitev Skopja za uvedbo vstopnih taks je odgovor na embargo, ki so ga uvedle kosovske oblasti na nekatere izdelke iz Makedonije, ker je pred tem Skopje prepovedalo uvoz pšenice in moke s Kosova.",0
"Od konca prihodnjega leta še 100 odpuščenih Hit opozarja, da bo zaradi obstoječe davčne obremenitve igralniške dejavnosti in napovedane recesije na italijanskem trgu še odpuščal. Novogoriška družba naj bi do konca leta 2009 odpustila še 100 delavcev, poleg 100, ki jih je prek mehkih metod odpuščanja - odhodi v pokoj, različne odpravnine - v zadnjem letu že odšlo iz službe. V Hitu med drugim razmišljajo tudi o drugačni ureditvi gostinskega dela, s katerim bi povečali učinkovitost, kar pomeni tudi ukinitev nekaterih služb, s čimer bo delo izgubilo nekaj zaposlenih. Preostali, ki naj bi izgubili delo, prihajajo iz igralniškega dela, v družbi pa si bodo prizadevali, da bo odliv opravljen z mehkimi metodami . Hitove igralniško-zabaviščne centre je sicer v prvih desetih mesecih letos obiskalo 1.363.000 gostov, kar je celo 0,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, a zaradi recesije je težava v padcu porabe na gosta. Tako so v primerjavi z lanskim letom prihodki nižji za 11 odstotkov. Nadzorni svet Hita je ob tem sprejel plan za leto 2009, ki predvideva ohranitev števila gostov na ravni iz leta 2008 oz. povečanje za 0,8 odstotka. Vsi prihodki družbe bodo znašali okoli 217 milijonov evrov, pri čemer se predvideva minimalna rast prihodkov na področju igralništva, hotelirstva in gostinstva za približno odstotek. Družba naj bi dosegla minimalni pozitivni rezultat v višini 0,5 milijona evrov, ta cilj pa bo dosegljiv le ob operativnejše zasnovanih trženjskih aktivnostih ter zniževanju vseh kategorij stroškov, vključno s stroški dela . Uprava družbe si bo sicer še naprej prizadevala za spremembe Slovenske zakonodaje na področju igralništva in novo igralniško strategijo Slovenije, ki lahko ob znižanju presežne obdavčitve podjetij zagotovijo stabilizacijo poslovanja, zaščito delovnih mest in ustrezne pogoje za nadaljnji razvoj dejavnosti .",0
"Dijaki migranti. Težje sledijo pouku in se slabše vključujejo v okolje. Ključna podpora sošolcev in učiteljev. ˝Če česa ne znam, vprašam, pa čeprav se mi drugi smejejo. Iz tega izhaja znanje,˝ z receptom za uspešno vključitev v novo okolje postreže Iurie Proca iz Moldavije, dijak 2. letnika, ki srednjo šolo v Postojni obiskuje že dve leti. Ob prihodu v Slovenijo ni znal niti besede, a se je s pomočjo znanja ruščine hitro naučil slovensko. PREMALO ZNANJ Težave. Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja v RS opozarja, da so med ključnimi problemi pomanjkljiva zakonska podlaga, neoblikovane strategije in instrumenti za vključevanje otrok v šolski sistem ter pomanjkanje strokovnih znanj in spretnosti strokovnih delavcev za kakovostno sodelovanje s starši. Danica Mitrova iz Makedonije, ki se je v Postojni v tretji letnik vpisala letos, pravi, da so ji bili pri premagovanju začetnih težav v največjo pomoč razumevajoči sošolci in učitelji. Iurie, ki je za prilagoditev potreboval kakšno leto, je zadovoljen, da ga učitelji obravnavajo enako kot druge učence: ˝To se mi zdi pošteno do drugih in do mene.˝ Sprejemanje različnosti Šolski center Postojna (ŠCP) je ena izmed 15 slovenskih šol, ki so vključene v projekt Medkulturno učenje in sprejemanje različnosti za uspešno učenje, katerega glavni cilj je uvajanje in krepitev dejavnosti za uspešnejše vključevanje učencev migrantov v sistem vzgoje in izobraževanja. Raziskovalka Nina Hočevar, ena od izvajalk projekta, pravi, da se v naše šole vključuje vedno več dijakov migrantov, hkrati pa so tudi vedno bolj raznoliki. Če so nekdaj prevladovali migranti iz držav nekdanje Jugoslavije, je danes nacionalna struktura pestrejša, prav tako se razlikuje njihovo socialno in ekonomsko ozadje. Neznanje slovenščine in kulturne razlike pogosto ovirajo dialog med dijaki ter med dijaki in učitelji. Zato je učni uspeh dijakov migrantov slabši, nekateri se počutijo izključeni, njihove zmožnosti ostajajo neodkrite. Za lažje vključevanje Kot pojasnjuje Helena Posega Dolenc, ravnateljica ŠCP, imajo na njihovi šoli dijaki migranti tako imenovane pedagoške pogodbe s prilagojenimi obveznostmi, ki jim olajšajo šolanje, organizirajo pa tudi tečaj slovenščine in druge dejavnosti, s katerimi dijakom pomagajo pri vključevanju v novo okolje. Kurikul za medkulturnost Hočevarjeva pa je prepričana, da dodatnih znanj ne potrebujejo le migranti, pač pa tudi domačini. ˝Če so dovolj odprti, lahko veliko pripomorejo, da se migrant v novo okolje lažje vključi in se v njem bolje počuti.˝ Prav zato je po besedah Hočevarjeve eden od ciljev projekta priprava posebnega kurikula, ki bi ga vključili v učni program in bi bil posvečen razvijanju medosebnih veščin in medkulturnemu učenju.",1
"Zunanji minister Samuel Žbogar je po pogovoru s srbskim kolegom Vukom Jeremićem dejal, da Slovenija odločno podpira Srbijo na njeni poti v Evropsko unijo. Po Žbogarjevem mnenju je treba čim prej najti način za odmrznitev in nadaljnje izvajanje sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je Srbija podpisala lani. Priložnost za pogovor o tem bo imel Žbogar že na današnjem srečanju z evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom. Tudi za sporno uredbo možna ugodna rešitev Jeremić in Žbogar sta razpravljala še o več dvostranskih vprašanjih. Dotaknila sta se tudi sporne lanske srbske uredbe o zaščiti premoženja delov podjetij s sedežem na ozemlju nekdanjih jugoslovanskih republik. Slovenija, Hrvaška in BiH so zoper to uredbo takrat ostro protestirale. Žbogar je izrazil optimizem, da se bodo tudi glede tega našle ustrezne rešitve. Kot dobro priložnost za reševanje vprašanja vidi prihodnji sestanek visokih predstavnikov za nasledstvo marca v Beogradu.",1
"Slovenija je v Bruslju potrdila zadržke zaradi prejudica še pri enem poglavju v pogajanjih Hrvaške z EU. Slovenija je zadržek pri poglavju za prost pretok delavcev potrdila na delovni skupini za širitev v Bruslju iz enakega razloga kot pri vseh preostalih poglavjih – ker je Hrvaška po njeni oceni v pogajalska stališča za odprtje ali zaprtje teh poglavij vnesla elemente, ki prejudicirajo reševanje vprašanja meje. Slovenija ima tako zdaj zadržke pri skupno štirinajstih poglavjih – devetih za odprtje in petih za zaprtje. Dve poglavji, za kateri ni zelene luči Med poglavji, ki niso odprta, ostaneta še dve, za kateri Hrvaška še ni dobila zelene luči za ta korak niti od Evropske komisije: konkurenca, kamor spada pereče vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ter pravosodje in temeljne pravice, kamor spada sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, zaradi katerega ima zadržke več drugih članic Unije. Viri pri švedskem predsedstvu EU so danes o stanju Hrvaške v pogajanjih z EU dejali, da to ne izraža dejanskega napredka države kandidatke na poti v EU. ""Jasno smo povedali, da bi si močno želeli oziroma da bi bilo zelo dobro, če bi državi uspeli najti načine za rešitev tega vprašanja,"" so viri ponovili stališče. Državi se morata dogovoriti sami Slovenija je za rešitev problema prejudicev najprej Hrvaški predlagala, naj sporne elemente umakne iz pogajalskih dokumentov, nato je ta problem lani neuspešno poskušalo rešiti francosko predsedstvo z izmenjavo pisem, junija pa so propadla tudi šestmesečna prizadevanja pod vodstvom komisarja za širitev Ollija Rehna s predlogom za način reševanja vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v EU, ker Hrvaška ni želela nadaljevati pogovorov o zadnjem spremenjenem predlogu komisije. Predsedstvo EU in Evropska komisija sta po propadlih pogovorih poudarila, da morata zdaj državi premisliti in se sami dogovoriti, kako naprej. Slovenija želi pogovore nadaljevati tam, kjer so zastali.",0
"Škofja Loka - Skupščina škofjeloškega podjetja Kroj bo po predvidevanjih v ponedeljek potrdila likvidacijo podjetja z zdaj še 38 zaposlenimi. Glede na informacije uprave Kroja je likvidacija posledica zmanjšanja obsega poslovanja, ki povzroča izgubo in nelikvidnost. V Kroju že nekaj let nimajo več proizvodnje, temveč zgolj načrtujejo modne kolekcije, ki jih za njih šivajo drugje, sami pa oblačila tržijo. Direktor Kroja Gregor Popovič je zatrdil, da likvidacija še ne pomeni zatona blagovne znamke. »Podjetje Kroj je znano predvsem po izdelavi ženskih modnih oblačil. Kot druga slovenska podjetja s področja tekstilne industrije se že daljše obdobje bori za obstanek v branži, ki so jo posledice globalizacijskih procesov močno prizadele. V prvih osmih mesecih smo prodali le za 1,1 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je manj kot 60 odstotkov načrtovanega. Izguba iz poslovanja je presegla pol milijona, posledično pa se je drastično zaostrila likvidnostna situacija,« je pojasnil Gregor Popovič. Lani je Kroj sicer posloval s 168.000 evri izgube, ki pa jo bodo pokrili z dobičkom iz preteklih let. Po napovedih naj bi namreč ohranili poslovne programe, ki imajo možnost preživetja. »Kroj bo ustanovil hčerinsko družbo in ji zagotovil sredstva za preživetje. Kakšen obseg današnjih programov bo ohranjen, zatrdno ne moremo napovedati, to nam bo odmeril trg, večji del že v prihodnje pol leta. Zaradi nezadostnega likvidnostnega potenciala zagotovo ne bomo pripravili lastne kolekcije pomlad-poletje 2009, bomo pa sposobni v celoti izpolniti pričakovanja partnerjev, ki pri nas naročajo storitve,« je napovedal Popovič. Še vedno ni jasno, koliko sedanjih zaposlenih bo nova družba lahko prevzela. »Vsem, ki bodo ostali brez zaposlitve, bo podjetje poravnalo vse obveznosti, ki nastanejo ob prekinitvi delovnega razmerja,« je zagotovil direktor Popovič. Kroj ima danes še dovolj premoženja, da v celoti poplača vse upnike. Ker pa je večji del tega premoženja v nedenarni obliki, podjetje potrebuje predah pri poravnavi teh obveznosti. Kroj ima poleg terjatev tudi precej zalog.",0
"Madrid - Velike težave četrte največje španske banke Bankia bodo imele epilog na sodišču. Špansko višje sodišče je namreč na podlagi tožbe ene od opozicijskih strank začelo sodno preiskavo ravnanja nekdanjega prvega moža banke Rodriga Rata in še 32 drugih bivših članov vodstva. Španija bo morala tudi z evropsko pomočjo banki pomagati s 23,5 milijarde evrov. Opozicijska stranka UpyD trdi, da je bil začetek kotiranja delnic Bankie na borzi julija lani velika prevara malih vlagateljev. Delnice banke so namreč od takrat izgubile že 75 odstotkov vrednosti, Bankia pa se je znašla v samem središču krize španskega bančnega sektorja.Prevara, poneverba, prirejanje bilanc ... Preiskovalni sodnik Fernando Andreu po poročanju tujih tiskovnih agencij še ni določil datumov zaslišanj, prav tako pa ni opredelil, na katera očitana kazniva dejanja naj bi se nanašala preiskava. Med očitanimi kaznivimi dejanji naj bi bili prevara, poneverba, prirejanje bilanc in manipulacija s ceno delnice. Med obtoženimi nekdanjimi vodstvenimi delavci Bankie izstopa prav Rato, ki je bil med letoma 1996 in 2004 tudi španski gospodarski minister, nato pa v obdobju 2004 - 2007 tudi generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Tožba UPyD, ki sta jo podprli še državno tožilstvo in protikorupcijski urad, sicer ni edina. Tožbo so vložile še skrajno desna skupina Manos Limpias (Čiste roke) in pa protestni družbeni gibanji Democracia Real Ya (Resnična demokracija zdaj) in Indignados (Ogorčeni).Bankia ni edina banka v težavah Bankia, ki je v velikih težavah zaradi izpostavljenosti nepremičninskemu sektorju, je vlado zaprosila za pomoč v višini 19 milijard evrov. Bankia namerava s sredstvi izvesti sanacijski načrt in dokapitalizacijo. Španske oblasti so sicer Bankii maja že odobrile finančno injekcijo v vrednosti 4,5 milijarde evrov, skupaj pa gre tako za najobsežnejše reševanje kake finančne ustanove v zgodovini države. Bankia ima desetodstoten delež v španskem finančnem sistemu in velja za ""sistemsko"" banko, ki je prevelika, da bi jo pustili propasti, saj bi to lahko okužilo celoten bančni sektor. Bankia je v današnji obliki nastala leta 2010, ko je prišlo do združitve sedmih ranljivih regionalnih bank. Bankia ni edina španska banka v težavah. Slaba posojila bremenijo še vrsto regionalnih bank, ki bodo prav tako potrebovale finančno pomoč za dokapitalizacijo in sanacijo. Španija je za reševanje bank za pomoč zaprosila območje evra, partnerice iz območja skupne valute pa so ji pripravljene odobriti do 100 milijard evrov. Nedavno zaključena neodvisna revizija španskega bančnega sistema kaže, da naj bi španske banke v najslabšem primeru potrebovale 62 milijard evrov svežega kapitala.",0
"Ameriški proizvajalec letal Boeing je prejel 851 naročil za potniško letalo 787 dreamliner, ki ima za petino nižjo porabo goriva od klasičnih letal Ameriški proizvajalec letal Boeing je s strani 56 letalskih družb prejel že 851 naročil za potniško letalo 787 dreamliner. Gre za zgodovinsko številko, poudarjajo v Boeingu. Prvi dreamliner bo dobavljen v zadnjem letošnjem četrtletju Boeing bo prvega dreamlinerja dobavil japonski družbi ANA predvidoma v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Ameriško podjetje je sicer zabeležilo 84 odpovedi naročil, od tega v minulem letu 83, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Skupno število naročil za letalo 787 dreamliner pa je ""zgodovinsko za lansiranje novega letala"", ocenjuje prvi mož Boeinga v Franciji Yves Galland. Varčno letalo 787 dreamliner je zgrajen iz materialov, ki v primerjavi s klasičnimi letali znižajo porabo goriva za 20 odstotkov, omogoča pa tudi manj izpustov toplogrednih plinov in večje udobje za potnike. Z letalom so opravili 15 testnih poletov, njegov razvoj pa za prvotnim časovnim načrtom zaostaja dve leti. ""Zavedamo se težav, s katerimi smo se spopadali, vendar smo zelo samozavestni glede prihodnosti,"" je še dejal Galland.",1
"Frankfurt/London - Vodilne borze v Evropi so današnje trgovanje začele s krepkim dvigom tečajev delnic. Povečan optimizem vlagateljev je posledica napovedanih in obetajočih se ukrepov, s katerimi nameravajo države po vsem svetu premagati aktualno svetovno finančno in gospodarsko krizo, poročajo tuje tiskovne agencije. V Frankfurtu se je indeks DAX v dosedanjem trgovanju povzpel že za 6,30 odstotka, pariški CAC 40 je pridobil 6,02 odstotka, londonski FTSE 100 pa 4,62 odstotka. Na milanski borzi so se delnice v povprečju podražile za 4,60 odstotka. Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so danes sledili petkovim pozitivnim gibanjem na borzi na Wall Streetu ter se v povprečju krepko zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 411,54 točke oz. 5,20 odstotka na 8329,05 točke. V Hongkongu se je indeks Hang Seng zvišal za 8,7 odstotka, indijski Sensex je porasel za 4,6 odstotka, šanghajski Shanghai Composite pa za 3,6 odstotka. V Avstraliji so se tečaji delnic v povprečju zvišali za več kot štiri odstotke. Na pozitivno vzdušje vlagateljev so vplivale, kot omenjeno, novice o napovedanih in morebitnih ukrepih držav v boju proti svetovni finančni krizi in gospodarskemu upočasnjevanju. Kitajski vrh bo namreč v tem tednu razpravljal o morebitnih novih ukrepih za razširitev že napovedanega 586 milijard dolarjev težkega paketa za pomoč gospodarstvu, medtem ko naj bi se v Washingtonu med drugim nakazovala odobritev pomoči trem največjim ameriškim avtomobilskim proizvajalcem. Nove ukrepe v boju proti krizi pa je v nedeljo napovedala Indija.",1
"Ljubljana - S cestnimi tovornimi vozili, registriranimi v Sloveniji, je bilo v drugem četrtletju prepeljanega skoraj 25 milijonov ton blaga in opravljenih 4222 milijonov tonskih kilometrov. Od tega v notranjem prometu 19,4 milijona ton blaga in opravljenih 686,8 milijona tonskih kilometrov. Po začasnih podatkih državnega statističnega urada je bilo v drugem četrtletju v mednarodnem prevozu prepeljanega 1,9 milijona ton blaga, naloženega v Sloveniji, in z njim opravljenih 1292,8 milijona tonskih kilometrov. Blaga, razloženega v Sloveniji, pa je bilo prepeljanega 1,9 milijona ton, z njim pa je bilo opravljenih 1052 milijonov tonskih kilometrov. V okviru mednarodnega prevoza je bilo s prevozom po tujini in kabotažo po oceni prepeljanega 1,6 milijona ton blaga in opravljenih 1190,4 milijona tonskih kilometrov, še navaja statistični urad.",1
"Stanje na balkanskih borzah je bilo za vlagatelje razveseljivo, sak se je večina borznih indeksov se je nahajala v plusu V Zagrebu je osrednji borzni indeks Crobex ob 15:30 za dobre pol odstotka v plusu. Tečaj naftne družbe Ina se je okrepil za slabe dva odstotka. V Skopju je borzni indeks MBI10 po nekaj dneh padanja trgovalni dan končal na 9.426 točkah, kar je 1,8 odstotka višje kot včeraj. Najbolj prometne so bile delnice Komercijalne banke Skopje in Makpetrola . Tečaj prve je dan zaključil rahlo v rdečem, medtem ko so se delnice Makpetrola podražile za dobra dva in pol odstotka. Tudi banjaluški borzni indeks BIRS je zabeležil porast, in sicer se je okrepil za dobri dve desetinki odstotka. Najbolj se je trgovalo z delnicama banjaluške Nove Banke in Rafinerjie nafte Slavonski Brod . Sarajevski borzni indeks SASE pa se končal dobre pol odstotka v rdečem. Beograjski borzni indeks Belex15 je zaključil dober odstotek višje kot včeraj. Tečaj včeraj najbolj prometnih delnic AIK Banke pa je končal slabe štiri odstotke višje kot včeraj.",1
"Zavarovalnice, ki so bile vrsto let največji vlagatelj v domače vzajemne sklade, so v zadnjih mesecih praktično zaustavile svoja vplačila, kar je v veliki meri tudi posledica padca prodaje naložbenih zavarovanj. Napovedi, da bo padec prodaje naložbenih zavarovanj svoj davek terjal tudi pri domačih vzajemnih skladih, se v zadnjih mesecih potrjujejo. Zavarovalnice, ki so bile v zadnjih letih največji vlagatelj v domače vzajemne sklade, so namreč v zadnjih mesecih praktično zaustavile svoja vplačila, kar nakazuje, da vedno težje pokrivajo izpade iz predčasno prekinjenih in izteklih naložbenih zavarovanj. Po podatkih Banke Slovenije so vsi slovenske zavarovalnice in pokojninski skladi maja v vzajemne sklade neto vložili za vsega 136.000 evrov sredstev, potem ko so aprila šele petič po letu 2008 zahtevali neto izplačila. »Delno zmanjšanje vplačil gotovo izhaja iz naslova padca premij življenjskih zavarovanj, vezanih na točke vzajemnih skladov,« ocenjuje direktor Agencije za zavarovalni nadzor Sergej Simoniti, ki med razlogi omenja tudi prilagajanje naložbene politike razmeram na finančnih trgih ter spremembe poslovnih politik glede nagnjenosti k tveganjem. »Že nekaj let trajajoča gospodarska kriza vpliva tudi na povpraševanje po določenih produktih, kot so na primer naložbena zavarovanja oziroma življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem,« pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav in dodajajo, da to vpliva tudi na obseg naložb v vzajemne sklade. Konec lanskega leta je imelo pol milijona zavarovancev v naložbenih zavarovanjih slovenskih zavarovalnic že za 1,02 milijarde evrov premoženja, medtem ko je od 860 milijonov evrov, zbranih v vzajemnih pokojninskih skladih, skoraj 200 milijonov evrov odpadlo na različne investicijske in vzajemne sklade. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so se domače družbe za upravljanje soočale s 30-milijonskimi neto odlivi, konec junija pa je imelo 426.250 vlagateljev v domačih vzajemnih skladih za 1,78 milijarde evrov premoženja. Ali bodo letos domače družbe za upravljanje že tretje leto zapored končale z neto odlivi, bo po ocenah poznavalcev v veliki meri odvisno od sprejema podzakonskih aktov zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Trenutno pokojninske družbe pri bolj tveganih naložbah, kot so delnice in vzajemni skladi, omejuje zajamčen donos, kar pa se bo z oblikovanjem krovnih pokojninskih skladov spremenilo. Vsak krovni pokojninski sklad bo namreč sestavljen iz najmanj treh podskladov, ki bodo imeli nekoliko drugačno naložbeno politiko, namenjeno različnim starostnim skupinam. Po novem bi tako moral zajamčen donos dosegati le eden od teh podskladov, medtem ko bi preostali lahko v delnice in vzajemne sklade vložili bistveno večji delež premoženja, kot jim zakonodaja dopušča sedaj.",0
"Nov zaplet pri prodaji Mercatorja Rok za oddajo zavezujočih ponudb za Mercator se kmalu izteče, Agrokor pa prosi za podaljšanje, saj se mu z One Equity Partners hčerinsko družbo JPMorgan Chase še ni uspelo dogovoriti za dokapitalizacijo. Rok za oddajo ponudb se izteče 15. aprila, hrvaškemu Agrokorju pa še vedno ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije za nakup. Nujno namreč mora še pred oddajo ponudbe izvesti dokapitalizacijo, saj je prezadolžen in nima lastnega kapitala za naskok na Mercator. To dokazujejo informacije, da se za vstop v lastništvo Agrokorja po novem pogaja tako z One Equity Partners, ki sodi pod okrilje ameriškega bančnega velikana JPMorgan Chase, kot tudi kanadsko družbo tveganega kapitala Capital International. Domnevno 130 evrov za delnico Mercatorja Toda pogajanja po podatkih Dnevnika še niso obrodila sadov. Po neuradnih informacijah časopisa se prvi mož Agrokorja Ivica Todorić dogovarja za kar 485-milijonsko dokapitalizacijo, kar implicira, da bi za delnico Mercatorja lahko ponudil okoli 130 evrov. Lanski scenarij letos ni izvedljiv Vse dokler Todorić nima vsaj jasnih zavez, da mu bo uspelo izpeljati dokapitalizacijo Agrokorja, pa ima tudi zvezane roke pri oddaji zavezujoče ponudbe za Mercator. Ponovitev lanskega scenarija, ko je Agrokor s prodajalci sklenil predpogodbo, s katero je dobil enoletno ekskluzivno opcijo za večinski paket Mercatorja, šele nato pa se začel dogovarjati o finančni konstrukciji, tokrat ni izvedljiva. Agrokorju svetuje Blackstone V Agrokorju in finančni skupini Blackstone, ki pri nakupu Mercatorja tokrat svetuje hrvaški skupini, naj bi namreč ta manever ocenili kot preveč tvegan. Če bi se izkazalo, da Agrokorjeva ponudba ni podprta s kapitalom, bi ga lahko prodajalci izključili iz prodajnih postopkov, v skrajnem primeru pa bi lahko zaradi zavajanja oziroma oviranja prodajnih postopkov imeli podlago za tožbo proti Agrokorju. Todorović odgovarja EBRD-ju Prav od dokapitalizacije Agrokorja je torej odvisno, ali bo Todoriću uspelo uresničiti načrtovani prevzem Mercatorja. Možnosti, da bi Agrokor prevzem financiral z dodatnim zadolževanjem, namreč ni, saj je hrvaška skupina že lani dosegla mejo maksimalne možne zadolžitve. Pred sedmimi leti, ko je v lastništvo Agrokorja prek dokapitalizacije vstopil EBRD, se je moral namreč Todorić zavezati, da neto finančni dolg ne bo presegel štirikratnika letnega dobička iz poslovanja pred amortizacijo EBITDA, medtem ko je lani razmerje med neto dolgom in EBITDA znašalo že 3,98. Uspešen prevzem Mercatorja bi sicer pozitivno vplival tudi na kapital skupine Agrokor. Ker bi Todorić za Mercator odštel le okoli 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, bi morala namreč skupina Agrokor v svojih rezultatih oblikovati za kar okoli 180 milijonov evrov tako imenovanega slabega imena, kar bi samodejno zvišalo njen kapital. Ta se je, kot smo nedavno razkrili, lani znižal za tretjino, na 590 milijonov evrov, še piše časopis.",0
"Maribor - Nadzorni svet NKBM se je pozitivno odzval na v ponedeljek objavljene nerevidirane konsolidirane poslovne rezultate skupine NKBM za leto 2007 in se podrobneje seznanil s podatki iz poročila. 13 družb skupine je lani povečalo obseg poslovanja za skoraj petino, na več kot pet milijard evrov, od tega 4,2 milijarde evrov znaša bilančna vsota banke. Dobiček, ki ga je skupina dosegla v lanskem poslovnem letu, je za 31,6 odstotka višji od načrtovanega in znaša 71,4 milijone evrov pred obdavčitvijo, od tega je 53,5 neobdavčenih milijonov ustvarila sama NKBM. S tem je skupina NKBM presegla načrte, kar je nadzorni svet pozitivno ocenil, so sporočili iz uprave družbe. V skladu s sprejeto poslovno politiko in finančnim načrtom NKBM in celotne skupine za leto 2008 je v letošnjem letu predvideno 13-odstotno povečanje obsega poslovanja skupine in 15-odstotno povečanje obsega poslovanja banke. Na domačem trgu namerava slednja nadaljevati s povezovanjem skupine za doseganje sinergijskih učinkov na področju storitev, ob tem pa še izboljšati operativno učinkovitost svoje poslovne mreže in informacijskega sistema skupine. Poleg krepitve konkurenčnosti na domačem trgu namerava skupina NKBM povečati svojo prisotnost tudi na trgih jugovzhodne Evrope.",1
"Lahovnik in Kovač v Odmevih o Muri Posreden vstop države v večinsko lastniško strukturo Mure je najboljša izmed slabih rešitev, je za Odmeve dejal gospodarski minister Matej Lahovnik. Lahovnik je poudaril, da bo potrebno prestrukturiranje, saj Mura taka, kot je danes, ko je s 3.300 zaposlenimi največja tekstilna tovarna v Evropi, enostavno ne more obstati. Pri reševanju Mure gre za podoben pristop, kot so ga izvedli v ZDA, kjer je predsednik Obama jasno povedal, da bo država vstopila v General Motors, samo če se tisti lastniki, ki nimajo interesov vlagati v podjetje, umaknejo po primerno nizki, realni ceni. In to smo povedali tudi pri nas, je še dodal minister. Lahovnik V prvi fazi konverzija terjatev Soda Kot je pojasnil, lahko država vstopi v Muro v prvi fazi s konverzijo terjatev Soda, v nadaljevanju pa bi se Mura prenesla na družbo za prestrukturiranje. A namen te sanacije po Lahovnikovih besedah ni sanirati lastnikov ali nekatere upnikov, ampak ohraniti zdravo jedro podjetja in mu pomagati k prestrukturiranju, presežnim zaposlenim pa poiskati možnosti v okviru programov prestrukturiranja, s katerimi razpolaga ministrstvo za delo. Minister je ob tem poudaril, da ni zagotovila za uspeh, sploh pa ne v teh razmerah. A če danes 3.300 ljudi v Prekmurju čez noč izgubi službo, se jih ne da čez noč prekvalificirati v nekaj drugega. Treba pa se je zavedati, da bo za del zaposlenih treba poiskati druge možnosti. Kovač Prevzem Mure solidna rešitev Predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in predsednik Kadrovsko akreditacijskega sveta Bogomir Kovač je v dejal, da je državni prevzem Mure solidna rešitev v tem obdobju . Kot alternativno strategijo Kovač vidi možnost, da bi čim hitreje poiskali prave lastnike. Podoben scenarij je bil pred meseci narejen za Sladkogorsko Palomo, kjer naj bi država odigrala aktivno sanacijsko vlogo in hkrati aktivno iskala nove potencialne lastnike. Kovač je tudi dodal, da v Muri zasebna lastniška struktura ni opravila svojega dela. Meni, da je treba nekaj radikalno spremeniti v upravljavsko-vodstveni strukturi, kar je pogoj, da se lahko kar koli premakne. Opozoril je tudi, da se bo sedanje slabo obdobje še poglabljalo, saj ima Mura težave na trgu.",0
"Član iniciativnega odbora Gre za tiho reorganizacijo SŽ-ja Iniciativni odbor čakajočih delavcev Slovenskih železnic zahteva odstop delavskega direktorja Alberta Pavliča in predsednika sveta delavcev Silva Berdajsa. Iniciativni odbor je napoved vložitve kazenske ovadbe s strani Berdajsa in Pavliča označil za sramotno. Dodali so, da takšna dejanja govorijo le o tem, da zagovarjata vse drugo, razen pravic do lastnega razmišljanja. Opozarjajo, da bosta morala kazensko ovadbo vložiti zoper vseh 1.075 čakajočih delavcev, ki bi jih morala javno zastopati, ne pa jih blatiti. Odbor Dobili smo namige, da so se delavci ob pomoči Berdajsa in Pavliča izognili čakanju Dodali so, da se groženj Pavliča in Berdajsa ne bojijo in gredo do konca. Opozorili so, da sumijo, da sta spisek čakajočih delavcev ob pomoči svojih članov, ki so vodje sekcij in vodje delovnih enot. V enoti vleka vlakov Maribor je prišlo do popolnega obračuna z opozicijo, saj je bilo skoraj 50 odstotkov opozicijskega sindikata poslanega na čakanje, v sindikatu pa je večina članov z višjo ali visoko izobrazbo, opozarjajo. Menijo, da gre za delavce, ki bi pripomogli k izhodu iz krize Slovenskih železnic. Zato zahtevajo objavo jasnih in preglednih kriterijev za napotitev na čakanje. Čakanje delavcev po mnenju člana iniciativnega odbora Miloša Rusiča pomeni tudi reorganizacijo družbe, saj bodo napoteni na čakanje prej ali slej ostali brez službe. Zapisali so še, da je vodja sekcije v vleki vlakov Maribor avtomehanik s strokovnim izpitom strojevodje, ki je hkrati podžupan občine Maribor. Prejeli pa so tudi namige, da so bili mnogi delavci na seznamu za čakanje, a so jih po posredovanju delavskega direktorja ali predsednika sveta delavcev umaknili s seznama. Iniciativni odbor se ob tem sprašuje, kako je mogoče, da generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič, kot ves čas zatrjuje, ne ve, kdo gre na čakanje. Odbor ne verjame, da bosta Berdajs in Pavlič razrešena Sklic sveta delavcev 20. januarja, na katerem bodo delavci glasovali o zaupnici delavskemu direktorju in predsedniku sveta delavcev, je iniciativni odbor označil za farso, saj predvidevajo, da svet delavcev ne bo izglasoval nezaupnice. Spomnili so še, da so aktivnosti za razrešitev Pavliča potekale že aprila 2006, predlog za razrešitev pa je podpisalo 3.024 ljudi, Pavlič pa ni odstopil. Da se zgodba ne bi ponovila, iniciativni odbor poziva vse delavce na čakanju, kandidate za čakanje in druge zaposlene, da se množično udeležijo sveta delavcev, da bodo sami priča temu, koga bodo člani sveta delavcev zagovarjali in kako bodo glasovali. Iniciativni odbor je poleg zahteve po odstopu Pavliča in Berdajsa za katera je napisal, da prejemata bruto okoli 7.000 oziroma 6.000 evrov plače zahteval, da se njuni plači nemudoma znižata, da poslovodstvo znova preuči seznam čakajočih delavcev, da se na seznam čakajočih uvrstijo zaposleni na vodilnih mestih, ki za ta mesta nimajo zahtevane izobrazbe ter zmanjšanje števila profesionalnih članov sveta delavcev, češ da jih je glede na kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa preveč. Če nezaupnica delavskemu direktorju in predsedniku sveta delavcev ne bo izglasovana, bo iniciativni odbor čakajočih delavcev deloval naprej, kmalu pa se jim bo pridružilo še 1.000 novih čakajočih delavcev, zato bodo še močnejši, opozarjajo. Če se obljuba poslovodstva ne bo uresničila, bo odbor zahteval njegov odstop V torek so sindikati in poslovodstvo izdali obvestilo, v katerem zagotavljajo, da se bodo čakajoči delavci vrnili na delo na Slovenske železnice. Iniciativni odbor bo zato deloval dokler se delavci ne bodo vrnili na delo. Če se obljuba poslovodstva ne bo uresničila, pa bo iniciativni odbor zahteval tudi odstop poslovodstva. Generalni direktor Goran Brankovič je namreč v intervjuju za TV Slovenija 6. januarja letos omenil možnost trajnega presežka nekaterih delavcev, nekaterim čakajočim delavcem pa so tako že izpraznili njihove pisarne in se nimajo kam vrniti, so še zapisali v iniciativnem odboru.",0
"Samozavestno v poslovni razred Hyundai se s poslovnim i40 prvič resno odpravlja v boj za poslovne kupce. Na tržni boj je po popravku cen dokaj dobro pripravljen, saj novinec ponuja sodobno tehniko, prostorno in udobno potniško kabino, privlačno obliko in razumno ceno. Res je, i40 je lansko jesen šel v tržni boj preveč samozavestno . Po popravku sprva tržnih, pred 14 dnevi pa še rednih cen (na ceniku) je paket lastnosti in ugleda precej bolj sprejemljiv. Osnovni model stane 18 tisočakov, osnovni dizel 19, že zelo dobro opremljen i40 1.7 CRDi style z močnejšim od dveh dizlov pa dobrih 23 tisočakov. In kaj ponuja? Hyundai i40 bo kupce pritegnil, le tiste tradicionalne bo malo odvračal že z obliko napihnjenih blatnikov, ostro stransko linijo in v blatnike zajedajočimi se prednjimi žarometi z valovitim trakom LED-diod v njih. Vsem pa bo všeč prostornost potniške kabine 4,77 metra dolge limuzine ali karavana, ki zadaj razvaja z razkošnim prostorom za kolena in s 553 (SW) oziroma 505 (limuzina) osnovnimi litri v prtljažniku. Spredaj bo voznik zadovoljen s kakovostno plastiko, udobnimi sedeži in povsem nekorejsko radodarnim pomikom sedeža, manj pa z nekoliko napihnjeno sredinsko konzolo in previsoko namestitvijo sedeža, ki slabša ergonomijo za volanom. Vsekakor pa zadovoljstvo omogoča oprema style, druga po vrsti, ki poleg sedmih zračnih blazin (ima tudi kolensko za voznika), zavornega ABS in ESP, avtoradia s CD in MP3 ter bluetootha prinaša še 17-palčna aluminijasta platišča, dvopodročno klimo s samodejnim odmegljevanjem prednjega stekla, prednje in zadnje parkirne senzorje s sicer motečo kamero v vzvratnem ogledalu, hlajen predal in še kaj. Za druge sisteme, denimo tistega, ki opozarja na nenamerno menjavo voznega pasu, polsamodejno parkiranje, ksenonske žaromete in še kaj, je treba doplačati - a cena je razumna. Tudi pri vožnji je i40 močno boljši od sonate. Dober, a ne najbolj tih, je tudi dizel s 85 ali 100 kilovati. Močnejših za zdaj sploh ni v ponudbi. Za sistem start & stop pa je treba doplačati. 23.190 evrov je redna in tržna cena i40 1.7 CRDi HP style. Bencinar 1.6 GDI style z 99 kilovati stane 20.490 evrov. 982 evrov je mesečni najem z vsemi vključenimi stroški za tri leta in 90 tisoč kilometrov. Najem bencinarja stane 997 evrov. Vir: ALD Automotive 4,5 litra je povprečna poraba najvarčnejšega i40 1.7 CRDi s sistemom start & stop, brez tega je poraba 5,1 litra.",1
"Berlin - Nemška centralna banka Bundesbank je danes zvišala svojo napoved za nemško gospodarsko rast v letošnjem letu na 3,1 odstotka. V prejšnji napovedi je pričakovala 2,5-odstotno rast največjega evropskega gospodarstva, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V prihodnjem letu naj bi Nemčija zabeležila 1,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), še navajajo v Bundesbank in s tem dodatno potrjujejo, da nemško gospodarstvo okreva po svetovni finančni in gospodarski krizi. Nova napoved je v skladu s pričakovanji večine ekonomistov in tudi Mednarodnega denarnega sklada, ki so po objavi uradnega podatka o 1,5-odstotni rasti v prvem četrtletju ocenili, da bo letošnja gospodarska rast Nemčije triodstotna. Uradna napoved nemške vlade zaenkrat še ostaja pri napovedi 2,6-odstotne rasti, vendar pa je nemška kanclerka Angela Merkel pred kratkim že dejala, da bi rast lahko presegla tri odstotke. V lanskem letu je Nemčija zabeležila 3,6-odstotno rast, potem ko je v recesijsko obarvanem letu pred tem doživela 4,7-odstotno zmanjšanje.",1
"Na lestvici največjih proizvajalcev General Motors Japonski izdelovalec avtomobilov Toyota namerava kot prvi v zgodovini v enem letu izdelati več kot 10 milijonov avtomobilov. Japonski velikan načrtuje, da bo leta 2009 izdelal 10,4 milijona vozil. Toyota je sicer drugi največji avtomobilski izdelovalec za ameriškim General Motorsom, ki je na prvem mestu že 70 let, v rokah pa drži tudi rekordno proizvodnjo v enem letu. Leta 1978 je podjetje izdelalo 9,55 milijona vozil. K dobrim poslovnim rezultatom Toyote so najbolj pripomogli energetsko učinkoviti avtomobili in hibridi, ki ob naraščanju cen nafte postajajo vse bolj razširjeni po vsem svetu.",1
"V Sloveniji se prodajne cene naftnih derivatov vse od aprila 2000 določajo po modelu, po katerem se cene prilagajajo borznim cenam naftnih derivatov na mediteranskem trgu in vrednosti tečaja dolarja. Kmalu le po kapljicah? Po trenutno veljavni uredbi iz oktobra 2007 z veljavnostjo enega leta modelski preračun prodajnih cen poteka v praksi vsakih 14 dni, osnova za določitev prodajne cene pred davki v naslednjem 14-dnevnem obdobju pa je dvotedensko povprečje objavljenih dnevnih podatkov borznih cen posameznih derivatov na kotaciji CIF Mediteran, preračunanih iz dolarjev v domačo valuto po povprečnem srednjem tečaju banke Slovenije, veljavnem na dan objave cen. Tako izračunanim cenam se prištejejo še marža trgovcev, prispevek za obvezne rezerve, davčne obremenitve, trošarine in DDV. Za ekstra lahko kurilno olje se prišteje še okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2, ki znaša 0,0325 evra na liter. Preverite, kako je sestavljena cena za liter goriva in kdo si v Sloveniji odreže največji kos pogače.",0
"Delavci Industrije usnja Vrhnika pravijo, da so bili o svoji usodi obveščeni samo preko medijev. Od države pričakujejo rešitev ali pa bodo šli na cesto.",0
"Nevladne organizacije so evropskima javnima bankama EIB in EBRD, ki sta 8. marca nakazali 650 milijonov evrov za 6. blok Termoelektrarne Šoštanj, poslale opozorilno pismo, v katerem ju pozivajo, da se nikoli več ne zavežeta k tako spornim posojilom. Potem ko sta EIB in EBRD 8. marca nakazala obljubljenih 650 milijonov evrov za 6. blok Termoelektrarne Šoštanj, so Focus, društvo za sonaraven razvoj, CEE Bankwatch Network in 96 drugih nevladnih organizacij danes na omenjeni banki naslovili pismo, v katerem ju pozivajo, da se nikoli več ne zavežeta k tako spornim posojilom. V zadnjih dveh letih smo opazovali EIB in EBRD, ki sta se zavezali k posojilu za polovico Teš 6, kako sta s tem projektom vedno bolj osramočeni. Kljub temu bankama ni uspelo najti pravne osnove za izstop iz projekta, je povedala Lidija Živčič iz Focusa, društva za sonaraven razvoj. S pismom želimo banki opozoriti, da je treba danes sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili, da se v prihodnje izognejo financiranju tako kontroverznih projektov, kot je Teš 6. In kateri so glavni razlogi, zaradi katerih si Teš 6 ni zaslužil posojil javnih bank EIB in EBRD, po mnenju nevladnih organizacij? TEŠ 6 Opozorilo nevladnih organizacij evropskim javnim bankam po polomu v Sloveniji: Nikoli več Teš 6! (Foto: Damjan Žibert) Slovenija se bo zdaj morala odločiti, ali cilja zmanjšanja emisij za 80–95 odstotkov do leta 2050 ne bo dosegla ali pa bo Teš 6 ustavila pred predvidenim rokom. Alternative kurjenju lignita ali premoga v okviru projekta niso bile resno preučene. Z investiranjem tako velikega deleža javnih sredstev v novo termoelektrarno na lignit bosta razvoj energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije izrinjena. Vplivi kurjenja lignita na zdravje niso bili preučeni in tako je morala civilna družba ugotoviti, da bo Teš 6 (od leta 2016) povzročil med 33 in 48 smrti ter ustvaril med 168 in 242 milijoni škode za nacionalno gospodarstvo na leto. Bankama še predlagajo vključitev klavzule v finančne pogodbe, ki pravi, da sredstva ne bodo sproščena v primeru poteka preiskav o prevari ali korupciji na nacionalni ali evropski ravni. Sumi korupcije, povezani s projektom, so bili javno znani že, ko je EIB odobril drugi del posojila in ko je EBRD potrdil posojilo v letu 2010. Še sedaj OLAF, Evropski urad za boj proti goljufijam, ni končal preiskave primera, kar lahko povzroči dodatne probleme v projektu. Ko je EIB začel razmišljati o financiranju projekta, večina ljudi v Sloveniji s projektom sploh ni bila seznanjena. Neuspeh pri zagotavljanju primerne javne razprave se je izkazal za napako, ko je postal projekt sporen do te mere, da je bilo ogroženo njegovo nadaljevanje. Glinenčki pred DZ- protest proti TEŠ - 7 Vplivi kurjenja lignita na zdravje niso bili preučeni, opozarjajo nevladne organizacije. (Foto: Blaž Garbajs) 98 organizacij podpisnic pisma predsednikom EIB in EBRD predlaga vrsto ukrepov, ki jih morata banki nemudoma sprejeti, če se želita izogniti podobnim napakam v prihodnosti. Med temi so ureditev ustrezne energetske politike, pozorna preučitev alternativ predlaganim projektom, zagotoviti morata, da se omogoči široka javna razprava o velikih projektih, ki imajo potencialno velike vplive, in sicer v fazi, ko so odprte še vse možnosti, ter vključevanje vseh pomembnih deležnikov. Najpomembnejše je, da morata banki resno prisluhniti vsem izpostavljenim skrbem. Projekt Kosovo C šokantno podoben Teš 6 EBRD se pripravlja na financiranje drugih premogovnih projektov v srednji in vzhodni Evropi, med katerimi najbolj izstopa projekt Kosovo C v bližini Prištine in za katerega je EBRD nedavno izrazila interes, izpostavlja Pippa Gallop iz CEE Bankwatch Network. Kosovo C je šokantno podoben Teš 6 v tem, da bo Kosovu onemogočil prehod v gospodarstvo, ki bo energetsko učinkovito in osnovano na obnovljivih virih energije. EBRD se mora zbuditi in to spoznati, še preden postane podpornik katastrofalnih energetskih projektov po vsem Balkanu.",0
"Pariz - Francoski prehrambeni koncern Danone je v prvem četrtletju letos ustvaril 5,1 milijarde evrov prihodkov, kar je 7,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Družba je zastavljene cilje dosegla predvsem z rastjo prodaje v Aziji in Latinski Ameriki, medtem ko imajo največ težav v Evropi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Danone je prodajo povečal tudi v ZDA in Rusiji, medtem ko med zahtevnejšimi tržišči ostaja Evropa, so zapisali v družbi. Prihodki od prodaje mlečnih izdelkov so porasli za 3,8 odstotka na skoraj tri milijarde evrov, medtem ko so prihodki od prodaje vode znašali 841 milijonov evrov, kar je 17,1 odstotka več kot v prvem trimesečju lani. S prodajo otroške hrane je Danone v prvem četrtletju ustvaril milijardo evrov prihodkov, kar je 11,4 odstotka več kot lani. Za letošnje leto sicer Danone pričakuje, da bodo prihodi višji za med pet in sedem odstotki.",1
"Razburjenje okoli predčasne vrnitve 34 otrok z letovanja v Punatu se še ni poleglo. Skupina 15 vzgojiteljev pravi, da je bil ukrep pravilen, in želi pokazati, da imajo tovrstna letovanja lepšo plat. ''Vzgojitelji pete izmene letošnjega letovanja v organizaciji mariborskega Rdečega križa v Punatu bi želeli podati naše mnenje o dogodkih, ki so pripeljali do predčasnega odhoda skupine mladostnikov domov, ker se z določenimi informacijami, ki so prišle v javnost, ne strinjamo. Prav tako se nam ne zdi prav, da bi javnost dobila informacije le od enega ali dveh vzgojiteljev, saj nas je bilo tam skoraj 50,'' se začne pismo, ki smo ga prejeli v redakcijo. Podpisanih je 15 vzgojiteljev iz 5. izmene v Punatu. Umirjanje žogice Celotno pismo si lahko preberete tukaj. ''To smo podali kot nek miroljuben dopis, da bi starši videli še našo plat zgodbe. Želeli smo, da starši vidijo, da se tam dogajajo tudi dobre strani, ne samo slabe, o katerih se je pisalo v medijih,'' je za zurnal24.si povedala ena izmed vzgojiteljic. Vzgojitelji opozarjajo, da so za svoje delo primerno usposobljeni. Želijo izpostaviti, da se je v javnosti neupravičeno ustvarilo negativno mnenje, saj otroci s tovrstnih letovanj načeloma odhajajo zadovoljni in s pozitivnimi vtisi. Najstniki so iz različnih okolij, iz različnih družin in tudi različno reagirajo na določene stvari. Ko pa enkrat začne otrok kljubovati vzgojitelju, je konec. Treba je presekati zadevo, ker gre samo naprej. Odhod za dobrobit vseh Podpisani vzgojitelji menijo, da je bil predčasen odhod otrok z letovanja primerna odločitev. ''Pa še o izrednem vzgojnem ukrepu, za katerega se je odločilo vodstvo Rdečega križa, da morajo mladostniki, ki so z neprimernim vedenjem, besedami in dejanji ogrožali druge otroke, vzgojitelje, osebje, inventar in seveda tudi sebe, domov. Ni se zgodilo prvič, upajmo pa, da v takem obsegu zadnjič. Če posameznik ogroža dobrobit skupine, koga je potrebno odstraniti? Posameznika … In če skupina otrok ogroža mirno bivanje vseh ostalih na letovanju?'' zapišejo vzgojitelji. Različni pogledi tudi med vzgojitelji Ravno nasprotno mnenje pa je prejšnji teden izrazil vzgojitelj Dejan Čegovnik, ki trdi, da se vzgojitelji niso strinjali z ukrepom. ''Videti je, da ima gospod Čegovnik svoje poglede na določene pravila, ki so veljala za vse enako in jih je očitno malo prikrojil. Menil je, da dela pravilno,'' je zaplet komentirala vzgojiteljica. Dejala je še, da je bil v medijih le očrnjen tudi upravnik doma. ''Če bi bil dejansko tak, tega dela ne bi mogle opravljati. Ne more biti pa upravnik nekdo, ki bi lahko mirno gledal, kako se inventar uničuje.'' In to inventar, ki pripada tudi prihodnjim generacijam otrok. Starši, ne valite krivde na druge Zelo kritični do odločitve o predčasni vrnitvi so bili starši. V pismu jim vzgojitelji odgovarjajo: ''Staršem pa bi želeli sporočiti le še to: mi, vzgojitelji, v štirinajstih dneh prav gotovo ne bomo uspeli prevzgojiti vašega otroka, ki ga navadno spoznamo šele, ko nam ga izročite v varstvo ob samem odhodu v Punat, zelo dvomimo, da je otrok ravno v teh dneh razvil nekatere značajske poteze, ki jih vi sami pred tem nikoli niste opazili pri njem … če pa to drži, pa se bo treba zamisliti, se vam ne zdi?''",0
"Izteka se rok za imenovanje nadzornikov Predstavniki delavcev so na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona o Slovenskem državnem holdingu, saj so prepričani, da ne omogoča sodelovanja delavcev pri upravljanju. Združenje svetov delavcev Slovenije trdi, da so že na začetku decembra lani na predsednika vlade Janeza Janšo, finančnega ministra Janeza Šušteršiča in nekatere druge odgovorne ustanove poslali pobudo in poziv za ustrezno ureditev sistema delavske participacije prek organov nadzornega sveta in uprave v Slovenskem državnem holdingu. Trenutni zakon namreč ne predvideva najmanj tretjinskega delavskega predstavništva v nadzornem svetu ter delavskega direktorja kot predstavnika delavcev v upravi holdinga, kot sicer zahteva zakonodaja. Prepričani so, da ni razlogov, da bi za delavce pri upravljanju holdinga veljalo zoženje pravic. Nobenega odziva od premierja in ministra Ker na to pobudo in poziv ni bilo nikakršnega odziva, se je Združenje svetov delavcev Slovenije odločilo sprožiti ustavni spor. Pobudi za oceno ustavnosti sta se pridružila tudi Skupni svet delavcev Holdinga Slovenske elektrarne ter Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije, ki je tudi vlagatelj pobude. Pobudniki ob tem predlagajo, naj ustavno sodišče do dokončne odločitve zadrži vsaj uresničevanje spornega 21. člena zakona, ki določa sestavo in imenovanje nadzornega sveta in s tem tudi morebitno dokončno oblikovanje in začetek delovanja nadzornega sveta holdinga. To utemeljujejo s težko popravljivimi škodljivimi posledicami imenovanja holdinga brez udeležbe delavcev. Izteka se rok za imenovanje nadzornikov Pobuda prihaja ravno v času, ko se počasi izteka zakonski rok za predlaganje kandidatov za nadzornike holdinga. Ta namreč poteče 28. januarja. Slovenski državni holding bo imel v skladu z zakonom devet nadzornikov, od katerega enega predlaga komisija DZ-ja za nadzor javnih financ, v kateri ima večino opozicija. Od preostalih članov štiri predlaga vlada, od tega enega na predlog Ekonomsko-socialnega sveta, in štiri poslanske skupine. DZ bo glasoval o vsakem kandidatu posebej, imenoval pa jih bo z absolutno večino. Predsednik državnega zbora Gregor Virant si prizadeva, da bi poslanske skupine pri svojih predlogih presegle strankarske ločnice in predlagale najbolj kompetentne ter neodvisne kandidate. Tej pobudi nasprotujejo v SDS-u, najbolj skeptični do samega kandidacijskega procesa pa so v SD-ju, kjer se javno ne strinjajo s holdinškim konceptom upravljanja državnih naložb.",0
"Med osumljenci v aferi Hypo naj bi bil tudi nekdanji direktor slovenske Hypo banke Božo Špan. Vegrad naj bi med gradnjo kompleksa Skiper pri Savudriji na račune treh podjetij v Avstriji in Liechtensteinu v sumljivi transakciji nakazal 11,4 milijona evrov. Med osumljenci v preiskavi avstrijskih kriminalistov v zadevi Hypo je po neuradnih informacijah, ki jih povzema časnik Dnevnik, tudi nekdanji prvi mož slovenske Hypo banke Božo Špan. Po pisanju časnika je prav v času spornih poslov med Vegradom in matičnim Hypom v zvezi z naseljem Skiper prevzel položaj v celovški matični banki, čeprav je za Dnevnik zanikal, da naj bi imel kar koli s temi transakcijami. Sicer ne ve, ali je res osumljenec v preiskavi, zanika pa, da bi bil lastnik katerega koli med liechtensteinskimi podjetji, s katerimi je prek Slovenije poslovala Hypo banka. Ali je Vegrad pral denar preko Hypo banke? Časnik Dnevnik je sicer pridobil dokumente, iz katerih je razvidno, da je velenjski Vegrad med gradnjo hotelsko-apartmajskega naselja Skiper tik pred izbruhom finančno-gospodarske krize plačal 11,4 milijona evrov na račune treh podjetij v Avstriji in Liechtensteinu, s čimer je postal 75-odstotni lastnik podjetja Rezidencije Skiper, ki je bila investitor naselja. Kot je za Dnevnik povedal eden od nekdanjih vodilnih v Vegradu Matej Košič, so plačilo teh 11,4 milijona in s tem odkup 75 odstotkov Rezidencije Skiper od Vegrada, ki je gradil kompleks, zahtevali v celovški matični Hypo Alpe Adria Bank ter s tem pogojevali dodatnih 45 milijonov posojila Rezidenciji Skiper. Obenem je povedal, da Vegrad kljub večinskemu lastništvu v Skiperju ni imel upravljavskih pravic, saj naj tega ne bi pustili v Hypu, kjer naj bi se bali, da bo Vegrad unovčil bančne garancije zaradi neplačevanja gradbenih del. Vegrad je tako odkupil 75-odstotni delež v podjetju, ki mu je že poleti 2008 dolgovalo več kot deset milijonov evrov in bilo v tistem času bolj ali manj plačilno nesposobno, Hypo banka pa ga je pozneje tudi zasegla. Na sedežu Hypa so sicer za Dnevnik potrdili, da bodo že v prihodnjih tednih začeli s prodajo Skiperja, v okviru katere sedaj deluje luksuzni hotelski kompleks Kempinski Adriatic. Vegrad je med januarjem in avgustom 2008 izpeljal več transakcij, katerih namen je bil odkup 75 odstotkov Skiperja, vendar pa po pisanju Dnevnika obstaja več razlogov za sum, da je bil dejanski namen posla deloma tudi prelivanje denarja iz propadlega velenjskega gradbenega podjetja na račune v tujini, še posebej glede na to, da je Hypo Alpe Adria Bank Vegradov delež tudi zasegla. Avstrijska policija tako po navedbah Dnevnika prav glede financiranja Skiperja preiskuje sume več kaznivih dejanj, med drugim tudi pranja denarja. Iz podatkov, ki jih je pridobil Dnevnik, naj bi bilo razvidno, da je Vegrad delež v Skiperju močno preplačal, poleg tega pa je bilo lastništvo obremenjeno tudi s 35-milijonsko hipoteko pri matični Hypo banki. Kosič je sicer zatrdil, da ni šlo za izsiljevanje Hypa, temveč za logičen pogoj, ker naj Hypo ne bi več zaupal prejšnjim lastnikom. V Vegradu so obenem računali, da bodo s prodajo nepremičnin v kompleksu zaslužili dodatnih 40 milijonov evrov. Večino denarja za 45 odstotkov Skiperja sta po pisanju Dnevnika prejeli avstrijski podjetji Wolkensberg in Jan Privatstiftung, ki sta ju izmenično zastopala idejni oče projekta Skiper Miro Oblak in njegov sin Andrej. Za zadnjih 30 odstotkov Skiperja pa je Vegradovo podjetje Grbina liechtensteinski družbi Navone AG plačalo 6,3 milijona evrov.",0
"Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je v državi razglasil izredne razmere, to naj bi omejilo nasilje v državi Po poročanju državne televizije, je pakistanski predsednik Pervez Mušaraf razglasil izredne razmere. Za ukrep se je odločil pred ključno odločitvijo pakistanskega vrhovnega sodišča o tem, ali bo njegova nedavna volilna zmaga razveljavljena, pa tudi v času, ko v državi narašča nasilje islamskih skrajnežev. Slaba poteza pakistanskega predsednika Odločitev Mušarafa bo prestavila tudi predsedniške volitve, ki naj bi bile januarja. Nekateri analitiki menijo, da odločitev predsednika Mušarafa ne bodo odobravale ZDA. Zato Mušarafovo odločitev smatrajo za zelo slabo potezo, še poroča Reuters. Vojska blokirala oddajanje nekaterih televizijskih postaj Pakistanska vlada je danes v več mestih blokirala oddajanje zasebnih televizijski postaj, v prestolnici Islamabad pa tudi telefonske povezave. Paravojaške enote in policija pa so obkolile poslopje vrhovnega sodišča v Islamabadu, ki naj bi v prihodnjih dneh izreklo sodbo o zakonitosti Mušarafove zmage na predsedniških volitvah 6. oktobra. Mušaraf na oblast prišel z državnim udarom Mušaraf se je na oblast povzpel leta 1999 z državnim udarom, ob predsedniški funkciji pa je tudi na čelu pakistanske vojske, zaradi česar je opozicija pred predsedniškimi volitvami pred sodiščem izpodbijala zakonitost njegove kandidature. Mušaraf je sicer ob bojkotu opozicije gladko zmagal na predsedniških volitvah, sedanji mandat pa mu uradno poteče 15. novembra. Najhujši samomorilski napad ob vrnitvi nekdanje premierke Državo je pretreslo že okoli 20 samomorilskih napadov, v katerih je umrlo 420 ljudi. Najhujši se je zgodil 18. oktobra v Karačiju, ko je umrlo 139 ljudi. a napad se je zgodil na dan vrnitve nekdanje pakistanske premierke Benazir Buto iz osemletnega izgnanstva, ki se je z Mušarafom dogovarjala o delitvi oblasti. Butova je v sredo izrazila strah pred razglasitvijo izrednih razmer, nato pa je v četrtek iz Pakistana odpotovala v Dubaj.",0
"Zakaj Habibović še vedno verjame obljubam Tovšakove? Njeno podobo cepi iz tiste popolnoma črne, ki ga bo uničila, v idealno, ki ga bo vendarle rešila. To je prava moč manipulatorjev, pravi psihologinja Pšeničny. Zekrija Habibović pravi, da bo kljub majhnemu upanju, da bodo obljube Tovšakove izpolnjene, počakal do ponedeljka. Če je človek stisnjen v kot, če je njegova eksistenca ogrožena, če je obupan, depresiven in ima orožje ter priložnost, se lahko zgodijo tudi najbolj tragična dogajanja Dr. Slavko Ziherl, psihiater Kot smo poročali, je včeraj med vlaganjem kazenske ovadbe Hilda Tovšak na mobilni telefon poklicala podizvajalca Zekrija Habibovića ter ga z obljubami, da bo namesto 165 tisoč evrov, ki mu jih dolguje, v nekaj urah vendarle dobil obljubljeno stanovanje v Celovških dvorih, prepričala, da ovadbe ne vloži. Obupani Habibović je ves dan čakal na njen klic, nato pa mu je s pomočjo novinarjev vendarle uspelo priklicati Tovšakovo. Vi boste vse izgubili zaradi svoje neumnosti! Mislite, da boste s kazenskim postopkom kaj naredili, jaz dvomim v to, mu je dejala v telefonskem pogovoru ter mu zabičala, naj preneha komunicirati z mediji, saj naj bi se s predstavniki Nove Ljubljanske banke vendarle pogodila glede hipoteke in stanovanja. Tokrat mu je obljubila, da bo izbrisno pobotnico pridobila v ponedeljek najkasneje do 16. ure. On ves čas cepi podobo Tovšakove iz tiste popolnoma črne, ki ga bo uničila, v tisto popolnoma idealno, ki ga bo vendarle rešila. To je prava moč manipulatorjev, ki jo ti dobijo, ko naletijo na takšno človeško obrambo. Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja Habibović Sram me je! Habibović še vedno upa, da se bodo njene obljube uresničile. Rekla je, da bo v ponedeljek do 16. ure uredila zadevo, zato jo bom počakal. Kljub temu da mi je enako obljubila že včeraj, pa ni bilo nič, bom počakal do ponedeljka, je danes dejal za 24ur.com. Propadli in duševno zlomljeni slikopleskar namreč nujno potrebuje denar ali pa vsaj obljubljeno stanovanje, s katerim bi lahko poplačal svoje podizvajalce. Včeraj me je klical moj podizvajalec, ki sem mu dolžan 18 tisoč evrov. Pravi, da nima niti toliko denarja, da bi nahranil in poskrbel za svojega majhnega dojenčka. Sram me je, je potožil. Dr. Andreja Pšeničny Zakaj Habibović še vedno verjame obljubam? Ne more se soočiti s tem, da on tega denarja verjetno ne bo dobil. Ko človek ne zmore izpustiti svoje iluzije, ker ga je tako strah soočenja z resnico, da bi bila zanj ta resnica preveč boleča, pride do obrambnega mehanizma, ki ga imenujemo zanikanje, je za 24ur.com dejala psihologinja dr. Andreja Pšeničny. Kot je pojasnila, se takšna obramba sproži v skrajno ogrožujoči situaciji in absolutno kaže na neizmerno stisko tega človeka. Zanj to, da tega denarja ne dobi, poleg ogroženosti eksistence pomeni rušenje samopodobe, podobe v očeh drugih, sooča se z neskončnimi potencialnimi občutki krivde. Ravno zaradi tega on ves čas cepi podobo Tovšakove iz tiste popolnoma črne, ki ga bo uničila, v tisto popolnoma idealno, ki ga bo vendarle rešila. To je prava moč manipulatorjev, ki jo ti dobijo, ko naletijo na takšno človeško obrambo, je še pojasnila. Slavko Ziherl To je manipulacija! Podobnega mnenja je tudi psihiater dr. Slavko Ziherl. Tovšakovo vidijo kot neko avtoriteto od katere je njihovo življenje odvisno. Prepričan sem, da imajo dvojni občutek do nje. Po eni strani jo sovražijo in jo krivijo, po drugi strani pa je to odločilen človek, ki jim lahko vrne njihov duševni mir in eksistenco, pravi. Na vprašanje ali je Hilda Tovšak dobra manipulatorka je Ziherl odgovoril, da zagotovo. Slišali smo na televiziji, kako s palčko in korenčkom uravnava te odnose. To je manipulacija. Nenazadnje pa je za to kriv tudi nadzorni odbor ali celo vsa družba, ki dopušča da nekdo tako grobo manipulira s človeškimi življenji, je prepričan. O izbrisnih pobotnicah, s katerimi bi Habibović lahko prišel do zasluženega stanovanja, kljub velikodušnim obljubam Tovšakove, ni ne duha ne sluha. Sicer je odvisno od osebnosti, a dejstvo je, da se lahko nekdo, ki je v stresni situaciji bolj opremljen za boj kot beg, v situaciji, ko ne vidi več drugega izhoda, impulzivno odzove s poskusom borbe. Če je človek stisnjen v kot, če je njegova eksistenca ogrožena, če je obupan, depresiven in ima orožje ter priložnost, se lahko zgodijo tudi najbolj tragična dogajanja, je še dodal Ziherl. NLB se distancira od ravnanj Tovšakove Na vprašanje, ali se je včeraj Tovšakova resnično pogodila za izbrisne pobotnice, so nam v Novi Ljubljanski banki dejali, da konkretnih poslov ne smejo komentirati, niti niso želeli komentirati morebitne predaje izbrisnih pobotnic za stanovanja, ki so jih podizvajalci vzeli za plačilo ter zaradi njih do konca izvedli najpomembnejša dela za pridobitev uporabnega dovoljenja. NLB je z izdajo pravnomočnega uporabnega dovoljenja in zaključenim projektom Celovški dvori pred razglasitvijo insolventnosti glavnega izvajalca Vegrada-a svojo vlogo sofinancerja realizirala in zaključila, zato se od vseh novonastalih dogodkov in ravnanj Vegrada oziroma njene direktorice ograjuje in jih ne želi komentirati, saj ne gre več za poslovne odnose na relaciji komitent - banka, so odgovorili. Končanje del je naša obveza, medtem ko je obveza vseh, ki imajo hipoteke na stanovanja, predaja izbrisnih pobotnic, je pred dnevi dejal predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu v okviru Gospodarske zbornice Slovenije Mirko Požar. Podizvajalci tako še vedno čakajo na naslednjo potezo banke.",0
"Mariborsko okrožno sodišče je odločilo, da oprosti nekdanjo članico uprave Palome Pergarjevo v zasebni tožbi Uroša Krapše, ki ji je očital žaljive izjave. Mateja Perger Na mariborskem okrožnem sodišču se je danes zaključil postopek v zasebni tožbi nekdanjega svetovalca in člana uprave Palome Uroša Krapše zoper zdaj že prav tako nekdanjo članico uprave Palome Matejo Perger. Krapše je Pergerjevi očital žaljive izjave v članku z naslovom Pergerjeva ovadila člana uprave Palome , ki je bil objavljen 16. julija 2007 v Financah. Sodišče je moralo odločiti, ali so objavljene trditve o njegovem delu škodile tudi njegovi časti in dobremu imenu. Razsodili so v prid Pergerjeve. Pergerjeva, ki je bila v času objave članka še predsednica uprave v sladkogorski tovarni papirja, je v članku med drugim povedala, da so v Palomi že dlje časa ugotavljali, da Krapša, ki je bil v upravi zadolžen za kontroling, ne opravlja svojega dela. Najprej je nasprotoval predlogu uprave, katere član je, za investicijo v Šentilju. Sedaj pa se je lotil tudi drugih oblik osebnega okoriščanja. Zaradi tega smo zadevo predali ustreznim preiskovalnim organom, naj bi takrat med drugim izjavila Pergerjeva, zaradi česar je Krapša od nje terjal 10 tisoč evrov odškodnine. Krapše je povedal, da je zaradi žaljivih obdolžitev Pergerjeve doživel nepopravljivo škodo in psihične težave, saj prihaja iz kraja, kjer je tudi Paloma, ki je kot je znano, že tako ali tako v velikih težavah. Na sodišču sta bila zaslišana tako Pergerjeva in Krapša. Prva je zavrnila vse obtožbe, saj objavljeni članek ni bil avtoriziran, sama pa je svoja stališča, ki niso bila v skladu z objavljenimi izjavami, pojasnila nekaj dni pozneje na novinarski konferenci Palome. Ob tem je Pergerjeva poudarila, da je Krapša v času svoje zaposlitve v Palomi kršil pooblastila, s tem ko je na lastno pest naročil izdelavo pravnega mnenja pri inštituciji, katere soustanovitelj je bil celo sam, in to kljub temu, da je imela družba takrat za to že najete druge pravne svetovalce. Prav tako naj bi Krapšo pisno nekajkrat opozorila, da ne izpolnjuje nekaterih svojih nalog v skladu z dogovorjenim terminskim načrtom. Krapša se v svojem pričanju tovrstnih pisnih opominov s strani nekdanje predsednice uprave ni spomnil, zanikal pa je tudi, da bi z naročilom za izdelavo pravnega mnenja kakor koli prekoračil svoja pooblastila. Povrhu vsega je bila izdelava mnenja brezplačna, saj se mu ni zdelo etično, da bi kot soustanovitelj inštitucije, ki jo je za to najel, Palomi povzročil še dodatne stroške. Ob tem je povedal, da je zaradi žaljivih obdolžitev Pergerjeve doživel nepopravljivo škodo in psihične težave, saj prihaja iz kraja, kjer je tudi Paloma, ki je, kot je znano, že tako ali tako v velikih težavah.",0
"ženeva - Svetovna gospodarska kriza je samo v zadnjem letu zahtevala ukinitev 20 milijonov delovnih mest po vsem svetu, so v ponedeljek sporočili iz Mednarodne organizacija ZN za delo (ILO). Ob tem so opozorili, da je več milijonov delovnih mest še vedno ogroženih, sploh v primeru, da bi vlade predčasno prenehale s spodbudami za krepitev gospodarstva. ILO ob tem opozarja, da kriza na področju trga dela še zdaleč ni minila. Prav zato je po njihovem mnenju ključnega pomena, da se vlade izognejo prezgodnjim ukinitvam spodbud za okrevanje gospodarstva. ""O pravem okrevanju po krizi bomo lahko govorili takrat, ko se bodo razmere umirile tudi na trgu dela,"" je ob tem poudaril vodja raziskave Raymond Torres. Opozoril je, da prvi znaki gospodarskega okrevanja ne smejo biti razlog, da bi države predčasno zaključile s stimulacijskimi načrti za gospodarstvo. V primeru, da se to kljub vsemu zgodi, je po ocenah ILO samo zaradi tega ogroženih dodatnih pet milijonov delovnih mest, že tako pa naj bi v prihodnjih nekaj letih brez dela skupno ostalo okoli 43 milijonov ljudi. ILO ob tem napoveduje, da trg dela v razvitih državah vrednosti iz obdobja pred krizo ne bo dosegel pred letom 2013, če države ne bodo sprejele odločnejših ukrepov za ustvarjanje novih delovnih mest. Medtem naj bi se trgi dela v hitro razvijajočih se gospodarstvih v ""normalne tirnice"" vrnili že do leta 2011.",0
"Dinamika zadolževanja Slovenije je skrb vzbujajoča Dogodki v Grčiji so lahko jasno sporočilo naši vladi za radikalne spremembe fiskalne politike, saj nas sicer v nekaj letih čaka grška usoda, je za MMC povedal Bernard Brščič. V nasprotju s kolegoma Maksom Tajnikarjem in Petrom Kraljičem je Brščič nad stanjem javnih financ v Sloveniji zaskrbljen. Edina olajševalna okoliščina Slovenije je, da je bilo stanje javnega dolga še pred kratkim obvladljivo. A če je še leta 2008 javni dolg znašal zmernih 23,4 odstotka BDP-ja, se je v samo enem letu povečal na kar 35 odstotkov BDP-ja. Javnofinančni primanjkljaji, ki presegajo 6 odstotkov, kot si jih privošči Slovenija, in enormna povečanja javnega dolga za več kot 6 milijard evrov v letu 2009 so nevzdržni in vodijo v javnofinančni zlom, pravi. Po njegovih besedah se Sloveniji kmalu obeta trpka streznitev in zlom Grčije je lahko koristna učna ura za vse članice EU-ja. Grčija dolga ne more poplačati, zato sta po njegovem mnenju edini rešitvi razglasitev insolventnosti in ustrezen dogovor z upniki o delnem odpisu dolga ter kreditnem prestrukturiranju. Multilateralnim, ad hoc pristopom reševanja ter poskusom, da bi se posledice neodgovorne fiskalne in kreditne politike Grčije in njenih upnic prevalile na vse evropske državljane , je nenaklonjen. Odgovornost za rešitev pripisuje grški vladi in njenim upnikom, ki so nekritično kreditno podpirali neodgovorno fiskalno politiko. Več o reševanju grške krize in slovenski fiskalni politiki lahko preberete v spodnjem intervjuju. Po mnenju nekaterih slovenskih ekonomistov grški scenarij za Slovenijo ni nevaren, saj je naša država zadolžena manj, kot velja povprečje evroobmočja. Ali tudi vi tako optimistično gledate v prihodnost? Nikakor ne. Res je sicer, da je delež dolga v BDP-ju trenutno skoraj trikrat manjši, vendar pa je dinamika povečevanja javnega dolga tako skrb vzbujajoča, da bi morali biti dogodki v Grčiji zelo jasno sporočilo naši vladi za korenite spremembe fiskalne politike. Nevzdržno je, da se je v enem letu javni dolg v Sloveniji povečal za 50 odstotkov s 23,4 odstotka BDP-ja leta 2008 je narasel na 35 odstotkov BDP-ja. Nevzdržno je, da plačujemo 2 odstotka BDP-ja le za obresti. V luči nadaljevanja te razbrzdane fiskalne politike nas v roku nekaj let čakajo podobne izkušnje kot Grčijo. Edina razlika med nami in Grčijo je v tem, da je trenutni javni dolg manjši, a dinamika zadolževanja je hujša kot v Grčiji. Ne gre le za proračunski primanjkljaj, treba je upoštevati, da se je celotni javni dolg v enem letu povečal za 6 milijard evrov in s tako politiko bodo slovenske javne finance slej ko prej iztirile. To se še ni zgodilo le zato, ker je bil naš izhodiščni položaj boljši. Zakaj različno vrednotenje istih podatkov v ekonomski stroki medtem ko ste vi pred kratkim dejali, da vlada vodi neodgovorno fiskalno politiko, in opozorili, da zdajšnji 6-odstotni proračunski primanjkljaj in povečanje javnega dolga za 50 % v letu 2009 vodita v javnofinančni zlom, drugi ekonomisti poudarjajo, da je Slovenija še daleč od skrb vzbujajočih razmer? Ekonomisti pripadamo različnim šolam, od tod raznolikost pogledov. Znan je dovtip o treh ekonomistih, ki imajo pet mnenj. Šalo na stran, sam fiskalnega optimizma nekaterih ne delim. Javni dolg, ki se pospešeno povečuje v zadnjih 18 mesecih, bo treba odplačati, in tisti, ki govorijo, da bo vse v redu, naj povedo, kako ga bomo odplačali. Ujeli se bomo v dolžniško past, ko ne bo mogoče namenjati denarja ne za pokojnine, ne za socialne transferje, ne za šolstvo ne za zdravstvo. Ob takem povečevanju javnega dolga bo vedno večji del proračunskih odhodkov treba nameniti za financiranje obresti javnega dolga. Trenutno ta delež znaša 2 odstotka BDP-ja, kar je opazno manj od grških 9 odstotkov, a s tako dinamiko zadolževanja se hitro lahko znajdemo v podobnem položaju, še posebej če nas bodo finančni trgi kaznovali s prohibitivnimi obrestnimi pribitki. Slovenija je v polju fiskalne politike zrela za trpko streznenje. Iz razmeroma uravnoteženih javnih financ z zmernimi proračunskimi primanjkljaji smo v zadnjih 18 mesecih zdrsnili v kontinuirano opažanje javnofinančnih primanjkljajev reda velikosti 6 odstotkov, ob tem pa je dinamika javnega dolga še veliko hujša. Danes je na primer vsak peti evro, izplačan iz proračuna RS-a, izposojen. Hkrati se zasebni zunanji dolg postopoma pretvarja v javno garantirani zunanji dolg, kar še dodatno povečuje javni dolg. Zanimivo, da se je v lanskem letu ob 2 milijardi težkem proračunskem primanjkljaju javni dolg povečal za kar 6 milijard evrov. Del tega denarja je končal v obliki depozitov RS v državnih bankah. Zakaj v bankah? Ker je bila struktura ročnosti posojil slovenskih poslovnih bank nerazumna. V času konjunkture so v tujini najemali kratkoročna posojila in ob prihodu krize so jih morali odplačati. Mislili so, da bo vsa posojila mogoče reprogramirati, vendar ko je prišla kriza, dostopa do dolgoročnih virov ni bilo in država je začela prevzemati odgovornost za zgrešene poslovne odločitve v preteklosti. S skoraj dvemilijardnimi evrskimi depoziti je država v izogib kreditnega zloma podprla slovenski bančni sistem. S tem pa je zgolj prikrila posledice nerazumne ekspanzivne denarne politike slovenskih poslovnih bank. Vrniva se nazaj h Grčiji. Ali lahko sama kriza v Grčiji oz. pomoč Grčiji zamaje slovensko gospodarstvo? Ali se kriza lahko razširi še na druge države evroobmočja? Sama pomoč ne. Gre za 140 milijonov evrov 0,48 odstotka slovenskega BDP-ja. To ni znesek, ki bi potopil slovensko gospodarstvo, veliko bolj skrb vzbujajoč je pristop. Ocenjujem, da je multilateralni, ad hoc pristop reševanja Grčije popolnoma zgrešen. Evrsko območje ni prav nič ogroženo, ogroženi so Grčija in upniki. Upniki pa so večinoma finančne institucije iz EU-ja in ravno tako, kot je kriva za javni dolg grška vlada, ravno toliko so krivi upniki, ki so to zadolževanje podpirali. Jasno je, da Grčija dolga ne more odplačati. 110 odstotkov BDP-ja oziroma 273 milijard evrov po skoraj 10-odstotni obrestni meri Grčija ne more odplačati. Po mojem mnenju je edina rešitev razglasitev plačilne nesposobnosti Grčije in reprogram dolga. Ne le glede ročnosti in obrestne mere, reprogram bo moral vsebovati tudi delen odpis dolgov. Gre za postopek, podoben prisilni poravnavi na ravni podjetja. Izkušnje preteklih finančnih kriz - v Argentini in Rusiji - kažejo, da je to edina možnost. Razglasiti bi morali insolventnost, pozvati upnike k razumnemu reprogramu in hkrati ponuditi radikalen projekt fiskalne stabilizacije, ki bi grške javne finance uskladil z zmožnostmi njihovih davčnih virov. Potem je Grčija neke vrste dobra lekcija za vse? Zelo dobrodošla lekcija za vse in v tem trenutku za Slovenijo še poceni. Se pa bojim glede na to, kako se EU zdaj loteva reševanja grške krize, da EU te lekcije ne bo dojel in bo nadaljeval to ekspanzivno fiskalno politiko. Osnova zdrave fiskalne politike je namreč, da živiš v skladu s svojimi zmožnostmi. Pri nižjih proračunskih prihodkih ne morete povečati javne porabe. Živimo v narobe svetu. V času največje gospodarske stagnacije v Sloveniji povečujemo javno porabo, dvigujemo plače, v obtoku so ideje o dvigu najnižjih pokojnin na 500 evrov. V Sloveniji očitno veljajo zelo idiosinkratični ekonomski zakoni. Mogoče še to. Kot se je izkazalo, je Grčija v EU prišla z izkrivljenimi številkami glede financ ... O tem bi se dalo govoriti. Tudi Slovenija je znana po kreativnem računovodstvu. Pred nekaj leti je finančni minister, tudi član sedanjega kabineta, izvirno fiskalno leto podaljšal na 13 mesecev. Glede prikrajanja podatkov Slovenija res ni tista, ki bi lahko metala kamenje v Grčijo. Ali to kaže na pomanjkanje nadzornega sistema EU-ja? EU sicer združuje, tudi kar se gospodarstva tiče, močnejše in manj močne države. Kako lahko taka družina uspešno deluje? Zdaj se je pokazalo, kaj pomeni evrsko območje. Če imate denarno unijo, pomeni, da je ekonomska politika nemočna, saj je denarna politika vodena eksogeno, iz Frankfurta. Članicam je naložena bistveno večja odgovornost, ki je skoncentrirana le na fiskalno politiko. Ko pa vam spodrsne pri fiskalni politiki, so težave neizbežne in jih ni mogoče blažiti z ekspanzivno denarno politiko ali morebitno depreciacijo valute. Nekateri sicer zagovarjajo radikalno opcijo, torej izstop takih držav iz evrskega območja. Do tega sem skeptičen. S tem bi se Grčiji povečal manevrski prostor za vodenje ekspanzivne denarne politike in posledica je lahko ponesrečena kombinacija ekspanzivne denarne in fiskalne politike, s čimer se nič ne reši. V nekem smislu je za Grčijo dobro, da je v evrskem območju, ker kaže na nezmožnost političnih elit, da vodi odgovorno fiskalno politiko. Če nesposobnežem, ki niso sposobni voditi odgovorne fiskalne politike, dodate še denarno, dobimo zelo eksplozivno mešanico, ki bi se v Grčiji odražala v galopirajoči inflaciji. Enako velja za Slovenijo. Zlovešče napovedi o koncu evrskega območja so pretirane. Je pa res, da če bodo nadaljevali ad-hoc reševanje Grčije, si evrsko območje preživetja niti ne zasluži. Navsezadnje je to tudi v nasprotju z maastrichtsko pogodbo, ki ne predvideva, da bi državam v fiskalnih težavah pomagale druge članice denarnega območja.",0
"Ljubljana - Mandatno-volilna komisija DZ se je danes seznanila s predlog predsednika republike Boruta Pahorja, da DZ za guvernerja Banke Slovenije imenuje Boštjana Jazbeca. Sklep so člani sprejeli soglasno, glede na njihove napovedi pa se Jazbecu, ki naj bi ga DZ na mesto guvernerja imenoval v torek, obeta zgodovinsko visoka podpora. Pahor je uradni predlog za njegovo imenovanje poslal po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin in predstavitvah kandidata po poslanskih skupinah. Kot je danes njegovo odločitev pojasnila generalna sekretarka Urada predsednika RS Nataša Kovač, se sedanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu mandat izteče sredi julija. »Pravočasna zamenjava na čelu tako pomembne institucije pošilja pomembno sporočilo naši in mednarodni skupnosti, da institucija, ki skrbi za stabilnost finančnega sistema, deluje normalno in tekoče,« je dejala. Jazbec je po njenih besedah Pahorja prepričal s svojo študijsko ter profesionalno znanstveno-raziskovalno potjo, ki je vseskozi prepletena z denarno politiko in financami. »Finančna kriza je centralne banke postavila v novo luč. Slovenske razmere zahtevajo osebo, ki je neobremenjena s težavami tranzicije, je strokovno podkovana ter ima domače in mednarodne izkušnje,« je Pahorjevo obrazložitev povzela Kovačeva. Pahor je prepričan, da bo Jazbec povrnil ugled in zaupanje v Banko Slovenije ter v druge finančne institucije tako doma kot v tujini. Z njim so soglašali tudi člani mandatno-volilne komisije. Vsi so poudarili, da jih je Jazbec na predstavitvah prepričal z jasno, preprosto in razumljivo razlago. »Če bo tako delal v praksi, potem bomo zagotovo imeli dobrega guvernerja,« je dejal Franc Jurša (DeSUS). Matej Tonin (NSi) je ob tem izpostavil Jazbečev pozitiven pogled ter enostavne in hitre rešitve za ustanovitev slabe banke, ki je po Toninovem prepričanju sedaj ključnega pomena za reševanje slovenskega bančnega sistema. »Kaže, da bo Jazbec dobil zgodovinsko visoko podporo v DZ,« je napovedal. Za potrditev je sicer potrebna absolutna večina glasov, to je več kot 45. Podporo so mu napovedali v vseh poslanskih skupinah, razen za SD, za katero se ne ve, kako bodo glasovali njeni poslanci.",1
"Ljubljana - Minister za finance Franc Križanič je poslanski skupini SD, ki ji pripada tudi sam, zagotovil, da bo svoj zakonski predlog za zaprtje delniških knjig umaknil in da ta ne bo niti predmet javne razprave. To je včeraj Križanič zagotovil vodji poslanske skupine SD Dušanu Kumerju, ki je začuden, da je ta predlog podprla celo Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki jo vodi Damjan Žugelj. ""ATVP bi morala v prvi vrsti skrbeti za javnost delniških knjig, saj je tudi do zdaj svoje delo gradila na razkrivanju teh manipulacij v javnosti,"" je še dodal Kumer. Kot smo razkrili v Dnevniku, je ministrstvo za finance s spremembo zakona želelo javnosti onemogočiti vpogled v delniške knjige, od česar pa bi imela dejansko največ koristi predvsem nekatera omrežja in dobro informirani posamezniki. Odločitev Križaniča za umik predloga sicer ne preseneča. Poleg številnih gospodarstvenikov, ekonomistov, investitorjev in uprav borznih družb zaprtja delniških knjig namreč ne podpirajo niti večje parlamentarne stranke, na katere smo se obrnili. ""Zaprtje vpogleda v delniške knjige bi le še povečalo nezaupanje v korporacijsko upravljanje, zmanjšalo transparentnost ter s tem omogočilo še bolj odprto polje za različne korporacijske mahinacije in manipulacije,"" je ocenil predsednik SLS Radovan Žerjav. Kot so dodali v poslanski skupini SD, bi omejitev vpogleda v delniške knjige ""naredila dodatno uslugo vsem, ki iz različnih špekulativnih razlogov skrivajo svoje lastništvo"" in ""dodatno zaščitila tiste, ki za to prikrivanje iščejo davčne oaze"". Podobno menijo tudi v poslanski skupini SDS, kjer so ocenili, da bi zapiranje delniških knjig povečalo tudi možnost netransparentnega delovanja ter okrepilo moč bolje informiranim priviligiranim skupinam. Argument ministrstva za finance, da bi z omejitvijo vpogleda v delniške knjige ""zaščitili"" interese in lastnino posameznika, je kot absurden in neresen označil tudi Žerjav, ki je ocenil, da bi zaprtje delniških knjig še dodatno poglobilo nezaupanje. Z drugim argumentom ministrstva, da borzne družbe v polletnih in letnih poročilih razkrijejo podatke o največjih lastnikih, zaradi česar javnost delniških knjig ni potrebna, pa se ne strinjajo niti v poslanski skupini Zares. Poslanec Zares Alojz Posedel je ob tem še opozoril, da z javnim dostopom do delniških knjig zasledujemo podobne cilje kot z javno dostopnostjo do sodnega registra in zemljiških knjig. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Prvi mož Petrola Svetelšek se zapleta pri pojasnjevanju svojega lastniškega deleža v Merfinu, nekdaj največjem lastniku Merkurja. Še vedno namreč ni vpisan kot lastnik podjetja Stilbon, ki ima v lasti slab odstotek Merfina.",0
"Poštna uslužbenka na pošti Griže pri Žalcu naj bi strankam s sklepanjem lažnih pogodb o vezanih vlogah neuradno pokradla 90 tisoč evrov. Prav tako je s celjskega tožilstva po prvih ocenah izginilo sto tisoč evrov, ki jih je na svoj račun nakazovala računovodkinja. Poštna uslužbenka naj bi strankam, ki so na pošti vezale denar, kar na roke napisala pogodbo, denar pa spravila v svoj žep. Pogodb v sistem ni vnašala, da je ne bi ujeli, ni hodila niti na dopust. Interna preiskava še poteka, uslužbenka pa je sicer že junija dobila izredno odpoved delovnega razmerja. Pošta Slovenije je vsem oškodovancem zagotovila, da jim bodo denar povrnili. S celjskega tožilstva pa so po poročanju Pop TV sporočili, da je na tožilstvu že več let prihajalo do nepravilnosti. Pri notranji kontroli dela so ugotovili hujše nepravilnosti in sum, da je računovodkinja storila kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja. Na svoj račun naj bi namreč nakazovala denar za pisarniški material, ki pa na tožilstvo ni nikoli prispel. Po tatvinah finančnice v regijski organizaciji sindikata SKEI za Štajersko, računovodkinje na fakulteti za varnostne vede ter ravnateljice in računovodkinje v vrtcu Zelena jama je to že peti primer goljufije v 14 dneh. Skupaj naj bi odtujile za skoraj milijon evrov.",0
"dunaj - Ameriška bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je danes poslabšala napoved gibanja bruto domačega proizvoda (BDP) v območju z evrom. BDP držav s skupno evropsko valuto se bo letos skrčil za 0,8 odstotka, medtem ko bo v letu 2013 stagniral, napoved agencije povzema avstrijska tiskovna agencija APA. Julijska napoved bonitetne agencije je za območje z evrom za letos predvidevala 0,7-odstotno krčenje BDP, za prihodnje leto pa 0,3-odstotno gospodarsko rast. Novejši gospodarski podatki po ocenah S&P potrjujejo napoved, da bo območje z evrom zdrsnilo v novo recesijo. A med državami ostajajo pomembne razlike. Predvsem naj bi se v letu 2013 še naprej kazala šibkost francoskega in britanskega gospodarstva, BDP Italije in Španije se bo še krčil (za 2,4 oz. 1,8 odstotka). Na drugi strani precej bolje kaže malim in odprtim evropskim gospodarstvom, kot je belgijsko. Nemčija naj bi letos beležila 0,6-odstotno gospodarsko rast, Švica pa 0,8-odstotno. V bonitetni hiši sicer pravijo, da znižana napoved ne bo neposredno vplivala na bonitetne ocene. ""Gospodarske napovedi niso neposredno povezane z bonitetnimi ocenami držav,"" so pojasnili.",0
"Tokratni vrh EU-Rusija bo skoraj zagotovo zgodovinski, ker EU nanj prihaja z usklajenim pogajalskim okvirom za nov partnerski sporazum, je ob robu vrha ocenil Janez Janša. Po Janševem mnenju se bo prvič po letu 2003 vrh končal s skupno izjavo in s skupnimi stališči glede nekaterih odprtih vprašanj. Tudi delovna večerja, s katero se je dvodnevni vrh začel, je bila po oceni premierja dobra priložnost za pogovore o nekaterih temah, še posebej o nekaterih nedavnih predlogih novega ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva. Pri tem je Janša izpostavil predloge o prihodnji evroatlantski varnostni arhitekturi, ki jih je Medvedjev dal v Berlinu v začetku junija. O plinovodu Južni tok Po besedah premierja Janše naj bi bilo drugi dan vrha govora tudi o plinovodu Južni tok, ki naj bi potekal tudi čez Slovenijo. Ob tem je poudaril, da se tudi Rusija v zadnjem času koncentrira na vlaganja v druge sektorje, ne le energetskega. ""Tu se možnosti za dvostransko sodelovanje zelo povečujejo, v zadnjih letih se je precej okrepilo, še posebej, ko gre za menjavo storitev med Slovenijo in Rusijo,"" je dejal Janša. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je ob robu vrha za slovenske medije povedal, da se je z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom že pogovarjal o plinovodu Južni tok. ""Ocenjujemo, da je to vzajemno zelo koristen projekt,"" je dejal in dodal, da ga Slovenija načelno zelo podpira. Plinovoda Južni tok in Nabucco sta po mnenju ministra ""projekta, ki gresta skupaj"". ""Mi bomo zelo veseli, če bo prišlo do obeh projektov, kajti oba za Slovenijo pomenita večjo zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom,"" je dejal minister.",1
"»O politiki sem se v petih tednih naučil toliko kot drugi morda v desetih, petnajstih letih,« pravi Gregor Virant Foto: Irena Herak »Na tej ravni politike moja kilometrina traja pet tednov, toliko je minilo, odkar sem se odločil, da se spustim v to tekmo. Danes sem manj naiven kot na začetku. O politiki sem se v petih tednih naučil toliko kot drugi morda v desetih, petnajstih letih,« je v pogovoru za sobotno prilogo časnika Večer povedal Gregor Virant, nosilec državljanske liste Gregorja Viranta. V njegovem najožjem izboru za gospodarskega ministra je krizni menedžer in sanator Mure , Bojan Starman, pravi. Najprej se bo lotil varčevanja Če mu uspe priti na premiersko mesto bo prvi dan ministrom naročil, da na svojih področjih najdejo po pet odstotkov prihrankov, napoveduje. Ministru za delo bo naročil, da takoj začne s spremembami pokojninske zakonodaje, od ministra za zdravje pa bo zahteval, da izdela standarde za zdravniško delo in ukrepa pri ceni zdravil. Ukinil bo državni svet in spremenil referendumsko zakonodajo Obljublja še, da bo ukinil državni svet. Glede referendumov pa pravi, da podpira kvorum, glasovanje določenega odstotka volilnih upravičencev, da je referendum veljaven. »In poslanci ga ne bi več mogli predlagati, samo še 40 tisoč volivcev,« dodaja. Ukrepati je treba takoj, čez pet let bodo potrebni radikalni ukrepi Ura v Sloveniji je pet do dvanajstih za ukrepanje, pravi. »Če pametno ne ukrepamo takoj, bomo čez pet let morali radikalno. Ali pa celo poslušati diktat iz Bruslja, kakor Grčija. Čas za ukrepanje je prvi dan po formiranju vlade.« Pri določenih ukrepih ne bo kompromisa, napoveduje. »Na primer pri zmanjšanju plačne mase v javnem sektorju za dva odstotka na leto.«",1
"Novoizvoljeni. Svetniki in svetnice prisegli skupaj z županom. “Izjemno sem zadovoljen s sestavo mestnega sveta, v katerem je nekaj že znanih obrazov in skoraj polovica novih. Sploh pa še nikoli nismo imeli kar 15 svetnic,” je zadovoljen župan Bojan Šrot, ki je včeraj skupaj z novoizvoljenimi svetniki in svetnicami tudi slovesno zaprisegel. “Tu sedite ljudje vseh poklicev, z različno izobrazbo in izkušnjami, a z enim samim ciljem, da boste sprejemali najboljše odločitve, ki bodo dobre za vse,” je v svojem nagovoru med drugim poudaril Šrot. Prvič v zgodovini so se župan in svetniki vpisali tudi v znamenito knjigo Celjanov, ki jo bo hranil zgodovinski arhiv. Pogodb še ni Kot je dejal Šrot, doslej nikoli ni sklepal in podpisoval koalicijskih pogodb, kljub vsemu pa upa, da bo mestni svet sprejemal odločitve z veliko večino. “Naši dolgoletni koalicijski partnerji so SD in SDS in nadejam se, da bomo neformalni partnerji tudi v tem mandatu,” je dodal. Pojasnil je, da bo nekaj težav zaradi novega zakona o nezdružljivosti funkcij. “Proučili ga bomo in poskušali zaplete rešiti, sicer pa bomo kot še nekaj občin vložili predlog za ustavno presojo tega zakona,” je napovedal Šrot, ki bo Mestno občino Celje vodil nepoklicno. “Imenoval bom tri podžupane, morda bo med njimi tudi kakšna podžupanja,” je sklenil, medtem ko imen še ni razkril.",1
"Ljubljana - Za morebitne neporavnane obveznosti ob izbrisu podjetja iz sodnega registra bodo od zdaj odgovorni vsi družbeniki minulih dveh let. Čeprav ti ob prenehanju pravne osebe niso več dejavni družbeniki, bodo upnikom odgovarjali za izpolnitev morebitnih neplačanih obveznosti, ki bi jih družba imela ob njenem prenehanju. Spremembo je v novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki jo je državni zbor potrdil 19. maja, pristojno ministrstvo za pravosodje vneslo na predlog Davčne uprave RS (Durs). Pojasnjujejo, da s tem onemogočajo izigravanje pravil o od govornosti družbenikov za obveznosti družbe v primerih, ko ti, da bi se ognili odgovornosti, prenesejo svoj delež na osebo brez premoženja. Na Dursu so opazili, da davčni dolžniki odsvojijo svoj poslovni delež tretji osebi, ki je ali brez premoženja ali ni slovenski državljan ali pa so to pravne osebe, ki imajo le položaj poštnega nabiralnika. Zaradi nedejavnosti novega družbenika pravna oseba preneha, davčni dolg pa ostaja nepoplačan. A če se ureditev v primeru davčnega dolga še zdi smiselna in dobrodošla, saj zahteva odgovornost dejavnega družbenika iz časa, ko davčni dolg nastane, pa se postavlja vrsta vprašanj v primeru drugih vrst obveznosti. Kako je na primer, če nastanejo obveznosti do podizvajalcev še pod lastništvom enega družbenika, nov družbenik jih ne poravna, podjetje pa medtem preneha. Ali v primeru, da podjetje v lasti enega družbenika najame posojilo za naložbe v infrastrukturo, pred iztekom roka za vračilo posojila pa dobi podjetje novega družbenika, ki posojila ne vrne, podjetje pa preneha. Pojasnil pravosodnega ministrstva na navedena vprašanja do zaključka redakcije nismo prejeli. Na pravosodnem ministrstvu pojasnjujejo, da je sprememba namenjena zavarovanju upnikov. Za nastale obveznosti so odgovorni tudi družbeniki, ki ob prenehanju ob stoja pravne osebe niso več družbeniki, so pa to bili, ko so obveznosti nastale. Še več, ti družbeniki so odgovorni samostojno in ne solidarno s tistimi, ki so to bili ob izbrisu. Za slednje se razume, da ti niso imeli možnosti vplivati na upravljanje in poslovanje družbe, tako da bi družba pravočasno iz vedla ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev plačilne sposobnosti, ali da predlaga začetek stečajnega postopka. katja.svensek@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Boško Šrot je Pivovarno Laško zapustil s 152.000 evri odpravnine, skupaj pa je za sedem mesecev dela prejel 268.962 evrov bruto prejemkov, razkriva letno poročilo Laškega. Prav v letu, ki ga je Skupina Pivovarna Laško končala z največjo izgubo v svoji zgodovini (164,5 milijona evrov), je tako Šrot prejel najvišje prejemke - vsak mesec povprečno skoraj 40.000 evrov. Podobno kot v minulih letih je Pivovarna Laško tudi letošnje leto začela z izgubo. Matična družba Pivovarna Laško je namreč v prvih treh mesecih ustvarila 0,8 milijona evrov čiste izgube, na ravni skupine pa 3,4 milijona evrov. Znižal se je tudi dobiček iz poslovanja, kar generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko pripisuje višjim stroškov vzdrževalnih del in večjemu vlaganju v trg. Iz peščice podatkov o poslovanju, ki so jih včeraj razkrili v Laškem, pa je razvidno, da je izguba v veliki meri posledica padca prodaje. Skupina Pivovarna Laško je namreč v prvih treh mesecih ustvarila le 62,8 milijona evrov prihodkov, kar je 15 odstotkov manj kot lani. Padec prihodkov pri matični družbi je bil nekajkrat manjši, vendar pa ni znano, koliko prihodkov je matična družba Pivovarna Laško ustvarila pri poslovanju s svojimi odvisnimi in hčerinskimi družbami. Količinska prodaja Skupine Laško se je sicer v prvem četrtletju na medletni ravni znižala za 11 odstotkov, količinska prodaja matične družbe pa se je nekoliko zvišala.",0
"Hranilnica Lon je v lanskem devetmesečju dosegla skoraj 1,3 milijona evrov bruto dobička Kranjska Hranilnica Lon ob 20. obletnici svoje ustanovitve med drugim načrtuje širitev svojega poslovanja. V letu 2012 naj bi tako odprli 12. poslovalnico v Sloveniji, v Kranju pa naj bi letos začeli graditi novo poslovno stavbo - leta 2011 so v ta namen namreč odkupili zemljišče bivše Merkurjeve Gradbinke. V letu 2012 načrtujejo razširitev poslovne mreže z odprtjem nove poslovne enote, 12. po vrsti, nadaljnjo širitev ponudbe z dodajanjem novih storitev ter praznovanje 20-letnice ustanovitve hranilnice Lon, so zapisali na svojih spletnih straneh. Novo poslovno enoto načrtujejo v okolici Ljubljane, najbrž na območju Mengša ali Trzina, je pojasnil sodelavec za marketing in komunikacije Mitja Urbanček . Gradili bodo na območju bivše Gradbinke - Merkur Letos se bo začela tudi gradnja nove poslovne stavbe hranilnice Lon na območju bivše Gradbinke - Merkur v Kranju. Nova poslovna stavba bo omogočala kakovostnejše delovne pogoje zaposlenim, nadaljevanje rasti poslovanja, v njej pa bo tudi nova poslovna enota s posebnim oddelkom za samostojne podjetnike in podjetja, ki bodo tako imeli še lažji dostop do storitev, pojasnjujejo. Cena investicije še ni dokončno znana, saj se še odločajo o prihodnji podobi stavbe, je povedal Urbanček, vendar bodo z gradnjo začeli letos, samo odprtje pa se bo morda zavleklo v naslednje leto. Kot je povedal, bo nova lokacija pravnim osebam med drugim omogočala precej lažje parkiranje. Lanskoletna devetmesečna bilančna vsota pri 178 milijonov evrov Starih prostorov ob Kranjskem mestnem parku, kjer je prostora za parkiranje precej manj, ne bodo zapustili, temveč bodo namenjeni vodenju osebnih financ, prav tako pa ob poslovni stavbi ostaja njihov bankomat. Hranilnica Lon je v prvih devetih mesecih leta 2011 sicer dosegla za 15 odstotkov višjo bilančno vsoto glede na konec leta 2010 in znašala 178 milijonov evrov. V tem obdobju je hranilnica dosegla skoraj 1,3 milijona evrov bruto dobička, kar je 20 odstotkov več kot v predlanskih prvih devetih mesecih. Obseg slabitev so glede na leto prej znižali za 37 odstotkov, še pojasnjujejo na svoji spletni strani.",1
"Turbulence na trgih še leto ali dve Berlin, Atene - Turbulence na finančnih trgih, ki so posledica evropske dolžniške krize, se bodo umirile v letu ali dveh, je danes ocenil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Ob tem je znova izpostavil željo Nemčije, da Grčija ostane članica območja z evrom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.",1
"Ob polnoči bomo vendarle dočakali znižanje cen goriv na bencinskih servisih. Prihranki ne bodo ogromni, bo pa bencin cenejši za dva centa in pol, dizel pa za slaba dva centa. Po nekajkratnem zvišanju cen pogonskih goriv se bodo te opolnoči le znižale. Direktor Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečevič je za 24ur. com potrdil, da slovenska vlada vendarle ni sprejela zvišanja trošarin. Tako bo opolnoči 95-oktanski bencin cenejši za 2,5 centa, 98-oktanski za 2,6 centa, dizel za 1,8 centa, ekstra lahko kurilno olje pa za 1,5 centa, je še dejal Brečevič. Cene goriv Vrsta goriva Stara cena Nova cena 95-oktanski bencin 1,142 evra 1,117 evra 98-oktanski bencin 1, 165 evra 1,139 evra Dizelsko gorivo 1,061 evra 1, 043 evra Kurilno olje 0,652 evra 0, 596 evra Poudaril je še, da bodo cene pogonskih goriv tudi v naslednjih tednih najverjetneje padle. Cene naftnih derivatov na mediteranskih borzah, ki so podlaga za izračun goriv v Sloveniji, pa so v zadnjih 14 dneh padle za odstotek. Na pocenitev je vplival tudi padec ameriškega dolarja. Na vprašanje, ali ima vlada pri trošarinah dovolj manevrskega prostora, saj smo bili času, ko so bile na svetovnih trgih relativno nizke, v Sloveniji deležni dviga trošarin, je dejal, da bo morala vlada predvsem upoštevati, da bo cena goriva morala biti primerljiva s sosednjimi državami. Znižanje cen nafte Foto Reuters Cene nafte so v zadnjem letu močno nihale, od rekordnih 147 dolarjev julija lani do 32 dolarjev v februarju letos. Po mnenju Savdske Arabije, največje proizvajalke v okviru Opeca, bi bila poštena cena nafte, tako za porabnike kot za proizvajalce, okrog 75 dolarjev. Cene nafte se danes že četrti dan zapored vrtijo okrog 68 dolarjev za 159-litrski sod. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo oktobra se je sredi azijskega elektronskega trgovanja na newyorški blagovni borzi gibala pri 68,14 dolarja, kar je 12 centov višje kot v petek. Na ta dan se je omenjena nafta sicer podražila za šest centov, na 68,02 dolarja. Cena za 159-litrski sod severnomorske nafte brent se je medtem danes na borzi v Londonu zvišala za 33 centov, na 67,15 dolarja. Na sestanku Opeca, ki naj bi potekal še ta teden, najverjetneje ne bodo zvišali kvot za črpanje nafte, vse to pa pomeni po mnenju direktorja Inštituta za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji Djani Brečeviča pritisk na cene nafte.",1
"Delavci Steklarske nove še vedno čakajo pismo Boruta Jamnika, ki bi jim dalo jamstvo, da bo steklarska proizvodnja ostala. Ali bodo v nekdanji steklarski Meki dokončno ugasnili peči? Delavci Steklarske nove še vedno čakajo pismo Boruta Jamnika, ki bi jim dalo jamstvo, da bo steklarska proizvodnja ostala. Ali bodo v nekdanji steklarski Meki dokončno ugasnili peči?",0
"Turčija je ukinila vizumsko obveznost za državljane Republike Slovenije, kar bo še posebej razveselilo vse športne navdušence, ki se bodo odpravili na svetovno prvenstvo v košarki. Turčija za slovenske turiste od danes ni le cenovno ugodna turistična destinacija z rajskimi plažami. Slovenski državljani (imetniki navadnih potnih listov) namreč ne potrebujejo več vizumov za vstop v to priljubljeno turistično deželo. Ukinitev vizumske obveznosti je za državljane Republike Slovenije pomembna tudi v luči svetovnega prvenstva v košarki, ki se bo v Turčiji začelo v soboto, sporočajo z ministrstva za zunanje zadeve. Do danes je veljalo, da so slovenski državljani v Turčiji lahko preživeli največ 90 dni, za kar so potrebovali vizum, ki so ga pridobili na letališču takoj po prihodu. Za pridobitev vizuma je bil potreben veljavni osebni dokument z veljavnostjo vsaj šest mesecev, za vizum pa je bilo treba odšteti 15 evrov.",1
"Ker po treh tednih pogajanj ni prišlo do dogovora med vodstvom in sindikatom v General Motorsu, so slednji danes sprožili največjo splošno stavko po letu 1976 Ker po treh tednih pogajanj ni prišlo do dogovora med vodstvom in sindikatom v General Motorsu, so slednji danes sprožili največjo splošno stavko po letu 1976 Delavci General Motorsa (GM) so začeli največjo splošno stavko po letu 1976, v kateri bo sodelovalo okoli 73 tisoč zaposlenih. Vodstvo družbe namreč ni ugodilo zahtevam ameriškega sindikata delavcev v avtomobilski industriji (The United Auto Workers Uninon, UAW ). Tri tedne dolga, neprekinjena pogajanja med GM in UAW so se začela, ko je uprava GM sporočila, da bo ukinila svoje, skoraj pet milijard dolarjev visoke izdatke za letno zdravstveno varstvo zaposlenih in ustanovila sklad, ki bo pokrival stroške pokojnin, povezane s številnimi upokojenimi delavci ameriškega velikana. ""Šokirani in razočarani smo, da General Motors ni uspel pripoznati in ceniti, kar je naše članstvo prispevalo v preteklih štirih letih"", je izjavil predsednik UAW, Ron Gettelfinger v svoji izjavi za javnost. Sindikat je v preteklosti namreč pomagal pri odpustitvi 34 tisoč presežnih delavcev.",0
"tokio - Na Japonskem je januarja upadel obseg naročil strojne opreme, ki velja za pomemben indikator prihodnjih poslovnih investicij. Obseg naročil je decembra lani močno narasel, nakar so podjetja januarja zmanjšala porabo, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes sporočila japonska vlada. Obseg naročil strojne opreme je januarja v primerjavi z decembrom lani upadel za 3,7 odstotka na 723,8 milijard jenov (osem milijard dolarjev), je sporočila vlada. Podatki za januar so kljub upadu naročil presegli pričakovanja, saj so ekonomisti po poročanju japonske tiskovne agencije Kyodo pričakovali 4,4-odstotni upad naročil. Obseg tovarniških naročil je zahvaljujoč izvoznikom na področju elektronike in proizvodnje avtomobilov januarja narasel za 3,3 odstotke, medtem ko sta obsega prekomorskih in vladnih naročil upadla za 8,8 oz. 20,8 odstotka.",0
"Vlada na Goriškem. Pahor pohvalil Idrijce, Židan podprl namero Ajdovcev. Očistiti Lokavšček Plaz Stogovce. Okoljski minister Roko Žarnić je predlagal, naj Občina Ajdovščina poskrbi, da bodo lastniki preventivno očistili zdaj močno zaraščeno strugo potoka Lokavšček. Za nadaljevanje sanacije plazov bodo sredstva na voljo, prav tako za prvo fazo nujne sanacije zadrževalnika Vogršček. “Severna Primorska se uspešno prestrukturira v kapitalsko intenzivne panoge z visoko dodano vrednostjo in kot prva regija že izhaja iz krize. Tudi igralništvo se znova postavlja na noge,” je ob včerajšnjem prvem vladnem obisku v tej regiji dejal predsednik vlade Borut Pahor. Kot zgled je izpostavil idrijsko gospodarstvo, ki se je prestrukturiralo še pred recesijo, tako da ima Idrija danes najnižjo stopnjo brezposelnosti pri nas. Z gospodarsko ministrico Darjo Radić je obiskal Hidrio in koncern Kolektor, kjer si želijo pomoči države zlasti pri vlaganju v raziskave. Manj optimistični so na Ajdovskem, kjer se je brezposelnost v zadnjem obdobju najbolj povečala, trenutno jih skrbi tudi usoda Fructala. Novogoriški oddelek delovnega sodišča je na meji obvladljivosti, zato bo kadrovsko okrepljen. Aleš Zalar, pravosodni minister “Pri prodaji Fructala bi moral biti sklenjen tak delničarski sporazum, ki bi omogočal razvoj na tej lokaciji in sodelovanje z okoliškimi kmeti,” je ob obisku družbe poudaril kmetijski minister Dejan Židan, ki sicer podpira namero ajdovske občine oziroma lokalnega konzorcija za nakup vsaj kontrolnega deleža, 25 plus ene delnice, v Fructalu.",1
"Žiga Vavpotič v oddaji Prava ideja Mladim ni vseeno za starejše, lani se nam je v Simbiozi pridružilo več kot 2.500 prostovoljcev, pravi Žiga Vavpotič. Tudi letos bodo prostovoljci starejše seznanjali z računalniki. Mladi podjetnik in direktor zavoda Ypsilon, v katerem izobražujejo in združujejo mlade med 20. in 30. letom, že drugo leto s sodelavci pripravlja projetk Simbioz@, ki je namenjen medgeneracijskemu sodelovanju in seznanjanju starejših z računalniki, družabnimi omrežji in mobilno telefonijo. Žiga Vavpotič je bil gost Prave ideje. V oddaji so objavili tudi pogovor z vodilno svetovno avtoriteto na področju kreativnega razmišljanja Edwardom de Bonom. Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu! Spodbuda v vprašanju kaj je www? Kaj je www, me je vprašala babica in to vprašanje mi je dalo misliti, da smo diskriminatorna družba, celo do tistih, ki jih imamo najraje. V zavodu Ypsilon je medgeneracijsko sodelovanje pomembna rdeča nit in tako smo se vprašali, kaj lahko mladi naredimo za to sodelovanje med generacijami. Prišli smo na idejo, da se lahko mlajši in starejši srečajo ob računalnikih, je pojasnil za MMC. V tednu med 15. in 19. oktobrom bodo starejše seznanili s petimi moduli, vsak je na sporedu en dan - osnove računalnik - moj prijatelj, internet - okno v svet, elektronska pošta, družabna omrežja in mobilna telefonija. Spoznajo osnove, da vidijo, da računalnik ni bav-bav . Tako kot so oni učili nas, jim zdaj mi pravimo Vaja dela mojstra. Delavnice so brezplačne, starejši se morajo le prijaviti. Več informacij na www.simbioza.eu ali na telefonski številki 040 940 888. Lani so v tem projetku povezali več kot 8.000 ljudi, sodelovalo je 2.500 prostovoljcev. Najstarejši prostovoljec je bil star 72 let, najstarejši udeleženec pa je imel 97. Prišel je le na modul o elektronski pošti, ker te še ni imel, druge stvari pa je že znal. Takih zgodb smo vedno veseli, pravi Vavpotič. Nagradil jih je Evropski parlament Da gre za pozitiven in pomemben projekt, ugotavlja tudi tujina, saj so letos prejeli nagrado Evropskega paramenta. Torej tudi tujina ugotavlja, da je to lahko zanimiva socialna inovacija, poudarja naš sogovornik. Verjamemo, da bomo Simbiozo ponovili še enkrat. Želimo jo širiti tudi mednarodno, hkrati pa bomo veseli, če bomo znali postaviti medgeneracijska središča po Sloveniji. Žiga Vavpotič je bil pred tedni izglasovan kot Ime tedna na Valu 202. Naš radio tudi sodeluje pri samem projektu Simbiozi. Idej jim ne zmanjka niti v Zavodu Ypsilon, kjer bi radi dosegli, da bi Slovenija postala mentorska država - da bi vsi mladi med 20 in 25 letom imeli zanimivega mentorja. Mislim, da bomo državo s ponovitvijo druge Simbioze prepričali, da se z nami izplača sodelovati. Pri tem mislim na celotno civilno iniciativo, saj Simbioza ni edini projekt medgeneracijskega sodelovanja. Zato pozivamo državo, da nas posadi za isto mizo in da skupaj naredimo strategijo, dodaja Vavpotič.",1
"V četrtek je v Koper vplula Natova bojna skupina. Pri nas si bodo ogledovali ''znamenitosti''. ""Po napornem delu in tednih na ladji se prav prileže iti malo na kopno in se sproščati,"" je dejal Sven, eden izmed 1300 Natovih mornarjev, ki so v četrtek vpluli v koprsko pristanišče in si bodo do ponedeljka ogledovali slovenske znamenitosti ter pokušali lokalne kulinarične dobrote. Po napornem dnevu Ekipa Žurnala24 se je v četrtek zvečer odpravila v koprske lokale in tam smo srečali množico zabave željnih mornarjev in mornark iz Nemčije, Velike Britanije in Grčije. ""Dan je bil naporen, zdaj si bomo dali malo duška in se pozabavali. V soboto in nedeljo pa nas peljejo na oglede po Sloveniji in pokušino istrskih vin. Zares se veselim tega, ker sem v Sloveniji prvič,"" je povedala Johanna, dvajsetletno dekle, ki v nemški mornarici že dve leti skrbi, da njihovi mornarji niso lačni. Mornarica kot vir zaslužka V Nemčiji imajo še vedno obvezno služenje vojaškega roka, ki ga lahko odslužijo v vojski, mornarici ali pa civilno v bolnišnicah oziroma ustanovah, kjer potrebujejo njihovo pomoč. Vojaški rok traja sedem mesecev, večina naših sogovornikov pa je v mornarici že več kot dve leti, saj je to tudi primeren vir zaslužka. ""Prvih sedem mesecev je plača sicer bolj klavrna, nato pa ti z vsakim dodatnim mesecem na ladji plačujejo več. Po dveh letih je plača že kar solidna,"" razlaga dvajsetletni mornar Franck. Neosvojljiva grška trdnjava Za sosednjo mizo je sedela skupina mlajših britanskih mornarjev, ki so imeli za sabo že kar nekaj vrčkov piva, bili so nekoliko glasni, a kljub temu dokaj samoobvladani. Na vse možne načine so poskušali osvojiti skupino prelepih grških mornark in s tem dodobra nasmejali druge goste v lokalu, a grška mornariška trdnjava se je odlično izkazala in se ni pustila osvojiti. Po neuspelih poskusih nekoliko razočarani Britanci pa so z vrčkom piva v roki hitro prišli k sebi in naši fotografinji v objektiv zelo ponosno razkazovali svoje mišice in tatuje.",1
"Znani borzni posrednik je izvedel eno od največjih prevar v ameriški zgodovini. Vlagatelji, ki so vlagali v njegov posel, so skupaj izgubili okrog 50 milijard dolarjev. Gre za znano finančno prevaro, ki je dobila ime po Charlesu Ponziju, največjemu prevarantu v ameriški zgodovini. V 20. letih prejšnjega stoletja je namreč sprožil verigo pisem, preko katerih je s kuponi za povratno pošto zaslužil milijone. Okrog 17 tisoč ljudi je v njegov fond vložilo več milijonov dolarjev. Ponzi, ki s svojim delom nikoli ni zaslužil niti centa, je s pomočjo prevare v žep pospravil okrog 250 tisoč dolarjev na dan. Finančna prevara, ki jo je izvedel znani posrednik z Wall Streeta in tudi nekdanji predsednik newyorške elektronske borze Nasdaq Bernard Madoff, je ena od največjih v zgodovini, poroča tiskovna agencija Reuters. Vsak dan se pojavljajo nove in nove žrtve njegovega piramidnega sistema, v katerem je izpuhtelo v zrak okrog 50 milijard dolarjev. Madoff je namreč v svojo tako imenovano Ponzi shemo privlekel številne mednarodne banke, fonde in premožne zasebne vlagatelje. Med njimi so bili tudi lastnik newyorškega bejzbolskega moštva Mets Fred Wilpon, nekdanji lastnik ameriških nogometašev Philadelphia Eagles Norman Braman, francoska banka BNP, tokijska Nomura Holding Inc. in še vrsta drugih. Največjo izgubo so utrpeli trije ameriški fondi, ki naj bi od zasebnih vlagateljev zbirali denar in ga vlagali v Madoffov posel, za katerega so bili prepričani, da jim bo prinesel bogato pokojnino, v resnici pa so ostali brez stotin milijonov dolarjev. Madoff je bil cenjen borzni posrednik in tudi nekdanji predsednik elektronske borze Nasdaq. Madoff je bil sicer eden od najbolj uglednih borznih posrednikov z Wall Streeta, ki je imel imidž sposobnega poslovneža in je mnogim že pomagal obogateti. Kjer koli se je obračal denar, se je pojavilo tudi njegovo ime, zaradi česar je dobil vzdevek proizvajalec denarja . Tokrat pa denarja ni proizvedel, ampak ga je pognal v zrak. Deloval je namreč po načelih piramidnega sistema vlaganja. Tako je starim vlagateljem izplačeval denar, vendar pa je zato potreboval vedno nove in tako postal odvisen od njih. Precej hitro je prišlo do težav, saj denarja ni plemenitil z vlaganji, ampak ga je zgolj jemal enim in dajal drugim. Sistem je propadel, prav tako vsi investitorji, ki svojega denarja najverjetneje nikoli več ne bodo videli. Madoffu grozi 20 let zaporne kazni, kjer bo premišljeval o svojih napakah, in denarna kazen v višini 5 milijonov dolarjev.",0
"Proti razglasitvi neodvisnosti Kosova, so se postavili tudi znani hollywoodski igralci George Clooney, Sharon Stone, Richard Gere in Sean Connery Tudi znani hollywoodski igralci, kot so George Clooney, Sharon Stone, Richard Gere in Sean Connery so proti neodvisnosti Kosova, poroča Večernji.hr. Zvezdniki so se pri vprašanju Kosova postavili na stran Srbije in jim izrazili podporo. Tuji mediji poročajo, da če ne bo uspelo srbskim državnikom ali Rusiji obdržati Kosova, bi lahko pri tem uspeli slavni Hollywoodčani. Slavni zvezdniki so namreč že za prihodnji mesec napovedali protestne shode za ohranitev te srbske pokrajine. Prvi protesti bodo predvidoma takoj po drugem krogu srbskih predsedniških volitev v začetku februarja. Gere: V tem Kosovu je nekaj, zaradi česar je tako zanimivo svetovnim silam Igralec Gere, ki je posnel film 'Pomlad v Bosni', kjer kot novinar lovi Radovana Karadžića, se namerava v akcijo vključiti, ker se mu ""zdi zelo sumljivo, da želijo svetovne sile tako odločno podariti neodvisnost Kosovu"". Prav zato je prepričan, da je v ""tem Kosovu nekaj, zaradi česar je tako zanimivo svetovnim vodjem"". Connery: V čem je razlika med mojo Škotsko in Kosovom Connery je problem Kosova takoj povezal s svojo rodno Škotsko. Povedal je, da je imela Škotska v svoji zgodovini veliko več možnosti, da bi postala neodvisna, vendar ji tega niso pustili. Sprašuje se tudi, v čem je razlika med domovino Škotsko in Kosovom. Stoneova je odraščala s Srbi Znana igralka in velika humanistka Sharon Stone ima še iz otroštva prijatelja iz Srbije, ki sta ji kot brat in sestra. Že od malega se je tako spoznala s Srbijo in Kosovom. Povedala je, da je kosovski lobi zelo vpliven in na žalost so tudi interesi ZDA na njihovi strani. Čakamo na konec pogajanj, nato pa bomo videli, kaj lahko organiziramo, je še povedala. George Clooney, glavni igralec filma 'Mirovnik', kjer preganja državljana BiH, ki je ukradel jedrsko konico, se pridružuje Stoneovi. Povedal je, da se trudi svojo popularnost izkoristiti v dobro človeštvu. Želim pomagati pri reševanju številnih težav, ki pestijo današnji svet, je še dodal.",1
"Plače pri nas okoli 3,5-krat nižje Med Slovenijo in Švico je precej razlik - še zlasti v ravneh cen in kupni moči neto plač, je pokazala raziskava Inštituta za ekonomsko diagnozo in prognozo. Primerjava maloprodajnih cen je tako pokazala, da so te v Sloveniji za kar 28 odstotkov nižje kot v Švici. Še bolj očitna je razlika pri cenah storitev, ki so nižje za 38 odstotkov, poroča TV Slovenija. Slovenske plače okoli 3,5-krat nižje od švicarskih Ta slika je kljub temu precej drugačna, če primerjamo švicarske in slovenske plače. Vodja raziskave Davorin Kračun je pojasnil, da povprečna neto plača v Sloveniji znaša 864 evrov marčni podatek, v Švici pa okoli 3.000 evrov. Prejemnik povprečne plače tako v Sloveniji kupi za 60 odstotkov manj enakih dobrin kot Švicar s svojo plačo. Zanimiv je podatek, da so v Sloveniji relativno dražje pridelane in konzervirane ribe, sveže in predelano mleko, cenejše pa so sveže ribe, sveže vrtnine in sveže meso. Slovenija od Švice boljša, ko gre za javni dolg Ko se našo državo primerja s Švico, pa lahko ugotovimo, da smo boljši po kriteriju javnega dolga. Slovenski je za polovico manjši od švicarskega, še navaja TV slovenija. Vse podrobnosti raziskave so strnjene v knjigi z naslovom Kupna moč slovenskega evra in švicarskega franka.",0
"Koper - Na javno zbiranje ponudb za odkup večinskega dela Intereurope, ki ga skupaj prodajajo Kad, Sod, NLB, Zavarovalnica Triglav, Abanka in Luka Koper, se ni odzval nihče, so nam včeraj potrdili v Kapitalski družbi, ki je vodila postopek zbiranja ponudb. Prav tako se nihče ni odzval niti na javni razpis, ki ga je Luka Koper objavila sama in na prodaj ločeno ponudila svoj 24-odstotni delež v Intereuropi. V Kadu so bili ob objavi javnega zbiranja ponudb prepričani, da bo zanimanje za nakup večinskega deleža Intereurope veliko, čeprav so se nekateri že takrat spraševali, koga bi utegnilo resno zanimati nakup tako močno zadolženega podjetja, kot je Intereuropa, ki se zaradi nekaterih spornih potez nekdanje uprave z Andrejem Lovšinom na čelu še kar nekaj časa ne bo izkopalo iz rdečih številk. Glede na zadnjo tržno vrednost delnice bi sicer kupec za skoraj 51-odstotni delež Intereurope odštel okoli 12 milijonov evrov. Za nakup Intereurope so se po neuradnih informacijah že pred časom zanimali v Schenkerju in v izraelskem logistu Mamanu, za logistični center v Čehovu, ki Intereuropi povzroča največ težav, pa naj bi se zanimalo rusko podjetje Complex Logistics. V upravi Intereurope, ki jo vodi Ernest Gortan, pravijo, da so že v strateškem načrtu za obdobje 2010-2014 zapisali, da je eden izmed ključnih ciljev pridobiti strateškega partnerja. ""Glede na stopnjo zadolženosti družbe pa je vstop strateškega partnerja možno pričakovati le ob hkratnem dogovoru potencialnega kupca z bankami, za kar pa ocenjujemo, da ni bilo dovolj razpoložljivega časa,"" je Gortan komentiral nezanimanje vlagateljev za nakup deleža Intereurope. tatjana.tanackovic@dnevnik.si",0
"Študija. Visoka samomorilnost, nizka rodnost, več bolniških. Sevnica. “Visoka umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, visoka samomorilnost, nizka rodnost in vedno več prebivalcev, starejših od 65 let,” je podatke iz študije o javnem zdravstvu v občini svetnikom naštel Dušan Harlander, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Izobrazbena struktura je v občini pod slovenskim povprečjem in tudi neto dodana vrednost na zaposlenega je nižja kot drugod po Sloveniji. “Bojevati se moramo za gospodarstvo in visoko dodano vrednost, kajti tudi socialno-ekonomske razmere vplivajo na kakovost življenja, zdravje in bolniške dopuste, ki jih je vse več,” meni Harlander. Svetniki so zato predlagali temeljito analizo stanja v gospodarstvu in kmetijstvu.",0
"98-oktanski bencin, dizel in kurilno olje se dražijo za 0,010 oziroma 0,017 evrov za liter, medtem ko cena 95-oktanskega bencina ostaja enaka. Vlada je sicer na dopisni seji znižala trošarino za neosvinčen bencin, a se 98-oktanski bencin kljub temu draži, in sicer za 0,010 evrov na liter. Nova cena je tako 1,319 evra za liter bencina, kar pomeni, da boste za poln tank odšteli okoli 66 evrov. Cena 95-oktanskega bencina ostaja enaka, torej 1,292 evra za liter. Dražita pa se dizelsko gorivo in kurilno olje, oba za 0,017 evra za liter. Nova cena dizla je tako 1,254 evra za liter, kurilnega olja pa 0,949 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Brez znižanja trošarin bi se neosvinčeni 95-oktanski bencin podražil na 1,320 evra, 98-oktanski pa na 1,348 evra za liter.",0
"Tudi v šestem poizkusu odkup delnic NLB v lasti NFD ni bil uspešen. Družba NFD na javno vabilo za odkup 131.693 rednih imenskih kosovnih delnic NLB , kar predstavlja 1,19-odstotni delež, ni prejela nobene ponudbe. Kot je pojasnil Izidor Jerman iz NFD, je glavni razlog za nezanimanje negotova prihodnost NLB. Dokler ne bo jasna prihodnost ne bo povpraševanja Zanimanja za to delnico že dolgo ni, glavni razlog pa je, ker se ne ve točno, kaj bo z NLB, je pojasnil Jerman in dodal, da kaj več ni pričakovati, dokler se ne bo zjasnilo, kaj bo s slovenskimi bankami. ""Slaba banka je en začetek, a dokler ne bomo vedeli kaj več, je težko pričakovati kakšno konkretno odločitev in zanimanje drugih potencialnih delničarjev,"" je poudaril. Že šesti poizkus prodaje delnic NFD je delnice NLB tokrat prodajal že šestič. Prvič jih je ponudil oktobra, drugič januarja, tretjič februarja, četrtič marca lani in petič decembra lani. V NLB, ki je nedavno z dokapitalizacijo in drugimi ukrepi povečala osnovni kapital za skupaj 500 milijonov evrov, je za približno 1.5 milijarde evrov slabih terjatev. Vlada razmišlja, da bi slabe naložbe državnih bank prenesla na Slovenski državni holding. Predlog tega zakona je v parlamentarnem postopku.",0
"Direktor urada za varstvo konkurence je ponudil svoj odstop. Spodnesel naj bi ga njegov mlačen odziv na podražitve. So Plahutnika odnesle nedavne podražitve hrane? Direktor urada za varstvo konkurence Andrej Plahutnik je dal odstopno izjavo, poroča današnje Delo. Novico je že potrdil minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je tudi povedal, da bo Plahutnikov odstop sprejel. Čeprav je Plahutnik zapisal, da so ga k odločitvi privedli osebni razlogi, je neuradno slišati, da je njegov odstop zahtevala vlada, piše Delo. Z njegovim delom naj bi bila vse manj zadovoljna, dokončno pa naj bi Plahutnika spodnesel njegov pozen in mlačen odziv na velike podražitve hrane. Predsednik vlade Janez Janša je njegov urad celo javno pozval, naj preveri informacije o dogovarjanju največjih trgovcev glede cen.",0
"Gospodarstvo Velike Britanije je še v lanskem tretjem četrtletju beležilo 0,6-odstotno rast, sedaj pa je na poti v drugo recesijo v zadnjih treh letih, saj se je BDP v zadnjem četrtletju skrčil za 0,2 odstotka. K upadu so največ prispevale proizvodnja, oskrba z elektriko in plinom ter hotelske in gostinske storitve, medtem ko je storitveni sektor stagniral. V celotnem letu 2011 je gospodarstvo doseglo 0,9-odstotno rast, torej se je ta glede na leto 2010 zmanjšala več kot za polovico. Japonska trgovina po 31 letih z minusom Japonska je lani prvič po letu 1980 zabeležila primanjkljaj v blagovni menjavi s preostalim svetom. Ta je znašal 2490 milijard jenov (24,5 milijarde evrov). Uvoz je zlasti zaradi večjega uvoza energentov zrasel za 12 odstotkov in dosegel 68.040 milijard jenov, izvoz pa se je na račun močnega jena in posledic marčevske naravne katastrofe znižal za 2,7 odstotka, na 65.550 milijard jenov. Zaradi umika iz jedrske energije bodo stroški energentov tudi v bodoče visoki. Ericsson v zadnjem četrtletju pokvaril vtis Švedski proizvajalec telekomunikacijske opreme Ericsson je lani ustvaril 226,9 milijarde kron (25,6 milijarde evrov) prihodkov od prodaje oziroma 12 odstotkov več kot leta 2010, čisti dobiček pa je medtem zrasel za 9,4 odstotka, na 12,2 milijarde kron. Toda visoka izguba proizvajalcev mobilnih telefonov Sony Ericsson in polprevodnikov ST-Ericsson, ki sta skupaj prispevala skoraj dve milijardi kron minusa, je dobiček v zadnjem četrtletju znižala kar za 73 odstotkov. Norwegian z rekordnim naročilom Norveški nizkocenovni letalski prevoznik Norwegian Air Shuttle (NAS) je naročil 222 ozkotrupnih letal obeh največjih proizvajalcev Airbusa in Boeinga v skupni vrednosti 127 milijard kron (16,6 milijarde evrov). Ker gre pri naročilu povečini za letala nove generacije, torej Airbus A320neo in Boeing 737 MAX, ki so do 30 odstotkov varčnejša, bo NAS uspešno krotil naraščajoče stroške, z največjim naročilom evropskega letalstva doslej pa si želijo tudi utrditi mesto med pomembnimi igralci na evropskem letalskem trgu. Delta in US Airways spodbudno, Boeing napovedal nižji dobiček Ameriška letalska prevoznika Delta Air Lines in US Airways sta v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila dobiček, ki je presegel pričakovanja analitikov, saj so višje cene vozovnic nadomestile rast cen goriva. Delta je čisti dobiček na letni ravni zvišala kar za 22-krat, na 425 milijonov dolarjev, medtem ko je US Airways utrpel 36-odstotni padec na 18 milijonov. Aeronavtična družba Boeing pa kljub rekordnim ravnem proizvodnje komercialnih letal za letos napoveduje upad dobička, saj se soočajo z rastjo pokojninskih izdatkov in krčenjem vojaških izdatkov ameriških oblasti. Roche bo poskusil še sovražno Švicarski farmacevt Roche je, potem ko so v ameriški družbi Illumnia zavrnili pogovore o prijateljskem prevzemu, napovedal sovražno ponudbo v vrednosti 4,4 milijarde evrov. Roche tako ponuja 64-odstotno premijo glede na decembrsko ceno delnice, ob tem pa poudarja, da so še vedno pripravljeni na konstruktiven dialog z družbo, ki je vodilna na področju integriranih sistemov za določanje zaporedja DNK. S prevzemom bi Roche okrepil položaj na področju raziskav in diagnostike genetskih bolezni.",0
"Ljubljana - Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 1,9-odstotno rast, za naslednje leto pa 2,5-odstotno, kar je nad povprečjem v območju evra in EU. Sicer pa bo Slovenija letos po napovedih iz Bruslja beležila 5,8-odstotni javnofinančni primanjkljaj, naslednje leto pa petodstotnega, kar je slabše od povprečja v območju evra in EU. Javni dolg Slovenije se bo po napovedih komisije vztrajno večal, a bo še vedno bistveno pod povprečjem območja evra in EU ter bistveno pod referenčno mejo 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), ki jo določa pakt za stabilnost in rast. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 42,8-odstotni dolg, za prihodnje leto pa 46-odstotnega. Poleg tega Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Inflacija v Sloveniji bo tako letos po napovedih komisije enaka kot v povprečju v območju evra in pod povprečjem EU, prihodnje leto pa nekoliko nad povprečjem v območju evra in celotne EU. Po napovedih iz Bruslja bo Slovenija letos beležila večjo brezposelnost kot lani. Medtem ko je bila ta lani po ocenah komisije 7,3-odstotna, naj bi bila letos 8,2-odstotna, prihodnje leto pa osemodstotna. To je še vedno manj kot v povprečju v območju evra in celotne EU, kjer naj bi bila letos 10-odstotna, prihodnje leto pa 9,7-odstotna oziroma 9,5-odstotna in 9,1-odstotna. V lanski novembrski gospodarski napovedi je komisija Sloveniji za letos prav tako napovedala 1,9-odstotno rast, za leto 2012 pa 2,6-odstotno, a njene napovedi za javnofinančni primanjkljaj Slovenije so bile novembra boljše kot danes. Novembra je namreč napovedala, da bo ta v Sloveniji letos 5,3-odstoten, naslednje leto pa 4,7-odstoten. Slovenija je sicer - kot velika večina držav EU - zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja v postopku Evropske komisije. Evropska komisija je kot rok za znižanje javnofinančnega primanjkljaja Slovenije pod tri odstotke BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, določila leto 2013. Slovenija je po navedbah finančnega ministrstva v programu stabilnosti, ki ga je posredovala Evropski komisiji, zapisala, da za leto 2012 načrtuje znižanje primanjkljaja na 3,9 odstotka BDP. Na zvišanje letošnjega primanjkljaja bo sicer po navedbah komisije vplivala dokapitalizacija največje slovenske banke, Nove Ljubljanske banke. Glede primanjkljaja v letu 2012 je komisija zapisala, da je izračunan ob predpostavki, da ne bo dodatnih ukrepov. Glede nadaljnjih ukrepov za zajezitev izdatkov v letu 2012 sicer komisija ugotavlja, da ti v glavnem še niso podrobno opredeljeni in dogovorjeni. Glede gospodarske rasti pa Evropska komisija v primeru Slovenije ugotavlja razmeroma medlo okrevanje, ki temelji na izvozu. Ta pa je po njenih navedbah ohromljen zaradi izgub konkurenčnosti, ki so se nabrale pred in med krizo, ter zaradi usmerjenosti izvoza na gospodarsko šibek Zahodni Balkan. Drugi dejavnik, ki zavira gospodarsko rast Slovenije, so po navedbah Evropske komisije razmere v gradbeništvu. Poleg tega se je po navedbah komisije v prizadevanjih bank za izboljšanje svojih bilanc skrčil tudi tok posojil v realno gospodarstvo.",0
"Medtem ko slovenski Geoplin še pripravlja analizo o škodi, ki je nastala zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, so hrvaški delodajalci že sporočili, da je njihovo gospodarstvo izgubilo 266 milijonov evrov. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso Po plinski krizi ne bo negativnih ukrepov proti Ukrajini, čeprav nismo bili veseli tega problema, je danes v Bruslju poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso po srečanju z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom. Predsednik Juščenko mi je danes zagotovil, da bo Ukrajina spoštovala sporazum z Rusijo, je povedal Barroso. Nobenih negativnih ukrepov proti Ukrajini ne bomo sprejeli, je zatrdil in dodal, da so bili zelo razočarani zaradi tega problema. Barroso verjame, da Ukrajina ni namerno povzročila krize, a problem kljub temu ostaja objektivno dejstvo. Konkreten korak v prizadevanjih, da se kaj takega ne bi več ponovilo oziroma da plinska kriza ne bi postala redni novoletni dogodek, je posebna mednarodna energetska konferenca, ki jo je Barroso napovedal za 23. marec v Bruslju. Vlagateljska konferenca naj bi bila namenjena posodobitvi ukrajinskega energetskega sistema, je pojasnil predsednik komisije. Juščenko pa je danes v Bruslju vnovič zatrdil, da Ukrajina ni nič kriva za plinsko krizo, ki je v EU najbolj prizadela Bolgarijo in Slovaško, resne posledice pa je čutila tudi Slovenija. Plinska kriza po njegovih besedah ni bila tranzitni problem, ampak problem dobave, je poudaril, češ da noben ukrajinski politik ne more zapreti ruskih pip. Stana Analiza o škodi zaradi plinskega spora še poteka Analiza o škodi, ki jo je Geoplin utrpel zaradi plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, še poteka, rezultati pa bodo znani prihodnji teden, je danes povedal generalni direktor Geoplina Alojz Stana. Zaradi spora je bila Slovenija podobno kot druge evropske države skoraj dva tedna brez ruskega zemeljskega plina. Gospodarstvo izgubilo 266 milijonov evrov Na Hrvaškem je zaradi plinske krize četrtina industrije utrpela neposredno škodo, in sicer je ta znašala dve milijardi kun 266 milijonov evrov, so ocenili v Hrvaškem društvu delodajalcev HUP. Dodali so, da gre za odstotek celotnega letnega prihodka industrije. Zaradi pomanjkanja plina so imela nekatera podjetja  od 30 do 80 odstotkov manj letnega dobička. Največ izgub so imeli v kemijski industriji, ki je zgubljala približno 350.000 evrov dnevno, je objavil HUP. Na Hrvaški televiziji HTV so v nedeljo poročali, da je Zagrebško imelo podjetje za izdelavo akumulatorjev Munja ogromno škodo, ker so zaradi pomanjkanja plina poškodovani tudi stroji in oprema. Sicer pa je ravno januar najbolj pomemben mesec za proizvodnjo akumulatorjev, izgub ni mogoče izmeriti, je dejal predsednik uprave Munje Ivan Milolože. Ocenil je, da so vsak dan izgubljali dva milijona kun 266.000 evrov. Podobne dnevne izgube je imelo tudi podjetje Limex iz Donjeg Miholjca, mesta v Slavoniji na meji z Madžarsko. Gre za enega izmed največjih evropskih proizvajalcev gradbeniške opreme, ki ima 700 delavcev. HUP opozarja, da bo plinska kriza vplivala tudi na gospodarsko rast, vendar pa niso ocenili, za koliko naj bi zmanjšala predvideno dvoodstotno rast BDP ali vplivala na trg delovne sile. Bolgarija še naprej grozi z jedrsko elektrarno Jedrska elektrarna Kozloduj Bolgarski parlament je v petek odobril ponoven zagon omenjenih reaktorjev nuklearke, ki leži na Donavi, okoli 100 kilometrov od meje s Srbijo. Nuklearka ima šest reaktorjev iz nekdanje Sovjetske zveze. Posredna in neposredna škoda zaradi plinskega spora bo dosegla 250 milijonov evrov, je po poročanju bolgarskih medijev dejal bolgarski minister za energetiko Petar Dimitrov. Ob tem je ocenil, da ta izguba nalaga vnovični zagon tretjega in četrtega reaktorja edine bolgarske jedrske elektrarne v Kozloduju. To so sicer zaradi zastarelosti in varnostnih razlogov zaprli neposredno pred vstopom Bolgarije v EU. Možnost odprtja omenjenih reaktorjev je predvidena v sporazumu med Bolgarijo in EU, pri čemer ponovno aktiviranje četrtega reaktorja zahteva štirimesečno tehnično pripravo, po tem pa bodo Evropsko komisijo zaprosili za dovoljenje. Dodal je, da ta zahteva Bolgarije mogoče ne bo odobrena. Dimitrov je dejal, da od ponovnega zagona četrtega reaktorja lahko pričakujejo od 50 do 65 milijonov evrov prihodkov, pri čemer pa ji ne bo treba dodatno kupovati goriva, saj ima nuklearka zaloge za pet mesecev. Bolgarija je na predlog Evropske komisije zaprla prve štiri reaktorje, ki imajo moč po 440 megavatov. Prvega in drugega so zaprli konec leta 2003, tretjega in četrtega pa konec leta 2006. Peti in šesti reaktor, ki sta novejše izdelave, imata po 1000 megavatov inštalirane moči in zadovoljujeta varnostne kriterije Evropske komisije.",0
"Stara Sava. V torek podpis pogodbe za celostno obnovo. Cestno podjetje Kranj in Občina Jesenice bosta v torek podpisala 4,75 milijona evrov vredno pogodbo za izvedbo projekta celostne obnove urbanega središča Stara Sava, v katerega je vključena tudi gradnja nove osrednje tržnice. Na občini pravijo, da jim je uspelo pridobiti evropsko sofinanciranje v višini 2,9 milijona evrov. Županova svetovalka Božena Ronner je ob tem povedala, da so prvič dobili vsa sredstva za sofinanciranje v višini stroškov. Projekt celostne ureditve Stare Save tako obsega obnovo objektov nekdanjega Fiproma (lužilnice), kjer bosta nastali tržnica in odprti muzej, prenovo Prešernove ulice in gradnjo pešpoti, podporni stolp z dvigalom in most za pešce na Hrenovco, ureditev trga ob Ruardovi graščini in drugo. Dela se bodo začela predvidoma konec septembra in bodo končana do konca prihodnjega leta.",1
"London/Frankfurt/Pariz - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so današnje trgovanje začeli optimistično, potem ko je odjeknila novica, da bo najbogatejši in najvplivnejši izmed Združenih arabskih emiratov Abu Dabi z desetimi milijardami dolarjev pomagal sosedu Dubaju pri odplačevanju dolga državnega investicijskega holdinga Dubai World. V Frankfurtu se je indeks DAX v uvodnem delu trgovanja povzpel za 1,13 odstotka, londonski FTSE 100 je pridobil 1,06 odstotka, pariški CAC 40 pa 0,78 odstotka. Na Dunaju so tečaji po odločitvi o podržavljenju banke Hypo Aple Adria više za 1,11 odstotka, v Milanu enako, v Zürichu pa so pridobili 0,53 odstotka. Novica iz Zaliva je ob koncu trgovanja pozitivno vplivala tudi na vodilne azijske borze. Na vodilni azijski borzi v Tokiu so tečaji v povprečju na koncu kljub temu izgubili 0,02 odstotka, a nadoknadili precej večje padce na začetku dne. V Seulu so tečaji porasli za 0,47 odstotka, v Hongkongu za 0,87 odstotka, v Šanghaju pa celo za 1,71 odstotka. Duabjski voditelji so danes zjutraj sporočili, da bo Abu Dabi pomagal svojemu sosedu z desetimi milijardami dolarjev, ki naj bi bili namenjeni ""izpolnitvi nekaterih manjkajočih obveznosti Dubai Worlda"". Osrednji državni investicijski holding dubajskega emirata Dubai World je konec novembra upnike pozval k odlogu plačila približno 60 milijard dolarjev dolga do maja 2010, kar je za nekaj dni pretreslo svetovne finančne trge.",1
"Leto se je obrnilo in na reviji Moje finance smo za vlagatelje tretjič zapored pripravili ocene vzajemnih skladov in podelili zvez... Leto se je obrnilo in na reviji Moje finance smo za vlagatelje tretjič zapored pripravili ocene vzajemnih skladov in podelili zvezdice. Z veseljem lahko zapišem, da sem izjemno ponosen na našo ekipo: Sama, Jana, Marjo in analitika, ki se sicer ne želi izpostavljati. Delo, ki ga v razvitem svetu počnejo bataljoni finančnih analitikov, so opravili tako rekoč sami in na podobni ravni, kot to počnejo v tujini. In prav to prepričanje in vera sodelavcev, da se lahko primerjamo z večjimi, močnejšimi, bogatejšimi ..., me vsak leto resnično navdušita. Seveda nikoli ne gre brez težav in zapletov, toda ekipa jih sproti rešuje, tudi v sodelovanju z vsemi tistimi, ki jih ocenjujemo. Predstavnikom družb za upravljanje domačih skladov in tistim, ki tržijo tuje sklade pri nas, se zato iskreno zahvaljujem. Večina vestno odgovarja na naše vprašalnike in zagotavlja vse potrebe podatke. In vse to počnejo z zavedanjem, da na ocenjevanje in končne rezultate ne morejo vplivati, kar v tem prostoru, kot vemo, ni ravno pogost pojav. Prepričan sem, da bomo lahko le s takšnim spoštovanja vrednim in poštenim sodelovanjem eni in drugi rasli tudi v prihodnje. Po prvih porodnih krčih je industrija ocenjevanje zdaj lepo sprejela. Vsaj takšen je moj občutek. Od začetnega kar precejšnjega nezaupanja, ko se nekateri z ocenjevanjem nekako niso mogli sprijazniti, do tega, da so uvideli, da je preglednost na koncu za vse najboljša. No, kakšen njihov takratni očitek je bil tudi upravičen, to moramo priznati. Prvo leto smo se zaradi zapletenosti ocenjevanja in posebnosti majhnega slovenskega trga res še malo lovili. Toda to je zdaj večinoma za nami. Stvari so na svojem mestu in koristi je za vse veliko. Najpomembnejše je seveda to, da ste vlagatelji dobili kakovostno dodatno merilo pri odločanju o tem, komu boste zaupali denar. Družbe za upravljanje imate neodvisnega zunanjega ocenjevalca svojega dela. Tistim, ki delate dobro, ste ambiciozni in želite še dolgo vztrajati na svoji poti, dajemo možnost, da vaše delo postane vidno. Tisti, ki teh ambicij nimate, boste dolgoročno prej ali slej morali posel prepustiti drugim. Obrisi enih in drugih so se v triletnem ocenjevanju že lepo pokazali. Prav tako smo ponosni še na nekaj. Kdo je pred tremi leti sploh poznal slovenske upravljavce vzajemnih skladov po imenih in priimkih? Poznali smo le tiste, ki so se pojavljali v medijih, kar pa vlagateljem nič ne pove o kakovosti upravljanja. Nismo vedeli ne, kdo upravlja kateri sklad, kaj šele, kako uspešen je pri tem. Nekateri letošnji rezultati pa kažejo noro zanimive rezultate. Seveda pa s tem naše poslanstvo še ni končano. Prihodnje leto želimo narediti še nekaj velikega. Vse resda ni odvisno le od nas, a ekipa verjame, da nam bo skupaj uspelo.",1
"40 delavcev Gradbenega podjetja Bežigrad je samooklicanim lastnikom zaprlo vhod v podjetje. Že tri mesece so brez plač, najboljša rešitev pa se jim zdi stečaj, saj bi potem vsaj lahko šli na zavod.",0
"Rabljena stanovanja in hiše so se v zadnjem lanskem četrtletju na državni ravni podražile, v prestolnici cene bolj ali manj stagnirajo. V zadnjem lanskem četrtletju je bilo treba za kvadratni meter stanovanja v Sloveniji v povprečju odšteti 1.717 evrov, potem ko je ta cena v trimesečju prej znašala 1.663 evrov, ugotavljajo na Geodetski upravi (Gurs). To je triodstotna rast v primerjavi s četrtletjem prej in prva rast po drugem četrtletju leta 2008. V prestolnici se je cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja povzpela za sedem evrov na 2.466 evrov, v Mariboru pa je cena po dveh zaporednih četrtletjih rasti upadla za tri odstotke na 1.235 evrov za kvadratni meter. Na letni ravni so bile v teh dveh mestih cene tako nižje za sedem, oziroma osem odstotkov. Za odstotek so bila dražja tudi stanovanja v Celju, v Kranju, Kopru, Novem mestu in Murski Soboti pa so cene upadle. A je bilo v zadnjih treh mestih opravljenih premalo poslov za zanesljive ocene, sporočajo z Gursa. Dražje hiše, garaže, pisarne in lokali Hiše so se po podatkih Gursa v zadnjem četrtletju 2009 zvišale za pet odstotkov na 128.540 evrov, podražile pa so se tudi garaže, pisarne in lokali. Najbolj so se podražile prav garaže in sicer za 974 evrov na 8.178 evrov na kvadratni meter. Za 8,8 odstotka pa se je pocenil tudi kvadratni meter stavbnega zemljišča, za katerega je bilo v povprečju potrebno odšteti 62 evrov.",0
"Za hlajenje sodobnega POS-terminala ventilator ni več potreben Zasloni na dotik so prevzeli vodilno vlogo na trgovinskih blagajniških mestih, z razvojem programskih orodij pa je izvedba blagajniških programov zelo poenostavljena. Potreb po klasični tipkovnici ni več, z enostavno in praktično zasnovo ter dizajnom programskih rešitev pa lahko z uporabo zaslona na dotik znatno zmanjšamo število operacij, potrebnih za izdajo računa. Za hlajenje brez ventilatorjev POS-terminalov poskrbijo hladilne reže na zadnji stranici naprave. Boštjan Gabrijel iz podjetja Gambo je povedal, da vsako sodobno blagajniško mesto vključuje napravo, pri kateri sta PC in zaslon, občutljiv za dotik, združena v eno enoto. Po potrebi se odvisno od blagajniškega mesta (za trgovino, gostinski lokal, hotelsko recepcijo ali drug prostor) dodajo ustrezne zunanje enote, kot so termični tiskalniki, prikazovalniki za kupca, čitalniki za črtno kodo, čitalniki prstnega odtisa (za avtorizacijo blagajnika), čitalniki pametnih kartic, magnetnih kartic (plačilne kartice), RFID-kartic in podobno. Učinkovitost delovanja pa je precej odvisna tudi od blagajniškega dela poslovnega programa. Robustno in vzdržljivo S premišljeno konstrukcijo in izvedbo POS-terminalov so se proizvajalci rešili nepotrebnih mehanskih delov, pri katerih se lahko pojavljajo mehanske poškodbe in seveda obraba. Gabrijel je kot primer navedel zgradbo ohišja POS-terminala Posiflex, pri katerem je zadnji del ohišja narejen iz aluminijevega odlitka, ki prek svoje površine in hladilnih reber iz notranjosti odvaja toploto v prostor. LCD-zasloni, občutljivi za dotik, so zaščiteni s tršo amortizirano površino, odporno tudi proti udarcem, pri novejših izdelkih, tako imenovanih IR-zaslonih na dotik, pa mehanski dotik sploh ni več potreben, zadošča že toplota prstov. Njihova prednost je majhna mehanska obraba, ki se lahko pri klasičnih zaslonih pojavi na mestih stalnih pritiskov. Kot pravi Gabrijel, lahko tako ustrezno zaščiteni in načrtovani POS-terminali delujejo tudi v najtežjih razmerah. POS-terminali brez ventilatorjev Danes gre razvoj v smeri tako imenovanih fanless POS-terminalov, ki za hlajenje ne uporabljajo ventilatorjev. Kot je razložil Gabrijel, so bile take naprave razvite zaradi včasih zahtevnih delovnih razmer, kjer je v zraku veliko trdnih delcev in vlage. Pri prvih POS-terminalih z zasloni na dotik je bila največja težava pregrevanje naprave, ki je bil tudi najpogostejši vzrok okvar in nestabilnosti delovanja. Uporabniki pa so zahtevali čim manjše naprave, ki naj bi kljub temu vsebovale vse funkcionalnosti in potrebne komponente za delo. Gabrijel je kot glavno težavo omenil, da so se zaradi pomanjkanja prostora v sisteme vgrajevali večinoma premajhni ventilatorji, ki so dobro delovali le v optimalnih razmerah, vendar pa so v notranjost naprav vlekli prah, soparo, cigaretni dim in drugo nesnago. Nečistoče iz prostora so se tako nalagale na elektronske komponente, ki so se zato še hitreje pregrevale, ventilatorji pa so se začeli vrteti počasneje in na koncu tudi prenehali delovati. Zaradi tega je bilo že samo vzdrževanje takega sistema dražje, delovanje pa nestabilno. Vse te pomanjkljivosti so odpravili z razvojem sistemov, ki za hlajenje ne potrebujejo ventilatorjev.",1
"Le varna smuka je užitek - 10 osnovnih pravil Snežni topovi so že pripravljeni dopolniti jutrišnje sneženje v gorah. Žičničarji zagotavljajo, da so slovenske žičnice med najvarnejšimi na svetu in da nikakor niso muzej na prostem . Lani ob tem času so se slovenska smučišča množično odpirala. Letos je snega le za vzorec, umetno zasneževanje pa je preprečeval toplotni obrat. Žičničarji veliko upov polagajo v prihodnje dni, saj je napovedano sneženje. Ne glede na to pa so, glede na tiskovno konferenco ministrstva za promet, inšpektorji že na delu. Le varna smuka je užitek, pravijo. Preberite več Policisti na smučiščih. Kaj lahko storijo? Sveža vremenska napoved na MMC-ju. Slovenska smučišča med najvarnejšimi na svetu Srečko Jesenšek, prvi mož združenja slovenskih žičničarjev, z optimizmom zre dneve pred nami. Zagotavlja, da je večina središč že pognala snežne topove, da bo v kratkem mogoča smučarija. Edino smučišče, kjer je obratovanje vprašljivo, je Ivančko. Poudaril je, da je varnost prva prioriteta in interes žičničarjev. Da bomo konkurenčni tudi po svetu, je prvi poudarek na varnosti. Statistično so slovenska smučišča najvarnejša v Evropi in po svetu, je dejal in dodal, da letno prepeljejo do dva milijona potnikov. Odgovoril je tudi na očitke, da so slovenske žičnice muzej na prostem . To nikakor ne drži, je zatrdil, neprestano se gradijo novejše in moderne - sploh pa starost naprave ni merilo za varnost. Edino merilo je, koliko so vzdrževane in obnavljane, je dodal. Stanje bi bilo še boljše, če bi Slovenija sledila zgledom drugih alpskih držav. Te izdatno finačno pomagajo pri postavitvi žičničarske infrastrukture, saj je ta predpogoj za razvoj druge turistične dejavnosti. Turizem pa je z 12-odstotnim deležev v BDP-ju zelo pomemben, je zatrdil. 150 let za menjavo vseh žičnic Da naše žičnice niso nič starejše od drugih po svetu, je zatrdil tudi Gorazd Bedrač iz sektorja za žičnice. Povprečna starost naprav je leta 2003 znašala 28 let, zdaj pa je padla na 23 letih. Izpostavil je še podatek, da je na setu 20.000 žičnic, proizvajalci pa letno izdelajo le 200 novih. 150 let bi porabili, da bi jih vse zamenjali, je dodal. S prej omenjenim novim pravilnikom se uvaja tudi sistematičen pregled vseh starejših naprav. Prihodnje leto bodo inšpektorji pod drobnogled vzeli vse naprave, zgrajene pred letom 1975, se pomikali proti mlajšim in polagoma pregledali vse, ki so starejše od 15 let. Za nujne primere bo na voljo policijski helikopter Skupaj s policijo bodo inšpektorji na smučiščih izvajali poostren nadzor, predvsem med zimskimi počitnicami in konci tedna, je dejal Simon Savski iz sektorja za občinsko redarstvo in varovanje. Poudaril je, da je za varnost najprej odgovoren vsak posameznik, ki mora smučati tako, da ne ogroža ne sebe ne drugih. Da pa bodo svoj del odgovornosti pravilno opravili žičničarji sami, inšpektorat pospešeno izvaja dodatna izobraževanja. Za nujne primere bo na voljo tudi policijski helikopter. Kot je povedala generalna direktorica direktorata za žičnice Nina Mavhler, bo letos željne belih strmin prevažalo 225 žičniških naprav po 14 smučiščih, ki jim je uspelo pridobiti dovoljenje. Vsa bodo podvržena novemu pravilniku o tehničnih pregledih za žičniške naprave, ki združuje pred razdrobljene pravilnike in uveljavlja evropske smernice. Ministrstvo ima tudi v pripravi novelo zakona o žičniških napravah.",1
"Zunanjega ministra Dimitrija Rupla lahko kot odgovorno osebo doleti denarna kazen, ki jo bo moral poravnati iz lastnega žepa. Zunanji minister Dimitrij Rupel je včeraj potrdil informacijo, da je ministrstvo poslalo odgovor informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar glede notranjega nadzora ob nedavnem razkritju dokumenta na MZZ. Na ministrstvu so namreč opravili interni nadzor, in sicer zaradi odtekanja informacij glede pogovora med slovenskimi in ameriškimi diplomati lanskega božiča v Washingtonu. Informacijska pooblaščenka je povedala, da bo odgovor ministrstva preučila, dodaja pa, da sta možna dva scenarija, piše današnji Dnevnik. Če kršitve na ministrstvu ne bodo ugotovili, je zadeva zaključena, če pa bodo ugotovili, da je šlo za nezakonito pridobitev podatkov o telefonskih klicih diplomata Marjana Šetinca, bodo izpeljali postopek o zakonu o prekrških, ki lahko kaznuje odgovorno osebo. V tem primeru je odgovorna oseba ministrstva minister Rupel sam, doleti pa ga lahko kazen do 8200 evrov, še piše Dnevnik. V primeru kršitve bi moralo ministrstvo nezakonito pridobljene podatke tudi takoj uničiti. Spomnimo: Potem ko je osem ljudi na zunanjem ministrstvu zaseglo računalnik veleposlanika Šetinca in mu sporočilo, da so prek službenega telefona našli njegove pogovore z novinarko Dnevnika, je informacijska pooblaščenka Pirc Musarjeva na ministrstvo poslala dva inšpektorja, ki sta ugotavljala, ali je MZZ kršilo Šetinčevo pravico do zasebnosti. Rupel je glede preiskave na MZZ izjavil, da ne gre za nobeno afero, ampak normalno preiskavo v skladu s pravili in zakoni. ""Prišlo je do odtujitve dokumenta, ki je last ministrstva za zunanje zadeve, in preiskovalci se trudijo, da bi prišli tej zadevi do dna."" Na zunanjo politiko ne vpliva nihče Diplomatska depeša, ki jo je objavil Dnevnik, ni škodila slovensko-ameriškim odnosom, je pa povzročila ""nekaj manjših napetosti,"" je v sinočnji oddaji Vroči stol povedal minister . ""Do zdaj sem že nekajkrat govoril z ameriško državno sekretarko. Iz pogovorov lahko sklepam, da so naši odnosi enako pristni kot so bili prej,"" je dejal minister. Sama depeša po mnenju slovenskega zunanjega ministra ni bila nič posebnega. Bila je ""več ali manj del normalnega komuniciranja naše diplomacije z drugimi diplomacijami, zato ne gre za kakšno veliko odkritje,"" je dejal. Osebno je bil sicer presenečen na odmevom strokovne javnosti na njeno objavo: ""Osebno sem bil zelo prijetno presenečen, ko je 380 diplomatov, ne da bi jih kdorkoli pozval, podpisalo izjavo, s katero so protestirali zoper takšno nevestno poslovanje."" ""Slovensko zunanjo politiko vodi slovenski parlament,"" je še dejal Rupel in zanikal, da bi bila slovenska zunanja politika pod vplivom koga drugega. ""Slovenska zunanja politika je daleč od tega, da bi bila pod nekim fascinantnim vplivom ameriške politike, kar pa ne pomeni, da je protiameriška,"" je dejal Rupel. Po njegovih besedah so ZDA tradicionalna slovenska zaveznica.",0
"Stari starši so izjemno pomembni pri odraščanju vnukov, saj jim poleg ljubezni nudijo tudi varnost, pozornost in podporo. Povsem nerazumljivo je, da je vloga babic in dedkov danes tako podcenjena. Ne nazadnje so stari starši vselej na voljo, ko so otrokovi starši prezaposleni. Vnukom nudijo varnost, toplino pozornost in naklonjenost. In med tem, ko sta oče ter mama utrujena, slabovoljna ali pa »težita« zaradi razmetane sobe, se babica in dedek dobesedno stopita, ko zagledata prikupen obraz svojega vnuka. Ljubezen med generacijami Starejši po navadi dosežejo v življenju tisto raven, ko postanejo bolj potrpežljivi, si lahko vzamejo čas za igro in tudi potujejo. Starši pa so pogosto preveč zaposleni, da bi vse to počeli s svojimi otroki. Stari starši (ali pa celo prababice in pradedki) nudijo otrokom še nekaj več: vez z drugo generacijo. Učijo jih o družinski zgodovini, o tem, kakšno je bilo življenje pred leti in kako je treba spoštovati preteklost. Lahko bi rekli, da imajo prezaposleni mladi starši srečo, če jih njihovi starši podpirajo, so pripravljeni prevzeti skrb za vnuke ter z njimi deliti neprecenljive trenutke v skupnem življenju. Tisti otroci, ki niso deležni ljubečega odnosa s svojimi starimi starši, so na nek način prikrajšani. Odrasli lahko pozitivno vplivajo na otrokov značaj in so njihovi vzorniki. »Moji otroci zagotovo ne bi postali tako uspešni in samozavestni, če ne bi nanje vplivala dedek in babica,» meni marsikdo izmed staršev. Na žalost nekateri stari starši ne želijo oziroma ne morejo sodelovati pri odraščanju svojih vnukov ter se raje posvečajo stvarem, ki jih v zrelejšem obdobju bolj zanimajo. Velika nevšečnost za številne stare starše (in vnuke) pa se zgodi, če se starša ločita. Ko babica in dedek postaneta otrokovo zatočišče Tudi babica in dedek pa imata ob ločitvi staršev pravico do stikov z vnuki - to pri nas ureja novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 2004. Zakon sicer ne določa pogostosti stikov, vendar se pri tem upošteva korist otroka. Tako kot niso vsi starši dobri za svoje otroke, tudi vsi stari starši nimajo pozitivnega vpliva na razvoj otroka, menijo strokovnjaki. Nekateri stari starši postanejo ob razpadu družine ujetniki med sprtimi starši in lahko z opravljanjem enega ali drugega starša negativno vplivajo na otrokov razvoj. Zato je zelo pomembno, da stari starši ostanejo nevtralni in otrokom nudijo predvsem varno zatočišče. Zbegani otroci bodo od tega imeli veliko koristi. manja.pusnik@stotka.net",1
"Čeprav je ponudba nepremičnin na trgu velika, je kupce trenutno težko najti. Tudi banke, ki vse bolj intenzivno oglašujejo svoja stanovanjska posojila, kakšnega večjega povpraševanja po njih večinoma ne opažajo. Nekateri gradbinci in nepremičninarji so prepričani, da je znižanje cen stanovanj povsem nepotrebno in neprimerno. Če so na eni strani tisti, ki o nakupu nepremičnine šele razmišljajo, pa so na drugi tisti, ki stanovanjsko posojilo že imajo. In vse več se jih znajde v težavah. Banke o natančni številki zaseženih nepremičnin modro molčijo, a priznavajo, da ljudje posojila res vse težje odplačujejo. A po drugi strani trdijo, da se da marsikaj dogovoriti, če le pravočasno razkrijete svoje težave. Mira Babič iz Abanke pojasnjuje, da je kreditojemalcu še pred sklenitvijo kredita na voljo sklenitev zavarovanja za primer brezposelnosti, ki krije 6 mesečnih obrokov. Ob zmanjšani plačilni sposobnosti stranki ponudimo podaljšanje odplačilne dobe in s tem nižji obrok sklene se aneks k pogodbi, kjer je dogovorjena nova nižja anuiteta, glede na novo odplačilno sposobnost kreditojemalca, in s tem se podaljša doba odplačevanja kredita, še dodaja Babičeva. Preverite, kakšne rešitve so še na voljo in kaj se trenutno dogaja na slovenskem nepremičninskem trgu.",0
"Pobuda bivšega grškega ministra za zdravje Gerasimosa Giakoumatosa je prišla le nekaj dni zatem, ko je nemška kanclerka Angela Merkel dejala, da je nova tranša mednarodne denarne pomoči Grčiji pod vprašajem Nekdanji grški poslanec in minister za zdravje Gerasimos Giakoumatos je včeraj dejal, da bi Grčija lahko dala atensko Akropolo tujim podjetjem v najem, s čimer bi si država lahko vsaj delno opomogla pri zapolnjevanju vedno večje luknje v državnem proračunu, poroča Daily Mail. Kot je povedal Giakoumatos, je za Grke ponižujoče, da je kljub nenehni mednarodni denarni pomoči Akropola še vedno zaprta za turiste. ""Namesto, da država sprejema vedno bolj kontroverzne varčevalne ukrepe, ki zadevajo tudi zmanjšanje pokojnin, bi Grčija lahko prodala Akropolis in vsa njena arheološka najdišča, s čimer bi se vsaj delno finančno opomogla,"" meni Giakoumatos. Nova tranša pomoči EU pod vprašajem Giakoumatosova pobuda je prišla nekaj dni zatem, ko je nemška kanclerka Angela Merkel dejala, da nova tranša mednarodne pomoči Grčiji ne bo odobrena, dokler ta ne bo začela izvajati vse predvidene ukrepe, s katerimi bi upočasnili rast grškega javnega dolga, je še poročal Daily Mail.",1
"Gradnja. Najprej osnovna šola in vrtec. “Z ministrstvom za šolstvo in šport smo se dogovorili, da gremo v fazno gradnjo,” je o gradnji nove osnovne šole z vrtcem in športno dvorano, ki je ocenjena na 8,5 milijona evrov, pojasnil župan Zvone Lah. “Septembra moramo čim prej popraviti proračun z novimi dejstvi in investicijski program, pričakujemo pa tudi sklep ministrstva za financiranje in potem gremo v razpis,” je pristavil. Odvisno od ponudb V prvi fazi bodo zgradili šolo in vrtec, pri tem pa upajo na ugodne ponudbe za izvedbo naložbe. “Za tak znesek se zdaj pulijo praktično vsi gradbinci. A dokler ne bomo dobili ponudb od samih izvajalcev, je težko govoriti, kakšna bo cena naložbe. Računam, da ne bo presegla petih milijonov evrov,” je povedal in dodal, da bi lahko gradnja stekla letos, če bo vse potekalo po načrtu.",1
"Prijave. Inšpektorat za delo, policija, Davčna uprava RS dobivajo vse več klicev o nepravilnostih. Strokovnjaki: vzroke lahko iščemo v večji seznanjenosti ljudi in v frustracijah, povezanih s krizo. ""Prijavljanje se je stoodstotno povečalo,"" nam potrdi glavni inšpektor za delo Borut Brezovar. ""Tudi narava teh prijav je bistveno bolj nervozna, brezkompromisna, tudi žaljiva v smislu: 'Mi, davkoplačevalci, vas hranimo, vi pa ničesar ne naredite',"" opisuje prvi delovni inšpektor v državi in dodaja, da so bile take grožnje pred leti izjemno redke, danes pa ne več. ""Splošno nezadovoljstvo je na različnih področjih, in to je samo seštevek,"" meni. ""Skoraj vsak drugi prijavitelj pravi, da bo poklical medije, če zadeve ne bomo uredili. Ne navajajo več samo domnevnih nepravilnosti, ampak zelo ilustrirajo ravnanje svojega delodajalca ali pa države, ki se po njihovem mnenju odzove prepočasi. Vsak potem to sporoči tudi na sedem naslovov – varuhu, protikorupcijski komisiji, ministrstvom ... –, ti pa zahtevajo, naj jim o tem poročamo,"" razloži inšpektor. Na delovni inšpektorat še vedno dobijo največ prijav, povezanih z izplačilom plač in regresa za letni dopust, odpovedjo pogodb o zaposlitvi ter delovnim časom. Vse več je tudi uporabnih prijav, ocenjuje Brezovar: ""Ker je kršitev toliko več. V vsaki je tudi nekaj resnice, redko se zgodi, da gremo pogledat in ne najdemo ničesar. Edino, kar se zgodi, je, da naletimo na primer, ki ni v naši pristojnosti."" (Foto: grafika Žurnala24) Poskok zaradi volitev Dvojno porcijo pobud za revizijo so lani dobili tudi na računskem sodišču (RčS). ""Pred vsakimi volitvami se delež anonimnih pobud poveča. Največ se jih nanaša na nepravilno porabo javnih sredstev v lokalnih skupnostih,"" odgovarja Nina Furman z RčS. Več anonimnih prijav opažajo tudi na policiji, ljudje jih največkrat obveščajo o preprodaji, predelavi in uživanju mamil, premoženjskih deliktih ter korupciji. ""Na anonimni telefon kličejo tudi taki, ki ne želijo dati prijave, ampak v telefon kričijo ali molčijo, nekateri pa večkrat ponavljajo eno in isto prijavo,"" ugotavljajo na davkariji, kjer je število prijav poskočilo za petino. Po besedah njihovega tiskovnega predstavnika Stojana Glavača so enkrat celo dobili ponudbo, ko je prijavitelj predlagal, da bi mu v zameno za prijavo in dokaze dali denar. Poštenje ali zamere? In kateri so razlogi za vse več prijav? ""Vzroke lahko iščemo po eni strani v večji seznanjenosti ljudi s tovrstnimi mehanizmi, po drugi pa v frustracijah, povezanih s krizo,"" pravi sociolog Matej Makarovič. ""Ob polni luni se število prijav takoj poveča. Dokler nisem začel delati na inšpekciji, tega nisem verjel,"" pravi glavni inšpektor za delo Borut Brezovar. (Foto: Saša Despot) Po njegovem mnenju ""lahko samo ugibamo, koliko so tovrstne prijave motivirane z občutkom za poštenje in pravni red ter koliko z osebnimi zamerami in nevoščljivostjo"". Hudobija na delu",0
"Zaradi dveh milijonov evrov kratkoročnega posojila, ki pa ga za premostitev likvidnostnih težav v štajerskem podjetju Ledinek ne dobijo, je ogroženih 275 delovnih mest. Na gospodarskem ministrstvu jim kot rešitev ponujajo srbske in hrvaške inženirje, češ ta delovna sila je cenejša.",0
"Svetovalec vlade pri sanaciji SŽ Mehdorn meni, da bi povezovanje SŽ, Intereurope in Luke Koper v Slovenski logistični holding lahko privedel do 16 milijonov evrov prihodkovnih in nekaj stroškovnih sinergij. Po izračunih Hartmuta Mehdorna naj bi povezovanje treh igralcev privedlo do 10 milijonov evrov prihodkovnih sinergij pri SŽ in šest milijonov pri Luki Koper. Stroškovne sinergije naj bi se odrazile v 3,6 milijona evrov dobička pred davki EBIT. Morebitna prihodkovna tveganja na drugi strani menda za SŽ znašajo od 12 do 15 milijonov evrov, niso pa strogo povezana s holdingom. Brez logističnega holdinga naj bi tržni delež SŽ do leta 2015 z zdajšnjih 95 odstotkov upadel na 80, v primeru holdinga pa samo na 93 odstotkov. Holding lahko prav tako okrepi tržni položaj Luke Koper glede na druga evropska pristanišča, in sicer s sedanjih 18 odstotkov na 25 leta 2020, v nasprotnem primeru bo upadel na približno sedem odstotkov. Tesno sodelovanje s pristaniščem in SŽ pa bo Intereuropi omogočilo, da bo izkoristila prednost nižjih stroškov kapitala. Holding bi bil lahko rešilna bilka za preprečitev stečaja. Pri stroških pa Mehdorn po pisanju Financ, ki povzemajo najnovejše Mehdornove predloge, ugotavlja, da je treba takoj zagotoviti 60 milijonov evrov za Intereuropo ter 130 milijonov evrov kapitala za preprečitev prezadolženosti SŽ. Za nakup razpoložljivih delnic Luke Koper in Intereurope, ki zdaj niso v lasti države, pa bi bilo potrebnih še približno 130 milijonov evrov, in sicer 106 milijonov za Luko in 24 milijonov evrov pa za Intereuropo, piše časnik. Zvišati bi bilo treba tarife Ob tem Mehdorn meni še, da je pri železniškem potniškem prometu treba določiti državno nadomestilo za izvajanje obveznih javnih služb, zvišati tarife in tako dvigniti prihodke od vozovnic, znižati stroške, odpraviti nekatere proge ter jih nadomestiti z avtobusnimi. Dolgoročno morajo SŽ razviti več nesubvencioniranih storitev. Pri tovornem prometu SŽ pa mora biti poudarek na znižanju obratovalnih in fiksnih stroškov ter obsega osnovnih sredstev, na drugi strani pa je treba povečati prihodke in okrepiti konkurenčnost. Infrastruktura SŽ mora racionalizirati poslovanje, centralizirati nadzor prometa in povečati učinkovitost vzdrževanja. Poleg tega se je treba odločiti o lastništvu železniške infrastrukture. Mehdorn se zavzema, da bi to breme na pleča prevzela država. Intereuropa mora medtem dezinvestirati cestni promet in zmanjšati obseg sredstev, zmanjšati zlasti zmogljivosti v logistiki, nadaljevati zniževanje stroškov dela ter optimizirati gibanje sredstev, zlasti terjatev. V okviru programa prestrukturiranja mora pripraviti nadaljnje vzvode za znižanje stroškov in povečanje prihodkov. Pri Luki Koper pa Mehdornov načrt predvideva, da mora za povečanje sinergij luška uprava ostati pri družbi.",1
"Ko se pojavi strah, ga moraš poslušati, je eden on nasvetov ženske, ki je izgubila v poslovnem svetu, a se ponovno pobrala in postala še uspešnejša. Na prvi slovenski konferenci Strahu in neuspeha, ki je potekala 26. oktobra 2013 v Ljubljani,  smo slišali vrsto podobnih zgodb, udeleženci pa so bili enotni, da je strah potrebno spoznati, ga izkoristiti in se iz njega tudi učiti. Zakaj je taka konferenca pomembna si lahko preberete v intervjuju z prvim ""failerjem"" Josejem Antonijem Moralesom: Prekmurski Perujec, ki bo Slovence učil o neuspehu. Udeleženci konference so se preiskusili, kako dobro poznajo svoj strah Do ideje o organizaciji prve tovrstne konference v Sloveniji je prišel Jose Antonio Morales, Prekmurski Perujec, sicer podjetnik, ki ga je ljubezen pripeljala v Slovenijo. Morales je pred dnevi v intervjuju za Finance med drugim  povedal, da se ljudje bojimo poloma, zato se nam res zdi bolje, da sploh ničesar ne naredimo.  ""Neuspeh je gonilo napredka, iz njega se učimo. Ne smemo ga kaznovati, prej nasprotno, zanj si je treba čestitati - to, da sem propadel, pomeni, da sem poskusil. Sami moramo rešiti svoje težave, za kar je potreben pogum. Ko ugotoviš, da si pogumna oseba, lahko premagaš strah in neuspeh. To je moje sporočilo,"" je povedal. Na sobotnem dogodku, ki ga je poleg Moralesa organiziral tudi CEED Slovenia s pomočjo podjetnika Andraža Torija iz Zemante, je svojo zgodbo o neuspehu, sramoti in strahu delila tudi Anita Lozar, ki je skupaj z Matejem Peliconom ustanovila Obrtno pivovarno Pelicon. Kot mlada podjetnika sta za svoj projekt potrebna sredstva iskala na Kickstarterju, kjer pa nista zbrala potrebne vsote. Lozarjeva je izpostavila predvsem občutek sramote, saj jim kot enim redkih Slovencev ni uspelo na Kickstarteju. A namesto, da bi se izgubila v labirintu obupa, sta neuspeha s pridom izkoristila za lastno promocijo. ""Ljudje so hodili k nam, pa čeprav pivovarna sploh ni delovala. Govorili smo o pivu,"" je povedala. Kasneje sta pivovarno dokončala in sedaj uspešno varita pivo, ki pa tako kot njuna zgodba ni povsem običajnega okusa. Lozarjeva pa medtem sporoča: ""Pripravljeno smo, da delamo napake.""",1
"Skoraj vsakemu izmed 'običajnih smrtnikov' tu in tam finančno zaškripa. Če bi življenjsko zavarovanje prekinili in dvignili denar, bi vam v prvih letih zavarovanja zavarovalnice ponudile smešno vsoto za odkup. Ko vas želijo prepričati, da se zavarujete, so sladki, prepričljivi in medeni. V teh negotovih časih marsikdo išče denarne rezerve, ki bi mu olajšale prebiti vsakdanjo finančno stisko. Kar nekaj ljudi zagotovo pomisli na stornacijo ali prekinitev naložbenih ali življenjskih zavarovanj, saj zaradi finančne stiske ne morejo odplačevati premij ali pa nujno potrebujejo gotovino, ki jo tako črpajo iz vseh varčevalnih naložb. Po tehtnem razmisleku vsakdo hitro ugotovi, da odkup ni finančno smiselna poteza, saj so odkupne vrednosti zavarovalnic smešno nizke še posebej v prvih letih trajanja zavarovanja glede na pričakovane zneske, ki jih imetnik zavarovanja s svojimi premijami vplača. Za nameček pa je predvsem pri starejših policah iz prejšnjega desetletja odkup možen le pod določenim pogojem. Prav zato se je v tujini razvil tako imenovani sekundarni trg z življenjskimi policami, kjer je zakonodaja omogočila trgovanje z zavarovanji v obliki trga rabljenih polic življenjskih zavarovanj. Velik razmah je tovrstno trgovanje doživelo v Veliki Britaniji in Nemčiji, kjer je odkup izpodrinila prav prodaja polic, saj so bili tako prodajalci kot tudi kupci polic v večini primerov na boljšem. Če vas zanima konkreten primer izračuna, koliko denarja bi po določeni dobi plačevanja življenjskega zavarovanja lahko sploh dobili in kakšen je odgovor slovenskih zavarovalnic, kliknite tukaj, na portal Cekin.si. Zaupate zavarovanjem? Kaj pa zavarovalnicam?",0
"Kolekcija ekstravagantne urednice bo na voljo od 4. oktobra dalje Foto: H&M Kolekcija prinaša nakit, sončna očala, čevlje in torbice ter tako kupcem H&M ponuja edinstvenost po dostopnih cenah. Glamurozna kolekcija bo dostopna od 4. oktobra dalje v okoli 140 prodajalnah po celem svetu. Modni dodatki so ključnega pomena ""Nad sodelovanjem sem navdušena: H & M je tokrat prvič v poseben projekt vključil modnega urednika, kar je znak pomembnega razvojnega koraka v modi ... Želela sem oblikovati dragocene modne dodatke, ki jih je sicer nemogoče najti. Kot stilistka vem, da je uporaba modnih dodatkov ključnega pomena: daje oseben pridih vsaki opravi. Vsakdo se bo s temi kosi lahko zabaval in običajen dan spremenil v čudovit modni dan,"" je o sodelovanju s švedskim velikanom ulične mode povedala Anna Dello Russo. Fantastično oko in izbran okus »Vznemirljivo je bilo v projekt vključiti Anno Dello Russo. Anna ima fantastično oko in izbran okus, poleg tega da je resnična modna ikona. Ustvarila je ekstravagantno paleto modnih dodatkov, ki bo vzburila H&M-ove kupce. Kolekcija slavi pretiravanje, domišljijo in okraševanje« je povedala Margareta van den Bosch, kreativna svetovalka H&M-a.",1
"Ni se še dobro posušilo črnilo na sporazumu o dodatnih 130 milijardah pomoči Grčiji, že nadzorniki pravijo, da bo država potrebovala še 50 milijard evrov »Ni garancije, da se bo Grčija leta 2015 spet lahko začela zadolževati na trgu, so nadzorniki Evropske Komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, zapisali v osnutku poročila o stanju v Grčiji. Po njihovem mnenju naj bi Grčija med 2015 in 2020 potrebovala še 50 milijard evrov. Zgoraj omenjeni odstavek je bil iz končnega poročila izbrisan pod pritiskom nemške vlade. Preden bo 130 milijard evrov iz naslova drugega paketa reševanja grških upnikov izplačanih, mora Grčija izvesti odpis. Neformalni rok za dogovor o odpisu, ki bi dal čas za izdelavo dokumentacije še pred 20. marcem, je potekel že pred tedni. Rok za dogovor je sedaj osmi marec - četrtek. Kaže, da Grčiji prostovoljcev ne bo uspelo najti »Grčiji najbrž ne bo uspelo najti dovolj zasebnih upnikov, ki bi prostovoljno pristali v odpis dolga,« piše nemški časnik Der Spiegel, ki citira neimenovan vir iz Evropske centralne banke. V kolikor prostovoljcev ne bo dovolj, bo morala Grčija upnike v odpis prisiliti. Točno to pa je razvoj dogodkov, ki se mu želijo deležniki, z izjemo grških upnikov, na vsak način izogniti. Prisilni odpis oziroma razglasitev plačilne nesposobnosti, bi namreč sprožil plačila zavarovanj iz naslova kreditnih zamenjav »CDS«. Trg teh je nenadzorovan in nihče točno ne ve, kakšne posledice bi unovčitve zavarovanj imele na likvidnostno stanje svetovnega finančnega sistema. Možnost neplačila dolga se lahko zavaruje v neskončnost Težava izvira v tem, da je, za razliko od hiše, možnost neplačila dolga mogoče zavarovati neskončno mnogokrat in tudi v primeru, ko zavarovalec nima nikakršne povezave z upniško-dolžniškim razmerjem, ki ga zavaruje. Sabotaža ni izključena Finančni blog Zerohedge pravi, da je Nemčija zelo jasno dala vedeti, da, če prostovoljnega odpisa ne bo, tudi drugega kroga pomoči ne bo. Poudarjajo, da je zaprtje denarne pipe Grčiji nekaj, kar je Nemčija načrtovala že vse od začetka.",0
"Zaupanje v nemško gospodarstvo je novembra po zmanjšanju povpraševanja po izvozu padlo na najnižjo vrednost v zadnjih 16 letih. Kazalec münchenskega inštituta za gospodarske raziskave IFO se je tako znižal z 90,2 na 85,8 točke, medtem ko so analitiki pričakovali znižanje na 88,2 točke. Britansko gradbeništvo ob 300.000 delovnih mest V primeru, da britanska vlada ne bo izvedla novih infrastrukturnih projektov, bo britanski gradbeni sektor izgubil 300.000 delovnih mest, ocenjujejo v inštitutu Royal Institution of Chartered Surveyors. Od junija lani do junija letos je službo v gradbeništvu izgubilo 17.000 zaposlenih, kar predstavlja odstotek vseh. Anheuser-Busch Inbev v dokapitalizacijo Največji pivovarski koncern na svetu Anheuser-Busch Inbev bo izdal za 6,36 milijarde evrov delnic, nova sredstva pa bo uporabil za financiranje transakcije, s katero je bil oblikovan novonastali koncern. Koncern, ki ima v lasti blagovne znamke, kot so Budweiser, Stella Artois in Beck', bo delnice ponujal po ceni 6,45 evra na delnico, kar je za 69 odstotkov manj od njihove tržne vrednosti. Sodba v primeru podkupovanja v Siemensu Sodišče v nemškem Nürnbergu je nekdanjega člana uprave koncerna Siemens Johannesa Feldmayerja zaradi podkupovanja sindikata AUB obsodilo na dve leti zapora pogojno in plačilo 28.800 evrov kazni. Vodja sindikata Wilhelm Schelsky pa je bil obsojen na štiri leta in šest mesecev zapora. Kot je znano, je koncern vpleten tudi v večjo korupcijsko afero, saj naj bi s podkupovanjem pridobival dela v tujini. Več kot 400.000 Italijanov ob službo V največjem italijanskem sindikatu CGIL ocenjujejo, da bo do konca leta 400.000 Italijanov, zaposlenih za določen čas, izgubilo službo. Telefonica, Vivendi v prevzem Digitala Plus Največji španski telekomunikacijski operater Telefonica in največje svetovno glasbeno podjetje Vivendi se dogovarjata o tem, da bi podala skupno ponudbo za prevzem španske televizije Digital Plus, poroča Financial Times. Vrednost prevzema naj bi po ocenah analitikov znašala 3,8 milijarde evrov. Gazprom: nove rekordne cene plina Ruski plinski velikan Gazprom napoveduje, da bodo cene zemeljskega plina v prihodnjih treh letih dosegle nove rekordne vrednosti, saj naftne družbe ne vlagajo dovolj v infrastrukturo. To pa naj bi povečalo razkorak med dobavo in povpraševanjem ter posledično vplivalo na cene nafte. Madžarska znižala obrestno mero Madžarska centralna banka je nepričakovano znižala svojo ključno obrestno mero za 0,5 odstotne točke, na 11 odstotkov. Johnson & Johnson se širi v Izrael Največji proizvajalec proizvodov za zdravstveno nego na svetu Johnson & Johnson bo za 438 milijonov dolarjev prevzel izraelskega konkurenta Omrix Biopharmaceutical. Ameriška družba je tako plačala 25 dolarjev na delnico, kar je 18 odstotkov več od trenutne tržne vrednosti Omrixa.",0
"Po veselem decembru bo prišel januar, ko moramo ponavadi zategniti pas in nekako stakniti konec s koncem. Največ denarja odteče za navidez nepomembne stvari, kjer se bi dalo s skrbnim načrtovanjem ogromno prihraniti! Po veselem decembru pride žalostni januar! Marsikdo si brez vikend zabave in potepanja naokrog ne zna predstavljati zabave. Tudi prav, to je stvar okusa, a lahko kmalu postane zelo drago. Mogoče velja obnoviti stare navade in ponovno preživeti sobotni večer doma, v krogu najožjih prijateljev. A v kakšnem stilu? Izbira je prepuščena vsakemu posebej če ste samski, je lahko to nov start v novo leto. Ne le, da bodo gostje s sabo prinesli kakšno steklenico vina ali zabojček piva, pripeljali bodo tudi kakšnega podobno osamljenega. Kar je idealno, če ste pred kratkim postali bivši , pa bi se ponovno radi podali v duet. Prihranek pri organizaciji domače zabave bo okoli 50 odstotkov tistega, kar sicer potrošite zunaj. Tudi darila so zgodba zase, saj jih ne podarjamo le v novoletnem času. Zakaj ne bi zavili daril v zanimive, že uporabljene plastične vrečke ali še bolje v časopisni papir? Najbrž bodo idejo pozdravili tudi obdarovanci in jo praviloma uporabili tudi sami. Še posebej, ker ves ta bleščeč papir roma v koš. Prihranek na zavoj darilnega papirja je med enim in petimi evri. Močno pritisnite! Do zadnje kaplje! V tubi zobne paste, majoneze, gorčice ali česa podobnega lahko ostane še dosti dobrot, če jo nemarno stiskamo kar na sredini, kar je, roko na srce, tudi najlažje. Navadite se tubo iztiskati od konca do vrha ali pa navijajte tubo okoli kakšnega svinčnika, dobijo pa se tudi preprosti ključki, s katerimi boste iz tube spravili prav vse. Tudi šampone in gele za tuširanje boste najbolje izkoristili, če boste plastenko, ko bo šla h koncu, obrnili na glavo. Prihranek znaša od 10 do 15 odstotkov, pa še brez ne boste ostali, kar se po Murphyju zgodi navadno takrat, ko so ravnokar zaprli bližnjo trgovino. Preberite še, zakaj boste letno prihranili čez 1.000 evrov, če se boste odpovedali kavi in cigareti, pa tudi o tem, da se hrano kupuje s polnim želodcem, da lahko pri frizerju prihranite vsaj 100 evrov in kakšni so polni užitki za polovično ceno!",1
"Krepka rast NKBM in Gorenja je precej pripomogla k temu, da je indeks SBI TOP dosegel skok nad 600 točk Stanje ob 13:00 NKBM +12,5 odstotka in Gorenje +8,8 odstotka - to sta najboljša dosežka na LJSE danes. Rast omenjenih delnic ob prometu 11 oziroma 16 tisoč evrov je pomagala tudi k okrepitvi indeksa SBI TOP za 1,65 odstotka, trgovanje je zaključil pri 60,186 točke. Prometa je bilo za milijon evrov, s 550 tisočaki je bila vodilna Krka, pri tem se je podražila za 0,4 odstotka na 50,2 evra. mejo sto tisočakov je presegel Petrol, pridobil je 0,3 odstotka, za 0,2 odstotka se je okrepil Mercator. Malo več kot odstotek in pol je pridobila Luka Koper, približno toliko Telekom. V prvi kotaciji se je pocenila Intereuropa, in sicer za 4,4 odstotka, osem odstotkov nad gladino je pristal Istrabenz, za 0,2 odstotka se je okrepila Sava Re. Triglav in Žito sta ostala na izhodišču, rahlo se je pocenilo Laško, Aerodrom je izgubil pol odstotka. Pet odstotkov je odneslo Savi in Slovenijalesu, 91 odstotkov je izgubil holding Zvon dva. Stanje ob 12:00 Intereuropa in Petrol sta edini delnici z negativnim predznakom v prvi kotaciji, indeks SBI TOP pa je posledično v plusu - pridobil je 0,67 odstotka. Posredniki so sklenili za 760 tisoč evrov prometa, s 478 tisočaki je vodilna Krka, po 60 tisoč sta dodala Petrol in Mercator, 25 tisoč pa Telekom. Najboljše ostaja Gorenje, ob prometu 15 tisoč evrov je zraslo za 5,4 odstotka, malo manj kot pet odstotkov je pridobila NKBM. Rast Luke Koper dosega okoli dva odstotka, za 1,3 odstotka je poskočil Telekom, odstotek v plusu je Krka. Z njenimi delnicami se trguje po 50,51 evra. Desetinko odstotka v plusu je Mercator, za 1,7 odstotka se je podražila Sava Re, Triglav je na izhodišču, Laško je izgubilo desetinko odstotka, Aerodrom in Cinkarna Celje pa okoli odstotek. Stanje ob 11:00 Po uri in pol trgovanja se je promet okrepil na 550 tisočakov, s 325 tisočaki je prva Krka, po 60 tisoč sta navrgla Petrol in Mercator, 20 tisoč je dodal Telekom. Indeks SBI TOP je pol odstotka v plusu, najboljša sta Gorenje in NKBM. Cena Gorenja je zrasla za 5,3 odstotka, prometa je za 14 tisoč evrov, malo več kot tri odstotke in pol je pridobila NKBM. Luka Koper je porasla za malo več kot odstotek in pol, odstotek v plusu je Krka. S farmacevtom se trguje po 50,5 evra. Tudi Telekom je zrasel, in sicer za pol odstotka, rahlo pozitiven je Mercator. Pod gladino sta Intereuropa in petrol, izgubila sta 0,9 oziroma 1,9 odstotka. Na dnu borze je Unior, padel je za devet odstotkov, malo manj kot dva odstotka je izgubila Sava, 0,9 odstotka pa Aerodrom. Triglav je na izhodišču.",1
"Razlog je plačilna nesposobnost družbe Eden izmed direktorjev družbe Prevent PUR, Carsten Unverricht, je na sodišču zaradi plačilne nesposobnosti podjetja podal predlog za uvedbo stečaja. Vložitev predloga za uvedbo stečaja sta Unverricht in druga direktorica Polona Krpač napovedala na četrtkovi skupščini, saj lastnika družbe Prevent Global in Prevent DEV nista podprla nobenega izmed predlogov za rešitev podjetja. Kljub predlogu za stečaj si bo vodstvo prizadevalo za ohranitev proizvodnje, ki zaposluje 170 delavcev. Becker Za plačilno nesposobnost kriv Prevent Global Predloge so v Prevent Globalu označili za izrazito njim škodljive, zastopnik Prevent DEV-a Christian Becker pa je podprl dva izmed treh predlogov in dejal, da je plačilna nesposobnost nastala zato, ker Prevent Global ni podprl nobenega izmed predlogov za rešitev Slovenije. Je pa Prevent Global v torek poslovodstvu Prevent PUR-a naložil sklic nove skupščine, na kateri bi z Prevent DEV-om, s katerim obvladujeta polovico PUR-a, odločala o dokapitalizaciji družbe v višini 5,3 milijona evrov v denarju ali stvarnem vložku. Vsak izmed družbenikov bi po predlogu prispeval polovico. Prevent Global za PUR predlaga dokapitalizacijo Prevent Global bi tako dolg Pura 5,34 milijona evrov pretvoril v lastniški kapital, če Prevent DEV ne bo privolil v udeležbo pri povečanju osnovnega kapitala, pa je Global pripravljen povečati osnovni kapital v celotnem znesku. Prevent PUR izdeluje polnila za avtomobilske sedeže iz rezane pene za Volkswagen. Konec leta se izteče program sedežev za touarege, zaradi česar bo delo izgubilo 40 delavcev, za preostale delavce pa vodstvo meni, da bo zanje dovolj dela.",0
"Wall Street teden začel rahlo negativno Drugi dan zapored se nobena od delnic v sestavi delniškega indeksa SBI TOP ni podražila, promet pa se je še znižal. S Krko ga je bilo za 269 tisoč evrov, kar je četrti najnižji letošnji promet. Cena se je gibala med 60,2 in 61,1 evra. Za primerjavo v petek je bilo s Krkinimi delnicami že za več kot dva milijona evrov prometa, indeks SBI TOP pa je takrat poskočil za 3,8 odstotka in se prvič letos zavihtel nad 850 točk. Tokrat je njegova vrednost zdrsnila za 1,15 odstotka, na 831 točk. Najmanj je izgubil Petrol, ki se je obdržal nad 250 evri, največ pa so izgubile Telekomove delnice, s katerimi je bilo sklenjenih vsega sedem poslov, najnižji pri 80 evrih. Kaže, da bo treba spet počakati na - petek. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA+1,71 %2,97 EUR LUKA KOPER +0,00 %13,00 PETROL -0,12 % 250,20 KRKA-0,84 %60,48 MERCATOR -1,62 %176,00 GORENJE-1,62 %12,10 NOVA KBM-1,62 %10,035 TELEKOM -2,44 %80,00 Negotovost pred sezono objav svežih dobičkov Na newyorški borzi vrednostnih papirjev je bil v ponedeljek promet letos najnižji, Dow Jones 12.197 točk pa je izgubil 22 točk. Če so bili vlagatelji prejšnji teden, ko je Dow poskočil za tri odstotke, optimistični pred začetkom objave poslovnih rezultatov prvega četrtletja, je zdaj opaziti več previdnosti. Nekatera podjetja so namreč posvarila, da dobiček ne bo dosegel pričakovanj. Zaradi vedno višjih cen surovin je pričakovati še nekaj težav, razen če ne bodo podjetja vse vgradila v višje cene. No, v tem primeru bo posledica inflacija, kar spet ni dobro. Februarska potrošnja višja od napovedi Potrošnja je v ZDA februarja porasla že osmi mesec zapored, tokrat za 0,7 odstotka. Lep del rasti gre na račun višjih cen energentov. Ekonomisti se bojijo, da bodo zlasti visoke cene nafte vplivale na to, da bo imel ameriški potrošnik na razpolago manj denarja za preostale dobrine. Inflacija je na ravni potrošnika februarja dobila največji enomesečni pospešek po juniju 2009, saj je porasla za 0,4 odstotka. Wall Street ta teden nestrpno čaka na petkovo poročilo o marčevskem trgu dela. Analitiki pričakujejo, da je ameriško gospodarstvo prejšnji mesec ustvarilo neto 190 tisoč delovnih mest.",0
"Slovenj Gradec - Z enotedenskega prisilnega kolektivnega dopusta se bo v prihodnjih dneh na delo vrnilo 780 delavcev, zaposlenih v Preventovih družbah avtomobilske dejavnosti. Potem ko je vodstvo podjetja potrdilo, da je zaradi 40-odstotnega upada naročil ogroženih 400 delovnih mest, pa že tretji teden na čakanju na delo ostaja 120 Preventovih šivilj. Predsednik uprave slovenjgraškega Prevent Globala Ivan Majcen je minuli teden potrdil, da je zaradi upada naročil ogroženih 400 delovnih mest v Preventovih slovenskih tovarnah avtomobilske dejavnosti, vendar pa glede morebitnih odpuščanj ni še nič dokončnega. Da so delovna mesta zaradi upada naročil ogrožena, se zaveda tudi predstavnik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman, ki se je o tem minuli teden pogovarjal z vodstvom družbe. Kot je povedal Zoman, je vodstvo podjetja napovedalo, da bo konec februarja ali v začetku marca podalo konkretne podatke o morebitnem odpuščanju. Medtem si bo vodstvo podjetja prizadevalo najti rešitve za nastali položaj v Preventu, kjer se zaradi gospodarske krize soočajo z upadom naročil, hkrati pa podjetje ogrožajo tudi nesoglasja med največjima lastnikoma Prevent Globala, Jankom Zakeršnikom in Nijazom Hastorjem. Zakeršnik ima v lasti 52 odstotkov podjetja, Hastor pa obvladuje 45 odstotkov Prevent Globala. Majcen kot eno od možnih rešitev vidi dokapitalizacijo družbe v višini od sedem do deset milijonov evrov, ki jo bo predlagal lastnikom, ne izključuje pa možnosti vključevanja drugih investitorjev, če bo za to interes. Po Zormanovih podatkih naj bi bila zato v kratkem sklicana izredna skupščina družbe. V prihodnjih dneh se bo na delo z enotedenskega prisilnega dopusta vrnilo 780 delavcev v Preventovih avtomobilskih tovarnah v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi, Mirni, Šentjanžu in Otiškem Vrhu. Nekateri delavci so z dopustom začeli prej, nekateri zaradi nujnega dela kasneje, zato se tudi različno vračajo na delo. Prisilni dopust so v Preventu prilagodili prisilnemu dopustu partnerskih Volkswagnovih podjetij v Nemčiji in na Slovaškem. Prevent sicer na področju šivanja sedežnih prevlek za največje evropske proizvajalce avtomobilov v Sloveniji zaposluje 1350 delavcev, nekaj pa tudi v drugih z avtomobilsko industrijo povezanih dejavnostih.",0
"V Pomurju se stanje spet slabša Statistični urad je objavil podatke o novembrski brezposelnosti, ki je bila pri nas 11,1-odstotna. Znano je, da je sicer decembra še porasla. Novembra je bilo tako po podatkih Sursa pri nas 103.831 brezposelnih, kar je 0,2 odstotni točki več kot oktobra. A znano je, da je zavod za zaposlovanje pred slabima dvema tednoma objavil svoje podatke o decembra prijavljenih brezposelnih, ki jih je bilo v zadnjem mesecu lanskega leta že več kot 110.000. Stopnja registrirane brezposelnosti je pri moških novembra znašala 10,4 odstotka, pri ženskah pa 11,9 odstotka. V Pomurju 18,1-odstotna brezposelnost Najvišjo stopnjo so še vedno imeli v pomurski statistični regiji, kjer se je po osmih mesecih zniževanja novembra brezposelnost že drugi mesec zapored zvišala in je znašala 18,1 odstotka. V zadnjih štirih mesecih se je stopnja brezposelnosti sicer najbolj zvišala v koroški statistični regiji za eno odstotno točko, v obalno-kraški za 0,9 odstotne točke in v notranjsko-kraški statistični regiji za 0,8 odstotne točke. Število delovno aktivnih se je novembra znižalo za približno 2.100, in sicer zaradi zmanjšanja števila delovno aktivnih moških, saj se je število delovno aktivnih žensk zvišalo. Tri četrtine teh moških je bilo zaposlenih pri pravnih osebah, četrtina pa pri fizičnih. Najbolj se je število delovno aktivnih znižalo v gradbeništvu za okrog 1.300, predelovalnih dejavnostih za okrog 500 ter trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil za okrog 400.",0
"Čakalne dobe. Med slovenskimi izvajalci velike razlike, na ambulanto za bolezni dojk ponekod čakajo 583 dni, drugod pa le sedem. ""Opozarjamo na dolge čakalne dobe pri artroplastiki kolena s čakalno dobo 517 dni in ortopedski operaciji rame s čakalno dobo 449 dni,"" o povprečnih čakalnih dobah pravijo na inštitutu za varovanje zdravja. V marčevskem poročilu opozarjajo na dolge povprečne čakalne dobe še v ambulanti za bolezni dojk (400 dni), za posege na perifernem ožilju (329), v revmatološki ambulanti (299), za operacije krčnih žil (288) ter posege in operacije v ustih, grlu in žrelu (199). Sodeč po poročilu je najdaljša dopustna čakalna doba v Sloveniji spoštovana, saj je za določeno zdravstveno storitev vsaj pri enem izvajalcu mogoče najti čakalno dobo, ki je znotraj postavljenih meja. Ti sta 180 dni za stopnjo nujnosti redno in 90 dni za stopnjo nujnosti hitro. Neravnovesje med člani Med specialističnimi ambulantami je bil v začetku marca izvajalec z maksimalno čakalno dobo mariborski zdravstveni dom, kjer so morale pacientke za ambulanto za bolezni dojk čakati 583 dni. Za primerjavo, najmanj so za ambulanto za bolezni dojk čakale pacientke v železniškem zdravstvenem domu, in sicer sedem dni. Mariboru sledi revmatološka ambulanta Splošne bolnišnice Izola s čakalno dobo 450 dni, na revmatološko ambulanto pa so najmanj čakali pacienti v Splošni bolnišnici Celje, in sicer 180 dni. Med zdravstvenimi storitvami je bil izvajalec z maksimalno čakalno dobo novomeška bolnišnica, kjer so pacienti na artroplastiko kolena na začetku marca čakali 1.129 dni, v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec bi čakali 32 dni. Delež čakajočih pacientov nad dopustno dobo za artroplastiko kolena je sicer več kot 15 odstotkov.",0
"V Nemčiji se krepi pesimizem Gorenjeve delnice so nadoknadile ponedeljkov padec, se podražile na 13 evrov in preprečile, da bi slovenski borzni indeks zdrsnil že šestič zapored. Žal je bila to edina svetla točka torkovega trgovanja na Ljubljanski borzi, pa še ta zbledi ob pogledu na promet z Gorenjem je bilo sklenjenih le 11 poslov v skupni vrednosti 22 tisoč evrov. Zaradi večjega svežnja je bilo s Krkinimi delnicami za 2,328 milijona evrov prometa, njihov enotni tečaj pa je malce nižji. Ob koncu dneva je bila cena Krke 66,85 evra. Tudi preostale delnice v prvi kotaciji so le malenkost spremenile svojo vrednost. Slovenski borzni indeks 4.131 točk se je zvišal za 0,17 odstotka.Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0.07 % 66,95 EUR NOVA KBM 0,17 % 12,00 PETROL -0,09 % 319,72 LUKA KOPER -0,04 % 24,11 GORENJE 2,44 % 13,00 TELEKOM -0,24 % 132,04 INTEREUROPA 0,17 % 5,75 MERCATOR 0,29 % 157,36 Sijaj plemenitih kovin V ZDA v ponedeljek zaradi praznika ni bilo trgovanja, vodilne evropske borze pa so ob nizkem prometu nadoknadile lep del petkovih izgub. Delniški indeks FTSEurofirst 300 1.060 točk se je povzpel za 0,8 odstotka. Največ so pridobile delnice naftnih in rudarskih podjetij. Cena paladija in platine je dosegla večmesečni vrh, delno tudi zaradi izboljšanih napovedi o rasti svetovnega gospodarstva. Cena lahke nafte, ki je prejšnji teden le padala, se je ustalila pri okrog 78 dolarjih. Evro še naprej pod pritiskom Vrednost evra je bila danes ob 14. uri 1,427 dolarja, cena zlata pa okrog 1.130 dolarjev. V Tokiu delnice ta teden padajo, potem ko so bile v petek v povprečju še na 15-mesečnem vrhu. V torek se je indeks Nikkei znižal za 0,8 odstotka, zaradi močnejšega jena pa so trpele zlasti delnice izvoznih podjetij. Evropa je bila danes dopoldne v rdečih številkah, kar zlasti velja za bančne papirje. Indeks Zew razočaral V Frankfurtu so bili borzniki razočarani zaradi indeksa Zew. Konjukturna pričakovanja finančnih analitikov in institucionalnih vlagateljev kažejo veliko mero previdnosti. Januarja je namreč Zew-indeks precej padel - na 47,2 točke z decembrskih 50,4. To je že njegov četrti zaporedni mesečni padec. Nadaljnji scenarij na delniških trgih bo odvisen od podobnih makroekonomskih podatkov in seveda od objav četrtletnih rezultatov vodilnih korporacij. V ZDA bodo ta teden na vrsti Bank of America, Citigroup, Morgan Stanley, Goldman Sachs, IBM, General Electric in Google.",0
"Koper - Predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin je na zadnji seji od nadzornikov dobil zeleno luč za nadaljevanje projekta v Moskvi, za katerega je mimo soglasja nadzornikov porabil bistveno več denarja, kot bi smel. Vendar se njegove težave s tem niso končale. Po neuradnih podatkih se upravi Intereurope še vedno krepko maje stolček, saj nadzorniki in lastniki ne morejo mimo tega, da jih je Lovšin s svojo samovoljo v Rusiji dejansko postavil pred zid. Predsednik nadzornega sveta Intereurope Boštjan Rigler nam je potrdil, da so morali vsi nadzorniki zaradi naložbe v Rusiji pred dnevi na zaslišanje h koprskim kriminalistom. Lovšina bodo kriminalisti zaslišali v petek, ovadbi zaradi zlorabe položaja pa se najbrž ne bo mogel izogniti, saj naj bi ga po naših podatkih dejansko vsi nadzorniki precej obremenili. Natančno kako naj bi potekalo financiranje projekta v Moskvi in kakšni bodo petletni učinki za matično družbo in hčerinsko podjetje Intereuropa East v Moskvi, bo morala uprava Intereurope podrobno pojasniti prihodnji četrtek. Andrej Lovšin pojasnjuje, da je naložba v Moskvi res večja, kot so sprva načrtovali (123,5 milijona evrov), vendar to opravičuje z obljubami, da bodo večji tudi prihodki. Pojasnil je še, da imajo za zdaj sklenjeno predpogodbo z General Motors in da imajo trenutno na lokaciji v Rusiji okoli 11.000 avtomobilov. Vendar naši viri opozarjajo, da Intereuropa za avtomobilski terminal sploh nima uporabnega dovoljenja in da avtomobile pravzaprav skladišči na črno. Zato naj bi bilo le od dobre volje ruskih oblasti odvisno, ali vse skupaj zaplenijo in prepovejo uporabo terminala ali ne. ""Res je, da uradnega uporabnega dovoljenja v Moskvi še nimamo, ker avtomobilski terminal še ni povsem končan. Moskovske oblasti pa so nam dovolile, da lahko na terminalu začasno skladiščimo avtomobile,"" se je včeraj izgovarjal Lovšin. Natančno ni znal razložiti, kaj jim to začasno dovoljenje sploh dovoljuje in kakšno naj bi bilo. Vendar je odločno zatrdil, da v Moskvi zagotovo lahko parkirajo avtomobile. Lovšin je včeraj zavrnil namige, da ima Intereuropa likvidnostne težave. Prav tako je zanikal naše podatke o tem, da jim ena od bank ni odobrila kredita. S tem, kakšno je finančno stanje v Intereuropi, bodo nadzorniki natančno seznanjeni prihodnji teden, ko bodo na seji obravnavali revidirano poslovno poročilo za minulo leto in rezultate za prvo četrtletje letošnjega leta. Vsekakor pa stanje v družbi ni najboljše, saj jo zaradi slabih plač in razmer zapuščajo številni kadri. Na zadnjem svetu delavcev so bili zaposleni precej zaskrbljeni zaradi prodaje premoženja družbe, s čimer naj bi uprava izboljševala finančno stanje družbe. tatjana.tanackovic@dnevnik.si",0
"Val 202 že tretjič zapored označen kot Trusted Brand Val 202 - 2. program Radia Slovenija na nacionalni ravni v kategoriji radijska postaja je že tretjič zapored postal blagovna znamka, ki ji potrošniki najbolj zaupajo. Gre za pomemben rezultat evropsko uveljavljene akcije oz. raziskave Tursted Brand revije Reader s Digest. Val 202 tako na vrhu priljubljenosti med poslušalci ostaja že skoraj štiri desetletja, to pa potrjuje njegovo verodostojnost, za katero se novinarji, voditelji in drugi ustvarjalci vsebin trudijo vsak dan. Čeprav je virov informacij vse več in je tekma med mediji in medijskimi hišami vse bolj neusmiljena, torej Val 202 ohranja svoje mesto med pomembnimi oblikovalci javnega mnenja v Sloveniji.",1
"Ljubljana - Rast cen je bila v marcu nepričakovano kar 1,3 odstotka. Čeprav imamo marca v Sloveniji tradicionalno nekoliko višjo inflacijo, je tako visoka mesečna rast cen spodkopala pričakovanja o znižanju letne rasti cen na podlagi baznega učinka. Letna rast cen je namreč v marcu pospešila na 6,9 odstotka, medtem ko smo v enakem obdobju lani imeli le 2,3-odstotno rast cen na letni ravni. Kot kaže, so se na začetku tega leta podražitve z blaga začele prenašati na storitve, kar ni posebno spodbuden podatek za umirjanje inflacije. ***Debata na to temo se odvija tukaj*** V marcu že drugi mesec zapored glavni krivec za zvišanje inflacije niso bile cene hrane in brezalkoholnih pijač, temveč so te celo nekoliko prispevale k znižanju inflacije, saj so se v povprečju pocenile za 0,1 odstotka. Da se inflacija razširja tudi na druga območja, ugotavlja tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj: ""V nasprotju z minulim letom prihaja letos do hitrejše rasti cen tudi v nekaterih drugih skupinah indeksa cen."" Kaj je vplivalo na to, da so se cene v letošnjem marcu podražile za 1,3 odstotka, kar je največ od aprila 2002? Tradicionalno so v marcu k inflaciji največ prispevali dražja oblačila in obutev, ki so se v letošnjem marcu podražili za 9,2 odstotka, k skupni rasti inflacije pa so prispevali 0,6 odstotne točke. Odstop od tega trenda kaže kar za dve odsotni točki višja rast od rasti v enakem obdobju lani. Na drugem mestu po prispevku k marčni inflaciji so višje cene goriv, ki so k rasti cen prispevale 0,5 odstotne točke. ""Ob tem opozarjam, da zadnja podražitev cen naftnih derivatov še ni všteta v podatke,"" je dodala Irena Križman, generalna direktorica statističnega urada. Višje so bile tudi cene v izobraževanju, in sicer v povprečju za tri odstotke, zlasti zaradi podražitev vrtcev. Višje so bile tudi cene v skupini zdravje, ki so v marcu zrasle za 2,8 odstotka. Na spreminjanje vplivov na inflacijo kažejo tudi letne rasti v različnih skupinah. Če je bila še v začetku leta letna rast cen blaga 7,2-odstotna, je v marcu poskočila na 7,4 odstotka. Na drugi strani je bila rast cen storitev v januarju 4,7-odstotna, v marcu pa se je povzpela kar za odstotno točko, kar pomeni, da so se cene storitev od lanskega marca podražile že za 5,7 odstotka. Še nekoliko drugačno sliko kaže rast cen, merjena po drugem indeksu, tako imenovanem HICP, ki se uporablja za mednarodne primerjave. Po tem indeksu so se cene storitev zvišale za 5,9 odstotka, cene blaga pa za sedem odstotkov. Ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bajuka je visoka marčevska inflacija presenetila, saj je bila ""nad pričakovanji"". ""Cene hrane so se sicer umirile, k skupni rasti cen pa so v marcu največ prispevale višje cene obleke in obutve ter naftnih derivatov,"" ugotavljajo na ministrstvu. Ob tem že nekaj časa opažajo, da bo inflacija dosegla vrhunec v prvem četrtletju, zato pričakujejo, da se bo glavni pritisk na cene srednjeročno umiril. ""Tveganje za zviševanje inflacije, povezano z rastjo cen nafte, še vedno obstaja,"" opozarjajo na ministrstvu. srecko.zimic@dnevnik.si",0
"Na območju zgornje Gorenjske in Alp se stalno zadržuje najmanj pet medvedov, vsako leto pa kakšen izmed njih napada živino. Tako je tudi letos, zato bodo gozdarji zaprosili za odstrel medveda. Vsako leto se najde kakšen 130-kilogramski kosmatinec, ki pobija živali na območju Bohinja in tudi letos ni nič drugače. Gozdarji bodo zato zaprosili za odstrel medveda, dolgoročno pa predlagajo preselitev večjega števila medvedov na drugo območje. ""Zaradi stalne prisotnosti prihaja do konfliktnih situacij, ki smo jim priča v zadnjih letih,"" je za STA dejal vodja blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije Andrej Avsenek. Pojasnil je, da letno zabeležijo več kot 30 škodnih primerov, njihovo število pa še narašča. Skoraj vsako leto je izdana tudi odločba za odstrel kakšnega medveda, vendar je lovci ne uspejo vedno uresničiti, saj se medved lahko hitro premakne na drugo območje ali pa gre na zimsko spanje. Ker je časa za odstrel tudi to jesen malo, Avsenek upa, da bo Agencija RS za okolje čim prej izdala odločbo. Ubil kravo, telico in žrebe Medved je v ponedeljek ubil kravo, prejšnji teden telico, pred desetimi dnevi pa žrebe. Če bo ostal na območju Bohinja, pa se bo škoda v prihodnjih tednih še povečevala. Ko se bo živina umaknila iz planin, se bo medved lotil čebelnjakov, silažnih bal in krmišč. Lahko pride tudi do vasi, opozarja. Gre za mlajšega medveda, ki se je začel prehranjevati s svežim mesom, česar se najverjetneje ne bo odvadil. Ogroža varnost živali in ljudi, zato je mogoč le njegov odstrel. Če bi bil medved miren, tako kot medved, ki je pred nekaj leti praznil smetnjake v urbanem okolju v Ukancu, pa bi bila mogoča tudi njegova preselitev, ocenjuje Avsenek.",0
"Zaradi varčevanja bodo zdravniki že v nekaj mesecih ob osebne recepte. Ob naslednji spremembi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja se osebni recepti ukinejo. Sklep je minuli teden sprejel upravni odbor (UO) Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), je potrdila predsednica (UO) Lučka Böhm. '' Že delodajalci so ugotovili, gre za boniteto zdravnikov, od katere se ne plačuje dohodnine in je neupravičena,'' pravi Böhmova. Dodaja, da bo sprememba v nekaj mesecih tudi izpeljana. 0,7 milijona evrov so lani zdravstveno blagajno stali osebni recepti, ki so jih predpisali zdravniki. Dvojna merila Lani je 4.827 zdravnikov predpisalo 41.116 receptov za osebno rabo (vsak je na leto upravičen do največ 30 receptov). Vsak zdravnik je v povprečju porabil 8,5 recepta in skupaj predpisal za 227 evrov zdravil. To je zdravstveno blagajno lani stalo 690.275 evrov. Kljub temu v ZZZS ocenjujejo, da gre za minimalen strošek in '' da je to pravico zdravnikov smiselno ohraniti, saj so zdravila predpisana zavarovanim osebam, ki bi ta zdravila dobile, a jim je prihranjena pot k izbranemu osebnemu zdravniku.'' ''Vrhunec norčevanja'' '' Da takšne recepte dobivajo tudi zdravniki zasebniki, ki so povsem izven zdravstvenega sistema in celo upokojeni zdravniki, pa je vrhunec norčevanja iz bolnikov, ki so jim ta sredstva namenjena. Vprašljivo je celo, ali ZZZS s tovrstnimi pravili krši evropska pravila s področja javnih financ,'' opozarja Aleš Živkovič, direktor inštituta za ekonomske raziskave v zdravstvu INERHC.",0
"Nižji dobiček pri številnih družbah, Mlinotest bolje kot lani V prvem četrtletju letošnjega leta sta Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav svoj dobiček skoraj prepolovila, Pozavarovalnica Sava je ostala skorajda brez njega, Istrabenz pa ima 30,7 milijona evrov čiste izgube. Na nižji dobiček Telekoma ustvaril je 12,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 46 odstotkov manj kot lani so poleg krize vplivali še restriktivni ukrepi regulatorja, spremenjene razmere na trgu elektronskih telekomunikacij in upadanje števila klasičnih priključkov. Prihodki skupine so se sicer v prvih treh mesecih zvišali za šest odstotkov, na 197,8 milijona evrov, je družba objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Zmanjšali so se prihodki od klasičnih telefonskih priključkov Čisti dobiček družbe Telekom Slovenije se je znižal za 38 odstotkov, na 6,05 milijona evrov, medtem ko so prihodki ostali na enaki ravni kot lani 100,48 milijona evrov. Za družbo je značilno, da so se zaradi zasičenosti trga, konkurenčnih vplivov in padanja prometa zmanjšali prihodki od klasičnih telefonskih priključkov, kar je posledica zmanjševanja števila priključkov PSTN in ISDN BA, manjše prodaje novih priključkov, nižjega prometa uporabnikov, delno pa tudi nižjih cen naročnine. Z manjšim dobičkom je posloval tudi Mobitel dobiček 9,69 milijona, manjši za 44 odstotkov, kosovski Ipko je prihodke povečal za 107 odstotkov, na 11,72 milijona evrov, uspelo pa mu je tudi zmanjšati čisto izgubo. Pozavarovalnica Sava z 94,7 odstotka manj dobička Pozavarovalnica Sava je po nerevidiranih nekonsolidiranih podatkih v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 232.000 evrov čistega dobička, kar je 94,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Kosmate pozavarovalne premije so se zvišale za 49,1 odstotka, na 48,93 milijona evrov, kosmate škode pa za 43 odstotkov, na 24,32 milijona evrov. Čisti prihodki od pozavarovalnih premij so znašali 33,6 milijona evrov, kar je 42,2 odstotka več kot v prvih treh mesecih lani oz. 28,5 odstotka letne načrtovane vrednosti. Čisti odhodki za pozavarovalne škode so se zvišali za 20,2 odstotka, na 18 milijonov evrov, in predstavljajo 23 odstotkov letne načrtovane vrednosti. Bilančna vsota je ob koncu prvega trimesečja znašala 418,1 milijona evrov in je bila v primerjavi s koncem leta 2008 višja za 4,8 odstotka. V Zavarovalnici Triglav skoraj polovičen upad Kar za 43-odstotkov nižji dobiček v primerjavi z istim obodbjem lani so zaznamovali v Zavarovalnici Triglav - letos tako znaša 3,77 milijona evrov. Na nižji dobiček je vplival predvsem nižji donos finančnih naložb, največ donos naložb kritnega premoženja, in trajne slabitve naložb. Vpliv na dobiček je imela tudi rast škod. Kriza prizadela tudi Luko Koper Očitno nižji čisti dobiček imajo tudi v Luki Koper, saj je z 8,4 milijona padel na 2,9 milijona. Za deset odstotkov so na 32,5 milijona padli tudi poslovni prihodki. Dobiček iz poslovanja se je zmanjšal za tretjino in dosegel 5,87 milijona. Tako kot pri ostalih družbah je tudi pri Luki Koper na nižji dobiček vplivala gospodarska kriza. Opaziti je bilo namreč zmanjšan pretovor, predvsem avtomobilov in generalnih tovorov. Istrabenz v prvem četrtletju s 30,7 milijona evrov izgube Koprski holding Istrabenz je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 30,7 milijona evrov čiste izgube, kar je predvsem posledica visokih odhodkov financiranja. Izgubo je Istrabenz zaznal tudi na ravni skupine, dosegla je 35,8 milijona evrov. Poslovni prihodki družbe Istrabenz, ki je od konca marca insolventna, so v četrtletju dosegli dobrih 177 milijonov evrov, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju lani , ko so znašali 173 milijonov evrov. Družba je konec marca izkazala negativni kapital v višini 27,6 milijona evrov, ki je predvsem posledica izvedene slabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo v letu 2008, v katerem je bila ustvarjena čista izguba v višini dobrih 222 milijonov evrov. Droga Kolinska S 5,6 milijona na 1,8 Izgubo ugotavlja tudi Droga Kolinska, ki sicer spada v skupino Istrabenz - od lanskega 1,8 milijona se je v letošnjem prvem četrtletju izguba zvišala na 5,6 milijona. Prihodki so namreč za 11 odstotkov znižali zaradi odprodaj nestrateških programov, prekinitve pogodbe z Unileverjem ter nenadne depreciacije srbskega dinarja Srbija je pomemben trg Droge Kolinske, in znašajo 75,8 milijona. Dobiček iz poslovanja je dosegel milijon evrov, medtem ko je bil lani 3,2-milijonski. Mlinotest z višjimi prihodki in prodajo Medtem ko nekatere družbe poročajo o slabših in slabih poslovnih rezultatih, pa se v ajdovskem Mlinotestu lahko pohvalijo z višjimi prihodki in dobičkom. V prvem četrtletju je bilo iz prodaje ustvarjenih 9,7 milijona evrov čistih prihodkov, dobiček pa so zvišali iz lanskih 30.900 na 46.300 evrov.",0
"Policisti so na shodu zaradi naraščajočega nasilja razgnali protestnike. Shoda naj bi se udeležilo okoli 400 protestnikov. Priprtih 11 oseb Sprva mirni protest na Jesenicah, ki se je pričel ob 18. uri je kmalu po 19. uri prešel v nasilje, ko je manjša skupina protestnikov začela metati pirotehnična sredstva in molotovke v policiste. Posledično so posredovale okrepljene vrste policistov, ki so razgnale protestnike. Pridržanih 11 izgrednikov. Tudi zoper 'grobarje' hokejskega kluba Danes so protestni shod, ki tako kot drugi na Gorenjskem poteka pod geslom ""Ejga, konc je"", preselil pred občinsko stavbo, kritiko pa usmerili tudi zoper tiste, ki so botrovali propadu hokejskega kluba Acroni. Protest so tako naslovili ""Za pravno državo in z grobarji jeseniškega hokeja v zapor!"" s podnapisom ""Vse se vrača, vse se plača!"". Gorenjska vstaja z drugim shodom Nezadovoljstvo z vladajočo politiko so Jeseničani s protestnim shodom pokazali že pred tednom dni, ko se je kljub močnemu nalivu na Čufarjevem trgu zbralo okrog sto ljudi. Pobudnik shoda pa je bila prav tako kot danes skupina Gorenjska vstaja, ki se je izoblikovala na spletnem družbenem omrežju Facebook.",0
"Vseh deset občin v prihodnji Savinjsko-šaleški pokrajini je enotnih, da zdaj še najbolj potrebujejo hitro cesto, ki bi jih še bolj povezala in ne ločevala. Sedež Savinjsko-šaleške (SA-ŠA) pokrajine bo v Velenju, a si ga delček želijo tudi Šoštanjčani. Enajsto referendumsko območje združuje deset občin iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Tako naj bi se o vprašanju, ali so za to, da se ustanovi Savinjsko-šaleška pokrajina, 22. junija na referendumu odločali prebivalci občin Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Dvomov o potrebnosti pokrajine v teh občinah ni, prav vse pa še najbolj druži skupna skrb za čimprejšnjo umestitev tretje razvojne osi. ""Zavedamo se, da je hitra cesta ta trenutek za vse nas nujna za nadaljnji razvoj prihodnje skupne pokrajine,"" pravi velenjski župan Srečko Meh in poudarja, da so vsi župani, vse občine in vse uprave na območju Šaleške in Zgornje Savinjske pokrajine dobro sodelovali že doslej in bodo tudi v prihodnje. Sedež pokrajine naj bi bil v Velenju, s tem pa se še vedno niso povsem sprijaznili v Šoštanju. ""Mi tega, da ne bomo imeli celotnega sedeža, nismo preboleli in si bomo še naprej prizadevali,da bi dobili vsaj delček pogače. Želeli bi, da bi imeli vsaj tako imenovan energetski sedež pokrajine, saj bi si zaradi termoelektrarne in premogovnika to tudi zaslužili,"" pravi župan občine Šoštanj Darko Menih.",1
"Ljubljana - Nadzorni svet Vzajemne bo danes nadaljeval ponedeljkovo zasedanje, na katerem so razpravljali o razrešitvi sedanje uprave zavarovalnice. Ponedeljkovo sejo so namreč prekinili zaradi opozoril Agencije za zavarovalni nadzor, da je delovanje nadzornikov nesmiselno in neodgovorno ter da bodo morali prevzeti posledice za svoje ravnanje in odločitve. Nadzorni svet Vzajemne se je v ponedeljek sestal, da bi razrešil trenutna dva člana uprave Igorja Jarca in Milojko Kolar, saj se z njima niso uspeli dogovoriti glede višine plače. Namesto njiju pa bi imenovali Katjo Jelerčič in Ivana Gracarja, ki sta prejšnji teden po štirih mesecih čakanja od Agencije za zavarovalni nadzor dobila dovoljenje za delovanje v upravi zavarovalnice. Poleg tega pa so na dnevni red uvrstili razrešitev Dušana Kidriča z mesta predsednika uprave. Vodenje zavarovalnice naj bi po poročanju medijev prevzela dosedanja članica uprave Milojka Kolar. Nadzorniki so sejo zaradi dopisa Agencije za zavarovalni nadzor prekinili do srede. V agenciji so namreč delovanje nadzornikov Vzajemne označili za nesmiselno in neodgovorno tako do zavarovalnice kot tudi do novoimenovanih članov uprave. Ob tem so tudi opozorili, da bodo nadzorniki morali prevzeti posledice za svoje ravnanje in odločitve. Prvega nadzornika Vzajemne Mirka Miklavčiča je dopis agencije presenetil. Neodgovorno se mu namreč zdi, da se nadzornikom ""grozi z zakonom, da ne smemo nič odločati"". Poudaril je, da želi nadzorni svet delati v korist družbe in želi postaviti odgovorno in kompetentno vodstvo za normalno delovanje družbe. ""Izgleda, da je dosti botrov okrog tega z raznimi interesi, zato se to dogaja,"" ocenjuje. Kidrič pa meni, da bi bila njegova razrešitev popolnoma nepotrebna in neracionalna, saj se mu mandat tako ali tako izteče z imenovanjem nove uprave, kar naj bi se zgodilo v naslednjih mesecih. Tudi Jarc meni, da glede na poslovne rezultate racionalnih razlogov za razrešitev ni.",0
"Preiskava. Policija še vedno preverja vzroke za nesrečo na Kaninu. Lahko bi šlo za kaznivo dejanje. Smučišča. Policisti iz Bovca še vedno preiskujejo, zakaj se je v petek na smučišču Kanin zgodila nesreča, v kateri sta padli gondoli, v katerih ni bilo smučarjev. Policija namreč še ni izključila možnosti, da bi nesrečo zakrivil človek, zato preverjajo, ali bi komurkoli lahko očitali sum povzročitve splošne nevarnosti. Policija namerava krivca – če ga izsledi – kazensko ovaditi. Tožilka usmerja policiste “Omenjena policijska preiskava okoliščin nesreče še vedno intenzivno poteka in ni zaključena, saj policisti navedene policijske postaje še vedno zbirajo obvestila, pregledujejo določeno dokumentacijo in sodelujejo s pristojnimi službami, ki so vključene v omenjeno preiskavo,” pravijo na policijski upravi v Novi Gorici. Prizorišče nesreče si je po nesreči takoj ogledal tudi preiskovalni sodnik skupaj s tožilko. Zadnja zdaj usmerja policiste in kriminaliste, ki vodijo preiskavo nesreče.",0
"Maribor - Na Trgu svobode v Mariboru se je danes zbralo nekaj deset ljudi, večinoma odpuščenih delavcev Mariborskih livarn Maribor (MLM), ki so jim sindikalni predstavniki razdelili pakete s hrano. Po besedah sindikalista Koste Nešića je bila udeležba skromna, a je bil namen kljub temu dosežen. Ob tem je opozoril, da je vladno poroštvo le začasna rešitev. »Namen današnjega shoda je bil enak kot na prejšnjem 18. maja, ko smo pozvali vlado, da naj ukrepa. Vlada je to storila, danes pa opozarjamo, da če tega denarja ne bo v MLM, je ogroženih 500 delovnih mest, ki brez hitre pomoči, ki je bila obljubljena, ne morejo preživeti,« je pojasnil predsednik sindikata KNSS-Neodvisnost v livarni Nešić. Spomnil je, da je država dala livarni že prej nekatere obljube, ki pa niso bile uresničene. Zbrali več ton hrane Zbranim so razdelili hrano, ki so jo v minulih dneh zbirali po trgovinah in na stojnici v središču mesta. »To je že tretja takšna akcija. Doslej smo zbrali od sedem do osem ton pomoči,« je povedal Nešić. Zadržano zaradi prisotnosti kamer in fotoaparatov so odpuščeni delavci prevzeli vrečke s prehrambenimi izdelki. Brez dela je ostala tudi dosedanja predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije (Skei) v MLM Janja Veber, ki je povedala, da so hvaležni za pomoč, a bi jim v tem trenutku bolj kot hrana koristil denar. »S hrano lahko nekaj stvari rešiš, a naši bivši sodelavci imajo velike težave s položnicami,« je dejala. V stiski tudi tisti, ki še imajo službe Sama je delala v MLM 27 let in je nad dogajanjem v tem podjetju razočarana. Pokonci jo drži upanje, da bo našla novo službo, saj je pripravljena poprijeti za vsakršno delo. »Zavedam se, da si bom službo morala sama poiskati,« je dejala. Poudarila je še, da za vsakim odpuščenim delavcem stoji družina, ki je odvisna od njega. »Ogromno je ljudi, ko sta tako mož kot žena zaposlena v livarni.« Mnogi so na današnjem shodu opozarjali tudi na stisko ljudi, ki so zaenkrat še obdržali delo v livarni. »Tudi njim je MLM dolžna dve plači, ker je v prisilni poravnavi, so pa tudi pod velikim psihičnim pritiskom,« je pojasnila Vebrova. Za prestrukturiranje najmanj 17 milijonov Nešić je opozoril, da posojilo v višini 5,1 milijona evrov, za kar je vlada v četrtek odobrila poroštvo, ne bo dokončno rešilo položaja livarne. »MLM potrebuje najmanj 17 milijonov evrov za prestrukturiranje,« je prepričan. Zbrane je med drugim nagovoril poslanec DZ Matevž Frangež (SD), ki meni, da je četrtkov sklep vlade rezultat tega, »ker so delavci, sindikat, mesto in državna politika stopili skupaj in ključne ljudi v Ljubljani prepričali, da MLM moramo rešiti«. »To je morda nauk za naprej: stopiti skupaj, da rešimo stvari,« je dejal. MLM je od aprila v postopku prisilne poravnave, zaradi česar je delo izgubilo okoli 350 ljudi.",0
"Študentje Fakultete za strojništvo so predelali osebni avto v dvosedežni športni avtomobil brez strehe. Projekt se je začel leta 2000, ko je podjetje Peugeot Slovenija študentom strojništva podarilo osebni avtomobil peugeot 406, ki je služil kot mehanska osnova gradnje novega prototipa. Študentje višjih letnikov Fakultete za strojništvo so ob podpori priznanih slovenskih podjetij na področju avtomobilske industrije v minulih sedmih letih razdelali celoten razvojni postopek pretvorbe vozila peugeot 406 v različico Roadster. V seminarjih, projektnih nalogah, diplomskih seminarjih in diplomah so dokazali, da obvladajo sodobno raziskovalno-razvojno tehnologijo in opremo, številni so po diplomi začeli profesionalno pot v praksi s konkretnim in aktualnim inženirskim znanjem, je dejal mentor projekta in Predstojnik katedre za strojne elemente in razvojna vrednotenja na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani Matija Fajdiga. Eden najbolj zanimivih delov avtomobila so žarometi, ki imajo obliko levjih krempljev. Prav vsi, ki smo bili aktivni v projektu smo spoznali, da moramo za uspešen projekt delovati kot dobro uigran orkester, kjer so vsi inštrumenti med seboj usklajeni, če želimo, da je skladba vrhunsko odigrana. Prepričan sem, da se je v projektu Student Roadster oblikovala dobra ekipa ljudi, ki so drzni, se ne bojijo izzivov in delujejo kot homogena celota za dosego skupnih ciljev, je ob predstavitvi projekta povedal vodja projekta Uroš Rosa. Med posebnostmi prototipnega vozila so na predstavitvi izpostavili tudi barvo. Ta je črna, vendar se na soncu oz. svetlobi spreminja v mavrično. Projekt Student Roadster so opazili tudi v FISITI, svetovnem združenju na področju avtomobilske industrije, ki je projekt Student Roadster izbral v nabor petih projektov odličnosti, ki bodo predstavljeni na svetovnem kongresu FISITA 2008 v Münchnu. Notranjost Student Roadsterja Za več informacij o projektu si lahko preberete na spletni strani www.studentroadster.com.",1
"Da bi privabili poljske in predvsem mednarodne vlagatelje, je novomeška farmacevtska družba začela s kotacijo svojih delnic na Varšavski borzi. Prvi posel je sklenjen, lastnika pa je zamenjalo 34 Krkinih delnic. Z delnico Krke je bil na borzi v Varšavi sklenjen prvi posel. Lastnika je zamenjalo 34 delnic novomeške farmacevtske družbe po ceni 204 zlotov 48,91 evra, kar je nekoliko nad trenutnim tečajem na Ljubljanski borzi, ki znaša 48,39 evra. Z delnicami Krke se je v Varšavi začelo trgovati danes, še naprej pa delnice kotirajo tudi na Ljubljanski borzi. Delnice Krke so danes začele kotirati na Varšavski borzi. Družba je včeraj po koncu trgovanja na Ljubljanski borzi sporočila, da je prejela vse potrebne sklepe Varšavske borze in poljske Nacionalne depotne družbe za vrednostne papirje. Tečaj delnic Krke se je v torek na Ljubljanski borzi oblikoval pri 48,40 evra, z delnicami pa je bilo za 3,69 milijona evrov prometa. Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič ocenjuje, da bo za izboljšanje likvidnosti trgovanja morda potreben čas, verjame pa, da bo kotacija na Varšavski borzi povečala bazo delničarjev družbe in izboljšala njeno prožnost na kapitalskih trgih. Kot eno vodilnih podjetij v svetovni generični farmacevtski industriji smo veseli, da smo naredili ta strateško pomemben korak in se uvrstili na Varšavsko borzo. Čeprav bo za izboljšanje likvidnosti trgovanja lahko potreben čas, verjamemo, da bo kotacija na Varšavski borzi povečala našo bazo delničarjev in izboljšala Krkino fleksibilnost na kapitalskih trgih, pojasnjuje Colarič. Družba lahko za podporo likvidnosti trgovanja na Varšavski borzi uporabi 2.080.134 lastnih delnic, kar je skoraj 5,9 odstotka obstoječega osnovnega kapitala. Skupina Krka, ki zaposluje okoli 9000 delavcev in ima proizvodne zmogljivosti v Sloveniji, na Poljskem, Hrvaškem, v Nemčiji in Rusiji, svoje izdelke pa prodaja v več kot 70 državah po svetu, je lani ustvarila 1,076 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 163 milijonov čistega dobička.",1
"Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bi Grčija, če se želi izogniti bankrotu, potrebovala še 104 milijarde evrov pomoči. Prispevati bi jo morala EU in zasebni upniki. Grški javni dolg naj bi leta 2012 najvišjo raven dosegel pri 172 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP, do leta 2020 pa naj bi nato padel na okoli 130 odstotkov BDP, vendar le, če bo Grčija do konca izpeljala svoj ambiciozni program strukturnih in javnofinančnih prilagoditev, ki je pogoj za 110 milijard evrov vredno pomoč držav z evrom in IMF, so sporočili iz IMF. A Grčija vendarle okreva počasneje od pričakovanj. Da bi se izvila iz primeža dolžniške krize, bi tako država potrebovala še 104 milijarde evrov svežega denarja 71 milijard evrov s strani EU in 33 milijard evrov s strani bank in drugih akterjev zasebnega sektorja, ocenjuje IMF. Po ocenah IMF trenutno med vlagatelji vlada prepričanje, da bo grški dolg prestrukturiran. Dokler bo to tveganje obstajalo, vrnitev Grčije na mednarodne finančne trge ne bo mogoče, prav tako pa ne vračilo posojila sklada, še ugotavljajo. Ena od vodilnih bonitetnih agencij Fitch je sicer v sredo zvečer znižala bonitetno oceno Grčije za tri stopnje, iz B+ na CCC. Znižanje bonitetne ocene odraža odsotnost novega kredibilnega programa EU in IMF za Grčijo, ki jo spremljajo zvišana negotovost v zvezi z vlogo zasebnih upnikov v bodočem financiranju ter poslabšanje makroekonomskih napovedi za Grčijo, so zapisali v Fitchu. Grško finančno ministrstvo je v sporočilu za javnost izrazilo presenečenje nad odločitvijo. V skladu z odločitvijo skupine držav z evrom bo nov program začel veljati pred 15. septembrom, ko bo opravljeno novo izplačilo Grčiji, so poudarili. Prav tako so v sklepni fazi pogovori o sodelovanju zasebnega sektorja pri nadaljnji pomoči. Zato je osupljivo, da se je Fitch odločil za spremembo bonitetne ocene, menijo na grškem ministrstvu in zagotavljajo, da znižanje bonitetne ocene ne vpliva na grški bančni sistem . Grški premier prvi, da bodo prihodnji dnevi ključni. Prihodnji dnevi ključni Grški premier George Papandreu je dejal, da bo prihodnjih nekaj dni še posebej ključnih za prihodnost Grčije in območja z evrom. Za nemški časnik Financial Times Deutschland pa je poudaril, da je nujno potrebna hitra odločitev o novi finančni pomoči Grčiji s strani EU in Mednarodnega denarnega sklada IMF. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je danes v parlamentu v Atenah zatrdil, da bi bila situacija tudi v primeru, da bi bonitetne hiše Grčiji pripisale selektivni default, obvladljiva. Poudaril je, da ni nevarnosti za bankrot in da je grški bančni sistem varen. Besedne zveze selektivni default v grščino ne gre prevajati populistično in neodgovorno, saj ni nevarnosti za bankrot, je opozoril. Po Venizelosovih besedah Grčija že sodeluje pri pogovorih o zmanjšanju dolžniškega bremena z daljšimi odplačilnimi roki in nižjimi obrestnimi merami na posojila ter z mehanizmom, ki bi Grčiji omogočil, da na sekundarnem trgu odkupi del državnega dolga.",0
"Smrečice. Naravne slovenske prodajo le s težavo, nordijske v trgovskih središčih že skoraj pošle. Za povečavo kliknite tukaj. (Foto:Žurnal24 ) ''Prodaja domačih, slovenskih smrek je zelo slaba. Tu smo bolj za preganjanje dolgčasa,'' pravi gozdar Damjan Mihelič, ki na mariborski tržnici proda le do deset smrek na dan. Meni, da je manjši zaslužek posledica recesije, saj ljudje največ kupujejo manjše smreke. Podobnega mnenja je tudi Jože Iršič, ki pravi, da si je dva dni prodajal samo, da si je pokril stroške za najem prostora. Da je prodaja naravnih smrek veliko slabša kot pred leti, ugotavlja tudi Ljubo Cenčič z mariborskega zavoda za gozdove. ''Leta 2000 je bilo v Sloveniji prodanih 40 tisoč smrek, lani le še 23 tisoč, na območju Podravja pa 2.500,'' povzame. Kljub temu meščani Maribora tudi letos ne bodo deležni simbolične predaje prazničnih drevesc, kot je to že leta običaj v Ljubljani. Cenčič dodaja, da trgovski centri prodajo več naravnih prazničnih dreves, ker so nordijske smreke mnogo lepše in obstojnejše. Ljudje so največkrat kupili 185-centimetrsko umetno smreko po ceni slabih 19 evrov, v zalogi pa imamo le še slabih deset kosov naravnih smrek. Rok Istenič, Merkur Trgovci zadovoljni V nasprotju z gozdarji pa so s prodajo zadovoljni v večjih trgovinah. V mariborskem Baumaxu recimo že tri dni ni več mogoče kupiti sveže dvometrske nordijske smreke, saj so 500 primerkov že prodali, dobro pa se prodajajo tudi manjše smreke. Več kot 85 odstotkov zalog umetnih smrečic pa so že prodali tudi v Merkurju.",0
"Ljubljana - Damijan Janković, direktor Electe in sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića, pravi, da nad včerajšnjimi policijskimi preiskavami ni presenečen glede na vsebino kazenske ovadbe, ki jo je lani vložil proti Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju. ""V kazenski ovadbi so bili opisani posli z delnicami Istrabenza, ki so potekali prek podjetij skupine Pivovarna Laško,"" razlaga Damijan Janković. Na vprašanje, ali meni, da so bile včerajšnje preiskave povezane z vložitvijo kazenske ovadbe, pa odgovarja, da tega ne ve točno, da pa je bil zagotovo tudi to eden od razlogov. Nekdanji predsednik nadzornega sveta Istrabenza Janko Kosmina, ki je bil pred Bavčarjem vrsto let predsednik uprave Istrabenza, akcije organov pregona ni želel komentirati, ker je bil ves dan zadržan in je za novico, kot je dejal, izvedel po radiu nekaj trenutkov, preden smo ga poklicali. Zatrjuje, da s prodajo sedmih odstotkov delnic Istrabenza nadzorniki niso bili seznanjeni, tako kot niti ne z drugimi transakcijami Istrabenzovih delnic. Tudi predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Anton Turnšek, ki je bil v času, ko je družbo vodil Šrot, član nadzornega sveta, preiskav ni želel komentirati, češ da z njimi ni seznanjen. Za komentar smo prosili tudi predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Zdenka Pavčka, ki prav tako ni bil seznanjen s podrobnosti, zato preiskave ni želel komentirati. V primerjavi z gospodarstveniki pa so bili včeraj veliko bolj zgovorni politiki. Na spletnih straneh SDS, ki ji predseduje Janez Janša, so pojasnili, da za preiskave in zaslišanje Šrota in Bavčarja zagotovo obstaja veliko razlogov, po njihovem mnenju pa je pravo vprašanje, zakaj so se zgodile tako pozno. Poleg tega se v SDS sprašujejo, kdaj bomo dočakali podobne dejavnosti represivnih organov proti nekaterim drugim tajkunom. Sicer pa je po mnenju SDS največja dilema, če sploh in kdaj bo kateri koli od teh primerov dobil sodni epilog. Predsednik SLS Radovan Žerjav je prepričan, da bi se morale tovrstne dejavnosti začeti že prej. Pojasnjuje, da je pravilno, da odgovorni za nastale razmere v posameznih podjetjih odgovarjajo. Upa, da včerajšnja preiskava ne bo izjema. ""Treba je preiskati in ugotoviti kazensko odgovornost nadzornikov in članov uprav tudi v drugih podjetjih,"" dodaja Žerjav. Po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča se je tajkunski klobčič začel odvijati. ""Upam, da se bo to nadaljevalo, bojim pa se, da bo zaradi procesnih napak vse skupaj na sodišču izvodenelo,"" opozarja. Predsednik poslanske skupine LDS Borut Sajovic pa pravi, da se je ob včerajšnji policijski akciji izkazalo, da so tajkuni šampanjce odpirali v času prejšnje vlade. ""V času te vlade pa zakoni veljajo za vse,"" dodaja. V največji koalicijski stranki SD akcije organov pregona niso komentirali. Po njihovem mnenju so pristojne institucije odgovorne, da postopke vodijo korektno in v skladu z zakonom. Tudi predsednik stranke Zares Gregor Golobič preiskave ni želel komentirati. sebastjan.morozov@dnevnik.si Več kazalcev poslovanja Skupine Istrabenz, Maksime Holding, Pivovarne Laško, Infonda Holdinga in Centra Naložb si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.",0
"Ljubljana - Konec oktobra je na slovenski trg mobilne telefonije vstopil tretji operater Tušmobil, ki je z drugačnim trženjskim pristopom napovedoval boj za zajeten del trga. Do zdaj je uspel prepričati 11.000 uporabnikov, od tega jih ima kar 70 odstotkov sklenjenih naročniško razmerje. Do konca leta naj bi se uresničile napovedi Iva Kranjčeviča, direktorja Tuš Telekoma, ki s Tušmobilom tvori informacijsko-komunikacijski steber skupine Tuš, torej naj bi pridobili od 13.000 do 14.000 uporabnikov. Po njegovih besedah so uporabnike pridobivali od glavnih operaterjev na trgu Simobila in Mobitela, v razmerju, kot je njun delež na trgu. Po naših ocenah so si tako zagotovili slabih 0,75 odstotka tržnega deleža. ""Letos je bilo leto za infrastrukturo, prihodnje bo za storitve,"" je dejal in za leto 2008 dokaj ambiciozno napovedal dosego 100.000 uporabnikov oziroma v povprečju 7000 novih uporabnikov na mesec. V Tušmobilu se do zdaj še niso spuščali v boj za poslovne uporabnike, saj je njihov položaj na področju gostovanja v tujini še vedno šibak. Do zdaj imajo sklenjenih 18 pogodb o storitvah v tujih omrežjih, med drugim v Avstriji, v državah nekdanje Jugoslavije in na Madžarskem, medtem ko bodo Tuševi uporabniki lahko gostovali v Italiji že kmalu po novem letu.",1
"Narava nas je spet obdarila z obilico snežnih padavin. Na veliko veselje otrok, malo manjše veselje odraslih, na jezo voznikov in nočno moro vseh tistih, ki bodo morali očistiti parkirišča in poti. Če ne na roke, pa z motorčkom! Čiščenje zasneženih površin je skoraj nemogoče brez takšnih ali drugačnih pripomočkov, od navadne snežne lopate za odmet bolj skromne količine snega, če ste bolj udobne sorte, si lahko omislite električno lopato. Ko pa se boste postavili pred ogromen kup snega, pa vam prav lahko pomaga motorna snežna freza ali kakšen mini plug. Marsikoga že zjutraj v slabo voljo spravi misel na sneg in lopato. Predvsem stanovalci stolpnic, blokov in večstanovanjskih hiš so že ugotovili, da za ceno povprečne lopate na stanovanje dobijo snežno frezo, ki močno olajša jutranje zimske boje z darilom izpod neba. Najcenejše plastične lopate, ki nimajo ojačenega kovinskega roba, so pri trgovcih, ki najraje uvažajo iz Kitajske, na voljo že za slabih pet evrov, malo bolj kakovostna lopata, ki je lahko ali ojačena ali v celoti kovinska, pa vas bo stala med 15 in 20 evrov. Če ne na roke, pa z motorčkom. Preverite, kako se med sabo razlikujejo motorne freze za odmetavanje snega, saj so različne tako v zmogljivosti kot tudi v ceni. Ali pa naj namesto vas sneg premetava kdo drug, za ceno povprečne freze si lahko kupite do 150 ur ročnega dela ...",1
"Ta konec tedna bo zelo deževen. Po podatkih agencije za okolje RS nas v nedeljo čakajo zelo obilne padavine, zaradi česar bodo reke ponekod dosegle opozorilne vrednosti. Po podatkih agencije za okolje RS (ARSO) bo do polnoči bo v zahodni Sloveniji lokalno padlo že 15do 30 mm dežja. Ponoči pa se bodo padavine okrepile in ponehale predvidoma šele v ponedeljek sredi dneva. V 36 urah (nedelja 00h do ponedeljek 12h UTC) tako vremenoslovci pričakujejo v zahodni Sloveniji (Posočje, Goriška, Idrijsko-Cerkljansko hribovje, Škofjeloško hribovje, območje Snežnika)od 100 do 150 mm padavin. V osrednji Sloveniji pa 50 do 80 mm padavin, v vzhodni Sloveniji pa od 20 do 40. Žurnalova naveza Če imate posnetke poplav ali naraslega morja, pošljite fotografije na mobilno številko ali elektronski naslov naveza@zurnal24.si. Mobilna številka za pošiljanje SMS-ov ali MMS-ov s slikami:4224. Pred besedilo oziroma v polje Zadeva vpišite ključno besedo NAVEZA. Za fotografijo vam bomo plačali 20 evrov, če jo bomo objavili v časniku Žurnal24 ali tedniku Žurnal. Fotografije,objavljene na spletnem portalu, se ne honorirajo. Reke lahko prestopijo bregove Meja sneženja bo med 1600 in 2000 m nadmorske višine, v noči na ponedeljek pa se bo v severni Sloveniji predvidoma spustila do okoli 1000 metrov. V nedeljo zvečer bo ozračje v jugozahodni Sloveniji nestabilno, možne bodo nevihte, lokalno bo možen pojav stacionarne konvekcije. V nedeljo pa bodo pretoki rek po Sloveniji dosegli velike pretoke. V zahodni in osrednji Sloveniji, ter na vzhodu predvsem Dravinja, lahko dosežejo opozorilne vrednosti pretokov. Poplavljajo lahko reke na zahodu ter Ljubljanica s pritoki, ob nevihtah pa tudi hudourniki v jugozahodni Sloveniji. Okrepil se bo tudi veter V soboto se bo okrepil jugozahodni veter. Najmočnejši bo v severovzhodni Sloveniji, kjer bo v sunkih dosegel hitrosti 70 do 85 kilometrov na uro, v višjih legah (Pohorje) pa tudi nad 100kilometrov na uro. Precej vetrovno bo tudi drugod po Sloveniji. V soboto in nedeljo bo na obali pihal zmeren jugo, visoko bo plimovanje morja. V soboto med 21.45 in 22.30 ter v nedeljo med 11.30 in 12.30 ter med 23. in 24. morje lahko poplavi tudi območja, kjer poplave niso pogoste. V gorah se bo močno povečala nevarnost proženja snežnih plazov (4. stopnja po evropski petstopenjski lestvici).",0
"Ajdovščina, Ljubljana - Vodstvo Primorja je na sobotnem sestanku z bankami dobilo ustna zagotovila, da so banke tej gradbeni družbi moratorij na poplačilo obveznosti pripravljene podaljšati do konca junija letos, je za Radio Slovenija povedal član upravnega odbora Primorja Štefan Činč. V vodstvu družbe pisno zagotovilo bank pričakujejo v tem tednu, je povedal Činč, sicer direktor edinega lastnika Primorja, družbe Primorje Holding. Zaposleni v Primorju pa bodo v ponedeljek ob 7. uri začeli stavkati, in sicer ker niso dobili dokazil, da jim je družba plačala razliko marčevskih plač ter prispevke za socialno varnost za zadnje tri mesece. Činč je za radio povedal le, da nima uradne potrditve, zakaj delavci niso dobili plačil. Več naj bi bilo znanega v ponedeljek dopoldne. Uprava družbe je sicer v tem tednu napovedala, da naj bi denar za plače prispeval strateški partner, s katerim se dogovarjajo za 30-milijonsko dokapitalizacijo.",0
"Najbolj so se zvišale cene hrane Hrvaška je imela decembra lani 5,8-odstotno letno stopnjo inflacije, kar je največ od leta 2000, Nemčija pa se bojuje z najvišjo inflacijo v 13 letih. Na zvišanje inflacije na Hrvaškem je najbolj vplivala podražitev živil, ki so se lani podražila za 11,4 odstotka. Cene energentov in goriv so se zvišale za 2,9 odstotka. Guverner Hrvaške narodne banke Željko Rohatinski je val podražitev napovedal po novembrskih volitvah, še preden je bila znana novembrska inflacija, ki je znašala 4,6 odstotka. Najbolj so se od leta 2000 podražili mleko, mlečni izdelki, sadje, zelenjava, kruh in žita ter brezalkoholni in tobačni izdelki. Šuker Ni čas za paniko Hrvaški državljani za hrano plačujejo 70 odstotkov njene evropske cene, medtem ko njihova plača znaša le četrtino povprečne evropske. Povprečna hrvaška družina za hrano zapravi 40 odstotkov vseh svojih prihodkov, medtem ko je ta odstotek v EU-ju le 12. Hrvaški finančni minister Ivan Šuker je v oddaji HTV-ja Otvoreno dejal, da se hrvaškemu gospodarstvu ni prižgala rdeča luč, saj se z višanjem cen ne spopadajo le na Hrvaškem, temveč tudi drugod v Evropi. Dodal je, da namerava vlada v proračunu za letošnje leto sprejeti dolgoročne ukrepe, osnova naloga pa je zmanjšanje primanjkljaja. Rekordna tudi inflacija v Nemčiji V Nemčiji je bila lani inflacija 2,2-odstotna, leto poprej pa 1,7-odstotna. Najbolj so se zvišale cene energije 6,8 odstotka, hrane pa 3,1 odstotka. Znotraj prehrambnih izdelkov so se cene moke zvišale za 15,4 odstotka, masla pa za 19,1 odstotka.",0
"Frankfurt - Današnja tretja stavka na frankfurtskem letališču je imela za posledico odpoved 20 odstotkov letov. Največ letal, in sicer 200, je bil prisiljen na tleh pustiti nemški letalski prevoznik Lufthansa, štiri lete pa je odpovedala tudi slovenska Adria Airways. Stavka nemškega sindikata kontrolorjev letenja (GdF) bo trajala vsaj do pete ure zjutraj. Potem ko je Lufthansa danes odpovedala 200 letov, naj bi jih v torek ""le"" še 80. Brez letalskega prevoza so sicer večinoma ostali potniki na evropskih linijah, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Lufthansa podatke o odpovedanih letih objavlja na svojih spletnih straneh, potnike pa o spremembah obvešča tudi prek SMS obvestil. Letalska družba potnikom, ki so imeli kupljene karte za odpovedane lete, nudi ali povračilo stroškov ali brezplačno menjavo vozovnic. Štiri lete - dva iz Ljubljane v Frankfurt in dva iz Frankfurta v Ljubljano, je bil danes prisiljen odpovedati tudi slovenski letalski prevoznik Adria Airways. Potnike, ki potujejo na teh dveh linijah, so preusmerili na poznejša leta. Upravitelj frankfurtskega letališča, družba Fraport, je medtem danes sporočila, da je mogoče na terminalih še naprej pričakovati nekoliko daljše čakalne dobe, da pa vse operacije vendarle potekajo ""gladko"". Na letališču so danes izvedli 80 odstotkov letov. GdF želi s stavko doseči občutno, med 25 in 50-odstotno povišanje plač, večje bonuse in krajši delovni čas za okoli 200 kontrolorjev letenja, ki usmerjajo letala na in s parkirnih prostorov. A s prvima dvema stavkama v četrtek in petek mu ni uspelo doseči dogovora z upraviteljem letališča, družbo Fraport. Frankfurtsko letališče je tretje največje v Evropi. Več poletov dnevno poteka le prek londonskega Heathrowa in pariškega Charles de Gaulle.",0
"Zagreb - Izraelska farmacevtska družba Teva bo zaradi nove organizacije dela odpustila 790 delavcev v Zagrebški Plivi, ki je v njeni lasti. Iz Plive so še sporočili, da bodo nekateri izmed delavcev dobili tudi do dva milijona kun odpravnine (260.000 evrov). Izraelski lastniki - Teva je lastnica Plive od lanskega prevzema ameriške družbe Barr Pharmaceuticals, dotedanje večinske lastnice hrvaškega farmacevta -, uprava in sindikati so se dogovorili o višini odpravnin. Povprečna bo znašala 300.000 kun (40.000 evrov), kar je več, kot predvideva kolektivna pogodba. Predsednik uprave Plive Matko Bolanča je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da bodo največje odpravnine dobili nekateri izmed delavcev, ki so celotno delovno dobo delali v Plivi.",0
"Pogajalski skupini uprave in sindikata v Elektru Primorska na celodnevnih pogajanjih nista zbližali stališč. Stavka bo zato v torek potekala v vsaki od štirih poslovnih enot po dve uri. Na pogajanjih med upravo in sindikatom Elektra Primorske tudi danes niso našli skupnega jezika za rešitev spora o višini nagrade delavcem ob koncu leta, ki je bila povod za stavko v podjetju. Vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec je povedal, da bodo v torek delavcem na zborih predstavili predlog sporazuma, ki so ga dali upravi, in njihove pripombe. Od delavcev želimo izvedeti, kaj si mislijo o ponujenih predlogih, da bomo lahko nadaljevali pogajanja, je povedal Vodopivec. Stavka se bo tako ob 8. uri najprej začela v poslovni enoti Koper, ob 10. uri v Sežani, ob 12. uri v Novi Gorici in ob 13.30 v Tolminu. V vsaki izmed poslovnih enot bodo med dvourno stavko izvedli zbor delavcev. Za stavko so se zaposleni v Elektru Primorska odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade. Za stavko so se zaposleni v Elektru Primorska odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Najprej so jim ponudili 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim prejšnji teden ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Prizadevanja in aktivnosti stavkovnega odbora v Elektro Primorska podpira tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije. V sindikatu menijo, da je socialni dialog v energetskem sektorju na zelo nizki ravni, odločitve, ki imajo neposreden vpliv na ekonomsko socialno varnost vseh zaposlenih, pa se sprejemajo enostransko.",0
"Center Naložbe, družba iz verige podjetij Boška Šrota in lastnica Infond Holdinga, je objavila nastop insolventnosti, saj so zaradi nezmožnosti plačevanja zapadlih obveznosti postali trajno nelikvidni. V Centru Naložbe pojasnjujejo, da je v zadnjem času veliko upnikov družbe zoper njih vložilo predloge za izdajo začasnih in predhodnih odredb, ki jim je sodišče sledilo ter izdalo sklepe o predhodnih in začasnih odredbah. Posledica tega je, da so upniki na premoženju družbe pridobili zastavno pravico . Prav tako so po pojasnilih Centra Naložbe upniki družbe dosegli, da je družbi prepovedano kakršno koli izplačilo denarnih sredstev z njenih transakcijskih računov, ki jih ima odprte pri NLB, NKBM in Banki Koper. Glede na navedeno torej družba ne more vršiti nobenih plačil prek njenih TRR-jev, torej tudi ne more plačevati zapadlih obveznosti do svojih upnikov, so opozorili. Družba je zato ugotovila, da je trajno nelikvidna po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Uprava družbe je v zakonskem roku pripravila ustrezno poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja v skladu z določilom 35. člena omenjenega zakona ter ga predložila v obravnavo nadzornemu svetu družbe, so še navedli. Predsednik uprave Pivovarne Laško Foto Pivovarna Laško Pivovarna Laško je vložila predlog za stečaj Centra Naložbe in Infond Holdinga Za Center Naložbe je sicer na mariborskem okrožnem sodišču že vložen predlog za začetek stečajnega postopka, ki so ga 19. oktobra vložila podjetja iz skupine Pivovarna Laško Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo. Obenem so enak zahtevek vložila za Infond Holding. Za ta korak so se odločila zaradi uveljavljanja in zaščite terjatev družb skupine Pivovarna Laško do Centra Naložb ter zagotovitve enakopravnega poplačila upnikov obeh družb, so tedaj pojasnili v predlagateljicah stečaja. Medtem ko je Infond Holding insolventnost razglasil že v začetku avgusta, je to zdaj storil še njegov največji lastnik Center Naložbe. Skupina Center Naložbe je sicer v prvem polletju ustvarila za 17,13 milijona evrov čiste izgube.",0
"Nekdanjo prvo damo Vegrada Hildo Tovšak naj bi kriminalisti ovadili že petič. Tokratna ovadba naj bi se nanašala na goljufije pri pridobivanju evropskega denarja za izgradnjo Rimskih term. Vegrad naj bi še pred začetkom gradnje izdal za 12 milijonov evrov lažnih računov, da so lahko terme dobile iz evropskih skladov več kot tri milijone evrov, poroča Pop TV. Med ovadenimi naj bi bil tudi bivši direktor term Maks Brečko, ki naj bi ministrstvu za gospodarstvo predložil ponarejene račune, lažna poročila za gradbena dela, ki niso bila opravljena, in lažne posojilne pogodbe. Kriminalisti naj bi neuradno ovadili tudi Hildo Tovšak in uslužbenca Vegrada, ki je potrjeval račune, in nadzornika na gradbišču. Brečko ovadbe ne komentira, Tovšakova izstavljanje lažnih računov zanika. Vegradu plačali za 13 milijonov evrov Nova direktorica Rimskih term Marjana Novak je ugotovila, da je družba oktobra leta 2009 Vegradu plačala za 13 milijonov evrov računov, čeprav naj bi bilo do takrat opravljenih le za 825 tisoč evrov gradbenih del. Ministrstvo za gospodarstvo še ni podalo odgovora na vprašanje, ali bodo morale Rimske terme evropski denar vrniti. Prenovljene Rimske terme, ki so bile zaprte od oktobra 1991, so konec marca letos sprejele prve goste, konec maja pa jih je slovesno odprl premier Borut Pahor.",0
"Prekinitev vsake revije pomeni veliko škodo Zaradi finančnih težav Dela Revij še vedno ni izšla petkova Anja, izšli nista niti Naša žena in Smrklja. Z dvodnevno zamudo bo izšla Jana, z enodnevno pa Lady, Stop in KIH. Direktor in lastnik Dela Revij Matej Raščan je zagotovil, da naj bi vse omenjene revije izšle v četrtek, so po sestanku s predstavniki sindikata in zbora zaposlenih sporočili iz družbe. Dogovori z vsemi akterji še vedno potekajo, družba pa bralke in bralce naproša za razumevanje ob predvidenem nekajdnevnem zamiku izidov revij. Predsednica sveta delavcev Dela Revij Jelka Sežun je sicer po sestanku povedala, da je Raščan pojasnil, da vloge za začetek prisilne poravnave še ni vložil, saj čaka še cenilce. Izpostavila je še, da Raščan ne samo, da ne plačuje prispevkov delavcev, ampak pol leta ne plačuje niti akontacije dohodnine. Družba naj bi zaposlenim po njenih besedah odvajala tudi denar za parkirišče, ki pa ga ne nakazuje lastniku parkirišča. Prekinitev vsake revije pomeni veliko škodo Revije nastajajo na podlagi domačega znanja, ustvarjajo jih slovenski novinarji, uredniki, fotografi, oblikovalci, zato prekinitev izhajanja prav vsake izmed njih pomeni veliko škodo za slovenski revijalni tisk in medijski prostor ter za bralke in bralce, ki so jih revije vzgajale, številne od njih skozi desetletja, pa izpostavljajo v družbi. Revija Naša žena sicer letos praznuje 70-, reviji Jana in KIH pa 40-letnico. Lady, Avto Magazin, Jana, Naša žena ... na prodaj V NKBM-ju so pretekli teden zaradi neporavnanih terjatev za 11. avgust objavili javno dražbo za prodajo zastavljenih znamk v lasti Dela Revij. Vse znamke se prodajajo zgolj v svežnju, z izklicno ceno 10,14 milijona evrov. V svežnju so med drugim znamke Lady, Avto Magazin, Jana, Naša žena, Obrazi, Modna Jana, Eva ... Raščan ustanovil novo podjetje - Rašica Invest Matej Raščan je pretekli teden ustanovil novo podjetje Rašica Invest, ki je ustanovljeno z minimalnim ustanovnim kapitalom 7.500 evrov. Njegov edini lastnik je Invalidsko podjetje za proizvodnjo in trgovino Rašica Point, ki je v lasti Raščanovega podjetja Monera - ta je ostala brez delujočega transakcijskega računa, Raščan pa prek nje obvladuje največjo slovensko revijalno družbo. Družba ima račune blokirane od konca junija V družbi Delo Revije, z 68 zaposlenimi, so tudi po objavi dražbe zatrjevali, da so njihove glavne dejavnosti usmerjene v pripravo dokumentacije za začetek prisilne poravnave, s pomočjo katere si lahko zagotovijo uspešno sanacijo in omogočijo nemoteno delovanje v prihodnje. Načrt finančnega prestrukturiranja družbe naj bi bil po njihovih navedbah v sklepni fazi. Družba ima medtem vse bančne račune blokirane že od konca junija - direktor in lastnik družbe Matej Raščan je namreč po končanem prevzemu nanjo prenesel za več kot 30 milijonov evrov posojil, ki so močno obremenila njeno poslovanje. Delo Revije morajo namreč zaradi tega praktično ves denarni tok namenjati za plačilo obresti. Raščan bi moral skladno z odločitvijo na majski skupščini že pred tedni vplačati za tri milijone evrov dokapitalizacijskih delnic.",0
"Sazas. Združenje nadzornemu organu, ki ga bo tožilo za več kot milijon evrov, očita laži. Avtorske pravice. Združenje slovenskih avtorjev Sazas je poslalo odprto pismo predsedniku vlade Borutu Pahorju in ministrici za kulturo Majdi Širca, v katerem piše, da Sazasov nadzornik, direktor urada za intelektualno lastnino (UIL) Jurij Žurej širi laži in ustvarja zmešnjavo. Žurej odgovarja, da so “diskreditacija, zlorabe, politični pritiski in izsiljevanja tistih, ki bi morali za svoja dejanja v vsakem normalnem sistemu odgovarjati, v posmeh urejeni državi in vsem davkoplačevalcem, ki financirajo ta cirkus”. Od Lovšina do Kreslina Sazas v pismu Žureju med drugim očita, da je njegovo delo usmerjeno v javno blatenje, ustvarjanje anarhije, kršitev zakonodaje in prekoračevanje pooblastil ter da so bili slovenski avtorji zaradi tega do zdaj oškodovani že za več kot milijon evrov. Njihovi pravniki že pripravljajo odškodninsko tožbo. Pismo je podpisalo 66 slovenskih avtorjev, med katerimi so Matjaž Vlašič, Patrik Greblo, Jože Potrebuješ, Pero Lovšin, Magnifico, Jan Plestenjak, Gal Gjurin, Karmen Stavec, Vlado Kreslin, Adi Smolar in Domen Kumer. “Uradniki smo nadomestljivi” Žurej, čigar UIL spada pod ministrstvo za gospodarstvo, ki ga vodi Darja Radić, pravi, da se v urejenih pravnih državah nestrinjanje rešuje s pravnimi sredstvi: “Čas je za spremembe v sistemu, saj Slovenija logike elit, ki jim je na račun vseh državljanov dovoljeno prav vse, ne sme in ne more nadaljevati, če hočemo tej državi in njenim ljudem dobro in želimo, da bo sploh še kdo tako nor, da bi uvedel red. Državni uradniki smo nadomestljivi, pravna država pa ne – in te vam ne bodo zagotovili volilni golaži, stiski rok politike in bolj ali manj pomembni estradniki.”",0
"Zaradi deževja in taljenja snega se je v Pomurju sprožilo več manjših plazov, zato je nekaj cest zaprtih. Najbolj kritično pa je v dolini Ščavnice, kjer so aktivirane enote civilne zaščite. Kot je povedala poveljnica gornjeradgonske Civilne zaščite Marjeta Erdela, je aktiviranih vsej šest gasilskih društev ob reki, ki večinoma spremljajo razmere, v Spodnjih Ivanjcih pa tudi pripravljajo nasipe, da bi obvarovali območje kmetijske zadruge. Pri Negovi je plaz pretrgal del vodovodnega omrežja. V Vratji vasi in Podgorju so hudourniki zalili nekaj hiš, tako da je zaprta regionalna cesta Šentilj-Gornja Radgona, cesta v Rodmošcih, ki jo je zasul plaz, pa bo po napovedih pristojnih zaprta več tednov. Zaradi močnih padavin meteorne vode poplavljajo tudi v Dupleku in Lenartu. Plazovi ogrožajo hiše O težavah že poročajo iz občine Slovenj Gradec, kjer se je ob 9.33 sprožil zemeljski plaz v kraju Gmajna. Gasilci so na kraju ugotovili, da gre za plaz na strmem pobočju za stanovanjsko hišo. V bližini hiše je vidna razpoka dolžine 30 metrov in širine 60 centimetrov. Ob 11. uri pa je zaradi močnega deževja meteorna voda vdrla v kletne prostore stanovanjskega bloka v Vuhredu. Zvečer pa se je sprožil zemeljski plaz na cesti Stari trg - Sele, zaradi česar je bil zaprt del cestišča, posledice odstranjujejo delavci Cestnega podjetja Maribor. Plaz se je utrgal tudi v Negovi, kjer je poškodoval vodovodno omrežje. V Zbigovcih pa je v nevarnosti električni daljnovod. Plazove bodo predvidoma sanirali v ponedeljek, nočno dogajanje pa bodo spremljale straže. Gasilci v občini Selnica ob Dravi so odmašili podcestni kanal ter namestili vreče s peskom, da ne mi prišlo do ponovnega poplavljanja ceste v naselju Janževa gora. © Tadej Zorec Ob 13.45 se je Ruperčah blizu Maribora sprožil zemeljski plaz. Slednji ogroža bližnjo stanovanjsko hišo. Zemeljski plaz se je sprožil tudi v Raškem dolu in ogroža dva stanovanjska objekta. Meteorna voda pa ogroža zalitje bivalnega zanojnika. Ob 14.29 pa je zemeljski plaz zasul del ceste Zavrč-Turški vrh v občini Zavrč. Ob 15.14 pa se je v kraju Vršnik v občini Kungota zamašil propust pod mostom potoka, zaradi česar je voda poplavila most. Narasle vode še vedno ogrožajo Po podatkih Agencije za okolje so pretoki rek po Sloveniji veliki, ponekod že upadajo. Naraščajo reke v južni, jugovzhodni in vzhodni Sloveniji. Reka Ljubljanica poplavlja na Ljubljanskem Barju v območju vsakoletnih poplav. Reka Krka pa bo poplavlja na območju, večjem kot so vsakoletne poplave. Grozi tudi reka Ščavnica, ki ogroža stanovanjsko in gospodarsko poslopje v zgornjem toku na območju Spodje Ščavnice. Poleg tega so tam poplavljena območja s pašniki in polji. Morje bo po napovedih jutri med 8. in 10. uro poplavilo nižje dele obale.",0
"Ministrica je subvencijo podjetju že napovedala V Mariboru se obeta 500 novih delovnih mest, saj je ministrica Radićeva napovedala, da bodo dodelili finančno vzpodbudo podjetju X6D Limited, ki bo izdelovalo 3D-očala. Mariboru se v kratkem obeta nova investicija, ki bo tokrat prinesla tudi delovna mesta. Ministrstvu za gospodarstvo obravnava vlogo podjetja X6D Limited za dodelitev finančne spodbude za tuje neposredne investicije. Podpis je nedavno v Mariboru sicer že napovedala ministrica Darja Radić. Vlagatelj X6D Limited je lastniško povezan s podjetjem Kolosej, sicer pa gre za na Cipru registrirano družbo, sedež evropskega dela je v Ljubljani, podružnice pa v ZDA, od koder vse skupaj vodi Maria Costeira. Njihovi proizvodi za uporabo v 3D-kinematografiji so v svetu uveljavljeni pod blagovno znamko XpanD. Da gre za pomembno investicijo, ki bo v prihodnjih dveh letih zagotovila okoli 500 novih delovnih mest, je potrdil tudi mariborski župan Franc Kangler, ki pa je ob tem dejal, da omenjeni dokument že nekaj časa čaka v predalih ministrstva. Po nekaterih informacijah je sicer podjetje svojo proizvodnjo najprej želelo odpreti v Ljubljani, vendar so na ministrstvu finančno spodbudo pogojevali s selitvijo zunaj Ljubljane.",1
"Ključni področji sta postavitev uporabnika v središče sistema zdravstvenega zavarovanja in ureditev javne mreže zdravstvene dejavnosti, je povedala ministrica za zdravje Mazej Kukovičeva. Ministrica za zdravstvo Zofija Mazej Kukovič, ki je predstavnikom civilnih združenj predstavila osnutek nacionalnega načrta zdravstvenega varstva med letoma 2008 in 2013, je sprva izpostavila vizijo samega načrta, in sicer spodbuditi ljudi k skrbi za lastno zdravje ter organizirati kakovosten in dolgoročen sistem zdravstvenega varstva, kjer je pacient partner. Pri tem je poudarila, da je pomembno oblikovanje pogojev in definiranje politike zdravja v korist uporabnikov in v motivacijo izvajalcev zdravstvenih storitev. Strategija nacionalnega načrta zdravstvenega varstva temelji na zdravstveni strategiji EU in Svetovne zdravstvene organizacije ter na strategiji razvoja Slovenije. Ključna področja so po besedah Mazej Kukovičeve postavitev uporabnika v središče sistema zdravstvenega zavarovanja, povečanje zavesti o lastnem vložku v zdravje in ureditev javne mreže zdravstvene dejavnosti. Ministrica je spregovorila tudi o investicijah, za katere bodo v prihodnje odgovorne pokrajine. Kot je napovedala, se bodo osredotočali predvsem na gradnjo urgentnih oddelkov in novega kliničnega centra. Pri tem so cilji predvsem končanje odprte investicije, tekoče izvajanje prihodnjih in doseganje večje učinkovitosti teh investicij, je še poudarila.",1
"K ukrepanju pristojnih organov pozvali tudi v zbornici Inšpektorat je uvedel nadzor nad varovanjem v slovenski podružnici banke Hypo Alpe Adria. Domnevne nepravilnosti so zmotile tudi zbornico za razvoj zasebnega varovanja. Z inšpektorata za notranje zadeve so sporočili, da so uvedli inšpekcijski nadzor glede zakonitosti izvajanja dejavnosti zasebnega varovanja v Hypo Alpe Adria banki v Sloveniji. V slovenski podružnici avstrijske banke Hypo Alpe Adria se je, kot je znano, v sredo ob navzočnosti avstrijskih varnostnikov hitro zamenjalo vodstvo - odpoklicali so sedem vodilnih v tej banki, njihova mesta pa je prevzelo novo tričlansko vodstvo iz Celovca. - Vodstvo Hypa neuradno odnesel kup nepravilnosti, tudi posli z Vegradom - Avstrijci počistili v vrhu slovenskih družb Hypo Prav ravnanje varnostnikov pa je zmotilo tudi Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Z zbornice so sporočili, da naj bi po njihovih podatkih varnostniki avstrijske zasebno-varnostne službe brez prej pridobljenih dovoljenj za opravljanje varovanja v Sloveniji opravljali zasebno varovanje in izvajali ukrepe varnostnika. Šlo naj bi, sodeč po njihovih oznakah, za varnostnike družbe Group 4 Securicor. Neposredno dejavnost varovanja po zakonu o zasebnem varovanju izvaja varnostno osebje, zaposleno pri imetniku licence, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, in pridobi službeno izkaznico. Imetniki licenc in službenih izkaznic morajo ves čas opravljanja dejavnosti izpolnjevati pogoje, določene za pridobitev licence. Več o tem si preberite tukaj. Varnostniki slovenske državljane odganjali v angleščini Ukrepe so tuji varnostniki izvajali, kot je razvidno iz posnetkov slovenskih televizij, proti slovenskim državljanom v tujem jeziku angleščini, kar je absolutno nesprejemljivo in v nasprotju z zakonom o zasebnem varovanju. Tuji varnostniki naj bi izvajali ukrep opozorila in prepovedi vstopa v varovani objekt, po našem mnenju pa je sporen tudi kraj, kjer so izvajali ukrepe, saj se le ta nahaja zunaj območja varovanega objekta, na javnem kraju, so še zapisali v zbornici in dodali, da je po njihovem mnenju varnostna služba grobo posegla v integriteto in suverenost slovenskega ozemlja ter pri tem kršila ustavnost in zakonitost RS . Zaradi vsega omenjenega so zato pristojne pozvali, naj preučijo položaj, preverijo dejansko stanje in zoper kršilce ukrepajo na podlagi zakonodaje. Hkrati izražamo našo zaskrbljenost nad takšnim ravnanjem tuje službe za zasebno varovanje in nad postopki tujih varnostnikov, ki so v absolutnem nasprotju z našo pravno ureditvijo, še pravijo.",0
"Z afero NLB Sarajevo se že ukvarjajo slovenski organi pregona. Eden od udeležencev posla v Sarajevu, hrvaški poslovnež Veljko Bubić, je namreč proti NLB in njenim odgovornim vložil kazensko ovadbo.",0
"Število vključenih v osnovnošolske programe se je v desetih letih zmanjšalo za dobrih 20 odstotkov, so zapisali na spletnih straneh Statističnega urada RS (SURS). Ob koncu šolskega leta 2006/2007 je po njihovih podatkih v Sloveniji delovalo 796 osnovnih šol s programom osem in devetletne osnovne šole in 59 osnovnih šol s prilagojenimi programi. Število osnovnošolcev, vključenih v redne in prilagojene programe, in oseb, vključenih v programe za odrasle, se je po podatkih SURS od leta 1995 do leta 2006 zmanjšalo za več kot 40.000 ali za dobrih 20 odstotkov. Kot so zapisali, je bilo omenjeno zmanjšanje števila osnovnošolcev predvsem posledica upadanja števila rojstev do vključno leta 2003. Po navedbah SURS je ob koncu šolskega leta 2006/2007 v Sloveniji delovalo 796 osnovnih šol (samostojnih, matičnih in podružničnih) s programom osem in devetletne osnovne šole. Obiskovalo jih je 164.991 učencev. Izobraževanje s prilagojenim programom je izvajalo 59 osnovnih šol, vanje pa je bilo vključenih 1650 učencev s posebnimi potrebami. Nemški jezik najpogostejša izbira V šolskem letu 2006/07 se je poleg obveznega tujega jezika, ki je za večino angleščina, drugi ali celo tretji tuji jezik učilo več kot 25.000 učencev. Največ učencev je kot izbirni predmet izbralo nemški jezik, druga najpogostejša izbira je bil angleški, tretja pa francoski jezik. Osemletka letos zadnjič S šolskim letom 2007/08 se izteka program osemletne osnovne šole. Kot so pojasnili, se po tem programu izobražuje le še okoli 8000 petošolcev. S šolskim letom 2008/09 bo osnovnošolsko izobraževanje, ki se je začelo postopoma uvajati s šolskim letom 1999/2000, v celoti potekalo po devetletnem programu. Ob koncu šolskega leta 2006/2007 je bilo po podatkih SURS v Sloveniji 26 organizacij, ki so izvajale osnovnošolsko izobraževanje za odrasle. Vanje je bilo vključenih 1495 oseb. Vpis v osnovne šole za odrasle se v zadnjih letih nekoliko zmanjšuje, kot so zapisali na SURS, bi lahko bil vzrok za to zmanjševanje populacije brez dokončane osnovne šole in manjši osip otrok v rednih programih osnovne šole. Razmerje med moškimi in ženskami, ki so obiskovali osnovnošolske programe za odrasle, je bilo po navedbah SURS v nižjih razredih precej izenačeno, v višjih razredih pa je bil delež moških bistveno večji.",0
"Čokoladni velikonočni zajčki predstavljajo pomemben delež letne količine prodanih čokoladnih izdelkov, v Nemčiji jih vsako leto prodajo več kot 100 milijonov Velikonočni zajčki in čokoladna jajčka so za nemške proizvajalce sladkarij vse bolj pomemben proizvodni artikel. Velikonočni izdelki predstavljajo že približno devet odstotkov celotne letne količine prodanih čokoladnih izdelkov. Z velikonočnimi izdelki 407 milijonov evrov prometa Nemški proizvajalci so lani z velikonočnimi izdelki ustvarili rekordnih 407 milijonov evrov prometa. Za letos tako proizvajalci kot trgovci kljub zvišanju cen sladkarij in zgodnjemu datumu velike noči pričakujejo vnovičen porast prodaje. Nemci imajo za velikonočne praznike radi klasične velikonočne izdelke, so povedali v združenju. Povprašujejo predvsem po velikonočnih jajčkih z in brez alkohola, zajčkih, jagenjčkih in piščančkih. Najbolje gredo v prodajo velikonočni zajčki, ki jih v Nemčiji vsako leto prodajo več kot 100 milijonov.",1
"Pri kmetijskih predelovalcih so se podražili sadje, zelenjadnice in živali za zakol Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so bile septembra povprečno za 9,8 odstotka višje kot septembra lani, kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada (Surs). Sadje dražje za skoraj petino, zelenjadnice za več kot tretjino Cene sadja so bile septembra za 19,3 odstotka višje, razlog za to pa je predvsem v višji povprečni ceni grozdja za predelavo. Cene zelenjadnic so bile višje za 35,4 odstotka, cen vina za 12 odstotkov, cene žit pa za 14,8 odstotka. Višje so bile tudi cene krompirja (za 48,7 odstotka) in industrijskih rastlin (za 1,3 odstotka). Živali za zakol dražje za 11 odstotkov Cene živali za zakol so bile septembra v povprečju za 11 odstotkov višje kot septembra lani. Cene prašičev in goveda so bile višje (cene prašičev za 26,9 odstotka, cene goveda za 11,1 odstotka), cene perutnine pa nižje (za 0,6 odstotka). Cene živalskih proizvodov so bile v povprečju nižje za 3,6 odstotka (cena mleka je bila nižja za 5,3 odstotka, cena jajc pa višja za 13,2 odstotka).",0
"Tripolis - Zaradi nemirov, ki pretresajo državo, je morala Libija za polovico zmanjšati proizvodnjo nafte, je danes za francosko tiskovno agencijo AFP dejal vodja državne naftne družbe Šukri Ganem. Po navedbah Ganema je več vzrokov za zmanjšanje proizvodnje nafte. Eden je ta, da so tuji delavci zapustili državo, saj se v Libiji več ne počutijo varne, odšli pa so tudi domači delavci. Kot je ob tem poudaril Ganem, je bila večina tujih delavcev tehnikov, prav njihov odhod pa je vplival na to, da so morali zmanjšati proizvodnjo nafte. Ganem, ki je de facto tudi libijski minister za nafto, ni želel razkriti natančnejših podatkov o sedanji proizvodnji nafte v Libiji, ki jo že več tednov pretresajo spopadi in protesti proti režimu Moamerja Gadafija. Ganem je še dejal, da nobena od naftnih rafinerij med nemiri in spopadi ni bila poškodovana in da Libija nadaljuje s proizvodnjo in izvozom nafte. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo Libija običajno na dan proizvode 1,6 milijona sodčkov na dan, od tega jih 85 odstotkov izvozi v Evropo. Po ocenah strokovnjakov na vzhod Libije, kjer so se sredi februarja začeli protirežimski nemiri, odpade dve tretjini libijske proizvodnje nafte.",0
"Analitiki so prepričani, da bo do leta 2030 prehitela tudi ZDA Po treh desetletjih spektakularne gospodarske rasti je Kitajska prehitela Japonsko in tako postala drugo največje svetovno gospodarstvo, takoj za ZDA. Podatke je v ponedeljek zjutraj objavila Japonska, in tako je drugo četrtletje leta 2010 prineslo jasen dokaz, da je rast Kitajske resnična in da se bo moral svet kmalu sprijazniti z novo gospodarsko velesilo. Japonska je objavila podatke, da je bilo japonsko gospodarstvo v drugem četrtletju vredno približno 1,28 bilijona dolarjev, kitajsko gospodarstvo pa je že doseglo vrednost 1,33 bilijona dolarjev. Japonsko gospodarstvo je v zadnjem četrtletju zraslo za 0,4 odstotka, kar je manj, kot je bilo napovedano, in kar napoveduje, da bo kitajsko gospodarstvo japonsko zagotovo pustilo za seboj vse leto. Do leta 2030 Kitajska tudi pred ZDA Strokovnjaki napovedujejo, da bo Kitajska, tako kot je zdaj prehitela Japonsko, pred tem pa že Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, do leta 2030 prehitela še ZDA in tako postala največje svetovno gospodarstvo. Današnji mejnik nosi velik pomen, je za New York Times povedal ekonomist Nicholas R. Lardy s Petersonovega inštituta za mednarodno gospodarstvo, saj potrjuje vse, kar se je dogajalo v zadnjih desetih letih Kitajska je počasi dohitevala Japonsko, in za vse v regiji je zdaj Kitajska največji trgovinski partner, in ne ZDA ali Japonska . Za Japonsko, ki je gospodarsko stagnirala že več kot deset let, številke predstavljajo zaton gospodarske in politične moči. Po podatkih Svetovne banke je bila Japonska drugo najmočnejše svetovno gospodarstvo zadnja štiri desetletja, v 80. letih pa je bilo govora celo o tem, da naj bi Japonska prehitela ZDA. Kitajska z nizkim BDP-jem na prebivalca A medtem ko je japonsko gospodarstvo zrelo in se populacija hitro stara, je Kitajska šele na začetku urbanizacije in se še vedno razvija, kar pomeni, da ima zelo nizek življenjski standard in še veliko prostora za razvoj. Pred samo petimi leti je kitajski BDP znašal približno 2,3 bilijona dolarjev, kar je bila dobra polovica japonskega. Kitajska se razprostira na približno enaki površini kot ZDA, a jo poseljuje petina svetovnega prebivalstva, BDP na prebivalca pa znaša približno 3.600 dolarjev in se lahko primerja z revnejšimi svetovnimi državami, kot so Alžirija, El Salvador ali Albanija, medtem ko ameriški BDP na prebivalca dosega kar 46.000 dolarjev. A pod vodstvom komunistične stranke je Kitajska začela preoblikovati smer svetovnega gospodarstva, saj počasi prevladuje v trgovinski menjavi, ima velike devizne prihranke ter ogromen apetit za nafto, premog, železo in druge naravne vire. Kitajska postaja pogonska sila svetovnega razvoja, državni voditelji so postali vse bolj samozavestni na svetovnem odru, država pa ima vse večji vpliv v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Ogromen vpliv imajo na svetovno gospodarstvo ter postajajo dominantna sila v Aziji, je prepričan profesor Eswar S. Prasad z univerze Cornell, ki dodaja Številna gospodarstva v regiji se naslanjajo na Kitajsko, kar je presenetljivo za gospodarstvo s tako nizkim BDP-jem na prebivalca . Stokovnjaki pojasnjujejo, da je Peking ob vsem tem vse pomembnejši na svetovnem prizorišču tudi na drugih področjih, kot je recimo lanskoletna zahteva, da dolar ne sme biti več edina mednarodna rezervna valuta, ampak mora biti to košarica valut. Kitajska ima pred seboj svetlo prihodnost Medtem ko se ZDA in Evropska unija trudijo, da bi ustvarile gospodarsko rast po najhujši gospodarski krizi v zadnjih desetletjih, Kitajska pridno pleza po gospodarski lestvici. Samo letos naj bi se kitajsko gospodarstvo povečalo za deset odstotkov. To je le začetek, Kitajska je še vedno država v razvoju in ima pred seboj še svetlo prihodnost, je povedal Vang Tao, ekonomist iz Pekinga.",1
"Družba gre v likvidacijo V likvidacijo gre že tretje Kranjsko tekstilno podjetje, po Gorenjskih oblačilih in Ibiju še Aquasava. TV Slovenija poroča, da bo brez dela ostalo 360 zaposlenih. Lastniki podjetja, skupina Bonazzi, se je za likvidacijo odločila na zadnji skupščini, zdaj pa so o tem obvestili zaposlene in sindikat. Slaba četrtina zaposlenih bo delala še do konca oktobra, vsi pa bodo dobili odpravnino. Prva skupina 260 ljudi, ki bo zapustila podjetje, bo odpravnine dobila z redno plačo 15. septembra. Glavni vzrok za likvidacijo so razmere na trgu in povišanje stroškov, pravi generalni direktor Edi Kraus. Druge rešitve ni bilo. Na tej lokaciji smo mesečno izgubljali denar, nismo ustvarjali več dobička, ampak izgubo, je pojasnil in dodal, da so se za likvidacijo odločili v času, ko še lahko poplačajo terjatve. Predsednik sindikata Redžo Marošlič zagotavlja, da verjamejo obljubam, da bodo delavci poplačani. Za odpravnine je po njegovih besedah namenjenih 1,2 milijona evrov, delavcem pa bodo pomagali tudi pri iskanju nove službe. Pravi, da je nekaj družb že izkazalo zanimanje. Skupina Bonazzi je podjetje kupila po stečaju družbe Tekstilindus leta 1993, v teh letih pa so uvedli proizvodnjo poliestrskih in bombažnih tkanin.",0
"Ljubljana - Okrožno sodišče v Ljubljani je danes začelo stečajni postopek nad družbo GPG Inženiring. Stečajni upravitelj je Jožef Patty, upniki pa lahko terjatve prijavijo do 8. julija. Kot je sodišče zapisalo v sklepu o začetku postopka, objavljenem danes na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), naj upniki svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo v treh mesecih, zadnji dan je 8. julij. Sodišče je stečajni postopek začelo na predlog družbe, ki je tudi vplačala predujem za kritje stroškov začetka stečaja. GPG Inženiring je sestrska družba Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG), ki je tudi v stečaju. Kot je zapisano na spletni strani GPG, se je GPG Inženiring ukvarjal s projektiranjem, razvojem in trženjem lastnih projektov. Gradili so predvsem stanovanja in poslovne objekte. Družbo je vodil Janko Jazbinšek. Družbo GPG, ki je v stečaju od 4. aprila, je vodil Boris Dolamič, ki je tudi njen največji lastnik. Začetek stečaja so pričakovali tudi zaposleni - bilo naj bi jih okoli 120 - ki niso dobili plač za januar in februar. V Dnevniku smo poročali, da sta GPG izčrpavala Dolamič in podjetnik Igor Lah. Šlo naj bi za vrsto kapitalskih in premoženjskih slabitev družbe, tako da je imelo podjetje konec leta 2005 dolgove osemnajstkrat večje od kapitala.",0
"Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je julija glede na junij zvišala za 0,1 odstotne točke, na 12,9 odstotka. Stopnja brezposelnosti se je tokrat znižala le v starostni skupini od 55 do 59 let, medtem ko se je najbolj zvišala v starostni skupini od 25 do 29 let. Kaj kažejo statistični podatki glede brezposelnosti v Sloveniji? Nič vzpodbudnega. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je julija glede na junij zvišala za 0,1 odstotne točke, na 12,9 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti se je tako po štirih mesecih upadanja tokrat rahlo zvišala. Gibanje stopnje brezposelnosti je bilo podobno kot lani in predlani, saj se je tudi takrat zniževanje stopenj brezposelnosti julija prekinilo. Če se bo vzorec gibanja stopenj brezposelnosti zadnjih dveh let ponovil, lahko pričakujemo, da se stopnja brezposelnosti tudi letos ne bo dosti spreminjala do oktobra, v tem mesecu se je namreč v preteklih dveh letih občutneje zvišala, ugotavlja statistični urad. Številke še kažejo, da se je brezposelnost znova znižala med moškimi, in sicer z 12,1 na 12 odstotkov, medtem ko se je med ženskami zvišala s 13,5 na 13,8 odstotka. Stopnja brezposelnosti za ženske je tako enaka, kot je bila na začetku leta, medtem ko se je stopnja brezposelnosti za moške od januarja do julija znižala že za 1,4 odstotne točke. Stopnja brezposelnosti se je tokrat znižala le v starostni skupini od 55 do 59 let, in sicer z 22,9 na 22,5 odstotka, medtem ko je v drugih narasla ali ostala nespremenjena. Najbolj se je zvišala v starostni skupini od 25 do 29 let, s 16,8 na 17,4 odstotka. Prvo polovico leta je po pojasnilih statističnega urada zaznamovalo naraščanje števila delovno aktivnih, julija pa se je prvič letos znižalo, in sicer s 796.461 na 794.359. Znižalo se je zaradi upada števila delovno aktivnih žensk za približno 2100 konec julija jih je bilo tako približno 356.700. Število delovno aktivnih moških je ostalo skoraj nespremenjeno pri 437.700.",0
"Ljubljana - Ljubljanska borza je včeraj zabeležila največji enodnevni padec tečajev v zgodovini našega trga kapitala. Osrednji indeks SBI20 je namreč izgubil 7,94 odstotka vrednosti in tako nanizal že peti zaporedni negativni dan. Letos so se delnice slovenskih izdajateljev v povprečju pocenile že za slabih 54 odstotkov, od tega samo od začetka septembra za 29 odstotkov. Tržna kapitalizacija sedemnajstih najpomembnejših borznih družb Ljubljanske borze se je letos zmanjšala za kar 9,6 milijarde evrov, samo včeraj je na borzi izpuhtelo več kot 750 milijard evrov premoženja. Da je slovenske vlagatelje včeraj zajela panika, priča tudi podatek o številu poslov in dnevnem prometu, ki je bil pri slabih osmih milijonih evrov znatno nad letošnjim povprečjem. Glede na število poslov – samo z delnico Krke so vlagatelji sklenili skoraj 900 poslov – in vrednost posameznih poslov so bili včeraj očitno glavni prodajalci predvsem mali delničarji, medtem ko večjih delniških paketov ni bilo zaznati, po čemer bi lahko sklepali, da institucionalni vlagatelji po večini niso izstopali iz svojih naložb. Poleg Heliosove delnice, ki je včeraj izgubila več kot petino vrednosti, sta bili najbolj na udaru delnici Aerodroma Ljubljane in Save, ki sta izgubili več kot desetino vrednosti. Uprava Ljubljanske borze je morala pri tem zvišati dnevno omejitev spremembe tečaja na 20 odstotkov. Med vsemi delnicami sta na vrednosti pridobili le delnici Žita in Pivovarne Laško, medtem ko je denimo delnica NKBM izgubila še šest odstotkov in je bila vredna 12 odstotkov manj, kot je znašala njena dokapitalizacijska cena. Kot ocenjuje član uprave Perspektiva DZU Igo Gruden, Ljubljanska borza le deli usodo preostalih svetovnih borz, tečaje pa dodatno znižujejo panika med vlagatelji in nizka likvidnost. Vendar pri tem že opaža, da zaradi zadnjih padcev tečajev nekatere družbe kotirajo pri rekordno nizkih vrednotenjih tako v tujini kot v Sloveniji. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Na preiskovalnem oddelku na Okrožnem sodišču v Mariboru so zaslišali Roberta Pogorevca zaradi domnevne vpletenosti v smrt 12-letnega Bora Nekrepa. Zdravnice Zlatke Kanič niso zaslišali. Njeno zaslišanje je preloženo, saj se je zagovornica opravičila. Zahtevo za preiskavo zoper Zlatko Kanič in Roberta Pogorevca je zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti 14. aprila vložilo Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Kaničevo so kazensko ovadili tudi starši Bora Nekrepa, ki je marca lani umrl zaradi previsoke ravni amonijaka v krvi po hospitalizaciji v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Borovi starši so prepričani, da je zdravnica storila umor iz malomarnosti, pravni zastopnik družine Nekrep Andrej Pitako pa je poleg tega vložil tudi kazenski ovadbi zaradi suma storitve kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja proti dvema zdravnikoma na isti kliniki. Ravnanje zdravnikov Zlatke Kanič in Roberta Pogorevca je že obravnavalo prvostopenjsko razsodišče zdravniške zbornice, ki je Kaničevi odredilo dvomesečni odvzem licence, Pogorevcu pa je izreklo ukrep javnega opomina.",0
"Tuji državljani, ki so varčevali v slovenskih bankah in njihovih podružnicah, bodo lahko iskali svojo pravico pred slovenskimi sodišči, je razsodilo ustavno sodišče. A sredstev za njihovo poplačilo ni. Ustavno sodišče je 3. decembra lani odločalo o pobudi dveh hrvaških državljanov Andra in Alana Perića, ki sta menila, da je 23. člen Zakona o Skladu Republike Slovenije za nasledstvo in visokem predstavniku Republike Slovenije za nasledstvo ZSNVPN v nasprotju s 23. členom Ustave. Ta člen je določal, da vsi postopki, ki zadevajo devizne hranilne vloge v poslovni banki ali kateri koli njeni podružnici v kateri koli državni naslednici nekdanje SFRJ, ki so prekinjeni oziroma odloženi na podlagi Zakona o skladu RS za sukcesijo, na slovenskih sodiščih ostanejo prekinjeni oziroma odloženi. Kot piše današnji Jutarnji list, pa za zdaj niti ni uradno znano, koliko tožb so hrvaški državljani vložili na slovenska sodišča. Samo na pristojnem sodišču v Ljubljani naj bi jih bilo sto, od tega naj bi bilo pet sodb pred odložitvijo tik pred izvršitvijo. Skupno naj bi bilo sicer oškodovanih okoli 130.000 hrvaških varčevalcev, skupni znesek terjatev pa naj bi z obrestmi znašal 150 milijonov evrov. Postopki so se začeli v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja. Ti predpisi so slovenskim sodiščem prepovedovali, da bi o teh primerih odločala. Ustavno sodišče pa je s to odločitvijo te prepovedi razveljavilo, je povedal pravni zastopnik omenjenih hrvaških državljanov Pavel Pensa iz odvetniške hiše Jadek & Pensa. Tako bodo lahko slovenska sodišča začela odločati o utemeljnosti terjatev. Glede utemeljenosti proti Ljubljanski banki, verjetno ne bodo sporne, v kolikor bodo tožniki dokazali, da so denar deponirali pri banki, pravi Pensa, ki dodaja, da imajo v primerih, ki ju zastopa, varovanci vsa potrebna dokazila. Tu mi ne pričakujemo, da bi lahko sodišče drugače odločilo, kot da zahtevku proti Ljubljanski banki ugodi. To pa nič ne pomeni v zvezi s tem, kaj se zgodi, če se izkaže, da Ljubljanska banka tega ne more plačati, ker gre za staro Ljubljansko banko, ki nima nič, in dejstvo je, da ne bo sposobna plačati, je pojasnil odvetnik. Foto POP TV Pri tem je nadaljeval, da se bo kasneje postavilo vprašanje odgovornosti za to, da Ljubljanska banka ni sposobna plačati teh terjatev in ali to odgovornost, oziroma del te odgovornosti po principih sukcesije nosi Slovenija kot država. To pa je res sukcesijsko vprašanje, ki s sporazumom ni rešeno, vprašanje pa je, če s sporazumom ni rešeno, ali kljub temu mednarodni predpisi o sukcesiji ščitijo fizične osebe, da vendarle imajo nek zahtevek proti nekomu. To je vprašanje, o katerem bi se odločalo, če Ljubljanska banka ne more plačati terjatev, meni odvetnik. Postopki se bodo še vlekli Pritrdil je na vprašanje, ali bodo postopki tekli še dolgo, in pojasnil, da se bodo zdaj začeli postopki na prvostopenjskih sodiščih, saj so bile vse zadeve prekinjene. V omenjeni odvetniški pisarni imajo trenutno dva spisa, oba manjših vrednosti, v enem od teh je že razpisan narok, kar pomeni, da se je sodnik seznanil z odločitvijo ustavnega sodišča. Ker gre za star spis, bo obravnavan prioritetno. Foto Kanal A Za reševanje vprašanja ni interesa pri Hrvaški Za komentar smo prosili tudi predsednika uprave Ljubljanske banke v Sloveniji Boruta Ožuro. Ta nam je pojasnil, da se bodo postopki nadaljevali. Povedal je, da bodo argumentirali svoje pozicije, da gre pravzaprav za jugoslovansko sukcesijo in da je mnogo bolje narediti kakšno potezo, da bi se države naslednice čim prej dogovorile, kdo bo prevzel ustrezen del jamstva nekdanje federacije za staro devizno varčevanje. Gre za pogovore, ki so potekali pri Mednarodni banki za poravnave v Baslu. Razlog, da dogovora takrat ni bilo, pa je, da Hrvaška noče pristati na te pogovore. Leta 2002 so bila štiri taka srečanja, potem pa se je Zagreb iz te debate umaknil, pojasnjuje Ožura. Izpostavil je, da je dejstvo, da hrvaška stran noče sodelovati v pogovorih, ker sicer bi to vprašanje že zdavnaj lahko rešili . Povedal je še, da ima Ljubljanska banka praktično vse svoje premoženje na Hrvaškem, na vprašanje, če je tega premoženja dovolj, da poplača morebitne upnike, ki bodo iskali pravico na sodiščih, če bodo slednja tako odločila, pa je odgovoril, da je to problem upnikov. Dejstvo je tudi, da so trije hrvaški varčevalci pri Ljubljanski banki vložili tožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Sodišče je takrat njihove tožbe ovrglo in pojasnilo, da je treba vprašanje rešiti z dogovorom med državami, naslednicami nekdanje Jugoslavije. Sicer pa je hrvaška premierka Jadranka Kosor ravno danes izrazila željo po čimprejšnjem srečanju s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem, na srečanju pa naj bi po njenih besedah govorila tudi o vprašanju Ljubljanske banke.",0
"Washington - Produktivnost ameriških delavcev se je v prvem četrtletju letos znova zvišala, in sicer za 3,6 odstotka, kar je sicer bolje od napovedi, vendar precej manj kot v prejšnjih treh četrtletjih. Že tretji teden zapored pa je padlo število prošenj za podporo pri brezposelnosti. Poročili ministrstva za delo kažeta na to, da se je kriza na trgu delovne sile vsaj ustavila, če ne že nazadovala. Nižja rast produktivnosti pomeni, da podjetjem počasi zmanjkuje načinov, da iz obstoječega, okleščenega, števila zaposlenih iztisnejo čim več produktivnosti, zato bodo morala kmalu začeti zaposlovati nove ljudi, menijo analitiki. To se počasi že dogaja, saj se je število prošenj za prejemanje podpore zaradi brezposelnosti pretekli teden, s koncem 1. maja, zmanjšalo za 7000 na letno prilagojeno raven 440.000. Kljub temu analitiki napovedujejo, da bo petkovo poročilo o stopnji brezposelnosti pokazalo, da je bila ta aprila že četrti mesec nespremenjena na 9,7 odstotka. Ameriško gospodarstvo je v prvem četrtletju letos raslo po stopnji 3,2 odstotka, produktivnost pa malce hitreje. Vendar pa je produktivnost v zadnjem četrtletju lanskega leta rasla po stopnji 6,3 odstotka, v tretjem lanskem četrtletju je bila rast višji za 7,8 odstotka, v drugem pa za 7,6 odstotka. Stroški na uro dela zaposlenega so medtem v prvem četrtletju letos padli za 1,6 odstotka, v zadnjem četrtletju lani pa za 5,6 odstotka. Ugodni podatki niso vplivali na trgovanje na newyorški borzi, saj tam med vlagatelji še naprej prevladuje zaskrbljenost zaradi grške dolžniške krize. Borzni indeksi v prvih urah trgovanja na Wall Streetu nazadujejo. Visoka stopnja produktivnosti in ničelna inflacija omogočata centralni banki Federal Reserve (Fed), da obrestne mere ohranja na rekordno nizkih ravneh. Predsednik Feda Ben Bernanke je danes na konferenci regionalne podružnice Feda v Chicagu izrazil optimizem, da se bodo kreditni pogoji letos izboljšali. Bernanke je ocenil, da banke spreminjajo odnos do posojanja, čeprav kreditiranje še naprej nazaduje in dostop do kreditov ostaja otežen. Fed si je zato za osnovni cilj zastavil sprostitev kreditnih trgov, kar je pogoj za zvišanje potrošniške porabe, ki bo zagnala gospodarsko rast. Vendar bo pred tem - tako analitiki - potrebno obnoviti tudi zaposlovanje. Potrošniška poraba sicer raste, vendar počasi. To kaže zadnje poročilo o prodaji 28 ameriških veletrgovin, ki ga je danes objavila agencija Thomson Reuters. Prodaja se je aprila na letni ravni zvišala za pol odstotka, kar je manj od pričakovanj analitikov. Kljub temu pa ameriške veletrgovine že osmi mesec zapored beležijo mesečno rast.",1
"Že drugič zapored je globalna medijska agencija leta postala agencija OMD. Naziv ji je podelila strokovna revija Adweek. Polona Javornik, direktorica družb OMG in OMD Medijska agencija OMD deluje v okviru Omnicom Media Group, skupaj s sestrsko medijsko agencijo PHD pa predstavljata najmočnejšo mednarodno mrežo v Sloveniji. Strokovna revija Adweek jo je za globalno medijsko agencijo leta 2009 razglasila na podlagi ocene kakovosti storitev, ki jih OMD opravlja za svoje naročnike, in pomembne vloge medijskega partnerja. Po oceni revije Adweek strokovnost OMD dokazuje tudi zvestoba naročnikov in skupen razvoj v zaostrenih gospodarskih razmerah. Leto 2009 je bilo izjemno zahtevno leto zato pa v leto 2010 agencija OMD vstopa še močnejša in pripravljena na nove izzive, menijo v družbi.",1
"Stranka je homogena, je na današnji seji predsedstva SD dejal premier Borut Pahor, ki so ga v stranki opozorili, da preveč govori z novinarji. Tekavčičeva pravi, da bi lahko imeli boljšega premierja od Pahorja. Borut Pahor je na klavzuri ob polovici mandata v Ljubljani povedal, da so stopili pred volilce s sloganom Spremembe za Slovenijo, a še ni bilo jasno, da bodo potrebne tako obsežne spremembe. ""Volumen sprememb bo tak, da je vprašanje, kako jih bomo izvedli. Pogovoriti se je treba, ali so spremembe res dobro premišljene,"" je dejal Pahor. Pravi, da se stranka tega ni prestrašila, biti pa morajo prediskutirane v javnosti. Stranka jih je prediskutirala kritično. Stranka je ustanovila strokovne svete, ki bodo prediskutirali posamezne prihodnje reforme, je povedal premier in izpostavil, da bo potrebno ljudem bolje pojasniti nujnost reform, ki da so v prid države in ne v prid neki privilegirani skupini. Poenotenje mnenj ""Stranka je homogena,"" pravi Pahor. Vodja poslanske skupine Bojan Kontič se sicer poslavlja, neuradno je slišati, da naj bi ga nadomestil Janko Veber. Je pa Kontič dejal, da poslanska skupina Pahorja podpira, tudi koalicija je v parlamentu enotna, kar kažejo zadnja glasovanja. Razprava glede pokojninske reforme še ni čisto pod streho. Je pa reforma pripravljena na razpravo v državnem zboru. Pahor o pokojninski reformi ""Preveč govori z novinarji"" Pahorja so v stranki opozorili, da preveč govori z novinarji. Generalni tajnik stranke Uroš Jauševec je dejal, da je stranka v fazi regeneracije, saj leta 2011 ni nobenih volitev. ""Za sramotno pred samim sabo bi štel, če bi zaradi javnomnenjskih rezultatov spreminjal svojo politiko v levo ali desno,"" je komentiral zdrs SD na tretje mesto v javnomnenjskih raziskavah. Opozarja še, da tisti, ki danes gradijo na previsokih pričakovanjih glede reševanja problemov, teh morebiti ne bodo mogli uresničiti. Premier se je odzval tudi na današnjo izjavo Gregorja Golobiča, da je preveč nasedel Lahovniku glede TEŠ. Pahor Golobiču odgovarja, da je razpravo o TEŠ prvi odprl prav on sam. O Dimičevi in Jeretiču molčali Govorili so tudi o Zoranu Jankoviću, a Pahor pravi, da ga je omenila zgolj predsednica mestnega odbora Metka Tekavčič, ker je župan. Sicer o njem niso govorili, kakor tudi ne o pismu Sebastijana Jeretiča ali Simoni Dimic. Na vprašanja o Jankovićevi potencialni kandidaturi za premierja leta 2012 pa je Pahor odgovoril: ""To je njegova stvar."" Pahor eno, Tekavčičeva trdi nekaj drugega Tekavčičeva je medtem demantirala, da bi ona izpostavila Jankovića, kar je dejal Pahor. Dejala je, da imamo parlamentarno demokracijo, zato je smešno skrivati se za nestrankarstvo. Tisti, ki so nestrankarski, zastopajo interese kapitala, svojega in tujega. Pravi, da ne trdi, da kdo ne bi učinkoviteje vodil vlade od Pahorja, a Pahor jo vodi tako, da lahko vsak pove, kar želi. Tekavčičeva pa ne želi povedati, kdo bi lahko v SD bil drug kandidat za predsednika vlade.",0
"Maribor - Več kot 96 milijonov evrov terjatev so v stečajem postopku prijavili upniki propadlega mariborskega gradbenega podjetja MTB. Stečajna upraviteljica Milena Sisinger jih je preskusila in jih skoraj 400 upnikom priznala v skupni vrednosti 84,3 milijona evrov. Več kot polovica tega zneska pripada največji upnici - NKBM, ki je najbolj zavzeto kreditirala gradbene projekte MTB. Zdaj ji je ostala več kot 47 milijonov evrov visoka terjatev. V postopku je bila NKBM priznana ločitvena pravica na številnih nepremičninah MTB, zabeleženo pa ima tudi pogojno terjatev v višini več kot osem milijonov evrov. Vendar posojila, ki jih je odobravala gradbenemu podjetju, niso bila dovolj zavarovana. Z odprodajo nepremičnin, na katerih je banka vpisana kot hipotekarni upnik, ta namreč ne bo mogla iztržiti več kot 10 milijonov evrov. Druga največja upnica je NLB, njene terjatve dosegajo skupno skoraj 10 milijonov evrov. V podjetju MTB se je opekla tudi Probanka. Njena terjatev je vredna štiri milijone evrov, pri čemer ji je bila priznana ločitvena pravica za samo 1,05 milijona evrov. Tistim upnikom, ki nimajo zavarovanih svojih terjatev, bodo v stečajnem postopku ostale samo drobtinice. Po besedah Sisingerjeve je vrednost stečajne mase približno 23 milijonov evrov, od tega je tržna vrednost nepremičnin približno 21 milijonov evrov. Vendar niti ena nepremičnina ni brez hipoteke, stroški stečajnega postopka pa so zelo visoki. Samo za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče je moral MTB v stečaju letos odšteti 350.000 evrov. ""Stroški bodo požrli vse,"" napoveduje Sisingerjeva. ""Navadni upniki najbrž ne bodo dobili ničesar. Mogoče bo kakšna malenkost ostala za delavce na prednostnih terjatvah, vendar tudi o tem dvomim.""Upraviteljica zaznala sum ponarejanja listin Med tistimi upniki, ki jim je bila v celoti zavrnjena terjatev, je tudi Blaž Mlinarič, direktor in lastnik MTB. Mlinarič je v stečajem postopku prijavil, da mu MTB dolguje 837.431 evrov, in sicer večinoma na podlagi neizplačanih plač, odpravnine in najemnin. Upraviteljica je vse te terjatve v celoti prerekala. Stečajna upraviteljica namreč utemeljeno sumi, da so številni dokumenti upnika prirejeni in da so vse prerekane terjatve upnika fiktivne. Mlinarič si je po mnenju upraviteljice z naknadno prijavo terjatev hotel zagotoviti pogoje za pobot, saj ima iz naslova prejetih kreditov visoke obveznosti do MTB. Še hujši pa so sumi upraviteljice v zvezi z vsebino dopisa, ki ga je 20. januarja 2010 poslala Odvetniška pisarna Zidar&Klemenčič. Iz njega izhaja, da naj bi MTB dolgoval Mlinariču 156.000 evrov odpravnine, čeprav se je Mlinarič upokojil šele avgusta lani. Upraviteljica utemeljeno sumi, da gre za ponarejanje dokumentacije, in bo zato ustrezno ukrepala. ""Spominjam se, da smo za MTB delali izračune o tem, koliko naj bi drug drugemu dolgovali. In že tedaj sem jim jasno razložila, da dvomim, ali se bo to dalo na tak način urediti,"" je sume upraviteljice komentirala odvetnica Nina Zidar Klemenčič.",0
"Ljubljana - Zaradi domnevnih predatorskih cen oziroma nelojalne konkurence na javnem razpisu Davčne uprave Republike Slovenije za 600 dostopov do podatkovnih baz (finančnih, računovodskih, pravnih...) je direktorica podjetja Tax-Fin-Lex Zlata Tavčar podjetje Ius Software prijavila Uradu za varstvo konkurence (UVK). ""Zadevo preučujemo. V kratkem pričakujemo še nekatera pojasnila. Razen tega, da bi potencialno lahko uvedli postopek, vam drugega ne morem razkriti,"" pojasnjuje direktor UVK Jani Soršak. In zakaj Tavčarjeva ocenjuje, da je na javnem razpisu Dursa podjetje Ius Software konkuriralo s predatorskimi cenami? ""Medtem ko je Ius Software na identičnem javnem razpisu pred enim letom za dostop do 600 gesel ponudil ceno 109.940 evrov, Tax-Fin-Lex pa 90.720 evrov, je na zadnjem natečaju ponudil ceno 35.797 evrov, Tax-Fin-Lex pa ceno 70.200 evrov. Ker je Ius Software pred kratkim na javnem razpisu za več kot trikrat znižal ceno za isto storitev, ocenjujemo, da je to storil zaradi izkoriščanja svojega prevladujočega položaja na trgu s ciljem, da izloči konkurenco,"" meni Tavčarjeva. Hkrati se Tavčarjevi zdi tudi precej nenavadno, da Ius Software večini davčne uprave ponuja geslo za dostop do podatkovnih baz po ceni 99,6 evra za geslo na mesečni ravni, na javnem razpisu Dursa pa je ponudil ceno 4,968 evra. Zato je Tax-Fin-Lex Durs zaprosil, da s sklepom o dodelitvi javnega naročila počaka do prejema odločbe UVK. V Dursu so nam pojasnili, da je bila za njih pomembna cena, zato so pogodbo z Ius Software že podpisali. ""S približno sto evrov nam je v dveh letih uspelo dostop za posamezno geslo na mesečni ravni znižati na pet evrov,"" pravijo v Dursu. Direktor in solastnik Ius Softwara Tomaž Iskra trdi, da Ius Software ne želi s trga izriniti nikogar, saj spoštuje zdravo konkurenco, in da jim niso znani očitki o predatorskih cenah: ""Tax-Fin-Lex s svojo in po kakovosti neprimerljivo ponudbo ne predstavlja konkurence pravnemu informacijskemu sistemu Ius-Info in naši novi ponudbi na področju davkov in financ - sistemu FinD-Info."" S sistemom FinD-Info je Ius Software tudi konkuriral na Dursovem javnem razpisu. ""Ker FinD-Info v svojem opisu na spletni strani ne zagotavlja dostopa do vse zakonodaje, kar je bila Dursova zahteva na javnem razpisu, je očitno, da je Ius Software Dursu ponudil sistem FinD-Info, ki ga je razširil še za dostop do vse zakonodaje. To pa je v bistvu Ius-Info, tako da bi lahko rekli, da je Ius Software ponudil oba sistema,"" pravi Tavčarjeva. ""Na razpis smo se odzvali s povsem ustrezno in korektno ponudbo. Trditev, da bi Dursu ponudili Ius-Info, ki ga državni upravi prodajamo po višji ceni, je zlonamerna insinuacija, s katero se želi škodovati ugledu našega podjetja, ki je kot pionir na področju pravne informatike na trgu prisotna že 20 let,"" pa trdi Iskra. sebastjan.morozov@dnevnik.si",0
"Zadovoljni so, da se je zgodba razpletla v to smer Zaposleni v Delu Revijah so zadovoljni z oddajo njihovih blagovnih znamk družbam iz skupine Krater in pričakujejo, da bo nov lastnik poravnal neizplačane honorarje in prispevke. KBM Leasing je blagovne znamke Dela Revij, ki je v velikih finančnih težavah, pretekli teden oddal v najem skupini Krater in njenim hčerinskim družbam Salomon, Dolenjski list ter RGL. Zaposleni pozdravljajo to odločitev, hkrati pa pričakujejo, da bodo ohranili delovna mesta oziroma da se pogodbena razmerja z redno zaposlenimi ne bodo spremenila brez soglasja sindikatov. Takoj bi radi začeli tudi pogajanja o ureditvi položaja honorarnih sodelavcev in sklenili dogovora o zagotavljanju medijske, uredniške in poklicne avtonomije. Zaposleni še poudarjajo, da imajo tako novi najemnik kot zaposleni in honorarni sodelavci isti cilj, kar je po njihovem mnenju dobra podlaga za sodelovanje v prihodnje. Krater že zdaj tiskal revije Skupina Krater sicer deluje na področjih grafične in papirne industrije, medijev, založništva, trgovine s pisarniškim materialom, domačega in mednarodnega transporta, zbiranja in predelave odpadnih in koristno uporabnih surovin ter ekologije. Ob najemu so poudarili, da so zainteresirani, da blagovne znamke Dela Revij nemoteno izhajajo tudi v prihodnje. Že do zdaj so namreč sodelovali pri grafičnem oblikovanju in tiskanju revij Jana, Naša žena, Lady, Kih, Eva, Anja, Obrazi, Smrklja in drugih. Prav zato v konkurenčni družbi Videotop Color Media, ki se je prav tako potegovala za najem blagovnih znamk, trdijo, da je NKBM znamke vrnil praktično enakemu poslovnemu krogu in pod zelo podobnimi pogoji, kot je to storil pred leti ob odobritvi posojila družbam Mateja Raščana .",1
"Prvi mož Elesa Milan Jevšenak je ovaden zaradi šikaniranja na delovnem mestu - k odhodu naj bi skušal prisiliti Roberta Rožiča, direktorja splošnega sektorja Direktor splošnega sektorja Elesa Robert Rožič je prvega moža družbe Milana Jevšenaka ovadil zaradi šikaniranja na delovnem mestu. Kot pravi, mu je Jevšenak (funkcijo je prevzel od Vitoslava Türka, ki je bil zaradi domnevnih nepravilnosti predčasno odstavljen) preklical vsa pooblastila in mu dal vedeti, da zanj osebno ni primeren. O kadrovskih menjavah v Elesu smo sicer že pisali v članku Ali na Elesu po Türkovi zamenjavi že pometa kadrovska metla? Rožiču vzeli vsa pooblastila, domnevno, ker je kader SDS Kot pravi Rožič, je Jevšenak od njega zahteval, naj pristane na sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi. ""Razlogov za to ni navedel, izvedel pa sem, da je razlog v tem, da sem pač Türkov kader oz. kader SDS, ki se ga namerava znebiti."" Rožič je sicer leta 2004 na državnozborskih volitvah kandidiral na listi SDS. Od tedaj so Rožiču odvzeta vsa pooblastila, Jevšenak pa naj bi v vmesnem času od njega še nekajkrat zahteval naj pristane na sporazumno odpoved. Rožič ob tem dodaja, da je zaradi pritiskov nanj že od 17. aprila na bolniški.",0
"Januarja 1,17 milijona gospodinjstev prejelo socialno pomoč Japonski izvoz se je v letu dni skoraj prepolovil, japonski indeks Nikkei pa je padel na najnižjo vrednost v zadnjih 26 letih. Kot drugod Japonce stiska primež recesije. Drugo največje gospodarstvo na svetu je januarja prvič v zadnjih trinajstih letih imelo primanjkljaj na tekočem računu, ki je sledil zaradi zmanjšanja izvoza, ki je posledica vse večje recesije. Japonsko je posebno prizadel upad povpraševanja po avtomobilih, visokotehnološkem blagu in strojih, ki so področja, pri katerih je bil japonski izvoz še posebno močan. Izvoz se je v letošnjem januarju v primerjavi z lanskim zmanjšal za kar 46,3 odstotka, uvoz pa za 31,7 odstotka, k zmanjšanju izvoza pa je najbolj pripomoglo zmanjšanje izvoza v ZDA, ki so v težkem primežu recesije. Januarski primanjkljaj v plačilni bilanci je bil večji od pričakovanj, nekateri analitiki pa so izrazili bojazen, da bo japonski tekoči račun plačilne bilance v rdečem območju še več mesecev. Izvoz avtomobilov se je zmanjšal kar za 66,1 odstotka, najslabše pa sta jo odnesla velikana japonske avtomobilske industrije Toyota, ki bo prvič v 70 letih imela izgubo, in Honda, ki je že zmanjšala proizvodnjo. Tudi pogled na japonsko borzo ne daje upov na boljši jutri v bližnji prihodnosti Nikkei je padel na najnižjo raven v zadnjih 26 letih. Ob koncu trgovanja se je ustalil pri 7.086,03 točke, kar je 87,07 točke oz. 1,21 odstotka manj kot v petek. Indeks izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic. Rasteta števili stečajev in brezposelnih Samo februarja je šlo v stečaj 1.318 podjetij, kar je 10 odstotkov več v primerjavi s februarjem lani. Število stečajev se sicer povečuje že devet mesecev zapored, vse več Japoncev pa se le s težavo prebije čez mesec. Število japonskih gospodinjstev, ki dobivajo socialno pomoč, je januarja doseglo rekordno število, zaradi vse bolj poglabljajoče se depresije pa lahko oblasti v prihodnje pričakujejo še višanje prošenj za oblasti. Vse več Japoncev prejema socialno pomoč Januarja je socialno pomoč prejelo skoraj 1,17 milijona gospodinjstev, število prošenj za pomoč pa se je v primerjavi z decembrom povečalo za 30 odstotkov, poroča japonski dnevnik Asahi. Zaradi drastičnega upada svetovnega povpraševanja, na katerem je slonela japonska uspešnost, se zdaj država spopada z najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni. Drugo največje svetovno gospodarstvo se je v zadnji četrtini lanskega leta zmanjšalo za 12,7 odstotka glede na isto obdobje leto predtem. Najtežje v industrijskih regijah Pričakovano je položaj najtežji na območjih, kjer so nameščene avtomobilske tovarne in tovarne, ki izdelujejo elektroniko v prefekturi Aiči, kjer domujejo Toyota in njeni številni partnerji, se je število prosilcev za pomoč v primerjavi z lanskim januarjem povečalo kar za 72 odstotkov. Japonska podjetja so se hitro odzvala na težko situacijo podjetja so zadnja leta povečala delež zaposlenih za določen čas, zaradi česar so jim zdaj lahko hitro pokazali vrata, številna podjetja pa so prešla na skrajšan delovnik, mnogi so začasno ustavili proizvodne linije ter napovedali množično odpuščanje. Nedavni vladni podatki so razkrili, da je zadnje pol leta brez dela v proizvodnji ostalo 158.000 delavcev brez pogodbe o redni zaposlitvi.",0
"Washington - Ameriški proračunski primanjkljaj naj bi se po prvih ocenah v poslovnem letu 2009 potrojil in dosegel približno 1400 milijard dolarjev. To predstavlja 9,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je največ od leta 1945, so sporočili iz urada ameriškega kongresa za proračun. Proračunski primanjkljaj ZDA v poslovnem letu 2009, ki se je končalo konec septembra, naj bi bil po napovedih tako za 950 milijard dolarjev večji kot v poslovnem letu 2008, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Razlog krepkega povečanja proračunskega primanjkljaja je padec proračunskih prihodkov in povečano trošenje države. Država je namreč v času največje krize po Veliki depresiji v 30-ih letih prejšnjega stoletja namenila vrsto pomoči finančnemu sistemu in fiskalne spodbude. Proračunski prihodki v minulem poslovnem letu so bili za 420 milijard dolarjev oziroma za 17 odstotkov nižji kot leto prej. Dosegli so najnižjo raven v zadnjih 50 letih. Izdatki so po drugi strani narasli za več kot 530 milijard dolarjev oziroma za 18 odstotkov. V poslovnem letu 2008 je zvezni proračunski primanjkljaj znašal 459 milijard dolarjev, navaja AFP. Prve ocene o proračunskem primanjkljaju v minulem poslovnem letu so bile izdelane na osnovi podatkov ameriškega ministrstva za finance in kongresnega urada za proračun. Finančno ministrstvo bo sicer podatke o primanjkljaju objavilo sredi oktobra.",0
"Ljubljana - Zaradi nasprotovanja dveh vladnih strank SLS in DeSUS so po včerajšnjem koalicijskem sestanku z dnevnega reda seje vlade umaknili spremembe zakonodaje, s katerimi bi odložili kotacijo delnice Zavarovalnice Triglav na borzi in določili pogoje za javno prodajo 34,47-odstotnega deleža Kapitalske družbe v Triglavu. Državni sekretar Andrej Šircelj po seji vlade ni želel podrobno razložiti, kje se je zapletlo pri koalicijskem odločanju o sprejetju zakonskih rešitev, s katerimi bi izpeljali javno prodajo delnic Zavarovalnice Triglav, katerih skrbnik in lastnik je Kapitalska družba. ""Vsak zakon je predmet političnega usklajevanja in o vsakem predlogu zakona so potrebna posvetovanja s strokovno javnostjo. Pri prodaji Zavarovalnice Triglav si je vlada vzela nekaj časa, da zadevo uskladi."" ""Ne strinjam se z načinom umika države iz Zavarovalnice Triglav, ki ga predlaga finančno ministrstvo. Ne razumem, zakaj bi na vrat na nos prodajali takšno državno premoženje. Sploh ker vlada poudarja, da ima presežek v proračunski blagajni,"" je povedal Bojan Šrot, predsednik SLS. Osebno podpira predlog državnega sveta, po katerem bi Kadov delež prenesli v last Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). SLS bo v parlamentarni obravnavi predlagala dopolnilo k zakonskemu predlogu državnega sveta, po katerem bi moral ZPIZ pred morebitno prodajo svojega deleža, ki ga bo upravljal Kad, dobiti dvotretjinsko soglasje državnega zbora. Državni svetniki takšne rešitve niso predvideli, vendar ne gre pozabiti, da so se državljani na novembrskem referendumu izrekli proti takratni vladni rešitvi, po kateri bi Kad prosto razpolagal s svojim deležem Triglava in bi ga torej lahko tudi prodal, kar mu sedanja zakonodaja za okoli 600.000 delnic Triglava onemogoča. Podobno stališče ima DeSUS. Njegov predsednik Karl Erjavec pravi, da se mu zdi pomembno na ZPIZ prenesti delež Triglava: ""V DeSUS nam gre za to, da z dobrimi podjetji zagotavljamo stabilnost pokojninske blagajne, kajti njena likvidnost je lahko čez nekaj let resen problem. Zato ne vidim razlogov, zakaj bi zdaj razprodajali dobra podjetja."" V poslanski skupini DeSUS rešitev državnega sveta po besedah vodje poslanske skupine Francija Žnidaršiča načeloma podpirajo, čeprav so nekoliko skeptični do tega, ali je s pravnega vidika skladen z vsemi drugimi zakoni s tega področja. Tudi viri blizu finančnega ministra Andreja Bajuka opozarjajo na problematičnost predloga državnega sveta. Prvič, zakonska rešitev naj bi bila v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki javnim zavodom - kar ZPIZ je - prepoveduje lastništvo kapitalskih naložb, kot je delež v Zavarovalnici Triglav. Drugič, zgolj prenos deleža na ZPIZ, če bi ta lahko svoj delež kadar koli prodal, naj ne bi skladen z referendumsko voljo, češ da so se volilci javno izrekli proti prodaji tega deleža Triglava. Tretjič, zgolj prenos deleža na ZPIZ brez neposredne udeležbe državljanov naj ne bi bil skladen z določilom zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, po katerem bi morale biti fizične osebe upravičene do delnic zavarovalnice, pokojninskih bonov ali police pokojninskega zavarovanje, medtem ko naj bi finančno ministrstvo z javno prodajo delnic predlagalo enega od načinov prenosa delnic na fizične osebe. Četrtič, vladni finančniki se sprašujejo, ali je predlog državnih svetnikov sploh pravno vzdržen, saj na primer kar v posebnem zakonu o lastninjenju ureja še spremembo popidovskega zakona, ki od Triglava zahteva kotacijo delnic na borzi do 25. januarja.",0
"»Sem zelo nezadovoljen s predsednikom vlade o(Borutom Pahorjem »Sem zelo nezadovoljen s predsednikom vlade Borutom Pahorjem. Zdaj, dokazano, ne govorimo več o varnosti, temveč o šikaniranju slovenskega gospodarstva,« je dejal prvi avtoprevoznik Andrej Klobasa. Pahor in avstrijski kancler Werner Faymann namreč včeraj v Celovcu nista našla rešitve za sporno prepoved prometa tovornih vozil skozi predor Karavanke. Najti jo bodo poskušali v prihodnjih dneh. Ali to pomeni novo zaporo konec tedna, Klobasa ni želel napovedati. »O tem se bomo odločali v soboto. Pustimo se presenetiti,« je še dejal. Predor je po njegovem mnenju enako nevaren danes kot v petek in soboto, zato se mu zapora ne zdi smiselna. Diplomacija nas bo potopila, dodaja Klobasa. Če se zadeva kmalu ne bo rešila, bomo izdali račun slovenski vladi. Spomnimo, prejšnji teden sta se o karavanškem predoru pogovarjala prometni minister Patrick Vlačič in avstrijska prometna ministrica Doris Bures, vendar se nista sporazumela. Avstrijci so namreč zaradi varnosti v času turistične sezone uvedli omejitev tovornega prometa skozi predor ob petkih in sobotah.",0
"Sindikalist Mitja Gregorc ne razume, da manj obiskovalcev pomeni manj posla in manj plačanih davkov, s tem pa manj sredstev tu... Tuje državljane, ki bodo v času počitnic potovali na morje, bomo obveščali, v kakšni državi so in da se tukaj ni smiselno ustavljati. Vir: www.finance.si Sindikalist Mitja Gregorc ne razume, da manj obiskovalcev pomeni manj posla in manj plačanih davkov, s tem pa manj sredstev tudi za plače policistov.",0
"Ljubljana - Mali delničar SCT Sandi Kucler je v petek na okrožnem sodišču v Ljubljani proti Delfiju vložil predlog za sodni preizkus odpravnine in določitev primerne odpravnine malih delničarjev SCT. Kot je znano, so konec avgusta na skupščini odločali o iztisnitvi malih delničarjev iz SCT, katerega stoodstotni lastnik bo postal Delfi, v kratkem pa je pričakovati tudi iztisnitev malih delničarjev iz Delfija. V postopku bo Kucler poskušal dokazati, da je bila odpravnina v višini 26,74 evra za delnico SCT občutno prenizka. Naj spomnimo, da po tej ceni sledi, da je celotni SCT, katerega več kot 90-odstotni lastnik je Delfi, vreden zgolj 12 milijonov evrov. Po oceni Kuclerja bi bila poštena cena, ki bi jo moral Delfi ponuditi malim delničarjem SCT, 70,80 evra, kar je knjigovodska cena delnice. ""Revizijska hiša UHY Revizija, ki je izdala poročilo o primernosti denarne odpravnine, je hkrati opravljala tudi revizijo Delfija, kar ni običajna praksa v svetu in je v nasprotju z mednarodnimi stališči o revidiranju, temeljnimi revizijskimi načeli in kodeksom poklicne etike zunanjih revizorjev,"" je navedel Kucler. Ob tem so po njegovem sporne tudi metode, po katerih se je ocenjevala vrednost oziroma višina denarne odpravnine, saj je rezultat obeh metod, ki so bile uporabljene, izredno občutljiv za vhodne parametre, ki jih je mogoče po njegovem mnenju poljubno prilagajati, kar so nam potrdili tudi naši neuradni viri. ""Naše mnenje je, da stvar na sodišču ne bo zdržala, saj je bilo vse opravljeno po zakonih in tudi odpravnino je potrdilo sodišče,"" je povedal Klemen Grebenšek, nekdanji predsednik uprave Delfija, zdaj pa član nadzornega sveta SCT. Ob tem Kucler ocenjuje, da obstaja še vrsta drugih metod, po katerih bi ocenjena odpravnina znašala bistveno več in niso bile upoštevane v škodo malih delničarjev (glej okvir).",0
"Ljubljana - Vzajemna kljub uvedenim postopkom Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) nima pravne podlage za prekinitev sklica izredne skupščine zavarovalnice, ki ga je zahtevala Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). To bi vodstvu z Boštjanom Averjem na čelu omogočila šele odločba AZN o imenovanju izredne uprave zavarovalnice, kar pa ne pomeni, da v današnjem Uradnem listu objavljen sklic skupščine ne bo pozneje preklican. Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak je odločna: ""Skupščina bo. Zamenjali bomo nadzorni svet, ki bo čakal na konec izredne uprave."" Od sklica izredne skupščine v ZDUS ne odstopajo, če bo sklic umaknjen, bodo pravico iskali na sodišču. Predstavniki ZDUS so se želeli z direktorjem AZN Mihaelom Permanom pogovoriti o načinu sodelovanja, a je prvi nadzornik zavarovalniškega trga predlog za sestanek zavrnil. Kožuh-Novakova se zdaj sprašuje, ali je AZN njihovo načrtovano zamenjavo nadzornega sveta prestregla zato, ""ker je na Vzajemni res toliko dvomljivih stvari, ali zato, da bi odgnali civilno družbo"". V AZN so jim po besedah Kožuh-Novakove pojasnili, da se ""v času trajanja zaupnih postopkov, ki tečejo, ne morejo sestajati z nikomer, niti ne z raznimi interesnimi skupinami"". A v ZDUS poudarjajo, da jih postopki AZN zoper Vzajemno ne zanimajo, jih pa zanima, kako bo AZN sodelovala z lastniki zavarovalnice, tudi upokojenci. Ti vztrajajo, da se morajo preveriti vsi domnevno sporni posli Vzajemne, če to ne bo omogočeno njim, zahtevajo to od izredne uprave, torej najverjetnejšega kandidata Dušana Novaka. Da bi poseg AZN dovoljeval zameglitev spornih poslov, ne bodo dovolili, obljubljajo in vztrajajo, da bodo zahtevali, da tudi izredna uprava deluje v interesu zavarovancev. AZN se je medtem zavila v molk, tako pa ni jasno niti, ali so postopke o imenovanju izredne uprave začeli zaradi vodstva zavarovalnice ali nadzornega sveta, ki ga kot glavnega krivca ukrepa regulatorja označuje Aver. Ta pravi, da se pregledov in revizij ne boji, vodstvo ni naredilo ene same napake, je prepričan. Ob tem je treba izpostaviti, da izredna uprava deluje po navodilih AZN, ki dobi z njenim imenovanjem vlogo nadzornega sveta, hkrati ji zakon dopušča, da izredni upravi nalaga delo, ki je za to obvezno. Tako lahko sklepamo, da bodo sporne posle na Vzajemni pregledali, če bo to želela oziroma zahtevala AZN. Profesor na mariborski pravni fakulteti Šime Ivanjko, idejni vodja izstopa Vzajemne izpod okrilja ZZZS, je prepričan, da je poseg AZN pravilna odločitev, ampak le, poudarja, če obstajajo utemeljeni razlogi. Da bi bile lahko razlog za tak ukrep vnaprej podpisane odstopne izjave članov nadzornega sveta, dvomi. ""AZN bo morala utemeljiti, zakaj bo imenovala izredno upravo,"" pravi Ivanjko in dodaja, da lahko AZN na tak način poseže le, če napaka, ki jo bo izredna uprava odpravljala, vpliva na delovanje celotnega sistema. katja.svensek@dnevnik.si",0
"Revizorji s težavo do potrebnih dokumentov Naložba v gradnjo logističnega terminala Čehov predstavlja tveganje za nemoteno poslovanje koncerna, ugotavlja revizija petletnega poslovanja Intereurope. Posebna revizija, ki jo je opravila družba KPMG, odkriva tudi velike vrzeli v korporacijskem upravljanju družbe . Predmet revizije so bili poleg terminala Čehov v Moskvi tudi nakup podjetja Zetatrans, najem prostorov na Kosovu, naložbe v osnovna sredstva družbe, naložbe v informacijsko tehnologijo in odprodaja nepremičnin. Zaradi nezmožnosti pridobitve določenih dovoljenj za zagon carinskega terminala na lokaciji logističnega centra Čehov v Moskvi in zaradi neuresničevanja načrtovanega obsega poslovanja naložba v logistični terminal Čehov v tem trenutku tako za družbo Intereuropa East kot za poslovanje koncerna samega predstavlja veliko grožnjo, ugotavlja posebni revizor v poročilu, ki ga je Intereuropa objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Revizor Intereuropa se je le s težavo ločila od dokumentov Pri naložbi v Čehov je revizor ugotovil razkorak med nakupno ceno primerljivih zemljišč na lokaciji logističnega centra in vrednostmi, ki sta jih v računovodskih evidencah izkazali družbi Intereuropa East in Intereuropa. Revizor je naletel tudi na težave pri pridobivanju dokumentacije, saj naj bi jo Intereuropa posredovala po delih in kronološko neurejeno, nekatere osebe, ki naj bi bili za posamezne odločitve odgovorne, pa naj z njimi po lastnih trditvah ne bi bile seznanjene oziroma naj pri sprejemanju odločitev ne bi sodelovale. Revizijo zahtevala Kad in Sod Posebno revizijo sta zahtevala Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Kad in Sod, ki imata v Intereuropi skupaj 15,1-odstotni delež, sta v zahtevi za uvedbo revizije, ki so jo aprila na skupščini potrdili delničarji, izrazila sum, da so se pri sklepanju določenih poslov izvajala negospodarna in škodljiva ravnanja. Intereuropo po predčasni razrešitvi Andreja Lovšina vodi Ernest Gortan. Lovšina je nadzorni svet razrešil zaradi nedoseganja poslovnih ciljev in prekoračitve pooblastil.",0
"Za drugačno rešitev malo upanja Stečajni upravitelj Vina Brežice Zlatko Vili Hohnjec je vsem 80 zaposlenim izročil odločbe o odpovedi delovnega razmerja. Brez zaposlitve bodo ostali 1. oktobra. Glavni sindikalist Vina Brežice Janko Kržan je za STA dejal, da je za drugačno rešitev malo upanja. Po njegovih besedah so se v družbi sicer ponujali novi vlagatelji, vendar pa je treba zadeve gledati realno, saj je Vino Brežice veliko podjetje, vlagatelji pa bodo verjetno počakali do konca stečajnega postopka in podjetje takrat odkupili ali najeli. Nekaj upanja ponuja še napoved pritožbe na 9. septembra objavljeni stečaj, ki jo je napovedal novi direktor Vina Brežice Luka Repovž, če pritožba obstaja, pa bodo izvedeli šele po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka oziroma 24. septembra, je dejal. Če imajo vlagatelji resen namen in denar za novi program v Vinu Brežice, bo jasno takrat, je še povedal Kržan.",0
"V primerjavi z enakim četrtletjem lani je britanski letalski prevoznik v drugem četrtletju izgubo povečal za 15 odstotkov na 146 milijonov evrov Britanski letalski prevoznik British Airways je v drugem letošnjem četrtletju povišal izgubo iz enakega obdobja leto poprej za 15 odstotkov na 122 milijonov funtov (146 milijonov evrov). Izguba je med drugim posledica izpada prihodkov zaradi stavk kabinskega osebja ter motenj letalskega prometa zaradi vulkanskega pepela z Islandije. Za dva odstotka nižji prihodki Med aprilom in junijem je družba vknjižila 1,94 milijarde funtov prihodkov, kar je 2,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Brez omenjenih enkratnih dogodkov sicer v British Airways ugotavljajo, da bi prihodke v primerjalnem obdobju zvišali za 11 odstotkov. Poslovanje prizadel vulkanski pepel in stavka osebja Kot je znano, je kabinsko osebje British Airwaysa v maju in juniju stavkalo 23 dni, aprila pa je bil promet močno moten zaradi vulkanskega pepela po izbruhu vulkana z Islandije. S kabinskim osebjem družba sicer še ni uspela skleniti dogovora, zato so možne nove stavke.",0
"Do 17. junija bo Alstom vsa dela na gradbišču Teša 6 opravljal v skladu s terminskim načrtom. Če poslanci ne bodo sprejeli zakona o poroštvu, pa takrat začne veljati najava suspenza pogodbe. Dela bi lahko stala vsaj pol leta, v celoti pa bi se projekt podražil za 500 milijonov evrov. Francosko podjetje Alstom bo do 17. junija 2012 vsa dela na gradbišču šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj opravljal v skladu s terminskim načrtom, so sporočili iz Termoelektrarne Šoštanj. V primeru, da zakon o poroštvu ne bo sprejet na junijski seji državnega zbora, op. p., s 17. junijem stopi v veljavo najava suspenza pogodbe zaustavitev projekta, so še dodali. Tako so se odzvali na informacije, da naj bi podjetje Alstom, ki je dobavitelj glavne tehnološke opreme za Teš 6, svojim izvajalcem in podizvajalcem na gradbišču 1,3 milijarde vrednega projekta že razposlal sporočilo, naj začnejo pripravljati vse za umik. Sporočili so še, da se po njihovi oceni lahko projekt v primeru suspenza pogodbe zaustavi najmanj za pol leta. Projekt se tako lahko samo zaradi polletne zamude podraži tudi do 100 milijonov evrov, v celoti pa tudi prek 500 milijonov evrov, izpostavljajo in dodajajo, da je treba upoštevati stroške zaustavitve gradbišča in nato ponovnega začetka gradnje. Opozarjajo, da so v projekt do zdaj vložili več kot 580 milijonov evrov in tega denarja ne bodo dobili nazaj. Rezervni scenariji so veliko dražji. Treba pa je upoštevati tudi to, da bomo morali poplačati obveznosti do bank Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD in Evropske investicijske banke EIB in nato iskati nove variante. Stroški financiranja pri drugih bankah pa bodo občutno višji, tudi za polovico, so zaključili. Zaustavitev projekta Teš 6 bi imela torej za Teš in HSE katastrofalne posledice. Med temi so dodatni stroški v višini najmanj dveh milijard evrov v naslednjih dveh letih, manjšanje energetske samozadostnosti Slovenije in s tem potencialno višje cene elektrike, problem nadaljnje ekološke sanacije Šaleške doline, vprašljivost nadaljnjega obstoja Teša in Premogovnika Velenje ter s tem nekaj 1000 delovnih mest, na dolgi rok pa tudi vprašljivost obstoja HSE. V primeru uveljavitve suspenza bomo sicer takoj pristopili k izdelavi programa finančnega prestrukturiranja v skladu z veljavno zakonodajo. Že sedaj pa vemo, da bo v načrtu finančnega prestrukturiranja treba predvideti dokapitalizacijo obvladujoče družbe skupine HSE, ki bo omogočila tudi izvedbo finančnega prestrukturiranja v Tešu, so poudarili v Tešu. Zagotavljanje finančnih virov ni povezano s politiko Z ministrstva za infrastrukturo in prostor pa so sporočili, da so poslovne odločitve investitorja v izključni pristojnosti tega. Poudarili so, da je vodstvena ekipa Holdinga Slovenske elektrarne HSE in Teša odgovorna za uspešno in racionalno dokončanje projekta. V sporočilu so zapisali tudi, da je način zagotavljanja virov financiranja odgovornost tistih, ki projekt vodijo in to ni povezano s političnimi odločitvami ter ni stvar politike. Teš je za financiranje projekta pri EIB najel tudi 110 milijonov evrov posojila, zavarovanega z bančno garancijo. Poleg tega je pridobil še 200 milijonov evrov posojila pri EBRD, ki ni zahtevala državnega poroštva. Vlada RS je podprla pobudo poslancev v Državnem zboru o državnem poroštvu in pri tem izpostavila svoje videnje glede racionalnega dokončanja projekta v obliki petih pogojev. Do danes ni izpolnjen eden izmed bistvenih pogojev, ki se nanaša na končno ceno projekta, saj je strošek montaže še vedno neznanka, so sporočili. Dodali so, da je naloga poslancev ta, da ovrednotijo uspešnost vodstvene ekipe HSE in Teša glede obvladovanja projekta tako po tehnološki kot finančni strani in zavzamejo svoje stališče glede državnega poroštva.",0
"Videoposnetki nadzornih kamer Darsa postavljajo na laž izjavo ministra Patricka Vlačiča glede nedeljske vožnje s službenim audijem po odstavnem pasu. Vlačič je namreč v ponedeljek zatrjeval, da je službeni avtomobil, ki ga je upravljal najeti voznik družbe Protokol d. o. o., po odstavnem pasu avtoceste Logatec–Vrhnika vozil z modro lučjo zato, da je lahko utiral pot reševalnemu vozilu, ki se je zagozdilo v gneči zaradi prometne nesreče. Na posnetkih nadzornih kamer Darsa pa je razvidno, kako po odstavnem pasu audi A6 z ministrom Vlačičem pri veliki hitrosti prehiteva kolono, medtem ko je reševalno vozilo na nujni vožnji resda sledilo, a šele po pretečene skoraj pol minute. Prav ministrov avtomobil naj bi po poročanju Dnevnika v nadaljevanju poti pri izvozu Vrhnika tudi oviral reševalno vozilo pri prevozu bolnika v ljubljanski UKC. Za 24ur.com pa so na ministrstvu za promet navedli, da je ministrov avtomobil pri Vrhniki pravzaprav pomagal reševalnemu vozilu iz zagozdene situacije, vendar pa tam ni nadzornih kamer, ki bi to lahko potrdile. Minister ""ni bil pozoren"" Vlačič zatrjuje, da ni odredil namestitve posebne signalizacije (modre luči) v avtu ali naročil njene uporabe. Magnetna modra luč, ki je v avtomobilu ministrstva za promet, je bila kupljena leta 2004, pravi Vlačič in dodaja, da je bila uporabljena z njegovo vednostjo za pomoč reševalnemu vozilu. ""Seveda pa dopuščam tudi možnost, da je bila ta naprava uporabljena brez moje vednosti,"" je še dejal Vlačič v odzivu medijem. Z rdečo črto je obrobljen audi z ministrom Vlačičem, ki je divjal po odstavnem pasu z veliko hitrostjo. Reševalno vozilo je sledilo šele po skoraj pol minute. © Dars Vlačič sicer trdi, da na vožnjo in početje svojega voznika ni bil pozoren, saj se je v ozadju avtomobila pripravljal na televizijski nastop, na katerega se mu je mudilo. Zaradi dogodka je že napovedal ukrepe, njegov voznik bo moral policiji pojasniti početje, sam pa napoveduje, da bo sprejel posledice vseh dejanj, za katere je kot minister objektivno odgovoren. Med drugim je Vlačič za 24.com že napovedal, da pogodbe z družbo Protokol d. o. o. za prevoz, ki poteče prihodnji teden, ne bodo podaljšali. Minister kot vsak drug udeleženec Zakon prepoveduje vožnjo po odstavnem pasu, prav tako pa prepoveduje tudi neupravičeno uporabo modre luči. Vozilo prometnega ministra, za katerega veljajo pravila prevozov varovane osebe po 4. stopnji, nima prednosti in bi zato moralo spoštovati cestnoprometne predpise, kot vsi ostali vozniki, ugotavlja Dnevnik.",0
"Evropski parlament je na plenarnem zasedanju potrdil dodelitev 2,2 milijona evrov pomoči za nekdanje delavce Mure. Pomoč mora sedaj odobriti še Svet EU. Poslanci v evropskem parlamentu Evropski parlament je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu podprl dodelitev sredstev iz sklada za prilagoditev globalizaciji nekdanjim delavcem Mure. Za pomoč je glasovalo 489 poslancev, 51 jih je bilo proti, 19 pa vzdržanih. Slovenija je za pomoč 2554 odpuščenim presežnim delavcem nekdanjega pomurskega tekstilnega velikana aprila zaprosila za dobra 2,2 milijona evrov, sama pa bo prispevala 1,2 milijona evrov. Evropska komisija je slovensko vlogo za pridobitev sredstev iz globalizacijskega sklada za Muro potrdila 19. oktobra, 9. novembra pa jo je potrdil tudi odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve. Po potrditvi v Evropskem parlamentu je na potezi še Svet EU. Evropska pomoč bo namenjena za financiranje različnih oblik pomoči za presežne delavce Mure, ki jih v okviru aktivne politike zaposlovanja že izvajajo Sklad dela Prekmurje in Regionalni sklad dela za Pomurje ter zavod za zaposlovanje. Gre za pomoč pri iskanju zaposlitve, programe izobraževanja in prekvalifikacije, poklicno usmerjanje, usposabljanje na delovnem mestu, spodbujanje samozaposlitve ter podjetniške pobude in motivacijske ter informacijske delavnice. Prošnja za pomoč delavcem Mure je za zdaj edina prošnja Slovenije za sredstva iz tega sklada. Slovenija sicer tudi še preučuje možnost za podajo vloge za pridobitev sredstev iz tega sklada za delavce Vegrada in Preventa.",1
"Komisija za preprečevanje korupcije imela veliko dela v naši družbi, prav tako preiskovalni organi, je dejal prvi mož Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič. Prejšnji predsedniki uprave so družbo oškodovali za več milijonov evrov, veliko je bilo klientelizma in nepotizma, trdi. Nadzorni svet Luke Koper na današnji seji ni podpisal pogodbe o zaposlitvi predsednika uprave Gašparja Gašparja Mišiča, saj je menil, da je prav, da pogodbo podpišejo novi nadzorniki, je dejal namestnik predsednika nadzornega sveta Nikolaj Abrahamsberg. Na vprašanje, kakšen je potemtakem delovnopravni status Gašpar Mišiča, je Abrahamsberg odgovoril, da je nadzorni svet sprejel sklep, da se mu za opravljeno delo izplača ustrezen znesek, tako kot bi sicer veljalo po zakonu in omejitvah, ki jih določa zakon oziroma merila za velike gospodarske družbe . Sicer pa je namestnik predsednika nadzornega sveta spomnil, da je že skupščina delničarjev zahtevala posebne revizije preteklega poslovanja družbe. Kot je dodal, je uprava korektno pripravila poročilo in podatke, iz katerih je razvidno, da je v preteklosti dejansko prišlo do oškodovanja družbe . Nadzorniki so upravi zato naložili pripravo nadaljnjih poročil in ukrepov, da bi zadeve dokončno razčistili. Med drugim je na mizo prišel predlog pogodbe za novo investicijo v podaljšanje pomola v znesku več kot 9,5 milijona evrov. Po pogajanjih, ki jih je vodil Gašpar Mišič, se je pogodba znižala na 8,5 milijona evrov. To po mnenju Abrahamsberga kaže, da strokovne službe v Luki niso ne strokovno ne odgovorno pripravile to pogodbo . Zato so upravi tudi predlagali razrešitev vodje investicij Roberta Levaniča. Kot so naknadno sporočili iz Luke, se 8,5 milijonov evrov vredna naložba, ki jo je potrdil nadzorni svet, nanaša na izgradnjo zaledne skladiščne površine ladijskega priveza 7. C na kontejnerskem terminalu in je del širšega projekta podaljšanja južnega dela prvega pomola za povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala. Foto Aljoša Kravanja Upravi so po Abrahamsbergovih besedah sicer naložili tudi vložitev ustreznih odškodninskih tožb. Gašpar Mišič pa je glede možnosti vložitve kazenskih ovadb navedel, da bodo najprej opravili ustrezne notranje revizije in postopke, pri tem pa je dodal, da bi Komisija za preprečevanje korupcije imela veliko dela v naši družbi, prav tako preiskovalni organi . Ob tem je znova izpostavil, da je v času, odkar vodi Luko, ugotovil veliko anomalij, o čemer bodo v prihodnjih dneh podrobneje seznanili javnost. V družbi je bilo v preteklosti prisotno kadrovanje po načelih klientelizma in nepotizma, je poudaril ter izpostavil po njegovem mnenju neracionalno razporeditev dela, saj da tudi po tri vodje izmene delajo v isti izmeni. Prejšnji predsedniki uprave so, tako Gašpar Mišič, družbo hote ali nehote oškodovali za več milijonov evrov. Ob tem je dodal, da mu je v prvih devetih dneh na čelu Luke uspelo preprečiti sklenitev škodljivih pogodb, ki bi družbo oškodovali za več kot 2,5 milijona evrov. Napovedal je še, da si bo prizadeval za sprejetje prioritetnega načrta investicij družbe. Gapšar Mišič se je obregnil tudi ob zunanje izvajalce, ki da pridno zaračunavajo svoje storitve. Samo za piar izvajalca, ki nam je lani vodil Facebook stran in kvazi skrbel za stike z lokalno skupnostjo, je družba plačala 72.000 evrov letno, v letošnjem letu pa 32.000 evrov, je navedel in dodal, da je uprava sklenila prekiniti to pogodbo. Uprava je predlagala tudi znižanje pavšala za odvetniški družbi Senica in Čeferin s 5000 na 3500 evrov iz preprostega razloga, ker se toliko pač ne porabi . Ob tem pa Gašpar Mišič ne misli kar ad hoc preklicevati pogodb z drugimi odvetniškimi hišami, s katerimi ima Luka sklenjene pogodbe, saj zanje vodijo pomembne sodne procese.",0
"V Ljubljani večinoma popravki navzdol Evropske in azijske borze so v pričakovanju objave podatkov o ameriški brezposelnosti, kar bo najverjetneje krivo tudi za slabši začetek na Wall Streetu. Na Ljubljanski borzi se je dan začel obetavno, saj sta se oba indeksa nekoliko dvignila, vendar pa tako ni ostalo do konca dneva. SBI20 je izgubil 0,64 odstotka svoje vrednosti in končal pri 4.216,06 točke. Najbolj so se podražile delnice Pivovarne Laško, za 2, 13 odstotka ter dosegle enotni tečaj 36,97 evra. Za 0,77 odstotka so se dvignile delnice Krke enotni tečaj 69,76 evra. Za deset odstotkov so se znova poceni delnice Istrabenza, za 2,63 odstotka pa delnice Zavarovalnice Triglav. Vrednost je izgubila tudi delnica Gorenja in Mercatorja, Sava in Petrol pa sta ostala na skoraj enaki ravni. Najprometnejše delnice Krka 0,77 % 69,76 EUR Sava -0,01 % 239,97 EUR Petrol 0,01 % 325,89 EUR NKBM -0,69 % 11,45 EUR Gorenje -1,15 % 10,31 EUR Telekom Slovenije -0,45 % 162,66 EUR Zagrebški Crobex je po sredinem strmoglavljenju, zaradi odstopa premierja Sanaderja, izgubil še 0,68 odstotka. Evropske borze so dan začele v rdečem in ga tako tudi končale. Vlagatelji so zadržani predvsem pred obajvo podatkov o ameriški brezposelnosti. Osrednji borzni indeksi so zdrsnili za več kot odstotek. Nikkei se je po spodbudnem torku že drugič zapored znižal. Tokrat za 0,64 odstotka in pristal pri 9.876,15 točke. Slabši trgovalni dan je predvsem posledica vnovčevanja dobičkov pred objavo podatkov o ameriški brezposelnosti. Ameriške delnice so v sredo dosegle rast. Indeks Dow Jones se je povzpel za 0,68 odstotka in dan končal pri 8.504,06 točke, indeks Nasdaq pa se je povišal za 0,58 odstotka in končal pri 1.845,72 točke. Višja vrednost indeksov je predvsem posledica spodbudnih informacij proizvajalcev iz Kitajske, Evrope in ZDA, vendar pa so vlagatelji ostali previdni predvsem zaradi objave vrednosti plač.",0
"Preiskava primera mariborskih radarjev se bo najverjetneje dodatno zavlekla. Kriminalista Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki sta preiskovala sume kaznivih dejanj v zvezi z mariborskimi radarji, sta bila razrešena s tega primera, danes pišeta časnika Delo in Večer. Razrešitev naj bi bila posledica anonimne prijave. Po poročanju časnikov naj bi kriminalisti NPU našli dokaze za sum, da je bil posel z radarji med mestno občino Maribor na čelu s takratnim županom Francem Kanglerjem in podjetjem Iskra Sistemi vnaprej dogovorjen. A ker sta bila kriminalista razrešena, se bo preiskava primera najverjetneje dodatno zavlekla. Spomnimo, pri radarjih je sume korupcije ugotovila tudi protikorupcijska komisija. Anonimka o kriminalistih Kriminalistoma je primer odvzel začasni vodja NPU Karol Turk, ki je za Večer povedal, da je na NPU res prišla anonimka o kriminalistih, ki se ukvarjata s primerom, in da bo treba navedbe v njej preveriti. ""Če se bo zgodilo, da sta kriminalista dejansko storila kaj narobe, kakor piše v anonimki, bomo zoper njiju ustrezno ukrepali, seveda pa moramo najprej z njima opraviti razgovore in zadevo preiskati,"" je povedal. V anonimni prijavi naj bi se po neuradnih navedbah kriminalistoma med drugim očitalo, da se neprimerno vedeta do zaposlenih na mariborski občini, omenjal naj bi se tudi sum podkupovanja. V Mariboru negativno presenečeni Mariborski župan Andrej Fištravec je bil po poročanju Dela nad temi informacijami neprijetno presenečen. Povedal je, da je bil prepričan, da bo preiskava kmalu končana in da so bili kriminalisti zelo korektni in profesionalni, zaposleni na občini pa so z njimi dobro sodelovali. Po njegovih besedah so preiskovalci očitno nekomu stopili na žulj. Mestna občina Maribor je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun. Množični protesti ob vzpostavitvi delovanja radarjev vodili do odstopa župana Franca Kanglerja. Po izvolitvi novega župana Fištravca je Iskra Sistemi prekinila pogodbo z občino in začela groziti z večmilijonsko tožbo, Fištravec pa je dal sredi aprila radarje izklopiti.",0
"Dušan Uršič, prvi mož in lastnik Radia Dur, je zanikal tožbo Cityparka. Trdi da se bodo najprej poskušali civilno dogovoriti ter rešiti nastali problem. Lastnik Radia Dur Dušan Uršič nam je danes pojasnil, da trditve o napovedani tožbi Cityparka , ki smo jih včeraj po poročanju STA zapisali v novici z naslovom Radio Dur toži Citypark ne držijo. Uršič nam je zatrdil, da jim je upravitelj Cityparka protipravno izklopil elektriko v njihovih prostorih, kar jim je onemogočilo delovanje ter jih prisililo k oddajanju iz zasilnega studia na Šmarni gori. Poudaril je, da so z argumenti zavrnili sodno odločbo. Direktor in lastnik Radia Dur je še povedal, da se bodo z upravitelji Cityparka poskušali rešiti problem na civilen način. »Če se ne bomo dogovorili bo motenje posesti predmet tožbe,« je povedal Uršič.",1
"Sodišče je odločitev o stečaju podjetja CPL zavleklo za skoraj mesec dni. V tem času naj bi finančni izvedenec ugotovil, ali je podjetje res insolventno. Nekateri se bojijo, da bo vodstvo v tem času prodalo mehanizacijo.",0
"Ob tem ko v nacionalnem letalskem prevozniku državo prosijo za šest milijonov evrov pomoči, spor s stevardesami rešujejo z zaposlovanjem Adria Airways naj bi državo zaprosila za približno šest milijonov evrov pomoči, vlogo pa naj bi predvidoma danes obravnavala strokovna medresorska komisija, poroča Dnevnik. Medtem naj bi Adria kljub napovedanemu zmanjšanju plač in odpuščanju zaposlovala, neuradno pod grožnjo odškodninskih tožb. Razlog naj bi po poročanju Dnevnika tičal v starem sporu, ki so ga v času, ko je družbo vodil Tadej Tufek, sprožile stevardese, pogodbeno zaposlene za določen čas. Ker jim Adria po zakonsko določenem obdobju ni ponudila službe za nedoločen čas, so vložile tožbo. Adrio bi v primeru pravnomočne sodbe čakalo plačilo visokih odškodnin (povrnitev vseh prispevkov in razlik v plačah), naj bi se spor odločili rešiti po mirni poti.",0
"Ker vlada ni spremenila trošarin, bodo šle cene vseh goriv malenkost navzdol. Liter najbolj prodajanega bencina bo po novem 1,439 evra, liter dizla 1,365 evra in liter kurilnega olja 0,995 evra. Gorivo se bo malenkost pocenilo. Vlada ni posegla v trošarine za energente, zato bo od polnoči liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina cenejši za 0,5 centa in bo 1,439 evra. Liter 100-oktanskega bencina bo cenejši za 0,4 centa in bo 1,479 evra. Za liter dizelskega goriva bo treba odšteti 0,5 centa manj in bo po novem 1,365 evra. Za 0,4 centa bo cenejši tudi liter kurilnega olja in bo 0,995 evra. V Avstriji stane liter 95-oktanskega bencina 1,329 evra, liter dizelskega goriva pa 1,32 evra. V Italiji je liter 95-oktanskega bencina 1,778 evra, liter dizelskega goriva pa 1,708 evra. Na Madžarskem je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,347 evra, za liter dizla pa 1,416 evra. Na Hrvaškem je liter najbolj prodajanega bencina 1,357 evra, liter dizelskega goriva pa 1,303 evra.",1
"Na Goriškem kljub vsemu optimistični Tudi na severnem Primorskem, kjer so imeli v zadnjih letih eno najnižjih stopenj brezposelnosti, se število oseb brez zaposlitve skokovito povečuje. Konec januarja je bilo v evidenci območne službe Nova Gorica brezposelnih 2.641 oseb oz. 14,4 odstotka več kot januarja lani. Od začetka decembra do 6. februarja se je v evidenco brezposelnih prijavilo več kot 1.000 oseb, je pojasnila direktorica novogoriške območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje Erna Kufersin Rehberger. Manjše tudi število objavljenih prostih delovnih mest Na novogoriškem zavodu za zaposlovanje opažajo, da se je število objavljenih prostih delovnih mest v zadnjih treh mesecih zmanjšalo. Lani so delodajalci objavili 9.633 prostih delovnih mest, kar je 0,8 odstotka več kot v letu 2007. Januarja letos so delodajalci objavili 654 prostih delovnih mest, kar je petino manj kot v lanskem januarju, je podatke predstavila Kufersin Rehbergerjeva. Po njenih besedah so z območja Vipavske doline, Goriške in gornjega Posočja za državno subvencijo ob skrajšnem delovnem tednu zaprosila štiri podjetja s skupno 2.700 zaposlenimi. Vseeno večina delodajalcev na tem območju za letos napoveduje zmanjševanje števila brezposlenih. Na Goriškem kljub vsemu optimistični Na severnem Primorskem obstajajo optimistični in menijo, da trg dela pri njih kljub vsemu še deluje. Januarja se je namreč iz evidence brezposlenih odjavilo 175 oseb, pri čemer se jih je 110 zaposlilo ali samozaposlilo, 14 pa se jih je vključilo v javna dela. Poleg tega je za ta konec Slovenije značilno tudi zaposlovanje Slovencev v Italiji.",0
"Zanikajo odtekanje denarja na račune družine Živanov Družbe iz skupine NLB so proti odgovornim osebam iz srbske družbe Agroživ sprožile ustrezne pravne postopke za zaščito svojih interesov, so sporočili iz banke. V sporočilu za javnost so v NLB-ju dejali, da so srbski organi pregona spomladi 2008 sprožili kazenski postopek zoper vodstvene delavce družbe zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. Postopek poteka, v njem pa se upnice iz skupine NLB pojavljajo kot oškodovanci, so poudarili v NLB-ju, kjer posplošitev, ugibanj in špekulacij ne morejo komentirati. Če pa obstajajo informacije, ki po navedbah Večera nakazujejo na utemeljen sum, da so zaposleni v Agroživu delovali v navezi s posamezniki znotraj banke, pa v NLB-ju pričakujejo, da bodo te nemudoma posredovane organom pregona. Denar ni šel na NLB-jeve račune družine Živanov V NLB-ju so odločno zanikali tudi navedbo v Večeru, da je denar iz banke namesto na račun Agroživa romal kar na zasebne račune Miroslava Živanova nekdanjega direktorja družbe ter njegovega sina Nenada in žene Sunčice pri NLB Ljubljana ter njeni nemški in švicarski izpostavi. Po pojasnilih NLB-ja namreč nihče od poimensko navedenih od leta 2007 dalje ni imel odprtega računa kot fizična oseba pri kateri izmed omenjenih bank. Večer je v ponedeljek poročal, da je iz NLB-ja skozi kreditiranje Agroživa izginilo 30 milijonov evrov. Denar naj bi izginil na računih vodilnih v Agroživu in organizirane združbe znotraj banke, ki naj bi Agroživu kljub znanim tveganjem odobravala visoka nezavarovana posojila.",0
"V nedeljo so se sklenila pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med EU in Singapurjem, ki bodo v prihodnje pomembno prispevala k oživitvi gospodarstva in širjenju evropskih podjetij na trge Jugovzhodne Azije. Foto: Bloomberg Prostotrgovinski sporazum, katerega osnutek predloga naj bi bil pripravljen do spomladi 2013, bo evropskim podjetjem omogočil večji dostop do bančnega, finančnega in sektorja javnih naročil ter pospešil izvoz evropske avtomobilske industrije na singapurski trg poročata Reuters in Evropska komisija. To je že drugi prostotrgovinski sporazum, ki ga je EU sklenila z azijsko državo. Prvi je bil sklenjen z Južno Korejo v letu 2011. Hitrorastoči singapurski trg in močne trgovinske povezave predstavljajo odskočno desko za vstop in nadaljnje poslovanje evropskih podjetij na trgih Jugovzhodne Azije. Singapur je drugi največji azijski investitor v EU, takoj za Japonsko. Lani je trgovina med partnerjema znašala 46 milijard evrov, s presežkom EU v višini osem milijard evrov, pri čemer avtomobilska panoga predstavlja velik delež celotne menjave. Tudi EU je za Singapur druga največja partnerica, takoj za Malezijo. EU skuša pospešiti izvoz avtomobilov in kmetijskih proizvodov Sklenjen sporazum je tudi prvi, ki promovira »zeleno rast« in je usklajen z evropsko »Strategijo 2020«, ki je namenjena izboljšanju konkurenčnosti EU. Sicer pa EU želi, da bi omenjeni sporazum služil kot precedenčni primer za sklepanje vseh prihodnjih prostotrgovinskih sporazumov z državami članicami ASEAN. Trenutno že potekajo pogajanja EU z Malezijo in Vietnamom. EU je prejšnji mesec še dorekla, da bo začela še pogajanja z Japonsko, potekajo pa tudi preliminarna pogajanja z ZDA.",1
"Bolniki bodo lahko od zdaj naprej prek spleta preverili, kateri zdravnik je specializiran za določeno področje in ali imajo veljavno licenco. Zdravniška zbornica Slovenije je na spletni strani www.zdravniskazbornica.si/iskalnik.asp objavila aplikacijo Javni iskalnik zdravnikov. Tu se lahko pacienti seznanijo o veljavnih licencah zdravnikov in njihovi specializaciji. Iskalnik vsebuje podatke o imenu, priimku in področju veljavne licence za zdravnike, podatki o zaposlitvi pa so navedeni le za zdravnike, ki opravljajo zdravstvene storitve v javnih zavodih. Na idejo o spletni aplikaciji so v zbornici prišli zaradi nenehnega povpraševanja medijev in posameznikov o veljavnosti licence posameznih zdravnikov. Tako pravi predsednica Gordana Živčec Kalan in dodaja, da je to najverjetneje edina tovrstna aplikacija v Evropi. Po njenih besedah bodo razmislili tudi o nadgradnji aplikacije, morda o kakovosti zdravnikov, vendar prej potrebujejo soglasje informacijske pooblaščenke. Aplikacija je sicer neposredno povezana z registrom zbornice in se ažurira dvakrat dnevno.",1
"Prodane za 5 odstotkov manj pijače Pivovarna Laško je v letošnjih prvih šestih mesecih poslovala nekoliko slabše kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček na ravni celotne skupine se je znižal za 60,3 odstotka in tako zdaj znaša 11 milijonov evrov, obenem pa so se povečali prihodki od prodaje. Ti so se zvišali za 18,7 odstotka na 178,8 milijona evrov. Vzrok za zmanjšanje dobička bi bilo treba iskati v poslovnem izidu iz financiranja. V primerjavi z istim lanskim obdobjem je Pivovarna prodala za 5,13 odstotka pijače manj, oziroma 535.615 hektolitrov. Čisti prihodki so se znižali za 7 odstotkov, na 52,7 milijona evrov. Tudi polletni dobiček je nižji, in sicer za 26,7 odstotka in znaša 6,4 milijona. Rezultate so danes predstavili tudi nadzornemu svetu, ki je obravnaval še poročilo strokovnih služb glede domnevnega financiranja prevzema družbe s sredstvi Pivovarne Laško in njenih odvisnih družb. Ugotovili so, da spornih poslov ni bilo. Na skupščini so se delničarji družbe še odločili, da bodo od 13,14 milijonov evrov bilančnega dobička za izplačilo dividend namenili 8,75 milijona evrov oziroma en evro bruto za delnico.",0
"Ameriška bančna korporacija, ki je lastnica nekdanjega Goodyeara, naj bi odpustila 100 slovenskih delavcev.",0
"Evropska banka za razvoj je posojilo odobrila julija lani V Termoelektrarni Šoštanj so z Evropsko banko za obnovo in razvoj podpisali 200 milijonov evrov vredno posojilno pogodbo za gradnjo šestega bloka termoelektrarne. Pogodbo so podpisali direktor TEŠ-a Simon Tot, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Matjaž Janežič in direktorica sektorja za energetiko pri Evropski banki za obnovo in razvoj Nandita Parshad. Prvi mož TEŠ-a je ob tem dejal, da verjame, da je to še dodaten korak na poti k realizaciji nacionalno izredno pomembnega projekta. Zmanjšale se bodo emisije 600-megavatni šesti blok termoelektrarne bo nadomestil trenutne premogovne enote, saj imajo bistveno nižje izkoristke, posledično pa tudi bistveno višje emisije ogljikovega dioksida. Tehnološko, energetsko in ekološko visoko učinkovit TEŠ 6 bo za proizvodnjo enake količine električne energije, kot jo proizvedejo obstoječi bloki TEŠ-a, porabil za 30 odstotkov manj premoga, zmanjšali pa se bodo tudi izpusti CO2-ja, in sicer za 35 odstotkov, so poudarili v termoelektrarni. Dolgoročno to pomeni znatno zmanjšanje izpustov CO2-ja, in sicer za približno 1,2 milijona ton letno. To pomeni, da se bodo za približno osem odstotkov zmanjšale vse toplogredne emisije Slovenije.",1
"Treba je biti pripravljen izkoristiti redke ponujene priložnosti, je teza libanonskega esejista Nassima Taleba, ki je zaslovel s knjigo Črni labod. Številne velike spremembe na svetu so po njegovem posledica nepredvidljivih naključij - imenuje jih črni labodi -, na katere je treba biti pripravljen. V krizi to še posebej velja. Pred dnevi sem se v Bruslju pogovarjal s finskimi novinarji, ki drugače kot številni drugi iz držav članic evrske skupine niso tarnali nad zdajšnjimi razmerami v državi. Pravijo, da so finančno krizo premagali v začetku 90. let prejšnjega stoletja. In kako jim je uspelo? 1. Proračunski primanjkljaj so med drugim zmanjšali z višjimi davki. Zgroženo so razlagali, da so bili novinarji po takratni dohodninski lestvici obdavčeni z 41 odstotki (zdaj 27 odstotkov). Seveda je za tak ukrep treba imeti nižje davčne stopnje, v Sloveniji pa je danes vsak z malenkost nadpovprečno plačo že v vrhu dohodninske lestvice. Ker smo v preteklosti imeli visoke davke, bi dodatno zvišanje verjetno pregnalo še tista redka podjetja, ki ustvarjajo v Sloveniji, zato si tega ne moremo privoščiti. 2. Poglavitna rešitev za izhod iz krize pa je po njihovem sreča oziroma natančneje Nokia . Finski proizvajalec mobilnih telefonov je bil takrat pripravljen zajahati val mobilne telefonije in postal vodilni proizvajalec telefonov na svetu. Družba je tako z novimi delovnimi mesti, plačanimi davki in poslom za številne podizvajalce pospešila rast BDP in pomagala državo potegniti iz recesije. Finsko gospodarsko okolje je tudi v času krize omogočilo podporo Nokii. Podobno v 21. stoletju, ko se je na Finskem - prav tako v času krize - rodila ena izmed najuspešnejših aplikacij za mobilne telefone Angry Birds podjetja Rovio . Tudi slovenski IT-geniji iz podjetja Outfit 7 z enim najbogatejših Slovencev Samom Loginom na čelu so ustvarili družino aplikacij za mobilne telefone Talking Friends, ki v marsikaterem pogledu prekaša Angry Birds. Po letu poslovanja so družbo preselili na Ciper. Kot nam je Login pojasnil junija lani, so se za to odločili zaradi boljših možnosti za poslovanje na globalnem trgu. Outfit 7 ima podružnico v Sloveniji, a še zdaleč ni tako dejaven, kot je Rovio na Finskem, ki ustvarja tematske parke po vzoru disneylanda, to pa ustvarja nova delovna mesta. Ne le danes, tudi v preteklosti naše okolje ni znalo izkoristiti genialnih zamisli posameznikov. V času Jugoslavije gospodarsko okolje ni zmoglo podpreti velikega uspeha Iskre z znamenitim telefonom ETA 80 oblikovalca Davorina Savnika. Elan je leta 1993 po zaslugi inovacije Pavla Škofica in Jureta Franka javnosti predstavil smuči za carving, ki so spremenile kulturo smučanja. A kaj, ko je bila družba tretje leto v stečaju. Stečajni postopek se je vlekel 19 let, konkurenčni proizvajalci smuči pa so krepili svoj tržni položaj in kovali dobičke na račun tega nepatentiranega izuma. Še danes inovatorji Elana postrežejo z izumi, ob katerih zahod obnemi, blagovna znamka ima ugled, vse to pa ob menedžmentu, ki tako ali drugače izčrpava družbo, ne pomaga veliko. Lahko imamo vso srečo pri lovljenju globalnih usmeritev in najboljše inovatorje na svetu, a če jim okolje ni naklonjeno, nam to ne pomaga kaj dosti. Zato se Sloveniji ne more zgoditi nokia, izhod iz gospodarske krize pa bo dolgotrajnejši in bolj boleč. Avtor: Jure Ugovšek, novinar časnika Finance Komentar je bil objavljen 5. marca 2012 v tiskani izdaji časnika Finance",0
"Vlaganja v sklade ali varčevanje s spremenljivo obrestno mero za nekatere ni sprejemljivo, saj želijo varno varčevanje, pri katerem bodo že vnaprej vedeli, kdaj in koliko bodo ob izteku varčevanje dobili. Vsak evro šteje! Takšna vrsta varčevanja so vezani depoziti s fiksno obrestno mero. Pri različnih slovenskih bankah smo preverili, kakšne so njihove obrestne mere za kratkoročne vezane depozite s fiksno obrestno mero. Za primer smo vzeli Majdo, ki nima velikega zneska, rada pa bi svojih privarčevanih 1000 evrov oplemenitila. Ker se ne želi obvezati varčevanju na dolgi rok, bo njen denar vezan v obdobju do enega leta. Največje obresti na spletnih straneh obljubljata banki NKBM in Probanka. Tako bo Majda, če bo vezala denar 1001 evro na eni izmed omenjenih bank za 365 dni, po koncu vezave prejela 28 evrov. Morda se ne sliši veliko, je pa verjetno dosti več kot tistih nekaj centov, ki jih vsak mesec prejme na svojem osebnem računu. Se pa precej večje številke vrtijo pri višjih zneskih in dolgoročnih vezavah. Pri vezavi 20.000 evrov lahko z dolgoročnim depozitom do dve leti dobite obresti tudi do 800 evrov. Poleg tega si lahko na banki izpogajate višje obresti. Vas zanima, kako? Zrno na zrno pogača! Kamen na kamen palača!",1
"Ljubljana - Škoda, nastala med potresom in cunamijem, ki je pred slabima dvema tednoma opustošil obalo Japonske, se po ocenah tamkajšnje vlade lahko približa 25.000 milijardam jenov (217 milijard evrov), kar je skoraj štirikrat toliko, kolikor je ZDA stal orkan Katrina, ki je zavarovalničarjem doslej pomenil največji zalogaj. Če se je do nedavna o škodi, ki jo bo prek plačila odškodnin zavarovalnicam povzročil japonski potres, govorilo v okvirih dosedanjih katastrof, bi lahko tokratni dogodki na Daljnem vzhodu potolkli vse rekorde. Prve napovedi sicer kažejo, da naj bi zavarovalnice za japonsko namenile okoli 42 milijard evrov, medtem ko jih je Katrina stala dobrih 55 milijard. K japonski tragediji, ki se lahko ob zapletih z jedrskimi reaktorji še zaostri, pa lahko prištejemo še potresa na Haitiju in v Novi Zelandiji, ki sta že prej napovedala težko leto zavarovalnic. Mnoge pozavarovalnice so v minulih dneh objavile svoja predvidevanja o lastnih stroških, povezanih s katastrofami. Nemška Munich Re, največja svetovna pozavarovalnica po zbranih bruto premijah, naj bi morala za povračila škode, nastale na Japonskem, nameniti približno 1,5 milijarde evrov. Če prištejemo še škodo ostalih katastrof, stroški narastejo na 2,5 milijarde evrov, zaradi česar je pozavarovalnica že napovedala, da ne more doseči letošnjih poslovnih ciljev. Pozavarovalnica Swiss Re bo za plačilo odškodnin na Japonskem namenila 1,2 milijarde evrov, s čimer bodo skupna povračila v začetku leta porasla na 2,3 milijarde evrov - več kot podvojen načrt za leto 2011. Nemirna tla v začetku leta povzročajo preglavice mnogim zavarovalnicam in pozavarovalnicam. Resne težave pa bi lahko nastale, če si bodo katastrofe sledile v takem tempu vse leto.",0
"30 delavcev celjskega Gradisa je dobilo predčasno odpoved začasnega delovnega razmerja, ker so v začetku meseca neopravičeno izostali z dela Gradis Celje , ki ga vodi Lidija Žagar, je 30 delavcev svoje hčerinske družbe Gradis Hiše obvestil, da jim predčasno prekinja pogodbe za delo za določen čas, je poročal Radio Slovenija. Razlog je neopravičen izostanek z dela. Delavci namreč na začetku marca nekaj dni niso delali, ker niso prejeli januarske plače. To so nato prejeli 11. marca. Kot je za Radio Slovenija povedal eden izmed delavcev so med odpuščenimi delavci samo državljani Bosne in Hercegovine. Predstavnik sindikata ZZZS v podjetju Srečko Čater je že izrazil razočaranje nad dejanji direktorice, ki jim je sicer zagotovila, da do odpuščanj ne bo prišlo.",0
"Voznik službenega vozila ministrstva za notranje zadeve je povzročil prometno nesrečo, v kateri sta bili dve ženski poškodovani, ena huje. Včeraj nekaj pred četrto uro popoldne sta na Cesti na Brdo v Kranju trčili dve osebni vozili. Nesrečo je povzročil voznik BMW-ja. Fotografije nam je poslal naš bralec, ki je tudi opozoril, da je bil BMW protokolarno vozilo. To smo preverili na Kranjski policijski upravi, kjer nam je tiskovni predstavnik Andrej Zakrajšek potrdil, da gre za službeno vozilo ministrstva za notranje zadeve. Povzročitelj ovaden © Naš bralec 49-letni moški iz okolice Kranja je vozil BMW iz smeri Brdo proti Kranju in v rahlem levem ovinku zapeljal na nasprotno vozišče. Ravno v tem trenutku je iz nasprotne strani pripeljal51-letnik z osebnim vozilom, v katerem sta bili tudi dve sopotnici. Vozili sta čelno trčili, 42-letna sopotnica je utrpela hude telesne poškodbe, 12-letnica pa je bila lažje poškodovana. Obe so morali prepeljati v ljubljanski klinični center. Nastalo pa je tudi precej materialne škode, in sicer po prvih ocenah za 15 tisoč evrov. Zoper povzročitelja nesreče, torej voznika ministrstva za notranje zadeve, so policisti podali kazensko ovadbo.",0
"Ameriški predsednik George W. Bush je od Janeza Janše prejel kristalno skledo z zvezdicami Steklarne Rogaška in gorsko kolo znamke Cult, od Danila Türka pa faksimile Dalmatinove Biblije. Darila, ki so jih gostje prejeli ob vrhu EU-ZDA, so vrhunski dosežki slovenskega znanja in ustvarjalnosti. So estetska, kakovostna, nekatera predstavljajo slovensko dediščino, druga so rezultat sodobne ustvarjalnosti, vsa pa veliko prispevajo k promociji Slovenije v svetu, so sporočili iz Protokola Republike Slovenije. Znamka gorskih koles Cult je nastala pred več kot desetimi leti v Idriji, danes pa je s sedežem v Logatcu in z lastno proizvodnjo ena od najbolj cenjenih in prodajanih znamk na domačem trgu. Za predsednika Georga W. Busha je bil izbran model Black Gold XTR, ki predstavlja vrh ponudbe gorskih koles. Okvir kolesa je iz karbona, spada pa v razred tekmovalnih koles, saj je s težo pod desetimi kilogrami in dobrimi voznimi lastnostmi primeren tudi za tekmovanja. Faksimile Dalmatinove Biblije © Protokol RS Simbolika Evrope v steklu Zvezde na kristalni skledi so skupni evropski simbol, znak in razpoznavno znamenje. Oblikovalci in steklopihači Steklarne Rogaška iz Rogaške Slatine so to simboliko ""ujeli"" v spominski evropski skledi. Dalmatinova Biblija iz leta 1584 je slovenščino uveljavila kot razvit knjižni jezik in je služila kot vzorec za poznejše biblijske prevode ter izvirne strokovne in leposlovne spise v naslednjih stoletjih. Spada v sam vrh slovenske protestantske književnosti in je eno od ključnih del na kulturnozgodovinski razvojni poti slovenstva, sporočajo iz Protokola. Kristal iz Rogaške © Protokol RS. Lauri vrček za mleko Prva dama ZDA gospa Laura Bush je od gospe Urške Bačovnik prejela set šestih porcelanastih skodelic s podstavkom in vrček za mleko Katje Jurgec - Bricman in Jureta Bricmana. Izdelek je tehnološko in oblikovalsko plod njunega znanja ter ustvarjalnosti. Temelji na cvetlični motiviki: nageljčku, ki je eden od razpoznavnih simbolnih cvetov Slovenije. Gospa Barbara Miklič Türk je gospe Lauri Bush podarila vazo z zlato nitjo, unikatno ročno delo Ljubice Kočice, ki je ena izmed naših vodilnih oblikovalk stekla. Za njeno ustvarjanje je značilna vitalnost, ki se odraža v vsaki mojstrovini in odseva estetsko doživetje. Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je od ameriškega predsednika prejel Zbirko del ustanoviteljev Združenih držav Amerike (Collection of Works by our Country's Founding Fathers), predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik Evropskega sveta Janez Janša pa je prejel snežno desko.",1
"Več kot 40 upnikov je prijavilo za 501 milijon evrov terjatev do Istrabenza. Dokončen seznam naj bi sestavili do novembra, konec leta ali v začetku naslednjega pa bodo odločali o prisilni poravnavi. Kot je znano, ima Istrabenz za več kot 500 milijonov evrov ugotovljenih obveznosti do upnikov. Po Dolamičevih besedah sicer ni nenavadno, da je vrednost v bilancah izkazanih terjatev višja od vrednosti terjatev, ki so jih do 10. avgusta prijavili upniki, saj vsi upniki svojih terjatev ne prijavijo. V roku za zbiranje terjatev, ki se je v skladu s postopkom prisilne poravnave iztekel 10. avgusta, je terjatve do družbe Istrabenz prijavilo 44 upnikov, njihova vrednost pa znaša približno 501 milijon evrov, je potrdil prisilni upravitelj družbe Boris Dolamič. Dolamič ima za popis terjatev in izdelavo seznama časa do 10. septembra. Do 10. septembra bo znano, katere terjatve se bodo v celoti priznale in katere se bodo prerekale, pojasnjuje Dolamič. Seznam bo po njegovih besedah že dokaj natančno nakazoval končno višino priznanih terjatev, čeprav se lahko zgodi, da bo kateri od ugovorov upnikov priznan. Upniki imajo namreč po objavi seznama okrožno sodišče v Kopru ga mora objaviti tri dni po prejemu od prisilnega upravitelja dva tedna časa za vložitev ugovora. Na podlagi zbranih ugovorov bo prisilni upravitelj sestavil nov, dopolnjeni seznam, ki ga bo znova posredoval sodišču, nato pa imajo upniki še nekaj možnosti za prerekanja. Dokončni seznam terjatev naj bi bil po neuradnih informacijah izdelan do konca novembra, o prisilni poravnavi pa naj bi upniki odločali konec leta oziroma v začetku prihodnjega leta. Da bo prisilna poravnava sprejeta, jo mora podpreti 60 odstotkov upnikov. Istrabenz je od marca insolventen, 8. julija pa se je s sklepom koprskega sodišča začel postopek prisilne poravnave. Kljub intenzivnim pogajanjem, ki potekajo že več mesecev, 19 bank upnic še ni našlo dogovora glede prostovoljne poravnave.",0
"Na ljubljanskih Žalah na voljo električna vozila, parkiranje bo brezplačno na osmih parkiriščih. ""Invalidom in osebam, ki težko hodijo, bodo na ljubljanskih Žalah tudi letošnje leto pred dnevom spomina na mrtve olajšali obisk grobov z uporabo električnih vozil,"" je povedal direktor javnega podjetja Žale Robert Martinčič. V tem času bo v bližini pokopališča veljala tudi posebna prometna ureditev. Pokopališče Žale bo tudi letošnje leto od 27. oktobra do vključno 4. novembra organiziralo dobrodelno prodajo sveč. Izkupiček od prodaje bo tokrat namenjen društvu Hospic, organizatorji pa pričakujejo, da bodo s prodajo zbrali okoli 4000 evrov. V času od 22. do 28. oktobra bo vozilo ob 11. in 15. uri čakalo na parkirišču pri cerkvi Svetega Križa, med 29. in 31. oktobrom pa bo vozilo na razpolago ves čas med 9. in 17. uro, je dejal Martinčič. Vozilo se bo ustavljalo na štirih postajališčih, na vsako polno uro. Od 29. do 31. oktobra pa bosta na voljo tudi dve vozili Kavalir, ki bosta med 9. in 17. uro obiskovalce peljali do želene lokacije, vendar pa v primeru dežja ali snega ne bosta aktivni, je poudaril Martinčič. Vse vožnje bodo brezplačne. Brezplačno parkiranje na osmih parkiriščih Od 31. oktobra od 5. ure pa do 1. novembra do 23. ure pa bo na območju Žal veljala posebna prometna ureditev. Tomačevska cesta bo na odseku od Koželjeve ulice do parkirišča nove Žale v smeri Tomačevega urejena enosmerno. Enosmerna ureditev velja tudi za povezovalno dovozno pot na delu Tomačevske ceste v smeri Jarške ceste, je pojasnila Tatjana Piškur z Mestne občine Ljubljana. Parkiranje bo v tem času brezplačno, in sicer na osmih parkiriščih v bližini Žal, vključno s Stožicami. Prilagojen tudi avtobusni vozni red Nasvet policije: Ob povečanem prometu ob koncu tedna na cestah, predvsem pa v okolici pokopališč, naj bodo vozniki strpni in previdni pri vožnji ter upoštevajo postavljeno prometno signalizacijo, kot tudi dosledno spoštujejo cestno-prometne predpise. V krajih, kjer bo organiziran javni prevoz, priporočajo njegovo uporabo. Dušan Mohar iz javnega podjetja Ljubljanski potniški promet pa je dejal, da bodo zaradi povečanega obiska pokopališča od 31. oktobra do 1. novembra linije mestnega potniškega prometa obratovale po prilagojenem voznem redu. Linije 8, 18 in 24 v tem času ne bodo vozile. Linije 2, 7, 19, 19I, 19B in 22 bodo obratovale po prirejenem voznem redu, linije 1B, 3, 3G in 27K pa bodo obratovale po nedeljskem voznem redu.",1
"Sindikati: Vlada ignorira dejanske razmere na trgu dela. Pokojnine. Nobena reforma ne bo rešila pokojninskega sistema, če vlada ne bo najprej poskrbela, da bodo mladi dobili varne zaposlitve, menijo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Vlado bi moralo po njihovem mnenju skrbeti, da imajo mladi vsako leto manj pokojninske dobe, zato ni realno pričakovati, da bi si lahko do 65. leta nabrali 41 oziroma 43 let delovne dobe, kot predlaga vlada. V ZSSS so prepričani, da so za luknjo v pokojninski blagajni krivi vladni odpustki delodajalcem iz leta 1996, ko jim je prispevno stopnjo znižala z dobrih 15 na 8 odstotkov, s čimer so delodajalci po izračunih sindikalistov od leta 2008 privarčevali kar 6,4 milijarde evrov. Sindikati zato namesto polnjenja blagajne s podaljševanjem delovne dobe predlagajo izenačitev prispevnih stopenj, plačevanje prispevkov od vseh oblik dela in obdavčitev dividend. Vlada bo na pripombe socialnih partnerjev počakala do konca avgusta. Če bodo predlogi konstruktivni, bo odprla nov krog usklajevanj, sicer bo zakon v torek poslala v parlamentarno proceduro.",0
"Ljubljana - Poslabšanje razmer v mednarodnem okolju bo močno vplivalo na gospodarsko rast v Sloveniji. Po najnovejši napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj bo Slovenija letos zabeležila 4,1-odstotno rast bruto domačega proizvoda, leta 2009 pa 1,1-odstotno. Septembrske napovedi urada so tako navzdol popravljene za 0,7 oz. dve odstotni točki. Naglo poslabševanje razmer v mednarodnem okolju, predvsem v najpomembnejših gospodarskih partnericah, je vplivalo na spremenjeno jesensko napoved gospodarskih gibanj, ki jo je danes v Ljubljani predstavil direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. ""Leto, ki je pred nami, bo najslabše v zadnjih 20 letih, zna se zgoditi, da celo najslabše po letu 1985,"" je dejal. Opozoril je na tveganja, ki spremljajo tudi tokratno napoved urada. Če bo padec gospodarske rasti v mednarodnem okolju bistveno večji, se bo Slovenija lahko v letu 2009 približala stopnjam rasti, ki ne bodo dosti večje od ničelne, je izpostavil Vasle. Najbolj bosta prizadeta menjava s tujino ter investicije. Prihodnje leto se bo predvidena 5,2-odstotna rast znižala na 1,5 odstotka Izvoz naj bi se letos namesto prej napovedanih 6,6 odstotka povečal za 5,8 odstotka, prihodnje leto pa se bo prvotno predvidena 5,2-odstotna rast znižala na 1,5 odstotka. Na uvozni strani je napoved gibanj podobna: letos naj bi se okrepila za 6,6 odstotka (prej 6,9 odstotka), prihodnje leto pa za skromnih 0,5 odstotka (prej štiri odstotke). Državna potrošnja bistvenih sprememb po napovedih Umarja ne bo doživela. Letos naj bi se okrepila za 3,9 odstotka, prihodnje leto pa ostala pri napovedani 2,2-odstotni rasti. Večje spremembe Umar pričakuje pri rasti zasebne potrošnje. Ta naj bi letos znašala 3,4 odstotka (prej 4,5 odstotka), v letu 2009 pa naj se povečala za 2,8 odstotka (prej 3,5 odstotka). Obseg bruto investicij v osnovna sredstva bo prihodnje leto celo nazadoval Obseg bruto investicij v osnovna sredstva bo prihodnje leto glede na prenovljeno napoved urada celo nazadoval, in sicer za 2,2 odstotka, septembra pa je urad pričakoval 1,3-odstotno rast. Letos naj bi se rast investicij zaustavila pri sedmih odstotkih (prej 8,8-odstotna rast). Po prenovljeni jesenski napovedi Umarja naj bi inflacija letos na medletni ravni znašala 2,2 odstotka, kar je 3,1-odstotne točke manj od napovedi, ki jih je urad pripravil septembra. V letu 2009 naj bi bila inflacija triodstotna, s čimer je urad svojo prvotno jesensko napoved znižal za 0,6 odstotne točke. Število registriranih brezposelnih se bo povzpelo za 15.000 Zaostrovanje razmer v svetovnem gospodarstvu in ohlajanje slovenskega gospodarstva bo vplivalo tudi na gibanja na trgu dela. Umar napoveduje, da se bo število registriranih brezposelnih, ki naj bi se konec letošnjega leta ustalilo pri 65.200, v prihodnjih letih povzpelo za približno 15.000. Stopnje registrirane brezposelnosti naj bi leta 2009 tako po najnovejših ocenah Umarja znašala 7,7 odstotka, kar je 0,9 odstotne točke več od njegovih septembrskih predvidevanj. Stopnja zaposlenosti pa naj bi se v letu 2009 znižala za 1,3 odstotka.",0
"Slovenci danes tretjič obeležujemo dan spomina na žrtve holokavsta. Eno najtemnejših poglavij zgodovine človeštva je sledove za vedno pustilo tudi na našem območju. Generalna skupščina Združenih narodov je 1. novembra 2005 razglasila 27. januar za dan spomina na žrtve holokavsta. ""Ta nepopisno brutalen zločin brez primere še danes predstavlja eno najtemnejših poglavij v zgodovini človeštva,"" ob dnevu spomina meni Pavel Gantar, predsednik državnega zbora. Pravi še, da bomo le s skrbnim negovanjem spomina na pretekle grozote in krivice lahko računali na spremembe v miselnosti in posledično tudi v ravnanju. ""Vse to z osnovnim namenom, da se takšna tragedija ne bi nikoli več ponovila,"" dodaja. Ob 18. uri bo v Sinagogi Maribor spominska slovesnost za žrtve holokavsta in odprtje mednarodne fotografske razstave Preteklo in pozabljeno – Judovska kultura v Sloveniji. V Krškem pa bo ob 11. uri odprtje razstave o genocidni politiki fašistov in nacistov do slovanskih narodov med drugo svetovno vojno, ki jo pripravlja Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945. Sprva za politične zapornike in Sovjete Kot je znano, so nacisti januarja 1940 v bližini znanega poljskega mesta Oswięcim (bolj znan kot Auschwitz) začele graditi koncentracijsko taborišče, sprva namenjeno političnim zapornikom in sovjetskim vojnim ujetnikom. Kmalu je taborišče postalo premajhno, zato so zgradili še Auschwitz II - Birkenau. Ugotovili so, da je Zyklon B učinkovito morilsko sredstvo, in ker so lahko vzeli več življenj, kot so sprva načrtovali, so zgradili še več plinskih celic. Po koncu romali v Izrael in ZDA Prvi judovski ujetniki so tja prispeli pozimi leta 1942. Tja je bilo deportiranih tudi 2.346 zapornikov iz Slovenije, od tega jih je v taborišču umrlo 1.351. Na današnji dan pred 66 leti je Rdeča armada vkorakala v Auschwitz in osvobodila več kot 7.000 zapornikov, med njimi tudi 21 Slovenk. Mnogi so nato odšli v Izrael, drugi v ZDA, tretji pa v sosednje države. Nacizem je v Sloveniji pustil zelo močen pečat in številni se niso želeli vrniti domov. Ena redkih, ki pa se je odločila za vrnitev v Mursko Soboto, je Erika Fürst. Ob prihodu v taborišče je bila stara 13 let, rešila pa se je z laganjem zloglasnemu zdravniku Josephu Mengeleju, znanemu tudi kot Angelu smrti. Če Fürstova ne bi rekla, da je nekaj let starejša, se smrti ne bi mogla izogniti. Danes bo svojo zgodbo predstavila tudi obiskovalcem razstave in slovesnosti v Sinagogi Maribor. Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta smo se pogovarjali z vodjo Sinagoge Maribor, Marjanom Tošem. Slovenska judovska skupnost si ni nikoli opomogla, ubitih je bilo okoli 87 odstotkov slovenskih Judov, opozarja. Več si preberite tukaj.",0
"Svet mode v času krize igra na varnost. Predvsem pri izbiri manekenk, kjer se najbolj znani oblikovalci, modne in kozmetične hiše raje kot za sveže mladenke odločajo za stare mačke. Celo Victoria s Secret, družba, znana po tem, da svetu v svojih katalogih in na modnih brveh predstavlja vedno nove, sveže lepotice, že dve leti ni najela niti enega novega angelčka. Zadnja, ki se je pridružila elitni ekipi njihovih manekenk, je bila Nizozemka Doutzen Kroes. Svet mode je za novinke postal nekoliko manj prijazen. Naročniki želijo zagotovilo, da bo manekenka, v katero bodo za kampanjo vložili denar, vložek tudi upravičila. In trenutno je najboljši način za to, najemanje že uveljavljenih imen, pojasnjuje Ivan Bart, podpredsednik agencije IMG Models, ki med drugim zastopa tudi supermodela Gisele Bündchen in Heidi Klum. V modni in kozmetični industriji je tako vse manj dela, pa tudi zaslužki manekenk so se znižali za skoraj četrtino. Se pa kriza ni dotaknila vseh enako.Preverite, katerih 10 najbolje plačanih manekenk na svetu, večinoma gre za uveljavljena imena, je svoje finančne imperije od lanskega junija pa do danes le še povečalo. Multipraktik Heidi Klum. Manekenka, fotomodel, televizijska voditeljica in mamica. V zadnjem letu je zaslužila 16 milijonov dolarjev in je druga najbolje plačana manekenka na svetu.",1
"Delodajalci napovedujejo zmanjševanje števila zaposlenih V Sloveniji bo konec leta po pričakovanjih zavoda za zaposlovanje registriranih okoli 114.000 brezposelnih, razmere pa naj bi se v prihodnjem letu še poslabšale. Skromno okrevanje gospodarstva naj bi po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar şledilo leta 2014, zaradi prilagoditve z zamikom pa naj bi se razmere na trgu dela izboljšale šele leta 2015. V zadnjem mesecu letos se brezposelnost ne bo zmanjšala, saj se v tem mesecu običajno prijavlja večje število brezposelnih oseb, ki jim preneha delovno razmerje za določen čas, skromnejše je tudi zaposlovanje, napoveduje Zavod RS za zaposlovanje. Ker so trenutne razmere na trgu dela negotove, na zavodu predvidevajo, da se gibanja tudi v letu 2013 še ne bodo bistveno izboljšala - ocenjujejo, da bo ob koncu prihodnjega leta več brezposelnih kot letos, in sicer okoli 117.000. Najslabše možnosti v javnem sektorju in gradbeništvu Tudi napovedi zaposlovanja so slabe - kot kaže raziskava agencije za zaposlovanje Manpower, je skoraj petina delodajalcev napovedala, da bodo v prvem četrtletju 2013 zmanjševali število zaposlenih. Zaposlitvene možnosti so glede na raziskavo negativne v kar devetih od desetih panog - najslabše so v panogi javnega sektorja in socialnih storitev, kar je posledica varčevalnih ukrepov vlade, ter v gradbeništvu. Pozitivna pričakovanja glede zaposlovanja pa so v panogi finančnih storitev, zavarovalništva in nepremičnin. Povpraševanje delodajalcev po delavcih je bilo novembra najslabše v letošnjem letu - po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo prijavljenih skoraj 30 odstotkov manj prostih delovnih mest kot oktobra in več kot petino manj kot novembra lani. V prvih 11 mesecih letos je bilo prostih delovnih mest za več kot 11 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, šibko zaposlovanje pa zavod pričakuje tudi za december. Razmere naj bi se izboljšale šele leta 2015 Trg dela se obratu v gospodarski aktivnosti v večini primerov prilagodi z zamikom - ko se začne gospodarska rast, so podjetja pri postopnem skromnem okrevanju gospodarstva praviloma previdna pri zaposlovanju, pojasnjuje Umar. Na Umarju v letu 2014 sicer pričakujemo skromno okrevanje gospodarstva, razmere na trgu dela pa se bodo po naših napovedih izboljšale šele v letu 2015, pravijo. Ministrstvo za delo med ukrepi za zmanjšanje brezposelnosti izpostavlja programe aktivne politike zaposlovanja, med katerimi so usposabljanje brezposelnih, spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih, mlajših brezposelnih in prejemnikov socialne denarne pomoči, programi javnih del, spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, sofinanciranje kadrovskih štipendij. Padec BDP-ja, rast pričakovana leta 2014 Slovenski bruto domači proizvod BDP se je v tretjem četrtletju letos na letni ravni realno zmanjšal za 3,3 odstotka. Podatkov za zadnje četrtletje še ni, je pa statistični urad konec novembra naredil manjšo simulacijo, ki je pokazala, da če bi bil padec BDP-ja v zadnjem četrtletju letos podoben kot v preteklih dveh trimesečjih, torej približno triodstoten, bi to za celotno leto 2012 pomenilo padec BDP-ja 2,4 odstotka. Umar je za letos napovedal krčenje BDP-ja za dva odstotka, za prihodnje leto pa za 1,4 odstotka, Banka Slovenije znižanje BDP-ja letos za 1,8 odstotka, prihodnje leto za 0,7 odstotka, Gospodarska zbornica Slovenije pa za letos krčenje za 2,5 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka. Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 2,3-odstotni, prihodnje leto pa 1,6-odstotni padec BDP-ja, šele v letu 2014 pa 0,9-odstotno rast. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD za letos pričakuje padec BDP-ja Slovenije za 2,4 odstotka, leta 2013 za 2,1 odstotka, država pa naj bi rast, 1,1-odstotno, znova imela v letu 2014.",0
"Na vzhodni obali ZDA se pripravljajo na orkan Sandy, ki je do sedaj terjal 65 življenj Župan New Yorka Michael Bloomberg je zaradi približevanja orkana Sandy že odredil evakuacijo 375 tisoč prebivalcev, poroča Sky News. Od 19. ure dalje po tamkanšnjem bov New Yorku prenehal delovati tudi javni prevoz, odpovedanih in prestavljenih je bilo tudi več sto letalskih poletov na notranja letališča. Orkan naj bi sicer ZDA dosegel v ponedeljek.Orkan sicer ogroža 60 miljonov ljudi na vzhodu ZDA.""Čas je, da se pripravimo. Učinki orkana bodo v New Yorku vidni že zvečer, vrhunec pa bo dosežen v ponedeljek,"" je na Twitterju zapisal Bloomberg.Do zdaj 65 smrtnih žrtevTropska nevihta Sandy naj bi bila med največjimi v zgodovini. V četrtek in petek je pustošila po Karibih in na Jamajki, Haitiju, Kubi ter na Bahamih, kjer je zahtevala 65 smrtnih žrtev. Večino na Haitiju. Gre za redek vremenski pojav, ki bo nastal z združitvijo orkana in snežnih viharjev in se bo odrazil v obliki močnega deževja, vetra in snega.Izredne razmere od Severne Karoline do ConnecticutaIzredne razmere je razglasilo že več guvernerjev- od Severne Karoline do Connecticuta. Guverner zvezne države Delaware je medtem odredil tudi obvezno evakuacijo prebivalcev obalnih občin. Izredno stanje je v soboto razglasil tudi guverner zvezne države New Jersey. V notranjost te države se je začelo umikati na stotine obalnih prebivalcev.",0
"Gospodarska kriza bo odnesla delo 300 zaposlenim v ormoškem podjetju Carrera Optyl Kljub trenutni izgubi službi bodo v ormoški družbi Carrera Optyl v drugi polovici leta 2009 znova zaposlili nekaj odpuščenih delavcev. V prvih treh mesecih prihodnjega leta bodo v največjem ormoškem podjetju Carrera Optyl , ki trenutno zaposluje več kot 1400 ljudi, delo izgubili 303 delavci, so potrdili na sedežu italijanske skupine Safilo v Padovi, kjer so zagotovili, da bodo spoštovali vse zakonske obveznosti do delavcev, ki bodo ostali brez zaposlitve. Nekatere bodo čez pol leta znova zaposlili Kot je pojasnila Nicoletta Chinello, ki je v omenjeni skupini zadolžena za stike z mediji, je izključni vzrok za takšno odločitev aktualna globalna gospodarska kriza. Ob tem so v Safilu prepričani, da bodo že v drugi polovici prihodnjega leta lahko znova povečali proizvodnjo v ormoški tovarni, ki se ukvarja z izdelavo okvirjev za očala, s tem pa bodo vsaj del odpuščenih delavcev lahko znova zaposlili. ""Vsi ekonomski pokazatelji za prvo polletje prihodnjega leta kažejo na težke čase za številne gospodarske panoge. Po drugi strani pa v skupini Safilo veliko denarja in truda namenjamo v inovacije ter tehnologije, s čimer želimo še povečati konkurenčnost in izkoristiti tržne priložnosti,"" je dejala Chinellova, ki je še povedala, da se v njihovi družbi niso odločili za skrajševanje delovnega časa, saj je njihova politika na področju upravljanja človeških virov drugačna.",0
"Ameriki grozi novo znižanje bonitetne ocene Na razvitih delniških trgih se na začetku tedna niso mogli izogniti občutnim padcem. Bonitetne agencije opozarjajo ZDA in Francijo, da sta njuni kreditni oceni ogroženi. Da evrska kriza ne popušča, še naprej dokazuje dogajanje na trgu obveznic. Po volitvah v Španiji so donosi 10-letnih španskih obveznic še naprej v območju nevarnih sedmih odstotkov. Newyorški indeks Dow Jones 11.547 točk je v ponedeljek izgubil več kot dva odstotka in je spet nižje, kot je bil na začetku leta. Vrednost delnic Bank of Americe je padla za pet odstotkov. Wall Street se lahko za četrti zaporedni minus zahvali tudi kongresnemu odboru, ki še vedno ni dosegel kompromisa o znižanju proračunskega primanjkljaja in bo očitno do zadnjega preizkušal živce vlagateljev. Finančne krivulje Lahko se zgodi, da bo v ZDA januarja 2013 prišlo do prisilnega avtomatskega krčenja proračunske porabe. Za evro 1,35 dolarja Dodatne skrbi prinaša visok ameriški dolg, ki dosega skoraj vrednost ameriškega letnega BDP-ja, medtem ko je proračunski primanjkljaj kar 10-odstoten. V Evropi bi se takšno gospodarstvo že zlomilo, v deželi, ki lahko neomejeno tiska dolarje, pa se morajo spopadati le z grožnjami bonitetnih agencij. Fitch in Moodys sta opozorila, da utegneta spet znižati kreditno oceno ZDA, ki od letošnje jeseni ni več trojni A. Dolar se vseeno dobro drži in je v primerjavi s košarico valut na najvišji ravni v zadnjih šestih tednih. Za evro je treba odšteti okrog 1,35 dolarja. Visoka dividendna donosnost številnih delnic Agencija Moodys je včeraj opozorila tudi Francijo, da je njen trojni A ogrožen, kar je dodatno navzdol potisnilo evropske delniške trge. Frankfurtski DAX30 5.606 točk se je znižal za 3,3 odstotka in je le še dobrih 10 odstotkov nad letošnjim dnom. S padcem cen delnic se posledično povišuje njihova dividendna donosnost. Malokdaj se zgodi, da lahko vlagatelj kupi delnico in računa na osemodstotno dividendno donosnostjo. Med delnicami, ki so tako privlačne, omenimo Banco Santander, Nokio in Peugeot. Toda pojavlja se klasična dilema ali je to res nakupna priložnost, ali pa znak za zaskrbljenost. Računati je namreč treba, da bodo podjetja v primeru nove recesije in nižjih dobičkov prisiljena znižati dividende. Tečaji delnic v prvi kotaciji Ljubljanske borze TELEKOM +0,97 % 62,60 EUR PETROL +0,37 % 161,60 MERCATOR -0,88 % 180,00 LUKA KOPER -0,88 % 8,00 NOVA KBM -1,86 % 3,58 KRKA -3,73 % 49,55 GORENJE -4,51 % 5,06 INTEREUROPA -9,86 % 0,73 Intereuropa samo letos ob 80 odstotkov Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP 623 točk po štirih zaporednih pozitivnih dneh v torek zdrsnil za 1,39 odstotka. Mercator, z 1,3 milijona evrov daleč najprometnejši, je zdrsnil na 180 evrov. Cena Krke se je prvič po dveh mesecih spustila pod 50 evrov, na koncu pa so se posli sklepali le pri 49,55 evra. Med šesterico delnic, ki sestavljajo SBI TOP, je največ, štiri odstotke in pol, padlo Gorenje, vendar se obdržalo nad petimi evri. Še večjo kalvarijo doživljajo lastniki Intereurope tečaj 0,731 evra, ki dnevno padajo po deset odstotkov. V novembru so izgubile 35 odstotkov, letos pa so se te delnice, nekoč vredne 50 evrov, pocenile za več kot 80 odstotkov.",0
"Izredna uprava Vzajemne bo vložila odškodninske tožbe Izredna uprava Vzajemne bo vložila odškodninsko tožbo zoper člane prejšnjih uprav ter predsednika Marka Jakliča in Boštjana Averja. Zdajšnja uprava zdravstvene zavarovalnice je namreč prepričana, da so uprave, ki so družbo vodile med junijem 2003 in oktobrom 2009, z negospodarnim in nevestnim ravnanjem zavarovalnici povzročile škodo. Škodo ocenjujejo na 1,2 milijona evrov, je povedal predsednik izredne uprave Vzajemne Dušan Kidrič. Po njegovih besedah je bila škoda ugotovljena v primeru sklepanja poslov in naročanja storitev z dvema pravnima osebama ter zaradi škodljivih pogodb, sklenjenih z nekdanjim članom uprave. V zavarovalnici sicer še vedno potekajo revizijski postopki v zvezi z nekaterimi drugimi posli. Zoper upravo, v kateri je bil poleg Jakliča še član uprave Franc Henigman, Vzajemna uveljavlja škodo v višini 70.733,87 evra, zoper upravo, v kateri je bil poleg Averja še član uprave Peter Pustatičnik, pa v višini 184.292,41 evra. O odgovornosti - ta je med vse štiri člane prejšnjih uprav porazdeljena glede na čas sklenitve spornih pravnih poslov ter glede na čas poročanja o domnevno opravljenih storitvah in fakturiranju storitev - bo pa odločalo sodišče, je poudaril Kidrič. Po odstavitvi Averja uvedena izredna uprava Spori v zvezi z vodenjem Vzajemne se vlečejo že več let. Agencija za zavarovalni nadzor je razrešitev Jakličeve uprave zahtevala junija 2007. Kot razlog je navedla, da Vzajemna ni pravočasno obvestila nekdanjih zavarovancev o spremembah statuta zavarovalnice o zaprtju osebnih računov. Averjeva uprava je mandat nastopila septembra 2007, lani oktobra pa se je v postopek zoper Vzajemno, ki je privedel do razrešitve uprave z Averjem na čelu, vmešala tudi Agencija za zavarovalni nadzor. Nadzorni svet zavarovalnice je nato na izredni seji odpoklical Averja, AZN pa je izdal odločbo o izredni upravi pod vodstvom Kidriča. Naročili so revizijo poslovanja zdravstvene zavarovalnice v času vodenja Jakliča in Averja, ki je pokazala, da je vodstvo naročalo storitve, ki niso bile potrebne, in sklepalo ekonomsko neupravičene pogodbe.",0
"Evropski voditelji ne razumejo narave te krize. Milijarderski vlagatelj George Soros je evropske voditelje opozoril, da imajo le še tri mesece časa, da rešijo evro. Nemčija naj bi po njegovih napovedih gospodarsko oslabela že jeseni. Ameriško-madžarski špekulant, ki je med drugim leta 2000 prejel častni znak svobode Republike Slovenije, verjame, da bo Grčija na predčasnih volitvah 17. junija izbrala politično opcijo, ki ne bo naklonjena politiki zategovanja pasu. Evropski voditelji ne razumejo narave te krize, je dejal na konferenci v Italiji in dodal, da zato tudi niso našli prave rešitve pri reševanju evra. Teže dolga ne morete zmanjšati tako, da še bolj oslabite gospodarstvo, ravno nasprotno, gospodarstvo morate okrepiti. Evropski voditelji, ki so osredotočeni predvsem na višino dolga posameznih držav, naj bi se tako ne zavedali, da je jedro gospodarske krize pravzaprav v bančnem sistemu in zahtevi po vse večji tekmovalnosti. Evro bi rešila politika gospodarske rasti 82-letni poslovnež je še poudaril, da bi evroobmočje bolj kot politiko varčevanja potrebovalo politiko spodbujanja gospodarske rasti. A pri tem se evru neusmiljeno izteka čas. Kriza bo svoj klimaks doživela jeseni. Do takrat bo nemško gospodarstvo oslabelo, zato bo nemška kanclerka Angela Merkel zelo težko prepričala domačo javnost, naj breme reševanja evra znova prevzame na svoja pleča, je dejal Soros. George Soros, ki je javnosti postal znan leta 1992, ko je s prodajami funta na kratko zlomil britansko centralno banko, britansko vlado pa prisilil k izstopu iz ERM-območja in k razvrednotenju funta, je že pred letom dni razburil evropsko javnost, ko je napovedal, da bo Grčija morala izstopiti iz evrskega območja. Že takrat je pozval Evropsko unijo k iskanju nadomestnega načrta.",0
"Slovenski škofje, ki se od ponedeljka mudijo na obisku ad limina apostolorum v Rimu, so se udeležili zasebne avdience pri papežu Benediktu XVI., so sporočili s Slovenske škofovske konference. Svetega očeta, ki je v pogovoru pokazal, da je dobro seznanjen z razmerami v Sloveniji, so med drugim znova povabili na pastoralni obisk. Papež je najprej sprejel štiri škofe ordinarije, ljubljanskega nadškofa in metropolita Alojza Urana, mariborskega nadškofa Franca Krambergerja, koprskega škofa Metoda Piriha in ljubljanskega pomožnega škofa Andreja Glavana, nato pa še preostale škofe s pomožnimi škofi in spremljevalci, slovenskimi duhovniki. Nadškof Uran je papežu povedal, da se škofje zavedajo pomembnosti trenutka, ko se lahko kot pastirji Cerkve na Slovenskem na grobovih apostolov srečajo z vrhovnim poglavarjem Cerkve. Poudaril je, da je bila velikega pomena ustanovitev treh novih škofij in nove metropolije, ki omogočajo tesnejši in osebnejši stik škofa z duhovniki in verniki. Omenil je tudi plenarni zbor Cerkve na Slovenskem (1997–2000) in izvajanje njegovih sklepov. Vsakega posebej je spodbudil k zaupanju Benedikt XVI., ki je med pogovorom s škofi pokazal, da je dobro seznanjen tako z družbenimi razmerami kot tudi z življenjem Cerkve v Sloveniji, je vsakega škofa posebej spodbudil k zaupanju in ga spomnil, da po molitvi in žrtvi prihaja tudi božji blagoslov, so še sporočili s SŠK. Škofje so danes obiskali tudi kongregacijo za bogoslužje in disciplino zakramentov, kjer jih je sprejel prefekt kardinal Francis Arinze. Nadškof Kramberger je ob tem predstavil zakramentalno življenje v Cerkvi na Slovenskem, ki je v zadnjih letih posebno skrb posvečala zakramentom uvajanja v krščanstvo – krstu, birmi in evharistiji. Zakrament zakona vse redkejši Pojasnil je, da na Slovenskem raste število odraslih katehumenov, ki se za krščanstvo zavestno odločijo pozneje. Opazno se zmanjšuje število mladih parov, ki sklenejo zakrament zakona, po drugi strani pa narašča število raznolikih kakovostnih priprav na zakon, kar pomeni, da so pari, ki se cerkveno poročijo, na zakonsko življenje temeljiteje pripravljeni kot v preteklosti. Na Slovenskem se število duhovnih poklicev zmanjšuje in ne zadošča za opravljanje poslanstva Cerkve, Slovenija pa se – podobno kot sosednje in druge primerljive države – srečuje z relativizmom in izgubo temeljnih vrednot, je menil škof Kramberger.",1
"Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec napoveduje, da bodo predčasne volitve izvedene do konca leta oziroma takoj po novem letu. Golobičeva napoved pa po njegovem kaže na to, da je vlada dejansko že razpadla. Prvak DeSUS-a Karl Erjavec kot prelomnico vidi referendum 5. junija. V primeru, da bo rezultat podoben kot pri referendumu o malem delu, bo premier Borut Pahor ponudil odstop, kar pomeni padec celotne vlade, je v pogovoru za Večer dejal Erjavec. Napovedani odstop ministra in predsednika Zaresa Gregorja Golobiča po Erjavčevem mnenju kaže na to, da je vlada dejansko že razpadla. Prepričan je, da bi Pahor imel možnost uskladitve pokojninske reforme tako s sindikati kot z DeSUS-om, če bi se po referendumu o malem delu odločil, da gre po zaupnico v državni zbor. Slednje mu je Erjavec po referendumu tudi predlagal. ""Vlada je zaupanje izgubila"" Na vprašanje, zakaj se ne bi poskušalo z novim mandatarjem, Erjavec odgovarja, da bi bila to ""neuspešna transfuzija na mrtvem telesu. Ljudje morajo na novo presoditi, komu dajo zaupanje, in to lahko naredijo le na volitvah. Vlada je zaupanje izgubila. Poglejte ankete,"" dodaja. V razpustitvi parlamenta vidi rešitev tudi predsednik države Danilo Türk, medtem ko starosta slovenske politike France Bučar opozarja, da Slovenija lahko zdrsne še globlje. Odstop povod za odhod Glede odstopa ministrice za lokalno samoupravo Duše Trobec Bučan Erjavec pravi, da je začela reševati določene probleme, od Pomurja do Stožic. ""Če pa ni imela potrebne podpore, je prav, da se je odločila, da odstopi. Če protikorupcijska komisija predlaga odvzem pooblastil za nekoga, pa ta še naprej opravlja delo državnega sekretarja in deli ministrici nasvete, to potem ni ne vem kakšna podpora. Zakaj smo se odločili oditi? V ponedeljek je ministrica odstopila, to je bil povod za odhod iz koalicije,"" pojasnjuje. Zanika, da bi zdaj že nekdanji ministrici rekel, naj odstopi. ""Nismo mogli tiščati glave v pesek, da je vse v redu, če je ministrica odstopila,"" dodaja Erjavec. A glavni razlog za odhod DeSUS-a iz koalicije je bila pokojninska reforma. ""Če se odhod iz koalicije ne bi zgodil zdaj, bi se pa zanesljivo po pokojninskem referendumu,"" še pravi Erjavec.",0
"Peking, Washington - Kitajska je imela oktobra v rokah že prek 1300 milijard dolarjev ameriškega dolga, kar pomeni 1000 dolarjev na kitajskega prebivalca, je razvidno iz danes objavljenih podatkov ameriške zakladnice. Skupaj s Hongkongom je medtem v kitajski lasti že za 1440 milijard dolarjev ameriških obveznic. Največji gospodarstvi na svetu tako ohranjata odnos posojilodajalec - dolžnik, četudi je Kitajska oktobra nakazala, da bo zaradi političnih spopadov, zaradi katerih je ZDA grozila delna insolventnost, kopičenje ameriškega dolga v prihodnje zajezila. V Pekingu so sicer v zadnjih letih večkrat opozorili pred tveganji velikanskega dolga ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ker pa sta državi pomembni trgovinski partnerici in ker Kitajska ob tem beleži velikanski zunanjetrgovinski presežek, še naprej kupuje ameriške obveznice. Boji se namreč, da bi se sicer vrednost juana zviševala prehitro. Dolar predstavlja skoraj 40 odstotkov kitajskih deviznih rezerv. Te so konec tretjega četrtletja znašale 3660 milijard dolarjev. Drugi največji lastnik ameriškega dolga je bila z zneskom 1170 milijard dolarjev tudi oktobra Japonska.",0
"Bern - Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Švice je bil v letošnjem tretjem četrtletju za 0,3 odstotka višji kot v četrtletju prej. S tem je država izšla iz recesije, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Pred tem je Švica dve četrtletji zapored beležila padec obsega BDP: v drugem četrtletju za 0,3 odstotka in v prvem za 0,8 odstotka. Rahlo pozitivno gospodarsko rast v tretjem četrtletju je po podatkih sekretariata za gospodarstvo spodbujal izvoz. Ta se je prvič po občutnem enoletnem upadanju v tretjem četrtletju vnovič povečal - blaga za 2,2 odstotka, storitev pa za 0,3 odstotka. Po drugi strani se je je razmeroma krepko povečal tudi uvoz blaga (+3,6 odstotka), medtem ko se je uvoz storitev zmanjšal za 0,8 odstotka. Zasebna potrošnja in gradbene investicije so se tako kot v prejšnjem četrtletju vnovič povečale, in sicer za 0,6 oz. 3,4 odstotka. Z izjemo industrije, ki še naprej beleži zmanjševanje aktivnosti, so številne proizvodne panoge pozitivno prispevale k rasti. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2008 se je obseg BDP Švice zmanjšal za 1,3 odstotka.",1
"Stečajni postopek Primorja Do konca letošnjega leta naj bi nekdanji delavci Primorja v stečaju dobili poplačan del svojih terjatev neizplačanega dela plač in odpravnin. Stečajni upravitelj Rudolf Hramec je s prodajo dela premičnin nekdanjega Primorja zbral okoli 3,7 milijona evrov, ki jih bo namenil za poplačilo prednostnih terjatev. Socialna stiska nekdanjih zaposlenih je namreč velika, saj večina med njimi še ni našla zaposlitve, večini pa se je tudi izteklo nadomestilo za brezposelnost. Pretežni del teh prednostnih terjatev sicer predstavljajo prav terjatve nekdanjih zaposlenih. Hramec tako predlaga, da bi nekdanjim zaposlenim razdelili denar v znesku 15 odstotkov priznanih prednostnih terjatev. Skupni znesek vseh prednostnih terjatev, ki jih je upošteval ob prvi prednostni razdelitvi pa znaša 16,6 milijona evrov. To je le drobiž v prazne denarnice delavcev, upnikov. Od 21. junija 2012, ko se je začel stečajni postopek, pa do danes je dnevno izhlapeval njihov denar, ker se ni usklajeval z letno inflacijo. V sindikatu smo pričakovali, da bo do konca letošnjega leta poplačana vsaj polovica terjatev, ki so jih prijavili delavci v stečajno maso, je predlog Hramca komentiral nekdanji vodja sindikatov v Primorju Damjan Volf.",0
"Po razkritju, da so vložili za 66,5 milijona evrov odškodninskih tožb zaradi slabih poslov in pooblastilu uprave za dvig kapitala v višini največ 400 milijonov evrov so delnice NKBM padle za več kot 26 odstotkov. Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP trgovanje končal pri vrednosti 606,51 točke, kar je 9,77 točke oziroma 1,59 odstotka manj kot v ponedeljek. Med trgovanjem na Ljubljanski borzi so se najbolj pocenile delnice NKBM. Delnice Nove Kreditne banke Maribor NKBM so po včerajšnji skupščini padle najmočneje, in sicer za 26,39 odstotka. Za 4,76 odstotka so zdrsnile delnice Gorenja, za 2,48 odstotka pa Petrola. Za 2,21 odstotka so padle delnice Zavarovalnice Triglav, Krkine pa za 1,76 odstotka. S temi je bilo danes tudi največ prometa, in sicer za 351.730 evrov. V indeksu so bolj optimistično trgovali z delnicami Mercatorja, ki so pridobile 2,82 odstotka, delnice Telekoma Slovenije pa so šle navzgor za 0,05 odstotka. V prvi kotaciji zunaj indeksa so najmočneje potonile delnice Intereurope, in sicer za 3,45 odstotka. Za 0,79 odstotka pa so se podražile delnice Luke Koper. Delnice Pozavarovalnice Sava ostajajo na ponedeljkovi zaključni ravni. S prvimi je bilo za 82.110 evrov prometa, z drugimi pa za 72.000 evrov. V standardni kotaciji so za 9,12 odstotka na 3,39 evra zdrsnile delnice Save, za 4,66 odstotka na 4,50 evra pa delnice Pivovarne Laško. Mlinotestove delnice so se pocenile za 1,82 odstotka na 2,16 evra, delnice Salusa za 0,55 odstotka na 182 evrov, delnice Žita pa za 0,18 odstotka na 55 evrov.",0
"Države BRICS so lani ustvarile 14 tisoč milijard dolarjev oziroma 18 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) Foto: © Bloomberg businessweek Indonezija se namerava pridružiti skupini BRICS, ki jo trenutno sestavljajo hitro rastoče države Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika, je ta teden sporočil indonezijski veleposlanik v Moskvi Djauhari Oratmangun. Krepitev vloge Azije Stroka verjame, da bo Indonezija visoke standarde držav skupine na različnih področjih dosegla v prihodnjih letih, po pridružitvi te države pa se bo BRICS po pričakovanju analitikov preimenoval v BRIICS. Pridružitev Indonezije, ki je po številu prebivalcev četrta največja država na svetu, bi okrepila vpliv skupine hitro rastočih držav v jugovzhodni Aziji in v arabskem svetu, saj ta država igra pomembno vlogo v Organizaciji islamske konference (OIC), je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. BRICS vse vplivnejši Države BRICS, ki predstavljajo 42 odstotkov svetovnega prebivalstva, so leta 2010 ustvarile 14 tisoč milijard dolarjev oz. 18 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Predlani so imele v rokah 40 odstotkov svetovnih deviznih rezerv, njihov delež v svetovni trgovini pa je bil 15-odstoten. Moč Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južnoafriške republike v svetu se počasi krepi. Te države postajajo vse pomembnejši dejavnik spreminjanja svetovnega upravljavskega sistema in so postale tudi resen partner mednarodne skupnosti na področju reševanja svetovnih težav.",1
"Ljudje v Nikoziji tudi danes množično dvigajo denar z bankomatov. Bankirji protestirajo pred predsedniško palačo Pred parlamentom v Nikoziji se je zbralo okoli dva tisoč protestnikov, predvsem bančnikov iz vseh ciprskih bank. Vzklikajo gesla v podporo banke Laiki in pozivajo k stavki. Med njimi je slišati, da bi lahko začeli s stavko naslednji teden, ko se odprejo banke. To bi bil še udarec več za ciprsko gospodarstvo, ki že teden dni stoji zaradi zaprtih bank. Dvigovanje denarja z bankomatov Prebivalci Nikozije tudi danes množično dvigujejo denar na bankomatih. Okoli 16. ure smo opazovali šest ljudi zapored, ki denarja niso uspeli dvigniti. Slabo uro za tem so bankomate očitno napolnili, saj so bili dvigi spet možni. V lokalih v centru mesta ne sprejemajo več plačil s kreditnimi karticami. Emram, ki je bil neuspešen pri dvigovanju denarja z bankomata, je bil kratek: ""Ne vem, kaj bom, v denarnici nimam več denarja."" Jutri sestanek finančnih ministrov Finančni ministri območja evra se bodo na nujnih pogovorih o Cipru sestali v nedeljo ob 18. uri, je danes na Twitterju potrdil šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Ciprski finančni minister Michalis Saris je pred tem po pogovorih s predstavniki trojke posojilodajalcev - EU, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada - v Nikoziji dejal, da so dosegli ""pomemben napredek"", a morajo rešiti še nekaj vprašanj. Predstavil jim je načrt za rešitev države pred bankrotom oziroma zagotovitev posojila v višini 10 milijard evrov. Trojka posojilodajalcev zahteva, da Nikozija v zameno zbere 5,8 milijarde evrov.",0
"V konzorciju bank, ki prodajajo Mercator, sedaj ostajajo še Unicredit banka Slovenije, matična Unicredit, Gorenjska banka, Banka Koper in Hypo banka Po tem, ko sta od prodaje Mercatorja odstopili NLB in Banka Celje , sta iz konzorcija bank - prodajalk naše največje trgovske družbe - izstopili tudi Abanka in NKBM , piše Dnevnik. ""Ostali ostajajo,"" pravi Uroš Marter iz Arkasa . Izstop so potrdili tudi v Abanki, medtem ko v NKBM ""vsebin odnosov in dogovorov s strankami"" ne razkrivajo. V konzorciju zdaj ostajajo še Unicredit banka Slovenije - ta ima v lasti 8,01-odstotni delež Mercatorja, matična Unicredit s sedežem v Avstriji pa še 0,89-odstotni delež - Gorenjska banka s 3,8-odstotnim deležem, Banka Koper z 2,08-odstotnim deležem in Hypo banka z 2,01-odstotnim deležem.",0
"Višina trošarine odvisna od cene Vlada je na dopisni seji sprejela uredbo, s katero se bodo v skladu z julija sprejeto novelo zakona o trošarinah cene cigaret 1. avgusta zvišale s 74 na 77 evrov za 1.000 cigaret. Poleg zvišanja trošarin uredba, ki so jo pripravili na ministrstvu za finance, uvaja tudi nov način izračunavanja specifične in proporcionalne trošarine, ki skupaj sestavljata celotni znesek trošarine. Po starem načinu, ki bo v EU-ju veljal do 1. januarja 2014, so se trošarine izračunavale na osnovi najbolj prodajanega cenovnega razreda, po novem pa se bo izračunavalo tehtano povprečje drobnoprodajne cene. Višina trošarine odvisna od cene Trošarina 77 evrov tako ne bo fiksen znesek, saj bo odvisna od proporcionalne trošarine, izražene v drobnoprodajni ceni. Specifična trošarina znaša 0,3910 evra za zavojček oz. 19,55 evra za 1.000 cigaret, proporcionalna trošarina pa znaša 46,1446 odstotka drobnoprodajne cene. Trošarina v višini 77 evrov bo tako veljala za tiste cigarete, ki se prodajajo po ceni 2,49 evra ali po nižji ceni, kar predstavlja določeno varovalko pred nizkocenovnimi prodajalci. Pri dražjih cigaretah pa bo lahko trošarina višja od 77 evrov, so pojasnili na ministrstvu. DZ je 6. julija sprejel novelo zakona o trošarinah, ki prinaša zvišanje trošarin za električno energijo in zemeljski plin z letošnjim 1. avgustom, hkrati pa pospešuje načrtovano dinamiko zviševanja trošarin za cigarete. V skladu z evropsko direktivo se morajo namreč trošarine v vseh članicah EU-ja najpozneje do 1. januarja 2014 zvišati na 90 evrov za 1.000 kosov cigaret. V Sloveniji se bodo na to raven povzpele že 1. oktobra 2012.",0
"Stanje na področju pokojnin je vse prej kot rožnato, zato je reforma brez dvoma neizogibna. Toda pokojninska reforma je v očeh vlade precej drugačna kot pa tista, ki jo želijo sindikati in upokojenci. Ker so pokojnine premajhne, se morajo upokojenci za dodaten zaslužek znajti po svoje ... Predlagana pokojninska reforma še kar buri duhove. Po nekaterih podatkih upokojenskih strank naj bi več kot ena tretjina upokojencev prejemala pokojnino, ki je nižja od minimuma življenjskih stroškov, izračunanega za enočlansko gospodinjstvo v Sloveniji. Medtem ko številni ekonomisti opozarjajo na nevzdržnost slovenskega pokojninskega sistema, pa upokojenske stranke opozarjajo na dejstvo, da so se v zadnjem desetletju pokojnine vztrajno zniževale in da je na račun življenjskega standarda upokojencev država prihranila veliko denarja, zaradi česar je zdaj veliko upokojencev pahnjenih v revščino. Burne pa so tudi razprave o bodočem usklajevanju pokojnin, kjer še vedno ni dokončno znano, ali bodo pokojnine sledile plači ali inflaciji. Kot vse kaže, bo ubrana srednja pot po tako imenovanem principu švicarskega modela, kjer se pokojnine usklajujejo deloma s plačo in deloma z inflacijo. Sindikati želijo 38 oziroma 40 let delovne dobe in starostno mejo 60 let, vlada pa predlaga višje številke upokojitev pri starosti 60 let in 43 letih delovne dobe, za ženske pa starost 58 let in 41 let delovne dobe. In kakšne pogoje bomo glede na nov osnutek predloga sprememb pokojninske zakonodaje morali izpolnjevati glede na starost in delovno dobo, če se bomo želeli upokojiti?",0
"Občinski inšpektorji in Komunala Izola v aprilu izvajata nenapovedan poostren nadzor nad pravilnim zbiranjem in ločevanjem odpadkov v poslovnih lokalih in podjetjih. Ključni namen te akcije je osveščanje s področja ločenega zbiranja odpadkov. Občinski inšpektorat in komunala v aprilu izvajata preglede pravilnega ravnanja z odpadki na terenu. Po ogledu zabojnikov iz poslovnih lokalov in podjetij bodo sestavili zapisnik, ki ga bo prejel tudi vsak povzročitelj odpadkov. Vztrajni kršitelji bodo kaznovani V primeru, da bodo pri ravnanju z odpadki ugotovili nepravilnosti, bo povzročitelj poleg zapisnika prejel še navodila o pravilnem ločevanju odpadkov. Sledil bo ponoven nenapovedan ogled vsebine zabojnika. Če se bodo nepravilnosti pri odlaganju odpadkov nadaljevale, bodo povzročitelji sankcionirani v skladu s pooblastili občinskega inšpektorata.",1
"Odločitev o prihodnosti znana že ta teden? Kljub zagotovilu o nemoteni proizvodnji so v slovenjegraški Prevent Global prispeli štirje tovornjaki družbe Prevent DEV, da bi naložili repromaterial, a so jim to preprečili. Po podatkih delavcev so namreč prispeli štirje tovornjaki, dva pa naj bi bila še na poti. Prevent DEV namreč vztraja pri nameri, da proizvodnjo izseli iz Slovenije, če se ne bo zamenjala uprava, je dejal predstavnik podjetja Carsten Unverricht. Generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Anton Rozman pa je za STA povedal, da so se v nemški družbi kljub temu še pripravljeni konstruktivno pogovarjati . Rozman tako upa, da bodo predstavniki obeh podjetij zmogli dovolj modrosti za dogovor, da bi v Sloveniji ohranili vsaj od 700 do 800 delovnih mest v avtomobilski proizvodnji. Sam namreč meni, da bo Prevent Global ne glede na prihodnje dogovore pristal v stečaju . Pripravljeni odstopiti, če zagotovijo, da ne gre v stečaj Kot je znano, je uprava Prevent Globala na čelu z Ivanom Majcnom na nedeljski izredni seji seznanila nadzorni svet, da je pripravljena odstopiti, če nemški Prevent DEV, ki je kupec večine v Sloveniji sešitih avtomobilskih sedežnih prevlek, zagotovi, da družba Prevent Global ne bo šla v stečaj, da se ohranijo delovna mesta in da se ohrani vsaj dozdajšnji obseg proizvodnje. Nadzorni svet v nedeljo ni razrešil uprave, je pa izrazil načelno podporo zahtevi Prevent DEV-a po razrešitvi uprave, v kolikor lahko Prevent DEV zagotovi 5,2 milijona evrov takojšnjega posojila, redefiniranje komercialnih pogojev, ki bi zagotovili normalno poslovanje družbe Prevent Global, in ohranitev vseh programov vsaj do izteka pogodb. Prevent DEV bo, kot so sporočili iz komunikacijske skupine SPEM, predvidoma v torek podal izjavo o dogajanju. Slab položaj zaradi spora o prihodnosti družbe Kot je znano, položaj v Prevent Globalu poleg gospodarske kriza močno bremeni spor med največjima lastnikoma družbe Jankom Zakeršnikom 52 odstotkov in Nijazom Hastorjem 45 odstotkov, ki se ne uspeta dogovoriti glede prihodnosti družbe, ki v Sloveniji v svojem avtomobilskem delu zaposluje 1300 delavcev. Čeprav ima Zakeršnik večji lastniški delež, ima poslovne niti v rokah Hastor, saj prek njegovega Prevent DEV-a s sedežem v nemškem Wolfsburgu poteka 80 odstotkov poslov Prevent Globala. Hastor sicer že nekaj časa uresničuje napovedi o selitvi proizvodnje iz podjetij, ki spadajo pod okrilje Prevent Globala. Tako je v letošnjem letu že preselil nekatere proizvodne programe, med drugim iz proizvodnega podjetja v Radljah ob Dravi v proizvodno podjetje v Lenart, ki je v njegovi lasti. Delna posledica tega je bilo tudi julijsko in avgustovsko odpuščanje skupno 169 zaposlenih. Delavci napovedali stavko Medtem se likvidnostni položaj Prevent Globala vseskozi slabša. Dolgovi, ki izvirajo predvsem iz preteklosti, se približujejo številki 60 milijonov evrov. Da bi se podjetje izognilo grozeči plačilni nesposobnosti, nujno potrebuje 5,2 milijona evrov posojila, delavci pa so za 19. november že napovedali stavko, če do 18. novembra ne bodo dobili plač za oktober.",0
"Delavci, zaposleni v igralnici Hit, spet stavkajo, saj z upravo niso našli skupnega jezika. Uprava sicer pravi, da je nova stavka nezakonita, sindikat pa poudarja, da to ni res. Sindikat igralniških delavcev SIDS je skladno z napovedmi ob 18. uri začeli ponovno stavkati. Uro pred začetkom stavke sta se sicer dobila pogajalska skupina uprave in stavkovni odbor, vendar dogovora nista sklenila. Delavci na igralnih mizah v igralnicah Perla in Park ter Kranjskogorski Koroni bodo stavkali do druge ure ponoči. Kot je povedal vodja stavkovnega odbora Iztok Černigoj, uprava ne popusti v svojih zahtevah. Neresno je že to, da nas povabijo na pogajanja uro pred začetkom napovedane stavke. S tem dokazujejo, da si ne želijo preprečiti stavke, je dejal Černigoj. V Hitovih igralnicah se obeta nova stavka. Povedal je še, da je predsednik uprave Drago Podobnik, ki ga tudi tokrat ni bilo na pogajanja, na zborih delavcev grozil z odškodninskimi tožbami, in to ne le proti organizatorjem stavke. Danes so nas želeli prepričati, da stavka ni legalna, ker ni bila podana napoved zanjo, vendar smo današnjo stavko napovedali že ob prvi stavkovni napovedi novembra letos, je dejal in dodal, da jim je o zakonitosti stavke pritrdilo celo delovno sodišče, ki je zavrnilo zahtevo uprave o začasni prepovedi stavke. Odločitev o tem je uprava Hita prejela v petek. Pogajalska skupina uprave je pogajalcem SIDS podrobno predstavila za sanacijo podjetja nujno potrebne spremembe, predvsem predlog novega razporejanja delovnega časa. SIDS je vztrajal pri nespremenjenem načinu razporejanja ter ob 18. uri začel stavko, zato je pogajalska skupina uprave pogajanja za danes zaključila. Meni namreč, da so pogajanja namenjena prav preprečevanju stavke. Še enkrat je opozorila, da današnja stavka v zadnji napovedi ni bila napovedana, da je nezakonita in da bodo za škodo odgovarjali tako organizatorji kot stavkajoči. Pogajalci uprave so predstavnikom SIDS predlagali, naj prekličejo vse stavkovne napovedi in se srečajo ponovno v sredo, 15. decembra. Uprava se je ves čas pripravljena dogovarjati in iskati skupne rešitve, ki bi bile zakonite, ki bi ustrezale spremenjenim potrebam tega podjetja in ki bi hkrati ne povečevale stroškov. Zahteve SIDS naravnost rušijo sanacijski program in s tem podjetje, so še zapisali v sporočilu v upravi Hita.",0
"Krka ni kršila patenta MSD glede učinkovine Iosartan, je ugotovilo norveško pritožbeno sodišče. Če se MSD ne bo pritožila, bo morala novomeški tovarni zdravil izplačati okoli 3,5 milijona evrov. Pritožbeno sodišče v norveškem Oslu je potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, da Krka ne krši patenta družbe MSD, ki ščiti postopek za proizvodnjo učinkovine losartan, so sporočili iz Krke. Zoper sodbo pritožbenega sodišča lahko MSD vloži pritožbo na norveško vrhovno sodišče. MSD mora Krki povrniti škodo zaradi začasne prepovedi prodaje izdelkov z omenjeno učinkovino na Norveškem za obdobje, ko je potekal spor. MSD bo, če se ne bo pritožila, plačala približno 3,5 milijona evrov skupaj z zamudnimi obrestmi in vse pravdne stroške v višini približno 267.000 evrov. Prvostopenjsko sodišče je v zvezi s tem primerom odločilo 26. junija lani, so še navedli v Krki.",1
"Osrednji borzni indeksi po svetu z novimi padci Izredni ukrepi vlad in centralnih bank po svetu niso zajezili padca delnic. V rdečih številkah so se znova znašle borze v Aziji, ZDA in Evropi. Po finančni pomoči ameriške centralne banke opotekajočemu zavarovalniškemu koncernu AIG so se razmere na mednarodnih finančnih trgih za kratek čas umirile, nato pa so osrednji svetovni borzni indeksi znova začeli pot navzdol. Delnice na ameriških borzah so padle za več kot 4 odstotke, predtem pa so jim v tej smeri sledile tudi delnice na evropskih borzah. Najpomembnejši borzni indeks v Nemčiji DAX je zaznal 1,75-odstotno znižanje, v Parizu je indeks CAC 40 padel za 2,14 odstotka, londonski FTSE 100 je izgubil kar 5,78 odstotka. V Rusiji so zaradi drastičnega znižanja vrednosti indeksov RTS in MICEX že drugi dan zapored začasno ustavili trgovanje na tamkajšnjih borzah. Osrednji newyorški delniški indeks Dow Jones je sredino trgovanje končal pri vrednosti 10.609,66 točke, kar je padec za 449,36, točke oz. za 4,06 odstotka. Index S&P je padel za 57,20 točke oz. za 4,71 odstotka in pristal pri 1.156,39 točke, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq izgubil 109,05 točke oz. 4,94 odstotka in padel na 2.098,85 točke. Finančna injekcija japonske centralne banke v višini 14,4 milijarde dolarjev ni prinesla miru nitu na azijskih borzah, kjer so se borzni indeksi znižali med 3 in 7 odstotki. Japonski indeks je v povprečju padel za 3,6 odstotka in se znašel na najnižji točki v zadnjih treh letih, pri čemer so jo najslabše odnesle delnice izvoznih podjetij, kot sta Sony in Honda. Tudi finančna posredovanja drugod po Aziji niso pomagale. Hongkongški indeks Hang Seng se je znižal za 6,6 odstotka, najbolj pa ga je navzdol vlekla največja bančna skupina na svetu HSBC, katere delnice so se znižale za 5,9 odstotka. Tajvanski borzni indeks je končal 4,5 odstotka nižje, avstralski pa 3,5 odstotka.",0
"Ljubljana - Boštjan Nagode, predsednik uprave in največji lastnik družbe MKT Print, bo danes delavce seznanil s tem, da bo zaradi finančnih težav predlagal stečaj MKT Printa, smo izvedeli iz neuradnih virov. To pomeni, da bo delo izgubilo približno 170 delavcev, kolikor jih je še danes zaposlenih v MKT Printu in njegovem hčerinskem podjetju Euroadria. Razplet agonije MKT Printa, ki se vleče že nekaj mesecev, ni nikakršno presenečenje. Tako vse nepremičnine MKT, ki stojijo za Bežigradom v Ljubljani, kot vsi stroji na sedežu družbe so namreč zastavljeni s hipotekami. Po javno objavljenih podatkih so konec junija finančne in poslovne obveznosti MKT Printa znašale okoli 37 milijonov evrov. Zaradi neizplačanih plač so delavci minuli mesec dvakrat stavkali. Poleg MKT Printa je Nagode lastnik tudi tiskarne Schwarz, v katero so se pred kratkim začeli prenašati določeni posli MKT Printa. V minulem letu mu je prek podjetja Sana Investicije uspel nakup 67-odstotnega deleža domžalske Tosame.",0
"To ni stavka, to je zbor razočaranih ljudi, je glede zbiranja delavcev pred stavbo podjetja Viator Vektor dejal sindikalist Marko Vučko. Hčerinska družba Logistika se je namreč odločila, da začasno ustavi svoje dejavnosti. Hčerinska družba Skupine Viator Vektor, družba Viator Vektor Logistika, s ponedeljkom začasno ukinja izvajanje logističnih in servisnih storitev. V podjetju pravijo, da ne morejo več zagotavljati njihovega kakovostnega izvajanja. Kot so v Logistiki tudi navedli v sporočilu za javnost, je bila odločitev za začasno ukinitev izvajanja dela težka, saj imajo zasedene vse svoje zmogljivosti in sklenjene pogodbe tako z domačimi kot mednarodnimi kupci. Pred stavbo družbe pa so popoldne zbrali delavci. Sindikalist Marko Vučko je za 24ur.com dejal, da ne gre za stavko, pač pa za zbor razočaranih ljudi. Zbralo se jih je okoli 30, na poti domov pa so tudi vsi vozniki tovornjakov, ki so trenutno še v tujini. Delavce so poslali na prisilni dopust, pri tem pa jim vodstvo ni povedalo, do kdaj bo ta dopust trajal. Vučko je povedal, da je zdaj prioriteta, da prekinejo to kalvarijo. Da bi zdaj mi v nedogled bili doma na prisiljenem dopustu, pač ne gre, je dejal. V podjetju sicer razlagajo, da je bil za večino zaposlenih v vseh treh podjetjih torej v Skupini Viator Vektor in v njenih hčerinskih družbah, to je v Viator Vektor Logistiki in Viator Vektor Storitvah sicer že odrejen dopust, nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od dogovora med bankami . Sindikalist Vučko pa je povedal, da vodstvo še vedno pričakuje, da bi se čarobno v ponedeljek ali torek banke le nekaj odločile, da bodo zagotovile sredstva. Sam pri tem dodaja, da bi bilo najbolje, če bi podjetje razglasilo stečaj in bi bili delavci prerazporejeni na zavode za zaposlovanje. Glede plač, ki so že dlje časa jabolko spora med vodstvom in delavci, v podjetju pravijo, da so zaposleni v vseh treh podjetjih že prejeli izplačano glavnino majske plače in da bodo preostanek dobili prihodnji teden. Sindikalist Vučko pa je dejal, da so še jim vedno dolžni del majske plače, junijskih pa delavci še niso dobili. Sindikat je sicer nameraval sredi junija zaradi zamujanja pri izplačilu plač ter nekaterih predlogov, povezanih z delom, stavkati, a je nato stavko po nekaterih doseženih kompromisnih rešitvah prestavil do 1. septembra. V tem času pričakuje normalizacijo razmer glede bank. Vučko je sicer dodal, da se bodo delavci mogoče pred stavbo spet zbrali v ponedeljek ob 10. uri in od vodstva zahtevali dodatne informacije glede situacije.",0
"NEK posodobitve financira iz lastnih sredstev Po remontu, ki so ga začeli 1. aprila, so Jedrsko elektrarno Krško okoli druge ure zjutraj znova vključili v elektroenergetsko omrežje. Med remontom so zamenjali jedrsko gorivo, opravili preventivna popravila in vgradili 32 novih tehnoloških rešitev, vrednih 22 milijonov evrov, poroča Radio Slovenija. Zaradi obsega del je remont trajal dva dni dlje, kot je bilo prvotno načrtovano, poleg zaposlenih pa je pri njem sodelovalo še 2.000 zunanjih sodelavcev. NEK posodobitve financira iz lastnih sredstev Danes je tako stanje opreme dobro in med remontom ni bilo odkritih nepričakovanih posebnosti. NEK je tako po besedah odgovornih pripravljen na 18-mesečno neprekinjeno obratovanje do naslednjega remonta, ki bo novembra prihodnje leto. Med naslednjimi večjimi posegi je načrtovana zamenjava reaktorske glave leta 2012. NEK letne posodobitve financira iz lastnih sredstev. Spor zaradi financiranja posodobitve Le dobro desetletje nazaj je bila glavna skrb vzbujajoča tema ob remontih vezana prav na vprašanje denarja za rezervne dele. Hrvaško elektrogospodarstvo, pa tudi slovenski Eles, sta bila slaba plačnika električne energije iz Krškega, kar je povzročilo zaplete. Leta 1998 so Hrvaški elektriko odklopili, ker sosednja država ni želela finančno sodelovati pri posodobitvi NEK-a. Posodobitev je vendarle sledila leta 2000, ko je bila izvedena takrat 200 milijonov nemških mark vredna menjava uparjalnikov. 70 milijonov je bilo po besedah direktorja elektrarne Staneta Rožmana lastnih sredstev, 130 milijonov pa so si zagotovili z najetjem posojil pri konzorciju nemških bank z garancijo Ljubljanske oz. slovenskih bank.",1
"Na seznamu prodaje podjetja, ki prinašajo dobičke Sindikalisti državnih podjetij so na konferenci ZSSS-ja opozorili na negativne posledice prodaje družb, kot jo predvideva predlog klasifikacije državnih naložb. Izrazili so negotovost glede zaposlenih in razvoja podjetij. Skrbi jih možnost špekulativnih nakupov. Na seznamu prodaje podjetja z dobički Na seznamu za prodajo so dobra podjetja, ki ustvarjajo dobičke, polnijo blagajno, plačujejo prispevke, njihovi zaposleni plačujejo dohodnino, nanje so vezana številna gospodinjstva, je dejala izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje. Meni, da je bil seznam naložb narejen na podlagi političnih preferenc, in poudarja, da bi bilo treba najprej narediti analizo, kaj pomeni prodaja oz. zadržanje določenega deleža, ter pripraviti strategijo. Semolič Kot da je premoženje last strank Stranke, ko pridejo na oblast, se obnašajo, kot da je to premoženje njihova last, da je njihov plen in imajo pravico delati vse, je dejal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. Meni, da so avtorji klasifikacije gledali kratkoročno - kako dobiti denar za znižanje proračunskega primanjkljaja -, dokument pa ne daje odgovora na to, kaj bo v prihodnjih letih. Žal domet politikov seže le do konca mandata. Kaj se bo zgodilo po tem, jih praviloma ne zanima, meni Semolič in dodaja, da bi bile napake, ki bi se zgodile zaradi tega dokumenta, nepopravljive. Kam gre kupnina Ni sporno, da se državno premoženje kdaj pa kdaj proda, prav Semolič, pomembno je, kaj se zgodi s kupnino - ali gre v črno luknjo proračuna ali pa za naložbe, razvoj, produktivna delovna mesta. Tuji lastniki po njegovem mnenju niso a priori dobri, saj da so tako med domačimi kot tujimi lastniki dobri in slabi lastniki. Sindikalist v Družbi za avtoceste v RS Dars Srečko Lorenčak, sicer predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, je dejal, da so zaskrbljeni zaradi klasifikacije in ji nasprotujejo, saj med drugim ni opredeljenih ključnih dejavnikov za razvoj posameznega področja in tudi to ne, kako bo zagotovljena socialna varnost v Sloveniji. Prodaja Telekoma nepremišljena Prodaja celotnega deleža države v Telekomu Slovenije je po Lorenčakovem mnenju nepremišljena. Nobena vlada, ki razmišlja pametno, ne prodaja nacionalnih operaterjev, saj lahko s takšno odločitvijo dolgoročno poseže tudi v nacionalno varnost, je dejal. O prodaji Pošte Slovenije Lorenčak pravi, da so angleške izkušnje pokazale, da se poštne družbe ne prodaja, poleg tega je vprašanje, kaj bo s Poštno banko Slovenije. Prodaja Darsa nerazumna Uvrstitev Darsa med portfeljske naložbe je po njegovem mnenju nerazumna, saj da morajo ceste ostati javno dobro. Pred morebitno postopno privatizacijo bi bilo treba spremeniti sistem cestninjenja težkih tovornjakov in refinancirati obstoječe obveznosti. Država bi morala vseeno v družbi ohraniti kontrolni delež, je dodal. Vodja sindikata v Heliosu Tomaž Kumer, sicer predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, je dejal, da niso slišali niti enega argumenta, zakaj bi morali družbo prodati. Meni, da tudi morebitni tuji kupci nimajo denarja in da bodo kupovali na kredit, ki ga bo poplačevala družba. V Petrolu veliko negotovosti Vodja sindikata v skupini Petrol Boštjan Marinko je dejal, da predlog klasifikacije povzroča veliko negotovosti med zaposlenimi. Družba ima po njegovem mnenju dobre vodilne in zaposlene. Gre za kokoš, ki nese zlata jajca, je dejal. V sindikatu prodaji ne nasprotujejo, želeli pa bi zagotovila glede zaposlovanja, sedeža družbe in vlaganj v razvoj. Zaskrbljeni tudi v Hitu in Zarovalnici Triglav Sindikalist v Hitu Aleš Peserl je dejal, da so proti prodaji igralnic v celoti. Kljub mačehovskemu odnosu države želi Peserl opozoriti na podjetja, ki jih država želi brez analize prodati za majhen denar, je dodal. Tudi v Zavarovalnici Triglav so zaskrbljeni nad načrtovano prodajo, saj da se ne ve, kaj bo z zaposlenimi, je dejal vodja enega izmed sindikatov v tej družbi Srečko Potočnik. Družba veliko denarja plačuje v proračun, poleg tega veliko sredstev namenja športu in kulturi. Sekretar Sindikata finančnih organizacij Slovenije Drago Ščernjavič je dodal, da bi morali v vseh podjetij za mnenje o načrtovani prodaji vprašati vodstva.",0
"Po ocenah strokovnjakov se podjetju Poteza Naložbe obetajo težki časi, saj morajo zaradi nakupa delnic NLB in odločitev vodstva bankam vrniti 171 milijonov evrov. Po poročanju časnika Financ mora Poteza Naložbe pod vodstvom Branka Drobnaka do 30. septembra vrniti 171 milijonov evrov glavnice pri konzorciju slovenskih bank. Poteza Naložbe je bila insolventna že lani, kot drugo pa težave segajo že v leto 2008, ko je EBRD za delnico NLB odštela po okoli 300 evrov. Poteza je za petodstotni delež v NLB plačala okoli 120 milijonov evrov. Ta znesek pa je bil že takrat večji od tržne vrednosti delnice NLB. Vrednost delnice je danes nižja za skoraj polovico. Ko je lani iz igre za nadzorni svet NLB izpadel Drobnak, je bilo jasno, da bodo morali prodati delnice. Poteza Naložbe je pozneje odstotek delnic NLB zastavila pri banki Unicredit, Drobnak pa že nekaj časa poskuša prodati osem odstotkov NLB. Bančniki so že nekajkrat dejali, da bo Poteza Naložbe ena prvih finančnih holdingov, ki jeseni verjetno ne bodo dočakali. Prejšnji četrtek je zahtevo za stečaj Poteze Naložb vložila banka Bawag, ki se umika s slovenskega trga. Včeraj je tako že objavil javni razpis za 1,72 odstotka NLB po izklicni ceni 23,8 milijona evrov, še pišejo v Financah. Finančni strokovnjaki menijo, da bodo za ta delež težko našli kupca, boljše bi bilo, če bi se prodajal večji sveženj delnic. Upniki bi ob stečaju Poteze Naložb izgubili 85 milijonov evrov. Če bi prišlo do stečaja skupine, pa bi bile izgube še večje. V najtežjem položaju bi bili prav navadni upniki, predvsem imetniki obveznic Poteze Naložb in Poteze Skupine. Glavna težava Poteze je prav naložba v NLB. Poteza Skupina je obvladujoča družba Poteze Naložb, ki ima v lasti 90-odstotni delež. V skupini je še več svetovalnih podjetij. Letno poročilo ni dosegljivo Skupina Poteza ima 49,7 milijona evrov kapitala in 66,5 milijona evrov sredstev. V poslovnih knjigah delež v Potezi Naložbah vrednotijo na 32 milijonov evrov. Knjigovodska vrednost naložbe v Potezo Investments je 15 milijonov evrov. Ker letno poročilo o poslovanju podjetja ni dosegljivo, ni znano, koliko so realno vredne naložbe te družbe, še menijo v zgoraj omenjenem časniku. Foto Blaž Garbajs Po oceni Financ je večina naložb prenapihnjena, če pa lani ne bi navzgor prevrednotili naložb v nepremičnine za 4,4 milijona evrov in nekatere družbe slabih sedem milijonov evrov, bi bil kapital družbe negativen, luknjo pa dodatno poglobi 60 milijonov izgube zaradi prevrednotenja delnic NLB, kupljenih od EBRD. Upniki Poteze Naložb so konzorcij slovenskih bank, tuja banka, imetniki obveznic in tudi Poteza Skupina. V letnem poročilu družba razkriva, da ji je banka Bawag februarja letos odpovedala posojilno pogodbo, družba pa išče nadomestne vire kapitala.",0
Ryanair ne bo več letel iz Maribora v London. Nizkocenovnik je zahteval milijon evrov letno.,0
"Potem ko je 13. avgusta družba Pejo Šampionka pristala v stečaju, so ta teden znova začeli z aktivnostmi za zagon proizvodnje. Obrate je namreč najelo koprsko podjetje Prologistic. V obratih družbe Pejo Šampionka, ki je 13. avgusta letos pristala v stečaju, so v tem tednu znova začeli z aktivnostmi za zagon proizvodnje. Obrate je namreč konec prejšnjega tedna za pol leta najelo koprsko podjetje Prologistic, ki je znova zaposlilo okoli 40 delavcev, je povedal direktor družbe Prologistic Borut Kreft. V tem tednu smo začeli z aktivnostmi za zagon proizvodnje. Kratkoročno želimo nadaljevati s proizvodnjo in ohraniti izdelke Šampionke, dolgoročno pa nas zanima tudi nakup obratov. Če ne bi bili prepričani o uspehu, se za to ne bi odločili. Iskali bomo priložnosti za rast, je poudaril Kreft. Za najem obratov družbe Pejo Šampionka v stečaju so se zanimali štirje interesenti, od tega sta bila dva resna, najboljšo ponudbo pa je podal Prologistic, je danes v Bukovici povedala stečajna upraviteljica Marija Magdalena Šantl. Koprsko podjetje je odkupilo tudi že končane izdelke, surovine in materiale, za katere je bila najnižja vrednost določena pri dobrega pol milijona evrov, a prodajne vrednosti ni razkrila. Podobno Šantlova ni želela razkriti višine mesečne najemnine, katere vrednost znaša najmanj 15.000 evrov. V okviru stečaja do sredine novembra zbirajo in preverjajo terjatve ter pripravljajo cenitve za prodajo nepremičnin in opreme. Rok za izdelavo otvoritvene bilance je 15. decembra, je povedala Šantlova. Tudi za nakup se že zanimajo, a dokler ni cenitve, se o nakupu ne morem pogovarjati, je pojasnila. Prologistic je z družbo Pejo Šampionka v preteklosti že sodeloval, in sicer kot distributer Šampionkinih izdelkov. Po njenih besedah je bilo ob uvedbi stečaja 13. avgusta v družbi Pejo Šampionka zaposlenih 47 delavcev, ki so nato ob soglasju sodišča v 15 dneh dokončali proizvodnjo. Tri so pozneje zaposlili v okviru stečaja. Direktor in manjšinski lastnik družbe Pejo Šampionka Sebastjan Vežnaver je ob uvedbi stečaja potrdil, da je podjetje prezadolženo in potrebno sanacije, predlog za začetek stečajnega postopka pa je zaradi insolventnosti vložila družba.",1
"Mleko do 16 odstotkov dražje, testenine približno 20 odstotkov Danes so se po napovedih podražili mleko, mlečni izdelki in testenine. ZSSS je napovedal, da bo cene pozorno spremljal. Svojim članom in drugim bo Zveza svobodnih sindikatov nato svetovala, katera trgovska veriga ima izdelke enake kakovosti po nižjih cenah. Z akcijo želijo obveščati ljudi in vplivati na njihovo obnašanje ter tako pritisniti na trgovce. Semolič Izsledki morajo priti v medije Izsledkov ne bodo objavljali le na svoji spletni strani, temveč morajo stvari priti v medije, je dejal predsednik sindikata Dušan Semolič. Podražitve sicer obsoja in pravi, da zanje ni posebnega razloga. ZSSS v luči podražitev opozarja tudi na nujnost dviga plač. Pogajanja o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač z inflacijo so namreč obstala, zato se bodo v sredo sešli predsedniki sindikalnih in delodajalskih organizacij, je še povedal Semolič. Napovedane podražitve uresničene Mleko in mlečni izdelki so dražji za od 12 do 16 odstotkov, testenine pa za približno 20 odstotkov. Poleg tega so se podražili tudi moka, mesni izdelki in olje tistih proizvajalcev, ki izdelkov niso podražili že decembra. Dražja je tudi ekološko pridelana in vegetarijanska hrana. Razlogi za podražitve ostajajo po besedah dobaviteljev enaki kot ob jesenskih podražitvah višje odkupne cene mleka, višje cene energentov, dražji uvoženi fermenti za sirišča, dražja embalaža, pa tudi petkratna podražitev veterinarskih pristojbin. Izdelki dražji že za tretjino V manj kot enem letu so se tako izdelki slovenskih mlekarjev podražili že za tretjino, saj so maja podražili v povprečju za 7 odstotkov, oktobra pa za 11 odstotkov. Kot glavni razlog za podražitev v Ljubljanskih mlekarnah omenjajo višje odkupne cene mleka, saj so kmetom od septembra do konca leta plačali za 21 odstotkov oziroma 6 centov več za liter. Izračun tako pokaže, da so mlekarne izdelke podražile vsaj za 10 odstotkov več, kot so plačale kmetom. Kaj pa menite vi o podražitvah? Izrazite svoje mnenje na Mojem spletu! Cene mleka se višajo tudi po drugih evropskih državah. V Nemčiji so se tako povišale za več kot 28 odstotkov. Izdelki pa se dražijo tudi v vzhodnonemških državah, od koder prihajajo na prodajne police po Sloveniji živila po za zdaj še konkurenčnih cenah. Začele so se razprodaje.",0
"London, Frankfurt, New York - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so danes sledili pozitivnim gibanjem na ameriškem Wall Streetu in nekateri zabeležili kar lepe dobičke. Rast na borznih trgih potiska navzgor tudi cene nafte, prav tako se je nekoliko okrepil evro. V Parizu se je indeks CAC 40 zvišal za 1,1 odstotka na 3811,92 točke. Indeks borze v Frankfurtu DAX je pridobil 1,1 odstotka in se oblikoval pri 5776,56 točke, indeks borze v Londonu FTSE 100 pa je porasel za 1,45 odstotka na 5484,06 točke. Zvišal se je tako indeks BUX v Budimpešti (za 0,38 odstotka na 21.630,67 točke) kot tudi indeks indeks ATX na Dunaju (za 0,71 odstotka na 2470,91 točke). Pozitivno je trgovanje končal tudi indeks FTSE Italia All-Share v Milanu, ki je pridobil 0,58 odstotka in trgovanje končal pri 21.965,82 točke. Indeks Crobex v Zagrebu je pridobil 0,21 odstotka vrednosti in današnje trgovanje sklenil pri 2149,36 točke. Malenkost se je zvišal tudi indeks beograjske borze Belex, in sicer za 0,03 odstotka na 698,70 točke. Na borzi na Wall Streetu je industrijski indeks Dow Jones približno štiri ure pred koncem trgovanja na 0,27 odstotka višji vrednosti kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq se je danes zvišal za 0,46 odstotka. Cena ameriške nafte se danes giblje okoli 79 dolarjev. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP vlagatelji pozorno spremljajo mešane signale o zdravju ameriškega gospodarstva in gibanju tečaja dolarja v primerjavi z evrom. Popoldne po evropskem času je bilo treba za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v aprilu odšteti 79,03 dolarja, kar je 33 centov več kot ob koncu ponedeljkovega trgovanja. Severnomorska nafta vrste brent se je podražila za 46 centov na 77,35 dolarja. Cene nafte se v zadnjih osmih mesecih gibljejo med 70 in 80 dolarjev, povpraševanje po črnem zlatu pa v razvitih državah ostaja razmeroma šibko. Razlog je pripisati zadržanosti trga zaradi počasnega okrevanja gospodarstva. Vlagatelji z zanimanjem pričakujejo objavo tedenskega poročila o zalogah surove nafte v ZDA, ki ga bo ameriško ministrstvo za energijo objavilo v sredo. Tečaj evra se je danes povzpel prek meje 1,35 dolarja. Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra opoldne določila pri 1,3548 dolarja, medtem ko je bil evro v ponedeljek vreden 1,3525 dolarja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.",1
"Kljub temu, da je opozarjal na počasnost sodišča, sodbe zdaj ni prevzel. Le nekaj dni pred iztekom roka za prevzem pisnega odpravka v zadevi Patria, je ljubljansko okrajno sodišče sodbo uspelo vročiti štirim od sedmih naslovnikov. Sodbo so namreč poslali v ponedeljek, 9. septembra, zakonski rok za vročitev pa je 15 dni. Če je ta neuspešna, se sodba vrne na sodišče. Po pojasnilu okrajnega sodišča se sodba vroča po osebnem vročevalcu. Na dan, ko je bila ta poslana, so jo prevzeli na tožilstvu in pa zagovornik prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča, odvetnik Dejan Marković. Kasneje jo je prevzel še brigadir Tone Krkovič. Kot pravijo na sodišču, so to tudi vse vročilnice, za katere so do danes prejeli povratnice. Je pa Krkovičev zagovornik Jože Hribernik za STA potrdil, da je sodbo prevzel danes in dodal, da pritožba absolutno sledi. Sodbo namerava v roku, kakor je pojasnil za STA, prevzeti tudi Črnkovič, ki prav tako ""dela na tem"", da se bo pritožil. Vprašanje je torej, ali bo do izteka roka sodbo prevzel tretji obsojeni, predsednik SDS Janez Janša. V SDS namreč na vprašanje STA, ali je pošto že prevzel, še niso odgovorili, njegov zagovornik Franci Matoz pa je za STA dejal le, ""ne komentiram"". Sta pa ravno Janša in Matoz v času čakanja na sodbo, ki je bila izrečena 5. junija letos, večkrat poudarila, da bi morala biti poslana v mesecu dni, a da se to ni zgodilo.",0
"Lokali v Stari Ljubljani sicer pokajo po šivih, cene pijače pa so tam občutno višje kot zunaj središča mesta. Samo za kavico boste v samem središču odšteli tudi 1,70 evra. Daleč najdražjo kavo v starem mestnem jedru postrežejo na Prešernovem trgu v Kavarni Tromostovje, in sicer stane 1,70 evra. V lokalu Café Galerija za kavo zaračunajo 1,30 evra, zraven pa postrežejo brezplačen kozarec naravnega soka. Za primerjavo: za 100gramov kave, ki zadosti za približno deset skodelic, v trgovini odštejemo približno 0,50 evra. Za povečavo klikni na fotografijo. © grafika Žurnal Cene zunaj centra nižje V lokalih zunaj strogega centra so cene pijač občutno nižje, v Santani v Intersparu Vič bi za kavo odšteli le 1,10 evra, za steklenico malega piva 1,80 evra ter za stekleničko soka 1,70evra. V lokalu Downtown na Dunajski cesti pa bi vas kava z mlekom stala 1,20 evra, steklenička sadnega soka 1,80 evra in malo pivo 1,80 evra.",0
"Vodje Svetovnega programa za hrano, Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo in Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva svarijo, da podražitve hrane lahko otežijo življenje ljudi. Dodajo, da se s hitro akcijo najslabšemu scenariju lahko izognemo. Vodje Svetovnega programa za hrano, Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo in Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva svarijo, da podražitve hrane lahko otežijo življenje ljudi. Dodajo, da se s hitro akcijo najslabšemu scenariju lahko izognemo. Tri agencije Združenih narodov so danes skupaj pozvale države k hitremu ukrepanju za zajezitev naraščajočih cen koruze, pšenice in soje, da bi se izognili ponovitvi prehranske krize iz let 2007-2008. Svetovne voditelje so tudi opozorile, da v nasprotnem primeru grozi katastrofa, ki bi prizadela na desetine milijonov ljudi. S hitro in usklajeno akcijo se lahko najslabšemu scenariju izognemo Velika podražitev hrane, ki smo ji priča v zadnjih mesecih, namreč grozi, da bo še dodatno otežila življenje več deset milijonov ljudi, večinoma iz revnih držav ugotavljajo vodje Svetovnega programa za hrano (WFP), Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) in Mednarodnega sklada za razvoj kmetijstva (IFAD). Prav tako dodajajo, da se je s ""hitro in usklajeno mednarodno akcijo"" najslabšemu scenariju še mogoče izogniti. V juliju za tri odstotke višje cene Dolgotrajna suša v ZDA, največji izvoznici koruze, pšenice in soje, ter napovedi o slabi žetvi v Rusiji, ki jo prav tako pesti sušno vreme, dodatno zvišujeta cene hrane. FAO bo naslednji globalni indeks teh cen objavil v četrtek, v svojem zadnjem poročilu je ugotovil, da so v juliju cene po treh mesecih zniževanja narasle za šest odstotkov. Tri agencije Združenih narodov so zato države danes pozvale, naj preprečijo panično kupovanje hrane ter zaradi zmanjšanja proizvodnje ne omejujejo izvoza. Rusija je na primer v preteklosti ob slabih letinah že prepovedala izvoz, da bi se izognila pomanjkanju doma. Prilagodi naj se pravila glede proizvodnje biogoriv Vlade po svetu so tudi opozorile, da je treba ob pomanjkanju hrane ustrezno prilagoditi pravila glede proizvodnje biogoriv. K temu so že pozvali živinorejci v ZDA, kjer gre kar 40 odstotkov žetve za proizvodnjo etanola. Obenem so v skupni izjavi menile, da morajo revne države okrepiti pomoč, ki jo namenjajo malim kmetom, ponuditi prehranske programe za matere in majhne otroke ter zagotoviti šolske obroke, poleg tega pa z boljšimi naložbami v kmetijstvo pospeševati trajnostno proizvodnjo hrane.",0
"V soboto zjutraj vas lahko na avtu pričaka srce. Slovenska filantropija bo po Sloveniji razdelila 10 tisoč src z napisom ""Kdaj ste nazadnje kje pustili srce?"" Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, skupaj s prostovoljskimi organizacijami in posamezniki jutri prireja posebno promocijsko akcijo v okviru evropskega leta prostovoljstva. Svet Evropske unije je 24. novembra 2009 razglasil leto 2011 za Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva ali kratko Evropsko leto prostovoljstva. Po 59 mestih po Sloveniji bodo tako v noči s petka na soboto na avtomobile in kolesa razdelili 10 tisoč srčkov z napisom ""Kdaj ste nazadnje kje pustili svoje srce? Prostovoljstvo.org"" . Z magnetkom v obliki srca želijo Slovence vseh starosti povabiti med prostovoljce in s tem prvič postaviti virtualne baze prostovoljcev, so sporočili s Slovenske filantropije. Prostovoljec je lahko vsak V bazo se bodo lahko vpisali vsi, ki bi prostovoljsko delo radi vključili v svoj urnik dnevnih obveznosti. Slovenska filantropija bo vpisanim prostovoljcem pošiljala potrebe po prostovoljski pomoči iz cele Slovenije in s tem ponujala možnost vključevanja vseh, ki se še niso kot prostovoljci zapisali kateri od organizacij. Prostovoljstvo lahko po besedah Slovenske filantropije prinese samo pozitivne spremembe, sebi in drugim, tudi skupnosti, v katero s prostovoljskim delom posegamo.",1
"Skupini Sava je v zadnjem letu dni uspelo odplačati za kar okoli sto milijonov evrov posojil, vendar pa je zaradi visokih slabitev naložb lansko leto ponovno zaključila z visoko izgubo. Zaradi slabitve naložbe v Gorenjsko banko in Abanko je Skupina Sava leto 2012 zaključila s kar 99 milijoni evrov čiste izgube, s čimer se je skupna izguba zadnjih treh let povzpela že na skoraj 360 milijonov evrov. Samo zaradi slabitve delnic Gorenjske banke je imela Sava lani za 53 milijonov evrov izgube, naložba v Abanko je holdingu prinesla 25 milijonov evrov, slabitev delnic in posojil NFD Holdingu pa tri milijone evrov izgube. Tudi letos naj bi po napovedih uprave Skupina Sava poslovala z izgubo, ki pa naj bi bila pri 11,5 milijona evrov bistveno nižja kot v preteklih letih. Matična družba naj bi zlasti zaradi prodaje gumarske dejavnosti letos poslovala s skoraj 15 milijoni evrov dobička. Medtem ko so Savo bremenile zlasti naložbe iz preteklih let, pa se je opazneje izboljšalo poslovanje njene turistične divizije, ki je lani ustvarila okoli deset milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Največje breme Skupine Sava pa še vedno ostaja visoka zadolženost, saj se je kapital zaradi visoke lanske izgube znižal na 67 milijonov evrov in bil tako konec lanskega leta za petkrat nižji od finančnih obveznosti. Lani je Skupina Sava poleg 21,5 milijona evrov obresti sicer odplačala tudi za slabih 30 milijonov evrov glavnic posojil, v začetku letošnjega leta pa se je zaradi prejete kupnine za gumarsko dejavnost in prodaje nekaterih nepremičnin finančni dolg znižal še za okoli 70 milijonov evrov. Trenutno ima tako matična družba Sava pri bankah najetih še za okoli 190 milijonov evrov posojil, medtem ko se skupne finančne obveznosti holdinga ocenjujejo na okoli 230 milijonov evrov. Kljub visoki razdolžitvi pa so revizorji družbe Deloitte k letnemu poročilu Save izdali mnenje s pridržkom, saj se niso mogli prepričati o vrednotenju naložb v delnice Gorenjske banke, Abanke in NFD Holdinga (omenjene tri družbe še niso objavile svojih letnih poročil). Revizorji Deloitte v svojem mnenju opozarjajo tudi na visoko kreditno tveganje in tveganje plačilne sposobnosti, ki mu je izpostavljena Sava. mp Zaslužki Savine uprave Štiričlanska uprava Save je lani skupno prejela 757.000 evrov bruto prejemkov, od česar na predsednika uprave Mateja Narata odpade 209.000 evrov bruto, člani uprave Andrej Andoljšek, Franci Strajnar in Miha Resman pa vsak po okoli 180.000 evrov bruto. Člani nadzornega sveta in komisij so lani skupno prejeli 140.000 evrov bruto, od tega predsednik nadzornega sveta Aleš Skok 17.000 evrov bruto.",0
"Nekateri trgovci z dozdajšnjim izkupičkom od prodaje niso povsem zadovoljni, zato kupce vabijo s številnimi popusti. Ponekod so izdelki znižani celo do 70 odstotkov. Mali delničarji vztrajajo na ničnosti avgustovske skupščine Pivovarne Laško. Po njihovem mnenju je ničen sklep o izvolitvi treh novih nadzornikov Aleksandra Svetelška, Marjana Mačkovška in Vladimirja Malenkoviča. Vseslovensko združenje malih delničarjev VZMD je tudi na današnjem naroku na celjskem okrožnem sodišču vztrajalo na ničnosti skupščine delničarjev Pivovarne Laško iz avgusta 2009. Predsednik VZMD Kristjan Verbič je povedal, da je zanje kljub drugačnemu mnenju sodišča veljavna majska skupščina pred dvema letoma. Prepričan je, da je bila ponovljena avgustovska skupščina nezakonita, vsi na njej sprejeti sklepi pa neveljavni. To po njegovi oceni pomeni, da je ničen tudi sklep o izvolitvi treh novih nadzornikov Pivovarne Laško Aleksandra Svetelška, Marjana Mačkovška in Vladimirja Malenkoviča, prav tako je zanj sporna izvolitev Antona Turnška še za prihodnji mandat od 17. junija 2010 dalje. Dva nadzornika Pivovarne Laško, ki sta bila na podlagi nasprotnega predloga VZMD izvoljena na skupščini maja 2009, po Verbičevih besedah dokazano nista mogla opravljati svojega dela, zato je tudi vprašljivo celotno delovanje in sklepanje nadzornega sveta, posledično tudi uprave Pivovarne Laško. VZMD namreč omenjenih nadzornikov ni nikdar uspelo vpisati v sodni register, njunemu vpisu pa je nasprotovala Pivovarna Laško. Celjski okrožni sodnik Dušan Erjavec se je na današnjem naroku znova seznanil z argumenti Pivovarne Laško in VZMD glede omenjenih skupščin. Verbič navaja, da je že možno napovedati, kakšna bo Erjavčeva sodba, saj je celjsko okrožno sodišče majsko skupščino že lani prepoznalo kot nično, to mnenje je potrdilo tudi Višje sodišče v Celju. Zato je VZMD januarja letos na vrhovno sodišče vložilo predlog za uvedbo revizije sodbe celjskega višjega sodišča, ki je potrdilo ničnost majske skupščine Pivovarne Laško. V VZMD smo prepričani o utemeljenosti in upravičenosti našega predloga nenazadnje tudi s stališča daljnosežnih ter izjemno negativnih posledic sodbe Višjega sodišča v Celju, ki prinaša sodno dopustitev splošne korporacijske prakse preklicevanja skupščin delničarjev kadar koli, kakor koli, brez ali pa iz popolnoma nesprejemljivih razlog, pravi Verbič. Zanj je tudi sporno, da je vse naroke glede neveljavnosti sklepov majske skupščine vodil prav sodnik Erjavec, ki mu Verbič očita, da je sodbo o ničnosti majske skupščine izdal več kot tri mesece po glavni obravnavi, predviden zakonski rok pa je mesec dni.",0
"Skupina ruskih odvetnikov je na podlagi uradnih statistik in izjav prič ugotovila, da v Rusiji trg korupcije predstavlja 50 odstotkov BDP V Rusiji lahko mesto v prometni policiji kupite za 40 tisoč evrov, pozitivno odločbo sodišča pa za 26 tisoč evrov. Kar polovica ruskega BDP gre v žepe skorumpiranih uslužbencev, po pisanju Business.hr kaže neodvisno poročilo, objavljeno včeraj. Poročilo je sestavilo združenje odvetnikov za ljudsko pravo med 2. julijem 2009 in 30. julijem letos. V anketi zaključujejo, na osnovi uradnih statistik in izjav prič, da »trg korupcije predstavlja 50 odstotkov BDP«. Rusija med najbolj skorumpiran »Te številke odgovarjajo našim ocenam,« je dejal Ivan Nenenko iz Transparency Internationala. Ob tem spominja, da se Rusija nahaja na 146. mestu (od 180 držav) v klasifikaciji od najmanj do najbolj skorumpiranih držav. Dodajmo še, da je povprečna mesečna plača v Rusiji nižja od 600 evrov.",0
"Skrbi jih predvsem razprodaja državnega premoženja V Zvezi svobodnih sindikatov odločno nasprotujejo predlagani klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga. Od poslancev zato zahtevajo, da je ne potrdijo. Predsednik sindikata Dušan Semolič je prepričan, da želi politika na oblasti s predlogom, ki ga je vlada pretekli teden poslala v DZ, reševati proračun in projekt slabe banke z razprodajo državnega premoženja. Sindikalist opozarja, da gre za a la carte ponudbo tujim vlagateljem, da pokupijo vse, kar je še vrednega v slovenskem gospodarstvu. Ker je čas krize izrazito neprimeren za prodajo lastniških deležev, Semolič v teh načrtih vidi razprodajo državnega premoženja, pri čemer opozarja, da gre za izrazito kratkoročno razmišljanje brez analize dolgoročnih učinkov na državo in gospodarstvo, pridobljena sredstva pa da ne bodo namenjena za prihodnji razvoj države in blaginjo njenih državljanov, temveč za pokrivanje proračunske luknje. Sprejem klasifikacije bi bil neodpustljiva napaka, prodaja pa greh Na spisku za prodajo so tudi naložbe, katerih prodaja bi bil neodpustljiv greh, je še prepričan prvi mož ZSSS-ja, izpostavlja pa Luko Koper, Družbo za avtoceste v RS Dars, Krko, Petrol, Telekom Slovenije in Zavarovalnico Triglav. Takšne prodaje bi po njegovem mnenju gotovo pripeljale tudi do sovražnih prevzemov. Poudaril je še, da te družbe ogromno prispevajo v proračun, h gospodarskemu razvoju in k zaposlovanju. V ZSSS-ju zato od poslancev zahtevajo, da klasifikacije ne potrdijo. Njen sprejem bi bil neodpustljiva napaka, je še prepričan Semolič. Država je slab prodajalec Sekretarka Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije KNG Sonja Kos je opozorila, da država nima nikakršne strategije glede tega, kaj želi s svojim gospodarstvom. To je po njenih besedah pomemben razlog za prepričanje, da je država slab gospodar. Pretekle izkušnje pa kažejo predvsem to, da je država slab prodajalec, je dejala Kosova, saj se o prodajah ne odloča na podlagi strokovnih argumentov, ampak o njih odloča politika, in še najmanj se odloča glede na to, kaj je v interesu državljanov, ki naj bi jih zastopala. Predlagana klasifikacija je v kombinaciji z zakonom o državnem holdingu in slabi banki zato pogubna tako za gospodarstvo kot državo, še meni. Nobena pametna država ne prodaja telekomunikacij Generalna direktorica Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Cvetka Gliha je opozorila, da predlog klasifikacije ne vsebuje ključnih dejavnikov za razvoj posameznega področja in zagotavljanje ustrezne socialne varnosti v državi. Izjemno nepremišljena se ji zdi predvsem prodaja celotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije. Nobena država, ki razmišlja pametno, po njenih besedah ne prodaja telekomunikacijskih operaterjev, ker to pomeni tudi ogrožanje nacionalne varnosti. Nesprejemljiva se ji zdi tudi prodaja Pošte Slovenije in Darsa. Izvršna sekretarka ZSSS-ja Andreja Poje je opozorila, da je bil seznam naložb narejen brez predhodne strategije in analize učinkov na posamezne sektorje, regije in državo, še posebej na telekomunikacijskem, prometnem in energetskem področju. Prodaja bi pomenila popolno odvisnost od tujcev, je prepričana Pojetova. Kmet, ki proda njivo, postane dninar, je posvarila. Veliko večja težava kot vprašanje lastništva se ji zdi problematika upravljanja podjetij.",0
"Vodje podjetij v državni lasti znižali plače v skladu z vladnimi priporočili Najbolje plačani menedžer v lanskem letu je Krkin Jože Colarič, na drugem mestu je prvi mož Save Janez Bohorič, sledi pa jima Franjo Bobinac iz Gorenja. Lani je zaslužil 27.176 evrov bruto na mesec, kar je tudi štiri odstotke več kot predlani. Bohorič mu sledi z 20.780 evri bruto na mesec plača pa se mu ni nič spremenila. Lanska mesečna bruto plača Bobinca pa je bila 18.913 evrov, oziroma pet odstotkov manj kot leta 2008. A bolj zanimiva je še neka druga primerjava, in sicer med vodstvom in delavci medtem ko je namreč v Krki najnižja neto plača 800 evrov, so v Gorenju nezadovoljni delavci izvedli spontani protest, Bobinac pa jih je tolažil, da so vsi na isti ladji. Vodje podjetij v državni lasti znižali plače v skladu z vladnimi priporočili Kot poroča novinar TV Slovenija Erik Blatnik, so si v primerjavi z letom 2008 lani plačo znižali tudi vodilni v Pozavarovalnici Sava, v Merkurju, Žitu in Mercatorju, prav tako pa tudi v podjetjih v večinski državni lasti, kjer so direktorji plače uskladili z vladnimi priporočili. Tako je prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne Borut Meh namesto 18.000 evrov na mesec prejemal 10.692, oziroma 68 odstotkov manj. Poleg Meha pa so se na lestvici znašli tudi predsedniki uprav državnih Intereurope, Telekoma, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper, NKBM-a in Aerodroma Ljubljana. Njihove plače so se lani gibale od 10.000 do dobrih 11.000 evrov bruto na mesec. Več v priloženem prispevku.",1
"Tudi današnja pogajanja predstavnikov delodajalcev in sindikatov o pogodbi o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust so se končala neuspešno. Sindikati zahtevajo dvig vseh osnovnih plač, saj je inflacija, kot poudarjajo, prizadela vse, ne le tistih z najnižjo izhodiščno plačo. Za delodajalce je dvig osnovnih plač nesprejemljiv. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je povedal, da so delodajalci danes sicer predlagali določene popravke oziroma dvige plač, a ne osnovnih, hkrati pa bi postavili določene meje dvigovanja plač,tako da dviga ne bi bili deležni vsi po kolektivnih pogodbah tega dviga. Kot je povedal predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj, so predlog delodajalcev sindikati odklonili. ""Vztrajamo, da je treba dvigniti vse osnovne plače, kajti glede na inflacijo so ogroženi tako tisti z najnižjimi plačami kot srednji in visoki kadri,"" je dejal Rebolj in dodal, da takšne rešitve ne morejo sprejeti. Protesti so napovedani za 17. november. © BOBO Nadaljevanje pogajanj v ponedeljek Kot je po pogajanjih sporočil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Jože Smole, so predstavniki delodajalcev danes znova izpostavili problem dviga osnovnih plač, saj ta kolektivna pogodba usklajuje najnižje osnovne plače. ""Zato dvig osnovnih plač ni možen,"" je zapisal v sporočilu za javnost. Kot pojasnjujejo,bi dvig osnovnih plač porušil tudi sistem večine veljavnih panožnih kolektivnih pogodb, zato je takšen način dviga plač za delodajalce nesprejemljiv. ""Tudi danes ni prišlo do nobenega dogovora, ker so razhajanja vedno prisotna za pogajalsko mizo,"" je dejal Semolič. ""Sindikati vztrajamo, naj pride že letos do takšnega dogovorjenega dviga, ki se bo poznal pri delavskih plačah, ne le na fiktivni ravni, kar se pogosto dogaja, ko pride le do dviga izhodiščnih plač,"" je dodal. Delodajalska stran je danes predlagala, naj obe strani ustanovita strokovno skupino, ki bi pripravila strokovno rešitev, kar pa so predstavniki sindikatov zavrnili in vztrajali, da se pogajanja nadaljujejo v isti sestavi kot doslej. Pogajanja se bodo sicer nadaljevala v ponedeljek, a Rebolj napredka ne pričakuje. Prihodnji ponedeljek se bodo predstavniki delodajalcev in sindikatov sešli zadnjič po napovedanih protestih17. novembra, Rebolj pa vse bolj verjame tudi v splošno stavko, katere možnost so sindikati napovedali za začetek prihodnjega leta.",0
"Družbi MKT Print so v sredo zvečer priklopili elektriko, danes je v tiskarni delalo že nekaj delavcev Foto: Bogdan Perko Potem ko so družbi MKT Print v sredo zvečer priklopili elektriko in so v četrtek zagnali kompresor, je danes v tiskarni že delalo nekaj delavcev, je povedal vodja sindikata družbe Bojan Sitar. Dodal je, da je del proizvodnje začasno v najem prevzela skupina Krater . V ponedeljek se bo delo nadaljevalo, Krater pa bo po Stritarjevih besedah zagotovil delo za 40 do 50 zaposlenih (MKT Print ima trenutno okoli 210 zaposlenih). Rebolj: Dela je dovolj Kot je pojasnil predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj, naj bi v torek povečali proizvodnjo, dela pa naj bi bilo dovolj. Po nekaterih ocenah naj bi od okoli 160 naročnikov, ki jih je imel MKT Print, v Sloveniji ostalo okoli 30 odstotkov dela, je pojasnil Rebolj. Krater naj bi najmanj dva meseca zagotavljal proizvodnjo, vse pa je odvisno od stečajnega upravitelja, ki bo v tem času prišel v družbo. Trenutno premalo sredstev za izplačilo julijskih plač Kljub temu, da je predsednik uprave MKT Print Boštjan Nagode prejšnji teden zagotovil, da bo do konca tega tedna sprožil stečajni postopek, se to ni zgodilo. Razlog je, da trenutno nima dovolj sredstev za izplačilo preostanka julijske plače - te bi sicer morale biti izplačane do četrtka -, zato so se s sindikatom dogovorili, da počakajo do prihodnjega tedna. Nagode naj bi do prihodnjega četrtka izplačal preostanek julijskih plač, nato pa takoj sprožil postopek stečaja, je še povedal Rebolj.",1
"Dan reformacije v Sloveniji praznujemo 31. oktobra. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo, v evangeličanski cerkvi pa upajo, da tudi nekaj pozitivnega in dostojanstvenega. Reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Katoliške cerkve, se je začelo tako, da je Martin Luther 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve. ""Za nekatere je morda reformacija nekaj negativnega, vendar nam mora biti jasno, da Martin Luther ni želel razkroja v Cerkvi, ni želel nove vere, ampak je želel očistiti takratno srednjeveško učenje od človeških navlak,"" je pojasnila evangeličanska duhovnica Jana Kerčmar. Slovencem pa reformacijo predstavlja predvsem Primož Trubar, ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali slovenski protestantski pisci. A po mnenju mnogih je najpomembnejše delo tega obdobja pravzaprav Biblija, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastala tudi prva slovenska slovnica, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtala slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih. Zato, upa duhovnica, ljudje menijo, da nam je reformacija ""prinesla nekaj lepega, pozitivnega in dostojanstvenega za našo življenje"". ""Borimo se za svoj obstoj"" Ob tem prazniku pa se vedno spomnimo tudi položaja evangeličanske cerkve v Sloveniji. V popisu leta 2002 se je v Sloveniji za evangeličane opredelilo 0,8 odstotka vsega slovenskega prebivalstva, za pripadnike drugih protestantskih veroizpovedi pa 0,1 odstotka prebivalstva. Jana Kerčmar pravi, da se ji zdi, kot da bi bili evangeličani sramežljivi oziroma da marsikateri evangeličan v sebi ne čuti svojega evangeličanstva. ""Vendar upam in sem prepričana, da čeprav nas je malo po odstotkih, se je marsikateri evangeličan dokazal kot spoštovanja vreden človek,"" je še dodala.",1
"Na ministrstvu za finance pravijo, da naj nadzorniki na NLB preučijo domnevno sporne odločitve banke, med katere spada tudi nakup novih avtomobilov, in ugotovijo odgovornost. Nadzorniki pa medtem trdno stojijo za direktorjem NLB Jankom Medjo.",0
"Končno poročilo delegacije IMF-a bodo javnosti posredovali čez dva tedna Vnos fiskalnega pravila v ustavo, sanacija bank in pridobivanje naložbenega kapitala so tri stvari, ki so jih v pogovoru s parlamentarnim odborom izpostavili člani delegacije Mednarodnega denarnega sklada IMF. Predstavniki delegacije IMF-a so se v okviru rednega obiska v Sloveniji za zaprtimi vrati sešli s člani parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko, ki ga vodi poslanec SDS-a Andrej Šircelj. Ta je sestanek označil kot zelo konstruktiven. Izmenjali smo mnenja glede rešitev, ki bodo pomenile izhod iz krize, je po sestanku dejal Šircelj in dodal, da so se predstavniki IMF-a strinjali s temeljnimi ukrepi za izhod iz krize. Sem spadajo vpis fiskalnega pravila v ustavo, sanacija bančnega sistema, konsolidacija javnih financ in pridobivanje kapitala za vlaganja v Sloveniji. Vodja delegacije IMF-a Antonio Spilimbergo po sestanku ni želel dajati izjav. Delegacija IMF-a bo sicer končno poročilo o Sloveniji podala po koncu obiska. Poročilo pa naj bi bilo javnosti dostopno čez približno dva tedna.",1
"Tožbe naj bi vložili tudi zoper Merfin in nekdanja člana uprave Nova uprava Merkurja bo zaradi pridržka na revidirano poročilo poslovanja v lanskem letu zoper kršitelje ustrezno ukrepala, je za MMC potrdil prvi mož podjetja Knuplež. Kordež je na prisilnem dopustu. Kot je za MMC pojasnil Bojan Knuplež, ki je na čelu uprave Merkurja od konca junija, se je uprava seznanila z osnutkom revizorskega mnenja za poslovno leto 2009, ki ga je izdala revizijska družba KPMG. Letno poročilo s tem revizorjevim mnenjem bo kmalu obravnaval nadzorni svet, po njegovi potrditvi pa bo v prihodnjih tednih tudi javno objavljeno, je za našo spletno stran pojasnil Knuplež. Več o Merkurjevih težavah Merkur v dveh letih naj bi bilo 1.000 zaposlenih manj Merkur oškodovan za več kot 100 milijonov evrov Poročilo je razkrilo škodo v vrednosti preko 100 miljonov evrov. Tega denarja Merkur po mojih domnevah Merkur ne bo več videl , meni Knuplež. Na Merkurju bodo pripravili sanacijski program, ki pa je odvisen še od podpore bank upnic. Dodal je, da se stečaj podjetja realen scenarij, zaenkrat pa plače in prispevke zaposlenih še zagotavljajo. Ker je revizorsko mnenje s pridržkom, bo uprava zoper kršitelje oz. povzročitelje tega stanja bodisi pravne osebe bodisi takratne vodilne ukrepala v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, je bil splošen Knuplež, ki podrobnosti postopkov in imen ni želel razkriti. Je pa potrdil, da je bil zaradi teh postopkov Binetu Kordežu odrejen izredni dopust. Tožbe tudi za nekdanje člane uprave? Po nekaterih podatkih naj bi zoper Kordeža bile vložene tožbe, višina odškodnin še ni znana, sledile pa bodo tudi kazenske ovadbe. Kordež, ki je leta 2007 s sodelavci izvedel menedžerski prevzem Merkurja prek družbe Merfin, je od prihoda Knupleža v podjetju svetovalec uprave. Zanimivo je še, da je KPMG pred mesecem dni že podpisal letno poročilo, vendar je nova uprava ugotovila, da so podatki za lani precej drugačni od prikazanih. Poleg zoper Kordeža bi lahko tožbe vložili tudi zoper družbo Merfin, ki ga vodi Marta Bertoncelj, in nekdanja člana uprave Gorana Čelesnika ta je upravo zapustil že marca, zdaj pa je direktor Slovenijalesa in Milana Jelovčana.",0
"Postopek naj bi se z izvolitvijo nove vlade nemoteno nadaljeval Na Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) verjamejo, da se bo proces dokapitalizacije NLB z izvolitvijo nove vlade nemoteno nadaljeval, so sporočili iz pisarne Dagmar Komar. Trenutno je postopek pridobivanja 400 milijonov svežih sredstev zamrznjen zaradi volitev in posledične menjave vlade, o čemer smo pisali v članku Dokapitalizacija NLB na »ledu«, EU pogreva državne pomoči. Ob tem na agenciji poudarjajo, da je za nadaljevanje dokapitalizacije treba prepričati investitorje, da je banka sposobna uspešno poslovati. Zaradi slabih rezultatov, banka že tretje zaporedno četrtletje beleži izgubo, je AUKN na oktobrski seji NS NLB predlagala ""prevetritev"" nadzornega sveta.",1
"Trend zniževanja stroškov Nova Ljubljanska banka je objavila poslovne izide. V treh mesecih je zaradi slabih posojil in rezervacij ustvarila 4 in pol milijona evrov izgube. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke NLB se je seznanil s poslovanjem matične družbe in skupine v letošnjem prvem četrtletju, ki kaže, da je NLB dosegel dobiček pred rezervacijami 20,3 milijona evrov. Na rezultat po davkih, ki je bil negativen v znesku 4,5 milijona evrov, pa so vplivale predvsem oblikovane oslabitve in rezervacije. Enako velja tudi za skupino NLB. Ta je pred rezervacijami dosegla dobiček 29,5 milijona evrov, po davkih pa je bil rezultat negativen v znesku 0,7 milijona evrov. Trend zniževanja stroškov Pri stroških NLB-ja je zaradi stalnih prizadevanj viden trend zniževanja, saj so nižji za 3,3 milijona evrov oz. šest odstotkov in znašajo 52,2 milijona evrov. Stroški dela, ki predstavljajo več kot polovico vseh stroškov, so se v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali za osem odstotkov. Tudi na ravni skupine NLB je opazen enak trend, saj so stroški v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 7,1 milijona evrov oz. osem odstotkov. Tudi stroški dela kažejo enako osemodstotno znižanje. Na zadnji dan marca je sicer kapitalska ustreznost skupine NLB znašala 10,7 odstotka, količnik temeljnega kapitala Tier 1 pa 8,9 odstotka. Zniževanje obsega kreditiranja nebančnega sektorja Za prvo četrtletje sta po navedbah banke značilni zniževanje obsega kreditiranja nebančnega sektorja in nadaljevanje slabšanja kakovosti portfelja tako v NLB-ju kot v odvisnih družbah, kar je vplivalo na višino bilančne vsote skupine NLB. Ta je konec marca znašala 14,3 milijarde evrov in se je v primerjavi s koncem leta 2012 znižala za 75,3 milijona evrov oz. za odstotek. Priprave na prenos slabih terjatev NLB-ja Nadzorni svet se je na seji seznanil tudi s potekom priprav na prenos slabih terjatev NLB-ja na Družbo za upravljanje terjatev DUTB. V NLB-ju je že pripravljen podroben seznam komitentov in sredstev za prenos, tako da se bo lahko odzval takoj, ko bosta oblikovana zakonski in institucionalni okvir in bodo sprejete ustrezne odločitve pristojnih institucij. Ključen delež je k pripravljenosti na prenos sredstev na DUTB prispevala odločitev NLB-ja, da sam z oblikovanjem področja za nestrateške dejavnosti jasno razmeji njihov obseg od strateškega, jedrnega dela NLB-ja. Program reorganizacije pripravljen do konca maja Nadzorni svet se je seznanil tudi s potekom procesa celovite preobrazbe NLB-ja, katerega cilj je, da banka v čim krajšem času postane zdrava, dobičkonosna in konkurenčna banka. Pri tem je izrekel polno podporo upravi banke tudi pri pripravi programa reorganizacije, ki dobiva končno podobo z intenzivnim komuniciranjem in dialogom na vseh ravneh vodstva banke in z zaposlenimi. Program naj bi bil tako pripravljen predvidoma do konca maja. Na seji so obravnavali tudi aktivnosti za dokončno popolnitev uprave banke še z zadnjim članom, ki bo pokrival upravljanje tveganj.",0
"Ljubljana - ""Posojilni krč ne bi bil tako močan, če se ne bi banke v tolikšnem obsegu spuščale v financiranje lastniških povezav,"" je na včerajšnji novinarski konferenci, posvečeni prvemu letu mandata, dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. ""Banke so med letoma 2004 in 2007 na veliko kreditirale menedžerske prevzeme, pri čemer so naredile temeljno poslovno napako s tem, ko so dolgoročne nakupe delnic sofinancirale s kratkoročnimi posojili, za kar so se zadolževale v tujini. Zdaj, ko so morale ta denar vrniti v tujino, od posojilojemalcev doma pa ga niso mogle dobiti nazaj, smo se znašli v nasprotnem položaju, ko posojila težko dobijo tudi podjetja, ki jim gre dobro. Verjamem, da se lahko zgodi še kak primer, kot sta bila Istrabenz in Infond Holding, a ne v obsegu, ki bi lahko ogrozil bančni sistem,"" je poudaril Lahovnik, zadnjih neuspešnih dogovorov med Petrolom in bankami pa ni želel komentirati. ""Z najnovejšim predlogom prostovoljne poravnave nisem seznanjen,"" je pojasnil minister. Na vprašanje o svoji vlogi v kadrovskih zapletih v NLB in podpori enemu od članov nekdanje uprave Mateju Naratu pa je Lahovnik odgovoril, da se v dogajanje v naši največji banki sam ni vmešaval. ""Res sem na začetku povedal, da je bilo prvo imenovanje (Draška Veselinoviča, op. a.) politično pogojeno in da bi ga morali opraviti z javnim razpisom,"" je dodal Lahovnik. Na dodatno vprašanje o odstopu predsednice nadzornega sveta Stanislave Zadravec Caprirolo, pa je odgovoril, da je ""nadzorni svet ubral nenavadno prakso korporacijskega upravljanja"". ""Imenoval je novo upravo, ne da bi vedel, kdaj bo stari prenehal mandat in pod kakšnimi pogoji. V tem smislu sem bil kritičen, ker sem se bal praznega teka, ki bi nastal, če bi imeli v banki odhajajočo upravo in novo upravo, ki ne bi vedela, kdaj bo začela mandat. Težko pa presojam odločitev prve nadzornice,"" je pojasnil gospodarski minister. Med najpomembnejšimi dosežki v prvem letu mandata je Lahovnik poudaril ukrepe za blažitev gospodarske krize, skorajšnji zagon državnega sklada tveganega kapitala, 14,3-milijonsko subvencijo Revozu za razvoj novega avtomobila in podpis sporazuma o plinovodu Južni tok. ""Prek razpisov smo za različne projekte gospodarstvu za pospeševanje razvoja namenili skoraj 260 milijonov evrov in podprli več kot osemsto projektov podjetij,"" je povedal Lahovnik. Po dostopnih podatkih je ministrstvo slabo polovico od omenjenega zneska, skoraj 110 milijonov evrov, prek Javne agencije za tehnološki razvoj namenilo za spodbujanje tehnološkega razvoja in raziskovalno-razvojnih projektov. Še dodatnih 52 milijonov evrov pa je prek podjetniškega sklada namenilo za poroštva, s katerimi je podprlo 334 bančnih posojil, ki so jih najela podjetja. Kljub temu je iz podatkov ministrstva opaziti, da je povpraševanje po državnih rešilnih ukrepih krepko presegalo njeno ponudbo. Zgolj za 35 milijonov evrov iz javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme je tako podjetniški sklad dobil skoraj petsto vlog, od tega 425 ustreznih. Odobril jih je le 231, čeprav je sklad načrtovani znesek pomoči še pred razpisom več kot podvojil. Po drugi strani je Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) na razpis za sofinanciranje zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja razdelila manj kot tretjino razpisanih sredstev, natančneje le 1,2 milijona evrov, zato naj bi z razpisom nadaljevala do aprila prihodnje leto. primoz.cirman@dnevnik.si",0
"Kot počasi ugaša plamen v peči Steklarske, proizvodnje stekla, tako ugaša tudi upanje delavcev Upanja za ohranitev zdravega jedra Steklarske nove v stečaju skorajda ni več, je povedala predstavnica Konfederacije novih sindikatov Slovenije za celjsko regijo Majda Medved. Po njeni oceni je zadeva zdaj v rokah stečajnega upravitelja, vendar bi se moral zgoditi izreden dogodek, da bi se zadeve premaknile naprej. Pogrešajo ""normalnega"" vlagatelja Medvedova je izrazila obžalovanje, da se ni pojavil strateški vlagatelj z normalnimi pogoji o vstopu v družbeništvo oz. da se Martin Konte, ki je pokazal interes za vstop v družbeništvo novoustanovljene družbe Steklarska, proizvodnja stekla , ni uspel dogovoriti z vsemi družbeniki. Konteja je zanimala le lastna plača Po besedah Medvedove je Konte, ki naj bi želel biti direktor Steklarske, proizvodnje stekla, pričakoval mesečno plačo v višini 5000 evrov in povračilo vseh stroškov, delavci pa naj bi delali zastonj. ""Njegova plača je sicer majhna, če gre za dober management, vendar ne moremo uvajati novodobnega suženjstva in od delavcev pričakovati, da delajo zastonj. Delavci morajo imeti zagotovljeno socialno varnost,"" je poudarila Medvedova.",0
"Na prvem letu je sedel le en potnik Optimizem, da bo z novo linijo med Mariborom in Londonom mariborsko letališče le oživelo, je bil očitno prehiter. Prevoznik Golden Air naj bi po dveh tednih dni že obupal. Novo slovensko letalsko podjetje z večinskim britanskim kapitalom Golden Air je na začetku oktobra odprlo linijo z mariborskega letališča do Londona, vmesni postanek pa je bil na Dunaju. Na prvem letu je sedel le en potnik, s povpraševanjem so imeli nato težave ves prvi teden, nato pa so imeli težave z zagotovitvijo letala. Odločitev odvisna od investitorja Zdaj naj bi že razmišljali o ukinitvi linije. Uradne odpovedi linije iz podjetja še ni bilo, saj naj bi danes po besedah predstavnika družbe Urbana Simčiča v Slovenijo prispel večinski investitor Clifford Dachuna, šele po sestanku pa naj bi bilo jasno, kako in kaj v prihodnosti. Pretekli konec tedna smo imeli hude in nepričakovane težave, saj smo zaradi tehničnih težav ostali brez letala tik pred zdajci. Tako smo imeli polne roke dela, da smo v skladu s predpisi zagotovili ustrezno prerazporeditev potnikov. Zaradi tega danes prihaja Dachuna, ki nam bo pojasnil ozadje in načrt za prihajajoči konec tedna, je še povedal Simčič. Medtem je Žurnal24 poročal, da so na Kontroli zračnega prometa že prejeli obvestilo prevoznika, da se je odločil zaustaviti vse dejavnosti pri vzpostavitvi redne linije. V vodo padel tudi nakup Aerodroma Maribor? Da bo prihodnjih šest mesecev za družbo odločilnih, je sicer že na začetku projekta poudaril glavni investitor Dachuna, saj mora letalska povezava dokazati svojo dobičkonosnost. Takrat je tudi napovedal, da se zanimajo tudi za nakup družbe Aerodrom Maribor, ki je sicer v lasti Preventa v stečaju, vendar je predpogoj, da uspejo z osnovno storitvijo.",0
"Ponoči je na del spodnje Vipavske doline prizadela toča. Uničevala je pridelek v breskovih in hruškovih sadovnjakih, vinogradih in na poljih. Škoda najhujša v sadovnjakih. Zelo nenavadno je, da je toča padala ponoči, ko se je ozračje že ohladilo, je med ogledovanjem škode v svojem sadovnjaku za STA danes povedal sadjar Tomaž Šinigoj. Sam ima nekaj breskovih in hruškovih nasadov, kjer naj bi bilo po prvih ocenah za 60 do 70 odstotkov škode. ""Najbolj je poškodovano to, kar je bilo v fazi zrelosti,"" je pojasnil Šinigoj. Ukrepati bo treba hitro Če bodo kmetje želeli rešiti vsaj nekaj pridelka bodo morali ukrepati hitro. ""Sadeže bi morali čim prej poškropiti s pripravkom proti gnitju, vendar tega ne bomo mogli narediti, če bo še naprej deževalo. Tako bi rešili vsaj del pridelka,"" je še povedal Šinigoj. Na srečo je nekaj hruškovih nasadov pred opustošenjem obvarovala mreža, a je takšna zaščita po besedah Šinigoja kar precej draga. Za zaščito enega hektara sadovnjaka je potrebno odšteti od 25.000 do 30.000 evrov. Žal pa tudi mreža vedno ni primerna. Pridelovalci ne zavarujejo pridelkov Franc Vodopivec, sadjar iz Dornberka, je povedal, da pridelovalci letošnjega pridelka skorajda niso imeli zavarovanega, saj bi po takem neurju, kot je bilo današnje, dobili mogoče le tolikšno izplačilo za škodo, kot bi bila premija za zavarovanje. ""Kmetom se preprosto ne izplača, ker je predrago, zato pač tvegajo,"" je še dejal Vodopivec. Jaz poročam Moje ime: Moj kontakt (za povratne informacije): Dodaj novo polje Pripnite datoteko (neobvezno): Pripnite datoteko 2 (neobvezno): Pripnite datoteko 3 (neobvezno): Pripnite datoteko 4 (neobvezno): Opis: Strinjam se s splošnimi pogoji Pošlji",0
"Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je v prvem trimesečju znova zabeležila izgubo. Pred davki je znašala 4,5 milijona evrov, medtem ko je bila na ravni skupine ta nekoliko nižja, 2,8 milijona evrov. V banki kot ključni razlog za izgubo navajajo visoke oslabitve in rezervacije, ki so jih v skupini oblikovali za 69,9 milijona evrov, v matični banki pa 44,6 milijona evrov. V primerjavi z lanskim trimesečjem je opaziti, da so se stroški oslabitev in rezervacij precej bolj povečali v matični banki kot pa v skupini. Banka, ki je na prepihu zaradi nerešenega vprašanja že za lani predvidene dokapitalizacije v višini 250 milijonov evrov, je bilančno vsoto v minulem trimesečju v primerjavi s predhodnim okrepila kreditiranje nebančnega sektorja za 62 milijonov evrov. A to je še vedno daleč od pokritja padca obsega posojil v lanskem letu, ki je znašal skoraj 600 milijonov evrov. Na drugi strani je nebančni sektor obseg depozitov v Skupini NLB lani povečeval, v prvem letošnjem četrtletju pa so se depoziti znižali za 335 milijonov evrov, predvsem na račun države in gospodarstva. Vodstvo NLB se bo z vladnimi predstavniki na temo dokapitalizacije in siceršnjih načrtov države o lastništvu v tej banki sestalo konec maja. Datum je že določen, vendar ga v NLB ne želijo razkriti. Glede lastništva banke v NLB pravijo, da želijo, da lastnik banko aktivno, tudi kapitalsko podpira pri njeni strategiji in je dolgoročno usmerjen. Minister za finance Franc Križanič je včeraj dejal, da bo dokapitalizacija NLB prej ko slej v igri zaradi rasti banke in da država računa, da bodo pri dokapitalizaciji sodelovali tudi drugi lastniki ali novi. Spomnimo, da so interes za lastniški vstop v NLB pred časom izrazili tudi predstavniki libijske vlade, ki so se mudili na obisku v Sloveniji, sestali pa so se tudi s predstavniki slovenskega bančno-finančnega sektorja. Predsedniku državnega sveta Blažu Kavčiču je vlada na vprašanja o dokapitalizaciji NLB med drugim odgovorila, da je belgijska solastnica KBC še vedno pripravljena sodelovati pri dokapitalizaciji, vendar le pod določenimi pogoji. Kakšnimi, ne pojasnjujejo. Na drugi strani pravijo, da si bodo ob izstopu KBC iz lastništva NLB, ki so ga Belgijci že napovedali, prizadevali najti novega strateškega partnerja. Skupina KBC je v minulem četrtletju ustvarila 442 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je leto prej zaradi posledic finančno-gospodarske krize zabeležila kar 3,6 milijarde evrov izgube. Oslabitve so skupino KBC stale dobrih 380 milijonov evrov, kar je precej manj kot v predhodnih trimesečjih. barbara.hren@dnevnik.si",0
Jože Bider je izumitelj kmetijskih strojev in od njegovega prvega izuma je minilo že 40 let. Zdaj njegova sinova skrbita za serijsko proizvodnjo. V zadnjem času se najbolj posvečajo gorilnikom lesnih sekancev in sekalnikom.,1
"Obseg izvoza se je glede na spodbudni junij nekoliko znižal Slovenija v poročilu Dun & Bradstreet ohranja rating, to pa je tudi edina spodbudna stvar. Bonitetna hiša namreč ugotavlja, da se povpraševanje po slovenskih proizvodih niža. Največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstreet v decembrskem poročilu ni zapisala veliko spodbudnega za našo državo. Ugotovila je, da se je ob zniževanju tujega povpraševanja in šibkem domačem povpraševanju po slovenskih proizvodih obseg izvoza znižal. Po njihovi oceni je to posledica upočasnjevanja svetovnega gospodarstva, ker se iztekajo fiskalne spodbude, ki so gospodarstva oživile v prvi polovici letošnjega leta. Pričakujejo, da se bo za zdaj ta proces še nadaljeval. Dvig domačega povpraševanja malo verjeten Prav tako po njihovem mnenju ni verjetno, da bo manjše tuje povpraševanje nadomestilo večje povpraševanje doma, saj se je vlada odločila za dokaj radikalno zniževanje javne porabe zaradi zmanjševanja proračunskega primanjkljaja. Med glavnimi ovirami za vzpon gospodarstva so tudi zmanjšanje dostopnosti sredstev za financiranje in velike težave v gradbeništvu. Obseg gradbenih projektov se je predvsem zmanjšal v infrastrukturi po dokončani gradnji avtocest in v gradnji stanovanj. Rating se je spremenil štirim državam Rating Slovenije ostaja nespremenjen pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje in še vedno prvo mesto na območju. Decembra se je spremenil rating štirih držav - znižal se je Franciji in Portugalski, zvišal pa Tajski in Urugvaju. Švica po bonitetni oceni sameva na svetovnem vrhu.",0
"Brezposelnost se je od začetka krize skoraj podvojila, brez službe je več kot 110.000 ljudi. Gospodarstvo je v krču, obseg kreditov domačih bank se je lani močno zmanjšal in nič ne kaže, da bo kmalu bolje. V Sloveniji se je šibka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v začetku zadnjega lanskega četrtletja, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar, ki ocenjuje, da se bo nizka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v prihodnje. Število brezposelnih se je od oktobra 2008, ko se je kriza začela, skoraj podvojilo. Vse slabše razmere na trgu dela Oktobra se je v Sloveniji med drugim občutno zmanjšala vrednost opravljenih gradbenih del, in sicer v vseh segmentih gradbeništva, aktivnost pa je padla na najnižjo raven v času krize. Razmere na trgu dela so se v zadnjih mesecih leta 2011 še naprej poslabševale. Konec leta 2011 se je število brezposelnih povečalo na 112.754, kar je 50.000 več kot ob začetku krize oktobra 2008. Število delovno aktivnih pa se je v tem obdobju zmanjšalo za več kot 60.000. Banke v vse večjih težavah Novembra je kreditna aktivnost domačih bank stagnirala, v enajstih mesecih leta 2011 skupaj pa se je obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem zmanjšal za skoraj 230 milijonov evrov. Opažamo tudi umirjanje zadolževanja podjetij in nefinančnih družb ter krajšanje ročnosti kreditov, kar bi med drugim lahko bila posledica slabše percepcije Slovenije na finančnih trgih, so še poudarili v Umarju. Banke so oktobra nadaljevale z neto odplačevanjem tujih kreditov, ki je v desetih mesecih leta skupaj znašalo 1,4 milijarde evrov, kar je za desetino več kot v istem obdobju predhodnega leta. Nadaljevalo se je tudi slabšanje kakovosti bančne aktive. Banke so tako še okrepile oblikovanje rezervacij in oslabitev, ki so konec novembra znašale že 780 milijonov evrov, a so bile pri tem po oceni Umarja še premalo restriktivne. Obseg celotnih rezervacij in oslabitev bi namreč konec oktobra pokrival le obseg nedonosnih terjatev bonitetni razred D in E, pojasnjujejo v Umarju. Slovenija je močno občutila krizo in po napovediih Umarja jo bo tudi v prihodnje. Zaostrile so se tudi razmere na trgih državnih obveznic. Za umiritev razmer so evropski voditelji decembra sprejeli dogovor o fiskalnem paktu, v reševanje razmer pa se je aktivneje vključila tudi Evropska centralna banka ECB, ki je poleg nadaljnjega znižanja ključne obrestne mere uvedla ukrepe za povečanje likvidnosti bank. Na avkciji financiranja za dobo treh let je 523 bankam posodila 489 milijard evrov.",0
"Neustrezna pitna voda. Odgovorni opozarjajo na neurejene hišne vodovode. V Javnem podjetju Vodovod - Kanalizacija (Vo-Ka) ugotavljajo, da je za neustrezno pitno vodo pogosto krivo neustrezno vzdrževanje hišnih vodovodnih sistemov. Uporabnike opozarjajo, da lahko za kakovostno pitno vodo poskrbijo sami. Neurejene razmere Vodovarstvena območja. Težave s pitno vodo se pojavljajo tudi zaradi preobremenjenosti prometnic ob vodnih virih, divjih odlagališč odpadkov, nenadzorovanih poti strupenih snovi in cistern za kurilno olje. Nevarnost za zdravje Najpogostejši vzroki neustrezne pitne vode, ki je lahko zdravju nevarna, so dotrajane svinčene cevi, bakterije, neustrezno vzdrževani filtri, odsotnost ventila, ki preprečuje vračanje vode v javno omrežje, ter neustrezni gradbeni in vzdrževalni posegi v vodovod. Strokovnjaki zato svetujejo, da vodo vsak dan pustimo teči vsaj dve minuti oziroma toliko časa, da se njena temperatura ustali. Za pripravo hrane ali pitje odsvetujejo uporabo prvega jutranjega curka vode. Mrežice in nastavke na pipah je treba čistiti na dva tedna, odseke hišnega omrežja, kjer voda stoji, pa spirati vsaj enkrat na teden. Rešitev šele naslednje leto Zaradi lanskih poplav je bilo 630 uporabnikov vodovodnega sistema Prežganje kar sedem mesecev brez pitne vode. Na Vo-Ki pravijo, da bo trajna rešitev zagotovljena šele, ko bodo zamenjali obstoječi vodni vir. To naj bi se zgodilo konec tega ali v začetku naslednjega leta.",0
"SKB banka naj bi se zahtevi za uvedbo stečajnega postopka proti Istrabenzu pridružila avstrijski banki Bawag. Po neuradnih informacijah naj bi jim prekipelo, saj bančni konzorcij samo odlaga probleme. Predsednica uprave SKB Cvetka Selšek Ker se je SKB le pridružila zahtevi, to pomeni, da ne bodo začeli teči novi roki za morebitno uvedbo stečajnega postopka, piše Dnevnik. Dodaja, da je bil po vsej verjetnosti eden od glavnih razlogov, da so v SKB, ki jo vodi Cvetka Selšek, sprejeli to odločitev, to, da so banke upnice, ki nimajo sklenjenih zavarovanj za posojila, v podrejenem položaju v primerjavi z bankami, ki imajo sklenjene repo pogodbe. Po pisanju Financ je z mečkanjem pri sanaciji Istrabenza nezadovoljnih vse več bančnih upnikov Istrabenza, po neuradnih informacijah pa menda o stečaju intenzivneje že razmišljajo v več avstrijskih bankah, ki imajo slaba zavarovanja posojil ali pa jih sploh nimajo. Skupina Istrabenz je bankam dolžna še okoli 800 milijonov evrov, od tega holdingu okoli 370 milijonov evrov. Bančni konzorcij težave le odlaga Selškovi naj bi po informacijah časnika prekipelo tako zaradi neodločnega bančnega konzorcija, ki težave s sestanka v sestanek samo odlaga, kot tudi zaradi uprave Istrabenza, ki daje precej drugačne predloge sanacije kot AT Kearney, svetovalec bankirjev pri sanaciji holdinške skupine.",0
"V največjem slovenskem spletnem trgovcu niso občutili recesije Največja slovenska spletna trgovina Mimovrste je aprila odpremila 30-odstotkov več naročil kot aprila lani, so sporočili iz družbe. Povečanje prodaje so imeli v vseh 16 oddelkih, najbolj, za 130 odstotkov, pa so povečali prodajo vrtnih izdelkov ter orodja, za 60 odstotkov pa se jim je povečala prodaja igrač in otroške opreme. Za desetino se jim je povečal tudi obisk spletne strani. Po podatkih raziskave Moss je njihovo stran obiskalo 226.876 obiskovalcev, v istem obdobju lani 207.144. Recesije ne občutijo ""Omenjena rast obiska in prometa mimovrste=) pa sovpada z ugotovitvami raziskave Moss, ki ugotavlja, da se je letos v primerjavi z letom 2010 število spletnih kupcev, ki v (slovenskih ali tujih) spletnih trgovinah nakupujejo najmanj nekajkrat letno, povečalo za 17 odstotkov,"" pravijo in dodajajo, da niso občutili recesije.",1
"Podražitve od 4,3 do 6 centov Opolnoči so se povišale cene vseh naftnih derivatov. Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina po novem stane 1,067 evra. Podražil se je za 4,5 centa. Liter 98-oktanskega bencina stane 4,3 centa več, to je 1,079 evra, za liter dizelskega goriva pa je treba odšteti 1,090 evra, kar je za 6 centov več kot prej. Za 5,8 centa se je podražilo tudi kurilno olje, ki po novem stane 0,757 evra. Naftni trgovci cene goriv določajo vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Ameriška nafta pretekli teden spet presegla 100 dolarjev Pretekli teden so sicer zaznamovale visoke cene surove nafte, saj je ameriška spet presegla magično mejo 100 dolarjev za sod. V sredinem trgovanju je za trenutek presegla vrednost 101 dolar za sod, ustalila pa se je pri okoli 100 dolarjih. Cene črnega zlata spodbujajo dodatna vlaganja v nafto, ki so zaradi strahu pred visoko inflacijo vse bolj obsežna. Severnomorska nafta brent se je v četrtek na londonski borzi podražila in za 100 dolarji zaostajala za skoraj četrt dolarja. K višjim cenam pa so pripomogle tudi špekulacije, da bi lahko Opec na zasedanju 5. marca znižal proizvodnjo.",0
"Velenje - Skupina Gorenje je v prvih devetih mesecih letos ustvarila za 992 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje, kar je za 4,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček na ravni skupine se je povišal za 14 odstotkov na 15,4 milijona evrov. Rezultate je nadzorni svet na današnji seji ocenil kot dobre. Kot so danes sporočili iz družbe, je v konsolidirane izkaze od 1. julija vključena tudi prevzeta družba ATAG Europe, ki je v tretjem četrtletju ustvarila 34 milijonov evrov prihodka. Skupina Gorenje je v prvih devetih mesecih ustvarila 69 milijonov evrov dobička pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA), kar je slabih 12 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček pred obrestmi in davki (EBIT) se je zvišal za 15,7 odstotka na 26 milijonov evrov, celotni dobiček pred davki pa za 11,7 odstotka na 20,2 milijona evrov. V družbi pravijo, da so uspešno poslovali kljub zahtevnim pogojem. ""Svetovna finančna kriza in recesija pa sta oplazili tudi Gorenje, zato si uprava intenzivno prizadeva, da bi njune učinke čim bolj omilila,"" so zapisali in dodali, da njihova razpršena prodajna mreža zagotavlja manj tveganj. Opažajo, da v zahodni Evropi večinoma pada celotni trg gospodinjskih aparatov, Gorenje pa proda podoben obseg kot v primerjalnem preteklem obdobju, kar pomeni, da v primerjavi s konkurenco povečuje tržne deleže. Na podlagi ocene razmer in projekcij se je uprava odločila, da načrtov prihodka in čistega dobička v celotnem letu ne bo spremenila. V družbi bodo ukrepe za prilagajanje razmeram na trgu izvajali še bolj intenzivno, sprejeli pa so tudi več internih ukrepov zmanjšanje manj potrebnih stroškov, da bi kratkoročno zmanjšalo odvisnost od bančnega in finančnega sektorja. Skupina Gorenje svoje finančne in ostale obveznosti poravnava v dogovorjenih rokih, pravijo in dodajajo, da imajo razpršen kreditni portfelj, saj sodelujejo z več kot 20 različnimi bančnimi skupinami. V zadnjem času so navezali tudi nove stike, da bi si zagotovili reinvestiranje kreditov tudi v prihodnje. Gorenje se poleg osnove dejavnosti usmerja tudi v druge dejavnosti, med drugim v ekologijo in energetiko, ki da se uspešno razvijata in presegata težavno poslovanje divizije izdelkov za dom.",1
"Po podatkih Banke Slovenije naj bi gospodarsko rast Slovenija zabeležila šele leta 2014. Obseg BDP se bo letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto pa še za dodatnih 0,7 odstotka. S tem je Banka Slovenije precej poslabšala svoje napovedi. Banka Slovenije, ki dvakrat letno predstavi poročilo o cenovni stabilnosti, je še poslabšala napovedi o gospodarski aktivnosti Slovenije. Obseg bruto domačega proizvoda se bo letos znižal za 1,8 odstotka, prihodnje leto bo izgubil še dodatnih 0,7 odstotka, rast pa naj bi vnovič zabeležili leta 2014, navaja oktobrsko poročilo o cenovni stabilnosti. Kot je danes na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila v Ljubljani dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, je dajanje napovedi v zdajšnjem obdobju velike negotovosti izredno nehvaležno. Ni jasno, kako se bo spreminjalo svetovno gospodarstvo, prav tako je negotov položaj doma, je dejal. Napovedi Banke Slovenije glede gospodarske aktivnosti Slovenije so še slabše. S tem je Banka Slovenije za 0,6 odstotne točke poslabšala svoje aprilske napovedi za letos. Temu botruje poslabšanje v mednarodnem okolju in hkrati nizko, negativno domače povpraševanje, ki ga je pospešilo prehodno izvajanje fiskalne konsolidacije, je orisal direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik. Danes objavljeni podatki o gibanju BDP samo še potrjujejo dejstvo, da mora vlada nujno izpeljati napovedane reforme in spremembe zakonodaje. Upamo, da bodo to napoved pravilno razumeli tudi predstavniki sindikatov, ki zahtevajo pravice, kot da bi imeli 3-odstotno gospodarsko rast, ne pa 1,8-odstotnega napovedanega znižanja BDP. Štefan Grosar, podpredsednik OZS in predsednik Upravnega odbora OZS Napovedi Banke Slovenije za letos bistveno ne odstopajo od napovedi drugih institucij. Napovedi za prihodnje leto pa kažejo na precejšnjo negotovost, saj so ocene zelo različne, je dejal Kozamernik in dodal, da so tudi sicer tveganja za uresničitev tokratne napovedi Banke Slovenije visoka, saj bo pomembno dogajanje v tujini in v glavnih slovenskih trgovinskih partnericah. Glede inflacije napovedujejo, da naj bi ta letos znašala 2,9 odstotka, kar je za 0,6 odstotne točke več od spomladanske napovedi. Prihodnje leto naj bi dosegla 2,3 odstotka. Čeprav je inflacija kratkoročno nekoliko porasla, je osnovna inflacija še vedno stabilna in v primerjavi z evrskim območjem nizka. Gospodarstvo še pridobiva na cenovni konkurenčnosti, je ocenil Kozamernik. V Banki Slovenije so izpostavili, da se je brezposelnost še dodatno povečala, čeprav je poslabšanje gospodarskih razmer bistveno manjše kot v prvem sunku krize. Za letos pričakujemo upad zaposlenosti za 1,5 odstotka delovne sile, je povedal Kozamernik in povzel, da je večina sicer vezana na gradbeništvo, a se povečuje pri osebnih storitvah, v predelovanih dejavnostih in storitvah javnega sektorja. Kljub temu se gospodarstvo prilagaja in rast stroškov dela na enoto proizvoda pada. Gospodarstvo je pridobilo na konkurenčnosti, prebudile so se predelovalne dejavnosti, je dejal. Poudaril pa je, da je upočasnitev gospodarske aktivnosti povzročila upad produktivnosti, plače pa se prilagajajo le počasi. Pričakujemo, da bi se lahko v prihodnjih dveh letih anketna stopnja brezposelnosti približala 10 odstotkom, je dodal. Zvišanje DDV je nujno! Zvišanje splošne stopnje davka na dodano vrednost se zdi Banki Slovenije z vidika proračuna nujno, je še povedala viceguvernerka Mejra Festić ter dodala, da pa niso delali izračunov o učinkih morebitnega zvišanja davka le za določene izdelke oz. storitve. Pri zviševanju DDV samo za nekatere storitve bi bil zelo previden, saj bi bilo to treba kompenzirati z natančno analizo strukture stroškov in dobičkov v javnih službah, je dejal Kranjec. Prejšnje napovedi bolj optimistične Po podatkih Banke Slovenije bomo rast zabeležili šele leta 2014. Foto Thinkstock Banka Slovenije je bila v spomladanskih gospodarskih napovedih najbolj pesimistična med domačimi in mednarodnimi ustanovami. Spomladi je napovedovala, da se bo BDP letos skrčil za 1,2 odstotka, prihodnje leto naj bi se okrepil za 0,6 odstotka, leta 2014 pa za 1,7 odstotka. Medtem ko je, denimo, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar v pomladanski napovedi za letos napovedal znižanje obsega BDP za 0,9 odstotka, je to napoved konec septembra popravil. Napovedal je krčenje BDP za dva odstotka, prihodnje leto pa za 1,4 odstotka. Gospodarska zbornica Slovenije GZS ocenjuje, da se bo BDP letos skrčil od 2,3 do 2,7 odstotka, odvisno od ohlajanja izvoza, naslednje leto pa za 1,3 odstotka. Evropska komisija je maja Sloveniji napovedala, da bo beležila 1,4-odstotno krčenje BDP. Novo gospodarsko napoved za EU s podrobnimi podatki za vse posamezne članice, tudi Slovenijo, pa bo objavila 7. novembra. Po podatkih slovenskega statističnega urada se je BDP v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem lani realno zmanjšal za 3,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bil obseg BDP za 1,6 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani.",0
"Če bo do dogovora z ostalimi članicami prišlo, bi bil prispevek Japonske v sklad eden največjih Japonska razmišlja, da bi Mednarodnemu denarnemu skladu (MDS) posodila 60 milijard dolarjev (45,9 milijarde evrov) za pomoč pri krepitvi zaščite pred širitvijo evropske dolžniške krize, je ob sklicevanju na neimenovan vladni vir poročala japonska tiskovna agencija Kjodo. Dežela vzhajajočega sonca se z nekaterimi članicami MDS, med drugim Kitajsko, in evropskimi državami dogovarja glede njihovega morebitnega prispevka v sklad. Če bo do dogovora prišlo, bi bil prispevek Japonske eden največjih s strani članic MDS. ZDA brez volje za krepitev sklada Japonska je bila pripravljena voditi pogovore v okviru MDS in G20, potem ko ZDA niso pokazale zanimanja, da bi bile aktivno vpete v kakršnokoli krepitev sklada s svežimi sredstvi. Japonski in kitajski minister za finance Džun Azumi in Xie Xuren sta se pred dobrim tednom dni dogovorila o sodelovanju njunih držav pri vprašanju krepitve sredstev MDS. Strinjala sta se, da mora sklad pri preprečevanju širjenja dolžniške krize v državah s skupno evropsko valuto odigrati aktivnejšo vlogo, saj da bi poslabšanje položaja v Evropi lahko ogrozilo svetovno gospodarsko rast. Krepitev sklada glavna tema srečanja G20 Tako Japonska kot IMF sta pozdravila nedavno odločitev finančnih ministrov območja z evrom za krepitev skupnega obsega reševalnih mehanizmov za zaščito območja evra. Ta dogovor naj bi po besedah vodje MDS Christine Lagarde odprl tudi vrata za povečanje sredstev sklada. Vprašanje krepitve sredstev MDS naj bi bilo glavna tema srečanja finančnih ministrov držav članice skupine G20, ki bo v petek v Washingtonu.",1
"Maribor - Pošta Slovenije je po testnem obdobju v februarju z marcem tudi uradno vstopila na trg jutranje dostave časopisov. Kot so sporočili, želijo tudi v obdobju krize razvijati nove storitve, s katerimi ohranjajo oz. povečujejo konkurenčno prednost. Za zdaj so prevzeli dostavo dnevnika Žurnal24, v prihodnje pa želijo še razširiti ponudbo. Slovenska pošta je tako prevzela jutranjo dostavo omenjenega brezplačnega dnevnega časopisa, ki ga dostavlja na 405 dostavnih mest po vsej Sloveniji. Z novo storitvijo so celostno dopolnili širok spekter logistične ponudbe in tako izvajajo dostavo pošiljk od zgodnjih jutranjih do poznih popoldanskih oz. večernih ur. ""Prevzem odgovornosti za jutranjo dostavo najbolj branega splošno informativnega dnevnika v Sloveniji je za našo družbo tako logistični izziv kot tudi pomembno priznanje kakovosti izvajanja naših storitev, zato bomo s širitvijo na nove tržne segmente nadaljevali,"" je ob začetku distribucije dejal član poslovodstva Pošte Slovenije Vinko Filipič. Sicer pa je Pošta Slovenije lani uspešno vstopila na trg oskrbe trgovskih verig in začela s tako imenovano ""just in time"" (ravno ob pravem času) distribucijo. ""Da tudi v kriznih časih poslujemo dobro, je posledica kontinuiranega razvoja novih storitev. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali s krepitvijo jutranje distribucije in pridobivali nove poslovne partnerje, hkrati pa bomo pričeli z jutranjo dostavo časopisov gospodinjstvom in tako še okrepili našo prisotnost na trgu pred sicer pričakovanim prihodom konkurence leta 2011, na kar pa smo že danes dobro pripravljeni,"" pa je pojasnil generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc.",1
"Upanje, da bo Grčija vendarle dobila pomoč EU in šibkejši dolar so dvignili tečaje ameriških indeksov Stanje na koncu trgovanja Dow Jones + 1,52 % Dow Jones je poskočil za 150 točk in dan končal s tečajem 10.058,6 točke NAsdaq + 1,17 % S&P 500 + 1,3 % Stanje ob 20:47 Dow Jones je spet poskočil nad magično mejo 10 tisoč točk v upanju, da bo EU pomagala Grčiji pri servisiranju njenega dolga. Samo danes je indeks pridobil 180 točk, potem ko je včeraj po treh mesecih padel pod magično mejo. Dow Jones + 1,67% Nasdaq + 1,19 % S&P 500 + 1,34 % Stanje ob 19:20 Evro se je napram dolarju okrepil za največ v petih mesecih in presegel štiridnevno padanje. To je okrepilo cene surovin kot so nafta, baker in aluminij, ki so pridobile okoli 2,2 odstotka Dow Jones + 1,81% Nasdaq + 1,25 % S&P 500 + 1,46 % Stanje ob 18:50 Dow Jones + 1,70% Nasdaq + 1,18 % S&P 500 + 1,33 % Stanje ob 16:27 Delnice v ZDA so danes dobile zalet po največjem tridnevnem upadu letos. Pridobili so evro in potrošne dobrine, k čemur so prispevale špekulacije, da bo evropska unija pomagala Grčiji v boju s proračunskim primanjkljajem. Dow Jones + 1,52 % Nasdaq + 1,20 % S&P 500 + 1,27 % Stanje ob 16:00 - po pol ure trgovanja Dow Jones + 1,23 % Nasdaq + 0,9 % S&P 500 + 1,05 %",1
"Pesimističen začetek tedna na borznih parketih Delniški trgi se še naprej sesedajo pod težo špekulacij, da bo Grčija kmalu bankrotirala, šok pa je povzročil tudi napovedan odhod Jürgena Starka iz Evropske centralne banke. Odstop vodilnega nemškega ekonomista v Evropski centralni banki je že v petek poskrbel za minirazprodaje ne le v Evropi, ampak tudi v New Yorku, saj je indeks Dow Jones padel za 2,7 odstotka in teden končal pod 11 tisoč točkami. Nov val skrbi je v ponedeljek zajel tokijsko borzo Nikkei je izgubil 2,3 odstotka in je z 8.535 točkami najnižje letos in se razširil po evropskih borznih parketih, kjer jih je strah tudi vedno večje verjetnosti, da bo Grčija pokleknila pod težo dolgov in celo zapustila Evropsko unijo. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 885 točk se je znižal za več kot tri odstotke in je na 26-mesečnem dnu. DAX30 zdrsnil pod 5.000 točk Frankfurtski DAX30 je dopoldne pogledal pod 5.000 točk. Delnice Commerzbanka in Deutsche banka so strmoglavile za skoraj deset odstotkov, še večje izgube pa so si privoščile delnice francoskih bank, saj naj bi agencija Moodys zaradi velike izpostavljenosti do grških obveznic kmalu še dodatno znižala oceno bankam BNP Paribas, Societe Generale in Credit Agricole. Spomnimo, da je bil DAX še maja več kot 50 odstotkov višje 7.600 točk. Evro je dosegel novo najnižjo vrednost v zadnjih sedmih mesecih in za hip pogledal pod 1,35 dolarja. Ponedeljkovi tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +0,00 % 1,85 EUR LUKA KOPER +0,00 % 10,50 GORENJE -0,89 % 6,69 TELEKOM -1,05 % 66,00 PETROL -1,08 % 165,20 MERCATOR -1,15 % 154,20 NOVA KBM -1,89 % 5,20 KRKA -3,51 % 55,00 NKBM najnižje od začetka kotacije Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP 642 točk izgubil dva odstotka in padel še nižje, kot je bil 24. avgusta, tako da je spet na najnižji točki od uvedbe tega indeksa leta 2006. Najprometnejša Krka 370 tisoč evrov je ob 81 sklenjenih poslih zdrsnila na 55 evrov, delnice Nove KBM pa so vredne le še 5,2 evra. Recesija običajno najbolj prizadene finančni sektor, slovenske banke pa se še naprej ukvarjajo s težavami zadnje krize. Zato dodatni pritiski na ceno delnice niso presenečenje, je dogajanje, povezano z Novo KBM, komentiral Matej Šimnic Alta.",0
"Samo februarja na cesto 70.000 Nemcev Nemška kanclerka Angela Merkel je med težko pričakovanim obiskom v Oplu obljubila državna poroštva, a le, če bo avtomobilski proizvajalec našel strateške vlagatelje. S pomočjo vlagateljev naj bi se tako našla dolgoročna rešitev, iz Berlina poroča dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin. Imamo potrebne instrumente, a zdaj potrebujemo hitre korake, ki bi pripeljali do ustanovitve Opla Evropa, je dejala Merklova, ki pa je znova zavrnila možnost, da bi država postala neposredni lastnik delov podjetja, kar je sicer podprl podkancler Steinmaier. Ta je med drugim naletel na ostre kritike gospodarskega ministra, ki pravi, da države v Oplu ne potrebujejo, saj ta gotovo ni najboljši podjetnik. Kanclerka je napovedala, da se bo vlada kmalu sestala s predstavniki zveznih dežel, kjer stojijo Oplovi obrati, govorila pa bo tudi z investicijskimi bankami in predstavniki gospodarstva. Opel je sicer v lastništvu ameriškega General Motorsa, ki je v hudih finančnih težavah. Vodja evropskega dela GM-a je danes sicer zagotovil, da ima tudi v primeru ločitve od GM-a dostop do tehnoloških patentov. Sindikati pripravljeni pomagati Medtem so svojo pomoč napovedali tudi sindikati in pristali, da se delovni skrajša tudi brez denarnega povračila, mogoča so tudi odstopanja od tarifnih pogodb, a pogoj je za to, da Američani Oplu, kjer dela okoli 30.000 Nemcev, omogočijo bistveno samostojnejše delovanje. Oplovo vodstvo si sicer v več evropskih državah prizadeva zbrati jamstva za posojilo v višini 3 milijard 300.000 evrov, pri čemer naj bi nemška vlada pomagala v večini. A dejansko ni jasno, v kolikšni meri bo politika pomagala, saj so namreč že znotraj velike koalicije velika trenja, v prvi vrsti že v luči predvolilne kampanje. Gospodarstvo Nemčije se sicer tako kot večina evropskih in svetovnih še naprej krči, brezposelnost pa raste samo februarja je delo izgubilo 70.000 ljudi.",0
"Sodne napake. Ustavno sodišče je lani odločalo o 1.300 pritožbah na sodbe različnih sodišč.Stroški. V tem trenutku 88 posameznikov od države zahteva za dobrih 12 milijonov odškodnin. 226 preiskovalcev je lani policija preverjala, kako so v posameznih postopkih zbirali dokaze proti osumljencem. Na tožilstvu nadzorov o tem, kako so tožilci usmerjali preiskovalce, lani ni bilo. Slovenska sodišča so v zadnjih letih 41-krat zagotovo nezakonito vodila določene sodne procese. Prav toliko sodb, izrečenih in celo pravnomočno potrjenih v zadnjih letih, je namreč lani razveljavilo ustavno sodišče (US), kjer so posamezniki odločitve sodišč izpodbijali z ustavnimi pritožbami. Največkrat so pravice posameznikom v sodnih postopkih kršili na višjem in socialnem sodišču v Ljubljani, saj je US lani razveljavilo največ njihovih sodb. Nadzor. Delo sodnika, ki izreče sodbo, ki jo pozneje razveljavijo, lahko s službenim nadzorom preverja sodišče višje stopnje. To preveri, kako je sodnik pri izreku sodbe uporabil zakon in pregledal vse dokaze v sodnem spisu. Na vrhovnem sodišču ne razpolagajo s podatki o številu tovrstnih nadzorov. Država naj plača US je sicer precej teh sodb razveljavilo že po tem, ko so mnogi posamezniki že prestajali ali celo že odslužili dosojene zaporne kazni. Zaradi odločitve, da so jim bile kršene pravice do poštenega sojenja – v nekaterih primerih celo, da so bili obsojeni, čeprav je sodišče razpolagalo z nezakonito pridobljenimi dokazi proti njim –, pa so določeni obsojenci posledično zaradi nezakonitega bivanja v zaporu od države nato zahtevali odškodnino. Od leta 1999 do lani je morala država skupno plačati 12 milijonov evrov za odškodnine tistim, ki so bili neupravičeno obsojeni. Skoraj 1,5 milijona evrov odškodnin je dobilo 21 nekdanjih zapornikov, ki jim je s tožbo uspelo od držav iztržiti denarno povračilo za neutemeljeno prestajanje zaporne kazni. 99 zaposlenih v policiji so pristojni lani vzeli pod drobnogled. Pregledali so vse njihove naloge, ne le odkrivanje kaznivih dejanj in zbiranje dokazov. Kriva tudi neizkušenost Določeni kazenski sodniki in profesorji kazenskega prava ne želijo ne uradno ne neuradno ocenjevati, kaj je krivo za to, da se napake v procesih odkrijejo tako pozno in ko so ljudje že v zaporu. “Mogoče svoje k temu v nekih primerih prispeva še neizkušenost ali pa tudi še nepoznavanje sodne prakse sodnikov, predvsem na prvi stopnji sodnega odločanja. Se pa potem pričakuje, da bo njihova napaka, sploh pri presojanju zakonitosti dokazov, ujeta v naslednjem sodnem situ. Upoštevati pa je treba, da vendarle sodniki odločajo samostojno in po svoji vesti. Ni pa skrivnost, da odvetniki s pridom izkoristijo vsak manever, sploh če kot izkušenejši opazijo, da sodnik hote ali nehote napačno bere neki zakon,” vendarle opozarjajo nekateri pravniki.",0
"Ljubljana - Vladni dvig prispevka za zagotavljanje podpor pri proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije bo po mnenju Gospodarske zbornice povzročil enormne stroške podjetjem. Že samo desetim največjim podjetjem iz kemijske industrije ta dvig zviša stroške za dodatnih 2,8 milijona evrov. Na Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) vsak dan prihajajo novi podatki o stroških, ki jih bo povzročil vladni dvig omenjenega prispevka. Deset velikih podjetij iz kemijske industrije, ki zaposlujejo okoli 38 odstotkov vseh delavcev v panogi ter ustvarijo 48 odstotkov vseh prihodkov, ocenjuje, da bodo samo zaradi dviga omenjenega prispevka imela okoli 2,8 milijona evrov dodatnih stroškov, so sporočili iz zbornice. Eno od teh podjetij poroča, da jim bo povečanje prispevka odneslo kar tretjino načrtovanega dobička. Jeklarske družbe je dvig omenjenega prispevka še bolj prizadel, ocenjujejo v GZS. Ob recesiji, ki je v poslovanju Metala Ravne že pustila močan pečat, jih je zdaj dodatno presenetilo še višanje prispevka, kar drastično vpliva na njihovo konkurenčnost. Na letni ravni bodo izgubili 700.000 evrov. ""Glede na to, da se v letu 2013 pričakuje nadaljevanje recesije, tako drastično povišanje stroškov poslabšuje že tako slabo stanje. Tega si ne moremo privoščiti,"" pravi glavni direktor Andrej Gradišnik. GZS je v torek o posledicah do 392-odstotnega dviga omenjenega prispevka vnovič opozorila še ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, že v petek pa tudi ministrstvo za finance. Obenem so v petek pozvali vlado, naj revidira svojo odločitev. Dodatno so apelirali na finančno ministrstvo, naj ne uresniči napovedanega dviga trošarin na energente za nadaljnjih 50 odstotkov, ki bi samo papirniški industriji povzročil še dodaten milijon evrov letnega stroška. Na zbornici pravijo, da do danes še niso prejeli pozitivnega odgovora. Vlada tako po mnenju zbornice nosi velik del odgovornosti za pričakovani razvojni zastoj številnih podjetij, za zmanjšanje njihovega izvoza, za morebitno odločitev lastnikov, da začnejo proizvodnjo seliti v tujino ali raje razvijati sestrska podjetja v tujini in posledično tudi za manj delovnih mest v Sloveniji. Vlada je na seji prejšnji četrtek dala soglasje za zvišanje prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Dvig tega prispevka se po mnenju vlade sicer ne bo v celoti poznal pri višini končnega računa za dobavo električne energije, ker vlada odpravlja omenjeni prispevek za zagotavljanje oskrbe z uporabo domačih virov ter daje soglasje agenciji za energijo za znižanje omrežnine za prenos.",0
"Na primorski avtocesti zaradi prometne nesreče prihaja do zastojev. Zaradi prometne nesreče je na primorski avtocesti zaprt počasni pas med Divačo in Kozino proti Kopru. Zastoji so na cestah Koper–Izola in Šmarje–Dragonja ter Trebnje–Karteljevo. Na mejnem prehodu Obrežje morajo vozniki tovornih vozil pri izstopu iz države čakati eno uro. Pred prazniki je promet povečan predvsem iz urbanih središč proti turističnim krajem ter na mejnih prehodih s Hrvaško. V nedeljo, 2. maja, bo promet povečan iz smeri Primorske in Gorenjske proti Ljubljani. Prepoved prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega sedem ton in pol, bo veljala 1. in 2. maja med 8. in 21. uro. Dela na cesti Na regionalni cesti Črnomelj&minus,Dolenjci v Črnomlju na Ločni cesti je zaradi vzdrževalnih del polovična zapora do 5. maja med 7. in 17. uro. Na regionalni cesti Latkova vas–Trbovlje&minus,Bevško v Trbovljah od Zgornjih Trbovelj do Trga Svobode je zapora v smeri Bevškega zaradi preplastitve cestišča do 15. junija, obvoz je po Obrtniški in Rudarski cesti.",0
"Dodatne analize enega od 29 vzorcev sestavljenih živil, ki so jih po izbruhu afere s konjskim mesom na Otoku izvedli v Sloveniji, so potrdile vsebnost konjskega mesa, kažejo podatki uprave za varno hrano. Gre za torteline z govejim mesom Spar gourmet. Kot so danes sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je nacionalni veterinarski inštitut v soboto zvečer obvestil upravo, da so bile v izdelku ""Spar gourment tortelini - polnjene sveže testenine z mesom"" določene DNA, značilne za konje. Izdelek je bil proizveden v Liechtensteinu za družbo Spar Slovenija, vzorčili pa so ga v trgovini Interspar v Murski Soboti. Sparov test ni pokazal nepravilnosti Omenjene torteline so že zjutraj umaknili iz trgovin, vendar pa v Sparu niso popolnoma prepričani, da analize uprave za varno hrano držijo, je poročala Televizija Slovenija.  Generalni direktor podjetja Igor Mervič namreč zatrjuje, da so po izbruhu afere tudi sami naročili analize vseh mesnih izdelkov - tudi tortelinov - pri neodvisnem inštitutu v Avstriji, a da tam konjskega mesa v tortelinih niso našli. ""Nočem ovreči kakršnih koli slovenskih analiz, ampak seveda se bomo s tem zagotovo ukvarjali v ponedeljek in naslednjih dneh,"" je povedal Mervič in dodal, da te torteline prodajajo tudi v drugih evropskih državah. Gre za enega od 29 vzorcev, ki jih je zajel drugi val vzorčenja izdelkov v Sloveniji, potem ko je izbruhnila afera s konjskim mesom. Ostalih 28 vzorcev je bilo negativnih. Z analizami bodo nadaljevali. Lazanje lahko vrnete Tudi v prvem valu vzorčenja so analizirali 29 vzorcev živil, 28 jih je bilo negativnih na konjsko meso, en vzorec pa je bil pozitiven. Šlo je za 450-gramsko govejo lazanjo proizvajalca Comigel - Tavola iz Luksemburga, ki jo na trg daje hrvaški Ledo. Ledo je artikel umaknil z vseh prodajnih mest, kupce, ki so izdelek kupili in ga še imajo, pa so pozvali, naj ga vrnejo v njihove distribucijske centre v Ljubljani (Brnčičeva 45) in Mariboru (Limbuška 2), kjer jim bodo tudi povrnili denar. Slovenija pa se je v aferi s konjskim mesom pojavila kot ena tistih, iz katerih naj bi konjsko meso izviralo, je danes poročal Radio Slovenija. Avstrijski mesar iz Labotske doline je med zaslišanjem namreč priznal, da je konjsko meso namenoma dodajal v klobase zaradi izboljšanja okusa, meso pa naj bi dobival iz Slovenije.",0
"Velenje - Savinjsko-šaleški gospodarstveniki so predsednika SDS Janeza Janšo opozorili na številne težave, s katerimi se srečujejo. Kot je povedal Janša, gospodarstvenike pestijo zlasti dolgi plačilni roki, plačilna nedisciplina in finančni krč. Ob tem je okrcal banke, da financirajo projekte, kot je ljubljanski stadion, podjetje pa težko pridejo do posojil. Predsednik SDS Janša je na današnji novinarski konferenci ob obisku SDS v regiji dejal, da je vlada napovedala številne ukrepe, vendar se gospodarske razmere ne izboljšujejo. Tako je konzorcij bank, v katerem je tudi državna Nova Ljubljanska banka (NLB), za projekt izgradnje nogometnega igrišča v Stožicah odobril 150 milijonov evrov posojil, medtem ko delodajalci, ki ustvarjajo delovna mesta in dodano vrednost, težko pridejo do posojil. Ob tem je ugotovil, da je očitno možno dobiti denar za nekatere projekte, kot je nogometno igrišče, čeprav prinaša malo delovnih mest. Če bo vlada nadaljevala s takšno prakso, bodo po Janševih napovedih v SDS razmislili o izredni seji v DZ. Sicer prvak SDS navaja, da Ljubljana potrebuje nogometno igrišče, vendar se pri tem sprašuje, če je to res prioriteta v času gospodarske recesije. Dodal je, da gospodarska kriza ni razlog, da se ne bi gradilo, prav nasprotno in pri tem izpostavil primer Poljske, ki se je krizi izognila z vlaganji v velike infrastrukturne projekte. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je v ospredje postavil pokrajinsko zakonodajo. Po njegovem mnenju vladajoča koalicija na tem področju ni naredila ničesar, čeprav je zagotavljala, da je to tudi njena prioriteta. Tanko je spomnil, da je SDS vložila paket pokrajinske zakonodaje oz. šest zakonov s tega področja, vendar je vlada vse njihove predloge zavrnila. Pahorjeva vlada nima težav le s pokrajinami, je prepričan Tanko, ampak tudi z razpisi za lokalne skupnosti. Eden večjih je tudi ta, da se utegne zgoditi, da vlada črta iz nacionalne strategije nekatere pomembne gospodarske projekte, kot so tretja razvojna os, tretja A os in četrta razvojna os. ""Za to vlado te osi niso več drugorazredna prioriteta, temveč sploh niso več prioriteta,"" pravi Tanko. Poslanec SDS Iztok Podkrižnik je opozoril, da je v Sloveniji previsok strošek dela, kar nas pelje na napačno pot. Številnim gospodarskim družbam tako primanjkuje naročil, gospodarska konkurenčnost pa se zmanjšuje. Prepričan je, da turizem v Savinjsko-šaleški regiji ne more dosegati dodane vrednosti, če ne bo vzpostavljena ustrezna infrastruktura oz. skupna blagovna znamka.",0
"Ankara naj bi Sofiji plačala skoraj 14 milijard evrov, sicer je bolgarski minister za diasporo zagrozil z blokado vstopa Turčije v EU Bolgarski minister za diasporo Božidar Dimitrov je napovedal, da bi Bolgarija od Turčije lahko zahtevala odškodnino zaradi beguncev, ki so morali zaradi balkanskih vojn zapustiti južno Trakijo in severno obalo Egejskega morja. Ankara naj bi Sofiji plačala skoraj 14 milijard evrov, sicer je Dimitrov zagrozil z blokado vstopa Turčije v EU. Namestnik bolgarskega zunanjega ministra Marin Rajkov je sicer menil, da ni neposredne povezave med nerešenimi vprašanji med Turčijo in Bolgarijo ter Evropsko unijo. Ob tem je zatrdil, da so odnosi med Ankaro in Sofijo najboljši v zadnjih desetletjih, saj ni večjih problemov, temveč le nekatera nerešena vprašanja. Dejal je še, da Bolgarija podpira turške reforme za približevanje EU. Dimitrov medtem meni, da bi morala Turčija izpolniti obveznosti iz dvostranskega sporazuma, sklenjenega leta 1925, saj še ni plačala odškodnine.",0
"Prihodnje leto bodo hoteli na Jadranu podražili svoje storitve tudi do 25 odstotkov Dopustniki, ki bodo prihodnje leto želeli preživeti dopust v hotelih na Jadranu, bodo za storitev plačali od osem do 25 odstotkov več kot letos, poroča Večernji list. Podražitve goriva so že letos poskrbele za manjše število turistov, dvig cen tudi hotelskih storitev pa bi bilo lahko še bolj pogubno, na kar opozarja tudi predsednik hrvaškega združenja hotelirjev. Zaskrbljeni posredniki Nad novimi hotelskimi cenami so zaskrbljeni tudi posredniki in turistični agenti, ki imajo neposredni stik s kupci. Po njihovem mnenju bo prihodnje leto za jadranski turizem še veliko slabše kot letošnje. Makarska z najvišjimi podražitvami Izračunali so, da bodo hoteli v Istri in na področju Istre in Dalmacije dvignili cene storitev v povprečju za 12 odstotkov, najvišje podražitve pa pričakujejo v Makarski, kjer naj bi hotelske usluge podražili za 20 odstotkov. Pri družbi turističnem podjetju Maistra menijo, da tisti, ki preračunajo vsak evro, na dopust ne bi odpotovali niti v primeru, da bi bilo gorivo cenejše, zato so prepričani, da podražitve ne bodo vplivale na obisk prihodnje leto.",0
"Kdaj bodo lovci nehali pobijati živali zaradi užitka in športa? Ne bo lahka, zelena bratovščina je eden najmočnejših lobijev na planetu. Pri lovcih, ki jih je v Sloveniji okoli 22 tisoč in imajo po omarah večinski del v državi registriranega orožja, se mi zdi najbolj značilno, da v njihovi govorici, latovščini, živali ne ubijejo, usmrtijo, pokončajo ali kaj podobnega, ne, ampak jo uplenijo. To je tako, kot če bi, še vedno na živalski ravni, rekel, da tistega človeka nisem uplenil. V prevodu: da ga nisem pokončal (na primer) s sekiro. In ta naša ljuba zelena bratovščina, kot si tudi radi laskajo, se je zdaj odločila, da bi izbor živalskih vrst, na katere bo pokalo, razširila na še nekaj vrst ptic. Nisem med tistimi, ki se ne zavedajo, da lovci skrbijo za ravnovesje v naravi, da so kolateralno celo koristni, a vse bolj se mi zdi, da bi za to lahko skrbel tudi kdo drug, kakšna magari razsipna javna služba. Vendar taka, ki se ne bi spomnila, da bi bilo seznam divjadi lepo podaljšati z osmimi zdaj zavarovanimi vrstami ptic, na njem naj bi bili po novem: kozica, jerebica, sloka, kreheljc, ruševec, kormoran, grivar in črna liska. Pobudi zelenih fantov, ki za trakom klobuka radi nosijo kakšno ptičje pero, sta se pridružila tudi zavod za gozdove in podjetje Erico Velenje, eden od njegovih udov je dejaven član lovske zveze. Ljudje smo kar nevedna bitja, vendar se lahko vseeno vprašamo, ali poznamo ptice, po katerih tako hrepenijo lovci. Odgovor je večinoma nikalen, še največ bi nas znalo opisati kormorana, ki se je zaradi zaščite in obilja rib v slovenskih rekah res kar razmnožil. Številke za preostalo perjad, ki naj gre v odstrel, pa so presunljive. Rudolf Tekavčič, predsednik slovenskega društva za opazovanje in proučevanje ptic, je namreč povedal, da je sloka pri nas na rdečem seznamu ptic gnezdilk, leta 2011 naj bi jih bilo samo še od 20 do 40 parov, kozic pa 20 parov, medtem ko lov na kormorana in ruševca po ptičji direktivi sploh ni mogoč. Mimogrede, ruševci so tiste veličastne ptice, ki jih vidite nagačene na stenah domačijskih gostiln, kamor pridete na nedeljsko juho, govedino s hrenom in restan krompir. Uplenjeni, ustreljeni so bili v davnih časih, ko je bil lov še bolj sprejemljivo človekovo početje. Tudi jerebica je pri nas v izumiranju, golobov grivarjev je po cenitvi opazovalcev ptic res okoli 10 tisoč parov, vendar je tudi zeleni hudič v podrobnostih. Golob grivar je namreč zelo podoben ogroženemu golobu duplarju, lovske oči niso najbolj selektivne, na šibri pa ni imena žrtve, kot bi rekli v kavbojski Ameriki. Kdo bo enkrat lovcem postavil temeljno vprašanje? Kdaj bodo nehali pobijati živali zaradi užitka in športa? Mislim, da jih lahko ustavita samo javno mnenje in država. Ne bo lahka, lovci so eden najmočnejših lobijev na planetu. Čeprav se včasih zgodi tudi kakšna nesreča, kot na primer takrat, ko so na zelo nobel lovu (ne)hote streljali na lovca Edvarda Kardelja, če še veste, kdo je bil ta gospod tovariš. Sicer pa se lovci iz nelovcev predvsem norčujejo. Kako bi drugače razumeli njihovo utemeljitev, po kateri »bi ponovna uvrstitev teh vrst (ptic) med divjad prispevala k ponovni zainteresiranosti lovcev ter boljšemu spremljanju razmer, aktivnejši skrbi in varovanju tako posameznih živali kot njihovega življenjskega prostora«. Ali drugače povedano, za kozico bom skrbel samo, če jo lahko potem pribijem s šibrami. Od življenja ostane kupček perja, koščic, mesa in droba.",0
"Žurnalova Facebook stran je med tiskanimi mediji dobila ""srebrno priznanje"". Na prvem mestu so Računalniške novice. S pomočjo analitičnega orodja Socialnumbers, ki meri uspešnost aktivnosti blagovnih znamk, podjetij in javnih oseb na Facebooku, je strokovnjak za družabna omrežja Matej Špehar naredil seznam na Facebooku uspešnih tiskanih medijev. Prvo mesto je pripadlo Računalniškim novicam, ki so bile med prvimi mediji, če ne celo prvi medij, prisoten na Facebooku. Drugo mesto si je zaslužila naša Facebook stran, ki je res aktivno zaživela pred enim letom. ""Vsebine se lepo prepletajo, za razliko od komunikacije večine tiskanih medijev ne gre samo za linke na članke iz spletnega portala, ampak tudi za objave, ki so rezervirane samo za Facebook uporabnike. Simpatično je tudi razkrivanje 'zaodrja' redakcije, ki običajno za seboj potegne visoko stopnjo feedbacka uporabnikov,"" ugotavlja Špehar. Seveda ima naša stran tudi nekaj pomanjkljivosti in trudili se bomo, da jih čim več v čim krajšem času tudi odpravimo. Med tiskanimi mediji nam sledijo Slovenske novice, Cosmopolitan in Večer.",1
"Nov minus na Ljubljanski borzi z upanjem na boljši jutri Po dneh dneh razprodaj so nekatere delnice le našle podporo, a vseeno je slovenski borzni indeks sedmič zapored padel, tokrat za 0,9 odstotka. Indeks SBI20, ki ga sestavlja 15 delnic elitnih slovenskih podjetij, so obremenile zlasti pet odstotkov cenejše Lukine in Savine delnice ter triodstotni padec Mercatorja in Intereurope. Promet je s kar sedmimi papirji presegel milijon evrov. Največ 2,4 milijona evrov ga je bilo s skoraj odstotek dražjo Krko, sledita Petrol tečaj je le simbolično višji in Gorenje, kjer so morali lastniki delnic na začetku dneva globoko zajeti sapo. Z Gorenjem se je dalo hitro zaslužiti Pri 40 evrih je bil namreč pri Gorenju likvidiran nokavt certifikat banke ABN Amro, kar je posledično ceno potisnilo do 37,5 evra, to je kar 8,7 odstotka pod gladino. Ko je silovit prodajni naval minil, je sledil hiter porast do 42 evrov, kar je dva odstotka višje od sredinega enotnega tečaja. Na koncu se je sveži tečaj Gorenja izoblikoval pri 40,5 evra oziroma 1,4 odstotka pod gladino. S Krko so povprečno trgovali pri 110,15 evra, s Petrolom pri 923,7 evra. Letošnje pridelek ostaja krepko nadpovprečen Slovenski borzni indeks 10.785 točk je zdaj 12 odstotkov oddaljen od avgustovskega rekorda, vendar je še vedno za sijajnih 69 odstotkov višje kot na začetku leta. Zadnji posli obljubljajo pozitiven petek. Previdnost ne bo odveč, saj so številne delnice po visoki letošnji rasti še vedno precenjene. Na prostem trgu je bilo nekaj izrazito negativnih premikov opaziti le pri manj likvidnih delnicah, medtem ko je pri prometnejših še največ, poldrugi odstotek, izgubil Helios. Indeks PIX 6.727 je e malenkost padel. Infond id 1 se je povzpel za poldrugi odstotek. Po evforiji trd pristanek Torkov izbruh optimizma na Wall Streetu je bila lastovka, ki še ni prinesla pomladi. Sreda je bila spet v znamenju negotovosti, kaj bosta prinesli nepremičninska in kreditna kriza. Največje izgube je imel tehnološki sektor. Indeks Nasdaq 2.644 točk je dan po najvišjem porastu v zadnjih štirih letih izgubil 1,1 odstotka, potem ko so ga občutno obremenile Googlove delnice, ki so padle za skoraj tri odstotke. Dow Jones 13.231 se je znižal za 0,7 odstotka, Bear Stearns odpisal manj dolgov od pričakovanj Nekaterim finančnim institucijam je kljub zmedi uspel velik korak naprej. Bear Stearns je najavil, da bo odpisal za 1,2 milijarde dolarjev slabih dolgov. Delnice so porasle za 2,4 odstotka, saj je bil trg prepričan, da bodo izgube še precej večje. Ameriška lahka nafta se je podražila za tri odstotke in presegla 94 dolarjev za sod. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.522 točk se je v sredo tretjič zapored zvišal, vendar razmere ostajajo napete, kar dokazuje današnji dopoldanski enoodstotni minus.",0
"Potem ko je državni statistični urad objavil, da se je obseg slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju v letni primerjavi skrčil za 0,6 odstotka, je ekonomist Jože P. Damijan za STA dejal, da je ta podatek pričakoval. »Recesija še vedno traja, vendar se bližamo dnu,« je ocenil. Kot je opozoril Damijan, se bodo s sanacijo bank in razdolžitvijo podjetij vzpostavili pogoji za ponovno rast investicij. Vendar pa je slednje odvisno od razpoloženja tako na domačem kot na izvoznih trgih, je pristavil. Ob tem je opozoril, da samo izvoz Slovenije ne more potegniti iz recesije, »ker predstavlja manj kot tretjino v neto vrednosti BDP«. Problem po njegovih besedah leži tudi v tem, da se stagnacija v območju evra stopnjuje, kar na pričakovanja ne vpliva pozitivno. Če bi se trend rasti v EU obrnil navzgor in če bi vlada zagnala investicijski cikel v infrastrukturo, pa bi lahko pozitivno rast pričakovali v drugi polovici naslednjega leta, je dejal. »Vendar je tukaj veliko 'če-jev'. Vključno z uspešnostjo sanacije bank in procesa razdolžitve podjetij,« je sklenil. Državni statistični urad je danes objavil, da se je bruto domači proizvod (BDP) v Sloveniji v letošnjem tretjem četrtletju na letni ravni zmanjšal za 0,6 odstotka. V prvih devetih mesecih letos je bil obseg BDP za 2,2 odstotka manjši kot v enakem obdobju lani. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem stagniral, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je nazadoval za 1,3 odstotka.",0
"Povečano število tržnih segmentov Ljubljanska borza je zaradi uskladitve z zakonodajo in uvedbe nove segmentacije trga začela uporabljati nova pravila delovanja. Z novo strukturo borznega trga se ukinja razdelitev organiziranega trga na borzno kotacijo in prosti trg. Trg bo novem razdeljen na trg delnic, trg obveznic, trg investicijskih kuponov, trg delnic investicijskih družb in trg strukturiranih produktov. Delnice razdeljene na podsegmente Delnice bodo glede na kakovost razdeljene v podsegmente, in sicer od najvišjega segmenta delnic, prve kotacije, srednjega segmenta, standardne kotacije osnovnega segmenta za organiziran trg, vstopne kotacije. Namen sprememb je slediti razvoju na kapitalskih trgih in zagotoviti primerljivost produktov in segmentov z evropskimi borzami ter prispevati k povečanju kakovosti borznih informacij na trgu. Nova segmentacija bo predvidoma uvedena konec junija, ko se bo spremenila tudi uradna tečajnica Ljubljanske borze. Obveščanje javnosti bo bolj transparentno Novost so tudi priporočila javnim delniškim družbam za obveščanje, ki jih je na podlagi veljavne zakonodaje pripravila borza. Predvidevajo, da se bo ob upoštevanju priporočil povečala stopnja transparentnosti, prepoznavnosti in odprtosti družb. Priporočila opredeljujejo standarde izdajateljev delnic v prvi in standardni kotaciji pri obveščanju javnosti.",1
"Mlademu slovenskemu podjetju CalypsoCrystal je uspel veliki met. Bogatim Rusom bodo namreč z marcem začeli ponujati luksuzne slovenske ročno izdelane usnjene ovitke za mobilne telefone. Njihove izdelke lahko kupci sicer kupijo že v 40 državah. Za podjetje CalypsoCrystal v Rogaški izdeluje kristalne polnilne podstavke, luksuzne usnjene ovitke za mobilnike pa usnjarski mojstri v okolici Ljubljane, je za zurnal24.si dejal predstavnik podjetja Aleš Ruter. ""Ves material je skrbno izbran in uvožen v Slovenijo iz Italije (usnje), Nemčije (titan), Anglije (ovojni papir)... Zaradi visokega znanja in tradicije pa so vsa dela izdelave izvedena ročno v Sloveniji,"" je razložil Ruter. Na teden jih izdelajo 100 Cena posameznega izdelka znaša 99 evrov. Ruter pravi, da težav s povpraševanjem zaenkrat nimajo, občasno pa zaradi zahtevne izdelave povpraševanje presega njihove trenutne kapacitete. ""Glede na proces izdelave jih na teden lahko trenutno izdelamo nekaj sto. Vendar se dinamično prilagajajo glede na povpraševanje in temu primerno načrtujemo tudi izdelavo,"" je še povedal Ruter. V podjetju imajo trenutno zaposlene tri ljudi, zaradi vse uspešnejšega poslovanja v tujini – njihovi izdelki so na voljo že v 40 državah, možno pa jih je kupiti tudi prek spleta – pa že letos načrtujejo širitev proizvodnje in zaposlitev novih sodelavcev. Ruter ob tem pravi, da se trije zaposleni ukvarjajo predvsem z razvojem, trženjem, prodajo in logistiko. Veliko zunanjih partnerjev pa skrbi predvsem za izdelavo. Podstavek za mobilne telefone. Pomagale"" tudi slavne osebnosti Lani je predstavnikom podjetja uspelo podpisati pogodbo o sodelovanju z največjim ruskim distributerjem z razkošnimi dodatki za Applove naprave diHouse. Doslej so sicer v podjetju večino svojih izdelkov izvozili na ameriški trg. Velik delež pa prodajajo tudi azijskim kupcem v Hongkong, Singapur in Malezijo. Sam prodor na velika svetovna tržišča je bil, kot je povedal Ruter, precej težak, saj podjetja in njihovih izdelkov pred dvema letoma še nihče ni poznal. ""S trdim delom in vztrajnostjo smo uspeli, da so nas opazili številni pomembni svetovni mediji in znane osebnosti, kar je dvignilo našo prepoznavnost in odprlo poti za nov posel.""",1
"Nenadna menjava nadzorniki Soda postali tudi nadzorniki Kada Sinočnja izredna skupščina Kada, na kateri naj bi odločali le o prodaji delnic Telekoma, je na zahtevo Soda pometla z dvema nadzornikoma Kada. Med nadzornike Kada je Sod posedel kar svoje ljudi. In kdo zdaj koga nadzira? Prodaja Telekoma je očitno pošteno sprla upravljavce državnega premoženja. Izredna skupščina Kapitalske družbe, kjer naj bi odločali zgolj o soglasju k sklenitvi sporazuma o skupnem nastopu pri prodaji delnic Telekoma, je na zahtevo Slovenske odškodninske družbe pometla z dvema nadzornikoma in med nadzornike Kada posedla svoje ljudi. Prej Jani Kavtičnik in Jože Jurkovič - od danes s polnimi pooblastili med nadzorniki Kada za štiriletni mandat Samo Lozej, Aleksander Mervar, Stane Seničar. Vsi omenjeni grejejo tudi nadzorni stolček v Sodu. Takšna praksa je nenavadna, opozarja nekdaj prvi mož kadrovsko-akreditacijskega sveta Bi rekel, da je mešanica na eni strani sprijenih političnih interesov, predvsem pa tudi velikega neznanja, ki ga z vsakodnevnimi izjavami in s svojim početjem na korporativnem področju dokazujejo slovenski politiki, pravi Bogomir Kovač. Prav lahko se zdaj zgodi še, da po menjavi nadzornikov zamenjajo še upravo, ker je pred podpisom sporazuma o prodaji Telekoma terjala soglasje skupščine - ki je prav uprava Soda. Kad se ni bil pripravljen odreči avtonomnosti pri prodaji svojega 5,6-odstotnega deleža v Telekomu in Sod, največji delničar Telekoma, je ukrepal. Želeli smo doseči poenotenje upravljanja obeh družb in izboljšanje koordinacije pri postopkih prodaje, so zapisali. Ali se res pripravlja pripojitev Kada k Sodu in torej poenotenje upravljanja državnega premoženja? Spremembe zakona o državnem holdingu, ki naj bi neuradno to tudi zajele, bodo pripravljene jeseni. Sinoči razrešeni prvi nadzornik KAD-a Kavtičnik je ogorčen Sod želi iztisniti Kad iz odločanja, je povedal in dodal, da je sinočnje ravnanje skupščine morda res v skladu s strategijo, ne pa tudi z zakonom o državnem holdingu, ki določa status in obveznosti Kada.",0
"O prispevkih tudi posebna medresorska skupina Morebitno oškodovanje posameznikov zaradi neplačanih socialnih prispevkov bo vlada skušala reševati po posameznih primerih, s čimer pa delavci niso zadovoljni. Poleg tega bo vlada namenila posebno pozornost sistemu plačevanja prispevkov pri spreminjanju pokojninske in davčne zakonodaje, posebna medresorska skupina pa bo preučila možnosti, da se posledice neplačevanja prispevkov v podjetjih, kjer se je to zgodilo, ne bi prevalile na posameznika. Tako je bilo sklenjeno na sestanku premierja Boruta Pahorja s predstavniki delavcev Mure, Industrije usnja Vrhnika in Steklarske nove, ki so se ga udeležili tudi ministra za finance in delo Franc Križanič in Ivan Svetlik ter predsednik uprave Kapitalske družbe Borut Jamnik. Predstavniki delavcev s sklepi sicer niso zadovoljni, saj si želijo zavez vlade, da bo problematiko neplačevanja prispevkov odpravila tako dolgoročno kot po posameznih primerih. Danes tako nismo dorekli ničesar. Zaveze vlade želimo v pisni obliki, potem pa se bodo pogovarjali naprej, je dejal predstavnik nekdanjih delavcev Steklarske nove Stjepan Miklaužić. Konkretna rešitev ni bila ponujena. Povedano je bilo samo, da se bodo zadeve za nazaj skušale reševati individualno, vsak oškodovanec se bo lahko obrnil na ministrstvo za delo, v prihodnje pa se bo ta problematika reševala z zakonodajo, je dejal Miklaužić, ki je za nekdanje delavce Steklarske nove napovedal možnost vložitve približno 230 tožb ter celo stavke ali prevzema družbe s strani zaposlenih. Že dvakrat smo šli žejni čez vodo Predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar pričakuje pisni dogovor, ki naj bi ga na mizo dobili v roku 14 dni. Doslej smo bili že dvakrat žejni prepeljani čez vodo, je dejal. Po Lombarjevih besedah pa je država obljubila, da bo za delavce, ki se bodo upokojevali, pripravljena osnova za izračun pokojnine. Če bo ta nižja, kot bi bila, če bi bili plačani prispevki, bo država izpad pokrila. Minister Svetlik je problematiko neplačevanja prispevkov označil kot posledico sistema, ki deluje neustrezno, saj je nadzor nad plačevanjem premajhen in ima lahko posledice tudi za posameznike. Sicer pa je minister povedal, da se skladno z zakonom o stečajnem postopku ugotavlja, koliko sredstev je na voljo za poplačilo delavcev. Če jih ni, so neplačani prispevki in neizplačane plače predmet poplačil iz jamstvenega sklada. Z novim zakonom objava neplačanih prispevkov? Jamnik je v zvezi s podjetji, ki niso plačevala prispevkov, izpostavil, da morajo tako lastniki kot organi upravljanja ugotavljati odgovornost posameznikov, to je poslovodstva in nadzornega sveta. Kadar koli bo takšna odgovornost ugotovljena, bo zadeva predana sodnim oblastem, je poudaril Jamnik. Povedal je tudi, da medresorska komisija že obravnava predlog, da se s spremembo zakona o davčnem postopku omogoči objavo neplačanih prispevkov ter da se zagotovi obveščanje vsakega posameznika o plačilu prispevkov.",0
"Trenutni sanacijski program za Grčijo je nezadosten, zato bo nujna njegova prilagoditev, menijo v Mednarodnem denarnem skladu Mednarodni denarni sklad (MDS), vodi ga Christine Lagarde (na sliki), izgublja zaupanje v sposobnost Grčije, da bi lahko očistila svoje javne finance in odplačala ogromen javni dolg, poroča nemška revija Der Spiegel. Revija, katere pisanje povzemajo tuje tiskovne agencije, se pri tem sklicuje na interni dokument sklada. MDS naj bi ugotavljal, da je trenutni rešilni program za Grčijo nezadosten, zato bo za rešitev države nujno njegovo prilagajanje. Možnosti naj bi bile tri: prva so novi varčevalni ukrepi Aten, druga večji odpis dolga s strani zasebnih upnikov, tretja pa dodatna finančna pomoč držav z evrom. Trojka sredi januarja ponovno v Atene Strokovnjaki sklada so ob tem kritični do počasnosti strukturnega prilagajanja Grčije. Predvsem Atene ne napredujejo dovolj hitro pri boju proti izogibanju plačevanja davkov ter pri privatizaciji. MDS skupaj z Evropsko centralno banko (ECB) in EU sestavlja t.i. trojko, ki se sredi januarja znova vrača v Atene. Tam bodo strokovnjaki vseh treh institucij pregledali napredek države pri izpolnjevanju zastavljenega programa sprememb, h katerim se je Grčija zavezala v zameno za 110 milijard evrov vredno posojilo. Tokrat sicer pod vprašanjem ne bo izplačilo nove tranše omenjenega posojila, pač pa se bo pogovor osredotočil na drugi rešilni paket za Grčijo, ki je vreden 130 milijard evrov. V njem bodo sodelovali tudi zasebni upniki, s katerimi se Atene trenutno pogajajo o pogojih za odpis dolga v višini 50 odstotkov. Grčija upa, da bodo pogajanja zaključena do konca meseca, je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal vir iz grškega finančnega ministrstva. Fuest: V Grčiji bo potreben več kot 50-odstoten odpis dolga Grški zasebni upniki in banke bodo morali odpisati več kot 50 odstotkov dolgov, da bi se država lahko izvila iz globokih finančnih težav, je po poročanju Reutersa ocenil Clemens Fuest, gospodarski svetovalec nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla. ""50-odstotni odpis dolgov je bil predviden skupaj s programom dolgoročne konsolidacije, ki predvideva znižanje dolga na 120 odstotkov BDP do leta 2020. Vendar pa takšen odpis ne bo dovolj, saj je grški dolg znašal 120 odstotkov BDP že ob začetku krize. Zato mora biti odpis več kot 50-odstoten,"" meni Fuest. ""Po mojem mnenju je Grčija že bankrotirala. Mislim, da bi bilo najbolje, da bi iskreno priznali, da Grčija ne bo mogla poplačati dolgov,"" je dodal.",0
"Prvi nadzornik Boris Šuštaršič molči Tim Kocjan, predsednik uprave Loterije Slovenije, v kateri ima država pomembno vlogo, je lani prejemal plačo, trikrat višjo od tiste, ki jo prejemata premier in predsednik države. Tim Kocjan je za vodenje družbe z 62 zaposlenimi lani prejel 195.355 evrov, kar mesečno znaša okoli 16 tisoč evrov. Gre za znesek, ki presega tistega, ki so ga dovoljevala priporočila vlade iz lanskega februarja. Loterija meni, da zanjo zakon ne velja Kolikšna je Kocjanova plača zdaj in ali je usklajena s t. i. Lahovnikovim zakonom, ki omejuje plače direktorjev v podjetjih z večinskim lastništvom države, ni znano, na loteriji pa celo pravijo, da zakon zanje ne velja, je za TV Slovenija poročal Borut Janc. Država ima prek Kada in Soda v lasti 40 odstotkov družbe, polovico pa obvladujeta fundaciji invalidskih in športnih organizacij, ki ju je ustanovila država, ki ima hkrati zadnjo besedo pri imenovanju direktorjev ter sveta obeh fundacij. Kako je torej s plačo direktorja? Na gospodarskem ministrstvu so prepričani, da bi morala biti ta nedvomno usklajena z zakonom. 157 tisoč evrov za štiri mesece dela A deljenje denarja se s tem ne konča. Letno poročilo družbe namreč razkriva, da je Loterija dvema članicama uprave, ki sta funkcijo opravljali vsega štiri mesece, izplačala vsaki po 157 tisoč evrov odpravnine. Razlog za to je bila odločitev nadzornega sveta iz januarja 2009, da upravnici razreši in upravo iz štiričlanske preoblikuje v dvočlansko. Po priporočilih vlade bi smela odpravnina sicer znašati največ šest povprečnih plač. Zakaj Šuštaršič molči Boris Šuštaršič, prvi nadzornik Loterije, za pojasnila ni dosegljiv, zato še ni jasno, zakaj se je nadzorni svet odločil, da plače direktorja ne uskladi z marca sprejetim Lahovnikovim zakonom in da prezre priporočila vlade o omejitvi plač vodilnim v podjetjih z večinskim državnim deležem. Gospodarska ministrica Darja Radič je že napovedala ukrepe. Dejala je, da bo treba prekrškovni postopek pripeljati do konca in ugotoviti, ali je zadeva resnično nezakonita . Potem naj bi ministrstvo ukrepalo naprej. Gospodarsko ministrstvo še vedno čaka na podatke o plačah direktorjev 46 podjetij v večinski državni lasti, čeprav je rok za to potekel pred dvema mesecema. Kazni za nadzornike, ki zahteve ne bodo upoštevali, znaša 5.000 evrov. Za direktorje jih zakon ne predvideva.",0
"New York - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so danes ponovno beležili padce, evro pa je dosegel novo najnižjo vrednost v zadnjem letu. Vlagatelji so še naprej zaskrbljeni, da bi lahko grške dolžniške težave proti dnu potegnile tudi druge članice območja evra. Čeprav sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in evroskupina praktično že zaključila dogovor o triletnem paketu 110 milijard evrov vredne pomoči Grčiji, vlagatelji niso pomirjeni. Skupna evropska valuta evro še naprej drsi, v sredo je evro zdrsnil celo na 1,2805 dolarja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Od 110 milijard evrov, ki bodo na voljo Grčiji, jih bodo države z evrom prispevale 80 milijard, IMF pa 30 milijard. Za odstopanje od svojih načel se je odločila tudi Evropska centralna banka (ECB), ki je napovedala, da bo kot jamstvo za posojila kljub znižanjem bonitetnih ocen še vedno v zastavo jemala tudi grške državne obveznice. V zameno bo morala grška socialistična vlada uveljaviti stroge varčevalne ukrepe, s katerimi bo država poskušala znižati svoj javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2014. Lani je sicer Grčija beležila primanjkljaj v višini 14 odstotkov BDP. Z namerami vlade se sicer nikakor ne strinjajo grški državljani, ki so danes uprizorili splošno stavko in proteste. Protestniki so se tudi spopadali s policijo, v požaru, ki so ga zanetili protestniki, pa so življenje izgubile tri osebe. V Londonu je tako danes indeks FTSE 100 izgubil 1,28 odstotka in trgovanje sklenil pri 5341,93 točke, tudi pariški CAC 40 se je znižal za 1,28 odstotka na 3642,18 točke, frankfurtski DAX pa je ob 0,81-odstotnem znižanju končal pri 5958,45 točke. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje sklenil pri 2679,30 točke, kar je 1,06 odstotka manj kot v torek. Dunajski ATX je izgubil 3,16 odstotka in se oblikoval pri 2478,12 točke, züriški SMI se je znižal za 0,62 odstotka na 6448,49 točke, medtem ko je milanski FTSE Italia-All-Share trgovanje končal pri 20.983,45 točke, kar je 1,28 odstotka manj kot v torek. V Budimpešti je indeks BUX izgubil 2,03 odstotka in se oblikoval pri 23.207,57 točke, Zagrebški Crobex se je znižal za 1,3 odstotka na 2100,57 točke, beograjski Belex pa je ob 0,61-odstotnem znižanju končal pri 741,47 točke. Ameriški Wall Street sledi dogajanju na evropskih borzah. Industrijski indeks Dow Jones je doslej izgubil 0,15 odstotka in se trenutno giblje pri 10.910 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 0,58-odstotnem znižanju trenutno na ravni 2410 točk. Cene nafte so se danes znižale in se približale ceni 81 dolarjev za sod. K temu sta prispevala okrepljeni dolar in poročilo o rasti zalog surove nafte v ZDA v minulem tednu. Cena zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v juniju se je v elektronskem trgovanju v New Yorku zgodaj popoldne znižala za 1,51 dolarja na 81,23 dolarja za 159-litrski sod, medtem ko se je severnomorska nafta vrste brent v Londonu pocenila za 1,44 dolarja na 84,23 dolarja za sod. Zaradi nezaupanja trgov in negotovosti v območju evra je skupna evropska valuta danes znova dosegel najnižjo točko v zadnjem letu dni - popoldne je evro zdrsnil celo na 1,2805 dolarja, kasneje pa dosegel 1,2865 dolarja. Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra popoldne postavila pri 1,2924 dolarja, potem ko je ta v torek stal pri 1,3089 dolarja.",0
"Človek potrebuje večno ljubezen, ki bo vzdržala v vseh življenjskih razmerah, je v letošnji božični poslanici dejal ljubljanski nadškof Alojz Uran. Človeška ljubezen ni absolutna, "" zato človek potrebuje večno ljubezen, ki bo vzdržala v vseh življenjskih razmerah,"" je v letošnji božični poslanici dejal ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference Alojz Uran. ""Mladi in stari, zdravi in bolni, bogati in revni, učeni in neuki, verujoči in neverujoči, rojaki doma in po svetu: vsi iščemo življenje,"" je dejal Uran. Po njegovih besedah prav božična skrivnost ""že skozi 2000 letno obdobje odgovarja na vprašanje: od kod prihajamo, zakaj smo tukaj in kam gremo. Sporočilo božiča je sicer vedno enako, vendar pa je odgovor nanj vsako leto drugačen."" Kot je poudaril nadškof, božič v današnjem času "" številni praznujejo z množičnimi nakupi in obdarovanji, v blišču in hrupu veselega decembra, drugi se odpravljajo na zimske počitnice in novoletno praznovanje, spet drugi se veselijo lepega družinskega vzdušja, kristjani pa se želimo približati samemu izvoru božičnega praznika."" Vsa neravnovesja, zaradi katerih trpi sedanji svet, so po Uranovih besedah "" povezana s tistim temeljnim neravnovesjem, ki ima korenine v človekovem srcu. Tukaj se začenjata mir in vojna, ljubezen in sovraštvo, življenje in smrt.""",1
"Srbi aretirali 10 osumljenih oškodovanja banke Novosadska banka NLB Continental se je pravočasno odzvala na oškodovanja, ki naj bi jih zakrivilo deset Srbov in trije Slovenci. Kot zatrjujejo na sedežu NLB-ja v Ljubljani, je NLB Continental prek svojih notranjih nadzornih organov sprejel ustrezne interne ukrepe za zaščito premoženja banke in podal kazenske ovadbe. Kot smo že poročali, so v Srbiji prijeli deseterico, ki naj bi skupaj s tremi slovenskimi državljani, ki jih policija še išče, banko v Novem Sadu oškodovala za več kot tri milijone evrov. Iz NLB-ja so še sporočili, da konec policijske preiskave z aretacijami osumljenih dokazuje, da pravni sistem v Srbiji deluje. Osumljenci priskrbeli ljudi, ki so najemali posojila v Inđiji Iz NLB Continentala so sporočili, da je do aretacije prišlo po večmesečnem delu preiskovalnih oragnov ob sodelovanju banke. Po poročanju srbke agencije Tanjug so pridržane osebe osumljene zlorabe službenega položaja, ponarejanja službenih dokumentov in pranja denarja v obdobju od marca 2006 do januarja 2007. Vodja odseka sektorja za boj proti korupciji in kriminalu uprave srbske kriminalistične policije Slavoljub Nedeljković je za agencijo povedal, da so osumljenci organizirali mrežo posrednikov in oseb, ki so najemali dolgoročna nenamenska gotovinska posojila pri izpostavi NLB Continental banke v Inđiji ob predložitvi ponarejenih dokumentov glede zaposlitve za nedoločen čas in višine mesečnih prihodkov. Nezakoniti posli naj bi prinesli 3,5 milijona evrov Obseg nezakonitih posojil po podatkih srbske policije znaša 3,5 milijona evrov in skoraj milijon švicarskih frankov. Člani skupine osumljencev pa naj bi si med seboj razdelili več kot 2 milijona evrov in 700.000 frankov. V NLB-ju so še zagotovili, da poslovanje skupine NLB na srbskem trgu poteka v okviru ciljev in letnih načrtov. NLB ima sicer v lasti 99,99 odstotka NLB Continentala, banka pa ima v Srbiji približno 1,6-odstotni delež, v Vojvodini pa je delež mnogo višji. V lasti skupine NLB, ki je v Srbiji močno zastopana, je tudi beograjska banka NLB LHB, aktivna pa je tudi na področju pokojninskih skladov, lizinga in drugih finančnih storitev.",1
"Pripravili smo nekaj nasvetov za kupovanje prenosnih DVD-predvajalnikov, ki so pogosto zelo primerni tudi za otroke Daljše potovanje je lahko precej naporno, predvsem za najmlajše. Zato jim pot, ko potujemo z avtomobilom ali letalom, lahko popestrimo s predvajanjem (risanih) filmov na prenosnem DVD-predvajalniku. Omenjene napravice so namreč primerni pripomočki tudi na dopustu, ko nas preseneti slabo vreme ali pa bi radi le preganjali dolgčas. Cene predvajalnikov se začno pri okoli 150 evrih, boljši modeli pa so približno dvakrat dražji, kar pa je že znesek, s katerim si lahko omislite prenosni računalnik, ki zmore večino omenjenih opravil opravljati še precej bolje. Velikosti Prenosni DVD-predvajalniki naj bi bili majhni in kompaktni, tudi lahki. Njihovo velikost določa diagonala zaslona, ki je navadno med 16 in 24 centimetri. Uporabnike največkrat zmoti teža, to še posebej velja za modele z zmogljivimi (in izstopajočimi) baterijami. Pred nakupom preverite, ali vam velikost predvajalnika ustreza. Zaslon Zaslon je najpomembnejši del DVD-predvajalnika, saj se na njem prikazujejo vsebine. Velikost je pomembna, večji so navadno tudi boljši, a sorazmerno z njihovo velikostjo raste tudi cena naprave. Podnapisi Skoraj vsi DVD-predvajalniki znajo poleg ploščkov DVD predvajati tudi CD, zato lahko na dopust vzamete le eno napravo. Večina jih zmore predvajati tudi stisnjene zapise videa (DivX, Xvid), kar v praksi pomeni, da boste na posamezni plošček lahko shranili več video posnetkov. Še največ težav je z različnimi vrstami podnapisov in slovenskimi podnapisi (večina jih ne podpira). Če vam brez njih ogled filma ne ustreza, se pred nakupom prepričajte, ali bo vaš prenosni predvajalnik kos tej nalogi. Povezljivost Prenosni predvajalniki so zelo praktični, še posebej modeli z veliko video in avdio izhodi, ki omogočajo priklop na druge naprave (prvenstveno televizorje). Tako lahko vsebine (DVD-je) na dopustu predvajate tudi na večjih zaslonih, če jih le imate na voljo. Žal se kakovost video izhodov med posameznimi predvajalniki lahko močno razlikuje, zato preverite, ali ogledani model ustreza vašim zahtevam. Zvok Omejene velikosti prenosnih predvajalnikov pomenijo tudi kompromis pri vgradnji zvočnikov. Proizvajalci se temu izzivu precej uspešno upirajo. Zvok, ki prihaja iz majhnih zvočnikov, je dober, dražji modeli pa lahko ponudijo tudi tako imenovani virtualni prostorski zvok.",1
"Vrednost nemškega izvoza je v marcu narasla za 10,7 odstotka in se povzpela na raven pred začetkom svetovne gospodarske krize. Vrednost iz Nemčije izvoženega blaga je marca dosegla najvišjo vrednost od oktobra 2008, ko je znašala 88,7 milijarde evrov. Lani marca je Nemčija izvozila za 69,4 milijarde evrov, marca 2008 pa za 82,8 milijarde evrov blaga. Rast za 10,7 odstotka je najvišje mesečno povečanje v zadnjih 18 letih, tako velika rast je sicer presenetila analitike, ki so za marec napovedovali le triodstotno rast izvoza. Nemčija je marca povečala tudi uvoz, in sicer glede na februar za 11 odstotkov, na 68,4 milijarde evrov, s čimer je po navedbah dpa krepko presegla napovedi ekonomistov. Zunanjetrgovinski presežek je tako marca znašal 17,2 milijarde evrov, medtem ko je bil marca lani 11,6 milijarde evrov. Na tekočem računu plačilne bilance je imela Nemčija marca 18 milijard evrov presežka, medtem ko je marca lani ta znašal 1,3 milijarde evrov. Kot poroča spletni portal Bloomberg.com, so nemška podjetja zaradi povečanih naročil povečala proizvodnjo, s čimer so si opomogla od stagnacije v zadnjem četrtletju leta 2009. Ker je evro zaradi krize v Grčiji dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 14 mesecih, pričakujejo v Nemčiji še nadaljnjo rast izvoza, še piše Bloomberg.com. Rast izvoza je bila tudi v Sloveniji Slovenija je marca izvozila za 1,64 milijarde evrov, uvozila pa za 1,68 milijarde evrov blaga. Tako je bil letošnji marčni izvoz za 15,9 odstotka večji kot marca lani, uvoz pa se je v primerjavi z letom prej povečal za 10,7 odstotka.",1
"Ljubljana - Darsovi nadzorniki so na torkovi maratonski, več kot šest ur trajajoči seji upravi na čelu s Tomislavom Nemcem izdali soglasje za oddajo posla izgradnje predora Markovec cestnemu podjetju Maribor (CPM). Slednje je, kot je znano, v konzorciju z avstrijskim Alpine Bau oddalo najcenejšo ponudbo (64,5 milijona evrov), ki pa jo je na zahtevo prejšnjega nadzornega sveta uprava dala v neodvisno strokovno preverjanje zaradi znatnega odstopanja od ostalih ponujenih cen in limitirane cene v razpisu (99,5 milijona evrov). Reviziji, ki ju je naročila pri ljubljanski in mariborski gradbeni fakulteti, po potrditvah več virov blizu Darsa pomanjkljivosti ponudbe CPM nista odkrili. A obe poročili, ki sta označeni kot poslovna skrivnost in ju zato nadzorniki javnosti ne nameravajo razkrivati, naj bi po nekaterih informacijah ne vsebovale natančne cenovne analize ponudbe. Prav zaradi tega je po informacijah iz več virov članica nadzornega sveta Mateja Duhovnik predlagala, da bi naročili še mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke ali kakšne druge strokovne institucije, ki ima vpogled na dejanske cene na trgu. A preostali člani nadzornega sveta predloga niso podprli. Duhovnikova pa se zaradi prej omenjenih zadržkov po naših informacijah z izdajo soglasja CPM ni strinjala, tako soglasje ni dobilo enotne podpore. Duhovnikova izjav ne daje, prav tako pa do pravnomočnega zaključka postopka oddaje del pojasnil ne dajejo na Darsu. Obvestila o izbiri izvajalca so ponudnikom sicer odposlali včeraj. Anonimni viri - sodeč po vsebini obtožb na račun CPM izvirajo iz kroga okoli SCT - so pred časom medijem pošiljali informacije o spornih točkah ponudbe mariborskega gradbinca. Tako naj bi CPM v svoji ponudbi ne upošteval geologije terena in zahtev o varovanju objektov nad predorom. Predvidel naj bi dvakrat hitrejše vrtanje predora, kot pa dopuščajo razmere. Že sami stroški izvedbe brez cene delovne sile naj bi zaradi napačnih predpostavk tako nekoliko presegali ponudbo CPM, zatrjujejo anonimni viri. Tudi strokovna komisija pod vodstvom Antona Marinka, ki je izdala pozitivno mnenje za CPM, je, kot smo že poročali, izrazila dvom, ali bo mariborski družbi projekt uspelo izvesti v okviru predvidene cene. A so ji predstavniki CPM po naših informacijah zagotovili, da so pri izračunu stroškov - ti naj bi bili pri izkopu tudi do 50 odstotkov nižji - upoštevali slabše gospodarske razmere in poceni najetje strojne opreme. CPM je sicer v večinski lasti Janeza Škoberneta, družba pa je javnosti bolj znana iz povezav s Pivovarno Laško oziroma Boškom Šrotom. CPM je namreč odigral eno ključnih vlog pri prevzemanju Pivovarne Laško. Sklepati gre, da bo SCT v konzorciju s Primorjem, ki je na lani septembra ponovljeni razpis za Markovec oddal za 17 milijonov evrov dražjo ponudbo, vložil zahtevek za revizijo izbora, kar bi utegnilo postopek podpisa pogodbe znova močno zavleči. Poleg CPM so ponudbe oddali še avstrijski Strabag skupaj z GPG (92,7 milijona evrov) ter Riko v konzorciju s Konstruktor Inženiringom Split (88,8 milijona evrov). Spomnimo, da Dars izvajalca za gradnjo 2,2 kilometra dolg dvocevni dvopasovni predor Markovec išče že vse od februarja 2006. Prejšnji razpis so po neskončnih revizijskih zahtevkih ponudnikov razveljavi. Tudi zdajšnji razpis je že romal na državno revizijsko komisijo, vendar je komisija zahtevek SCT zavrnila. barbara.hren@dnevnik.si",0
"Škoda še ni natančno ocenjena Cinkarna Celje bo zagnala del proizvodnje v obratu, kjer se je v petek zgodila delovna nesreča. Hkrati bodo začeli obnavljati poškodovani del obrata in skušali ugotoviti natančnejši vzrok za nesrečo. Nesreča se je zgodila v obratu, kjer proizvajajo titanov dioksid, in sicer pri procesu razklapljanja in raztapljanja titanove rude v razklopnem stolpu, visokem približno 12 metrov. Poškodovani so bili trije delavci. Dva so prepeljali v celjsko bolnišnico, enega pa v ljubljanski klinični center. Po poročanju medijev naj bi enega iz celjske bolnišnice že odpustili v domačo oskrbo, drugi je ostal, a dobro okreva. Delavec, ki so ga po nesreči zaradi hudih poškodb prepeljali v ljubljanski univerzitetni klinični center, je bil še v nedeljo v umetni komi. Nadzorniki so pred nesrečo opazili, da kemijski proces v stolpu ni potekal kot običajno, zato so odprli odprtino na pokrovu stolpa. Pri tem je odjeknila eksplozija. Vroča tekočina je poškodovala dva delavca, enega pa je po navedbah policije najverjetneje poškodoval del trdne snovi, ki je ob eksploziji priletel iz stolpa. Višina gmotne škode, ki je nastala ob eksploziji, še ni natančno ocenjena, tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič pa je povedala, da izpustov oz. vpliva na okolje ni bilo. Vzrok nesreče pa naj bi bila najverjetneje okvara na opremi.",0
"Vodilni delavci prehranskega podjetja osumljeni spornih poslov Hrvaška opozicija zahteva odstop namestnika hrvaške premierke Damirja Polančeca, potem ko je policija prijela vodilne v Podravki, kjer je bil nekoč tudi sam zaposlen. Zaradi suma goljufije z delnicami je hrvaška policija v živilskopredelovalnem velikanu v sredo aretirala šest ljudi, med njimi tudi nekdanjega in zdajšnjega predsednika uprave podjetja Darka Marinca in Zdravka Šestaka. Vodilni uslužbenci Podravke so osumljeni, da so z denarjem podjetja kupili delnice za svoj račun, s čimer naj bi dobili lastniške deleže, in ob tem pripravljali sovražen prevzem podjetja. Po ocenah hrvaških medijev naj bi podjetje oškodovali za okoli 35 milijonov evrov. Opozicijski socialdemokrati, hrvaška narodna stranka in istrski demokratski zbor so zahtevali odstop Polančeca, ki je v vladi odgovoren tudi za gospodarski resor ter je bil eden izmed vodilnih uslužbencev pri Podravki, preden se je pred štirimi leti pridružil vladnemu kabinetu. Podjetje naj bi zapustil še pred začetkom domnevnih spornih poslov. Neučinkovito reševanje ladjedelnic Poleg odgovornosti za gospodarski kriminal v Podravki opozicija Polančecu očita še odgovornost za slabo stanje v hrvaških ladjedelnicah in pokojninskem sistemu. Kot namestnik premierke je zadolžen za prestrukturiranje izgubarskih in zadolženih ladjedelnic, kar je eden izmed pogojev Evropske unije, ki zahteva, da vlada ladjedelnice proda ali pa jih naredi za dobičkonosne. Polančec je na novinarski konferenci zavrnil možnost odstopa in dejal, da o tem absolutno ne razmišlja. V tej državi je vsakdo nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivde. Te ljudi poznam kot poštene in častne ter si želim verjeti v njihovo nedolžnost, je o prijetih osumljencih dejal namestnik premierke.",0
"Študenti. Poleg hiše za tiste v stiski so v načrtu še stanovanja z nižjo najemnino. Poziv. Zavod Študentska svetovalnica vloge lastnikov stanovanj, ki nameravajo sodelovati pri projektu, zbira do 28. aprila. Pogodbe bodo podpisali za dve leti. Ljubljana. Za socialno ogrožene študente namerava Zavod Študentska svetovalnica urediti mrežo stanovanj. Vse lastnike stanovanj na območju Ljubljane zato pozivajo k sodelovanju pri projektu brezplačnega opremljanja, v sklopu katerega bodo v zameno za znižano najemnino za študente v stiski njihova stanovanja prostovoljci zastonj preuredili in opremili. Do pohištva z donacijami Stanovanja lastnikov, ki bodo sodelovali pri projektu, bodo študentom na voljo za 60 odstotkov nižjo najemnino glede na povprečno tržno ceno zadnjega tromesečja ob podpisu pogodbe. Najeli jih bodo lahko študenti z veljavnim statusom Univerze v Ljubljani, ki niso starejši od 26 let. Tako najemodajalce kot najemnike bodo izbrali po točkovniku svetovalnice. Stanovanja bodo opremili s pohištvom, ki ga bodo dobili prek javnih pozivov in z donacijami, je povedal Marko Orel, koordinator projekta Brezplačno opremljanje stanovanj, in dodal, da bodo nekatere kose tudi obnovili. Enako so opremili tudi študentsko hišo SRCe, v kateri že biva deset socialno ogroženih študentov, novi projekt pa je njena nadgradnja. Kdaj bodo stanovanja na voljo, je po Orlovih besedah odvisno od odziva lastnikov in pohištva, ki ga bodo v svetovalnici dobili.",1
"Delnice Nove KBM petič zapored navzdol Aretacija prvega moža Mednarodnega denarnega sklada je zjutraj še dodatno zbila vrednost evra, v rdečem pa so bile uvodoma tudi vodilne evropske borze. Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn je v hudih škripcih, saj so ga v New Yorku obtožili spolnega napada. Dogodek se je zgodil v zelo občutljivem obdobju - v nedeljo bi se moral Strauss-Kahn sestati z nemško kanclerko, danes pa se pridružiti finančnim ministrom evrskega območja na sestanku o dolžniški krizi. Prva tema bo Grčija in njene težave z odplačevanjem dolga, sočasno pa naj bi v Bruslju potrdili 78 milijard evrov vreden sveženj pomoči Portugalski. V Frankfurtu največ izgubile bančne delnice Evro, ki je pred manj kot dvema tednoma dosegel 1,494 dolarja, nato pa izgubil sedem odstotkov, se je v ponedeljek zjutraj spustil na 1,4048 dolarja, kar je najnižja vrednost po 30. marcu. Pozneje se je njegova vrednost popravila na 1,413 dolarja. Delniški indeksi so prav tako pogreznili v rdeče številke. Tokijski Nikkei 9.558 točk se je tretji dan zapored znižal tokrat za slab odstotek, frankfurtski DAX30 7.300 točk pa je izgubil skoraj poldrugi odstotek. Največ, štiri odstotke, so izgubile delnice Commerzbanke, ki ima v svojem portfelju precejšen delež vedno manj vrednih grških obveznic. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +2,41 % 1,70 EUR KRKA +1,10 % 60,00 GORENJE +0,00 % 10,80 LUKA KOPER +0,00 % 12,00 TELEKOM -1,06 % 70,05 NOVA KBM -1,19 % 8,201 PETROL -1,72 % 223,00 MERCATOR -2,85 % 160,30 Navzgor le Krka Na Ljubljanski borzi so se že petič zapored pocenile delnice Nove KBM, ki so ob izjemno skromnem prometu padle na 8,20 evra. Vzporedna kotacija v Varšavi, vsaj za zdaj, delničarjem mariborske banke prav nič ne koristi. Več kot odstotek cenejše so delnice Petrola, Telekoma in Mercatorja. Indeks SBI TOP 762 točk se je znižal za 0,92 odstotka in je le še malenkost nad zgodovinsko nizko vrednostjo, na kateri je bil 21. aprila 759 točk. Podražile so se le Krkine delnice 550 tisoč evrov prometa, s katerimi so se posli po enem mesecu spet sklepali nad 60 evri. Dolenjsko podjetje je imelo v prvem četrtletju za 48 milijonov evrov čistega dobička, kar je dva odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.",0
"Srbi so se domislili nove poslovne strategije. Če jim bo država dovolila, bodo potrošnike s pogonskimi gorivi oskrbovali kar na parkiriščih in ulicah, gorivo pa bodo pripeljali tudi na dom. Vozniki v Srbiji bodo kmalu lahko tankali gorivo na mobilnih bencinskih postajah, ki jih bodo postavili na mestnih ulicah, piše biznis.ba. Kot je povedal predsednik združenja lastnikov zasebnih bencinskih črpalk Milan Rakić se bodo privatni naftarji potrudili, da bodo v prihodnjih 15 dneh pridobili vsa potrebna dovoljenja, da bi potrošnike lahko oskrbovali z gorivom na omenjeni način. V Srbiji strahu pred praznim rezervoarjem ne bo več, saj bodo vozniki svoje jeklene konjičke lahko tankali kar na ulicah in parkiriščih. Poleg tega, da bodo krožili po mestnih ulicah in stali na večjih parkiriščih, bodo mobilne bencinske postaje gorivo vozile tudi na dom potrošnikov, prevoza pa ne bodo dodatno zaračunavali. Nekako moramo povečati promet z gorivom in se postaviti ob rob Naftni industriji Srbije NIS, ki z nižjimi cenami prevzema stranke. V prihodnjih 15 dneh se bomo zato trudili, da bomo dobili vsa dovoljenja in uresničili našo strategijo mobilnih bencinskih postaj. Z našimi cisternami, v katere gre od 2000 do 5000 litrov bencina ali dizla, bomo potrošnike oskrbovali na parkiriščih, ulicah, vozili pa bomo tudi od hiše do hiše, ko nas bodo poklicali po telefonu, je povedal Rakić. Taka oblika moderne trgovine po Rakićevih besedah ni zakonsko prepovedana, vsaka cisterna pa bo imela tudi prenosno blagajno. NIS motorna goriva potrošnikom prodaja direktno iz veleprodaje, zato bomo to, kot odgovor na njihovo poslovanje, storili tudi mi, je še povedal Rakić in dodal, da bodo v primeru, če jim država realizacijo mobilnih bencinskih postaj ne bo dovolila, privatni naftarji zaprli postaje.",1
"Obstaja pregovor, da je korak po seksu pomladno lahkoten in kot kaže, je res tako. Pozorni opazovalec lahko tako po hoji žensk ugotovi, katera ima med seksom redne orgazme Ženske, ki med seksom redno doživljajo orgazme, hodijo lahkotneje kot tiste, ki ga ne. Po seksu naj bi imeli lahkotnejši korak, raziskovalci na neki belgijski univerzi pa so to potrdili. Proučevali so namreč video posnetke žensk, kako hodijo po ulici in po tem ugotavljali, katera med njimi redno doživlja orgazme med spolnimi odnosi. Seksologi so ocenjevali hojo Kot piše Daily Mail so raziskovalci naredili poskus, kjer so sodelovale ženske, ki redno dosegajo orgazme in tiste, ki ga sploh ne morejo doseči. Nato so njihovo hojo posneli, njihov ""orgazmični"" status pa so nato ocenjevali seksologi, katerim spolna zgodovina posamezne ženske ni bila poznana. Več orgazmov, lahkotnejši korak Rezultati so tako pokazali, da so ženske, ki imajo redno orgazme med spolnimi odnosi, psihično v boljši kondiciji, kar se kaže tudi na njihovi hoji. Raziskovalci so pojasnili, da vaginalni orgazem sprošča mišice, ki so pri ženskah brez tega orgazma bolj trde. Hoja pri spolno potešenih ženskah je bolj sproščena, lažja, svobodnejša in čutna. Kar se tiče klitoralnega orgazma, pri njem neposredne povezave z načinom hoje niso ugotovili.",1
"Banke so prejele osem nezavezujočih ponudb za nakup dobre tretjine Mercatorja. Želimo si lastnike, ki bodo sposobni tudi kaj dati, ne samo jemati, je povedal prvi mož družbe Debeljak. Skupina bank, ki ima v lasti skupaj 36-odstotni delež Mercatorja, je do ponedeljkovega izteka roka prejela osem nezavezujočih ponudb za nakup omenjenega deleža v največji slovenski trgovski družbi, so sporočili iz podjetja Arkas. Kdo so ponudniki, banke še ne bodo razkrile. V javnost je pricurljala informacija, da so med potencialnimi kupci tako finančni investitorji kot trgovske verige, med njimi pa ni Slovencev. Zdaj je na vrsti preučevanje ponudb, izbranim ponudnikom naj bi marca omogočili izvedbo skrbnega pregleda družbe Mercator. Uprava Mercatorja si želi finančno močne lastnike Žiga Debeljak V Mercatorju si želijo lastnike, ki bodo družbi sposobni tudi kaj dati, ne samo jemati, je povedal prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak. Uprava Mercatorja si želi stabilno lastništvo in resne, finančno močne lastnike, ki bodo omogočili nadaljevanje samostojnega razvoja Mercatorja kot vodilnega trgovca v regiji, je povedal prvi mož družbe Žiga Debeljak. Vodstvo v postopke prodaje ni vključeno, v okviru priprav na morebitno dokapitalizacijo za strateške povezave pa bo pripravilo vse potrebno za skrbni pregled družbe, je še povedal. Pod kakšnimi pogoji in komu bodo dovolili vpogled v drobovje Mercatorja , se bodo odločali posamično in po pregledu seznama interesentov. Debeljak je ob tem še dejal, da nimajo nobenih informacij, kdo naj bi se zanimal za delnice Mercatorja in koga zanima, kaj je v Mercatorjevem drobovju . Med interesenti tudi KAD Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka skupaj prodajajo 21 odstotkov delnic Mercatorja, pri prodaji pa posreduje družba Arkas. Preostalih 15 odstotkov Mercatorjevih delnic, ki so naprodaj, imata v lasti Nova Ljubljanska banka in Banka Celje, ki formalno sicer nista del konzorcija prej omenjenih bank, a z Arkasom koordinirata prodajne aktivnosti. Omenjene deleže so banke pridobile po zasegu delnic družbam nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota in Istrabenzu. Kot je že pred časom povedal direktor Arkasa Uroš Marter, je zanimanje za nakup Mercatorjevih delnic precejšnje. Po ugibanjih gre predvsem za finančne sklade pa tudi trgovske družbe, ki delujejo na območju jugovzhodne Evrope. Prav tako se za nakup zanima Kapitalska družba, ki je pred leti že bila lastnica Mercatorja, zatem pa je septembra 2005 svoj 15,34-odstotni delež prodala Istrabenzu.",1
"Slovensko gospodarstvo se bo po napovedih Banke Slovenije letos skrčilo za 1,9 odstotka. Ob tem ocenjujejo, da bo ciprski šok razmeroma kratkotrajne narave in da ne bo še dodatno poslabševal razmer. Zelo slabe so tudi napovedi glede zaposlovanja. Slovensko gospodarstvo se bo letos po ocenah Banke Slovenije skrčilo za 1,9 odstotka. Napoved je precej slabša od pričakovanj lani jeseni, ko so napovedovali še 0,7-odstotno nazadovanje gospodarske dejavnosti. Gospodarska rast naj bi se obnovila prihodnje leto, a bo zelo šibka. Bruto domači proizvod BDP se bo po napovedih naše centralne banke okrepil za 0,5 odstotka. Marko Kranjec V Banki Slovenije ocenjujemo, da bo ciprski šok razmeroma kratkotrajne narave in da ne bo še dodatno poslabševal razmer. Direktor analitsko raziskovalnega centra v Banki Slovenije Damjan Kozamernik. V letošnjem in prihodnjem letu bo veliko odvisno od tega, kar bo naredila država, je povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Kot je pojasnil, je nujen jasen signal, da obstaja namen stabilizirati gospodarski položaj. Slovenija mora po njegovem mnenju zmanjšati proračunski primanjkljaj in začeti strukturne spremembe ter mednarodnim trgom, od katerih smo močno odvisni, sporočiti, da se resno misli pri tej politiki . Negotovosti pri napovedanih ocenah so poleg tujega povpraševanja in dogajanja doma povezane z visoko brezposelnostjo. Ta lahko ostane trajna, je opozoril direktor analitsko raziskovalnega centra v Banki Slovenije Damjan Kozamernik. Po občutnem padcu zaposlenosti ob koncu leta 2012 je letos moč pričakovati še močnejše znižanje zaposlenosti in s tem naraščanje brezposelnosti. Po izračunih centralne banke naj bi zaposlenost letos padla za 2,4 odstotka, prihodnje leto še za skoraj odstotek. Postopno oživljanje gospodarske rasti tudi v letu 2015 še ne bo omogočalo povečanja zaposlenosti, so ocenili. Prav zato preobrata domačega povpraševanja v pozitivno smer ne moremo pričakovati do leta 2015, so ocenili v Banki Slovenije. Glede inflacije ocenjujejo, da bo letos dosegla 2,3 odstotka, prihodnje leto 1,4 odstotka, leta 2015 pa 1,6 odstotka. V teh pogojih ne pričakujemo močnih pritiskov. Pričakujemo razmeroma zmerno osnovno inflacijo na ravni okoli ene odstotne točke, je dejal Kozamernik. Druge napovedi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar je v petek za letos prav tako napovedal 1,9-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa naj bi gospodarska rast znašala 0,2 odstotka. Gospodarska zbornica Slovenije za letos napoveduje dvoodstotno krčenje BDP, v prihodnjem letu pa bo po napovedih njihovih analitikov mogoča le 0,1-odstotna rast gospodarske dejavnosti. Mednarodni denarni sklad IMF in Evropska komisija Sloveniji za letos prav tako napovedujeta dvoodstotno krčenje gospodarstva, enak padec BDP pa pričakujejo tudi v Evropski banki za obnovo in razvoj. V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD medtem v zadnji napovedi iz lanskega novembra govorijo o 2,1-odstotnem upadu gospodarske dejavnosti.",0
"New York - Ameriški računalniški gigant IBM je v prvem letošnjem četrtletju zabeležil 2,6 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodek je v prvem letošnjem trimesečju znašal 22,9 milijarde, kar na letni pravni predstavlja petodstotni porast, so danes sporočili iz podjetja. IBM je v prvem letošnjem četrtletju zabeležil 2,6 milijarde dolarjev čistega dobička oz. 1,97 dolarja na delnico, potem ko je čisti dobiček v istem obdobju lani znašal 2,3 milijarde oz. 1,70 dolarja na delnico. Rezultati so presegli pričakovanja analitikov. Agencija Thomson Reuters je namreč ocenila, da bo prihodek podjetja znašal 22,8 milijarde oz. 1,93 dolarja na delnico, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Dobri rezultati IBM kažejo, da podjetja po svetovni gospodarski krizi za tehnologijo znova namenjajo več sredstev. To dokazujejo tudi rezultati največjega svetovnega proizvajalca čipov za računalnike Intel. Ta je minuli teden sporočil, da se je čisti dobiček podjetja v prvem letošnjem četrtletju zvišal za skoraj štirikrat.",1
"Na trgu zemeljskega plina je po novem konkurenca močnejša in potrošniki ocenjujejo, kaj se jim bolj splača. Tistim potrošnikom, ki se bodo odločili za menjavo dobavitelja, na ZPS svetujejo, naj najprej preverijo pogodbo. Večja konkurenca na trgu z zemeljskim plinom je spodbudila marsikaterega potrošnika, da je pogledal, kaj se mu bolj splača zamenjati ali ostati zvest dobavitelju, ki ga ima. In če se potrošnik odloči za menjavo, mu na Zvezi potrošnikov Slovenije ZPS svetujejo, naj najprej preveri, kakšno pogodbo ima sklenjeno s starim dobaviteljem. Preveriti je treba, ali mogoče iz obstoječe pogodbe izhaja kakšna ovira za takojšnji odstop od pogodbe. Na trgu zemeljskega plina se je konkurenca povečala. Nato svetujejo uporabo primerjalnika na spletni strani agencije za energijo. S primerjalnikom namreč uporabnik lahko ugotovi, kaj mu je sploh na voljo, glede na to, kje živi. Pri tem svetujemo previdnost pred sklenitvijo pogodbe vam morajo biti namreč na razpolago vse informacije o pogodbenem razmerju, pravijo na ZPS. Torej mora potrošnik poznati ceno dobave zemeljskega plina in končno ceno. Vedeti mora, ali gre za fiksno ceno, ki bo veljala določeno obdobje, ali pa gre za vezano pogodbeno razmerje, od katerega brez stroškov ne more odstopiti. Prav tako mora potrošnik vedeti, kaj piše v splošnih pogojih dobave, ki veljajo kot del pogodbe, svetujejo na ZPS. Če takih informacij ponudnik potrošniku ne da, svetujemo, da se zanj ne odločite, dodajajo na ZPS. Za menjavo dobavitelja potrošnik ne plača, saj mora biti ta brezplačna. Na ZPS pravijo, da menjavo uredi novi dobavitelj, ko mu potrošnik sporoči vse potrebne podatke za menjavo. Če pa novi dobavitelj tega ne stori, pa mora potrošnik sam prijaviti menjavo sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja. Na ZPS sicer dodajajo, da še nimajo informacij o zapletih ali kršitvah, ki se dogajajo ob menjavi dobavitelja zemeljskega plina. Potrošnike pozivajo, da jih ob težavah ali nepravilnostih pri menjavi o tem obvestijo",1
"Ljubljana - V tem tednu so se znova pojavile informacije, da Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) pritiska na nekatere člane nadzornega sveta Luke Koper, da z mesta predsednika in člana uprave razrešijo Gregorja Veselka in Martina Tomaža Jamnika. Odločanje o predčasnem odpoklicu katerega od članov uprave na današnji seji po naših informacijah sicer ni predvideno, vendar pa bi lahko dnevni red razširili tudi na sami seji, če bi to zahtevala najmanj dva člana nadzornega sveta. Toda tudi v tem primeru bi se moral kateri od članov nadzornega svet z Veselkom in Jamnikom že začeti dogovarjati o pogojih njunega odhoda, podobno kot je v primeru razrešitve predsednika uprave Nove KBM to storil Dušan Jovanovič. Prav tako bi morali imeti nadzorniki že pripravljene tudi kandidate, ki bi prevzeli vodenje Luke Koper, vendar za zdaj tovrstnih informacij naši viri ne navajajo. Poznavalci razmer sicer ne izključujejo možnosti, da bi kateri od članov uprave na današnji seji odstopil sam. Spomnimo, da se je Veselku in Jamniku položaj v Luki Koper majal že sredi oktobra, ko so nekateri predstavniki kapitala ob podpori AUKN zahtevali sklic izredne seje. Na tej seji nato o menjavi uprave niso odločali, saj naj bi se po nekaterih informacijah zapletlo prav pri iskanju novega člana oziroma predsednika uprave.",0
"Stečajni upravitelj Anton Jagodic je vložil kazensko ovadbo po pregledu poslovne dokumentacije družbe Viator Vektor Logistika v stečaju. Med štirimi ovadenimi, ki jim grozi več let zapora, je tudi nekdanji predsednik uprave podjetja Zdenko Pavček. Zdenko Pavček med avtoprevozniki pred stečajem Viator Vektorja julija 2011 Stečajni upravitelj Tone Jagodic je potrdil vložitev ovadbe zoper nekdanjega predsednika uprave Viator Vektor Zdenka Pavčka, njegovega sina Petra Pavčka, nekdanjega direktorja v podjetju Bojana Novaka in predsednika uprave Izletnika Celje Darka Šafariča. Ovadbo je vložil junija na podlagi podatkov, ki izhajajo iz poslovne dokumentacije družbe Viator Vektor Logistika v stečaju, zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in zaradi suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov. Za prvo kaznivo dejanje je zagrožena do osemletna, za oškodovanje upnikov pa petletna zaporna kazen. Po poročanju Dnevnika naj bi šlo za lastništvo romunskega Viator Vektor Ro, ki naj bi ga prenesli tik pred stečajem Viatorja Vektorja Logistike. Jagodic naj bi na sodišču izpodbijal prenos, a je zadeva še brez sodnega epiloga. Vodja ljubljanskega okrožnega tožilstva Tamara Gregorčič je potrdila prejem ovadbe in dodala, da je zadeva v dopolnitvi na policiji. Tam so potrdili, da na podlagi ovadbe vodijo predkazenski postopek, o zbranih obvestilih bodo obvestili tožilstvo. Nihče od domnevno ovadenih ni želel komentirati zadeve. V stečajnem postopku, ki se je začel septembra lani, je več kot 940 upnikov skupaj prijavilo za 200,1 milijona evrov terjatev, priznanih pa je bilo za 176,4 milijona evrov terjatev.",0
"Z aplikacijo Get It Now lako uporabniki naročijo dostavo hrane, oblačil ali računalnika v eni uri kjerkoli v San Franciscu Na področju storitev urbane logistike je še veliko prostora za izboljšave. To so zaznali tudi pri startupu Postmates, kjer so z aplikacijo Get It Now, ki deluje šele nekaj tednov, ustvarili že 20.000 evrov prihodkov. Z lokalno dostavo so začeli v San Franciscu, njihov naslednji korak je širitev v New York, za kar pa morajo najprej zbrati denar. San Francisco in New York sta zaradi zgoščene poselitve idealna za takšno dejavnost, pri razpršenih mestih pa bodo morali pristop verjetno nekoliko prilagoditi. Startup Postmates je sestavil skupino kurirjev, ki kupujejo in dostavljajo izdelke v eni uri, s tem bi utegnil povsem spremeniti način kupovanja v ZDA. Dostavo so sklestili v povprečju na pol ure Glavna zamisel je, da postanejo hitri poštarji za lokalne nakupe in dostavo. Uporabniki aplikacije naročijo katerikoli izdelek, ki ga nato kurirji kupijo in dostavijo naročnikom najkasneje v eni uri. Povprečni čas dostave jim je doslej uspelo sklestiti na manj kot pol ure, še vedno pa delajo na izboljšavah. Naročnikom prihranijo čas in nevšečnosti Za zdaj so sestavili skupino kurirjev, ki lahko v enem dnevu kupijo in izročijo tisoč naročenih izdelkov. Ustanovitelj Postmatesa Bastian Lehman je prepričan, da je prihodnost ravno v lokalni dostavi izdelkov. Uspel je prepričati tudi analitike, ki predvidevajo, da bo Postmates popolnoma spremenil način kupovanja. Bi lahko tak startup deloval v Sloveniji? Bi lahko vlogo kurirjev prevzeli uslužbenci Pošte? Vaše mnenje pričakujemo na forumu.",1
"Veljati je začel sporazum o letalskem prometu med EU in ZDA, ki naj bi okrepil čezatlantski promet in ga tudi pocenil. Z današnjim dnem je začel veljati sporazum o odprtem nebu, ki so ga EU in ZDA podpisale konec aprila lani. Pripomogel naj bi k okrepitvi čezatlantskega letalskega prometa, saj bo odpravil vrsto ovir, s katerimi so se doslej srečevale letalske družbe. Korenito naj bi spodbudil konkurenco in s tem pripomogel tudi k nižanju cen poletov. Sporazum med EU in ZDA bo po predvidevanjih poznavalcev spodbudil konkurenco in s tem pripomogel k znižanju cen čezatlantskih poletov. Evropska komisija ocenjuje, da bo sporazum omogočil povečanje čezatlantskega prometa v petih letih za 26 milijonov potnikov, ki naj bi na račun učinkov novih pravil imeli za 12 milijard evrov koristi, ustvarjenih pa naj bi bilo tudi 80.000 novih delovnih mest v EU in ZDA. Novi sporazum bo odpravil tudi številne omejitve, ki temeljijo na prejšnjih dvostranskih dogovorih in zavirajo razvoj večje konkurence v čezatlantskem letalskem prometu. Natančneje to pomeni, da bodo evropske letalske družbe odslej lahko od koder koli v EU letele kamor koli v ZDA in nato naprej v tretjo državo ter obratno. Sporazum bo doslej veljavnih 21 dvostranskih dogovorov o letalskem prometu, ki so jih imele posamezne članice EU z Washingtonom, nadomestil z enim samim. Šest članic EU, med njimi tudi Slovenija, pa do zdaj z ZDA sploh ni imelo ustreznih dvostranskih sporazumov in tako tudi ne neposredne povezave z državo. Hitreje in ceneje Pri slovenskem letalskem prevozniku Adria Airways ocenjujejo, da se bodo cene čezatlantskih letov znižale. Vendar pa na znižanje cen čezatlantskih letov ne bo imel vpliva le podpis sporazuma o odprtem nebu, ampak tudi vstop nizkocenovnih družb, ki so začele uvajati operacije tudi na dolge lete , je prepričan podpredsednik uprave Adrie Airways Marjan Ravnikar. Potniki na poti iz Slovenije v ZDA so doslej lahko z Adriinimi leti leteli do večjih evropskih vozlišč, od koder so lahko nadaljevali potovanje z enim izmed večjih prevoznikov. V skladu s sporazumom o odprtem nebu pa bodo v prihodnje večji prevozniki povečevali število neposrednih letov med Evropo in ZDA, tako da bo na voljo več povezav prek evropskih vozlišč, hkrati pa Adria napoveduje več letov iz Ljubljane do vozlišč. Sami Adrii sicer sporazum o odprtem nebu odpira dodatne možnosti pri odpiranju novih destinacij ali morda celo pri vpeljevanju kakšnega novega vozlišča trenutno je Adriino glavno vozlišče vzpostavljeno na Brniku. Po uveljavitvi novega sporazuma se bo sicer sredi maja, torej v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, začel drugi krog pogajanj o nadaljnji liberalizaciji letalskega trga, ki se bo osredotočal tudi na vprašanje omejitev glede tujega lastniškega vstopa v domače letalske prevoznike.",1
"Delavci tovarne Tom iz Mokronoga želijo povečati stečajno maso z odprodajo premoženja. Na sedežu podjetja je zato potekala razprodaja zalog. Za stečajno upraviteljico je bila imenovana odvetnica Darja Erceg, upniki pa imajo do vključno 16. marca 2011 čas za prijavo terjatev. Potem ko je okrožno sodišče v Novem mestu prejšnji četrtek začelo stečajni postopek tovarne Tom iz Mokronoga, so delavci sporočili, da želijo povečati stečajno maso z odprodajo premoženja, zato je danes do 16. ure na sedežu podjetja potekala razprodaja zalog. Razprodaja bo potekala tudi jutri med 8. in 11. uro, prav tako na sedežu podjetja. Spomnimo. Zaposleni v podjetju Tom stavkajo ali pa so na čakanju na delo že od konca septembra. Podjetje jim dolguje tretjino julijske plače ter septembrsko in oktobrsko plačo. Poleg tega uprava zaposlenim v Tomu od februarja ni plačala socialnih prispevkov, od junija tudi ne prispevkov za zdravstveno zavarovanje, Tom pa ima blokirane vse račune. Na sedežu podjetja razprodajajo zaloge. Stečaj podjetja s skupno 150 zaposlenimi v Mokronogu in Slovenj Gradcu je na skupno pobudo delavcev predlagal upnik Damjan Burger. Ta je založil tudi predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka, uprava družbe na čelu s predsednikom upravnega odbora Brunom Gričarjem pa predlogu za stečaj ni nasprotovala. Z mokronoško družbo Tom sta med drugim povezani podjetji Tomip in Dom oprema. Invalidsko podjetje Tomip s 37 zaposlenimi je v stečaju od 29. oktobra letos. Na predlog za stečaj pa čaka tudi 50 zaposlenih v podjetju Dom oprema z obratoma v Železnikih in Cerknem, ki so doma na čakanju.",0
"Izjave ministra Pličaniča so nas izjemno pretresle. Izgubil je kompas, medtem ko je bil on na dopustu, so naši gasilci garali, pravi Ogrizek. Jabolko spora: Pličaničeva napoved o odpuščanju v javnem sektorju. Predsednik Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije (SPGS) Aleksander Ogrizek se je ogorčeno odzval na včerajšnje izjave ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča, ki je napovedal odpuščanja v javnem sektorju. ""Medtem ko je bil on na dopustu, so gasilci garali od jutra do mraka. Bila je nesreča balona, požar pri Osilnici, številne prometne nesreče. Gasilci imamo že tako nizke dohodke, zdaj pa hočejo zmanjšati še število zaposlenih,"" razburjeno pojasnjuje Ogrizek. Pličanič je namreč včeraj napovedal, da je zmanjševanje mase za plače v javnem sektorju realnost. Dejal je, da so plače že znižali, tako da je ostalo samo še odpuščanje. Konkretnih številk še ni navedel, več bo znanega po četrtkovi seji vlade. Pripravljajo se na vojno Ogrizek pravi, da gasilci na klestenje delovnih mest enostavno ne morejo pristati: ""Vlada nam je dala povod za vojno, na katero se moramo pripraviti."" Sprašuje se, koliko so ministri po svojih ministrstvih znižali plače, odpustili ljudi, znižali stroške telefonov: ""Ne bomo šli še enkrat na led,"" je za zurnal24.si povedal Ogrizek. Pravi, da se že dobivajo in razpravljajo o odzivu, vendar bodo nadaljnje dejavnosti predstavili pozneje.",0
"Prodajajo poslovno nepotrebna sredstva Istrabenz je imel v prvem letošnjem četrtletju 2,2 milijona evrov čiste izgube. Imel je okoli 160.000 evrov prihodkov od prodaje, izguba iz poslovanja pa je znašala 579.000 evrov. Družbi, ki je v prisilni poravnavi, je sicer uspelo prodati del poslovnih prostorov v Kopru, nadaljuje pa tudi prodajo 51-odstotnega deleža Instalacije. Pred kratkim so iz družbe sporočili, da na osnovi prejetih zavezujočih ponudb z nobenim ponudnikom niso sklenili pogodbe o prodaji deleža, saj je uprava ocenila, da prejete ponudbe niso odražale tržne vrednosti družbe. Prav tako bodo nadaljevali prodajo tržnih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, poslovno nepotrebnih nepremičnin in drugih poslovno nepotrebnih sredstev. V skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja Istrabenz v prvem četrtletju ni izvedel nobenih plačil upnikom, je pa družba iz fiduciarnega računa notarja, na katerem so bila sredstva za zavarovanje terjatev nebančnih upnikov, ki jim družba - ker ni razpolagala z vsemi podatki za izplačilo - ni mogla poplačati vseh terjatev, poplačala 116.000 evrov.",0
"V črnomaljskem podjetju bodo začeli odpuščati septembra, do julija prihodnjega leta naj bi odpustili 440 delavcev. Nemški lastniki so sicer sprva napovedovali, da jih bo brez dela ostalo 650. V črnomaljskem Secopu so se, potem ko je uprava v začetku aprila sporočila, da nameravajo nemški lastniki odpustiti približno 650 delavcev in njegovo proizvodnjo preseliti na Slovaško, končala večmesečna pogajanja s sindikatom. Sindikalisti so se z upravo dogovorili, da bodo namesto 650 najavljenih odpustili 440 delavcev. Kot je povedal glavni Secopov sindikalist Zdravko Bahor, naj bi odpuščati začeli konec septembra, zaključili pa naj bi konec junija prihodnje leto. V Črnomlju bodo konec avgusta začeli demontažo prve Secopove proizvodnje linije in njeno selitev na Slovaško, je pojasnil. Uprava bo presežne delavce o prekinitvi delovnega razmerja obvestila v naslednjih dneh. V Secopu bo brez dela ostalo 440 delavcev. Po Bahorjevih besedah so z upravo Secopa podpisali dogovor, po katerem naj bi konec septembra odpustili prvih 51 Secopovih delavcev, med njimi bo 40 zaposlenih, ki so se sami javili. Konec decembra bodo nato odpustili novih 164, konec marca prihodnje leto naslednjih 168 in konec junija prihodnje leto še zadnjih 57 delavcev, je navedel. Gre za 220 delavcev manj, kot so v podjetju prvotno načrtovali. Zaposleni, ki bodo ostali približno polovica sedaj zaposlenih, bodo v Črnomlju izdelovali komponente za tovarno v slovaških Zlatih Moravicah, saj na bi tam potrebovali za 3,2 milijona evrov. Omenjeni program odpuščanj naj bi predvidoma zaključili junija prihodnje leto, potem bo vse odvisno od podpisa novih programov ali morebitnega novega naložbenika, ki ga v Secopu ravno tako kot novega direktorja še iščejo, je pojasnil Bahor. Sindikat in uprava sta se v zaključnem delu pogajanj dogovorila tudi, da bodo Secopovi delavci do konca prihodnjega leta ohranili v prvem delu pogajanj dogovorjeni motivacijski dodatek pri plači. Uprava se je še zavezala, da bo pri vseh naslednjih potezah v podjetju sodeloval tudi sindikat, je še povedal Bahor. Da bodo odpustili 440 delavcev, so potrdili tudi v Secopu. Kot so sporočili, Secop združuje montažne linije kompresorjev na Slovaškem, vzporedno pa tovarno v Črnomlju razvija v dobavitelja motorjev in komponent ter išče strateškega partnerja. Z navedenim bodo ustvarili najboljšo možno rešitev za zaposlene v Sloveniji, prepričani pa so, da je uspešna izvedba programa odpuščanja izredno pomembna za izboljšanje položaja skupine Secop na trgu in s tem tudi za črnomaljske delavce, so še sporočili iz uprave.",0
"V Splitu lahko do konca tedna obiščete 10. jubilejni Croatia Boat show, na katerem je razstavljenih 500 plovil.",1
"Ker ljubljanski mestni svetnik Miha Jazbinšek županu Zoranu Jankoviću ni plačal štiri tisoč evrov odškodnine, mu bodo zarubili plačo. Jazbinšek mora Jankoviću plačati odškodnino zaradi izjav v intervjuju za Delo decembra 2008. Na račun župana je takrat naštel nekaj kritik, Janković pa je njegove izjave doživel kot razžalitev. Zato je za izrečeno zahteval 20 tisoč evrov odškodnine, poroča Delo. Župana je najbolj zmotil očitek o nezakonitem delovanju oziroma ""goljufanju"", zato je proti Jazbinšku poleg civilnega postopka sprožil tudi kazenskega zaradi domnevne žaljive obdolžitve (ta epiloga še ni dobil). Prvostopenjsko sodišče je tako Jankoviću prisodilo denarno odškodnino v višini štiri tisoč evrov, ker meni, da Jazbinškove navedbe, da župana še niso ujeli, ker ne delujejo sistem, policija, preiskovalci in tožilstvo, ni mogoče razumeti drugače, kot da Jankoviću očita goljufijo v okviru kaznivega dejanja. Jazbinšek: To so bile konstruktivne kritike Po mnenju sodišča, kot poroča časnik, je to žaljiva obdolžitev, sodniki pa niso sprejeli Jazbinškovih trditev, da so bile to le konstruktivne kritike, do katerih ima pravico v skladu s svobodo izražanja in pravico javnosti do obveščanja. Višje sodišče je novembra lani zavrnilo Jazbinškovo pritožbo in potrdilo odločitev o odškodnini, na županovo duševno trpljenje pa je po mnenju sodišča vplivalo tudi dejstvo, da je bil intervju objavljen v vplivnem in zelo branem časopisu. Izjava, da ""on goljufa neposredno, prej pa so delovali zamegljeno"", pa je nedvoumno ""hud poseg v čast in dobro ime"" ljubljanskega župana. Jazbinšek je vseskozi zanikal, da je izrekel besedo goljuf – intervjuja pred objavo menda ni avtoriziral. A sodišča ni prepričal, saj ni nikoli zahteval objave popravka. Mestni svetnik tudi pol leta po pravnomočnosti sodbe odškodnine ni plačal, zato je sodišče dovolilo izvržbo, in sicer z rubežem plače oziroma denarja z računa.",0
"Ker ni podatkov o dohodkih, se ne ve, ali so še upravičeni do stanovanj. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) ne more preverjati, ali najemniki neprofitnih stanovanj še izpolnjujejo pogoje za najem stanovanj oziroma ali so njihovi dohodki previsoki, pravi Jožka Hegler, direktorica JSS MOL. Razlog: najemodajalci morajo pridobiti podatke o neto denarnih prejemkih najemnikov za prejšnjo leto iz uradnih evidenc, vendar ima davčna uprava le podatke o bruto dohodkih. Čakajo podatke Zato Heglerjeva zdaj čaka na podatke iz informacijskega sistema ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ): ""Ta sistem, kot smo seznanjeni, še ne deluje povsem dobro. Ne glede na to smo MDDSZ ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor že zaprosili za obvestilo, kdaj in kako bomo lahko začeli uporabljati informacijski sistem na stanovanjskem področju."" Dodaja, da bodo takoj, ko bodo prejeli podatke, preverili dohodke najemnikov neprofitnih stanovanj. To morajo sicer po stanovanjskem zakonu storiti vsakih pet let, medtem ko se na primer pri drugih socialnih transferjih, kot sta otroški dodatek in plačilo vrtca, dohodki preverjajo vsako leto. Pet let – na toliko časa morajo najemodajalci preverjati dohodke najemnikov neprofitnih stanovanj.",0
"Ekonomist Damjan opozarja, da se država ne bo umaknila iz NLB, saj politika želi obdržati vpliv. Z dokapitalizacijo saniramo grehe iz preteklosti, lahko pa pride do bega varčevalcev iz NLB. Ekonomist in nekdanji razvojni minister v vladi Janeza Janše Jože P. Damjan je komentiral poslovanje in strateške odločitve slovenske največje banke NLB. Zavzema se za zmanjšanje vpliva politike na gospodarstvo, zagovarja pa tudi model, da bi država v NLB ohranila četrtinski delež. Minister Franci Križanič pa zagovarja saniranje primanjkljaja NLB s sredstvi državljanov. Moje stališče do umika države se ni spremenilo že od leta 2001. Tako velika institucija potrebuje močne in stabilne lastnike, ki bi lahko sledili razvojnim in strateškim potrebam banke, zagotavljali dovolj likvidnih sredstev in dovolj močno kapitalsko podporo. Očitno je nekaterim v interesu, da zelo na hitro in po domače spravijo skozi državno dokapitalizacijo NLB, je o usodi NLB dejal za časnik Finance. Poudarja, da če bo NLB hotela biti dejavna na trgih nekdanje Jugoslavije, bo potrebna še večja dokapitalizacija, saj je njen portfelj tam še slabši kot na domačem trgu. NLB ima v primerjavi s tujimi multinacionalnimi bankami razmeroma šibko moč, tržni deleži so majhni. Kjer bi slovensko gospodarstvo potrebovalo največ pomoči, recimo na Hrvaškem, te sploh ni. Naši menedžerji, ki ste jih povzeli, so že povedali, da jim NLB ne ponuja zadostne podpore pri širitvi na južne trge in sploh pri poslovanju na njih. Navzočnost NLB na jugu je bolj politični kot interes gospodarstva, poudarja Damjan. Foto POP TV Poudarja, da NLB sploh ne bi potrebovala dokapitalizacije, če bi odprodala nekatere naložbe, predvsem Banko Celje, ali pa če bi se odločila za sodelovanje s konzorcijem tujih vlagateljev, ki bi prispevali potrebna sredstva Država nima sredstev. Torej bi se morala za dokapitalizacijo dodatno zadolžiti. To pomeni, da s povečevanjem javnega dolga saniramo, kar je bilo v preteklosti zavoženo, da z davkoplačevalskim denarjem saniramo grehe prejšnje uprave banke, dodaja. Za stanje odgovoren menedžement Na novinarsko vpršanje glede strahu pred tujci pri udeležbi v kapitalu NLB in strahu, da ti ne bi delali v interesu države, pa je dejal sledeče Sploh ne gre za strah pred tujci, temveč za strah pred tem, da bi politika in lobiji izgubili svojo igračko. Da ne bi več mogli kreditirati določenih politično podprtih in poslovno katastrofalnih, a ustrezno zlobiranih projektov, kot so Stožice in kot so bili Istrabenz Pivovarna Laško, Merkur in drugi menedžerski prevzemi. Meni še, da gre v primeru posojila Pivovarni Laško za to, da je nekdo v NLB delal uslugo nekomu iz Laškega, da je ta dobil posojila. Opozarja še, da bo Slovenija morala izvesti reforme, če ne želimo bankrota države. Pričakuje tudi kompromis tako pri pokojninski reformi kakor pri trgu dela, tudi pri znižanju plač v javnem sektorju. Glede ideje, da naj bi se država čez nekaj let, ko bi bile razmere na trgu boljše, umaknila, pa je dejal To so pravljice za otroke. Država se nikoli ne bo sama umaknila iz NLB. Kar so v NLB naredili v zadnjih treh letih pred krizo, je bilo katastrofalno. Za to je odgovoren menedžment, predvsem tisti, ki so se umaknili v druge institucije in delujejo iz ozadja. Krivec je tudi država, ki se ni pravočasno umaknila iz NLB, temveč ji je vedno znova dajala potuho. Pričakoval bi, da bi nova uprava vložila kazenske ovadbe proti nekaterim članom prejšnje uprave NLB, še trdi za Finance. Kratkotočno tudi ne vidi, da bi Slovenija bankrotirala kot Grčija ali pa Hrvaška, ki se bankrotu približuje. Trdi pa, da ob tako neracionalnem trošenju, kot je dokapitalizacija NLB, lahko pride do takšnega scenarija.",0
"Na naše uredništvo se je obrnil bralec, ki je ogorčen nad okolico Gospodarskega razstavišča. Dan po žuru prekrivajo parke in sprehajališča, kjer se igrajo majhni otroci, črepinje in steklenice. ""Kot prebivalci v okolici Gospodarskega razstavišča že nekaj časa spremljamo vse večje število dogodkov. Vse lepo in prav, saj razumemo, da je potrebno včasih potrpeti, vendar počasi to presega vse meje,"" začne svojo pripoved bralec Domen in doda, da se vse prevečkrat zbujajo v popolni svinjariji. Fotografije okolice GR si oglejte TUKAJ. ""Nihče se niti ne ozre, da bi to počistil. Po današnjem sprehodu po parku sem uzrl žalostno sliko otroka, ki se igra s prazno steklenico Jagermaistra in kričečo mamo ""pusti to"". Ne pozabite, da je v dopoldanskih urah park poln otrok,"" je ogorčen. V pismu še zapiše, da je čas, da odgovorni na GR in prireditelji poskrbijo še za ostale in ne samo za svojo denarnico. ""Nujno bi bilo poskrbeti za jutranje čiščenje in nekaj prenosnih WC-jev na parkiriščih, kjer se zadržujejo obiskovalci pred prihodom."" Odvisno od dogovora ""Vse je odvisno od dogovora med Gospodarskim razstaviščem in organizatorjem. Včasih je za pospravljanje prireditvenega prostora poskrbi sam organizator, pogodbeni čistilni servis ali kdo drug. Ni nekega napisanega pravila,“ so nam zatrdili na Gospodarskem razstavišču. ""Odvisno je, če so omenjene lokacije na fotografijah v sklopu našega prireditvenega prostora, za katerega je odgovoren organizator. Kar se dogaja izven tega prostora ni naša stvar. Kljub temu vedno vse udeležence naprošamo, naj bodo obzirni do okoliških prebivalcev,“ pa nam pove Petra Aršič, ki je bila na prireditvi Dance Republic - Revolution odgovorna za koordinacijo med varnostniki. Lahko še dodamo, da smo organizatorju poslali fotografije, tako da bodo ugotovili, če so bila točno določena mesta del njihovega prireditvenega prostora.",0
"Walter Wolf je potrdil, da je bil v sredo na Dunaju petič zaslišan v zvezi z dogajanjem v zadevi Patria. Wolfgang Riedl pa zaradi neizplačila provizije v poslu z oklepniki toži Patrio za več kot 10 milijonov evrov. Poslovnež Walter Wolf je potrdil, da je bil v sredo na Dunaju petič zaslišan v zvezi z dogajanjem v zadevi Patria. Sprašuje se, zakaj so zaslišanja sploh potrebna, saj bi po njegovem Milan M. Cvikl lahko predložil dokaze, če bi jih seveda imel. ""Ta lažnivec Cvikl že tako ali tako ima dokaze,"" je dejal Wolf. Pred sredinim zaslišanjem na Dunaju je bil Wolf že dvakrat zaslišan v Sloveniji, enkrat v Liechtensteinu in še enkrat v Avstriji. ""Če imate dokaz proti meni, ali me sploh morate kaj zaslišati,"" se sprašuje Wolf. Patria ustavila izplačila Novinarji finske televizije so po poročanju časnika Dnevnik od finskega sodišča pridobili dokumentacijo o tožbi Wolfganga Riedla proti Patrii. Patria naj bi v skladu s pogodbo glavnemu posredniku Riedlu za pomoč pri izpeljavi 278 milijonov evrov vrednega posla nakazala 17 milijonov evrov, skupno pa naj bi dobil le nekaj več kot tri milijone. Patria je namreč po začetku kriminalistične preiskave o sumu korupcije pri poslu ustavila vsa nadaljnja izplačila. Denar potreboval za plačilo delavcev Riedl naj bi 2,3 milijona evrov Patrijinega denarja prenakazal na račun Walterja Wolfa, nato pa je zadevo začel preiskovati avstrijski urad za preprečevanje pranja denarja. Wolfu je od nakazanega zneska uspelo dvigniti 300 tisoč evrov. Riedl je ločeno 300 tisoč evrov nakazal tudi Juretu Cekuti. Vloga Wolfa in Cekute pri poslu še ni pojasnjena. Glede sodelovanja z Wolfgangom Riedlom je Wolf povedal, da z njim kot prijatelj sodeluje že 30 let. Denar je po njegovih besedah dvignil Riedl in mu posodil sto tisoč evrov v gotovini, ki pa s poslom Patrie v Sloveniji niso imeli nobene povezave. Wolf jih je namreč potreboval za plačilo delavcev, ki so delali na njegovi posesti v Avstriji. Riedl v tožbi utemeljuje, da bi moral dobiti provizijo od 232 milijonov vrednega posla, kolikor najverjetneje stanejo Patrijine platforme brez oborožitvenega sistema. Ovadbe tudi s slovenske strani Dnevnik še poroča, da so Riedla in Wolfa v torek in sredo na Dunaju zasliševali finski in slovenski preiskovalci, ki delujejo v skupni preiskovalni skupini. Časnik napoveduje, da bo tudi slovenska policija tožilstvu ovadbe v zadevi Patria podala do konca letošnjega leta.",0
"Lokalni turistični organizaciji (LTO) Bohinj in Bled sta na münchenskem sejmu poskrbeli za predstavitev skupnosti Julijskih Alp. Obiskovalce sta navdušili z virtualnim kolesarjenjem in pohodništvom. Klemen Langus in Samo Gardener iz LTO Bohinj sta obiskovalce sejma za prosti čas v Münchnu na domiseln način povabila na popotovanje po Julijskih Alpah s starinskim kolesom in na pohod s planinsko malico. Medtem ko so obiskovalci ""kolesarili"", se je pred njimi odvrtel osemminutni film o Julijskih Alpah. Odločili pa so se lahko tudi za pohodništvo na tekočem traku, ki ga je prav tako spremljal ogled filma. Pohodništvo se je končalo v prirejeni planinski koči s pravo planinsko malico, v kateri niso manjkali bohinjska zaseka in klobase ter domače žganje. Vzbudili so zanimanje Za kolesarjenje in pohodništvo se odloča vedno več ljudi. © BOBO ""Naš animacijski kotiček, v katerem se je predstavila tudi radovljiška lectarska delavnica Lectar, je bil vseh pet dni zelo dobro obiskan. S svojimi zamislimi smo v obiskovalcih vzbudili zanimanje za Slovenijo in za predstavljene kolesarske poti po Julijskih Alpah,"" je dejal Klemen Langus, vršilec dolžnosti direktorja LTO Bohinj. Sprehajalne bohinjske poti V Bohinju imajo trenutno deset gorskih kolesarskih poti, obiskovalcem pa je na voljo tudi tiskani vodnik po njih. Langus je povedal, da imajo tudi 17 sprehajalnih poti (na primer okoli Bohinjskega jezera, čez Senožete, na Ajdovski gradec), ki jih bodo letos ustrezno označili in uredili manjši vodnik po njih. ""Prav tako je urejena kolesarska pot od Bohinjske Bistrice do Ribčevega Laza, na sejmu pa smo med drugim predstavili še nov vodnik Slovenija – 30 gorskih kolesarskih tur v dolini Soče, ki je že izšel v nemškem jeziku, sledila pa mu bo še slovenska izdaja,"" je pojasnil Langus. ""Prihodnost bohinjske turistične ponudbe sta zagotovo pohodništvo in kolesarstvo,"" je prepričan.",1
"Zaradi preslabe zasedenosti in neprofitabilnosti Adria Airways s prehodom na zimski vozni red ukinja letalsko povezavo na londonski Luton. Ob zagonu linije je sicer predsednik uprave Boštjančič dejal, da ravno zaradi olimpijskih iger pričakujejo pozitiven rezultat. Potem ko je slovenski letalski prevoznik Adria Airways še marca ponosno naznanil, da so oživili letalsko povezavo na londonski Luton, so danes sporočili, da bo ta povezava z uvedbo zimskega voznega reda ukinjena. Kot so za 24ur.com dejali na Adrii, so linijo ukinili zaradi preslabe zasedenosti in s tem neprofitabilnosti. Na vprašanje, ali bo postopek prodaje in prestrukturiranja vplival na zimski vozni red, pa nismo dobili odgovora. Predsednik uprave Klemen Boštjančič je sicer že marca ob predstavitvi poletnega voznega reda, ki bo veljal do 27. oktobra, dejal V tem poletju predvsem zato, ker je olimpijsko leto pričakujemo na letih v London pozitiven rezultat za Adrio Airways, je pa dejstvo, da za zdaj nimamo rešene zimske sezone. Sedaj so se očitno odločili, da v zimski sezoni ne bodo leteli v London. Adria Airways, ki je lani prepeljala nekaj več kot 1,16 milijona potnikov, je članica združenja Star Alliance, ki dnevno opravi 20.800 letov na 1300 letališč v 189 državah. Njeno floto sestavlja 13 letal airbus A320, dva airbusa A319, štiri letala canadair regional jet CRJ900 ter šest canadair regional jet CRJ200. Kot je sicer znano, je Adria v postopku prodaje in prestrukturiranja. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb AUKN je namreč objavila mednarodni poziv za javno zbiranje ponudb za 74,87-odstotni delež v Adrii Airways. Vsi interesenti morajo nezavezujoče ponudbe za nakup omenjenega deleža posredovati do 10. septembra. Omenjeni delež v nacionalnem letalskem prevozniku prodaja država, ki jo zastopa AUKN, pa tudi Nova Ljubljanska banka, Abanka Vipa, Posebna družba za podjetniško svetovanje, Hypo Alpe Adria Bank in Unicredit banka Slovenija.",0
"Moodys je za kar 87 evropskih bank v 15 državah napovedal znižanje bonitetne ocene na podrejeni dolg, nižji podrejeni dolg in dolg, ki sodi v najširši količnik kapitalske ustreznosti Tier 3. Med bankami sta tudi NLB in NKBM. Bonitetna hiša Moodys se je za revizijo, ki bi lahko pripeljala do znižanja ocene za podrejeni dolg za eno stopnjo, za nižji podrejeni dolg in dolg, ki sodi v najširši količnik kapitalske ustreznosti Tier 3, pa za dve stopnji, odločila zaradi vse večje verjetnosti, da države zaradi fiskalnih omejitev ne bodo več mogle ponujati pomoči lastnikom tega dolga. Države so namreč zaradi varčevanja v primerih težav bančnega sektorja v vse manjši meri pripravljene priskočiti na pomoč upnikom bank, še posebej tistim, ki imajo v lasti bolj tvegane oblike dolžniških instrumentov. Bonitetna hiša je tako napovedala znižanje bonitetne ocene za omenjene oblike dolga za kar 87 evropskih bank v 15 državah. Znižanje ocene za omenjene oblike dolga se v največji meri obeta za banke v Španiji, Italiji, Franciji in Avstriji, med njimi tudi Santander, BNP Paribas, Unicredit, Intesa Sanpaolo in Raiffeisen. Na seznamu sta tudi največji švicarski banki UBS in Credit Suisse. Med bankami, za katere obstaja možnost znižanja ocene, Moodys navaja tudi obe največji slovenski banki Novo Ljubljansko banko NLB in Novo Kreditno banko Maribor NKBM.",0
"Nemška kanclerka Merklova je ob odprtju avtomobilskega sejma IAA opozorila na zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Merklova je proizvajalce avtomobilov pozvala k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida. Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Frankfurtu odprla 62. mednarodno avtomobilsko razstavo IAA. Ob tem je proizvajalce pozvala, da morajo pri vsakem delčku avtomobila razmišljati o tem, kako zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida. Na avtomobilski razstavi, ki bo odprta do 23. septembra, pričakujejo okoli 900.000 obiskovalcev, ki si bodo lahko ogledali izdelke 1081 razstavljalcev iz več kot 40 držav. Samo proizvajalci avtomobilov bodo predstavili 88 svetovnih novosti, vseh skupaj pa bo 260. Omejitev izpustov za vsa vozila Kljub pozivu k zmanjšanju izpustov pa je Merklova podprla nemške proizvajalce avtomobilov, ki prevladujejo v višjih tržnih segmentih, pri njihovi zahtevi, da bi se morala omejitev izpustov upoštevati za vsa vozila, ne pa le pri nekaterih modelih. Večji avtomobili, več CO2 v ozračju? Evropska komisija predlaga, da bi se izpusti ogljikovega dioksida iz avtomobilov z današnjega povprečja 160 gramov na kilometer do leta 2012 omejili na 120 gramov na kilometer. Proizvajalci večjih avtomobilov, ki v ozračje izpuščajo tudi več ogljikovega dioksida, predlagajo, da bi bilo breme zniževanja emisij med proizvajalce porazdeljeno glede na težo avtomobilov v njihovi proizvodni paleti. Merklova je v Frankfurtu odprla 62. sejem IAA. To bi pomenilo, da bi lahko večji avtomobili v ozračje spuščali več ogljikovega dioksida kot manjši. Ker pa bi celotna industrija do leta 2012 še vedno morala doseči povprečen izpust novih avtomobilov v višini 120 gramov na kilometer, bi morali proizvajalci manjših vozil svoje izpuste zmanjšati pod to mejo. Omenjeni predlog so oblikovali nemški proizvajalci, nasprotujejo pa mu francoski in italijanski proizvajalci, ki izdelujejo manjše in varčnejše avtomobile. Aktivisti okoljske organizacije Greenpeace so pred razstavnim prostorom pripravili demonstracije in v zrak spustili na stotine črnih balonov z napisom CO2. Merklova je v svojem govoru poudarila tudi nujnost spoštovanja intelektualne lastnine, pri tem pa izpostavila Kitajsko.",1
"V New Yorku spet rekordno Istrabenzove delnice so po objavi prevzemne ponudbe padle do 120,1 evra. Tudi Petrol jo je v sredinem trgovanju precej slabo odnesel. Istrabenz, za katerega Petrol ponuja le 100 evrov za delnico, je ob 0,34 milijona evrov prometa izgubil 8,8 odstotka, kar je drugi največji letošnji minus teh zelo špekulativnih delnic. Ljubljanska borza je morala odpraviti omejitev o desetodstotni spremembi tečaja. Petrol je padel za 1,7 odstotka, na 965,8 evra, potem ko je Raiffeisen Bank priporočila prodajo teh delnic in ciljni ceno določila pri 839 evrih. Navzgor le Telekom in Sava Najprometnejše ostajajo Krkine delnice, s katerimi je bilo za 1,4 milijona evrov prometa. Enotni tečaj se je znižal za tretjino odstotka. Posli so se sklepali pri okoli 115 evrih. Slovenski borzni indeks 11.902 točk je po dveh simboličnih korakih naprej izgubil tri četrtine odstotka. Da je bil dan izrazito rdeče obarvan, dokazuje podatek, da so se le Telekomove in Savine delnice podražile. Indeks PIX 7.006 točk se je znižal za 0,13 odstotka. Med prometnejšimi idi je največ, 0,8 odstotka, izgubil sklad NFD enotni tečaj 2,8 evra. V New Yorku spet rekordno Evropskim borzam je v torek uspel osmi porast v zadnjih desetih trgovalnih dneh. Delnice farmacevtskega podjetja Sanofi-Aventis, za katerega naj bi se zanimal Pfizer, so se podražile za dva odstotka. Višje cene nafte in surovin so dale poleta energetskim in rudarskim delnicam. Trg je v vzponu vse od avgusta, ko je Fed znižal diskontno obrestno mero, pozneje pa še ključno obrestno mero Fed Funds. Posebej to velja za Wall Street, kjer je indeks Dow Jones 11.164 v torek postavil nov rekord. Vlagatelji verjamejo, da bo Fed letos še nekoliko znižal obresti.",0
"Cena nafte blizu novemu rekordu Po pričakovanjih je slovenski borzni indeks SBI20 izgubil več kot odstotek svoje vrednosti in se še oddaljil od meje pri 8.000 točkah. Če smo včeraj še lahko govorili o unovčevanju dobičkov vlagateljev iz nepojasnjene petkove evforije, se je v današnjem trgovanju vrednost večine prometnejših delnic že spustila na nivoje pred petkovo nakupno mrzlico. Ob zelo skromnem prometu so največ več kot tri odstotke izgubile Gorenjeve delnice in pristale pri 33 evrih. Enotni tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -2,47 % 90,77 EUR TELEKOM -0,60 % 246,89 EUR PETROL -2,07 % 548,41 EUR GORENJE -3,02 % 33,02 EUR LUKA KOPER -1,28 % 58,71 EUR MERCATOR -2,26 % 237,40 EUR INTEREUROPA -1,27 % 27,22 EUR Krka do deležev v dveh kitajskih farmacevtih Pri današnjem padcu najprometnejših delnic Krke za več kot dva odstotka ni pomagala niti objava novice o nakupu 7,5% deležev v dveh kitajskih farmacevtskih družbah, kjer so lastniki v družbah večinoma tuja podjetja, ki so pred leti začela vlagati v farmacevtsko-kemijsko proizvodnjo. Prek dveh odstotkov se je spustil tudi tečaj Petrola ter Mercatorja, kjer je bilo ob koncu poslovanja ob sproženi dražbi za delnico potrebno odšteti le 234 evrov. Za skoraj dva odstotka je na drugi strani porasel tečaj delnic Save, dober odstotek vrednosti pa so pridobili tudi delničarji Pozavarovalnice Save, kjer so lahko za delnico po petih dnevih trgovanja znova dobili več kot 27 evrov. Cena nafte se bliža novemu zgodovinskemu rekordu Ameriški borzni indeks drugi dan vztraja pod 12.000 točkami, saj se tečaji v povprečju ob nizkem prometu niso spreminjali. Še največ so izgubile delnice v finančnem sektorju, zaradi vse dražje nafte, ki bo v naslednjih dnevih najverjetneje dosegla nov zgodovinski rekord, pa so se podražile delnice v naftnem sektorju. Današnje trgovanje bo pod pritiskom napovedi največjega dostavljalca paketov na svetu United Parcel Service UPS o znižanju dobička v drugem četrtletju. Razlogi so že večkrat izrečeni in sicer znižanje gospodarske rasti v ameriški ekonomiji ter visoke cene energentov, ki so eden večjih stroškov pri družbah, ki ponujajo dostavne storitve.",0
"Če bomo nadaljevali s trenutnimi ukrepi, nas čakajo bankroti držav. V naslednji fazi ne bo padel le evro, temveč celotna Evropska unija, meni eden največjih nemških ekonomistov Stefan Homburg. ""Če bomo nadaljevali s trenutnimi ukrepi, nas čakajo bankroti držav. V naslednji fazi ne bo padel le evro, temveč celotna Evropska unija,"" je v intervjuju za nemški dnevni časopis Spiegel dejal eden najuglednejših nemških ekonomistov Stefan Homburg (na sliki). ""Grčija nikoli ne bo sposobna vrniti do sedaj izposojenega denarja."" 'Vključevanje zasebnih upnikov ne more biti prostovoljno' Na vprašanje o vključevanju zasebnih upnikov je Homburg dejal, da banke pri vlaganju ne morejo sodelovati prostovoljno, saj so njihove uprave zavezane k zasledovanju zasebnega interesa in ne javnega dobrega. Dogovor nemške kanclerke Angele Merkl in francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja o vključitvi zasebnih upnikov je označil za ""predstavo, katere namen je pomiritev nemške javnosti"". Prvotni predlog Merklove o obvezni udeležbi zasebnih vlagateljev, je po mnenju Homburga neprimeren, saj po njegovem mnenju ""vodovodarja, katerega stranke ne poravnajo obveznosti, kreditorji nikoli ne pomagajo rešiti pred bankrotom. Njihova možnost je odpis dolga in premišljeno odločanje o tem, komu bodo naprej posojali denar."" Tržno gospodarstvo, dodaja Homburg, ne more delovati brez instituta osebne odgovornosti posameznikov. 'Reševalni paketi rušijo finančne trge.' ""Grška vlada s programom varčevanja ustvarja napačne spodbude, ki povečujejo težave na finančnih trgih,"" je nadaljeval Homburg. Borzni špekulanti se bodo po njegovem mnenju, po tem ko bodo grške obveznice v celoti poplačane, usmerili na drugo državo, verjetno na Portugalsko. Če bi utrpeli izgube v Grčiji, pa bi špekulanti ta poslovni model opustili. O ostalih članicah Evropske unije (EU) v težavah - Irski, Portugalski in Španiji - je Homburg dejal, da so najprej države reševale banke, zdaj pa so v težavah države same. Reševalni paketi so samo spodbudili gospodarsko krizo. Če bi lansko leto sprejeli predlog Lizbonske pogodbe, ki prepoveduje finančno podporo in pomoč, bi Grčija prestrukturirala dolg, tako kot so to v zadnjih petnajstih letih storili Urugvaj, Rusija, Argentina in druge države. Homburg investiral v grške obveznice Homburg v intervjuju kritizira poteze nemške in drugih evropskih vlad. Dodaja, da so govorice o tem, kako obširne so posledice grškega bankrota, po njegovem mnenju prenapihnjene. &",0
"Župan občine Borovnica Andrej Ocepek in odvetnik Andrej Doles bosta morala plačati 830 in 4170 evrov kazni zaradi nezakonite obdelave osebnih podatkov volivcev Zaradi nezakonite obdelave osebnih podatkov volivcev bo moral župan občine Borovnica Andrej Ocepek informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar plačati 830 evrov kazni. Poleg župana je pooblaščenka zaradi enakega prekrška oglobila tudi odvetnika iz Domžal Andreja Dolesa, ki mu je naložila 4170 evrov kazni. Doles je nezakonito pridobil osebne podatke volivcev Doles je namreč, sklicujoč se na varstvo pravnih interesov svoje stranke, gospodarske družbe Orbital , od občine Borovnica pridobil kopijo Pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis naknadnega občinskega referenduma, ki ji je bil priložen tudi seznam z osebnimi podatki 420 volivcev te občine, ki so pobudo podprli. Doles je kot zastopnik Orbitala po pridobitvi seznama volivcem po pošti poslal dopis, s katerim je volivce pozval, naj prekličejo svoj podpis na pobudi, sicer bo zastopana družba zoper njih naperila odškodninski zahtevek. Družba je bila kot glavni pripravljavec in financer občinskega prostorskega načrta zainteresirana za zaustavitev oviranja gradnje stanovanjskih objektov, ki ga je predstavljala tudi omenjena pobuda za razpis referenduma.",0
"Skrb vzbuja tudi stanje v Španiji Bonitetna hiša Moodys opozarja, da bi lahko zaostrovanje razmer v španskem in grškem gospodarstvu pripeljalo do znižanja bonitetnih ocen več držav z evrom. Med najbolj ogroženimi so bonitetne ocene Cipra, Portugalske, Irske, Italije in Španije, pod vprašajem pa je tudi nadaljnji obstoj evra, piše v poročilu, ki ga je bonitetna hiša izdala v petek. Španija se vse bolj približuje potrebi po neposredni pomoči evropskih partnerk, s čimer ji grozi znižanje bonitetne ocene, so zapisali v hiši Moodys in dodali Uradne ocene o dokapitalizaciji španskega bančnega sistema so se občutno zvišale in posredna odvisnost države od financiranja Evropske centralne banke ECB prek njenih bank narašča. Težave Španije specifične in ne bodo okužile drugih držav z evrom Moodys tako ocenjuje vpliv teh povečanih pritiskov in bo v skladu s tem po potrebi prilagodil bonitetno oceno Španije, da bo ta realno odražala tveganja za španske upnike. Trenutno je bonitetna ocena Španije pri A3 z negativnimi obeti. Sicer pa v bonitetni hiši poudarjajo, da so težave španskega bančnega sektorja specifične in najverjetneje ne bodo vir okužbe drugih držav z evrom, razen Italije, ki je prav tako vse bolj odvisna od financiranja ECB prek svojih bank . Nasprotno pa velja za možnost izstopa Grčije iz območja evra. Če bi se to tveganje okrepilo, bi lahko vodilo do dodatnih pritiskov na bonitetne ocene več držav v regiji. Grški izstop iz območja evra bi vodil do občutnih izgub vlagateljev v grške dolžniške papirje, tako neposrednih kot tudi posrednih, poudarjajo pri Moodysu. Lahko bi pomenil tudi grožnjo nadaljnjemu obstoju evra, pišejo. Znižanje grozi še Cipru, Portugalski, Irski, Italiji Sicer pa so najprej na vrsti za znižanje bonitetne ocene, če Grčija zapusti območje z evrom, Ciper trenutna bonitetna ocena Ba1, obeti negativni, Portugalska Ba3, obeti negativni, Irska Ba1, obeti negativni, Italija A3, obeti negativni ter Španija. Hkrati pa bi izstop države, ki bi lahko po ocenah Moodysa zamajal obstoj evra, ogrozil tudi bonitetne ocene drugih držav, vključno s tistimi z bonitetno oceno Aaa .",0
"New York - Proizvajalec računalniških operacijskih sistemov Microsoft, spletno podjetje Amazon in izdajatelj kreditnih kartic American Express so v četrtek prijavili višje dobičke v koledarskem drugem četrtletju, vendar pa se je kljub temu vrednost njihovih delnic znižala. Microsoft je v svojem zadnjem poslovnem četrtletju od aprila do junija dobiček povečal za 48 odstotkov v primerjavi z enakim četrtletjem lani. Od aprila do junija je Microsoft tako pridelal za 4,52 milijarde dolarjev dobička oziroma 51 centov na delnico ob skupnih prihodkih 16,04 milijarde dolarjev, kar je za 22 odstotkov več kot lani. V omenjenem četrtletju so se dobro prodajali operacijski sistemi Windows. Skupina, ki se pri Microsoftu ukvarja samo s tem, je prihodke povečala za 44 odstotkov na 4,5 milijarde dolarjev. V celotnem poslovnem letu, ki se je za Microsoft sklenilo junija, pa so se dobički povečali za 29 odstotkov na 18,8 milijarde dolarjev oziroma 2,10 dolarja za delnico. Vlagatelji so pred objavo rezultatov delnice podražili za 72 centov, po zaprtju borz v podaljšanem trgovanju pa so se delnice v primerjavi s sredino vrednostjo pocenile za 16 centov na 25,68 dolarja. Podobno se je godilo spletnemu podjetju Amazon.com, ki je v svojem drugem četrtletju zaslužilo 207 milijonov dolarjev dobička, kar znaša 45 centov na delnico in je za 45 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Analitiki pa so pričakovali 54 centov dobička na delnico, ki se je zato pocenila za 15,82 dolarja oziroma 13,2 odstotka na 104,25 dolarja. Prihodek Amazon.com je znašal skupaj 6,6 milijarde dolarjev, kar je za 41 odstotkov več kot lani. Vendar pa so stroški poslovanja v primerjavi z enakim obdobjem lani porasli za 40 odstotkov na 6,3 milijarde dolarjev. Izdajatelj kreditnih kartic American Express je medtem ugotovil, da so ljudje začeli spet trošiti, saj se mu je dobiček v drugem četrtletju letos v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečal na 1,02 milijarde dolarjev oziroma 84 centov na delnico. Lani je znašal 337 milijonov dolarjev. Prihodek American Express je nanesel skupaj 6,9 milijarde dolarjev, kar je za 13 odstotkov več kot lani. Kljub temu so se delnice American Express pocenile za 54 centov na 42,65 dolarja.",1
"Finančni minister Uroš Čufer meni, da smo gospodarstvo v Sloveniji dovolj obremenili z davki. Tisto, kar se bo dogajalo na konsolidaciji, se bo moralo dogajati na strani izdatkov v javnem sektorju, je dejal. Medtem ko se gospodarska situacija v Evropski uniji izboljšuje, je Slovenija še vedno v težavah. Še smo v recesiji, naše največje banke imajo veliko težav s slabimi posojili, prepočasni smo pri izvajanju strukturnih reform. Minister Uroš Čufer se strinja, da je slaba banka nujen, ne pa tudi zadosten pogoj za oživitev gospodarstva. Po njegovem mnenju je treba zato banke očistiti slabih terjatev in jih dokapitalizirati v ustreznem znesku, da bodo lahko posojale denar. Po drugi strani pa je treba prezadolžena podjetja razdolžiti. Vseeno finančni minister Uroš Čufer jeseni pričakuje pozitivno oceno Evropske komisije. Od maja, ko je vlada v Bruselj poslala program stabilnosti, se je po njegovem mnenju zgodilo kar veliko stvari, večjih odstopanj od terminskega načrta pa ne vidi. Rebalans državnega proračuna za letos je državni zbor že sprejel, prav tako je vlada z julijem dvignila DDV. Ostaja nam še uvedba davka na nepremičnine. To se bo v teh dneh začelo znova dogajati, potem pa smo bolj ali manj prišli do položaja, ko je glavnina za letos predvidenih ukrepov tudi dejansko sprejeta, je dejal. Mislim, da smo potem prišli v položaj, ko bomo morali davčne zadeve stabilizirati, da ne bomo več smeli delati na strani davkov, je bil jasen. Meni, da gospodarstvo potrebuje stabilno poslovno okolje, česar nenehno spreminjanje davkov po njegovem ne zagotavlja. Tisto, kar se bo dogajalo na konsolidaciji, se bo moralo dogajati na strani izdatkov v javnem sektorju, je dodal. Erjavec upa, da se bomo rešili brez trojke Karl Erjavec je opozoril na veliko odgovornost slovenske politike pri reševanju gospodarskih težav. Foto Reuters Zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec, ki je tudi podpredsednik vlade, je prepričan, da se lahko rešimo sami, vendar sta potrebna dogovor koalicije in politična stabilnost. Trenutno je velika odgovornost na slovenski politiki, je opozoril. Za Slovenijo še vedno ostaja problem, kako doseči gospodarsko rast in kako znižati javnofinančni primanjkljaj, je poudaril. Po njegovih besedah bo ena pomembnejših odločitev, ki jo bo morala vlada sprejeti, v zvezi s sanacijo bank, saj se bodo v nasprotnem primeru nadaljevale gospodarske težave. Tudi ministru Čuferju se zdi ključna sanacija bančnega sistema. Jeseni pričakuje pozitivno oceno Evropske komisije glede ukrepanja Slovenije. Prav tako pomembno bo zapreti proračun za leto 2014 v okvirih, ki jih je Slovenija obljubila Bruslju v programu stabilnosti. Upam, da bomo uspeli najti dogovor znotraj koalicije, kjer obstaja nasprotje interesov, je dejal Erjavec, ki se ne strinja s poseganjem v pokojnine. DL pa se na drugi strani na primer ne strinja z dodatnim obremenjevanjem gospodarstva. Tu vmes bo morala vlada najti ustrezno rešitev, je poudaril. Ne bi si pa želel, da bi Slovenija padla v mehanizem in bila deležna pomoči trojke, ker takrat pa se bojim, kaj bo z našo socialno državo, je dejal in opozoril, da je trenutno velika odgovornost na slovenski politiki. Ugotavljamo, koliko je slabih terjatev Kdor koli ima dober projekt v Sloveniji, danes dobi denar. Denarja je dovolj, res pa je, da najbolj kričijo tisti, ki denarja ne dobijo zaradi takšnih ali drugačnih problemov, ki so vezani na njihovo zadolženost ali na popolno netransparentnost projektov. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec Po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca poskušajo ugotoviti, koliko je slabih terjatev v slovenskih bankah. Za deset bank, ki so v vzorcu ocenjevanja slabega premoženja in stres testov, bo številka znana do konca novembra ali začetka decembra, za Novo NLB pa prve rezultate pričakuje oktobra, ko bodo začeli tudi s prenosi slabih terjatev na DUTB. Glede ocene, da bo v Sloveniji na koncu obstalo štiri do pet velikih bank, je dejal, da bodo število bank v Sloveniji določili trg in učinkovitost posameznih bančnih skupin in udeležencev na slovenskem bančnem prostoru . Slaba banka bo po njegovem mnenju zgolj prispevala k hitrejši rešitvi problema slabih terjatev v Sloveniji. Ali bo rešila kreditni krč ali ne, pa je vprašanje, ki je bolj vezano na realni sektor, in vprašanje, ali podjetja danes za svoje dobre projekte dobijo kredite, je dejal. Bili bi pripravljeni sodelovati oziroma pospešiti konsolidacijo bančnega sistema, morda združitev kakšnih bank. Ključno seveda je, da v pomoč uspešnejšim podjetjem odpravimo kreditni krč. Erik Berglof EBRD Po mnenju glavnega ekonomista Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD Erika Berglofa je bil produktiven korak ustanovitev Družbe za upravljanje terjatev bank DUTB, zdaj morate le začeti prenos slabih terjatev . Opozarja, da bodo v nasprotnem primeru naraščali stroški, luknja v bančnem sistemu se bo z vsakim izgubljenim dnem samo povečevala . Po nekaterih načrtih bodo prve prenose slabih terjatev opravili oktobra. Ključno je prej doseči dogovor o vrednosti terjatev, je dejal. Po njegovih besedah lahko pomagajo pri prestrukturiranju bank in dostopu podjetij do financiranja, a potrebujemo pravila igre , ki jih bodo vsi spoštovali. Pri prestrukturiranju bank bi EBRD lahko sodeloval, tako da bi jim zagotavljal financiranje ali bi v njih prevzel lastniški delež, je povedal. EBRD bo pomagal z majhnimi zneski, če sploh, pravi njegov glavni ekonomist Erik Berglof. Foto Reuters Če iščete visoke zneske, potem EBRD ni prava rešitev. /.../ Ne govorimo o milijardnih zneskih, ki pridejo s paketom finančne pomoči. To ni tip pomoči, ki jo nudi EBRD. Erik Berglof EBRD Poudaril je, da je ključna odprava kreditnega krča uspešnejšim podjetjem. Na vprašanje o znesku, s katerim bi pomagali, je odgovoril, da zelo ciljno usmerjajo sredstva, pri čemer ne gre za zelo visoke zneske. A tudi majhen znesek lahko prispeva veliko k posojilni sposobnosti bank , pri čemer nudijo tudi sindicirana posojila. Po njegovem prepričanju je Slovenija do neke mere preveč zasičena z bankami, zato bi se morale združiti, večje bi morale prevzeti manjše. Kot razumem, v Sloveniji že potekajo zelo konkretni pogovori, tudi med največjimi bankami. EBRD vam lahko pomaga. Po njegovih predvidevanjih bodo v Sloveniji na koncu verjetno obstale štiri ali pet velikih bank. Ne bi neposredno povezoval varčevanja in rasti. Veliko držav se je odločilo za kombinacijo ukrepov fiskalno konsolidacijo na eni strani in spodbude gospodarstvu na drugi. Erik Berglof EBRD Sicer je po njegovih besedah zelo pomembno, ker se je upočasnil padec bruto domačega proizvoda BDP. V Evropi in Sloveniji se sicer kaže pozitiven trend in upa, da se bo nadaljeval. Še vedno sicer obstaja nekaj tveganj, na primer stresni testi bank v Evropski uniji, ki bodo verjetno pokazali luknje, ki jih bo treba zakrpati. Dodal je, da še vedno govorimo o zelo zmernem izboljšanju. V Slovenijo je bilo težko prodreti Glede prodaje državnih deležev je dejal, da je bilo med tujimi podjetji in bankami v preteklosti veliko zanimanja za investicije v Slovenijo, a je bilo zaradi številnih povezav med bankami, podjetji in državo zelo težko prodreti v Slovenijo. Okolje za vlagatelje ni bilo prijazno. Slovenija zdaj plačuje ceno. Drži, da časi za privatizacijo niso idealni. Če bi se za prodajo odločili prej, bi iztržili več. Zdaj ste žal pod pritiskom, in to morate storiti. Če bomo lahko, vam bomo pomagali, je povedal. Sam prihajam iz Švedske, ki je v začetku 90. let 20. stoletja prebrodila veliko krizo. Kriza je lahko tudi koristna, če pomaga spremeniti miselnost ljudi. In to se je zgodilo na Švedskem. Takrat smo izgubili 10 odstotkov BDP, a smo problem v bankah rešili zelo hitro in na precej drastičen način. Zamenjali smo praktično ves menedžment. Erik Berglof EBRD Med podjetji so po njegovih besedah zanimiva predvsem dobra, ki pa imajo težave zaradi omejenih virov financiranja. Teh je kar nekaj in tu lahko EBRD priskoči na pomoč. Zaveda se tudi problema, ko želijo politične stranke, lobiji in druge interesne skupine nadzorovati slovenska državna podjetja, ki jih zato velikokrat vodijo nesposobni ljudje. Teh težav nimajo le podjetja, ki so predvidena za privatizacijo. To je splošen problem v Sloveniji, ki ga je treba nujno rešiti. EBRD bi vam pri tem z veseljem pomagal, na tem področju imamo veliko izkušenj. Na vprašanje, ali je optimističen ali pesimističen glede prihodnosti Evrope, je odgovoril, da je bolj optimističen, kot je bil pred letom dni, sem pa zaskrbljen nad nekaterimi oblaki, ki še vedno zakrivajo obzorje .",0
"Največ delavcev z zavoda za zaposlovanje Novomeški Revoz je po dostavi potrebnih delov le začel obratovati s polno zmogljivostjo. Zaposlili so celo 150 dodatnih delavcev. V tovarni trenutno obratujejo v treh izmenah, kako dolgo bodo obseg proizvodnje obdržali, pa še ne morejo napovedati. V trenutnih kriznih razmerah je nemogoče natančno predvidevati, koliko časa bomo povečan obseg proizvodnje lahko obdržali. Glede na trenutno stanje naročil predvidevamo, da bo to najmanj do letošnjega kolektivnega dopusta na začetku avgusta z možnostjo podaljšanja, če bo obseg naročil ostal na trenutni ravni, pravijo v družbi in dodajajo, da je ustrezno prilagajanje proizvodnje ključno za uspešnost poslovanja. Iz dveh izmen in pol na tri izmene Potem ko je število naročil na začetku letošnjega leta zaradi ukrepov, ki so jih sprejele nekatere evropske vlade za spodbudo prodaje novih vozil, poraslo, so v Revozu od začetka aprila povečevali obseg proizvodnje. Tako so po več kot petih mesecih obratovanja v dveh in pol izmenah prešli na obratovanje s polno zmogljivostjo, kar je 800 vozil na dan. 9. aprila letos je nato proizvodnja obstala, saj od francoskega poddobavitelja Rencast niso dobili volanskih drogov. Iz Revoza so danes sporočili, da so potrebne dele dobili pretekli petek, tako da so lahko zagnali proizvodnjo v treh izmenah in delo zagotovili 150 novim delavcem. Na pomoč prišli delavci iz Adria Mobila Največ delavcev je prišlo po posredovanju zavoda za zaposlovanje, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so poslali prošnje ali pa so jim podaljšali pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Preostala četrtina delavcev je iz podjetja Adria Mobil, ki ima z Revozom sklenjen sporazum o možnosti odhoda delavcev v Revoz za določen čas, nato pa se vrnejo v matično podjetje. Vsak zaposleni je pri uvajanju v delo opravil 14 ur uvajalnega seminarja in nato še najmanj 48 ur usposabljanja na delovnem mestu, kar za podjetje predstavlja skupaj okoli 11.000 ur izobraževanja za potrebe prehoda na polno nočno izmeno.",1
"Banki Goldman Sachs naj bi grozila kazenska preiskava. Vzrok je škoda, ki jo je banka z goljufijo povzročila svojim strankam. Banka pravi Stranke so iskale tveganje in ga dobile. Banki Goldman Sachs naj bi grozila kazenska preiskava. Ameriške pravosodne oblasti naj bi na zahtevo Komisije za vrednostne papirje in borzo SEC sprožile kazensko preiskavo proti banki Goldman Sachs, ker naj bi ta v času pred krizo z goljufijo svojim strankam povzročila veliko škodo, sebi pa zagotovila lep zaslužek. SEC je pred dvema tednoma proti banki že vložila civilno tožbo. Po neimenovanem, a zanesljivem viru naj bi kazensko preiskavo sprožilo državno tožilstvo v New Yorku. Ne v SEC ne v državnem tožilstvu informacije niso želeli potrditi. Preiskava naj bi bila sicer v povsem začetni fazi. V banki so medtem povedali, da jih glede na vse, kar se v zadnjih tednih dogaja okrog Goldman Sachsa, informacija ne preseneča. Če gre za resničen podatek, so zagotovili sodelovanje v preiskavi. Kot je pred dvema tednoma v civilni tožbi zapisala SEC, Goldman Sachs ni razkril ključnih podatkov glede svojih finančnih produktov, povezanih s hipotekarnimi obveznicami, ki jih je prodajal v času, ko se je nepremičninski trg že začel rušiti. Agencija obtožuje banko in njenega podpredsednika Fabriceja Tourreja, da ni razkrila, kakšno vlogo je imela ena od njenih strank, gre za hedge sklad Paulson & Co., pri oblikovanju in trženju strukturiranih vrednostnih papirjev, ki so bili zavarovani z drugorazrednimi hipotekarnimi obveznicami. Omenjeni sklad naj bi banki plačal okoli 15 milijard dolarjev, da je oblikovala ta produkt, proti kateremu je nato sklad stavil s prodajo na kratko. Po oceni SEC so vlagatelji izgubili okoli milijardo dolarjev. S produktom se je trgovalo leta 2007, ko je v ZDA že prišlo do hipotekarne krize, ki je pomenila začetek poznejše svetovne finančne in gospodarske krize. Vodilni predstavniki Goldman Sachsa, med njimi Tourre in glavni izvršni direktor Lloyd Blankfein, so v torek kar 11 ur preživeli pred senatnim zasliševalnim odborom, kjer so jih tako republikanski kot demokratski senatorji na trenutke zelo burni seji izpraševali o njihovem ravnanju. Tako Blankfein kot Tourre sta se ves čas branila pred očitki in zatrjevala, da so njihove stranke pri teh poslih iskale tveganje ter ga tudi dobile. Kategorično so zanikali goljufijo in trditve, da so v medsebojnih pogovorih omenjene izvedene instrumente označili za ničvredne in oz. za sra...je . Zatrjevali so, da so zaradi nepremičninske krize tudi sami izgubili 1,2 milijarde evrov in da niso stavili na pok nepremičninskega balona. SEC naj bi sicer poleg teh poslov proučevala še druge transakcije s tveganimi finančnimi orodji, ni pa še jasno, ali se bo kazenska preiskava dotaknila tudi njih. V odzivu na novico o preiskavi so delnice Goldman Sachsa v petek na Wall Streetu izgubile kar devet odstotkov vrednosti, za seboj pa potegnile tudi delnice drugih finančnih družb.",0
"T-2 je pridobil 20.000 novih naročnikov Mariborsko okrožno je tako potrdilo prisilno poravnavo. Ta predvideva 44-odstotno poplačilo upnikov v devetih letih od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Prisilno poravnavo družbe je že avgusta podprlo zadostno število upnikov, a je Telekom Slovenije kot eden upnikov na mariborsko sodišče vložil ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave. V Telekomu so bili prepričani, da je uspešna prisilna poravnava malo verjetna, ter da bi bili upniki T-2 s stečajem bolje poplačani. Na njihovi strani je bilo deloma tudi izvedensko mnenje finančnega izvedenca Draga Dubrovskega. Ta meni, da načrt finančnega prestrukturiranja ni na tako trdnih nogah, da bi lahko brezpogojno zatrdil, da bo predlagana prisilna poravnava lahko uspešna. Problematični se mu zdijo predvsem načini poplačila, ki temeljijo predvsem na obljubljenem dobičku v naslednjih desetih letih in to kljub temu, da do zdaj družba z dobičkom še nikoli ni poslovala. V T-2 zadovoljni Odločitev sodišča je dejansko pritrdila našim dosedanjim navedbam. Verjamem, da smo zaupanje upnikov, ki so že avgusta letos glasovali za prisilno poravnavo, upravičili predvsem z uspešnim poslovanjem, ki ga potrjujemo že vse od začetka postopka prisilne poravnave, je ob odločitvi sodišča povedal direktor družbe T-2 Uroš Rožič. Poudaril je, da je letošnje poslovanje že od začetka prisilne poravnave stabilno. Število naročnikov narašča, kar se odraža tudi v rasti prihodkov. Od začetka postopka prisilne poravnave pa do konca oktobra so ustvarili 40,4 milijona evrov prihodkov od prodaje in 4,3 milijona evrov prostega denarnega toka, ki ga bo družba lahko namenila poplačilu upnikov in nadaljnjim investicijam. V tem času so v T-2 pridobil več kot 20.000 novih naročnikov.",1
"Redna proizvodnja se bo začela sredi leta 2013 Šempetrska Iskra Avtoelektrika je z ameriško družbo Nexteer Automotive sklenila pogodbo za dobavo elektromotorjev za servovolane v vrednosti 240 milijonov evrov. Redna proizvodnja se bo tako začela sredi leta 2013, pogodbo pa so sklenili za 14 let. Projekt pomeni za Iskro Avtoelektriko velik uspeh na tržnem segmentu avtomobilske industrije, ki se mu v prihodnje na svetovni ravni obeta precejšnja rast. Kot Nexteerjev razvojni dobavitelj postaja Iskra Avtoelektrika ena izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev motorjev za električne servovolanske sisteme. Nove zaposlitve in naprednejša tehnologija Projekt bo zahteval 30 novih zaposlitev. V Iskri Avtoelektriki v ta namen v prihodnjih letih uvajajo tudi nove naprednejše tehnologije izdelave motorjev. Skupina s tem uresničuje strategijo uvajanja projektov z višjo dodano vrednostjo s področja tako imenovanih zelenih tehnologij, pri katerih je cilj učinkovita raba energije in zmanjševanje škodljivih vplivov v okolje. Iskrin elektromotor v primerjavi s klasičnimi krtačnimi motorji vse bolj prodira na trg zaradi številnih prednosti. Te se kažejo predvsem v tišjem delovanju, daljši življenjski dobi ter večji moči in navoru. To pa se kaže v večji učinkovitosti in udobju, ki so ga deležni vozniki, ter prihranku pri porabi goriva, ki znaša tudi do pol litra na 100 kilometrov prevožene poti. O sklenjenem poslu so spregovorili na sredini seji nadzornega sveta Iskre Avtoelektrike, uprava pa je predstavila tudi poslovanje družbe v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Nadzorniki so podaljšali mandat Stanku Čokelcu v revizijski komisiji nadzornega sveta kot neodvisnemu zunanjemu strokovnjaku.",1
"Na Slovenskem se 12. marca praznuje Gregorjevo. Praznik ima svoje korenine na Gorenjskem, vse bolj pa ga kot nadomestilo Valentinovem privzemajo povsod po Sloveniji. Po starih šegah se na predvečer Gregorjevega spušča razsvetljene barčice in hišice v vodo, saj na ta dan sv. Gregor ˝ luč v vodo vrže.˝ Voda naj bi tako simbolično odnesla vse slabo, skrbi in zimo. ˝Gregorčke˝ bodo spuščali v Železnikih, Kropi in Tržiču. Sv. Gregor © Kdo je bil Sv. Gregor? Gregor Veliki je bil rojen 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža ter cerkvenega učitelja. Po starem julijanskem koledarju je Gregor, prinašalec luči, imel svoj god na prvi spomladanski dan. Gregor je vpeljal nov koledar, ki se uporablja še danes in ga imenujemo gregorijanski. Kot zanimivost lahko navedemo, da se Gregorjevo uradno ne praznuje na god Gregorja. Cerkev je leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Poleg tega se je z uvedbo gregorijanskega koledarja Gregorjevo premaknilo nazaj, na 12. marec, in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Sv. Gregorij je zavetnik rudnikov, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov, priporočale so se mu žene za rodovitnost, pomagal je zoper kugo, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Upodablja se ga v papeških oblačilih, pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba. Praznik luči V preteklosti je v mnogih krajih bila razvita obrt, pri čemer so vajenci v zimskem času delali ob svetilkah. Gregorjevo je bilo mejnik, ko luči niso več potrebovali in se je delo opravljalo le dokler jim je to omogočala dnevna svetloba. V Kropi so dan, ko niso potrebovali več svetilke, obeležili z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok ter tako pozdravili sonce in pomlad. Podobno so kose lesa z gorečim, v smolo namočenim oblanjem ali s svečo metali tudi v drugih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji. Barčice svetega Gregorja ali gregorčki so ponekod pomenili tudi konec zimske preje. Ko se ptički ženijo Velja pa Gregorjevo tudi za praznik zaljubljencev. Dekleta so se na ta dan ozirala v nebo in prva ptica, ki jo je deklo videlo, je naznanila kakšen bo njen mož. Zato je praznik privzel tudi sinonim ˝ko se ptički ženijo.˝ Ptički pa se ženijo tudi na Vincencijevo (22. 1.), zato imajo navado v koroški Rožani reči ˝ K šent Cenovem se tice ženijo˝, na Gorenjskem pa, da imajo ˝ ta dan ptiči ofcet˝. Na splošno velja, naj bi se po izročilu legend za Valentinovo ptički zaročali in snubili, za Gregorjevo pa poročali.",1
"V zadnjih 10 mesecih Slovenija ni napredovala niti za odstotek, gospodarstvo pa ne more konkurirati na svetovnem niti na regionalnem trgu, pravi Mussomeli. 'Čas se vam izteka in če boste vztrajali na svoji poti, vas čaka grški scenarij,' pravi. Ameriški veleposlanik je bil oster do Slovenije. Da ima Slovenija raka, ki ga je treba zdraviti, a očitno tega noče priznati, nam očita ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli. Še korak dlje gre. V zadnjih 10 mesecih Slovenija po njegovih besedah ni napredovala niti za odstotek, gospodarstvo pa ne more konkurirati na svetovnem niti na regionalnem trgu. Mussomeli ob tem opozarja, da čas se vam izteka in če boste vztrajali na svoji poti, vas čaka grški scenarij . Mi smo naredili ogromno, da bi ameriška podjetja prišla v Slovenijo in investirala vanjo. Ampak vsakič znova v zadnjih 10 mesecih so izgubila pogum in voljo ter odšla drugam. In v petih letih, to si upam napovedati, bo Slovenija izgubila svoj položaj države z najvišjim življenjskim standardom med nekdanjimi komunističnimi državami. Okno se zapira in ostalo vam je zelo malo časa, je dejal Mussomeli. Slovenija bo zaradi svojega zapiranja tujim trgom, neučinkovite politike in interesov posameznikov, ki polnijo lastne žepe, potonila, pravi Mussomeli. V Sloveniji me najbolj moti to, ko se nekdo sklicuje na nacionalni interes, pravi veleposlanik. Obtožbe o korupciji so prisotne pri skoraj vsakem večjem javnem naročilu, privatizacija državnih podjetij pa po 20 letih samostojnosti še zdaleč ni končana, še dodaja. Da tuja podjetja ne želijo vstopiti v Slovenijo, ker je nekonkurenčna in ni odprta, so se z Mussomelijem strinjali tudi vidni predstavniki domače ekonomske srenje. Korupcija, polna usta nacionalnega interesa, čigar argumenti so se že zdavnaj izjalovili, privatizacija po 20 letih še vedno ni končana. Obnašamo se po principu tujega nočemo, svojega ne damo. Naš nastop do vseh potencialnih investitorjev je ne samo neroden, ampak največkrat tudi sovražen, poudarjajo slovenski strokovnjaki. Cel kup tujih investitorjev je prišlo, pa smo jih poskušali po neki privzgojeni balkanski navadi nadmudriti in zmetati polena pod noge, je dejal Žiga Turk. Vsi se spomnimo izjave, kako bi Kitajci vse pokupili, ampak 20.000 jih pa ne sme priti v Slovenijo. Gre samo za en odstotek populacije, in če tega ne moremo narediti, kaj s tem sporočamo vsem potencialnim investitorjem, ne samo Kitajcem, pravi ekonomist Peter Groznik. Prevelika obdavčitev plač, nefleksibilna delovna zakonodaja in politična nesigurnost jih zdaj bolj kot kdaj koli prej odvračajo, se strinjajo tudi uspešni tuji podjetniki, ki so že dalj časa prisotni na slovenskem trgu. Referendumi, reforme, ki ne gredo naprej, to pač za enega tujega vlagatelja sigurno ni nekaj, zaradi česar bi se odločil, da pride v Slovenijo. Ker vsak, ki gleda Slovenijo od zunaj, se je malo boji, in to je dejstvo, pravi svetovalka direktorja pri podjetju Aviat Jasna Mihelj Coustaury. Okrevanje slovenskega gospodarstva je odvisno tudi od morebitnega izstopa Grčije iz evroobmočja. Ko bomo v gajbici jabolk namreč odstranili tistega, ki gnije, bomo tudi mi krizo, v kateri smo se znašli, mnogo lažje prebrodili, še poudarjajo.",0
"Ljubljana - Po tem ko je nadzorni svet pristopil k aktivnostim za imenovanje nove uprave Vzajemne, je čutiti veliko pritiskov na člane nadzornega sveta, ki jih nekateri izvajajo tudi javno preko medijev, je v odprtem pismu članom skupščine Vzajemne zapisala predsednica nadzornega svetaMatej Povše . Ob tem zavrača očitke o nezakonitem poslovanju. Namigovanja in prikrajanje resnice zgolj lastnim partikularnim interesom je več kot očitno privlačna praksa, meni Podgornikova. Kot je zapisala, je denimo Društvo mali delničarji Slovenije (MDS) marca v sporočilu za javnost objavilo veliko neresnic. Sporočilo s svojo vsebino po njeni oceni podaja napačen prikaz sistema korporativnega upravljanja, s čimer zavaja javnost. ""Ustvariti želi vtis neurejenih razmer, iz česar bi povprečni bralec povzel, da se v Vzajemni dogajajo nepravilnosti ali celo kazniva dejanja. Tovrstni očitki so daleč od resnice, sami po sebi pa kažejo na sistem dela MDS,"" je zapisala predsednica nadzornega sveta. Sistem korporativnega upravljanja Vzajemne temelji na 45-članski zastopniški skupščini, nadzornemu svetu in upravi. Vsak izmed teh organov ima v skladu s pozitivno zakonodajo, statutom in drugimi internimi akti svoje pristojnosti, dolžnosti in pravice. Poslovanje Vzajemne pa nadzira tudi Agencija za zavarovalni nadzor, pojasnjuje. Glede na navedeno je neobičajno, da se o pomembnih in zaupnih vprašanjih korporativnega upravljanja Vzajemne, ki sodijo v izključno pristojnost nadzornega sveta, ""na selektiven in zavajajoč način"" razpravlja na način, ki ga vsiljuje MDS, še poudarja Podgornikova.",0
"Hitra, kakovostna, trajna in cenovno ugodna sanacija razpok Ljubljansko podjetje Tahting že vrsto let trži materiale za gradnjo in vzdrževanje cest, proizvodnjo asfaltnih zmesi ter materiale za gradnjo železniških prog. Pred kratkim so na trgu ponudili tudi inovativen bitumenski proizvod Fugolit-flex, ki je namenjen za hladno saniranje lasastih in mrežastih razpok ter odprtih stikov na asfaltnih in betonskih površinah. Na asfaltnih in betonskih površinah se vedno znova pojavljajo različne poškodbe. Na cestah in zasebnih dvoriščih nastajajo razpoke, ki jih je treba sanirati, drugače se obseg poškodb le povečuje. V dosedanji praksi so se razpoke sanirale z vročo zalivno maso, ki zahteva dolgotrajen in drag postopek, poleg tega pa je delo z vročo zalivno maso nevarno, saj se sproščajo zdravju škodljivi aerosoli. Pri segrevanju na visoko temperaturo se del mase in polimerov, ki so v njej, pregreje, zato ta postane izredno toga, posledično pa se pogosto ponovno pojavljajo razpoke na že saniranem delu. Slaba lastnost je tudi spolzkost sanirane površine, ki je tako nevarna za vse udeležence v prometu. Elastična in trajna rešitev Fugolit-flex je hladna zalivna zmes za zalivanje razpok in odprtih stikov na asfaltnih in betonskih površinah ter odprtih stikov med asfaltom in betonom. Zaradi svoje oprijemljivosti in elastičnosti je zelo primerna za izdelavo dilatacij na spojih različnih površin, ki imajo različne temperaturne raztezke. S izdelkom Fugolit-flex se uspešno zatesnijo tudi razpoke oziroma odprti stiki med asfaltom in različnimi jaški. Obogaten je s polimernimi vezivi, ki zagotavljajo fleksibilnost in izredno visoko raven oprijemljivosti, je brez topil in okolju prijazen. Raztezek fugolit-flex je do 700 odstotkov, kar pomeni, da nastane tako zelo elastična in trajna zapora, da je mogoča premostitev razpok proti vdoru površinske vode. Poleg velike razteznosti in hladne obdelave je bistvena prednost tudi izredno velika oprijemljivost, zato skupaj s posipom silikatnega drobirja dolgoročno zagotavlja veliko torno sposobnost saniranega dela vozišča. Uporaben tudi na domačem dvorišču Fugolit-flex je namenjen profesionalni rabi, zaradi kakovosti, široke uporabnosti in enostavnega nanašanja pa so se v podjetju Tahting odločili, da ga ponudijo tudi v široki potrošnji. Hladna zalivna zmes se obdeluje tako ročno kot strojno. Pri ročni obdelavi je priporočljiva uporaba ročnega orodja oziroma litogladilke, lahko pa pomagata tudi zidarska lopatica in fugirna pištola. Stojnemu nanašanju je namenjeno strojno orodje litomat, s katerim lahko zelo hitro, učinkovito in kakovostno obdelamo lasaste in mrežaste razpoke ter daljše odprte stike. Na litomatu je rezervoar za stisnjeni zrak, ki ga napolnimo s fugolit-flexom. Poleg rezervoarja za stisnjeni zrak je nameščen še kompresor, ki pri delovanju s štiritaktnim bencinskim motorjem proizvaja zračni tlak največ štiri bare, ki skrbi za zadosten brizgalni tlak. Fugolit-flex ob razprševanju pod tlakom postane bolj tekoč in tako v razpoko prodre globlje. Z ročno sulico za nanos na litomatu lahko razpoke zelo natančno obdelamo, tudi če so zelo vijugaste. Vlečna naprava za zalivanje razpok skrbi za enakomeren nanos materiala, ki ga je treba takoj zatem posuti s silikatnim drobirjem. Z vozičkom za posipanje silikatnega drobirja Sipofix dosežemo enakomeren in zadosten posip ter čisto strukturo površine saniranih območij, odvečni material pa po potrebi pometemo. Po končanem delu je površina pohodna in prevozna po približno 30 minutah, če je zadosti pokrita s posipom.",1
"Novomeška Krka je med iskalci zaposlitve zaželeno podjetje. To je jasno predvsem iz števila prošenj, ki jih v podjetju dobijo od iskalcev zaposlitve. Razkrili so nam nekaj podatkov o tem, na podlagi česa med številnimi prijavljenimi na koncu izberejo nove sodelavce. Delavci generacije Y V Krki ugotavljajo, da so to delavci, ki so jim ob delu pomembni tudi plača, delovni pogoji, dopust, izobraževanje, prosti čas, napredovanje in nagrajevanje. Novomeška Krka je eno redkih slovenskih podjetij, ki se ne utaplja v rdečih številkah. Ko so ob polletju predstavljali poslovne rezultate, si je kaj podobnega najbrž zaželel marsikateri slovenski direktor. V skupini Krka so v prvem polletju prodali za 597,1 milijona evrov izdelkov in storitev, kar je 6 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, dobiček pa je zrasel za 11 odstotkov in je znašal 100,3 milijona evrov. Skupina je ob polletju zaposlovala 9839 ljudi, od tega dobro polovico v tujini. In tistih, ki bi se jim želeli pridružiti, je veliko. O tem smo se lahko prepričali tudi na zaposlitvenem sejmu Moje delo, kjer je bila dva dni pred njihovo stojnico nepopisna gneča tistih, ki so se želeli srečati s kom od peterice Krkinih kadrovikov. Od farmacevtov, kemikov, biologov do ljudi drugih poklicnih profilov. Z velikim zanimanjem med iskalci dela se je tudi precej povečal nabor možnih kakovostnih kadrov, pove kadrovski direktor Krke Boris Dular, ki meni, da je obiskovanje zaposlitvenih sejmov dobro tako za delodajalce kot za iskalce dela. Je za vas in vaše sodelavce lažje, da je že kar prvi stik s potencialnim delavcem oseben? Vsak pristop ima prednosti in slabosti. Dejstvo je, da na zaposlitvenih sejmih ne kadrujemo. Gre pa za prvi stik, izmenjavo informacij. Je pa res, da na zaposlitvene dogodke pridejo ljudje, ki res aktivno iščejo, s tem, da se nam pridejo prestavit, naredijo že korak dlje od tistih, ki pošljejo le pošto. Pokažejo željo, ambicijo Kaj pa pričakujete od kandidatov, ko se vam prvič predstavljajo? Morajo biti dobro pripravljeni. Delovati morajo urejeno, sposobni morajo biti jasno predstaviti osnovne podatke o sebi, povedati, kaj jih zanima, kaj so pripravljeni postoriti na sebi, da bodo uspešni pri delu. Na prvem srečanju se mora prižgati iskra , da rečemo, no, ta je pa potencialno zanimiv. Vsaka naslednja faza izbornega postopka je bolj poglobljena. V Sloveniji je ogromno mladih, ki na trgu dela iščejo prvo priložnost. Kako odprta ali zaprta so zanje Krkina vrata? Delovnih mest, za katera so zahtevane izkušnje, imamo v Krki okoli 30 odstotkov. Za vse ostalo izkušnje niso pogoj. Zaposlujemo ljudi, ki imajo končano izobrazbo, kalijo pa se v našem programu usposabljanja, kjer spoznajo sistem, delo po enotah. Veliko damo na to, da svoje sodelavce razvijamo od začetka. Kaj poleg izobrazbe še šteje v izbornem postopku? V podjetju imamo neke vrednote, ki niso le zapisane na papirju, ampak jih v družbi dejansko živimo. Od zaposlenih se zato pričakuje delovanje v skladu s temi vrednotami. Za kandidate je tako dobro, če se z njimi seznanijo že pred razgovorom in se nam nato na ta način, skozi primere, kako oni živijo te vrednote, tudi predstavijo. So na primer učinkoviti, ker so hitro doštudirali, uvedli so izboljšave na določenem področju, v življenju jim veliko pomeni zaupanje. Pa se, kljub širokemu naboru kandidatov, kdaj znajdete v situaciji, ko med njimi ni kandidata po vaših željah? Idealnih delavcev ni. Vlagamo pa zelo veliko v to, da pridemo do najboljših. Kar pomeni, da družba veliko energije posveti temu, da v podjetje pripelje najboljše možne kandidate. Ste eno redkih slovenskih podjetij, ki v teh časih še zaposluje. Kako velik je naval kandidatov? Na mesec dobimo več kot 1000 prošenj. Letos smo jih dobili že preko 13.000. Za vsako razpisano delovno mesto imamo povprečno 100 prijav. Za referentsko delo, za katero smo delavca iskali pred kratkim, je prišlo več kot 800 prošenj. Ogromno je prvih iskalcev zaposlitve in tistih, ki imajo delo, a želijo novo priložnost. Kako se med 800 prošnjami za eno delovno mesto sploh znajdete? Predvsem je treba vedeti, kaj želite. Katere kvalifikacije, katere izkušnje, katere dodatne sposobnosti. Potem naredimo izbor kakšnih 150 prošenj za natančnejše preverjanje, kakšnih 80 kandidatov povabimo na razgovor. Dejstvo je tudi, da vsaj polovica prošenj ne izpolnjuje že osnovnih pogojev. Ampak s tem ni nič narobe. Mi vse prošnje pregledamo. Zgodi se, da prijavljeni izpolnjujejo pogoje za kakšno drugo mesto. Iskalci dela se pogosto pritožujejo, da jim podjetja, ki jim pošiljajo prošnje, ne odgovarjajo. Pri nas odgovorimo vsem. Če pošljejo pisno prošnjo, je tudi odgovor pisni, če elektronsko pa elektronski. Pogosto jim povemo, da za zdaj zanje nimamo prostega mesta, a da njihova prošnja ostaja v evidenci. Prošenj je torej ogromno. Koliko kandidatov pa bo dejansko dobilo delo? Letos smo zaposlili okoli 130 ali 140 ljudi. Skupaj jih na leto od 200 do 250, na ravni skupine med 500 in 600. Na tem področju smo precej dinamično podjetje.",1
"Ajdovski Fructal bo po sklepu uprave družbe iz poslovnih razlogov odpustil 28 delavcev, od tega pet invalidov. Konkretne razloge za odpuščanja v sindikatu trenutno še preučujejo. Po sklepu uprave ajdovske družbe Fructal bo brez dela ostalo 28 delavcev, od tega pet invalidov, je povedal sindikalist Euro Brozič. Kot je dodal, je deset izmed delavcev že izrazilo željo, da se o postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvesti sindikat, ta pa bo tudi preveril utemeljenost razlogov za odpoved pogodbe. Od omenjenih 28 delavcev je torej pet invalidov, ki jim v kratkem tako ali tako ne bodo mogli vročiti odpovedi pogodbe, saj mora ta še skozi sito pristojne republiške komisije, ki lahko da tudi negativen odgovor, je še pojasnil izvršni sekretar Obalne konfederacije sindikata KS 90 Brozič. Pri približno polovici od 28 delavcev, ki so na seznamu odpuščenih, naj bi sicer po Brozičevih besedah šlo za tako imenovana mehka odpuščanja, kjer delavci iz takšnih ali drugačnih razlogov če so npr. tik pred upokojitvijo soglašajo s postopkom odpovedi delovnega razmerja. Konkretne razloge za odpuščanja v sindikatu trenutno preučujejo, v ponedeljek pa bo na vrsti še en sestanek z upravo družbe oziroma njeno strokovno službo, je še napovedal Brozič. Foto Špela Zupan Ob prevzemu se je Nectar obvezal, da ne bo odpuščal Neuradne informacije o odpuščanju zaposlenih v Fructalu so zaokrožile že prejšnji teden. Ob prevzemu Fructala se je novi lastnik, srbski Nectar, sicer obvezal, da ne bo odpuščal delavcev, prav tako pa naj bi v Ajdovščini ostal tudi razvoj. Fructal je z delom začel leta 1945. Število zaposlenih se je povečevalo do leta 1991, ko je zaradi spremenjenih političnih razmer ob razpadu Jugoslavije, zapiranja trgov in osamosvajanja podjetij v nekdanjih republikah Jugoslavije tudi v Fructalu prišlo do zmanjšanja obsega proizvodnje ter števila zaposlenih s 1500 na 780. Odtlej se je število zaposlenih nenehno zmanjševalo in konec lanskega leta doseglo številko 364. Fructal je kot samostojno podjetje deloval vse do leta 2001, ko je skoraj 94-odstotna lastnica podjetja postala Pivovarna Union. Ta ga je bila primorana prodati zaradi zmanjševanja dolga do bank upnic. Med več interesenti za nakup je bil izbran Nectar, ki je za Fructal odštel 35,3 milijona evrov.",0
"Piranski župan Peter Bossman, ki je tudi predsednik SD Piran, je vodstvu stranke ponudil odstop Uradni razlog za odstop piranskega župana Petra Bossmana z mesta predsednika tamkajšnjega SD sta njegova prezasedenost in preobremenjenost, a v ozadju naj bi bila tudi nesoglasja znotraj SD, je danes poročala Televizija Slovenija (TVS). O njegovem odstopu naj bi v stranki sicer razpravljali prihodnji teden. Po poročanju TVS na piranski občini že od pomladi prihaja do veliko medsebojnega obtoževanja. Nazadnje je ""prah dvignil domnevno nezakonit vpogled v elektronske pošte podžupanov, ko naj bi sporočila, namenjena podžupanji Meiri Hot, prihajala na naslov podžupana Gašparja Gašpar Mišiča"". Jeretičeve kritike razlog za odstop Bossmana? V ozadju županovega odstopa pa naj bi bil Sebastjan Jeretič, ki je pred dvema letoma intenzivno sodeloval pri Bossmanovi predvolilni kampanji. Takrat je trdil, da je Bossman izjemno dober človek in sposoben politik. Zdaj pa pravi, da je ""nesposoben politik"", a pred kamero ni želel govoriti. Jeretič se sicer dnevno sestaja z županovimi najožjimi sodelavci. Dobro obveščeni napovedujejo, da bi to lahko pomenilo vrnitev Patricka Vlačiča z državne v lokalno politično sceno.",0
"Sodba proti OMV. Nekdanji najemnik bencinskega servisa Urbanja je na sodišču poiskal pravico in premagal giganta OMV. V petek je predvidena deložacija upravljalca enega od najbolj obiskanih bencinskih servisov na poti od Šentilja do Ptuja – bencinskega servisa Dobrenje vzhod. Neupravičena prekinitev Zdajšnji najemnik Neseznanjen. Trenutno bencinski servis upravlja in najema podjetnik Leo Toplak, ki pa smo ga o njegovi deložaciji obvestili novinarji. “Jaz nič ne vem o deložaciji. Vse obvladuje služba OMV. Jaz imam njihov bencinski servis v najemu, pogodbo pa imam sklenjeno še za nekaj let,” za Žurnal24 pojasnjuje Toplak. Omenjeni servis, ki je v lasti OMV Slovenija, je do marca 2008 upravljal najemnik, podjetnik Domen Urbanja, dokler mu lastnik ni prekinil pogodbe še pred iztekom roka. “Moja stranka je 13 let upravljala ta bencinski servis, s tem si je zagotavljala eksistenco, lepega dne pa so jo vrgli s servisa,” pravi Andrej Kac, odvetnik Urbanje, ki je OMV tožil zaradi motenja posesti in na Višjem sodišču v Mariboru dosegel zmago. “Razsodili so v prid moji stranki, da ji je OMV neupravičeno prekinil pogodbo in neupravičeno onemogočil opravljanje dejavnosti. Sodišče je toženi stranki naložilo, naj vzpostavi stanje, kakršno je bilo pred dvema letoma, kar pomeni, da moja stranka znova upravlja bencinski servis. Ta sodba je pravnomočna,” dodaja mariborski odvetnik Kac. Jutri deložacija 13 let je bil Domen Urbanja upravitelj bencinskega servisa Dobrenje vzhod v Pesnici. Po Kacovih besedah OMV Slovenija ni upošteval sodbe sodišča, zato so vložili še predlog o izvršbi in jim je uspelo, saj imajo pravnomočen tudi sklep o izvršbi, kar pomeni, da bo v petek potekala deložacija bencinskega servisa. “Če ta ne bo prost ljudi in stvari, mora izvršitelj izpolniti odločitev sodišča,” pojasnjuje Kac. “Neživljenjska odločitev” Pri OMV so potrdili odločitev višjega sodišča in razpisano deložacijo za jutri. “Spor izhaja iz leta 2008, ko dotedanji upravljalec bencinskega servisa ni želel nadaljevati poslovanja z OMV Slovenija in mu je bila posledično odpovedana pogodba,” sporočajo iz OMV in poudarjajo, da se zoper odpoved pogodbe upravljalec ni pritožil ali vložil tožbe, ampak je vložil tožbo na motenje posesti. Pri OMV so dodali: “Sodišče je dalo posest nad bencinskim servisom dotedanjemu upravljalcu servisa, izpraznjenega ljudi in stvari, dalo je uporabo bencinskega servisa toženi stranki (OMV Slovenija) in stranki (OMV Slovenija), naložilo, da sama sebe ne sme motiti na svoji posesti. Taka odločitev višjega sodišča je po našem mnenju popolnoma neživljenjska, neizvršljiva in predstavlja pravni absurd.” Odvetnik Andrej Kac pa samo še dodaja: “Ni pomembno, ali je odločitev sodišča življenjska ali neživljenjska. Tudi OMV mora spoštovati odločitev sodišč!”",0
"Ocene morebitne finančne škode se gibljejo med 500 in 1000 milijoni evrov Zavrnitev državnega poroštva za ugodno posojilo pri EIB-ju za gradnjo Teša 6 bi lahko pomenila resno grožnjo nadaljnjemu obstoju skupine HSE, vključno s Premogovnikom Velenje, menijo v AUKN-ju. V HSE-ju pa govorijo o neizogibni dokapitalizaciji. Po mnenju Agencije za upravljanje kapitalskih naložb bi zavrnitev poroštva posledično pomenila razprodajo slovenske energetike v zgodovinsko najbolj neugodnem trenutku za prodajo, kar nekateri po drugi strani vidijo kot izjemno priložnost za poceni privatizacijo znatnega dela slovenske elektroenergetike. Skušali bodo kar najhitreje doseči pogoje za sprejem zakona Agencija je sicer v ponedeljek prejela dopis Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj glede zagotavljanja finančne konstrukcije šestega bloka Teša in s tem povezanih poroštev države za posojilo Evropske investicijske banke v znesku 440 milijonov evrov. Agencija dopis proučuje in bo v najkrajšem času poskušala doseči, da se v največji mogoči meri vzpostavijo pogoji za sprejetje zakona o poroštvu države in da se na ta način prepreči ogromna materialna in finančna škoda ocene se gibljejo med 500 milijoni in 1000 milijoni evrov za državo in družbi HSE ter Teš, ki bi nastala zaradi suspenza pogodbe z Alstomom. AUKN HSE je nadpovprečno kapitaliziran Kot poudarjajo v AUKN-ju, je vprašljiv nadaljnji obstoj ne samo Teša, ampak tudi skupine HSE-ja oziroma znatnega dela slovenske elektroenergetike, ki pa je hrbtenica slovenskega gospodarstva. Ob tem AUKN poudarja, da je HSE v primerjavi s primerljivimi podjetji v regiji nadpovprečno kapitaliziran in ima dovolj prostega kreditnega potenciala oziroma gotovinskega toka, da ob primernem financiranju sam izpelje projekt in ga na podlagi nadpovprečnih dosedanjih operativnih rezultatov blokov petih blokov Teša tudi učinkovito upravlja. Glede na lanski padec bonitete države po padcu referendumov sredi leta in ob izrazito negativni javni kampanji proti Tešu je vprašljivo, ali bi ob teh neugodnih zunanjih pogojih HSE-ja sploh še bil sposoben zagotoviti nadomestna kreditna sredstva brez državnega poroštva za nadaljevanje projekta oz. za povrnitev škode podizvajalcem, še pojasnjujejo v agenciji. HSE pričakuje katastrofalne posledice Oglasili so se tudi v Holdingu slovenskih elektrarn in Termoelektrarni Šoštanj, kjer zatrjujejo, da so v zadnjih dveh letih storili vse, kar je bilo možno, da je projekt obvladan in transparenten. Odločitev o nadaljevanju postopka sprejemanja Zakona o poroštvu se je premaknila na področje politike, na katero pa poslovodstvi TEŠ in HSE nimata vpliva. V takšnih razmerah tudi ni mogoče sprejeti kakršnekoli odločitve, saj vsaka izmed njih pomeni dodatne stroške. Po njihovih ocenah bi to, da zakon o poroštvo ne bi bil sprejet, za HSE in Teš imelo katastrofalne posledice, dodatne stroške v višini najmanj dveh milijard evrov v naslednjih dveh letih, manjšanje energetske samozadostnosti države, problem nadaljnje ekološke sanacije Šaleške doline in vprašljivost nadaljnjega obstoja termoelektrarne ter s tem delovnih mest.",0
"Trije neznanci so sinoči okoli 22. ure s kiji napadli predsednika uprave p(Gorenja Trije neznanci so sinoči okoli 22. ure s kiji napadli predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca na lokalni cesti v Kaplji vasi pri Preboldu, v bližini športnega igrišča, poroča 24ur. Preiskava še poteka, zato policija o motivih še ne poroča. Vzeli so mu mobilni telefon, Bobinac pa je pomoč poiskal na celjski urgenci. Dobil naj bi lažje poškodbe glave. Bobinac, ki je dobil dvanajst šivov na glavi, okreva doma, se dobro počuti, v ponedeljek pa naj bi bil v službi. Dogodka noče komentirati. Kaj je motiv? Bobinčevi sosedje o dogodku ne želijo govoriti, ugibajo pa, ali trije fantje s kapucami na glavi in oboroženi s palicami res niso vedeli, da so napadli enega slovenskih menedžerjev. Tudi številni drugi ljudje omenjajo možnost, da bi pri napadu lahko šlo za maščevanje, saj se je Gorenje zaradi gospodarske krize znašlo v zelo hudih razmerah. 300 ljudi, ki so bili v podjetju zaposleni za določen čas, je že izgubilo službo, govori pa se še o dodatnih odpuščanjih med 500 in 700 delavcev. Ljudi, ki so nezadovoljni z razmerami, ki vladajo v Gorenju je torej veliko. V Gorenju namreč dela okoli 11 tisoč ljudi, še poroča 24ur.",0
"Ne verjemite elektronskim obvestilom, da ste od ustanove The UK National Online Lottery dobili nagrado, saj gre za goljufijo. Pri tem izplačilo dobitka goljufi pogojujejo z nakazilom določenega denarnega zneska in s posredovanjem osebnih podatkov. Policija svetuje, naj bodo občani previdni pri sklepanju takšnih poslov. V zadnjem času je na policijo prišlo tudi več prijav zaradi tako imenovanih ""nigerijskih goljufov"", ki prek interneta in pisemske pošte občanom pošiljajo ponudbe, v katerih obljubljajo velike zaslužke za prenos gotovine (več milijonov ameriških dolarjev) iz pošiljateljeve države prek Slovenije na različne račune v tujini. Za pomoč pri prenosu gotovine ponujajo tudi do 30-odstotne zaslužke. Seveda pa mora občan, ki sprejme omenjeno ponudbo, najprej nakazati znatna sredstva za plačilo odvetnika, ki bi mu lahko sprostil to premoženje. Prvi znesek, ki ga mora prejemnik take ponudbe nakazati, je navadno nizek, nekaj sto ameriških dolarjev, vse poznejše zahteve pa so vedno višje, dokler človek, ki je k takemu poslu pristopil, ne spozna, da gre za goljufijo.",0
"Prepričan sem, da bo Evropa postala največji izvoznik ekološkega razmišljanja, je na evropskem srečanju o okolju v državnem zboru poudaril njegov predsednik France Cukjati. V državnem zboru je potekalo srečanje predsednikov odborov, pristojnih za energetiko in okolje nacionalnih parlamentov držav članic Evropske unije, Evropskega parlamenta in parlamentov držav kandidatk. Predsednik državnega zbora France Cukjati je v uvodnem nagovoru poudaril, da so ustanovne članice Unije že pred več kot 50 leti razmišljale o energetskih vprašanjih in že takrat čutile potrebo po skupni energetski politiki, danes pa smo po njegovem prepričanju pod vse močnejšim pritiskom problemov, ki spadajo tako v sklop energetike kot v sklop okolijske politike. Cukjati verjame, da bo Evropa tako lahko postala največji izvoznik ne samo demokracije, temveč tudi ekološkega razmišljanja in bo tako spet imela nesporno pozitivno središčno vlogo v svetu. Do leta 2020 20-odstotni delež obnovljivih virov Beseda je med drugim tekla o obnovljivih virih energije ter o podnebnih spremembah v luči podnebno-energetskega paketa Evropske unije, ki ga pripravlja Bruselj. Skoraj vsi uvodni govorniki so poudarili, da od slovenskega predsedovanja veliko pričakujejo. Govorniki so za zaprtimi vrati predstavili svoja stališča o tem, kako do leta 2020 doseči 20-odstotni delež – trenutno predstavlja le šest odstotkov – obnovljivih virov energije v energetski porabi Unije. Unija ima velike načrte s sončno energijo. © iStockphoto Artur Runge Metzger z direktorata Evropske komisije za okolje je poudaril, da smo v obdobju, ko je treba intenzivno razmišljati o tehnologiji z nizkimi izpusti toplogrednih plinov ter o gospodarstvu, ki je na njih zgrajeno. S tem bomo naslednjim generacijam po njegovih besedah predali kolikor toliko čisto in zdravo okolje ter omogočili sožitje med okoljem in gospodarskim razvojem. To mora biti naš cilj kljub visokim stroškom, ki so za to potrebni. Obravnavali so tudi vprašanje, kako oblikovati nacionalne mehanizme za spodbujanje obnovljivih virov energije v luči delitve bremen med članicami in podnebno-energetskim paketom, ki ga pripravlja Evropska komisija na osnovi sklepa voditeljev Unije na lanskem marčnem vrhu EU. Padec zidu na Baliju Dotaknili so se energetskih tehnologij in Evropskega strateškega energetskega tehnološkega načrta, s katerim naj bi EU dosegla nižjo ceno čiste energije in prevzela vodilno vlogo v sektorju tehnologij z nižjimi izpusti toplogrednih plinov, ter govorili o Energetski skupnosti Jugovzhodne Evrope kot modelu doseganja trajnostne in stabilne oskrbe z energijo v regiji. Posebno pozornost so namenili tudi rezultatom okolijske konference na Baliju, ki po besedah predsednika začasnega odbora Evropskega parlamenta za podnebne spremembe Guida Sacconija predstavlja nekakšen padec ""berlinskega zidu"" na področju okolja. ""Z njo je padel zid med razvitimi in nerazvitimi,"" je dejal.",1
"Španija je imela v zadnjem četrtletju lani skoraj šest milijonov brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa je dosegla 26,2 odstotka. V Španiji imajo skoraj šest milijonov brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa znaša 26,2 odstotka. Španija, katere gospodarstvo vztraja v recesiji, je imela v zadnjem četrtletju lani po ugotovitvah tamkajšnjega statističnega urada 5,97 milijona brezposelnih, stopnja brezposelnosti pa je dosegla 26,2 odstotka. V zadnjem četrtletju brez dela še 187 tisoč ljudi Današnji podatek o povečanju števila brezposelnih - v zadnjem četrtletju se je število povečalo za 187.300 - prihaja le dan po objavi španske centralne banke o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP). Letos krčenje gospodarstva za 1,5 odstotka Recesija se je sicer v zadnjem četrtletju lani poglobila, a je bil padec BDP v celotnem letu 2012 manjši od sprva predvidenega. Špansko gospodarstvo se je namreč lani skrčilo za 1,3 odstotka, medtem ko je vlada ocenjevala, da bo padec 1,5-odstoten. Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada se bo špansko gospodarstvo letos skrčilo za 1,5 odstotka.",0
"Z današnjim dnem je znova vzpostavljena redna letalska povezava med Ljubljano in Beogradom. Slovenski nacionalni prevoznik bo v Srbijo letel šestkrat tedensko. Adria Airways je na redni progi Ljubljana Beograd začela leteti že leta 1968 in je na tej liniji letela vse do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Z današnjim dnem je ta povezava spet vzpostavljena. V Adrii Airways verjamemo, da se bo linija uspešno razvijala, saj bo v Srbiji zaradi ukinitve vizumov povečan obseg aktivnosti na gospodarskem področju, je povedal pomočnik direktorja prodaje in trženja Adrie Airways Tomaž Škofic. Adria Airways bo srbskim potnikom preko Ljubljane omogočila povezave v evropske prestolnice Amsterdam, Bruselj, Dunaj, Koebenhavn, Frankfurt, London, München, Pariz, Stockholm, Varšavo, Zürich in v druga evropska mesta, v sodelovanju s članicami združenja Star Alliance pa z več kot 1000 destinacijami na svetu.",1
"Med predavanjem teksaškim študentom je bivši ameriški predsednik Bill Clinton med drugim poudaril, da jim ni potrebno rešiti problemov, ki težijo ta svet, a naj kljub temu naredijo vsaj nekaj Foto: Bloomberg Bill Clinton, ki v soboto prihaja v Ljubljano, je konec minulega tedna govoril na univerzi Texas-Pan American v Teksasu. Okoli tisoč poslušalcem v tamkajšnji dvorani je poudaril, da jim ni potrebno rešiti vseh težav tega sveta, lahko pa pripomorejo k njihovemu reševanju. Foto: © Bloomberg businessweek INFO Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton bo za udeležence 11. Poslovne konference Portorož (PKP), člane Diners Cluba in AmChama imel 31. oktobra v ljubljanskem Cankarjevem domu predavanje o spopadu z gospodarsko krizo. Več informacij o konferenci, ki bo letos izjemoma potekala v Ljubljani, na tej povezavi, svojo prijavnico pa lahko oddate tukaj. Sicer pa vam ponujamo tudi možnost, da Clintonu zastavite vprašanje po želji. Najbolj zanimiva bomo zbrali in mu jih zastavili po njegovem predavanju. ""Rešite težave svoje okolice"" Clinton je študente spodbudil, naj poiščejo težave v svoji okolici in najdejo načine, da jih odpravijo. Spregovoril je tudi o svoji fundaciji Willian J. Clinton Foundation, prek katere spodbuja ljudi k ""boljšemu jutri"". ""Menim, da je kljub vsem težavam, obdobje, v katerem živimo, zelo verjetno najbolj perspektiven, miren in zanimiv čas v zgodovini človeštva,"" je dejal Clinton. ""Medsebojna povezanost ima dobre in slabe plati"" ""Narodi po svetu so postali soodvisni, kar je omogočilo globalno komunikacijo in pripomoglo skupnostim, da so postale bolj kulturno raznolike,"" je dejal Clinton in nadaljeval: ""Žal nam je to prineslo tudi poglobitev prepada med revnimi in bogatimi. Zaradi načina proizvodnje in porabe energije, je čedalje težje vzdrževati nivo napredka."" Glede nasilja v zvezi s trgovino z mamili, ki se je iz Mehike prelilo v obmejne ameriške zvezne države kot je Teksas, je Clinton dejal, da je to ena od posledic domino efekta naroda v krizi. Pred ZDA in Mehiko je težavna pot zaustavitve trgovine z orožjem in mamili. Clinton je dejal, da bi se krize morali lotiti na humanitaren način. ""Teksas ima pred seboj veliko dela, da mlade obdrži v šoli"" Clinton je pohvalil delo univerze na področju izobraževanja. Posebej je pohvalil krepitev izobraževanja na področju zdravstvenih storitev. Kljub odpuščanju v proizvodnem in storitvenem sektorju, se v ZDA namreč povečuje število delovnih mest na področju zdravstvenih storitev in izobraževanja. Kakovostnemu delu univerze navkljub, se v Teksasu soočajo s čedalje več izstopi iz srednje šole. Nizka izobrazba vodi k težavam na področju zaposlovanja, zdravstva in ostalih plateh življenja. Po govoru je nekdo od prisotnih pripomni, da je Clinton storil veliko dobrega, ko je podpisal veliko republikanske zakonodaje. Večji del Clintonovega mandata so večino v zakonodajni veji oblasti imeli republikanci. Teksas pa je sicer ""republikanska trdnjava"".",1
"Ljubljana - Cene rabljenih stanovanj v Sloveniji se v prvem četrtletju letos niso spremenile in ostajajo na enaki ravni že peto četrtletje zapored. Znatno pa je upadel promet s stanovanji in hišami, in sicer glede na predhodno četrtletje za 26 in 40 odstotkov, v danes objavljenem poročilu ugotavlja Geodetska uprava RS. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je v prvem četrtletju znašala 1745 evrov na kvadratni meter. V zadnjem in prvem četrtletju je povprečna cena znašala 1746 evrov na kvadratni meter. Najvišje cene ostajajo na Obali in v Ljubljani, kjer presegajo 2500 evrov na kvadratni meter. Na območju Kopra, kjer so sicer zaradi majhnega števila transakcij in velikega razpona prodajnih cen največja statistična nihanja, se je povprečna cena glede na predhodno četrtletje zvišala za skoraj 11 odstotkov na 2556 evrov na kvadratni meter. V Ljubljani (2532 evrov) so se cene glede na predhodno četrtletje zvišale za slab odstotek, glede na prvo četrtletje lani pa za okoli tri odstotke. Najbolj so se cene stanovanj spremenile v Mariboru, kjer so konec leta 2010 očitno dosegle dno. Povprečna cena v prvem letošnjem četrtletju se je glede na zadnje lansko četrtletje zvišala za dobrih devet odstotkov na 1283 evrov za kvadratni meter, s čimer je tudi presegla povprečno ceno prvega četrtletja lani. V Celju so cene stanovanj po enoletnem obdobju rasti padle za pet odstotkov, tako da so se cene v Mariboru in Celju po daljšem času približno izenačile na ravni nekoliko pod 1300 evrov na kvadratni meter. Raven cen v teh dveh mestih je še vedno za četrtino pod slovenskim povprečjem in skoraj polovico nižja kot v Ljubljani. Cene hiš so se v povprečju znižale za okoli dva odstotka. Povprečna cena eno- in dvostanovanjskih stavb je v prvem četrtletju znašala 120.880 evrov, medtem ko je v predhodnem četrtletju znašala 123.661 evrov, v lanskem prvem četrtletju pa 123.572 evrov. V Ljubljani je povprečna cena hiše znašala 275.008 evrov, na Obali pa 195.848 evrov. Promet s stanovanjskimi nepremičninami na ravni države je v prvem četrtletju znatno upadel. Evidentiranih je bilo 1372 kupoprodaj stanovanj, kar je 26 odstotkov manj kot v zadnjem lanskem četrtletju, medtem ko se je promet s hišami znižal za 40 odstotkov na 558 transakcij. Promet s stanovanji je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem v Mariboru upadel za 20 odstotkov, v Ljubljani za 30 odstotkov, v Celju pa za 43 odstotkov, v primerjavi s prvim četrtletjem lani pa v Mariboru za sedem odstotkov, v Ljubljani za 28 odstotkov, v Celju pa za 48 odstotkov. ""Čeprav so podatki za letošnje leto še začasni in čeprav je zmanjšanje prometa v prvem tromesečju tudi nekoliko sezonsko pogojeno, je upad števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v letošnjem letu razmeroma velik,"" ugotavlja geodetska uprava. Poleg tega beležijo tudi več kot polovičen upad prometa poslovnih nepremičnin in zemljišč za gradnjo ter skoraj polovičen upad pri prometu kmetijskih in gozdnih zemljišč. ""To bi lahko pomenilo, da Slovenija po obdobju oživljanja drsi v nov krog krize nepremičninskega trga, oziroma da se uresničuje pričakovani scenarij, po katerem se povpraševanje ponovno zmanjšuje, predvsem zaradi še vedno tržno neprilagojenih cen neprodanih novogradenj in še vedno kriznih gospodarskih okoliščin,"" so zapisali v poročilu.",0
"Vodstvo laške pivovarne zanika obtožbe malih delničarjev, ki pravijo, da se namerava Jadransko pivovarno za borih šest milijonov prodati kar njenemu prokuristu. Jadranska pivovarna Predstavniki Pivovarne Laško, katerim Društvo malih delničarjev očita, da želijo Jadransko pivovarno, v katero so zaradi negotove prihodnosti zaposleni pred dnevi direktorju preprečili vstop, prodati pod realno ceno, obtožbe ostro zanikajo. Poudarjajo, da je izklicna cena vsaj 10 milijonov evrov, saj je na to vrednost ocenjeno tudi zemljišče družbe. Laško Še vedno iščemo potencialne kupce Društvo malih delničarjev je namreč sporočilo, da naj bi po neuradnih informacijah Jadransko pivovarno za šest milijonov evrov kupoval njen prokurist Marko Sučić. V Pivovarni Laško te informacije sicer zanikajo in zatrjujejo, da kupnino v višini 10 milijonov evrov za Jadransko pivovarno, v katero so v zadnjih desetih letih vložili več kot 48 milijonov evrov, še vedno pričakujejo od potencialnih kupcev. Ob tem je morda še razumljivo, da bi nekateri špekulanti radi to premoženje kupili po nižji ceni, vendar to za lastnika ni sprejemljivo. Tovrstni interesi pa pojasnjujejo tudi pritiske, ki jih posamezniki vršijo na lastnike preko zaposlenih in sindikatov, navajajo v laški pivovarni. MDS Za kupca tudi dve jahti Iz MDS pa so še sporočili, da naj bi morebitni kupec Jadranske pivovarne, ki je lani poslovala s sedem milijonov evrov izgube, brezplačno dobil tudi dve jahti, ki sta na privezu v Splitu. Nekoč naj bi bilo teh jaht pet, a so tri medtem že odprodali. Foto Damjan Žibert Za spornimi nakupi stoji Boško Šrot? Predstavniki hrvaških malih delničarjev so odkrili presenetljivo povezavo med Tomažem Udrihom, ki je osem let vodil Jadransko pivovarno, in Sučićem, ki ju povezuje upravljanje v splitskem podjetju Družba za nepremičnine, katerega direktor je prav Udrih. Neuradno pa naj bi za tem podjetjem in omenjenim nakupom stal bivši prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot, ki ima očitno še veliko kapitala v tujini, pravijo v MDS. Slovenski in hrvaški mali delničarji skupaj nad sporne posle Poudarili so tudi, da je predsednik Društva MDS Rajko Stanković v torek gostil predstavnike Združenja malih delničarjev Jadranske pivovarne in pri tem so se dogovorili za začetek sodelovanja. Obe organizaciji bosta tako prevzeli aktivno vlogo v imenu malih delničarjev pri razčiščevanju spornih poslov , ki so pripeljali na rob propada nekdaj zelo uspešno podjetje. S tem niso bili oškodovani samo mali delničarji Jadranske pivovarne, ampak tudi Pivovarna Laško, ki je njena 99-odstotna lastnica, še menijo v MDS. 70 tisočakov za 4 milijone evrov vredno nepremičnino Na torkovem srečanju so predstavniki malih delničarjev ugotovili, da je zelo veliko spornih prodaj imetja na Hrvaškem po nenavadno nizkih cenah, za katere verjetno sedanje vodstvo Pivovarne Laško niti ni vedelo. Tako je bila npr. v Splitu nepremičnina, ki je bila ocenjena s strani zapriseženega cenilca na štiri milijone evrov, prodana za neverjetnih 70.000 evrov, kdo je pobral razliko, pa bodo morali ugotoviti revizorji, saj ta posel ni edini.",0
"Sodišče je uradno začelo stečajni postopek radeške papirnice Celjsko okrožno sodišče je z današnjim dnem uradno začelo stečajni postopek družbe Radeče papir . Za stečajnega upravitelja je bil imenovan dosedanji prisilni upravitelj Boris Soklič, upniki pa imajo za prijavo terjatev čas do 2. julija, torej tri mesece. Radeška papirnica, ki je v lasti Petra Tevža zaposluje okoli 370 ljudi in ima za približno 40 milijonov evrov dolgov. Vodstvo je najprej poskušalo s prisilno poravnavo, a se z bankami nato ni zmoglo dogovoriti o novem, tri milijone evrov težkem posojilu, ki naj bi ga potrebovali za surovine. NLB namreč ni privolila v novo posojilo, če to ni zavarovano z deležem Petra Tevža v njegovi družbi G-M & M , ki je lastnica radeške papirnice. Največja upnica G-M & M Abanka pa je zaradi že zdaj prevelike izpostavljenosti do Tevževe družbe to zavrnila.",0
"V zadnjih štirih mesecih je nova gripa po vsem svetu zahtevala več kot 700 smrtnih žrtev. V Sloveniji je že 79 okuženih. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije je virusu tipa H1N1 od aprila, ko se je gripa pojavila, podleglo več kot 700 oseb. Iz poročila je razviden velik porast smrtnosti v zadnjem mesecu. Svinjska gripa bo največja pandemija gripe, ki smo jih kadarkoli videli. Margaret Chan, predsednica Svetovne zdravstvene organizacije Beleženje okuženih nima smisla Organizacija je v poročilu še zapisala, da nima več nobenega smisla beležiti vsak primer okužbe glede na to, da se gripa širi že povsem nekontrolirano. Nova gripa je potrebovala le šest tednov, da se je razširila po vsem svetu, prejšnje pandemije grip so se širile več kot šest mesecev. Večina ima le blažjo obliko Kljub velikemu številu okuženih pa ima večina le blažje simptome. Veliko obolelih ozdravi v roku enega tedna in celo brez kakršnekoli zdravniške pomoči. Večje težave pa imajo tisti, ki imajo tudi druge zdravstvene težave. Slovenska statistika okuženi: 79 pregledani negativni vzorci: 362 V Sloveniji dve novi okužbi Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) so danes potrdili pet novih primerov okužbe z novim virusom gripe. Gre za dve ženski, ena je pripotovala iz Grčije, druga pa je potovala po Hrvaškem, Grčiji in Italiji. Okužili so se tudi trije moški, ki so se prav tako vrnili iz tujine. Poleg tega so danes pregledali še 21 drugih vzorcev, ki pa so bili negativni.",0
"Rešitev Citigroupa ta teden poganja tečaje delnic navzgor Po četrtkovem padcu na skoraj petletno dno je Ljubljanska borza nanizala tretji zaporedni plus. Razen Gorenja so se vse prometnejše delnice dražile. Promet s Krko je dosegel spodbudnih 1,8 milijona evrov. Dnevni maksimum je znašal 56 evrov, zadnji posel je bil sklenjen evro nižje oziroma 2,6 odstotka nad ponedeljkovim enotnim tečajem. Podobna rast je uspela tudi Petrolu, Telekomu, Zavarovalnici Triglav in Novi KBM, več kot tri odstotke dražje pa so delnice Pozavarovalnice Sava, Luke in Intereurope. Ozračje še vedno zelo negotovo Še boljši dan je preprečilo Gorenje. Po začetnem pospešku in rasti do 15 evrov je bila na koncu cena le 13,52 evra. Velenjski ponos tako nizko ni bil že šest let in pol. Slovenski borzni indeks 4.181 točk, ki je v četrtek padel pod 4.000 točk, se je zvišal za 1,34 odstotka. Po prometu sodeč, vlagateljev nizke cene delnic še niso spodbudili h konkretni akciji. Vsi so po katastrofalnih padcih, razumljivo, še vedno izjemno preplašeni in nihče ne upa trditi, da je bilo v četrtek doseženo dno. Takšnih mnenj je bilo letos že nekaj, a so se vedno izkazala za napačna. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 2,74 % 55,09 EUR MERCATOR 1,62 % 173,51 EUR GORENJE -0,21 % 14,00 EUR SAVA RE 3,75 % 13,57 EUR PETROL 2,55 % 262,30 EUR TELEKOM 2,37 % 155,30 EUR ZAV. TRIGLAV 2,54 % 18,14 EUR LUKA 3,41 % 25,44 EUR Rekorden porast v Londonu Vsekakor pa delniški trgi še znajo pozitivno presenetiti. Odločitev, da ameriška vlada reši banko Citigroup, je v ponedeljek povzročila evforijo. Londonski indeks FTSE100 je beležil celo rekordno rast, saj je poskočil za 9,8 odstotka. Dodaten pospešek mu je dala še novica, da bo britanska vlada s fiskalnimi ukrepi poskušala gospodarstvo rešiti hujše recesije. Najbolj so pridobivale banke, švicarska UBS celo 21 odstotkov. Vseevropski FTSEurofirst 300 828 točk je pridobil 8,9 odstotka, kar je drugi največji skok v zgodovini tega indeksa. S tem je nedoknadil večji del izgube s prejšnjega tedna, toda še vedno je kar 45 odstotkov nižje kot na začetku leta. Torkovo trgovanje se je začelo negativno, toda sredi dneva so bili indeksi že obarvani zeleno. Odrešujoča rast, a nervoza seveda ostaja Newyorški Dow Jones 8.443 točk se je v ponedeljek zvišal za skoraj pet odstotkov, Nasdaq 1.472 za več kot šest. Delnice Citigroupa so se podražile za skoraj 60 odstotkov. Zaradi težav Citigroupa je bilo prejšnji teden na trgu ogromno negotovosti, kar je zdaj odpravljeno. Poleg tega je novi ameriški predsednik Barack Obama očitno našel pravo ekipo, ki se bo spopadla s kritičnimi razmerami, je bil komentar enega od analitikov na Wall Streetu, ki se seveda zaveda krute realnosti recesija je tu, dobički podjetij bodo nekaj časa pod hudim pritiskom, nestabilnost je ogromna in v nekaj urah je lahko trg spet pet odstotkov nižje.",1
"Odkrijte in testirajte novi peugeot 508! Bodite med prvimi, ki bodo preizkusili novega peugeota 508. Kliknite tukaj in se prijavite na brezplačno testno vožnjo. Kliknite tukaj in se prijavite na brezplačno testno vožnjo. Novi Peugeot 508 Peugeot predstavlja novo usmeritev znamke pri vozilih srednjega višjega razreda - model 508. Tehnologija zadnje generacije, dinamična eleganca, kakovostna izdelava iz plemenitih materialov, udobje in odlične vozne lastnosti poosebljajo novi peugeot 508. Tehnologija z občutkom! Izpopolnjena stilska zasnova armaturne plošče in dovršena končna obdelava materialov prispevajo k visokokakovostnem udobju v potniškem prostoru, v katerem je vsakemu potniku namenjen velikodušen in skrbno urejen prostor. Zaradi optimalne teže vozila, aerodinamične oblike in Peugeotovih tehnoloških inovacij se model 508 uvršča med vodilne avtomobile svojega razreda glede na zmogljivost motorjev in nizko porabo goriva. Na voljo so varčni dizelski in bencinski motorji z močjo od 112 do 204 KM z nizko stopnjo emisij CO2. Odlikuje jih Stop&Start sistem, s katerim prihranite do 15 odstotkov goriva v primerjavi s klasičnimi HDi motorji. Tehnologija je poglavitna, vendar na vsakem koraku sodeluje z estetiko. Kliknite tukaj in se prijavite na brezplačno testno vožnjo. Steklena panoramska streha SW obsega 0,97m2 površine. Barvni Head up zaslon vsebuje tudi navigacijske informacije če ima vozilo v opremi navigacijsko napravo glede na izvedenko.",1
"Odškodnine znašajo 23 mio. evrov Seznam odškodninskih tožb zaradi domnevnih spornih poslov v Novi Kreditni banki Maribor je vse daljši. Po prvem, 23-milijonskem, svežnju tožb bo uprava v kratkem vložila nove. Prvi mož Nove KBM je za TV Maribor informacije o novih odškodninskih tožbah prejšnji teden tudi uradno potrdil. Mi smo svoje naredili, mi smo forenzično revizijo izpeljali, vložili posamezne odškodninske tožbe zoper posamezne odgovorne osebe na banki. To se bo na sodišču dokazovalo in to bomo še tudi naredili v drugem svežnju jeseni s preostalimi primeri, ki jih imamo. Potem je naša misija glede tega končana, je dejal predsednik uprave Aleš Hauc. Na mariborskem delovnem sodišču se je s tožbami znašlo 20 oseb, od članov kreditnih odborov, uprave do direktorjev. Skupna vrednost odškodnin znaša okoli 23 milijonov evrov. Da bi bile obravnave opravljene še letos, pa predsednik sodišča ne pričakuje. Tožba proti nekdanjim članom uprave Dokler postopki niso na sodišču, o imenih ne morejo govoriti. Po neuradnih informacijah pa naj bi bila tožba proti nekdanjemu predsedniku uprave Matjažu Kovačiču in članici uprave Manji Skernišek vredna več kot 20 milijonov evrov. Neuradno je vodstvo banke pred časom na specializirano državno tožilstvo poslalo kazensko prijavo zoper nekdanje odgovorne osebe, ki temelji na ugotovitvah opravljene revizije. Tega nam sicer na tožilstvu niso ne potrdili ne zanikali. Posamezniki iz NKBM-ja so sicer že več kot leto dni pod drobnogledom preiskovalcev NPU-ja. Neuradno je slišati, da utegnejo šesterico preiskovanih že v kratkem doleteti kazenske ovadbe, a nam tega na Nacionalnem preiskovalnem uradu še niso mogli potrditi, saj predkazenski postopek še ni končan.",0
"Ljubljana - Obseg tujih naložb na Kitajskem se znižuje. Februarja so tuja podjetja za naložbe v kitajsko gospodarstvo namenila 5,8 milijarde dolarjev, kar je 15,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP danes sporočilo kitajsko ministrstvo za trgovino. Globalna gospodarska in finančna kriza je upočasnila prilive tujega kapitala, kar občuti tudi Kitajska, kjer so bile tuje investicije eden od motorjev gospodarske rasti. Vseeno pa je februarsko nazadovanje manjše od januarskega, ko je obseg tujih naložb v medletni primerjavi oslabel za 32,7 odstotka. V prvih dveh mesecih letos so se tuje investicije znižale za 26,2 odstotka glede na enako obdobje lani. Občuten padec v prilivu tujih naložb Kitajska beleži po lanskem septembru, ko so se razmere v mednarodnem okolju močno zaostrile, povpraševanje po kitajskih izdelkih pa je začelo upadati. Kitajska vlada tudi meni, da bo stabilna domača valuta, juan, prispevala h globalnemu gospodarskemu okrevanju. Letos bo zato Kitajska po poročanju AP okrepila število obiskov trgovinskih delegacij v tujini. Tako bodo vladno-gospodarske delegacije najverjetneje obiskale Evropo, ZDA, Japonsko in države jugovzhodne Azije. Februarja je 200-članska delegacija med obiskom v Evropi podpisala za 13 milijard dolarjev pogodb v Veliki Britaniji, Nemčiji, Švici in Španiji, navaja AP. Oblasti v Pekingu želijo spodbuditi kitajska podjetja k intenzivnejšim vlaganjem v tujini, obenem pa povečati naložbe v sodobne tehnologije, ki bi omogočile okolju prijaznejšo in učinkovitejšo proizvodnjo. Izhodne investicije naj bi bile eno glavnih težišč v odnosih s tujino, s čimer naj bi spodbudili tudi rast gospodarstva. Kitajske družbe so tako letos že podpisale več milijard dolarjev vredne pogodbe o dobavi nafte iz Rusije, Venezuele in Brazilije, največji kitajski proizvajalec aluminija Chinalco pa namerava vložiti 19,5 milijarde dolarjev v drugo največjo rudarsko družbo na svetu Rio Tinto. Kitajska bi letos sicer lahko izgubila več kot 80 milijard dolarjev svojih deviznih rezerv zaradi neugodnih nakupov delnic tik pred zaostritvijo razmer na mednarodnih finančnih trgih. Kot poroča današnji Financial Times, je Kitajska, ki ima sicer skoraj 2000 milijard dolarskih rezerv, razpršila svoje naložbe z investicijami v delnice večinoma ameriških podjetij, medtem ko je pred tem sredstva večinoma nalagala v varnejše obveznice.",0
"Prvo svetovno prvenstvo v jadranju Extreme 40 Do konca tedna bo v Portorožu prvo svetovno prvenstvo za katamarane extreme 40, kjer se bo za prvo mesto med osmimi ekipami potegovala tudi slovenska posadka The Ocean Racing Club. Jadralci se močno zanimajo za format daljših kurzov, na katerih bi z jadrnicami extreme 40 lahko pokazali vse svoje zmožnosti in sposobnosti. Portorož ima odlično lokacijo in optimalen zaliv ter čudovito obalo za spektakularne regate. Veliki tekmovalni karbonski katamarani že pri lahnem vetru dosegajo izredno visoke hitrosti in ta teden si bodo lahko obiskovalci Obale ogledali njihovo hitrost na regatah v okviru prvega svetovnega prvenstva Extreme 40. Organizator dogodka je jadralni klub The Ocean Racing Club , slovenska posadka pa se bo za prvo mesto pomerila s sedmimi ekipami iz Avstrije, Francije, Omana, Velike Britanije, Rusije in Madžarske. Slovenske barve bo tako zastopal The Ocean Racing Club, na čelu s krmarjem Mitchem Boothom, sicer dvakratnim dobitnikom olimpijske medalje in večkratnim svetovnim prvakom ter trikratnim olimpijcem Tomažem Čopijem. ""Letos smo prvič izpeljali celotno serijo daljših kurzov z extreme 40, zato se veselimo boja za naslov prvaka. Portorož ima namreč odlično lokacijo in optimalen zaliv za do 15 jadrnic te vrste ter čudovito obalo za spektakularne regate na daljše razdalje,"" je dejal Mitch Booth, krmar jadrnice extreme 40. Jadralni dogodki priložnost za razvoj visokega turizma Prvenstvo bo sestavljeno iz niza privetrnih in zavetrnih kurzov ter ene obalne regate. Jadralci v floti se sicer močno zanimajo za format daljših kurzov, na katerih bi z jadrnicami extreme 40 cats lahko resnično pokazali vse svoje zmožnosti in sposobnosti. Organizatorji obljubljajo adrenalinsko tekmovanje, hkrati pa po besedah generalnega direktorja The Ocean Racing Cluba Mitje Zupančiča vrhunski jadralni dogodki pomenijo izredno priložnost za lokalno skupnost in razvoj visokega turizma na slovenski obali. Jadralna vas sredi Portoroža Ker so regate vsak dan do konca tedna, pričakujejo med tednom nekoliko manj obiskovalcev, medtem ko bo ob koncu tedna po njihovih ocenah vsaj tisoč obiskovalcev na dan. Ogled prvenstva je brezplačen, pravila regate pa omogočajo neposredno sodelovanje enega gosta v ekipi v času tekmovalnega dela regate. Sočasno s tekmovalnim delom v času prvenstva pripravljajo tudi vrsto spremljevalnih dogodkov na Obali, tribuno za gledalce v Portorožu, jadralno vas na trgu sredi Portoroža in sprejeme, večinoma zaprtega tipa, za jadralce, pokrovitelje in VIP-goste v kompleksu hotela Kempinski Palace.",1
"Na Umarju napovedujejo umirjanje inflacije, če se bo zniževanje cene nafte nadaljevalo. Boštjan Vasle, direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Po objavi podatkov Statističnega urada Slovenije je bila inflacija v juliju napram junijski nespremenjena. V Sloveniji k relativno visoki medletni inflaciji, ki je julija znašala 6,9 odstotka, še vedno največ prispevajo visoke cene nafte in hrane. Če se bo zniževanje cen nafte, ki smo mu priča v zadnjih tednih, nadaljevalo, lahko pričakujemo tudi umirjanje inflacije, menijo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj Umar. Kljub predvidenemu gibanju še vedno obstajajo tveganja za rast inflacije, povezana z razvojem cen nafte, opozarjajo na finančnem ministrstvu. Inflacija, ki je bila julija v Sloveniji nespremenjena, kaže izrazito umirjanje, meni ekonomist France Križanič in dodaja, da so se cene izrazito hitro stabilizirale. V kolikor bodo tudi v prihodnosti padale cene tekočih goriv, se lahko inflacija še naprej umirja, je še pojasnil Križanič, ki julijsko inflacijo ocenjuje kot zelo ugodno. Razlog za veliko umirjanje cen je po njegovem mnenju lahko povzročila tudi zmanjšana kreditna aktivnost. Pričakovana je upočasnitev gospodarske rasti Poleg zniževanja cen surovin naj bi na umirjanje inflacije vplivala tudi pričakovana upočasnitev gospodarske rasti, ki je v Sloveniji dvakrat višja od povprečja v območju evra. V prvem četrtletju je znašala 5,4 odstotka, v Umarju pa za zdaj vztrajajo pri svoji napovedi o 4,4-odstotni rasti v letošnjem letu. Rast plač zaradi izvajanja plačnega sistema v septembru Kar zadeva gibanje plač, Umar ugotavlja, da so se te v prvem petmesečju povečevale hitreje kot v enakem obdobju lani. Nominalna rast je znašala 8,1 odstotka, lani pa 5,6 odstotka. Pospešek pričakujejo v jesenskih mesecih zaradi izvajanja plačnega dogovora v javnem sektorju, v plače pa naj bi se prenesla tudi inflacijska pričakovanja in učinki višje gospodarske rasti. Po podatkih statističnega urada je julijska inflacija nespremenjena Julija so se najbolj podražile počitnice. Ponovno se je nekoliko zvišala letna rast cen. Povprečna 12-mesečna rast se je zvišala na 5,8 odstotka v enakem obdobju lani 2,7 odstotka, je objavil državni statistični urad. Letos so se julija najbolj podražile počitnice v paketu v povprečju za 14,1 odstotka, pocenile pa cene v skupinah obleka in obutev za 14 odstotkov. Cene se julija, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v povprečju prav tako niso spremenile. Letna rast cen se je ponovno nekoliko zvišala in je bila sedmi letošnji mesec 6,9-odstotna, znova pa se je zvišala povprečna 12-mesečna rast in zdaj znaša 5,8 odstotka lani v juliju 2,8 odstotka, je še navedel urad.",0
"Pokojninska blagajna je stabilna, zagotavlja premierka Alenka Bratušek. ""V pokojninski blagajni smo morali za letošnje poslovanje zagotoviti 140 milijonov evrov dodatnih sredstev, s čimer smo ohranili višino pokojnin, ki bi se sicer morale znižati za dobrih šest odstotkov,"" je Bratuškova začela odgovor na vprašanje Marka Pogačnika iz SDS, kako bodo ohranili stabilnost pokojninske blagajne, brez dvigovanja davkov. ""Tako danes ne bo potrebno zniževanje pokojnin, kakšen je bil vaš načrt, pa ne vem,"" je dejala premierka in dodala, da tudi za naslednje leto niso spreminjali načrta poslovanja in ostaja enak kot ga je napovedala že druga vlada Janeza Janše. ""Dodatnih posegov ne bo."" Z gospodarsko rastjo več prispevkov In kako bodo zagotovili sredstva za naraščajoče pokojninske izdatke? ""Z višjo gospodarsko rastjo, novimi delovnimi mesti, bodo višji tudi prispevki, ki so glavni vir blagajne,"" je še povedala. Dodala je, da se bodo že letos pokazali učinki pokojninske reforme, ki bi morali biti po načrtih Janševe vlade ""enormni"", je dejala. Opoziciji je navrgla še, da naj upokojencem pojasnijo, koliko denarja je Kad porabil za dokapitalizacijo NLB in za koliko so takrat oškodovali pokojninsko blagajno.",1
"Bovec - Štirinajst zaposlenih v bovški tekstilni tovarni Oblačila ČIB 2000 Bovec, ki jim je lastnik družbe Peter Kostelec zadnjič plačal prispevke aprila lani, regres leta 2008, medtem ko s plačo zamuja dva meseca, je obupanih in ne vidijo izhoda iz nastalega položaja. Pomoči sindikata nimajo, saj niso članice nobenega. Z zadevo je seznanjen bovški župan Danijel Krivec, vendar se lastnik tudi njemu, tako kot delavkam, ne odziva na telefonske klice ali elektronsko pošto. Zaposlene bi rade obdržala delovna mesta, saj imajo v Posočju bolj malo izbire, zato ne stavkajo. Za nameček imajo veliko dela, tako da skoraj ne morejo izpolniti vseh naročil. Povpraševanje po delovnih oblekah je po stečaju ajdovske tekstilne tovarne Ika še zraslo. ""Naročila sprejemamo same, izdelke sešijemo, odpošljemo, le denarja ne vidimo. Zaposlene smo v družbi Oblačila ČIB 2000, plačila za izdelke pa prejemamo na račun družbe ČIB Bovec. Vzdrževalca nimamo, zato tudi zahtevne stroje vzdržujemo same. Zadnji direktor Max Furlan je dal odpoved oktobra lani, potem ko je obupal nad lastnikom,"" so nam povedale zaposlene v bovški tovarni. Na ministrstvu za gospodarstvo so že pred časom pojasnili, da je vlada že konec aprila 2008 dodelila družbi Oblačila ČIB Bovec pomoč za prestrukturiranje, in sicer 138.964 evrov subvencij za tehnološko, tržno in kadrovsko prestrukturiranje ter dolgoročno posojilo v višini 350.500 evrov. Ker pa so ugotovili nenamensko porabo sredstev, je ministrstvo za gospodarstvo 7. decembra lani odpovedalo obe pogodbi in podjetju dalo petnajstdnevni rok za vrnitev prejetega denarja. Ker ga Kostelec ni vrnil, je ministrstvo obvestilo banko in jo zaprosilo, da pošlje vso dokumentacijo državnemu pravobranilstvu v Novi Gorici za začetek postopka za izvršbo. Pred dnevi nam je uspelo priklicati Kostelca. Na vprašanje, kako namerava delavkam poravnati obveznosti, je odgovoril, da bo to uredil brez nas, in prekinil zvezo. vanja.alic@dnevnik.si",0
"Nemčija je vse manj bogata država, saj so se neto sredstva države od leta 1992 zmanjšala za več kot 800 milijard evrov. Neenakosti med bogatimi in revnimi v Nemčiji še naprej povečujejo, ugotavlja osnutek poročila nemške vlade, do katerega se je dokopal dnevnik Süddeutsche Zeitung. Najbogatejših 10 odstotkov prebivalstva ima v lasti 53 odstotkov vse zasebne lastnine, spodnjih 50 odstotkov Nemcev pa ima v lasti le odstotek lastnine. Vlada v Berlinu tovrstno študijo opravlja na štiri leta. Kot so ugotovili, se je zasebno bogastvo v Nemčiji kljub krizi v Evropi in globalni recesiji od leta 2007 do leta 2012 povečalo za 1400 milijard evrov, predvsem na račun finančnih investicij, pa tudi kapitalskih dobičkov od rent in podobno. Je pa Nemčija na drugi strani vse manj bogata država, ugotavlja poročilo. Neto sredstva države so se od leta 1992, ko so začeli izvajati to študijo, zmanjšala za več kot 800 milijard evrov, neto sredstva zasebnih gospodinjstev pa so se medtem podvojila z okoli 4,6 milijarde evrov na okoli 10 milijard evrov, še povzema dpa.",0
"Slovenija je že zelo blizu prostemu padu, ko se ne da več nadzorovati gibanja, je podatek, da se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) v drugem četrtletju na letni ravni skrčil za 1,7 odstotka, pospremil ekonomist Marko Jaklič. Ekonomista današnji podatek o krčenju BDP ni presenetil. ""Kar je pretresljivo, je, da še nič kaj resnega ne delamo, da bi bilo v prihodnje bolje,"" je dejal. ""To padanje je posledica naše organizacijske ali upravljalske nesposobnosti, da bi se soočili s krizo. Že od leta 2008 naprej je bila večina ukrepov napačnih. In zdaj smo, kjer smo,"" je dodal. Kot je opozoril, se je Slovenija znašla v začaranem krogu. Posojilodajalci državo silijo k varčevanju, kar zmanjšuje domače povpraševanje in BDP, posledično pa zvišuje proračunski primanjkljaj. Sam vendarle upa, da gre pri rezih v javno porabo za kratkoročno prilagajanje, pri tem pa verjame, da bi moral biti naš izziv, kako okrepiti proračunske prihodke. Zamujamo pri črpanju evropskih sredstev A država v tem smislu močno zaostaja, je menil Jaklič. Še vedno ni na zdrav način zagnala investicij, že ""vsi vrabci na strehi na čivkajo"", kako smo neprijazni do zasebnih domačih in tujih investitorjev. ""Naredimo vse, da jih ni,"" je ocenil in dodal, da so negativne tudi zgodbe okoli kadrovanj v državnih podjetjih. Spomnil je še, da Slovenija močno zamuja pri črpanju evropskih sredstev. ""To pomeni, da bomo v novi finančni perspektivi črpali denar šele tam sredi leta 2015, lahko pa bi ga že v letu 2014. In tako je spet zaradi naše nesposobnosti,"" je bil kritičen. Pri strukturnih reformah zamujamo 15 let Poleg kratkoročnih ukrepov, kot so tisti, vezani na sanacijo bančnega in davčnega sistema, so za državo ključni tudi dolgoročni, od trga dela do zdravstvene reforme, je še izpostavil ekonomist. Pri strukturnih reformah po njegovem mnenju zamujamo deset, 15 let. ""Žal so se v tem obdobju skupaj zgrnile vse napake 20 let. Najbolj pa me ne skrbi padanje BDP, temveč da bomo na evropskem dnu še dolgo časa. Še vedno se nismo sposobni soočiti s krizo. Občutek imam, kot da se nekdo iz te države dela norca,"" je dejal. O ukrepih in pripravah na reforme po njegovih besedah pri nas govorimo, kot da se nas to nič ne tiče. ""Prav neverjetno, kako se še vedno čaka,"" je bil oster. V prihodnje nas bodo na neki način reševala izvozno usmerjena podjetja, zaradi katerih se je krčenje ublažilo že v drugem četrtletju, je napovedal Jaklič. A problem ostaja domače povpraševanje, saj je 65 odstotkov vse realizacije slovenskih podjetij še vedno na domačem trgu, je dodal. ""Dokler se te stvari ne bodo pravilno povezale, dokler ne bo optimizma na realnih osnovah, bo zelo težko. Ljudje poslušajo samo o odpuščanjih, o zniževanju plač in podobno ter seveda tudi ne trošijo. Domača potrošnja, četudi smo majhna država, pa je zelo pomembna,"" je nanizal. Slovenija iz recesije šele 2015?",0
"Konkretne razloge za odpuščanja v sindikatu še preučujejo Ajdovski Fructal bo iz poslovnih razlogov odpustil 28 delavcev, od tega pet invalidov. Pri približno polovici gre za t. i. mehka odpuščanja. Nectar se je ob nakupu Fructala zavezal, da ne bo odpuščal delavcev, a očitno se tega ne bo držal. Sindikalist Euro Brozič je sporočil, da namerava uprava zmanjšati število zaposlenih. Odpustili naj bi pet invalidov, ki jim pa v kratkem ne bodo mogli vročiti odpovedi pogodbe, saj mora ta še skozi sito pristojne republiške komisije, ki lahko da tudi negativen odgovor. Nekateri delavci soglašajo z odpovedjo Pri približno polovici od 28 delavcev, ki so na seznamu odpuščenih, naj bi sicer po Brozičevih besedah šlo za t. i. mehka odpuščanja, kjer delavci iz različnih razlogov - na primer, da so tik pred upokojitvijo - soglašajo s postopkom odpovedi delovnega razmerja. Konkretne razloge za odpuščanja v sindikatu trenutno preučujejo, v ponedeljek pa bo na vrsti še en sestanek z upravo družbe oziroma njeno strokovno službo, je še napovedal. Fructal je pred meseci Pivovarna Union prodala srbskemu Nectarju, saj mora zmanjševati dolg do bank upnic. Nectar je za Fructal odštel 35,3 milijona evrov.",0
"V letu 2012 se Grkom obeta tudi reforma zdravstvenega sektorja, ukrepe za večjo prožnost zaposlovanja ter reforma pravosodja Grški parlament je ponoči sprejel varčevalni proračun, ki ga je pripravila vlada premiera Lukasa Papademosa (na sliki). Proračun predvideva novo zvišanje davkov, znižanje funkcionarskih plač in plač velikega dela zaposlenih v javnem sektorju, vključuje pa tudi odpis dela državnega dolga. Od 299 navzočih poslancev jih je za proračun glasovalo 258, 41 pa jih je bilo proti. Evropa in skupna valuta ostajata Premier Papademos je dejal, da je proračun začetek konca uničujoče politike, ki je privedla do tega, da na slehernega Grka pade 30 tisoč evrov dolga. Grški javni dolg namreč zdaj presega 350 milijard evrov. ""Naša dejanja bodo določila ekonomsko prihodnost države, ne le za leto 2012, temveč za celo desetletje,"" je v nagovoru v parlamentu dejal premier začasne vlade, ki je položaj zasedel prejšnji mesec. Nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke (ECB) Papademos je tudi zatrdil, da je mesto Grčije v EU in da to ni stvar pogajanj. ""Evropa in skupna valuta ostajata, kljub krizi, med največjimi dosežki v sodobni grški zgodovini,"" je dejal. BDP naj bi se namreč letos skrčil za 5,5 odstotka Proračun predvideva zvišanje prihodkov države v višini 4,5 milijarde evrov ter znižanje izdatkov za okoli pet milijard. Dodatni prihodki so predvideni iz naslova sprememb davčnega sistema, ki naj bi bile uveljavljene januarja in v skladu s katerimi se bodo drastično znižale olajšave ter spremenili pragovi obdavčitve. Papademos je napovedal tudi reformo zdravstvenega sektorja, ukrepe za večjo prožnost zaposlovanja ter reformo pravosodja, ki naj bi jih vse izvedli prihodnje leto. Prav tako bo pospešeno stekla prodaja državnega premoženja, katere cilj je ne le povečati zaslužek, temveč tudi izboljšati upravljanje. Premier ocenjuje, da bodo, če bodo ukrepi izvedeni, lahko zabeležili presežek v višini 2,2 milijarde evrov, kar se bo zgodilo prvič po dolgem času. To je sicer ambiciozen cilj, saj je grško gospodarstvo še naprej v recesiji. Bruto domači proizvod (BDP) naj bi se namreč letos skrčil za 5,5 odstotka, prihodnje leto pa za 2,8 odstotka.",0
"London - Bonitetna hiša Moody's je danes znižala bonitetno oceno 12 britanskih bank, med njimi tudi Lloyd's, Santander UK in Royal Bank of Scotland (RBS). Britanske finančne institucije namreč po oceni Moody's v prihodnje ne morejo računati na veliko podporo s strani države. Nižje ocene so dobile tudi portugalske banke. Moody's je bonitetno oceno RBS znižal za dve stopnji, z Aa3 na A2. Banka Lloyds pa je dobila eno stopnjo nižjo oceno, in sicer A1. Poleg Santander UK so nižje ocene prejele še Co-Operative Bank, Nationwide Building Society in sedem ostalih manjših bank, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Moody's ocenjuje, da Velika Britanija ukinja sistemsko podporo za sedem manjših finančnih institucij in da bi v primeru finančnih težav te institucije država verjetno pustila propasti. Na drugi strani je država zmanjšala sistemsko podporo večjim in sistemsko pomembnejšim finančnim institucijam. Sicer pa znižanje bonitetne ocene ne odraža poslabšanja finančne moči bančnega sistema ali britanske vlade, je dodala agencija. Britanska vlada je septembra podprla načrte t.i. Vickersove komisije, v skladu s katerimi bodo britanske banke do leta 2019 morale izvesti pomembne strukturne reforme. Med drugim bodo morale ločiti poslovanje s strankami od investicijskega bančništva. S tem bi preprečili, da bi izgube investicijskih enot plačevali komitenti bank, v primeru hujših kriz pa bi morala banke pred propadom reševati država. Na objavo so se odzvali v RBS, v kateri obžalujejo, da agencija ni videla njihovega napredka pri zagotavljanju dodatne finančne moči banke. ""Menimo pa, da je umik implicitne podpore vlade britanskemu bančnemu sektorju eden od nujnih in pomembnih korakov proti temu, da se sektor znova postavi na lastne noge,"" pravijo. Britanski časnik Financial Times je danes sicer poročal, da se britanska vlada boji, da bo RBS v 83-odstotni državni lasti potrebovala dodatno pomoč v luči ugotovitev Evropske bančne agencije (EBA). Ta bo v prihodnjih mesecih najverjetneje preverjala, kako bi evropske banke prenesle odpis dolgov Grčiji. RBS je že stresne teste pred tremi meseci komaj prestala. S 6,3-odstotnim količnikom ""stresnega"" kapitala je pristala v tako imenovanem sivem območju. Moody's je danes znižal tudi bonitetno oceno devetih portugalskih bank. Razlog je nadaljevanje dolžniške krize v tej državi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.",0
"Večina dopustnikov vneto čaka na počitniške aranžmaje, ki so ugodnejši od redne ponudbe. Večno vprašanje, ki se pri tem poraja, je, ali izbrati ponudbo v prvem hipu first minute ali počakati na aranžma v zadnjem hipu last minute . Že veste, kam boste odšli za prvomajske počitnice? Tisti, ki tudi letos pričakujejo upad zanimanja za počitnice, so lahko presenečeni nad prvimi kazalniki. Večina turističnih agencij za prvomajske praznike beleži enako ali celo večjo število rezervacij kot v letu 2009. Tradicionalno nas večina roma na slovensko obalo, v zdravilišča in nam sosednjo Hrvaško, aktualne pa bode tudi počitnice na Mediteranu Tunizija, Djerba, Zelenortski otoki, Grčija, Egipt ter obiski evropskih prestolnic in velemest. Za zagotovitev ugodnega aranžmaja imamo na voljo dve možnosti letovanje v prvem first minute in letovanje v zadnjem hipu last minute , kar vam lahko prinese tudi do 20 odstotkov cenejše počitnice. V zadnjem času pa na naslovnicah katalogov nekatere turistične agencije kričeče poudarjajo, da pri rezervaciji first minute ponudbe jamčijo enake ali nižje cene kot v primeru last minute ponudbe, saj v nasprotnem primeru vrnejo razliko. Ali to pomeni, da se ponudbe v zadnjem hipu ne splačajo več? Ni vse zlato, kar se sveti.",1
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 796,94 točke, kar je 1,91 točke oz. 0,24 odstotka več kot v sredo. V indeksu so se najbolj podražile delnice Gorenja, največ pa so izgubile delnice Mercatorja. Vlagatelji so opravili za 1,5 milijona evrov prometa. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so opravili za dober milijon evrov prometa. Zaključni tečaj teh delnic se je zvišal za 0,18 odstotka na 59,61 evra. V indeksu so se poleg delnic novomeškega farmacevta podražile še delnice Gorenja (13.400 evrov, +1,28 odstotka na 11,85 evra), NKBM (9670 evrov, +1,13 odstotka na 9,83 evra) in Petrola (39.030 evrov, +0,66 odstotka na 230,50 evra). V indeksu so se pocenile delnice Mercatorja (87.980 evrov, -0,49 odstotka na 162,20 evra) in Telekoma Slovenije (3820 evrov, -0,37 odstotka na 81,49 evra). V rdečem sta sklenili tudi preostali delnici v prvi kotaciji - delnice Intereurope (60 evrov) so se pocenile za 4,44 odstotka na 3,01 evra, delnice Luke Koper (60.730 evrov) pa za 3,79 odstotka na 13,20 evra. V standardni kotaciji so se podražile delnice Salusa (7250 evrov, +4,63 odstotka na 315 evrov), Save (860 evrov, +4,49 odstotka na 64 evrov), Aerodroma Ljubljana (1190 evrov, +2,47 odstotka na 16,20 evra), Pivovarne Laško (90 evrov, +2,36 odstotka na 13 evrov), Žita (530 evrov, +0,10 odstotka na 105,10 evra) in Zavarovalnice Triglav (7530 evrov, +0,06 odstotka na 16,31 evra). Pocenile so se delnice Iskre Avtoelektrike (28.560 evrov, -12,39 odstotka na 14 evrov) in Term Čatež (2520 evrov, -2,17 odstotka na 180 evrov). V vstopni kotaciji so po prometu izstopale delnice Heliosa, s katerimi je bilo opravljenih za 27.740 evrov poslov. Njihov zaključni tečaj se je zvišal za 0,39 odstotka na 375 evrov.",1
"Bruselj - Gospodarsko razpoloženje v območju evra in EU se je novembra izboljšalo. Vrednost kazalnika gospodarskega razpoloženja (ESI) se je v območju skupne evropske valute zvišala za 1,4 točke na 85,7 točke, v uniji pa za dve točki na 88,1 točke. Razpoloženje se je izboljšalo tudi v Sloveniji - vrednost kazalca je narasla za 2,3 točke na 78,4 točke. Vrednost kazalnika ESI, ki opisuje splošno gospodarsko dejavnost, se je zvišala prvič po osmih mesecih zniževanja. Kljub temu ostaja globoko pod 100 točkami, torej precej pod dolgoletnim povprečjem, je danes objavila Evropska komisija, ki se glede na obete stagnacije v investicijah prihodnje leto boji, da prvi znaki okrevanja ne bodo trajali dolgo. V območju evra se je vrednost kazalnika ESI zvišala v predelovalni industriji (+3,2 točke na -15,1 točke), v trgovini na drobno (+2,5 točke na -14,9 točke) in na področju storitev (+0,2 točke na -11,9 točke), zmanjšala pa se je v gradbeništvu (-2,6 točke na -35,5 točke) in na področju zaupanja potrošnikov (-1,2 točke na -26,9 točke). V EU se je vrednost kazalca ESI zvišala v trgovini na drobno (+3,6 točke na -9,2 točke), na področju storitev (+2,9 točke na -8,9 točke), v predelovalni industriji (+1,6 točke na -14,2 točke) in na področju zaupanja potrošnikov (+0,5 točke na -23,8 točke), zmanjšala pa se je v gradbeništvu (-0,1 točke na -35,6 točke). V šestih od sedmih največjih državah članicah EU se je razpoloženje izboljšalo, in sicer v Veliki Britaniji (+3,1 točke), Nemčiji (+2,3 točke), na Poljskem (+2,1 točke), v Franciji (+1,6 točke), Španiji (+0,5 točke) in Italiji (+0,4 točke). Na Nizozemskem se je razpoloženje poslabšalo (-3,2 točke). V Sloveniji se je vrednost kazalca ESI zvišala na področju storitev (+3,8 točke na -19,8 točke), v predelovalni industriji (+3,1 točke na -13,9 točke), na področju zaupanja potrošnikov (+dve točki na -37,7 točke) in v gradbeništvu (+1,9 točke na -42,3 točke), v trgovini na drobno pa je ostala nespremenjena pri -7,9 točke. Tudi vrednost kazalnika poslovne klime (BCI), ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju, se je v območju evra novembra zvišala, in sicer za 0,42 točke na -1,19 točke. Izboljšanje se je odrazilo v vseh komponentah kazalca - pri naročilih (skupnih in izvoznih), pretekli proizvodnji, pričakovanjih glede proizvodnje in zalogah končanih proizvodov.",1
"Delavci v Iskraemecu ne vedo, kaj jih čaka. Podjetje so kupili Egipčani, ki bodo del proizvodnje selili v Egipt.",0
"Najhuje se godi podizvajalcem in pa seveda delavcem Gospodarska kriza še najbolj kaže zobe v gradbeništvu - v zares hudih težavah sta se znašla Gradis in Vegrad, ki se nad gladino poskušata obdržati s skrajnimi ukrepi. V Vegradu so tako v četrtek napovedali, da je za dolgoročni obstoj družbe, ki je v hudih likvidnostnih težavah, nujno, da na trimesečno čakanje pošljejo 229 delavcev od skupno 1.700 zaposlenih. Na čakanje na delo odhajajo večinoma proizvodni delavci, nekaj je tudi neproizvodnih. Kot je v četrtek dejal predstavnik sindikata družbe Samo Mastnak, bodo tako pripomogli k reševanju podjetja in ohranitvi delovnih mest. Mastnak je še povedal, da med delavci nezadovoljstva zaradi ukrepa za zdaj ni zaznal, saj naj bi se ti zavedali resnosti položaja. Vegrad delavcem dolguje plače še za leto 2009 Vegrad ima poslovne račune blokirane že več kot mesec dni, zaposlenim pa dolguje še del izplačil za lani. Vodstvo družbe se je o tem pogajalo s sindikati, a so pogajanja bila pred dvema tednoma prekinjena in od takrat stojijo na mrtvi točki. Nadzorniki velenjske družbe so sicer prejšnji teden potrdili kratkoročne ukrepe, ki jih načrtuje uprava - kadrovsko reorganizacijo, dokončanje gradnje Celovških dvorov, deblokada bančnih računov in dogovori z bankami glede kreditiranja. Prav tako nameravajo začeti graditi nove študentske domove v Ljubljani in odprodati nepotrebno premoženje. Delavci Gradisa bodo plače dobili do petka Kot omenjeno, hude težave pestijo tudi celjski Gradis, ki je od decembra v prisilni poravnavi -delavcem namreč še vedno ni izplačal januarske plače. Delavci zato že ves teden ne delajo in od vodstva družbe zahtevajo, naj jim, če nima za njihove, že sicer nizke plače, izplača vsaj 50 evrov za prehrano. Da bodo lahko jedli, torej. Po sestanku vodstva s predstavniki delavcev so se nato danes končno dogovorili, da bo okoli 200 delavcev plače dobilo do prihodnjega petka. Vodja pravne službe Gradisa, David Gajič je ob tem dejal, da se uprava na vse načine trudi zbrati denar za plače. Sicer delavci v primeru neizplačila januarske plače napovedujejo stavko, v okviru prisilne poravnave, ki je že druga v zadnjih petih letih, pa so delavci preko sindikata prijavili svoje terjatve, in sicer del novembrske plače, regres za leto 2009 in materialne stroške. Skupne terjatve Gradisa, ki zaposluje okrog 200 delavcev, znašajo 61,7 milijona evrov, prijavilo pa jih je okoli 700 upnikov. Najhuje se godi podizvajalcem In ker so v težavah veliki, se svet sesuva tudi malim - podizvajalcem. Ti so zaradi plačilne nediscipline in celo insolventnosti nekaterih izvajalcev obupani. Razmere na nekaterih gradbiščih so nevzdržne, javnost pa je pretresel tudi samomor podjetnika Ivana Selinška, lastnika podjetja Vargos, ki je opravljalo podizvajalska dela pri gradnji novega stožiškega nogometnega stadiona. Na Grepu, ki stadion gradi, trdijo, da so mu poplačali vse obveznosti. Več kot tisoč podjetij ne plačuje obveznosti Plačilna nediscplina je sicer resna težava prav v gradbeništvu, ki je peta najmočnejša panoga v Sloveniji. Podatki Agencije za javnopravne evidence Ajpes namreč kažejo, da je bilo januarja v Sloveniji v gradbeništvu 1.189 podjetij, ki niso poravnala vseh dospelih obveznosti. V gradbeništvu tako deluje skoraj četrtina oziroma 22,4 odstotka vseh podjetij z dolgovi v Sloveniji. V primerjavi z januarjem lani se je število gradbenih podjetij z neporavnanimi obveznostmi povečalo za 479, v primerjavi z decembrom lani pa se je zmanjšalo za 99. Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da sta plačilna nedisciplina in nelikvidnost velik problem slovenskih podjetij. Dva izmed najpomembnejših desetih grehov sta po njenem mnenju pomanjkanje realnega denarja iz prihrankov in odpiranje novih podjetij kljub insolventnosti starih. Direktorica pogreša predvsem ukrepe države, ki bi se morala dejavneje vključiti v reševanje težav, premalo pa po njenem storijo tudi nosilci sodnih postopkov.",0
"Rombo v pismu opozarja na korupcijsko mrežo Po Mobitelu kroži pismo, v katerem avtor Gregor Rombo opozarja na hude nepravilnosti in korupcijo v največjem slovenskem mobilnem operaterju. Nekdanji vodja oddelka Gradnja, ki je zadolžen za gradnjo, montažo in vzdrževanje baznih postaj, v pismu opozarja na nepravilnosti in korupcijsko mrežo, ki naj bi v preteklih letih finančno izčrpavale podjetje. Po navedbah Romba pa vodstvo, čeprav je bilo seznanjeno z nepravilnostmi, o tem ni obvestilo kriminalistov, poroča TV Slovenija. V pismu Rombo, ki je vodenje oddelka Gradnja prevzel v začetku leta 2007, stanje pred njegovim prihodom opisuje z besedami netransparentno poslovanje, večkratno preplačane storitve dobaviteljev, neupravičeno plačevanje dodatnih gradbenih del, neustrezno izvajanje nabavnih postopkov, s katerimi je bila onemogočena cenovna konkurenca izvajalcev ... Izplačilo predujmov v višini več kot tri milijone evrov letno in zaračunavanje fiktivnih del in materiala, s katerim je bil Mobitel oškodovan za najmanj pol milijona evrov, izvajalcem pa plačano za neopravljene storitve, kar so znaki, ki kažejo na koruptivno mrežo, nadaljuje Rombo in dodaja, da je s sodelavci uvedel transparentno poslovanje, ki naj bi onemogočilo nadaljnjo izčrpavanje podjetja in tako Mobitelu na leto prihranil okoli pet milijonov evrov. Grozi mu odpustitev Kljub uspešnemu delu je bil Rombo razrešen, zdaj pa mu grozi še odpustitev brez obrazložitve. Tako Rombo meni, da je njegovo transparentno poslovanje zmotilo tiste, ki so več let namerno izčrpavali podjetje in zdaj poskušajo obnoviti poslovanje po starem . V pismu pa še direktorja Klavdija Godniča sprašuje, zakaj o nepravilnostih, s katerimi je bil seznanjen, ni obvestil kriminalistov. Iz Mobitela se na očitke za zdaj niso odzvali, še poroča TV Slovenija.",0
"Med 38 na novo okuženimi pri 22 diagnoza postavljena pozno. ""Med 38 letos prepoznanimi okuženimi je bilo kar 22 oziroma 58 odstotkov poznih diagnoz, ko bi okuženi že morali prejemati protiretrovirusna zdravila,"" pravi Irena Klavs z inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Pri osmih bolnikih z okužbo s HIV se je že razvil aids – sočasno z okužbo s HIV so jim tako že postavili diagnozo aids. Osem ljudi je letos zaradi aidsa umrlo. Zdravniku se ne razkrijejo Umrlo 18 bolnikov Okužbe. V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji prepoznanih 377 okužb z virusom HIV, 18 bolnikov z aidsom je umrlo. Največ novih okužb z virusom HIV je med ljudmi, starimi od 30 do 39 let. Slovenija spada med države, kjer se zaradi možnosti okužbe z virusom HIV testira majhen odstotek ljudi. Testiranje pri osebnem zdravniku je brezplačno, saj ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje. V Sloveniji je breme okužb s HIV največje med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). V Društvu informacijski center Legebitra opozarjajo na strah istospolno usmerjenih, da bodo pri zdravniku, če razkrijejo svojo spolno usmerjenost, naleteli na stigmo. ""Tudi v center Legebitre na Trubarjevi cesti v Ljubljani, kjer imajo MSM možnost testiranja na HIV, prihajajo izjemno prestrašeni ljudje. Strah jih je namreč, da bi jih kdo tam videl in prepoznal,"" pravi Miha Lobnik, vodja programa Testiraj se. Slabše možnosti ""Zavedati se je treba, da imajo okuženi ob zgodnji diagnozi in zdravljenju daljše in kakovostnejše življenje,"" poudarja Evita Leskovšek z IVZ. Če je okužba odkrita pozno, je možnost za pravočasno in uspešnejše zdravljenje manjša, zato je tveganje za zgodnejši razvoj aidsa in smrt zaradi aidsa večje. Okuženi tudi starejši V začetku pandemije aidsa se je okužba s HIV in aidsom širila predvsem med mladimi, ki so imeli običajno bolj tvegane spolne odnose. Zdaj poleg mladih breme bolezni vse bolj prevzema starejša generacija. Prvič od začetka pandemije aidsa je med okuženimi v srednje razvitih državah več kot polovica, v razvitih državah pa tretjina starejše populacije.",0
"V Kolesarskem centru Novak so zvarili kolo za vodno kolesarjenje Stane Novak iz Kolesarskega centra Novak v Žalcu je prvo vodno kolo naredil že leta 1987. Približno 150 koles je prodal v Dalmacijo, nato pa so posli zaradi vojne zastali. Ker jim je v kolesarskem centru bilo čez zimo spet dolgčas, so lani izdelali izboljšano različico in jo patentirali, zdaj je na prodaj že drugo sezono. Kupujejo ga za predvsem za posojanje »Vodna kolesa kupujejo večinoma izposojevalci plovil, za dodatno ponudbo« pravi Luka Novak, Stanetov sin in nekdanji tekmovalec v gorskem kolesarstvu. Nekaj jih prodajo tudi drugim naročnikom. Po Sloveniji si je zdaj mogoče na različnih koncih sposoditi 15 takšnih koles, najbližje Ljubljani na Zbiljskem jezeru. Izdelajo ga po naročilu v desetih dneh Vodna kolesa sicer izdelajo po naročilu v desetih do 14 dneh, maloprodajna cena je 705 evrov. Ogrodje kolesa je narejeno iz nerjavnih jeklenih cevi, težko je 45 kilogramov in precej veliko, zato ni preveč priročno za prevažanje. Če pa ste doma ob vodi, vam lahko pride prav za rekreacijo, izlete ali opravke. Z vodnim kolesom se lahko vozite naprej in nazaj, poganjati pa ga je lažje kot običajno kolo, pravi Luka Novak. Več v videu:",1
"Tako v Vegradu kot v državni PDP pravijo, da dogovori za rešitev podjetja še potekajo. Vse možnosti naj bi bile odprte, ključno vlogo pa naj bi imele banke. Glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak Vodstvo velenjskega gradbenega podjetja Vegrad, ki ima že mesec dni blokirane poslovne račune, se z upniki, to je bankami in dobavitelji, pa tudi z lastniki in nadzornim svetom vseskozi intenzivno pogovarja o možnostih rešitve. Trenutno naj bi bile še vse možnosti odprte, ključna pa je vloga bank. Vegrad lahko sanira vodstvo podjetja z lastniki, in sicer na podlagi načrta temeljitega poslovnega in finančnega prestrukturiranja podjetja. Na podlagi temeljite preučitve načrta se bo NLB odločila, na kakšen način in v kakšnem obsegu bo s podjetjem poslovala v prihodnje. NLB Vodstvo družbe Vegrad nadaljuje z intenzivno pripravo in sprejemanjem ukrepov, povezanih s prestrukturiranjem družbe. Na to temo poteka v teh dneh več delovnih sestankov, so sporočili iz podjetja. Nadzorni svet družbe je namreč prejšnji teden sprejel predloge kratkoročnih načrtov prestrukturiranja, ki jih je pripravila uprava Vegrada. Vodstvo družbe bo, kot sporočajo iz podjetja, ukrepe po dokončnih uskladitvah z vsemi partnerji predstavilo tudi širši javnosti. Tudi direktor državnega podjetja PDP Posebne družbe za podjetniško svetovanje, ki je 29-odstotni lastnik Vegrada, Matej Golob Matzele pravi, da neke končne odločitve še ni ter da dogovori za rešitev podjetja še potekajo. Glede možnosti prostovoljne poravnave, ki jo omenjajo mediji, je Golob Matzele pojasnil znane korake, ko se družba znajde v težavah. Najprej prostovoljna poravnava, če ta ni možna, sledi prisilna poravnava, in če tudi ta ni možna, je na vrsti stečaj, je dejal, ob tem pa poudaril, da se v Vegradu o možnostih reševanja situacije za zdaj še sami dogovarjajo z upniki. Nadzorni svet se ukvarja s kratkoročnim prestrukturiranjem Zaenkrat tudi ni predvidena kakšna seja nadzornega sveta. Nadzorni svet mora določene stvari potrditi in se bo tudi sestal takoj, ko bo to potrebno, vendar pa za zdaj kakšen sestanek ni predviden, je danes dejal predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič. Med zadeve, ki jih mora nadzorni svet potrditi, spadajo tudi podrobni načrti kratkoročnega prestrukturiranja, o katerih trenutno potekajo dogovori. Sicer pa je glavna direktorica družbe Hilda Tovšak, kot je povedal direktor PDP, sama predlagala možnost, da se uprava družbe razširi s strokovnjakom za področje finance. Mi kot eden od lastnikov o tem razmišljamo v paketu, je dejal Golob Matzele in dodal, da konkretnih imen v tem trenutku ni. Direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje Matej Golob Matzele desno Foto Dare Čekeliš Zaradi blokiranih računov so ogrožene tudi plače zaposlenih Težave v Vegradu, ki so tudi posledica krize na področju gradbeništva, so se zaostrile v začetku februarja, ko so banke podjetju zaradi neporavnanih davčnih obveznosti blokirale račune. S tem so bila ogrožena tudi izplačila zaposlenim, ki še vedno niso vsa poravnana. Vegrad bremenijo tudi zamude pri gradbenih projektih, med katerimi je največji gradnja stanovanj v ljubljanskih Celovških dvorih. Dokončanje tega projekta je eden od nujnih kratkoročnih ukrepov, ki so potrebni za sanacijo položaja. Vodstvo družbe pri tem načrtuje prodajo še neprodanih stanovanj po nižji ceni, vendar ta še ni določena in je del pogovorov z upniki. Med ostalimi nujnimi kratkoročnimi ukrepi, ki jih je prejšnji teden potrdil nadzorni svet družbe, pa so še dogovor z bankami glede kreditov in deblokade računov, kadrovsko prestrukturiranje, začetek gradnje študentskega naselja v Ljubljani in odprodaja nepotrebnega premoženja. Vegrad je lani ustvaril 162,5 milijona evrov čistih prihodkov, za letos pa v podjetju načrtujejo, da se bodo prihodki zmanjšali za okoli 30 odstotkov. Temu bo sledilo tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Za koliko bo družba, ki zdaj zaposluje nekaj več kot 1700 delavci, zmanjšala število zaposlenih, še ni znano, v mediji pa se omenja številka 700.",0
"Predlog direktive, ki ga bo ta teden sprejel Evropski parlament, določa obvezno uporabo okolju prijaznih vozil v javnem prometu. Javni sektor v državah EU kupi letno 17 tisoč avtobusov. V Evropski uniji bo poslej obvezna uporaba okolju prijaznih vozil v javnem prometu, določa predlog direktive, ki ga je ta teden sprejel Evropski parlament. Pristojne oblasti bodo tako morale pri nakupu vozil za javni promet poleg stroškov upoštevati tudi njihov vpliv na okolje, predvsem kar zadeva izpuste ogljikovega dioksida (CO2). Zakonodaja naj bi tako spodbudila prodajo in razvoj čistejših avtomobilov v Evropi. Direktiva bo veljala tako za javni sektor kot za nakup vozil v tistih podjetjih ali ustanovah, ki pogodbeno izvajajo storitve javnega prevoza za lokalne ali državne oblasti. Uveljavitev zakona v državah najkasneje v 19 mesecih Države članice bodo lahko iz izvajanja določil zakonodaje izvzele manjša podjetja, ki bi jim te zahteve predstavljale veliko administrativno breme ali vozila za posebne namene, kot so gradbeni stroji, letališka in pristaniška vozila, vozila oboroženih sil, civilne zaščite, gasilcev in sil za vzdrževanje javnega reda. Direktiva bo začela veljati 20. dan po objavi v uradnem listu EU, države članice pa jo bodo morale prenesti v svojo zakonodajo najkasneje v 18 mesecih po začetku veljavnosti. Javna naročila imajo pomemben tržni delež na trgu vozil Evropska komisija je sprejem direktive pozdravila. Evropski komisar za promet Antonio Tajani je novo zakonodajo označil za pomemben korak naprej v energetski, podnebni in okoljski politiki EU. Javni promet bo njegovih besedah služil za zgled pri spodbujanju okolju prijaznih tehnologij, ki porabijo malo energije, so sporočili v Bruslju. Javna naročila predstavljajo zelo pomemben tržni delež na trgu vozil. Javni sektor v EU po navedbah Evropskega parlamenta kupi letno približno 110 tisoč osebnih vozil, 110 tisoč lahkih dostavnih vozil, 35 tisoč tovornjakov in 17 tisoč avtobusov.",1
"Na Ljubljanski borzi se je nadaljevala rast indeksov. Največ so pridobile delnice Mercatorja in Telekoma. Na Ljubljanski borzi se je danes nadaljevala rast indeksov. Delniški indeks SBI 20 je tako trgovanje končal pri vrednosti 5.595,35 točke, kar je 26,82 točke oziroma 0,48 odstotka več kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa se je zvišal za 5,74 točke oziroma 0,46 odstotka, na 1.261,35 točke. Svet Banke Slovenije je sprejel spremembo sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic z namenom znižanja odbitne postavke od temeljnega kapitala pri skupinskem ocenjevanju finančnih sredstev. V prvi kotaciji je bilo znova največ prometa z delnicami novomeške farmacevtske družbe Krka, skupno za 1,19 milijona evrov. Pri tem se je njihov tečaj zvišal za 0,66 odstotka, na 70,62 evra. Po prometu jim z 270.210 evri sledijo delnice Telekoma Slovenije, ki so se danes podražile za 1,52 odstotka, na 193,84 evra. Najbolj so se podražile delnice trgovske družbe Mercator, in sicer za 2,66 odstotka, na 189,94 evra. Na drugi strani prve kotacije pa so se z 2,43-odstotnim padcem, na 383,80 evra, znašle delnice energetske družbe Petrol. Delnice velenjskega proizvajalca bele tehnike Gorenja so se pocenile za 0,4 odstotka, na 19,70 evra, Luke Koper za 0,99 odstotka, na 39,98 evra, in logističnega koncerna Intereuropa za 1,81 odstotka, na 15,76 evra. Zunaj prve kotacije velja omeniti 3,96-odstotno podražitev delnic Pozavarovalnice Sava, katerih cena zdaj znaša 20,22 evra, in 10,5-odstotno pocenitev delnic Zdravilišča Rogaška, za katere je zdaj treba odšteti 1,79 evra. V boj zoper krizo Združenje Manager je pristojnim institucijam slovenskega finančnega sistema posredovalo poziv za ukrepanje zoper finančno krizo in preprečitev njenih negativnih vplivov na gospodarstvo. Nosilcem odločanja predlagajo razmišljanje v smeri državnega jamstva za obveznosti slovenskih bank iz naslova najetih posojil pri tujih finančnih institucijah. Menedžerji ugotavljajo, da finančna kriza vse bolj resno ogroža slovensko realno gospodarstvo, ustreznih rešitev za boj proti krizi pa ni. Zaradi možnih usodnih trajnih posledic neukrepanja za slovensko gospodarstvo in blaginjo izpostavljajo pomembnost dialoga gospodarstva in politike ter hitrega dogovornega ukrepanja ključnih aktualnih in predvidenih novih nosilcev gospodarske in finančne politike.",1
"Z združitvijo družb Omnicom Group Inc. in Publicis Groupe SA bo nastalo največje oglaševalsko podjetje na svetu s skupnim imenom Publicis Omnicom Group in s skupnimi prihodki v višini 17,7 milijarde evrov. Z združitvijo bodo pod skupnim imenom Publicis Omnicom Group odslej delovale številne vodilne oglaševalske, komunikacijske in medijske agencije po svetu. Družbi Omnicom Group Inc. in Publicis Groupe SA sta naznanili združitev, s čimer bo nastalo največje oglaševalsko podjetje na svetu s skupnimi prihodki v višini 22,7 milijarde ameriških dolarjev oziroma 17,7 milijarde evrov v letu 2012. Špela Levičnik Oblak, direktorica družbe Luna TBWA in regijska direktorica Novo skupino, ki bo imela več kot 130.000 zaposlenih, bosta naslednjih 30 mesecev vodila John Wren, direktor skupine Omnicom, in Maurice Levy, predsednik in direktor skupine Publicis. Po izteku tega obdobja pa bo John Wren prevzel položaj izvršnega direktorja združene skupine, Maurice Levy pa položaj neizvršnega direktorja. V Sloveniji v okviru Omnicoma deluje Luna TBWA s svojo medijsko družbo Omnicommediagroup in medijskima agencijama OMD in PHD. Gre za izjemno pomembno novico, saj gre za združitev dveh enakopravnih partnerjev, ki bosta skupaj v svetovnem merilu predstavljala vodilno skupino s področja trženjskega komuniciranja in strateškega medijskega komuniciranja. Kakršnekoli napovedi so še preuranjene, vsekakor pa bo to korist za vse vpletene in njihove naročnike, je dejala Špela Levičnik Oblak, direktorica družbe Luna TBWA in regijska direktorica. Polona Javornik, direktorica družbe Omnicommediagroup Slovenija Kako bo omenjena združitev vplivala na delovanje v Sloveniji in regiji Adriatik, je ta trenutek prezgodaj napovedovati. Jasno pa je, da se z omenjeno združitvijo v medijskem poslu povezujejo najmočnejše agencije v tej stroki, globalno in v Sloveniji. V Sloveniji sta obe Omnicomovi medijski agenciji OMD in PHD izjemno močni in uspešni predvsem po zaslugi strokovnega znanja, visoke kakovosti in stalnega razvoja storitev ter naročnikov, ki to prepoznavajo v dolgoletnem partnerskem odnosu, je dejala Polona Javornik, direktorica družbe Omnicommediagroup Slovenija.",1
"Prav vsak oglaševalec si želi, da bi za njegov produkt izvedelo čim več ljudi, daleč so časi, ko se je oglas nekajkrat za mastne denarce zavrtel na lokalni televiziji. Najbolj gledani oglasi so na portalu YouTube, najboljše je videlo že več deset milijonov ljudi! Medtem ko se bodo Beyonce, Britney in Pink odžejale, se bo z Enriquejem pozabaval lačen lev. Mojstri oglaševanja so že davno ugotovili, da najboljše rezultate prinese kombinacija humorja, smešnih situacij, športnih aktivnosti in šaljivega brenkanja na človeška čustva. Humor mora biti preprost, viden, skoraj otipljiv, z le malo ali skoraj nič govorjenja, če pa že, pa je angleški jezik skoraj obvezen. Znani in prepoznavni obrazi niso pravilo, saj se v najboljši osmerici pojavijo le pri reklami za proizvajalca mehurčkastih pijač, pa še tu je šlo za že znana imena oglaševalske kampanje, kot so Beyonce Knowles, Britney Spears, Pink in Enrique Iglesias. Najbolj gledan je oglas za mešalnik Blendtec, ki beleži kar 134,2 milijona ogledov. Odlična reklama za robusten in zanesljiv mešalnik, drobilnik in rezalnik. A gospod, ki deluje čisto prijazno, na drobne koščke zmelje kar Applov iPad, kar ga spravi v neverjetno dobro voljo ... Oglejte si kar osem najboljših in najbolj gledanih oglasov na svetu, od sesekljanega jabolčnega ponosa, otročičev, ki plešejo za mineralno vodo, babice bodo plesale za nemškega mobilnega operaterja, mišičasti moški pa bo z motorno žago v roki razlagal, da je najvažnejše, da lepo diši ... Adijo, Applovo čudo, mešalec je preprosto močnejši!",1
"Od predsednika uprave Fructala je sindikat danes dobil potrditev, da bodo v podjetju odpuščali. Točnega števila še ne vedo. Izvršni odbor sindikata je od uprave že zahteval, da jih seznani s točnim številom in poimenskim seznamom odpuščenih. Fructal je z delom začel leta 1945. Število zaposlenih se je povečevalo do leta 1991, ko je zaradi spremenjenih političnih razmer ob razpadu Jugoslavije, zapiranja trgov in osamosvajanja podjetij v nekdanjih republikah Jugoslavije tudi v Fructalu prišlo do zmanjšanja obsega proizvodnje ter števila zaposlenih s 1.500 na 780. Odtlej se je število zaposlenih nenehno zmanjševalo in konec lanskega leta doseglo številko 364. Kot je po današnjem sestanku izvršnega odbora, ki mu je prisostvovala tudi uprava družbe, povedal izvršni sekretar Obalne konfederacije sindikata KS 90 Brozič, uradnega števila in seznama delavcev, ki bodo izgubili službo, nimajo, razen številk, ki so prejšnji teden zaokrožile v javnosti. Mediji so takrat neuradno pisali o 35 delavcih, ki naj bi ostali brez službe. Od predsednika uprave Fructala Luke Jejčiča so na današnjem sestanku poleg seznama presežnih delavcev zahtevali tudi ""vse pripadajoče informacije, ki sodijo zraven"". Način reorganizacije podjetja bo namreč zelo pomemben tudi za vse tiste, ki bodo ohranili delo v Fructalu, je pojasnil Brozič. Vse delavce, ki so že dobili kakršno koli obvestilo delodajalca, pa je hkrati pozval, naj se zglasijo pri sindikalnem pravniku. V Ajdovščini naj bi ostal tudi razvoj Neuradne informacije o odpuščanju zaposlenih v Fructalu so zaokrožile že prejšnji teden. Zaradi sporazuma, ki ga je srbski Nectar podpisal z občino Ajdovščina ob prevzemu Fructala, je bila prejšnjo sredo pri ajdovskem županu Marjanu Poljšaku tudi delegacija sveta delavcev iz Fructala. Ob prevzemu Fructala se je Nectar namreč obvezal, da ne bo odpuščal delavcev, prav tako pa naj bi v Ajdovščini ostal tudi razvoj.",0
"Prva dama Vegrada pravi, da se bodo kupci v Celovške dvore lahko vselili v 'najkrajšem času'. Pravi, da so v Vegradu 'vedno najprej plačani najšibkejši delavci' ter da se trudi, da podjetje ne bi šlo v stečaj. Za oddajo 24UR je le spregovorila gradbena baronica Hilda Tovšak, ki si je nakopala jezo svojih podizvajalcev, ker jim dolguje več milijonov evrov. Jezni in obupani so tudi delavci, ki na upravo Vegrada praktično vsak dan hodijo prosit za zasluženo plačilo ter kupci stanovanj v Celovških dvorih, ki so še vedno brez uporabnih dovoljenj. A Tovšakova na vse to pravi delam dobro, s čisto vestjo in v želji po ohraniitvi podjetja. Kdaj bodo poplačali podizvajalce? Na vprašanje, kdaj bo Vegrad poplačal podizvajalce, da bodo končno posredovali dokumente, potrebne za uporabno dovoljenje in otvoritev objekta, Tovšakova odgovarja, da bodo dogovor našli v najkrajšem času. Kot pravi, so predvidena sredstva in načini, kako bodo poplačani. Kdaj se bodo torej kupci lahko vselili? V najkrajšem času, pravi Tovšakova. Glede plač bosanskih delavcev, ki svojo pravico iščejo pred slovenskim veleposlaništvo v BiH, pa Tovšakova zatrjuje Čisto vse smo jim plačali, nič jim ne dolgujemo. Oni si zmišljujejo. Na vprašanje, zakaj so bili danes pred ambasado, pa pravi Denar so dobili, pa so šli na izlet. Brez marčevskih in aprilskih plač so tudi delavci iz velenjskega gradbišča Selo, ki so pred dvema dnevoma z zahtevo po plačah, kot nekaj dni pred njimi bosanski delavci, zasedli upravo. Foto POP TV Ali podjetje varčuje na delavcih? Povedala sem, da je težko, vendar skrbimo, da so plače plačane v celoti, odgovarja na vprašanje, kako je možno, da podjetje varčuje na delavcih. To pa je zelo krivično. V Vegradu so najprej plačani najšibkejši delavci, pravi ob vprašanju, zakaj Vegrad velja za podjetje, ki svojim najšibkejšim delavcem plače izplačuje neredno. Do zamud, pravi, prihaja, ker ima podjetje likvidnostne težave. Sama si najpozneje izplačam, ali pa sploh ne izplačam plače. Razumem stiske teh ljudi. Sem socialno dosti občutljiva. Moja vest je popolnoma čista, pravi ob tem. Trudim se, da podjetje ne bi šlo v stečaj in ravno zato se zdaj lotevamo njegove dokapitalizacije, s katero bomo dobili 9 milijonov dodatnega kapitala, konča Tovšakova.",0
"Za katolike se je na pepelnično sredo začel postni čas, ki se bo končal v noči na velikonočno nedeljo. Postni čas naj bi vernike zbližal z Jezusom. ""V našem času se zdi, da je post izgubil svojo duhovno vrednost in se je v kulturi, zaznamovani z iskanjem materialnega blagostanja, uveljavil bolj kot terapevtski ukrep za zdravljenje telesa. Post zagotovo koristi telesnemu blagostanju, toda za vernike je v prvi vrsti terapija za zdravljenje vsega, kar jih ovira pri izpolnjevanju Božje volje,"" je v poslanici ob začetku postnega časa zapisal papež Benedikt XVI. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. SŠK Postni čas se zmeraj začne na pepelnično sredo, ki sledi pustnemu torku. Na pepelnico v cerkvah opravljajo obred pepeljenja, s katerim vernik pokaže pripravljenost za poboljšanje. Postni čas je po besedah Slovenske škofovske konference (SŠK) ""spokorni čas"", ko kristjani ""pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujejo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu"", notranje prizadevanje pa ""naj bi se na zunaj izražalo v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih"". Kot pojasnjujejo v SŠK, se je tudi Kristus pred nastopom javnega delovanja 40 dni postil v puščavi, sicer pa velja za vernike strogi post le na pepelnično sredo in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Nedelje v postnem času, ki traja do velike noči, so po njihovih pojasnilih izvzete iz štetja 40 postnih dni, ""saj za kristjane vsak nedeljski dan pomeni 'malo veliko noč'"". Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci bodo v tem času nosili bogoslužna oblačila v vijoličasti barvi, so še dodali v SŠK.",1
"Že šest dni je doma več kot 2000 Revozovih delavcev. Vendar ne po krivdi novomeškega podjetja, temveč zaradi finančnih težav francoskega podjetja, v katerem že več dni stavkajo. V Revozu se je delo ustavilo zaradi nedobave volanskih drogov za twinga. Trenutno je v veljavi dogovor o prerazporeditvi delovnega časa. Trudili se bomo čim prej nadomestiti izpad proizvodnje, izgubljeni dnevi pa se ne bodo beležili kot dopust. Revoz V Renaultovi novomeški tovarni Revoz so v četrtek ob 14. uri zaradi težav s francoskim poddobaviteljem Rencast ustavili vso proizvodnjo. Zmanjkalo jim je volanskih drogov za twinga. Dobava se je ustavila zaradi večdnevne stavke, do katere je prišlo zaradi finančnih težav v francoskem Rencastu. Delo danes še stoji. Doma so ostali delavci, katerih delo je neposredno vezano na proizvodnjo skupaj jih je nekaj več kot 2000. Razvoj dogajanj sproti spremljamo. Takoj ko bo spet potrjena redna dobava delov in ko bodo prispeli v tovarno, bo stekla tudi redna proizvodnja v treh izmenah. Upamo, da bodo težave kmalu rešene, je za 24ur.com povedala Nevenka Bašek iz Revoza. V preteklosti je že prišlo do zaustavitve proizvodnje, in sicer iz različnih razlogov izpada dobave električne energije, tehnične okvare na proizvodni opremi, zamude pri dobavi zaradi slabih vremenskih razmer vendar niso bile daljše od trenutne. Izpad proizvodnje nameravajo nadoknaditi z delovnimi sobotami, tako da delavcem ne bodo pisali dopusta. V podjetju proučujemo, kako bomo lahko nadomestili izpad proizvodnje, do katerega pa je prišlo, žal, ravno v času, ko, zahvaljujoč zelo dobremu povpraševanju po modelih, ki ju izdelujemo, povečujemo dnevno proizvodnjo in prehajamo na polno proizvodno zmogljivost, zaradi česar smo tudi zaposlili več kot 150 novih sodelavcev, so še sporočili iz Revoza. Proizvodnja se je ustavila, ko Revoz zaradi velikega obsega naročil postopoma povečuje proizvodnjo. Kot je marca povedal prvi mož Revoza Aleš Bratož, imajo trenutno več naročil kot kdaj koli doslej, saj je na evropskem tržišču prišlo do občutnega povečanja povpraševanja po modelih twingo in clio 2. S polno paro, torej s tremi izmenami, bi morali začeti ravno danes.",0
"Nesreča se je zgodila v petek V petkovi prometni nesreči v Srednjih Jaršah pri Domžalah je umrl predsednik uprave Abanke Aleš Žajdela. Na policiji pravijo, da se je nesreča zgodila, ko je 36-letni voznik tovornega vozila iz Kamnika pri zavijanju v desno zaprl pot kolesarju in ga povozil. Policisti zaradi varovanja osebnih podatkov identitete umrlega sicer niso želeli razkriti. Poškodbe so bile tako hude, da je Žajdela na kraju nesreče umrl. Žajdela je bil na položaju predsednika uprave Abanke od septembra 2005. Svojo poklicno pot je začel leta 1987 v Banki Slovenije kot pripravnik in pozneje devizni inšpektor. Po opravljenem pravosodnem izpitu je bil od 1990 do 1992 samostojni devizni inšpektor, pozneje pa član strokovnega sveta agencije za trg vrednostnih papirjev. Septembra 1998 je postal član uprave Krekove banke, januarja 1999 - tega leta je tudi magistriral na področju bančnega prava na ljubljanski pravni fakulteti - pa njen predsednik, zadolžen za poslovanje z velikimi komitenti, za sektor investicijskega bančništva in vrednostnih papirjev, za upravljanje z riziki, za pravne zadeve in službo notranje revizije. Od julija 2002 do aprila 2005 je bil Žajdela predsednik uprave Raiffeisen Krekove banke, zadolžen za področja kontrolinga, stikov z javnostmi, notranjo revizijo, pravne zadeve in davke, upravljanje s tveganji in globalne finance. To mesto je zapustil zaradi razhajanj v pogledih na upravljanje banke in nato, kot omenjeno, zasedel položaj prvega moža Abanke. Eden izmed njegovih ožjih sodelavcev je za MMC dejal, da je bil Žajdela zelo cenjen in priljubljen predsednik uprave. Spominjal se ga bo kot zelo delavnega človeka in dobrega taktika, pa tudi kot zglednega očeta dveh otrok.",0
"Brezdomci. Po grobih ocenah na ulici že tri tisoč ljudi. Prevladujejo moški, vse več je tudi žensk in mladih. “Tudi ko bo Slovenija počasi prihajala iz gospodarske krize, se bodo njeni učinki pri najranljivejših populacijah šele začeli kazati,” pojasnjuje Romina Purič iz Centra za socialno delo Kranj. Po grobih ocenah je v Sloveniji že zdaj tri tisoč brezdomcev. Kriza, droge in alkohol “O točni številki ne moremo govoriti, ker obstaja več definicij brezdomstva. Če govorimo o tistih, ki so brez bivališča, se številka giblje med tisoč in 1.500,” pravi Puričeva. Če k tem prištejemo še tiste, ki živijo v neprimernih ali začasnih bivališčih, se številka povzpne do tri tisoč. Ogroženih pa je po besedah Puričeve še nekaj deset tisoč ljudi. Med brezdomci sicer še vedno prevladujejo moški nad 45 let. “A vse več je žensk in, kar je morda najbolj skrb vzbujajoče, tudi družin,” opozarja Puričeva. Dodaja, da se vse pogosteje na ulici znajdejo mlajši od 30 let. Pogosto brezdomstvo spremljata zasvojenosti z drogami in alkoholom. Je pa pojava manj v vaških okoljih, saj tam bo besedah Puričeve še vedno živi solidarnost.",0
"Islandsko sodišče je končalo proces proti nekdanjim vodilnim uslužbencem investicijskega sklada Baugur, ki je po islandskem gospodarskem zlomu propadel. Izrečenih je bilo več obsodilnih sodb. Islandsko vrhovno sodišče je spoznalo za krive davčne utaje in prisodilo pogojne kazni več nekdanjim vodilnim uslužbencem investicijskega sklada Baugur. Ta sklad je na veliko vlagal v britanske trgovske družbe, po zlomu islandskega gospodarstva pa je propadel. V primeru, ki sega v leto 2008, so bili nekdanji predsednik uprave družbe Baugur Jos Asgeir Johannesson, njegova sestra Kristin Johannesdottir in njun nekdanji sodelavec Tryggvi Jonsson obtoženi utaje davkov v višini 1,8 milijona evrov v letih 1998 2003. Johannesson je bil eden najbolj znanih islandskih poslovnežev pred finančnih zlomom leta 2008. Od takrat so bile proti njemu vložene številne tožbe. Sodišče je Johannessonu prisodilo 12 mesecev pogojne kazni in 62 milijonov kron 365.000 evrov globe, Jonsson pa je dobil 18 mesecev pogojne kazni in 32 milijonov kron globe. Johannesdottirjeva, ki je vodila družinsko investicijsko podjetje, ki je imelo v lasti del Baugurja, pa je dobila tri mesece pogojno. Baugur, ki je razglasil bankrot leta 2009, je imel deleže v več britanskih trgovskih družbah, med drugim v luksuzni veleblagovnici House of Fraser, prodajalcu zamrznjene hrane Iceland, modni verigi All Saints, trgovini z oblačili Oasis in trgovini z igračami Hamleys.",0
"V Sloveniji bi lahko ob različnih stopnjah poseganja v predelavo hrane inštalirali tudi do desetkrat več bioplinskih elektrarn Trenutno imamo v Sloveniji za približno 15 megavatov zmogljivosti bioplinskih elektrarn, po scenariju, ki bi najbolj posegal v pridelavo hrane in živinske krme, pa bi jih lahko zgradili tudi desetkrat več. Peter Pšaker, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje: V bioplinskih napravah s fermentacijo živinskih gnojil rešimo problem nastajanja metana, ki prispeva največ toplogrednih plinov iz kmetijstva. Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje , ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije , so izdelali študijo o kmetijskem potencialu za proizvodnjo bioplina v Sloveniji. Po besedah enega od avtorjev, Petra Pšakerja, so ugotavljali, kakšen potencial imajo živinska gnojila, ki nastajajo v reji domačih živali, in koliko kmetijskih površin bi lahko namenili za pridelavo rastlinske biomase za proizvodnjo bioplina. Ugotovili so, da so največji potencial pri živinskih gnojilih gnojila govedi (gnojevka in hlevski gnoj), sledi gnojevka prašičev, gnoj kokoši nesnic ter gnoj piščancev in puranov. Različni scenariji poseganja v kmetijsko pridelavo Po treh scenarijih so izračunali površine, ki bi bile primerne za pridelavo energetskih rastlin za proizvodnjo bioplina. Po prvem bi za to namenili 10 odstotkov njivskih površin in travinja na izbranih kmetijskih gospodarstvih, po drugem 20 odstotkov, po tretjem pa 30. Prvi bi najmanj posegal v primarno kmetijsko pridelavo, drugi bi bil uresničljiv ob večji produktivnosti živinoreje, večjih hektarskih pridelkih in spremembah v prehranskih navadah ljudi, zaradi česar bi lahko sprostili določen del kmetijskih površin. Tretji najbolj posega v primarno kmetijsko pridelavo in bi bil mogoč, če bi bilo za kmetijsko gospodarstvo bolj ugodno prodati rastlinsko biomaso za proizvodnjo bioplina kot za hrano za ljudi ali krmo za živali. Različne količine proizvedene elektrike in toplote Skupaj z živinskimi gnojili bi lahko po prvem scenariju proizvedli toliko bioplina, da bi lahko inštalirali naprave s skupno nazivno močjo 86 megavatov ter na leto proizvedli 689 gigavatnih ur električne energije in še najmanj toliko toplote. Po drugem scenariju bi lahko inštalirali naprave s skupno nazivno močjo 116 megavatov ter na leto proizvedli 927 gigavatnih ur električne energije in še najmanj toliko toplote. Po tretjem scenariju bi lahko inštalirali naprave s skupno nazivno močjo 147 megavatov ter na leto proizvedli 1.179 gigavatnih ur električne energije in najmanj toliko toplote.",1
"Alternativni vodniki po Ljubljani pospremljeni s turami. Spregledano mesto Vsebina. Alternativni vodniki med drugim odkrivajo skrito kulturno zgodovino Ljubljane, njene ulice opremijo s pesnitvami, mapirajo družbene konflikte v mestu in raziskujejo podvodno arheološko bogastvo Ljubljanice. “Žal je včasih zelo težko premakniti ustaljene principe,” pravi urednica Likovnih besed Mojca Zlokarnik. Že nekaj let namreč pripravljajo zbirko knjig Ljubljana osebno, alternativne vodnike po prestolnici, ki pa jih uradni turistični biroji le redko sprejmejo v svojo ponudbo. A Zlokarnikova poudarja, da namesto tega ob izidu publikacij prirejajo javna vodstva, da bi turiste po prestolnici vodili na podlagi njihovih knjig, pa se dogovarjajo tudi s profesionalnimi vodniki. “To je nekoliko nadstandardna ponudba, ki razkriva psihološki, sociološki, skriti in osebni zemljevid mesta,” razlaga Zlokarnikova. Avtorji – vsako leto pri projektu sodeluje en domači in eden iz tujine – odpirajo različne teme: od vodnika po migrantski in prešerni Ljubljani, iskanja užitnih samoniklih rastlin v mestu, popotovanja po prestolnici, kot so jo študenti videli v 70. letih, do odkrivanja energetskih krajev v mestu. “Z zbirko poskušamo izpostaviti sveže, nenavadne in morda celo malce provokativne poglede na naše glavno mesto,” dodaja Zlokarnikova.",1
"Zaposleni v podjetju Emo orodjarna so Stepišnika prijavili sindikatu, podjetje pa so pred meseci obiskali tudi kriminalisti. Ali je Stepišnik res prejemal nadomestila za delavce na čakanju, ki pa so svoj osemurni delavnik oddelali?",0
"Kaj drugega sploh lahko pričakujemo od koalicije, katere notranja ministrica trdi, da Slovenija nima Piranskega zaliva, ob tem še dodajajo v Janševi SDS SDS v današnjem sporočilu za javnost z naslovom ""depresija, evforija in salto mortale"" premieru Borutu Pahorju očita, da je ""zavajal slovensko javnost glede teritorialnega stika z odprtim morjem"". Dokaz za to naj bi bile njegove ponedeljkove besede, da se je o stiku dogovoril s hrvaško kolegico Jadranko Kosor in njeno zanikanje v sredo. Kot izpostavljajo v SDS, je Pahor v ponedeljek na soočenju s predsednikom SDS Janezom Janšo na TV Slovenija dejal, da sta se s Kosorjevo dogovorila, da bo Hrvaška Sloveniji omogočila stik Slovenije z odprtim morjem, v zameno pa bo Slovenija podprla vstop Hrvaške v Evropsko unijo. Toda hrvaško zunanje ministrstvo je nato v sredo te navedbe zanikalo in poudarilo, da Kosorjeva ni Pahorju obljubila ničesar, še najmanj pa teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem. ""Pahor naj se odzove na besede hrvaškega zunanjega ministrstva"" So pa v Zagrebu potrdili, da je Kosorjeva takoj po podpisu arbitražnega sporazuma podpisala izjavo - ki je bila dogovorjena tudi s slovensko stranjo - da nobeno določilo iz arbitražnega sporazuma ne bo pomenilo, da je Hrvaška sprejela slovensko zahtevo za teritorialni stik z odprtim morjem, izpostavljajo v SDS. To po mnenju največje opozicijske stranke pomeni, da ""Pahor svoje politične interese postavlja pred dobrobit slovenske države in njene ozemeljske celovitosti"". Pri tem od Pahorja še zahtevajo, da se odzove na navedbe hrvaškega zunanjega ministrstva, ki je po mnenju SDS ""razkrilo, da je vladajoča koalicija zavestno odprla pot izgubi slovenskega ozemlja"". ""Kresalova trdi, da Slovenija nima Piranskega zaliva ""Kaj drugega sploh lahko pričakujemo od koalicije, katere notranja ministrica trdi, da Slovenija nima Piranskega zaliva,"" so še dodali in pokritizirali tudi besede ministrice Katarine Kresal v sredo na javni tribuni v Kranju. Kresalova je namreč med drugim spomnila, da glede na dejansko stanje v Piranskem zalivu Slovenija nima dostopa do odprtega morja in da arbitražni sporazum to lahko samo omogoči.",0
"»Drnovšek sodi med tiste politike, ki so s svojim delom zaznamovali prvo obdobje samostojne Slovenije,« je ob njegovi smrti povedal predsednik državnega zbora France Cukjati Predsednik državnega zbora France Cukjati je ob smrti bivšega predsednika države in nekdanjega predsednika vlade Janeza Drnovška v imenu državnega zbora in v svojem imenu izrekel iskreno in globoko sožalje. Po njegovih besedah Drnovšek sodi med tiste politike, ki so s svojim delom zaznamovali prvo obdobje samostojne Slovenije. Kot je ob tem še spomnil predsednik DZ, se je Drnovšek v zadnjem času zavzemal predvsem za socialno pravičnost pri ljudeh, svoja mednarodna prizadevanja pa je usmeril tudi na reševanje kriz v svetu, so sporočili iz kabineta predsednika DZ.",1
"Peking - Izvršni direktor vodilnega spletnega iskalnika Google je v ponedeljek izrazil zaskrbljenost nad svobodnim pretokom informacij na interneta v primeru, da bi Microsoftu uspelo prevzeti iskalnik Yahoo. „Skrbela bi nas kakršnakoli oblika prevzema Yahooja s strani Microsofta,“ je dejal Googlov CEO Eric Schmidt. „Seveda bi upali, da bi njihovo delovanje pripomoglo k odprtosti interneta, vendar v to zelo dvomim,“ je še dodal. Schmidt je pri tem opozoril na Microsoftovo zgodovino. Tako je lani evropsko sodišče Microfost obsodilo, da je s svojim operacijskim sistemom Windows izkoriščal monopolni položaj in škodoval konkurenci. Zato ga je obsodilo z 497 milijoni evrov kazni. Microsoft je prejšnji mesec Yahooju za prevzem ponudil 44,6 milijarde dolarjev, vendar je kalifornijski spletni iskalnik ponudbo zavrnil, češ da je prenizka.",0
"Ker je Telekom Slovenije zavrnil izplačilo več kot 20 mio evrov odškodnine, je Tuš Telekom proti družbi vložil tožbo. Zaradi zdomnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu je Tuš Telekom od Telekoma Slovenije zahteval izplačilo odškodnine Potem ko je Telekom Slovenije zavrnil njihov odškodninski zahtevek, se je družba Tuš Telekom odločila za tožbo. Vložila jo je na ljubljanskem okrožnem sodišču. Zahtevek glede škode, ki jo je s svojim ravnanjem Telekom Slovenije povzročil našemu podjetju, smo že pred posredovanjem ustreznim sodnim institucijam želeli rešiti na sporazumen način. To ni bilo mogoče, so pojasnili v Tuš Telekomu. Kot je znano, je Tuš Telekom zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja ter kršitve določil sektorske zakonodaje od Telekoma Slovenije zahteval plačilo 21,47 milijona evrov odškodnine. S favoriziranjem Siola naj bi mu namreč povzročili poslovno škodo.",0
"Negotovost v ZDA dviga cene v nebo Cena nafte je dosegla nov rekord - skoraj 139 dolarjev za sod. V petek je poskočila za kar deset dolarjev, kar je najvišji enodnevni skok. Strokovnjaki iz družbe Morgan Stanley opozarjajo, da bi lahko cena že julija dosegla 150 ameriških dolarjev za sod, nekateri pa svarijo, da bi v prihodnjem letu in pol lahko dosegla že vrtoglavih 200 dolarjev. Cena surove nafte se je tako v preteklem letu že več kot podvojila, samo od začetka leta pa se je zvišala že za 44 odstotkov. ZDA tare tudi brezposelnost Za včerajšnji rekordni skok - več kot osem odstotkov v enem dnevu - poznavalci poleg napovedi strokovnjakov omenjajo še dva vzroka nove podatke o brezposelnosti v Združenih državah Amerike, ki je v največjem porastu v zadnjih 20 letih, in izraelsko grožnjo z napadom na Iran. Stopnja brezposelnosti v ZDA se je v maju v primerjavi z mesecem pred tem namreč povečala za 0,5 odstotne točke na 5,5 odstotka, kar je najvišja rast brezposelnosti od februarja leta 1986. Kaj bodo stuhtale pametne glave? Zaradi zadnjih dogodkov so se predstavniki najrazvitejših držav skupine G8, poleg njih pa tudi predstavniki Kitajske, Indije in Južne Koreje, srečali v Aomoriju, kjer skušajo začrtati strategijo, s katero bi se lažje spopadali z negotovostmi pri trgovanju z nafto, zemeljskim plinom in premogom. Poleg tega je tudi Mednarodna agencija za energijo IEA opozorila, da bo moralo svetovno gospodarstvo zelo hitro vložiti najmanj 45 trilijonov ameriških dolarjev za revolucijo energetske tehnologije in zgraditi več kot deset jedrskih elektrarn, na tisoče vetrnih turbin ter hkrati vsaj za polovico zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Nafta udarila tudi po delniških indeksih Visoka cena nafte in poročilo o brezposelnosti sta vplivala tudi na delniške indekse na Wall Streetu, ki so v petkovem trgovanju zapravili vse, kar so pridobili v četrtek. Industrijski indeks Dow Jones je tako padel za 394,64 točke, oziroma za 3,13 odstotka, na vrednost 12.209,81 točke.",0
"Promet na slovenskih cestah se že gosti, predvsem na gorenjski in primorski avtocesti. Kolone na mejnih prehodih in najbolj obremenjenih cestnih odsekih je pričakovati popoldne in proti večeru. Zgoščen promet je na cestah od Izole in Šmarja proti Kopru, sporočajo iz Prometno-informacijskega centra (PIC). Popoldne in proti večeru je zgoščen promet, kot so za zurnal24.si povedali na PIC, pričakovati iz smeri Hrvaške proti Sloveniji. Najbolj obremenjeni bodo mejni prehodi Gruškovje, Dragonja in Jelšane. Na Gruškovju že nastajajo kolone. Vozniki osebnih vozil morajo pri vstopu v državo čakati 1 uro in 20 minut. Opozorilo Na regionalni cesti med Ajdovščino in Podnanosom je zaradi burje prepovedan promet za kamp-prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do 8 ton, piše na spletni strani PIC. Kolona na cestninski postaji Lučko pri Zagrebu. (Foto: HAK) Kolona na cestninski postaji Lučko pri Zagrebu. (Foto: HAK) Hrvaški avtoklub (HAK) ob tem sporoča, da lahko danes turisti kolone pričakujejo v trajektnih pristaniščih in na Istrskem ipsilonu ter glavnih prometnicah proti Sloveniji. Priporočamo, da pri vstopu v Slovenijo izberete alternativne mejne prehode in da se proti domu odpravite kakšno uro prej.",0
"Stečajna upraviteljica Vegrada pravi, da je bilo v Liechtenstein nakazanih več kot 4,5 milijona evrov provizij, pa tudi, da so našli nekatere čudne, nerazložljive odpise terjatev , ki so jih bili deležni zanimivi ljudje . Kaj pa meni o SCT? Glede na dolgove SCT so zneski, s katerimi naj bi CPL rešil potapljajočega se gradbinca, bistveno prenizki za dokapitalizacijo, je v pogovoru za Mladino dejala stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril. Če dela pri vseh projektih SCT stojijo enako je bilo pri Vegradu , če investitorji odpovedujejo pogodbe in če izračunamo samo, koliko časa niso izplačevali osebnih dohodkov, je odgovor jasen, je prepričana. Meni pa, da so na srečo pri SCT možnosti, da bi podjetje še naprej izčrpavali, manjše. Vegrad naj bi v Liechtenstein nakazal več kot 4,5 milijona evrov provizij Delovna inšpekcija ni zaznala treh zaporednih neizplačil plač, ker je Vegrad plačeval vsako drugo plačo, je razkrila Grilova. Glede provizij, ki jih je Vegrad nakazoval v tujino, je Grilova povedala, da se je vse, kar je bilo v medijih že pred stečajem napisano o nakazilih Vegrada na račune v Liechtenstein in Panamo, pri nas tudi zares potrdilo . Zadeve so po njenih besedah potekale tako, da je Vegrad za vsak projekt ustanovil ločeno podjetje, kar je legitimno, legalno in nesporno, je bila pa v ta proces vedno vključena banka Hypo. Preden so podjetja, večinoma z nekim zemljiščem, postala Vegradova last, so se tudi imenovala tako, na primer Hypo 1, Hypo 2, Hypo 3 ... Vegrad je torej neko podjetje kupil, pri tem pa je neki osebi, vedno istemu posredniku, nakazal provizijo za posredovanje pri nakupu, je pojasnila. Komu so nakazovali provizije, je težje reči, ker je imela ta oseba v Liechtensteinu zastopnika. Zanj je bila pooblaščena odvetniška pisarna, zato ne vidijo končnega prejemnika, je dejala in dodala, da se v vseh teh poslih pojavlja ista odvetniška pisarna in da so račun, na katerega je bil denar nakazan, potem hitro zaprli. To raziskuje policija oz. tožilstvo prek mednarodne pomoči. Zaradi malverzacij so najbolj trpeli delavci. Grilova ocenjuje, da so Vegrad in hčerinske družbe v Liechtenstein v letih 2006, 2007 in 2008 nakazale več kot 4,5 milijona evrov takšnih provizij. Na vprašanje, ali se je s tem okoristila nekdanja direktorica Hilda Tovšak, je Grilova odgovorila, da je težko reči ne in težko reči tudi da. So pa bile vedno sklenjene pogodbe in, seveda, odgovorna oseba v podjetju je bila tedaj Tovšakova, ki danes ponavlja, da brez tako visokih provizij nakup menda ne bi bil možen in da je bil posel upravičen zaradi prihodnjih dobičkov projekta. Stečajna upraviteljica meni, da je bila država v obdobju pred stečajem do Vegrada premalo stroga. Delovna inšpekcija pa ni zaznala treh zaporednih neizplačil plač, ker je Vegrad plačeval vsako drugo plačo. Propad družbe je po njenih besedah rezultat tako krize kot malverzacij. Že zaključni račun za leto 2009 bi moral izkazovati insolventnost. To pomeni, da je Vegrad prirejal bilance, podjetje je zavestno ali nezavedno premalo skrbno poslovalo , pravi Grilova. Vegrad je revidirala družba Renoma, ki je sicer precej pogosto revidirala gradbena podjetja. Kar zgrozili smo se. Gledaš revidirane izkaze podjetja, pa se nato izkaže, da so povsem neuporabni, je dejala Grilova. Glede stanovanj, ki naj bi jih dajali za podkupnine, pa Grilova pravi, da so našli nekatere čudne, nerazložljive odpise terjatev da je bil del kupnine plačan, del te terjatve pa pozneje brez pojasnil odpisan. Teh posebnih ugodnosti so bili po besedah Grilove deležni zanimivi ljudje . O imenih ni želela govoriti, dejala pa je, da gre za znane Slovence, za ljudi, ki so ali so bili s politiko povezani.",0
"Še druga faza investicije V Šentilju so odprli osem tisoč kvadratnih metrov velik in 47 milijonov evrov vreden igralniško-zabaviščni center. S tem se družba Hit podaja na nov trg, saj si želi predvsem gostov z avstrijskega Štajerskega. Več kot 400 najsodobnejših igralnih avtomatov, 20 igralnih miz, prireditveni prostor s 300 sedeži, dve restavraciji z vrhunsko kulinariko, garažna hiša in obilica zabave so aduti, s katerimi bodo lastniki vabili goste. V prvem letu načrtujejo povprečno 500 gostov na dan, kar pomeni 180 tisoč gostov letno, pri čemer naj bi vsak gost povprečno porabil 81 evrov. Kmalu pa se bo začela še druga faza investicije v igralniško-zabaviščni center Mond, v kateri bodo zgradili ugledni hotel za najpetičnejše goste. Na odprtju se je seveda trlo tudi znanih Slovencev. Nisem jaz neki strašni igralec, ne bom rekel, da sem k temu nagnjen, ampak včasih tudi kakšen evro zdaj po novem spustim, je sebe kot povprečnega obiskovalca opisal pevec Alfi Nipič.",1
"Cena parkiranja na parkirišču ob glavni plaži v Strunjanu se je od lani dvignila za sto odstotkov, nam je sporočila bralka. Namesto pet tako letos za celodnevno parkiranje odštejete deset evrov. Če ne plačate parkirnine Neplačilo parkirnine se kaznuje z 41,73 evri globe po 13. členu Odloka o cestnoprometni ureditvi v Občini Piran. Ob plačilu globe je neplačnik, na podlagi Zakona o prekrških, dolžan plačati še stroške prekrškovnega postopka v višini 40 evrov. Če želite dan preživeti na glavni plaži v Strunjanu, to ne bo poceni. Najprej morate plačati za parkirišče na makadamu. Lani je bila celodnevna karta za parkiranje pet evrov, letos je občina Piran namestila parkomate in ena ura parkiranja stane en evro. In ker ponavadi enodnevni kopalci pridejo od daleč, seveda tudi ostanejo več ur, zato je devet ali deset evrov običajen znesek. ""Cene parkiranja v Strunjanu smo uskladili s cenami, ki jih imamo na drugih parkiriščih, s katerimi upravljamo (v Strunjanu so celo nekoliko nižje),"" so nam sporočili iz Okolja Piran, ki upravlja parkirišča piranske občine. V Fiesi in Portorožu je denimo ena ura 1,2 evra, dodajajo. Obiskovalcev težavo povzroča tudi to, da parkomati jemljejo le kovance. V Okolju Piran pojasnjujejo, naj se gosti oglasijo pri njihovi osebi, ki je na vhodu na parkirišče in jim bo razmenjala bankovce v kovance. Plačilo za vstop na plažo 20 evrov obveznih plačil Štiričlanska družina z otrokoma, starejšima od sedem let, za celodnevno parkiranje in kopanje odšteje 20 evrov. A s plačilom parkirnine se obvezno plačevanje še ne konča. Za vstop na glavno plažo morajo vsi, starejši od sedem let, plačati dva evra in pol. Ta znesek sicer lahko porabite v 300 metrov oddaljeni restavraciji kot konzumacijo za hrano, vendar preverite, za katero hrano velja. Naša bralka je namreč želela uveljaviti konzumacijo, a so ji dejali, da je bila naročena hrana prepoceni, zato je morala plačati polno ceno. Plačevanje vstopnine na plažo je zmotilo tudi našega bralca, ki je opozoril, da v zakonu o vodah v Sloveniji jasno piše, da je dostop do morja brezplačen. Kot navaja bralec: ""Najprej naj omenim, da Zakon v 28. členu navaja, da se za vodno zemljišče morja šteje vse do črte najvišje plime, 29. člen pa lepo navaja, da priobalno zemljišče morja sega 25 metrov od roba vodnega zemljišča. 30. člen pa pravi, da sta tako morje (vodno zemljišče morja) kot priobalno zemljišče morja (25 metrov plaže/obale od roba morja) javno dobro."" Več o tem jutri, saj smo za pojasnila prosili Terme Krka, ki upravljajo plažo.",0
"Slovenija ima kljub nekolikšni rasti BDP v prvem četrtletju še vedno težave s finančnim sektorjem. Marca se je tako za največ doslej povečal obseg slabih terjatev bank, predvsem zaradi zavarovalniških storitev in gradbeništva. Prav slednje je tudi najbolj odpuščalo. Najbolj se je brezposelnost povečala v gradbeništvu. Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar ugotavlja, da so razmere v slovenskem gospodarstvu še vedno zaostrene, poslabšuje pa se predvsem stanje v finančnem sektorju. Spet se je znižala kreditna aktivnost, predvsem pri kreditih gospodinjstev in podjetij, močno pa je tudi upočasnjeno kreditiranje države. Banke so v prvem četrtletju okrepile odplačevanje vseh vrst tujih obveznosti in povečale kratkoročno zadolževanje. V marcu se je obseg slabih terjatev bank povečal za največ doslej in dosegel skoraj 6 milijard evrov oziroma 11,8 odstotka celotne izpostavljenosti bank. Približno tretjina povečanja je posledica krepitve nedonosnih terjatev, kjer so izstopale terjatve do gradbeništva ter finančnih in zavarovalniških storitev. Ob dodatnih zaostritvah na mednarodnih trgih državnih obveznic visoka, okoli 5,5-odstotna, ostaja tudi cena, po kateri bi se lahko Slovenija zadolžila na mednarodnih trgih, so še zapisali na uradu. Čeprav se je BDP v prvem letošnjem prvem četrtletju glede na zadnje lansko četrtletje nekoliko povečal, pa Slovenija ostaja v skupini držav članic Evropske unije, v katerih se je aktivnost med krizo najbolj znižala. Stagnirala je sicer tudi gospodarska aktivnost v celotnem evroobmočju. Mednarodne organizacije kljub temu, da je gospodarska aktivnost nekoliko presegla napovedi Evropske komisije, še vedno pričakujejo, da bo letos gospodarska aktivnost nižja. Napovedi še naprej spremljajo velika tveganja, da se bo BDP znižal bolj od pričakovanj, ki izvirajo predvsem iz negotovosti glede uspešnosti reševanja dolžniške krize. Tudi v Sloveniji ostajajo slabe razmere na trgu dela. V prvem četrtletju se je, ob izločitvi podatkov o samozaposlenih kmetih, še nekoliko znižalo število delovno aktivnih, še najbolj v gradbeništvu, v javnem sektorju pa se je število zaposlenih povečevalo. Umar pa je poudaril, da podatki o anketni brezposelnosti kažejo boljše stanje, to pa naj bi bilo po ocenah urada posledica povečanja obsega neformalnih oblik dela.",0
"Na podlagi analize ekonomistov naj bi prvi pivovar Boško Šrot zlorabljal Mercator pri prodaji pijač. Zaradi tega Šrotu grozi obvezna prodaja Mercatorja in globa. Po poročanju današnje izdaje Financ prvi pivovar Boško Šrot lastništvo Mercatorja zlorablja pri grosistični prodaji pijač. To naj bi bi bilo razvidno iz analize ekonomista Aljoše Feldina in Saša Polanca. Šrotu naj bi tudi grozila obvezna prodaja Mercatorja in globa v višini do 10 odstotkov letnega prometa. Šrot je večkrat zatrdi, da finančna kriza ni razlog za prodajo Mercatorja, temveč so se za prodajo po njegovih besedah odločili, ker država preko urada za varstvo konkurence izvaja teror nad Pivovarno Laško . Družbe okoli Laškega dobavijo 77,55 odstotka vseh pijač, ki jih proda Mercator. Mercator pa je lani obvladoval 64,3-odstotni delež na grosističnem trgu pijač v delež so sicer vključene tudi pijače, ki jih Mercator naprej proda gostincem, ker v Laškem podatkov niso ločili. To pomeni, da se je od lani skupaj 151 milijonov evrov vrednega slovenskega grosističnega trga pijač za dobrih 97 milijonov evrov prodalo prek Mercatorja, od tega za 75,33 milijona evrov pijač, ki so nastale v okviru Laškega, menijo v Financah. V Pivovarni Laško analize za zdaj ne komentirajo. Analiza prodaje Mercatorja Varuh konkurence Jani Soršak še ni izpostavil, kdaj bo Laščanom izdal odločbo o kršitvi vertikalne integracije v Mercatorju oziroma kdaj jim bo uradno sporočil, da jih je ujel pri zlorabljanju lastništva Mercatorja. Po nekaterih informacijah naj bi bil dokument o kršitvah že pripravljen. Feldin in Polanec naj bi kmalu začela tudi analizo trga pri prodaji na drobno, tudi ta pa naj bi bila, če bo tako želel Urad za varstvo konkurence UVK, vključena v odločbo. Po odločbi bo sledil pritožbeni postopek, nato pa končna odločba. Podoben postopek, sicer o kartelnem dogovarjanju, je pri elektrodistributerjih trajal nekaj mesecev, so še poudarili v Financah. Kdo bo prodal Mercator? Foto Dare Čekeliš Poleg globe, ki znaša do 10 odstotkov letnih prihodkov skupine, lahko UVK Šrotu po zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence naloži tudi obvezno odprodajo Mercatorja. Ob tem bi urad postavil tudi rok za prodajo, ki pa javno ne bi bil znan, da ne bi slabšal položaja pri prodaji. Po evropski praksi sodeč, pa bi urad čakal največ leto dni. Nato bi sporni delež prodajal sam. Če torej Šrotu v letu dni po odločbi UVK ne bi uspelo prodati Mercatorja, bi vodenje postopka za prodajo prevzel urad. Ta bi lahko ponudbe zainteresiranih kupcev zbral neposredno ali pa Šrotov delež ponudil na dražbi. Boško Šrot je že v začetku novembra napovedal, da bo Mercator prodal. Objavljeno pa je že bilo, da lahko potencialni kupci dokumentacijo za nakup Mercatorja dvignejo od 9. januarja prihodnje leto. Kot je znano, je tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev ugotovila, da različne Šrotove družbe obvladujejo Mercator mimo prevzemne zakonodaje. Pred dobrim tednom jim je Agencija naložila skupaj 670 tisoč evrov globe. Do znižanja lastništva v Mercatorju pod 25 odstotkov ali prevzema najboljšega soseda pa Šrotove družbe tudi ne morejo uveljavljati glasovalnih pravic v njem. Finančna kriza ni razlog Šrot je ob tem zatrdil, da finančna kriza ni razlog za prodajo Mercatorja, temveč so se za prodajo po njegovih besedah odločili, ker država preko urada za varstvo konkurence izvaja teror nad Pivovarno Laško . Po njegovem prepričanju je šlo pri odločitvah urada za škandalozne in povsem politične odločitve brez pravih pravnih podlag na škodo družbe. Pivovarna bo še naprej vodila pravne postopke tudi na ravni EU, s katerimi bo po Šrotovih besedah dokazala, da je bila povezava med Mercatorjem in Pivovarno Laško skladna z zakonodajo. Prvi mož Laškega in posredni lastnik družbe Infond Holding, ki je največji posamični lastnik Pivovarne Laško in lastnik 23 odstotkov Mercatorja, je napovedal tudi odškodninsko tožbo zoper državo.",0
"Semolič Zahteve sindikata upravičene Stavkovne zahteve SKEI, ki bo s stavko v petek zahteval tudi dvig minimalne plače na 600 evrov neto, so v teh razmerah nerealne, poudarjajo na GZS-ju. Semolič Gre le za ustrahovanje. Kot je znano, je Sindikat elektro in kovinske industrije Slovenije SKEI za 13. november napovedal splošno stavko v omenjenih treh industrijah. Med zahtevami je dvig najnižjih osnovnih plač na 600 evrov neto in enkratno izplačilo 150 evrov dodatka za člane sindikata. Na drugi strani pa predstavniki združenj kovinske, elektronske in elektroindustrije ter industrije kovinskih materialov in livarn pri Gospodarski zbornici Slovenije GZS opozarjajo, da si podjetja v teh panogah ne morejo privoščiti dviga plač. Strošek dela v dodani vrednosti je po njihovih besedah v precej podjetjih že zdaj previsok, poslovanje v letošnjem letu in pričakovanja za prihodnje leto pa niso spodbudni. Sprejem stavkovnih zahtev bi pomenil pogreb za veliko podjetij kovinske industrije, je opozorila direktorica združenja kovinske industrije pri GZS-ju Janja Petkovšek. Njenemu mnenju pa so se pridružili tudi Blaž Nardin iz družbe Gorenje Orodjarna, svetovalec direktorja v Gostol Gopanu Alojz Rot, predsednik uprave Iskre Dušan Šešok, predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak, direktor združenja kovinskih materialov Martin Debelak in direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek. Semolič Za dvig plač ni nikoli pravi čas Ocena delodajalcev, da bi zaradi zvišanja minimalne plače brez dela ostalo okoli 74.000 ljudi, pa je po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS napačna. Po mnenju predsednika sindikata Dušana Semoliča je namenjena le ustrahovanju delavcev, da bi še naprej molčali. Zahteva sindikata je po njegovih besedah povsem upravičena, saj zvišanje minimalne plače predstavlja pot do boljšega življenja delavk in delavcev, predstavlja pot do uspešnejšega dela v podjetjih in je hkrati pot do gospodarskega razvoja, saj bi se povečala kupna moč prebivalstva. Po posvetu vodstva ZSSS-ja s sindikalnimi zaupniki v koroških podjetjih je Semolič še dejal, da za dvig plač ni nikoli pravi čas, medtem ko je vedno čas za dvig standarda najbogatejših . Semolič je še izpostavil aktualne priprave na velik protestni shod delavcev v Ljubljani 28. novembra. S shodom želijo opozoriti politike, naj nemudoma umaknejo vsa izhodišča pokojninske reforme, ki so do delavcev izrazito neprijazna, krivična in nekorektna . Sindikati ostro nasprotujejo opravljanju dela do 65. leta starosti. S protestnim shodom, ki ga je do zdaj podprlo tudi pet drugih sindikalnih central, pa bodo, kot omenjeno, zahtevali tudi dvig najnižjih plač.",0
"V Financah se sprašujemo, kam so šle vse vrednote in etike naših oblastnikov. Čeprav je finančni minister Franci Križanič po mnenju Kosove komisije ravnal koruptivno, je vseeno obdržal službo. Policija pa proučuje, ali je ljubljanski podžupan Janez Koželj zlorabil položaj, ko je poklical redarja, da mu je brez kazni odklenil napačno parkirano vozilo",0
"Verjetno se bodo kakšnemu tiranskemu šefu od veselja zasvetilie oči in bo že pospešeno razmišljal, kako bi svoje delavce izžel do zadnje kaplje energije. A telo ni samo porabnik energije, lahko jo tudi proizvaja! Goniš, pritiskaš, pihaš, polniš! Z drgnjenjem do energije! Znanstveniki so ugotovili, da bi človek, ki bi kričal 8 let, 7 mesecev in 6 dni, z energijo proizvedenega zvoka segrel skodelico čaja. A telo lahko izrabimo drugače, učinkoviteje, okolju prijazno. Praznemu mobilniku lahko pomaga noga, princip je enak, kot da bi na morju želeli napolniti blazino za udoben počitek. Piš zraka bo poganjal majceno turbino, ta bo vrtela generator, ki bo polnil vaš mobilnik. Proizvajalec trdi, da približno enominutno pritiskanje na pedal ali 60x pritisk z nogo proizvede dovolj energije, ki zadošča za približno petminutni klic. Čeprav na tak način ne boste mogli baterije napolniti v celoti, sistem vseeno lahko reši kakšno neprijetno situacijo. Vprašanje je le, kako se na tak pulzni način polnjenja akumulatorja odzove mobilnik. Ali pa model na levi, tam bo treba drgniti bat gor in dol po pokončni, trdi palici. V desnico primite bat, v levico palico in veselo drgnite ... Oglejte si še FOTOGALERIJO, v njej predstavljamo nekaj izvirnih napravic, ki bodo izrabile človeško telo, da bodo pridobile energijo za potrebe tehnologije!",1
"Kranjec Treba bo zmanjšati zaposlenost v javnem sektorju Potem ko je guverner BS-a dejal, da bi bilo treba zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju, so sindikalisti že zažugali s stavko. Če ne bo dialoga, se lahko ulica zgodi še pred poletjem, so zatrdili. Gospod Kranjec bi se mogoče moral najprej lotiti svoje kolektivne pogodbe, ki jo je podpisal. Jaz bi bil vesel, če bi imel v javnem sektorju tak standard, kot ga on zagotavlja svoji hiši, ki tudi ne spada v neki zasebni sektor, je bil do besed prvega moža Banke Slovenije Marka Kranjca v prispevku TV Slovenija kritičen vodja pogajalske skupine javnega sektorja Janez Posedi. Stavkovni odbor javnega sektorja začel priprave na stavko Še ostrejše tone je ubral vodja stavkovnega odbora javnega sektorja Dušan Miščevič Pa naj mi nekdo enkrat že odgovori Koliko zdravnikov je preveč, koliko medicinskih sester je preveč, koliko učiteljev, koliko policistov, carinikov, davkarjev je preveč? Trdim, da v javnem sektorju ni preveč ljudi, kvečjemu so menedžerji tisti, ki slabo organizirajo delovne procese. Tu pa svoje misli še ni končal, saj je opozoril še, da tisti, ki delamo v državni upravi, vemo, kaj vse bi morali opraviti, pa ne moremo, ker nimamo ljudi, in to ima za posledico tudi manjši pritok denarja v proračun . Glede na navedene kritike oz. odzive na Kranjčeve besede in na znano nasprotovanje vladnim predlogom sprememb, vezanih na javni sektor, verjetno ni presenetljivo, da je stavkovni odbor že začel priprave na morebitno stavko. Od vlade zato zahtevajo, da nemudoma umakne vse neusklajene predloge popravkov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, da se o vseh varčevalnih ukrepih ali zakonskih spremembah najprej uskladi s sindikati in šele nato javno predstavlja svoje zamisli. Krizi še ni videti konca Kaj je sicer sploh sprožilo Kranjčevo izjavo o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju? Kriza, ki ji še ni videti konca. Razsežnosti posledic krize za bančni sistem pri nas namreč še ni mogoče dokončno opredeliti, ugotavlja Banka Slovenije. Podjetja pri nas pa so močno zadolžena in obveznosti vračajo počasi. Poudarek v poročilu o finančni stabilnosti je na bančnem sistemu pri nas, je na predstavitvi poročila uvodoma pojasnil guverner Banke Slovenije. Težave v bančnem sistemu so po njegovih besedah povezane predvsem s krizo in se kažejo na več področjih. Banke so v preteklih treh letih zaznale velike spremembe v portfelju, saj se je zaradi krize kakovost portfelja poslabšala. Hkrati so se zaradi finančne krize znašle tudi pred novim vprašanjem prestrukturiranja virov financiranja, kar je proces, ki še traja. Odvisni od tujega kapitala Prilagajanje spremembam pa se v zadnjih dveh letih kaže v stagnaciji kreditne aktivnosti, ki je povezana s spremembami na strani virov in prilagajanjem bilanc, je povedal Kranjec. Banke, podjetja in gospodinjstva bilance namreč prilagajajo svojim možnostim, kar pomeni, da so odločitve o zadolževanju dosti bolj premišljene kot nekoč. Če se sprašujemo, zakaj kreditna aktivnost ni bolj živahna, si moramo odgovoriti na vprašanje, kje so vzroki, na strani povpraševanja pa tudi ponudbe oziroma manjše razpoložljivosti sredstev, pravi Kranjec.",0
"Trebnje - Delničarji Trima so na današnji skupščini v Trebnjem po seznanitvi odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2009, upravi in nadzornemu svetu pa so podelili razrešnico. Trimov lanski bilančni dobiček znaša skoraj 20 milijonov evrov, za dividende pa bodo namenili dober poldrugi milijon evrov oz. 1,4 evra za delnico v bruto vrednosti. Kot so sporočili iz Trima, bo družba dividende izplačala v 60 dneh, preostali bilančni dobiček v višini dobrih 18 milijonov evrov pa bo do prihodnjega leta ostal nerazdeljen. Skupščina je tudi sprejela predlog sklepa, s katerim je upravi podelila pooblastilo za nakup 10 odstotkov lastnih delnic za sklad lastnih delnic, pri čemer cena delnice ob nakupu ne sme biti višja kot je po zadnjem revidiranem poročilu njena knjigovodska vrednost. Za revizorja poslovanja v tekočem poslovnem letu je skupščina imenovala družbo REMARS iz Ljubljane. Kot je glavna direktorica Trima Tatjana Fink danes pojasnila za STA, so v družbi v letošnjih prvih štirih mesecih dosegli prodajo, ki je približno enaka lanski v tem obdobju in trenutno znaša 31 milijonov evrov. Ker v Trimu ugotavljajo, da se kupci v času recesije drugače in tehtneje odločajo za nakupe, pa v podjetju največ pozornosti namenjajo proizvodom, ki so jih razvili v zadnjih treh letih in so povezani z novim dizajnom, enostavno vgradnjo, eko rešitvami, varčevanjem in pridobivanjem energije. V Trimu bodo letos prevetrili lastne programe, trge in procese in se s tem pripravili na čas ponovnega investicijskega ciklusa. V prehodnem obdobju iščejo priložnosti pretežno na zahodnoevropskih trgih, zlasti v Veliki Britaniji, Nemčiji in na Nizozemskem, oz. v državah z zanesljivimi plačniki, je poudarila. V poslovanju bodo še naprej iskali vse možne načine za znižanje stroškov, saj predvidevajo, da bo druga polovica leta še zelo zahtevna, je še sporočila Finkova.",1
"Kakšno darilo izbrati za praznike, da ne bo postalo le ''praholovec''? Svojim bližnjim ponudite doživetje, ki ga bodo še dolgo pomnili. ZORB-BALL za dve osebi Nepozaben adrenalinski spust z ZORB-ballom za 2 osebi. Za ZORB-ball sta nujni v notranjosti žoge 2 osebi! Ta ogromna žoga pomaga pozabiti na čisto vse. Adrenalin zagotovljen na predvsem varen način. Namen žoge ZORB-ball je, da se oba udeleženca usedeta drug proti drugemu, se pripneta in nato inštruktor porine žogo. Naprej pa se žoga sama kotali. Za ZORB-ball sta potrebna dva zaradi pravilnega delovanja. ZORB-ball je primeren tako za družine kot tudi za podjetja ali zaključene skupine. Foto arhiv naročnika Padalski skok v tandemu s 4.000 m Skok s padalom je doživetje, polno adrenalina, ki ga udeleženec ne bo pozabil nikoli v svojem življenju. Doživetje daje udeležencu možnost, da občuti, kaj pomeni prosti pad. Udeleženec se odpelje z letalom na višino 4.000 m, od koder seskoči v tandemu. Sledi nepozabno pospeševanje in nato lebdenje v zraku, kateremu sledi pristanek z jadralnim padalom. Foto arhiv naročnika Adrenalinski polet 007 z Bondovim letalom Doživetje s pravim Bondovim letalom Pilatus PC6 Porter za 20 minut. Doživetje obsega panoramski polet na višino 4.000 m, od koder se vidi izskok padalcev, po izskoku padalcev pa pilot z letalom leti navpično proti zemlji in izvaja ostre zavoje, ki udeležencu poženejo kri po žilah in adrenalin! Foto arhiv naročnika Vožnja s helikopterjem Doživetje obsega 15-minutno vožnjo s helikopterjem za eno osebo. Po kratkih navodilih zemeljske ekipe o varnem vstopu v helikopter in obnašanju v njem, bodo udeleženci poleteli in doživeli enkratno izkušnjo letenja. Odlične manevrske sposobnosti, prekrasen pogled in svoboda letenja, vse to in še več bodo izkusili s poletom nad prekrasno pokrajino kanjona Iške in Zale. Polet se izvaja nad Ljubljanskim barjem ali nad južnim delom Ljubljane. Foto arhiv naročnika Jeep Safari Jeep safari je prav poseben izlet. Občutki, doživetja, terenska vozila so posebnosti, ki vas prevzamejo. Jeep safari je doživetje, v katerem se boste skupinsko podali raziskovat območja med Postojno, Pivko in Cerknico. Pripravljeni bodite na pravo avanturo, saj boste pod vodstvom izkušenih in motiviranih inštruktorjev reševali terenska vozila iz blata, med trekingom preizkušali svoje sposobnosti orientacije, iskali zaklade v jami, se učili pripraviti ognjišče brez vžigalic in še kaj. Pustolovščina bo trajala dobrih šest ur, po katerih boste prišli domov nabiti s pozitivno, zmagovalno energijo. Indiana Jones? Pih, navaden amater! Doživetje vključuje strokovno vodenje, vožnja z džipi, animacijski ogled bunkerjev, prigrizek na safari način, mini šola terenske vožnje, oprema, zavarovanje. Foto arhiv naročnika Dirkaška vožnja z mitsubishi lancer EVO X Doživetje obsega adrenalinsko vožnjo z mitsubishi lancer EVO X za 1 osebo. Vožnja poteka v vlogi sovoznika in obsega 2 vožnji po 5 krogov po dirkališču skupni čas trajanja približno 10 min. Doživetje obsega izjemno adrenalinsko vožnjo za 1 osebo v vlogi sovoznika v vozilu mitsubishi lancer EVO X, ki je pripravljeno za tekmovanja Time Attack s 313 kW 420 konjskimi močmi. Foto arhiv naročnika Medena kopel in tajska masaža z mlekom za dve osebi Romantična kopel za 2 osebi in sprostitev s tajsko masažo z mlekom. Kopeli in masaži sledi večerja za dve osebi. Kopel vsebuje dodatek medene kopalne soli z eteričnim oljem poživljajočega jasmina. Doživetje vključuje postrežbo zeliščnega čaja z medom. Po kopeli se udeleženca sprostita v tajski masaži z mlekom, zatem pa si oba privoščita večerjo v a la carte restavraciji Wellness Parka Laško. Foto arhiv naročnika Kopel kokosove sanje z večerjo za dve osebi Romantična kopel za dve osebi z večerjo ob soju sveč. Kopel kokosove sanje vam s pomočjo prijetne arome pričara vzdušje iz daljnih toplih krajev. Kopel podari telesu prijeten ter topel občutek ter ga istočasno napolni z energijo. Kopel vključuje postrežbo kozarca penine ter sladek prigrizek. Zatem lahko par uživata v prečudoviti večerji ob soju sveč. Foto arhiv naročnika Romantični paket za dve osebi v apartmajih Skok Mozirje Ko je obveznosti preveč, ko je treba napolniti baterije, je že kratek oddih in pobeg iz realnosti kot balzam za dušo za oba. Uživanje v miru s svojo najdražjo osebo je pika na i in kar potrebuje današnji človek. Doživetje obsega 2 dni 1 nočitev v apartmajih **** Skok Mozirje z razvajanjem v Wellnessu. Foto arhiv naročnika Lebdenje v komori Timeless Lebdenje je najbolj učinkovito protistresno in sprostitveno sredstvo, ki je na voljo. Doživetje traja 90 minut, od katerega lebdenje 60 minut. Komora za lebdenje je sproščujoč, varen in ugoden prostor, kjer lahko dosegate najbolj kakovostna stanja zavesti. Komora vam zagotavlja popoln mir, umirjeno sproščenost, odpravlja utrujenost, deluje protistresno in protibolečinsko, napolni vas z energijo. Kako deluje komora za lebdenje? Komora je majhen pokrit bazen, v katerem je 25 cm tople vode nasičene z Epsomovo soljo in uravnava številne pogoje, ki zagotavljajo resnično sprostitev Epsomova raztopina omogoča lebdenje brez kakršnih koli fizičnih naporov. Komora je zvočno in svetlobno izolirana ter omogoča popolno temo, mir in tišino. Temperatura vode je prilagojena temperaturi kože ob sprostitvi, tako da se meje telesa in okolja povsem zabrišejo in omogočena je popolna sprostitev. V komori za lebdenje telo doseže stopnjo počitka, ki je veliko bolj učinkovita kot popoldansko dremanje in celo spanje! Foto arhiv naročnika Za dodatne informacije se lahko obrnete na Darilnica, ideje za darila, d. o. o Slamnikarska ulica 6 1234 Mengeš Splet http //www.darilnica.si/ Email info@darilnica.si Pomoč pri nakupu 040 416 023",1
"Majski trg dela v ZDA pod pričakovanji Sveže poročilo o trgu dela je močno prestrašilo Wall Street, ki je v kombinaciji s padcem evra pod 1,20 dolarja izgubil tla pod nogami. Delniški indeks Dow Jones se je znižal 3,15 odstotka in dosegel najnižjo vrednost po februarju. Novica dneva je bila, da je bilo v ZDA prejšnji mesec izven agrarnega sektorja ustvarjenih 431 tisoč delovnih mest namesto pričakovanih 513 tisoč. Številka je sicer še vedno izjemna, celo rekordna po letu 2000, toda od tega je bilo kar 411 tisoč zaposlitev začasnih s strani vlade za potrebe popisa prebivalstva. Stopnja brezposelnosti je z 9,9 zdrsnila na 9,7 odstotka, kar je spet ugoden, toda varljiv podatek, saj je to le posledica tega, da so številni prenehali iskati zaposlitev in se s tem izločili s trga dela. Dow Jones 9.931 Nasdaq2.219 DAX305.938 FTSE1005.126 FTSEurofirst 300998 Nikkei9.901 EUR/USD1,1979 USD/JPY91,88 EUR/CHF1,3915 Lahka nafta71,08 USD Zlato1.219 USD Euribor, 6-mesečni0,997 % Madžarski grozi bankrot Skratka, delodajalci v ZDA so še vedno zelo previdni pri zaposlovanju, to pa ni ravno dokaz, da ameriško gospodarstvo lepo okreva. Resda je bil prav trg dela že dolgo tista zadnja neznanka, ki je manjkala v enačbi, toda vlagatelji so se nekako začeli prepričevati, da gredo stvari zadnje čase na bolje. Petkova objava je bil hladen tuš in karte so se na novo premešale. Dodatno je nervozo podžigal evro, ki je prvič po štirih letih zdrsnil pod 1,20 dolarja, tokrat zaradi Madžarske. Prejšnja vlada je poskrbela, da se je proračunski primanjkljaj povzpel na 7,5 odstotka. Ne pretiravamo, če rečemo, da je Madžarska primeren kandidat, da gre po poti Grčije! Čeprav Madžarska ni članica evroobmočja, je bil to nov šok za evro. Vlagatelje je spet strah Niti ena delnica od 30 podjetij, vključenih v indeks Dow Jones, se ni podražila. Najbolj so padle delnice velikih industrijskih podjetij, kot je Caterpillar -5,5 %, podobno visoke izgube pa so utrpele tudi finančne delnice. Indeks volatilnosti, znan tudi kot indeks strahu, je porasel zas 20 odstotkov. V vsem tednu je Dow Jones izgubil dva odstotka, s tem pa se nadaljuje njegovo padanje, ki je bilo prejšnji mesec posebej izrazito, saj se je Dow znižal za 7,9 odstotka, kar pomeni najslabšo majsko predstavo po letu 1940. Da borze ne morejo več nadaljevati izjemnega vzpona, ki se je začel lani marca, gre krivdo pripisati evropski dolžniški krizi, šibkemu evru, znakom, da se kitajska rast ohlaja in tudi izlitju nafte v Mehiškem zalivu. Kaj pravi zgodovina? Glavno vprašanje je, ali se bo popravek na delniških trgih o njem govorimo, ko so indeksi vsaj 10 odstotkov pod vrhom razvil v medvedji trend, ko se delnice pocenijo za 20 in več odstotkov. Wall Street je podoben popravek kot zdaj po 2. svetovni vojni doživel že 29-krat. V 17 primerih se je izognil medvedu, v 12 pa so se morali vlagatelji sprijazniti z nadaljnim padanjem delnic. V treh primerih je bil padec celo 40 in večodstoten. Še kako je v spominu leto 2008 in 2009 - lani marca je bil širši newyorški indeks S&P 500 kar 57 odstotkov pod rekordom. Trenutno je ta indeks 13,1 odstotka pod vrhom s konca aprila. Kritična naj bi bila meja 15 odstotkov. Če se indeks spusti nižje, naj bi to zanesljivo nakazovalo na medvedji trend, torej na nadaljnje padce. Evro pod 1,20 dolarja in pod 1,40 franka Vodilne evropske borze so se v četrtek veselile četrtega zaporednega dneva rasti. Tudi v petek dopoldne je bilo trgovanje pozitivno, potem pa je šlo navzdol. Najprej dokaj nežno, potem ko so se pojavile špekulacije, da je banka Societe Generale delnice so padle za 7,6 odstotka ustvarila velik izgube pri trgovanju z derivati, nato pa strmo, ko so bili objavljeni ameriški podatki o majskem trgu dela. V Španiji in Italiji sta osrednja indeksa izgubila 3,8 odstotka, vseevropski FTSEurofirst 300 998 točk pa se je znižal za 1,9 odstotka. Na tedenski ravni je kljub temu porasel za 0,1 odstotka. Evro je v petek pogledal vse do 1,1955 dolarja in izgubljal tudi v primerjavi s švicarskim frankom. Za evro je plačati le nekaj več kot 1,39 franka. Krka navzgor, celoten trg rahlo navzdol Na Ljubljanski borzi ta teden ni bilo posebnih novic, niti večjih premikov, kar pomeni, da je ozračje še naprej turobno, likvidnost pa zelo nizka. Teden je bil rahlo negativen, merjeno z indeksom SBI TOP. Prometa je bilo za skoraj osem milijonov evrov, od tega s Krkinimi delnicami za 2,75 milijona evrov. Njihov enotni tečaj se je v petih dneh okrepil za 2,8 odstotka na 67,69 evra. Še precej bolj so na tedenski ravni podražile Savine delnice, saj je njihov tečaj poskočil za skoraj deset odstotkov. Na negativni strani izstopa Aerodrom, ki se je pocenil za več kot štiri odstotke. Vrednost Petrola se je znižal za tri odstotke.",0
"Lions klub. Skrinjice z nabirkami praznijo redno. Tolarje na Banki Slovenije zamenjajo v evre. Kranj. V nabirki v Merkurjevem centru na Primskovem imajo še vedno tolarje, je Lions klub Kranj opozoril bralec Žurnala. Ker ti niso v uporabi že dlje, je bil bralec prepričan, da je vsebina skrinjice že leta enaka. Skrinjice praznijo redno “Ne drži, da skrinjice že leta nismo praznili. To redno počnemo, in sicer ko ocenimo, da je v njih vsaj nekaj denarja, ki ga lahko namenimo donacijam. Ljudje pač še vedno prinašajo tolarje in tudi druge valute,” pojasnjuje Miroslav Matijaševič iz lions kluba. Da bi njegove navedbe lahko držale, dokazujejo nabirke na drugih lokacijah, kjer je prav tako mogoče opaziti tolarje. Tolarje zamenjajo v evre Lions kluba to sicer ne moti, saj jih odnesejo na Banko Slovenija in tam zamenjajo v evre, poudarja Matijaševič. Na leto zberejo tudi 20 kilogramov takih kovancev v vrednosti okrog 60 evrov, ocenjuje in dodaja, da je Lions klub Kranj lani za donacije namenil okrog pet tisoč evrov.",1
"Vlagati v poslovno izobrazbo ni bilo nikoli pomembneje, kot je danes. Sposobnost, da se spoprimemo z izzivi na trgu, in zmožnost hitrega prilagajanja na nove situacije je postalo vprašanje obstanka podjetja oziroma posameznika v podjetju. Foto arhiv naročnika Eden izmed odgovorov na zahteve tržišča je tudi MBA šolanje. Prav zato omogočamo slovenskim menedžerjem 12 štipendij, mednarodno akreditiranih MBA programov v vrednosti 105.000 EUR! Štipendije podeljujemo za programe na COTRUGLI Business School, ki ima centra v Zagrebu in Beogradu ter pisarni v Ljubljani in Sofiji, ter je do sedaj v regiji izobrazila preko 10.000 uspešnih menedžerjev. Kako do štipendije? Zadnji rok za prijavo je sreda, 6. 6., zato se prijavite čim prej! Prijavite se lahko na enega od dveh programov 1. Executive MBA program za kandidate z vsaj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, 2. MBA program za kandidate z vsaj 3 leti delovnih izkušenj. Po elektronski prijavi tukaj dobite prijavni obrazec na vaš elektronski naslov. Izpolnjeni obrazec v angleškem jeziku vrnite po elektronski pošti. Foto arhiv naročnika Kaj prinese MBA udeležencu? Cilje MBA programov je razvoj vodstvenih kompetenc udeleženca. Poleg tega MBA udeležencem zagotavlja potrebna znanja za vodenje podjetij od financ in HR menedžmenta do marketinga in prodaje. Aktualna poslovna znanja, osebni razvoj in poslovna mreža z regionalnimi udeleženci predstavljajo prednosti na trgu dela. V COTRUGLI Business School pravijo, da je 33 % udeležencev programov na osnovi mreže, ki so jo ustvarili znotraj svoje generacije, že v času usposabljanja zamenjalo službo. Struktura MBA programa Prednost MBA programa na COTRUGLI Business School je, da se ga lahko odlično usklajuje z delovnim časom. Letno je potrebno za udeležbo investirati 10 delovnih dni. Executive MBA program se odvija enkrat mesečno od petka do nedelje, MBA program pa enkrat na dva meseca v enotedenskem bloku. Pogoji za sodelovanje na izboru štipendije za Executive MBA program &bull, zaključena fakulteta &bull, aktivno znanje angleškega jezika &bull, najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj Pogoji za sodelovanje na izboru štipendije za MBA program &bull, zaključena fakulteta &bull, aktivno znanje angleškega jezika &bull, najmanj 3 leta delovnih izkušenj Rok za prijave 6. 6. 2012. Povezava na prijave www.cotrugli.eu/scholarships_slovenia",1
"Minister za infrastrukturo Samo Omerzel je napovedal izredni nadzor. ""V Sloveniji se je zgodila sramotna zgodba kupovanja in prodajanja izpitov in tukaj se postavlja vprašanje, kaj za vraga se je v tej državi dogajalo zadnjih 20 let?"" se je Omerzel spraševal na današnji novinarski konferenci. Pojasnil je, da bo ravno zaradi tega uvedel izredni nadzor nad več agencijami in organi v sestavi ministrstva. Poudaril je, da želi na tem področju narediti red, zato bo nadzor uveden nad Geodetsko upravo RS, Direkcijo RS za ceste in Upravo RS za pomorstvo ter nad agencijami za energijo, železniški promet in civilno letalstvo. Ob tem je spomnil, da je izredni nadzor že v teku tudi nad agencijo za varnost v prometu, rezultate pa pričakujejo do 22. decembra.",0
"Doseženi kompromis določa, da bodo podatki po šestih mesecih postali anonimni Notranji ministri EU so danes v Bruslju prižgali zeleno luč za podpis sporazuma EU in ZDA o posredovanju podatkov evropskih letalskih potnikov na letih čez Atlantik ameriškim oblastem s ciljem krepitve boja proti terorizmu. Podpis sporazuma mora potrditi še Evropski parlament. Gre za podatke o potnikih (PNR - passenger name record), ki jih letalski prevozniki shranijo ob rezervaciji letalske vozovnice, na primer ime, naslov in telefonska številka potnika, datum in končni cilj potovanja, način plačila, številka kreditne kartice in podatki o prtljagi. Dosežen dogovor naj bi zagotovil, da se bodo podatki o letalskih potnikih, ki jih bodo evropske letalske družbe pošiljale ZDA, uporabljali ""le za boj proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu"", ne pa tudi za preprečevanje nezakonitega priseljevanja. Podatke bodo posredovale letalske družbe Podatke, uporabljene za boj proti organiziranemu kriminalu, bodo lahko ameriški pristojni organi hranili največ deset let, za boj proti terorizmu pa petnajst let. Doseženi kompromis sicer tudi določa, da bodo podatki po šestih mesecih postali anonimni. Po tem obdobju bodo imena potnikov dostopna le pod strogimi pogoji. Po petih letih bodo podatki preneseni v posebne ""speče"" banke podatkov, v katerih so podatki dostopni pod dodatnim nadzorom. Prav tako dogovor predvideva, da bodo lahko podatke o potnikih ameriški administraciji prenašale evropske letalske družbe, medtem ko ZDA same ne bodo imele dostopa do sistema rezervacij. Evropejci bodo lahko zahtevali izbris Poleg tega si bodo lahko evropski državljani zagotovili dostop do svojih podatkov in zahtevali njihov izbris. ""Novi osnutek sporazuma je bistveno boljši od tistega iz leta 2007, predvsem v smislu varstva osebnih podatkov in sorazmernosti,"" je ocenil minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle in je danes nastopal v vlogi notranjega ministra, Aleš Zalar. Podpis sporazuma mora potrditi še Evropski parlament, ki je bil doslej do takšnih sporazumov EU in ZDA zelo kritičen in je vselej zahteval čim večje varstvo zasebnosti posameznikov. Dosedanji sporazum poteče 2014 Obstoječi sporazum je začel veljati avgusta 2007 za sedem let. Tedaj se je število osebnih podatkov o potnikih, ki jih lahko v imenu boja proti terorizmu zahtevajo ZDA, zmanjšalo s 34 na 19. V skladu s sporazumom iz leta 2007 lahko ameriške oblasti podatke iz EU hranijo do 15 let: sedem let v aktivni podatkovni bazi, v nadaljnjih osmih letih pa je dostop do njih mogoč le v izjemnih primerih in pod strogimi pogoji.",1
"Svoje mnenje o današnji 5. vseslovenski vstaji je na svoji spletni strani zapisal tudi nekdanji minister za notranje zadeve Vinko Gorenak. Pravi, da mu je zdaj vse več ali manj jasno. Kot je Vinko Gorenak zapisal na svoji strani, dogajanje na današnji ""ljudski vstaji"", daje odgovore na mnoga vprašanja, ""ki so se nam do sedaj kazala kot domneve, od danes dalje pa so vsaj zame stvarnost. Kakorkoli so tako imenovani ""vstajniki"" želeli ostati politično nevtralni in so na besedni ravni nasprotovali tako Jankoviču kot Janši, je današnja peščica ""ljudskih vstajnikov"" dokaz, da so na nek način svoje že dosegli. Ni mogoče mimo dejstva, da je bil na dosedanjih ""ljudskih vstajah"" glavna tarča Janez Janša in njegova vlada. Že takrat smo lahko videli tudi transparent pred Mestno občino Ljubljana z napisom ""Zoki lopov, radi te imamo"". Kakorkoli so se in se še bodo organizatorji trudili prikazati proteste kot nepolitične, je sedaj popolnoma jasno, da so bili politični. Bili so levo politično motivirani, njihov cilj je bila vlada Janeza Janše in nič drugega. Pod krinko ljudske spontanosti, so se za organizatorji skrivali nihče drug kot propadli levi politiki, njihovi zagrizeni podporniki ali tisti, ki v parlament niti niso prišli. Odgovor na vprašanje ali gre za sodobno in prikrito obliko modernega državnega udara je na dlani."" Na koncu doda še, da zanj še vedno ostaja odprto vprašanje nasilja v Ljubljani, ki se je dogajalo. ""Dejansko niti ni tako odprto, vsaj ne tisto nasilje na prvih in drugih protestih v Ljubljani, kot se zdi na prvi pogled. Je bilo nasilje plačano? Če je odgovor na to vprašanje pritrdilen, potem ostajajo odprta naslednja vprašanja. Kdo je denar dal? Kdo ga je pripeljal? Komu ga je izročil? Kdo ga je delil? Kdo je za denar metal kocke v policiste? To so za sedaj še odprta vprašanja, ki upam da bodo dobila tudi uradne odgovore. Morda bo trajalo več let, toda uradnih odgovorov uradnih institucij si želim, pa če tudi po sedmih letih kot v primeru ropa SKB banke. Srečno in uspešno preiskovalcem,"" zaključi.",0
"Tokratni novi dresi nogometne reprezentance so prav posebni, saj so narejeni iz recikliranih plastenk. Za dres enega nogometaša so porabili približno 13 plastenk. Eko trendu je podlegel tudi nogomet. Kar 96 odstotkov novega dresa za gostovanje slovenske reprezentance je narejenega iz reciklirane plastike. Za vsak dres so tako porabili približno 13 plastičnih steklenic, so sporočili iz Nika. Več o slovenski nogometni reprezentanci si preberite TUKAJ. Vendar brez skrbi, nogometaši se ne bodo potili, saj dresi vsebujejo tudi bombaž, ob straneh pa imajo lasersko izdelane luknjice, ki omogočajo kroženje zraka. Vse skupaj omogoča, da se bodo igralci med tekmo hitreje ohlajali in se boljše počutili. In če jim bo kljub temu kdaj na igrišču padla morala, jim jo bo pomagal dvigniti tudi napis na notranji strani dresa na vratu, ki se glasi: ""Srce bije za Slovenijo.""",1
"Jutri se začenja akcija cepljenja lisic, ki bo trajala vse do novembra. Na Vursu pri tem opozarjajo, naj lastniki svoje pse sprehajajo na povodcu. Danes je Veterinarska uprava RS (Vurs) začela z jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Cepljenje opravljajo predvsem zaradi varovanja ljudi pred steklino in populacije lisic v gozdovih. S položenimi vabami se aktivno zaščiti populacija lisic v slovenskih gozdovih ter prepreči širjenje bolezni. Pri akciji, ki bo trajala do novembra, bodo piloti domačih športnih društev na celotnem ozemlju Slovenije z višine 300 metrov z zato posebej prirejenimi športnimi letali spuščali vabe. Športna letala letijo iz Portoroža, Murske Sobote, Letališča Jožeta Pučnika in Novega mesta. Na spletni strani Vursa lastnike psov opozarjajo, naj zaradi vab, ki so namenjene divjim živalim, lastniki psov svoje ljubljenčke na sprehode vodijo privezane. V primeru, da pes vabo poje, je ta zanj neškodljiva in se z njo zagotovi le imunizacija. Ne dotikajte se vab V veterinarski upravi ob tem opozarjajo, naj se ljudje nastavljenih vab za lisice ne dotikajo in naj o tem poučijo tudi otroke. Držite se naslednjih opozoril: Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti. Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vabo obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih. Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi.",1
"Davos - Ljudje so vse bolj pesimistični glede prihodnosti svetovnega gospodarstva in varnosti, je pokazala danes objavljena javnomnenjska raziskava Svetovnega gospodarskega foruma. 36 odstotkov vprašanih pričakuje, da bodo imele naslednje generacije slabši življenjski standard, kot ga imamo danes, 33 odstotkov pa jih meni, da se bo standard izboljšal. Na vprašanje, ali bodo generacije za nami živele v varnejšem svetu, je 48 odstotkov vprašanih odgovorilo ""ne"" in 25 odstotkov ""da"". Leta 2006 jih je na enako vprašanje pritrdilno odgovorilo 26 odstotkov, negativno pa prav tako 48 odstotkov. Bolj pesimistični so sicer ljudje v Evropi in ZDA, kjer jih kar 69 oziroma 61 odstotkov meni, da se bo varnostna situacija poslabšala. Tudi glede gospodarske prihodnosti so prebivalci zahodnih držav bolj pesimistični. V Zahodni Evropi je tako kar 54 odstotkov vprašanih menilo, da bo prihodnost manj uspešna, v ZDA je bilo takih 43 odstotkov. Najbolj optimistični so Afričani, saj jih kar 71 odstotkov pozitivno ocenjuje prihodnost svetovnega gospodarstva. Anketa je razkrila tudi zelo negativno podobo političnih voditeljev, saj jih je kar 60 odstotkov vprašanih - 17 odstotkov več kot leta 2006 - ocenilo kot nevredne zaupanja. Vodilne gospodarstvenike je tako ocenilo 43 odstotkov vprašanih. Da so politiki nesposobni, jih je menilo 41 odstotkov, da so nesposobni gospodarstveniki, pa 23 odstotkov. Samo osem odstotkov jih zaupa politikom, medtem ko verskim voditeljem zaupa 27 odstotkov, novinarjem pa 16 odstotkov vprašanih. Glede globalnih prioritet je največ, 14 odstotkov vprašanih, odgovorilo, da bi morali politični voditelji na prvo mesto postaviti boj proti revščini, za gospodarsko rast in končanje konfliktov se jih je izreklo po 13 odstotkov, za vojno proti terorizmu 12 odstotkov, za varovanje okolja pa 11 odstotkov. Javnomnenjsko raziskavo z naslovom ""Glas ljudi"" je za Svetovni gospodarski forum (WEF) opravil inštitut Gallup. Zajela je 61.600 ljudi v 60 državah, izvedli pa so jo med oktobrom in decembrom lani. Njeni izsledki so bili objavljeni pred zasedanjem WEF naslednji teden, ki se ga bo udeležilo 2500 delegatov, med njimi številni šefi držav in vlad, vodilni gospodarstveniki, akademiki in novinarji.",0
"London - Tečaji delnici na pomembnejših evropskih borzah se ob začetku današnjega trgovanja gibljejo neenotno. Potem ko so v četrtek vse po vrsti zabeležile precejšnje pocenitve vrednostnih papirjev, je danes v Londonu že opaziti pozitivna gibanja, medtem ko so v Frankfurtu in Parizu tečaji še obrnjeni navzdol. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je v prvih dveh urah trgovanja znižal za 0,43 odstotka na 2826,06 točke. Razočaranje vlagateljev nad avgustovskim padcem prodaje stanovanjskih nepremičnin v ZDA in precejšnja pocenitev nafte sta osrednji evropski borzni indeks že v četrtek znižala za 1,70 odstotka. V Parizu se je indeks CAC 40 danes dopoldne znižal za 0,29 odstotka, v Frankfurtu pa indeks DAX za 0,47 odstotka. V Londonu se je indeks FTSE 100 doslej zvišal za 0,06 odstotka. Zaradi zmanjšanja prodaje nepremičnin v ZDA, kar je obudilo dvome v skorajšnje okrevanje največjega gospodarstva na svetu, so se danes znižali tudi tečaji na borzah v Aziji. Japonske delnice so se v povprečju pocenile za 2,4 odstotka, hongkonške za 0,6 odstotka in kitajske za 1,1 odstotka.",0
"Prihodnji meseci bodo pokazali resničnost Čuferjevih izjav Economistov dopisnik Tim Judah dvomljivo povzema izjave slovenskih politikov o nepotrebnosti zunanje pomoči, saj številke govorijo drugače. Judah, Economistov komentator, katerega prispevek je objavil Bloomberg, navaja, da je slovenski finančni minister Uroš Čufer prejšnji teden spremljal mučno javno predstavitev predstavnikov OECD-ja, ki so naslikali mrko sliko stanja v državi. Bil je očitno slabe volje, opaža ekonomist. Pojasnjuje, da je ministra, ki se je na predstavitvi izognil temu odgovoru, pozneje še enkrat vprašal, ali bo Slovenija naslednja država, ki bo potrebovala pomoč. Čufer mu je, tako Judah, jezno zabrusil Ne potrebujemo rešilnega paketa. Ne zanima me Ciper. Smo v zadovoljivi situaciji. Prepričan sem, da bomo dosegli dobre rezultate. Kljub turbulencam na trgih lahko počakamo, da se ti umirijo, je zagotovil. Ob tem komentator navaja nekaj podatkov iz poročila OECD-ja 2,3-odstotno krčenje BDP-ja v lanskem letu ter napoved 2,1-odstotnega padca za letos. Izpostavlja tudi 10-odstotno brezposelnost in staranje prebivalstva. Špekulacije in samoizpolnjujoče se prerokbe Hkrati pa navaja tudi besede komentatorke in psihologinje Renate Salecl, da se glede krize Slovenije pretirano dramatizira. Slovenci od decembra protestirajo proti koruptivnim politikom, a številni se strinjajo, da v ozadju razprave o Sloveniji kot prihodnjem Cipru stoji špekulativni kapital, piše komentator. Tisti, ki se igrajo s prihodnostjo držav, stavijo na padec držav, kar postane samoizpolnjujoča se prerokba, Judah citira Saleclovo. Dodaja, da bomo najverjetneje v nekaj mesecih vedeli, ali ima prav. Po besedah Judaha so vse od razglasitve neodvisnosti Slovenijo vodili ljudje, ki so se na oblast povzpeli na račun tega uspeha. Za to so se tudi ves čas nagrajevali. Medtem ko je v državi v začetnem povojnem obdobju še vladal nacionalni konsenz glede ciljev - pridružitev zvezi Nato, EU-ju ter območju evra - pa so zatem politiki zaspali na lovorikah. Slovenija je bila primerljivo bogata in večina ljudi je imela visok življenjski standard. S poceni posojili pa so se zadeve začele spreminjati, še posebej za podjetja. Ker je Slovenija majhna država, kjer se vsi na vrhu poznajo, so menedžerji de facto državnih podjetij izkoristili politične povezave za njihov odkup, pri čemer so za zavarovanje ponudili kar kapital podjetij. Proces so še olajšale banke v državni lasti, situacija pa je vzpostavila tovariško mrežo med politiko, podjetji in bankami. Nerealna pričakovanja namesto konkurenčnih proizvodov Judah navaja tudi besede podjetnika Boruta Grgiča, da so v letih od 2003 do 2009 slovenska podjetja poskušala spremeniti svoja podjetja v regionalne zvezde, a to z izposojenim denarjem in nerealnimi pričakovanji glede porabniškega trga na Balkanu. Celoten razcvet zgodnjega 21. stoletja je bil tako lažen in ustvarjen na posojilih, namesto na viziji in konkurenčnih proizvodih, je ocenil Grgič. Da so kljub zastrašujočim statističnim podatkom primerjave s Ciprom absurdne, je Judahu zagotovila tudi premierka Alenka Bratušek. A če kogar koli v Sloveniji vprašaš, ali bo država potrebovala rešilni paket, je odgovor enak nihče ne ve, piše komentator. Lahko bi šlo v katero koli smer, v največji meri pa je odgovor na to vprašanje odvisen od pripravljenosti slovenskih politikov na skupno reševanje težav. Bratuškova v to sodelovanje verjame. Resnična grožnja Bolj skeptičen pa je blogar in politični komentator Aljaž Pengov Bitenc. Nujne reforme, ki vključujejo odpuščanje v javnem sektorju, bodo tako boleče, da bi se po njegovem mnenju nekateri politiki lahko raje odločili za reševanje. Tako bi lahko krivdo za nepriljubljene ukrepe zvalili na druge, Bitenčevo mnenje povzema Judah. Pengov Bitenc grožnjo bankrota vidi kot zelo realno in doda, da mora proizvodni sektor začeti proizvajati izdelke z visoko dodano vrednost, pri čemer komentator navede podjetji Akrapovič in Pipistrel.",0
"Ljubljana - Investicijski družbi Infond in Infond 1, ki imata skupno skoraj 70.500 delničarjev, sta v prvem polletju ustvarili večmilijonsko izgubo. Večji Infond ID je polletje končal z 21,1 milijona evrov izgube, medtem ko je ta pri manjšem Infond ID 1 znašala 7,3 milijona evrov. Visoka izguba Infond ID in Infond ID 1 je v veliki meri posledica strmih padcev tečajev na svetovnih borzah, ki so praktično izničili donose, ki sta jih še pred pol leta izkazovali obe družbi. V KBM Infond, ki upravlja z obema Infondoma, padec tečajev na Ljubljanski borzi pripisujejo lanskoletni rekordni rasti tečajev, medtem ko razloge za padce tečajev na globalnih trgih vidijo v ohladitvi gospodarske rasti v ZDA in nepremičninski krizi, ki je močno prizadela ves finančni sektor. ""Moč in razsežnost ameriške krize je bila veliko večja, kot je sprva kazalo,"" še pravijo v KBM Infond. Vendar je del milijonske izgube treba pripisati tudi računovodskim standardom, ki od investicijskih zahtevajo, da k prihodkom prištevajo tudi neiztržene dobičke, k odhodkom pa neiztržene izgube. Brez upoštevanja teh bi Infond ID polletje končal s slabimi 637.000 evri izgube, izguba Infond ID 1 pa bi znašala dobrih 550.000 evrov, kar je 33- oziroma 13-krat manj kot sicer. Delničarji obeh investicijskih družb so sicer nedavno sprejeli tudi sklep o preoblikovanju v vzajemna sklada. Infond ID se bo tako že v kratkem preoblikoval v vzajemni sklad Infond Global, Infond ID 1 pa v Infond Dynamic. Brez upoštevanja kazenskih izstopnih stroškov bodo delničarji obeh družb ob preoblikovanju v vzajemna sklada zabeležili okoli 15-odstotni donos, saj obe družbi trenutno kotirata pod njuno knjigovodsko vrednostjo, ki bo po preoblikovanju osnova za določitev dnevne vrednosti enote premoženja.",0
"Bojan Dremelj. Bivši šef Telekoma in njegova uprava pridržana zaradi suma, da so podjetje oškodovali za 25 milijonov evrov. Nekdanjemu šefu Telekoma Slovenije Bojanu Dremlju neuradno grozi do osem let zapora, ker naj bi ga policija sumila, da je skupaj s še štirimi sodelavci zlorabil položaj in to državno podjetje oškodoval za okoli 25 milijonov evrov. Pridržani. Policija je neuradno hišne preiskave zaključila v poznih nočnih urah. Takrat naj bi na prostost izpustili tudi tri nekdanje člane Dremljeve uprave, ki naj bi jih pridržali zgodaj zjutraj, ko je policija na njihovih domovih začela hišne preiskave. Istočasno naj bi pridržali še štiri ljudi, tudi dva nekdanja vodilna v Factor banki. Prijavila jih je KPK Preiskovalci policijskega Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so zato neuradno na domovih vseh petih članov nekdanje uprave, ki jo je vodil Dremelj, opravili hišne preiskave in jim pri tem zasegli precej dokumentov ter celo osebne računalnike, najbolj obremenilne dokaze pa so menda zasegli na sedežu Telekoma. Domnevno sporno poslovanje Dremljeve uprave pa naj bi policiji naznanila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Sumljivih jim je bilo vsaj osem poslov Telekoma v tujini. Največji sporni posel naj bi bil nakup kosovske družbe Ipko, pri katerem je Dremljeva uprava omogočila več kot 12 milijonov evrov zaslužka Factor banki. Dremelj je sicer na skupščini, ki je obravnavala revizijo polov njegove uprave, razlagal, da je v zameno za ta posel Mobitel sploh dobil licenco na Kosovu.",0
"Infond Holding toži varuha konkurence zaradi zavrnitve prodaje Mercatorja. Sklep varuha so označili za nezakonitega. Finančna družba Infond Holding je v sredo na vrhovno sodišče vložila tožbo zoper urad za varstvo konkurence zaradi zavrnitve soglasja k prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja avstrijskemu Raishopp Holdingu, so sporočili iz družbe. Infond Holding meni, da je sklep varuha konkurence nezakonit. Urad za varstvo konkurence je soglasje za prodajo Mercatorja zavrnil, ker iz pogodbe med Infond Holdingom in Raishop Holdingom med drugim ni razvidno, da gre za popoln izstop Infond Holdinga iz Mercatorja. Prav tako je urad ugotovil, da se Infond Holding kljub prodaji 866.033 delnic Mercatorja ne bi popolnoma umaknil iz Mercatorja, saj bi še vedno imel 75.268 delnic družbe. Poleg tega prošnja za prodajo Mercatorja zaradi možnih likvidnostnih težav po ocenah varuha konkurence ni utemeljena. Kot je znano, sta Infond Holding in Raishop Holding v začetku junija sklenila pogodbo o prodaji 23-odstotnega deleža Mercatorja, in sicer za okvirno ceno 260 milijonov evrov. Končna cena pa se bo v skladu s prodajno pogodbo oblikovala ob upoštevanju popravka glede na tržna gibanja v naslednjem letu. Pogodba je bila sklenjena pod odložnim pogojem pridobitve soglasja za prodajo urada za varstvo konkurence. Odločbo je varuh konkurence izdal konec julija, z njo pa ni dal dovoljenja mariborski finančni družbi za prodajo omenjenega deleža Mercatorja. Kot menijo v Infond Holdingu, je sklep varuha konkurence nezakonit.",0
"Skupni nastop goriških oljkarjev Letošnja letina oljk v Goriških Brdih bo nadpovprečna. Lani so stisnili 80 ton oljk, letos pa pričakujejo, da bodo stisnili od 150 do 200 ton, tudi od pridelovalcev iz sosednje Italije. V Goriških Brdih je po ocenah od 150 do 200 hektarjev oljčnikov. Letno na novo posadijo oljke na približno desetih hektarjih, kar je zagotovo tudi plod projekta Uelje 1, sofinanciranega iz evropskih sredstev, v okviru katerega so postavili oljarno. Letos so jo obnovili, na zagon pa čaka tudi linija za stekleničenje olja. Oljarna dela pod streho vinske kleti Dobrovo, ki dobro sodeluje z društvom oljkarjev Brda. Direktor vinske kleti Silvan Peršolja Mi naredimo tisti del, ki ga znamo, vse strokovne odločitve pa prepuščamo oljkarskemu društvu, ki je najbolj usposobljeno za to. Medsebojno se podpiramo. In razmišljajo tudi o skupnem nastopu, saj sta vinarstvo in oljarstvo tesno povezana in pomenita zgodbo o teritoriju. Sicer pa društvo oljkarjev Brda, ki šteje 240 članov, dobro sodeluje tudi z Goriškim društvom. Pripravljajo ustanovitev skupine proizvajalcev. Cilje pojasnjuje predsednik briških oljkarjev Elizej Prinčič Cilj projekta je, da povežemo vse večje proizvajalce na Goriškem v enotno blagovno znamko ter dosežemo enotna pravila in enoten pristop na trgu. Trenutno pripravljajo proizvodni pravilnik, na podlagi katerega bodo tudi zaščitili blagovno znamko Uelje, da bo olje prepoznavno kjer koli na trgu. Ingrid Kašca Bucik, Radio Slovenija",1
"Delavci pohištvenega velikana Garanta še vedno niso dobili dela marčevske in cele aprilske plače, čez vsakdan pa se prebijajo le s prehrambenimi paketi pomoči. Podjetje bo šlo, kot kaže, v stečaj, brez dela pa bo ostalo 135 ljudi.",0
"Vrednost evra tik pod 1,30 dolarja Ker v Grčiji še ni dogovora o prestrukturiranju dolga, so delnice na razvitih borzah padle, zlasti finančne, spet pa se je pojavila zlata mrzlica. V Atenah še vedno potekajo pogovori med grško vlado in zasebnimi upniki. Grčija ne bo dobila dodatnega svežnja pomoči EU-ja in IMF-a, če dogovora ne bo, s tem pa ne bo mogla odplačati 14 milijard evrov iz naslova obveznic, ki zapadejo čez slaba dva meseca. Finančni ministri medtem v Bruslju razpravljajo o novih načinih za rešitev iz krize, Mednarodni denarni sklad pa poziva k okrepitvi finančnega požarnega zidu za rešitev evrskega območja. Bančne delnice po strmi rasti spet navzdol Borzniki v Frankfurtu so danes z zanimanjem spremljali pogajanja o prestrukturiranju grškega dolga, čemur Nemci pravijo Schuldenrestrukturierungsverhandlungen. Beseda je podobno zapletena, kot je grška drama, strah pred nenadzorovanim zlomom pa je dopoldne indeks DAX30 poslal za več kot odstotek nižje, potem ko je bil v ponedeljek na najvišji vrednosti v zadnjih šestih mesecih. Bančne delnice, ki so letos občutno pridobivale, so spremenile smer. Tečaj Commerzbanke je padel za več kot šest odstotkov. Siemens razočaral tudi največje pesimiste Siemens, ki zaradi proizvodnje široke palete proizvodov velja za dobrega pokazatelja gospodarskega stanja, je imel v zadnjem četrtletju za 23 odstotkov manj dobička iz poslovanja osnovne dejavnosti bilo ga je za 1,60 milijard evrov, s čimer je zaostal celo za najbolj pesimističnimi pričakovanji. Delnice, ki so se v zadnje pol leta pocenile za 16 odstotkov ameriški konkurent General Electric je v tem obdobju pridobil šest odstotkov, so v torek zdrsnile za dodatne tri odstotke. Evro pod 1,30 dolarja Vrednost evra, ki se je v ponedeljek povzpela nad mejo 1,30 dolarja, je bila ob 16. uri 1,298 dolarja, cena zlata, ki je po hudem decembrskem popravku letos spet začela vidno naraščati, pa 1.665 dolarjev. Danes se začenja dvodnevni sestanek Zveznih rezerv. Revolucionarnih sklepov ni pričakovati, zanimivo je le to, da bo Fed prvič v zgodovini sporočil svoje napovedi glede ključne obrestne mere Fed funds. Ta je že dlje časa na ničelni ravni in tako naj bi ostalo vsaj še dobro leto.",0
"Obrestna mera najnižja v zgodovini banke Svet Evropske centralne banke je obrestno mero na območju evra znižal z 2,0 na 1,5 odstotka. Obrestna mera je tako pristala na najnižji ravni v zgodovini banke. Od oktobra lani je Evropska centralna banka obrestno mero znižala že za 2,75 odstotne točke. Za znižanje ključne obrestne mere pa se je odločila tudi Britanska centralna banka. Obrestno mero je znižala še za 0,5 odstotka, tako da po novem znaša 0,5 odstotka. To je že šesto znižanje zapored. ECB je za 0,5 odstotne točke znižal tudi preostali dve ključni obrestni meri - obrestno mero za mejno posojanje na 2,5 odstotka, za deponiranje presežne likvidnosti pa na 0,5 odstotka. Evropska centralna banka je od uvedbe evra kot knjižne valute 1. januarja 1999 ključno obrestno mero za območje evra spremenila 29-krat, od tega jo je 16-krat zvišala. Najnižjo obrestno mero je evroobmočje imelo med junijem 2003 in decembrom 2005, ko je bila 2-odstotna, najvišja pa je bila med oktobrom 2000 in majem 2001, ko je bila 4,75-odstotna. Napovedan padec BDP-ja V Franfurtu napovedujejo padec bruto domačega proizvoda BDP v intervalih med 2,2 in 3,2 odstotka, kar pomeni srednje pričakovano krčenje gospodarstva okoli 2,7 odstotka. Na napoved so takoj reagirale evropske borze, ki so trgovanje končale v rdečem. Gospodarska rast 2010 bo ničelna ECB napoveduje ničelno rast gospodarstva v prihodnjem letu, natančneje krčenje med -0,7 in 0,7 odstotka. Letošnja inflacija naj bi se gibala med 0,1 in 0,7 odstotka, kar pomeni, da je srednja pričakovana stopnja inflacije le 0,4-odstotna.",0
"V formuli 1 se vrtijo astronomski zneski, širi pa se tja, kjer je denar. Po dirki na Kitajskem pa je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bo v bolidu znašel Kitajec V formuli 1 se utegne kmalu pojaviti tudi Kitajec. Trg formule 1 je globalen, okrog nje pa se vrtijo velikanski zneski - za to je zaslužen Bernie Ecclestone, ki je tekmovanju posvetil več kot pol življenja. Za formulo 1 se zdi, da je prava tiskarna denarja, ki naj bi letno navrgla milijardo evrov. Tako ne čudi, da se bolidi zdaj podijo tudi po dirkališčih v Indiji, Bahrajnu, Abu Dabiju, Maleziji, Singapurju, kmalu v Rusiji in seveda na Kitajskem. Ma Qing piše zgodovino formule 1 Zanimanje pri Kitajcih za formulo 1 pa bo najbrž še večje, če se bo po progi podil Kitajec. Ma Qing tako piše zgodovino tega avto-moto športa, saj je v četrtek postal prvi na Kitajskem rojeni dirkač, ki je testiral bolid formule 1. Kitajec je za špansko moštvo HRT v Silverstonu prevozil 82 krogov, s svojim časom in vožnjo pa je navdušil prisotne. Kitajec požel pohvale za svojo vožnjo ""Ni lahko sesti v formulo, odpeljati 82 krogov, pri tem pa praktično ne narediti napake. On je to storil in pokazal izredno nadarjenost. Ne smemo pa prehitevati. Ma more nadaljevati delo, če bo še napredoval, bo slej kot prej postal tekmovalni voznik formule 1,"" je Kitajca hvalil direktor moštva HRT Luis Perez Sala, ki je prepričan, da bo 24-letni Ma veliko prispeval k razvoju formule 1 na Kitajskem. Ma je doslej tekmoval v formuli renault, veliki nagradi A1, formuli 3 in superligi. Kitajci so sicer že imeli svojega testnega voznika, leta 2003 je bil pri Williamsu to Ho Pin Tung, ki pa se je rodil na Nizozemskem.",1
"Nectar bo prevzel tudi dolgove Prodaja ajdovskega Fructala srbski družbi Nectar naj bi bila končana do konca tega tedna. Prvotno naj bi Nectar Fructal prevzel že novembra, vendar se je postopek pridobitve konkurenčnih soglasij v državah nekdanje Jugoslavije zavlekel. Nectar, ki ima sedež v Bački Palanki, je namreč moral konkurenčna soglasja pridobiti na vseh trgih, kjer nastopata obe družbi v Sloveniji, Srbiji, BiH-u, Makedoniji in Črni gori. Nectar bo prevzel tudi dolgove Najdlje je postopek trajal pri bosansko-hercegovskem varuhu konkurence, ki pa je pred dnevi Nectarju le podal soglasje. Slovenski urad za varstvo konkurence je že v začetku oktobra izdal sklep, da ne nasprotuje koncentraciji med Fructalom in Nectarjem ter da je koncentracija skladna s pravili konkurence. S prodajo 93,73-odstotnega deleža Fructala bo Pivovarna Union iztržila 35,3 milijona evrov, Nectar pa bo prevzel tudi dolgove ajdovske družbe. Pivovarna Laško se bo tako s prodajo pri bankah razdolžila za 48 milijonov evrov. Po končani prodaji mora Nectar objaviti prevzemno ponudbo za preostale delnice Fructala. Poudarek na blagovnih znamkah Nectar in Fructal bosta v letu 2011 konsolidirano ustvarila 140 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni, da bo družba postala največji proizvajalec sokov in napitkov v državah nekdanje Jugoslavije, je zapisano na spletnih straneh Nectarja. Osnovni Nectarja je, da blagovnim znamkam, kot sta Fructal in Frutek, povrne stari sijaj ne le ne trgih nekdanje Jugoslavije, temveč tudi na drugih trgih. Družba bo sicer v prihodnosti veliko pozornosti namenila krepitvi blagovnih znamk Nectar, Life in Fructal. Nectar se je pri nakupu Fructala obvezal tudi, da ne bo ukinil proizvodnje v Ajdovščini in Kamniku ter da bo vlagal v razvoj sadjarstva v Sloveniji oz. bo nadaljeval Fructalovo prakso krajevnega odkupa sadja.",1
"Nekdanje vodstvo Mure je kazensko ovadeno zaradi suma, da so podjetje oškodovali za 70 tisoč evrov. Odvetniška družba Matoz, ki zastopa zaposlene, je zaradi domnevne zlorabe položaja ovadilo nekdanjega prvega moža Mure Franca Hubra in nekdanjo članico uprave Marinko Glavač. Vpletena naj bi bila v plačevanje za svetovanje, ki ga sploh ni bilo. Nepravilnosti so razkrili nekdanji delavci, ki so Matoza najeli, da bi prišli do denarja, ki jim ga Mura dolguje. ""Dejstvo je, da smo skozi dokumente, ki so nam jih zaupali delavci, ugotovili, da je prišlo do zlorabe položaja, torej do fiktivnega svetovanja družbi in skozi ta način do izplačila več zneskov, do katerih družba Huber ni bila upravičena,"" je dejal Franci Matoz za Televizijo Slovenija. Družbo Huber, ki naj bi ji Mura po očitkih v ovadbi z odobritvijo Glavačeve plačevala za domnevno fiktivno svetovanje, je pred slabimi tremi leti ustanovil sin Franca Hubra, slednji pa je zakoniti zastopnik družbe. Primer Mure preiskujejo tudi kriminalisti, kmalu naj bi sledile nove ovadbe.",0
"Prav presunile so me besede psihiatra dr. Gorazda V. Mrevljeta, ki je sodeloval pri našem prispevku o izgorelosti. Zakaj človek sploh izgoreva - da ne govorimo o tem, da delovna izčrpanost še zdaleč ni izgorelost -, je razložil tako jasno in prav nič olepšano, da človeka zaboli pri srcu. Številni ljudje svojo pozitivno samopodobo gradijo na tem, kaj si o njih misli in kako jih dojema okolica. Znanci, sosedi, sodelavci, šefi, ožje in širše. »Ah, on je pa tako priden. Doma je ves čas z otroki, službo ima strašno naporno, pa je vedno nasmejan, dobre volje, pripravljen pomagati.« Pregoriš lahko, če preveč delaš tisto, kar od tebe zahteva kapitalistično usmerjena družba, torej tisto, kar drugi pričakujejo od tebe. Če tvoje edino življenje postane služba, saj je le denar merilo tvojega uspeha in tega, na čemer gradiš svojo pozitivno samopodobo. Bolj boš priden, bolj te bodo imeli radi. Ko postaneš manj učinkovit in utrujen, le še bolj delaš. Hej, saj je treba nadomestiti zamujeno, kajne? Kakšne gradove iz mivke si postavljamo ljudje! In povrhu vsega še vse to vemo, le nočemo se ukvarjati, kaj šele soočiti s temi mislimi. Ne pozabimo, da na svetu nismo zato, da ocenjujemo in presojamo življenja drugih, temveč da živimo svoje življenje. MEJE. Težko je postavljati meje otroku, še težje jih je sebi. Koliko obremenitev v resnici zmore sodobni človek in zakaj hočemo biti superheroji? No, vprašanje je res naivno, posebej, ker sem »človek iz medijev«, ki poveličujejo podobo lepe, mlade, uspešne, vitke, srečne in vedno nasmejane ženske. Slovenci smo že pregovorno sami sebi najbolj škodljivi. Smo bolestno prizadevni, povrhu vsega pa še uslužni. Ne poznamo nobenih meja, ko gre za to, kako smo videti pred drugimi. Ja, morda res posplošujem, ampak čemu je torej toliko stigmatiziranja vsega? Bolezni, slabih odnosov v družini, čustvenih in psihičnih težav? NISI SAM. Nihče ni edini v skrbi zase, edini s težavami na svetu, čeprav se dostikrat marsikdo tako vede. Kakorkoli, ljudje svoje težave in križe rešujemo, kakor vemo in znamo. Pri tem so nekateri zelo šibki, nesamozavestni, drugim gre bolje. Nikakršna skrivnost ni, da se ljudje že v mladosti naučimo vzorcev vedenja, pristopanja in reševanja ob nastalih težavah. Ali jih znamo konstruktivno reševati, ali sprejmemo, da so te zato, da se rešujejo, je večinoma odvisno od tega, kakšne zglede smo imeli in ali smo mimogrede na življenjski poti »pridelali« še kakšna neodložena, v podzavest potlačena bremena. Take nahrbtnike je vsekakor pametno odložiti. Preteklost je pomembna, vprašanje pa je, koliko se splača in ali je sploh zdravo preveč brskati po njej. Če človek vztrajno brska, najbrž gotovo kaj tudi odkrije, temu pa lahko povrhu pripiše še pretiran pomen. Vsekakor ni slabo, če se tu in tam, ko nam je najhuje, ustavimo, obrnemo k sebi in poskušamo ugotoviti, kje smo in kako si sploh želimo naprej. ŽIVIMO ŽIVLJENJE. Poznam veliko ljudi, ki prisegajo na psihoterapijo in menijo, da je razumevanje čustev še vedno bistvo življenja s samim sabo. Nekaj pa nas je gotovo takih, ki bomo raje kot tujim ljudem svoje pomisleke še vedno zaupali prijateljem. Staromodno? Morda res. Toda vsak naj stori tisto, za kar meni, da mu najbolj pomaga. Tudi, če je to samo dober občutek, ko smo na izhodu iz terapevtove ordinacije lažji za nekaj deset evrov. Ne pozabimo, da na svetu nismo zato, da ocenjujemo in presojamo življenja drugih, temveč da živimo svoje življenje. Če bi ljudje svoja življenja živeli, potem ne bi potrebovali precejšnjega deleža storitev in izdelkov medicine in farmacije. Toda to je že druga zgodba.",1
"Predviden scenarij za nedeljo je znan. Kosovski parlament naj bi v nedeljo na plenarnem zasedanju okoli 17. ure sprejel deklaracijo o neodvisnosti Predviden scenarij razglasitve neodvisnosti Kosova je znan. Kosovski parlament naj bi v nedeljo na plenarnem zasedanju okoli 17. ure sprejel deklaracijo o neodvisnosti, zgodovinski dan za Kosovo pa naj bi se sklenil z ognjemeti na štirih koncih Prištine. Nedeljo dopoldne izredno zasedanje Kosovski premier Hašim Tači naj bi v nedeljo dopoldne pozval k izrednemu zasedanju kosovskega parlamenta, ki naj bi bilo javno objavljeno ob 11. uri. Ob 13. uri naj bi se začel ves parlamentarni postopek, ob 15. uri pa plenarno zasedanje parlamenta. Neodvisnost naj bi bila razglašena okoli 17. ure Plenarno zasedanje naj bi trajalo približno tri ure, deklaracija o neodvisnosti pa naj bi bila razglašena okoli 17. ure. Po plenarnem zasedanju naj bi bila, predvidoma ob 18. uri, skupna novinarska konferenca Tačija in kosovskega predsednika Fatmirja Sejdiuja. Razglasitvi neodvisnosti naj bi sledilo slavje Uradnemu delu naj bi sledilo slavje, najprej koncert kosovske filharmonije in nato koncert na odprtem v Prištini. Po koncertih naj bi Tači in Sejdiu na osrednjem trgu v Prištini nagovorila zbrano množico. Dan razglasitve neodvisnosti Kosova pa naj bi se sklenil z ognjemeti na štirih koncih Prištine.",1
Po napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj se bo tako opevana gospodarska rast v Sloveniji znižala.,0
"Največji delež sredstev je namenjen osnovnošolskemu izobraževanju Foto: Shutterstock Javni izdatki države in občin, namenjeni za formalno izobraževanje, so v letu 2008 znašali 1,94 milijarde evrov ali 5,22 odstotka BDP. Od tega je 2,36 odstotka šlo za osnovnošolsko izobraževanje, 1,22 odstotka za terciarno in 1,15 odstotka za srednješolsko izobraževanje, kažejo podatki Statističnega urada. V letu 2008 so se izdatki države za formalno izobraževanje v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 7,5 odstotka in so znašali 1,60 milijarde evrov, izdatki občin pa za 9,5 odstotka in so znašali 350 milijonov evrov, skupaj je to predstavljalo slabo petino (18 odstotkov) vseh javnih izdatkov za izobraževanje. Država je 45 odstotkov vseh sredstev za formalno izobraževanje namenila za osnovnošolsko izobraževanje, nekaj manj kot 28 odstotkov za terciarno, slabih 27 odstotkov za srednješolsko in 0,5 odstotka za predšolsko izobraževanje.",1
"Veliko presežnih delavcev in nepodaljšanih pogodb Konec leta 2008 bo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 65 tisoč brezposelnih, konec leta 2009 pa jih bo med 78 in 80 tisoč, ocenjuje zavod. Na zavodu upajo, da bodo v prihodnosti še vedno potrebe po delavcih v deficitarnih poklicih, predvsem v malih in srednje velikih podjetjih. Do konca leta več kot 65 tisoč ljudi brez dela Ob koncu novembra je bilo v Sloveniji 63.363 brezposelnih oseb, kar je za 1,2 odstotka več kot v oktobru, na današnji dan, 15. december, pa se je ta številka povzpela na 65 tisoč ljudi, je povedala direktorica zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen. Število brezposelnih se je sezonsko zmanjševalo v prvi polovici leta, v juliju, oktobru in novembru pa se je glede na mesec prej povišalo, predvsem zaradi izteka dela za določen čas in presežnih delavcev. Pogodb za določen čas ne bodo podaljšali Na zavodu tako do konca leta pričakujejo skupaj več kot 65 tisoč prijavljenih brezposelnih, prav tako zaradi izteka pogodb za določen čas in presežnih delavcev. Nov val prijav pričakujejo v prvih dveh mesecih novega leta, ker se je v 75 odstotkih delavce zaposlovalo za določen čas , je dejala Poglajenova. Na zavodu pričakujejo, da se bo večina teh delavcev prijavila na zavod. 2009 Več kot osemodstotna brezposelnost Stopnja brezposelnosti bo po oceni zavoda letos pod sedmimi odstotki 6,8- ali 6,9-odstotna, v letu 2009 pa naj bi bila med 8- in 8,2-odstotna.",0
"Liter najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina zdaj stane 0,941 evra. Bencin se je spet podražil. Cene naftnih derivatov se bodo s torkom zvišale. Cena za liter 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 0,035 evra na na 0,941 evra, liter 98-oktanskega bencina se bo podražil za 0,036 evra na 0,955 evra, dizelsko gorivo za 0,005 evra na 0,948 evra, kurilno olje pa za 0,008 evra na 0,538 evra, so sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Cene nafte na svetovnem trgu se sicer nekoliko znižujejo, potem ko so v Beli hiši opozorili, da se bo recesija v ZDA v prihajajočih mesecih verjetno poglobila, s čimer se bo zmanjšalo povpraševanje po surovi nafti. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo marca se je na primer v Singapurju nazadnje pocenila za 95 centov, na 45,52 dolarja.",0
"Toni Rumpf očitke Računskega sodišča zavrača Toni Rumpf je, potem ko je Računsko sodišče pozvalo k njegovi razrešitvi, odstopil z mesta direktorja kobilarne Lipica. Sprva so ob očitkih Računskega sodišča iz kobilarne podali uradno stališče, da se za kobilarno negativne zgodbe vselej pojavljajo ob za kobilarno pomembnih dogodkih, kot je letošnji dan odprtih vrat ali pa lanski nastop v Stožicah. Kljub temu pa je danes Rumpf odstopil, poroča dopisnica TV Slovenija Barbara Renčof. Rumpf je dejal, da je njegov odstop glede na okoliščine edina logična poteza, obenem pa je tudi zavrnil večino očitkov Računskega sodišča, saj naj bi se večina nepravilnosti nanašala na čas, ko je kobilarno vodil njegov predhodnik Matjaž Pust. Računsko sodišče je Rumpfu sicer očitalo neučinkovito ravnanje pri izbiri in plačilu izvajalca storitev trženja, neustrezno izkazovanje prihodkov in neustrezno razmejevanje skupnih stroškov med kobilarno Lipica in družbo Lipica turizem. Računsko sodišče pa je zmotila tudi brezplačna uporaba nepremičnin, ki so v lasti države, z njimi pa upravlja kobilarna. Svoje ugotovitve je sodišče pospremilo s predlogom svetu kobilarne za razrešitev Rumpfa, pri čemer je predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes dejal, da gre pri predlogu že za vprašanje obstoja. Med drugim je opozoril, da je bilo v revidiranem obdobju zaradi neustreznega razmejevanja stroškov med kobilarno in družbo Lipica Turizem v kobilarni izkazanih za skoraj tri milijone evrov neupravičenih stroškov.",0
"Odvetnik Roberta Tomaža Zavašnika Milan Vajda je potrdil, da bo diskoteka Lipa, v kateri so leta 2005 umrla tri dekleta, danes spet odprta. Lastniki Lipe so Zavašnikovi starši, ki imajo vsa dovoljenja za obratovanje diskoteke. Milan Vajda, odvetnik Roberta Tomaža Zavašnika, je za zurnal24.si potrdil, da bo diskoteka Lipa, v kateri so leta 2005 umrla tri dekleta, danes spet odprta. Ime diskoteke bo po odvetnikovih navedbah ostalo nespremenjeno, njegova stranka Zavašnik pa naj z odprtjem ne bi imel nič. Obratovanje v četrtek, petek in soboto Na občini Medvode so nam potrdili, da je bila dne 24. 7. 2008 izdana odločba, s katero je Mileni Zavašnik dovoljen obratovalni čas za gostinski obrat Okrepčevalnica Lipa vsak četrtek, petek in soboto od 18. do 24. ure. Vloga za podaljšan obratovalni čas od 24. ure dalje je bila zavrnjena. Na izdano odločbo je odvetnik Milan Vajda, ki zastopa družbo in Mileno Zavašnik, podal pritožbo. O pritožbi še ni bilo odločeno. Odprtje oglaševali mimo medijev Obveščanje o vnovičnem odprtju diskoteke ni potekalo prek medijev, temveč prek SMS-sporočil. Po poročanju časnika Večer je bilo za vnovično obratovanje razvpitega kluba mogoče izvedeti na različnih forumih. Zavašniku, lastniku lokala Lipa, je sodišče zaradi povzročitve splošne nevarnosti s hudimi posledicami izreklo petletno zaporno kazen. © BOBO Prevelika gneča vzela tri življenja 23. decembra 2005 je množica mladih nekaj pred 22. uro pred lokalom Lipa v Spodnjih Pirničah pri Medvodah do smrti poteptala dve dekleti, tretje je zaradi poškodb umrlo v ljubljanskem kliničnem centru. V incidentu je bilo pet ljudi tudi lažje poškodovanih. Pred lokalom se je namreč tisti večer po množičnem oglaševanju zbralo več sto ljudi, ki niso mogli vstopiti v diskoteko, ker je bila ta prezasedena. V gneči je varnostna železna ograja popustila. Zavašniku, lastniku lokala Lipa, je sodišče zaradi povzročitve splošne nevarnosti s hudimi posledicami izreklo petletno zaporno kazen. Sodni senat je namreč menil, da je šlo v zadevi Lipa za zavestno malomarnost, saj je bil Zavašnik večkrat opozorjen, da lahko v diskoteki pride do tragičnih posledic. Še tri mesece pogojno Zavašniku je sodišče naložilo tudi plačilo sodnih stroškov in pet tisoč evrov povprečnine. Poleg tega bodo starši pokojnih deklet in dve poškodovani dekleti od njega terjali odškodnino še v civilnem postopku. Maja je ljubljansko okrajno sodišče odločilo, da je Zavašnik kriv še predložitve ponarejene odločbe o podaljšanju obratovalnega časa lokala Lipa, pri čemer mu je prisodilo tri mesece pogojne zaporne kazni in mu naložilo stroške postopka.",0
"New York - Trgovanje na borzi na Wall Streetu se je začelo v pozitivnem vzdušju, potem ko je vlada objavila podatek o manjšem številu ukinjenih delovnih mest od pričakovanega. Vlagatelji ukinitev 539.000 delovnih mest v aprilu, kar je 23 odstotkov manj kot marca in dobro desetino manj od napovedi, razumejo kot znak okrevanja gospodarstva. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja zvišal za 1,48 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 1,28 odstotka. Potem ko je vlada v četrtek zvečer objavila rezultate t.i. stresnega testa za banke, se tečaji delnic finančnih ustanov danes zvišujejo. Deset od 19 največjih ameriških bank po oceni vlade potrebuje približno 75 milijard dolarjev svežega kapitala. Nekateri vlagatelji so se bali, da banke potrebujejo še višje dokapitalizacije, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zvišujejo se tudi tečaji delnic na vodilnih borzah v Evropi. V Londonu je indeks FTSE 100 dve uri pred koncem trgovanja na 1,80 odstotka višji ravni kot v četrtek. V Parizu se je indeks CAC 40 zvišal za 2,38 odstotka, v Frankfurtu pa indeks DAX za 3,10 odstotka.",1
"New York - Tečaji delnic na ameriškem Wall Streetu se v začetku današnjega trgovanja zvišujejo. Rast po besedah borznih posrednikov spodbujajo predvsem vnovično zmanjšanje števila prosilcev za pomoč brezposelnim v ZDA ter načrti Dubaja, da reši svoj zadolženi državni sklad Dubai World in njegovo nepremičninsko podjetje Nakheel. Ameriški vlagatelji pa se vse bolj ozirajo tudi v Evropo, kjer bo danes in v petek vrh EU, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Na njem naj bi med drugim govorili o zajezitvi dolžniške krize nekaterih držav članic. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja zvišal za 0,67 odstotka na 10.909 točk, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq trenutno pri 2417 točkah, kar je 0,76 odstotka več kot v sredo. Po podatkih ameriškega ministrstva za delo se je število vlog za pomoč brezposelnim prejšnji teden znižalo na 442.000. Tudi analitiki so napovedovali zmanjšanje, a zgolj na 450.000. Zvišujejo se tudi tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi. V Londonu je indeks FTSE približno tri ure pred koncem trgovanja na 0,74 odstotka višji vrednosti kot v sredo. V Frankfurtu se je indeks DAX danes zvišal za 1,30 odstotka, v Parizu pa indeks CAC za 1,14 odstotka.",1
"V naslednjih 48 urah bo zahodni del države zajelo močnejše deževje, zaradi česar bodo porasli vodotoki. Poplavljalo bo tudi morje. V prihodnjih dneh dež. V hribovitem svetu do četrtka zjutraj pričakujejo od 100 do 200 litrov dežja na kvadratni meter. Največ padavin naj bi bilo v zgornjem Posočju, intenzivnost padavin pa bo največja v sredo dopoldne in sredi dneva. K porastu vodotokov bo dodatno prispevala taleča se snežna odeja. Povečana bo tudi nevarnost zdrsa zemeljskih plazov. Vremenske razmere lahko spremljate tudi na našem vremenskem portalu VREME.NET. Med osmo in deseto uro danes bo povišano plimovanje morja. Gladina morja bo na mareografski postaji v Kopru presegla opozorilno višino 295 centimetrov. Morje lahko poplavi nižje ležeče dele obale. Plimovanje morja bo povišano tudi v naslednjih dneh. Brez dežnika ne bo šlo Danes in jutri bo pretežno oblačno. Predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo, meja sneženja se bo dvignila nad višino 2000 metrov nad morjem. Ponekod bo pihal južni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 12, najvišje dnevne od 8 do 13, na Primorskem okoli 16 stopinj Celzija. V četrtek bo dež postopno ponehal, a bo še oblačno. V petek se bo delno razjasnilo, zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost.",0
"Center. Bolj ga zapirajo, več težav imajo stanovalci. Stanovalci mestnega središča morajo smučarsko opremo in prtljago nositi 400 metrov, če se s smučanja vrnejo zvečer in ne med 6.00 in 9.30, ko je vstop v center dovoljen. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) jim svetujejo, da zaprosijo za dovolilnico za dostavo oziroma prevoz in zanjo plačajo deset evrov. Dodajajo, da je “zaprtje središča mesta med obiskovalci in stanovalci odlično sprejeto, seveda pa za nekatere pomeni tudi posamezne ovire pri vsakdanjih ali občasnih opravilih. A verjamemo, da je mogoče s Kavalirjem, sistemom Bicike(LJ) in taksijema, ki vozita po središču, ter z dobro voljo tudi te uspešno premagati.” Sprememb režima ne bo Drugi bralec ob tem opozarja na to, da zapirajo vse več centra, s čimer so težave stanovalcev vse večje, saj je zdaj zaprto že vse v radiju 300 ali 400 metrov: “Zato imamo vse več preglavic pri prevozu starejših ljudi in obolelih otrok, prihodu domov ponoči, občasnih večjih nakupih ali odhodu oziroma prihodu s počitnic.” Kljub takim težavam in predlogom, da bi stanovalcem po potrebi dovolili ali številčno omejili dostop do centra zunaj dostavnega časa, na MOL sprememb režima ne predvidevajo. Na občini tudi pravijo, da pritožbe dobijo, ko kakšno novo območje priključijo coni za pešce, vendar so pritožbe zelo redke, ko se stanovalci navadijo na nov prometni režim. Avto po pločniku, pešec nikjer Bralec tudi pravi, da nekateri gostinski lokali v stari Ljubljani ne pospravijo svojih stvari, zato morajo dostavna vozila voziti po pločniku, za pešce pa prostora sploh ni. Na občini ob tem pravijo, da morajo gostinski lokali vozilom omogočiti prehodnost.",0
"Kupnina znaša dva milijona evrov DZ je z 42 glasovi za dal soglasje k prodaji 25,23-odstotnega deleža DSU-ja v Peku. Poslanci so v razpravi poudarili, da se zavedajo, da je na drugi strani stečaj, bili pa so tudi pomisleki. Poslanci so predvsem opozarjali, da ni nobenih zagotovil za zaveze, ki jih je pri prevzemu Peka dal Osimpex, poudarili pa so tudi, da je lastnik podjetja osumljen korupcije. Peko bi sicer kupila hrvaška družba Osimpex, kupnina za 100-odstotni delež v obutvenem podjetju pa bi znašala dva milijona evrov. Poleg tega se je Osimpex zavezal, da bo do leta 2017 ohranil vsaj 280 od 380 delovnih mest v družbah Peko in PGP Inde. Za dokapitalizacijo naj bi ob prenosu lastništva zagotovil dva milijona, do leta 2017 pa skupno šest milijonov evrov. Zavezal se je k naložbam za tehnološke posodobitve, razvoj izdelkov, modernizacijo prodajne mreže in krepitev blagovne znamke v višini dva milijona evrov ter k zagotovitvi dolžniškega financiranja za nabavo materiala in gotovih izdelkov za takojšen plasma na prodajne police. Po dodatnih pogajanjih so v kupoprodajno pogodbo za zavarovanje plačila pogodbenih kazni vnesli nakupno opcijo. Država bo tako lahko v petih letih, če kupec ne bo izpolnjeval zavez, celoten delež odkupila nazaj za en evro. Kupec bo moral tudi ob vseh večjih poslovnih dogodkih obveščati državo.",0
"Ljubljana - Za sredo je ob 14. uri v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije napovedan sestanek med predstavniki Vegrada in njegovimi podizvajalci pri projektu Celovški dvori. Pobudo za ta sestanek je dal Vegrad, podizvajalci so udeležbo potrdili, ob tem pa menijo, da bi se sestanka morali udeležiti tudi predstavniki bank in Mestne občine Ljubljana. Podizvajalci so Vegradu udeležbo na sredinem sestanku potrdili 25. maja, dan za tem pa so tudi sami poslali vabila Vegradu, Novi Ljubljanski banki (NLB) in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za čim prejšnji sestanek, ki bi bil prej kot 2. junija, a odziva ni bilo, je danes STA povedal predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Miro Požar. Na sredinem sestanku z Vegradom, če bo do njega prišlo, bodo podizvajalci nastopili skupaj, saj so usklajeni in ne pristajajo na individualna pogajanja z Vegradom, je povedal Požar. Ob tem poudarja, da brez bank dogovora o poravnavi obveznosti Vegrada do podizvajalcev ne bo mogoče doseči. Brez uspešnega dogovora pa podizvajalci niso pripravljeni izročiti dokumentacije, potrebne za pridobitev uporabnega dovoljenja za stanovanja v Celovških dvorih. Ljubljanski župan Janković je na današnji redni novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da se bo udeležil kateregakoli sestanka, na katerem bosta prisotni obe strani, tako Vegrad kot tudi podizvajalci. Če bo povabljen, se bo udeležil tudi sredinega sestanka, če ne bo imel drugih obveznosti, vpletenim je pripravljen tudi ponuditi občinske prostore za ta sestanek. Janković pričakuje, da bodo vpleteni čim prej dosegli dogovor, saj je projekt praktično zaključen. Tudi podizvajalci se po Požarjevih besedah zavzemajo za čim prejšnji zaključek projekta Celovški dvori s ciljem, da kupci dobijo stanovanja. Ob tem opozarja, da potrebujejo podizvajalci, ko bodo dosegli dogovor z Vegradom, še kakšna dva meseca, da dobijo in namestijo žaluzije na celotni objekt, do 6. etaže pa bi projekt končali v enem mesecu. Manjkajo tudi računalniški sistemi za upravljanje nekaterih stanovanj, ki še niti kupljeni niso, je dodal Požar. Iz Vegrada, ki je v hudih likvidnostnih težavah, so v minulem tednu dni večkrat sporočili, da so pripravljeni na pogovore z združenjem, pa tudi, da se zavzemajo za individualne pogovore s posameznimi podizvajalci glede individualnih pogodb. Na vprašanja glede sredinega sestanka pa zaenkrat še niso posredovali odgovorov. Mestna občina Ljubljana (MOL), njen stanovanjski sklad in Stanovanjski sklad RS so v Celovških dvorih odkupili 419 stanovanj, zaradi zamude pri predaji teh stanovanj pa si je Vegrad doslej nakopal za več kot 1,5 milijona evrov zamudnih kazni. Dogajanje v zvezi s Celovškimi dvori je v pogovoru za STA danes komentirala tudi direktorica Javnega stanovanjskega sklada MOL Jožka Hegler. Kot je dejala, je to ena od najbolj nepričakovanih in neverjetnih zgodb, ki se je lahko zgodila. Glede na situacijo si Heglerjeva ne upa napovedati, kdaj bi lahko prišlo do predaje stanovanj. ""Dejstvo je, da rabijo okoli pet milijonov sredstev za dokončanje vseh stanovanj. Rok od takrat, ko bodo dobili denar, je tri do štiri tedne za končanje del, in potem še čas, ki ga rabi upravna enota, da spelje postopek ponovnega tehničnega pregleda in izda uporabno dovoljenje,"" je pojasnila Heglerjeva.",0
"Durs si obeta velik prihranek Velike in srednje gospodarske družbe z Dursom že od lani poslujejo le v elektronski obliki. Z novim letom bo ta obveznost uveljavljena še za male gospodarske družbe. Da morajo vse vrste davčnih obračunov Dursu posredovati izključno v elektronski obliki, davčnim zavezancem nalaga zakon o davčnem postopku iz leta 2007. Dodatna programska oprema ni potrebna Elektronsko posredovanje podatkov Dursu poteka prek sistema eDavki, ki je dostopen na spletu, davčni zavezanci pa za to ne potrebujejo dodatne programske opreme. Poleg računalnika in dostopa do spleta tako potrebujejo le kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga morajo še letos pridobiti pri pooblaščenih overiteljih, pojasnjujejo v davčni upravi. Po Dursovih podatkih prek sistema eDavki elektronsko posluje že okoli 50 odstotkov fizičnih oseb z dejavnostjo - to pomeni, da ali elektronsko poslujejo sami ali prek računovodskega servisa, ki v njihovem imenu oddaja obrazce. Durs si obeta velik prihranek V Dursu pravijo, da si od izključno elektronskega poslovanja z zavezanci obetajo velike prihranke. Kot so sporočili, bo zaradi elektronske oddaje obračunov prihranjenih mnogo delovnih ur, ki so bile porabljene za ročno vnašanje podatkov iz prispelih papirnatih vlog v računalniški sistem. Prihranki se obetajo tudi pri papirju. Po prvih ocenah naj bi bilo na letni ravni prihranjenih 12.700.000 listov papirja, torej 79 kubičnih metrov oz. 63,5 tone papirja.",1
"Vrtec Ciciban. Prvi del končan, 30 vlog na čakanju do pomladi, ko bodo zgradili tudi drugega. Z enoletno zamudo so se malčki preselili v novozgrajeni vrtec v Šmarju. V njem je na voljo sedem igralnic, še enkrat toliko jih bo, ko bo končana druga faza vrtca. To naj bi se zgodilo čez šest mesecev. V tem času mora novi gradbinec, družba Slemenšek z Raven na Koroškem, ki je nadomestila Gradis, ko je ta šel v stečaj, porušiti preostali del vrtca in na njegovem mestu zgraditi novega. Zaradi gradnje nekaj oddelkov otrok gostuje v prostorih nekdanje knjižnice. Za zdaj ni stiske “Vsi sevniški otroci, ki to želijo, so vključeni v vrtec,” se pohvali župan Srečko Ocvirk in pojasnjuje, da je vključenost otrok v vrtce 73-odstotna. “Trideset vlog je sicer na čakanju,” dodaja ravnateljica vrtca Vlasta Fele, ki pravi, da bodo ti malčki vrtec začeli obiskovati spomladi, ko se bo staršem iztekel porodniški dopust. “Takrat pa bo zgrajen že tudi drugi del vrtca, tako da težav ne bi smelo biti,” zatrjuje Feletova. Vse več potreb V zadnjih treh letih so v občini odprli pet novih oddelkov: enega na Blanci, enega pri centralnem vrtcu in tri v Krmelju. Tam nameravajo prihodnje leto dograditi vrtec, saj prostora zmanjkuje. Jeseni naj bi bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, vrtec pa bi morali po napovedih župana dograditi leta 2011. Ocvirk upa, da se ne bo zapletlo pri gradnji, kot se je zgodilo pri sevniškem vrtcu, ko je šlo podjetje Gradis med gradnjo v stečaj. “Posel smo imeli zavarovan in smo unovčili bančne garancije,” pove župan. “Zaradi prekinitve pogodbe smo izgubili le čas, ne pa tudi denarja,” dodaja.",1
"Pred petimi leti je banka Lehman Brothers mrzlično iskala rešitev svojih težav, a te so bile že tako velike, da se iz njih ni znala izkopati. S propadom banke je izbruhnila finančna, nato pa še svetovna gospodarska kriza. Na današnji dan pred petimi leti je ena največjih ameriških investicijskih bank Lehman Brothers zaradi prevelike izpostavljenosti propadajočim vrednostnim papirjem na podlagi drugorazrednih hipotek šla v stečaj. Ko se je banka Lehman Brothers zavedla vseh razsežnosti lastnih težav, se je sicer začelo mrzlično iskanje rešitve, vendar pa država takrat še ni bila pripravljena priskočiti na pomoč in je pustila 158 let staro finančno ustanovo propasti. Ko je nato propad grozil banki Merrill Lynch, je Washington ukrepal in skoraj prisilil Bank of America v prevzem. Nato je vlada rešila zavarovalnico AIG, katere propad bi bil veliko hujši. Kongres je nato potrdil 700 milijard dolarjev vreden program Tarp za reševanje ostalih prevelikih finančnih ustanov, kot sta Goldman Sachs in Morgan Stanley, ki sta se iz investicijskih preoblikovala v navadni banki, da sta lahko dobili denar. Ameriško finančno ministrstvo trdi, da je to rešilo svet pred še večjo katastrofo. Največ denarja sta dobili paradržavni hipotekarni banki Fannie Mae in Freddie Mac 187 milijard in zavarovalnica AIG 182 milijard dolarjev. Večino denarja je proračun dobil nazaj. Mineva pet let od propada banke Lehman Brothers in začetka velike krize. Iz Tarpa sta pomoč dobili tudi avtomobilski podjetji General Motors in Chrysler, kar se je pokazalo kot dobra naložba, saj ameriška avtomobilska industrija danes cveti kot pred krizo. Regionalna banka Federal Reserve iz Dallasa je ocenila, da je finančna kriza, ki se je začela po propadu banke Lehman Brothers, stala ZDA med najmanj 6000 do 14.000 milijard dolarjev. Negativne posledice velikanske državne pomoči se v ZDA kažejo v obliki visokega javno-finančnega primanjkljaja. Ta je leta 2009 znašal 1400 milijard dolarjev, mejo 1000 milijard dolarjev pa je presegal vse do letošnjega leta. To je imelo za posledico tudi kopičenje ameriškega javnega dolga. Pred petimi leti je bil pri približno 10.000 milijardah dolarjev, trenutno pa znaša skoraj 17.000 milijard dolarjev. Podlaga za krizo je bila podana v času mandata demokratskega predsednika Billa Clintona, ki je podpisal ukinitev zakonov, s katerimi so regulatorji brzdali Wall Street. V času nepremičninskega razcveta so se posojila za nakup stanovanj delila na vse strani. Posojilodajalci so hipoteke spreminjali v vrednostne papirje in jih prodajali naprej. Ko je šel po gobe nepremičninski trg, je počil celoten sistem. Kazenskih posledic za pohlepne bankirje ni bilo. Nekdanji glavni izvršni direktor banke Dick Fuld je sicer izgubil skoraj milijardo dolarjev premoženja, kar mu je ostalo, pa je prepisal na ženo. Danes dela kot finančni svetovalec v podjetju, ki ga je ustanovil.",0
"Rusija in Slovenija naj bi pogajanja o gradnji plinovoda Južni otok sklenili do 15. julija, napoveduje gospodarski minister Andrej Vizjak Pogajanja med strokovnimi skupinami Slovenije in Rusije glede gradnje dela plinovoda Južni tok (South Stream) v Sloveniji naj bi končali do 15. julija, je danes v Ljubljani povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Obe strani projekt vidita kot ""perspektiven komercialen energetski projekt"". Naložba v Sloveniji vredna milijardo evrov O projektu sta se ob vrhu EU-Rusija pretekli teden v sibirskem Hanti Mansijsku pogovarjala ruski predsednik Dmitrij Medvedjev in slovenski premier Janez Janša. ""Oboji ga vidimo kot perspektiven komercialen energetski projekt. Slovenija s tem projektom dobi tudi nekatere pozitivne učinke, povezane z bolj zanesljivo oskrbo, gre pa tudi za gospodarsko priložnost,"" je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Vizjak. Po njegovih besedah gre v Sloveniji za naložbo v višini milijarde evrov, ""kar je izjemna priložnost za razvoj gospodarstva in za sodelovanje z drugimi gospodarstvi"".",1
"Mirna - Približno 250 zaposlenih v Preventovem obratu na Mirni, ki sodi pod družbo Prevent avtomobilski deli, bo po 20. maju vodstvo postopoma pošiljalo na čakanje na delo na domu. V času tega ukrepa bo stekel program presežnih delavcev, kar naj bi trajalo približno tri mesece, hkrati pa bo vodstvo iskalo tudi nadomestne programe, ki bi ohranili vsaj kakšno delovno mesto v mirnskem obratu. To je član uprave Preventa Globala in direktor Preventa avtomobilski deli Matjaž Hudopisk včeraj povedal delavcem na Mirni. Naslednik programa touran, ki ga zdaj delajo na Mirni in ga bodo konec maja prenehali proizvajati, se seli v BiH in se ga v Sloveniji ne bo več delalo. ""Če v treh ali štirih mesecih ne bomo uspeli najti nadomestnih programov, lahko konec leta sledi tudi zaprtje te lokacije,"" je dejal Hudopisk. ""Vsaj natočili so nam čistega vina in povedali, kdaj gremo na čakanje, kdaj na zavod, kakšne pravice imamo,"" je po sestanku povedala delavka Mojca Pohar iz Zasavja, ki je v mirnskem obratu zaposlena devet let. ""Prej sem bila zaposlena v podjetju Radeče papir in potem odpuščena kot tehnološki višek. Imam peto stopnjo izobrazbe, čeprav delam kot za prvo stopnjo. Toda zadovoljna sem, da sploh imam službo. Zdaj se bo pač zgodilo, kot se bo,"" pravi. Delavci, za katere v Preventovem obratu na Mirni ne bo več dela, bodo po Hudopiskovih zagotovilih dobili odpravnine, regres in vse ostalo, kar jim po zakonu pripada. V sindikatih upajo, da se bo kakšno delovno mesto v mirnskem obratu le ohranilo. ""V treh ali štirih mesecih bo jasno, ali bo potreba po delu ali pa bodo začeli izročati odpovedi pogodb o zaposlitvi,"" pravi Majda Marolt, sekretarka dolenjske območne organizacije ZSSS. Tudi po besedah predsednika Preventovega sindikata Vladimirja Zormana bodo delavci odločbe o čakanju na delo dobivali postopoma. ""Nekaj bo še dodelavnih poslov, da se pogodbe zaključijo, nekaj bo verjetno tudi dodatnih naročil. Toda to prav gotovo ne bo predstavljalo dovolj dela za vse zaposlene,"" pravi Zorman. Že pred časom je Preventova uprava dala vedeti, da je v družbi Prevent avtomobilski deli, kamor sodi tudi mirnski obrat, 350 do 400 delavcev preveč. dragana.stankovic@dnevnik.si",0
"Nekatere cene žit že znižali Nasprotno, v Mercatorju trdijo, da cene izdelkov iz žit nižajo. Nekatere cene so znižali že konec oktobra, nekatere pa nameravajo znižati čez nekaj dni. Poleg tega pa imajo v podjetju za privabljanje kupcev med finančno krizo pripravljenih kar nekaj akcij in popustov. Kot je znano, so podobno odločitev pretekli teden sprejeli tudi v Engrotušu in zavrnili zvišanje cen, ki so jih predlagali v Klasju, Koroških pekarnah, Mlinotestu, pekarni Boč, pekarni Srček, Ptujskih pekarnah in Žitu. Prav zato obstaja možnost, da izdelkov teh podjetij ne bo več na policah Tuševih prodajaln. V Engrotušu so tako odločitev sprejeli, saj dobavitelji želje po dvigu cen niso znali pojasniti. Cene pšenice in nafte na svetovnih trgih namreč padajo, obenem pa so se v družbi še zavezal, da cen ne bodo dvigali.",1
"Ljubljana - Okoli 500 nekdanjih zaposlenih družbe Viator & Vektor Logistika se po enem letu, od kar se je začel stečajni postopek, sprašuje, ali bodo njihove terjatve v skupni višini okoli šest milijonov evrov poplačane. Obenem pa so nekateri od njih zaskrbljeni, ali ne bo nekdanjemu vodstvu podjetja z Bojanom Novakom na čelu iz stečajne mase uspelo odkupiti pomembnega dela nepremičnin propadlega podjetja. Po pojasnilih nekdanjega prvega sindikalista Viatorja & Vektorja Logistike Marka Vučka Novak namreč prek svojega podjetja Transturist najema poslovne prostore v Škofji Loki, kjer je bil sedež Viatorja & Vektorja Logistike, špedicijske divizije Skupine Viator & Vektor. Pri tem naj bi imel Novak za nakup nepremičnin predkupno pravico. Stečajni upravitelj Viatorja & Vektorja Logistike Anton Jagodic je pojasnil, da je imel Novak do začetka stečaja res predkupno pravico na nepremičninah, in sicer po pogodbi, ki jo je pred stečajem sklenil z nekdanjim lastnikom (Skupino Viator & Vektor Logistika, op. p.). ""Po začetku stečaja smo z njim sklenili novo pogodbo, po kateri pa nima več predkupne pravice na nepremičninah,"" je dejal Jagodic. Za nakup nepremičnin, ki so ocenjene na dobrih deset milijonov evrov, namerava Jagodic v kratkem sklicati javno dražbo, ki pa se je Novak zaradi stečajne zakonodaje ne bo smel udeležiti. Koliko terjatev nekdanjih zaposlenim mu bo uspelo poplačati, Jagodic še ne ve. ""Upam, da polovico,"" je odgovoril. Dodal je, da bo znesek poplačila odvisen predvsem od unovčevanja nekaterih terjatev družbe in od prodaje lastniških deležev v hčerinskih podjetij v državah nekdanje Jugoslavije. Preostalo premoženje je zavarovano in bo namenjeno za poplačilo ločitvenih upnikov, torej bank. Še vedno pa ni znano, ali bo Jagodicu z izpodbojno tožbo v stečajno maso uspelo vrniti romunsko hčerinsko podjetje, ki je bilo pred stečajem preneseno na Izletnik Celje. Slednji je v lasti Skupine Viator & Vektor, ki je po večmesečni agoniji kljub prej izpolnjenim pogojem za to v stečaju končala šele julija letos.",0
"Pravni zastopnik družine Strojan je vložil kazensko ovadbo zoper neznane policiste, in sicer zaradi kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti. Pravni zastopnik družine Strojan Aleksander Čeferin je danes na vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo zoper neznane policiste Policijske postaje Grosuplje, in sicer zaradi kaznivega dejanja kršitve enakopravnosti. V soboto so namreč trije člani družine Strojan želeli obiskati Elko Strojan, ki od četrtka znova biva na svoji parceli v Ambrusu. Kot je zapisano v ovadbi, policisti trojici niso dovolili priti do zemljišča z utemeljitvijo, da Romi – Strojanovi – ne smejo naprej. Aleksander Čeferin © Bobo V ovadbi je med drugim zapisano, da so policisti omenjene tri člane družine – gre za Sandija, Jasno in Miho Marinka Strojan – zaustavili na cesti tik pred Ambrusom. Druge ljudi slovenske narodnosti so medtem mirno spuščali po poti naprej. Policisti PP Grosuplje, ki se niso hoteli predstaviti, so zaradi razlike v narodnosti, rasi in barvi oškodovance prikrajšali za temeljno človekovo pravico do svobode gibanja. Gre torej za kaznivo dejanje kršitve enakopravnosti, ki ga je storila uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, je zapisano v ovadbi. Da Strojanovim niso dovolili nadaljevati poti proti Ambrusu, so potrdili tudi na grosupeljski policijski postaji. Povedali so še, da je trenutno v veljavi omejitev gibanja, ki velja za vse tiste, katerih navzočnost bi lahko povzročila ogrožanje varnosti oziroma nerede. Omejitev velja do preklica. Del družine, ki znova biva na zemljišču v Ambrusu, je od občine Ivančna Gorica minuli teden prejel odločbo. Ta jim narekuje, da na omenjenem zemljišču ne smejo taboriti oziroma kako drugače bivakirati. Kot je pojasnil župan Ivančne Gorice Jernej Lampret, je odločba v skladu z zakonodajo, ki prepoveduje bivakiranje na območju vodnih virov. Lampret je dejal, da so v odločbi predvidene tudi sankcije, in sicer naj bi bila družina prisilno odstranjena z zemljišča, če z njega ne bo prej odšla sama. V katerem roku naj bi se to zgodilo, Lampret ni želel govoriti. Cesta med Zagradcem in Ambrusom pa po njegovih besedah ni zaprta, temveč je odprta ""pod posebnimi pogoji"". Sicer pa celoten del družine, ki je v četrtek zapustil začasno bivališče v Rojah, ostaja na zemljišču v Ambrusu, kar sta potrdila tako Elka Strojan kot Čeferin. Elka je dejala, da bi morali po zahtevah občine do danes zapustiti zemljišče, vendar ne nameravajo oditi. Povedala je še, da se širijo govorice, po katerih naj bi se danes zbrali Ambrušani in jih poskušali na silo pregnati.",0
"Pri nas slab dan, dober teden, na tujem skrbijo rekordne cene nafte Na Ljubljanski borzi so v petek najbolj padle delnice Mercatorja in Pivovarne Laško, potem ko je postala jasno, da je Boško Šrot lastnik Kolonela. Mercator je izgubil 3,6 odstotka in zdrsnil do 261 evrov, medtem ko se je enotni tečaj Pivovarne Laško ob simboličnem prometu znižal za 1,2 odstotka, na 80 evrov. Zdaj ni več dvoma, da je Šrot, ki torej stoji za skrivnostno družbo Kolonel, največji lastnik prej omenjenih podjetij. Okrog odstotek cenejše so delnice Telekoma, Petrola, Istrabenza in Nove KBM, medtem ko je večja rast uspela le Luki. Podražila se je za 1,3 odstotka, na 66,76 evra. Pričakovano strmoglavljenje KD ID-a Promet je bil spet zelo nizek. Še največ, 0,73 milijona evrov, ga je bilo kot ponavadi s Krkinimi delnicami. Njihova vrednost se je zvišala za 0,15 odstotka, zadnji posli pa so se že sklepali v malce konkretnejšem plusu - nad 99 evri. Slovenski borzni indeks 8.708 točk se je znižal za dve tretjini odstotka. Ker je do srede vladal optimizem, je na tedenski ravni SBI20 pridobil zavidljive tri odstotke. Indeks PIX 6.123 točk je danes padel za skoraj štiri odstotke, saj kupci KD ID-a niso več upravičeni do 2,9 evra dividende in je zato KD ID padel za 20 odstotkov. Najprometnejših 10 KRKA 0,15 98,83 TELEKOM -0,92 249,76 MERCATOR -3,57 263,55 AERODROM 0,30 104,99 PETROL -1,08 685,02 GORENJE 0,06 35,13 INTEREUROPA -0,12 31,98 ISTRABENZ -1,09 91,73 LUKA 1,29 66,76 SAVA 0,40 450,15 Greenspan Najhuje je mimo Newyorški Dow Jones 12.866 točk se je v četrtek zvišal za tretjino odstotka. Spet višje vrednosti surovin so navdahnile delnice rudarskih in energetskih podjetij, medtem ko so se tehnološke delnice dražile zaradi ocen, da so pri trenutnih cenah dobra naložba. Večji porast delniških indeksov so preprečile bančne delnice, saj prevladuje mnenje, da bodo dobički bank še nekaj časa trpeli, čeprav se je tistim, ki menijo, da je v kreditni krizi najhuje mimo, pridružil tudi nekdanji prvi mož Feda Alan Greenspan. Reiffeisen slabše od pričakovanj Svež primer, da bankam posel ne cveti tako, kot bi želele, je avstrijska Raiffeisen. Rezultati prvega tromesečja so razočarali analitike, delnice so padle za osem odstotkov. Pet odstotkov je izgubila švicarska banka UBS, kar je tudi vplivalo, da je vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.360 točk v četrtek, ko sta obe največji evropski centralni banki ECB, BoE obresti pustili nespremenjene, izgubljal, padci pa so se še občutno poglobili danes dopoldne, potem ko je največja zavarovalnica na svetu American International Group poročala o rekordni četrtletni izgubi.",0
"Soglasna odločitev volivcev za samostojno državo je pred 20 leti politikom omogočila pospešene priprave na razglasitev samostojnosti. ""S plebiscitom smo postali gospodarji svoje usode,"" je dejal Pahor. Na plebiscitno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev. Plebiscitno odločitev smo Slovenci udejanjili z razglasitvijo samostojne države Republike Slovenije 25. junija 1991. Zgled nacionalne zrelosti Na četrtkovi osrednji proslavi ob današnjem prazniku je predsednik vlade Pahor izpostavil tudi vlogo Demosa na čelu s pokojnim Jožetom Pučnikom, ki je v odločilnem času prvič povezalo demokracijo in državno samostojnost Slovenije. Plebiscit naj zato ostane v kolektivnem spominu kot zgled naše nacionalne zrelosti, je dodal premier. Kot pravi, se Slovenci nismo osamosvojili, ker smo hoteli prizadeti druge narode. To smo storili zavoljo pravice, da obstanemo kot svoboden narod, ki enako svobodo in uspeh privošči tudi drugim, je poudaril premier. Predsednik DZ Pavel Gantar pa je na slavnostni seji DZ istega dne dejal, da je plebiscit pomenil točko, po kateri ni bilo več vrnitve in ki je zavezala tudi generacije, ki prihajajo, da ji sledijo. Na današnji praznik poleg drugih slovesnosti po številnih cerkvah pripravljajo maše za domovino.",1
"Med njimi JP Morgan Chase, Bank of America in Goldman Sachs Ameriške oblasti so vložile tožbe proti 17 bančnim velikanom zaradi izgub, povezanih s hipotekarnimi vrednostnimi papirji. Ti so ob izbruhu finančne krize leta 2008 izgubili vrednost, kar je davkoplačevalce stalo na milijarde dolarjev. Ameriška zvezna agencija za nepremičninske finance Federal Housing Finance Agency - FHFA toži skupno 17 finančnih institucij, med katerimi so Bank of America, Goldman Sachs, JPMorgan Chase, Deutsche Bank, HSBC, Barclays in Nomura. Agencija v tožbah proti bankam navaja, da so pri omenjenih vrednostnih papirjih kršile zakonodajo. Gre za prelomno odločitev, ki jo že več let zahtevajo zagovorniki potrošnikov. Ti že ves čas poudarjajo, da finančni velikani niso prevzeli prave odgovornosti za dejanja, ki so privedla do svetovne finančne krize. Ta je nastala po poku balona nepremičninskih cen v ZDA in posledične izgube vrednosti hipotekarnih vrednostnih papirjev. Igračkanje z vrednostnimi papirji Agencija pravi, da so banke z igračkanjem z omenjenimi vrednostnimi papirji med večletnim napihovanjem nepremičninskega balona na koncu povzročile velike izgube v paradržavnih hipotekarnih družbah Fannie Mae in Freddie Mac. Ti je država nato morala rešiti pred propadom, saj jamčita za levji delež ameriških hipotekarnih posojil. Omenjeni družbi sta namreč od banke Bank of America kupili za 32,6 milijarde dolarjev hipotekarnih vrednostnih papirjev, od Credit Suissa za 14,1 milijarde dolarjev, od Deutsche Banka za 14,2 milijarde dolarjev, od Goldman Sachsa pa za 11,1 milijarde dolarjev.",0
"Ljubljana - Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana so podali kazensko ovadbo zoper sedem fizičnih in šest pravnih oseb z območja Ljubljane in Kranja zaradi suma zlorabe položaja in izčrpavanja gospodarske družbe z namenom managerskega prevzema. Po neuradnih informacijah naj bi se podane ovadbe nanašale na prevzem Svilanita izpred nekaj let. Kriminalisti so podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve 22 kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic ter hudodelskega združevanja, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. V preiskavi, ki je zaradi zahtevnosti in obsežnosti trajala več kot dve leti, je bila pridobljena in preučena obsežna dokumentacija v povezavi s poslovanjem šestih osumljenih in štirih oškodovanih gospodarskih družb v obdobju od leta 2004 do 2011. V predkazenskem postopku je bilo lani opravljenih 11 hišnih preiskav, analiziranih je bilo 26 poslovnih računov različnih gospodarskih družb glede poslovanja v tem obdobju ter opravljenih preko 50 razgovorov z osebami. Fiktivne posle prikrivali z navzkrižnim lastninjenjem V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so osumljenci kot direktorji oz. člani uprav zlorabljenih delniških družb, izčrpavali oškodovane gospodarske družbe z namenom managerskega prevzema, in sicer na način, da so s pomočjo fiktivnih poslov preprodajali delnice prevzetih družb, s čemer so oškodovali prevzete družbe v skupnem znesku okoli 14,1 milijona evrov. Fiktivne posle so prikrivali z navzkrižnim lastninjenjem oz. preprodajo prevzetih družb, s čemer so zameglili namen transakcij in prikrivali dejanske lastniške deleže v posameznih družbah, s tem pa pridobili odločujoče deleže pri glasovanju v oškodovanih družbah, so zapisali na policijski upravi. S tem so si osumljenci skorajda brez oz. z minimalnim lastnim vložkom prisvojili prevzete družbe in si pridobili protipravno premoženjsko korist najmanj v omenjenem znesku, po bilančnih podatkih pa so štiri prevzete družbe vredne v povprečju vsaka po okoli 20 milijonov evrov. Neuradno gre za prevzem Svilanita Za kazniva dejanja zlorabe položaja ali pravic pri gospodarski dejavnosti in hudodelskega združevanja je predpisana zaporna kazen do osem let. Po neuradnih podatkih, ki jih je pridobila STA, naj bi se podane ovadbe navezovale na prevzem kamniškega Svilanita, pri katerem naj bi nastala večja premoženjska škoda. Svilanit je namreč leta 2004 prevzela Bombažna predilnica in tkalnica Tržič (BPT), katere lastnica je bila Iskra ISD. BPT je pridobil približno 53-odstotni delež v Svilanitu, za kar je odštel približno 1,86 milijona evrov, kasneje pa je svoj delež še povečeval, hkrati pa je lastne delnice začel kupovati tudi Svilanit. Kmalu zatem se je začel proces združevanja BPT in Svilanita, v ta namen so ustanovili BPT-Svilanit, vso proizvodnjo pa so preselili v Kamnik. Nato pa je bila ustanovljena družba Sviteks, ki je od BPT kupila Svilanit.",0
"Secop namerava proizvodnjo seliti na Kitajsko V Secopu, največjem podjetju v Beli krajini, ki je letos zamenjalo ime in lastnika, vlada velika negotovost - najprej je bilo rečeno, da bo delo izgubila tretjina, zdaj pa že večina delavcev. Najprej so 960 zaposlenim v tovarni v Črnomlju, ki se je do pred kratkim imenovala Danfoss, sporočili, da bo zaradi poenostavitve in pocenitve proizvodnje ob delo tretjina delavcev. V ponedeljek, ob obisku glavnega direktorja, pa so zaposleni izvedeli, da je negotova usoda večine zaposlenih, je poročala Petra Držaj za oddajo Odmevi. Tuji lastnik se je tako odločil, da bo združil proizvodnjo kompresorjev v tovarnah v Sloveniji in na Slovaškem. V Secopu so še napovedali, da bodo za preostanek proizvodnje v Črnomlju poiskali strateškega partnerja in tako optimizirali proizvodnjo, večino dela pa nameravajo prenesti na Kitajsko. Za vse novega dela ne bo V ponedeljek popoldne je Mogens Soholm, glavni direktor Secopa Črnomelj, delavce seznanil z najbolj črnim scenarijem - v slabem letu dni bo večina izgubila delo. Po takšni informaciji so delavci odšli domov brez besed. Soholm je Petri Držaj pojasnil Težko je reči, koliko delovnih mest bomo lahko ohranili. Preden pridemo do tega števila, bi se radi pogovorili še z delavci in sindikatom, preučiti pa moramo tudi razmere na trgu. Menimo, da nam bo uspelo poiskati novo delo za veliko naših zaposlenih, a žal ne za vse. Županja To pomeni socialno bombo za Črnomelj Še na začetku leta je lastnik, ki je v rokah nemškega finančnega koncerna Aurelius, napovedoval ukinitev tretjine od skoraj tisoč delovnih mest. Zdaj bo, kot kaže, scenarij še bolj črn. Če se bo uresničil, bo brezposelnost na tem koncu Bele krajine najmanj 15-odstotna. Županja občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič pravi Gre za 700 delovnih mest, kar pomeni, na kratko povedano, socialno bombo za Črnomelj in za Belo krajino.",0
"Ortoped Danijel Bešič Loredan v okviru Ortopedske bolnišnice Valdoltra ni bil nikoli podvržen osebnim ali strokovnim diskvalifikacijam, so se na očitke Bešič Loredana odzvali v omenjeni bolnišnici. Ortoped namreč s septembrom zapušča Slovenijo, in sicer zaradi, kot navaja sam, šikaniranja in podtikanj, ki so so posledica njegovega opozarjanja na nepravilnosti. Kot je povedal, odhaja v Švico, kjer bo prevzel mesto vodje kirurgije gležnja in stopala za določeno regijo, delal pa bo skupaj s svojim dolgoletnim mentorjem. ""Zaenkrat odhajam za 16 mesecev, v tem času bom videl, če se bo tu kaj spremenilo,"" je dejal in dodal, da lahko v nasprotnem primeru v Švici ostane še šest let. V bolnišnici Valdoltra pa so v sporočilu za javnost zapisali, da so očitki o posrednem mobingu, preskakovanju čakalnih vrst, sumih korupcije in omejevanju mladih zdravnikov v bolnišnici neutemeljeni in neresnični. ""Stališče zdravnikov ortopedov bolnišnice je namreč enotno, da se v primeru zdravnika Danijela Bešiča Loredana zagotovo v Ortopedski bolnišnici Valdoltra ni izvajal nikakršen mobing tako v preteklosti kot tudi ne v zadnjem obdobju,"" so zapisali in dodali, da so mu bila omogočena vsa izobraževanja in normalno opravljanje vsakodnevnega dela v bolnišnici. Po njihovih besedah Bešič Loredan ni bil podvržen podtikanjem ali šikaniranju s strani svojih kolegov ali vodstva bolnišnice.",0
"Ker so delavci Prevent Globala, ki so podpisali pogodbe za najem kredita, ki jim ga je kot nadomestilo za izplačilo majskih plač ponudilo podjetje, denar že dobili na svoj transakcijski račun, stavke, napovedane za ponedeljek, ne bo. Potem ko je Prevent Global delavcem včeraj namesto izplačila majskih plač ponudil kredit pri eni od hčerinskih podjetij, se stvari pozitivno razpletajo. Vsaj za zdaj. Kot je za 24ur.com povedal predsednik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman, je večina delavcev, ki so včeraj že podpisali pogodbo o kreditu, na svoj transakcijski račun že prejela izplačilo. Stavkovni odbor, ki se je danes sestal, se je tako odločil, da stavko prekličejo in jo preložijo za nedoločen čas. Je pa Zorman povedal, da so na pogodbo, ki so jo sklenili delavci, Global in hčerinske družbe podali nekaj pripomb. Čeprav so se zadeve trenutno malo pomirile, pa Zorman pravi, da stvar še ni končana. Od uprave še vedno pričakujemo konkretne informacije, kar se vizije in poslovanja v bodoče tiče, je povedal in dodal, da so bili na sestanku z zaposlenimi obveščeni, da bo predsednik uprave najkasneje do 23. julija članom in delavcem podal vizijo za prihodnost in konkretne rešitve. To zdaj pričakujemo in upamo, da se bo zadeva pozitivno iztekla in da bo na ta način možnost obdržati tudi delovno področje. Sicer pa kredit, ki ga je družba ponudila delavcem namesto majskih plač, ni pravilo, ampak le izjema, pravi Zorman. Hčerinske družbe so solidarnostno odigrale to vlogo in omogočile zaposlenim v Globalu ta kredit, da premostijo težave, je povedal. Kredit sicer najame delavec, odobri pa ga hčerinska družba. Zorman je povedal, da z najemom kredita delavec ne nosi nobene obveznosti, saj Prevent Global jamči celotno povračilo teh obveznosti v višini plač. Kaj bo z junijskimi plačami, še ni znano. Zorman sicer upa na najboljše, vseeno pa, v primeru črnega scenarija, ne izključuje stavke.",0
"Ali ste vedeli, da vam morajo izdelek, ki ste ga dali v času garancije popraviti, vrniti v 45 dneh, v nasprotnem primeru pa vam morajo dati novega?",1
"Zmaga za Baracka Obamo Predstavniški dom ameriškega kongresa je sprejel enega najbolj velikopoteznih zakonov za reformo finančnega sistema po Rooseveltovem New Dealu. Cilj novega zakona je, da se nikoli več ne ponovi kriza, ki je preteklo leto na kolena spravila ameriške in svetovne finančne institucije. Novi zakon vladi dopušča, da se vmeša v poslovanje največjih podjetij, bank, zavarovalnic in skladov, ki s tveganim poslovanjem ogrožajo stabilnost gospodarstva. Zakon predvideva ustanovitev nove agencije, ki bo nadzirala bančne transakcije in bo imela moč, da vnese več preglednosti in jasnosti v tajna finančna tržišča, ki so izzvala recesijo. Vlada bo ustanovila še poseben 150 milijard dolarjev vreden sklad, iz katerega bodo poplačali razbijanje nevarno velikih finančnih podjetij v manjše enote. Breme morebitnega propada finančnega podjetja bodo odslej nosili njegovi delničarji in ne davkoplačevalci, je za RTV Slovenija poročala Vlasta Jeseničnik. Zakon predstavlja veliko zmago za predsednika ZDA Baracka Obamo, ki si je finančno reformo zastavil za enega svojih glavnih ciljev. Po pozitivnem izidu v predstavniškem domu je Obama pozval senat, naj tudi on čim prej potrdi zakon, da bi ga lahko čim prej podpisal in bi začel veljati. Za zakon je v 435-članskem predstavniškem domu glasovalo 223 kongresnikov, proti pa 202, med njimi vsi republikanci in 27 demokratov. Republikanci zakonu očitajo, da bo omejeval poslovno skupnost in da bodo vzporedno tej obstajala podjetja, ki bodo pod državno zaščito, ker bodo označene kot prevelike in prepomembne, da bi jih pustili propasti.",1
"Cene nižje za okoli 4 cente Cene naftnih derivatov se bodo opolnoči znižale - bencin se bo pocenil za 3,9 centa, dizelsko gorivo pa za štiri cente. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo tako treba po novem odšteti 1,448 evra, za liter 100-oktanskega bencina 1,476 evra, liter dizelskega goriva pa bo od torka stal 1,378 evra. Znižala se bo tudi cena kurilnega olja - po novem bo treba za liter odšteti 1,001 evra, kar je 3,7 centa manj kot do zdaj. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo vsakih 14 dni, skladno z vladno uredbo in po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolar-evro.",1
"Ljubljana - Po dveh zaporednih nedobičkonosnih letih je lani belgijska skupina KBC ustvarila 1,86 milijarde evrov čistega dobička, od tega samo v zadnjem lanskem četrtletju 724 milijonov evrov. Medtem ko Nova Ljubljanska banka, ki je v tretjinski lasti KBC, iz četrtletja v četrtletje poroča o poraznih rezultatih, je KBC nazadnje z izgubo poslovala v prvem četrtletju 2009, ko je ta znašala 3,6 milijarde evrov, razkrivajo včeraj objavljeni rezultati belgijske skupine. Na rast lanskoletnega dobička so pozitivno vplivale predvsem dezinvesticije, glavnino dobička pa je prispevalo poslovanje v Belgiji in srednji ter vzhodni Evropi. Za razliko od minulih let so se opazneje znižale tudi oslabitve, ki so bile v primerjavi z letom prej nižje za več kot tretjino. Konec lanskega decembra je imela 321 milijard evrov sredstev, kar je nekoliko manj kot decembra 2009, medtem ko se je kapital Skupine KBC okrepil za pol milijarde evrov, na 11,1 milijarde evrov. Kapitalska ustreznost je konec minulega leta znašala 12,6 odstotka, medtem ko se je količnik temeljnega kapitala zvišal na 10,9 odstotka oziroma za skoraj dve odstotni točki.",1
"TV3 je znamka, ki jo je registrirala družba Prva TV, po novem pa tudi podjetje, pod katerim se skriva Pink Si. Pink Si, katerega direktor in solastnik je Sebastjan Vežnaver, ki je bil po naših informacijah eden od kandidatov za nakup TV3, se je odločil po svoje iztržiti konec TV3. Pred kratkim je bilo namreč registrirano podjetje TV3, televizijska dejavnost, d. o. o., Pink Si pa je svojim morebitnim strankam začel pošiljati cenike oglasov pod imenom TV3 Pink in z logom, ki je kombinacija logov Pinka in TV3, čeprav slednjega kot znamke ne more uporabljati. Vežnaver za Žurnal24 tega ni komentiral, se pa ""podviga"" dobro zavedajo na TV3. ""Seveda smo seznanjeni, da je bila registrirana gospodarska družba s firmo TV3, televizijska dejavnost, d. o. o. Zaradi kršitve pravic iz blagovne znamke TV3, ki jo ima registrirano naša družba (Prva TV, d. o. o. , op. a.), smo prek Odvetniške družbe Vesel & Devjak na družbo TV3, d. o. o., ter na njenega ustanovitelja že naslovili poziv in zahtevo, naj takoj prenehajo s kršitvijo naše blagovne znamke, saj gre za dejanje nelojalne konkurence in kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela, kar vse nam povzroča tudi občutno premoženjsko in nepremoženjsko škodo,"" so sporočili s Prve TV in dodali, da bodo, če kršitev ne bo odpravljena v roku, ""sprožili vse ustrezne sodne postopke za zaščito naših interesov"", enako pa velja tudi za cenik Pinka Si, na katerem se navaja kombinacija logov TV3 in Pink.",0
"Bradač bi tudi prodal, občina pa na sodišče. Župan Alojzij Muhič bo odločanje o sporni najemnini za prostore Razvojno izobraževalnega centra (Ric) Novo mesto, ki naj bi za prihodnje leto znesla 600 tisoč evrov, predal sodnim mlinom, Matijo Bradača, najemodajalca, pa je ta odločitev presenetila. Spodbijanje na sodišču ""Prepričan sem bil, da smo na zadnjih pogajanjih prišli skupaj, tudi pisno smo potrdili, da se strinjamo s pogoji občine,"" je povedal Bradač. Vsebina dogovora je bila po njegovih besedah popuščanje pri najemnini in stroških za obdobje krize. Kot je dodal, še vedno čaka, kdaj mu bo občina plačala letošnji dolg, nekaj čez 300 tisoč evrov. ""Bradač se dogovorjenih rokov ni držal, zato druge poti kot na sodišče ni. Vztrajal bom do konca, saj želim stvari razčistiti, in to tudi za nazaj, tako da ne bo očitkov, da je bila občina oškodovana,"" je povedal župan Alojzij Muhič. Tožbo za spodbijanje pogodbe bodo po njegovih besedah vložili v naslednjih dneh oziroma takoj, ko bo pripravljena. Sporni deli pogodbe Gregor Macedoni, občinski svetnik, čigar predlog o prekinitvi najemne pogodbe so svetniki pred časom potrdili, pravi, da še vedno pričakuje prekinitev pogodbe ali pa pogodbo, ki ne bo kot zdajšnja sklenjena za 20 let, v kateri ne bodo všteta parkirišča, ki bo brez revalorizacije in po kateri bodo plačevali le dejanske, ne pa pavšalnih stroškov. Občinski svetniki so na včerajšnji seji potrdili občinski proračun za prihodnje leto, v katerem je predvidena tudi za zdaj še nerešena višina najemnine za Ric. ""Če se bo januarja pokazalo, da vsi ti sporni elementi najemnega razmerja niso prekinjeni, bodo morali koalicijski svetniki prevzeti odgovornost,"" je še povedal Macedoni. Pripravljen je prodati Bradačevo podjetje Protekt Dolenjska je, kot še pravi, pripravljeno občini, ki je pred tremi meseci naročila cenitev prostorov, v katerih je Ric, te tudi prodati. ""Objekt s pripadajočim in preureditvijo je bil ocenjen na 4,8 milijona evrov. Načeloma smo povsem blizu tej ceni,"" je še povedal Bradač in dodal, da zanje prodaja sicer ni nujna, da pa si jo želi zaradi miru in blatenja imena njegovega podjetja s strani politikov. O tem, da bi za rešitev nastale situacije odkup prostorov podprl tudi občinski svet, Macedoni ne dvomi, a po bistveno nižji ceni: ""Govorimo o uporabnih 1.600 kvadratnih metrih, vemo kakšne so tržne cene, tako da znesek ne bi smel biti dosti večji od 1,5 milijona evrov.""",0
"Ekonomisti ZDA napovedujejo začetek pozitivne gospodarske rasti za drugo polovico letošnjega leta ZDA bodo pozitivno gospodarsko rast ponovno zabeležile v drugi polovici tega leta, stopnja brezposelnosti pa se bo še povečevala do leta 2010, so v Reutersovi anketi menili ameriški ekonomisti. Stopnja brezposelnosti bo dosegla deset odstotkov Na letni ravni naj bi se tako letos ameriški BDP skrčil za 2,8 odstotka, prihodnje leto pa zabeležil 1,9-odstotno rast. »Boljši časi« naj bi nas čakali že ob koncu drugega četrtletja. Anketirani ekonomisti ocenjujejo, da bo stopnja inflacije na letni ravni v tretjem četrtletju na 0,5 odstotka. Večina se jih ob tem strinja, da bo stopnja brezposelnosti do prihodnjega leta dosegla deset odstotkov. »Pretekli mesec nam je ponudil nekaj znamenj, da se bližamo okrevanju gospodarstva. Nekako splošno razširjeno je že pričakovanje, da se bomo iz primeža recesije izvili nekje v drugi polovici leta,« je dejal eden od anketiranih ekonomistov.",1
"Ljubljana - Dlani političnih veljakov se še niso dobro ohladile po rokovanju ob sklenitvi 237-milijardnega paketa pomoči Grčiji, ko je bonitetna agencija Fitch že ukrepala. Kreditni rating Grčije je tako po dvostopenjskem padcu (s CCC na C) samo še korak od bankrota, ki se po oceni Fitcha obeta v bližnji prihodnosti. Težava se skriva v dogovoru o 53,5-odstotnem oziroma 107 milijard evrov vredni zamenjavi dolga zasebnega sektorja, do katerega naj bi prišlo 12. marca. Če bo v zamenjavi prostovoljno sodelovalo vsaj 75 odstotkov zasebnih investitorjev, se bo Grčija težavam izognila. Problem pa se lahko skriva v številki 66, saj so Grki za uspešnost zamenjave določili dvotretjinsko udeležbo zasebnega sektorja. Kamen spotike predstavlja 25 milijard evrov grških obveznic, izdanih po predpisih Velike Britanije. Vse imajo namreč klavzulo CAC (Collective Action Clause), ki zahteva, da se mora v primeru pogajanj z upniki z dogovorjeno spremembo pogojev obveznice strinjati vsaj 75 odstotkov lastnikov obveznic. Če ni tako, sprememba ne obvelja niti za tiste, ki so se z njo strinjali. Če bo zamenjava obveznic uspešno zaključena, Grki pa ne bi spoštovali klavzule CAC na obveznicah, izdanih v Veliki Britaniji, potem Fitch zamenjave obveznic ne bo obravnaval kot prostovoljne in bo primoran razglasiti bankrot Grčije. Bonitetna ocena Aten bi v tem primeru zdrsnila na DDD, vendar so v Fitchu pojasnili, da bodo grškim novim 30-letnim dolžniškim papirjem v nekaj dneh prisodili ""primerno"" bonitetno oceno v špekulativnem območju. Na pomembno vprašanje, ali bodo v omenjenem procesu sprožena izplačila zavarovanj kreditnega tveganja (CDS), pa v Fitchu niso odgovorili. jan.bratanic@dnevnik.si",0
"Ameriška hčera švicarskega farmacevta naj bi z večmilijonskimi 'programi nagrajevanja' podkupovala zdravnike in spodbujala predpisovanje njihovih zdravil pacientom. Ameriško tožilstvo je vložilo tožbo zoper tamkajšnjo podružnico Novartisa , ker naj bi ta zdravnikom omogočal ugodnosti, v zamenjavo pa naj bi ti pacientom pogosteje predpisovali Novartisova zdravila. Matično podjetje Novartis je sicer lastnik Leka . Ugodnosti za zdravnike naj bi farmacevti nudili pod pretvezo izobraževalnih simpozijev, v resnici pa so zdravniki med drugim na njihov račun ribarili na Floridi, ugotovitve tožilstva povzema marketwatch.com. ""Kot je navedeno v obtožnici, je Novartis z večmilijonskimi 'programi nagrajevanja' podkupoval zdravnike in spodbujal predpisovanje njihovih zdravil pacientom,"" so povedali na državnem tožilstvu.",0
"Počasi se pripravlja teren za obdavčitev 6,5 milijona nepremičnin, od stanovanj in hiš do nakupovalnih središč, župnišč in drugih objektov. Še vedno pa ni znano, kaj vse nam bo ta novi davek pravzaprav prinesel. Za razliko od kapitalskih dobičkov davku na nepremičnino ni mogoče ubežati. Davek na nepremičnine je še vedno tabu za vse imetnike nepremičnin. Sicer ne gre za nobeno davčno novost, saj se na vladnih delovnih mizah valja že dolga leta, a zaenkrat se ni upala v to kislo jabolko ugrizniti še nobena vlada. Čeprav je bolj ali manj znano, da davek z začetkom leta 2011 bo, pa se vsi lastniki nepremičnin sprašujejo, kako bodo nepremičnine pravzaprav obdavčene. Bodo obdavčitve prizadele tiste lastnike, ki nepremičnine uporabljajo le za bivanje, ali bodo na udaru predvsem lastniki, ki imajo v lasti več nepremičnin in so bodisi z oddajanjem bodisi s prodajo želeli dodatno zaslužiti? Prav tako ni znano, kako se bo država lotila tistih, ki imajo prazna stanovanja in ki s tem umetno znižujejo ponudbo stanovanj na trgu. Nejasnosti v zvezi z novim davkom na nepremičnine je torej veliko, zato smo na Cekinu poiskali le nekaj najbolj osnovnih odgovorov na vprašanja, ki si jih danes zastavljajo lastniki stanovanj in drugih nepremičnin.",0
"Nova Gorica - Novogoriška igralnica Perla od danes do petka gosti konferenco Slot Summit, ki je po navedbah organizatorjev najpomembnejša letošnja strokovna prireditev na področju igralnih avtomatov. Na konferenci sodeluje 120 udeležencev iz 14 držav, so sporočili iz družbe Hit. V okviru konference, ki jo organizirata univerza iz ameriške Nevade in družbe Slot Academy, bodo številna predavanja in delavnice, ki jih bodo vodili svetovno priznani igralniški strokovnjaki, kot so Lucien Wijsman, Ethan Tower, Phillip Barow, Javier Saenz, Carlo Pagan, Luke Alvarez, Paul Steelman, Gerhard Burda, Bruce Rowe, Arjan Korstjens, Pieter Remmers in Nick Hogan. ""Svetovne igralniške trge in igralniško-zabaviščne destinacije je v zadnjih letih zaznamoval izjemen tehnološki napredek na področju igralnih avtomatov, ki vodilne akterje v igralniški industriji usmerja k povezovanju in razvoju strateških partnerstev ter sodelovanj,"" so zapisali v sporočilu. Tako sta se povezala univerza v Nevadi in Slot Academy ter s podporo vodilnih svetovnih proizvajalcev igralniške opreme letos prvič organizirala to konferenco. Predsednik uprave Hita Drago Podobnik se je v ponedeljek v pozdravnem nagovoru zahvalil organizatorjem, da so Novo Gorico in Hitov center prepoznali kot primerno destinacijo za mednarodno odmeven dogodek, ki bo ""nedvomno pomembno prispeval k razvoju igralniške stroke"".",1
"rogaška slatina - Hipotekarni upniki Steklarske nove, ki je že več kot leto dni v stečaju, so podali pritožbe na napovedano prodajo nepremičnin. Zato se še ne ve, kaj se bo prodajalo takoj, katero premoženje pa bo moralo še počakati na prodajo zaradi podanih pritožb, je za STA povedal stečajni upravitelj družbe Štefan Rola. Pri pritožbah je treba spoštovati zakonske roke, zato Rola ne more napovedati, kdaj bo objavil prvo javno dražbo za prodajo nepremičnin podjetja. Pojasnil je, da bo prodajo nekaterih nepremičnin, kot so stanovanja in počitniški objekti, objavil v dnevnem časopisju, saj meni, da bo zanimanje za tovrstne nepremičnine precejšnje. Rola je pričakoval, da bi se s prodajo nepremičnin v stečajno maso nabralo okoli 1,4 milijona evrov, s tem denarjem pa bi bilo možno poplačati tudi delavce. Kdo izmed hipotekarnih upnikov najbolj blokira prodajo nepremičnin Steklarske nove, Rola ni želel odgovoriti. Neuradno je to ljubljansko podjetje GSA, ki je v lasti Joca Pečečnika. Prodaji nepremičnin nasprotujejo tudi nekdanji delavci Steklarske nove. Po besedah njihovega predstavnika Stjepana Miklaužića se načelno s prodajo strinjajo, vendar ne želijo, da se proda tisti del, ki je pod hipoteko, saj bo ves priliv denarja v tem primeru odšel naravnost hipotekarnim upnikom. Miklaužić napoveduje, da bodo oporekali predvsem prodaji tistih nepremičnin, na katere so se upniki vpisali le nekaj dni pred uvedbo stečaja. To so ugotovili, ko jim je celjsko okrožno sodišče dovolilo vpogled v dokumentacijo Steklarske nove, čeprav vseh dokumentov še niso videli, je povedal. Nekdanji zaposleni Steklarske nove se bodo pritožili tudi zaradi oddaje jedilnice v najem. V objektu Steklarske nove namreč še vedno deluje srednja šola, v kateri se izobražujejo za steklopihalce. Ker je šolo in tudi Steklarsko novo ustanovila država, delavci menijo, da bi morala prav država odkupiti nepremičnine, vendar vse kaže, da tega ne bo storila. Med stečajnim postopkom je bilo sicer vloženih 26 izvršb za 58.627 evrov, izdanih je bilo 21 pravnomočnih sklepov o izvršbi. Dolžniki pa po Rolovih besedah še niso plačali prisojenih terjatev. Od oktobra do decembra lani se je v stečajno maso nabralo nekaj več kot 300.000 evrov, za dokončanje proizvodnje pa je Rola porabil 155.762 evrov. Konec leta 2009 je imela Steklarska nova na računu 366.540 evrov. S končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bilo preizkušeno 363 terjatev v skupni vrednosti 9,7 milijona evrov. Rola priznava prednostne terjatve v vrednosti dobre tri milijone evrov, prereka se prednostno poplačilo za terjatev v znesku 6702 evra. Prav tako stečajni upravitelj priznava navadne terjatve v vrednosti 2,9 milijona evrov, prereka pa terjatev v višini 48.169 evrov. Priznana je tudi terjatev zavarovana z ločitveno pravico v znesku 3,5 milijona evrov, ločitvena pravica v višini 374.946 evrov pa je prerekana. Priznana je še terjatev zavarovana z izločitveno pravico, ki znaša 163.770 evrov, prereka pa se izločitvena pravica za terjatve v višini 161.630 evrov.",0
"Volilna kampanja predsedniškega kandidata Milana Zvera bo skromna in skladna z gospodarskim in finančnim stanjem v Sloveniji, pravi vodja službe SDS za odnose z javnostmi Jernej Pavlin. V volilnem štabu kandidata Milana Zvera so prepričani, da tokrat za spremembo potrebujemo predsednika, ki vidi dlje in preko svoje politične zamejenosti, je na današnji novinarski konferenci poudaril vodja službe SDS za odnose z javnostmi Jernej Pavlin. Zver sicer pričakuje intenziven mesec, želi pa si predvsem vsebinske kampanje. Tako bo po Pavlinovih besedah slogan Zverove volilne kampanje Predsednik, ki vidi dlje. Zver kandidira s podporo SDS in NSi. V imenu volilnega štaba je Pavlin izpostavil, da bo kampanja skromna in skladna z gospodarskim in finančnim stanjem v Sloveniji. Večino aktivnosti bodo izvedli v lastni režiji Kampanjo bodo financirali iz lastnih virov in prispevkov podpornikov. Ob tem je Pavlin poudaril, da se jim zaradi trenutnih razmer zdi ""neprimerno in neodgovorno pričakovati"", da bi državljani veliko donirali za samo kampanjo. Kot je dejal, volilni štab sestavljajo predvsem mladi ljudje iz strank podpornic, večino aktivnosti pa so in bodo izvedli v lastni režiji. Dan pred začetkom uradne volilne kampanje je Zver povedal, da bo stil delovanja ""verjetno nekoliko drugačen"" od minulih tednov. V njegovem volilnem štabu bodo do dneva volitev, ki bodo 11. novembra, pripravili še devet volilnih konvencij po različnih krajih, sicer pa bo dobršen del kampanje potekal tudi preko medijev in soočenj, je dejal. Zvera je danes podprl tudi minister za obrambo Aleš Hojs, ki je poudaril, da je kot državljan prepričan, da je Zver ""najboljši kandidat, ki ga Slovenija premore"" in bo tudi ""najboljši poveljnik obrambnih sil"". ""Slovenska vojska je zelo učinkovita"" Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se Zveru ""kot bodočemu poveljniku obrambnih sil"" vloga predsednika na tem področju zdi ustrezna, kar pomeni, da se zaveda, kaj so pristojnosti predsednika države in kaj so pristojnosti izvršilne veje oblasti. Po Zverovih ocenah je slovenska vojska zelo učinkovita ter operativno dobro usposobljena, zato je prepričan, da bo minister za obrambo tudi z manj denarja zaradi krčenja proračunskih sredstev uspel ohraniti dosedanji nivo obrambe. ""Ne zavidam težkega položaja ministra, ki mora zagotavljati ustrezno raven varnosti,"" je še povedal Zver. Kot je dejal, ima Slovenija izjemno nizek obrambni proračun, vsi proračunski rezi pa imajo določene limite in ta je pri obrambi že dosežen.",1
"Znižujejo se tudi cene stanovanj in hiš Nepremičninski trg čakajo težki časi, saj se število opravljenih transakcij zmanjšuje že od začetka lanskega leta. V zadnjem četrtletju leta 2007 je bilo opravljenih 1.689 transakcij stanovanj to je prodaj in nakupov, v prvem četrtletju lanskega leta 1.676, potem pa je začelo število transakcij močno upadati. V drugem lanskem četrtletju je bilo transakcij le še 1.248, v tretjem 1.115, v četrtem pa samo 837, kaže poročilo Geodetske uprave za zadnje četrtletje lani. V Ljubljani je tako število transakcij s 423 v prvem lanskem četrtletju do konca leta padlo na 226, v Mariboru s 268 v zadnjem četrtletju 2007 na 58, na Gorenjskem s 192 v zadnjem četrtletju 2007 na 73, na Obali pa s 104 ob koncu leta 2007 na 48 ob koncu lanskega leta. Cene za kvadratni meter nekoliko upadle Povprečne cene za kvadratni meter so nekje na ravni cen ob koncu leta 2007 in na začetku lanskega leta, potem ko so se lani cene stanovanj dvignile. Povprečna cena kvadratnega metra za celotno Slovenijo je konec lanskega leta znašal 1.826 evrov največ v zadnjih dveh letih pa 1.939 evrov. V Ljubljani je tako v zadnjem četrtletju lanskega leta cena znašala 2.680 evrov za kvadratni meter, na Gorenjskem 1.828 evrov, na Obali 2.919, v Mariboru pa 1.344 evrov. Celotno poročilo Geodetske uprave si lahko ogledate tukaj. Povprečna cena kvadratnega metra je v zadnjem četrtletju lanskega leta v primerjavi s 3. četrtletjem padla za dva odstotka, v primerjavi z enim letom prej pa narasla za pet odstotkov. V Ljubljani se je v zadnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej cena kvadratnega metra povprečno znižala za dva odstotka Maribor 1 odstotek, v primerjavi z letom prej pa je narasla za dva odstotka Maribor 1 odstotek. Manj tudi prodaj stanovanjskih hiš Precej se je zmanjšalo tudi število transakcij eno- in dvostanovanjskih hiš. Največ transakcij so zaznali v zadnjem četrtletju leta 2007, 685, konec lanskega leta pa le še 166 na območju celotne Slovenije. V Ljubljani je tako lastnika v zadnjem četrtletju lani zamenjalo le devet hiš največ, 70, v zadnjem četrtletju 2007, prav toliko transakcij je bilo v zadnjem četrtletju lani opravljenih na Gorenjskem, ena več na Obali, ena manj pa v Mariboru. Po številu transakcij je izstopalo območje Slovenskih Goric, Haloz in Kozjanskega, kjer je bilo opravljenih 29 transakcij v prvem četrtletju lanskega leta pa največ - 73. Če primerjamo število transakcij leta 2007 in 2008, ugotovimo, da je bilo lani opravljenih 46 odstotkov manj transakcij stanovanj s 10.240 na 5.528 in kar 66 odstotkov manj transakcij eno- in dvostanovanjskih hiš s 4.680 na 1.611. Ana Mušič",0
Kordež iz Merkurja in Glaser iz Perutnine Ptuj naj bi pri zasnovi njune tajkunske naveze segla kar v blagajno svojih podjetij.,0
"Atene - Grško gospodarstvo se bo letos skrčilo še bolj, kot je bilo sprva predvideno. Kot je danes povedal guverner grške centralne banke George Provopulos, so v banki napoved krčenja obsega grškega bruto domačega proizvoda (BDP) za letos popravili s 4,5 na pet odstotkov. Lani se je BDP znižal za 6,9 odstotka. Revizija je posledica večje brezposelnosti. Glede na danes objavljeno letno poročilo grške centralne banke bo povprečna brezposelnost V Grčiji letos dosegla 19 odstotkov, potem ko je bila lani pri 17,7 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Provopulos je objavo poročila pospremil s svarilom glede potez nove vlade po splošnih volitvah, ki bodo čez 14 dni. Spomnil je, da mora biti Grčija tudi po volitvah ""polno pripravljena"" na soočenje z negotovimi razmerami, ki so posledica vse večje dolžniške krize v območju evra. Če Grčija na to ne bo pripravljena, bo negirala dve leti varčevalnih ukrepov in drastičnega znižanja življenjskega standarda, je izpostavil. ""Volilna kampanja je že upočasnila implementacijo načrtovanih reform,"" je dodal. ""Če nova vlada in družba ne bosta pokazali volje za implementacijo programa okrevanja, bo država tvegala pojav posebej težkih problemov,"" je prepričan Provopulos. Glede na načrt aktualne grške vlade bo država javnofinančni primanjkljaj letos znižala na sedem odstotkov BDP, javni dolg pa na 145,5 odstotka BDP. V tej luči je guverner pozval k sprejetju načrta privatizacije, s katerim naj bi Atene do leta 2015 prišle do 19 milijard evrov. Zavzel se je tudi za dokapitalizacijo zasebnih bank, ki so jih po marčnem delnem odpisu dolga državi prizadele velike izgube. V tej luči je omenil, da se je obseg depozitov pri zasebnih bankah med letoma 2009 in 2012 zmanjšal za 70 milijard evrov. Grčija je od izbruha svetovne finančne in gospodarske krize od držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) prejela že dva paketa finančne pomoči. Prvi je bil težak 110, drugi pa 130 milijard evrov. Poleg tega so zasebni upniki letos pristali, da Grčiji odpišejo za 107 milijard evrov dolgov.",0
"Portorož - S 5. januarjem bodo Metropol Group, HTP Simonov zaliv in Hoteli Piran pripojeni k družbi Hoteli Bernardin, s čimer bodo postali največji posamični ponudnik hotelskih storitev v Sloveniji. Skupina, ki jo bo vodila uprava Bernardina, bo imela deset hotelov s 1703 sobami in 3427 ležišči, 42 gostinskih lokalov, pet wellnessov, kongresna centra in sejne dvorane s skupno 3340 sedeži. V skupino bodo sodili tudi marina, avtokamp Lucija in druga turistična infrastruktura. Družba Hoteli Bernardin zagotavlja, da bodo letos zaposleni ohranili dosedanje delovno mesto in pravice iz delovnega razmerja. Ohranjene bodo tudi dosedanje blagovne znamke sedanjih hotelskih družb (St. Bernardin, San Simon Resort, Metropol Resort, Salinera Resort in Hoteli Piran), tržili pa jih bodo pod skupnim imenom Bernardin Group.",1
"Teheran je že februarja ustavil izvoz nafte v Veliko Britanijo in Francijo, v torek pa še v Španijo in Grčijo Iran je ustavil dobavo nafte Nemčiji, danes poročajo iranski mediji. Po poročanju iranske televizije Press TV gre za povračilni ukrep Teherana na sankcije Evropske unije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, ki naj bi v celoti stopile v veljavo s 1. julijem, navajajo tuje tiskovne agencije. Teheran je že februarja ustavil izvoz nafte v Veliko Britanijo in Francijo, v torek pa še v Španijo in Grčijo. Špansko zunanje ministrstvo je sicer sporočilo, da je Madrid že pred mesecem dni prenehal kupovati iransko nafto. Iran napoveduje, da bo ustavil izvoz nafte tudi v Italijo. Prepovedali bodo tudi uvoz blaga Iran v EU izvozi več kot 20 odstotkov svoje nafte, največ v Italijo, Španijo in Grčijo. Od te nafte so torej najbolj odvisne države, ki jih je dolžniška kriza hudo prizadela in se spopadajo s hudimi javnofinančnimi težavami. Press TV je še poročala, da namerava Iran v odgovor na sankcije EU tudi prepovedati uvoz blaga stotih evropskih podjetij. Pri tem ni poimensko navedla podjetij ali držav, iz katerih ta prihajajo. EU je doslej najostrejše sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa sprejela sredi januarja, dorekla pa marca. Gre za trgovinske omejitve za naftne in petrokemične proizvode ter zamrznitev premoženja iranske centralne banke. Sankcije med drugim vključujejo postopen embargo na uvoz nafte iz Irana do 1. julija.",0
"Mednarodna organizacija za delo je sporočila, da je na svetu brezposelnih že 81 milijonov mladih, kar je skoraj osem milijonov več kot lani. Za mlade ni dela ali pa jim ponujajo samo začasne zaposlitve. Posledice bodo hude, so zapisali v svojem poročilu, saj se lahko zgodi, da bomo imeli na svetu izgubljeno generacijo . Se je pa tudi izkazalo, da je svetovna gospodarska kriza veliko bolj prizadela mlade kot odrasle, ki so že dlje na trgu dela. Poročilo tudi pravi, da v razvitih ekonomijah in v državah v razvoju poleg brezposelnosti mlade pestijo tudi oblike zaposlovanja, ki prinašajo več slabosti kot prednosti, torej najrazličnejše oblike začasnega zaposlovanja, ki ne prinašajo socialne varnosti in vplivajo na druga življenjska področja, saj ne prinašajo finančne stabilnosti. V državah v razvoju so jo najslabše odnesli revni sloji, trdi generalni direktor organizacije Juan Somavia. Za mlade iz teh slojev vse večja brezposelnost pomeni, da je vse manj možnosti, da bi se kljub trudu kadar koli izkopali iz primeža revščine, to pa na drugi strani za te države pomeni tudi naraščajočo možnost socialnih nemirov. Za dolgoročno stabilnost bodo države morale nekako poskrbeti za mlade! Strokovnjaki sicer pravijo, da na trgu dela med iskalci zaposlitve vlada pravi boj, v katerem zmagajo ne nujno najboljši, ampak najbolj iznajdljivi in prodorni. Preverite, kako si lahko sanjsko službo kar priklikate in kako do dela prek socialnih omrežij.",0
"Ajdovščina - Delavci Lipe Plus so včeraj s stavko opozorili, da še vedno niso dobili izplačanih vseh lanskih plač in regresa. V stavkovnih zahtevah od direktorja in lastnika podjetja Petra Šmida zahtevajo polovico lanskega regresa, polovico novembrske in celotno decembrsko plačo ter plačilo prispevkov za zadnja lanska meseca. ""Stavko so delavci napovedali že decembra lani, dvakrat smo jo preložili. Ker pa delavci na včerajšnjem zboru delavcev niso dobili od direktorja zadovoljivih odgovorov, so se odločili za stavko,"" pravi Bojan Kramar, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko. V ponovna pogajanja bodo privolili, ko bodo dobili izplačano polovico plače za lanski november. ""Če pa se to ne bo zgodilo do petka, bodo delavci stavkali do izpolnitve vseh stavkovnih zahtev,"" je jasen sindikalist Kramar. Direktor Lipe Plus Peter Šmid potrjuje, da imajo trenutno težave z izplačilom plač, a zagotavlja, da intenzivno iščejo rešitve. Sedanji zaplet je po njegovih besedah posledica plačila iz tujine, ki ni pravočasno prišlo na njihov račun. ""To je veriga, tudi naši kupci imajo težave,"" pravi Šmid. Lipa Plus je sicer že več mesecev delavcem (trenutno sta zaposlena 102) prispevke in plače plačevala v več delih in z zamudo.",0
"Takoj potem, ko je svetovno gospodarstvo včeraj pokazalo nove znake okrevanja, je cena nafte Brent poskočila za več kot dva odstotka. Evro se je znova okrepil in podražil tudi zlato Danes ob 9:30 uri je bil 159-litrski sodček nafte Brent vreden 81,6 dolarja, kar je bilo 2,3 odstotka več kot včeraj ob istem času. V evrih se je sodček nafte Brent podražil za 1,95 odstotka, na 60,33 evra. Cena nafte Brent je na višji nivo poskočila včeraj med 15. in 17. uro. Prej je bil 159-litrski sodček vreden 79,8 dolarja, potem pa 81,8 dolarja. Premik se je potem umiril in cena od 17. ure naprej plava med 81 in 81,5 dolarji za sodček. Poskok se je zgodil takoj potem, ko je svetovno gospodarstvo pokazalo nove znake okrevanja. Opec bo rast cene nafte miril s povečanjem črpanja Opec je sporočil, da bodo države članice okrepile črpanje nafte. S tem je naftni kartel uresničil obljubo, da bo povečal črpanje, če bo cena nafte poskočila previsoko. Razmerje med trenutnimi in prihodnjimi cenami nafte se pričenja obračati v smer, ki nakazuje, da v prihodnosti vlagatelji stavijo na presežno ponudbo nafte. Zlato podražil šibkejši dolar Unča zlata je bila ob 9:30 uri vredna 1.112,5 dolarja, kar je bilo 0,31 odstotka več kot včeraj ob istem času. Najvišje je bila cena zlata včeraj ob 17. uri, ko je bila unča vredna 1.114,5 dolarja. Cena se je ponoči znižala v območje med 1.107 in 1.110 dolarjev za unčo. V evrih je bila unča zlata ob 9:30 uri vredna 822,5 evra, kar je bilo 0,2 odstotka manj kot včeraj zjutraj. Cena zlata je včeraj popoldne poskočila do 826 evrov. Po 20. uri se je potem znižala na nivo med 822 in 824 evri za unčo. Ameriška monetarna politika je pomembno gibalo cene zlata Med vlagatelji se širi zaskrbljenost glede razlogov za višanje donosnosti ameriških državnih obveznic. Krepijo se skrbi glede načrtovanega povečevanja ameriškega javnega dolga in slabitvi zaupanja v ameriški dolar. Oboje je pozitivno za ceno zlata. To mnogi vlagatelji vidijo kot povsem varno zatočišče pred vsakršno krizo. Test za zlato bo v prihodnje tudi odmik od politike ničelne obrestne mere v ZDA. Od te se bo morala Federal Reserve oddaljiti zaradi pričakovanega okrevanja gospodarstva in rasti zaposlenosti. Višje obresti bodo pomagale osušiti reko denarja, ki se je v preteklih letih stekla v naložbe v zlato, piše Goldalert. Evro sili čedalje višje Evro je bil danes ob 9:30. uri vreden 1,3525 dolarja. Vrednost evra v primerjavi z dolarjem je poletela ob 8. uri in vrh dosegla ob pol devetih, ko je bilo razmerje 1,3533 dolarja za en evro. Evro je potem pričel drseti. V preteklih 24 urah je evro pridobil 0,4 odstotka v primerjavi z dolarjem.",1
"Če nam spodleti, bo to ogrozilo kredibilnost EU-ja Evropska unija naj bi bila tik pred tem, da doseže dogovor o večmilijonski pomoči Grčiji, ki se je znašla na robu gospodarskega propada. Sveženj pomoči naj bi vključeval posojila in zagotovila za Grčijo, če bi ta zaprosila za pomoč pri financiranje njenega primanjkljaja, piše BBC. Finančni ministri 16 članic evrskega območja naj bi predlog svežnja pomoči dokončali že do ponedeljka. Grčija do zdaj za pomoč ni zaprosila. Njen primanjkljaj je štirikrat višji od primanjkljaja, ki ga dopuščajo pravila evrskega območja. Atene ga skušajo zmanjšati z ostrimi ukrepi, ki so med Grki izzvali jezne odzive in številne proteste. Grčija potrebuje več kot 50 milijard evrov Sveženj pomoči naj bi bil zadnji izhod, v Bruslju pa upajo, da ga sploh ne bodo potrebovali. Pomoč naj bi bila 25 milijard evrov, Grčija pa potrebuje kar 53,2 milijarde evrov. Največji del naj bi prispevali Nemčija in Francija, članice EU-ja, ki niso članice evrskega območja, pa naj pri pomoči ne bi sodelovale. Dogovor o pomoči bi moral zaobiti pravila o evru, ki prepovedujejo pomoč za državo, ki je na robu bankrota. Nemčija nič ne ve o pomoči Kakršen koli sveženj pomoči bi izzval veliko negodovanja v Nemčiji, kjer vlada močno nasprotovanje pomoči Grčiji. Nemško finančno ministrstvo je že zanikalo, da bi vedelo za kakršen koli načrt o reševanju Grčije. Grčija izvaja svoj program in pričakujemo, da ji bo uspelo, je sporočil predstavnik ministrstva. Predstavnik Evropske komisije je sporočil, da ni bil sprejet noben dogovor o pomoči Grčij, in dodal, da se tehnično delo nadaljuje, vse drugo pa da so le ugibanja. Komisija je pripravljena ukrepati, če bo treba , je poudaril. Pravila EU-ja določajo, da nobena članica evrskega območja ne sme imeti letnega primanjkljaja, višjega od treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Grčija je obljubila, da bo svoj primanjkljaj med letošnjim letom znižala z 12,7 na 8,7 odstotka. Dolgoročnejši načrti vključujejo znižanje primanjkljaja na manj kot tri odstotke do leta 2012. Zaradi velikega dolga bi imela Grčija veliko višje stroške pri izposojanju denarja kot druge članice EU-ja. Evro je osrednji politični projekt Kriza v Grčiji je škodovala tudi evru. Če Grčiji spodleti in če nam spodleti, bo to resno in trajno škodovalo kredibilnosti Evropske unije. Evro ni le monetarna ureditev, temveč osrednji politični projekt EU-ja, je opozoril Olli Rehn, evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve.",0
"Gledalci so v Planici postavili nov rekord, saj je prizorišče smučarskih skokov obiskalo 64 tisoč gledalcev. Smučarske polete v Planici si je letos v treh dneh ogledalo okoli 64 tisoč obiskovalcev, so ob koncu tekmovanja sporočili organizatorji. Tako je letos polete na slovenski velikanki obiskalo rekordno število gledalcev, lani jih je bilo 58 tisoč. Kljub veliko navijačem pa policisti niso imeli opravka z nobenim večjim incidentom, so nam sporočili z Generalne policijske uprave. Veliko dela so imeli z usmerjanjem prometa, za varnost na dogodku pa je poskrbelo tudi 125 rediteljev in varnostnikov. Kuhano vino 2,5 evra Kljub akciji organizatorjev Manj alkohola v Planici so imeli obiskovalci na dogodku na voljo veliko izbiro alkoholnih pijač. Na stojnici ob tribunah so med drugim ponujali borovničke, medico, vodko, viski, viljamovko, rum, pelinkovec in jägermaister, po besedah prodajalke pa so od alkoholnih pijač prodali največ piva. Pol litra točenega piva je na stojnicah ob tribunah stalo tri evre, deciliter rdečega ali belega vina pa 1,2 evra. Nekateri obiskovalci so se greli ob kuhanem vinu, za katerega so odšteli 2,5 evra. Reditelji in zabojniki ""V primerjavi s soboto smo imeli danes veliko manj dela z opitimi gledalci,"" je povedal reditelj Iztok Strnat. ""Gledali smo, da obiskovalci v notranjost niso nosili alkohola, se je pa zgodilo, da so se nekateri tudi izmuznili in ga pretihotapili,"" je dejal. Z opitimi posamezniki, ki bi v takšnem stanju že prišli na prireditev, po njegovih besedah niso imeli težav. ""Med tujimi obiskovalci prevladujejo Avstrijci, veliko je tudi Italijanov, Norvežanov in Nemcev,"" je ocenil. Če so reditelji pri obiskovalcih, ki so prihajali na prireditev, našli alkoholne pijače, so jim jih po besedah Strnata zasegli in vrgli v rjave zabojnike ob vhodu. A včeraj so bili zabojniki prazni. Nedelja mirnejša Medtem ko je od petka do nedelje zjutraj zdravstvena služba za gledalce opravila 43 intervencij, je v nedeljo do petih popoldne opravila le še štiri. Po besedah vodje zdravstvene službe Roberta Carotta so nekateri opiti posamezniki dobili infuzijo, izpiranje želodca pa tokrat ni bilo potrebno.",1
"V Premogovniku Velenje se je pokvarila tako imenovana izvažalna naprava, zato v ponedeljek ne bodo delali. Ob tem v Premogovniku Velenje dodajajo, da bodo izpadli delovni dan nadomestili, tako da proizvodni načrt ne bo ogrožen. V Premogovniku Velenje je danes pri uvozu opreme za montažo novega odkopa prišlo do okvare na tako imenovani izvažalni napravi. Ker se je izkazalo, da je okvara resnejša in da popravilo terja več časa, vse tri izmene v ponedeljek ne bodo delale, lahko da tudi še kakšen dan dodatno, so sporočili iz Premogovnika Velenje. Vzdrževalci so takoj pristopili k zavarovanju opreme in nato k popravilu, a se je izkazalo, da gre za resnejšo okvaro. O okvari so že obvestili Inšpektorat RS za energetiko in rudarstvo, ni pa bil nihče iz ekipe ogrožen, ker je šlo samo za prevoz opreme. Ob tem v Premogovniku Velenje še dodajajo, da bodo izpadli delovni dan nadomestili, tako da proizvodni načrt ne bo ogrožen.",0
"Negativen torek na evropskih trgih, tudi v Ljubljani Indeks SBI20 se je drugič zapored znižal in zdrsnil pod 4.000 točk. Po visoki rasti v prejšnjem tednu vlagatelji unovčujejo dobičke. Bolje vrabec v rok kot golob na strehi, si najbrž mislijo, upoštevajoč pretrese, ki so jih doživljali v preteklem letu. S Krko, ki se je pocenila le za 0,1 odstotka, je promet dosegel 1,5 milijona evrov. Ob koncu je bila cena 62,55 evra. Spomnimo, da je Krka do petka nanizala 12 zaporednih plusov in v tem obdobju poskočila za 25 odstotkov. V prvi kotaciji so se najbolj, za 2,6 odstotka, pocenile Lukine delnice. Najnižji posel, pri 24,10 evra, je bil sklenjen prav na koncu. Slovenski borzni indeks 3.981 točk je izgubil pol odstotka. Istrabenz, pri katerem smo že vajeni velikih dnevnih premikov, je dosegel 16,30 evra +20 odstotkov. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +0,55 % 7,33 EUR KRKA -0,10 % 62,51 GORENJE -0,79 % 10,06 MERCATOR -0,81 % 163,66 PETROL -1,18 % 260,28 TELEKOM -1,63 % 163,66 LUKA -2,61 % 24,24 Farmacevtske delnice na nakupnem seznamu Po negativnem ponedeljku je bil torek v New Yorku spodbudnejši, vendar ne za tehnološki sektor, saj je indeks Nasdaq 1.715 točk izgubil skoraj odstotek. Na drugi strani je Dow Jones 8.469 točk porasel za 0,6 odstotka, potem ko so vlagatelji kupovali zlasti energetske delnice cena lahke nafte je dosegla 60 dolarjev in delnice iz t. i. defenzivnega sektorja. Farmacevt Pfizer je zaradi dobrih ocen analitikov pridobil 5,5 odstotka in dal ob Coca-Coli Dow Jonesu največji pospešek. Po trgovanju je proizvajalec polprevodnikov Intel sporočil, da so se v drugem letošnjem četrtletju pogoji poslovanja malce izboljšali. V Evropi rdeče sredino dopoldne Med makroekonomskimi novicami je bil v ospredju svež podatek o ameriškem zunanjetrgovinskem primanjkljaju. Ta se je marca prvič v zadnjih osmih mesecih zvišal, kar kaže na šibko povpraševanje preostalega sveta. V Evropi je bil torek zlasti zaradi slabe predstave finančnih in rudarskih delnic negativen. Danes dopoldne je na svež padec vplivala tudi ocena britanske centralne banke, ki napovuje velik upad gospodarske dejavnosti in počasnejše okrevanje, kot so sprva pričakovali. Vrednost evra je 1,365, cena lahke nafte je sredi srede vztrajala nad 59 dolarji.",0
"Policija je vodilne v večji družbi na Obali, šlo naj bi za Luko Koper, ovadila zaradi plačevanja fiktivnih storitev varovanja, čiščenja oblek in nakupa oblačil višjega cenovnega razreda na službene stroške. Luka Koper Kriminalisti koprske policijske uprave so na okrožno sodišče v Kopru podali dodatne kazenske ovadbe zoper nekdanjega predsednika in člana uprave ene od večjih gospodarskih družb na Obali ter vodjo enega od centrov družbe. Družbo, domnevno Luko Koper, naj bi po podatkih Policijske uprave Koper oškodovali za okrog 88.000 evrov. Kriminalisti so podali kazensko ovadbo na podlagi kriminalistične preiskave, ki so jo začeli že leta 2009, so v sporočilu za javnost zapisali na koprski policijski upravi. Nekdanji predsednik uprave družbe, domnevno naj bi šlo za Roberta Časarja, ter eden od članov nekdanje uprave naj bi bila osumljena storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic. To so neumnosti. In dovolj mi je teh igric, nastavljanj in montaž. Robert Časar za 24UR Po pojasnilih policistov je bilo v kriminalistični preiskavi ugotovljeno, da sta predsednik in član uprave z drugo gospodarsko družbo, šlo naj bi za WTN, sklenila in izvajala pogodbo o poslovnem sodelovanju na področju varovanja in zaščite, čeprav je imela prva gospodarska družba za to dejavnost organizirano svojo službo. Druga gospodarska družba, ki za izvajanje storitve varovanja ni bila registrirana in ni imela ustrezne licence, si je z izstavitvijo najmanj 24 računov za fiktivne storitve pridobila premoženjsko korist v višini 76.500 evrov, prav toliko škode pa je bilo zaradi tega povzročene prvi gospodarski družbi. Policisti so kazensko ovadili tudi pooblaščeno osebo družbe, ki je izstavljala račune za domnevno fiktivne storitve. Nekdanji predsednik uprave pa naj bi poleg tega tudi odredil knjiženje in plačilo najmanj 30 prejetih računov čiščenja zasebnih oblačil enega izmed zaposlenih. Teh računov je bilo za 3954 evrov. Vodja enega izmed centrov gospodarske družbe, domnevno evropskega energetskega terminala v Luki, pa je na račun podjetja kupoval modna in draga oblačila, ki jih je prikazoval kot nakupe delovnih oblačil. Iz tega naslova je nastalo za 7574 evrov stroškov.",0
"Dogovor o reprogramiranju posojil naj bi bil dosežen Skupina Tuš Holding lani ni dosegla načrtovane višine prihodkov, prav tako pa naj bi bila močno zadolžena. Z bankami se dogovarjajo za reprogramiranje posojil. Lani je Skupina Tuš Holding ustvarila 830 milijonov evrov prihodkov, čeprav je poslovni načrt za leto 2010 predvideval 946,8 milijona evrov prihodkov in milijon evrov dobička. V Tuš Holdingu sicer zatrjujejo, da razkoraka med načrtovanimi in realiziranimi prihodki ni. Preberite V letu 2010 smo dosegli načrtovane prihodke Po neuradnih podatkih je Tuš Holding tudi močno prezadolžen, saj naj bi bankam moral vrniti 400 milijonov evrov dolgoročnih posojil in 100 milijonov evrov kratkoročnih posojil, dobaviteljem pa je dolžan 180 milijonov evrov. Dodatne dejavnosti morajo prodati Banke, najbolj izpostavljena naj bi bila Abanka, od lastnika in direktorja Tuš Holdinga Mirka Tuša zahtevajo dezinvestiranje dejavnosti, ki niso njegove osnovne panoge. A o konkretnih dogovorih v Tuš Holdingu ne želijo govoriti, potrdili so le, da pogovori potekajo z vsemi njihovimi poslovnimi partnerji, med njimi tudi s partnerji iz finančnega segmenta. Tušmobil prodajajo že nekaj časa Tuš naj bi z bankami že dosegel dogovor, da mu reprogramirajo vse obroke posojil do 15. februarja letos, vendar banke zahtevajo tudi prodajo zemljišč in nepremičnin v državah nekdanje Jugoslavije največ zemljišč ima Tuš v Srbiji. Poleg tega bankirji zahtevajo prodajo Tuš Oila, ki obvladuje tretjo največjo verigo bencinskih servisov v Sloveniji, in Tušmobila, ki ga sicer neuspešno prodajajo že kar nekaj časa. Kljub temu pa v holdingu zagotavljajo, da so vse njihove finančne obveznosti realno obvladljive in običajne za obseg njihovega poslovanja.",0
"Ljubljana - V stečajni masi izolske Vedele, hčerinskega podjetja Vegrada, je nekaj manjših nepremičnin (stanovanja, lokali), je razvidno iz otvoritvenega poročila. Stečajna upraviteljica Marina Marinc Pilej vrednosti nepremičnin še ni ocenila. Prav tako še preverja znesek terjatev in finančnih naložb. Iz bilance stanja tik pred začetkom stečaja Vedele pa je razvidno, da je imela družba knjiženih za okoli tri milijone evrov naložb in za 117.000 evrov terjatev. V stečaju Vedele je devet upnikov prijavilo skupno za 9,3 milijona evrov terjatev, ki jih je Marinc-Pilejeva v celoti priznala. Največji upnik s 7,2 milijona evrov terjatvami je Durs, sledita pa mu Agencija za kmetijske trge, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva (1,66 milijona evrov terjatev), in izolska občina (305.000 evrov terjatev). Spomnimo, Vedela je nekdanja pravna oseba Delamarisa, ki je imela do lani v lasti njegovo zemljišče v Izoli, nato pa ga je prenesla na podjetje Nuntius. To je danes pod novim imenom JMCC v lasti Jasne Mihelj Coustaury, soproge nekdanjega direktorja Vege Juliena Coustauryja.",0
"Medtem ko svet trepeta zaradi svetovne krize, pa naši menedžerji v krizi vidijo priložnost, ki bi jo morali izkoristiti in tako postati gospodarsko uspešnejši.",1
"Novoizvoljeni predsednik pravi, da se bo do 22. decembra umaknil iz javnega življenja, in pustil Danilu Türku, da dokonča svoj mandat ""V meni se preveva mešanica silovitih občutkov in spokoja, kar mi je dano redkokdaj"" je v govoru po zmagi na predsedniških volitvah v Cankarjevem domu dejal novi slovenski predsednik Borut Pahor (na sliki). Ob njem je ves čas stala partnerica, bodoča prva dama Slovenije Tanja Pečar. Pahor meni, da ima v sebi - nasprotno kot pred petimi leti - dovolj voditeljstva, zbranosti, da ""sežemo po zvezdah, ki za nas sijejo na nebu"". Dodaja, da se bo Slovenija iztrgala iz primeža krize in se zavihtela med ""zvezde Evrope"". Zagotavlja, da bo novim odgovornostim kos, do nastopa funkcije pa se bo umaknil iz javnega življenja. 'Moja zmaga dokazuje obstoj izhoda iz kolosalnih težav' ""Ob vseh kolosalnih težavah mora obstajati izhod, tega bomo dosegli skupaj,"" po mnenju Pahorja sporoča njegova izvolitev. ""Nič po naplavinah štirih let krize ne bo lahko, a so težave premostljive."" Časa ni veliko, a dovolj za tiste, ki verjamejo, da je mogoče doseči nepredstavljivo, pravi Pahor. Kratek stisk rok Pahorjev govor je sledil po kratkem stisku rok s protikandidatom Danilom Türkom, ki je prvi nagovoril občinstvo v Cankarjevem domu. Spomnimo, po prvem krogu je bil stisk rok po mnenju mnogih kratek in predvsem hladen.",1
"Cena nafte se bliža 40 dolarjem, cena zlata se je umirila, ameriški dolar pa se v zadnji uri opazno krepi Cena nafte brent se je včeraj med 14. in 20. uro znižala s 44,34 na 41,24 dolarja. Pocenitev je bila kar sedem odstotna. V zadnjih 24 urah pa se je 159-litrski sodček nafte brent pocenil za 8,4 odstotka. Na borzi bi temu rekli katastrofa, ko pa se poceni nafta smo veseli, saj to pomeni, da se bomo vozili ceneje. Kakorkoli. Graf cene nafte brent je od včeraj od 20h naprej dokaj vodoraven. Cena zelo počasi upada in se bliža novi magični meji, ki je 40 dolarjev za sodček. Nafta se je sicer že pocenila pod 30 evrov za 159-litrski sodček. Ob 9:30 smo tako 159-litrski sodček nafte brent lahko kupili za 40,8 dolarja, oziroma 29,16 evra. Zlato dokaj stabilno Cena zlata je včeraj med 9. in 13. ter naprej 15. uro zanihala navzdol in navzgor. Nihaj je bil v primerjavi z nihanji v prejšnjih tednih bolj skromen. Cena se je namreč z 850 dolarjev spustila na 840 ter dvignila nazaj na 851 dolarjev za unčo (31,1 grama). Zatem se je zlato večinoma cenilo. Danes ob 9:30 smo lahko unčo (31,1 grama) kupili za 845 dolarjev. V evrih je cena zlata včeraj zanihala med 601 in 608 evri . Danes ob 9:30 pa smo lahko unčo (31,1 grama) zlata lahko kupili za 604,7 evra. Dolar se je včeraj hitro krepil, danes počasi izgubljal, v zadnji uri je opazna rast V primerjavi z evrom se je dolar v zadnjih 24 urah okrepil za 0,7 odstotka. Dno je včeraj dolar dosegel ob 11h, ko je bilo za en evro potrebno odšteti 1,412 dolarja. Potem se je do 17h dolar krepil in dosegel razmerje 1,392 dolarja za en evro. Čez noč in zjutraj je ameriški dolar počasi izgubljal, ob pol devetih pa je bilo zaznati pričetek rasti. Ob 9:30 smo lahko za en evro kupili 1,399 ameriškega dolarja. Zatem se je začel ameriški dolar opazno krepiti.",1
"Medtem ko premier Borut Pahor meni, da bi dvig minimalne plače na 600 evrov ogrozil slovensko gospodarstvo, njegov podmladek zahteva dvig plače na 800 evrov. V podmladku Socialnih demokratov Mladi forum SD so pred sobotnimi demonstracijami sindikatov dejali, da naj se predstavniki delavcev zavzemajo za dvig minimalne plače na 800 evrov v realnem časovnem obdobju, saj ""so minimalni življenjski stroški osebe, stare med 18 in 68 let, v Sloveniji 580 EUR, in se s predlagano minimalno plačo še vedno težko preživi"". Pogledi na višino minimalne plače tako v stranki očitno niso enotni. Spomnimo, da je premier Borut Pahor v četrtek dejal, da je zahteva po 600 evrih minimalne plače ta hip pretirana, saj bi njena uvedba čez noč pomenila resno grožnjo gospodarstvu in bi pripeljala do zapiranja delovnih mest, kar pa po njegovem mnenju prav gotovo ni v interesu sindikatov. Stranke podpirajo demonstracije V Mladem forumu so še zapisali, da se bodo udeležili sobotnih demonstracij, a se ob tem sprašujejo, zakaj sindikati ne protestirajo proti direktorjem in menedžerjem. V trenutnem položaju bi bil molk in neodzivnost sindikatov, upokojencev in študentov zaskrbljujoč, so pred sobotnimi demonstracijami sporočili iz SDS. V Zaresu pa zahteve sindikatov po dvigu plač razumejo, v SD pa jim predlagajo, naj svoje zahteve še zvišajo.",0
"Predsednik vlade Borut Pahor ostro obsoja surovo nasilje v Libiji, a hkrati vlada nikoli ni imela težav s prodajo orožja in vojaške tehnologije Gadafijevemu režimu. Pahor in Gadafi Čeprav premier Borut Pahor ostro obsoja prav nasilje v Libiji, je njegova vlada v letih 2009 in 2010 dovolila prodajo vojaške opreme libijski vojski. Obrambna ministrica Ljubica Jelušič sicer ne želi razkriti, kateremu slovenskemu izvozniku je dela soglasje oziroma ali gre morda za preprodajalcu opreme - ki je druge države morda niso želele prodati Gadafiju. Na obrambnem ministrstvu pa so danes zatrdili, da bodo imeli zadnji dogodki negativni vpliv na dovoljenja za prodajo vojaškega orožja ali opreme libijski vladi . Poslovneži in posli čakajo na boljše čase Libijski poslovneži ne morejo iz države, slovenski ne morejo tja. Ostane nam samo to, da čakamo, je povedal Esad Ajeti z Gospodarske zbornice Slovenije GZS. Trgovinsko sodelovanje med Slovenijo in Libijo je po Ajetijevih besedah sicer dobro zastavljeno. V preteklosti je več slovenskih podjetnikov opravilo pogovore s predstavniki libijskega gospodarstva, več libijskih poslovnežev pa je obiskalo tudi Slovenijo. Blagovna menjava med državama je v letu 2010 znašala skoraj 80 milijonov evrov. Ajeti pojasnjuje, da 95 odstotkov vsega slovenskega uvoza iz Libije predstavlja nafta 41 milijonov evrov, ostalo pa izdelki iz plina. Izvoz v Libijo znaša približno 38 milijonov evrov, od tega približno 80 odstotkov predstavlja izvoz lesa. Ajeti pojasnjuje, da ne gre za slovenski les, temveč švedski oziroma finski, Slovenci pa smo pri tem poslu logisti. Slovenija v Libijo izvaža tudi izdelke iz železa. Sicer pa je Slovenija, kot je spomnil Ajeti, v Libiji sprva stavila predvsem na gradbene posle. Več slovenskih podjetij je v tej državi že podpisalo pogodbe, ki pa so predvidevale pridobitev bančne garancije. Teh slovenska gradbena podjetja zaradi razmer v panogi niso uspela pridobiti, zato so pogodbe brezpredmetne. Nemiri v Libiji tako niso razlog, da v državi ni poslov za slovenska gradbena podjetja, je zatrdil Ajeti. Slovenija je sprva stavila predvsem na gradbene posle, a slovenska gradbena podjetja zaradi razmer v panogi niso uspela pridobiti bančnih garancij. Projekti družbe stojijo Medtem pa je direktor podjetja Neimar Invest Safet Brčvak povedal, da projekti družbe v Libiji zaradi trenutnih razmer v državi stojijo, njihova usoda pa je negotova. Kot je poudaril, se aprila lani dogovorjeni gradbeni posli na libijskem trgu še ne izvajajo, saj so v razvojni fazi, zanje pa so iskali tudi bančne garancije. Ljubljanski Neimar Invest sicer v Libiji nima nobenih delavcev, projektanti pa so Libijci. Družba Neimar Invest je v Libiji podpisala pogodbo za gradnjo stanovanjskega naselja v mestu Sirt v višini 110 milijonov evrov in pogodbo za gradnjo otroške bolnišnice v Tripoliju v višini 40 milijonov evrov. Pri izvedbi teh projektov je bilo predvideno sodelovanje več slovenskih podjetij, ki bi dobavljala opremo stavbno pohištvo, keramične ploščice, inštalacije in izvajala zaključna dela. Zaradi Pahorjevega obiska se sodelovanje ni okrepilo Libijo je novembra 2009 z močno gospodarsko delegacijo obiskal predsednik vlade Borut Pahor. Ajeti je na vprašanje, ali se je trgovinsko sodelovanje med državama po tem obisku okrepilo, odgovoril nikalno. Kot je dejal, je bil poudarek takratnega obiska slovenskega predsednika vlade na gradbenih poslih, katerih epilog je znan. Libija je star trg slovenskih podjetij, ki pa je bil v času od slovenske osamosvojitve nekoliko zapostavljen. V letu 2008 se je sicer menjava po številnih letih, ko je ta dosegala le po nekaj milijonov evrov, občutno povečala na skoraj 150 milijonov evrov. V letu 2009 je znašala 82 milijonov evrov, lani pa, kot omenjeno, okoli 80 milijonov evrov.",0
"“Zadnja leta je fenomen piratstva intenziven predvsem v Adenskem zalivu v Rdečem morju, kjer je trenutno zajetih nekaj manj kot 20 ladij, približno 350 pomorščakov je talcev. Z Nigerijo je to najbolj nevarno območje,” je na včerajšnji novinarski konferenci na temo piratstva na morju dejal Branko Krznarič iz Mednarodne federacije transportnih delavcev (ITF). “Razlog za močno povečano dejavnost somalijskih piratov tiči v kritičnem položaju države – od leta 1991 namreč nima delujoče vlade in kazensko-pravosodnega sistema. Tukaj piratstvo smrdi že po gusarstvu, saj naj bi šlo 30 odstotkov dobička kar tranzitni vladi. Tukaj pa so še zelo revni ljudje, ki so se prej preživljali z ribištvom,” je pojasnil Marko Pavliha, predstojnik katedre za pomorsko in prometno pravo na fakulteti za pomorstvo in promet. Sprožena mednarodna akcija ITF je v sodelovanju z organi v pomorski industriji maja sprožil mednarodno akcijo v boju proti piratstvu. “Naš cilj je zbrati vsaj 500 tisoč podpisov do 23. septembra, mednarodnega dneva pomorstva, in tako pritisniti na vlade za konkretno akcijo zaustavitve piratstva. Osebno pa bi pri tem rad videl, da bi Slovenija izstopala – pa ne v slabem smislu, saj je do zdaj slovenskih podpisov le 20. Peticijo lahko podpišejo vsi, ni namenjena izključno pomorščakom,” je poudaril Krznarič.",0
"Čez tri tedne bo odprla vrata nova diskoteka na Obali. V njej bo prostora za 1700 obiskovalcev. V industrijski coni v Luciji končujejo prenovo nekdanjih prostorov bovlinga, v katerih bo, kot pravijo njeni snovalci, po skorajšnjem zaprtju Ambasade Gavioli in portoroškega Tivolija, začela delovati Opera Club, največja diskoteka na Obali. The Club je bil za Osare Revival premajhen, zunaj je ostalo po tisoč ljudi. Alen Škofič Ob samem objektu ni dovolj parkirnih prostorov, zato se organizatorji dogovarjajo o parkiriščih pri bližnjem Tuševem in Mercatorjevem trgovskem centru, za parkiranje pa naj bi usposobili tudi sosednje zaraščene in zdaj neuporabljene površine. “Imeli bomo tudi enkratne letne dogodke Osare Revival, prvi od teh je bil na Belvederju v The Clubu, a tam je prostor premajhen,” pravi organizator programa Alen Škofič. Osare je sicer blagovna znamka v lasti družine Borisa Popoviča, ki je njeno uporabo dovolil. Pri diskoteki pa koprski župan nima nič, lastnik objekta je družina Cavallaro, znana po trgovinah Family Shop.",1
"Letos že 13 milijonov evrov izgube Slovenske železnice so lani, po nerevidiranih podatkih, ustvarile 23,6 milijona evrov izgube, letošnje prve tri mesece pa naj bi čista izguba znašala 13 milijonov evrov. Nadzorni svet, ki se je sestal, da bi prisluhni predstavitvi programa novega direktorja Matica Tasiča, je razmere v Slovenskih železnicah ocenil kot zastrašujoče. Ogromne izgube v tovornem prometu Prvi nadzornik Andrej Godec je dejal, da so rezultati slabši od pričakovanih, stanje pa je zaskrbljujoče. Rezultati poslovanja se sicer izrazito poslabšujejo v tovornem prometu, kjer je čista izguba v prvih dveh mesecih leta 2009 znašala kar 10,6 milijona evrov, medtem ko je potniški promet ustvaril dva milijona evrov izgube. Zaradi katastrofalnih razmer se je nadzorni svet odločil za ustanovitev štirih komisij, in sicer za infrastrukturo, kapital in nepremičnine, revizijo ter gospodarjenje s sredstvi, ki bodo pregledale poslovanje in svetovale novi upravi. Poleg tega naj bi pripravile izhodišča za nadzorni svet in morebitne ukrepe. Godec je vizijo novega direktorja ocenil kot dober temelj za nadaljevanje dela , ki bo dopolnjen v taktični načrt, podprt s kazalci v kvantitativnem in terminskem smislu . O morebitnih odškodninskih tožbah proti nekdanji upravi, ki jo je vodil Tomaž Schara, ni želel govoriti. Dejal je, da bo nadzorni svet počakal na poročilo komisij in se nato odločal o nadaljnjih postopkih.",0
"Finančna kriza se je dodobra 'zažrla' v gospodarski sektor. Številnim odpuščanjem iz dneva v dan sledijo nova. Bojazni pred izgubo službe je tudi v Sloveniji vse več. Potem ko so v avtomobilski in tekstilni panogi začeli množično odpuščati delavce, se finančna kriza kaže tudi v drugih sektorjih. Iz Velike Britanije prihaja namreč vest, da bo več tisoč ljudi ostalo brez službe. Vodilni upravljavec mrežnih storitev po celem svetu BT Global Services je namreč sporočil, da bo do konca marca 2009 odpustil 10 tisoč zaposlenih. Telekomski gigant je okoli štiri tisoč zaposlenih že odpustil, brez službe pa jih bo ostalo še šest tisoč. Odpuščanje bo prizadelo predvsem Veliko Britanijo, kjer nameravajo odpustiti do sedem tisoč uslužbencev. Novica o množičnem odpuščanju je v javnost prišla, ko je BT razkril enajstodstotni padec dobička v drugem četrtletju. Ian Livingston, izvršni šef podjetja, je povedal Dobiček preprosto ni dovolj dober, zato moramo ukrepati. Odpuščanje bo najprej prizadelo posredno delovno silo, vključno z gradbeniki in bančnimi uslužbenci. Ta delovna mesta bodo zmanjšali za 12 odstotkov, medtem ko bodo druga delovna mesta zmanjšali za štiri odstotke. V družbi so prepričani, da bodo načrtovane spremembe znižale stroške za okoli sto milijonov funtov na leto in izboljšale pokojninsko shemo družbe. Kriza tudi v Sloveniji? Telekom Slovenije bistvenih posledic gospodarske krize še ne občuti, je povedal tiskovni predstavnik Boris Ziherl in dodal, da je posledice vseeno treba ocenjevati dolgoročno. Dejstvo, da projekcije poslovanja do konca leta kažejo na izpolnitev poslovnih pričakovanj, je med drugim tudi posledica stalnih ukrepov za zmanjševanje stroškov poslovanja, vključno s premišljenim zmanjševanjem števila zaposlenih. S temi ukrepi bomo nadaljevali tudi v prihodnje, je povedal Ziherl in dodal, da bodo v Telekomu še naprej pozorno spremljali vse spremembe v poslovnem okolju, od katerih je odvisno, če in kakšne ukrepe za izboljšanje poslovanja bodo v prihodnosti še sprejeli. Ogrožena Koroška V podjetjih na Koroškem je zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize v naslednjih mesecih ogroženih okoli 300 zaposlenih, kažejo podatki slovenjgraške območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS. Predvsem gre za odpuščanje najetih agencijskih delavcev in nepodaljševanje pogodb za določen čas. Po podatkih sindikata je v podjetju Johnson Controls NTU, ki je tretji največji regijski zaposlovalec, prek agencij zaposlenih okoli 100 delavcev, katerih delovna mesta so ogrožena. Poleg tega so v tem slovenjgraškem podjetju kot ukrep ob zmanjšanju naročil uvedli 36-urni delovni teden, tako da v podjetju ob nujnem koriščenju nadur in dopustov ne delajo noben petek do konca januarja prihodnje leto. V podjetju je sicer 750 zaposlenih, dela pa naj po zagotovilih uprave ne bi izgubil nihče od zaposlenih za nedoločen čas. Raško je izpostavil tudi stanje v podjetju Livarna Vuzenica, ki ima 405 zaposlenih in spada pod okrilje Sindikata kovinske in elektro industrije. V vuzeniškem podjetju je po njegovih podatkih ogroženih 30 agencijskih delavcev, sicer pa so vsi zaposleni zaradi pomanjkanja dela prisiljeni koristiti nadure in dopuste. Okoli 30 zaposlenih agencijskih delavcev imajo tudi v podjetju SGP Kograd Igem. Medtem na Koroškem močno prisotna lesna panoga zaenkrat ne poroča o zmanjševanju števila zaposlenih, le v podjetju Marles Podvelka je vprašljivih 20 delovnih mest z zaposlenimi za določen čas. Raško je izpostavil tudi že znan podatek, da slovenjgraško podjetje Prevent do sredine prihodnjega leta 80 zaposlenim za določen čas ne bo podaljšalo pogodbe. Trenutno dobro kaže ostalim panogam v regiji, kjer je delovno aktivnih okoli 27.000 ljudi, med drugim dodatno zaposlujejo v podjetjih Nova oprema in Koratur.",0
"Prijavljenih 30 študentov, koliko je lastnikov, ni znano Člani Nove alternativne študentske iniciative študente s slabšim socialnim položajem ali tiste, ki niso uspeli najti stanovanja v Ljubljani, vabijo, naj skušajo stanovanje pridobiti prek njih. En semester jim tako ne bo treba plačevati najemnine, poravnavali bodo le stroške. K projektu vabijo tudi vse lastnike praznih stanovanj, saj bodo s sodelovanjem študentom omogočili študij brez finančnih omejitev. Prednost za lastnike je, da bodo stroški poravnani, stanovanje ne bo prazno in bo vzdrževano, hkrati pa bodo lahko po preteku enega semestra s študenti sklenili običajno najemno pogodbo po tržnih vrednostih. Skupina bo najprej preverila primernost stanovanj za bivanje O podrobnostih projekta smo povprašali skupino N. A. Š. I. Pojasnili so, da so prejeli 30 prijav študent in študentov, števila prijav lastnikov stanovanj pa niso želeli izdati, saj morajo stanovanja najprej pregledati in preveriti, ali so primerna za bivanje. Lastnik se mora tako ob predaji stanovanja zavezati, da ne bo prejemal najemnine, študentu pa mora dati stanovanje na voljo za najmanj en semester. Stanovanje mora biti znotraj ljubljanskega potniškega prometa, lastnik pa mora lastništvo da ne bi prihajalo do morebitnih zlorab dokazati. Študent mora ob vselitvi lastniku plačati kavcijo, s katero bo lahko pokril škodo ob morebitnih poškodbah. Če bo stanovanje ostalo v enakem stanju, pa bo kavcija vrnjena študentu. Višina kavcije je odvisna od lastnosti stanovanja in jo bo določil lastnik. Ker ne bo najemnine, ne bo davka na najemnino Zanimalo nas je tudi, ali bodo lastniki stanovanj in študenti prejeli kakršno koli potrdilo, s katerim bodo izkazovali, da se najemnina ne plačuje predvsem za morebitno davčno inšpekcijo, in v skupini N. A. Š. I. so odgovorili, da je v najemni pogodbi določeno, da se najemnine ne plačuje. Ker najemnine ne bo, tudi davka ne bo, zato zadeva ni davčno sporna, zatrjujejo. V pogojih za sodelovanje piše še, da se morata lastnik in študent strinjati, da se njuno ime v okviru promocije akcije pojavlja v medijih. Glede na to, da bi to lahko odvrnilo morebitne zainteresirane lastnike, pa so v skupini za MMC povedali, da se temu lahko lastnik in študent tudi odpovesta. V skupini N. A. Š. I. bodo vse prijave preučili, odločali pa bodo na podlagi socialnega položaja študenta, različnih vzrokov, zaradi katerih so ti ostali brez stanovanja na primer težave v družini, nezmožnost plačevanja najemnine, prednost bodo imeli študenti prvih letnikov, ponudba pa velja samo za študente Univerze v Ljubljani. V akciji lahko sodelujejo le študenti, ki imajo stalno prebivališče od kraja študija oddaljeno več kot 25 kilometrov. N. A. Š. I. si želijo doseči reforme znotraj ŠOUL-a Skupino N. A. Š. I. sestavljajo študenti, ki so jih združili podobni interesi in želje glede sprememb v načinu delovanja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Znotraj nje želijo doseči reforme, ki bodo temeljile na vrednotah, ki so ključnega pomena za to, da se organizaciji vrne ugled, ki ga je imela pred spori in težavami. Pri delovanju jih vodi želja, da bi študenti znova postali kritični opazovalci in aktivni člani družbe. Ob koncu nas je zanimalo še, ali ima skupina N. A. Š. I. kakršne koli politične ambicije. Odgovorili so, da edino pot k uveljavljanju interesov študentov vidijo skozi delovanje v formalno priznanih organizacijah in to so organizacije, ki jih tako študenti kot institucije priznavajo kot predstavnike študentov. Na politične ambicije kaže tudi aktivno delovanje pred volitvami v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, ki bodo 26. in 27. oktobra. V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani domnevajo, da bo skupina sodelovala na volitvah. Posameznih organizacij in skupin ne morejo komentirati, so pa veseli kakršne koli udeležbe študentov na volitvah, ne glede na to, ali gre za kandidature, izražanje podpore ali glasovanje. Za pobudo za stanovanje brez najemnine so izvedeli iz medijev, sami je še niso prejeli, če jo bodo, pa jo bodo tudi obravnavali, je za MMC povedala Zala Praprotnik iz ŠOUL-a.",1
"Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 809 točk, kar je 0,26 točke oz. 0,03 odstotka manj kot v sredo. V prvi kotaciji so se najbolj pocenile delnice Intereurope, nad gladino pa so se obdržale le delnice Mercatorja. V prvi kotaciji so se danes pocenile skoraj vse delnice. Najbolj se je znižal enotni tečaj delnic Intereurope , in sicer za 1,35 odstotka. Pocenile so se še delnice Telekoma Slovenije (-1,23 odstotka), Krke (-0,78 odstotka), NKBM (-0,67 odstotka), Luke Koper (-0,45 odstotka) ter Gorenja in Petrola (oboje -0,15 odstotka). Nad izhodiščem so trgovalni dan v prvi kotaciji zaključile le delnice Mercatorja, ki so se okrepile za 2,39 odstotka. Največ prometa so vlagatelji tudi danes opravili z delnicami Krke, in sicer so z njimi sklenili za 662.860 evrov poslov.",0
"Ameriška bonitetna agencija Standard & Poor's je znižala oceno Grčije na najnižjo raven Bonitetna agencija Standard & Poor's je oceno za dolgoročni in kratkoročni dolg Grčije s CC oziroma C v ponedeljek znižala na najnižjo raven, kar pomeni delni bankrot. Če bo zamenjava grških državnih obveznic, s katero naj bi zasebni upniki Atenam odpisali do 107 milijard evrov dolga, uspešna, bi lahko Standard & Poor's oceno zvišal. Foto: Bloomberg Dogovor o drugem paketu pomoči Grčiji, ki so ga finančni ministri držav v območju evra dosegli prejšnji teden, vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in večji prispevek zasebnih upnikov, kot je bilo sprva predvideno. Ti bodo Atenam predvidoma odpisali za 53,5 odstotka nominalne vrednosti dolga, kar naj bi znašalo okoli 107 milijard evrov. Razlog za znižanje obstoječe ocene klavzula kolektivne akcije Grčija je zasebne upnike, ki imajo v lasti za okoli 206 milijard evrov grških državnih obveznic, v petek tudi uradno povabila k zamenjavi obveznic. Atene bodo operacijo izvedle le, če jim bo uspelo zamenjati vsaj 75 odstotkov skupne nominalne vrednosti obveznic. Glavni razlog za znižanje obstoječe ocene, ki je že zdaj pomenila nezmožnost odplačila obveznosti, je odločitev grškega parlamenta, da v spremljajočo zakonodajo vnese t.i. klavzulo kolektivne akcije ukrepanja, po kateri bodo pogoji zamenjave postali obvezujoči za vse lastnike obstoječih grških državnih obveznic, ki jih ureja grško pravo, če bosta nanje pristali vsaj dve tretjini udeleženih upnikov. Grčiji lahko v kratkem sledi plačilna nesposobnost Zamenjava obveznic naj bi bila končana okoli 12. marca. Če bo do zamenjave obveznic takrat res prišlo, bo Standard & Poor's verjetno ocenil, da je delni bankrot mimo in oceno dolga zvišal na CCC, kar pa bi še vedno pomenilo, da so obeti za gospodarsko rast Grčije negotovi, njen dolg pa bo po zamenjavi obveznic in delnem odpisu še vedno visok, so zapisali v agenciji. Če ponudbe za zamenjavo obveznic ne bo sprejelo dovolj zasebnih upnikov, bo Grčijo po mnenju Standard & Poor's doletela takojšnja plačilna nesposobnost. Do tega bi prišlo zaradi oteženega dostopa Grčije do finančnih sredstev na trgu in dejstva, da Atene verjetno ne bi dobile dodatne uradne pomoči. Revidirani program pomoči držav članic v območju evra in Mednarodnega denarnega sklada namreč temelji na uspešni zamenjavi obveznic, so zapisali v Standard & Poor's. Juncker se veseli visoke udeležbe pri zamenjavi obveznic Na odločitev Standard & Poor's se je pozno v ponedeljek že odzval šef evrske skupine Jean-Claude Juncker . ""Veselim se visoke udeležbe zasebnih upnikov pri zamenjavi obveznic. Na znanje sem vzel namero Standard & Poor's, da zviša oceno Grčije po zamenjavi obveznic,"" je dejal Juncker. Medtem ko odločitev bonitetne hiše na trge ni imela vpliva, je Evropska centralna banka (ECB) danes sporočila, da zaradi znižanja ocene začasno ne bo sprejemala grških obveznic za zavarovanje posojil bankam v operacijah refinanciranja. Odločitev ECB bo po poročanju AFP zagotovo negativno vplivala na grške banke.",0
"Slovenija je od evropske komisije dobila štiri druge opomine zaradi kršenja evropske zakonodaje. Prvi trije se nanašajo na neustrezno izvajanje pravil glede javnega naročanja, avdiovizualnih storitev ter trga plina in elektrike, četrti pa na to, da Slovenija komisije še ni uradno obvestila o ustreznem prenosu direktive o storitvah v svojo zakonodajo. ...zaradi železniške zakonodaje pa celo tožba Evropska komisija je odločila, da bo proti Sloveniji in še 12 državam članicam EU zaradi neustreznega izvajanja evropske železniške zakonodaje vložila tožbo na Sodišču EU. Te države po njenem mnenju kljub dosedanjim opozorilom še vedno ne izvajajo pravilno različnih delov prvega železniškega paketa, katerega cilj je odpreti trg konkurenci. Prva Group združuje v Srbiji Iz Skupine Prva so sporočili, da si je njihova srbska hčerinska družba Hypo Garant pripojila pokojninsko družbo DDOR Penzija Plus. V združeni družbi bodo zadržali 51-odstotno lastništvo, DDOR Novi Sad bo pridobil 40-odstotni, banka Hypo-Alpe-Adria pa devetodstotni delež. NLB prodala okoli 60 milijonov obveznic Nova Ljubljanska banka (NLB) je v četrtek končala prodajo podrejenih obveznic, ki so jih lahko kupile tako fizične kot pravne osebe. Po neuradnih informacijah je banka prodala za okoli 60 milijonov evrov obveznic, ki v plačilo zapadejo čez sedem let, in imajo 6,25-odstotno obrestno mero. Brez dividend tako Poštna banka... Poštna banka Slovenije (PBS), ki je v lasti Nove Kreditne banke Maribor in Pošte Slovenije, ne bo delila dividend, saj je nedavna skupščina odločila, da se slaba dva milijona evrov bilančnega dobička preneseta v druge rezerve iz dobička. Hkrati so določili višino sejnin nadzornikom, pri čemer bo predsednik dobil 715 evrov bruto na sejo, član pa 550 evrov bruto. ...kot tudi Deželna banka Da se bilančni dobiček v celoti prenese v druge rezerve iz dobička, so na nedavni skupščini odločili tudi delničarji Deželne banke Slovenije (DBS). Največji delničar banke je sicer Kapitalska zadruga, še slabo tretjino pa imata v lasti KD Group in KD Kapital. Seja nadzornikov Vegrada odpadla Seja nadzornega sveta Vegrada, ki bi morala biti v četrtek, je odpadla zaradi bolezni članice Branke Gabrijel, sicer ene od najtesnejših sodelavk Hilde Tovšak, prve dame Vegrada. Ker ima Vegrad po statutu tri člane nadzornega sveta, pri čemer delavci trenutno nimajo svojega predstavnika, četrtkova seja ne bi bila sklepčna. Smučarji bodo tožili Športno loterijo Smučarska zveza Slovenije (SZS), ki jo vodi Tomaž Lovše, se je odločila proti vodstvu in nadzornikom Športne loterije vložiti izpodbojne in odškodninske tožbe. Menijo namreč, da vodstvo loteriji s svojimi odločitvami povzroča poslovno škodo, nadzorniki pa ne opravljajo svojega dela, ravnajo pa tudi usklajeno z družbami pod okriljem Staneta Valanta.",0
"Na tujem optimizem ob nizkem prometu Mercatorjeve delnice, ki so se ta mesec pocenile že za 15 odstotkov, so le dočakale odboj, žal pa to ne velja za celotni trg. Indeks SBI TOP 814 točk, ki se je v ponedeljek znižal šestič v zadnjih sedmih trgovalnih dneh in pristal na 16-mesečnem dnu, je zgolj po zaslugi 2,2-odstotne podražitve Mercatorja cena je dosegla 139 evrov pridobil desetino odstotka. S Krkinimi delnicami je promet dosegel pol milijona evrov, zadnji posel je bil sklenjen pri 64,5 evra. Podjetje bo v četrtek objavilo polletne poslovne rezultate. S Telekomom je bilo za 220 tisoč evrov prometa, delnice so nihale okrog meje 90 evrov. Velika večina delnic se je malenkost pocenila, Petrol pa je izgubil odstotek. FedEx optimistično zre v prihodnost Po krepki rasti delnic v prejšnjem tednu so bili mnogi skeptični, če bo lahko Wall Street nadaljeval pozitivni niz. Strah je bil odveč, saj so se vodilni delniški indeksi povzpeli za okrog odstotek, dobro vsaj psihološko znamenje pa je tudi to, da je širši indeks S & P 500 drugič zapored dan končal nad 200-dnevnim drsečim povprečjem. Podjetje za poštne storitve FedEx je zvišalo napovedi letnega dobička, kar je podžgalo rast teh delnic +5,6 odstotka in utišalo tiste, ki pravijo, da je gospodarsko okrevanje na trhlih temeljih. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,12 % 64,38 EUR TELEKOM -0,22 % 90,01 LUKA -0,33 % 15,31 NOVA KBM -0,10 % 10,01 GORENJE -1,16 % 11,90 MERCATOR +2,21 % 139,00 PETROL -1,03 % 243,91 INTEREUROPA +0,26 %3,84 Evro nad mejo 1,30 dolarja Evro je prebil mejo 1,30 dolarja, cena lahke nafte se približuje 80 dolarjem. Največje presenečenje ponedeljkovega trgovanja pa je bila novica o kar 23,6-odstotni junijski rasti prodaje novih hiš in stanovanj v primerjavi z majem. Maja je prodaja padla za 36,7, prejšnji mesec pa je sledil skok, kot ga v odstotkih ni bilo od leta 1980. Število neprodanih novih stanovanj in hiš na trgu je junija padlo za 1,4 odstotka, na 210.000 enot, kar je najmanj od septembra 1968. Banka UBS presenetila z dobičkom Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.049 točk je ponedeljkovo trgovanje sklenil s polodstotnim pribitkom, pri čemer so se občutno podražile bančne delnice, potem ko so bili v petek objavljeni spodbudni rezultati stresnih testov. Rast v evropskih finančnih središčih se je nadaljevala tudi v torek dopoldne, tako da so indeksi dosegli najvišjo raven v zadnjem mesecu. Švicarska banka UBS je presenetila z dobičkom drugega četrtletja - bilo ga je za dve milijardi frankov oz. za 1,5 milijarde evrov. To je dvakrat več od pričakovanj. Delnice so poskočile za osem odstotkov.",1
"Finančno načrtovanje in urejene osebne finance, med katere spada tudi varčevanje, so ključ do brezskrbne in udobne prihodnosti. Prvi razlog za naložbo v depozit je gotovo varnost vaših prihrankov, zato je pomembno, da denar zaupate dobro stoječi banki. Mojca Kovač, vodja Segmenta osebnega bančništva v UniCredit Bank, nam je zaupala, kako upravljati prihranke in pri tem tudi kaj zaslužiti. Mojca Kovač, vodja Segmenta osebnega bančništva, UniCredit Bank Če dela svojega denarja nekaj časa ne potrebujete, obenem pa želite čim višjo, a varno donosnost, smo v UniCredit Bank pripravili dolgoročni depozit s 5-odstotno letno obrestno mero, za obdobje vezave 5 let. Varčevalci, ki imajo v naši banki odprt transakcijski račun, pa lahko posegajo tudi po višji letni obrestni meri. Kakšen je vaš nasvet za varnejšo prihodnost? Oblikujte si varnostno finančno rezervo, ki je prvi korak k urejenim osebnim financam posameznika in predstavlja tisti del premoženja, ki naj bo likviden in ni izpostavljen naložbenemu tveganju. Ustrezno oblikovana varnostna rezerva vpliva na večji občutek varnosti, manjšo potrebo po hitrih kreditih, večjo fleksibilnost na trgu dela in boljša pogajalska izhodišča pri nakupih. Splošno pravilo je, da bolj kot se je posameznik sposoben prilagoditi v primeru neugodne finančne situacije, manjši je obseg potrebne varnostne rezerve. Ta naj bo visoka od 3 do 6 mesečnih neto plač. Kako naj varčevalec hrani varnostno rezervo, ki jo omenjate? Varnostna rezerva je tisti del prihrankov, ki naj bo vedno na razpolago. Tako pridejo v poštev osebni račun TRR, gotovina, sef in podobno. Vendar vam za sredstva na TRR banka plača manj obresti, gotovino lahko izgubite, odprtje sefa pa je v nekaterih primerih predrago. Ker želimo, da tudi varnostna rezerva dela za vas, smo v UniCredit Bank oblikovali Online Plus varčevalni račun, ki omogoča dvige in pologe sredstev kadar koli in kjer koli, brez stroškov. Z varčevalnim računom Online Plus smo zadostili trem najpomembnejšim zahtevam varnostne rezerve, in sicer denar je dnevno razpoložljiv in v varnih rokah, z odprtjem nimate stroškov, vodenje pa je prav tako brezplačno. Kaj priporočate varčevalcem, ki želijo zaslužiti več? Depoziti so v prvi vrsti namenjeni varni hrambi denarja, ki ji sledi donosnost sredstev, ki je največkrat izražena s fiksno obrestno mero. Ker je cilj vsakega posameznika, da zadosti vsem trem kriterijem bančne vezave varnost, donosnost in likvidnost naložb, predlagam, da del sredstev investirate kratkoročno, del pa srednjeročno oziroma dolgoročno. Kako predlagate, da varčevalci razpršijo svoja sredstva? V UniCredit Bank varčevalcem ponujamo kratkoročne in dolgoročne depozite. Stranke lahko kratkoročne cilje pokrivajo s Fleksi depozitom, to je kratkoročni 3-mesečni oziroma 6-mesečni depozit z avtomatskimi podaljšanji 11 ali 5 podaljšanj, ki ga stranka sklene za 3 leta. Prednost Fleksi depozita je možnost prekinitve vezave brez stroškov ob vsakem podaljšanju to je vsake 3 ali 6 mesecev ter ugodna obrestna mera, ki jo za stranke UniCredit Bank še dodatno prilagodimo. Če stranka želi svoja sredstva vezati srednjeročno ali dolgoročno, pa predlagam sklenitev 2-letnega in 5-letnega depozita.",1
"Februar. Že tretji mesec zapored čistilke najbolj iskan kader. A zanimanja ni. V čistilnem servisu Aktiva, kjer so februarja objavili največ prostih delovnih mest, opažajo, da je zanimanje za delo snažilke kljub velikemu številu brezposelnih še vedno majhno. Razlika med višino nadomestila za brezposelnost in minimalno plačo, ki jo po večini prejemajo čistilci, je namreč majhna, opozarjajo. Prav tako je čiščenje področje, ""kjer še vedno cveti siva ekonomija, zato posameznikom ni težko ustvariti dodatnega zaslužka, na primer s čiščenjem zasebnih stanovanj"". Recesije ne čutijo ""Pri čistilkah gre običajno za začasne zaposlitve, saj so tudi pogodbe, ki jih imamo servisi s podjetji, vezane na leto ali dve,"" poudarja direktor podjetja Picikato Risto Džolev. Njihov servis je sicer lani zaznal upad povpraševanja po storitvah čiščenja, saj so podjetja najprej začela rezati pri stroških, vendar pa letos recesije, kot pravi, sploh ne čutijo.",0
"Pričakujemo razum in pripravljenost na razumne kompromise, pred demonstracijami, napovedanimi za 17. november, poudarja predsednik ZSSS Dušan Semolič. Da bodo v delodajalskih organizacijah prevladali razumni glasovi delodajalcev, ki vendarle vedo, da je gospodarsko bolje s sindikati skleniti razumne dogovore, kot pa iti v konflikte. Dušan Semolič Sindikalne centrale Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija novih sindikatov Slovenije Neodvisnost, Konfederacija sindikatov 90Slovenije, Slovenska zveza sindikatov Alternativa in Zveza delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost so začele priprave na protestni shod. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo ""na tisoče"" ljudi, natančne ocene pa za zdaj ne morejo dati, saj prijave še zbirajo, je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Ob visoki gospodarski rasti, visokih dobičkih in visoki produktivnosti je pravi trenutek za zahteve sindikatov, naj se glede na razmere v Sloveniji in prispevek delavstva to pozna tudi pri standardu delavk in delavcev, je poudaril in dejal, da pričakujejo, da bo shod dovolj močan opomin lastnikom kapitala. Danes bodo sindikati predsedniku vlade Janezu Janši poslali prošnjo za pogovor, na katerem bi mu pojasnili razloge za protestni shod. Sindikati zahtevajo višje plače in spremembo plačne politike. Obstoječo kolektivno pogodbo o načinu usklajevanja plač bi po besedah predsednika Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Dušana Rebolja spremenili tako, da bi se dvignile vse osnovne plače, da bi bil dvig teh plač za letošnje leto 3,5-odstoten, da bi se uskladitev z letošnjo inflacijo dosegla že februarja prihodnje leto in ne šele avgusta ter da bi se pri dvigu plač na ravni dejavnosti upoštevalo tudi del produktivnosti. Predsednik KS 90 Boris Mazalin meni, da se inflacije ne da zaustaviti, ne da bi pri tem kogarkoli obremenili. Zavzemajo se za to, da bi se ta obremenitev pravičneje razdelila. Zavedajo se nevarnosti inflacije, zato bodo pri zahtevah ""realni in zmerni"", vendar trdno odločeni, da imajo tudi delavci pravico do pravičnega mesta pri delitvi ""družbenega bogastva"". Zato so za uskladitev ne samo z inflacijo, ampak tudi s produktivnostjo. Meni, da bo shod prvi preizkus za pred kratkim podpisani socialni sporazum. Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar je poudaril, da delodajalci glede na ankete, opravljene v EU,zanikajo, da so naši delavci med najbolj obremenjenimi v Evropi in da delajo največ v Evropi. Obrasti cen nujnih življenjskih potrebščin bi morali imeti delodajalci ""toliko človeškega posluha"" in dvigniti plače delavcem, saj jih ti zaslužijo. Od demonstracij pričakuje viden rezultat. Generalni sekretar Solidarnosti Slavko Pungeršič je dejal, da je protestni shod usmerjen izključno proti delodajalcem, ne pa proti vladi. Opozoril je, da na pogajanjih o kolektivni pogodbi o načinu usklajevanja plač za zdaj ni videti, da bi lahko dosegli dogovor.",1
"Na pogrebni komemoraciji balkanske pop zvezde Toša Proeskega se je zbrala nepregledna množica ljudi, med njimi tudi predstavniki makedonske vlade in več glasbenih zvezd vir: makedonska nacionalna televizija MTV Balkansko pop zvezdo Todorja Toša Proeskega so pred nekaj trenutki pokopali. Na pogrebu se je zbrala nepregledna množica ljudi, ki ga želijo pospremiti do njegovega zadnjega počivališča v rojstnem mestu Kruševo. Med njimi so tudi predstavniki makedonske vlade, s premierjem Nikolo Gruevskim na čelu. Ta je v govoru med drugim dejal, da se poslavljajo od osebe z velikim srcem, osebe, ki so jo imeli vsi radi. Makedonska nacionalna televizija pa tudi ostali tamkajšnji mediji prenašajo pogrebno komemoracijo. Med bolj znanimi ljudmi smo opazili tudi nekatere druge estradne zvezde s področja nekdanje Jugoslavije, kot so Ceca Ražnatović, Toni Cetinski in pevec skupine Parni Valjak Aki Rahimovski. V cerkvi Presveta Bogorodica je sicer dopoldne potekal cerkveni obred, okoli katere se je zbralo veliko število ljudi. Reuters: Ljudje jokajo na ulicah, otroci v učilnicah Veliko število ljudi se je zbralo že dopoldne v cerkvi in okoli nje, med njimi tudi predstavniki tamkajšnje vlade. Ta je včeraj Tošeja razglasila za častnega državljana Makedonije in predlagala, da ga pokopljejo z državnimi častmi, s čemer se je strinjala tudi Tošejeva družina. Novica o Tošejevi smrti je bila včeraj udarna na vseh spletnih portalih na Balkanu, o njej pa so poročale tudi največje svetovne agencije. BBC: Popularnost makedonske pop zvezde na Balkanu je podobna popularnosti Elvisa Presleya v ZDA V Makedoniji dan žalosti, v rojstnem Kruševu bodo žalovali tri dni V Makedoniji so sicer za danes razglasili dan žalosti. Zato so tudi prestavili obeležitev današnjega svetovnega dneva boja proti revščini, ki ga bodo obeležili jutri. V Tošejevem rojstnem Kruševu so razglasili tridnevno žalovanje. Reuters: Proeski je ena največjih zvezd v državah nekdanje Jugoslavije Toševo krsto so v Skopju pričakali tudi predstavniki vlade Telo Tošeja so sicer v zgodnjih jutranjih urah prepeljali v Kruševo iz skopskega letališča Aleksandar Veliki, kamor so ga iz hrvaške Nove Gradiške, kjer se je zgodila nesreča, prepeljali s helikopterjem makedonske vojske. Na letališču so krsto Tošeja Proeskega med drugim pričakali tudi predstavniki tamkajšnje vlade. V Imenu EU je Tošejevi družini in Makedoncem sožalje izrekel evropski ambasador Ervan Fouere, v imenu ZDA pa njihovo veleposlaništvo v Makedoniji. Toše naj bi pred nesrečo spal in bil takoj mrtev Po izjavah Tošejeve menadžerke Lilijane Petrović, ki so jo zapisali hrvaški mediji, je Toše pred nesrečo spal. Prve ocene kažejo, da je Tošeju počilo tretje vratno vretence, kar pomeni, da je bil že takoj po nesreči mrtev. Kot smo že poročali je najboljši makedonski pevec Toše Proeski včeraj okoli šeste ure zjutraj udeležen v prometni nesreči blizu kraja Nova Gradiška na Hrvaškem. Šestindvajsetletnega Tošeja, ki je sedel na sovoznikovem sedežu, so za mrtvega razglasili okoli pol osmih zjutraj v bolnišnici v Novi Gradiški (video avtomobila po nesreči si lahko pogledate tukaj). Vse kar si je želel, je, da bi bil živ in zdrav""Sem skromen človek in vse kar si želim je, da bom živ in zdrav ter zdržim ta tempo. Najbolj iskreno, zelo je naporno,"" je Toše, ki je bil sicer tudi makedonski ambasador za Unicef, izjavil v enem izmed svojih intervjujev.",1
"Uprava Merkurja je na sodišče poslala predlog za prisilno poravnavo, ki pa ga bodo v prihodnjih dneh še dopolnili, saj še ni v celoti usklajen z upniki. Merkur Uprava Merkurja, ki jo od sredine seje nadzornega sveta začasno vodi Blaž Pesjak, je po priporočeni pošti na Kranjsko okrožno sodišče poslala predlog prisilne poravnave. Vendar bodo v prihodnjih tednih predlog še dopolnili, saj načrt finančnega prestrukturiranja še ni v celoti usklajen z upniki. Merkurjeva uprava se je tako držala napovedi, da bo predlog prisilne poravnave posredovala Kranjskemu sodišču do konca septembra, četudi še ni uspela skleniti dogovora z bankami upnicami in dobavitelji glede načina finančnega prestrukturiranja. V prihodnjih dneh se bodo tako nadaljevali pogovori z upniki, ki jim Merkur skupaj dolguje kar okrog 750 milijonov evrov, od tega 550 bankam in 200 dobaviteljem. Predsednika uprave in nadzornega sveta sta ob tem prepričana, da bodo upniki pristali na prisilno poravnavo, saj bo ta v kakršni koli obliki že bo, za vse boljša varianta kot stečaj. Ne želita pa še govoriti o podrobnostih prisilne poravnave. Zato je iz neuradnih informacij znan le obris načrta finančnega prestrukturiranja. Po informacijah iz današnjega Dnevnika koncept reševanja Merkurja predvideva dokapitalizacijo s konverzijo terjatev v višini med 100 in 150 milijoni evrov. H konverziji bodo povabili vse upnike, ki imajo zavarovane terjatve, to pa so tako banke kot nekateri Merkurjevi dobavitelji. Hkrati naj bi se vodstvo Merkurja dogovarjalo za kratkoročno sindicirano posojilo v višini med 30 in 40 milijoni evrov za tekoče poslovanje. Dogovori o načrtu finančnega prestrukturiranja se bodo nadaljevali tudi v petek, ko se uprava Merkurja znova sestane z največjimi bankami upnicami.",0
"Imenovanje Gašparja Gašparja Mišiča na čelo Luke Koper še vedno sproža burne odzive. A kot kaže, to Mišiča ne moti, saj prihaja v Luko Koper. Gašpar Gašpar Mišič je danes prišel na vljudnostni obisk k bivšemu predsedniku uprave Luke Koper Bojanu Branku. Kot nam je pred tem dejal vodja za odnose z javnostmi v Luki Koper Sebastjan Šik, se je prišel dogovoriti kako in kdaj bo potekala primopredaja. ""Gre za mafijsko kadrovanje"" Ob prihodu v Luko je medijem dejal, da potrebuje le en teden, da ima krmilo trdno v svojih rokah ter da razkrije vse plenilce, ki so prisesani na luške jasli. Kot je povedal, v Luki obstaja veliko pavšalnih pogodb. ""Luka je bila tarča političnega kadrovanja v preteklosti in moja pojava je takšno kadrovanje preprečila."" Virant vpoklical policijo Virant pa je danes dejal, da ta z generalnim direktorjem policije Stanislavom Venigerjem dogovorjena, da policija stopi v kontakt s Komisijo za preprečevanje korupcije, ki primer že proučuje. (STA) Odzval se je tudi na včerajšnjo izjavo ministra Gregorja Viranta, ki je na sredini novinarski konferenci, sicer namenjeni predstavitvi sprememb stvarnopravnega zakona, ocenil, da ""v tem primeru ni šlo toliko za politično kadrovanje, ampak bolj za neke vrste mafijsko kadrovanje"". ""Vsak politik, ki meni, da so delavci mafija, nima kaj iskati v politiki. Slovenka politika je izgubila kompas, vladajo ji lobiji."" Prejel je več klicev, naj se umakne, in tudi svarila prijateljev, naj bo previden. ""Kdor me pozna, ve, da več polen kot bom dobil pod noge, bolj bom vztrajal. Vztrajal bom do konca, pa tudi če je dejanje v Luki zadnje dejanje. Bil sem legitimno izvoljen z rezultatom pet proti tri."" Dejal je še, da razmišlja o podaljšanju prvega in drugega pomola v pristanišču, bolj kot se je razmišljalo do zdaj zaradi določenih ekoloških zadržkov pri gradnji tretjega pomola. Upa, da ne bo do novega leta Pred današnjo sejo vlade je predsednik DeSUS Erjavec komentiral zadnja dogajanja, povezana z imenovanjem Mišiča na vrh Luke. Kot je poudaril, bi bilo nesmiselno trditi, da političnega kadrovanja ne bo, vendar pa mora biti to korektno in v okviru profesionalnih pravil. Zato bi bilo po njegovi oceni nesprejemljivo, če bi Mišič na čelu Luke ostal denimo do novega leta. ""Mislim, da to škoduje interesom Luke Koper,"" je še povedal Erjavec in dodal, da je treba preprečiti to ""lobistično kadrovanje"".",0
"Ocene števila mrtvih v spopadih med oblastmi in protestniki se gibljejo od 150 pa vse do dva tisoč. Slovensko zunanje ministrstvo zaradi vala nasilja odsvetuje potovanja Oblasti v Egiptu so za mesec dni razglasile izredne razmere. Potem ko so varnostne sile danes sprožile posredovanje za odstranitev dveh protestniških taborov podpornikov odstavljenega predsednika Mohameda Mursija v Kairu, je namreč tako prestolnico kot kraje drugod po državi zajel val nasilja. Medtem ko zdravstveno ministrstvo poroča o 149 mrtvih, je Muslimanska bratovščina, ki je proteste podprla, naštela dva tisoč žrtev, poroča britanski spletni portal BBC. Med drugim je bil v Kairu ustreljen snemalec Sky News Mick Deane. Med mrtvimi je tudi 17-letna hči enega vodilnih likov Muslimanske bratovščine Mohameda el-Beltagyja. MZZ: Letovišča ob Rdečem morju `relativno varna` Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve odsvetuje vsa potovanja v posamezne dele države ter svetuje izredno previdnost. Letovišča ob Rdečem morju sicer zaenkrat ostajajo relativno varna. Sicer pa zaradi aktualnih dogajanj v egiptovski prestolnici in drugih večjih mestih slovenskim državljanom na MZZ odsvetujejo vsa potovanja v Kairo, Aleksandrijo, mesta v delti Nila, mesta ob Sueškem prekopu, mesta Zgornjega Egipta, območje severnega in osrednjega Sinaja ter na obmejna področja z Libijo, Sudanom in Izraelom. Turistična središča in letovišča ob Rdečem morju medtem še naprej ostajajo relativno varna. A na MZZ vseeno svetujejo ""previdnost, spremljanje virov informacij ter upoštevanje navodil lokalnih organov in organizatorjev potovanj"". V Egiptu spremljajte medije, svetuje MZZ Slovencem v Egiptu tako na MZZ priporočajo redno spremljanje televizijskih in radijskih novic, obvestil oblasti, informacij, ki jih dajejo hoteli in turistične agencije. Svetujejo tudi izogibanje demonstracijam in večjim zborovanjem, središču mesta Kairo ter predsedniški palači in njeni okolici v kairskem predelu Heliopolis. V Hurgadi mirno Kot je za STA povedal Aleksander Gasser, ki dopustuje v Hurgadi, je stanje v tem priljubljenem počitniškem središču ob Rdečem morju povsem mirno. ""Predvsem domačini, pa tudi turisti z enim očesom po televiziji spremljamo dogodke v Kairu, a vendarle se nam zdi, da nam teh 400, 500 kilometrov in pet, šest ur razlike po cesti med prestolnico in letovišči na Rdečem morju daje neko varnost, da nam vsaj v tem trenutku ni treba skrbeti in še vedno pravzaprav brezskrbno uživamo tukaj, kar nas je Slovencev, počitnice,"" je povedal. O pozivu MZZ zaenkrat še niso bili obveščeni, prav tako jih turistična agencija ni kaj posebej opozorila pred morebitno nevarnostjo. ""Lahko pa, da se bo tudi to zgodilo. Vendar je tukaj sodelovanje med slovenskimi in lokalnimi vodiči odlično in mislim, da če bo do česa prišlo, da bomo tudi obveščeni,"" je še povedal Gasser po telefonu iz Hurgade.",0
"Ocenjujem, da smo na ministrstvu opravili dobro delo Če bo rebalans v predlagani obliki sprejet, bo to katastrofa za gospodarstvo, je prepričana Radićeva, ki hkrati izraža upanje, da Pahor na področju energetike ne bo sledil interesom posameznih skupin. Službe še nimam, verjetno bom ustanovila svoje podjetje in ostala aktivna v politiki, je na zadnji novinarski konferenci povedala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Poudarila je, da verjame, da ima stranka Zares dobro politiko, ki pa v tej vladi še ni prišla do izraza . Ministrica v odhajanju je pojasnila, da je bila začetna usmeritev vlade v ohranjanje socialne kohezivnosti, da ne bi bilo večje revščine, na mestu . V nadaljevanju bi bilo treba večji poudarek dati razvoju gospodarstva, morali bi vlagati v zdrava podjetja, je prepričana Radićeva, ki je z delom in dosežki ministrstva za gospodarstvo sicer zadovoljna. Radićeva sicer kot temeljno usmeritev oziroma cilj v času njenega mandata izpostavlja povečanje konkurenčne sposobnosti slovenskih podjetij inizboljšanje konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji. Na področju energetike pa je bil po njenih besedah glavni cilj stabilna, konkurenčna in trajnostna oskrba z energijo po konkurenčnih cenah. TEŠ 6 - Zagotovo zgrešen projekt Če bi projekt TEŠ 6 prišel na mojo mizo, preden je dobil zeleno luč, se pravi pred novembrom 2009, zagotovo ne bi bil v takšni obliki, tako pa je bilo veliko zamujenega, je obžalovala ministrica in poudarila, da gre za zagotovo zgrešen projekt . Hkrati je dodala, da je vesela, da so imeli prav, ko so opozarjali, da s tem projektom nekaj ni v redu . Upam, da predsednik vlade ne bo sledil interesom posameznih skupin, je dejala in dodala, da kaže, da se projekt ne bo peljal, kot nekateri želijo . Ob tem je še izpostavila vprašanje finančne konstrukcije, ki še ni končana, in poudarila, da je potrebno prizadevanje, da se pridobi vrednost realnih stroškov. Na področju energetike nam je uspelo narediti nekaj pomembnih korakov naprej, pojasnjuje Radićeva in izpostavlja nacionalni energetski program, poslan v javno obravnavo, ki bo trajala do konca oktobra. K dosežkom šteje tudi nov energetski zakon, ki pa je v javni obravnavi do 25. julija. Ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti slovenskih podjetij Ukrepe in spodbude smo usmerili v krepitev razvojnih aktivnosti podjetij s ciljem, da ostanejo podjetja tudi po krizi konkurenčna, je dejala Radićeva. Izpostavila je še, da so večino državnih spodbud usmerili v sofinanciranje razvojno-investicijskih projektov, v nakup nove tehnološke opreme, v zagon novih inovativnih podjetij v subjektih podpornega okolja, v projekte za prenos znanja v podjetja ter v razvojne projekte na področju turizma, tujih neposrednih investicij in internacionalizacije. Povečanje mednarodne konkurenčnosti gospodarskih subjektov Na področju večanja mednarodne konkurenčnosti so po besedah ministrice največji poudarek dajali tistim, ki se ukvarjajo z internacionalizacijo. Izpostavila je še sofinanciranje na sejmih v tujini in povečano promocijo slovenskega gospodarstva ter vzpostavljanje odnosov z drugimi državami, posebej je omenila Rusko federacijo in Indijo, kar je po njenem mnenju pomembno za to področje. To so aktivnosti, ki se ne vidijo, so pa pomembne, je dejala Radićeva. Ministrica se je dotaknila še področja turizma, kjer po njenih besedah uspešno poslujejo in kjer se ne glede na krizo kažejo izjemni porasti. To pa ne pomeni, da se od turizma ne da več zaslužiti in da aktivnosti na tem področju lahko zanemarijo, je dejala in kot pomanjkljivo izpostavila področje trženja.",0
"Ljubljana - Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je januarja znašala 10,6 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot decembra lani, so sporočili iz državnega urada za statistiko. Registriranih je bilo 99.591 brezposelnih, to je tri odstotke več kot mesec dni prej in kar 34,7 odstotka več kot pred letom dni. Število registriranih brezposelnih oseb se je v letošnjem prvem mesecu zvišalo za več kot 2900, od tega je bilo tri četrtine moških, ugotavljajo statistiki. Med moškimi je bila stopnja brezposelnosti januarja desetodstotna, med ženskami pa 11,4-odstotna. V Sloveniji je bilo januarja 935.672 aktivnih prebivalcev, od tega jih je bilo delovno aktivnih 836.081, kar je odstotek manj kot decembra in 4,1 odstotka manj kot januarja lani. V januarju je bilo zaposlenih 749.697 oseb, samozaposlenih pa 86.384 oseb. Zaposlenih je bilo januarja 0,4 odstotka manj kot decembra lani, v primerjavi z lanskim januarjem pa se je njihovo število zmanjšalo za 4,3 odstotka. V podjetjih in drugih organizacijah je bilo januarja zaposlenih 686.370 oseb, kar je 3,7 odstotka manj kot pred letom dni, pri samozaposlenih osebah pa si je zaposlitev poiskalo 63.327 oseb oz. deset odstotkov manj kot januarja lani. Število kmetov se je v letu dni zmanjšalo za 17,6 odstotka na 26.559. Število zaposlenih oseb se je v januarju najbolj znižalo v podravski statistični regiji, in sicer za skoraj 700. V osrednjeslovenski statistični regiji se je znižalo skoraj za 600, v savinjski statistični regiji za več kot 500.",0
"Vlada z zvišanjem trošarin krpa proračunsko luknjo Vlada je dvignila trošarine za pivo, alkoholne pijače z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 22 vol. %, in etilni alkohol, kar pomeni, da se bodo verjetno dvignile tudi cene. Od zvišanja trošarin si vlada obeta 9,8 milijona evrov proračunskih prilivov letno oziroma 800.000 evrov mesečno. Zdaj namreč trošarina za pivo znaša 10 evrov za en hektoliter, za vmesne pijače pijače z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 22 vol. % 100 evrov za en hektoliter, za etilni alkohol pa 1.000 evrov za hektoliter. Trošarine za alkohol in alkoholne pijače so se sicer nazadnje spremenile 1. marca 2009. Do zdaj je trošarina za pivo znašala devet evrov za en hektoliter piva, za vmesne pijače 82 evrov za en hektoliter, za etilni alkohol pa 911 evrov za en hektoliter. Vlada predlaga zvišanje tudi drugih trošarin Pričakujemo pa lahko dvig tudi drugih trošarin. Prilivi v proračun so namreč manjši, kot je bilo pričakovano, zato je vlada pripravila rebalans, ki ga bo na petkovi seji obravnaval državni zbor. Del izpada prihodkov nameravajo nadomestiti z zvišanjem trošarin, saj vlada predlaga, da dvignejo trošarine za cigarete, električno energijo in zemeljski plin. Od tega naj bi se letos v proračun steklo dodatnih 39,3 milijona evrov, v letu 2011 pa dobrih 157 milijonov evrov, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Najbolj se bodo dražile cigarete Predlog novele zakona določa, da se bodo trošarine za cigarete usklajevale z evropsko uredbo nekoliko hitreje, kot je bilo predvideno do zdaj. Cigarete se bodo tako prvič podražile že letošnjega 1. avgusta, zatem pa dvakrat letno, dokler ne bi 1. oktobra 2012 dosegli ciljne trošarine 90 evrov za tisoč kosov cigaret. S 1. avgustom je predvideno tudi zvišanje trošarin za električno energijo in zemeljski plin, kar pa je začasen ukrep, saj bo veljal le do konca leta 2011. Trošarina za elektriko se bo zvišala v dveh korakih potem ko se bo avgusta z zdajšnjega enega evra zvišala na 6,05 evra za megavatno uro, se bo 1. novembra še dodatno zvišala na 12,10 evra. Umar opozarja vlado Je pa vlado na previdnost pri dvigu trošarin opozoril Urad za makroekonomsko analizo in razvoj. Pravijo, da bi pretirana zaletavost pri dvigu določenih trošarin lahko vodila v dvig stopnje inflacije . V postopku obravnave novele zakona je zato pričakovati dopolnila ali spremembe.",0
"Sedmič zapored pozitiven teden v New York Bančni posli na Wall Streetu cvetijo. Dve leti po visokih izgubah se je banka JP Morgan pohvalila s 4,8 milijarde dolarjev četrtletnega dobička in napovedala štirikrat višjo dividendo. Spomin na dan, ko je Jamie Dimon, prvi mož banke, sporočil slabe rezultate zadnjega četrtletja leta 2008, je povsem zbledel. Druga največja ameriška banka je zdaj močnejša kot kadar koli. Finančni trgi so se umirili, delniški trgi so na dveinpolletnem vrhu, ameriško gospodarstvo solidno okreva, res pa je, da je pri hipotekarnih posojilih še vedno opaziti nenormalno visok delež tistih, ki mesečnih obrokov ne morejo poravnati. Dow Jones 11.674 Nasdaq2.755 DAX307.075 FTSE1006.002 FTSEurofirst 3001.156 Nikkei10.499 EUR/USD1,3387 USD/JPY82,83 EUR/CHF1,2902 Lahka nafta91,68 USD Zlato1.362 USD Euribor, 6-mesečni1,244 % Tri milijarde za rezervacije Vseeno je JP Morgan namesto devetih milijard dolarjev v zadnjem četrtletju 2010 za rezervacije namenil le tri milijarde. Posledično je dobiček porasel za 47 odstotkov na 4,8 milijarde dolarjev, prihodki pa za šest odstotkov, na 26,7 milijarde dolarjev. Dividenda naj bi se povzpela na en dolar po delnici, kar pa je še vedno precej manj kot v časih pred začetkom krize, ko je bila dividenda 1,52 dolarja. Kljub temu velja JP Morgan za zmagovalca finančne krize, ne nazadnje je tudi edina od največjih finančnih ustanov, ki ni potrebovala državne pomoči. Sedmič zapored pozitiven teden JP Morgan je pred podaljšanim koncem tedna ponedeljek bo v ZDA prazničen, spominjali se bodo Martina Luthra Kinga poskrbel za dobro voljo vlagateljev, ki menijo, da bodo tudi preostale finančne družbe pozitivno presenetile s četrtletnimi rezultati. Delnice JPMorgana so se podražile za odstotek, letos že za šest odstotkov. Dow Jones 11.787 točk je v petek kljub slabšemu indeksu zaupanja potrošnikov porasel za pol odstotka, na tedenski ravni pa je že sedmič zapored pridobival, saj se je njegova vrednost od ponedeljka povzpela za odstotek. Če bo tudi naslednji teden pozitiven, bomo prvič po januarju 2004 videli tako dolg pozitiven niz. Bernanke zavrača kritike Novice, ki jih te dni sporočajo največje ameriške korporacije, so očitno tako dobre, da nihče ne razmišlja, kaj čaka ameriško gospodarstvo, ko bodo državne spodbude usahnile. Na začetku tedna je predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke sporočil, da naj bi imele letos ZDA od tri- do štiriodstotno gospodarsko rast, vseeno pa bo Fed še naprej skrbel za presežno likvidnost. Bernanke je priznal, da je prav to tudi eden izmed razlogov za rast delniških trgov, ki so se od marca 2009 veličastno pobrali, vendar pa zavrača kritike, da na ta način napihujejo balon vrednosti finančnih proizvodov. Evro občutno navzgor Zadnji teden je pomembno vlogo odigrala tudi uspešna dražba portugalskih in španskih obveznic. Vse kaže, da vlagatelji še zaupajo državama, ki naj bi bili po Grčiji in Irski naslednji v vrsti za tujo pomoč. Na pomoč je priskočila tudi Kitajska, ki naj bi v naslednjih mesecih v evropski dolg mesečno investirala po 15 milijard dolarjev, da bi s tem uspešno alocirala svoje ogromne devizne rezerve. Te so se v zadnjem lanskem četrtletju povzpele za 199 milijard dolarjev, na 2850 milijard. Evropska valuta je doživela pravo renesanso in se z 1,29 povzpela na 1,34 dolarja. To je bila največja tedenska rast evra v zadnjem letu in pol. Napovedi so si povsem nasprotne - nekateri stavijo, da bo evro konec leta vreden 1,50 dolarja, drugi, da ga čaka padec na 1,20 dolarja.",1
"Ljubljana - Več kot sto tisoč delničarjev Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), ki so pred pol leta kupili delnice banke, je pred dnevi v nabiralniku pričakalo pismo z neljubim presenečenjem. V dopisu, s katerim jih je sedem pooblaščencev pozivalo, naj jih pooblastijo za zastopanje na torkovi skupščini NKBM, je bila namreč navedena tudi enotna matična številka občana (EMŠO) posameznega delničarja. Ker gre za osebni podatek, do katerega pooblaščenci za zastopanje na skupščini ne bi smeli imeti dostopa, vse kaže, da gre za kršitev zakona, pri kateri je sodelovala NKBM na čelu z Matjažem Kovačičem. S primerom se že ukvarja pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pirc Musar. ""Začeli smo postopek ugotavljanja morebitne kršitve,"" je pojasnila, več pa do zaključka primera ni želela povedati. Včeraj popoldne se je izkazalo, da je prijavo pooblaščenki poslala civilna iniciativa ""Nove KBM ne damo!"", ki je dopis poslala tudi finančnemu ministru Andreju Bajuku. Civilna iniciativa trdi, da se je nanjo obrnilo veliko število malih delničarjev, ki so zgroženi spraševali, od kod sedmim pooblaščencem, med kateri je tudi predsednik nadzornega sveta NKBM Danijel Blejc, njihovi osebni podatki in kdo bo plačal stroške pošiljanja pooblastil. Zanima jih tudi, kdo bo odgovarjal za zlorabo podatkov in s kakšnimi nameni so pooblaščenci dobili podatke. Običajno bi namreč bilo, da bi delničarji sami vpisali EMŠO, če bi se odločili za zastopanje pooblastiti enega od navedenih imen. V Spemu, ki skrbi za odnose z javnostmi NKBM, nam v vsem dnevu niso uspeli zagotoviti pojasnil Matjaža Kovačiča. Med drugim nas je zanimalo, kako so pooblaščenci prišli do podatkov o EMŠO malih delničarjev, glede na to da je ta podatek dostopen zgolj izdajatelju vrednostnega papirja (torej v tem primeru banki), ni pa razviden iz delniške knjige, ki jo vodi KDD. Bolj zgovoren je bil Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je tudi eden od pooblaščencev. Tako nam je pojasnil, da uradno pooblaščenci nimajo dostopa do osebnih podatkov, ampak ga ima le NKBM. Iz njegovih pooblastil torej lahko sklepamo, da jim je banka posredovala podatke o EMŠO, do katerih je prišla v času vpisa delnic NKBM v prvi javni prodaji. ""NKBM je sama organizirala pošiljanje pošte malim delničarjev, nosila bo tudi vse stroške,"" pravi Verbič. Na vprašanje, ali bodo pooblaščenci dobili plačilo za zastopanje malih delničarjev na skupščini, je odgovoril, da za druge ne ve, sam pa se ni dogovarjal o nobenem plačilu niti ga ne bi sprejel.",0
"Z današnjim dnem je začela obratovati avtobusna linija 3G (Grosuplje - Železna cesta). S 1. septembrom pa začenja veljati zimski režim obratovanja medkrajevnega potniškega prometa. Z današnjim dnem se podaljšujeta avtobusni progi 3 in 19. Progi Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bosta tako vozili do Grosuplja in Iga, s čimer naj bi se zmanjšalo število tistih, ki se vsak dan z osebnim avtomobilom vozijo v prestolnico. Novost obenem prinaša bistveno cenejše vozovnice. Imetniki Urban bodo namreč za šolsko vozovnico odšteli 51 evrov, za splošno pa 60. Linija 3G bo potekala tako od Bavarskega dvora do Bežigrada in naprej v središče mesta, iz Ljubljane pa gre preko Škofljice v Grosuplje (točen seznam že najdete na LPP-jevi spletni strani). Čas obratovanja linije bo v času delavnika med 4.30 in 23.40, pot v eno smer pa bo trajala približno 45 minut. Linija 19I pa bo zdaj vozila do Iga, kar potnikom prinaša občutno pocenitev vozovnic: za splošno mesečno vozovnico bo treba odšteti 34 evrov, za šolsko pa 17. na LPP-jevi spletni strani pa je tudi že obvestilo, da da bo od 1. septembra dalje na avtobusnih linijah medkrajevnega potniškega prometa zimski režim obratovanja.",1
"Ljubljana - Predvidevanja strokovnjakov in tudi predhodne izjave guvernerja Evropske centralne banke (ECB) Jean-Clauda Tricheta niso razočarali. Svet ECB je namreč včeraj potrdil dvig ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk, na 1,5 odstotka, in napovedal boj proti previsoki inflaciji, ki je bila junija enaka kot maja, torej 2,7-odstotna. Banka s tem ostaja zvesta svojemu glavnemu poslanstvu, to je ohranjati cenovno stabilnost kljub nestabilnim razmeram v najbolj zadolženih državah. Trichet je tako še enkrat poudaril neomajno stališče banke za primer ""kreditnega dogodka"" ali delnega bankrota Grčije, ki ga sicer kot možnost zavrača, a v njegovem primeru svari, da v obliki poroštva ne namerava sprejemati nobenih državnih vrednostnih papirjev z oznako ""bankrot"". Krajši konec bi v tem primeru gotovo potegnile grške banke, ki si z zastavljanjem grških obveznic zagotavljajo tekoča sredstva iz likvidnostne sheme ECB. Portugalskemu bančnemu sistemu Trichet na drugi strani ni odrekel pomoči, saj namerava ECB ob poroštvih v obliki tako dolga kot državnih garancij še naprej posojati sredstva portugalskim bankam. S tem je nekoliko pomiril strasti v državi, ki jo je pred dnevi doletel šok v obliki znižanja kreditne ocene s strani bonitetne agencije Moody's. Poteza sveta ECB tako kaže na nestrinjanje z oceno bonitetnih agencij. Trichet je namreč prepričan, da je Portugalska na dobri poti pri izvajanju dogovorjenih varčevalnih ukrepov in jih v nekaterih segmentih tudi sama prostovoljno nadgrajuje. Za trenutek se je celo dotaknil problematike bonitetnih agencij, rekoč: ""Treba je poiskati rešitve s soglasjem na obeh straneh Atlantika, a jasno je, da situacija ni optimalna."" Če povzročajo ocene bonitetnih agencij vse več negodovanja v Evropi, pa je zadnji dvig obrestne mere spet sprožil vprašanja o njegovi smiselnosti. Inflacija je sicer res razmeroma visoka, a se vsaj ne veča, medtem ko se je gospodarska rast v drugem četrtletju upočasnila. Tako države v dolžniški krizi kot tiste s periferije bo novo zvišanje obrestnih mer bolj prizadelo kot večje članice območja evra. ""ECB je odgovorna za cenovno stabilnost in zaupanje 331 milijonov ljudi, ki sta ključna dejavnika,"" je pojasnil Trichet in dodal, da je dvig obrestne mere v korist večine, predvsem pa namenjen zadušitvi morebitnih ""učinkov drugega kroga"", ki bi lahko vodili v dolgoročno visoko inflacijo. jan.bratanic@dnevnik.si",0
"Samozaposlenih 0,2 odstotka manj Stopnja registrirane brezposelnosti se septembra ni spremenila in je tako kot julija in avgusta ostala pri 11,5 odstotka. Skupno je bilo registriranih 107.049 brezposelnih, kar je okoli 50 več kot avgusta. Glede na september lani je bilo registriranih 9,3 odstotka več oseb, je objavil državni statistični urad. Stopnja registrirane brezposelnosti pri moških je bila 10,8-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot avgusta, pri ženskah pa 12,3-odstotna, kar je enako kot avgusta. V pomurski regiji pet občin še vedno z več kot 20-odstotno brezposelnostjo Med 210 slovenskimi občinami je bilo septembra še vedno pet takšnih, ki so imele stopnjo registrirane brezposelnosti višjo od 20 odstotkov. Vse so bile iz pomurske statistične regije. Septembra je bilo v državi delovno aktivnih 824.491 ljudi, kar je 0,2 odstotka več kot avgusta in 1,4 odstotka manj kot septembra lani. Število delovno aktivnih se je zvišalo za okoli 1450. Število zaposlenih pa se je zvišalo za nekaj več kot 1.600 okoli 600 moških in okoli 1.000 žensk na 729.675, pri čemer je bilo pri pravnih osebah zaposlenih 672.235 ljudi. Samozaposlenih je bilo 94.816, kar je 0,2 odstotka manj kot avgusta in 6,7 odstotka več kot septembra lani. Med samozaposlenimi je bilo 54.441 samostojnih podjetnikov posameznikov 0,3 odstotka manj kot avgusta in 1,5 odstotka več kot septembra lani, 6642 oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost enako kot avgusta in dva odstotka manj kot septembra lani, in 33.733 kmetov enako kot avgusta in 18,5 odstotka več kot septembra lani.",0
"V New Yorku ta teden samo navzgor Čeprav so se Krkine delnice pocenile, je indeks SBI20 nadaljeval pozitivni niz in ta teden skoraj nadomestil izgube s tedna prej. Njegova vrednost se je povzpela za 0,6 odstotka, na 4.191 točk. Na tedenski ravni je pribitek 4,8-odstoten. V petek so se najbolj, za tri odstotke, podražile delnice Nove KBM, ki so ob koncu dneva dosegle 11,78 evra. Tudi na tujih borzah so ta teden po rasti v ospredju bančne delnice, saj največje banke poročajo o rezultatih, ki presegajo pričakovanja. Več kot dva odstotka dražje so še delnice Mercatorja rast do 170 evrov in Intereurope 6,85 evra. V prvi kotaciji so se pocenile le Krkine in Gorenjeve delnice. Krka je ob 470 tisoč evrih prometa ob 13. uri, ko se borza zapre, zdrsnila do 69,05 evra. V New Yorku ta teden samo navzgor Na Wall Streetu se je optimizem nadaljeval tudi v četrtek. Za četrti zaporedni dan rasti so poskrbeli poslovni rezultati banke JPMorgan, ki so presegli rezultate. Bolje od napovedi je v drugem četrtletju posloval tudi Google. Indeks Dow Jones 8.711 točk se je zvišal za več kot odstotek. Po trgovanju je dobre novice sporočil še IBM, ki je hkrati zvišal oceno dobička za letošnje leto. Vlagatelji se niso ozirali na podatek, da je proizvodna dejavnost v srednjeatlantski regiji upadla deseti mesec zapored, kar dokazuje, da se recesija še nikakor ne poslavlja. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,74 % 69,59 TELEKOM +1,20 % 167,83 ISKRA AVTOEL. +0,00 % 34,99 PETROL +0,73 % 312,29 MERCATOR +2,15 % 169,05 NOVA KBM +2,91 % 11,68 GORENJE -0,40 % 9,85 SAVA RE +0,14 % 14,35 Evropa doživlja najboljši teden letos Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 866 točk se je včeraj zvišal za skoraj pol odstotka, v tem tednu pa že za sedem odstotkov. Očitno bo to najboljši teden letos. Trg je predvsem po zaslugi bank dočakal nekaj dobrih poslovnih objav, vendar zdaj vsako novico interpretira kot dobro. Ne vem, če je to upravičeno, saj ima svetovno gospodarstvo še vedno velike težave, je z nekaj skepse komentiral eden od evropskih analitikov. Poleg bank so se občutno dražile tudi farmacevtske delnice. Novartis +3,1 % je zvišal oceno za letošnjo prodajo zdravil.",1
"Eden izmed ustanovnih članov Državljanske liste in član sveta občinskega odbora stranke je prepričan, da bodo DL slej ali prej ""račun izdali volilci"". ""Državljanska lista je zavrgla svoje liberalne korenine in pristala na oportunistično in brezglavo politiko, ki je naš slogan ""ne levo ne desno, modro naprej"" sprevrgla v ""ne levo ne desno, naravnost do korita,"" je v odstopni izjavi zapisal Rok Novak, eden izmed ustanovnih članov Virantove stranke in član sveta občinskega odbora DL Celje. Popljuvani zaradi opozarjanja Zapisal je, da se je za odstop odločil, ker so ""tisti, ki so zgrešeno smer predsednika stranke in njegovih karierističnih oprod poskušali popraviti, bili večkrat popljuvani, nekateri so nas celo naganjali."" Kljub temu so po njegovih besedah vztrajali in v stranki poskušali uveljaviti glas razuma do prejšnjega tedna, ko je stranko zapustil Janez Šuštaršič. ""Na koncu se nismo razdelili le na liberalce in rentnike. Razdelili smo se na tiste, ki razumemo in slišimo, ko nam ljudje povedo, da je nekaj narobe, in na tiste, ki za to samovšečno ostanejo gluhi."" Prepričan je, da bodo temu, kar je ostalo od stranke, izdali račun tudi volilci. Sporni ostajajo Novak je v pogovoru za Slovenske novice izpostavil nekaj težav, s katerimi so se srečevali v DL. Problematično se mu zdi, da je črnograditelj Igor Maher še vedno član sveta stranke. Prav tako je članica sveta stranke tudi Tatjana Grahovac, ki je osumljena odtujitve sredstev v vrtcu, kjer je bila zaposlena. Čeprav je Janko Jenko odstopil kot izvršni direktor stranke, je še vedno ostal ključen mož, saj naj bi tako v njej skupaj z Janijem Torošem in Igorjem Maherjem vodil kadrovsko komisijo. Virant odstopov ne komentira Predsednik stranke Gregor Virant je na današnji tiskovni konferenci na kateri je bilo govora o izbrisanih dejal, da vsakega odstopa ne bo komentiral. ""Vsakega pristopa in izstopa ne bom komentiral, to je nesmiselno. Me zanima, če vse stranke sprašujete za vsakega člana, ki jih zapusti za komentar.""",0
"Alcoa odprla sezono objavljanja četrtletnih poslovnih rezultatov Evropske borze so odlično prestale stresni test in kljub temu, da je Slovaška zavrnila povečanja sklada mehanizma za stabilnost evra, v sredo krenile močno navzgor, prav tako evro. Vrednost evropske valute je 1,38 dolarja. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je do 12. ure pridobil poldrugi odstotek in se zavihtel do 5.955 točk. Spomnimo, da je njegova vrednost septembra zdrsnila pod 5.000 točk, tako da je danes od letošnjega dna oddaljen že skoraj 20 odstotkov. Očitno vlagatelji verjamejo, da so politiki sposobni rešiti gordijski vozel dolžniške krize. Predsednik ECB-ja Jean Claude Trichet verjame, da se bo Grčija izognila bankrotu. Finančne krivulje Evropski bančni sektor naj bi po odpisu dolgov Grčiji potreboval od 100 do 200 milijard evrov. Alcoa razočarala analitike Več kot odstotek je do kosila pridobil tudi pariški CAC40, medtem ko je rast londonskega indeksa FTSE100 zmernejša. Vsi omenjeni indeksi so bili zjutraj, po odprtju trga, v rdečem območju DAX je zdrsnil za več kot odstotek, kar je tudi posledica neprepričljivega začetka sezone objavljanja poslovnih rezultatov v ZDA. Podjetje Alcoa, ki je tradicionalno prvo objavilo svoje bilance, je v obdobju med 1. julijem in 30. septembrom potrojilo dobiček v primerjavi z istim lanskim obdobjem znašal je 172 milijonov dolarjev, toda v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem so tako dobiček kot prihodki nazadovali. Applove delnice spet nad 400 dolarji Analitiki so pričakovali 22 centov dobička na delnico namesto 15. Vzrok, da Alcoa, največji proizvajalec aluminija na svetu, ni dosegla pričakovanj, je slabše povpraševanje, zlasti v Evropi. Vlagatelji na Wall Streetu so se morali sicer v torek sprijazniti, da je po nekaj dneh visoke rasti, čas za predah, tako da je indeks Dow Jones 11.416 točk trgovanje sklenil z 0,15-odstotno izgubo. Bolje je šlo tehnološkemu sektorju indeks Nasdaq se je zvišal za dve tretjini odstotka, na 2.583 točk, izstopal je zlasti Apple, saj so delnice po triodstotni rasti spet splezale nad 400 dolarjev. Tečaji delnic v prvi kotaciji Ljubljanske borze INTEREUROPA +10,90 % 1,109 EUR MERCATOR +2,52 % 163,00 TELEKOM +1,61 % 63,00 LUKA KOPER +1,11 % 9,10 NOVA KBM +1,11 % 4,55 KRKA +0,40 % 52,63 PETROL -0,03 % 161,05 GORENJE -0,34 % 5,611 Rast tudi v Ljubljani Indeks SBI TOP je sredino trgovanje končal za dober odstotek v plusu in pri 627 točkah segel najvišje po 15. septembru. Rahla rast našega delniškega trga se torej nadaljuje, vendar ob izjemno nizkem prometu, zato o kakšnem optimizmu ne moremo govoriti. Tokrat je bilo s Krkinimi delnicami za 140 tisoč evrov prometa, s Telekomom pa za 60 tisoč. Cena Krke je dosegla največ 52,99 evra, Telekoma pa 63 evrov. V vstopni kotaciji je tečaj Heliosa padel za štiri odstotke, na 400 evrov.",1
"Maja je bilo tudi več brezposelnih, ki so našli zaposlitev Konec maja je bilo v Sloveniji registriranih 98.401 brezposelnih, kar je 0,9 odstotka manj kot aprila in 16,4 odstotka več kot v enakem mesecu lani. Po mesecih skokovitega naraščanja brezposelnosti so tokrat statistike malce bolj optimistične - število brezposelnih se je v preteklem mesecu končno znižalo, v prvih petih mesecih letos pa se je na zavod za zaposlovanje prijavilo skoraj 20 odstotkov manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani, a jih je vseeno še vedno prijavljenih slaba četrtina več kot v enakem obdobju lani. Maja se je tako na zavod na novo prijavilo 6.787 ljudi, kar je 4,7 odstotka manj kot aprila in 20,4 odstotka manj kot maja 2009. Med njimi je bilo 723 iskalcev prve zaposlitve, 1.710 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 2.626 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. V petih mesecih se je na zavod skupaj prijavilo 38.862 brezposelnih oseb, kar je 18,9 odstotka manj kot lani. Zvišuje se število ljudi, ki so našli zaposlitev Poleg tega se je maja število brezposelnih, ki so našli zaposlitev, zvišalo - od 7.702 brezposelnih, ki jih je zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 4.699, kar je 20,3 odstotka več kot aprila. V primerjavi z lanskim majem je bilo zaposlitev za 10 odstotkov več. V obdobju prvih petih mesecev je bilo zaposlitev 22.784, kar je 30,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Zaradi z gospodarsko krizo povezanega množičnega odpuščanja presežnih delavcev in večjega števila prenehanj zaposlitev za določen čas se je struktura brezposelnosti spremenila. Letna primerjava kaže, da je med brezposelnimi več moških kot žensk, povečali so se tudi deleži brezposelnih, starih od 25 do 49 let, brezposelnih trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev, v zadnjih mesecih pa zaradi manjšega števila novoprijavljenih brezposelnih oseb narašča tudi delež dolgotrajno brezposelnih oseb.",1
"Ajdovščina - Člana uprave Primorja Sebastian Trajkovski in Darko Valenčič sta včeraj po manj kot tednu dni zapustila ajdovskega gradbinca. V pismu zaposlenim sta sporočila, da sta prišla Primorje reševat z resnimi nameni, a odhajata, ker kljub prizadevanjem ni prišlo do konkretnih in zavezujočih dogovorov s strateškim partnerjem. V upravi tako ostaja le še Štefan Činč. Delavci medtem nadaljujejo stavko, saj tudi včeraj o nakazilu preostanka marčevske plače ni bilo ne duha ne sluha. ""Vrelišče se počasi bliža koncu,"" je prepričan predsednik koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf. Neuradno naj bi člana uprave odločitev o odstopu sprejela tudi zato, da pritisneta na ameriškega partnerja in mu sporočita, da je bilo besed dovolj in je čas za dejanja. Poudarila sta, da za svoje delo nista dobila plačila in ga tudi ne pričakujeta. S svojim odstopom sta presenetila tudi lastnike Primorja. Igrice strateškega partnerja zbujajo nezaupanje tudi med njimi, pri zaposlenih pa si je Američan vse zaupanje že v petek pokvaril s pisnim zagotovilom, da denar za plače bo, nato pa snedel obljubo oziroma dopustil, da je denar obtičal nekje na liniji med Italijo in Slovenijo. Gre za 400.000 evrov, ki sta jih ameriški Icon Capital Group in italijanska Patera obljubila kot posojilo za izplačilo razlike marčevske plače. A spomnimo, da to že kmalu ne bo dovolj. Primorje že v petek potrebuje dodatnih 1,5 milijona evrov za aprilsko plačo, sicer bo izpolnjevalo pogoje za insolvenčne postopke. Že dva tedna ostaja v zraku tudi odplačevanje obrokov za 212 milijonov evrov najetih posojil. Bodo banke po vseh zapletih v Primorje res poslale tudi pisno zagotovilo o podaljšanju moratorija? Razočarani delavci prek svojih sindikatov upravi medtem jasno sporočajo, da jih nihče več ne bo vlekel za nos. Na današnji sestanek so zato povabili največjega posamičnega lastnika Primorja Dušana Črnigoja, predsednika uprave Primorja Holdinga in člana uprave Primorja Činča ter predsednika nadzornega sveta Primorja Holdinga Jožeta Vrabca. Na pogovorih se jim bosta pridružila tudi prvi sindikalist Dušan Semolič in predsednik konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen. Stavko bodo nadaljevali tudi danes in upajo, da se jim bo priključilo še tistih nekaj odstotkov zaposlenih, ki so doslej še verjeli v rešitev. natasa.ozebek@dnevnik.si",0
"Iz Prevent Skupine so sporočili, da za stečaj Preventa Globala niso kriva nesoglasja med lastnikoma ali selitev proizvodnje v BiH, temveč samovoljne poteze slovenskega lastnika, ki je z odločitvami odstopal od Prevent Skupine. Prevent Global Iz Preventa BH so zavrnili poročanje nekaterih medijev, da je do stečaja Preventa Globala prišlo zaradi nesoglasja med slovenskim lastnikom Jankom Zakeršnikom 51-odstotni lastnik in Nijazom Hestorjem iz BiH 47-odstotni lastnik. Prav tako pa za stečaj ni kriva želja po selitvi proizvodnje v Bosno in Hercegovino, pravijo v Prevent Skupini. Član strateškega odbora Prevent Skupine v BiH Adnan Smailbegović meni, da so slabi poslovni rezultati Preventa Globala posledica odstopanja podjetja od poslovne strategije celotne skupine, ki je v večinski lasti Nijaza Hestorja. Kot je dejal, je strateški odbor skupine Preventu Globalu pred dvema letoma predlagal, da se osredotoči na dve razvojni smeri avtomobilsko in neavtomobilsko, ki bi se razvijali vsaka v svojem segmentu. Tako je bil Prevent Global lastnik nekaterih podjetij, ki se ne ukvarjajo z avtomobilsko industrijo, in nekaterih, ki so proizvajale prevleke za avtomobile in rezervne dele. Vendar je večinski lastnik Zakeršnik zavrnil ta predlog in zamenjal celotno upravo predsednik uprave je bil takrat Borut Meh ter pričel z lastno strategijo razvoja družbe. Ta pa je, na žalost, pridelala izgube, ogrozila delovna mesta več kot 1200 ljudi v Sloveniji in na koncu pripeljala do stečaja podjetja, je še dejal Smailbegović. Dokaz za te trditve je po njegovih besedah v tem, da tudi v Sloveniji razen Preventa Globala druga podjetja v Prevent Skupini dobro poslujejo. Kot primer je navedel Prevent Halog v Lenartu, ki posluje brez problemov in v skladu s strategijo celotne Skupine. Samilbegović je še dejal, da stečaj slovenskega Preventa Globala ne bo ogrozil proizvodnje Preventa V BiH. Kot je znano, je uprava Preventa Globala na sodišče vložila predlog za začetek stečajnega postopka, sodišče pa ji je ugodilo. Prevent Skupina je v večinski lasti Nijaza Hestorja, podjetja ima v 15 državah in zaposluje okoli 13.000 ljudi. Skupno ima letno prometa več kot milijardo evrov. V slovenskem Preventu Globalu pa je imel Nijaz Hestor manjšinski 47-odstotni delež, medtem ko je bil večinski 51-odsotni lastnik Janko Zakeršnik. Stečajna upravitelja izbrana nezakonito? Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je za stečajna upravitelja Preventa Gobala in Preventa avtomobilskih delov določilo Borisa Kastivnika in Gregorja Ermana. Kot poroča Dnevnik, pa obstaja sum, da sta bila imenovana nezakonito. Okrožna sodnica na slovenjgraškem okrožnem sodišču naj pri imenovanju ne bi spoštovala vrstnega reda dodelitve zadev stečajnim upraviteljem, saj naj bi preskočila pet upraviteljev, ki bi mogli zadeve dobiti pred njima.",0
"Občina. Najemnice ne sme izseliti, lahko ji zaračuna profitno najemnino. “Grozi mi, da me bodo izselili ali da bom morala plačevati visoko profitno najemnino, vendar denarja za to nimam,” se boji bralka, ki ima 30 let v najemu občinsko neprofitno stanovanje. Do zdaj je imela sklenjeno najemno pogodbo za nedoločen čas z mesečno najemnino 140 evrov, po novem pa bi imela enoletno pogodbo z najemnino 400 evrov. Razlog: njen mož je prek darilne pogodbe postal lastnik hiše svoje matere, v kateri ta in njena sestra še živita. Drugi poskus izselitve Bralkin strah je po besedah odvetnice Bojane Potočan le delno upravičen. Pravi, da je treba najprej ugotoviti, za kakšno dobo je hiša v lasti moža zasedena in na kakšni pravni podlagi: “V času obstoja pravne podlage za zasedenost hiše bralki ni mogoče odpovedati najemnega razmerja. Ugotoviti je treba tudi, ali mož za to, da je hiša zasedena, prejema tržno najemnino. Če jo, mora na zahtevo lastnika tudi sama v tem času plačevati tržno najemnino.” Ker je bralka pogodbo za najem neprofitnega stanovanja podpisala pred letom 2003, ko je začel veljati stanovanjski zakon, “najemniku, ki je hkrati lastnik primernega stanovanja, tudi ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, dokler najemna pogodba v lasti najemnika ne preneha”, pojasnjuje Potočanova. Občina je sicer bralko že pred tremi leti poskušala izseliti iz stanovanja, ki je v isti stavbi, v kateri ima prostore občina. “Dejali so, da potrebujejo dodatne prostore, vendar so mi ponudili za 30 kvadratnih metrov manjše stanovanje, a z 20 kvadratnimi metri terase,” pravi bralka, ki takrat ponudbe ni sprejela.",0
"V podobnem položaju tudi druga manjša počivališča? Ob gorenjski avtocesti so po odločbi inšpektorata za okolje in prostor na počivališču Lipce ob Jesenicah porušili gostinski objekt Bistro Lev, ki je bil nezakonito zgrajen leta 1994. Rušitev objekta na desni strani avtoceste proti Karavankam se je začela v sredo zjutraj ob prisotnosti policistov in inšpektorjev. Gostišče Lev, ki je zadnja leta večkrat prejelo nagrado za najlepše urejeno počivališče v državi, je imel v najemu samostojni podjetnik Janez Tičar, ki pa ni lastnik tamkajšnjega zemljišča. Najemnik objekta tako ni mogel legalizirati, grozi pa mu rušitev tudi preostalih treh njegovih gostišč ob gorenjski avtocesti. Tičar Opozarjal sem na problem Družba RS za avtoceste naj bi vodila postopke za legalizacijo, a je podjetniku po njegovih besedah le podaljševala pogodbo za gostinsko dejavnost, čeprav je sam dlje časa opozarjal na problem. Na Darsu pa so pojasnili, da ne le, da najemnik ni lastnik zemljišč, tudi prostorski akti ne dovoljujejo gradnje nobenih trajnih objektov na Lipcah. Dars tako ni nikoli vodil postopkov za legalizacijo niti jih ni začel. Poudarili so še, da so najemnika še posebej opozorili, da postopkov ne bodo vodili, ker za to nimajo nobene osnove, in da naj pristojnih organov ne zavaja, da bo mogoče te objekte legalizirati. Dodali so še, da so pogodbo o najemu počivališča Lipce na obeh straneh avtoceste s Tičarjem podpisali v letu 2002, in sicer do konca leta 2004 z možnostjo podaljšanja najemnega razmerja. V skladu z zakonodajo pa je tovrstno počivališče mogoče oddati za največ tri leta. Obstoječe objekte je razširil brez soglasji Na podlagi razpisa in pogodbe je tako Tičar lahko postavil začasen gostinski objekt. Na Darsu pa pojasnjujejo, da je Tičar med trajanjem pogodbe namesto začasnega objekta brez ustreznih soglasij in dovoljenj razširil obstoječe objekte in zgradil nove, ki niso v skladu z najemno pogodbo in za katere ni podlage v prostorskih aktih. Inšpektorat za okolje in prostor mu je zato že leta 2005 izdal odločbo o odstranitvi objektov, ki pa jih najemnik sam ni odstranil, ravno tako jih na njegove stroške ni odstranil inšpektorat. Inšpektorat je nato leta 2009 izdal še sklep o dovolitvi izvršbe, vendar v vsem tem času inšpektorat objektov ni zapečatil. Ob gorenjski avtocesti ima Tičar še tri druga gostišča. Objekt na levi strani na Lipcah naj bi tako še danes rušili, če se Tičar ne bo odločil, da ga bo podrl sam. Ima pa tudi dva objekta na Povodju. Glede zadnjih dveh so na Darsu pojasnili, da je na zahodni strani na Povodju že od leta 2009 zapečaten objekt, na vzhodni letos še obratuje. Inšpektorat za okolje in prostor ga je zapečatil leta 2009, zato Tičarju Dars od zapečatenja najemnega razmerja ni več podaljševal. Kljub sklepu o dovolitvi izvršbe odločbe o odstranitvi teh objektov ne najemnik ne inšpekcija do danes nista odstranila, počivališče pa zaradi tega že tri leta ne obratuje, so zapisali. Napovedal, da bo tožil Dars Tičar je napovedal, da razmišlja o tožbi Darsa za povzročeno škodo. Problem, s katerim se spopada, pa ni omejen le na gorenjsko avtocesto. V podobnem položaju so tudi nekatera druga manjša počivališča na slovenskem avtocestnem omrežju. Na Darsu pa so zatrdili, da nobeno drugo manjše počivališče v Sloveniji nima podobnih problemov, ker so najemniki postavili objekte v skladu z najemno pogodbo in prostorskimi akti, Tičar pa je na vseh štirih lokacijah deloval v nasprotju tako s pogodbo kot s predpisi.",0
"48 tisočakov. Toliko bo ŠOUL za piarovsko svetovanje letos plačala agenciji Addere. Skriti dogovori. Če zakon o malem delu pade, naj bi Nevru PR plačala več deset tisočakov, trdi vir. V ljubljanski študentski organizaciji so zoper zakon o malem delu, s katerim želi vlada na novo urediti študentsko delo, krenili z vsemi topovi, trdijo viri. Potem ko smo pred dnevi razkrili, da so 40 tisočakov namenili oglaševanju v oddaji Hri-bar, na dan prihajajo nove informacije. Čeprav ima ŠOUL za svetovanje pri odnosih z javnostmi za štiri tisočake na mesec sklenjeno dveletno pogodbo z agencijo Addere, po naših zanesljivih informacijah sklepa še nove dogovore. Bivši Pahorjev človek Za ljubljanske študente proti zakonu o malem delu kot lobist dela tudi bivši svetovalec premierja Boruta Pahorja za odnose z javnostmi Sebastjan Jeretič. Kljub vsem svetovalcem za odnose z javnostmi jim iz ŠOUL od petka ni uspelo odgovoriti o podrobnostih dogovora z Nevrom PR. ""Podatke, o katerih sprašujete, moram še pridobiti in preveriti. Ne bi rad dajal napačnih informacij, "" pravi Jernej Štromajer, predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOUL) (Foto: Anže Petkovšek) Po naših informacijah naj bi šlo za dogovor ozkega kroga študentskih funkcionarjev. Z Jeretičem so sklenili dogovor, da ga plačajo, če zakon o malem delu ne bo sprejet. Šlo naj bi za vsaj 40 tisoč evrov nagrade, trdi zanesljivi vir. “O tem ne morem govoriti,” je bil o sodelovanju s ŠOUL kratek Jeretič. 110 tisoč evrov so po našem seštevku vredni posli ŠOUL, ki jih nočejo razkriti (Hri-bar, pogodba z Nevrom PR in priprave na 20. obletnico ŠOUL). Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je pojasnila, da ŠOUL javnosti ni treba razkriti podatkov iz tržne dejavnosti, mora pa razkriti podatke o izvajanju javnega pooblastila, kamor spadajo tudi študentski boni in študentsko delo. ŠOUL je lani 5,6 milijona evrov dobila od koncesijskih dajatev iz študentskega dela.",0
"Nepravično je, da nekdo z več tisoč evri plače živi v neprofitnem najemnem stanovanju. “Veste, da ste v paniko spravili 400 ljudi?” me je vprašala bralka po objavi članka, da bo ljubljanski stanovanjski sklad začel preverjati dohodke najemnikov, ki živijo v neprofitnih stanovanjih. Strah jo je bilo, da bi jo izselili ali da bi morala plačevati višjo najemnino, ker ima višje dohodke kot takrat, ko je dobila stanovanje. Kmalu sem jo lahko potolažila, naj ne skrbi, ker ji nihče ne more nič, saj je stanovanje dobila pred sprejetjem stanovanjskega zakona, zato je ne bodo preverjali. Absurd. Seveda se mi to ne zdi logično ali pravično. Predvsem ne do tistih, ki imajo nižje prihodke, a stanovanj, ker jih je premalo, ne dobijo. Zato bi morali vsako leto (in ne vsakih pet) preverjati, kdo je do stanovanja še upravičen in kdo ne. Ker potem se lahko zgodi to, da nekdo, ki ima več tisoč evrov plače, po desetih letih še živi v neprofitnem stanovanju, ker nadzora ni ali ni mogoč. Verjamem sicer, da mnogi le tako, da dobijo neprofitno najemno stanovanje, pridejo do svojega doma. Vendar je tudi res, da večina tistih, ki so tako prišli do stanovanja, nikoli ne bo zgradila svojega doma ali se izselila, čeprav imajo neprimerljivo višje dohodke, kot so jih imeli, ko so stanovanje dobili. In zakaj bi to sploh storili? Sistem jim omogoča, da so enkrat za vselej rešili stanovanjski problem. Iz tega bi se lahko naučili, da nikar sami ne kupujte stanovanja, raje čakajte, da vam ga da občina ali država. Ta tako ali tako v več primerih nagradi tiste, ki živijo na njenih plečih, kot tiste, ki se dela in reševanja težav lotijo sami.",0
"Nov obrazec se bo uporabljal za negotovinska kreditna plačila, gotovinska plačila nakazila v gotovini, pologe na transakcijske račune pri bankah in dvige gotovine z njih. Slovenske banke so pripravljene. Nova enotna položnica Univerzalni plačilni nalog UNP bo z novembrom postopoma zamenjal tri sedanje papirne obrazce za nakazilo denarja posebno položnico PP02, plačilni nalog BN02 in regulirano čezmejno plačilo RP01, kar po navedbah Združenja bank Slovenije pomeni nov korak v smeri poenotenja plačilnega prometa v območju evra. Obrazec UPN se bo uporabljal za negotovinska kreditna plačila, gotovinska plačila nakazila v gotovini, pologe na transakcijske račune pri bankah in dvige gotovine z njih. Po zagotovilih Združenja bank Slovenije so slovenske banke na novost pripravljene. Univerzalni plačilni nalog se bo uporabljal v vseh članicah območja SEPA, izvršitev plačila bo še isti dan v okviru urnika posameznih bank, na voljo pa bodo takojšnja povratna informacija o izvršenem plačilu, neomejena višina zneska ter optična obdelava v bankah in podjetjih. S tem obrazcem se bodo izvrševala le plačila v evrih. Do kdaj se bodo za izvajanje plačilnega prometa hkrati uporabljali tako obstoječi obrazci kot tudi novi obrazec UNP, se še niso dogovorili. Združenje bo datum ukinitve obstoječih obrazcev objavilo najpozneje šest mesecev prej. Zaključek projekta SEPA je sicer predviden 31. decembra 2012. Pobudo za vzpostavitev enotnega območja plačil v evrih Single Euro Payments Area SEPA je leta 2004 dalo več največjih evropskih bank ter nacionalnih bančnih združenj, podpirata pa ga tudi Evropska komisija in Evropska centralna banka. Cilj SEPA je potrošnikom, podjetjem in drugim uporabnikom plačilnih storitev zagotoviti možnost plačevanja z enega samega plačilnega računa in z uporabo enega samega niza plačilnih instrumentov pod enakimi osnovnimi pogoji za vsa negotovinska plačila v evrih, z enakimi pravicami in obveznostmi, ne glede na to, ali se takšno plačilo izvršuje znotraj države ali med državami območja SEPA.",1
"Sečovlje - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo skupaj s podjetjem Soline oddalo vlogo za zaščito piranske soli tudi na ravni Evropske unije. Maja letos je bila namreč na evropski ravni objavljena dopolnitev uredbe o geografskih označbah in poreklu, ki daje sedaj možnost, da se tudi soli zaščitijo na ravni EU. ""Na nacionalni ravni je sol iz teh solin že zaščitena kot geografsko poreklo in zdaj smo skupaj s Solinami v fazi, da to naredimo tudi na evropski ravni,"" je ob današjem obisku v Sečoveljskih solinah povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc. Kot je ob prihodu v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer ga je sprejel direktor podjetja Soline Alojz Jurjec, še povedal minister, bo tema pogovorov tudi možnost sofinanciranja obnove solnih polj. Jarc je dejal, da v okviru programa razvoja podeželja na nacionalni ravni, ki se sicer financira tudi z evropskimi sredstvi, obstaja razpis za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, pri katerem bi lahko sodelovali tudi solinarji, tako da ""bi lahko z javnimi sredstvi sofinancirali obnovo nekaterih njihovih nepremičnin"". Minister je ob vsem tem izrazil tudi zadovoljstvo, da prihaja do čedalje večje povezave med soljo, ki jo pridelajo v Sečoveljskih solinah, in nekaterimi mesnimi proizvodi. Nekatera slovenska mesnopredelovalna podjetja, npr. Mip, so se namreč odločila, da bodo svoje najbolj vrhunske proizvode solila s to soljo. To je po ministrovih besedah zelo dobra kombinacija slovenskih posebnosti, Jurjec pa je dodal, da se želijo na podoben način povezati tudi s peki.",1
"To, da je število prenočitev v primerjavi z lani zraslo, je bolj posledica slabenja krize in nemirov na severnoafriški obali kot novih trženjskih prijemov, ki bi omogočili dolgoročno rast. V Slovenski turistični organizaciji so z letošnjo turistično sezono zadovoljni, statistiko je zdaj nekoliko pokvarilo le vreme. Pa smo res lahko tako zadovoljni? Slovenski turizem ima namreč kar nekaj težav. Prvič. Pri nas se vse vrti okoli vremena. Če je vreme ugodno, je turistov veliko, ob slabem vremenu pa se pogosto odjavljajo iz hotelov in odhajajo domov. Dodatne ponudbe, ki bi ljudi zadržala in privabila tudi ob dežju, tako rekoč ni. Turistična ponudba šepa že od pamtiveka predvsem zato, ker ljudje, ki bi se lahko ukvarjali s turizmom, tega ne počno, saj v tem ne vidijo podjetniške priložnosti. Raje se zaposlijo v velikih podjetjih ali na občinah, kjer je služba zagotovljena. Drugič. Večjim obnovam na glavnih cestah smo se za zdaj k sreči izognili, verjetno tudi zaradi pomanjkanja denarja. A zakaj je treba piranski pomol obnavljati sredi glavne turistične sezone? Takšni posegi bi morali biti dokončani najpozneje do junija, namesto da turistu ponudimo pogled na gradbišče, ob slabem vremenu pa še neprijetne vonjave iz kanalizacije. To, da je število prenočitev v primerjavi z lani zraslo, je bolj posledica slabenja krize in nemirov na severnoafriški obali kot novih trženjskih prijemov, ki bi omogočili dolgoročno rast. Tretjič. Preveč čakamo in računamo na pomoč države. Že nekajkrat se je namreč izkazalo, da je mogoče uspeti le s podjetniško žilico. Eden boljših primerov je Postojnska jama, ki je včeraj dočakala 34-milijontega obiskovalca. Pa slovenska zdravilišča, ki so okoli termalne vode zgradila prava zabavišča. Razvijati so se začela tudi mesta, denimo Koper, ki privablja turiste s križark, Ljubljana, manjša, ki organizirajo številne festivale in prireditve. Žal pa tega ni opaziti v Portorožu in še nekaterih pomembnih turističnih krajih. Četrtič. V primerjavi s Hrvaško še stopicamo na mestu. To, da je število prenočitev v primerjavi z lanskim letom zraslo, je bolj posledica slabenja krize in nemirov v Grčiji ter na severnoafriški obali kot novih trženjskih prijemov, ki bi omogočili neko dolgoročno rast. Petič. Letošnje poletje bodo brez dvoma zaznamovale tudi peripetije v igralništvu, ki smo ga povsem zafurali. Na obali klavrno propada Casino Portorož , državni Hit sanirajo, na vidiku so Italijani s svojo konkurenco. Mi pa niti ne vemo, ali bi zasebno ali državno lastništvo, obljubljenega zakona se sploh še niso začeli pisati, menedžment se raje, kot da bi saniral družbo, prepira z nadzornim svetom, medtem pa vajeti prevzemajo sindikati, ki odločajo, koliko ljudi bodo odpustili. Šestič. Največja težava slovenskega turizma pa je, da imajo lastniki glavnih slovenskih turističnih podjetij toliko zveze s turizmom kot računovodstvo s slikarstvom. Dokler bodo v turizmu vladali nasledniki bohoričev, valantov, bavčarjev in ne bo normalnih lastnikov, bo slovenski turizem pešal.",0
"Gospodarstveniki so premierki predstavili svoje zahteve Gospodarstveniki in vlada se strinjajo glede ocen razmer, težave nastajajo pri konsenzu glede njihovega reševanja. Skupaj naj bi presodili, da trenutno ni pogojev za gospodarsko rast. Slovenska premierka Alenka Bratušek se je sešla z vodilnimi predstavniki slovenskega gospodarstva. Na sestanku so bili še ministri za finance Uroš Čufer, gospodarski razvoj Stanko Stepišnik in za zdravje Tomaž Gantar. V gospodarski delegaciji, ki je prišla na pogovore k predsednici vlade, so bili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, Združenja Manager, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice ter Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Znano je, da menimo, da s povečevanjem davkov in prispevkov ne moremo priti do nove gospodarske rasti, po drugi strani pa tudi nismo zadovoljni s hitrostjo prestrukturiranja gospodarstva in bančnega sistema, je pred srečanjem s premierko dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Po koncu sestanka pa je Hribar Milič dejal, da so udeleženci sestanka danes skupaj ocenili, da trenutno nimamo pogojev, s katerimi bi lahko dosegli gospodarsko rast. Vlada in gospodarstveniki naj bi se sicer precej ujemali pri oceni razmer, vendar pa, kot meni Hribar Milič, težava nastaja, ker je v politiki premalo posluha za to, da bo treba popraviti tudi prihodkovno stran. Najprej pa bo treba začeti z odhodki, z javno upravo na vseh ravneh, je poudaril. Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je poudaril, da z obremenitvami gospodarstva, ki so na vidiku, ne bo novih delovnih mest in gospodarske rasti. Vladi bo zato, kot je dejal pred srečanjem, predlagal, da izpolni vse tisto, kar je bilo obljubljeno v koalicijskih zavezah. Samo rast gospodarstva je tista, ki bo napolnila državno blagajno in nas popeljala iz krize, je poudaril. GZS Prepočasna odprava krča in sanacije bank ter preveč obremenitev Z Gospodarske zbornice Slovenije GZS so v sporočilu izpostavili predvsem prepočasno odpravo krča gospodarstva in sanacijo bank, zastoj pri podpori zagonu gospodarstva, grozeče nove obremenitve gospodarstva in pomanjkanje pripravljenosti za ključne reforme. Kot so zapisali, vladna politika ne zagotavlja celovitih ukrepov, s katerimi bi presegli bojazen, da z novimi prilivi zgolj krpamo luknje v javnih blagajnah. Izpostavili so tudi bruseljski začasno ustavljen prenos terjatev na slabo banko. Tudi če bi bil ta prenos izveden pravočasno, kombinacija znanih ukrepov ne zagotavlja odprave izrazitega gospodarskega in bančnega krča, so sporočili z GZS-ja. V GZS-ju so opozorili na vedno nove dodatne obremenitve gospodarstva , pri čemer izpostavljajo dvig DDV-ja in novi davek na nepremičnine. Gospodarstvo urgentno pričakuje razbremenitev, so sporočili. Konkretni predlogi do 10. avgusta Gospodarstveniki so na današnjem sestanku sklenili, da delodajalske organizacije do 10. avgusta vladi posredujejo konkretne predloge za zagon gospodarske rasti. Ob prihodu na sestanek je Stepišnik dejal, da mora država vedno nekje vzeti, da pokrije socialne transferje in zadosti potrebam javne uprave, šolstva in zdravstva. Po njegovem mnenju je pri tem treba iskati ravnotežje. Sem proti vsakemu dvigovanju davkov in prispevkov, ker to duši gospodarsko rast, vendar pa moramo razumeti, da moramo točno povedati, komu želimo na ta račun vzeti, je dejal minister za gospodarstvo, ki po sestanku njegovega poteka ni želel komentirati. Stepišnik Rast bo negativna še nekaj časa Stepišnik je prepričan, da bi si morali zdaj prizadevati predvsem za višjo dodano vrednost in zaposlenost. Rast je negativna in bo verjetno še negativna, ker gre za trende, je dejal. Vlada po njegovih besedah poudarja predvsem izvoz in spodbujanje investicij, prihodnje leto pa bi, kot je napovedal, lahko že začeli eno ali dve investiciji na področju energetike in logistike. Minister za zdravje Tomaž Gantar je glede zvišanja zdravstvenih prispevkov, ki mu gospodarstveniki nasprotujejo, izpostavil, da se morajo ti najprej pozanimati, kaj ministrstvo dejansko dela, nato pa bodo tudi pogovori lažji. Izbiramo med zagotavljanjem sredstev za zdravstvo in med krčenjem pravic. Ne vem, ali bodo imeli široko podporo za krčenje pravic, je poudaril. GZS Zdravstvo ni delilo posledic krize Zdravstvo potrebuje resno reformo, boljšo organiziranost sistema in odpravo anomalij, ne pa več sredstev, ki bi bila le potuha za nadaljnje izogibanje reformam, pa menijo v GZS-ju. Dejstvo je, da zdravstvena blagajna v zadnjih letih ni delila posledic krize. Prilivi se v vseh letih niso zmanjševali, so zapisali. Gospodarstveniki zahtevajo razbremenitev gospodarstva Omenjena združenja so konec junija premierki poslala skupni dopis, v katerem so zahtevala razbremenitev gospodarstva in izrazila nasprotovanje novim obremenitvam. Ob tem so izpostavili nestrinjanje z rebalansom proračuna v delu, s katerim je vlada zmanjšala sredstva za zagon gospodarstva. Prav tako so zahtevali takojšen umik predloga davka na nepremičnine, če bo v primerjavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča dodatno obremenil poslovne nepremičnine gospodarskih subjektov in umik predloga intervencijskega zakona, ki naj bi zagotovil dodaten priliv sredstev za zdravstveno zavarovanje, hkrati pa ne bi izboljšal in optimiziral zdravstvenega sistema. Predstavniki gospodarstva so opozorili tudi na izgubljena delovna mesta v gospodarstvu, saj jih je bilo v zadnjih štirih kriznih letih izgubljenih več kot 90.000. Ne glede na takšno stanje pa po mnenju gospodarstvenikov vlada nalaga in napoveduje nova bremena gospodarstvu, kar uničuje njegovo konkurenčnost in še dodatno poslabšuje poslovno okolje.",0
"Ljubljana - Vrednosti delnic na Ljubljanski borzi so se včeraj v povprečju znižale še za 0,75 odstotka, osrednji indeks SBI 20 pa je trgovalni dan zaključil pri vsega 7311 indeksnih točkah, kar je najnižja vrednost od začetka leta. Na tako nizki vrednosti je bil SBI 20 nazadnje konec marca lani, za zdaj pa še ni zaznati znakov okrevanja, o čemer priča tudi skromna likvidnost na Ljubljanski borzi, ki predstavlja le odtenek lanskoletnega prometa. Od začetka leta so se delnice slovenskih izdajateljev v povprečju pocenile že za skoraj 36 odstotkov, od konca avgusta lani, ko je SBI 20 zabeležil najvišjo vrednost v zgodovini, pa že za več kot 40 odstotkov. ""Gre le za nadaljevanje negativnega trenda, k padcu tečajev pa prispevajo tudi vzajemni skladi, ki se soočajo z odlivi sredstev, zaradi česar morajo prodajati svoje naložbe, kar ima še dodaten negativen vpliv na dogajanje na naši borzi,"" ocenjuje vodja oddelka za upravljanje v KD BPD Dejan Divjak. Po njegovem mnenju so k padcu tečajev v zadnjem obdobju prispevali tudi vlagatelji, ki so lani najemali lombardna posojila za nakup delnic, zdaj pa jih morajo vračati. Ker so se v vmesnem obdobju podražili viri financiranja, banke pa načeloma niso zainteresirane za izdajo novih lombardnih posojil, morajo vlagatelji delnice prodajati, kar lahko ob tako plitkem trgu povzroči visoke padce tečajev. Po mnenju poznavalcev k negativni korekciji na naši borzi deloma prispeva tudi novi turbo davek na izvedene finančne instrumente, ki ga je v začetku polletja pripravilo ministrstvo za finance Andreja Bajuka. Ker se zaradi velikih davčnih bremen vlagatelji izogibajo trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, so pri trgovanju z delnicami naših borznih zvezd mnogo manj dejavni tudi izdajatelji certifikatov, ki so še pred dobrim letom znatneje skrbeli za likvidnost na naši borzi. matjaz.polanic@dnevnik.si",0
"Socialdemokratska stranka Avstrije je od evropske komisije zahteva, da vzame pod drobnogled namero za uvedbo vinjet z vidika diskriminacije tujcev. Na slovenskem ministrstvu za promet z zadevo še niso seznanjeni Evropski poslanec iz Avstrije (Socialdemokrati) in prometni strokovnjak Jörg Leichtfried od evropske komisije zahteva, da se poglobi v namero Slovenije, da poleti uvede avtocestne vinjete za osebna vozila. Predvsem ga skrbi morebitna diskriminacija državljanov EU, ki občasno potujejo po slovenskih avtocestah. Avstrijci: ""To je diskriminacija"" ""Natanko v času turistične sezone bodo tranzitni potniki neenakopravno obravnavani. Gre za dejansko diskriminacijo tujih državljanov EU v primerjavi s Slovenci, saj se bo cestnina za slovenske voznike pocenile, tujci pa bodo morali seči mnogo globlje v žep,"" je dejal Leichtfried. Spotaknil se je namreč ob dejstvo, da bo pol leta najkrajše obdobje, za katerega bo mogoče kupiti vinjeto. Predvidena cena za to obdobje pa bo 35 evrov. V Ljubljani (še) niso obveščeni Evropski komisar za promet Jacques Barrot je sicer načeloma soglašal z uvedbo vinjet kot začasnim ukrepom, ni pa se izrecno opredelil, ali je polletna uvedba vinjet diskriminatorna do tujcev, kar je v nasprotju z evropskim pravnim redom. Za komentar zahteve evropskega poslanca smo prosili na slovenskem ministrstvu, vendar ob tretji uri tam ni bilo več odgovornih. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Damijan Križnik, z zadevo niti niso seznanjeni.",0
"Infond Holdingu grozi insolventnost Banke upnice naj bi po neuradnih informacijah zahtevale odhod Šrota z vrha Pivovarne Laško, sicer ne bodo finančno sanirale Infond Holdinga. V Laškem to zanikajo. Infond Holdingu namreč grozi stečaj, v tem primeru pa bi veliko škodo imela podjetja v skupini Pivovarna Laško. Položaj v Pivovarni Laško je resen, na kar kaže tudi odločitev Kapitalske družbe, da se ne bo potegovala za 23 odstotkov Pivovarne Laško, ki jih prodaja NLB, saj meni, da je tveganje preveliko. V Skupini Pivovarna Laško pa navedbe o slabem poslovanju zanikajo ter navajajo, da vse družbe v skupini redno plačujejo svoje obveznosti do bank. Namigovanja enega izmed slovenskih časopisov, da naj bi banke ustavile obnavljanje posojil tem družbam, so zavajujoča in škodljiva za poslovni sistem. Ta je namreč doslej redno odplačeval svoje obveznosti in jih bo tudi v prihodnje, pravijo in ter dodajajo da so družbe v skupini v prvih petih mesecih ustvarile 134 milijonov evrov prihodkov, 16,9 milijonov evrov dobička iz poslovanja ter 28,9 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja. Infond Holding je pozval vodstvo Mercatorja, da zaradi nerešenih lastniških razmerij preloži za 20. julij napovedano skupščino delničarjev na konec avgusta, ko bodo po njihovih besedah ta razmerja razjasnjena. Finančni položaj Infond Holdinga vse slabši Na odločitev Kapitalske družbe bi lahko vplivala dva dejavnika, piše časopis Dnevnik. Prvo je razkritje, da so družbe iz sistema Pivovarne Laško podjetjem, prek katerih Šrot obvladuje lastništvo pivovarne, do konca marca posodile 84 milijonov evrov. Posojila so bila namenjena Šrotovi lastniški konsolidaciji in slabo zavarovana. Drugi dejavnik pa so priprave malih delničarjev Mercatorja na vložitev tožbe zoper skupino Pivovarna Laško in Infond Holding zaradi škode, ki so jo imeli zaradi neobjave prevzema Mercatorja. Kot je znano, se je finančni položaj Infond Holdinga še poslabšal, potem ko mu NLB ni podaljšal 130 milijonov evrov vrednega posojila, Infond Holding pa obveznosti ni mogel poravnati. NLB je tako 23 odstotkov Pivovarne Laško in 11 odstotkov Mercatorja, s čimer je bilo posojilo zavarovano, ponudil v prodajo. Banke še niso začele vnovčevati zavarovanj NLB-ju naj bi tako sledile tudi druge banke, piše časopis. Ob koncu leta 2008 naj bi Infond Holding sedmim domačim bankam dolgoval več kot 260 milijonov evrov. A banke za zdaj še niso začele unovčevati zavarovanj, to je delnic, s katerimi so posojila zavarovana, saj bi to Infond potisnilo v insolventne postopke. Da bi se temu izognili, naj bi bile banke pripravljene na poskus prostovoljne poravnave in odstop Šrota z mesta prvega moža Pivovarne Laško. Kot njegovega naslednika naj bi se večkrat omenjalo direktorja Pivovarne Union Dušana Zorka. V naslednji fazi bi banke kot ekonomske lastnice Infonda začele upravljati s premoženjem na način, da bi se prek prostovoljne poravnave pripravil načrt postopne odprodaje premoženja za poplačilo dolgov. Proces naj bi trajal pet let.",0
"Celje - Cinkarna Celje je na celjsko okrožno sodišče vložila tožbo za plačilo odškodnine 30.000 evrov in stroškov postopka proti koordinatorju Civilnih iniciativ Celje Borisu Šuštarju. Članica uprave družbe Nikolaja Podgoršek Selič je danes povedala, da so tožbo vložili, ker je Šuštar blatil ime podjetja. Podgoršek Seličeva je dejala, da je Šuštar podal več izjav glede Cinkarne Celje, ki jih je uprava družbe potem ovrgla. Predvsem uprava Cinkarne Celje Šuštarju oz. Celjskim civilnim iniciativam očita, da so manipulirali s podatki o vsebnosti talija v sadri na deponiji. ""Imeli smo dovolj dokazov, da smo ovrgli navedbe Šuštarja in smo se odločili zaščiti ime podjetja ter interese naših zaposlenih,"" je še pojasnila Podgoršek Seličeva. Že na aprilski novinarski konferenci je predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina dejal, da so Celjske civilne iniciative pri Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Maribor naknadno naročile analizo strupenega talija v istem vzorcu, ki je bil poslan nedavno v kanadski laboratorij. Iz kanadskega laboratorija so po opravljeni analizi sporočili, da talija v vzorcu sadre titanovega dioksida niso zasledili, do enakih izsledkov so prišli tudi v ZZV Maribor. ""Rezultat, ki Celjskim civilnim iniciativam očitno ni ustrezal, so širši javnosti preprosto zamolčale. Iz tega sklepamo, da iniciative manipulirajo s podatki in da njihov namen ni ugotavljanje verodostojnosti izjav in rezultatov Cinkarne Celje,"" je takrat ocenil Benčina. Šuštar pa je danes znova poudaril, da je Cinkarna Celje tovarna, ki je s svojim delovanjem od ustanovitve grozovito uničila okolje in za stoletja onemogočila normalno, zdravo življenje prebivalstva celjske kotline. Po navedbah Šuštarja je Cinkarna Celje prikrila raziskavo krvi delavcev družbe, kjer je imelo kar 60 odstotkov poškodovane kromosome, kar vodstvo cinkarne zavrača kot neresnično navedbo. ""Na podlagi vseh uradnih podatkov, strokovnih analiz, ki smo jih plačevali sami, utemeljeno in legitimno opozarjamo na nesprejemljivost delovanja tako ekološko sporne in nesprejemljive industrije sredi Celja. Tudi z vloženo tožbo, s katero poskušajo skrajno nesprejemljivo ustrahovati predstavnike civilne družbe, nas ne bodo ustavili,"" je še povedal Šuštar.",0
"Ljubljana - Banka Slovenije je precej poslabšala napovedi o krčenju gospodarske aktivnosti v tem letu. Obseg BDP se bo zmanjšal za 6,7 odstotka, predvsem zaradi upada povpraševanja iz tujine, poleg tega se bodo po besedah guvernerja Marka Kranjca zmanjšale investicije in zasebna potrošnja, brezposelnost pa povečala. Banka Slovenije v danes predstavljenem poročilu o cenovni stabilnosti Sloveniji za prihodnji dve leti vnovič napoveduje gospodarsko rast: v letu 2010 v višini 1,6 odstotka, v letu 2011 pa 1,7 odstotka. Tudi ti dve številki sta slabši od marčnih napovedi: medtem ko je centralna banka spomladi za letos napovedala upad BDP za dva odstotka, pa je za prihodnji dve leti napovedala rast v višini 1,9 in treh odstotkov. K popravku napovedi je bistveno prispevalo zmanjšanje povpraševanja po slovenskem blagu iz tujine, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Damjan Kozamernik. Medtem ko so še marca napovedovali zmanjšanje tujega povpraševanja za 5,4 odstotka, pa bo upad po novih izračunih kar 11,8-odstoten. Izboljšanje se obeta šele v letu 2011. Stopnja brezposelnosti, ki je trenutno po mednarodni primerljivi metodologiji ILO na ravni šestih odstotkov, se bo po Kozamernikovih besedah do konca leta še nekoliko povečala. Predvsem pa se bo zmanjšala zaposlenost, v primerjavi z letom 2008 bo letos nižja za 2,7 odstotka, v letu 2010 pa se bo zmanjšala še za dodatnih 2,6 odstotka. Največje nazadovanje gospodarske aktivnosti gre pripisati močnemu krčenju investicijske aktivnosti in deloma tudi zalog, je povedal Kozamernik. V prihodnjih dveh letih naj bi investicije vnovič prispevale h gospodarski rasti, se pa bo skrčila potrošnja gospodinjstev. Inflacija bo letos zaradi učinkov recesije nizka, gibala naj bi se okoli enega odstotka. V prihodnjih letih naj bi cene začele postopoma rasti, vendar bodo ostale pod dvema odstotkoma. V letu 2010 naj bi se življenjski stroški zvišali za 1,5 odstotka, v letu 2011 pa za 1,7 odstotka. Kreditna aktivnost bank bo še naprej šibka, je menil Kranjec. Obseg kreditiranja naj bi bil letos za štiri do pet odstotkov večji kot lani, kar je bistveno nižja rast kot v preteklih letih. Banke imajo težave s pridobivanjem virov na mednarodnih finančnih trgih, vendar je tudi povpraševanje po kreditih nizko. V Banki Slovenije so zaskrbljeni zaradi plač v javnem sektorju, medtem ko je v gospodarstvu prišlo do praktično popolne stabilizacije stroškov dela, pa v javnem sektorju rastejo. ""Gre za vprašanje narodnogospodarskega ravnotežja in makroekonomske konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,"" je dejal guverner. Stroški dela na enoto proizvoda so izredno porasli in nadaljevanje takšnih gibanj bi bilo pogubno za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je opozoril tudi Kozamernik. Medtem ko se je zasebni sektor na krizo izredno hitro odzval in tam plače rastejo za manj kot dva odstotka, pa je v javnem sektorju opaziti desetodstotno rast plač. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se bo zaradi večjega skrčenja uvoza kot izvoza zmanjšal na okoli en odstotek BDP, vendar bo izboljšanje kratkotrajne narave in se bodo takšna gibanja obrnila že v letu 2010. Država je doslej s svojo javnofinančno politiko po Kranjčevih besedah delovala stabilizacijsko, vendar to ne bo zadoščalo in bo treba počakati tudi na spremenjene razmere v mednarodnem okolju. Slovensko gospodarstvo je močno vpeto v mednarodno okolje, je spomnil Kranjec ter dodal, da je zaradi velike negotovosti v tujini treba jemati napovedi z ustrezno mero previdnosti.",0
"New York - Ameriški letalski prevoznik Delta Airlines je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 256 milijonov dolarjev izgube. Izguba je občutno manjša od tiste iz enakega lanskega obdobja, kar je pripisati rasti povpraševanja po letalskem prevozu, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Prihodki od prodaje ameriške letalske družbe so se v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečali za dva odstotka na 6,85 milijarde dolarjev. Zimska neurja so letos težave povzročala vsem ameriškim letalskim družbam. Delta je v obdobju od januarja do marca na račun predvsem februarskih neurij, zaradi katerih je morala odpovedati skupaj 7000 letov, izgubila 65 milijonov dolarjev. Na poslovanje družbe so vplivali tudi višji stroški goriva v primerjavi z letom prej. Pred vstopom v turistov polno poletno sezono letalske družbe upajo na ustvarjanje dobičkov. Če bo Delta v obdobju od aprila do junija ustvarila dobiček, bo to prvi pozitivni četrtletni izkupiček po tretjem četrtletju leta 2007.",0
"Ambulanta za anonimno in brezplačno testiranje na okužbi z virusoma hepatitisa B in C v Ljubljani deluje vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Vsako leto zaradi bolezni, ki jih povzročajo virusi hepatitisa, umre vsaj 125 tisoč Evropejcev, po ocenah pa je v Evropi z virusoma hepatitisa B in C okuženih 23 milijonov ljudi. Gre za ""tiha ubijalca"", opozarjajo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana: ""Problem kronične okužbe je, da se je zaradi dolgotrajne odsotnosti bolezenskih znakov večina okuženih sploh ne zaveda in je dostikrat odkrita naključno ali pa šele tedaj, ko je že prepozno."" Hepatitisa sicer lahko povzročita raka na jetrih ali odpoved njihovega delovanja, če se okužba odkrije prepozno. Cepite se ali testirajte To se lahko prepreči s preventivnim cepljenjem proti hepatitisu B (cepiva proti hepatitisu C ni) in s testiranjem na morebitno okužbo z virusoma, saj je zdravljenje zelo uspešno, če se bolezen odkrije dovolj zgodaj, pravijo v UKC Ljubljana pred 28. julijem, svetovnim dnevom hepatitisa. Ocenjujejo, da je v Sloveniji en odstotek prebivalstva okužen s hepatitisom B in manj kot en odstotek s hepatitisom C. V zadnjih 15 letih so pozdravili več kot dve tretjini zdravljenih bolnikov, kar je po njihovih besedah primerljivo z drugimi državami Evropske unije. ""Poglaviten problem pri nas in po svetu predstavlja neučinkovito prepoznavanje okuženih, saj se z visokim deležem neodkritih okuženih spopadajo v vseh evropskih državah"", pravi Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. V Sloveniji sicer ocenjujejo, da je v zdravniški oskrbi le okoli tri tisoč bolnikov s hepatitisom C, kar je slaba tretjina vseh okuženih. Lani so zato med drugim na omenjeni kliniki odprli prvo ambulanto za anonimno in brezplačno testiranje na okužbi z virusoma hepatitisa B in C, ki deluje vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Vpeljali so tudi novo zdravljenje bolnikov s hepatitisom C, ki za dodatnih 25–30 odstotkov izboljša zdravljenje bolnikov, okuženih z genotipom 1, pri katerih je bilo do zdaj zdravljenje najmanj uspešno. Okužba ob stiku z okuženo krvjo Spomnimo, da lahko do okužbe s hepatitisom B pride ob stiku z okuženo krvjo oziroma drugimi telesnimi tekočinami. Akutna bolezen se kaže kot vnetje jeter, bruhanje, zlatenica in v redkih primerih sledi smrt. Hepatitis C pa se v prvi vrsti širi prek stika krvi z okuženo krvjo pri intravenskem jemanju mamil, pri slabo sterilizirani zdravstveni opremi in zelo redko tudi pri transfuzijah krvi. Ozdravi se od 50 do 80 odstotkov zdravljenih bolnikov.",0
"Ker prinaša denar, sta si v laseh zasebno podjetje in zbornica. ""Infrastruktura, ki jo imajo v upravljanju ustanovitelji družbe Embakom, je v javni lasti in financirana iz javnih sredstev zgolj z namenom opravljanja storitev zbiranja in priprave komunalnih odpadkov v okviru občinskih javnih služb,"" pravijo v zasebni družbi za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) Interseroh. Embakom bo torej uporabljal infrastrukturo, ki je v javni lasti, čeprav je omenjena dejavnost (vsaj do zdaj) predmet prostega trga, so kritični v Interserohu. ""Vsi ustanovitelji Embakoma so enakopravni družbeniki z enakimi glasovalnimi pravicami, dobiček pa ni namenjen družbenikom, ampak mreži izvajalcev javne službe,"" pa odgovarja Zoran Rodić iz Embakoma. Težave tudi drugod MKO. Odpadna embalaža pa ni edini greh ministrstva za kmetijstvo, v čemer se strinjajo celo DROE in javna podjetja. Tako je v nemilosti agencije za okolje odlagališče v Novi Gorici, ki mu grozi zaprtje, če v treh mesecih ne pridobi okoljevarstvenega dovoljenja, čeprav postopki običajno trajajo leta. Pri Snagi, ki je eden od sedmih javnih soustanoviteljev Embakoma, pravijo, da bi se po tolikšnem času nenehnih težav morali vprašati, ali ni nekaj narobe s sistemom, ne samo z izvedbo. ""Ali je za Slovenijo z dvema milijonoma ljudi res najboljša rešitev množica DROE, medtem ko v Belgiji na področju komunalne embalaže deluje samo ena?"" se sprašujejo. Interseroh je to označil za zavajanje. ""Celoten belgijski sistem ravnanja z odpadki je eden od najboljših v Evropi, ker so v svoji praksi uresničili načelo onesnaževalec plača,"" pojasnjujejo in dodajajo, da imajo različne države obe vrsti sistema, od monopolnega do konkurenčnega. ""Oba sta lahko uspešna, če delujeta v dobrih zakonodajnih okvirih, ki pa jih v Sloveniji nimamo,"" zaključujejo. Zbornica bi deset regij V Zbornici komunalnega gospodarstva, ki ji predseduje direktor Snage Janko Kramžar, pa v luči neurejenih razmer v komunalni dejavnosti kot celoti predlagajo ustanovitev desetih ""smetarskih"" regij, znotraj vsake pa le enega izvajalca komunalnih storitev. Kramžar ocenjuje, da praksa iz tujine kaže, da imajo prednost sistemi obvezne koncentracije. Čeprav so v začetku povezani celo z višjimi stroški, pozneje prinašajo nižje obratovalne stroške, večji razvojni in investicijski potencial ter kakovost storitev.",0
"Družba za avtoceste s Kovačičem ni dosegla dogovora Izteka se rok, do katerega mora Dars Računskemu sodišče predložiti odzivno poročilo o nepravilnostih pri pridobivanju zemljišč ob dolenjski avtocesti. To naj bi storil do konca dne. Računsko sodišče je sredi decembra lani objavilo revizijo, v kateri je ugotovilo, da je Dars pri pridobivanju zemljišč ob avtocestnih odsekih Pluska-Ponikve in Ponikve-Hrastje s podpisom pogodbe in sporazuma namesto razlastitve priznal odškodnino fizični osebi Mirku Kovačiču v višini 1,5 milijona evrov, do katere ta ni bil upravičen. Izplačilo odškodnine, ki je povzročilo tudi višje davčne stroške, je bilo neupravičeno, zato je Računsko sodišče Darsu naložilo, da si povrne sredstva. Revizijsko poročilo Računskega sodišča o gospodarnosti poslovanja Darsa pri gradnji avtocestnega odseka Pluska-Ponikve. Duhovnikova Odzivno poročilo praktično končano Predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik je v ponedeljek v izjavi novinarjem po skupščini družbe zagotovila, da je odzivno poročilo praktično dokončano in da ga mora pred predložitvijo Računskemu sodišču obravnavati le še nadzorni svet. Ta je to storil v ponedeljek popoldne. Duhovnikova vsebine odzivnega poročila ni razkrila, pojasnila je le, da Dars ni uspel doseči sporazuma z lastnikom zemljišča. Žal ni prišlo do kakšnega sporazuma z gospodom Mirkom Kovačičem, zato bo vložena tožba, kot nam nalagajo ukrepi Računskega sodišča, je dejala. Dars bo tako pred sodiščem zahteval ničnost pogodbe, kar je Kovačičevega odvetnika Marjana Feguša presenetilo, saj postopek zahteva tudi vračanje v prejšnje stanje. Dodaja, je bila izplačana odškodnina na najnižji ocenjeni ravni, zato tudi ne razume Računskega sodišča. Sodšče bo ukrepe ocenilo in predložilo porevizijsko poročilo Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes pojasnjuje, da bo Računsko sodišče v osmih dneh po prejemu odzivnega poročila podalo oceno o njegovi verodostojnosti, nato pa bo ovrednotilo popravljalne ukrepe in v 15 dneh predložilo porevizijsko poročilo. Porevizijsko poročilo se po Šoltesovih besedah nanaša na ovrednotenje popravljalnih ukrepov, ki so izkazani v odzivnem poročilu. Računsko sodišče na podlagi tega izda mnenje, ali so popravljani ukrepi zadovoljivi ali ne oziroma ali je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja. V primeru ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja Računsko sodišče poda poziv za razrešitev odgovorne osebe. Ugotovitve Računskega sodišča povzročile precej vznemirjenja Ugotovljene nepravilnosti poslovanja Darsa pri pridobivanju zemljišč ob dolenjski avtocesti so v preteklih mesecih močno odmevale. Že januarja je zadevo obravnavala komisija DZ-ja za nadzor javnih financ, ki je zaradi negospodarnega ravnanja Darsa predlagala celo razrešitev nadzornikov in uprave družbe. Februarja naj bi zadevo na zahtevo poslanske skupine SDS-a obravnaval tudi parlamentarni odbor za promet, a je ta sejo še pred konkretno obravnavo te točke prekinil. Sklenil je namreč, da jo opravi po tem, ko bo pridobil dokončno poročilo Računskega sodišča.",0
"Iz avgusta v september je izpuhtelo precej zanimanja za italijanske obveznice, katere že mesec dni na sekundarnem trgu kupuje Evropska centralna banka Italijanske obveznice, četudi začinjene z verjetnostjo prodaje ECB, vlagateljem teknejo čedalje manj. Italija je danes prodala za 7,5 milijarde evrov enoletnih in za štiri milijarde trimesečnih zakladnih menic. Avkcija je bila hudo razočaranje. Zahtevanje obrestne mere kvišku Za enoletne menice je morala država ponuditi debelih 4,153 odstotka obresti. Za obvezniški trg, je to velikanski skok od 2,959-odstotne obrestne mere, po kateri so menice prodali pred enim mesecem. Porazen je bil že sam odziv vlagateljev, saj je povpraševanje znašalo mizernih 1,53-kratnik ponudbe. Še avgusta je povpraševanje ponudbo presegalo za 1,94-krat. Nič bolje se ni godilo trimesečnim menicam. Zanje je morala Italija, v primerjavi z 1,034 odstotka letno v začetku marca, danes ponuditi kar 1,907-odstotno letno obrestno mero. Povpraševanje je ponudbo presegalo za 1,86-krat, marca pa 2,42-krat, poroča Bloomberg. Še 80 milijard v rdečem Italija mora letos najti kupce za 80 milijard evrov državnih obveznic. Večino teh bi lahko našla v sedanjih lastnikih 75 milijard evrov obveznic, ki letos zapadejo v plačilo. Preostalih pet milijard evrov je potrebnih za pokrivanje tekoče negativne bilance državnega proračuna. Ravno september bo preizkusni kamen, saj kar 46 od 75 milijard evrov v plačilo zapade v prihodnjih 18 dneh.",0
"Petrol lastnik skoraj tretjine Istrabenza Po prevzemu je Petrol svoj lastniški delež v Istrabenzu povečal na 32,44 odstotka. Skladno z določili prevzemne ponudbe je prevzem uspel. Za prodajo delnic se je odločilo 1.913 lastnikov Istrabenza, kar pomeni, da je Petrol v času prevzemne ponudbe pridobil 32,28-odstotni delež. Petrol ima tako v lasti 1.677.236 delnic Istrabenza, za katere je plačal po 110 evrov. Ponudbo za prevzem Istrabenza je Petrol objavil 10. oktobra, ko je za delnico ponudil 100 evrov. Dva tedna pozneje, ko paradržavna sklada Kad in Sod ponudbe nista sprejela, je ceno povečal na 110 evrov. Sklada sta drugo ponudbo sprejela.",1
"Ljubljana - Novomeški Revoz je lani izdelal rekordnih 212.680 vozil, sedem odstotkov več kot predlani in šest odstotkov več kot v rekordnem letu 2007. Kot pojasnjujejo v Revozu, je družba lani izkoristila spodbude evropskih držav za nakup novih vozil, saj je število naročil najbolj poraslo ravno v nižjem razredu, kamor sodita renault twingo in clio II. Naročila Revozu so se zvišala že v začetku lanskega leta, ko je tovarna ponovno prešla na obratovanje v treh polnih izmenah, poleg tega pa je bilo tudi nemalo delovnih sobot oziroma nedelj. V Revozu je trenutno ob obratovanju v treh polnih izmenah skupaj z najemnimi delavci okoli 3000 zaposlenih. Večina proizvodnje je namenjena izvozu, v letu 2009 je bila tudi ta številka rekordna, saj je Revoz 98 odstotkov proizvodnje namenil tujim trgom, med katerimi so najpomembnejša Francija, Nemčija, Italija in Belgija. Edini slovenski proizvajalec vozil je lani ustvaril za 1,28 milijarde evrov prihodkov in 20,6 milijona evrov dobička, kar je več kot v letu 2008. Letos družba pričakuje nekoliko težje leto, saj naj bi se tudi obseg proizvodnje znižal, je na ponedeljkovem srečanju z novinarji povedal predsednik uprave Revoza Aleš Bratož.",1
"Uprava podjetja ocenjuje, da bo podjetje kljub nekoliko nižjemu povpraševanju trga v zadnjem četrtletju izpolnilo vse zastavljene cilje v letu 2012 Skupina Iskra Avtoelektrika je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 3,88 milijona evrov čistega dobička ob 185,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček matične družbe v skupini pa je do konca septembra letos dosegel 2,05 milijona evrov ob prodajnih prihodkih v višini 147 milijonov evrov. Tako skupina kot tudi matična družba sta v prvem devetmesečju beležili stabilno rast prodaje na vseh trgih, tudi na najpomembnejših trgih Zahodne Evrope in ZDA, je uprava družbe na čelu s predsednikom Edvinom Severjem (na sliki) zapisala v nerevidiranem poročilu o poslovanju skupine in matične družbe v prvih devetih mesecih letos, ki je danes objavljeno na spletnih straneh Ljubljanske borze. Foto: Aleš Beno V devetih mesecih do 87,2-odstotne realizacije Prihodki od prodaje izdelkov, blaga, materiala in storitev kupcem izven skupine, ki so znašali 185,5 milijona evrov, so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvišali za 16,45 odstotka in predstavljajo 83,2-odstotno doseganje načrtovane vrednosti. Matična družba pa je v primerjavi z enakim lanskim obdobje ustvarila za skoraj četrtino več prihodkov od prodaje, to pa hkrati predstavlja 87,2 odstotka letnega načrta. Dobiček iz poslovanja (EBIT) za skupino znaša 9,1 milijona evrov in je za 21 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa znaša 15 milijonov evrov in je za dobro desetino višji kot lani v primerljivem obdobju. Matična družba za prvih devet mesecev letos izkazuje EBIT v višini 4,97 milijona evrov in EBITDA v višini 9,5 milijona evrov, kar je oboje malenkost več kot lani. Uprava podjetja, ki proizvaja električno in elektronsko opremo za motorna vozila, ocenjuje, da bo podjetje kljub nekoliko nižjemu povpraševanju trga v zadnjem četrtletju izpolnilo vse zastavljene cilje v letu 2012.",1
"Nagrade vodilnim uslužbencem so letos kljub temu, da jih morajo po novem odobriti tudi lastniki na skupščini delničarjev, poskočile najbolj v zadnjih treh letih Nagrade za dobro poslovanje v preteklem letu 50 direktorjev velikih ameriških korporacij, so v povprečju lani bile za 30,5 odstotka višje kot leta 2009, ugotavlja svetovalna družba Hay Group, poroča WSJ. Petdeset direktorjev, katerih dohodke so analizirali v Hay Group, je lani dobilo za 126,1 milijona dolarjev nagrad. Vsi so vodili korporacije, ki so imele več kot štiri milijarde dolarjev prihodkov. Del reforme ameriškega finančnega sistema je zahteva, da se morajo delničarji vsake korporacije, katere tržna vrednost presega 75 milijonov dolarjev, odločiti za ali proti nagradam vodilnim uslužbencem. Najbolj se smeje šefu družbe, ki proizvaja zabavne vsebine Močno se je za 45,4 odstotka, na 13,5 milijona dolarjev, povečala nagrada direktorja Walt Disneya. Delnice družbe in dobiček so lani lastnikom prinesli 24-odstotno povečanje vrednosti premoženja naloženega v družbo, kar je bilo deset odstotnih točk več, kot je bilo povprečje korporacij v indeksu S & P 500",1
"Indeks Dow Jones znova padel Lahko rešimo krizo in jo bomo, je razburjene državljane umirjal George Bush. Sprva je kazalo, da se Wall Streetu napoveduje še en črn dan, a je Nasdaq končal celo v zelenem. Borzne posrednike po vsem svetu v teh dneh močno boli glava, saj indeksom kljub številnim finančnim injekcijam nikakor ne uspe izplavati iz rdečih številk evropski trgi so trgovanje končali z osemodstotno izgubo glede na včeraj, jutro na ameriškem Wall Streetu se je tudi začelo z velikim padcem, trgovalni dan pa se je končal nekoliko obetavnejše. Indeks Nasdaq je v primerjavi s četrtkom pridobil 0,27 odstotka 1.649,51 točke, indeks Dow Jones pa je izgubil 1,49 odstotka 8.451,19 točke. Vmes je Dow Jones prvič po letu 2003 zdrsnil celo pod 8.000 točk. Razum je odpovedal, kje je dno?! Borzni cunami pustoši vse pred seboj Ameriški predsednik George Bush je dejal, da je vladni načrt za rešitev krize dovolj agresiven, da bo obrodil sadove, toda potrebuje še nekaj časa. Skozi ta prizadevanja svet pošilja jasne znake. V tem smo skupaj in skozi to se bomo skupaj prebili. Hkrati s padcem borznih indeksov padajo tudi cene nafte za 159-litrski sodček je treba odšteti okoli 80 dolarjev naj spomnimo, še pred dvema mesecema je bila cena več kot 140 dolarjev. G-7 bo iskal rešitev Finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih industrijsko najbolj razvitih držav - ZDA, Japonske, Velike Britanije, Francije, Italije in Kanade - so večinoma že prišli v ZDA, kjer bodo konec tedna premlevali, kako se učinkovito spopasti s krizo, ki se iz dneva v dan povečuje. Bush je dejal, da razume zaskrbljenost Američanov glede njihove gospodarske prihodnosti. Strah lahko hrani strah in tako je težko videti vse ukrepe, ki so bili narejeni, da bi problem rešili. Kot je dejal Bush, 700 milijard dolarjev vredna finančna injekcija, ki jo je podpisal pretekli teden, omogoča uporabo številnih ukrepov za izboljšanje trenutnega stanja, med njimi tudi vladni nakup deležev bank. To je prvič, da je Bush omenil vladni odkup deležev bank. Države iščejo načine, kako pomagati V Washingtonu se je začel tudi osrednji del srečanj v okviru jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Ukrepe proti finančni krizi je napovedalo več evropskih držav. Španska vlada je potrdila oblikovanje 30 milijard evrov vrednega začasnega sklada, ki ga bodo uporabili za nakup premoženja bank in spodbudo posojanju, če bo to potrebno. Danski parlament je potrdil vladni zakonodajni predlog, v skladu s katerim Danska do 30. septembra 2010 jamči za vse domače in tuje vloge v danskih bankah in hranilnicah. V Italiji so razširili prepoved t. i. prodaj na kratko na vse vrednostne papirje, ki kotirajo v Italiji, do konca oktobra. Nizozemska vlada je že v četrtek pripravila 20 milijard evrov sredstev, ki bodo na voljo nizozemskim finančnim ustanovam. Islandija ina Velika Britanija sta si v laseh Velika Britanija je poslala delegacijo na Islandijo, da bi tam našla rešitev, s katero bi odpravili zamrznitev več kot pet milijard prihrankov. Islandija je namreč nacionalizirala tri največje islandske banke, ker so se znašle v težavah, pri tem pa je zamrznila več kot pet milijard evrov sredstev okrog 300.000 britanskih varčevalcev, kar pa je v Veliki Britaniji naletelo na neodobravanje. Britanci so potem enako storili s premoženjem islandskih bank na Otoku, zaradi česar so vzrojili v Reykjaviku. Vrednost evra v primerjavi z dolarjem je padla, prav tako je padla vrednost funta v primerjavi z dolarjem.",0
"Prepričani so, da je okrožno sodišče odločilo napačno Združenje malih delničarjev se je pritožilo na sklep celjskega okrožnega sodišča, ki je zavrnilo predlog za vpis novih članov nadzornega sveta Pivovarne Laško v register. V VZMD-ju so prepričani, da je prvostopenjsko sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. Napačno naj bi bilo uporabljeno materialno pravo, nastale pa naj bi tudi bistvene kršitve postopka glede vpisa novih članov nadzornega sveta Pivovarne Laško, ki so bili izvoljeni na majski skupščini na podlagi nasprotnega predloga. Deklaratoren vpis, ki ne ustvarja pravnih posledic V spornem primeru vpisa članov nadzornega sveta v sodni register gre po mnenju delničarjev za deklaratoren vpis, ki sam po sebi ne ustvarja pravnih posledic. Sodnemu registru je bil v prvostopenjskem postopku predložen notarski zapis skupščine, ki je javna listina. V takšnih primerih bi moralo registrsko sodišče predlagan vpis izvesti. Morda bi v takšnem primeru sodišče lahko postopek tudi prekinilo do rešitve spora, nikakor pa ni v pristojnosti registrskega sodišča, da o sporu kakor koli vsebinsko odloča. Prav to pa je napačno storilo prvostopenjsko sodišče, so prepričani v vseslovenskem združenju malih delničarjev. Mali delničarji še menijo, da v primeru deklaratornih vpisov registrsko sodišče samo sploh ne sme reševati predhodnih vprašanj. Sicer v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa piše, da postopka ni mogoče prekiniti zato, ker gre za vpis deklaratorne narave. Po mnenju VZMD-ja to pomeni kvečjemu, da je potrebno vpis izvesti , še pravijo v združenju. Skupščina kar na stopnicah Kulturnega centra Laško Prvostopenjsko sodišče je zavrnitev sicer utemeljilo s tem, da je skupščina potekala na stopnicah pred zaklenjenimi vrati Kulturnega centra Laško, da skupščine ni odprla uprava Pivovarne Laško, da je ni vodil odvetnik Stojan Zdolšek, da ni bila navzoča notarka Katja Fink iz Celja in da iz zapisnika ni razvidno, da bi kdo ugotavljal obstoj posebnih pogojev za udeležbo in uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini. Mali delničarji priznavajo, da vse omenjeno drži, a po njihovem mnenju to ni razlog za ugotovitev ničnosti skupščine. Združenje namreč že ves čas zatrjuje, da je skupščino sklicala uprava, ki pa se skupščine ni udeležila. Zato so jo pravilno izvedli delničarji sami. Glede na to, da je skupščino sklicala uprava družbe, in glede na to, da je bila skupščina izvedena na podlagi sklica s strani uprave, in glede na to, da je bil prisoten notar Miro Bregar, so izpolnjeni vsi pogoji za veljavno izvedbo skupščine, so še sporočili iz VZMD-ja.",0
"Velenje - S podatkom o prevzemu stoodstotnega lastniškega deleža v švedski družbi Asko Appliances Group je prvi mož Gorenja Franjo Bobinac napovedal začetek delovne jeseni in poudaril, da gre za nov zgodovinski mejnik v razvoju podjetja. Gorenje, ki je 27. julija podpisalo pogodbo o prevzemu, s tem mejnikom zapolnjuje zadnje sive lise v Evropi, z lastno proizvodnjo širi in krepi svoj trg v skandinavskih državah, Severni Ameriki in Avstraliji, obenem pa prevzema blagovni znamki Asko v najvišjem tržnem segmentu in Upo v srednjem, ki bosta dopolnjevali program Gorenja. Kupnina prevzema od italijanskega lastnika, skupine Antonio Merloni Group, je znašala 4,5 milijona evra, kar je po besedah predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca manj, kot so ocenjevali analitiki (Antonio Merloni Group je pred desetimi leti za Asko odštel okoli 75 milijonov evrov). Gorenje je financiranje zagotovilo iz svežega kapitala, ki ga je v ta namen v junijski dokapitalizaciji zagotovil IFC (International Finance Corporation), ki je del skupine Svetovne banke. Predvideni učinki prevzema bodo tako na letošnji poslovni načrt Gorenja kot tudi na strateški načrt Skupine Gorenje pozitivni, so prepričani v podjetju, z nakupom pa bodo prodrli tako na skandinavski, na katerem nameravajo doseči 10-odstotni tržni delež, kot tudi na severnoameriški in avstralski trg. Kdo ali kaj je Asko? Švedska družba Asko je stara 60 let in je ena največjih proizvajalcev in prodajalcev velikih gospodinjskih aparatov s sedežem v Vari na Švedskem. Svojo lastno proizvodnjo pomivalnih, pralnih in sušilnih strojev ima v Vari, proizvodnjo kuhalnih aparatov, pečic in likalnih sistemov pa v Lahtiju na Finskem. Prva finančnica Gorenja Mirjana Dimc Perko je predstavila podatke o poslovanju švedske družbe. Lani je Asko ustvaril 173 milijonov evrov prihodkov, za letos pa načrtuje 176 milijonov prihodkov in EBITDA v višini 7,2 milijona evrov. Kapital podjetja je konec junija znašal 26,5 milijona evrov. ""Med Gorenjem in Askom vidim številne sinergije na področju prodaje in marketinga, raziskav in razvoja, nabave in proizvodnje,"" je pojasnil Bobinac in dodal, da bo Gorenje v Asko vlagalo od štiri do pet milijonov evrov na leto, prvo večjo finančno injekcijo pa naj bi družba dobila morda že konec letošnjega leta.",1
"Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 3,3 centa, na 1,549 evra, 100-oktanski za 3,2 centa, na 1,562 evra, dizelsko gorivo za 0,4 centa, na 1,411 evra. Vlada v trošarine ni posegala. Drobnoprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji so se opolnoči znova zvišale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 3,3 centa, na 1,549 evra, 100-oktanski za 3,2 centa, na 1,562 evra, dizelsko gorivo za 0,4 centa, na 1,411 evra, kurilno olje pa za 0,2 centa, na 1,052 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.",0
"Komarji. Njihovo število narašča. Repelenti, ki vsebujejo deet, strupeni. Insekti. ""Število komarjev na Obali je zdaj enako kot lani, se pa povečuje,"" pravi biologinja Katja Kalan. Za koliko se bo njihovo število povečalo, težko napove, saj je veliko odvisno tudi od okoljskih razmer – več dežja pomeni več komarjev. Odpornost se jim ne krepi Kot pojasni, pripravki proti komarjem vsebujejo sestavino deet. ""Sredstva zoper tigraste komarje morajo imeti vsaj 30 odstotkov te sestavine, za preostale je dovolj od pet do deset odstotkov,"" še pravi. Komarji niso odpornejši kot v preteklosti, to je bolj marketinška poteza, dodaja. Deet je okrajšava za kemikalijo, ki zelo učinkovito odganja žuželke in je najpogostejša aktivna snov v repelentih, pojasnjuje Lucija Perharič z inštituta za varovanje zdravja (IVZ). ""Deet je razvrščen kot strupen pri vdihavanju, pri stiku s kožo in zaužitju. Najobičajnejši neželeni učinki so draženje kože in sluznic ter kožne alergije,"" pojasni. Toda v literaturi so opisani tudi primeri, ko se je pri nekajdnevni ponavljajoči se uporabi pripravkov z več kot 30 odstotki deeta pojavila zastrupitev z motnjami orientacije, hoje, govora ter gibanja, zmedenosti, vzburjenosti, epileptičnih krčev in v posameznih primerih tudi smrt, priznava. Otrokom od dveh do 12 let zato ne priporoča uporabe pripravkov, ki vsebujejo več kot deset odstotkov deeta, previdnost je potrebna tudi pri ljudeh, nagnjenih k alergijam, in bolnikih z aknami in luskavico. ""Repelente je varneje nanašati na oblačila kot direktno na kožo. Če jih nanesemo neposredno na kožo, je pomembno, da kožo po nekaj urah temeljito umijemo,"" sklene Perharičeva.",0
"Največje znižanje v predelovalnih dejavnosti Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v Sloveniji januarja 7,8-odstotna, kar je 0,8 odstotka več kot decembra. Prijavljenih brezposelnih oseb je tako 73.911. Kot so sporočili iz državnega urada za statistiko, je bilo januarja prijavljenih 37.220 brezposelnih žensk in 36.691 moških oziroma devet odstotkov med vsemi ženskami in 6,9 odstotka med moškimi. V enakem času je bilo zaposlenih 783.004, samozaposlenih pa 89.242 ljudi. Med vsemi brezposelnimi jih je bilo največ, 15,2 odstotka, iskalcev prve zaposlitve, 42,3 odstotka pa tistih, ki so bili brezposelni 12 mesecev ali več. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je število registriranih brezposelnih oseb v februarju zvišalo za več kot 3.000 in je znašalo 77.182, kar kaže na to, da se bo stopnja registrirane brezposelnosti še zvišala. Največje znižanje v predelovalnih dejavnosti Število delovno aktivnih oseb se je najbolj znižalo v predelovalnih dejavnostih, saj so te zaposlovale skoraj 4.500 ljudi manj kot v decembru. Znižanje števila delovno aktivnih v gradbeništvu za več kot 1.200 pa je bilo manjše kot v decembru, ko se je znižalo za skoraj 2.000. Število delovno aktivnih oseb pa se je zvišalo v štirih dejavnostih, in sicer v obvezni socialni varnosti za več kot 300, v izobraževanju za več kot 200, v poslovanju z nepremičninami za okrog 50 in v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za 25.",0
"Ljubljana - Sindikat igralniških delavcev Slovenije (SIDS) za soboto znova napoveduje stavko. ""Z upravo se doslej nismo uspeli dogovoriti o odprtih vprašanjih, ki jih je iz dneva v dan več. Uprava ne spoštuje zakona o igrah na srečo, ki se je spremenil. Vse njene poteze vodijo k zmanjšanju pravic zaposlenih in njihovih plač,"" je razloge orisal predsednik SIDS Iztok Černigoj, medtem ko uprava Hita ocenjuje, da so stavkovne zahteve neutemeljene in da je napovedana stavka neupravičena. ""Zahtevamo novo delitev napitnine med zaposlene v igralnicah. Ne bomo dovolili novega enostranskega sporazuma o uvedbi delovnega časa. Ne vplačujejo več sredstev v drugi pokojninski steber. Zmanjšali so regres, božičnico, nezgodno zavarovanje. Več ali manj gredo vse stvari, ki jih počne uprava, na škodo zaposlenih. Izvedeli smo, da namerava uprava s 1. junijem uvesti nov sporazum, ki ni usklajen z nami. Je nekoristen za zaposlene in podjetje,"" je še dejal Černigoj, ki je prepričan, da je nujen dogovor med zaposlenimi in upravo, če želijo Hit spraviti iz težav. Strategijo igralništva, ki so jo pripravili na ministrstvu za finance, je označil za ""tajkunizacijo igralništva"". ""Zaposleni nismo omenjeni, razen v zmanjševanju pravic,"" je dodal. Čeprav po Černigojevem mnenju ""pravzaprav ni nikakršne možnosti za dogovor med sindikati in upravo Hita"", sindikalisti pričakujejo, da jim bo uprava vendarle prisluhnila in se z njimi sestala. ""Napovedana stavka je v zdajšnjih okoliščinah poslovanja družbe izjemno neodgovorna in škodljiva poteza, ki na destruktiven način ogroža podjetje in življenje na Goriškem,"" pa so se na napovedano stavko odzvali v Hitu, ki ga vodi Drago Podobnik. Člani SIDS bodo predvidoma stavkali v Hitovih igralnicah v hotelih Prak in Perla v Novi Gorici, Kranjskogorski Coroni ter v igralnem salonu Drive In v Vrtojbi. Po besedah Černigoja bodo stavko stopnjevali še 15. in 22. maja. V omenjenih igralnicah ima SIDS 700 članov, število stavkajočih pa bo odvisno od števila tistih, ki bi morali tedaj delati. Podrobnosti bodo predstavili na današnji novinarski konferenci. Spomnimo, da so konec minulega leta v skoraj 12 ur dolgih pogajanjih sindikalisti in uprava dosegli dogovor, da Hit zamrzne odpoved kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času, sindikat pa se je zavezal, da do nadaljnjega zamrzne vse napovedane stavke. Strokovna skupina je začela pripravljati nov sistem plač, a po Podobnikovih pojasnilih februarja naj bi bil sistem šele konec leta v taki fazi, da bi lahko opravili prve simulacije, medtem ko so za vmesno obdobje predlagali znižanje plač. Očitno je slednje povzročilo razdor. Kot smo poročali, naj bi uprava predlagala, da v plače zaposlenih, ki dosegajo do 1200 evrov bruto z vsemi dodatki, ne posegajo, nad tem zneskom pa naj bi predlagali krivuljo, ki se začne z enoodstotnim znižanjem, pa vse do 20-odstotnega pri najvišjih zneskih. Kot smo že večkrat zapisali, znaša povprečna neto plača zaposlenega v igralništvu Hita po podatkih družbe iz novembra lani 1655 evrov, bruto pa 2734 evrov. katja.svensek@dnevnik.si",0
"Ljubljana - Bonitetna hiša Dun & Bradstreet v novembrskem poročilu Sloveniji ni spremenila ratinga, ki tako ostaja stabilen, se je pa osredotočila na stanje naših največjih bank. To ni rožnato, ugotavljajo analitiki, ki so največ pozornosti namenili težavam največje banke NLB. Kapitalska ustreznost banke se je, tudi zaradi stečajev nekaterih velikih podjetij, poslabšala, banka pa je v prvi polovici letošnjega leta poglobila izgubo iz minulega leta, čemur je sledilo znižanje bonitetne ocene banke, ki jo določa Moody's. Da bi banka izboljšala svoj položaj, prodaja zasežene delnice, prisiljena je v dezinvestiranje, hkrati pa je še vedno nejasna dokapitalizacija banke, ugotavljajo analitiki bonitetne hiše Dun & Bradstreet. Moody's je znižal bonitetne ocene tudi NKBM ter Abanki. Analitiki verjamejo, da bo posledice čutilo gospodarstvo, saj bodo posojila dražja, kar bo zagotovo pripeljalo tudi do težav s servisiranjem podjetij s posojili. Posledica bo vidna v rezultatih druge polovice letošnjega leta, ko se lahko pokaže negativen učinek na domače povpraševanje, pojasnjujejo v bonitetni hiši, partnerski družbi Dun & Bradstreet.",0
"Durs je ustanovi za pediatrično kliniko namenil nekaj manj kot 20 tisoč evrov. Ustanova za novo pediatrično kliniko v Ljubljani je dobila novo donacijo. Nakazala jo je Davčna uprava RS v skladu z uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije, in sicer v dveh obrokih v višini 19.825 evrov. Ustanova ima tako zbranih že več kot 1,13 milijona evrov za nakup aparata za magnetno resonanco. Ustanova se zahvaljuje vsem, ki so namenili del dohodnine za nakup aparata, za katerega v ustanovi zbirajo sredstva. Obljube ministrice za zdravje Zofije Mazej Kukovič, da se bo Pediatrična klinika lahko selila spomladi 2009, so po besedah predsednice uprave ustanove Biserke Marolt Meden malo verjetne. Dokončanje glavne stavbe še ne pomeni normalne selitve in delovanja klinike, je povedala. Se pa v ustanovi veselijo napovedanega dokončanja zgradbe 18. avgusta in upajo, da jih bo ministrica povabila na ogled.",1
"Tako optimističen je bil minister za razvoj včeraj, ko je v Mariboru podjetju Envit d.o.o. podelil priznanje za najboljše Start up podjetje leta 2010. Nagrado so ob zaključku konference Podim podelili že tretjič, strokovna komisija pa je tudi letos med 30 prijavljenimi podjetji, iskala podjetje, ki ima potencial, da postane uspešno tudi v mednarodnem merilu. Med šest finalistov so se poleg zmagovalcev Envit in podjetja z najboljšim poslovnim načrtom DigiEd, uvrstila še podjetja BioSistemika, Dopinus razvojna hiša, Red Orbit in Molekula. Nagrado je predal minister razvoj Mitja Gaspari, ki je obljubil večjo pomoč države podjetnikom, ki svojo pot šele začenjajo. Preverite, katera področja bo država še posebej podpirala, v videu pa si oglejte, s kakšno idejo je podjetju Envit uspelo prepričati komisijo ter kaj osvojitev prestižne nagrade za nastajajoče podjetje sploh pomeni. Direktorica Envita Neža Finžgar Upamo, da nam bo nagrada prinesla investitorje!",1
"Sodišče je včeraj kot neutemeljeno zavrglo tožbo sistemskega operaterja prenosnega omrežja p(ELES) zoper nekdanjega predsednika up... Sodišče je včeraj kot neutemeljeno zavrglo tožbo sistemskega operaterja prenosnega omrežja ELES zoper nekdanjega predsednika uprave Vitoslava Türka. »V odvetniški pisarni Čeferin bo treba narediti red,« je sodni epilog komentiral Türk, ki ga preverja tudi računsko sodišče. »Tekst računskega sodišča je kopija tistega, kar je na sodišče prinesla odvetniška pisarna Čeferin, očitno so dali računskemu sodišču svojo pripravljeno vlogo, kar je nedopustno,« je ogorčen Türk. Računsko sodišče po njegovem mnenju »zlorablja svojo pozicijo.« Tako je v sobotnem odgovoru sodišču zahteval, da v celoti črta tekst, ki je kopija tistega, kar so Čeferinovi prinesli na sodišče. V nasprotnem primeru jih bo prijavil protikorupcijski komisiji .",0
"Države evroobmočja so Grčiji odobrile izplačilo še enega obroka posojil. Gre za šesti obrok, ki znaša osem milijard evrov in ki naj bi ga izplačali v prvi polovici novembra. Finančni ministri držav v območju evra so danes v Bruslju prižgali zeleno luč za izplačilo naslednjega obroka posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene mednarodne pomoči državi, so zapisali v skupni izjavi. Gre za šesti obrok, ki znaša osem milijard evrov. Izplačilo se pričakuje v prvi polovici novembra, je zapisala evroskupina in pri tem izpostavila, da mora obrok potrditi še Mednarodni denarni sklad IMF. Izplačilo bi v izogib bankrotu države moralo biti izplačano do srede novembra. Grčiji so odobrili še šesti obrok posojila. Šesti obrok posojil sodi v sklop lani dogovorjene pomoči, ki predvideva 110 milijard evrov dvostranskih posojil, od tega 80 milijard evrov od držav v območju evra, preostalo pa od IMF. Poleg tega je evroskupina danes v izjavi izpostavila, da bo s ciljem zagotovitve vzdržnosti grškega dolga dorekla tudi drugi program pomoči za Grčijo, ki bo vključeval ustrezno kombinacijo dodatnega javnega financiranja in prispevka zasebnega sektorja . Po julijskem dogovoru vrha območja evra naj bi druga pomoč Grčiji vključevala 109 milijard evrov javnih sredstev preko razširjenega začasnega sklada za zaščito evra EFSF in prispevek zasebnih upnikov, tako da bi ti z odpisom dolgov utrpeli 21-odstotno neto izgubo. A po navedbah diplomatskih virov pri EU se sedaj omenja povečanje javne pomoči na 144 milijard evrov. Poleg tega poteka burna razprava o povečanju prispevka javnega sektorja trenutno naj bi bil na mizi predlog 50-odstotne neto izgube za zasebne upnike. Vprašanje vloge zasebnega sektorja je razdelilo Berlin in Pariz, pri čemer prvi želi bistveno večji prispevek, drugi pa ne. Razpravlja se tudi o tem, ali naj ta ostane prostovoljen ali naj bo obvezen, ter o opredelitvi vloge zasebnega sektorja v stalnem mehanizmu za zaščito evra. Evroskupina je v izjavi zapisala še to, da so se makroekonomske razmere v Grčiji poslabšale in da gospodarski izzivi ostajajo veliki ter pozdravila prizadevanja za ureditev javnih financ, še posebej ukrepe, ki jih je grški parlament sprejel v četrtek. Ob tem so finančni ministri držav v območju evra grške oblasti pozvali k nadaljnjemu napredku pri izvajanju strukturnih reform in programa privatizacije. Glede vloge zasebnega sektorja pri drugi pomoči Grčiji in drugih dveh ključnih odprtih vprašanj pri iskanju celostnega odgovora na krizo v območju evra krepitve EFSF in dokapitalizacije bank danes od evroskupine ni pričakovati prebojnih odločitev. Tokratni obrok znaša osem milijard evrov. Evroskupina sicer še poteka, a tradicionalna novinarska konferenca po koncu njenih srečanj je bila odpovedana, tako danes ni več pričakovati izjav šefa evroskupine Jeana-Clauda Junckerja ter evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna. Krizni sestanki se nadaljujejo v soboto z ločenima srečanjema ministrov EU za finance in evropske zadeve ter vrhom Nemčije in Francije. V nedeljo bosta vrha EU in območja evra, v sredo pa še en vrh območja evra, na katerem naj bi bil dokončno potrjen celosten odziv na krizo.",0
"Ljubljana - Vlada je danes z mesta direktorja Rudnika Trbovlje-Hrastnik razrešila Bojana Klenovška, Polono Lajevec pa z mesta namestnice direktorja. Razlog za odpoklic in razrešitev dosedanjega poslovodstva so slabi poslovni rezultati, ki se kažejo predvsem v visoki izgubi. Za v.d. direktorja družbe je vlada do imenovanja novega direktorja z javnim razpisom, vendar največ za šest mesecev, s petkom imenovala Zdravka Stradarja. Predčasni odpoklic direktorja in njegove namestnice je vladi predlagal nadzorni svet družbe, potem ko se je seznanil z letnim poročilom družbe in skupine za leto 2008, pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo. Slabi poslovni rezultati se kažejo predvsem v visoki izgubi na proizvodnem delu v višini 6,2 milijona evrov. Rezultat bistveno odstopa od poslovnega načrta Rudnika Trbovlje - Hrastnik, ki ga je nadzorni svet sprejel marca lani in je skupaj z učinki odprodaje hčerinskih družb Gratex in Toplarne Hrastnik predvideval 2,4 milijona evrov izgube. Brez teh odprodaj je bil na proizvodnem delu predviden pozitiven izid. Lani je sicer Rudnik Trbovlje-Hrastnik prodal Toplarna Hrastnik. Poslovodstvo ob pojavu problemov in negativnem poslovanju ni predlagalo niti sprejelo potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, z nekaterimi odločitvami je negativni rezultat celo povečalo. Poslovanje z izgubo se je izrazilo tudi v porastu poslovnih obveznosti, pomisleki pa obstajajo tudi pri javnih naročilih, ki so bila izvedena z direktnimi pogajanji, ki temeljijo na pritožbah drugih možnih dobaviteljev.",0
"Vse, ki se odločajo za samostojno podjetniški pot ali iščejo novo zaposlitev, zanima, ali obstajajo panoge, ki ne poznajo krize. Ugledna revija Forbes pravi Seveda! Svetovno znana revija Forbes je objavila seznam panog, ki tudi v kriznih časih cvetijo. Podatke so zbrali na podlagi poslovnih rezultatov 100.000 srednje velikih podjetij, rezultati pa so zanimivi tako za tiste, ki hočejo ustanoviti svoje podjetje, kot za tiste, ki iščejo zaposlitev. Dobiček prinašajo računovodske storitve in zdravstvo ter z zdravjem povezane dejavnosti. Zanimivo je, da so na prvem mestu med tistimi panogami, ki prinašajo dobiček pristale računovodske storitve. Med najboljšimi desetimi izstopajo še, zdravstvo in z zdravjem povezane dejavnosti, ter pravne storitve. Vsa najbolj donosna področja imajo skupno to, da je povpraševanje po njihovih storitvah stalno ljudje bodo vedno obolevali, obiski sodišč pa so prav tako stalnica v našem vsakdanu. Več o tej temi lahko preberete na portalu cekin.",1
"Koliko stane virus te dni? Slovenski hekerji so ga prodajali za najmanj tisoč evrov. Pridržana dva, preiskava še poteka. Preiskava teče od aprila letos, preiskujejo izdelavo pripomočkov za napad na informacijski sistem in sum pranja denarja. Opravili so sedem hišnih preiskav na območju policijskih uprav Maribor, Celje in Krško. Mreža kupcev po vsem svetu Pridržali so dve osebi, stari 23 in 24 let. Hudodelci so sistem prodajali po vsem svetu, cena je bila tisoč evrov ali še več, je pojasnil Toni Kastelic, vodja centra za računalniške preiskave UKP GPU. Za tak kriminal osumljenim grozi 10 let zaporne kazni. Ključno je sodelovanje Kot je povedal Marjan Fank, pomočnik direktorja Urada kriminalistične policije, preiskava še poteka, in sicer v več državah. ""Za zdaj prosim za razumevanje, saj podrobnosti ne moremo razkriti,"" je dejal Fank. Španska policija je v sklopu akcije razkrila kupce programov za protipravno pridobivanje informacij. Zasegli so material, ki je zdaj pod nadzorom slovenskega pravosodja. Program je bil sicer napisan za programsko okolje Windows. Stephen Gaudin, pravni ataše FBI ameriškega veleposlaništva na Dunaju, je poudaril, da je edini način, da se lahko zoperstavijo računalniški kriminaliteti, mednarodno sodelovanje policij: ""Takega sodelovanja v svojih 19 letih kariere pri FBI še nisem doživel."" Koliko držav točno sodeluje, Gaudin ni vedel: ""Še sam ne vem, koliko držav je vpletenih, zato ne bi rad kateri delal krivico."" 23-letnik aretiran in izpuščen Spomnimo – pri preiskavi domnevnih kaznivih dejanj s področja računalniške kriminalitete je slovenska policija sodelovala z ameriškim Zveznim preiskovalnim uradom (FBI). Namestnik direktorja FBI za spletni kriminal v Washingtonu Jeffrey Troy pa je v sredo sporočil, da so pred dnevi v Mariboru aretirali 23-letnega Slovenca z vzdevkom Iserdo, ki naj bi bil avtor virusa. Kasneje so z GPU sporočili, da je domnevnega hekerja aretirala slovenska policija. Okuženih 13 milijonov računalnikov Preiskovali naj bi sicer trojico nekdanjih študentov mariborske fakultete za računalništvo. Ti naj bi izdelali najučinkovitejši računalniški virus, ki je okužil 13 milijonov računalnikov po domovih, univerzah, podjetjih in vladnih organizacijah. Z njegovo pomočjo so na daljavo kradli podatke o kreditnih karticah, gesla za spletno bančništvo in druge zaupne informacije, med žrtvami pa se je znašlo tudi veliko največjih ameriških podjetij in bank. Zaradi tega je primer začel preiskovati tudi FBI.",0
"Okoli 250 zaposlenih v gradbenem podjetju Konstruktor bo od stečajnega upravitelja prejelo odpovedi pogodb o zaposlitvi. Ob tem bodo dobili tudi napotke, kako pridobiti izplačila iz jamstvenega sklada. Zaposleni v Kontruktorju med stavko Okoli 250 delavcev gradbenega podjetja Konstruktor, ki je od ponedeljka v stečaju, bo danes od stečajnega upravitelja Matjaža Polenčiča prejelo odpovedi pogodb o zaposlitvi. Po 15-dnevnem odpovednem roku pa se bodo le lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje. S tem bodo delavci nekdanjega največjega mariborskega gradbinca vendarle lahko prišli do prvega denarja po več kot petih mesecih, odkar so prejeli zadnjo plačo. Mariborsko sodišče je stečaj podjetja, ki ga je zahteval dotedanji prisilni upravitelj Polenčič, podpirali pa so ga tudi delavci, razglasilo v ponedeljek, potem ko direktorju družbe Samu Majcenoviču ni uspelo pojasniti, kako in kdaj bo izplačal pet zaostalih plač. Majcenovič je sicer želel pojasniti, da bi moralo sodišče bolj pohiteti z izvršbo nekaterih njihovih terjatev do drugih podjetij, s čimer bi lahko izplačali dolgove in zagnali delo, a sodišče te argumentacije ni sprejelo. Konstruktor je imel že nekaj časa blokirane račune in je bil od 8. avgusta v prisilni poravnavi. Vodstvo družbe je v načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom, ki jim je družba dolžna več kot 72 milijonov evrov, v štirih letih obljubljalo poplačilo 51 odstotkov njihovih terjatev. Zaradi težav družbe so ostali tudi brez nekaterih večjih projektov, na katerih so že delali.",0
"Na območju Kanina ob pol enih opazili planinca, ki ni kazal znakov življenja. Med fotografiranjem pa je v smrt omahnil planinec na Prisojniku. Pred Visokim Kaninom se je ponesrečil slovenski gornik, njegov padec je videla planinka iz Bovca in o tem obvestila regijski center za obveščanje. Slednji je takoj sprožil reševalno akcijo, v kateri so sodelovali gorski reševalci, vojaki Slovenske vojske in dežurna zdravnica. Ta je pri ponesrečenem planincu lahko samo še potrdila smrt. Kot so povedali na novogoriški policiji, je 66-letni planinec doma iz Kranja sam hodil po strmem pobočju izven urejene poti nad domom Petra Skalarja, kjer mu je zdrsnilo. Po pobočju se je kotalil približno 20 metrov, nato pa padel čez 5 metrov visok skalni previs, kjer je obležal. Do njega sta takoj prišla dva planinca, ki pa sta ugotovila, da omenjeni ne kaže znakov življenja. Do ponesrečenega planinca je z helikopterjem prispela ekipa za helikoptersko reševanje v gorah, ki so pokojnega prepeljali v dolino. Takoj po zaključeni reševalni akciji pod Kaninom pa je šest reševalcev odhitelo v kanjon potoka Sušec v bližini Bovca, kjer se je pri pripravi na spust zgrudila avstrijska državljanka. Turistko so oskrbeli in jo predali ekipi helikopterske nujne medicinske pomoči, ki jo je s policijskim helikopterjem prepeljala v ljubljanski klinični center. Smrt tudi pod Prisojnikom Nekaj pred 15.00 pa so bili reševalci obveščeni tudi o nesreči na Prisojniku. 46-letnik iz Vnanjih Goric naj bi na grebenu na urejeni poti proti vrhu gore izgubil ravnotežje med fotografiranjem. Padca 200 metrov navzdol po pobočju gore ni preživel.",0
"Čeprav ima le nekaj deset kilometrov obale, se Slovenija vse bolj uveljavlja kot navtična velesila. Na največji razstavi plovil na svetu sta kar dve iz naših krajev dobili naslov 'evropska barka leta'. Vedno bolj pogosto mnenje v svetovni navtiki je, da prav iz Slovenije prihaja največ novih zasnov, tehnologij in svežih idej. Andraž Miheln Slovenija je na razstavi plovil v nemškem Düsseldorfu, največji na svetu, še utrdila svoj položaj med navtičnimi velesilami. Kar dva izdelka, pod katera so se podpisali naši izdelovalci, sta si namreč prislužila nagradi za evropsko barko leta. Med jadrnicami je navtičnega oskarja za leto 2010 osvojila Seascape 18, med motornimi barkami pa je žirijo najbolj prepričal Greenline 33. Skupaj so sicer podelili 11 nagrad, bolje od Slovencev pa so se odrezali le Francozi, ki so prejeli tri. Dve so dobili tudi Italijani. Seascape 18 Seascape 18 slovenskih oceanskih jadralcev Kristiana Hajnška in Andraža Mihelina je navtične strokovnjake prepričala kot inovativna majhna jadrnica z izjemnimi jadralnimi lastnostmi, ki odpira vrata v navtiko številnim novim ljubiteljem morja. Jadrnica je v celoti izdelana v Sloveniji, v dobrem letu dni, odkar so jo prvič predstavili, pa so jih v Evropi prodali več kot 50. Cena je 20 tisoč evrov. Greenline 33 Podjetje Seaway je z Greenlinom 33 osvojilo že 33. evropski naslov. Barka je že na jesenskih razstavah zbujala pozornost s svojo izjemno okoljsko prijaznostjo, učinkovito porabo energije in udobjem, zato ni čudno, da nagrade pobira kot po tekočem traku. Greenline 33 ima dizelski in električni motor in fotovoltaično streho, zato porabi štirikrat manj fosilnih goriv kot primerljiva motorna barka. V svojem razredu je trenutno najbolj prodajana na svetu. Seaway ima že okrog 90 naročil, serijska izdelava pa je v polnem zamahu. Pri njenem razvoju so s Seawayem sodelovala podjetja Iskra Avtoelektrika, Bisol, Podgorje in nemška skupina Volkswagen.",1
"Francoski prehrambni velikan Lactalis se je z lastniki dogovoril za prevzem več kot 50-odstotnega deleža v Ljubljanskih mlekarnah. Prevzem bo presodil še urad za varstvo konkurence, potem pa bodo morali Francozi za preostali delež objaviti prevzemno ponudbo. Francoska skupina Lactalis se je dogovorila za prevzem 50,3-odstotnega deleža v Ljubljanskih mlekarnah. Za posel, ki ga mora odobriti še varuh konkurence, so se dogovorili z NFD Holdingom, Factor banko, skladom KD Delniški Dohodkovni, KD Banko in Savo, so sporočili iz Lactalisa. Ljubljanske mlekarne bodo okrepile Lactalisov položaj v regiji jugovzhodne Evrope, kjer je skupina Lactalis eden glavnih igralcev na trgu mleka in mlečnih izdelkov, so še zapisali v sporočilu. Kot so povedali v Lactalisu, so se pogovori z delničarji odvijali prejšnji teden. Vrednosti posla ne razkrivajo, pravijo le, da je cena višja kot v nedavni prevzemni ponudbi Mlekodela, Deželne banke Slovenije DBS in zadrug. Posel bo presojal še urad za varstvo konkurence, družba pa bo morala nato skladno z zakonom objaviti prevzemno ponudbo za preostali delež. Za prevzem Ljubljanskih mlekarn so se odločili zaradi proizvodnih zmogljivosti in blagovnih znamk, ki jih nameravajo razvijati, prestrukturiranje ni predvideno, so zatrdili v družbi. Delničarji so delež ponujali že več let, v Lactalisu pa so zdaj ocenili, da je pravi čas, in se ob prevzemni ponudbi zadrug bolj angažirali glede pogovorov, so še povedali. Mlekodel, DBS in zadruge so v okviru prevzemne ponudbe, ki je trajala od 19. septembra do 19. oktobra in v kateri so za delnico ponujali 6,50 evra v denarju, pridobili 194.713 delnic oz. 4,44 odstotka vseh in svoj lastniški delež v družbi povečali na 36,41 odstotka.",0
"NLB predlaga stečaj krovne družbe Primorje Delavci Primorja so se srečali s potencialnim vlagateljem, a zagotovil o plačah niso dobili. Medtem pa je največja upnica družbe banka NLB vložila predlog za začetek stečaja Primorja Holdinga. Julian C. Frost, prvi mož Icom Capital Groupa, potencialnega strateškega partnerja Primorja, se je sešel s predstavniki koordinacije sindikatov. Šlo je predvsem za predstavitveno srečanje, na katerem je Frost predstavil reševanje Primorja, je povedal vodja koordinacije sindikatov Damjan Volf. Vlaganje v Primorje vidi v treh korakih - prvi je poplačilo obveznosti do delavcev, drugi je skrben pregled poslovanja Primorja in tretji vstop v lastništvo družbe, pravi in dodaja, da jih je Frost prosil za razumevanje, saj mora najprej končati pogovore z bankami. Ker pa jim ni pokazal nobenih papirjev, niso pa dobili niti zagotovila, da bodo plače kmalu izplačane, Volf poudarja, da mu bodo verjeli šele tedaj, ko bodo videli denar na bančnih računih zaposlenih. Stavke zato ne nameravajo prekiniti. Stavko še zaostrujejo Zaposleni v Primorju namreč od ponedeljka stavkajo, ker niso dobili plač, svojo stavko pa še zaostrujejo. Ne stavkajo več na gradbiščih, ampak v delavnicah v bližini Črnigojeve hiše v Ajdovščini. Delavci so načrtovali stavko pred Črnigojevo hišo, a se je zaradi mraza in močne burje okoli 200 delavcev zbralo v delavnicah v bližini, je za MMC potrdila novinarka TV Slovenija Mojca Dumančič. Med stavkajoče sta prišla predsednika sindikatov, ki jima pripada večina stavkajočih delavcev - Dušan Semolič z ZSSS-ja in Peter Majcen iz KS-ja 90. Primorju Holdingu, edinemu lastniku Primorja, grozi stečaj Nova Ljubljanska banka, ki je največja upnica družbe Primorje Holding, pa je vložila zahtevo za stečaj. Sodišče po poročanju spletnih Financ pričakuje, da bo predlog za začetek stečaja do konca dne vročen dolžniku, ki se lahko v 15-dnevnem roku izreče o predlogu, nato pa bo sodišče odločalo o utemeljenosti predloga. Da so vložili predlog za stečaj, so za STA potrdili tudi v banki. Primorje Holding je edini lastnik družbe Primorje in je v lasti zdajšnjih in nekdanjih menedžerjev Primorja. Po navedbah Financ so lastniki Primorja Holdinga pri NLB-ju za menedžerski prevzem zastavili 80 odstotkov delnic Primorja. Zavod za zaposlovanje je v pripravljenosti Morebitni stečaj Primorja z več kot 700 delavci bi lahko za novogoriški zavod za zaposlovanje pomenil velike težave. Nanj se že pripravljajo, pravi direktorica novogoriškega zavoda Lučila Hvala. Po njenih pojasnilih bi brez dela ostalo kar nekaj delavcev, ki so starejši od 50 let, imajo različne omejitve pri zaposlitvi ali so invalidne osebe. Na območju Upravne enote Ajdovščina je sicer stopnja brezposelnosti zdaj 12,8-odstotna, ob stečaju Primorja pa bi krepko presegla 20 odstotkov. Kaj bo z zadnjim delujočim velikim gradbenim podjetjem? Potem ko sta v torek po dobrih desetih dneh od imenovanja odstopila predsednik uprave Primorja Darko Valenčič in član uprave Sebastijan Trajkovski, so v koordinaciji sindikatov v Primorju sklicali sestanek z direktorjem družbe Primorje Holding Štefanom Činčem, predsednikom nadzornega sveta Primorja Holdinga Jožetom Vrabcem in največjim posamičnim lastnikom Primorja Holdinga Dušanom Črnigojem. Od njih zahtevajo odgovore o tem, kakšna bo prihodnost Primorja in predvsem zaposlenih, saj se bojijo najslabšega scenarija, to je stečaja. Omenjenim so poslali tudi pisna vabila, vendar zagotovila, da bodo prišli na sestanek, niso dobili. Vprašljiva je udeležba vsaj enega med njimi, saj je Činč trenutno v tujini. Primorje je še zadnje delujoče veliko gradbeno podjetje v Sloveniji, ki pa je v resnih težavah. Agonijo so poskušali že lani preprečiti z zamenjavo upravnega odbora. Vodenje je po odstopu Črnigoja prevzela Marjana Novak, po njenem odstopu pa Valenčič. Ta naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group vložil 30 milijonov evrov.",0
"Kako profesionalni ""trader"" analizira ter odpira in zapira pozicije znotraj trgovalnega dne - ""Live trading day"" ob 10-ti obletnici delovanja Brokerjet Ekskluzivni dogodek bo na sporedu v petek, 23. 9. 2011, ob 13 uri v Ljubljani (Hotel Lev), kjer boste imeli možnost spremljati profesionalnega trgovca na pravem ""live"" trgovalnem računu. Skozi celotno popoldne se bo zvrstilo več mednarodno priznanih predavateljev in ves čas boste lahko spremljali tudi »Live intra-day trading« program, ki ga bo vodil Faik Giese. Na brezplačnem dogodku, ki je namenjen tako izkušenim trgovalcem, kot tudi začetnikom, si boste lahko pogledali kako profesionalni ""trader"" analizira ter odpira in zapira pozicije znotraj trgovalnega dne. Ogled vsebine in prijava! Ogled vsebine in prijava sta možna tudi na:- Brokerjet Slovenija Facebook strani - prek elektronskega sporočila (s pripisom imena in priimka) na marketing@brokerjet.si.",1
"Portorož - Prvi dan festivala medijskih trendov Sempl 12 v Portorožu se je iztekel s podelitvijo nagrad sempler za strateško in kreativno najboljše pristope k medijem. Nagrado veliki sempler 2009 za najboljšo medijsko strategijo je prejelo delo Frutiq Microfon oglaševalca družbe Fructal in prijavitelja komunikacijskega podjetja Pristop. Zlati sempler v kategoriji Strateška uporaba medijskega spleta je strokovna žirija podelila akciji Umaknimo ruandske otroke z ulic, ki sta jo za Unicef Slovenija oblikovala Publicis in ZenithOptimedia. V kategoriji Inovativna uporaba obstoječega medija je zlati sempler prejelo delo Nivea for Men nogometni izazov, ki ga je za oglaševalca Beiersdorf oblikovala družba OMD Croatia s Hrvaške. V kategoriji Neposredni pristopi je zlati sempler prejela akcija Planica, svetovna rekorderka, pod katero sta se podpisala oglaševalec Ljubljanske mlekarne in prijavitelj komunikacijsko podjetje Pristop. Zlati sempler v kategoriji Inovativni mediji je bil podeljen čestitki, ki sta jo za oglaševalca AC Lovše izoblikovala ZenithOptimedia in Saatchi&Saatchi. Zlati sempler v kategoriji Mediji generacije y pa je prejela interaktivna storitev Fudbaliziraj se! oglaševalca T-Com, ki jo je prijavila Imago advertising agency. Osrednja tema 12. seminarja medijskih trendov Sempl 12, ki danes in v petek poteka v Portorožu, so spremembe, ki jih je v medije in medijsko potrošnjo prinesla digitalizacija. Med drugim bo beseda tekla o tem, kako se digitalizaciji prilagajajo klasični mediji in kako se zaradi novih tehnologij spreminjajo navade uporabnikov.",1
"Večer je bil prepleten z mnogimi glasbenimi točkami. Finalisti oddaje Misija Evrovizija - Gašper Rifelj, Nadja Irgolič, Brina Vidic, Flora Ema Lotrič, Manuela Brečko in Nika Zorjan - so med glasovanjem odpeli 10-minutni venček skladb, ki so jih prepevali v oddaji. Posebni gostji večera sta bili letošnja zmagovalka francoskega izbora za Pesem Evrovizije Anggunin nekdanja evrovizijska zmagovalka Emilija Kokić iz skupine Riva, ki je zapela zmagovalno evrovizijsko skladbo iz leta 1989, Rock me. Nekdanje slovenske predstavnice na Pesmi Evrovizije, Darja Švajger, Nuša Derenda in Maja Keuc, so sestrsko zapele zmagovalno skladbo izbora EMA iz leta 2002, Samo Ljubezen. Gostitelj večera je tudi tokrat bil nepogrešljivi Klemen Slakonja, ki je poskrbel za sproščen in zabaven nedeljski večer.",1
"Po predhodnih podatkih, ki jih je izdal poljski statistični urad, je razvidno, da rast poljskega bruto domačega proizvoda v tretjem četrtletju znaša 4,2 odstotka Foto: Shutterstock Bruto dodana vrednost v državnem gospodarstvu se je sicer v tretjem četrtletju povečala za štiri odstotke. Rast na Poljskem beležijo tako v predelovalni industriji (5,5 odstotka), gradbeništvu (11,9 odstotka), trgovini na drobno (5,3 odstotka), prometu in komunikacijah (3,6 odstotka), kot v finančnem posredništvu (6,7 odstotka), poročajo poljski mediji. Zasebna potrošnja raste, javna poraba pa pada Domače povpraševanje se je povečalo za 3,2 odstotka. Skupna poraba se je v tretjem četrtletju povečala 1,6 odstotka, kar odraža triodstotno rast zasebne potrošnje in 3,1-odstotni padec javne porabe.",1
"V Revozu bodo zaradi težav pri dobavi elektronike iz Japonske, ki jo je prizadel cunami, prenehali delati v treh izmenah. Začasno bodo zato odpustili okoli 390 agencijskih delavcev in 130 zaposlenih za določen čas. Proizvodnja v Revozu Iz Revoza so sporočili, da bodo zaradi težav pri dobavi elektronskih delov iz Japonske začasno prenehali delati v treh izmenah. Od 23. maja bodo tako začasno ustavili proizvodnjo v nočni izmeni. Zato bodo morali odpustiti okoli 390 zaposlenih prek agencij za posredovanje delavcev in okoli 130 zaposlenih za določen čas. V tovarni še pravijo, da bodo lahko zopet povečali proizvodnjo, ko bo vzpostavljena normalna oskrba z deli iz Japonske. Kot so še pojasnili v Revozu, se v regiji Sandai, ki sta jo 11. marca prizadela potres in cunami, nahaja tudi večina proizvodnje elektronskih delov. Zaradi naravne nesreče je bila ta dobava prekinjena. V Renaultu so sicer takoj po nesreči ustanovili posebno skupino, ki je bila odgovorna za zagotavljanje oskrbe in obratovanja svojih tovarn po svetu. Vendar ukrepi te skupine niso zadostovali, da bi v Revozu lahko ohranili obseg proizvodnje na trenutni ravni. Tretja izmena naj bi spet začela delati najpozneje v pol leta Predsednik območne organizacije Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost in predsednik Revozovega sindikata Slavko Pungeršič je pojasnil, da se je sindikat v torek z upravo Revoza dogovoril, da bo ta pri delavcih nočne izmene odpustila le agencijske delavce, ki so pretežno tujci, in delavce zaposlene za določen čas, med katerimi prevladujejo domačini. Ker tretja izmena zaposluje več delavcev, kot jih nameravajo odpustiti, bodo njihov preostanek prerazporedili v obstoječi izmeni, takoj ko bodo v Revozu vnovič vzpostavili tretjo izmeno, po Pungeršiču v nekaj mesecih do pol leta, pa naj bi najprej zaposlili sedaj odpuščene delavce, je dejal. Ukinitev tretje izmene v tovarni je po besedah vodstva in sindikalista le začasna. Foto Reuters Odpuščeni delavci bodo junija enako kot drugi Revozovi delavci dobili izplačan del regresa, vsi po omenjenem premostitvenem obdobju nazaj zaposleni pa bodo ob vnovični zaposlitvi dobili izplačan še preostali del regresa za polno delovno leto, je pojasnil sindikalist. Uprava je omenjeni dogovor podpisala, v Revozu pa si prizadevajo, da bi dobavno vrzel čim prej nadomestili z novimi dobavitelji elektronskih delov ali vrnitvijo Japoncev, je še povedal Pungeršič.",0
"Rast anketne brezposelnosti beležimo že zadnji dve leti V dveh letih se je stopnja anketne brezposelnosti povečala za skoraj 66 odstotkov na 7,3 odstotka, še vedno pa je za 3,4 odstotne točke nižja od uradne stopnje brezposelnosti. Sodeč po podatkih ankete od delovni sili, se anketna brezposelnost v Sloveniji že drugo leto zapored povečuje, so sporočili s Statističnega urada. S 4,4 odstotka v letu 2008 se je skupna stopnja anketne brezposelnosti povečala na 7,3 odstotka v letu 2010. Lani je tako število delovno aktivnih znašalo 966.000, kar je dobrih 15.000 manj kot v letu pred tem. V letu 2010 je bilo število delovno aktivnih oseb sicer konstantno, kar kaže tudi stopnja delovne aktivnosti. Ta se je ves čas gibala med 54,7 in 55 odstotki. Povprečno število neaktivnih prebivalcev se je lani povečalo za 8.000 oseb ali za 1,1 odstotka v primerjavi s povprečjem predhodnega leta. Med neaktivnimi prebivalci pa so tako kot več let prevladovale ženske, ki jih je bilo kar 60 odstotkov. Število registriranih brezposelnih oseb je sicer oktobra lani prvič po letu 2001 preseglo 100.000, v decembru 2010 pa je znašalo 110.000. Stopnja registrirane brezposelnosti je lani znašala 10,7 odstotka, kar je 1,6 odstotne točke več kot leto prej in štiri odstotne točke več kot leta 2008.",0
"Država bo malim podjetjem prek podjetniškega sklada pomagala z vlaganjem t.i. tveganega kapitala Vlada je danes sprejela predlog poslovnega načrta programa instrumentov finančnega inženiringa za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji za obdobje 2009-2013. Vlada želi s poslovnim načrtom, posredno prek Slovenskega podjetniškega sklada, malim in srednjim podjetjem omogočiti lažji dostop do finančnih virov. Kot je pojasnila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, država podjetjem ne bo več namenjala nepovratnih sredstev, temveč lastniške ali dolžniške vire države. Poleg jamstev za posojila, bo država prek podjetniškega sklada podjetjem pomagala tudi z vlaganjem t.i. tveganega kapitala. »Gre za enega zadnjih protikriznih ukrepov v letošnjem letu,« je še pristavila sekretarka.",1
"Stiske. Še preden ostanejo brez dela, so delavci ob počasnem umiranju podjetij po več mesecev brez plač. 5 tekstilnih podjetij je zadnje leto ugasnilo na Dolenjskem in v Beli krajini. Novo mesto. “Nemalo delavskih plač danes ne omogoča več dostojnega preživetja, še huje pa je, če delavci delajo in plač sploh ne dobijo,” Majda Marolt, sekretarka območne organizacije zveze svobodnih sindikatov, opiše razmere, ki so zaznamovale boj za delavske pravice v zadnjem letu. Takšno obdobje zdaj preživljajo delavci Novolesa, kjer so jim dolžni dve plači, podobna agonija pa se je lani dogajala v Preventu. “S postopki, ki privedejo do neke rešitve za delavce, vodilni čakajo predlogo. In še potem morajo delavci en mesec čakati na poplačilo iz jamstvenega sklada, ves ta čas pa so brez denarja in stiske so hude,” opozarja Maroltova. Najslabše pri tekstilu Največ delovnih mest je lani na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju izgubila tekstilna branža. V stečaj je šel Prevent, Labod Rep najprej v likvidacijo in nato v stečaj, s prisilno poravnavo je končal Labod Konfekcija, z likvidacijo pa Beti Pletiva in Komet. V zadnjem je kazalo, da težav z odpravninami ne bo, a jih pri zadnji plači, tako kot je bilo obljubljeno, vse delavke niso prejele. “Zaradi hipotekarnih kreditov na nepremičninah teh ne morejo prodati, a kljub temu likvidacijski upravitelj zatrjuje, da poplačilo bo,” pravi Maroltova. Tom: agonija krajša Edini primer, kjer je bila agonija delavcev ob umiranju podjetja krajša, je po mnenju Maroltove mirnski Tom. “Delavci so sami zbrali denar za začetek stečajnega postopka, kar je bila, kot kaže, pametna odločitev, saj naj bi tam proizvodnja kmalu spet zaživela,” končuje Maroltova.",0
"Intervju z ekonomistom Igorjem Mastenom V pogovoru za MMC je ekonomist Igor Masten dejal, da bi vlada sicer lahko naredila več v boju zoper inflacijo, da pa je tudi v kritikah opozicije veliko hipokrizije. S predavateljem na Ekonomski fakulteti smo se pogovarjali predvsem o temi, ki predstavlja enega najhladnejših tušev za Slovenijo v zadnjem letu inflaciji. Zakaj je v Sloveniji inflacija tako visoka? Kako je do zdaj potekal boj zoper podražitve in kaj še čaka Slovence? Slovenija se že nekaj časa srečuje z zelo visoko inflacijo. Guverner Banke Slovenija Marko Kranjec meni, da je vlada po uvedbi evra nekoliko zaspala. Se strinjate s tem? Bi lahko vlada naredila več v boju zoper podražitve? Kaj? Če bi Kranjec specificiral - ali mogoče novinarji pri navajanju njegovih trditev - glagol op. p. zaspati, bi se verjetno strinjal. Vlada bi lahko naredila več. Lahko bi vodila restriktivno fiskalno politiko. To pomeni, da bi ljudje, ki so prejemniki neto transferjev iz proračuna, dobili manj. Torej, manj nadomestil za brezposelnost, manj izdatkov za zdravstvo, manj subvencij za vrtce, manj subvencij za kmete, nižja rast pokojnin, nižja rast plač javnih uslužbencev, nižja rast plač zdravnikov, sodnikov, šolnikov … Če se prav spomnim, vsi od vlade zahtevajo restriktivno fiskalno politiko, nihče je pa še ni podprl. Ravno obratno, iz proračuna bi radi več. Je torej Kranjec kaj od navedenega konkretno predlagal ali še vedno ostajamo na ravni teoretične debate? Pravite torej, da bi vlada lahko na določenih področjih bolj varčevala. Opozicija ji očita tudi, da je premalo naredila za konkurenčnost - da bi tudi s tem lahko vplivala na zmanjšanje inflacije. Kaj pa vi mislite o tem? In na kakšen način bi se dalo spodbuditi konkurenčnost? Kaj je tukaj mišljeno pod pojmom konkurenčnost? Način varčevanja države v smislu dviga konkurenčnosti v gospodarstvu, in sicer z nižjimi stroški dela v podjetjih. Bi morali biti davki, prispevki ipd. za podjetja še nižji? Bi se morala spremeniti politika plač, zaposlovanja? Seveda, davki bi morali biti nižji. Ker imamo eno najbolj progresivnih obdavčitev dela na svetu, bi razbremenitev pomenila predvsem fiskalno razbremenitev višjih plač. Ta cilj je bil tudi v osrčju predloga enotne davčne stopnje. Če me spomin ne vara, so ljudje proti temu protestirali. Potem je vlada naredila manjši korak v tej smeri in odpravila davek na izplačane plače in znižala progresijo dohodnine. Dejansko so torej naredili nekaj za povečanje konkurenčnosti. Opozicija je bila proti temu. Nekdanji guverner je tudi govoril o večjem strukturnem deficitu s tem v zvezi. Skratka, večina ljudi si ne želi davčne razbremenitve gospodarstva. Večina ljudi si ne želi večje stroškovne konkurenčnosti. Razlog je enostaven. Nočejo se odreči prerazdeljevanju iz proračuna, nobena politična stran – ne leva ne desna – pa se noče odreči prerazdeljevanju za kupovanje volilnih glasov. Imamo najmlajše upokojence v Evropi. Mnogi tarnajo, da imajo prenizke pokojnine. Seveda, vendar jih je toliko in kmalu jih bo še bistveno več, da moramo plačevati tako visoke prispevke za pokojninsko zavarovanje, da je to najpomembnejši fiskalni strošek dela. Je kdo povedal naglas, kaj bi »povečanje konkurenčnosti« pomenilo s tega vidika?",0
"Ne vem, kaj se je zgodilo Janši s četrtka na petek. S temi besedami je Erjavec komentiral odločitev premierja, da ga umakne iz pogajaj o hrvaških varčevalcih. Na novinarski konferenci je Erjavec tudi potrdil, da je zamrznil postopek imenovanja 17 veleposlanikov, saj se mu ne zdi primerno, da bi o tem odločali, ko vlada razpada. ""Kadrovanje na veleposlaniška mesta se bo nadaljevalo tisti trenutek, ko bo DZ ugotovil, da sem odstopil,"" je dejal. Prepričan je, da bo tako kadrovanje potekalo ""po izkaznici"", ne pa glede na strokovnost kandidatov. Danes smo že poročali, da brez vednosti ministra poteka imenovanje vsaj 12 veleposlanikov, saj je on postopke ustavil. Dodal je, da bosta z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem, ki je prav tako iz kvote Desusa, odstopno izjavo z ministrskega mesta podpisala v petek. Odziv na premierjevo ""odstavko"" Minister je na začetku tiskovne konference sicer poudaril, da ga je premier Janša umaknili iz pogajanj s Hrvaško glede Ljubljanske banke zaradi notranjepolitičnih razmer v državi. ""Ne vem, kaj se je zgodilo Janši v noči na petek. Dogovor pri Pahorju je bil, da gremo pri LB po začrtani poti, po kateri bi dogovor danes parafirali,"" je poudaril Erjavec, piše Dnevnik. Zunanji minister obžaluje, da vprašanja LB ni mogel izpeljati do konca. ""Kar se je zgodilo v petek, je bilo nenavadno. Ko sem bil v Schladmingu, so me nekateri ministri spraševali, kaj se dogaja pri nas,"" je opisal Erjavec. Povedal je še, da je glavno vsebinsko delo glede dogovora o rešitvi problema Ljubljanske banke že opravljeno. Upa, da bo dogovor vendarle sklenjen, zatrdil pa je tudi, da je o vsem dogovarjanju s hrvaško stranjo sproti obveščal premierja. O nekredibilnosti Janša je Erjavca v petek odslovil, ker bi ta ""lahko ogrozil kredibilnost."" Erjavec je sicer prepričan, da je nekredibilen ravno predsednik vlade, ki kljub hudim obtožbam komisije za preprečevanje korupcije ne odstopi s položaja. ""Komu pa Janša sploh zaupa? Vlada se ukvarja samo še s kadrovanjem,"" je na 24ur ob enih povedal Erjavec. Naj vas spomnimo Premier je namreč v petek napovedal, da ""zaradi nastopaštva"" umika Erjavca iz reševanja vprašanja LB. Napovedal je, da se bo 10. marca sestal s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem glede reševanja vprašanja nekdanje Ljubljanske banke.",0
"Evropski parlament je podprl uvedbo izredno strogih pravil za proizvodnjo igrač. Posebej strogo zakonodajo predlaga za igrače, ki so skrite v hrani. Še posebej strogo zakonodajo parlament predlaga za igrače, ki so skrite v hrani, kot je denimo slavni Kinder jajček. Odbor Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov je pred bližajočimi božično-novoletnimi prazniki, ko prodaja igrač skokovito naraste, podprl uvedbo izredno strogih pravil za proizvodnjo igrač, ki so naprodaj v EU. Proizvajalci igrač menijo, da so ukrepi, ki jih morajo v prihodnjih tednih potrditi države članice EU, nepotrebni. Spremembe 20 let starih pravil Evropski poslanci so ta teden soglasno podprli spremembo obstoječih, 20 let starih pravil za proizvodnjo igrač v EU. Še posebej strogo zakonodajo parlament predlaga za igrače, ki so skrite v hrani, kot je denimo slavni Kinder jajček. Nova pravila bodo veljala za vsa podjetja, ki prodajajo igrače v sedemindvajseterici, še posebej največjo svetovno proizvajalko igrač Kitajsko. Kitajska je v letu 2006 po svetu prodala kar 22 milijard igrač. Kot je pojasnila belgijska poslanka v Evropskem parlamentu Marianne Thyssen, ki je pripravila poročilo o igračah, bi morali prepovedati neposreden stik igrače s hrano. To pomeni, da bi morala biti igrača v posebni embalaži, ki je prevelika, da bi jo otrok dal v usta in pogoltnil. Tudi igrača bi morala biti zadosti velika in opremljena z opozorilom. Med predvidenimi ukrepi so še strožja pravila za uporabo dišav in kemikalij za igrače in obvezna uvedba varnostnih opozoril na navodilih za uporabo. Naš cilj je zagotoviti staršem, da so lahko prepričani, da vse igrače, ki jih kupijo, ustrezajo najstrožjim varnostnim standardom, je pojasnila Thyssnova. Proizvajalci igrač protestirajo Združenje glavnih evropskih proizvajalcev igrač se z uvedbo strožjih pravil ne strinja in poudarja, da so varnostni standardi za igrače že zdaj visoki. Ob tem združenje poziva EU, naj ne sprejema novih ukrepov, ki bi lahko škodovali proizvajalcem. Vzpostaviti moramo jasen okvir, ki bi varnost otrok še naprej postavljal na prvo mesto, obenem pa evropskim podjetjem v hudi svetovni konkurenci omogočil razvoj in inovacije, je poudaril predsednik združenja Bryan Ellis.",1
"Vse več nakupov tujih izdelkov v diskontnih trgovinah Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je začela kampanjo Kupujmo slovensko, s katero želijo povečati kupovanje živil slovenskih proizvajalcev. Namen kampanje je spodbuditi uporabnike, da izberejo živila slovenskih proizvajalcev, ko je to mogoče. S tem ne pozivajo k izogibanju tujim izdelkom, ampak le spomniti potrošnike, da bodo z nakupom izdelkov prispevali k boljšim rezultatom gospodarstva, večji blaginji in tudi zaposlenosti. V kmetijstvu je bilo leta 2006 zaposlenih 88.900 ljudi, v živilski industriji pa 16.669. Za kampanjo bo v prvi fazi namenjenih 100.000 evrov, ki jih bodo porabili predvsem za zloženke, oglase, kontaktne oddaje in plakate. Slovenski živilci še vedno močno vezani na slovenski trg Slovenski živilci so uspešno prebrodili izgubo trgov nekdanje Jugoslavije, a so še vedno močno vezani na slovenski trg, je dejal predsednik uprave Žita Iztok Bricl. Dodal je, da z nakupom slovenskih izdelkov, ki so priznane kakovosti, znanega porekla, certificirani z različnimi varnostnimi certifikati in dnevno na voljo kupcem, ohranjamo delovna mesta in razvijamo ruralna območja. S kampanjo se slovenska kmetijsko-živilska podjetja pridružujejo podobnim kampanjam v sosednjih državah, kjer prav tako promovirajo nakupe domačih izdelkov. Vse več nakupov tujih izdelkov v diskontnih trgovinah V zbornici so opozorili še na manjšo prodajo slovenskih kmetijsko-živilskih izdelkov ter večji obseg nakupov tujih izdelkov, predvsem v diskontnih trgovinah. Nakupi v diskontih naj bi dosegli že desetino vseh nakupov hrane, ki jih opravimo Slovenci.",1
"V sistem Evropske organizacije za jedrske raziskave v Cernu je uspelo vdreti neznani hekerski skupini Neznana skupina računalniških hekerjev je včeraj zatrdila, da ji je uspelo vdreti v računalniški sistem Velikega hadronskega trkalnika Evropske organizacije za jedrske raziskave Cern v Švici. Zgolj opozorilo Skupina hekerjev, ki se je sama poimenovala ""Grška varnostna ekipa"", je s tem osmešila strokovnjake, ki so odgovorni za računalniško varnost velikega pospeševalnika delcev, pišeta britanska časnika. Hekerji naj bi ob tem zatrdili, da nimajo nikakršnega namena ovirati poskusov v Cernu in da so le želeli opozoriti na pomanjkljivosti računalniškega varnostnega sistema. ""Razgalili smo vas že zdaj, saj ne želimo gledati, kako boste goli tekali in iskali skrivališče, ko bo prišlo do panike,"" so hekerji zapisali v svojem sporočilu. Dobili naj bi dostop do spletne strani, ki so jo v sredo za spremljanje prvih poskusov na Velikem hadronskem trkalniku uporabljali tudi drugi znanstveniki. Od tam naj bi jim uspelo vdreti v računalniški sistem enega od štirih detektorjev, ki bodo nadzirali potek eksperimentov.",0
"Prihodnje leto upajo na boljše rezultate kot letos Pivovarna Laško namerava prihodnje leto odprodati deleže v Mercatorju, Delu in Fructalu. Če bo načrt uspel, bo dolg skupine znašal še okoli 160 milijonov evrov. Poslovni načrt za prihodnje leto je v ponedeljek obravnaval nadzorni svet, ki se je seznanil tudi z likvidnostnimi razmerami. Nadzorniki so soglašali, da uprava pospeši prodajo 23,34-odstotnega deleža Mercatorja. Skupina Pivovarna Laško sicer prihodnje leto načrtuje 6,2-odstotno rast čistih prihodkov od prodaje, ki naj bi znašali dobrih 240 milijonov evrov. Načrtujejo 36,3 milijona evrov dobička iz poslovanja, 54,2 milijona evrov pa dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo. Prodali naj bi 4,2 milijona hektolitrov pijač družba Pivovarna Laško nekaj več kot milijon hektolitrov, kar je deset odstotkov več od količine, ki so jo načrtovali za letos. Upajo tudi, da jim bo uspelo povečati prodajo v ključnih produktnih skupinah. V matičnih družbi Pivovarne Laško za prihodnje leto načrtujejo sedem odstotkov višje prihodke od prodaje kot letos, kar bi bilo 80,6 milijona evrov. Čisti dobiček naj bi bil 61 odstotkov višji od ocenjenega za letos in naj bi dosegel 18,3 milijona evrov.",1
"Krajinski park. Pripravlja se 350 tisoč evrov vredna obnova Zoisovega parka z jezerci na Pristavi v Javorniškem Rovtu. “Obnova se bo začela po pridobitvi nepovratnih sredstev od države, predvidoma v prvi polovici prihodnjega leta,” je povedala Božena Ronner iz županovega kabineta in dodala, da je gradbena dokumentacija že v celoti pripravljena, pridobili so že gradbeno dovoljenje, pripravljajo pa še prijavo na razpis ministrstva za kmetijstvo. Sobivati z naravo Turistična identiteta Zoisovega parka s Pristavo temelji na sobivanju z naravo in bogati dediščini botanika Karla Zoisa. Narava je izhodišče za izobraževalne in športno-rekreativne dejavnosti, doživljanje in povezovanje z naravo ter celostni razvoj posameznika, kar bo vzpostavilo tematski in doživljajski park. Ekodoživljajski park Idejna zasnova razvoja celotnega območja je razdeljena na štiri faze. “Prva je obnova jezerc, pridobili smo že nepovratna sredstva za ureditev tematskega igrišča, druga faza pa je krajinska ureditev parka, Zoisove sobe v Pristavi in ekodoživljajskega parka, za kar smo že kandidirali za nepovratna sredstva in pričakujemo rezultat septembra,” so dejali na občini. Obnova parka je po podatkih občine vredna okoli 350 tisoč evrov. Nekdaj priljubljena izletniška točka v Javorniškem Rovtu – starejši domačini se spominjajo tudi kopanja in drsanja na jezerih – je namreč že več desetletij močno zanemarjena, eno izmed jezer pa sta trsje in preslica že skoraj popolnoma prerastla.",1
"Odbor za promet je na zahtevo SDS razpravljal o zaprtju obvoznice v času odprtja Stožic. ""Za zaporo so se odločili po tem, ko je odprtje dvorane ""viselo na nitki"", je dejal Verlič. Vlačič obtožbe zanika. Fotografije dogajanja pred dvorano Stožice na dan zaprtja obvoznice si oglejte TUKAJ. Kot je pojasnil poslanec SDS Peter Verlič, se je prometni inšpektorat za zaporo obvoznice odločil potem, ko je odprtje dvoran v Stožicah ""viselo na nitki"", saj naj bi dostop do Stožic s tovornjaki blokirali podizvajalci, ki za svoje delo niso prejeli plačila. Politični pritiski? Verlič poudarja, da so se kmalu po zaprtju obvoznice oglasili strokovnjaki za gradbeništvo, ki so bili zaradi ravnanja prometnega inšpektorja ogorčeni. Bili so tudi prepričani, da je inšpektor lagal, ko je zapisal, da bi se krožišče zaradi tovornjakov lahko udrlo. V SDS zato od ministra za promet Patricka Vlačiča in glavnega prometnega inšpektorja Jurija Kosa pričakujejo konkretna pojasnila in odgovor, kdo je zahteval zaprtje obvoznice. Med drugim jih zanima, ali je prometni inšpektor ukrepal na lastno pobudo ali pa na podlagi političnih pritiskov ministrstva za promet ali prijave ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je dejal Verlič. Vlačič obveščen dan pred zaprtjem Prometni minister Vlačič je zavrnil očitke, da naj bi politično pritiskal na inšpektorat, in dodal, da ni o tej odločbi z nikomer govoril ali ničesar naročil. Dan pred izdajo odločbe je bil le po telefonu obveščen, da se lahko zgodi, da bo naslednji dan zapora severne obvoznice, je dejal. Tudi glavni inšpektor Jurij Kos je opozoril, da so bile ob izdaji odločbe podane pravne podlage ter da še vedno meni, da je bila odločitev inšpektorja korektna. Tudi on je potrdil, da prometni minister ni pritiskal na inšpektorat, in poudaril, da je inšpektor odločal v okviru materialne in procesne zakonodaje. Zahteva SDS za današnjo nujno sejo spada v sklop predvolilne kampanje. Anton Anderlič Predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik pa je pojasnila, da so se na Darsu, ko so prejeli pisno odločbo o zapori obvoznice, na to odločbo pritožili, pritožbo pa utemeljevali s poročili zavoda za gradbeništvo. Poslancem je sicer za razpravo zmanjkalo časa, saj se je začela plenarna seja DZ, zato jo bodo nadaljevali prihodnjič.",0
"Francoski in nemški BDP je med letošnjim aprilom in junijem narasel za 0,3 odstotka, kar je prineslo konec enoletne recesije v največjih evropskih gospodarstvih. Nemški bruto domači proizvod BDP je v letošnjem drugem četrtletju v primerjavi s trimesečjem poprej nepričakovano dosegel 0,3-odstotno rast, kažejo danes objavljeni podatki nemškega zveznega statističnega urada. K rasti gospodarstva so prispevali okrepitev izvoza, poraba potrošnikov, pa tudi vladni stimulacijski paketi. Novica je sicer presenetila, saj je tako hitro obnovo pričakovalo zelo malo strokovnjakov in analitikov. Protesti v Franciji ob recesiji. Analitiki so sicer pričakovali 0,2-odstotno zmanjšanje BDP. To največje evropsko gospodarstvo, katerega kondicija je zelo pomembna tudi za slovensko gospodarstvo, sicer ni imelo pozitivne rasti vse od prvega četrtletja 2008. K tokratni nepričakovani gospodarski rasti je po podatkih nemškega zveznega statističnega urada največ pripomoglo povečanje zasebne potrošnje in javne porabe, prav tako pa tudi povečanje investicij v gradbeništvu. Medtem se stopnja nemškega izvoza še vedno zmanjšuje, kljub vsemu pa je izboljšanje razmerja med stopnjo uvoza in izvoza nekoliko pripomoglo k rasti BDP v drugem četrtletju. Kljub tokratnemu pozitivnemu rezultatu pa v Nemčiji do konca leta na letni ravni pričakujejo krepko krčenje BDP. V drugem četrtletju se je BDP v primerjavi z drugim tromesečjem lani skrčil za 7,1 odstotka. Po napovedih nemške zvezne banke naj bi največje evropsko gospodarstvo v letu 2009 doseglo 6,2-odstotno krčenje BDP, medtem ko naj bi prihodnje leto gospodarska rast ostala ničelna. Tudi Francija iz rdečih številk Za 0,3 odstotka se je v drugem letošnjem četrtletju povečal tudi francoski BDP, kar je prva četrtletna gospodarska rast v zadnjem letu, je povedala francoska finančna ministrica Christine Lagarde. Podatek je povsem nepričakovan, saj je večina poznavalcev pričakovala nadaljevanje krčenja BDP. Po štirih četrtletjih krčenja gospodarske dejavnosti se je Francija končno izvlekla iz rdečega območja, je dejala. Gre za prvo četrtletno rast francoskega gospodarstva po enem letu in precejšnje presenečenje za vse poznavalce. Državni statistični urad je namreč računal na 0,6-odstotni padec BDP, francoska centralna banka pa je še julija napovedovala 0,4-odstotno skrčenje gospodarske dejavnosti v drugem trimesečju. Francoski statistični urad tokratno rast BDP pripisuje predvsem povečanju stopnje izvoza in zasebne potrošnje. Izvoz se je na četrtletni ravni namreč povečal za odstotek, medtem ko se je v prvem četrtletju zmanjšal za 7,1 odstotka. Kljub boljšim rezultatom glede gospodarske rasti pa napovedi o brezposelnosti še vedno niso preveč optimistične. Francosko gospodarsko ministrstvo je namreč napovedalo, da bi skupno število ukinjenih delovnih mest v zasebnem sektorju do konca leta lahko preseglo 591.000.",1
"Ljubljana - Družba Istrabenz je od aprila do konca julija letos zabeležila izgubo v višini približno 22,8 milijona evrov, je razvidno iz poročila insolventnega dolžnika, ki ga je uprava Istrabenza v skladu s postopkom prisilne poravnave 17. avgusta predložila koprskemu okrožnemu sodišču. Izguba je bila najmanjša v juliju, ko je znašala okrog 2,8 milijona evrov. V aprilu je Istrabenz zabeležil 12 milijonov evrov izgube, v maju 3,4 milijona, v juniju pa 4,4 milijona evrov izgube. V obdobju od aprila do konca julija je Istrabenz beležil tako negativni poslovni izid iz poslovanja kot negativni izid financiranja. Izguba iz poslovanja je znašala skupno 1,3 milijona evrov, izguba iz financiranja pa 21,5 milijona evrov. Največji delež odhodkov so ustvarili odhodki za obresti, ki so od aprila do maja znašali skupno 13 milijonov evrov. Izguba, ki jo je Istrabenz v omenjenem obdobju ustvaril pri poslovanju, se sicer iz meseca v mesec zmanjšuje. Aprila je družba tako beležila dobrih 333.000 evrov izgube iz poslovanja, julija pa okrog 154.000. 31. julija je Istrabenz beležil 51 milijonov evrov negativnega kapitala. Zoper upnike, ki so proti družbi sprožili postopke za zavarovanje svojih terjatev ali izvršbo, je Istrabenz uporabil določena pravna sredstva, še navaja uprava Istrabenza v poročilu insolventnega dolžnika. Istrabenzu je tako po navedbah v poročilu uspelo odbiti večino poskusov, da bi upnik dobil svojo terjatev poplačano pred ostalimi upniki ali da bi dobil boljši pravni položaj za poplačilo terjatve. Po navedbah v poročilu ima Istrabenz že pripravljene določene rešitve tudi v zvezi z enostranskimi prekinitvami reodkupnih pogodb s strani bank upnic. Istrabenz namerava postopke sprožiti, če z bankami upnicami ne bo prišlo do dogovora o prostovoljni poravnavi. V obdobju od 31. marca do 31. julija so po navedbah v poročilu reodkupne pogodbe z Istrabenzom prekinile Probanka, Nova Ljubljanska Banka in Gorenjska banka. Istrabenzovi upniki so imeli konec julija do družbe skupno dobrih 500 milijonov evrov terjatev. Istrabenz je od marca insolventen, 8. julija pa se je s sklepom koprskega sodišča začel postopek prisilne poravnave. 19 bank upnic kljub intenzivnim pogajanjem, ki potekajo že več mesecev, še ni našlo dogovora glede prostovoljne poravnave.",0
"Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 7.042 evrov - razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 587 evrov na odraslo osebo na mesec Stopnja tveganja revščine je lani znašala 12,7 odstotka, kar je za 1,4 odstotne točke več kot leto prej, kažejo začasni podatki državnega statističnega urada. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo se je znižal s 593 evrov na 587 evrov, so navedli na uradu. Navedena stopnja tveganja revščine pomeni, da je v Sloveniji lani pod pragom tveganja revščine živelo 12,7 odstotka ali približno 254 tisoč ljudi. Štiričlanska družina je morala lani imeti vsaj 1.232 evrov Prag tveganja revščine se je prvič nekoliko znižal. Izračun temelji na dohodkih, prejetih v letu 2009. To pa je bilo leto gospodarske krize in leto z razmeroma visokim številom brezposelnih oseb, opozarjajo na uradu. Posledice krize so se odrazile v nižjih dohodkih gospodinjstev in višji stopnji tveganja revščine. Letni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 7.042 evrov - razpoložljivi neto dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 587 evrov na odraslo osebo na mesec. Štiričlanska družina z dvema odraslima in z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala imeti v letu 2010 vsaj 1.232 evrov razpoložljivega neto dohodka na mesec, da je bila nad pragom revščine. Dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa je moralo imeti vsaj 880 evrov na mesec. Starejše ženske in najemniki stanovanj Podatki o stopnjah tveganja revščine različnih socialno-ekonomskih kategorij oseb in gospodinjstev kažejo, da so bila v najslabšem položaju gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, še posebej tista z vzdrževanimi otroki. Glede na tip gospodinjstva so bila v najslabšem položaju enočlanska in enostarševska gospodinjstva ter pari s tremi ali več otroki. Glede na najpogostejši status aktivnosti v letu pred anketiranjem so bile v najslabšem položaju brezposelne osebe in upokojene osebe. Stopnja tveganja revščine je bila visoka tudi za ženske, starejše od 64 let, in najemnike stanovanj. Med vsemi ljudmi, ki so živeli pod pragom revščine, je bilo skoraj petino takih, ki so bili sicer delovno aktivni. Stopnja tveganja revščine je v letu 2009 znašala 11,3 odstotka, kar je bilo za eno odstotno točko manj kot leto prej.",0
"Ljubljana - Abanka Vipa je imela konec junija že skoraj 600 milijonov evrov slabih posojil, nedonosna pa je bila tako že skoraj petina vseh danih posojil. Samo v prvi polovici letošnjega leta so morali tako v Abanki Vipi oblikovati še za dodatnih 41 milijonov evrov oslabitev, skupni obseg oslabitev pa se je tako zvišal že na 363 milijonov evrov. Po lanskoletni 120-milijonski izgubi je tako Abanka Vipa v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila še dodatnih 15 milijonov evrov čiste izgube, na ravni skupine pa še slab milijon evrov več. Nedonosno poslovanje in vedno večji obseg slabih posojil zahteva vedno večji davek v tretji največji slovenski bančni skupini, ki je samo v prvi polovici leta obseg posojil nebančnim strankam znižala za kar 160 milijonov evrov, na 2,8 milijarde evrov. Predsednik uprave Abanke Vipe Jože Lenič je že pred časom napovedal bistveno kršenje posojilnega portfelja, zlasti na področju kreditiranja velikih podjetij, kjer je imela banka tudi največje izgube. V banki so se tako v le nekaj mesecih osredotočili skoraj izključno na kreditiranje prebivalstva in malih podjetij. Letošnja izguba je kapital Abanke Vipe znižala na vsega 220 milijonov evrov, količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) pa je konec junija znašal vsega 6,2 odstotka. S poslovanjem v prvem letošnjem polletju so se včeraj seznanili tudi člani nadzornega sveta, ki jim je uprava predstavila tudi potek načrtovane 50-milijonske dokapitalizacije. Prospekt za dokapitalizacijo je že potrdila tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev, v banki pa naj bi dokapitalizacijo predvidoma začeli sredi avgusta. Po prvotnih načrtih bi morali v Abanki prvi krog dokapitalizacije začeti že v začetku julija, vendar so nato začetek dokapitalizacije preložili. Sočasno s postopkom dokapitalizacije se v Abanki pripravljajo tudi na združitev z Gorenjsko banko, priprave na to pa naj bi se pospešile zlasti po nedavni zamenjavi nadzornega sveta Gorenjske banke. Nadzorniki Abanke so se včeraj seznanili tudi s potekom notranje revizije posojil cerkvenima holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva, Skupini Viator & Vektor in SCT, ki so banki povzročili največje izgube. Kaj je odkrila notranja revizija, za zdaj ni znano, saj v banki tega ne želijo komentirati.",0
"Največ na novo brezposelnih je oktobra ostalo brez službe v hotelskem in gostinskem sektorju Hrvaški zavod za zaposlovanje je danes objavil, da je bilo konec oktobra na Hrvaškem 304.479 brezposelnih, kar je za 14.976 oseb oziroma pet odstotkov več kot mesec poprej. Obenem je to za 31.214 oseb oziroma 11,4 odstotka več brezposelnih kot oktobra lani. Kot so pojasnili, je jesensko zvišanje brezposelnosti običajno zaradi konca sezonskih del v turizmu in spremljevalnih storitvah. To potrjuje tudi podatek, da je večina na novo brezposelnih oseb na zavod prišla s turističnih območij na hrvaški obali. Največ na novo brezposelnih je oktobra ostalo brez službe v hotelskem in gostinskem sektorju, sledijo trgovina industrija, gradbeništvo, ter administrativne in pomožne storitve.",0
"Po treh dneh stavke avtoprevoznikov, ki je paralizirala Italijo, se življenje Italijanov vrača v normalno stanje. Stavka avtoprevoznikov je trajala tri dni in ohromila državo. Italijanski avtoprevozniki so po treh dneh v sredo zvečer le prekinili stavko, potem ko je vlada v Rimu ugodila zahtevam stvakajočih, da se znižajo cene dizelskega goriva, uredijo delovne razmere in omeji tuja konkurenca. Tridenevna stavka je v Italiji povzročila prometni kaos, med prebivalci pa pravo paniko, saj je začelo primanjkovati bencina, pa tudi hrane. Številni Italijani so mrzlično nakupovali živilske izdelke, saj so se bali, da bi zmanjkalo hrane, tako da so bile police trgovin praktično prazne. Zaradi stavke so bile police trgovin prazne. Kmetijsko združenje Coldiretti je sporočilo, da so kmetje med stavko dnevno izgubili približno 50 milijonov evrov. Medtem prehrambena industrija poroča o dnevni škodi v višini 210 milijonov evrov. Trgovci in kmetje so zaradi zastojev pri dobavi ocenili, da imajo škode za več sto milijonov evrov, predvsem zaradi sadja in zelenjave, ki je zgnilo v skladiščih. Zaradi stavke je bilo zaprtih tudi 80 odstotkov bencinskih črpalk po državi, zaradi česar so se številni Italijani, ki živijo ob meji po bencin odpravili kar izven svoje države. V Vatikanu so morali prav zaradi tega omejiti količino natankanega bencija, in sicer je vsak lahko dotočil le za 20 evrov bencina, da ga ne bi zmanjkalo. Številne bencinske črpalke po državi so ostale brez bencina. Sindikati avtoprevoznikov, pa tudi italijanski premier Romano Prodi, so prepričani, da se bo stanje popolnoma normaliziralo že danes, a nekatera kmetijska in druga združenja so prepričana, da se bo stanje v državi normaliziralo šele v nekaj dneh.",0
"Škrabec S hidroelektrarno postavili nova merila in nove standarde V Makedoniji so slovesno odprli 75 milijonov evrov vredno hidroelektrarno Sveta Petka, katere gradnjo je vodilo slovensko podjetje Riko, ki je pri projektu povezalo številne slovenske družbe. Hidroelektrarno na reki Treska na zahodu Makedonije sta odprla makedonski premier Nikola Gruevski in generalni direktor družbe Elem Vlatko Čingoski. S priključno močjo 36 megavatov in 66 gigavatnimi urami predvidene letne proizvodnje energije bo hidroelektrarna Sveta Petka dopolnila makedonski energetski sistem in nudila električno energijo več kot 40.000 prebivalcem, so sporočili iz Rika. Gradnja hidroelektrarne Sv. Petka velja za enega najbolj kompleksnih, zapletenih in posebnih gradbenih projektov, ki so bili izvedeni v Makedoniji. Ovirana dostopnost terena, zahtevna geološka sestava tal, omejenost delovišč v kanjonu reke so zahtevali uporabo izredno zapletenih gradbenih tehnik in organizacijskih veščin, je ob odprtju povedal Čingoski. Nov mejnik, nova spodbuda za odnose med državama Direktor Rika Janez Škrabec je izrazil prepričanje, da so v podjetju s to izgradnjo, ki predstavlja eno najzahtevnejših gradenj v zadnjih 20 letih v regiji, postavili nova merila in nove standarde na področju hidroenergetike v tej regiji ter okrepili slovensko-makedonska sodelovanja za prihodnost. Riko je v izvajanje projekta povezal številne slovenske družbe, med drugim Litostroj, Korono, Iskro Impulz, Irmo in Etro, medtem ko so na makedonski strani sodelovala podjetja Granit, Beton, GIM, Hipox, Cvet kompani in Mečos. Iz Rika so sporočili, da hidroelektrarna trenutno predstavlja eno največjih investicij v energetiki na Zahodnem Balkanu.",1
"Ljubljana - Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan je ugodil zahtevi obrambe suspendiranega stečajnega upravitelja Braneta Goršeta in izločil sodnika Srečka Škerbca. Ta je bil član senata, ki je uvedel preiskavo zoper obtoženca, čeprav se preiskovalni sodnik s tem ni strinjal. Vodenje sodnega postopka zato prevzema sodnica Dejana Fekonja. Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je danes zaključil predobravnavni narok za suspendiranega stečajnega upravitelja, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja zlorabe položaja pri vodenju stečaja Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura. Na sodišče bi moral ponovno priti tudi Jože Šuštaršič, ki je kupil terjatve HKS Sicura, obtožnica pa ga bremeni napeljevanja k zlorabi položaja, vendar pa se je opravičil in se naroka ni udeležil. Škerbec je sicer na prvem predobravnavnem naroku pred tremi tedni pojasnil, da ni nobenih procesnih ovir, da član zunajrazpravnega senata ne bi pozneje v isti zadevi tudi sodil. Odločitev o tej zahtevi pa je Škerbec kljub mnenju, da ni razlogov za njegovo izločitev, prepustil predsedniku okrožnega sodišča. Gorše in Šuštaršič na prvem predobravnavnem naroku sicer nista priznala krivde. Okrožni državni tožilec Edvard Ermenc jima je za priznanje krivde ponudil nižjo kazen, in sicer za Goršeta dve leti in 10 mescev zapora ter denarno kazen, za Šuštaršiča pa eno leto in 10 mesecev zapora ter prav tako dodatno denarno kazen. Gorše, ki se je imel danes ponovno možnost izreči o obtožnici, je ponovno zanikal krivdo, okrožni državni tožilec Edvard Ermenc pa je dejal, da vztraja pri dokaznih predlogih v obtožbi. Tožilec je predlagal tudi branje dodatnih listin iz sodnega spisa in zaslišanje izvedenke finančne stroke, ki je o zadevi že pripravila mnenje. Predobravnavni narok se je danes zaključil, glavna obravnava se bo začela prihodnjo sredo, ko bodo zaslišane prve priče. Podjetje HKS Sicura je šlo v stečaj leta 2002, upniki pa so že leto za tem Banko Slovenije pozvali, naj sodišču predlaga zamenjavo Goršeta, vendar pa na Banki Slovenije tega niso storili. V začetku leta 2004 pa je Gorše po poročanju medijev terjatve, ki so bile skupaj nominalno vredne skoraj 200.000 evrov, za 34.400 evrov prodal Jožetu Šuštaršiču. Šuštaršič je nato leto pozneje z njihovo prodajo iztržil 228.000 evrov.",0
"Prodaja 4,4-odstotnega deleža Radenske Pivovarni Laško je nična, je odločilo sodišče. To pomeni, da bi morala Radenska vrniti kupnino, Laščani pa delež. Odvetnik obeh družb Zdolšek je že zahteval revizijo sodbe. Prodaja 4,4-odstotnega deleža Radenske Pivovarni Laško je po mnenju sodišča nična. Mariborsko višje sodišče je konec preteklega leta ugodilo tožbi malega delničarja Staneta Petriča zoper Radensko, s katero je odločilo, da je bila prodaja 4,4-odstotnega deleža Radenske družbi Pivovarna Laško nična. Kot je povedal odvetnik obeh družb Stojan Zdolšek, so na vrhovno sodišče že vložili vlogo za revizijo sodbe. Lastniki Radenske so že leta 2005 na skupščini izglasovali sklep o umiku delnic z borze, Petrič pa je na takšen sklep vložil tožbo. Večinska lastnica Pivovarna Laško je namreč za umik Radenske z organiziranega trga kapitala potrebovala 90 odstotkov, zato je potrebni 4,4-odstotni delež le deset dni pred skupščino kupila iz sklada lastnih delnic. Takšna prodaja pa je bila sporna, saj bi jih Radenska morala po zakonu v odkup proporcionalno ponuditi vsem lastnikom. Na mariborskem višjem sodišču so povedali le, da so o Petričevi tožbi zares odločali, nato pa spis vrnili prvostopenjskemu sodišču v Murski Soboti. Omenjeni mali delničar sicer še vedno čaka na odločitev o njegovi zahtevi za razveljavitev sklepa o umiku Radenske z borze. Kot je potrdil Zdolšek, je, če bo ostalo pri sedanji odločitvi mariborskega sodišča, verjetnost, da bo Petrič dobil tudi to tožbo, velika. Sodišče je odločilo, da je prodaja oz. nakup omenjenega deleža ničen, mi pa se s tem ne strinjamo. Po našem mnenju bi lahko bila izpodbojna, nikakor pa ne nična, je pojasnil odvetnik Zdolšek. Kot je dejal, bi morala Radenska v primeru, da bi sedanja sodba obstala, Pivovarni Laško vrniti kupnino, Laščani pa 4,4-odstotni delež v lastni sklad pomurske družbe. Ob tem pa bi lahko prišlo še do razveljavitve sklepa o umiku z borze, tako da bi morali delnice Radenske znova vrniti na borzni trg.",0
"Junija se je zmanjšal trgovinski primanjkljaj, gospodarska klima ostaja na nizki ravni, raste pa predvsem predelovalna dejavnost, piše Ekonomski inštitut Pravne fakultete. Povprečne plače še vedno padajo, hkrati pa narašča brezposelnost. V junijski izdaji publikacije Gospodarskih gibanj omenjeni inštitut tudi ugotavlja, da se je gospodarska klima v celotni Evropski uniji ustalila na nizki ravni, glede Slovenije pa, da se umirja krčenje blagovne menjave, pri čemer trgovina z nečlanicami EU zaostaja za lansko manj kot trgovina s članicami. Za kar 42 odstotkov je v primerjavi z lani v Sloveniji narasla brezposelnost, saj je bilo junija letos več 86.000 brezposelnih. Tudi stopnja brezposelnosti v EU se bliža 10 odstotkom, brezposelnih je 21,5 milijona ljudi. Plače padajo Povprečne plače so se maja v Sloveniji znižale, njihovo rast ustvarjajo visoke plače, daleč najhitrejša je bila rast plač v zdravstvu in socialnem varstvu, piše EIPF. Konkurenčnost gospodarstva je še vedno pod pritiskom zaradi stroškov dela, zaostajanje je posebej nevarno na tržnih področjih, kjer Slovenija konkurira novim članicam EU, ki niso v evroobmočju. Kriza se seli v neindustrijske dejavnosti Zaupanje v gospodarstvu je junija ostalo na nizki ravni, pri čemer so se pojavili znaki izboljšanja v predelovalnih dejavnostih, a krčenja pri storitvah, trgovini in gradbeništvu. Majsko povečanje industrijske proizvodnje je bilo sezonsko, piše EIPF, proizvodnja je za lansko zastala za petino, trendno pa se je skrčila za 2,9 odstotka mesečno. Kriza se je v maju preselila v neindustrijske dejavnosti z upadom vrednosti gradbenih del in turističnih prenočitev, pišejo v publikaciji. Cene se še naprej umirjajo, mesečne oscilacije so odvisne od gibanja cen naftnih derivatov, sezonskih dejavnikov in popustov. Dinamika harmoniziranega indeksa cen v Sloveniji ostaja pozitivna in je višja kot v območju z evrom, kjer so cene padle pod lansko raven. Surovine na svetovnih trgih se dražijo, a ostajajo mnogo cenejše kot pred letom dni. Depoziti naraščajo, krediti stagnirajo Krediti stagnirajo že skoraj leto dni, depoziti, predvsem prebivalstva, so maja narasli, neto finančna pozicija podjetij in prebivalstva se zelo počasi popravlja. Z životarjenjem kreditov pa imajo težave tudi drugod, ugotavlja EIPF. Zmanjšanju medbančnih obresti se z zamikom prilagajajo tudi depozitne in posojilne obrestne mere za nebančne sektorje. Saldo tekočega računa je bil aprila letos prvič po januarju 2007 pozitiven, kar je rezultat manjšega blagovnega primanjkljaja in manjšega primanjkljaja na računu dohodkov ter velikega storitvenega presežka in presežka transferov. Nadaljujejo se spremembe v finančnih tokovih odliv prek neposrednih naložb, ki je večji od priliva, in priliv od naložb v vrednostne papirje, ki je večji od odliva, spremljajo odplačila obveznosti. Neto zunanji dolg se počasi krči, saj večje javno zadolževanje zamenjuje zmanjšanje zasebnega dolga, še pišejo Gospodarska gibanja.",0
"Silvestrovanja v Sloveniji. Koncerti na prostem in klubski večeri vsepovsod. Kot vsako leto bodo tudi letos za silvestrovo po vsej Sloveniji številni brezplačni koncerti pa tudi tematski klubski večeri. V prestolnici so koncerte na prostem po trgih razdelili žanrsko – na Kongresnem trgu bo pretežno mainstream (Sould Fingers, Natalija Verboten, Kingston), na Trgu francoske revolucije pred Križankami pa bodo na svoj račun prišli alternativci (Barely Modern, Moveknowledgement, Napravi mi dete, Dead Dildo Drome in Klemen Klemen). Od Jesenic in Domžal do Trbovelj in Krškega Na Jesenicah bo na Trgu Toneta Čufarja koncert skupin Šexpir in Orleki, v Ajdovščini bosta na Lavričevem trgu v ogrevanem šotoru nastopila Kavalino in Self Made, v Trbovljah bodo na pokriti tržnici množico ogrevali Red Do, Baby Octopus, Pastichon, Black Out in Ajda Ivšek, v Krškem pa bo na Trgu Matije Gubca igral bend Od oka. Pestro bo tudi v Domžalah – silvestrovalo se bo na prostem v športnem parku, kjer bo nastopil ansambel Pajdaši. Zaradi silvestrovanja bodo po večjih slovenskih zaprte ceste predvsem v mestnih središčih: - v Ljubljani bo popolna zapora Slovenske ceste, med Aškarčevo cesto in Šubičevo ulico od 21. ure do jutri 1.1., do 5. ure, - regionalna cesta Murska Sobota - Gederovci, Murski Soboti od 20. ure do jutri 1.1. do 6. ure, - regionalna cesta Breg - Sevnica - Brestanica, v Sevnici od 16. ure do jutri 1.1. do 6. ure, - regionalna cesta Krško - Brežice, v Krškem od 20. ure do jutri 1.1. do 5. ure, - v Slovenski Bistrici od 18. ure do jutri 1.1 do 3. ure. (Vir: Prometno-informacijski center za državne ceste) Uredništvo Žurnala vam želi srečno novo leto, kjerkoli že boste! Izbor brezplačnih koncertov na prostem in klubskih večerov na silvestrovo Ljubljana. Kongresni trg: Soul Fingers, Natalija Verboten, Kingston. Trg francoske revolucije: Barely Modern, Dead Dildo Drome, Napravi mi dete, Klemen Klemen, Moveknowledgement. Mestni trg: Martina Šraj, Alenka Godec, Elda Viler. Pogačarjev trg: Ansambel Rubin, France in Korado s pevko Anito. Klub K4: DJ TLR, Dojaja retro set, Symann vs. Splinterhouse (predprodaja 15 evrov, sicer 17). Cvetličarna: zabava Novoletna prohibicija v slogu 20. let prejšnjega stoletja (predprodaja 18 evrov, sicer 25). Cirkus: Red & White NYE Party (predprodaja 10 evrov, sicer 20). Klub KMŠ: DJ Yoco (vstopnina: 1,50 evra). Obala. Ambasada Gavioli, Izola: Mauro Picotto, Funk D'Void, Petar Dundov, Eddie F, Veztax (predprodaja 20 evrov, sicer 25). Taverna, Koper: CoverLover, Tinkara Kovač, In&Out. Tartinijev trg, Piran: Kalamari, Slavko Ivančič. Gorenjska. Slovenski trg, Kranj: Rok 'n' Band. Mestni trg, Škofja Loka: Calypso. Štajerska. Trg Leona Štuklja, Maribor: Jebe'la cesta, Edvin Fliser, Tabu. Trg celjskih knezov, Celje: Čuki. Murska Sobota. Pred pošto: Plamen, Jean Bačić Quartet. Novo mesto. Glavni trg: DJ Kova, Nuša Derenda (vstopnina 5 evrov).",1
"Dodatnih informacij na MF-ju ne dajejo Z ministrstva za finance so sporočili, da prodaja slovenske dolarske obveznice ni prekinjena. Analitik Gabriel Sterne ne verjame v teorije zarote pri znižanju ocene. Po včerajšnjem znižanju bonitetne ocene Republike Slovenije, ki jo je objavila agencija Moodys, se izvedba izdaje USD-obveznice Republike Slovenije nadaljuje in ni prekinjena. Glede na omejitve komuniciranja z javnostjo, ki jih za takšno vrsto transakcije določajo ameriški predpisi tj. izdajo USD-obveznice po pravilih 144 A in Regulation S, ministrstvo za finance do nadaljnjega ne more posredovati dodatnih pojasnil, so v kratkem sporočilu zapisali na MF-ju. Spomnimo, Slovenija je včeraj na ameriškem obvezniškem trgu poskušala zbrati tri milijarde dolarjev svežega denarja, a je med postopkom bonitetna agencija Moodys bonitetno oceno znižala na špekulativno raven. Preberite si tudi Slovenska obveznica med smetmi . Načrtno in usklajeno nižanje ocene? Gabriel Sterne, investicijski direktor pri svetovalni družbi Exotix v Londonu, ki dobro pozna tudi Slovenijo in ministra Čuferja, pa je v pogovoru za Radio Slovenija komentiral včerajšnje znižanje bonitetne ocene Slovenije, ki ga je objavila bonitetna hiša Moodys. Sterne ne verjame teorijam zarote, češ da je Moodys namerno miniral izdajo slovenske dolarske obveznice. Pravi, da so slovenske gospodarske težave znane že dalj časa in o njih razpravljajo ter jih presojajo številni odbori v bonitetnih hišah, to pa traja. Nesrečno naključje Včerajšnje sovpadanje znižanja ocene in izdajanja obveznice je bilo za Slovenijo nesrečno naključje . Na vprašanje, ali meni, da se bo Slovenija kljub kreditnemu znižanju jutri uspešno zadolžila za tri milijarde, Sterne odgovarja, da tu ne vidi večje težave. Vprašanje je le, po kakšni ceni. Tu sta dobra in slaba novica. Dobra je ta, da je med vlagatelji izjemno zanimanje za obveznice držav, tako se z uspešnimi izdajami pohvalijo celo Ruanda, Mongolija in, seveda, celotna Evropa. Slaba stran pa je, da so zahtevani donosi na slovenski državni dolg visoki. V tem trenutku je slovenske obveznice za špekulativne označil le Moodys, lahko pa to storita še preostali bonitetni agenciji. Če Slovenijo v špekulativni razred uvrstita vsaj dve izmed treh agencij, potem nekateri skladi v svojih portfeljih ne bodo smeli držati slovenskih obveznic. To bo težava za slovensko zadolževanje. Olajševalna okoliščina v tem trenutku je lahko le, da nekateri vlagatelji ne sledijo strogo kreditnim ocenam, saj vedo, kako so si bonitetne agencije v krizi pokvarile ugled, je pojasnil. Za slabšo Srbijo nižji zahtevani donosi Sterne pravi, da primerjava med donosi na slovenske obveznice, kot jih zahtevajo vlagatelji, in bonitetnimi ocenami Slovenije kaže veliko neskladje, kar pomeni, da so bodisi bonitetne agencije zelo velikodušne pri ocenjevanju Slovenije bodisi trgi vašo državo čisto narobe dojemajo . Za primer daje Srbijo, ki ima za štiri stopnje slabšo oceno, pa trgi na njen dolg zahtevajo nižje donose kot na dolg Slovenije. Pravi še, da je najbolj kritično vprašanje v tem trenutku, ali se bodo slovenski politiki vendarle in čim prej lotili dokapitalizacije bank ali bodo še naprej zavlačevali. Lekcija z mednarodnih trgov je namreč, da je treba najprej sanirati bančni sistem. Na to čakajo vlagatelji. Sterne je prepričan o sposobnostih finančnega ministra Čuferja. Pravi, da je dober strokovnjak, a poleg strokovnosti Slovenija potrebuje odločne politične ukrepe.",0
"Spopad urednikov. Po intervjuju s Kresalovo. Krajnc: ""Dovolj imam"", Požar: ""Neumnost"". Bojan Krajnc, urednik in avtor oddaje Ugani, kdo pride na večerjo, bo tožil Bojana Požarja, urednika Pozareporta. Povod za to je včerajšnji odziv Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) na nedeljski intervju z nekdanjo predsednico LDS Katarino Kresal. V kritičnem odzivu je bilo med drugim zapisano, da je Bojan Krajnc format oddaje ukradel BBC-ju. ""ZNP v svojem pamfletu ponavlja laži, ki jih vseskozi objavlja Pozareport: da sem BBC-ju ukradel format oddaje. To je daleč od resnice. Edino, kar imata ti dve oddaji skupnega, je naslov. Obe sta si ga sposodili pri kultnem filmu Guess who's comming to dinner, ki ne govori o kuhinji, ampak o nestrpnosti. Doslej sem ta njegova podtikanja ignoriral, zdaj pa imam dovolj in ga bom tožil,"" nam je sporočil Bojan Krajnc. ""Neumnost. Naj si raje natančno prebere, kaj sem napisal. Zatekanje k tožbam novinarjev, ki spremljamo delo javne televizije, mu zanesljivo ne bo pomagalo pri snovanju originalnih formatov. Sicer pa sem to objavil že novembra lani. Ne vem, zakaj se razburja šele zdaj, po tem fiasku s Kresalovo. A ni to malo nenavadno?"" odgovarja Bojan Požar.",0
"Banke so lani po popravljenih podatkih Banke Slovenije ustvarile 768,7 milijona evrov izgube pred davki, kar je skoraj 105 milijonov evrov več kot v predhodni oceni. Izguba po davkih je znašala 748,6 milijona evrov, kar je prav tako skoraj 105 milijonov evrov več, kot se je sprva ocenjevalo. Banka Slovenije poroča o precej višjih neto oslabitvah in rezervacijah od prvotnih ocen. Lani so tako dosegle 1,592 milijarde evrov, potem ko so bile predlani pri 1,207 milijarde evrov. Po prvi oceni so bile lanske neto oslabitve in rezervacije pri 1,482 milijarde evrov. Predlani je bančni sistem po najnovejših podatkih Banke Slovenije pridelal 536,5 milijona evrov izgube pred davki, po davkih pa je negativni poslovni izid znašal 442 milijonov evrov. To je malenkost manj od zadnjih ocen. Bančni sistem ima izgubo že tri leta zapored, na negativni poslovni izid pa kljub pozitivnemu januarju, ko so banke poročale o 10 milijonih evrov dobička pred davki, kaže tudi letos. So pa banke lani poročale o višjih bruto dohodkih. Ti so po najnovejših podatkih Banke Slovenije znašali 1,566 milijarde evrov, kar je 8,2 odstotka več kot v 2011. Čiste obresti so bile z 886,2 milijona evrov za 12,8 odstotka nižje kot v 2011, neobrestni prihodki pa so bili po drugi strani s 679,7 milijona evrov za 58,3 odstotka višji kot predlani. Bilančna vsota se še naprej krči. Januarja je bila tako s 46,04 milijarde evrov za 6,6 odstotka manjša kot januarja lani. Rast nedonosnih terjatev bank se je na prehodu v leto 2013 po besedah Banke Slovenije umirila. Januarja so nedonosne terjatve bank znašale 14,6 odstotka razvrščenih terjatev bank, kar je za 3,4 odstotne točke več kot ob koncu 2011 in za 0,2 odstotne točke več kot decembra lani. Samo pri podjetjih je ta delež konec januarja znašal 24,2 odstotka, kar je 5,7 odstotne točke več kot decembra predlani. Po višini deleža nedonosnih terjatev izstopajo terjatve do gradbeništva, po dinamiki njegovega naraščanja pa terjatve do podjetij iz dejavnosti finančnega posredništva in nedenarnih finančnih institucij, kamor se uvrščajo holdingi. Razvrščene terjatve v bonitetnih skupinah D in E, torej tistih, v katerih delež oslabitev in rezervacij znaša od 40 do 100 odstotkov, so konec januarja predstavljale 8,91 odstotka vseh terjatev, kar je malenkost manj kot konec decembra in za 2,75 odstotne točke več kot konec 2011.",0
"V NKBM še čakajo, da SID banka odobri poroštvo za posojilo Papirnici Radeče v višini 5,4 milijona evrov, so pojasnili v banki. Delavci so bili namreč zaskrbljeni, saj je v javnost prišla informacija, da naj bi NKBM zavrnila sklep SID banke za poroštvo. Radeče papir V javnost je prišla informacija, da naj bi NKBM zavrnila sklepe SID banke za poroštvo za posojilo Papirnici Radeče, zato so delavci na NKBM poslali pismo, v katerem vodstvo prosijo za pojasnila. V NKBM so pojasnili, da so SID banki poslali sklep kreditnega odbora za odobritev kredita Papirnici Radeče in SID banko zaprosili za poroštvo. Iz SID banke so nato prejeli predlog dopolnitev. NKBM je dokumentacijo ustrezno dopolnila in jo poslala na SID banko. Trenutno čakajo na odobritev poroštva s strani SID banke. Ko bo banka ta poroštva odobrila, pa bo papirnica to posojilo lahko začela črpati, so še dejali v NKBM. Pri posojilu sodelujejo NLB, NKBM in Abanka. Po pridobitvi poroštva so se delavci tovarne papirja nadejali, da bodo prejeli še neizplačano oktobrsko plačo, podjetje pa jim je dolžno tudi del letošnjega regresa. Sicer je radeška papirnica, ki ima hude likvidnostne težave, po tednu dni v torek znova pognala stroj pet, ki so ga prvič pognali lani. Zaradi ustavitve proizvodnje pa je tovarna doslej utrpela več kot pet milijonov evrov izpada prihodkov. Kmalu po zagonu novega stroja pet, ki je začel z dobičkom obratovati šele v letošnjem oktobru, je radeška papirnica, ki mora vrniti 11 milijonov evrov kredita, pridobila posle v Indiji in Indoneziji, vendar pa z novega stroja ni prihajal papir želene kakovosti. Zato je morala tovarna novo naložbo, ki je bila vredna 20 milijonov evrov, takoj posodobiti. Družba, ki ima tradicijo papirništva vse od leta 1736, je v prvih devetih mesecih ustvarila izgubo, na njeno višino pa je vplivalo tudi izredno povišanje cen bombažnega izčeska. Obveznosti do dobaviteljev so se izredno povečale in prvič od leta 1999 niso pravočasno izplačali plač. Za izplačilo plač bi namreč podjetje potrebovalo 450.000 evrov. Pred tednom dni pa so plače prejeli delavci, ki so zaposleni v hčerinski družbi Muflon.",0
"Skupina Gorenje je prvo četrtletje zaključila s 14,7 milijona evrov izgube. Prodaja je manjša. S 1. julijem bo šlo med 600 in 800 ljudi na čakanje, je napovedal delavski direktor. V Gorenju se pozna finančna kriza. Skupina Gorenje je v prvem četrtletju letos ustvarila 14,7 milijona evrov izgube, konsolidirani prihodki od prodaje pa so znašali 286,6 milijona evrov, kar je za 5,6 odstotka manj kot v istem obdobju lani, so sporočili iz Gorenja. Kot je povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac, je letošnje leto izjemno težko, z močnim zniževanjem obsega poslovnih aktivnosti pa Gorenje deli usodo podjetij v panogi gospodinjskih aparatov. Največji delež k znižanju prihodkov je prispevala prodaja v Ukrajini, Rusiji, Romuniji in na Hrvaškem, za te trge je značilna tudi slaba likvidnost in povečano kreditno kreganje. Po njegovi oceni je na četrtletno izgubo vplivala predvsem prehodna neprilagojenost procesne strukture in njenih stroškov na znižani obseg prodaje, zaostajanje znižanja stroškov materiala glede na padec prodaje in slabšanje pogojev v finančnem delu poslovanja. Za nevtraliziranje negativnih učinkov krize so vse aktivnosti Gorenja letos osredotočene na tri cilje zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest. Član uprave in delavski direktor Drago Bahun je napovedal, da bo s 1. julijem od 600 do 800 delavcev šlo na čakanje, za njihove plače bo država prispevala 50 odstotkov denarja, Gorenje pa 35 odstotkov. Med čakanjem na delo se bodo ti delavci tudi izobraževali. Na čakanju pa so lahko največ pol leta, ta vladni protikrizni ukrep pa bo veljal leto dni. Za sporazumno prekinitev delovnega razmerja se je odločilo 150 delavcev. Bahun je pojasnil, da letos v matični družbi Gorenje, ki zaposluje čez 5000 delavcev, število zaposlenih zmanjšujejo za desetino. Že prihodnji teden bodo delavci lahko koristili dopuste, na 14-dnevni kolektivni dopust pa podjetje odhaja v drugi polovici julija. O vseh ukrepih se sproti dogovarjamo s sindikatom in svetom delavcem, je še zatrdil Bahun.",0
"Slovenija se sooča z globoko recesijo, eno največjih v evroobmočju, ki bo trajala tudi prihodnje leto, pravi vodja misije IMF. Letos naj bi se BDP skrčil za 2,2 odstotka, prihodnje leto pa za en odstotek. Fiskalna konsolidacija je na kratek rok boleča, a nujna, opozarja. Vodja misije Mednarodnega denarnega sklada IMF Antonio Spilimbergo je danes na Banki Slovenije predstavil prve ugotovitve po rednem jesenskem obisku, ki ga je misija začela 20. septembra. Pod drobnogled so vzeli načrte ekonomske politike in razmere v gospodarstvu. Slovenija je v globoki recesiji, je dejal Spilimbergo in dodal, da je recesija v Sloveniji posebna. Padec investicij v deležu bruto domačega proizvoda BDP je bil namreč v primerjavi s časom pred zadnjo krizo precejšen. Velika ovira za Slovenijo so zaostrene mednarodne razmere, razlog za tako globoko krizo pa Spilimbergo vidi tudi v nevzdržni rasti, ki jo je Slovenija beležila pred začetkom krize leta 2008. Spodbujali so jo krediti, kar ni bilo vzdržno. Ta kriza kaže, da model slovenskega gospodarstva ni bil vzdržen, je opozoril. Pred Slovenijo je zato veliko izzivov, med katerimi je Spilimbergo omenil finančni sektor. Spomnil je, da je delež državnega bančništva v Sloveniji velik, državne banke pa imajo veliko slabih terjatev. To skrbi finančne trge, je dejal. Ključno se mu zdi, da se znebimo slabih posojil, zagotoviti pa moramo tudi, da se to v prihodnosti ne bo ponavljalo. Pomembno je, da se banke in podjetja prestrukturira ter nato privatizira, je dejal Spilimbergo. Ker ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU nizek javni dolg, privatizacija ni pomembna samo za znižanje dolga, ampak tudi zato, da se zagotovi boljše delovanje podjetij. Podjetniški sektor je zdaj preveč zadolžen, je dejal in dodal, da to ni padlo z neba . Do tega je prišlo zaradi nekaterih namernih politik iz preteklosti. V preteklosti je bil odpor do tujih investitorjev, je dejal in dodal, da smo do kapitala prihajali predvsem preko zadolževanja. Pomembna izziva, ki čakata Slovenijo, sta tudi reformi pokojninskega sistema in trga dela. Pokojninska reforma je nujna, je dejal Spilimbergo in dodal, da Slovenija za pokojnine trenutno porabi okoli 11 odstotkov BDP. S trenutno demografsko dinamiko bomo za pokojnine do leta 2060 porabili okoli 18 odstotkov BDP. To je zelo veliko, je dejal. Zato je zelo pomembno, da se s tem problemom soočimo že zdaj. Vlada je predlagala pokojninsko reformo, ki pa naslavlja le del težav, je opozoril Spilimbergo. Gre za pomemben prvi korak, verjetno bodo pa v prihodnjih letih potrebne nove reforme, je dejal. Zelo pomemben je tudi trg dela, ki mora biti bolj fleksibilen, je dejal Spilimbergo in spomnil na problem dualizma. To pomeni, da imamo na trgu dela skupino ljudi, ki so zelo zaščiteni, in skupino, v kateri so ženske in mladi, ki so manj zaščiteni. Zaščita za ljudi, ki so notri, pomeni manj zaščite za ljudi, ki so zunaj, je dejal. Vodja misije IMF se je dotaknil tudi fiskalne konsolidacije, ki jo izvaja vlada. Rezultati so na kratek rok boleči, a nujni, je dejal. Če ne sprejmemo potrebnih ukrepov, bo zaupanje v Slovenijo manjše, kot bi lahko bilo. Spilimbergo se je zato zavzel za nadaljevanje izvajanja pogumnih ukrepov. Misija IMF se je v Sloveniji pred tem nazadnje mudila aprila, ko je opravila oceno razmer v slovenskem finančnem sistemu in ustreznosti nadzora ter kriznega upravljanja v sektorju. Ugotovila je, da je kriza močno prizadela slovenski finančni sistem, med drugim pa je predlagala izboljšanje upravljanja v državnih bankah.",0
"Bangkok - Cene nafte se danes gibljejo nekoliko višje kot minuli petek. Cena za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z julijsko dobavo se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju namreč zvišala za 56 centov na 132,75 dolarja. K zviševanju cen prispeva predvsem začetek poletne vozne sezone v ZDA, saj to dodatno krepi zaskrbljenost, da proizvodnja ne bo uspela zadostiti povpraševanja. Poletna vozna sezona v ZDA, ki se je začela ta konec tedna, je čas, ko se Američani množično odpravijo na ceste naproti svojim počitniškim ciljem. Zato se v tem največjem gospodarstvu na svetu občutno poveča povpraševanje po gorivu, to pa vpliva na svetovne cene. Na cene nafte zaradi napetosti trga sicer vpliva mešanica dejavnikov, kot so geopolitične napetosti, šibak dolar, špekulativni skladi in nepripravljenost proizvajalcev, da bi povečali proizvodnjo, ocenjujejo analitiki. Severnomorska nafta brent z julijskim dobavnim rokom se je danes v Londonu podražila za 33 centov na 131,90 dolarja za sod, cena za sod nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) pa se je v petek znižala za 1,22 dolarja na 126,37 dolarja.",0
"Jesenšek Morali bi uvesti celo tritedenske počitnice Slovenski smučarski centri s prvim delom letošnje sezone niso pretirano zadovoljni, najprej zaradi pomanjkanja snega, zdaj pa tudi zaradi zelo hladnega in vetrovnega vremena. Upajo, da jim bodo razmere do konca zime bolj naklonjene, od nove vlade pa pričakujejo, da bo že do prihodnjega leta šolske počitnice znova razdelila v vsaj dva tedna. Jesenšek Želimo si najmanj vrnitve na staro stanje Predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Srečko Jesenšek je za STA izrazil upanje o večjem razumu prihajajoče vlade, od katere pričakuje, da bo preučila ekonomske učinke celotnega gorskega turizma in ugotovila, kakšne neumnosti je počela dozdajšnja vlada na tem področju, na koncu pa tudi, da bo primerno ukrepala. Želimo si najmanj vrnitve na staro stanje, če pa pogledamo, kakšna je praksa v nekaterih sosednjih državah, kjer so počitnice razdeljene skoraj čez celotno zimo, bi morali uvesti celo tritedenske počitnice. Le na takšen način bo denar ostal doma in bo tudi država skozi davke imela kaj od tega, je dejal Jesenšek. Kranjskogorska smučišča so v letošnji sezoni začela obratovati 20 dni pozneje kot lani in do konca januarja naštela za 15 odstotkov manj smučarjev. Še posebej slab obisk je bil zaradi nizkih temperatur prve dni februarja. Močno pa se odraža tudi recesija, saj je dnevnih obiskovalcev malo. Gombočeva Drugje v Evropi države pomagajo gospodarstvu Klavdija Gomboc iz RTC Žičnic Kranjska Gora je izrazila upanje, da bo vlada pomagala turističnemu gospodarstvu vsaj tako, da bo znova uvedla dvotedenski, če ne celo tritedenski termin zimskih šolskih počitnic. Drugje v Evropi države pomagajo gospodarstvu. Tako so tudi v Španiji, kjer so do zdaj edini imeli počitnice v enem tednu, letos prešli na dva tedna, je izpostavila Gombočeva, ki pričakuje, da bo nova vlada vendarle spremenila pravilnik. Podobno razmišljajo tudi na Krvavcu, kjer so imeli lani v času počitniškega tedna sedem odstotkov boljši obisk, na teden, ko so bile v preteklosti prav tako počitnice, pa je bil obisk manjši kar za 55 odstotkov. Luka Vrančič iz RTC Krvavec upa, da so ti podatki, skupaj s podobnimi z drugih smučišč, dovolj zgovoren argument za pristojne organe in da bodo zimske šolske počitnice že v prihodnji sezoni znova deljene na dva tedna. Kovač verjame, da bo prevladal razum Na Golteh so po besedah direktorja Ernesta Kovača letos mešanih občutkov. Decembra je bila katastrofa, januarja je kazalo na boljši izkupiček, zadnje dneve pa je znova zelo slabo stanje zaradi močnega vetra, ki smučarje odvrača od obiska. Hotelski gostje so sicer pri njih, a pravega navdušenja nad smučarijo za zdaj ni. V času šolskih počitnic bodo zasedeni, proge so zasnežene, nekaj sob je še na razpolago, saj se ljudje očitno vse bolj odločajo tik pred zdajci in čakajo na morebitne akcijske ponudbe. Od nove vlade ne le, da pričakuje, ampak verjame, da bo prevladal razum, kar se tiče delitve šolskih počitnic na dva tedna, saj tudi šolniki po njegovem mnenju v združitvi počitnic na en teden ne vidijo prave koristi. Pintar Panika zaradi gneče neutemeljena Zima ni bila najbolj naklonjena niti štajerskim zimskim središčem. Kot je povedal Bojan Gerič iz Športnega centra Pohorje, še vedno pričakujejo uspešno sezono vse do aprila. Na šolske počitnice so se dobro pripravili, še vedno pa obžalujejo poenotenje termina na en sam teden. Vse okoliške države so šle na večtedenske počitnice, medtem ko bodo imeli na Pohorju znova velik izpad prihodkov. Ta znaša tudi do 400.000 evrov, ljudje pa odhajajo na smučanje v tujino, saj se želijo izogniti morebitni gneči. Prvi mož Unior Turizma Damjan Pintar je bil na Rogli najbolj zadovoljen z januarjem, ko so imeli bistveno boljše rezultate kot leto prej. V času šolskih počitnic bodo dobro zasedeni, a dodaja, da je panika zaradi morebitne prevelike gneče povsem neutemeljena. Ob tem pa vseeno dodaja, da bi kazalo znova razmisliti o vrnitvi dvotedenskih šolskih počitnic, morda celo, da bi jih raztegnili na tri tedne. V njihovi družbi imajo zaradi tega ukrepa okoli 100.000 evrov nižje prihodke, skupaj z drugimi ponudniki nočitvenih zmogljivosti pa je izguba znašala okoli 300.000 evrov. Na Kaninu od 15- do 20-odstotni izpad dohodkov Ker na Kaninu nimajo umetnega zasneževanja, so imeli v prvem delu smučarske sezone nekaj težav, tako da izpad prihodkov ocenjujejo na od 15 do 20 odstotkov. So pa precej bolj zadovoljni z nadaljevanjem sezone, saj so v decembru in januarju obratovali v večjem obsegu kot v preteklih letih, je povedala Maja Orel iz družbe ATC. Na Kaninu sicer črpajo predvsem iz bazena obiskovalcev zahodne Slovenije in zato zaradi enotnega termina zimskih počitnic ne računajo na tolikšen izpad dohodkov kot drugje. Kljub temu pa bi si tudi sami želeli, da bi nova vlada znova premislila o delitvi počitnic na dva termina, saj bi to zanje prav gotovo pomenilo še večji obisk.",0
"Modelarstvo. Nastaja izvirna kopija ladje, ki še danes buri domišljijo. ""Izkupiček od prodanih knjig in tudi od kake prodane slike bo šel za nakup potrebnega materiala za dokončanje Rexa. Tako bo lahko nekajkrat na leto ob posebnih priložnostih zaplul po našem morju,"" je ob odprtju svoje slikarske razstave in predstavitvi knjige oziroma likovne monografije Moje sledi v izolski mestni knjižnici dejal Izolan Marjan Kralj. Večji od Titanika Rex. Italijansko čezoceansko potniško ladjo so splavili leta 1931. Med drugo svetovno vojno je služila za prevoze ranjencev. Leta 1944 so jo privlekli v koprski zaliv, kjer je nasedla, po raketiranju pa potonila. Štirimetrski model Ladja Rex je bila nekoč ena od najmodernejših in največjih ladij, ki so končale v našem morju. Veličina Rexa in njegova mističnost sta Kralja tako navdušili, da ga pogosto riše, lotil pa se je tudi izdelave njegovega modela. Dolg je kar štiri metre in bo po Kraljevih napovedih tudi plul ter imel vgrajene svetlobne, akustične in dimne efekte. Na predstavitvi monografije je Kralj obudil svojo pestro življenjsko pot, na kateri je bil med drugim eden od prvih vodičev turističnih izletov na trgatve in obiranje oljk po Obali, raziskovalec ozkotirne železnice Trst–Poreč ter pobudnik ustanovitve železniškega muzeja v Izoli in obnovitve njene trase.",1
"Povprečna mesečna plača znaša 1.428 evrov neto Potem ko so v Krki z avgustom vsem zaposlenim osnovne plače zvišali za 2,3 odstotka, se je z oktobrom zvišala tudi minimalna plača, in sicer na 800 evrov neto. Najvišja mesečna Krkina plača za poln delovni čas znaša 27.299 evrov bruto oz. 12.864 evrov neto, kar je desetkratnik povprečne plače za pretekli mesec v Krki, povečane za dodatke za delovno dobo in stalnost v družbi, so pojasnili v Krki. Povprečna mesečna bruto plača v podjetju pa je 2.356 evrov bruto oz. 1.428 evrov neto. Usklajevanje osnovnih plač v družbi na osnovi eskalacije je opredeljeno v Krkini podjetniški kolektivni pogodbi, so pojasnili v novomeškem podjetju. Dodali so še, da je uprava Krke sklep o zvišanju plač sprejela, ne glede na to, da v kolektivni pogodbi eskalacija za letošnje leto še ni dogovorjena.",1
"Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je včeraj v oddaji Odmevi na TV Slovenija odgovoril na očitke pravosodnega ministra Senka Pličaniča, ki je prst v zadevi Tovšak uperil v tožilstvo in dejal, da je ugotavljanje zadev z besedami ""zdi se, da je nekdo odgovoren"" na splošno nizek dokazni standard. ""Jaz bi bil previden. Kadar nastane takšna situacija je zelo natančno urejeno postopanje v zakonu v državnem tožilstvu. Najprej je treba ugotoviti dejstva, potem je treba dajati ocene,“ je na očitke pravosodnega ministra Senka Pličaniča dejal Zvonko Fišer in dodal: ""Za pravnike je to nizek dokazni standard in nizka stopnja verjetnosti, da bi tako bilo."" Prijeli Hildo Tovšak Mislinjčani zadovoljni z razpletom Ni rešitve, ni Hilde Tožilci napade označujejo za nedopustne Generalni državni tožilec je zanikal, da bi v prvih izjavah po izginotju Hilde Tovšak dejal, da na tožilstvu ne dopuščajo možnosti, da so v postopku storili kakšno napako, ampak, da je najprej treba ugotoviti dejstva, potem pa jih ovrednotiti. Delo tožilca zahtevno intelektualno delo Fišer je ob tem dejal, da sankcij za tožilko, ki je v odmevnem primeru Balkanski bojevnik pozabila zahtevati podaljšanje pripora, ni bilo. ""Dobila je opozorilo, da se kaj takega ne sme več zgoditi. Moram opozoriti na to, da je delo državnega tožilca, kot sodnika zahtevno intelektualno delo. V takih težavnih zadevah povezanih z gospodarskim kriminalom, kot je ta, ki je obsežen, včasih pride do pregorevanja. Zato visoko kvalitetnega izvajanja funkcije ne moremo zagotavljati zgolj skozi sankcioniranje.“ Dodal je, da je zgolj sklepanje, kakšne bodo sankcije v primeru postopka pri Hildi Tovšak. Da ne bo nihče kaznovan je govoriti prenagljeno, hipotetično pa dopušča tudi tako možnost. Objektivna odgovornost je politična odgovornost Fišer je bil v središču pozornosti medijev tudi zaradi prve izjave za medije po izginotju Hilde Tovšak, ko je na vprašanje, če se čuti objektivno odgovornega in če bo odstopil, dejal: ""Zakaj le, lepo prosim? Zdaj pojasnjuje, da ko gre za vprašanje objektivne odgovornosti, trdno ostaja na stališču, da v pravosodju ni prostora za objektivno odgovornost: ""Objektivna odgovornost je politična odgovornost. Tožilci in sodniki delajo na podlagi ustave in zakona in so samostojni. Nad njimi sta samo ustava in zakon, zato jim nihče ne more ukazovati, kako naj delajo. Ravno zaradi tega, ker odločajo o pomembnih vprašanjih v družbi je sistem ugotavljanja odgovornosti v družbi zelo natančno določen. ""Objektivna odgovornost je konec pravosodja"".",0
"Podobno kot v Sloveniji so tudi v Franciji cene goriv dosegle rekordne vrednosti, a je vlada našla način, kako njihovo galopiranje zaustaviti. S 300 milijoni evrov naj bi poskrbela za to, da bo za liter treba odšteti do šest centov manj. Pierre Moscovici Francoski finančni minister Pierre Moscovici je napovedal, da bo Francija namenila 300 milijonov evrov za začasno znižanje cen pogonskih goriv. Cene na črpalkah se bodo znižale za do šest centov, do tri na račun naftnih družb in tri na račun države, je napovedal. Gre za začasni trimesečni ukrep, 300 milijonov evrov pa je znesek za Francijo izgubljenih prihodkov iz naslova davkov. Moscovici je odločitev sporočil po današnjem srečanju z naftnimi podjetji, potrošniki pa naj bi odločitev čutili na lastnih žepih že v prihodnjih 24 urah. Naftna podjetja bodo sicer k znižanju prispevala svoj delež v višini od enega do treh centov. Vodja sindikata francoske naftne industrije Jean-Louis Schilansky je po srečanju napovedal, da bo o dejanski višini znižanja odločalo vsako podjetje samo. V prihodnje sicer namerava za reguliranje cen bencina in dizla francoska vlada uvesti bolj trajen mehanizem. Hollande je volivcem obljubil nižje cene goriva. Francoski predsednik Francois Hollande je v predvolilnem boju obljubljal, da bo nadzoroval cene pogonskih goriv. Te so v zadnjih tednih dosegle rekordne ravni in v Parizu presegle 1,70 evra za liter. Francija bo ukrepala, čeprav se bori za znižanje proračunskega primanjkljaja na 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda BDP letos in pod tri odstotke BDP v prihodnjem letu. Opozicija je zato že izrazila kritiko.",1
"Ljubljana - Na zahtevo predstavnikov zaposlenih bo nadzorni svet Luke Koper v petek odločal o razrešitvi uprave Luke Koper. Po napovedih poznavalcev razmer naj bi tokrat vendarle razrešili vsaj predsednika uprave Gregorja Veselka in člana uprave Tomaža Martina Jamnika. Odločanje o razrešitvi se je doslej že večkrat napovedovalo, vendar naj bi tokrat z njo soglašali tudi predstavniki kapitala v nadzornem svetu. Neuradno je slišati, da je koordinacijo med nadzorniki in vladajočo politiko prevzel Jordan Kocijančič, predsednik upravnega odbora Avtotehne in solastnik Swatycometa. To za mnoge ni presenečenje. Kocijančič je imel namreč že ob imenovanju Veselka precej pomislekov, zdaj pa so ga v dogovarjanje s predstavniki največje vladne stranke SDS in menda tudi finančnim ministrom Janezom Šušteršičem, ki želijo spremembe v upravi Luke Koper, očitno prepričale tudi obljube pri iskanju rešitev za finančne težave družb iz skupine okoli Probanke, kamor sodita Swatycomet in Avtotehna. Večjih oziroma nobenih težav pri odločanju o zamenjavi ključnih mož v Luki naj ne bi delala niti predsednik nadzornega sveta Janez Požar, ki je bil na predlog ministra za infrastrukturo in prostor Zvoneta Černača razrešen s položaja generalnega direktorja direktorata za pomorstvo, in Bojan Brank, ki se je nedavno že na Slovenskih železnicah uklonil željam SDS in speljal zamenjavo vodstva družbe. V upravi Luke Koper utegne ostati Marko Rems, član uprave za finance, ki ga zagovarja zlasti četrti predstavnik kapitala v nadzornem svetu Marko Simoneti. Če ne bo razrešen delavski direktor Matjaž Stare, ki je sicer v stalnih sporih s preostalimi člani uprave, bo to zagotovo dokaz, da je prišlo do dogovora o zamenjavi uprave med predstavniki zaposlenih in oblastniki. Predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu Mladen Jovičič, Nebojša Topič in Stojan Čepar sedanji upravi poleg omenjenih slabih odnosov očitajo prepozen odziv na razmere na trgu, da ne zna izkoristiti rezerv, ki naj bi ostajale zaradi zastarelih tehnoloških postopkov, da ne skrbi za razvoj na kadrovskem področju, krivijo jo tudi za slabo komunikacijo z lokalno skupnostjo... Spomnimo sicer, da je februarja župan Kopra Boris Popovič za Dnevnik že posredno napovedoval spremembe v upravi Luke Koper, pri čemer se je takrat ugibalo, da bo razrešitev zahtevala predstavnica občine v nadzornem svetu Sabina Mozetič. Svoje pri tokratnem dogajanju v Luki Koper naj bi pristavili tudi posamezni predstavniki agencije za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) oziroma član uprave Danilo Grašič in izvršni direktor za promet Žarka Sajič. Uprave Luke Koper so se javno lotili že februarja. Čeprav so bili lanski prihodki, pretovor, dobiček iz poslovanja in razdolževanje matične družbe in Skupine Luka Koper nad načrti uprave in hkrati tudi nad pričakovanji analitikov, pa je AUKN ""zmotil"" zlasti nizek čisti dobiček. Čeprav je iz bilanc Luke Koper razvidno, da je nizek čisti dobiček zlasti posledica slabitve naložbe v Intereuropo, pa je AUKN takrat nadzornike javno ""opozorila"" na njihovo odgovornost zaradi neukrepanja in možne opustitve dolžnosti nadzora poslovanja. Take utemeljitve AUKN so nenavadne zlasti ob dejstvu, da je uprava izboljšala poslovanje družbe, ki je bila zaradi številnih zgrešenih potez nekdanjega vodstva z Robertom Časarjem na čelu v katastrofalnem stanju. A AUKN in predstavniki vlade očitno vse slabo v Luki Koper želijo naprtiti sedanji upravi, zlasti pa predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu in sindikalisti, ki so spregledali številne zgrešene naložbe in tudi sume kaznivih dejanj, ki so se v Luki dogajali v času prve Janševe vlade. vesna.vukovic@dnevnik.si",0
"Na Štajerskem je prišlo do pogina večine čebel iz 29 čebeljih družin. To je že drugi pomor čebel letos, na Čebelarski zvezi Slovenije pa se sprašujejo, ali bomo doživeli ponovitev lanskega leta. Čebele so poginile v Podovi v občini Rače-Fram. Po ocenah lastnika je poginilo 70 odstotkov pašnih čebel iz 29 čebeljih družin. Preživele naj bi le neleteče čebele in nekaj matic. Inšpektorji so po prvih ugotovitvah izključili bolezni, zato so za pomor najverjetneje kriva fitofarmacevtska sredstva. Pristojne službe so odvzele vzorce, na rezultate analize pa bo še potrebno počakati. Prejšnji teden pomor v Potočah Pretekli petek pa se je pomor zgodil tudi na območju Ajdovščine. Šlo naj bi za približno 25 panjev v Potočah, kjer so opravili tudi inšpekcijski pregled. Rezultati analiz naj bi bili tako znani najpozneje v dveh tednih. Ali se ponavlja lansko leto? ''Čebela ima v naravi izjemno pomembno in večplastno mesto, še posebej v povezavi z različnimi kmetijskimi kulturami. Na žalost so čebele zelo ranljive na uporabo večjega dela insekticidov, ki jih za uničevanje škodljivih organizmov uporabljajo pridelovalci sadja, zelenjave in ostalih kmetijskih poljščin. Na žalost pa smo, kljub skrbi kmetijskih pridelovalcev, tudi letos zopet priča pomorom čebel,'' je ob prvih letošnjih poginih na svoji spletni strani zapisala Čebelarska zveza Slovenije. Postopek po poginu Čebelarji imajo sicer natančna navodila, kako ravnati v primeru pomora čebel oziroma ob sumu na zastrupitev zaradi nepravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev. Obvestiti morajo Pristojni Center za obveščanje Republike Slovenije, ki obvesti strokovnega delavca s področja zdravstvenega varstva čebel Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI) pri Veterinarski fakulteti ali pa uradnega veterinarja Veterinarske uprave. Če strokovni delavec NVI izključi malomarnost čebelarja oziroma prisotnost kužne bolezni, o tem obvesti kmetijsko inšpekcijo. V primeru suma kaznivega dejanja povzročanja škode iz malomarnosti pa o tem obvestijo policijo.",0
"Avgusta so se najbolj znižale cene v skupinah prevoz, hrana in brezalkoholne pijače, stanovanje ter zdravje. Cene življenjskih potrebščin so se avgusta znižale. V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin avgusta v povprečju znižale. V primerjavi z julijem so bile nižje za 0,6 odstotka, kar je prvo znižanje cen v mesečni primerjavi letos. Od začetka leta so se cene zvišale za 3,5 odstotka, na letni ravni pa za šest odstotkov, je objavil državni statistični urad. Padec cen naftnih derivatov je k deflaciji prispeval kar 0,6-odstotne točke, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila namestnica generalne direktorice statističnega urada Genovefa Ružić. Zaradi tega padca so se najbolj znižale povprečne cene v skupini prevoz in stanovanja. Občutno znižana inflacija kot nadaljnje zniževanje brezposelnosti - stopnja brezposelnosti v Sloveniji je ena najnižjih v območju evra - sta po besedah premierja Janeza Janše dobra obeta za hiter razvojni tempo v prihodnosti. Avgusta so se najbolj znižale cene v skupinah prevoz za 1,8 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače za 1,7 odstotka, stanovanje za 1,3 odstotka ter zdravje za 0,8 odstotka. V skupini prevoz so se goriva in maziva v povprečju pocenila za 5,8 odstotka, medtem ko so se v skupini stanovanja tekoča goriva pocenila za 7,9 odstotka. Po besedah Ružićeve, so bila avgusta pričakovana sezonska gibanja, zaradi česar so se znižale cene hrane, predvsem sadja za sedem odstotkov in zelenjave za devet odstotkov. Predvsem zaradi novih akcijskih ponudb so se pocenili še kava, čaj in kakav za 1,7 odstotka, meso za 0,8 odstotka, mleko, mlečni izdelki in jajca za 0,7 odstotka ter kruh in drugi izdelki iz žit za 0,5 odstotka. Najbolj pa so se zvišale cene v skupinah rekreacija in kultura v povprečju za 1,1 odstotka, alkoholne pijače in tobak za 0,7 odstotka in stanovanjska oprema ter gostinske in nastanitvene storitve za 0,6 odstotka. Avgustovska deflacija je močno vplivala na letno rast cen, saj se je ta znižala na šest odstotkov, medtem ko je še julija znašala 6,9 odstotka. Povprečna 12-mesečna rast cen se je zvišala in znaša v avgustu šest odstotkov, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 2,7-odstotna. V enem letu so se najbolj zvišale cene v skupinah stanovanje ter gostinske in nastanitvene storitve za 10,4 odstotka. Sledile so skupine hrana in brezalkoholne pijače za 10,1 odstotka, stanovanjska oprema za 6,4 odstotka, zdravje za pet odstotkov, rekreacija in kultura za 4,9 odstotka ter izobraževanje za 4,6 odstotka. Letna stopnja inflacije v državah članicah območja evra, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je julija v povprečju znašala štiri odstotke v juniju prav tako štiri odstotke, v državah članicah EU pa 4,4 odstotka v juniju 4,3 odstotka. Najvišjo letno stopnjo inflacije je imela Latvija 16,5 odstotka, najnižjo Nizozemska tri odstotke, v Sloveniji pa je bila 6,9-odstotna. Umar Inflacija v Sloveniji se znižuje hitreje kot v območju evra Ob umirjanju cen nafte na svetovnem trgu je hitrejše umirjanje inflacije v Sloveniji v primerjavi s povprečjem območja evra, kjer je inflacija avgusta znašala 3,8 odstotka, pričakovano, ob objavi podatkov o deflaciji v avgustu komentirajo v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Foto Reuters Kot pojasnjujejo na Umarju, so imele največji prispevek k avgustovskemu znižanju cen nižje cene tekočih goriv, ki so se znižale za 0,6 odstotne točke. Vpliv gibanja cen nafte na svetovnih trgih na inflacijo je namreč v Sloveniji za približno 60 odstotkov močnejši kot v povprečju območja evra. Vpliv deluje v obe smeri, kar pomeni, da se je znižanje cen nafte na svetovnih trgih z okoli 150 dolarjev na približno 120 dolarjev za 159-litrski sod odrazilo na močnejšem umirjanju inflacije v Sloveniji v primerjavi s celotnim območjem evra, je pojasnil direktor urada Boštjan Vasle. Kljub umirjanju, medletna inflacija ostaja višja od pričakovane v začetku leta, predvsem zaradi višjih cen hrane in energentov v letošnjem letu. Poleg cen tekočih goriv so avgustovsko deflacijo zaznamovala za ta čas običajna sezonska gibanja, predvsem nižje cene zelenjave in sadja ter višje cene počitnic, še pojasnjujejo v Umarju.",1
"Nova uprava Družbe za avtoceste v RS (DARS) bo morala zelo pohiteti, da bo lahko uresničila obljube infrastrukturnega ministra Zvonka Černača o odstranitvi cestninske postaje Log. S 1. novembrom se namreč začne zimska sezona, ko se z rušenjem ne bodo mogli več ukvarjati. Čeprav so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor pred dnevi za Finance zatrdili, da bodo ""ovire, predvsem na čelnih cestninskih postajah, odstranjene letos"", pa se to po vsej verjetnosti ne bo zgodilo. Prijavo na razpis Darsa za petletni mandat v upravi, ki se je zaključil v soboto, so poslali začasna člana uprave Matjaž Knez in Tine Svoljšak ter Tomaž Vidic, zaposlen na Darsu. Svojo prijavo naj bi poslal tudi delavski direktor in član uprave Darsa Alojz Ratajc. Dobro obveščeni iz Darsa so namreč za omenjeni časnik dejali, da bo treba pohiteti z izvedbo projektov, saj se zanje s 1. novembrom začne sezona zimske službe in se z rušenjem ne bodo mogli več ukvarjati. Na razpis ministrstva je sicer prispelo šest ponudb, a je Černač kasneje razpis razveljavil. Razlog za to naj bi bila prekoračitev pristojnosti ministrstva, so poročale Finance. Nov razpis naj bi zdaj tako objavil Dars.",0
"New York - Predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke je v petek na konferenci centralne banke povedal, da je ameriška recesija tik pred koncem, kar je borzne vlagatelje dovolj sprostilo, da so v petek nakupili dovolj delnic za novo tedensko rast osrednjih delniških indeksov. Pomagalo je tudi spodbudno poročilo o prodaji rabljenih nepremičnin. Vrednost industrijskega indeksa Dow Jones se je v petek v primerjavi s petkom preteklega tedna zvišala za 184,56 točke oz. dva odstotka na 9505,96 točke. Širši indeks Standard & Poor 500 je pridobil 22,04 točke oz. 2,2 odstotka na 1026,13 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa 35,38 točke oz. 1,8 odstotka na vrednost 2020,90 točke. Indeks manjših podjetij Russell 2000 se je okrepil za 17,61 točke oz. za 3,1 odstotka na 581,51 točke. Za razliko od ""veselega petka"" je bil teden precej negotov, saj se vlagatelji niso mogli odločiti ali naj tvegajo in v upanju, da je recesije konec kupujejo delnice, ali pa še malo počakajo. Prodaja stanovanj in hiš je skupaj z Bernankejevim optimizmom prispevala k pozitivnemu tednu. V četrtek so vlagatelji dobili dve mešani sporočili. Ameriško ministrstvo za delo je v četrtek sporočilo, da se je število novih prošenj za podporo za primer brezposelnosti v tednu do 8. avgusta zvišalo na letno prilagojeno raven 576.000. Teden dni pred tem jih je bilo 561.000. Konferenčni odbor pa je sporočil, da se je indeks gospodarskih kazalcev julija zvišal za 0,6 odstotka. Bernanke je v petek na letni konferenci ameriške centralne banke napovedal skorajšnji konec ameriške in svetovne gospodarske krize, vendar pa opozoril, da se bodo ZDA še naprej soočale s težavami, če ne bo resnih reform. ""Kaže, da se gospodarske aktivnosti v ZDA in po svetu izravnavajo in obeti za vrnitev k rasti v bližnji prihodnosti so dobri,"" je dejal. V petek je k rasti vrednosti delnic prispevalo tudi poročilo o dobri prodaji rabljenih stanovanj in hiš. Nacionalno združenje nepremičninskih posrednikov je sporočilo, da se je prodaja julija zvišala za 7,2 odstotka na letno prilagojeno raven 5,24 milijona enot, in sicer z junijskih 4,89 milijona enot. To je bila že četrta mesečna rast prodaje in najvišja od avgusta 2007, pri čemer so pomagale tudi nižje cene. Na newyorški borzi je v petek lastnika zamenjalo za okrog 1,48 milijarde dolarjev delnic, promet na borzi Nasdaq pa je dosegel 2,28 milijarde dolarjev. V petek je na vrednosti občutno pridobila nafta, in sicer 98 centov na 73,89 dolarja za 159-lirski sod, kar je navzgor potegnilo tudi delnice naftnih podjetij. Delnice Chevrona so se podražile za 1,6 odstotka na 69,73 dolarja, delnice Exxon Mobila pa za 1,9 odstotka na 69,92 dolarja. Podražile so se tudi delnice zavarovalnice AIG, in sicer za 1,7 odstotka na 32,85 dolarja.",1
"Ne bomo reševali bank, trdi novi direktor sklada Republiški stanovanjski sklad namerava v kratkem objaviti javni poziv lastnikom in investitorjem stanovanj, ki trenutno zgolj sedijo v bilancah bank. V javnem pozivu, odpiranje ponudb naj bi bilo že sredi junija, bo stanovanjski sklad najprej želel ugotoviti, kakšno je zanimanje na trgu, je pojasnil novi direktor sklada Žiga Andoljšek. Ko bodo ugotovili, kakšen je interes lastnikov stanovanj, da svoja stanovanja bodisi oddajo ali prodajo, bo sklad šel tudi v nakup stanovanj iz tega t. i. mrtvega fonda. V ta namen imajo na voljo 40 milijonov evrov. V okviru tega načrtujejo tudi sodelovanje na dražbah bank, ki so napovedale odprodajo svojih zalog zaseženih stanovanj, kjer si sklad obeta, da bodo lahko pridobili precej stanovanj po ugodnih cenah, je dodal Andoljšek. Iskali pa jih bodo predvsem na področjih z razvito infrastrukturo, bližino industrije in rastočim številom prebivalcev. Ob tem je opozoril, da ne gre za reševanje bank, saj ne nameravajo kupovati stanovanj po napihnjenih cenah. Prihodnost sklada ob tem vidi bolj v obliki finančnega sklada, ki se ne bi več toliko ukvarjal z gradnjo stanovanj, temveč bolj z ugodnim financiranjem za nakup nepremičnin. Projekt Brdo bo spet stekel Med kratkoročnimi nalogami sklada je izpostavil še dokončanje gradenj 487 stanovanj v soseski na Brdu v Ljubljani. Ta projekt je po Andoljškovih besedah zastal zaradi nesoglasij med nekdanjo upravo in nadzornim svetom sklada ter propada gradbinca GPG. V kratkem bodo tako objavili poziv za dokončanje del v obsegu, kot je bilo prvotno načrtovano. Ciljna skupina zgrajenih stanovanj pa bodo predvsem mlade družine, pa tudi starejši, saj bodo na voljo tudi varovana stanovanja. Poleg tega je v kratkoročnih načrtih sklada tudi rešitev lastniških razmerij stanovanj, ki so na sklad prišla leta 2009. Že v bližnji prihodnosti naj bi del 540 stanovanj prišla v last sklada. Preostanku, ki lastniških razmerij še nimajo urejenih, pa naj bi ta uredili v kratkem. V tem skladu je tudi 90 stanovanj, ki bodo namenjena občinam. Tretjino jih bodo namenili v trajno last občin in bodo neko dodatno premoženje občin, je pojasnil. Luksuzni nepremičninski davek, zgrešena poteza Na kratko je komentiral tudi davek na nepremičnine, ki so skupaj ali posamično vredne milijon ali več evrov. Potezo vidi kot zgrešeno, saj meni, da bo vlada na ta način skladu pobrala sredstva, ki jih potrebuje za uresničevanje stanovanjske politike. V ta namen nameravajo pripraviti popravek zakonodaje, je še dodal.",1
"S tistimi, ki so oddali zavezujoče ponudbe, potekajo zadnja pogajanja, kdo bo novi lastnik Palome, bi bilo lahko znano marca »Skrbni pregledi poslovanja so se končali 20. januarja. Zdaj potekajo zadnji pogovori s tistimi, ki so oddali zavezujoče ponudbe. Kdo bo novi lastnik Palome , bo verjetno znano marca,« je povedal predsednik uprave Palome Bojan Rajtmajer (na sliki). Foto: Andrej Križ V Palomi iz Sladkega Vrha nekaj več kot 800 zaposlenih izdeluje higienske papirje. Lani je imela 85 milijonov evrov prihodkov in 4,3 milijona evrov izgube. Rajtmajer pravi, da za letos načrtujejo 89 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Zaradi padca cen celuloze, ki je njihova glavna surovina, so januarja poslovali brez izgube. Glavni lastnik podjetja je z 71-odstotnim deležem PDP . Ta išče novega lastnika, in to takšnega, ki bi Palomo dokapitaliziral. Že dlje časa je slišati, da bi moral strateški partner vložiti okoli 20 milijonov evrov svežega kapitala. V zameno bi postal večinski lastnik. Denar želijo v Palomi nameniti za obratni kapital, za vlaganje v blagovno znamko in za posodobitev proizvodnje. Dnevnik je poročal, da naj bi skrbni pregled izvedlo pet podjetij, od katerih so štiri iz tujine. PDP bo ostal solastnik Palome Tisti, ki bo dokapitaliziral Palomo, bo moral tudi objaviti ponudbo za prevzem. PDP pa naj bi tudi po vstopu novega lastnika najverjetneje ostal solastnik Palome. Rajtmajer pravi, da zato, da bi bedel nad tem, da bi večinski lastnik izpeljal naložbe, za katere se bo zavezal ob nakupu. Drugi največji lastniki so Aktiva Naložbe z 8,6-odstotnim deležem, Avtotehna s 4,1-odstotnim deležem, Probanka z 2,4-odstotnim delež, Murales ima 1,9-odstotnega, Igor Bavčar je z 1,8-odstotnim deležem šesti največji lastnik. Proizvodnja izuma Petra Florjančiča julija Decembra je Paloma z izumiteljem Petrom Florjančičem podpisala licenčno pogodbo za izdelavo patentiranih serviet. Te bodo namenjene predvsem gostom hotelov in restavracij. Zaradi dolgih dobavnih rokov bodo te serviete na novi proizvodni liniji začeli izdelovati julija, je povedal Rajtmajer. Prihodke naj bi tako v prihodnjih letih povečali za desetino. Patent je zdaj zaščiten, a kljub temu prvi mož Palome o njem ni želel izdati več podrobnosti.",1
"Druga največja letalska družba v Evropi ohranja obe znamki Evropska komisija je potrdila načrtovano združitev britanskega in španskega nacionalnega letalskega prevoznika, British Airwaysa in Iberie. Komisija ocenjuje, da združitev, s katero bo nastala ena največjih letalskih družb na svetu, ne bo občutno ovirala učinkovite konkurence na evropskem gospodarskem območju ali kakšnem njegovem delu. Konkurenca kljub združitvi ostaja Preiskava komisije je potrdila tudi, da bo združeno podjetje še naprej podrejeno konkurenci številnih konkurentov na trgih za letalski tovorni promet in storitve na tleh, je zapisano v odločitvi komisije, ki je potrdila, da bo imelo novo podjetje kljub združitvi dveh družb na ključnih letalskih povezavah na kratke razdalje London-Madrid in London-Barcelona dovolj močno konkurenco drugih letalskih družb, potniki pa bodo imeli za omenjene linije primerne alternative. Večja samo še Lufthansa British Airways in Iberia sta dokončen sporazum o združitvi podpisala 8. aprila, z njim pa želita učinkoviteje tekmovati v letalskem sektorju, v katerem se po gospodarski krizi združuje vse več letalskih družb. Z združitvijo bo nastala druga največja letalska družba v Evropi po tržni vrednosti, večja od nje bo le nemška Lufthansa. Družbi bosta tako združili močan položaj Iberie v Latinski Ameriki in močno prisotnost British Airwaysa v Afriki, Aziji in Severni Ameriki. Enotno podjetje, dve znamki Novo podjetje bo imelo obliko holdinga, lastniki zdajšnje Iberie bodo imeli v njem 45-odstoten delež, lastniki British Airwaysa pa 55-odstoten delež. Vsak delničar British Airways bo v skladu z dogovorom za vsako delnico družbe dobil eno delnico združenega podjetja, vsak delničar Iberie pa 1,0205 delnice. Kljub združitvi bosta obe podjetji še naprej delovali avtonomno, ohranili pa bosta tudi ločeni blagovni znamki. Skupaj bo imelo združeno podjetje 408 letal, ki bodo letela na 200 destinacij po svetu, prepeljala pa naj bi 58 milijonov potnikov na leto.",1
"Britansko-slovenski projekt pridobivanja plina s hidravličnim lomljenjem v Prekmurju je ustavljen. Prepovedal ga je murskosoboški okoljski inšpektor, ker izvajalci za njegovo izvajanje niso pridobili vodnega soglasja. Zapleta pa se tudi pri 15-milijonskem bančnem posojilu.",0
"Izguba presegla 2,7 milijona evrov Predhodne rezultate zimske divizije skupine Elan so nadzorniki Skimarja, lastnika Elana, označili kot skrb vzbujajoče. Lanska izguba Elana je presegla 2,7 milijona evrov, z ukrepi, kot je zamenjava uprave, pa bo nadzorni svet počakal do končnih izidov poslovanja in predloga sklepov uprave. Nadzorni svet je razpravljal tudi o sinergijah podjetij Elanove skupine z drugimi družbami. Elan Marine naj bi sodeloval s Seawayem, a analiza mogočih sinergijskih učinkov kaže, da teh ni veliko. Zimski Elan pa naj bi sodeloval z Alpino, vendar je dogovarjanje še na začetku. Poteka namreč izpolnjevanje pisma o nameri, da se upravi med seboj pogovarjata o možnostih sodelovanja. Kot opozarja predsednik nadzornega sveta Gregor Gomišček ni veliko časa, saj se država umika iz lastništva Skimarja, zato morajo podjetja najti možnosti za lastniško povezovanje znotraj Slovenije ali pa iskati morebitnega zunanjega strateškega partnerja.",0
"Aljoša Tušek v oddaji Prava ideja! Otroške sanje se včasih tudi uresničijo. To je dosegel nekdanji dirkač, danes inovativni konstruktor hitrih avtomobilov Aljoša Tušek. Nad njegovim prototipom so bili navdušeni tudi v oddaji Top Gear. V domači garaži je nekdanji športni dirkač izdelal superavtomobil, ki je po mnenju strokovnjakov eden najlažjih in najhitrejših avtomobilov. Sedem let je z ekipo ustvarjal novo podjetje, zdaj pa so tik pred začetkom proizvodnje prestižnih avtomobilov za petične kupce. Deset ljudi bo ustvarjalo jeklene konjičke, vredne več kot 300.000 evrov. Aljoša Tušek je gost oddaje Prava ideja. Govorili bodo tudi o tudi o najnovejših slovenskih inovacijah, ki se predstavljajo na Forumu inovacij. Prava ideja je na sporedu vsak četrtek ob 21.30 na 1. programu TV Slovenija, ponovitev pa v ponedeljek ob 18. uri na 2. programu. Vabljeni k ogledu! Sanje o svojem superavtomobilu so verjetno del otroštva marsikoga. Vi ste to uresničili. Ste načrtovali, da vas bo pot po koncu dirkaške kariere vodila v samo ustvarjanje hitrih avtomobilov? Tega ne moreš povsem načrtovati. To je bila želja. Približali smo se ji, ko smo naredili prvi avtomobil. Dobili smo kupca in nato smo se posla lotili profesionalno. Na začetku pa je šlo le za lastni užitek. smeh Koliko časa je trajalo od konkretne ideje do izvedbe? Dolgo. Na tej poti smo naredili dva prototipa in ju tudi prodali. Začeli smo leta 2005, torej se s tem ukvarjamo že sedem let. So deli narejeni večinoma v Sloveniji? Pri modelu renovatio T500 je več kot 80 odstotkov avtomobila izdelanega v Sloveniji, naš inženiring. Kupimo komponente, ki se ne morejo izdelati, kot na primer motor, menjalnik, elektroniko. Pa še del elektronike naredimo sami. Kaj bi lahko bil vaš zaščitni znak pri oblikovanju avtomobilov? Naša rdeča nit oziroma zaščitni znak bo to, da imajo naši izdelki – avtomobili – najboljše razmerje med močjo motorja in lastno težo. To je tista karakteristika, ki bo avtomobile najbolj zaznamovala. Veliko pozornosti posvetite tudi udobju, saj običajno hitri avtomobili varčujejo prav pri tem? Tehnologija je napredovala in podjetja, ki se ukvarjajo z vzmetenjem, so poslušna in jih zanimajo ekstremni izdelki. Bili smo med prvimi, ki smo razvili podvozje, nastavljivo do takšne mere, da bo uporabno na dirkah in sprejemljivo na cesti. Čeprav to ni avtomobil, ki bi bil udoben kot običajni cestni avtomobil, ampak je dovolj udoben, da se lahko peljemo tudi iz Štajerske do Portoroža in še dlje. V kultni BBC-jevi oddaji Top Gear je renovatio T500 požel ogromno navdušenja. Kako so izvedeli za vas? Za nas so izvedeli na promociji v Le Mansu. Francoski organizatorji so nas povabili kot enega izmed desetih superavtomobilov in Top Gear je začel naš avtomobil zanimati, saj verjetno edinega niso poznali. Tam smo se dogovorili za test, za dve uri smo jim ga posodili. Aljoša Tušek je postal Ime tedna na Valu 202. Prisluhnite pogovoru. Verjetno omemba v takšni oddaji povzroči plaz zanimanja - je bilo tudi pri vas tako? Ja, definitivno zanimanje je, smo pa pri tem zelo previdni. Zavedamo se, za kakšen denar prodajamo avtomobil, zato kupcem ne obljubljamo kar v tri dni. Avtomobil še vedno dopolnjujemo, zato bomo začeli s prvimi modeli na začetku prihodnjega leta. Naši kupci bodo avtomobile dobili prihodnje leto. Imate zagotovljene kupce? Da, imamo nekakšno statistično listo. Čez zimo bomo prototip toliko izpopolnili, da bo res to, kar želimo in kar kupci od nas pričakujejo. Avtomobilska industrija je zadnja leta v krizi. Se kljub temu najde prostor za posebne, unikatne avtomobile? S prebojem ferrarija, lamborghinija, aston martina se je zgodil preobrat. Toliko so napredovali, da so tako rekoč že industrija in izdelujejo tudi po 3.000 avtomobilov letno. To pa za petične kupce ni dovolj ekskluzivno, zato manjše delavnice, kot smo mi, dajemo možnost, da dobijo še kaj bolj ekstremnega. Razmišljate tudi o električnih avtomobilih, glede na to, da se ljudje vse bolj zavedamo pomena varovanja okolja? Definitivno razmišljamo tako o elektroavtomobilu kot o izboljšanih bencinskih motorjih, a še nismo tako daleč, da bi lahko povedal kaj več. Prihodnje leto!",1
"Ljubljana - Mercator je včeraj s hrvaškim Getrojem podpisal pogodbo, s katero bo največje slovensko podjetje prevzelo trgovsko dejavnost hrvaške družbe na tamkajšnjem trgu. Po neuradnih informacijah naj bi Mercator v prihodnjih dneh z odprtjem hipermarketa v Tirani tudi uradno vstopil v Albanijo. ""Strateška povezava vključuje prevzem blagovne znamke Getro, dolgoročni poslovni najem vseh 16 Getrojevih trgovskih centrov in drugih poslovnih objektov s skupno površino, večjo od 110.000 kvadratnih metrov. Poleg tega bo družba Mercator-H prevzela tudi vse Getrojeve zaposlene,"" so včeraj sporočili iz Mercatorja, ki ga vodi Žiga Debeljak. Pri tem niso razkrili, koliko bo Mercatorjevo hčerinsko podjetje odštelo za nakup. Če gre verjeti uradnim podatkom, bo Mercator z nakupom Getroja tržni delež na Hrvaškem povečal z dosedanjih slabih šest na okrog devet odstotkov, s čimer bo postal za Konzumom, ki obvladuje skoraj četrtino hrvaškega trga, drugi najpomembnejši trgovec na Hrvaškem. Mercatorju naj bi tako po novem v hrbet gledala nemški Kaufland in avstrijska Billa. ""Izvedba strateške povezave pomeni uresničevanje začrtane Mercatorjeve strategije rasti in uresničevanja vizije največjega trgovca z živili v celotni regiji jugovzhodne Evrope,"" so pojasnili v Mercatorju in dodali, da ""bo lahko dogovor o strateški povezavi stopil v veljavo šele po pridobitvi soglasja hrvaške agencije za varstvo konkurence"". primoz.cirman@dnevnik.si",1
"Kranj - Kranjsko okrožno sodišče je danes začelo stečajni postopek nad družbo Gradbinec GIP, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Nasto Korbuna. Upniki lahko terjatve prijavijo do 14. maja, je razvidno iz oklica o začetku stečajnega postopka, objavljenega na spletnih straneh Ajpesa. Zaposleni v Gradbincu GIP so zaradi neizplačanih decembrskih in januarskih plač začeli stavkati prejšnji teden, vodstvo družbe pa je na Kranjsko okrožno sodišče skoraj sočasno z napovedjo stavke vložilo predlog za stečaj. Kot je takrat pojasnila pravna zaupnica iz Sveta gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar, naj bi delavci stavkali vse do začetka stečaja, v katerem bi bili potem pripravljeni naprej delati, saj bi jim bilo zagotovljeno celotno plačilo iz stečajne mase. Bozovičarjeva je danes sporočila, da so Gradbincu GIP danes vročili sklep o začetku stečajnega postopka. Sindikat Gradbinec GIP in stavkovni odbor pa sta sprejela odločitev, da se stavka nadaljuje vse do preklica, je še zapisala v izjavi za javnost. Gradbinec GIP je bil že dlje časa v težkem finančnem položaju in je zamujal z izplačili plač. Sindikat je zato že večkrat grozil s stavko, vendar je vodstvo družbe vedno uspelo zbrati sredstva, da je poravnalo vsaj minimalni del plače in so delavci stavko odložili. Kot so prejšnji teden pojasnili v Primorju, katerega hčerinska družba je Gradbinec GIP, se je vodstvo Gradbinca za vložitev stečaja odločilo zaradi izjemno težkega finančnega stanja družbe. Glede zapadlih obveznosti do zaposlenih pa si bo vodstvo Gradbinca prizadevalo, da se čim prej poravnajo, so še pojasnili.",0
"Borzni tobogan tokrat strmo navzgor Ljubljanska borza je nadoknadila tretjino tistega, kar je izgubila v črnem torku, nadaljnja usoda pa je povsem v rokah razvitih trgov. Oktober se je začel spodbudno. Delnice so sledile okrevanju na tujem, kjer glede 700 milijard dolarjev vrednega načrta za rešitev krize še niso vrgli puške v koruzo. Krkine delnice tudi tokrat daleč najprometnejše so se ob 1,3 milijona evrih prometa podražile za 2,5 odstotka in dnevni vrh dosegle pri 77,45 evra. Podobna rast je uspela tudi Gorenju, Telekomu tečaj je spet nad 200 evri, Petrolu in Zavarovalnici Triglav. Pivo ni teknilo Večjo rast indeksa SBI20 pridobil je 1,4 odstotka so preprečile delnice Mercatorja, Save in zlasti Pivovarne Laško, ki so dan začele pri vsega 57 evrih, kar je najmanj po lanskem aprilu. Spomnimo, da je slovenski borzni indeks 6.275 točk v torek zaradi panike na razvitih trgih, ki jo je sprožila odločitev ameriškega kongresa, da zavrne sveženj pomoči, padel za dobre štiri odstotke, s čimer je v septembru, ki je bil najslabši mesec v novejši zgodovini naše borze, izgubo povečal na 16 odstotkov. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 2,51 % 76,27 EUR TELEKOM 2,42 % 203,22 PETROL 2,63 % 437,00 LUKA KOPER 1,89 % 44,19 GORENJE 2,65 % 25,56 AERODROM 0,69 % 61,46 MERCATOR -1,08 % 201,81 SAVA -0,86 % 316,68 ZAV. TRIGLAV 2,44 % 37,40 Tretji največji točkovni porast Dow Jonesa Dan po najhujšem udarcu v zadnjih 21 letih se je newyorški indeks Dow Jones 10.850 točk veličastno pobral in pridobil 4,7 odstotka. Vlagatelji stavijo, da bo uradni Washington naposled le sprejel vsaj del Bushevega načrta za rešitev krize. Sveženj, vreden 700 milijard dolarjev, bo danes obravnaval senat. Pomagala je tudi novica, da je zaupanje ameriških potrošnikov septembra presenetljivo poraslo. Kjub odličnemu torku le dvakrat v zgodovini je Dow pridobil več točk je bil september črn mesec, saj je Dow Jones izgubil šest odstotkov. Irska vlada dala garancijo Še bolj, za enajst odstotkov, se je prejšnji mesec znižala vrednost vseevropskega delniškega indeksa FTSEurofirst 300. Torkovo trgovanje je po slabem začetku prineslo 1,6-odstotno rast, pri čemer so bile v ospredju bančne delnice. Irish Bank je poskočila kar za 72 odstotkov, potem ko je irska vlada dala dveletno garancijo za vse njene depozite. Ob tem dodajmo, da bodo sprejeti nova bančna merila, ki bodo finančnim ustanovam onemogočala, da bi se preveč izpostavile tveganim posojilom. Libor na dolar rekordno visoko Posojilojemalci so v zadnjem času upravičeno zaskrbljeni. Z oktobrom so se obrestne mere spet zvišale. V torek je libor obrestna mera, po kateri si poslovne banke čez noč posojajo denar na dolar dosegel 6,8 odstotka, kar je celo rekordno visoka vrednost. Banke so skrajno nezaupljive in denar nerade posojajo. V teh strašnih časih je namreč prav mogoče, da bo že naslednji dan banka, pri kateri imaš več milijonov depozitov, razglasila stečaj.",1
"Cene surove nafte že dosegajo rekordne vrednosti, cene kurilnega olja pa se utegnejo še povišati.",0
"Posojilna dejavnost ostaja razmeroma šibka Po podatkih Banke Slovenije so banke v prvih štirih mesecih dosegle 41,5 milijona evrov izgube, kar je za skoraj 10 milijonov evrov več kot lani, ko je izguba dosegla 32,2 milijona evrov. Posojilna dejavnost bank ostaja šibka. Sicer je bruto dohodek bank v prvih štirih mesecih letošnjega leta znašal 377,2 milijona evrov, kar je za 16,8 odstotka manj kot lani. Od tega so bile čiste obresti za 20,8 odstotka nižje kot lani, medtem ko so se neobrestni prihodki znižali za 6,6 odstotka. Banke so sicer glede na lansko leto znižale svoje operativne stroške za 5,2 odstotka. Posojilna dejavnost bank ostaja zelo šibka. Obseg posojil nebančnemu sektorju je aprila upadel za 0,9 odstotka glede na marec. Obseg posojil gospodarstvu se je skrčil za 12,5 odstotka, obseg posojil gospodinjstvom pa se je skrčil za 2,7 odstotka. So pa banke povečale obseg posojil državi za 13,7 odstotka z nakupom zakladnih menic. Ob tem se banke še naprej razdolžujejo pri tujih, v manjši meri pa tudi domačih bankah. Zaradi tega se je za 8,5 odstotka skrčila tudi bilančna vsota bank. Banke se še naprej spopadajo s plačilno nedisciplino, saj se je delež terjatev z zamudami nad 90 dni v aprilu povečal za 0,6 odstotka glede na marec. Povečal se je tudi delež slabih terjatev med podjetji, ki znaša 25,2 odstotka. Skupno število podjetij z zamudami pri plačilu terjatev pa se je aprila zmanjšalo na 5.796. Marca je namreč s plačilom obveznosti do bank zamujalo 6.093 podjetij. Svet Banke Slovenije je ugotovil tudi, da se je kakovost posojilnega portfelja bank po nekajmesečni stagnaciji aprila nekoliko poslabšal.",0
"Stavkajoči delavci MTB bodo o usodi podjetja izvedeli šele v torek. Vodstvo podjetja se namreč še vedno pogaja s predstavniki bank, zato še ni znano, kakšna bo prihodnost. Okoli 120 zaposlenih v mariborskem MTB, ki stavkajo že teden dni, tudi danes v nasprotju z obljubami ne bo izvedelo, kakšna usoda jih čaka. Kot je povedala Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, jih je vodstvo podjetja danes znova obvestilo, da se še vedno pogajajo z bankami, usoda podjetja pa naj bi bila znana v torek. Delavci MTB še čakajo januarske plače simbolična fotografija. Čeprav je bila za danes napovedana skupščina omenjenega mariborskega gradbinca, po kateri naj bi lastnik družbe Blaž Mlinarič in direktor podjetja Viktor Lednik zaposlenim razložila, ali podjetje še ima prihodnost, pa se to ne bo zgodilo. Tudi danes so znova povedali le, da še vedno potekajo intenzivni pogovori z bankami, je dejala. Delavci MTB, ki je bil lani v prisilni poravnavi, s težavami pri izplačilih plač pa se ukvarja že vse od lanskega septembra, še vedno čakajo na polovico januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo. Stavkajoči delavci so sicer že ob začetku stavke napovedali, da od vodstva pričakujejo, da bo predlagalo stečaj, če podjetje do danes ne bo nakazalo zahtevanih izplačil. Kot kaže, bodo morali počakati vsaj še en dan, saj naj bi jim vodstvo podjetja svojo odločitev pojasnilo v torek zjutraj. S stečajem bi dokončno propadel še eden od mariborskih gradbincev. Že konec januarja je bil stečaj uveden v družbi Stavbar Gradnje, kjer je delo izgubilo okoli 130 ljudi, konec februarja pa je enaka usoda doletela tudi CPM s 670 zaposlenimi. Da slika v mariborskem gospodarstvu ni rožnata niti v drugih branžah, pa je dokazal še začetek stečajnega postopka v Tovarni vozil Maribor TVM, od koder se bo moralo na zavod za zaposlovanje prijaviti še okoli 140 ljudi.",0
"Najpomembneje je, da so starši mladega podjetnika njegovi učitelji, svetovalci in mentorji, otrok pa izvajalec projekta Vsak starš bi rad verjel, da je njegov otrok nadarjen. Nekateri imajo res velik potencial in se razcvetijo že zelo zgodaj. Ta blagoslov je hkrati tudi velika težava za starše, ki se ne zmorejo spoprijeti z dejstvom, da jih je presegel otrok. Najpomembnejše pravilo mentorstva nad mladim podjetnikom je, da starši ne postanejo preveč vpleteni v otrokov projekt. Vloga staršev je v tem, da so otrokovi mentorji, učitelji, svetovalci in kljub hudi skušnjavi ne postanejo izvajalci projekta. V galeriji si oglejte nekaj nasvetov Forbesa o tem, kako prepoznati in oblikovati mladega podjetnika, da bo postal uspešen veliki podjetnik.",1
"Zagreb - Župan Splita in znani hrvaški podjetnik Željko Kerum je danes izpolnil svoje obveznosti in v sabor poslal premoženjsko kartico. Tako je prijavil premoženje, vredno približno 18 milijonov evrov, pravico upravljanja nad štirimi podjetji pa je prenesel na svojega odvetnika. Kerum je potrdil, da ima zemljišče v Rogoznici, vredno 270.000 evrov, in v Splitu, v vrednosti 400.000 evrov. Ima tudi hiši v Zagrebu, ki sta vredni skupaj 900.000 evrov, ter hiše v Solinu (153.000 evrov), na Čiovu (100.000 evrov) in Podstrani (60.000 evrov) ter stavbo v Trsteniku (1,5 milijona evrov). Je lastnik hotela Neva v Podstrani, katerega vrednost znaša dva milijona evrov, poleg tega pa si s soprogo delita hišo v Splitu v vrednosti 1,5 milijona evrov. Skupaj z ženo imata še približno osem milijonov evrov prihrankov. Njegove premičnine so vredne približno 55 milijonov evrov, sicer pa Kerum ni povedal, koliko in katere znamke avtomobilov ima. Hrvaški časnik Večernji list na svoji spletni strani navaja, da ima maybacha, vreden naj bi bil 220.000 evrov, ter mercedesa S500 in ferrarija F430, ki sta še dražja. Je lastnik treh jaht, ki so vredne 11 milijonov evrov. Z najemninami in posojili letno zasluži več kot 1,6 milijona evrov, nekaj manj, 1,3 milijonov evrov, pa so vredne delnice, ki jih ima v svojih in ostalih podjetjih. Preden je bil na majskih lokalnih volitvah v drugem krogu izvoljen za župana, je imel v svojemu podjetju 1600 evrov plače, njegova žena pa nekaj več kot dva tisoč evrov. Pojasnil je, da si je premoženje prislužil na različne načine, med drugim s plačo, ki si jo je zaslužil, in s prodajo premoženja. Kerum je dodal, da ima dokončano srednjo šolo, po poklicu pa je gradbinec.",1
"Begunje na Gorenjskem - Predstavniki zaposlenih v Skimarju so se danes sestali s predsednikom nadzornega sveta Gregorjem Gomiščkom, ki jim je predstavil podrobnosti o visokih stroških za svetovanje in prave storitve ter o predlaganih ukrepih. Delavci s pojasnili niso bili v celoti zadovoljni, zato bodo na vodstvo podjetja še naslovili nekaj pisnih vprašanj. Kot je po končanem štiriurnem sestanku pojasnil predsednik Skimarjevega sindikata Dušan Ferjan, bodo za nadzorni svet, upravo in državo pripravili nekaj pisnih vprašanj, saj si želijo še nekaterih dodatnih pojasnil, ki jih Gomišček danes ni mogel posredovati. Gomišček je pojasnil, da je danes za vse odgovore tudi zmanjkalo časa. ""Nikakor pa ne gre za to, da bi mi stvari skrivali,"" je poudaril. Pojasnila o visokih stroških svetovanj in pravnih storitev, ki so samo v prvih desetih mesecih letos presegli 750.000 evrov, sicer delavcev še vedno niso prepričala. ""Če je bilo za to potrošeno le ogromno denarja, pravega efekta pa ni, potem delavec ne more razumeti, kako lahko nekdo za svetovanje letno zasluži 150.000 evrov,"" je opozoril Ferjan, ki pa o stavki ne razmišlja več. Meni namreč, da so z upravo in nadzorniki mnogo stvari razčistili, med drugim so se dogovorili tudi za izplačilo preostanka regresa v vrednosti 140 evrov. ""Ljudje, ki so bili na današnjem sestanku, so videli našo skrb in željo, da Elanu koristimo, ne pa da bi zaradi neodgovornosti odločali v škodo podjetja ali pa odločitev sploh ne bi sprejemali in zaposlenim ne bi želeli posredovati podatkov,"" je pojasnil Gomišček, ki je spomnil, da je nadzorni svet pregledal, kakšno je bilo poslovanje in da so odvetniki odkrili nekaj nepravilnosti. Hkrati so nadzorniki vodstvu podjetja prvič naložili, da zmanjša stroške pravnih storitev in svetovanja. ""Dejstvo pa je, da podjetje, ki ima toliko tožb, potrebuje dobre odvetnike,"" je poudaril Gomišček. Predsednik nadzornega sveta je prepričan, da je bistven dialog med zaposlenimi in vodstvom, saj tako lažje najdejo skupno pot. Sindikat se z vodstvom dogovarja tudi glede predvidenega programa odpuščanja 180 zaposlenih. Doslej so z argumenti že uspeli zmanjšati končno število presežkov za nekaj delavcev, Ferjan pa upa, da bodo uspeli rešiti od 10 do 20 ali celo več delovnih mest. Kmalu po novem letu naj bi bili seznami presežnih delavcev že do konca pripravljeni in potrjeni, dotlej pa bo med vsemi zaposlenimi še precej negotovosti. Negotova pa je tudi prihodnost sedanjega nadzornega sveta in uprave. Ferjan od skupščine, ki bo v začetku januarja, pričakuje, da bo na odgovorna delovna mesta postavila kompetentne ljudi s polnimi pooblastili, ki bodo Elan znali voditi pošteno in ""tako kot je treba"". Ob tem Ferjan ne trdi, da sedanji v.d. predsednika uprave Ivan Štrlekar med zaposlenimi ne uživa več polnega zaupanja, ampak opozarja le, da je tudi Štrlekar s svojimi odločitvami soodgovoren za nastalo situacijo.",0
"Finančna kriza ni prizadela orožarskega trga, saj je samo leta 2009 lastnike zamenjalo za 401 milijardo evrov orožja, kar je osem odstotkov več kot leto poprej Proizvodnja orožja je tudi v recesiji dober posel. Kljub finančni krizi, ki je prizadela svetovno gospodarstvo, je obseg sredstev, namenjenih za nakup orožja, leta 2009 narasel za osem odstotkov na 401 milijard dolarjev v primerjavi z letom 2008, v poročilu ugotavlja stockholmski mednarodni inštitut za mirovne študije Sipri. Na čelu orožarske industrije ostajata ZDA in EU. ""Kljub nadaljevanju gospodarskega nazadovanja leta 2009 je skupna prodaja orožja ... stotih največjih orožarskih podjetij narasla za 14,8 milijarde dolarjev od leta 2008,"" so ugotovili na inštitutu Sipri. Kot so še dodali, se je prodaja orožja v primerjavi z letom 2008 povečala za osem odstotkov, v primerjavi z letom 2002 pa za 59 odstotkov. Ameriška podjetja imajo 61,5-odstotni tržni delež v svetovni trgovini z orožjem Kot ugotavljajo v poročilu, na čelu orožarske industrije ostajajo podjetja s sedežem v ZDA. Od stotih največjih orožarskih podjetij s seznama Sipri je 45 podjetij s sedežem v ZDA, ta pa so izvedla 61,5 odstotkov orožarskih poslov leta 2009. ""Trošenje ameriške vlade za vojaško opremo in storitve je glavni dejavnik v porastu prodaje orožja ameriških orožarskih podjetij in podjetij, ki nudijo vojaške storitve, ter podjetij iz Zahodne Evrope, ki se opirajo na ameriški trg orožja in vojaških storitev,"" je poudarila strokovnjakinja na področju orožarske industrije Susan Jackson. Lockheed Martin 2009 prodal za 33,4 milijarde evrov orožja Na seznamu inštituta Sipri je med desetimi največjimi podjetij sedem ameriških. Na prvem mestu je podjetje Lockheed Martin , ki je leta 2009 prodalo za 33,4 milijarde dolarjev orožja in tako prehitelo britanski BAE Systems , ki je istega leta prodalo za 33,3 milijarde dolarjev orožja. Skupaj sta podjetji prodali 8,3 odstotka orožja, ki ga je prodalo sto največjih proizvajalcev. Od stotih največjih orožarskih podjetij jih ima 33 sedež v Zahodni Evropi, skupaj pa so ta podjetja prodala za 120 milijard dolarjev orožja oziroma 30 odstotkov orožja, prodanega leta 2009. Britanskemu BAE na lestvici evropskih proizvajalcev sledi transevropska skupina EADS z za 15,9 milijardami dolarjev prodanega orožja oziroma štirimi odstotki leta 2009 prodanega orožja. V Aziji največ orožarskih podjetij na Japonskem V Aziji ima po navedbah poročila Sipri sedež deset od stotih največjih orožarskih podjetij, med temi štiri na Japonskem in tri v Indiji. Sedem jih ima sedež na Bližnjem vzhodu, od tega tri v Izraelu. Skupaj so ta podjetja leta 2009 prodala za 24 milijard dolarjev orožja. Podatki Sipri sicer ne vključujejo Kitajske in njene orožarske industrije. ""Čeprav je znano, da je več kitajskih orožarskih podjetij dovolj velikih, da bi se uvrstile med prvih sto na lestvici Sipri, jih je na seznam nemogoče uvrstiti zaradi pomanjkanja primerljivih in dovolj natančnih podatkov,"" je poudarila Jacksonova.",0
"Kaj se o načrtovanju kuhinje lahko naučimo od profesionalnih kuharjev »Mise-en-place« (vse na enem mestu oziroma vse pri roki) je francoski kulinarični izraz, ki vključuje predpripravo vsega, kar potrebujemo za pripravo obroka. V profesionalnih kuhinjah je predpriprava še toliko pomembnejša, saj je količina pripravljenih jedi izjemno velika, vse pa morajo biti pripravljene hitro, učinkovito, obenem pa morajo biti še okusne in že na pogled privlačne. V učinkovito zasnovani kuhinji kuharju za pripravo jedi pogosto ni treba narediti niti koraka. V profesionalni kuhinji je delovni prostor povsem prilagojen uporabniku, kuharju. Začne se že pri kuhinjskem pultu, ki je nastavljen po njegovi telesni višini, zato je višina pulta pogosto prilagodljiva, saj tako omogoča dobro ergonomijo. Koncept »vse pri roki« pa je temeljni koncept vsake profesionalne kuhinje. Sestavine za pripravo jedi in orodja, ki jih potrebujemo, si lahko sicer pripravimo vnaprej, a nam to ne pomaga kaj dosti, če jih imamo shranjene na drugi strani prostora. Kuharji v hotelih, restavracijah in drugih profesionalnih kuhinjah nimajo časa za sprehajanje po prostorih in iskanje sestavin. Zato mora biti njihov delovni prostor organiziran tako, da so vse sestavine in orodja čim bolj pri roki. Tako se zmanjša nepotrebno premikanje, s tem pa je priprava jedi hitrejša in učinkovitejša. Vse pri roki V dobro načrtovani profesionalni kuhinji je vse zasnovano okoli koncepta »mise-en-place«, saj je to eden temeljnih konceptov, ki ga kuharji spoznajo že med šolanjem. Tako vsako delovno mesto v kuhinji vključuje vse, kar kuhar potrebuje za pripravo jedi, predvsem pa so vsa orodja in sestavine na dosegu rok in v vidnem polju. To pogosto pomeni, da mora imeti vsak delovni prostor v kuhinji svoj hladilnik, koš za odpadke, korito, prostor za rezanje, prostor za sestavo jedi in naprave, s katerimi poteka priprava jedi. Tako dosledno urejenega delovnega prostora v domači kuhinji ne potrebujemo. Konec koncev le redko pripravljamo hrano za množico ljudi naenkrat, zato tudi organizacija dela ni tako pomembna kot v profesionalnih kuhinjah. Čeprav doma ne potrebujemo takšne tehnologije kot v profesionalni kuhinji, pa lahko prevzamemo vsaj koncept, podoben tistemu v profesionalnih kuhinjah, in si s tem olajšamo delo. Pomen dosega rok v kuhinji Profesionalni kuharji si svoj delovni prostor določajo predvsem na podlagi svojega dosega rok. V območju primarnega dosega (območje, ki ga dosežemo brez nagibanja, zvijanja ali prestopanja) so postavljeni predmeti, ki jih kuhar uporablja najpogosteje, denimo noži, sklede in podobno. V podaljšanem dosegu (območje dela povečamo, če stopimo na prste, se sklonimo, stegnemo naprej, levo ali desno) so predmeti in orodja, ki jih uporabljajo manj pogosto. V okviru terciarnega dosega (razširjeno območje dela, ki ga dosežemo s premikom telesa, torej korakom) pa so shranjeni predmeti, ki jih za vsakdanje naloge, pripravo vsakdanjih jedi, ne potrebujemo, saj se je treba do njih sprehoditi. Organizacija delovnega prostora je pri pripravi jedi v profesionalni kuhinji vsekakor ključna, saj si lahko kuhar s smiselno postavitvijo delovnega orodja in sestavin močno olajša delo in s tem pospeši pripravo hrane. Pravilno načrtovanje kuhinje je zato odločilno za ekonomiko dela v kuhinji, saj lahko kuhar v dobro zasnovanem delovnem okolju pripravi jed celo brez premikanja nog.",1
"Laško - Četudi je prvi mož Pivovarne Laško Dušan Zorko pred tedni ""preživel"" odločanje nadzornega sveta družbe o njegovi usodi, so mu simbolno nezaupnico včeraj izrekli največji lastniki pivovarne z bankami na čelu. Ti so namreč s tričetrtinsko večino prisotnega kapitala že tretjič v letu dni zavrnili dokapitalizacijo, ki jo je predlagala uprava. A če je ta še na skupščini junija lani delničarje svarila pred črnimi scenariji, ki bi jih prinesla zavrnitev povečanja osnovnega kapitala z obstoječih 36,5 na največ 73 milijonov evrov (po ceni osem evrov na novo vplačano delnico), se je Zorkova ekipa včeraj vdala tako rekoč brez boja. Pred vnaprej odločenim glasovanjem tako na govorniški oder ni bilo nikogar iz njenih vrst. ""Pričakovali smo, da sklep ne bo izglasovan, čeprav smo v to vložili precej naporov. Z bankami smo se pogovarjali o večih stvareh, tudi o pretvorbi njihovih terjatev v kapital, a so nam dale jasno vedeti, da želijo poplačila posojil,"" je po skupščini pojasnil Zorko. Od večjih lastnikov je tako dokapitalizacijo podprl državni Kad, nasprotovala pa ji je tudi NLB, ki je na tokratni skupščini ponovno smela glasovati. Kljub temu je Zorko, ki je še lani na istem mestu zatrjeval, da ""bo pivovarna postala muzej, če se vanjo ne bo vlagalo"", včeraj eksplicitno zanikal, da bi lahko imela družba zaradi vnovičnega bančnega ""ne"" težave. ""Nikakor ne drži, da smo blizu insolventnosti. Smo v dobri kondiciji. Samo v prvem polletju smo bankam odplačali za 23 milijonov evrov obresti in glavnic,"" je poudaril Zorko. Čeprav je imela pivovarna v prvih šestih mesecih na ravni skupine sedem milijonov evrov izgube, zabeležila pa je tudi triodstotni padec prodaje, je Zorko tekoče poslovanje - dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je ob polletju znašal 23,4 milijona evrov - ocenil kot ""vzorno"". ""Skupina ima primerljivo EBITDA maržo z bistveno večjimi pivovarnami, a tržni deleži v Sloveniji bodo le padali. Zavedamo se, da moramo prodati Mercator, a ta zgodba presega upravo in lastnike, saj se dogaja v nekaterih drugih sferah,"" je pojasnil Zorko, ki ni želel napovedovati, kakšni bodo naslednji koraki družbe pri finančni sanaciji. Tudi novega postopka za prodajo Mercatorja ni želel komentirati, ker bi ""to lahko kvečjemu škodilo"". ""Z Mercatorjem imamo le težave. Poleg tega, da nam z zamudo plačuje izdelke, bi z njegovo prodajo po trenutni borzni ceni iztržili sto milijonov evrov manj v primerjavi s ponudbo, ki jo je dal Agrokor. Četudi prodamo Mercator, nam še vedno ostane 200 milijonov evrov posojil pri 90 milijonih letnih prihodkov,"" je zatrdil. V razpravi na skupščini je Zorko med drugim stopil v bran odločitvi o naročilu domnevno 110.000 evrov vredne študije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (""Z njo smo dokazali, da se priklici tujih blagovnih znamk dvigujejo.""). Delničarjem pa je priznal, da je šlo pri lanski pošiljki piva na Kitajsko za poskusni projekt, ki je družbi prinesel zanemarljive prihodke.",0
"Skimar je na Kranjsko tožilstvo vložil kazensko ovadbo zoper nekdanjega prokurista Kralja. Ta naj bi prekoračil pooblastila, ko je s hrvaškim državljanom sklenil pogodbo o nakupu poskusnega projekta vojaškega večnamenskega čolna.",0
"Občina Štore je zaradi spornega dolga, ki ga je nekdanji župan Franc Jazbec priznal lastniku propadlega Hudournika Gradbeništva Stanku Zakelšku, v težkem finančnem položaju. Stečajna upraviteljica podjetja Hudournik Inženiring Andreja Trpotec bi po pravnomočni sodbi in sklepu o izvršbi lahko občini Štore zarubila nekaj več kot 264.000 evrov, vendar se je odločila, da bo terjatve raje prodala. Podjetje, ki ga je ustanovil Boštjan Zakelšek, je namreč že leta 2007 tožilo občino, ker ni dobilo plačila za izvedena gradbena dela na eni od lokalnih cest. Do spora je pravzaprav prišlo zaradi podjetja Hudournik Gradbeništvo, ki je bilo v lasti njegovega očeta Stanka Zakelška. Ta naj bi nekdanjega župana Franca Jazbeca pregovoril, da mu je na lastno pest oziroma brez vednosti občinskega sveta podpisal izjavo, po kateri naj bi bila občina podjetju dolžna nekaj manj kot 90 takratnih milijonov tolarjev. Šlo naj bi torej za odkup terjatev, ki v resnici sploh niso obstajale. Ko je Hudournik Gradbeništvo končal v stečaju, je morala dolgove začeti odplačevati občina. Vodilnim se je seveda zdelo absurdno, da bi po veliki prevari plačali še račune, ki jim jih je izstavilo podjetje Boštjana Zakelška. Na sodnih obravnavah so poskušali dokazati, da gre v bistvu za družinska podjetja, da sta oče in sin tudi poslovno tesno povezana, vendar je sodišče menilo drugače in je presodilo, da je Hudournik Inženiring upravičen do plačila. Sodba je letos postala pravnomočna. Sicer pa ima stečajna upraviteljica Andreja Terpotec pri vodenju stečajnega postopka precej težav. Zaradi rubeža podjetja L in G Inženiring nima dovolj denarja, da bi plačala nekatere nujne stroške. Ker ni mogla plačati takse, je denimo sodišče pred časom ustavilo postopek proti Zakelškovi bližnji sorodnici Angeli Zakelšek, ki je pri podjetju Hudournik Inženiring najela posojilo v višini nekaj več kot 44.000 evrov, vendar ga do zdaj ni vrnila. Sicer pa sta posojila v podjetju, ki je nato šlo v stečaj, vzela tudi lastnik in njegov oče. Glede 1,3 milijona evrov, ki bi jih moral vrniti Stanko Zakelšek, še teče tožba, postopek proti Boštjanu Zakelšku, ki si je v svojem podjetju sposodil in nikoli vrnil nekaj manj kot 22.000 evrov, pa je bil postopek prekinjen zaradi njegovega stečaja.",0
"Medletna rast stanovanjskih posojil je bila lani 27,3-odstotna, kar je precej manj kot predlani, ko je bila še 36,4-odstotna, kažejo podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj. Medletna rast stanovanjskih posojil je bila lani 27,3-odstotna, kar je precej manj kot predlani, ko je bila še 36,4-odstotna, kažejo podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj . ""Nižji EURIBOR tudi niža nominalno obrestno mero stanovanjskih posojil . Ugodno kreditiranje in po mojih ocenah 10- do 15- odstotna korekcija cen bi nepremičninski trg znova oživila,"" pravi Stefan Vavti, član uprave banke Unicredit. Tudi ti podatki potrjujejo, da je promet z nepremičninami lani padel, saj je več kot 90 odstotkov stanovanj kupljenih s posojili. Zadnje tedne več povpraševanja Takšna gibanja opažajo tudi v banki UniCredit . Na tiskovni konferenci prejšnji teden smo člana uprave te banke Stefana Vavtija vprašali, kakšno je letošnje povpraševanje po stanovanjskih posojilih. Odgovoril je, da je bilo v začetku tega leta povpraševanje res manjše kot prejšnja leta, se je pa v zadnjem mesecu dni nekoliko okrepilo. Vavti vidi razlog za povečanje povpraševanja v tem, da so obrestne mere zaradi nižanja EURIBORA nižje, poleg tega so se spustile tudi cene slovenskih nepremičnin. Nižje cene bi spodbudile trg Zanimalo nas je, kako v njihovi banki gledajo na zamrznjeni trg nepremičnin in kakšne so njihove projekcije do konca leta. Vavti je povedal, da bi se lahko promet z nepremičninami povečal, če bi prišlo do 10- oziroma 15-odstotne korekcije pri cenah nepremičnin, hkrati pa povečanje prometa pogojuje z ugodnimi bančnimi posojili. Drugače pa so v banki UniCredit lani povečali obseg stanovanjskih posojil za 37,8 odstotka in dosegli 12-odsotni tržni delež na tem področju. Tako so predlani stanovanjska posojila prebivalstvu znašala 302,3 milijona evrov, lani pa že 414,4 milijona.",1
"Nekdanji hčerinski družbi SCT, ki ju je odkupil Boris Tancar, ne moreta zbrati dovolj sredstev za plače, zato je vodstvo sprožilo stečajni postopek. Družbi sta delali pretežno za SCT. Družbi Centralgrad in VG Konstrukcije, ki sta v lasti Borisa Tancarja in sta pogodbeno najeti kooperantski družbi SCT, nimata denarja za izplačilo plač 120 zaposlenim, zato je vodstvo predlagalo začetek stečajnega postopka, poročajo današnje Finance. Družbi sta bili nekdaj hčerinski družbi SCT, potem pa ju je od SCT odkupil Boris Tancar, od takrat naprej pa sta še vedno delali izključno na gradbiščih SCT. Kot je za časnik povedal Tancar, jim SCT vedno redno plačuje svoje obveznosti, vendar zaradi starih zadev ne morejo zbrati od 150.000 do 160.000 evrov za plače, zato je stečaj neizbežen. Tancar je še zagotovil, da te stare obveznosti ne pomenijo plačilo kredita za lasnski prevzem družbe. Delavci so včeraj stavkali, nekatere skrbi tudi to, da imajo pogodbe sklenjene še z SCT, ne pa z novo družbo, ki jo je po prevzemu ustanovil Tancar. Zato se bojijo, da bodo v primeru stečaja ostali brez vseh pravic. Tancar pa naj bi jim zagotovil, da so taki prehodi s podjetja na podjetje pravno veljavni in ni z njimi nič narobe. Družba Centralgrad je imela že v drugi polovici aprila težave z izplačilom plač, saj so nam takrat pisali zaskrbljeni delavci, vendar od pristojnih nismo uspeli dobiti odgovora. V SCT pa so takrat dejali, da je Centralgrad le pogodbeno najeto podjetje in da zato za plače tam niso odgovorni.",0
"Madžarski policisti so v ponedeljek zasegli tovornjak pogodbenega prevoznika slovenske družbe Viator&Vektor, v katerem je bilo orožje Sistemske tehnike. Voznika so pridržali V ponedeljek so na Madžarskem zasegli tovornjak pogodbenega prevoznika slovenske družbe Viator & Vektor Logistika , voznika pa pridržali. Voznik je je prevažal vojaško opremo proizvajalca Sistemska tehnika Armas iz Slovenije za kupca v Avstriji, piše 24ur.com. V Viator & Vektorju drugih informacij o tovornjakarju ne poznajo, pravijo le, da je imel vso ustrezno dokumentacijo in natančna navodila za prevoz tovrstnega blaga. Ni pa jim znano, zakaj ni spoštoval navodil organizatorja glede relacije prevoza ter zakaj je napravil napako in se odločil za pot preko Madžarske. Tega ne vedo niti v Sistemski tehniki, še piše 24ur.com.",0
"Novi predsednik nadzornega sveta vipavske hranilnice je Uroš Glavan, ki je povezan s krogi privatizacijskega mogotca Igorja Laha Foto: Aleš Beno Novi predsednik nadzornega sveta vipavske hranilnice, ki jo Kmetijska zadruga Vipava prodaja, je Uroš Glavan, poroča Dnevnik. Ta je do pred leti sodeloval s privatizacijskim mogotcem Igorjem Lahom (na sliki) in je znan iz poslov z Gradbenim podjetjem Grosuplje (GPG). Ob tem so se pojavila namigovanja, da naj bi se Lah in njegovi nekdanji tesni sodelavci zanimali za nakup druge družb v lasti zadruge, Agroind Vipava 1894 . V Lahovi družbi KS Naložbe so vse zanikali. Agroind, ki ima v lasti mlekarno in drugo največjo vinsko klet pri nas, je sicer v zadnjih letih ustvaril izgubo, vrednost njegovega premoženja pa se ocenjuje na dobrih 18 milijonov evrov. Zamenjana tudi predstavnika interesov zadruge ""Nimam nobenih lastniških ambicij niti v Hranilnici in posojilnici Vipava niti v Agroindu,"" je včeraj zagotovil Glavan. ""Zadruga me je povabila v nadzorni svet, ker sem z njimi že sodeloval pri nekaterih drugih projektih v preteklosti oziroma jim svetoval,"" je povedal. Vodja Kmetijske zadruge (KZ) Vipava, Boris Bajc je iz nadzornega sveta odpoklical Branka Košuto in Nežko Soja. Po trditvah virov Dnevnika pa si je vsaj eden od odstavljenih nadzornikov prizadeval za prodajo hranilnice po transparentnem postopku, morebitnemu predlogu likvidacije pa bi nasprotoval. Zamenjal je tudi predstavnika interesov zadruge, saj bosta v nadzornem svetu namesto Borisa Perica (KB 1909 ) in Adriana Kovačiča (Zadružna kraška banka ) zastopala samostojni podjetnik Aleš Krečič, sicer komitent hranilnice, in investicijski menedžer Glavan. Za večino hranilnice slabih dva milijona evrov Kot smo že poročali v članku Patriotizem občine žene v boj za svojo banko je bilo več interesentov za hranilnico, njihove ponudbe pa bodo odpirali prihodnji teden. Po izvedenih pogajanjih pa bi morali do konca avgusta že izvedeti končne rezultate. Po naših informacijah morebitni likvidaciji hranilnice nasprotuje Banka Slovenije, a ji po trditvah naših virov ne bo nasprotovala, če prodaja ne bi uspela. Ta pa je v Bajčevih rokah, ki se bo moral odločiti, ali bo sprejel katero od ponudb. V zadrugi naj bi pričakovali, da bodo za večino hranilnice iztržili vsaj 2,1 milijona evrov, primorske občine pa naj bi svojo ponudbo po izvedbi skrbnega pregleda oklestili na 1,6 milijona evrov.",0
"Toliko naj bi jih potrebovali do leta 2030. Politiki so seveda na nogah, še posebej skrajni desničarji, ki nasprotujejo 'uvozu' delavcev. Se bodo Slovenci še bolj množično odpravljali na delo čez mejo? Od začetka tisočletja se v Avstrijo vsako leto priseli okoli 100.000 ljudi, okoli 90.000 pa se jih odseli. Število prebivalcev naj bi po ocenah na račun priseljevanja tako na leto zraslo za od 10 do 50 tisoč ljudi. Večina priseljencev je iz držav Evropske unije, predvsem iz Nemčije. A zdaj potrebujejo Avstrijci ne le priseljence, ampak fizične delavce. Predvsem negovalce v zdravstvu, turistične delavce, tehnike, učitelje in vzgojitelje. Če bo politika priseljevanju rekla ne, ostaja še manj priljubljena možnost dvig upokojitvene starosti. Selitev v drugo državo in s tem povezan nov začetek je za marsikoga izjemno mamljiva ponudba, a če na eni strani nekatere države delavce iščejo, pa v večini držav gospodarska kriza še ni končana in v marsikateri državi boste službo našli še težje kot doma. Preverite, v katerih državah nikar ne iščite službe in zakaj.",1
"Bo Radenska lahko ohranila svoj 75 let star logo? Težave bo imel tudi Medex. V imenu varstva potrošnikov bo začela decembra veljati uredba o zdravstvenih trditvah na živilih, ki močno omejuje, kaj lahko piše na embalažah živil in prehranskih dopolnil. Po novi uredbi o zdravstvenih trditvah na živilih bo od 14. decembra letos na embalažah živil in prehranskih dopolnil dovoljenih le 222 zdravstvenih trditev, ki jih je na podlagi ocene Evropske agencije za varno hrano EFSA odobrila Evropska komisija. Po oceni EFSA kar 80 odstotkov predlaganih trditev na embalažah izdelkov namreč ni znanstveno utemeljenih. Kot sporočajo v Zvezi potrošnikov Slovenije, je večina trditev zavajajočih, ker učinek živila na zdravje ni takšen, kot potrošniki pričakujejo na podlagi zapisanega na embalaži. Uredba EK s seznamom dovoljenih trditev Podjetja zaskrbljena Podjetja živilske industrije so zaskrbljena, saj se sprašujejo, kaj z embalažo in zalogami izdelkov, ki jih ne bodo prodali do začetka veljave omenjene uredbe. Kot za Radio Slovenija poroča Jerneja Drolec, povzroča uredba preglavice industriji pijač, mlekarski industriji in predvsem podjetjem s prehranskimi dopolnili. Podjetje Radenska se bo tako za nadaljnjo uporabo svojega 75 let starega logotipa tri srca moralo bojevati prek odvetnikov, saj logotip namiguje na blagodejen vpliv pijače na srce. Uredba povzroča težave tudi podjetju Medex. Kot pojasnjuje predsednica uprave Aleša Kandus, bodo morali z decembrom z embalaž medenih sirupov odstraniti opis, da blagodejno vplivajo na dihala ali krepijo organizem. Velika gospodarska škoda Po prvih ocenah naj bi škoda na ravni države znašala do 5 milijonov evrov, zato se Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij intenzivno pogovarja z ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter z inšpektorati. Kot je pojasnila Tatjana Zagorc, direktorica omenjene zbornice, poskušajo ministrstvu predstaviti gospodarsko škodo, ki lahko nastane pri izločanju, kot je dejala, sicer varnih izdelkov s polic. V zbornici tako upajo, da bo prevladal razum. Zaradi uredbe in kratkega prehodnega časa so v tej gospodarski panogi sicer vznemirjeni tudi drugod po Evropski uniji.",0
"Stopnja registrirane brezposelnosti višja pri ženskah Stopnja registrirane brezposelnosti se je oktobra povečala. Znašala je 10,9 odstotka, kar je 0,4 odstotka več kot septembra. V oktobru je bilo registriranih 102.683 brezposelnih. Stopnja registrirane brezposelnosti je pri moških oktobra znašala 10,1 odstotka septembra 9,7 odstotka, pri ženskah pa 12,0 odstotka septembra 11,5 odstotka, je objavil Statistični urad RS. Surs To je pričakovan sezonski učinek Višje število registriranih brezposelnih je pričakovan sezonski učinek, je Surs zapisal na spletni strani. Konec septembra se namreč konča študijsko leto, zato se študentje, ki končajo študij, v večjem število prijavijo na Zavod RS za zaposlovanje kot iskalci prve zaposlitve. Oktobra je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 835.525 prebivalcev 468.655 moških in 366.870 žensk, od tega 88.760 samozaposlenih oseb. Število delovno aktivnih se manjša predvsem v gradbeništvu Število delovno aktivnih se je glede na september znižalo za okoli 700, in sicer predvsem na račun znižanja števila delovno aktivnih v gradbeništvu. Medtem ko se je število delovno aktivnih v gradbeništvu znižalo za okoli 1100, se je število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih zvišalo za okoli 300, oktobra pa je bilo tudi približno toliko več delovno aktivnih oseb v dejavnosti izobraževanje in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.",0
"Številne države se spopadajo z resnimi težavami Ruski premier Vladimir Putin je sporočil, da bo Moskva znova začela spuščati plin v Evropo in privolil v postavitev opazovalcev na rusko-ukrajinsko mejo. Predsednik in glavni izvršni direktor Gazproma Aleksej Miller je v Bruslju že popoldne dejal, da bodo začeli Evropi dobavljati plin takoj, ko bodo mednarodni opazovalci začeli nadzorovati plinovode na rusko-ukrajinski meji, zdaj pa je temu prikimal še Kremelj. Po dolgih pogajanjih med Evropsko unijo ter Rusijo in Ukrajino sta sprti strani le dosegli dogovor, da bodo na mejo med državami postavili opazovalce, ki bodo nadzorovali dobavo plina Evropi prek ukrajinskega ozemlja. Sprva je Rusija zahtevala, da so med opazovalci tudi ruski predstavniki, čemur je Ukrajina nasprotovala, a je pozneje privolila v neodvisne opazovalce. Rusija je privolila v postavitev opazovalcev na mejo, kar bo obnovilo dobavo ruskega plina v Evropo, je sporočilo češko predsedstvo Unije. Putin Ko pridejo opazovalci, bo plin stekel Ruski premier Vladimir Putin je Evropsko unijo pozval, naj opazovalce na mejo pošlje čim prej, da bo Rusija lahko ponovno vzpostavila dobavo plina evropskim državam. Takoj ko se bodo ti ljudje pojavili na meji, se usedli za mizo in začeli delati, bo plin znova stekel, je dejal Putin. Ukrajinska stran je obljubila, da bodo opazovalce spustili na mejo, kamor bi lahko prišli že v petek, obljubili pa so tudi, da ne bodo ovirali njihovega dela in bo lahko plin tekel nemoteno. Gazprom je 1. januarja prekinil dobavo zemeljskega plina Ukrajini, ker ta ni poravnala dolgov, v sredo pa je prekinil tudi dobavo plina prek ukrajinskega ozemlja nekaterim evropskim državam. Gazprom je Ukrajino obtožil, da ukrade približno 15 odstotkov plina, ki je namenjen zahodni Evropi. Najhuje v jugovzhodni Evropi Izguba ruskega plina je v posebej težek položaj pahnila predvsem jugovzhodno Evropo, kjer so številne države skoraj 100-odstotno odvisne od dobav ruskega plina prek Ukrajine. Največ težav imajo Srbija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija in Slovaška. Grošelj Spor s plinom je rusko izsiljevanjeZloma energetskega sistema se ni batiRuskega plina še ni, več črpajo iz skladišč V Srbiji so najbolj ogrožena mesta Kikinda, Bečej, Beočin, Novi Sad, Pančevo, Velika Planina, Kovin, Jagodina in del Čačka, kjer toplarne nimajo možnosti preklopa s plina na mazut, zaloge plina pa so že porabile. V Zrenjaninu in okolici so danes izključili 17 toplotnih postaj, na katere je priključenih približno 21.000 potrošnikov plina, kar pomeni, da je brez ogrevanja na plin ostalo približno 100.000 prebivalcev. Beograd varen še štiri ali pet dni Tudi v Pančevu so razmere skrb vzbujajoče, saj je v tamkajšnjem domu za ostarele brez ogrevanja in tople vode ostalo 200 upokojencev, med katerimi jih je 60 nepokretnih. V kuhinji in pralnici so prekinili delo, saj so tam popolnoma odvisni od plina, ki ga ni. Elektrarne v Beogradu so si za zdaj zagotovile dovolj mazuta in imajo zaloge še za naslednje štiri ali pet dni, je povedal direktor elektrarn Zoran Pedić, a imajo beograjska gospodinjstva kljub temu nekoliko nižjo temperaturo od predpisanih 20 stopinj. Srbija je medtem podpisala dogovor z Madžarsko, ki je obljubila, da ji bo posodila nekaj plina, podoben dogovor pa sta sklenili tudi Madžarska in Nemčija. V Sarajevu je brez ogrevanja že tretji dan približno 72.500 gospodinjstev, 42.000 gospodinjstev pa so preklopili na druge alternativne vire ogrevanja. Plinska kriza vpliva tudi na električno omrežje, saj se je poraba zvišala za 20 odstotkov. Bolgarija in Slovaška z varčevalnimi ukrepi V Bolgariji so zaradi mraza zaprli več deset šol in vrtcev, toplarne pa so se začele preusmerjati na nafto. Tudi na Slovaškem so za danes in jutri zaustavili proizvodnjo v tovarnah Peugeot-Citroen in Kia, tisoč največjih industrijskih podjetij v državi pa že od srede ne sme trošiti plina, da ne bi ogrozili preskrbe gospodinjstev, bolnišnic in šol.",1
"Ljubljana - Energetska odvisnost Slovenije je lani po ugotovitvah državnega statističnega urada dosegla najvišjo vrednost v zadnjih devetih letih. Ta je bila 55-odstotna, kar je dobra dva odstotka več kot leta 2000. Slovenija je pri oskrbi z energijo popolnoma odvisna od uvoza tekočih in plinastih goriv. Energetska odvisnost Slovenije je bila leta 2000 52-odstotna, leta 2007 pa 53-odstotna. Slovenija z domačo proizvodnjo sicer pokrije 77 odstotkov potreb po trdnih gorivih in skoraj vse potrebe po obnovljivih virih energije. Vendar trdna goriva in obnovljivi viri energije skupaj predstavljajo le desetodstotni delež v končni porabi vse energije v Sloveniji, navajajo statistiki. Ob tem poudarjajo, da lahko glede na vse bolj strmo naraščanje porabe tekočih goriv pričakujemo, da se bo energetska odvisnost Slovenije v prihodnjih letih še povečevala. Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov je v Sloveniji močno odvisna od hidroloških razmer v opazovanem letu. Še vedno je namreč več kot 90 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov energije, proizvedene v hidroelektrarnah, izraba deponijskega plina in bioplina v energetske namene pa narašča le počasi.",0
"München - Nemški koncern Siemens je v četrtletju, ki se je izteklo konec marca, ustvaril 412 milijonov evrov čistega dobička, kar je 67 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Nižji dobiček je posledica izrednih stroškov zaradi revizije naročil. Prihodek se je zvišal za 0,5 odstotka na 18,09 milijarde evrov. Padec dobička je posledica izrednih stroškov v višini 857 milijonov evrov, ki so nastali po reviziji naročil pri velikih Siemensovih projektih na področju železnic, informacijskih tehnologij in elektrike. Izvršni direktor Peter Löscher je dejal, da so zaključili z revizijo projektov in da imajo sedaj ""jasno sliko možnih tveganj"". Dodal je, da so tako pokazali svojo predanost ""transparentnosti in odgovornosti"". Siemens sedaj pričakuje, da bo letni dobiček iz poslovanja stagniral, medtem ko so v koncernu pred tem napovedovali, da se bo v poslovnem letu, ki se bo izteklo konec septembra, ta zvišal. V naslednjih dveh letih načrtujejo znižati administrativne stroške za 1,2 milijona evrov, saj pričakujejo, da se bodo posledice krize v finančnem sektorju v prihodnjem poslovnem letu odrazile tudi v drugih sektorjih.",0
"London - Cene življenjskih potrebščin v Veliki Britaniji so se septembra v primerjavi s septembrom lani zvišale za 5,2 odstotka. Dvig inflacije je predvsem posledica naraščajočih cen energije, je danes objavil britanski statistični urad. S tem je inflacija dosegla rekordno raven izpred treh let. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je letna stopnja inflacije nazadnje to raven dosegla septembra 2008, kar je bilo največ od leta 1997, ko so začeli indeks cen izračunavati po sedanji metodologiji. Avgusta je letna stopnja inflacije znašala 4,5 odstotka. Cilj britanske centralne banke Bank of England je znižati indeks cen na dva odstotka. Daleč največji vpliv na rast letne stopnje inflacije v septembru je imel dvig cen plina in elektrike, k rasti indeksa pa so prispevale tudi cene zračnega prevoza in komunikacijskih storitev, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisali v statističnem uradu. Inflacija na mesečni ravni, v primerjavi z avgustom, je znašala 0,6 odstotka. Analitiki po poročanju AFP pričakujejo, da bo inflacija prihodnje leto padla, saj naj bi šibko svetovno gospodarstvo nižalo cene energije in hrane. V Veliki Britaniji se je letna stopnja inflacije letos zvišala tudi zaradi dviga davka na dodano vrednost za blago in storitve s 17,5 na 20 odstotkov v začetku leta. Britanska vlada, ki je že tako pod velikim pritiskom zaradi potrebe po varčevanju, bo morala dodatno vračunati tudi stroške zaradi inflacije, saj je septembrska vrednost inflacije podlaga za uskladitev pokojnin in socialnih pomoči v aprilu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.",0
"Včeraj se je zgodila prometna nesreča, en človek je umrl. Policija išče priče dogodka. Včeraj nekaj minut pred osmo uro se je na Slovenski cesti v Ljubljani zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba zaradi njenih posledic umrla na kraju dogodka. ""Enainštiridesetletni voznik tovornega vozila znamke Renault Master je vozil vzvratno po pločniku Slovenske ceste. Pri tem je z zadnjim delom vozila trčil v 62-letnega pešca. Zaradi trčenja je pešec padel, nakar ga je voznik tovornega vozila prevozil. Zaradi hudih poškodb je pešec umrl na kraju prometne nesreče,"" so sporočili s Policijske uprave Ljubljana. Policija prosi vse, ki bi o nesreči karkoli vedeli, naj se zglasijo na Postaji prometne policije Ljubljana, Grič 56, telefon 01 5838820 ali pokličejo na intervencijsko številko policije 113 ali anonimni telefon 080 1200.",0
"Evropska centralna banka, ki jo vodi Mario Draghi, ob znakih izboljšanja razmer v območju evra najverjetneje ne bo spreminjala denarne politike Temeljna obrestna mera je pri rekordno nizkih 0,5 odstotka in bo tam verjetno tudi ostala po zasedanju sveta Evropske centralne banke (ECB), ki jo vodi Mario Draghi. Nespremenjeni bosta skoraj gotovo ostali tudi obrestna mera za mejno posojanje, ki je pri enem odstotku, in obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti, ki je pri nič odstotkih. Evrsko območje se je namreč v drugem letošnjem trimesečju izkopalo iz recesije, kar pri ECB-ju smatrajo kot jasen signal, da trenutni stimulativni ukrepi ne potrebujejo sprememb. Novih dodatnih nestandardnih ukrepov ni pričakovati Prav tako najverjetneje ni pričakovati novih dodatnih nestandardnih ukrepov, kot je že nekaj časa pričakovana shema za izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij do finančnih virov. Centralna banka bo danes sicer predstavila tudi najnovejše napovedi za rast in inflacijo, nekateri pa pričakujejo, da bi utegnila napoved za gibanje gospodarske dejavnosti celo izboljšati.",1
"Nedavno odprta sončna elektrarna v Kozini je postavljena na eni najbolje osončenih leg v Sloveniji Fotonapetostna elektrarna Kristina lahko s pridobljeno energijo napaja šest do sedem povprečnih slovenskih gospodinjstev, za njeno optimalno delovanje pa skrbi avtomatski nadzorni sistem. Pri financiranju z lastnimi sredstvi se takšna naložba povrne v šestih do sedmih letih. Fotonapetostna elektrarna Kristina izkorišča dobro osončenost v Kozini. Konec novembra je bila na Kozini odprta fotonapetostna elektrarna (FNE) Kristina, ki je v lasti Brede Filipovič. Vršna moč elektrarne znaša 22 kilovatov, projektiralo in zgradilo pa jo je podjetje Robotina. Bredo Filipovič je za postavitev FNE prepričal hiter razvoj fotovoltaike v svetu in Sloveniji ter dejstvo, da ima Kozina eno najboljših leg v Sloveniji, kar se tiče osončenja, hkrati pa je na njihovem dvorišču kar nekaj streh, ki imajo idealno južno lego. Kakovostni elementi Teo Zalar iz Robotine pravi, da so v FNE Kristina vgrajeni kakovostni polikristalni fotonapetostni moduli proizvajalca CanadianSolar. Uporabljenih je 93 panelov po 240 vatov moči. Predvidena letna proizvodnja električne energije pri dani postavitvi je okoli 25.100 kilovatnih ur, kar zadostuje za pokrivanje potreb šest do sedem povprečnih slovenskih gospodinjstev. Pri tem pa prihranimo skoraj 16 ton izpustov ogljikovega dioksida na leto. Do prodaje elektrike v treh mesecih Zalar pojasnjuje, da priprava projekta, pridobitev soglasja za priključitev ter lokacijske informacije za elektrarno velikosti FNE Kristina, traja približno mesec dni, vendar se včasih zavleče zaradi počasnih formalnih postopkov. Gradnja take FNE pa traja teden do dva. Po montažnih delih je treba urediti še vse formalnosti za priklop na omrežje in pridobitev podpore. Do začetka dejanske prodaje električne energije po subvencionirani ceni podjetju Borzen bo tako preteklo dva do tri mesece časa. Avtomatski nadzor nad delovanjem Upravljanje elektrarne poteka z Robotininim avtomatskim nadzornim sistemom SPSS (Solar Plant Supervisory System). Ta na podlagi ustreznih podatkov (proizvedena električna energija, meritev dejanske obsevanosti in temperature, stanje varovalk, tokov, napetosti ...) tekoče preverja delovanje sončne elektrarne in omogoča pregled nad njenim obratovanjem. »To daje jamstvo, da bo sončna elektrarna delovala optimalno in proizvedla predvideno količino električne energije ter s tem investitorju prinesla pričakovani donos,« razlaga Zalar. Povrnitev naložbe v sedmih letih Taka naložba se pri financiranju z lastnimi sredstvi predvidoma povrne v šestih do sedmih letih, pravi Teo Zalar. V 15 letih zagotovljenega odkupa (upoštevaje poleg vračila naložbe tudi padec učinkovitosti panelov in stroške zavarovanja) prinese približno 65 tisoč evrov čistega donosa. Pri financiranju s posojilom se doba povračila z vidika lastnega vložka celo skrajša, izboljša pa se tudi razmerje med vloženimi lastnimi sredstvi in donosom (upoštevajoč tudi odplačilo posojila).",1
"Po Fordu, Fiatu, Renaultu in Daimlerju sta zmanjšanje proizvodnje avtomobilov napovedala še Nissan in Hyundai. Največji svetovni avtomobilski proizvajalci nadaljujejo z napovedmi zmanjšanja svoje proizvodnje. V teh dneh so tovrsten ukrep napovedali v japonskem Nissanu, južnokorejskem Hyundaiju in ameriškem Fordu. Nissan Motor bo na Japonskem zmanjšal proizvodnjo večjih in luksuznih avtomobilov, namenjenih za izvoz v ZDA. Za to so se odločili zaradi upadanja povpraševanja v največjem gospodarstvu na svetu. Poleg tega razmišlja o ukinitvi okrog 2000 začasnih delovnih mest. Tretji največji japonski avtomobilski proizvajalec bo znižal proizvodnjo luksuznih vozil infinity ter športnih terencev murano in rogue za skupno 65.000 avtomobilov v času od novembra do marca. S tem se bo skupna Nissanova proizvodnja vozil na Japonskem v poslovnem letu, ki se konča marca, znižala za 4,7 odstotka. Hyundai Motor namerava zmanjšati proizvodnjo v svoji tovarni Montgomery v ZDA. V podjetju Hyundai Motor Manufacturing Alabama bodo do konca leta tako zmanjšali proizvodnjo 11 dni bo celo mirovala. Omenjena tovarna, ki je začela obratovati maja 2005, proizvaja vozila sonata in santa fe. V zadnjem mesecu so omejitev proizvodnje napovedali številni večji avtomobilski proizvajalci v Evropi BMW, Daimler, Opel in druge evropske podružnice ameriškega General Motorsa, Fiat ter Renault.",0
"Ljubljana - SID banka, v lasti države, je minulo leto končala s 5,8 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je ta leto prej znašal manj kot milijon evrov. Znesek oslabitev je banka medtem skoraj podvojila, saj so se te z 18,9 milijona evrov leta 2009 lani zvišale na več kot 32 milijonov evrov. Pri rezervacijah je banka beležila pozitiven rezultat, saj so leta 2009 stroški rezervacij znašali skoraj dva milijona evrov, lani pa je banka beležila pozitiven rezultat v višini 1,7 milijona evrov. SID banka je lani podvojila čiste obresti, saj so se te z 21,5 milijona evrov zvišale na več kot 40 milijonov evrov. Obrestna marža banke se je zvišala z 0,87 na 1,14 odstotka, zvišala pa se je tudi vrednost kreditiranja banke, in sicer tako bank kot podjetij. Posojila bankam so se od leta 2009 do lani zvišala z 2,3 na nekaj manj kot tri milijarde evrov, posojila komitentom, ki niso banke, pa so se zvišala za nekaj več kot 100 milijonov evrov na okoli 800 milijonov evrov. Skupina SID banka, kamor poleg banke sodita še SID - Prva kreditna zavarovalnica ter sorazmerno tudi skupina Prvi faktor, je lani zabeležila 11,3 milijona evrov dobička, medtem ko je leto prej ustvarila 5,4 milijona evrov izgube. Stroški oslabitve skupine so lani znašali skoraj 39 milijonov evrov, medtem ko so leto prej znašali 23,6 milijona evrov.",0
"Po podatkih Umarja se bo BDP letos predvidoma skrčil za okoli odstotek. Čeprav so trenutno razmere zaostrene pa lahko Slovenija težave reši sama. Čedalje bolj omejujoči dejavnik morebitnega okrevanja pa postaja bančni sistem. Umar zaenkrat ostaja pri spomladanski napovedi, da se bo slovenski bruto domači proizvod BDP letos predvidoma skrčil za okoli odstotek, čedalje bolj omejujoč dejavnik morebitnega okrevanja pa postaja bančni sistem, je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Ocenjuje, da lahko Slovenija težave v tem trenutku reši sama. Zaenkrat vsi podatki kažejo, da je še vedno realistično oz. smiselno pričakovati, da se bo BDP letos skrčil in da bo ta padec nekje na ravni enega odstotka, je povedal Vasle. Če se bodo gospodarske razmere v mednarodnem okolju in na finančnih trgih čez poletje dodatno zaostrile, bi se jeseni ta napoved lahko spremenila. Čeprav so razmere v Sloveniji v tem trenutku zelo zaostrene, tako v realnem gospodarstvu kot tudi na trgu dela in v finančnem sistemu, na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj Umar ocenjujejo, da lahko Slovenija v tem trenutku te težave reši sama , je ob predstavitvi julijske publikacije Ekonomsko ogledalo povedal Vasle. Glede fiskalnega pravila je dejal, da bi lahko, sploh če bi bilo zelo jasno zapisano v tako pomemben dokument, kot je ustava, predstavljajo dodatno motivacijo, dodatno zavezo oziroma institucionalni pritisk na to, da bi se javne finance uredile in hitreje postale vzdržne . V območju evra je v zadnjih mesecih zaznati upočasnitev gospodarske aktivnosti in poslabšanje razpoloženja. Slednje je mogoče opaziti tudi v državah, ki so za Slovenijo najbolj zanimive z gospodarskega vidika, npr. v Nemčiji in Italiji, je povedal Vasle. To se je začelo odražati tudi v napovedih gospodarskih gibanj. Območje evra naj bi letošnje leto po napovedih analitikov zaključilo s približno 0,4-odstotnim padcem BDP, za leto 2013 pa so se začele napovedi v zadnjih dveh mesecih slabšati. Na podlagi trenutnega stanja lahko pričakujemo, da se bodo v prihodnjih mesecih še poslabšale, je dejal Vasle. Zaostritev razmer na finančnih trgih Poleg zapletenih razmer v realnem gospodarstvu so se v zadnjih mesecih zaostrile tudi razmere na finančnih trgih, še posebej po tem, ko je Španija uradno zaprosila za pomoč za svoj bančni sektor. Trgi so znova postali bolj nemirni in previdni, začeli pa so se zviševati tudi donosi na obveznice najbolj izpostavljenih držav, je pojasnil Vasle. Naraščati je začel tudi donos na slovenske obveznice. Vse to ima seveda pomembne vplive, pomembne posledice za slovensko gospodarstvo, tudi aktivnost v Sloveniji v zadnjih mesecih stagnira, je pojasni prvi mož Umarja. Rast izvoza vseh najpomembnejših panog se upočasnjuje, negativni trendi pa se kažejo tudi v predelovalnih dejavnostih, trgovini na drobno in gradbeništvu. Slabe terjatve celotnega bančnega sektorja naraščajo, zato postaja bančni sistem v zadnjih mesecih čedalje bolj omejujoč dejavnik morebitnega nadaljnjega okrevanja. Obseg slabih terjatev se je v zadnjih mesecih še povečal in je v prvem letošnjem četrtletju dosegel približno šest milijard evrov. Banke posledično oblikujejo rezervacije in slabitve, ki se močno povečujejo, nadaljevanje teh gibanj pa lahko pričakujemo tudi v prihodnjih mesecih, je povedal Vasle. Če so bile slabe terjatve v preteklosti vezane predvsem na gradbeništvo in tisti del gospodarstva, ki je bil povezan s finančnimi prevzemi, se sedaj ta slaba posojila širijo tudi v druge segmente gospodarstva, predvsem v predelovalne dejavnosti. To je še dodaten razlog, zakaj je realistično pričakovati, da se bodo razmere v tem segmentu v prihodnjih mesecih še slabšale, je povedal Vasle. Tudi na trgu dela razmere v zadnjih mesecih ostajajo zaostrene. Zaostrene razmere na trgu dela Tudi na trgu dela razmere v zadnjih mesecih ostajajo zaostrene. Število delovno aktivnih se je med letoma 2008 in 2011 zmanjšalo za 55.291, v prvih štirih mesecih letošnjega leta pa je to število na letni ravni upadlo za 9379, je navedel Vasle. Število brezposelnih se je v zadnjih mesecih sicer nekoliko znižalo, vendar pri tem ne gre toliko za spremembe v gospodarstvu. V ozadju teh podatkov so na eni strani manjši prilivi v evidence brezposelnih, na drugi strani pa so večji odlivi iz teh evidenc, je pojasnil. Gospodarstvo novih delovnih mest ne ustvarja, ob koncu leta pa je pričakovati več brezposelnih.",0
"Narejena je iz posebne vrste tkanja mikrovlaken v velikosti ženske dlani, ter je dermatološko testirana. Primerna je za vse tipe kože. Ob njeni uporabi se stanjšajo pore, koža pa je globinsko očiščena. Dokazano je, da rokavička ne povzroča alergičnih reakcij. Uporaba je preprosta Rokavičko Glovey navlažite z vodo, narahlo podrgnete po obrazu, ličila pa bodo odstranjena v manj kot dveh minutah. Po uporabi je rokavičko priporočljivo očistiti z milom in posušiti, da se prepreči nastanek bakterij. Izdelek je enostaven za uporabo, hkrati pa je namenjen uporabi tudi v profesionalne namene, saj so njegovo uporabnost preizkusili in potrdili že številni vizažisti.",1
"Ljubljana - Trditev, objavljena na spletni strani Pivovarne Laško, da je Urad RS za varstvo konkurence preprečil razpolaganje podjetjem v skupini Laško z delnicami Mercatorja, je neresnična, pojasnjujejo v UVK. Skupina Laško je v petek zaradi protipravne preprečitve prodaje delnic Mercatorja vložila odškodninske tožbe. Tožba je po mnenju UVK brezpredmetna. UVK danes na svoji spletni strani pojasnjuje, da je bila omenjena odločba izdana v skladu z določbo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in naslovljena na Centralno klirinško depotno družbo (KDD), kar da izključuje vsakršno protipravnost. Urad je s predmetno odločbo zgolj naložil KDD, da morajo imetniki delnic, navedeni v odločbi s 26. aprila 2011, v primeru prenosa Mercatorjevih delnic pridobiti predhodno soglasje UVK. Podjetja v skupini Laško niso na UVK nikoli posredovala predloga za izdajo soglasja za prenos delnic Mercatorja, o katerem bi UVK nato odločil. ""Zato so trditve Pivovarne Laško glede prepovedi razpolaganja z delnicami Mercatorja neresnične in zavajajoče. Posledično je tudi tožba iz tega naslova, s katero urad sicer ni seznanjen, ampak je zanjo izvedel iz medijev in naj bi jo vložila skupina Laško, skoraj po letu in pol od dneva izdaje citirane odločbe, zoper državo in direktorja urada brezpredmetna,"" so zapisali. Skupina Laško je v petek vložila odškodninske tožbe zoper državo in odgovorno osebo, direktorja UVK. Razlog za tožbo je protipravna preprečitev prodaje delnic Mercatorja, ki je nastala v času prodajnega procesa Mercatorjevih delnic leta 2011. UKV zavrača trditve o 59,2 milijonski škodi UVK tudi zavrača trditve skupine Laško glede nastanka škode v višini 59,2 milijona evrov, saj ""je iz obrazložitve odločbe s 26. aprila leta 2011 jasno razvidno, da se obveznosti iz naslova te odločbe nanašajo zgolj na KDD"". Kot pojasnjujejo na UVK, vzročna zveza med dejanjem urada, t.j. izdajo omenjene odločbe, in višino škode, ki naj bi nastala po trditvah skupine Laško, sploh ne obstaja. Ob tem so zapisali, da je navedba skupine Laško glede vrednosti delnice Mercatorja v znesku 221 evrov zavajajoča, saj morebitni prevzemnik ni nikoli objavil javne ponudbe za prevzem. Zato tudi morebitna škoda ni mogla nastati, kar pa je bistveni element za ugotavljanje odškodninske odgovornosti. Urad pri vsem tem dodaja, da izdana odločba s 26. aprila leta 2011 nikakor ni in ne more biti razlog za financiranje nepotrebnega premoženja in ukvarjanje s procesom prodaje le tega, ampak je potrebno iskati vzroke za takšno stanje drugje.",0
"Gradišče v lasti Ram Investa Igorja Pogačarja podizvajalcem dolguje pet milijonov evrov Foto: Irena Herak Gradbeno podjetje Gradišče Cerknica , čigar delavci so v začetku tedna stavkali, dolguje podizvajalcem pet milijonov evrov, je poročal Pop TV. Na svoj denar čakajo nekateri že leto dni, mnogi so na robu propada. Omenimo, da je Gradišče v lasti Ram investa Igorja Pogačarja, ki je ministrstvu za notranje zadeve oziroma Nacionalnemu preiskovalnemu uradu oddal v najem stavbo na Dimičevi. Ram Invest je imel lani 20,8 milijona evrov prihodkov od prodaje in 940 tisoč evrov izgube. Podizvajalci: kam gre denar? Predstavniki podjetja so upnikom zagotavljali poplačilo terjatev iz sredstev od prodaje betonarne. Betonarna je bila prodana, nihče od upnikov pa ob tem ni bil poplačan, so povedali na novinarski konferenci. Prav tako so banki po njihovih besedah prodali tudi upravno stavbo podjetja v Cerknici in zanjo sedaj plačujejo najemnino. Podjetje naj bi imelo sicer precej dela tako na domačem območju kot tudi na Vipavskem, Ajdovskem in v ljubljanski regiji. Podizvajalci se zato sprašujejo, kam izginja denar. Pogačar: Gradišče sem prodal ""Nobenih finančnih malverzacij se ne grem. Sicer pa z Gradiščem nimam več nič, saj sem ga prodal manjšemu podjetju iz Ljubljane,"" pa je v izjavi za 24 ur zapisal Pogačar.",0
"V Mariborski livarni, kjer je zaposlenih 770 ljudi, so mnogi ostali brez februarskih plač. Če jih do petka ne bo, bodo v ponedeljek vse stroje ustavili. Najhuje je, da precej delavcev ne dobi niti minimalne plače, namesto denarja pa so nekateri dobili pakete s testeninami in rižem.",0
"V času Tita so bili študenti glavno gibalo družbe v smislu naprednih novih idej, ki pa niso slonele na lastnih koristih. Danes pa jih starejša generacija obtožuje, da so študenti glavni borci za ohranjanje ugodnosti v obliki bonov in privilegiranega dela. Študenti so pred državnim zborom posuli pepel. Velikokrat slišimo, kako mladi med katere spadajo tudi študenti ne morejo do stanovanj, zato jih je velika večina prisiljena živeti pri starših. Sistem, v katerem naj bi bila izobrazba in pot do nje visoka vrednota, naj bi mlade pustil na cedilu. Večina meni, da dobro plačanih delovnih mest v Sloveniji praktično ni, državna uprava, edino kadrovsko zatočišče, na katero računa precejšen del diplomantov, pa vse bolj zateguje vijak zaposlovanja. Velika večina mladih ne vidi poti iz te katastrofalne situacije, zato se zdi, da je boj proti reformi študentskega dela, ki lahko povzroči, da ena tretjina študentov ne bi mogla študirati, še edina stvar, za katero se splača boriti. Vseeno pa se je dobro vprašati, kdo vse ima od študentov največje koristi. Ukinitev študentskega dela in uveljavitev zakona o malem delu je namreč bolj kot za študente resna grožnja za ...",0
"V GZS, ki jo vodi Samo Hribar Milič, pričakujejo, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,3 do 2,7 odstotka Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ocenjuje, da bo padec slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) letos še globlji od napovedi Umarja. Ocene GZS kažejo, da se bo BDP letos skrčil za 2,3 do 2,7 odstotka, odvisno od ohlajanja izvoza, naslednje leto pa za 1,3 odstotka. ""Stanje je zelo resno,"" opozarjajo. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v danes predstavljeni jesenski napovedi gospodarskih gibanj dodatno znižal napovedi o gibanju obsega BDP. K negativni rasti prispeva varčevanje Na GZS opozarjajo, da k negativni rasti močno prispevajo domači dejavniki. ""Zaradi javnega varčevanja in splošne negativne klime se manjša zasebna in državna potrošnja. Upanje, da bi se lahko domače povpraševanje v doglednem času bistveno okrepilo brez delujočega gospodarstva, je naivno,"" je za STA ocenila izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek. K padcu BDP po njenem mnenju močno prispeva tudi nadaljnje sesipanje trga investicij. ""Ustavljajo se že začeti javni projekti, zadržane so zasebne investicije, ker zanje ni denarja ali celo pripravljenosti še vlagati v Sloveniji. Izvoz kot donedavna edino gonilo rasti se ohlaja, pritiski na znižanje prodajnih cen se večajo, vhodne cene pa rastejo,"" je opozorila.",0
"Nadaljujejo se pogajanja glede pokojnin – sindikati predvsem niso zadovoljni z višino pokojnin. Če se danes uskladijo, lahko dogovor podpišejo že v torek. Socialni partnerji bodo danes poskušali doseči kompromis glede ključnih vprašanj v predlogu pokojninske reforme. Sindikati namreč še vedno niso zadovoljni z njegovo vsebino, še zlasti pa ne z višino pokojnin. Če jim bo danes uspelo uskladiti stališča, bodo dogovor podpisali v torek. Prehodna obdobja in poklicno zavarovanje Poleg odmere in s tem višine pokojnin, ki po oceni sindikatov pomeni najbolj pereč problem, so med ključnimi vprašanji prehodna obdobja in poklicno zavarovanje. Sindikati so prejšnji teden vladni strani posredovali svojo zadnjo ponudbo, vendar se vladna stran v petek z njo ni strinjala, češ da zahteva preveč finančnih sredstev. Predlog državnega proračuna za leto 2013 namreč iz naslova pokojninske reforme že predvideva približno 150 milijonov evrov prihranka. Sindikati opozarjajo na višino pokojnin Sindikati opozarjajo na svoje izračune, ki kažejo, da bodo pokojnine po vladnih predlogih v prehodnem obdobju, torej do leta 2020, izjemno nizke. O natančnih številkah ne želijo govoriti, opozarjajo pa, da zagotovila vladne strani o višjih pokojninah po reformi zavajajo. Če bodo danes dosegli kompromis, bodo v torek dopoldne podpisali dogovor. Ta naj bi v tem primeru kot prilogo vključeval tudi vsebino dopolnil, ki naj bi jih vlada v dogovoru s socialnimi partnerji vložila k predlogu pokojninskega zakona. Reformo potem v torek popoldne čaka obravnava na parlamentarnem odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za četrtek in petek pa je sklicana izredna seja državnega zbora, ko naj bi poslanci opravili drugo obravnavo reforme.",0
"Policisti na Gorenjskem so minuli konec tedna velikokrat posredovali v gostinskih lokalih na območju Škofje Loke, Jesenic in Preddvora. Tragični dogodek v Globalu je vznemiril slovensko javnost, ki je postala pozornejša na dogajanje v gostinskih lokalih, še posebno čez konec tedna. Dejavnejši so tudi policisti, na katere je letelo precej očitkov. Minuli konec tedna so imeli policisti na Gorenjskem veliko dela, saj je v gostinskih lokalih na območju Škofje Loke, Jesenic in Preddvora prišlo do več kršitev javnega reda in miru. Na srečo udeleženci v pretepih niso bili huje poškodovani. Policisti so v soboto v zgodnjih jutranjih urah posredovali v gostinskem lokalu v Škofji Loki. Sprla sta se dva Škofjeločana, pri čemer je 26-letnik 18-letnika udaril s steklenico po glavi. Posredovali so reševalci, ki so poškodovanemu mladeniču zagotovili zdravniško pomoč. Medtem pa bi se skorajda slabo končalo tudi za 26-letnika, saj so gostje v lokalu poskušali z njim fizično obračunati. Policistom je uspelo umiriti nastali položaj. Zoper mladeniča in nekaj drugih kršiteljev bodo podali obdolžilne predloge zaradi kršitev javnega reda in miru, zoper 26-letnika pa bodo vložili tudi kazensko ovadbo. Vroče tudi na Hrušici in v Tupaličah V nedeljo zjutraj so policisti intervenirali na Hrušici, kjer je prišlo do prepira in pretepa med tremi Jeseničani. Dvajsetletnik in leto starejši vrstnik sta obračunala s 30-letnim Jeseničanom, ki je pri tem dobil lažje telesne poškodbe in so ga nato zdravniško oskrbeli v bolnišnici na Jesenicah. Zoper napadalca bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve lahkih telesnih poškodb. Policiste so poklicali tudi v Tupaliče v občino Preddvor, kjer sta se sprla dva moška. Krajan Kokre je napadel Kranjčana, ga večkrat udaril v glavo ter mu poškodoval arkado. Kranjčana so odpeljali v Zdravstveni dom Kranj, kjer so ga oskrbeli.",0
"Delavci upajo, da bodo plače na računih v petek Vegrad ima še vedno blokirane račune pri bankah, a v podjetju obljubljajo, da bodo zaposlenim januarske plače izplačali do petka. Državo je velenjska družba s 1.700 zaposlenimi, ki jo vodi Hilda Tovšak, sicer že konec januarja zaprosila za pomoč. A neposredne pomoči ne bo, temveč bo država kot tretjinski lastnik podjetju pomagala le pri preoblikovanju družbe. Tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik poudarja, da pomoči v obliki subvencij ne bo. Reševanje Vegrada pa bo odvisno predvsem od morebitnega podaljšanja posojil in od tega, ali bo država vnaprej plačala del gradnje študentskega naselja ob Vojkovi ulici v Ljubljani. V Celovških dvorih je tako od 800 stanovanj neprodanih še 250, je za TV Slovenija poročal Florjan Zupan. NLB Leasing je podjetju medtem zasegel tudi del voznega parka. Od kod denar za plače, ni jasno Predsednik sindikata Vegrada Samo Mastnak pa je povedal, da ima ustno zagotovilo uprave, da bodo v petek izplačane plače za januar. Tega, kako bo družba zagotovila denar zanje, pa ne ve. Predvidoma v ponedeljek bodo predstavniki uprave in sindikata nadaljevali pretekli ponedeljek prekinjena pogajanja glede drugih še neporavnanih izplačil. Družba zaposlenim dolguje še del lanskega regresa, okoli 200 zaposlenim v režiji pa tudi del decembrskih plač.",0
"Bliža se novo leto 2011. Vsakdo si ob prehodu iz starega v novo leto nekaj zaželi. Kaj si želite vi? Imate poleg zdravja, veselja in sreče še kakšno drugo željo? Sporočite nam jih v komentarjih ali pa na naši FB strani. Pošljite nam fotografijo iz novoletnega rajanja v vašem mestu. Pri tem uporabite spodnji obrazec. Celotno uredništvo Žurnala24 vam ob tem želi veliko lepega v novem letu 2011 in da bi vsi tisti, ki ste ostali brez dela, dobili službo, v kateri boste lahko razvili svoje potenciale.",1
"novi sad - Kranjska družba Merkur bo 21. septembra odprla nov trgovski center v Novem Sadu, ki bo za beograjskim njihov drugi v Srbiji. ""S tem nadaljujemo širitev maloprodajne mreže na srbskem trgu, kjer načrtujemo na področju tehnične trgovine v prihodnjih letih doseči vodilni tržni položaj,"" so pojasnili v Merkurju. Center bo imel 9600 kvadratnih metrov prodajno-skladiščnih površin in bo ponujal enako paleto izdelkov za dom, vrt, prosti čas in delavnico, kot jo v slovenskih centrih. Pred centrom, ki bo prinesel vsaj 75 novih delovnih mest, bo na voljo 245 parkirnih mest. Tako kot za beograjski center tudi za novosadskega velja, da je investicija vredna 10 milijonov evrov. Ob tem v Merkurju dodajajo, da načrtujejo v Srbiji do leta 2010 zgraditi še drugi center v Beogradu, poleg tega pa še centra v Novem Sadu (ta se ravno odpira) in Čačku. ""Zaradi intenzivne gradnje novih centrov se bo samo prodaja na drobno v tujini do leta 2010 povečala za več kot 300 odstotkov. S tem si prizadevamo čim prej doseči vodilni položaj na izbranih trgih,"" še poudarjajo v Merkurju.",1
"Ob malenkost višjih prihodkih se je dobiček matične družbe in skupine močno zmanjšal Žito je v prvem polletju na ravni matične družbe ustvarilo 255 tisoč evrov dobička, kar je 85 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so v omenjenem obdobju znašali skoraj 51 milijonov evrov, kar je pol odstotka več kot v prvih šestih mesecih lani. Na ravni skupine je bil dobiček (352 tisoč evrov) manjši za 45 odstotkov, prihodki pa so se povečali za odstotek na 56,3 milijona evrov. Kot smo pisali že spomladi, se je dobiček Žita močno zmanjšal zaradi enkratnih vplivov nakupa zalog ob prevzemu programov Droga Kolinske . Za letos sicer načrtujejo tretjino lanskega dobička. Manjša prodaja kruha Prodaja se je v primerjavi z lanskim letom izboljšala pri prodaji zamrznjenih proizvodov, medtem ko je bila pri ostalih skupinah izdelkov nižja. V največji skupini, pekarstvu, je prodaja upadla za štiri odstotke, vendar presega načrtovano, pravijo v družbi. Zmanjšala se je predvsem prodaja kruha srednjega cenovnega razreda.",0
"Pregled 15 najbolj dobičkonosnih televizijskih produkcij v ZDA te sezone To leto je CBS začel s predvajanjem nove serije z naslovom »The Mentalist«, ki je sprva delovala, kot še ena kriminalistična drama, a kot se je izkazalo so prihodki iz oglaševanja bili presenetljivi, saj je 30 sekundi oglas v času predvajanja serije v povprečju stal 107 tisoč dolarjev. V uredništvu revije Forbes so se tako odločili, da bodo sestavili lestvico najbolj dobičkonosnih produkcij te sezone in se tako obrnili na TNS Media Intelegence , ki se ukvarja s statistiko povezano z oglaševanjem v medijih. Zaradi enostavnejše primerjave so razvrstili 100 najbolj gledanih serij, katere so redno predvajanje v točno določenih urah dneva, po povprečju prihodkov iz oglaševanja na 30 minut predvajanja. Lestvico 15 najbolj dobičkonosnih pa si lahko ogledate v spodnji galeriji.",1
"Zaposleni v družbi MTB stavkajo zaradi neizplačanih dohodkov. 40 stavkajočih se je zbralo pred sedežem gradbenenega podjetja v Mariboru, preostalih 120 pa jih stavka doma. Pred dvema dnevoma se je začel stečajni postopek proti gradbeni družbi CPM, ki ima prav tako sedež v Mariboru. Okrog 40 delavcev gradbene družbe MTB je zjutraj ob 7. uri začelo stavkati na sedežu podjetja, medtem ko preostali od 120 skupno zaposlenih stavkajo doma. Sindikalna zaupnica Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je povedala, da je stavkovni odbor direktorju družbe Viktorju Ledniku že predstavil stavkovne zahteve. V pondeljek bodo stavko nadaljevali ob 7. uri. Kakšen bo Lednikov odgovor na predstavljene stavkovne zahteve, pa bo znano danes. Delavci so se za stavko odločili, ker jim podjetje ni izplačalo polovico januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo, za katere so rok za izplačilo postavili v četrtek ob polnoči. Če bo podjetje, ki je v lasti Blaža Mlinariča, nakazalo zahtevana izplačila, delavci preostanek še neporavnanih obveznosti nato pričakujejo do 7. marca letos. V nasprotnem, tako Breda Črnčec, pričakujejo, da vodstvo podjetja predlaga stečaj. MTB, ki je bil lani v prisilni poravnavi, namreč že od septembra zamuja z izplačili oziroma redno ne poravnava obveznosti do delavcev.",0
"Ljubljana - Skupina Mercator je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarila 637,2 milijona evrov prihodkov in 6,65 milijona evrov čistega dobička, kar je okoli tri odstotke več kot v enakem obdobju lani, so včeraj sporočili iz družbe, ki jo vodi Žiga Debeljak. Na rast prihodkov je v prvem kvartalu pozitivno vplival predvsem prevzem trgovske dejavnosti hrvaškega trgovca Getro, medtem ko so na prihodke negativno vplivali zmanjšanje veleprodaje ter neugodni trendi pri prodaji tehničnega in tekstilnega programa. Kljub temu pa je Skupina Mercator v prvem četrtletju predčasno poravnala več svojih obveznosti do svojih dobaviteljev. S tem je Mercator dobil tudi finančne popuste za predčasna plačila, hkrati pa so pozitivno prispevali tudi k likvidnostni situaciji na trgih, so sporočili iz družbe. Včeraj so v Mercatorju začeli tudi skrbni pregled poslovanja divizije Merkur, ki naj bi bil končan do konca junija. Kot je znano, sta Mercator in družba Merfin Merkurjevih menedžerjev minuli teden podpisala pismo o nameri, na podlagi katerega bi Mercator kupil vse trgovine Merkurja.",1
"ATPV preverja lastništvo Kolonela. V primeru nepravilnosti lahko vpletene doleti kazenska ovadba in denarna kazen. Borzna posrednica Danijela Rakovič Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP preverja relevantne informacije v zvezi z dejanskim lastništvom podjetja Kolonel. Ko bo pridobila vse potrebne informacije in ugotovila njihov pomen v postopkih, bo v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepala v skladu z zakonskimi pristojnostmi, so sporočili iz ATVP. Kot je v sporočilu zapisal direktor agencije Damjan Žugelj, ATVP skladno z zakonom o trgu finančnih instrumentov podatkov o posameznih morebitnih postopkih nadzora ne more posredovati, saj gre za zaupne podatke o izdajateljih vrednostnih papirjev, osebah, nad katerimi agencija opravlja nadzor, in druge podatke o dejstvih in okoliščinah, za katere agencija izve v zvezi z opravljanjem nalog in pristojnosti. Če bi se izkazalo, da je šlo za nepravilnosti, lahko vpletene doletijo kazenske ovadbe in denarne kazni, v skrajnem primeru, če bi urad za varstvo konkurence izdal negativno odločbo v primeru prevzema Laškega ta je sicer še v pripravi , pa bi lahko varuh konkurence prevzemnikom celo naložil odprodajo pridobljenih delnic Laškega. Danes je v javnost prišla informacija, da borzna posrednica Danijela Rakovič ni lastnica skrivnostnega podjetja Kolonel, ključnega podjetja v lastniški mreži Pivovarne Laško. Lastnik družbe je že skoraj dve leti podjetje Atka-Prima pod vodstvom in v solasti prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota. Kolonel je z 78-odstotnim lastništvom v Centru Naložbe največji lastnik Infond Holdinga, ta pa je največji lastnik Pivovarne Laško. Nepravilnosti pri prevzemu Laškega? Urad za varstvo konkurence je vedel za lastniške menjave v družbi Kolonel, saj je pridobil pogodbo o prenosu lastništva na podjetje Atka-Prima, zato to za varuha konkurence ni novost, je povedal prvi mož urada Jani Soršak. Kot je dejal, pa gre lahko zaradi tega pri postopku prevzema Pivovarne Laško za potencialne nepravilnosti.",0
"Mednarodna univerzitetna športna zveza Fisu naj bi proti organizatorju odvzete zimske univerzijade leta 2013, Mestni občini Maribor in Slovenski univerzitetni športni zvezi Susi, vložila tožbo Mednarodna univerzitetna športna zveza Fisu naj bi proti organizatorju odvzete zimske univerzijade leta 2013, Mestni občini Maribor in Slovenski univerzitetni športni zvezi Susi, vložila tožbo na Mednarodno športno razsodišče (Cas) v Lozani, danes piše časnik Delo. Ob tem ugiba o višini odškodnine - pri Fisuju naj bi zahtevali 4,5 milijona evrov. Tiskovni predstavnik Fisuja Dejan Šušović je že pred časom povedal, da bo zveza Fisu tožila Mestno občino Maribor in Slovensko univerzitetno športno zvezo (Susa), ki sta z njimi podpisali pogodbo o organizacijskih pravicah. V imenu mesta jo je podpisal župan Franc Kangler, v imenu Suse pa njen predsednik Otmar Kugovnik. Mestna občina Maribor tožbe ne komentira Predstavnica za odnose z javnostmi in mediji Mestne občine Maribor Tatjana Štelcer zapisa o domnevno 4,5-milijonski tožbi, ki naj bi jo po besedah Šušovića že imeli v rokah, ni želela komentirati, vendar je potrdila, da se bo mariborska občina na to temo predvidoma odzvala v ponedeljek. ""Tudi podžupan, ki pokriva to temo, je trenutno odsoten, zato bo več znano v ponedeljek. Žal vam v tem trenutku ne morem ničesar povedati,"" je dejala Štelcerjeva. Bolj zgovoren je bil predsednik Suse Otmar Kugovnik, ki je takoj potrdil, da je univerzitetna zveza iz Lozane prejela tožbo zaradi odpovedane univerzijade. ""Ja, jaz lahko potrdim, da so dokumenti prišli tudi na Suso. A omenjenega zneska za zdaj ne morem potrditi, saj dokumentov še nismo tako natančno preštudirali, da bi lahko dajal kakršne koli relevantne podatke, ker zadeva ni tako enoznačna,"" pa je dejal Kugovnik.",0
"Slovenski borzni indeks izgubil skoraj pet odstotkov Padanju delnic na Ljubljanski borzi ni videti konca, položaj je iz dneva v dan obupnejši. Luka, Intereuropa in Aerodrom so že skoraj 80 odstotkov pod rekordom! Torkovo trgovanje je slovenski borzni indeks oklestilo še za 4,8 odstotka, njegova vrednost 4.462 točk je najnižja po marcu 2006. Pri Luki, Novi KBM in Aerodromu so se morali prodajalci občasno zadovoljiti tudi z deset odstotkov nižjo ceno od ponedeljkovega tečaja. Krka je ob najvišjem prometu ta mesec 31.945 lotov oziroma slaba dva milijona evrov padla za 5,6 odstotka in po dveh letih in pol zdrsnila pod 60 evrov, vse do 57,50 evra. Petrolov tečaj se je znižal za skoraj osem odstotkov in padel do 282 evrov. Na trgu vlada popoln pesimizem, redki upajo kupovati, saj je velika možnost, da bo naložba že jutri izgubila nekaj odstotkov. Tečaji prometnejših delnic KRKA -5,62 % 58,64 EUR LUKA -9,08 % 25,63 PETROL -7,57 % 289,12 TELEKOM -4,26 % 161,63 MERCATOR -1,53 % 181,33 ISTRABENZ -3,13 % 37,44 NOVA KBM -8,62 % 11,87 Citigroup bo odpustil 52.000 delovnih mest Newyorški Dow Jones 8.273 točk je teden začel z 2,6-odstotnim padcem, kar je bil odziv na sveže novice o splošni gospodarski krizi in podatku, da je tudi Japonska zdaj uradno v recesiji. Po raziskavi zvezne banke v Philadelphii naj bi se v ZDA recesija začela že pomladi in bo trajala 14 mesecev, pri čemer bo zlasti to četrtletje postreglo s krepkim padcem bruto domačega proizvoda. O hudi krizi zgovorno govori poteza banke Citigroup, ki bo odpustila 15 odstotkov delovne sile, kar pomeni 52.000 delovnih mest manj. Krepko znižanje britanske inflacije Tudi vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 837 točk je v ponedeljek izgubil 2,6 odstotka in letošnjo izgubo povečal na 44 odstotkov. Danes jo je do poldneva še poglobil, saj je bil zlasti zaradi padca bančnih delnic britanski HBOS je izgubil 14 odstotkov še za dodatna dva odstotka v minusu. V Veliki Britaniji je oktobra inflacija na letni ravni padla s 5,2 na 4,5 odstotka, kar vliva upanje, da bo domača centralna banka še za dodatnih 50 bazičnih točk znižala ključno obrestno mero.",0
"V mestni hiši predstavili projekt novega urbanega središča Emonika City Center Novo potniško središče naj bi bilo odprto leta 2012, je napovedal župan Zoran Janković na predstavitvi arhitekturne vizije kompleksa, ki bo zrasel na območju današnje železniške in avtobusne postaje. Emonika je projekt širšega gradbenega kompleksa, ki bo obsegal poslovno stavbo, nakupovalno in potniško središče. Prvi družbenik so Slovenske Železnice kot upravljavec železniške infrastrukture in projektne dokumentacije, druga dva sta madžarski investitor Trigranit ter Mestna občina Ljubljana. Projekt vsebuje tudi večje posege v samo urbanistično zasnovo širše okolice in prometne ureditve. Csaba Tóth, direktor Emonike d. o. o. in predstavnik investitorja Trigranit, pravi, da so načeli zadnje poglavje projekta, ki se bo končal z velikim odprtjem leta 2012. Generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič je poudaril, da je svetovna gospodarska kriza projekt sicer načela, a so z racionalizacijo dosegli večjo učinkovitost financiranja in zagotovili stabilno finančno strukturo. Poudaril je, da so kot družbenik poudarjali varnost kot najvišjo vrednoto in dosegli rešitve, ki so sicer toge, vendar prinašajo dolgoročno varnost in stabilnost. Emonika je, tako Brankovič, del dolgoročne strateške usmeritve Železnic, ki želijo postati pomemben regionalni igralec na 5. in 10. koridorju ter nosilec slovenskega prometa . Župan Zoran Janković je tudi oznanil, da je Trigranit prispeval ček za gradnjo vrtca v Podutiku , in zaželel, da ta gesta ne bi bila predmet razprave v kakšni komisiji državnega zbora . Dodal je, da je vlada na predlog Mestne občine Ljubljana sprejela sklep, da bo vsaj en tir šel pod zemljo. Posledica gradnje centra bo poleg vrtca v Podutiku po Jankovićevih besedah tudi zaprtje makadamskega parkirišča poleg postaje. Rekonstrukcijo bo doživela še okolica, obsegajoč Masarykovo ulico, Gospodarsko razstavišče, novo Roško in Njegoševo ulico. Na predstavitvi sta sodelovala tudi arhitekta, ki sta podrobneje predstavila samo arhitekturno in urbanistično sestavo. Poudarka zasnove sta na železniški ločitvi tovornega in potniškega prometa ter na ločitvi avtobusnih prometnic od pešpoti.",1
"Notranja ministrica Kresalova je pregon Jelinčiča predlagala zaradi navajanja vsebin iz domnevnega elektronskega komuniciranja med njo in državnim sekretarjem Goranom Klemenčičem, ki ga baje ni bilo. Kresalova je danes zatrdila, da je vse skupaj lažno, da je vsa dokumentacija ponarejena in da je vse skupaj namenjeno njeni diskreditaciji. ''Tega ne morem več prenašati,'' pravi ministrica. Predlog za pregon pa je vložila, ker obstajajo jasni znaki kaznivega dejanja. Tožbo napovedal tudi Klemenčič Po navedbah časnika Delo je ministrica to storila zaradi obstoja suma storitve kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime. Klemenčič je že napovedal, da bo Jelinčiča tudi civilno tožil, razmišlja pa še o prijavi Reporterja novinarskemu razsodišču. Tednik je namreč objavil sporni pogovor z Jelinčičem, minuli teden pa ga (Klemenčiča) je novinar Reporterja spraševal, ali uporablja elektronski naslov gorazd.klemencic, pojasnjuje sekretar. Elektronska pisma naj bi bila poslana med naslovnikoma katarina.kresal@gov.si in gorazd.klemencic@gov.si. Dokumenti pa naj bi po Jelinčičevih besedah dokazovali, da je policijsko akcijo 9. marca usmerjala Kresalova. Tako Kresalova kot Klemenčič sta takšno korespondenco zanikala, pa tudi Jelinčič je v pogovoru za Reporter dejal, da ne ve, ali je verodostojna. Klemenčič je avtorje domnevne korespondence označil za ""navadne šalabajzerje"". Novinar začuden Na Klemenčičeve izjave, da naj bi v zadevi domnevne korespondence med njim in Kresalovo ""vede sodelovali"" tudi novinarji, ter o morebitni prijavi na častno novinarsko razsodišče se je odzval tudi avtor pogovora Igor Kršinar. ""Na domnevno korespondenco med Kresalovo in Klemenčičem se je prvak SNS Zmago Jelinčič skliceval, ko sem ga v intervjuju vprašal, ali verjame, da naj bi bila notranja ministrica o kriminalistični akciji obveščena šele po tem, ko so kriminalisti začeli s hišnimi preiskavami. Po intervjuju sem preveril pri policiji, notranji ministrici in državnem sekretarju, koliko sta vedela o kriminalistični preiskavi, preden sta bila o njej uradno obveščena, državnega sekretarja pa sem posebej vprašal, ali uporablja elektronsko pošto gorazd.klemencic@gov.si,"" pojasnjuje Kršinar. Dodaja, da je odgovore objavil v posebnem članku in ob tem dodal, da je državnemu sekretarju ime Goran in ne Gorazd ter da elektronski naslov gorazd.klemencic@gov.si ne obstaja. O tem je obvestil tudi Jelinčiča, ki bi ob avtorizaciji lahko tudi spremenil odgovor, vendar je vztrajal pri prvotnem.",0
"Izredna revizija poslovanja Steklarske nove je razkrila vrsto nepravilnosti. Družba s prihodki od prodaje ni pokrivala niti osnovnih stroškov, kljub temu pa vodstvo ni ukrepalo, ugotavljajo. Revizija je pokazala na vrsto nepravilnosti v poslovanju Steklarske nove. Izredna revizija poslovanja Steklarske nove od januarja 2005 do uvedbe stečaja maja letos, ki jo je kot večinska lastnica naročila Kapitalska družba Kad je pokazala številne nepravilnosti, predvsem pa opustitev dolžnih ravnanj uprave in nadzornega sveta. Z izsledki revizije bo Kad v četrtek seznanil tudi predstavnike delavcev Steklarske nove. Po mnenju Kada različne poslovne transakcije Steklarske nove v letih 2005 do 2008 niso bile skladne z veljavno zakonodajo in so povzročile znižanje vrednosti sredstev ter poslabšanje finančnega položaja družbe in posledično stečaj družbe. Z izgubo že od leta 2003 Družba je imela v celotnem revidiranem obdobju negativen obratni kapital ter je vse od začetka poslovanja konec leta 2003 poslovala z izgubo. Niti izvedeni postopek prisilne poravnave v letu 2006, v katerem so bile odpisane obveznosti družbe v višini 80 odstotkov, tega stanja ni spremenil, so pojasnili. Družba je s prisilno poravnavo in finančno reorganizacijo zgolj začasno sanirala vire financiranja in se delno razbremenila obveznosti. Hkrati s prisilno poravnavo pa ni izvedla tudi poslovne sanacije, zato je še naprej poslovala z visoko izgubo in bila že konec leta 2006 kapitalsko neustrezna. Družba je v letu 2006, ko je začela zamujati s plačilom davkov in prispevkov od plač za zaposlene, postala tudi nelikvidna, so poudarili v Kadu. Družba s prihodki od prodaje ni pokrila niti osnovnih stroškov. Da bi družba lahko ohranila proizvodnjo, je morala najprej plačati dobaviteljem in izplačati plače zaposlenim, odlagala je vračila bančnih posojil, za plačilo prispevkov in davkov iz naslova plač pa ji je zmanjkalo sredstev, so opozorili v Kadu. Zato je odlašala s plačilom prispevkov, določene stroške dela je obračunavala preko dnevnic ali avtorskih pogodb, nekaj zaposlenih pa je poslovodstvo prerazporedilo na invalidsko podjetje, s čimer dela prispevkov zanje ni bilo treba plačati. Z dodatnim zadolževanjem za pokrivanje tekoče plačilne nesposobnosti si je družba ustvarila tudi dodatne finančne odhodke ter povečala obveznosti, ki jih ni bila sposobna poravnati, opozarja Kad. Stečaj bi morali razglasiti že pred dvema letoma Poslovodstvo bi moralo ukrepati že leta 2006, če se razmere ne bi izboljšale, pa že konec leta 2007 vložiti predlog za začetek stečajnega postopka. Dejansko pa se je to zgodilo šele v letu 2009, potem ko je Kad zavrnil predlog za povečanje osnovnega kapitala družbe. Glede na izsledke izredne revizije so bili člani nadzornega sveta ustrezno seznanjeni s slabim finančnim položajem družbe, vendar pa revizorji razen poudarjanja potrebe po dokapitalizaciji niso zasledili konkretnih zahtev po ukrepih, ki bi odpravili vsebinske razloge za slabo poslovanje in nelikvidnost. Kad Storili smo vse Uprava Kada navaja, da je v danih razmerah, od prenosa družbe v njegovo upravljanje septembra lani, storila vse, da bi se poslovanje družbe ustrezno saniralo in s tem ohranilo čim več delovnih mest. Vsi predlogi in pobude uprave Kada za primeren ter upravičen način sanacije in prestrukturiranja družbe, ki bi jo poleg lastnika podprli tudi drugi deležniki družbe, so naleteli na negativen odziv.",0
"Za preboj slovenskih IKT-podjetij v tujino Pri gospodarski zbornici so ustanovili izvozno prebojno sekcijo podjetij s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij IKT. Sekcijo Zitex je v ponedeljek ustanovilo združenje za informatiko in telekomunikacije. Njeni srednjeročni cilji so povečanje izvoza njenih članov za 100 odstotkov v roku 5 let, kar predstavlja približno 15-odstotno rast na letni ravni. Člani so pri tem kot najzanimivejše trge poudarili regijo Adriatik, države srednje in JV Evrope, pomen pa pridobivajo tudi vzhodni trgi, kot sta Rusija in Ukrajina. Pozornost namenjena predvsem manjšim podjetjem Z ustanovitvijo posebne sekcije sledijo interesu slovenskih IKT-podjetij po skupnem nastopanju na tujih trgih. V gospodarski zbornici so pojasnili, da so do zdaj v tujini pomembne uspehe žela predvsem večja IKT-podjetja, ki so imela dovolj kritične mase za takšen preboj, manjša pa so pogosto pri svojih gverilskih poskusih pogorela. Sekcija Zitex bo zato z razpoložljivimi sredstvi podpirala skupne dejavnosti svojih članov pri prodoru na tuje trge, pri čemer bo posebna pozornost namenjena ravno malim in srednje velikim IKT-podjetjem.",1
"Izplačilo oktobrskih plač odvisno od stečajne mase Vodstvo Gradisa Ljubljana je zaradi insolventnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo predlog za stečaj družbe. Del od 80 zaposlenih bo delo dobil v Primorju, preostali bodo ostali brez zaposlitve. Družba ima že dlje časa blokirane račune, zaposleni pa so ostali brez oktobrskih plač in dela regresa. Neporavnane obveznosti bodo kot prednostne terjatve do delavcev poplačane pred drugimi neporavnanimi in podrejenimi terjatvami, če bo višina stečajne mase zadostovala za poplačilo vseh prednostnih terjatev, so v sporočilu za javnost zapisali v podjetju. Del zaposlenih naj bi delo dobil v skupini Primorje, katerega del je tudi Gradis, koliko od okoli 80 zaposlenih pa bo moralo na cesto, pa v družbi še ne vedo. Izpostavili so pomen rešitve Primorja, kjer je za njegovo ohranitev ključnega pomena to, da banke upnice potrdijo sanacijski načrt, ki ga še pripravlja uprava. Cilji načrta bodo ohranitev ključnih poslov in referenc Primorja, ki je zdaj edino slovensko gradbeno podjetje, ki reference za velike, zahtevne gradbene posle še ima. Gradis je imel konec lanskega leta 111 zaposlenih, je zapisano v evidencah Ajpesa. Podjetje je imelo več kot 1,5 milijona evrov čiste izgube, leto prej pa okoli 57 tisoč evrov čistega dobička. Primerjalno so čisti dohodki od prodaje upadli za 31 odstotkov na 19,9 milijona evrov.",0
"Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril zadnji seznam terjatev načrtuje čez mesec dni. Številne terjatve skupno 2409 upnikov so izjemno obsežne in zapletene, opozarja. Potem ko je višje sodišče ugodilo pritožbi treh upnikov Vegrada glede podaljšanja roka za preizkus terjatev, stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril v izrednem poročilu spet pojasnjuje obsežnost in zapletenost prijavljenih terjatev. Zadnji seznam naj bi s sodelavci dokončala konec oktobra oziroma najpozneje v začetku novembra. Stečajna upraviteljica Alenka Gril ni pričakovala tako zelo neurejenega stanja v Vegradu . Na ljubljansko višje sodišče so se pritožili upniki Hypo Leasing, inštitut Genius Loci in družba SPL Ljubljana. Menili so, da v zakonodaji ni opredeljeno tolikšno podaljšanje roka za pripravo končnega seznama preizkušenih terjatev, kot ga je Grilovi odobrilo celjsko okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek Vegrada in ki je rok za pripravo končnega seznama preizkušanje terjatev podaljšalo štirikrat, nazadnje do konca letošnjega leta. Višje sodišče je pritrdilo pritožnikom. V izrednem poročilu v zvezi s preizkusom terjatev Grilova vnovič poudarja, da so številne terjatve skupno 2409 upnikov izjemno obsežne. Nepreizkušenih ostaja še 429 terjatev, ki pa so jih že pregledali, vendar jih zaradi različnih razlogov še niso preizkusili. Za primerjavo navaja tudi število prijavljenih terjatev v drugih gradbenih podjetjih v stečaju, pri čemer je terjatev v primeru Vegrada bistveno več. V mariborskem podjetju MTB je bilo prijavljenih 395 terjatev, v družbi Stavbar Gradnje Maribor 468, v CPM 1563 terjatev. Stečajna upraviteljica pojasnjuje tudi, da se je za pripravo več seznamov preizkušenih terjatev oziroma fazni preizkus terjatev, ki ga višje sodišče prav tako graja, odločila predvsem zaradi preglednosti. Tako ima denimo seznam terjatev zaposlenih 355 strani, seznam izločitvenih prijav 199 strani in seznam preizkušenih ostalih terjatev 277 strani. Za seznam terjatev, ki še niso bile preizkušene, ocenjuje, da bo obsegal vsaj 400 strani. Skupno so upniki v stečaju Vegrada, ki poteka od 6. oktobra lani, prijavili za okoli 2400 terjatev, znotraj posamezne terjatve pa je lahko bilo več zahtevkov. Skupno jih je bilo okoli 3100. V prvem krogu so, kot je nedavno dejala Grilova, preizkusili okoli 2600 zahtevkov, preostali so izjemno zahtevni. Vrednostno je bilo v prvem krogu preizkušenih za okoli 63 milijonov evrov terjatev, od teh je za 55 milijonov evrov priznanih in osem milijonov evrov prerekanih. Nepreizkušenih je ostalo za okoli 350 milijonov evrov.",0